Nacrt Politika za obuka Na dr@avNite slu@beNici od ...soros.org.mk/dokumenti/politika-za-obuka-na-drzavni...d-r. kiril Postolov d-r. ana Pavlovska-daneva m-r. magdalena [aldeva m-r

0�

Nacrt – Politika za obuka Na dr@avNite slu@beNici od

ceNtralNata admiNistracija vo rePublika makedoNija

0�

izdava~:

Fondacija institut otvoreno op{testvo – makedonija

za izdava~ot:

vladimir mil~in, izvr{en direktor

urednici:

Fani karanfilova-Panovska, Programski direktor za eu programi kire milovski, Programski asistent

avtori:

d-r. van~o uzunov

d-r. kiril Postolov

d-r. ana Pavlovska-daneva

m-r. magdalena [aldeva

m-r. veli kre~i

lektura:

blagojka zdravkovska

Prevod na angliskata verzija:

abakus

likovno-grafi~ko oblikuvawe:

koma

tira`: 500 primeroci

CIP – katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka “sv. kliment ohridski”- skopje

35.088.61497.71

Nacrt-politika za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata administracija vo republika makdeonija / (avtori van~o uzunov ... i dr.). -skopje : Fondacija institut otvoreno op{testvo - makedonija, 2008. - 52, 50 str. : graf. prikazi : 24 str.

tekst na mak. i angl. jazik. - fusnota kon tekstot

ISBN 978-9989-185-64-91. uzunov, van~o (avtor)a) dràvni slu`benici od centralnata administracija - obuki - makedonijaCOBISS.MK-ID 72225290

Izvr{no rezime 3

Voved 5

�. Analiza na sostojbata 7

1.1. zakonska ramka 8

1.2. Nacionalen sistem za koordinacija na obukata i stru~noto

usovr{uvawe na dràvnite slu`benici vo republika makedonija

i drugi relevantni analizi 10

1.3. Naodi od analizata na sega{nata sostojba vo vrska so obukata na

dràvnite slu`benici od centralnata administracija vo republika

makedonija 13

�. Politika za obuka na dràvnite slu`benici 16

2.1. vidot na sistemot na dràvnata slu`ba 16

2.2. celi na sistemot za obuka 20

2.3. sodrìna na obukata 22

2.4. institucionalna postavenost 24

2.5. sistem na finansirawe 30

3. Zaklu~ni sogleduvawa i preporaki 31

SODR@INA

0�

0�

Proektot “Politika za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata

administracija vo republika makedonija” pretstavuva poddr{ka

na procesot na kreirawe srednoro~na politika i programa za

obuka na dràvnite slu`benici vo republika makedonija, iniciran so cel

vospostavuvawe pravno-institucionalna ramka za sproveduvawe kvalitetna,

kontinuirana, koordinirana, efektivna i efikasna obuka na dràvnite

slu`benici od centralnata administracija vo republika makedonija.

Proektot e realiziran preku sorabotka me|u agencijata za dràvni slu`benici

(ads) i Fondacijata institut otvoreno op{testvo - makedonija (Fioom), kako i

vo koordinacija so Generalniot sekretarijat na vladata na rm. za izrabotka

na proektot be{e formiran ekspertski tim�, koj be{e zadolèn da izraboti i

dokument: Predlog-politika za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata

administracija vo rm. komunikacijata vo fazata na kreirawe i realizacija se

odviva{e preku Programata za reforma na javnata administracija na Fioom i

preku sektorot za me|unarodna sorabotka i stru~no usovr{uvawe vo ads.

osnovnata cel {to treba da se postigne so proektot e izrabotka na Predlog-

politika za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata administracija vo

rm, koja }e bide vo soglasnost so Nacionalniot sistem za koordinacija na obukata

i stru~noto usovr{uvawe na dràvnite slu`benici vo republika makedonija2.

Predlog-politikata za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata

administracija vo rm se odnesuva isklu~ivo na generi~kite, odnosno na op{tite

obuki. Na toj na~in }e se izgradi eden “korpus” od dràvni slu`benici koi }e

imaa t soodvetni generalni znawa i ve{tini, koi, pak, ponatamu }e moàt da gi

1 ekspertskiot tim e sostaven od: m-r veli kre~i, d-r ana Pavlovska-daneva, d-r kiril Postolov, d-r van~o uzunov i m-r magdalena [aldeva2 donesen e vo oktomvri 2005 godina, agencija za dràvni slu`benici

IZVR[NO REZIME

0�primenuvaat vo vr{eweto na aktivnostite i na zada~ite bez ogled na toa vo koj

organ od zakonodavnata, izvr{nata ili sudskata vlast se vraboteni.

soglasno so proektnata zada~a definirana za proektot, me|u drugite aktivnosti,

ekspertskiot tim sprovede i istraùvawe vrz osnova na prethodno utvrdena

metodologija za analiza na potrebite od obuka na dràvnite slu`benici od

centralnata administracija vo rm. izve{tajot od taa analiza pretstavuva

osnova na Predlog-politikata i sistemot za obuka na dràvnite slu`benici

od centralnata administracija vo rm, kako i na zaklu~ocite i na preporakite

predloèni vo nea.

kone~no, pred da se premine kon elaborirawe na sekoj od navedenite aspekti na

Predlog-politikata oddelno, potrebno e posebno da se potencira faktot deka

za vistinska i dosledna implementacija na ovaa Predlog-politika, pred sè, e

neophodna izrazena politi~ka volja.

0�

edna od najbitnite dimenzii vo funkcioniraweto na dràvnata

administracija vo najop{ta smisla, koja se nametnuva posebno od

aspekt na nejzinoto efektivno i efikasno funkcionirawe, no i od

gledna to~ka na nejziniot razvoj i na odrùvaweto na profesionalnite

standardi na odnesuvawe vo raboteweto, se odnesuva na procesot na obuka na

dràvnite slu`benici. toj proces na obuka i na profesionalno usovr{uvawe

na dràvnata administracija dobiva u{te pogolemo zna~ewe vo poslednive

nekolku decenii, pa, vo taa smisla, toj nitu moè, nitu treba da gi zaobikoli i

dràvnite slu`benici vo republika makedonija. so pravilno determinirawe,

dimenzionirawe i sproveduvawe obuka se ostvaruvaat efektivnosta,

efikasnosta i funkcionalnosta na dràvnata administracija.

Poa|aj}i od ovie na~elni stavovi, centralna tema i cel na ovoj dokument

pretstavuva definiraweto politika za obuka na dràvnite slu`benici od

centralnata administracija vo Republika Makedonija. vo taa smisla, ovoj

dokument pretstavuva sublimacija na soznanijata na ~lenovite na ekspertskiot

tim, steknati, kako preku analizirawe na postojnite aspekti i karakteristiki

na obu~enosta na dràvnata administracija vo republika makedonija, taka i

preku istraùvawe na modalitetite na obukata na dràvnata administracija

vo drugi dràvi. za da odgovori na takvata zada~a i za da go podgotvi ovoj

dokument, vo periodot juni-oktomvri 2006 godina ekspertskiot tim sprovede

anketno istraùvawe, koe se temeli vrz posebna metodologija za procena na

potrebite od obuka na dràvnite slu`benici od centralnata administracija

vo rm. taa analiza gi opfa}a vidot i obemot na obukite vo odredeni oblasti {to

gi posetuvale dràvnite slu`benici vklu~eni vo istraùvaweto, kako i analiza

na potrebite od obuka. Naodite od izve{tajot od taa analiza se preto~eni vo

izgradbata na Predlog-politikata i na sistemot za kontinuirana, kvalitetna,

efektivna, efikasna i koordinirana obuka na dràvnite slu`benici od

centralnata administracija na republika makedonija.

VOVED

0�

dokumentot Predlog-politika za obuka na dràvnite slu`benici od

centralnata administracija vo rm ja ima slednava struktura: vo prvoto

poglavje se obrazloùvaat sostojbite vo vrska so postojniot sistem na obuka

i negovoto sproveduvawe vo republika makedonija, a se opi{uvaat i klu~nite

naodi od analizata sprovedena vo ramkite na ovoj proekt; vo vtoroto poglavje

se dadeni osnovite i celite na politikata za obuka na dràvnite slu`benici

od centralnata administracija; dodeka vo tretoto poglavje, pak, se izloèni

zaklu~nite sogleduvawa i preporakite. vo prilog se dadeni: metodologijata

za procena na potrebite od obuka na dràvnite slu`benici od centralnata

administracija vo rm so pra{alnicite za anketnoto istraùvawe, kako i

izve{tajot od analizata na steknatata obuka i na potrebite od obuka na

dràvnite slu`benici od centralnata administracija vo rm so tabelarnite

pregledi na odgovorite na ispitanicite.

0�

�. ANALIZA NA SOSTOJBATA

so cel da gi ostvari svoite klu~ni strategiski celi, me|u koi se: razvoj

na ekonomijata i podobruvawe na ìvotniot standard, zgolemuvawe

na vrabotenosta, zasilena borba protiv korupcijata, razvoj na

demokratijata i integracijata vo eu i vo Nato, vladata na republika makedonija

vo kontinuitet prezema krupni reformi vo mnogu oblasti. Postignuvaweto na

navedenive celi, me|u drugite potrebi, ja nametnuva i potrebata od postoewe

kvalitetni i obu~eni dràvni slu`benici vo site segmenti na dràvnata

administracija, koi }e bidat vo sostojba da se spravat so predizvicite vo

reformite, no, vo isto vreme, }e ponudat kvalitetni i efikasni uslugi za

delovnite subjekti i za gra|anite.

vo Programata na postojnata vlada za periodot 2007-2010 godina se naveduva i

slednava cel:

“celosna depolitizacija i profesionalizacija na javnata administracija

preku voveduvawe kriteriumi za vrabotuvawe i unapreduvawe bazirani vrz

profesionalnost i znaewe.”

kontinuiranata obuka i stru~noto usovr{uvawe pretstavuvaat su{tinski

elementi za postojan razvoj i napredok na javnata administracija vo celina.

vo taa smisla, nitu dràvnata administracija vo republika makedonija ne

pretstavuva isklu~ok. Pritoa, postojat pove}e pri~ini koi potrebata od obuki

na dràvnite slu`benici ja opredeluvaat kako su{tinski element za razvoj i

za napredok na dràvnata administracija, me|u koi kako najva`ni moàt da

se izdvojat:

potrebata od profesionalizacija na dràvnata administracija;

nejzinata depolitizacija;

�0

podobruvaweto na efektivnosta, efikasnosta i na funkcionalnosta

na dràvnata administracija;

unapreduvaweto na transparentnosta, servisnata orientiranost i na

dobrata ot~etnost na administracijata;

vodeweto i u~estvoto vo procesot za integracija na rm vo eu.

