Osnove kurikuluma za Etiko športa...V spodnji tabeli sta prikazani izhodišči, na katerih temelji kurikulum. Prvo izhodišče je pregled obstoječega stanja glede kurikuluma za športno

Etika športa v programih srednjih šol

Prvi intelektualni rezultat

Osnove kurikuluma za Etiko športa

Etika športa v programih srednjih šol Erasmus+; 2017-1-HR01-KA201-035428


2

Avtorji Maja Čop Andesilić, Tobias Behloul, Dr. Joachim Buchegger, Dr. Mateja Centa, Dr. Bruno Ćurko, Marco

Fenuccio, Florian Gauland, Gabriella Giuliani, Barbara Golenja, Filomena Greco, Mercedes Iannuzzelli,

Nenad Kos, Jens Putzar, Hildegard Riegler, Boris Rutić, Dr. Vojko Strahovnik, Vlado Ščapec, Matija Mato

Škerbić in Emilio Zambrano.

Dijaki Elektrotehniške šole Varaždin, dijaki Srednje šole za gostinstvo in turistične storitve "Ancel Keys"

iz Castelnuovo Cilento in dijaki gimnazije Friedrich-Wöhler iz Singena.

Fotografije: ©Pixabay; Wikimedia Commons.

Zahvala Radi bi se zahvalili vsem dijakom, učiteljem, vzgojiteljem, raziskovalcem in vsem ostalim, ki so sodelovali

v projektu in so s svojimi idejami, povratnimi informacijami in spodbudami prispevali k razvoju tega

dokumenta.

Avtorske pravice Gradivo se lahko uporablja v skladu z licenco Creative Commons; vrsta licence

Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji.

Omejitev odgovornosti

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije in hrvaške državne agencije Erasmus +

Agencija za mobilnost i programe Europske unije. Vsebina publikacije je izključno odgovornost avtorja

in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.


3

Kazalo

PRVI DEL: POROČILO O OBSTOJEČEM STANJU ....................................................... 4

PRVO POGLAVJE: UVOD ..................................................................................................................... 5

DRUGO POGLAVJE: OBSTOJEČE STANJE .................................................................................................. 7

TRETJE POGLAVJE: ANALIZA .............................................................................................................. 18

ČETRTO POGLAVJE: VREDNOTE EU, ETIČNA VZGOJA IN ŠPORTNA VZGOJA ...................................................... 22

PETO POGLAVJE: ZAKLJUČKI IN PRIPOROČILA ......................................................................................... 25

DRUGI DEL: KURIKULUM ZA ETIKO ŠPORTA ........................................................ 26

UVOD ......................................................................................................................................... 27

MODUL 1 - NAMERNO KRŠENJE PRAVIL IN POŠTENA IGRA V ŠPORTU ........................................................... 29

Delovni listi za športne dejavnosti za pošteno igro ................................................................ 34

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1 ........................................................................... 34 DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #2 ........................................................................... 36

MODUL 2 - VRLINE IN POMANJKLJIVOSTI V ŠPORTU ................................................................................ 38

Delovni listi za športne dejavnosti za vrline in pomanjkljivosti v športu ................................. 45

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1 ........................................................................... 45 MODUL 3 – ENAKOST SPOLOV V ŠPORTU ............................................................................................. 47

Delovni listi za športne dejavnosti za enakost med spoloma v športu .................................... 52

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1 ........................................................................... 52 DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #2 ........................................................................... 54

MODUL 4 – RASIZEM V ŠPORTU ........................................................................................................ 56

Delovni listi za športne dejavnosti proti rasizmu v športu ...................................................... 62

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1 ........................................................................... 62

TRETJI DEL: VODILA ZA VKLJUČITEV ETIKE ŠPORTA V UČNE NAČRTE .................... 64

IZHODIŠČA .................................................................................................................................... 65

KLJUČNI KORAKI ............................................................................................................................. 66

VIRI IN LITERATURA ........................................................................................... 70


4

PRVI DEL: poročilo o

obstoječem stanju


5

Prvo poglavje: Uvod

V nadaljevanju je predstavljen prvi rezultat projekta, to je osnovni okvir kurikuluma za Etiko športa.

Za projekt in razvoj kurikuluma je bilo osnovno izhodišče pregled in analiza obstoječega stanja

kurikulumov za športno vzgojo in izobraževalne poti učitelja športne vzgoje iz vseh sodelujočih držav

Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Italije. Hkrati smo se oprli tudi na vrednote Evropske unije. Cilj je

zagotoviti, da so rezultati tega projekta skladni z najnovejšimi reformami izobraževalnega sistema v

različnih državah članicah EU. Zato moramo upoštevati sedanje stanje v zvezi z izvajanjem

ustreznega zakonodajnega okvira in obstoječih kurikulumov.

V spodnji tabeli sta prikazani izhodišči, na katerih temelji kurikulum. Prvo izhodišče je pregled

obstoječega stanja glede kurikuluma za športno vzgojo na stopnji ISCED 3 (srednje šole). To je tudi

pomembno izhodišče, na katerem bo temeljil drugi del rezultata projekta in bo predstavljal okvirni

kurikulum za Etiko športa. Kurikulum je sestavljen iz štirih modulov (Modul 1 - Namerno kršenje

pravil in poštena igra (fairplay) v športu, Modul 2 - Vrline in pomanjkljivosti v športu), Modul 3 -

Enakost spolov v športu, Modul 4 - Rasizem v športu). Naš cilj je dopolniti obstoječe kurikulume na

način, ki doprinese dodano vrednost etične vzgoje in tudi nove metodološke pristope. Drugo

izhodišče je obstoječi kurikulum za izobraževalne poti učiteljev športne vzgoje na ISCED 3 stopnji v

sodelujočih državah. Te poti so pomembne, saj kurikulume za športno vzgojo v teh šolah izvajajo

učitelji in učiteljice, ki jim primanjkuje specifičnih znanj in kompetenc na področju etične vzgoje in

je zato sam obstoj etičnih vidikov športne vzgoje napisanih v kurikulumih brez pomena, če se ne

izvajajo tudi v praksi.

V drugem poglavju prvega dela zato začnemo s pregledom obstoječega stanja kurikuluma športne

vzgoje in izobraževalnih poti učiteljev športne vzgoje s pomočjo odgovorov na naslednja vprašanja:

PRVI DEL: Obstoječi kurikulum za športno

vzgojo (ŠV)

1.1. Katera (če sploh) splošna etična načela in

vrednote so navedene v kurikulumu za šole na

ISCED 3 stopnji?

1.2. Ali je športna vzgoja izrecno omenjena kot

pomemben doprinos k tem načelom oz. vrednotam

(in na kakšen način)?

1.3. Kakšen je status kurikuluma športne vzgoje v

okviru kurikuluma za šole na ISCED 3 stopnji?

DRUGI DEL: Izobraževalne poti učitelja

športne vzgoje (ŠV)

2.1. Katere kvalifikacije so potrebne in kdo

lahko poučuje športno vzgojo na šolah

ISCED 3 stopnje?

2.2. Ali so v kurikulum za učitelje športne

vzgoje vključeni vidiki in obravnava etičnih

načel, vrednot in etičnih razsežnosti športa?

Če da, kateri so to?


6

1.4. Ali obstaja kurikulum za športno vzgojo?

1.5. Katera (če sploh) etična načela in vrednote so

navedene v kurikulumu za športno vzgojo na

ISCED 3 stopnji?

1.6. Ali obstajajo navedbe za naslednje (in kaj so):

a) namerno kršenje pravil in poštena igra v športu;

b) vrline in pomanjkljivosti v športu; c) enakost

spolov v športu; in d) rasizem v športu?

1.7. Ali obstajajo kakšne druge pomembne

dejavnosti, primeri dobre prakse, projekti, povezani

z etiko in športno vzgojo na šolah ISCED 3 stopnje

v vaši državi?

2.3. Ali obstaja predmet kot del njihovih

izobraževalnih poti, ki je posebej namenjena

etiki v športu? Če je odgovor pritrdilen,

kateri predmet in katere so glavne tematike?

2.4. Ali obstajajo navedbe za naslednje

tematike (in katere so): a) namerno kršenje

pravil in poštena igra v športu; b) vrline in

pomanjkljivosti v športu; c) enakost spolov

v športu; in d) rasizem v športu?

2.5. Ali obstajajo možnosti dodatnega oz.

profesionalnega usposabljanja za učitelje

športne vzgoje in katere so?

V tretjem poglavju je podana analiza obstoječega stanja. V četrtem poglavju smo dodali kratek

razmislek o perspektivi vrednot EU in izobraževalnih politik ter strateških okvirov. Prvi del (peto

poglavje) zaključujemo s sklepi in priporočili za oblikovalce politik in nosilce odločanja ter za druge

pomembne delovalce na področju športne vzgoje.


Drugo poglavje: Obstoječe stanje

DRŽAVA: SLOVENIJA

HRVAŠKA

NEMČIJA

ITALIJA

PRVI DEL: Obstoječi kurikulum za športno vzgojo (ŠV) 1.1. Katera (če sploh) splošna etična načela in vrednote so navedene v kurikulumu za šole na ISCED 3 stopnji?

Splošna načela športne vzgoje so naslednja: • ŠV je stalen proces obogatitve znanja. • ŠV spodbuja razvoj spretnosti in značilnosti posameznika. • ŠV je pomembno orodje za oblikovanje osebnosti in odnosov med posamezniki. • ŠV je prostor, ki omogoča prosti čas in sprostitev od vsakodnevnega šolskega dela. S stališča učiteljev športne vzgoje so splošna načela: • spoštovati edinstvenost vsakega učenca, • pedagoški proces naj poteka tako, da bo vsak učenec uspešen in motiviran, • pomembnost vloge športa pri krepitvi in ohranitvi zdravja. • ŠV spodbuja učence, da si prizadevajo za dobre medsebojne odnose in se vedejo športno (fairplay). • Posebno pozornost je treba nameniti učencem, nadarjenim za šport in handikapiranim osebam. • ŠV spodbuja kritičen pogled na šport kot družbeni pojav. • Povezuje športne dejavnosti z drugimi predmetnimi področji.

Etiko športa lahko v hrvaškem kurikulumu najdemo na treh področjih. Državljanski vzgoji, zdravstveni vzgoji in telesni vzgoji. Pomembno je poudariti, da državljanska in zdravstvena vzgoja v hrvaškem kurikulumu ne obstaja kot samostojna predmeta. Zato morajo biti teme državljanske in zdravstvene vzgoje vključene v kurikulume vsakega predmeta. Športna vzgoja je samostojen predmet. Splošna etična načela in vrednote: - družbene in državljanske kompetence: vključuje vrednote in načela za odgovorno vedenje, pozitiven in strpen odnos do drugih, medosebno in medkulturno sodelovanje, medsebojno pomoč in sprejemanje raznolikosti; samozavest, spoštovanje drugih in samospoštovanje; sposobnost učinkovitega sodelovanja pri razvoju demokratičnih odnosov v šoli, skupnosti in družbi ter ukrepanje po načelih pravičnosti in vzpostavljanja miru.

Načela in vrednote, vključene v kurikulum ŠV, so: osebna in družbena raznolikost, delovanje na podlagi vrednot, strpnost, solidarnost, vključevanje in nediskriminacija, iskanje lastnega jaza in sprejemanje različnih oblik življenja, prepoznavanje predsodkov in stereotipov, razreševanje konfliktov, zaščita manjšin, spodbujanje medkulturnega in medverskega dialoga.

Športna vzgoja je v srednjih šolah ključna pri spodbujanju učencev k uravnoteženemu psiho-fizičnem razvoju in posledično uravnoteženem psiho-fizičnem počutju. Po petih letih športne vzgoje učenci prepoznajo pomen in pomembnost športnih aktivnosti v življenju, ki so pomembne tako za posameznika kot tudi za družbo ter aktivnosti uspešno uvedejo v svoj vsak dan. Splošna načela športnega učitelja so:

• Nauči se učiti. • Sodeluj. • Bodi avtonomen in

odgovoren. • Rešuj probleme. • Skrbi za zdravje in življenjski

slog. • Skrbi za osebni razvoj. • Druži se. • Skrbi za lastno dobro in za

dobro drugih.


8

Splošne vrednote, navedene v učnem načrtu za športno vzgojo, so: • (zagotavljanje) zdravega načina življenja (za odraslost), • zmožnost skrbeti za svoje dobro počutje, • zdravje, • vitalnost, • življenjski optimizem, • spoštljivost v medsebojnih odnosih, • graditev osebnega značaja.

1.2. Ali je športna vzgoja izrecno omenjena kot pomemben doprinos k tem načelom oz. vrednotam (in na kakšen način)?

ŠV je omenjena kot pomemben doprinos k zgoraj navedenim vrednotam in načelom, vendar ni specifične razlage ali napotkov, kako to storiti. Pomembno prispevajo k zgoraj navedenim načelom (spoštljivost v medsebojnih odnosih, graditev osebnega značaja, krepitev zdravja, življenjski optimizem itd.) športni dnevi (dnevi športnih aktivnosti), športni popoldnevi in tedni aktivnosti na prostem. Športne dejavnosti so povezovalno vključene v kulturne, naravoslovne in okoljske znanstvene vsebine. Učenci in učitelji tako deloma preko teh aktivnosti lahko prenesejo in izražajo vrednote in načela tudi v vsakem dnevu.

Ne.

Učenje o strpnosti in sprejemanju raznolikosti, delovanje na podlagi vrednot, solidarnost, vključevanje in nediskriminacija, mediacija. Vsi omenjeni vidiki so omenjeni na začetku kot vodilna načela in kompetence. Niso pa nadalje določena.

Športna vzgoja, ki je prosta pretirane tekmovalnosti, spodbudi učence k večji udeležbi. Udeležba, kjer ni poudarka na rezultatu učence spodbudi k odkrivanju vrednosti in pomena druženja, solidarnosti, pripadnosti skupini. Vse to vodi do naravne vzpostavitve pravil, kjer učenci razumejo pomen le-teh; zakaj je pomembno prepoznavati lastne meje in se z njimi spoprijeti; deljenje lastnih izkušenj; vzpodbuda skupine in pripadnost le-tej je ključna pri osebni rasti.

1.3. Kakšen je status kurikuluma športne vzgoje v okviru kurikuluma za šole na ISCED 3 stopnji?

Kurikulum za ŠV se razvija na enak način in ima enak status kot kateri koli drug obvezni ali izbirni predmet na ISCED 3 stopnji. "Bela knjiga" kot splošni kurikularni okvir zagotavlja ŠV kot obvezen predmet v vseh štirih letih šolanja. To daje ŠV pomemben status poleg jezika in matematike. (Bela knjiga, 2011) ŠV je zahtevana v vseh vrstah višje srednje šole (poklicna in splošna).

Športna vzgoja se izvaja na vseh stopnjah izobraževalnega sistema Republike Hrvaške. ŠV ima enak status kot kateri koli drug obvezni ali izbirni predmet na ISCED 3 stopnji. Gre za obvezen predmet v vseh štirih letih šolanja in v vseh vrstah srednješolskega izobraževanja. (Nacionalni učni načrt 2011.)

Športna vzgoja je predmet z lastnim kurikulumom.

Športna vzgoja je danes prepoznana kot zelo pomemben vidik celostne vzgoje, katere pedagoška načela temeljijo na obsežnem okviru kulturnih, družbenih in etičnih vrednot. Zato ima učni načrt za ŠV enak status kot kateri koli drugi obvezni ali izbirni predmet na ravni ISCED 3 stopnji.


9

(Izhodišča 2016) To zahteva splošni okvir, ostalo je v kurikulumu višje srednje šole.

ŠV je po zakonu zahtevana v vseh državnih učnih načrtih. ŠV se izvaja kot obvezen predmet v vseh petih letih šolanja. ŠV je zahtevana v vseh vrstah višje srednje šole (poklicna in splošna) (npr. vocational, Lyceum, itd.).

1.4. Ali obstaja kurikulum za športno vzgojo?

Da. Obstaja popolnoma razvit kurikulum kot za vse druge predmete na ISCED 3 stopnji.

Da. Da. Da. Obstaja popolnoma razvit kurikulum kot za vse druge predmete na ISCED 3 stopnji.

1.5. Katera (če sploh) etična načela in vrednote so navedene v kurikulumu za športno vzgojo na ISCED 3 stopnji?

Vrednote in načela, navedene v kurikulumu za športno vzgojo na šolah ISCED 3 stopnje, so naslednje: • odgovornost (za sebe, druge in naravo) • sodelovanje, • samopotrditev, • samoiniciativnost, • Izgradnja zdrave samopodobe in samozavesti, • toleranca, • zdrava konkurenčnost, • spoštovanje razlik, • sprejemanje (razlik), • ustvarjalnost.

Fizično in zdravstveno področje je temeljnega pomena za skladen razvoj psihosomatskih lastnosti učencev, za razvoj njihovih psiholoških in motoričnih sposobnosti, za razvoj biotskih, motoričnih in socialnih motoričnih sposobnosti ter za razvoj osnovnih kompetenc, zlasti tistih, ki izhajajo iz potrebe po ustrezni in trajni prilagoditvi novih delovnih in življenjskih pogojev.

Učenje o strpnosti in sprejemanju raznolikosti, delovanje na podlagi vrednot, solidarnosti, vključevanju in nediskriminaciji ter mediacija. Kompetence refleksije in odločanja; prepoznavanje osebnih kompetenc in sposobnost samoocenjevanja; družbene kompetence kot so poštenost, spoštovanje pravil, komunikacija, sodelovanje in zdrava tekmovalnost.

Športna vzgoja v šoli je eno izmed najučinkovitejših orodij za izboljšanje in ohranjanje telesne pripravljenosti in zdravja učencev ter jim pomaga razumeti pomen in pozitiven vpliv ohranjanja športne dejavnosti skozi celo življenje. Še nekatera načela: zvestoba, spoštovanje sebe in drugih, timski duh, zmernost, požrtvovanje, preizkušnje in porazi, pravičnost in krivica, samo-odkrivanje, prepoznavanje lastnih potencialov in omejitev, iskrenost, druženje, sodelovanje, odločanje v nujnih primerih in krepitev vesti.

1.6. Ali obstajajo navedbe za naslednje (in kaj so):

a. namerno kršenje pravil in poštena igra v športu,

Da. a. Da. Spoštovanje drug drugega in športno vedenje. b. Da. c. Ne *

Da. a. Temeljna vsebina učence spodbuja k primernemu vedenje in sprejemanju splošnih in športnih vrednot. b. Vrline so izpostavljene kot pomembne za spodbujanje

Da. a. podpora in pomoč sošolcem v športu, prepoznavanje razlike med poštenim in nepoštenim vedenjem (upoštevanje in spoštovanje pravil); 5. in 6. razred: spoznavanje obrambnih strategij in kršenje pravil, upoštevanje pravil v

Da. Splošno velja, da so v kurikulumu na določen način zajete vse štiri točke, saj učenci preko športne dejavnosti pridobivajo in krepijo spretnosti kot so vodenje, disciplina, empatija, delovanje v skupini, samozavest.


10

b. vrline in pomanjkljivosti v športu, c. enakost spolov v športu, d. rasizem v športu?

d. Ne ** * (Opomba: Pri rednem predmetu so učenci razdeljeni po spolu. (Učni načrt, 2008, str. 6,25) V primeru izbirnih predmetov je ločevanje spolov prepuščeno strokovni presoji učiteljev. (Učni načrt, 2008, str. 22) ** (Opomba: Večkrat je omenjena vrednota in načelo sprejemanja razlik. Te so lahko v spolu, pri handikapiranih, v kulturi itd.)

vztrajnosti in premagovanja strahu, spodbujanje razvoja pozitivnih značajskih lastnosti in zgraditev pozitivne samopodobe. c. Razumeti pojem spola in spolnosti ter pomen odgovornega spolnega vedenja in enakosti spolov. d. Opredelitev različnih oblik fizičnega in duševnega nasilja ter zlorab in načinov za njihovo preprečevanje.

tekmovanju, lastna refleksija in nadzor nad čustvi. 11. in 12. razred: organizacija tekmovanj, kjer imajo možnost in priložnost sodelovati vsi učenci, spoznavanje družbenega življenja v športnih ekipah, predstavitev in razprava o drogah in drugih opiatih ter posledicah le-teh b. na vrednotah osnovana igra; zavzemanje različnih vlog in nalog v različnih športnih okoliščinah; 5. in 6. razred: spoznavanje z različnimi pravili; spoznavanje razlike med pravičnim in krivičnim ravnanjem v igri; 7. in 10. razred: poštena igra brez sodnikov; pošteno usmerjanje igre; zaznavanje in obvladovanje čustev (konflikti, zmaga, poraz); 11. in 12. razred: pregled in refleksija o pravilih in normah v športu; presojanje o lastnem vodenju in izvajanju pravil igre. c. 11. in 12. razred: organiziranje športnih tekmovanj, z ozirom na značilnosti spola in različne potrebe udeležencev. d. Učenje strpnost in sprejemanja različnosti; 11. in 12. razred: analiziranje in razumevanje družbenega vedenja na športnih dogodkih in v skupinskih igrah (skupinsko delo, komunikacija med igralci, poštena igra, napadalnost); pomen športa v družbi (reklamiranje, prosti čas, tekmovalni športi).

a. Aktivno sodelovanje v vzgojnem dialogu na način, da so učenci predvsem redno prisotni na urah ter so odprti in zavzeti za nova znanja. Učijo se dolžnosti, spoštovanja, pravil; spoštovanja in ohranjanja okolja, ki je skupna dediščina; b. Spodbujanje razvoja pozitivne naravnanosti; Spodbujanje k vztrajnosti in premagovanje strahu; Prepoznavanje pomena sistema pravil, ki je vzajemen, ščiti osebo, skupnosti; Pomen zdravja za posameznika in družbo; c. Spodbujanje k odgovornem ravnanju s seboj in v družbi; (Pri rednih urah ŠV učenci niso ločeni po spolih) d. Spodbujanje k odgovornem ravnanju s seboj in do družbe; Spodbujanje k sodelovanju in poslušanju drugih v skupini; Sprejemanje različnosti; (preprečevanje vsake oblike diskriminacije in trpinčenja v šolskem okolju; vključevanje učencev s posebnimi potrebami, tudi s podporo in sodelovanjem družbeno-zdravstvenih in izobraževalnih služb.)


