Moja Slovenija marec 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Marec 2009, številka 3

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

INTERVJUŠtefka Drolc, igralka

TEMA MESECAPlanica - snežna kraljica

USPEŠNI ROJAKIJanez Merčun, Ženeva

SLOVENCI V ITALIJIZa letos vrnjeno to, kar je Italijanski parlament mislil odvzeti

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINEČlovek

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJEProvincia Sclaborum

SLOVENSKE DOMAČIJEPleteršnikova domačija v Pišecah

�

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vstopna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno ingospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Železna cesta 14, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 430 28 10Fax: +386 (0)1 478 22 96, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske pro-blematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

Sedem idej za našo prihodnost

Edvard Vrtačnik, založnik revije Moja Slovenija

Danes je »kriza« največkrat izrečena beseda na Zemlji. In ne vedno skupaj s pridevnikom finančna, ampak tudi z ekološka, družbena, prehranska, gospodarska, lepotna, kulturna … K temu bi dodal tudi izseljensko krizo, ki se odraža v zmanjševanju števila Slovencev in tistih, ki se imajo za Slovence nasploh, usihanju domovinske pripadnosti in znanja slovenskega jezika. Tudi ta kriza, tako kot ostale, ne obstaja od lanskega leta, temveč že, odkar smo se Slo-venci odločili, da je drugje lepše in bolje, ter se odpravili čez mejo, ki so jo narisali državniki. Izseljenska kriza pa je drugačna z zornega kota Slovencev zunaj meja domovine in nas na tej strani meje. Drugačen pogled imajo naši starši, dedki, obremenjeni s svojimi spomini, in mi mladi, ki sta nas zasužnjila globalizacija in sodobni svet. Vsem nam pa je skupno eno. Nenehna kriza. Pa pustimo pretekle izkušnje in pojdimo v sedanjost. Mladi na preseljeva-nje, izseljevanje ali kakšno drugo migracijo gledamo kot na normalen družbeni pojav, ki se pojavlja dandanes. Sosedova hči je lani šla na študij v Belgijo, podjeten znanec pa je odprl že drugo podjetje onstran luže in ga prav tako že lep čas ni doma. Opravljiva soseda pa ve povedati, da se ne bo kmalu vrnil, če sploh. Svet se povezuje, razdalje se krajšajo, jezik ni več ovira in Slovenci se izgubljamo v množici narodov, ki migrirajo s tako hitrostjo in obsegom kot še nikoli. In prav to migracijo bi morali Slovenci izkoristiti v svoj prid. Mogoče kar na tak način, ki so ga v svojih glavah že davno osvojili naši nekdanji bratje: Ves svet je naš. In je res, če ga kot takšnega jemljemo in se ne zapiramo v politično določene meje. Slovenci smo prav na vseh celinah. Se združujemo in povezujemo, izseljujemo in prihajamo domov, pa čeprav vse redkeje. Vedno bolj in vedno iz različnih razlogov.In kje je priložnost? Vsi Slovenci bi morali izkoristiti sredstva, ki so omogočila globalizacijo, da se povežemo in zadihamo kot en, celovit, duhovno in jezikovno povezan narod. Tak, ki drži skupaj in mu ni vseeno za drugega.Sodobni, mladi Slovenci, željni znanja, napredka in povezovanja, ki odhajajo v svet, so lahko nova povezovalna sila vseh Slovencev. Ti imajo znanje in željo izkoriščati sodobne načine komuniciranja in premagovanja razdalj. Toda skupnost, ki ji pravimo slovenski narod, smo vsi Slovenci, ne glede na to, kje živimo. Naj vam predstavim nekaj realnih predlogov povezovanja: 1. Ustanovimo vseslovensko skupnost na Facebooku.2. Poskrbimo, da bo dan državnosti res praznik vseh Slovencev, ki ga bodo spoštovali in praznovali tudi v tujini.3. Podarimo vsakemu Slovencu zunaj meja brezplačno slovensko zastavo in Prešernove sonete.4. Uvedimo organizirano in brezplačno učenje slovenščine na daljavo (dopisni tečaji, spletni tečaji …).5. Ustanovimo vseslovenski nepolitični gospodarski forum, ki bi povezal vse gospodarstvenike, ki živijo v tujini. Namen je povezovanje, izmenjava idej, izkušenj, denarja, kadrov.6. Posebej podprimo slovenske skupnosti v tujini, ki imajo več kot 50 odstotkov članov, mlajših od 30 let.7. Vsem, ki živijo dlje časa v tujini, podarimo elektronski naslov [email protected]. Verjamem, da imate tudi vi kar nekaj idej. Pošljite mi jih na moj naslov [email protected] in verjamem, da lahko kakšno skupaj z vami uresničimo tudi mi pri reviji Moja Slovenija. Mogoče pa bi kar začeli s Facebookom … Vesel bom vašega odziva. Se slišimo!

UVODNIK

3Moja Slovenija / Marec 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.Moja-Slovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar

V rubrikah Uvodnik, Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma orga-nizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aINTERVJU:

Štefka Drolc, igralkaLetošnja dobitnica Prešernove nagrade za ži-vljenjsko delo Štefka Drolc sodi med deset naj-boljših igralk, odkar obstaja slovensko gledali-šče. V svoji bogati igralski karieri je upodobila vrsto likov, od nežnih in vedrih mladenk do iz-razito karakternih vlog iz klasičnega in sodob-nega dramskega repertoarja ter tudi iz kome-dij in grotesk. Več o njenem življenju in delu si lahko preberete na straneh od 8 do 10.

USPEŠNI ROJAKI:

Janez Merčun, ŽenevaJanez Merčun iz Ženeve je ime, ki ga tamkaj-šnji Slovenci izgovarjajo s spoštovanjem. Ra-zen redkih starejših članov ga nihče ne pozna, govori pa se, da je zelo bogat. V 15 letih ni pri-šel na nobeno slovensko srečanje, a je vseeno vsako leto nakazal visok znesek na tekoči račun društva. »Nisem tako skrivnosten, kot se misli. Samo grozno sem bil zaposlen,« je med drugim v pogovoru, ki si ga lahko preberete na straneh od 28 do 30, povedal gospod Merčun.

TEMA MESECA:

Planica – snežna kraljicaLe kateri Slovenec ne pozna Planice? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vr-hunske smučarske skakalce ter ostale športne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučar-skih poletov predstavlja tudi prvovrstni sloven-ski in svetovni zimski športni praznik. Letošnji finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo potekalo konec marca, naj bi si ogledalo preko 55.000 ljudi. Več na straneh od 10 do 13.

SLOVENCI V ITALJI:

Milijon izrednih sredstev potrjenS predstavnikoma slovenskih krovnih organiza-cij v Italiji Rudijem Pavšičem (SKGZ) in Dragom Štoko(SSO) smo spregovorili o aktualni zamej-ski problematiki, s katero so soočajo Slovenci v Italiji, med drugim tudi o odloku italijanske vlade, s katerim slovenski manjšini letos le pri-pade milijon evrov izrednih sredstev. Več na straneh 14 in 15.

25812141617181920212224262831323436384144464748495051

KORISTNI NASLOVIDOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKOINTERVJU: Štefka Drolc, igralkaTEMA MESECA: Planica – snežna kraljicaSLOVENCI V ITALIJISLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENSKA IZSELJENSKA MATICASVETOVNI SLOVENSKI KONGRESRAFAELOVA DRUŽBAID SLOVENIJA V SVETUIZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEMOBISKALI SMO: Med Slovenci v ŠviciPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVUSPEŠNI ROJAKI: Janez MerčunKNJIŽNA POLICA(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETMLADI MLADIMOD KARANTANIJE DO SLOVENIJESLOVENSKE DOMAČIJEZA SLOVENSKO MIZOPESEM NAS ZDRUŽUJEŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIZ ZBIRKE SEMKRIŽANKA

Slovensko morje je v februarju gostilo prav posebnega gosta - 12-metrska kita grbavca, ki ga pri nas pred tem še niso zasledili, v Sredozemlju pa le petkrat. Prav zato je bil grbavec prava senzacija in je na obalo privabljal šte-vilne radovedneže, ki so ga želeli ujeti v svoje fotoaparate. Tistim, ki to ni uspelo, so oko kamere raje preusme-rili na obalna mesta. Na fotografiji je tako ujet delček Pirana.

Zgodba z naslovnice

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO

Pregled dogodkov v februarju


Teden dni pred kul-turnim praznikom so v Vrbi pripravili re-citacijo Prešernovih del, ministrica pa je

obljubila, da bodo pesnikovo hišo zašči-tili kot spomenik državnega pomena. V Vrbi so hkrati odprli tudi razstavo v čast Janezu Bleiweisu.

Veliko priznanje velepo-slaniku Janezu Lenarčiču iz Ljubljane. Francoski ve-leposlanik pri Organiza-ciji za varnost in sodelo-vanje v Evropi (OVSE) Eric Lebedel je pred kratkim

Lenarčiču podelil francosko odlikovanje legije časti v rangu officier. Francoski ve-leposlanik je Lenarčiča označil za velikega prijatelja Francije, ki je že med študijem pokazal veliko zanimanje za francosko literaturo in kulturo. Poudaril je, da je Le-narčič v vsej svoji karieri, od položaja na stalnem predstavništvu Slovenije pri ZN v času članstva Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov do funkcije dr-žavnega sekretarja za evropske zadeve med slovenskim predsedovanjem EU, razvijal in podpiral evropske vrednote in demokracijo. Lenarčič je od julija 2007 direktor urada OVSE za demokratične in-stitucije in človekove pravice (ODIHR).

Slovenska politika je enotna glede meje s Hrvaško. Premier Borut Pa-hor je večkrat pou-

daril, da brez umika spornih dokumentov Hrvaška ne bo dobila slovenske podpore v pogajanjih z EU. Z njim se strinja tudi Janez Janša. Pojavljajo se različni predlo-gi, kako razrešiti zadevo, a se vedno eden izmed dveh s tem ne strinja.

Državni zbor je 14. februarja ratificiral protokol o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Za je glasovalo 75 poslancev, 11 pa jih je bilo proti.

V državni zbor je bil vloženih 2500 pod-pisov za začetek postopka za razpis refe-renduma proti vstopu Hrvaške v Nato in EU. V DZ sta jih 16. februarja vložila Za-vod 25. junij in Stranka slovenskega na-roda (SSN). V noti je zapisano, da je imela Slovenija ob osamosvojitvi dostop na odprto morje, da je nadzirala celotni Pi-ranski zaliv, zaselke na levem bregu Dra-gonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi, na kar Hrvati ne pristajajo. Poslanci v DZ so 18. februarja na izredni seji s 65 glasovi za podprli razširjen sklep o zaščiti slovenskih interesov pri vstopu Hrvaške v Nato s tekstom: »Zaradi zaščite slovenskih interesov ob pristopanju Hr-vaške k Severnoatlantski pogodbi Slove-nija opozarja, da zavrača poskuse kršitve ozemeljske celovitosti Slovenije ter spre-minjanje stanja na kopnem in na morju na dan 25. 6. 1991.« Hrvaška se je takoj odzvala: stališče Slovenije je neresnično. Marjan Podobnik se je z izjavo DZ strinjal in odstopil od pobude za referendum, zunajparlamentarna Stranka Slovenske-ga naroda pa je še naprej vztrajala na zbiranju podpisov za referendum. SSN bi od referenduma odstopil, le če bi DZ v sklep zapisal vsaj še dve točki: da mora Hrvaška v določenem času odstraniti mejni prehod Plovanija in nadzorno toč-ko pri Hotizi. Tako je moral predsednik državnega zbora Pavel Gantar določiti rok, do katerega morajo pobudniki za re-ferendum o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato zbrati 40.000 podpisov – 35-dnevni rok je začel teči v petek, 20. februarja, in se bo iztekel 26. marca.

24. februarja sta se na Mokricah sešla premierja Slovenije in Hrvaške Borut Pa-hor in Ivo Sanader. Predsednika vlad

sta se srečala na sestanku, ki je bil zgolj informativne narave in je bil namenjen predvsem vzpostavljanju dialoga. Stali-šče, kako reševati mejni spor med obe-ma državama, pa ostaja tudi po srečanju

premierjev nespremenjeno. Slovenija podpira predlog evropskega komisar-ja za širitev Ollija Rehna za mediacijo, medtem ko Hrvaška vztraja pri medna-rodnem sodišču in meni, da bi morala najprej delo dokončati mešana komisija pravnih strokovnjakov.

Vlada je s sindikati javnega sektorja do-segla dogovor o varčevanju. Tako bodo javnofinančni odhodki v tem letu nižji za okoli 100 milijard evrov. Vlada je sprejela tudi rebalans proračuna, ki predvideva za 1.133 milijonov evrov primanjkljaja.

Ministrstvo za notranje zadeve je začelo izdajati odločbe t. i. izbrisanim. Ministrica Katarina Kresal se zaradi tega sooča z in-terpelacijo, ki jo je zoper

njo vložila poslanska skupina SDS. Po poročanju RTV Slovenija ji v največji opo-zicijski stranki očitajo neuresničevanje 8. točke odločbe ustavnega sodišča, zlorabo ministrstva za politične namene, ignorira-nje izidov referenduma o “tehničnem” za-konu o izbrisanih, ustvarjanje neenakosti pred zakonom in očitno ogrožanje siste-ma javnih financ. Koalicija Kresalovo pri urejanju statusa izbrisanih podpira, pod-poro pa ji je izrazil tudi predsednik vlade Borut Pahor.

Inflacija v februarju je bila 0,5-odstotna, letna inflacija pa je tako 2,1-odstotna. Zmanjšala se je tudi gospodarska rast,

ki na letni ravni znaša 4,9 odstotka.

Prva SOS-trgovina s hrano za reveže, ki prejemajo mesečno manj kot 500 evrov, naj bi bila v ljubljanski Šiški odprta v marcu. Hrana bo tukaj do 70 odstotkov cenejša, nakupi pa bodo možni s poseb-no kartico in z omejeno vsoto mesečno (govori se, da do 60 evrov). Ostali dve taki trgovini naj bi bili odprti še v Mari-boru in Murski Soboti.

6 Moja Slovenija / Marec 2009

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je odločil, da se večina po-kojnin februarja poveča za 2,9 odstot-ka, nekatere pa 3,5 odstotka.

Iskani poklici v Sloveniji: strojni inženirji, programerji, tehniki s področja elektro-tehnike, telekomunikacij, strojništva. Več možnosti za zaposlitev pa bodo imeli v bodoče tudi strokovnjaki s področja pra-va, financ in računovodstva, predvsem pa zdravniki in medicinske sestre.

Tuji lastniki podjetij v Sloveniji v zadnjih letih v podjetjih puščajo vse manjše de-leže ustvarjenih dobičkov, kažejo naj-novejši podatki Banke Slovenije. Konec leta 2007 so od ustvarjenih dobičkov reinvestirali le še 8,4 odstotka dobička oziroma 39,3 milijona evrov, podoben trend pa se je nadaljeval tudi v prvih devetih mesecih minulega leta. Zato v Banki Slovenije opozarjajo, da utegne »nadaljevanje rasti izplačil dobičkov tujim lastnikom vplivati na razvojno na-ravnanost tovrstnih podjetij in njihovih lastnikov«.

Bivši JLA-ovci bi radi višje pokojnine in odškodnine. Pred-sednik RS Danilo Türk je prejel pismo skupine generalov,

častnikov in podčastnikov nekdanje JLA, v katerem predlagajo različne reši-tve lastnih pokojninskih vprašanj, kljub temu da so kot pripadniki Jugoslovan-ske ljudske armade med desetdnevno vojno v Sloveniji delovali proti njej in da že prejemajo osnovne pokojnine. Pred-sednik teh zahtev ni podprl, »ker ti leta 1991 niso prispevali k samostojnosti in neodvisnosti naše države«.

Brez dokončnega dogovora o žrtvah vojnega nasilja. Predsedniki vseh sed-mih parlamentarnih strank so v začetku februarja na skupnem sestanku v DZ razpravljali o koalicijski noveli zakona o žrtvah vojnega nasilja. Po sestanku je Borut Pahor povedal, da se stranke še vedno ne morejo sporazumeti glede še-stega člena novele.

Osebni podatki šele deset let po smrti. Po slovenski zakonodaji so občutljivi osebni podatki javno dostopni šele 75 let po svojem nastanku. Če je znan datum smr-ti osebe, na katero se podatki nanašajo, pa so ti javnosti na voljo šele deset let po smrti. Arhivsko gradivo, ki vsebuje za državo občutljive podatke, pa je mogoče uporabiti najpozneje 40 let po nastanku. Osebne podatke je sicer mogoče kopirati samo za zakonite namene, in še to samo, če je možno naknadno ugotoviti, kdaj in zakaj so bili podatki uporabljeni ter kdo je to storil.

Mariborski župan Franc Kangler je na srečanju z novinarji, ki je bilo posve-čeno evropskemu kultur-nemu projektu Maribor, evropska prestolnica

kulture leta 2012, ponovno zatrdil, da vsa dela na projektu potekajo nemoteno. Kar pa se tiče Zimske univerzijade 2013 v Ma-riboru, pa ima vlada časa do 31. marca, ali bo ta projekt podprla ali ne – trenutno meni, da je predrag.

Razstava slovenskih im-presionistov v Narodni galeriji se je zaključila. Razstavo, ki je bila na ogled od 23. aprila 2008 do 15. februarja 2009, je

obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev.

Prekmurje se je predstavilo. V razstavišču Pokrajinskega muzeja in Galeriji v Murski Soboti bo od 5. februarja do 5. aprila od-prta razstava Umetnine iz Prekmurja: od romantike do modernizma. Predstavitev čez 80 izbranih znanih in neznanih ume-tnin z območja današnjega Prekmurja naj bi prispevala k izoblikovanju bolj vero-dostojne umetnostne podobe te pokraji-ne od romanike do modernizma.

Zmagovalec letošnje-ga slovenskega tek-movanja za evrovizij-sko popevko je kvartet Quartissimo s hrvaško

pevko iz Opatije Martino Majerle. Zased-ba bo s skladbo Love Simphony nastopi-

la na evrovizijski popevki, ki se bo leto-šnjega maja odvijala v Moskvi.

Blejsko jezero je nomi-nirano kot eno izmed sedmih svetovnih ču-des narave. Blejsko je-zero se tako med 261

nominiranimi naravnimi znamenitost-mi iz celega sveta poteguje za ta pre-stižni naziv. Kako se bo uvrstilo to naše prelepo slovensko jezero pa bo mogoče izvedeti letošnjega julija.

V Sloveniji je zaščitenih 31 pridelkov in živil. Med zaščitenimi živili je v Sloveniji (končno) tudi kranjska klobasa.

Slovenija je tako zaščitila že 31 pridelkov in živil, med njimi kraški pršut, štajer-sko prekmursko bučno olje, jajca izpod Kamniških planin, ptujski luk, kranjsko klobaso, vipavsko panceto in vipavsko salamo. Zaščiteni so tudi nanoški sir, tol-minc, mohant, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, kraški ovčji sir, piranska sol in namizne oljke Slovenske Istre. Pet izdelkov, med njimi idrijski žlikrofi in pre-kmurska gibanica, je zaščitenih z zajam-čeno tradicionalno posebnostjo.

Ljubljanska tržnica ni več spomenik, tako se je odločila nova ministrica za kulturo Majda Širca.

Pred kratkim ustano-vljeno Združenje mon-tessori Slovenije je 1. februarja v Zavodu An-tona Martina Slomška v Mariboru pripravilo

prvi slovenski kongres pedagogike mon-tessori. Ta spada med svetovno najbolj poznane in priznane metode posebnih pedagoških načel. Na prvi pogled meto-do prepoznamo ob umirjenosti otrok in individualnemu pristopu, pa tudi po tem, da se otroci v vrtcu sami od sebe s pomo-čjo ponujenega materiala naučijo pisanja in branja ter računanja. Bistvo metode montessori pa je predvsem učenje za ži-vljenje. Otrok dela v ozračju spoštovanja, svobode in odgovornosti.

DOGODKI V FEBRUARJU NA KRATKO / ZABELEŽILI SMO

Razširjen pregled dogodkov na spletni strani www.mojaslovenija.net.


Daritev pomladiLetošnja Prešernova proslava na predvečer slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada je bila naslovljena Daritev pomladi (Ver sacrum). Letos so bila imena Prešernovih nagrajencev in na-grajencev Prešernovega sklada do slovesne podelitve nagrad skrivnost. Upravni odbor Prešernovega sklada, ki mu od lani predsedu-je Jaroslav Skrušny, se je odločil za objavo imen šele na slovesni podelitvi nagrad. Dobitnika velikih Prešernovih nagrad za življenjsko delo sta igralka Ana Štefanija Drolc in slikar Zmago Jeraj.

Radio Ognjišče bo 28. novembra letos prazno-val 15-letnico delovanja, v sklopu praznovanj je v Zavodu sv. Stanislava v

Šentvidu nad Ljubljano priredil tradicio-nalno Pustno sobotno iskrico. Prireditev je bila povezana s pustnim plesom in do-brodelnostjo, izkupiček pa bodo name-nili za izgradnjo učilnice v Paragvaju.

Glasbena šola Kranj praznuje 100-letni-co. V ta namen bodo celo leto pripravljali številne koncerte, glasbene nastope, okroglo mizo, zbornik, razstavo ... Slav-nostna akademija bo oktobra.

Obletnica smrti dr. Ja-neza Drnovška. Pred-sednik republike Dani-lo Türk je 23. februarja

po položitvi cvetja na grob pokojnega predsednika Janeza Drnovška dejal, da ga ohranja v spominu »kot politično osebnost žlahtnega pragmatizma, kot človeka, ki je znal realistične cilje politike in našega razvoja povezati z nujnostmi iskanja sporazuma med političnimi sila-mi ter v tem poiskati vizije za naprej«.

KAM

Kot izhaja iz utemeljitve na-grade, pomeni Prešernova nagrada igralki Štefki Drolc največje slovensko prizna-nje s področja kulture, ki ga Republika Slovenija in Mini-strstvo za kulturo Republike Slovenije podeljujeta za veli-časten in obsežen umetniški igralski opus in za življenjsko

vse preveč slovenske ume-tnosti ostaja skrite v ateljejih in zato apeliral: »Sprejmite like v vaše domove in kipe na vrtove.« Štefka Drolc pa je v svojem nagovoru spo-mnila na tiste, ki imajo vsega preveč, pa ne slišijo tistih, ki nimajo nič, ne slišijo njihovih klicev na pomoč. Prejemniki nagrad Prešernovega sklada so sopranistka Sabina Cvi-lak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović ter scenarist in režiser Miran Zu-panič.Režijski koncept slavnostne podelitve Prešernovih na-grad in nagrad Prešernove-ga sklada je zasnoval režiser Diego de Brea. Glasbeni del proslave je oblikoval Aldo Kumar, igralca Janez Škof in Jernej Šugman pa sta izvedla komični del kulturnega pro-grama.

