Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru

11

PRORAČUNI EVROPSKE UNIJE IN PRORAČUNI EVROPSKE UNIJE IN PRORAČUN REPUBLIKE PRORAČUN REPUBLIKE

SLOVENIJE - DOSEDANJI IN SLOVENIJE - DOSEDANJI IN PRIHODNJI DOGOVORI IN IZZIVPRIHODNJI DOGOVORI IN IZZIVII

Predavanje mag. Predavanje mag. Milan Milan Martin Martin CviklCvikl

Univerza v MariboruUniverza v MariboruPravna fakulteta – Podiplomski Pravna fakulteta – Podiplomski

študij Davčnega pravaštudij Davčnega pravaMaribor, 8. november 2008Maribor, 8. november 2008

22

ČLANSTVO SLOVENIJE V EU – VPLIV NA ČLANSTVO SLOVENIJE V EU – VPLIV NA PRORAČUN RS IN “U”PORABA PRORAČUNOV PRORAČUN RS IN “U”PORABA PRORAČUNOV

EVROPSKE UNIJEEVROPSKE UNIJE

Predstaviti proračun EU in RS ter razmerja:Predstaviti proračun EU in RS ter razmerja:• Zgodovinski razvoj EU proračuna in strukturaZgodovinski razvoj EU proračuna in struktura• Strukturo in sestavo dosedanjih dogovorov med EU in Strukturo in sestavo dosedanjih dogovorov med EU in

RS pred vstopom v EU in za obdobje RS pred vstopom v EU in za obdobje 2004-062004-06• Predstaviti sestavo EU proračunov za obdobje Predstaviti sestavo EU proračunov za obdobje 2007-2007-

13, stališča RS in potrebne spremembe v proračunu 13, stališča RS in potrebne spremembe v proračunu RSRS

• Predstaviti povezave med Predstaviti povezave med Lizbonsko strategijo, NFP Lizbonsko strategijo, NFP in Strategijo razvoja Slovenije in Strategijo razvoja Slovenije in izzivovin izzivov

• Viri: knjiga, predavanja U.Vajgl, prisp.A.RovanViri: knjiga, predavanja U.Vajgl, prisp.A.Rovan Sem nekdanji minister za evropske zadeve, Sem nekdanji minister za evropske zadeve,

poslanec in so-avtor knjige “Proračunsko poslanec in so-avtor knjige “Proračunsko pravo”pravo”

33

Glavne teme predstavitveGlavne teme predstavitve

RAZVOJ (ZGODOVINA) JAVNIH FINANC EU, RAZVOJ (ZGODOVINA) JAVNIH FINANC EU, STRUKTURA IN SEDANJI PRORAČUN EUSTRUKTURA IN SEDANJI PRORAČUN EU

FINANČNA PERSPEKTIVA EU IN FINANČNA PERSPEKTIVA EU IN POGAJANJA O FINANČNI PERSPEKTIVI POGAJANJA O FINANČNI PERSPEKTIVI 2007-20132007-2013

VSTOP SLOVENIJE V EU IN DOGOVORI O VSTOP SLOVENIJE V EU IN DOGOVORI O FINANČNI PERSPEKTIVI 2004-06FINANČNI PERSPEKTIVI 2004-06

POVEZANOST NFP 2007-13 IN LIZBONSKE POVEZANOST NFP 2007-13 IN LIZBONSKE STRATEGIJESTRATEGIJE

SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN 20072007

44







55

Proračun EU – Proračun EU – trenutni obsegtrenutni obseg

Proračun EU 2006Proračun EU 2006

Osnovni podatki –Osnovni podatki –

126,5 milijarde EUR (odobritve obveznosti)126,5 milijarde EUR (odobritve obveznosti)

11115,55,5 mil milijardeijarde EUR EUR ((odobritvodobritvee plačil plačil))

~ OKVIRNO 1 % BND EU (27)~ OKVIRNO 1 % BND EU (27)

66

Proračun EU – Proračun EU – primerjava z nacionalnimi primerjava z nacionalnimi

financamifinancami

77

Proračun EU – Proračun EU – trenutni obsegtrenutni obseg

Zakaj je proračun EU tako “skromen”?Zakaj je proračun EU tako “skromen”?