11

1.7. Ali obstajajo kakšne druge pomembne dejavnosti, primeri dobre prakse, projekti, povezani z etiko in športno vzgojo na šolah ISCED 3 stopnje v vaši državi?

• Obstajajo redni in splošno organizirani tečaji, npr. plavanja, teden aktivnosti na prostem, letni pregled fizičnih in motoričnih sposobnosti učencev (z ogromno bazo podatkov, ki se uporablja kot model za druge države EU). Poleg tega obstajajo nekateri projekti in pobude, ki prepletajo etiko in šport, npr.: • Projekt Sportikus. URL: https://www.sportikus.org/sportikus/o-projektu/ • Projekt Migranti, športni dogodek dijakov migrantov v Brežicah: URL: http://www.seslj.si/sportno-srecanje-dijakov-migrantov-v-brezicah/

Hrvaška izobraževalna agencija izvaja projekt: Akcijski načrt za izvajanje programa izobraženja o ukrepih v boju proti nasilju v športu in športnih tekmovanjih ter izven njega. Akcijski načrt izvaja naslednje dejavnosti: • Organizacija strokovnih konferenc v okviru stalnega programa strokovnega izpopolnjevanja učiteljev in vzgojiteljev ter priprava in izvajanje preventivnih dejavnosti • zagotavljanje strokovne literature in delovnega gradiva za izvajanje preventivnih dejavnosti v šolskem okolju • aktivno vključevanje učencev v pripravo in izvajanje preventivnih dejavnosti. Primeri dobre prakse so opisani v opombi spodaj.i

Teoretično ozadje in predstavitev športnega profila. Študentje imajo možnost praktičnega in tudi teoretičnega pouka. Primer dobre prakse je, da morajo učenci delovati kot sodniki, kot mentorji drugim študentom ali kot trenerji v klubu. Na ta način učenci spremenijo svoje gledišče. *Tu je prostor, kjer bi lahko umestili rezultate našega projekta.

Primer dobre prakse je Šolski športni center za organizacijo šolskih športnih dejavnosti, ki deluje na podlagi projekta. Šolski center je zadolžen za razvijanje nove športne kulture in k ozaveščanju učencev o pomembnosti druženja, združevanja, vključevanja, enakosti spolov ipd. Primer dobre prakse je tudi popoldanska športna aktivnost, ki je del obveznega dela športne vzgoje in je odgovornost športnih učiteljev, ki preverjajo aktivnost svojih učencev tudi v popoldanskem času. Velja za vse učence. Popoldanske aktivnosti organizira tudi inštitut Instituto Superiore, kjer člani spodbujajo k povezovanju in sodelovanju med lokalnimi športnimi organizacijami.

DRŽAVA: SLOVENIJA

HRVAŠKA

NEMČIJA

ITALIJA

DRUGI DEL: Izobraževalne poti učitelja športne vzgoje (ŠV) 2.1. Katere kvalifikacije so potrebne in kdo lahko poučuje športno vzgojo na šolah ISCED 3 stopnje?

Učitelj športne vzgoje je lahko tisti, ki je zaključil: • univerzitetni študijski program športne vzgoje oz. • magistrski študijski program športne vzgoje druge stopnje. (Člen 18 Pravilnika)

Če želite poučevati športno vzgojo na srednji šoli na Hrvaškem, morate zaključiti študij na fakulteti za kineziologijo (300 ECTS)

Da bi lahko poučevali športno vzgojo mora kandidat zaključiti študij na A-stopnji; Opraviti državni izpit na drugi stopnji iz športnih ved.

Pogoj za vstop na študij so opravljeni psiho-fizični testi. Za poučevanje športne vzgoje je potrebno zaključiti tri letni dodiplomski študij LM-47


12

o izobraževanju učiteljev in drugega strokovnega osebja v gimnazijskih izobraževalnih programih, Uradni list RS, 2015)

(Organizacija in vodenje storitev za športne in motorične dejavnosti), LM-67 (znanosti in tehnike preventivnih in prilagojenih motoričnih dejavnosti) ali LM-68 (Športne znanosti in tehnike). Možnost za začetek poučevanja športne vzgoje je bilo nedavno urejeno z reformo leta 2017, ki je uvedla tako imenovano FIT (začetno usposabljanje in pripravništvo), ki je plačano obdobje treh let začetnega usposabljanja, vajeništva in vključitve v vlogo učitelja. Kandidiranje je mogoče preko javnega natečaja. Lahko pa se opravi še specializacija, kit raja nadaljnji dve leti. Diplomant ima po uspešnem zaključku šolanja različne zaposlitvene možnosti, predvsem so iskani v športnih društvih. 2. stopnja (specializacija) ima tri smeri: • Preventivna in prilagojena telesna aktivnost • Vodenje športnih aktivnosti • Športne vede in različni pristopi Po zaključku 2. stopnje se lahko posameznik zaposli kot: • učitelj športne vzgoje • vzgojitelj za preprečevanje prekomerne teže in debelosti • svetovalec v podjetjih in športnih organizacijah • vodja telovadnic in športnih centrov • osebni trenerji • skupinski trener


13

2.2. Ali so v kurikulum za učitelje športne vzgoje vključeni vidiki in obravnava etičnih načel, vrednot in etičnih razsežnosti športa? Če da, kateri so to?

Na 1. stopnji (tri smeri: Športna vzgoja, Kineziologija* in Športno treniranje*) ni posebnega predmeta, ki bi se ukvarjal izključno z vidiki in obravnavo etičnih načel, vrednot in etičnih razsežnosti športa, vendar obstajajo določeni predmeti, ki delno vključujejo podobne tematike. Nekaj jih navajamo spodaj. - (natančen opis predmetnikov za 1. stopnjo so dostopni na povezavi: https://www.fsp.uni-lj.si/studij/uni-1-stopnja/sportna-vzgoja/predmetnik/) V 1. letniku so etične teme naslovljene v okviru predmeta Pedagogike športa in Psihologije. V 2. letniku sta predmeta, ki delno vsebujeta nekaj navedb o etiki športa to sta Sociologija športne vzgoje in Pedagoška psihologija. V 3. letniku pa so podobne tematike naslovljene v okviru predmeta Antropologija športa in Filozofije športa. Nekaj izbranih tem na 1. stopnji: • vzgoja preko športne dejavnosti otrok in mladine v šoli, • družbena pogojenost vzgoje, • opredelitve osnovnih pedagoških pojmov (vzgoja, izobraževanje, socializacija, poučevanje, znanje, osebne izkušnje…), • osebni razvoj, socializacija, individualizacija s športom, • značilnosti komunikacije v učnem procesu, • reševanje konfliktov, • pedagoška odgovornost učitelja (učitelj-vzgojitelj), • konflikt v športno-vzgojnem procesu (zmagovalci, poraženci…) • odnosi med športom, kulturo, družbo, izobraževanjem, zdravjem, religijo, delom, prostim časom in družbenimi omrežji.

Da. Na 1. stopnji (dodiplomski) je v 4. semestru obvezen predmet Psihologija športa in telesna aktivnost, kjer se lahko učenci spoznajo z naslednjimi temami: 1. Fizična aktivnost in samozavest 2. Konstruktivne povratne informacije (pohvale namesto kritika) - kompetentnost in pozitivna samopodoba 3. Telesna aktivnost in kakovost življenja 4. Osredotočanje v športu 5. Čustva in čustveni nadzor v športu 6. Motivacija v športu in telesna aktivnosti 7. Agresija in nasilje v športu Na 2. stopnji so v 9. semestru tri teme, ki so povezane z etiko v športu: • Kineziologija(obvezni predmet) • Filozofija športa (izbirni predmet) • Ženske in šport (izbirni predmet) Pri predmetu Kineziologija učenci spoznajo naslednje teme: 1. Razdelitev in razslojevanje po spolu v športu. Feminizem 2. Odstopanja in odkloni v športu 3. Nasilje v športu 4. Sociološke teorije športnega vedenja

Da. Vsi učenci morajo opraviti dva modula iz Osnovnih etično-filozofskih vprašanj. (12 ESTS-kreditnih točk). Opraviti jih morajo do konca celotnega študija. Modul 1: Osnovna etično-filozofska vprašanja: • različne opredelitve etike, • pomembnejše teorije etike, • etične dimenzije in problemi v znanosti in raziskovanju Modul 2: • metode interdisciplinarne uporabne etike. • etične razsežnosti in vprašanja pri različnih šolskih predmetih (v kontekstu njegovega področja etike) • poklicna etika • družbeni pomen šolskih predmetov Pri izbirnih predmetih so vključene naslednje etične dimenzije: • Razvoj, učenje in osebnost • Družbena neenakost, družbeni procesi in socializacija v športu

Osnovni cilji kurikuluma so diplomantom zagotoviti potrebno znanstveno znanje na različnih področjih v individualnih in skupinskih telesnih dejavnostih, s poudarkom na področju s katerim se predmet ukvarja: tehnično-športna dejavnost, vodstvena dejavnost, vzgoja in preventiva, poklicna usmeritev - usposabljanje za samostojno vodenje telesnih aktivnosti za izboljšanje psihofizičnega počutja v turizmu, rekreacijsko in profesionalno. Telesne aktivnosti so različne oblike telesne dejavnosti, ki se izvajajo na organiziran način na javnih in zasebnih krajih, na družabnih športnih dogodkih, tekmovalnih športih, športnih aktivnosti invalidov, turistično-rekreacijskih dogodkih, okrevanja po rehabilitaciji, ohranjanje aktivnega življenja in ustvarjanje družbenih vezi. Na 1. stopnji ni posebnih predmetov, ki bi se specifično ukvarjali z vidiki in obravnavo etičnih načel in vrednot, vendar je le-te vidike možno zaslediti znotraj vsebine določenih predmetov. V 1. letu je predmet Anatomija in praksa, kjer so naslovljene naslednje teme: • morfo-funkcijsko ocenjevanje športnika


14

• (politične) vrednote v športu, • dialog, • vloga športa pri družbenih spremembah • Poznavanje emancipacijskih in diskriminacijskih potencialov športa in športnih praks. Na 2. stopnji (tri smeri: Športna vzgoja, Kineziologija* in Športno treniranje*), vendar obstajajo znotraj določenih predmetov teme, ki se ukvarjajo z vidiki in obravnavo etičnih načel, vrednot in etičnih razsežnosti športa. * programa ne vodita neposredno do poklica učitelja telovadbe, lahko pa je diplomant trener, organizator športnih dogodkov izven šolskega izobraževanja. Prvo leto in drugo leto so v kurikulumih naslednji predmeti: Pedagogika, andragogika in didaktika; Pedagoški praktikum; Filozofija športa; Psihosocialni vidiki vadbe za zdravje; biopsihosocialni vidiki starejših oseb, oseb z nekaterimi kroničnimi boleznimi in oseb z akutnimi ali kroničnimi poškodbami gibal; Poslovna etika; Pedagogika športa; Psihologija športa. - (natančen opis predmetnikov za 2. stopnjo so dostopni na povezavi: https://www.fsp.uni-lj.si/studij/mag-2-stopnja/sportna-vzgoja/predmetnik/) Nekatere izbrane teme na 2.stopnji: • pravičnost (pri ocenjevanju), • spodbujanje vseživljenjskega učenja in učenja odraslih, • uporaba različnih izobraževalnih pristopov v vsakodnevni pedagoški praksi. • etika in estetika v športni kulturi • medosebna komunikacija s težavnimi sogovorniki in strategije za učinkovito sodelovanje • reševanje konfliktov

5. Sociologija in nogometno huliganstvo 6. Šport v medijih 7. Doping v športu Pri predmetu Filozofija športa učenci spoznajo naslednje teme: 1. Filozofija športa 2. Telo - duh; dobro - pravično 3. Poštena igra in etos v športu 4. Športno vedenje in pravičnost 5. Tekmovalnost in prizadevanje za odličnost 6. Doping v športu 7. Športne vrednote danes Pri predmetu Ženske v športu učenci poznajo naslednje teme: 1. Ženske v zgodovini športa in telesna aktivnost 2. Primerjava trendov (dosežki vrhunskih športnikov in dosežkov vrhunskih športnic 3. Problemi spolov v vrhunskih športih 4. Zloraba drog športnic in posledice 5. Športnica po koncu tekmovalne kariere (njena vloga, položaj) 6. Ženske v športnem managementu Na 2. stopnji, v 10. semestru, je predmet Šport, navijači in kulture mladih (izbirni predmet), kjer se učenci spoznajo z naslednjimi temami: 1. Nogometni navijači

• poučevanje • poslovna ekonomija • splošna in športna psihologija V 2. in 3. letu so naslednji predmeti, ki vsebujejo določene etične razsežnosti: Ekonomija in posel; Management; Fiziologija človeka; Metodologija in didaktika športa; Higiena; Splošna in socialna pedagogika; in izbirni predmet Športna prehrana Na 2.stopnji (specializacija) lahko etična načela in vidike zasledimo pri naslednjih predmetih: Razvojna fiziologija in vzgoja; Teorija, pristopi in didaktika v različnih razvojnih stopnjah (starosti) in pri gibalno oviranih osebah; Medicinski vidiki starejših ter fizikalna in rehabilitacijska medicina; Organizacija in upravljanje športnih aktivnosti


15

• motivacija, spodbudno okolje, • komunikacija in strategije za učinkovito sodelovanje, • psihosocialni dejavniki telesne aktivnosti, kako telesna aktivnost vpliva oz. pomaga pri odpravljanju stresa in pri zdravstvenih težavah, • psihološki vidiki telesne aktivnosti • staranje in invalidi – kako s športom izboljšati počutje, • diskriminacija na delovnem mestu in spolno nadlegovanje • varnost na delovnem mestu • korupcija in pridobivanje poslov • etika v odnosu do okolja podjetja • komunikacija • odnos med treniranjem in vzgojo • značaj in osebnost učitelja, trenerja • empatija • športna tekmovalnost • družina in šport • osebnost v športu • agresivnost in nasilje v športu • etika in doping v športu • posledice globalizacije v športu • skupinska dinamika • spolna diskriminacija v športu • vrhunski šport in njegove dileme v družbi • šport in nacionalna identiteta

2. Zgodovina nogometnega huliganstva na Hrvaškem in v svetu 3. Nogometno “pleme” in mladinska kultura

2.3. Ali obstaja predmet kot del njihovih izobraževalnih poti, ki je posebej namenjen etiki v športu? Če je odgovor pritrdilen, kateri predmet in katere so glavne teme?

Deloma. Na 2.stopnji v prvem letu smeri Management v športu v okviru predmeta Psihologije športa, izbirnega predmeta Poslovna etika in Filozofije športa. Nekatere glavne tematike:

Ne, ne obstaja noben predmet, ki bi bil posebej posvečena etiki v športu. Etika v športu se izvaja interdisciplinarno.

Predmeta Etike športa učenci ne morejo izbrati, ker ne obstaja. Obstajajo pa predavanja iz Športne sociologije, Športne psihologije in Športne fiziologije, ki se osredotočajo na etične teme kot so na primer doping, rasizem, tekmovalnost ipd. in si jih učenci lahko izberejo.

Predmet Etika športa sicer ne obstaja, vendar lahko določene etične teme zasledimo v določenih predmetih interdisciplinarnega študija. Te teme so: • pomen osebne izkušnje v sistemu pravil, ki temeljijo na vzajemnem priznavanju pravic, zaščiti osebe, skupnosti in skrbi zase.


16

• opredelitev pojma etike. Moralni, ekonomski in pravni vidiki poslovnih odločitev • teoretični pojmi etike • etična merila za analitično odločanje • postopki za izboljšanje etičnega odločanja • odnos zaposlenih do etičnih dilem • etika in zaposlovanje • diskriminacija na delovnem mestu • etika in mednarodno poslovanje • etika in doping v športu • posledice globalizacije v športu • skupinska dinamika • spolna diskriminacija v športu • vrhunski šport in njegove dileme v družbi • šport in nacionalna identiteta • etika in estetika v športni kulturi

Univerza v Mainzu je edina v Nemčiji, ki ima katedro za Etiko športa: Športna etika in integriteta (MA) - Johannes Gutenberg University Mainz (https://www.studium.uni-mainz.de/sports-ethics)

• odgovorno vedenje, znati pravično živeti odnose z drugimi; • znati poslušati in predlagati učitelja v razredu; • sprejemanje raznolikosti; • spodbujanje k aktivnem dialogu, k zavzetosti in udeležbi, sprejemanje odgovornosti in občutek za dolžnost, spoštovanje pravil, • spoštovanje okolja, ki se razume kot skupna dediščina, ki jo je treba ohranjati; • zdravstvena vzgoja, ki se razume kot osebno bogastvo in družbeni vir; • demokratična vzgoja, ki temelji na vrednotah strpnosti, solidarnosti in svobode.

2.4. Ali obstajajo navedbe za naslednje tematike (in katere so):

a. namerno kršenje pravil in poštena igra v športu, b. vrline in pomanjkljivosti v športu, c. enakost spolov v športu, d. rasizem v športu?

Neposrednih navedb ni, so pa določeni predmeti, ki te tematike vključujejo: a. Da. Na 1.stopnji pri predmetu Pedagogika športa: • soočanje z etičnimi vprašanja v športu (zmagovalci, poraženci…), • reševanje konfliktov v osebnih interakcijah. b. Da. Na 1.stopnji pri predmetu Pedagogika športa: • prepoznavanje nujnosti raznolikosti pristopov za delo z invalidi v športu, • kritična ocena posameznih izobraževalnih strategij za delo z različnimi starostnimi skupinami otrok v športu. • prepoznavanje prednosti in slabosti namernega in funkcionalnega izobraževanja z različnimi oblikami športa. c. Da. Na 1.stopnji pri predmetu Antropologija športa (3.letnik):

Ne.

Da. a. učenje, opazovanje in razvijanje pravil b. vrline lahko prepoznamo v vseh športih c. soustvarjalne ure, kako se spopasti z razlikami v spolu d. diskriminacija

Da. a. Pravična igra, učenje, opazovanje in razvijanje pravil b. vrline lahko prepoznamo v vseh športih c. soustvarjalne ure, kako se spopasti z razlikami v spolu d. diskriminacija v osebnih odnosih. Pristopi osredotočeni na posameznika (leta, spol, invalidnost ipd.)


17

• Poznavanje emancipacijskih in diskriminacijskih potencialov športa in športnih praks. • Prepoznavanje in preprečevanje mehanizmov izključevanja in kulturni stereotipi v športu. d. Da. Na 1.stopnji pri predmetu Antropologija športa (3.letnik): • Poznavanje emancipacijskih in diskriminacijskih potencialov športa in športnih praks. • Prepoznavanje in preprečevanje mehanizmov izključevanja in kulturne stereotipizacije v športnih praksah.

2.5. Ali obstajajo možnosti dodatnega oz. profesionalnega usposabljanja za učitelje športne vzgoje in katere to so?

Deloma. Vsako leto Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavi Katalog programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju. Učitelji lahko preko udeležbe in aktivnega sodelovanja na teh programih dodatno poglabljajo svojo poklicno pot, ki pa je tudi uradno priznana. Izbirajo pa lahko izmed program različnih področij kot so športna vzgoja, etična vzgoja, vrednote, filozofija za otroke itd. Več na povezavi: https://paka3.mss.edus.si/katis/uvodna.aspx Poleg tega obstajajo še nekatere pobude, kot je na primer projekt Sportikus: https://www.sportikus.org/sportikus/o-projektu/

Ne.

