Odmev2

www.sls.siAnaliza julijskih anket na www.sls.si

Začetek julija je bil v znamenju Dimitrija Rupla. Spraševali smo, ali najposlanci SLS glasujejo proti razrešitvi zunanjega ministra. Večina je menila,da ne. Dogodki so se odvijali izredno hitro, minister je bil razrešen, vas pasmo vprašali, kakšen bo naslednji korak gospoda Rupla. Večina vas je pravil-no predvidevala, da se bo pridružil eni od parlamentarnih strank. Že junijasmo v SLS prvi opozorili na problematiko dviga premij v Vzajemni, vlada je vobupu in pomanjkanju rešitev ukrep Vzajemne zamrznila, vi pa ste v anketivečinsko menili, da gre za predvolilno potezo. Julija je nekdanji predsednikKučan s svojo razvpito izjavo o partizanskih in domobranskih strankah raz-burkal Slovenijo. Ocenili ste, da bi ta poskus oživitve tragičnega razkola medSlovenci lahko koristil levici. Politika se je pred avgustom popolnoma osre-dotočila na spopad najmočnejše vladne in opozicijske stranke. SLS pa jeopozorila na počasno izvajanje zakona o vračanju vlaganj v javne telekomuni-kacije. Večina se je strinjala z nami, da je potrebno s postopki vračanja priče-ti čimprej.

Rok Ravnikar

SLS s pozitivno energijoin pozitivnim trendom

Pred vami je naš časopis SLSOdmev, ki je tokrat vsebinskodrugačen. Predstavljajo se na-mreč kandidati in kandidatkeSLS za volitve v Državni zbor,predstavljen je izvleček našegapredvolilnega programa. Naoboje smo ponosni.

Imamo zelo močno listo kan-didatov in kandidatk vseh staro-sti, različnih poklicev; imamoizobražene ljudi, ljudi z vizijo inširokim pogledom na različneživljenjske situacije – imamo in-ženirje, doktorje, kmete, profe-sorice, matere, delavce – imamoLjudi! To je naša ponudba vo-livkam in volivcem. Naša ponud-ba je tudi program, ki zagotav-lja, da bo SLS storila vse, daohranimo Slovenijo.

Zaustaviti želimo vsesplošnocentralizacijo, dvigniti kvalitetoživljenja na podeželju in odloč-no zaščititi slovenske nacional-ne interese; pa naj gre za Piran-ski zaliv in prost dostop Slove-

nije na odprto morje, ali pa kogre za zaščito slovenskih delov-nih mest.

SLS se je res dobro pripravilana volilno kampanjo in same vo-litve. Potrudili se bomo, da bo-do vsi ljudje dobro obveščeni,kaj je SLS doslej storila pozitiv-nega za slovenske kmete in po-deželje, še posebej z izpogajani-mi evropskimi sredstvi; za šte-vilčnejše družine s povečanimiotroškimi dodatki; za slovenskogospodarstvo z vztrajanjem, davelike projekte, kot je gradnja ve-rige hidroelektrarn na spodnjiSavi izvajamo s slovensko grad-beno opremo in znanjem; za slo-venske občine z doslednim pri-zadevanjem za boljši finančnistatus in več pristojnosti. Pred-stavili pa bomo tudi druge cilje,ki jih bomo dosegli ob vaši us-trezni podpori na volitvah.

Prvič po evropskih volitvah,ko smo za las izgubili evropske-ga poslanca in je nato sledilo do-

datno padanje podpore SLS, smov zadnjih 14. dnevih vzpostavilipozitivni trend. To je zelo po-membno. Uspešen tabor naj nasdodatno motivira, nam da zago-na in nove energije za delo! Vsakod vas, spoštovani člani in dragečlanice naše stranke, lahko pris-peva svoj del tako, da povabi so-

SLS gre na volitve s sloganom»Ohranimo Slovenijo!«

Slogan »Ohranimo Slovenijo!«izhaja iz našega programa, zgo-dovine in usmeritev v sedanjostiin prihodnosti. V tem povabiluvidimo številne dimenzije naše-ga delovanja: ohranjamo tisto,kar nam je dragoceno; slovenskadržava kot prostor slovenskeganaroda je za nas nekaj dragoce-nega in želimo, da jo ohranimo,

skupaj s slovenskim jezikom in slo-venskimi delovnimi mesti.

S sloganom »Ohranimo Sloveni-jo!« izražamo identiteto Slovenskeljudske stranke in povemo, kateraje ključna usmeritev v našem poli-tičnem delu, kaj najbolj celovitopovzema in opisuje naše dosedanjedelo ter vrednote, vizijo in sporoči-lo, ki ga želimo podati.

SLS je glasnik tistih, ki niso naj-bolj glasni v vsakdanjih političnihpogovorih, ki si želijo mirno in sta-bilno državo ter gojijo močno pri-padnost do slovenstva in Slovenijekot domovine; hkrati se prav ti ne-lagodno počutijo ob nenehni nego-tovosti glede slovenskih delovnih

mest in jih skrbi za slovenstvo v temodprtem gospodarskem in politič-nem prostoru, ki ga oblikujeta glo-balizacija in Evropska unija. »Ohra-nimo Slovenijo!« je poziv, nam sa-mim in državljanom Slovenije terobljuba in zaveza, da bo naša prvaskrb kot stranke in poslancev v Dr-žavnem zboru, ohranitev dragoce-nega dosežka – lastne države.

Slovenska ljudska stranka je dosedaj, kot tudi naša predhodnica –

zgodovinska SLS, dolgoročnogradila na slovenskih nacionalnihinteresih: bili smo edini, vztrajniin zvesti zaščitnik interesov slo-venskih kmetov in podeželja terregij in občin, zbirali smo podpi-se za majniško deklaracijo 1989,posebno skrb namenjamo druži-nam in otrokom, prvi smo opo-zorili na poskuse oškodovanja dr-žavljanov v Zavarovalnici Triglav,uspeli smo, da se veriga hidroe-lektrarn na Savi gradi s sloven-skim znanjem in operativo, vztra-jamo na celovitosti Piranskega za-liva in našem prostem dostopu naodprto morje, podpiramo decen-tralizacijo Slovenije ter enotnoSlovenijo v prihodnji evroregiji.

Rok Ravnikar

Mesečnik SLS-ODMEV izdaja Časopisno založniško podjetje Ljudska čebelad.o.o., Beethovnova 4, Ljubljana, telefon 01/24-18-800, telefaks: 01/25-11-741,elektronska pošta: tajništvo@sls.si. TRR: 03100-1000025189; v.d.odgovornegaurednika: Aleš Vehar, tehnična urednica: Barbi Ravnikar, Oblikovanje in prip-rava za tisk Špes grafika, Novo mesto. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Časopis izhaja mesečno.

Uvodnik

rodnike, prijatelje in znance, dase udeležijo volitev in podprejoSLS. Smo na dobri poti. Ohra-nimo Slovenijo!

Janez Podobnik

Janez Podobnik, predsednik SLS

3Odmev

Samo spravljeni med seboj imamo prihodnost

Združeni ob lipisprave podprli SLSJanez Podobnik in Stanislav Klep ponovno opozorila na potrebopo slovenski spravi

Predsednik Slovenske ljudskestranke Janez Podobnik in pred-sednik Združenja ob lipi spraveStanislav Klep sta 5. avgusta vskupnem nastopu na novinarskikonferenci izpostavila, da je v da-našnjem svetu bolj kot kdajkoliprej sprava visoko etično načeloza sedanji in prihodnji svet ter vpopolnem sozvočju z načeli nasta-jajoče ustavne pogodbe EU. »ZaSLS so vredni spoštovanja vsi, kiso se v preteklosti borili proti na-cizmu, fašizmu in komunizmu vprepričanju, da se borijo izključ-no za svoj narod, svojo domovinoin vrednote svojih očetov,« je pou-daril Janez Podobnik. Potrebo poslovenski narodni spravi so doslejžal omalovaževale vse veje obla-sti, tudi medijska javnost. Stani-slav Klep je v imenu Združenihob lipi sprave izrazil tudi odločnopodporo SLS pri njenih prizade-vanjih za dosego narodne spravein pomiritev tragičnega razkola.

»Tudi po več kot 10-ih letih de-mokracije Slovenija ni zbrala mo-či, da bi premostila prepad, ki našnarod ločuje med seboj in temurazkolu ni videti konca. Bratomor-ni holokavst in povojni poboji paše vedno težijo vest slovenskeganaroda,« je med svojim nagovo-rom opozoril Stanislav Klep. Spra-va med evropskimi narodi, ki so

se v drugi svetovni vojni krvavospopadali med seboj je bil ključnipogoj za nastanek Evropske unije;prav spravljeni evropski narodi soomogočili tudi samostojnost Slove-nije in jo prvi tudi priznali.

Slovenska ljudska stranka se za-veda občutljivosti tega vprašanja.Ponosni smo, da smo v svojem od-nosu do dogodkov druge svetovnevojne popolnoma svobodni in gle-de tega edinstveni med slovenski-mi političnimi strankami. Zato tu-di ne sodimo v kalup »partizaniproti domobrancem«, ki nam ga vesčas poskušajo vsiljevati. SLS se jejulija takoj odzvala na posamezneposkuse oživljanja tragičnega raz-kola slovenskega naroda, ki izhajaiz dogodkov med in po drugi sve-tovni vojni ter odločno zavrnila de-litve slovenskih političnih strank natej osnovi. Ni mogoče vsega parti-zanskega boja povezovati z revolu-cijo in povojnimi poboji, prav takoni mogoče vsega protikomunistič-nega boja povezovati s prisego oku-patorju.

Slovenija bo kot evropska drža-va lahko v celoti izkoristila svojerazvojne možnosti in človeške po-tenciale le, če bodo sinovi in hče-re, vnuki in vnukinje vseh, ki sose borili proti nacizmu, fašizmu inkomunizmu, zmogli skupaj delo-vati za prihodnost Slovenije.

Rok Ravnikar

Popolna centralizacijahromi razvojslovenskih občin

Janez Podobnik, predsednikSLS, je 17. avgusta na novinarskikonferenci, opozoril na centraliza-cijo, s katero se sooča Slovenija, ve-like posledice tega pa čuti tudi veči-na slovenskih občin. »Popolna cen-tralizacija hromi razvojno iniciati-vo lokalnih skupnosti, zato bomo vSLS vztrajali na spremembi seda-njega stanja,« je poudaril Podobnik.O problemih povezanih s centrali-zacijo države in možnih rešitvah, kijih predlaga SLS, so spregovorili tu-di trije kandidati SLS na letošnjihdržavnozborskih volitvah: Vili Duc-man, župan občine Starše, FrancHudoklin, župan občine Šentjernejin Marjan Maučec, državni svetnikiz Prekmurja. Predstavili so težaveslovenskih občin, ki se jim z zakoninalaga nove in nove naloge ter ob-veznosti, ob tem pa se manjšajo pro-

računska sredstva za občine, kar po-sledično pomeni krčenje deleža zanormalen razvoj prepotrebne infra-strukture lokalnih skupnosti. Kljubrazličnim pomislekom so številnižupani, ki se odločajo za kandidi-ranje v Državni zbor, v to dobesed-no prisiljeni, saj brez ustreznega re-ševanja problemov na državni rav-ni tudi kot še tako prizadevni župa-ni ne morejo uspešno razreševatištevilnih vprašanj, ki so prav posle-dica centralizacije.

V Sloveniji smo priča popolnicentralizaciji, ki v zadnjem času pre-haja v take skrajnosti, da se celo pri-stojnosti za nekatere najosnovnej-še komunalne storitve prenašajo nadržavno raven. Dokazljivo je, da jedenar za dejavnosti preko občinskih

proračunov bolje naložen in ople-meniten, kot pa financiranje pro-jektov preko državnega proračuna.SLS predlaga, da se bistveno pove-čajo sredstva za financiranje občin-skih dejavnosti in projektov, da sebo v številnih slovenskih občinahlahko vzpodbudil nov razvojni krog.

Marjan Maučec, državni svetnikiz Prekmurja, je predstavil predlogSLS, da se izravnava za slovenskeobčine poveča za 50%, kar pomeni19 milijard tolarjev letno oz. prib-ližno 1% proračuna. S tem bo zago-tovljeno, da bodo občine lahko iz-vrševale zakon o lokalni samoupra-vi. Opozoril je tudi na problem vo-dooskrbe in izgradnje kanalizacijena Goričkem.

Vili Ducman, ki je že tretji man-dat župan občine Starše, je opozorilna dejstvo, da je skoraj 80% porabe

občinskega proračuna že vnaprej do-ločeno z zakoni, tako, da imajo ob-čine zelo malo možnosti za načrto-vanje in vlaganje v lasten razvoj. Naprimeru dravskih elektrarn je tudiprikazal, kako je država s koncesija-mi, ki jih pobira od elektrarn, obči-nam odvzela del sredstev, ki so jihle-te prejemale iz naslova nadome-stil za uporabo stavbnih zemljišč.

Franc Hudoklin, župan občineŠentjernej, je potrdil navedbe župa-na Ducmana, še posebej pa je izpo-stavil problem avtocestne povezaveDolenjske z osrednjo Slovenijo inse zavzel za ustanovitev univerze naDolenjskem ter prestavitev sedeževnekaterih organov in služb v sesta-vi ministrstev izven slovenske pre-stolnice.

Rok Ravnikar

Odmev4

Predstavitev 13. Tabora SLSin posavskih kandidatov zadržavnozborske volitve

12. avgusta sta predsednik Janez Po-dobnik in župan občine Sevnica Krist-jan Janc na novinarski konferenci SLSv Sevnici predstavila program letošnje-ga Tabora SLS. Letos mineva tudi 135let od zgodovinskega Tabora v Sevni-ci, kjer so prav tako kot sedaj SLS, pou-darjali slovenstvo ter razvoj gospodars-tva in potrebne infrastrukture na posa-meznem regionalnem območju.

Župan Kristjan Janc se je predsta-vil tudi kot kandidat SLS za okraj Sev-nica, poleg njega se je za okraj Krškopredstavila Ana Nuša Somrak, podžu-panja občine Krško. Oba želita s svo-jo kandidaturo ter izvolitvijo za poslancaoz. poslanko prispevati več k razvoju po-savske regije preko državnih projektov,ki se že odvijajo v tem prostoru. Najpo-membnejša sta Nuklearna elektrarnaKrško in ureditev predvidenega skla-dišča nizko in srednje radioaktivnih od-padkov ter izgradnja hidroelektrarn naspodnji Savi.

Rok Ravnikar

Tabori, ki imajo na slov-enskem sto letno tradicijo,so še danes ena najbolj iz-virnih in prepoznavnih ob-lik zavzemanja Slovencevza nacionalne cilje. Sloven-ska ljudska stranka ohran-ja tradicijo in dediščinoslavnih taborov iz sloven-ske zgodovine, saj potrebapo tem, da se Slovenci zave-damo svojih korenin, daohranjamo in utrjujemospoštovanje do slovenskegajezika, kulture, slovenskezemlje, ostaja danes enakakot pred 135 leti. ZdruženaEvropa nam nudi številnemožnosti, obenem pazahteva od nas odgovor-nost, da bomo znali ohran-iti in oplemenititi dedišči-no naših prednikov.

Tabor je za Slovenskoljudsko stranko najbolj pris-ten način množičnega

druženja, srečevanja in povezovan-ja ljudi. Današnji čas z elektron-skimi mediji ponuja ljudemmožnost spremljanja takorekoč vse-ga, žal pa zmanjšuje možnost zapreproste človeške stike: srečanja,klepet, izmenjavo mnenj na osebniravni. Zato tudi v letu 2004 še kakopotrebujemo tabore - eden takih sebo zgodil 5. Septembra v Sevnici,na katerem ste prisrčno dobrodoš-li tudi vi.

V svojem taborskem nagovoru vSevnici bom podrobno predstavilsmelo začrtane naloge in cilje, zakatere si bomo v Slovenski ljudskistranki po svojih najboljših močehprizadevali. Naj tu naštejem lenekatere.

Prizadevali si bomo, da v nasled-njih letih pridobimo status sedežaene od »evroregij« - to je enkratnapriložnost, da oblikujemo enotenslovenski kulturni in gospodarskiprostor, z združitvijo Slovencev v

matični domovini in zamejstvu.

Še naprej si bomo prizadevalizaustaviti in obrniti zaskrbljujočedemografske trende, ki nam kotnarodu grozijo z izginotjem. Tobomo dosegli z dodatnimi finančn-imi ukrepi in z ustvarjanjem boljpozitivnega odnosa do družine vnaši družbi. Pri tem bomo up-oštevali pozitivne izkušnje nekat-erih držav, ki so znale vzpodbuditimlade, da se lažje in z veseljemodločajo za večje družine. Ob tempa smo ponosni, da smo kot stran-ka odločilno pripomogli k povečan-ju otroških dodatkov.

Prisluhnili bomo vsem tistim, vkaterih se krepi do neke mere ute-meljen strah, da evropska in svetov-na globalizacija povečujetamožnost za izgubo slovenskih de-lovnih mest. Slovenija žal preslabouporablja vzvode za zaščito sedan-jih, predvsem pa za hitrejše odpi-ranje novih delovnih mest. Zavzeli

se bomo za zmanjšanje ob-davčitev dela, še posebno vdemografsko ogroženih in ner-azvitih območjih in s tem spod-budili ohranjanje delovnihmest in odpiranje novih.

Odločno se bomo še naprejzavzemali za decentralizacijodržave; pomembne državneustanove in veje oblasti so sedajv veliki večini skoncentrirane vLjubljani. To ni prav, državneustanove je potrebno porazdel-iti po državi in jih s tempribližati državljanom, hkratipa omogočiti delovna mesta vdržavni upravi tudi ljudem, kine živijo v Ljubljani. Zavzeli sebomo tudi za bistvene spre-membe pri načinu financiran-ja infrastrukturnih in drugihprojektov na lokalni ravni, kibodo v občinah omogočili novrazvoj in delovna mesta.

5Odmev

Država naj prepreči nadaljnjepropadanje IUV VrhnikaFranci Rokavec, poslanec Slovenske ljudske stranke, je 20. avgusta na novinarskikonferenci izpostavil problematiko IUV Vrhnika in negospodarnega odnosa države dosvojega premoženja ter pozval vlado in pristojne ministre, da na skupščini delničarjevIUV Vrhnika zavrnejo sklepe, ki jim nasprotujejo tudi delavci in sindikat.

”V ponedeljek, 23. 8. 2004, sta bilapo mnenju delavcev in sindikata naskupščini delničarjev IUV na dnevnemredu dva sporna sklepa: občutno zni-žanje kapitala družbe za 60% ter raz-rešitev bivše uprave. V tem trenutkuIUV upravlja začasna uprava, bivšauprava pa še ni bila formalno razreše-na. Nekdanja uprava ni opravila nalo-ge, za katero je bila strani države po-stavljena, to je pripraviti vse potrebnoza sanacijo in prestrukturiranje pod-jetja. Marca letos je propadel tudi pro-

jekt prodaje IUV strateškemu partner-ju. Utemeljeno se zastavlja vprašanje, za-kaj in v čigavem interesu je projekt stra-teškega partnerstva propadel, saj je po-tencialni partner takrat ponujal 220 SITza delnico, danes pa se po nekaterih in-formacijah zanje ponujajo zgolj še 45SIT. Gre za občutno znižanje vrednostite družbe, v tem času pa država razentaktiziranja ni storila ničesar. S pomoč-jo ustreznih organov, bi morala ugotav-ljati vsaj odgovornost bivše uprave, sajobstajajo indici, da so nekateri člani biv-

še uprave preko svojih podjetij poslova-li z IUV. Nerazumljivo je, da je državaše konec lanskega leta podjetju nameni-la 400 mio SIT subvencij pomoči terodobrila 2.7 mrd. SIT poroštev za od-plačilo dolgov z namenom pridobitvestrateškega kupca in s tem zagotovitvenadaljevanja usnjarske proizvodnje, da-nes pa nemo opazuje propadanje siste-ma, katerega večinski lastnik je.

V SLS opozarjamo še na bolj tragič-no dejstvo, da so pred letom dni upravain delavci dosegli dogovor o tem, da sedelavci odpovejo 10% svoje plače za na-men uspešne sanacije podjetja, vemo pa,kako visoke so plače v tej panogi. Zatov SLS sprašujemo predsednika Vlade terministra za finance in za gospodarstvo,zakaj do sedaj še ni bilo predloženegaustreznega sanacijskega programa, za-kaj država ni ugotovila obstoja kršenjakonkurenčne klavzule bivših članovuprave ter zakaj namesto rešitev dopuš-

čajo poglabljanje krize v družbi. Po-slanec Rokavec je po treh poslanskihvprašanjih marca letos vprašanje o tejproblematiki naslovil takratni ministri-ci Petrinovi, vendar kljub obljubi odgo-vora ni bilo, prav tako pa je večina vDržavnem zboru zavrnila razpravo nato temo, ki jo je Rokavec predlagal.

Rokavec je omenil še specifično prob-lematiko obrata IUV Šmartno pri Litiji,ki je po sklepu nadzornega sveta IUVpostalo nepotrebno sredstvo, zato je biljunija letos objavljen razpis za nakup ce-lotnega premoženja. Kljub temu, da sostrateški partnerji zopet ponujali odkupali najem z oživitvijo proizvodnje, obratše vedno sameva. Obrat je prepuščen pu-stošenju, država pa je za to odgovorna.

Kljub temu pozivu poslanca Fran-cija Rokavca, je skupščina delničarjevIUV sprejela oba sporna sklepa.

Rok Ravnikar

SLS in društvo Ostržek skupaj za ustanovitev Urada zagovorni-kov otrokovih pravic

SLS: Subvencije naj se priizplačilu škode ne odštevajo

Poslanska skupina SLS vložilapredlog zakona o spremembahZakona o odpravi posledicnaravnih nesreč

Skupina poslancev Slovenske ljudskestranke s prvopodpisanim FrancijemRokavcem je v četrtek, 26. 08. 2004 vproceduro vložila predlog zakona o spre-membah Zakona o odpravi posledic na-ravnih nesreč (v nadaljevanju: predlogzakona) ter predlagala, da se zakon uvr-sti na dnevni red 50. izredne seje Dr-žavnega zbora RS. O omenjenem zako-nu smo se posvetovali tudi s predstavni-ki Kmetijsko gozdarske zbornice Slove-nije in nekaterih občin. Enotni smo vmnenju, da je obstoječi Zakon o odpra-vi posledic naravnih nesreč v nekaterihrešitvah neustrezen ter da ga je potreb-no spremeniti v najkrajšem času.

Poslanska skupina SLS je v petek,20. 8. 2004, predsedniku Državnega

zbora poslala predlog, dav dnevni red izredne seje,sklicane za 31.8.2004, uvr-sti dve novi točki. Ena iz-med njih je bila obravna-va zakona o spremembahin dopolnitvah Zakona oodpravi posledic naravnihnesreč. Poslanska skupinaSLS je predsedniku Vladehkrati poslala tudi pobudoza pripravo predloga zako-na. Ker s strani Vlade RSni bilo odziva na naš po-ziv in ker sodimo, da bi bi-lo smiselno, da bi se naizredni seji DZ po skrajša-

nem postopku obravnaval ta predlogzakona, ga je vložila skupina poslan-cev SLS s prvodpopisanim FrancijemRokavcem, pod predlog zakona pa sose podpisali še Janez Podobnik, IvanBožič in mag. Janez Kramberger.

Pomanjkljivosti obstoječega zakonaso se že potrdile v praksi pri njegovemizvajanju ob obračunu škode za lanskoleto, kjer postopek ocenitve in plačilaškode ob naravnih nesrečah še zdalečni zaključen. Ponovno pa se te pomanj-kljivosti kažejo tudi v letošnjem letu prinaravnih ujmah, predvsem pa v izjem-no dolgih postopkih, katerih končni re-zultat je, da naravna nesreča lahko inje že ponovno prizadela kmete v na-slednjem letu, škode pa še ni bilo pla-čane po postopku in na način, kakorje to določeno v sedanjem zakonu.

S predlogom sprememb in dopolni-tev zakona želimo predvsem skrajšatirok za pripravo programa za odpravoposledic škode po naravnih nesrečah.

Janez Podobnik, predsednik SLS, je24. avgusta na novinarski konferenfcipodprl prizadevanja Društva Ostržekza ustanovitev Urada zagovornikovotrokovih pravic v okviru vlade. Pred-sednica društva Ostržek Boža Plut jepodprla delovanje SLS na področjudružinske politike in tudi napovedala,da bo kot nestrankarska predstavnicana listi SLS v enem izmed ljubljanskihokrajev kandidirala za poslanko Držav-nega zbora. To odločitev je utemeljilaz besedami: »Kot predstavnica civilnedružbe v novonastali državi ugotav-ljam, da za majhne uspehe potrebujemprevelike korake.«

Društvo Ostržek je registrirano odleta 2000 in deluje predvsem na po-dročju pravic in zaščite otrok in star-šev samohranilcev. Predsednica druš-tva Boža Plut je sicer aktivna že od le-ta 1995, v tem obdobju pa je spoznalaveliko pomanjkljivosti v zakonodaji inpostopkih, predvsem pa v uresničeva-nju zahtev civilne družbe s tega področ-ja. Poudarila je, da so za sprememboene besede v zakonu s 500 členi potre-bovali 9 let, zato ne morejo trditi, daobstaja za njihove probleme veliko ra-zumevanje, pričakuje pa, da bi z nepo-srednim delovanjem v parlamentu tačas zagotovo skrajšali.

Predsednica Plutova je navedla, da

so med več kot 7000 člani društva pred-vsem uporabniki njihovih storitev, ven-dar se nanje vse pogosteje obračajo ženeposredno otroci sami, ki pa so v po-stopkih žal objekti in ne subjekti. Zatootroci potrebujejo zagovornika, da bo-do lahko lažje uveljavljali procesne pra-vice, ki jim jih daje zakon.

Predsednik SLS Janez Podobnik jepoudaril, da ima družinska politika vprogramu SLS posebno mesto. V dru-žinski politiki ima vsaka stranka mož-nost, da skozi program izrazi tudi vred-note, ki jih zagovarja. Za SLS je druži-na temelj – lahko pa se zgodi, da se star-ša razideta. Takrat nosijo največje po-sledice otroci. Po prepričanju SLS pamora vsak otrok imeti enake možnostiza življenje in razvoj. To je tudi cilj pri-zadevanj društva Ostržek, ki je prav vSlovenski ljudski stranki našel pravegasogovornika in partnerja za uresničitevzastavljenih ciljev. Rok Ravnikar

Bistvo predlaganih sprememb pa je vtem, da se upravičencu ne bi pri izpla-

čilu škode, ki je bila storjena v kmetijs-tvu po naravnih nesrečah, odštevalasredstva subvencij in drugih pomoči,ki so mu bile dodeljene s strani držav-nega oz. občinskih proračunov in so se-stavni del ukrepov kmetijske politike,saj le-ta nimajo nikakršne neposrednemedsebojne povezave.

Rok Ravnikar

Društvo Ostržek podprlo SLS

Odmev6

Nastop Janeza Podobnika, predsednika SLS na 50. izredni seji Državnega zbora RS:

»Obravnava interpelacije o deluVlade Republike Slovenije«

»Interpelacija in odgovor Vla-de na interpelacijo vsebinsko po-menita obračun o opravljenemdelu po štiriletnem obdobju. Toobdobje je bilo na nekaterih po-dročjih uspešno, še posebej, kogre za dosego dveh ključnih zu-nanjepolitičnih ciljev. To sta vs-top Slovenije v NATO in Evrop-sko unijo. Gre za dva projekta, kiso jo od samega začetka podpi-rale skoraj vse parlamentarnestranke in bi bilo sedaj neupravi-čeno, da bi jih pripisovali zgoljsamo Vladi. Poudariti je pa po-trebno, da je sedanja in prejšnjaVlada ta dva projekta dobro vo-dila in koordinirala,« je svoj na-stop v imenu poslanske skupinezačel Janez Podobnik.

»Ko govorimo o vstopu Slove-

nije v Evropsko unijo bi rad izpo-stavil področje, ki je glede na fi-nančne dele, ki ga predstavlja, ze-lo pomembno; to je področje kme-tijstva in podeželja. Minister zakmetijstvo, gozdarstvo in prehra-no mag. Franci But je v prejšnjemmandatu in del mandata sedanjeVlade dokler je bil minister, kotslovenski pogajalec odločilno pri-pomogel, da je Slovenija ta del po-gajanj uspešno zaključila. Meddrugim so rezultati pogajanj tudiizpogajanih okoli 250 milijonovevrov iz evropskih skladov za raz-voj podeželja in kmetijstva od le-ta 2004 do 2006. Poleg tega je vskladu s strogimi evropskimi stan-dardi resor za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano vzpostavil us-tanove, ki so potrebne za razde-

ljevanje finančnih sredstev in stem tudi omogočil subvencije, čr-panje sredstev iz evropskih skla-dov, izravnalna plačila na območ-jih s težjimi obdelovalnimi pogo-ji, izplačila na področju okoljskihukrepov, pa tudi nemotene izvoz-no-uvozne aktivnosti živilsko-pre-delovalnih podjetij in posamezni-kov.

V Slovenski ljudski stranki smoponosni na ta naš prispevek, ta-ko v evropskih pogajanjih kot tu-di znotraj slovenske vlade in par-lamenta, ko gre za vprašanje pri-zadevanj za interese slovenskegakmeta, kmetijstva in podeželja. Tu-di vse več neodvisnih strokovnja-kov priznava, da bi brez tako do-sledne podpore vsaj ene politič-ne stranke ob in do vstopa Slove-nije v Evropsko unijo slovenskikmetje in podeželje imeli mnogoslabše izhodišče in težji položaj,kot ga imajo sedaj.

Na tem mestu bi rad tudi pove-dal, da je resor za promet tisti, kivedno nadaljuje delo svojih pred-hodnikov. Uspešno se je nadalje-val projekt izgradnje avtocestne-

ga križa, vztrajalo se je tudi naprogramu rekonstrukcij in obnovlokalnih cest v sodelovanju z ob-činami in še posebej drugih dr-žavnih cest.

Želel bi tudi omeniti, da je re-sor za pravosodje vložil velikoenergije, ko je v okviru zakono-daje omogočil brezplačno prav-no pomoč.”

Janez Podobnik je nadalje-val:”V teh dneh me je poklicaloveliko državljanov in pričakovaliso, še posebej tisti, ki jih je letosprizadela toča ali druge naravneujme, da bo Državni zbor ob po-moči Vlade odreagiral povsemenako, kot je ob potresu v Posoč-ju. Skupaj smo ugotovili, da je bi-lo nekaj členov veljavnega zakonao popotresni sanaciji potrebnihpopravkov in zakon smo pred par-lamentarnimi počitnicami popra-vili. Pričakovali smo, da bo že zato izredno sejo Vlada pripravilanekatere nujne popravke veljav-nega zakona o odpravi posledicnaravnih nesreč, o čemer smo tu-di posredovali dopis predsednikuVlade in predsedniku Državnegazbora RS. Vlada tega ni storila,zato smo poslanci Slovenske ljud-ske stranke zakon po skrajšanempostopku vložili v zakonodajni po-stopek. Zbrali bomo tudi potreb-nih 23 podpisov in pričakujemo,da bomo v naslednjih dneh ome-njen zakon v Državnem zboru tu-di obravnavali. Dejstvo je, da jeVlada sprejela uredbo, ampak me-nimo, da uredba ne zagotavlja do-volj ustreznih rešitev. Predolgi po-stopki izračuna pomoči pomenijo,da pomoč preprosto pride prepoz-no in ljudi doleti nova ujma, pre-den so deležni pomoči od prejšnje.

V nadaljevanju je Podobnik po-sebej izpostavil štiri področja, zakatera v SLS menimo, da je Vla-da delovala v napačni smeri, ozi-roma da ni uspela uveljaviti am-bicij, ki si jih je zadala v začetkumandata.

Na 50. izredni seji Državnega zbora RS je pri točki »Obravnavainterpelacije o delu Vlade Republike Slovenije« predsednik Slo-venske ljudske stranke in vodja poslanske skupine Janez Podob-nik v svojem nastopu uvodoma poudaril, da pri tokratni interpela-ciji formalno ni sklepala o glasovanju za ali proti interpelaciji.Interpelacija pomeni, da je v skladu s poslovnikom skupina po-slancev postavila vprašanje, Vlada pa je nanj odgovorila in inter-pelacija pomeni tokratno razpravo na izredni seji.

7Odmev

“Omenil bi štiri področja zakatera menimo, da Vlada ni us-pela uresniči svojih ambicij. Naj-prej bi želel izpostaviti centrali-zacijo. V mandatu te Vlade seje trend vsesplošne centralizaci-je nadaljeval. Občasno smo zaz-nali bolj izjave, kot pa dejanjaVlade v smeri decentralizacije.Ta vlada je centralizacijo odlo-čanja in financiranja na velikivečini področij pripeljala v zeloskrajne razsežnosti. Menimo, daje dokazljivo, da so sredstva zafinanciranje občinskih projektov,ki se distribuirajo prek občin bo-lje oplemenitena, s tem se tudibolje izkoristijo, kot tista, ki sovodena centralno iz Ljubljanepreko državnega proračuna.

Velikokrat se ne moremo zne-biti vtisa, da Vlada občine, še po-sebej manjše, obravnava kot nuj-no zlo, ne pa kot razvojne part-nerje. Ne moremo mimo dejs-tva, da s strani Vlade obstaja ve-liko nezaupanje v sposobnostobčin za vodenje njihovih raz-vojnih projektov. Priča smo ne-pripravljenosti za kakršnokolipovečanje pristojnosti občin, če-prav bi bilo na nekaterih področ-jih to nujno potrebno. Številneobčine zgolj za prijavljanje narazlične razpise porabijo ogrom-na sredstva, ob tem pa so brezkakršnegakoli zagotovila, da bo-do v primeru izpolnjevanja po-gojev do sredstev tudi prišla.Omenil bi še primer razpisov izkohezijskih skladov, kjer se ti-stim, ki sredstev niso dobili po-stavlja vprašanje, ali je temu raz-log premajhen obseg le-teh alisubjektivna presoja. V Slovenskiljudski stranki smo zato prepri-čani, da je potrebno bistveno po-večati sredstva za občine oziro-ma občinske projekte. Po našemmnenju vsekakor več kot 25% gle-de na sedanje stanje.

Po drugi strani pa ne vidimonobenega razloga, da so skorajvse državne ustanove iz vseh trehvej oblasti in njihovi sedeži držav-nih in paradržavnih podjetij sko-raj izključno v Ljubljani. To jetudi v škodo razvoja drugih slo-venskih regij, včasih tudi v bre-me prestolnice. Neposredna po-sledica popolne centralizacijepa je ohranjanje in celo poveče-vanje razlik v razvoju slovenskihregij in iz tega izvirajoč občutek

brezperspektivnosti v številnihmanj razvitih in demografskoogroženih področjih.

Za bolj nazoren prikaz poveda-nega bom uporabil nekaj statistič-nih podatkov. Razlike v kazalni-ku BDP na prebivalca po kupnimoči so preprosto prevelike. Naprimer, pomurska regija izkazujeindeks 53, merjeno na indeks EU25, ki je 100. Medtem pa, koosrednja slovenska regija, ki pre-sega povprečje Slovenije, izkazu-je indeks 77. Indeks, ki kaže naenega od pomembnih izrazov ma-terialnega stanja ljudi dokazuje,da je materialna podlaga ljudi zanjihovo življenje v posameznihslovenskih regijah bistveno različ-na.

- Vlada je v svojem odgovoruutemeljevala enake možnosti zarazvoj v različnih slovenskih re-gijah, toda žal lahko rečemo, daji tukaj ni uspelo.

- Omenimo še nenormalno vi-soke cene nepremičnin v državniprestolnici, na drugi strani pa ne-normalno nizke cene nepremič-nin, na primer na Goričkem. Žeomenjeno dejstvo je samo po se-bi pokazatelj dosedanje politikena tem področju.

Kot drugo področje neuspehasedanje vlade bi izpostavil izgub-ljeno bitko s korupcijo in klinte-lizmom.

Prav v času te vlade sta korup-cija in klientelizem dobila takerazsežnosti, da je velik del sloven-ske javnosti prvič zaznal korup-cijo in klientelizem kot velik prob-lem, ki ne ogroža le razvojnihperspektiv, ampak tudi razvoj de-mokracije in pravnega reda našedržave. Vodilna stranka se verjet-no s tem problemom ni bila spo-sobna resno soočiti tudi zaradistrahu, da bo največji delež ano-malij prisiljena ugotavljati prav vlastnih vrstah.

Kot tretje področje, kjer vladapo našem mnenju ni bila uspešna,izpostavljamo reševanje mejnihvprašanj s Hrvaško, s poudarkomna reševanju meje v slovenski Is-tri in na morju. Čeprav ima Slo-venija več kot dovolj zgodovin-skih, formalno-pravnih in drugihargumentov, da bi imela iniciati-vo pri reševanju teh odprtih vpra-šanj, pa se je zadovoljila zgolj zneprepričljivimi odzivi na premiš-ljene hrvaške provokacije. Včasihdobivamo vtis, kot bi se nekdo“pod mizo že nekaj dogovoril”.

Zakaj sicer predstavniki Vladene povedo, ne le hrvaški, ampaktudi evropski javnosti jasno innedvoumno, da je ob podpisuOzimskih sporazumov leta 1975slovenska policija nadzorovala ce-lotni Piranski zaliv, vse do točke5, ki je južno od Savudrije. ZakajSlovenija kot polnopravna člani-ca Evropske unije in kot država,ki daje soglasje ob včlanitvi no-vih držav, med drugim tudi našesosednje države Hrvaške, ne od-pre tega vprašanja v organihEvropske unije? Zakaj Vlada nepozove Državni zbor, če se samane čuti dovolj kompetentno, da bipostavila zahtevo, da bi tudi v ok-viru ustanov Evropske unije spro-žili obravnavo izjav hrvaškegapredsednika Mesića, ki na prefi-njen način s stališčem, da je me-ja na kopnem že v celoti določe-na, in to tam, kjer si jo zamišljahrvaška stran, skuša prejudicira-ti tudi mejo na morju. Če bi pri-stali na tezo hrvaškega predsed-nika glede kopenske meje, bi topomenilo, da smo izgubili po-memben del Piranskega zaliva intudi odprt dostop na odprto mor-je.

Odmev8

Preidimo k četrtemu področjuneuspeha sedanje Vlade. Sloveni-ja se očitno neuspešno spopada zzelo zaskrbljujočimi demografski-mi trendi. O tem so danes mini-stri in tudi predsednik Vlade žegovorili. V Slovenski ljudski stran-ki menimo, da so v vladnih vrstahob tem zelo velikem problemu žeobupali. Kot odgovor na reševa-nje demografske problematike ob-časno slišimo predloge o nujno-sti večjega priseljevanja delovnesile. Na ta način je morda mogo-če vsaj teoretično rešiti problempomanjkanja delovne sile. Nika-kor pa to ni odgovor na vpraša-nje, kako zaustaviti izumiranje na-roda. Če bi se sedanji trendi na-daljevali, bi kazali na to, da smoSlovenci na poti v izumrtje. Mor-da se temu res ne bomo mogliizogniti, toda mi smo trdno pre-pričani, da bomo našli načine, dase bomo soočili z omenjenimitrendi.

V Slovenski ljudski stranki smoponosni na svoj prispevek k temu,da so se bistveno povečali otroškidodatki za številčne družine, karje zagotovo korak v pravo smer.

Predsednika Vlade bi radspomnil na njegov današnji na-stop, kjer je večkrat omenjal veli-ko zavzemanje Vlade za poveča-

nje otroških dodatkov. V prejš-njem mandatu, v letih 1996-2000, se spominjam napornih invztrajnih pogajanj med Slovenskoljudsko stranko in LDS. Takrat jebil pristojni minister za omenjenopodročje magister Anton Rop.LDS povišanja otroškega dodatkanajprej ni podprla. Ampak vztraj-na prepričevanja so obrodila sado-ve in skupaj smo se odločili za po-večanje otroških dodatkov.

Danes je predsednik Vladeomenjal in se tudi pohvalil z dr-žavno pokojnino. Sam se bo naj-bolje spomnil, ko je vodil pogaja-nja o pokojninski reformi, kolikočasa in prepričevanja je bilo po-trebno, še posebej profesor dok-torice Berte Jerebove, da smo vta koncept vgradili državno po-kojnino. Državno pokojnino se-daj imamo in junija 2004 jo je pre-jelo 16446 občanov.

Med nekaterimi nujnimi izdat-nimi koraki za pristop slovenskedržave glede zaskrbljujočih demo-grafskih trendov vsekakor meni-mo, da je potrebno, da se dolo-čen znesek (okrog 15 tisoč tolar-jev) nameni za otroke, ki ne obi-skujejo otroškega vrtca, njihovovarstvo pa prav tako zahteva časin pomeni stroške.

K izboljšanju demografskih

trendov bi gotovo pripomogel tu-di splošen dvig kakovosti življenjatako v urbanih centrih, kot tudi napodeželju. Morda še posebej napodeželju, kjer se mladi v večjimeri odločajo za številčnejše dru-žine.

Prav tako ocenjujemo, da bimorali mladim parom, ki že ima-jo otroka ali pričakujejo prvega,imajo pa popolnoma nerešenostanovanjsko vprašanje, zagotovi-ti možnost za prvo stanovanje. Greza začasno brezplačno stanova-nje minimalnih standardov gledevelikosti. To je rešitev, ki jo izva-jajo nekatere države, na primerJaponska.

Ko govorimo o številčnih dru-žinah, menimo da prav te najboljobčutijo posledico sicer deklari-ranega brezplačnega osnovnošol-skega izobraževanja. Nerazumlji-vo je, da še stroški za šolske knji-ge in delavne zvezke ne vštejejo vdavčno olajšavo. SLS bo vztraja-la, da se z ustrezno spremembo za-kona to nemudoma uredi.Na tempodročju je brez dvoma velika pri-ložnost v prihodnjem mandatu.

Janez Podobnik je za zaključekpovedal: »V Slovenski ljudskistranki nismo zagovorniki črno-be-lega dojemanja stvari. Kot semomenil na začetku, je bilo v tem

mandatu narejeno tudi marsikajpozitivnega. Državni zbor pa jepravo mesto, kjer lahko odkritospregovorimo o dobrih in slabihstraneh delovanja Vlade. Predvo-lilni čas pa je čas, da o teh vpra-šanjih spregovorimo pred sloven-sko javnostjo in na temelju celo-vite ocene doslej narejenega na-to stopimo pred državljanke in dr-žavljane z načrti za prihodnost.

Veliko časa sem namenil pro-gramom, rešitvam, političnimodločitvam. Kot predsednikstranke in kot vodja poslanskeskupine bi želel spregovoriti še otemi, ki se posredno dotika inter-pelacije in odgovorov nanjo.

Kako deluje vlada, kakšen jestil vodenja, kakšen je modelfunkcioniranja in ali je prisotnopartnerstvo? Kako deluje vladnakoalicija? Kakšna je notranja di-namika, kakšna je dinamika vo-denja? Ali gre za partnerstvo aliza dominacijo? To ne more bitivsebina interpelacije, toda gre zaelementarno politično kulturo alidopustiš vladnim partnerjem, dase lahko programsko ali politič-no izgradijo in prispevajo tistonajboljše kar imajo v skupni vlad-ni projekt.

Slovenska ljudska stranka je ssvojimi predhodnicami 16 let ak-tivna na slovenskem političnem pri-zorišču, imamo pa več kot stolet-no tradicijo, na katero smo pono-sni. Zato na tem mestu z vso od-govornostjo velja naslednja ugoto-vitev: sedanja vladna koalicija nibila naš programsko-politični dom,v njej se nismo počutili doma, akljub temu smo z vso energijo, kismo jo imeli, z znanjem in izkuš-njami, kot stranka, ki je v prete-klosti že bila vladna stranka, kotstranka, ki ima veliko županov poSloveniji, sodelovali v tej vladnikoaliciji. Nato pa se je zalomilo.Zalomilo se je pri programu, prinačelih, pri vrednotah. Rečeno jebilo, da smo bili na nekaterih po-dročjih preveč dosledni. Govorimoo vprašanju izbrisanih. In odloče-no je bilo, da zaradi načelnih raz-logov nismo več člani koalicijskepogodbe. V tej vladi smo se trudi-li, poskušali smo ji dajati pečat sre-dinskosti. Vse, kar smo dobregastorili pa bodo volivci znali nagra-diti na prihajajočih volitvah,«jesvoj nastop zaključil Janez Podob-nik.

9Odmev

FRANC KANGLER“Svoj nastop

bom osredotočilna dva velikaproblema sloven-skega političnegaprostora. Prvi jeprisotnost velikecentralizacije na-

STANISLAV BRENČIČ“Interpelacija

o delu vlade, vsajkar se tiče obdob-ja celotnega man-data tokratnegasklica državnegazbora, posrednozadeva tudi me-ne, saj sem bil delVladne koalicije,

vendar se zaradi tega ne obremenju-jem. Pri mojem delu mi je bilonamreč vedno vodilo delati pošteno,za dobro vseh nas in za vizijo državeSlovenije, s posebnim občutkom tudiza malega človeka. Številni dobri pro-jekti vlade so se v obdobju sedemlet-nega sobivanja Slovenske ljudskestranke v njej skozi zakone, skozi dr-žavni proračun ter skozi posamičnevladne ukrepe sprejeli in tudi dobrouveljavili z našo aktivno vlogo pri tem.So pa stvari, ki so se v okviru vladezgodile, pa Slovenska ljudska stran-ka žal na drugačen razplet, kljub za-vezi, ki izhaja iz našega političnega pro-grama, ni mogla vplivati oziroma uve-ljaviti svojih argumentov (na primer prizakonu o vojnih grobiščih, pri zakonu

JANEZ PODOBNIK“V nastopu

bi želel izpo-staviti nekajpodročij. Naj-prej bi želelomeniti, daVlada v svo-jem obširnemodgovoru niomenila slo-

venske narodne sprave, ki ostajaena od temeljnih etičnih načel intudi zavest slovenske politike. Inprepričan sem, da bomo slovenskipolitiki to dolžnost v celoti tudiopravili.

Drugo področje je vezano na zu-nanjo politiko. Če se ne motim, vinterpelaciji sicer ni bilo veliko go-vora o zunanji politiki, ampak Vla-da je tudi to vprašanje obdelala ze-lo shematsko, zelo podrobno.

Glede regionalnega sodelovanjabi pričakoval, da bo Vlada zapisa-la, da je ena od strateških zunanjepolitičnih usmeritev slovenske dr-žave, da se bo v okviru Evropskeunije zavzemala za tako euro regi-jo, v kateri bo celotna Slovenija inda bi bil sedež take euro regije vSloveniji.

V odgovoru Vlade glede Slo-vencev po svetu in v zamejstvu, biVlada morala samokritično prizna-ti, da za nesprejetje zakona o od-nosih RS s Slovenci zunaj njenihmeja nosi velik del odgovornosti.Zakon, katerega podpisnik sem bil,je bil v Državnem zboru zavrnjen,kar pomeni obvezo, da se to nare-di v naslednjem mandatu.

Izpostavil bi še družinsko in pre-bivalstveno politiko. Sedaj je pri-ložnost, da se lahko odkrito in ne-posredno pogovorimo o zaskrblju-jočih demografskih trendih.

Odgovoren politik mora prizna-ti, da so demografski trendi v Slo-veniji zaskrbljujoči. Teh trendov nemore obrniti ne opozicija, ne enastranka v opoziciji, ne samo Vla-da, ampak se mora oblikovati zelopomemben nacionalni konsenz.Marsikaj se je na tem področju sto-rilo, tudi v tem in v prejšnjih man-datih. Vprašajmo se, kako da sokljub temu demografski trendi šenaprej zaskrbljujoči. Podprl bi ukre-pe katerekoli Vlade, če bi z njimiposkušala omogočiti, da bi se Slo-venci, ki živijo po svetu, tudi drugeali tretje generacije s svojimi mla-dimi družinami vrnili v Slovenijo.To naj bo prvi korak prebivalstve-ne politike. Navedeno sem v tek-stu vladne koalicije pogrešal. Polegtega bo to projekt, ki ga bomo pod-prle vse stranke v Državnem zbo-

o dohodnini, zakonu o delovnih raz-merjih).

Vesel in zadovoljen sem, da so bilamoja številna prizadevanja uspešna,naj med drugim omenim le področjedružinske politike, vseeno pa menim,da smo bili kot stranka in tudi samosebno dosti uspešni na področju in-validskega varstva in prepričan sem,da so številni invalidi s tokratnimmandatom zadovoljni.

Prizadevanja so bila uspešna pred-vsem takrat, ko je bil posluh s stranipredsednika vlade in s tem vladajočeLiberalne demokracije Slovenije in tu-di posameznega resornega ministrs-tva za vodenje pristnega partnerske-ga dialoga in za korektno izmenjavoargumentov. Žal pa je bilo prav tegav drugem delu tega mandata pod pre-mierom magistrom Ropov vse manjin manj in vse več in preveč nekritič-nih, ter na preveč populističen načinpredstavljenih pristopov vlade in po-sameznega vladnega resorja pri raz-reševanju takih in drugačnih družbe-nih problemov ter pri izvajanju, za do-bro države Slovenije kot celote, nujnihukrepov, ki bi vzpostavili večjo blagi-njo ter bolj vedro in optimistično po-čutje vseh generacij, ki more ljudemče nič drugega ponuditi vsaj nekaj no-vega upanja in več notranjega miru, karje pogoj za zmanjšanje negativnih do-gajanj v družbi, ki pa jih ni malo.

Tak pristop ni bil vzpodbuden nezame osebno, ne za SLS. Še posebejbi rad izpostavil slabo delo Vlade napodročju zdravstvenega varstva, kon-kretno neizvajanje v Državnem zbo-ru sprejetega nacionalnega programaiz zdravstvenega varstva do leta 2004in s tem povezano tudi pristopanje kreformi zdravstvenega varstva. Odprepotrebnega projekta so ostale sa-mo besede ministra za zdravje, dr. Ke-bra. Naj omenim še neustrezno izpe-ljan projekt skladnega regionalnegarazvoja, alarmantno stanje v stano-vanjski politiki, da ne omenjam po-glabljanje razkoraka med bogatimi inrevnimi in porušenje vrednostnegakoncepta naše družbe in vse večjo pri-sotnost korupcije in klientelizma.Volivke in volivci pa so tisti, ki bodočez dober mesec ocenili kako namvsem še zaupajo glede na naše delo.”

ru. Zakon o odnosih RS s Slovencizunaj njenih meja je imel tudi po-dročje repatriacije. Žal ga nismosprejeli. To je velika politična obve-za naslednjega mandata.

Dotaknil bi se še družinske politi-ke. Družinska politika je senzibilnazadeva. Mladim družinam in mla-dim parom naj omogoča, da se čim-prej odločijo za prvega otroka.Pomembna je tudi konkurenčnoststaršev na trgu delovne sile. Dodat-no vzpodbujajmo delodajalce za za-poslovanje staršev. Glede spodbuja-nja za drugega otroka je zelo po-membno tudi vprašanje, ki je veza-no na bivanje, na stanovanjsko poli-tiko. Neprofitna najemnina za mla-de družine mora biti odvisna od šte-vila otrok. Predlagamo, da se statusmlade družine podaljša ob rojstvuvsakega naslednjega otroka. Kar po-meni, da bi se družina štela kot mla-da družina do začetka šolanja najm-lajšega otroka, ne pa le do začetkašolanja najstarejšega.

In nato spodbude v različnih ob-likah za tretjega, četrtega otroka inveč. Tukaj smo marsikaj že naredili;olajšave za številčnejše družine,otroški dodatek, dohodninske olaj-šave, progresivne lestvice, subvencio-niranje nakupov, vzgojnovarstvenidodatek za otroke, ki se jih varujedoma. Prepričan sem, da lahko dr-žava na tem področju z mehanizmi,ki jih ima, stori še bistveno več.”

še države, ki smo ji prevečkrat pri-ča v vsakodnevnem življenju. Tosem v Državnem zboru že s kon-kretnimi in s statističnimi podatkivečkrat poudarjal, opozarjal, ven-dar rezultatov ni bilo. Nadalje najomenim globalizacijo slovenskegakapitala, javnih financ in kadrov-skih zadev v osrednji Sloveniji.

Naj na kratko navedem primer.Ministrstvo za obrambo je imelorazpis za nabavo protipožarnih vo-zil za gašenje požara in nekaterihvnetljivih snovi v tunelih. Maribor-sko podjetje se je prijavilo na raz-pis, je bilo za 140 milijonov cenej-še od drugega z isto kvaliteto. Inkdo je bil izbran? Zato, ker nemš-ko podjetje, ki ima licenco, ni dalopečata na svojo listino, ki zagotav-lja kvaliteto, so bili izločeni iz raz-pisa. Komu mar za 140 milijonov.

Naj omenim še volitve v Prešer-nov sklad, kjer je 13 članov iz Ljub-ljane, 1 iz Maribora, 1 iz MurskeSobote.

Menim, da bo na prihajajočih vo-litvah izziv za vsakega kandidata,ki bo šel na letošnje volitve, da botudi razmišljal ali so slovenski poli-tiki sposobni nekatere ustanove, dr-žavne ustanove seliti širom po Slo-veniji. Vse omenjene institucije sodanes sredi Ljubljane, v najemniš-kih prostorih, nelastniških prosto-rih in plačujejo visoko najemnino.

Nekaj besed bi namenil še deluministra za okolje, dr. Kopača.Minister Kopač je dal večkrat izja-ve v zvezi z Hidro Holdingom innekaterimi energetskimi aktivnost-mi v zvezi z Dravskimi elek-trarnami. Povzročil je veliko škodo,takšno škodo, da se je vse skupajna eni točki skoncentriralo in naenem mestu odločalo o prodaji, od-ločalo o investicijah in o vsem, karje v Dravskih elektrarnah ustvarja-lo kapital.

Za konec pa bi rad še enkrat pou-daril dejstvo, da je nujno potrebno,da slovenska politika spozna dejs-tvo, da se je Slovenija pričela v zad-njem času neenakomerno razvijatiin da bo potrebno poskrbeti zaskladnejši regionalni razvoj. V koli-kor bomo poskrbeli za to, se takestvari, kot sem jih danes naštel, nebodo dogajale, ker bo enakomerenregionalni razvoj zagotovljen. To jepa odgovornost slovenske politikein ta Vlada te naloge ni opravila.Vsekakor pa upam, da bo prihod-nost nekoliko drugačna kot je seda-njost.

Odmev10

MAG. JANEZ KRAMBERGER FRANCI ROKAVEC“Največje vpraša-nje, ki se zastav-lja volivkam involivcem, pa tudimeni je, kam greta država, če ob-last ne spoštujevolje ljudi. V temmandatu smo bi-li priča trem refe-rendumom: refe-

rendumu o izbrisanih, kjer se je Vladaenostavno požvižgala na odločitev voliv-cev. Minister je nadaljeval z izdajanjemodločb, kot da se ni nič zgodilo. Pričasmo bili zakonu o prekomernih vlaganjihv izgradnjo telekomunikacijskega omrež-ja. Vlada z izgovorom, da ni primerenčas, odlaša odločitev na bolj ugoden čas,ampak verjetno tega noče oziroma nitinima interesa storiti. Ljudje pa so seve-da prekomerno vlagali svoje vložke predleti zato, da je Slovenija sedaj bistvenobolje razvita tudi kot informacijska druž-ba in se lahko lažje primerja z drugimidržavami v EU. In seveda odpiralni častrgovin. To je bil lep primer, kako na pre-finjen način izigrati možnost, da se voljaljudi ne realizira v praksi in da se ne rea-lizira zakon, ki so ga ljudje izglasovali.To je ključno vprašanje, ko se je potreb-no vprašati, zakaj oblast nekaj govori, de-la pa drugo. In zakaj je ta Vlada v sredi-ni vladanja, iskanje dialoga zamenjala zadiktaturo in delovala po načelu “sprejmiali pusti”. V tem konceptu se je sevedatudi Slovenska ljudska stranka morala znjo raziti, ker sprejemanje diktata ni de-mokratično načelo. In to je čedalje boljprisotno v delovanju Vlade, velikokratneopazno, vendar zelo prefinjeno.

Nadalje bi izpostavil problem centra-lizacije Slovenije. V tem mandatu ni bi-lo s strani Vlade niti ene poteze, ki bi

omogočila občinam večje finančnemožnosti za realizacijo obveznosti, kijih imajo iz leta v leto več in jim jih jevladna večina preko podzakonskihpredpisov vedno znova nalagala. S temje seveda omogočala, da samo tiste ob-čine, ki finančno same preživijo, brezdodatne primerne porabe s strani dr-žavnega proračuna, lahko participira-jo in konkurirajo pri evropskih skladih.Če želimo ohraniti Slovenijo poselje-no in gospodarsko čimbolj enakomer-no razvito, mora nova Vlada to preseči.

Mislim, da v tem mandatu ne držiugotovitev, da prisotnost korupcije v dr-žavi ni zaskrbljujoča. V tem mandatusmo bili prisotni aferam Orion, Zbilj-ski gaj, SIB in tako naprej. In doklerodgovorne osebe za nastanek teh aferne bodo za zapahi, potem ne pravosod-na ministrica, ne notranji minister inostali predstavniki vlade na tem po-dročju ne morejo govoriti, da uspešnopreganjajo korupcijo.

Opozoril bi samo še na vprašanje, okaterem mi je pisal eden od volivcev.Gre za izgradnjo nove pediatrične kli-nike, kjer je ministrstvo za zdravje le-tos začelo s postopkom javnega naro-čila za izvajanje svetovalnega inženirin-ga pri vodenju projekta in izgradnje ob-jekta Klinični center, nove pediatričneklinike. Izbrano je bilo podjetje Imos,d.d.. Drugo podjetje, ki se je prijavilona ta razpis, Loka Invest, d.o.o., se jepritožilo, najprej ministrstvu, potem tu-di na državno revizijsko komisijo, todaminister je kljub temu pogodbo skle-nil, čeprav je 12. avgusta 2004 držav-na revizijska komisija dala prav pritož-niku. Menim, da bi bilo več kot dobro-došlo, da se dela tisto, kar se govori. Into bi bil lahko tudi poduk za naslednjimandat. Menim, da bi bil čas in bi biloprav, da bi slovenska oblast začela spo-štovati voljo ljudi.”