Ni izdatkov za izvajanje suverenih Ni izdatkov za izvajanje suverenih funkcij državefunkcij države

Ni izdatkov za zagotavljanje socialne Ni izdatkov za zagotavljanje socialne varnostivarnosti

Relativno malo izdatkov za javne Relativno malo izdatkov za javne dobrine (delno infrastruktura, dobrine (delno infrastruktura, raziskave in razvoj ter izobraževanje)raziskave in razvoj ter izobraževanje)

Ni stroškov servisiranja dolga Ni stroškov servisiranja dolga (uravnotežen proračun)(uravnotežen proračun)

88

Proračun EU 2007 – izdatkiProračun EU 2007 – izdatki

99

Proračun EU 2007 –Proračun EU 2007 –“omejitve”“omejitve”

Proračun EU omejujejo:Proračun EU omejujejo: ““Zgornja meja lastnih sredstev” - Zgornja meja lastnih sredstev” -

trenutno 1,24% BNDtrenutno 1,24% BND Večletni finančni okvir “finančna Večletni finančni okvir “finančna

perspektiva” – v 2007 1,06 % BNDperspektiva” – v 2007 1,06 % BND

Proračun EU se Proračun EU se deli po kategorijah deli po kategorijah iizdatkov (t.i. “Naslovih”)zdatkov (t.i. “Naslovih”) Obseg sredstev po Naslovih omejuje Obseg sredstev po Naslovih omejuje

finančna perspektivafinančna perspektiva

1010

Proračun EU 2007 –Proračun EU 2007 –struktura izdatkovstruktura izdatkov

44%

46%

5%5%

1. Trajnostna rast 2. Naravni viri 3.a. Svoboda, varnost in pravica

3.b. Državljanstvo 4. EU kot globalni partner 5. Uprava

6. Nadomestila novim državam članicam

1111

Podnaslov 1APodnaslov 1AKonkurenčnostKonkurenčnost

(9,4 milijarde EUR ~ 7,4 % proračuna)(9,4 milijarde EUR ~ 7,4 % proračuna)

1212

Podnaslov 1APodnaslov 1AKonkurenčnostKonkurenčnost


T.i. “Lizbonska sredstva”T.i. “Lizbonska sredstva”

Alokacija po odprtih, zaprtih razpisihAlokacija po odprtih, zaprtih razpisih

Znaten del sredstev gre neposredno Znaten del sredstev gre neposredno porabnikom mimo nacionalnih porabnikom mimo nacionalnih proračunovproračunov

1313

Podnaslov 1BPodnaslov 1BKohezijaKohezija

(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna

1414

Podnaslov 1BPodnaslov 1BKohezijaKohezija

(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna(45,5 milijarde EUR ~ 36 % proračuna

Sredstva namenjena gospodarski Sredstva namenjena gospodarski konvergencikonvergenci

Vsebuje sredstva Vsebuje sredstva t.i. strukturnih in t.i. strukturnih in kohezijskega skladakohezijskega sklada

Sredstva večinoma dodeljena po t.i. Sredstva večinoma dodeljena po t.i. nacionalnih ovojnicahnacionalnih ovojnicah

1515

Naslov 2Naslov 2Naravni viriNaravni viri


1616

Naslov 2Naslov 2Naravni viriNaravni viri


Pod naslovom Naravni viri se skriva Pod naslovom Naravni viri se skriva Skupna kmetijska politika EUSkupna kmetijska politika EU (okolje (okolje predstavlja zgolj 0,2 milijarde EUR oz predstavlja zgolj 0,2 milijarde EUR oz 0,4 % Naslova)0,4 % Naslova)

Največji del sredstev je dohodninska Največji del sredstev je dohodninska podpora kmetovalcem (76 %), podpora kmetovalcem (76 %),