Možnosti za dodatna usposabljanja niso posebej združena oz. se ne beležijo skupaj na posebnem mestu, zato odgovor ni mogoč.

Diplomanti in učitelji imajo možnost poklicnega usposabljanja z udeležbo na 1. in 2. stopnji magisterija ali pa z nadaljevalnimi tečaji. Z magisterijem iz športnih ved se diplomant spozna z naslednjimi temami, ki so povezane z etiko športa: tekmovanje in tekmovalnost, upravljanje v športu, vključenost in invalidnost v športni vzgojo, enakost spolov, vrednote, samostojnost, pozitiven odnos do športa in motivacija, pozitivni odnosi itd.


Tretje poglavje: Analiza Na podlagi analize predstavljenega stanja je razvidno naslednje.

Z vidika obstoječih kurikulumov ISCED 3 šol (ali srednjih šol) za športno vzgojo, lahko sklepamo,

da so etične teme vključene v sam kurikulum. Kurikulumi so osnovani na temeljnih ali splošnih

etičnih načelih in vrednotah. Osnovna vrednota in cilj, ki jo imajo vsi kurikulumi, je skrb za dobro

počutje oz. zdrav telesni razvoj, ključno načelo pa je uravnotežen in celostni razvoj posameznika in

njegovega značaja.

Druge vrednote, ki jih kurikulumi vključujejo, so:

Nadalje, športna vzgoja bistveno prispeva h gojenju omenjenih vrednot in spoštovanju omenjenih

načel. V vsaki sodelujoči državi je Športna vzgoja enakovreden predmet z ostalimi šolskimi predmeti

in ima v skladu s tem tudi razvit kurikulum. Če natančneje pogledamo kurikulume, lahko v njih

najdemo naslednja vzgojna oz. etična načela in vrednote:

spoštovanje (do drugih oz. sebe) in dialog

vključevanje, strpnost in solidarnost

zdravje in zdrav življenjski slog

vitalnost

medosebno in medkulturno sodelovanje

nediskriminacija (preseganje predsodkov in stereotipov)

razreševanje kofliktov

odgovornost (do sebe, drugih in okolja)sodelovanje in družbene kompetence (pravičnost, spoštovanje pravil, komunikacija).samopotrditev, osebni razvoj in razvijanje osnovnih sposobnostisamoiniciativnost in spoznavanje sebe

razvijanje zdrave samopodobe in samozavestistrpnost in sprejemanje (drugačnosti in različnosti), vključenost in nediskriminacija


19

Kurikulume smo analizirali glede na to, ali imajo v svojih vsebinah predmetov naslovljena štiri

izbrana tematska etična področja, ki so:

a. Namerno kršenje pravil in poštena igra v športu, b. Vrline in pomanjkljivosti v športu, c. Enakost

spolov v športu in d. Rasizem v športu. Rezultati so naslednji:

DRŽAVA: Področja

SLOVENIJA

HRVAŠKA

NEMČIJA

ITALIJA

Zadostno naslovljeno

Delno naslovljeno

Nezadostno naslovljeno oz. nenaslovljeno

Namerno kršenje pravil in pravična igra

Vrline in pomanjkljivosti

Enakost spolov

Rasizem

Nazadnje, v sodelujočih državah je na voljo veliko dobrih praks in projektov povezanih z etiko in

športno vzgojo (podrobnosti so v 2. poglavju zgoraj).

Drugi del analize se osredotoča na kurikulum za učitelje športne vzgoje. Razlog za vključitev je, da

moramo biti za uspešno izvedbo celotnega kurikuluma pozorni tudi na to, kako dobro izobraženi in

usposobljeni so učitelji sami, to pomeni vključno z vsemi etičnimi temami in razsežnostmi.

V nadaljevanju podajamo rezultate analize:

Z vidika zahtev za izobraževanje in usposabljanje učiteljev Športne vzgoje v vseh sodelujočih

državah obstajajo posebne zahteve. Osnova pri vseh pa je 1.stopnja (bolonjski sistem) ali 2.stopnja

(bolonjski sistem) iz športne vzgoje, ki vključuje pedagoško usposabljanje in nekakšen državni izpit.

zdrava tekmovalnost, preizkusi in porazi

ustvarjalonst in krepitev vesti

pozitivni vpliv telesne aktivnosti na življenje posameznika

ekipni duh, pravičnost in pravična igra

zmernost in sposobnost soočanja z odpovedovanji


20

Če pogledamo etična načela in etične vrednote, ki so vključene v kurikulume ali poti izobraževanj

oz. usposabljanj bodočih učiteljev Športne vzgoje, so najpogosteje vključene naslednje:

• psihofizično počutje in spodbujanje k aktivnem slogu življenja,

• grajenje družbenih odnosov,

• vzgoja, osebni razvoj, socializacija, individualizacija preko športa,

• soočanje z etičnimi vprašanji v športu (zmagovalci, poraženci…),

• vloga športa pri družbenih spremembah,

• pravičnost pri ocenjevanju,

• motivacija, spremembe vedenja, spodbudno okolje.

V naslednjem koraku smo pregledali kurikulume in preučili ali v le tem obstaja poseben predmet

Etika, Etika v športu ali podobno in ali obstajajo znotraj vsebine predmetov (če ni posebej

namenjenega tej tematiki) določene etične tematike.

V Sloveniji ni posebej namenjenega predmeta, vendar ta področja oz. tematike zasledimo med

vsebinami predmetov Poslovna etika, Pedagogika športa, Psihologija, Antropologija športa,

Filozofija športa, Pedagoška psihologija, Psihologija športa in Sociologija športa. Na Hrvaškem ne

obstaja poseben predmet, ki bi bil posebej posvečena etiki v športu. Etika v športu se izvaja

interdisciplinarno. V Nemčiji ni posebnega predmeta. Obstajajo pa različna predavanja iz, ki se

osredotočajo na etične teme. V Italiji ni posebnega predmeta za etiko v športu.

Zdaj pa si poglejmo še stanje vključenosti omenjenih področij, ki so a. Namerno kršenje pravil pri

igri in poštena igra v športu, b. Vrline v pomanjkljivosti v športu, c. Enakost spolov v športu v d.

Rasizem v športu:

DRŽAVA: Področja

SLOVENIJA

HRVAŠKA

NEMČIJA

ITALIJA

Zadostno naslovljeno

Delno naslovljeno

Namerno kršenje pravil in poštena igra

Vrline in pomanjkljivosti

Enakost spolov


21

Nezadostno naslovljeno oz. nenaslovljeno

Rasizem

Ugotovili smo, da so v teoriji oz. v kurikulumih etična področja bolj ali manj dobro pokrita in

vključena.

V praksi pa se pokaže velik razkorak med vsebinami v kurikulumih, znanjem učiteljev in učiteljic

športne vzgoje ter samo izvedbo tega predmeta v srednjih šolah.

Stanje znanja in pridobljenih kompetenc na področju etike v športu se pri učiteljih športne vzgoje, v

sodelujočih državah razlikuje glede na razpoložljive možnosti dodatnega poklicnega usposabljanja,

ki si ga lahko pridobijo.

V Sloveniji obstaja sistem nenehnega strokovnega izobraževanja, ki je dostopen, spodbuden, podprt

in ima velik izbor izobraževanj, ki se ukvarjajo z etičnimi vprašanji. Na Hrvaškem za te teme ni

takega sistema, vendar obstajajo nekatere druge, neformalne priložnosti za učenje preko nevladnih

organizacij in projektov. V Nemčiji možnosti dodatnega poklicnega usposabljanja niso centralizirane

in so odvisne od organizacije in financiranja le-teh s strani držav in regionalnih izobraževalnih

organov. V Italiji so te priložnosti vključene v formalno izobraževanje, na katerega se lahko učitelji

prijavijo z vpisom v specializacijo ali preko tečajev.


22

Četrto poglavje: vrednote EU, etična vzgoja in športna vzgoja Evropska unija in širše tudi vsa evropska družba izpostavljata naslednje temeljne vrednote: človekovo

dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost, spoštovanje človekovih pravic in vladavina prava.

Te vrednote so zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji ter ponovno zatrjene v Pariški deklaraciji

(oz. izjavi z naslovom Spodbujanje državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in

nediskriminacije skozi izobraževanje; 2015), kot vrednote, ki so ključne tudi v kontekstu

izobraževanja:

»Te vrednote so skupne državam članicam v evropski družbi, v kateri prevladujejo

pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost in enakost med ženskami

in moškimi. ...

Zato pozivamo k obnovljenim prizadevanjem za krepitev poučevanja in sprejemanja teh

skupnih temeljnih vrednot ter postavitev temeljev za bolj vključujoče družbe z

izobraževanjem od zgodnjega otroštva naprej.

Osnovni namen izobraževanja ni samo razvijanje znanja, spretnosti, kompetenc, odnosov

ter vključevanje temeljnih vrednot, temveč tudi v pomoč mladim v tesnem sodelovanju s

starši in družinami postati aktivni, odgovorni in odprti člani družbe.

Otroci in mladi predstavljajo našo prihodnost in imeti morajo priložnost oblikovati to

prihodnost. Združiti moramo svoja prizadevanja za preprečevanje in reševanje

marginalizacije, nestrpnosti, rasizma in radikalizacije ter ohraniti okvir enakih možnosti

za vse. Izkoristiti moramo občutek za pobudo otrok in mladih ter pozitiven prispevek, ki

ga lahko prispevata s sodelovanjem, hkrati pa ponovno potrjujemo skupne temeljne

vrednote, na katerih temeljijo naše demokracije.«

človekovo dostojanstvo svoboda demokracija enakost

vladavina prava

spoštovanje človekovih

pravic


23

Na začetku leta 2018 je bila oblikovan tudi dokument z naslovom Priporočilo Sveta Evropske unije

o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja,1 ki

bi lahko v prihodnje pomagalo pri zapolnjevanju slednje vrzeli. Ključni poudarki tega priporočila se

ujemajo s tem, kar smo izpostavili pri sami opredelitvi etične vzgoje in njenega pomena, vključno s

povezavami s športno vzgojo. Tukaj kratko poudarjamo nekaj vidikov teh priporočil, ki zadevajo

temeljne vrednote.

Države članice bi morale:

1. spodbujati širjenje skupnih vrednot iz člena 2 Pogodbe o Evropski uniji od najzgodnejših let ter na

vseh ravneh in v vseh vrstah izobraževanja in usposabljanja v okviru vseživljenjskega učenja, da se

okrepita socialna kohezija ter pozitiven in vključujoč občutek skupne pripadnosti tako na lokalni,

regionalni in nacionalni ravni kot na ravni Unije;

2. še naprej izvajati zaveze iz pariške deklaracije, zlasti s/z:

(a) spodbujanjem aktivnega državljanstva in etične vzgoje ter odprtega okolja v razredih za

krepitev strpnih in demokratičnih odnosov ter socialnih, državljanskih in medkulturnih

kompetenc;

(b) krepitvijo kritičnega mišljenja in medijske pismenosti, zlasti pri uporabi interneta in

družbenih medijev, za dvig ozaveščenosti o tveganjih, povezanih z zanesljivostjo virov

informacij, ter pomoč pri razvoju sposobnosti preudarnega presojanja;

(c) uporabo obstoječih ali po potrebi razvojem novih struktur, ki spodbujajo aktivno udeležbo

učiteljev, staršev, učencev in širše skupnosti v šolah, ter

(d) podporo priložnostim za demokratično udejstvovanje mladih in njihovo aktivno, kritično

ozaveščeno in odgovorno vključenost v skupnost;

3. učinkovito uporabljati obstoječa orodja za spodbujanje državljanske vzgoje, kot je kompetenčni

okvir Sveta Evrope za demokratično kulturo.

Hkrati se EU v svojem okviru krepitve in spodbujanja vzgoje, izobraževanja in usposabljanja zaveda

tudi pomena športa in športne vzgoje za izobraženost in dobrobit evropskih državljanov. Tukaj je

izraženo jedro tega pripoznanja

1 Priporočilo sveta EU o spodbujanju skupnih vrednot, vključujočega izobraževanja in evropske razsežnosti poučevanja, 2018.


24

Evropska komisija ugotavlja, da kakovost programov telesne vzgoje in usposobljenost

vključenih učiteljev in trenerjev predstavlja pomemben vidik ter mestoma tudi izziv za

številne države članice.

Potrebna je obsežnejša in trdnejša povezanost med športom in izobraževanjem po vsej

Evropi, da se spodbudi vzajemna izmenjava najboljših praks in da se pomaga:

• izboljšati kakovost programov športne oz. telesne vzgoje in povečati

kompetence učiteljev ter dvigniti raven njihovih spretnosti;

• omogočiti mladim športnikom na visoki ravni razvoje poleg športnega treninga

tudi kakovostno izobraževanje, kar jim bo pomagalo tako pri študiju kot v okviru

tekmovanj;

• povečati raven usposobljenosti in kvalifikacij osebja, ki je vključeno v športno

vzgojo in vadbo, povečati preglednost teh kvalifikacij ter njihovo prepoznavnost.2

Tako lahko ugotovimo, da je etika v športu pomembna prednostna naloga na ravni EU in da bi to

moralo spodbuditi nacionalne oblikovalce politik in odločevalce ter vodilne organe, da podprejo

razvoj športne vzgoje za vključitev temeljnih vrednot EU vanjo.

2 Supporting Cooperation and Fair Play in Sports/Education and Training; https://ec.europa.eu/sport/node_en


25

Peto poglavje: Zaključki in priporočila Na ravni EU so naša priporočila:

• zagotoviti enoten sklop meril za razvoj športne vzgoje v vseh državah EU, pri čemer naj se

pripoznata vrednost in pomembnost športne vzgoje za zdravje, produktivnost, osebno počutje,

družbeno kohezijo in družbene vrednote,

• učenje na primerih dobrih praks in njihovo razširjanje po vsej EU,

• zagotoviti platformo in spodbuditi interdisciplinarni ali transdisciplinarni pristop k etiki športa,

ki naj bo vključena v več šolskih predmetov, pa tudi v šolsko življenje na splošno.

Na ravni nacionalnih ali regionalnih vlad so naša priporočila:

• zagotoviti potrebne pogoje za celovito usposabljanje učiteljev športne vzgoje in ustvarjati

priložnosti za njihov poklicni razvoj,

• preučiti učne načrte za športno vzgojo in uporabiti možne spremembe kot sredstvo za napredek

pri reševanju najbolj zahtevnih etičnih tem s športno vzgojo, prilagoditi učne načrte predmetov,

tako da bi vključili vidike etike športa (npr. etika in filozofija, religija, politika in ekonomija

(rasizem, korupcija, enakost spolov ...), sociologija (rasizem, enakost spolov), kemija in

biologija (doping, paraolimpijada ...), umetnost (enakost estetskega vrednotenja itd.),

• povečanje števila ur športne vzgoje v šolah ISCED 3 oz. omejitev njihovega zniževanja.

Na ravni šol so naša priporočila:

• vključevanje učencev v soustvarjanje kurikuluma za etiko v športu ali učne ure športne vzgoje

ter načrtovanje drugih dejavnosti, ki so povezane z etiko športa,

• povezovanje učiteljev v vaši šoli in spodbuditev k interdisciplinarnemu obravnavanju vprašanj,

povezanih z etiko športa (etika in filozofija, religija, politika in ekonomija (rasizem, korupcija,

enakost spolov...), sociologija (rasizem, enakost spolov), kemija in biologija (doping,

paraolimpijske igre...), telesna vzgoja, umetnost (estetsko vrednotenje itd.), tako da skupaj

pripravite vzgojne vsebine in dejavnosti za razumevanje ter razreševanje takšnih vprašanj,

• okrepiti prizadevanja za ozaveščanje o pomenu etike športa v celotni izobraževalni skupnosti

(učenci, učitelji, starši, alumni, športna društva, nevladne organizacije, drugi lokalni deležniki).


26

DRUGI DEL: kurikulum za etiko športa


27

Uvod

Na podlagi analize stanja etične vzgoje v državnih kurikulumih (za športno vzgojo) na Hrvaškem, v

Nemčiji, Italiji in Sloveniji smo razvili predlog kurikuluma za »Etika športa«. Okvir kurikuluma

sestavljajo štirje moduli, ki obravnavajo vprašanja, povezana z etiko športa:

Modul 1 - Namerno kršenje pravil in poštena igra (fairplay) v športu

Modul zajema spoznavanje, preučevanje in razumevanje različnih pojmov ter praktičnih

primerov, ki se nanašajo na temi kršenja pravil in poštene igre (fairplaya). Dijaki in dijakinje

spoznavajo in prepoznavajo prevladujoče problematike v okviru teh dveh tem in njihov vpliv ter

pomen v različnih športih.

Modul 2 - Vrline in pomanjkljivosti v športu

Modul je namenjen kultiviranju vrlin posameznika ter prepoznavanju lastnih hib (na podlagi

športa). Dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in razlike med izrazom vrlosti in odsotnosti le-te

v individualnih in moštvenih športih.

Modul 3 - Enakost spolov v športu

Modul je zasnovan tako, da se preko izkustva (športne igre) dijake in dijakinje spodbuja k učenju

in razumevanju pomena enakosti spolov v športu. V modulu so predstavljena konkretna

vprašanja o enakosti spolov v športu. Vprašanja se dotikajo prevladujočih družbenih konstruktov

moškosti in ženskosti, ki lahko igrajo ključno vlogo pri ravni udeleženosti v različnih športih,

stereotipih ter tudi kaj konkretno lahko ali moški ali ženske (na podlagi fizične določenosti)

doprinesejo določenemu športu.

Modul 4 - Rasizem v športu

V tem modulu dijaki in dijakinje prepoznavajo in raziskujejo družbena, ekonomska, kulturna in

politična ozadja, ki spodbujajo rasizem v športu ter načine, kako se proti rasizmu boriti. V

modulu so obravnavana različna vprašanja na podlagi izkušenj športnikov, trenerjev, osebja,

navijačev oz. gledalcev in drugih.

Okvir kurikuluma »Etika športa« temelji na učnih izidih oz. kompetenčnem pristopu. To pomeni, da

so v vsakem modulu podane določene zahteve (cilji), ki bi jih morali ob koncu modula vsi učenci

poznati, razumeti, se preko njih opolnomočiti in biti sposobni izvesti ali uporabljati zastavljene učne

izide.


28

V vsakem modulu so tudi predstavljene možne poti za medpredmetno poučevanja oz. povezovanje z

etiko športa. Namen tega dela je spodbuditi in pomagati učiteljem (in šolam) razumeti, kaj pomeni

medpredmetni pristop in zakaj je lahko etika športa učinkovita pri medpredmetnem pristopu. Podani

so tudi praktični nasveti in primeri za medpredmetno načrtovanje etike športa z drugimi predmeti,

kot so etika in religija, filozofija, zgodovina, naravoslovje, biologija, kemija, telesna vzgoja,

zdravstvena vzgoja, državljanska kultura itd.

Kurikulum je zasnovan tako, da lahko učitelji prilagodijo učni proces različnim potrebam njihovih

učencev, etosu in okolju, v katerem poučujejo. Tako lahko kurikulum “Etika športa” uporabljajo

srednješolski učitelji iz različnih evropskih držav. V okviru vsakega modula so dodani tudi predlogi

za športne dejavnosti, ki vključujejo previdene učne cilje in so jih razvili dijaki oz. dijakinje same.


29

Modul 1 - Namerno kršenje pravil in poštena igra (faiplay) v športu

Naslov: Namerno kršenje pravil in poštena igra (fairplay) v športu

Cilji: Modul zajema spoznavanje, preučevanje in razumevanje različnih pojmov ter praktičnih

primerov, ki se nanašajo na temi kršenja pravil in poštene igre (fairplaya). Dijaki in

dijakinje spoznavajo in prepoznavajo prevladujoče problematike v okviru teh dveh tem in

njihov vpliv in pomen v različnih športih.

Cilj modula je predstaviti pojme poštene igre (fairplaya), športnega vodenja in vedenja,

pravičnosti, integritete in pravil, s katerimi bi okrepili razumevanje fairplaya v športu in

vseh razsežnosti, ki jih zajema.

Drugi cilji vključujejo: prepoznavanje različnega vedenja v športnih igrah in povezavo le-

tega s pojmi poštene igre in (ne)namernega kršenja pravil v športu; se naučiti razlikovanja

med nepravičnim (slabim) in pravičnim (dobrim) vedenjem v športu; razumeti negativen

vpliv nepoštenih praks (goljufanje, pridobivanje nepravične prednosti, zloraba pravil itd.);

razumeti razliko med namernim in nenamernim kršenjem pravil v športu ter ozavestiti

pomembnost spoštovanja pravil v športu; ozavestiti pomen dobrega športnega vodenja;

povezati vidike poštene igre z drugimi vprašanji v etiki športa.

