Običaj, poslovni običaj, dobri poslovni običaj, uzance:- Običaji: so ravnanja, ki so ustaljena med osebami, ki ne vstopajo v obligacijska

razmerja zaradi pridobitnega namena - dispozitivni- Poslovni običaji: so ravnanja, ki so pričakovana med osebami posebnih lastnosti, to

je med gospodarskimi subjekti oz. trgovci – dispozitivni.- Dobri poslovni običaji: moralne norme, ki vežejo stranke v pravnem prometu. Veljajo

kot pravo. Določajo meje dovoljenega ravnanja med udeleženci v pravnem prometu – kogentne narave

- Uzance: so že zbrani – kodificirani poslovni običaji. Novejša teorija: so podrobna pravila določenega ožjega poslovnega kroga (Izjema so Splošne uzance za blagovni promet iz l.1954) Sprejemajo jih združenja gospodarskih subjektov (gospodarske zbornice) ali posamezni gospodarski subjekti (borze, banke)

Duty to mitigate (243 OZ) – sodelovalna dolžnostUpnik mora storiti vse, da se škoda ne poveča, mora storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, sicer lahko druga stranka zahteva zmanjšanje odškodnine. To ne pomeni restitucije, da mora škodo odpravljat ali zmanjševat že nastalo škodo

PrestacijeGre za vsebino izpolnitve, predmet obveznosti; izpolnitveno ravnanje – nekaj dati, storiti, opustiti- aktivna: dare, facere (dati, storiti)- pasivna: non facere (opustiti)

Obligacije Propter rem; primerObligacijsko razmerje je včasih odvisno od tega, ali ima stranka pravico do določene stvari. Torej obligacijsko razmerje izvira iz določenega stvarnopravnega razmerja oz. je odvisno od obstoja stvarnopravnega razmerja. Primer: Etažna lastnina: lastnik fizičnega dela zgradbe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnega premoženja. 119/6 SPZ - Če etažni lastnik ne vplača svojega prispevka v rezervni sklad, ga mora upravnik pisno pozvati k plačilu. Poziv upravnika se šteje za verodostojno listino v smislu zakona o izvršbi in zavarovanju.

Obligacije diligence – pojem in primerSo obligacije prizadevanja – kadar ni mogoče pričakovati od stranke, da bi se zavezala, je dovolj, da se potrudi v smeri, ki naj bi pripeljala do uspehaz zadostno skrbnostjo. Tudi če ne doseže potrebnega rezultata, ne krši obveznostiPrimer: Mandatna pogodbaNasprotje je obligacija rezultata (obligacija z določeno vsebino). Primer: podjemna pogodba

Obligacije v ožjem in širšem smislu; razlika kontrakt – pogodba- Obligacija v ožjem smislu: terjatev z vidika upnika in dolg z vidika dolžnika- Obligacija v širšem smislu: obligacijsko razmerje med strankama- Kontrakt: je pogodba s katero nastane obligacijsko razmerje- Pogodba: s pogodbo pa obveznost nastane, se spremeni ali ukine / preneha

Vrste obveznosti glede na pravni naslov- poslovne

o kontrakti: pravico ustvarjajoo pogodbe: pravico spreminjajo, ukinjajoo enostranski pravni posli: zavezana je ena stranka, ki voljo izjavi (VP, ponudba,

sprejem ponudbe, asignacija, pooblastilo, pobot...)- neposlovne

o delikti

1/83

o kvazideliktio kvazikontrakti

Razlika med delikti in kvazidelikti glede odgovornosti:- delikti : subjektivna odgovornost- kvazidelikti: objektivna odgovornost

Dvostranski pravni posli – pogodbe (izjava volj najmanj dveh strank)- enostranske pogodbe (darilna, shranjevalna, posodbena); Ena stranka je zavezana,

druga upravičenaRazlika je v številu zavez- dvostranske pogodbe (kupoprodajna, najemna, zakupna...); obe stranke zavezani in

upravičeni; So vzajemne oz. sinalagmatične – obveznosti sta medsebojno odvisni

Posebnosti sinalagmatičnih pogodbGlej zgoraj!Naštej dvostranske PP

Razlika med enostranskimi pravnimi posli in enostransko obveznostno pogodbo (primer)- enostranski pravni posel: oporoka; od pogodbe se razlikuje glede na število izjav volj.

Tu samo ena stranka izjavi voljo- enostranska pogodba: ena stranka zavezana, druga stranka upravičena (darilna,

shranjevalna...)

Enostranski pravni posli- nastanejo glede na obstoječe obveznostno razmerje in to razmerje ukinjajo ali

spreminjajoo odstopo odpovedo pobotna izjavao pravica izbireo obnovitev zaveze

- nastanejo ne glede na obstoječe obveznostno razmerje in navadno ustanavljajo novo zavezo

o javna obljubao izdaja VPo ponudbao sprejem ponudbeo pooblastitevo nakazilo – poseben primer pooblastitve

Kateri enostranski PP niso odvisni od obstoja PPO- Javna obljuba nagrade - Ponudba- Pooblastitev- Izdaja vrednostnega papirja

Predpostavke pravnih poslov- poslovna sposobnost- prava volja brez napak- možnost in dopustnost predmeta- oblika , če je predpisana- kavza (ne pozabi na kavzo, čeprav je Cigoj ne omenja)

2/83

Kvazikontrakti- obogatitveni zahtevki- verzijski zahtevek- kondikcijski zahtevek- gestija : poslovodstvo brez naročila- temelj je zakon

Vrste obveznosti glede na pravno varstvo:- popolne (civilne): pravo jim priznava popolno pravno varstvo. Te obveznosti je

mogoče iztožiti.- Nepopolne (naturalne): pri teh obveznostih ni mogoče izsiliti izpolnitve po dolžniku s

tožbo, a so vendarle plačljive. Samo tiste, ki jih zakon opredeljuje kot take. Obveznosti, ki se nasplošno priznavajo kot naturalne, so zastarane obveznosti. Zanje je značilno, da so že prej obstajale kot popolne obveznosti, a so pozneje to lastnost izgubile. Zastarana terjatev postane v sodnem postopku popolna z molčanjem. . naturalna je tudi obveznost, ki nastane iz igre. Seveda le, če je ta dovoljena. Vzrok za neiztožljivost – zakon želi varovati udeležence pred lahkomiselnim zapravljanjem. Obveznost se sme prenesti kot terjatev, prevzeti kot dolg, utrditi s poroštvom, zastavo, sme se pobotati... pridobitelj terjatve se seveda mora strinjati z lastnostmi terjatve.

Kako lahko pridobi upnik terjatev od dolžnika? Razloži 2 načina in ju primerjaj s pridobitvijo stvarne pravice- izvirno (originarno): s sklenitvijo pogodbe oz. povzročitvijo škode (odškodninska

terjatev) / zavezovalni pravni posel- izvedeno (derivativno): obligacija je že bila in nekdo dobi obstoječo terjatev s cesijo /

razpolagalni pravni posel

Razlika komutativna / aleatorna pogodba

Komutativna Aleatorna - tvegane- predmet obveznosti je jasen- vrednost koristi iz pogodbe je stranki

znana ob sklenitvi pogodbe- vidna je izpolnitev- izpolnitev ene stranke povsem ustreza

izpolnitvi druge - ekvivalenca

- iz pogodbe se ne vidi dajatev, ni jasna prestacija

- ni vidna izpolnitev- korist stranke, ki jo prejme, se ne da

vrednostiti ob sklenitvi pogodbe- vrednost izpolnitve je odvisna od

negotovega dogodka- zavarovalne pogodbe, pogodbe o

dosmrtnem preživljanju...

Pravni naslov: iustus titulus: Dejstvo iz katerega obveznost nastane. Tako se obligacije delijo na dve veliki skupini – poslovne in neposlovnemodus acquirendi: pridobitni načinreservatis mentalis – miselni pridržeklitispendenca – visečnost pravdelucidem intervalum – svetli trenuteknegotium claudicans – šepajoči poselpraesumptio iuris – izpodbojna pravna domnevapraesumptio iuris et de iure – neizpodbojna pravna domnevaImpedimentum praescriptionis: zadržanje zastaranjaInterruptio praescriptionis: pretrganje zastaranja

Kdaj molk naslovnika ponudbe zavezujeKadar sta stranki v stalni poslovni zvezi glede nekega blaga in naslovnik ni takoj ugovarjal.

3/83

Culpa in contrahendoJe odgovornost za pogajanja. Odgovorna je stranka:- ki se pogaja brez namena, da bi sklenil pogodbo- ki se pogaja z namenom, a brez utemeljenega razloga odstopiObseg odškodnine: - odgovornost za navadno škodo – škodo nastalo s pogajanji. - Ne pa tudi izgubljen dobiček oz. izgubljeno priliko (negativni pogodbeni interes). Če sta

bili stranki tik pred sklenitvijo pogodbe, pa se bo morda tudi to priznalo

Razlika med gentleman's agreement in pogodbo- gentleman's agreement:

o stranki ne izjavita volje se pravno zavezatio pravo ne daje pravnega varstva, ker stranke same nimajo volje se pravno

zavezatio stranke veže samo častno, kajti nobena stranka ne more zahtevati sankcije,

če druga stranka tak sporazum prekrši.- pogodba:

o posel s katerim se ustanovijo, prenehajo ali spremenijo pravice in pravna razmerja

o pogodba je pravno dejanje samo, če pravo določa zanjo pravne posledice

In fraudem legis agereObid zakona. Ne krši se zakon po črki, ampak po namenu. Ne krši neposredno zakonske norme. Na nek drug način ravna, da obide normo. Primer – simulirani pravni posel (ta ne more veljati, lahko pa velja prikrit pravni posel, ki ga simulirani skriva v sebi)Navidezna pogodba oz. simulirana pogodba sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. V primerih simulacije stranki hočeta, da posel nastane le na videz, na zunaj. Za stranki posel ne velja. Simulirani pravni posel lahko preide v izigravanje (obid) zakona – fraudolenca, zaradi česar je tak prani posel ničen.

Navidezni poselStranki hočeta, da nastane posel le na videz, na zunaj. Za stranki ta posel ne velja. Navidezna pogodba nima učinka med pogodbenima strankama Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.

Razlika simulirani pravni posel / disenzDisenz, nesporazumO nesoglasju govorimo, kadar se izjavi volje strank ne krijeta. Treba je ločiti od zmote v pravnem naslovu, kjer se izjavi krijeta, le da vsaka stranka razume pod izjavo nekaj drugega kot nasprotna stranka. Torej, ni ujemanja volj, ni soglasja, ter tako pogodba ne nastane. Glej tudi 16 OZ

Načelo ultra viresZOR je uvedel načelo specialne pravne sposobnosti: Pravna oseba lahko sklepa pogodbe v pravnem prometu v mejah svoje pravne sposobnosti, sicer pogodba nima pravnega učinka. ZGD ohranja to načelo z dodatkom: Družba sme opravljati tudi vse druge posle, ki so potrebni za njen obstoj in za opravljanje dejavnosti, ne pomenijo pa neposrednega opravljanja dejavnosti. Torej: pravni posli, ki jih sklene družba s tretjimi osebami in s katerimi prekorači v registru vpisano dejavnost, so veljavni, razen če je tretja oseba vedela ali bi morala vedeti za prekoračitev.

4/83

Razlika med pogodbo o prizadevanju in garancijsko pogodbo z vidika odškodninske obveznosti (str. 91)

- pogodba o prizadevanju: Kdor obljubi, ne odgovarja, če je obljubil drugemu le to, da se bo pri tretjem prizadeval, da bi se ta zavezal nekaj storiti ali opustiti, pa v tem primeru ni uspel kljub vsemu potrebnemu prizadevanju.

- garancijska: Obljuba dana drugemu, da bo tretji nekaj storil ali opustil, ne veže tretjega, tisti, ki je to obljubil, pa odgovarja za morebitno škodo, ki drugemu nastane zato, ker se tretji noče zavezati, da bo to storil ali opustil.

PonudbaPonudba je določeni osebi dan predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da bi se z njegovim sprejemom pogodba lahko sklenila.

Razlika med denarnimi in nedenarnimi izpolnitvami- denarne:

o čisteo prinosninao predmet obveznosti je denaro možna predčasna izpolnitevo zamudne obresti (denar, druge nadomestne stvari)

- nedenarneo iskovinao nečiste (znesek je treba šele ugotoviti ali določiti)

Pactum de quota litisNemoralni motiv – udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku)

Pactum de non licitandoNemoralni motiv – neudeležba pri dražbi

Genus perire non…species perit ei cui debetur, genus perire non consetur : individualno določena stvar propade tistemu, komur je dolgovana, medtem ko se šteje, da po vrsti določena stvar ne more propasti

Omejeni genusPredmete, ki so po svoji naravi generični, lahko stranki omejita glede na prostor in čas. Tako je genus omejen na določeno geografsko območje. Lahko pa tudi ožje – skladišče....

KoncentracijaGenus postane species.Dolžnik ima pravico da opravi individualizacijo. Šteje se, da je blago izločeno, ko dolžnik ukrene vse, kar je potrebno, da drugi stranki omogoči prevzem ter obenem od nje zahteva, naj blago prevzame. Akšna izročitev se imenuje koncentracija. Genus postane species.

Actio PaulianaStečajna, civilna (oškodovanje, priviligiranje upnikov)Gre za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanje, ki so bila storjena v škodo upnikov in zaradi katerih dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve. Urejena je v stečajnih pravilih. Pravna dejanja storjena v zadnjem letu pred uvedbo stečajnega postopka, se lahko izpodbijejo, če je stečajni dolžnik s premoženjem razpolagal brezplačno ali za neznatno plačilo.

5/83

Actio publicianaS publicijansko tožbo se varuje bonitarna lastnina. Bonitarni oz. domnevni lastnik je dobroverni lastniški posestnik. Domnevni lastnik stvari ima ob odvzemu posesti pravico zahtevati njeno vrnitev tudi od dobrovernega lastniškega posestnika, pri katerem je stvar na podlagi šibkejšega pravnega naslova. Tu bo šlo predvsem za premične stvari.

V primeru kolizije dveh bonitarnih lastnikov ima močnejši pravni naslov tisti, ki je stvar pridobil odplačno. Če sta njuna pravna naslova enako močna, pa ima prednost tisti, ki ima stvar v neposredni posesti.

Actio aquilianaVsaka napaka volje ima za posledico izpodbojnost pravnega posla, če je posel neodplačen. V škodo upnika sklenjeno neodplačno pogodbo je mogoče izpodbijati, čeprav nobena od strank ni imela namena, da bi upnika oškodovala, oz. ni vedela za slabo stanje prezadolženca.

Consilium fraudis Glej 256 OZ!Odplačna razpolaganja, ki povzročijo prikrajšanje upnika so izpodbojna, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

- Prikrajšanje- Oškodovalni namen dolžnika (consilium fraudis)- Pridobitelj je za ta oškodovalni namen zoper upnike vedel (conscius fraudis)

Pomen ugovorov- ugovori, ki jih lahko uveljavljaš kot tožbo – zastarajo (ugovor pobotanja, ugovor

izpolnitve)- ugovori, ki jih ne moreš uveljavljat s tožbo – ne zastarajo (so samostojni in jih lahko

uveljavljaš le ko si tožen); npr. ugovor zastaranja

Peremptorični ugovori: trajni; razdiralni – zanikajo veljavnost zahtevkaDilatorični ugovori: : odlagalni – ne pobijajo pravice, samo začasno preprečijo uveljavljanje zahtevka

ExpromissioBrezplačni prevzem tujega dolga (Cigoj, institucije obligacij str. 65) Rimsko pravo: je obljuba novega dolžnika brez prošnje starega.

Remissio Brezplačni odpust dolga (Cigoj, Institucije obligacij str. 65)

Ara (lat. Arrha)Ara je premoženjska korist, ki jo ob sklenitvi pogodbe stranka izroči drugi stranki zaradi utrditve svoje obveznosti. Če je dvomljivo, v kateri namen je bila korist izrečena, se v sodni praksi šteje, da gre za predujem.Akcesorni dogovor o ari je realen dogovor. Dogovorjena je šele, ko se da (ne že tedaj, ko se stranki o njej dogovorita)

Ara kot odstopnina (skesnina) glej tudi 67, 68 OZPogodbeni stranki se lahko dogovorita, da ima bodisi ena bodisi vsaka od njiju pravico odstopiti od pogodbe, če da odstopnino (skesnino). Stranka, ki ima pravico odstopiti od pogodbe, mora dati odstopnino hkrati z izjavo o odstopu. Če je bila ob ari dogovorjena pravica odstopiti od pogodbe, se šteje ara za odstopnino in lahko vsaka stranka odstopi od pogodbe.

6/83

Določbe o ari64-68 OZ

Arbitratorska pogodba – izvensodna razlaga pogodb 85 OZPogodba, da bo 3. dal razlago spornih določil

Dolus coloretus (obarvani naklep) Teži k nekim ciljem, ki jih lahko vrednostno ocenimo

Klasična teorija kavzeKlasična teorija vidi kavzo v namenu, ki izhaja iz tipa pogodbe. Predvsem je ta teorija temeljila na spoznanju, kaj je vzrok pri sinalagmatičnih pogodbah – pri teh je causa zaveza nasprotne stranke. - causa acquirendi oz credendi:

o vzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke (conditionis implendae causa)

o pravilo sočasne izpolnitve: stranka pri dvostranskih pog. ni dolžna izpolniti obveznosti prej, kot jo izpolni nasprotna stranka

- causa donandi:o ekonomskega namena v takem tipu pog. NIo causa pri darilni pog. je oprostilni namen, namen, da naj bo stranka dajatve prostao nemen izpolnitve je povečanje koristi druge stranke brez kakršnegakoli plačila

nasprotne koristi za naklonitev- causa solvendi: utrditvena kavza

o stranka se dodatno zaveže, utrdi svojo obveznosto sem spadajo:

datio in solutum zastava in poroštvo ara

Klasična teorija ne nudi obrazložitve kavze za fiduciarne posle.

Katere izbed naštetih pojmov je klasična teorija opredelila kot kavzo? obkroži(acquirendi - credendi, donandi, solvendi so pravilni)

Kako je definirana kavza?Causa je neposredni vzrok obveznosti. Biti mora odločilen, kvalificiran namen, zaradi katerega se je sklenjena pogoba dvignila iz nenačrtnih odnosov.

Teorije o objektivni kavziPoleg okoliščin, ki jih imajo stranke v svoji predstavi, lahko obstajajo okoliščine, na kateri stranki niti ne mislita, ker so same po sebi umevne in pomenijo zato predpostavke za veljavnost p.p. Primeri:- zahteva, da mora obstajati ekvivalenca med izpolnitvama strank, če je ekvivalenca

smisel te pogodbe.- Dosegljivost in smiselnost namena pogodbe

Določila v OZ o kavzi, motivuGlej 39 OZ – podlaga in 40 OZ – nagib – glej zakon!!!

Razlika med delikti in kvazidelikti- Delikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kot posledice krivdnega ravnanja

– predstavljajo institut subjektivne odškodninske odgovornosti.- Kvazidelikti: obligacije, ki nastanejo zaradi nastanka škode, kadar odgovorna oseba

odgovarja ne glede na krivdo – predstavljajo institut objektivne odgovornosti.

7/83

Torej, razlike so:- v odgovornosti (subjektivna, objektivna)- v predpostavkah kaj kdo dokazuje

Civilni delikt(vir z interneta): Kršitev splošnih in abstraktnih pravil, neizpolnitev obveznosti, kršitve pravic...

Po komentarju OZ: Predpostavke civilnega delikta so okvir, ki nam je na voljo, da doženemo, čigav je riziko nastanka konkretne škode, ali je oškodovančev, ali pa jo lahko pripišemo komu drugemu.Generalno klavzulo odškodninskega prava ali splošni civilni delikt tako opredeljujejo naslednje predpostavke:- protipravno ravnanje (ali opustitev)- škoda- vzročna zveza- krivda

Predpostavke kvazidelikta oz. objektivne odškodninske odgovornosti:- škodni dogodek- škoda- vzročna zveza- objektivna odškodninska odgovornost (odgovornost ne glede na krivdo – torej, da je

vzrok škodi nevarna stvar ali nevarna dejavnost)

PunktacijaTo je osnutek pisne pogodbe. Je listina, ki vsebuje glavne točke pogodbe. Stranke tako listino podpišejo z namenom, da bodo pozneje napisale listino, ki bo vsebovala njihov celotni dogovor.

Učinek punktacijePravni učinek punktacije je, da so stranke dogovorjene o tistih okoliščinah, o katerih sta sprejeli punktacijo. A tudi tiste okoliščine, ki niso sprejete so lahko že predmet dogovora. Punktacija je torej polna pogodba v tistih točkah, glede katerih so stranke dogovorjene. Celo zaznamba v zemljiški knjigi se lahko opravi na podlagi punktacije.

Punktacija Predpogodba – pactum de contrahendo Je že pogodba v tistih točkah v katerih sta stranki dogovorjeni

Je šele pogodba, da se bo sklenila glavna pogodba

Razlika med pooblastilno in pooblastitveno pogodbo- pooblastilna pogodba: dvostranski pravni posel pri katerem pooblaščenec deluje kot

direktni zastopnik (v tujem imenu za tuj račun); izdati se mora pooblastilo, ki je enostranski pravni posel

- pooblastitvena pogodba: zastopnik deluje kot indirektni (posredni) zastopnik (v svojem imenu za tuj račun). Ni potrebno pooblastilo (komisijska pogodba). Ima pa edicijsko dolžnost (po končanem poslu mora prepustiti koristi).

Razlika pooblastilo / pooblastitev- pooblastilo: kadar je pooblastilo objavljeno tretjemu, posamezniku ali javnosti nasplog

govorimo o pooblastilu- pooblastitev: kadar pooblastilo ni objavljeno govorimo o pooblastitvi v notranjem

razmerju.

8/83

Razlika pooblastitev – mandat

Pooblastitev MandatJe enostranski akt, s katerim daje pooblastitelj pooblaščencu pravico, da zanj opravi določen posel, pooblaščenec pa se ne zaveže, da bo ta posel opravil. Sprejel je upravičenje. Objava pooblastitve je pooblastilo.

Obstajajo pooblastila brez mandata, ki se lahko pridobijo na podlagi drugega posla (pooblastilo po zaposlitvi, družbena pogodba...

Je pogodba, s katero se mandatar zaveže opraviti posel.

Obstajajo mandati brez pooblastila – komisijska pogodba

Razlika falsus procurator / prekoračitev pooblastila 72, 73 OZRazlika je v odškodninski odgovornosti, če zastopani ne odobri pogodbe. Pri prekoračitvi lahko tretja dobroverna stranka zahteva od zastopnika in zastopanega (sta solidarno odgovorna, objektivno odgovornost zastopnika), medtem ko pri neupravičenem zastopanju falsus procurator odgovarja sam.Prav tako se zahteva dobra vera druge stranke. 73/4 OZ

Dilema ego, alter ego- ego: del pravne osebe; organi PO; izoblikujejo in izjavljajo voljo; organ ni zastopnik,

marveč je del pravne osebe; direktor gospodarske družbe deluje kot EGO, ker je organ družbe

- alter ego: zastopnik pravne ali fizične osebe, ki pridobi pooblastilo. Izjavlja voljo, ki jo zastopa.

POGODBE V KORIST TRETJIH

Kdo ima actio directa pri pogodbah v korist tretje osebe (aktivna legitimacija, zahtevki)Značilnosti pristne pogodbe v korist tretjega.Značilna posebnost pogodbe v korist tretjega je actio directa, ki jo pridobi beneficiar. Ta direktna tožba dovoljuje dolžniku (promisarju), da po svojem dolžniku (promitentu) plača svojega upnika (beneficiarja). Actio pridobi tretji (beneficiar), če gre za pristno pogodbo v korist tretjega. Torej: aktivno legitimirana sta promisar in beneficiar, če gre za pristno pogodbo.

Pri pogodbi v korist tretjega je terjatev v beneficiarjevem premoženju: akrescenca, akceptiranje- od trenutka sklenitve pogodbe – teorija o akrescensi- od trenutka beneficiarjevega soglasja – teorija o akceptiranju

Pogodbe v korist tretjega. Opredeli pravna razmerja med 3 strankami v primeru pogodbe v korist 3. (npr asignacija)

- kritno (promitent – promisar)- valutno (promisar – beneficiar)- kavzalno (promitent – beneficiar)

9/83

OBRESTI, VALORIZACIJAObresti

- So nadomestilo za uporabo denarja- Pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je lahko:

- Bodisi pravni posel- Bodisi drugo pravno dejstvo

Pogodbene obresti- So obresti, za katere se dogovorita upnik in dolžnik, in ki tečejo v obdobju od

nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti.- Pravni temelj nastanka obveznosti plačati pogodbene obresti je pravni posel

(pogodba)382 OZPogodbeni stranki se lahko dogovorita, da mora dolžnik za obdobje od nastanka denarne obveznosti do njene zapadlosti poleg glavnice plačati tudi pogodbene obresti.Če so dogovorjene pogodbene obresti, nista pa določeni obrestna mera in zapadlost, je obrestna mera 6% letno, obresti pa zapadejo hkrati z zapadlostjo glavnice.

Zamudne obresti- So obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo (kršitev obveznosti plačati

določen denarni znesekob zapadlosti). - Tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (nastanka zamude) do njenega

plačila. - Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je pravno dejstvo

nastanka (nastopa) zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti

Zamudne obresti za obveznosti izražene v tuji valutiČe je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. Obrestna mera zamudnih obresti znaša 8% letno, če poseben zakon ne določa drugače.

Obrestna mera zamudnih obresti v domači valutiZnaša 15,5 % . ta obrestna mera je sestavljena. 8% znaša nadomestilo za uporabo tujega denarja. Teh 8% se valorizira (z valutno klavzulo). Valorizacija pa znaša 7.5 %

Oderuške obresti. (Relevantna določba za max obrestno mero)Če je dogovorjena obrestna mera zamudnih ali pogodbenih obresti za več kot 50% višja od predpisane obrestne mere zamudnih obresti, se takšen dogovor šteje za oderuško pogodbo, razen če upnik dokaže, da ni izkoristil stiske ali težkega gmotnega stanja dolžnika, njegove nezadostne izkušenosti, lahkomiselnosti ali odvisnosti ali da korist, ki si jo je izgovoril zase ali za koga drugega, ni v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali se zavezal dati ali storiti.Domneva iz prejšnjega odstavka ne velja za gospodarsko pogodbo.

8% + (50% od 8%) = 12% (temu rezultatu prištejemo še 7,5% valorizacijo = 19,5% (to pa predstavlja maksimalno obrestno mero oz. vse kar je nad to stopnjo predstavlja oderuške obresti)

Procesne obrestiSo posebna vrsta zamudnih obresti. Od splošne vrste zamudnih obresti se razlikujejo:

10/83

- splošne zamudne obresti tečejo od neplačane glavnice denarne obveznosti (za obdobje od zapadlosti te glavnice do plačila)

- procesne obresti pa tečejo od zapadlih in neplačanih (zamudnih ali pogodbenih) obresti

Od neplačanih obresti je mogoče zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. To pravilo predstavlja izjemo od anatocizma.

Razlika med anatocizmom in Ultra alerum tantum (obkroži)- Anatocizem velja zgolj za pogodbene obresti- Anatocizem in ultra alterum tantum veljata tako za zamudne kot tudi za

pogodbene obresti- U.A.T. velja zgolj za pogodbene obresti- Anatocizem velja zgolj za zamudne obresti.