1.1. Zakonska ramka

op{tata ramka za sproveduvawe obuki i za stru~no usovr{uvawe na dràvnite

slu`benici vo republika makedonija e utvrdena vo zakonot za dràvni

slu`benici3. taa ramka pretstavuva osnova za razvoj na sistemot za obuka na

dràvnite slu`benici, kako i za definirawe na nacionalnata politika za

obuka na dràvnite slu`benici na nivo na centralnata administracija vo

rm.

osnovnite elementi koi go odreduvaat sproveduvaweto na obukite na dràvnata

administracija sodràni vo navedeniot zakon za dràvni slu`benici se

slednive:

sekoj dràven slu`benik ima pravo i dol`nost stru~no da se

osposobuva i da se usovr{uva vo soglasnost so potrebite na organot

vo koj e vraboten;

agencijata za dràvni slu`benici, so podzakonski akt, go utvrduva

sistemot za koordinacija na stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe

na dràvnite slu`benici;

stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe se sproveduva vrz osnova na

godi{na programa, donesena od strana na sekoj dràven organ, vo

tekovnata godina za narednata godina, po prethodno dobieno mislewe

od agencijata;

za potrebite na obukata se obezbeduvaat sredstva vo buxetot na

republika makedonija;

3 objaven vo “slu`ben vesnik” na rm br.81/2005, pre~isten tekst na zakonot objaven vo “slu`ben vesnik” na rm br.108/2005

��

me|usebnite prava i obvrski na dràvnite organi i na dràvniot

slu`benik koj e upaten na stru~no osposobuvawe i usovr{uvawe, po

potreba na organot, se ureduvaat so dogovor.

soglasno so vaè~kite zakonski propisi, organi nadle`ni za organizirawe i

sproveduvawe obuki na dràvnite slu`benici od centralnata administracija

se:

vladata na republika makedonija, kako zakonski odgovoren organ

za administracijata na centralno nivo, a so toa i za stru~nosta

i za ve{tinite na dràvnite slu`benici, pred sè, vo pogled na

finansiraweto na obukite i na ocenuvaweto na kvalitetot na nivnata

rabota.

sobranieto na republika makedonija, kako organ odgovoren za

stru~nosta i za ve{tinite na dràvnite slu`benici vraboteni vo

stru~nata slu`ba na sobranieto i vo dràvnite organi osnovani od

sobranieto.

agencija za dràvni slu`benici, kako edinstven zakonski odgovoren

organ za sledewe na sostojbite od oblasta na sproveduvaweto obuki na

dràvnite slu`benici, kako i za regrutirawe dràvni slu`benici

preku polagawe stru~en ispit.

sekoj organ i sekoja organizacija na dràvata vo koj/koja se

vraboteni lica so status na dràven slu`benik4, preku podgotovkata

i podnesuvaweto godi{ni programi za obuka vo koi se izrazuvaat

specifi~nostite na organot/organizacijata.

4 zakon za dràvni slu`benici, ~len 3, stav 2: dràven slu`benik vo smisla na stav 1 od ovoj ~len e lice vraboteno vo organite na dràvnata uprava, vo op{tinskata administracija na Gradot skopje i vo stru~nite slu`bi na: sobranieto na republika makedonija, pretsedatelot na republika makedonija, vladata na republika makedonija, ustavniot sud na republika makedonija, vrhovniot sud na republika makedonija, sudovite, republi~kiot sudski sovet, Narodniot pravobranitel, javnoto obvinitel-stvo, dràvnata izborna komisija, dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata, direkcijata za za{tita na li~nite podatoci, komisijata za za{tita na konkurencijata, agencijata za dràvni slu`benici i dràvniot zavod za revizija.

1.

2.

3.

4.

��

udovite, javnoto obvinitelstvo, javnoto pravobranitelstvo,

ustavniot sud, Pretsedatelot na dràvata i drugi organi vo delot

za organizirawe i za finansirawe specifi~na obuka na dràvnite

slu`benici vraboteni vo ovie organi.

samite dràvni slu`benici, za koi postoi izre~no predvideno

zakonsko pravo i obvrska za stru~no usovr{uvawe i nadogradba.

1.2. Nacionalen sistem za koordinacija na obukata i

stru~noto usovr{uvawe na dràvnite slu`benici

vo Republika Makedonija i drugi relevantni analizi

za obukata na dràvnata administracija vo RM

vo oktomvri 2005 godina, agencijata za dràvni slu`benici go usvoi

Nacionalniot sistem za koordinacija na obukata i stru~noto usovr{uvawe

na dràvnite slu`benici vo republika makedonija. vo toj dokument se

definirani osnovnite na~ela na politikata za obuka i sistemot za obuka i

za stru~no usovr{uvawe na dràvnite slu`benici. vo taa smisla, sistemot

za obuka i za stru~no usovr{uvawe na dràvnite slu`benici e definiran na

sledniov na~in:

Nadle`nosta za obuka i za stru~no usovr{uvawe e podelena me|u ads i

organite navedeni vo ~lenot 3 stav 2 od zakonot za dràvni slu`benici

(za organite od ~lenot 3 vidi fusnota 4 na prethodnata stranica);

pritoa, ads ima generalna nadle`nost, vo sorabotka so organite od

~len 3 stav 2, da gi koordinira aktivnostite na nacionalno nivo, i toa

vo smisla na: (a) utvrduvawe na celite, prioritetite i sodrìnata na

obukata; (b) naso~uvawe na donatorskite sredstva kon utvrdenite celi,

prioriteti i sodrìni i (v) planirawe i sproveduvawe generi~ka (ili

korporativna) obuka; dodeka organite od ~lenot 3 stav 2, se nadle`ni

za specifi~na (ili tehni~ka) obuka vo ramkite na nivnite resori.

1.

2.

�3

izgradba na me{ovit sistem za finansirawe na obukite, {to treba

da se napravi na sreden rok, pri {to ads }e raspolaga so buxetski

sredstva za realizacija na generi~kata obuka, a organite od ~len 3

stav 2 }e dobivaat soodvetni buxetski alokacii za realizacija na

specifi~nata (tehni~kata) obuka.

realizacijata na obukata }e se odviva glavno po principot na

dogovarawe (contracting-out), odnosno “kupuvawe” uslugi za obuka

od privatniot i nevladiniot sektor, vo kombinacija so koristewe

obu~uva~i od redovite na samata dràvna administracija.

bitni preduslovi za ostvaruvawe na taka postaveniot sistem na obuka se

postoeweto soodvetna institucionalna struktura i adekvatni kapaciteti, kako

vo agencijata za dràvni slu`benici, taka i vo organite vo koi se vraboteni

dràvni slu`benici. me|utoa, iako navedeniot dokument za Nacionalniot

sistem za koordinacija na obukata i za stru~noto usovr{uvawe na dràvnite

slu`benici vo republika makedonija be{e usvoen pred pove}e od edna godina,

za àl ne moè da se kaè deka osnovnite preduslovi se ispolneti do denes.

vo dekemvri 2005 godina, vladata na rm ja razgleda i ja usvoi informacijata za

~ove~kite resursi vo dràvnata uprava vo republika makedonija.

vo odnos na obukite, vo informacijata se naveduva deka:

“obukata spa|a vo edna od najva`nite komponenti vo

razvojot na kapacitetite na ~ove~kite resursi. evidentno e

deka so zgolemuvaweto na brojot na obukite se zgolemuva i

efikasnosta i efektivnosta na dràvnite slu`benici. so

zgolemuvawe na nivnite znaewa i ve{tini se podobruvaat

funkcioniraweto na organite vo koi se vraboteni i

uslugite kon gra|anite, kako krajna cel na dràvnata

administracija.

me|utoa, istraùvaweto pokaà deka na ova pra{awe mu

se posvetuva mnogu malku vnimanie vo organite. imeno,

55% od organite nemaat napraveno analiza na potrebite

��

od obuka, a duri 70% od organite nemaat izgotveno

Programa za obuka i stru~no usovr{uvawe na dràvnite

slu`benici. seto toa vo uslovi koga re~isi polovina (45%)

od organite, izjavile deka nivnite organizacioni edinici

za ~ove~ki resursi ja imaat utvrdeno obukata vo svoite

nadle`nosti.”

i pokraj analizite i zaklu~ocite na vladata na rm vo odnos na razvojot na

~ove~kite resursi i vo odnos na definiraweto na Nacionalniot sistem za

koordinacija na obukite, vo izve{tajot za ocena na sistemot za dràvnata

slu`ba i administrativnata ramka5 izgotven od siGma se naveduva deka:

“obukata sè u{te se izveduva na ad hoc osnova i se

finansira od donatorite, a se docni i so utvrduvaweto

na strategija za obuka kako i so osnovawe institucija koja

}e bide posvetena na obukata. sevo ova, negativno vlijae

vrz sevkupniot kvalitet na javnata admiinstracija i na

dràvnata slu`ba vo makedonija”.

analizata napravena pri izgotvuvaweto na Nacionalnata programa za

usvojuvawe na evropskoto zakonodavstvo (NPaa), {to e napravena na po~etokot

na 2006 godina, pokaùva deka za potrebite na pretpristapniot proces }e

bide potrebno vrabotuvawe na 2.689 lica, i toa najmnogu vo organite {to

se formirani, ili koi }e treba da se formiraat zaradi sproveduvawe novi

funkcii kako direktna posledica na procesot na pristapuvawe kon eu. imaj}i

gi predvid ograni~enite resursi vo republika makedonija, kako ~ove~ki, taka

i finansiski, jasno e deka potrebite od ~ove~ki resursi za sproveduvawe na

novite funkcii nema da moàt da se zadovolat samo preku vrabotuvawe novi

kadri, tuku deka }e mora da se obezbedat preku preraspredeluvawe i obuka na

ve}e postojnite resursi.

