PRAKTI ČNA UPORABA BONITETNEGA PORO ČILA ZA … · izvedel prakti čen prikaz uporabnosti obravnavane tematike. Poleg analize postopka vodoravne in navpi čne analize temeljnih

UNIVERZA V LJUBLJANI

EKONOMSKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PRAKTI ČNA UPORABA BONITETNEGA PORO ČILA ZA ANALIZIRANJE IZBRANIH DRUŽB

Ljubljana, oktober 2008 MATJAŽ BABI Č

IZJAVA

Študent MATJAŽ BABIČ izjavljam, da sem avtor tega diplomskega dela, ki sem ga napisal pod

mentorstvom doc. dr. SIMONA ČADEŽA, in da dovolim njegovo objavo na fakultetnih spletnih

straneh.

V Ljubljani, dne 15.10.2008 Podpis:______________________________

I

KAZALO

UVOD..................................................................................................................................................................... 1

1 BONITETA PODJETA ............................................................................................................................... 2

1.1 POMEN BONITETE PODJETJA .......................................................................................................... 4 1.2 PRESOJANJE BONITETE PODJETJA................................................................................................. 5

1.2.1 Metoda petih C-jev (angl. The Five C`s of Credit Analysis) ............................................................. 6 1.2.2 Metoda CAMPARI ............................................................................................................................ 6 1.2.3 Coleshawova metoda presojanja bonitete podjetja........................................................................... 7 1.2.4 Finančna analiza na podlagi računovodskih podatkov..................................................................... 7

1.3 BONITETNO POROČILO..................................................................................................................... 8 1.3.1 Sestavine dobrega bonitetnega poročila ........................................................................................... 8 1.3.2 Prednosti in slabosti bonitetnih ocen ................................................................................................ 9

2 FINANČNA ANALIZA PODJETA.......................................................................................................... 10

2.1 TEMELJNI RAČUNOVODSKI IZKAZI PODJETJA........................................................................ 10 2.2. ANALIZA TEMELJNIH RAČUNOVODSKIH IZKAZOV............................................................... 11

2.2.1 Vodoravna analiza .......................................................................................................................... 11 2.2.2 Navpična analiza............................................................................................................................. 12

2.3 KAZALNIKI USPEŠNOSTI PODJETJA ........................................................................................... 13 2.4 OPREDELITEV IZBRANIH KAZALNIKOV ZA ANALIZO PODJETIJ......................................... 14

2.4.1 Opredelitev ter izračun finančne ocene........................................................................................... 15 2.4.1.1 Ocena likvidnosti.................................................................................................................................... 15 2.4.1.2 Ocena uspešnosti .................................................................................................................................... 16

2.4.2 Opredelitev ter izračun dinamične ocene........................................................................................ 17

3 PRAKTI ČNA UPORABA ZA ANALIZIRANJE IZBRANIH DRUŽB .......... ..................................... 18

3.1 PREDSTAVITEV PANOGE .............................................................................................................. 18 3.2 PREDSTAVITEV DRUŽBE AGIP SLOVENIJA .............................................................................. 19

3.2.1 Analiza temeljnih računovodskih podatkov podjetja....................................................................... 19 3.2.2 Finančna ocena podjetja................................................................................................................. 22

3.2.2.1 Ocena likvidnosti podjetja...................................................................................................................... 22 3.2.2.2 Ocena uspešnosti podjetja ...................................................................................................................... 23

3.2.3 Dinamična ocena podjetja .............................................................................................................. 24 3.2.4 Analiza nefinančnih podatkov podjetja ........................................................................................... 24 3.2.5 Bonitetno mnenje............................................................................................................................. 26

3.3 PREDSTAVITEV DRUŽBE OMV SLOVENIJA .............................................................................. 26 3.3.1. Analiza temeljnih računovodskih podatkov podjetja .................................................................. 27 3.3.2 Finančna ocena podjetja................................................................................................................. 30

3.3.2.1 Ocena likvidnosti podjetja...................................................................................................................... 30 3.3.2.2 Ocena uspešnosti podjetja ...................................................................................................................... 31

3.3.3 Dinamična ocena podjetja .............................................................................................................. 32 3.3.4 Analiza nefinančnih podatkov podjetja ........................................................................................... 33 3.3.5 Bonitetno mnenje............................................................................................................................. 34

3.4 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI IZBRANIH DRUŽB.......................................................................... 34

SKLEP ................................................................................................................................................................. 35

LITERATURA IN VIRI..................................................................................................................................... 37

II

KAZALO SLIK Slika 1: Primerjalni prikaz med tradicionalnim ter sodobnim pojmovanjem bonitete podjetja.............................. 3 Slika 2: Vloge sodobne bonitete podjetja................................................................................................................ 5 Slika 3: Du Pointov sistem povezanih kazalnikov................................................................................................. 14 Slika 4: Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička podjetja Agip Slovenija v obdobju 2003-2007............... 20 Slika 5: Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička podjetja OMV Slovenija v obdobju 2003-2007*............ 27

KAZALO TABEL Tabela 1: Vodoravna analiza IPI podjetja OMV Slovenija, d.o.o. (delna)........................................................... 12 Tabela 2: Navpična analiza IPI podjetja Agip Slovenija, d.o.o. (delna) .............................................................. 12 Tabela 3: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene likvidnosti podjetja Agip Slovenija v obdobju 2006/2007............................................................................................................................ 22 Tabela 4: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene uspešnosti podjetja Agip Slovenija v obdobju 2006/2007............................................................................................................................. 23 Tabela 5: Dinamična ocena družbe Agip Slovenija.............................................................................................. 24 Tabela 6: IPI podjetja OMV Slovenija, ki je objavljen na spletnih portalih GVIN ter AJPES ............................. 28 Tabela 7: IPI podjetja OMV Slovenija, ki je objavljen v letnem poročilu družbe................................................. 28 Tabela 8: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene likvidnosti podjetja OMV Slovenija v obdobju 2006/2007............................................................................................................................. 30 Tabela 9: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene uspešnosti podjetja OMV Slovenija v obdobju 2006/2007............................................................................................................................. 31 Tabela 10: Dinamična ocena družbe OMV Slovenija........................................................................................... 32

KAZALO PRILOG Priloga 1: Poročilo o vrednostenju družbe Agip Slovenija d.o.o............................................................................ 1 Priloga 2: Poročilo o vrednotenju družbe OMV Slovenija d.o.o. ........................................................................... 5

1

UVOD Živimo v času globalizacije, ko so tržne razmere, v katerih se gospodarske družbe iz dneva v dan srečujejo ter ustvarjajo nova partnerstva, vse bolj nepredvidljive. Charles Darwin, oče in začetnik evolucijske teorije o razvoju naravnih vrst, je nekoč zapisal teorijo o naravni selekciji, po kateri imajo v naravi boljše možnosti preživetja tiste živalske vrste, ki se najbolje prilagodijo okolju, v katerem živijo, ter so tako vedno korak pred plenilci – stopnico višje na hierarhični lestvici prehranjevalne verige. Prav tako kot narava, pa tudi trg deluje po nekih naravnih zakonitostih in je prav tako sposoben samoregulacije, zato bi si omenjeno teorijo v času moderne tržne ekonomije lahko razlagali tudi tako: v negotovih tržnih razmerah imajo boljše možnosti preživetja tisti gospodarski subjekti, ki se nepredvidljivemu okolju lahko kar najbolj prilagodijo ter so tako vedno korak pred konkurenti – stopnico višje na lestvici uspešnosti družb. Prav tako, kot se živali z izgradnjo zatočišča zavarujejo pred tveganjem - da bi same postale plen, morajo tudi podjetja poskrbeti za to, da najdejo pravi način, da se zavarujejo pred tveganjem - da bi sama šla v stečaj. Tveganje je namreč tisto, ki, želeli ali ne, kroji naše življenje. Zavarujemo se zato, ker ne želimo tvegati, da bi ostali brez zdravniške oskrbe, varnosti pas si v avtu pripnemo zato, ker ne želimo tvegati, da bi v nesreči izgubili lastno življenje. Prav zato pa tudi podjetja izdelujejo bonitetne ocene svojih partnerjev, ker ne želijo tvegati, da bi zaradi plačilne nediscipline le-teh ostala brez poplačila svojih terjatev, kar bi na dolgi rok lahko podjetje pahnilo na sam rob prepada. Pravijo, da so temeljna računovodska poročila zrcalo poslovanja družbe. Pozabljajo pa, da bomo le v primeru, da v zrcalo pogledamo pod ustreznim kotom, v njem lahko zagledali lastno podobo. Torej nam le računovodski podatki brez izdelane praktične analize, spremljajočih nefinančnih podatkov ter ustrezne obrazložitve niso kaj prida uporabni. To je tudi razlog, da se vse več gospodarskih družb odloča za preverjanje bonitete svojih partnerjev na način, pri katerem bi v le nekaj zapisanih vrsticah družba lahko dobila celotno »sliko« o svojem poslovnem partnerju – kar je v končni fazi ravno namen ustvarjanja bonitetnega poročila družbe. Namen diplomskega dela, ki je pred vami, je bralcu slednjega na podlagi praktičnega analiziranja dveh gospodarskih družb, ki kot konkurenta nastopata na slovenskem trgu, približati idejo o uporabnosti dobro izdelanega bonitetnega poročila izbrane družbe. Poleg izdelave bonitetnega poročila, ki bo služila kot input v analizo izbranih družb ter teoretičnega dela, ki bo namenjen predvsem seznanjanju bralca z obravnavano tematiko, bo cilj diplomske naloge osredotočen predvsem na prikaz praktične uporabnosti bonitetnega poročila. Diplomsko delo je vsebinsko razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu bom bralca seznanil z obravnavano tematiko ter mu tako olajšal razumevanje proučevane tematike. V njem bom podrobneje opredelil sam pojem ter opisal moderne metode presojanja bonitete podjetja, ki se

2

v praksi najbolj uporabljajo. Kot zaključek sklopa sledijo osnovne značilnosti ter sestavine dobro izdelanega bonitetnega poročila. Temu bo sledil drugi sklop, ki bo kot nekakšna odskočna deska služil za to, da bralca seznanim z izbranimi metodami, na podlagi katerih bom v tretjem, zadnjem sklopu tudi izvedel praktičen prikaz uporabnosti obravnavane tematike. Poleg analize postopka vodoravne in navpične analize temeljnih računovodskih izkazov podjetja bom v tem sklopu podrobneje opredelil pet kazalnikov, na podlagi katerih bom v nadaljevanju tudi analiziral oceno likvidnosti ter uspešnosti izbranih družb ter na podlagi slednjih v nadaljevanju tudi podal oceni bonitete izbranih podjetij. Opredelitvi finančne ocene bo sledila še dinamična ocena. V zaključnem, tretjem sklopu, bo kratkemu opisu izbranih družb sledila praktična analiza finančnih ter nefinančnih podatkov podjetja s spremljajočim bonitetnim mnenjem posamezne družbe, na podlagi katerih bo prikazana praktična uporabnost bonitetnega poročila. Diplomsko delo bom zaključil s primerjavo ter strnjenimi ugotovitvami o uspešnosti poslovanja izbranih družb.

1 BONITETA PODJETA Vsako podjetje se tekom svojega poslovanja bodisi kot prodajalec bodisi kot kupec nenehno srečuje z ostalimi gospodarskimi subjekti. Da bi se podjetja lahko zavarovala pred vsemi nevarnostmi, ki v razvitem gospodarstvu nanje prežijo, so prisiljena pred tem preveriti številne podatke o bodočem poslovnem partnerju. Pri tem morajo poiskati odgovore na številna vprašanja, kot so npr.: S čim se novi/stari poslovni partner dejansko ukvarja? Koliko časa podjetje že obstaja? Ali podjetje redno plačuje svoje račune? Kakšno je poslovno in finančno stanje podjetja? Ali obstaja nevarnost, da svojih obveznosti podjetje ne bo odplačalo? Ali je podjetje plačilno disciplinirano? Ali obstaja nevarnost stečaja podjetja ter posledično nastanka slabih terjatev? Skratka, pojavi se neskončno, za podjetje »življenjsko« pomembnih vprašanj, na katere pa vodilni v podjetju brez analiziranja ključnih podatkov poslovanja gospodarskega subjekta seveda nimajo odgovorov. Pomanjkanje podatkov povzroči vse večje tveganje poslovanja podjetja, dolgoročni obstoj takega podjetja pa je zato lahko postavljen pod velik vprašaj (Bonitete podjetij v državah bivše Jugoslavije, 2005). Večino teh odgovorov lahko podjetje poišče prav v oceni bonitete podjetja oz. v kakovostno izdelanem bonitetnem poročilu izbrane družbe. In kaj ta beseda, ki jo v časopisju v zadnjih letih vse pogosteje srečujemo, dejansko sploh pomeni? Beseda boniteta je latinskega izvora; »bonus« pomeni dober, »bonitas« pa ugodnost. V preteklosti je ta izraz označeval predvsem različne ugodnosti nekaterih oseb oziroma stvari. V modernih, razvitih tržnih gospodarstvih pa ta izraz najpogosteje povezujemo z lastnostjo podjetja. Kot se v praksi lahko prepričamo, si pojmovanja bonitete podjetja niso enotna. Ožja opredelitev vidi v boniteti le plačilno zanesljivost in kreditno sposobnost podjetja, kjer se poudarjajo lastnosti podjetja v smislu

3

finančne varnosti, donosnosti ter likvidnosti sredstev podjetja. Te lastnosti, pomembne predvsem za finančno varnost naložb, so značilne za tradicionalno pojmovanje bonitete podjetja, ki upošteva predvsem lastnosti, pomembne za finančno varnost naložb. V tem primeru je poznavanje bonitete podjetja namenjeno predvsem zmanjševanju finančnega tveganja1 podjetja, kar pa je ena izmed vlog, ki jo imajo danes informacije o boniteti podjetja. Moderno - širše pojmovanje pojma bonitete, ki je uveljavljeno v današnjem času, pa poleg lastnosti, ki so zajete v ožji opredelitvi, upošteva tudi druge lastnosti in značilnosti ter povezave z okoljem, kot so npr. panoga podjetja, panoga njegovih kupcev, struktura razpršenosti prodaje ter lastniška struktura podjetja. S tem odseva sodobna boniteta podjetja tudi kakovost njegovega poslovanja. Ta se kaže v njegovi solidnosti, zanesljivosti, uspešnosti in obetavnosti. Pri sodobnem pojmovanju bonitetne ocene je torej v ozadju celostno mišljenje, ki podjetje prikaže kot celoto različnih, med seboj odvisnih prvin. Osnovna razlika med tradicionalnim ter sodobnim pojmovanjem bonitete podjetja ter njenim presojanjem se zraven v dejavnikov, saj sodobna ob količinskih upošteva tudi kakovostne, kaže predvsem v usmerjenosti sodobne opredelitve bonitete v prihodnost, z upoštevanjem dogajanja in stanja izven podjetja (v njegovem okolju) ter uspehu podjetja, ki je posledica usklajenega razvoja z naravnim ter drugim okoljem (Knez-Riedl, 2000, str. 19-20).

Slika 1: Primerjalni prikaz med tradicionalnim ter sodobnim pojmovanjem bonitete podjetja ter njenim presojanjem

LEGENDA: * SWOT (Strengths, Weaknesses, Opportunities, Threats) – pomeni kratico za analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, CORE (Context, Overview, Ratios, Evaluation) – pomeni kratico za metodo vrednotenja strategij

Vir: J. Knez-Riedel, Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja, 2000, str. 22.

1 Mramor (1997, str. 75) opredeljuje pojem tveganje kot negotove pričakovane donose, ki bodo lahko boljši ali slabši od pričakovanih, pri čemer nam je verjetnost teh boljših ali slabših rezultatov poznana.