Specialni zakon o obrestni meri in kaj ureja?Zakon o predpisani meri zamudnih obresti (ZPOMZO-1A). Ureja predpisano obrestno mero zamudnih obresti, po kateri se obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju od dneva nastanka dolžnikove zamude do dneva plačila.

Anatocizem v OZ (veljavnost): - od zapadlih, pa ne plačanih obresti, ne tečejo zamudne obresti, če zakon ne določa

drugače- nično je pogodbeno določilo, da od zapadlih neplačanih obresti tečejo obresti- vendar je lahko v pogodbi vnaprej dogovorjeno, da bo obrestna mera višja, če dolžnik

ne bo pravočasno plačal zapadlih obresti.- Izjema od anatocizma (obresti tečejo od obresti): od neplačanih obresti je mogoče

zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. 381 OZ (procesne obresti)

Ultra alterum tantumObresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico. Načelo velja samo za pogodbene obresti. Zamudne obresti imajo funkcijo kazni in tudi odškodnine. Normalno je, da so zamudne obresti večje od pogodbenih. In normalno je da tukaj (pri zamudnih obrestih) načelo u.a.t. ne velja.Nekoč je bila revalorizacija vključena (preračunavanje vrednosti) v obrestno mero. Takrat je bilo treba črtati načelo u.a.t. OZ loči valorizacijo in obresti, zato je to načelo spet aktualno.

Valorizacija denarnih obveznosti: 372 OZ- ohranjanje vrednosti denarnih enot- dopušča vse klavzule (valutna, indeksna, drsna lestvica)

Pogodbeni stranki se lahko dogovorita, da se višina dolžnikove denarne obveznosti določi glede na:

- spremembe cen za blago in storitve, izraženih z indeksom cen, ki ga ugotavlja pooblaščena organizacija (indeksna klavzula), ali

- glede na gibanje tečaja tuje valute (valutna klavzula), ali - glede na spremembe drugih cen, če ni takšen dogovor v nasprotju z zakonom.

Kadar se pogodbeni stranki dogovorita za valorizacijo denarnih obveznosti, se valorizacija opravi za obdobje od nastanka obveznosti do njene izpolnitve, če se stranki ne dogovorita drugače.

Indeksna klavzula

11/83

Je blagovna klavzula. Je pogodbeno določilo s katerim se stranki dogovorita za valorizacijo obveznosti na podlagi indeksa cen – spremebe vrednosti dobrin, blaga in storitev. Je ena izmed izjem načela monetarnega nominalizma, ki jo zakon daje na razpolago strankam.ZOR je uporabo te klavzule strogo pogojeval, OZ pa jo dovoljuje brez omejitev.

Nalečo monetarnega nominalizmaČe je predmet obveznosti vsota denarja, mora dolžnik plačati tisto število denarnih enot, na katero se glasi obveznost, če se upnik in dolžnik v skladu z zakonom ne dogovorita drugače

- je dispozitivno načelo- dopustna je valorizacija

Zamudne obresti pri OO (165 OZ)- Odškodninske obveznosti se štejejo za zapadle s trenutkom nastanka škode- odmerjanje po cenah na dan izdaje sodne odločbe- do zdaj urejeno: od dneva izdaje prvostopenjske sodbe si v zamudi- tečejo od dneva vložitve zahtevka - za stare zadeve, ki so bile vložene pred 1.1.2002 začnejo ZO teči od 1.1.2002

Klavzula o efektivnem plačilu v tuji valutiV tuji valuti izražena terjatev se lahko na domačem ozemlju izplača vedno v domači valuti. Toda to velja samo, če se stranki nista česa drugega dogovorili ali če ni določeno da je treba terjatev plačati ravno v tisti valuti.

VREDNOSTNI PAPIRJIAmortizacija VPRazglasitev izgubljenega VP za neveljavnega (sodna razveljavitev listine). Odločba o razveljavitvi ima kasatoričen (listina se razveljavi) in konstitutiven učinek (ker odločba nadomesti izgubljeno listino)

Katere VP amortiziramo?Izgubljene.

Vrednostni papir (definicija, vrste)Vrednostni papir je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisano obveznosti zakonitemu imetnikuGlede na to v kakšnem razmerju sta si stvar in pravica:

- Popolni: če pravica nastane samo z zapisom na papir in če je njena nadaljna usoda odvisna od papirja. S papirjem se prenese pravica, s papirjem se uveljavlja pravica. 2 pogoja

o Inkorporacija pravice v papirjuo Negociabilnost pravice s papirjem.

Kdor ima papir, lahko zahteva izpolnitev (legitimacijska funkcija). Dolžnik te legitimacije ni upravičen, ne dolžan kontroliratiImetniški in ordrski papirji (menica, ček)

- Nepopolni: če se kakšna funkcija pravice opravlja brez papirja; če pravica nastane že pred zapisom ali če se pravica lahko prenese brez zapisa. Pravica se lahko uveljavlja tudi brez papirja (če stranka izkaže pravico kako drugače). Imenski, rekta (neprenosni) papirji, vinkulirani, police življenjskega zavarovanja, zastavni listi...

Nepopolni Popolni- posamezne funkcije brez papirja- vez s papirjem je zrahljana- ni 100 % inkorporacija

- ni pravice brez papirja- ni prenosa brez papirja- 100% inkorporacija + 100%

12/83

- imenski- rekta- vinkulirani- police življenjskega zavarovanja- zastavni listi

negociabilnost- imetniški / prinosniški- ordrski (ček, menica)- prenos pravice je vezan na prenos

papirja- nobene funkcije ni mogoče opravljati

brez papirjaVrste:1.

- abstraktni- kavzalni

2.- diskretni- indiskretni

3. Glavna delitev po vsebini pravice, ki je v papirju:- korporacisjki- obligacijski- stvarnopravni

4. Kdo je izdajatelj:- javnopravni- zasebnopravni

5. - na akcept- brez akcepta

6.- VP s kuponi- VP s taloni

VP: če nima bistvenih sestavin; menica izpolnjuje pogoje za nakazilo ( asignacijo )

Za nepopolne vrednostne papirje je značilno? Obkroži! - Pravica lahko nastane pred zapisom na papir - So lahko vinkulirani - Se lahko pravica prenese brez zapisa po tistem, ko je nastalo z zapisom - Se prenesejo s tradicijo- Pravica nastane samo z zapisom na papir in nadaljna usoda je odvisna od papirja- So lahko imenski.

Nepopolni in popolni VP se razlikujejo glede na:- inkorporacijo – pravica se tako inkorporira v listino, da se brez nje ne more prenesti. Pri

popolnih VP je inkorporacija 100%- negociabilnost – pravica se prenaša s papirjem

VinkulacijaPrepoved prenosa vrednostnih papirjev. Imetniški papirji postanejo imenski, če se vanje vpiše klavzula o prepovedi prenosa (vinkulacija). S posebnim zakonom ali izjavo izdajatelja, zapisano na samem VP, se lahko prepove kakršenkoli njegov prenos.

Blanko indosamentBlanko indosament vsebuje le podpis indosanta

Prejudic VP

13/83

VP izgubijo svojo vrednost s prejudicem. Če je za izvrševanje pravice iz VP predpisana določena storitev, preneha ta pravica če se ne opravi v prekluzivnem rokuČe VP ni prejudiciran, veljajo splošna pravila o zastaranju

Recta klavzulaKlavzula, da se papir ne sme prenašati z indosamentom. Ordrski papirji postanejo imenski, če vsebujejo to klavzulo.

Kakšna je cesija pri VPJe oblična.

Kreacijska teorija VPDoloča, da pravica nastane z vpisom pravice na papir in podpisom izdajatelja. Nasplošno je pri nas sprejeta emisijska teorija. Kreacijska teorija pride v poštev, kadar gre papir iz rok izdajatelja brez njegove vednosti in je tretji pošteni pridobitelj.Glej 216/4 OZ

Kako se prepove sleherni prenos VP na ime?- S posebnim zakonom ali- z izjavo izdajatelja (zapisano na samem vrednostnem papirju na ime, se lahko

prepove kakršenkoli njegov prenos) – vinkulacija 226/4 OZ

Kdaj nastane obveznost iz vrednostnega papirja?Obveznost iz papirja nastane, ko je vrednostni papir podpisan in dan v promet.

NAČELA

Načelo skrbnosti6 OZ: - Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s

skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).

- Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).

Posega na celoto obligacijskega prava. Načelo postavlja kriterije za obnašanje subjektov v obligacijskih razmerjih. Pomembno je v sferi odškodninskih odgovornosti. Ločimo 3 standarde:

a. Standard dobrega gospodarja (velja za fizične osebe)b. Standard dobrega gospodartvenika (pravne osebe, gospodarski subjekti)c. Standard dobrega strokovnjaka (fizična oseba; strokovnjak je nekdo, ki izhaja

iz določene stroke)Največji pomen tega načela je pri gradaciji (stopnjevanju) krivde. Ali sta stopnja skrbnosti in stopnja krivde premo ali obratno sorazmerni? Stopnja skrbnosti in stopnja krivde sta obratno sorazmerni

Obrazloži načelo stopnjevanja sankcij (bistvo) – načelo afirmacije pogodbNajskrajnejša sankcija je ničnost in če je le možno naj pravni posel ostane v veljavi. Katera sankcija pride v poštev je odvisno od tega kateri pravni interes se varuje – javni interes: vedno ničnost; zasebni interes – izpodbojnost. Sankcije: delna ničnost, konvalidacija, teorija o realizaciji, izpodbojnost, relativna ničnost.

Načelo paritete 51 OZ

14/83

Zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, velja tudi za vse njene poznejše spremembe ali dopolnitve.Izjemi:- veljavne so poznejše ustne dopolnitve o stranskih točkah, o katerih oblična pogodba nič

ne govori, če to ni v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana- veljavni so poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo

obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Pojasni na primeru iz zakona, kako je uveljavljeno načelo stopnjevanja sankcij86 OZ; , najhujša sankcija je ničnost, ki se uporabi, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

Načelo avtonomije voljePomeni prosto urejanje obligacijskih razmerij. To konkretno pomeni – stranke so proste v:

- Odločitvi o sklenitvi obligacijskega razmerja- V izbiri pogodbenega partnerja- Pri določanju vsebine obligacijskega razmerja- V kakšni obliki bosta sklenili obligacijsko razmerje (če ni omejena)- Izbira prava

o Omejitve: (izjeme od načela avtonomije)- ne smejo jih urejati v nasprotju z ustavo, moralo in prisilnimi predpisi- kontrahirna dolžnost: 17 OZ Obvezna sklenitev in obvezna vsebina pogodbe (npr.

zavarovalne pogodbe)- predkupna pravica (npr. kmetijska zemljišča se lahko prodajo samo določeni osebi)- predpostavke pravnih poslov:

o poslovna sposobnosto voljao možnost in dopustnost predmetao causao oblika

Načelo vestnosti in poštenja- eno od moralnih načel- moralna načela, ki so se razvila v pravnem prometu- treba je upoštevati interese obeh strank- uporaba pri sklepanju obligacijskih razmerij, uveljavljanju pravic, izpolnjevanju

obveznosti- ravnanje v skladu z dobrimi poslovnimi običaji

Prepoved povzročanja škode- neminem laedere- temeljni pomeni: varstvo oškodovanca (takšen položaj, kot je bil pred nastankom

škode- značilnosti:

o splošnost pogodbene obveznosti nepogodbene obveznosti

- actio popularis definira aktivno legitimacijo – vsakdo lahko zahteva, da se odstrani vir nevarnosti (nedoločen pojem)

- temeljno načelo odškodninskega prava: višina odškodnine = kolikor je škode + morda še več

o dejanska škodao izgubljen dobiček

15/83

o nepremoženjska škoda, če si jo imel

Načelo dispozitivnostiUdeleženci oziroma udeleženke (v nadaljnjem besedilu: udeleženci) lahko uredijo svoje obligacijsko razmerje drugače, kot je določeno v tem zakoniku, če iz posamezne določbe tega zakonika ali iz njenega smisla ne izhaja kaj drugega.

Načelo enakopravnostiUdeleženci v obligacijskem razmerju so enakopravni. Pomeni pravno enakopravnosti enakost pred zakonom. Npr.: ena stranka sestavi pogodbo. Pri spornih določilih se razlaga v prid stranke, ki pogodbi pristopa.

Načelo enake vrednosti dajatev2 predpostavki

- dvostranska pogodba- pravna posledica je samo takrat, kadar jo zakon določa

Pri sklepanju dvostranskih pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih dajatev.Zakon določa, v katerih primerih ima kršitev tega načela pravne posledice.

Načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti (pacta sunt servanda) Udeleženci v obligacijskem razmerju so dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.Obveznost ugasne samo s soglasno voljo udeležencev v obligacijskem razmerju ali na podlagi zakona.Nekdo ne izpolni obveznosti spremeni se v odškodninsko obveznost.

Načelo mirnega reševanja sporovUdeleženci v obligacijskem razmerju si morajo prizadevati, da rešujejo spore z usklajevanjem, posredovanjem ali na drug miren način, da bi se razbremenilo delo državnih organov (institut poravnave)

Načelo prepovedi zlorabe pravicPravice iz obligacijskih razmerij so omejene z enakimi pravicami drugih. Izvrševati jih je treba v skladu s temeljnimi načeli tega zakonika in z njihovim namenom.Udeleženci v obligacijskem razmerju se morajo pri izvrševanju svojih pravic vzdržati ravnanja, s katerim bi bila otežena izpolnitev obveznosti drugih udeležencev.Za navidezno izvrševanje pravice gre, če njen nosilec ravna z izključnim ali očitnim namenom, da drugemu škoduje.

Venire contra factum proprium (primer)Nihče ne more priti v nasprotje s svojim prejšnjim ravnanjem.Nemoralno je kasnejše obnašanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, ko se v drugi stranki s prejšnjim obnašanjem vzbudi kakšno nezaupanje tako da npr. druga stranka misli, da upravičenec ne namerava zahtevati izpolnitve. Nihče ni upravičen zanikati pravni položaj, ki bi ga razumen človek lahko imel za obstoječega glede na njegove besede ali obnašanje.Primer: Ena od strank zahteva izpolnitev, čeprav je iz njenega obnašanja izhajalo, da do izpolnitve nima interesov.

Kontrahirna dolžnost 17 OZ

16/83

Dolžnost, ki je določena v zakonu in nalaga določeni osebi, da mora skleniti pogodbo ali da mora skleniti pogodbo z določeno vsebino.- obveznost sklenitve pogodbe: za izvajalce javnih služb, zavarovalništvo,

odvetništvo...); v primeru kršitve le odškodninska sankcija 162 OZ.- obvez., da ima pogodba določeno vsebino: če stranki kršita predpise, ki določajo

obveznos vsebino, pogodba VELJA- minimalni garancijski rok za brezhibno delovanje- odgovornost izvajalca za solidnost gradnje- predpisana cena za posamezno blago in storitve

Obratovalna dolžnost 767 OZKdor opravlja tuje posle kot poklic ali kdor se za to javno ponuja, mora, če noče sprejeti ponujenega naročila, ki se nanaša na take posle, o tem nemudoma obvestiti drugo stranko; sicer odgovarja za škodo, ki tej nastane zaradi tega.

Pogodba na zahtevo državnega organaOmejitev pogodbene svobode: stranki sta dolžni pogodbo skleniti, če tako določi državni organ. Določita se dolžnost in vsebina

Volenti non fit iniuria (primer) 140 OZKdor v svojo škodo dovoli drugemu, da ta nekaj stori, ne more zahtevati od njega povrnitve škode, ki mu jo je s tem povzročil.Ni krivice, če je bil zavezanec (oškodovanec) soglasen, da se zaveže. Primer 1: pri verziji prikrajšanec želi ob premiku premoženja korist druge stranke. In ta enostranska volja prikrajšanca lahko povzroči, da verzijski zahtevek ni utemeljen. Primer 2: pri gestiji nima pravice do povračila tisti, ki se je s prikrajšanjem zadovoljil.

Kateri element odškodninskega dejanskega stanja je ob načelu volenti non fit iniuria izključen?Izključen je element nedopustnosti škodnega ravnanja. Škoda je še vedno nedopustna.Kaj je pacta sunt servanda na področju kontraktov, na področju deliktov ( neminem laedere )

Pravno praviloDoloča potrebno ravnanje v določenih okoliščinah in pravne posledice v primeru kršitev. Je abstraktno in plošno. Točno opredeljuje nek tip vedenja in ravnanja. Je določljivo

Pravno načeloOpredeljeno le primeroma (le najznačilnejši elementi). Posreduje le nek tip vedenja in ravnanja (npr. nikomur škodovati). Gre za vrednostno meriloSo nedoločljivaPriznati pa jim je treba uporabo v konkretnih primerih. Omogočajo kreativnost v zvezi z uporabo in razlago prava

Pravni standardiKo so pravna načela na taki stopnji določljivosti, da govorimo o pravnih standardih (nevarna stvar, dober gospodar). Na abstraktni ravni je nedoločen, na konkretni ravni pa določljiv (razlika pravno nčelo) njegova vsebina se čahko v konkretnem primeru določa. Njegovo vsebino zapolni sodnik. V zakon se vključuje zaradi širše uporabnosti.

ZMOTA IN PREVARA

Zmota in prevaraZmota je napačna predstava o kakšni okoliščini. Predstava ne ustreza resničnosti

17/83

Prevara je dejanje, s katerim kdo spravi drugega v zmoto, zato da bi ta sklenil pravni posel. Gre za kvalificirano obliko zmoteKdaj je zmota pravno relevantnaKo je: - bistvena:.

o če se nanaša na bistveno lastnost predmetao če se nanaša na osebo s katero se sklepa pogodbao če se nanaša na okoliščine, ki se štejejo za odločilne

- opravičljiva : če si ravnal dovolj skrbno in nisi kriv za zmotoRazveljavitev lahko zahteva stranka, ki je v zmoti, razen, če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Kakšna zmota je prevara? Kdo izpodbija?Prevara je kvalificirana zmota (glej zgoraj definicijo zmote in prevare). Pri prevari se upošteva vsakršna zmota (ni razlike med bistveno in nebistveno). Izpodbija lahko prevarana stranka.

Razlike v pogledu odškodninskih zahtevkov pri zmoti in prevari. Kdo ima do koga odškodninski zahtevek?- prevara. Odškodninski zahtevek ima tista stranka, ki je bila prevarana- zmota: če je pogodba zaradi zmote razveljavljen, ima druga poštena stranka pravico

zahtevati povrnitev škode, ki ji je taradi tega nastala, ne glede na to, da stranka, ki je bila v zmoti, za svojo zmoto ni bila kriva

Katera zmota je relevantna za odškodninsko pravico in pojem : error in negotioError in negotio – zmota v pravnem naslovu. Zmota glede pravne narave posla. Primer: nekdo proda stvar, drugi pa jo vzame, ker misli, da je izročena na posodo.

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju Bistvena + opravičljiva

Kakšna zmota mora biti pri izpodbijanju prevarele opravičljiva

Kakšna odgovornost je pri zmoti ( objektivna odgovornost )Zmota glede predmeta- v identičnosti- v lastnosti- v vrednosti

Kdaj lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe zaradi nebistvene zmote- pri prevari 49 OZ- pri neodplačnih pogodbag – zmota v nagibu 47 OZ

Pogodba je neveljavna zaradi izpodbijanja napake volje. Kdo in v kakšnih pogojih izpodbija?

- grožnja. Stranka, kateri se je grozilo 45 OZ- prevara: prevarana stranka 49 OZ- zmota: stranka, ki je v zmoti 46 OZ

ZAMUDA

Upnikova zamuda (mora accipiendi - creditoris)

18/83

Upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve, ali jo s svojim ravnanjem prepreči.

Pravne posledice če nastopi mora creditoris (upnikova zamuda) 301 OZ- prenehajo teči obresti- prehod nevarnosti iz dolžnika na upnika- preneha dolžnikova zamuda- dolžan je povrniti dolžniku škodo, ki jo ima zaradi zamude

NIČNOST IZPODBOJNOST

Možnost konvalidacijePri ničnosti in izpodbojnosti.

Predpostavke1. poslovna sposobnost

a. popolna – Nb. delna – I

2. volja brez napaka. zmota – Ib. prevara – Ic. grožnja – I

3. Moznost in dopustnost predmeta4. Oblika, če se zahteva – N5. Kavza – ničnost

Pri vsaki od navedenih posledic neveljavnosti označite, ali je značilna za nično pogodbo (N), ali za izpodbojno pogodbo (I) ali za obe (I,N)

- načelna možnost konvalidacije I,N- prekluzivni rok za uveljavljanje neveljavnosti

I- neugasljivost zahtevka za uveljavljanje neveljavnosti

N- ugotovitev neveljavnosti po uradni dolžnosti

N- pravica vsakogar, ki ima pravni interes, da zahteva ugotovitev neveljavnosti

N- izključna pravica stranke, v interesu katere je neveljavnost določena, da uveljavlja

neveljavnost I- pravica zahtevati vrnitev tistega, kar je bilo na podlagi neveljavne pogodbe izpolnjeno

I,N- možnost konfirmacije (potrditve) I- krivdna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku

N- objektivna odškodninska odgovornost dobrovernemu sopogodbeniku

I

Kdaj je pogodba izpodbojna- če je pogodbo sklenila poslovno omejeno sposobna oseba- če so pri sklenitvi obstajale napake volje strank: grožnja, strah, bistvena zmota, prevara- če je v zakonu ali posebnem predpisu tako določeno- če je šlo za čezmerno prikrajšanje

Roki za izpodbojnost

19/83

Pravica do uveljavljanja izpodbojnosti zastara:- objektivni rok: 3 leta (od dneva, ko je bila pogodba sklenjena)- subjektivni rok: 1 leto (od dneva, ko je stranka izvedela za razlog izpodbojnosti)

Ničnost- nedopustnost (cause, predmet)- nemožnost(nedoločenost / nedoločljivost predmeta, neobstoj kavze)- kršitev obličnosti (ad valorem)

Kdaj je pogodba nična 86 OZ(1) Pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega.

(2) Če je sklenitev določene pogodbe prepovedana samo eni stranki, ostane pogodba v veljavi, razen če ni v zakonu za posamezen primer določeno kaj drugega, stranko, ki je prekršila zakonsko prepoved, pa zadenejo ustrezne posledice.

Kateri instituti kažejo na to, da je ničnost zgolj skrajna sankcija?Konverzija, konvalidacija, delna ničnost

Moderne teorije ničnosti- teorija realizacije- teorija o stopnjevanju sankcij- teorija afirmacije

Razlika glede sankcij pri napakah v stipulacijskem in napakah v solucijskem stadiju- stipulacijska (sklenitvena) napaka: zmota – izpodbojnost- izpolnitvena napaka: neizpolnitev, nepravilna izpolnitev – glej sankcije neizpolnitve –

razveza pogodbe

Prioritetne posledice neveljavnosti- ničnost- izpodbojnost

Ničnost in kondikcijaPosledica ničnosti je kondikcija (vsaka stranka vrne to kar je dobila na podlagi ničnega posla). Ničnost ne zastara, vendar pa zastara kondikcijski zahtevek v 5 letih – se pravi, da si kljub nezastarljivosti ničnosti po 5 letih ne moreš pomagati, ker nimaš več kondikcijskega zahtevka.

Forma ad valorem- oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla- lahko jo določa zakon ali se stranki zanjo sami dogovorita- sankcija, če je zakonsko predpisana obličnost: pogodba je nična, razen če iz namena

predpisa s katerim je določena oblika, ne izhaja kaj drugega 55/1 OZ- sankcija, če se stranki dogovorita, da je oblika pogoj za veljavnost: ničnost 55/2 OZ- teorija zavzame načelo stopnjevanja sankcij: izpodbojnost je dovolj.

Forma ad solemnidatem- Strohsack: pogodba sklenjena v svečani obliki. Danes takih svečanih oblik ni več, zato

govorimo o tej stopnji obličnosti, ko se zahteva posebna stopnja obličnosti (sklenitev pogodbe pred pričami, pred državnim organom.

- Cigoj: oblika je pogoj za veljavnost pravnega posla

20/83

- Cigojeva forma ad solemnidatem = Strohsackova forma ad valorem

Forma ad probationem- oblika, ki je dogovorjena v dokazne namene- pogodba ni odvisna od oblike- oblika ima »samo« ta namen, da stranki z njo dokazujeta obstoj pogodbe- pogodba je sklenjena sicer, čeprav ni bilo predpisane obličnosti- dokazovati je treba obstoj pogodbe v ustrezni predpisani / dogovorjeni obliki- npr. oblika, ki je potrebna za vpis v ZKPosebna oblika je izjema od pravila, da se pogodbe sklepajo neformalno. Izjeme ni treba tolmačiti ekstenzivno.

Teorija o realizacijiPogodba, ki ni bila sklenjena v zahtevani obliki z izpolnitvijo konvalidira (postane veljavna). Glej 58 OZZadostuje, da je pogodba izpolnjena v pretežnem delu.

Posledice nemožnosti izpolnitve ki je:- začetna in zanjo ni nihče odgovoren (pogodba nična + povračilna obveznost)- začetna in je zanjo odgovorna ena stranka (pogodba nična + odškodninska

odgovornost stranke, ki je odg.)- naknadna in je zanjo odgovoren upnik (pogodba velja, D je prost obveznosti,

obdrži terjatve do U)- naknadna in je zanjo odgovoren dolžnik (pogodba velja + pogodbena

obveznost preide v odškodnino ali odstop od pogodbe + odškodnina)- naknadna in zanjo ni nihče odgovoren (razdrtje po zakonu, D je prost;

povračilna obveznost)

Kdaj pogodba vseeno ni nična- kadar je prepoved ali kak drug vzrok ničnosti manjšega pomena in je bila pogodba

izpolnjena- zaradi ničnosti pogodbenga določila ni nična tudi sama pogodba

Domneva o popolnosti listine: (1) Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo.(2) Vendar pa so veljavni sočasni ustni dogovori o stranskih točkah, o katerih v oblični pogodbi ni nič rečeno, če niso v nasprotju z njeno vsebino ali če niso v nasprotju z namenom, zaradi katerega je oblika predpisana.(3) Veljavni so tudi sočasni ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali obeh strank, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank.

Posledice razvezane pogodbe- odškodninski zahtevek- kondikcijski zahtevek ( če obe stranki vračata – vzajemnost)- vrnitev drugih koristi- stranka, ki vrača denar mora plačati obresti od dneva ko je prejela plačilo

Posledice ničnostiKondikcija: vsaka stranka vrne drugi stranki kar je prejela na podlagi nične pogodbe dobila, če pa vrnitev ni mogoča, pa mora dati ustrezno denarno nadomestilo po cenah ob izdaji sodne odločbeČe pa je pogodba nična, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje morali, lahko sodišče zavrne zahtevek nepoštene stranke (condictio ob turpem causam)

21/83

Ratihabicija ( odobritev za nazaj )Odobritev pri zastopanju

- pri prekoračitvi pooblastila- pri falsus procurator

V primeru prekoračitve pooblastila ali ko nekdo sklene posel v tujem imenu brez pooblastila (falsus procurator), posel sam po sebi ni neveljaven. Zastopani ali navidezni zastopani namreč lahko tak posel odobri. Tretja oseba je vezana, čeprav je posel negotov. Vendar pa jo pravo varuje tako, da lahko zahteva naj se zastopani v primernem roku izjavi o odobritvi posla. Pri prekoračitvi posla zakon tretji osebi celo daje pravico (vkolikor je dobroverna), da se takoj, ko za prekoračitev izve, izjavi, da se ne čuti vezana s pogodbo, ne da bi čakala, da se zastopani izreče. 72/4 OZ

Katera teorija je sprejeta pri izpodbijanjuTeorija volje – upošteva se prava volja, ker je bistveno, kar je stranka hotela

Razdor pogodbe- actio redhibitoria- posledica: vrnitev stvari – kondikcija- pri generični:

o abstraktni kriterijo konkreten kriterij

Stranka lahko izpodbija pogodbo: obkroži - Zaradi čezmernega prikrajšanja - Pri poslovni nesposobnosti sopogodbenika- Kadar gre za pravno relevantno zmoto - Zaradi spremenjenih okoliščin po sklenitvi in pred izpolnitvijo pogodbe- Pri nepravi izpolnitvi- Zaradi neizpolnitve

PREDMET

Poznejša dopustnost predmeta 90 OZNična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha.Če je prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena, se ničnosti ne more uveljavljati - konvalidacija

Poznejša možnost predmeta 36 OZPogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok. Poznejša možnost- zahtevekNičnost -> konvalidacija

Kdaj je predmet obveznosti določljiv 38 OZPredmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.