Marija Primc

delo, ustvarjeno v gledališču, filmu, na radiu in televiziji, za njeno akademsko pedago-ško delo in kulturno poslan-stvo. Slikar Zmago Jeraj pa je prejel veliko Prešernovo na-grado za svoje ustvarjanje na skoraj vseh področjih likovne umetnosti: slikarstva, foto-grafije, risbe, karikature, fil-

ma, gledališke scenografije. Dobitnik velike Prešernove nagrade slikar Zmago Jeraj je v sklepnem delu slavno-stnega govora spomnil, da

Najprej iskrene čestitke ob Prešernovi nagradi za življenjsko delo. Sedaj vam gotovo mediji in javnost namenjajo še prav posebno pozornost. Ste tega veseli ali se vam zdi utrudljivo?Zadnje obdobje je bilo ves čas res zelo naporno. Kar naprej so zvonili telefoni. Pa veliko pogovorov za revije in časo-pise. Tudi veliko čestitk. Ampak vse to spada k tako lepemu doživetju, tudi to bo sčasoma minilo.Do sedaj sem za svoje delo dobila raz-meroma veliko priznanj, od Borštniko-vega prstana dalje. Vsako zase je bilo vredno velikega veselja, ki sem ga ob tem občutila. Ta nagrada pa je prišla s področja, ki ni tako lokalizirano oziroma osredotočeno na gledališko dejavnost, ampak je iz vseh tokov kulture. Mo-ram reči, da je to zares veliko priznanje zame. Ko so mi sporočili, da bom dobila to nagrado, sem bila kar nekaj dolgih trenutkov brez besed. Ker resnično niti v sanjah nisem razmišljala o tem, da bi lahko prišla v poštev. Dobila sem tudi kup res lepih, prijaznih besed, čestitk. Predvsem sem bila vesela prav zaradi vseh teh ljudi, ki so se mi oglasili.

Izžarevate toplino, lepoto, zbranost, mo-drost. Iskre v vaših očeh dajejo vedeti, da verjamete, da so svet in ljudje lahko lepi in dobri. Kako vam to uspeva? Vseeno je, kako misliš ali katerega boga častiš, saj smo vendar ljudje, bližnji smo si in če hočemo shajati, je treba presko-čiti razlike, se pogovarjati in se razumeti. Najbrž sem fantast. Ampak moraš verje-ti, moraš verjeti, da ljudje lahko eksisti-ramo skupaj, tudi če smo si tako različni. Ker vse drugo vodi brezupno nikamor. Če se mi ne moremo dogovoriti, kaj je dobro, kaj je prav za nas, ljudi, kdo pa se bo. Moramo verjeti, da je možno. Mora-mo verjeti, ne samo za nas, za ves svet. Dopustiti drugemu, da živi, tako kot mi-sli, tako kot čuti, in dovoliti sebi, da živiš, tako kot misliš, tako kot čutiš. To je neke vrste človeško dostojanstvo, vera, da smo si v bistvu lahko zelo blizu. In včasih tako malo manjka, da smo si blizu. Vča-sih se ne zavedamo, da tudi doma živi-mo eden mimo drugega. Da tako težko rečemo, rada te imam, rad te imam.


»NAŠA ŠTEFKA«»Kako naj to rečem, imeli so nas za svoje. Sploh niso razmi-šljali, da sem jaz igralka ali pa moji kolegi, jaz sem Štefka, jaz sem naša Štefka,« o svojem tržaškem obdobju navdušeno pripoveduje Štefka Drolc, letošnja dobitnica Prešernove nagrade za življenjsko delo. Štefka Drolc sodi med deset najboljših igralk, odkar obstaja slovensko gledališče. V svoji bogati igralski karieri je upodobila vrsto likov, od nežnih in vedrih mladenk do izrazito karakternih vlog iz klasičnega in sodobnega dramskega repertoarja ter tudi iz komedij in grotesk. Čeprav je lanskega decembra dopolnila že 85 let, na odru nastopa še vedno. Videti jo je mogoče v predstavi Ella, ki gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani. Z gospo Drolc, ki vedno znova navduši s svojo toplino, preprostostjo in modrostjo, sva se pogovarjali v njeni garderobi v ljubljan-ski Drami, kjer jo, čeprav je že upokojena članica gledališke-ga ansambla, še vedno z veseljem sprejmejo.

9Moja Slovenija / December 2008

INTERVJU: Štefka Drolc, igralka


Rodili ste se na Ponikvi, mati je bila s Krasa, oče Savinjčan. Kako se spominja-te svojega otroštva, zgodnje mladosti?Imela sem lepo mladost, oče priden, dober, skrben, in mama, za katero sem vedno vedela, da lahko naslonim glavo na njeno ramo, da me bo pobožala in razumela, brez besed.V Mariboru sem hodila na klasično gim-nazijo. Spomnim se, da karkoli sem pre-brala, recimo Pod svobodnim soncem, sem si vedno doma nekako rada pred-stavljala ljudi, ki tam hodijo, ki govori-jo. Očeta in mamo sem zvečer večkrat prosila, naj sedeta, in jaz sem govorila in recitirala in onadva sta me poslušala. Neverjetno je bilo, da sta bila tako prija-zna, da sta sedla in me poslušala. Moja sestra, ki je bila sicer deset let starejša od mene, je takrat kar štiri leta čakala na službo. Težko je bilo namreč v tistih ča-sih dobiti učiteljsko mesto, ki ga je nato našla v Prekmurju. Med čakanjem pa je hodila na ljudski oder v Maribor, bila je zelo nadarjena amaterska igralka. Ker je ona tam nastopala, sem tudi jaz imela možnost, da sem smela tja. Starši so bili nekako pomirjeni, da sem tam na var-nem. Tako sem začela že kot dijakinja nastopati na odru.

Nato se je začela druga svetovna vojna. Verjetno sta bila prav ljubezen in rojstvo vaše hčerke tista svetla točka, ki vas je dr-žala pokonci v težkih, temnih časih?Ko gledaš na vojno z distance, marsikaj težko razumeš. Strašna usoda se je pri-petila moji sestri, o kateri zelo težko go-vorim. Kar pa se tiče te moje prve ljubezni, ki se je tako nesrečno zalomila, lahko rečem, da je bilo obdobje, ko je ljubezen traja-la, zelo srečno in to me je gotovo držalo pokonci. Potem pa mi je mama zelo stala ob strani. Kakor je bila tih človek, sem ves čas imela občutek, da je tam luč, ki sveti, ki greje in ki te nikoli ne izda, tudi v naj-hujših trenutkih.

Tudi sami ste odigrali kar nekaj vlog ma-tere, na primer mater Ivana Cankarja Na klancu, pa mati Barbo v filmu Cvetje v jeseni, na gledaliških odrih celo detomo-rilko Medejo.

Res je, igrala sem vrsto teh likov. V mla-dosti sicer ne, takrat sem pretežno igrala mlada bitja, krhka, nežna, zaupljiva, tudi barvita in hudomušna. Od vlog mater pa mi je bila še posebno blizu Cankarjeva mati iz filma Na klancu. To je bil v nekem obdobju zelo poseben film, zelo veliko ljudi ga je odklonilo, zelo veliko pa ga je sprejelo presenetljivo lepo. Kot neki višek lepega, kar so lahko pri nas na filmu doži-veli. Z režiserjem sva se pri tem filmu zelo lepo ujela, čeprav se prej nisva poznala. Nekako sem vedela, kaj hoče, kaj misli, kaj želi. Zelo lahko sem odigrala to vlogo, z najglobljim razumevanjem, nobene-

ga napora ni bilo. Mislim, da sem temu liku lahko dala zelo veliko. Posebno me je presunil v zadnji tretjini, ko mož odide, otroci se razkropijo, ona pa ostaja sama, osamljena na hišnem pragu. Te podobe so mi bile zelo blizu, prek njih sem lahko oživljala spomin na svojo mater.

Sodelovali ste tudi pri snemanju prvega slovenskega filma Na svoji zemlji. Tako rekoč ste stali na začetku slovenske fil-mografije. Na to izkušnjo ste gotovo zelo ponosni?V tistem času sem igrala v gledališču v Mariboru, kjer se je zelo veliko delalo, zato sem imela veliko možnosti za igro. Takrat sem tudi dobila vabilo za avdi-cijo. Zgleda, da sem bila en tak zdrav deklič, in so me izbrali. Pa tudi dve leti izkušenj z igro sem že imela. Največji problem nam je povzročalo to, da so nas kar naprej opozarjali, da ne smemo igrati gledališko, ampak čim bolj narav-no. Za film je bilo takrat še zelo zgodaj. Režiserji so se sprva menjavali, nato je bil za režijo določen Štiglic. Kosmač je po noveli Očka orel naredil zares odli-čen scenarij, imel je izreden občutek za ta preprost pogovor, tako dobro je pri-kazal odnos med ljudmi, ničesar ni bilo,

kar bi tolklo ven, ničesar ni bilo takega, da bi rekel, to pa ni res, ljudje niso žive-li tako. Vsi smo snemanje čutili kot svoj projekt, nekaj, kar smo razumeli. Bilo je zelo dobro vzdušje med nami, med celo ekipo in med ljudmi, ki so tam živeli in to obdobje tudi doživeli.

Ljubezen vas je nato vodila na Tržaško. Poročili ste se z Jožetom Babičem, ki je postal umetniški vodja Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Kakšni so vaši spomini na ta leta nastopanja po tržaških odrih?Tržaško obdobje me je za vedno zazna-movalo. Prvo leto so nas ljudje čakali in nas spraševali: »Boste res govorili slovensko?« Javna slovenska beseda, ki so jo lahko slišali z odra, je bila zanje popolno razodetje. Stik s temi ljudmi me je zaznamoval v smislu, da moje delo ni le meni v veselje, da lahko svo-jo fantazijo razvijam, ampak da je moje delo dajati. Ne le zato, ker smo govorili slovensko, ampak ker so igre, ki smo jih igrali, govorile o večjih problemih, ki jih človek srečuje na tem svetu. To je mo-jemu delu dajalo globok smisel. Igrali smo po raznih dvoranah, na razpolago nismo imeli svoje hiše, svojega gledali-šča, ker ga seveda ni bilo. Igrali smo na obrobju, po vaseh, povsod, kjer so bile te stare dvorane, ki so jih še v času pred prvo svetovno vojno uporabljali, nato pa so bile dolga leta prazne in so zato razpadale. V kleteh, kjer smo se šminkali in oblačili, smo se greli pri kakšnem ga-šperčku, na odru pa je bilo zelo mraz, saj tam ni bilo ogrevanja. Včasih smo nasto-pali v kakšnih lahkih oblekah, čeprav je bilo tako mrzlo, da se je na vrhu vode, ki smo jo imeli kot igralski rekvizit, naredil led. Ljudje so v dvoranah sicer sedeli v plaščih, a so bile vedno polno obiskane. In potem so nas ob koncu igre tudi ve-dno počakali. Kako naj to rečem, imeli so nas za svoje. Sploh niso razmišljali, da sem jaz igralka ali pa moji kolegi, jaz sem Štefka, jaz sem naša Štefka. Verjetno bi zelo težko zapustila to oko-lje, te ljudi. Ampak v življenju se zgodi-jo stvari, ki so močnejše, ki so v nekem trenutku usodnejše. Z možem sva se pač razšla, čeprav mu moram biti zelo

»Moramo dopustiti drugemu, da živi, tako kot misli, tako kot čuti, in dovoliti sebi, da živiš, tako kot misliš, tako kot čutiš.«


hvaležna za vse, kar mi je dal, delovno in človeško. Z igralcem Mihom Balohom sva nato odšla v Ljubljano, v Dramo. Tam sem imela možnost dela, saj smo v času tržaškega gledališča, kjer sem bila 13 let, veliko gostovali, zato so nas poznali.

Gotovo so vas to vprašali že mnogokrat: se vam je katera gledališka ali filmska vloga zelo priljubila, ste se s katero še po-sebej poistovetili?Cankarjeva mati, o kateri sva že govori-li, je bila gotovo ena takih. Iz tržaškega obdobja se tudi spomnim igre Dedinja (drama je nastala po romanu Henryja Jamesa Washington Square). V njej sem igrala vlogo Catherine, mladega dekleta, ki odrašča v senci spomina svoje mate-re, zelo hlepi po naklonjenosti očeta, po ljubezni. Bila je neizpolnjena kot oseba. Nato pa je doživela ljubezen in dobese-dno zrasla kot človek, izpolnila se je. Ker pa jo ta fant pusti na cedilu, se ji srce za-pre, postane drug človek. Deklica zraste in se spremeni v drugo osebo. Čeprav sama nisem nikoli čutila pomanjkanja

ljubezni ali naklonjenosti v svoji družini, sem ta lik zelo dobro razumela. Takrat se mi je zdelo, da to potrebo po ljubezni za-res dobro razumem.

Bi lahko rekli, da življenjske izkušnje pravzaprav zelo pomembno vplivajo na interpretacijo neke posamezne vloge?V svojem življenju sem doživela veliko hudega, mnogo grenkega, pa ne samo zaradi nesrečnih ljubezni, ampak je bilo tudi mnogo stvari, ki se ti skozi življenje naberejo, ki so tako srečne kot boleče, te ranijo ali ti raniš drugega. Niso samo drugi krivi. Pri našem poklicu je to neke vrste naložba, saj ko se srečaš z različnimi osebnostmi, katerih vloge odigraš, mo-raš začutiti ta osnovni vzgib, ki je sprožil in oblikoval neki karakter. Zato so vse iz-kušnje v bistvu dragocene, pa naj si bodo to dobre ali slabe, bridke ali lepe, nekje je naloženo, kot neka dota za naš poklic.

Pa da ne bova govorili le o vašem delu, kaj pa vaša družina, menda imate že dve pravnukinji?

Na zelo stara leta imam to srečo, da živim z družino svoje najstarejše vnukinje, ki ima dve mali punčki, stari tri in pet let. Lahko sem jih spremljala od prvih čebljanj pa do prvih korakov, ki sta jih naredili. To je tako osrečujoče, no, pa tudi naporno. Otrok te tako dvigne, tako zbliža ljudi v družini. Ka-kšen zaklad je to malo bitje, vzgaja te, da ti misliti. Včasih se zelo pozno zaveš, kakšne stvari si zamudil, jih spregledal.Skratka, sedaj mi je zelo lepo, veliko se tudi dobivamo s sorodstvom. Ker sem že prababica in moja hči babica, nas je babic in dedkov sedaj zelo veliko v naši družini.

Erika MaroltFoto: Janez Dolinar

INTERVJU: Štefka Drolc, igralka

»Imela sem lepo mladost, oče priden, dober, skrben, in mama, za katero sem vedno vedela, da lahko naslonim glavo na njeno ramo, da me bo pobožala in razumela, brez besed.«

»Otrok te tako dvigne, tako zbliža ljudi v družini. Kakšen zaklad je to malo bitje, vzgaja te, da ti misliti.«


TEMA MESECA

Planica je prvo skakalnico dobila že pred letom 1930. Vendar pa so v takratni jugo-slovanski zimsko-športni zvezi s sedežem v Ljubljani, v okviru katere je deloval tudi Stanko Bloudek, razmišljali o večji skakal-nici, ki bi omogočala tudi rekordne polete. Primeren teren so našli v Planici, sledili so razni zapleti, tako da sta minili skoraj dve leti od sklepa o veliki skakalnici do celovi-te realizacije. Prvo mednarodno tekmo-vanje na planiški skakalnici je potekalo marca 1934. Na tekmi, kjer je tekmovalo 14 skakalcev z Norveške, iz Avstrije in Slo-venije, je zmagal Birger Ruud. Po tekmi so skakalci nadaljevali z najvišjega zaletišča in Ruud je na svoj 23. rojstni dan dosegel planiški in svetovni rekord - 92 metrov. Že od samega začetka so bili smučarski skoki v Planici velika atrakcija tudi za gledalce, saj se jih je že na prvem mednarodnem tekmovanju zbralo kar štiri tisoč. Slava

Planice se je širila po vsem svetu, Bloudek, konstruktor in graditelj prve velikanke, pa je skakalnici dodal še eno novost – zaradi mehkega snega jo je kemično prepariral in »izumil« tisto, kar pozneje poznamo kot snežni cement.

Prvi polet prek 100 metrovLeta 1936 je Avstrijec Sepp Bradl kot prvi človek na svetu poletel prek sto metrov. Zaradi druge svetovne vojne in neuspe-šnih poskusov priprav skakalnice za skoke v Planici vse do leta 1954 ni bilo tekem. Po vojni je bilo treba zelo temeljito obnoviti skakalnico in Bloudku s sodelavci je to tudi uspelo, še vedno pa ni bilo dovoljenja FIS za tekmovanje na skakalnici, ki je za te-danje razmere bila seveda že letalnica.

Nova velikankaPo vojni in Bloudkovi smrti sta njegovo

vizijo nadaljevala brata Lado in Janez Gorišek, ki sta naredila načrte za novo ve-likanko, za katero so lokacijo izbrali malo naprej od obeh tedanjih osrednjih skakal-nic (90 m in 120 m), v smeri proti Tamarju. Že od začetka pa je bila letalnica projekti-rana tako, da bi jo lahko brez velikih težav tudi povečevali. V okviru združenja KOP (Kulm – Obersdorf – Planica) so marca 1969 pripravili prvo mednarodno tekmo-vanje na novi velikanki. 90.000 gledalcev, ki so si ta izjemni dogodek ogledali v treh dneh, pa so navduševali svetovni rekordi takratnih skakalnih šampionov Wirkole (156 m in 160 m), Raške (156 m in 164 m) in Manfreda Wolfa s 165 m.

Prvi polet prek 200 metrovOd prvega svetovnega prvenstva v pole-tih leta 1972 je Planica gostila še tri sve-tovna prvenstva, dve tekmi za svetovni pokal v poletih in dva tedna poletov. Od leta 1974 do 1994 skupno sedem. Vrhu-nec pa je Planica doživela leta 1994 kot gostiteljica svetovnega prvenstva v pole-tih, ko je Finec Toni Nieminen z 203 m kot prvi človek preskočil novo magično mejo 200 m, njegov uspeh pa je še nadgradil Norvežan Espen Bredesen, ki je z 209 m postavil novi svetovni rekord.

Leta 1997 slavil Primož PeterkaFinalna prireditev svetovnega pokala 1997 je bila v znamenju velikanskih težav zara-di pomanjkanja snega in izredno toplega vremena. Kljub temu je organizatorjem uspelo dobro izpeljati prireditev. Več kot sto tisoč gledalcev pa je v treh dneh vide-lo dva nova neuradna svetovna rekorda Norvežanov Espena Bredesena z 210 m in Lasseja Ottesena z 212 m. Takratni veliki zmagovalec prireditve pa je bil slovenski skakalec Primož Peterka, ki je zmagal v skupnem seštevku svetovnega pokala in še v posebni kategoriji za polete.

Do sedaj največ 239 metrov!Aktualni nosilec svetovnega rekorda je še vedno Bjørn Einar Romøren, ki je leta 2005 poletel 239 m in pristal na nogah. Morda pa ta pade že letos. Prepričajte se na lastne oči! Dobrodošli v Planici 19. in 20. marca.

MJ

Stanko Bloudek, konstruktor in graditelj prve velikanke, pa je skakalnici do-dal še eno novost – zaradi mehkega snega jo je kemično prepariral in »izu-mil« tisto, kar pozneje poznamo kot snežni cement.

Le kateri Slovenec ne pozna Plani-ce? Ta dolina pod Poncami vsako leto privablja številne vrhunske smučarske skakalce ter ostale špor-tne navdušence iz celega sveta, saj poleg smučarskih poletov predsta-vlja tudi prvovrstni slovenski in sve-tovni zimski športni praznik.

Planica snežna kraljica

Vir:

Pole

t – u

resn

ičil

Blou

dkov

o id

ejo

(Sta

nisla

v M

ihel

ič);

SI S

port

d.o

.o.

12 Moja Slovenija / Januar 2009Moja Slovenija / Marec 200912

Planica omogoča polete prek 245 metrovDrago Bahun, predsednik organizacijske-ga komiteja planiških tekmovanj, meni, »da je nastopil čas za nov svetovni rekord, ki ga letos pričakujemo«, Jelko Gros, vod-ja planiških tekem, pa je celo napovedal morebitna rekorderja: v tem trenutku sta tega sposobna Avstrijec Gregor Sc-hlierenzauer in Švicar Simon Ammann. V obdobju od 1934 do 2005 je bilo po po-datkih organizacijskega komiteja Planica postavljenih 67 svetovnih rekordov: 12 svetovnih rekordov na stari Bloudkovi ve-

likanki in 28 svetovnih rekordov na novi velikanki bratov Gorišek.

Letošnja Planica težka 1.600.000 evrovPlanica se navadno srečuje s pomanjka-njem snega. Takrat si organizatorji poma-gajo z umetnim zasneževanjem s sne-žnimi topovi, veliko ljudi pa prostovoljno pomaga pri pripravi zahtevne skakalnice. Letos je snega dovolj, zato so ga že pre-nehali izdelovati, zaradi česar bo manj stroškov. Se pa organizatorji letos prvič, zaradi posledic svetovne ekonomske kri-

ze, srečujejo s težavami pri pridobivanju sponzorjev, čeprav zaradi izjemne medij-ske izpostavljenosti v Sloveniji in tujini s tem v preteklosti niso imeli težav.

Svetovno prvenstvo leta 2010 Vlada se je zavezala, da bo obnovila pla-niške skakalnice v slogu sodobnega no-rdijskega centra. Obnova bo stala okrog 100 milijonov evrov, gradnja infrastruk-ture pa bi naj bila zaključena leta 2013. Kljub temu se v Planici srečujejo že s te-žavami pri pripravi svetovnega prvenstva

Tako nas spodbuja eden izmed av-torjev knjige Planica, Drago Ulaga. Planica, ki že dolga desetletja v svet prinaša glas o Sloveniji, je znova pred izzivi in težavami. V Planici se je konec januarja podrl del tribun, pro-jekt izgradnje modernega nordijske-ga centra pa stoji. Kljub temu organi-zatorji na finalu svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki bo v Planici od 19. do 22. marca, pričakujejo nov svetovni rekord. Ob 40. obletnici letalnice organizatorji v dolini pod Poncami pričakujejo polet čez 245 metrov. Planico naj bi konec marca obiskalo prek 55.000 gledalcev.

»Pridite vsi v Planico!«

Foto

: ww

w.fo

tosi.

si

TEMA MESECA


Spletne strani, povezane s Planico:www.osc-planica.Si, www.planica.si

naslednje leto. Zataknilo se je pri odkupu zemljišč, zato dela spomladi ne bodo stekla. »Na tej infrastrukturi ni možno izvajati ne prireditev ne tre-ningov,« opozarja član orga-nizacijskega komiteja Planica Primož Finžgar.