PRETEKLOST

KOLIČINSKI

NEVARNOSTIM

RAČ-FIN ANALIZA

KAKOVOSTNI

PRILOŽNOSTIM

RAČ-FIN KAZALNIKI

SWOT, CORE….*

NOVEJŠI KAZALNIKI

TRADICIONALNO

DEJAVNIKI

USMERITEV K

ANALITI ČNE METODE

ANALITI ČNA ORODJA

SODOBNO

ČASOVNO OBZORJE PRIHODNOST

4

Tukaj bi rad opozoril še na nekatere izraze, kot so kreditna sposobnost, plačilna sposobnost ter analiza poslovanja podjetja, katere v podobni literaturi zelo pogosto srečujemo, le malo avtorjev pa se dejansko zaveda pravega pomena teh besed. Slovenski avtorji omenjene izraze enačijo z bonitetno oceno, kar je seveda narobe, saj so vsi našteti pojmi ožji od pojma bonitete podjetja. Pod pojmom kreditna sposobnost podjetja razumemo finančno sposobnost ter pripravljenost dolžnika, da bo najeto posojilo oz. kredite vrnil ter pri tem plačal tudi vse pripadajoče obresti (Kaj je kreditna sposobnost, 2008). Pojem plačilna sposobnost pa opredeljuje sposobnost podjetja, da je svoje obveznosti sposobno poravnati takrat, ko zapadejo v plačilo oz. celo pred tem. Oba pojma sta seveda ožja od pojma bonitete podjetja in prav tako je tudi s pojmom analiza poslovanja. Beseda analiza izvira iz grške besede »analysis« in pomeni razstavljanje neke celote na manjše deleže. Gre torej za postopek razčlenjevanja, katerega spremlja miselno sklepanje vse od pojava pa tja do posameznih delov, imenujmo jih prafaktorji. Namen razčlenjevanja celote na posamezne prafaktorje nam torej omogoča, da v konkretnem primeru presodimo ekonomski položaj podjetja - njegovo učinkovitost, uspešnost ter premoženjsko in finančno trdnost. Kar je pri tem najbolj pomembno pa je to, da nas slednje privede do osnove za ukrepanje glede bodočega delovanja (poslovanja) podjetja. Namen analize je torej pripraviti

zahtevnejše poslovne informacije na podlagi presoje določenega pojava, kar omogoča

uporabniku spoznavno podlago za sprejemanje poslovnih odločitev (Koletnik, 1997, str. 29). Za podjetje pa je prav tako kot spremljanje bonitete svojih poslovnih partnerjev zelo pomembno tudi spremljanje lastne bonitete. Gre za enak postopek oz. metode, kot jih podjetje uporablja pri proučevanju svojega trenutnega (bodočega) poslovnega partnerja, le da podjetje, tekom izbranih računovodskih kazalnikov katerih se poslužuje tudi širša strokovna javnost, dejansko proučuje svoje poslovanje. Pri tem je seveda izrednega pomena, da se podjetje vseskozi zaveda, kateri so faktorji, ki vplivajo na tako izračunano oceno.

1.1 POMEN BONITETE PODJETJA

Osnovni namen ocenjevanja bonitete podjetja je imel v preteklosti predvsem dva pomena – zavarovanje poslovanja pred finančnimi tveganji ter zagotavljanje finančne varnosti podjetja. Kot takšna je boniteta služila kot pripomoček za izbiro poslovnih partnerjev (vendar upoštevajoč le finančna oz. celo ožja, kreditna tveganja). Danes je seveda drugače, saj se podjetja zavedajo raznovrstnih tveganj in so zato pozorna na gospodarska, politična, družbena, kulturna ter okoljska tveganja v njihovi nacionalni, mednarodni ter svetovni razsežnosti. S pomočjo poznavanja bonitete poslovnih partnerjev lahko izločimo tiste, s katerimi bi bilo tvegano poslovati. Novejša zasnova bonitete podjetja poudarja tudi t.i. proaktivno obnašanje podjetja, ki samo išče priložnosti v sodelovanju z obetavnimi

5

poslovnimi partnerji – poudarja torej usmeritev k priložnostim. Ta nova vloga se kaže pri razvijanju partnerstev in zavezništev, pri tkanju omrežij ter sklepanju kooperacijskih pogodb.

Slika 2: Vloge sodobne bonitete podjetja

Vir: J. Knez-Riedel, Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja, 2000 str. 25.

Z ugotavljanjem ter seznanjanjem z boniteto podjetja odpravimo vrzeli v komuniciranju ter izboljšujemo kakovost komunikacij (prispevamo lahko k pretvorbi formalnega komuniciranja v izmenjevanje mnenj ter razpravo). Boniteta podjetja tako pripomore k doseganju komunikacijskih ciljev, kot so poznavanje podjetja, poudarjanje njegovih prednosti, večanje zanimanja za podjetje, razumevanje ravnanja podjetja ter vzpodbujanje dejanj v prid uresničitvi njegovih ciljev in strategij. Poleg poslovnim partnerjem pa postaja boniteta podjetja pomembna tudi drugim inštitucijam, interesnim skupnostim ter širši javnosti, s čimer se veča njen pomen tudi pri oblikovanju javnega mnenja o podjetju (Knez-Riedel, 2000, str. 23-26).

1.2 PRESOJANJE BONITETE PODJETJA

Standardnega postopka pri presojanju bonitete podjetja ni. Na trgu se pojavlja vse več ponudnikov informacij o bonitetah podjetij in povsem razumljivo je, da se metodologije pri postopkih izdelave med seboj razlikujejo, dodatno težavo pa predstavljajo tudi nove oblike, ki se iz dneva v dan pojavljajo na trgu. Kljub temu pa analitiki pri izdelavi slednjih ne delujejo le po instinktu ali lastnih idejah, temveč so si metodologije za postopanje med seboj dokaj podobne. Pri izdelavi bonitete podjetja se teorije opirajo na ustaljene smernice – metodologije. Poglejmo si nekaj najbolj pogostih sodobnih načinov presojanja bonitete podjetja v svetu.

VLOGE SODOBNE BONITETE PODJETJA

ODKRIVANJE PRILOŽNOSTI ZMANJŠEVANJE IN

OBVLADOVANJE TVEGANJ

PRIPOROČILO JAVNOSTI KAKOVOSTNO KOMUNICIRANJE

6

1.2.1 Metoda petih C-jev (angl. The Five C`s of Credit Analysis)

Kot že samo ime metode pove, gre za 5 lastnosti, ki se v angleškem jeziku pričenjajo na črko C, in so na spletnem portalu (www.loanuniverse.com/credit.html) opredeljene sledeče:

� Plačilna sposobnost dolžnika (angl. capacity) velja pri metodi petih c-jev za najbolj kritičnega izmed vseh petih faktorjev. Razlog za to je preprost – vsak potencialni posojilodajalec se bo seveda pred izvršitvijo posojila želel prepričati v to, da bo svoj denar, vključujoč obresti zaradi časovne vrednosti denarja, dobil pravočasno povrnjene. Prav tako pa bo želel prejeti informacije glede načina povračila denarja ter informacije glede morebitne pretekle nediscipline bodočega upnika. Pretekla plačila upnika pri tem faktorju torej veljajo kot nekak indikator glede prihodnje izvršitve plačila – prihodnost poslovanja se opira na podatke iz preteklosti.

� Kapital (angl. capital) je denar, ki so ga posamezniki, lastniki podjetja, vložili v njegov obstoj ter velja za pokazatelja finančnega položaja podjetja. Morebitni prihodnji upniki bodo seveda od posojilojemalcev pričakovali, da so v podjetje vložili tudi svoja sredstva, katera bodo veljala kot jamstvo za povračilo izposojenega denarja.

� Jamstva (angl. collateral) so dodatna zavarovanja, ki jih podjetje lahko nudi posojilodajalcu. Primer takega jamstva je hipotekarni kredit, po katerem ob nastanku terjatve dolžnik postavi hipoteko na določeno sredstvo v lasti podjetja, npr. na bencinsko črpalko v svoji lasti. V primeru zmožnosti neplačila dolga je tako dolžnik prisiljen prodati to osnovno sredstvo ter z delom izkupička poplačati upnika. Poleg hipotekarnega kredita pa veljajo kot jamstvo tudi pogodbe o prevzemu dolga, po katerih se neka tretja oseba zaveže, da bo v primeru plačilne nezmožnosti dolžnika upniku sama poplačala dolg.

� Razmere (angl. conditions) so usmerjene na namen izposojanja denarja – torej na to,

kam bo ta denar vložen ter na splošne ekonomske razmere ter gospodarski položaj panoge, v kateri podjete (bodoči upnik) posluje.

� Splošen vtis (angl. character), ki ga kot investitor oz. kupec podjetje naredi. Slednji

temelji na subjektivni oceni upnika glede tega, ali je posojilojemalec vreden zaupanja glede prihodnjega poplačila dolga, predvsem pa temelji na izkušenosti podjetja, izobrazbi zaposlenih ter splošnih referencah podjetja.

1.2.2 Metoda CAMPARI

Gre za različico zgoraj omenjene »metode petih C-jev«. Metoda je osredotočena predvsem na kreditne posle, pomeni posameznih črk, kot jih na spletnem portalu v člankih (What does the

7

acronym CAMPARI mean?, 2008) ter (How to get a small business loan: »CAMPARI«, 2008) opredeljujejo, pa so:

� »Character« - osredotočanje na zgodovino podjetja, ljudi (zaposlene), proizvode. � »Ability « - osredotočanje na zmožnost oz. verjetnost povračila dolga. � »Margin « - osredotočanje na razmerje med tveganjem ter pričakovanim donosom in

dobičkom, ki ga bo posojilojemalec s posojilom lahko ustvaril. � »Purpose« - osredotočanje na razlog za izposojo denarja. � »Amount« - osredotočanje na količino izposojenega denarja ter njegova ustreznost. � »Repayment« - osredotočanje na povračilo denarja (če bo denar za povračilo terjatve

nastal pri poslovanju podjetja, bo upnik želel vedeti, kako podjetje posluje in ali je načrt dejansko izvedljiv).

� »Insurance (security)« - osredotočanje na zavarovanja ter jamstva.

1.2.3 Coleshawova metoda presojanja bonitete podjetja Metoda je dobila ime po svojemu avtorju Coleshawu. Temelji na treh sklopih (splošne lastnosti podjetja, prednostne lastnosti podjetja ter kreditne in finančne značilnosti podjetja), med katerimi se boniteta podjetja presoja na podlagi 18 sestavin. Knez-Riedl (2000, str. 38) razlikuje med:

� Lastnosti podjetja: zunanji vtis (ljudje, oprema, obrati), tekmovalnost, opis proizvoda (predstavitev, kakovost, oblika), značilnost končnega porabnika, sposobnost poslovodstva (izkušnje, poznavanje trga, stil vodenja).

� Prednostne lastnosti podjetja: tržna privlačnost, tržna tekmovalnost, primernost stopnje

donosnosti, zahtevani proizvodi (čas proizvodnje, zaloge, dobave, servis), zavarovanje, jamstvo, zamenljivost.

� Kreditne in finančne značilnosti: poslovne izkušnje, rast kapitala in dobička, kreditna

priporočila, finančna moč, donos sredstev, kapitalizacija.

1.2.4 Finančna analiza na podlagi računovodskih podatkov

Gre za najbolj razširjeno izmed metod, saj predstavljajo računovodski podatki o podjetju osnovo za napovedovanje njegove prihodnosti. Več o tej metodi je zapisano v 2. točki tega diplomskega dela.

8

1.3 BONITETNO POROČILO

Bonitetna poročila so ocene o stopnji tveganja poslovanja s konkretnim podjetjem. Pri tem lahko ocenjujemo poslovanje na splošno ali pa konkreten posel, pri katerem lahko določimo tudi mejo varnega poslovanja. Namen ustvarjanja oziroma naročanja bonitetnega poročila leži predvsem v zmanjševanju tveganja poslovanja ter prispevku slednjega h kakovostnemu odločanju družbe. Pri pisanju bonitetnih ocen podjetij si analitiki najpogosteje pomagajo kar z osnovnimi računovodskimi izkazi podjetja. Slednje je marsikdaj težko razumeti, lahko se pa zgodi, da so podatki v njih celo zavajajoči. Kljub temu pa v modernem in razvitem gospodarstvu veljajo za najhitreje dosegljiv ter najbolj celovit vir informacij o poslovanju podjetja. Dobro izdelano bonitetno poročilo naj bi poleg finančnih informacij podjetja vsebovalo tudi »dodatne« informacije o poslovanju družbe (kako podjetje posluje, kdo so lastniki, ali tekoče poravnava obveznosti, katere so povezane in hčerinske družbe,…) ter zapisano oceno tveganosti družbe in priporočen limit, do katerega je s tem podjetjem še varno poslovati. Bonitetna poročila lahko v podjetjih izdelujejo kar sami. Ker pa je tako izdelano poročilo lahko zelo zamudno, potrebuje podjetje za njegovo izdelavo ustrezno izobražen ter za to usposobljen kader, poleg tega pa je pridobivanje nekaterih podatkov zanje lahko zelo drag proces, zato si v praksi le večja podjetja lahko privoščijo, da v okviru finančne funkcije ustanovijo oddelek, ki je posvečen finančnemu analiziranju podjetij. Ostala, imenujmo jih manjša podjetja, ter tudi podjetja, ki tako oceno potrebujejo le občasno, se za oceno tveganja poslovanja s konkretnim partnerjem najpogosteje obrnejo kar na podjetja, specializirana za izdelavo bonitetnih poročil (bonitetne agencije). Naraščajoča tveganja ter vse večja ozaveščenost družb vzpodbujajo zanimanje za bonitetno oceno podjetja, zato poleg vse večjega števila povpraševalcev narašča tudi število ponudnikov za izdelavo poročil družb. S pomočjo preverjanja bonitete poslovnih partnerjev dobijo podjetja jasno in realno sliko o poslovanju poslovnega partnerja, ter se glede na njo tudi odločijo, ali bodo s podjetjem sploh poslovala ter kakšen način zavarovanja posla bodo pri tem uporabila. Zato seveda ne preseneča dejstvo, da je ocena plačilne sposobnosti eno izmed najbolj razširjenih orodij zmanjševanja tveganja pri poslovanju.

1.3.1 Sestavine dobrega bonitetnega poročila

Vsebina bonitetnega poročila je odvisna od ponudnika, saj so »izložki dela« različnih bonitetnih agencij seveda različni. Kljub temu pa lahko potegnemo skupne smernice, po katerih naj bi se bonitetni analitiki ravnali. Tako naj bi dobro bonitetno poročilo vsebovalo podatke, ki jih SID banka d.d. (Bonitete podjetij v državah bivše Jugoslavije, 2008) razvršča v 4 sklope, in sicer:

9

� Splošni podatki o podjetju – sklop bi vseboval podatke, kot so ime in naslov podjetja, naslov internetne strani in elektronski naslov, telefonsko številko podjetja, davčno številko, pravno obliko, podatke o vodstvu podjetja, leto ustanovitve podjetja, dejavnost podjetja…

� Finančni podatki – sklop bi vseboval podatke kot so bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, analiza finančnega položaja podjetja (zadolženost, donosnost in učinkovitost poslovanja, upravljanje s sredstvi, finančno ravnotežje, operativni denarni tok…)

� Dodatne informacije – informacije o lastništvu, pomembnejše informacije o podjetju, ki jih je moč najti v časopisnih člankih ter revijah, podatki o državah s katerimi podjetje posluje, podatki o tekoči plačilni sposobnosti, kapitalskih povezavah, lastništvu prostorov kjer podjetje izvaja svojo dejavnost, imena pomembnejših bank…

� Četrti, zadnji sklop, naj bi vseboval podatke, kot so: bonitetni razred v katerega se podjetje uvršča (bonitetne hiše imajo po navadi izdelan svoj model bonitetnih razredov, ki se med hišami razlikuje, zato je za pravilno branje in razumevanje slednjega potrebno poznati pomen t.i. »bonitetnega ratinga« ), analitični povzetek finančnih podatkov ter podatek o indikativnem limitu oziroma kreditnem priporočilu (kot pri bonitetnem poročilu imajo različne bonitetne hiše različno izdelan sistem izračunavanja indikativnega limita).

1.3.2 Prednosti in slabosti bonitetnih ocen

Prav tako, kot ima vsaka baterija svoj pozitiven ter negativni pol, ima tudi uporaba bonitetnih ocen podjetij svoje prednosti in slabosti. Najpomembnejše prednosti, ki jih uporaba bonitetnih ocen prinaša, so:

� služijo kot opora pri sprejemanju poslovne odločitve glede sodelovanja oz. nesodelovanja s poslovnimi partnerji.

� so hitro dosegljiv vir informacij kreditne sposobnosti poslovnega partnerja. � zmanjšujejo tveganje poslovanja ter tako prispevajo h kakovostnemu odločanju

družbe. Seveda pa ima uporaba bonitetnih ocen poleg prednosti tudi svoje slabosti in kritike. Med največje uvrščamo sledeče:

� podatki, na podlagi katerih je bonitetna ocena podjetja izračunana, temeljijo na preteklem poslovanju podjetja in tako niso ustrezna podlaga za ocenjevanje sedanjega poslovanja podjetja, še manj pa prihodnjega. Finančni del bonitetne ocene je namreč podan na podlagi kazalnikov, ki so zgrajeni na podlagi finančnih izkazov podjetij, ti

10

pa beležijo podatke o preteklem poslovanju podjetja, kar je tudi temeljni razlog za nastanek te kritike.