Naknadna možnost predmeta – poznejša možnost predmeta 36 OZPogodba, sklenjena z odložnim pogojem ali rokom, je veljavna, če je predmet obveznosti, ki je bil v začetku nemogoč, postal mogoč, preden se je uresničil pogoj ali preden je iztekel rok.

22/83

Razlika med subjektivno in objektivno nemožnostjo z vidika veljavnosti in sankcija. Subjektivna nemožnost

i. Razveza, če gre za fiksni poselii. Kondikcijaiii. Odškodninski zahtevek

b. Objektivna nemožnosti. Ničnostii. Kondikcijski zahtevekiii. Odškodninski zahtevek

Razlika med začetno in naknadno nemožnostjo z vidika veljavnosti in sankcijc. Začetna nemožnost (posel je ničen, razen, kadar je pogodba sklenjena pod

odložnim pogojem oz. rokom)i. Ničnost, kadar je objektivna nemožnostii. Kondikcijaiii. Odškodnina

d. Naknadna nemožnosti. Posel je veljavenii. Nastopijo sankcije nemožnosti izpolnitve

Kdaj je predmet določljiv 38 OZPredmet obveznosti je določljiv, če vsebuje pogodba podatke, s katerimi ga je mogoče določiti, ali če sta stranki prepustili nekomu tretjemu, naj ga določi.Če ta tretji noče ali ne more določiti predmeta obveznosti, je pogodba nična.

IZPOLNITEV, NEIZPOLNITEV

Solucijska faza- nepravilna izpolnitev

o z zamudoo s stvarnimi ali pravnimi napakamio aliud

- neizpolnitev- nemožnost izpolnitve

Aliud (druga stvar)Pri tej vrsti izpolnitve gre za to, da stranka izpolni nekaj drugega, kot to kar je dolžna. Vprašanje je ali gre v tem primeru za neizpolnitev ali nepravilno izpolnitev. Če je določen predmet izpolnitve species, dolžnik pa izpolni nekaj drugega, gre vsekakor za neizpolnitev. Če pa je predmet izpolnitve genus, pa lahko gre za nepravilno izpolnitev – odvisno od presoje upnika: ali ta druga stvar ustreza namenu – kavzi pogodbe in ima za upnika smisel

Nomotehnična ureditev nepravilne izpolnitve po zakonu (razlika do ureditve neizpolnitve -> uporaba zakona) (da veš KJE je kaj urejeno. To ni isto kot vsebina oz. razlika med instituti)- neizpolnitev je urejena v splošnem (103-111, 239 OZ) in posebnem delu (posamezni

instituti) (477, 518)- nepravilna izpolnitev: napotitvena norma je v splošnem delu OZ (100/3 OZ), ki določa

da se uporabljajo za odgovornost dolžnika določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjemni, najemni, gradbeni pogodbi....)

Kako je v OZ urejena odgovornost za stvarne in pravne napake?

23/83

Člen 100 pri dvostranskih pogodbah v splošnem delu napotuje na uporabo pravil prodajne pogodbe, razen kadar je pri posamezni pogodbi določeno kaj drugega

S katero problematiko se OZ ukvarja: pri nemožnosti izpolnitve predmeta117/3 OZČe pa je postala izpolnitev obveznosti stranke dvostranske pogodbe nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja ta stranka, lahko druga stranka po svoji izbiri zahteva odškodnino zaradi neizpolnitve ali pa odstopi od pogodbe in zahteva povrnitev škodeZakrivljena nemožnost izpolnitve; neizpolnitev

Posledica, če pride do nemožnosti izpolnitve ene stranke, za katero pa nobena ne odgovarja116 OZ; ugasne tudi obveznost druge stranke; obveljajo pravila o vračanju tistega , kar je neupravičeno obogateno.

Posledice nemožnosti, ko nobeden ne odgovarja 116 OZUgasne obveznost + kondikcija

Posledica če pride do nemožnosti izpolnitve ene stranke, za katero odgovarja druga stranka117 OZ; njena obveznost ugasne, sama pa obdrži svojo terjatev do druge stranke. Zmanjša jo le za toliko, kolikor je imela koristi od tega, ker je bila prosta lastne obveznosti. Compensatio lucri cum damno

Razlika med fiksnim in nefiksnim poslom pri sankcijah neizpolnitve (možno tudi: Uveljavljanje sankcij U zaradi D zamude)104, 105 OZ

- fiksni posel: rok je bistvena sestavina pogodbe. Pogodba je razveljavljena po samem zakonu – ex lege. Lahko pa upnik ohrani pogodbo v veljavi, pod pogojem, da o tem nemudoma obvesti dolžnika in mu določi dodaten primeren rok za izpolnitev (fiksni posel transformira v nefiksni). Če dolžnik še v tem roku ne izpolni, lahko u razveže pogodbo z izjavo

- nefiksni posel: dolžnik ima pravico, da tudi po izteku roka izpolni obveznost, upnik pa lahko tudi po roku zahteva izpolnitev. Če hoče upnik odstopiti od pogodbe, mora pustiti dolžniku primeren dodatni rok za izpolnitev. Če dolžnik ne izpolni obveznosti v dodatnem roku, nastanejo enake posledice kot takrat, ko je rok bistvena sestavina pogodbe – pogodba razvezana po zakonu.

Ugovor ogroženosti: 102 OZstranka, ki se je zavezala, da bo prva izpolnila obveznost, odloži njeno izpolnitev, dokler druga stranka ne izpolni svoje obveznosti ali ne da zadostnega zavarovanja, da jo bo izpolnila.Učinek ugovora:

- stranka zadrži izpolnitev svoje obveznosti- utemeljen ugovor prepreči nastop dolžnikove zamude- pravica do zadržanja traja, dokler ni dano primerno zavarovanje

Rebus sic stantibus (pravno razmerje ostane v veljavi samo kolikor se razmere, pod katerimi je bila sklenjena pogodba, bistveno ne spremenijo)

- gre za zahtevek za razvezo pogodbe, če nastanejo po sklenitvi pogodbe okoliščine, ki otežujejo izpolnitev obveznosti ene stranke, ali če se ne da doseči pogodbeni namen

24/83

- nasprotna stranka lahko ponudi prilagoditev pogobe (podobno kot pri čezmernem prikrajšanju: ena stranka izpodbija, druga stranka ponudi izpolnitev)

- stranka mora povrniti pravičen del škode, ki je drugi stranki zaradi razveze pogodbe nastala; še prej pa mora obvestiti drugo stranko o razvezi

Zahtevek: (po komentarju OZ in Cigoju)- stranka, ki ji je izpolnitev pogodbe otežena lahko zahteva razvezo pogodbe v

obliki ugovora ali nasprotne tožbe (ne more pa sodno izsiliti njene spremembe)

- stranka mora ta svoj namen sporočiti nasprotni stranki- nasprotna stranka sicer lahko ponudi spremembo pogodbe (112/4), ni pa

tega dolžna storiti- niti razveza niti sprememba nista mogoči po uradni dolžnosti- sodba, s katero sodišče spremeni pogodbo, ima značaj prenovitve pogodbe -

novacijeGlej 112 OZFormuliraj zahtevek: »zahteva po razvezi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin«

Exceptio non adimpleti contractusUgovor neizpolnjene obveznosti

Exceptio non adimpleti contractus- ugovor neizpolnitve- ugovor sočasnosti- stranka, ki še ni izpolnila me toži

Exceptio non rite adimpleti contractus- ni urejeno- nepravilna izpolnitev- že bilo izpolnjeno (narobe)- ne sprejmem kot izpolnitev- če sprejmem:

o le jamčevanjeo ni tega ugovora

Exceptio non adimpleti contractus Ugovor neizpolnitve, ugovor sočasnosti pri vzajemnih sinalagmatskih pogodbah

Exceptio non rite adimpleti contracus Ugovor nepravilne izpolnitve

Kdaj je upnik dolžan od 3. sprejeti izpolnitev? 271/2,3 OZ(2) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od vsakogar, ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.(3) Upnik je dolžan sprejeti izpolnitev od tretjega, če se dolžnik s tem strinja, razen če mora po pogodbi ali po naravi same obveznosti to obveznost izpolniti osebno dolžnik.

Materialna ekscepcija v obligacijskem pravu- ugovor neizpolnitve- ugovor nepravilne izpolnitve- ugovor ogroženosti- zasledovalna pravica

Razlika med datio in solutum in datio pro solvendo

Datio in solutum – nadomestna izpolnitev- izpolnitveni surogat

Datio pro solvendo – dajatev zaradi plačila

Je pogodba med strankama, med katerima Ne pomeni izpolnitve, ampak dogovor, po

25/83

obstoji obveznostno razmerje, po kateri sprejme upnik namesto prvotne neko drugo izpolnitev. Iz tega izhaja, da dajatev namesto plačila ne ustvari nove obveznosti, temveč ugasi že obstoječo obveznost (solucijska pogodba) 283 OZ. je odplačen posel.

Realna pogodba.Realna subrogacija.Nanaša se samo na solucijski stadij – izpolnitev.Je odplačen posel.

katerem se ima upnik pravico poplačati iz dajatve, ki jo prejme od dolžnika. Upnik pridobi le poleg prejšnjega zahtevka nov zahtevek, ki je od prejšnjega odvisen toliko, da novega zahtevka upnik ne more več uveljavljati, če je prejšnji plačan, in prejšnji zahtevek je od novega odvisen toliko, da zapadlost odloži do trenutka, ko upnik novi zahtevek brezuspešno uveljavi.Dajatev je lahko terjatev ali stvar. Iz terjatve se upnik poplača, ko jo izterja; iz dajatve pa ko jo spremeni v denar (proda). Iz izkupička se poplača. Če ta ne zadostuje, živi terjatev glede neplačanega ostanka še naprej.Presežek vrednosti je upnik dolžan vrniti.

Pooblastilno razmerjeNi izpolnitevPridobi nov zahtevek poleg starega

Kdaj Dolžnik poravna obveznost?Ko pravilno upniku ponudi ob pravem času na pravem mestu izpolnitev

ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI

Odškodninska obveznostJe obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna

Predpostavke odškodninske odgovornosti- nedopustno škodljivo dejstvo- nedopustna škoda (pravno priznana)- vzročna zveza (med škodljivim dejstvom in nedopustno škodo)- odgovornost

Škodljivo dejstvo kot predpostavka odškodninske odgovornostiGeneralno načelo Neminem laedere pravi, da se mora vskdo vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo.Škodljivo dejstvo mora biti nedopustno, sicer odškodninska obveznost iz njega ne nastane. Škodljivo dejstvo je lahko:- DOGODEK: dejstvo, ki ga ne povzroči človek- RAVNANJE: dejstvo, ki ga povzroči človek, z aktivnim (commissio) ali pa pasivnim ravnanjem (ommissio).

Obkroži primere, ko je izključena nedopustnost (izključenost) škodnega dogodka, ne pa škode:Izključitev nedopustnosti:- škodljivega dogodka in škode

o silobran: je obramba, neizogibno potrebnam, da storilec odvrne od sebe istočasen protipraven napad.

o volenti non fit iniuria – privolitev oškodovanca: privolitev mora biti zavestna in dopustna

o posegi državnih organov

26/83

o roditeljska pravica (pravica staršev, da kaznujejo svoje otroke, če je to vzgojno in brez škodljivih posledic

o dopustnost zaradi dajanja informacij: če kdo razširja neresnična dejstva, ki so drugemu škodljiva, pa tega ne stori javno in mu neresničnost ni znana – ni odgovoren

o dovoljena samopomoč – kdor pri dovoljeni samopomoči povzroči škodo tistemu, ki je povzročil potrebo po samopomoči, je ni dolžan vrniti (škode)

- škodljivega dejstva, ne pa škodeo skrajna sila: je stiska, v kateri kdo povzroči škodo zato, da bi od sebe ali drugega

odvrnil neposredno pretečo nevarnost. Če to odvrača od večje nevarnosti, je dejanje dopustno, ni pa dopustno škodno dejanje

o posegi upravnih organov: usmrtitev z nevarno boleznijo okužene živalio odvrnitev škode od drugega: kdor pretrpi škodo pri tem, ko odvrača od drugega

škodno nevarnost, ima pravico od njega zahtevati povrnitev tiste škode, ki se ji je smotrno izpostavil

o zakoniti interesi posameznika ali skupnosti: npr. zasilen pristanek letala na tujem zemljišču, dopustnost imisij.

Načini kršitve pogodbene obveznosti: - nepravilna izpolnitev- neizpolnitev

Predpostavke poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti- kršitev pogodbene (poslovne) obveznosti, ki ima znake protipravnega stanja- vzrok za kršitev izvira iz sfere pogodbene stranke, ki bi morala opraviti izpolnitev

obveznosti- vzročna zveza med kršitvijo pogodbene obveznosti in škodo, ki zaradi te kršitve nastane

pogodbi zvesti stranki- škoda, ki jo v sferi pogodbi zveste stranke povzroči kršitev pogodbene obveznosti druge

stranke

Razlika med poslovno odškodninsko odgovornostjo in neposlovno odškodninsko odgovornostjo

- Razlikujeta se po temelju. POO je subjektivno-objektivna (subjektivna, ki se približuje objektivni); neposlovna pa je ali subjektivna ali objektivna.

- Pogodbena razširitev (241 OZ), omejitev in izključitev (242 OZ) odgovornosti - Obseg odškodnine je determiniran s pričakovanostjo (kriteri predvidljivosti) (243 OZ)

Razlika med objektivno odgovornostjo in poslovno odškodninsko odgovornostjo – ekskuplacijaRazlikujeta se v ekskulpacijskih (razbremenilnih, oprostilnih) razlogih. Razbremenilni razlog je pravno dejstvo (dogodek oz. človekovo voljno ravnanje), katerega obstoj izključuje (razbremenjuje) odškodninsko odgovornost. Dokazno breme o njegovem obstoju nosi odgovorna oseba. Razbremenilni razlog je torej oblika negativne predpostavke odškodninske odgovornosti, ki jo mora zatrjevati in dokazati odgovorna oseba. Razlika

- Pri NOO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske odgovornosti, če dokaže da ni kriva (da ni bila deliktno sposobna oz. je ravnala z dolžno skrbnostjo)

- Pri POO se odgovorna oseba razbremeni odškodninske obveznosti, če dokaže, da bi bila stvar, ki je predmet obveznosti, naključno uničena, tudi če bi on svojo obveznost pravočasno izpolnil.

- Pri Objektivni Odgovornosti pa mora odgovorna oseba dokazati, da je vzrok za škodo dogodek oz. ravnanje zunaj njene sfere

27/83

Načelo popolne odškodnine in izjemeObseg odškodnine

- oškodovanec ima pravico do povračila celotne odškodnine:- navadne škode (damnum emergens) in- povrnitve izgubljenega dobička (lucrum cesans)

- povračilo se odmerja po cenah ob izdaji sodbe- pravica do popolne odškodnine pomeni, da se povrne toliko, kolikor je potrebno, da

se vzpostavi stanje, kakršno je bilo brez škodnega dogodka- izjemi: cena posebne priljubljenosti in zmanjšanje odškodnine po načelu pravičnosti- deljena odgovornost – če je oškodovanec tudi sam prispeval- pri pogodbeni odškodninski odgovornosti je izključen element pričakovanosti

Vprašanje tudi: zmanjšanje odškodnine (korekcija navzdol)Sodišče upošteva tudi okoliščine, nastale po povzročitvi škode, zato oškodovancu prisodi odškodnino v znesku, ki je potreben, da postane njegovo premoženje spet takšno, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.Izjemi sta:

- korekcija navzgor: če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednosti, ki jo je imela stvar za oškodovanca. Pretium affectionis

- korekcija navzdol: po načelu pravičnosti:o škoda ni bila povzročena namenoma in ne iz hude malomarnosti + šibke

premoženjske razmere -> pomanjkanjeo če je oškodovalec povzročil škodo, ko je kaj delal v oškodovančevo korist, se

upošteva skrbnost, ki jo kaže oškodovalec v lastnih stvareh – diligentio quam suis.

Odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila 154 OZ(1) Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, ki je bila povzročena po izključni krivdi enega imetnika, se uporabljajo pravila o krivdni odgovornosti.(2) Če je krivda obojestranska, odgovarja vsak imetnik za vso škodo, ki jima je nastala, v sorazmerju s stopnjo svoje krivde.(3) Če ni kriv nobeden, odgovarjata imetnika po enakih delih, razen če pravičnost ne zahteva kaj drugega.(4) Če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna.1-3 – subjektivna odgovornost po načelu krivde med objektivno odgovornimi (notranje razmerje)»Če« - da se lahko tisti, ki v notranjem razmerju ni kriv, ekskulpira. Ekskulpira se lahko že v odškodninskem postopku in ne šele v regresnem.

Kako odgovarjajo osebe pri nesreči , ki jo povzročijo s premikajočimi se motornimi vozili (Odgovornost imetnikov nevarnih stvari)

- solidarno in objektivno (nevarna stvar)- notranje razmerje (med sabo): krivdna odgovornost

o kriv izključno eden – odgovarja 100% samo krivda obojestranska – v sorazmerju s stopnjo krivdeo ni kriv nobeden – po enakih delih, razen če pravičnost ne terja drugačeo če za škodo, ki jo utrpijo drugi v celoti ali deloma odgovarjata dva imetnika

motornih vozil, je njuna odgovornost solidarna

Krivdna odgovornost135 – 140 OZKrivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti.

28/83

2 krivdni obliki:- naklep : konkretno merilo- malomarnost: abstraktno merilo (culpa in abstracto) (2 kriterija: dober gospodar oz.

gospodarstvenik in strokovnjak)o culpa lata (velika) – kršitev navadne skrbnostio culpa levis (lahka) – kršitev posebne skrbnostio culpa levissima (zelo lahka) – pri objektivni odgovornosti

Posredna krivdaNapeljevalci odgovarjajo solidarno

Diligentia quam suis – skrbnost kot v lastnih zadevah (konkretno merilo; pri poslovni odškodninski odgovornosti)

V katerih primerih je določena objektivna odgovornost?Je kavzalna odgovornost, odgovornost za uspeh; odgovornost ne glede na krivdo2 veji:- odgovornost za škodljive učinke stvari in delovanja- odgovornost za ravnanje drugih ljudi

o odgovornost delodajalca za delavceo odgovornost gospodarja za pomočnikao odgovornost RS za vojakeo odgovornost za neprištevne osebeo odgovornost za zastopnike

Izvor:- zakon- pogodba (garancijska): producentska, objektivna odgovornost za stvarne napake; stranki

se o njej dogovorita (prevzem garancij)

Ekskulpacija objektivne odgovornosti:(pri subjektivni je treba dokazati nekrivdo, tako da se dokaže, da je ravnal prav)3 ekskulpacijski razlogi:- višja sila

zunanjost vzroka (vzrok izven stvari ali učinka) kvalificirano naključje (nepričakovan zunanji vzrok)

- dejanje tretjega – vzrok je dejanje tretjega, ki predstavlja kvalificirano naključje- dejanje oškodovanca – vzrok je dejanje oškodovanca, ki ima elemente kvalificiranega

naključja

Pomembno je koliko je dejanje tretjega ali oškodovanca prispevalo k dejanju ne glede na krivdo:- dejanje tretjega bistveno prispevalo – absolutna ekskulpacija- dejanje tretjega deloma prispevalo – deljena odgovornost

V katerih primerih je določena objektivna odgovornost? B- Odgovornost dolžnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnitve pogodbe- Odgovornost za škodo od nevarne stvari

- Odgovornost proizvajalca stvari z napako za nevarne lastosti stvari

29/83

- Odgovornost pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične pogodbe

- Odgovornost prodajalca za pravno napako prodane stvari

- Odgovornost imetnika motornega vozila

Katera določba OZ vsebinsko opredeli temelj POOTemelj Poslovne odškodninske odgovornostiKako ugotovimo kakšna je poslovna odškodninska odgovornost po temeljuIz katere določbe se vidi razlika med poslovno in neposlovno OO ( 240 : kako se D ekskulpira )Poslovna odškodninska odgovornost je po temelju subjektivno-objektivna, to pa ugotovimo glede na EKSKULPACIJSKE RAZLOGE. Subjektivnost se kaže v 240. členu OZ, ki govori o okoliščinah , ki jih ni mogoče preprečiti, ne odpraviti in se jim izogniti, niso pa zunanje. Na objektivnost pa kaže kvalificirano naključje – gre za vzrok, ki je zunaj stvari in katerega učinka ni mogoče pričakovati, se mu izogniti ali odvrniti

Pri strokovnjakih je izključen notranji vzrok, ker skorajda ni možno se ekskulpirati

Neposlovna odškodninska odgovornost je po temelju ali subjektivna (če dokaže da ni kriv) ali objektivna (če se lahko ekskulpira po enem od treh razlogov)240 OZ

Ekskulpacisjki razlogi pri poslovni odškodninski odgovornosti 240 OZDolžnik je prost odgovornosti za škodo, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti oziroma da je zamudil z izpolnitvijo obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti, ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti.

Ekskulpacijski razlogi pri objektivni odgovornosti- višja sila (153 OZ)

o zunanjost vzrokao kvalificiranost naključja (nepričakovano, neizogibno, ni mogoče odvrniti)

- dejanje 3.osebe- dejanje oškodovanca

Kaj so elemnti vis maior (višje sile)o zunanjost vzrokao kvalificiranost naključja (nepričakovano, neizogibno, ni mogoče odvrniti)

zunanjost vzroka izreden nepričakovan dogodek nepreprečljivost, nepremagljivost, neodklonljivost.

Elementarni dogodki, družbeni dogodki, ukrepi državnih organov.

Navedi katera predpostavka odškodninske odgovornosti se domneva pri subjektivni odgovornosti; kaj natančno se domneva in v korist koga je določena pravna domnevaDomneva se odgovornost (krivda). Natančno se domneva najmanjša stopnja krivde (lahka malomarnost; naklep se mora vedno dokazat). Domneva pa se v korist oškodovanca.

Katero načelo nam pomaga pri gradaciji ene izmed krivdnih oblik (pojasni pri kateri vrsti krivde in kako)Načelo skrbnosti nam pomaga pri gradaciji malomarnosti, saj malomarnost predstavlja abstraktno merilo (naklep pa konkretno merilo). Stopnja skrbnosti in krivde sta obratno sorazmerni.

30/83

Substituirana škoda 138/2, 138/3 OZNastane pri odvračanju druge škode. Npr: Če kdo reši nekoga, ki je ogrožen in ima sam pri tem škodo.- Stranka želi škodo Š1 odvrniti od druge stranke in pri tem povzroči škodo Š2- S2 nastane in nadomesti prvotno škodo Š1- Š2 je povzročena po storilcu in bi moral zanjo odgovarjati, ampak ker je ravnal VISOKO

MORALNO, s tem da je hotel ŠKODO ODVRNITI, in ker je VZROK njegovega ravnanja prvotna grozeča škoda, se v pravu priznava, da je za Š« odgovoren prvi storilec

- tudi z odstranjevanjem posledic škode lahko nastanejo stroški in kakšna škoda. Če takšne stroške opravi oškodovanec sam (tretja oseba), je treba poleg načel »negotorium gestio« uporabiti tudi načela odškodniskega prava

- stroški takšne gestije pomenijo nadaljno posredno škodo, ki jo mora storilec povrniti- odstranjevanje posledic škode je dovoljeno, če je smotrno ter je v korist oškodovancu

ali storilcu

Razmerje ekvivalenca / restitucija (164 OZ) ali vprašanje: Ekvivalenca kot odškodninaV prvi vrsti pride v poštev vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija), kakršno je bilo pred nastankom škode. Če se s tem škoda ne odpravi popolnoma sledi za ostanek denarna odškodnina. Kdaj pride v poštev ekvivalenca?- restitucijani mogoča ali primerna - na zahtevo oškodovanca (kadar pomeni poseg v osebno sfero), razen če okoliščine

primera ne terjajo drugače

Producentska odgovornost – 2 vidikaKdor da v promet kakšno stvar, ki jo je izdelal, ki pa pomeni zaradi kakšne napake, škodno nevarnost za osebe ali stvari, odgovarja za škodo, ki nastane zaradi take napake. - objektivno

Proizvajalec odgovarja tudi za nevarne lastnosti stvari, če ni ukrenil vsega, kar je potrebno, da škodo, ki jo je mogel pričakovati, prepreči z opozorilom, varno embalažo ali kakšnim drugim ustreznim ukrepom. - subjektivno

Za škodo, ki jo povzroči 9-letni otrok odgovarja: Glej 142 OZ- Povzročitelj, vendar samo , če oškodovanec dokaže, da je bil prišteven

- Povzročiteljevi starši, vendar samo če oškodovanec dokaže , da so krivi.- Povzročiteljevi starši, če ne dokažejo, da niso krivi

- Povzročitelj, če ne dokaže, dani kriv- Povzročiteljevi starši odgovarjajo objektivno

Pravno priznane nepremoženjske škode, na podlagi katerih upravičenec lahko uveljavlja pravično denarno odškodnino, so:

- telesne bolečine (pretrpljene in bodoče)- duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) zaradi:

o zmanjšanja življenjske aktivnostio skaženostio razžalitve dobrega imena in častio okrnitve svobode

31/83

o osebnostne praviceo posebno težke invalidnosti bližnjegao kršitve dostojanstvao kršitve moralnih avtorskih pravic (169. čl ZASP - Zakona o avtorskih in

sorodnih pravicah)- strah (primarni in sekundarni)- okrnitev ugleda pravne osebe

Kršitev osebnostne pravice je sicer pravno priznana oblika nepremoženjske škode vendar ni vedno podlaga za pravično denarno odškodnino. Podlaga za pravično denarno odškodnino je le, če je poseg v pravico imel za posledico:

- telesne bolečine- duševne bolečine- strah

Glej 178 in 134 OZ!

Posredni oškodovanci so osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti družinskega člana pravico do denarne odškodnine zaradi pretrpljenih duševnih bolečin. Glej 180 OZ!!!!