Strukturni ukrepi na podeželju 22%Strukturni ukrepi na podeželju 22%

1717

Podnaslov 3APodnaslov 3ASvoboda, varnost in pravicaSvoboda, varnost in pravica


1818

Podnaslov 3BPodnaslov 3BDržavljanstvoDržavljanstvo


1919

Naslov 4Naslov 4EU kot globalni partnerEU kot globalni partner


2020

Proračun EU – zgodovina in Proračun EU – zgodovina in razvojrazvoj

Zgodovinski trendi (podrobneje):Zgodovinski trendi (podrobneje):

Združitev proračunskih instrumentovZdružitev proračunskih instrumentov Povečanje finančne avtonomije Povečanje finančne avtonomije

SkupnostiSkupnosti Razvoj skupnih politikRazvoj skupnih politik Iskanje medinstitucionalnega ravnotežja Iskanje medinstitucionalnega ravnotežja

v proračunskem postopkuv proračunskem postopku

2121

Proračun EU –Proračun EU –I. združitev finančnih instrumentovI. združitev finančnih instrumentov

Postopna združitev finančnih Postopna združitev finančnih instrumentov v enotni proračun EUinstrumentov v enotni proračun EU

Administrativni

proračun

Operativni

proračun

1951

ESPJ

1957

Enotni

Proračun

Administrativni

proračun

Raziskovalni in investicijski

proračun

1957

EURATOM

(1965) (1965)

(1970)

(200

2)EGS

2222

Proračun EU –Proračun EU – II. povečanje finančne avtonomije II. povečanje finančne avtonomije

Postopni razvoj “Postopni razvoj “sistema lastnih virovsistema lastnih virov””

1951: 1951: ESPJ dajatevESPJ dajatev (prvi “evropski (prvi “evropski davek”)davek”)

1958 -1970: prispevki držav članic1958 -1970: prispevki držav članic

1970: uvedba “sistema lastnih virov”; 3 1970: uvedba “sistema lastnih virov”; 3 viri: viri: Carine, kmetijske dajatve, DDVCarine, kmetijske dajatve, DDV

1988: reforma sistema lastnih virov; 1988: reforma sistema lastnih virov; uvedba uvedba vira na osnovi BDPvira na osnovi BDP

2323

Prihodki proračuna EU –Prihodki proračuna EU –sedanji “sistem lastnih virov”sedanji “sistem lastnih virov”

EU se financira preko “Sistema lastnih virov” in sicer:1. Tradicionalni lastni viri (~ 12 %)

Carine, kmetijske dajatve, dajatve na sladkor in glukozo2. Vir na osnovi davka na dodano vrednost (DDV) (~ 14 %)

Uporaba enotne davčne stopnje na harmonizirano davčno osnovo

3. Vir na osnovi bruto nacional.dohodka (BND) (~ 73 %)Izravnalna “top-up” postavka, t.j. razlika med odhodki in

vsemi ostalimi viri financiranja Ostali prihodki proračuna EU (presežki preteklih let,

zamudne obresti, kazni) predstavljajo 1% vseh prihodkov.

4. Rabat v korist VB

2424

Prihodki proračuna EU –Prihodki proračuna EU –rabat v korist VBrabat v korist VB

Igra z ničelno vsoto: VB prejme, Igra z ničelno vsoto: VB prejme, ostale članice EU financirajo (leto ostale članice EU financirajo (leto 2004: 5,1 mrd EUR)2004: 5,1 mrd EUR)

Delovanje:Delovanje: VBVB prejme povrnjenih 66% neto prejme povrnjenih 66% neto

prispevka v proračun EUprispevka v proračun EU Povračilo financirajo vse druge države Povračilo financirajo vse druge države

članice v skladu z deležom v BND članice v skladu z deležom v BND skupnosti; skupnosti; A, D, NL, SA, D, NL, S prispevajo zgolj prispevajo zgolj 25% siceršnjih obveznosti25% siceršnjih obveznosti

2525

Prihodki proračuna EU –Prihodki proračuna EU –struktura prihodkovstruktura prihodkov

0%

20%

40%

60%

80%

100%1

97

1

19

73

19

75

19

77

19

79

19

81

19

83

19

85

19

87

19

89

19

91

19

93

19

95

19

97

19

99

20

01

20

03

Kmetijske dajatve Carine DDV BND Razno

2626

Prihodki proračuna EU –Prihodki proračuna EU – “sistem lastnih virov” “sistem lastnih virov”

