-
Urad predsednika
tev.: Su 70/2013-29Datum: 5. 6. 2013
SKUPINA MLADI IN SODSTVO
ZADEVA: Strokovni sodelavci; sodno osebje; sodniki pripravniki -
informacija o posameznih izpostavljenih vpraanjih
Spotovani!
Uvodoma naj izpostavimo, da si Vrhovno sodie kot predlagatelj
finannega narta za sodia in koordinator izvrevanja prorauna na
sodiih, predsednik Vrhovnega sodia in generalni sekretar Vrhovnega
sodia kot vodja proraunskega odbora sodstva v letonjem letu in e
posebej v zadnjih dveh mesecih intenzivno prizadevamo za razreitev
problematike zagotavljanja pogojev dela sodi, kar vkljuuje pogoje
za delo tako sodnikov kot sodnega osebja. V navedeni kontekst
tejejo tudi pogoji za delo strokovnih sodelavcev, zaposlovanje
sodnikih pripravnikov, poloaj sodnikih pomonikov, ipd. V letonjem
letu smo tako kljub sprva slabim izgledom uspeli zagotoviti
spremembo okoli 400 delovnih mest za sodno osebje, ki bi bila sicer
ob zakljuku projekta Lukenda ukinjena, v delovna mesta za nedoloen
as. Poleg navedenega si prizadevamo za odobritev e dodatnih 130
delovnih mest za doloen as kljunih projektov posameznih sodi. Najbr
se vsi strinjamo, da je odprtje novih delovnih mest, tudi e niso za
nedoloen as, pomemben doseek.
Prepriani smo, da je interes, kar zadeva razvoj sodstva v smeri
dviga kakovosti in veje uinkovitosti, skupen, eprav nekatere
generalne ocene, razumevanja in priakovanja Skupine, kot izhajajo
iz poroila o sestanku dne 23. 4. 2013 (npr. priakovanje dogovora
glede konkretnih reitev in ukrepov, naina delitve denarnih
sredstev, urejanja notranje kohezije v sodstvu), v doloenem smislu
presegajo institucionalizirane monosti in okvire naega dialoga in
lahko ostanejo le na ravni izmenjave mnenj. Pri tem ne moremo mimo
dejstva, da je zagotavljanje splonih
Vrhovno sodie Republike Slovenije, p.p. 639, 1001 LjubljanaTel:
+386 (0) 1 366 42 00, Fax: +386 (0) 1 366 43 01
[email protected]
-
pogojev za uspeno izvajanje sodne oblasti in v tem okviru tako
zagotavljanje kadrovskih, materialnih, tehninih in prostorskih
pogojev, kot priprava predpisov s podroja organizacije in
poslovanja sodi, v prvi vrsti odvisno od pristojnega ministrstva za
pravosodje.
Kar zadeva sodno osebje in posebej strokovne sodelavce, smo z
odgovorom poakali e do sestanka vodij kadrovskih slub sodi, ki je
bil 3. 6. 2013, in na katerem so bili med drugim predstavljeni tudi
podatki o delovnih mestih pravosodnih svetnikov, kar vas e posebej
zanima. Glede na to, da Vrhovno sodie ni upravljavec centralne
kadrovske evidence za sodia, je zbiranje podatkov potekalo v
sodelovanju med sodii, in podatek za skupno 448 strokovnih
sodelavcev izkazuje, da je od teh na delovnem mestu Pravosodni
svetnik (PDI)-II 62 zaposlenih, na delovnem mestu Pravosodni
svetnik (PDI)-I pa 7 zaposlenih, skupaj torej cca 15% strokovnih
sodelavcev zaseda delovno mesto pravosodni svetnik v prvem
kariernem razredu. Navedeni podatek pa nujno potrebuje
komentar:
Organizacija dela in sistemizacija delovnih mest na sodiu je v
pristojnosti predsednika sodia. Evidence o tem, na katerih delovnih
mestih so razporejeni strokovni sodelavci sodi, Vrhovno sodie ne
vodi, generalno pa se je po izmenjavi podatkov med sodii za
pravilno izkazala predhodna ocena, da je velika veina strokovnih
sodelavcev razporejenih na delovnem mestu Viji pravosodni
svetovalec (PDI), t.j. na uradnikem delovnem mestu drugega
kariernega razreda.
Karierni sistem napredovanja strokovnih sodelavcev je v skladu z
veljavnimi predpisi zagotovljen e v okviru uradnikega delovnega
mesta samega, saj se naloge delovnega mesta Viji pravosodni
svetovalec (PDI) skladno z Uredbo o notranji organizaciji,
sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in
v pravosodnih organih opravljajo praviloma v treh zaporednih
nazivih kariernega razreda, z monostjo napredovanja od 34. planega
razreda (PR naziva Viji pravosodni svetovalec III (PDI)) do 44.
planega razreda (najviji PR naziva Viji pravosodni svetovalec I
(PDI)).
Delovni mesti Pravosodni svetnik (PDI)-II in Pravosodni svetnik
(PDI)-I sta delovni mesti prvega kariernega razreda in za primer
Vrhovnega sodia lahko navedemo, da je na Vrhovnem sodiu en taken
primer strokovnega sodelavca (sicer so na Vrhovnem sodiu v prvem
kariernem razredu sistemizirana delovna mesta vodij posameznih slub
sodia in najzahtevneja uradnika delovna mesta v uradu predsednika
oziroma na evidennem oddelku).