5 izve{taj za ocena na dràvnata spu`ba i administrativnata ramka, juni 2006, siGma, (orga-nizacija finansirana od evropskata unija koja pretstavuva zaedni~ka inicijativa na evropskata unija (eu) i na organizacijata za ekonomska sorabotka i razvoj (oecd), www.sigmaweb.org)

��

edno drugo istraùvawe na istata tema, organizirano od dràvna komisijata za

spre~uvawe na korupcijata6, koe go opfa}a periodot 2003 - 2005 godina, poso~uva

deka “odredeni organi vo ramkite na dràvnata administracija forsirale

obuka (na primer, carinskata uprava), nekoi organizirale obuka samo za del

od dràvnata administracija, dodeka nekoi organi voop{to ne organizirale

obuka”. Pri toa, interesen e podatokot deka organite koi ne organizirale obuka

opfa}aat 80 procenti od site dràvni organi.

1.3. Naodi od Analizata na sega{nata sostojba vo vrska

so obukata na dràvnite slu`benici vo Republika

Makedonija vo ramkite na ovoj proekt

1.3.1. Dosega{ni obuki i nivnata relevantnost

vo odnos na brojot i na za~estenosta na odrùvawe i poseta na obuki za

dràvnite slu`benici (ds) od site tri kategorii na ds se zaklu~uva deka

odreden, a sepak ne mnogu golem del (procent) od niv, imaat posetuvano nekoi

obuki vo dosega{niov period. vo taa smisla, se zaklu~uva deka, iako dosega{nite

obuki, generalno gledano, se korisni, tie sepak ne se dovolni.

slika 1. broj i za~estenost na obuki

6 dràvna programa za prevencija i za spre~uvawe represija i korupcija, odnosno za nadminuvawe na neefikasnosta i na korupcijata vo javnata administracija.

ББББ ББ БББББ ББ БББ 2004 ББББББ ББ БББББ ББ БББББББББББ БББББББ

ББББББББББ ББ ББББББББ ББ БББББББББ ББББББ Б ББ ББББББББББББ БББББББ

ББББББ (ББ %)

ББББ ББ БББББ ББ БББ 2004 ББББББ ББ БББББ ББ БББББББББББ БББББББ

ББББББББББ ББ ББББББББ ББ БББББББББ ББББББ Б ББ ББББББББББББ БББББББ

ББББББ (ББ %)

Б Б Б Б Б Б

БББББ

Б Б Б Б Б Б

БББББ

ББ 5 БББББББ 5 БББББ

broj na obuki od maj 2004 godina do denes na stru~nite dràvni slu`benici vo organite na dràvnata uprava i vo samostojnite dràvni organi (vo %)

Niedna obuka do 5 obuki od 5-te obuki samo jazik i kompjuteri

od 6 do 10 obuki

nad 10 obuki

��

slika 2. broj i za~estenost na obuki

Najgolemiot del od dosega izvedenite obuki se korisni za podobra realizacija

na rabotnite zada~i i obvrski na dràvnite slu`benici.

Dali ste imale obuka korisna za sega{noto

rabotno mesto?

Rakovodni dràvni

slu`beniciProcent

Stru~ni dràvni slu`benici

Procent

da 80 60.61 125 47.35

Ne 51 38.64 123 46.59

tabela 1. korisnost od obuki

1.3.2. Dostapnost na obukite

od druga strana, relativno mal del od dràvnite slu`benici od site kategorii

imale mo`nost da posetuvaat pove}e obuki.

imeno deka obukite se nedostapni smetaat:

po 44% i od rakovodnite slu`benici i od stru~nite slu`benici vo

ramkite na organite na dràvnata uprava i na samostojnite dràvni

organi;

58% od rakovodnite slu`benici i 67% od stru~nite slu`benici vo

ramkite na sobranieto;

Niedna obuka do 5 obuki od 6 do 10 obuki

od 5-te obuki samo jazik i kompjuteri

nad 10 obuki

broj na obuki od maj 2004 godina do denes na stru~nite dràvni slu`benici vo organite na dràvnata uprava i vo samostojnite dràvni organi (vo %)

��


ramkite na sudstvoto;

50% od stru~no-administrativnite slu`benici vo ramkite na

dràvnite organi i na samostojnite dràvni organi;


sobranieto i


sudstvoto.

smetaat deka obukite se nedostapni.

1.3.3. Inicijativnost za dosega{nite obuki

odgovorite vo odnos na toa po ~ija inicijativa bile organizirani obukite, ds

na koi tie prisustvuvale govorat deka:


ramkite na organite na dràvnata uprava i na samostojnite dràvni

organi;

po 33% i od rakovodnite slu`benici i od stru~nite slu`benici vo

ramkite na sobranieto;


ramkite na sudstvoto;


dràvnite organi i na samostojnite dràvni organi;


sobranieto i


sudstvoto

se izjasnuvaat deka nivnoto prisustvo na obuki bilo vo ramkite (t.e. po

inicijativa) na nekoj stranski proekt.

��

sleduva zaklu~ok deka, dokolku ne bile organizirani stranski proekti, tie

slu`benici, vsu{nost, voop{to ne bi imale obuka.

sledna po zna~ewe inicijativa za posetuvawe obuki za rakovodnite i stru~nite

slu`benici vo organite na dràvnata uprava i vo samostojnite dràvni organi

(koja ja poso~ile po okolu 39% od ispitanicite) se samite organi kade {to tie

se vraboteni. analognite udeli kaj rakovodnite i stru~nite slu`benici vo

ramkite na sobranieto iznesuvaat 47% i 46%, dodeka, pak, analognite udeli

kaj rakovodnite i stru~nite slu`benici vo ramkite na sudstvoto iznesuvaat

30% i 56%. kaj stru~no-administrativnite slu`benici vo dràvnite organi

i vo samostojnite dràvni organi, vo sobranieto i vo sudstvoto tie procenti

iznesuvaat 45, 100 i 75 respektivno.

1.3.4. Motivacija za dosega{nite obuki

kako {to pokaùvaat procentite vo grafikonite koi sleduvaat, dominantni

motivi za posetuvawe obuki od strana na ds, naredeni spored redosledot na

nivnoto zna~ewe, se: (1) li~nata motivacija za steknuvawe novi znaewa i ve{tini,

(2) èlbata za podobro izvr{uvawe na rabotnite zada~i i (3) napreduvaweto vo

karierata.

slika 1. motivacija za posetuvawe obuki

motivacija za posetuvawe obuki na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo ramkite na organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

li~nata motivacija za dobivawe

pove}e znaewa i ve{tini

Napreduvawe vo karierata

Podobro izvr{uvawe na zada~ite

na rabotnoto mesto

mojot pretpostaven

Nemalo posebna

motivacija

Poradi nalog na

pretpostaveniot

drugo

rakovodni dràvni slu`benici

stru~ni dràvni slu`benici

��



1.3.5. Zna~ewe na obukite za raboteweto na administracijata

od podatocite vo istraùvaweto e zabele`livo relativno ra{ireno mislewe

na ispitanicite deka obukite imaat pridoneseno ili za zna~itelen ili barem

za nekakov napredok vo nivnoto rabotewe, kako i za napredok vo karierata,

iako toa ne e tolku relevantno i za stru~no-administrativnite slu`benici.





na rabotnoto mesto

mojot pretpostaven

Nemalo posebna

motivacija

Poradi nalog na

pretpostaveniot

drugo



motivacija za posetuvawe obuki na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sobranieto



motivacija za posetuvawe obuki na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sudstvoto



na rabotnoto mesto

mojot pretpostaven

Nemalo posebna

motivacija

Poradi nalog na

pretpostaveniot

drugo



�0

slika 1. zna~ewe na obukite


zna~eweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sobranieto

zaradi obukata imam zna~itelen

napredok vo raboteweto

znaewata gi primenuvam vo

raboteweto

imam nekakov napredok

obukite ne mi pomognale vo raboteweto



zna~eweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo ramkite na organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi




raboteweto





��



znaeweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

obukata mnogu mi pomognala vo

raboteweto

obukata donekade mi pomognala vo

raboteweto

obukata ne mi pomognala vo raboteweto



znaeweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sudstvoto




raboteweto





��



zna~eweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sobranieto


raboteweto


raboteweto




zna~eweto na obukite za raboteweto na rakovodnite i stru~nite slu`benici vo sudstvoto


raboteweto


raboteweto




�3

1.3.6. Metodi na izveduvawe na obukite

spored odgovorite, se zabeleùva deka vo obukite koi ds gi imaat posetuvano

dosega dominiral metodot na predavawe, {to zna~i pove}e teorija i so malku

koristewe ve`bi (prakti~na obuka). od druga strana, pak, site grupi ispitanici

preferiraat vo idnite obuki da dominira stilot na obuka so malku (ili voop{to

ne) teorija, a so najmnogu prakti~ni ve`bi. vo odnos, pak, na vremetraeweto na

dosega{nite obuki na ispitanicite, se zabeleùva raznolikost na odgovorite

({to e i o~ekuvano), no istovremeno i toa deka, vo odnos na vremetraeweto na

idnite obuki, ispitanicite se iskaùvaat deka preferiraat podolgotrajni

obuki (do 4-5 dena ili pove}e od 5 dena).

