OŠ Janka Ribiča Cezanjevci · Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci Stran 2 od 91 Naslov: RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI

INVENIO

svetovanje, inženiring, projektiranje d.o.o.

Strma ulica 8

2000 Maribor – SI

Telefon: (02) 250 41 10

Telefaks: (02) 250 41 35

[email protected]

Razširjen energetski pregled

OŠ Janka Ribiča Cezanjevci

Maribor, junij 2017

mailto:[email protected]

Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci

Stran 2 od 91

Naslov:

RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED

OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI

Končno poročilo

Št. projekta:

19/2017

Naročnik/Investitor:

Občina Ljutomer,

Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer

Izvajalec:

INVENIO d.o.o.

Strma ulica 8, 2000 Maribor

Vodja (nosilec)

projekta:

Bojana Sovič, univ. dipl. inž. grad.

Dokument izdelali:

Samo Potrč, univ. dipl. gosp. inž.

Katarina Richter, mag. inž. grad.

Barbara Kukovec, univ.dipl.inž.vod. in kom.inž.

Janko Smolkovič, inž.el.

Marjan Fujs, dipl.inž.str.

Število izvodov in

prejemniki:

3 izvodi: naročnik (2 tiskano + 1 elektronsko)

Žig in podpis:

Direktorica:

Bojana Sovič, univ.dipl.inž.grad.


Stran 3 od 91

KAZALO

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ................................................................ 8

0.1. UVODNA POJASNILA .................................................................................................... 8

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO ........................................................................................ 8

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO ............................................. 9

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA ................................................................... 9

0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV.................................................................................. 14

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA ......................................................................................... 15

I. SPLOŠNI DEL .................................................................................................................. 16

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA ..................................................... 17

2. UVOD......................................................................................................................... 19

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI ....................................................................................... 19

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI ..... 20

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE ....................................................................................... 26

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V STAVBI ...................................... 29

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO ........................................................................ 32

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA, UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM,

UPRAVNIKOM STAVBE ......................................................................................................... 32

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH STROŠKOV ............................ 32

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA PODROČJU INVESTIRANJA V URE 33

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI ...................................................... 33

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH ................................................. 33

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE ..................................................................................... 33

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE ................................................................................. 34

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA .............................................................................................. 34

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA ................................................................................................ 36

4.3. VODA ....................................................................................................................... 38

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI .................................................................................... 40

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE .................................................. 42

5.1. OGREVALNI SISTEM ................................................................................................... 42

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO ............................................................................ 46

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO ..................................................................... 46

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI ................................................................. 47

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE .................................................................... 48

6.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 48

6.2. ELEKTRIČNI APARATI ................................................................................................. 51

6.3. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 51

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE ............................................................................ 52


Stran 4 od 91

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA ............................................................................ 53

II. ANALIZA MOŽNOSTI ZA ZNIŽEVANJE RABE ENERGIJE ........................................ 54

7. OSKRBA Z ENERGIJO ............................................................................................. 55


7.2. TOPLOTNA ENERGIJA ................................................................................................ 55

7.3. VODA ....................................................................................................................... 55

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI .......................................................... 56

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE .............................................................. 56

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV ................................................. 62

9.1. OVOJ STAVBE ........................................................................................................... 62

9.2. PREZRAČEVANJE IN KUHINJA ..................................................................................... 64

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE ............................................................................................. 64

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE ............................................................................................ 64

9.5. RAZSVETLJAVA ......................................................................................................... 66

9.6. KLIMATIZACIJA .......................................................................................................... 66

9.7. SANITARNA VODA ...................................................................................................... 66


III. PREDLOGI IN ANALIZA UKREPOV ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ................. 68

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI ...................................................................................... 69

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA) .................................................................................. 69

10.2. IZOBRAŽEVANJE .................................................................................................... 69

10.3. INFORMIRANJE ...................................................................................................... 69

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH UKREPOV ............................................ 70

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN ČAS VRAČILA .................. 70

11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA BIVALNO UGODJE ........................ 74

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE PREGLEDANIH STAVB ................................. 75

13. VIRI ............................................................................................................................ 76

IV. PRILOGE ...................................................................................................................... 77

14. PRILOGA 1: OSNOVNI PODATKI O STAVBI ........................................................... 78

15. PRILOGA 2: PREGLED MOŽNIH UKREPOV ZMANJŠANJA STROŠKOV ZA

ENERGIJO .......................................................................................................................... 79

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI ........................................................................................ 82

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI ............................................................................................ 83

16. PRILOGA 3: GRADBENA FIZIKA ............................................................................. 91


Stran 5 od 91

KAZALO SLIK

Slika 1: Obstoječe stanje – pred predvidenimi ukrepi .............................................................. 12

Slika 2: Stanje ob vseh izvedenih investicijskih ukrepih ........................................................... 12

Slika 3: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta .................... 18

Slika 4: Ortofoto posnetek okolice OŠ Janka Ribiča Cezanjevci.............................................. 19

Slika 5: Situacija objekta – osrednji del OŠ (zelena), prizidek k OŠ (rumena), kontejnerji ob OŠ

(bela barva) ............................................................................................................................. 20

Slika 6: Pogled na JV fasado osrednjega objekta in glavni vhod v šolo ................................... 21

Slika 7: Pogled na SV in SZ fasado osrednjega objekta .......................................................... 21

Slika 8: Pogled na JV fasado prizidka (telovadnica) ................................................................ 21

Slika 9: Pogled na SZ fasado prizidka ..................................................................................... 22

Slika 10: Namenska raba prostora v okolici objekta ................................................................ 23

Slika 11: Kulturna dediščina v ožji okolici objektov .................................................................. 24

Slika 12: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta ............................................. 25

Slika 13: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni ............................................. 25

Slika 14: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta ............................................................... 25

Slika 15: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2014 do 2016 ............................ 26

Slika 16: Deleži skupnih stroškov v letu 2016 .......................................................................... 29

Slika 17: Področje ugodja glede na temperaturo zraka .......................................................... 30

Slika 18: Obstoječe stanje razsvetljave – primer tipične razsvetljave prostorov ....................... 31

Slika 19: Shema razmerij ........................................................................................................ 32

Slika 20: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016 ..................................................... 34

Slika 21: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014-2016 ....................................... 35

Slika 22: Poraba ELKO v obdobju med 2014 in 2016 .............................................................. 37

Slika 23: Poraba vode v obdobju med 2014 in 2016................................................................ 38

Slika 24: Mesečna poraba vode v obdobju 2014-2016 ............................................................ 39

Slika 25: Predpostavljena mesečna poraba vode v obdobju 2014-2016 brez izlitja vode ........ 39

Slika 26: Elektrorazdelilna oprema objekta .............................................................................. 40

Slika 27: Kotel izdelovalca TVT Maribor z vgrajenim gorilnikom (levo) in rezervoarji za ELKO v

kotlovnici (desno) .................................................................................................................... 42

Slika 28: Pet ogrevalnih vej z vgrajenimi črpalkami. ................................................................ 43

Slika 29: Elektro omarica za vklučevanje obtočnih črpalk (levo) in regulacija ogrevalnega sistema

(desno). ................................................................................................................................... 43

Slika 30: Vgrajeni rebrasti Trika radiatorji z navadnim ventilom (levo), Emoterm radiator (na

sredini) in ploščati Jugoterm radiatorji (desno) ........................................................................ 44

Slika 31: Primer vgrajenega grelnika TIKI v sanitarijah ............................................................ 46

Slika 32: Primer vgrajenih WC kotličkov z regulacijo pretoka vode (levo) in mešalne pipe (desno)

................................................................................................................................................ 46

Slika 33: Fasadni elementi osrednjega objekta z vidno zidno opeko ....................................... 48

Slika 34: Nogrevano podstrešje šole – trenutno stanje ............................................................ 48

Slika 35: Stavbno pohištvo – okna (levo) in vhodna vrata (desno) ........................................... 49

Slika 36: Kletni prostori osnovne šole ...................................................................................... 49

Slika 37: Fasadni elementi prizidka k osrednjemu objektu z vidnim stikom med objektoma

(desno) .................................................................................................................................... 49


Stran 6 od 91

Slika 38: Zasteklitve na območju prizidka – kopilit v telovadnici (levo) in lesena vezana okna

(desno) .................................................................................................................................... 50

Slika 39: razsvetljava v učilnicah in jedilnici osnovne šole ....................................................... 52

Slika 40: Aksialni ventilator v telovadnici (levo) in napa v kuhinji (desno) ................................ 53

Slika 41: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe................................................................. 57

Slika 42: Toplotni ovoj stavbe - površine ................................................................................. 59

Slika 43: Transmisijske izgube objekta .................................................................................... 59

Slika 44: Transmisijske izgube objekta po mesecih ................................................................. 60

Slika 45: Ventilacijske izgube objekta po mesecih ................................................................... 60

Slika 46: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih ...................... 61

Slika 47: Primer klimata z vračanjem energije ......................................................................... 64

Slika 48: Kotel na biomaso in prigraditev dveh zalogovnikov ................................................... 65

Slika 49: Primer ustrezne termostatske glave (Danfoss RA 2920) ........................................... 66


Stran 7 od 91

KAZALO TABEL

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016 .................................................................................. 9

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 1 ............................................................... 10

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba ................................................................................ 11

Tabela 4: Predvidena raba energentov po sanaciji .................................................................. 11




Tabela 8: Osnovni podatki o stavbi ......................................................................................... 20

Tabela 9: Podatki o objektu ..................................................................................................... 23

Tabela 10: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta ......................................................... 24

Tabela 11: Poraba energentov med leti 2014 in 2016 ............................................................. 26

Tabela 12: Specifična poraba energentov med leti 2014 in 2016 ............................................ 27

Tabela 13: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta .......................................... 27

Tabela 14: Specifična potrebna energija in emisije CO2 .......................................................... 28

Tabela 15: Poraba energentov v letu 2016 .............................................................................. 28

Tabela 16: Stroški energentov v letu 2016 .............................................................................. 29

Tabela 17: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016 .................................................. 34

Tabela 18: Strošek električne energije med 2014 in 2016 - primerjava.................................... 35

Tabela 19: Analiza porabe daljinskega ogrevanja med leti 2014 in 2016 ................................. 36

Tabela 20: Analiza stroškov toplotne energije ......................................................................... 37

Tabela 21: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2014 in 2016................................................ 38

Tabela 22: Seznam vgrajenih ploščnih radiatorjev v OŠ ......................................................... 44

Tabela 23: Seznam vgrajenih aluminijastih radiatorjev v OŠ ................................................... 44

Tabela 24: Seznam vgrajenih členkastih EMOTERM radiatorjev v OŠ. ................................... 45

Tabela 25: Seznam vgrajenih rebrastih radiatorjev TRIKA v OŠ. ............................................ 45

Tabela 26: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja stavbe Osnovne šole Cezanjevci – obstoječe

stanje ...................................................................................................................................... 50

Tabela 27: Večji porabniki električne energije v objektu (konična moč) ................................... 51

Tabela 28: Delež posameznih tipov razsvetljave ..................................................................... 52

Tabela 29: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike .......................................... 56

Tabela 30: Neprozorne površine ............................................................................................. 57

Tabela 31: Prozorne površine ................................................................................................. 58

Tabela 32: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje ......... 62

Tabela 33: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje ....... 63

Tabela 34: Splošno ................................................................................................................. 78

Tabela 35: Podatki o objektu ................................................................................................... 78

Tabela 36: Pregled vseh možnih ukrepov – scenarij 1 ............................................................ 79

Tabela 37: Povzetek scenarija 1 – poraba .............................................................................. 80

Tabela 38: Predvidena raba energentov po sanaciji ................................................................ 80

Tabela 39: Sanacija ogrevalnega vira ..................................................................................... 80

Tabela 40: Vračilna doba – scenarij 2 ..................................................................................... 81


Stran 8 od 91

0. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

0.1. UVODNA POJASNILA

Razširjen energetski pregled je izveden na podlagi sklenjene Pogodbe med Občino Ljutomer in

Invenio d.o.o., katere predmet je izdelava Razširjenega energetskega pregleda za Osnovno šolo

Janka Ribiča Cezanjevci. V okviru Pogodbe se izvajata razširjena energetska pregleda dveh

objektov na območju Občine Ljutomer, za katera je predvidena prijava na razpis za dodelitev

kohezijskih sredstev.

Predmet razširjenega energetskega pregleda je stavba Osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci,

ki se nahaja v Cezanjevcih, na naslovu Cezanjevci 39.

V prvem delu energetskega pregleda smo opravili splošno analizo energetskega stanja objekta,

spoznavanje karakteristik objekta ter pridobitev računov za porabo ter stroške energentov.

V naslednji fazi smo izvedli popis največjih porabnikov energije, njihovo stanje in stanje zgradbe,

vključno z meritvami in izdelavo elaboratov gradbene fizike. Na osnovi dobljenih rezultatov

analize stanja vseh energetskih sistemov smo izdelali predlog ukrepov, ki bodo vodili do

zmanjšanja stroškov za energijo in do izboljšanja delovnih pogojev.

V nadaljevanju podajamo bistvene ugotovitve pregleda s povzetkom predvidenih organizacijskih

in investicijskih ukrepov.

0.2. POMEN OSKRBE Z ENERGIJO

Zanesljiva oskrba z energijo ob nenehni gospodarski rasti in vse večjem poudarku na varstvu in

ohranjanju naravnega okolja je bistvena sestavina današnjih razvojnih programov energetske

oskrbe in rabe večine držav. Prav tako je bistvena sestavino energetske politike učinkovita raba

energije. Le ta je v strategijah ključna v boju proti podnebnim spremembam in pri razvoju v

trajnostno in nizkoogljično družbo.

Energetska učinkovitost je med stroškovno najbolj učinkovitimi ukrepi za doseganje ciljev

zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (TGP) in doseganja večjega deleža obnovljivih virov

energije (OVE) v rabi bruto končne energije. Skladno z zahtevami Direktive o energetski

učinkovitosti (2012/27/EU) ima Slovenija zastavljen nacionalni cilj zmanjšanja celotne porabe

energije za 20 % do leta 2020.

Učinkovita raba energije ima izjemno pomembno vlogo v celotni verigi dodane vrednosti v

energetiki, zato se v državnih strategijah spodbujajo ukrepi učinkovite rabe energije na vseh

področjih – pri proizvodnji, prometu in končni rabi energije.


Stran 9 od 91

Pomembno področje je tudi gradnja, saj 40 % vse energije porabimo v stavbah. Stavbe v lasti in

rabi javnih organov predstavljajo kar okrog 10 % celotnega stavbnega fonda. Za doseganje

krovnega cilja energetske učinkovitosti bo potrebno četrtino obstoječega stavbnega fonda do

leta 2020 energetsko obnoviti, kar predstavlja okrog 22 mio m2 stavbnih površin. S tem se bo

raba energije v stavbah zmanjšala skoraj za 10 %.

Celovita, predvsem energetska prenova stavb (trajnostna gradnja) je v tem okviru eden

najpomembnejših strateških projektov države.

0.3. STRUKTURA PORABE IN STROŠKOV ZA ENERGIJO IN VODO

Tabela v nadaljevanju povzema rabo energentov in stroškov za delovanje objekta v zadnjem

koledarskem letu (2016). Skupna dovedena energija za delovanje objekta je v letu 2016 znašala

približno 189,0 MWh. Od tega je približno 69% predstavljala poraba toplotne energije in 31%

električne energije. Zaradi delovanja objekta je bilo v tem letu v ozračje spuščenih približno 63,8

ton CO2, od tega večji delež (55%) zaradi porabe toplotne energije. Za delovanje objekta je bilo

v letu 2016 prav tako porabljenih 2.650 m3 vode.

Tabela 1: Poraba energentov v letu 2016

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emis

ije

CO2

(%)

Električna

energija 58.259 kWh 1,00 58.259 2,50 145.648 0,49 28.547 44,7

TE - ELKO 13.000 l 10,06 130.780 1,10 143.858 0,27 35.311 55,3

Voda 2.650 m3

skupaj 189.039 kWh

189.039

289.506

63.858 100 2.650 m3

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.365,41 m2, kar

pomeni, da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v letu 2016 enako 95,78

kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije) pa 138,45

kWh/m2.