Pravna podlagaPravna podlaga::

Pogodba o ES (člen 269)Pogodba o ES (člen 269) Sklep o sistemu virov lastnih Sklep o sistemu virov lastnih

sredstev Evropskih skupnosti sredstev Evropskih skupnosti (2000/597/ES, Euratom):(2000/597/ES, Euratom): Določa vire proračuna EUDoloča vire proračuna EU Določa zgornja mejo lastnih Določa zgornja mejo lastnih

sredstev v višini 1,24% BNDsredstev v višini 1,24% BND

2727

Proračun EU –Proračun EU –III. razvoj skupnih politikIII. razvoj skupnih politik

1957 – ustanovitev 1957 – ustanovitev Evropskega socialnega skladaEvropskega socialnega sklada (ESS); (ESS);1962 – ustanovitev 1962 – ustanovitev Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in

jamstvenega skladajamstvenega sklada (EKUJS), začetek skupne kmetijske (EKUJS), začetek skupne kmetijske politike;politike;

1971 – povečanje vloge ESS;1971 – povečanje vloge ESS;1975 – ustanovitev 1975 – ustanovitev Evropskega sklada za regionalni razvojEvropskega sklada za regionalni razvoj

(ESRR), začetek strukturnih dejavnosti (kohezijske politike);(ESRR), začetek strukturnih dejavnosti (kohezijske politike);1986 – skupna okoljska politika (enotna evropska listina);1986 – skupna okoljska politika (enotna evropska listina);1988 – reforma Strukturnih skladov (ESRR, ESS, EKUJS);Razvoj 1988 – reforma Strukturnih skladov (ESRR, ESS, EKUJS);Razvoj

skupne transportne politikeskupne transportne politike;;1993 – druga reforma Strukturnih skladov – ustanovitev 1993 – druga reforma Strukturnih skladov – ustanovitev

Kohezijskega sklada in Finančnega instrumenta za Kohezijskega sklada in Finančnega instrumenta za usmerjanje ribištvausmerjanje ribištva (FIUR); (FIUR);

1993 – pogodba o Evropski uniji uvaja sodelovanje na področju 1993 – pogodba o Evropski uniji uvaja sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev ter skupne obrambne in pravosodja in notranjih zadev ter skupne obrambne in varnostne politike;varnostne politike;

1997 – Amsterdamska pogodba okrepi pomen ekonomske in 1997 – Amsterdamska pogodba okrepi pomen ekonomske in socialne kohezije in socialne kohezije in sodelovanja na področju pravosodja in sodelovanja na področju pravosodja in notranjih zadevnotranjih zadev. .

2828

Proračun EU – Proračun EU – posledice razvoja skupnih politikposledice razvoja skupnih politik

+ UK, IE, DK

+ EL

+ ES, PT

+ AU, FI, SE

+ 10 NMS

2929

Proračun EU –Proračun EU –IV. “medinstitucionalno IV. “medinstitucionalno

ravnotežje”ravnotežje”1957 – 1970:1957 – 1970: Svet je izključni proračunski Svet je izključni proračunski

organorgan; Komisija predlaga in izvaja proračun, ; Komisija predlaga in izvaja proračun, Parlament ima posvetovalno vlogo. Parlament ima posvetovalno vlogo. Proračunski nadzor izvaja Računski odborProračunski nadzor izvaja Računski odbor

1970-1975:1970-1975: Postopno povečanje vloge Postopno povečanje vloge Parlamenta v proračunskem postopkuParlamenta v proračunskem postopku

1975 – danes:1975 – danes: Svet in Parlament sta dva Svet in Parlament sta dva proračunska organa z deljeno močjoproračunska organa z deljeno močjo: : Parlament ima zadnjo besedo pri Parlament ima zadnjo besedo pri “neobveznih izdatkih” ter razreši proračun. “neobveznih izdatkih” ter razreši proračun. Proračunski nadzor v pristojnosti Proračunski nadzor v pristojnosti Računskega sodiščaRačunskega sodišča