1.3.7. Gap assessment na konkretnite vidovi obuki {to gi

imale DS dosega i potrebnite obuki

vo odnos na analizata na vidot na obukite {to dosega gi imale ds i na toa

koi od tie obuki gi smetaat za najva`ni za nivnoto rabotewe, ne se mo`ni

generalizirani kvalitativni zaklu~oci, bidej}i od odgovorite na ispitanicite

vo odnos na toa kakov konkreten vid obuka imale dosega se zaklu~uva deka tie

variraat, ili vo odnos na konkretnoto rabotno mesto na sekoj ispitanik, ili

vo odnos na toa kakva obuka moèl (imal {ansa) da posetuva sekoj ispitanik

oddelno. istoto toa se odnesuva i na aspektot koi od posetuvanite obuki

ispitanicite gi smetaat za najva`ni za nivnoto rabotewe, kade {to odgovorite,

isto taka, variraat, ili vo zavisnost od konkretnoto rabotno mesto na sekoj

ispitanik, ili od barawata na rakovoditelite na ispitanicite za toa {to i

kako sekoj od niv treba da raboti.

��

slika 1. vidovi primena obuka


vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni rakovodnite slu`benici vo organite na dràvna uprava i samostojnite dràvni organi

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~nite slu`benici vo organite na dràvna uprava i samostojnite dràvni organi

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

tiF

inan

sisk

o ra

bote

we

i b

uxet

ir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

niPr

egov

araw

e i

vode

we

preg

ovor

i

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

��



vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni rakovodnite slu`benici vo sobranieto

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~nite slu`benici vo sobranieto

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

��



vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni rakovodnite slu`benici vo sudstvoto

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~nite slu`benici vo sudstvoto

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

��

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~no - administrativnite slu`benici vo organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

oslika 7. vidovi primena obuka


men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

ni

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~no - administrativnite slu`benici vo sobranieto

Preg

ovar

awe

i vo

dew

e pr

egov

ori

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

��


vo odnos na vidovite obuki koi se potrebni vo idnina, isto taka, ne se mo`ni

generalizirani kvalitativni zaklu~oci. odgovorite na ispitanicite variraat,

ili vo zavisnost od konkretnoto rabotno mesto na sekoj ispitanik, ili od

barawata na rakovoditelite na ispitanicite za toa {to i kako sekoj od niv treba

da raboti. vo prodolènie grafi~ki se pretstaveni mislewata na rakovodnite

i stru~nite slu`benici vo odnos na konkretnite aspekti na obukite {to se

analizirani.

vidovi primeni obuki i vidovi obuki koi gi smetaat za najva`ni stru~no - administrativnite slu`benici vo sudstvoto

men

axm

ent

vo

dr`

avni

ot s

ekto

r

stra

te{

ko p

lani

raw

e

krei

raw

e i

spro

vedu

vaw

e po

liti

ki

upra

vuva

we

so p

roek

ti

Fin

ansi

sko

rabo

tew

e i

bux

etir

kom

unik

acis

ki v

e{ti

niPr

egov

araw

e i

vode

we

preg

ovor

i

upra

vuva

we

so

~ove

~ki

resu

rsi

tim

ska

rabo

ta

etik

a vo

odn

esuv

awet

o

kanc

elar

isko

rab

otew

e

izra

botk

a na

iz

ve{

tai

i an

aliz

ios

novi

na

prav

oto

od

usta

vna

post

apka

inst

ituc

iona

lna

i pr

avna

ram

ka v

o eu

Podg

otov

ka n

a pr

avna

reg

ulat

iva

inf

. teh

nolo

gija

ra

bota

na

kom

pjut

er

stra

nski

jazi

ci

drug

o

��

slika 1. vidovi potrebna obuka


zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~nite dràvni slu`benici vo organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

stra

te{ko

plan

iraw

e

krei

rawe n

a pol

itik

i

osnov

i na p

ravo

to od

usta

vna p

osta

pka

menax

ment v

o dr`

avni

ot se

ktor

upra

vuva

we so ~

ove~

ki re

surs

i

insti

tuci

onal

na i

prav

na ra

mka vo

eu

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

izrab

otka

na iz

ve{ta

i i an

aliz

i

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

st

rans

ki ja

zici

osnov

i na f

inan

sisk

oto r

abot

ewe

zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~nite dràvni slu`benici vo organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

stra

te{ko

plan

iraw

e

krei

rawe n

a pol

itik

i

osnov

i na p

ravo

to od

usta

vna p

osta

pka

menax

ment v

o dr`

avni

ot se

ktor

upra

vuva

we so ~

ove~

ki re

surs

i

insti

tuci

onal

na i

prav

na ra

mka vo

eu

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

izrab

otka

na iz

ve{ta

i i an

aliz

i

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

st

rans

ki ja

zici

osnov

i na f

inan

sisk

oto r

abot

ewe

30



zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na rakovodnite dràvni slu`benici vo sobranieto

stra

te{ko

plan

iraw

e

krei

rawe n

a pol

itik

i

osnov

i na p

ravo

to od

usta

vna p

osta

pka

menax

ment v

o dr`

avni

ot se

ktor

upra

vuva

we so ~

ove~

ki re

surs

i

insti

tuci

onal

na i

prav

na ra

mka vo

eu

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

izrab

otka

na iz

ve{ta

i i an

aliz

i

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

st

rans

ki ja

zici

osnov

i na f

inan

sisk

oto r

abot

ewe

zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~nite dràvni slu`benici vo sobranieto

stra

te{ko

plan

iraw

e

krei

rawe n

a pol

itik

i

osnov

i na p

ravo

to od

usta

vna p

osta

pka

menax

ment v

o dr`

avni

ot se

ktor

upra

vuva

we so ~

ove~

ki re

surs

i

insti

tuci

onal

na i

prav

na ra

mka vo

eu

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

izrab

otka

na iz

ve{ta

i i an

aliz

i

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

st

rans

ki ja

zici

osnov

i na f

inan

sisk

oto r

abot

ewe

3�



zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na rakovodnite slu`benici vo sudstvoto

kanc

elar

isko

rabo

tewe

ve{ti

na i

spos

obno

st za

timsk

a rab

ota

rabo

ta so

stra

nki

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

( rab

ota s

o kom

pjute

ri)

stra

nski

jazi

ci

zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na rakovodnite slu`benici vo sudstvoto

kanc

elar

isko

rabo

tewe

ve{ti

na i

spos

obno

st za

timsk

a rab

ota

rabo

ta so

stra

nki

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

( rab

ota s

o kom

pjute

ri)

stra

nski

jazi

ci

3�



zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~no - administrativnite slu`benici vo organite na dràvnata uprava i samostojnite dràvni organi

kanc

elar

isko

rabo

tewe

ve{ti

na i

spos

obno

st za

timsk

a rab

ota

rabo

ta so

stra

nki

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

( rab

ota s

o kom

pjute

ri)

stra

nski

jazi

ci

zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~no - administrativnite slu`benici vo sobranieto

kanc

elar

isko

rabo

tewe

ve{ti

na i

spos

obno

st za

timsk

a rab

ota

rabo

ta so

stra

nki

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

( rab

ota s

o kom

pjute

ri)

stra

nski

jazi

ci

33


od analizata proizleguva deka organite odgovorni za koordinacija na obukite

na ds ne ja imaat ispolneto taa svoja nadle`nost vo celost. taka, obukite na

ds vo rm se izveduvani nekontinuirano i bez prethodno utvrdeni potrebi i

planovi. u{te pove}e, i taka organiziranite obuki ne se podednakvo dostapni

za site ds. od druga strana, isto taka, e vidlivo deka se minimizirani ulogata

i zna~eweto na obukite za napreduvaweto vo karierata na ds bidej}i stru~noto

unapreduvawe ne pretstavuva uslov za napreduvawe vo karierata, nitu pak

pretstavuva obvrska za sekoj dràven slu`benik.

zbiren procent na mislewata se soglasuvam i potpolno se soglasuvam za oddelni vidovi obuki od strana na stru~no - administrativnite slu`benici vo sudstvoto

kanc

elar

isko

rabo

tewe

ve{ti

na i

spos

obno

st za

timsk

a rab

ota

rabo

ta so

stra

nki

komun

ikac

iski

ve{ti

ni

etik

a vo o

dnes

uvaw

eto

infor

mati~

ka te

hnol

ogija

( rab

ota s

o kom

pjute

ri)

stra

nski

jazi

ci

3�

3�

�. POLITIKA ZA OBUKA NA DR@AVNITE SLU@BENICI

Postojat nekolku faktori i elementi koi imaat golemo zna~ewe pri

definiraweto i pri postavuvaweto na sistemot za obuka na dràvnite

slu`benici. me|u niv najva`ni se:

sistemot na dràvna slu`ba;

celite na obukata;

sodrìnata na obukata i

institucionalnata postavenost na sistemot za obuka.

2.1. Sistemot na dràvnata slu`ba

vo osnova, postojat dva osnovni sistema na dràvna slu`ba:

istem na kariera - pri {to kandidatite za dràvnata slu`ba vleguvaat

na najniskoto nivo vo odredenata grupa spored odnapred definirani

kriteriumi. Naj~esto tie uslovi se odnesuvaat na odredeno potrebno

nivo na obrazovanie, na pominata obuka i na poloèn ispit za

soodvetnoto nivo. vo tekot na karierata dràvniot slu`benik moè

da bide unapreden soglasno so zakonski definirani uslovi, kako i

da napreduva vo raznite platni skalila, vo zavisnost od staòt i od

ispolnuvaweto na soodvetnite uslovi. dràvnite slu`benici naj~esto

dobivaat doìvotno nazna~uvawe vo slu`bata, a postojat i posebni

{emi za penziskiot sistem na dràvnite slu`benici;

3�

Sistem na rabotni mesta - pri {to vrabotuvaweto se vr{i za odredeno

rabotno mesto so definirawe na konkretnite uslovi (obrazovanie

i znaewa) potrebni za sekoe rabotno mesto. staòt na vraboteniot

od drugite rabotni mesta (vo privatniot sektor) se priznava, a za

unapreduvawata ne postoi formalen sistem. vrabotuvaweto e na

odredeno vreme, naj~esto so dogovor vo koj se naveduvaat celite/

rezultatite {to treba da se postignat; ne postoi specijalna {ema za

penziskite prava.