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča med potratne

objekte.

0.4. MOŽNI PRIHRANKI IN POTREBNA VLAGANJA

Tabela v nadaljevanju prikazuje povzetek posameznih predvidenih ukrepov za zmanjšanje rabe

energije – scenarij 1. V tabeli se nahaja povzetek vseh predlaganih ukrepov, s pripadajočimi

možnimi letnimi prihranki, investicijsko vrednostjo (brez DDV) in vračilno dobo posameznega

ukrepa. Opis vseh ukrepov je detaljneje prikazan v poglavju 15.


Stran 10 od 91

Tabela 2: Pregled investicijskih ukrepov – scenarij 1

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -

Investicijski ukrepi

1 izolacija zunanjih sten 23.513 1.554 42.750 27,51

2 izolacija napram neogrevanim delom

podstrešja 12.156 801 20.770

25,92

3 zamenjava stavbnega pohištva 8.161 538 38.700 71,94

4 energetsko upravljanje 5.290 349 15.000 43,02

5 rekuperacija toplote - telovadnica 13.411 884 12.000 13,57

6 vgradnja termostatskih ventilov in hidr. uravn. 5.707 376 4.015 10,67

7 sanacija kotlovnice 34.242 5.699 54.000 9,48

8 prenova razsvetljave 0 0 10.503 1.278 20.200 15,81

Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov.

Zgornja tabela prikazuje pregled vseh možnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo in

hkrati za doseganje trenutno veljavnih pogojev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Ob sočasni izvedbi zgornjih ukrepov so bili pri izračunu končnega prihranka energije objekta

prihranki gradbenih ukrepov upoštevani linearno, prihranki na področju strojnih in

elektroinštalaterskih del so medsebojno faktorirani.

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta ob sočasni izvedbi vseh investicijskih ukrepov. Za obstoječe stanje

so uporabljeni podatki o povprečni porabi zadnjih treh let, pri tem pa je toplotna energija

prilagojena na dejansko zaradi predvidenega ukrepa prezračevanja na območju telovadnice.

Predpostavlja se, da bi bila trenutna povprečna dovedena toplotna energija zadnjih treh let

(116.850 kWh) ob že izvedenem prezračevanju telovadnice trenutno višja za cca 15.389 kWh

na leto (normirana raba). Prilagojena trenutna dovedena toplotna energija tako znaša 132.239

kWh, pri tem se predpostavi, da koristna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 80%

(izkoristek sistema) končne dovedene energije oz. 105.791 kWh.


Stran 11 od 91

Tabela 3: Povzetek scenarija 1 – poraba

Scenarij 2 – izvedba vseh investicijskih

ukrepov

obstoječe stanje ukrepi scenarija po sanaciji

Raba energenta - končna

dovedena energija

CO2 [kg] prihranek končne energije

prihranek CO2

prihranek [EUR

brez DDV]

poraba končne energije

po sanaciji [kWh]

poraba CO2 po sanaciji

ELEKTRIČNA

ENERGIJA 61.446 30.109 10.503 5.147 1.278 50.943 24.962

TOPLOTNA

ENERGIJA 132.239 35.705 83.766 35.705 7.685 48.473 0

SKUPAJ 193.685 65.813 94.269 40.851 8.963 99.416 24.962

letni prihranek EE 10.503 kWh

letni prihranek TE 83.766 kWh

skupno zmanjšanje CO2 40.851 kg

skupno zmanjšanje stroškov 8.963 €

skupni znesek investicij 207.435 €

EVD 23,14 let

Tabela 4: Predvidena raba energentov po sanaciji

Predvidena raba končne

energije po energetski sanaciji

raba končne energije za TE 48.473 kWh

raba EE 50.943 kWh

skupna raba energije 99.416 kWh

emisije C02 24.962 kWh

energija iz OVE 48.473 kWh

Ob izvedbi vseh predvidenih investicijskih ukrepov scenarija 1 znaša investicijska vrednost

ukrepov na podlagi ocene 207.435 EUR brez DDV. Ob izvedbi vseh ukrepov znaša enostavna

vračilna doba, brez upoštevanja amortizacije obstoječih elementov fasadnega ovoja, 23,1 let.

Sliki v nadaljevanju grafično prikazujeta potrebno toploto za ogrevanje objekta pred in po sanaciji

glede na izvedene preračune s programom gradbene fizike URSA 4.0.


Stran 12 od 91

Slika 1: Obstoječe stanje – pred predvidenimi ukrepi

Slika 2: Stanje ob vseh izvedenih investicijskih ukrepih

Z dodatnimi predvidenimi organizacijskimi ukrepi se lahko z minimalnimi stroški dosežejo dodatni

prihranki na področju rabe energije in s tem povezano zmanjšanje obratovalnih stroškov stavbe.


Stran 13 od 91

Tabele v nadaljevanju prikazujejo ostale scenarije izvedbe ukrepov. Pri tem so prikazani scenariji

ob izvedbi le gradbenih ali le strojnih ukrepov in ob izvedbi ukrepov z enostavno vračilno dobo

krajšo od 30 let.

Scenarij 2 prikazuje izvedbo izključno gradbenih investicijskih ukrepov (investicijski ukrepi 1,2,3).


Scenarij 2


Raba energenta v zadnjem letu -končna energija


prihranek CO2

prihranek [EUR

poraba končne energije po sanaciji [kWh]


brez DDV]

ELEKTRIČNA ENERGIJA

61.446 30.109 0 0 0 61.446 30.109

TOPLOTNA ENERGIJA – sekanci

132.239 35.705 43.886 18.034 2.964 88.353 17.671

SKUPAJ 193.685 65.813 43.886 18.034 2.964 149.799 47.779

Povečanje proizvodnje iz OVE 0 kWh/leto

Skupna investicija za scenarij 102.220 EUR brez DDV

Skupna enostavna vračilna doba scenarija 34,49 let

Scenarij 3 prikazuje izvedbo izključno strojnih in elektro-instalaterskih ukrepov (investicijski

ukrepi 4,5,6,7,8).


Scenarij 2




prihranek CO2

prihranek [EUR



brez DDV]


61.446 30.109 10.503 5.147 1.278 50.943 24.962


132.239 35.705 62.724 35.705 7.144 69.515 0

SKUPAJ 193.685 65.813 73.227 40.851 8.422 120.458 24.962

Povečanje proizvodnje iz OVE 69.515 kWh/leto




Stran 14 od 91

Scenarij 4 prikazuje izvedbo ukrepov z enostavno vračilno dobo do 30 let (investicijski ukrepi 1,

2, 5, 6, 7, 8).


Scenarij 2




prihranek CO2

prihranek [EUR



brez DDV]


61.446 30.109 10.503 5.147 1.278 50.943 24.962


132.239 35.705 77.671 35.705 7.528 54.568 0

SKUPAJ 193.685 65.813 88.174 40.851 8.806 105.511 24.962

Povečanje proizvodnje iz OVE 54.568 kWh/leto



0.5. NAPOTKI ZA IZVEDBO UKREPOV

0.5.1. Organizacijski ukrepi

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti uporabnikom,

saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi

sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito

rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo porabljala

nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Investicijski ukrepi so običajno povezani z večjimi stroški. Glede na stroške potrebe za izvedbo

investicijskih ukrepov, lahko le-te delimo na:

ukrepe, ki se nanašajo na enostavnejša dela, ki jih lahko v sklopu rednih ali izrednih

vzdrževalnih del opravi vzdrževalec sam (npr. zamenjava termostatskega ventila,

zamenjava kotlička za splakovanje…),


Stran 15 od 91

ukrepe, za katere ni potrebno izdelati dodatne dokumentacije (npr. projekt za

pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo del,...) - naročilo se lahko odda

na podlagi popisa del v energetskem pregledu,

ukrepe, za katere je predhodno potrebno izdelati projektno dokumentacijo, na podlagi

katere se izvede ukrep.

Ko se izbere najustreznejši scenarij investicijskih ukrepov, naj se za izvedbo vsakega

posameznega ukrepa izvede ustrezna pripravljalna faza, v kateri naj se opredeli vse

aktivnosti potrebne za izvedbo (npr. priprava projekte dokumentacije, pridobitev gradbenega

dovoljenja, izvedba javnega naročila za gradbena dela, izbira strokovnega nadzora – gradbeni

nadzor, strojni nadzor, elektro nadzor, oblikovanje projektne skupine, ki bo skrbela za izvedbo

ukrepa,…), podrobni terminski plan ter preuči možnosti financiranja ukrepa.

Po zaključku izvedbe posameznega ukrepa, naj se zagotovi spremljanje rezultatov/učinkov

izvedbe ukrepa in v kolikor pričakovani rezultati/učinki niso doseženi naj se preuči možnosti za

optimizacijo rezultatov/učinkov.

0.6. MOŽNI VIRI FINANCIRANJA

Pred izvedbo tehničnih ukrepov je potrebno preučiti vse možnosti financiranja, vključno s

pridobivanjem nepovratnih državnih, evropskih sredstev in nepovratnih sredstev, ki so na voljo

pri dobaviteljih energije.

Pred implementacijo ukrepov se je smiselno povezati z organizacijami, ki so specializirane

na področju energetike, pridobivanja nepovratnih sredstev in inženiringa. Za implementacijo

ukrepov učinkovite rabe in obnovljivih virov energije je namenjenih precej sredstev, tako na

nacionalnem kot na evropskem nivoju.

Naslednja možnost je financiranje preko t. i. podjetij ESCO (Energy Service Company). Le-ta

financirajo ukrepe učinkovite rabe in si nato preko prihranka energije povrnejo investicijo. Pri

sodelovanju s podjetji ESCO je potrebno v sodelovanju s strokovnim kadrom ali organizacijo

nadzirati implementacijo ukrepa, ki ga financira podjetje ESCO. Na takšen način bomo dosegli

želene rezultate in kakovostno izveden ukrep.


Stran 16 od 91

I. S P L O Š N I D E L


Stran 17 od 91

1. NAMEN IN CILJI ENERGETSKEGA PREGLEDA

Namen razširjenega energetskega pregleda (REP) je analiza energetskega stanja objekta ter

obravnavanje možnih ukrepov URE in OVE, analiza izbranih ukrepov URE in OVE, ocena

izvedljivosti izbranih investicijskih ukrepov z ovrednotenjem ekološke primernosti. Z energetsko

analizo se želi poiskati energetsko neučinkovita mesta in nakazati možnosti za njihovo prenovo.

Analiza zajema tudi osveščanje in motiviranje zaposlenih in varovancev k učinkoviti rabi energije.

Pregled zajema tri faze:

posnetek obstoječega energetskega stanja stavbe (toplotna in električna energija),

analizo stanja in

možnosti za znižanje porabe energije in stroškov energentov.

Najpomembnejši element REP je analiza energetskega stanja stavbe z naborom možnih

ukrepov za URE. Analiza je podrobno predstavljena v nadaljevanju poročila in v pripadajočih

prilogah.

REP navedene stavbe zajema:

analizo energetskega stanja in upravljanja z energijo,

analizo porabe energije in njenih stroškov,

analizo mikroklime prostorov,

določitev nabora možnih ukrepov za URE,

analizo izbranih ukrepov s prioritetno listo izvajanja,

izdelavo povzetka za poslovno odločanje in njegovo predstavitev naročniku.

Cilj REP je izdelava dokumentacije energetskega izkaza stavbe, na osnovi katerega se lahko

investitor odloča za izvedbo primernih ukrepov URE in OVE v kratkoročnem, srednjeročnem in

dolgoročnem obdobju.

Cilji energetskega pregleda so sledeči:

osveščanje, motiviranje in informiranje vseh deležnikov,

evidentiranje ter analiza možnih ukrepov učinkovite rabe energije,

uvajanje ciljnega spremljanja rabe energije,

takojšnje izvajanje organizacijskih ukrepov,

ekonomski prihranki,

priprava podatkov za izvajanje investicijskih ukrepov.

Slika v nadaljevanju prikazuje proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda

objekta.


Stran 18 od 91

Slika 3: Proces izdelave novelacije razširjenega energetskega pregleda objekta

Energetski pregled je izdelan v skladu s Pravilnikom o metodologiji za izdelavo in vsebini

energetskega pregleda (Ur. l. RS, št. 41/16), metodologijo izvedbe energetskega pregleda

(Ministrstvo za okolje in prostor, april 2007), standard SIST EN16247 (energetske presoje – 2.

dela: Stavbe), Navodili za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske

prenove stavb javnega sektorja (Ministrstvo za infrastrukturo, september 2016) in Navodili in

tehničnimi usmeritvami za energetsko prenovo javnih stavb (Ministrstvo za infrastrukturo, april

2016).

Podatki o energentih – dobaviteljih, porabi in stroških – so bili pridobljeni na podlagi računov

izstavljenih s strani dobaviteljev energentov iz energetskega knjigovodstva. Ostali podatki, ki se

vezani na samo delovanje in stanje stavbe, so bili pridobljeni z ogledi in razgovori. Podatki o

objektu in tehničnih karakteristikah vgrajenih sistemov so bili pridobljeni s pomočjo razpoložljive

projektne dokumentacije.


Stran 19 od 91

2. UVOD

2.1. OPIS DEJAVNOSTI V STAVBI

OŠ Janka Ribiča Cezanjevci je osnovna šola, ki jo v šolskem letu 2016/2017 obiskuje 135

učencev, v njej je zaposlenih 19-20 pedagoških delavcev, tehničnega in vodstvenega osebja .

Šola je ustanovljena za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja kot javne službe za šolski

okoliš, ki obsega naslednja naselja: Cezanjevci, Branoslavci, Desnjak, Mekotnjak, Radomerščak

od hišne številke 46 do zadnje hišne številke (razen številke 62), Stara Cesta, Spodnji

Kamenščak od hišne številke 45 do zadnje hišne številke, Vogričevci, Vidanovci in Zgornji

Kamenščak.

V osnovni šoli se nahaja 5 učilnic za razredni pouk, 4 učilnice za predmetni pouk, 1 manjša

učilnica, kabinet naravoslovja (knjižnica), manjša računalniška učilnica, majhen kabinet za

praktični pouk gospodinjstva, telovadnica, pisarna KS (za nudenje dodatne strokovne pomoči).

Izven objekta pa šola razpolaga tudi s športnim igriščem in šolskim vrtom, kjer je igrišče za vrtec.

Stavba je klasificirana kot nestanovanjska stavba.

Razvrstitev objekta po enotni kvalifikaciji o vrstah objektov (Uredba o uvedbi in uporabi enotne

klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena):

- 126 Stavbe splošnega družbenega pomena

12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

Slika 4: Ortofoto posnetek okolice OŠ Janka Ribiča Cezanjevci1

1 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net/


Stran 20 od 91

V okolici osnovne šole najdemo na JV Župnijsko cerkev sv. Roka in sv. Sebastijana, na Z pa

PGD Cezanjevci.

2.2. PROSTORSKA RAZPOREDITEV STAVB IN OSNOVNI

GRADBENI TER TEHNIČNI PODATKI

2.2.1. Osnovni podatki o stavbah in prostorska razporeditev stavb z

označeno namembnostjo stavb

Namenska razporeditev prostorov vrtca je razvidna iz spodnjega ortofoto posnetka vrtca

Slika 5: Situacija objekta – osrednji del OŠ (zelena), prizidek k OŠ (rumena), kontejnerji ob OŠ

(bela barva)

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne podatke za objekt vrtca.

Tabela 8: Osnovni podatki o stavbi

Ime objekta OŠ Janka Ribiča Cezanjevci

Naslov Cezanjevci 39

Kraj, poštna št. 9240 Ljutomer

Matična št. 5084628

Kontakt (02) 584 46 70

Parcelna št. 865/2 in 865/1

Katastrska občina 258 - Cezanjevci

Št. stavbe 174 in 175

Leto zgraditve 1900 (osrednji del) in 1987 (prizidek)

Koordinate stavbe GKX(N): 153527 GKY(E): 88680

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.365,41 m2


Stran 21 od 91

Slika 6: Pogled na JV fasado osrednjega objekta in glavni vhod v šolo

Slika 7: Pogled na SV in SZ fasado osrednjega objekta

Slika 8: Pogled na JV fasado prizidka (telovadnica)


Stran 22 od 91

Slika 9: Pogled na SZ fasado prizidka

2.2.2. Osnovni gradbeni in tehnični podatki

Osnovna šola je tako vizualno kot tudi konstrukcijsko razdeljena na dva dela. Osrednji del

osnovne šole je bil zgrajen leta 1900 in je klasične opečnate gradnje, skupna debelina sten pa

znaša cca 58 cm. Streha je kombinacija štiri in dvokapnice, podstrešje je neogrevano.