O Planici tudi otrociPlanica privablja tudi veliko otrok in mladih, organizatorji pa skušajo simpatijo do Plani-

ce spodbuditi tudi s posebnim spremljevalnim programom v tednu prireditve in nateča-jem. Ministrstvo za šolstvo in šport in organizacijski komite Planica 2009 letos že tretje leto zapored razpisujeta li-kovni natečaj Planica in otroci. Zmagovalni plakat bo častno predstavljal Planico po slo-venskih osnovnih šolah, ostali plakati pa bodo na ogled na posebni razstavi. Tudi letos

bodo v Planico pripeljali avto-buse iz cele Slovenije, in sicer iz tistih osnovnih šol, ki bodo po oceni strokovne komisi-je izdelale najboljše plakate, zmagovalno šolo pa bo po koncu prireditve, v četrtek 19. marca, čakala nagrada. Lani se je v projekt vključilo več kot 70 osnovnih šol, organizatorji pa so skupaj s sponzorji v Planico pripeljali več kot 5000 otrok.

Skok v zgodovinoV Olimpijskem športnem cen-tru Planica je Muzej športa iz Ljubljane uredil sobo uteme-ljiteljev in razstavo o razvoju

V obdobju od 1934 do 2005 je bilo po podatkih organiza-cijskega komiteja Planica postavljenih 67 svetovnih rekor-dov: 12 svetovnih rekordov na stari Bloudkovi velikanki in 28 svetovnih rekordov na novi velikanki bratov Gorišek (na fotografiji Bjørn Einar Romøren,239 metrov).

smučarskih skokov in poletov, pripravil pa je tudi fotografsko razstavo dobitnikov olimpij-skih medalj pred osamosvo-jitvijo Slovenije. Aleš Fevžer s fotografijami predstavlja dobi-tnike medalj slovenskih špor-tnikov na olimpijskih igrah od leta 1991, v sobi rekorderjev pa so predstavljeni največji do-sežki Planice. Vsak rekorder je zabeležen poimensko, s foto-grafijo in dolžino skokov. Več informacij: Olimpijski športni center Planica, Rateče 167, 4283 Rateče – Planica, www.osc-planica.si.

Patricija Virtič

Vir:

Pole

t – u

resn

ičil

Blou

dkov

o id

ejo

(Sta

nisla

v M

ihel

ič);

SI S

port

d.o

.o.

SLOVENCI V ITALIJI

Za letos vrnjeno to, kar je italijanski parlament mislil odvzetiSlovenci v sosednjih državah se soočajo s številnimi težavami, ki se mnogokrat zelo razlikujejo od tistih, ki pestijo Slovence po svetu. Po besedah ministra, pristojnega za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjana Žekša, so si vrste težav tako v Italiji, Avstriji, na Ma-džarskem podobne: »Obstajajo mednarodne pogodbe in meddržavni sporazumi med Slovenjo in sosednjimi državami, vendar se to, kar predvidevajo, ne izvaja.« Pred kratkim je slovensko manjšino v Italiji le razveselilo dejstvo, da se jim za letos povrnejo sredstva za narodnostne ustanove in organizacije, ki jih je italijanski parlament lani nameraval odvzeti. Predsednika krovnih organizacij slo-venske manjšine v Italiji Rudija Pavšiča (Slovenska kulturno-gospodarska zveza – SKGZ) in Draga Štoko (Svet slovenskih organizacij – SSO) smo tako poprosili, da nam nekoliko natančneje predstavita aktualno situacijo slovenske manjšine v Italiji.

Moja Slovenija / Marec 200914

Sprva je italijanska vlada v okviru fi-nančnega zakona za letošnje leto slo-venskim ustanovam v Italiji za več kot milijon evrov znižala finančna sredstva. Nato pa sta senat in tudi parlament po-trdila novi vladni odlok, po katerem bo slovenski manjšini nakazanih milijon evrov izrednih sredstev. Ste s potrditvijo omenjenega odloka zadovoljni?

Rudi Pavšič:Odločitev vlade vsekakor rešuje leto-šnje proračunsko leto v naši skupnosti, čeprav ne bomo dobili enake vsote kot lani (ampak približno 300.000 evrov

manj). Za takšen razplet gre v prvi vrsti zasluga slovenskim državnim institu-cijam, prvenstveno predsedniku vlade Borutu Pahorju. Sicer ostaja odprto vprašanje financiranja za naslednji dve leti (2010, 2011). Za to obdobje je na-mreč vlada predlagala še bolj drastične reze (skoraj 3 milijone evrov).

Drago Štoka:Tako je: italijanski parlament nam je za letos vrnil to, kar nam je mislil odvzeti. Ostane pa vprašanje »vrnitve« zneska za leti 2010 in 2011! Nočemo, da bi se ponavljala ista žalostna zgodba, priti-

ski, intervencije slovenske vlade, obeh krovnih organizacij. Hočemo, da itali-janska vlada predvidene prispevke za nas vnese v svoj večletni proračun. Le tako bomo tudi v bodoče lahko imeli mirno spanje in dobre živce.

Na zaostrene razmere, ki se med drugim nanašajo tako na predvidena nižanja finančnih sredstev, šolsko reformo in spremembe zaščitne zakonodaje v Vi-demski pokrajini, zelo aktivno opozarja-te že dalj časa.

Rudi Pavšič:V tem času smo v obeh krovnih organi-zacijah zaznali, da so vladne institucije v Sloveniji pa tudi mediji naši problematiki namenili veliko pozornosti. Seveda je si-tuacija dokaj napeta, če gledam na celo vrsto odprtih vprašanj, ki se pojavljajo. Beležimo pa premike v pozitivno smer, za kar se gre zahvaliti predvsem sloven-ski vladi. To je za nas zelo pomembno. Do sedaj je bila naša manjšina nekako sama in ni imela te moči, da bi se zoper-stavila politiki, ki jo uresničujejo tako v Rimu kot na deželni ravni. Zaskrbljujoče pa je, da so se ohladili odnosi med Italijo in Slovenijo, predvsem na relaciji dobro-sosedskih odnosov. Zaradi te negativne klime je tudi naš položaj slabši. V nega-tivni klimi so prvi, ki plačujejo, manjši-ne. Zelo me skrbi napad na Slovence v Videmski pokrajini in preprečevanje izkazovanja njihove identitete. Nedavni dogodek, ko je bila skoraj fizično napa-dena naša predstavnica iz Rezije Luiga Negro, kaže na neko vzdušje, za katere-ga smo mislili, da je že za nami.

Drago Štoka:Če pogledamo v nekoliko širšem kon-tekstu, smo Slovenci, ki živimo na tem

Drago Štoka: »SSO je imel konec no-vembra svoj občni zbor, na katerem smo zelo pomladili naša vodstva. «


prostoru, v zelo kratkem časovnem ob-dobju doživeli spremembo dveh vlad. V Sloveniji in Italiji. Kar se tiče matične Slovenije, smo lahko precej mirni, kar pa zadeva italijansko vlado, pa nismo tako mirni. Italija si sicer ne more dovoliti, da bi tako hudo prizadela manjšino, saj so tukaj vendar mednarodni sporazumi, ampak smo vseeno v skrbeh. Zato si krovni organizaciji zelo prizadevata in opozarjata na vse skupaj. Kajti ne gre le za krčenje prispevkov, gre tudi za status Kanalske doline, Benečije, Videmske pokrajine, Rezije. Videti je, da neke vrste nacionalizem, ki je bil že skoraj poko-pan, spet dviga glavo. Tu moramo biti zelo pazljivi.

Krovni organizaciji delujeta zelo po-vezovalno in enotno. Kako ocenjujete vaše sodelovanje znotraj SKGZ in SSO ter sodelovanje z vašimi članicami?

Rudi Pavšič:SKGZ in SSO skupaj predstavljata pri-bližno 320 organizacij. Skrbimo torej za množico, ki šteje okoli 10.000 aktivnih Slovencev, ki nekako predstavljajo slo-vensko civilno družbo v zamejstvu. Za-vedam se, da to ni enostavno, tudi zato, ker krovne organizacije nismo strokov-no strukturirane za tovrstno delo. Izha-jam pa iz koncepta, da je manjšina, ki je deljena, šibka manjšina. Ne zanima me, zakaj je deljena oziroma kdo ima bolj prav. Ko se deli, je to v korist tistih, ki nas ne marajo. Pomislimo, kaj bi bilo za manjšino bolje, če krovni sodelujeta ali ne? Mislim, da je naš primer goto-vo boljši. Če pogledam manjšine okoli nas, pa ne da bi hotel biti kritičen, ni dobro, da so stalno v napetosti. Tukaj smo vseeno uspeli ustvariti neko sinte-zo med nami, tudi naši nastopi so ve-dno skupni in tudi ta pogovor poteka v tem smislu. Različna mnenja, ki se po-javljajo znotraj manjšine in obeh krov-nih organizacij, pa spadajo v dinamiko življenja, to ni nič takega.Kar pa v tem trenutku sam vidim kot problem, je, da naši skupnosti manj-ka neko skupno manjšinsko vodstvo. Vodstvo, ki bilo izraz tako civilne kot politične družbe. Manjšina bi namreč

morala pri ključnih vprašanjih imeti skupno vizijo. Kar pomeni diskusijo, sinteze, včasih popuščanje, tako kot v parlamentu.

Drago Štoka:Kar se tiče sodelovanja med SKGZ in SSO, mislim, da nismo v disonanci, na-sprotno, leta 2009 je to najučinkovitejša in najbolj modra poteza, ki jo lahko na-redita dve krovni organizaciji: da iščeta povezovanje v svojih dejavnostih. Bil bi samomor, če ne bi delali skupaj. Seveda pa je naše sodelovanje treba še izbolj-ševati. Obe krovni organizaciji imata kot moralna avtoriteta neke vrste vpliv, ne moreta pa ukazovati, tako in tako naj bo. Vsaka družba v naši realnosti ima svojo avtonomijo, vendar moramo vpli-vati, kjer se da, da se to izboljša, kajti cilj mora biti ohranitev slovenske narodne skupnosti čim boljše, čim močnejše in čim bolj učinkovite. Obstaja namreč ve-liko tistih, ne bom govoril o sovražnikih, ker ni lepa beseda, ki so zelo željni, da bi se vse skupaj čim prej razšlo, razbilo in da bi ostali na neki folklorni ravni, česar pa ne smemo dovoliti. Ostati moramo živ dejavnik v kulturi, politiki, športu, to je naše glavno orožje sedaj.

Kaj pa sodelovanje na širši ravni, v okviru skupnega slovenskega prostora, o ka-terem se predvsem po padcu meje zelo veliko govori?

Rudi Pavšič:Pred enim letom smo zelo navdušeno pozdravili padec meje. Vendar če Slovenci na tej in na drugi strani ne delamo v smeri udejanjanja skupnega slovenskega pro-stora, potem delamo tako in se obnaša-mo, kot da meja še vedno obstaja. Ko na-črtujemo našo bodočnost, jo ne smemo načrtovati kot zamejci, ampak kot Primor-ci. Primorci je mišljeno v širšem pomenu besede, Primorska je del Slovenije in je najbližja nam, ne samo fizično, ampak tudi zgodovinsko, sorodstveno.Nočemo biti obravnavani kot neke vrste panda, kot neka zaščitena slovenska vr-sta, želimo biti aktivni člen slovenskega prostora, vedno in povsod, v dobrem in slabem. Slovenija je premajhna, da bi ne upoštevala vseh Slovencev, ki živijo v ob-mejnem prostoru. Zavedam pa se, da so to procesi, ki bodo trajali, a začnimo vsaj delati v to smer, da ne bo skupni kulturni prostor le prazna fraza.

Uredništvo; Foto: Janez Dolinar

Rudi Pavšič: »V SKGZ beležimo lepo an-gažiranje mladih ljudi na vseh področjih, tako v civilnih društvih kot tudi v politiki. «

SLOVENCI NA KOROŠKEM

Prešernove proslave na avstrijskem KoroškemZačetek februarja je med mnogimi Slovenci doma in izven meja domovine minil ob praznovanjih kulturnega dneva. Prešernov dan so s kulturnimi prireditvami obeležili tudi na avstrijskem Koroškem, kjer imajo tovrstne proslave že dolgo tradicijo.

Moja Slovenija / Marec 200916

Osrednja proslava v Celovcu, prireditve v Šmihelu, v Železni Kapli so bile v znamenju mla-dinske gledališke dejavnosti, v Selah pa so se spomnili Anto-na Martina Slomška. Generalni konzulat Republike Slovenije

v Celovcu, Društvo slovenskih pisateljev, publicistov in pre-vajalcev v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza so vabili na osrednjo prireditev v Artecielo v Celovcu, kjer je bil slavnostni

govornik podpredsednik Kr-ščanske kulturne zveze, ravna-telj Zvezne gimnazije za Slo-vence v Celovcu Miha Vrbinc. Na proslavi v Železni Kapli je spregovoril letošnji Tischlerjev nagrajenec Polde Zunder, na selski prireditvi za Prešernov dan pa Jože Till. Miha Vrbinc je spregovoril o mladinski gledališki dejavno-sti med Slovenci na Koroškem, ki je letos tod srčika praznika slovenske kulture. In kot je poudaril, je vztrajnost vredno-ta slovenskega gledališkega ustvarjanja na Koroškem. »Le z vztrajnostjo se je posrečilo, da se je slovenščina v teh na-ših burnih koroških prepirih sploh ohranila.« In dalje dejal, da le gledališče – vabila, plaka-ti, napisi – daje slovenščini še

Klikni na www.slomashup.at

Slovenci na avstrijskem Koro-škem so ob izteku letošnjega januarja dobili novo spletno stran www.slomashup.at, na kateri se zbirajo najaktualnejše medijske novice iz slovenskega prostora in z avstrijske Koroške

ter vesti, objavljene na sloven-skih spletnih straneh v Slove-niji in po svetu. Nova spletna stran je še posebej namenjena mlajšim uporabnikom sloven-ske manjšine na avstrijskem Koroškem. K temu naj bi jih

spodbujale tudi nagradne igre za tiste, ki bodo pripravili lastne videoposnetke v slovenščini ali pa bodo na spletno stran nalo-žili svoje fotografije.Zakaj nova spletna stran? Po eni strani zato, ker med mla-dimi vse bolj upada raba tiska-nih medijev, po drugi strani pa med koroškimi Slovenci, tudi mlajšimi, branje spletnih medi-jev iz Slovenije ni uveljavljeno. Novo spletno medijsko po-nudbo pa naj bi uporabnikom odslej približalo omenjeno spletišče www.slomashup.at. Pri tem uporablja tehniko RSS-novic, pa tudi spletni portal »youtube«, s katerega ponuja vsebine s slovenskimi poveza-vami. Omenjeno novo spletno

danes javnost, ki ji je na drugih tablah še zmeraj prepovedana zaradi obrambnega boja, ki se brani odprtosti duha in teži v zaprtost le enega jezika in ene zveličavne kulture.Slavnostni govornik kapelški župnik Pavle Zunder pa je na proslavi v farni dvorani v Žele-zni Kapli razmišljal o naravnem pojavu pestrosti in dialoga, pa ljubezni do domače besede in kulture ter spodbudil: »Vi starši ste graditelji prihodnosti vaših otrok. Prebudite vse zaklade in vse talente vaših otrok! Vi starši ste odgovorni za to, da bodo otroci vzljubili in spo-štovali svoj materni jezik. Če je učiteljeva duša puščavsko prazna, je hudo.«

MP Foto: arhiv tednika Novice

stran je postavilo pred deseti-mi leti ustanovljeno podjetje Ilab, katerega ime je kratica za internetni laboratorij ali idejni laboratorij. Podjetje Ilab, ki po-nuja spletne in grafične rešitve, vodita brata Franc in Hanzi To-mažič. Spletno stran www.slomas-hup.at, ki jo je s pozdravnim videoposnetkom »virtualno« odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, je financiralo podjetje Ilab Crossmedia z lastnimi sredstvi in s pomočjo podpore Urada Vlade Republike Slove-nije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Marija Primc Foto: arhiv Nedelje


ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Simbolika v delih Stephanie JakovacV prostorih Združenja Slovenska izseljenska matica je bila do 5. februarja na ogled slikarska razstava Stephanie Jakovac, Slovenke, ki že 35 let živi v Avstraliji. Njene slike se nahajajo v mnogih privatnih zbirkah po svetu in tudi v mnogih državnih. Za svoja dela je prejela že veliko nagrad in priznanj. Do sedaj je imela 23 samostojnih razstav in veliko skupinskih. Največ je razstavljala v Avstraliji, petkrat je svoja dela na ogled postavila v Sloveniji in po enkrat v Italiji in na Švedskem.

Stephanie Jakovac je svoja otroška leta in mladost preživela, kot sama pravi, med čudovitimi Alpami in Karavankami ter gozdovi Slovenije. Otroška leta je namreč preživela na Jesenicah, kjer je obiskova-la osnovno šolo. Že kot osnovnošolka je kazala veliko nagnjenje do risanja in slikanja, zato se je odločila, da šolanje nadaljuje na Srednji aranžerski šoli v Lju-bljani. In kakor hitro beseda nanese na to šolo, si naša umetnica ne more kaj, da si ne bi istočasno spomnila na profesorja Izidorja Urbančiča, znanega slovenskega akademskega slikarja. Prav on je tisti, ki je znal mlade glave navdušiti za umetnost, še posebej preko predmeta zgodovina umetnosti.Leta 1973, ko ji je bilo18 let, se je pridružila staršema v Avstraliji, ki sta že nekaj časa ži-vela »Down Under«. Prvih pet avstralskih let je preživela v Brisbanu, približno 1000 kilometrov severno od Sydneyja. Delala

je kot oblikovalka v nekem avstralskem podjetju. V prostem času je seveda tudi slikala in se hkrati izpopolnjevala na TAFE College of Visual Arts, kjer je tudi diplomi-rala. Slikanje ji je pomenilo mnogo več kot zgolj hobi, med drugim ji je tudi pomaga-lo preboleti nekako na silo pretrgane vezi z domovino. V sebi je namreč še dolgo nosila vtise in motive, ki so jo spominjali na domače kraje. Po preselitvi v Albury, približno 300 kilo-metrov severno od Melbourna ob reki Murray, se je poročila in končala dvoletno slikarsko akademijo. Deset let je pouče-vala likovni pouk na privatni srednji šoli in tudi sedaj še vedno vodi tečaje risanja in slikanja na akademiji. Ima dva otroka, hčerka je stara 26 let, sin pa 23.

Vonj po oljnih barvahStephanie največ in najraje slika z oljem na platno in le kdaj pa kdaj tudi v akrilu.

Že samo vonj po oljnih barvah je nekaj, čemur se ne more upreti. Njene slike so polne simbolike in videti je, da je drevo eden od njej najljubših in najmočnejših simbolov. Drevesu ali drevesom, ki so že sama po sebi živa bitja, zelo rada prida še eno ali več človeških figur, tako da pride simbolna povezanost med drevesom in človekom še bolj do izraza. Na nebu se pogosto pojavlja tudi luna kot ženski sim-bol. Rada slika po spominih, ki jih nosi s seboj, ljudi opazuje iz daljave in na slikah ponazarja njihove odnose. Ob tem ne skriva, da bi rada pomagala pri prema-govanju napetosti med novim in starim, med ljubeznijo in sovraštvom, med krivdo in odpuščanjem. Številne slikarske naloge rešuje z intimnimi doživetji in barvami, ki ji v celoti dajejo moč in preprostost. Človeku s tako razvito ustvarjalno žilico se kaj rado zgodi, da mu zmanjka časa za sti-ke z ljudmi, ki jim umetnost ni tako blizu. V mislih imamo stike z rojaki v Alburyju. Rada se udeležuje prireditev, ki jih orga-nizira slovensko društvo, ki šteje okoli 60 članov, nima pa časa, za posedanje v dru-štvu. Zelo dragoceni so zanjo obiski pri-jateljev na domu (Henrik Zajn), s katerim rada tudi zapojeta slovenske pesmi. V poznavanju slovenskega jezika je naša rojakinja povsem na tekočem, kako tudi ne bi bila, ko pa je ena od treh uradnih in profesionalnih prevajalk v Avstraliji, ki prevajajo iz slovenščine v angleščino in obratno. Največkrat so to različna pravna gradiva, kot so zapuščinske zadeve, izpi-ski iz matičnih knjig, spričevala, vozniška dovoljenja in podobno.

MŠ

Na spletni strani http://www.zdruze-nje-sim.si si je mogoče ogledati razpis za prijavo na Slikarsko kolonijo 2009, ki bo v organizaciji Združenja potekala meseca junija.

Celoten razstavljeni cikel dvajsetih del zaznamuje simboličen motiv drevesa. Ta je na številnih slikah dopolnjen z motivom figure, pogosto pa slikarka uporabi še podobe reke, polne lune in neba z oblaki, včasih pa tudi drugih pomensko boga-tih predmetov, rastlin in živali. (Monika Ivančič Fajfar, likovna kritičarka)

SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Tabor slovenskih otrok po svetuNekaj izjav udeležencev:

Na taboru sem se počutila zelo dobro, predvsem zaradi zanimivih in zabavnih dejavnosti. Mislim, da so mi bili naj-bolj všeč zabavni večeri, ker so nas spodbudili k dobri volji in delavnosti za naslednji dan. Vzgojitelji so bili vedno pri-jazni z nami, čeprav nismo bili povsem in vedno mirni. To je po mojem mnenju zelo pozitivno, saj smo še mladi in se ne zmoremo vedno držati reda. Hvala bogu (to pravim za voditelje) smo lahko preusmerili svojo eksplozivno energijo v šport, tako da nismo kaj dosti razgrajali. Iskrene čestitke vsem tistim, ki so pri tem projektu sodelovali.

Shirin Colla, Trst/Italija

To poletje sem se na Debelem rtiču imel zelo lepo. Vreme nam ni šlo na roko, ampak stara družba je vso stvar popravi-la. Vesel sem, da sem stare prijatelje zopet videl. Zadovoljen sem bil z organizacijo. Najbolj mi je bil všeč izlet z ladjo v Ko-per in ogled mesta ter policijskega čolna. Rad bi prišel tudi naslednje leto in se tudi tako lepo imel.

Marko Pandurov, Beograd/Srbija



RAFAELOVA DRUŽBA

Mladost – norost, čez jarek skače, kjer je mostAli mladi res ne vidimo mostu? Se mu res izogibamo in hočemo priti čez vodo na drugačen in originalen način? Gre tu zgolj za zavračanje vsega ustaljenega ali tudi za iskanje, raziskovanje in spoznavanje novega? Se želimo le postaviti na svoje noge in pričeti z osamosvajanjem ali pa zgolj preizkusiti (ali celo preizkušati) potrpljenje staršev, starejših in modrejših? Mislim, da kristalno jasnih odgovorov na ta vprašanja ni, je pa vsak posameznik s količkaj vesti poklican k temu, da vsak dan znova preverja svoja dejanja, se kesa slabih in jih popravlja ter množi dobra. Prav je, da skačemo čez jarek, če je most trhlen in gnil, prav pa je tudi, da preverjene in trdne mostove uporabljamo, saj niso kar tako, brez razloga; v pomoč so nam, in to v veliko!