Navedeniov kratok opis se odnesuva na ~istite modeli za tie dva sistema.

me|utoa, poradi nedostatocite na obata sistema, vo dràvite ~lenki na

evropskata unija se izgradeni “me{ani” sistemi na dràvna slu`ba, pri {to

naj~esto e dominanten eden od dvata sistema, a se prezemaat elementi od

drugiot so cel da se postigne negova efikasnost i fleksibilnost. vo pove}eto

dràvi ~lenki na evropskata unija (Francija, Germanija, avstrija, [panija,

romanija, bugarija, slovenija, slova~ka) preovladuva sistemot na kariera, vo

drugi (ungarija, Polska, litvanija, republika ê{ka, latvija) postoi “me{an”

sistem, dodeka samo vo mal broj dràvi (estonija, Finska, [vedska) sistemot

na dràvna slu`ba e dominantno sistem na rabotni mesta.

sistemot na dràvna slu`ba ima direktno vlijanie vrz izborot i vrz

izgradbata na sistemot za obuka na dràvnite slu`benici. Naj~esto, {to e

najkarakteristi~no za sistemot na kariera, postoi zadolìtelnost za polagawe

soodvetni ispiti, kako i obuka, za da moè da bide primen kandidatot vo

slu`bata, ili, pak, za da moè da napreduva na povisoko nivo ili vo povisoka

grupa vo karierata.

iskustvata od evropskite zemji pokaùvaat deka postojat dva vida obuka: obuka

za vlez vo dràvnata slu`ba ili za dobivawe povisoko zvawe, pri {to naj~esto

se polaga soodveten ispit, i se pominuva obuka za kontinuirano usovr{uvawe na

znaewata i na ve{tinite na vrabotenite koi imaat staus na dràvni slu`benici.

Na primer, vo republika slovenija, kade {to sistemot na dràvna slu`ba e

dominanto sistem na kariera, dràvnite slu`benici polagaat dva vida ispiti:

dràven ispit i stru~en ispit vo javnata uprava. soglasno so slovene~kiot

3�

zakon za javni slu`benici, dràvniot ispit go polagaat dràvnite slu`benici

koi treba ili koi sakaat da dobijat zvawe za koe e potrebno visoko obrazovanie,

dodeka stru~niot ispit go polagaat dràvnite slu`benici za zvawa za koi e

potrebno vi{o ili sredno obrazovanie. Programata za dràvniot i za stru~niot

ispit se objavuva edna{ godi{no zaedno so literaturata potrebna za polagawe

na ispitite od soodvetnite oblasti. oblastite opfateni vo dràvniot ispit

se: ustaven poredok i instituciite i pravniot sistem na evropskata unija;

sistemite na izvr{na, sudska i zakonodavna vlast i nivnite odnosi; sistemot na

lokalna samouprava; rabotata na dràvnite organi i na organite na lokalnata

samouprava; sistemot na upravno pravo, upravna postapka i upravni sporovi;

zakonodavnata postapka; propisite za kancelarisko rabotewe, vklu~uvaj}i i

elektronsko rabotewe, propisite za za{tita na li~nite i na drugi podatoci

i propisite za podgotvuvawe drugi materijali. licata koi poloìle dràven

ispit od oblasta na pravoto ne treba da polagaat dràven upraven ispit. Pokraj

dràvniot upraven ispit postojat i drugi vidovi ispiti {to treba da gi poloàt

dràvni slu`benici vo odredeni oblasti, kako na primer, slu`benicite vo

mati~nite slu`bi, dràvnite slu`benici vo inspektoratite, slu`benici

koi re{avaat vo upravna postapka, slu`benici so posebni ovlastuvawa i

dr. upravnata akademija, koja e organ vo sostav na ministerstvoto za javna

administracija e nadle`na za podgotvuvawe na programata i za organizirawe

na ispitite. terminite na ispitite se definirani odnapred i se objaveni na

internet-stranicata na upravnata akademija. Polagaweto na ispitot se pla}a,

a soglasno so zakonot za javni slu`benici, tro{ocite za polagaweto gi pla}a

organot vo koj e vraboten dràvniot slu`benik.

kontinuiranata obuka vo tekot na slu`bata vo mnogu zemji e regulirana so

zakon za dràvni slu`benici (latvija, litvanija, slovenija) i vakvata obuka

naj~esto e definirana kako pravo i obvrska na dràvniot slu`benik. Na

primer, vo zakonot za dràvni slu`benici na republika latvija, stare{inata

koj rakovodi so organot e obvrzan da obezbedi sekoj dràven slu`benik, so cel

da gi usovr{i svoite kvalifikacii, da posetuva obuka vo traewe od ne pomalku

od 45 dena vo period od 3 godini. vo toj period dràvniot slu`benik ima pravo

na redovna plata, a tro{ocite za obukata gi pokriva organot vo koj e vraboten.

3�

sistemot na dràvnata slu`ba vo republika makedonija e sistem na rabotni

mesta, so elementi na sistem na kariera. vo odnos na sistemot za obuka, vo

Nacionalniot sistem za koordinacija na obukata i stru~noto usovr{uvawe na

dràvnite slu`benici vo republika makedonija se potencira potrebata od

re{avawe na pra{aweto na:

“postoeweto na sistem na rabotni mesta vo dràvnata

slu`ba na republika makedonija, koj prvenstveno vodi

kon povrzuvawe na celite na obukata so ponatamo{na

specijalizacija na dràvnite slu`benici, a ne so

napreduvawe vo nivnata kariera”.

od druga strana, pak, ~lenot 15 stav 1 od zakonot za dràvni slu`benici

predviduva deka kandidatite koi konkuriraat na odredeno rabotno mesto

treba da polagaat stru~en ispit, a poloèniot ispit vaì 2 godini. toa

zna~i deka, stru~niot ispit go polagaat (1) kandidati koi za prvpat vleguvaat

vo dràvnata slu`ba i (2) kandidati koi po istekot na 2 godini sakaat da

se prijavat za povisoko rabotno mesto. so toa sistemot na rabotni mesta se

dobliùva do karakteristikite na sistemot na kariera, bidej}i polagaweto

ispit zaradi vlez vo slu`bata ili za unapreduvawe e voobi~aeno tokmu za toj

vid na sistemi na dràvna slu`ba.

site analizi vo ramkite na predmetniot proekt ukaùvaat na zaklu~okot

deka vo definiraweto na potrebite, kako i vo sproveduvaweto na obukite na

dràvnata administracija vo rm, ne postoi kontinuiranost i sistemati~nost,

i pokraj toa {to:

osnovite na mehanizmot za koordinacija i ulogite na nadle`nite

organi se postaveni vo Nacionalniot sistem za koordinacija na

obukata i stru~noto usovr{uvawe;

zakonot za dràvni slu`benici (~len 30, stav 3) utvrduva deka

stru~noto osposobuvawe i usovr{uvawe treba da se sproveduva

vrz osnova na godi{na programa {to ja donesuva organot vo koj se

vraboteni dràvnite slu`benici (~len 30, stav 4).

3�

me|utoa, i pokraj godi{nite programi za obuka, ministerstvata i drugite

organi na dràvnata uprava retko odvojuvaat posebni buxetski sredstva za

sproveduvawe na obukite soglasno so donesenata programa. zatoa, godi{nite

programi za obuka ostanuvaat nerealizirani, odnosno se podgotvuvaat samo

formalno bidej}i toa se bara soglasno so zakonot. za àl, tie nemaat nikakva

upotrebna vrednost, pa se ~ini deka i organite koi ja podgotvile i agencijata za

dràvni slu`benici vedna{ po podgotvuvaweto zaboravaat deka tie postojat.

tuka se postavuva edno bitno pra{awe: koj mehanizam e najadekvaten za da se

obezbedi kontinuiranost i sistemati~nost vo izgraduvaweto i nadgraduvaweto

na op{tite (generi~kite) znaewa i ve{tini na dràvnite slu`benici vo

republika makedonija? ova sekako e tesno povrzano so celite koi obukata treba

da gi ostvari (vidi podolu to~ka 2.2. celi na obukata).

soglasno so iskustvata od drugite zemji, a so cel da se obezbedi pogolema

stru~nost na izbranite kadidati, kako i sistemati~nost, posebno vo generi~kite

(ili op{tite) obuki preku koi }e se obezbedi odreden bazi~en kvantum na znaewa

i ve{tini da gi poseduvaat site dràvni slu`benici vo soodvetnite grupi na

zvawa, se predlaga da se vovede stru~en upraven ispit preku koj bi se dobivala

eden vid licenca za rabota vo dràvnata slu`ba. se predlaga toj da bide

zadolìtelen ne samo za licata koi za prvpat se vrabotuvaat vo dràvnata

slu`ba ili za onie koi sakaat da konkuriraat za rabotno mesto vo povisoka

grupa na zvawa, tuku i za postojnite dràvni slu`benici. kako preoden rok

se predlaga 5 godini vo koj site dràvni slu`benici }e bidat obvrzani da go

poloàt stru~niot upraven ispit.

vo odnos na posetuvaweto obuka za polagawe na stru~niot ispit, dràvnite

slubenici bi bile, vo princip, slobodni da odlu~at dali da posetuvaat obuka.

me|utoa, dokolku ne go poloàt ispitot od dva posledovatelni obida, }e bidat

obvrzani da preminat na rabotno mesto od ponisko hierarhisko nivo (grupa).

za napreduvawe vo povisoko zvawe vo ramkite na istoto hierarhisko nivo (grupa),

se predlaga postojnite slu`benici da poloàt ispiti spored modularnite

opcii adekvatni za rabotnoto mesto/zvaweto za koe }e konkuriraat.