Osrednji objekt zajema pritličje in prvo nadstropje ter neogrevano klet. Na skrajnem severo-

zahodnem delu osrednjega dela objekta se ob stopniščnih medetažah nahajajo tri medetažne

učilnice, nad katerimi ni neogrevanega podstrešja ampak pločevinasta streha minimalnega

naklona. Stavbno pohištvo je v večini novo – okna so plastična PVC okna s troslojno zasteklitvijo

in zunanjimi žaluzijami. Glavna vhodna vrata v OŠ so prvotna dvokrilna lesena vrata, ki vodijo v

hodnik/garderobo, ki služi tudi kot vetrolov.

Na severo-vzhodnem delu osrednjega objekta so ob šoli leta 2012 zaradi velike prostorske stiske

postavili začasno konstrukcijo - kontejnerje.

Zahodno od osrednjega objekta se nahaja prizidek iz leta 1987, v katerem se nahaja telovadnica,

kuhinja, kurilnica in nadaljnje učilnice osnovne šole. Zasnova prizidka je armirano betonska

konstrukcija debeline 20 cm, izolirana s 5 cm EPS (stiropor). Streha je pločevinasta dvokapnica

z nakonom cca 30°, na območju prehoda proti osrednjemu objektu pa kot ravna streha z

minimalnim naklonom.

Prizidek zajema pritličje, v katerem se v večjem delu nahaja telovadnica in kuhinja s

spremljajočimi prostori, ter ogrevano in delno vkopano klet, v kateri se nahaja kurilnica in učilnice.

Na območju telovadnice je izveden spuščen strop, za katerega pa se predpostavlja, da je

neizoliran. V skrajnem zahodnem delu telovadnice je izvedena medetaža, na kateri se nahajajo

garderobe in kabinet učitelja.

Tabela v nadaljevanju prikazuje osnovne površine in tlorisne karakteristike objekta.


Stran 23 od 91

Tabela 9: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1900 in 1987

Število etaž 2

Višina nadstropja 4,71 m

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 848,0 m2

Neto uporabna površina 1.365,4 m2

Kondicionirana prostornina stavbe 8.032,33 m3

Površina toplotnega ovoja 3.068 m2

Oblikovni faktor 0,38 m-1

Površina fasade 1.074,46 m2

Površina zunanjega stavbnega pohištva 242,35 m2

Površina neogrevanega podstrešja 322,5 m2

Površina vkopanih sten in tal na terenu 720,79 m2

Površina strehe na območju toplotnega

ovoja 524,57 m2

Površina stropa nad neogrevano kletjo 187,2 m2

2.2.3. Karakteristike okolice objekta

Območje v okolici objekta spada po namenski rabi zemljišča med površine podeželskega

naselja.

Podrobnejši podatki vezani na prostorski plan občine Ljutomer za parcelo, na kateri se nahaja

OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, so prikazani v tabeli v nadaljevanju.

Slika 10: Namenska raba prostora v okolici objekta2

2 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net


Stran 24 od 91

Objekt OŠ Janka Ribiča Cezanjevci leži znotraj Cezanjevcev – Tržaško jedro, registriranega kot

naselbinska dediščina (glej Slika 11– temno vijolično obarvano), znotraj katerega se nahajajo

stavbe registrirane kot stavbna dediščina (glej Slika 11 – roza obarvano).

Slika 11: Kulturna dediščina v ožji okolici objektov3

2.2.4. Klimatski podatki za lokacijo objekta

Na potrebno energijo za obratovanje objekta pomembno vplivajo podnebne razmere, predvsem

temperatura zraka. V nadaljevanju so za lokacijo objekta prikazani osnovni klimatski parametri.

Tabela 10: Osnovni klimatski podatki na lokaciji objekta4

Povprečna letna temperatura zunanjega zraka 9,9 °C

Projektna temperatura - 13°C

Začetek kurilne sezone (zaporedni dan) 270

Konec kurilne sezone (zaporedni dan) 135

Število ogrevalnih dni 230 - 240

Temperaturni primanjkljaj 3.300 Kdan

V obravnavanem območju znaša povprečna letna temperatura zunanjega zraka 9,9°C, pri tem

je najnižja mesečna temperatura zraka v januarju (med letoma 1971 in 2000 v povprečju -1°C).

Gibanje posameznih povprečnih mesečnih temperatur je razvidno iz slik v nadaljevanju. Prav

tako je iz slik razvidna povprečna mesečna vlaga in količina padavin v bližini objekta (lokacija

Cezanjevci).

3 Vir: PISO; https://www.geoprostor.net 4 Izvor: MOP; Agencija RS za okolje; http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/

http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/tables/pravilnik-ucinkoviti-rabi-energije/


Stran 25 od 91

Slika 12: Povprečno trajanje ogrevalne sezone v okolici objekta5

Slika 13: Povprečni temperaturni primanjkljaj v ogrevalni sezoni6

Slika 14: Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

5 Izvor: Agencija RS za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/ 6 Izvor: Agencija za okolje, Geoportal ARSO; http://gis.arso.gov.si/geoportal/

-5,0

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

januar februar marec april maj junij julij avgust september oktober november december

Osnovni klimatski podatki v okolici objekta

povprečne padavine Ljubljana [mm] povprečna mesečna vlaga [%] povprečna mesečna temperatura [°C]

http://gis.arso.gov.si/geoportal/

http://gis.arso.gov.si/geoportal/


Stran 26 od 91

Na lokaciji objekta traja sončno obsevanje v povprečju:

200 do 240 ur pozimi,

480 do 520 ur spomladi,

740 do 780 ur poleti,

320 do 360 ur jeseni.

2.3. SKUPNA PORABA ENERGIJE

2.3.1. Povprečna poraba energentov v obdobju 2014-2016

Objekt za delovanje uporablja dva vira ogrevanja – ekstra lahko kurilno olje in električno energijo.

Ogrevanje poteka preko kotlovnice na ELKO v kleti prizidka, oskrba z elektriko je zagotovljena

preko javnega omrežja.

Dobavitelj električne energije je Energija Plus d.o.o., dobavitelj vode pa Javno podjetje Prlekija

d.o.o. Dobavo ELKO vrši najugodnejši ponudnik storitev na trgu (kot npr. TNT Robert Treppo

s.p.)

Toplota se porablja za ogrevanje prostorov in za pripravo tople sanitarne vode. Tabela v

nadaljevanju prikazuje porabo vseh energentov za delovanje objekta med leti 2014 in 2016.

Tabela 11: Poraba energentov med leti 2014 in 2016

leto Električna

energija [kWh]

Toplotna

energija -

ELKO [l]

Toplotna

energija -

ELKO [kWh]

Voda [m3]

Skupaj

ENERGIJA

[kWh]

2014 61.382 10.846 109.111 724 170.493

2015 64.696 11.000 110.660 765 175.356

2016 58.259 13.000 130.780 2.650 189.039

povprečje 61.446 11.615 116.850 1.380 178.296

Slika v nadaljevanju grafično prikazuje gibanje porabe električne in toplotne energije. Iz slike je

razvidno razmerje med električno in toplotno energijo po posameznih letih. V povprečju je v

zadnjih treh letih delež potrebne električne energije za delovanje stavbe predstavljal 34,6% vse

potrebne energije, medtem ko je toplotna energija predstavljala 65,4%.

Slika 15: Potrošnja električne in toplotne energije v obdobju 2014 do 2016


Stran 27 od 91

Tabela v nadaljevanju prikazuje specifično rabo energentov na enoto površine objekta. Pri tem

je za kondicionirano površino objekta upoštevana površina 1.365,41 m2.

Tabela 12: Specifična poraba energentov med leti 2014 in 2016

leto Električna energija

[kWh/m2]

Toplotna energija - ELKO

[kWh/m2]

Voda [m3/m2]

Skupaj E [kWh/m2]

2014 44,95 79,91 0,53 124,87

2015 47,38 81,05 0,56 128,43

2016 42,67 95,78 1,94 138,45

povprečje 45,00 85,58 1,01 130,58

Tabela v nadaljevanju prikazujeta potrebno dovedeno energijo za delovanje objekta, primarno

energijo in letne emisije CO2 za povprečno količino porabljenih energentov med leti 2014 in 2016

za objekt.

Tabela 13: Potrebna energija in emisije CO2 za delovanje objekta

Energija Energent

Merska

enota

Količina

energenta

povprečje

2014-16

Energijska

vrednost

(kWh/leto)

Dovedena

energija

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Specifič.

emisija

energ.

(kg/ kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

EE

električna

energija kwh 61.445,67 1 61.446 2,5 153.614 0,49 30.108

TE ELKO l 11.615 10,06 116.850 1,1 128.535 0,27 31.550

Skupaj 178.296 282.149 61.658

Ob kondicionirani površini objekta 1.365,41 m2 to pomeni naslednje kazalnike specifične

potrošnje za objekt:

36,00% 36,89% 30,82%

64,00% 63,11% 69,18%

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

160.000

180.000

200.000

2014 2015 2016

Potrošnja enegije

Električna energija [kWh] Toplotna energija [kWh]


Stran 28 od 91

Tabela 14: Specifična potrebna energija in emisije CO2

Dovedena energija namenjena pretvorbi v toploto 86 kWh/m2/leto

Dovedena električna energija 45 kWh/m2/leto

Primarna energija 207 kWh/m2/leto

Emisije CO2 45 kg/m2/leto

2.3.2. Poraba energentov v letu 2016

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo energentov za objekt v letu 2016.

Tabela 15: Poraba energentov v letu 2016

Potrošnja

Energ.

vrednost

(kWh/

leto)

Doved.

energ.

(kWh)

Faktor

pretvor

be

Primarna

energija

(kWh)

Spec.

emisija

energ.

(kg/

kWh)

Emisije

CO2

(kg/leto)

Emis

ije

CO2

(%)

Električna

energija 58.259 kWh 1,00 58.259 2,50 145.648 0,49 28.547 44,7

TE - ELKO 13.000 l 10,06 130.780 1,10 143.858 0,27 35.311 55,3

Voda 2.650 m3

skupaj 189.039 kWh

189.039

289.506

63.858 100 2.650 m3

V letu 2016 je objekt v celoti porabil za delovanje 189.039 kWh energije. Skupna poraba ELKO,

namenjenega pridobivanju toplotne energije in ogrevanju tople sanitarne vode, je znašala

189.039 kWh.

Skupna poraba električne energije, ki se večinoma uporablja za razsvetljavo, pa tudi za

delovanje gospodinjskih in ostalih tehničnih aparatov ter pisarniške opreme, je v letu 2016 za

celoten objekt znašala 58.259 kWh.

Iz tabele zgoraj je razvidna tudi potrebna primarna energija energentov glede na faktor pretvorbe.

Skupna potrebna primarna energija je v letu 2016 znašala 289.506 kWh. Tabela prikazuje tudi

emisije CO2, ki so nastale pri pridobivanju potrebne energije za delovanje objekta.

Pri tem je emisija CO2 določena glede na sorazmernostni delež emitiranega CO2, ki nastane pri

pridobivanju energije in znaša 0,49 CO2/kWh za električno energijo ter 0,27 CO2/kWh za ELKO.

Skupna emisija CO2 zaradi porabljene energije je tako v letu 2016 znašala 63.858 kg/leto. Pri

tem je približno 45% CO2 posledica uporabe električne energije in 55% daljinskega ogrevanja.

Glede na prejšnja leta je možno v letu 2016 opaziti veliko večjo porabo vode, kar je posledica

nenadzorovanega izliva vode (počena cev), posledica katerega je bila povečana potrošnja v

septembru, oktobru in novembru 2016.

V nadaljevanju so prikazani stroški za energijo in vodo v letu 2016. Največji delež stroškov

predstavljata toplotna energija s 46,2% vrednosti vseh stroškov in električna energije z 41,2%,

medtem ko predstavlja delež vode 12,6%.


Stran 29 od 91

Tabela prikazuje tudi strošek posameznega energenta na enoto MWh oz. m3 za porabo vode.

Tabela 16: Stroški energentov v letu 2016

Potrošnja enota skupni

strošek [€] €/MWh €/m3

električna energija 58.259 kWh 8.555,09 146,85

toplotna energija - ELKO 130.780 kWh 9.578,95 73,24

voda 2.650 m3 2.613,68 0,99

Slika 16: Deleži skupnih stroškov v letu 2016

2.4. STANJE TOPLOTNEGA OVOJA IN TOPLOTNO UGODJE V

STAVBI

Človek je homeotermen oziroma toplokrven organizem, za katerega je značilna sposobnost

vzdrževanja telesne temperature, neodvisno od pogojev v okolju. Za vzdrževanje konstantne

telesne temperature je zadolžen termoregulacijski mehanizem, katerega napor oziroma

aktivnost vpliva na stanje toplotnega ugodja posameznika.

Toplotno ugodje je »stanje duha, pri katerem je izraženo zadovoljstvo s toplotnim okoljem«. Iz

definicije je jasno razvidno, da je ocena ugodja miselni proces, na katerega vplivajo fizični,

fiziološki, psihološki in drugi procesi.

Toplotno ugodje človeka dosežemo s toplotnim ravnovesjem med človekovim telesom in

njegovim okoljem in je določeno kot stanje v prostoru, ko za večino uporabnikov ni prehladno in

ne prevroče. Toplotno ugodje lahko dosežemo z zagotovitvijo toplotne bilance človeka in

ustrezne trenutne kombinacije temperature kože in temperature jedra telesa (kombinacija

temperatur, ki vzbuja občutek toplotne nevtralnosti). Na toplotno stanje prostora ne vplivamo

samo s temperaturo zraka, ampak tudi s temperaturo obodnih površin, gibanjem zraka, relativno

vlažnostjo, človek sam lahko na lastno toplotno ugodje vpliva z aktivnostjo in oblečenostjo.

41,23%46,17%

12,60%

Skupni letni strošek [€]

električna energija toplotna energija - ELKO voda


Stran 30 od 91

Zadovoljivi bivalni pogoji v prostoru so, kadar je relativna vlažnost med 40 do 70% in temperatura

zraka med 19 in 24°C.

Slika 17: Področje ugodja glede na temperaturo zraka

2.4.1. Osvetljenost po prostorih

Zahteve kakovostne razsvetljave predstavljajo presek človekovih vidnih potreb, arhitekturnih

vidikov in ekonomskih ter okoljskih omejitev.

Človekove vidne potrebe zajemajo:

vidljivost,

zmožnost opravljanja delovne naloge,

vidno udobje,

družabna komunikacija,

razpoloženje,

zdravje, varnost in dobro počutje in sposobnost estetske presoje.

Arhitekturni vidiki zajemajo:

oblikovanje,

kompozicijo,

stil,

zakone in uredbe,

standarde.

Ekonomske ter okoljske omejitve pa predstavljajo:

montažo (namestitev),

vzdrževanje,


Stran 31 od 91

delovanje,

energijo in

vpliv na okolje.

Slika 18: Obstoječe stanje razsvetljave – primer tipične razsvetljave prostorov

Razsvetljava je v večini prostorov izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, od tega je

140 svetil z opalno kapo, ki ima do 30% slabši svetlobnotehnični izkoristek. Pomožni prostori in

sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in

svetili z žarnicami.

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih delno

ne dosega predpisanih nivojev.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in LED svetilke. Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je

prav tako vgradnja senzorjev za vklop svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki.


Stran 32 od 91

3. SHEMA UPRAVLJANJA S STAVBO

3.1. RAZMERJA MED NAROČNIKOM REP, LASTNIKOM OBJEKTA,

UPORABNIKOM, NAJEMNIKOM, UPRAVNIKOM STAVBE

Diagram v nadaljevanju prikazuje razmerja med naročnikom razširjenega energetskega

pregleda, lastnikom, uporabnikom in upravnikom stavbe.

Naročnik razširjenega energetskega pregleda je Občina Ljutomer, ki je prav tako lastnik objekta.