ZATO NA IZPITU PAZI, ČE TE VPRAŠA:- pravno priznane oblike nepremoženjske škode ali- pravno priznane oblike nepremoženjske škode na podlagi katerih upravičenec lahko

uveljavlja pravično denarno odškodnino

3 osnovne oblike nepremoženjske škode- telesne bolečine (pretrpljene in bodoče)- duševne bolečine (pretrpljene in bodoče) zaradi...- strah (primarni in sekundarni)

Obkroži pravno priznane oblike nepremoženjske škode. (vse so obkrožene)- Duševne bolečine zaradi kršitve pravice do zasebnosti

- Duševne bolečine zaradi kršitve osebnostnih pravic

- Bodoče duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti kake osebe

- Bodoče telesne bolečine - Okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe

Do katerega leta odgovarjajo starši za svoje otroke in kakšna je njihova odgovornost glede na otrokove razvojne stopnje- do dopolnjenega 7 leta odgovarjajo starši objektivno za škodo, ki jo povzroči njihov otrok- med 7 in 14 letom: odgovarjajo (subjektivno) starši za škodo razen če dokažejo, da niso

krivi. Če odgovarja poleg njih tudi otrok (če je razumel) je njihova odgovornost solidarna

Porazdelitev dokaznega bremena pri subjektivni in objektivni odškodninski odgovornosti

Subjektivna Objektivna Škodni dogodek Oškodovanec OškodovanecŠkoda Oškodovanec OškodovanecVzročna zveza Oškodovanec Se domneva (odgovornost

po načelu vzročnosti)Odgovornost Povzročitelj Povzročitelj

32/83

- krivda se domneva – zgolj najmilejša stopnja

- dokazuje da obstajajo ekskulpacijski razlogi

- dokaže da ni vzročnosti

Nomotehnična ureditev odškodninskih obveznosti po OZNOO je urejena v okviru povzročitve škode, POO pa v okviru učinkov obveznosti in izpolnitve.Vendar pa zakon napotuje na uporabo pravil ene za drugo in obratno. V 243. členu pravi, da se določbe glede obsega odškodnine smiselno uporabljajo tudi za NOO, če tam ni določeno drugače. 246. člen pa pravi, da se za POO (povrnitev škode) smiselno uporabljajo pravila o povrnitvi nepogodbene škode

Nomotehnična ureditev poslovne odškodninske odgovornostiZakon v 246 členu določa, da se za povrnitev poslovne škode smiselno uporabljajo pravila, ki veljajo za neposlovno škodo.Pojmovanje odškodninske obveznosti kot enega tipa obveznosti, tako če gre za pogodbenoa kot tudi, če gre za nepogodbeno odškodnino, terja enotno ureditev za obe vrsti obveznosti, tako da se vzamejo za podlago pravila o neposlovni odškodninski odgovornosti in ta dopolnijo z razlikami ki veljajo za poslovno odškodninsko obveznost.

Kaj je subjektivna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom- dokazno breme je obrnjeno, kadar želi zakon olajšati oškodovančev položaj.Tako je

naše pravo olajšalo oškodovančev položaj glede dokazovanja krivde. Storilec mora dokazati, da ni kriv, če hoče biti razbremenjen obveznosti.

- Velja načelo da nosi obrnjeno dokazno breme dolžnik, ki je škodo povzročil s tem, da je prekršil pogodbeno obveznost ali obveznost, ki izvira iz zakona.

- Dokazno breme je obrnjeno tudi pri objektivni odgovornosti. Kdor ima nevarno stvar, je odgovoren za škodo, ki izvira iz te nevarne stvari.

Obkroži primere subjektivne odgovornosti- Odg. Iz garancije- Odg. Prodajalca za pravne napake prodane stvari- Odg. Dolžnika iz obveznostnega razmerja zaradi neizpolnjene pogodbe- Odg. Proizvajalca stvari za napako za nevarne lastnosti stvari (producentska)

- Odg. Pogodbenika za škodo, ki jo pretrpi sopogodbenik zaradi sklenitve nične

pogodbe (vedno subjektivna) - Odg. Za škodo nevarne stvari

O kakšni obliki odgovornosti govorimo pri vmešavanju v tuje posle (2 stavka)Govorimo o odgovornosti za mešano naključje (casus mixtus). Poškodovalec ne povzroči neposredno škodo, ampak samo okoliščine, ki so ugodbe za nastanek škode, ki nastane iz nekega drugega dogodka.

Casus mixtus- stranka ne zagreši škode- neprimerno ravna -> povzroči neugodno situacijo za nastanek škode (nekrivdno)

Odgovornost za mešano naključje. Stranka zagreši neko nepravilnost, vendar iz te nepravilnosti še ne nastane škoda, ampak samo položaj ugoden za nastanek škode. Škoda nastane po naključju, ne bi pa nastala, če ne bi bilo zakrivljenega položajaJe objektivna odgovornst. Vzročna zveza ni direktna. Pravo določi vzročno zvezo.Primeri:

- vmešavanje v tuje posle 166 OZ- kršitev varnostnih predpisov 156 OZ

33/83

- casus mixtus v pogodbah (zamuda upnika) 301 OZ- dolžnikova nedopustna ravnanja 117 OZ

Kdaj gre za objektivno odgovornost?Objektivna (kavzalna) odgovornost je odgovornost za škodo ne glede na krivdo. Odgovorna oeba postane zavezanec, kakor hitro nastane vzrok škode. Deli se na dve veji:

- odgovornost za škodo, nastalo v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo (vzročnost se domneva)

- odgovornost za ravnanje drugih ljudi.Izvira lahko iz zakonske norme, lahko pa se stranki glede nje dogovorita (prevzem garancij pomeni objektivno odgovornost)

Kdaj gre za objektivno odškodninsko odgovornost - nevarna stvar, dejavnost- ko zakon tako določa- ko se zavežeš s pogodbo- objektivna odgovornost za druge osebe

Kako OZ definira nevarno stvar?Je ne definira. Je pravni standard, ki je kot tak (na abstraktni ravni) nedoločljiv / nedoločen, v konkretnem primeru pa določljiv.

Navedi podlage za odškodninsko obveznost in kam uvrščamo producentsko odgovornost - NOO

Odgovornost za nomen bonum – odgovornost za izterljivost terjatveOdgovornost za nomen verum – odgovornost za obstoj terjatve

Pogodbena kazenJe civilna sankcija za kršitev obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je s pogodbo zavezala opraviti pogodbena stranka, za katero se dogovorita stranki pogodbe, ki je pravni temelj te izpolnitvene obveznosti.Dvojni pomen:- instrument izpolnitve pogodbene obveznosti- olajšanje položaja upnika v primeru kršitve pogodbene obveznosti dolžnika

Kdaj ima stranka poleg izpolnitvenega zahtevka še pogodbeno kazen?- Če je kazen dogovorjena za primer neizpolnitve obveznosti, lahko upnik zahteva bodisi

izpolnitev obveznosti bodisi pogodbeno kazen- Kadar je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo, ima upnik pravico

zahtevati tako izpolnitev obveznosti kot pogodbeno kazen.

Actio popularis – opredeli pojem z vidika OZ (133 OZ) (po komentarju OZ)- Pojem: Zahteva, da se odstrani škodna nevarnost- Vsakdo lahko zahteva od drugega, da odstrani vir nevarnosti, od katerega grozi njemu

ali nedoločenemu številu oseb večja škoda, ter da se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjanje ali škodna nevarnost, če nastanka vznemirjanja ali škode ni mogoče preprečiti z ustreznimi ukrepi.

- Smisel določbe: odškodninsko varstvo okolja.- Konkretizirano temeljno načelo OZ – prepoved povzročanja škode. Gre za možnost

realizacije sodnega varstva že pred nastankom škode - Posebnosti v razmerju do splošnega civilnega delikta

o Odstranitveni zahtevek ni odvisen od nastanka škode. Enako velja za opustitveni zahtevek. Zadostujeta konkretna škodna nevarnost ali vznemirjanje)

o Le obstoj »škode, ki presega običajne mere«, je protipraven, medtem ko to ne velja za dejavnost iz katere izvira

34/83

o Krivda ni predpostavka za odškodninski zahteveh v tovrstnih primerih (torej gre za objektivno odgovornost)

Actio popularis: krajšeJe popularna, ljudska tožba. Aktivno legitimiran je vsakdo, ki je za to zaineresiran. Vsakdo, ki opazi grozečo nevarnost, škodo, lahko toži na odvrnitev nevarnosti in odpravo dosedanje škode.

Odgovornost za delavce- Za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, odgovarja pravna

ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal takrat, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba.

- Oškodovanec ima pravico zahtevati povrnitev škode tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil namenoma.

- Kdor je oškodovancu povrnil škodo, ki jo je povzročil delavec namenoma ali iz hude malomarnosti, ima pravico zahtevati od delavca povrnitev plačanega zneska.

- Ta pravica zastara v šestih mesecih od dneva, ko je bila odškodnina plačana.- Določba prvega odstavka tega člena ne posega v pravila o odgovornosti za škodo, ki

izvira od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti.

Specialni ekskulpacijski razlog – Ekskulpacijski razlogi delodajalca za delavcaČe dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. 147/1 OZ

Kako OZ ureja odgovornost delodajalca?Delodajalec odgovarja za delavca objektivno (odgovornost za ravnanje drugih), za škodo, ki je nastala pri delu ali v zvezi z delom oškodovanec ima neposredni zahtevek do delodajalca. Kadar je delavec ravnal krivdno, potem se lahko delodajalec ekskulpira tako, da dokaže, da je delavec kriv. V tem rpimeru sta nasproti oškodovancu odgovorna solidarno. Oškodovanec lahko neposredno terja od delavca. Če škodo povrne delodajalec ima kondikcijski zahtevek zoper delavca (6 mesecev od plačila odškodnine)

Civilna kazen. Ali naše pravo pozna civilno kazen?Odškodnina za primer da škoda sploh ne nastane, ali pa nastane pa stranka zanjo ni civilnopravno odgovorna. Govorimo o čistem penalu zaradi varstva pogodbene discipline.

Cum viribus: jamstvo z določenimi deli premoženjaPro viribus: do višine vrednosti določenih delov premoženjaAli obširneje: Odgovornost cum viribus: gre za omejitev po vrsti premoženja in zato tudi po vrednosti. Npr. taka odgovornost nastopi po zakonu o dedovanju tedaj, kadar se na zahtevo zapustnikovih upnikov zapuščina loči od dedičevega premoženja. Zapustnikovi upniki , ki so zahtevali tako ločitev, lahko zahtevajo plačilo svojih terjatev samo iz zapuščinskega premoženja 143 ZDOdgovornost pro viribus: gre za omejitev odgovornosti po vrednosti, ne pa tudi po vrsti premoženja. Npr. dedič odgovarja za zapustnikove dolgove omejeno. Torej do določene vrednosti. (Vendar pa dedič ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem, ampak tudi z lastnim) 142 ZD

Teorija o predvidljivostiStranka naj odgovarja za bližnje posledice vedno, za oddaljenejše pa samo če so predvidljive.

Opredeli bistvo teorije predvidljivosti pri poslovni odškodninski odgovornosti (P.O.O.)243/1

35/83

Upnik ima pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici kršitve pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana.Bistvo: D je dolžan povrniti samo tisto škodo, katero je lahko pričakoval ob sami kršitvi. To elja samo pri lahki malomarnosti – izključeno je pri hudi malomarnosti in naklepu.

Kako odgovarja 14 letnik?Mladoletnik z dopolnjenim 14 letom odgovarja po splošnik pravilih o odgovornosti za škodo. Skupaj s starši, solidarno.

Poslovno nesposobna osebaGlej 42 in 98 OZ

Člen 132: opredelitev škodeŠkoda je zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda).

Pozitivni pogodbeni interes: pogodba je veljavna, vendar je zaradi nepravilnosti v izpolnjevanju nastala škodaNegativni pogodbeni interes: pogodba ni veljavna. Oškodovanec ima nasproti tistemu, ki je za neveljavnost odgovoren negativni pogodbeni interes (zahtevaš odškodnino zaradi neveljavnosti)Pri obeh pa lahko uveljavljam škodo in izgubljen dobiček

Posebni primeri odgovornosti- Odgovornost zaradi terorističnih dejanj, javnih demonstracij ali manifestacij- Odgovornost organizatorja prireditve (glej 157 OZ)- Odgovornost imetnika živali- Odgovornost imetnika stavbe- Odgovornost za rušenje gradbe- Odgovornost zaradi opustitve nujne pomoči- Odgovornost v zvezi z obveznostjo sklenitve pogodbe- Odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena

Odgovornost organizatorja prireditve 157 OZOrganizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno.

Predpostavke stvarnih in pravnih napaka. Predpostavke stvarnih napak (6)

i. Dvostransko obvezen (odplačen) poselii. Napake obstaja v času prehoda nevarnosti naključnega uničenja ali

poškodovanja na kupcaiii. Napaka se pojavi v določenem rokuiv. Pregled stvari (od takrat dalje notifikacija)v. Uveljavljanje v določenem roku (1 leto)vi. Nevednost (upnik ni vedel za napako)

b. Predpostavke pravnih napak (4)i. Dvostransko obvezen poselii. Napake obstajajo ob prehodu lastninske pravice na kupca

36/83

iii. Upnik uveljavlja zahtevek, če se pojavi nekdo tretji, ki uveljavlja pravico do stvari

iv. Upnik ne ve za napako.

Razlike jamčevalnih zahtevkov pri stvarnih in pravnih napakahSTVARNE: takojPRAVNE NAPAKE:ne moreš takoj, zahtevati moraš naknadni rok, a quanti minoris je sekundarni zahtevek= pri razdrtju

Jamčevanje:Jamčevanje za napake je dolžnikov oadgovornost upniku, da stvar nima ne stvarnih, ne pravnih napak. 100/1,2Jamčevanje se uporablja pri odplačnih poslih in ima objektiven pomen zahtevki glede jamčevanja nastanejo ne glede na krivdo. Načelno vodilo za vse vrste pogodb so določila o odgovornosti za SN in PN prodajalca pri prodajni pogodbi, kolikor zakon za posamezno pogodbo ne ureja drugače (100 OZ tehnika napotitve)

Katere pojme označuje jamčevalni zahtevek- A° redhibitoria - A° actio quanti minoris - Izpolnitveni zahtevek - Zamenjava stvari - Popravilo stvari - Datio in solutum

Jamčevanje, jamčevalni zahtevki 468 OZ- Izpolnitveni zahtevki

o Zamenjava stvari (genus)o Popravilo stvari (če ni preveč stroškov)

- Zmanjšanje kupnike – actio quanti minoris- Razveljavitev pogodbe – actio redhibitoria- + v vseh primerih povrnitev škode

Kakšen je vrstni red? Ali ima ius variandi?- zahtevki 468/1-3 – poljubno izbere kupec; edino actio redhibitoria je omejena – kupec ne

sme odstopiti, če prodajalec ne da še ene šanse (primernega dodatnega roka (470 OZ)- možen je ius variandi – lahko si premisliš vendar le od najnižje do najhujše sankcije (ne

pa če si že odstopil premisliš v nižje)

Kako izračunamo znižanje kupnineActio quanti minoris – izračuna se po RELATIVNI METODI. Kolikor je blago z napako ob sklenitvi pogodbe v odstotku manj vredno od blaga brez napake. Za ta odstotek se zniža kupnina.

Posebnost glede odškodnine pri garanciji glej 481, 482/2 OZKupec ima pravico tudi do povračila škode, ki mu je nastala zaradi tega, ker stvari ni mogel uporabljati, in sicer od trenutka, ko je zahteval popravilo ali zamenjavo, do njune izvršitve.

Kako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih za stvarne napake pravico kupca uveljavljati odškodnino?- vezano na grajanje napak (izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine odstop = damnum

circa rem)- po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti (refleksna škoda – damnum extra rem)

37/83

Actio redhibitoria Je pravni zahtevek, s katerim stranka zahteva odstop od pogodbe. Stranka lahko odstopi od pogodbe (razdre pogodbo), če si izbere takšno sankcijo. Zato zadostuje enostranska izjava – opcija. Stranka izjavi, da razdira pogodbo. Pogoj je, da kupec pusti prodajalcu dodaten rok za izpolnitev pogodbe

Jamčevalni zahtevekStranka ga uveljavlja pri posledicah stvarnih in pravnih napak, pri garanciji.

Izpolnitveni zahtevekŠirši pojem, s katerim zahtevamo izpolnitev prodajalca. Nanaša se na ugovore pri nepravilni izpolnitvi.

Značilnosti jamčevanja za pravne napake- Izključi se lahko s pogodbo - Je dispozitivno (vedno dispozitivno, zato se lahko izključi

s pogodbo)- Je kogentno- Je subjektivno- Je objektivno (jamčevanje je vedno objektivno)

Roki pri jamčevanju, kako je z ugovori? Ustni- Pravice iz jamčevanja ugasnejo po enem letu, odkar je kupec odposlal obvestilo (če

je pravočasno grajal)- Perpetuacija ugovorov: stranki ostane pravica do ugovorov, čeprav so roki za

uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli. Torej kupec, ki je pravočasno obvestil prodajalca o napaki, lahko po poteku enoletnega roka, če še ni plačal kupnine kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu plača kupnino, uvbeljavlja svoj zahteveh, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo

Izpolnitveni zahtevek pri jamčevanju za stvarne napake. Razloži modalitete, pogoje- pogoji: grajanje napak, 1 leto za uveljavljanje zahtevka- modalitete: genus, species

- odprava napak (če je ekonomično)- zamenjava (ne, če gre za species)

OBOGATITVENI ZAHTEVKI

Definiraj:Naštej 3 razlike med kondikcijo in verzijo: - novacija: način prenehanja obveznosti po volji obeh strank- verzija: okoriščanje ene stranke na škodo druge – nikoli pa ni bilo pravnega temelja.

Učinkuje erga omnes. Sodi med povračilne (obogatitvene) obveznosti- kondikcija: obveznost vrnitve oz. nadomestitve vrednosti nastane, če kdo nekaj prejme

glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Izpolnitev brez pravne podlage.

o Condictio indebiti: stranka izpolni obveznost iz nične ali razveljavljene izpodbojne pogodbe

o Condictio ob causam finitam: če pravna podlaga za izpolnitev odpade (pogodba je razvezana)

38/83

o Condictio causa data causa non secuta: nekaj je bilo izpolnjeno glede na pričakovano podlago, ki se ni uresničila. Odpadla pravna podlaga (poročno darilo, pa se ne poročita)

- gestija: kadar kdo opravlja posel koga drugega, čeprav mu te funkcije ne nalaga kakšen pravni temelj

OZ ureja verzijo in kondikcijo v 190. členu.

Predpogoji za verzijoPremik premoženja + ni pravne podlage

Predpostavke obogatitvenih zahtevkovPovračilni zahtevek nastane samo, če je dogodek, iz katerega nastane obveznost, povzročil na eni strani prikrajšanje, na drugi strani pa okoriščenje (obogatitev). Prikrajšanje mora biti nedopustno (zakon ne dovoljuje, da se tudi stranka z njim strinja – volenti non fit iniuria)

Katere izmed naštetih predpostavk morajo biti podane pri obogatitvenih obveznostih? Obkroži

- Škoda- ŠD- Prikrajšanje in obogatitev - Vzročna zveza - Odgovornost

Kondikcija – kdaj ne more zahtevati vrnitve kljub neupravičeni pridobitvi- Izpolnitev moralne / naravne dolžnosti- Condictio ob turpem causam (kadar je neupravičena obogatitev hkrati tudi neko

nedopustno ravnanje)- Nepremoženjska škoda, če je bila odškodnina plačana poštenemu pridobitelju 195 OZ- Drugo: Volenti non fit iniuria, naturalne obligacije 191 OZ

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev izpolnjenega, kljub neupravičeni obogatitvi? Obkroži - Volenti non fit iniuria - Kadar kdo plača, čeprav ve, da ni dolžan - Moralna dolžnost - Naturalna dolžnost - Ob turpem causam (kadar je neizpolnitev hkrati prepovedano dejanje)

)

Kondikcija pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve Glej 111 OZ!!!111/4 OZ Vsaka stranka dolguje drugi povračilo za koristi, ki jih je medtem imela od tistega, kar je dolžna vrniti oziroma povrnitiKondikcijski zahtevek pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe

- obe stranki prosti obveznosti, razen obveznost za povrnitev škode- stranka, ki vrača denar mora plačati tudi obresti

Katere gestije poznaš? Naštej in opredeli v enem stavku vsako gestijo- nujna: kadar je gestija opravljena v stiski- koristna: kadar je posel smotrno opravljen v korist gospodarja- nedopustna: je gestija, če jo dominus prepove, ali če jo ne prepove, toda je ni

mogoče opredeliti kot nujno ali koristno.- Nepristna: nastane, ker je gestor v zmoti in misli, da je posel njegov ali pa ker gestor

hote oprai posel zanj 8npr. nekdo izboljša tuje premoženje)

Dopustna gestija: zahteva se:

39/83

o gestor: skrbnost, nadaljevalna dolžnost, notifikacijska dolžnost, edicijska dolžnost, dolžnost obračuna

o dominus: koristne in potrebne potroške mora vrniti, ne glede na to, čemu je kakšna korist nastala; nagrada, ius tolendi.

Nepristna gestija:OZ navaja kot nepristno gestijo primer, ko kdo opravlja tuj posel z namenom, da koristi obdrži zase, čeprav ve, da je posel tuj. Nepoštena stranka nima gestijskega zahtevka, je pa odškodninsko odgovorna gospodarju – na zahtevo mora dati račun in izročiti dosežene koristi (edicijska dolžnost), lahko zahteva tudi vrnitev stvari v prejšnje stanje in še povrnitev škodeTeorija pa kot nepristno gestijo navaja primer, ko gestor opravlja tuj posel zase, ker zmotno misli, da je njegov (ni gestijskega, ampak verzijski zahtevek)

Navedi 3 primere verzijskega zahtevka- naravni dogodek- živali se pasejo na sosedovem travniku- naplavine- banka nakaže 3. osebi moj denar- najemnik da prepleskat stanovanje- ravnanje prikrajšanca (vloži svoje delo v tujo korist)- ex alienu contractu (verzijski zahtevki v povezavi z neko pogodbo – pri trostranem

razmerju)

Kdaj se uporablja verzija, kdaj odškodnina? Glej tudi 198 OZ- ena ali druga; uveljavljaš lahko oboje. Izbral boš tisto, ki jo je lažje dokazat. Načeloma

je lažje dokazovat verzijo- uveljavljaš lahko alternativno – iz enega ali drugega temelja- ne smeš biti obogaten iz škodljivega dejstva – koliko si bil prikrajšan, toliko dobiš

Condictio furtiva – primer: nedobroverni prevzem izpolnitveOkoriščenec ni v dobri veri, zato ne gre za povračilni zahtevek, ampak za odškodninski zahtevek. Odgovoren je za celotno škodo, za vrednost, ki jo je stvar imela na dan, ko jo prikrajšanec zahteva. Od trenutka, ko dobi, plača zamudne obresti

Condictio furtiva, Condictio sine causa- sine causa: povračilni zahtevek brez pravnega temelja- furtiva: ne gre za povračilni; gre za odškodninski zahtevek, ker okoriščenec ni v dobri

veri

Kdaj se ne more zahtevati vrnitev 191. členKdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili.

Condictio ob turpem causamPovračilni zahtevek ni dopusten, če je neutemeljena izpolnitev obenem nedopustno ravnanje. Izpolnitev, ki je bila opravljena za nemoralen namen, se ne sme zahtevati nazaj. Sodišče zavrne zahteveh prikrajšane – nepoštene stranke.Primer: plačilo zastarane obveznosti – naturalna (neiztožljiva) obveznost. Izpolnim kar mi ni treba, vendar sem pa dolžan. In če izpolnim, tega ne morem zahtevati nazajPrimer: plačam za mamila oz. orožje napačnemu

Condictio ob turpem causa pomeni:

40/83

- Solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če je pogodba nična zaradi tega, ker po svoji vsebini ali namenu nasprotuje ustavnim in moralnim načelom ali kogentnim predpisom

- Solvens ne more zahtevati nazaj tega kar je bilo dano ali storjeno, da bi bila izpolnjena kakšna navidezna obveznost ali kakšna moralna ali družbena dolžnost

- Solvens ne more zahtevati nazaj spolnitve, če accipiens koristi nima več- Solvens ne more zahtevati nazaj neutemeljeno plačanih zneskov odškodnine,

če so bili plačani poštenemu prejemniku.

Razlika v predpostavkah in pravnih posledicah med laesio enormis in oderuštvom- čezmerno prikrajšanje 118 OZ

- očitno nesorazmerje med obveznostmi strank; oškodovana stranka ni vedela za pravo vrednost

- obogatena stranka lahko obdrži pogodbo v veljavi s tem da ponudi izpolnitev do prave vrednosti

- rok: 1 leto od sklenitve pogodbe – pravica zahtevati razveljavitev- oderuštvo 119 OZ

- nekdo izkoristi stisko, težko premoženjsko stanje, neizkušenost, lahkomiselnost drugega.

- oškodovanec lahko obdrži pogodbo v veljavi (zahteva, da se zmanjša obveznost)

- zahtevek za zmanjšanje obveznosti se lahko vloži v 5 letih.

Oderuška pogodba 119 OZ: Če kdo izkoristi stisko ali težko premoženjsko stanje drugega, njegovo nezadostno izkušenost, lahkomiselnost ali odvisnost in si izgovori zase ali za koga tretjega korist, ki je v očitnem nesorazmerju s tistim, kar je sam dal ali storil ali se zavezal dati ali storiti drugemu, je takšna pogodba nična.

Za oderuško pogodbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakonika o posledicah ničnosti in o delni ničnosti pogodb.

Če oškodovani zahteva, da se njegova obveznost zmanjša na pravičen znesek, ugodi sodišče takemu zahtevku, če je to mogoče; v tem primeru ostane pogodba z ustrezno spremembo v veljavi.

Oškodovani lahko vloži zahtevek za zmanjšanje obveznosti na pravičen znesek v petih letih od sklenitve pogodbe.

Kakšna odgovornost je pri čezmernem prikrajšanju ( objektivna )

Tretji kot solvens glej 271 OZUpnik je dolžan plačilo tretjega sprejeti, če ima ta pravni interes, ali če ponudi izpolnitev v sporazumu z dolžnikom. Pravni interes ima tretji tedaj, če je sam v kakšni zavezi zaradi tega dolga npr: - porok- zastaviteljNarava izpolnitve mora biti taka, da lahko kdo drug izpolni.

41/83

Upnik je vedno upravičen sprejeti izpolnitev po tretjem, tudi proti dolžnikovi volji. Vendar je dolžnik varovan: izpolnitev tretjega lahko prepreči, če sam ponudi izpolnitev.

Tretji kot accipiensVeljavne so izpolnitve po putativnem dediču. Gre za dediča, ki mu je bilo z odločbo o dedovanju priznano, da je dedič, pa se pozneje izkaže, da v resnici ni upravičenec. Položaj je tak, kakor bi nepravi dedič pravega zastopal pri prevzemu izpolnitve.Tudi pooblaščencu, čigar pooblastilo je ugasnilo, je plačilo veljavno opravljeno, če izpolnitelj brez svoje krivde ni vedel za prenehanje pooblastila

Vezanost civilnega in kazenskega sodišča- pri predhodnem vprašanju smo vezani na obsodilno in oprostilno sodbo; vpliva na

odškodninsko odgovornost- pri identičnem dejanskem stanju pa smo vezani zgolj na obsodilno sodbo zgolj glede:

o obstoja kaznivega dejanjao kazenske odgovornosti

- pri Pretium affectionis ni več vezanosti na naklepno kaznivo dejanjeo Po OZ civilno sodišče ni več vezano na ugotovitev naklepnega kaznivega dejanja

( kot je bilo po ZOR).o Dovolj je, da se ugotovi namenoma povzročena škoda. Torej: dovolj je NAMEN.

Razlika: Pretium affectionis po ZOR in OZ (glej zgoraj): naklep, namen...

189 ZOR 168 OZČe je bila stvar uničena ali poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Če je bila stvar uničena ali poškodovana namenoma, lahko sodišče odmeri odškodnino glede na vrednost, ki jo je imela stvar za oškodovanca.