�0

bidej}i dràvnite, odnosno generalnite sekretari imaat posebno va`na uloga

vo upravuvaweto na organite vo koi se nazna~eni, a so toa i posebna odgovornost

za uspe{nosta na rabotata na administracijata vo soodvetniot organ, se

predlaga tie da posetuvaat specijalizirana obuka za dràvni sekretari

podgotvena spored posebna programa i da polagaat stru~en ispit vo koj poseben

akcent }e bide staven vrz znaewata i ve{tinite za upravuvawe (menaxment) vo

javniot sektor, za strategiskoto planirawe i buxetirawe.

isto taka, se predlaga postojnata programa za stru~niot ispit da se revidira,

so cel da se obezbedi sovremena i konzistentna programa. Programata za

stru~niot ispit bi trebalo da se prisposobi i soodvetno da odgovara na sekoja

od grupite na dràvni slu`benici.

vo odnos na drugiot vid obuka, odnosno kontinuiranata obuka vo tekot na

rabotniot vek na dràvniot slu`benik so cel razvivawe soodvetni znaewa i

ve{tini, se predlaga da bidat zakonski opredeleni slednive aspekti:

da se definira brojot na zadolìtelni ~asovi od generi~ka obuka koi

dràvniot slu`benik treba da gi ima vo tekot na edna godina;

da se utvrdi obvrskata na stare{inata koj rakovodi so organot ili

na pretpostaveniot na dràvniot slu`benik da go motivira i da

obezbedi uslovi dràvniot slu`benik da gi realizira predvidenite

~asovi za obuka;

da se utvrdi obvrskata tro{ocite za obukite da gi pokriva organot vo

koj slu`benikot e vraboten;

programite za obuka da bidat povrzani so strategiskite planovi na

ministerstvata i na organite na dràvnata uprava.

licata koi nemaat status na dràvni slu`benici moàt, na volonterska

osnova i so samofinansirawe, da posetuvaat obuka adekvatna na potrebite na

odredeno rabotno mesto/zvawe vo ramki na dràvnata administracija. Pritoa,

steknatite sertifikati bi pretstavuvale nivna prednost pri idno eventualno

konkurirawe za dràvna slu`ba, vo slu~aj da imaat soodvetno obrazovanie

potrebno za oddelno rabotnoto mesto.

��

2.2. Celi na sistemot za obuka

imaj}i gi predvid komparativnite iskustva i analizite na potrebite od obuka,

osnovnite celi na sistemot za obuka moè da se grupiraat vo tri grupi:

Obuka za sproveduvawe promeni - Prestrukturiraweto na javniot

sektor i reformite vo javnata administracija pretstavuvaat klu~en

preduslov za postignuvawe ekonomski razvoj, kako i za sproveduvawe

na uslovite neophodni za integracijata na republika makedonija vo eu.

tokmu zatoa, dràvnite slu`benici treba da steknuvaat novi znaewa i

ve{tini (obuka vo oblasta na pravoto i instituciite na eu, modernite

sistemi na javna administracija, jazici, novi tehnologii (kompjuteri)

itn.) kako i da razvivaat nova kultura za unapreduvawe na kvalitetot

vo javnata administracija.

Obuka za podobro rakovodewe (menaxment) - za da se obezbedi

efektivnost i efikasnost na dràvnata administracija, potrebno

e rakovodnite dràvni slu`benici, a posebno rakovoditelite od

najvisok rang, da imaat znaewa i ve{tini povrzani so modernite

tehniki na menaxment (osobeno za strategisko planirawe, kreirawe

politiki, rakovodewe so organizacii i so ~ove~ki resursi, upravuvawe

so proekti i dr.). Na toj na~in }e se sozdade korpus na rakovodni

dràvni slu`benici koi }e moàt da obezbedat razvoj na dràvnata

administracija vo celina, a so toa i podobruvawe na kvalitetot vo

izvr{uvaweto na nadle`nostite na sekoj oddelen dràven organ.

Obuka za obezbeduvawe podobri uslugi na gra|anite - vo republika

makedonija sè u{te {iroko e rasprostraneto misleweto deka javnata

administracija e vo nadredena polo`ba nad gra|anite. edna od

osnovnite celi na reformata na javnata administracija vo republika

makedonija e prerasnuvawe na javnata administracija vo servis na

gra|anite i na delovnite subjekti, pri {to }e se obezbedat kvalitetni

i efikasni uslugi. spored toa, celta na obukata e da obezbedi promena

vo sfa}awata na administracijata i nejzino prerasnuvawe vo servis

na gra|anite preku programi za obuka na poleto na: ednakov tretman na

��

gra|anite, upravnata postapka, etikata, spre~uvaweto na korupcijata,

rabotata so stranki, kancelariskoto rabotewe i dr.

vo soglasnost so celite na sistemot za obuka, definirani se i osnovnite

sodìni na generi~kata (op{tata) obuka. Preku tie sodrìni se obezbeduva

izedna~enost na znaewata na dràvnite slu`benici vo soodvetnite grupi na

zvawa, a toa, pak, pridonesuva za pogolema mobilnost. Na toj na~in, vladata na rm

i drugite dràvni organi }e moàt mnogu polesno da se spravat so nedostigot

od kadri vo onie oblasti koi se prioritetni za dràvata (integracijata vo eu,

ekonomskiot razvoj itn.).

spored toa, sistemot za sproveduvawe obuka ima 3 osnovni celi:

obuka za polagawe na stru~niot ispit,

obuka za postojano nadgraduvawe na op{tite znaewa i ve{tini,

obuka za specijalizirani znaewa i ve{tini.

2.3. Sodrìna na obukata

imaj}i gi predvid celite na obukata, kako i komparativnite iskustva od

drugite dràvi i analizata na programite na {kolite i na institutite za

javna administracija nadle`ni za obuka na dràvni slu`benici vo drugi

dràvi (irska, litvanija, latvija, romanija, slovenija), utvrdeni se slednive

vidovi znaewa i ve{tini {to treba da gi poseduvaat dràvnite slu`benici vo

soodvetnite grupi na dràvni slu`benici:

Za rakovodnite dràvni slu`benici:

rakovodewe (menaxment) vo dràvniot sektor,

strategisko planirawe na organizacijata,

kreirawe i sproveduvawe politiki,

upravuvawe so proekti,

�3

buxetirawe,

napredni komunikaciski ve{tini (izrabotka-pi{uvawe izve{tai,

analizi, predlog-politiki itn),

pregovarawe i vodewe pregovori,

osnovi na upravuvawe so ~ove~ki resursi,

sistem na dràvna slu`ba,

etika i spre~uvawe na korupcija,

osnovi na pravoto od oblasta na upravnata postapka,

poznavawa od osnovite na institucionalnata i pravnata ramka na rm,

poznavawa od osnovite na institucionalnata i pravnata ramka na eu,

poznavawe na informati~kata tehnologija (poznavawe na programite

vord, eksel i Pauer point (Word, Excel, Power Point) i koristewe internet

i elektronski bazi na podatoci),

aktivno poznavawe (koristewe) stranski jazici.

Za stru~nite dràvni slu`benici:

strategisko planirawe,

kreirawe i sproveduvawe politiki,

osnovi na finansiski menaxment i buxetirawe,

presmetuvawe tro{oci na programite,

izgotvuvawe i upravuvawe so proekti,

upravuvawe so ~ove~ki resursi,

timska rabota,

komunikaciski ve{tini (izrabotka - pi{uvawe izve{tai, analizi,

predlog-politiki itn.)

etikata vo odnesuvaweto i spre~uvawe korupcija,

osnovi na pravoto od oblasta na upravna postapka,


poznavawa od osnovite na institucionalnata i pravnata ramka na rm,

��

poznavawa od osnovite na institucionalnata i pravnata ramka na eu,

napredni poznavawa na informati~ka tehnologija (napredno poznavawe

na programite vord, eksel i Pauer point (Word, Excel, Power Point),

koristewe internet, kako i podgotovka, administrirawe i koristewe

elektronski bazi na podatoci),

stranski jazik (jazici).

Za stru~no-administrativnite dràvni slu`benici:

kancelarisko rabotewe,

timska rabota,


komunikaciski ve{tini i odnos so stranki,

etikata vo odnesuvaweto i spre~uvawe korupcija,

poznavawe stranski jazik,

osnovi na informati~kata tehnologija (poznavawe na programata vord

(Word) i koristewe internet i elektronski bazi na podatoci)

vo ramkite na ve{tinite soodvetni za sekoe hierarhisko nivo (grupa) na

dràvni slu`benici treba da se napravat i modularni programi koi }e bidat

soodvetni za sekoe od zvawata vo ramkite na soodvetnata hierarhiska grupa na

dràvni slu`benici.

2.3. Institucionalna postavenost

edna od bitnite slabosti na dosega{niot na~in na sproveduvawe obuki na

dràvnite slu`benici vo republika makedonija se nedovolnite kapaciteti

vo agencijata za dràvni slu`benici i vo organite koi vrabotuvaat dràvni

slu`benici za planirawe, organizirawe, sledewe i za ocenuvawe na obukite na

sistematski na~in. vo izminative godini ne se sozdadoa dovolno kapaciteti

koi bi ja vr{ele ulogata na koordinatori na generi~kite obuki, kako {to toa

��

e predvideno vo Nacionalniot sistem za koordinacija na obukata i stru~noto

usovr{uvawe na dràvnite slu`benici vo republika makedonija. od druga

strana, pak, analizite pokaùvaat deka i vo organite vo koi se vraboteni dràvni

slu`benici nema kapaciteti koi bi se zanimavale so analiza na potrebite od

obuka i od razvoj na znaewata i na ve{tinite na svoite vraboteni.