� nepravočasno odzivanje na hude finančne težave nekaterih gospodarskih gigantov vnaša dvom o verodostojnosti bonitetnih ocen. Najodmevnejši, še zdaleč pa ne edini tak primer je bil zagotovo energetski gigant Enron, ko je vodstvo družbe prikrivalo resnično računovodsko stanje podjetja ter namenoma napihovalo dobiček družbe. Tečaj delnic podjetja se je zato skoraj čez noč sesul. Poleg Enrona pa bonitetne agencije niso pravočasno odreagirale že na finančne krize devetdesetih let v manj razvitih delih sveta (Kovač, 2002, str. 7).

� neskladnost med bonitetnimi agencijami na trgu, kjer lahko različne bonitetne agencije za isto družbo podajo različne ocene tveganosti.

2 FINANČNA ANALIZA PODJETA Finančna analiza podjetja je odlično izhodišče za planiranje poslovanja, izboljšave ter spremljanje zastavljenih ciljev družbe. Služi nam kot orodje za vpogled v preteklo poslovanje podjetja ter nam omogoča določitev tako močnih, kot tudi šibkih točk družbe (Finančna analiza podjetja, 2008). Informacije o finančnem položaju ter uspešnosti izbrane družbe lahko poiščemo v letnemu poročilu, v katerem nam temeljni računovodski izkazi služijo kot vir za izdelavo finančne analize.

2.1 TEMELJNI RA ČUNOVODSKI IZKAZI PODJETJA

Temeljni računovodski izkazi podjetja (angl. financial statements ali accounting statements) so obvezna letna poročila vsakega pravnega subjekta, ki opravlja pridobitno dejavnost, ter končni produkt računovodstva. Javnosti predstavljajo dostopne izdelke računovodstva, ki v določeni meri načrtno in urejeno predstavljajo računovodske podatke ter tako služijo kot podlaga za ocenjevanje bonitete podjetja. Namenjeni so splošnemu informiranju (širšemu krogu uporabnikov) ter posebnemu informiranju (konkretnim uporabnikom). Ker imajo uporabniki računovodskih izkazov različne interese, jih mora računovodstvo podjetja pri pripravljanju tudi upoštevati ter se jim, kar se da, čim bolj tudi prilagajati. Tako npr. lastnike kapitala in možne prihodnje vlagatelje zanima predvsem donosnost kapitala, politika razporejanja čistega dobička ter stabilno poslovanje podjetja, dobavitelje utegnejo zanimati informacije o podjetniških zadolženostih ter možnosti dajanja blagovnih kreditov, javnost pa zanima predvsem skrb za okolje, pomoč pri reševanju krajevnih potreb ter urejenost čistilnih naprav. Kupci imajo spet druge interese ter jih tako zanima predvsem zanesljivost dobav, kakovost ter dolgoročnost proizvodov, oblastni organi pa se zanimajo za politiko zaposlovanja zaposlencev, davčne vidike podjetja ter sodelovanje podjetja pri urejanju okolja. Temeljni računovodski podatki so sestavni del letnega poročila podjetja, za pripravljanje in predstavljanje katerih je odgovorno vrhovno poslovodstvo podjetja. Ker so računovodski

11

izkazi zapis dogodkov iz preteklosti, uporabniki informacij pa potrebujejo za odločanje tudi novejše informacije, je zato računovodske izkaze potrebno dopolnjevati še z dodatnimi, drugimi informacijami (Koletnik & Koželj, 2007, str. 73-75). Kot je iz zakona o gospodarskih družbah razvidno, so temeljni računovodski izkazi štirje, in sicer:

� Bilanca stanja – temeljni, dvostranski računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev ter obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta. Lahko je pripravljena za katerikoli dan v letu, najpogosteje pa se pripravlja na zadnji dan v mesecu oz. letu. V Sloveniji obliko bilance stanja predpisujejo Slovenski računovodski standardi.

� Izkaz poslovnega izida (oz. izkaz uspeha) – temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje

prihodke, odhodke ter poslovni izid v poslovnem letu. Poslovni izid je razlika med prihodki in odhodki podjetja v določenem trenutku in je lahko čisti dobiček oz. čista izguba. V Sloveniji obstajata dve različici, ki se razlikujeta v razčlenitvi poslovnih odhodkov (pri prvi različici so razčlenjeni po naravnih vrstah, pri drugi pa po funkcionalnih skupinah).

� Izkaz finančnega izida – temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje gibanje prejemkov in izdatkov oz. pritokov in odtokov v poslovnem letu. Nazorno nam prikaže denarne prilive in odlive iz podjetja.

� Izkaz gibanja kapitala – temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje gibanje posameznih sestavin kapitala v poslovnem letu, vključno s prikazom razdelitve dobička oz. izgube kot sestavine kapitala (Koletnik, 2007, str. 73-76).

2.2. ANALIZA TEMELJNIH RA ČUNOVODSKIH IZKAZOV

»Analiza računovodskih izkazov je eno najpomembnejših orodij napovedovanja uspešnosti podjetja« (Slapničar, 2006, str. 18). S pomočjo slednjih je mogoče dobiti vpogled v finančni položaj podjetja, podobo o donosnosti, plačilni sposobnosti, solventnosti, gospodarnosti ter drugih razsežnostih uresničevanja ciljev podjetja. Metode, ki jih stroka ter posamezniki pri tem najpogosteje uporabljajo, so vodoravna analiza, navpična analiza ter analiza s kazalniki.

2.2.1 Vodoravna analiza

S pomočjo vodoravne analize temeljnih računovodskih izkazov lahko poiščemo informacije o velikosti, smeri ter relativni pomembnosti sprememb posameznih postavk ekonomske

12

kategorije. Postopek je tak, da ekonomske kategorije predhodnega obdobja primerjamo s postavkami zadnjega obdobja ter tako dobimo nazoren prikaz gibanja vrednosti posamezne postavke v času.

Tabela 1: Vodoravna analiza IPI podjetja OMV Slovenija, d.o.o. (delna)

Kategorije Leto 2006 Leto 2007 Indeks 2007/2006Čisti prihodki od prodaje 457.067.000 500.532.000 110Poslovni prihodki 464.040.000 507.613.000 109Poslovni odhodki 459.528.204 493.587.000 107Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.513.000 14.026.000 311Finančni prihodki 1.184.000 1.578.000 133Finančni odhodki 112.000 31.000 28Drugi prihodki x 0 0Drugi odhodki x 0 0Celotni prihodki 465.224.000 509.191.000 109Celotni odhodki 459.640.204 493.618.000 107Celotni poslovni izid 5.585.000 15.573.000 279Davek iz dobička 0 0 n.p.Odloženi davki 1.631.000 3.736.000 229Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.954.000 11.837.000 299

Izkaz poslovnega izida

Vir: Letno poročilo družbe OMV Slovenija d.o.o., 2007, str. 14.

2.2.2 Navpična analiza

Postopek navpične analize računovodskih izkazov je podoben postopku vodoravne, le da pri slednjem ne primerjamo dveh kategorij v različnih obdobjih, temveč si za vsak izkaz izberemo »glavno« kategorijo (običajno je to pri bilanci stanja odstotek sredstev, pri izkazu poslovnega izida pa odstotek čistih prihodkov od prodaje), ostale ekonomske kategorije pa prikazujemo kot njihov delež (odstotek bilančne vsote) v primerjavi z izbrano »glavno« postavko. S pomočjo dobljenih relativnih deležev izničimo vpliv različnih velikosti podjetij, kar nam omogoča primerjavo med podjetji, ki poslujejo v isti gospodarski panogi.

Tabela 2: Navpična analiza IPI podjetja Agip Slovenija, d.o.o. (delna)

Kategorije Leto 2006 Struktura v % Leto 2007 Struktura v %Čisti prihodki od prodaje 70.422.047 100 90.197.423 100Poslovni prihodki 70.422.047 100 90.246.020 100,1Poslovni odhodki 68.068.838 96,7 88.416.966 98Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.353.209 3,3 1.829.054 2Finančni prihodki 79.908 0,1 109.043 0,1Finančni odhodki 101.915 0,1 121.291 0,1Drugi prihodki 40.822 0,1 3.671 0Drugi odhodki 80.993 0,1 9.780 0Celotni prihodki 70.542.777 100,2 90.358.734 100,2Celotni odhodki 68.251.746 96,9 88.548.037 98,2Celotni poslovni izid 2.291.031 3,3 1.810.697 2Davek iz dobička 573.140 0,8 500.325 0,6Odloženi davki 0 0 -73.468 -0,1Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.717.891 2,4 1.383.840 1,5


Vir: Letno poročilo družbe Agip Slovenija d.o.o., 2007, str. 15.

13

2.3 KAZALNIKI USPEŠNOSTI PODJETJA

Eno izmed glavnih orodij ocenjevanja finančnega položaja ter uspešnosti podjetja je zagotovo analiza s pomočjo računovodskih kazalnikov. Slapničar (Slapničar, 2007) opredeljuje predvsem dva, in sicer:

� Veliko število podatkov iz računovodskih izkazov reducira na nekaj glavnih parametrov

� Zagotavlja primerljivost računovodskih izkazov različno velikih podjetij

Beseda kazalnik izvira iz latinske besede »indicator«, kar najpogosteje razumemo kot znak oz. dokaz nekega stanja ali procesa, ki se je ali se bo odvijal v stvarnosti (Koletnik, 1997, str. 45). Kazalniki so relativna števila, ki jih dobimo s primerjavo dveh velikosti, ki morata biti primerljivi med seboj. Lahko so opredeljeni kot indeks, koeficient ali stopnja udeležbe. Če kazalniki temeljijo na računovodskih podatkih, so to računovodski kazalniki, s pomočjo (analizo) katerih presojamo boniteto podjetja. Različni avtorji jih razvrščajo v različne, bolj ali manj podobne skupine, Zadravec (1997, str.89) pa razlikuje med:

� Kazalniki stanja financiranja – z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo neodvisnosti podjetja. Mednje uvrščamo 4 kazalnike, in sicer: delež kapitala v financiranju, delež dolgov v financiranju, delež kratkoročnega financiranja ter delež osnovnega kapitala v kapitalu.

� Kazalniki stanja investiranja – z njimi ugotavljamo, kakšno strukturo sredstev ima

podjetje glede na vlaganja (lahko jih poimenujemo tudi kazalniki sestave sredstev). Mednje uvrščamo 3 kazalnike, in sicer: delež stalnih sredstev v sredstvih, delež gibljivih sredstev v sredstvih.

� Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja – delimo jih na kazalnike, ki nam

prikazujejo, kako so financirane posamezne skupine sredstev (kapitalska pokritost stalnih sredstev, kapitalska pokritost obratnih sredstev in zalog), ter tiste, ki nam pokažejo, kako je podjetje sposobno pokrivati svoje kratkoročne obveznosti (hitri koeficient, pospešeni koeficient ter koeficient med terjatvami in obveznostmi).

� Kazalniki obra čanja – z njimi želimo ugotoviti obračanje posameznih delov sredstev v času enoletnega poslovanja. Mednje sodijo koeficient obračanja zalog proizvodov, koeficient obračanja zalog trgovskega blaga, koeficient obračanja terjatev do kupcev ter koeficient obračanja obveznosti do dobaviteljev.

� Kazalniki gospodarnosti in donosnosti – s kazalniki gospodarnosti (ekonomičnosti)

in donosnosti (rentabilnosti) želimo ugotoviti, koliko dobička oz. izgube je podjetje ustvarilo ter kako so bili glede na razpoložljiva sredstva uspešni. Med kazalnike

14

gospodarnosti uvrščamo kazalnik celotne gospodarnosti ter gospodarnosti poslovanja, med kazalnike donosnosti pa donosnost kapitala ter donosnost sredstev.

Kazalniki v obliki osnovnih števil so posamezne številke, razlike, vsote, srednje vrednosti in so kvantitativne narave. Zato je njihova izrazna moč preskromna, saj nam sami po sebi nič ne povedo. To je tudi razlog, da jih najpogosteje primerjamo s sorodnimi števili v istem ali drugem podjetju, s čimer dobijo kazalniki globlji pomen. Prav tako pa lahko kazalnike po logični in deduktivni poti povežemo v sisteme kazalnikov, pri čemer moramo paziti na to, da imajo vsi kazalniki svojo izrazno vrednost ter so v medsebojni logični povezavi. Preprost sistem povezanih kazalnikov dobimo že tako, da kazalnike uredimo v skupine in podskupine. Eden najstarejših in najbolj znanih sistemov kazalnikov je zagotovo Du Pointov sistem kazalnikov, ki je danes osnova za druge podobne sisteme. Predstavlja zbirko logično povezanih kazalnikov v piramidno obliko, namenjen pa je tako načrtovanju in nadziranju celotnega podjetja, kot tudi organizacijskim enotam, proizvodnim programom in podobno (Koletnik, 1997, str. 45-49).

Slika 3: Du Pointov sistem povezanih kazalnikov

Vir: S. Slapničar, gradivo za vaje pri finančnem računovodstvu, 2006.

2.4 OPREDELITEV IZBRANIH KAZALNIKOV ZA ANALIZO PODJETIJ

Pri izračunavanju kazalnikov obstaja nevarnost, da jih pričnemo izračunavati v prevelikemu obsegu. Tako pride do prenasičenosti (inflacije) kazalnikov, s čimer se izniči prednost analize s kazalniki v primerjavi z analizo računovodskih izkazov samih. To je tudi razlog, da bom v nadaljevanju predstavil 5 kazalnikov, ki sem si jih za analizo izbranih podjetij sam izbral in s pomočjo katerih bom tudi poizkušal izračunati bonitetno oceno izbranih družb. Slednja bo razdeljena na finančni ter dinamični del. Vir za metodo izračuna finančne ter dinamične ocene podjetja je spletna stran »www.gvin.com«.

Dobičkonosnost kapitala

Dobičkonosnost sredstev Zadolženost (sredstva/kapital)

Čista dobičkonosnost prihodkov Obračanje sredstev

15

2.4.1 Opredelitev ter izračun finančne ocene

Finančna ocena nam prikaže finančni del poslovanja podjetja, njegovo finančno strukturo ter uspešnost. Je statičen del, ki se ga izračuna enkrat na leto, vir zanjo pa so finančni podatki podjetja. Sestavljena je iz dveh delov, in sicer: ocene likvidnosti ter ocene uspešnosti. Za izračun obeh bom uporabil najbolj reprezentativne kazalnike, ki jih poslovna in strokovna javnost v praksi najpogosteje uporablja. Končno vrednost finančne ocene bom izrazil v mnenju podjetja, oznake, ki jih bom pri tem uporabil, pa bodo: netvegano, sprejemljivo tvegano, tvegano ter zelo tvegano poslovanje s podjetjem.

2.4.1.1 Ocena likvidnosti

Likvidnost je sposobnost podjetja, da poravna svoje obveznosti. Na spletnem portalu Gvin (2008) jo ocenjujejo na podlagi 3 kazalnikov, in sicer:

� Delež dolga v financiranju

Kazalnik delež dolga v financiranju (1) nam pove, koliko sredstev je financiranih s strani tujega kapitala (poslovne in finančne obveznosti). Višja kot je vrednost kazalnika, bolj se podjetje financira s tujimi viri, višje pa je tudi tveganje s strani upnikov, in obratno. Financiranje s tujimi viri je praviloma cenejša oblika financiranja (od financiranja z lastnimi viri), saj običajno prinaša višjo donosnost, kar je ugodno za lastnike podjetja ter neugodno za upnike podjetja. Kljub temu pa prekomerno zadolževanje lahko pripelje do plačilne nezmožnosti podjetja. Kazalnik se najpogosteje uporablja kot predstavnik kazalnikov dolgoročne plačilne sposobnosti podjetja, ki je bistvenega pomena za dolgoročni obstoj in poslovanje podjetja.

(1)

Vrednost kazalnika nam prikazuje stopnjo finančne neodvisnosti podjetja, nenapisano pravilo pa pravi, da za ugodno razmerje med kapitalom in obveznostmi do virov sredstev velja odnos vsaj 0,5 ali nekaj več v korist kapitala.

� Plačilna sposobnost Kazalnik plačilne sposobnosti (2) nam pove, koliko kratkoročna sredstva (kratkoročne finančne naložbe, kratkoročne poslovne terjatve, zaloge, dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina ter aktivne časovne razmejitve) krijejo kratkoročne obveznosti (kratkoročne poslovne in finančne obveznosti ter pasivne časovne razmejitve). Kazalnik nam omogoča

16

presojati dejavnike, ki vplivajo na plačilno sposobnost podjetja in ne plačilne sposobnosti same (zmožnosti podjetja, da na kratek rok razpolaga z zadostno količino likvidnih sredstev za pokrivanje tekočih obveznosti). Višja vrednost kazalnika pomeni, da bo podjetje lažje poravnalo tekoče obveznosti in obratno. Če tekoče obveznosti rastejo hitreje od kratkoročnih sredstev, se vrednost kazalnika zmanjšuje, tako stanje pa lahko v prihodnosti poveča tveganje plačilne nesposobnosti.