Pretium affectionisCena posebne priljubljenosti – subjektivna vrednost uničenega predmeta. Normalno se odškodnina odmerja po prometni vrednosti stvari. Če pa je škoda storjena s posebno hudim (kaznivim) dejanjem, se prizna odškodnina glede na vrednost, ki jo ima stvar za oškodovanca. To je lahko poleg druge subjektivne škode, tudi škoda posebne priljubljenosti.

Uporaba teorije vzročnosti pri kazenskem in civilnem pravu- kazensko pravo se v praksi največkrat opira na teorijo o adekvatni vzročnosti (kot

vzroke, za katere stranka odgovarja, je treba obravnavati tiste vzroke, ki niso nenormalni)- civilno pravo daje prednost »ratio legis« vzročnosti (nauk o pravno relevantni

vzročnosti: v pravu pridejo v poštev samo tisti vzroki, ki so obenem kršitve pravne norme in jih pravna norma glede na namen šteje za vzroke)

Zaradi tega različnega gledišča v teoriji, utegnejo nastati razlike glede vzročne zveze

Ratio legis vzročnostJe pravno relevantna vzročnost. Vzrok je tisto, kar pravo predpisuje kot relevantno.

ROK, POGOJ, ZASTARANJE

DospelostDospelost pomeni, da ima upnik pravico dolžnika terjati ob določenem času in da je dolžnik že takrat dolžan plačati. Dospelost je torej izpolnitveni čas.

42/83

Stranka je v zamudi, če ob dospelosti ne izpolni in le nastopi še kakšna druga okoliščina , kolikor je ta določena z zakonom.

Kdaj se šteje obveznost za dospelo?Loči: dospela obveznost – kdaj stranka pride v zamudo

Dospela obveznost Kdaj stranka pride v zamudo

Rok izpolnitve določen Dospe v roku, ki je določen Ko preteče rok oz. naslednji dan (299/1)

Rok izpolnitve ni določen Dospe takoj ko zaveza nastane (289 OZ)

Po opominu (299/2)

PrekluzijaIzguba pravice, če je upravičenec v roku, ki je za to določen, ne izvaja

Conditio sine que non (pazi: Conditio in ne condictio)Pogoj brez katerega ne gre.

Razmerje med rokom in pogojem 63 OZKadar se učinek pogodbe začenja od določenega časa, se smiselno uporabljajo pravila o odložnem pogoju, kadar pa pogodba neha veljati po izteku določenega roka, se smiselno uporabljajo pravila o razveznem pogoju.

Navedite zastaralne roke- Zakonita pravica do preživljanja – ne zastara- Terjatve na dobavljeno električno energijo (in začetek njihovega teka) – 1 leto – po

izteku leta v katerem je terjatev zapadla v plačilo- Neposlovna odškodninska terjatev – objektivni rok 5 let, subjektivni rok 3 leta- Terjatve zavarovalca iz pogodbe o življenjskem zavarovanju – 5let, 10 let (če oseba

ni vedela, da je zavarovalni primer nastopil)

Navedi zastaralne roke: 346 – 357 OZ- Terjatve obresti – 3 leta ali če zastaralni rok terjatev krajši od 3 let, zastarajo v enakem

roku, kot glavna terjatev)- Pravica do preživljanja - ne zastara- Odškodninska terjatev – 3 subjektivni rok (oškodovanec zvedel za škodo in tistega, ki jo

je povzročil), v vsakem primeru pa zastara v 5 letih, odkar je škoda nastala (objektivni rok)

- Terjatev zakupnine – 3 leta- Terjatve iz gospodarskih pogodb – 3 leta- Odškodninska terjatev zaradi korupcije – 5 let odkar je oškodovanec zvedel za škodo

in za tistega, ki jo je povzročil, v vsakem primeru pa v 15 letih, odkar je bilo dejanje storjeno

- Odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kazniim dejanjem – če je za kazenski pregon predpisan daljši zastaralni rok zastara odškodninski zahtevek, ko se izteče čas, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona

- Zavarovanje – 5/10 let pri pogodbah o življenjskem zavarovanju; 3/5 let pri drugih zavarovanjih

- El. Energija, telefon... – 1 leto; zastaranje začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo

Razlika:- preživninska pravica (pravica do preživljanja) – ne zastara. Je občasna terjatev s katero

se izčrpava sama pravica- terjatev preživninske obveznosti – zastara (3 leta po zapadlosti)

43/83

Impedimentum praescriptionis (zadržanje zastaranja) BInterruptio praescriptionis (pretrganje zastaranja) B

Razlogi za pretrganje zastaranja – naštej B- pripoznava dolga (izjava ali posredno; plačilo na račun, da zavarovanje, zahteva nov rok)- novacija- stečajni postopek- procesno dejanje, ki ima namen uveljaviti upnikovo terjatev

ZastaranjeJe prenehanje pravice zahtevati izpolnitev obveznosti, potem ko je upravičenec v času, ki ga določa zakon ni uveljavljal. Z zastaranjem se civilna obveznost spremeni v naturalno.Ne propre immortali timore teneantur: dolžniki so zavarovani pred bojaznijo, da bodo morali stopiti v pravdo, ko zahtevkov ne pričakujejo več.Upravičenec, dolžnik, se ne more odreči pravici zastaranja vnaprejDolžnik ne more odpovedati zastaranju prej, kakor preteče zanj določen čas.Dolžina rokov je kogentna

Zastaralni roki (subjektivni, objektivni rok) B- subjektivni rok: odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki je škodo

vpovzročil- objektivni – odkar je terjatev nastalaSplošni zastaralni rok Ustni5 let.

Neuporaba pravil o zastaranju345 OZ. Pravila o zastaranju se ne uporabljajo v primerih, ko je v zakonu določen rok, v katerem je treba vložiti tožbo ali opraviti določeno dejanje, ker bi bila sicer pravica izgubljena. Npr. pri prekluziji

Zastaranje vs. Prekluzija

Zastaranje Prekluzija (preneha pravica, ker nisem v roku uveljavljal)

- preneha civilna obveznost, še dalje pa obstoji naturalna- iz upravičenih razlogov se lahko pretrga ali ustavi

- obveznost popolnoma preneha- prekluzija teče naprej- prekluzija v zakonu (čezmerno prikrajšanje; jamčevalni zahtevki; izpodbijanje)

Constitutum debiti proprii, kje v OZ je urejen – izjava dolžnika upniku, da dolg obstojiGre za pripoznavo dolga (utrditev obveznosti). Pripoznanje dolga je dogovor, s katerim ena stranka drugi stranki prizna, da njena obveznost obstoji. (Priznajo pa se dejstva, ki niso pravice). Pri pripoznanju gre za izjavo volje, pri priznanju pa za izjavo vednosti. Prva ima konstitutiven, druga pa deklarativen pomen.Pripoznanje je dolžnikova izjava upniku, da dolg obstoji. Poda se z neposredno izjavo ali posredno (npr. da se kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje)Značilnost (in razlika od novacije): prejšnja obveznost ne ugasne, temveč obstoji poleg noveNamen: zavarovanje dolga (causa securitatis, causa solvendi)Ima akcesorno naravo – če prvotna zveza ni veljavna, tudi zaveza pripoznanja ni veljavnaUčinki: najpomembnejša posledica je navadno pretrganje zastaranja –interruptio praescriptionis.

V OZ je urejen pri zastaranju - pretrganje zastaranja. – 364 OZ

44/83

Odstop od načela akcesornosti: Upnik, čigar terjatev je zavarovana343. OZ(1) Ko preteče čas zastaranja, se upnik, čigar terjatev je zavarovana z zastavo ali s hipoteko, lahko poplača le iz obremenjene stvari, če jo ima v rokah ali če je njegova pravica vpisana v javni knjigi.(2) Zastarane terjatve za obresti in druge občasne dajatve pa se ne morejo poplačati niti iz obremenjene stvari.

ALTERNATIVNE OBVEZNOSTI

Alternativna obligacija: pomen latinskega reka in katera vprašanja ureja OZ- izbirna obveznost- kadar ima stranka pravico izbrati izmed več obveznosti tiste, ki naj se izpolnijo- dve stvari sta v zavezi, ena v izpolnitvi – rek Duales res vel plures sunt in

obligatione, una autem in solutione- pravico do izbire ima dolžnik, upnik ali tretja oseba- upravičenec svoje izbire ne sme pozneje spremeniti – ne obstoji ius variandi- Oz ureja

o Pravico izbireo Nepreklicanost in učinek izbireo Trajanje praviceo Izbira zaupana tretjemuo Omejitev na preostali predmet: o Omejitev v primeru odgovornosti ene stranke:

Pravica do izbire Odgovornost za nemožnost

Posledica

Dolžnik Dolžnik - Obveznost se omeji na preostali predmet,

- pogodba ostane v veljavi

Dolžnik Upnik - Dolžnikova obveznost preneha;

- lahko izpolni s preostalim predmetom + zahteva odškodnino;

- pogodba veljavnaUpnik Dolžnik - Upnik lahko zahteva

preostali predmet ali odškodnino

- Pogodbo obdrži v veljavi + odškodnina ali:

- Odstopi od pogodbe + odškodnina (neg. pog. int.)

Upnik Upnik - lahko da odškodnino in zahteva drugi predmet

- pogodba ostane veljavna

45/83

Facultas alternativa:- pri fakultativnem upravičenju je dolžnik dolžan opraviti določeno izpolnitev- pri tem ima pravico, da si premisli in izbere drugo izpolnitev- ena stvar v zavezi, dve v izpolnitvi

Fakultativna terjatev:- upnik lahko namesto dogovorjenega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug

predmet.

Fakultativna terjatevČe pogodba ali zakon določa, da lahko upnik namesto dolgovanega predmeta zahteva od dolžnika kakšen drug določen predmet, mu je dolžnik, če upnik to zahteva, dolžan izročiti ta predmet.Sicer veljajo za takšne fakultativne terjatve glede na namen pogodbenikov in okoliščine posla ustrezna pravila o fakultativnih in o alternativnih obveznostih.

Ius Variandi 384, 385, 386 OZPravica premisliti si, ko si enkrat že izbral (dolžnik je nima ne pri alternativni obveznosti, ne pri facultas alternativa)

SOLIDARNE OBVEZNOSTI

Kdaj odgovarjamo solidarno?- če zakon tako določa- če se tako zavežemo s pogodbo

Sistemi učinkovanja pri solidarnih obveznostih (Teorije glede medsebojnega učinkovanja dejanj pri solidarnih razmerjih)

- Sistem parcialnega učinkovanja: dejanja učinkujejo samo proti tistim upnikom in proti tistim dolžnikom, pri katerem se zgodijo

- Sistem generalnega učinkovanja: dejanje ene izmed več oseb učinkuje tudi na položaj ostalih oseb.

- Sistem omejenega generalnega učinkovanja: kompromisni sistem; dejanje sicer učinkuje za vse, vendar ne celoti, temveč samo za tisti del terjatve, ki pripada pripadnikom glede na notranje razmerje (regresno razmerje). Naše pravo je sprejelo ta sistem.

Kako v regresnem razmerju vpliva, da je upnik odpustil dolg enemu solidarnemu dolžniku?Omejeni generalni učinek

- obveznost se zmanjša za dolg, ki pade- ta odpust ne pomeni, da je v notranjem razmerju prost- to pomeni, da upnik ne more enega dolžnika odpustiti tako, da ne bi nič dolgoval v

notranjem razmerju. Ostali dolžniki se lahko regresirajo za toliko koliko so že plačali

397/2 Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti.

46/83

Odpust dolga pri solidarni obveznosti – učinki pri solidarnih dolžnikih – učinek pri solidarnem upniku

- dolžniki – generalno: z odpustom dolga po sporazumu s kakšnim solidarnim dolžnikom so prosti obveznosti tudi drugi dolžniki 397 OZ

- dolžniki – omejeno generalno: če pa ima odpust dolga namen oprostiti obveznost le enemu, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki pada nanj. Drugi dolžniki solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti (397 OZ)

- upniki – omejeno generalno: z odpustom dolga med dolžnikom in enim upnikom se zmanjša solidarna obveznost za toliko, kolikor znaša upnikov delež pri terjatvi. 408 OZ

Kako vpliva v regresnem razmerju odpust dolga enemu od solidarnih dolžnikovVpliva omejeno generalno. Glej zgoraj

Navedi primer iz OZ- generalno: zamuda upnika- omejeno generalno: odpust dolga enemu dolžniku (397/2: Če pa je imel odpust namen oprostiti obveznosti le dolžnika, kateremu je bil dolg odpuščen, se solidarna obveznost zmanjša za del, ki glede na medsebojna razmerja med dolžniki pada nanj, drugi dolžniki pa solidarno odgovarjajo za ostanek obveznosti); novacija (398/2: Če pa sta upnik in dolžnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolžnika, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.)- parcialno: 402/1: zamuda enega solidarnega dolžnika nima učinka nasproti drugim dolžnikom ; zadržanje zastaranja, odpoved zastaranju...

SUBROGACIJA

Personalna subrogacija na pasivni strani- prevzem dolga- prevzem izpolnitve- pristop k dolgu

Načini subrogacije- Personalna (spremenijo se subjekti) (3)

- Sprememba stranke (spremeni se upnik, ki je hkrati dolžnik in dolžnik, ki je hkrati upnik)

- Sprememba upnika (subrogacija na aktivni strani)- cesija

- Sprememba dolžnika (subrogacija na pasivni strani)- Prevzem dolga- Pristop k dolgu- Prevzem izpolnitve

- Realna (spremeni se obligacija): med istima osebama sespremeni predmet obligacije

Aktivna (upniška) stran personalne subrogacije- cessio legis (poroštvo; na podlagi zakona preidejo na poroka vse pravice upnika)- cessio necessaria (mandat)- cessio voluntaria (pogodbena cesija; odstop na podlagi pravnega posla)

Zakonita subrogacija se imenuje cessio legis. Nujna pa cessio necessaria. Razlog razlikovanja med obema vrstama je v tem, ali je solvens plačal dolg, za katerega je odgovoren, ali pa zanj ni odgovoren. Osebno je odgovoren pri poroštvu. Tedaj nastopi cessio

47/83

legis. Takšna cessio legis nastopi tudi, ke je kdo zavezan s svojim premoženjem (če je njegova stvar zastavljena)

O cessio necessaria govorimo, kadar pravice upnika ne preidejo na plačnika že same po sebi s plačilom, marveč je potrebno kakšno dejanje katere od strank, da pravice upnika preidejo na plačnika.

O prostovoljni govorimo, kadar se stranki o njej dogovorita:- dogovor med upnikom in plačnikom- dogovor med dolžnikom in plačnikom

Nekatera plačila dajejo plačniku tujega dolga povračilni zahtevek, ki ni istoveten zahtevku, ki ga je imel prejšnji dolžnik. Razlika med zakonito in nujno cessio ter subrogacisjkim (regresnim) zahtevkom, ki nastane brez cessio, je da je pri cesiji zahtevek novega upnika lahko omejen zaradi okoliščin, ki so nastale že pri prejšnjem upniku (npr. zastaranje terjatve), regresne pravice, ki niso cessio legis, pa so od prejšnjega zahtevka neodvisne in tudi zastaralni roki tečejo na novo.

Stranke pri subrogaciji na pasivni strani aliOpredeli stranke kot subjekte, ki sklepajo pogodbe, ki se nanašajo na spremembo dolžnika v obligacijskem razmerju (vse tri pogodbe; definicije pogodb)- prevzem dolga (dolžnik in 3. oseba); (pogodba med novim D in prvotnim D, s

privolitvijo upnika ali med novim D in upnikom, po kateri novi dolžnik prevzame dolg – učinek prevzema izpolnitve; upnik ni stranka – on samo da soglasje)

- prevzem izpolnitve (dolžnik in 3. oseba); (je dogovor med D in 3. osebo, s katerim se ta D-ju zaveže, da bo izpolnila D-jevo obveznost nasproti upniku. Upnik še naprej ostaja v razmerju izključno z D.

- pristop k dolgu (upnik in 3. oseba) (k pravnemu razmerju med U in D pristopi na dolžnikovi strani poleg njega še tretji, ki se proti U zaveže, da bo izpolnil njegovo terjatev do dolžnika. Postane upnikov sodolžnik. U ima pravico po lastni izbiri terjati izpolnitev od D ali tretjega ali pa od obeh solidarno

CESIJA

CesijaCesija je pogodba s katero prenese upnik terjatev na drugega, novega upnika. Sodelujeta samo cedent in cesionar; cessus mora biti samo obveščen.- kavzalen posel (kavza je plačilo ali zavarovanje druge terjatve)- abstrakten posel (za cesusa – ne more je izpodbijati)- spada med subrogacije (personalne)- v obligacijskem pravu to, kar je tradicija v stvarnem pravu- akcesoren posel (obstoj odvisen od obstoja terjatve)- cesija vsebuje

- zavezovalni posel (ker zavezuje določeno stranko, da prenese pravico)- razpolagalni posel (s katerim se terjatev dejansko prenese)

Pogoji:- dopustnost:mora biti prenosljiva terjatev; cesija ni mogoča pri intuitu personae- prometnost:- določenost: dolžnik, ki želi prepoved cediranja in je v kritnem razmerju izdana listina iz

katere izhaja obstoj terjatve, mora posskrbeti, da se v tej listini zapiše prepoved cediranja.

Funkcija cesije

48/83

Vzpostavitev singularnega pravnega nasledstva. Cesionar naj v celoti vstopi v pravni položaj cedenta.

Vrste cesije:

Cessio necessariaKadar zakon nalaga stranki dolžnost prenosa terjatve – komisija, zastopanje,

mandat; na podlagi pogodbe

Cessio voluntariaOdstop terjatve na podlagi pravnega posla. Poslovni namen je lahko odplačen ali

darilni

Cessio legisKadar zakon neposredno določa, da zaradi kakšnega dogodka preide terjatev na

drugega upnika. Npr.: nekdo plača tuj dolg, pa ima pri tem kakšen interes (porok 1019 OZ, solidarni zavezanec 188 OZ). Zakon določa prehod terjatve; ni pogodbe, gre za pravo personalno subrogacijo Posebni primeri cesije- inkaso cesija 425/2 OZ(Če pa dolžnik odstopi svojemu upniku svojo terjatev samo v

izterjavo, ugasne ali se zmanjša njegova obveznost šele tedaj, ko upnik izterja odstopljeno terjatev.)

- cesija v zavarovanje 426 OZ(Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.)

- cesija v izpolnitev 425/1 OZ(Če dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.) Primer Datio in solutum

Večkraten odstop 420 OZ (Če je upnik odstopil isto terjatev raznim osebam, pripada terjatev tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.) (po predavanjih ne sodi med posebne primere !!!!)

Cesija v zavarovanje – 426 OZČe je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.

Cesija v zavarovanje – pojem in razlika med OZ in SPZ (207 SPZ)Pojem: 426 OZJe fiduciarni posel, kadar cesionar nastopa proti dolžniku, kot da bi bil pravi upnik, kot da mu je terjatev prenesena brez omejitev.Če cedent svoje dolgove poplača, je dolžan cesionar cedirati terjatev nazaj. Če pa cedent dolgove ne poplača, ima cesionar pravico, da se poplača iz izterjane terjatve.Razlika OZ – SPZ:- po OZ ni potrebna notifikacija dolžnika (notifikacija pride v poštev pri večkratnem odstopu

terjatve – 420 OZ)- po SPZ je potrebna notifikacija dolžnika

49/83

Kdaj se pogodba o prevzemu dolga spremeni oz učinkuje kot pogodba o prevzemu izpolnitve?Dokler upnik v pogodbi o prevzemu dolga ne privoli oz. jo odkloni

Komu Cesus plača ( Cesionarju, do obvestila tudi Cedentu ) ustni

Inkaso cesijaOdstop v izterjavo »inkaso cesija«, je poseben primer cesije, ki obstaja takrat, ko odstopnik in prevzemnik dogovorita, da da prevzemnik to terjatev izterja od dolžnika. Če prevzemnik to terjatev realizira, ima pravico, da se z njo poplača – poravna svoje terjatve, ki jih ima proti odstopniku. . če izterja od dolžnika toliko, kolikor je zadosti, to obdrži in obveznost odstopnika do njega ugasne. Če ne izterja dovolj, obdrži tisto, kolikor je izterjal, ostanek svoje terjatve pa še naprej terja od cedenta (odstopnika)

Odstop v izterjavo se lahko opravi tudi takrat, ko cedent nič ne dolguje prevzemniku, ampak želi samo, da prevzemnik iz kateregakoli razloga izterja terjatev od dolžnika, namesto da to opravi sam. V tem primeru je prevzemnik dolžan vse, kar izterja od dolžnika, predati cedentu. Cesionar je v tem primeru le izterjevalec – inkasant in dela kot pooblaščenec cedenta. Pozicija se za cesusa nič ne spremeni lahko še vedno plača cedentu.

Inkaso cesija in odstop v zavarovanje

Pri odstopu v izterjavo je terjatev že pred odstopom dospela, tako da lahko prevzemnik takoj zahteva izpolnitevKomu cesus lahko plača pri inkaso cesiji ( obema, vseeno komu, ker ne preide T iz premoženja Cnta ) 425/4 OZ ustni, BOdstop v izterjavo (inkaso cesija) Je primer cesije, ko terjatev ne preide iz cedentovega premoženja. Dolznik (cesus) odstopljene terjatve lahko izpolni svojo obveznost obema (cedentu in cesionarju), celo če je bil obveščen o odstopu.

Akcesorije pri cesiji 418 OZUsoda zastave pri cesiji- S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega

poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, pravica do obresti, do pogodbene kazni ipd.

- Vendar sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli; sicer ostane stvar pri odstopniku, da jo hrani za prevzemnika.

- Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene z glavno terjatvijo.

Pazi: zastavna pravica preide na cesionarja, posest ostane pri cedentu.

Delni prenos pri cesiji- prioritetno se bo z akcesorijami poplačal prvi upnik- nemo contra se subrogasse censeturGlej tudi 276 OZ

Nemo contra se subrogasse censetur (276 OZ- načelo ni urejeno pri cesiji); velja pri delni cesijiUpnik se ne more s tem, da terjatev prenese, postaviti v slabši položaj glede varščin oz. prednostnih pravic, ki jih ima v zvezi s terjatvijo. Če cedent del terjatev še obdrži, ima vrstni red plačila pred cesionarjem, ki pride na vrsto šele, ko je cedent poplačan. Stranke se lahko dogovorijo, da cedent prednosti nima. Tedaj varščine krijejo dolg sorazmerno z velikostjo terjatev obeh upnikov.

50/83

Načelo se je razvilo iz spoznanja, da pomeni subrogacija plačilo, ki naj upniku ne jemlje njegovih pravic.

- cedent zaradi opravljene cesije ne sme priti v slabši položaj- upnik ne sme priti v slabši položaj glede varščin pri delni cesiji

Ugovori cessusa do cesionarja – 3 vrste ogovorov. (ugovori, ki bi jih imel zoper cedenta do trenutka, ko je cessus izvedel za odstop)

- ugovori, ki izvirajo iz terjatve (da dolg ne obstoji ali da je drugačen – te ugovore ima samo če terjatve ne pripozna)

- ugovori, ki se nanašajo na veljavnost cesijskega akta (npr. da cesionar ni postal upnik, ker prenos terjatve ni dopusten)

- ugovori pobotanja, ki bi jih imel zoper cedenta do obvestila o odstopu terjatve. Pobotati sme celo takšne terjatve, ki še niso zapadle v plačilo, toda bodo zapadle vsaj do trenutka, ko dospe v plačilo odstopljena terjatev 315 OZ

DenunciacijaObvestilo o odstopu.

Globalna cesijaOdstop večih bodočih terjatev.

Kondikcija pri cesiji UstniCesus plača Cedentu -> cesus zahteva od cedenta s KONDIKCIJO

Razmerje OZ / SPZ glede cesije v zavarovanje- OZ ne pove nič glede pogodbe- SPZ jo ureja

Pactum de non cedendo; Učinek po prepovedi; glej tudi 417 OZJe dogovor med dolžnikom in upnikom, da upnik ne bo cediral terjatve, ki jo ima nasproti dolžnika. Sprememba ZOR-OZ:

- Po OZ mora biti PDNC zapisan v temeljni listini (ne velja, čeje zapisan zgolj v kakšnem aneksu), saj je PDNC po svoji pravni naravi samostojna pogodba, ki jo sklepata upnik in dolžnik glede svoje medsebojne obveznosti. Lahko se sklepa skupaj s poslom iz katerega izvira obveznost, lahko pa kot popolnoma samostojen posel, ki se nanaša na obstoječo ali bodočo obveznost.

- Za civilne pogodbe OZ določa absolutni učinek prepovedi, razen če je bila ob prenosu terjatve predložena listina, ki izkazuje obstoj terjatve, iz katere pa ne izhaja prepoved prenosa in če prevzemnik za prepoved prenosa ni vedel in ni bil dolžan vedeti.

- Pri gospodarskih pogodbah prenos kljub PDNC učinkuje. Dolžnik je varovan s tem, da lahko ne glede na naznanitev cesije, svojo obveznost še naprej izpolni cedentu – odstopniku terjatve

Posledice pactum de non cedendo, kadar se terjatev kljub temu prenese. Obkroži!- dolžnik lahko vedno izpolni odstopniku- v gospodarskih pogodbah kljub temu učinkuje - prenos terjatve v civilnih pogodbah ne učinkuje - če je o terjatvi izdana in ob prenosu predložena listina in ta dogovor ni zapisan na

listini, prenos ne učinkuje

PDNC – 2 izjemi ustni- listina (glej zgoraj)- gospodarske pogodbe (glej zgoraj)

51/83

Kdaj preneha obveznost dolžnika, ki odstopi svojemu upniku svojo terjatev v izpolnitev- ko cedent obvesti cesusa o odstopu- ko upnik izterja odstopljeno terjatev- ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve glej še 425 OZ - ko upnik obvesti cedenta, da je dolg izterjal

Splošni in posebni razpolagalni posel po OZ- splošni: cesija- posebni: cesija pri vrednostnih papirjih (indosament + dodana obličnost (pri VP na ime))

Fiduciarna cesija ( cesija v zavarovanje ) v SPZ in OZ:- SPZ: Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) je oblika zavarovanja terjatve, pri

kateri odstopnik (cedent) odstopi terjatev prevzemniku (cesionarju). Če ni drugače dogovorjeno, se šteje, da je pridobitelj pridobil terjatev pod razveznim pogojem plačila zavarovane terjatve. Za fiduciarno cesijo se smiselno uporabljajo določila o odstopu terjatve. Če je bila ista terjatev večkrat odstopljena v zavarovanje, pridobi terjatev tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. Prior tempore potior iure (hitrejši po času, močnejši po pravici)

- OZ: Če je bila terjatev odstopljena v zavarovanje prevzemnikove terjatve proti odstopniku, je prevzemnik dolžan kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar skrbeti za izterjavo odstopljene terjatve in po izterjatvi, potem ko obdrži zase, kolikor je potrebno za poplačilo njegove lastne terjatve proti odstopniku, temu izročiti presežek.426 OZ

VEČKRATNI ODSTOP TERJATVE V ZAVAROVANJE- Ureditev po SPZ: večkratni odstop se ravna glede na prioriteto cesije. Terjatev

pridobi tisti, ki mu je bila terjatev prvemu odstopljena. To velja samo za konflikt dvoje ali več odstopov v zavarovanje – SAMO ZA FIDUCIARNE ODSTOPE

- Ureditev po OZ: temelji na prioriteti obvestitve; terjatev pripada tistemu prevzemniku, o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.