Ključni učni

izidi/učni izzivi:

Učni izid 1: prepoznati in razumeti razliko med pošteno in nepošteno igro

Na zimskih olimpijskih igrah v Innsbrucku je leta 1964 v finalu tekmovanja v bobu

italijanski tekmovalec Eugenio Monti dosegel odličen čas in bi ga bilo težko premagati.

Vodja britanske ekipe Tony Nash je bil takrat med favoriti in bi lahko ta postavljeni čas

Italijana premagal, vendar je tik pred tekmo opazil, da ima pokvarjen del sani.

Ko je to slišal Monti, je ta del sani iz svojih sani brez oklevanja odstranil in ga ponudil

Nashu, da bi lahko tekmoval. Nash je novi del vzel, si popravil svoje sani in zmagal. Monti

je kasneje preprosto komentiral: "Nash ni zmagal, ker sem mu dal svoj del sani. Zmagal

je, ker je imel najboljši čas." Za to dejanje poštene igre in športnega vedenja so mu podelili

medaljo Pierra de Coubertina - Fair Play Trophy.


30

Ena najpreprostejših opredelitev fairplaya oz. športnega vedenja (ali športnega duha) je,

da spoštujemo pravila igre in tekmovanja, izkazujemo spoštovanje do drugih (igralcev,

tekmovalcev, sodnikov, uradnikov, gledalcev itd.) in do sebe, da spodbujamo športni duh,

tako, da sodelujemo, smo vedemo spoštljivo tako v zmagi kot v porazu in nazadnje se

znamo zabavati in uživati v športu (UNESCO).

Fairplay je širok pojem in je povezan z drugimi pomembnimi vrednotami v športu, kot so

npr. poštenost, pravičnost, spoštovanje, enakopravnost, disciplina, vključenost in

vztrajnost.

Da bi dijake uspešno naučili o fairplayu je pomembno, da jih poleg samega opozarjanja

in prikazov primerov nepoštene igre tudi aktivno in izkustveno vključimo v učenje, to

pomeni, da upoštevamo njihove lastne izkušnje. Tako bodo lahko učenci svojo izkušnjo

tudi uspešnejše prenesli v svoje življenje.

Eden od načinov, kako lahko učitelji športne vzgoje spodbudijo učence k aktivnemu in

izkustvenemu učenju (ne)poštene igre je, da preoblikujejo njim znano športno igro tako,

da ima nepravična pravila; ali pa so vloge določenih igralcev v nasprotju s fairplayom; ali

pa je izvajanje nepošteno (glej primera takšnih iger v delovnih listih, priloženih temu

modulu).

Aktivnost zaključimo z razpravo, ko so učenci še vedno pod vtisom le-te. Razpravo lahko

odpremo z več zanimivih vprašanji, kot so npr.: Kako je bilo igrati nepošteno igro? Kako

je, če zmagaš s pomočjo goljufanja? Je v športu zmaga edini cilj? Kako se počutiš, če

izgubiš? Kakšne odzive oz. vedenje ste opazili pri nepošteni igri? Ali lahko v nepošteni

igri igralci delujejo kot ekipa? Kako bi preprečili nepošteno igro? Kako kaznovati tiste,

ki goljufajo? Kakšna je razlika med namernim kršenjem in nenamernim kršenjem pravil?

Ali so sodniki vedno nad pravili? Ali je mogoče vedno in v celoti igrati po pravilih? Ali

obstaja šport, kjer fairplay ni pomemben?


31

V razpravo lahko vključimo tudi primere iz profesionalnega športa, vendar bodimo

osredotočeni na tematiko poštene igre in ne npr., da razpravljamo o tem, katerim ekipam

ali igralcem so dijaki ali dijakinje bolj naklonjene ipd. Poskrbimo, da se v razpravi vedno

sklicujemo na konkretne izkušnje in življenja dijakov, saj le tako lahko (u)vidijo, da je

poštena igra (pravičnost) del njihovega vsakdana.

Učitelji športne vzgoje se lahko v tem delu uskladimo tudi z učitelji drugih predmetov in

tako delimo učno vsebino.

Predlog je tudi ta, da se pri športni vzgoji na šoli podeljuje priznanje za fariplay, ki postane

sestavni del šolskega etosa in sega tudi na druga področja šolskega življenja, izven športne

vzgoje oz. športne dejavnosti.

* Učni izid 2: (pre)poznati in razumeti pomen poštene presoje v športu (igralci, sodniki)

glede na pravila in v okviru zmage ali poraza (kaj pomeni »igrati po (istih) pravilih«)

Spoštovanje poštene igre velja tako za tekmovalce, kot tudi za sodnike. Ta vidik odpira

dobro priložnost za učenje in daje spodbudo za vključevanje dijakov v aktivnost.

Torej, eden najboljših načinov, kako spodbuditi in vključiti dijake v učni proces je, da

dijaki sami izkusijo različne vloge v igri.

Na primer ena možna aktivnost je, da dijaki prevzamejo vlogo sodnikov v izbrani športni

aktivnosti. Po zaključku igre pa jih igralci ocenijo in jim posredujejo povratne informacije

(npr. Ali so sodnika videli kot poštena in kompetentnega? Ali bi kaj pri njegovem sojenju

oz. odločanju spremenili? itd.) Vloge se nato zamenjajo.

Druga možnost je, da določeno dejavnost preoblikujemo. In sicer, dijake in dijakinje

razdelimo v dve ali več skupin in jim podamo navodila, da oblikujejo nova pravila za

izbrano športno igro. Pri tem si zastavijo svoj cilj npr. narediti igro bolj preprosto, bolj

pošteno, narediti delo sodnikov manj zahtevno, povečati vlogo sodnikov itd. Ko so nova

pravila določena, sledi naslednji korak in sicer, da to igro preizkusimo. Nato sledi kratek

razmislek, kako je šlo, ali je igra dobro zastavljena in pri tem upoštevamo vidike igralcev,

sodnikov in gledalcev).

Če naredimo še korak naprej, lahko dijake spodbudimo, da sami oblikujejo novo športno

aktivnost in pravila zanjo. Pri tem dijake pustimo, da ustvarjajo kakor želijo in si sami

zastavijo tudi cilje. Na ta način združimo etično vzgojo s kreativnim razmišljanjem.

Dijake nato povabimo k testiranju svojih novih športnih iger. Med samimi igrami lahko

odvodimo krajše razmisleke oz. vodene razprave, kjer se lahko osredotočamo, na primer,

na naslednja vprašanja. Kako je bilo zastaviti povsem novo športno igro? Je šla izvedba

po načrtih, ko ste igro igrali? Ste pravila enostavno razumeli in jih upoštevali? Za razpravo


32

namenimo nekaj časa izboljšanju iger. Nato novo igro tudi zapišejo in sicer tako, da

navedejo njeno ime, jasno zapišejo pravila in cilje igre. Namen tega zapisa je, da bi lahko

po teh opisih igre izvajali tudi drugi. Naloga učiteljev pa je, da te igre nato čim večkrat

izpelje in na ta način pripozna delo dijakov.

Dodatni učni

izidi:

Nekaj dodatnih učnih izidov modula je, da dijaki razumejo vlogo in pomen pravil v športu;

prepoznajo primere neprimernega športnega vedenja in primere, ki so v nasprotju s

pošteno igro; pridobijo znanje o ključnih vrednotah tekmovalnega športa in razumejo

kako biti »dober in pošten« tekmovalec oz. tekmovalka.

Kako učiti in

delati s tem

modulom -

posebna navodila

za učitelje in

dijake, ki se

nanašajo na

celoten modul in

vsebujejo posebne

sklice za

medpredmetni

pristop:

Teme poštene igre (in pravičnosti na splošno) in vloge pravil je mogoče obravnavati tudi

v okviru številnih drugih šolskih predmetov in jih je zato dobro med seboj tudi povezati.

V okviru pouka zgodovine lahko učitelji poiščejo in predstavijo primere poštene igre v

športu iz zgodovine, jih umestijo v širši zgodovinski kontekst in o tem razpravljajo z

dijaki.

Ti primeri so lahko tudi osnova za razpravo o vprašanjih kot so na primer: Ali se je pojem

poštene igre oz. fairplaya v zgodovini spreminjal? Ali prepoznate kakšne posebne

značilnosti poštene igre iz zgodovine v sodobnih profesionalnih športih? Ali lahko

pošteno igro najdemo tudi na drugih področjih npr. pri nekaterih drugih družbenih in

zgodovinskih pojavih ali je le-ta povezana samo s športom? Je viteštvo temeljilo na

pošteni igri? Ali obstajajo primeri iz športa, kjer so dejavnosti športnikov in športnic

vplivale na širšo družbo in družbeno pravičnost (npr. pri premagovanju rasizma in

podobnih pojavov)? Kakšne so lastnosti pravega športnega vzornika? Zakaj?

Kot del pouka pri sociologiji ali drugih družboslovnih predmetih lahko učitelji

obravnavajo vprašanje poštene igre v zvezi s pojmom pravičnosti v različnih družbenih

okoliščinah in jih tudi povežejo z drugimi temami iz etike športa, kot so enakost spolov,

transseksualnost in tekmovanja v profesionalnem športu, šport, participacija in družbena

pravičnost itd.

Drugo vprašanje oz. tema je lahko problem pravil in predpisov. Katere družbene

dejavnosti prav tako urejajo pravila in katere vrste pravil poznamo (zakoni, družbena

pravila, bonton, moralna pravila)? Kdo določa pravila? Ali bi lahko za ta pravila veljala

tudi pravična igra? Ali je vse mogoče rešiti s pravili in predpisi? Ali moramo imeti tudi

osebne vrline in biti pravični, da lahko takšni družbeni sistemi delujejo? itd.

Kot del filozofije (ali etike) lahko učitelji obravnavajo teme medsebojne povezanosti med

pošteno igro in pravičnostjo. Kaj je pravica in kaj je pravično ali pošteno? Je to eno in isto

ali različno? Ali so športna tekmovanja pravična ali poštena? Zakaj (oz. ali bi morali)


33

zmagovalci »dobiti več« kot poraženci? Ali je konkurenca poštena? Kako so filozofi, kot

sta Platon in Aristotel, razmišljali o pravičnosti? Ali njuni teoriji lahko veljata tudi za

sodobno družbo ali celo za sodoben šport? Ali lahko preko športa razpravljamo o

pravičnosti? Učitelji lahko te razprave razširijo tudi v dejavnosti, npr. da športne

dejavnosti uporabijo (kot orodje) za ustvarjanje družbene pravičnosti in spreminjanje šol

ter skupnosti na bolje.

Ključne učne

vsebine in

področja,

povezana z

moduli:

• pravičnost, poštenost in poštena/nepoštena igra

• etične dileme v športu povezane s poštenostjo

• načela in pravila: vrste pravil in ravnanje v skladu s pravili

• presoja, odločanje in avtoriteta

• goljufanje

• vzorniki v športu

• sankcioniranje neetičnega vedenja v športu

Podrobnosti o ključnih učnih vsebinah, ki so zajete in prispevajo k lažjemu uvajanju modulov, vključujejo:

(i) Kratek opis

najučinkovitejših

metod ali načinov

učenja:

• izkustveno učenje: učenje z delovanjem

• sokratski dialog in skupinska razprava

• uporaba moralnih dilem in zgodb iz zgodovine

• igra vlog in aktivno učenje

(ii) Kratek opis

načinov

ocenjevanja oz.

vrednotenja

(glede na učne

izide):

Neformalne in posamezniku prilagojene metode ocenjevanja, kot so:

• beleženje opažanj,

• ocenjevalne lestvice za vedenje,

• opis in analiza posebnih ali izrednih dogodkov,

• samorefleksija,

• športni dnevnik,

• preverjanje v okviru razprave.

(iii) Literatura in

viri:

Knjige, članki:

• Morgan, William. 2017. Ethics in Sport, 3rd Edition. Champaign, IL: Human

Kinetics.

• Simon, Robert L., Torres, Cesar R. and Hager, Peter F. 2014. Fair Play: The Ethics

of Sport 4th Edition. New York: Routledge.

• Simon, Robert L. 2016. The Ethics of Sports. What Everybody Needs to Know. New

York: Oxford University Press.


34

• Renson, Ronald. 2009. Fair Play: Its Origins and Meanings in Sport and Society.

Kinesiology 41, https://hrcak.srce.hr/file/60493

Videi/spletne povezave:

• https://www.youtube.com/watch?v=onA3-s0JVzw

• http://www.fairplayinternational.org/history-of-fair-play-

• https://www.nbcsports.com/washington/fairplay

• http://www.bbc.co.uk/ethics/sport/fair/fairplay.shtml

• http://www.ellismethod.net/files/Tips/March12.html

• http://www.unesco.org/new/en/social-and-human-sciences/themes/anti-

doping/youth-space/play-fair/

• https://youthcivilrights.org/portfolio_page/sports-for-social-justice/

Delovni listi za športne dejavnosti za pošteno igro

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1

Področje/tema Poštena igra in (ne)namerno kršenje pravil

Naslov: Igra vlog v košarki

Glavni cilj: Glavni cilj dejavnosti je prepoznati različne vrste vedenja v košarki in le-te povezati s pojmi

poštene igre in (ne)namernega kršenja pravil v športu na splošno.

Učni izidi: Dijaki oz. dijakinje osvojijo sposobnost razlikovanja med nepoštenim (napačnim) in poštenim

(pravilnim ali dobrim) vedenjem v košarki.

Dijaki oz. dijakinje znajo kritično razmisliti in razumeti razlike med namernim in nenamernim

kršenjem pravil v športu.

Dijaki oz. dijakinje razumejo pomen pravil v športu in dobrega športnega vedenja.

Dijaki oz. dijakinje razumejo, zakaj je poštenost pomembna in zakaj je potrebujemo za športno

vedenje (dobro športno držo) kljub (oz. poleg) pravilom v športu.

Čas/trajanje: 20 minut (igra), 10-15 minut (razprava)

Materiali in

pripomočki:

A4 listi in manjši listki z navodili igre (napisanimi vlogami), žoga, igrišče za košarko, pisala.

Velikost skupine: Dve skupini po 5 igralcev, ostali dijaki oz. dijakinje so gledalci in opazujejo potek igre. Določite

vloge in sodelujte v razpravi.


35

Opis dejavnosti

korak za korakom:

Korak 1: Priprava

Dijake oz. dijakinje razdelimo v dve skupini po pet igralcev, ostali dijaki oz. dijakinje so gledalci

in opazujejo potek igre. Razdelimo 8 navodil oz. vlog: po štirje igralci v vsaki ekipi dobijo svoje

navodilo oz. vlogo, ki jo morajo odigrati, po eden v vsaki ekipi ne dobita nobene vloge:

1. Podajalec – vedno podaja žogo naprej, nikoli pa ne meče na koš, četudi je v ugodnem

položaju za met,

2. Klop – vleče in se drži drugih igralcev za majico, roke, noge ipd.,

3. Prekrškar – poriva, spotika in moti druge igralce,

4. Motivator – spodbuja in bodri svojo ekipo in hkrati laže, da je bil narejen prekršek,

5. Hujskač/Podpihovalec – se norčuje iz drugih, zmerja, zavlačuje igro in nagaja z žogo,

6. Pomočnik – pomaga svoji ekipi in izvaja prekrške na igralcih druge ekipe,

7. Strelec – vedno, ko dobi žogo meče na koš, četudi bi bila lahko boljša izbira, da žogo

poda naprej,

8. Notranji sovražnik – skrivoma pomaga drugi ekipi npr. da v ključnem trenutku ne meče

na koš, ali pa ne brani žoge ali jo pomotoma poda drugi ekipi.

Navodila razdelimo naključno, vsakemu posebej in nihče ne sme izvedeti, kaj je kdo dobil (tudi

ne znotraj ekip samih).

Dijaki oz. dijakinje, ki ne igrajo so opazovalci. Vsak prejme svoj list z opisanimi vlogami in s

praznim prostorom namenjenim za zapis imena igralca, ki mislijo, da ustreza opisu določene vloge

glede na to, kar so opazili preko igre.

Korak 2: Igra

Dijaki oz. dijakinje igrajo košarko v svojih vlogah približno 20 minut. Opazovalci pa med tem

časom zapisujejo, kaj mislijo, kdo igra katero vlogo.

Korak 3: Refleksija in razprava

Igralci stojijo v vrsti pred opazovalci. Opazovalci imajo nato 5 minut časa, da določijo, kdo je igral

določeno vlogo in za svoje odločitve navedejo razloge. Nato igralci razmislijo in povedo, kako je

njihova vloga spremenila in vplivala na način igranja.

Z dijaki oz. dijakinjami lahko razpravljamo o naslednjih vprašanjih:

Kako je bilo igrati določeno vlogo? Ali takšne vloge opazijo tudi na običajni košarkarski tekmi?

Kako deluje ekipa kot ekipa? Je bila takšna igra poštena oz. pravična? Kakšna je razlika med

namernim kršenjem nenamernih pravil? Ali je mogoče vedno in v celoti igrati po pravilih? Ali je

že v osnovi potrebna poštenost in poštena igra oz. ali je mogoče vse urediti le po pravilih? Ali

obstaja šport, pri katerem poštena igra ni pomembna?


36

Druge možnosti: 1. Opazovalci in igralci se zamenjajo, da vsi dijaki oz. dijakinje izkusijo ti dve vlogi.

2. Opazovalci in igralci se zamenjajo po 10 minutah in poiščejo oz. določijo svojega

partnerja, npr. izberejo sošolca za isto vlogo.

Opombe: Dijake oz. dijakinje spodbudimo, da po svojih najboljših močeh odigrajo svoje vloge in so ob tem

vseeno spoštljivi.

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #2 Področje/tema Poštena igra (in enakost spolov)

Naslov: Hej, kam je izginil naš čas!?!

Glavni cilj: Glavni cilj je spoznati dijake oz. dijakinje z različnimi vidiki predsodkov (razlikami) med spoloma, da

o le-teh razmislijo in prepoznajo vzroke za le-te ter povežejo te vidike z etiko športa oz. z vidiki

poštenosti in poštene igre.

Učni izidi: Dijaki oz. dijakinje razumejo pomen izraza razlike med spoloma, neenakost in predsodke spolov ter ju

znajo povezati s pojmom poštene igre in prepoznati na športnih tekmovanjih in tudi na splošno v

življenju. Sposobni so analizirati možne vzroke za razlike med spoloma in predvideti, kakšne so

posledice le tega.

Čas/trajanje: 45 minut

Materiali in

pripomočki:

Telovadnica, večji hodnik ali učilnica, papir v dveh različnih barvah, škatle.

Velikost skupine: Od 15 do 30 dijakov

Opis dejavnosti

korak za

korakom:

Korak 1: Priprava

Na začetku aktivnosti dijake oz. dijakinje razdelimo v dve skupini. Za razdelitev uporabimo eno najbolj

nenamernih značilnosti pri dijakih oz. dijakinjah (npr. tisti z belimi nogavicami so v eni ekipi in ostali

v drugi), vendar jim tega ne povemo. Prepričajte se, da je število dijakov oz. dijakinj v obeh skupinah

bolj ali manj enako. Skupaj z dijaki oz. dijakinjami po telovadnici oz. prostoru naključno razporedite

kose papirja.

Korak 2: Igra

Dijakom podamo navodila za igro. Vsaka ekipa ima nalogo, da v danem času pobere čim več kosov

papirja, ki so raztreseni po celotni telovadnici. Pravila so, da je lahko na enkrat na igrišču samo po eden

igralec iz vsake ekipe; ko ta igralec prinese kos papirja nazaj do ekipe in ga položi v škatlo, lahko začne

z igro naslednji in tako naprej. Sodelovati morajo vsi člani ekipe (in ne npr. samo najhitrejši; delovati

morajo kot ekipa). Naključno izbrani ekipi damo več časa kot drugi (npr. 4 minute, druga pa ima 2


37

minuti in pol; najvišji čas določite glede na velikost ekipe, število kosov papirja ali glede na velikost

telovadnice). Na koncu aktivnosti preštejte papir in ekipa z največ papirja zmaga. Zmagovalci lahko

prejmejo tudi simbolično nagrado.

Korak 3: Refleksija in razprava

Vse dijake oz. dijakinje zberemo v krog, kjer se lahko usedejo na tla. Zastavimo jim lahko naslednja

vprašanja za razmislek. Ali je bila igra, ki so jo pravkar igrali poštena oz. pravična? Ste opazili razliko

med ekipama? Zakaj mislijo, da so bili dodeljeni v eno ekipo in ne v drugo? Kakšen je bil končni

rezultat igre? Lahko to igro razumete kot pošteno igro? Lahko primerjamo rezultate obeh ekip? (Za

vsako vprašanje si vzamemo dovolj časa, da o njem razpravljamo).