“Današnjo izred-no sejo lahko ra-zumemo kot ne-kakšno inventurona koncu manda-ta. Prav je, da sespomnimo uspe-hov, ki jih je Vla-da v tem mandatudosegla in tudi, daopozorimo na ne-

pravilnosti, ki se dogajajo v naši državi.Članstvo v Evropski uniji in v zveziNATO so bile prioritete te države in nji-hova realizacija je nedvomno uspeh.

V svoji razpravi želim opozoriti na ne-kaj nepravilnosti. Omeniti želim tržnogospodarstvo, demografsko politiko intudi politiko zaposlovanja. Dejstvo je, dase iz vladnega zornega kota ne vidijo vsa-kodnevni problemi, ki pestijo državlja-ne, lahko celo ugotovim, da je Slovenijav smislu razvoja demokracije in tržnegagospodarstva nazadovala. Vladi ni uspe-lo ustvariti ugodnega okolja za razvoj ininovativnost v gospodarstvu, kmetijstvuin podjetništvu. Pri tem naj omenimizredno zapletene postopke za odpira-nje podjetij, nizko raven plačilne disci-pline. Gospodarska politika, ki jo v ce-loti vodi predvsem ena politična opcija,je v Slovenijo namesto razvoja zdravekonkurence pripeljala predvsem mono-pole na tistih področjih, ki so najbolj do-nosna. Formalno imamo sicer v Slove-niji zakonodajo glede tega skoraj popol-noma urejeno, a kaj, ko se zatika v prak-si. Konkurenco imamo torej tam, kjerdejansko ustvarjamo novo vrednost.Konkurence pa ni v trgovini, telekomu-nikacijah, bančništvu in zavarovalništvu.

Izpostavil bi še problematiko demo-grafske politike. Menim, da bi morali vlo-žiti več energije v to, da bi mladi ljudje

lažje prišli do primerne zaposlitve, sajse jim le ta lahko omogoči, da si ustvari-jo družino. Če želimo izboljšati demo-grafsko strukturo prebivalstva, je nujnopred skrajnimi ukrepi, kot je povečanjepriseljevanja, poskusiti dvigniti rodnost.Stanovanjska politika za mlade družineni urejena, pravzaprav je sploh ni. V temkontekstu bi omenil tudi iskanje zapo-slitve. Zaposlitve praktično ni mogočedobiti brez poznanstev ali primernegalobiranja.

Dajanje socialnih pomoči za delo spo-sobnim ne more biti rešitev, nadomesti-lo za brezposelnost bi morala biti zgoljzačasna rešitev. Bistvo je torej zagotav-ljanje delovnih mest. Želim omenitiše odnos do občin. Ugotovim lahko, dase je v tem mandatu odnos do občin spre-menil na slabše. Prepričan sem, da je de-nar, ki ga namenimo občinam dobro na-ložen denar in če bi za 20% dvignili pri-merno porabo bi s tem veliko pripomo-gli tudi k decentralizaciji in bi s tem lah-ko namenili občutno več denarja za iz-gradnjo infrastrukture tudi na demograf-sko ogroženih območjih.

Omeniti moram tudi del problema in-frastrukture, še posebej gradnjo avtoce-ste iz Maribora do državne meje z Ma-džarsko, kjer se je promet na tej regio-nalni cesti po 1. maju v letošnjem letuizredno povečal. Zanimivo pa je, da sopredstavniki vlade pred kratkim v Gor-nji Radgoni obljubili, da se bo ta del av-toceste gradil pospešeno. Zanima mekakšno bo stališče po 3. oktobru in aliso to le predvolilne obljube. Če ni šlo leza predvolilne obljube bi bilo pričakova-no, da bi poslanci Državnega zbora RSodločali o spremembi letnega plana in ospremembi prioritet gradnje avtoceste.To bi bilo zagotovilo za gradnjo omenje-ne avtoceste, ki je nujno potrebna.”

IVAN BOŽIČVčerajšnji razgo-vor med nekdan-jim in aktualnimministrom za zu-nanje zadeve gle-de regij, zlasti za-hodne regije: Slo-venije in Italije,me je spodbudil ktemu, da se ogla-sim.

Kot Primorec ne bom nikoli pristalna nobeno regijo, ki bo imela kontureRapalske pogodbe. Primorci smo dragoplačali življenje v takratnem delu Italijein je ne želimo več imeti. V nobenemprimeru. Sedanjega ministra za zunanjezadeve sprašujem tudi naslednje. V da-našnji številki Primorskega dnevnika jeobjavljen članek o sramoti, ki se je zgo-dila v Trstu ob izvolitvi miss Trsta. Kerje bila izvoljena Slovenka, ni prava zma-govalka lepotnega tekmovanja. Zato gasprašujem, kaj je naredil na podlagi ta-kih člankov in takega obnašanja desnicev Italiji? Tudi zato Trst ne more biti se-dež regije.

Želel bi povedati še naslednje: danes

govorimo o interpelaciji. Slovar sloven-skega knjižnega jezika pravi, da je inter-pelacija zahteva skupine poslancev, dase obravnava določeno politično vpra-šanje iz dela vrhovnega izvršilnega orga-na. Ali pa Pravni leksikon ki pravi, da jeinterpelacija način izražanja kritike.

Danes se oglašam zaradi škode in po-tresa v Soški dolini, ki je v prejšnjemmandatu in v sedanjem prizadel tri ob-čine in leta 1998 skoraj ves severni inzahodni del Slovenije. Sprašujem zakajta škoda, popotresna obnova v šestih le-tih ni bila končana? V odgovoru je Vla-da veliko napisala, kaj vse se je naredilo,o potresu pa ni nikjer nič omenjenega.Dobro bi bilo zapisati, zakaj se vse ob-ljubljeno ni realiziralo. Šest let je dolgadoba. Ne sprašujem o tem, kako bo mi-nistrstvo za okolje in prostor rešilo vpra-šanje slabo obnovljenih objektov. To jestvar ministra, ki bo lahko preganjal lju-di, ki so to slabo naredili. Govorim pa otem, zakaj ni bilo vse narejeno? V Držav-nem zboru nikoli nismo glasovali protizakonu o plačilu škode, ki ga je Vladapredlagala. Vedno smo ji potrjevali, celoveč smo zahtevali.

Drugo, kar bi rad rekel okrog gornje-ga Posočja je, kakšna naj bi bila pomoč

gospodarstvu po potresu prizadetemudelu. Mislim da je pomoč preko inkuba-torjev premajhna. Vse kaže, da se ni do-bro obnesla, kajti zaposlenih in novihfirm je premalo. Še vedno zagovarjamin bom zagovarjal, da je treba z drugimigospodarskimi prijemi, ki posegajo v po-dročje ministrstva za finance in gospo-darstva, se pravi z zmanjšanjem davkovprivabiti ljudi, ki bodo prišli investirati,živeti in delati v Soško dolino.

Kaj je narobe in kaj me na to navaja?Danes piše v časopisih, je dan rumenihrut, torej prvi šolski dan. V Gornjem Po-sočju, v treh občinah je danes šlo v prvirazred osnovnih šol152 otrok, v šest-najst osnovnih šol.Od tega v osem šolmanj kot pet učen-cev. Nova pobuda,ko bomo začeli na-prej govoriti o življe-nju in delu v parla-mentu bo o življenjuin delu v GornjemPosočju, o gotovemvprašanju demograf-skega zloma tega de-la Slovenije. Kako si

predstavljamo Baško Grapo, ki ima še11 otrok v prvem razredu osnovne šo-le, Gorenji Trebuši, ki že leta nima večniti osnovne šole, tistemu delu Soškedoline od Bovca proti Trenti, ki ima vSoči še dva otroka vpisana v prvi raz-red osnovne šole, v celi dolini od Bovcado Vršiča. Mislim, da se moramo nadtem zamisliti. Ta prispevek bom končalz naslednjo misilijo. Vseh 359 strani od-govora vlade teh ljudi ne zanima. Zani-ma jih, kdaj bodo odpravljene posledi-ce potresa in kdaj se bo vrnilo s pomoč-jo vlade in države življenje v Gornje Po-sočje. Boljše življenje?

11Odmev

Slovenska ljudska stranka je strankaslovenskega ljudstva, zavezana slovenski

ustavnosti in državnosti.

Slovenska ljudska stranka je strankakrščanskih in slovenskih tradicionalnih

vrednot.

Slovenska ljudska stranka je stranka, kiverjame v človeka, njegovo svobodo,

sočutje do sočloveka, pravičnost,solidarnost in strpnost.

Slovenska ljudska stranka je stranka znajdaljšo zgodovino med vsemi

strankami v Sloveniji in je tudi članicadružine evropskih ljudskih strank.

Slovenska ljudska stranka je strankazmernosti in napredka.

Slovenska ljudska stranka razumeslovenski nacionalni interes kot

narodnostno, ozemeljsko, gospodarsko,kulturno, jezikovno in socialno

ohranitev slovenstva in slovenske države.

�

�

�

�

�

Z vstopom Slovenije vEvropsko unijo in zvezoNATO so zaključene veli-

ke zgodbe zadnjih petnajstih letslovenske državne zgodovine, kije svoj vrh dosegla z največjo mednjimi: osamosvojitvijo in vzpostavi-tvijo samostojne slovenske države.

Z vstopom v Evropsko unijo inzvezo NATO je Slovenija izpolni-la temeljne zunanjepolitične ci-lje, postavljene ob vzpostavitvi sa-mostojne države, s čimer smo sekot partner pridružili demokratič-ni, stabilni in razvojno usmerjenizvezi držav.

Vstop v Evropsko unijo in zve-zo NATO je za Slovenijo prilož-nost, da na vseh področjih druž-benega, gospodarskega, kulturne-ga, socialnega življenja zagotovikar najboljše pogoje za delovanjeposameznika, podjetij, javnih in-

stitucij in civilne družbe.Tudi po vstopu v Evropsko unijo

in zvezo NATO se mora Slovenijana vsakem koraku zavzemati zaudejanjanje temeljnih postavk slo-venskega nacionalnega interesa.

Slovenija kot nova članica Evrop-ske unije mora določiti prioritete,saj bi bilo enakomerno porazdelje-no delovanje na vseh področjih de-lovanja Evropske unije predrago,neracionalno in neuspešno.

SLS je naslednica nekdanje Slo-venske ljudske stran-ke in je odprta vsem,ki vidijo svojo pri-hodnost v napredni,demokratični državiz razpoznavno iden-titeto, temelječo natradicionalnih vred-notah in krščanskikulturni tradiciji. Vs-

top v EU in globalizacija postavlja-ta slovenski narod pred preizkuš-njo, a hkrati pomenita velike mož-nosti za naš razvoj in dohajanje naj-razvitejših. Zavedamo se, da bomolahko drugim evropskim narodomenakovreden partner le, če bomosvoje delovanje opirali predvsem naustvarjalnost in kulturo, ki bosta te-meljili na največjih dosežkih našihprednikov in bosta odprti sodob-nim miselnim tokovom. Zato smoprepričani, da je SLS prava izbira

za prihodnost.Želimo blaginjo za

vse naše državljane innove sodržavljane vEvropi. Prizadevali sibomo za povečanjekonkurenčne sposob-nosti gospodarstva sposebno pozornostjodo malih in srednjih

podjetij. Le tako gospodarstvo je spo-sobno ustvariti več delovnih mest inle-ta boljša. Zato se bomo zavzema-li za nastanek podjetništvu prijazne-ga okolja, razvoj človeških virov ininfrastrukture. Investicija v sloven-sko gospodarstvo naj bo donosna.

Naš razvojni koncept gradimo naljudeh. Ocenjujemo, da so torej ra-ziskovanje in inovacija ter kvalitet-na vzgoja in izobraževanje osnov-ni gradniki gospodarske uspešno-sti in napredka. Naš cilj je razvojmočnega slovenskega raziskovalne-ga sektorja kot dela evropskega ra-ziskovalnega prostora, vpetega v na-cionalni in evropski inovacijski si-stem. Prizadevali si bomo za viso-ko kakovostno izobraževanje navseh ravneh, ki je vsakomur dostop-no, s posebnim poudarkom navzpostavljanju pogojev za izkori-stek potenciala in vključitev več

Volilni program SLS “Ohranimo Slovenijo”

Odmev12

mladih in žensk v znanstvenorazi-skovalno delo.

Ustvarjalnost in demokracija,kvaliteta bivanja in družina zahte-vajo varnost. Doma in v Evropi sibomo prizadevali za učinkovit bojproti vsem oblikam nasilja, diskri-minacije, kriminala in terorizma.

Prepričani smo, da si gospodar-ski razvoj in skrb za zdravo prihod-nost, ki pomeni zavzemanje za či-stejše okolje in zdravo prehrano, ni-sta in ne smeta biti v nasprotju. Zav-zemamo se za trajnostni razvoj, kibo ob ekonomski rasti zagotavljalspoštovanje okljevarstvenih kriteri-jev. Varovanje okolja je globalniproblem. Zato bomo podprli hitroin učinkovito izvajanje Kjotskegaprotokola, varovanje oceanov indruge globalne projekte. Delovatipa moramo predvsem lokalno, za-to smatramo, da daje načelo subsi-diarnosti najboljše možnosti za ob-vladovanje okoljskih problemov.Naše zavzemanje za zdravo in var-no hrano ima dve komponenti: nor-mativno in spodbujevalno. Zaveda-mo se, da morajo prizadevanja zazdravo prehrano zaradi skupnegaevropskega trga potekati na evrop-skem nivoju ob upoštevanju lokal-nih tradicij in navad.

Kmetijstvo je gospodarska pano-ga posebnega pomena, saj pred-stavlja osnovo za zdravo prehranoin okoljevarstveno ohranjanje po-deželja. Kmetijska politika mora da-jati enakovredne možnosti za kme-tovanje na celotnem področju dr-žave in zagotavljati kmetom eko-nomski obstoj. Zato je potrebno na-meniti več sredstev za infrastruk-turo, za moderne, okolju prijaznetehnologije na podeželju. Z refor-mo kmetijske politike želimo zago-toviti: celovito in trajnostno obde-lovanje, dostop do modernih teh-nologij, izboljšanje poklicnega izo-braževanja in specializacijo manj-ših kmetov. Kmetje s svojim delompomembno prispevajo k varovanjunaravnih virov, ohranjanju kulturnekrajine in poseljenosti slovenskegapodeželja. Kmetijska politika moraupoštevati večnamensko vlogo

kmetijstva, gozdarstva in ribištva.Za dolgoročno stabilen razvoj

slovenskega kmetijstva je ključnauspešna, dobro organizirana in med-sebojno povezana živilsko-predelov-alna industrija. Ta mora dobiti tudimočnejšo podporo naše diplomacijepri prodoru na tuje trge.

Uspešnost Evrope temelji pred-vsem na sodelovanju, subsidiarno-sti in solidarnosti.

Evropa bo močna in gospodar-sko uspešna le kot Evropa močnihin gospodarsko uspešnih regij. Ver-jamemo v lokalno odgovornost indecentralizirano sprejemanje odlo-čitev, prilagojeno državljanom. Ver-jamemo v Evropo regij, kjer bomopo dolgih desetletjih tako Slovenciv matici kot v zamejstvu ponovnozdruženi.

Temeljno načelo demokratičneEvrope je subsidiarnost, torej prenosfunkcij odločanja iz višjih na nižjenivoje. Zato se bo SLS skupaj s se-strskimi strankami v Združenjuevropskih ljudskih strank, ki pome-nijo večino v evropskem parlamen-tu, zavzemala za večjo transparent-nost evropskih institucij in dobroupravljanje. Prizadevali si bomo zapolitično odgovornost komisarjevna področjih, ki so v njihovi pristoj-nosti, ustanovitev neodvisnega,evropskega Urada za boj proti go-ljufijam in vzpostavitev nove Služ-be za notranjo revizijo. Zavzemalise bomo za to, da se bistveno večjapozornost posveti zlorabi sredstevEU v državah članicah.

Pri zunanji politiki je osnovni ciljvzdrževanje miru in stabilnosti vevropskem in širšem prostoru terpreprečevanje sporov in oboroženihkonfliktov ter dokončna ureditevmeja naše države. Ugotavljamo, daobstajajo na področju zunanje poli-tike za večanje konkurenčnosti na-še države in našega gospodarstva naposameznih trgih neizkoriščenemožnosti. Zavzemali se bomo, dase bo naša celina razvijala kot po-dročje demokracije, temelječe napravni državi in tako na osnovi si-nergij zagotavljala večjo blaginjo vvseh starih in novih članicah.

1. Decentralizacija – vzvod zazmanjšanje razvojnih razlikmed slovenskimi regijami

SLS se zavzema za celovito in us-klajeno decentralizacijo države. Trd-no smo prepričani, da je decentrali-zacija eden ključnih stebrov enako-mernega regionalnega razvoja in po-večevanja gospodarske rasti, tako naregionalni kot tudi na nacionalni rav-ni. Tudi s tem projektom želimozmanjšati velike razlike v razvojni stop-nji posameznih slovenskih regij.

Prizadevali si bomo za premesti-tev posameznih ministrstev, agencij,Državnega sveta in drugih državnihustanov v Maribor in druga sloven-ska središča ter tako približati držav-no upravo ljudem. Takšne proceselahko opazujemo v različnih evrop-skih državah, ki so stopile po poti po-licentričnega razvoja in imajo s temprocesom velike pozitivne izkušnje.Očitki, da naj bi to podražilo delova-nje državne uprave so se izkazali zaneutemeljene. Še več, te države soravno zaradi teh ukrepov, s sistemomracionalizacije ter uvedbe sistema od-ličnosti uprave uspele znižati stroš-ke državne administracije.

Prepričani smo, da Ljubljani kotprestolnici sicer pripadajo atributiglavnega mesta. Vendar pa imamo za-dosti potenciala, da lahko kakšnodrugo slovensko mesto (npr. Kranj)prevzame vlogo centra visoke tehno-logije. Zavedati se moramo, da ima-mo tudi izven Ljubljane sposobne inusposobljene ljudi, ki lahko takšno de-lo s polno odgovornostjo opravljajo.Tistim, ki pa to delo sedaj opravljajov Ljubljani, pa moramo omogočiti us-trezno mobilnost, da bi to delo lah-ko opravljali tudi izven prestolnice alipa se spoprijeli z novimi izzivi dela vevropskih institucijah. Prizadevali sibomo, da bodo imele svoj sedež tudievropske institucije v Ljubljani kot na-šem glavnem mestu. S tem pa bi pri-dobila Ljubljana in celotna Sloveni-ja, saj bi bil to tudi korak k decentra-

lizaciji na evropski ravni. Ker si Slo-venija to zasluži in ker zmore.

Zavzemamo se za preselitev sede-ža sodne veje oblasti (npr. v Celje).Tu bi morala država izgraditi novostavbo vrhovnega sodišča. Sedanja,ki je v Ljubljani, je dotrajana in tudiprostorsko ni več primerna. Dodat-nih stroškov izgradnje stavbe zaradinašega predloga ne bo, saj se že da-nes predvideva takšna investicija vprestolnici. Prenovljeni sedanji sedežvrhovnega sodišča pa bi lahko korist-no uporabili za reševanje prostorskestiske nižjih vej sodne oblasti.

Naši predlogi potekajo torej v sme-ri policentričnega razvoja države, kibo vsem državljankam in državlja-nom, ne glede na kraj bivanja, omo-gočila enakopravno soudeležbo priupravljanju države. To je njihova pra-vica in njihova odgovornost.

Najpomembnejši vzvod decentra-lizacije pa vidimo v bistvenem pove-čanju sredstev za občinske projektein povečanju pristojnosti občin.

2. Sprememba davčnepolitike z osnovnim ciljem:pospešiti razvoj manjrazvitih in demografskoogroženih območij

V SLS želimo dati poseben davč-ni položaj področjem, ki so manj raz-vita in demografsko ogrožena. Pre-ko davčne politike se bomo zavze-mali za takšno razvojno usmeritev,ki bo Sloveniji omogočila nov raz-vojni ciklus. Naš davčni sistem jeneučinkovit in ni razvojno narav-nan, zato so nujne temeljite spre-membe.

Želimo poenostaviti in nareditipregledne davčne postopke ter uve-sti zavezujoče predobdavčitvenosvetovanje, ki bo davkoplačevalcempomagalo pri oddaji davčnih napo-vedi. Sedanji sistem je izrazito ne-stimulativen za podjetništvo. Priza-

Projekti nacionalnega pomena

Haloze

13Odmev

devali si bomo znižati obremenitevprispevkov, se izogniti dvojnim ob-davčitvam in zmanšati davke na ka-pitalske dobičke, s čimer bomo pri-vabili tuji kapital. Potrebno je ob-davčiti zdravju in okolju škodljiveizdelke ter luksuz. Nujno je uvestidodatne davčne olajšave za druži-ne z dvema ali več otroki.

Davčno politiko razumemo kotenega bistvenih elementov vzpod-bujanja razvoja naše države, ki mo-ra dajati poleg gospodarskih tudipozitivne demografske učinke. SLSse bo na področju davčne politikezavzemala tudi za spremembo seda-njega razmerja davčnih prihodkovmed državo in občinami v prid sled-njim. Menimo, da morajo občine,kot temelj organiziranosti lokalnesamouprave, dobiti več davčnih pri-hodkov. To bo povečalo finančnosuverenost občin predvsem v smi-slu možnosti investicij ter tako pri-pomoglo k njihovemu hitrejšemurazvoju.

3. Dvig kakovosti življenjana podeželju

SLS se zaveda pomembnosti raz-voja podeželja tudi kot ene temelj-nih razvojnih usmeritev Evropskeunije.

Slovensko podeželje predstavljaveliko večino slovenskega ozemljain več kot polovico vsega slovenske-ga prebivalstva. Razvoj podeželjamora obsegati poleg razvoja kme-tijstva tudi širok spekter ukrepov,ki morajo dajati pozitivne učinkepri razreševanju izjemno pomem-bnih socialno-ekonomskih proble-mov, specifičnih za podeželje.

SLS bo še naprej namenjala po-sebno pozornost dvigu kakovosti živ-ljenja na podeželju. Osnovni pogojza dvig kakovosti življenja pa je raz-vita infrastruktura. Z njo omogoča-mo prebivalstvu aktivno sodelova-nje na vseh področjih družbene-ga,gospodarskega in kulturnega živ-ljenja. To bomo v prvi vrsti dosegliz vlaganjem v izgradnjo in obnovocest, druge komunalne infrastruk-ture, telekomunikacij, skratka, ce-lotne infrastrukture. Ljudem na po-deželju želimo približati javno upra-vo z izgradnjo kvalitetne mreže iz-postav različnih vladnih institucij.Podeželje pa bomo ohranili pred-vsem z motiviranjem aktivnega pre-bivalstva, kar pomeni omogočitinajboljše pogoje za izobraževanjein zaposlitev.

Povečati želimo absorbcijskosposobnost lokalnih skupnosti, dabodo zmožne v polni meri črpati

5. Povezava Ljubljane inokolice s hitro železnico

Zaradi vse večje obremenjenostinaših prometnih povezav, posebejše na področju cestnega prometa,si bomo prizadevali za izvedbo pro-jekta povezave Ljubljane in okolices hitro železnico. Železnica nudi iz-jemno veliko prednosti v primerja-vi s cestnim prometom (cenovnaugodnost, ekološka prijaznost, var-nost).

S prestolnico želimo dodatno po-vezati predvsem kraje, kot so npr.Litija, Grosuplje, Vrhnika,Loga-tec,Škofja Loka, Kranj, Kamnik,Domžale, Ribnica, Kočevje ... Tobi bistveno razbremenilo promet,potnikom pa skrajšalo čas potova-nja, tako med temi mesti in Ljub-ljano kot tudi znotraj same Ljub-ljane. Takšne primere v svetu poz-namo, izkazali pa so se za izjemnoučinkovite. Tu velja omeniti pred-vsem nemško izkušnjo t.i. S-Bahn.Gre za sistem hitrih železniških po-vezav med mesti.

Tovrsten projekt bi pomenil spro-stitev intelektualne-ga, administrativne-ga in prostorskegapotenciala v širši ljub-ljanski regiji kot pri-prava za potencialniprevzem sedežev ne-katerih ustanov EU.Projekt razumemotudi kot ukrep decen-tralizacije, saj boolajšal mobilnost pre-bivalcev. Zavedati semoramo, da sedanjidnevni migracijski

tokovi potekajo skoraj izključno vsmeri okolica– mesto. Hitra želez-nica bo omogočila priložnost urav-novešanju teh tokov ter na nek na-čin pomenila izziv in pozitivno kon-kurenco za manjše kraje, da s po-večano mobilnostjo delovne sile pri-tegnejo strokovno usposobljen ka-der in si s tem zagotovijo možnostiza razvoj. Pro-jekt predstav-lja tudi novgospodarski ci-klus za nekate-re gospodar-ske panoge.(npr. gradbe-ništvo).

P o z i t i v n iučinki pa sebodo odrazilitudi na cenistanovanj vpres to ln ic i .

Prepričani smo, da se bo zaradi mo-bilnosti, aktivnega prebivalstvazmanjšalo povpraševanje po stano-vanjih v prestolnici, kar bo posle-dično pomenilo padec nenormal-no visokih cen nepremičnin.

Projekt »hitra železnica« bo v ve-liki meri prometno rabremenil cen-ter Ljubljane, hkrati pa omogočil do-stopnost centra in s tem oživitevmestnega jedra prestolnice.

6. EU-regija s sedežem vSloveniji

EU daje čedalje večji pomen re-gijam kot upravnim, kulturnim ingospodarskim enotam. Slovenija nesme dovoliti, da bi se na našem po-dročju oblikovala takšna regija, izkatere bi bilo izključeno katero kolislovensko nacionalno območje.

Biti moramo in želimo biti čimbolj pripravljeni na nov zemljevidEU. V naši soseščini, žal pa tudipri nas v Sloveniji, je čutiti težnjepo tem, da bi se slovenski nacio-nalni prostor razdelil na dva dela.Tako naj bi en del spadal v regijo ssrediščem v Gradcu, drugi (zahod-ni) pa v regijo s središčem v Trstu.SLS na takšne predloge ne bo pri-stala, saj bi to pomenilo nedopu-sten poseg v naše nacionalno telo.Zavzemamo se za oblikovanje enot-nega nacionalnega prostora, ki bovključeval tudi Slovence v zamejs-tvu.

Naš predlog regije bodočnosti ssedežem v Sloveniji postavljajo no-ve temelje sodelovanja z našimi so-sednjimi državami, hkrati pa že vtem trenutku želimo odpreti mož-nost sodelovanja tistim področjem,ki bodo šele v prihodnosti pristo-pila k EU. Prizadevali si bomo nad-graditi obstoječe sinergije, hkrati pasmo trdno prepričani, da bodo ak-tivnosti v okviru iniciative Regija bo-dočnosti poglobile in okrepile ob-stoječe bilateralne in multilateral-ne kontakte med partnerji.

sredstva sofinanciranja, ki jih EUpreko svojih mehanizmov in ukre-pov namenja razvoju podeželja.Prav tako bomo vzpodbujali pove-zovanja in združevanja slovenskihpodjetij, občin in drugih organiza-cij v razvojna partnerstva, saj bodotako lažje konkurirala na razpisihza dodeljevanje nepovratnih pomo-či in oblik sofinanciranja EU.

4. Razvoj tretje inustanovitev četrte univerze˝Slovenija – na znanjutemelječa družba˝

Slovenija potrebuje visoko šols-tvo, ki bo samo po sebi podpiraloproces decentralizacije. Naši mla-dini želimo ponuditi kakovostno intudi sicer dostopno izobraževanje.Z ustreznejšo štipendijsko politikoželimo izboljšati možnost za izo-braževanje še posebno tistim, ki ži-vijo daleč od mesta študija.

Mladi, ki morajo zaradi svojegaizobraževanja ponavadi preživetivečino svojega časa daleč od svoje-

ga doma, ne pomenijo velike izgu-be samo za svoje družine, ampaktudi za svoj kraj, za svojo lokalnoskupnost. Njihov ustvarjalni poten-cial za to skupnost tako ostaja neiz-koriščen in duhovno ter gospodar-sko slabi našo državo.

Zato se zavzemamo za pospešenrazvoj tretje univerze v Kopru in No-vi Gorici. Slednja bo s tem postalatudi intelektualni branik na meji ssosednjo državo Italijo. Ustanovitiželimo univerzo v Novem mestu, kibo pomenila razvojno vzpodbudona Dolenjskem.

Zavzemamo se, da Slovenija po-stane na znanju temelječa družba inv polnosti izkoristi intelektualni po-tencial Slovencev živečih v in izvendržave, ki ga slovenski narod pre-more v veliki meri.

Odmev14

1. sklop:

GOSPODARSTVO• Slovenija mora omogočati zdra-

vo poslovno okolje podjetjem,predvsem pa odpraviti admini-strativne ovire za podjetniškepobude

• Prizadevamo se za povečanjekonkurenčne sposobnosti gos-podarstva s posebno pozornost-jo do malih in srednjih podjetij

• Zavzemamo se za vzpostavitevvišje ravni finančne discipline(finančna nedisciplina je edenpoglavitnih razlogov za številnetežave in celo propad obrtnikovin podjetnikov, ki imajo sicerkvalitetne in tržno zanimive pro-grame)

• Povečati moramo relativno ra-ven slovenskih plač v primerja-vi z evropskimi,da bo minimal-na plača zagotavljala človekavredno življenje, zato je nujnopotrebno povečati produktiv-nost slovenskih podjetij

• Podpiramo tesnejšo povezavomed prihodki iz naslova troša-rin ter odhodki iz naslova od-pravljanja posledic zdravju ško-dljivih izdelkov

• Zavzemamo se za pospešitev,poenostavitev in pocenitev po-stopkov pobiranja davkov inprispevkov;

2. sklop:

RAZVOJPODEŽELJA terKMETIJSTVA,GOZDARSTVA,RIBIŠTVA in ŽIVIL-SKO PREDELOVAL-NE INDUSTRIJE• Razvoj podeželja mora postati

ena temeljnih razvojnih priori-tet

• Zagotoviti moramo primernodohodkovno raven slovenskegakmeta, v katero sodi tudi celo-vit in bolj učinkovit sistem po-

kojninskega in zdravstvenega za-varovanja za kmete

• Zavedamo se, da slovenski kmetni samo pridelovalec hrane, am-pak tudi ohranjevalec slovenskekrajine in slovenskega narodne-ga izročila,zato mora kmetijstvoostati v tesni povezanosti z ohra-njanjem in varovanjem narave,

• Podpiramo tudi usmeritev kme-tijstva v pridelavo zdrave hrane

• Podpiramo trajnostno gospodar-jenje z gozdovi. Prizadevali sibomo za uvedbo neodvisnegacertificiranja gozdov. S progra-mi uporabe biomase bomo za-gotavljali del energetske oskrbein vzpodbujali koristno upora-bo in čiščenje zaraščajočih poti

• Vztrajali bomo, da bodo sreds-tva, ki so bila izpogajana za po-dročje kmetijstva in razvoja po-deželja,namensko uporabljena

• Vzpodbujali bomo razvoj dopol-nilnih dejavnosti z odpravlja-njem administrativnih ovir

• Podpiramo razvoj morskega insladkovodnega ribištva ter ribo-gojstva kot lokalno pomembnegospodarske in športno rekrea-tivne dejavnosti.

• Uspešna živilsko-predelovalnaindustrija je eden od pred-pogojev za dolgoročni obstoj instabilen razvoj slovenskegakmetijstva. Zato mora imeti tudiznotraj slovenskega gospodarst-va ustrezno mesto in močnopodporo slovenske diplomacijepri prodoru na tuje trge.

3. sklop:

KULTURA• Več sredstev je treba nameniti

dejavnostim, ki so temeljnegapomena za naš nacionalni ob-stoj

• Zavzeli se bomo za ločitev kla-sične, alternativne in ljubiteljske

kulture s tem ,da podpiramo us-trezen položaj vsake od njih

• Zavzemamo se za sistemsko za-gotavljanje pogojev za obstoj inrazvoj ljubiteljske kulture, ki jepomemben dejavnik ohranjanjanaše kulturne dediščine in tra-dicije

• Zavzemamo se za poudarek kla-sični kulturi, ki je, tudi ko greza predstavitev države v medna-rodnem prostoru, prepogostozapostavljena v odnosu do alter-nativne

• Podpiramo ureditev položaja ti-stega dela humanističnih ved, ki

raziskujejo slovensko narodnoidentiteto in duhovno kulturo.To je naša izkaznica v EU inizrazito naša naloga, ki je ne mo-re in ne sme opraviti nihče na-mesto nas

• Potrebno je zakonsko urediti ne-dorečen položaj posameznihkulturnih institucij (brez veljav-nega statuta, brez delujočegasveta, v kateri se izvajalska funk-cija prekriva z nadzorno).

4. sklop:

SOCIALASLS si prizadeva za:

• Stimuliranje gospodarstva za ak-tivno reševanje invalidske prob-lematike

• Vzgajanje za sožitje generacij• Skrb za osebe s posebnimi po-

trebami in ostarele• Nadzor nad porabo socialnih

transferjev• Uskladitev zakonodaje ter izde-

lava in modernizacija zakonoda-je s področja socialnega varstva.

5. sklop:

ZAPOSLOVANJE inDELOVNARAZMERJA• Vzpodbujanje zaposlovanja, sa-

mozaposlovanja v malih in sred-njih podjetjih

• Okrepitev programov karierne-ga svetovanja, izobraževanja inusposabljanja

• Vzpostavitev pokojninskega si-stema, ki bo uravnotežen s tre-nutnimi in bodočimi demograf-skimi gibanji

• Spodbujanje prožnih oblik za-poslovanja (npr. zaposlitve sskrajšnim delovnim časom)

• Uvajanje družinam prijaznihpodjetij

• Vzpodbujanje odpiranja kako-vostnih delovnih mest.

6. sklop:

ZDRAVSTVO• Z boljšo organizacijo dela bo-

mo ukinili čakalne vrste

Programske usmeritve po resorjih

15Odmev

• Bolnike bomo vključili v aktiv-no ocenjevanje kvalitete zdravs-tvene službe. Uvedli bomo pre-gleden in javnosti dostopen na-čin ocene kvalitete zdravstvenihzavodov

• Odgovornim delavcem v zdravs-tvu bomo dodelili pristojnosti zaučinkovito upravljanje javnih za-vodov in od njih zahtevali naj-večjo možno kvaliteto in stroš-kovno učinkovitost

• Poskrbeli bomo, da bo osebnizdravnik »prevzel« odgovor-nost za celovitost in uskla-jenost zdravljenja od začet-ka do konca naše bolezni

• S postavitvijo mreže zdravs-tvenih ustanov, skladno spotrebami prebivalstva innašimi finančnimi možnost-mi, bomo opredelili tudi po-trebo po kadrih in potrebniopremi. Ob jasni opredelitvidela med posameznimi ni-voji zdravstvo.ene službe in za-gotavljanju kakovosti bomo za-gotovili vsem prebivalcem Slo-venije enak dostop do vseh, tu-di najzahtevnejših zdravstvenihstoritev

• Pravic na področju obveznegazdravstvenega programa ne bo-mo krčili brez skrbnih analiz inbrez soglasja vseh prizadetih. Spomočjo davčne politike bomoposkrbeli za ustrezno prerazpo-reditev dohodka

• Socialno ogroženim skupinambomo omogočili vse pravice izobveznega zdravstvenega zava-rovanja brez dopolnilnih zava-rovanj

• Posebno skrb bomo posvetili ze-lo številni populaciji starostni-kov, ki jim bomo zagotovili ena-ko zdravstveno nego ne glede nato, kje bivajo. V ta namen bo-mo uvedli tudi posebno zavaro-vanje za dolgotrajno nego.

7. sklop:

DRUŽINSKAPOLITIKA• Prizadevamo si za sremembo

medijskega in političnega odno-sa do starševstva

• Zavzemamo se, da starševstvodobi ustrezno družbenoeko-nomsko vrednost

• Vzpodbujamo sprejem ukrepovza povečanje konkurenčnostistaršev na trgu delovne sile

• Zavzemamo se za vzgojno vars-tveni dodatek za otroke, ki so vdomačem varstvu

• Zavzemamo se, da bi ugodno-sti za mlade družine pripadaletudi mladim parom, ki si želijoustvariti družino

• Zavzemamo se za ukrepe, ki bo-do izboljšali položaj mater inočetov, ki so še študentje, oz.študentskih družin

• Zavzemamo se za otrokom na-klonjen davek na nepremičnine

• Zavzemamo se za spodbudestaršem za odločitev za prvega,drugega, tretjega in vsakega na-daljnjega otroka.

8. sklop:

ZNANOST• Spodbuditi je potrebno aplika-

tivno znanost s poglobljenim so-delovanjem med znanstvenimiinstitucijami in gospodarskimisubjekti

• Določili bomo prioritetna po-dročja znanstvenega raziskova-nja, katerim je potrebno name-niti več sredstev in pogojev

• Zagotoviti je potrebno uspešnovključevanje v evropski razisk-ovalni prostor. Prizadevali sibomo, da slovensko znanostodpremo v svet in Evropo.

9. sklop:

VZGOJA inIZOBRAŽEVANJEter ŠPORT• Usmerjenost v odličnost na

vseh ravneh izobraževanja• Oblikovanje programa javnih

šol, ki je v deležu 70-80% obli-kovan na nacionalni ravni, 20-30% pa po izbiri staršev, učen-cev in lokalnih skupnosti

• Ustvarili bomo takšne pogoje zavisoko šolstvo, da bo podporagospodarski uspešnosti in glo-balni konkurenčnosti

• Zavzemali se bomo za demo-kratizacijo šolstva, za vzpodbu-janje zasebnega šolstva (deležzasebnih šol 25%) in za uvedbokriterijev kvalitete

• Povečati je potrebno financira-nje visokega šolstva s sedanjih0.72 % BDP na 2% BDP

• Podpiramo nastanek četrte uni-verze v Novem Mestu ter nadalj-

nji razvoj Univerze v Kopru inNovi Gorici

• Dvigniti je potrebno kvalitetoljubljanske Univerze med prvih100 v Evropi in mariborske medprvih 300.

• Motivirali delodajalce za vlaga-nje v izobraževanje zaposlenihz ustreznimi davčnimi spodbu-dami in olajšavami

• Šport je treba približati sloven-skim prebivalcem, predvsem spovečanjem dostopnosti došportne infrastrukture

• Na področju vrhunskega špor-ta je treba oblikovati takšnodavčno politiko na področjusponzorskih sredstev za šport,ki bo slovenskemu športu omo-gočila več sredstev iz tega na-slova

• Izobraževalni sistem naj bo na-ravnan tako, da bo mlade vzpod-bujal k aktivnejšemu udejstvo-vanju v športnih aktivnostih

• Vzpodbujamo telesne aktivno-sti kot način zdravega življenjain alternativo raznim zasvojeno-stim.

10. sklop:

SLOVENSKI NA-CIONALNI PROS-TOR in REGIJE• Za SLS so vredni spoštovanja

vsi, ki so se v preteklosti boriliproti nacizmu, fašizmu in komu-nizmu. Ni mogoče vseh partiza-nov obtoževati za revolucijo inpovojne poboje in ni mogočevseh domobrancev obtoževatiza prisego okupatorju in izda-jo.

• Podpiramo civilno družbo v nje-nih zahtevah po odgovornem

Odmev16

ravnanju z državnim premože-njem, da država postane servisdržavljanov.

• Vzpodbujamo sodelovanje Slo-vencev v matični domovini, za-mejstvu, izseljenstvu in zdoms-tvu na gospodarskem, politič·nem in kulturnem področ· ju.

• SLS se zavzema zato, da bi Slo-venci in njihovi potomci, ki ži-vijo izven meja matične domo-vine in niso slovenski državlja-ni, lahko aktivneje sodelovali vslovenskem gospodarskem pro-storu in pri privatizaciji sloven-skega gospodarstva.

• Slovence po svetu je potrebnoaktivneje vključiti v mednarod-ne aktivnosti Slovenije, saj lah-ko s svojimi povezavami, statu-som in ugledom odločilno pri-pomorejo k doseganju naših zu-nanjepolitičnih ciljev.

• Okrepiti položaj občin in lokal-ne samouprave, povečati demo-kratičnost odločanja ter zagoto-viti njeno učinkovitost.

• Povečati finančno samostojnostvseh občin, da bodo lahko izva-jale njihove z zakoni določenein razvojne naloge.

• Dati več pristojnosti občinamna področju urejanja prostora inoblikovanju razvojnih politik.

• Približati odločanje ljudem.• Oblikovati drugi nivo lokalne sa-

mouprave – pokrajine po meriljudi.

• V občine na razvojno zaostalihin demografsko ogroženih ob-močij usmeriti večje finančnespodbude za zmanjševanje re-gionalnih razvojnih razlik.

11. sklop:

PROMET• Izboljšanje ravni konkurenčno-

sti države z zmanjšanjem poto-

valnih časov in znižanjem stroš-kov transporta.

• Izboljšanje dostopnosti posa-meznih regij s ciljem enakomer-nejše porazdelitve ekonomskemožnosti razvoja.

• Izboljšanje dostopnosti obmej-nih območij in navezave tistihobmočij, ki do sedaj še niso pri-merno navezana na glavneevropske cestne koridorje.

• Varovanje okolja in zagotavlja-nje večje prometne varnostivseh udeležencev v prometu

• Posodobitev železniškega pro-meta z uvajanjem hitrih vlakov.

12. sklop:

OKOLJE inPROSTOR• Zagotavljanje zadostnih količ·

in kakovostne pitne vode• Nadzorovanje kakovosti zraka v

Sloveniji• Realizacija projekta ˝prvo sta-

novanje˝, to je brezplačno za-časno stanovanje minimalnihstandardov za mlade pare, ki žeimajo ali pa pričakujejo prvegaotroka in imajo popolnoma ne-rešen stanovanjski problem.

• Prizadevanja za skrajšanje pri-dobivanja gradbenih upravnihdovoljenj

• Prizadevanja za opremljenostSlovenije z ustrezno informacij-sko infrastrukturo.

13. sklop:

PRAVOSODJE• Učinkovito in neodvisno delo-

vanje tožilstva in drugih pristoj-nih organov pri zatiranju korup-cije in klientelizma

• Delovati v smeri odpravljanjasodnih zaostankov

• Pospešeno je potrebno zaključi-ti postopek denacionalizacije.

14. sklop:

JAVNA UPRAVA• Zagotavljanje okolja, kjer bo

vsak kontakt državljana z jav-nim uslužbencem poslovni do-godek, ki bo potekal prijazno,strokovno in nepristransko

• Merjenje zadovoljstva uporabni-

kov na vseh nivojih javne upra-ve, predvsem pa sprejemanjeukrepov na podlagi povratnihinformacij;

• Uveljavljanje načela, da si mo-ra javna uprava sama priskrbetivse tiste podatke, ki se nahajajov njenih bazah, in ne, da to zah-teva od državljanov

• Uvedbo kontrole nad roki, v ka-terih so upravni organi dolžniobravnavati upravne ali poslov-ne zahteve ali pritožbe državlja-nov (na vsako neupravno zade-vo bodo dobili odgovor v trehdneh)

• Ukinitev procesov, upravnih po-stopkov in dejanj, ki nimajo po-sebne dodane vrednosti (npr.nalepka ob registraciji vozil, pri-java vodnjakov…)

• Decentralizacijo, ohranitev indostopnost javnih služb tudi vredkeje naseljenih in podežel-skih območjih.

15. sklop:

EU in NATO ter VAR-NOST in OBRAMBA• Zagotoviti je potrebno lastno

obrambo v skladu z normativievroatlantskega zavezništva

• Oblikovati je potrebno takšneobrambne in varnostne sile, ki bo-do profesionalne, učinkovite insposobne za hitre intervencije

• Potrebno je dodatno usposobi-ti častniški kader ter usposob-ljenost kontinuirano preverjati

• MORS mora zaradi transpa-rentnosti poslovanja prepustitivojaške pogodbe nabave in po-godbe vladni agenciji za naba-vo, prodajo in proizvodnjo.

16. sklop:

ZUNANJAPOLITIKA• Potrebno je reševati odprta

vprašanja s Hrvaško, vztrajatina celovitosti Piranskega zalivater neoviranega dostopa Slove-nije do mednarodnih voda

• Zavzemamo se za EU-regijo, kizajema celotno Slovenijo s sre-diščem v Ljubljani

• Sprejetje zakona za Slovence posvetu in v zamejstvu, ki ga zah-teva 5. člen Ustave RS

• Aktivno sodelovanje slovenskihveleposlaništev in konzulatovpri prodoru slovenskih podjetijna tuje trge.

17Odmev

DODATEK:Med projekti in stališči, zakatere se bo zavzemala SLSin niso neposrednoizpostavljeni v izvlečkuprograma SLS, poudarjamoše naslednje:

• SLS bo vztrajala na takojšnjemzačetku vračanja vložkov v raz-voj telekomunikacijskega om-režja, do česar ima pravico okoli140.000 upravičencev;

• SLS si bo prizadevala za prido-bitev evropskih sredstev za ren-to ljudem, ki živijo na območjurjavega medveda in drugih div-jih zveri;

• SLS se zavzema za slovenijobrez muslimanskih političnihcentrov ter hkrati podpira ure-ditev verskih objektov ustrezne

velikosti za predstavnike islamain drugih verskih skupnosti;

• SLS vztraja na zahtevi, da mo-rajo romi ob številnih pravicahin ugodnostih sprejemati tudivse obveznosti, ki veljajo za dru-ge državljane (registracija avto-mobilov,...);

• SLS pri reševanju problematiket.i. izbrisanih zahteva obravna-vo od primera do primera. slsje odločno proti nagrajevanjuagresorjev na slovenijo.

• SLS si bi prizadevala, da bi sred-stva, ki jih zberejo gasilci inprostovoljna gasilska društva zagasilsko opremo in infrastruk-turo izvzeli iz obdavčenja po za-konu o DDV.

• SLS si bo prizadevala za to, dabi slovensko mejo v čim več jimeri čuvali tam živeči slovenskikmetje, ki se jih za to delo us-trezno usposobi in tudi nagra-di. To bi neposredno podpiralotudi prizadevanja za ohranitevposeljenega in obdelanega ob-močja obmejnega pasu.

ZAKLJUČEK

Slovenija kot država z ugodnimsrednjeevropskim položajem, kot država z

dobrimi naravnimi in drugimi danostmi zarazvoj številnih gospodarskih panog, kot državaz dokazano delovnimi in sposobnimi ljudmi imavse možnosti in pogoje za hitrejši in vsestransko

uspešen razvoj, če ...

…če bomo odpravili temeljno oviro, zaradikatere tudi sposobni in inovativni

gospodarstveniki, obrtniki in podjetniki,svojemu delu zvesti kmetje in delavci, v

prihodnost in k novim spoznanjem usmerjenizdravniki, znanstveniki, učitelji, moški inženske, mladi in starejši, ne morejo doseči

svojim prizadevanjem ustreznih rezultatov, večjedodane vrednosti, evropsko primerljivih plač.

Če bomo torej odpravili davek na monopol enepolitično gospodarske skupine, davek naklientelizem, davek na formalno odprt,

dejansko pa na večini področjih zaprt in s straniozke skupine obvladovan prostor razpolaganja zdržavnimi in javnimi sredstvi in pristojnostmi.

Če bomo odpravili ta davek, bomo dobili dovoljmaterialnih sredstev in zagona tudi za izvedbo

projektov, ki jih predstavljamo v našemprogramu.

Slovenska ljudska stranka si bo prizadevala zaodpravo tega davka.

�

�

�

�

Program kot dinamičen tekst, ki se bonadgrajeval in dopolnjeval, dajemo v široko

razpravo slovenski strokovni, politični indrugi javnosti. Veseli bomo odzivov.

Odmev18

JANEZ REMŠKARstr. 21

META PAZLARstr. 22

VLADIMIR ČERNEstr. 22

MAG. FRANCI ROZMANstr. 22

FRANC ČEBULJstr. 22

VINCENC PERMEstr. 23

IGOR DRAKSLERstr. 64

MIHAEL PREVCstr. 23

IVAN BOŽIČstr. 25

DR. DUŠA KRNEL UMEKstr. 26

LEON ČEBULJstr. 26

ŽARKO PREGELJstr. 27

DR. DRAGO ČEPARstr. 28

VLADIMIR ČELIGOJstr. 28

JOSIP BAJCstr. 29

MAG. MILAN TURKstr. 30

GOJMIR MOZETIČstr. 30

BRANKO TOMAŽIČstr. 31

JANEZ PODOBNIKstr. 24

DR. MARTA CIRAJstr. 24

1.V.E.

KAND

IDAT

I SLS

ZA VO

LITVE

V DZ

RS 20

04

2.V.E.

19Odmev

STANISLAV BRENČIČstr. 31

VINKO TOMŠIČstr. 31

DR. JOŽE JURKOVIČstr. 32

MIHAEL JARCstr. 32

FRANC PANCEstr. 32

DR. ANDREJ UMEKstr. 33

NADA SKUKstr. 34

JOŠKO JORASstr. 35

TADEJ HRUŠOVARstr. 35

JURIJ MALOVRHstr. 41

MARKO ZIDANŠEKstr. 42

MAG. MAJDA VIRANTstr. 42

ANTON GROBLERstr. 43

JAKOB PRESEČNIKstr. 43

HERMAN ARLIČstr. 44

IVAN RAKUNstr. 44

VIKTOR ROBNIKstr. 44

DR. MATIC TASIČstr. 45

ALBINA HABERMANstr. 46

ROBERT TOMAZINstr. 36

DUŠAN JANEZ GAČNIKstr. 36

MILENA VRHOVECstr. 37

FRANCI ROKAVECstr. 37

JANEZ ŽAGARstr. 37

BOŽA PLUTstr. 39

JOŽEF JERAJstr. 39

DR. PRIMOŽ RODEstr. 40

CIRIL SMRKOLJstr. 40

3.V.E. 4.V.E. 5.V.E.

JANEZ OVENstr. 33

ANDREJ LENARČIČstr. 38

ŠTEFAN ČEBAŠEKstr. 35

JANEZ PERstr. 41

Odmev204.

VE

5. V

E6.

VE

7. VE

8. V

E

ANDREJ FABJANstr. 47

FRANC HUDOKLINstr. 48

ANTON STRAHstr. 48

ROMAN BAŠKOVČstr. 49

ANA NUŠA SOMRAKstr. 49

KRISTJAN JANCstr. 50

BOŠTJAN PRAŽNIKARstr. 50

ALOJZ ČEBINstr. 51

SAŠO ANŽURstr. 51

SAMO FAKINstr. 64

MARJAN DROFENIKstr. 52

DR. IVAN ŽAGARstr. 52

DUŠAN ARBAITERstr. 52

ANDREJ SANDEstr. 52

MAG. ANTON BERGAUERstr. 53

VILI DUCMANstr. 53

FRANC KANGLERstr. 54

TANJA VINDIŠ FURMANstr. 55

VERA KRAMBERGERstr. 55

MAGDALENA MEDVEDstr. 56

ANTON TORNERstr. 56

DUŠAN CVETKOstr. 56

TOMISLAV NEMECstr. 57

JANKO HALBstr. 58

MARJAN MAUČECstr. 59

MAG. JANEZ KRAMBERGERstr. 60

JANJA VIHERstr. 61

ALOJZIJ KAUČIČstr. 61

RADOSLAV SIMONIČstr. 62

6.V.E. 7.V.E. 8.V.E.

BRANKO KOCBEKstr. 59

MAG. DARINKA FAKINstr. 63

21Odmev

Janez RemškarPodpisani prim. Janez Remškar,

dr. med., sem se rodil 11. 06. 1947 vLjubljani. Leta 1966 sem se vpisalna Medicinsko fakulteto- oddelek zasplošno medicino, kjer sem leta1972 diplomiral. Po končanem stažusem se zaposlil na tedanjem Inštitu-tu za pljučne bolezni in tuberkulo-zo Golnik, kjer sem delal do maja1994. V letih 1975 in1976 sem opra-vil podiplomski štidij iz pulmologi-je, januarja 1980 sem opravil specia-listični izpit iz interne medicine. Od1980 do 1987 sem delal kot specia-list internist na intenzivnem oddel-ku Inštituta, leta 1987 sem pričel zdelom na oddelku za kardiovasku-larno rehabilitacijo, ki sem ga v na-slednjih letih tudi vodil (od 1988 do1994). Od leta 1985 sem bil članstrokovnega kolegija direktorja Inšti-tuta. Objavljenih imam 26 člankovv domači in tuji literaturi, registrira-nih 45 predavanj na domačih in tu-jih strokovnih kongresih, leta 1992sem opravil Fellowship pri AARC vZDA. Redno sem predaval na podi-plomskem študiju iz pulmologije terpredaval zdravnikom na specializa-ciji iz splošne medicine. Do leta1990 sem vodil vaje s študenti Me-dicinske fakultete na področju inter-ne medicine. Leta 1993 mi je bil do-deljen naziv primarija.

Maja 1994 sem se prijavil na raz-pis ter bil izbran za direktorja Splo-šne bolnišnice Jesenice za štiriletnoobdobje. V teku opravljanja te funk-cije sem opravil izobraževanje Ma-nagement v zdravstvu v okviru GEAColegea. Ponovno sem bil izbran zadirektorja 1998. Tudi v tem obdob-ju sem se dodatno izobraževal za po-trebe upravljanja bolnišnic tako z vi-dika upravljana finanac kot tudi sstrani druge problematike (upravlja-nje in vodenje dokumentacije, vo-denje projekta Odličnosti v javnemsektorju). Leta 1999 je SB Jesenicetudi prvič sodelovala v tem projek-tu, da bi si postavili izhodišče oziro-ma zrcalo, kje smo. V tem obdobjusem dvakrat zastopal RSlovenijo nasestankih EU združenja direktorjev

bolnišnic (Krakow 1997 in Rim1998). Opravil sem tudi izobraževa-nje iz managementa v zdravstvu v Ka-nandi. V istem obdobju sem bil dveleti predsednik UO Združenja zdravs-tvenih zavodov Slovenije in takoj zatem tudi predsednik skupščine istegaZdruženja. Štiri leta sem bil član,(predstavnik izvajalcev zdravstvene-ga varstva), pogajalske skupine za po-dročje Splošnega dogovora in Področ-nega dogovora, za izvajanje zdravstve-nega varstva.

Ob napaki podrejenega (gineko-log) sem v juliju 2001 ocenil, da semobjektivno odgovoren in na mojo zah-tevo sem bil oktobra istega leta tudirazrešen kot direktor bolnišnice. De-lo v.d. direktorja sem opravljal še do05. 06. 2002. Od tega datuma semzaposlen na Zavodu za zdravstvenozavarovanje Slovenije kot nadzornizdravnik - svetovalec.

Dve leti (1999 - 2000) sem bil ured-nik revije Farmakon (države EU mo-rajo imeti na področju zdravstva, šeposebej zdravil, revijo, ki ni sponzo-rirana s strani farmacevtske industri-je, oziroma industrije, ki proizvaja me-dicinsko tehnično opremo), revije, kikar najbolj objektivno poroča o učin-kih in stranskih učinkih zdravil.

Kot zdravnik sem ves čas sodelo-val tudi z RK Slovenije. V letih 1980do 1984 sem bil predsednik OO RKKranj. V tem obdobju sem s pomoč-jo prof. dr. Štanglja organiziral odme-ven sestanek s prijateljskimi občinski-mi odbori mest iz vse Jugoslavije, natemo krvodajalstva. Srečanja so se ud-ležili predstavniki iz Bitole, Leskov-ca, Zemuna, Osijeka, Hercegnovega,Zadra in Reke. V kasnejšem obdobjusem vrsto let predaval v okviru RKtako na osnovnih kot tudi srednjih šo-lah v bivši kranjski občini. Rdeča nitteh predavanj so bile “škodljiva raz-vade”. Sodeloval sem pri reorganiza-ciji krvodajalskih akcij, ko se je de-javnost razporedila na teren in se stem približala krvodajalcem. Od apri-la 2003 sem predsednik RKS. Od2000 sem predsednik uprave Funda-cije Vincenca Drakslerja v Kranju

(fundacija se ukvarja z problematikonarkomanije).

Na volitvah leta 1990 sem bil izvo-ljen v tedanjo skupščino RS in sicerkot predstavnik zdravstva Gorenjske,Primorske in Ljubljane, v tedanjiZZD. V tej skupščini sem bil član pe-tih komisij oz. odborov, med drugimsem bil član odbora za delo, družinoin socialne zadeve, odbora za šolstvoin podpredsednik komisije za mladin-ska vprašanja). Ob redni zaposlitvisem delal kot neprofesionalni posla-nec . Veliko sem delal na področjupriprav in sprejemanja nove zakono-daje za področje zdravstva, ki se je vtistem obdobju spremenila. V obdob-ju 1990–1994 sem bil tudi član IS OŠmesta Kranj, odgovoren za zdravstvoin socialo. Leta 1994 in 1998 sem bilsvetnik v svetu MO Kranj.

V parlament sem bil izvoljen na li-sti Demos. Kmalu sem spoznal, dazaradi informacij ni mogoče sodelo-vati na zasedanjih in po resnem preu-darku sem se odločil za pristop kSKD, katere član sem bil vse do zdru-žitvenega kongresa. Ker sem bil insem še vedno prepričan, da bi skup-na stranka pomenila resno političnoopcijo, sem tudi ostal član t.i. zdru-žene stranke. Pred nekaj meseci sempredal funkcijo predsednika OO SLSKranj. Sedaj sem član IO SLS.