(2)

Kazalnik velja za predstavnika kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja, kratkoročna sredstva pa naj bi, za zagotavljanje določene varnosti poslovanja podjetja, bila višja od kratkoročnih obveznosti podjetja.

� Servisiranje dolga Kazalnik servisiranje dolga (3) je sestavljen iz denarnega toka v števcu ter celotnih odhodkov v imenovalcu. Ker je za zunanjega uporabnika ažuren izkaz denarnih tokov (kateri velja za najboljšega pokazatelja kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja) težko dosegljiv podatek, bom tako kot mnogi analitiki uporabil skrajšano verzijo denarnega toka, in sicer: kot hitrega pokazatelja vrednosti denarnega toka bom uporabil vsoto poslovnega izida ter amortizacije. S tem bom poistovetil, da so izdatki enaki odhodkom, čeprav se zavedam, da ni vsak izdatek odhodek ter vsak odhodek izdatek.

(3)

Kazalnik nam prav tako kot kazalnik plačilna sposobnost prikazuje kratkoročno plačilno sposobnost podjetja, višja vrednost kazalnika pa pomeni, da denarni tok v večji meri pokriva odhodke, kar je za samo podjetje dobro, saj se bo tako manj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti.

2.4.1.2 Ocena uspešnosti

Uspešnost podjetja nam poda odgovor na vprašanje, ali podjetje s sredstvi, ki jih ima na razpolago, upravlja racionalno. Za oceno uspešnosti na Gvin-u (2008) uporabljajo kazalnik »poslovna donosnost sredstev«, za uspešnost celotnega poslovanja pa »koeficient obračanja sredstev«.

17

� Poslovna donosnost sredstev Kazalnik je zelo podoben kazalniku čisti donosnosti sredstev oz. ROA (angl. Return On

Asset), razlikuje se le v števcu, kjer ima kazalnik ROA čisti poslovni izid obračunskega obdobja, kazalnik poslovna donosnost sredstev (4) pa poslovni izid iz poslovanja podjetja (EBIT). Razlog za favoriziranje kazalnika poslovna donosnost sredstev je v tem, da je čisti poslovni izid obračunskega obdobja mnogokrat podrejen kreativnemu računovodstvu podjetja, z izbiro kazalnika poslovna donosnost sredstev pa se temu poskušamo izogniti.

(4)

* LEGENDA: S2 - pomeni kratico za sredstva podjetja, s katerimi je družba upravljala tekom proučevanega leta, S1 – pomeni kratico za sredstva podjetja, s katerimi je družba upravljala v predhodnem letu (v primerjavi s proučevanim obdobjem).

Kazalnik nam prikazuje donosnost podjetja iz osnovne poslovne dejavnosti ter hkrati uspešnost uporabe sredstev podjetja. Višja vrednost kazalnika kaže na uspešnejše upravljanje podjetja s sredstvi in obratno.

� Koeficient obračanja sredstev Če bi dobljeno vrednost kazalnika delili s številom dni v letu, bi kazalnik uvrščali med kazalnike obračanja (kolikokrat se sredstva obrnejo v letu dni), tako pa ga uvrščamo med kazalnike uspešnosti oz. donosnosti. Kot je že iz enačbe razvidno, nam kazalnik (5) prikazuje delež celotnih prihodkov v sredstvih.

(5)

* LEGENDA: S2 - pomeni kratico za sredstva podjetja, s katerimi je družba upravljala tekom proučevanega leta, S1 – pomeni kratico za sredstva podjetja, s katerimi je družba upravljala v predhodnem letu (v primerjavi s proučevanim obdobjem).

Večja vrednost kazalnika kaže na uspešnejše poslovanje podjetja, krajši poslovni obrat, večjo likvidnost ter seveda posledično manjšo verjetnost morebitnih likvidnostnih težav podjetja.

2.4.2 Opredelitev ter izračun dinamične ocene

Dinamična ocena nam prikazuje ravnanje podjetja v njegovem poslovnem okolju. Je dinamičen del, ki upošteva tekoče stanje podjetja (poleg zgodovine še vsakodnevne spremembe) in se tako lahko dnevno spreminja. Pove nam običaje podjetja pri izpolnjevanju svojih obveznosti. Vir podatkov zanjo so sledeči kazalniki:

18

� Blokade TRR – podjetje ima lahko pri poslovanju odprtih več transakcijskih računov pri različnih bančnih ustanovah. Banka lahko podjetju blokira transakcijski račun, če na njem ni dovolj sredstev za poravnavo določene obveznosti imetnika transakcijskega računa.

� Blokade podjetja –pomeni, da ima podjetje blokirane vse svoje transakcijske račune. � Stečaji, likvidacije, prisilne poravnave – stečaj je način prenehanja gospodarske

družbe , opravi pa se nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben, likvidacija pomeni postopek prenehanja gospodarske družbe, prisilna poravnava pa postopek pred sodiščem, ki se ga sproži, da bi se odpravila dolžnikova plačilna nesposobnost oz. prezadolženost.

� Tožbe � Plačilne zamude

Dinamično oceno bom označil z zvezdicami, pri čemer bom z eno zvezdico označil plačilno nedisciplinirano podjetje, s tremi zvezdicami pa podjetje, ki se do svojih poslovnih partnerjev vedno obnaša korektno.

3 PRAKTI ČNA UPORABA ZA ANALIZIRANJE IZBRANIH DRUŽB V nadaljevanju svojega diplomskega dela bom pa podlagi praktične analize ter primerjave uspešnosti izbranih družb, Agip Slovenija ter OMV Slovenija, v zaključku izdelal tudi bonitetni poročili za izbrani podjetji. Razlog, da sem si za analizo izbral ravno predhodno omenjeni podjetji, leži v tem, da v Agip Sloveniji trenutno opravljam študentsko delo in tako dobro poznam poslovanje družbe ter so mi vsi potrebni podatki za analizo lahko dostopni, slednje pa sem želel primerjati z enim izmed vodilnih podjetij v izbrani panogi, podjetjem kot je OMV Slovenija. Pri tem bi rad opozoril še na to, da bom v končni oceni, prav tako kot vsak dober analitik, tudi sam upošteval nefinančne podatke o poslovanju družb (vlaganje v razvoj, poslovodstvo podjetja...). Ti podatki največkrat temeljijo na subjektivnih merilih, a bi bile sodbe brez njih, na še tako natančni analizi temeljnih računovodskih izkazov podjetja, lahko napačne.

3.1 PREDSTAVITEV PANOGE

Izbrani podjetji, Agip Slovenija ter OMV Slovenija, poslujeta v panogi »posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin ter tehničnih kemikalij«. V skladu z uredbo o Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07), ki je v uporabo prešla s 1.1.2008, se dejavnost klasificira pod šifro SKD 46.120. Za slovenski trg naftnih derivatov so značilne razmere, ki so blizu monopolnega položaja, saj največja trgovca z naftnimi derivati, podjetji OMV Slovenija in Petrol, obvladujeta praktično

19

celoten slovenski trg naftnih derivatov. Podatek o relativno nizkem deležu tujih ponudnikov naftnih derivatov pri nas (Agip Slovenija d.o.o., Shell Adria d.o.o., MOL Slovenija d.o.o.) pa priča o zaprtosti tega trga. Ker gre za zreli trg, ki bo v prihodnosti rasel še počasneje, je možnost prodora novih ponudnikov praktično onemogočena. Zato gre pričakovati, da bo v takih razmerah konkurenca med ponudniki še močnejša in bo posledično ohranitev obstoječih in pridobivanje novih strank za podjetja velik izziv (Letno poročilo družbe Agip Slovenija d.o.o., 2007, str. 7). Zaradi nizkega števila ponudnikov pri nas je za trg naftnih derivatov v Sloveniji značilna visoka stopnja tržne koncentracije, kar zahteva intenzivno regulacijo trga s strani države. Slovenski naftni trg ima pa še eno posebnost, in sicer to, da Slovenija nima lastne proizvodnje nafte, zato je v celoti odvisna od uvoza nafte iz tujine. Za strateške naftne rezerve v Sloveniji je zadolžen Zavod Republike Slovenije za obvezne rezerve nafte in njenih derivatov (ZORD).

3.2 PREDSTAVITEV DRUŽBE AGIP SLOVENIJA

Družba Agip Slovenija d.o.o. deluje na slovenskem trgu od svoje ustanovitve leta 1994. Edini lastnik podjetja je italijanska družba Eni S.p.A., podjetje pa upravlja preko svoje podružnice Eni International B.V., Amsterdam. Osnovna dejavnost podjetja je veleprodaja naftnih derivatov in maziv, deluje pa tudi na področju maloprodaje, kamor se je preusmerila leta 2001 z otvoritvijo prvega Agip-ovega bencinskega servisa v Sloveniji. Družba danes v svoji maloprodajni mreži upravlja s skupno 10 bencinskimi servisi, ki jih vodijo partnerji najemniki. Osnovni kapital družbe je konec leta 2007 znašal 10.038.832 EUR, koledarsko leto pa je družba zaključila s čistim dobičkom iz poslovanja v višini 1.383.840 EUR. Lastniška struktura na dan 31.12.2007 je bila sledeča:

- ENI INTERNATIONAL B.V., AMSTERDAM: 100% V naslednjih letih družba načrtuje razvoj predvsem na področju maloprodaje, saj namerava vsako leto odpreti vsaj dva nova bencinska servisa, na področju prodaje na debelo pa načrtuje povečati pridobljeni tržni delež.

3.2.1 Analiza temeljnih računovodskih podatkov podjetja

Konec leta 2007 je znašala vrednost celotnih sredstev podjetja Agip Slovenija d.o.o. 25.5 mio EUR, kar je 27% več kot konec leta 2006. Od tega je bilo 50,3% kratkoročnih sredstev ter 49,7% dolgoročnih sredstev. Vzrok za visoko rast sredstev podjetja gre pripisati tako

20

dolgoročnim sredstvom, ki so se v proučevanem obdobju povečala za 28%, kot tudi kratkoročnim sredstvom, ki so se v enakem obdobju prav tako povečala, in sicer je bila rast slednjih 25%.

Slika 4: Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička podjetja Agip Slovenija v obdobju 2003-2007

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

0

20.000.000

40.000.000

60.000.000

80.000.000

100.000.000

120.000.000

2003 2004 2005 2006 2007

Čis

ti do

biče

k in

dob

iček

iz p

oslo

vanj

a

Sred

stva

in s

kupn

i pri

hodk

i

Leto

Sredstva

Skupni prihodki

Čisti dobiček

Dobiček iz poslovanja (EBIT)

Vir: Gvin, Bilančni podatki za podjetje Agip Slovenija d.o.o., 2008.

Čisti prihodki prodaje podjetja so v letu 2007 znašali 90,2 mio EUR, kar predstavlja 28-odstotno rast glede na leto 2006. Rast izvira iz povečanja prihodkov na domačem trgu (+18,65%) in prihodkov iz prodaje na tujem trgu (+263%). Poslovni izid podjetja je bil v proučevanem obdobju pozitiven, in sicer je vrednost slednjega znašala 1,38 mio EUR, kar je 19% manj kot v enakem obdobju leta 2006. Kljub višjim prihodkom so na padec vrednosti čistega dobička podjetja v letu 2007 (v primerjavi z letom prej) vplivali predvsem odpisi vrednosti, in sicer prevrednotevalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih podjetja (popravek vrednosti za dvomljivo terjatev) v višini 326.778 EUR, ki so bili posledica naslova prodaje Splošni bolnišnici Izola v letu 2007. Davek v izkazu poslovnega izida se nanaša na odmerjeni davek iz dobička in odložene davke. Odložena terjatev za davek se prizna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev, davek od dobička pa je obračunan po stopnji 23%. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v proučevanem obdobju dosegel 1,83 mio EUR in je nižji (-22%) kot leta 2006. Če si v letnem poročilu družbe nekoliko pobliže ogledamo strukturo dolgoročnih sredstev podjetja, lahko ugotovimo, da največji delež med njimi zavzemajo opredmetena osnovna sredstva, katerih vrednost se je v letu 2007 v primerjavi z letom prej povišala za kar 29% in so tako slednja imela največji vpliv na celotno povečanje sredstev. Slednja so predvsem v obliki zgradb – bencinskih servisov, ter zemljišč, na katerih so slednja (z izjemo BS Rudnik ter BS BTC, kjer je zemljišče najeto, ter servisa v Knežaku in Stranicah, ki sta v lasti najemnika) tudi

21

locirana. Največji vpliv na 29% rast opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2007 pa so povzročila opredmetena osnovna sredstva v gradnji oz. izdelavi, med katerimi podjetje izkazuje bencinske servise na lokacijah Maribor, Trbovlje, Letuš in Miklavž (0,05 mio EUR v letu 2006 ter 1,5 mio EUR v letu 2007) ter predujmi za opredmetena osnovna sredstva, med katerimi so izkazana plačila za lokacije Trbovlje, Maribor in Miklavž. Delež druge opreme ter drobnega inventarja družbe (oprema na bencinskih servisih, pisarniško pohištvo in druga oprema) je ostal na ravni predhodnega leta. Družba uporablja model nabavne vrednosti in torej opredmetena osnovna sredstva vodi po njihovih nabavnih vrednostih (nakupna cena, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški usposobitve sredstva za nameravano uporabo), zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti po metodi enakomernega časovnega amortiziranja in nabrane izgube zaradi oslabitev. Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo dolgoročne premoženjske pravice - pravico do uporabe programske opreme ter licence. Investicije v programsko opremo in licence so v letu 2007 znašale 1.283 EUR. V strukturi vseh sredstev podjetja zavzemajo le 0,5% delež, zato njihovo 30% povečanje v proučevanem obdobju ni imelo vidnejšega vpliva na celotno strukturo sredstev. Odložene terjatve za davek so ob koncu obračunskega obdobja znašale 0,3% vseh sredstev (davčno še nepriznani popravki vrednosti terjatev ter davčno še nepriznane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi), družba pa v proučevanem obdobju ni imela dolgoročnih finančnih naložb. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve so ostale na ravni leta 2006. Če si nekoliko pobliže ogledamo strukturo kratkoročnih sredstev podjetja, lahko ugotovimo, da med slednjimi največji delež zavzemajo kratkoročne poslovne terjatve. katerih vrednost se je v letu 2007 v primerjavi z letom prej povišala za kar 49% in so tako slednje imele največji vpliv na skupno povečanje sredstev. Podjetje med kratkoročnimi terjatvami izkazuje terjatve z rokom zapadlosti do enega leta. Zaloge podjetja so ovrednotene po nadomestitveni oz. čisti iztržljivi vrednosti (po nižji izmed njiju) in so v letu 2007 znašale 0,75 mio EUR, kar je 39% več kot v enakem obdobju leto prej. Družba za zmanjševanje količin zalog med letom uporablja metodo zaporednih cen (FIFO). Na dan 31.12.2007 je imelo podjetje 0,93 mio EUR denarnih sredstev (gotovina v blagajni, knjižni denar na računih pri banki na odpoklic, vezani depoziti na odpoklic ter denar na poti). Kapital družbe je konec leta 2007 znašal 10,04 mio EUR, kar je 10% več kot leta 2006. Celotni kapital sestavljajo osnovni kapital (3,8 mio EUR), kapitalske in zakonske rezerve (0,96 mio EUR, 0,10 mio EUR), preneseni čisti poslovni izid iz preteklih let (3,8 mio EUR) ter še nerazdeljeni čisti poslovni izid poslovnega leta (1,38 mio EUR). Kratkoročne finančne obveznosti podjetja so v proučevanem obdobju znašale 14,94 mio EUR, od tega 4,2 mio EUR kratkoročnih finančnih obveznosti ter 10,74 kratkoročnih poslovnih obveznosti. Dolgoročnih obveznosti družba v proučevanem obdobju ni imela.

22

Med zunaj-bilančnimi obveznostmi družba izkazuje dane garancije za zavarovanje trošarinskih obveznosti, dane garancije v zvezi z javnimi razpisi ter prejete garancije od kupcev.