V duhu leta mladih v Cerkvi na Slovenskem se tudi na Rafaelovi družbi želimo po-svetiti mladim in njihovim problemom. Z mladinsko iz-menjavo, dnevi slovenske na-

rodne pesmi in internetnim povezovanjem želimo med mladimi Slovenci iz domovi-ne in sveta zgraditi mostove, ki bi jih krepili in povezovali celo življenje.

Mladinska izmenjavaNa mladinski izmenjavi, ki bo potekala konec julija in zače-tek avgusta na Svetih Višarjah, bomo spoznavali, kako živi-mo mladi doma, v zamejstvu in po svetu. Navade in želje so najbrž podobne, a okolje, v katerem živimo, se verjetno kar razlikuje. Kaj pomeni biti Slovenec v domovini, Slove-nec v Avstraliji, Slovenec na Madžarskem ali Slovenec v Franciji? Kako okolje, v ka-terem živim, vpliva name? Zakaj slovenski jezik? Koliko se zavedam svojih korenin in ali ljubim svojo domovino? Na ta in še na mnoga druga vprašanja bomo iskali odgo-vore, medtem pa spoznavali zanimive goste in odkrivali lepote slovenskih gora, pe-smi in veselega druženja.

Slovenska narodna pesemNa dnevih slovenske naro-dne pesmi, ki jih pripravlja-mo za pozno poletje, bomo mladi laiki in ljubitelji s pev-skim posluhom prepevali slovenske narodne pesmi, spoznavali teorijo o slovenski narodni pesmi ter odkrivali možnosti za njihovo širitev in promocijo. Žal slovenska narodna pesem izginja, pa ne samo med mlajšo, tem-več tudi starejšo generacijo. S tem izginja tudi izjemno bogat del slovenske omike, ki pa ga lahko preprečimo ali vsaj upočasnimo z »or-ganiziranim« prepevanjem pod strokovnim vodstvom.

Slovenska narodna pesem je močna vez, ki povezuje iz-seljenstvo z domovino, je pa tudi tisti del slovenstva, ki je med mladimi v izseljenstvu pogosteje močneje razvit kot v matici in v zamejstvu. Prav je in tudi skrajni čas, da s prahom pokrite in skoraj po-zabljene pesmi obudimo in z njimi okrepimo svojo domo-ljubno zavest.

Povezovanje prek spletaInternetno povezovanje mla-dih bo prav tako ena izmed naših nalog v letu mladih. Za-vedamo se, da virtualni svet ne izboljšuje medčloveških odnosov, a vendar je s temat-skimi forumi (izmenjava izku-šenj in informacij o študiju v Sloveniji, povezovanje štu-dentov po svetu s študenti v Sloveniji z istega področja, konkretni odgovori mladih mladim o življenju v Slove-niji, zamejstvu in po svetu ter tematski pogovori) moč vzpostaviti stike, ki lahko pre-rastejo v trdne osebne odno-se. Ob tem seveda ne gre po-zabiti na pomen slovenskega jezika, katerega znanje lahko ob (do)pis(ov)anju krepko izboljšamo tako Slovenci v domovini kot po svetu. Naj bodo programi, ki jih pripravljamo za mlade, prilo-žnost za varen skok čez jarek ter dobro načrtovanje mostu – nadaljnjega življenja ;-).

Metka RiharFoto: arhiv Rafaelove družbe

Prav je, da skačemo čez jarek, če je most trhlen in gnil, prav pa je tudi, da preverjene in trdne mostove upora-bljamo, saj so nam lahko v veliko pomoč.


IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU

Življenjska zgodba večkratne izseljenke V četrtek, 5. februarja, smo se odzvali na prijazno vabilo prijateljice našega društva, gospe Jelke Mrak Dolinar. V založbi Družina je izšla knjiga Brazde mojega življenja, ki opisuje njeno življenjsko pot v prelomnem času slovenske polpretekle zgodovine.

Jelka Mrak Dolinar se je rodila leta 1925 v Kranjski Gori begunskim star-šem s Primorske, ki so morali iz Tolmi-na bežati pred fašisti. Oče je bil zaradi

Knjiga Brazde mojega življenja opi-suje življenjsko pot Jelke Mrak Do-linar v prelomnem času slovenske polpretekle zgodovine.

službe večkrat premeščen po raznih krajih Slovenije, nazadnje še v Skopje, od koder so Nemci po zasedbi Jugosla-vije pregnali vso družino. Po vrnitvi v Slovenijo je krajši čas živela v Ljubljani. Vmes je obiskala sorodnike v Tolminu in prvič okusila nevarnost tistega časa. Tam so jo namreč prvič aretirali parti-zani in jo zadržali v hišnem priporu. Po vdoru Rdeče armade v Slovenijo je kot prostovoljna sodelavka Rdečega križa spremljala težko ranjene domo-brance na poti v Avstrijo. Te so pri Le-scah zajeli partizani in jih pobili, Jelko Mrak pa aretirali in skupaj s sestro Kri-sto obsodili na 12 let prisilnega dela. Po skoraj šestih letih hudega trpljenja v povojnih političnih zaporih je bila po-miloščena. Po začetku izrednega študija na lju-bljanski univerzi se je odločila, da od-ide k staršem, ki so leta 1945 uspeli pobegniti v Avstrijo. V begunskem ta-borišču v Špitalu je vodila otroški vrtec in nedeljsko šolo za slovenske otroke. Danes živi v Špitalu ob Dravi, kjer kot priča časa s svojimi življenjskimi zgod-bami opozarja na strašna grozodejstva, ki so jih povzročili trije »-izmi« prejšnje-ga stoletja.Kot zanimivost je v uvodu knjige Jože Možina zapisal, da se je avgusta 2005, pet mesecev po ovadbi Mitje Ribičiča, Jelka Mrak obrnila na vodstvo nacio-nalne televizije z očitkom, da večina medijev vsa leta ščiti Ribičiča in njego-vo početje. Možina je takoj zaslutil, da je gospa žrtev in hkrati dragocena pri-ča tistega obdobja in dogodkov, ki jih je kot novinar želel osvetliti. S snemal-cem sta se napotila v Špital in posnela njeno pričevanje o bivanju v zaporu. Gospa Jelka se živo spominja, kako se ji je po šestih mesecih zapora obetala amnestija, ko je major Ribičič odločil, da morata Mrakovi sestri nazaj v zapor. Dodala je: »Veste, on je bil strah in tre-pet za vse; kjer se je pojavil, smo vede-le, da ne bo nič dobrega.«

V ljubljanskih zaporih je pozneje z okna opazovala nalaganje zapornikov na to-vornjak: »Vmes je bil Mitja Ribičič v svo-ji uniformi, da bi vse potekalo v redu, in v tistem trenutku sem napravila križ nad temi trpini, ker sem vedela, da gre-do v smrt.« Njeno kratko pričevanje na televiziji se je končalo z izjavo, ki je kot moralni meč obvisela na vesti krivcev: »Jaz se ne bojim, nad mano je le en sodnik. Pa naj tudi drugi odprejo usta, kot sem jih jaz danes – Ribičič in nje-govi sodelavci in tisoče pomagačev.« Jože Možina v uvodu nadaljuje: »Nek-danji Mačkov pomočnik je ostal tiho, Jelkinih izjav ni hotel komentirati. V Jelki Mrak Dolinar sem spoznal osebo, ki ima za današnji čas izredno trpko, a hkrati bogato življenjsko izkušnjo, in jo spodbudil, naj svoje življenjske brazde zapiše v knjigi.«

Boštjan KocmurFoto: arhiv ID SVS

IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Štirideset dni brez alkohola


Karitas je za letošnji post že četrtič pripravila akcijo »40 dni brez alkohola«. Njen glavni namen je opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola in izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družini, nesreč v cestnem prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alko-

S pepelnico se je začel postni čas. Slovenski škofje so tudi letos napisali posebno pismo. Ker smo v letu mladih, so v njem razmišljali o mladih: kakšni so, kakšne so njihove potrebe, kako zanje skrbi Cerkev, poudarili so tudi pomen svete maše, saj naj bi bili obredi najboljša verska vzgoja. Različni organizatorji tudi letos pripravljajo postna predavanja ali razmišljanja, po župnijah bodo molili križev pot ali imeli postna romanja.

hola. Akcijo je nadgradila in vanjo vključila prizadevanja za manj ali malo popitega alkohola v postnem času. Kot je dejal generalni tajnik Slovenske Karitas Imre Je-rebi, je »velik izziv tudi, da si nekdo postavlja merico. Ta je strašno na trhlih tleh, vsak si jo mora sam najti. Misliti mo-

ramo o posledicah.« Akcijo je podprl tudi predsednik vlade Borut Pahor. Iz solidarnosti do vseh, ki se srečujejo s teža-vami, povzročenimi s preko-mernim uživanjem alkohola, se je bo tudi sam udeležil. Po njegovih ocenah je primer-nejši način za reševanje stresa in drugih tegob, s katerimi se srečujemo v življenju, športna dejavnost. Predsednik Karitas, škof Marjan Turnšek, se je pre-mieru že zahvalil.

Papež Benedikt XVI. je 31. januarja za mariborskega nadškofa pomočnika imeno-val dr. Antona Stresa. S tem je ustregel želji mariborske-ga nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, ki bo čez dve leti dopolnil 75 let in se bo tako upokojil. Stres, do-sedanji celjski škof, bo škofi-jo vodil le še do imenovanja novega rednega celjskega škofa. Za Radio Ognjišče je povedal: »To imenovanje pomeni novo skrb, s strani svetega očeta pa gre za za-upanje, za katerega sem mu hvaležen. Pomeni pa tudi malo težko slovo od Celja, kjer so ljudje, še posebej ver-niki, zelo prijazni ter sem se pri njih dobro počutil. Rav-no smo začeli skupaj delati. Izdelali smo pastoralni načrt za prihodnja leta. Sveti oče bo dal naslednika, ki bo to delo nadaljeval. Ampak vsa-ko delo prekiniti, je vedno malo žalostno.« Dr. Anton Stres je novo službo v Mari-boru prevzel 16. februarja, ko je nadškofu ordinariju in du-

hovnikom svetovalcem po-kazal papeževo pismo o ime-novanju. Kot je nadškof Stres potrdil za Radio Ognjišče, je zaenkrat prevzel odgovor-nost za celotno področje go-spodarstva, glede ostalih na-log pa se bosta z nadškofom Krambergerjem dogovorila v prihodnje.

NA KRATKO

2. februarja, na svečnico, je bil že trinajstič tudi dan po-svečenega življenja.

3. februarja je minilo 70 let od smrti Božjega služabnika Janeza Frančiška Gnidovca. To je svetniški kandidat, za katerega je med slovenskimi kandidati postopek najbližje sklepnemu dejanju, in sicer razglasitvi za blaženega.

11. februarja smo po bol-nišnicah obeležili svetovni dan bolnikov.

11. februarja je na Golteh potekal 24. smučarski dan slovenskih duhovnikov.

19. februarja je minilo 16 let od ustanovitve samostoj-ne Slovenske škofovske kon-ference.

Nadškof Uran je 20. februar-ja daroval mašo ob prvi oble-tnici smrti nadškofa Perka.

Dogodke, ki so se zgodili do 27. februarja, je zbral

Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

Papež Benedikt XVI. je 31. januarja za mariborskega nadškofa pomočnika imenoval dr. Antona Stresa. S tem je ustregel želji mariborskega nadškofa in metropolita Franca Krambergerja, ki bo čez dve leti dopolnil 75 let in se bo tako upokojil.


Prireditev ob kulturnem prazniku, ki se je odvila 7. februarja v dvorani Zentrum Rössli v Kehrsatzu pri Bernu, je že pet-najstič zapored organiziralo Veleposla-ništvo Republike Slovenije v Bernu, pri izvedbi pa so pomagali slovenski dru-štvi Kulturni most Švica–Slovenija in Or-ganizacijski odbor Slovenske katoliške misije Veseli Martin, Janez Merčun, Ire-na Sterckx Militarev in pokrovitelji. Na proslavi, ki je potekala pod geslom »O srečna, draga vas domača«, se je zbralo okrog 300 Slovencev iz Švice, Liechten-steina in Predarlskega.

Slovenska kultura se ne bo izgubilaVse zbrane je najprej pozdravil začasni odpravnik poslov na Veleposlaništvu RS v Bernu Branko Zupanc. »Besede ‘’O srečna, draga vas domača’’ se zdijo še prav posebej primerne za nas Slovence, ki živimo na tujem, saj nas, kljub dol-gotrajnemu bivanju ali pa prav zaradi tega, sem ter tja še vedno prevzame domotožje,« je povedal. Med drugim je

spregovoril tudi o uspehih samostojne Slovenije in njeni kulturi, za katero je prepričan, da se kljub strahovom ne-katerih, da se v množici različnih kultur Evropske unije lahko zgubi, to ne bo zgodilo. »Za to, da se kultura in materni jezik ne moreta kar tako izgubiti, ste do-kaz prav vi, ki ste tukaj prisotni. Mnogi ste že desetletja v Švici, pa niste poza-bili niti besedice maternega jezika, vezi s Slovenijo so še vedno močne, mnogi izmed vas pa se boste v domovino tudi vrnili.« Na koncu se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji, nastopa-jočim in sponzorjem, posebno Janezu Merčunu iz Ženeve, ki je poleg izdatne finančne podpore omogočil tudi na-stop enega najbolj znanih slovenskih igralcev Pavleta Ravnohriba.

Zdravljica iz »Prešernovih« ustPavle Ravnohrib, ki ga mnogi izmed nas poznamo prav po upodobitvi Franceta Prešerna v TV-nadaljevanki Prešeren, je s svojim nastopom pri-

reditvi pridal še posebno slovesnost. Prisotne je navdušil s tremi recitali: O Vrba, srečna, draga vas domača, Zdravljico in odlomkom iz Cankarjeve povesti Kurent. Kulturni program so s svojim prisrčnim nastopom dopolnili tudi otroci slovenskega dopolnilnega pouka pod vodstvom Anje Dobrovc (Fantazija o lepi Vidi), Mojca Gal na vi-olini in Virginia Arancio na kitari, ki sta prisotne popeljali v zgodovino tanga Astorja Piazzolle, ter Rudi in Robert Jakop, ki sta poslušalce razveselila z narodnozabavnimi melodijami.

Zanimivosti o Prešernovem življenjuProgram je povezovala Irena Sterckx Militarev, ki je udeležence seznanila tudi z mnogimi zanimivostmi iz Prešer-novega življenja, kot na primer, da je za časa njegovega življenja izšla le ena zbirka pesmi – Poezije, v kateri Zdra-vljica sploh ni bila objavljena, saj je bila cenzurirana. Predstavila je tudi Prešer-nove nagrade in nagrade Prešernove-

OBISKALI SMO: Med Slovenci v Švici

»O srečna, draga vas domača«Kako zelo je Slovencem, ki živijo v sosednjih državah in po svetu, pomembna slovenska kultura, se kaže tudi s tem, kako velik pouda-rek se posveča obeležitvi slovenskega kulturnega praznika. Marsikje je bil začetek februarja v znamenju številnih prireditev v počasti-tev največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Tudi na uredništvo smo prejeli kar nekaj vabil, da bi skupaj z vami praznovali kulturni dan, a žal smo lahko sprejeli le eno. Odpravili smo se med Slovence v Švico.


OBISKALI SMO

ga sklada ter se dotaknila nekaterih dosedanjih Prešernovih nagrajencev, med njimi tudi Lojzeta Kovačiča, ki je bil rojen v švicarskem mestu Basel.

Zaključek ob dobro obloženih mizahPo zaključku prireditve je sledilo druženje ob bogato oblože-nih mizah, ki so vabile s slovenskim pršutom, potico, vinom in mnogimi drugimi dobrotami. Prisotni so večer nadaljevali v prijetnem klepetu, nekateri pa so se ob narodnozabavnih vižah tudi zavrteli. Opaziti je bilo mogoče mnogo prisrčnih srečanj, veselja in nasmejanih obrazov, kar da slutiti, da bo naslednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v Bernu ravno tako dobro obiskana kot letošnja.

In kaj so o prireditvi povedali nekateri udeleženci?

Branko Zupanc, začasni odpravnik po-slov na Veleposlaništvu RS v Bernu:»Z današnjo prireditvijo smo zelo zado-voljni. Njena organizacija je za nas kar precejšnji zalogaj, vse namreč financi-ramo s sponzorji, država Slovenija tu ne prispeva. Naša prireditev vedno vsebuje vsaj tri sklope, da lahko vsak udeleženec

najde nekaj zase: nastop učencev dopolnilnega pouka, klasič-no glasbo (ponavadi povabimo katerega od Slovencev, ki v Švi-ci študira glasbo, in teh je kar nekaj), tretji sklop pa predstavlja narodnozabavna glasba. Pazimo, da so si sklopi čim bolj ena-kovredni, nočemo, da bi se proslava ob Prešernovem prazniku prevesila v veselico, to ni naš namen.«

Janez Merčun, sponzor:»Danes sem prvikrat na taki prireditvi. In mi je zelo, zelo všeč. Posebno prvi del, ko so govorili o Prešernu in povedali o njem stvari, ki niso samo slovenske, ampak splo-šne. Prešeren ni bil le slovenski pesnik, bil je pesnik na nivoju Puškina. In Zdravljica – za tiste čase je bila nekaj povsem nena-vadnega. Prešernove besede, žive naj vsi

narodi, so bile neverjetne za tisti čas. Bil je tudi prvi, ki ni nazdra-vljal na tedanjo oblast, temveč na življenje, na njihove punce, njihove fante, na njihovo bodočnost. Zelo mi je bila všeč tudi punčka, ki je pela. Ima ne le krasen glas, ampak tudi brezhibno intonacijo.«

Pavle Ravnohrib:»To je moj tretji nastop med Slovenci v tujini, če govorimo o nastopih v okviru veleposlaništev. Najprej sem nastopil v Peterburgu oziroma v Moskvi, nato v Ber-linu, sedaj pa sem tu, v Bernu, ki se mi zdi prečudovito mesto. Tako ganljivega spre-jema že dolgo nisem doživel. Tudi publi-

ka je enkratna, enostavno nisem vedel, da ljudje našega rodu, ki živijo zunaj domovine, tako srčno čakajo slovensko besedo in slovensko kulturo.«

Irena Sterckx, povezovalka programa»Z veseljem in odgovornostjo sem pre-vzela letošnje povabilo, da vodim priredi-tev. Sicer sem redna obiskovalka Prešer-nove proslave, ki je odlična priložnost za srečanje, družabni klepet in obenem kul-turni užitek. Želela sem, da bi bila letošnja prireditev še posebno svečana, zato sem

dodala glasbeno podlago, spremno besedo iz literarne zgodo-vine in recitacije gosta, dramskega igralca Pavleta Ravnohriba. Moja želja je, da bi ponudila obiskovalcem gostovanje gleda-liške predstave iz Slovenije. Menim, da bi našim ljudem lahko ponudili kakovosten in tudi zahteven umetniški program, za-bavno glasbo pa pustili za družabno srečanje. Vesela sem, da je prišlo toliko obiskovalcev.«

Maja Šelker:»Posebno všeč mi je bilo, da je tukaj igra-lec Pavle Ravnohrib, kajti če nekdo recitira Prešerna, je dobro, da obvlada slovenščino. Tudi nastop otrok se mi je zdel uspešnejši kot doslej, ker so peli, to je bolj prisrčno kot recital. Narodnozabavna glasba pa je bila malo preveč enolična in predolga, sem

namreč klasična glasbenica, zato mogoče nisem objektivna. Doma sem iz Maribora, v Švici pa živim že 36 let. Imam švicarsko državljanstvo, pa tudi slovensko, iz domoljubnih nagibov.«

Jurij Drole, Milan Živec:»Prišli smo iz Win-terthurja. Smo čla-ni odbora društva Planika in pridemo vsako leto. Pohvala gre predvsem orga-nizaciji in druženju,

pogrešamo pa koga iz domovine. Včasih so nas zastopniki slovenske vlade pogosteje obiskali in si tudi vzeli čas, da so se srečali s predstavniki društev in se malo pogovorili o aktualnih problemih. Tega nam danes malo manjka.«

Selina:»Tukaj nisem prvič, drugače pa pojem in nastopam že tri leta. Da sem se naučila pesmico, sem potrebovala en teden. Pri programu pa mi je bila narodnozabavna glasba bolj všeč kot klasična.«

Besedilo in foto: EM

PISALI STE NAM


Minister dr. Boštjan Žekš na obisku v StuttgartuPovabilu Slovenske katoliške župnije Stuttgart in KD Slovenija Stuttgart se je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Boštjan Žekš, odzval v soboto, 7., in nedeljo, 8. februarja. To je bil njegov prvi obisk v Nemčiji. Ministra je spremljal sekretar z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Jurček Žmauc. Srečanja sta se udeležila tudi generalni konzul iz Münchna g. Alfred Killer in konzulka g. Marjana Prvinšek-Bokal. V slovenskem domu so se odvijala prijetna in zelo pomembna srečanja v okviru številnih kulturnih društev iz Baden-Würtemberga in Bavarske, ki delujejo v okviru koordinacije v južni Nemčiji.