V zadnjem obdobju je Slovenija na-redila napredek, ki bi pa bil lahkovečji, če bi delovala pravna država,če bi se vsi pristojni v resnici zavze-mali za skupne in ne svoje lastne in-terese. Premoženje 500 najbolj pre-možnih ljudi v Sloveniji ni bilo pri-dobljeno z delom, pač pa z izkorišča-njem predhodno pripravljene zakono-daje, ki jim je to omogočila. Na ta na-čin je prišlo do velikega oškodovanjavelikega dela ljudi, ki so sedaj na alipod nivojem revščine. Ob tem ista eli-ta v parlamentu ni dovolila sprejetjaustrezne davčne zakonodaje, ki bi us-trezno prerazporedila dohodek. Dosedaj sem imel možnost le opozarjatina nepravilnosti (in še to v omejenemobsegu, kajti veliko mojega pisanja nibilo objavljenega).V kolikor mi bo da-

na možnost bom vse svoje sile us-meril v postavitev temeljev zakono-daje, ki bo vsem, ki bodo želeli de-lati, omogočila dostojno življenje. Vta namen je potrebno usmeriti veli-ko več energije in znanja v razvoj ma-lih družinskih podjetij, ki bodo poeni strani omogočila številna novadelovna mesta, po drugi strani paso taka podjetja tudi lahko tudi veli-ko bolj prilagodljiva trgu. Kot pro-fesionalec v zdravstvu se bom zav-zemal za to, da bomo dobili resnič-nega osebnega zdravnika, zdravni-ka, ki bo bdel nad nami in našo bo-leznijo od začetka do konca in nebo z napotnicami prelagal odgovor-nosti na druge zdravnike, zavzel sebom, da bodo imeli bolniki dostopdo objektivnih informacij o kvalite-ti dela posamezne zdravstvene us-tanove, z uvedbo reda in sistema vdelo in realizacijo delitve dela medposameznimi nivoji zdravstvenemreže, si bom prizadeval čim boljskrajšati, če že ne ukiniti čakalne do-be in nazadnje vendar nič manj po-membno, zavzel se bom za uvedbovečjih kompetenc vodstev zdravstve-nih ustanov, vendar ob prevzemuvse odgovornosti.

Lokalni volilni program bom do-dal po današnjem sestanku, v Za-breznici na Gorenjskem, ki ga bomimel z predstavniki občinskih vod-stev SLS.

Odmev22

Sem Vladimir Černe. OčetuFrancu in materi Angeli sem serodil 11.07.1935 v Ljubljani.Odraščal sem na domu na Jeseni-cah, srednjo tehnično šolo stroj-ne smeri sem končal v Ljubljanileta 1956, leta 1961 pa sem diplo-miral na Fakulteti za strojništvoUniverze v Ljubljani in pridobilpoklic dipl. inž. strojništva. Zapo-slil sem se v Železarni Jesenice kotprojektant metalurške in energet-ske opreme. Poklicno delovanjesem nadaljeval v Tehničnem biro-ju Jesenice, leta 1974 sem prevzelvodenje Inženiringa Bled, kjersmo opravljali inženiring posle zaYu metalurgijo in elektrokemijo.Ob slovenski pomladi sem leta1990 na listi Demosa kandidiralza predsednika skupščine ObčinaRadovljica (obsegala je teritorijdanašnjih občin Bled, Bohinj inRadovljica) ter na demokratičnihvečinskih volitvah zmagal. Ob uve-ljavitvi nove lokalne samoupravesem kandidiral za župana na no-vo nastale Občine Radovljica injo vodil do zaključka mandata le-ta 1998. Funkcijo župana semopravljal profesionalno in se poizteku mandata upokojil in zaslu-ženi pokoj zadovoljen uživam s so-progo Stanislavo. V najinem za-kon sta se nama rodila dva sino-va.

VladimirČerne

Sem Franci Rozman. Rodilsem se 31. marca 1965 v Kranju.Izhajam iz kmečke družine s šti-rimi otroki. Otroštvo in mladostsem tako preživel na domači kme-tiji v Praprotni Polici pri Cer-kljah. Obiskoval sem Osnovno šo-lo Davorina Jenka v Cerkljah. Pokončani osnovni šoli sem se vpi-sal na Gimnazijo Kranj, jo zaklju-čil z odliko in se vpisal na fakul-teto za matematiko in mehaniko.Med rednim študijem sem leta1988 začel poučevati na Gimna-ziji Kranj. Diplomiral sem leta1990 in postal profesor matema-tike. Oktobra 1995 sem uspešnozagovarjal magistrsko nalogo inpridobil naziv magister matema-tike za področje izobraževanja.Postal sem zunanji ocenjevalecna maturi. Leta 1996 sem postalravnatelj Gimnazije Kranj. S 1.9. začenjam s 3. mandatom vo-denja šole.

Leta 1990 sem se poročil, z že-no Vlasto sva se naselila v Stra-žišču. Leta 1992 se nama je rodilsin Mitja, državni prvak v šahu.Leta 2000 nas je s prihodom nasvet razveselila Monika, močnopa upamo, da se bo družina po-večala še za kakšnega člana.

mag. FranciRozman

Družbeno sem bil že zelo akti-ven kot mladinec. Bil sem član ga-silskega društva, cerkvenega pev-skega zbora, v predsedstvu mla-dine v KS in v šoli in član KUD-a. V tistih časih nisem našel pri-merne stranke, da bi se lahko boljaktivno vključil v politiko, tako danisem bil nikoli član ZK. S poli-tiko sem se začel aktivno ukvar-jati z vstopom v SLS leta 2002.V začetku letošnjega leta semprevzel vodenje MO SLS Kranj,sedaj pa sem predlagani kandidatza poslanca na listi SLS v 1. vo-lilni enoti – 4. in 5. okraj.

O dejanskem programu v temtrenutku zelo na kratko. Sodelu-jem v Odboru za šolstvo in tamse največ angažiram. Toda privseh temah je zame najpomem-bnejše vodilo moje osebno geslo:»Denar je pomemben, človek jepomembnejši«.

FrancČebulj

Franc Čebulj, rojen21.08.1952 v Adergasu, po po-klicu trgovski tehnik. Z ženo Tat-jano imava tri otroke. Najstarej-ša hčerka Simona je stara 27 letin si je ustvarila že svojo druži-no, je zaposlena, ob delu študi-ra na Ekonomski fakulteti. SinIztok je star 23 let in zaključujeVišjo šolo za gostinstvo in turi-zem. Z ženo Tatjano na kmetijiprevzemata levji delež opravil.Najmlajša hčerka Eva je stara 8let in obiskuje 2. razred osnov-ne šole.

Imamo manjšo kmetijo na ka-teri smo se v preteklosti ukvar-jali z vzrejo govedi in kravamidojiljami. Sedaj se že 19 let uk-varjamo z vzrejo tekmovalnihkasaških konj. Z njimi sem do-segel nekaj lepih tekmovalnih re-zultatov na kasaških hipodro-mih v Sloveniji. Bil sem sousta-novitelj kasaške centrale, kateri

Odrasla oseba je človek,- ki lahko sprejema svoje lastne od-

ločitve,- ki razume prepričanje drugih lju-

di,- ki drži obljube.

In taka oseba sem jaz, Meta Paz-lar, rojena in živeča na Bledu, kate-rega lepot ni mogoče opisati, kakorni mogoče opisati vonja rož.

Moje korenine so pognale v trdnikmečki družini, ki je na svojih pose-stih skozi dolga stoletja ohranjala do-mača izročila in vero. Deležna sembila vzgoje, v kateri so imele vredno-te kot so: poštenost, delavnost, soli-darnost, spoštovanje človeka in na-rave pomembno mesto, za kar semsvojim staršem še danes hvaležna inv tem duhu vzgajam tudi svoja dvanajstnika.

Zaradi veselja za delo z mladimi,sem se po končani gimnaziji odloči-la za študij zgodovine in geografijena Pedagoški akademiji v Ljubljani.Sedaj s svojim znanjem in izkušnja-mi pomagam otrokom, kako postatiodrasel z vsemi pravicami in odgo-vornostjo, ki naj bi bile v sodobnihdemokratičnih družbah osnovni kri-terij človekovega ravnanja. Poučujemnamreč Državljansko vzgojo in eti-ko na OŠ prof. Dr. Josipa Plemljana Bledu.

Svoje sive celice pa treniram zizrednim študijem na Pedagoški fa-kulteti v Mariboru.

Odlikujem pa se predvsem povztrajnosti pri doseganju zastavlje-nih ciljev in sposobnosti dvosmernekomunikacije, kar pomeni, da znamtudi prisluhniti in sicer tako mladimkot starim in tudi drugače mislečim.

Uspeli bomo le drug z drugim inne z delom drug proti drugemu.

V volilnem okraju Bled-Bohinj jepotrebno še marsikaj postoriti, zakar je zelo pomembno, da znamo

MetaPazlar

prisluhniti preprostim krajanom , sez njimi srečevati in skupaj snovati pro-gram dela.

V celoti pa seveda podpiram ambi-ciozno zastavljene cilje stranke SLS.

Blejke so bile pogumne že v obdob-ju Ilirskih provinc, pomembno vlogoso odigrale v turizmu kot sposobnehotelirke, zakaj se ne bi dokazale tudiv politiki.

23Odmev

sem predsednikoval vse od usta-novitve do letošnjega leta. Aktiv-no sem vključen v Rokometnikljub Cerklje in v druga društvana področju Cerkelj in v drugihobčinah Upravne enote Kranj.Za razvedrilo in prosti čas čebe-larim, občasno se ukvarjam tudiz glasbo, pozimi pa se zelo radodločim za smučanje na smučiš-ču Krvavec.

V politiko sem se vključil leta

1989 v takratni DEMOS, ko seje odločalo o večstrankarskemdemokratičnem sistemu in o sa-mostojni državi Sloveniji. Po iz-volitvi v kranjsko skupščino inna mesto predsednika KS Vele-sovo sem z delom in podporokrajanov prispeval k lepšemu iz-gledu KS Velesovo, kar je bil tu-di razlog za mojo prvo kandida-turo leta 1994 za župana Obči-ne Cerklje. V politiko sem sevključil z vero v lepšo prihodnostslovenskega naroda in države.Leta 1994, 1998 in 2002 sem bilv prvem krogu z veliko podporoobčanov občine Cerklje na Go-

renjskem izvoljen za župana. V Ob-čini Cerklje na Gorenjskem župa-nujem že 3 mandate.

V prvem mandatu županova-nja sem začel spoznavati novozakonodajo, predvsem na po-dročju lokalne samouprave. Obtem sem spoznal, da v Ljubljaniposlancem ni mar za razvoj po-deželja in naših prelepih vasi podobronki Alp. Tako sem bil leta1996 in 2002 izvoljen tudi zaposlanca DZ RS, kar je bil mojcilj zavzemanja se v Državnemzboru in poudarek na sprejemanjulogične življenjske zakonodaje,predvsem pa na področju razvojapodeželja, podpore kmetijstvu, ma-lemu gospodarstvu, predvsem paohranitev naših družinskih kmetijter preprečevanju izkoriščanja na-šega slovenskega delavca.

S kolegi župani in gospodars-tveniki mnogokrat ugotavljamo,da naletimo na gluha ušesa v na-ši prestolnici, ko prosimo biro-kracijo za hitrejše postopke re-ševanja naših prošenj, predvsempri finančnih podporah v kme-tijstvu, gospodarstvu, šolstvu,športu, kulturi, zlasti pa pri raz-voju turizma in podpori podeže-lja, socialnega skrbstva in vars-tva otrok.

Prepričan sem, da je še velikostvari na raznih področjih, ki jihbo potrebno intenzivneje reševa-ti. Zato se bom odločno zavzemalv slovenskem parlamentu za ohra-nitev države Slovenije in podporovsem tistim segmentom v gospo-darstvu, ki delajo za dobro sloven-skega naroda ter posameznikom,ki so potrebni osebne pomoči.

VinkoPerne

je spozna-vam vednonove izzive.Kot otroksem doživljalradosti in de-la na majhnikmetiji invaški osnov-ni šoli, nato

mestni šoli. Fantovsko obdobjepa sem preživljal kot vajenec indelavec v Iskri Kranj. Ker semželel nekaj več, sem naredil teh-nično šolo ob delu in nato odšelna študij strojništva v Ljubljano.Tam sem preizkusil delo prekoštudentskega servisa in življenjev akademskem kolegiju.

Kot orodjar in konstrukcijskiinženir sem postal obrtnik in iz-delal mnogo zaponk za čevlje Pe-ko, filtrov za armature Armal instikal za kmetijstvo in industri-jo. Pri 26. letih sem se srečno po-ročil in imava z ženo Marijo triotroke in tudi že tri vnučke, na

kar sem zelo ponosen.Ko je naša država postala sa-

mostojna Slovenija, sva z ženo us-tanovila podjetje Kontakt P, Tr-žič, d.o.o., kjer 25 delavcev izde-luje dele za televizorje Gorenje,Iskro, …

V politiki sem vedno podpiralustvarjalne projekte, zato sem priosamosvojitvi sodeloval v obrt-niški stranki, ko je pa kmečkazveza prešla v stranko SLS, semv Tržiču postal njen predsednik.Sedaj aktivno sodelujem v SLSklubu SP za napredek obrti inpodjetništva, ki ga po novem vo-di g. Janez Sušnik. V Tržiču sekot podžupan v desnem blokutrudim za čim več zaposlenih, zaizboljšanje pogojev šolanja in bi-vanja, za boljšo infrastrukturo.

Na državni ravni v parlamen-tu je potrebno sprejeti zakone, kibodo občinam dale večje pristoj-nosti (z ukinitvijo upravnihenot), ponovno uvesti ministrs-tvo za drobno gospodarstvo in tu-rizem, ki bo dalo spodbude zamnoga nova ustvarjalna delovnamesta in to povezati z ministrs-tvom za znanost in tehnologijo,kar je v EU prioriteta! Šolstvo semora povezati z gospodarstvom,da bodo mladi lahko dobili za-poslitve, ki bodo bolje plačanekot v negospodarstvu, tako kot vEvropi.

Sem Mihael Prevc. Rodil semse 30. 9. 1957 v Dražgošah, kjertudi živim. Z ženo Dorico ima-va 7 otrok, v starosti od 20 do 2leti.

Zaključil sem šolanje na Peda-

MihaelPrevc

VINKO PERNE, roj. 1. 1.1946 v občini Tržič, v Lomu podStoržičem, kjer že šesto desetlet-

Odmev24

goški akademiji v Ljubljani inosemnajst let poučeval zemljepisin zgodovino na osnovni šoli.

Leta 1998 sem bil izvoljen zažupana občine Železniki, sedajpa to funkcijo profesionalnoopravljam že drugi mandat.

Navdušenju nad demokratič-nimi spremembami v Sloveniji ježe leta 1990 sledil vstop v stran-ko SKD. Kot predsednik OOSKD Železniki sem si zelo pri-zadeval za združitev strank SKDin SLS, ki pa je bila izvedena ze-lo nerodno in ob nepravem ča-su, zato smo bili mnogi zelo ra-zočarani.

Z nastankom novih občin le-ta 1994, ko je nastala tudi obči-na Železniki, so le te ogromnopridobile predvsem v razvoju.Vendar pa nam država nalaga izleta v leto nove obveznosti, ki paniso finančno pokrite. Tako namza investicije vsako leto ostajamanj denarja. Zakona o lokalnisamoupravi in financiranju ob-čin je treba nemudoma spreme-niti v smislu razbremenitve ob-čin.

Prepričan sem, da prav župa-ni to tematiko najbolje poznamoin mnogi s kandidaturo za po-slanca državnega zbora želimosodelovati pri sprejemanju zako-nodaje na tem področju. Mora-mo se zavedati, da je samo zado-voljen občan lahko tudi zadovoljendržavljan. Osnovni pogoji za živ-ljenje morajo biti človeku najprejzagotovljeni na lokalnem oz. re-gionalnem nivoju.

Čimprej je potrebno izvesti tu-di celovito decentralizacijo drža-

ve, ki edina vodi do čimbolj ena-komernega regionalnega razvo-ja in s tem povečanja gospo-darske rasti, tako na regionalnikot na nacionalni ravni.

Mislim, da ima prav SLS doreševanja problemov na področ-jih družbenega, gospodarskega,kulturnega in socialnega življe-nja v svojem volilnem programunajboljše rešitve, zato sem se tu-di odločil za kandidaturo na li-sti te stranke.

Pripravljenost prizadevatisi za vse ljudi!

Moje ime je Marta Ciraj, semsrečno poročena in mati štirihotrok. Po poklicu sem doktori-ca agronomije, poleg v slovenš-čini se lahko sporazumevam vnemškem in angleškem jeziku,razumem pa tudi francoski in hr-vaški jezik. Menim, da je mojaglavna odlika, da vidim in sempripravljena sprejeti delo in imamvoljo, znanje in pogum za spopads problemi in za njihovo rešitev.Energijo za to mi daje mojavzgoja v otroških letih, danes padružina, ki mi veliko pomeni.Rojena sem v bližini Kotelj naKoroškem, od doma pa sem odš-la pri svojih 18-letih zaradi štu-dija v Ljubljani. Od leta 1988 ži-vimo v Komendi. Moj soprog jediplomat, trenutno konzul naslovenskem veleposlaništvu vBernu, dva otroka sta študenta,eden gimnazijec, ena hčerka paje še v vrtcu.

V svoji karieri sem bila glav-na inšpektorica za kmetijstvo,gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,vodja sektorja za zdravstvenoekologijo v Ministrstvu za zdrav-je, direktorica Urada RS za ke-mikalije, danes pa vodja sektor-ja za ocenjevanje tveganja in mo-nitoring.

Z SLS sem se srečala leta1990, pri ustanavljanju podruž-nice Kmečke zveze v Komendi,leta 1992 pa sem kandidirala nalisti SLS za Državni zbor RS.Trenutno sem podpredsednicaGlavnega odbora stranke. Od le-ta 1988 sem občinska svetnicav Občini Komenda, od leta 1999pa tudi predsednica OO SLS Ko-menda. Aktivno sodelujemo v

občinski gospodarski in razvoj-ni politiki, pomembni naši do-sežki pa so tudi: ustanovitev do-brodelne Ustanove Petra PavlaGlavarja, vzpostavitev blagovneznamke komendski kmetijskipridelki in proizvodi, dobrodoš-lica novorojenčkom in nagradezlatim maturantom ter popiskulturne dediščine v Občini Ko-menda.

Na območju občin Kamnik inKomenda, kjer kandidiram, jetreba predvsem izkoristiti iz-jemne možnosti za razvoj tu-rizma, obrti in malega gospo-darstva, prednosti križišč šte-vilnih poti, bližino letališča inprestolnice, naravne danostiod planin do termalnih virov,kakovostno pitno vodo in zem-ljo, ter poskrbeti, da se bo do-ma pridelano prodalo na kra-ju samem. Kot poslanka v DZbom storila vse, kar bo v mojimoči za podporo lokalnimavodstvoma, da se bodo pri-pravljali in v teh krajih realizi-rali projekti, ki bodo zagotav-ljali dolgoročno perspektivo, obtem, da si bom prizadevala tu-di za ohranjanje neokrnjene na-rave.

Slovenija kot članica EUima možnosti vključevanja vvse štiri temeljne svoboščineEU, to so prost pretok: ljudi, bla-ga, storitev in kapitala. Kot po-slanka v DZ si bom prizadeva-la, da bo ta pretok enakopraven,torej da bodo izdelki našega gos-podarstva in storitve enakovred-no prisotni na trgu EU, da sebodo po izteku prehodnega ob-dobja naši delavci zaposlovalipo svojih željah v državah EUin da bo s trdno gospodarsko os-novo Slovenija lahko sprejelaskupno valuto, Euro.

Na državni ravni si bom pri-zadevala za socialno pravično inpravno državo, pravico vsakegado osnovnega zdravstvenegavarstva in da bodo delavoljni do-bili delo oziroma možnosti po-trebne do-izobrazbe. Preganjalabom korupcijo in nepošteno rav-nanje na vseh ravneh. Zavzema-la se bom za nedotakljivost za-sebne lastnine in delovala protikriminalu; za ureditev transpor-ta in prevozov potnikov na na-čin, da se bo zmanjšal negativ-ni vpliv prometa na okolje; zakakovostno šolo, temelječo natradicionalnih vrednotah in pri-vlačno za šolarje; za narodnoidentiteto; za slovenski jezik inkulturno dediščino; za ustvarja-

dr. MartaCiraj

nje prijaznega družbenega oko-lja za rojstva otrok in za sožitjemed generacijami in njihovomedsebojno spoštovanje.

Pomemben del informacij inželja po spremembah in izbolj-šavah pričakujem tudi od držav-ljanov, na katerih območju kan-didiram, zato bom imela poslan-sko pisarno enkrat tedensko vvsaki občini (Kamnik in Komen-da), dodatno pa še enkrat meseč-no posebej v Tuhinjski dolini.

Rodil sem se 17. septembra1959. Z ženo Janjo in sinom Ro-kom živim v Cerknem, kjer mije, ko se vrnem z dela v Ljublja-ni in službenih poti v Evropi insvetu, še vedno najlepše.

Na Medicinski fakulteti Uni-verze v Ljubljani sem diplomi-ral leta 1984 in kot zdravniksplošne medicine nato delal vdomačih krajih, v Zdravstvenem

JanezPodobnik

25Odmev

domu Idrija, v ambulanti v Cerk-nem. Leta 1990 sem kot kandi-dat DEMOSA kandidiral na lo-kalnih volitvah in z veliko veči-no glasov postal župan občineIdrija, h kateri je takrat še spa-dala današnja občina Cerkno inzgledno in uspešno vodil obči-no do leta 1992.Na parlamentar-nih volitvah, decembra leta 1992sem bil kot predstavnik Sloven-ske ljudske stranke izvoljen tudiza poslanca v Državnem zboruRepublike Slovenije.

Od takrat dalje sem svoje delopopolnoma posvetil profesionalnipolitiki, z vsem srcem pa sem pre-dan prav naši stranki, Slovenskiljudski stranki.Na kongresu 15.novembra 2003 v Rogaški Slati-ni sem bil z večino glasov že v pr-vem krogu volitev izbran za nove-ga predsednika Slovenske ljudskestranke.

Leta 1994 sem ob formiranjunovih lokalnih skupnosti – ob-čin, postal župan občine Cerk-no in to delo sem, poleg parla-mentarnega, opravljal do leta1998, od leta 1990 naprej pa kotobčinski svetnik. Po parlamen-tarnih volitvah v novembru leta1996 sem z 82 glasovi od 90-tih,postal predsednik Državnegazbora Republike Slovenije. Mo-je predsedovanje je stranke ta-kratnega političnega prostoravzpodbudilo k večji toleranci indialogu, kar se je odražalo tudiv samem delu parlamenta in nje-govih delovnih teles.

Na parlamentarnih volitvahleta 2000 sem bil ponovno izvo-ljen kot poslanec Slovenske ljud-ske stranke v Državni zbor Re-publike Slovenije, kjer sem po-stal vodja poslanske skupine Slo-venske ljudske stranke, podpred-sednik parlamentarnega Odbo-ra za zunanjo politiko, član Us-tavne komisije, član Odbora zakulturo, šolstvo, mladino, zna-nost in šport, član Komisije zaposlovnik ter Komisije za odno-se s Slovenci v zamejstvu in posvetu. Kot parlamentarni pred-stavnik SLS – Slovenske ljudskestranke sem bil opazovalec in na-to tudi poslanec v Evropskemparlamentu, kjer sem aktivno so-deloval v Odboru za regionalnopolitiko, transport in turizem inpo tej poti tudi soustvarjalec po-litike in dela poslanske skupineEvropske ljudske stranke. Kotčlan delegacije Državnega zbo-ra RS sem sodeloval tudi pri de-lu Parlamentarne skupščine Sve-ta Evrope.

Rodil sem se 3. avgusta 1939,v gorski tolminski vasici Sela nadPodmelcem, pri Klančerju.Imam še dve mlajši sestri. Najm-lajša Veronika živi v naši rojstnihiši, druga Bernarda pa se je po-ročila v Poljubinj. Oče nam jeumrl pred koncem druge svetov-ne vojne, zato naša mladost nibila rožnata. Šele pri osemnajstihletih sem se odločil nadaljevatišolanje. Dokončal sem Srednjogozdarsko šolo in diplomiral izgozdarstva na Biotehniški fakul-teti v Ljubljani.

V službi sem bil pri Soškemgozdnem gospodarstvu Tolmin.Opravljal sem dela referenta zagozdno mehanizacijo, vodjeGozdnega obrata Tolmin, vodjeTOZD Gozdarstvo Tolmin invodje prodajnega oddelka Soške-ga gozdnega gospodarstva Tol-min.

Z ženo Tatjano imava triotroke, ki so vsak na svojem po-dročju že končali študij, na karsem zelo ponosen. Imam tudi ževnuka in vnukinjo.

Leta 1994 so me nagovorili, dasem kandidiral na listi slovenskihkrščanskih demokratov za župa-na v novi občini Tolmin. Župansem bil samo en mandat, kajti že1996. leta sem bil na listi SKDizvoljen za poslanca v Državnizbor. Tudi drugi mandat semkandidiral in bil izvoljen na listiSLS + SKD. Gornje Posočje (ob-čine Bovec, Kobarid in Tolmin)je zaradi naravnih danosti demo-grafsko zelo ogroženo. Poleg te-ga so bili ti kraji v zadnjem ob-

IvanBožič

dobju prizadeti z veliko nesreča-mi. Tu je divjala prva svetovnavojna. V zadnjih treh desetletjihpa smo doživeli tri rušilne potre-se. Za slabšo kvaliteto življenjaso poskrbeli še ogromne količi-ne zapadlega snega leta 1952, ru-šilni veter v 1988-tem in murastitok z Mangartske planine, ki jeleta 2000 odnesel del vasi Logpod Mangartom ter oba cestnamostova na cesti Bovec – mejniprehod Predel. Prav zaradi tehnesreč je marsikdo v GornjemPosočju v zadnjih 30 letih celotrikrat obnavljal svoj dom.

Velik vpliv na življenje ljudi jeimela tudi državna meja z Itali-jo, saj je bila to do osamosvoji-tve Slovenije najbolj zahodna dr-žavna meja med Vzhodom in Za-hodom v Evropi. Zaradi malo zakmetijstvo primernega zemljiščain slabe infrastrukture se je veči-na občanov odselila v občinskasredišča ali drugam v Slovenijo.Vsi ti ljudje so bili pridni delav-ci. Delali so zase, še večje pa jebilo njihovo odrekanje v koristširitve in modernizacije družbe-nih podjetij, v katerih so delali.Zato je danes njihova pokojnin-ska osnova zelo nizka. Velikopodjetij tu ni preživelo tranzici-je. Veliko mladih je uspešno do-končalo študij. Ker pa v Gor-njem Posočju ni močnih gospo-darskih družb in ne državnihvzpodbud za mlade pogumnepodjetnike, se večina mladih di-plomirancev zaposljuje drugje vSloveniji. S tem se že tako revnopodeželje siromaši in krepi cen-tralizem. Zato je tudi pojenjalpritisk na zaposlovanje. In kma-lu bo nastopil čas, ko v GornjemPosočju ne bo več dovolj mladihza danes perspektivna delovnamesta, kaj šele za razvoj. Temumoramo dodati tudi obmejni ka-rakter, ki ima še dodatne pastiin dobrote. V Italiji je, kljub nji-hovi večji nezaposlenosti, za na-še pridne ljudi dosti dela. Pa tu-di italijanski kapital priteka čezdržavno mejo v vseh možnih ob-likah. Prav bo, da bomo to izko-ristili z delom domačinov.

V Gornjem Posočju, kot v ce-li II. volilni enoti, moramo do-končati modernizacijo obstoje-čih cest, tako državnih kot občin-skih. Velika vlaganja v avtocest-ni program bodo potnike in to-vor preko naše volilne enote leprepeljala. Veliko manjših mestin vasi pa od avtoceste, ki jo Slo-venija zelo rabi, ne bo imelo ve-

like koristi, pač pa ekološko ško-do. Razvoj v Posočju ni najboljenačrtovan. Z znižanjem davkov jetreba privabiti kapital. Preveč jeprenatančnega načrtovanja. Kdororganizira proizvodnjo z lastnimdenarjem ali delom lastnega de-narja, zna sam načrtovati. Poma-gajmo mu! A ne z množico doku-mentov, pač pa z nasvetom, krat-kim rokom izdaje dokumentov,sovlaganjem in vzpodbudnim od-plačilom kreditov.

Po vstopu v Evropsko unijosmo postali del 450 milijonovprebivalcev 25 držav. Za cilj mo-ramo imeti blagostanje, kot gaimajo najboljše države EU. V dr-žavnem proračunu moramo za-gotoviti vso pomoč tistim, ki zna-jo načrtovati proizvodnjo zevropsko primerljivim dobič-

Odmev26

kom. Družbe, ki tega ne zmore-jo, se bodo umaknile tistim, kito znajo. Delno se je to že zgodi-lo. Če tega ne bi bilo, bi v našivolilni enoti ne imeli najnižje ne-zaposlenosti.

Kmetijstvo v Sloveniji bo pre-jemalo evropske primerljive po-moči. Za lepši izgled slovenskekrajine pa bomo morali še kaj do-dati. Urediti moramo lastninskeodnose s hrvaškim podjetjemKraš Zagreb.

Na cesti Primorka (Nova Go-rica – Trbiž) moramo začeti pro-jektirati predor pod Predelom.Dokončati moramo obvozniciKobarid in Bovec. Modernizira-ti je treba cesto Oblakov vrh –Dolenja Trebuša - Čepovan. Ce-sta Volče – Solarji mora postatidržavna cesta in se mora asfalti-rati. Opredeliti se moramo dotrase obvoznice Tolmin in jo pri-četi graditi. Enako velja za delceste Pod ključem. V Baški gra-pi se mora urediti cesta v Klav-žah.

Blagostanje bo prinesla mo-dernizacija sedanje proizvodnjein nove ponudbe terciarnih de-javnosti. Za Gornje Posočje borešitev v državni pomoči ali voprostitvi plačila davkov najbolj-šim. S štiristo milijoni tolarjevletno v popotresnem zakonu nemoremo pričakovati razvoja. Po-zabiti ne bomo smeli na šport inturizem. Gimnazija v Tolminumora ostati. Podjetnim moramozaupati, ne pa jim zavidati. V kul-turne hrame moramo pripeljatiše več nastopov in razstav. Takobomo imeli vsi veselje do dela inpesem bo razpoznavni znak za-dovoljnih Slovencev!

Osebni podatki: rojena sem bi-la leta 1946 v Pivki, sem poroče-na in živim v Portorožu.

Izobrazba: leta 1970 diplomana Filozofski fakulteti v Ljublja-

ni etnologija in umetnostna zgo-dovina, leta 1976 magisterij Vaskot skupnost na Krasu, leta 1985doktorat etnoloških znanosti naFilozofski fakulteti Univerze vLjubljani “Skupnosti in družbe-no razlikovanje v Vitanju od 70.let 19. stoletja do druge svetov-ne vojne”.

Dejavnost: raziskovanje lokal-nih skupnosti, delovanja in se-stave institucij, mejnih vprašanj,razvoja univerzitetnega izobra-ževanja in narodne istovetnosti.Vodenje, organizacija in koordi-nacija raziskovalnih, znanstve-nih in razvojnih projektov.

Zaposlitve: asistentka za na-rodno etnologijo na Oddelku zaetnologijo Filozofske fakultete vLjubljani, ravnateljica Osrednjeknjižnice v Kopru in ravnatelji-ca Pokrajinskega arhiva v Ko-pru, državna sekretarka za viso-ko šolstvo na Ministrstvu za šols-tvo in šport. Zaposlena sem kotarhivska svetovalka za pravosod-je v Pokrajinskem arhivu Koper.

Pomembnejši projekti, ki semjih vodila oziroma sem v njih so-delovala:

Vodila sem pridobivanje inobnovo prostorov bivšega samo-stana sv. Klare za namene arhi-va od 1986 do1992.

Ustanovila sem Znanstvenoraziskovalnega središča Repub-like Slovenije v Kopru leta 1995.Kot v. d. direktorica sem opra-vila vse naloge, ki sem jih prev-zela pri ustanavljanju ZRS za za-četek delovanja ustanove.

Leta 1992 sem vodila prvo de-lovno skupino za ustanovitevUniverze na Primorskem in bilanato članica dveh odborov. V le-tu 1999 sem opravila študijo oustanovitvi univerze na Primor-skem. Od junija do novembra2000 sem bila državna sekretar-ka za visoko šolstvo na Ministrs-tvu za šolstvo in šport, kjer sempripravila pismo o nameri za us-tanovitev univerze in vodila pri-pravo predloga prvega vladnegaOdloka o ustanovitvi univerzena Primorskem.

Mednarodno sodelovanje in iz-popolnjevanje v zadnjih letih:

Udeležila sem se 9. medna-rodne poletne šole - 9 th Euro-pean Summer Course - v Bon-nu od 9. do 23. avgusta 1998 sštipendijo Evropskega parla-menta, ki je bila posvečena vpra-šanjem Evropske unije po širitvi.V okviru te sem se udeležila spe-cialnih predavanj na temo skup-na zunanja in varnostna politi-

ka in predavanj v Bruslju na se-dežih Ministrskega sveta,NATA in Zahodno evropskeunije (WEU). Kot članica dele-gacije Vlade Republike Sloveni-je sem se udeležila 20. zaseda-nja Stalne konference ministrovza izobraževanje Sveta Evropev Krakovu na Poljskem od 15.do 17. oktobra 2000.

Od leta 1997 sodelujem s SLSpri strokovnih vprašanjih s po-dročja meje v Istri, kulture inšolstva. Leta 1998 sem v sode-lovanju s SLS vodila strokovnoorganizacijo okrogle mize v Por-torožu na temo Vprašanje obli-kovanja slovenskega etničnega in

državnega prostora s posebnimpoudarkom na slovensko-hrvaškimeji v Istri.

Kot kandidatka za poslankoDZ na listi SLS se bom zavze-mala na nacionalni ravni:- da ostane teritorialni dostop

Slovenije do mednarodnegamorja, ki so ga Slovenci vzgodovini vedno imeli

- za gospodarski razvoj Istre inodpiranje novih delovnihmest za mlade

- za razvoj univerzitetnega izo-braževanja

- za razvoj podeželja in ohra-njanja zemlje v slovenskih ro-kah

- za enotni slovenski gospodar-ski in kulturni prostor na kra-jevni ravni:

- za pravično zgodovinsko me-jo v Istri na kopnem in namorju

- za skladni turistični razvojobčine z večjim upošteva-njem obnove kulturne dediš-čine in potreb krajanov v pi-ranski občini

- za razvoj podeželja in kmečke-ga turizma ob ohranjanju na-ravnih danosti

Volilno geslo: Za boljši danesz najboljšimi rešitvami

Ime mi je Leon Čebulj. Rodilsem se 6 aprila 1963. Po konča-ni osnovni šoli sem šolanje na-daljeval in pridobil izobrazbo ri-biča navtika. Opravil sem tudiizpit za ladjevodjo. Kot ribič nav-tik sem 15 let opravljal delo po-veljnika ribiških ladij, od leta2002 pa sem poveljnik mešanoturistično ribiške ladje.

Stanujem v starem jedru ob-morskega mesta Izola. Sem sreč-no poročen in oče treh šoloob-veznih otrok.

LeonČebulj

dr. DušaKrnel - Umek

27Odmev

Sem član Slovenske ljudskestranke. Dne 03. 01. 1991 semse včlanil v Kmečko zvezo. Vvseh teh letih sem aktivni članObčinskega odbora Izola.

V želji, da bi pomagal oživetiutrip gospodarstva in turizma vIzoli, sem leta 1996 kandidiralna volitvah za Državni zbor invsa leta na občinskih volitvah kotkandidat na listi SLS v Izoli.

Aktualna problematika in pro-gramska videnja članov Sloven-ske ljudske stranke Izola:- Razvoj turizma skladno z raz-

vojem mesta - mesto smoljudje - in podeželja,

- Urejanje prostora s celostnimurbanističnim načrtom terzaščititi kmetijske in zelenepovršine pred divjo pozidavo,

- Rešiti sporna vprašanja medSlovenijo in Hrvaško, pred-vsem morsko mejo v piran-skem zalivu, tako da bo slo-vensko morje mejilo z itali-janskim, s hrvaškim in z med-narodnim morjem,

- Izkoristiti možnosti, ki jih da-je klima, za vzgojo povrtninin drugih kultur, ki zahteva-jo mediteransko podnebje,

- Z zakonodajo doseči finanč-no disciplino, ki podjetjemzagotavlja rast, delavcem pazaslužek.

Poudarki volilnega programa:Zavzemal se bom, da se ustva-

rijo pogoji za ohranitev in rasttemelja naše družbe – družine.

Za dosego tega cilja so potreb-na delovna mesta za člane dru-žine – oče in mati naj zaslužitadovolj, da preskrbita družino. Lesrečna družina lahko poskrbi zaotrokovo prihodnost s primernoizobrazbo, možnostjo izkorišča-nja prostega časa ter za zdrav du-ševno telesni razvoj.

Morska meja med Slovenijo inHrvaško je kljub 13 letni samo-stojnosti Slovenije še vedno ne-definirana. Ribiči smo s svojimpogumnim vztrajanjem na tempredelu morja, ki je nedvomnoslovensko, uspeli ohraniti nacio-nalni interes slovenskega morja.Žrtve so predvsem obmejno pre-bivalstvo in ribiči, ki na tem po-dročju služijo kruh. Ribiči se za-vedamo pomena tega področjain ga mukotrpno poizkušamoohraniti, za zagotavljanje svoje-ga preživetja.

Obljubim, da se bom zavzel,da se uredi morska meja v piran-skem zalivu po načelu »tujeganočemo, svojega ne damo« aliosamosvojitev tudi za nas ribiče.

Moj pogled je uprt v prihod-nost. Odprta dejstva iz preteklo-sti prepuščam zgodovini in prav-ni državi, da jih razreši - da sezacelijo vse boleče rane. Prepri-čan sem, da razvoj Slovenije slo-ni na mladi generaciji. Omogo-čiti jim moramo pogoje, da raz-voj uresničijo.

Spoštovane bralke in bralciOdmeva!

Dovolite mi, da se Vam ponov-no predstavim kot kandidat nalisti SLS za poslanca državnegazbora, tokrat na volitvah 2004.

Rodil sem se v Kopru, leta1956, oče gradbeni delovodja inmati snažilka, štiri leta kasnejesem dobil še bratca. Osnovno šo-lo in splošno gimnazijo sem obi-skoval in zaključil v Kopru, natopa sem kar precej let študiral narazličnih fakultetah od gradbe-ništva do pedagogike, vmes sembil precej aktiven v študentskihzdruženjih in kulturnih društvih,na koncu pa sem si le pridobildiplomo predmetnega učitelja li-kovne in tehnične vzgoje.

Poklic učitelja sem z veseljemopravljal celo desetletje, na šo-lah v Ljubljani in v Kopru vse dotakrat, ko so me moje takratne»družbene aktivnosti« v ekološ-kem gibanju, na listi Zelenih, poprvih demokratičnih volitvah vzačetku maja 1990 nehote pripe-ljale v sam center takratnega po-litičnega vretja: v družbeno poli-tični zbor takratne republiškeskupščine.

To so bili časi hitrih, velikih,za nas prav gotovo zgodovinskihsprememb, ko smo Slovenke inSlovenci končno uresničili tisoč-letne sanje naših prednikov in po-šteno ter odgovorno opravili svo-

ŽarkoPregelj

jo domovinsko dolžnost, čepravni bilo tako lahko kot se komuto danes, iz varne zgodovinskerazdalje, dozdeva, da si upa ta-kratna dogajanja podcenjevati alicelo izničevati!

Verjetno se še spominjate, dasem po osamosvojitvi Slovenijeponovno postal poslanec, takratže na listi SKZ-SLS, za mandatv obdobju od konca 1992 do kon-ca novembra 1996. To je bil man-dat hudih opozicijskih bojevpredvsem za našo parlamentar-no demokracijo, proti divjemulastninjenju družbene lastnine inrazprodaji slovenske zemlje indrugih nepremičnin ob procesupriključevanja k EU.

Velik del svoje delovne ener-gije sem takrat z vodenjem par-lamentarnega odbora za varstvookolja in infrastrukturo usmerjalv pospešeno pripravo ekološkezakonodaje in strateških doku-mentov za načrtovanje promet-ne infrastrukture kot razvojnehrbtenice naše nove države.

Sledil je velik volilni uspehSLS na volitvah 1996, saj smopridobili podporo petine vseh vo-livcev in tako popolnoma upra-vičeno stopili v Vlado s takratvodilno liberalno demokracijo.Glavna teža političnih bojev seje takrat iz parlamenta preneslav vladne sobane. Na neštetih us-klajevanjih in pogajanjih za več-jo proračunsko pogačo za kme-tijstvo, promet, zdravstvo, zna-nost, obrt, turizem in za drugaministrstva, ki jih je takrat vodi-la SLS smo vložili ogromno ener-gije, rezultati so bili dobri inopazne so bile pozitivne spre-membe, žal v javnosti vse prema-lo priznane in večkrat nepravič-no zakrite s podtaknjenimi afe-rami.

V tistem obdobju sem kot dr-žavni sekretar s svojo strokovnoekipo uspešno vodil Urad za ce-ste, s poudarkom na regionalnočim enakomernejšem razvoju inobnovi cestne infrastrukture terčim racionalnejši porabi javnihsredstev. Seveda sem pri temočitno posegel v izredno zaple-teno strukturo najrazličnejšihpodjetniških interesov in koristiposameznikov, ki so v meni vi-deli le prepreko, ki jim prepre-čuje neupravičeno bogatenje ingrabež javnih sredstev.

Ob koncu mandata leta 2000,se je po združitvi SLS in SKD vSloveniji ponovno pojavil pom-ladni preblisk s sestavo desne vla-de, ki pa je žal plesala eno samo

poletje, saj so razdori med pom-ladnimi strankami povzročili po-novno zmago liberalne demokra-cije.

Kljub slabemu uspehu na vo-litvah 2000, ki je bil v veliki me-ri posledica razbitja združeneSLS – SKD, je SLS vseeno sto-pila v vladno koalicijo, čeprav bibolj sodila v opozicijo. Pragma-tična odločitev o izbiri manjše-ga zla nas je žal pahnila v nehva-ležen položaj rezervnega kolesa,tistega, ki zelo malo odloča in vtaki Vladi na odgovornejših me-stih ni bilo več prostora za ljudimojega kova.

Premeščen sem bil na sicer re-lativno ugodno funkcijo namest-nika direktorja Uprave RS za po-morstvo v Kopru, a z zelo majh-nimi pooblastili. Ta premestitev

pa mi je omogočila, da sem poenajstih letih lahko spet delal vrojstnem Kopru, kjer je ves časmojega funkcionarskega manda-ta živela moja družina. Z Mari-no imava sedemnajstletnega si-na Martina in devetletno Valen-

Odmev28

tino, ki sta žal bila večkrat pri-krajšana za tisto vsakdanjo po-zornost, ki naj jo oče da svojimotrokom, saj funkcionarske za-dolžitve vzamejo večkrat več kotcelega človeka.

Po reformi državne uprave seje moje funkcionarsko mesto uki-nilo in skladno z novo zakono-dajo sem šel skozi vse faze ka-drovskih postopkov, da sem lah-ko postal javni uslužbenec zuradniškim nazivom.

In tako sem spet na začetku,statusno sem tam, kjer sem bilpred dvajsetimi leti, ko sem po-stal učitelj, politično pa po mne-njih nekaterih »režimskih« novi-narjev naj bi sodil med »odpisa-ne« politike!?

Ravno to zadnje mi je dalo mi-sliti, da mi je umikanja že dovoljin sem se odločil, ne glede namajhne možnosti za uspeh, daponovno aktivneje posežem vpolitično dogajanje, ki ga žal vpreveliki meri obvladujejo nena-čelni in zgolj za ozke egoističneinterese opredeljeni liberalističnipolitiki.

Takim politikom ne moremozaupati naše prihodnosti, zato jeskrajni čas, da na politično pri-zorišče stopimo vsi tisti, ki želi-mo ohraniti pridobitve naše dr-žavne samostojnosti in jih nad-graditi s socialno bogatejšimi inpravičnejšimi rešitvami, ki bodopomembno prispevale k enako-vrednejši vlogi naše Slovenije vEvropski zvezi.

Izobrazba. Rojen v kmečki dru-žini leta 1946 na Barki v Brkinih,maturiral v Postojni, v Ljubljanidiplomiral iz tehnične matemati-ke, magistriral iz operacijskih ra-ziskav in doktoriral iz informacij-

dr. DragoČepar

skih in upravljalskih ved. Na Fa-kulteti za strojništvo kot docent pre-daval pet let, sedaj tam izvoljen vdocenta.

Izkušnje. Več kot 20 let na In-štitutu Jožefa Štefana uvajal raču-nalništvo v podjetja, tržil, nadzi-ral in vodil domače in mednarod-ne uporabniške, vzgojno izobraže-valne in raziskovalne projekte terna koncu vodil odsek za uporab-no matematiko s približno 50 so-delavci. Od 1993 do 1997 državnisekretar za družino na MDDSZ.Uvedel računalniško podprt si-stem izplačevanja družinskih pre-jemkov, ki izplača letno 100 mili-jard sit 300 000 prejemnikom. Od1997 do 2000 na MORS delal navgojno izobraževalnih projektihza srednješolce, zagotavljanju člo-vekovih pravic in uvajanju duhov-ne oskrbe vojakov, razvoju znans-tveno raziskovalnega dela za var-nost in obrambo ter uvajanju ra-čunalniške podpore pisarniškemuposlovanju. V času ukinjanja us-merjenega izobraževanja in po-novnega oblikovanja gimnazijekot član Strokovnega sveta za vzgo-jo in izobraževanje RS vodil delov-no skupino za obvezne izbirnevsebine. Sedaj direktor vladnegaUrada za verske skupnosti, sodniizvedenec in sodnik porotnik nadelovnem in socialnem sodiščuter član Mestnega sveta Mestne ob-čine Ljubljana. Tu se je z razpra-vami in posebej pripravljenimitočkami zavzemal za slovenščinov javnosti in občinsko družinskopolitiko ter uspel z nekaterimipredlogi (prostor na mestnih av-tobusih za nosečnice in matere zotroki, občinska čestitka materampo porodu,..). Kot član komisijeza mednarodno sodelovanjevzpodbuja sodelovanje z mesti inobčinami s slovenskim prebivals-tvom v sosednjih državah.

Zavzema se za pravno državo,demokracijo, človekove pravice,posebej versko svobodo, pravicedružine, večjo vlogo družine invečjo državno podporo, šolo pomeri otrok, razvijanje ustvarjalno-sti in osebnih darov, programepodjetništva za mlade, sodelova-nje staršev, dijakov in študentovter odpiranje šole v družbo. Na ra-diu, TV, okroglih mizah, v 200 pi-snih prispevkih ter še več samostoj-nih predavanjih v Sloveniji, zamejs-tvu ter zdomstvu širil družini inživljenju prijazne misli, napisalknjigo Za družino in življenje tereno poglavje knjige Človekovepravice v Sloveniji danes.

Je članstranke od nje-ne ustanovi-tve, prej pa nibil v nobenistranki. Bil ječlan sveta,član mestnegaodbora, pred-sednik stro-kovnih komi-sij, četrtnega

odbora, kandidiral na državnih inobčinskih volitvah ter delal na po-dročjih družine, vzgoje, izobraže-vanja, zaposlovanja mladih in zna-nosti.

Posebej mu je pri srcu sloven-ska beseda, rodna Primorska, po-sebej Brkini in Kras, slovensko na-rodno vprašanje in zgodovina. Trisezone je kot študent vodil obisko-valce v Škocjanske jame. Za ma-turo je izbral Trst po drugi svetov-ni vojni. Rad pove kako pesemDragotina Ketteja, Alojza Grad-nika in Alberta Miklavca. Pozna-mo ga po vodenju ekskurzij v Br-kine in na Kras, k Tržaškim terBeneškim Slovencem ter po spo-minskih krajih soške fronte. Zav-zema se za visokošolsko središče

v Sežani in Štanjelu, za boljšopovezavo kraških občin med se-boj pri skupnih projektih in so-delovanje s sosednjimi občina-mi s slovenskim prebivalstvomv Italiji; enakomeren razvoj pod-jetništva, ohranitev kulturne innaravne dediščine ter pospeše-vanje kmetijskih in dopolnilnihdejavnosti, ki bi z ohranitvijo inuvedbo razpoznavnih pridelkovohranilo kraške in brkinske vasi.

Tuji jeziki: angleščina, itali-janščina, francoščina in nemš-čina.

Poročen, z ženo Ano imatapet otrok.

Sem Vladimir Čeligoj, rojen1954 v Postojni. Po končani os-novni in srednji šoli sem nada-ljeval študij na Ljubljanski uni-verzi ter 1979 diplomiral iz zgo-dovine. Prva zaposlitev je bila vdomačem kraju v Ilirski Bistricikot tajnik kulturne in raziskoval-ne skupnosti. Želja po znanju otrgovanju me je potegnila v iz-popolnjevanje v zunanji trgovi-ni ter v komercialne posle vse doleta 1996, ko sem kandidiral inbil izvoljen v Državni zbor Re-publike Slovenije. Mandat 96-2000 je bilo intenzivno obdobjepriprav in prilagajanj za vstopSlovenije v EU in NATO, karnas je poslance najbolj zaposlo-valo. Po končanem poslanskemmandatu sem se zaposlil na Mi-nistrstvu za kmetijstvo gozdars-tvo in prehrano v službi za EUin mednarodne odnose kot dr-žavni podsekretar.

Svoje politično delovanje sempričel leta 1994, ko sem bil izvo-ljen v občinski svet Ilirska Bistri-ca za mandat 94-98 ter nato še

VladimirČeligoj

29Odmev

za mandat 98-2002. Vedno semprepričan v možnost boljšega inkvalitetnejšega kar je tudi moje vo-dilo pri delovanju v politiki.

Ilirska Bistri-ca je v obdobjupo letu 1985doživela velikegospodarske inzaposl i tvenepadce. Todaobstajajo po-tenciali tako vljudeh kot v po-ložaju teh kra-jev, ki bodo po-tegnili voz

navzgor.Gimnazija, ki letos septembra

ponovno začenja svoje delova-nje, bo prav gotovo dala svojutrip, živahnost ter pomen takokraju kot ljudem. Za ustanovitevgimnazije v Ilirski Bistrici sem setudi sam zavzemal že leta 1995v Občinskem svetu, ko smo spre-jeli sklep o namenski rezervacijiosrednje kasarne v Trnovem zanamene bodoče srednje šole. Tu-di v času poslanskega mandataso bile moje aktivnosti usmerje-ne med drugim v ustanovitevgimnazije.Tako sta združeno ho-tenje in politična volja obrodilarezultat v ustanovitvi gimnazije,česar se skupno z vpisanimi di-jaki in njihovimi starši veselimtudi sam. Tako dijakom kot tudigimnaziji kot ustanovi želim do-ber start in uspešno nadaljevanjev naslednjih letih.

Ilirska Bistrica potrebuje novzagon v gospodarstvu, ki ga lah-ko doseže z novimi investicijami

dobrih vlagateljev. Moja skrb bonamenjena, da se pospeši uredi-tev komunalno opremljenih zem-ljišč za mala in srednja podjetjatako v Ilirski Bistrici kot v Podgra-du, kjer obstajajo realne možno-sti za gospodarski razvoj ter tudihotenja lokalne skupnosti.Z novi-mi vlaganji bo dana možnost zazaposlitve mladih ter s tem razvojnaših krajev.

Potenciali za razvoj turizma soglede na geografsko lego naše ob-čine ter glede na številne naravnedanosti dobra osnova za pridobi-tev vlagateljev razvoja turizma.

Našo občino moramo povezatiz avtocesto v čim krajšem času. Stem bomo približali naše kraje Ko-pru, Trstu in Ljubljani, obenem pabodo ta mesta postala bližja nam.Avtocesta bo dala nove možnostiza gospodarski razvoj ter poveza-la naše področje na eni strani zItalijo na drugi strani pa s sosed-njo Hrvaško.

Bistriška populacija se trenut-no stara, ker so mladi in izobra-ženi kadri prisiljeni iskati zaslužekv bližjih večjih mestih po Sloveni-ji.Center za socialno delo, Domstarejših občanov, Zdravstvenidom ter druge socialne ustanoveodigravajo pomembno in nepo-grešljivo vlogo. Pritegnitev novihinvesticij ter skupna volja po do-segu zaposlitvenih ciljev bo poži-vila naše kraje in dala novega za-gona.

Združeni in enotni v volji in ho-tenju bomo dosegli zastavljene ci-lje. Za Ilirsko Bistrico, za Sloveni-jo, v slovenskem parlamentu!

Josip Bajc, rojen 08.03.1949,poročen, oče dveh sinov in de-dek dveh radoživih vnukinj.

Po končani srednji gozdarskišoli, sem se za skoraj štirinajstlet zaposlil pri GG (gozdnemgospodarstvu) Postojna in oprav-

Josip Bajc

ljal različna dela gozdarskega teh-nika.

Leta 1984 sem se za skoraj de-set let zaposlil na občini Postoj-na, kot referent za kmetijstvo, goz-darstvo, lov in ribolov, pri čemersem opravljal tudi veliko drugihdel, med drugim, vodil številne po-stopke denacionalizacije, v letu1994 pa opravljal nepoklicnofunkcijo predsednika Skupščineobčine Postojna.

V letih 1988 - 1991 sem uspe-šno končal študij ob delu, na Viš-ji pravni šoli v Mariboru.

Leto 1994 sem bil prvič izvo-ljen za župana občine Postojna indrugič leta 1998.

V letih 1996 - 2000 sem bil po-slanec SLS-a v DZ-u RepublikeSlovenije.

Sedaj pa sem zaposlen na UEPostojna kot višji referent II. inopravljam delo svetovalca- infor-mator

Na predlog občinskega odboraSLS občin Pivka in Postojna semsprejel ponovni izziv, da kandidi-ram na letošnjih državno zborov-skih volitvah.

Da sem sprejel ta izziv, me jevodila želja, da ponu-dim volivcem in voliv-kam, svoje znanje inizkušnje v političnemdelu in delovanju, kinaj doprinesejo mojdelež k uresničitviprograma SLS-a s slo-ganom “OhranimoSlovenijo”.

Sedaj, ko so uresni-čeni veliki cilji našemlade države, njenasamostojnost, prepoznavnost vsvetu, vključenost v Nato inEvropsko unijo je prav, da v na-slednjem mandatu DZ-a Republi-ke Slovenije, damo večjega pou-darka tudi “manjšim” ciljem, ki soprav tako pomembni za nadaljnjirazvoj in obstoj Slovenije in pred-vsem slovenstva.

Zato se bom v primeru izvoli-tve za poslanca DZ-a, skupaj zdrugimi poslanci SLS-a in pro-gramsko sorodnih strank zavze-mal za obravnavo in sprejem ta-kih odločitev DZ-a, ki bodo zago-tavljale uresničitev programa SLS-a pod sloganom “Ohranimo Slo-venijo”, posebej pa bom dal pou-darka odločitvam, ki bo-do prispevale k:

- skladnem regionalnem razvo-ju države na vseh področjih, pričemer naj bodo strukturni skladipredvsem pa finančno samostoj-nejše občine nosilec tega razvoja

na vseh področjih,- ker sem odraščal in ustvar-

jal, predvsem na podeželju, so miznani problemi s katerimi se sre-čuje naš človek, ki živi tu, zatobom podpiral vse rešitve vladein DZ-a, ki bodo imele za posle-dico, človeka vredno življenjepredvsem ljudi, ki so in ki ohra-njajo našo kulturno krajino zvseh vidikov,

- ker živim na Notranjsko-kraš-kem območju, ki ga zaznamuje-jo svetovno znani turistični bise-ri se bom zavzemal, da bo turi-zem dobil tisto veljavo, ki mu gre:promocija lepot kraja, ljudi, nji-hovega dela, da pa bomo to lah-ko dosegli, moramo v prihod-njem mandatu DZ-a doreči,kaj bo s cestno povezavo Postoj-na - Jelšane, kaj je z dodatnimivlaganji v drugo turistično infra-strukturo,

Odmev30

- ker sem kar osem let bil žu-pan srednje razvite Slovenske ob-čine, ki je za zadovoljevanje os-novnih nalog, vsa leta dobivalasredstva t.i. finančne izravna-ve, ki je dobivala z zakonompredpisane naloge in so se lete nanašale predvsem na “komu-nalni” nivo, se bom kot poslaneczavzemal za ustanovitev pokra-jin, na katere naj država prenesedel svojih pristojnosti, seveda pamorajo prizadete skupnosti datisoglasjem k ustanovitvi le teh.

Ni toliko pomembno, kaj je bi-lo včeraj, pomembno je kaj je da-nes, predvsem pa je pomembnokaj bo jutri, zato stopimo skupajza boljši jutri vseh nas,

- ki tu živimo, zagotoviti mo-ramo vsem državljankam in dr-žavljanom R Slovenije, primer-no zdravstveno varstvo, brez ve-likih čakalnih dob in doplačil,stanovanjska politika mora omo-gočiti mladim družinam, da za-živijo kot zelo pomembna celicanaše države,

- ki se tu učimo, moramo za-gotoviti v največji možni meribrezplačno devetletko, dijakomšolanje v bližini kraja bivanja,študentom ustrezno štipendijskopolitiko z zadostnim številomštudentskih domov - ki tu dela-mo, zmanjšati nezaposlenost zustrezno davčno politiko, pa tu-di koder je to potrebno z ustrez-no finančno pomočjo in

- ki tu uživamo sadove svojegadosedanjega dela, moramo zago-toviti mirno in varno preživetjejeseni življenja.

mag.Milan Turk

GojimirMozetič

Rodil sem se 16.09. 1948 v Dorn-berku, zdaj pa stanujem v Rožni doli-ni v Novi Gorici.