3.2.2 Finančna ocena podjetja

3.2.2.1 Ocena likvidnosti podjetja

Tabela 3: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene likvidnosti podjetja Agip Slovenija v

obdobju 2006/2007

I. FINAN ČNA OCENA 2006 2007 Indeks 2007/2006

A. OCENA LIKVIDNOSTI

Delež dolga v financiranju 54,63 58,69 107,43

Plačilna sposobnost 0,89 0,83 93,16

Servisiranje dolga 0,03 0,02 73,02

Agip Slovenija


� Delež dolga v financiranju Delež dolžniškega financiranja družbe Agip Slovenija je v letu 2007 znašal 58,69% in se je v primerjavi s predhodnim letom povišal za 7,43%. Vrednost kazalnika se je v proučevanem obdobju nahajala v povprečju vrednosti velikih gospodarskih družb (55%), kar pomeni, da je bila tako leta 2007, kot leta 2006, nekoliko več kot polovica sredstev podjetja financiranih s strani tujega kapitala. Taka struktura dolga v financiranju podjetja je idealna tako za upnike kot lastnike podjetja. V primeru, da bi se vrednost kazalnika nahajala pod referenčno vrednostjo velikih gospodarskih družb, bi to pomenilo, da se tako podjetje v večini financira z lastnimi (praviloma dražjimi) viri financiranja, kar bi običajno prinašalo tudi nižjo dobičkonosnost sredstev. V takem primeru bi večino tveganja v podjetju nosili njegovi lastniki, kar bi bilo ugodno predvsem za posojilodajalce (upnike). Ravno nasprotno pa bi se seveda zgodilo v primeru previsoke vrednosti kazalnika, ko bi upniki morali biti še posebej pozorni na morebitno plačilno nesposobnost podjetja. Izbrana družba je v proučevanem obdobju izbrala razmerje dolžniškega financiranja, po katerem znaša delež dolga v financiranju družbe 58,69%, zato lahko sklepamo, da dolgoročna plačilna sposobnost (dolgoročni obstoj in poslovanje podjetja) nista vprašljiva.

� Plačilna sposobnost Kazalnik plačilne sposobnosti družbe se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 znižal za 6,84% in se je tako vrednost slednjega nahajala pod povprečjem srednje velikih gospodarskih

23

družb. Tako stanje, ko kratkoročna sredstva družbe krijejo le 83% kratkoročnih obveznosti, je za upnike podjetja slabo, saj družba v takem položaju ne izpolnjuje »pravila«, ki velja v praksi, po katerem naj bi bila kratkoročna sredstva gospodarskih družb dvakrat večja od njihovih kratkoročnih obveznosti. Ker se je vrednost kazalnika v proučevanem obdobju znižala, bi lahko pričakovali, da bo podjetje težje pokrivalo tekoče obveznosti (saj so v omenjenem obdobju obveznosti podjetja rasla hitreje od kratkoročnih sredstev), kar bi lahko v prihodnosti povečalo tveganje plačilne nesposobnosti. Kljub temu pa gre sklepati, da je tako stanje le prehodne narave, saj je najverjetneje le posledica poslovanja podjetja z nizko vrednostjo zalog ter 47% povečanja kratkoročnih finančnih obveznosti (kratkoročna posojila podjetju) družbe v letu 2007 v primerjavi z letom prej. Pri trenutnem razmerju kratkoročnih sredstev ter obveznosti do virov sredstev ne bo odveč nekoliko večja pazljivost s strani upnikov, saj trenutno kratkoročna sredstva ne pokrivajo kratkoročnih obveznosti podjetja.

� Servisiranje dolga Vrednost kazalnika podjetja se nahaja pod povprečjem referenčnih vrednosti za srednje velike gospodarske družbe, kar (tako kot predhodno izračunani kazalnik) potrjuje možnost kratkoročnih plačilnih težav podjetja. Podjetje je tako v letu 2007 poslovalo z nižjo vrednostjo ustvarjenega denarnega toka v primerjavi z odhodki, kar je za samo podjetje slabo, saj se bo tako v prihodnosti najverjetneje bolj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti.

3.2.2.2 Ocena uspešnosti podjetja

Tabela 4: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene uspešnosti podjetja Agip Slovenija v

obdobju 2006/2007


B. OCENA USPEŠNOSTI

Čista donosnost sredstev 12,82 8,03 62,62

Koeficient obračanja sredstev 3,84 3,97 103,2

Agip Slovenija


� Poslovna donosnost sredstev Vrednost kazalnika je v proučevanem podjetju leta 2007 znašala 37,38% manj kakor v enakem obdobju leto prej, kljub temu pa se vrednost kazalnika nahaja visoko nad referenčno vrednostjo za velike gospodarske družbe. Razlog za to gre iskati predvsem v panogi, v kateri podjetje posluje (storitvena dejavnost), ter dejstvu, da podjetje pri poslovanju uporablja nižji odstotek sredstev. Iz omenjenega kazalnika lahko razberemo, da gre pri Agip Sloveniji za donosno podjetje, ki učinkovito uporablja lastna sredstva, kar je zelo dobra informacija tako za upnike kot tudi lastnike podjetja. Ker tudi predhodno izračunana vrednost dolga v

24

financiranju ni visoka, lahko sklepamo, da tudi visoka vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev ni posledica prekomernega cenejšega zadolževanja.

� Koeficient obračanja sredstev Kot lahko že v izdelanem grafu razberemo, nam tudi kazalnik koeficient obračanja sredstev prikazuje, da ima podjetje, glede na dana sredstva, zelo visoke prihodke. To pomeni, da je obrat podjetja krajši (sredstva potrebujejo manj časa za prehod iz nelikvidnega stanja v likvidno), posledično pa podjetje uspešneje posluje. Glede na trenutno stanje kazalnika lahko torej sklepamo, da gre pri podjetju Agip Slovenija za podjetje, ki je pri poslovanju zelo uspešno.

3.2.3 Dinamična ocena podjetja

Tabela 5: Dinamična ocena družbe Agip Slovenija

I. DINAMI ČNA OCENA Vrednost Razlaga

Blokada podjetja 0 Odlično

Blokada TRR 0 Odlično

Plačilni indeks* 5 Odlično

Toži 0 Odlično

Tožen 2 x

Stečaj, likvidacija, prisilna por 0 Odlično

Izbrisi 0 Odlično

Legenda: 5 - podjetje plačuje pred valuto računa, x – podjetje je toženo s strani družbe GPG, d.d.


Dinamična ocena podjetja temelji izključno na podlagi tekočih informacij o podjetju in se lahko vsakodnevno spreminja. Na svoji lestvici bi dinamično oceno podjetja Agip Slovenija ocenil s tremi zvezdicami, ki jih dobijo podjetja, ki se do svojih poslovnih partnerjev vedno obnašajo korektno – plačilno disciplinirana podjetja.

3.2.4 Analiza nefinančnih podatkov podjetja

� Poslovanje podjetja

Družbi je v letu 2007 uspelo preseči zastavljene cilje v skladu s postavljenim planom. Brez upoštevanja oblikovanja popravka vrednosti za dvomljivo terjatev je bil doseženi rezultat najvišji v zgodovini družbe. V maloprodaji je bilo prodanih za 26,9 tisoč ton goriv, rezultati veleprodajnega poslovnega programa pa so prav tako dosegli pričakovan rezultat. Prav tako je družba v omenjenem obdobju nadaljevala z razvojem mreže bencinskih servisov – konec leta 2007 je obratovalo 10 bencinskih servisov, in sicer na Senožetih, v Vodicah, na Rudniku, v

25

Celju, v BTC-ju, v Ajdovščini, v Krškem, v Šmarjah pri Jelšah, v Knežaku in Stranicah (zadnji dve črpalki sta bili v lasti in upravljanju najemnikov). Konec leta so bili v gradnji še bencinski servisi v Trbovljah, v Letušu ter v Miklavžu. Odprtje zadnjih dveh je bilo predvideno za prvo četrtletje leta 2008 in trenutno tudi obratujeta. Največji delež v prodajnem programu družbe še vedno predstavlja prodaja na debelo.

� Aktivnosti družbe na področju raziskav in okoljevarstvene aktivnosti Družba nima nikakršnih aktivnosti na področju raziskav in razvoja, saj se vse aktivnosti, povezane s slednjimi, izvajajo na nivoju skupine Eni. Na področju okoljevarstvene aktivnosti izpolnjuje podjetje Agip Slovenija vse zakonsko predpisane obveznosti. Tako podjetje vgrajuje lovilce olj na bencinskih servisih za preprečitev onesnaževanja, vgrajuje protieksplozijske zapore na cevnih razvodih za goriva, ločeno zbira oljne embalaže ter skrbi, da so izpolnjene vse zakonske obveznosti s področja varovanja okolja. Podjetje prav tako plačuje tudi okoljske dajatve za obremenjevanje zraka.

� Kadri in upravljanje s človeškimi viri Konec leta je bilo v podjetju zaposlenih 9 delavcev. Družba skrbi za njihovo motiviranost predvsem z izobraževalnimi tečaji ter nagrajevanjem v skladu z internim aktom podjetja.

� Izpostavljenost tveganjem Ker se proizvodi družbe prodajajo po fiksni ceni na določen dan, kupujejo pa po spremenljivih cenah na trgu, lahko določene dejavnosti družbe (posli, sklenjeni na podlagi dobljenih javnih razpisov) predstavljajo določeno tveganje, ki ga družba zavaruje z uporabo cenovnih zamenjav, sklenjenih s finančnim oddelkom Eni Spa. Tveganja, povezana s konkurenco podjetja, so nizka, saj je trg naftnih derivatov v Sloveniji zelo zrel in bo v takšnih razmerah ohranitev obstoječih in pridobivanje novih strank za družbo velik izziv. Družba se pri poslovanju poslužuje uporabe bančnih garancij ter drugih oblik zavarovanja, z nekaterimi kupci pa posluje tudi na podlagi vnaprejšnjega plačila. Likvidna sredstva si družba zagotavlja s prilivi iz poslovanja ter prilivi iz financiranja na podlagi kreditne linije, zato je likvidnostno tveganje zelo nizko. Na podlagi regulatornih tveganj družba ne beleži tveganj, z izjemo morebitnih sprememb zakonodaje na področju bio-sestavin v gorivih. Podjetje pa prav tako ni izpostavljeno obrestnemu ter valutnemu tveganju (družba ima sklenjeno pogodbo o kreditni liniji ter posluje izključno v domači valuti (EUR).

� Pričakovani razvoj V letu 2008 načrtuje podjetje odprtje novih bencinskih servisov ter nadaljnjo porast maloprodajnega programa, za druge poslovne programe pa pričakuje poslovanje na ravni leta

26

2007. Prav tako pričakuje tudi porast na področju prodaje na debelo, povečani tržni delež ter odprtje najmanj dveh novih bencinskih servisov vsako nadaljnje leto.

3.2.5 Bonitetno mnenje

Družba učinkovito uporablja lastna sredstva ter posluje uspešno. Sposobna je servisirati normalne kreditne aranžmaje ter je dolgoročno likvidna. Le pri kratkoročni likvidnosti je potrebna nekoliko večja previdnost, saj kratkoročna sredstva podjetja ne pokrivajo v celoti kratkoročnih obveznosti ter tako lahko pride do kratkoročnih plačilnih težav. Po dostopnih podatkih (www.gvin.com) plačuje podjetje svoje obveznosti v povprečju pred valuto računa. Poslovanje s podjetjem ocenjujem kot netvegano.

3.3 PREDSTAVITEV DRUŽBE OMV SLOVENIJA

Družba OMV Slovenija, d.o.o., trgovina z nafto in naftnimi derivati (v nadaljevanju OMV Slovenija) je nastala z dokapitalizacijo družbe Istrabenz trgovina d.o.o. s strani OMV Aktiengesellschaft, Dunaj, Avstrija in INA, Industrija nafte p.o. Zagreb, Hrvaška. Na slovenskem trgu je pod imenom OMV Istra, Koper, prisotna že vse od leta 1992, leta 1996 je sledilo preimenovanje družbe v OMV Istrabenz, Koper, svojo trenutno lastniško strukturo pa je družba izoblikovala leta 2004, ko je družba OMV AG, postala večinski lastnik podjetja, ki se je nato preimenovalo v OMV Slovenija, d.o.o. Osnovna dejavnost podjetja je trgovanje z nafto in naftnimi derivati na ozemlju Republike Slovenije, katerega dopolnjujejo s široko paleto servisnih storitev. V svoji maloprodajni mreži upravljajo s skupno 103 bencinskimi servisi, ki jih vodijo partnerji najemniki po načelu franšiznega poslovanja. Osnovni kapital družbe je konec leta 2007 znašal 35.679.120,56 EUR, koledarsko leto pa je zaključila s čistim dobičkom iz poslovanja v višini 11.837.000 EUR. Lastniška struktura na dan 31.12.2007 je bila sledeča:

- OMV REFINING & MARKETING, DUNAJ: 92,25% - INA INDUSTRIJA NAFTE D.D. ZAGREB: 7,75%

V letu 2008 bo družba nadaljevala s posodobitvijo obstoječih bencinskih servisov, vzporedno pa bo stremela k pridobitvi novih lokacij za izgradnjo novih v skladu s standardi maloprodajne mreže skupine OMV.

27

3.3.1. Analiza temeljnih računovodskih podatkov podjetja

Konec leta 2007 je znašala vrednost celotnih sredstev podjetja OMV Slovenija 221,68 mio EUR, kar je 16 % več kot konec leta 2006. Od tega je bilo 55,9% kratkoročnih sredstev in 44,1% dolgoročnih sredstev. Glavni »krivec« za povečanje vseh sredstev so bila kratkoročna sredstva, ki so se v omenjenem obdobju povišala za kar 38 %, na drugi strani pa se je vrednost dolgoročnih sredstev v proučevanem obdobju znižala za 4%.

Slika 5: Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička podjetja OMV Slovenija v obdobju 2003-2007*

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

16.000.000

0

100.000.000

200.000.000

300.000.000

400.000.000

500.000.000

600.000.000

700.000.000

2003 2004 2005 2006 2007

Čis

ti do

biče

k in

dob

iček

iz p

oslo

vanj

a

Sred

stva

in s

kupn

i prih

odki

Leto

Sredstva

Skupni prihodki

Čisti dobiček


*Družba je v letu 2007 prešla na MSRP, po katerih je vrednost prihodkov ustrezno zmanjšana v višini trošarin. Zaradi lažje primerljivosti obravnavanega obdobja sem tudi prihodke v letu 2006 pretvoril v skladu z MSRP, zato je med letoma 2005-2006 viden padec prihodkov podjetja, ki ga dejansko ni bilo (padec bi bil v nasprotnem primeru viden v obdobju 2006-2007). Več o tem v nadaljevanju.

Vir: Gvin, Bilančni podatki za podjetje OMV Slovenija d.o.o., 2008. Pri opazovanju vrednosti čistih prihodkov od prodaje podjetja OMV Slovenija d.o.o. za leto 2007 sem naletel na manjšo težavo, saj je med izkazom poslovnega izida družbe, ki je bil objavljen na spletnih portalih GVIN in AJPES, ter izkazom poslovnega izida družbe, ki je bil objavljen v letnem poročilu družbe prišlo do odstopanja. Zato sem si na spletnem portalu AJPES ogledal še revidirano letno poročilo družbe za leto 2006, ki je potrdilo podatke, objavljene na spletnih portalih GVIN ter AJPES – podatke, ki se razlikujejo od podatkov čistih prihodkov v letnemu poročilu družbe za leto 2007. Po prvih se je namreč vrednost slednjih v letu 2007, v primerjavi z letom prej, znižala za 22%, po podatkih iz letnega poročila družbe za leto 2007 pa se je kategorija čistih prihodkov v enakem obdobju povišala za 9,5%. Ker so se v omenjenemu obdobju povečali tako poslovni kot tudi finančni ter ostali prihodki, je bilo seveda jasno, da so podatki, objavljeni na spletnih straneh ponudnikov računovodskih informacij podjetij napačni. Seveda sem za to želel ugotoviti vzroke. Po podrobnem proučevanju letnega poročila družbe za leto 2006 sem ugotovil, da je bila razlika med vrednostnima posledica prehoda družbe OMV Slovenija na Mednarodne

28

standarde računovodskega poročanja v letu 2007, skladno s katerimi je izkazala prihodke od prodaje po neto načelu brez vključene trošarine. Prav tako je tudi primerjalne podatke poročanih prihodkov za leto 2006, prikazanih v SRS, »pretvorila« v MSRP, temu posledično pa je sledil znižan znesek poročanih prihodkov leta 2006 v višini trošarin. Pri tem bi rad opozoril na to, da družba o prehodu na MSRP o tem spletnih ponudnikov bodisi ni obvestila, bodisi pa slednji tega niso objavili. Trenutni podatki bi podjetju namreč lahko povzročili večjo škodo pri poslovanju, saj se, kot sem predhodno v tem diplomskem delu že zapisal, veliko podjetij pri sklepanju novih partnerstev za poslovanje zelo pogosto obrača na bonitetne ocene družb, ki temeljijo predvsem na finančnih podatkih, ki jih analitiki najpogosteje poiščejo prav na raznih internetnih straneh podjetij, ki te storitve ponujajo na spletu. Podatki, ki so za OMV Slovenija na njih dosegljivi, torej navidezni 22% padec čistih prihodkov v enem samem letu, pa niso najprimernejša informacija ter najboljši obet pri iskanju novih poslovnih partnerjev.