Sistemsko reevanje problematike oziroma bolje reeno poloaja
strokovnih sodelavcev z veletnimi delovnimi izkunjami na nain
njihovega (pre)razporejanja na delovna mesta prvega kariernega
razreda zgolj zaradi dejstva veletnih delovnih izkuenj po nai oceni
ni ustrezen nain kadrovanja.
Delovna mesta prvega kariernega razreda so namenjena opravljanju
najzahtevnejih uradnikih nalog nekega organa. Kar zadeva sodia, to
nenazadnje potrjuje tudi drugi odstavek 61.b lena Zakona o sodiih,
ki doloa, da mora kandidat za pridobitev poloaja direktorja sodia
izpolnjevati pogoje za imenovanje v naziv prvega kariernega
razreda.
-
Ocenjujemo, da zaradi razlinega poloaja oziroma stopnje in
velikosti sodi glede na vse navedeno poenotenje kariernega sistema
napredovanja strokovnih sodelavcev v smislu avtomatizma premestitev
na zahtevneje in vije uvreno delovno mesto po doloeni dobi, ni
utemeljeno. Pavalna oziroma splona opozorila, da se na sodiih enako
delo razlino vrednoti, pa ne morejo biti konkretno obravnavana, saj
se ni mogoe ne strinjati z naelom enako plailo za enako delo pod
enakimi pogoji. Kar zadeva oblikovanje oddelkov strokovnih
sodelavcev, je vpraanje, ali je potrebno in smiselno oblikovati
oddelek strokovnih sodelavcev na sodiu, ki ima npr. skupno tri
strokovne sodelavce. Predsedniki sodi bodo sicer seznanjeni s
predlogom Skupine, odloitev o organizaciji dela, sistemizaciji
delovnih mest strokovnih sodelavcev in oblikovanju organizacijskih
enot pa mora ostati v pristojnosti predsednika sodia, saj je to del
njegove odgovornosti oziroma vodstvene funkcije.
V zvezi s sodnikimi pomoniki zakon doloa, da sodniki pomoniki
(gre za bive referente na podroju zemljike knjige, izvrbe, sodnega
registra in zapuin) delo opravljajo na uradnikih delovnih mestih
pravosodni sodelavec, samostojni sodniki pomoniki na delovnem mestu
viji pravosodni sodelavec ali svetovalec v pravosodju, viji sodniki
pomoniki pa na delovnem mestu viji svetovalec v pravosodju. Sistem
sodnikih pomonikov je kljub zakonski uveljavitvi v letu 2004 ostal
v doloenem smislu nedodelan, saj v vsem asu do zdaj ni bil sprejet
podzakonski akt o izobraevanju in izpitu za sodnikega pomonika.
Pred kratkim sprejete spremembe zakonodaje in ukrepi varevanja
na podroju pla in strokov dela sodiem niso naklonjeni. Onemogoajo
tekoe napredovanje (sodnikov in sodnega osebja), predstavljajo pa
tudi omejitev pri izvajanju politike zaposlovanja sodnikih
pripravnikov. Novela Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A) in novi
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) sta namre predpisala naslednja
dodatna finanna bre-mena delodajalca, ki po mnenju pristojnih
ministrstev veljajo tudi za sodnike pri-pravnike glede na to, da
zanje niso predpisane izjeme:
Drugi odstavek 39. len novele ZUTD-A doloa, da delodajalec, ki
sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za doloen as (op.: vsi
sodniki pripravniki, ki sodniko pripravnitvo opravljajo v delovnem
razmerju, imajo sklenjeno po-godbo o zaposlitvi za doloen as),
plauje prispevek delodajalca za zavarova-nje za primer
brezposelnosti v viini petkratnika zneska, doloenega v zakonu, ki
ureja prispevke za socialno varnost, za ves as trajanja zaposlitve
za dolo-en as;
Tretji odstavek 79. lena ZDR-1 doloa pravico do odpravnine
delavca ki mu preneha pogodba o zaposlitvi za doloen as;
124. len ZDR-1 za volonterske pripravnike predpisuje uporabo
dolob ZDR o med drugim povrailu strokov v zvezi z delom, konkretno
to pomeni povrni-tev strokov prehrane in prevoza na delo in z
dela.
Ne glede na to, da se po nai oceni sodniko pripravnitvo ne bi
smelo obravnavati kot sicernje pripravnitvo po ZDR oziroma kot
sicernje zaposlitve za doloen as, pa je dejstvo, da sodia dodatnih
sredstev za navedene nove obveznosti, e jih bodo mora-la plaevati,
nimajo.
-
Prizadevanja Skupine Mladi in sodstvo za izboljanje poloaja
strokovnih sodelavcev in sodnega osebja razumemo in pozdravljamo.
eprav za vsa priakovanja Skupine sodstvo ni pravi naslov za
reevanje vpraanj, pa so, verjamemo, v vejem delu nai interesi
skupni. Ugotoviti je treba tudi, da dostop do sodnike funkcije ni
popolnoma zaprt, saj je bilo v zadnjem letu razpisanih ve kot
dvajset sodnikih mest na sodiih prve stopnje.
Lepo pozdravljeni!
Janko Marinko, viji sodnik Generalni sekretar Vrhovnega
sodia
Odgovor prejme:- skupina Mladi in sodstvo, po e-poti na naslov
[email protected] Su spisV vednost: Branko Maslea,
predsednik Vrhovnega sodia Gregor Strojin, vodja SOJ Mag. Jaa
Vrabec, vodja SRSU