Star sem 56 let. Imam dva odraslaotroka; sina arhitekta in hčerko sto-matologinjo. Sem univ. dipl. ing. stroj-ništva in sem bil dobrih 20 let zapo-slen v gospodarstvu. Kruh sem si slu-žil kot konstruktor, projektant, pa tu-di kot razvojni in prodajni inženir. Šti-ri leta sem bil na Mestni občini NovaGorica načelnik oddelka za infra-strukturo in gospodarske javne služ-be, zdaj sem pa že šest let direktorjavnega podjetja Kumunalna energe-tika Nova Gorica. V letih med 1998in 2002 sem bil na Mestni občini No-va Gorica podžupan, sem pa tudi žetudi šesto leto mestni svetnik.

V stranko, takratno SKD sem vsto-pil v letu 1993 in sem do danes akti-ven član. Ves čas sem bil član občin-skega odbora, pet let tudi njegov pred-sednik. Na strankarski listi sem kan-didiral na treh lokalnih volitvah, dva-krat pa tudi za župana in se enkratcelo prebil v drugi krog.

Problem Mestne občine Nova Go-rica v zadnjem času je, da v Držav-nem zboru že leta ni ustrezno zasto-pana, počasi a vztrajno izgublja šte-vilne, predvsem državne institucije intudi gospodarsko stagnira. Namesto,da bi se stanje popravljalo, se iz leta vleto poslabšuje.

Za izboljšanje kvalitete življenjamojih sokrajanov, bi morali najprejpriskrbeti številna stanovanja za mla-de družina in poskrbeti za ekologijo,zlasti za čistilne naprave in čist zrak,ki je v Novi Gorici pogosto proble-matičen.

Nova Gorica bi morala, kot obmej-no mesto in obmejna občina, za skup-ne projekte s sosednjo Italijo in so-sednjim mestom Gorico, od EU pri-dobiti mnogo več sredstev kot ji je touspevalo doslej in s tem denarjem iz-boljšati stanje predvsem na področjuekologije in dvigu gospodarske rasti.

EVROPA JE TU. TAKO KOT JEV EVROPI, NAJ TUDI V SLOVEN-JI »SLS« POSTANE VODILNASTRANKA!

Rodil sem se leta 1969 v Šem-petru pri Gorici, kjer tudi živim.Sem poročen in oče dveh otrok.

V domačem kraju sem obisko-val osnovno šolo, srednjo šolo pasem zaključil v Novi Gorici leta

1987. Leta 1998 sem odslužil vojaš-ki rok in se vpisal na Fakulteto zaelektrotehniko in računalništvo vLjubljani, kjer sem leta 1993 diplo-miral, leta 1997 pa magistriral. Popoklicu sem magister elektrotehni-ke. Moja prva zaposlitev je bila naFakulteti za elektrotehniko in raču-nalništvo, kjer sem bil mladi razi-skovalec. Kasneje sem se zaposlil vkranjskem podjetju Iskratel. Od le-ta 1997 sem zaposlen v lastnempodjetju, ki se ukvarja z informatiko.

S politiko se ukvarjam že od leta1992. Še kot študent sem postal člansveta krajevne skupnosti Šempeter priGorici. Leta 1998, ko sem dokončalštudij, sem kandidiral za župana ta-krat ustanovljene občine Šempeter –Vrtojba. Kljub temu, da smo se za us-tanovitev občine zelo zavzemali in pritem z velikim naporom uspeli, pa mije v drugem krogu volitev za uspehzmanjkalo 5% potrebnih glasov. Po-stal sem član občinskega sveta, v ka-terega sem bil ponovno izvoljen tudina volitvah leta 2002.

Leta 1996 in leta 2000 sem kan-didiral za državni zbor v Novi Go-rici in primestju. Na letošnjih voli-tvah pa kandidiram v volilnem okra-ju, ki obsega okolico Nove Gorice.

Član Slovenskih krščanskih de-mokratov sem postal leta 1992. Za-čel sem kot tajnik v krajevni organi-zaciji SKD. Med leti 1994 in 1996sem sodeloval kot strokovnjak za te-lekomunikacije v strankini komisijiza infrastrukturo in okolje. V teh le-tih je bila stranka SKD v vladi instrankina komisija je tesno sodelo-vala z resornimi ministrstvi. Med le-ti 1994 in 1999 sem bil član Svetastranke SKD. V letih 1997 in 1998sem bil predsednik Občinskega od-bora SKD Nova Gorica, od leta1998 do 2000 pa predsednik Občin-skega odbora SKD Šempeter-Vrtoj-ba. Ves čas sem bil tudi član Regio-nalnega odbora SKD Severna Pri-morska. Po združitvi SKD in SLS vletu 2000, sem postal predsednikObčinskega odbora SLS+SKD Šem-peter-Vrtojba, ki ga vodim še danes.Od leta 2001 vodim tudi regionalniodbor SLS Ajdovsko – Goriške. Na

lanskem kongresu sem bil izvoljenv Izvršilni odbor SLS, kot član IO pase redno udeležujem tudi sej svetaSLS. Kot poslanec bi aktivno sodelo-val pri oblikovanju strankine politike.

Danes bi v Sloveniji izpostavil pred-vsem tri probleme s katerimi bi se kotposlanec najbolj ukvarjal. To so:

- Skladen regionalni razvojDa bi dosegli skladen regionalni

razvoj, je nujno z zakonom ustano-viti pokrajine s svojimi pristojnost-mi, ki jih prevzemajo od države. Po-krajine bi morale imeti tudi svoj pro-račun. Le na ta način je mogoče napokrajinskem nivoju zastaviti učin-kovito razvojno politiko, ki ni ved-no odvisna od dobre volje državneoblasti. Med pokrajinami vidim tu-di Severno Primorsko ali Goriško.

- Problematika mladih, ki se po-vezuje z zaskrbljujoč- o demograf-sko sliko Slovenije

Mladi se danes srečujejo pred-vsem z dvema problemoma, ki pase med seboj tesno prepletata. Tosta: iskanje prve zaposlitve in pri-mernega stanovanja za oblikovanjelastne družine. Država mora stimu-lirati zaposlovanje iskalcev prve za-poslitve, posebna skrb mora biti na-menjena zaposlovanju mladih ma-ter. Če želimo izboljšati demograf-sko strukturo prebivalstva, je nujnopred skrajnimi ukrepi, kot so pove-čanje priseljevanja, poskusiti dvig-niti rodnost. Staršem majhnih otrokje potrebno ponuditi ugodnosti, sajse morajo najbrž tudi oni v tem ča-su odreči marsikateremu ugodju.Vrtci so predragi, in ne morejo bitiizključna skrb občin. Država bi mo-rala v nove državljane vlagati več.Novi državljani pač niso več samopo sebi umevno dejstvo.

- Gospodarski razvojDržava bi morala v veliko večji

meri poskrbeti, da bi se na sloven-skem trgu zmanjšali monopoli. Tiso namreč največji generator de-struktivnega gospodarskega okolja.Neenakopravnost na trgu zavirapodjetniško pobudo in nujno po-trebne investicije. Zaradi vstopa Slo-venije v EU in globalne konkuren-ce je potrebno bolje skrbeti za kon-kurenčnost našega gospodarstva.Tega ni mogoče urediti z zmanjše-vanjem plač, saj je razmerje med ce-nami, ki so evropsko primerljive inplačami, ki so pod evropskimi zaSlovenijo neugodno. Potrebno je to-rej povečati produktivnost z uvaja-njem novih tehnologij in zmanjšatidruge stroške, ti pa so predvsem po-vezani s potrebami države in osta-lega »javnega sektorja«.

31Odmev

Sem Branko Tomažič. Rojensem 4. maja 1961. Po poklicusem ing. kmetijstva. Sem poro-čen in oče treh otrok.

Živim na kmetiji s starši in ob-delujem skupaj s svojo družinoin starši srednjo kmetijo, ki je us-merjena v vinogradniško in živi-norejsko proizvodnjo.

Zaposlen sem v KZ Vipava, di-rektor.

Do sedaj bil zaposlen na raz-ličnih delovnih mestih od sveto-valca v kmetijski zadrugi Vipa-va, do vodje enote na farmi Vi-pava, predsednik Izvršnega sve-ta Občine Ajdovščina v letu1994, tajnik občine Vipava, po-slanec DZ RS v mandatu 1996,sedaj vodim Kmetijsko zadrugoVipava.

Moje glavno načelo je delova-ti v dobrobit prostora in kraja vkaterem živim. Pomagati okoljuin posameznikom v dvigovanjukvalitete življenja. Ni mi vseeno,kako bo Slovenija in Vipavskadolina nadaljevala pot v Evrop-skem prostoru in ohranjala svo-jo indentiteto, narodno zavest,svoj jezik in naravno in gospo-darsko bogastvo. Zavzemam sein se bom še v bodoče za ohrani-tev podjetij, delovnih mest, v skr-bi za pošteno socialo, ohranja-nje kmetijstva in podeželja pose-ljenega in kultiviranega.

Za kandidaturo sem se odlo-čil, zato ker poznam delo parla-menta in poznam težave s kate-rimi se srečujemo v občinah, gos-podarstvu in kmetijstvu. S svoji-mi dolgoletnimi izkušnjami intrdno, pokončno vizijo lahko ve-liko doprinesem za dobrobitvseh nas. Sem zagovornik jasnihin čistih nazorov brez dlake najeziku.

Sem Stanislav Brenčič. Pozna-te me. Izteka se namreč že desetoleto moje poklicne poti v politiki.Po štiriindvajsetih letih službova-nja v gospodarstvu sem ob konculeta 1994 nastopil funkcijo poklic-nega župana občine Logatec.Spoznanje, da je za uspešno vo-denje občine in s tem za zagotav-ljanje čim boljših možnosti za kva-liteto življenja občank in občanovter s tem državljank in državlja-nov v nekem lokalnem okolju nuj-no zagotoviti čim bolj neposred-ne in pristne stike ter s tem vpliv-ne možnosti pri državnih organih,me je na temelju zaupanja volivkin volivcev notranjskega volilnegaokraja pripeljalo v že dva manda-ta opravljanja funkcije poslanca vDZ RS.

Temeljno izhodišče in podlagaza moje delo v politiki izhaja izdejstva, da sem od malih nog na-vajen veliko in predano delati inda mi je že od otroštva naprej pri-rojen občutek za sočloveka, obču-tek za medsebojno spoštovanje ternegovanje in priznavanje različno-sti med ljudmi. Kar dolgoletno de-lo v gospodarstvu pa mi je dalozmožnosti za ocenjevanje realno-sti ter nujno potrebno kritičnostdo vseh negativnih odklonov oduveljavljenih družbenih norm, karše posebno velja pri neposrednihodnosih med ljudmi, pa naj si tobodi odnos med staršem in otro-kom, učencem in učiteljem, pa-cientom in zdravnikom, odnosmed delavcem in vodilnimi usluž-benci ter lastnikom in ne nazad-nje odnos med revnim in bogatim.

Poznavanje in stalno spremlja-nje življenja ter ekonomsko social-nega stanja ljudi v mladi državiSloveniji in še posebno širši No-

StanislavBrenčič

tranjski mi je bilo vodilo za stalnaprizadevanja, da se skozi ustrez-ne zakonske predloge in skoziključni akt DZ, to je, državni pro-račun RS ter skozi ukrepe VladeRS manjšajo razlike tako v gospo-darskem razvoju, kakor v vsesplo-šni kvaliteti bivanja in življenja lju-di. Za to, da državljanke in držav-ljani sprejmejo svojo državo ssvojim notranjim počutjem, ki mo-ra vsebovati veliko optimizma, tu-di za svojo domovino, smo poslan-ke in poslanci DZ in še posebnoVlada RS poklicani in odgovorni.Tega dejstva sem se kot poslanecin še posebno v tem mandatu, kosem vodil odbor DZ za zdravstvo,delo, družino, socialno politiko ininvalide zavedal ter se po svojihnajboljših močeh prizadeva spre-minjati stvari, ki v praksi niso do-bre in so za narod kot celoto kajšele za nemočnega posameznikaslabe. Pri mojem ravnanju sem vnajvečji možni meri izhajal iz te-meljnih vrednot slovenstva, ki jihvsebuje politični program SLS, če-ravno lahko in žal tudi moramugotoviti, da sem kljub najboljšivolji in vloženem trudu bil tudineuspešen. Povsem mirno pa lah-ko zatrdim, da smo SLS v zadnjihdveh mandatih z ne lahkim delo-vanjem v Vladi, ki pa je bila v zad-njih dveh letih pod taktirko zad-njega predsednika vlade polna ne-kritične arogance in populizma,za dobro slovenskega človeka na-pravili veliko. Prav zaradipoznavanja teh dejstev malo zgrenkobo sprejemam odnos volil-nega telesa do SLS, ki izhajajočiz preko stoletne politične tradi-cije ne goji radikalnih pristopovtemveč spreminja stvari v našihmedsebojnih odnosih in v vsakod-nevnem življenju na strpen načinz vsebino vrednot, ki so Slovens-tvo ohranile skozi dolga stoletja vnemili soseščini veliko večjih na-rodov in ga bodo ohranile tudivnaprej, ko smo s temi sosedi po-stali medsebojna skupnost v ok-viru EU.

Nič drugače, kot sem v politikidelal in deloval in se po svojih mo-čeh prizadeval življenje tako v ma-terialnem kakor duhovnem smisluspreminjati na boljše do sedaj, nemorem delati tudi v naprej v koli-kor bo to volja volivk in volivcevtakšna, da mi bo zaupan še enmandat.

Mogoče je nizati, napovedova-ti, obljubljati in predstavljati v ne-dogled vse to, kaj bodo moja bis-tvena in ključna prizadevanja v

prihodnjem mandatu, če mi gabodo volivke in volivci zaupali,vendar pa želim vse to strniti vnekaj besed. Vse to kar občutimv dobrem in slabem sam in karželim ter pričakujem, da se mispremeni na boljše in me kot člo-veka pomiri ter navda s pozitiv-nim odnosom do življenja, se mo-ra zgoditi hkratno tudi vsem mo-jim sodržavljankam in sodržavlja-nom RS, tako da nam bo ta našamlada in ambiciozna država tudivsem k srcu vrasla Domovina. Stem ciljem in razumevanjem soč-loveka, svojega bližnjega, se po-dajam na tokratne državnozbor-ske volitve ob odločenosti, da bomoje nadaljnje delo za ljudi teme-ljilo na dobrih in tudi slabih iz-kušnjah iz dosedanjega dela terizhajalo iz vrednot, ki so globo-ko zasidrane in poudarjene v pro-gramu SLS, vrednote, ki so na-pravile iz nas trden in ponosen na-rod.

Vinko Tomšič, roj. 17.10.1939, stanujoč Idrijska 23, Vrh-nika.

V mislim rad večkrat zaidemmed tiste spomine in čas, ko smose po nekem posebnem naključ-ju našli na isti, še ne uhojeni ste-zi. Po njej je bila hoja vse prejkot lahka, toda prevevala nas jevnema in korajža enaka prvopri-stopnikov. Verjeli smo, da trasi-ramo pravo uporabno pot, še zadolgo let in zanamce.

Pot nas je kljub omahovanju, te-žavam in neprijetnostim vodila na-prej. Vsako toliko časa pričakuje-mo, da se nam mogoče kdo pri-ključi na poti. Letos jeseni recimo.Saj je hoja v večji družbi ponava-di prijetnejša, polna smeha. Za vsa-kega, ki omaga, nam je žal.

VinkoTomšič

BrankoTomažič

Odmev32

Jesen – čas pobiranja pridel-kov. Jesen – čas volitev. Obojepovežimo s skrbnim delom, čenam je do letine in glasov. Zav-zeto delo se je začelo spomladiin pred štirimi leti. Če smo tospregledali bo opaženo v skri-njah in skrinjicah. Škoda.

V letošnji jeseni nam ne bo žalstrganih čevljev, odrgnin in prasks poti. Veselimo se, da smo nazačrtani poti izpred dobrega de-setletja.

Osebni podatki:Rojen 22.12.1946 v Novem me-stu, poročen, dva otrokaIzobrazba:Osnovna Šola Vas Fara v Koste-lu, Tehniška šola za strojno stro-ko v Ljubljani,Fakulteta za strojništvo v Ljub-ljani: univ. dipl.inž.str., magiste-rij, doktorat teh. znanostiZaposlitve:Tovarna pisalnih strojev Tops,SavljeZEISS Ikon AG, StuttgartUniverza v Ljubljani, Fakultetaza strojništvo,Lokalna samouprava:Svet krajevne skupnost Škofljica:1992 do 1995, predsednik, po-budnikov nastanka občine,Občina Škofljica: 1995 do 1998, žu-pan, neprofesionalno,

dr. JožeJurkovič

1999 do 2002, župan, neprofesionalno2003 dalje, župan, neprofesionalno

Pobudnik, soustanovitelj inčlan več občinskih društev, pobud-nik in izdajatelj prvega krajevne-ga glasila v letu 1993

Članstva:- Društvo za obdelovalne tehno-

logije Slovenije,- član delovne skupine lokalnih

skupnosti za pripravo zakonoda-je na področju uvajanja pokrajin— namestnik člana v Zbornici re-gij v Kongresu lokalnih in regio-nalnih oblasti sveta Evrope,

- član komisije za izobraževanjepri Andragoškem centru,

- član predsedstva Združenjaobčin Slovenije,

Delo:Jože Jurkovič je v letu 1992 za-

čel z aktivnim delom kot predsed-nik sveta KS Škofljica. Prizadevnodelo v kraju je ob nastajanju obči-ne, za katero se je javno zavzemal,rezultiralo v prvo izvolitev za župa-na. Postavljanje temeljev občine jepomenilo temeljito spoznavanjepraktičnega usklajevanja interesovin uveljavljanje koristnih projektovza občane. Pošteno delo je rodiloše dve naslednji večinski izvolitvi navodilno občinsko mesto.

Novo pokopališče, izgrajena vo-dooskrba, obnovljeni vrtci in os-novne šole, odvajanje odplak, ure-ditev cest in pločnikov pomenijoza skupnost velik razvojni skokzadnjega desetletja. Letos poso-dobljeno osrednje križišče in no-va šolska stavba pomenijo novokakovost življenja za mladi rod,urejene prometne tokove in videzkraja. Vse to je doseženo z opti-malnim razporejanjem občinskih

sredstev ter ob uspešno izvedenidelitvi premoženja nekdanjih ob-čin ter pridobivanju dodatnihsredstev.

Jože Jurkovič dela na Fakultetiza strojništvo. Kot asistent, razi-skovalec in predavatelj je vsa leta

v neposrednem stiku z mladim ro-dom, ki ga izobražuje in usmerjaza tehnične poklice ter povezujes slovensko strojno industrijo. Iz-kušnje in predanost delu za člove-ka in skupnost, občana in držav-ljana, so podlaga njegovemu delu.

Prihodnost:- ustvarjanje pogojev za evropsko

življenjsko raven državljanov,- usklajevanje raznoterih strankar-

skih hotenj v korist ljudi,- racionalno porabo državnih

sredstev,- izboljšanje pogojev za delo lokal-

nih skupnosti,- posodobitev prometnih razmer

v podregiji.10 let županovanja = 10 let zau-

panja

Rojen sem 22. 5. 1950. Maturiralsem na gimnaziji Poljane. Aktiv-no igral košarko pri Slovanu. Di-plomiral sem na Ekonomski fakul-teti v Ljubljani 1973 na smeri med-narodna menjava. Po služenju vo-jaškega roka l. 1975 prevzel vode-nje finančne opreme v izvozu odl. 1979 do 1990 kot komercialist Iin vodja projektov. V tem času vo-dil vrsto projektov opreme objek-tov v desetih državah na bližnjemin srednjem vzhodu pa tudi vEvropi in ZDA.V tem času sem pridobil številneposlovne izkušnje in se seznanilpredvsem z muslimanskim nači-nom življenja. L. 1989 sem sou-stanovil zasebno podjetje. L. 1989sem se pričel poklicno ukvarjati spolitiko, ko postanem predsednikIS občine Ljubljana-center in na-čelnik oddelka za gospodarstvo.L. 1995 izvoljen v Mestni svet Molna listi SKD prav tako l. 1998. L.2002 pa ponovno izvoljen na Listiza čisto pitno vodo.

MihaelJarc

Aktivno obvladam dva svetovnajezika, govorim pa še tri.Poročen že skoraj 3o let, z ženoMagdaleno imava štiri otroke vstarosti od 15 do 26 let.Kratek program:Poleg programa SLS dajem pou-darke sledečim glavnim usmeri-tvam:• Slovenija je dežela, domača

hiša pretežno slovenskeganaroda, zato imamo Sloven-ci že po mednarodni konven-ciji o pravicah narodov pra-vico drugim manjšim pripad-nikom narodnosti predvsempripadnikom islamskega na-čina življenja določiti načinesobivanja, tako da ne priha-ja do arhitekturnega nasiljanjihovih verskih objektov,nad prevladujočo arhitektur-no značilno za slovensko kra-jino. Slovenija kot majhnadežela se ima tudi pravico us-trezno zaščititi pred elemen-ti nasilja, ki jih v mednarod-nem merilu islamska vera ka-že drugod po svetu.

• Čista pitna voda postaja pr-vovrstnega strateškega pome-na, Slovenija ima še vednomožnost, da svoje obilne vi-re pitne vode zaščititi in si obtem ohrani primerjalne pred-nosti, ki jih ima tudi v evrop-skem merilu. To bi lahko sto-rili tudi tako, da se slovenskekmetije, ki imajo povprečnomajhne obdelovalne površi-ne v veliki meri preusmerijona sonaravno pridelavo hra-ne in poljščin, kajti nebrzda-na uporaba fitofarmacevt-skih sredstev lahko nepovrat-no zastrupi podtalnico.

FrancePance

Viška c. 54 a1000 LjubljanaPodpisani Franc Pance sem

bil rojen 4.4.1951 na Viču v Ljub-ljani. Odraščal sem v kmečki

33Odmev

Sem Janez Oven, podjetnik,inovator in politik. Rojen sem 23.09. 1941 na Dobrovi, kjer tudi ži-vim. Obiskoval sem Osnovno šo-lo na Dobrovi, gimnazijo na Vičuv Ljubljani, poklicno šolo ter obdelu tudi srednjo strojno šolo.

Leta 1960 sem se zaposlil in bilzaposlen do leta 1968. Z ženo svanato ustanovila družinsko firmoOVEN-SET Ladislava & Janez, zdejavnostjo »strojegradnja in ter-mična obdelava kovin«. Pri delu

JanezOven

sem se stalno dodatno izobraže-val in s tem dosegel, da sem uspe-šen inovator z več priznanji (IN-OVATOR LETA) in priznanji ssejmov za nove rešitve. Naši izdel-ki so priznani doma in v tujini. Todružinsko podjetje danes uspešnovodita najini hčeri.

V tem obdobju sem bil politič-no in gospodarsko aktiven in si-cer kot: predsednik KS, predsed-nik ZZD občine Ljubljana-Vič-Rudnik, član nadzornega svetaUBK-SKB in NLB, svetnik vDRŽAVNEM SVETU, župan ob-čine Dobrova-Polhov Gradec, us-tanovitelj in predsednik »sekcijekovinarjev Slovenije« in predsed-nik Območne Obrtne ZborniceLjubljana-Vič, ustanovitelj in pred-sednik KLUBA SP pri SLS.

Iz dela, ki sem ga opravljal innalog, ki so mi bile zaupane, vem,da so mi ljudje zaupali in da imambogate izkušnje.

Vse do sedaj pridobljeno zna-nje in izkušnje bom lahko korist-no porabil kot poslanec, če bomizvoljen.

Stopimo skupaj, povežimo se,da bomo ustvarili Slovenijo varno,uspešno in prijetno za vse!

Rodil sem se 4. 8. 1938 v Ljub-ljani v podjetniški družini. Oče jebil ustanovitelj in lastnik gradbe-nega podjetja. Šolal sem se v Ljub-ljani in študij leta 1964 zaključilz diplomo iz gradbeništva. Istegaleta sem se poročil z Miro Olup.Imava dve odrasli hčeri, ki sta žediplomirali iz računalništva ozi-roma prava in imata že lastni dru-žini. Po odsluženju vojnega rokasmo odšli in sem se zaposlil naj-prej v Nemčiji in kasneje v Švici.Med bivanjem in delom v Švicisem leta 1968 vpisal podiplom-

dr. AndrejUmek

ski študij gradbeništva na Univer-zi v Ljubljani. Leto kasneje semuspešno kandidiral za Fulbrigh-tovo štipendijo in se zato vrnil vLjubljano in se začasno zaposlilna Zavodu za raziskavo materia-la in konstrukcij. Leta 1971 semagistriral in odšel na doktorskištudij v ZDA na Illinois Institu-te of Technology. Svoje doktor-sko delo se obranil decembra1973 in se vrnil domov. Ker vLjubljani zaradi nedovoljnih mo-ralno-političnih kvalitet nisemmogel dobiti trajne zaposlitve,sem delal kot pogodben razisko-valec, leta 1976 pa odšel na ta-krat novoustanovljeno Tehniškofakulteto Univerze v Mariboru inkot docent začel svojo akadem-sko kariero. Leta 1978 sem bilizvoljen za izrednega in leta 1983za rednega profesorja. Med svo-jin delo sem objavil preko pet-deset člankov pretežno v tuji pe-riodiki in izdal tri univerzitetneučbenike. Opravljal sem tudi večakademskih funkcij. V obdobju1991-1999 sem bil prorektor in1999-2003 član Senata Univer-ze v Mariboru. V 5. Okvirnemprogramu Evropske Unije sembil in v 6. Okvirnem programusem član programskega odborain kontaktna oseba za R. Slove-nijo.

Politično sem se začel udejs-tvovati z ustanovitvijo Slovenskedemokratične zveze leta 1989.Naslednje leto sem postal pred-sednik občinskega odbora Ljub-ljana-Center in predsednikDEMOSA v Ljubljani. Na sled-nji funkciji sem ostal do razpu-stitve DEMOSA. Na kongresuSDZ leta 1991 sem bil izvoljenza podpredsednika in na nasled-njem kongresu 1992, ki je stran-ko preimenoval v Narodne de-mokrate za njihovega predsedni-ka. To funkcijo sem opravljal dozdružitve Narodnih demokratovz SKD leta 1993, kjer sem prev-zel funkcijo podpredsednika. Nakongresu SKD leta 1997 sem po-stal član Izvršilnega odbora. Natej funkciji sem ostal do združi-tvenega kongresa in oblikovanjazdružene stranke SLS-SKD. Na

družini in obiskoval osnovno šo-lo na Viču, prav tako tudi gim-nazijo, kjer sem leta 1969 matu-riral z odličnim uspehom.

Leta 1975 sem diplomiral naPravni fakulteti v Ljubljani in setakoj zaposlil kot štipendist Iskrev podjetju Iskra Commerce vLjubljani. Tu sem bil pripravnik,vmes sem leta 1975-76 odslužilvojaški rok, ter leta 1978 opravilpravosodni izpit. Za tem sem vistem podjetju več let opravljaldela pravnika in na koncu na-mestnika vodje Oddelka za prav-ne in samoupravne zadeve. V le-tu 1985 sem se zaposlil v Lesni-ni kot direktor Kadrovsko-prav-nega sektorja, leta 1990 pa sembil 8 mesecev zaposlen kot direk-tor Splošnega sektorja v podjet-ju SOP Krško.

Leta 1991 sem se zaposlil vpodjetju Intertrade ITA, Za-stopstvo tujih firm, kot pravnisvetovalec in eno leto kot v.d. di-rektorja in bil tam zaposlen do15.02.2000 ko sem pričel zopravljanjem prakse odvetniške-ga kandidata pri odvetniku. Na-to sem začel z lastno odvetniškopisarno in delom odvetnika, kiga opravljam še zdaj.

V življenju sem se pretežno uk-varjal s pravno problematiko vgospodarstvu, kakor tudi z orga-nizacijskimi zadevami, kadar jebilo to potrebno.

K temu naj dodam, da sem že45 let prostovoljni gasilec in semv tej organizaciji poleg dela v ma-tičnem društvu na Viču, prosto-voljno opravljal tudi funkcijopodpredsednika Gasilske zvezeSlovenije, trenutno pa sem pred-sednik NO v slovenski gasilski or-ganizaciji.

Sem poročen in oče dvehodraslih šolajočih se otrok, že-na pa je prof. angleškega jezikana viški gimnaziji.

Program:1. Absolutna podpora volilnemu

programu in programu Slo-venske ljudske stranke,

ter vrednotam na katerih teme-lji njeno delovanje.

2. Posebej pa absolutno zavze-manje za vladavino prava indelovanja pravne države navseh področjih delovanja lete, ter za absolutno in brez-

hibno, ter neodvisno delovanjevseh treh vej oblasti v državi.

3. Zavzemanje za absolutno spo-štovanje predpisov o davkihbrez izjem, saj je nepobrane-ga davka trenutno za skoraj enceli letni proračun države.

Akcijski program:a. Sodelovanje na javnih priredi-

tvah v okolju, kjer bom kandi-diral in bo to možno.

b. Organiziranje predvolilnegashoda oz. srečanja z volivci nanekaj krajih (VIČ, Vrhovci, Tr-novo…) v okolju, kjer bom kan-didiral, ter predstavitev Progra-ma SLS in eventuelno svojihpogledov na nerešene zadeve,kot sem jih navedel zgoraj.

d. Predstavitev programa na jav-nih mestih (trgovine, cerkve,razna društva..), kjer bo to mo-goče

Odmev34

njem sem bil izvoljen za člana Iz-vršilnega odbora. To funkcijoopravljam še danes. Večino svo-jega časa posvečam programske-mu delovanju, predvsem vpraša-njem trajnostnega razvoja,znanstvene in visokošolske poli-tike. V samostojni Sloveniji semopravljal naslednje vladne funk-cije: leta 1994 sem bil s straniSKD po odstopu Lojzeta Peter-leta predlagan za zunanjega mi-nistra, vendar na to funkcijo ni-sem bil potrjen. Leta 1996 sempostal minister za znanost in teh-nologijo in leta 2000 minister zaokolje in prostor.

Na gospodarskem področjusem deloval eno mandatno do-bo kot član nadzornega svetaDARS. Že tretjo mandatno do-bo pa sem predsednik upraveSlovenske znanstvene fundacije.

Kot osnovno politično temo vo-litev 2004 občutim vprašanje traj-nostnega razvoja Slovenije kot no-ve članice EU. Pri tem opažam,da sedanja vlada vseh priložno-sti ni znala izkoristiti. Zato je na-ša gospodarska rast opešala.Razlogi so predvsem: bistvenoprepočasna rast dodane vredno-sti na zaposlenega, razvojno nes-podbudna davčna politika, kiskuša predvsem ohranjati staro,namesto da bi spodbujala inve-sticije in nastanek novih perspek-tivnejših podjetij ter nedovoljnein napačno usmerjene spodbudeza razvoj človeških virov in raz-voj inovacijskega sistema. Očit-no je, da so gospodarska, znans-tvena in visokošolska politikavlade zašle v slepo ulico. Slove-nija potrebuje politike, ki ji bo-do zagotovile prehod v družbotemelječo na znanju in s tem večin boljša delovna mesta ter več-jo socialno kohezijo. SLS zatoslovenskim volivcem ponuja novogospodarsko – razvojno politiko,ki bo prilagojena in koristila pri-ložnosti, ki jih odpira članstvo vEU. Politiko usmerjeno v razvojčloveških virov in znanja, torejgospodarsko politiko, ki bo stre-mela, da bo dobro delo tudi do-bro plačano. Svojo gospodarsko– razvojno politiko bomo oprli napoglobljeno sodelovanje s sosed-njimi in bližnjimi državami. Zatose zavzemamo za srednjeevropskousmeritev Slovenije. In zato:

Izkoristimo ponujene prilož-nosti – napravimo skupaj korakv pravo smer!

Sem Nada Skuk, rojena 22. ma-ja 1955 v Ljubljani. Moje prvo de-lovno mesto je bilo v tovarniBREST Pohištvo v Cerknici, na-to sem bila zaposlena v Območ-ni obrtni zbornici Cerknica. Tre-nutno sem zaposlena v Državnemzboru kot svetovalka v Poslanskiskupini SLS. Z družino živim vdružinski hiši v Cerknici.

V politiki delujem od včlanitvev stranko l. 1990. V naši strankismo že v takratnih programskihtočkah zagovarjali stališče, da semora Slovenija kot demokratična,suverena država vrniti v krogEvropskih demokratičnih razvitihdržav, ki temeljijo na vrednotah,ki so tudi tradicionalne slovenskevrednote. Leta 2002 sem bila iz-voljena za predsednico Slovenskeženske zveze pri SLS l. 2003 paza podpredsednico SLS.

Najprej sem se dejavno vklju-čila v preoblikovanje slovenskihobčin, v demokratično urejeno lo-kalno skupnost. Prepričana sem,da moramo meščani in občaniimeti možnost odločati o urejanjuzadev in življenju v svoji občini,ali mestu in s tem posredno o živ-ljenju v naši državi..

Leta 1992 sem bila na prvihparlamentarnih volitvah izvoljenakot poslanka na listi SKD v dr-žavni zbor Republike Slovenije.Kot poslanka sem med drugimdelovala v Odboru za notranjo po-litiko in pravosodje ter v OdboruDržavnega zbora za mednarodneodnose, kjer sem se podrobnejeseznanila z zunanjo politiko. So-delovala sem v delegacijah parla-menta na raznih obiskih v tujiniin vedno zagovarjala interese Slo-venije. Spoznala sem, da Sloveni-ja lahko veliko pridobi od Evro-pe. Evropske države, ki so usta-

NadaSkuk

novile evropsko unijo in še vednotvorijo jedro politike EU, so vsevečinoma dosegle svoj razvoj instopnjo demokracije s politiko, kiso jo kreirale krščansko ljudskestranke. Predlagala sem številneukrepe in olajšave na področjudružinske politike v smislu razbre-menitve staršev in porazdelitvebremena in skrbi za vzgojo otrokna oba starša.

Podpiram program SLS za ka-terega sem prepričana sem, da za-gotavlja ohranitev Slovenije in nje-nih dosežkov in vrednot tudi povstopu v EU in NATO. Naša mla-da država mora v prihodnosti po-stati tako razvita kot najbogatejšeevropske države, hkrati pa ohra-niti svoje tradicionalne vrednotein način življenja. Predvsem pamora omogočiti svojim državlja-nom in državljankam, da jim nebo potrebno iskati boljšega življe-nja in dela v tujini. Zato sem se

vedno z vsem srcem zavzemala zaenakomeren razvoj vseh delov Slo-venije in za boljša in varna delov-na mesta, ki jih mora država vzpod-bujati s programi družini prijaznopodjetje. Tako bomo nudili mož-nost za kvalitetno zaposlitev blizudoma in s tem omogočili družinamcenejše in boljše življenje..

Konkurenčna prednost sloven-skega gospodarstva je v malih insrednjih podjetjih, ki bodo uspelaponuditi nova, boljša delovna me-sta doma, v Sloveniji.

Za izpeljavo takih programovbomo poiskali zavezništvo pri so-rodnih političnih strankah vevropskem prostoru. Program

Evropske ljudske stranke, kivzpodbuja razvoj malih in sred-njih podjetji in prav tako razvojmočnih, dinamičnih regij je is-toveten s programom SLS. Pritem podpiram vključitev Sloveni-je kot celote s središčem v Ljub-ljani v EU Regijo bodočnosti.

Razvoj Evrope, tako kot Slo-venije mora temeljiti na močnih,enakomerno razvitih regijah inmestih ter vsestranskem med-mestnem sodelovanju.

V demokraciji je najbolj po-membno, da imamo vsi držav-ljani in državljanke enako pravi-co soodločati o porabi proračun-skega denarja in urejati svojepravice in življenje, torej posred-no in neposredno soodločati. Tu-di ženskam v Sloveniji moramoomogočiti, da se bodo lažje de-javno vključevale v razvojnoznanstveno delo in bile enako-pravno zastopane v organih od-ločanja. Z ustreznimi ukrepi jimmoramo omogočiti imeti enakemožnosti, da kandidirajo in so iz-voljene v parlament, ki kot zako-nodajni organ sprejema zakone,s katerimi nalaga pravice in dolž-nosti. Na vseh dosedanjih voli-tvah v Sloveniji ženske nismo do-bile več kot 13% poslank, torejsmo v Sloveniji daleč od soraz-merne zastopanosti žensk v or-ganih odločanja, celo več, ne do-segamo niti polovice evropskegapovprečja žensk v politiki.

Zato smo v naši stranki žen-ske, organizirane v žensko zve-zo, ponosne, da je na naš pred-log kongres SLS sprejel kot pr-va stranka akcijski načrt za ob-dobje 2004 – 2008, za uresniči-tev enakih možnosti žensk zakandidiranje na volitvah in v or-ganih stranke. Ženske v našistranki samo prve opozorile nat.i. partnersko starševstvo, damoramo v naši družbi vzposta-viti tako delovno in socialno oko-lje, ki bo ženskam in moškimomogočalo enakovredno sodelo-vanje in odločanje na vseh druž-benih področjih.

Ustvariti moramo razmere, dabo skrb za družino, breme vzgo-je in skrbi za otroke ter za starše,ko postanejo odvisni od tuje po-moči, pravično razdeljeno medoba starša in priznano v družbi.

S tem bomo ustvarili pogoje, dabodo ženske in moški lahko ena-kopravno in dejavno vključeni vjavnem in zasebnem življenju.

Zaupajte mi!

35Odmev

Sem Joško Joras roj. 14. sep-tembra 1950 v Mariboru kot sed-mi otrok. Z enajstimi leti sem sepreselil z mojo družino v Piran,kjer sem končal šolanje, se izu-čil za gostinskega tehnika, po od-služenem vojaškem roku pa semodšel v tujino, v Nemčijo, z že-ljo po znanju in novih življenj-skih izkušnjah. Po petnajstih le-tih življenja in dela v Nemčijisem se vrnil domov. Z Olgo svaustvarila družino, imava dvaotroka, 24-letnega sina in 16-let-no hči. Od triindvajsetega letasem samostojni podjetnik.

Leta 1984 sem začel graditi hi-šo v Sečovljah in začel spozna-vati problematiko, s katero sesrečujem še danes. Spoznal sem,kako malomarno so se obnašaliodgovorni v Občini Piran in vLjubljani do našega območja nalevi strani Dragonje, kje živimoSlovenci. Za nas je to nespornoSlovensko območje. Leta 1996sem bil povabljen k sodelovanjuv odboru za zunanjo politiko priSLS, ki sta ga vodila gospa Ka-tarina Smrkolj in gospod AntonŠkof, skupaj z veliko zavednimiSlovenci. Med člani tega odbo-ra sem takoj našel razumevanje,pa tudi toplino in zavetje, pred-vsem pa visok nivo narodne za-vesti. Hitro sem prišel do zaključ-ka, da je SLS edina političnastranka, v kateri imam možnostpravega in konstruktivnega sode-lovanja. Leta 1998 so me pova-bili k ustanovitvi občinske po-družnice SLS v Piranu; že podveh mesecih priprav smo po-družnico tudi ustanovili in nasto-pili na lokalnih volitvah, kjersem bil izvoljen v Občinski svetObčine Piran. Leta 2000 smoskupaj z Antonom Škofom, Mar-kom Jakominom, Pinom Jože-

JoškoJoras

fom Klabjanom ter ostalimi obu-dili Narodno zvezo pri SLS in pri-čeli z intenzivnim delovanjem.

Program Narodne zveze je:• oblikovanje slovenskega držav-

nega prostora;• oblikovanje meddržavne regi-

je (Slovenija naj nastopa kotcelota v euro-regiji),

• predlaga sprejem resolucije omeji med Republiko Slovenijoin Republiko Hrvaško v Istri inna morju;

• ustanavljanje primorske uni-verze v Kopru;

• oživljanje povezav s Slovenciživečimi v sosednjih državah;

• priprava argumentov za arbitra-žo o meji na kopnem in morjumed Slovenijo in Hrvaško.

S svojo kandidaturo za poslan-ca Državnega zbora RepublikeSlovenije želim prispevati, da smodolžni skrbeti za vitalne intereseslovenskega naroda in države Slo-venije. Slovenija mora ostati v tak-šni velikosti, kot se je osamosvoji-la leta 1991. Ostati moramo pr-vorazredna pomorska država z di-rektnim dostopom do mednarod-nih voda, brez omejitev!

»Nov socialni red –vrnimo nasmeh«

Rojen sem bil 5. 6. 1947 v Cel-ju. Po končani gimnaziji sem sevpisal na JUS. Kot absolvent naPravni fakulteti v Ljubljani sem senajprej zaposlil na Zamtesu vtakratni državni upravi, kasneje pasem dobil službo kot glasbeni ure-dnik in producent na RTV. Takratsem se odločil za glasbeno karie-ro, ki je trajala skoraj 30 let. Želeta 1996 sem prvič kandidiral kotkandidat na SLS na takratnih DZvolitvah. To je bil obenem tudi

TadejHrušovar

moj vstop v politično življenje.Kandidature so se potem nada-ljevale, tako da sem tudi letos spre-jel vabilo, da kandidiram za po-slanca v parlamentu. Če bom imelzadostno podporo pri volivcih involivkah, bom izvoljen za dosegosvojega političnega cilja, to je novsocialni red, s poudarkom na trehosnovnih socialnih standardih.Minimalna plača mora omogočitičloveku spodobno življenje, vsakmora imeti možnost strehe nad gla-vo in brezplačne bolniške postelje.

Rojen 25.9.1960 v Ljubljani, ži-vim na Verju pri Medvodah. Popoklicu sem strojni inženir, zapo-slen v Mercatorju Agro oprema,vodja programa Johan Deere. Žev prvem letu po nastanku Sloven-ske kmečke zveze sem se včlanilv prvo ustanovljeni demokratičnistranki. Imel sem ogromno ener-gije in volje oblikovati novo demo-kratično Slovenijo. Na tej poti semdosegel kar nekaj rezultatov: bilsem predsednik krajevne skupno-sti Pirniče, kasneje pa tudi občin-ski svetnik občine Medvode, kjersmo skupaj z županom Stanisla-vom Žagarjem uresničili precejnačrtov v zvezi z razvojem krajana področju komunalne infra-strukture kot na primer: most čezSavo, pokopališče v Pirničah, ob-nova in rekonstrukcija najbolj kri-tičnih delov občinskih cest. Bil

ŠtefanČebašek

sem tudi predsednik odbora zakmetijstvo in gozdarstvo občineMedvode, kjer smo si prizadevaliuresničiti enakomeren razvojkmetijstva in podeželja v naši ob-čini. Predvsem je bil poudarekna hribovitih delih občine. S po-sebnim statusom subvencioni-ranja kmetijskih dejavnosti smokmetijam na tem področju olaj-šali kmetovanje in življenje. Šeposebej sem ponosen na uresni-čitev svoje predvolilne obljube,da v Medvodah z ustanovitvijoobčine pridobili tudi izpostavoMinistrstva z notranje zadeve,kjer si lahko občani prihranijonepotrebno gneči v Ljubljani inzadeve uredijo kar v domačemkraju.

Kandidiram zato, ker sem nado zdaj prehojeni politični potispoznal, da je čas, da se reševa-nja problemov lotimo na dru-gačen način, s pridihom nesebič-nosti in skrbjo za urejeno prav-no in ekološko čisto državo.Predvsem se mi zdi nujno po-trebno najprej urediti pravno dr-žavo, saj lahko le na teh teme-ljih gradimo vse ostale vredno-

te, ki so drugje v Evropi že uve-ljavljene in sprejete kot nekajnormalnega. V novi evropski in-tegraciji, kamor smo stopili predkratkim, ima Ljudska stranka ze-lo pomembno mesto pri obliko-vanju in izpopolnjevanju vsehvrednot in v kandidaturo stopams trdnim prepričanjem, da je po-trebno v Sloveniji oblikovati tak-šno ljudsko stranko, ki se lahkoob bok postavi močni evropskipolitični organizaciji. Prepričansem, da s svojim znanjem in poz-navanjem problematike in trdnovoljo lahko doprinesem, da ome-njeni cilj čimprej dosežemo. To

Odmev36

je dobro za vse nas, predvsem paza našo malo državo, ki moračimprej sprejeti evropske norma-tive in s tem obdržati svoji iden-titeto.

Pri oblikovanju strategije innačinu izvajanja je potrebno po-polnoma izključiti individuali-zem in lastne interese ter čimprejoblikovati močno in zaupanjavredno stranko in znotraj njene-ga programa doseči dokončnoobliko evropske samostojne Slo-venije, zavedujoč se korenin slo-venstva in jih ohranjati skupaj zvsemi ostalimi vrednotami drža-ve Slovenije.

»Nobena stvar ni takodobra, da ne bi bila lahkoše boljša!«

Prvenstveni cilj je realna in traj-na rast gospodarstva ter poveče-vanje konkurenčnosti v Evropi inSvetu. Taka rast bo povečala kva-litetno zaposlovanje. Gospodar-ski cilji so dosegljivi s krepitvijoukrepov pravne državne, s spo-štovanjem pravnega reda, traj-nim vlaganjem v znanje, z zniža-njem obdavčitev, z odstranitvijoadministrativnih ovir, s konku-renčnim podjetniškim okoljem.Kvalitetno podjetniško okolje jetudi predpogoj za bodoča doma-ča in tuja vlaganja.

Gospodarsko rast je potrebnospodbuditi tudi z izgradnjo pro-metne infrastrukture. Posebnopozornost v prihajajočem ob-dobju bom posvetil adaptaciji že-lezniške povezave Kočevje –Grosuplje, ter posodobitvi cest-nih povezav Kočevje – Ljublja-na in lokalnih cest, pomembnihza življenje in razvoj podeželja.Omenjeni projekti sodijo med

RobertTomazin

prioritete, ključne za celosten raz-voj Kočevske.

Trg in zasebna pobuda zagotav-ljata uspešnost in konkurenčnostsocialno tržnega gospodarstva. Dr-žava mora s kratkoročnimi instru-menti zaščititi gospodarstvo prednelojalno konkurenco (siva eko-nomija). Zaposleni v delovno in-tenzivnih panogah so mnogokratv zapostavljenem položaju v pri-merjavi z brezposelnimi osebami,zato lahko država na drugi straniz instituti izvajanja javnih del raz-plete varovalno mrežo, ki naj vsa-kemu zagotavlja socialno sprejem-ljiv minimum.

Ker gradimo prihodnost Slove-nije na njenih ljudeh, se zavzemamza šolski sistem, ki bo omogočalin spodbujal naš vstop v družboznanja. V smislu približevanja slo-venskega visokega šolstva evrop-skim standardom si bom prizade-val za ustanovitev visokošolskegazavoda v Kočevju. Osnovna pred-nost pismene družbe, ki se je spo-sobna in voljna učiti na zapisanih

dosežkih preteklih generacij je, daima na razpolago celotno zakladni-co znanja in izkušenj, ki jih je druž-ba ustvarila na svoji razvojni poti.

Vstop Slovenije v EU pomeni bis-tveno več kot samo enoten notra-nji trg, prost pretok blaga, storitevali kapitala. Bil je nujen odgovorna izzive globalne ekonomije, teh-nološkega napredka in znanja. Vtakih pogojih Slovenija sama vglobalnem prepihu ne bi moglaohranjati gospodarske uspešnostiin nacionalne identitete ter kultu-re. EU je edina pot, da ohranja-mo vlogo zahodne civilizacije inevropsko gospodarsko uspešnost.

Sem Dušan Janez Gačnik, kan-didat za poslanca v Državni zborRS. V veliko čast mi je, da lahkokandidiram na listi Slovenske ljud-ske stranke. Hkrati pa to spreje-mam kot velik osebni izziv in veli-ko odgovornost.

Rodil sem se leta 1978 v Ljub-ljani. Vse svoje življenje živim vSodražici, v ribniški dolini, ki ji na-meravam ostati zvest tudi v prihod-nosti. Po končani osnovni šoli v do-mačem kraju sem nadaljeval svojoizobraževalno pot na zasebni ka-toliški Gimnaziji Želimlje. Po us-pešno opravljeni maturi sem se vpi-sal na Ekonomsko fakulteto v Ljub-ljani, kjer sem na finančni smerifakultete pod mentorstvom prof.dr.Emila Erjavca diplomiral s področ-ja razvoja podeželja.

Zaposlen sem kot svetovalec vpodjetju, ki se ukvarja z izdelavoprojektov ter prijavo podjetij, ob-čin in ostalih organizacij na raz-pise za črpanje nepovratnih sred-stev in sredstev sofinanciranjaEvropske unije. V podjetju pokri-vam predvsem področje struktur-nih skladov, ki se nanašajo na raz-voj podeželja. V preteklosti semsi kot študent nabiral svoje delov-ne in strokovne izkušnje prav v

Dušan JanezGačnik

tem podjetju, prav tako pa tudis prostovoljnim delom v podm-ladku Slovenske ljudske strankeNovi generaciji.

V Novi generaciji smo skupajorganizirali in izvajali najrazlič-nejše projekte, namenjene pred-vsem mladim. Preko sodelova-nja v teh projektih mi je biloomogočeno, da sem lahko vpodmladku, kot tudi v stranki,spoznal čudovite in požrtvoval-ne ljudi, ki se zavedajo pomem-bnosti timskega dela in razvija-nja dobrih medčloveških odno-sov, predvsem pa premorejo čutza dobro širše skupnosti.

Ob svoji odločitvi za kandida-turo sem dobil veliko podporotako v občinskem odboru SLSSodražica, kot tudi v občinskemodboru Ribnica. Tu bi se rad šeposebej zahvalil mag. FrancuButu, najuspešnejšemu sloven-skemu pogajalcu z EU, ki prev-zema pomembno in odgovornofunkcijo v institucijah EU. Zago-tovil mi je, da mi bo s svojim stro-kovnim znanjem in izkušnjamiaktivno pomagal pri uresničeva-nju mojega volilnega programa,ki je obenem tudi volilni pro-gram Slovenske ljudske stranke.

Pri svojem delovanju se bomzavzemal predvsem za skladnej-ši regionalni razvoj. Skladen re-gionalni razvoj mora v Slovenijipostati najvišja razvojna priori-teta. Danes smo priča procesuvelike centralizacije Slovenije.Velika razvojna neravnovesjamed slovenskimi regijami duši-jo gospodarski in socialni razvojdržave, obenem pa po mojemmnenju pomenijo tudi grobo kr-šitev enakopravnosti državljankin državljanov. Krivično je, da jenekdo v močno depriviligiranempoložaju samo zaradi tega, kerne živi v večjem urbanem središ-ču. Da torej težje dobi zaposli-tev, da je njegov dohodek bistve-no nižji, da ima na razpolago bis-tveno slabšo infrastrukturo, ipd.

Razvoj podeželja mora posta-ti eden ključnih stebrov nove raz-vojne strategije Republike Slove-nije. Na podeželju živi več kot po-lovica prebivalcev. Njegova vlo-ga je izjemno pomembna, saj vse-buje temeljno bazo biološke, kul-turne, socialne in ekonomske raz-nolikosti. Potrebno je ustvariti tak-šne pogoje, ki bodo tem območ-jem, s tem pa tudi celotni Sloveni-ji, omogočili vsestranski razvoj.

Slovenska ljudska stranka jeizbira prihodnosti. Tudi sam že-lim biti del te prihodnosti, ker vnjo verjamem.

37Odmev

Rodila sem se 15.5.1958kmečkim staršem na srednje ve-liki kmetiji v Metnaju. Imam le-to dni mlajšo sestro, ki z druži-no vodi kmetijo. Od malega sembila vajena skromnosti in popri-jeti za vsako kmečko in gospo-dinjsko delo. Po uspešno zaklju-čeni gimnaziji v Stični sem na-daljevala študij agronomije vLjubljani. Po opravljeni diplomisem se leta 1980 zaposlila v

Kmetijski zadrugi Stična, kjer de-lam še danes. Trinajst let sem de-lala kot pospeševalka v zadrugi,od leta 1993 dalje pa sem direk-torica KZ Stična. Srečna sem, dasem si izbrala pravi poklic, sajme delo s preprostimi in delov-nimi ljudmi osrečuje in bogati.

Leta 1985 sem si ustvarila dru-žino. Z možem imava dve hčeri, sta-ri 18 in 15 let. Družina in krščan-ske vrednote mi veliko pomenijo.

Od leta 1994 dalje sem vsesko-zi svetnica SLS v občini Ivanč-na Gorica. V prvem mandatusem bila tudi podpredsednica ob-činskega sveta, v drugem podžu-panja, v sedanjem mandatu pamed drugim predsednica odbo-ra za kmetijstvo.

Več let sem tudi aktivna v or-ganih Zadružne zveze Slovenijein Kmetijsko gozdarske zborni-ce Slovenije in seveda v občin-skem odboru SLS.

Zakaj sem se odločila, da kan-

MilenaVrhovec

didiram?• Odločam se za to, ker imam

podporo stranke,• Tudi zato, ker je z večjo prisot-

nostjo žensk v voljenih telesihpolitični proces bolj konstruk-tiven in manj konflikten,

• ker sem si veliko izkušenj na-brala v delovni orbanizaciji,kjer je združenih več različnihdejavnosti in v občinskem sve-tu občine Ivančna Gorica, kjersem aktivna že tretji mandat.

Še posebej se bom zavzemala za:• obstoj in razvoj podeželja in s

tem kmetijstva ter za socialnovarnost na kmetijah,

• uspešno gospodarstvo,• večjo socialno enakost vseh dr-

žavljanov RS,• boj proti korupciji in boljše

funkcioniranje države,• izobraževanje in zaposlitvene

možnosti mladih,• ureditev romske problematike,• poštenje in pravni red, ki mo-

ra veljati za vse enako.Sicer ne bom preveč obljublja-

la, ker sem si vedno zastavljalarealne cilje, katere sem tudi ure-sničevala.

»Z vami včeraj, danes, jutri!«Takšna bi morala biti obljuba

in vodilo pri delu vsakega funkcio-narja v tej državi. Namreč man-dat, ki je podeljen poslancem, mi-nistrom, predsedniku vlade, pred-sedniku države, je podeljen s stra-ni volivk in volivcev, v smeri zau-panja v dobrem in slabem. In kosedaj pogledamo na iztekajočimandat, lahko ugotovimo, da jebilo storjeno marsikaj, ob tem pane moremo mimo spoznanja, dase je način vladanja, s prihodom

FranciRokavec

mag. Ropa na čelo vlade, spreme-nil. Iskanje dialoga je zamenjaldiktat, v smislu »sprejmi ali pu-sti«.Še posebno se to kaže po nes-poštovanju referendumske volje vo-livk in volivcev. Tako smo lahkopriča kar trem jasno izraženim sta-liščem na referendumu, ki jih tavlada ignorira.• IZBRISANI, minister Bohinc

še vedno izdaja odločbe, če-prav so volivke in volivci zavr-nili zakon na referendumu.

• TELEKOMUNIKACIJE, vla-da odlaga privatizacijo TELE-KOMA in s tem vračilo preko-mernih vlaganj v izgradnjo jav-no telekomunikacijskega om-režja na kasnejši čas.

• ODPIRALNI ČAS TRGO-VIN, z nevarno oprego oblast-ne garniture z ustavnim sodiš-čem se poskuša ustaviti uvelja-vitev zakona sprejetega naREFERENDUMU.

Prav tako se čuti ignoranca dostroke, tam kjer to ni v interesuLDS-a in ZLSD-ja. Lep primer zapredlog zakona o zagotavljanjusredstev za odpravo posledic ru-darskih del v območju rudnika Si-tanjevec. Minister Kopač je na-mreč v celoti ignoriral plemenira-no študijo, ki jo je izdelala Nara-voslovno - tehnična fakulteta vLjubljani, iz katere je razvidno, daje potrebno čim hitreje sprejetiomejeni zakon, ki bi omogočil od-pravo resne nevarnosti za življe-nje ljudi in živali na območju me-sta Litija. Nasprotno temu mini-ster Kopač pritrjuje dopolnitev za-kona o zapiranju rudnika Idrija,ki ga je v parlamentarno procedu-ro vložil vladni poslanec SamoBevk, s katerim bo reševal istiproblem. Na ta način vlada umeš-ča določene rudnike v tej državina vladne in nevladne.

Ali pa problem sanacije IUV-e,kjer vlada ni prodala svojega de-

leža družbi Paolo Nevada po ce-ni 220 SIT za delnico v marculetos, danes pa je delnica IUV-eja vredna le 45 SIT za delnico,ki jih kupuje borzno posredniš-ka družba Medvešek Pušnik. Alipa zavestna centralizacija Slove-nije na način, da se zmanjšujejosredstva občinam, hkrati s tempa se jim nalagajo nove naloge,za to pa se jim zavestno ne do-deli potrebnih sredstev. Da negovorim o čedalje večjem razslo-jevanju v naši družbi, na eni stra-ni smo priče, da si predsednikiuprav v večinski javni lasti izpla-čujejo celo do 3 mio. SIT meseč-ne plače, na drugi strani pa če-dalje večje število delavk in de-lavcev v delovno intenzivnih pa-nogah, ki dobijo le 70 tisočakovna mesec. Takšna razmerja sonevzdržna in ko danes slišimo sa-ma hvalisanja predsednikov vla-de, bi bilo na mestu vprašanje:ALI VSI SKUPAJ ŽIVIMO VISTI DRŽAVI?! In na mestu bibilo, da bi SAMOHVALO zame-njala SAMOKRITIKA.

Naj zaključim svoje razmišlja-nje z ugotovitvijo, da je čas zaspremembe, ki bodo upoštevalavoljo ljudi ter čas, ko bo oblastživela z ljudmi. Slovenska ljud-ska stranka je v tem mandatuvedno ostala zvesta volji ljudi, kije bila izražena na referendumihin na to sem ponosen!

To je kapital, s katerim gremopred volivke in volivce z zavezo,da BOMO Z VAMI ne samoVČERAJ, DANES, ampak vamobljubljam, tudi JUTRI!

Sem Janez Žagar. Rojen sem7. aprila 1959 v Ljubljani. Osnov-no šolo sem obiskoval v Besniciin centralni šoli v Polju. Po izo-

JanezŽagar

Odmev38

brazbi sem inženirstrojništva.