Tabela 6: IPI podjetja OMV Slovenija d.o.o., ki je objavljen na spletnih portalih GVIN ter AJPES

Kategorije Leto 2006 Leto 2007 Indeks 2007/2006Čisti prihodki od prodaje 645.069.781 500.532.000 78Poslovni prihodki 645.359.963 507.613.000 79Poslovni odhodki 641.698.805 493.587.000 77Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 3.661.157 14.026.000 383Finančni prihodki 7.718.385 1.578.000 20Finančni odhodki 5.911.934 31.000 1Drugi prihodki 149.640 0 0Drugi odhodki 29.887 0 0Celotni prihodki 653.227.987 509.191.000 78Celotni odhodki 647.640.626 493.618.000 76Celotni poslovni izid 5.587.361 15.573.000 279Davek iz dobička 0 0 n.p.Odloženi davki 1.630.959 3.736.000 229Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.956.402 11.837.000 299


Vir: Gvin & Ajpes, Bilančni podatki za podjetje OMV Slovenija d.o.o., 2008.

Tabela 7: IPI podjetja OMV Slovenija d.o.o., ki je objavljen v letnem poročilu družbe

Kategorije Leto 2006 Leto 2007 Indeks 2007/2006Čisti prihodki od prodaje 457.067.000 500.532.000 110Poslovni prihodki 464.040.000 507.613.000 109Poslovni odhodki 459.528.204 493.587.000 107Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.513.000 14.026.000 311Finančni prihodki 1.184.000 1.578.000 133Finančni odhodki 112.000 31.000 28Drugi prihodki x 0 0Drugi odhodki x 0 0Celotni prihodki 465.224.000 509.191.000 109Celotni odhodki 459.640.204 493.618.000 107Celotni poslovni izid 5.585.000 15.573.000 279Davek iz dobička 0 0 n.p.Odloženi davki 1.631.000 3.736.000 229Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.954.000 11.837.000 299



29

Iz omenjenega primera izhaja, da je za natančno analizo bonitete podjetja vedno potrebno podrobno natančno preučiti revidirano letno poročilo družbe ter vse spremljajoče obrazložitve postavk, saj nam nerevidirani računovodski podatki, brez spremljajočih obrazložitev postavk, lahko prikažejo popolnoma zgrešeno sliko podjetja. Prav tako pa bi družbe same morale spremljati lastno boniteto ter o morebitnih napakah v bilancah o tem nemudoma obvestiti ponudnika informacij ter si tako zmanjšati tveganje morebitne izgube novih poslovnih partnerjev. Podatke o čistih prihodkih podjetja za leto 2006 sem v diplomskem delu kasneje popravil, tako da so trenutno objavljeni podatki za leto 2007 ter leto 2006 med seboj primerljivi. Čisti prihodki prodaje podjetja so v letu 2007 znašali 500,5 mio EUR, kar predstavlja 9,5-odstotno rast glede na leto 2006. Kot je iz letnega poročila podjetja razvidno, predstavlja osnovna dejavnost prodaje blaga kar 96% vseh prihodkov družbe, zato gre rast v letu 2007 pripisati predvsem rasti prihodkov od blaga podjetja, v omenjenem obdobju pa so se prav tako povečali tudi prihodki od prodaje storitev, finančni ter drugi poslovni prihodki. Poslovni izid iz poslovanja podjetja (EBIT) je bil v proučevanem obdobju pozitiven, in sicer je vrednost slednjega znašala 14 mio EUR, prav tako pa je bila tudi vrednost celotnega poslovnega izida podjetja v proučevanem obdobju pozitivna, saj je čisti dobiček podjetja znašal 11,84 mio EUR, kar je 199% več kot v enakem obdobju leta 2006. Če si nekoliko pobliže ogledamo strukturo kratkoročnih sredstev, lahko ugotovimo, da med slednjimi največji delež zavzemajo kratkoročne poslovne terjatve, katerih vrednost se je v letu 2007 v primerjavi z letom prej povišala za kar 57% in so tako slednje imele največji vpliv na skupno povečanje sredstev. Razlog za tako veliko povečanje gre iskati predvsem v spremenjeni oceni popravka vrednosti v letu 2007, saj se je predhodna oblika, uporabljena za oblikovanje , ko je podjetje oblikovalo popravke že za terjatve, zapadle nad 30 dni, izkazala kot prestroga. Zaradi spremembe oblikovanja popravka je bil vpliv na poslovni izid podjetja v letu 2007 pozitiven. Kot je iz letnega poročila podjetja razvidno, predstavljajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev kar 89% vseh kratkoročnih poslovnih terjatev podjetja. Poleg slednjih pa so k povečanju prispevale še kratkoročne finančne naložbe, ki so se v proučevanem obdobju povečale za 66% ter so tako ob koncu leta 2007 zavzemale skupno 12,8% sredstev podjetja (finančne naložbe podjetja so kratkoročni depoziti pri Banki Koper ter tuji povezani družbi OMV Clearing & Treasury GmbH) ter zaloge podjetja (predvsem zaloge goriva ter v manjši meri plini, mazivo in blago, ki se prodaja v trgovinah na bencinskih servisih), ki so se v proučevanem obdobju prav tako povečale in sicer za 22%. Delež kratkoročnih aktivnih časovnih razmejitev (40 tisoč EUR odloženih stroškov ter 86 tisoč kratkoročno nezaračunanih prihodkov), ki se je v obdobju od zaključka leta 2006, do zaključka leta 2007 povišal za kar 238%, ni bistveno vplival na porast vseh sredstev. Slednja so v končnici leta 2007 zavzemala le pičli 0,1 – odstotni delež v strukturi vseh sredstev.

30

K padcu deleža dolgoročnih sredstev podjetja so v največji meri prispevale odložene terjatve za davek, ki so se od začetnih 5,68 mio EUR znižale na 1,95 mio EUR ter so tako ob zaključku leta predstavljale le še 0,9% delež vseh sredstev. Omeniti velja še enoodstotni padec opredmetenih osnovnih sredstev, ki so zavzemala kar 43% delež med sredstvi podjetja. Kot je iz letnega poročila podjetja razvidno, so neopredmetena sredstva, ki jih podjetje izkazuje, predvsem pravice do uporabe nepremičnin ter računalniška oprema (programi, licence), iz česar lahko sklepamo, da je v letu 2007 prišlo do dodatnih vlaganj v računalniško opremo s strani podjetja, kljub temu pa slednja predstavljajo zanemarljiv, 0,1% delež v strukturi vseh sredstev. Spremembe ostalih kategorij niso imele večjega omembe vrednega vpliva na sredstva podjetja.

3.3.2 Finančna ocena podjetja

3.3.2.1 Ocena likvidnosti podjetja

Tabela 8: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene likvidnosti podjetja OMV Slovenija

v obdobju 2006/2007


A. OCENA LIKVIDNOSTI

Delež dolga v financiranju 32,48 36,17 111,34

Plačilna sposobnost 1,41 1,51 107,28

Servisiranje dolga 0,02 0,04 238,84

OMV Slovenija

Vir: Gvin, Bilančni podatki za podjetje OMV Slovenija d.o.o., 2008.

� Delež dolga v financiranju Delež dolžniškega financiranja družbe OMV Slovenija je v letu 2007 znašal 36,17% in se je v primerjavi s predhodnim letom povišal za 11,34%. Vrednost kazalnika se je v proučevanem obdobju nahajala pod povprečjem vrednosti velikih gospodarskih družb (55%), kar pomeni, da je bila tako leta 2007, kot leta 2006, le nekaj več kot tretjina sredstev podjetja financirana s strani tujega kapitala. Taka struktura dolga v financiranju podjetja je idealna za upnike, nekoliko manj pa za lastnike podjetja. Ker se je vrednost kazalnika nahajala pod referenčno vrednostjo velikih gospodarskih družb, iz tega izhaja, da se je podjetje v večini financiralo z lastnimi (praviloma dražjimi) viri financiranja, kar običajno prinaša tudi nižjo dobičkonosnost sredstev. Zato so večino tveganja v podjetju nosili njegovi lastniki, kar je izredno ugodno predvsem za posojilodajalce (upnike) podjetja. Izbrana družba bi v prihodnosti lahko razmislila o povečanju dolžniškega (tujega) financiranja, saj bi s tem povečala tudi donosnost podjetja. Glede na trenutno stanja pa velja

31

OMV Slovenija za dolgoročno plačilno sposobno podjetje (dolgoročni obstoj in poslovanje družbe nista vprašljiva).

� Plačilna sposobnost Kazalnik plačilne sposobnosti družbe se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 povišal za 7,28% in se trenutno nahaja v povprečju srednje velikih gospodarskih družb. Tako stanje, ko kratkoročna sredstva družbe 1,51 krat krijejo kratkoročne obveznosti, je za upnike podjetja dobro, saj je družba v takem položaju blizu »pravila«, ki velja v praksi, po katerem naj bi bila kratkoročna sredstva gospodarskih družb dvakrat večja od njihovih kratkoročnih obveznosti. Nekoliko nižja vrednost kazalnika je tudi posledica poslovanja podjetja v panogi z nizko vrednostjo zalog. Ker se je vrednost kazalnika v proučevanem obdobju povišala, bi lahko pričakovali, da bo podjetje lažje pokrivalo tekoče obveznosti (saj so v omenjenem obdobju obveznosti podjetja rasla počasneje od kratkoročnih sredstev), kar bi lahko v prihodnosti zmanjšalo tveganje plačilne nesposobnosti. Pri trenutnem razmerju kratkoročnih sredstev ter obveznosti do virov sredstev lahko sklepamo, da družba na kratek rok razpolaga z zadostno količino likvidnih sredstev za pokrivanje dospelih obveznosti.

� Servisiranje dolga Vrednost kazalnika podjetja se nahaja pod povprečjem referenčnih vrednosti za velike gospodarske družbe, kar kaže na možnost kratkoročnih plačilnih težav podjetja v prihodnosti. Kljub temu pa je družba v letu 2007 poslovala z višjo vrednostjo ustvarjenega denarnega toka v primerjavi z odhodki, kar je za samo podjetje dobro, saj se bo tako v prihodnosti najverjetneje manj zadolževalo za pokrivanje tekočih obveznosti. Kazalnik nam skupaj s predhodno izračunanim kazalnikom plačilne sposobnosti služi kot pokazatelj kratkoročne plačilne sposobnosti podjetja.

3.3.2.2 Ocena uspešnosti podjetja

Tabela 9: Primerjalni prikaz vrednosti izbranih kazalnikov za izračun ocene uspešnosti podjetja OMV Slovenija

v obdobju 2006/2007


B. OCENA USPEŠNOSTI

Čista donosnost sredstev 1,91 6,79 356,06

Koeficient obračanja sredstev 3,4 2,46 72,45

OMV Slovenija


32

� Poslovna donosnost sredstev

Vrednost kazalnika je v proučevanem podjetju leta 2007 znašala 256% več kakor v enakem obdobju leto prej in se še vedno nahaja visoko nad referenčno vrednostjo velikih gospodarskih družb. Razlog za to gre iskati predvsem v panogi, v kateri podjetje posluje (storitvena dejavnost), ter v dejstvu, da podjetje pri poslovanju uporablja nižji odstotek sredstev. Iz omenjenega kazalnika lahko razberemo, da gre pri podjetju OMV Slovenija za donosno podjetje, ki učinkovito uporablja lastna sredstva, kar je zelo dobra informacija tako za upnike kot tudi lastnike podjetja. Ker tudi predhodno izračunana vrednost dolga v financiranju ni visoka, lahko sklepamo, da tudi visoka vrednost kazalnika čiste donosnosti sredstev ni posledica prekomernega cenejšega zadolževanja.

� Koeficient obračanja sredstev Kot lahko že v izdelanem grafu razberemo, nam tudi kazalnik koeficient obračanja sredstev prikazuje, da ima podjetje, glede na dana sredstva, zelo visoke prihodke. To pomeni, da je obrat podjetja krajši (sredstva potrebujejo manj časa za prehod iz nelikvidnega stanja v likvidno), posledično pa podjetje uspešneje posluje. Glede na trenutno stanje kazalnika lahko sklepamo, da je za podjetje OMV Slovenija zelo malo verjetno, da bi kratkoročno lahko imelo likvidnostne težave, saj gre za zelo likvidno podjetje.

3.3.3 Dinamična ocena podjetja

Tabela 10: Dinamična ocena družbe OMV Slovenija





Toži 29 x

Tožen 18 x


Izbrisi 0 Odlično

LEGENDA: 5 - podjetje plačuje pred valuto računa, x - ni podatkov


Dinamična ocena podjetja temelji izključno na podlagi tekočih informacij o podjetju in se lahko vsakodnevno spreminja. Na svoji lestvici bi dinamično oceno podjetja OMV Slovenija ocenil s tremi zvezdicami, ki jih dobijo podjetja, ki se do svojih poslovnih partnerjev vedno obnašajo korektno – plačilno disciplinirana podjetja.

33

3.3.4 Analiza nefinančnih podatkov podjetja

� Poslovanje podjetja Letno poročilo družbe ne vsebuje podatkov o tem, ali je podjetju v letu 2007 uspelo doseči/preseči zastavljene cilje, prav tako pa tudi na spletni strani podjetja, ki vsebuje podrobno analizo prodaj goriva, kazalnikov ter dobička podjetja v letu 2007, ni bilo moč zaslediti podatka o tem, ali je družba tekom leta uspela doseči zastavljene cilje.

� Aktivnosti družbe na področju raziskav in okoljevarstvene aktivnosti V letu 2007 je družba na področju varstva okolja in ravnanja z nevarnimi snovmi izvedla številne dejavnosti, kot so: ureditev arhiva za področje ekologije, zbiranje podatkov za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za posamezne čistilne naprave, pregled skladišč kurilnega olja, priprava načrta za ukrepanje v primeru nesreč za skladišče kurilnega olja, redni letni pregledi bencinskih servisov ter urejanje dokumentacije, odpravljanje težav s področja ekologije in ravnanja z nevarnimi snovmi na bencinskih servisih, ureditev dejavnosti na področju ravnanja z embalažo ter odpadno embalažo… V proučevanem obdobju sta bili za podjetje OMV Slovenija izvedeni tudi dve tržni raziskavi, in sicer: štirje vali anonimnega ocenjevanja ponudbe in storitev blaga na bencinskemu servisu, kjer je anonimna komisija pohvalila prednosti in opozorila na slabosti posameznega bencinskega servisa, ter tržna raziskava o zadovoljstvu kupcev na bencinskih servisih v Sloveniji.

� Kadri in upravljanje s človeškimi viri Konec leta 2007 je bilo v družbi zaposlenih 81 delavcev. Tekom leta je v družbi, na podlagi sporazuma z delodajalcem, delovno razmerje prenehalo 10 delavcem, zaposlilo pa se je 8 novih. Delavci družbe so deležni številnih strokovnih usposabljanj in treningov, ki pripomorejo k poslovni učinkovitosti in odličnosti.

� Izpostavljenost tveganjem Kreditno tveganje pri velikih strankah, kjer obstaja možnost, da terjatve z odloženim plačilom do kupcev in drugih poslovnih partnerjev ne bodo poravnane v celoti oz. sploh ne bodo poravnane, podjetje obvladuje z bančnimi garancijami ter z intenzivno izterjavo terjatev do kupcev. Valutno tveganje, ki se pri podjetju pojavlja zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah, podjetje zmanjšuje s terminskimi posli (FX Forward). Učinki so vključeni pod izkaz poslovnega izida podjetja kot prihodki ali odhodki iz poslovanja. Zaradi dobre lastne bonitete podjetje nima težav pri zagotavljanju finančnih sredstev, zato tudi ni izpostavljeno večjemu

34

tveganju plačilne sposobnosti, prav tako pa tudi obrestnega tveganja, ki predstavlja možnost plačevanja stroškov financiranja zaradi spremembe obrestnih mer, v podjetju ni.