Nemo plus iuris... – varuje dolžnika.

IN KAKO ZDAJ RAVNATI V KONFLIKTNIH SITUACIJAH FIDUCIARNE CESIJE IN NAVADNE CESIJE?

- v primeru dveh ali več cesij iste terjatve, pri čemer te cesije ne bodo fiduciarne, velja pravilo iz OZ. učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete obvestitve

- v primeru dveh ali več fiduciarnih cesij iste terjatve pa velja pravilo SPZ – učinkovitost cesije bo odvisna od prioritete cesije

- v primeru konflikta med običajno in fiduciarno cesijo : splošna ureditev iz OZ – odločujoči pomen ima obvestitev dolžnika.

Fiducia v zavarovanje ( U ne more… ) ustniUpnik ne more vse zadržati zase, ampak mora presežek izročiti cedentu za poplačilo

Fiducia cum creditore contracta (fiducija namesto zastave)Varščina ustanovljena namesto zastavne pravice. Stvar obdrži fiduciant, ker jo potrebuje. Fiduciar ima varščino v lastninski pravici, ki se ustanovi s posesoričnim konstitutom

Fiducia cum amico contracta (lastniška fiducija)Nekdo odsvoji stvar drugemu, ki se mora izkazati kot upravičenec, toda v resnici teh stvari trajno ne potrebuje. Primer take fiducije so prenosi vrednostnih papirjev v inkaso (inkaso cessio)

52/83

Kaj pomeni: Nekdo odstopi terjatev v izpolnitev = odstopi terjatev namesto izpolnitve 425 OZ !!!Odstop namesto izpolnitve – glej zakonČe dolžnik odstopi upniku svojo terjatev ali njen del namesto izpolnitve svoje obveznosti, ugasne takrat, ko je sklenjena pogodba o odstopu, njegova obveznost do zneska odstopljene terjatve.

Razlika: odstop v zavarovanje – zastavna pravicaOdstop v zavarovanje je potrebno razlikovati od zastavne pravice. Razlika je v položaju prejemnika zavarovanja, to je upnika terjatve, za katero je zavarovanje dano. To velja predvsem za nedenarne terjatve, še posebej za tiste, pri katerih je predmet izpolnitve stvar.Z vidika dajalca zavarovanja je odstop v zavarovanje manj ugoden, kot zastavitev terjatve. Pri zastavitvi se pripadnost terjatve ne spremeni in je omejena samo na možnost razpolaganja s terjatvijo. Pri odstopu v zavarovanje pa nastopijo vse posledice cesije in pridobitelj zavarovanja pridobi vse možnosti za razpolaganje s terjatvijo. Gre za to, da učinkuje fiduciarni posel samo inter partes, in kršitve fiduciarnega posla ni mogoče uveljavljati proti tretjim osebam.

Pignus nominis Cesija v zavarovanjeStvarno pravoSPZPostane imetnik zastavne pravice (zastavni upnik)

Prva razlika je v instrumentariju : actio pignareticia

Za prenos je potreben modus acquirendi (tradicija pri premičninah; vpis v ZK pri nepremičninah; obvestitev pri terjatvah) in iustus titulus (dam ti v zastavo – pogodba)

Notifikacija dolžnika je obvezna (konstitutiven elemnet)

Težje je priti do zastavne pravice

Obligacijsko pravoOZPostane upnik – imetnik terjatve

Obvestilo dolžnika ni esencialno

Za prenos je potrebna cesija

Cessus lahko izve kasneje

Notifikacije je potrebna le za učinek

PRISTOP K DOLGU, PREVZEM DOLGA, PREVZEM IZPOLNITVE

Pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote oz.Značilnosti pristopa k dolgu pri prevzemu premoženjske celote: oz. Posebni primer pristopa k dolgu! 433 OZTisti, na katerega preide po pogodbi kakšna premoženjska celota ali posamezen njen del, odgovarja poleg dotedanjega imetnika in solidarno z njim za dolgove, ki se nanašajo na to celoto oziroma njen del, vendar le do vrednosti njenih aktiv.Nima pravnega učinka nasproti upnikom pogodbeno določilo, ki bi izključevalo ali omejevalo odgovornost iz prejšnjega odstavka.

Prevzem hipoteke; prodaja nepremičnine na kateri je hipotekaPrevzem dolga, ko je dolg zavarovan s hipoteko 428 OZ

53/83

Hipoteka spada med stranske pravice in s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice.Če je bilo ob odtujitvi kakšne nepremičnine, na kateri je hipoteka, med pridobiteljem in odtujiteljem dogovorjeno, da bo pridobitelj prevzel dolg nasproti hipotekarnemu upniku, se v primeru, če hipotekarni upnik na pisno zahtevo odtujitelja v treh mesecih ne odkloni svoje privolitve v pogodbo o prevzemu dolga, šteje, da je vanjo privolil. V pisni zahtevi je treba upnika opozoriti na to posledico, ker se sicer šteje, kakor da zahteve ni bilo.

(Samec na konzultacijah):- sklene se prodajna pogodba obremenjena s hipoteko- upnik ima varstvo na hipoteki- upnik lahko realizira zastavo- Kupec od dolžnika prevzame dolg do upnika- Odsvojitelj obvesti upnika, naj se izjasni- Če se v 3 mes. ne izjasni in je bil opozorjen na posledice molka, se šteje, da je v

pogodbo o prevzemu dolga privolil- Če upnik odkloni soglasje -> PREVZEM IZPOLNITVE. 427/5 OZ: Pogodba o

prevzemu dolga ima učinek pogodbe o prevzemu izpolnitve, dokler upnik vanjo ne privoli, kakor tudi, če privolitev odkloni. Vendar kupec ne prevzema dolga in tudi ne pristopa k dolgu, zato nima upnik nasproti njemu (kupcu) nobene pravice (434/3 OZ)

Specialni primeri prevzema dolga ustni- prenos pogodbe 122 OZ: z dolgovi se prenesejo tudi upniške pravice iz pogodbe. Za tak

prenos morata dati privolitev dolžnik in upnik. Za prenos pogodbe gre šele, če stranki obravnavata pogodbo kot enoto, ne pa kot seštevek posameznih pravic in obveznosti.

- prevzem premoženja 433 OZ: značilno za to vrsto prevzema dolga je načelo ultra vires: prevzemnik ni odgovoren za večji znesek dolgov, kot znaša

vrednost premoženja (pro viribus) načelo koneksnosti : dolgovi morajo biti v zvezi s premoženjem, ki ga prevzemnik

dobi. - prevzem hipoteke 428 OZ (glej zgoraj)

Privativni učinek pri prevzemu dolga 428 OZPrevzem dolga, pri katerem sodeluje tudi dolžnik, je privativen (pravi), če se stranki ne dogovorita, da naj bo kumulativen (glej spodaj). S tem, da vstopi nov dolžnik je prejšnji dolžnik prost.

Kumulativni učinekKumulativni (nepravi) je tisti prevzem dolga, pri katerem dolžnik ne sodeluje. Prevzemnik postane dolžnik, poleg tega pa stari dolžnik ostane še naprej dolžnik (novi je dolnik, ne porok). Upnik toži kogar hoče. Nastane na podlagi dogovora (glej zgoraj) ali na podlagi zakona (če je prevzemnik prezadolžen 429/2 OZ)

Učinek pogodbe o prevzemu dolga 429 OZS prevzemom dolga stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ta pa je s tem prost obveznosti.Vendar v primeru, če je bil prevzemnik ob upnikovi privolitvi v pogodbo o prevzemu dolga prezadolžen, upnik pa tega ni vedel in ni bil dolžan vedeti, prejšnji dolžnik s tem ni prost obveznosti, pogodba o prevzemu dolga pa ima učinek pogodbe o pristopu k dolgu.Med prevzemnikom in upnikom obstaja ista obveznost, ki je dotlej obstajala med prejšnjim dolžnikom in upnikom.

Odgovornost prenositelja pri prenosu pogodbe

54/83

Prenositelj odgovarja prevzemniku za veljavnost prenesene pogodbe.Prenositelj mu ne jamči, da bo druga stranka izpolnila svoje obveznosti iz prenešene pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.Prenositelj ne jamči drugi stranki, da bo prevzemnik izpolnil obveznosti iz pogodbe, razen če se je za to posebej zavezal.

Kako je s stranskimi pravicami pri prevzemu dolga in prenosu pogodbe 430 OZStranske pravice, ki so dotlej obstajale poleg terjatve, ostanejo še naprej; vendar pa poroštva in zastave, ki so jih dale tretje osebe, prenehajo, če poroki in zastavitelji ne privolijo v to, da bodo odgovarjali tudi za novega dolžnika.Če ni bilo dogovorjeno kaj drugega, prevzemnik ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema.

Določbe o stranskih pravicah v zvezi s pogodbo o prevzemu dolga se smiselno uporabljajo tudi za prenos pogodbe.

PRODAJNA POGODBA

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezen jamčevalni zahtevek (468 OZ)?- Damnum quod rem – škodo, ker ima stvar napake- Damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja - Damnum extra rem – refleksna škoda

Odškodnina pri jamčevanju ( damnum circa rem, damnum extra rem )

Kdaj odgovarja prodajalec za stvarne napake, ki se pojavijo po preteku 6- mesečnega roka?

- če je kupec pravočasno grajal stvarne napake- če je vedel, da ima stvar napake - če je kupca prevaral, da stvar nima napak - vedno ko se tako kupcu zaveže

Ko je tako dogovorjeno. Ko je za napake vedel ali bi moral vedeti, pa jih je zamolčal. Ko je kupca prevaral (je zagotavljal, da ima stvar določene lastnosti). Trajno razmerje (npr. zakup)

Povrnitev škode, če se prodajna pogodba razdre 503 – 506 OZ; specialne določbePosebnosti odškodninske odgovornosti prodajalca če se pogodba razdre zaradi stvarnih napak

1. po splošnih pravilih o povrnitvi škode, nastale s kršitvijo pogodbe 503 OZ2. diferenčna metoda (teorija); abstrakten način izračunavanja škode; ugotovi

se razlika med ugotovljeno ceno in ceno na trgu, ko bi pogodba morala biti izpolnjena 504 OZ

3. konkretni kriterij; kritni kup in kritna prodaja 505 OZ- razliko do popolne odškodnine lahko vedno uveljavlja (isto kot pri pogodbeni

kazni) 506 OZ (napotitev na 243 OZ)(2) in (3) sta specialni določbi za izračunavanje odškodnine

Kritna prodaja ustniČe je prodajna pogodba razvezana zaradi kupčeve zamude z izpolnitvijo, prodajalec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da za stvar, ki je bila predmet prodaje, prejme kupnino. Ta interes lahko uresniči tudi tako, da stvar proda drugemu kupcu, torej da opravi kritno prodajo. Če prodajalec v takem primeru za stvar prejme kupnino, nižjo od tiste,

55/83

ki je bila dogovorjena s (prvo) prodajno pogodbo, mu nastane škoda. V tem primeru sme prodajalec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritni prodaji. Prodaja mora biti opravljena v primernem roku in na primeren način. O nameravani prodaji mora prodajalec obvestiti kupca. 505 OZ

Kritni kup (nakup) ustniče je prodajna pogodba razvezana zaradi prodajalčeve nepravilne izpolnitve, kupec (kot pogodbi zvesta stranka) ne more uresničiti interesa, da prejme stvar, ki je bila predmet prodajne pogodbe, za kupnino, ki je bila dogovorjena s pogodbo. Ta interes lahko kupec uresniči tudi tako, da stvar kupi od drugega prodajalca, torej da opravi kritni nakup. Če mora kupec v takem primeru za stvar plačati ceno višjo od tiste, ki je bila dogovorjena s (prvo) pogodbo, mu nastane škoda. V tem primeru sme kupec zahtevati razliko med kupnino, ki je bila določena v pogodbi, in kupnino pri kritnem nakupu. Nakup mora biti opravljen v primernem roku in na primeren način. O nameravanem nakupu mora kupec obvestiti prodajalca. 505 OZ

3 vrste škode- damnum quad rem (škoda, ker ima stvar napake) – ta škoda je krita že v

jamčevalnem zahtevku- damnum circa rem (škoda iz zaupanja) – ne gre za škodo na stvari, ampak za

škodo zaradi stvari (ne morem pravilno izpolnit dalje – zaupal sem, da mi bo moj sopogodbenik pravilno izpolnil, pa mi ni) 468/2 OZ; uveljavlja se zgolj ob grajanju v predvidenih rokih

- damnum extra rem (refleksna škoda) – nastane na drugih dobrinah (npr. mikrovalovno raznese in poškoduje kuhinjo; zid se podre in poškoduje avto); uveljavlja se po splošnih pravilih, ne glede na grajanje.

Razlika damnum circa rem (škoda iz zaupanja) – damnum extra rem (refleksna škoda): Kako OZ ureja pri jamčevalnih zahtevkih in stvarnih napakah pravico kupca uveljavljati odškodnino 468 OZ

- (Samec na konzultacijah) Razlika: pri damnum circa rem moraš grajati napake in si vezan na jamčevalne roke; pri damnum extra rem pa ni potrebno grajati in ni vezanosti na jamčevalne roke.

- (Komentar OZ) Ker se za povrnitev refleksne škode uporabljajo splošna pravila o poslovni odškodninski odgovornosti, za uveljavitev zahtevka za povrnitev te škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake:

o pravočasno obvestilo o napakio okoliščina, da se napaka pokaže v jamčevalnem rokuo sodna uveljavitev v enoletnem prekluzivnem roku.

Izpolnjeni pa morata biti splošni predpostavki prodajalčeve odgovornosti za stvarne napake:

o stvar ima napakoo vzrok za napako izvira v prodajalčevi sferi

Izpolnjeni pa morata biti tudi dodatni predpostavki poslovne odškodninske odgovornosti: Škoda, ki je v vzročni zvezi z napako

Zakaj se pri jamčevalnih zahtevkih govori o odškodnini v dveh delih?Odškodnina na dveh mestih; Pri nepravilni izpolnitvi lahko stranki nastanejo tri različne oblike škod (468. člen); damnum quoad rem, damnum circa rem in damnum extra rem.Posebej pa se še obravanava povrnitev škode pri razdrtju pogodbe, kjer sta dve obračunski metodi za povrnitev škode: abstrakten in konkreten način. Še vedno pa ima oškodovanec pravico do povračila morebitne višje škode (členi od 503-506).

56/83

Kako se uporabljajo pravila po OZ za stvarne napakeV splošnem delu je norma (100. člen), ki določa, da se uporabljajo za odgovornost dolžnika določbe o odgovornosti prodajalca za stvarne in pravne napake pri prodajni pogodbi, razen kjer je predpisano kaj drugega (npr. podjem, gradbena pogodba)

Katero škodo lahko uveljavlja kupec, ko uveljavlja posamezni jamčevalni zahtevek? Obkroži B

- Damnum extra rem – refleksno škodo - Damnum circa rem – škodo zaradi zaupanja - Damnum quod rem – škodo, ker ima stvar napake

Katere lahko kumulirajo? Circa in extra ( zaupanje, refleksna)

Odgovornost za stvarne napake in kateri dve možnosti sta za odškodninsko odgovornost prodajalca 468

- jamčevalni zahtevki( razdor pogodbe, actio quanti minoris, odprava napake, zamenjava stvari)

- damnum circa rem (iz zaupanja)- damnum extra rem (refleksna)

Razlika med producentsko odgovornostjo in damnum extra rem- producentska: uveljavlja vsak, ki je oškodovan, ker ima stvar napako. Je

neposlovna odškodninska odgovornost.- Damnum extra rem: uveljavlja samo kupec; poslovna odškodninska

odgovornost.

Pomen dejstva, da je prodajalec vedel za napako 465Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na kakšno napako niti tedaj, ko ni:

- izpolnil svoje obveznosti, da bi bil stvar nemudoma pregledal, - ali obveznost, da bi bil v določenem roku obvestil prodajalca o napaki, in niti

tedaj, - ko se je napaka pokazala šele po šestih mesecih od izročitve stvari, če je bila

prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana.

Značilnosti jamčevanja za stvarne napake- objektivnost- dispozitivnost- ni mogoče izključiti

Kdaj pride do izgube jamčevanja pri prodajni pogodbi?- Izključitev napake zaradi njene očitnosti

i. Stranka že ob sklenitvi ve za napake, čeprav so bile skriteii. Napaka je bila očitna, stranka napake ni poznala, pač pa je poznala

predmetiii. Stranka prevzame blago počez, to je v stanju kakršnem je (klavzula

tale-quale, takšen-kakršen)iv. Stranka bi morala grajati, pa tega ne stori, ampak odobri blagov. Pridobitelj napako zakrivi oz. napaka nastane, ker kupec stvarjo ne

zna ravnati (uporaba ni normalna)vi. prodaja na prisilni javni dražbi

- izključitev po dogovorui. upravičenec se jamčevanju odpove

57/83

ii. klavzule: ogledano-sprejeto; klavzule, ki označujejo lastnosti za nevažne

iii. odpoved jamčevanju s konkludentnimi dejanji (razpolaganje z blagom, ki ima napake. Vendar je treba ugotoviti ali uporaba pomeni odrek)

Prodajna pogodba 435 OZ ustniS prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.Prodajalec kakšne pravice se zavezuje, da bo kupcu priskrbel prodano pravico; če izvrševanje te pravice zahteva posest stvari, pa tudi, da mu bo stvar izročil.

S sklenitvijo prodajne pogodbe:- Preide lastništvo na prodani strani na kupca- Kupec pridobi pravico zahtevati prenos lastninske pravice na prodani

stvari - Kupec pridobi izpolnitveni zahtevek

Prodaja sporne pravice 441 OZ- Sporna pravica (o njej teče spor na sodišču oz. spor med strankama o obstoju te

pravice) je lahko predmet prodajne pogodbe.- Vendar je nična pogodba, s katero bi odvetnik ali kakšen drug prevzemnik naročila

kupil sporno pravico, katere uveljavitev mu je bila zaupana (pactum de quota litis – nemoralni motiv: udeležba zastopnika pri iztoževanem znesku)

- Prepoved za odvetnika (sankcija je ničnost) ali druge prevzemnike naročila (tisti, ki jim je stranka zaupala pravico)

- Od svojega mandanta ne moreš kupit, lahko pa kupiš od X osebe- Udeležba na uspehu v pravdi je za odvetnike dovoljena (pactum de quota litis) –

višina do 15% prisojenega zneska v premoženjski zadevi (17/3 Zakona o odvetništvu)Prodaja tuje stvari 440 OZProdaja tuje stvari veže pogodbenika; vendar lahko kupec, ki ni vedel in ni bil dolžan vedeti, da je stvar tuja, odstopi od pogodbe, če zaradi tega ne more doseči njenega namena, in zahteva odškodnino.

Razlika : prodajna pogodba – prodajno naročilo

Prodajna pogodba Prodajno naročilo – starinarska pogodbaS prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino.

Do izročitve stvari kupcu trpi nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari prodajalec, z izročitvijo stvari pa preide nevarnost na kupca.Nevarnost ne preide na kupca, če je ta zaradi kakšne napake, ki jo ima izročena stvar, odstopil od pogodbe ali zahteval zamenjavo stvari.

S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.

Stvar, ki je bila izročena prevzemniku naročila, ostane naročiteljeva in on trpi nevarnost, če bi bila po naključju uničena ali poškodovana, vendar ne more razpolagati z njo, dokler mu ni vrnjena.

Razlike prodajna pogodba vs. podjem pri stvarnih napakah

Prodajna PodjemNeznatne napake se ne upoštevaNi delitve na bistvene oz. nebistvene

Upoštevajo se bistvene oz. nebistvene

58/83

Glej 458 OZ Glej 638, 639 OZ

Glede na kaj se loči jamčevanje pri podjemu?Glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Razmerje med prodajno in podjemno pogodbo, glede na to katera stranka je priskrbela material 620 OZ- Pogodba, s katero se ena stranka zavezuje izdelati določeno premično stvar iz svojega

materiala, se šteje v dvomu za prodajno pogodbo.- Vendar pa pogodba ostane podjemna pogodba, če se je naročnik zavezal dati bistven del

materiala, ki je potreben za izdelavo stvari.- Vsekakor se pogodba šteje za podjemno pogodbo, če sta imela pogodbenika v mislih

zlasti podjemnikovo delo.

Primer: prodajna pogodba samo sklenjena, nič niso izročili ustniKupec ima pravico zahtevati, da mu prodajalec izroči stvar tako, da bo pridobil lasninsko pravico.

Lex comissoria pri emptio venditio – kup s klavzulo o odstopuStranki se lahko dogovorita, da ima vsaka od njiju pravico do odstopa od pogodbe, če druga stranka pogodbe ne izpolni, čeprav ne pride v poštev siceršnji zakoniti pogoj o odstopnem upravičenju.

Pri zastavi pa je to dogovor pa pripade zastavljena stvar upniku, če je dolžnik s plačilom terjatve v zamudi. Tak dogovor je pri zastavi prepovedan.

Definiraj B- Prodaja z lastninskim pridržkom – pactum reservati dominii: ) Prodajalec določene

premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine; glej 520, 521 OZ

- Predkupna pravica: S pogodbenim določilom o predkupni pravici se lastnik stvari (prodajalec) zavezuje, da bo predkupnega upravičenca obvestil o nameravani prodaji stvari določeni osebi ter o pogojih te prodaje ter mu ponudil, naj jo on kupi pod enakimi pogoji. 507 OZ

- Prodaja na obroke: S pogodbo o prodaji na obroke se prodajalec zavezuje, da bo kupcu izročil določeno premično stvar, še preden mu bo kupnina popolnoma izplačana, kupec pa se zavezuje, da jo bo odplačal v obrokih v določenih časovnih presledkih. 522 -> OZ

Posebni tipi prodaje: cigoj:- prodaja na podlagi predkupne pravice 507 OZ (z vpisom v ZK lahko postane pravica z

absolutnim učinkom; za zakonito predkupno pravico pa je značilno, da ni trajanje ni omejeno)

- prodajno naročilo (contractus aestimatorius, starinarska pogodba) (ni poseben tip po Kocbeku)

- pogodbe o dovodu stvari: (kadar prodajalec dovaja stvari po posebnih instalacijah h kupcu, količina predmeta kupne pogodbe ob sklenitvi negotova. Kupec odvzame kolikor je volja. Količino, ki jo je kupec odvzel, mora prodajalec odbrati po posebnih napravah. Na podlagi teh ugotovitev izračuna prodajalec ceno

- kup na poskušnjo 514 OZ- prodaja po vzorcu ali modelu 518 OZ- prodaja s specifikacijo 519 OZ

59/83

- prodaja z lastninskim pridržkom 520 OZ- prodaja na obroke 522 OZ- akreditivna prodaja (financirani kup cigoj) 527 OZ- Pomorska kupna pogodba (pogodbe s transportnimi klavzulami)- Kup nade (tvegana pogodba)- Javna prodaja (cena se izoblikuje z dražbo; tisti, ki ponudi največ nad izklicno ceno, je

kupec)

Predkupna pravica in ZKVpis predkupne pravice v ZK ima samo publicitetni in ne konstitutivni učinek.

Prenumerandni kupČe se stranki dogovorita za plačilo vnaprej, gre za prenumerandni kup

Postnumerandni kupČe se stranki dogovorita za plačilo za nazaj, gre za postnumerandni kup

Trajanje predkupne pravice 511 OZPredkupna pravica preneha s potekom časa, ki je določen s pogodbo.Če čas trajanja ni določen, predkupna pravica preneha s potekom petih let od sklenitve pogodbe.

Odkupna pravica v SPZ-ju ( definicija:.) 38 SPZLastnik se lahko s pravnim poslom zaveže, da bo drugi pogodbeni stranki pod dogovorjenimi pogoji na njeno zahtevo prodal določeno stvar (odkupna pravica). Odkupna pravica se ne more prenesti. Odkupna pravica se lahko časovno omeji. Odkupna pravica preneha s smrtjo oziroma prenehanjem druge pogodbene stranke.Odkupna pravica učinkuje proti tretjim osebam, če je vpisana v zemljiško knjigo.

AkreditivAkreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plača s pomočjo dokumentiranega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolžnika. Upnik ob predložitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplačan akreditivni znesek.

Izpolnitveni zahtevek pri jamčevanju- zamenjava (ne pride v poštev pri species)- odprava napake (ne pride v poštev če so pretirani stroški)Poleg izpolnitvenega zahtevka ima kupec pravico do povračila škode.

Perpetuacija ugovorov glej 480 OZ!Stranki ostane pravica do ugovorov, čeprav so roki za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov že potekli. Torej kupec, ki je pravočasno in pravilno obvestil (grajal) prodajalca o (stvarni) napaki, lahko po poteku enoletnega roka, če še ni plačal kupnine kot ugovor zoper prodajalčev zahtevek, naj mu kupnino plača, uveljavlja svoj zahtevek, naj mu zniža kupnino ali povrne škodo.

Kaj mora storiti kupec, ki je pravilno grajal?V enem letu mora uveljavljati jamčevalni zahtevek, sicer izgubi pravico. Ostane pa mu še perpetuacija ugovorov. Pogoj: kupnina še ni plačana + prodajalec toži na plačilo kupnine

Akreditivna prodajaAkreditivna prodaja je poseben tip prodaje, pri kateri se kupnina plača s pomočjo dokumentiranega akreditiva, ki ga odpre banka na zahtevo dolžnika. Upnik ob predložitvi ustreznih dokumentov dobi od banke izplačan akreditivni znesek.

60/83

Prodaja z lastninskim pridržkomProdajalec določene premične stvari si lahko s posebnim pogodbenim določilom pridrži lastninsko pravico tudi potem, ko stvar izroči kupcu, vse dotlej, dokler kupec ne plača vse kupnine.

Pridržek pravice učinkuje nasproti kupčevim upnikom le, če je bil podpis kupca na pogodbi, ki vsebuje določilo o pridržku lastninske pravice notarsko overjen pred kupčevim stečajem ali pred rubežem stvari.

Na stvareh, o katerih se vodijo posebne javne knjige, si je mogoče pridržati lastninsko pravico le, če tako določajo predpisi o ureditvi in vodenju teh knjig.

ZAKUPNA (NAJEMNA) POGODBA

Zakup (latinsko)Locatio conductio rei – z zakupno pogodbo se zakupodajalec zavezuje, da bo zakupniku izročil določeno stvar v rabo, ta pa bo zato plačal določeno zakupnino.

Relocatio tacita (molče obnovljeno razmerje) pri zakupu – molče obnovljen zakup615 OZ

Če zakupnik po preteku časa, za katerega je bila sklenjena zakupna pogodba, še naprej uporablja stvar, zakupodajalec pa temu ne nasprotuje, se šteje, da je sklenjena nova zakupna pogodba za nedoločen čas, z enakimi pogoji kot prejšnja.Zavarovanja, ki so jih dale tretje osebe za prvi zakup, prenehajo s pretekom časa, za katerega je bil zakup sklenjen.

Actio directa zakupodajalca zoper podzakupnika 608 OZDa bi se zakupodajalec poplačal za svoje terjatve, nastale iz zakupa, lahko zahteva neposredno od podzakupnika plačilo zneska, ki ga ta dolguje zakupniku iz podzakupa.Npr. če zakupnik ne plača.

PODJEMNA POGODBA (POGODBA O DELU)

Glede na kaj se loči jamčevanje pri podjemu?Loči se glede na stopnjo napake: bistvena / nebistvena. Če je napaka bistvena ima naročnik takoj možnost odstopiti od pogodbe, ne da bi prej zahteval odpravo napake.