Z ženo Damjanoin hčerkami Jernejo,Anušo, Dominikoter sinom Matevžemživimo skupaj z mo-jimi starši na srednjeveliki kmetiji v vasi

Besnica, ki leži v vzhodnem po-deželskem delu Ljubljane. Delav-ne izkušnje sem pridobival v in-dustriji in sicer v ISKRI Avtoma-tiki in ISKRI Tela ter Kemičnitovarni Moste. Trenutno pa semzaposlen v Elektroprodaji.

Z nastopom demokratičnihsprememb v Sloveniji sem bil naprvih demokratičnih volitvah izvo-ljen na listi DEMOS v skupščinoObčine Lj.-Moste-Polje. Od leta1994 pa sem že tretjič član Mest-nega sveta Ljubljana in sedaj vod-ja kluba svetnikov SLS ter pred-sednik odbora za gospodarske de-javnosti, turizem in kmetijstvo.

Kot svetnik v Mestni občiniLjubljana se prednostno posve-čam problematiki vzhodnega de-la občine, kjer živim in mi je tu-di najbolj poznana. Zaradi bliži-

ne in osebnih znanstev pa tudi do-bro poznam Dolsko z okolico. Vveselje mi je kandidirati v doma-čem okolju, kjer so že vidni tudirezultati mojih prizadevanj na ob-činski in državni ravni.

Kot poslanec se bom zavzemalza:- podporo novim znanjem in in-

vesticijam, ki bodo odprle no-ve razvojne možnosti v pod-jetništvu, obrti, kmetijstvu, tu-rizmu in s tem dvig blagostanja

- podporo investicijam;ki bodoizboljšale infrastrukturo (novepovezave čez Ljubljanico in Sa-vo, izboljšanje cest, povečanjevarnosti na Zasavski cesti, pos-pešitev izgradnje Litijske in Za-loške), sanirale preobremenje-nost okolja še posebno na vzho-du Ljubljane (kanalizacija)

- ukrepe, ki bodo pospešili vra-čanje premoženja in saniralinepoštena lastninjenja ter priz-nanje rent oziroma deleževlastnikom zemljišč - zasedenihs komunalno, energetsko in os-talo infrastrukturo

- suverenost države Slovenije tu-di znotraj Evropske skupnostiin v odnosu do sosednjih držav

- skrb za starejše – varna starost- dostop do zdravstva- podporo družinam, da bodo

imeli vsi otroci enake možno-sti izobraževanja (lažji učbeni-ki in delavni zvezki- lažje šol-ske torbe - zdravi otroci)

- lažjo pot do stanovanja za mladeZA VARNO PRIHODNOST

NAJ BODO VREDNOTE DRU-ŽINA, OTROCI, DELO, ZNANJEIN PLEMENIT ODNOS DO NA-RAVE IN SOČLOVEKA

Kandidat SLS za poslanca dr-žavnega zbora

Sem ljubljančan, rojen 1. sep-

AndrejLenarčič

tembra 1939 v Ljubljani, v druži-ni visokega mestnega uradnika,kot tretji otrok od skupaj štirih.Mati je bila gospodinja.

Iz varnega družinskega okoljasem stopil v življenje sredi zma-govite revolucionarne evforije, kije pomenila konec urejenega meš-čanskega življenja in začetek »no-tranje emigracije« vseh, ki nismobili »pravega« porekla in ki nismoklonili pred revolucionarnim pri-mitivizmom. Vse razrede v osnov-ni šoli in gimnaziji sem izdelal zodličnim uspehom, pa vendar namaturi (zadnja matura preduničenjem srednjega šolstva)nisem smel biti najboljši in soprisilili profesorico anglešči-ne, da mi je dala oceno do-bro in s tem je kot najboljšismel na sprejem k županu so-šolec, ki so ga iz političnihrazlogov naredili odličnjaka.

Šikane na fakulteti za arhi-tekturo so bile poleg težkegagmotnega položaja družine - sajza »nezdrave elemente«, dejavnev Cerkvi, ni bilo štipendije - odlo-čujoč dejavnik, da sem vse več de-lal in vse manj študiral, ter se na-zadnje poslovil od študija in red-no zaposlil na Inštitutu za socio-logijo in filozofijo pri Univerzi vLjubljani, kjer so zelo cenili mojeodlične grafične prikaze statistič-nih podatkov. Ker sem se hkratiporočil, sem hitel v vedno boljšoslužbo, da sva z ženo nekako priš-la do stanovanja in si lahko pri-voščila otroke (družino sva dopol-nila s petimi sinovi). Ko sem pri-šel do položaja direktorja, se je po-kazalo, da za to nimam »moral-nopolitičnih kvalifikacij«, saj mena občinskem partijskem komite-ju sploh niso poznali. Nikoli, kosem se vračal s službenega poto-vanja po inozemstvu, nisem bil go-tov, da bom prišel z letališča dodoma. Nazadnje so mi z izmišlje-nimi obtožbami odvzeli potni list.Brez advokata sem na sodišču de-klasiral tožilca, a po oprostitvivseh obtož vseeno nisem več ho-tel izzivati usode. Zato sem zapu-stil podjetje in odprl obrtno dejav-nost notografa in restavratorja hi-storičnih orgel. Notografiral semv velikem obsegu že od malih let,med delom pa sem se pri doma-čem mojstru in pri mojstrih v tuji-ni 15 let izpopolnjeval v umetno-sti gradnje in restavriranja orgel.Uspešno sem izvrševal to obrt doupokojitve leta 1991.

Poleg redne šole sem v mlado-sti študiral tudi oboo, klavir, solo-petje in zborovodstvo na srednji

glasbeni šoli, in nato vse do leta1992 vodil cerkvene pevske zbo-re in veliko storil za razvoj kvali-tetnega cerkvenega petja. Zatosem dobil nekaj priznanj in di-plom.

V osemdesetih letih sem se za-čel dejavnjeje odzivati na doga-janje v družbi in redno interve-niral s pismi ali članki v sreds-tvih obveščanja. Proti koncu to-talitarnega režima so me »odkri-li« v krajevni skupnosti, intenziv-no pa smo se v okviru župnijezačeli pripravljati na dogodke, kismo jih slutili. Tako sem bil mediniciatorji ustanovitve krščanskedemokracije v domačem okoljuin med podpisniki v Cankarje-vem domu. Deloval sem v občin-skem odboru SKD, a so me prikandidaturi na volitvah spregle-dali. Vojno za Slovenijo smo vsiv družini preživeli močno anga-žirani. En sin je bil pod orožjem,ostali pa smo dežurali v okvirukrajevne skupnosti.

Zmago in osamosvojitev svaše dočakala skupaj z ženo. Umr-la je, ko sva že vedela, da bodootroci živeli najine sanje.

Tudi na volitvah v prvi sloven-ski parlament so me moji SKD-ejevci »spregledali«. Zato sem ra-de volje sprejel ponudbo SNS,ki je dobro vedela da bo uspel.Bil sem z veliko večino nepo-sredno izvoljen v parlament kotdoslej edini poslanec mojega do-mačega okolja. Čeprav smo de-mokratični, nekomunistični po-slanci te stranke oddaljili odpredsednika, ko je spremenil

39Odmev

predvolilno akcijo, nas »podmlad-ki« niso sprejeli. Ustanovil sem invodil potem do konca mandataskupino samostojnih poslancev.Vendar naš glas v parlamentu nipomenil nič.

Po koncu mandata sem se lotilpublicistične in literarne dejavno-sti. Izdal sem nekaj leposlovja, stro-kovnih in zgodovinskih študij.Hkrati sem veliko pisal v časopisein se kritično odzival na aktualno-sti. Zlasti sem opozarjal na likvida-cijo parlamentarizma in suvereni-tete poslanca, ter na tendence ponovem SZDL- izmu, ki se daneskaže v raznih »forumih« in »zbo-rih.

Okolje Novih Fužin sicer ni mo-je bivanjsko okolje, je pa meni so-sednje, dobro znano, tam je priso-ten del moje družine in leta 1992sem tam dosegel zavidljiv volilnirezultat. Stališča, ki so mi takratprinesla toliko glasov, so še danesaktualna in pomenijo po eni stra-ni priznanje prebivalcem, ki uspe-šno živijo svojo različnost, ki ma-nifestirajo sožitje v drugačnosti, kiznajo z optimizmom prestopiti navidez začarane kroge bremenavsakdana. Na tokratnih volitvahjim bom ponudil novo priložnostz SLS. Spomnil jih bom, na mojeobljube, ki jih nisem mogel izplni-ti, ker »nisem bil na pravi listi«.Opozoril jih bom, da so zgled so-žitja generacij, da so razlog za op-timizem, da je na Fužinah različ-nost res vrednota, da je razume-vanje nagrada, da imajo Fužineprihodnost s Slovensko ljudskostranko, da smo v Fužinah vsi raz-lični in vsi domači, da se skupajveselimo truda, prizadevanj in obe-tavnejšega jutri.

Med čisto konkretnimi tegoba-mi, med katere v takem urbanemokolju sodi pomankljiva varnost,prizadeto okolje in precejšnja izo-lacija »spalnega naselja«, bom vse-kakor podrl odprtje policijske po-staje, program drobnega podjetniš-tva in servisnih dejavnosti in okolj-ske vsebine. Obvezno je prizade-vanje za posodobitev in perfektua-lizacijo mestnega prometa, a tudiToplarna, ki je v bistvu termoelek-trarna sredi stanovanjske soseske,mora biti predmet kritične pozor-nosti - tako z okoljevarstvenih vi-dikov, kot tudi iz ekonomskih!

Pri volilni agitaciji mi bo poma-gala skupina mladih, sodelovanjeje zatrdno obljubil »najbolj ljudskiod vseh poslancev« - bivši posla-nec Ivo Hvalica, imam pa v ognjutudi akcijo, ki je zaradi učinkovi-tosti ne bom predčasno omenil.

Sem Boža Plut s Primskovega.Rojena sem 19. 07. 1959 v Ljub-ljani.

Končala sem V. stopnjo eko-nomske šole - smer komercialnitehnik. V prostem času sem ševedno študentka pravne fakultete,drugače pa sem kmetica, zaposle-na na lastni ekološki kmetiji.

Že več kot 10 let sem dejavnana področju zaščite otrokovih pra-vic, ustanoviteljica in predsedni-ca društva Ostržek, ki kot civilnainiciativa deluje že od leta 1995,kot pravna oseba pa se je društvoorganiziralo leta 2000. Na usta-novnem sestanku sem bila sogla-sno izvoljena za predsednico druš-tva, to funkcijo pa opravljam čast-no zdaj že več kot štiri leta, na-tanko 01. 08. 2004 pa sem bila po-novno izvoljena na nov 4 letnimandat.

Sem mati samohranilka, imam3 otroke, ukvarjam pa se z ekološ-ko pridelavo zelenjave.

Kaj naj še rečem? Sem prav ve-sela in zadovoljna kmetica!

Če mi boste zaupali vaš glas, sebom borila za zagotovitev enakihmožnosti za življenje, za vse otro-ke enako. Otroci iz enostarševskihdružin so marginalizirana skupi-na, na katero so vsi pozabili. Dru-žina je osnovna celica družbe, naj-bolje funkcionira, če sta oba star-ša skupaj z otroki – včasih pa sezgodi, da se poti razidejo. Porasttovrstnih družin je velik, povsodpo svetu, ne samo v Sloveniji. Tu-di otrokom iz takšnih družin je po-trebno omogočiti, da bodo imelienako socialno varnost (preživni-na) in da imajo možnost imeti ševedno oba starša (stiki).

BožaPlut

Kandidat za poslanca DZ RSgospodarstvenik, diplomat, po-

litikCenjene sokrajanke, cenjeni so-

krajani! Za kandidaturo sem seodločil v prepričanju, da bom kotposlanec lahko pomembno dopri-nesel h kvalitetnejšemu življenjuin razvoju našega področja. Te-kom svojega življenja sem si na-bral številne izkušnje, ki jih želimuporabiti v dobrobit našega okra-ja in celotne Slovenije. Trdno ver-jamem, da mi bo s srčnim delomin vašo podporo to tudi uspelo.

PREDSTAVITEV:- univerzitetni diplomirani inže-

nir, poročen, oče štirih otrok,stanujoč na Črnučah

- dejaven v zunanji trgovini in in-ženiringu od l. 1963 do l. 1990,

- 1990 podpredsednik Izvršnegasveta Mestne občine Ljubljana,

- 1992 minister za trgovino,- 1993 do 2000 generalni kon-

zul Republike Slovenije v Ce-lovcu,

- poslej svetnik v Državnem sve-tu RS, predsednik Mestnegaodbora SLS Ljubljana, člansveta Četrtne skupnosti Črnu-če,

- aktiven v krepitvi odnosov sSlovenci v zajemstvu, predsed-nik Društva slovensko – avstrij-skega prijateljstva, avtor knji-ge “preko Karavank”

- ljubitelj narave, čebelar in pod-pornik slovenske kulture

SLOGAN 1: »POVEŽIMOMESTO Z OKOLICO«- prometno (hitra železnica) in

infrastrukturno;- s pridelavo zdrave hrane in nje-

no prodajo na kmeč-kih tržnicah oz. na veletržnici;

JožefJeraj

- z izgradnjo stanovanj za mla-de družine in domov za osta-rele v okolici mesta;

- z odpiranjem turistič-nih kmetij in športno rekrea-tivnih parkov na mestnemobrobju;

- z zagotovitvijo prostorov v na-ravi, namenjenih hišnim ljub-ljencem.

SLOGAN 2: »VSI SLOVEN-CI V ENI EVROREGIJI«

LJUBLJANA – center Evrore-gije bodočnosti – skupaj z avstrij-sko Štajersko in Koroško, Furla-nijo – Julijsko krajino, Istro, Sla-vonijo, Porabjem. S tem bi po-vezali vse zamejske Slovence vskupni kulturno – gospodarskiprostor. Hkrati je potrebno izko-ristiti možnosti, ki jih nudijoevropski skladi za zagotovitevvsestranskega hitrega razvoja inmednarodno uveljavitev na vsehpodročjih.

SLOGAN 3: »OHRANIMOLJUBLJANO SLOVENSKO«

s krepitvijo naše kulturne, gos-

Odmev40

podarske in duhovne identitetein brez minaretov in musliman-skih političnih centrov.

NAČELA, ZA KATERA SIBOM KOT POSLANECPRIZADEVAL:- država mora biti socialno ob-

čutljiva in pravična;- dvigniti je potrebno kvaliteto

življenja za vse sloje prebi-valstva z upoštevanjem kul-turnih in duhovnih potreb;

- izboljšati zdravstveni sistem;- sprostiti razvoj podjetništva z

manj administriranja in niž-jimi davki;

- dvigniti plače z večjo storil-nostjo na evropski nivo

- trajnostni razvoj ohranimo zveč znanja in kvalitetnim izo-braževanjem (brezplačno šo-lanje)

- država mora ščititi družine inustvariti pogoje, ki bodospodbujali mlade k ustvarja-nju družine

PROGRAM:- zgraditi športno rekreativni

center od Tacna do Šentjako-ba z zajezitvijo Save za vod-ne športe, sprehajalno – ko-lesarske poti ob nabrežju, po-vezati Nemško in Zasavsko ce-sto, športna igrišča ob Savi;

- zgraditi dom za ostarele v Čr-nučah in v Dolu;

- zagotoviti nove površine zastanovanjsko gradnjo in poce-niti stanovanja;

- prenesti mestno lastništvojavnih objektov na četrtneskupnosti;

- sanirati odlagališča odpadkovna Jarškem produ in ob Črnuš-njici, zavarovati vodne vire;

- omogočiti prodajo doma pri-delane zelenjave in sadja vstanovanjskih naseljih in naveletržnici;

- širiti industrijsko – obrtne ka-pacitete;

- povezati Dolsko in še neka-tera druga naselja z mestomz redno linijo LPP;

- omogočiti večjo vlogo druš-tvom ter cerkvi izvajanje ka-ritativne dejavnosti ter etičnevzgoje;

- povečati frekventnost vlakovLjubljana - Črnuče;

- urediti promet čez Savlje;- center za dodatno usposablja-

nje in izobraževanje v tem de-lu Ljubljane

Navesti prireditve na območjuvolilnega okraja s povabilom.

Sestaviti vprašalnik s prošnjoza odgovor z ozirom na program.

Sem Primož Rode. Rojen sem10. oktobra 1942 v Ljubljani, kjersem končal osnovno šolo in gim-nazijo. Leta 1961 sem se vpisal naoddelek za splošno medicino Me-dicinske fakultete v Ljubljani inkončal študij leta 1968.

Specialistični izpit iz internemedicine sem opravil leta 1974 inse zaposlil v Centru za intenziv-no interno medicino Univerzitet-ne interne klinike, UKC Ljublja-na.

Leta 1980 sem opravil magistr-ski študij in leta 1988 pridobil na-ziv doktorja znanosti. V nazivizrednega profesorja imenovan le-ta 1994.

Leta 1990 sem bil izvoljen zaposlanca v Državnem zboru RSin leta 1991 imenovan za general-nega direktorja Kliničnega centraLjubljana.

Leta 1992 in 1993 sem končalspecialno izpopolnjevanje mana-gerjev slovenskih zdravstvenih za-vodov. Leta 1994 sem se vpisal na200-urni program usposabljanjavodilnih delavcev v zdravstvu inga leta 1995 uspešno končal.

Od Septembra 2003 sem zapo-slen v Kliničnem centru Ljublja-na kot svetovalec.

Sporazumevam se v sloven-skem, nemškem, angleškem in ita-lijanskem jeziku.

Moj program je pravzaprav mo-ja življenjska usmeritev že od nek-daj; da bi po svojih najboljših mo-čeh lahko delal v dobro sodržav-ljanov, moje domovine Slovenijein v dobro vseh ljudi, tudi tistihpo svetu, ki si želijo miru, prijet-nega življenja in sožitja.

dr. PrimožRode

V Sloveniji smo 25. junija 1991uresničili dolgoletne sanje, želje inupe Slovenk in Slovencev in pro-glasili samostojno državo Repub-liko Slovenijo. Ta odločitev je bi-la potrjena na plebiscitu in takratsmo kot narod prvič stopili na potizgradnje samostojne države. Od-ločitev je od naroda zahtevala, dasmo pričeli v Sloveniji uveljavljatidemokratične principe delovanjadržave in skozi parlament postav-ljati demokratičen princip nadzo-ra nad oblastjo.

Obvezno je bilo popraviti hudenapake prejšnjega režima in zatoje slovenski parlament sprejel no-vo ustavo in pomembne zakone zaodpravo krivic, ki so se Slovenkamin Slovencem dogajale v prejš-njem sistemu. Ogromno pričako-vanj je bilo s pričetkom izvajanjadenacionalizacije in s pričetkomizvajanja privatizacije.

Danes, 13 let po osamosvojitvi,lahko mirno ugotovim, da je tran-zicijska pot šele na začetku. Po-stopki privatizacije so okronali no-ve kapitaliste, predvsem ljudi izbivšega režima. V začetku 90-ih letje prišlo do divjega lastninjenja,odliva kapitala v tujino, izrednomalo pa je bilo storjenega za raz-voj države Republike Slovenije inše posebej za socialni standardrevnega sloja prebivalstva. Ne vemin ne razumem, da slovenska po-litika leta 90 ni ubrala poti v okvi-ru DEMOS-a, kot jo je npr. Re-publika Češka, ki je komunistomprepovedala delovanje v politiki inzasedbo vodilnih položajev v gos-podarstvu. To so hudi problemitranzicijskega obdobja in dvomim,da jih bomo v naslednjih desetlet-jih lahko odpravili.

CirilSmrkolj

Vstop Slovenije v NATO dr-žave Slovenije ni utrdil, ampakse je morala podrediti močnemuobrambnemu sistemu, ki ne de-la dovolj za ohranjanje miru vsvetu, pač pa ravno obratno: ssvojo politiko pogosto povzročanemire in vojne. Tudi včlanitevSlovenije v EU ne daje sloven-ski oblasti pečata legitimnosti indemokratičnosti, zato je zelo po-membno, da volivci in volivke naoktobrskih volitvah odidejo navolišča in glasujejo za spremem-be. Še kako pomembno je, dapodprejo stranke slovenske de-snice, stranke članice Evropskeljudske stranke.

Sem kandidat v 4.volilni enoti,okraj 10, ki pokriva del občineDomžale ter občini Moravče in Lu-kovica. Zelo dobro poznam prob-leme ljudi iz tega volilnega okraja.

Z neenakim položajem se ob-čani oddaljenejših krajev poču-tijo že kot otroci, saj se soočajoz dolgimi potmi do šol, slaboprevoznimi cestami, oddaljeni-mi vrtci. Odseljevanje ljudi s po-deželja je tudi povzročil beg in-teligence in podeželske šole vmarsikaterem primeru ne zadoš-čajo potrebam otrok in učencev.Statistično gledano je odstotekdijakov in študentov v primerja-vi z urbanimi sredinami v »mo-jem« volilnem okraju neprimer-no manjši, krčijo se tudi možno-sti zaposlitve in danes imamomnogo mladih iskalcem zaposli-tve, ki leta in leta ne najdejo svojiizobrazbi ustrezne službe. Tudistarejše generacije se ukvarjajoz resnim problemom, saj v veči-ni primerov njihovi prihodki nezagotavljajo dostojne starosti,plačila oskrbe v domovih za os-tarele so previsoka, poleg tegaso večinoma v centrih, na pode-

41Odmev

želju je možnost za oskrbo sta-rejših ljudi skorajda nična. Tudipodeželska ženska populacija jepri zdravstveni oskrbi v primer-javi z mestno zapostavljena, sajje v skromnih pogojih zdravstve-nih domov primorana predolgočakati na preventivne preglede.Zavzeti se je potrebno za člove-ku prijazno podeželje ki bo vsemljudem zagotavljalo približno ena-ke možnosti za delo in razvoj vkaterem koli območju Slovenije.

Tudi gradnja avtoceste je pov-zročila velike travme in nekate-re nove krivice. Slovenska drža-va je dolžna ljudem ob trasi nu-diti nadomestilo za slabše pogo-je bivanja.

Kot nekdanji minister ne mo-rem razumet, da se je v zadnjihštirih letih podpora razvoju kme-tijstva, gozdarstva in podeželjazniževala nominalno in realno,da so problemi na področju var-ne prehrane še zmerom odprtiin da Slovenija nima neodvisneinstitucije za nadzor nad varnoprehrano in s tem večjo zaščitovarstva zdravja potrošnikov.

V dvajsetih letih mojega poli-tičnega delovanja vse bolj ugo-tavljam, da smo premalo naredi-li za človeka, zato se bom kot po-slanec potrudil, da se bodo naomenjenih področjih zgodileopazne spremembe, zato je tudigeslo moje volilne kampanje »Zaljudi, ohranimo Slovenijo«.

JanezPer

Rojen: 22. 4. 1946Kraj: KamenikObčina: Šmarje Pri JelšahSpol: moškiStan: poročenStanujoč: vas Podgrad 38 aKraj: Šentjur3230 ŠentjurOsnovna šola: Šentjur 1953 –1961Srednja šola: Celje 1961 – 1965Železniška prometna šola Ljublja-na 1965/66.Višja politična šola Beograd1968/69.Višja prometna šola Beograd1972/74.Služba:Vlakovni odpravnik 1966 – 1972.Šef avtoslužbe Celje 1975 – 1976.Referendum za promet Zidanimost 1976-1978.Pomočnik direktorja ŽTO-ja orga-nizacijo prometa1978 – 1980.Direktor TOZD transport Celje1980 – 1990.Direktor Javnega komunalnegapodjetja Šentjur 1990 – 1992.Predsednik občinske skupščineŠentjur 1992 – 1994.Župan občine Šentjur 1994 –2002.Poslanec DZ v Ljubljani 1992 –2004.Funkcija:• predsednik KS Šentjur okolica• podpredsednik RS – SLS za

železniški in luški promet vzboru izvajalcev

• član združenja embalažerjev intariferjev Jugoslavije.

Hobiji:• vinogradništvo,• pohodništvo,• šah,• obdelovanje male kmetije, po-

JurijMalovrh

dedovane po očetuČlan stranke:• ZK – nikoli.• SKD – 1990 – 2000.• SLS – 2000 in dalje.

Janez Per, nekdanji županMengša in poslanec SLS ter ak-tivni član ansambla Alpski kvin-tet, je še vedno zelo dejaven pred-vsem v narodno zabavnih vodah.Sredi nenehnega snemanja raz-ličnih oddaj z narodno zabavno

tematiko pa še vedno uspe najtičas tudi za politično udejstvova-nje. Poleg igranja v ansamblu Alp-ski kvintet lahko njegovim vižamprisluhnemo tudi, ko zaigra priMengeški godbi, pa v ansambluDori, posebno pozornost pa na-menja t. i. »poslanskemu ansamb-lu«, kamor so vključeni poslanci– godbeniki. Ne le, da nastopajona prireditvah, v načrtu imajo ce-lo izdati CD, ker meni, da je prav,da se ga ljudje spominjajo ne lepo političnih odločitvah, ampakpredvsem po glasbi….Kot pravi, sev parlamentu še vedno dobro po-čuti, čeprav zdaj, ko je tam samoobiskovalec, opaža drugačne stva-ri kot nekdaj, ko je bil še aktivenčlan slovenskega poslanskega zbo-ra. Kljub temu še vedno ni popol-noma prekinil s politiko, saj je ob-činski svetnik, predsednik občin-skega odbora SLS Mengeš, članSveta stranke, zdaj pa se je odlo-čil tudi za kandidaturo za poslan-ca. Zelo je ponosen tudi na svoječlanstvo pri Narodni zvezi SLS.Pravi, da ima močno nacionalnozavest, predvsem pa zelo rad pou-dari tudi »ljudskost«. Meni, da seSlovenci premalo zavedamo pri-padnosti slovenski zemlji, ki jo ponjegovem tudi premalo cenimo.Prepričan je, da Slovenci prema-lokrat s ponosom povemo, da smoSlovenci. Čeprav mu ob številnihdejavnostih, s katerimi se ukvar-ja, zmanjkuje časa, pa mora najtičas za kmetijo z več kot 20 glava-mi živine. Pri tem so mu v pomočnjegova žena in dva skoraj odra-sla sinova, saj jo je lahko samo znjihovo pomočjo tako zelo lepouredil, ker je kmetija v samem cen-tru Mengeša. Upa, da bo SLS ne-koč spet tako močna, kot je bilain si želi, da ji bo to uspelo tudi znjegovo pomočjo.

Odmev42

Sem Marko Zidanšek, rojen11.11.1968, dipl.upr. org., živimv Celju, sem poročen, oče dvehsinov – Benjamina (8) in Sebast-jana (2), podžupan Mestne ob-čine Celje in pomočnik direktor-ja Javnih naprav Celje.

Strokovnjakov in ljudi z zna-njem, idejami in vizijo je v Slo-veniji kar nekaj. To tako rekoč izdneva v dan dokazujemo na vsehpodročjih. Vendar pa je slabo to,da državi zmanjkuje denarja zaposamezne pomembne projekte.Zato tudi, in to vam lahko kotpodžupan Mestne občine Celjepovem iz prve roke, vedno večobveznosti prelaga na pleča lo-kalnih skupnosti, za njihovo iz-vedbo pa ne zagotovi denarja.Država tako izčrpava občine, tr-pijo pa predvsem tisti projekti,ki največ pomenijo prav posa-mezniku. V Sloveniji imamo dra-go in potratno državno upravo.Če bi nam uspelo stroške držav-ne uprave zmanjšati vsaj za petodstotkov, sem prepričan, da bise gospodarsko in razvojno ko-lesje zavrtelo še hitreje. Zato boprvo, za kar se bom kot parla-mentarec zavzemal, zmanjšanjestroškov državne uprave. Tudi naMestni občini Celje smo v zad-njem letu izvedli reorganizacijoobčinske uprave. To ne pomeni,da poslujemo kako drugače, sa-mo delovna mesta smo preraz-poredili. Izračunali smo, da nambo zaradi tega za razne projekteostalo skoraj pol milijarde tolar-jev. To pa je že toliko in tolikonovih cest, novih pločnikov, ure-jenih avtobusnih postajališč, no-ve javne razsvetljave ali pa, če ho-čete, ena telovadnica. Predstav-ljajte si, da pri občinskem prora-

MarkoZidanšek

čunu in nekaj več kot sto zaposle-nimi na celjski občini to znese cca.500 milijonov, koliko je potem šte-vilka pri državnem proračunu, kije težak kar 1555 milijard tolarjev.Če so stroški uprave vsaj dvajsetprocentov tega zneska, pa verje-mite, da so več, znese prihranje-nih 5 % krepko čez 15 milijard to-larjev. To pa je znesek od katere-ga živi cela velika občina. In po-glejte, kaj vse smo v Celju z njimnaredili.

Ocenjujem, da ima Slovenskaljudska stranka dober in zanimivprogram. Da so njene rešitve izvir-ne in izvedljive. Seveda pa se vse,tudi še tako dobre ideje, lahko us-tavijo pri denarju. Veliko dobrihidej prihaja tudi iz podjetniških lo-gov. Mladi podjetniki, ki prvičvstopajo v poslovni svet, bi radipošteno delali in se razvijali. To-da kaj, ko jim lakomna država ssvojo davčno politiko velikokratonemogoči normalen razvoj in de-lovanje. Čeprav nekateri strokov-njaki govorijo, da nižji davki in so-cialne politika nekako ne grestaskupaj, sem prepričan, da gre todvoje skupaj in da je celo zelo po-vezano. Nižji davki so glavni volil-ni poudarki vseh evropskih ljudskihstrank. To je tudi glavna razlikamed desnimi in levimi strankami.Po mojem mnenju in tudi po mne-nju Slovenske ljudske stranke nižjidavki omogočajo gospodarski raz-cvet. Z njimi bomo privabili tujiinvesticijski kapital, zlasti za takoimenovane greenfield investicije.Ob dobrem gospodarskem stanjuse namreč v družbi, in to ne gledeali govorimo o lokalnem ali držav-nem nivoju, zmanjša število brez-poselnih in tistih, ki so za to, daživijo človeku dostojno življenje,potrebni različnih socialnih po-moči. Kar seveda pomeni, da pre-ko davkov ni potrebno zbrati toli-ko finančnih sredstev, ki jih po-tem preusmerjamo v razne social-ne programe. In to predvsem za-radi tega, ker lahko ljudje v cveto-čem gospodarstvu z lastnim de-lom in znanjem zaslužijo dovoljza človeku dostojno življenje.

Nižji davki, socialna država inbolj racionalna državna uprava sopo mojem mnenju garant, da sebo kolesje slovenskega razvoja za-vrtelo še hitreje naprej. Da se bo-do zmanjševale razlike med boga-timi in revnimi. Da bo vsakdoimel priložnost. Tako delavec v to-varni, kot tisti, ki se je odločil, dabo prvič stopil na podjetniško pot.

Kot rečeno, nas lahko čakata ta-

ko ekonomski kot gospodarski raz-cvet. Vendar je tokrat prav, da zato najprej pospravimo pred svo-jim pragom. Da si priznamo, daimamo potratno in pogoltno dr-žavo. Hkrati pa se moramo zave-dati, da lahko stroške države brez,da bi se kje poznalo, zmanjšamoza pet odstotkov. Baje je v vsak-danjem življenju lahko. Ravnozadnjič mi je nekdo na primerihdokazoval, da se da. Avtomehanikje brez oklevanja potrdil, da bi lah-ko stroške svojega poslovanja vtreh mesecih znižal za pet odstot-kov, ob tem pa bi raven njegovihstoritev ostala povsem enaka in tu-di pri njegovih dohodkih se ne binikjer poznalo. Frizer bi takšno ra-cionalizacijo lahko naredil v enemmesecu. Naslednji sogovornik pabi pet odstotkov lahko prihranilkar čez noč. Čez noč? Ja, priznalje, da malo preveč zapravlja. Ta-ko kot je potratna tudi država. Sa-mo priznati noče.

Sem Majda Virant, rojena 23.03. 1949 v Celju. Stanujem v Žal-cu, sem poročena in mati enegaotroka. Po poklicu sem inženir ke-mijske tehnologije, zaposlena pakot vodja Oddelka za pivovarstvona Inštitutu za hmeljarstvo in pi-vovarstvo Slovenije v Žalcu.

Prihajam iz ugledne, poštene incenjene hmeljarske družine Jošto-vih ali po domače Cesarjevih izGotovelj pri Žalcu. Po končanigimnaziji v Celju in diplomi naUniverzi v Ljubljani na Fakultetiza kemijo in kemijsko tehnologi-jo, sem se leta 1972 zaposlila na

mag. MajdaVirant

takratnem Inštitutu za hmeljars-tvo v Žalcu, ki sem mu ostalazvesta vse do danes. Področjemojega dela so raziskave, stro-kovno, svetovalno in izobraže-valno delo ter storitve za trg zapodročje pivovarstva in hme-ljarstva ter področje nadzora ka-kovosti živil. Moja bibliografijaraziskovalke pri Ministrstvu zašolstvo, znanost in šport v vza-jemni bazi podatkov COBISSobsega preko 190 objav - izvirnihznanstvenih, strokovnih in dru-gih člankov kot tudi elaboratovin izvedenskih mnenj. Sem tudiurednik in soavtor MonografijeInštituta za hmeljarstvo in pivo-varstvo Žalec, ki je izšla ob 50letnici njegove ustanovitve tersoavtor priročnikov o hmeljars-tvu in pivovarstvu.

Že pred in po osamosvojitviSlovenije sem aktivno sodelova-la na Ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano in sicerpri oblikovanju slovenske zako-nodaje in zakonodaje Evropskeunije za področje kakovosti ži-vil in preskusnih laboratorijev.

43Odmev

Laboratorij za pivovarstvo je bilmed prvimi imenovan za urad-no preskušanje in tudi akrediti-ran. Predavala sem na mnogihuglednih znanstvenih in strokov-nih konferencah doma, zlasti paše v tujini. Kot strokovnjak s po-dročja pivovarstva in hmeljarstvasem članica Evropskega pivovar-skega združenja, kjer delam vdveh strokovnih odborih. Sem tu-di članica ameriškega pivovarske-ga združenja. Za zasluge na po-dročju dela v hmeljarstvu semprejela prestižno odlikovanje Vi-tez hmeljarskega reda, ki ga po-deljuje Mednarodno hmeljarskozdruženje. Pravijo, da sem praviambasador Slovenije, saj z uspe-šnimi organizacijami mednarod-nih znanstvenih konferenc inobiskov tujih strokovnjakov inraznih delegacij, skrbim zaprepoznavnost Slovenije po vsehcelinah sveta. Z uspešnim vo-denjem Oddelka za pivovarstvosem sprejela tudi izziv mene-džerstva.

V politiki nimam veliko izku-šenj, vendar glede na moje stro-kovno znanje, predvsem pa z že-ljo, storiti čimveč za našo Slove-nijo in Savinjsko dolino, odgovor-no in z vso resnostjo pristopam hkandidaturi za poslansko v Držav-ni zbor Republike Slovenije.

Rojen sem 20, aprila 1957 vCelju, stanujem v Pondorju 8, vobčini Tabor. Sem poročen, očetreh otrok. Imamo manjšo kme-tijo, usmerjeno v hmeljarstvo. Popoklicu sem inženir strojništva,in s 25–imi leti delovne dobezaposlen v AERO Celje na de-lovnem mestu tehničnega vodjelepilnih trakov v programu LTŠempeter.

AntonGrobler

Član Slovenske ljudske strankesem v bistvu že od ustanovitve nje-ne predhodnice, takratne Sloven-ske kmečke zveze. Sem predsed-nik občinskega odbora SLS Ta-bor; dvakrat občinski svetnik ob-čine Žalec, aktiven v krajevniskupnosti in občini Tabor.

Zakaj sem se pravzaprav odlo-čil za kandidaturo?

Občutek imam, da država Slo-venija vedno bolj zapostavlja pode-želje in se enako kot predhodno biv-ši režimi, z vsemi ustanovami kon-centrira v Ljubljani. Sprejemajo sevedno novi zakoni in ukrepi, davkiin dejstva, ki zavirajo razvoj pode-želja, nadaljnjo delovanje malihpodjetnikov, trgovcev in storitvenihdejavnosti. Za visoko šolstvo hoče-jo uvesti šolnine, kar je z vidika»več znanja med Slovenci« popol-noma nesprejemljivo. Za gospo-darstvo je pomemben razvoj, zna-nje in inovativnost, ne pa več delain produktivnost za izdelke nižje-ga cenovnega razreda, ki ne pokri-jejo niti direktnih stroškov dela.

Sem proti prodaji zdravih in do-bičkonosnih podjetij tujcem (far-macije, pivovarne), zavzemam pase za njihove združitve, saj bo ta-ko njihov dobiček ostal sloven-skim lastnikom in prispeval k na-šemu državnemu proračunu in neodhajal drugam. Zaskrbljujoč jeprimer Kolinske in tudi Tovarnesladkorja iz Ormoža. Tuji lastnikisi širijo trg in povečujejo dobičke.

S svojo prisotnostjo v Držav-nem zboru bom skušal popravitinelogične zakone in ukrepe, ki pomojem mnenju škodijo večini dr-žavljanov Slovenije.

VRNIMO SAVINJSKI DOLI-NI GOSPODARKI POMEN,KOT GA JE IMELA V PRETEK-LEM OBDOBJU! OHRANIMOJI NJENO ZNAČILNO PODO-BO ZA KASNEJŠE RODOVE!

Kandidat za poslanca v 5. vo-lilni enoti, 6. okraj Mozirje

Rojen sem bil leta 1948 v Gor-njem Gradu, v kmečki družini spetimi otroki, kjer sem obiskovaltudi osnovno šolo. Po končanisrednji šoli sem leta 1974 diplo-miral na Gradbeni fakulteti vLjubljani. Rad se spominjam tegaobdobja in rad se še sedaj vračamv rojstni kraj, kjer smo pred dneviproslavljali tudi 90-letnico naše ma-me. Po poroki sem se preselil v Mo-zirje, kjer sva si z ženo ustvariladom. Imava tri že odrasle otroke,od katerih sta dva še študenta.

Po končanem študiju sem sezaposlil v velenjski gradbeni fir-mi, kjer sem večino časa delalkot projektant. V letu devetde-set, po prvih demokratičnih vo-litvah, sem se vključil v aktivnopolitično delo v takratni občiniMozirje, predvsem pa sodelovalpri ustrezni sanaciji po katastro-falnih poplavah ter razvoju infra-strukture in urejanju prostora.

Vesel sem, da sem lahko ta-ko pri delu na občini, še poseb-no pa kot poslanec v DZ in mi-nister za promet v vladi RS pri-pomogel k razvoju naše doline.Še posebno na infrastruktur-nem področju. Tu so moja pri-zadevanja še posebej vidna. Vposebno veselje mi je tudi so-delovanje pri kulturi, še pose-bej na organizacijskem področ-ju in pomoči pri pridobivanjupotrebnih materialnih sredstev,brez katerih bi bilo marsikate-ro kulturno in turistično delo-vanje oteženo.

Stanje na področju gospo-darstva in pogojev življenjaZgornjesavinjčanov je še kakopodobno stanju na ostalih po-

deželskih območjih Slovenije.Uspešni smo bili pri ustvarjanjupogojev za šolanje naših najm-lajših, velik razvoj so dosegle raz-lične dejavnosti civilne družbe.Problemi so pri ustvarjanju no-vih delovnih mest, predvsem paprostorskih pogojev za ustvarja-nje novih podjetij. Kar nekaj po-membnih podjetnikov je našlosvoj prostor za razvoj v drugihokoljih.

V vseh točkah programa SLS,ki ga bo stranka uresničevala vnaslednjem mandatu, svojo pri-ložnost vidi tudi Zgornje Savinj-ska dolina. Naj naštejem samoprve tri:- decentralizacija - vzvod za

zmanjšanje razvojnih razlikmed slovenskimi regijami

- sprememba davčne politike zosnovnim ciljem - pospešitirazvoj manj razvitih v demo-grafsko ogroženih območjihin

- dvig kakovosti življenja na po-deželju.

Razvojne možnosti posamez-nih občin so različne. Kot posla-nec si bom prizadeval, da jih tamkjer je to potrebno uskladimo,povsod pa v okviru možnostipoiščemo tudi ustrezno državnopomoč in sodelovanje evropskihskladov. Nadaljeval bom s priza-

JakobPresečnik

Z ženo in ljudskimi pevkami Pušeljc

S hčerko na maturantskem plesu

Nagovor ob vstopu v EZ v Mozirju

Odmev44

devanji za razvoj infrastruktureter za takšno spremembo zako-nodaje na področju financiranjaobčin, ki bo občinam in s temobčankam in občanom zagotav-ljala vsaj približno enake pogojeza življenje kjerkoli v Sloveniji inv doglednem času tudi znotrajEvropske zveze.

SLS si bo prizadevala za dvignajnižjih plač. Ta problem je šeposebej pereč v naši dolini. Pri-zadevali si bomo tudi za poveče-vanje davčnih olajšal podjetij privlaganju v razvoj in večjih olaj-šav pri dohodnini v smislu ugod-nejše družinske politike in večjedavčne in plačilne discipline.

Poslanec je po našem ustav-nem redu poslanec vsega ljuds-tva, vendar mora biti vsakodnev-no vpet tudi v razreševanje prob-lemov na območju, iz kateregaizhaja. Tak sem bil do sedaj intak bom tudi ostal. Veselim seponovnega sodelovanja z občina-mi, gospodarstveniki, društvi, šeposebno pa z občankami in ob-čani.

OHRANIMO SLOVENIJO –OHRANIMO ZGORNJESAV-INJSKO DOLINO

Škale 39/a3320 VelenjeHerman Arlič je bil pred do-

brim letom star 60 let. Poznamoga kot aktivnega, neutrudnega inpožrtvovalnega delavca v našiSLS, Slovenski ljudski stranki.Naše sodelovanje sega nazaj vdevetdeseta leta, ko je iz takoimenovane Kmečke zveze nasta-la prva SLS.

Kot Herman sam pravi: »Namse ni bilo potrebno po osamosvo-jitvi učiti novih odnosov v druž-bi, mi smo bili že od malega vzgo-jeni po demokratičnih načelih, za-

HermanArlič

to smo bivši enopartijski sistemimeli vedno za tujek in diktat.«

Naš kandidat je vsa ta leta pre-živel v Škalah pri Velenju, kjer jes svojim delom zaznamoval KSŠkale. Poleg tega je pustil neizbri-san pečat v nogometnem klubuRudar Velenje, kjer je 14 let pred-sedoval in bil 7 let podpredsednik.Zelo uspešno deluje tudi kot pred-sednik ženskega nogometnegakluba Škale. V zadnji 20-ih letihje ŽNK Škale osvojil 3-krat držav-no prvenstvo Slovenije, 4-krat po-kalni zmagovalci in 5-krat držav-ni prvaki v malem nogometu.

Ne malo časa pa je Herman pu-stil tudi pri novogradnjaH. S svo-jo izvirnostjo in ustvarjalnostjo jevse projekte izpeljal in zaključil:• Rekonstrukcija nogometnega

igrišča v Velenju,• Izgradnja igrišča z umetno travo,• Izgradnja treh igrišč v Škalah,• Izgradnja telovadnice v Ška-

lah.Herman Arlič je tudi najstarej-

ši organizator športno rekreativ-nih prireditev v Šaleški dolini. Le-tos v juliju 2004 so v Škalah imeliže 22. vaško olimpijado, za kar muiskreno čestitamo.

Marko Jeraj,Mestni odbor SLS Velenje

Ivan Rakun, rojen 01.04.1939v Rečici ob Paki 15. Kot prvoroje-nec očetu Ivanu in Matildi rojeniPodgoršek. Na kmetiji velikosti 16ha skupnih zemljišč.

Osnovno šolo sem končal vŠmartnem ob Paki, nato Kmetij-sko hmeljarsko šolo v Vrbju priŽalcu. Nato sem do služenja vo-jaškega roka ostal doma na kme-tiji. Vojaški rok sem služil dve le-ti, od tega šest mesecev v četah

IvanRakun

Združenih narodov v Sinaju. Poodsluženem vojaškem roku leta1962 sem se zaposlil pri KZ Šo-štanj, kot delovodja pa tudiobratovodja, vse do upokojitve le-ta 1997. Vse skozi sem bil aktivenv organih upravljanja in več man-

datov član skupščine občine Ve-lenje. Osem let predsednik KSŠmartno ob Paki. Ob ustanovitvinove občine Šmartno ob Paki po-stanem prvi župan, to funkcijosem opravljal dva mandata.

V tretje nisem kandidiral za žu-pana temveč za svetnika in bil tu-di izvoljen. Funkcijo župana semopravljal neprofesionalno.

Sem nosilec več državnih odli-kovanj iz bivše države pa tudi večvisokih gasilskih odlikovanj, zlatiznak Rdečega križa, priznanje Za-družne zveze Slovenije. Z ženoŠtefko kmetujeva doma na kmeti-ji, ob pomoči treh otrok, ki so senama rodili v zakonu.

MOJ KRATEK PROGRAM»Ohranimo Slovenijo« je lep

slogan naše stranke. Moj osebnicilj in vodilo preko vsega mojegadela in življenja pa je bil in tudiostal »Vse za človeka« v to mojomisel je vključeno praktično vseod rojstva, otroškega varstva, šo-le, uspešno zdravstvo, urejena indobra dejavnost društev, možnostzaposlovanja, urejena komunalnainfrastruktura.

Sigurno pa sem zagovornik dvi-ga kakovosti življenja na podeže-lju. Kot spremembe davčne poli-tike, s ciljem pospešiti razvoj manjrazvitih in demografsko ogroženihpodročij.

Euro regijo s sedežem v Slo-veniji. Za zdravo družinsko po-litiko. Za pravično socialno po-litiko. Zaposlovanje mladih, za-poslovanje invalidov. Vzgoje,izobraževanje in športa, znano-sti, razvoj prometa, za zdravookolje in prostor. Okrepiti po-men občin, povečanje finančnihsredstev in odločanj v svojemprostoru. Razvoj malega gospo-darstva in podjetništva. Vednobom zagovarjal ekologijo v našidolini, boril se za ekološko rentoza našo zelo prizadeto okolje.

V zunanji politiki za ureditevodnosov s Hrvaško glede pravič-ne meje na kopnem in morju, zadobro sodelovanje z vsemi drža-vami v uniji in NATO paktu.

To je kratek opis mojih glavnihciljev in nalog če bom izvoljen.

SPOŠTOVANE VOLIVKE INVOLIVCI!

Kdo sem?Luč sveta, kot se temu rado

reče, sem zagledal 30. 08. 1946v Mislinji, v družini očeta kova-ča, in morebiti ravno od tod mo-ja vztrajnost in nepopustljivostpri uresničevanju zastavljenih ci-ljev. Le štiri leta sem »drgnil« šol-ske klopi v mislinjski šoli, potempa sem jih zamenjal s tistimi vSlovenj Gradcu, kjer sem leta1969 diplomiral na prvi stopnjiVišje ekonomsko komercialnešole v Mariboru, 197 pa na dru-gi stopnji omejene, takrat še vi-sokošolske ustanove in pridobilnaziv univerzitetni diplomiraniekonomist.

Prvo kombiniranje teorije sprakso sem preizkusil v Železar-ni Ravne, se za kratek čas usta-vil v Lesni Slovenj Gradec in seleta 1975 zapisal šaleški energe-tiki. S kratkim presledkom med

ViktorRobnik

45Odmev

letoma 1990-1992, ko sem, vfunkciji sekretarja za javne gos-podarske zadeve in podpredsed-nika Izvršnega sveta, službovalv Občini Velenje, ji ostajam, vsajjaz, zvest še danes.

Leta 1986 sem se z družino,zaokrožujejo jo danes že odraslihčerki in sin, po enajstletnem bi-vanju v Velenju vrnil v domačikraj, kjer poskušam po svojihmočeh in znanju soustvarjatiutrip kraja. Smisel življenja semnašel tudi v smučarsko skakal-nem športu, kjer nadaljujem pio-nirsko delo dr. Stanka Stopokar.Zahvaljujoč vztrajnosti in nepo-pustljivosti je v razmeroma krat-kem času (1996-2003) v Misli-nji zrasel smučarsko skakalnicenter, ki se ga ne bi sramovaleniti, v tem športu, razvitejše dr-žave. Prav gradnja tega centra mije v mnogočem odprla oči in meutrdila v prepričanju, da je lastenodnos do dela in vztrajnost ne-kaj pomenita, ne oziraje na teža-ve, ki te na tej poti spremljajo.

Zaverovanost v svoj kraj inokolje, iz katerega izhajam, stame leta 2002 pripeljala do odlo-čitve, da se kot neodvisen kan-didat preizkusim na županskihvolitvah. Ko danes z razdaljeocenjujem svojo odločitev, priz-navam, da mi ni žal za storjenikorak.

Z malo številno občinskoupravo in tvornim sodelovanjem

občinskega sveta se na vseh po-dročjih trudim uresničevati zami-sli in ideje, ki za napredek Obči-ne Mislinja veliko pomenijo. Pra-vijo, da smo in da sem pri tem us-pešen.

Zakaj kandidiram v državnizbor?

Dveletno županovanje, in temubodo potrdili mnogi župani koroš-kih občin, me je prepričalo, da jev državi še vedno prevladujoč cen-tralistični način vladanja, ne gle-de na parlamentarno ureditev indemokratičen način odločanja.Zadnji dogodki,pa četudi predvo-lilno obarvani, samo potrjujejo, davladajoči koaliciji ni dosti mar zaenakomeren razvoj posameznihdelov države. Kar nekaj paradnihkonjev koroškega gospodarstva jeutonilo v sivino gospodarske stag-nacije in še dobro je, da nekaj us-pešnih firm ne naredi slike še boljčrne. Akumulacija, ki se je v ob-dobju plansko etatističnega gospo-darstva prelivala iz uspešnega ko-roškega gospodarstva v drugeumetno vzdrževane panoge, je zavedno izgubljena. Pa se sprašuje-mo, zakaj ni denarja za razvoj?Medtem kose za nekatera področ-ja, po volji aktualne oblasti, četu-di brez tehtnih ekonomskih raz-logov (podobni so tudi pri nas),namenjajo ogromne državne po-moči, smo Korošci deležni le ob-ljub ali »gasilskih akcij«. Nekaj jepotrebno storiti in to nekaj bomolahko storili le ljudje, ki smo, boljkot po politični prepoznavnosti,prepoznavni po svoji strokovnostiin pokončni drži. Še dobro, dasmo se župani občin Koroške re-gije znali povezati in nastopitienotno pri marsikaterem skup-nem projektu, medtem ko je bilotega čutiti le malo ali skoraj ničpri dosedanjih poslancih. Lokal-nim skupnostim in njenim obča-nom, ki jim je še kako mar polo-žaj v gospodarstvu, saj je od tegaodvisem tudi njihov razvoj in kva-liteta življenja, ne more in ne smebiti vseeno, kako se izpolnjujejodane obljube.

Trdno sem prepričan, spoštova-ne volivke in volivci, da boste topot:- S SVOJO UDELEŽBO NA

DRŽAVNOZBORSKIHVOLITVAH IN

- S SVOJIM GLASOMPRAVEMU KANDIDATU

obrnili nov list v razporeditviekonomske in politične moči vSloveniji.

Nenehno nalaganje finančnih

obveznosti države lokalnim skup-nostim, pri čemer je v ozadju nji-hova gospodarska razvitost, karkliče po spremembi delitvenih kri-terijev. Šolstvo zdravstvo in socia-la so področja, ki so v največji me-ri na skrbi lokalnih skupnosti,medtem ko temu ustrezno ne sle-dijo deleži iz državnega proraču-na. Ceste, še posebej gozdne, kise jih država pri njihovem vzdrže-vanju še kako otepa, (in z njimiso koroške občine prepletene podolgem in po čez) je področje, kine sme ostati nepoznano sestavibodočega parlamenta. Nič boljšini odnos države do njenih cest, očemer priča tudi glavna cesta G 1- 4 in še posebej njen izstopajočidel- Mislinjski klanec.

Korošci, vajeni trdega dela, neterjamo od države večanje držav-nih socialnih transferov v našihobčinah, ampak le drugačno, boljpošteno distribucijo proračunskihsredstev, predvsem tistih, ki pome-nijo za naše občine razvojno na-ravnanost, saj si od tega obetamo:- selitev kapitala v Koroško re-

gijo,- zaposlitev mladih in prepreči-

tev pobega možganov v centremoči,

- zmanjšanje nezaposlenosti,- razvoj turizma in kmetijstva, ki

so lahko dominantne panogev našem okolju.

Da pa bi lahko to dosegli, mo-rajo biti vse politike na nivoju dr-žave koordinirane in nepristran-ske.

To so področja (poleg še neka-terih), s katerimi se želim spopri-jeti, v kolikor bom, seveda z vašonaklonjenostjo in pomočjo, 3. ok-tobra 2004 prestopil prag Sloven-skega parlamenta.

Zakaj SLS?Resnici na ljubo je treba pove-

dati, da do sedaj nisem niti minu-te, pa sem že kar dolgo na temsvetu, preživel pod okriljem kate-re koli stranke. Bližje od politik,ki se vodijo v strankah in medstrankami, so mi bile tiste, ki soimele kaj opraviti z gospodars-tvom. Tudi v to bitko, za parlamen-tarca, vstopam kot nečlan SLS,vendar z njeno podporo, pri čemerupam, da bom z uspehom na voli-tvah stranki povrnilugled, ki ga jenekoč že uživala med volivci.

Opredelitev za to stranko semnašel v koreninah prednikov inokolju, iz katerega izhajam.

Spoštovane volivke in volivci!Predstavljene misli niso volilne

obljube, ampak so področja, s ka-

Uspešna občinaPrevalje so majhen kraj ujet

med Peco in Uršljo, pa vendarustvarjamo občino polno energi-je, v kateri je čedalje prijetneježiveti. Postali smo prepoznavenkraj v slovenskem prostoru inrazvijamo ga še naprej. Sem žu-pan te uspešne občine Prevaljeob 1999 dalje. Občani so mi zau-pali vodenje že drugi mandat inna prehojeno pot gledam z vese-ljem in ponosom.

Gospodarstvo je delmojega življenja

Rojen sem v Mislinji 1955. pavendar tesno povezan z Mežiš-ko dolino in seveda s Prevalja-mi, ki so postale moj drugi dom,ženi in trem najinim otrokom.Končal sem Fakulteto za nara-voslovje in tehnologijo, smer fi-zika; opravil magisterij iz med-narodnega marketinga in dokto-rat iz ekonomskih znanosti naEkonomsko poslovni fakulteti vMariboru. Po pedagoških službo-vanjih kot profesor fizike sem po-stal vodja službe za inovacije Že-lezarne Ravne in predsednik Iz-

dr. MaticTasič

terimi se želim, skupaj s strankoSLS, spopasti kulturno v »hiši de-mokracije« (tudi to je potrebnostoriti). Ali bom to lahko počel,pa je v največji meri odvisno odvašega prihoda na volišče in va-šega glasu kandidaturi. Prepri-čan sem, da boste to storili.

Hvala za vaš glas in na svide-nje na predvolilnih srečanjih!

Vidimo se v parlamentu!Kandidat za državnozborske

volitve:Viktor Robnik, univ.dipl.ekon.,

župan Občine Mislinja

Odmev46

vršnega sveta Skupščine ObčineRavne na Koroškem. Z gospo-darstvom sem se dodobra spo-prijel, ko sem prehodil pot od fi-nančnega direktorja Metal Rav-ne do predsednika uprave Slo-venskih železarn v Ljubljani(1998-2002) in do prokurista vMetalu in v zadnjem času sveto-valca za komercialo.

Kandidiram z vizijoOdločil sem se, da kandidiram

kot nestrankarski kandidat za po-slanca v Državni zbor Republi-ke Slovenije na listi Slovenskeljudske stranke, katere simpati-zer sem, saj mi je bil vedno v os-predju človek, skrb za ustvarja-nje boljšega življenja ljudi, še po-sebej Korošcev.

Ni mi vseeno, da smo potis-njeni na obrobje Slovenije, ne sa-mo geografsko, ampak tudi v gos-podarskem in razvojnem smislu.S svojimi sposobnosti želim pris-pevati k hitrejšemu in boljšemurazvoju Slovenije in Koroške pomeri človeka. Stanje se sicer iz-boljšuje, vendar s prepočasnimikoraki. Imam vizijo, razgleda-nost, poznam razmere v gospo-darstvu in nisem brez političnihizkušenj.

Nova delovna mesta inmladi bodo “ostali tu”

Moje vodilo je, ustvarjati po-goje za nova delovna mesta inohranjati dosedanja, ob gospo-darstvu razvijati tudi visoko šols-tvo na Koroškem, razvijati turi-zem, infrastrukturo, razvijati kva-liteto življenja Korošcev tudi z so-dobnimi cestnimi povezavami …

S svojim znanjem in doslej pri-dobljenimi izkušnjami se želimlotevati prihodnosti drugače, na-ša obzorja se širijo, meje so izgi-nile, ob vstopu Slovenije v EUso pričakovanja večja. Vse to jezame velik izziv.

Iz volilnega programa• Decentralizacija državne

uprave z uvedbo regij – Ko-roška naj zaživi kot samostoj-na regija – odločanje in pora-ba finančnih sredstev se pre-nese iz države v regijo. Po-trebno je takoj definirati tistefunkcije, ki se prenesejo iz dr-žave v regijo skupaj s finan-ciranjem …

• Izgradnja hitre ceste Holmec-Dravograd - Slovenj Gradec-Velenje, na avtocestni križ, semora zgoditi pred letom 2013in ne rekonstrukcija obstoječe

regionalne ceste šele po letu2013. To bo temeljni pogoj zamožnost boljšega, hitrejšega incelovitega razvoja regije.

• Pričeti se mora realizirati pro-jekt hitrejše rekonstrukcije lo-kalnih cest in rregionalni cest).

• Izvesti je potrebno projekt ce-lovitega urejanja s komunalni-mi odpadki – projekt je prijav-ljen na strukturne sklade EU.