� Pričakovani razvoj

Družba bo v letu 2008 stremela k izgradnji novih bencinskih servisov, hkrati pa bo v skladu z Evropskimi standardi ter smernicami Skupine OMV nadaljevala s posodobitvijo obstoječih. Vodilo družbe bo tudi v letu 2008 zavezanost k družbeno odgovornim aktivnostim, zato bo družba tudi v bodoče aktivno podpirala skakalni šport ter s tem pripomogla soustvarjati pogoje za dvig kakovosti življenjske ravni na širšem družbenem področju.

3.3.5 Bonitetno mnenje

Družba učinkovito uporablja lastna sredstva ter posluje uspešno. Sposobna je servisirati normalne kreditne aranžmaje ter je dolgoročno in kratkoročno likvidna. Po dostopnih podatkih (www.gvin.com) plačuje podjetje svoje obveznosti v povprečju pred valuto računa. Poslovanje s podjetjem ocenjujem kot netvegano.

3.4 PRIMERJAVA USPEŠNOSTI IZBRANIH DRUŽB

Ker bi bila praktična primerjava absolutnih števil iz poslovanja izbranih gospodarskih subjektov zaradi različnega kapitala ter velikosti družb praktično neuporabna, sem se analize podjetij lotil na podlagi relativnih števil. Ugotovitve, do katerih sem med izdelavo diplomskega dela lahko prišel, bom poskušal strniti v nadaljevanju. Ocenjujem, da sta tako gospodarska družba Agip Slovenija kot tudi gospodarska družba OMV Slovenija v poslovnem letu 2007 uspešno uporabljali lastna sredstva ter tako poslovali izredno uspešno. Omenjeni družbi sta v proučevanem obdobju, leta 2007, ustvarjali nadpovprečni donos glede na povprečje velikih gospodarskih družb, med katere sodita izbrani podjetji. Glede likvidnosti velja omeniti, da sta obe podjetji sposobni servisirati normalne kreditne aranžmaje. Glede na izbrane kazalnike kratkoročne plačilne sposobnosti bi pri podjetju Agip Slovenija veljalo omeniti nekoliko večjo pozornost pri kratkoročni likvidnosti, saj kratkoročna sredstva podjetja v proučevanem obdobju, leta 2007, niso v celoti pokrivala kratkoročnih obveznosti, kar bi v prihodnosti lahko privedlo do kratkoročnih plačilnih težav podjetja. Dinamično stanje izbranih družb bi glede na dostopne podatke »nagradil« s tremi zvezdicami, saj se tako podjetje Agip Slovenija kot tudi podjetje OMV Slovenija do svojih poslovnih partnerjev vedno obnašata korektno ter tako svoje račune povprečno plačujeta še pred valuto računa. Poslovanje z obema družbama bi ocenil kot netvegano.

35

SKLEP Bonitetna poročila so postala del vsakdanjika poslovanja uspešnih gospodarskih družb, ki se tekom svojega poslovanja srečujejo s številnimi tveganji, ki lahko ogrozijo bodoče poslovanje podjetja. Ker seveda vsi gospodarski subjekti stremijo k temu, da bi dejavnik tveganja tekom svojega poslovanja kar se da najbolj zmanjšali oz. celo izničili, seveda ne preseneča dejstvo, da so bonitetna poročila postala nepogrešljivo orodje za uspešno ter stabilno rast podjetja, za katerega se odloča vse več gospodarskih družb. Razlog za tako nepogrešljivost pri poslovanju z bonitetnimi poročili gre iskati predvsem v tem, da slednja služijo kot nekakšno varovalo ter tako še pred pričetkom poslovanja z določenim gospodarskim subjektom (izpostavljenosti podjetja tveganju) prikažejo sliko o dejanskem stanju tega subjekta, kar podjetju že vnaprej pomaga pri določanju ustrezne izbire obsega poslovanja s konkretnim podjetjem, obliko zavarovanja, če se podjetje zanj dejansko sploh odloči, ter tudi to, ali bo podjetje z določenim partnerjem sploh nadaljevalo oz. pričelo poslovati v prihodnosti. V diplomskem delu je bila na podlagi praktičnega analiziranja uspešnosti izbranih družb Agip Slovenija ter OMV Slovenija, ki kot konkurenta nastopata na slovenskem trgu, prikazana praktična uporabnost bonitetnega poročila. Poleg vseh prednosti, ki jih uporaba v praksi prinaša, je bila na konkretnem primeru podjetja OMV Slovenija prikazana tudi negativna stran uporabe, ki lahko zaradi nepazljivosti pri sestavi oz. analiziranju slednjega doleti podjetje. Zato je pri sestavi oz. analizi bonitetnega poročila izrednega pomena, da pri tem vedno upoštevamo določeno mero previdnosti, saj je lahko sicer slednje za podjetje dvorezen meč. Prehod podjetja OMV na mednarodne računovodske standarde bi lahko (oz. še vedno lahko, saj podatki še vedno niso spremenjeni) podjetju povzročil ogromno škodo, saj o tem ni obvestilo vseh ponudnikov računovodskih ter bonitetnih informacij (tu imam v mislih predvsem priljubljene portale, ki na spletu ponujajo sledeče informacije in na katere se številni analitiki pogosto obračajo). Površno branje računovodskih izkazov ter posledično napačno izdelano bonitetno poročilo bi torej podjetju lahko povzročilo neizmerno škodo pri poslovanju, čemur bi se slednje s spremljanjem lastne bonitete lahko izognilo. Na praktičnem primeru je prikazano, zakaj je pri izdelavi bonitetnega poročila vedno potrebno podrobno natančno preučiti revidirano letno poročilo ter spremljajoče obrazložitve posameznih računovodskih postavk družbe, saj nam računovodski izkazi brez slednjih lahko prikažejo popolnoma zgrešeno sliko podjetja. Prav zato je zelo pomembno, da družbe same spremljajo lastno boniteto ter o morebitnih napakah v bilancah številnih ponudnikov informacij o tem slednjega nemudoma obvestijo ter si tako zmanjšajo tveganje morebitne izgube potencialnih novih poslovnih partnerjev. Ocenjevanje bonitete podjetja služi kot nekakšno varovalo podjetja. Kot pravi ljudski pregovor, po toči zvoniti je prepozno, zato je še kako pomembno, da poskušamo morebitno

36

škodo preprečiti, še preden nastane. Pri tem pa je pomembno, da vedno postopamo z določeno mero previdnosti.

37

LITERATURA IN VIRI

1 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve – AJPES. Najdeno 2. septembra 2008 na

spletnem naslovu http://www.ajpes.si/. 2 Bilančni podatki za podjetje Agip Slovenija d.o.o. Najdeno 22. avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://www.gvin.com/. 3 Bilančni podatki za podjetje OMV Slovenija d.o.o. Najdeno 22. avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://www.gvin.com/. 4 Bonitetna poročila podjetij. Najdeno 9. septembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.coface.si/. 5 Bonitetno poročilo – vzorec SIDBON. Najdeno 23. avgusta 2008 na spletnem naslovu

http://www.prokolekt.si/bonitete. 6 Brealey, R.A. & Myers, S.C. (2003). Principles of corporate finance. (7th ed.) Boston:

McGraw-Hill/Irwin. 7 Chadwick, L. (2002). Essential Financial Accounting for Managers. Prentice Hall:

Harlow. 8 Finančna analiza podjetja [Poteza]. Najdeno 3. Septembra2008 na spletnem naslovu

http://www.poteza.si/si/personal.cp2?cid=ABFE836C-CDC4-0EC8-CE68-186D871AF75 &linkid=10.

9 Holmes, G. et al (2005). Interpretacija poslovnih poročil in računovodskih izkazov.

Ljubljana: GV Založba. 10 How to get a small business loan: »CAMPARI«. Najdeno 30. avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://businesscoaching.typepad.com/the_business_coaching_blo/2008/04/how-to -get-a-sm.html/.

11 Kaj je »kreditna sposobnost«?. Najdeno 25. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.visokdonos.si/izraz/kreditna-sposobnost/.

12 Knez-Riedl, J. (2000). Pojmovanje in presojanje bonitete podjetja. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.

13 Koletnik, F. & Koželj, S. (2007). Redni in posebni računovodski izkazi. Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev.

14 Koletnik, F. (1997). Analiziranje računovodskih izkazov (bilanc). Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

15 Kovač, S. (2002). Rating agencije in verodostojnost rating ocen. Članek v bančnem vestniku. Ljubljana: Bančni vestnik.

16 Letno poročilo družbe Agip Slovenija d.o.o. za poslovno leto, ki se je končalo 31.

decembra 2007. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/. 17 Letno poročilo družbe Agip Slovenija d.o.o. za poslovno leto, ki se je končalo 31.

decembra 2006. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/. 18 Letno poročilo družbe OMV Slovenija d.o.o. za poslovno leto, ki se je končalo 31.

decembra 2007. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/.

38

19 Letno poročilo družbe OMV Slovenija za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra

2006. Najdeno 20. Avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.ajpes.si/. 20 Mramor, D. (1997). Poglavja iz poslovnih financ. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 21 Osnovni podatki podjetja Agip Slovenija d.o.o.. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://www.agip.si/. 22 Osnovni podatki podjetja ENI S.p.A.. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem naslovu

http://www.eni.it/. 23 Osnovni podatki podjetja OMV Slovenija d.o.o.. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://www.omv.si/. 24 Pirnat, I. (2005). Bonitete podjetij v državah bivše Jugoslavije. Kapital. Najdeno 10

septembra 2008 na spletnem naslovu http://www.revijakapital.com/dfs/clanki.php?idclan ka=63.

25 Podjetje OMV Slovenija d.o.o. Najdeno 20. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.omv.si/

26 Postopek izdelave bonitete podjetja – izračun finančne ter dinamične ocene podjetja.

Najdeno 15. avgusta 2008 na spletnem naslovu http://www.gvin.com/. 27 Preverite boniteto. Najdeno 11. septembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.microsoft.com/slovenija/malapodjetja/aktualno/preverite-boniteto.mspx. 28 Primer izdelanega bonitetnega poročila podjetja. Najdeno dne 10. avgusta 2008 na

spletnem naslovu http://www.idoo.si/. 29 Slapničar, S. (1997). Analiza računovodskih izkazov - gradivo za vaje pri finančnem

računovodstvu (2006). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 30 The »five C`s« of Credit Analysis. Najdeno 28. avgusta 2008 na spletnem naslovu

http://www.loanuniverse.com/credit.html/. 31 What does the acronym »CAMPARI« means. Najdeno 22. Avgusta 2008 na spletnem

naslovu http://ca.answers.yahoo.com/question/index?qid=20071010182221AAvM8Ri. 32 Zadravec, R. (1997). Zaključni račun z analizo. Ljubljana: Primath. 33 Zakaj računovodski izkazi?. Najdeno 4. septembra 2008 na spletnem naslovu

http://www.finmaks.si/Racunovodski_izkazi.php. 34 Žejn, A. (2002, 14. januar). Zavarujte se proti plačilni nedisciplini. Najdeno 15. septembra

2008 na spletnem naslovu http://www.finance.si/.

1

PRILOGA1: POROČILO O VREDNOTENJU DRUŽBE AGIP SLOVENIJA, družba za trženje z naftnimi derivati d.o.o., Ljubljana Sestavil: MATJAŽ BABIČ Izdelano dne: 20.09.2008

PODATKI O PODJETJU Naslov: TRG REPUBLIKE 3, 1000 LJUBLJANA Telefon: +386 (0)1 252 87 90 Faks: +386 (0)1 252 87 98 Elektronski naslov: [email protected] Spletni naslov: http://www.agip.si/ Matična številka: 5865441 ID za DDV: SI47523603 Kratki naziv: Agip Slovenija d.o.o., Ljubljana Pravna oblika: Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o. Velikost: Velike enote Datum vpisa: 01.02.1995 Št. Vpisa: 12594400 Dejavnost po SKD: 46.120 Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, kemikalij Revizor: PricewaterhouseCoopers d.o.o. PROFIL: Osnovna dejavnost podjetja je prodaja naftnih derivatov – kurilnega olja, diesla,

bitumna in bencina ter maziv na drobno in debelo.

0

500.000

1.000.000

1.500.000

2.000.000

2.500.000

3.000.000

0

20.000.000

40.000.000

60.000.000

80.000.000

100.000.000

120.000.000

2003 2004 2005 2006 2007

Čis

ti do

biče

k in

dob

iček

iz p

oslo

vanj

a

Sred

stva

in s

kupn

i prih

odki

Leto

Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička

Sredstva

Skupni prihodki

Čisti dobiček



Konec leta 2007 je znašala vrednost celotnih sredstev podjetja Agip Slovenija d.o.o. 25.5 mio EUR, kar je 27% več, kot konec leta 2006. Od tega je bilo 50,3% kratkoročnih sredstev ter 49,7%

dolgoročnih sredstev. V omenjenem obdobju se je povišala tako vrednost kratkoročnih sredstev, katera so se povečala za 25% kot tudi dolgoročnih sredstev, katera so se povišala za

28%.

Ocena podjetja

B

Podjetje posluje dobro ter je

plačilno disciplinirano.

2

Čisti prihodki prodaje podjetja so v letu 2007 znašali 90,2 mio EUR, kar predstavlja 28-odstotno rast glede na leto 2006. Rast izvira iz povečanja prihodkov na domačem trgu (+18,65%) in

prihodkov iz prodaje na tujem trgu (+263%). Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v proučevanem obdobju pozitiven, v višini 1,83 mio EUR in je nižji (-22%) kot leta 2006. Celotni

poslovni izid podjetja je bil v proučevanem obdobju prav tako pozitiven, in sicer je vrednost čistega dobička znašala 1,38 mio EUR, kar je 19% manj kot v enakem obdobju leta 2006. Kljub

višjim prihodkom so na padec vrednosti čistega dobička podjetja v letu 2007 (v primerjavi z letom prej) vplivali predvsem odpisi vrednosti, in sicer prevrednotevalni poslovni odhodki pri

obratnih sredstvih podjetja (popravek vrednosti za dvomljivo terjatev) v višini 326.778 EUR, ki so bili posledica naslova prodaje Splošni bolnišnici Izola v letu 2007.

VODSTVO

� ALESSIO LILLI (direktor) � EVA MIHELČIČ (prokurist) � BIRGIT REITER (prokurist)

LASTNIKI

� ENI INTERNACIONAL B.V.: AMSTERDAM: 100 %

TRANSAKCIJSKI RAČUNI (banke)

� 0292 2001 3308 977 – NLB Ljubljana � 2900 0005 5069 473 – UniCredit Banka � 3300 0000 2734 712 – Hypo Alpe-Adria

OBJAVE V TISKU

� Na dan 24.12.2007 je bilo v Uradnem listu RS objavljeno, da je v družbi prišlo do spremembe zastopnika (novi prokurist je postala Birgit Reiter)

� Na dan 27.11.2007 je bil v Uradnem listu RS objavljen vpis prehoda osnovnega kapitala ter osnovnega vložka na euro družbe

FINANČNA OCENA PODJETJA

I. FINAN ČNA OCENA 2005 2006 Index 2007/2006A. OCENA LIKVIDNOSTIDelež dolga v financiranju 54,63 58,69 4,06*Plačilna sposobnost 0,89 0,83 93,16Servisiranje dolga 0,03 0,02 73,02A. OCENA USPEŠNOSTIČista donosnost sredstev 12,82 8,03 62,62Koeficient obračanja sredstev 3,84 3,97 103.2

Agip Slovenija d.o.o.