Osrednja prireditev se je začela ob 15. uri z mašo za domovino v cerkvi sv. Konrada v Stuttgar-tu. Somaševala sta Ciril Turk, upokojeni župnik iz Stuttgarta, in Roman Kutin iz Augsburga. Udeležba Slovencev je bila iz-redna, saj je bila velika cerkev do zadnjega kotička polna. Prireditelji kulturnega dne smo si že pri maši delali skrbi, ker smo uvideli, da bo dvorana premajhna. V stiski smo po-skrbeli za dodatna sedišča, pa vendar žal le niso zadostovala za vse prisotne. Po pozdravu podpredsednice KD Slovenija, Vide Lambert, je sledila krat-

ka predstavitev društva. Nato se je gospa Lambert zahvalila vsem navzočim, ki so s svojim prihodom počastili sloven-ski kulturni praznik, ki je tudi spominski dan na našega naj-večjega pesnika, dr. Franceta Prešerna. Obhajali smo ravno 160-letnico njegove smrti. Vsi Slovenci smo ponosni na na-šega pesnika izrednih sposob-nosti in njegovega delovanja za ohranjevanje maternega, slovenskega jezika v časih, ko nismo bili niti priznani niti spoštovani kot narod. Nato je z domačim mešanim pevskim zborom Obzorje mogočno

zazvenela slovenska himna. Za pozdravni govor je gospa Lambert na oder povabila do-mačega župnika dr. Zvoneta Štrublja. Sledil je slavnostni go-vor ministra dr. Boštjana Žekša. Vzpodbudil nas je in poudaril, da naj bi bili pripravljeni uči-ti se drug od drugega. Naša skupna domovina Slovenija je še mlada država in še vedno potrebuje pomoč, tudi nasve-te in izkušnje nas, slovenskih rojakov, ki živimo že več dese-tletij v Nemčiji. V sklepu svoje-ga govora nam je izročil razu-mevanje in ponudil podporo matične domovine. Mogočen aplavz je potrdil naše veliko spoštovanje do ministra in nje-govo priljubljenost. Nato je na kratko spregovoril tudi generalni konzul iz Mün-chna Alfred Killer in gosta iz Slovenije: prof. Maja Kos ter mag. Martin Lisec.Domači pevski zbor Obzorje je častitljivo zapel Domovini v pozdrav, nato smo napeto pri-sluhnili ganljivi recitaciji člana Štefana Fabčiča Hrepenenje, potem so pa navzoče razvese-

lili otroci župnijskega vrtca in slovenske sobotne šole pod vodstvom in ob spremlja-vi kitare Zvoneta Štrublja z mimično pesmijo Družinica. Zbor Obzorje je še enkrat z domovinskim zanosom za-pel Tiho skrita med gorami. V teku večera se je od ganje-nosti marsikomu zablestela solza v očeh. Za zadnji del našega slavja pa je lepo in zelo zanimivo po-skrbela gostujoča družina Ze-mljič iz Slovenije. Družinski an-sambel, ki se je poimenoval La familia, je v prisrčnem nastopu zapel deset pesmi. S povezo-valno besedo Vide Lambert pa so nam predstavili svojo ži-vljenjsko zgodovino. Doživeli smo enkraten, zelo čustven in hkrati vzoren nastop, ki nam je segel globoko v srce, kar je dokazal zares dolg in prisrčen aplavz. Obogateni z ministro-vim obiskom, ki je dal našemu letošnjemu slovenskemu kul-turnemu prazniku prav pose-ben, znamenit in svečan izraz, hvala!

Vida Lambert

Prešernovanje Slovenskega zvonaLetošnje leto je za društvo Slovenski zvon iz Krefelda v Severnem Porenju - Vestfaliji jubilejno leto. Društvo je bilo ustanovljeno 3. februarja 1979, to je pred 30 leti. Z različnimi prireditvami se bo letos počastil ta društveni jubilej.

Prva iz tega sklopa je bila pri-reditev ob Prešernovem dne-vu v soboto, 14. februarja, v Neussu blizu Düsseldorfa. Na začetku je mešani pevski zbor Slomšek iz Maasmechelna v Belgiji zapel slovensko himno

Zdravljico. Vse prisotne je poz-dravila predsednica društva Rozina Lovrenčič. Slovenski pevci iz Belgije so nadaljeva-li s prepevanjem slovenskih narodnih pesmi. Voditelja programa slovenski učitelj in

gimnazijka Nadja Čegovnik sta namenila nekaj besed Francetu Prešernu in letošnji-ma nagrajencema, prejemni-koma Prešernovih nagrad igralki Štefaniji Drolc in slikarju Zmagu Jeraju. Sledil je nastop

nemškega moškega pevske-ga zbora MGV Eintracht iz Willich-Schiefbahna. Presene-tili so s prepevanjem medna-rodnih pesmi v slovenskem, hrvaškem, španskem in nem-škem jeziku. V kroniki društva

Degustacija slovenske poezije v FrancijiNa povabilo francoskega Kulturnega centra, Hiše poezije v Tinqueuxu (Centre Culturel – Maison de la Poésie de Tinqueux, Reims), je ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku gostovala oziroma bila v Franciji predstavljena mednarodna revija za poezijo Lirikon 21, ki jo izdajata Velenjska knjižna fundacija in Akademija Poetična Slovenija.


PISALI STE NAM

Dva pesniška večera (ki jih francoski gostitelji že vrsto let organizirajo pod imenom dithyrambes, lectures bacbu-cantes in temeljijo na načelu: prisluhniti pesniku med degustacijo vina ali okušati vino med degustacijo pesnika) sta bila ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v Franciji posvečena degustaciji poezije in kulinaričnih dobrot slovenske dežele. Lirikonovo degustacijo slovenske poezije v Franciji so na dvodnevnem go-stovanju z javnimi branji žlahtnili sloven-ski pesniki in pesnice različnih generacij: Milan Dekleva, Ivo Stropnik, Zoran Pe-vec, Meta Kušar, Tanja Ahlin, Peter Kuhar ter v Franciji živeča slovenska pesnica in prevajalka Mateja Bizjak Petit (dobitnica Herbersteinskega/Lirikonovega zláta 2008 za vrhunske revijalne prevode so-dobne francoske poezije v slovenščino), ki je za revijo Lirikon 21 poleg gostujo-čih avtorjev prevedla v francoščino tudi predstavitveni izbor pesmi Andreja Med-veda, Milana Vincetiča in Slavice Šavli, na srečanje z gostujočimi slovenskimi pe-sniki in pesnicami pa med drugim pova-bila češko pesnico Lenko Danhelovo ter

tri ugledne francoske pesnike – Valérie Rouzeau, Jeana Pascala Dubosta in Erica Sautouja, ki bodo konec letošnje pomla-di gostje mednarodnega Lirikonfesta oziroma 8. Herbersteinskega srečanja književnikov v Velenju.Za degustacijo izbranega slovenskega vina je francoski organizator povabil kra-škega vinarja Joška Renčela iz Dutovelj. Lirikonovo degustacijo sta glasbeno po-spremila šansonjerka Nika Vipotnik in harmonikar Zmago Štih. Obogatila pa jo je tudi sedemletna Noemie Petit, ki je branje odprla z recitacijo Prešernove Zdravljice, slovenske himne, v slovenščini in francoščini. Lirikonove degustacije se je udeležilo prek 90 obiskovalcev, med njimi mnogi člani Društva Slovencev v Parizu, predstavnica ambasade Liza Japelj ter ne-kaj pomembnejših predstavnikov kultur-nega dogajanja.

Mateja Bizjak Petit

smo slišali, kako je društvo delovalo. Or-ganizirali so številne kulturne in zabavne prireditve, izlete, piknike, poskrbeli za ob-daritev otrok na koncu leta in se trudili za ohranitev slovenstva v tem delu Nemčije. Sodelovali so z vsemi slovenskimi društvi v Severnem Porenju - Vestfaliji.Predsednica društva je simbolično obda-rila najstarejše aktivne člane. Spominske vrtnice so prejeli: Jožica in Stanko Perc, Jožica Nesič, Rozika Puhman, Franc Pašek, Tatjana in Albin Dobršek, Zdenka in Em-merich Dobaja. Društvu Slovenski zvon sta ob praznovanju čestitala dolgoletna predsednica društva France Prešeren iz Burscheida Anica Mar in slovenski župnik Lojze Rajk.Moški pevski zbor Slomšek iz Belgije je zapel znane pesmi: Kam (po Prešernu),

Lastovki v slovo in Vrtec ogradila bodem. V zabavnem delu programa je nastopila gledališka skupina KUD iz Vitomarcev s skečem Valentinovo. Petra Kocuvan, Na-taša Kocuvan, Nina Žvarc in Tadej Kosta-njevec so navdušili. Po bučnem smehu je sledilo glasno ploskanje. V zabavno-dru-žabnem delu je igral Ansambel bratov

Jamnik. Glavni dobitek srečelova je bilo kolo, ki ga je podaril gospod Rašl. Prire-ditev so finančno podprli Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in zasebni sponzorji. Druženje s plesom je trajalo do ranih jutranjih ur.

Dušan Čegovnik

Prispevke si lahko v celoti preberete na www.mojaslovenija.net.

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanado 31. 3. – Protestantsko šolstvo na Slovenskem. Slovenski šolski muzej, Plečnikov trg 1do 30. 4. – Primož Trubar 1508–1586. Muzejska razstava. Na-rodni muzej Slovenije, Metelkovado 30. 6. – Spet trte so rodile: O kulturi vina na Slovenskem. Nova osrednja razstava Slovenskega etnografskega muzeja. Slovenski etnografski muzej, Metelkova 2do 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgo-dovina Slovencev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20Bleddo 23. 3. – Razstava o kozolcu na Bledu. Info središče Trigla-vska roža na Bledu, Ljubljanska 27od 25. 3. do 27. 3. – 41. mednarodno srečanje pisateljev PENPlanicaod 20. 3. do 22. 3. – Finale svetovnega pokala v smučarskih skokih v PlaniciVelenjedo 31. 8. – Egipt in egiptomanija v Sloveniji. Muzejska razsta-va. Muzej Velenje, Ljubljanska cesta 54Rogatecdo 30. 9. – Razstava »Kuharca« ali kako so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Grad StrmolMaribor20. 3. – 30. Rez Stare trte, najstarejše trte na svetuod 17. 4. do 19. 4. – 42. Šalamunov memorial: svetovni po-kal v športni gimnastikiŠempas pri Novi Gorici od 22. 3. do 23. 3. – 3. festival vin: Žlahtna dediščina Slovenije

Volčji Potokod 25. 4. do 3. 5. – Razstava tulipanov, cvetličarstva, dreve-sničarstva, vrtne opreme in vrtnarski sejem

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, IL22. 3. ob 12.00 – Kulturna ura29. 3. ob 13.30 – Letni sestanek3. 4. ob 12.00 – Izdelovanje butaric26. 4. ob 12.00 – Kulturna urahttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com15. 3. ob 13.00 – Letni sestanek Slovenian National Home in Indianapolis21. 3. – Federation of Slovenian National Home Awards15. 3. ob 13.30 – Letni sestanek Slovenian Cultural Centerhttp://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma, Miami, Florida http://www.slovenskapalma.org

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo Adelaide18. 3. od 10.00 do 15.00 – Dan sončnic15. 4. od 10.00 do 15.00 – Dan sončnic26. 4. – Balinanje Pevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbournev marcu – Čebelarski festival22. 3. – God svetega Jožefa13. 4. – Piknik

Panthers – Triglav, St John’s Park, Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izko-ristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem šte-vilu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program spon-zorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja:http://www.datamarkets.com.ar/Okenceslo

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oe-ste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Čuček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digi-tal860.com.ar.

Slovenska skupnost v San Martinu, Buenos Aires15. 3. – Krajevni občni zbor20. 3. – Redni mesečni sestanek Zveze mater in žena, sanmartinski odsekod 10. 4. do 12. 4. – Velikonočni obredi26. 4. – Koncert in ples

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Madreshttp://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.ar

Prekmurski arhiv v Argentini20. 3. – Prvi letni sestanek, http://www.slovencizvzhoda.com

Slomškov domhttp://www.slomskovdom.org

Zedinjena Slovenijahttp://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, OlofströmLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od januarja od junijaSlovenska šola: vsako drugo nedeljo, začetek v februarjuDruštveni prostori so odprti takrat, ko imajo sekcije krožek.

Slovenska zveza na Švedskem28. 3. – Občni zbor Slovenske zveze. Prostori SKD Planika v Malmöju

Društvo švedsko-slovenskega prijateljstva na Švedskem21. 3. ob 14.00 – Redna skupščina. Prostori gimnazije Östra Real, Karlavägen 79, Stockholm

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švicahttp://www.triglav.ch

Združenje ženevskih Slovencevhttp://www.slovenci.org

SD Planika25. 4. ob 19.00 – Društveni večer in turnir v pikadu. Deu-tweg-Winterthur

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.

Internetne strani avstralskih Slovencev– http://www.glasslovenije.com.au– http://www.slovenianbusiness.com.au– http://www.thezaurus.com/

Škofja LokaOd 28. 3. do 19. 4. – Škofjeloški pasijon; predstava v dvajsetih prizorih na prostem, pri kateri bo sodelovalo preko 640 igralcev, med njimi preko 60 konjenikov. Pa-sijon predstavlja najstarejše ohranjeno dramsko bese-dilo v slovenskem jeziku in hkrati najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi!

Slovensko planinsko društvo Trst29. 3. 2009 - Izlet po poti prijateljstva Boljunec- Beka (v sode-lovanju z občino Dolina)

Študijski center Melanie Klein, Trstod 1. 4. do 5. 4. od 10.00 do 22.00 – Teden za mlade. Stara ribarnica, Trst6. 4. ob 15.00 – Velikonočna delavnica za odrasle. Ul. Cicero-ne, Trst. Tečaj v bazenu za dojenčke od drugega do devetega meseca starosti se bo odvijal na Opčinah, v bazenu hotela Danev, od 9. januarja 2009 v jutranjih urah. Za informacije in prijave: 328 4559414. Tečaj slovenščine: Začetniški, nadaljevalni in izpopolnjevalni tečaji se bodo začeli v četrtek, 26. februarja. Vsak tečaj traja 20 ur in bo potekal zvečer ali pozno popoldne. Število tečajni-kov je omejeno na 10 oseb. Dnevi in urnik po dogovoru.http://www.melanieklein.org

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30.

Društvo Finžgarjev dom29. 3. ob 18.00 – Materinski dan 2. 4. ob 20.00 – Predstavitev »Naše besede«. Opčine

Kulturni center Lojze BratužKulturni center Lojze Bratuž in Galerija Rika Debenjaka pri-pravljata spominsko razstavo ob 50-letnici smrti goriškega umetnika Lojzeta Špacapana. Da bi likovnika kar najpopol-neje predstavili, se organizatorja obračata na ustanove in zasebnike s prošnjo po informacijah in morebitno posodo razstavnih del (tel. št. 0039 0481 531445 med 8.30 in 12.30; e-mail: [email protected]).

Združenje slovenskih športnih društev v Italiji22. 3. – 5. čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo Gori-ca – Nova Gorica – Piancavallo (I)

Sklad Mitja Čukdo 20. 3. – Slikarska razstava Borisa Zuliana »Pod nami vul-kan«. Bambičeva galerija27. 3. – Košarkarski turnir »Zmagajmo vsi!«. Srečanje športni-kov v telovadnici Ervatti pri Briščikihod 4. 4. do 24. 4. – Mirella Schott Sbisà: grafike »Kraški motivi«od 21. 4. do 23. 4. – Srečanje amaterskih skupin v Prosve-tnem domu na Opčinah pri projektu gledališče za vse »Festin-valop«; http://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica 29. 3. ob 17.00 – Moje pesmi, moje sanje. Poje otroški pevski zbor A. M. Slomšek pod vodstvom Zdenke Križmanč.http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj, http://www.drustvomarijkogoj.org

MOSP-SKK , http://www.mosp-skk.blogspot.com

Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org

MePZ Jacobus Gallus, http://www.jacobusgallus.com

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


9. marca 1932 se je v Češnjevcu pri Slovenski Bistrici rodil dr. Jože Pučnik, sociolog in politik, med osamosvajanjem Slovenije predsednik Demosa. Umrl je 12. januarja 2003.

12. marca 1916 se je utrgal plaz z Mojstrovke in pod se-boj pokopal nekaj sto ruskih vojnih ujetnikov, ki so gradili cesto čez 1611 metrov visoki Vršič v Trento. Na tem kraju so potem ujetniki postavili leseno kapelico, ki še vedno spominja na žalostni dogodek.

15. marca 1862 je izšel odlok o rabi slovenščine na sodi-

ščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Ko-roškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini.

20. marca 1797 so Francozi v Napoleonovih vojskah za-vzeli Gorico in prvič prišli na slovensko ozemlje.

27. marca 1941 je padla jugoslovanska vlada, ker je pod-pisala pristop Jugoslavije k trojnem paktu. Vojska je na čelo države postavila kralja Petra II.

29. marca 1848 je 44 na Dunaju živečih Slovencev pod-

pisalo »adreso kranjskim deželnim stanovom«, v kateri so protestirali proti germanizaciji.

30. marca 1810 se je v Vipavi rodil eden najvidnejših dunajskih odvetnikov, Slovenec Matija Dolenc. Bil je član državnega sodišča, zastopnik banke Rothschild in mnogih bogatašev. Bil je tudi ena osrednjih osebnosti dunajskega narodnega in političnega društva Slovenija.

St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih me-secih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.; http://www.slomisija.ch

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysyhttp://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec23. 3. ob 10.00 – Otroška gledališka predstava »Vilinček z lune«18. 4. ob 20.00 – Koncert MePZ Podjuna-Pliberkhttp://www.kkz.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), http://www.ksssk.at

Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko – Pa-vlova hiša, http://www.pavelhaus.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Ra-dio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Kapla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plaj-berk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ), http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjunahttp://www.maschinenring.at

Slovenski kulturni center Korotanhttp://www.mohorjeva.at/korotan_dom/kultur/C59

NEMČIJA

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim: prva in tretja nedelja v mesecu v Maria Frieden ob 10.30Heidelberg: prva nedelja v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00Herbolzheim pri Freiburgu: druga nedelja v mesecu v Maria Sand ob 10.30Vöhrenbach v Schwarzwaldu: druga nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 15.00

Buchen v Odenwaldu: tretja sobota v mesecu pod farno cer-kvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas)Rauental (Rastatt): tretja nedelja v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti)Lebach v Saarlandu: četrta nedelja v mesecu v St. Micha-elu ob 16.00http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V.

SKUD Triglav e.V. Reutlingen21. 3. – Letna skupščinahttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Sttutgarthttp://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Sttutgarthttp://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica20. 3. – Primorska poje v Štandrežu22. 3. – Primorska poje v Gorici. Kulturni center Lojze Bratuž

Kulturno društvo Ivan Trinko/Circolo di cultura Ivan Trinko, http://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za od-rasle. Vadbo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474

Kekčeva pot: Sklop pohodov, namenjenih osnovnošolski mladini in družinam. Izleti so težavnostno primerni za otroke te starosti. Izlete koordinirata Marco Lutman in Dino Paulin. http://www.spdg.eu

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

Izdaja druge zbirke skladatelja Patricka Quaggiata Novembra 2008 je ob praznovanju 50-letnice Cecili-janke Zveza slovenske katoliške prosvete izdala zbirko zborovskih posvetnih skladb za mešani, ženski, moški, mladinski in otroški zbor mladega goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. http://www.zskp.org

Bikers: V sodelovanju z goriško sekcijo CAI Slovensko planinsko društvo Gorica prireja serijo izletov Bikers, ki so namenjeni ljubiteljem gorskega kolesarjenja. Infor-macije in podrobnosti o izletu na sedežu CAI v Gorici, ulica Rossini 13, četrtek pred izletom od 21.00 do 22.00. Izlete koordinira Robert Tabai.

»Nisem tako skrivnosten, kot se misli«Janez Merčun, ime, ki ga ženevski Slovenci izgovarjajo s spoštovanjem. Razen redkih starejših članov ga nihče ne pozna. Govori se, da je zelo bogat. V 15 letih ni prišel na nobeno slovensko srečanje, a je vseeno vsako leto nakazal visok znesek na tekoči račun. Razlog več, da se z Evelino povabiva kar na kosilo k njemu domov. »Bordojec ali burgundec?« je bil njegov odgovor. Z avtom, s kakršnim se prevaža britanska kraljica, naju je pripeljal pred stanovanjski blok. Malce razočaranja, ker nisva pred luksuzno hišo, a vseeno pozabiva zapreti usta, ko naju povabi, naj vstopiva v ogromno stanovanje, ki se razteza čez celotno površino na vrhu stanovanjskega bloka. Rodinov kip tam, vaza Kokoške tu, pa Kogojev Konj, umetniška platna, o katerih govori z ljubeznijo, pa tudi ironijo, ko se spominja anekdot, povezanih z nakupom umetnin.


USPEŠNI ROJAKI: Janez Merčun, Ženeva

Ves čas je z njim v mislih in besedah pri-sotna pokojna soproga Metka, ki je ime-la velik smisel za opremljanje stanovanja. Bolezen je preprečila, da nista praznova-la 50. obletnice poroke.Zdaj mu pri vsakdanjih opravilih poma-gata gospodinji. Spoznali sva Slovenko Marijo, ki nam je ljubeznivo postregla s kavo in domačim pecivom.

Kako to, da tako malo vemo o vas?Nisem tako skrivnosten, kot se misli. Samo grozno sem bil zaposlen. Imel sem veliko dela in tudi po smrti žene Metke je veliko opravkov v zvezi z zapuščino. Le-tos imam malo več časa. Po dolgih letih smo se letos dvakrat dobili z gospodom Hacinom, gospodom Gregorcem in go-spodom Logarjem in je bilo prav prije-tno. To so naša leta, opravljamo, obuja-mo stare čase.

Niste bili v skupini Slovencev, ki je usta-novila Združenje ženevskih Slovencev?Nisem bil niti povabljen. Že od leta 1984 imam švicarsko državljanstvo. Kot Slove-nec sem bil najbrž kje registriran, vendar nisem vzel slovenskega državljanstva. Predvsem pa nisem imel niti časa.

Vseeno ste vsa leta plačevali visoko članarino. Saj sem vendar Slovenec, s potnim li-stom ali brez. V začetku sem bil prepri-čan, da bodo Slovenci izginili kot Lužiški Srbi, ampak tole z Evropo je čudovita bo-dočnost. Evropa bo postala dvojezična, vsak narod bo dvojezičen, uporabljal se bo narodni jezik, slovenščina, drugi jezik pa bo postala angleščina. Nevarnosti, na katero so nas opozarjali v mladih letih, da nas bodo ponemčili, danes ni več. Če hočemo Slovenci obdržati svojo kul-

»Zelo pogrešam soprogo, skupaj sva bila skoraj 50 let. Ko je zbolela, sem prodal to-varne in se polno posvetil njej.«

USPEŠNI ROJAKI


turo, individualnost, jo lahko. Zato sem prispeval, mislil sem si, da bo morda kaj zanimivega, čeprav mogoče nisem pri-speval dovolj.Ob peti obletnici samostojne Slovenije sem na pobudo veleposlanika Beblerja sponzoriral koncert kvarteta Tartini in flavtistke Irene Grafenauer. Generalka je bila v mojem salonu, koncert pa v Grand Théâtru in poželi so velik uspeh. Za svo-je sponzoriranje ne pričakujem reklame. Zame so pravi sponzorji vedno anoni-mni. Sicer gre za komercialo, jaz pa tega ne maram.

Od kod izvira vaša družina?Ljubljančan sem, rojen leta 1931. Oče, dr. Ljudevit Merčun, profesor na Medicinski fakulteti, je bil prvi moderni diabetolog v Sloveniji. Takoj po vojni je organiziral diabetološki oddelek na Interni kliniki v Ljubljani in ambulanto za diabetike. Bil je prvi, ki je predpisoval specialne diete za diabetike. Mama mi je umrla, ko sem imel štiri mesece. Imel sem krasno mače-ho, ki mi je odkrila lepote klasične glasbe in poskrbela, da smo se otroci lepo razu-meli. Obiskoval sem klasično gimnazijo in dve leti študiral pravo v Ljubljani. Leta 1952 so me obsodili in izključili iz vseh visokih šol v Jugoslaviji. Leto in pol sem prebil v zaporu v Mariboru in nato do-končal študij v Beogradu. Leta 1964 sem legalno emigriral v Ženevo.