Nato preidemo na razpravo o razliki med spoloma v športu. Zakaj je bila ta igra (odvzem časa eni in

dodajanje časa drugi ekipi) primeren prikaz za tematiko razlike med spoloma in neenakosti? Ali

obstajajo še kakšne druge razlike (ali npr. biološke ovire) med spoloma, ki bi vodile do razlikovanja v

športu (npr. materinstvo, menstrualni cikel itd.).? Kaj pa razlike na družbeni ravni ali obstajajo še

kakšne razlike med spoloma, ki bi lahko privedle do razlike med spoloma v športu (npr. da so moški

športi so v novicah pomembnejši, več pišejo o moških športih itd.)? Ali so takšne razlike posledica

resničnih razlik ali je takšen razkorak nastal zaradi predsodkov in pristranskosti glede spola? Kateri so

vzroki ali razlogi za takšno pristranskost? So le-te upravičene? (Razpravo lahko podaljšamo tudi z

drugimi vprašanji in sorodnimi temami, odvisno, kaj želimo dijakom predstaviti oz. koliko jih vsebina

zanima).

Razpravo vodimo, usmerjamo in ob tem skušamo podati in povzeti ključne poudarke, ki so jih dijaki

oz. dijakinje prepoznali pri razlikah med spoloma, katere so dejanske razlike; kako je danes v (športih)

moških in žensk; Kateri predsodki so in zakaj so neupravičeni in neetični).

Korak 4: Dodatne aktivnosti

Dijakom oz. dijakinjam razdelimo papirje, na katerih so napisane tri kategorije: razlike med spoloma,

neenakost med spoloma in predsodki glede spolov. Njihova naloga je, da ves teden spremljajo novice

oz. kamor koli grejo in zapišejo v vsako kategorijo po tri primere. Naloge lahko nato prilepimo na

vidno mesto v šoli ali učilnici.

Druge možnosti: Za prikaz teme lahko izberemo tudi druge oblike iger (npr. ena od ekip mora narediti dodatno nalogo

oz. dodatno pot preden pride do cilja). Glavni cilj je, da dijaki oz. dijakinje občutijo razliko in da je ta

razlika rezultat naključne dodelitve eni izmed skupini; to je osnova za razmislek o neenakosti.

Opombe: K sodelovanju lahko povabimo tudi druge učitelje oz. kolege (npr. za etiko, sociologijo, filozofijo,

zgodovino), ki se lahko pridružijo za celoten učni proces ali pa samo v zaključni fazi. Bodite pozorni

na možne razlike med izrazi v različnih jezikih (razlike, neenakost, pristranskosti, predsodki). Razpravo

lahko naredimo v obliki sprehajanja, tako, da se premikamo v krogu, razmišljamo in debatiramo.


38

Modul 2 - Vrline in pomanjkljivosti v športu

Naslov modula: Vrline in pomanjkljivosti v športu

Cilji: Modul je namenjen kultiviranju vrlin posameznika ter prepoznavanju lastnih hib oz.

pomankljivosti (na podlagi športa). Dijaki in dijakinje spoznavajo pomen in razlike med pojmom

vrlosti in odsotnosti le-te (pomankljivost, hiba) v individualnih in moštvenih športih.

Cilj je tudi razumeti, da lahko v okviru športa govorimo o »premalo« ali »preveč« glede

katerekoli sposobnosti, značajske lastnosti ali težnje in da to posledično vpliva na naše

razumevanje vrlin v športu.

Ključni učni izidi/učni

izzivi:

Vključevanje učnih

izidov:

Učni izid 1: Znati opredeliti pojme ambicioznost, timski duh, strategija ali taktika in podobne

ter jih povezati z njihovimi vlogami v športu (v odnosu do vrlin in pomanjkljivosti).

Predlog dejavnosti: Ribiči

Igra Ribiči je nastala po navdihu ekonomske teorije Garretta Hardina oz. izhodišča »tragedije

skupnega« in katere namen je vzgajati igralce za sodelovanje in povečanje (skupnega)

skupnostnega dobička, kljub temu, da je bila lahko njihova želja po osebnem dobičku večja.

Tragedija skupnega je dilema, ki nastane če ima več oseb dostop do skupne dobrine, pri tem pa

pravila njihovih osebnih interesov ne omejujejo dovolj, da bi preprečila pretirano izrabo tega

vira. Pretirana poraba lahko pripelje do uničenja skupnega dobrega, kar ni v interesu nikogar.

Kadar imajo ljudje dostop do skupnega vira, ga po navadi bolj izkoriščajo in vsekakor bi lahko

v športni igri storili enako. V igri Ribiči se morajo igralci naučiti upravljati skupnost, medtem

ko imajo dostop le do delnih informacij in so brez zunanjega »nadzora« (npr. policija) oz.

omejitev, ki bi jih lahko prisilil k sodelovanju, in se tako izognili morebitni »tragediji«. Ko

igralci začnejo izkoriščati skupne vire, se razširjeno okolje na to odzove in spremeni svoje

položaje in okoliščine. Tako igralci lahko prepoznajo, da delajo nekaj narobe. Namen igre pa je,

da se igralci naučijo igro uravnotežiti, kar pomeni, da lovijo ravno prav rib (skupni vir) ter se

tako lahko premaknejo naprej v igri.

Na začetku igre imajo vse skupine oz. ladje ribičev v skupnem jezeru 90 ton rib. Igra poteka v

več krogih. Vsaka skupina se mora v vsakem novem krogu odločiti, koliko odstotkov rib želi

ujeti. Izberejo lahko poljubno količino med 0 in 15%. Po vsakem krogu se ulov vseh skupin

odšteje. Nato gospodar igre objavi tonažo rib, ki so ostale v jezeru, vključno s stopnjo

regeneracije. Ker je cilj igre zmagati z ulovom največje količine rib, je jezero po približno 4 do

6 krogih običajno že prazno. Nato sledi zbor ribičev, ki ga vodijo Združeni narodi in predlagajo,

da bi lahko jezero zopet napolnili z ribami, če bi skupine našle dogovor o pravilih za ribolov in

tako preprečili, da bi se jezero zopet izpraznilo. Problem pa nastane saj vsaka skupina dobi

različne vloge ter navodila in imajo zato na zboru različne želje. Če skupine kljub težavam le


39

najdejo dogovor, se začne nova igra z dogovorjenimi pravili. Tako preizkusijo nova pravila, če

delujejo. Ker pa je cilj še vedno zmagati, je vprašanje, ali se skupine držijo pravil ali ne.

Seveda je dobrodošla tudi kakršna koli druga dejavnost z dilemo, pomembno je le, da dijaki

prepoznajo potrebo po sodelovanju in željo po razvijanju strategij za dosego skupnega cilja in

je v najboljšem interesu vseh udeleženih.

S pomočjo podobnih iger in dejavnosti kot je igra Ribiči dijaki spoznajo posledice taktike

»zmage za vsako ceno« in to prepoznajo v različnih športih. Poleg tega se seznanijo z vlogo in

pomenom pravil in s tem, kako lahko sprememba pravil vpliva, na pozitiven ali negativen način,

tako na potek igre kot tudi na cilje. Igra ribiči je še posebej primerna, da dijaki izkusijo negativne

posledice, če je njihov cilj zmaga za vsako ceno in ob tem ne razmišljajo o posledicah, kar pa

seveda izzove razprave in iskanje novih rešitev za vse. Dijaki s sodelovanjem v igrah v različnih

vlogah, v različnih situacijah, tako na eni strani izkusijo pozitivne strani poštene igre (kot na

primer timski duh), na drugi strani pa morebitne negativne učinke poštene igre (npr. poraz v

igri). Z dodelitvijo določenih nalog se dijaki seznanijo z različnimi pojmi, kot so moštveni duh

ali taktični prekršek. S temi pojmi lahko prikažemo in razločimo različne pojave v športu. Vse

dejavnosti temeljijo na na učence osredotočenem pristopu.

Dejavnosti, kot je igra Ribiči, so lahko uvodna vaja za nadaljne učne dejavnosti.

KARTICE VLOG

Vloga: Uvid – Ladja z najvišjim številom rib in dohodkom


40

V igri ste se vedno odločali za najvišjo ribolovno kvoto in si tako prislužili največ denarja. Toda

ugotovili ste, da je trenutna količina rib in tudi količina rib v jezeru v prihodnosti odvisna tudi

od vašega vedenja do zdaj. Zato sodelujete do konca igre tako, da lovite le toliko rib, da ne

ogrožate stanja rib v jezeru.

Vloga: Zaupanje – Ladja z drugim najvišjim številom rib in drugim najvišjim dohodkom

Po vašem mnenju so vse posadke spoznale, v čem je težava in bodo v prihodnosti omejevale

svoj ulov. Prepričani ste, da se bodo prihodki posadk nekako sami po sebi uravnovesili. Zaradi

tega posebni predpisi niso potrebni. Predvsem ste proti določevanju določenih ribolovnih kvot

in še bolj proti kaznim, torej globam, če bi kršili te kvote.

Vloga: Nadzor/Kazen – Ladja s srednjim ulovom in dohodkom

V različnih stopnjah igre ste se odločali ali tako, da ste včasih ste sodelovali, včasih pa ste

povečali ribolovno kvoto. Da bi preprečili takšno odločanje drugih skupin v prihodnosti, želite

uveljaviti določene ribolovne kvote in kazni npr. globe za odgovorne posadke, v primeru kršenja

pravil, ki se izrečejo na naslednji ribiški konferenci.

Vloga: Pravičnost – Ladja z drugim najmanjšim ulovom in drugim najnižjim dohodkom

Do zdaj ste po zaslužku na drugem najnižjem mestu od vseh posadk. Zato je vaš cilj, da na

naslednji ribiški konferenci uveljavite, da bodo ribolovne kvote v naslednji ribolovni sezoni

razdeljene tako, da bo na koncu lovne sezone celoten dohodek enak za vse posadke.

Vloga: Znanje - Ladja z najmanjšim ulovom rib in najnižjimi dohodki

Vaša skupina je do zdaj vedno sodelovala oz. se prilagajala ostalim. Zelo kmalu ste tudi

ugotovili, da visoke ribolovne kvote drugih negativno vplivajo na količino rib v jezeru. Za

nagrado ste prejeli grafikon, ki prikazuje rast in upad rib v jezeru. Vaša naloga je, da grafikon

uporabite za določitev idealnih ribolovnih kvot in na ribiški konferenci prepričate ostale ribiče,

da se v bodoče držijo predlaganih kvot.

Učni izid 2:

Dijaki samostojno razvijajo ideje za učne ure, npr. na temo ambicioznosti, in so pri tem pozorni

na primer na to, da jo je ali preveč ali premalo; izvedejo igre z različnimi ovirami; so pozorni na

timski duh glede na to, kako so razporejali vloge v ekipi, da bi ponazorili različne vidike

različnih pojmov ali tem.


41

Dejavnost:

Stojimo na klopi (glejte tudi delovni list z dejavnostmi na koncu modula)

V igri sta udeleženi dve ekipi, ki igrata druga proti drugi. V igri je za zmago ključen timski duh.

V vsaki ekipi je 7 do 8 dijakov, ki vsi stojijo, vsaka ekipa za svojo klopjo, v koloni na začetku

klopi. Nato vsak posebej stopi na začetek klopi, nato stopi predenj drugi, pred prvega in drugega

tretji in tako do konca klopi. Cilj igre je, da se vsi igralci pomaknejo iz začetne točke klopi do

končne. Medtem ko lahko ena skupina sodeluje in si medsebojno pomaga, na primer s

spuščanjem pod ali pomaganjem soigralca, tako da se jih drži, medtem ko pa je drugi skupini

prepovedano na kakršen koli način pomagati članom skupine.

V drugem koraku ta nova pravila ali nov šport preizkusijo tako, da ga dajo v preizkus drugim

dijakom, ki potem podajo tudi svoje mnenje o tej novi igri.

Igre lahko prilagodijo tako, da pravila že obstoječih iger spremenijo tako, da na primer dodelijo

prednost eni ekipi ali igralcu ali pa vključijo določena pravila, ki omogočijo npr. mešane

skupine, npr. moški in ženske v mešanih skupinah, ki omogoči ustrezno porazdelitev veščin. Po

drugi strani pa lahko razvijejo nov šport po lastnih pravilih, ki sicer lahko delno temelji na že

obstoječih igrah, vendar vključuje nove vidike ter tako eksperimentirajo z različnimi

razumevanji poštene igre, enakost spolov in tako naprej.

Učni izid 3:

Dijaki znajo pravilno delovati in se odzvati v različnih okoliščinah in pogojih. Razvijajo različne

strategije za reševanje problemov.

Novo razvite dejavnosti dijaki večkrat praktično preizkusijo in si zabeležijo opazke. Na podlagi

pridobljenih rezultatov preoblikujejo pravila in oblikujejo spoznanja, ki so jih prepoznali v

dejavnosti. Cilj je, da dijaki prepoznajo dobra (pravična) dejanja in na podlagi teh spoznanj

razvijajo ustrezne metode.

Izkušnje, ki so jih imeli dijaki pri oblikovanju svojih dejavnosti, lahko uporabite tudi v

medpredmetnem sodelovanju, pri drugih predmetih, kot so etika, politika ali biologija.

Vrline in hibe so lahko tiste, ki delujejo spodbujajoče ali zavirajoče na ekipni duh. V skladu s

tem je ta vidik mogoče obravnavati in nadalje razvijati pri pouku etike.

V nadaljevanju ali povezovanju z dejavnostjo etiko športa lahko npr. pri uri etike kot uvod

predstavite Aristotelovo nauk o »zlati sredini« in sicer s pomočjo igre.

Dijake oz. dijakinje razdelite v skupine po tri in vsakemu v skupini določite značilnost (ali vloge)

“preveč”, “premalo”, “ravno prav ali zlata sredina”, na podlagi katere sodeluje v igri. Vloge

lahko dodelite tudi pri katerikoli poljubni igri ali razpravi, ki jo vodite v učilnici. Cilj je, da

poizkušate doseči skupen dogovor ob tem, ko vsak zagovarja svoje stališče. In drugi cilj je, da


42

dijaki prepoznajo, da so pravzaprav vsi vidiki pomembni pri vzpostavljanju enotnosti oz.

timskega duha.

Podobna je tudi igra “Štirih kotov”. V vsakem kotu določite in zapišite svoj pogled ali stališče

glede tematike ekipnega duha (stališča naj bodo nasprotujoča si oz. čim bolj različna). Skupaj z

dijaki oz. dijakinjami se sprehodite skozi vsa štiri stališča in nato skupaj poiščite tistega, s

katerim se najbolj strinjate. V vsakem kotu poizkusite najti tako prednosti kot tudi

pomanjkljivosti tistega stališča in le-te argumentirajte. Kot zadnji izziv pa poizkusite najti še

peti vidik (na sredini učilnice), poiščite njegove prednosti in pomanjkljivosti in ga lahko tudi

zapišete.

Dodatne možnosti za

učenje:

Dijaki oz. dijakinje se preko dejavnosti, ki so podane zgoraj, učijo reševanja problemov in

iskanja dobrih strategij v različnih okoliščinah. Pri tem se učijo samostojno razmišljati in tudi

skupno delovati. Vključevanje novo razvitih dejavnosti (s pravili, strategijami itd.) dijaki oz.

dijakinje prenašajo tudi v druge predmete in tudi življenje izven šole. To pa delajo brez

posebnega napora, saj so te dejavnosti sami razvijali in/ali doživeli (na lastni koži) v varnem

okolju.

Kako učiti ta modul –

navodila in predlogi za

medpredmetno

poučevanje

Dijaki oz. dijakinje praktično spoznajo Na učenca osredotočenega učenje, kar pomeni, da dijaka

upoštevamo kot posameznika, ki s svojimi vprašanji, predlogi tem in tudi samo izvedbo ure

ključno prispeva k razvoju svoje učne poti in poteka učne ure.

Prepoznavajo tudi možne povezave z drugimi predmeti npr. doping bi lahko združili z biologijo

(fizična in psihična vzdržljivosti in odpornost), z etiko ((ne)enakost spolov), sociologijo

(rasizem) ipd.

Dijaki oz. dijakinje spoznajo različne pristope in dejavnosti, s katerimi lahko prepoznavajo in

razrešujejo probleme. Npr., razpravljajo v fokusnih skupinah ali pa si pomagajo z vajo Ribnik

ali pa preprosto razpravljajo o določeni tematiki. Dijaki se naučijo izbrati pristop ali dejavnost

glede na določeno situacijo.

Primer medpredmetnega povezovanja. Temo dopinga se lahko poveže z biologijo, kjer se

predstavi različne droge oz. substance in druga poživila, ki jih ponuja tržišče športnikom, da bi

dosegali boljše rezultate. Predstavite, kako le ti vplivajo na človeško telo. Zakaj se jih športniki

poslužujejo in kakšne so posledice njihove uporabe? Zakaj so prepovedani in zakaj se jih

nekateri tako težko odvadijo? Tematiko lahko povežete tudi z etiko ali sociologijo, kjer lahko

izpostavite temo ambicioznosti. Z dijaki oz. dijakinjami lahko razpravljate o tem, zakaj je le ta

dobra in zakaj lahko le ta vodi npr. v doping.

Ključne vsebine in

pojmi povezani z

modulom:

• vrlina oz. vrlost

• prekršek in pravilo

• ravnanje in posledice naših ravnanj

• okoliščine


43

• strategija

• sodelovanje

• tekmovanje


(i) Kratek opis

najučinkovitejših metod

ali načinov učenja:

• na učenca osredotočeno učenje

• problemsko usmerjeno učenje

• v prakso usmerjeno učenje

• metodološke veščine

• socialne kompetence

Problemsko usmerjeno učenje: Kadar dijake oz. dijakinje soočimo s problemi in izzivi, jih to

spodbuja k učenju. Problemi spodbujajo pri dijakih oz. dijakinjah razvijanje različnih

sposobnosti in spretnosti. V skladu s tem filozof Karl Popper pravi: »Vso življenje je reševanje

problemov.« (Popper 1994). Raziskovalec na podričju izobraževanja Jürgen Baumert pa trdi, da

je »reševanje problemov ciljno usmerjeno razmišljanje in delovanje v situacijah, ki jih zaradi

pomanjkanja rutine ni mogoče obvladati. Tisti, ki problem rešuje ima bolj ali manj natančno

opredeljen cilj, vendar še ne ve, kako bi ga lahko dosegel. Različni cillji in razkorak med cilji in

sredstvi predstavljata problem. Razumevanje problema in postopna sprememba, ki temelji na

načrtovanju in razmišljanju, sta ključnega pomena za proces reševanja problemov.« (Baumert

in sod. 2003, str. 3)

Na učenca osredotočeno učenje: Prvi vidik omenjenega pristopa je, da spodbuja pozitiven

odnos dijakov oz. dijakinj do šole, učenja in učitelja. Drug vidik na učenca osredotočenega

učenja pa je, da se dijakova samozavest, želja po učenju in samo izpopolnjevanju okrepi. Na

učenca osredotočenega učenje, pomeni, da dijaka oz. dijakinjo upoštevamo kot posameznika,

ki s svojimi vprašanji, predlogi tem in tudi s pomočjo pri izvedbi ure ključno prispeva k razvoju

svoje učne poti in poteka učne ure, ki je v teku. Učitelj je v tem smislu dijaku oz. dijakinji v

pomoč kot spremljevalec in usmerjevalec, kar pomeni, da je dijaku v pomoč tudi, če mora v ta

namen zaobiti tekočo učno snov in proces.

V prakso usmerjeno učenje: V prakso usmerjeno učenje je celostno učenje, ki spodbuja dijake

k aktivni udeležbi. To pomeni, da dijaki skupaj z učiteljem organizirajo učno uro. Organizacija

poteka učne ure in nato aktivna udeležba dijakov pri tej uri sta v enakovredna elementa učnega

procesa (Hilbert Meyer, 1987).

Metodološke veščine: Metodološke veščine so potrebne za pridobivanje strokovnega znanja.

Potrebne so tudi pri tem, da znajo dijaki oz. dijakinje ciljno usmerjeno reševati problem.

Metodološke veščine so potrebne za uspešno uporabo strokovnega znanja. Zato predstavljajo

okvir, ki omogoča uresničevanje posamičnih veščin.


44

Socialne kompetence: Socialne kompetence so sestav več sposobnosti, ki predstavljajo (bolj

ali manj) učinkovit nadzor, ki ga ima posameznik v komunikaciji in interakciji, v kateri se

znajde. Učinkovit nadzor je takrat, kadar so pozitivne in želene posledice čim večje in negativne

in neželene posledice čim manjše. Tako lahko družbene kompetence razumemo kot homogen

konstrukt ali kot zbirko več družbeno pomembnih vzorcev vedenja.