Kdaj lahko podjemnik odstropi od pogodbe zaradi stvarnih napak?Če je naročnik zahteval, naj stvar izdela iz materiala z napakami, na katere ga je podjemnik opozoril, mora podjemnik ravnati po njegovi zahtevi, razen če je očitno, da material ni primeren za naročeno delo, ali če bi izdelava iz zahtevanega materiala lahko škodila podjemnikovemu ugledu; v tem primeru lahko podjemnik odstopi od pogodbe.

Pravica zahtevati odpravo napak - stroški637 OZ(1) Naročnik, ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.(2) Pravico ima tudi do povračila škode, ki mu je zaradi tega nastala.(3) Če bi odprava napake zahtevala pretirane stroške, jo podjemnik dela lahko odkloni,

61/83

vendar ima v tem primeru naročnik po svoji izbiri pravico znižati plačilo ali odstopiti od pogodbe, in pa pravico do povračila škode.

MANDATNA POGODBA – mandat (naročilo)!

Pojasni razliko med mandatno in podjemno pogodbo glede periculum rei 644, 645 OZ- Periculum rei: nevarnost stvari – stranka nosi škodo, ki nastane na stvari. Odgovornost

zaradi nevarnosti uničenja stvari.- Periculum obligationis: odgovornost za izpolnitev (izpolnitveni zahtevek med

strankama)Razlika glede periculum rei:Mandatna pogodba: nevarnost oz. škodo nosi mandant (naročnik), ker ima on koristPodjemna pogodba: nevarnost nosi izvajalec, razen v primeru kadar da material naročnik

Mimo vprašanja za kolokvij je koristno vedeti še to: Periculum obligationis:Mandatna pogodba: (spet) mandant Podjemna pogodba: vedno podjemnik (izvajalec), razen če naročnik ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolžnosti (ne odzove se vabilu, da stvar pregleda)

V čigavem imenu (svojem ali tujem) in na čigav račun (svoj ali tuj) delujejo:- Mandatar v svojem / tujem imenu in na tuj račun- Zastopnik v svojem / tujem imenu in na tuj račun- Komisionar v svojem imenu in na tuj račun- Pooblaščenec v tujem imenu in na tuj račun

Edicijska dolžnost – izročitvena dolžnostPo končanem poslu mora stranka drugi stranki prepustiti vso korist, ki izvira iz posla.

Edicijska dolžnost pri mandatu pomeni da: obkroži!- mora mandatar po končanem poslu mandantu prepustiti vso korist, ki izvira iz

posla - mora mandant mandatarja opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti in podatki ter

navodili za sklenitev posla- mora mandatar prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandantu- mora mandant prepustiti tretji osebi vse zahtevke, ki bi jih imel proti mandatarju

Katere določbe se uporabljajo za odškodninsko odgovornost pri mandatu Po kakšnem vrstnem redu se uporabljajo določbe pri mandatni pogodbi za odškodninsko odgovornost

1. določbe o mandatni pogodbi2. določbe o poslovni odškodninski odgovornosti3. določbe o prodajni pogodbi4. določbe o neposlovni odškodninski odgovornosti

DARILNA POGODBA

DariloDarilna pogodba je obveznostna pogodba, s katero ena stranka , darovalec, neodplačno prepusti drugi stranki , obdarjencu, kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to prepustitev sprejme. Glej tudi 533 OZ

62/83

Razloži ureditev obličnosti darilne pogodbe po OZ z opredelitvijo pravnih učinkov pri posameznih modalitetah- 538 OZ: kadar ni sklenjena v pisni obliki oz, ni takoj stvar izročena, gre za NATURALNO

OBLIGACIJO. Če darovalec izpolni ne more zahtevati nič več nazaj. Če ne izpolni, da ni možno terjati, da izpolni.

- 545 OZ: darilna pogodba ni realna pogodba, ampak je konsenzualna oblična. Darilna pogodba za primer smrti – sklenjena mora biti v notarski obliki, listina mora biti izročena obdarjencu.

Danajsko dariloNormalen položaj je tak, da želi darovalec drugi stranki priskrbeti korist, če že ne v prometni vrednosti, vsaj korist z njegovega, obdarjenčevega subjektivnega vidika. Če mu hoče priskrbeti škodo in to tudi doseže s pogodbo, stori obenem nedopustno dejanje. Torej, darilo v škodo obdarjenca.

Odškodninska odgovornost darovalca Kdor vedoma podari tujo stvar in obdarjencu to okoliščino zamolči, odgovarja za škodo.Če ima podarjena stvar napake ali nevarne lastnosti, zaradi katerih nastane škoda obdarjencu, darovalec odgovarja za škodo, če je za napako oziroma za nevarno lastnost vedel ali bi bil moral vedeti in ni opozoril obdarjenca.

Mešano darilo – negotium mixtum cum donationeJe pogodba, pri kateri je iz volje strank oz. iz njene narave videti, da naj bo deloma odplačna, deloma neodplačna. Če ta nameni ni razviden iz posla, ne gre za darilo; tedaj je neodplačnost samo element nagiba ene od strank. Druga šteje plačilo za polno plačilo, čeprav je zmanjšano.

Vzajemno dariloVzajemna darila niso darila. Le če darilo ene stranke presega vrednost darila druge stranke, je presežek darilo. Pri teh pogodbah je značilno, da je darilna zaveza ene stranke veljavna samo, če je veljavna tudi zaveza druge stranke.

POSOJILNA, POSODBENA, KREDITNA

Razlika med posojilno in posodbeno pogodbo

Posojilna PosodbenaPogodba o odsvojitviS posojilno pogodbo se posojilodajalec zavezuje, da bo posojilojemalcu izročil določen znesek denarja ali določeno količino drugih nadomestnih stvari, posojilojemalec pa se zavezuje, da mu bo po določenem času vrnil enak znesek denarja oziroma enako količino stvari iste vrste in kakovosti.Na prejetih stvareh pridobi posojilojemalec lastninsko pravico in zato ne vrne istih stvari, temveč druge stvari enakih lastnosti.

Vrnitvena dolžnost, ki obstoji v obeh primerih je po svoji vsebini različna

Lahko odplačna

Pogodba o uporabi

S posodbeno pogodba se posodnik zavezuje, da bo izposojevalcu izročil stvar v neodplačno rabo, izposojevalec pa se zavezuje, da bo stvar vrnil.

Causa posodbene pogodbe: brezplačna uporaba stvari.

Neodplačna

63/83

Velika razlika: pri posojilu postane prejemnuk stvari tudi stvarnorpavni upravičenec in zato ne vrne istih stvari, marveč druge stvari istih lastnosti.

Kreditna – posojilna

Kreditna PosojilnaNi urejena v OZUrejena v ZOR (pismena pogodba)Predčasna vrnitev možna vednoVprašanje glede obresti pri predčasni vrnitvi plačila:Da, lahko avtomatično predčasno odbiješ. Če je nastala škoda, jo povrneš

Je urejena v OZMožna je predčasna vrnitev le denarnih obveznostiObresti prej ne moreš avtomatično odbiti (za čas od dneva plačila do zapadlosti), razen če si k temu upravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji 373 OZ

Prekarij v OZPrekarij je urejen v sklopu posodbene pogodbe (583/3 OZ). Gre za obveznostno razmerje do preklica. Če čas trajanja in namen uporabe nista določena, lahko posodnik zahteva stvar, kadarkoli hoče- pogodba do preklica- pogodbeno razmerje rahlih vezi

ObvezniceČe javnopravne osebe ali denarni zavodi izdajajo obveznice zato, da zberejo denarna sredstva, ki se jih zaveže eminent vrniti upravičencem do obveznic, gre za posel, ki je po vsebini posojilo, po obliki pa kupna pogodba. . eminent proda obveznice interesentom, obenem pa zagotovi ob emisiji, da jih bo spet odkupil.

Contractus mohatraePosojilodajalec drugi stranki blago izroči, da ga ta proda tretjemu, kupnino pa obdrži kot posojilo. Če se stvar uniči, nevarnosti ne nosi posojilojemnik, ker poslovni namen prenosa stvari ni, da bi posojilojemnik pridobil pravico na stvari, ampak samo pravico, da stvar veljavno proda komu drugemu.

POBOT

Pobot (kompenzacija) ustniPobotanje je prenehanje nasprotnih terjatev med istima strankama, ki sta druga nasproti drugi obenem upnika in dolžnika.

Pogoji za kompenzacijo (6) B- vzajemnost- istovrstnost- dospelost- iztožljivost- likvidnost (ni v OZ)- resničnost terjatve (ni v OZ)

Izjeme od načela vzajemnosti pri pobotanju: 4 izjeme! B, ustni- cesija (315/1) Dolžnik pobota, kar je imel do trenutka obvestila o cesiji zoper

cedenta- poroštvo (313/2, 1024 OZ) Porok pobota terjatev, ki jo ima zoper upnika

glavni dolžnik.- zastava (313/3)- solidarne obveznosti

64/83

Ali lahko prevzemnik izpolnitve uveljavlja v pobot dolžnikovo protiterjatev proti upniku? B- da- ne (Dolžnik ne more pobotati tistega, kar dolguje upniku, s tistim, kar upnik dolguje

njegovemu poroku. 313/1 OZ; ker ni vzajemnosti)- da, če dolžnik soglaša s pobotom

Primer: Ali lahko cesus pobota terjatev zoper cesionarja s protiterjatvijo zoper cedenta. B- Obvestilo o cesiji 01.01.2004; terjatev nastala 01.02.2004. Obe terjatvi dospeta hkrati.

Odg.: NE- Terjatev nastala pred obvestilom 31.12.2003; obvestilo 01.01.2004; dospeli istočasno.

Odg.: LAHKO

Pactum de compensandoStranki se lahko dogovorita, da naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Tovrstno pobotanje ne učinkuje od tedaj, ko si stojita terjatvi nasproti, ampak od trenutka, ki ga določita stranki. Če ničesar ne določita, velja pobotanje šele od trenutka, ko postane pogodba veljavna. (Cigoj, Teorija obligacij, str 436; Sporazumno, prostovoljno pobotanje – compensatio voluntaria)

Razlika med kompenzacijo in pactuum de compensando BVprašanje tudi: razlika med enostranskim in dvostranskim pobotom B

Prisilni pobot – pactum de compensando B

Kompenzacija - enostranski Pactum de compensando - dvostranski- enostranka izjava volje - prisilni učinek EX TUNC (od takrat, ko so stekli pogoji)- pogoji za pobot morajo biti izpolnjeni

- pogodba (volja obeh strank): stranki svobodno določita, kdaj bo stekel pobot- ni treba izpolnjevati pogojev, sporazum jih nadomesti

Pactum de compensando je sporazumni pobot (compensatio voluntaria), kjer se stranki sami dogovorita, naj se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane. Enostranska kompenzacija pa je primer prenehanja obveznosti po volji ene stranke s pobotno izjavo, ki učinkuje ex tunc (terjatvi se štejeta za pobotani, ko sta si stopili nasproti, ko so bili izpolnjeni pogoji za pobot). Dogovor pa za razliko od tega učinkuje od trenutka, ki ga določita stranki, če pa ničesar ne določita pa od takrat, ko postane pogodba veljavna. Pri enostranskem morajo biti izpolnjeni pogoji, pri dogovoru pa pogoje nadomesti volja obeh strank, tako da niso nujni.

Bistvo posameznih vrst kompenzacij B- prisilna: če eden to želi, drugi ni nujno, da se strinja- enostranska: s pobotno izjavo ope exceptionis- sodno prisilno: prisilna- sporazumna: prostovoljna, pactum de compensando; ni treba izpolnjevati

pogojev, ker jih sporazum nadomesti- multilateralna kompenzacija: borza; večstranski pobot; v verigi vsi med sabo

pobotajo; na podlagi zakona / pogodbe: »clearing & settlement agreement«

Vrste pobotanja in od kdaj učinkujejo- ope exceptionis – s pobotno izjavo: učinkuje za nazaj, od trenutka, ko sta si

stopili terjatvi nasproti (izpolnjeni so pogoji)- pactum de compensando – dogovor strank: učinkuje od trenutka, ki ga

določita stranki. Če ne določita ničesar, velja pobotanje od trenutka, ko postane pogodba veljavna.

65/83

- Ipso iure pobotanje – avtomatično pobotanje: terjatve, ki so se na dan uvedbe stečajnega postopka mogle pobotati, veljajo za pobotane

- Pobotanje v izvršbi- Pobotanje v pravdi (sodni pobot)- Večstranska (multilateralna) kompenzacija

Način uveljavljanja kompenzacije- s pobotno izjavo- v pravdi- v izvršbi

Ali se lahko pobotajo zastarane terjatve? 314 OZDolg se lahko pobota z zastarano terjatvijo, vendar le, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, terjatev še ni bila zastarana.

Solidarnost dolžnikov in pobotanje! 396 OZ izpit- Vsak solidarni dolžnik se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika.- Solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do upnika z upnikovo terjatvijo,

vendar samo za toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti.(Samec)Kolikor gre za solidarnost med dolžniki, lahko učinkuje pobot:- generalno: ker se lahko sklicuje na pobot svojega sodolžnika- omejeno generalno: solidarni dolžnik lahko pobota terjatev svojega sodolžnika do

upnika z upnikovo terjatvijo, vendar le toliko, kolikor znaša del dolga tega sodolžnika v solidarni obveznosti.

Solidarnost upnikov in pobotanje! 408 OZ izpit- Dolžnik lahko pobota svojo obveznost s terjatvijo nasproti upniku, ki zahteva od njega

izpolnitev.- S terjatvijo, ki jo ima nasproti kakšnemu drugemu upniku, lahko dolžnik pobota svojo

obveznost le do višine tistega dela solidarne terjatve, ki pripada temu upniku.

Ope exceptionis: Pobotna izjava ustniPobotanje se uveljavi s pobotno izjavo. Toda kakor hitro je izjava podana, učinkuje za nazaj, od trenutka ko sta si stopili terjatvi nasproti tako, da so izpolnjeni pogoji za pobotanje. Obstaja več teorij (civilistična, procesna in mešana), vendar naravi izjave ustreza, da učinkuje na procesnopravnem področju, kot tudi na civilnopravnem področju (ko stranka umakne tožbo)

Kdaj ni vzajemnosti, pa kljub temu pobotamo ( pactum de compensando ) ustniPrimeri nedopustnosti pobota 5!Primeri ko je pobot izključen kljub temu, da so podani pogoji! 316 OZ1. terjatev, ki je nimogoče zarubiti2. terjatev stvari ali vrednost stvari, ki so bile dolžniku dane v hrambo ali na posodo ali jih je

dolžnik brezpravno vzel ali brezpravno pridržal3. terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode4. odškodninska terjatev za škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti5. terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja

PORAVNAVA

Transakcija – poravnavaJe dvostranska (vzajemna) pogodba, s katero se negotovo ali sporno razmerje spremeni tako, da se negotovost odpravi. Negotovo ali sporno je razmerje:

66/83

- Če se stranki o njegovi vsebini ne strinjata.- Če je uveljavitev pravice negotova

Nova obveznost nastane na podlagi vzajemnega popuščanja. Bistveno je, da je izpolnitev vzajemna, da je tudi tisti, ki pripozna, nekaj dolžan.

Transakcija in akcesorije 1056 OZ izpitKadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti (poravnava, ki je obenem novacija), je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanjša, poveča pa le, če se s poravnavo strinjata. Če dolžnik s poravnavo pripozna sporno terjatev, obdržita porok in zastavitelj pravico uveljavljati proti upniku ugovore, katerim se je dolžnik s poravnavo odpovedal.

Dve zmoti pri poravnavi ustni- zmota o »caput controversum«: kadar se zmota nanaša na okoliščine, ki so

jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, gre za zmoto o okoliščinah, ki so caput controversum. V takih primerih zmote ni mogoče uveljavljati. Stranki sta hoteli ravno to dvomljivo okoliščino odstraniti in sta se prorazumeli, da je ne bosta preiskovali. Tako sta poiskali novo rešitev s poravnavo

- zmota o »non caput controversum«: drugačen je položaj, ko gre za okoliščino, ki sta jo stranki imeli za nesporno. Tej okoliščini se nista nameravali izogniti. Gre za zmoto o okoliščini, ki bi utegnila povzročiti, da stranki poravnave sploh ne bi sklenili, ko bi vedeli, da je dvomljiva. Tedaj veljajo splošna pravila o zmoti.

Kaj se zgodi s stranskimi pravicami (akcesorijami) pri: ustni(Vprašanje tudi: Razlika med novacijo in poravnavo): ustni

- prenovitvi (novaciji): 325/2OZ – prenehata tako zastava kot poroštvo, razen, če ni bilo s porokom ali z zastaviteljem drugače dogovorjeno. 325/3 OZ – to velja tudi za druge stranske pravice, ki so bile v zvezi s prejšnjo obveznostjo

- poravnavi (transakciji): Kadar je s poravnavo izvršena prenovitev obveznosti, je porok prost odgovornosti za njeno izpolnitev, preneha pa tudi zastava, ki jo je dal kdo tretji. Sicer pa ostaneta porok in zastavitelj še naprej v zavezi, njuna obveznost se lahko zmanjša, poveča pa le, če se s poravnavo strinjata.

Razlika med poravnavo in novacijo je v tem, da pri poravnavi ostanejo v veljavi poroštva in zastave, ter vsi akcesoriji, pri novaciji pa ne.

Kam sodi:- transakcija (poravnava): sprememba obveznosti – posebni del- novacija: prenehanje obveznosti po volji obeh strank – splošni del.

Prisilna poravnavaNekdo se poravna prisilno. Povezana je s stečajem. Zgodi se v stečaju ali pred stečajem. Dolžnik je dolžan 100 upnikom. Vrne lahko 50. če bi se vsi strinjali, gre za poravnavo. Če se ne strinjajo, sodišče izda sklep, da poravnava velja tudi za tiste, ki se niso strinjali. . to je prisilna poravnava, ki jo moramo ločiti od sodne in izvensodne poravnave.

S čem se spremeni obveznost – sprememba obveznosti:- poravnava

67/83

- zastaranje- stečaj (konkurz)

NOVACIJA

Novacija (prenovitev)Je pogodba s katero se stranki že obstoječe obveze dogovorita, da ta obveza ugasne in nastane namesto nje nova obveza tako, da je veljavno prenehanje prejšnje obveznosti odvisno od nastanka nove obveznosti.Če je dvom, novacija ni privativna, temveč kumulativna. Torej v dvomu obstaja nova obveznost poleg stare.

Solidarnost dolžnikov pri novaciji in poravnavi 398, 399 OZ izpit- Novacija (prenovitev)

generalno: S prenovitvijo, ki jo je upnik sklenil s kakšnim solidarnim dolžnikom, so prosti tudi drugi dolžniki.

omejeno generalno: Če pa sta upnik in dolžnik omejila prenovitev na del obveznosti, ki pada na dolžnika, potem obveznost drugih ne preneha, temveč se le zmanjša za ta del.

- Poravnava Parcialno: Poravnava, ki jo je sklenil eden izmed solidarnih dolžnikov z upnikom, nima

učinka nasproti drugim dolžnikom, vendar jo imajo ti pravico sprejeti, če ni omejena na dolžnika, s katerim je bila

sklenjena.

Objektivna novacijaNanaša se na bistvene sestavine (predmet, podlaga)

Animus novandi: prenovitveni namen; 324 OZ (volja, da se opravi prenovitev)Prenovitev se ne domneva; če torej stranki nista izrazili namena, naj dotedanja obveznost ugasne, ko sta ustvarjali novo, potem prejšnja obveznost ne preneha, temveč obstaja še naprej poleg nove.

MEŠANO, OBKROŽEVANJE

POGODBE O ODSVOJITVAH (5)1. Prodajna pogodba – emptio venditio2. Menjalna pogodba (permutatio)3. Darilna pogodba (donatio)4. Posojilna pogodba (mutuum)5. Izročilna pogodba

POGODBE O STORITVAH (3)1. Podjemna pogodba (locatio conductio operis)2. Pogodba o naročilu (mandatum)3. Shranjevalna – hrambena pogodba (depositum)

a. Gospodarske pogodbei. Skladiščni posli (skladiščnica: pobotnica (priznanica) + varant

(zastavnica)ii. Bančni posli

POGODBE O UPORABI (4)1. Posodbena pogodba (commodatum)

68/83

2. Zakupna – najemna pogodba (locatio conductio rei)3. Lizing pogodba4. Pogodba o licenci

POGODBE O UDELEŽBI (2)1. Družbena pogodba (societas)2. Kooperacijske pogodbe

POGODBE O TVEGANJU – ALEATORNE (3)1. Pogodbe o negotovem izidu dogodkov in pogodbe o negotovi stvari2. Zavarovalna pogodba3. Pogodbe o preživljanju

Pogodbe, ki so urejene v splošnem delu OZ (13)- cesija- prevzem dolga- prevzem izpolnitve- pristop k dolgu- odpust dolga- arbitratorska pogodba (85 izvensodna razlaga pogodb)- nadomestna izpolnitev – datio in solutum (realni kontrakt)- pogodba o prenovitvi – novacija- pogodba v korist tretjega- garancijska pogodba- pogodba o prizadevanju- pactum de compensando (sporazumno pobotanje)- ara

Utrditev obveznosti (9)- Poroštvo (fideiusio)- zastava (pignus)- varščina (kavcija)- pridržna pravica (retencijska)- pridržek LP (pactum reservati dominii)- ara- pogodbena kazen- pripoznava dolga (constitutum debiti proprii)

Katera pogodba praviloma preneha s smrtjo ene pogodbene stranke, če ni drugače dogovorjeno? B- zakupna- mandatna - prodajna- družbena - posojilnaGre za intuitu personae razmerja, ki prenehajo s smrtjo ene stranke. Vprašanje se lahko glasi tudi: Pogodbe katere prenehajo s smrtjo ene stranke? Odg.: Intuitu personae.

Kateri zavezovalni pravni posli niso podlaga za pridobitev lastninske pravice na predmetu pogodbe

- Izročilna pogodba- Shranjevalna pogodba - Posojilna pogodba- Nepristna hramba (depositum irregulare)

69/83

- Posodbena pogodba - Menjalna pogodba

Kako se lahko prenese terjatve (naštej način oz. institute)- Cesija- indosament- vrednostni papir- prenos pogodbe (cesija in prevzem dolga v enem) 122 OZ

Prenos obligacij- cesija (aktivna stran)- prevzem dolga (pasivna stran)- pristop k dolgu (pasivna stran)- prevzem izpolnitve (pasivna stran)- asignacija (nakazilo)

Ali je za veljavno prenehanje obveznosti z odpustom dolga potrebno soglasje dolžnika? B- Da (odpust je dvostranski posel) - Ne- OZ tega instituta ne ureja

Odpust dolga je dogovor med upnikom in dolžnikom, po katerem se upnik odreče svoji terjatvi in dolžnik ta odrek sprejme. Soglasje je potrebno. Ni pa potrebno, da bi dolžnik izrecno privolil v upnikov odpust, ker zadostujejo že konkludentna dejanja. (319 OZ, Cigoj TO 427)

Katere od naštetih pogodb so urejene v OZ. obkroži. - Emptio venditio - Izročilna pogodba - Datio in solutum - Zastavna pogodba- Posojilna pogodba - Kreditna pogodba- Skupnost

Katere pogodbe so urejene v OZ? obkroži- Depositum irregulare (nepristna hramba) - Societas leonina (levja družba) - Skupnost- Kreditna pogodba- Akreditivni kup - Locatio conductio operis (podjemna pogodba)

Katere izmed pogodb so urejene v OZ? obkroži! - emptio venditio - izročilna pogodba - datio in solutum - zastavna pogodba- posojilna pogodba - kreditna pogodba- skupnost (ni pogodba)

70/83

Katere pogodbe so urejene v OZ. Obkroži- skladiščna - izročilna - nadomestna izpolnitev - zastavna pogodba- kreditna pogodba- skupnost

Katerega izmed institutov OZ ne pozna?- societas leonina- datio in solutum- constitutum debiti proprii- pactum de pignore dando (zastavna obljuba) - locatio conductio rei

Katere izmed naštetih pogodb OZ ureja v posebnem delu- Nakazilo (ureja v posebnem delu, vendar ni pogodba, temveč dvojno

pooblastilo)- Odstop terjatve v zavarovanje (splošni)- Prevzem dolga (splošni)- Prenovitev (splošni)- Pristop k dolgu (splošni) - Poravnava

V OZ na novo urejeno (vse našteto)Katerih imenskih pogodb ZOR ni urejal in so sedaj v OZ

- Družbena pogodba – societas (ODZ)- Darilna pogodba (neodplačna) (ODZ)- Posodbena pogodba (neodplačna) (ODZ)- Pogodba o preužitku (pogodba o preživljanju)- Izročilna pogodba (Zakon o dedovanju)- Pogodba o dosmrtnem preživljanju (Zakon o dedovanju)+- Pravila za skupnost (ni pogodba)

Primerjava OZ – ZOR (bančne obveznosti- niso v OZ; kredit, akreditiv, bančna garancija)V OZ niso urejene Bančne obveznosti:- kreditna pogodba- kreditna pogodba na podlagi zastave VP- akreditiv- bančna garancija - hranilne vloge- deponiranje VP- bančni tekoči računi - pogodba o sefu

Realni kontrakti po OZ- ara (pogodba o ari) - datio in solutum (nadomestna izpolnitev) - posodbena pogodba- posojilna pogodba- zastava- darilna

71/83

Navedi stranke pri:- prevzem dolga (Dolžnik in 3.oseba (prevzemnik)) + privolitev upnika- pristop k dolgu (Upnik in 3. oseba)- prevzem izpolnitve (Dolžnik + 3 oseba)- kondikciji (solvens, accipiens)- verziji (prikrajšanec, okoriščenec – tisti, ki je obogaten)

Stranke pri asignacijiDvojna pooblastitev; iz dveh enostranskih poslov zložen posel; ni pogodba! Z nakazilom pooblašča ena oseba, nakazovalec, drugo osebo, nakazanca, da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prevzemniku nakazila, tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev.

- nakazovalec asignant- nakazanec asignat- prejemnik nakazila asignatar

o asignant – asignat kritno razmerjeo asignat – asignatar kavzalno razmerjeo asignant – asignatar valutno razmerje

Pogodbe o uporabi- zakupna – locatio conductio rei- posodbena - commodatum- licenčna- leasing

Pogodbe o odsvojitvi- prodajna – emptio venditio- menjalna – permutatio- darilna – donatio- posojilna – mutuum- izročilna

Kje so izjeme od vzajemnosti?- pri cesiji- pri poroštvu- pri zastavi

Latinski izrazi za B- prodajno pogodbo – emptio venditio- starinarsko pogodbo – contractus aestimatorius- najemno pogodbo – locatio conductio rei- delovn, delovršno, službeno – locatio conductio operis- družbeno – societas- posojilna – mutuum- posodbena – commodatum- shranjevalna – depositum- zastavna – pignus- menjalna - permutatio

Katere izmed naštetih obligacij so prenosljive? Obkroži!- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe

72/83

- terjatve pravne osebe za plačilo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda ali dobrega imena

- terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin- terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali

zaradi teledne poškodbe ali zaradi okvare zdravja- terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe

Katere izmed naštetih obligacij so neprenosljive? Obkroži Glej tudi 176 OZ- terjatve prodajalca za plačilo kupnine iz kupne pogodbe- terjatve pravne osebe za plačilo denarne odškodnine zaradi okrnitve ugleda ali

dobrega imena - terjatve za plačilo denarne odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih bolečin

- terjatve za povrnitev premoženjske škode v obliki denarne rente zaradi smrti

bližnjega ali zaradi teledne poškodbe ali zaradi okvare zdravja - terjatve pleskarja za plačilo storitve iz podjemne pogodbe

Pravice do odškodnine v obliki denarne rente zaradi smrti bližnjega ali zaradi telesne poškodbe ali okvare zdravja ni mogoče prenesti na drugega.Zapadli zneski odškodnine se lahko prenesejo na drugega, če je bil odškodninski znesek določen s pisnim sporazumom med strankama ali s pravnomočno sodno odločbo.