V čem je bila srčika tega vašega nestri-njanja s sistemom?Moral bi vam pojasniti malo bolj na širo-ko. Sem antinacist, antifašist, antikomu-nist, antisocialist ... Sem liberalec v smislu ločevanja od vseh ideologij. Vedno sem se jim upiral. Verjamem, da je človek svoboden, če se podreja zakonom, ne pa ljudem. Leta 1952 sem imel zlatenico in sem veliko bral. Rad sem imel Dosto-jevskega. V Bratih Karamazovih je pred Legendo o Velikem inkvizitorju poglavje z naslovom Upor. Ko sem ga prebral, sem si rekel, da človek mora imeti pogum. In sem si to vzel za vodilo. Sem liberalen, pa ne v slovenskem smislu. Ne strinjam se z nobeno slovensko stranko, ker se mi zdi, da se Slovenija še vedno vrti v starih spo-rih in problemih. Šele vaši vnuki bodo

naredili iz Slovenije nekaj velikega, ker ne bodo imeli te strašne zgodovine in se jim ne bo tožilo po obdobju suženjstva, ko je bilo za osnovne stvari poskrbljeno, svobode duha pa ni bilo.

Kaj je oblikovalo vašega duha?Klasična gimnazija v Ljubljani. Bila je ču-dovita. V mojem razredu smo bili tako komunisti, klerikalci kot liberalci. Iz treh oddelkov nas je približno 60 še živih. Vsi smo naredili izjemno, nadpovprečno ka-riero. Janko Kos, Borut Lesjak, Igor Ozim, Bogdan Povh, Janez Lajovic, Anton Drob-nič. Ni mogoče, da bi bili vsi tako nadarje-ni, takšne nas je naredila šola, ki je iz nas izvlekla maksimum. Zato se klasiki še ve-dno dobivamo in upamo, da bo nekega dne spet prišlo do klasične izobrazbe.Moj sošolec, fizik Bogdan Povh iz Heidel-berga (učenec prof. Peterlina, redni pro-fesor in dekan Univerze v Heidelbergu in direktor Inštituta Maxa Plancka, leta 2005 dobitnik najvišje nemške nagrade za eksperimentalno fiziko, medalje Stern Gerlach), je predstavil idejo, da bi nekaj naredili za Slovenijo. Slovenci, ki imamo denar, bi ustanovili fond, iz katerega bi vsak študent, ki je končal fakulteto in je sprejet na eno od čudovitih univerz, kot so na primer Oxford, Cambridge, Harvard in Princeton, dobil štipendijo. Take štipen-dije bi bile podeljene vsem, ki so sprejeti na podiplomski študij. To je čudovita ide-ja, ki jo bom podprl.

Zakaj ste emigrirali v Ženevo?Diplomiral sem v Beogradu. Vedno sem si želel postati odvetnik. Menim, da mo-rata biti tako duhovnik kot odvetnik del lastnega naroda, kar pa jaz kot Slovenec v Beogradu nisem bil. Zaposlil sem se v zastopništvu ameriškega kozmetičnega podjetja Pond’s. Generalni direktor za Evropo se je pogovarjal z mano o tem, kaj naj bi naredili, da bi povečali prodajo v Jugoslaviji. Vedno sem preveč stegoval jezik in sem mu rekel, to in to je narobe. Če želite delati normalen marketing, tako kot delajo vsi, ne bo nič iz vas. In pravi, ja, potem pa pridite v Ženevo. Pri njih sem delal kot majhen direktorček do leta 1970, ko so mi posodili kapital pod pogojem, da delam zanje samostojno kot zastopnik

in pravni svetovalec za Vzhodno Evropo, Sovjetsko zvezo in Srednji vzhod. Bil sem specialist za finančne posle in sem uspel.

Ste bili že poročeni?Z Metko sva se poročila leta 1959 in stri-njala sva se, da če ne bova emigrirala, ne bova imela otrok. Metka je diplomirala klavir na konservatoriju, vendar ni nada-ljevala umetniške kariere. Po preselitvi v Ženevo se nama je leta 1966 rodila Maja in čez dve leti še Alenka. Maja je študirala na univerzi Babson v Bostonu. Specializi-rala se je za človeške vire v velikih podje-tjih, dobila podiplomsko delo na Univerzi Columbia in tam našla moža. Rodila je štiri otroke in ostala doma. Alenka živi v Švici in ima dva otroka. Tudi ona je študirala v Ameriki na Fairfieldu in pri Christie’s. Zani-mala se je za umetnost, vendar za materi-alni del, analizo platen, kamnov in podob-no. Tudi ona je po poroki ostala doma.

Je dedi sponzor?Nisem proti temu. Kot pravijo Rusi, mo-ram delati, dokler vnuki ne pridejo do penzije. Nekje sem prebral, da ima žena, ki ne hodi v službo in ima otroke, veliko manjšo možnost, da se loči. Menim, da je ženska ustvarjalka vsega življenja, navdih vsega pri moških so ženske. Tako kot pri računalniku: ženska je kreativni program-ski del, moški pa to, kar je bilo vneseno, sprinta.

Ste doma govorili slovensko, imata hčerki kaj slovenske kulture?Malo razumeta. Doma smo govorili fran-cosko in angleško. Metka je bila Slovenka, a je prišla v Srbijo kot otrok, zato je bila njena slovenščina mešanica obeh jezikov. Hčerki se počutita Evropejki, čeprav sem jima povedal, da njuna genetika ni od vče-raj, ampak vsaj izpred sto let in da izvirata iz slovenske kulture. Bili smo večkrat v Slo-veniji, čeprav se nismo nikoli nameravali vrniti v takratno Jugoslavijo. Pokazal sem jima sejno dvorano ljubljanske Univerze, kjer sem bil obsojen. Današnja rektorica, gospa Kocijančičeva, ki je kot redna profe-sorica na Medicinski fakulteti nadaljevala delo v endokrinologiji mojega očeta, mi je odobrila ogled. Gospa Kocijančičeva je imela tudi glavni govor na proslavi in ob


USPEŠNI ROJAKI / KNJIŽNA POLICA

Keber Janez

Leksikon imenPri Celjski Mohorjevi družbi je v začet-ku leta 2009 izšla že četrta, dopolnjena izdaja Leksikona imen s podnaslovom Onomastični kompendij avtorja Jane-za Kebra. Isti avtor je pred 20 leti izdal prvi Leksikon imen s podnaslovom Izvor imen na Slovenskem. Druga, do-polnjena izdaja je izšla leta 1996, tretja pa 2001. Kot piše avtor v uvodu k četr-ti izdaji, se zanimanje za imena stalno povečuje, o čemer priča tudi dejstvo,

da je leksikon v knjižnicah vseskozi med najbolj izposojenimi knjigami. Da je zanimanje za imena in priimke res veliko, na lastni koži zelo močno občuti tudi avtor sam, saj se nanj vsakodnev-no obračajo ljudje bodisi osebno bodi-si prek drugih komunikacij. Prav to veliko zanimanje javnosti je Ja-neza Kebra sililo v stalno raziskovanje imen in priimkov in s tem tudi v veča-nje obsega leksikona. Skupni imenski

odkritju spominske plošče ob stoletnici rojstva mojega očeta. Ona se še vedno bori za isto stvar, kot sem se sam boril, za neodvisnost visokih šol od oblasti, za aka-demsko pravico, da lahko govorite, kar želite.

Pogrešate soprogo?Zelo, skupaj sva bila skoraj 50 let. Ko je zbolela, sem prodal tovarne in se polno posvetil njej. Ob prvi obletnici njene smrti sem pripravil doma spominski koncert in tudi sam zaigral na klavir. Bilo je ganljivo.

Se videvate z vnuki?Veliko, za moj rojstni dan so prišli vsi iz Amerike in me presenetili. Danes bom šel po vnuka v zasebno šolo v Versoix. Kljub temu da je šola zelo kakovostna, sem bil proti temu, da bi obiskovala prestižno šolo, kamor otroke pripeljejo livrirani šo-ferji. Bojim se, da bodo prišle generacije otrok, ki menijo, da jim vse pripada že od rojstva, ne da bi se za to morali potruditi. Igrate golf?Ne, moja generacija je sklepala posle pri lovu. Fizično in mentalno sem še v redu in zakaj ne bi užival, bral, hodil naokoli po svetu in zaznaval, da sta zunaj jesen ali po-mlad. Nekaj časa teh stvari nisem opazil.In zdaj vas povabim na kosilo, na solato iz rakov, ki sem jo sam pripravil, in na jelena, ki sem ga sam ustrelil. Bordojec ali bur-gundec torej?

Evelina Ferrar, Irena Sterckx, Ženevske novice

»Sem antinacist, antifašist, antikomu-nist, antisocialist ... Sem liberalec v smislu ločevanja od vseh ideologij.«

KNJIŽNA POLICA


Nekaj novosti na slovenskem knjižnem trgu

Založba Annales (Znanstveno-razi-skovalno središče Koper)Darko Darovec: Kratka zgodovina Istre: Delo na 300 straneh predstavlja pestro in burno dogajanje v več kot dveh tisočle-tjih na križišču interesov, kultur in etnič-nih skupin.

Fundacija Janeza Vajkarda ValvasorjaLojze Gostiša: Iconotheca Valvasoriana: Janez Vajkart Valvasor je poleg obsežne knjižnice na gradu Bogenšperk zbral tudi izjemno zbirko grafičnih listov, ki jih je leta 1685 uredil v 18 zvezkov velikega formata in prikazujejo svet v 16. in 17. stoletju. V faksimilirani grafični zbirki je v 17 zvezkih objavljenih 7752 grafičnih listov in risb, ki so vsi znanstveno obdela-ni. Natisnjenih je bilo 100 izvodov in vsak stane 30.000 evrov.

Celjska Mohorjeva družba je pravkar izdala po obsegu skromno (54 strani), a izjemno zanimivo, v slovenščini in angleščini pisano knjižico z gornjim na-slovom. Ob tem velja povedati, da je na-slov knjige pravzaprav zelo posrečen, in sicer zato, ker gre v knjigi Zvoki s panjev najprej in predvsem za predstavitev slo-venske ljudske glasbe oziroma glasbil, hkrati pa tudi za opisovanje panjskih končnic in slik, na katerih so glasbila upodobljena. Maksim Gaspari je bil kot restavrator in ilustrator v Slovenskem

Mojca Koban Dobnik

Zvoki s panjev (Sounds from the Beehive)etnografskem muzeju v neposrednem stiku s pričevanji in zgodovinskim spo-minom na pretekle oblike in načine življenja. V knjigi Zvoki s panjev sta po-temtakem posrečeno povezani glasbe-na in likovna podoba našega ljudskega izročila, ki se povezujeta v dopolnjujočo se celoto. Uvodni del povrhu tega pri-naša tudi Pogled v raziskovanje ljudskih glasbil na Slovenskem.V knjigi je na kratko predstavljenih okoli 50 različnih ljudskih glasbil na Sloven-skem. Razporejena so v naslednje sku-pine: Idiofoni – samozvočniki (pokalice, pokrovke – činele, cepci, klepetalo, pi-katora, zvonovi in zvonci, ropotulje in kraguljčki, raglja, drumelca, stržek, ko-ruzne goslice, paličasto drgalo);Membranofoni – glasbila z opno (bo-ben, lončeni bas, žabice, nunalca);Kordofoni – glasbila s strunami (citre, oprekelj, cimbale, tamburica, gosli in vi-ola, leseni bas, harfa);Aerofoni (bič, orglice, harmonika, čivink, brnivka, brklja, brnek, drdra, trstenke, žvegle in postranice, piščalke iz lubja, lončene piščalke, okarina, dvojnice in dude, prda, rog iz lubja, klarinet, živalski in leseni rog, trobenta in tuba, lajne).

Na koncu je dodano še besedilo na dveh straneh z naslovom Godec, god-čevska skupina, na zadnji strani pa so navedeni še viri.

Tomaž Štefe

fond sedaj obsega že več kot 40.000 ženskih in moških imen, pri čemer pa mu vseh (še) ni uspelo razložiti. Obseg leksikona pa se je s tem tudi povečal na že 935 strani. Najobsežnejše poglavje leksikona nosi naslov Imena in zavze-ma več kot polovico leksikona (430 strani). Precej obsežno je tudi zadnje poglavje, ki je posebej dragoceno zato, ker omogoča primerjavo novejših po-datkov s starejšimi iz leta 1996, poleg tega bralec v tem seznamu tudi izve, ali določeno ime v slovenskem prostoru sploh obstaja.

O avtorjuJanez Keber je pravkar dopolnil 40 let delovne dobe in je dolgoletni sodela-vec Inštituta za slovenski jezik Frana

Ramovša. Dobro je znan tudi slovenski javnosti, kajti že dolga leta nastopa na radiu in televiziji, pa tudi v revijah in časopisih. Vrsto let je imel samostojno rubriko tudi v reviji za Slovence po sve-tu Rodna gruda. Že leta 1984 je začel na Radiu Ljubljana po koledarju razla-gati imena za vsak dan. Pri razlagi imen je zelo natančen in ob imenih posega tudi zelo daleč v zgodovino.V zvezi s priimki ugotavlja, da so pri nas začeli nastajati v 14. in 15. stoletju, v 16. stoletju pa je bil sistem priimkov že pre-cej izoblikovan. Pri nastanku imen so zelo upoštevali pomen besede. Ni nuj-no, da je nekdo dobil ime po tem, ka-kšen je bil, lahko so mu samo želeli, da bi tak postal. Z imenom so mu določili usodo ali ga celo zavarovali pred zlemi

silami. Načeloma so imeli pri podelje-vanju imen prvo besedo starši, zelo močan pa je bil tudi vpliv cerkve. Slo-vanska imena so se začela uveljavljati šele po drugi svetovni vojni. Danes so starši pri poimenovanju otrok vedno bolj inventivni in tudi takih z dvema imenoma je danes že okoli 20.000.Zanimanje za ime Janez, ki je še vedno med najpogostejšimi v Sloveniji, se spreminja, zdaj sta zelo priljubljena Jan in Žan. Po svoje se izvorno ime ohranja v kratkih oblikah in prihaja v modo. Večno zimzeleno ime je Ana in vse nje-gove oblike. Marija je še vedno daleč najpogostejše ime, vendar se številka pospešeno zmanjšuje. Leta 1971 je bilo pri nas 142.571 Marij, konec leta 2007 pa le 73.832. T.Š.

• Preberite in osvežite sklanjatev samostalnika človek.


ČlovekDragi bralci in drage bralke! Pred vami je prenovljena rubrika za učenje slovenščine, ki bo skušala povezati različne generacije učečih se slovenskega jezika. Odrasli bralci boste osvežili nekaj oblikoslovnih »zadreg«, otroci in najstniki pa boste lahko ob njih svoje znanje nadgradili ali ga šele osvojili. Igraje, razpravljajoč ter doživljajoč, vam želim obilo osvežitveno osvojenih tem.

(NA)UČIMO SE SLOVEŠČINE

ljudi

ljudeh

Ilust

raci

ja: Id

a Ci

mer

man

• Utrdite svoje znanje

Z izštevanko določite cvet. Koc-kajte se. Številka na kocki pomeni številko na cvetu. Besedo nad šte-vilko uporabite v povedi. Če vas je več, tekmujte, kdo bo povedal več pravilnih povedi oziroma najzani-mivejšo kratko zgodbo.

• Človek v pregovorih po celem svetu

Če hočeš spoznati človeka, si poglej njegova dejanja. (kitajski)

Človek je trši od kamna, pa krhkejši od jajca. (hrvaški)

Lahko je postati učen, toda težko je postati človek. (turkmenski)

Lažje je obtesati drevo kot človeka. (romunski)

Ljudje so kot rastline v polju; ene cvetijo, druge venijo. (judovski)

Ljudje so komaj vejica, večinoma so vprašaj, redko pika, najredkeje klicaj. (nizozemski)

Kdor med ljudmi živi, umre kot človek. (ruski)

Kjer primanjkuje ljudi, moramo sami biti ljudje. (nemški)

(VOX populi: zlata knjiga pregovorov vsega sveta, Mladinska knjiga, 1996)

Pripravila: Tatjana Vučajnk

• Preštejmo še ljudi.


Kako pa štejemo? En človek, dva človeka, trije ljudje, štirje ljudje. In naprej?

Pet ljudi, šest ljudi, sto ljudi … Samostalnik ostane v drugem sklonu.

A moram biti pozoren na še kaj?

Ja, na predloge. Predlog med se npr. na vprašanje kam veže s četrtim sklonom (med ljudi), na vprašanje kje pa s šestim (med ljudmi).

ljudje

ljudi

Mednarodni dan knjig za otrokeMednarodni dan knjig za otroke praznujemo vsako leto 2. aprila, na obletnico rojstva danskega pravljičarja Hansa C. Andersena (1805–1875). Letošnjo poslanico in plakat je prispevala EBBY, Egipčanska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost (IBBY). Ustvaril ju je umetnik Hani D. El-Masri.

S KNJIGO V SVET Pripravila: Tilka Jamnik

Mednarodna zveza za mladinsko knji-ževnost – IBBY je bila ustanovljena leta 1953 v Zürichu na pobudo pisateljice in novinarke Jelle Lepman. Povezuje ljudi po svetu, ki si prizadevajo vzbuditi pri mladih zanimanje in veselje do knjig ter branja. Spodbuja razvoj mladinske književnosti v posameznih državah, organizira strokov-na srečanja, spodbuja znanstvena razisko-vanja na področju mladinske književnosti in si prizadeva, da bi bile mladim po vsem svetu dostopne kakovostne knjige. Pove-zuje okoli 70 nacionalnih sekcij. Slovenska sekcija IBBY je bila ustanovljena leta 1992 v tedanji Pionirski knjižnici, enoti Knji-žnice Otona Župančiča. Od takrat se je povezala s številnimi domačimi in tujimi organizacijami.

Umetnik Hani D. El-Masri se je rodil leta 1951 v Kairu, glavnem mestu Egipta. Najprej je obiskoval jezuitsko šolo, nato pa kairsko Visoko šolo lepih umetnosti

(School of Fine Arts). Dobro izobražen, s poznanjem vzhoda in zahoda, je pri petintridesetih letih zapustil Egipt in se odpravil v ZDA. Leta 1990 se je pridružil Disneyjevi ekipi (Disney Imagineering), v kateri je pet let načrtoval vizualne kon-cepte in risal filme. S svojimi izkušnjami je sodeloval pri projektih, kot so Disneyjeva Toontown in Critter Country ter Muzej za najmlajše v Baltimoru. V nedavno odpr-tem tematskem parku Tokio Disney Seas je oblikoval »arabsko obalo«. Leta 1995 je kot strokovnjak za vizual-no umetnost sodeloval pri animiranem filmu Egipčanski princ (The Prince of Egypt), nato pri filmih Pot v Eldorado (The Road to El Dorado) in Spirit: Divji žrebec (Spirit: Mustang of the Cimarron) ter pri animiranem filmu Osmosis Jones. Leta 2005 se je vrnil v Egipt, kjer ustvarja svojo različico Tisoč in ene noči v knjižni obliki, prirejeni za najmlajše. Za zbirko Šeherezada je dobil nagrado za najbolj-

šega ilustratorja, nagrado Suzanne Mu-barak, ki jo podeljuje EBBY, Egipčanski odbor za mladinske knjige.

(Prevod: Matej Krajnc in Vojko Zadravec)

Otroci in branje (Velja za branje v kateremkoli jeziku!)Branje ugodno vpliva na vsestranski ra-zvoj otrok. Spodbuja njihov jezikovni in intelektualni razvoj, razvoj domišljije in bogati čustveno življenje. Izboljša jim besedni zaklad in širi obzorje po različ-nih področjih znanja. Poslušanje pravljic je otrokom osnova, na kateri gradijo ka-snejše uživanje in branje leposlovja v šoli in vse življenje. Uporaba poučne litera-ture pa jih navaja na knjigo kot vir infor-macij in znanja; nauči jih učenja iz knjig. Otroci, ki smo jim brali v predšolskem obdobju, dosegajo kasneje v šoli boljše učne uspehe. Branje pa poglablja tudi čustvene vezi med otroki in odraslimi.


S KNJIGO V SVET


VES SVET JE V MENI, VES SVET JE JAZ!

V tej moji knjigi si lahko nadenem vsak obraz.Podobe in pripoved, rimeponeso me v dalje in bližine.

To svet je sultanov in svet zlata,ki v njem se tisoč zgodbic odigra,svetilke čudežne, preproge, ki lete,duhovi vsemogočni in Sinbadi,ki tajne govore Šeherezadi.

Vsaka beseda in z njo vsaka stranme peljejo v vsemir in čas neznanin na razpetih krilih domišljijevihrava morja preletim, celin daljine. S stranjo prebrano vsakospoznanje mi posveti,da v družbi z dobro knjigonajlepše bo živeti.

Nekaj misli znamenitih ljudi o branjuPravljice, ki so mi jih pripovedovali v otroštvu, imajo glo-blji pomen kakor resnice, katerih me je naučilo življenje.

F. Schiller

Če želite imeti pametne otroke, jim pripovedujte pravljice. Če želite imeti še bolj pametne otroke, jim

pripovedujte še več pravljic. A. Einstein

Branje je najboljše učenje.A. Puškin

Branje je za duha to, kar je telovadba za telo.Steele

Brati in ne razumeti je kakor loviti in ničesar ne uloviti. Carlo Goldoni

Obstaja zelo majhna razlika med nekom, ki ne zna brati, in nekom, ki ne želi brati. Rezultat obojega je neznanje.

Jim Rohn Za srečno življenje je nujno le troje:božji blagoslov, knjige in prijatelji.

Lacor

Če ne bomo brali, nas bo pobralo.Tone Pavček

Nagradno vprašanjeKaj pomeni branje tebi?

Odgovor do konca aprila pošljite na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija in si prislužite lepo knjižno nagrado.


Prva tovrstna prireditev v SlovenijiPrva Informativa je privabila številne mla-de, ki so si na razstavnih prostorih lahko ogledali 134 programov fakultet in viso-kih šol vseh štirih univerz, srednjih in višjih šol, jezikovnih šol in podjetij s področja zaposlovanja in štipendiranja. Dvodnev-no dogajanje v znamenju izobraževanja in zaposlovanja so zaokrožile zanimive plesne, glasbene in igrane predstave na odru ter predavanja v predavalnicah. Prvo Informativo je ob nastopu dijakov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana slavno-stno odprla mag. Majda Potrata, poslanka Državnega zbora in predsednica Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino.