Slika 19: Shema razmerij

3.2. SHEMA DENARNIH TOKOV NA PODROČJU OBRATOVALNIH

STROŠKOV

Diagram v nadaljevanju prikazuje shemo denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov.

Obratovalni stroški vrtca se pokrivajo iz občinskih sredstev. Plačilo stroškov poteka preko

računov s strani dobavitelja električne energije, toplotne energije ter vode.

Lastnik

Naročnik REP

Upravnik

Uporabniki

Občina Ljutomer

OŠ Janka Ribiča

Cezanjevci

Zaposleni Učenci Obiskovalci


Stran 33 od 91

3.3. SHEMA DENARNIH TOKOV IN PROCESA ODLOČANJA NA

PODROČJU INVESTIRANJA V URE

Za področje investiranja v URE skrbi občina skupaj z vodstvom vrtca in pripravlja projekte

vzdrževanja, prenov in investicij v URE in OVE. Na osnovi letnih finančnih in vzdrževalnih načrtov

odločajo o prioriteti in tipu izvedb posameznih vzdrževalnih ukrepov. REP predstavlja dokument,

ki bo v pomoč pri spreju odločitev v smislu URE in OVE, hkrati pa nakazal možnosti izvajanja

URE in OVE v prihodnje.

3.4. POTEK NADZORA NAD RABO ENERGIJE IN STROŠKI

Pregled nad rabo in stroški vodijo odgovorni na Občini Ljutomer na podlagi izdanih faktur za

energijo. Objekt nima vzpostavljenega elektronskega sistema v smislu energetskega

knjigovodstva.

3.5. MOTIVACIJA ZA URE PRI VSEH UDELEŽENIH AKTERJIH

Glavna motivacija za ukrepe iz področja URE so pri investitorju in upravitelju, da se obratovalni

stroški porabe vseh energentov zmanjšajo. Poleg stroškovnih vidikov pa so dodatni motivatorji

iz vidika okoljskega ozaveščanja, saj se z zmanjšanjem rabe energije in uvedbo ukrepov iz

področja obnovljivih virov energije zmanjša onesnaževanje okolja s toplogrednimi plini.

3.6. RAVEN PROMOVIRANJA URE

Učinkovito rabo energije se promovira preko različnih ukrepov za spodbujanje izvajanja ukrepov

učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Priporočamo udeležbo vseh uporabnikov stavb pri

ukrepih URE. Predvsem je to pomembno pri organizacijskih ukrepih. Obnašanje v smislu

ustreznega prezračevanja prostorov, ugašanja luči, ekonomične porabe pitne vode ipd. je

dosegljivo z motivacijo dela uporabnikov stavbe, predvsem zaposlenih in učencev osnovne šole.

Vrtec Vodmat, enota

Bolgarska

Računi za

električno

energijo, toplotno

energijo in vodo

Obračunski

proračun

Dobavitelj električne

energije, toplotne

energije in vode


Stran 34 od 91

4. OSKRBA IN RABA ENERGIJE

4.1. ELEKTRIČNA ENERGIJA

Električna energija, ki jo za delovanje potrebuje objekt, se pretežno uporablja za razsvetljavo,

hlajenje, delovanje aparatov in pisarniško opremo.

Iz podatkov porabe električne energije lahko razberemo, da je potrošnja električne energije v letu

2014 in 2016 konstantna, leta 2015 pa je opazno manjše odstopanje v smislu povečanja porabe

za cca 5,5%.

Tabela 17: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016

leto Električna energija [kWh/m2] rast/ padec [%]

2014 61.382

2015 64.696 5,40%

2016 58.259 -9,95%

povprečje 61.446

Slika 20: Poraba električne energije med leti 2014 in 2016

V nadaljevanju so prejeti podatki porabe električne energije analizirani glede na porabo po

posameznih mesecih. Iz povprečne mesečne porabe električne energije, je razvidno, da je režim

mesečne porabe sorazmeren z namembnostjo objekta. Poraba je najmanjša v času šolskih

poletnih počitnic, ko v šoli ni pouka.

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

0 0 0

Poraba električne energije [kWh]


Stran 35 od 91

Skozi leto prihaja med meseci do nihanj, ki so delno posledica tudi dolžine dneva in odstopanj

zaradi individualne porabe. Povečano porabo električne energije v zimskih mesecih je možno

pripisati krajšim dnevom in s tem večji potrebi po razsvetljavi.

Slika 21: Mesečna poraba električne energije v obdobju 2014-2016

Dobavitelj električne energije je Energija Plus d.o.o. V nadaljevanju tabele je prikazana

specifična cena električne energije objekta po obravnavanih letih in primerjava s povprečno ceno

električne energije za gospodinjstva v Sloveniji.

Tabela 18: Strošek električne energije med 2014 in 2016 - primerjava

leto Poraba [kWh] Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena EE

objekta

[€/MWh]

rast/padec

spec. cene

[%]

povprečna

cena v Slo,

skupina DE

[€/MWh] 7

razlika

[€/MWh]

2014 61.382 9.156,53 149,17 130,70 18,47

2015 64.696 9.645,76 5,34% 149,09 -0,05 128,13 20,97

2016 58.259 8.555,09 -11,31% 146,85 -1,51 128,07 18,78

povprečje 61.446 9.119,13 148,41 128,96 19,41

V zadnjih letih lahko opazimo konstantne cene električne energije. V letu 2016 se je specifična

cena električne energije znižala glede na leto 2015 za 1,5%, kar pomeni minimalni odklon. Ob

upoštevanju manjšanja porabe tudi skupni strošek za električno energijo v zadnjih treh letih

konstantno upada.

Iz tabele je razvidno, da se specifična cena električne energije cca 15% višja od cene na območju

Slovenije za skupino DE, v kateri se nahajajo objekti, s povprečno letno porabo večjo od 15.000

kWh.

7 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, maj 2017

01.0002.0003.0004.0005.0006.0007.0008.0009.000

Poraba električne energije [kWh] po mesecih

2014 2015 2016 povprečna poraba


Stran 36 od 91

4.2. TOPLOTNA ENERGIJA

Toplotna energija v objektu se uporablja za ogrevanje prostorov in za pripravo tople sanitarne

vode. Kot vir ogrevanja služi ekstra lahko kurilno olje, ki ga v cisterne v kurilnici kleti prizidka

dobavlja v tistem trenutku najugodnejši ponudbnik storitve.

Tabela v nadaljevanju prikazuje porabo toplotne energije po letih v obdobju med 2014 in 2016,

z dejansko rastjo oziroma padcem stroškov ogrevanja objekta. Ker se rezervoarji polnijo glede

na potrebe stavbe brez merjenja vmesnih količin v rezervarjih, natančnih mesečnih in s tem letnih

porab ni mogoče določiti. Podatki v tabeli so zato prikazani glede na dobavo ELKO skladno z

izdanimi fakturami. V zadnjem stolpcu tabela prikazuje dejansko porabo preračunano glede na

letni temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta.

Temperaturni primanjkljaj ali vsota stopinjskih dni je vsota razlik zunanje temperature zraka in

izbrane temperature v ogrevanem prostoru, ki jo izračunamo za tiste dni, v katerih je povprečna

dnevna temperatura zraka nižja od 12°C.

Letni temperaturni primanjkljaji so dostopni za posamezne meteorološke postaje v Sloveniji.

Objektu najbližji zbrani podatki za obdobje od 2014 do 2016 so za lokacijo Ljubljana – Bežigrad

(sedež ARSO).

Povprečen temperaturni primanjkljaj na lokaciji objekta znaša 3.300 Kdan. Normirano porabo za

posamezno leto dobimo tako, da dejansko porabo pomnožimo z razmerjem povprečnega in

letnega temperaturnega primanjkljaja.

Tabela 19: Analiza porabe daljinskega ogrevanja med leti 2014 in 2016

leto Poraba

[l]

Poraba

[kWh]

Strošek

[€]

rast/padec

stroška

[%]

specifična

cena TE

objekta

[€/MWh]

temperaturni

primanjkljaj

korigirana

poraba [l]

2014 10.846 109.111 10.326,73 94,64 2.288 15.643

2015 11.000 110.660 8.978,25 -13,06% 81,13 2.523 14.388

2016 13.000 130.780 9.578,95 6,69% 73,24 2.681 16.001

povprečje 11.615 116.850 9.627,98 82,40


Stran 37 od 91

Slika 22: Poraba ELKO v obdobju med 2014 in 2016

Dejanska poraba v zadnjih treh letih nakazuje konstantno naraščanje porabe toplotne energije.

Ob upoštevanju dejanskega letnega temperaturnega primankljaja na lokaciji objekta lahko

ugotovimo, da je bila najmanjša normirana poraba v letu 2015. Nasplošno je poraba toplotne

energije objekta v zadnjih treh letih primerljiva in ne nakazuje prevelikih nihanj.

Tabela spodaj prikazuje stroške toplotne energije in specifično ceno TE objekta v primerjavi s

statistično specifično ceno TE v predmetnem obdobju na območju Slovenije. Cene ekstra

lahkega kurilnega olja (ELKO) na vseh prodajnih mestih v Sloveniji se od 12. aprila 2016 določajo

prosto na trgu s strani trgovcev z naftnimi derivati.

Iz tabele je razvidno, da so specifični letni stroški ogrevanja primerljivi s stroški povprečnih

specifičnih cen ELKO na območju Slovenije.

Tabela 20: Analiza stroškov toplotne energije

leto Poraba [l] Poraba [kWH] Strošek [€]

specifična cena

TE objekta

[€/MWh]

specifična cena

ELKO na

območju

Slovenije

[€/MWh] 8

2014 10.846,00 109.110,76 10.326,73 94,64 100,33

2015 11.000,00 110.660,00 8.978,25 81,13 84,08

2016 13.000,00 130.780,00 9.578,95 73,24 67,10

povprečje 11.615,33 116.850,25 9.627,98 83,01 83,84

8 Vir: Republika Slovenija, MGRT, cene naftnih derivatov, maj 2017.

10.846 11.000

13.000

15.643

14.388

16.001

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

2014 2015 2016

Poraba TE od 2014 do 2016

Poraba [kWh] Normirana poraba [kWh]


Stran 38 od 91

4.3. VODA

Objekt je priključen na javno vodovodno omrežje, s katerim upravlja Javno Podjetje Prlekija

d.o.o. Tabela in slika v nadaljevanju prikazujeta skupno porabo vode objekta med leti 2014 in

2016.

Iz tabele je razvidno, da je bila skupna poraba vode v letu 2014 in 2015 primerljiva, v letu 2016

pa je opazna nepričakovano velika poraba vode. Razlog je neneadzorovan izliv vode (počena

cev), ki je vplival na porabo vode od septembra do novembra 2016.

Specifična cena vode se je gibala okoli 1,60 EUR/m3, v letu 2016, ko je prišlo do izlitja pa cca

1,0 EUR/m3.

Tabela 21: Poraba in stroški oskrbe z vode med 2014 in 2016

leto Poraba [m3] rast/padec

porabe [%] Strošek [€]

rast/padec

stroška [%]

specifična cena

vode [€/m3]

2014 724 1.151,30 1,59

2015 765 5,66% 1.234,65 7,24% 1,61

2016 2.650 246,43% 2.613,68 111,69% 0,99

povprečje 1.380 1.666,54 1,40

Slika 23: Poraba vode v obdobju med 2014 in 2016

Slika v nadaljevanju prikazuje mesečno porabo vode glede na izvedene mesečne obračune.

Poraba se obračunava s poračunom na vsake 3 mesece, zato lahko dejanska poraba odstopa

od zgoraj prikazane obračunane porabe.

724 765

2.650

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

Poraba vode [m3] od 2014 do 2016

2014 2015 2016


Stran 39 od 91

Slika 24: Mesečna poraba vode v obdobju 2014-2016

Vidna je anomalija porabe v obdobju september- november 2016, ko je prišlo do večjega izliva

vode. Z izjemo teh treh mesecev je poraba vode sorazmerno konstantna in se giblje okoli 70m3

na mesec, z izjemo poletnih mesecev, ko je upad porabe vode možno pripisati poletnim šolskim

počitnicam. Slika v nadaljevanju prikazuje porabo vode s predpostavljeno porabo vode v obdobju

september – november 2016 brez izlitja vode.

Slika 25: Predpostavljena mesečna poraba vode v obdobju 2014-2016 brez izlitja vode

0

200

400

600

800

1000

1200

1400

Mesečna poraba vode objekta [m3]


0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

Mesečna poraba vode objekta [m3]



Stran 40 od 91

4.4. ZANESLJIVOST OSKRBE Z VIRI

4.4.1. Električna energija

Električna energija se dobavlja iz distribucijskega omrežja. NN priključek objekta ie izveden kot

samostojen iz bližnje transformatorske postaje. Do prekinitve dobave električne energije lahko

pride v primeru izpada distribucijskega omrežja, kar pa traja lahko največ par ur. Objekt je

napajan s podzemnim NN priključkom preko priključno-merilnega razdelilnika.

V objektu sta dve merilni mesti:

- MM 4005786 OŠ Cezanjevci- Kuhinja , priključna moč 35 kW,

- MM 4005785 OŠ Cezanjevci - Učilnice, priključna moč 24 kW

Elektrorazdelilna oprema je ustrezno tehnično izvedena, napajalno odjemno mesto je zanesljivo,

oskrba z električno energijo je ustrezna. Električne naprave in razdelilci NN-razvodov so delno

prenovljeni, povprečno vzdrževani in omogočajo zanesljivo delovanje.

Razsvetljava notranjih prostorov je pretežno fluorescentna v tehnologiji T26, večinoma s

klasičnimi dušilkami. Svetilke so v večini z opalnimi kapami, delno so vgrajena svetila z zrcalnimi

rastri, v kuhinji in kletnih tehničnih prostorih so vgrajena svetila v izvedbi IP65. Razsvetljava

sanitarij in pomožnih prostorov je izvedena s klasičnimi žarnicami delno z kombinaciji s

kompaktnimi fluorescentnimi cevmi. Notranje nizkonapetostne električne instalacije so s stališča

funkcionalnosti in s stališča varnosti zanesljive. Potrebno bi bilo obnoviti razsvetljavo v prostorih

kjer so klasične žarnice in fluorescentne svetilke s klasičnimi pred stikalnimi napravami (dušilke)

opremljene z opalnimi kapami, obnoviti nekatere etažne razdelilce in izdelati vezalne sheme

razdelilcev in tlorise razsvetljave.

Slika 26: Elektrorazdelilna oprema objekta

Racionalizacija merilnih mest:

V preteklosti je v objektu delovala kuhinja, zato je za potrebe kuhinje lastno merilno mesto za

priključno moč 35 kW. Kuhinja se sedaj uporablja le kor razdelilna, število električnih porabnikov

se je zmanjšalo, zato se predlaga združitev merilnih mest in oprimalna določitev konične

priključne moči, kar bo pomenilo zamnjšanje stroškov za plačilo omrežnine za priključno moč.


Stran 41 od 91

4.4.2. Toplotna energija

Zanesljivost oskrbe moramo ocenjevati skladno z vplivom izpada posameznega energenta oz.

vira energije.

Izpad električne energije bi v zimskem času povzročil težave pri zagotavljanju želene notranje

temperature, zaradi ustavitve obtočnih črpalk za cirkulacijo ogrevne vode skozi ogrevni sistem.

S strani dobavitelja energenta do sedaj ni bilo težav pri dobavi energenta. Nadomestnega vira

za ogrevanje ni.

Toplotna postaja in vsa armatura je primerno vzdrževana. Težav z ogrevnim sistemom in

pripravo tople sanitarne vode ni pričakovati


Stran 42 od 91

5. PREGLED NAPRAV ZA PRETVORBO ENERGIJE

5.1. OGREVALNI SISTEM

Objekt OŠ Janka Ribiča ima vgrajen visokotemperaturni sitem ogrevanja 90/70° na ekstra lahko

kurilno olje. Objekti se ogrevajo s panelnimi in rebrastimi radiatorji različnih tipov in velikosti,

glede na čas vgradnje, v dvocevnem ogrevalnem sistemu.