Nacionalniot sistem za koordinacija na obukata i stru~noto usovr{uvawe na

dràvnite slu`benici vo republika makedonija ne predviduva formirawe

dràvna institucija za obuka na dràvnite slu`benici poradi slednive

pri~ini:

potrebni se zna~itelni finansiski sredstva za nejzino

funkcionirawe;

nema dovolno stru~en i profesionalen kadar vo administracijata, vo

privatniot i nevladiniot sektor za da se vraboti vo institucijata;

instituciite koi se zanimavaat samo so koordinacija ili so upravuvawe

na donatorski sredstva nameneti za obuka ne moàt da se nare~at

instituti za obuka.

me|utoa, se ~ini deka tokmu otsustvoto na institucionaliziran oblik koj, spored

iskustvata od zemjite ~lenki na eu, isklu~ivo bi se zanimaval so podobruvawe na

ve{tinite na dràvnite slu`benici preku obuka i usovr{uvawe, pretstavuva

zna~itelna pre~ka vo sproveduvaweto na politikata za obuka na dràvnite

slu`benici i vo obezbeduvawe usoglasen pristap vo obukite, a so toa i razvivawe

na sevkupnite kapaciteti na dràvnata slu`ba. vo uslovi koga vo organite vo koi

se vraboteni dràvni slu`benici ne postojat kapaciteti za sistematizirano

artikulirawe na potrebite za obuka, postoeweto na centralizirana ponuda

od modularni programi za generi~ka obuka koja bi bila prisposobena na

potrebite na raznite grupi na zvawa }e obezbedi kontinuirana ponuda i mesto

kade {to organite }e moàt da se obratat za organizirawe specijalizirani

programi. Pokraj toa, tuka bi se sproveduvale obukite i ispitite za stru~niot

ispit {to bi go polagale dràvnite slu`benici pri nivno vrabotuvawe ili pri

nazna~uvawe vo povisoka grupa na zvawe.

vo taa smisla, se predlaga formirawe poseben centar za obuka na dràvni

slu`benici. Prednostite od formiraweto centar za obuka na dràvnite

��

slu`benici se slednive:

se obezbeduva mreà na stru~en kadar za obuka so neophodni

kvalifikacii i so iskustvo;

se obezbeduva kontinuitet na obukite;

se obezbeduva ednoobrazen kvalitet na obukite;

se obezbeduva fleksibilnost, a so toa i

mo`nost za lesna prisposoblivost na sistemot kon promenlivite

potrebi za obuka.

centarot za obuka na dràvnite slu`benici bi pretstavuval samostoen

entitet vo ramkite na postojniot sistem na dràvni organi, so sopstven

praven subjektivitet i so to~no opredeleni zakonski nadle`nosti. so cel da

se izvr{i konzistentno vklopuvawe vo zakonskata ramka, formiraweto na ovoj

centar treba da bide zakonski uredeno, so {to }e se definiraat i odnosite

na centarot za obuka so agencijata za dràvni slu`benici, kako i ulogata na

centarot vo sistemot za obuka. isto taka, zakonski bi se utvrdile i osnovnite

nadle`nosti, na~inot na upravuvawe i na~inot na sproveduvawe na obukite vo

novata institucija (za predlog na na~inot/{emata na upravuvawe so centarot

vidi ramka 1). za da obezbedi legitimitet na steknatite znaewa i ve{tini,

nastavnite programi (kurikulumi) bi bile akreditirani od nadleèn organ,

so {to centarot }e moè da izdava uverenija za zavr{ena obuka so svojstvo

na javna isprava za sekoj vid uspe{no zavr{ena obuka i za poloèn soodveten

ispit. Pritoa, treba da bidat to~no opredeleni i nadle`nostite na centarot

(za predlog-nadle`nosti na centarot vidi ramka 2).

��Ramka �

Organizaciona postavenost na centarot

vo odnos na upravuvaweto i rakovodeweto so centarot za obuka na dràvni

slu`benici, se predlaga sledniov model:

organ na upravuvawe na centarot - upraven odbor sostaven od

petmina ~lenovi, od koi: eden pretstavnik od vladata na rm, eden

pretstavnik od agencijata za dràvni slu`benici i trojca ~lenovi

koi }e se izbiraat po pat na javen oglas/konkurs od strana na

sobraniskata komisija za izbori i imenuvawa. vremetraeweto na

mandatot na site ~lenovi na upravniot odbor, kako i nadle`nostite

na ovoj organ bi bile opredeleni so zakon.

organ na rakovodewe - direktor, izbran po pat na javen oglas/

konkurs od strana na upravniot odbor. so zakon bi bile utvrdeni

i vremetraeweto na mandatot na direktorot, kako i negovite

nadle`nosti.

uslovite i kriteriumite za izbor na direktor i na ~lenovite na

upravniot odbor (stepen na obrazovanie, rabotno iskustvo i sl.)

treba da bidat definirani so zakon, kako i uslovite za nivno

predvremeno razre{uvawe, so {to }e se izbegne mo`nosta od nivna

politizacija.

za da se obezbedi odgovorno i efikasno rabotewe na institucijata,

direktorot na centarot treba redovno da dostavuva izve{tai za

napredokot vo postignuvaweto na celite do upravniot odbor, a

najmalku edna{ godi{no do agencijata za dràvni slu`benici, do

sobranieto i do vladata na rm.

organizacionata postavenost na centarot za obuka bi proizlegla od

nadle`nostite navedeni pogore. vo centarot bi bile vraboteni do 10 lica

koi bi bile stru~ni za:

planirawe i podgotovka na programite za stru~niot ispit i za

obukata;

istraùvawe i analizirawe na potrebite od obuka;

��

Ramka �

Nadle`nosti na centarot za obuka na dràvni slu`benici:

organizirawe na op{tite (generi~kite) obuki soglasno so

definirana programa;

sproveduvawe pripravni~ki i stru~ni ispiti;

podgotvuvawe ednogodi{ni programi za obuka zaradi nadgraduvawe

na znaewata i na ve{tinite na dràvnite slu`benici;

izdavawe sertifikati za poloèn stru~en ispit;

analizirawe na potrebite od generi~ka obuka;

vodewe evidencija (registar) za site obuki i za dràvnite

slu`benici koi gi posetuvale obukite;

podgotvuvawe metodologii za definirawe na specijaliziranite

obuki;

podgotvuvawe programi za specijalizirani obuki vo sorabotka so

organite;

utvrduvawe standardi za kvalitet na obukite;

sledewe i evaluirawe na kvalitetot na obukite sprovedeni od

nadvore{ni obu~uva~i;

definirawe kriteriumi za izbor i za akreditacija na centrite za

obuka/obu~uva~ite;

akreditacija na centrite za obuka/obu~uva~ite koi }e bidat

vklu~eni vo sproveduvawe na obukite;

gradewe mreà na obu~uva~i vo administracijata;

planirawe, vodewe i izvr{uvawe na buxetot na centarot;

podgotvuvawe raspored na obukite;

podgotvuvawe dogovori so centrite za obuka/obu~uva~ite;

sorabotka so doma{ni instituti;

sorabotka so donatorski agencii vo zemjava;

sorabotka so stranski centri/instituti za obuka.

��

Ramka �

Nadle`nosti na centarot za obuka na dràvni slu`benici:

organizirawe na op{tite (generi~kite) obuki soglasno so

definirana programa;

sproveduvawe pripravni~ki i stru~ni ispiti;

podgotvuvawe ednogodi{ni programi za obuka zaradi nadgraduvawe

na znaewata i na ve{tinite na dràvnite slu`benici;

izdavawe sertifikati za poloèn stru~en ispit;

analizirawe na potrebite od generi~ka obuka;

vodewe evidencija (registar) za site obuki i za dràvnite

slu`benici koi gi posetuvale obukite;

podgotvuvawe metodologii za definirawe na specijaliziranite

obuki;

podgotvuvawe programi za specijalizirani obuki vo sorabotka so

organite;

utvrduvawe standardi za kvalitet na obukite;

sledewe i evaluirawe na kvalitetot na obukite sprovedeni od

nadvore{ni obu~uva~i;

definirawe kriteriumi za izbor i za akreditacija na centrite za

obuka/obu~uva~ite;

akreditacija na centrite za obuka/obu~uva~ite koi }e bidat

vklu~eni vo sproveduvawe na obukite;

gradewe mreà na obu~uva~i vo administracijata;

planirawe, vodewe i izvr{uvawe na buxetot na centarot;

podgotvuvawe raspored na obukite;

podgotvuvawe dogovori so centrite za obuka/obu~uva~ite;

sorabotka so doma{ni instituti;

sorabotka so donatorski agencii vo zemjava;

sorabotka so stranski centri/instituti za obuka.

samite obuki, spored prethodno definirani programi, bi gi sproveduvale

obu~uva~i nadvor od centarot - obu~uva~i od instituti i od centri za obuka koi

rabotat vo republika makedonija i koi imaat soodvetno iskustvo i izgradeni

kadri za obuka, kako i drugi akreditirani obu~uva~i. vrabotenite vo centarot }e

treba da podgotvat kriteriumi i da raspi{at konkurs za akreditirawe centri za

obuka/obu~uva~i so {to }e se formira mreà na obu~uva~i na celata teritorija na

republika makedonija. centarot, isto taka, }e treba da gradi mreà na obu~uva~i

od administracijata koi se zainteresirani da bidat obu~uva~i. Na ovoj na~in }e

se zgolemi kapacitetot na samata administracija, no istovremeno }e se ponudat

prakti~ni iskustva i obuka koja poteknuva od samata administracija.

centarot, isto taka, moè da gi kanalizira site sredstva koi poteknuvaat od

donatorski programi, a se odnesuvaat na generi~ki ili specijalizirani obuki.

so ova }e se spre~i ponatamo{noto neorganizirano sproveduvawe obuki koi se

finansirani od donatorite i ponudata }e se povrze so vistinskite potrebi na

organite vo koi se vraboteni dràvni slu`benici.

Odnosi me|u Agencijata za dràvni slu`benici i centarot za obuka

Pove}eto od nadle`nostite definirani vo Nacionalniot sistem, a koi se odnesuvaat

na sproveduvaweto na sistemot za obuka se locirani vo agencijata za dràvni

slu`benici, so ovoj predlog preminuvaat vo nadle`nost na centarot za obuka.

sepak, agencijata }e prodolì da ima klu~na uloga vo odnos na obukite i toa preku

definirawe na politikata za obuka koja }e obezbedi kontinuirano unapreduvawe

na kvalitetot na znaewata i na ve{tinite na dràvnite slu`benici. agencijata

vrz osnova na izve{taite i na podatocite od centarot za obuka }e moè da gi

sledi sostojbite i soodvetno da gi formulira politikite vo odnos na razvojot na

dràvnata slu`ba vo celina.