Od frizerja do forenzikaNa razstavnih prostorih so si obiskovalci lahko ogledali poklic veterinarja, nara-vovarstvenega tehnika, ekonomskega tehnika, ličarja, oblikovalca kovin, teks-

tilca, elektrotehnika, lesarskega tehnika, fotografa, novinarja … Mlade je najbolj pritegnil poklic frizerja, saj je Srednja fri-zerska šola Ljubljana ustvarjala pričeske v živo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi metode, s katerimi forenziki iščejo zločin-ce, se poučili, kako preprečiti pasje ugrize, Srednja gozdarska šola je predstavila izde-lovanje figur z motorno žago, sestavljanje izdelkov lesne galanterije, Srednja poklic-na in strokovna šola Bežigrad je pokazala, kako se poslika motive z ročno brizgalko, kako se slika po tekstilu in kako se lahko z žico oblikujejo imena, Center RS za poklic-no izobraževanje pa portal www.mojaiz-bira.si, katerega cilj je pomagati učencem in dijakom pri izbiri nadaljnjega šolanja.

Več na enem mestuNamen prireditve je bilo 14 dni pred infor-mativnimi dnevi na enem mestu ponuditi pregled različnih izobraževalnih progra-

mov, ki so na voljo, od srednjih šol do visokošolskih programov, dodatnega iz-obraževanja in usposabljanja, jezikovnih tečajev, vseživljenjskega učenja, prav tako pa so organizatorji sejma poskrbeli za druge pomembne informacije, povezane z izobraževanjem, kot so pridobivanje šti-pendije, urejanje bivanja med šolanjem, možnost praks in zaposlitev v podjetjih in študij ter zaposlitev v tujini. Učenci in dijaki so se na podlagi zbranih informacij lažje odločili, katero šolo so obiskali med informativnimi dnevi (zaradi časovne sti-ske so lahko takrat obiskali največ tri izo-braževalne programe).

Predstavili so se …Med razstavljavci so bile srednje šole, šolski centri in višje strokovne šole, viso-ke šole, fakultete, univerze in študentski domovi, državne institucije, javni zavodi in strokovna združenja, delodajalci in šti-

Informativnih dnevov, ki sta potekala 13. in 14. februarja, se je udeležilo približno 21.000 dijakov zaključnih letnikov in 19.000 devetošolcev.

Pred nadaljevanjem izobraževanjaKonec januarja je v Ljubljani potekal prvi vseslovenski sejem izobraževanja, štipendiranja in zaposlovanja Informativa 09, ki je privabil 13.700 obiskovalcev. Sejem je, kot nekakšen uvod pred informativnimi dnevi, ki so potekali štirinajst dni kasneje, ponujal veliko kori-stnih informacij o nadaljevanju izobraževanja in iskanju zaposlitve.


MLADI MLADIM

penditorji: podjetja, ki ponujajo štipendi-je in možnost praktičnega usposabljanja oziroma prvo zaposlitev, študentski in drugi zaposlitveni servisi ter agencije, nevladne in druge organizacije: organiza-cije, društva in združenja, ki aktivno delu-jejo na področju dodatnega izobraževa-nja, Študentska organizacija Slovenije in Dijaška organizacija Slovenije in programi državnih institucij.

Tudi tuje univerzePrisotnih je bilo kar nekaj tujih izobraže-valnih institucij, ki so predstavile svoje študijske programe. Tako so se predstavi-le Univerza v Tilburgu in Univerza Fontys z Nizozemske, jezikovni Österreich Institut, American International School Salzburg in Univerza Alpen-Adria iz Avstrije, Med-narodna šola v Ljubljani QSI, DCT in Alpi-ne Center iz Švice in Grčije.

Učimo se vse življenjeInformativa ni namenjena le učencem, dijakom in študentom, ki so še v fazi iz-obraževanja, temveč tudi njihovim star-šem, učiteljem, profesorjem, strokovnim delavcem ter vsem, ki se želijo izobraže-vati, širiti svoja znanja in pridobiti nove veščine, kot so na primer znanje tujih jezikov in izpopolnjevanje na različnih področjih. »Vseživljenjsko izobraževanje in na znanju temelječa družba sta osnovi slovenskega razvoja, zato verjamemo, da lahko Informativa v dveh dneh ponudi mladim in drugim iskalcem informacije, da spoznajo nove poti, nove možnosti ali ideje za uresničevanje svojih kariernih ci-ljev,« so še zapisali organizatorji sejma, ki bodo že v prihodnjih dneh objavili termin Informative v prihodnjem letu.

Fakultete in srednje šole dobro obiskaneInformativnih dnevov, ki sta potekala 13. in 14. februarja, se je udeležilo pribli-žno 21.000 dijakov zaključnih letnikov in 19.000 devetošolcev, od tega v Ljubljani okoli 12.000, v Mariboru polovico manj, na Primorskem 3000 in v Novi Gorici okoli 200. Informativni dan za zamejske Slo-vence in tuje državljane, ki želijo študirati na Univerzi v Ljubljani, je bil v petek, 13. februarja 2009, v Zbornični dvorani Uni-verze v Ljubljani.

Vpis samo v prenovljene bolonjske pro-grameVse slovenske univerze s študijskim letom 2009/2010 razpisujejo samo prenovlje-ne bolonjske programe. Za dodiplomski študij v prihajajočem študijskem letu bo bodočim brucem na voljo 27.155 vpisnih mest (kar je 1508 mest več kot lani), od tega 19.720 za redni študij. Za vpis v višje strokovno izobraževanje je skupno razpi-sanih 13.681 mest.

Novi programi na fakultetah in srednjih šolahUniverza v Ljubljani bo v prihodnjem štu-dijskem letu izvajala 124 univerzitetnih bolonjskih programov in 31 visokošol-skih strokovnih. Nove programe uvaja Univerza v Mariboru, in sicer študijski program Kemija na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, program Biologija na Fakulteti za naravoslovje in matema-tiko, ter program Umetnostna zgodovina na Filozofski fakulteti. Na Univerzi v Novi

Gorici začenjajo s programom digitalne umetnosti in prakse, kar nekaj novosti pa je tudi na Univerzi na Primorskem: pro-grama Matematika v ekonomiji in finan-cah ter Bioinformatika na Fakulteti za ma-tematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije; na Fakulteti za management odpirajo program Mednarodno poslova-nje, na Fakulteti za turistične študije pa prvič letos univerzitetni študijski program Turizem. 19.008 devetošolcev, ki se bodo v priho-dnjem letu vpisali na 25.404 vpisnih mest na srednjih šolah po Sloveniji, bo lahko obiskovalo dvajset novih programov na srednjih šolah, med njimi športna oddel-ka na Gimnaziji Bežigrad in Ekonomski gi-mnaziji v Ljubljani ter evropski oddelek na Gimnaziji Kranj, kjer bodo dijake izšolali za ambasadorje Slovenije. Omejitve vpisa ne bo, bo pa to tretja gimnazija, kjer bo mo-goče opravljati mednarodno maturo.

PV

Namen Informative je bilo na enem mestu ponudi-ti pregled različnih izobraževalnih programov, od srednjih šol do visokošolskih programov.

Vir:G

ospo

dars

ko ra

zsta

višč

e Lj

ublja

na


Zgodovinarji se strinjajo, da je ta politična tvorba povezala slovansko ljudstvo na obmo-čju notranjega dela Vzhodnih Alp in da gre za prvotno oze-mlje, na katerem se je izobli-koval slovenski narod. Čeprav se ime Karantanci danes uporablja le še za prebivalce Koroške, je bil prvotni pomen imena veliko širši. Enako je tudi Karantanija v svoji več-stoletni zgodovini nekaj časa povezovala vse alpske in pa-nonske Slovane.

skih ljudstev. Tako kot si raz-iskovalci niso enotni glede prebivalcev naših krajev, se razlikujejo tudi mnenja o tem, kdaj so naši predniki prišli na ozemlje Slovenije, od kod so prišli ali niso morda najstarejši prebivalci stare celine.Če pustimo ob strani čas pred Kristusom in se ustavimo pri poznem rimskem cesarstvu, lahko povemo, da so bili naši kraji razdeljeni med tri provin-ce: Panonijo, Norik in Venecijo z Istro. Meje teh provinc niso

O prvotnih prebivalcih naših krajev med zgodovinarji ni soglasja. Nekateri so prepri-čani, da so v določenem času v teh krajih živeli Kelti. Drugi govorijo o starejšem ljudstvu Vendih, Venetih, Slovenetih, ki segajo v čas lužiške kulture, starem ljudstvu, ki je naselje-valo velik del evropskega pro-stora od Sredozemlja do Balti-ka. So to naši davni predniki? Rimski zgodovinarji omenjajo Karne, poznejše Noričane, ki so spadali v skupino venet-

bile stalne in so se večkrat spreminjale. Največji del da-našnjega ozemlja je spadal pod Panonijo z upravnim središčem na Ptuju. Segala je od Postojnskih vrat na zaho-du in zgornjega porečja Save do Vranskega, se obrnila proti jugu in zaobšla Celje, se spet obrnila na sever proti Ptuju in Mariboru vse do Dunaja, na vzhodu se je odpirala v Pa-nonsko nižino, na jugu pa je zaobjela velik del Dolenjske. Norik je na severu segal do

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Provincia Sclaborum V zgodovinskem spominu slovenskega naroda je Karantanija za-pisana kot prva samostojna državna skupnost naših prednikov, ki se je oblikovala konec sedmega stoletja po Kristusu. Lahko bi rekli, da je bila to prva slovenska država, ki je že na začetku znana tudi kot »provincia Sclaborum« – slovenska dežela.


Donave, na jugu pa je mejil na Venecijo in Panonijo, s tem da je vanj spadala celotna Koroška in velik del Štajerske. Zahodni del današnje Slo-venije z Notranjsko, Goriško in Tržaško pa je spadal pod provinco Venecijo z upravnim središčem v Ogleju.

Norik – pomemben za nasta-nek KarantanijeZa nastanek Karantanije je pomemben predvsem Norik in njegova upravna uredi-

tev. Noričani so imeli že pred prihodom Rimljanov svojo deželno upravo, nekakšno vladavino, primerljivo kralje-stvu. Ker se je Norik nekaj let pred Kristusom prostovoljno vključil v cesarstvo in postal provinca rimskega imperija, je ohranil še naprej precejšnjo mero samostojnosti, svoj jezik in svojo kulturo. Rimski kronist Kasij leta 208 omenja celo no-riški deželni zbor, ki je odločal o notranjih zadevah Norika. Medtem so bila tamkajšnja

stini so šli celo tako daleč, da so v Jeruzalemu pustili kralja Heroda, ki je bil domačin, Jud po rodu. Za Rim je pomemb-no predvsem to, da province redno plačujejo davke in tako pomagajo pri vzdrževanju dr-žavnega aparata. Tudi popis prebivalstva, ki je potekal v celotnem cesarstvu, je služil temu namenu.Zdaj nam je verjetno bolj ra-zumljivo, zakaj so Rimljani sorazmerno dobro organizi-rano provinco Norik pustili pri miru. Ker z njo niso imeli posebnih težav. Kljub temu jo je cesar Dioklecijan konec tre-tjega stoletja razdelil na Obre-žni in Notranji Norik. Slednji je med drugim obsegal Koroško in velik del današnje Štajer-ske. Naravna meja je potekala po grebenih Visokih in Nizkih Tur. Obrežni Norik, ki je mejil na Donavo, je bil kot mejni predel izpostavljen vdorom s severa, zato so Rimljani tja na-mestili številne vojaške enote z družinami vojakov. V Notra-njem Noriku, ki je bil zaradi hribovja in goratih predelov težje dostopen, je še naprej prevladovalo domače prebi-valstvo z lastno upravo.

Razpad zahodnega rimskega cesarstvaSredi petega stoletja so rim-sko cesarstvo ogrožali Huni, ki so skozi naše kraje vdrli glo-boko v Italijo. Sledili so upori in vojne po posameznih pro-vincah, s severa in vzhoda pa so vdirala germanska in arij-ska ljudstva. Še bolj kot to je cesarstvo načela gnila rimska družba, ki se ni mogla pri-merjati z urejenim življenjem in disciplino germanskih ple-men. Tako je zahodno rimsko cesarstvo leta 476 propadlo. Severni Norik zasedejo ger-manska ljudstva, predvsem

mesta z rimsko upravo nepo-sredno povezana s središčem cesarstva. Morda si lahko po-magamo s primerjavo, ki je mnogim znana. Palestina je imela v Jezusovem času kot ena izmed rimskih provinc cesarskega namestnika in več pokrajinskih upraviteljev. Rimljani so se zadovoljili s tem, da so nadzorovali oze-mlje, pomembne poti, reke, morja in da so ob nevarnosti od zunaj ali uporu čim hitreje zavarovali svoje koristi. V Pale-

Onkraj Karavank se je nahajalo središče nekdanje Karantanije.

Sredi petega stoletja so rimsko cesarstvo ogrožali Huni, ki so skozi naše kraje vdrli globoko v Italijo. Emono so porušili na njihovem drugem pohodu proti Italiji, leta 452. Na fotografiji je kopija pozlačenega bronastega kipa rimskega dostojanstvenika, ki si ga je mogoče ogledati v parku zvezda v Ljubljani.

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE


Bavarci. Notranji Norik, še bolj pa Panonija, ostaneta še ne-kaj časa povezana z Rimom, ki mu vladajo Ostrogoti. Za njimi skušajo nadzor nad tem področjem ohranjati Bi-zantinci, ki pa se morajo uma-kniti Langobardom. V vsem tem času Notranji Norik dobro kljubuje ljudstvom, ki prihaja-jo, in po odhodu Langobar-dov v severno Italijo obnovi samostojno vladavino.

Slovani ali Sloveni?Langobardi so po poročanju langobardskega zgodovinar-ja Pavla Diakona Panonijo in druge naše kraje zapustili leta 568. Za njimi so po mne-nju nekaterih zgodovinarjev Panonijo in Vzhodne Alpe ter vse do Ogleja in Dunaja na se-verovzhodu zasedla slovanska ljudstva, predniki Slovencev. Če je pred desetletji naše ura-dno zgodovinopisje govorilo o naselitvi južnih Slovanov, se danes pojavljajo nove do-mneve. Po že omenjeni teoriji so naši predniki na ozemlje današnje Slovenije prišli z juž-ne strani. Drugi menijo, da je naseljevanje potekalo s seve-rovzhoda, s širšega območja Moravske. Tretji pa pravijo, da so naši predniki kar prvotni prebivalci teh krajev. Po odho-du Langobardov so se posta-vili na lasne noge in uspešno zoperstavili Obrom in Bavar-cem, ki so jih občasno ogro-žali. Tudi ime naših prednikov se spreminja. Če smo pred časom govorili o Slovanih, novejši zgodovinarji govorijo o Slovenih (Slovenj Gradec, Špeter Slovenov). Vzporedno s tem ostajajo imena Veneti, Vendi, Sloveneti.

Slovenska deželaDejstvo je, da so prebivalci nekdanjega rimskega Notra-njega Norika v dobrih pet-najstih letih po odhodu Lan-gobardov vzpostavili lastno državo. Pavel Diakon v svojih spisih leta 595 omenja »pro-vincio Sclaborum«, slovensko deželo, ki se pozneje najpo-gosteje imenuje Karantanija. Po navedbah tega zgodovi-narja so tisto leto Bavarci s se-verovzhoda vdrli v to deželo in jo izropali. Ko so roparski pohod skušali ponoviti tudi naslednje leto, so jih Karan-tanci zaustavili vzhodno od današnjega Salzburga. Mlada državna tvorba, ki je bila spo-sobna zavarovati svoje meje, je s tem vstopila v takratno zgodovino evropskega pro-stora. Provinca Slovencev, ki jo omenja Pavel Diakon, je bila po državnopravni ure-ditvi primerljiva s provinco, kakor so Langobardi imeno-vali svoje kraljestvo v severni Italiji.

Leto 595Zgodovina Karantanije se je na neki način začela pisati leta 595. O njej je treba po-vedati še marsikaj. Zaenkrat končajmo s tem, da so bili Karantanci naši predniki. Lahko bi jim rekli kar koro-ški Slovenci srednjega veka. Dodajmo še, da se po govo-rici, običajih in verovanju niso razlikovali od Slovencev, ki so živeli na območju našega da-našnjega etničnega ozemlja. Najpomembnejše pa je, da so imeli koroški Slovenci že pred več kot tisoč štiristo leti svojo državo.

Tone Gorjup

Prihodnjič ne zamudite prispevka o zgodovini Karantanije po letu 595.

Provinco Norik je cesar Dioklecijan konec tretjega stoletja razdelil na Obrežni in Notranji Norik. Slednji je med drugim obsegal Koroško in velik del današnje Štajerske.


SLOVENSKE DOMAČIJE

Na griču severovzhodno nad vasjo (352 m) stoji Pišečki grad iz 13. stoletja z angle-škim vrtom in eksotičnimi drevesi, ki so bila v ta kraj prinesena iz različnih delov sveta. Osrednji stolp je romanski, sedanjo neoromansko podobo pa je grad dobil leta 1867. V obodnem zidu je v osnovi ro-manska kapela. Dolgoletni lastniki gradu so bili grofje Moškoni. V zadnjih letih je propadajoči grad dočakal temeljito obno-vo in sedaj iščejo primernega najemnika, ki bi znal obnovljeni grad oživiti. Trenutno za grad skrbi Društvo za varovanje narav-ne in kulturne dediščine, Grad Pišece. Sedanja župnijska cerkev sv. Mihaela je baročna stavba iz 18. stoletja.

Zakaj Pleteršnikova domačijaPleteršnikova domačija v Pišecah se je v seriji, v kateri predstavljamo (stare) slo-venske domačije, znašla bolj zaradi Ple-teršnikove spominske zbirke, ki je urejena v njegovi rojstni hiši, kot pa zaradi svoje etnološke vrednosti kot stavbna dedišči-na. Nekaj je na to vplivalo tudi dejstvo, da na prostoru Spodnjega Posavja ni dobro ohranjenih starih domačij, ki bi z etnolo-škega vidika kaj več pomenile tudi v slo-venskem merilu. Znana raziskovalka slovenskega pode-želskega stavbarstva dr. Živa Deu v svoji knjigi Podeželske hiše na Slovenskem pri opisu hiš na Kozjanskem in Bizeljskem

med drugim ugotavlja tudi tole: stavbe v vaseh in trgih zrcalijo čas, ko je bilo treba v zaprti in od razvojnih središč odma-knjeni pokrajini trdo delati. Kajti naravne danosti za razvoj temeljne gospodarske, to je kmetijske, dejavnosti kljub izjemni pestrosti in privlačnosti niso obetajoče, ker je pravih oaz rodovitne zemlje malo. Lesene ali zidane kmečke hiše so funk-cionalno skromne in preprosto obliko-vane. Nič odvečnega, samo najnujnejše. Mogočne, večcelične in nadstropne stav-be, po obliki podobne enako bogatim stavbam na Dolenjskem in Savinjskem, s pokrajini prilagojenim baročno-klasici-stičnemu okrasjem, so izjemne.

Pišece so v jedru gručasta vas v severnem delu Bizeljskega. Razprostirajo se na južnem prisojnem vznožju goz-dnate Orlice (Veliki Špiček, 686 m). Po gričih v okolici domačini gojijo vinsko trto, zelo razvito pa je tudi sadjarstvo. Po okoliških gričih so raztreseni zaselki Čereje, Prekože, Orehovec in Plištajn. Strma pobočja Orlice so poraščena z listnatim gozdom, ki domačinom daje dodaten zaslužek. Največ ljudi je zaposlenih v Brežicah in Krškem.

Pleteršnikova domačija v Pišecah


Vse to velja tudi za Pleter-šnikovo domačijo, ki niti po svoji letnici nastanka niti po (zunanjem) videzu in drugih značilnostih ni nič izjemnega. Zanimiva je iz dveh razlogov. Najprej zato, ker se je v tej hiši rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik in zato, ker je domačinom, va-ščanom Pišec in okolice, z veli-ko mero iznajdljivosti in truda uspelo opustelo in propadajo-čo stavbo v celoti obnoviti ter ji dati takšno vsebino, na kate-ro so sedaj lahko ponosni in z njimi tudi cela Slovenija.

Osnovni podatki o Maksu PleteršnikuMaks Pleteršnik se je rodil 3. decembra leta 1840 v uči-

teljski družini. Oče Franc Ple-teršnik ni bil le dober učitelj, temveč tudi skrben gospodar, predvsem vinogradnik, sadjar in čebelar. Sin Maks je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Pou-čeval je na več gimnazijah po Sloveniji, nazadnje v Ljubljani. Potem ko je napisal Veliki slo-vensko-nemški slovar, ga je avstro-ogrski cesar Franc Jožef sprejel v viteški red. Slovar je izšel v dveh knjigah, prva leta 1894, druga pa leto kasneje. Obe skupaj obsegata 1861 strani. Ta slovar je še vedno pomemben vir vseh temeljnih del o slovenskem jeziku. Nje-gova transliterirana izdaja v knjižni in elektronski obliki na zgoščenki je bila pred dobrim letom (pod vodstvom Metke

Furlan) pripravljena na Inšti-tutu za slovenski jezik Frana Ramovša pri Slovenski akade-miji znanosti in umetnosti. Ta slovar je Pleteršnik pisal doma, v svoji rojstni hiši in v sobici v zidanici. V slednji je našel naj-več miru za svoje zahtevno opravilo in v njej je 13. sep-tembra 1923 tudi umrl. Ta dan slovenisti praznujejo kot svoj praznik, kajti dan rojstva (3. december) ne pride v poštev, saj je tega dne rojen tudi naj-večji slovenski pesnik France Prešeren. Deset let po Ple-teršnikovi smrti je Slovenska matica v trajen spomin nanj vgradila spominsko ploščo na zahodni steni rojstne hiše. Po Maksu Pleteršniku se imenuje tudi šola, vključena v svetovno

mrežo Unescovih šol. Po nje-govi smrti se je v hiši zvrstilo več gospodarjev, dokler je ni zapustil še zadnji, Marjan Ho-čevar iz Ljubljane. Osamljena hiša z bogato in dragoceno vsebino je kmalu postala pravi raj za zmikavte, deloma tudi zato, ker stoji na robu gozda nad vasjo in je vrhu tega tudi nekaj korakov oddaljena od središča vasi. Zaraščeno dvo-rišče in vrt sta bila še posebej učinkovito kritje za odnašanje vsega, kar bi komu utegni-lo priti prav. Leta 1993 so se po dolgotrajnih pripravah in pod vodstvom Turističnega društva Pišece začela obno-vitvena dela. Proti koncu leta 1994 je bila domačija temelji-to obnovljena z novo fasado,

SLOVENSKE DOMAČIJE

V Pleteršnikovi domačiji se je rodil in umrl veliki slovenski jezikoslovec Maks Pleteršnik.


novimi predelnimi stenami in stropi, saj je bilo stare zaradi dotrajanosti treba porušiti.