• Država in lokalno okolje morapostaviti optimalne možnosti zarazvoj podjetništva in s tem us-tvarjanje novih delovnih mest.

• Pripraviti in izvesti je potreb-no optimalen koncept privati-zacije družb SŽ, v katerem bokombinacija večinsko domače-ga kapitala ob sodelovanju s tu-jim kapitalom – transparentna,javna in odgovorna, tako do dr-žave kot do koroške regije.

• Nemudoma je potrebno pristo-piti k izdelavi projekta celovite os-krbe s pitno vodo koroške regijeter izvedbo izgradnje čistilnih na-prav v vseh treh dolinah.

• Za vzdrževanje obstoječihgozdnih cest, ki so na Koroš-kem posebnost, je potrebno pri-dobiti večja finančna sredstva,saj to niso le gozdne ceste, am-pak povezujejo med sabo posa-mezne kmetije, celke in zasel-ke in so življenjskega pomena.

Ustvarjamo skupno evropskoprihodnost, v kateri bo pomem-ben del tudi Koroška. Ohranjajmoin razvijajmo Koroško v prijaznokrajino, kjer bodo mladi radi os-tajali in lahko živeli.

Sem Albina Haberman. Rodi-la sem se 17. marca 1970 v Slo-venj Gradcu kot prvi otrok, mate-ri Ani-Mariji in očetu Jožefu Ur-šniku. Odraščala sem na 20 haveliki kmetiji na Podlipju. Ob obisko-vanju OŠ sem obiskovala tudi niž-jo glasbeno šolo v Radljah ob Dra-vi ter aktivno sodelovala pri pihal-nem orkestru Muta. Vključenasem bila tudi v dva pevska zborater aktivno sodelovala pri vodstve-nih delih takratne šolske mladin-ske organizacije. Po zelo uspešnokončani OŠ sem se vpisala v Sred-njo Kmetijsko šolo v Maribor, kjersem si pridobila naziv kmetijske-ga tehnika. Med dijaki pa sem bi-la tudi izvoljena kot predstavnicav takratni Svet šole.

Ob srednji kmetijski šoli semobiskovala srednjo glasbeno šolov Mariboru ter se izpopolnjevalav solopetju.

Vpisala sem se na Višjo Agro-nomsko šolo v Mariboru ter si pri-dobila naziv inženirja kmetijstva,smer živinoreja (takrat še ni bilovisokošolskega študija). V študij-skem obdobju sem doma vodiladekliški pevski zbor, sodelovala narazličnih prireditvah in bila izvo-ljena za blagajnika pri takrat nanovo ustanovljeni podeželski mla-dini “Dravska dolina”. Po konča-nem študiju sem najprej opravila6 mesečno pripravništvo pri KZVuzenica, kjer sem temeljito spoz-nala poslovanje Zadruge ter delotehnologov. Po končani diplomipa sem opravila še 9 mesečno pri-pravništvo pri Kmetijski svetoval-ni službi Slovenije – OZVŽ Ptuj –izpostava Radlje ob Dravi kotkmetijska svetovalka. V tem ob-dobju sem si pridobila tudi licen-co kmetijske svetovalke na Bioteh-niški fakulteti v Ljubljani.

AlbinaHaberman

Med tem časom sem spozna-la tudi svojega soproga Marja-na Habermana, s katerim semstopila na skupno življenjskopot. Pri ustvarjanju novega do-ma sem se pogodbeno zaposli-la pri Zavarovalnici Triglav, kjersem si pridobila bogate izkušnje,kako delati z ljudmi, da ti zau-pajo, kar mi pri mojem delu innasploh v življenju še kako pri-de prav. To delo sem opravljalaz veseljem vse do rojstva svoje-ga težko pričakovanega sina Da-vorina. Po končanem porodniš-

47Odmev

kem dopustu sem si našla hono-rarno delo v Operi Maribor kotpevka v opernem zboru. Pri temdelu sem si pridobila številne iz-kušnje javnega nastopanja, kerpa to delo poteka večinoma v ve-černih urah in je Maribor odda-ljen od nas 50 km v eno smer,sem si preko javnih del našla za-poslitev pri podjetju Scepterd.o.o. v Vuzenici, kjer sem bilaod 01. 01. 2000 tudi redno zapo-slena. To podjetje je pridobilo tu-di status Lokalnega podjetniške-ga centra in v njem sem oprav-ljala dela projektiranja in vode-nja projektov, svetovanja in izo-braževanja. V podjetju sem si pri-dobila zelo veliko izkušenj na po-dročju računalništva, pripravi invodenju projektov kot so CR-POV, svetovanju turističnih de-javnosti podeželja, pripravi in vo-denju različnih individualnihprojektov z naravo dopolnilnedejavnosti na kmetijah, predstav-ljanju kmetijskih produktov nasejmih doma in v tujini...

V letu 2000 sem se udeležilavseh izobraževanj, ki jih je orga-niziral PCMG (Podjetniški cen-ter za malo gospodarstvo) inZRSZ (Zavod RS za zaposlova-nje), udeležila sem se tudi izo-braževanj na temo Priprava no-vih delovnih mest za 21. stoletjein tudi vzpodbudila udeležbo na-ši izdelovalki aranžmajev doma-če obrti ga. Berti Placet, da se jeudeležila delavnice o trženju tehproduktov, ki jo je vodila ga. Bar-bara Mowat, predsednica Zdru-ženja za delo na domu iz Kana-de.

Imam opravljen tudi tečaj men-torja za poučevanja podjetništvav OŠ. Z več šolami smo se uspe-šno predstavili s samostojnimipodjetniškimi načrti, s temo, kiso jo učenci sami izbrali.

Splošno podjetništvo semspodbujala v okviru LPC in si-cer: pri pripravah individualnihposlovnih načrtov različnih cilj-nih skupin, ki so si svojo obsto-ječo proizvodnjo moderniziraliin potrebujejo dodatna denarnasredstva.

Preko usposabljanja sem tudipridobila certifikat za promotor-ko ženskega podjetništva. V temokviru sem sodelovala pri pripra-vi in izvajanju regijskega projek-ta, ki je temeljil na samozaposlo-vanju žensk.

Bila sem ena od pobudnikov,da se je na Koroškem ustanovi-lo društvo za delo na domu -”DURI” v katerega se lahko včla-

nijo vsi izdelovalci domače inumetnostne obrti, ki že imajo po-zitivne odločbe od Obrtne zbor-nice Slovenije. Namen društva jepredvsem skupen nastop na trg ta-ko doma kot tudi v tujini. Kajtiprav s ponosom lahko trdim, daimam kar nekaj zaslug, da so seprav ti izdelovalci predstavili nasejmu v Ameriki s svojimi izdelkiin na takšen način zastopali Slo-venijo in Koroško.

Trenutno sem zaposlena na Ve-terinarski upravi RS, IzpostavaDravograd.

Kandidiram, ker vem, da lahkos svojimi izkušnjami in znanjempomagam pri vzpodbujanju manjrazvitih območij Slovenije, kamorspada tudi okraj dravske doline,ki ga zastopam.

“ZMANJŠUJEMORAZKORAK MED KOLPO INLJUBLJANICO”

Svojo politično pot sem začelleta 1994, ko sem kot kandidatSlovenske ljudske stranke kandi-diral na lokalnih volitvah za žu-pana občine Črnomelj.

Na to pot sem stopil poln intu-ziazma z zahtevnimi in jasnimi ci-lji. Najtežja so bila prva leta žu-panovanja, ko so občino pestili ve-liki problemi zaradi stečajev gos-podarskih družb. Stopnja brezpo-selnosti je strmo naraščala, veli-ko ljudi je bilo na robu revščine.Že takrat sem poudarjal ključnovlogo občine pri zagotavljanju us-treznih infrastrukturnih pogojevza pospešen razvoj obrti in male-ga gospodarstva, za tuja vlaganja,za razvoj poslovnih in industrij-

AndrejFabjan

skih con v občini, da bi na ta na-čin zmanjšali stopnjo brezposel-nosti in zagotovili pogoje za od-piranje novih delovnih mest zamlade.

Pri tem sem naletel na mnogoovir. Z močno voljo, da bi kar naj-več naredil za ljudi na sončni stra-ni Gorjancev, sem prišel do spoz-nanja, da bo potrebno odpreti čimveč vrat pristojnih ministrstev invladnih služb.

Leta 1996 ob razpisu volitev zaposlance v Državni zbor, je odlo-čitev dozorela: »Zmanjšati razko-rak med Kolpo in Ljubljanico!«Prepričan sem bil, da bom lahkoza Belo krajino naredil veliko več,če bom kot poslanec imel nepo-sredni stik z vlado, vladnimi služ-bami in ministri. Pričel sem trno-vo pot župana in poslanca v istiosebi. Osebni interesi in privatnoživljenje so bili potisnjeni v ozad-je. Zahvaljujoč podpori stanov-skih kolegov in kvalitetni občin-ski upravi, je delo steklo. Kmaluso bili vidni prvi rezultati. ”Prvivelik skupni belokranjski projektje bil projekt Vodooskrba Bele kra-jine, ki zaključuje prvo fazo del.

Poleg eksistenčnih problemovsem se lotil tudi projektov za dvigkvalitete življenja, investicij všportno infrastrukturo za razvojmnožičnega in vrhunskega špor-ta, skrb za ekologijo, racionalnoravnanje s komunalnimi in inert-nimi odpadki, skrb za zdravje inrazvoj otroškega varstva, urejenostvasi in mest, investicije v šolstvo,zavedajoč se, da je znanje največ-ji kapital današnjega časa.

Ker sem spoznal, da so našecestne povezave z Ljubljano in os-talimi deli Slovenije slabe, sem seaktivno vključil v odbor za in-

frastrukturo Državnegazbora, kjer sem odigralpomembno vlogo priuresničevanju novih za-snov prometne povezavemed Belo krajino inLjubljano ter Belo kraji-no in Novim mestom, kinaj bi se začele uresniče-vati v prihodnjih letih.

Kot poslanec sem ak-tivno vplival tudi na raz-voj kmetijstva, saj jekmetijstvo pomembenelement podeželja, ki gagospodarsko, socialno inestetsko oblikuje. Bodoč-nost slovenskega kme-tijstva tudi z vstopom vEU vidi v povezavi zohranjanjem in varova-

njem narave, pridelovanjemzdrave hrane, ki bo okolju in člo-veku prijazna.

»Z vstopom Slovenije v EU seodpirajo novi izzivi in nove pri-ložnosti. Meja, ki je nastala z vs-topom v EU naj ne bi predstav-ljala ovir, pač pa naj bi ljudje zobeh strani nadaljevali skupneinterese. Povezave in sodelova-nja s sosednjimi hrvaškimi obči-nami naj bi se utrdila na gospo-darskem, kulturnem in drugihpodročjih.

Schengenska meja, na kateromoramo gledati s pozitivne stra-ni, naj bi bila vzpostavljena leta2007 v dolžini 78 km po rekiKolpi in 39,6 km po kopnem naobmočju Bele krajine, bi moralabiti prednost,. Potrebno bo pri-dobiti denar iz evropskih skla-dov, ki ga EU namenja za obmej-na področja.

Ljudje, ki živimo med Gorjan-ci in Kolpo imamo že od nekdajskupne interese, iščemo skupnemožnosti in skupne poti po ka-terih bi prišli na raven z ostalimirazvitejšimi slovenskimi pokraji-nami, skušamo poiskati tisto pot,ki bo vodila k razvoju in napred-ku in tako omogočiti mladim, kise izobražujejo v večjih centrih,vrnitev v domači kraj, kjer bodolahko svoje znanje in sposobno-sti preoblikovali v dejanja!”

Znanje in bogate izkušnje, kisem si jih pridobil kot župan inposlanec, je kapital, ki ga je po-trebno izkoristiti. V osmih letihposlanstva v Ljubljani je razko-rak med Kolpo in Ljubljanicomanjši, vendar bodo potrebni ševečji in odločnejši koraki, ki bo-do te razlike še zmanjševali.

Odmev48

Sem Franc Hudoklin, rojen9.8.1961 v Novem mestu, sinkmečkih staršev (očeta Francain matere Tončke), po poklicustrojni ključavničar. Stanujem vGor. Stara vasi 30, Šentjernej.Sem poročen, z ženo Slavko ima-va dve hčeri; Janja (21 let) inKarmen (19 let). Leta 1980 semkončal srednjo poklicno šolo inpridobil naziv strojni ključavni-čar. Istega leta sem odšel v Som-bor in na letališče v Zagreb nasluženje vojaškega roka. Kasne-je sem se zaposlil v takratniISKRI - tovarni uporov in poten-ciometrov in ostal v njej do ste-čaja leta 1991. V tem času sembil med drugim tudi predsednikmladine v tovarni Iskra elemen-ti, predsednik sindikata v tovar-ni uporov ter 4 leta v sindikatuIskre elementi. 3 leta sem bil za-poslen tudi v REVOZU v Novemmestu, od leta 1995 pa sem za-poslen v Občini Šentjernej. 14 letsem bil tudi predsednik KS Ore-hovica, 18 let pa sem že predsed-nik Prostovoljnega gasilskegadruštva Stara vas – Loka. V mla-dosti sem se tudi športnoudejstvoval. Med leti 1978 in1988 sem aktivno igral rokometv Šentjerneju, Krškem in v No-vem mestu. Rokometu pa sem os-tal zvest tudi kasneje, saj sem bil4 leta predsednik ŽRK Šentjer-nej, sedaj pa sem predsednikskupščine.

Kot župan se že v tretjem man-datu trudim, da bi z občinskoupravo čim bolje prisluhnil že-ljam občanov in s tem prispevalk dvigu življenjskega standardaobčanov ter kvalitetnega življe-

FrancHudoklin

nja na vseh družbenih po-dročjih. Naš moto je, dače bomo še v prihodnje ta-ko uspešno kot smo bili odleta 1995 do danes, potemje nadaljnji razcvet občinezagotovljen.

Res je, da nova zakono-daja, smernice in usmeri-tve države kot institucijevropske unije narekujejovedno nove naloge, spre-membe in nov način po-slovanja, vendar smo nato pripravljeni, zato se nibati novih izzivov in ob-veznosti.

Kot poslanec - predstav-nik dolenjske regije v 2. in3. volilnem okraju 6. vo-lilne enote se bom vednozavzemal za dobrobit Do-lenjske, predvsem pa bomstremel k naslednjim ci-ljem in se zavzemal za:- razvoj gospodarstva ta-

ko velikih, srednjih inmalih podjetij;

- regionalno politiko insmotrn razvoj infra-strukture;

- čim hitrejšo izgradnjodolenjske avtoceste,kar pomeni pogoj zadobre rezultate dolenj-skega gospodarstva;

- sprejem primerne za-konodaje na področjušolstva, socialne dejav-nosti, kulture, zdravs-tva…

- racionalno organizira-no in strokovno držav-no upravo, kajti le ta-ko bomo lahko uspešniv Evropi in le dobro or-ganizirani in dovoljstrokovni bomo enako-vredni evropskim part-nerjem;

- enakovredno vključe-vanje invalidov v vsedružbene procese, kaj-ti prepričan sem, da so tudi vvrstah invalidov sposobni inkreativni ljudje, ki bi lahko naveč načinov pripomogli k raz-voju Slovenije.

Skratka, zavzemal in podpiralbom program, ki ga bo ponudilastranka, katere član sem.

Na koncu naj povem, zakajsem se odločil za kandidaturo po-slanca v državni zbor?

Zato, ker sem mnenja, da jeDolenjska premalo zastopana vdržavnem zboru. Za to dolino jetudi čas, da ji država prisluhne.

Nujno je, da se začne nov razvoj,saj vemo, da nas imajo za ‘’jug’’.Če ni pravega kandidata, ki bipredstavljal Dolenjsko, potem tu-di problematika ni znana in takoni nikogar, ki bi se zavzemal za topodročje.

Prav gotovo se je vsak od nastežko odločil za kandidaturo, sajvsi prav dobro vemo, kaj vse topotegne za sabo. Pa vendar, nek-do mora zastopati kmete, upoko-jence, študente, brezposelne …

Sem Anton Strah. Odločitevza kandidaturo za poslanca Dr-žavnega zbora Republike Slove-nije ni bila lahka. Zavedam se,da je biti poslanec odgovornodelo, ki ga moraš opraviti dos-ledno s programom, ki ga ponu-diš volivkam in volivcem. Mojevodilo je vsako delo, ki ti je zau-pano, opraviti dosledno in kva-litetno in tako opravičiš zaupa-nje vase, do posameznika ali šir-še okolice.

Poleg mojega reda – zaposlensem v Akripol d. d. Trebnje, semvedno bil vključen v družbeneaktivnosti kot član raznih odbo-rov in komisij, nekaterih pa tudikot predsednik. Še posebno some privabljale tiste reči, kjer silahko z besedo ali dejanjem po-magal delavcu oz. ljudem, ki sopomoči potrebni.

Kljub vsemu pa s svojo druži-no kmetujem na srednje velikikmetiji.

V mojih mladih letih sem žedokaj skrbno sledil političnimdogajanjem. Leta 1988 pa me jepolitični vrtinec dobesedno po-srkal in sem tako začel bolj ak-tivno delovati kot predsednik ta-kratne Kmečke zveze za področ-je Trebnje, ob enem pa bil še pol-nih 12 let tudi član IO SLS. Da-nes sem predsednik Krajevneskupnosti Štefan, Gasilske zve-ze Trebnje, predsednik SD Akri-pol d. d. Trebnje, član Nadzor-nega odbora družbe AkripolTrebnje, dva mandata pa sem biltudi član občinskega sveta Treb-nje.

Ob odločitvi za kandidaturopa si mora človek izdelati pro-gram s pogledi in stališči zasto-panja volivk in volivcev v DZ!

AntonStrah

49Odmev

Reševanje problematike de-mografske ogroženosti posamez-nih predelov v občini kot v Slo-veniji, kajti če za pereč problemne bo rešen s primerno zakono-dajo in dovolj hitro, bo podobaSlovenije čez nekaj generacij ka-tastrofalna.

Decentralizacijo je nujno po-trebno pričeti postopno graditi,dati večji poudarek vlogi občin,čimprej vzpostaviti regije, kar bopripeljalo do bolj enakomernegarazvoja celotne države spremem-ba davčne politike in dati posebendavčni položaj manj razvitim in de-mografsko ogroženim krajem vSloveniji. Nujno je potrebno spre-jeti novo zakonodajo, ki bo dajalavečje davčne olajšave delavcem oz.delavskim družinam z nizkimiosebnimi prejemki..

Nujno potrebno je spremenitizakonodajo na področju plačnepolitike in sprejeti takšno, ki bozmanjšala velike razlike ter vsa-kemu delavcu omogočila dostoj-no preživetje s svojim delom.

Podeželje predstavlja več kotpolovica prebivalstva in večinoslovenskega ozemlja. Če se ne bona tem področju zakonsko bolj ure-dilo, predvsem za kmetijstvo, boslovenska krajina spremenila svo-jo podobo. Vse več bo grmovja ingozda, zgodba o urejenosti in le-poti Slovenije pa bo izpuhtela.

Družinska politika bo moralabiti v prihodnje osrednja tema,saj je država s slabo in neučin-kovito politiko, družine in prebi-valstva pripeljala v zaskrbljujočosituacijo, kjer se lahko vprašamo,ali bo Slovenija kot narod čez100 let še obstajala. Sprejeti jepotrebno zakonodajo, ki bo opo-gumljala mlade družine k večje-mu številu rojstev.

Znanost je področje, brez ka-terega si ne moremo zamisliti vi-soke gospodarnosti, kajti visokatehnologija, ki jo znanost ponu-di, je zagotovilo primerne gospo-darske rasti ter omogoča biti kon-kurenčen.

Še veliko je poglavij – vzgojain izobraževanje, šport in kultu-ra, zdravstvo, pravosodje, javnauprava in tako dalje, kjer je po-trebno na nivoju zakonskih spre-memb marsikaj dopolniti, da bo-do posamezna področja učinko-vitejša, kar ima stranka v svojemprogramu zelo dobro zastavljeno.

Če bom dobil veliko podporovolivk in volivcev, potem bom za-stopal navedena stališča v celo-ti, saj je moje gledanje na seda-

nje stanje države do državljank indržavljanov zelo pesimistično, za-to je potrebno, da pride do spre-memb, ki bodo pripeljale k večjikakovosti življenja Slovenk in Slo-vencev.

Sem Roman Baškovič. Rodilsem se 6.7.1953 v Brežicah. Mla-dost sem preživel v Mrzlavi vasi,zelo prijetni vasici pod Gorjanci.Osnovno šolo in gimnazijo semobiskoval v Brežicah. Kot kmečkifant sem se odločil za študij kme-tijstva na Biotehniški fakulteti vLjubljani. Študij sem leta l979 us-pešno končal in dosegel nazivuniv. dipl.inž. kmetijstva. Moja pr-va služba se je pričela na Vrtnari-ji Čatež, kjer je bila organiziranaproizvodnja cvetja v takratnempodjetju Agraria Brežice. Ustva-ril sem si dom in družino. Z ženoin otrokoma živim v Brežicah. Poodhodu iz Vrtnarije Čatež sem de-lo nadaljeval v TOK KooperacijaAgrarie Brežice, kjer sem delal napodročju melioracij, komasacij inorganizaciji proizvodnje na teh po-vršinah. Pri delu s kooperanti semzelo dobro spoznal kmetijskoproblematiko na naših kmetijah inorganiziranost kmetijstva v Slove-niji. S sprejetjem zadružne zako-nodaje se je TOK kooperacija or-ganizirala v Kmečko zadrugo Bre-žice, v kateri sem tudi tri letaopravljal naloge direktorja. Od tume je pot vodila na Srednjo kme-tijsko šolo Grm v Novem mestu,kjer sem dobil delovno mesto pro-fesorja strokovnih predmetov, ven-dar sem moral zato opraviti še do-datno pedagoško andragoško izo-brazbo na Pedagoški fakulteti. Popetih letih dela na pedagoškempodročju sem si zaradi oddaljeno-

RomanBaškovič

sti službe poiskal novo službo bli-zu doma, to je v Krškem, kjer semzaposlen na Ministrstvu za kme-tijstvo, na delovnem mestu kme-tijskega inšpektorja za področje vi-narstva v Posavju.

Življenje in delo na podeželjume je zanimalo že od malih nog.V času študija sem si za diplom-sko nalogo izbral temo »Vpliv fi-zičnih in psihičnih komunikacijna socialni in ekonomski razvojslovenskega podeželja«. Naloga jebila zelo uspešna, saj sem zato pre-jel tudi študentsko Prešernovo na-grado. Tako mi je bila zelo dobropoznana problematika slovenske-ga podeželja, ki mi je pri mojemdelu zelo koristila. Že kot mladi-nec sem bil član Mladinske orga-nizacije, ki se je ukvarjala s kmeč-ko problematiko, takrat v okviruSZDL. Na ustanovnem zboru vUnionski dvorani pa sem postalčlan Slovenske ljudske stranke.

Sem Ana Somrak, z možemNikom ter hčerkama Vanjo inMatejo živim v rojstnem Leskov-cu pri Krškem, kjer sem odraš-čala v številni družini s petimiotroki.

Po končani srednji gradbenišoli sem se zaposlila v projek-tivnem biroju Sava-projekt, kjer sem za-poslena še danes.Na začetku svoje po-klicne poti sem de-lala na oddelku pro-jektiranja (nizkegradnje), v zadnjihletih pa delam napodročju urbaniz-ma, in sicer kot sa-

AnaSomrak

mostojni projektant.Že od malih nog sem aktivna

prostovoljna gasilka v Prostovolj-nem gasilskem društvu Lesko-vec, kjer imam čin nižje gasilskečastnice. V okviru društva delu-jem na področju izobraževanjater operativnega usposabljanja -gasilska tekmovanja in gasilskikvizi. Leta 1998 sem prevzelamesto predsednice Komisije začlanice pri Gasilski zvezi Krško.Leta 2003 mi je bil mandat natem mestu ponovno zaupan.

Moj živahen karakter in kritič-no oko sta me leta 2002 pripe-ljala v Svet krajevne skupnostiLeskovec, kjer sem podpred-sednica Sveta. Z ljudmi rada ko-municiram in sodelujem na tere-nu, kar je pogoj za uspešno oprav-ljanje funkcije krajevnega svetnika.

Leta 1998 sem kandidirala naNeodvisni listi, ki so jo sestav-ljali večinoma prostovoljni gasil-ci in prišla v Občinski svetobčine Krško. Štiri leta kasnejeme je zaradi volje do dela in an-gažiranosti povabila v svoje vr-ste Slovenska ljudska stranka.Na lokalnih volitvah 2002 semv občini Krško dosegla odličenrezultat in tudi sama sem bila po-novno izvoljena v Občinski svetobčine Krško. Zaradi dobrega re-zultata na volitvah je imela SLSmandat tudi za podžupansko me-sto. Tako so me 29. maja 2003na seji občinskega sveta imeno-vali za podžupanjo občine Krš-ko. To funkcijo opravljam nepro-fesionalno, tako, da sem še ved-no zaposlena v Savaprojektu.

Kot povezavo med interesi dr-žave in lokalnega okolja, v posav-skem prostoru izpostavljampredvsem projekt izgradnjespodnjesavske verige hidroelek-trarn, aktivno sodelovanje pri re-ševanju vprašanj, ki so poveza-na z delovanjem in razgradnjo je-drske elektrarne, ter regionaliza-cijo oziroma oblikovanje regijePosavje.

Za kvalitetnejše življenje v Po-savju potrebujemo predvsem no-va, pravzaprav nadomestna de-

Odmev50

lovna mesta, saj propad kovinske(SOP, Kovinarska) in tekstilne(Labod, Jutranjka) industrije terzapiranje obrata celuloze v Vipa-pu zahtevajo odpiranje novih de-lovnih mest.

Kot državnozborska poslankaželim z aktivnim sodelovanjempri načrtovanju in izvedbi držav-nih projektov, ki se bodo izvajaliv našem prostoru, zagotoviti, dase z njimi izboljša kvaliteta biva-nja in ne obratno.

Med ostalim želi doseči ure-ditev statusa prostovoljnih gasil-cev, predvsem v razmerju do de-lodajalcev. Zavzemam se tudi zaodpravo obdavčitve sredstev, kijih prostovoljna gasilska društvazbirajo za nakup gasilske opreme.

KANDIDAT ZA POSLAN-CA DZS NA LISTI SLS

PRISTOP K IZBOLJŠANJUKVALITETE ŽIVLJENJANAŠIH SOKRAJANOV

Smatram, da je potrebno pre-seči zaprtost območja, zato je po-trebno urejanje državne in lokal-ne infrastrukture ob iz-vajanju velikih projek-tov, ki se odvijajo v na-šem prostoru.

POGLED ŠIRŠE –SLOVENIJA KOTČLANICAEVROPSKE UNIJE- Kandidiram na li-

sti stranke, ki je koteno glavnih priori-tet opredelila vstopv EU ter v tem pro-cesu aktivno in us-pešno sodelovala.Možnosti in prilož-

KristijanJanc

nosti moramo izkoristiti tudi vbodoče.

- V Evropi moramo še močnejeohranjati Slovenijo in utrjeva-ti njeno prepoznavnost.

- Evropa je sestavljena iz regij,ker pa je regija Posavje še ved-no v ustanavljanju in regiona-lizem v Sloveniji ni izpostav-ljen, se bom zavzemal za vzpo-stavitev regij v slovenskem pro-storu in za skladen regionalenrazvoj.

- Po vstopu Slovenije v EU jeprišel čas, da Posavje zmanjšarazkorak z razvitim delom Slo-venije in tudi z Evropo in me-nim, da bi s svojim delom pri-pomogel k uspešnemu sodelo-vanju z državo in evropskimiskladi za razvoj pri koriščenjuevropskih spodbud.

POMEMBNI POUDARKIMOJEGA VOLILNEGAPROGRAMA- Znanje in izkušnje iz gospo-

darstva in politike bom kot po-slanec izkoristil v dobro Sevni-ce, regije Posavje in Slovenije.

- Združena funkcija župan – po-slanec se je v slovenskem pro-storu izkazala kot zelo dobravarianta za lokalno skupnostin za državo.

- Večji neposreden vpliv na šehitrejši razvoj naše občine v po-vezavi z državnimi projekti, kipotekajo in bodo potekali prinas in bodo imeli velik vplivna življenje v naši obč-ini (HE, Centralna čistilna na-prava, šolstvo, športni objekti,cestna infrastruktura, kulturniobjekti, vodooskrba…).

- Povezovanje s poslanskimiskupinami v dobro občine inregije, kjer je potrebno prido-biti širšo podporo za projekte,večji vpliv na reševanje gospo-

darskih problemov in pomoč- pri tehnološkem prestrukturi-ranju in razbremenjevanju de-lovno intenzivnih gospodar-skih panog.

- Večjo zastopanost lokalnihproblemov in problemov ma-lega človeka v Ljubljani, pod-piranje zakonskih rešitev, kibodo upoštevale tudi take in-terese.

- Sevnica potrebuje poslanca, kibo v dobro prostora deloval po-vezovalno in ki bo z jasnimistališči zastopal interese širo-kega kroga ljudi. Znam sode-lovati tudi s politič-nimi nasprotniki in na tak na-čin si predstavljam tudi delo vparlamentu.

Kristijan Janc, kandidat zaposlanca

Sem Boštjan Pražnikar rojen 8.maja 1972. Odraščal sem v Laš-kem na Lahomšku, v družini, kise že od nekdaj ukvarja s kmetijs-tvom in je poznana pod domačimimenom »Pirc«. Osnovno šolo semobiskoval v Laškem, nato pa Sred-njo strojno šolo v Celju. Izobraže-vanje sem nadaljeval na Univerziv Mariboru, kjer sem diplomiral l.1996 in postal diplomirani inženirstrojništva.

Prva moja zapo-slitev je bila v Pivo-varni Laško. Natosem se zaposlil vpodjetju Kota kotvodja projekta in seukvarjal z ener-getiko. Leta 2001sem sprejel ponuje-no priložnost inprevzel mesto šefakabineta na Mini-

BoštjanPražnikar

strstvu za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano. Poleg nalog, ki jihzahteva to delo, sem sodelovalpri pristopnih pogajanjih Repub-like Slovenije k EU na področ-jih varne prehrane, razvoja po-deželja in kmetijstva. Dragoce-ne izkušnje s tega področja soizkazale potrebo po dodatnemizobraževanju na podiplomskifakulteti za državne in evropskeštudije, kjer sem trenutno absol-vent magistrskega študija.

Gotovo je ravno odraščanje nakmetiji in vsakodnevno soočanjes kmečkim delom ter kasneje zlokalno problematiko vzrok te-mu, da sem še posebej dovzetenza probleme ljudi, ki se radi obra-čajo neposredno name. Problemelažje razumeš, če se v življenju znjimi neposredno srečaš. Delo naMKGP je bilo zame naporno inhkrati velik izziv, preplet poga-jalskih mednarodnih izkušenj obvključevanju Slovenije v EU invsakodnevnega soočanja s indi-vidualnimi problemi slovenske-ga kmeta. V času vodenja kabi-neta na MKGP sem poleg sled-njega, zadnji dve leti opravljal šedelo v.d. direktorja Centra zarazvoj kmetijstva in podeželjaJable, kjer so bili postavljeni te-melji za prodor slovenskega zna-nja s tega področja na trge JVEvrope. Letos julija sem se zapo-slil v Zadružni kmetijski družbi,kot pomočnik direktorja. Priori-teta v podjetju je prodor na med-narodne trge, ter izboljšanje no-tranje organizacije. Podjetje se uk-varja z oskrbo in odkupom nakmetijsko živilskem področju.

Z našo stranko sem se srečalže zgodaj in sicer s podmladkomSLS, kjer sem pričel delovati zenako mislečimi vrstniki in seodločil, da bo podmladek SLSzaživel tudi v Laškem. Postalsem predsednik Mladih SLSLaško, nato pa podpredsednikMladih SLS na državnem nivo-ju. To je bil tudi čas, ko sem spoz-nal svoje dekle, sedaj ženo Da-do, ki je bila takrat prav tako

51Odmev

podpredsednica Mladih SLS. Zženo nestrpno pričakujeva in se ve-seliva naraščaja v septembru. Semtudi predsednik OO SLS Laško,član sveta SLS in že drugi man-dat občinski svetnik v Laškem.

Letos kandidiram za poslancadržavnega zbora RS z vrsto pro-gramskih nujnosti, katere bi kotposlanec lažje spodbudil k reali-zaciji. Prioriteta mojega dela boskladen razvoj slovenskih regij, spoudarkom na gospodarskemrazvoju celjske regije, kar bi omo-gočilo večje zaposlovanje vsehmladih, predvsem tistih, ki pokončanih fakultetah ne morejonajti zaposlitve v svoji bližnji oko-lici. Slednji so trenutno zaradi po-manjkanja ustreznih delovnihmest, prisiljeni iskati zaposlitevdrugje, največkrat v Ljubljani.

Problematika mladih je nasplošno zelo pomemben del mo-jega programa. Eden ključnih iz-zivov predstavlja skrb za razvojturizma in oživljanje podeželja,ki je precej vezan na domače po-dročje. Moj cilj je, da vzpored-no z razvojem Zdravilišča Laš-ko, v mandatu pripomorem k oži-vitvi Zdravilišča Rimske Toplice,kar bo spodbudilo razvoj turiz-ma in domače obrti na podeže-lju. Domače področje lahko ta-ko postane ena najzanimivejšihturističnih destinacij v Sloveniji.Poseben del programa izhaja iz mo-jega osnovnega poklica, na področ-ju pridobivanja »zelene energije«saj sem prepričan, da bi ob ustrez-nih davčnih olajšavah in stimulaci-jah v Sloveniji lahko znatno izbolj-šali samooskrbo z energijo in takoprispevali k čistejšemu okolju.

Neodvisno od vseh gospodar-skih in kulturnih prizadevanj, pase pojavlja tudi sociološki vidikkandidature, apel po oživitvi spo-štovanja vrednot, kot so odprtostčloveka do človeka in pripravlje-nost narediti kaj tudi za druge.Morda se komu zdi, da tak po-ziv ne sodi v današnji čas, časpotrošniško naravnane družbe,ko večinoma prevladujejo vred-note, h katerim ne nameravampozivati. Prizadevanja v tej sme-ri so usmerjena k naravnanostioziroma vrnitvi človeka k člove-ku, k obuditvi tiste solidarnosti,ki je bila med ljudmi včasih, kiso jo gojili naši predniki in čutza katero je žal vse bolj izgub-ljen. Z lahkoto bo kdo pomislil,da to niti zdaleč ne sodi kamor-koli v bližino državnozborskihvolitev. Vendar pa se ravno ta as-pekt meni osebno zdi najpo-

membnejša točka programa. Kotse vsak kandidat, ki kandidira natakšnih ali drugačnih volitvahnekako daje na tehtnico, to poč-nem tudi sam, pa ne z obsežnopublikacijo vsega tega k čemur birad prispeval in pripomogel kotposlanec DZ RS (kdor me poz-na, ve, da takih projektov ni ma-lo), ampak kot kandidat, ki pozi-va k oživitvi vrednot medseboj-nega spoštovanja, medsebojne po-moči in dvigu lastne samozavesti.Vrednote družina, ljudje okoli nas,prijatelji, domovina… Sliši se mor-da preveč idealistično in vsakršnakritika v smislu:« Kaj ti bodo vsete vrednote ob praznem želodcu,brezposelnosti in socialni stiski«,so na mestu in upravičene. Hkra-ti pa sem vendarle prepričan, dabo z obuditvijo vrednot, h katerimpozivam, veliko lažje doseči poli-tične, gospodarske, socialne inkulturne cilje.

Rojen 2.6. 1951, v Trbovljah.Po končani elektrotehnični šo-

li sem se zaposlil na Ekonomskifakulteti v Ljubljani, kot vodja teh-ničnega laboratorija in po enemletu napredoval v vodja fakultet-nega računskega centra. Ob delusem študiral računalništvo naFakulteti za Organizacijske vede.

Kasneje sem se zaposlil v Ljub-ljanskih mlekarnah, kot vodja av-tomatske obdelave podatkov.

Zaradi družinske tragedije semleta 1986 pustil službo in prekinilštudij tik pred koncem in sem od-šel na kmetijo svojih staršev v Šav-no peč pri Hrastniku, kjer kmetu-jem že sedemnajsto leto.

Za politiko sem se odločil pred4 leti, predvsem zaradi ekološkihproblemov v Zasavju.

AlojzČebin

Petelinkarjeva 11412 KISOVECKandidat za poslanca v 6. vo-

lilni enoti, volilni okraj št. 11 (Za-gorje ob Savi)

Rojen sem leta 1951 v Tr-bovljah, kakor večina zasav-čanov, mladost pa sem pre-živel v Zagorju ob Savi. Pomaturi na trboveljski gim-naziji sem se vpisal na Fa-kulteto za arhitekturo, grad-beništvo in geodezijo vLjubljani, na kateri sem di-plomiral leta 1976. Po po-klicu sem univerzitetni di-plomirani inženir gradbe-ništva. Ves čas sem zapo-slen v gospodarstvu na po-dročju gradbeništva. Veči-no časa kot projektant grad-benih konstrukcij, vmes patudi kot tehnični vodja grad-bene operative ter vodjaobrata proizvodnje gradbe-nega materiala. V letošnjemletu sva s kolegom ustano-vila družbo z omejeno od-govornostjo Projektivni bi-ro Šafner & Anžur s sede-žem v Zagorju, kjer delamv vlogi direktorja in poob-laščenega inženirja projek-tanta.

Sem poročen, z ženoimava štiri otroke, živimo vKisovcu pri Zagorju. Obslužbenih in družinskih ob-veznostih sem ves čas akti-ven še na drugih področjih;športnem, kulturnem, cerk-venem in političnem.

Moje žena izhaja iz hri-bovske kmetije v okolici Za-gorja, kjer sem se imel pri-liko seznaniti tudi s kmeč-kim delom in problematikokmetijstva v naših krajih.

SašoAnžur

Leta 1992 sem se včlanil vstranko SKD in kot član OOSKD Zagorje kandidiral na dr-žavnozborskih volitvah leta1996. Vesel sem bil združitvestrank SLS in SKD, v letu 2000sem kandidiral na državnozbor-skih volitvah za združeno stran-ko.

Na kratko povedano se zavze-mam za takšno politiko, ki bo dr-žavljanom Slovenije zagotavlja-la varnost in mir, kjer bodo ime-le moralne vrednote pravo velja-vo, kjer bo minimalna plača tak-šna, da bo zagotavljala človekadostojno življenje, za socialnotržno in solidarno državo, zaenakomeren razvoj vse države,za čisto okolje, za razvojno orien-tirano gospodarstvo, da bo Slo-venija postala prostor, kjer boprijetno, kjer bo prijetno živetiin tudi načrtovati družino.

Odmev52

Rojen sem 13. februarja 1949v Celju. Od rojstva živim v Ime-nom 9, razen za kratek čas, kosem študiral v Mariboru. Mati jebila kmetica, oče pa šofer. Os-novno šolo sem končal v Podče-trtku leta 1963, maturiral leta1967 na Tehniški srednji šoli vKrškem in tako postal strojni teh-nik. Vpisal sem se v višjo tehniš-ko šolo v Mariboru in leta 1971diplomiral na I. stopnji strojniš-tva, se kot štipendist zaposlil vTAM – u v Mariboru, odslužil vletu 1982 do 1983 vojaški rok terse jeseni 1983 vpisal na II. stop-njo takratne že Visoke tehničnešole v Mariboru. Tako sem leta1976 diplomiral. Vmes sem sko-raj 2 leti poučeval na Tehničnisrednji šoli v Mariboru in si takopomagal finančno pri študiju.1976 sem se spet zaposlil v TAM– u in bil zaposlen do 1980, ko semse odločil in se vrnil domov v Ime-no, si poiskal službo železarni Što-re in bil tam do leta 1990, ko semse zaposlil na bivši občini Šmarjepri Jelšah kot sekretar za gospo-darstvo in podpredsednik Izvršil-nega sveta skupščine. Pred temsem bil leta 1990 izvoljen v skupš-čino občine Šmarje pri Jelšah inbil nekaj časa tudi podpredsednikin sicer kot član Slovenskih krščan-skih demokratov.

V Štorah sem vodil pripravoproizvodnje za področje jekla,proizvodnjo valjarne in nazadnjetudi celotno jeklo.

Po regionalizaciji lokalne sa-mouprave in ustanovitvi novihobčin sem kandidiral za županaobčine Podčetrtek. Funkcijoopravljam že tretji mandat. Pozdružitvi SLS in SKD sem ostalzvest novi združeni stranki.

Sem samski in živim skupaj z

MarjanDrofenik

mamo, ker je oče že pokojni. Ima-mo lastno starejšo hišo in manjšokmetijo, ki jo še nekako obdeluje-mo, predvsem s svakom, ki je kmet.

Za kandidaturo sem se odločilzaradi nagovoritve kar nekaj Ob-činskih odborov v našem volilnemokraju.

Sem dr. Ivan Žagar. Osnovnaprogramska točka volilne kampa-nje, v kateri je zajeta praktičnocelotna Slovenija in velika veči-na področij delovanja državnihinstitucij, bi vsekakor morala bi-ti regionalizacija – finančno -upravna decentralizacija, ki bi te-meljila na krepitvi občin po vzor-cu razvitih evropskih držav.

Izhodišče je obstoječa dvoni-vojska državna struktura, torej dr-žava – občine, pomembne pa sonaslednje aktivnosti:

Za izvajanje obstoječih nalogzagotoviti nujno potrebna dodat-na finančna sredstva. Brez kakr-šnekoli škode je mogoče poiska-ti in preusmeriti del sredstev dr-žavnega proračuna na lokalni ni-vo. V zadnjem obdobju so bile ob-činam naložene številne nove na-loge, niso pa bili za te naloge za-gotovljeni ustrezni finančni viri.

Prenos določenih dodatnih pri-stojnosti z ustreznimi in finančni-mi viri na lokalni nivo. S tem biizboljšali učinkovitost izrabe fi-nančnih sredstev in približali upra-vo ljudem. To bi lahko bil resni-čen prispevek k tako imenovane-mu antibirokratskemu programu.

Omogočiti resnično samostoj-nost občin (pomembna je tako fi-nančna samostojnost, kot samo-stojnost odločanja) pri načrtova-nju in izvajanju nalog. Danes jevečina občin na finančni izravna-vi, torej finančno popolnoma od-visna od države, sočasno pa soobčine odlagališče izvajanja na-

dr. IvanŽagar

log, ki jih država ne obvladuje (pri-mer komunalno področje, družbe-ne dejavnosti) in jih je preprostonaložila brez ustrezne podpore ob-činam.

Onemogočiti poskuse uvajanjamonopolov, kot smo jim priča naprimer v zadnjem času na komu-nalnem področju. Država bi najposkrbela za osnovno regulativoter nadzorstveno funkcijo v resnič-nem pomenu besede, izvajanje panaj prepusti občinam. Tovrstnamonopolizacija dodatno hromirazvoj privatne iniciative ter drob-nega gospodarstva.

Koriščenje evropskih sredstev,kot so strukturni skladi, bi bilo po-trebno resnično nameniti področ-jem, ki jih najbolj potrebujejo inki so jim ne nazadnje namenjena.Postopki, ki jih peljejo državne in-stitucije danes, gredo v popolno-ma nasprotno smer, sredstva se paočitno uporabljajo za krpanje dr-žavnega proračuna.

Življenjepis1. Družina s tremi otroki, sin

Nejc (13 let), hčerki Tina (8let) in Ema (3 leta)

2. Izobrazba: Doktor tehniškihznanosti

3. Župan občine Slovenska Bistri-ca, ki je največja nemestna ob-čina v Sloveniji, v tretjem man-datu

4. Mednarodne aktivnosti: akti-ven v Odboru regij ter v med-narodnih projektih v okviruprograma Phare, Life in še bilahko naštevali

Sem Dušan Arbajter, stanujočDraža vas 22, 3215 Loče, rojen28. 8.1956 v Celju.

Po izobrazbi sem strojni tehnik,pred leti sem bil zaposlen v Zreš-

kem Cometu, kjer sem delal napodročju investicij, sedaj sem sa-mostojni kmetovalec. Kmetijskoproizvodnjo imam usmerjenopredvsem v pridelavo vina. Semčlan Slovenske ljudske stranke,včlanil sem se ob samem začet-ku delovanja tedanje Slovenskekmečke zveze. V obdobju dozdružitve SLS in SKD sem bilpredsednik podružnice SLS ob-čine Slovenske Konjice in članGlavnega odbora Slovenske ljud-ske stranke.

Občinski svetnik v Občini Slo-venske Konjice sem od leta1994. Zadnja dva mandata sembil predsednik Nadzornega sve-ta Javnega komunalnega podjet-ja Slovenske Konjice. Pravijo, dasem ravno zaradi svoje zavzeto-sti za razvoj in urejenost okoljav svojem okolju zelo cenjen,morda sem tudi zaradi tega pred-sednik Krajevne skupnosti Dra-ža vas že več mandatov, skupaj22 let. Vpet sem v delo raznihorganizacij in društev, sem članžupnijskega pastoralnega sveta.Za svoje delo sem dobil več priz-nanj, med drugim sem dobitnikdveh priznanj škofa dr. FrancaKrambergerja in dobitnik najviš-jega občinskega priznanja Zlatigrb občine Slovenske Konjice.

Svoje delo v DZ bom na podla-gi dosedanjih izkušenj in znanjazastavil za boljše sodelovanje dr-žave in regij na področju okolje-varstvenih in razvojnih projektov.

DušanArbajter

Rodil sem se 13. novembra1946 v Malečniku pri Mariboruv večji kmečki družini. Osnov-nošolsko in poklicno sem se izo-braževal v Malečniku in Mari-boru.

AndrejSande

53Odmev

Končal sem srednjo komer-cialno tehnično šolo. V sedem-desetih letih sem se poročil vSelnico, kjer sva si z ženo Vladi-miro ustvarila dom. V zakonu stase nama rodila dva sinova, An-drej in Luka. Zdaj delam pri Za-varovalnici Maribor kot vodja za-stopstva ZM v Rušah. S politikose pred osamosvojitvijo nisemukvarjal. Ker pa izhajam izkmečke družine in posedujemmalo večji kos zemlje – kmetijo,sem zaradi statusa in pripadno-sti kmečkemu stanu leta 1988vstopil v Slovensko kmečko zve-zo, predhodnico SLS in bil vesčas in sem še danes, predsednikobčinskega odbora.

Leta 1994 sem bil izvoljen vobčinski svet, takrat še velike ob-čine Ruše, ter postal njegov pred-sednik. Sedaj v novoustanovlje-ni občini Selnica ob Dravi, žedrugi mandat sodelujem kot ob-činski svetnik.

Sicer se pa, kar mi ostane ča-sa ob prej navedenih aktivnostih,ukvarjam tudi s športom in kul-turo. Še vedno igram nogomet,smučam, kolesarim. Skratka, po-skušam živeti zdravo. Za svojodušo sem kot pevec (zdaj pa šekot predsednik) poskrbel z včla-nitvijo v Cerkveni mešani pevskizbor Sv. Marjete iz Selnice obDravi, ki deluje pod okriljemKUD-a Arnolda Tovornika.

Sem Anton Bergauer. Rodilsem se 29. 8. 1950 v Mariboru.Otroštvo sem preživel na obron-kih Pohorja v vasi Ranče nadFramom. S svojim krajem semostal tesno povezan vse življenje,v Framu sem končal osnovno šo-lo, se leta 1972 poročil in tukaj

mag. AntonBergauer

še danes živim s svojo družino. Sinje študent Medicinske fakultete vLjubljani, hči pa študira na Fakul-teti za družbene vede Univerze vLjubljani.

Šolal sem se na več področjihtehničnih in družbenih ved: lesars-tvo, marketing, management, in-formatika. Magistriral sem s tezos področja uvedbe informacijskihsistemov v poslovni funkciji naba-ve v lesni industriji.

Delovna pot me je vodila ponajrazličnejših delovnih mestih vlesni industriji, od delovodje, vod-je raznih služb, do direktorja pod-jetja. Kasneje sem se zaposlil tu-di izven okvirjev lesno – predelo-valne industrije. Delal sem na Ob-čini Maribor –Tezno, kasneje sembil direktor Sektorja za organiza-cijo in informatiko v trgovskempodjetju Jeklotehna. Kot član SLSsem leta 1994 postal župan novoustanovljene Občine Rače –Fram. Na državnozborskih voli-tvah leta 1996 sem bil kot kandi-dat SLS izvoljen za poslanca Dr-žavnega zbora RS. Iz vrst SLSsem bil imenovan za ministra vvladi, prevzel sem resor prometain zvez. V času mojega ministro-vanja sem v svojem delovanju stre-mel k čim skladnejšemu regional-nemu razvoju Slovenije. Po prete-ku mandata sem se ponovno za-poslil v gospodarstvu, trenutno pasem zaposlen v družbi GVOd.o.o., kot vodja tehnično komer-cialne službe.

S Slovensko ljudsko strankosem se prvič srečal še v časihKmečke zveze Slovenije. Program-ska sorodnost Slovenske ljudskestranke z mojim osebnim občute-njem problematike slovenskegaprostora je botrovala moji včlani-tvi. V organih stranke sem bil dvamandata član Izvršilnega odbora,trenutno pa sem član Sveta SLS.V svoji občini sem že tretji man-dat član Občinskega odbora SLS.

Severovzhodna Slovenija s šir-šim območjem Maribora v zad-njem štiriletnem obdobju beležiskokovit upad vlaganj v razvoj gos-p o d a r s k i h ,kmetijskih, kul-turnih in turi-stičnih dejav-nosti. Investici-je v cestno inkomunalno in-frastrukturo sose skoraj ustavi-le ali pa so lebleda senca in-vesticij iz prejš-

njega obdobja. Velika stopnja ne-zaposlenosti in težave mladih, vi-soko strokovno usposobljenih lju-di pri iskanju prve zaposlitve ternizke plače delavcev in zaposle-nih s srednješolsko izobrazbo, vsoregijo potiskajo v začaran krog vsenižjega življenjskega standarda inhudih osebnih stisk.

V predvolilnem času vladne inopozicijske stranke postavljajopod žaromete dosežke in spodrs-ljaje vladanja neke politične elite,ki se v svojem statističnem pristo-pu vse bolj oddaljuje od resnične-ga življenja Slovenk in Slovencev.V povprečju je sicer vse v redu,pa vendar ljudje s socialnega ro-ba vsak dan opazujejo neupravi-čeno bogatenje posameznikov. Iz-brisani in veliko upravičencev iznedokončanih denacionalizacij-skih postopkov še zmeraj čakajona svojo pravico, brezposelni Šta-jerske, Koroške in drugih regij Slo-venije pa nemo opazujejo vse več-jo ekonomsko in upravno koncen-tracijo moči v prestolnici. Morskain kopenska meja s Hrvaško osta-jata odprti vprašanji... Vsi ti in šemnogo drugih odprtih problemovbodo velik izziv novemu sklicu Dr-žavnega zbora in novi vladi.

Dvig kvalitete življenja zapo-stavljenih lokalnih skupnosti jemogoč le, če občine dobijo večmožnosti razporejanja financ popodročjih. Tudi regionalna preraz-poreditev sredstev mora biti us-trezna in usmerjena v razvoj za-postavljenih območij. K temu lah-ko pripomore le ustrezna vladnakoalicija, s predlogi zakonodaje,ki bo usmerjena v celovito reševa-nje teh in še prenekaterih proble-mov.

Moj volilni program temeljipredvsem na skladnem regional-nem razvoju, kateremu sem zave-zan že ves čas svojega političnegadelovanja. Urejanje komunalne inprometne infrastrukture ter vlaga-nje v vsestranski razvoj regij, ki boomogočil odpiranje novih delov-nih mest za brezposelne ter mla-de, ki končujejo šolanje, so pogla-

vitne točke mojega programa.Veliko pozornost je potrebnoposvetiti tudi ohranjanju podeže-lja z vlaganjem v kmetijstvo, zla-sti v teh kritičnih letih po pristo-pu k EU. Socialno, pokojninskoin zdravstveno varstvo, ki naj bodostopno vsem državljanom soeden izmed najpomembnejšihstebrov mojega volilnega progra-ma.

Slovenija je s 1. majem letoš-njega leta vstopila v EU, za ne-katere slovenske regije pa se zdi,da svoj vstop v Unijo še čakajo.Le Slovenija v pravih rokah je za-gotovilo, da bo več Evrope v Slo-veniji – po vsej Sloveniji!

Sem Vili Ducman, roj. 23. 12.1946 v Brunšviku. Po poklicusem avtomehanik. Imam konča-no srednjo in nedokončanoVŠOD. Živim z ženo Frančiškoin sinom Boštjanom v lastni hišiv Brunšviku – občini Starše.V37-letni delovni dobi sem bil za-poslen več kot 10 let v Agroser-visu – sedanjem ŠTAJERSKEMAVTODOMU, nato kot vodjavzdrževanja več kot 17 let v TVTBoris Kidrič, v Mariboru, sedajpa županujem že tretji mandat-deseto leto v občini Starše. Mi-slim, da sem si v svoji 38-letnidelovni dobi pridobil veliko iz-kušenj tako na področju gospo-darstva kot tudi na področju po-litičnega življenja. Moje načeloje vedno bilo in bo usmerjeno vzadovoljevanje potreb ljudi in šir-še družbe.Vedno sem se zavze-mal in nagibal k napredku in iz-boljšavi življenjskega standardanaših občanov in podeželskih lju-di. Vsi ti rezultati pa so vidni vdesetletnem razvoju in vodenju

ViliDucman

Odmev54

občine Starše, pa naj si bo to napodročju komunalne infrastruktu-re, predšolske in šolske vzgoje, so-ciale, zdravstva, kot tudi na po-dročju kulture, športa, CZ in po-žarne varnosti. Še naprej si pabom prizadeval, da bomo uresni-čili vse zadane naloge in načrte,ki smo si jih zadali v dolgoročnemplanu občine Starše, kakor tudi zaprojekte, ki so planirani v nasled-njih dveh letih.

Za kandidaturo poslanca v Dr-žavni zbor sem se odločil iz zelopreprostega razloga. Živim na šta-jerskem koncu Slovenije in vidim,da Štajerska, Pomurska in Koroš-ka regija zelo zaostajata za razvo-jem preostalega dela Slovenije.Človek bi rekel, da celo nazaduje-jo, če primerjamo razvoj primor-ske, gorenjske in pa osrednje slo-venske regije.Mislim, da je to po-sledica spolitiziranosti in ozkihparcialnih odnosov. Zaradi tak-šnih parcialnih odnosov in poli-tičnih igric severovzhodna Slove-nija trpi. Če pogledam stvari odblizu, je bilo do sedaj vedno boljpomembno to, da pripadaš »pra-vi politični« politični opciji kot pa,da bi se osredotočili na dejstva inpotrebe. Še vedno pa menim, dato ni artikulacija strank kot takih,ampak posameznikov, ki so si vtej lepi Sloveniji vzeli politično ob-last.

Vsi dobro vemo, kakšen kolapsoziroma propad je doživelo mari-borsko gospodarstvo z okolico.Koliko delavcev je izgubilo služ-be?! Koliko delovnih mest je biloukinjenih?! Koliko ljudi in družinje ostalo brez mesečnih prejem-kov in so na robu preživetja?! Ve-mo, kako so zanje poskrbeli ste-čajni upravitelji (primer TAM-a).Vedno več je mladih - visokoizobraženih, ki iščejo prvo zapo-slitev, a zaman. Tudi za te bo po-trebno poskrbeti. Tako kot drža-va centralizira svoje institucije, ta-ko se centralizira oblast. Potreb-no je omogočiti vsem ljudem vSloveniji da so enakovredni, daimajo enake pravice in možnosti

tako do zaposlitvekot do političnegain družabnega us-tvarjanja in delova-nja.

Zavedati se mo-ramo, da nam v živ-ljenju ni nič podar-jenega razen rojs-tva in življenja.Družba, ki želi bitiali postati močna,

bogata in napredna, se mora zave-dati, da omenjene vrednote teme-ljijo na ljudeh in družini. Zato pamora takšna družba tem ljudem indružinam omogočiti pogoje za živ-ljenje in delo na vseh področjih na-šega kulturnega, intelektualnega,podjetniškega, kmečkega (in še bilahko našteval) stanu. Tukaj grepredvsem za enakopravnost različ-nosti in različnih.

Zato se bom v Državnem zbo-ru zavzemal za odpravo vsega na-štetega, kakor tudi za odpravostorjenih krivic in povrnitev dosto-janstva marsikateremu Slovencu,ki mu je bilo to odvzeto ali okr-njeno. To pa mislim, da je bistve-nega pomena, če želimo našodružbo razvijati v duhu socialnein pravne države.

Franc KANGLER roj. 8. 7.1965 v Mariboru, stanujoč v Ma-riboru, po poklicu pravnik, že dru-gi mandat poslanec, je bil za po-slanca izvoljen v 7. VE – 7. V.O.Maribor – Duplek. Pred izvolitvi-jo za poslanca leta 1996 je do le-ta 1995 deloval v ONZ, nato pakot tajnik občine Duplek.

Poslanec Franc Kangler je bilv tem mandatu podpredsednikOdbora za notra-njo politiko in pra-vosodje, član Ko-misije za nadzornad obveščevalnovarnostnimi služ-bami, član Komi-sije za narodnostiin član tričlanskePridružene dele-gacije DZ RS vSeveroatlanskiskupščini. Posla-nec Franc Kan-

FrancKangler

gler se je v tem mandatu DZ RSvečkrat izpostavljal ter zavzemalza skladnejši regionalni razvojSlovenije, ter s svojimi nastopi vDZ opozarjal na preveliko cen-tralizacijo države. Zavzemal seje za decentralizacijo nekaterihdržavnih ustanov in njihovo se-litev širom po Sloveniji, za kre-pitev malega gospodarstva in tu-rizma, predvsem pa za vpodbu-janje nekaterih gospodarskihprojektov v manj razvitih ob-močjihSlovenije. Velikokrat se jenjegov glas v dvorani DZ RS po-stavil v bran Štajerske, Koroške,Prekmurja in nekaterih drugihmanj razvitih regij. Poleg tega seje zavzemal za enako kvalitetoživljenja širom po Sloveniji.