�0

kako alternativa, agencijata moè da gi izdava sertifikatite, da ja vr{i

akreditacijata na obu~uva~ite, da ja usvojuva godi{nata programa za obuki

podgotvena od centarot.

2.4. Sistem na finansirawe

za formiraweto i za po~etnoto opremuvawe na centarot treba da se koristat

finansiski sredstva od dva izvora: sredstva od buxetot na rm i sredstva od

(ednokratni) donacii.

sredstva za stru~niot ispit i za obukite za nadgraduvawe na znaewata i na

ve{tinite na dràvnite slu`benici, soglasno so programite za obuka na kadri

na sekoj dràven organ oddelno, }e treba da bidat vgradeni vo buxetite na

sekoj dràven organ i organ na javnata uprava oddelno.

Nezadolìtelnite obuki }e bidat pokrieni od sopstveni sredstva na

kandidatite, {to }e pretstavuva dopolnitelen izvor na prihodi na centarot.

��

3. ZAKLU^NI SOGLEDUVAWA I PREPORAKI

dvaesettiot i po~etokot na dvaeset i prviot vek, i vo praktikata na

funkcioniraweto na dràvnata slu`ba, se prepoznatlivi, me|u

drugoto, i spored dominacija na organiziraweto kontinuiran proces na

obuka. ottuka, potrebata od obuka, so poseben akcent na dràvnite slu`benici

vraboteni vo centralnata administracija, dobiva svoja na~elna opravdanost.

taa opravdanost dobiva u{te pogolemo zna~ewe koga }e se dodade faktot deka

dràvnata administracija (treba da) pretstavuva servis na gra|anite i na

delovnite subjekti. od druga strana, poznavaweto na osnovnite postulati i

principi na organizirawe i funkcionirawe na obukata, e korisno ne samo za

licata koi rakovodat so dràvnite organi, tuku i za samite dràvni slu`benici

koi, poznavaj}i ja podobro svojata rabota, }e moàt poefikasno da gi usoglasat

svoite sopstveni celi i interesi so celite i interesite na rabotata.

sozdavaweto obu~ena, profesionalna, efektivna, efikasna, depolitizirana

i funkcionalna dràvna administracija pretstavuva cel koja republika

makedonija ja ima postaveno i koja mora da se stremi da ja ostvari.

imaj}i go predvid, pred sè, toj stav, analizite napraveni vo ramkite na proektot

“Politika za obuka na dràvnite slu`benici od centralnata administracija

vo rm” i prezentaciite vo ovoj dokument, doveduvaat do slednive zaklu~ni

soznanija i preporaki:

Na administracijata vo republika makedonija í e potrebna

kontinuirana obuka, i toa }e pretstavuva eden od najbitnite preduslovi

za sozdavawe efektivna, efikasna, depolitizirana, profesionalna i

funkcionalna dràvna administracija.

1.

��

za da se obezbedi sistemati~nost i kontinuitet vo obukite, potrebno e

da se vospostavi funkcionalen sistem za kontinuirana obuka.

Postojnata sostojba vo odnos na obukata na dràvnata administracija,

predvidena so zakonot za dràvni slu`benici, ne pretstavuva

najsoodvetna ramka za razvoj na idniot sistem za obuka na dràvnite

slu`benici, nitu, pak, za definirawe na nacionalnata politika za obuka

na dràvnite slu`benici na nivo na centralnata administracija.

sistemot na dràvna slu`ba vlijae vrz izborot na sistemot za obuka,

{to osobeno e va`no gledano od aspekt na sistemati~nosta na obukata.

vo taa smisla, poa|aj}i od faktot pokaàn preku analizata deka

dosega vo republika makedonija toa ne e postignato vo dovolna mera,

se predlaga vo idnina da se vovede zadolìtelno polagawe stru~en

ispit, kako preduslov (pokraj stepenot na adekvatno obrazovanie) i pri

vrabotuvawe i pri premin od ponisko vo povisoko zvawe vo ramkite na

dràvnata administracija. dràvnite slubenici moàt da odlu~at

dali da posetuvaat obuka, no, dokolku ne go poloàt ispitot od dva

posledovatelni obida, }e bidat obvrzani da preminat na rabotno

mesto od ponisko hierarhisko nivo (grupa). a, pak, za napreduvawe

vo pogorno zvawe vo ramkite na istoto hierarhisko nivo (grupa),

postojnite slu`benici se dol`ni da poloàt ispit spored modularnite

opcii adekvatni za rabotnoto mesto/znaweto za koe }e konkuriraat.

kone~no, i licata koi nemaat status na dràvni slu`benici moàt,

na volonerska osnova i so samofinansirawe, da posetuvaat obuka

adekvatna na potrebite na odredeno rabotno mesto/zvawe vo ramki na

dràvnata administracija.

osnovnite celi na sistemot za obuka se grupiraat vo tri grupi:

(a) obuka za sproveduvawe promeni (obuka vo oblasta na pravoto i

instituciite na eu, modernite sistemi na javna administracija,

jazici, novi tehnologii - kompjuteri itn.), (b) obuka za podobro

rakovodewe (strategisko planirawe, kreirawe politiki, rakovodewe

2.

3.

4.

5.

�3

so organizacii i so ~ove~ki resursi, upravuvawe so proekti i dr.) i (v)

obuka za obezbeduvawe podobri uslugi na gra|anite (ednakov tretman

na gra|ani, upravna postapka, etikata, spre~uvawe korupcija, rabota

so stranki, kancelarisko rabotewe i dr.).

vo kontekst na celite na obukata, utvrdeni se oddelni vidovi znaewa

i ve{tini koi treba da gi poseduvaat dràvnite slu`benici vo site

grupi na dràvni slu`benici - rakovodni dràvni slu`benici,

stru~ni dràvni slu`benici i stru~no-administrativni dràvni

slu`benici.

kako {to pokaùva analizata, edna od pobitnite slabosti na

dosega{niot na~in na sproveduvawe obuki na dràvnite slu`benici

vo republika makedonija se nedovolnite kapaciteti vo agencijata

za dràvni slu`benici i vo organite koi vrabotuvaat dràvni

slu`benici za planirawe, organizirawe, sledewe i za ocenuvawe na

obukite na sistematski na~in. od druga strana, analizite, isto taka,

pokaùvaat deka i vo organite vo koi se vraboteni dràvni slu`benici

nema kapaciteti koi se zanimavaat so analiza na potrebite od obuka i

od razvoj na znaewata i na ve{tinite na svoite vraboteni. ottuka, se

predlaga formirawe poseben centar za obuka na dràvni slu`benici,

{to treba da pridonese za: (a) obezbeduvawe mreà na stru~en kadar

za obuka so neophodni kvalifikacii i iskustvo; (b) obezbeduvawe

kontinuitet na obukite; (v) obezbeduvawe ednoobrazen kvalitet na

obukite; (g) obezbeduvawe fleksibilnost, a so toa i (d) mo`nost za

lesna adaptibilnost na sistemot kon promenlivite potrebi za obuka.

Najcelishodno e centarot za obuka na dràvnite slu`benici da

pretstavuva samostoen entitet vo ramkite na postojniot sistem

na dràvni organi, so sopstven praven subjektivitet i so to~no

opredeleni zakonski nadle`nosti. so cel da se izvr{i konzistentno

vklopuvawe vo zakonskata ramka, formiraweto na ovoj centar,

treba da bide zakonski uredeno, so {to }e se definiraat i odnosite

na centarot za obuka so agencijata za dràvni slu`benici, kako i

6.

7.

8.

��

ulogata na centarot vo sistemot za obuka. isto taka, zakonski treba

da se uredat i osnovnite nadle`nosti, organizacionata postavenost i

na~inot na upravuvawe, kako i na~inot na sproveduvawe na obukite vo

novata institucija.

obukite, spored prethodno definirani programi, bi gi sproveduvale

obu~uva~i nadvor od centarot (obu~uva~i od instituti i od centri za

obuka koi rabotat vo republika makedonija, kako i drugi akreditirani

obu~uva~i). centarot, isto taka, }e treba da gradi mreà na obu~uva~i

od ramkite na administracijata, so {to }e se zgolemi kapacitetot na

administracijata, no istovremeno }e se ponudat prakti~ni iskustva i

obuka koja poteknuva od samata administracija.

za formiraweto i po~etnoto opremuvawe na centarot treba da se

koristat finansiski sredstva od dva izvora: (a) sredstva od buxetot na

rm i (b) sredstva od donacii. sredstva za stru~niot ispit i obukite za

nadgraduvawe na znaewata i na ve{tinite na dràvnite slu`benici,

soglasno so programite za obuka na kadri na sekoj dràven organ

oddelno, treba da bidat vgradeni vo buxetite na sekoj dràven organ

i organ na javnata uprava oddelno. Nezadolìtelnite obuki }e bidat

pokrieni od sopstveni sredstva na kandidatite, {to }e pretstavuva

dopolnitelen izvor na prihodi na centarot.

vo osnova, so toa moè da se zaokruì Predlog-politikata za obuka na dràvnite

slu`benici od centralnata administracija vo republika makedonija. Na

kraj, potrebno e u{te edna{ da se povtori edna bitna pretpostavka kaàna

i na samiot po~etok na ovoj dokument, odnosno faktot deka - za vistinska i

dosledna implementacija na ovaa Predlog-politika, pred sè, e neophodna

izrazena politi~ka volja.

9.

10.

Documents

Nacrt Politika za obuka Na dr@avNite slu@beNici od ...soros.org.mk/dokumenti/politika-za-obuka-na-drzavni...d-r. kiril Postolov d-r. ana Pavlovska-daneva m-r. magdalena [aldeva m-r