(ii) Kratek opis načinov

ocenjevanja dijakov

(glede na učne izide):

Za preverjanje, ali so dijaki oz. dijakinje dosegli učne izide ali ne, lahko uporabimo več

pristopov.

Eden od načinov preverjanja je preverjanje s fizičnim premikanjem po črti, ki jo narišemo na

tla. Črta ima dve skrajni točki. Ena točka predstavlja, da se dijaki oz. dijakinje strinjajo, druga

točka pa, da se ne strinjajo. Učitelj nato poda določene trditve, ki so vezane na obravnavano

tematiko in ob vsaki trditvi prosi dijake, da se razvrstijo oz. postavijo na črto med točkama.

Vsako postavitev lahko tudi argumentirajo.

Za boljši uvid v to, ali in kako so dijaki oz. dijakinje dosegli učne izide, lahko to dejavnost

izpeljete najprej pred začetkom ure in nato še ob koncu ure.

(iii) Literatura in viri: Popper, Alles Leben ist Problemlösen: Über Erkenntnis, Geschichte und Politik, 1994.

Baumert, Erfassung fächerübergreifender Problemlösungskompetenzen in PISA, in: OECD

PISA Deutschland 2003.

Helmke et al, Schüler als Experten von Unterricht in Lernende Schule 46/47, 2009.

Stangl, 2018, www.stangl-taller.at/Arbeitsblätter/Publikationen/Motivation.sstml, s. 98-105.

Hilbert Meyer, Unterrichts Methoden, 2 Bände, 1987.


45

Delovni listi za športne dejavnosti za vrline in pomanjkljivosti v športu DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1

Področje/tema Vrline in pomanjkljivosti v športu/Ekipni duh

Naslov: Stojim na klopi

Glavni cilj: Spodbuditi dijake oz. dijakinje, da sodelujejo (vsak s svojo vrlino) pri vzpostavitvi ekipnega duha.

Učni izidi: Ozavestiti in prepoznati pomembnost sodelovanja in pomoči.

Čas/trajanje: 20 do 30 minut

Materiali in

pripomočki:

Dve ali več klopi

Velikost skupine: Dve skupini vsaka po od 7 do 8 igralcev.

Igro lahko izvaja tudi več skupin na več klopeh.

Opis dejavnosti

korak za

korakom:

Stojim na klopi (glejte tudi delovni list z dejavnostmi na koncu modula)

V igri sta udeleženi dve ekipi, ki igrata druga proti drugi. V igri je za zmago ključen timski duh.

V vsaki ekipi je 7 do 8 dijakov oz. dijakinj, ki vsi stojijo, vsaka ekipa za svojo klopjo, v koloni na

začetku klopi. Nato vsak posebej stopi na začetek klopi, nato stopi predenj drugi, pred prvega in

drugega tretji in tako do konca klopi. Cilj igre je, da se vsi igralci pomaknejo iz začetne točke klopi

do končne. Medtem ko lahko ena ekipa sodeluje in si medsebojno pomaga, na primer s spuščanjem

ali pomaganjem soigralcev, tako da se jih drži, si je v drugi ekipi prepovedano na kakršen koli

način pomagati.

1. Dijaki oz. dijakinje so razdeljene v dve ekipi po 7 do 8 članov.

2. Vsaka ekipa ima svojo klop.

3. Vsak dijak mora stati tako, da gleda drugo ekipo.

4. Cilj igre je, da se vsi igralci pomaknejo iz začetne točke klopi do končne, brez da bi ob

tem stopili na tla.

5. Učitelj pojasni pravila in doda, da ima ena od ekip prednost in sicer, da si lahko med seboj

pomagajo, da pridejo do konca klopi, druga ekipa pa ne.

6. Če se oseba dotakne tal, ali stopi na tla, mora teči en krog okoli klopi in se postavi nazaj

v kolono. Ostali ga čakajo (naslednji ne začne), dokler ne pride na svoje mesto.


46

7. Ekipa, ki prva stoji na drugi strani klopi, je zmagovalka.

Druge možnosti: Ø Obrnite klop na glavo, da je težje stati in hoditi po njej.

Ø Obe skupini imata dovoljeno, da si pomagata ali pa si obe ne pomagata.

Opombe: Če menite, da je hoja po klopeh prenevarna za dijake oz. dijakinje, lahko namesto klopi na tla

položite vrv ali zalepite lepilni trak.


47

Modul 3 – Enakost spolov v športu

Naslov modula: Enakost spolov v športu

Cilji: Modul je zasnovan tako, da se preko izkušnje (športne igre) dijake spodbuja k učenju in

razumevanju pomena enakosti spolov v športu. V modulu so izpostavljena konkretna vprašanja o

enakosti spolov v športu. Vprašanja se dotikajo prevladujočih družbenih konstruktov moškosti in

ženskosti, ki lahko igrajo ključno vlogo pri ravni udeleženosti v različnih športih, stereotipih ter

tudi pri tem, kaj konkretno lahko ali moški ali ženska (na podlagi fizične določenosti) doprinese v

določenem športu.


izzivi:


izidov:

Učni izid 1: Razumevanje ključnih pojmov

• Dijaki razumejo in prepoznajo razliko med pojmoma biološkega spola in družbenega

spola.

• Dijaki razumejo in prepoznajo razliko med stereotipi in predsodki ter njihov vpliv.

• Dijaki prepoznajo različne oblike diskriminacije in neenakosti v športu (prepoznavnost v

medijih, razlike v plačilu ipd.)

Predlogi dejavnosti:

Ribnik

Dejavnost Ribnik oz. akvarij je oblika razprave, kjer si dijaki izmenjujejo različne ideje,

informacije in mnenja iz različnih perspektiv športnih tematik. Dijaki razpravljajo o njihovem

pogledu na pojma biološkega spola in družbenega spola. Razpravljajo lahko tudi o tem, da imajo

tudi sami določene predsodke in stereotipe ter tudi o tem, zakaj mislijo, da so nekateri ženski športi

plačani manj v primerjavi z moškimi. Razprava Ribnik oz. akvarij je oblika razprave, ki je primerna

tudi za večje skupine. Manjša skupina oz. manjpi delo dijakov in dijakin sedi v notranjem krogu

in razpravlja o določeni temi (ribe). Obkroženi so z večjo skupino dijakov oz. dijakinj, ki sedijo v

zunanjem krogu (rob ribnika oz. akvarija). Zunanji krog običajno najprej posluša in opazuje. Če

se želi kdo iz zunanjega kroga vključiti v razpravo, mu mora nekdo iz notranjega prepustiti svoje

mesto.

Ultimativni frizbi

Frizbi je igra, v kateri igrata dve ekipi po sedem igralcev. Ekipa je sestavljena iz treh igralcev

enega spola in ostalih štirih drugega spola. Ekipni duh in sodelovanje sta ključna za uspešno igro.

Učni izid 2: Prepoznavnost žensk v športu in medijih

Dijaki bodo prepoznavali nesorazmerno predvajanje glede moških in ženskih športov na televiziji

in pokrivanje v ostalih medijih. Ženski šport je v medijih manj zastopan in promoviran, kar ima


48

lahko za posledice tudi to, da mlade ženske ne prepoznajo pomembnosti le-tega za svoje življenje.

Težje najdejo športne vzornice, katerim bi lahko sledile ali pa morda mislijo, da v ženskem športu

ni prihodnosti in misel na to, da bi same postale športnice, opustijo.

Dostopnost do virov in zastopanosti pri vodstvenih položajih

Dijaki bodo znali prepoznati, da moški pogosto zasedajo vodilne položaje, tudi v športih, ki so

primarno ženski športi. Ženske, prav tako kot moški, potrebujejo dobro infrastrukturo in športne

programe, ki imajo uravnoteženo urejeno organizacijo. Namreč športni programi, ki ženskam in

dekletom zagotavljajo udeležbo v športu in spodbujajo aktivno članstvo, npr. pri upravljanju

organizacije ali na vodilnih položajih, kjer sodelujejo pri strateškem načrtovanju, sprejemanju

odločitev, pri finančnem upravljanju ipd., so uspešnejši pri ustvarjanju trajnih sprememb

samopodobe in samozavesti udeležbe žensk v takšnih športnih programih. Zastopanost žensk v

vodstvenih in strokovnih organih ter na vodstvenih in poklicnih funkcijah npr. v športu na

Hrvaškem je manjša od 20%, kar je najnižji priporočen delež, ki ga priporoča Mednarodni

olimpijski komite.

Predlog dejavnosti oz. primer uporabe: razprava

Dijaki lahko razpravljajo o trditvah glede zastopanosti moškega športa na TV programih. Ali je le-

ta upravičena ali neupravičena, npr. glede predpostavke oz. na podlagi razloga, da nja bi bil moški

šport zanimivejši oz. privlačnejši. Razprava v razredu je metoda, ki je primerna za poučevanje

problematičnih tem v športu. Deluje na osnovi ZA in PROTI (pro et kontra) argumentacije.

Učni izid 3: razpravljati in razumeti možne razloge za neenakost med spoloma v športu

Dijaki bodo prepoznali področja, na katerih je možno ustvariti enakosti med moškimi in ženskami.

Vzroki za neenakost med spoloma v športu so večplastni in mnogi imajo svoje korenine v

razumevanju ženske vloge, položaja ter statusa v družbi. Nekateri možni vzroki za neenak položaj

žensk v športu so:

1. Šport ni nekaj, kar bi lahko ločevali od družbe. Šport je del družbe in le-to odraža preko

vzorcev in načinov vedenja, kulture, običajev in tradicije. Šport je z vsemi vrlinami, ki ga

odlikujejo (spoštovanje do tekmeca, ponižnost v zmagi itd.) v svojem jedru tekmovanje

(dokazuje našo nadvlado nad tekmecem). Ustanovitelj olimpijskega gibanja Pierre de

Coubertin je izrazil željo, da bi mladi med seboj tekmovali na športnih igriščih in ne na

bojiščih. Nadvlada in tekmovalnost sta po naravi bolj moški značilnosti in navadi.

2. Od trenutka, ko šport kot igra preneha biti cilj samemu sebi, želja po zaslužku in dobičku

pa prevzameta vodilno vlogo, šport privzame ekonomsko vlogo, ki temelji na ponudbi in

povpraševanju. Pomembno vlogo pri tem igra tudi dejstvo, da se vse več ljudi ukvarja s


49

športom. Športne discipline, pri katerih je zanimanje javnosti večje, prinašajo tudi večji

dobiček. Številčnost občinstva na športnih prireditvah v veliki meri (ali posredno prek

medijev) narekuje raven zaslužka športnikov in medijsko pokritost tega športa.

3. Za profesionalno ukvarjanje z določeno dejavnostjo in željo po doseganju odličnosti je

potrebno veliko odrekanja. Za razliko od drugih dejavnosti (znanosti, umetnosti itd.) šport

zahteva velik mentalni in fizični napor. Ženske v športu so v primerjavi z moškimi v športu

pod večjim pritiskom, npr. glede družinskih obveznosti. Zaradi nosečnosti in starševstva

se morajo ženske dalj časa izogibati težjih in intenzivnejših treningov.

1. člen hrvaškega Zakona o športu predpisuje, da mora biti šport enako dostopen vsem, ne glede

na starost, raso, spol, spolno usmerjenost, vero, narodnost, družbeni status, politično ali drugo

prepričanje. Enako sporočata tudi Olimpijska listina in Evropska komisija, ki je leta 2007 izdala

Belo knjigo o športu, ki vsebuje predloge za prihodnje dejavnosti Evropske skupnosti na področju

športa.

Neenako sodelovanje moških in žensk v športu na splošno ni izrazito opazno. Ko pa pogledamo

dejavnosti znotraj športnih organizacij, brez katerih je sodoben, ekonomsko usmerjen šport

nepredstavljiv, neenakost med spoloma postane očitna.

• Položaj in pogoji za trening

Položaji moških in žensk v športnih klubih, pogoji za pripravo in trening ter ocenjevanje so

neenaki.

Učni načrt »Etika športa« v tretjem modulu tako ozavešča o pomembnosti vloge žensk v športu,

spodbuja k raziskovanju vlog žensk v organizacijah v športu, zlasti kjer se tiče zdravja, odnosov,

izobraževanja, ekonomskih in socialnih tematik, in spodbudija vključevanje žensk v organe

odločanja, ki se ukvarjajo s temi in drugimi pomembnimi vprašanji aktivnosti žensk v športu.

• Enakovreden dostop do izobraževanja

Učitelji naj bo še posebej pozorni to:

• da je dejavnost enaka za fante in dekleta,

• da dobijo fantje in dekleta enako pohvalo in kritiko za dober nastop, trud ali prekršek,

• da dobijo fantje in dekleta enako količino povratnih informacij,

• da veljajo za fante in dekleta enaka pričakovanja,

• fantje in dekleta naj imajo enako možnost pri izvajanju določenih elementov,


50

• vedno posredujete in se odzovete, kadar opazite negativne stereotipne opazke ali do deklet ali do

fantov,

• uporabljate metode učenja, ki spodbujajo enakost med spoloma.

• Spodbujanje deklet k športnim aktivnostim

Poročilo iz leta 2004 »Her Life Depends On It« sestavlja pregled literature o stanju in znanju glede

telesnih aktivnosti in neaktivnosti deklet in kako le-ta vpliva na njihovo zdravje (Sabo, Miller,

Melnick, & Heywood, 2004). Ugotovili so, da »trenutno znanje o odnosu telesne dejavnosti do

zdravstvenih in socialnih potreb deklet v ZDA zahteva resno pozornost javnih uslužbencev,

vzgojiteljev in športnih voditeljev« (str. 2) Zbirka raziskav je namreč pokazala, da se dekleta

soočajo z zastrašujočimi zdravstvenimi tveganji že v mladosti, ki jih prenašajo naprej v življenje.

Le-te pa je mogoče zmanjšati s telesno dejavnostjo in športnim udejstvovanjem.

• Kurikulumi in programi

V šolske učne načrte je potrebno vnesti več možnosti glede športnih dejavnosti in zdravstvene

vzgoje za dekleta. Dekleta naj ne izbirajo samo npr. med plesom in gimnastiko, medtem ko lahko

fantje izbirajo tudi med športi na prostem. Ples, telovadnica, košarka in nogomet bi morali

predstavljati možnosti za oba spola. Dekleta so sposobna biti odlična v katerem koli športu in prav

je, da se jih k temu tudi spodbuja. Prav tako velja za fante, da se jih spodbuja npr. k plesu,

gimnastiki ipd.


učenje: Zgodovinsko ozadje boja za pravice žensk, javno mnenje o enakosti spolov, razumevanje pojmov

strpnosti, manipulacije, cenzure, propagande in predsodkov.



medpredmetno

poučevanje

Predmeti, ki so povezani s tem učnim načrtom, so etika, filozofija, zgodovina, športna vzgoja,

slovenščina, biologija, geografija, verstva itd. Pri medpredmetnem povezovanju je ključno

spodbujati sodelovanje med dijaki z namenom, da bi prepoznali bogastvo raznolikosti in

pomembnost enakosti med spoloma. Pomembno je tudi, da se dijaki zavedajo, da lahko človek

osebnostno raste v odnosu z drugim in drugačnim. Dijaki se učijo prepoznati, kakšno vedenje bo

gradilo in kakšno vedenje bo oviralo rast skupnosti.

Ključne vsebine in pojmi

povezani z modulom: Dijaki se naučijo razlik med spoloma in odlik vsakega spola, kako jih ovrednotimo, cenimo in

sprejmemo.

Otroci že zelo zgodaj začnejo sprejemati etične in moralne okvire, ki temeljijo na enakosti vsakega

posameznika, ne glede na etično, rasno, spolno, starostno ali versko pripadnost. Učitelji imajo zato

veliko odgovornost, da skrbno načrtujejo svoje poučevanje po različnih didaktičnih načelih:

abstrakcija, gibanje in razvoj, sistematičnost in proceduralnost, diferenciacija in integracija,

prisvajanje in prizadevanje, individualizacija in socializacija ter racionalizacija in ekonomija.


51

Modul je primeren tudi za poučevanje najmlajših učencev ali celo otrok v vrtcih, namreč neenakost

oz. vedenje otrok, ki nakazujejo na to, lahko opazimo pri otrocih že zelo zgodaj. Zato je

pomembno, da spodbujamo enakost z izobraževanjem in morda tudi na nekaterih območjih, kjer

je zaslediti določeno konservativnost, da se ustanovijo ženski klubi ali pa vključi v klube in društva

enako število moških in žensk ipd.


(i) Kratek opis

najučinkovitejših metod

ali načinov učenja:

Metode: sokratski dialog, razprava, razprava Ribnik, fokusna skupina.

V organizaciji naj imajo dekleta in fantje številčno približno enako in enakovredno razdeljene

zadolžitve.


ocenjevanja dijakov


Neformalne in individualne ocenjevalne metode:

• beleženje opažanj,

• ocenjevalne lestvice za vedenje,

• zapisi oz. opisi ter analiza posebnih ali izrednih dogodkov v okviru ponavljajočih se dejavnosti,

• samorefleksija,

• športni dnevnik,

• preverjanje v okviru razprave.

(iii) Literatura in viri: 1. Ellen J. Staurowsky, Nancy Hogshead-Makar, Mary Jo Kane, Emily Wughalter, Athena

Yiamouyiannis and Phyllis K. Lerner., Gender equity in physical education and atletics.

2. Croatian Ministry of Science, Education and Sports., Law on Sports,2015

3. International Olympic Committee., Olympic Charter

4. European Commission, The White Book on Sport., Brussels, 2007

5. Second Vatican Council: Documents

6. United Nations, Division for the Advancement of Women Department of Economic and Social

Affairs, Women, gender equality and sport

7. Clotilde Talleu: Gender Equality in Sports, 2011, Council of Europe

8. European Institute for Gender Equality: Gender Equality in Sport

9. European Commission., (2014) Gender Equality in Sport: Proposed Strategic Measure 2014-2020.


52

Delovni listi za športne dejavnosti za enakost med spoloma v športu DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1

Področje/tema Enakost med spoloma

Naslov: Fasfal – Ekipna igra badmintona brez mreže

Glavni cilj: Dijaki in dijakinje ozavestijo pomembnost prisotnosti obeh spolov pri igri in družbeni složnosti.

Učni izidi: Dijaki in dijakinje se bodo naučili, da razlika med spoloma ni ovira pri dosegu zmage. Prepoznali bodo, da

je sodelovanje in ekipno delo ključno za zmago.


Materiali in

pripomočki:

Igrišče, 8 loparjev, žogica, pripomočki za označitev igralnih površin, štoparica.

Velikost

skupine:

Dve ekipi: v vsaki ekipi sta po dva fanta in dve dekleti. Skupno igra 8 igralcev.

Opis dejavnosti

korak za

korakom:

Priprava:

Razdelite igrišče na dve polovici in nato vsako polovico razdelite na tri (točkovalna) območja, ki so vredna

1, 3 in 5 točk. Polje na sredini je vredno najmanj, polje zadaj največ. Polja so široka približno 2 metra, kot

je prikazano na spodnji sliki.

Razdelite ekipi po dva fanta in dve dekleti v vsako.

Ob strani obeh polij stoji sodnik ali oseba, ki ne igra, stoji na robu igrišča, pobira, meče žogico in šteje oz.

zapisuje točke. Ekipa dobi točke tako, da merijo na tri točkovalna območja druge ekipe. Ko žogica pade na

določeno točkovalno območje, dobi ta ekipa ali 5, 3 ali 1 točko.

Igra:

Ekipi stojita porazdeljeni vsaka na svoji strani. Igra se začne tako, da sodnik naključno z žrebom določi

ekipo, ki bo začela. Začne igralec, ki stoji v zadnjem delu polja (območje 5ih točk) in udari žogico enemu

izmed svojih soigralcev. Žogico morajo odbiti najmanj 3krat in največ 5krat, potem morajo streljati na

sosednja, tj nasprotnikova točkovna polja. Nasprtona ekipa se na začetku razporedi po svojem polju in se z

nogami medtem ne sme premikati (lahko se odločijo, da bodo branili vso polje ali pa dali poudarek na del,

ki prinaša nasprotnikom največ točk). Če jim uspe z žogico zadeti eno izmed točkovnih polij, se igralci v

ekipi, ki so dobili točko/e, premaknejo v smeri urinega kazalca za eno mesto in ponovno začnejo z igro. Če

žogica pade izven polij ali pa žogico nasprotna ekipa obdrži v zraku ali pa zadane točkovna območja prve

ekipe, dobi žogico nasprotna ekipa. Po 10ih minutah se igra ustavi. Ekipa z več točkami je zmagala. Če

želite obrnite igralni polji. Po 5ih minutah nadaljujte z igro. Po 10ih minutah se igra ustavi. Določite

zmagovalca in kratko do 10 minut razpravljate o poteku igre.