5.1.1. Kotlovnica

Kotlovnica se nahaja v kleti objekta. V kotlovnici je vgrajen toplovodni kotel proizvajalca TVT

Maribor. Starost kotla se ocenjuje na okoli 25 let, toplotne moči pa okoli 400 kW. Na kotel je

vgrajen gorilnik, prikazan za EL kurilno olje. Toplotna izolacija cevi v kotlovnici je izvedena.

Dimnik je izveden zunanji klasični gradbeni od proizvajalca Schiedel. V sosednjem prostoru

kotlovnice so vgrajeni štirje rezervoarji za ELKO volumna 2.000 l. Dnevni režim ogrevanja poteka

od 7. do 15. ure, ostalo nočni režim.

Slika 27: Kotel izdelovalca TVT Maribor z vgrajenim gorilnikom (levo) in rezervoarji za ELKO v

kotlovnici (desno)

Razvodni ogrevalni sistem ima tri ogrevalne veje z vgrajenimi črpalkami za radiatorsko

ogrevanje, enkrat za klimat in enkrat bojler za pripravo tople vode.


Stran 43 od 91

Slika 28: Pet ogrevalnih vej z vgrajenimi črpalkami.

Regulacija ogrevalnega sistema je avtomatska preko zunanjega temperaturnega tipala. Shema

ogrevalnega sistema ni izdelana.

Slika 29: Elektro omarica za vklučevanje obtočnih črpalk (levo) in regulacija ogrevalnega sistema

(desno).


Stran 44 od 91

5.1.2. Radiatorski sistem

Ogrevanje stavbe je izvedeno s panelnimi radiatorji v dvocevnem sistemu s temperaturnim

režimom ogrevanja 90/70 °C. V vseh prostorih OŠ Cezanjevci je vgrajenih 73 ploščnih in

rebrastih radiatorjev, z vgrajenimi navadnimi ventili. Radiatorji so prikazani na spodnjih slikah.

Slike in tabele v nadaljevanju prikazujejo seznam vgrajenih radiatorjev in njihovih toplotnih moči.

Skupna vgrajena toplotna moč radiatorjev je 185.271 W , toplozračni grelnik za telovadnico

44.000 W in bojler 20.000 W.

Slika 30: Vgrajeni rebrasti Trika radiatorji z navadnim ventilom (levo), Emoterm radiator (na

sredini) in ploščati Jugoterm radiatorji (desno)

Tabela 22: Seznam vgrajenih ploščnih radiatorjev v OŠ

Vrsta radiatorja

Št. (kom)

Višina (mm)

Dolžina (mm)

Površina 1 radiatorja

(m2)

Moč enega

radiatorja (W)

Moč vseh radiatorje

v (W)

Tip radiatorja

Vrsta ventila

ploščni 1 900 1000 7,32 2930 2.930 900/1000-

22 N

ploščni 2 900 1400 10,25 4130 8.260 900/1400-

22 N

ploščni 1 600 1200 5,86 2584 2.584 600/1200-

22 N

ploščni 1 600 1400 6,83 2941 2.941 600/1400-

22 N

SKUPAJ 5 16.715

Tabela 23: Seznam vgrajenih aluminijastih radiatorjev v OŠ

Vrsta radiatorja

Št. (kom)

Višina (mm)

Dolžina (mm)


(m2)

Moč enega

radiatorja (W)


v (W)

Tip radiatorja

Vrsta ventila

členkasti 1 2000 492 0,19 1986 1.986 M2000 N

SKUPAJ 1 1.986


Stran 45 od 91

Tabela 24: Seznam vgrajenih členkastih EMOTERM radiatorjev v OŠ.

Vrsta radiatorja

Št. (kom)

Višina (mm)

Dolžina (mm)


(m2)

Moč enega

radiatorja (W)


v (W)

Tip radiato

rja

Vrsta ventila

členkasti 1 330 20 1.080 1.080 330/53 N členkasti


členkasti 2 600 8 776 1.552 600/53 N členkasti










SKUPAJ 22 66.532

Tabela 25: Seznam vgrajenih rebrastih radiatorjev TRIKA v OŠ.

Vrsta radiatorja

Št. (kom)

Višina (mm)

Dolžina (mm)


(m2)

Moč enega

radiatorja (W)


v (W)

Tip radiatorja

Vrsta ventila

rebrasti 1 604 21 4 1.806 1.806 604/4 N

rebrasti 3 604 24 4 2.064 6.192 604/4 N

rebrasti 18 604 25 4 2.150 38.700 604/4 N

rebrasti 2 604 33 4 2.838 5.676 604/4 N

rebrasti 12 604 18 6 2.016 24.192 604/6 N

rebrasti 1 604 23 6 2.576 2.576 604/6 N

rebrasti 2 604 25 6 2.800 5.600 604/6 N

rebrasti 1 604 26 6 2.912 2.912 604/6 N

rebrasti 2 604 34 6 3.808 7.616 604/6 N

rebrasti 1 1104 8 4 1.192 1.192 1104/4 N

rebrasti 1 1104 24 4 1.192 3.576 1104/4 N

SKUPAJ 44 100.038


Stran 46 od 91

5.2. SISTEM ZA OSKRBO S TOPLO VODO

Topla sanitarna voda se uporabljaja v sanitarijah, kuhinji in nekaterih razredih osnovne šole.

V sanitarijah se STV ogreva z lokalnimi električnimi grelniki, vgrajeni so grelniki sanitarne vode

TIKI 6×10 L. Kuhinja in tehnična učilnica sta priključeni na bojler v kotlovnici, kjer se za ogrevanje

TSV uporablja ELKO.

Slika 31: Primer vgrajenega grelnika TIKI v sanitarijah

5.3. SISTEM ZA OSKRBO S SANITARNO VODO

Objekt je oskrbovan s hladno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, vodo distribuira Javno

podjetje Prlekija d.o.o., Ljutomer, do leta 2010 pa jo je distribuiralo Komunalno-stanovanjsko

podjetje Ljutomer d.o.o., Ljutomer. Merilno mesto je v zunanjem termo jašku, kar je v skladu z

normativi, standardi in predpisi upravljalca komunalnega vodovoda.

Slika 32: Primer vgrajenih WC kotličkov z regulacijo pretoka vode (levo) in mešalne pipe (desno)


Stran 47 od 91

Na umivalnikih so vgrajene enoročne mešalne pipe za toplo/hladno vodo. Skupno je vgrajenih:

10 mešalnih pip za hladno/toplo vodo;

6 pipa s hladno vodo.

V sanitarijah je vgrajeno 18 kotličkov z regulacijo pretoka vode ter 6 pisoarjev. Primeri so

prikazani na slikah spodaj.

5.4. ELEKTROENERGESKI SISTEM IN PORABNIKI

Električna instalirana moč objekta je izračunana na osnovi popisa porabnikov na ogledu objekta.

Ker na vseh porabnikih ni več napisnih ploščic, so bile moči delno ocenjene. Priključne moči so:

inštalirana moč objekta znaša 52,3 kW,

konična moč znaša 20,9 kW

od tega znaša konična moč razsvetljave 7,2 kW

inštalirana moč razsvetljave je 12,1 kW.


Stran 48 od 91

6. PREGLED RABE KONČNE ENERGIJE

6.1. OVOJ STAVBE

Osrednji del objekta OŠ je bil zgrajen leta 1900 in je konstrukcijsko opečne gradnje. Na zunanji

površini nosilnih zidov ni toplotne izolacije. Skupna debelina zunanjih zidov znaša cca 58 cm. Po

dostopnih podatkih je bila zadnja obnova fasade izvedena leta 1968.

Slika 33: Fasadni elementi osrednjega objekta z vidno zidno opeko

Streha je po konstrukcijski sestavi lesene gradnje dvokapne oz. delno štirikapne oblike. Kritina

strehe je opečnata, delno na skrajnem SZ delu strehe iz trapeznih pločevinastih trimo plošč. Po

dostopnih podatkih je bila zadnja obnova strehe izvedena leta 1992. Podstrešje je neogrevano.

Strop je po konstrukciji lesen z nautjem.

Slika 34: Nogrevano podstrešje šole – trenutno stanje

Okna so kvadratne oblike iz plastičnih okvirjev s troslojno zasteklitvijo in zunanjimi žaluzijami.

Vhodna vrata stavbe so pvotna lesena vrata dvokrilne izvedbe in vodijo v manjšo garderobo, ki

služi kot vetrolov.


Stran 49 od 91

Slika 35: Stavbno pohištvo – okna (levo) in vhodna vrata (desno)

Tla proti terenu so izvedena iz armirano betonske plošce, tako kot tudi plošča nad neogrevano

kletjo. Tlaki so prvotni in neizolirani. Neogrevana klet je napram pritličju obokana, na delu kleti

(hišniški prostor) je izvedena betonska plošča, v nekaterih delih ni plošče, na tleh je utrjena

zemlja.

Slika 36: Kletni prostori osnovne šole

Tabela v nadaljevanju prikazuje glavne karakteristike zunanjega ovoja objekta, natančnejši opis

sestave posameznih konstrukcij pa se nahaja v prilogi Gradbena fizika.

Prizidek k osrednjemu objektu je konstrukcijsko zasnovan iz armirano betonskih sten debeline

20 cm z dodatno izolacijo z zunanje smeri v debelini 5 cm (EPS) in zaključnim slojem. Skupna

debelina zidov znaša 28 cm.

Slika 37: Fasadni elementi prizidka k osrednjemu objektu z vidnim stikom med objektoma (desno)


Stran 50 od 91

Streha je dvokapnica iz trapeznih pločevinastih plošč z nakonom cca 30°, na območju prehoda

proti osrednjemu objektu pa je izvedena kot ravna streha z minimalnim naklonom. Ogrevana klet

je delno vkopana na jugovzhodni in severovzhodni strani objekta.

Stavbno pohištvo je še prvotno, leseno z dvoslojno zasteklitvijo. Zateklitev na območju

telovadnice je izvedena s kopilitom, na posameznih območjih kombiniranim z zasteklitvami, skozi

katerega prihaja do velikih toplotnih izgub.

Slika 38: Zasteklitve na območju prizidka – kopilit v telovadnici (levo) in lesena vezana okna

(desno)

Tabela v nadaljevnaju prikazuje seznam konstrukcij zunanjega ovoja tako osrednjega objekta

kot tudi prizidka k osnovni šoli.

Tabela 26: Seznam konstrukcij zunanjega ovoja stavbe Osnovne šole Cezanjevci – obstoječe

stanje

OPIS

Površina (m2) U

(W/m2K) SV JV JZ SZ skupaj

VERTIKALNE POVRŠINE

Z1 Zunanja stena OŠ 148,29 166,82 74,24 178,86 568,21 0,846

Z2 Zunanja stena - prizidek 3,11 176,35 102,98 223,81 506,25 0,599

STREHA

S1 Streha nad prizidkom - pločevina 401,65 0,596

S2 Streha OŠ – SZ del - ravna 48,1 0,596

S3 Streha nad prizidkom - ravna 74,82 0,596

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Okno O1 PVC - OŠ 21,00 38,38 7,02 32,64 99,04 1,300

O2 Okno O2 LESENO – telovadnica 12,19 18,72 19,44 24,74 75,09 2,303

O3 Okno O3 – kopilit telovadnica 31,32 19,31 50,63 3,165

V1 Lesena vrata 6,52 3,36 3,34 13,22 2,300

V2 Kovinska vrata 2,57 2,57 2,500

HORIZONTALNE POVRŠINE


Stran 51 od 91

T1 Tla na terenu - OŠ 183,3 0,365

T2 Tla v prizidku - ogrevana klet 450,32 0,288

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti prizidka 87,17 0,683

S1 Strop nad kletjo 187,2 0,875

S2 Strop proti podstrešju 322,5 0,988

6.2. ELEKTRIČNI APARATI

Tabela v nadaljevanju prikazuje večje porabnike električne energije, ki se nahajajo v obeh

objektih osnovne šole in telovadnice. Med večje porabnike spada predvsem aparati pisarniške

opreme (npr. računalniki, kopirni stroji), aparati razdelilne kuhinje, kotlovnica in razsvetljava.

Podrobna razdelitev porabnikov je prikazana v naslednjem poglavju.

Tabela 27: Večji porabniki električne energije v objektu (konična moč)

OPIS – vrsta porabnika količina moč (W) Konična

moč skupaj (W)

% od skupne

moči

Bojler gorenje tiki 5 2.000 10.000 19,1

Razdelilna kuhinja, EŠ, PS Pomivalni stroj, hladilniki, zamrzovalnik

1 8.000 8.000 15,3

Radio 4 200 800 1,5

Osebni računalnik 4 550 2.200 4,2

Tiskalnik 2 280 560 1,1

Fotokopirni stroj 1 1.200 1.200 2,3

El radiator 3 2.000 6.000 11,5

Projektor 1 1.500 1.500 2,9

Sesalec 1 1.200 1.200 2,3

Priprava TSV kotlovnica 1 12.000 12.000 22,9

Črpalke kotlovnica 5 150 750 1,4

Oljni Gorilec in avtomatika 1 850 850 1,6

Razsvetljava 1 7.243,8 7.243,8 13,8

Skupaj 52.303,8 100

fi 0,4

Konična moč 20.921,5

6.3. RAZSVETLJAVA

Razsvetljava je v večini prostorov izvedena s fluorescentnimi svetilk tehnologije T26, od tega je

140 svetil z opalno kapo, ki ima do 30% slabši svetlobnotehnični izkoristek. Pomožni prostori in

sanitarije imajo razsvetljavo izvedeno v kombinaciji s kompaktnimi fluorescentnimi sijalkami in

svetili z žarnicami.

Po opravljenih preverjanjih osvetlitve objekta je bilo ugotovljeno, da je vgrajena razsvetljava

energetsko potratna. V večini primerov so uporabljene fluorescentne svetilke in svetilke z


Stran 52 od 91

žarnicami na žarilno nitko in kompaktnimi fluo sijalkami. Osvetljenost v skupnih prostorih delno

ne dosega predpisanih nivojev.

Danes na trgu obstaja varčnejša razsvetljava od izvedene, kot na primer fluorescentne svetilke

s 16 mm cevmi (T16) in LED svetilke. Ustrezen ukrep v smislu zmanjšanja porabe elektrike je

prav tako vgradnja senzorjev za vklop svetil na območju skupnih prostorov, kot so npr. hodniki.

Slika 39: razsvetljava v učilnicah in jedilnici osnovne šole

Tabela 28: Delež posameznih tipov razsvetljave

Tipični prostor Moč svetil (W) Št. oz. delež svetil %

Skupna moč razsvetljave 12.073,0 100

Delež telovadnica 3.920,0 32,5

Delež FC raster 8.24,0 6,8

Delež FC raster OPAL + IP 65 kapa 6.000,0 49,7

Delež ostale razsvetljave 1.329,0 11,0

6.3.1. Zasilna - varnostna razsvetljava

Zasilne svetilke ob izpadu električne energije osvetljujejo prostor približno eno uro z

osvetljenostjo minimalno 1 luxa tako, da je možno varno zapustiti prostore. V objektu je

instalirana varnostna razsvetljava in je opremljena z ustreznimi oznakami. Po ogledu objekta

ugotavljamo, da je varnostna razsvetljava vgrajena, vendar je priključena na način, da njeno

preizkušanje brez izklopa napajanja ostalih porabnikov ni možno, zato se preizkusi izvajajo le

občasno. Posledično je sklapati, da večina svetilk večne zagotavlja avtonomije 1 ura.

Obstoječa razsvetljava ne zagotavlja primerne osvetljitve glede na količini in namestitev svetil!

6.4. PRIPRAVA TOPLE SANITARNE VODE

Topla sanitarna voda se uporabljaja v sanitarijah, kuhinji in nekaterih razredih osnovne šole.

V sanitarijah se STV ogreva z lokalnimi električnimi grelniki, vgrajeni so grelniki sanitarne vode

TIKI 6×10 L. Kuhinja in tehnična učilnica sta priključeni na bojler v kotlovnici, kjer se za ogrevanje

TSV uporablja ELKO.


Stran 53 od 91

6.5. PREZRAČEVANJE IN KLIMATIZACIJA

V prostorih OŠ Cezanjevci je izvedeno prisilno in naravno prezračevanje.