3030

Proračun EU –Proračun EU –postopek sprejemanja proračunapostopek sprejemanja proračuna

Postopek sprejemanja proračuna Postopek sprejemanja proračuna EU določajo:EU določajo:

““Skromne” določbe PES (členi 268-Skromne” določbe PES (členi 268-280)280)

Medinstitucionalni dogovorMedinstitucionalni dogovor

3131

Proračun EU –Proračun EU –postopek sprejemanja proračunapostopek sprejemanja proračuna

PRORAČUNSKI POSTOPEK

Predhodni osnutek proračuna

Prvo branje

Prvo branjeDrugo

branjeDrugo branje

Sprejetje

Komisija

Svet

Parlament

Osnutek proračuna

3232

Temeljnih 6 načel proračuna EUTemeljnih 6 načel proračuna EU

1.1. Načelo enotnosti proračunaNačelo enotnosti proračuna pomeni, da so pomeni, da so vanj vključeni vsi prihodki in odhodki EU. vanj vključeni vsi prihodki in odhodki EU.

2.2. Načelo vsesplošnostiNačelo vsesplošnosti pomeni, da se vsi pomeni, da se vsi prihodki in odhodki EU zberejo in prikažejo v prihodki in odhodki EU zberejo in prikažejo v proračunu.proračunu.

3.3. Načelo letnega proračunaNačelo letnega proračuna pomeni, da traja pomeni, da traja proračunsko leto od januarja do decembra. proračunsko leto od januarja do decembra. Zajem financiranja programov, daljših od Zajem financiranja programov, daljših od enega leta, se izvaja preko ugotavljanja enega leta, se izvaja preko ugotavljanja razlik med prevzetimi obveznostmi in razlik med prevzetimi obveznostmi in dejanskimi izplačili, tako da se razlika dejanskimi izplačili, tako da se razlika prenese v proračun prihodnjega leta.prenese v proračun prihodnjega leta.

3333

Temeljnih 6 načel proračuna EUTemeljnih 6 načel proračuna EU

4.4. Načelo uravnoteženostiNačelo uravnoteženosti pravi, da morajo pravi, da morajo biti prihodki proračuna EU izenačeni z biti prihodki proračuna EU izenačeni z odhodki.odhodki.

5.5. Načelo ločenostiNačelo ločenosti po namenu pomeni, da po namenu pomeni, da se prihodki načrtujejo glede na vir, se prihodki načrtujejo glede na vir, odhodki pa glede na njihov namen.odhodki pa glede na njihov namen.

6.6. Načelo enote izražanjaNačelo enote izražanja pomeni, da se vsi pomeni, da se vsi zneski izražajo v evrih.zneski izražajo v evrih.

3434

Pravni viriPravni viri Večina določb v primarni zakonodaji v PES (členi Večina določb v primarni zakonodaji v PES (členi

268-280), nekaj v Pogodbi o Evropski uniji (členi 268-280), nekaj v Pogodbi o Evropski uniji (členi 28,41,44)28,41,44)

Pomembnejša sekundarna zakonodaja:Pomembnejša sekundarna zakonodaja:Sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti Sklep o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti

(2000/597/ES, Euratom)(2000/597/ES, Euratom)Uredba Sveta o financni uredbi, ki se uporablja za splošni Uredba Sveta o financni uredbi, ki se uporablja za splošni

proracun Evropskih skupnosti (2002/1605/ES, Euratom)proracun Evropskih skupnosti (2002/1605/ES, Euratom)Uredba Komisije o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredba Komisije o določitvi podrobnih pravil za izvajanje

Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (2002/2342/ES, Euratom)skupnosti (2002/2342/ES, Euratom)

Uredba Sveta o proračunski disciplini (2000/2040/ES)Uredba Sveta o proračunski disciplini (2000/2040/ES)Uredba Sveta o zaščiti finančnih interesov Evropskih Uredba Sveta o zaščiti finančnih interesov Evropskih

skupnosti (1995/2988/ES, Euratom)skupnosti (1995/2988/ES, Euratom) Mehko pravo ~ medinstitucionalni dogovorMehko pravo ~ medinstitucionalni dogovor

3535







3636

Finančna perspektiva EUFinančna perspektiva EUKaj je finančna perspektiva?Kaj je finančna perspektiva?