Refleksija:


53

Igra ponazarja enakost med spoloma. Dijake in dijakinje vprašajte o njihovih vtisih o igri in o tem, kaj v tej

igri predstavlja enakost med spoloma.

Druge možnosti: Spremenite število igralcev (manj ali več).

Igrate lahko fantje proti dekletom, ali tudi mešano.

Opombe:


54

DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #2

Področje/tema Enakost med spoloma

Naslov: Ultimativni frizbi

Glavni cilj: Dijaki bodo zanli prepoznati, da so lahko stereotipi in predsodki ovira za učinkovito sodelovanje

med moškimi in ženskami.

Učni izidi: Prepoznati prednosti svoje ekipe. Znati pokazati spoštovanje do svojih igralcev in igralcev

nasprotne ekipe.


Materiali in

pripomočki:

Igrišče, frizbi, pripomočki za označitev igralnih površin.

Velikost skupine: Dve ekipi po 7 igralcev (4 ženske, 3 moški oz. mešano), skupno je 14 igralcev.

Opis dejavnosti

korak za korakom:

1. Dijake razdelimo v dve ekipi z enakim številom deklet in po 7 igralcev.

2. Na kratko jim povemo pravila:

Igra se začne tako, da sta obe ekipi postavljeni na zunanji končni črti zadnje cone (end line na

sliki zgoraj).

Sodnik naključno z žrebom določi ekipo, ki bo začela, ter jim preda frizbi, da si ga lahko med

seboj podajajo, nasprotna ekipa pa ga poskuša prestreči.

Točka je dosežena, ko ena ekipa ulovi frizbi v končni coni (end zone) oz. za golovo črto

nasprotne ekipe.

Frizbi si lahko igralci med seboj podajajo, ne smejo pa z njim teči; tečejo lahko le igralci brez

frizbija.

Frizbi se lahko podaja soigralcem naprej, lahko pa tudi nazaj v obrambo.


55

Nasprotni igralci lahko frizbi ujamejo med letom oz. ga prevzamejo, če nasprotni ekipi pade

na tla.

Če frizbi poleti oz. pristane izven igralnega območja, dobi frizbi nasprotna ekipa.

3. Ni posebnih pravil glede prekrškov. Igralci so sami odgovorni za dogovor, če pride do kršitve

pravil. Npr. če bi nekdo spulil frizbi iz rok soigralca ali ga udaril po roki. V tem primeru lahko frizbi

vrnejo na točko pred tem prekrškom, torej na točkov igri, ki ni sporna.

4. Igra je v celoti odvisna od odgovornosti vsakega igralca oz. igralke ter od ekipnega duha.

Refleksija:

Igra prinaša pozitiven odnos do podobe telesa pri mladostnikih. Prav tako vzpostavlja večjo željo

po udeležbi v organiziranih športnih dogodkih in tudi prevzemanje pomembnejših vlog v le teh;

večja želja za samorazvoj tudi izven igrišč in tudi kasneje v odrasli dobi kot npr. v telovadba v fitnes

centrih ipd.

Druge možnosti: Literatura:

https://leaderonomics.com/personal/ultimate-frisbee-in-the-spirit-of-the-game-and-leadership

https://en.wikipedia.org/wiki/Ultimate_(sport)

Opombe:


56

Modul 4 – Rasizem v športu

Naslov modula: Rasizem v športu

Cilji: V tem modulu dijaki in dijakinje prepoznavajo in raziskujejo družbena, ekonomska, kulturna

in politična ozadja, ki spodbujajo rasizem v športu ter načine, kako se proti rasizmu boriti. V

modulu so obravnavana različna vprašanja na podlagi izkušenj športnikov, trenerjev, osebja,

navijačev oz. gledalcev in drugih.

Cilji modula so dijakom predstaviti pojem rasizma, kakšne posledice vidimo v športu zaradi

rasizma in ozaveščati dijake o oblikah rasne diskriminacije. Cilj modula je obravnavanje športa

kot pozitivnega simbola ali stične točke družbenega sprejemanja, večetničnih moštev, ki

predstavljajo en narod, eno moštvo ali tekmujejo za skupni cilj.

Drugi cilji vključujejo ozaveščanje dijakov o težavah, povezanih z rasno diskriminacijo,

razumevanje in sprejemanje raznolikosti (da se je ni treba bati različnih od njih). Opogumiti

dijake, da iz poslušalcev postanejo spraševalci in ljudje premišljenih dejanj.

Vzpostaviti interdisciplinarno povezovanje med šolskimi predmeti, ki obravnavajo vidike

razisma.


izzivi:


izidov:

Učni izid 1: Ozavestiti dijake o različnih oblikah rasizma v športu

Ob koncu modula bodo dijaki znali:

• opredeliti pojem rasizma in prepoznati različne oblike rasizma ter jih predstaviti na podlagi

primerov v športu,

• prepoznati morebitne svoje lastne vzorce in vedenja, ki so povezani z rasizmom ali

nestrpnostjo do drugačnih.

Da bi spodbudili radovednost dijakov o rasizmu, lahko z njimi na začetku ure poslušamo

različne pesmi glasbenikov, kot je npr. pesem Petera Gabriela "Biko" itd., ali pa si ogledamo

videoposnetke športnih prvakov, ki so bili ikone v boju proti rasizmu in so globoko vplivali na

ljudi, npr. Michael Jordan (boril se je proti rasizmu) in Jesse Owens (zgodba olimpijskih iger

1936 v Berlinu). Pomembni so tudi videoposnetki in preučevanje nekaterih primerov

nogometnih tekem, kjer lahko zasledimo različne oblike nasilnega rasizma npr. proti črncem,

rasizem s političnim ozadjem, rasizem v državi npr. med severom in jugom države, rasizem

oz. nestrpnost na podlagi verskih razlik (te oblike rasističnega vedenja lahko izražajo

tekmovalci, gledalci, organizatorji tekmovanja ali pa so rasistična celo pravila same igre).


57

Dijake nato lahko spodbudimo, da tudi sami naštejejo različne oblike rasizma in dodajo tudi

svoje idejeter primere. Nato o tem razpravljajte.

Vse te oblike rasizma se kažejo tudi na stadionih in na športnih tekmovanjih, s čimer se

povezuje tudi fenomen ekstremne ksenofobije, ki na stadionih promovira svojo ideologijo z

razkazovanjem svastik in keltskih križev, opičjega oglašanja, metanja banan na igrišče itd.

Šport je po svojem bistvu pošteno (fairplay) in igrivo tekmovanje, v katerem zmaga najboljši,

zato bi bilo potrebno samo tekmovanje oz. sodelovanje v njem razumeti kot osebno

napredovanje, bodisi da gre za individualni šport (atletika itd.) ali pa za moštvene igre oz.

športe. Maščevanje nasprotniku z zmago, vzvišenost in superiornost zmagovalcev in podobna

negativna vedenja spodbujajo ljudi k nasilju, sovraštvu, uporom, kar pa šport ni in ne želi

spodbujati. Pri športu ne gre za izpostavljanje spola ali rase, marveč gre za osvajanje določene

veščine, kar predstavlja enako izhodišče vseh tekmovalcem, ki se preko le-te izrazijo in se

(različno uspešno) izkažejo v tekmovanju. Šport je vato vključujoč, krepi spoštovanje in

solidarnost med vsemi tekmovalci, sodniki in gledalci.

Da bi pri dijakih uspešno ozaveščali zavedanje, kako pomembno se je boriti proti rasni

diskriminaciji, je ključno, da vključite v razprave ali dejavnosti lastne izkušnje dijakov. Tako

bodo lahko svoje (športne) vrednote prenesli iz učilnice v širše odnose v šoli in družbeno

življenje izven le-te.

Dijake tudi prosite, da naredijo raziskave o rasizmu in njegovih oblikah ter nato predstavijo

rezultate svojih raziskav. Skupaj lahko potem ustvarite plakate z možnimi strategijami, ki bi

rasizem preprečevale. Plakate, če želite, lahko obesite ali na hodnike šole, ali v učilnico, da bi

tako ozaveščali tudi druge dijake in učitelje na šoli.

Namen je, da skupaj odkrijejo še druge možne oblike rasizma ter nastrpnosti in kje vse se še

pojavlja, npr. v glasbi. Znali bodo tudi prepoznati dosežke pomembnih borcev proti rasizmu

(Nelson Mandela, Martin Luther King idr.) oz. voditelje giban za državljanskih pravic, ki so

simboli boja proti rasizmu. Da znajo prepoznati v svojem vsakodnevnem življenju morebitne

oblike rasizma ali nastrpnosti do drugačnih in se na to znajo kritično odzvati.

Učni izid 2: Kako preseči rasizem

Ob koncu modula bodo dijaki:

• znali pojasniti posledice predsodkov in diskriminacije,

• prepoznali, katero vedenje ni dobro in kako se s tem soočiti,

• razumeli pomembnost in vrednost raznolikosti kot vira za osebno rast in širitev obzorij.


58

Na začetku dejavnosti dijake razdelite v več skupin. Nato vsem skupinam naključno razdelite

dve nasprotujoči si stališči na temo rasizma. Predlog: eno stališče lahko predstavlja odlomek

Abrama Lincolna, v katerem nasprotuje suženjstvu, drugo stališče pa je besedilo T. W. Hoita,

ki govori v podporo superiornosti bele rase. Dijake nato povabite k razmisleku o vsebini

besedila, ki so ga dobili, in da zapišejo ključne točke ter argumente, ki podpirajo le-te. Ko

zaključijo, skupine predstavijo besedila in svoje argumente, nato sledi razprava o tem, kaj o

teh stališčih mislijo oni.

V drugem delu povabite dijake, da se razdelijo po skupinah glede na njihovo narodno

pripadnost, tradicijo, kulturo, kraj, ipd. Vsaka skupina naj razišče, katere so tradicionalne

(športne) igre ali pa tudi, katere igre so se igrali kot otroci. Nato poizkusijo te igre prirediti ali

spremeniti v novo igro, tako da jim spremenijo pravila. Nato igre predstavijo tako, da se jih vsi

skupaj igrajo in jih preizkusijo. Igre lahko med seboj tudi primerjajo in združujejo. Morda

poiščejo tudi pravila, ki so skupna vsem igram. Če želijo lahko na koncu vse skupine izberejo

eno igro, ki predstavlja vse, celotno skupino oz. razred. Namen te dejavnosti je, da pri dijakih

spodbudimo kreativnost s pomočjo etične vzgoje. Dijaki imajo vedno možnost, da svoje igre

izboljšujejo ali spreminjajo. Novo igro lahko igra vsa šola.


učenje: Dodatni učni izidi. Dijaki bodo:

• razumeli, znali argumentirati, analizirati, se znati odzivati in povezovati različnost, ki

prihaja iz različnih kulturnih, etničnih ozadij, demografskih okolij itd.,

• ustvarjati pozitivna sporočila in prepoznati pozitivno vrednost človekovih pravic,

• ozaveščali lastne pretekle izkušnje,

• se kritično izražali,

• primerjali in soočali z različnimi stališči,

• vključevati interdisciplinarnost v svoje aktivnosti npr.: pisanje različnih tekstov na

različne načine (z argumenti, refleksija, v obliki pesmi ipd.),

• izkusili, kakšni naj bi bili državljani sveta: so zavedni, samostojni, odgovorni in

kritični, se znajo prilagajati in živeti v sozvočju z drugimi, spoštujejo ljudi, naravo in

pravila, v dobro sebe in celotne skupnosti. So državljani, ki se s stalnim razvojem

pravičnih, odgovornih, strpnih in močnih osebnosti borijo proti kakršni koli, bolj ali

manj subtilni obliki rasizma, ki temelji na predsodkih, ki diskriminira tiste, ki so

»drugačni« in preprečuje, da bi se le-ti počutili del skupnosti in v celoti realizirali

njihove osebne in državljanske potrebe.


59



medpredmetno

poučevanje

Temo rasizma (v športu) je mogoče obravnavati z medpredmetnim pristopom, kjer preko

različnih predmetov medsebojno povezujemo, analiziramo, razumemo izbrano temo. Npr. s

pomočjo prebiranja različnih členov Deklaracije o človekovih pravicah, ki zadevajo temeljne

svoboščine, strokovnih komentarjev in pripovednih besedil, povezanih s športom in

najrazličnejšimi izkušnjami (življenjske zgodbe, marginalizacija, izkoriščanje otrok, rasni

predsodki), skozi zgodovino in iz drugih področij.

Kompetence, ki so potrebne za premagovanje rasizma, so povezane z in so del aktivnega

državljanstva, kot je tudi npr. potreba po zaščiti človekovih pravic in prevzemanje pomembnih

in družbeno priznanih nalog kot del osebne rasti in prostovoljstva, npr. do starejših, invalidov,

bolnih, potrebnih pomoči na splošno. Učitelji lahko s poznavanjem pravic in dolžnosti

državljana spodbujajo tudi zavedanje, da lahko le z dostojanstvenim obnašanjem oz. ravnanjem

do drugih vsakdo pridobi spoštovanje do sebe.

Dijaki imajo tako možnost, da se naučijo razmišljati o svojem vedenju, se naučijo opazovati

svet iz različnih perspektiv in tako upoštevajo ter spoštujejo poglede drugih, ko se lotevajo

vprašanja rasizma.

Učni proces pa mora biti odziven tudi na individualne potrebe dijakov, na njihov osebni razvoj,

na potrebo po opolnomočenju dijakov, ki so pred velikimi izzivi, s katerimi se soočajo v

današnjem času (globalizacija ipd.), ter na potrebe po okrepiti znanja o evropski identiteti z

vidika odpiranja k drugemu, medsebojnega spoštovanja ipd.

Takšen učni proces je namenjen tudi spodbujanju razvijanja družbenih in državljanskih

kompetenc, celostnemu spoštovanju človekovih pravic, kjer je enakost osnova za demokracijo,

zavedanju in razumevanju razlik med sistemi vrednot različnih verskih ali etničnih skupin, ki

je osnova za dobre odnose. To pomeni, da se dijaki zavedajo pomena pripadnosti kraju, v

katerem živijo, lastni državi, Evropski uniji in Evropi na splošno, in tudi svetu ter pripravljenost

sodelovati v demokratičnem procesu. Izkazujejo tudi odgovornost ter razumevanje in

spoštovanje demokratičnih načel; konstruktivno se udeležujejo in vključujejo v družbene

dejavnosti ter tako podpirajo družbeno raznolikost, kohezijo in trajnostni razvoj ter spoštovanje

vrednot in zasebnosti drugih.

Medpredmetno učenje lahko pozitivno spremeni učni proces: »Zgodita se dve stvari. Prvič,

mlade spodbudimo, da v svoje miselne sheme vključijo učne izkušnje, da bi tako razširili in

poglobili svoje razumevanje sebe in svojega sveta. Drugič, ukvarjajo se z iskanjem,

pridobivanjem in uporabo znanja na organski, torej ne na umeten način.« (Beane, 1995)

Ključne vsebine in

pojmi povezani z

modulom:

• Slovenščina/tuji jeziki: resnične zgodbe iz zgodovine športa/rasistični predsodki in

odzivi nanje.

• Ekonomija in pravo: pravice otrok, žensk, starejših, invalidov itd.


60

• Zgodovina: različne oblike rasizma preko zgodovine, sodobno suženjstvo itd.

• Državljanska vzgoja: temeljna načela Splošne deklaracije o človekovih pravicah.

• Državljanska vzgoja: določanje vloge aktivnih državljanov v demokratičnem življenju

v okviru države, nevladnih organizacij, Organizacije združenih narodov.

• Športna vzgoja: oblike rasizma v športu, kampanje UEFA-e proti rasizmu, ukrepi proti

rasizmu itd.

• Vsi predmeti: zgodbe o izkoriščanju otrok, marginalizaciji, rasnih predsodkih in

razmišljanje o njih.

• Vsi predmeti: uporaba znanih primerov in modelov varovanja in obrambe človekovih

pravic, nevladne organizacije, Organizacija združenih narodov itd.


(i) Kratek opis

najučinkovitejših

metod ali načinov

učenja:

• igra vlog

• aktivno učenje

• razprava v skupinah

• učenje preko delovanja

• sodelovanje

• vzajemno učenje


ocenjevanja dijakov


• samorefleksija

• vzorčenje in analiza dogodkov

• preverjanje znanja v obliki razprave

• zapisi oz. opisi ter analiza posebnih ali izrednih dogodkov v okviru ponavljajočih se

dejavnosti,

• pisanje dnevnika

(iii) Literatura in viri: Knjige/članki:

• Beane, J. A. (Ed.). (1995). Toward a coherent curriculum. Alexandria: ASCD.

Videi/spletne povezave:

• https://en.wikipedia.org/wiki/Racism

• https://www.researchgate.net/publication/242153190_Sport_ethics_and_philosophy_

context_history_prospects

• http://www.pned.pt/media/31476/Ethics-in-Sport-Guidelines-for-Coaches.pdf


61

• http://isca-

web.org/files/CoE%20documents/Sport%20Code%20of%20Ethics%20by%20Counc

il%20of%20Europe.pdf

• http://portal.unesco.org/education/en/ev.php-

URL_ID=2223&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html

• https://ethics.org.au/why-were-here/what-is-ethics/

• http://www.timetoast.com/timelines/football-racism-row-how-it-unfolded


62

Delovni listi za športne dejavnosti proti rasizmu v športu DELOVNI LIST ZA ŠPORTNO DEJAVNOST #1

Področje/tema Rasizem v športu

Naslov: Jaz sem

Glavni cilji: Glavni cilji dejavnosti so spodbuditi timsko delo, premagati pristranskosti in morebitna rasistična

stališča. Dijaki se med seboj spoznajo, sodelujejo in se naučijo spoštljivega sodelovanja.

Učni izidi: Dijaki se naučijo biti bolj odprti za spoznavanje drugih, biti bolj dostopni za sprejemanje drugačnih

mnenj ne glede na raso ali katero koli drugo značilnost osebe, ki bi jo morda imela.

Čas/trajanje: 30 do 45 minut

Materiali in

pripomočki:

Prostor, kjer se lahko dijaki prosto gibljejo (hodijo in tečejo), zunaj ali v telovadnici. Piščalka, kreda

ali pisalo, s katerim lahko rišemo po tleh, manjši listi.

Velikost skupine: Od 15 do 40.

Opis dejavnosti

korak za

korakom:

Dejavnost začnete z uvodno igro. Dijaki se prosto sprehajajo po prostoru. Ko učitelj zapiska, se ustavijo

in se obrnejo k najbližji osebi. Če se med seboj še ne poznata/jo, si povedo imena in si podelijo

komplimente npr. »Imaš super frizuro«. Ko ponovno zaslišijo piščalko, se zopet začnejo gibati po

prostoru. Ko učitelj zapiska, se zopet ustavijo ter se pogovorijo z drugo osebo. To ponovite 4 do 6 krat.

V drugem koraku povabite dijake, da se postavijo v krog (na tla lahko narišete krog, na katerega se

postavijo tako, da se gledajo v oči). Vsak si izbere en kompliment, ki jo je slišal v prejšnji igri. To so

zdaj njihova imena. Povabite jih, da se predstavijo. Drugi pa si morajo to zapomniti. Naključno izberite

prvega dijaka, ki bo stopil v sredino kroga. Dijak na sredini na glas pove dve imeni/komplimenta.

Osebi, ki imata ta dva komplimenta, začneta teči okoli kroga. Prva oseba teče v smeri urinega kazalca,

druga v nasprotni smeri urinega kazalca. Oseba, ki pride prej nazaj na svoje mesto, je rešena, oseba, ki

pride druga, pa zamenja osebo na sredini kroga. Vaja se ponovi z novimi klici imen/komplimentov.

Igro se lahko igrate toliko časa, kolikor dolgo se bodo pri njen dijaki in dijakinje zabavali.

Ko zaključite z igro, se lahko usedete v krog in izvedete kratko razpravo. Lahko sledite naslednjim

predlaganim vprašanjem. Kako si se počutil/a, ko si prejel/a kompliment? Kako si se počutil/a, ko si

poda(r)jal/a kompliment drugemu? Kaj ti je bilo težje? Ali si lahko sprejel/a vse komplimente enako?

Ko je bil poklican/a tvoj kompliment/ime si se takoj odzval/a, ali je trajalo nekaj časa? Kaj mislite,

kako je, če se poistovetimo z rasnim predsodkom? Kako bi se počutili, če bi vas drugi prepoznali le po

negativnih stvareh?