Legenda: *kazalnik prikazuje povečanje deleža dolga v financiranju podjetja

3


BILANCA STANJA

Kategorije Leto 2006 Struktura v % Indeks 2007/2006 Leto 2007 Struktura v %Sredstva 20.102.808 100 127 25.460.829 100A. Dolgoročna sredstva 9.887.944 49,2 128 12.653.547 49,7I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ča... 150.956 0,8 88 132.096 0,51. Neopredmetena sredstva 95.598 0,5 130 124.122 0,52. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 55.358 0,3 14 7.974 0II. Opredmetena osnovna sredstva 9.633.379 47,9 129 12.390.106 48,7III. Dolgoročne finančne naložbe in Naložbene neprem... 0 0 n.p. 0 01. Naložbene nepremičnine 0 0 n.p. 0 02. Dolgoročne finančne naložbe 0 0 n.p. 0 0IV. Dolgoročne poslovne terjatve 103.610 0,5 56 57.877 0,2V. Odložene terjatve za davek 0 0 n.p. 73.468 0,3B. Kratkoročna sredstva 10.214.864 50,8 125 12.806.650 50,3I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 n.p. 0 0II. Zaloge 539.426 2,7 139 750.873 2,9III. Kratkoročne finančne naložbe 0 0 n.p. 535 0IV. Kratkoročne poslovne terjatve 7.486.371 37,2 149 11.124.262 43,7V. Denarna sredstva 2.189.067 10,9 43 930.980 3,7C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 632 0Zunajbilančna sredstva 5.703.639 28,4 179 10.220.816 40,1Obveznosti do virov sredstev 20.102.808 100 127 25.460.829 100A. Kapital 8.654.991 43,1 116 10.038.832 39,4I. Vpoklicani kapital 3.795.527 18,9 100 3.795.528 14,91. Osnovni kapital 3.795.527 18,9 100 3.795.528 14,92. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 n.p. 0 0II. Kapitalske rezerve 962.556 4,8 100 962.554 3,8III. Rezerve iz dobička 102.641 0,5 100 102.641 0,4IV. Presežek iz prevrednotenja 0 0 n.p. 0 0V. Preneseni čisti poslovni izid 2.076.652 10,3 183 3.794.269 14,9VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 1.717.614 8,5 81 1.383.840 5,4B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razme... 3.017 0 623 18.785 0,1C. Finančne in poslovne obveznosti 10.983.104 54,6 136 14.943.294 58,7D. Dolgoročne obveznosti 0 0 n.p. 0 0I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 n.p. 0 0II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 n.p. 0 0III. Odložene obveznosti za davek 0 0 n.p. 0 0E. Kratkoročne obveznosti 10.983.104 54,6 136 14.943.294 58,7I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 n.p. 0 0II. Kratkoročne finančne obveznosti 2.850.000 14,2 147 4.200.012 16,5III. Kratkoročne poslovne obveznosti 8.133.104 40,5 132 10.743.282 42,2F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 461.697 2,3 100 459.918 1,8Zunajbilančne obveznosti 5.703.639 28,4 179 10.220.816 40,1

Bilanca stanja

Vir: Letno poročilo družbe AGIP Slovenija d.o.o., 2007, str. 13-14.

DINAMIČNA OCENA PODJETJA





Toži 0 Odlično

Tožen 2 x


Izbrisi 0 Odlično

Legenda: 5 - podjetje plačuje pred valuto računa, x – podjetje je toženo s strani družbe GPG, d.d.

4


IZKAZ USPEHA

Kategorije Leto 2006 Struktura v % Indeks 2007/2006 Leto 2007 Struktura v %1. Čisti prihodki od prodaje 70.422.047 100 128 90.197.423 1002. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon... 0 0 n.p. 0 03. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 n.p. 0 04. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami,... 0 0 n.p. 48.597 0,1Kosmati donos od poslovanja 70.422.047 100 128 90.246.020 100,15. Stroški blaga, materiala in storitev 67.107.662 95,3 129 86.768.458 96,2a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala t... 66.074.061 93,8 129 85.388.567 94,7b) Stroški storitev 1.033.600 1,5 134 1.379.891 1,56. Stroški dela 310.971 0,4 138 429.245 0,5a) Stroški plač 238.638 0,3 137 326.937 0,4b) Stroški pokojninskih zavarovanj 0 0 n.p. 25.838 0c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 32.408 0 65 21.164 0d) Drugi stroški dela 39.925 0,1 139 55.306 0,17. Odpisi vrednosti 621.495 0,9 185 1.149.423 1,3a) Amortizacija 605.760 0,9 135 817.316 0,9b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredme... 0 0 n.p. 5.329 0c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih ... 15.734 0 2.077 326.778 0,48. Drugi poslovni odhodki 28.710 0 243 69.840 0,1Poslovni prihodki 70.422.047 100 128 90.246.020 100,1Poslovni odhodki 68.068.838 96,7 130 88.416.966 98Poslovni izid iz poslovanja 2.353.209 3,3 78 1.829.054 2Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 2.353.209 3,3 78 1.829.054 29. Finančni prihodki iz deležev 0 0 n.p. 0 010. Finančni prihodki iz danih posojil 0 0 n.p. 97 011. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 79.908 0,1 136 108.946 0,112. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finanč... 0 0 n.p. 0 013. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti 101.915 0,1 119 121.291 0,114. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti 0 0 n.p. 0 0Finančni prihodki 79.908 0,1 136 109.043 0,1Finančni odhodki 101.915 0,1 119 121.291 0,1Drugi prihodki 40.822 0,1 9 3.671 0Drugi odhodki 80.993 0,1 12 9.780 0Celotni prihodki 70.542.777 100,2 128 90.358.734 100,2Celotni odhodki 68.251.746 96,9 130 88.548.037 98,2Celotni poslovni izid 2.291.031 3,3 79 1.810.697 215. Davek iz dobička 573.140 0,8 87 500.325 0,616. Odloženi davki 0 0 n.p. -73.468 -0,1Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 1.717.891 2,4 81 1.383.840 1,5



BONITETNO MNENJE

Družba učinkovito uporablja lastna sredstva ter posluje uspešno. Sposobna je servisirati normalne kreditne aranžmaje ter je dolgoročno likvidna. Le pri kratkoročni likvidnost je potrebna nekoliko večja previdnost, saj kratkoročna sredstva podjetja ne pokrivajo v celoti kratkoročnih obveznosti ter tako lahko pride do kratkoročnih plačilnih težav. Po dostopnih podatkih (www.gvin.com) plačuje podjetje svoje obveznosti v povprečju pred valuto računa. Poslovanje s podjetjem ocenjujem kot netvegano.

5

PRILOGA2: POROČILO O VREDNOTENJU DRUŽBE OMV SLOVENIJA, trgovina z nafto in naftnimi Derivati, d.o.o. Sestavil: MATJAŽ BABIČ Izdelano dne: 20.09.2008

PODATKI O PODJETJU Naslov: FERRARSKA ULICA 7, 6000 KOPER Telefon: +386 (5) 663 3300 Faks: +386 (5) 663 3394 Elektronski naslov: [email protected] Spletni naslov: http://www.omv.si/ Matična številka: 5540739 ID za DDV: SI57536163 Kratki naziv: OMV Slovenija, d.o.o. Pravna oblika: Družba z omejeno odgovornostjo d.o.o. Velikost: Velike enote Datum vpisa: 31.12.1991 Št. Vpisa: 10260000 Dejavnost po SKD: 46.120 Posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, kemikalij Revizor: Deloitte revizija d.o.o. PROFIL: Osnovna dejavnost podjetja je trgovina z naftnimi derivati, dopolnjuje pa se s široko

ponudo servisnih storitev. Mreža bencinskih servisov podjetja je organizirana po načelu franšiznega poslovanja.

0

2.000.000

4.000.000

6.000.000

8.000.000

10.000.000

12.000.000

14.000.000

16.000.000

0

100.000.000

200.000.000

300.000.000

400.000.000

500.000.000

600.000.000

700.000.000

2003 2004 2005 2006 2007

Čis

ti d

obič

ek in

dob

iček

iz

posl

ovan

ja

Sred

stva

in s

kupn

i pr

ihod

ki

Leto

Prikaz gibanja sredstev, prihodkov in dobička *

Sredstva

Skupni prihodki

Čist i dobiček



Ocena podjetja

A

Podjetje posluje dobro ter je

plačilno disciplinirano.

6

Konec leta 2007 je znašala vrednost celotnih sredstev podjetja OMV Slovenija d.o.o. 221.68 mio EUR, kar je 16% več, kot konec leta 2006. Od tega je bilo 55,9% kratkoročnih sredstev in

44,1% dolgoročnih sredstev. V omenjenem obdobju se je vrednost kratkoročnih sredstev podjetja povišala za kar 38%, vrednost dolgoročnih sredstev podjetja pa se je v enakem

obdobju znižala za 4%. Čisti prihodki prodaje podjetja so v letu 2007 znašali 500,5 mio EUR, kar predstavlja 9,5-

odstotno rast glede na leto 2006. Rast izvira iz povečanja prihodkov od prodaje blaga podjetja, v omenjenem obdobju pa so se prav tako povečali tudi prihodki od prodaje

storitev, finančni ter drugi poslovni prihodki. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je v proučevanem obdobju pozitiven, v višini 14 mio EUR in je višji (211%) kot leta 2006. Celotni poslovni izid

podjetja je bil v proučevanem obdobju prav tako pozitiven, in sicer je vrednost čistega dobička znašala 11,84 mio EUR, kar je 199% več kot v enakem obdobju leta 2006.

VODSTVO

� DIMITRIJ ZADEL (direktor) � SAŠO MIHELČIĆ (prokurist)

LASTNIKI

� OMV REFINING & MARKETING, DUNAJ: 92,25% � INA INDUSTRIJA NAFTE D.D. ZAGREB: 7,75%

TRANSAKCIJSKI RAČUNI (banke)

� 1010 0000 0020 947 – Banka Koper � 1010 0003 9101 956 – Banka Koper � 2900 0000 1885 440 – UniCredit Banka

OBJAVE V TISKU

� Na dan 06.03.2007 je bila na Okrožnem sodišču v Kopru vpisana sprememba zastopnika, pogodbe ter osnovnega kapitala družbe

� Na dan 28.11.2006 je bila na Okrožnem sodišču v Kopru vpisana sprememba pogodbe družbe

FINANČNA OCENA PODJETJA

I. FINAN ČNA OCENA 2005 2006 Index 2007/2006A. OCENA LIKVIDNOSTIDelež dolga v financiranju 32,48 36,17 3,69*Plačilna sposobnost 1,41 1,51 107,28Servisiranje dolga 0.02 0.04 238,84A. OCENA USPEŠNOSTIČista donosnost sredstev 1,91 6,79 356,06Koeficient obračanja sredstev 3,40 2,46 72,45

OMV Slovenija d.o.o.

7

Legenda: *kazalnik prikazuje povečanje deleža dolga v financiranju podjetja


BILANCA STANJA

Kategorije Leto 2006 Struktura v % Indeks 2007/2006 Leto 2007 Struktura v %Sredstva 191.666.124 100 116 221.677.000 100A. Dolgoročna sredstva 101.903.509 53,2 96 97.601.000 44,1I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne ča... 58.817 0 529 311.000 0,11. Neopredmetena sredstva 58.817 0 529 311.000 0,12. Dolgoročne aktivne časovne razmejitve 0 0 n.p. 0 0II. Opredmetena osnovna sredstva 96.152.149 50,2 99 95.334.000 43III. Dolgoročne finančne naložbe in Naložbene neprem... 10.378 0 96 10.000 01. Naložbene nepremičnine 0 0 n.p. 0 02. Dolgoročne finančne naložbe 10.378 0 96 10.000 0IV. Dolgoročne poslovne terjatve 0 0 n.p. 0 0V. Odložene terjatve za davek 5.682.165 3 34 1.946.000 0,9B. Kratkoročna sredstva 89.725.367 46,8 138 123.950.000 55,9I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo 0 0 n.p. 0 0II. Zaloge 24.405.542 12,7 122 29.748.000 13,4III. Kratkoročne finančne naložbe 17.063.387 8,9 166 28.276.000 12,8IV. Kratkoročne poslovne terjatve 38.550.926 20,1 157 60.534.000 27,3V. Denarna sredstva 9.705.512 5,1 56 5.392.000 2,4C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve 37.248 0 338 126.000 0,1Zunajbilančna sredstva 5.605.375 2,9 0 0 0Obveznosti do virov sredstev 191.666.124 100 116 221.677.000 100A. Kapital 127.406.577 66,5 109 139.243.000 62,8I. Vpoklicani kapital 35.679.119 18,6 100 35.679.000 16,11. Osnovni kapital 35.679.119 18,6 100 35.679.000 16,12. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka) 0 0 n.p. 0 0II. Kapitalske rezerve 63.979.352 33,4 100 63.979.000 28,9III. Rezerve iz dobička 23.892.088 12,5 116 27.747.000 12,5IV. Presežek iz prevrednotenja 1.081 0 93 1.000 0V. Preneseni čisti poslovni izid -100.826 -0,1 0 0 0VI. Čisti poslovni izid poslovnega leta 3.955.763 2,1 299 11.837.000 5,3B. Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razme... 629.786 0,3 71 449.000 0,2C. Finančne in poslovne obveznosti 62.259.268 32,5 129 80.174.000 36,2D. Dolgoročne obveznosti 0 0 n.p. 0 0I. Dolgoročne finančne obveznosti 0 0 n.p. 0 0II. Dolgoročne poslovne obveznosti 0 0 n.p. 0 0III. Odložene obveznosti za davek 0 0 n.p. 0 0E. Kratkoročne obveznosti 62.259.268 32,5 129 80.174.000 36,2I. Obveznosti, vključene v skupine za odtujitev 0 0 n.p. 0 0II. Kratkoročne finančne obveznosti 16.980 0 0 0 0III. Kratkoročne poslovne obveznosti 62.242.288 32,5 129 80.174.000 36,2F. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve 1.370.493 0,7 132 1.811.000 0,8Zunajbilančne obveznosti 5.605.375 2,9 0 0 0

Bilanca stanja


DINAMIČNA OCENA PODJETJA

8





Toži 29 x

Tožen 18 x


Izbrisi 0 Odlično

Legenda: 5 - podjetje plačuje pred valuto računa, x – ni podatkov


IZKAZ USPEHA

Kategorije Leto 2006 Struktura v % Indeks 2007/2006 Leto 2007 Struktura v %1. Čisti prihodki od prodaje 457.067.000 100 110 500.532.000 1002. Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokon... 0 0 n.p. 0 03. Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve 0 0 n.p. 0 04. Drugi poslovni prihodki (skupaj s subvencijami,... 6.973.000 0 102 7.081.000 1,4Kosmati donos od poslovanja 450.094.000 100 113 507.613.000 101,45. Stroški blaga, materiala in storitev 439.335.000 97,3 108 475.590.000 95a) Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala t... 409.974.000 92,7 107 438.656.000 87,6b) Stroški storitev 29.361.000 4,6 126 36.934.000 7,46. Stroški dela 3.968.196 0,6 99 3.917.000 0,8a) Stroški plač 2.910.093 0,5 99 2.874.000 0,6b) Stroški pokojninskih zavarovanj 0 0 n.p. 0 0c) Stroški drugih socialnih zavarovanj 441.855 0,1 103 453.000 0,1d) Drugi stroški dela 616.249 0,1 96 590.000 0,17. Odpisi vrednosti 8.683.008 1,3 81 7.074.000 1,4a) Amortizacija 6.108.986 0,9 106 6.486.000 1,3b) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredme... 2.439.903 0,4 0 0 0c) Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih ... 134.119 0 438 588.000 0,18. Drugi poslovni odhodki 7.542.000 0,3 93 7.006.000 1,4Poslovni prihodki 464.040.000 100 109 507.613.000 101,4Poslovni odhodki 459.528.204 99,5 107 493.587.000 98,6Poslovni izid iz poslovanja 4.513.000 0,6 311 14.026.000 2,8Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) 4.513.000 0,6 311 14.026.000 2,89. Finančni prihodki iz deležev 0 0 n.p. 0 010. Finančni prihodki iz danih posojil 0 0 n.p. 0 011. Finančni prihodki iz poslovnih terjatev 1.184.000 1,2 0 0 012. Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finanč... 0 0 n.p. 0 013. Finančni odhodki iz finančnih obveznosti x 0,4 n.p. 0 014. Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti x 0,5 n.p. 0 0Finančni prihodki 1.184.000 1,2 133 1.578.000 0,3Finančni odhodki 112.000 0,9 28 31.000 0Drugi prihodki x 0 n.p. 0 0Drugi odhodki x 0 n.p. 0 0Celotni prihodki 465.224.000 101,3 109 509.191.000 101,7Celotni odhodki 459.640.204 100,4 107 493.618.000 98,6Celotni poslovni izid 5.585.000 0,9 279 15.573.000 3,115. Davek iz dobička 0 0 n.p. 0 016. Odloženi davki 1.631.000 0,3 229 3.736.000 0,7Čisti poslovni izid obračunskega obdobja 3.954.000 0,6 299 11.837.000 2,4



BONITETNO MNENJE

Družba učinkovito uporablja lastna sredstva ter posluje uspešno. Sposobna je

servisirati normalne kreditne aranžmaje ter je dolgoročno in kratkoročno likvidna. Po

9

dostopnih podatkih (www.gvin.com) plačuje podjetje svoje obveznosti v povprečju

pred valuto računa. Poslovanje s podjetjem ocenjujem kot netvegano.

Documents

PRAKTI ČNA UPORABA BONITETNEGA PORO ČILA ZA … · izvedel prakti čen prikaz uporabnosti obravnavane tematike. Poleg analize postopka vodoravne in navpi čne analize temeljnih