Dedovanje in odstop terjatve za povrnitev nepremoženjske škode184. OZ(1) Terjatev za povrnitev nepremoženjske škode preide na dediče samo, če je bila priznana s pravnomočno odločbo ali pisnim sporazumom.(2) Pod enakimi pogoji je lahko ta terjatev predmet odstopa, pobota in izvršbe.

Prenosljivi pa so vsi za premoženjsko škodo.Instituti za utrditev obveznosti

- poroštvo (fideiusio)- zastava- varščina- pridržna – retencijska pravica- ara- pogodbena kazen- predujem – avans- pripoznava dolga – constitutum debiti proprii- pridržek lastninske pravice (reservatio dominii)

LICENCA

Z licenčno pogodbo se dajalec licence zavezuje, da bo pridobitelju licence v celoti ali delno odstopil pravico izkoriščanja patentiranega izuma, tehničnega znanja in izkušenj, znamke, vzorca ali modela, ta pa se zavezuje, da mu bo za to dal določeno plačilo.

Pravice nosilca patenta pri izključni licenci- ne more izkoriščati predmeta licence- lahko odreče dovoljenje za podlicenco- ostanejo mu pravice nosilca intelektualne lastnine (je absolutni upravičenec patenta

kot intelektualne lastnine)- je imetnik intelektualne stvaritve - prenesel je uporabo.

73/83

712 OZ: Če je dogovorjena izključna licenca, ne sme dajalec licence v nobeni obliki sam izkoriščati predmeta licence in ne posameznih njegovih delov, in v mejah prostorske veljavnosti licence tudi ne prepustiti tega komu drugemu.

722 OZ: Kadar je za podlicenco potrebno dovoljenje dajalca licence, sme ta odreči pridobitelju izključne licence dovoljenje samo iz resnih razlogov.

Vrste licenc- preproste: navadne; lahko se dajo več pridobiteljem glede izkoriščanja iste pravice- izključne: pridobitelj lahko vsako drugo osebo izključi od izkoriščanja pravice

PodlicencaPridobitelj izključne licence lahko odstopi pravico izkoriščanja predmeta drugemu (podlicenca). V pogodbi pa je lahko dogovorjeno, da ne sme dati drugemu podlicence in da mu je ne sme dati brez dovoljenja dajalca.S podlicenčno pogodbo se ne vzpostavlja pravno razmerje med pridobiteljem podlicence in dajalcem licence

CONTRACTUS AESTIMATORIUS – STARINARSKA POGODBA

Contractus aestimatorius – starinarska pogodba – prodajno naročilo- ni poseben tip prodajne pogodbe- treba jo je razlikovati od prodajne komisije- izroči le dogovorjeno kupnino- riziko nosi naročnik – ne more razpolagati;- po roku – kupi prevzemnik- preklic ni možen- če čas v pogodbi ni določen, se šteje prevzemnik samo za pooblaščencaContractus aestimatorius je? Obkroži!- pogodba med prevzemnikom naročila in prodajalcem, ki se zaveže stvar prodati

- prodajna pogodba med prodajalcem in kupcem- prodajna komisija- modaliteta delovršne pogodbe

KOMISIJSKA POGODBA

Razlika komisijska pogodba vs. Prodajno naročilo

Komisijska pogodba Prodajno naročilo – contractus aestimatorius

S komisijsko pogodbo se komisionar zavezuje, da bo za plačilo (provizijo) v svojem imenu na račun komitenta opravil enega ali več poslov, ki mu jih je zaupal komitent

V svojem imenu za tuj računNavzven se ne deklarira kot zastopnikJe indirektni zastopnikIzroča prejeto kupnino in ne dogovorjene!Dobi provizijoJe mandatna pogodba

S pogodbo o prodajnem naročilu se prevzemnik naročila zavezuje, da bo določeno stvar, ki mu jo je izročil naročitelj, prodal za določeno kupnino v določenem roku, ali pa mu jo v tem roku vrnil.

Starinar mora v dogovorjenem roku prodati (vrniti)Starinar ne dobi provizije; izroča zgolj dogovorjeno kupnino (čeprav je od tretjega prejel več)Ni mogoče preklicati

74/83

Razlika je v dogovorjeni kupnini!

V obeh primerih nosita breme nevarnosti naročnika. Razlika je v tem, da mora starinar izročiti naročniku kupnino za katero sta bila dogovorjena, komisionar pa toliko kolikor je dobil (on dobi že po zakonu provizijo).

PRENEHANJE OBVEZNOSTI

Prenehanje- naravno- izjemno

- po volji obeh strank- po volji ene stranke- ipso iure

Prenehanje obveznosti po volji obeh strank (4)- dajatev namesto plačila (datio in solutum - nadomestna izpolnitev) 283 OZ (S)-splošnj del- prenovitev – novacija 323 – 327 OZ (S)- odpust dolga 319 – 322 OZ (S)- sporazumna razveljavitev pogodbe (odprava pogodbe = razveza)

Prenehanje obveznosti po volji ene stranke (4)- pobotanje (kompenzacija) 311 – 318 OZ (S)- sodna položitev- samopomočna prodaja- razveza z opcijo (odstop, odpoved, skesnina, neuveljavitev pravice)

Prenehanje obveznosti ipso iure – po zakonu; brez volje strank (3)- združitev – confusio 328 OZ (S)- prenehanje subjektov obveznosti- prenehanje upnikovega interesa

Odstop- enostranska razvezna izjava- učinkuje takoj, navadno tudi za nazaj- zakon daje odstopno upravičenje- actio redhibitoria

Odpoved- kadar se razmerje pretrga šele po nekem roku, potem, ko je podana izjava- pretrganje velja od tedaj naprej- pretrganje z odpovedjo je značilno za trajna pogodbena razmerja- velja domneva, da jih lahko vsaka stranka pretrga z odpovedjo (kadarkoli, razen ob

neprimernem času)- če je odpoved poslana, velja prejemna teorija

OpcijaEnostransko odstopno upravičenje

Kako se prekine: pogodba sklenjena za določen čas---nedoločen čas; kje so razlogipogodba sklenjena za določen čas: MORAŠ IMETI RAZLOGpogodba sklenjena za nedoločen čas: NE RABIŠ RAZLOGA

75/83

POROŠTVO

Pojasni naslednjo trditev: Z izpolnitvijo preneha obveznost, ne pa obveznostno razmerje. (Največ 3 stavki.)Npr. pri poroštvu, ko plača porok obveznost glavnega dolžnika upniku, ugasne obveznost med dolžnikom in upnikom, vendar še naprej traja obveznost med porokom in dolžnikom. Nastopi subrogacijski učinek - Na poroka, ki je poravnal upnikovo terjatev, preide ta terjatev z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev 1018 OZ

Kako odgovarja porok upniku?Subsidiarno ali solidarno 1019 OZ- subsidiarno: Od poroka se sme zahtevati izpolnitev obveznosti šele potem, ko je glavni

dolžnik ne izpolni v roku, ki je določen v pisni zahtevi- solidarno: Če se je porok zavezal kot porok in plačnik (fideiussor et solutor), odgovarja

upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka, ali pa od obeh hkrati

Kako odgovarja porok upniku? Obkroži- Za ustrezno zmanjšano obveznost glavnega dolžnikaa v stečaju- Ne odgovarja v primeru poslovne nesposobnosti dolžnika- Odgovarja subjektivno- Odgovarja subsidiarno, v določenih primerih pa... (navedite vrsto odgovornosti in

primere).... - Ne odgovarja, če upnik opusti zastavno pravico za toliko korikor bi moral U dobiti z

realizacijo te pravice

V posameznih primerih pa solidarno : - če gre za gospodarske pogodbe- v primeru dolžnikove plačilne nesposobnosti- če se porok tako zaveže (dogovor)

Kako odgovarja porok?Načeloma odgovarja subsidiarno, razen v določenih primerih solidarno (glej zgoraj)

Kako dolgo traja poroštvo?Solidarni porok: Z zastaranjem obveznosti glavnega dolžnika zastara tudi obveznost poroka.Subsidiarni porok: Če je rok za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika daljši od dveh let, zastara obveznost poroka po dveh letih od zapadlosti obveznosti glavnega dolžnika če je obveznost glavnega dolžnika

Kdaj ni subsidiarnosti pri poroštvu?- če je glavni dolžnik prišel v stečaj- če se stranki tako dogovorita- če je očitno, da iz sredstev glavnega dolžnika ni mogoče doseči njene

izpolnitve

Praktična razlika med solidarnim in subsidiarnim poroštvom (1019 OZ) V pisni zahtevi pri subsidiarnem poroštvu. Upnik mora pisno opomnit dolžnika, da mu izpolni. Vendar ne pri:- gospodarskih pogodbah

76/83

- če je očitno, da glavni dolžnik ne bo izpolnil (gre takoj do poroka- ne kadar je g.d. v stečajuPri solidarnem: porok je porok in plačnik.

Subrogacijski učinek pri poroštvu pomeni da:- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoženjem za zavarovano terjatev- lahko upnik, če ni dogovorjeno drugače, zahteva plačilo od poroka šele po opozorilu in

izostanku plačila- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti- lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

Akcesornost pri poroštvu pomeni da:- praviloma odgovarja porok z vsem svojim premoženjem za zavarovano terjatev- lahko upnik, če ni dogovorjeno drugače, zahteva zahteva plačilo od poroka šele po

opozorilu in izostanku plačila- mora biti poroštvena pogodba pisna- je poroštvo odvisno od obstoja vsebine glavne obveznosti - lahko porok plačan znesek zahteva nazaj od D

Kakšne ugovore ima subsidiarni porok- beneficium ordinis – upnik mora zahtevati izpolnitev prvo od glavnega solžnika, šele

nato od poroka- porok ima vse ugovore glavnega dolžnika nasproti upnika (ugovor pobotanja; nima pa

osebnih dolžnikovih ugovorov)- ima tudi svoje ugovore (ničnost poroštene pogodbe)

Odgovornost poroka za stroške in obresti 1017 OZ(1) Porokova obveznost ne more biti večja od obveznosti glavnega dolžnika; če je dogovorjeno, da je večja, pa se zmanjša na mero dolžnikove obveznosti.(2) Porok odgovarja za izpolnitev cele obveznosti, za katero je prevzel poroštvo, če njegova odgovornost ni omejena na kakšen njen del ali kako drugače vezana na lažje pogoje.(3) Porok mora povrniti potrebne stroške, ki jih je imel upnik, da bi izterjal dolg od glavnega dolžnika.(4) Porok odgovarja tudi za vsako povečanje obveznosti, nastalo z dolžnikovo zamudo ali po dolžnikovi krivdi, če ni dogovorjeno kaj drugega.(5) Odgovarja le za tiste pogodbene obresti, ki zapadejo po sklenitvi poroštvene pogodbe.

Intercesija (pri poroštvu)Gre za utrditev obveznosti, da se stranka zaveže za tuj dolg. Intercesija ni privativna, ko pristop novega dolžnikak prvotni obveznosti prejšnjega dolžnika oprosti, ampak je kumulativna, ko je torej novi dolžnik porok, zavezan za glavnega dolžnika.

Exceptiones in remUgovori, ki izvirajo iz glavnega dolga. Tak ugovor je npr. dogovorjeni odlog plačila, znižanje plačila, odpust dolga; skratka vsi ugovori, ki se nanašajo na sam dolg, ki so na razpolago dolžniku, tako da z njimi lahko razpolaga tudi porok

Exceptiones in personaUgovori, ki se nanašajo na osebne okoliščine glavnega dolžnika. Porok se nanje ne more sklicevati. Npr.: da je plačilno nesposoben, ne more se sklicevati na življenjski minimum glavnega dolžnika, ter tudi ne na omejeno odgovornost glavnega dolžnika.

77/83

Poroštvo po naraviOsebno jamstvo – jamčiš z vsem svojim premoženjemzastava je stvarno – realno jamstvo; jamčiš z stvarjo.

LEASING

Razlika med mešano in zloženo pogodbo

Mešana ZloženaKarad se več pogodb zlije v eno pogodbo tako, da ta pogodba ne vsebuje posameznih pogodb v celoti, ampak le nekatere od njihovih sestavin.Kako razlagati mešano pogodbo?- delitvena metoda- absorbcijska metoda- kreacijska metoda

Če je mogoče, je treba najprej opraviti delitev, kar pa ni vedno mogoče. Posel je največkrat enoten – če je posel enoten, je treba ugotoviti, ali so nekatere sestavine pretežnega pomena (absorbcija), tako da se ne more ves posel presojati po merilih oz. pravilih, ki veljajo za njegov del. Če nič od navedenega ni mogoče, je treba postaviti nova pravila za mešano razmerje – kreacijska metoda.Primer: pogodba o leasingu

Stranke lahko zložijo več različnih vrst pogodb bodisi inominatne, bodisi nominatne. Sestava teh pogodb je taka, da obstajajo kljub enotnemu dogovoru vendarle še vse značilnosti posamezne pogodbe. Pogodbe so le v medsebojni odvisnosti. Če ena pogodba ni veljavna, tudi druga ni veljavna (podobno kot pri vzajemnih pogodbah)

Primer: nekdo proda drugemu avtomobil, obenem mu da garažo v najem

LeasingLeasing pogodba je pogodba o uporabi stvari in odplačevanju njene vrednosti. Tudi leasing pogodbe so rabokupne pogodbe. Značilno zanje je, da se stvar da v zakup ali najem tako, da je po končani uporabi stvar pretežno že iztrošena. Zaradi tega je rabnina višja – obsega tudi amortizacijske stroške. Finančni leasing: leasing, ki traja vso obratno (amortizacijsko) dobo, ko je mogoče predmet izkoriščati. Pomeni pogodbo o investiranju.Operativni leasing: zanj je značilna kratka doba izkoriščanja in v predvsem uporaba predmeta. Sale and lease back: prodajalec proda investicijski predmet in se zaveže, da ga bo odkupil (nepremičnine velike vrednosti, ki se malo obrabljajo). Revolving leasing: prejemnik predmeta je upravičen zamenjati po poteku roka predmet z drugim, navadno modernejšim predmetom opreme. V pogodbi o leasingu kot mešani pogodbi se prepletajo značilnosti pogodb o zakupu, kreditu, licenci, podjemu, mandatu. Direktni: ni posrednika med prodajalcem (lizingodajalec) in lizingojemalcemIndirektni: med prodajalca oz. proizvajalca in lizingojemalca (kupca) se vmeša posrednik (lizingodajalec – banka)

Leasing je mešana pogodba iz kupne pogodbe in- menjalne- neodplačnega posojila- najemne- podjemne- odplačnega posojila

78/83

SHRANJEVALNA - depositum

Odgovornost za receptum – gostinska hrambaOdgovornost je objektivna in limitirana (741/1,2 OZ). Za popolno (nelimitirano) odgovornost gostilničarja pa je potrebno, da mu je gost stvar izročil v hrambo, kot tudi če je škoda nastala po njegovi krivdi ali po krivdi osebe, za katero odgovarja. 747/4 OZGlej 741 OZ. Določbe o gostinski hrambi se smiselno uporabljajo tudi za bolnišnice, garaže, železniške spalnike, organizirana taborjenja ipd. 746 OZEkskulpacija: 741/3Ta odgovornost je izključena, če so bile stvari uničene ali poškodovane zaradi okoliščin, ki se jim ni bilo mogoče izogniti ali jih odvrniti, ali zaradi kakšnega vzroka v sami stvari, ali če so izginile ali bile poškodovane po krivdi samega gosta ali pa po krivdi tistih, ki jih je gost pripeljal s seboj ali so ga prišli obiskat.

Depositum irregulareShranjevalno posojilo, nepristna hramba. Predmet te pogodbe so nadomestne vrstne stvari. Deponent jih izroči depozitarju, toda ta jih ni dolžan shranjevati ločeno od svojega premoženja, ampak jih lahko pomeša s svojim premoženjem in je dolžan vrniti le isto količino iste vrste. Depozitar postane lastnik shranjevanih stvari, nanj preide nevarnost poškodovanja in uničenja že ob izročitvi

Depositum irregulare PosojilnaStranka sme zahtevati izročene stvari vsak čas nazaj

Kraj vrnitve: shranjevalec je dolžan stvar vrniti tam, kjer jo mora po dogovoru shranjevatiNavadno brez obresti

Stvari ne morejo biti predmet pobotanja

Posojilodajalec ne sme zahtevati vrnitve posojila pred dogovorjenim rokom

Znesek posojila pa je dolžan posojilojemnik upniku prinesti.

Obresti

Predmet posojilne pogodbe se lahko pobota

Depositum – commodatumEna je pogodba o storitvi, druga pogodba o uporabi. Nekateri vidijo v shranjevalni pogodbi elemente posodbene in najemne pogodbe, vendar takšno zvezo zanika dejstvo, da shranjevalec nima v rokah svojo korist. Korist pri posodbeni je brezplačna uporaba stvari.

SekvestracijaShranjevalec se imenuje sekvester, če mu dasta pravdni stranki ali pa sodišče v shranjevanje stvari, o kateri teče pravda. Shranjevalec je dolžan stvar vrniti tisti stranki, ki v pravdi zmaga. - pogodbena: sequestratio voluntaria: sekvester sklene pogodbo z obema strankama v

sporu- sequestratio necessaria: sekvestracija, ki jo odredi državni organ. Pravice in dolćnosti

sekvestra izvirajo iz odloka tega organa.

UČINKI OBVEZNOSTI

Po OZ lahko U izpodbija prezadolženčeva odplačna pravna dejanja, ki so povzročila prikrajšanje

79/83

- Samo če je D hotel U oškodovati- Če je D vedel ali bi moral vedeti, da škoduje U- Odplačno razpolaganje se lahko izpodbija, če je dolžnik ob razpolaganju vedel ali bi bil

moral vedeti, da s tem škoduje svojim upnikom in če je bilo tretjemu, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, to znano ali bi mu moralo biti znano 256 / 1

Kdaj je upnik dolžan sprejeti izpolnitev obveznosti od 3. osebe?- če ima 3. oseba pravni interes- če se dolžnik s tem strinja

Pridržna pravica 261 OZ ->Upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar, jo ima pravico pridržati, dokler mu ni plačana terjatev.

Položaj imetnika retencijske pravice – učinek pridržne pravice!Upnik, ki ima na podlagi pridržne pravice v rokah dolžnikovo stvar, se lahko poplača iz njene vrednosti na enak način kot zastavni upnik, vendar mora, preden se za to odloči, pravočasno sporočiti dolžniku svoj namen. 264 OZ- ius retinendi- ius distrahendi (pravica do prodaje in polačila)Imernik retencijske pravice nima stvarne pravice na stvari – če izgubi posest, izgubi tudi pravico.

Posebnost retencijske praviceNi stvarna pravica. Ni absolutna pravica. Ni koneksnosti – stvar ne rabi biti v zvezi s terjatvijo

Razmerje med retencijo in pignusomV obeh primerih ima imetnik stvari pravico, da se iz zastave oz. predmeta v retenciji poplača.

DRUŽBA, DRUŽBENA POGODBA

Razlogi za prenehanje družbe in posledice njegovega nastopa 1000 – 1002 OZ (ni potrebno vedet vseh razlogov)Razlogi: (prenehanje v ožjem smislu)- ko poteče čas, za katerega je ustanovljena;- ko je dosežen namen, zaradi katerega je ustanovljena ali kot postane dosega tega

namena nemogoča;- če tako sklenejo družbeniki;- če je družbenik umrl ali izgubil poslovno sposobnost ali se je proti njemu kot

samostojnemu podjetniku posamezniku začel postopek stečaja ali prisilne poravnave;- če je družbenik odpovedal pogodbo.

Posledica prenehanja:Prenehanje v širšem smislu –> postopek ureditve razmerij, ki so nastala v družbi.Gre za likvidacijo, ki so jo družbeniki dolžni opraviti po prenehanju družbe:- poravnati obveznosti nasproti tretjim osebam- nadomestiti družbenikom stroške in izplačila, ki presegajo to, kar so dolžni s pogodbo- razdelitev ostanka premoženja med družbenike po enakih delih, kot veljajo za prispevke

(pogodba lahko določi drugačne dele)

Premoženje v družbiNa premoženju družbe, ki nastane s prispevki družbenikov ali s poslovanjem družbe, imajo družbeniki enake solastninske ali drugačne soimetniške deleže, če pogodba ne določi drugače.

80/83

Razlika med parcialnim posojilom in družbeno pogodbo- parcialno posojilo: Je posojilna pogodba, ki ima elementepogodbe o udeležbi.

Posojilodajalec ima pravico zahtevati namesto obresti delež na dobičku pri poslu, za katerega je posojilo uporabljeno. Pri parcialnem posojilu za razliko od družbene pogodbe ni

o bistva: skupnega namenao skupnega odločanja / upravljanjao določitve dobička / izgube

- družbena pogodba: skupen namen , skupno poslovanje – delovanje (causa pogodbe), odločanje, delitev koristi in izgube

GRADBENA POGODBAOdgovornost: 662 OZ(1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.(2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja.(3) To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu.(4) Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku, pač pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe.(5) Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti.

Glej še ostale člene!!!

ZASTAVA

Pactum de pignore dandoZastavna obljuba. Ni več relevantna. Danes zastavna pogodba ni več realni kontrakt. Zastavljena stvar se lahko izroči še po sklenitvi pogodbe.Zastavna obljuba je konsenzualni kontrakt in je torej pogodba, s katero se stranki zavežeta skleniti zastavno pogodbo. Pactum torej ni enostranska obveznost, ki naj bi zavezovala zastavoupnika, kateri bi imel pravico, da pogodbo sklene. Zastavoupnik takoj s sklenitvijo prevzame obveznosti in pridobi pravice.

Pignus nominiZastava terjatve

Zavezovalni in razpolagalni posel po SPZZavezovalni pravni posel je posel obligacijskega prava. Razpolagalni pravni posel pa posel stvarnega prava. Razpolagalni pravni posel sam po sebi ne more ustvariti stvarnopravne spremembe. Potrebno je določeno dejanje, ki predstavlja zunanji izraz razpolagalnega posla (izročitev - tradicija ali vpis v ZK).Zgolj stvarnopravni posel zadostuje le pri odstopu terjatve. Cesija tako ne pozna realnega akta.Razpolagalni posel je v kavzalnem odnosu do zavezovalnega. Veljaven zavezovalni posel je torej pogoj za veljavni prenos LP.

Lombardni kredit

81/83

Je primer kredita v zvezi z zastavno pravico. Je poseben tip posojila, ki se sklene tako, da se vprednostni papirji zastavijo banki za zavarovanje kredita. Če kreditojemalec po zapadlosti dobljenega kredita ne vrne, se lahko banka poplača. Pogodba je pismena.

Actio pignaraticia161 SPZ: Če se pokaže, da ima zastavljena premičnina kakšno stvarno ali pravno napako, za katero zastavni upnik v trenutku sklepanja zastavne pogodbe ni vedel, oziroma je bilo dogovorjeno, da bo napaka do izročitve stvari v posest odpravljena in zaradi napake zastavljena premičnina ne pomeni zadostnega zavarovanja za poplačilo zavarovane terjatve, ima zastavni upnik pravico zahtevati od zastavitelja drugo primerno zavarovanje.Gre za tožbo zastavnega upnika napram zastavitelju, ker ima stvar napake.

RAZNO

Onerozna pogodba – odplačnaLiberalna, lukrativna – neodplačna

Odškodninska zavezaNastane lahko odškodninska zaveza, če vmesna oseba (sel) deluje na strankino nevarnost.Druga poštena stranka ima pravico do odškodnine (ker pogodba ni ostala v veljavi).Velikokrat pa zakonodaja predpisuje kot sankcijo kazen za gospodarski oz. disciplinski prestopek, ne da bi bila določena kakšna civilnopravna sankcija (neveljavnost ali odškodninska zaveza). In sicer zato, ker želi obdržati posel v veljavi in se zadovolji z necivilnimi sankcijami.Pogajanja brez namena skleniti pogodbo, ustvarjajo odškodninsko zavezo.

Teorija realizacijePogodba, za katero se zahteva pisna oblika, je veljavna, čeprav ni bila sklenjena v tej obliki, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale, razen če iz namena, zaradi katerega je oblika predpisana, očitno ne izhaja kaj drugega.

Začetek člena, nadaljuj: 131 OZKdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

Členi gradbena- pravica do odškodnineKot pri podjemni.

Spoliatus ante omnia restituendusTistemu, komur je bila stvar nasilno odvzeta, je treba to stvar še pred razpravljanjem vrniti.

Cuius periculum euius commodumKdor nosi nevarnost nosi tudi korist

Pretium succedit in locum reiKadar postane izpolnitev nemogoča, ker je predmet uničen, prejme dolžnik včasih nadomestilo za ta predmet (zavarovalna vsota pri dejanski nemožnosti; pri pravni pa dobi razlastitveno odškodnino)

Dies interpelat pro homineČas opozarja namesto človeka.

82/83

Vis cedens in hominem constantissimumGrožnja mora biti taka, da zastraši povprečno trdnega moža.Strah se šteje za utemeljenega, če se iz okoliščin vidi, da je grozila resna nevarnost življenju, ali pa telesni ali drugi pomembni dobrini pogodbene stranke ali koga drugega.

Condictionis implendae causavzajemnost zaveze: izpolnitev ene stranke je odvisna od izpolnitve druge stranke

Kako v dvomu odgovarja naročnik oz. zakupodajalec?Naročitelj objektivno odgovarja za škodo, ki nastane mandantu v zvezi z izpolnjevanjem mandata (in je mandant ni sam povzročil krivdno)  - 777. OZ.Zakupodajalec odgovarja zakupniku objektivno, da stvar nima napak (stvarnih in pravnih) 592.-599. čl. OZ.

Ali drži naslednja trditev?Vzpostavitev prejšnjega stanja je primarna obveznost dolžnika (odgovorne osebe) in dolžnik ima pravico zahtevati, da sam opravi vzpostavitev, oškodovanec pa mu mora to dovoliti.164 OZ. Ne drži. Zahtevek postavlja oškodovanec. Ni nujno, da kot prvo zahteva restitucijo. (ni primarnosti in sekundarnosti zahtevkov).

Ali drži naslednja trditev? Oškodovanec ima v skladu s pravili OZ, pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Drži. 164 OZ. Prvi in drugi odstavek 164 člena govorita o možnostih (restitucija in ekvivalenca). Zakon ne ureja razmerja, kateri zahtevek je primaren oz. sekundaren. Oškodovanec ima vedno izbirno pravico med restitucijo in ekvivalenco.

Nasplošno o obeh trditvah: Prva dva odstavka nam pravita o načinih (restitucija, ekvivalenca). Npr.: nekdo mi poškoduje avto in mi reče, da mi bo on popravil avto. Jaz imam še vedno možnost, da zahtevam odškodnino (denar) – razen če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja (restitucija)

Tretji in četrti odstavek govorita o izjemah:Izjema od denarne odškodnine 164/4:

- če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja

Dve izjemi od restitucije: 164/3- kadar ni mogoča- kadar je sodišče mnenja, da ni nujno, da bi to storila odgovorna oseba.

Razlika med actio ( tožba ) in exceptio ( ugovori )

83/83