Prisilno prezračevanje je izvedeno v telovadnici, kuhinji in v sanitarijah. V telovadnici je izvedeno

prezračevanje preko aksialnega ventilatorja vgrajenega v zunanji zid. Ventilator se vklaplja s

stikalom vklop/izklop brez regulacije vrtljajev. V kuhinji je izvedeno prisilno prezračevanje preko

kuhinjske nape z odvodom odpadnega zraka

Slika 40: Aksialni ventilator v telovadnici (levo) in napa v kuhinji (desno)


Stran 54 od 91

II. A N A L I Z A M O Ž N O S T I Z A Z N I Ž E V A N J E R A B E E N E R G I J E


Stran 55 od 91

7. OSKRBA Z ENERGIJO

Za zanesljivost neprekinjene dobave posameznih energentov skrbijo naslednja podjetja.


Dobavitelj električne energije je Energija Plus d.o.o., Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor. Objekt je

napajan s podzemnim NN priključkom preko priključno-merilnega razdelilnika.

Ocenjujemo, da se z zamenjavo dobavitelja ne bi doseglo bistvenega znižanja stroškov porabe

električne energije.

7.2. TOPLOTNA ENERGIJA

Stavba se ogreva preko ekstra lahkega kurilnega olja. Dobavitelj energenta je odvisen od

trenutne ponudbe trga in se lahko spremeni za posamezno dostavo/naročilo energenta.

7.3. VODA

Stavba se oskrbuje s pitno vodo iz javnega komunalnega omrežja. Dobavitelj pitne vode je

Javno podjetje Prlekija d.o.o. Babinska cesta 2, 9240 Ljutomer.

Zamenjava dobavitelja vode ni mogoča, saj je to obvezna gospodarska javna služba, ki jo izvaja

določeni izvajalec javne službe.


Stran 56 od 91

8. ANALIZE ENERGETSKIH TOKOV V STAVBI

8.1. POTREBNA TOPLOTA ZA DELOVANJE STAVBE

Za potrebe analize energetskih tokov v stavbi je bil z računalniškim programom URSA 4.0

izdelan elaborat gradbene fizike obstoječega stanja in stanja po sanaciji ob upoštevanju

predvidenih ukrepov. Preračun gradbene fizike za objekt se nahaja v prilogi tega razširjenega

energetskega pregleda.

Z gradbeno fiziko obstoječega stanja se v simulaciji obstoječega stanja z vnašanjem karakteristik

zunanjega ovoja in instalacij ter parametrov načina uporabe stavbe s strani uporabnika

približamo dejanski trenutni rabi energije objekta.

Glede na izveden preračun in simulacijo z računalniškim programom znaša trenutna letna

potrebna toplota za ogrevanje stavbe Qh,nd = 84.240 kWh/a, potrebna toplota za pripravo tople

sanitarne vode pa Qw,d = 24.809 kWh/a, potrebna toplota za hlajenje pa Qc,d = 46 kWh/a.

Tabela 29: Osnovni podatki na podlagi preračuna gradbene fizike



Površina toplotnega ovoja 3.018,97 m2


Koeficient transmisijskih toplotnih izgub 2.504,77 W/K

Koeficient prezračevalnih toplotnih izgub 1.018,88 W/K

Potrebna toplotna energija za ogrevanje 84.240,54 kWh/a

Potrebna toplotna energija za pripravo STV 24.809,79 kWh/a

Energija za hlajenje 46 kWh/a

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih

izgub 0,830 W/m2K

Slika v nadaljevanju prikazuje skupno bilanco toplotnih izgub in dobitkov stavbe na podlagi

preračuna. Bilanca prikazuje preračunane transmisijske in ventilacijske izgube ter notranje

dobitke in dobitke sončnega sevanja.

Iz skupne bilance toplotnih izgub in dobitkov stavbe na spodnji sliki je možno razbrati, da velik

delež izgub predstavljajo transmisijske izgube in sicer 71%, preostalih 29% predstavljajo

ventilacijske izgube. Na strani dobitkov predstavljajo dobitki sončnega sevanja 48% vseh

dobitkov, notranji dobitki pa preostalih 52%.


Stran 57 od 91

Slika 41: Bilanca toplotnih izgub in dobitkov stavbe

8.1.1. Transmisijske izgube

Do transmisijskih toplotnih izgub prihaja zaradi toplotnih izgub skozi neprozorne in prozorne

površine stavbnega ovoja, toplotnih mostov in toplotnih izgub skozi tla na terenu.

V nadaljevanju so prikazane toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe (fasada), ki zajemajo

prozorne in neprozorne površine.

Tabela 30: Neprozorne površine

Oznaka Orientacija Naklon [°] Poščina

[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Z1 - zunanja stena OŠ SV 90 148,29 0,852 126,34

Z1 - zunanja stena OŠ JV 90 166,82 0,852 142,13

Z1 - zunanja stena OŠ JZ 90 74,24 0,852 63,25

Z1 - zunanja stena OŠ SZ 90 178,86 0,852 152,39

Z2 - zunanja stena prizidek SV 90 3,11 0,602 1,87

Z2 - zunanja stena prizidek JV 90 176,35 0,602 106,16

Z2 - zunanja stena prizidek JZ 90 102,98 0,602 61,99

Z2 - zunanja stena prizidek SZ 90 223,81 0,602 134,73

Streha nad prizidkom SZ 15 99,06 0,596 59,04

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

kWh

/me

sec

transmisijske izgube ventilacijske izgube dobitki sončnega sevanja notranji dobitki


Stran 58 od 91

Streha - pločevina SV 3 74,82 0,596 44,59

Streha nad OŠ - SZ del SZ 9 48,10 0,596 28,67

Lesena vrata - OŠ SV 90 1,80 2,300 4,14

Lesena vrata prizidek JV 90 6,52 2,300 15,00

Lesena vrata prizidek JZ 90 3,36 2,300 7,73

Lesena vrata prizidek SZ 90 3,34 2,300 7,68

Kovinska vrata prizidek JV 90 2,57 2,500 6,43

skupaj: 1.314,03 962,15

Tabela 31: Prozorne površine

Oznaka Orientacija Naklon [°] Poščina

[m2]

U

[W/Km2]

Toplotne

izgube

[W/K]

Okna PVC - OŠ SV 90 21,00 1,300 27,30

Okna PVC - OŠ JV 90 38,38 1,300 49,89

Okna PVC - OŠ JZ 90 7,02 1,300 9,13

Okna PVC - OŠ SZ 90 32,64 1,300 42,43

Okna prizidek SV 90 12,19 2,300 28,04

Okna prizidek JV 90 18,72 2,300 43,06

Okna prizidek JZ 90 19,44 2,300 44,71

Okna prizidek SZ 90 24,74 2,300 56,90

Okna kopilit prizidek - JV JV 90 31,32 3,170 99,28

Okna kopilit prizidek - SZ SZ 90 19,31 3,170 61,21

skupaj: 224,76 461,96

Ob upoštevanju toplotnih mostov, znašajo skupne toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe

1.605,24 W/K.

Do transmisijskih izgub prihaja tudi skozi tla na terenu. V izračunu so upoštevane izgube skozi

talne plošče – tla na terenu na območju starega dela osnovne šole in skozi ogrevano klet na

območju prizidka/telovadnice. Skupne izgube skozi tla na terenu znašajo 324,27 W/K.

Prav tako prihaja do izgub skozi neogrevane prostore in sicer napram neogrevanemu podstrešju

osnovne šole, neogrevani kleti na območju osrednjega objekta osnovne šole in skozi manjši

neogrevan prostor nad spuščenim stropom telovadnice v prizidku osnovne šole. Skupne izgube

skozi neogrevane prostore znašajo 575,26 W/K.

Sliki v nadaljevanju prikazujeta razmerje med površinami zunanjega ovoja stavbe in razmerje

med posameznimi transmisijskimi izgubami objekta glede na te površine.


Stran 59 od 91

Slika 42: Toplotni ovoj stavbe - površine

Slika 43: Transmisijske izgube objekta

Iz zgornje slike je razvidno, da 64% transmisijskih izgub predstavljajo izgube skozi zunanje

površine, 20% izgube skozi tla in stene v/na terenu in 16% izgube skozi strop proti podstrešju.

Slika v nadaljevanju prikazuje transmisijske toplotne izgube po posameznih mesecih v letu.

44%

7% 30%

19%

Toplotni ovoj stavbe - površine

Zunanje stene - neprozorne površine Zunanje stene - prozorne površine

Tla na terenu Strop proti postrešju

64%20%

16%

Transmisijske izgube

Skozi zunanje površine Skozi tla na terenu, stene kleti in napram neogrevani kleti

Skozi strop proti podstrešju in nad telovadnico


Stran 60 od 91

Slika 44: Transmisijske izgube objekta po mesecih

8.1.2. Izgube zaradi prezračevanja

Toplotne izgube zaradi prezračevanja oziroma ventilacijske izgube, so posledica potrebe po

segrevanju svežega zraka, ki ga dovajamo iz zunanjosti s prezračevanjem. Ker je trenutno

prezračevanje objekta naravno z odpiranjem stavbnega pohištva, prihaja pričakovano do s tem

povezanih izgub zaradi prezračevanja.

Ventilacijske izgube predstavljajo 29% vseh toplotnih izgub. Slika v nadaljevanju prikazuje

ventilacijske izgube objekta po mesecih.

Slika 45: Ventilacijske izgube objekta po mesecih

JanuarFebrua

rMarec April Maj Junij Julij Avgust

September

Oktober

November

December

transmisijske izgube 39.135 30.298 26.090 18.034 4.509 0 0 0 962 18.635 27.052 35.407

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

kWh

/me

sec

Januar

Februar

Marec

April Maj Junij JulijAvgu

stSeptember

Oktober

November

December

ventilacijske izgube 15.91912.32410.613 7.336 1.834 0 0 0 391 7.581 11.00414.403

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

kWh

/me

sec


Stran 61 od 91

8.1.3. Toplotni dobitki

Toplotne dobitke delimo na notranje dobitke in dobitke zaradi sončnega obsevanja. Notranji

dobitki oz. dobitki notranjih virov predstavljajo toploto, ki v prostoru nastaja in njen vir ni ogrevalni

sistem. To so na primer oddaja toplote s strani uporabnikov stavbe, tehničnih naprav,

razsvetljave.

Toplotni dobitki so ocenjeni v skladu s Tehnično smernico TSG–1–004:2010 – po poenostavljeni

metodi. Skladno s poenostavljeno metodo znašajo prispevki notranjih toplotnih virov pri potrebni

toploti za ogrevanje 4 W/m2 na enoto uporabne površine.

Dobitki sončnega obsevanja predstavljajo toploto, ki vstopa v prostor zaradi sončnega obsevanja

in jih delimo na dobitke sončnega sevanja skozi zastekljene in tudi nezastekljene površine ovoja

stavbe.

Slika v nadaljevanju prikazuje notranje dobitke in dobitke sončnega sevanja po posameznih

mesecih.

Slika 46: Notranji dobitki in dobitki sončnega sevanja po posameznih mesecih

Januar

Februar

Marec

April Maj Junij JulijAvgu

st

Septemb

er

Oktober

November

December

dobitki sončnega sevanja 2.441 3.307 4.634 5.491 3.137 0 0 0 678 3.593 2.314 2.070

notranji dobitki 4.063 3.670 4.063 3.932 1.966 0 0 0 524 4.063 3.932 4.063

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

kWh

/me

sec


Stran 62 od 91

9. OCENA ENERGETSKO VARČNIH POTENCIALOV

Energetski varčevalni potencial stavbe ocenimo s pomočjo primerjave rabe energije v podobnih

stavbah. Za to uporabimo določene kazalnike. Če so energetski kazalci stavbe bistveno večji od

priporočenih vrednosti, lahko sklepamo, da obstaja energetski potencial za varčevanje z energijo

znotraj stavbe. Izbrali smo primerjalni kazalnik za javne stavbe: poraba energije na m2 neto

ogrevane površine – energijsko število.

OŠ Janka Ribiča Cezanjevci na osnovi podatkov, prikazanih v poglavju 2, glede na povprečje

zadnjih treh let, porabi za ogrevanje in pripravo TSV 116.850 kWh toplotne energije (v 2016 pa

130.780 kWh).

Energijsko število je poenostavljeno rečeno razmerje med letno količino celotne (po)rabljene

energije in koristno oz. ogrevalno površino objekta. Le-ta znaša za objekt 1.365,41 m2, kar

pomeni, da je izračunano energijsko število za porabo toplotne energije v letu 2016 enako 95,78

kWh/m2, energijsko število za delovanje objekta (ob upoštevanju električne energije) pa 138,45

kWh/m2.

Glede na izračunano energijsko število za delovanje objekta se stavba uvršča med potratne

objekte.

9.1. OVOJ STAVBE

V skladu z ogledom objekta in preračunom gradbene fizike je v nadaljevanju prikazana

prehodnost posameznih konstrukcij glede na njihove toplotne karakteristike. Iz spodnje

preglednice je razvidno kateri elementi zunanjega ovoja ne ustrezajo zahtevam PURES.

Tabela 32: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – obstoječe stanje

OPIS

Toplotna prehodnost

ustreznost Ui (W/m2K) Umax (W/m2K)


Z1 Zunanja stena OŠ 0,852 0,28 NE

Z2 Zunanja stena - prizidek 0,602 0,28 NE

STREHA

S1 Streha nad prizidkom - pločevina 0,596 0,20 NE

S2 Streha OŠ – SZ del - ravna 0,596 0,20 NE

S3 Streha nad prizidkom - ravna 0,596 0,20 NE

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Okno O1 PVC - OŠ 1,300 1,30 DA

O2 Okno O2 LESENO – telovadnica 2,300 1,30 NE


Stran 63 od 91

O3 Okno O3 – kopilit telovadnica 3,170 1,30 NE

V1 Lesena vrata 2,300 1,60 NE

V2 Kovinska vrata 2,500 1,60 NE


T1 Tla na terenu - OŠ 0,474 0,35 NE

T2 Tla v prizidku - ogrevana klet 0,351 0,35 NE

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti prizidka 0,391 0,35 DA

S1 Strop nad kletjo 2,560 0,35 NE

S2 Strop proti podstrešju - OŠ 1,300 0,20 NE

S3 Strop proti podstrešju - telovadnica 0,597 0,20 NE

Iz gornje tabele je razvidno, da prihaja do velikih izgub skozi zunanje zidove vrtca, ki v večini

niso izolirani. Toplotna prehodnost je ustrezna le skozi stavbno pohištvo. Ker je bila večina

izolacije na podstrešju objekta odstranjena, prihaja do velikih izgub tudi na tem območju. Tla na

terenu sicer ne dosegajo zahtevane prehodnosti skladno s trenutno veljavnimi zahtevami

PURES, vendar je vrednost minimalno presežena.

V skladu z zgoraj navedenim se priporoča izvedba:

Izolacije zunanjih sten s toplotno izolacijo debeline 16 cm, kot na primer kamena volna

toplotne prehodnosti 0,035 W/mK, ki naj na podkletenem delu sega tudi do nivoja 0,4 m

pod nivojem okolice

Izolacija neogrevanega podstrešja s toplotno izolacijo debeline 25 cm, kot na primer

mineralna volna toplotne prehodnosti 0,032 W/mK.

Tabela v nadaljevanju prikazuje predvidene toplotne prehodnosti posameznih elementov po

izvedbi sanacije toplotnega ovoja.

Tabela 33: Toplotne prehodnosti in primerjava z zahtevami PURES – predvideno stanje

OPIS

Toplotna prehodnost

ustreznost Ui (W/m2K) Umax (W/m2K)


Z1 Zunanja stena OŠ 0,852* 0,28 NE

Z2 Zunanja stena - prizidek 0,173 0,28 DA

STREHA

S1 Streha nad prizidkom - pločevina 0,596 0,20 NE

S2 Streha OŠ – SZ del - ravna 0,596 0,20 NE

S3 Streha nad prizidkom - ravna 0,596 0,20 NE

STAVBNO POHIŠTVO

O1 Okno O1 PVC - OŠ 1,300 1,30 DA

O2 Okno O2 LESENO – telovadnica 1,000 1,30 DA

O3 Okno O3 – kopilit telovadnica 1,000 1,30 DA

V1 Lesena vrata 1,300 1,60 DA


Stran 64 od 91

V2 Kovinska vrata 2,500 1,60 NE


T1 Tla na terenu - OŠ 0,456 0,35 NE

T2 Tla v prizidku - ogrevana klet 0,351 0,35 NE

Z3 Vkopani zidovi ogrevane kleti prizidka 0,391 0,35 DA

S1 Strop nad kletjo 2,560 0,35 NE

S2 Strop proti podstrešju - OŠ 0,134 0,20 DA

S3 Strop proti podstrešju - telovadnica 0,150 0,20 DA

*ukrep izolacije ni izvedljiv zaradi varovanja Trškega jedra s strani ZVKDS.