Druge možnosti: Igro lahko igrate tudi na naslednji način. Pred igro neopazno pokličite večino skupine k sebi (skupina

A) in ji naročite, da so pravila zdaj drugačna in da morajo ves čas klicati skupino le dijakov (skupina

B), ki je niste poklicali zraven. Nato se zberete za igro klicanja in teka okoli kroga (opis zgoraj). Ko

sta obe ekipi zopet skupaj, poveste nova pravila in sicer, da vi določate dijaka, ki bo na sredini

(pokličete dijaka iz skupina A), in da zdaj tako prvi, ki priteče nazaj na svoje mesto in tudi drugi, oba


63

ostajata v krogu. Razlika med prvim in drugim je v tem, da drugi dobi v roko list paprija, in to vsakič,

ko izgubi. Papirje morajo držati v rokah ves čas igre, tudi med tekom. Tako bo ves čas tekla ena in ista

skupina in ne bodo točno vedeli, zakaj.

Po zaključku igre razkrite skrito pravilo vse dijakom. To je tudi priložnost, da kratko razložite, kako

rasizem deluje in kako so lahko predsodki povezani z določeno skupino. Vprašajte jih, kdo je

pravzaprav v prednosti?

Opombe:


64

TRETJI DEL: vodila za vključitev etike športa v

učne načrte


65

VODILA ZA VKLJUČITEV ETIKE ŠPORTA V UČNE NAČRTE

Izhodišča Ta del vsebuje predloge, kako razviti vsakokratni delovni oz. izvedbeni učni načrt za predmet (ali več

predmetov), ki ga poučujete, in kako vanj vključiti teme o etiki športa. Glavne vsebine, kot tudi

celotni učni rezultati, ki jih je mogoče vključiti, so že predstavljeni v 2. delu, to je v štirih modulih

zgoraj. Ta razdelek vam bo tako ponuja le nekaj nasvetov, kako povezovati etiko športa pri vašem

poučevanju in kako načrtovati, organizirati, izvajati in ovrednotiti učni proces.

Izvedbeni učni načrt se od kurikuluma razlikuje po tem, da predstavlja operativni in konkreten načrt

izvajanja učnih dejavnosti, da se doseže splošne učni cilje, zato se v njegovem okviru tudi upoštevajo

posebnosti položaja dijakov in konteksta v vaši državi ali regiji, razpoložljive viri in, kar je

najpomembneje, motivacija, želje, ideje in etos samih dijakov. S tem dodatnim korakom bo imel

učitelj med samim kurikulumom in izvajanjem učnega procesa na voljo fleksibilnost in nadzor nad

učnim načrtom v dinamičnem in hitro spreminjajočem se globalnem okolju ter se tako lahko lažje

odzvel na potrebe svojih učencev. Ob tem se krepi tudi učiteljeva samostojnost in samozavest, ki sta

potrebni in nujni za hiter odziv na potrebe dijakov. To se izrazi tudi pri etiki športa, kjer so aktualni

dogodki (npr. posebna vprašljiva ali problematična odločitev sodnika na nogometni tekmi ali

odločitev mednarodnih športnih odborov o določenih primerih) najboljše vstopne točke za potreben

premislek o etiki športa. V proces razvoja učnega načrta se lahko vključi tudi dijake in druge

zainteresirane (npr. lokalne športne klube, starše itd.).

Razvoj ali prenova izvedbenega učnega načrta je postopek, ki je osredotočen na dijake, kar pomeni,

da si je najprej potrebno dobro zastaviti in upoštevati katere učne dejavnosti in učne izkušnje želite

uresničiti kot del učnega procesa. Le-tega je potrebno podrobno in skrbno organizirati ter tudi

spremljati učne rezultate in jih ovrednotiti (pristop, ki temelji na povratnih dokazih). Dobro je

vključiti in uporabljati več različnih metodologij.

Ena osrednjih točk v okviru razvoja izvedbenega učnega načrta je, da se dijakom vnaprej sporoči in

predstavi vsebino, ki se bo obravnavala in predstavi tudi pristop, ki se bo uporabljal. Prenos vsebin

etične vzgoje na splošno in še posebej vsebin etike športa je včasih težak in posledično tudi

neučinkovit. Eden boljših pristopov je zato v tem primeru, da so dijaki neposredno izzvani s

problemom, torej ključnimi in perečimi vprašanji, ki se jih boste lotili skupaj. Ob pogledu nazaj lahko

v vsebinah štirih modulov in predlaganih dejavnosti najde priporočila, da se pogosto uporablja prav

ta pristop, to pomeni, da morajo biti dijaki aktivni udeleženci v učnem procesu, kjer sami (ali ob

vodenju učitelja) poiščejo zaključne ugotovitve o dimenzijah etika športa.


66

Pri načrtovanju izvedbenega učnega načrta je koristno, da ga vidimo kot medsebojno povezan proces

(slika 3.1.) In sledimo določenim ključnim korakom, ki bodo omogočili upoštevanje vseh vidikov

učnega procesa.3

Slika 3.1: Okvir za razvoj učnega načrta4

Ključni koraki Ključni koraki so naslednji.

Korak 1: Določitev namena in splošnega konteksta

Prvi korak je najobširnejši. Vključuje identifikacijo in oceno potreb dijakov in tudi drugih, ki so del

izobraževalne skupnosti. V tem koraku je potrebno razumeti potrebe vseh vključenih in zlasti njihovo

motivacijo za učenje. Kakšen bo splošni kontekst, je odvisno od identifikacije in upoštevanja učnih

slogov vaših dijakov, določitve razpoložljivega časa za določeno tematiko, upoštevanja možnih

zahtev ali prepovedi, ki jih določa uredba (državna, šolska), od časovnih omejitev (čas/ure predmeta),

fizičnih omejitev in omejitev v zvezi z drugimi potrebnimi viri itd. Glede na transdisciplinarnost etike

športa in priporočeni medpredmetni pristop je zato koristno upoštevati tudi ta vidik ter seči preko

enega samega predmeta. Razmislek o splošnem kontekstu vam bo pomagal, da bodo učne izkušnje

učinkovitejše, brez vrzeli in neskladij.

Korak 2: Določitev učnih ciljev in izidov

3 Cf. Kathleen Graves (2000) Designing Language Courses: A Guide for Teachers. Boston, MA: Heinle & Heinle 4 Graves 2000, str. 3.


67

Učni cilji in izidi se lahko zastavijo na več ravneh. Na najbolj splošni ravni so učni cilji, ki so

najverjetneje že določeni v samem učnem načrtu za določen predmet. Na srednji ravni je več izbire

pri določanju učnih ciljev in izidov. V štirih modulih etike športa predstavljajo to raven zastavljeni

učni izidi. Lahko pa se pri načrtovanju in izvajanju določene učne dejavnosti določi konkretne cilje

in izide glede na ravni Bloomove taksonomije (nekateri primeri takšnih učnih izidov so vključeni v

zgornje delovne liste o dejavnostih). Pri etiki športa se poskusite izogniti prevelikemu številu učnih

izidov, ki so na nižji stopnji Bloomove taksonomije učnih ciljev in vključite cilje na višjih oz. zgornjih

ravneh, ki vključujejo vidike analize, vrednotenja, ustvarjalnosti, uporabe itd. (glej sliko 3.2. spodaj).

To ne velja samo za učne cilje na splošno, temveč tudi za učne izide dejavnosti na drugih področjih

učenja, kjer bi si morali prizadevati za učinkovit sestav reflektivnega učenja in razširitvenega učenja

(glej sliko 3.3.) Na ta način bodo dijaki bolj odgovorni in samostojni v učenju ter bodo lahko

poglobljeno razmišljali in razumeli etične dimenzije, ki so vpete v šport.

Slika 3.2: Bloomova taksonomija5

5 Vir: TeachThought.


68

Slika 3.3: Bloomova taksonomija6

Korak 3: Izbira metodologije in učnih dejavnosti

Jedro tega koraka predstavlja izbira metodologij in učnih dejavnosti. Za to lahko uporabite

tradicionalni pristop ali uporabite strategijo obrnjene učilnice, kjer spodbujate dijake, da prevzamejo

glavno vlogo pri organizaciji in vključevanju učnih dejavnosti, ki se jim zdijo primerne. Na ta način

postane učni načrt še bolj prožen in ustreza potrebam ter interesom učencev. Poveča se tudi njihova

angažiranost. V zvezi z etiko športa so na primer dijaki tisti, ki prepoznajo etične izzive in težave, ki

se jim zdijo najbolj pereče ali pa izberejo šport, ki bi ga uporabili kot »igrišče« za razvoj in

preizkušanje lastnih pogledov in idej.

Korak 4: Načrtovanje evalvacije

V okviru razvoja učnega načrta je pomembno, da razmislimo tudi o načinih, kako bomo ocenjevali

oz. ovrednotili, ali so bili cilji in učni izidi doseženi. Ocenjuje se lahko tako dosežke dijakov kot tudi

učinkovitost učitelja pri vplivu na njihov širši življenjski kontekst. Za ocenjevanje dijakov se lahko

uporabi tudi medsebojno ocenjevanje in samoocenjevanje, zlasti za bolj kompleksne teme. Na ta

način bomo opolnomočili in opogumili dijake, da prevzamejo odgovornost za svoje učenje, hkrati pa

bodo razvili tudi spretnosti, kako drugim posredovati koristne povratne informacije. Tako bodo tudi

bolj motivirani za delo. Učitelj lahko seveda vedno doda tudi dodatne napotke in informacije, kadar

6 Vir: TeachThought.


69

je to potrebno. Na ta način imajo dijaki priložnost, da globlje razmislijo o svojih učnih izkušnjah in

bodo sami določili načine za izboljšave.

Pri razvoju izvedbenega učnega načrta, zlasti za področje etike športa, je smiselno, da sledite

nekaterim temeljnim etičnim vrednotam ali temeljnim naravnanostim, ki so ključne podlage za učni

proces. Le-te so namenjene temu, da dijake motivirajo in da jih ti uporabijo za usmerjanje lastnih

dejanj. Nekatere od teh vrednot so naslednje.

Udeleženost in partnerstvo: dijake obravnavamo kot partnerje, tako pri načrtovanju učnega

procesa kot tudi pri njegovem izvajanju. Sočasno se jih spodbuja k sprejemajočemu in

vključujočemu dialogu, svobodi izražanja in sodelovanju pri odločanju ter, da so pri tem

spoštljivi in upoštevajo različne poglede.

Človeškost, prijaznost in skrbnost: v učnem procesu se spoštuje dostojanstvo posameznika (ne

le tistih, ki so vključeni v postopek, ampak tudi tistih, ki so prikazani v primerih, se jih naslavlja

v razpravah ipd.) V razpravah se ohranja konstruktivna in odprta komunikacija, reševanje sporov

poteka mirno, izkazuje se empatija, sočutje in odprtost. Udeleženci so vključujoči in cenijo

raznolikost ter občutek pripadnosti. Dijaki se počutijo varno in cenjeno. Ta vidik je še posebej

pomemben za etiko športa, saj se dotika spornih vprašanj ter lahko vzbuja močna čustva in

raznolike odzive.

Kreativnost in radovednost: pomembno je razvijati učne dejavnosti, ki so nazorne, z namenom

(smiselne dejavnosti) in relevantne, hkrati pa spodbujajo posameznikovo ustvarjalnost,

domišljijo, radovednost, navdušenje in raznolikost učnih izkušenj.

Strokovnost, odličnost in nenehno izboljševanje poučevanja in učenja: pomembna je tudi

vzpostavitev ustreznih praks za vzajemno in nenehno poklicno rast ter, da se pridobljeno znanje

in veščine prenese na dijake, hkrati pa se ob tem upošteva tudi njihove povratne informacije.

Dijake se spodbuja k nenehnemu razvijanju svojega znanja, talentov, krepitvi veščin itd.

Pozornost na telo: dijake spodbuditi k zavedanju pomembnosti vloge našega telesa za

kakovostno in zdravo življenje, vloga njegovega gibanja, izražanja, prenosa komuniciranja na

več načinov ter spodbujanja k uživanju v telesni vadbi oz. dejavnosti, tako posamezno kot v

skupini. Prav tako je pomembno medsebojno povezovanje telesnih oz. fizičnih, čustvenih in

duhovnih vidikov posameznika v celoto in spodbujanje ustrezne samopodobe.

Pomen etičnega delovanja: končni cilj učnih dejavnosti hkrati presega, združuje in povezuje

vse dejavnosti, saj se prenaša in odraža v etičnem delovanju dijakov in celotni šolski skupnosti.


70

VIRI IN LITERATURA Viri in literatura, ki je bila uporabljena pri pripravi dokumenta. Splošno • Treaty on European Union and the Treaty on the Functioning of the European Union: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:12012M/TXT&from=EN • Declaration on Promoting citizenship and the common values of freedom, tolerance and non-discrimination through education: http://prosvasimo.gr/docs/pdf/citizenship-education-declaration_en.pdf • Council Recommendation of 22 May 2018 on promoting common values, inclusive education, and the European dimension of teaching: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32018H0607(01)&from=EN • Sports/Supporting Cooperation and Fair Play in Sports/Education and Training: https://ec.europa.eu/sport/policy/societal-role/education-training_en Slovenija • Izhodišča za pripravo izobraževalnih programov nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter programov srednjega strokovnega izobraževanja. 2016. URL: http://www.mizs.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_srednje_in_visje_solstvo_ter_izobrazevanje_odraslih/srednjesolsko_izobrazevanje/srednjesolski_izobrazevalni_programi/ • Učni načrt, Športna vzgoja, Gimnazija; Splošna, klasična, strokovna gimnazija. 2008. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. URL: http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/Gimnazije/UN_SPORTNA_VZGOJA_gimn.pdf • Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. 2011. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. URL: http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf • Uradni list Republike Slovenije. 2015. Št. 75. URL: https://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-2929 • Fakulteta za šport. URL: https://www.fsp.uni-lj.si/studij/ Hrvaška • National curriculum framework for pre-school education and general compulsory and secondary education, Ministry of Science, Education and Sports of the Republic of Croatia, 2011. Nemčija • Curriculum Baden-Wurttemberg, study Guidelines Sports Science Baden-Wurttemberg. Italija • Gazzetta Ufficiale della Repubblica Italiana. 2015. URL: http://www.paschinimarchi.it/legge-107-del-13-luglio-2015-riforma-della-scuola-con-note.pdf • URL: http://www.educazionefisicakr.it/ProgrammiEducazioneFisica/progr%20ed%20fisica%20sup.pdf • La Buona Scuola. 2017. URL: http://www.istruzione.it/allegati/2017/La_Buona_Scuola_Approfondimenti.pdf


71

KONČNE OPOMBE i Primeri dobre prakse etike v športu na Hrvaškem a) Nasilje Hrvaška Šolska športna zveza v sodelovanju z Ministrstvom za znanost, izobraževanje in šport ter Agencijo za izobraževanje in usposabljanje izvaja vrsto izobraževalnih ukrepov v boju proti nasilju v športu. To izvaja v okviru Akcijskega načrta za izvajanje izobraževalnih programov v boju proti nasilju v športu, tekmovanjih in zunaj njih. Glede na zgoraj navedeno sta bila organizirana dva sodelovanja s hrvaško smučarsko zvezo kot organizator smučarskega svetovnega pokala Audi Fis "Vip Snow Queen Trophy" in organizatorji teniškega turnirja PBZ Zagreb Indoors. Vsa sodelovanja so povezana s projektom "Ustavi nasilje na šolskih in športnih igriščih." Gradivo in publikacije so dostopne na povezavi: http://skolski-sport.hr/index.php/projekti/edukacijom-protiv-nasilja/ b) Nasilje, rasizem in diskriminacija Ministrstvo za znanost, izobraževanje in šport v sodelovanju z Agencijo za izobraževanje in usposabljanje in Hrvaško šolsko športno zvezo izvaja številne izobraževalne ukrepe v boju proti nasilju v športu, prilagojene različni starosti učencev. Uvajanje in izvajanje načrta se je začelo z uvedbo gradiva za učitelje v letu 2008, ki je osnova za nadaljnje uspešno izvajanje načrta in eden bistvenih pogojev za nadaljnje Uvajanje ukrepov načrta. V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve, Hrvaško nogometno zvezo, sociologijo in psihologom so potekala predavanja z učitelji (Zagreb, Dugopolje, Osijek, Požega, Reka, Rovinj) s predstavitvijo knjige Šport in nasilje v Evropi. Skupaj s to knjigo so bile prevedene tudi druge številne publikacije kot so Rasizem; Nogomet in internet; Kaj? Rasisti? Jaz?; in Vsi različni - vsi enaki. Zato je najboljša evropska praksa postala na voljo tudi na Hrvaškem. Te publikacije so prilagojene različni starosti učencev in se delijo po vzgojnih ustanovah. Gradivo in publikacije: https://www.azoo.hr/index.php?view=article&id=1625&naziv=akcijski-plan-za-provedbu-programa-mjera-edukacije-u-borbi-protiv-nasilja-u-portu-na-portskim-natjecanjima-i-izvan-njih Dejavnosti hrvaškega odbora za pošteno igro (fair play) (CFPC) - 2018 1.) Hrvaški odbor za pošteno igro je v sodelovanju s Centralnim državnim uradom za šport in Hrvaško šolsko zvezo za šport izvedel projekt širitve poštene igre in nenasilja v športu z objavo petih različnih slikovnih razglednic s sporočili poštene igre, namenjenih predvsem učencem, ki sodelujejo na športnih tekmovanjih. Razglednice lahko pošiljajo svojim prijateljem. Te razglednice služijo kot orodje za delo z otroki po (športnih) šolah in so tudi sestavni del Akcijskega načrta za uresničevanje izobraževalnih ukrepov v boju proti nasilju v športu, športnih tekmovanjih in zunaj njih. Natisnjenih je bilo 12.000 razglednic. 2.) The Sports Code of Conduct za šolske in predšolske otroke v sodelovanju s Centralnim državnim uradom za Sportand CFPC (Central State Office for Sportand CFPC). (The Sports Code of Conduct). (The Sports Code of Conduct za šolske otroke je zadolžen za pripravo karikatur in ustreznih sporočil za šolske otroke v dveh jezikih, medtem ko je Central State Office for Sportand CFPC za predšolske otroke, barva te karikature in se z otroki pogovarjajo o pošteni igri, strpnosti in drugi vidiki pozitivnega vedenja do drugih otrok. 3.) COC v posebnih otroških programih posebno pozornost posveča fairplayu. Pod geslom "Kar se naučite v otroštvu, nikoli ne pozabite". Hrvaški olimpijski komite od leta 2002 organizira državni projekt potrjevanja olimpijskih vrednot z najmlajšimi otroki " Olimpijski festival hrvaških vrtcev ". Od leta 2007 festival poteka pod geslom" tudi jaz bom olimpijec in vsako leto se zbere več kot 15.000 predšolskih otrok, ki nosijo majice z napisom FAIR PLAY (poštena igra). Vsak otrok, star 5 ali 6 let, ki obiskuje enega od hrvaških vrtcev, ima pravico do udeležbe na festivalu. 4.) Letošnje (World Football Championship) svetovno nogometno prvenstvo je kot najpomembnejše tekmovanje v javnost posredovalo veliko sporočil. CFPC je gesto japonskih navijačev in igralcev posredoval japonskemu veleposlaništvu v Zagreb in sicer v naslednjem sporočilu: „Z veseljem vas obveščamo, da so s strani Hrvaškega odbora za pošteno igro, japonski navijači in nogometaši razglašeni za največje promotorje poštene igre na svetu Nogometnega prvenstva v Rusiji. Gesta navijačev in igralcev s čiščenjem tribune in slačilnice v Rostov Areni, po tekmi z Belgijo, je 2. julija 2018, vsem svetu pokazala, da je šport lahko še lepši kakor v resnici se zavedamo ... " 5.) Športni program na televiziji in revija Olimp spodbujajo dejavnosti in sporočila o pošteni igri. 6.) Načrt CFPC za naslednje obdobje (2018/2019) vključuje širitev in razvoj dejavnosti za spodbujanje poštene igre, strpnosti in drugih športnih vrednot, ter sodelovanje z drugimi vladnimi in nevladnimi ustanovami, šolami, športniki, klubi, športnimi zvezami: - s promocijo poštene igre z različnimi programi aktivnosti v sodelovanju z nacionalnimi športnimi zvezami


72

- je predvideno sodelovanje s Centralnim državnim uradom za šport in Ministrstvom za znanost in izobraževanje pri nadaljnjih dejavnostih za spodbujanje poštene igre, strpnosti, razumevanja, medsebojnega spoštovanja in podobnih vrednot med otroki in mladino. - na športni televiziji promovirati pravično igro. - sodelovanje z uredništvom revije Olimp se bo nadaljevalo s posebnimi sporočili o pošteni igri. - vzpostavljanje mreže kontaktnih oseb, ki bodo uvajale dejavnosti poštene igre v različnih okrožjih. - s hrvaško olimpijsko akademijo načrtujejo sodelovanje na naslednjih področjih: vključitev poštene igre v izobraževalni program za trenerje in v druge vzgojne programe, izdelava diplome za dosežke poštene igre CFPC - v sodelovanju z Akademijo umetnosti.