Pleteršnikova domačija Danes so tri sobe v hiši opre-mljene s pohištvom in oseb-nimi predmeti Maksa Ple-teršnika, največ pa je v teh sobah seveda Pleteršnikovih knjig. V Pleteršnikovi hiši je razstavni prostor že veža, tako da je obiskovalec takoj po-stavljen v Pleteršnikov čas. V veži se nahaja nizka omarica z marmorno ploščo, porce-lanastim umivalnikom in vr-čem. Potem je tu še mizica z ogledalom in steklena vitrina, v kateri je razstavljen njegov slovar. V prvi sobi stoji Pleter-šnikova pisalna miza, na steni

nad njo pa visi njegov portret. Poleg te mize je v prostoru še baročna miza s stoli, omara s Pleteršnikovimi deli, v vitrinah na stenah so razstavljeni Ple-teršnikovi rokopisi oziroma gradivo za slovar. Na stenah je še več portretov in družinskih fotografij.Druga soba je bila Pleteršni-kova spalnica; zato je v njej postelja, nočna omarica, miza s stolom, omara in manjša peč. Nad posteljo visi razpelo.V kleti je bilo treba najprej od-straniti betonski tlak in ga za-menjati z opečnim, saj je bilo le na takšen tlak mogoče po-staviti vinogradniško zbirko. Manjša zgradba nad cesto je bila nekoč hlev, sedaj pa služi kot informacijska pisarna. V njej si obiskovalec lahko ogle-da in/ali kupi razna gradiva o Pleteršniku in turistične spo-minke. Dvorišče krasi kamnit steber z reliefom Maksa Ple-teršnika, nekaj metrov pred reliefom pa stoji tudi lepo obnovljen čebelnjak, ki ga je postavil Pleteršnikov oče. Ne-daleč od hiše, sredi vinogra-da, je ohranjena in povsem prenovljena zidanica, v kateri je Pleteršnik zelo rad pisal in pripravljal gradiva za slovar.Pleteršnikova domačija je uvr-ščena tudi v zbirko slovenskih muzejev. Za domačijo danes skrbi Društvo za varovanje maternega jezika, naravne in kulturne dediščine Maks Ple-teršnik, Pišece. Obnovljena Pleteršnikova domačija poča-si postaja središče živahnega kulturnega življenja v Pišecah. Začelo se je s slikarsko koloni-jo že leto po obnovi in seve-da tudi z razstavo na koloniji nastalih umetnin. Vrstijo se literarni večeri, okrogle mize in ostale prireditve.

Tomaž Štefe

V veži se nahaja nizka omarica z marmorno ploščo, porcela-nastim umivalnikom in vrčem.

Soba s Pleteršnikovo mizo in portretom ter baročno mizo.

V Pleteršnikovi spalnici lahko vidimo posteljo, nočno omarico, mizo s stolom, omaro in manjšo peč. Nad po-steljo visi razpelo.


Telečja obaraKosti in zelenjavo skuhamo posebej. Tele-tino z malo vode dušimo na svetlo prepra-ženi čebuli. Ko je voda pokuhana, dodamo začimbe, nato moko in pražimo. Prilijemo kostno juho (kosti predhodno odstranimo) in kuhano zelenjavo, do mehkega kuhamo približno eno uro. Malo pred koncem lahko dodamo vino ali kis po okusu.

Sestavine:Na kocke narezana teletina (vrat, pleče), sesekljana čebula – pol teže mesa,moka za podmet, limonina lupinicamajaron, lovorov list

telečje kosti, jušna zelenjava, cvetača,grah, brokoli, (zelenjave je pol teže mesa), vino –belo, suho, maščoba

Telečja obara in ajdovi žganciObare sodijo med slovenske avtohtone jedi. Poznamo jih več vrst; razliku-jejo se predvsem po vrsti vsebovanega mesa, ki je lahko piščančje,kurje ali telečje, lahko pa obara vključuje tudi drobovino. Danes kot posledica težnje k zdravemu načinu življenja obara vsebuje veliko več zelenjave, včasih pa je bil pomembnejši krepak obrok, zato je bila njena poglavi-tna sestavina meso.

Dobrote so pripravili v gostilni Vrabec, ki se nahaja v bližini geometričnega središča Slovenije, na naslovu Slivna 18, 1252 Vače. Vabljeni tudi vi!

ZA SLOVENSKO MIZO


RECEPT IZ BENEŠKE SLOVENIJE:

Regratovo vino

Priprava:Regratove cvetove daj v posodo.Zavri 2 l vode in prelij cvetove.Pusti ležati 2 dni.Precedi v večjo posodo.Segrej 3 l vode.Dodaj sladkor in mešaj, da se raztopi.Odstrani z ognja in dodaj kvas.Sladkano vodo dodaj regratovi tekočini in mešaj.Prelij v pletenko, pusti vreti na toplem 3 tedne.Precedi in ustekleniči.

Dino del Medico

Ajdovi žganci po koroškoV posodi z dvojnim dnom razbelimo ajdovo moko tako, da ne spremeni barve. Zalijemo s primerno količino slanega kropa, žgance zdrobimo, pokrijemo in pustimo, da se po-kuha. Zabelimo z domačimi ocvirki.

Zapisala: Nina Pintar

Sestavine:ajdova mokaslan kropdomači ocvirki

Še več receptov, ki jih je zapisal Dino del Medico, lahko najdete v pri-ljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Amerika, pozor – Erazem prihaja!


Prekršil se bom zoper pravila lepega ob-našanja – in začel pri vas, Vili. Zdi se mi, da sem vaše ime že zasledil na harmoni-karskih tekmovanjih.Vili: Na Ljubečni, ki ima v Sloveniji naj-bogatejšo tradicijo, sicer nisem nikoli segel prav do vrha, osvojil sem pa kar nekaj zlatih odličij. Ljubši mi je italijan-ski Atimis, kjer sem osvojil naziv evrop-ski godec.

Ali zato vaš ansambel večkrat igra v Italiji?Vili: Verjetno k temu več pripomore naš pevec, ki je doma z Ajdovskega, iz Vrtovina.Maja: … kjer se večkrat dobimo v nje-govi kleti!

Torej le niste samo iz Postojne, kot se običajno predstavljate!Maja: V Postojni sva doma Vili in jaz, če-trti član pa je iz Pivke.

Kaj ste po poklicih?Vili: Maja je pravnica na sodišču, Uroš je dimnikar, Boštjan trgovec, jaz inženir elektrotehnike.

Kako pa gre to skupaj, pravnica in di-mnikar!?Vili: Ja, umazano je to delo …

Katero, prvo ali drugo?Vili: Vam bom kasneje povedal.

Zanimivo ime ste si nadeli!Vili: V bližini Postojne je domoval Erazem Predjamski in veliko stvari na našem koncu nosi ime po njem: gostinski lokali, društva. Pa smo si rekli, bodimo Erazem še mi!Maja: Se mi zdi, da se s tem dobro poisto-vetimo z domačim okoljem.

Skupaj ste pet let. Kateri so vaši doslej naj-vidnejši nastopi in uspehi?Maja: Petletnico smo proslavili jeseni, z

velikim in zelo dobro obiskanim koncer-tom. Leta 2006 smo precej spremenili za-sedbo in od takrat naprej gre vse skupaj le navzgor. Tako smo lani postali najboljši debitanti na festivalu v zamejskem Šte-verjanu, Fanika Požek pa je prejela nagra-do za najboljše besedilo skladbe, ki smo jo tam premierno predstavili.

Po čem ste najbolj prepoznavni, drugačni od drugih?Vili: Na nastopih zelo uživamo v glasbi, za denar nam ni kaj prida mar – in to poslu-šalci tudi opazijo. Večkrat nam kdo reče, kako smo polni energije, ko skačemo po odru, se šalimo …

Kaj pa obleke?Maja: Naša »noša« je v barvah Erazmove-ga grba: poudarek je na rdeči, pridružita se ji še črna in bela.

Imate tudi kakšno skladbo o Erazmu Pred-jamskem, recimo na temo metanja češenj iz obleganega gradu?Vili: Te pa še ne! Erazma smo vpletli v eno naših skladb, ki poje o lepotah Postojne in okolice.

Kakšni so vaši letošnji načrti?Maja: Obiskati nekaj festivalov, sicer pa zaključiti snemanje naše prve plošče. Potrebovali jo bomo, kajti odhajamo na turnejo po Združenih državah Amerike in Kanadi, tja pa ne moreš priti brez vsega! Z Vilijem sva tam že bila pred dvema leto-ma in sva bila pogosto v zadregi, ko nisva imela izseljencem kaj ponuditi.

Kdo vas vabi na ono stran Atlantika?Maja: Slovenska pristava v Clevelandu oziroma njen organizator Milan Ribič. Obiskali bomo še Chicago, Milwaukee, Toronto in Hamilton.

Srečno pot in uspešne nastope vam že-lim! Morda pa za konec enega vaših prvih »večjih« intervjujev še tole vprašanje: kje se vidite ob desetletnici?Maja, Vili: Nimamo posebnih načrtov ali cilja, želimo le delati po svojih najboljših močeh, kje se bo vse skupaj ustavilo, je pa nemogoče napovedati.

Jože Galič

Pozor Erazem prihaja!Zgornji del Primorske je od nekdaj veljal za področje, kjer polke in valč-ki niso uživali posebne priljubljenosti. Tudi kaj prida tovrstnih glasbenih skupin ni izšlo od tam. V zadnjih letih je drugače: marsikateri ansambel se rad pohvali, da je na tem območju imel nadvse uspešen nastop! Rojevajo pa se tudi nove primorske zasedbe – in eno najbolj obetavnih, Ansam-bel Erazem, danes podrobneje predstavljamo. Naša sogovornika sta bila pevka Maja Matičič ter harmonikar in vodja ansamblaVili Marinšek.

Foto

grafi

ja: a

rhiv

ans

ambl

aPESEM NAS ZDRUŽUJE


Simič, ki je imel za tekmeca Tugomirja Fraj-mana, je na volilni skupščini gladko zma-gal. »Trenutno je prioriteta reprezentanca, ki bo igrala konec marca oziroma v začetku aprila. Med drugim bomo tudi v Mariboru poskušali še izboljšati organizacijo. Nato pa moramo sprejeti nov statut, zmanjšati število podpredsednikov na tri, sicer pa je vse zapisano v mojem programu, ki ga bom skušal uresničiti,« je po izvolitvi povedal Simič, ki se je hkrati ozrl tudi na nesporno bogato dediščino dolgoletnega prvega moža Zavrla: »Rudija Zavrla bo gle-de na njegov način dela in njegovo politič-nost v nogometu težko nadgraditi, ampak imam druge kakovosti, ki lahko dopolnijo Rudijevo delo. V štirih letih ga gotovo ni mogoče preseči, ampak trudili se bomo za dobrobit slovenskega nogometa.«

Prva kolajna v biatlonuSlovenija pa je dobila tudi prvo kolajno z biatlonskih svetovnih prvenstev. Na po-samični 15-kilometrski tekmi v korejskem Pjeongčangu je srebro osvojila 28-letna Ihanka Teja Gregorin. »Že celo sezono sem bila brez kakršnega koli uspeha, tole pa je prišlo ob pravem času. Nisem izgubila samozavesti in obrestovalo se je. Tudi na treningih mi je v zadnjem obdobju kazalo

dobro. Tako je bilo tudi v preteklih sezonah že nekajkrat, a mi je danes to, kar mi morda prej ni, uspelo prenesti še na tekmo. Tekla sem res dobro, čeprav sem podoben tek pokazala že večkrat, a se na nekaterih tek-mah prej nisem znašla na strelišču. Danes sem se borila za vsak strel, saj je vsako ka-zensko minuto težko nadoknaditi. Zame je današnji dan sanjski,« je po nastopu med drugim povedala Gregorinova, ki je bila v zadnjem krogu v smučini celo nekaj sekund hitrejša od kasnejše zmagovalke Nemke Kati Wilhelm, ki jo zaradi rdečih las in kape kličejo Rdeča kapica, in če v nem-škem taboru trdijo, da je njihova Rdeča kapica ušla volku, to zgovorno priča, da je bila najboljša Slovenka hitra tudi v smu-čini. »Moja številka, to da sem tekla med prvimi, je bila tudi prednost, saj nisem ve-dela, kako dobro sem na poti, in kakšnega posebnega pritiska nisem čutila. Tako lani kot letos sem napovedovala stopničke, najlepše pa je, da mi je to uspelo prav na SP,« je še povedala Teja in priznala, da je kar malce nešportno privoščila tekmicam napake: »Seveda smo tudi prijateljice in takoj nato je vsakemu med nami tudi žal, ko tekmica zgreši, a mislim, da prav vse razmišljamo na podoben način, ko smo v boju za najvišja mesta.«

Srebro v Val d’Iseru Še pred Tejo pa je na svetovnem prven-stvu v Val d’Iseru srebro osvojila tudi Čr-njanka Tina Maze. Na veleslalomu je za zmagovalko Kathrin Hölzl iz Nemčije za-ostala vsega devet stotink. »Izjemno se počutim v krogu svojih sokrajanov, saj je tu polovica Črne. V prvi vožnji nisem imela sreče, saj so se mi očala povsem zarosila in sem imela še bolj otežen nastop. V dru-gem nastopu sem z napadalno vožnjo izboljšala svojo uvrstitev. Popolni napad se mi je obrestoval, čeprav sem bila po prvem nastopu šele 15. Ko sem videla, da sem imela v finalu dve sekundi prednosti pred tedaj vodilno, sem vedela, da bom prišla visoko,« je bila vesela Mazejeva, ki je bila po prvem teku šele 15., nato pa je z izjemno vožnjo in silovitim napadom do-segla enega največjih uspehov slovenske-ga alpskega smučanja. »Težko sem čakala to kolajno po vseh teh SP in OI. Tako kot celotno prvenstvo je bil tudi današnji dan zelo pester, z velikimi padci in tudi veliki-mi vzponi. Dosegla sem cilj. Na svetovno prvenstvo sem prišla po kolajno,« je pove-dala Tina.

Jurij ZavršnikFoto: www.fotosi.si

ŠPORT

Dve srebrni snežinkiFebruarja so potekala tri svetovna prvenstva – v alpskem smučanju, biatlonu in nordijskem smu-čanju. Dobili smo dve srebrni kolajni – Tina Maze v veleslalomu in Teja Gregorin v biatlonu. Po dvajsetih letih je Rudija Zavrla na čelu Nogometne zveze Slovenije zamenjal Ivan Simič.

ŠPORT

POVZETEK V ŠPANŠČINIPOVZETEK V ANGLEŠČINI

Summaries


An interview: Štefka Drolc, prize-win-ner of this year`s Prešeren Award for lifeworkAt this year`s Prešeren Awards celebra-tion, on the eve of Slovenia’s cultural holiday in the Cankarjev dom (Cankar`s house), actress Ana Štefanija Drolc and painter Zmago Jeraj became prize-win-ners of this year`s Prešeren Awards for their lifework. A great honor for Štefka Drolc, the Prešeren Award is the most prized cultural award in the country. This award by the Government of Slovenia and the Ministry of Culture recognizes her magnificent and extensive artistic lifework, in the realms of theatre, film, radio and television, as well as her aca-demic cultural mission. At Ljubljana`s Performing Arts Theater we spoke to the immensely warm, kind and vigo-rous 85-year-oldabout her exceedingly productive life and work.

The topic of the month: Planica, the Snow QueenIs there a Slovene on earth who doesn`t know Planica? Every year this valley below Ponce draws top-notch ski jum-pers and other sports enthusiasts from all over the world, because, aside from hosting ski jumps, Planica boasts the distinction of being prime a major do-mestic and internationl sports destina-tion. This year, from March 19th to 22nd, in the World Cup finals for ski jumpsthe organizers expect new world record to exceed 245 metres. More than 55,000 visitors could visit Planica at the end of March.

Slovenes in Italy: Allotted for this year, what the Italian Parliament meant to leave offWe started talking to representatives of the Slovene umbrella organization in Italy, Rudi Pavšič (SKGZ) and Drago Štoka (SSO), about the actual foreign problemsconfronting Slovenes in Italy. »We dont`t want to be an endangered species, some kind of panda. No, we want to be an active link for the enti-re Slovene area. The country of Slove-nia is itself too small to disregard all the Slovenes currently living in neig-hbouring countries,” said Rudi Pavšič. We also discussed the Italian decree that gives a million Euros in extra fun-

dings to the Slovene minority this year. »The Italian Parliament allotted to us, what they meant to leave off. But the question remains: who will allocate the funds for the years 2010 and 2011! We dont`t want a repeat of the same sad story, pressures, and interventions of the Slovene government on behalf of the umbrella organization. We want the Italian government to allocate funds in its budget for several years at once. Only then will we sleep soundly and have calm nerves in the future too,« said Drago Štoka.

The successful fellow countryman: Ja-nez Merčun, ŽenevaJanez Merčun from Geneva is a name well-known and honoured among Slo-venes from Geneva. Only a few older members claim to know him, but it is rumored that he is very wealthy. Al-though he has not attended any Slo-vene meetings for 15 years, still every year he has transfered a large sum to the society’s account. »I am not as mys-terious as it seems. I have been so te-rribly busy. I had a lot of work, and also after the death of my wife Metka I had to settle the estate. This year I have a tiny bit more time, »Mr. Merčun divul-ged in a conversation with Evelina Fe-rrar in Ireno Sterckx.

AK


POVZETEK V ŠPANŠČINI

Sumario de este número

ENTREVISTA: Štefka Drolc, ganadora del premio Prešeren a la trayectoria.En la fiesta de Prešeren de este año, que ha tenido lugar en la víspera de la fiesta en el centro cultural Cankar, han obtenido el premio a la trayectoria el pintor Zma-go Jeraj y la actriz Ana Štefanija Drolc. La actriz Štefka Drolc ha obtenido este reco-nocimiento en el ámbito de la cultura de parte del estado esloveno y del Ministerio de cultura por su gran repertorio actoral, por su trayectoria en el teatro, el cine, la ra-dio y la televisión, por su labor pedagógi-ca y por ser embajadora de la cultura. Con la señora Drolc, una mujer infinitamente cálida, amable y vivaz de 85 años, hemos mantenido una charla en el teatro de Lju-bljana acerca de su vida y de su obra, su-mamente interesantes.

EL TEMA DEL MES: Planica, la reina nevada¿Existirá algún esloveno que no conozca Planica? Este valle bajo los Ponce es un lugar de encuentro al que acuden todos los años muchos destacados deportistas del salto en esquí y a los seguidores entu-siastas de todo el mundo, ya que es una verdadera fiesta del deporte de invierno esloveno y mundial. Para este año los or-ganizadores de la final de la copa de sal-tos en esquí, que tendrá lugar en Planica entre el 19 y el 22 de marzo, esperan que se bata un nuevo récord. Se calcula que en el mes de marzo Planica acoja a más de 55.000 visitantes.

ESLOVENOS EN ITALIA: Fue devuelto lo que el Parlamento italia-no tuvo la intención de quitarHemos hablado con los representantes de las organizaciones eslovenas en Italia, Rudi Pavšič (SKGZ) y Drago Štoka (SSO) acerca de la problemática actual de los eslovenos en Italia. »No queremos ser una especie protegida, una espedie de panda. Queremos ser miembreos acti-vos del ámbito esloveno. Eslovenia es demasiado pequeña para que pueda darse el lujo de no tomar en cuenta a los eslovenos de Paises vecinos.« expresó, entre otras cosas, Rudi Pavšič. Hablamos también sobre el decreto del gobierno italiano, por el que se le otorga este año a la minoría eslovena un millón de euros

de los recursos extraordinarios. »El parla-mento italiano nos dio para este año lo que tuvo la intención de quitarnos. Que-da pendiente la »devolución« del monto para los años 2010 y 2011. No queremos que se repitan la historia, las presiones, las intervenciones del gobierno eslo-veno, etc. Queremos que el gobierno italiano incluya las sumas previstas para nosotros en su presupuesto a largo pla-zo. Esa será la manera de que podamos también en el futuro conciliar el sueño con facilidad y no estar nerviosos«, ex-presó Drago Štoka.

COMPATRIOTAS EXITOSOS: Janez Merčun, GinebraJanez Merčun es un nombre que los eslovenos de Ginebra pronuncian con mucho respeto. Lo conocen solamente algunos miembros mayores de la comu-nidad, pero se habla que es muy rico. No ha ido en 15 años a ningún encuentro esloveno, sin embargo cada año ha gira-do una fuerte suma de dinero a la cuenta bancaria de la comunidad. En una charla con Evelina Ferrar e Irena Sterckx expre-só: »No soy tan misterioso como se pien-sa. Lo que ocurre es que he estado terri-blemente ocupado. He tenido mucho trabajo y muchas gestiones relacionadas con la sucesión después de la muerte de mi esposa Metka. Ahora por fin tengo algo más de tiempo«.

JB

50

Figuralni čebelji panji so manj znana likovna prvina v zvezi s čebelarstvom, ki so v 19. in v prvi polovici 20. stoletja stali pred nekaterimi kmečkimi čebelnjaki. Simbolna vloga figu-ralnih panjev je bila v straženju čebelnjakov oziroma varovanju čebel. Znani so bili na Ko-roškem, Gorenjskem in Dolenjskem, pa tudi drugod po Evropi. Imeli so obliko človeške ali živalske figure. Votli so bili zato, da je bil v notranjosti prostor za čebele, zadaj so imeli vratca za jemanje satja z medom. Odprtina je bila namenjena izletavanju čebel. Narejeni so bili iz lesa, rezljani in poslikani, zelo redko so bili lončeni. V primerjavi s poslikanimi panjski-mi končnicami so bili maloštevilni, prav tako jih v slovenskih muzejskih zbirkah naštejemo komaj ducat.V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo tudi prek 750 poslikanih panjskih končnic. Te so izvirna zvrst slovenske ljudske umetnosti, edinstvena po številnih posvetnih motivih in z moralističnimi ter satiričnimi vsebinami. Mo-tivika je v glavnem figuralna, zajema nad 600 različnih motivov. Dobra polovica je nabožnih s prizori iz Svetega pisma Stare in Nove zave-ze, iz svetniških legend in s podobami svetni-kov. Med posvetnimi motivi zbujajo posebno pozornost živali v človeških vlogah, smešenje ženskih slabosti, krojačev in čevljarjev, gostil-niški prizori, vojaški in eksotični motivi ter pri-zori, ki govorijo o razmerju med spoloma.

Bojana Rogelj ŠkafarSlovenski etnografski muzej


Čebelji panj – pes, iz leta 1866IZ ZBIRKE SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA

ZGODBAKRIŽANKA


Tudi tokrat križanka prinaša nagrado!Pravilno geslo pošljite do 20. aprila na naslov: Moja Sloveni-ja, Brnčičeva 13, 1231 Ljublja-na - Črnuče, Slovenija; s pripi-som: za nagradno križanko. Izžrebani/a bo prejel/a lepo knjižno nagrado, ki jo podarja Svetovni slovenski kongres.

Documents

Moja Slovenija marec 2009