Na mednarodnem področjuse je kot član pridružene delega-cije RS v Severoatlantski skupš-čini udeležil zasedanj v Varšavi,Istanbulu, Ottavi in Orlandu naFloridi.

Franc Kangler je tudi pred-sednik občinskega odbora SLSMestne občine Maribor ter mest-ni svetnik MO Maribor. V pro-stem času veliko časa posveča iz-gradnji novega doma za svojodružino, kulinariki, pridelavi ek-sotičnih rastlin in vzreji malih ži-vali. Je član Lovske bratovščine,podporni član gasilcev trer lju-bitelj psov kratkodlakih nemškihjazbečarjev in špringer španje-lov!

55Odmev

Sem Tanja Vindiš. Rodila semse 7. novembra 1971 leta v Ma-riboru. S starši in mlajšo sestroSuzano sem otroštvo preživela vDupleku. Po osnovnošolskemšolanju sem končala za punconekoliko nenavadno - strojno šo-lo, postala sem strojni tehnik. Pozaključku mojega srednješolske-ga izobraževanja so se v Mari-boru začele dogajati velike spre-membe na področju gospodars-tva, saj je veliko ljudi ostalo brezdela. Začelo se je s propadomTAM-a, kjer sem imela kot sred-nješolka štipendijo.

TanjaVindiš

Tisto leto sem se prvič podalav Ljubljano, s katero sem še da-nes povezana, saj sem v Ljubljanizaposlena. Pred slabimi štirimi letisem se zaposlila v Državnem zbo-ru Republike Slovenije kot sveto-valka. To je bil tudi moj prvi stik spolitičnim življenjem, ki me jeočitno posrkalo vase. Moje delov DZ-ju je aktivno sodelovanje pripripravi zakonov, predvsem s so-cialnega področja. Pred tem semtri leta delala kot vodja koordina-torjev za javna dela. Vodila semtudi informacijsko pisarno zabrezposelne osebe, v kateri smojih vzpodbujali za aktivno iskanjezaposlitve in pripravljali za njihovnadaljnji razvoj poklicne kariere.Vzporedno s tem sem kreirala pro-grame in sodelovala z izvajalci jav-nih del (občinami, lokalnimi skup-nostmi, zavodi,…).

Diplomirala sem na Fakultetiza kemijo in kemijsko tehnologi-jo v Ljubljani, kjer sem si pridobi-la VI. stopnjo izobrazbe. Še pre-den sem zagovarjala diplomo semse ob delu vpisala v prvi letnik Vi-soke strokovne šole za podjetniš-tvo GEA College v Portorožu. Di-plomirala sem v aprilu 2001. Kotdiplomirana ekonomistka sem sejeseni istega leta vpisala na Fakul-teto za podiplomske državne inevropske študije. Končujem zad-nji semester magisterija. Le tegabi najverjetneje že zaključila, češtudija ne bi zmotil zame zelo pri-jeten dogodek. Rojstvo sina Tima.Še po enem dogodku mi bo lan-sko leto ostalo v prijetnem spomi-nu: poročila sem se. Z možem ži-viva na Pobrežju v majhnem, a zanaju najlepšem stanovanju.

Že dve leti sem svetnica v Mest-ni občini Maribor, izvoljena na li-sti Mladi Maribora. V okviru de-lovanja v mestnem svetu sem tudipredsednica Odbora za socialo,zdravstvo in mladino in članicaKomisije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja. Na odborusmo že večkrat govorili o slabem

socialnem inzdravstvenemstanju občank inobčanov Maribo-ra. Mnenja odbo-ra smo posredo-vali tudi pristoj-nim organom,kjer pa smo naj-večkrat naletelina gluha ušesa.

Preden sempričela službo-vati v Ljubljani,sem deset let ak-

tivno delovala v okviru Zveze pri-jateljev mladine Maribor, kotvzgojiteljica otrok in mladostni-kov v poletnem počitniškem cen-tru Poreč in na višinskem letova-nju v domu Miloša Zidanška naPohorju.

V okviru študija sem bila izbra-na v program Tempus za medna-rodno izmenjavo študentov. Me-sec dni sem preživela v Vidmu vItaliji, kjer sem opravila tudi te-čaj iz italijanskega jezika. Štiri-najst dni pa sem v okviru tega pro-grama delala v podjetju IAL, kise ukvarja z mednarodnimi pro-jekti na področju izobraževanja insociale, ki jih finančno podpiraEvropska unija.

S svojo energijo želim prispeva-ti k boljšim življenjskim razmerammladih družin. Želela bi, da se zavse mlade družine vzpostavijo tak-šni pogoji, da bi se lahko brez stra-hu odločale ne samo za prvega,temveč tudi za drugega in tretje-ga otroka.

Vera Kramberger, rojena 09. 07.1959 na Ptuju. Otroška leta sempreživela na Destrniku, kjer semobiskovala osnovno šolo. Vgimnazijo sem hodila na Ptuju. Tosem kasneje dopolnila z ekonom-sko šolo. Že zelo zgodaj sem semorala soočiti z resnim in od-govornim življenjem, saj sem prisvojih osemnajstih letih morala

VeraKramberger

začeti skrbeti za svojo družino.Sem mama dveh odraslih otrok,Nataše in Aleša, kar je zame po-menilo prevzeti lepo, a hkratinajbolj odgovorno nalogo v živ-ljenju, torej soočiti se z resnimiživljenjskimi preizkušnjami.

Moje zaposlitve so bile vsesko-zi povezane z družbami - podjet-ji, katere so domala skoraj vsespremljale težave, ali so se uki-nile ali pa še obstajajo, vendarne več kot odlične družbe.

Te so bile: Špedtras Maribor,Certus Maribor, Terme Maribor,Kompas MTS Ljubljana - odmev-ne prosto carinske prodajalne insedaj Lipa sped – špedicijskopodjetje s sedežem v Ljubljani.

Odločiti se za kandidaturo po-slanca v Mariboru je resen od-govoren in težak korak. Skorajvse svoje življenje že živim vMariboru, poznam mesto, poz-nam ljudi in poznam razmere, vkaterih živimo vsi skupaj. Sliša-la sem že, da nekateri, ki niso izMaribora, pravijo, da smo tuljudje sprijaznjeni z usodo mesta,da prevladuje kolektivni občutekžalosti, da primanjkuje tista zag-nanost, volja in trmoglavost, ti-sta iskrica v očeh, ki je značilnaza živa, uspešna in razvijajoča semesta. Primanjkuje nekakšna je-za in odločenost nekaj spreme-niti, iti naprej, se boriti, vlagatienergijo in ne obupati.

Neverjetne socialne razlike inhude stiske ljudi so me pripelja-le, da sem se aktivno vključila indelovala v procesu proti predča-snemu zapiranju prostocarinskihprodajaln, kjer sem bila pričaarogantnemu obnašaju vlade dotega problema in seveda nazad-nje posledičnemu odpuščanjudelavcev, med njimi mater samo-hranilk, starejših delavcev, delav-cev, katerih je že bil en držinskičlan brez dela. Ponosna semnase, da sem takrat še z nekate-rimi pravilno ocenila in predvi-dela posledice, ki bodo nastaleob sprejetju zakona in s svojimdelovanjem pomagala zaustavi-ti izvajanje zakona vsaj za tričetrtleta, kar je v nadaljevanju pome-nili delo za delavce vsaj še za le-to ponekod več.

Moja prva naloga bi torej bilavso skrb in pozornost namenitigospodarstvu v povezavi s social-no politiko.

Mladina - država je perspek-tivna, dokler je aktivna njegovamladina.

Odmev56

MagdalenaMedved

stemu, istočasno pa preko števil-nih aktivnosti v domačem okolju,od sodelovanja v lokalni politiki,športom in kulturnem društvu terštevilnih drugih civilnih združe-njih, odborih, pridobil tudi medobčani določeno mero ugleda inzaupanja, kar so mi občani izka-zali tudi na lokalnih volitvah odleta 1994 naprej, ko sem bil prvičizvoljen za župana občine Čren-šovci. Letos mi teče deseto leto žu-panovanja oz. tretji mandat. Pio-nirski časi vzpostavljanja lokalnesamouprave v novo nastali občiniso za mano. Razvojna vizija se ure-sničuje. Ob pomoči in gmotnipodpori občanov smo izpeljali šte-vilne investicijske projekte, medkaterimi je največji projekt izgrad-nje 38 km kanalizacije in dveh či-stilnih naprav v investicijski vred-nosti 1,5 mrd. SIT. Ob vlaganjih vinfrastrukturo se je vlagalo tudi vvišji standard na območju zago-tavljanja izvajanja različnih druž-benih dejavnosti in tako se daneslahko pohvalimo z zagotovljenimsodobnim prostorskim standar-dom za izvajanje osnovnošolskihdejavnosti, predšolske vzgoje,zdravstva, kulture, športa, itd.

Ob materialnih pogojih je po-membna tudi vsebina oz. izvaja-nje dejavnosti, ta pa je odvisna odljudi in ljudje, ki živijo v tem pro-storu, še vedno v veliki meri odvpliva Klekovega duha, so ustva-rili in še ustvarjajo primerno druž-beno klimo, ki v povezavi med ma-terialnimi dobrinami in načinomživljenja kažejo na to, da živimovseeno primerno življenje, ki paga je z reševanjem ključnih eksi-stenčnih problemov družbe in šeposebej našega okolja potrebno iz-boljšati. Prav širše poznavanjedružbenega ustroja in kreiranje le-tega preko političnih odločitev meje zavezalo k temu, da preko kan-didature na listi stranke, ki ji posvojem ideološkem prepričanjupripadam, z morebitnim uspehomna volitvah svojemu volilnemuokraju in nasploh širšemu pomur-skemu prostoru pripomorem, dase reši okov centralizacije države,s tem povezanega odločanja inkreiranja krivičnih političnih, ka-pitalskih in gospodarskih odloči-tev, da se preko sistema regionali-zacije poiščejo poti in načini hi-trejšega razvoja slovenskega pode-želja, ki po vseh demografskih ingospodarskih kazalnikih vednobolj peša, da se z vzpostavitvijoustrezne komunikacijske infra-strukture obrobje države enako-vredno vključi v nacionalni pro-

AntonTörnar

stor, da se mu omogoči dostop-nost do različnih javnih dobrinin sistemov, od izobraževalneganaprej, skratka, da bo človek indržavljan obrobja postal, ne sa-mo na deklarativni ravni ampakv resnici in s pravim občutkomenak in enakovreden državljan.

Sem Magdalena Medved, ro-jena Bučar, po poklicu diplomi-rana novinarka, poročena in ma-ti osemindvajsetletnega sina. Žekot študentka sem poučevala naveč srednjih šolah, tri leta pa semopravljala delo novinarke. Od le-ta 1981 do leta 1988 sem bila se-kretarka za izobraževanje, kultu-ro in informiranje pri Mestnemsvetu Zveze sindikatov Sloveni-je v Mariboru. Z januarjem 1988pa sem pričela opravljati delo di-rektorice Kinematografov Mari-bor, v zadnjem času pa še direk-torice Koloseja Maribor.

V obdobju 1998 – 2002 sembila tudi mestna svetnica MSMO Maribor.

S svojim poslovnim in politič-nim delovanjem želim predvsempospešiti gospodarski razvoj, kibo zagotavljal nova delovna me-sta. V lokalnem okolju je možnovzpodbuditi podjetniški razvojpredvsem s komunalnim ureja-njem zemljišč, z določanjemobrtnih, industrijskih in podjet-

niških con, ter z znižanjem zagon-skih stroškov podjetij (oprostitevplačevanja nadomestila za upora-bo stavbnega zemljišča za določenčas, oprostitev določene višine ko-munalnih prispevkov). Vedno sezavzemam, da bo pošteno in vest-no delo tudi ustrezno plačano. Stem bodo ljudje vseh generacijimeli potrebno ekonomsko in so-cialno varnost. Mladim bo to za-gotavljalo perspektivo za uresni-čevanje svojih sanj in idealov, sta-rejšim pa brezskrbno starost in za-služeno pokojnino. Od ekonom-ske in socialne varnosti so odvi-sni tudi kakovost družinskih od-nosov, poraba družinskega časa,izobraževanje, zadovoljevanje kul-turnih potreb itd.

V tekmo za poslanko vstopamkot neodvisna kandidatka na listiSLS Slovenske ljudske stranke. Neželim biti odvisna od dnevne po-litike, bom pa, če bom izvoljena,podpirala vse projekte, ki bodo ko-ristili večini prebivalcev Slovenije.

Sem Anton TÖRNAR, roj. 14.01. 1961 v Murski Soboti, vse svo-je življenje pa živim in delam vČrenšovcih, kjer sem si tudi us-tvaril družino. Po poklicu sempredmetni učitelj zgodovine inzemljepisa in takoj po končaniPedagoški akademiji v Mariborusem se v letu 1982 zaposlil na do-mači osnovni šoli v Črenšovcih.Dvanajst let sem poučeval na šo-li in prepričan sem, da sem s svo-jim načinom dela, pristopom doučencev in do sodelavcev pustilprepoznavno sled v šoli, kot si-

ZANESITE SE NAME!Dušan Cvetko, rojen,3 1. 01.

1960 v Ptuju, Slovenec, dipl.ekonomist, poročen, oče dveh si-nov (17 in14 let), zavarovalniš-ki zastopnik pri Slovenica –za-varovalniška hiša d.d. Moje do-sedanje zaposlitve: od leta 1982do 1990 kot vodja predstavniš-tva v poslovnem sistemu Merca-tor - tozd zunanja trgovina. Odleta 1990 do 1999 direktor dru-žinskega podjetja Cvetko d.o.o.

Od leta 1999 do avgusta 2004kot vodja poslovalnice Ptuj inOrmož pri Slovenica zavaroval-niška hiša d.d. Od septembra le-tos samostojni podjetnik na po-dročju zavarovalništva. Drugimandat občinski svetnik v občin-skem svetu občine Ormož terčlan odbora za finance, premo-ženje in gospodarska vprašanja,član sveta OŠ Velika Nedelja inpredsednik sveta zavoda lokal-ne turistične organizacije Or-mož. Včlanjen sem v številnadruštva in organizacije:ribiška inlovska družina, strelsko društvoTrap Ormož, tenis klub, gasilskoin turistično društvo, kulturnoprosvetnem društvu ter ostalih.Član SLS sem od leta 1994. Odleta 2001 se ukvarjam tudi z vi-

DušanCvetko

57Odmev

nogradništvom na slabih 2 hadružinskega vinograda v osrčjuljutomersko-ormoških goric.

Prizadeval si bom za:- uspešno in konkurenčno gos-

podarstvo ter več delovnihmest

- konkurenčno kmetijstvo- čisto okolje in zdravo prehra-

no- večjo socialno pravičnost in

blaginjo za vse državljane- kakovostno šolstvo in zaposli-

tvene možnosti mladih pokončanem šolanju

- zaščito pravic upokojencev- odgovorno in racionalno ra-

bo proračunskih sredstev- regijsko ureditev Slovenije po

evropskem vzoru in decentra-lizacijo Slovenije

- demokracijo, preglednost inodgovornost

- urejenost družin in spoštova-nje materam družin

- sožitje med vasjo in mestomter mlajšimi in starejšimi ge-neracijami

- aktivno vlogo in enakoprav-nost žensk ter zastopanost vjavnem življenju

- podporo prijaznemu okolju zarazvoj podjetništva in obrti

Poseben poudarek na področ-ju kmetijstva:- pravične cene kmetijskih iz-

delkov, okolju prijazno proi-zvodnjo in zdravo hrano, hi-tro in učinkovito pomoč prinaravnih nesrečah, primernepogoje za dostop naših kme-

tov in kmetijskih podjetij do iz-pogajanih sredstev, enakopra-ven položaj slovenskega kme-tijstva v EU, prepoznavnost inzaščito slovenskih pridelkov,pravico do kmetovanja, prizna-nje vloge kmečkih žena, zago-tavljanje prihodnosti mladihna kmetijah, spodbujanje inrazvoj zadružništva ter odloč-no reševanje problemov kme-tov.

Na področju občine Ormož sebom zavzel za:- nadaljevanje izgradnje cestne

povezave Ormož-Slovenska Bi-strica

- nadaljevanje izgradnje nama-kalnega sistema od Osluševecdo Središča ob Dravi

- umestitev občine Ormož v bo-doče regije z aktivno vlogo vnjej

- izkoriščanje ugodnega položa-ja občine Ormož na južni mejiEU za nadaljnji gospodarski,

kulturni in vsestranski razvoj- razvoj turizma in s turizmom

povezanih dejavnosti kot os-novno ali dopolnilno dejav-nost

Zakaj mi zaupati?1. Veliko lahko prispevam kot člo-

vek iz gospodarstva, ki se za-veda kako se ustvarja novavrednost.

2. Zavedam se, da sem sposobenvoditi konstruktiven, tehten inmiren dialog za katerega so po-trebni trda stališča in argumen-tirano delo.

3. Na osnovimojih doseda-njih življenj-skih in delov-nih izkušenjsem pripravljendati na razpola-go vse svojeznanje, sposob-nosti in delov-ne ustvarjalno-sti.4. Znam spo-štovati solju-di,najti kom-promise z dru-gače misleči-mi, biti odprtza argumentesodržavljanovin spoštovatisvobodomisel-nost.5. Aktivno zna-nje več tujih je-zikov ter poz-navanje vpliv-

nih ljudi v Sloveniji in v EU biob pristnih stikih in primernihčloveških odnosih prineslo no-ve razvojne možnosti.

6. Verjamem v ljudi, ki so našenajvečje bogastvo. Predvsempa verjamem v Prleke in prebi-valce Prlekije, ki so preprostiin skromni, pa vendar v svojiduši globoki in v srcu odprtiza dobroto in ljubezen do svo-je zemlje in njenih ljudi. Pravzaradi bogastva, ki ga nosi naščlovek v sebi, zaradi njegoveljubezni do svoje zemlje in po-krajine, si naš človek zasluživse, kar je dobrega. Ne samoto. Zasluži si najboljše. Vredenje zanesljivega in dobrega soč-loveka, ki bo z njim delil vese-lje in smeh, pa tudi težave inbremena. Verjamem v dobro-namernost mladih in starejšihgeneracij za lepši in boljši ju-tri, da bomo sodržavljani v pri-hodnosti živeli varno v gospo-darsko uspešni in socialno ob-čutljivi Sloveniji.

»DA BO V PRLEKIJIŽIVLJENJE LEPO INVARNO«

Sem Tomislav Nemec. Rodilsem se leta 1962 in sem najmlajšiod treh otrok druži-ne Nemčevih, ki iz-haja iz Sp. Kamenš-čaka, naselja nadmestom Ljutomer,kjer sem tudi preži-vel svojo mladost.Sedaj živim z ženoSonjo in najinimitremi otroki: Majo,Matejem in Evo, di-namično, a hkratiprijetno in veselo

življenje v naši hiši v Ljutome-ru. Prosti čas, kolikor mi ga os-taja, z veseljem preživim s svoji-mi najbližjimi, tudi v pogovorihs prijatelji, rad pa se tudi šport-no rekreiram ali pa sedem namotorno kolo in uživam v vož-nji po bližnjih vinorodnih gričih.

V domačem kraju sem končalgimnazijo, nato prvostopenjskištudij geodezije na FAGG v Ljub-ljani in univerzitetni študij eko-nomije na EPF v Mariboru. Se-daj končujem podiplomski štu-dij menedžmenta kakovosti sto-ritev na FOV v Kranju.

Svojo poklicno pot sem začelna Geodetski upravi v Ljutome-ru, kjer sem ob delu na terenuimel priložnost spoznati tudi te-gobe in radosti življenja prleške-ga človeka. Nato sem se zaposlilna Upravni enoti Ljutomer, ki jovodim od ustanovitve v letu1995. Pri svojem delu v državniupravi si ves čas prizadevam, dabi le-ta postala resnično prijazenin učinkovit servis uporabnikom,da bi se državljani nanjo obra-čali z zaupanjem, od nje pa od-hajali zadovoljni. Tako se vklju-čujem tudi v različne reformneprojekte javne uprave na držav-nem nivoju, predvsem glede uva-janja modelov kakovosti, kot jenpr. standard ISO 9001.

Politiko sem zmeraj razumelv njenem osnovnem pomenu,kot skrbi za družbeno blaginjoin kot nekaj, kar lahko pomem-

TomiNemec

Odmev58

bno posredno vpliva tudi na ka-kovost življenja vsakega posa-meznika. V življenju si prizade-vam, da je razkorak med bese-dami in vrednotami na eni stra-ni in dejanji na drugi čim manj-ši. Tako sem tudi leta 1987 po-stal del kritične družbe, ko smomladi Ljutomerčani bili eni pr-vih, ki smo nasprotovali takrat-ni štafeti ter želeli demokratičnespremembe. Tako ni slučajno, dasmo ravno Prleki, s svojo boga-to narodno zavedno taborskozgodovino, ustanovil enega prvihodborov takratne kmečke zvezein v letu 1989 prvi odbor SKD vSloveniji. Tako sem bil leta 1990na listi DEMOS-a izvoljen v lju-tomersko skupščino, kjer sem bilv letih 1995 - 1998 podpredsed-nik občinskega sveta. Od leta1993 do 1998 sem vodil delo Sta-novanjskega sklada Občine Lju-tomer.

V državnozborske volitve2004 se vključujem, saj želimprispevati k dobremu skupnemurezultatu Slovenske ljudske stran-ke. V Slovenji namreč potrebu-jemo močnejšo tako političnoopcijo, ki spoštuje in udejanja tra-dicionalne vrednote, išče uravno-težene rešitve in ne ignorira ja-sno izražene volje večine. Cilj je,da državljani zaupamo državi,ona pa mora ustvariti okolje, vkaterem bomo živeli kakovostno,zadovoljno in varno in kjer si bo-mo med seboj zaupali, se upo-števali in spoštovali. Ljudje pri-čakujejo partnerja v politiki in nenekoga, ki bo v njihovem imenuin na njihov račun počel neum-nosti, katerim smo danes večkratpriča. Partnerja, ki si bo zaradisvoje »ljudskosti« nenehno priza-deval biti blizu potrebam ljudi inreševati njihove dejanske proble-me in ne namišljenih.

In kje mora država biti doberpartner? Ne samo v najmanj raz-vitima Prlekiji in Prekmurju, am-pak tudi v drugih statističnih re-gijah dnevno občutimo, kako ve-lik je naš razvojni zaostanek zaedino nadpovprečno razvitoosrednjo slovensko regijo. Drža-va je dolžna takoj, preko svojihinstrumentov, uravnotežiti ta raz-voj. Prioritetno se bom zavzemalza:• povečanje večjih gospodar-

skih naložb, ki bodo omogo-čale več delovnih mest in gos-podarski zagon najmanj raz-viti regiji,

• znatno skrajšanje sedanjihpredvidenih rokov za izgrad-

njo avtocest na našem območ-ju in ureditev železniškega pro-meta v skladu s standardi, kiveljajo za druge dele države,

• decentralizacij državnih službin storitev, ki se sedaj izvajajov glavnem v Ljubljani, s tempa ohraniti in povečati pomendosedanjih manjših upravnihsredišč

• nasprotovanje vsem predlo-gom, ki bodo posegali v že ob-stoječe pravice občanov in jimnalagali dodatne obveznostioz. z drugimi besedami pred-logom, ki bi vplivali na poslab-šanje standarda državljanov injih kakorkoli dodatno obreme-njevali.

• odpravo in spremembo tistihpredpisov, ki ne prispevajo ve-like dodane vrednosti, ampakpovzročajo nepotrebne stroškeobčanom in javnim službam.

Prepričan sem, da je možno zresnim in vztrajnim dialogom z dr-žavo marsikje v Sloveniji vzpod-buditi nov razvojni zagon, pred-vsem pa prleškim občinam in me-stu Ljutomer vrniti ugled in velja-vo ter jim omogočiti, da bodo ssvojimi kvalitetami postali spetkonkurenčni tudi v bližnjemevropskem zaledju.

Univ. dipl. oec. Pertoča 639262 RogašovciRojen: 13. julija 1957 v Perto-

či, v kmečki družini s petimi otro-ki. V prelomnih sedemdesetih le-tih sem med prvimi iz naših go-ričkih vasi po OŠ šel v gimnazijoM. Sobota, kar je bilo takrat sko-raj na meji možnega, saj je bilahuda revščina, avtobus pa ne za-

JankoHalb

stonj; ravno takrat pa se je začeloblikovati meščanski sloj soc-kom.porekla, ki ni priznaval enakovred-nosti kmečkemu sloju. Glede pos-ledic pa imamo vsak svoja izkus-tva; nenazadnje pa gremo zatospet na volitve.

Po maturi 76 sem vpisal ekono-mijo na takrat ustanovljeni mari-borski univerzi, diplomiral 80., po-tem pa opravil domovinsko dolž-nost v bratski Bosni, ko se je za-čela prva albanska vstaja. Vonj podomačem kruhu je pomenil vrni-tev domov, po ženitvi z Goričan-ko Majo s Cankove, pa smo sple-tali domače gnezdo, gradili novohišo, imeli kredite in male otro-ke, Davida, Majo in pred 8 leti šeSanjo, tako da nas je doma sku-paj kar 7.

Kritično spremljanje našeJUGO oblasti in sestopa SLO ko-munistov z oblasti v času sloven-ske pomladi, nas je tudi Prekmur-ce povezal v SKZ, DEMOS inzmago na prvih volitvah (kako sezgodovina ponavlja), lokalno indržavno. Na listi SKZ – SLS sem90. postal član DPZ v Republiškiskupščini, v Prekmurju pa tudičlan občinske vlade v M. Soboti,ki je politično in sicer delovala vsedo prvih lokalnih volitev oz. celih5 let, kar je bilo za KONTINU-ITETO v Prekmurju »neshvatlji-vo«; in ko se je razvijalo podeže-lje z večjo dinamiko kot mesto.

Naslednjih pet let sem delal vgospodarstvu kot direktor gospo-darskih družb v grafični industri-ji, projektivi in gradbeništvu, so-časno pa kot župan občine Roga-šovci prispeval nekaj kamenčkovv mozaik razvoja in blaginje naGoričkem in Prekmurju.

Na poti Slovenije v NATO inEU smo združili sile in znanje tu-di v občinskih združenjih, prekokaterih smo oblikovali močno so-delovanje kot vladni partnerji v

POSVETOVALNI KONFER-ENCI in oblikovali slovensko za-stopstvo v državni delegaciji v or-ganih EU, v katerih šteje za enonajpomembnejših v okviruEVROPSKEGA PARLAMEN-TA ustanovljen ODBOR REGIJ(COR), v keterem je preko 300predstavnikov evropskih dežel,regij, občin in mest. Žal je Slo-venija tu še edina država člani-ca EU, ki nima pokrajin oz. re-gij, zato zastopstvo predstavlja-jo občine. Čeprav SLS nima EUposlanca, se bo naš (moj)glas sli-šal tudi v BRUXELESSU.

Aksiom mojega političnegadelovanja je pomagati zapostav-ljenim in odrinjenim ter jematiprivilegije prepotentnim. Kritič-na analiza stanja in situacij, ar-gumenti in na osnovi inventiv-nosti z dobro kreativnostjo po-staviti realne prognoze in dobreodločitve, je po mojem mnenjupogoj uspešnosti. Prav zaradi te-ga sem večkrat tarča napadovpolitičnih, oblastnih, medijskihin drugih »konkurenčnih« struk-tur, ki jim znanje in spretnost no-silcev njim »nevarnih« idej, pred-logov in odločitev gredo močnona ŽIVCE (beri nevarnost izgu-be oblastne moči).

Prekmurje in Goričko, v kon-tekstu EU pa Slovenija, bodo te-melji mojega poslanskega dela,izhajajoč in 15-letnega izkustva

59Odmev

in rezultatov. DECENTRALI-ZACIJA in REGIONALIZACI-JA SLOVENIJE, POŠTENRAZVOJ, SOCIALNA PRA-VIČNOST, GOSPODARSTVOin KMETIJSTVO v EU, IN-FRASTRUKTURA, JAVNE FI-NANCE, DELO, PLAČE inDAVKI, DRŽAVNA in LO-KALNA UPRAVA, zlasti pa od-prava AROGANCE in POD-CENJEVANJE LJUDI s straniOBLASTI, so vrednote, ki pre-pričajo vse, ki v duhu EU in zma-ge LJUDSKE in DEMO-KRATSKE OPCIJE vidijo tudiBLAGINJO SLOVENIJE.

Povezani pomladni blok in ve-rodostojnost programske in po-litične smeri na EU vrednotah jeosnova za naš uspeh na teh voli-tvah. OHRANIMO SLOVENI-JO!

Več prekmurske besede vLjubljani

MarjanMaučec

Marjan Maučec je bil v 80-le-tih zelo dejaven v skupščini vMurski Soboti, leta 1994 je po-stal predsednik občinskega sve-ta občine Beltinci, zdaj pa je žetretji mandat občinski svetnik. Ječlan SLS, podpredsednik SvetaSLS in koordinator za Prekmur-je. Na volitvah 2002 je bil izvo-ljen za člana DS RS, kjer je prev-zel vodenje skupine lokalnih in-teresov.

Zanima ga mnogo področij, šeposebej veliko pozornosti je vzadnjem času namenil trudu zavračilo vlaganj v javno telekomu-nikacijsko omrežje. Ob tem po-sebej poudarja, da načelomapodpira predlog sprememb zako-na, vendar hkrati opozarja, da

podaljšanje roka za vlaganje zah-tevkov v ničemer ne sme vplivatina potek obravnave in sklepanjeporavnav na osnovi že vloženihzahtevkov. Ob tem Maučec pou-darja, da ga najbolj moti arogan-ca vlade in nespoštovanje voljeljudstva. Poleg te teme ga zanimatudi t. i. »lovski zakon«, pa zakono dohodnini, kot svetnik pa se red-no srečuje tudi s t. i. romsko prob-lematiko. Kot vodja skupine lokal-nih interesov je še posebej deja-ven na področjih kot so komunal-na in gospodarska infrastruktura,pomorstvo, varstvo okolja, ureja-nje prostora, smotrna raba narav-nih virov ter stanovanjska proble-matika.

Zelo ga zanima tudi tema o iz-brisanih. Bil je prvopodpisani zaveto v DS na Zakon o izbrisanih

kot tudi prvopod-pisani za sprejetjeUstavnega zakonao izbrisanih. Me-ni, da je tema zaš-la v slepo ulico,vendar je prepri-čan, da bo prej alislej potrebno naj-ti rešitev.

Kot eden odsvetnikov si je šeposebej prizadevalza organizacijo re-gionalnih posve-tov v 22-ih volilnihenotah, v katerihso bili izvoljeni dr-žavni svetniki, kipokrivajo lokalneinterese. Namenposvetov je, da žu-pani in nosilci gos-podarskega in re-gionalnega razvo-

ja Državni svet seznanijo z aktual-no problematiko, s katero se soo-čajo lokalne skupnosti. Kot ene-ga temeljnih zaključkov s teh pos-vetov se Maučecu zdi pomembnodejstvo, da mora regionalizacijaSlovenije kot eden temeljnih pro-jektov samostojne države poteka-ti v sodelovanju z lokalnimi skup-nostmi in nosilci gospodarskegarazvoja, skladno z demokratični-mi načeli Evropske listine o lokal-ni samoupravi ter evropskih mo-delov regionalne samouprave.

Kot poslanec se bo zavzemal:• za izgradnjo avtoceste v Prek-

murju (2008);• za 100% povečanje sredstev

izravnave za občine;• za odpravo davka na dobiček

v manj razvitih regijah;• policentričen razvoj, dislokaci-

ja državnih ustanov (AgencijaRS za kmetijske trge in razvojpodeželja – sedež v Murski So-boti);

• brezplačno šolstvo in socialnavarnost za vse;

• Prekmurje naj postane vrt Slo-venije.

Obljublja, da bo v Državnemzboru v prvi vrsti zagovarjal vsetiste projekte, ki bodo omogočili,da se Prekmurje v razvojnem ci-klusu premakne z zadnjega mestav državi. Prepričan je, da je v zad-njih petnajstih letih stagnacijoPrekmurja potrebno pripisati ne-zadostni odločnosti predstavnikovv Državnem zboru in se zavzemaza več prekmurske besede v Ljub-ljani!

Sem Branko Kocbek, rojen1.11.1960 v Mariboru. Sedaj ži-vim v Sp. Ščavnici, v lepo Ščav-niški dolini iz katere izhajajo šte-vilni pomembni slovenski mož-je. Naj omenim samo pisateljain pesnika gospoda EdvardaKocbeka. Sem sin klenih kmeč-kih staršev.

Zaradi podpore številnih pri-jateljev in znancev sem se odlo-čil za kandidaturo za izvolitevposlanca v slovenski Državnizbor. Zaradi dragocenih izku-šenj, katere sem si pridobil z mo-jim dosedanjim delom z ljudmise čutim za opravljanje te odgo-vorne naloge dovolj sposobnegain odgovornega za vračilo izka-zanega mi zaupanja.

Veliko mi pomenijo izrečenebesede: “Če boš pa ti kandidiral,potem pa grem tudi jaz na voli-tve 3. oktobra 2004.”

Kandidiram na listi Slovenskeljudske stranke, v 8. volilni enotiv njenem 6. volilnem okraju. Toje del naše države, kateri spadapod upravno enoto GornjaRadgona, kamor sodijo občineGornja Radgona, Radenci in S. Ju-rij ob Ščavnici. Približno 15500dr-žavljanov in državljank iz teh ob-čin bo imelo 3. oktobra 2004 mož-nost izbora svojega kandidata.

Po poklicu sem diplomiraniuniverzitetni ekonomist, sedajzaposlen v plansko analitski služ-bi v podjetju MIR d.d. iz GornjeRadgone.

Velik del mojega dosedanjegaživljenja sem do sedaj posvetildelu z ljudmi v občini v kateriživim.

Zelo mlad sem prevzel vode-nje Krajevne skupnosti v kateri

BrankoKocbek

Odmev60

živim, katero še sedaj vodim ne-prekinjeno že svoj 5. mandat. So-krajani me nazivajo kar z ime-nom »naš Burgermeister«. Žedrugi mandat opravljam funkci-jo občinskega svetnika v 22 član-skem občinskem svetu občineGornja Radgona. V svojem jav-nem življenju skušam delovatirealno in ljudsko. Družim se zvsemi ljudmi (gasilci, športniki,upokojenci, invalidi, mladimi).Sem človek za odprt dialog z vsa-kim. Spoštujem ljudsko iniciati-vo in držim dano besedo.

Želim si povrnitve zaupanjavolilcev in volilk v naše gospo-darstvo, v lastno državo, politi-ko, sodstvo in vsakega vase. Obtem se odkrito sprašujem, čemusluži slovenska politika.

Zdaj ugotavljam, da je sloven-skost tako imenovane slovenskepolitike sporna, saj služi pred-vsem interesom kapitala in glo-balizacije. Ob tem je treba pove-dati, da slovenska država pobiradavke zato, da bi uresničevalaslovenske javne interese izmedkaterih pač ni moč odmislitiohranjanja nacionalne identite-te, slovenske kulture in naravnedediščine, čistega okolja, zdrav-ju neškodljive vode. Vse to seve-da realno ni uresničljivo brez raz-vojne vizije in konkretnih po-dročnih razvojnih programov inz vsemu temu ustreznim prora-čunom.

Za svoj volilni okraj si bom pri-zadeval, da bomo izkoristili vsenovo nastale možnosti, ki so na-stale z vstopom naše države vEvropsko unijo, za podporovsem projektom iz mojega volil-nega okraja, kateri bodo prispe-vali k povečani zdravi in stabilnigospodarski rasti

Naj na koncu povem, da so zakonkretno izvedbo potrebnihrazvojnih projektov odgovornivlada Republike Slovenije in lo-kalne skupnosti (občine). Mojanaloga bi bila podpirati takšnozakonodajo, ki je potrebna za iz-vedbo teh projektov in vključitevteh projektov v razvojni programrepublike z znanimi prioritetami.Lepo pozdravljeni!Vaš kandidat za poslanca:Branko Kocbeck, univ. dipl. ekon.Pokličite me lahko tudi na mojMobitel štev.: 041 328 398

Sem Janez Kramberger. Rodilsem se 1. novembra 1961 v Mari-boru, kot kmečki sin materi Bo-gomili in očetu Alojzu. Odraščalsem z mlajšim bratom in sestrona kmetiji v Sp. Partinju v občiniLenart v Slovenskih goricah. Star-ši so mi privzgojili spoštljiv odnosdo ljudi, do zemlje in domovine.Po končani osnovni šoli v Lenar-tu sem se vpisal na Srednjo vete-rinarsko šolo v Ljubljani. Po ma-turi sem nadaljeval študij na Vete-rinarski fakulteti, katero sem us-pešno zaključil leta 1987. V letu1988 sem se poročil z ženo Teo,rodili so se nama trije otroci, hčiKatarina in sinova Aljaž in Mati-ja. Skupaj z ženinimi starši in sta-rimi starši živimo na govedorejskiin vinogradniški kmetiji v Spod-njem Porčiču pri Lenartu v Slo-venskih goricah.

Slabih deset let sem delal kotterenski veterinar v reprodukcijina področju Slovenskih goric,Ptujsko dravskega polja in Haloz.V tem obdobju sem temeljitospoznal način življenja in poseb-nosti kmečkega življa ter proble-

mag. JanezKramberger

me podeželja. To spoz-nanje in izkušnje so minedvomno koristile vvseh treh poslanskihmandatih Državnegazbora. Ob delu sem kon-čal tudi podiplomskimagistrski študij iz po-dročja veterinarske zna-nosti.

S politiko sem se srečal kmalupo ustanovitvi Slovenske kmečkezveze v letu 1988, ko so me k so-delovanju povabili ustanoviteljiSlovenske kmečke zveze v Lenar-tu. Kandidiral sem na prvih de-mokratičnih volitvah v Sloveniji,volivci so mi izkazali veliko zau-panje, tako sem lahko sodelovalpri osamosvojitvi Slovenije. Voliv-ke in volivci osrednjih slovenskihgoric so mi zaupali še na volitvahv DZ leta 1996 in leta 2000. Vokviru poslanske skupine SLSsem imel priložnost, da sem lah-ko dejavno sodeloval v procesupriključevanja Slovenije k Evrop-ski uniji in zvezi NATO. SLS je vtem obdobju opravila veliko delo,predvsem v pogajalskem procesu.Pokrivali smo najobsežnejši in po-litično najbolj zahteven del pristo-pa, to je področje kmetijstva in raz-voj podeželja. Izpogajali smo si do-bro osnovo, ki jo bomo morali znatiizkoristiti s pomočjo institucij instrokovnih služb.

Slovenija je v času prilagajanjEU veliko časa in energije porabi-la za sprejemanje in prilagajanjenaše zakonodaje evropski. Na ža-lost pa se je v tem času v velikimeri pozabilo na slovenske nacio-nalne interese. Liberalni pristopih gospodarstvu, šolstvu, zdravst-vu, kmetijstvu, regionalni in zuna-nji politiki vodijo v razslojevanjeslovenske družbe. Ustanavljajo senovodobne elite na eni strani, nadrugi strani pa ljudje delajo za sra-motno nizke plače in se borijo zapreživetje. Dejstvo je, da je naša dr-žava zašla na pot, kjer ni vrednot.

SLS gradi svoj pro-gram na temeljih intrajnih vrednotahevropske civilizacije –svobodi, solidarnostiin pravičnosti. Ključnacilja sta trdna demo-kracija, ki spoštuje raz-ličnost in delujoča

pravna država. Močna SLS,umeščena v desni center sloven-skega političnega prostora, je ga-rancija za uspešno Slovenijo vEU.

Kot poslanec Državnega zbo-ra sem si in si bom še naprej pri-zadeval za takšno gospodarskopolitiko države, ki bo stimulira-la naložbe v gospodarstvo, v no-va delovna mesta, ki bo zagotav-ljala socialno pomoč tistim, kijo potrebujejo. Slovenijo mora-mo decentralizirati, naša državani samo Ljubljana z okolico, sotudi Slovenske gorice, Haloze,Prekmurje, Goričko, Posočje,Bela krajina itd. Zdravstvene us-luge in dostop do izobraževanjamorajo biti dostopni vsem brezrazlik.

Članstvo v EU daje možnostin priložnost tudi našim Sloven-skim goricam. Na tem področjusmo sposobni izkoristiti narav-ne danosti, pridelati in predela-ti zdravo hrano na okolju in ži-valim prijazen način. Blagovnaznamka pridelkov in izdelkov izSlovenskih goric je lahko prilož-nost, da bodo ljudje obdelalizemljo in od tega tudi dostojnoživeli. Posebno pozornost mora-mo posvetiti stimulaciji razvojaobrti in podjetništva v Sloven-skih goricah. Kombinacija obrtiin podjetništva ter turizma v po-vezavi z okolju prijaznim kme-tijstvom je lahko celostna in us-pešna rešitev za to področje. Pri-čakujem, da bo to tudi izziv zamlade iz tega področja, da bo-do lahko realizirali svoje ideje.

Delo – dom – družina - do-movina.

61Odmev

Sem Janja VIHER, rojena 11.02. 1976 v Mariboru. Svoje ko-renine sem pognala v Zg. Kun-goti, prikupni vasici, ki se stap-lja v Gornje slovenske goricemed Mariborom in sosednjimivečjimi kraji, kot so Pesnica, Šen-tilj in sosednje avstrijske Špilje,Lipnica in Gomilica. Živim v idi-ličnem okolju podeželja, v cve-toči oazi miru, v dvostanovanj-ski hiši staršev, kjer sem si uredi-la svoje stanovanje. Na domačijistaršev ima hišo tudi moja sestraz družino. Starša se predajata de-lu na našem posestvu, saj sta poupokojitvi pričela še bolj nego-vati konjiček do vrtnarjenja, sad-jarstva in rož. Svoje družine šenimam, saj sem zadnje desetlet-je namenila in zapolnila na služ-benem področju in oblikovanjukariere ter poslovne poti, ki mevedno žene v odkrivanje novegain zahtevnejšega.

Srednjo ekonomsko šolo semobiskovala v Mariboru in jo us-pešno zaključila leta 1994. Kljubtemu, da večino prostega časapreživim s službenimi obveznost-mi, sem se odločila za nadalje-vanje šolanja. Sem študentka obdelu na Ekonomsko-poslovni fa-kulteti v Mariboru, kjer sem seiz prvotne smeri Bančništvapreusmerila na smer Turizem injo želim v najkrajšem časovnemobdobju tudi zaključiti.

Svojo »življenjsko fakulteto«sem pridobila s službovanjem inživljenjem v in za občinski uradobčine Kungota, kjer sem za-poslena od leta 1995. Začelasem kot referentka v sprejemnipisarni, nadaljevala z delom kotsamostojna referentka za finan-

JanjaViher

ce in gospodarstvo. Sedaj že 5. le-to opravljam delo tajnice občineKungota oz. direktorice občinske-ga urada. Delo v lokalni samou-pravi mi je ob nastanku občineKungota postalo velik izziv, v de-lu uživam, ga imam rada in menapolnjuje z vedno novo energi-jo. Po občini, krajih in sosednjihobčinah in krajih v bližnji ali dalj-ni okolici se vedno vozim ali spre-hajam odprtih oči. Rada prisluh-nem mnenjem in željam ljudi. Tomi daje vedno nove ideje za pro-grame in projekte, ki jih z dodat-no motivacijo skušam izpolniti posvojih najboljših močeh. Največ-je veselje je, ko vidiš v kraju rezul-tate dela, ki si ga sam soustvarjal,predvsem pa zadovoljstvo ljudi,saj je to dokaz, da delaš prav. De-lovno področje, ki ga opravljamzahteva pripadnost, zahteva požr-tvovalnost, ambicije, vzdržljivost,voljo in predvsem ogromno časater veselje do dela z ljudmi. Pre-dati se delu z vso svojo bitjo, je vmojem primeru vodilo, ki me us-merja tudi naprej. Na področjuturizma delujem že 15 let, z vode-njem razvojnih programov na ob-činskih in na medobčinskih nivo-jih, s funkcijo predsednice Turi-stičnega društva Zg. Kungota vdomačem kraju in podpredsedni-ce v Mariborski turistični zvezi,kot študentka izpopolnjujem teo-retična znanja s študijem.

Kljub svojemu natrpanemudnevnem urniku vedno najdem šetrenutek za pomoč prijateljem inznancem, domačim in vsakomur,ki je pomoči potreben. Sem ener-gična in pozitivna in svojo pozitiv-no energijo rada prenašam na lju-di okrog sebe. Sodelujem v različ-nih dobrodelnih akcijah in društvihin s tem prispevam k skupnemu do-gajanju še tisto malo sebe, kar bi vbistvu lahko dal vsak od nas.

Če mi kdaj čas le dopušča, sezelo rada odpravim na krajši alidaljši izlet po Sloveniji, rada kole-sarim, planinarim, plavam, telova-dim in kuham. Nadvse rada imamživali in rože.

Tako pri svojem delu, kot tudiizven, sem vedno spremljala teko-čo politično sceno. Z delom v ob-činski volilni komisiji zadnjih 9 letsem spremljala tudi lokalno in dr-žavno politično klimo. Priznatimoram, da me je politika vednomikala in polnila moje misli z ide-jami, da se sama preizkusim v njej.Sedaj sem dobila priložnost, da semoje misli udejanijo in tako semse pripravljena podati na to novoin odgovorno preizkušnjo, ki jo

sprejemam kot nov izziv na svojiživljenjski poti.

S poznavanjem lokalne samou-prave in problematike, ki se doga-ja na tem področju sem velikokratpostavljena pred dejstvo, da smona določeni stopnji na lokalnemnivoju majhni, nimamo dovolj mo-či, vpliva in nimamo vseh pravihinformacij. Podeželje Slovenije ob-čudujem in čutim z vso pripad-nostjo in ni mi vseeno, kaj se do-gaja, ne glede, ali je to moja alisosednja vas. Državni predpisivčasih ne sledijo dejanskemu sta-nju na podeželju in kot poslankabi želela s številnimi argumenti po-vedati kje so in kaj so problemidanašnjega podeželja in kje so pri-ložnosti in možnosti.

Ker živim tik ob »meji« s sosed-njo Avstrijo čutim tudi njihov po-deželski utrip. Odvija se v drugač-nih, ljudem prilagodljivejših ovo-jih in ker smo ravno letos vstopiliv Evropsko unijo sem v pričako-vanju, da se bo ob tem odprlo tu-di pri nas. V ljudeh pri nas je ševedno prisotnega preveč nezaupa-nja, strahu in neprilagodljivosti terzaprtosti. Z dobrimi programi bilahko na tem področju olajšali ve-liko zadev, premagali bariere, kiso včasih še vedno premočne, naj-si so psihične ali fizične narave.

Svojemu okolju, od koder pri-hajam in širši Sloveniji, z medna-rodnim sodelovanjem pa tudi dru-gimi državami lahko z delom, ar-gumenti in ustreznimi stališči pri-nesemo na slovensko podeželjesvež dih, svežo bit, ki nas bo pripe-ljala do prepoznavnosti na področ-ju urejenosti, oživitve, ekonomskerasti in gospodarskega razvoja terseveda trženja podeželja.

Imam določene izkušnje, dolo-čena znanja, primere iz prakse, kijih lahko (tudi kot ženska) z dru-gimi očmi predstavim svetu, pravtako pa kot mlada kandidatka zdrznimi in svežimi idejami dopol-nim miselnost in modrost ter ševeč izkušenj drugih starejših inbolj izkušenih poslanskih kandi-datov, saj mnogi vemo, kje sopriložnosti in možnosti. Slovenskaljudska stranka v svojih programihizpostavlja problematiko slovenske-ga podeželja in zato mi je blizu.

V politiki in v Slovenski ljudskistranki sem kot aktivna delavka šenovorojenček, zato dela in izku-šenj na tem področju nimam,imam pa priložnost, danost inčast, da jo lahko pričnem sedaj indanes in jo s hitrim razvojem tudinapolnim ter obogatim.

Vedno sem delala po načelu:

pomagati tistemu, ki je pomočipotreben, svetovati tistemu, kinasvet sprejema in dati prilož-nost tistemu, ki sam ne vidi, vse-kakor pa sprejeti vsakogar in zna-ti odpustiti vsem. Z optimiz-mom, nasmehom, voljo in ra-dostjo v nov dan, v nove izzive,v nove in resne odločitve, ne za-me, za nas.

Hvala za zaupanje!

Alojzij Kaučič – oče trehotrok, roj. 29.05. 1951 v Ptuju.

Po srednji gostinski šoli semopravil specializacijo v Dubrovni-ku, nato sem se zaposlil v moteluPutnik v Šentilju kot receptor.

Po odsluženju vojaškega rokasem bil zaposlen v Nemčiji vMunchenu pri znanem uvozni-ku Slovenskih vin Francu Šobi.Leta 1975 sem se vrnil v rojstnovas Juršinci in odprl gostinski lo-kal. Zraven pa sem pomagal pridelu na kmetiji svojih staršev.

Od leta 1980 naprej sem bilpredsednik gostinske sekcije priObrtni zbornici Ptuj, ter član iz-vršilnega odbora zbornice, od le-ta 1986 do 1990 pa predsednikObrtne zbornice Ptuj.

Od leta 1988 do 1992 sem bilpredsednik krajevne skupnostiJuršinci. Od leta 1992 dalje papodpredsednik občinskega od-bora SLS v Ptuju. Od leta 1994dalje sem župan občine Juršin-ci, to funkcijo opravljam že tret-ji mandat. Od leta 1997 do 2002sem bil državni svetnik ter pod-predsednik komisije za drobnogospodarstvo in član komisije priDržavnem svetu. Bil sem tudiudeleženec dveh evropskih kon-ferenc za članice in pridruženečlanice Evropske unije za kme-tijstvo in sicer v Madridu in Ko-

AlojzijKaučič

Odmev62

penhagnu.Kot kmečki

sin, navajen natrdo delo nisemmogel mimo te-ga. Da bi se po-vsem odpove-dal kmetovanju.V lasti imam 2ha vinogradov,

vinsko polnilnico, večje kleti, nadnjimi pa kmečki turizem.

Vseskozi ostajam zvest svojimnačelom in s posebnim veseljembom, če mi bo dano poskušal sto-riti čim več za razvoj Ptujskegapolja in Slovenskih goric.

Poznan sem kot vztrajen in trdpogajalec, vendar je to vedno vmejah kulture dialoga.

Ponovno nameravam kandidi-rati za Državni zbor RS pod ge-slom »Ohranimo Slovenijo« topa pomeni ohraniti lepo državoekološko čisto, ohraniti kulturnoidentiteto in vse vrednote, ki jihima saj menim, da kot župan innekdanji državni svetnik poznamproblematiko Slovenskih goric inPtujskega polja.

Želim sodelovati pri nastaja-nju regije Spodnje Podravje s sre-diščem v Ptuju pod pogojem, dabi zakon dodelili regijam nekajdržavnih pristojnosti. Če bodonamreč pristojnosti odvzeti ob-stoječim lokalnim skupnostimpotem bi bil to korak nazaj le teh.

Aktivno želi sodelovati pri ob-likovanju novega zakona o lokal-nih skupnostih, predvsem tistegadela, ki govori o financiranju lo-kalne skupnosti. Menim, da obči-nam, ki so dobivale sedaj nado-mestilo za degradacijo prostora(kanalščina) teh sredstev ne bismeli zmanjševati, tistim obči-nam, ki pač takšnega financiranjanimajo, pa bi bilo potrebno v fi-nančni izravnavi dodati sredstvaiz naslova zakona za enakomerenregionalni razvoj.

Podpiram izgradnjo obrtnihcon ter razvoj malih in srednje ve-likih podjetij, kar je nujno potreb-no za nadaljnji razvoj Slovenskihgoric in Ptujskega polja.

Zato, da bi kmetije preživele, bopotrebno poskrbeti za dopolnilneprograme iz dveh razlogov; na enistrani zaradi zdrave proizvodnjehrane in na drugi zaradi vzdrže-vanja krajin.

Potegovati se nameravam zasredstva, ki bi bila namenjena zaureditev kulturnih ustanov (npr.Dornavski grad, oddelkih knjižnicv različnih občinah…). Prepričansem, da je potrebno pridobivati tu-di sredstva na državni ravni za po-dročje športa.

Želim pomagati, da bo našimljudem zagotovljena normalnazdravstvena nega in socialni stan-dard.

V primeru, da bo izvoljen v Dr-žavni zbor, bom svoje delo oprav-ljal vestno in zanj odgovarjal vo-livcem ter glasoval po svoji vesti,kar bi bo omogočala ustava.

Ne glede na to, da se predstav-ljam v okolju, v katerem živim in

delam celo življenje, se mi zdiprav, da se ob priliki, ko se človekodloči in sprejme kandidaturo nadržavnozborskih volitvah, ponov-no na kratko predstavim.

Sem Rado Simonič iz Zg.Hajd-nine. Vaš kandidat na listi SLSbom v volilnem okraju na Ptujuin na Hajdini. Rojen sem bil 1952leta na Ptuju in sem pred dvemaletoma že praznoval 50. let. Mla-dost sem preživel na Sp. Hajdini,na takrat srednje veliki očetovikmetiji. Osnovno šolo sem obisko-val na Hajdini, po poti, ob Štu-denčnici gor in dol. Po zaključe-ni osnovni šoli sem vajeniška letapreživel na Ptuju, nato srednja šo-la v Mariboru, I. stopnja VEKŠ-a,JLA …

Torej že z dobrimi 14 leti naPtuj, v takratno trgovsko podjetjeMerkur, Občina Ptuj – Uprava zadružbene prihodke, KONUS, Re-priza do.o.o, Občina Hajdina (naj-prej voluntersko, zadnji dve letipoklicno). Po izobrazbi sem eko-nomist, ki trenutno opravlja funk-cijo župana občine Hajdina.

Sem poročen, z ženo Martoimam dve odrasli hčeri. StarejšaAnja je letos diplomirala na Filo-zofski fakulteti smer – psihologi-ja, mlajša Lena pa študira na Prav-ni fakulteti v Mariboru.

Smo »prava slovenska druži-na«, družina, ki ima rada okolje vkaterem živi in dela.

Moja generacija je bila usmerje-na drugače kot predvojna, pred-vsem pa drugače kot današnja. Daje Ljudska stranka obstajala že vbivši Avstroogrski in da je imelaza svojega vodjo prvobraniteljaslovenskega naroda dr. AntonaKorošca, sem izvedel od starejšihin doma. Ne vem natančno kje –verjetno pa povsod po malem,sem slišal in bral o tem velikanu,ki je 1917 leta v Dunajskem parla-mentu prebral Majniško deklara-cijo. Kasneje pa velikokrat vse dosvoje smrti stal in držal slovenskostražo v Beogradu.

Leta 1990 sem bil zaupnik SKZpri prvih skupščinskih volitvah.Ker leta 1994 takratna krajevnaskupnost Hajdina, ne glede na po-zitiven referendumski izid, ni po-stala občina, smo nekateri posta-li člani SLS občinskega odboraGorišnica, leta 1997 pa smo naHajdini ustanovili lasten odbor.Ljudska stranka je v času sloven-ske samostojnosti doživljala vzpo-

ne in padce. Sedaj je čas, daohranimo doseženo in gremo vponoven vzpon na slovenskem po-litičnem prizorišču.

Leta so tekla in v občini Haj-dina imamo kaj pokazati.

Zame je največji dosežek slo-venske samostojnosti in demo-kracije sprejem Ustave in Zako-na o lokalni samoupravi. Zakono lokalni samoupravi prinašaSloveniji decentralizacijo, zatoga je potrebno nenehno dopol-njevati in nadgrajevati, kajti Slo-venci bomo v EU preživeli priha-jajoča desetletja le na način po-končne drže in narodne zavesti,na vseh koncih naše domovineenako.

Slovenija ni samo Ljubljana,Kranj in Novo mesto, je tudi Po-dravje, Sp. Podravje, je Ptuj inHajdina!

V Ptujskem okolju je bilo vpreteklosti narejenega kar nekajnapredka. Vendar odločnegapreboja, ki bi nas potegnil iz pov-prečja ali celo podpovprečja slo-venske razvitosti ni bilo. S spre-jemom Zakona o vodah je bilapodana osnova za koncesijo dr-žave DEM in kot posledično 1,5milijarde odtoka investicijskegadenarja v Ljubljano. Kaj cca 1,5milijarde letno pomeni za Lokal-ne skupnosti Podravja, si lahkosamo mislimo. Še bolj pa posta-nemo zamišljeni, ko v medijihpreberemo o dobrih 10 milijar-dah dobička Elektro Holdinga.Zakon o degradaciji Dravskegapolja ni zagledal poslanskih miz.Naše področje Ptuj in Sp. Po-dravje pa kot človek žile, nujnopotrebuje čim hitrejšo izgradnjoAC Slivnica – Gruškovje in HC

RadoslavSimonič

63Odmev

–Slovenska Bistrica – Ormož znovim ptujskim mostom. Leta2000 so nekateri kandidati instranke govorili, da se bo novimost preko Drave začel graditileta 2004 in bo promet stekel ponjem 2005. Danes smo 2004!

Predlagam, da Slovenija z iz-gradnjo AC – Slivnica – Gruš-kovje odda v koncesijsko grad-njo. Za del lastnega vložka pa obizvozih in dovozih zgradi podjet-niške cone in temu področju do-da nov gospodarski in zaposlitve-ni impulz. Le v takem mestu Ptujbi bil omogočen turistični do-tok.Vsekakor je prednost takšne-ga načina v hitrejši izgradnji inrešitvi nemogoče velike gostoteprometa na sedanji cesti čez na-ša naselja. Sreča za naše okoljeje, da je tukaj še nekaj velikihpodjetij, kot so: Talum Kidriče-vo, Perutnina, Mercator SVS indrugi, ki dajejo kruh marsikate-remu našemu občanu. Sliši se,da država oz. Elektro Holding že-li prodati Talum tujcem. Talumkot temelj slovenske aluminijskeindustrije in predelave mora os-tati v slovenskih rokah in naj nasne bo strah domačih lastnikov, nebodimo jim nevoščljivi, ne gledena naše oz. katerokoli političnoprepričanje! S svojim delom so vpreteklosti pokazali, da znajo po-skrbeti za zaposlitve tukaj žive-čih ljudi in razvoj.