9.2. PREZRAČEVANJE IN KUHINJA

V telovadnici se predlaga zamenjava dotrajanega dovodnega klimata z klimatom za

dovod/odvod zraka preko rekuperacije (vračanja energije)

Slika 47: Primer klimata z vračanjem energije

9.3. PRIPRAVA TOPLE VODE

Predlaga se nastavitev termostatov v el. bojlerjih na minimalno ogrevanje PTV (40°C)

9.4. PROIZVODNJA TOPLOTE

Predlaga se vgradnja novega kotla na lesno biomaso. Zamenjava dotrajanega obstoječega kotla

TVT Maribor, z novim toplovodnim kotlom na sekance z avtomatsko dozirno napravo sekancev,

kot prikazuje slika v nadaljevanju, moči cca 130 kW in prigraditev dveh zalogovnikov po 1.500 l,

razvodne napeljave v kotlovnici in regulacijskega sistema.

Zraven kotlovnice bi bilo potrebno prirediti obstoječi prostor deponije olja za deponijo sekacev.

Sekance bi transportirali preko polžnega sistema v kurišče, proces zgorevanja je povsem

avtomatiziran in predstavlja stabilno oskrbo z domačim (obnovljivim) virom energije.


Stran 65 od 91

Slika 48: Kotel na biomaso in prigraditev dveh zalogovnikov

9.4.1. Hidravlično uravnoteženje

Pri neuravnoteženem hidravličnem sistemu imajo bližnji porabniki, ki so v bližini kotlovnice

prevelik pretok in povzročajo premajhne pretoke pri oddaljenih porabnikih. Posledica so

prenizke željene prostorske temperature. To vodi k povečevanju pretokov in zato obtočne

črpalke porabijo več električne energije od potrebne. Različni vplivi lahko skupaj povzročijo od

10% do 35% prekomerne porabe.

S hidravličnim uravnoteženjem zagotovimo enakomerne tlačne padce in s tem pravilne pretoke

ogrevne vode po celotnem razvodnem omrežju. Na ta način izboljšamo izkoristek ogrevalnega

sistema, zmanjšamo potrebno energijo za transport vode in znižamo potrebno temperaturo

ogrevne vode.


Stran 66 od 91

9.4.2. Namestitev termostatskih ventilov

V vseh prostorih osnovne šole je vgrajenih 73 ploščnih in rebrastih radiatorjev različnih tipov. Na

radiatorjih so vgrajeni navadni regulacijski ventili. Za vse radiatorje predlagamo vgradnjo

termostatskih ventilov s termostatsko glavo npr. Danfoss RA 2920, katerih značilnost je da so

polnjeni s plinom in lahko nastavi želeno oz. potrebno temperaturo samo pooblaščena in

poučena oseba s specialnim orodjem.

Slika 49: Primer ustrezne termostatske glave (Danfoss RA 2920)

Z vgradnjo teh termostatskih ventilov preprečimo spreminjanje temperature v prostoru

nepooblaščenim osebam. Po vgraditvi termostatskih ventilov je potrebno še izvesti hidravlično

uravnoteženje sistema, s katerim zagotovimo pravilne pretoke in diferenčne tlake ogrevnega

medija v celotnem radiatorskem sistemu. V odvisnosti od velikosti in stanja sistema so po

izkušnjah podjetja Dannfoss znižajo stroški ogrevanja za 3 % do 10 %.

9.5. RAZSVETLJAVA

Z energetsko sanacijo se predvidena menjava svetil, vgradnja LED svetilk, zamenjava klasičnih

fluo svetlobnih sevi z LED cevmi, vgradnja LED sijalk namesto klasičnih z okovom E27 in

vgradnja senzorjev za vklop svetil na hodnikih in v sanitarijah.

9.6. KLIMATIZACIJA

Objekt se v vročih poletnih časih ne uporablja (poletne počitnice), zato ni smiselno vgrajevati

hladilnih naprav.

9.7. SANITARNA VODA

Prihranimo lahko predvsem z osveščanjem uporabnikov stavbe.


Na rabo električne energije lahko vplivamo:

z organizacijskimi ukrepi (redno izklapljanje aparatov, klimatov in razsvetljave),

z uporabo naprav visokih energijskih razredov (A in B razredi),

z namestitvijo in uporabo varčnih svetilk, varčnih sijalk in izkoriščanjem dnevne svetlobe,


Stran 67 od 91

s krajšanjem delovanja svetil – uporabo senzorjev prisotnosti po sanitarijah, hodnikih in

prostorih brezstalne prisotnosti,

z rednim in kakovostnim vzdrževanjem naprav.

optomalna določitev konične priključne moči obejkta po izdelavi načrta PZI lahko prinese

prihranek stroška za omrečnino priključne moči ( trenutno ima objekt skupno 59 kW

konične priključne moči, kar je glede na obstoječe porabnike preveč)

Velik del ukrepov na tem področju je organizacijske narave, predvsem pa je potrebno pri nakupu

novih naprav pozornost posvetiti energijskemu razredu opreme.


Stran 68 od 91

III. P R E D L O G I I N A N A L I Z A U K R E P O V Z A U Č I N K O V I T O R A B O E N E R G I J E


Stran 69 od 91

10. ORGANIZACIJSKI UKREPI

10.1. OSVEŠČANJE (UPORABNIKA)

Brez večjih investicijskih vlaganj in s tem povezanih gradbeno-obrtniških in instalacijskih

posegov, je mogoče s pravilno osveščenostjo uporabnikov doseči občutno zmanjšanje končne

porabe energije.

Rezultate in usmeritve, ki so navedene v pregledu je potrebno primerno predstaviti uporabnikom,

saj bo na ta način dosežena večja ozaveščenost do učinkovite rabe energije in okolja. Po izvedbi

sanacijskih ukrepov je potrebno organizirati predstavitev pregleda in usmeritve za učinkovito

rabo energije, saj bodo na ta način posredno zmanjšani obratovalni stroški.

Priporočljivi organizacijski ukrepi zajemajo:

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi energije

je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne bo porabljala

nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

10.2. IZOBRAŽEVANJE

Šola zagotovi ustrezno izobraževanje zaposlenih in učencev na področju racionalne rabe

energije in ustreznih bivalnih pogojev.

10.3. INFORMIRANJE

Odgovorni zaposleni naj prejmejo informacije od usposobljenih institucij in sredstev javnega

obveščanja, jih kritično obdelajo in na primeren način posredujejo nadaljnim uporabnikom.


Stran 70 od 91

11. OCENA IZVEDLJIVOSTI INVESTICIJSKIH

UKREPOV

11.1. POTREBNA INVESTICIJSKA SREDSTVA, MOŽNI PRIHRANKI IN

ČAS VRAČILA

V nadaljevanju so prikazana potrebna investicijska sredstva (brez DDV), možni prihranki (brez

DDV) in čas vračila za predvidene investicijske ukrepe skladno z navedenim v REP.

Upoštevane cene energenta so preračunane iz povprečnih podatkov zadnjih treh let z zvišano

porabo za predpostavljeno prezračevanje telovadnice in znašajo 67,54 EUR/MWh brez DDV

(82,40 EUR/MWh z DDV) za ELKO in 121,65 EUR/MWh brez DDV (148,41 EUR z DDV) za

električno energijo.

Pri izračunu vračilne doba je upoštevana enostavna, linearna vračilna doba ukrepa.

11.1.1. Izolacija zunanjih sten

Ukrep zajema izolacije zunanjih obodnih sten in sicer:

- Izvedba toplotne izolacije debeline 16 cm na območju prizidka (telovadnice), ki vključuje:

toplotno izolacijo debeline 16 cm in toplotne prehodnosti 0,39,

tankoslojni omet 1,5mm,

špalete obdelane v ravnini,

postavitev odra,

čiščenje in struganje,

izravnava,

obdelava zaključkov na streho – izdelava novih kapnih oblog,

dobava in montaža ALU okenskih polic…

- Izvedba termoometa na območju osrednjega objekta osnovne šole, skladno z navodili

ZVKDS, ki vključuje:

Izvedbo zaključnega termoometa,

postavitev odra,


izravnava…

Ocena investicije za zgoraj navedene ukrepe znaša 42.750 EUR. Predvideni prihranki znašajo

cca 18.856 kWh toplotne energije oz. 1.554 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 27,5 let.


Stran 71 od 91

OPOMBA: Predviden ukrep v smislu energetske sanacije zajema na območju osrednjega dela

osnovne šole izvedbo termoometa. Ukrep ne zajema posegov v neogrevani kleti, kjer po

izkušnjah uporabnikov prihaja do zadrževanja vlage. V primeru sanacije vlage v kletnih zidovih

z izvedbo injektiranja in sušilnih ometov (obseg zidov cca 81,5m), ocenjujemo povečanje

vrednosti ukrepa v višini cca 8.700 EUR. Čeprav ukrep ne prispeva k energetski sanaciji objekta,

pa ga vsekakor priporočamo kot sočasno izvedbo z zgoraj predvidenim ukrepom.

11.1.2. Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Izvede se izolacija napram neogrevanim prostorom podstrešja. Na območju osrednjega dela

osnovne šole se predvidi dodatna izolacija postrešja s 25 cm toplotne izolacije, prehodnosti

0,038 W/mK, kot npr. URSA XPS N-III ali podobna izolacija primerna za pohodno podstrešje.

Glede na namembnost podstrešja se predvidi ogranitev pohodnega podstrešja, izvede se

zaključni sloj iz dvojnih mavčno-kartonskih plošč.

Na območju telovadnice se izvede dodatna izolacija spuščenega stropa telovadnice, kjer je

trenutno že izvedena izolacija z 10 cm mineralne volne. Predvidi se dodatna izolacija z 20 cm

mineralne volne.


cca 9.725 kWh toplotne energije oz. 801 EUR na leto.


OPMOBA: Ukrep v okviru energetske sanacije ne predvideva posegov v samo streho osrednjega

dela osnovne šole, ampak izolira objekt na območju toplotnega ovoja (plošča pod neogrevanim

podstrešjem). Posledično v posegu ni upoštevana zahteva ZVKDS o zamenjavi strešne kritine,

saj s predvidenim posegi vanjo ne posegamo.

11.1.3. Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva na območju prizidka s telovadnico,

medtem ko je stavbno pohištvo na območju osrednjega dela že ustrezno zamenjano. Vgradijo

se okna s skupno toplotno prehodnostjo okna Uw=1,0 W/m2K.


cca 6.530 kWh toplotne energije oz. 538 EUR na leto.

Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 72,0 let. Izračun vračilne dobe ukrepa je izveden

linearno in ne upošteva amortizacije vgrajenih oken, ki so na območju prizidka še prvotna.

OPOMBA: Ker so bila okna na območju osrednjega objekta vsa v celoti zamenjana z novim

stavbnim PVC pohištvom z dvoslojno zasteklitvijo in se trenutna prehodnost oken ocenjuje na

ustrezno, zamenjava le-teh ni predvidena. Skladno s pogoji ZVKDS je potrebno na tem delu

objekta vgraditi lesena okna.


Stran 72 od 91

11.1.4. Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnega tipala na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih.

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: kompaktna toplotna postaja

- ogrevalni krogi: 1

- priprava sanitarne tople vode: 1


cca 4,0% toplotne energije za ogrevanje in 4,0% za pripravo TSV, kar skupaj znese 4.231 kWh

oz. 349 EUR na leto.


11.1.5. Rekuperacija toplote

Predvidi se uvedba prezračevanja z rekuperacijo telovadnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega klimata, vključno obstoječi kanali in rešetke

- vgradnjo dovodno/odovodnega klimata z rekuperacijo za telovadnico,

- izvedbo potrebnega kanalskega razvoda za prezračevanje telovadnice,

- izvedbo cevnega razvoda skupaj z potrebnimi armaturami, črpalkami in ostalim

inštalacijskim materialom za povezavo klimata z kotlovnico,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje telovadnice,

- izvedbo krmilnega sistema s povezavo na centralni nadzorni sistem ponudnika za

ustrezno delovanje klimata in ventilatorjev.

Investicijo ocenjujemo na 12.000 EUR. Predvideni prihranki znašajo cca 70% oz. cca 10.730

kWh toplotne energije glede na obstoječi sistem prezračevanja. Letni prihranki energije po

izvedbi zamenjave klimata bi znašali 884 EUR na leto.


11.1.6. Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje

sistema

Na delujoče radiatorje, ki imajo vgrajene običajne radiatorske ventile, se vgradi radiatorske

termostatske ventile z možnostjo prednastavitve ter termostatske glave z varovalko pred


Stran 73 od 91

nepooblaščenim snemanjem. Radiatorji se ne menjajo. V ogrevalne veje toplotnega razdelilnika,

se vgradijo ročni balansirni ventili.

Višina naložbe v vgradnjo 73 termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema znaša

4.015,00 EUR. Poraba toplotne energije bi se znižala za 5 %, oziroma 4.566 kWh. Letni prihranki

energije bi znašali 376 EUR na leto.


11.1.7. Zamenjava sistema ogrevanja s kotlom na lesno biomaso (sekance)

Zamenjava dotrajanega obstoječega kotla proizvajalca TVT Maribor, z novim toplovodnim

kotlom na biomaso-sekance, moči 130 kW.

Izvede se delna prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega kotla in vgradnjo novega kotla na lesno biomaso cca 130 kW,

vključno dveh zalogovniko (2x 1500 l)

- avtomatsko dozirno napravo sekancev,

- prostor za deponijo sekacev

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.

Investicijo ocenjujemo na 54.000 EUR. Poraba toplotne energije po sanaciji bi se znižala za cca

30 % kar pomeni 27.400 kWh oz. 2.257 EUR na leto.

Dodatno bi se prihranek odražal zaradi cene zamenjanega energenta. Ob predvidenih prihrankih

bi znašala poraba po menjavi kotla in ostalih elementov cca 81.800 kWh. To pomeni za ELKO

letne stroške ogrevanja cca.5.557 EUR, za sekance pa 2.115 EUR. Dodatni letni prihranek

zaradi zamenjave energenta znaša 3.442 EUR.

Skupni letni prihranek ukrepa znaša 5.699 EUR. Vračilna doba predvidenega ukrepa znaša 9,5

let.

11.1.8. Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno. Za svetilke v katerih so vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in

navojem E27 se izvede retrofit zamenjava z ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v telovadnici je izvedena z zamenjavo obstoječih reflektorjev z novimi LED

reflektorji. Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način

prižiganja ostane nespremenjeno.


Stran 74 od 91


cca 10.500 kWh električne energije oz. 1.280 EUR na leto.

Predviden prihranek 10.500 kWh je ocenjen glede na trenutno porabo in število svetil. Vračilna

doba predvidenega ukrepa znaša 15,8 let.

11.2. EKOLOŠKA PRESOJA UKREPOV IN NJIHOV VPLIV NA

BIVALNO UGODJE

Ogljikov dioksid je eden glavnih povzročiteljev učinka tople grede. V okolje se sprostijo ogromne

predvsem pri sežiganju fosilnih goriv. Zato je racionalna raba energije in s tem manjše

sproščanje emisij CO2 v ozračje bistvenega pomena za trajnejši razvoj planeta, ki je sonaraven

in bo zadostil potrebam življenja sedanjim generacijam in hkrati to omogočil tudi prihodnjim

generacijam. Letno emisijo CO2, ki je posledica obratovanja neke zgradbe, določimo kot produkt

potrebe po energiji za ogrevanje in faktorja emisije CO2 glede na uporabljen energetski vir

(daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, kurilno olje, drva ipd.).