Tuja vlaganja – da, vendar na-kup renomiranih firm s stranitujcev niso nobena tuja vlaganja,gre le za prevzem trga in odtokdobička izven države. Redka sotuja vlaganja, ko pride investitor,zgradi delovna mesta in zaposliljudi.

V kolikor mi boste zaupali de-lo v državnem zboru, bo mojedelo usmerjeno predvsem v iz-gradnjo takšne infrastrukture vnašem okolju, ki bo tukaj žive-čim državljanom prinesla novezaposlitve, oz. jim približala za-poslitvene centre.

Kot drugo moje osnovno po-dročje delovanja pa bo nadgrad-nja in nenehno izpopolnjevanjezakonodaje iz področja lokalnesamouprave, oz. pogojev za ena-kovreden razvoj vseh delov Slo-venije.

Da ne bomo enaki le pri vred-nosti volilnih glasov. Da bomoenaki tudi pri življenjskih mož-nostih in kvaliteti življenja!

Sem Darinka Fakin, letos ja-nuarja sem dopolnila 43 let. Svo-je otroštvo sem preživela na kme-tiji v Lešju pri Majšperku skupajz očetom Viktorjem, mamo Idoter tremi sestrami. Danes živim zmožem Brankom in sinom Toma-žem na Bregu.

Po končani gimnaziji na Ptujusem šolanje nadaljevala na Fakul-teti za strojništvo v Mariboru,smer tekstilna kemija. Zaposlilasem se v podjetju TVI v Majš-perku. Vsa ta leta sem se izobra-ževala na različnih področjih, obdelu, kot mlada raziskovalka pasem končala tudi magistrski štu-dij. Po skoraj šestnajstih letih de-la v gospodarstvu sem pred štiri-mi leti menjala zaposlitev. Danessem zaposlena na Fakulteti zastrojništvo v Mariboru, kjer semvišja predavateljica na oddelku zatekstilstvo, prav zdaj pa zaključu-jem tudi svojo doktorsko nalogo.

Povem lahko, da sem političnoin s tem seveda tudi strankarskoaktivna že deseto leto. Moja poli-tična pot se je začela v času prvihlokalnih volitev, ko sem postalasvetnica in predsednica občinske-ga sveta ter v drugem mandatu po-džupanja. Zaradi specifičnih raz-mer v naši občini Majšperk sem

na pobudo veliko ljudi iz različ-nih okolij v tretjem mandatu kan-didirala za županjo in bila v dru-gem krogu izvoljena s skoraj 70%.

Okolje v katerem živim in de-lam je del Haloz in dravskega po-lja. To so kraji, kjer se pogostopohvalimo z čudovito naravo inzdravim okoljem, vendar to v da-našnjem času ni dovolj. Pri nas se,predvsem v Halozah, še vedno uk-varjamo z izgradnjo vodovoda inosnovne infrastrukture, ki zago-tavlja šele osnovne pogoje za živ-ljenje v nekem okolju, čeprav bise želeli in morali ukvarjati z dru-gimi vsebinami, kot so kako zadr-žati mlade in izobražene ljudi v na-šem okolju, kako poskrbeti za spod-bujanje razvoja civilne družbe inposkrbeti za tiste, ki jih je hitragospodarska preobrazba postavilana stranski tir. Dejstvo je, da smoljudje na podeželju veliko več pri-čakovali od zastavljenih ciljev zaskladen regionalen razvoj. Upalismo, da to pomeni pospešeno inpredvsem enakomerno zagotovi-tev vsaj osnovnih pogojev za živ-ljenje na področju celotne Slove-nije. Pri takšnem načinu vzpod-bud in tudi financiranja občin, pase razlike iz dneva v dan lahko sa-mo povečujejo.

Nujno je spremeniti sistem fi-nanciranja občin in ga približatimodelom, ki so pravilo v Evropi.

Slovenija v Evropski uniji? Po-vem naravnost - nisem pričakova-la nečesa, kar nam bo dano vna-prej. Vključitev pa nedvomnopredstavlja veliko priložnosti, kijih moramo videt in znati izkori-stiti. Moje mnenje je, da imajo ljud-je premalo informacij, kje in kakoje mogoče pridobiti dodatna sreds-tva, saj je zelo neodgovorno, dasredstva ostajajo neizkoriščena inda postopki pridobivanja sredstevtrajajo tudi do dve leti. Potrebno seje lotiti novih pristopov. Slovenijane more postati velika po svoji povr-šini, ima pa možnosti, da postanevelika in predvsem odlična na po-dročju turizma, gospodarstva, so-

cialnega razvoja in razvoja okolja.Zakaj odločitev za kandidatu-

ro na volitvah v Državni zbor?Tukaj lahko navedem kar ne-

kaj razlogov svoje kandidature.V prvi vrsti je današnji način živ-ljenja in dela, kjer veliko institu-cij, državnih organov in nevlad-nih organizacij še vedno delujevsaka zase, pogosto kot konku-renca in ne kot partnerji. Mislim,da sem si v svojem dosedanjemživljenju in delu nabrala velikoizkušenj na različnih področjihin da bi lahko konkretno, z deja-nji, ne samo z besedami, dalasvoj prispevek k razvoju tako nadržavni, regionalni, kot tudi lo-kalni ravni. Kot državljanka Slo-venije in tudi kot ženska se bomzavzemala predvsem za visoko ka-kovost življenja vsakega posamez-nika, za vzpostavitev boljših po-gojev za razvoj podjetništva, us-tvarjanje ravnovesja med finanč-nim in socialnim kapitalom inpredvsem za ustvarjanje pogojevza vključitev vsakega posamezni-ka, da prispeva svoj delež v raz-voju. Za vse to pa je pomembentudi čut za odgovornost, etičnostin tolerantnost.

mag. DarinkaFakin

Odmev64

Igor Draksler, kandidat zaposlanca državnega zbora izloške volilne enote, se je rodil18. februarja 1960. Diplomiralje na Gradbeni fakulteti Uni-verze v Ljubljani in se takoj za-poslil v gradbenem podjetju vŠkofji Loki. Zavzeto delo najavnem področju ga je pripelja-lo v neposredni stik s škofje-loško regijo in njenimi prebi-valci, zato se je začel dejavnoodzivati na probleme in vpra-šanja, ki so bila neposredno po-vezana z njimi. V tem času jebil izvoljen v Skupščino Škof-ja Loka, že leta 1993 je delonadaljeval kot njen predsednik.

S škofjeloško regijo je postalše bolj povezan leta 1994, koso mu volivke in volivci prvičzaupali županski mandat. Zau-panje v njegovo delo prvegamandata so mu izkazali tudi le-ta 1998 in 2002. Danes, kovstopa kot župan v zadnji deltretjega mandata, lahko s svo-jim poštenim in trdim delompokaže mnogo rezultatov, ki jihje dosegel na gospodarskem indružbenem področju za obči-no Škofja Loka.

Leta 2001 je bil imenovan zapredsednika Združenja župa-nov Slovenije. Od leta 2003 paje izvoljen predsednik Glavne-ga odbora Slovenske ljudskestranke.

IgorDraksler

Sem Samo Fakin. Rodil semse leta 1957 v Trbovljah. Sem po-ročen in oče dveh hčera. Starej-ša se šola na pravni Fakulteti vMariboru, mlajša se je pravkarvpisala v prvi letnik gimnazije vTrbovljah. Oba s soprogo sva popoklicu zdravnika. Soproga de-la kot ginekologinja v Trbovljah.Poklic zdravnika sem opravljal10 let, ko sem se podal na potmanegementa. Za to sem se od-ločil, ker menim, da je prav po-dročje organizacije dela v zdravs-tvu tisto, kjer je potrebno nare-diti največ sprememb.

Leta1984 sem končal študij naMedicinski fakulteti, na Odsekuza medicino in pridobil naslovdoktor medicine.

Imam več kot 8 let vodstvenihizkušenj in sicer:• od 1992 do 1994 sem bil di-

rektor Zdravstvenega domaTrbovlje

• Od 1994 do 1996 sem bil sve-tovalec generalnega direktor-ja Franca Koširja, univ. dipl.prav. za zdravstveno ekono-miko na direkciji Zavoda zazdravstveno zavarovanje Slo-venije, neposredno zadolženza nadzor nad financiranjemzdravstvenega sistema ter zaanalizo in uvajanje novih na-činov financiranja zdravstve-nega sistema,

• Od 1. avgusta 1996 pa do sep-tembra 2002 sem bil direktorSplošne bolnišnice Celje.

Ob tem sem aktivno deloval indelujem še v:

• 6 let sem član Sveta zavodaSplošne bolnišnice Trbovlje,

• 6 let sem član Sveta zavodaZavoda za zdravstveno vars-tvo Celje,

SamoFakin

• od leta 1990 sem mestni svet-nik v Mestni občini Trbovlje,

• sem ocenjevalec za PriznanjeRepublike Slovenije za po-slovno odličnost,

• sem član Sekcije za preven-tivno medicino ZDS,

• od 1992 do 1994 sem bil članizvršilnega odbora in pred-sednik socialnoekonomske

komisije pri zdravniški zbor-nici Slovenije,

• sem član Društva ekonomi-stov v zdravstvu,

• od leta 1987 sem sanitetni re-ferent s činom stotnika, od-govoren za organizacijo in vo-denje zdravstvene službe. Ak-tivno sem sodeloval v vojni zaSlovenijo. Za zasluge sem od-likovan z bronastim znakomSlovenske vojske na območ·ju Zasavja. Od 1985 do 1994sem bil aktiven predavatelj naRdečem križu Slovenije.

Svoje znanje in izkušnje sem pre-našal drugim z aktivno udelež-bo na številnih simpozijih, raz-vojnih konferencah in strokovnihsrečanjih (strokovna srečanjaekonomistov in poslovodnih de-lavcev v zdravstvu, razvojne kon-ference Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije, posveto-vanja v organizacija Društva eko-nomistov iz Maribora…).Svojepoglede na zdravstvo sem obja-

vil v preko 50 član-kih in predavanjihv Sloveniji in tujini.Moja volilna nače-la so:Samo zdrav in sre-čen človek je temeljuspešne Slovenije!Verjamem v pravič-nost in solidarnost!Ljudem zaupam inverjamem v njihovneizmerne zmož-nosti!Temelj družbe mo-rajo biti etične vred-note, ki uspešno de-lujejo že tisočletja!Dobro delo naj bodobro nagrajeno!Pravica v pravni dr-žavi mora biti ena-ka za vse!

65Odmev

Prednost za stanovanja tudimladim parom brez otrok

SLS: Soočanje z nizko rodnostjopostaviti v središče politikeSLS predstavila projekt »Prvo stanovanje za mlade družine«Kranj, 27. avgusta 2004 – V petek,27. avgusta popoldan, je v HoteluCreina v Kranju potekala dobroobiskana javna tribuna v organiza-ciji Slovenske ljudske stranke z na-slovom Demografski trendi in dru-žinska politika. Na njej so strokov-njaki, civilna družba in predstavni-ki SLS spregovorili o zaskrbljujo-čem padanju rojstev v Sloveniji, od-nosu države do družin in otrok termožnih ukrepih in rešitvah za soo-čenje z nizko rodnostjo. Predsed-nik SLS Janez Podobnik je pred-stavil tudi program SLS za po-dročje družinske politike, v kateremje izpostavil projekt prvega stano-vanja za mlade družine in osredo-točenje na spodbujanje čim zgod-nejšega odločanja za rojstvo otrok.Obljubil je, da se SLS že v obdobjupred volitvami zavezuje, da bo vpra-šanje rodnosti in spodbude za druži-ne po volitvah ob močni SLS zago-tovo v središču slovenske politike.

V razpravi so uvodoma sodelo-vali še prof. dr. Janez Malačič zEkonomske fakultete v Ljubljani, kije kot vodilni slovenski demografnazorno prikazal, da je slovenskinarod že več let v demografski kri-zi ter poudaril, da se žal politika stem vprašanjem kljub stalnim opo-zorilom strokovnjakov do sedaj nihotela soočiti.

Stanislav Brenčič, poslanec in

predsednik parlamen-tarnega odbora za delodružine in socialne za-deve, je sicer priznal, dase je na področju vars-tva družin v preteklostidosti naredilo, obstajapa še vedno nerešenovprašanje dodatka zastarše, ki otrok ne daje-jo v varstvo v vrtce am-pak poskrbijo za njih sa-mi na druge načine. Za-želel si je tudi, da bi seslovenska politika vsajpribližno toliko časa,kot se ukvarja s homo-seksualnimi porokami,ukvarjala tudi z družin-sko politiko in rodnostjo.

Peter Grabnar podpredsednikdruštva Družinska pobuda, ki sebori za družinam naklonjene druž-bene razmere, je izpostavil žalost-no dejstvo, da se morajo v zadnjemčasu boriti predvsem za to, da serazmere za družine ne poslabšajo,saj skoraj vsaka sprememba zako-nodaje s posledicami skoraj vednoprizadene družine z več otroki. Ta-ko so v zadnjem letu s hudimi na-pori in pod grožnjo referenduma us-peli ohraniti progresivno lestvico pridohodninskih olajšavah za otroke.

Dr. Marta Ciraj iz Komende inNada Skuk, podpredsednica SLS,

sta predstavili svojo življenjsko iz-kušnjo združevanja vloge matere,žene in poklicne kariere.

Dr. Cirajeva je prepričana, davprašanje »Ali kariera ali družina?«obstaja zgolj v glavah. Za odnos dootrok in družin pa je bistveno part-nerstvo v družini in spodbujanje de-lodajalcev za staršem prijazno de-lovno okolje, kar tudi sama kot de-lodajalka prakticira.

Dr. Drago Čepar, nekdanji sekre-tar za družino, je predstavil razli-ko med družinsko in socialno

politiko, ki se pri nas preveč pre-kriva. Po njegovem prepričanju seje v preteklosti načrtno ustvarjalonegativno podobo o otrocih in šte-vilčnih družinah, zato se na otrokepreveč gleda skozi denar oz. skorajkot na nesrečo. Poudaril je, da se

je potrebno s problemom načrtnosoočiti, saj gredo po pravilu stvari,prepuščene same sebi, s slabega naslabše.

Prisotni so bili tudi številni go-renjski župani: Igor Draksler izŠkofje Loke, Mihael Prevc iz Že-leznikov, Ivan Štular iz Naklega inFranc Čebulj iz Cerkelj, ki so se stri-njali, da lahko občine tudi same vo-dijo družinam prijazno politiko inpozitivno vzdušje do rojstev.

Mag. Franci Rozman, gostiteljjavne tribune in tudi ravnatelj kranj-ske gimnazije, je zaključil z misli-jo, da je v politiki denar sicer po-memben, a pomembnejši je človekter dodal, da so ga nastopi sodelu-jočih na javni tribuni prepričali, dasi takšno mišljenje delijo tudi vsiprisotni.

(z leve): dr. Drago Čepar, Nada Skuk in mag. Franci Rozman v pogovoru po javni tribuni

(z leve): prof. dr. Janez Malačič, Janez Podobnik in Peter Grabnar v pogovoru po javni tribuni

V Slovenski ljudski stranki poz-dravljamo poskuse Stanovanjskegasklada RS, da bi pri razpisu za pro-dajo stanovanj prednostno obrav-naval mlade družine. Vendar v SLSopozarjamo, da morajo biti ukre-pi stanovanjske politike, ki se upo-rabljajo tudi kot pomemben deldružinske politike, bolj opredelje-ni in življenjski.

SLS predlaga, da se v kategori-jo »mlade družine« šteje tudi vsemlade pare brez otrok, ki živijo vzakonski oz. zunajzakonski skup-nosti, saj je rešeno stanovanjskovprašanje pri večini parov ključno

pred odločitvijo za otroka. Prav ta-ko predlagamo, da se višja starost-na omejitev poleg varčevalcem sstatusom mladega raziskovalca raz-širi na vse, ki študirajo na podi-plomskem programu, saj je potreb-no z ustrezno politiko pomagatistaršem pri usklajevanju družinske-ga življenja in kariere.

Učinkovita družinska politika obkritičnem padanju rodnosti v Slo-veniji je eden ključnih izzivov slo-venske države v prihodnosti, zatov SLS temu vprašanju namenjamoprioritetno mesto.

Rok Ravnikar

Odmev66

Klub SP SLS predstavil smernicegospodarskega programa SLS

Vlada zavajagledeprivatizacijeTelekomaSlovenije

V komentarju o privatizaciji Te-lekoma, 18. avgusta 2004, je mi-nister Pavel Gantar izjavil, da Te-lekom Slovenije ni več javna druž-ba in država nima več neposred-nega vpliva na delovanje uprave.Gre za navadno zavajanje držav-ljanov, saj je država še vedno ne-posredni lastnik 63% TelekomaSlovenije in ima preko zastopni-kov večino v nadzornem svetu Te-lekoma, preko vpliva nadzornegasveta pa tudi večinski vpliv naupravo Telekoma Slovenije. Mini-ster je sporočil tudi odločitev vla-de, da zaradi neugodnih razmerna trgu privatizacijo odloži na časpo letu 2004. S tem vlada napo-veduje, da bo nadaljevala z nes-poštovanjem Zakona o vračanjuvlaganj v javno telekomunika-cijsko omrežje, kar v SLS ocenju-jemo kot neodgovorno in nespre-jemljivo izigravanje upravičencevpo zakonu. Tudi pri vladnih na-povedih o boljših pogojih za pro-dajo med leti 2005 in 2007 greponovno za zavajanje, saj ni no-benega objektivnega zagotovila,da bodo razmere takrat boljše.

Ko gre za vprašanje prodaje de-leža Telekoma, ki je v lasti drža-ve, strateškemu partnerju, je za-gotovo potrebno gledati na to, dase izpelje v najugodnejšem časuoz. razmerah. Ko pa gre za vpra-šanje spoštovanja zakona in refe-rendumske volje ljudi v zvezi z vra-čanjem vlaganj upravičencem, jeizvedba tega dela privatizacijeTelekoma obveza vlade in je vsa-kršno zavlačevanje nedopustno.

Država ne more izigravati za-kon s tem, da se sklicuje na neu-goden čas. Ocenjujemo, da je tadelež tako majhen - po revizijskemporočilu Telekoma Price Water-house iz leta 2001 gre za približ-no 5%, da ne more vplivati na do-seženo ceno pri prodaji večinske-ga deleža Telekoma, ko oziromače bo do tega prišlo.

Rok Ravnikar

SLS za takojšnje vračanje vlaganj vjavno telekomunikacijsko omrežje

Janez Podobnik, predsednik SLSter Janez Sušnik, predsednik Klu-ba SP - združenja gospodarstveni-kov, obrtnikov in podjetnikov v ok-viru SLS sta 27. avgusta na novi-narski konferenci predstavila pro-gramska stališča stranke za razvoj

na področju gospodarstva, ki ga vSLS vidimo predvsem na področ-ju enakomernega razvoja malih insrednjih podjetij v stabilnem fi-nančnem okolju. Sodelovala sta tu-di kandidata SLS za letošnje voli-tve Rado Simonič, župan občineHajdina in državni svetnik Marjan

Maučec iz Beltincev, ki sta izposta-vila finančno stabilnost in davčnespodbude za podjetja.

Janez Sušnik je poudaril, da sibo Klub SP preko delovanja svojihčlanov prizadeval za gospodarskorast, saj brez te ni razvoja. Zato bo

potrebno zagotoviti tri odstotkeBDP za razvoj in raziskave ter po-živiti sodelovanje univerz in inšti-tutov z gospodarstvom. Za SLS soključni element razvoja mala insrednja podjetja, ker imajo prihod-nost, so bolj prilagodljiva za pre-strukturiranje, glede ekologije pa

zelo primerna za Slovenijo. Slove-nija potrebuje agresivnejše progra-me razvoja s podporo domačegaznanja in kapitala ter evropskihsredstev. Razvojnih vizij je v Slove-niji premalo, saj imamo le šest od-stotkov visoko kvalitetnih proizvo-dov z visoko dodano vrednostjo.

Rado Simonič je poudaril, da stafinančna stabilnost in likvidno po-slovanje podjetij temeljna pogoja zarazvoj gospodarstva. Kot problema-tičnega je izpostavil zakon o finanč-nem poslovanju, ki po eni strani kotobičajne in zakonite obravnavamultilateralne kompenzacije, pristečajih pa je kasneje sodna veja ob-lasti odločila, da temu ni tako. Stem je veliko majhnih in srednjihpodjetij zajela verižna reakcija ste-čaja velikih podjetij, posledično patudi prisilne poravnave in stečaj.

Marjan Maučec pa je kot Prek-murec izpostavil skrb za enakomer-no poselitev Slovenije, zato je nuj-no, da manj razvita področja gos-podarsko napredujejo. Z davčnimispodbudami je potrebno pritegnitivlagatelje, tako da se prvih pet letne bi plačevalo davka, temveč bi sevlagalo v osnovna sredstva.

Rok Ravnikar

Okrogle mize, ki so se je udele-žili številni župani in drugi pred-stavniki upravičencev do vračilavlaganj, sta se ob gostitelju, do-mačem županu in kandidat za po-slanca SLS Antonu Tornerju, ude-ležili predsednik Združenja upra-vičencev do vračila vlaganj v jav-no telekomunikacijsko omrežje indržavni svetnik Darko Fras in biv-ši predsednik Uprave TelekomaSlovenije Marjan Podobnik.

Udeleženci so enotno podprlizahteve Združenja upravičencevin SLS, ki jih je predstavil DarkoFras, za takojšen začetek izvaja-nja zakona o vračanju vložkov vrazvoj telekomunikacij, za nekate-re nujne spremembe zakona in zatakojšen pričetek privatizacije Te-lekoma Slovenije v delu manj kot

10 % vrednosti premoženja Teleko-ma, ki bo zadostoval za pokritjeupravičenih zahtev upravičencev.Predsednik Združenja Darko Frasje izpostavil tudi nujnost zagotovit-ve ustreznih kadrovskih in material-nih pogojev za državno pravobra-nilstvo, da bo lahko v razumnemčasu in brez odlašanja obdelalo vsevložene zahtevke.

Marjan Podobnik pa je pouda-ril, da ni nikakršnega opravičila zazavlačevanje pri izvajanju zakonao vračanju vlaganj in da je popol-noma nesprejemljivo argumentira-ti zavlačevanje z neugodnim časomza privatizacijo Telekoma. Ni dvo-ma, da je potrebno iti v prodajo ve-činskega dela Telekoma, ko oz. čese bo to zgodilo, takrat, ko so raz-mere na trgu ugodne. Ko pa govo-

rimo o manj kot 10 % deležu pre-moženja Telekoma za pokritje ob-veznosti do upravičencev, za kardržavo zavezujeta zakon in refe-rendumska volja ljudi, je dolžnostvlade, da ne kalkulira in špekuli-ra ampak zakon izvrši. r.r.

67Odmev

SLS za takojšnjeukrepanje po zad-njih hudih neurjih

Slovenska ljudska stranka jetakoj po katastrofalnih neurjihna širšem območju Štajerske po-zvala Vlado Republike Sloveni-je, da skladno z zakonom o izvr-ševanju proračuna takoj sprejmesklep za zagotovitev pomoči naj-huje prizadetim občinam. V ko-likor zaradi obsega letošnjih po-navljajočih neurij in ostalih na-ravnih nesreč sredstev proračun-ske rezerve ni dovolj, v SLS pred-lagamo vladi, da nemudoma tasredstva zagotovi z ustreznimiprerazporeditvami.

Dosedanje izkušnje so žal tak-šne, da je večina izplačil po po-dobnih naravnih nesrečah kasni-la, pogosto pa je od obljublje-nih sredstev prišlo do realizacijele dela teh. To v prizadetih oko-ljih vzbuja skrb, da bi se ta prak-sa ponovila tudi tokrat. V SLSpričakujemo, da bo Vlada zara-di stiske in izjemno težkega po-ložaja prizadetih občanov, gos-podarstva in občin ukrepala hi-tro in učinkovito.

Rok Ravnikar

Poslanska skupina Slovenskeljudske stranke je predsedniku Dr-žavnega zbora predlagala dve toč-ki za dnevni red predvidene izred-ne seje; gre za odločanje o izdajisoglasja k predlogu Poslovnika Ko-misije za preprečevanje korupcijeter obravnavo zakona o spremem-bah Zakona o odpravi posledic na-ravnih nesreč. Hkrati je predsednikSLS Janez Podobnik predsednikuVlade poslal tudi pobudo za pripra-vo predloga zakona o spremembahZakona o odpravi posledic narav-nih nesreč.

V SLS ocenjujemo, da je smotr-no, da se obveznosti, ki jih določaZakon o preprečevanju korupcije inse nanašajo na začetek delovanjaKomisije izpolnijo v najkrajšemmožnem času. Čas prihajajočih vo-litev hkrati pomeni, da redne sejeDržavnega zbora ne bo pred okto-brom, kar posledično pomeni, dase bo, če ne pohitimo, začetek de-la Komisije premaknil na kasnejšičas.

Zakon o odpravi posledic narav-nih nesreč je bil sprejet lani, ko sobile razmere za kmetijstvo izrazitoneugodne. Zaradi potrebe po sistem-ski ureditvi tega področja in aplika-ciji določil zakona v praksi je bilsprejet po hitrem postopku. Meni-mo, da je bilo časa za razpravo ze-lo malo oz. celo premalo, da bi be-sedilo zakona na celovit in konsi-

Poslanska skupina SLS predlagala dve točki za predvideno izredno sejo

SLS za čimprejšnje soglasje kposlovniku komisije za preprečevanjekorupcije ter spremembe Zakona oodpravi posledic naravnih nesreč

stenten način urejalo obravnavanopodročje. Pomanjkljivosti zakonaso se že potrdile v praksi pri njego-vem izvajanju ob obračunu škodetako lansko leto kot ponovno letos.O omenjenem zakonu smo se pos-vetovali tudi s predstavniki Kmetij-sko gozdarske zbornice Slovenije innekaterih občin. Enotni smo v mne-nju, da je obstoječi Zakon o odpra-vi posledic naravnih nesreč v ne-katerih rešitvah neustrezen ter daga je potrebno spremeniti v najkraj-šem času.

Rok Ravnikar

Odmev68

Julija se je končalo irsko predsedovanje EU, vlogo vodje Unijepa so za naslednjih šest mese-

cev prevzeli Nizozemci. Irsko pred-sedovanje so zaznamovali številni po-membni dogodki in dosežki, med ka-tere sodijo največja širitev v zgodoviniUnije, soglasje o kandidatu za pred-sednika Evropske komisije, pred-vsem pa dogovor o Evropski ustavi.

Glavni cilj nizozemskega predse-dovanje bo dokazati, da je učinkovitosodelovanje petindvajsetih držav čla-nic izvedljivo. Med prednostne nalo-ge pa so vključili vprašanje evropske-ga gospodarstva in številne ovire, kijih EU nalaga podjetjem, zagotovitiboljšo varnost Evrope in njenih držav-ljanov, vprašanje ali lahko Turčija zač-ne pogajanja za vstop v EU. Evropskakomisija bo podala svoje mnenje otem vprašanju čez nekaj mesecev,države članice pa morajo podati svo-je mnenje do konca leta.

V sredini julija je Evropska komisi-ja sprejela predloge finančne pers-pektive, ki bo uravnavala skupno po-rabo Evropske unije za obdobje odleta 2007 do konca leta 2013.

Povprečna poraba naj bi v sedem-letnem obdobju na leto znašala 1,14odstotka bruto nacionalnega prihodkatakrat na 27 članic razširjene Evrope.

Komisija predlaga tudi uvedbosplošnega korekcijskega mehaniz-ma, ki bi nekoliko olajšal finančnobreme največjim neto plačnicam vproračun Evropske unije, posledičnopa ukinitev t.i. britanskega rabata.

Uvedba splošnega korekcijskegamehanizma pomeni redistribuciji bri-tanskega rabata med vse največjeplačnice, Veliko Britanijo, Nizozem-sko, Nemčijo, Švedsko in Avstrijo. Zuvedbo korekcije se pozicije treh dr-žav Nizozemske, Nemčije, Švedskeizboljšajo, v primeru Velike Britanijein Avstrije pa so nekoliko slabše.

Slovenija naj bi po okvirnih številkahiz predloga finančne perspektive, kibo obravnavala porabo Evropske unijeza obdobje od začetka 2007 do izteka2013, enako kot v prvih letih članstvaostala neto prejemnica sredstev izskupne evropske blagajne.

Konec julija je Evropski parlamentza novega predsednika Evropskekomisije potrdil nekdanjega portu-galskega premiera Jose ManuelaBarrosa. Barrosa je na položaj so-glasno predlagal Evropski svet na vr-hu konec junija v Bruslju.

V začetku avgusta je Barrosopredstavil ekipo petindvajsetih komi-sarjev, med katerimi je kar osem ko-misark, največ doslej. Med novimikomisarji so trije nekdanji premieri in

Pogled čez plotKomentar Dra-

gice Korade izčasopisa Večerna tiskovno kon-ferenco SLS inna podpis izjaveo nameri sodelo-vanja z avstrijski-

mi partnerji pri oblikovanju »evrore-gije bodočnosti« mi da misliti, da bimorali včasih pogledati čez plot,kako debele so sosedove kure innjihova jajca.

Očitno ne privoščite Slovencemin Slovenkam, da bi imeli tudi v Slo-veniji evropske plače in evropskistandard.. Kazalci razvitosti evrop-ske petnajsterice in razvitosti terstandarda v Sloveniji (ali v drugihnovopriključenih državah) govorijosami zase. Tudi za Avstrijo lahkotrdimo, da se v EU kar lepo znajdein ščiti svoje interese.

V Slovenski ljudski stranki meni-mo, da mora Slovenija ostati samo-stojna in celotna, še več: opozarja-mo na to, da ne smemo dovoliti da jeSlovenije “po vsaki vojni” manj. Seve-da je nekaterim težko priznati dejs-tvo, da so za povojni vzpon in razvoj vEvropi zaslužne krščansko ljudskestranke, ki imajo v Evropi še vednovečino. Zakaj nekateri še vedno želi-jo, da je v Sloveniji ravno obratno?

V naši stranki menimo, da bi mo-rala naša država bolj odločno na-stopati v zunanji politiki.

Član SLS in predsednik Narod-ne zveze pri SLS, g. Joško Joras jesedel celo v hrvaškem zaporu, kerje branil svojo ped zemlje ob hrvaš-ki meji in ker si je na svoji hiši upal

E V R O P S K A S T R A NMag. Uršula Jesih, Petra Hiršel

trije finančni ministri. Slovenski ko-misar Janez Potočnik je bil razpore-jen v resor za znanost in raziskave.Novo evropsko komisijo mora šepred 1. novembrom potrditi Evropskiparlament.

Barroso je napovedal, da boključna naloga novo imenovane Ko-misije uresničevanje ciljev Lisbon-ske strategije, omenjen cilj naj bi bilpo mnenju novega predsednika Ko-misije dosežen okvirno do leta2010. Poleg tega napoveduje vztra-janje pri predlogu proračuna za leta2007-2013, ki predvideva zvišanjeporabe z okoli 100 milijard evrov let-no na 143 milijard evrov letno.

Barroso pa je poudaril, da je enaod ključnih nalog komisije tudi inte-gracija 10 novih držav članic in ena-

kopravnost vseh državčlanic Evropske unije.

Prihodnja Evropskakomisija se je prvič, si-cer neformalno, že se-stala. Konec septem-bra pa prihodnje komi-sarje čakajo zaslišanjapred pristojnimi odboriEvropskega parla-menta.

Evropska ustava je prevedena vvse uradne jezike Evropske unije inčaka na ponovni pregled v državahčlanicah in je pripravljena na podpis29. oktobra v Rimu. Pred začetkomveljave jo čaka še ratifikacijski po-stopek v vseh članicah Unije, ki najbi bil predvidoma končan v dveh le-tih. Omeniti je potrebno tudi dejstvo,da so nekatere države članice napo-vedale potrditev ustavne pogodbena referendumu.

Omenjen dokument naj bi mo-

derniziral EU in omogočil njeno še boljučinkovito delovanje v novi, razširjenisestavi. Med drugim uvaja položajpredsednika Evropskega sveta in zu-nanjega ministra Unije, leta 2014 panaj bi bilo ukinjeno načelo komisarjana članico, ob enakopravni rotaciji pabosta svojega predstavnika v njej imelidve tretjini držav. Ustavna pogodba botudi poenostavila način sprejemanjaodločitev v EU, saj bo kot temelj uvelja-vila večinsko odločanje.

izobesiti slovensko zastavo. Narod-na zveza pri SLS že vrsto let opozar-ja na problem hrvaške meje, na kr-čenje slovenskega ozemlja in na ne-varnost ponovne delitve Slovenije poRapalski meji ter na Kranjsko in Šta-jersko, kar gotovo diši marsikomu vsosednjih državah. Po vstopu Slove-nije v EU, ko so državne meje boljodprte, taka nevarnost obstaja. SLSje večkrat opozarjala na neustreznozunanjo politiko naše države in napotrebo po novih izhodiščih pri reše-vanju obmejne problematike, pravicslovenskih manjšin, ipd. Gospa Ko-rade pa zlonamerno trdi ravno obrat-no. Zato je verjetno izpustila, da jepri podpisu in dogovorih o bodočihevropskih regijah sodeloval tudipredsednik deželnozborskih po-slancev, slovenski zamejec g. Rai-mund Grilc.

SLS je ena redkih strank, ki tesnosodeluje z organizacijami zamejskihSlovencev in z njimi ter preko njihovepovezave iščemo zaveznike v Evro-pi, ki so pomembni za ohranitev slo-venske identitete ter pravic in obsto-ja koroških in štajerskih Slovencev.V parlamentarni demokraciji rešuje-mo politična vprašanja v parlamen-tih, torej preko strank. Avstrijska ljud-ska stranka je federalno organiziranastranka po deželah, zato sta izjavo onameri podpisala dva tajnika - Koroš-ke in Štajerske ljudske stranke.

Z njihovo pomočjo, in kot članiEvropske ljudske stranke s pomočjodrugih ljudskih strank v evropskemparlamentu, iščemo podporo zazaščito slovenskih interesov. Prepri-čani smo, da le s spodbujanjemenakomernega regionalnega razvo-ja, tako v Evropi kot znotraj Sloveni-je, in le enakomerno razvita Slovenija

kot celota povezana v »evroregijobodočnosti«, lahko gospodarsko inpolitično konkuriramo v svetu.

Gospa Dragica Korade bi mora-la vedeti, da so Podobnikovi (ver-jetno misli stranko SLS) kot članiSlovenke kmečke zveze (takrat, kostranke v Sloveniji še niso bile do-voljene!) pogumno izbojevali si-stemske spremembe in osamos-vojitev Slovenije.

Slovenska ljudska stranka imakot članica Evropske ljudske stran-ke to prednost, da lahko v evrop-skem prostoru opozarja na celovi-tost Slovenije kot države in kot eko-nomske enote in za to pridobivazaveznike. Gospa v svojem citira-nju izpusti tisti del mojega komen-tarja izjave, celotno besedilo pod-pisane izjave je na voljo na spletnistrani www.sls.si, kjer je navede-no, da bo v »evroregijo bodočno-sti« vključeno tudi celotno področ-je delujoče skupnosti Alpe-Jadran,Furlanija Julijska Krajina in zahodnidel Hrvaške z Istro, ko bo Hrvaškapostala članica EU.

Slovenija ne more več zaplanka-no kot “neodvisna” država pristajatina vladavino ene stranke. Ko sonas v komunizmu držali “za plo-tom” in nas učili, da je »tam čez« legnili kapitalizem in nič dobrega.Aktivno se moramo vključiti v soob-likovanje evropskega prostora inbraniti svoje interese. Evropska ši-ritev je nuja in garancija za stabil-nost in mir, ki sta pogoj za gospo-darski razvoj in blaginjo vseh dr-žavljanov Evrope, tudi Slovencev.Neresno je primerjati državo s kur-jo farmo. Ima pa res obliko kokoši -upam, da bo kdaj nosila zlata jajca!Nada Skuk, podpredsednica SLS

Slovenska ljudska stranka zahteva odločnostpri dogajanjih v zvezi s Piranskim zalivom

69Odmev

Zbor za republiko– jedro nove

politične večineV soboto 25. septembra množično zborovanjev Ljubljani na Kongresnem trgu

Jožef Tivadar:

»Gremo s prvo naprej!«Pred letošnjimi volitvami je Slovenska ljudska stranka ponovno sprožila pobudo, da končno enkratza vselej opravimo s temno /pol/preteklostjo slovenske zgodovine, ki se je praviloma pred vsakimidržavnozborskimi volitvami vlačila izpod preproge, pod katero so jo štiri leta /in še več/ pometali,teptali.

Od ustanovitve v Cankarjevemdomu v Ljubljani se je Zbor za re-publiko razvil v pravo gibanje zapolitične spremembe v Sloveniji.Ob nekaterih posameznikih in ci-vilno družbenih skupinah so no-silke zbora tri stranke, članiceevropske ljudske stranke: SDS,NSi in SLS.

SLS je bila kot SKZ 12. maja1988 ustanovljena kot prva demo-kratična politična stranka po dru-gi svetovni vojni. Leta 1989 smona prvem taboru v Vipolžah v Go-riških brdih množično podpisova-li majniško deklaracijo. Bili smotrden člen Demosa s skupno naj-večjim številom takratnih delega-tov v treh zborih takratne skupš-čine RS. In danes se zavedamo,da brez aktivne udeležbe SLS nimožno doseči temeljnega ciljaZbora za republiko – parlamentar-ne večine.

Stare zamere, za katere ima vsa-ka izmed strank dovolj razlogov,je treba pozabiti. Vse tri strankeso že sodelovale z LDS, vse so sev teh koalicijah oslabile in izčrpa-le. Tudi ta izkušnja je lahko spod-buda za sodelovanje treh strank

in dogovor o oblikovanju zmago-vite koalicije. Skupna organizaci-ja velikega zborovanja v Ljubljanije pomemben korak k pravi smeriin

v številnih Slovenkah in Sloven-cih zbuja upanje, da bo na teh vo-litvah res prišlo do sprememb.

Po srečanju v Mariboru in Ko-pru se pripravlja osrednje predvo-lilno srečanje Zbora za republikov soboto, 25. septembra ob 18. uri,v Ljubljani, na Kongresnem trgu.

Zbrane bodo nagovorili pred-sedniki SLS Janez Podobnik, NS-i Andrej Bajuk in SDS Janez Jan-ša. Pričakovano množico več tisočudeležencev bodo pozdravili tudipredsednik prve demokratičnestranke SKZ (predhodnice SLS)Ivan Oman, prvi predsednik vla-de Lojze Peterle in prvi zunanji mi-nister Dimitrij Rupel. Pripravljenbo tudi pester kulturni programin zabava s priznanimi izvajalci za-bavne in narodnozabavne glasbe.

Pokažimo, da si želimo spre-memb.

Lepo vabljeni v Ljubljano naKongresni trg, v soboto 25. sep-tembra.

In prav volitve naj bi bile oz. mo-rajo biti usmerjene v prihodnost.

Že stari Rimljani so rekli: »Zgo-dovina je učiteljica življenja.« Živ-ljenje pa pomeni prihodnost.

Kljub vsemu se za trenutek ozri-mo na konec 80-tih let prejšnjega

stoletja, ko je v Slovenijo resnič-no prihajala pomlad, ko se je roje-vala slovenska država. Mnogi v ta-kratnem DEMOS-u smo si resnič-no želeli sprave, čeprav pri razpr-tijah med enimi in drugimi nismobili neposredno udeleženi. O tem

smo le nekaj slišali in le malo lah-ko prebrali. Želeli pa smo samopriznanja napak in zaslug ene indruge strani.

Eden od teh, ki si je želel spra-vo, je bil prav gotovo sedaj že po-kojni prvak demokratične opozi-cije Jože Pučnik, ki je sam naj-bolje vedel, kaj pomeni trpljenjezaradi razmišljanja s svojo glavo.In dobro je tudi vedel, kaj pome-ni odpuščati in odpustiti. Hotelje le resnico. Označili so ga zarevanšista, nestrpneža. Mnogi sose takrat umaknili, niso želeli re-snice in sprave, marsikdo si ni že-lel potegniti črte in začeti po-vsem novo poglavje slovenskemlade države.

Po 15. letih je verjetno res pra-vi čas, da se izraba enega najboljžalostnih delov slovenske zgodo-vine konča. Verjetno to najboljespet označi pregovor »odpustiti,vendar ne pozabiti«.

Le tako ostanejo ljudje - ljud-je, kajti tudi žrtve na eni in drugistrani niso samo žrtve oz. kup ko-sti, ampak del človeka. Vsak člo-vek pa ima svoje dostojanstvo,vsakdo je vreden spomina. Spo-min na mrtve je del človeka innjegove zgodovine.

Ali mogoče nekateri tega nisovredni?!

Jasno je, da je bilo storjenihmnogo krivic na eni in drugi stra-ni. Nove generacije tega ne bo-do mogle razumeti, mnoge to ni-ti ne zanima. Zakaj torej prena-šati na mlade rodove stara neso-glasja? Pomembno je spoštova-nje do sočloveka. Pomembno je,da smo Slovenci Slovencu (mislise tudi na vse slovenske državlja-ne) prijatelji, v pravem pomenutovariši, ali vsaj dobri sopotniki.Nestrpnost in nasilje tu ne smeimeti prostora.

Zato mora pogovor o mnogihvprašanjih slovenske prihodnosti(pa tudi preteklosti) nenehno po-tekati, da bodo možna skupna de-janja za prihodnost Slovenije, nepa, da ponovno prihaja do izklju-

čevanja, šikaniranj in še hujših ob-lik nestrpnosti.

Sedanja slovenska politika semora spopasti z resničnimi prob-lemi sedanjosti (družinska politi-ka, enakomerni regionalni razvoj,zaposlitve mladih, pokojnine). Za-to se morajo politiki spopasti s vse-bino problemov, ne pa o nepo-membnih maskah, ki pokrivajo re-sničnost. Realnost zahteva nove,pravične pristope, da ne bi čez časponovno nastala morebitna naka-zana potreba po revoluciji.

In ne sme se pozabiti na ljudi –vsak Slovenec in slovenski držav-ljan (ne pa samo nekatere stran-karske elite) je in mora biti zastranko, s tem pa za državo, po-memben. To je tudi vodilo SLS;saj Slovenska ljudska stranka je inmora ostati stranka za ljudi in toza vse ljudi, kot je vselej bila.

Pa še to:Ko sem podpisani avtor prispev-

ka leta 1990 (prej in pozneje) otem pisal in govoril, sem doživljalmnoge kritike. Čas pa je tekel inprinašal sprave v svetovnem meri-lu dolgo časa sprtih in nasprotu-jočih si strani. Omenim le večkratizrečeno ‘mea culpa’ papeža Jane-za Pavla II. ob raznih priložnostih,pa spravne slovesnosti med sprti-mi v II. svetovni vojni, pa med Po-ljaki, idr.

Mnoge kritike so v tem pogle-du letele tudi na vodstvo Sloven-ske ljudske stranke s sodelavci, panaj je šlo za čas Ivana Omana,Marjana Podobnika, Franca Za-gožna, Franca Buta, ali sedaj Ja-neza Podobnika. Jaz pa pravim:prizadevanja za spravo so (ne sa-mo v času pred volitvami) vednobila in so še stalnica politike in de-lovanja SLS!

V Sloveniji je čas za spravo. Zato pa so potrebna dejanja – priz-nanje in odpuščanje.

Odmev70

Slovenska ljudska stranka pozorno spremljadogajanje v zvezi s Piranskim zalivom

Pričelo se je z nedovoljenim ribarjenjem hrvaških ribičev v Piranskemzalivu. SLS se je odzvala že 4. avgusta in pozvala slovensko vlado k od-ločnejšemu ščitenju slovenskih nacionalnih interesov.

Slovenija naj odločneje zaščiti svoje nacionalne intereseSLS opozarja na posledice neodločne drže, kar bo Sloveniji škodovalo v primerumednarodne arbitraže

Ljubljana, 4. avgust 2004 – Slovenska ljudska stranka pričakuje inzahteva od slovenske vlade, da odločneje zaščiti slovenske nacionalneinterese, ko gre za reševanje mejnih vprašanj z Republiko Hrvaško. VSLS opozarjamo, da bo neodločno ravnanje slovenske vlade škodova-lo Sloveniji v primeru morebitne mednarodne arbitraže o meji medSlovenijo in Hrvaško.

Zadnji incident v Piranskem zalivu, ko so hrvaški ribiči brez do-voljenja lovili v slovenskih teritorialnih vodah, je ponovno pokazalna posledice dolgoletne neodločnosti slovenske vlade in zunanjepolitike, ko gre za vprašanje meje s Hrvaško.

V SLS smo prepričani, da mora Slovenija vztrajati na stanju, ka-kršno je bilo na dan 25. junij 1991, ko smo imeli nadzor nad celot-nim Piranskim zalivom in stik z mednarodnimi teritorialnimi voda-mi brez kakršnih koli ovir.

V SLS menimo, da bi morali veliko bolj izkoristiti svoj status čla-nice Evropske unije, žal pa smo namesto tega vedno znova pričaneodločnosti Slovenije, ko se soočamo s težnjami Hrvaške po Pi-ranskem zalivu in onemogočanju slovenskega dostopa na odprtomorje.

Slovenska in hrvaška stran sta se poskušala dogovoriti o nadaljnjempristopu, vendar je hrvaška stran nesprejemljivo zahtevala, da slovenskapolicija Piranski zaliv nadzoruje le do središčne črte. Odzvali smo setudi v SLS.

SLS: izkoristiti moramo naše članstvo v EUPo mnenju SLS so ogrožena tako pogajalska izhodišča Slovenije kot nadaljnji obstojslovenskih ribičev

Ljubljana, 7. avgust 2004 - Slovenska ljudska stranka poziva na odlo-čen in oster odziv slovenske diplomacije, ki se mora v danih razmerahkončno poslužiti dejstva, da smo člani Evropske unije. V primeru na-daljnjega izsiljevanja s strani Republike Hrvaške moramo izkoristiti tu-di vzvode, ki jih imamo na voljo preko organov Evropske unije. V SLSsmo ogorčeni nad primeri sprevračanja zgodovinsko nespornega imenaPiranski zaliv, kar je za nas popolnoma nesprejemljivo. Očitno je, daRepublika Hrvaška sledi politiki »izvršenih dejstev«, npr. postavitev školj-čišča, gibanje hrvaških policijskih in ribiških plovil v slovenskem terito-rialnem morju, slovenska vlada pa s pristajanjem na tak način ogrožapogajalske pozicije v primeru mednarodne arbitraže.

Posebno želimo izpostaviti dejstvo, kar se je pokazalo na petkovihneuspešnih dogovarjanjih s predstavniki Republike Hrvaške, da se spristajanjem na hrvaška izsiljevanja pod vprašaj postavlja tudi nadalj-nji obstoj slovenskih ribičev.

Republika Slovenija se v tem trenutku sooča z izzivom, kako pre-prečiti vztrajne poizkuse Republike Hrvaške, da v Piranskem zalivurazveljavi zgodovinske razmere ter s preprečitvijo ribolova piran-skim ribičem doseže suspens suverenosti in jurisdikcije naše državenad celotnim območjem tega morskega akvatorija. V SLS ocenjuje-mo zadnje dogodke v Piranskem zalivu kot posledico neustrezne innekonsistentne zunanje politike Republike Slovenije ter nerazumnonizkih pogajalskih izhodišč slovenske diplomacije v procesu bilate-ralnega določanja državne meje z Republiko Hrvaško.

LDS je pomen vprašanja kopenske in morske razmejitve s Hr-vaško vedno omalovaževala in ga predstavljala zgolj kot tehničniproblem pri ugotavljanju meje v naravi. Nastala nesoglasja v poga-janjih z Republiko Hrvaško je reševala povsem avtonomno brez is-kanja konsenza pri državljanih Republike Slovenije. Stališča SLS,da je nujno vztrajati pri stanju na dan osamosvojitve, 25.06.1991,ter ohranitvi tradicionalnih morskih lovišč, niso bila sprejeta.

Najhujši incident tega poletja pa se je zgodil, ko je hrvaška policijanezakonito aretirala tri slovenske državljane.

SLS obsoja nezakonito ravnanje hrvaške policijeLjubljana, 20.avgust 2004 - Slovenska ljudska stranka obsoja da-

našnje ravnanje hrvaške policije na teritoriju Republike Slovenije, koso na posestvu Joška Jorasa v Sečovljah protipravno odvzeli svobodoslovenskima državljanoma Antonu Škofu in Franciju Mišiču ter za-plenili les, ki sta ga nameravala pripeljati Jorasu. SLS pričakuje odorganov slovenske oblasti, da zaščiti državljane Republike Slovenijein njihovo imetje tako na kopnem kot na morju.

Joško Joras, predsednik Narodne zveze pri SLS in kandidat SLSna letošnjih državnozborskih volitvah, že več let s svojimi besedamiin dejanji razgalja, da slovenska politika in vlada ne izpolnjujetasvojih obveznosti, ki jih imata do svojega naroda in države, kar se šeposebej vidi v neresnem odnosu do problematike slovenskih naselijŠkudelin, Bužin in Mlini. Zgodovinsko nesporno slovensko ozemljeje tudi ključno za celovitost Piranskega zaliva.

Ker smo bili v SLS zaskrbljeni zaradi mlačnega odnosa vlade do inci-denta, smo ji zastavili javno vprašanje.

Slovenska ljudska stranka podpira prizadevanjavztrajnega borca za slovensko mejo v Istri in na morjuJoška Jorasa za pravično slovensko južno mejo v Istriin na morju.

Ljubljana, 21. avgust 2004 - Ob zadnjih dogodkih, ko so hrvaškipolicisti na Slovenskem ozemlju odvzeli prostost dvema slovenski-ma državljanoma in zaplenili les, ki sta ga nameravala pripeljati naposestvo Joška Jorasa postavljamo javno vprašanje predsedniku Slo-venske Vlade mag. Tonetu Ropu: Ali odnos Vlade do tega in nekate-rih drugih incidentov, ki so jih sprožili hrvaški policisti v zadnjemobdobju pomeni, da se je Slovenska Vlada že odrekla zgodovinsko informalno pravno utemeljeni pravici Slovenije do celovitosti Piranske-ga zaliva in teritorialnega dostopa Slovenije na odprto morje.

Pristajanje na stališče, da je ozemlje, kjer so včeraj posredovalihrvaški policisti ob odvzemu prostosti dvema slovenskima državlja-noma hrvaško, ne pa da je to območje z še ne določeno mejo. Na-mreč, da Slovenija zaradi prijudica pri meji na kopnem tudi v prime-ru mednarodne arbitraže izgubi argumente za celovitost Piranskegazaliva in teritorialnega dostopa Slovenije na odprto morje. Sloven-ska ljudska stranka pričakuje, da bo Slovenka vlada zaščitila sloven-ske interese in, da se bo pri tem zavedala da vodi neodvisno državoin polnopravno članico Evropske unije.

Joško Joras je iz protesta zaradi ravnanja hrvaških mejnih organovorganiziral razvpiti protest z zaporo meje. Na tako potezo so se presenet-ljivo grobo in nizkotno odzvali tudi nekateri slovenski mediji, še bolj pahrvaški, na čelu z njihovim predsednikom Mesičem. Da je bil protest

71Odmev

potreben, kaže tudi to, da si je notranji minister Rado Bohinc takojlahko našel čas, da je prisluhnil problemu in povabil Joška Jorasa napogovor.

SLS: Izjave hrvaškega predsednika Mesiča so škandalozneLjubljana, 23. avgust 2004 – V Slovenski ljudski stranki smo ogor-

čeni zaradi besed g. Mesiča, naj tisti, ki mu razmere niso všeč, prodasvojo hišo in se preseli v drugo državo. Taka izjava je škandalozna innevredna predsednika države, ki se želi vključiti v EU. Izjave predsed-nika Hrvaške gospoda Mesiča dokazujejo, da smo v SLS imeli šekako prav, ko smo glede vprašanja meje s Hrvaško pozivali k boljdržavotvorni drži slovenske oblasti. Slovenija se mora zavedati, da ječlanica EU in odločneje zastopati slovenske nacionalne interese, kogre za zaščito Piranskega zaliva in teritorialnega dostopa Slovenijena odprto morje. Pričakujemo jasno stališče slovenskega zunanjegaministra in vlade do zadnjih izjav predsednika Stipeta Mesiča.

Meja med državama ni bila nikoli določena; Badinterjeva komisi-ja je zgolj zavzela stališče, da so vsa enostranska dejanja po letu1991 pravno nična. Ravno to pa počne republika Hrvaška, saj je1993 na drugi strani Dragonje enostransko na novo vzpostavila zem-ljiško knjigo za območje katastrske občine Sečovlje.

SLS podpira Joška Jorasa v njegovih prizadevanjih, da slovenskoozemlje, kjer živi, tudi formalno ostane del Republike Slovenije inEvrope.

Hrvaški mediji, nekdanji in aktualni hrvaški zunanji ministri ter pred-sednik Mesič so nadaljevali z »medijsko vojno« proti Sloveniji, ter nada-ljevali z zavajanjem in potvarjanjem zgodovinskih dejstev. Na to smoopozorili tudi v Slovenski ljudski stranki.

SLS opozarja, da je kopenska meja ključna za določitevmeje na morju

Ljubljana, 29. avgust 2004 - Zadnje izjave hrvaškega predsednikaStipeta Mesiča, da je kopenska meja med Slovenijo in Hrvaško že vceloti določena in to tako, kot si jo zamišlja hrvaška stran, nedvoum-no kažejo na težnje hrvaškega vodstva, da se Sloveniji odvzame tudidel Piranskega zaliva in prost dostop do mednarodnih voda. Kopen-ska meja je namreč ključna za določitev meje na morju.

Slovenska ljudska stranka od slovenske vlade in drugih predstav-nikov Slovenije pričakuje, da med drugim dosledno upoštevajo tudinaslednji dejstvi:

1. Po podpisu Ozimskih sporazumov leta 1975 je bila kontrol-na točka slovenske policije točka 5. Slovenska policija je to-rej nadzirala ves Piranski zaliv vse do točke 5, to je južno odSavudrije.

2. Leta 1992 je bil sprejet Zakon o ratifikaciji pogodbe medSFRJ in Republiko Italijo. Ta zakon velja na podlagi Akta onotifikaciji nasledstva sporazumov SFRJ z Republiko Itali-jo. S to notifikacijo je Slovenija prevzela v svoj pravni redtako Ozimske sporazume kot vse druge sporazume in po-godbe med SFRJ in Italijo, ki se kakorkoli dotikajo Sloveni-je in njenih interesov.

SLS pričakuje, da bodo po ponovljeni provokaciji s strani hrvaš-kega predsednika Mesiča slovenski predstavniki to vprašanje z vsoresnostjo in odločnostjo odprli v organih EU.

Južna slovenska meja v Istri in na morju žal zagotovo še ne bo kmaludoločena. V SLS pa smo podprli izdajo zbornika o zgodovini dogajanjaob tej meji, ki bo kot priročnik in vir informacij v pomoč vsem, ki seželijo podrobneje seznaniti z dejstvi o meji v Istri in oblikovati svoja sta-lišča do tega vprašanja.

Rok Ravnikar

Pri nacionalnem interesuv pogajanjih s Hrvaško nesme biti kompromisov

O situaciji v Piranskem zalivuso 10. avgusta na posebni novinar-ski konferenci spregovorili pred-sednik SLS Janez Podobnik, Još-ko Joras in ribič iz Izole Leon Če-bulj. Janez Podobnik je ponovil po-ziv SLS Vladi RS, Ministrstvu zazunanje zadeve (MZZ RS) in Služ-bi vlade za evropske zadeve(SVEZ), da upoštevata dosedanjastališča SLS o nedeljivosti Piran-skega zaliva, slovenskega dostopado mednarodnih voda in dosledne-ga upoštevanja določil Londonske-ga sporazuma. Po prepričanjuSLS sta vlada in MZZ v preteklo-sti napačno ustvarjala vtis enotno-sti pri reševanju odprtih vprašanjs Hrvaško, kar je šlo na škodo na-cionalnih interesov Republike Slo-venije. Na novinarski konferencije nastopil tudi Leon Čebulj, ribičiz Izole, ki je poudaril, da se mo-rajo ribiči namesto z ribolovom,ki jim daje kruh, dnevno ukvarjatiz vprašanji nerešene meje s Hrvaš-ko. Joško Joras, ki živi prav obmeji z Republiko Hrvaško, je po-novil, da je potrebno zaščititi ob-stoj slovenskih ribičev in našim za-namcem zapustiti vsaj tisto, karsmo dobili od naših prednikov. Če-bulj in Joras bosta tudi nastopilakot kandidata SLS na državnoz-borskih volitvah.

Slovenska zunanja politika in

diplomacija imata v okviru poga-janj republike Hrvaške za vstop vEU na razpolago 30 poglavij, kijih mora Hrvaška uspešno zaklju-čiti z vsemi 25 članicami EU, tu-di Slovenijo. Pri nacionalnem in-teresu RS pri tem ne bi smelo pri-hajati do kompromisov.

Od 25. junija 1991 je vsakasprememba v ribolovnem režimušla na škodo slovenskih ribičev.»Osamosvojitev za Slovenijo se jesicer končala, razen za slovenskeribiče, ki še vedno živimo v ne-kem vmesnem obdobju,« je pove-dal Čebulj. Stik z mednarodnimmorjem je ključen tudi zaradi uve-ljavljanja deleža gospodarskega iz-koriščanja Jadranskega morja, karje zagotovo v nacionalnem inte-resu Republike Slovenije.

Rok Ravnikar