Manjša poraba električne energije in ogrevanja pomeni tudi zmanjšanje emisij toplogrednih

plinov, predvsem CO2. Za preračun emisij CO2 je uporabljena metodologija izračuna iz Tehnične

smernice TSG-1-004: 2010, uporabljeni faktorji pa skladni z zadnjimi objavljenimi v Uradnem

listu in sicer za daljinsko ogrevanje zanašajo: 0,32 kg CO2/kWht.

Za elektriko, dobavljeno iz javnega omrežja, je bil uporabljen faktor 0,49 kg CO2/kWhe. Po tem

izračunu je predvideno skupno zmanjšanje emisij CO2 po izvedbi vseh investicijskih ukrepov v

višini 9,9 ton letno (za 28,46 %).

Iz zgornjih izračunov je očitno, da lahko že pri eni sami zgradbi zmanjšamo emisije CO2 za več

ton, v merilu naselja, mesta ali države pa so te količine težko predstavljive.


Stran 75 od 91

12. PRIMERJALNA ANALIZA SKUPINE

PREGLEDANIH STAVB

V izvedenem razširjenem energetskem pregledu ni bila obravnavana skupina stavb, za katere

bi bila smiselna primerjalna analiza.


Stran 76 od 91

13. VIRI

1. Energetski zakon (EZ-E, Ur.l. RS, št. 10/2012)

2. Metodologija izvedbe energetskega pregleda, Ljubljana, 2007

3. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES-2, Ur.l. RS, št. 52/2010)

4. Tehnična smernica TSG-1-004:2010

5. Pravilnik o prezračevanju in klimatizaciji stavb (Ur.l. RS, št. 42/2002, 105/2002)

6. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Odredbe o zahtevanih izkoristkih za nove

toplovodne ogrevalne kotle na tekoče ali plinasto gorivo (Uradni list RS, št. 63/07)

7. Pravilnik o metodologiji izdelave in vsebini študije izvedljivosti alternativnih sistemov za

oskrbo stavb z energijo (Ur.l. RS, št. 35/2008)

8. Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Ur.l. RS, št. 77/2009)

9. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost 2008-2016 (AN URE)

10. Nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije AN OVE

11. Navodila za delo posredniških organov in upravičencev pri ukrepu energetske prenove

stavb javnega sektorja (MzI, februar 2016)

12. Priročnik za izvajalce energetskih pregledov (MGD, oktober 1997)

13. Baza podatkov naročnika


Stran 77 od 91

IV. P r i l o g e


Stran 78 od 91

14. Priloga 1: Osnovni podatki o stavbi

Tabela 34: Splošno

Ime objekta OŠ Janka Ribiča Cezanjevci

Naslov Cezanjevci 39

Kraj, poštna št. 9240 Ljutomer

Matična št. 5084628

Kontakt (02) 584 46 70

Parcelna št. 865/2 in 865/1

Katastrska občina 258 - Cezanjevci

Št. stavbe 174 in 175

Leto zgraditve 1900 (osrednji del) in 1987 (prizidek)

Koordinate stavbe GKX(N): 153527 GKY(E): 88680

Dejanska raba stavbe nestanovanjska

Kondicionirana površina objekta 1.365,41 m2

Tabela 35: Podatki o objektu

Leto izgradnje 1900 in 1987

Število etaž 2

Višina nadstropja 4,71 m

Tlorisna velikost zemljišča pod objektom 848,0 m2



Površina toplotnega ovoja 3.068 m2


Površina fasade 1.074,46 m2

Površina zunanjega stavbnega pohištva 242,35 m2

Površina neogrevanega podstrešja 322,5 m2

Površina vkopanih sten in tal na terenu 720,79 m2

Površina strehe na območju toplotnega ovoja 524,57 m2

Površina stropa nad neogrevano kletjo 187,2 m2


Stran 79 od 91

15. Priloga 2: Pregled možnih ukrepov zmanjšanja

stroškov za energijo

Tabela 36: Pregled vseh možnih ukrepov – scenarij 1

Št Opis ukrepa

Možni letni prihranki Investicija

€

Vračina doba [let]

kWH EUR

TE EE TE EE

Organizacijski ukrepi

1 Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe energije

- -

Investicijski ukrepi

1 izolacija zunanjih sten 23.513 1.554 42.750 27,51

2 izolacija napram neogrevanim delom

podstrešja 12.156 801 20.770

25,92

3 zamenjava stavbnega pohištva 8.161 538 38.700 71,94

4 energetsko upravljanje 5.290 349 15.000 43,02

5 rekuperacija toplote - telovadnica 13.411 884 12.000 13,57

6 vgradnja termostatskih ventilov in hidr. uravn. 5.707 376 4.015 10,67

7 sanacija kotlovnice 34.242 5.699 54.000 9,48

8 prenova razsvetljave 0 0 10.503 1.278 20.200 15,81

Izračun vseh vračilnih dob je izveden na enostaven način, brez upoštevanja amortizacije že

vgrajenih elementov. Navedeni prihranki in investicijska vrednost se nanaša na vrednosti brez

DDV.

Zgornja tabela prikazuje pregled vseh možnih ukrepov za zmanjšanje stroškov za energijo in

hkrati za doseganje trenutno veljavnih pogojev Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Ob sočasni izvedbi zgornjih ukrepov so bili pri izračunu končnega prihranka energije objekta

prihranki gradbenih ukrepov upoštevani linearno, prihranki na področju strojnih in

elektroinštalaterskih del so medsebojno faktorirani.

Tabela v nadaljevanju povzema predvidene ukrepe s scenarijem 1 in prikazuje predvideno

porabo po sanaciji objekta ob sočasni izvedbi vseh investicijskih ukrepov. Za obstoječe stanje

so uporabljeni podatki o povprečni porabi zadnjih treh let, pri tem pa je toplotna energija

prilagojena na dejansko zaradi predvidenega ukrepa prezračevanja na območju telovadnice.

Predpostavlja se, da bi bila trenutna povprečna dovedena toplotna energija zadnjih treh let

(116.850 kWh) ob že izvedenem prezračevanju telovadnice trenutno višja za cca 15.389 kWh

na leto (normirana raba). Prilagojena trenutna dovedena toplotna energija tako znaša 132.239


Stran 80 od 91

kWh, pri tem se predpostavi, da koristna energija za ogrevanje in pripravo STV znaša 80%

(izkoristek sistema) končne dovedene energije oz. 105.791 kWh.


Scenarij 2 – izvedba vseh investicijskih

ukrepov


Raba energenta - končna

dovedena energija


prihranek CO2

prihranek [EUR

brez DDV]

poraba končne energije

po sanaciji [kWh]


ELEKTRIČNA

ENERGIJA 61.446 30.109 10.503 5.147 1.278 50.943 24.962

TOPLOTNA

ENERGIJA 132.239 35.705 83.766 35.705 7.685 48.473 0

SKUPAJ 193.685 65.813 94.269 40.851 8.963 99.416 24.962

letni prihranek EE 10.503 kWh

letni prihranek TE 83.766 kWh

skupno zmanjšanje CO2 40.851 kg

skupno zmanjšanje stroškov 8.963 €

skupni znesek investicij 207.435 €

EVD 23,14 let

Tabela 38: Predvidena raba energentov po sanaciji

Predvidena raba končne

energije po energetski sanaciji

raba končne energije za TE 48.473 kWh

raba EE 50.943 kWh

skupna raba energije 99.416 kWh

emisije C02 24.962 kWh

energija iz OVE 48.473 kWh

Z vgradnjo kotla na lesno biomaso (sekance) bomo v stavbi povečali uporabo obnovljivih virov

energije, saj se bo za ogrevanje in pripravo STV izkoriščalo lesno biomaso (sekance).

Tabela v nadaljevanju prikazuje izračun sanacije ogrevalnega vira.

Tabela 39: Sanacija ogrevalnega vira

Energ.

prihranek koristna

en. [kWh]

delež energenta

izkor. kotla / COP (TČ)

nova raba -

koristna energija

nova raba -

končna en.

[kWh]

proizvedena toplotna energija

spec. str.

[€/kWh]

nov strošek TE [€]

prihranek TE [€]

CO2 po

san. [kg]

TE – novi vir

sekanci 60.227 100% 94% 45.564 48.473 45.564 0,0257 1.246 7.685 0


Stran 81 od 91

Ob izvedbi vseh predvidenih investicijskih ukrepov scenarija 1 znaša investicijska vrednost

ukrepov na podlagi ocene 207.435 EUR brez DDV. Ob izvedbi vseh ukrepov znaša enostavna

vračilna doba, brez upoštevanja amortizacije obstoječih elementov fasadnega ovoja, 23,1 let.

Tabela 40: Vračilna doba – scenarij 2

OBSTOJEČE UKREPI

končna energija [kWh]

koristna energija [kWh]

CO2 [kg]

strošek [€]

prihranek končne energije [kWh]

prihranek CO2 [kg]

prihranek [€]

investicija [€]

EVD

EE 61.446 61.446 30.109 7.475 10.503 94.267

5.147 40.851

1.278 8.963 207.435 23,14

TE - novi vir 132.239 105.791 35.705 8.931 83.766 35.705 7.685


Stran 82 od 91

15.1. ORGANIZACIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Osveščanje, izobraževanje in informiranje stanovalcev glede učinkovite rabe

energije

Osveščanje uporabnikov glede učinkovite rabe energije: prvi korak k racionalnejši rabi

energije je osveščenost uporabnikov, da bodo energijo koristili ko jo potrebujejo in da se ne

bo porabljala nenadzorovano tudi ko to ni potrebno.

Ocenjujemo, da so pri doslednem izvajanju ukrepa možni prihranki pri toplotni energiji (do 3%)

in pri električni energiji (do 2%).

Investicija: - EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: - EUR/leto

Vračilna doba: takoj let

Terminski plan uvajanja v mesecih:

0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): nizka

Tveganje (nizko, srednje, visoko): nizko


Stran 83 od 91

15.2. INVESTICIJSKI UKREPI

Ukrep 1 : Izolacija zunanjih sten

Ukrep zajema izolacije zunanjih obodnih sten in sicer:

- Izvedba toplotne izolacije debeline 16 cm na območju prizidka (telovadnice), ki vključuje:

toplotno izolacijo debeline 16 cm in toplotne prehodnosti 0,39,

tankoslojni omet 1,5mm,

špalete obdelane v ravnini,

postavitev odra,


izravnava,

obdelava zaključkov na streho – izdelava novih kapnih oblog,

dobava in montaža ALU okenskih polic…

- Izvedba termoometa na območju osrednjega objekta osnovne šole, skladno z navodili

ZVKDS, ki vključuje:

Izvedbo zaključnega termoometa,

postavitev odra,


izravnava…

Investicija: 42.750 EUR

Stroški: EUR/leto

Prihranek: 1.554 EUR/leto

Vračilna doba: 27,5 let


0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x

Težavnost (nizka, srednja, visoka): srednja

Tveganje (nizko, srednje, visoko): srednje


Stran 84 od 91

Ukrep 2 : Izolacija napram neogrevanemu podstrešju

Izvede se izolacija napram neogrevanim prostorom podstrešja. Na območju osrednjega dela

osnovne šole se predvidi dodatna izolacija postrešja s 25 cm toplotne izolacije, prehodnosti

0,038 W/mK, kot npr. URSA XPS N-III ali podobna izolacija primerna za pohodno podstrešje.

Glede na namembnost podstrešja se predvidi ogranitev pohodnega podstrešja, izvede se

zaključni sloj iz dvojnih mavčno-kartonskih plošč.

Na območju telovadnice se izvede dodatna izolacija spuščenega stropa telovadnice, kjer je

trenutno že izvedena izolacija z 10 cm mineralne volne. Predvidi se dodatna izolacija z 20 cm

mineralne volne.


Stroški: EUR/leto

Prihranek: 801 EUR/leto



0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 85 od 91

Ukrep 3 : Zamenjava stavbnega pohištva

Ukrep zajema zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva na območju prizidka s telovadnico,

medtem ko je stavbno pohištvo na območju osrednjega dela že ustrezno zamenjano. Vgradijo

se okna s skupno toplotno prehodnostjo okna Uw=1,0 W/m2K.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 86 od 91

Ukrep 4 : Energetsko upravljanje

S predvidenim ukrepom energetskega upravljanja se predvidi večji nadzor nad porabo.

Predvideni ukrepi zajemajo:

- vgradnjo dodatno potrebnih temperaturnih in tlačnega tipala na toplovodnem sistemu v

kotlovnici,

- vgradnjo nove elektro krmilne omare in izvedba krmilnih zank do nove opreme v

kotlovnici,

- povezavo elektronskega krmilnika s centralnim nadzornim sistemom ponudnika,

- vzpostavitev meritev notranje temperature zraka v referenčnih prostorih.

Investicija energetskega upravljanja je odvisna od obsega tehnološke opreme celotnega

sistema:

- ogrevalni vir: kompaktna toplotna postaja

- ogrevalni krogi: 1

- priprava sanitarne tople vode: 1


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 87 od 91

Ukrep 5 : Rekuperacija toplote - telovadnica

Predvidi se uvedba prezračevanja z rekuperacijo telovadnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega klimata, vključno obstoječi kanali in rešetke

- vgradnjo dovodno/odovodnega klimata z rekuperacijo za telovadnico,

- izvedbo potrebnega kanalskega razvoda za prezračevanje telovadnice,

- izvedbo cevnega razvoda skupaj z potrebnimi armaturami, črpalkami in ostalim

inštalacijskim materialom za povezavo klimata z kotlovnico,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na prezračevanje telovadnice,

- izvedbo krmilnega sistema s povezavo na centralni nadzorni sistem ponudnika za

ustrezno delovanje klimata in ventilatorjev.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 88 od 91

Ukrep 6 : Vgradnja termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje sistema

Na delujoče radiatorje, ki imajo vgrajene običajne radiatorske ventile, se vgradi radiatorske

termostatske ventile z možnostjo prednastavitve ter termostatske glave z varovalko pred

nepooblaščenim snemanjem. Radiatorji se ne menjajo. V ogrevalne veje toplotnega

razdelilnika, se vgradijo ročni balansirni ventili.

Količina: 73 kos termostatskih ventilov


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 89 od 91

Ukrep 7 : Zamenjava sistema ogrevanja s kotlom na lesno biomaso (sekanci)

Zamenjava dotrajanega obstoječega kotla proizvajalca TVT Maribor, z novim toplovodnim

kotlom na biomaso-sekance, moči 130 kW.

Izvede se delna prenova kotlovnice, ki zajema:

- demontažo obstoječega kotla in vgradnjo novega kotla na lesno biomaso cca 130 kW,

vključno dveh zalogovniko (2x 1500 l)

- avtomatsko dozirno napravo sekancev,

- prostor za deponijo sekacev

- izvedbo potrebnih strojnih in elektro instalacij za priklop nove opreme na obstoječo

instalacijo,

- izvedbo spremljajočih gradbenih del, ki so vezana na izvedbo strojnih in elektro

instalacij,

- izvedbo novega krmilnega sistema za enotno delovanje opreme v prostoru kotlovnice,

katerega se nadgradi s centralnim nadzornim sistemom ponudnika.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 90 od 91

Ukrep 8: Prenova razsvetljave

Prenova razsvetljave je izvedena z zamenjavo obstoječih svetilk z novimi LED svetilkami.

Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in način prižiganja

ostane nespremenjeno. Za svetilke v katerih so vgrajene klasične žarnice na žarilno nitko in

navojem E27 se izvede retrofit zamenjava z ustreznimi LED izvori.

Prenova razsvetljave v telovadnici je izvedena z zamenjavo obstoječih reflektorjev z novimi

LED reflektorji. Zamenjava je izvedena po principu ena za ena, vsa električna inštalacija in

način prižiganja ostane nespremenjeno.


Stroški: EUR/leto




0 - 3 3 - 6 6 - 12 12 - 24

x




Stran 91 od 91

16. Priloga 3: Gradbena fizika

Priloga zajema naslednje Elaborate gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v

stavbah:

1. OŠ Cezanjevci – obstoječe stanje

2. OŠ Cezanjevci – stanje po sanaciji

Documents

OŠ Janka Ribiča Cezanjevci · Razširjen energetski pregled – Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci Stran 2 od 91 Naslov: RAZŠIRJEN ENERGETSKI PREGLED OŠ JANKA RIBIČA CEZANJEVCI