Dogovor o zgornjih mejah javnofinančnih Dogovor o zgornjih mejah javnofinančnih izdatkov EU (skupaj in po posameznih izdatkov EU (skupaj in po posameznih skupinah izdatkov)skupinah izdatkov)

Finančna perspektiva EU 2000-2006, cene 1999Finančna perspektiva EU 2000-2006, cene 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

1- Kmetijstvo 40.920 42.800 43.900 43.770 44.657 45.677 45.807

2- Strukturne dejavnosti 32.045 31.455 30.865 30.285 35.665 36.502 37.940

3- Notranje politike 5.930 6.040 6.150 6.260 7.877 8.098 8.212

4- Zunanje dejavnosti 4.550 4.560 4.570 4.580 4.590 4.600 4.610

5- Administracija 4.560 4.600 4.700 4.800 5.403 5.558 5.712

6- Rezerve 900 900 650 400 400 400 400

7- Predpristopna pomoč 3.120 3.120 3.120 3.120 3.120 3.120 3.120

8- Pavšalna plačila 1.273 1.173 940

SKUPAJ 92.025 93.475 93.955 93.215 102.985 105.128 106.741

3737

Finančna perspektiva EUFinančna perspektiva EU

Dogovor o finančnih prioritetah v Dogovor o finančnih prioritetah v večletnem obdobjuvečletnem obdobju

Planski dokument za srednjeročno Planski dokument za srednjeročno obdobjeobdobje

Dogovor, ki zagotavlja predvidljivost Dogovor, ki zagotavlja predvidljivost in transparentnost javnih financ EUin transparentnost javnih financ EU

3838


Kaj finančna perspektiva Kaj finančna perspektiva nini??

FP ni večletni proračun EUFP ni večletni proračun EUKljub FP so potrebni vsakoletni Kljub FP so potrebni vsakoletni

sprejemi proračunov po normalnem sprejemi proračunov po normalnem proračunskem postopkuproračunskem postopku

FP ni indikativna; zneski FP pomenijo FP ni indikativna; zneski FP pomenijo zgolj zgornje meje izdatkov zgolj zgornje meje izdatkov posameznih kategorij izdatkovposameznih kategorij izdatkov

3939


Razlogi Razlogi za vzpostavitev finančnih za vzpostavitev finančnih perspektiv:perspektiv:

Neustreznost obstoječega sistemaNeustreznost obstoječega sistema

Konfliktnost med institucijami (Svet, Konfliktnost med institucijami (Svet, Parlament, Komisija);Parlament, Komisija);

Pomanjkanje virov financiranja Pomanjkanje virov financiranja naraščajočega obsega izdatkov; naraščajočega obsega izdatkov;

Neskladja v nacionalnih proračunih – Neskladja v nacionalnih proračunih – problem neto plačnicproblem neto plačnic

4040

Finančna perspektiva EU –Finančna perspektiva EU –dosedanje finančne perspektivedosedanje finančne perspektive

Delors I (1988-1992);Delors I (1988-1992); reforma SKP, kohezijske reforma SKP, kohezijske politike – podvojitev sredstev za strukturne politike – podvojitev sredstev za strukturne sklade, uvedba četrtega vira proračuna EU; sklade, uvedba četrtega vira proračuna EU; Dvig zgornje meja iz 1,15 % na 1,20 % BDP Dvig zgornje meja iz 1,15 % na 1,20 % BDP (plačila) oziroma 1,30 % BDP (obveznosti)(plačila) oziroma 1,30 % BDP (obveznosti)

Delors II (1993-1999);Delors II (1993-1999); Obnova Obnova medinstitucionalnega dogovora; nadaljnja medinstitucionalnega dogovora; nadaljnja reforma SKP, kohezijske politike – ustanovitev reforma SKP, kohezijske politike – ustanovitev kohezijskega sklada; povečanje pomena BND kohezijskega sklada; povečanje pomena BND vira; Dvig zgornje meje 1,27 % BDP (plačila) vira; Dvig zgornje meje 1,27 % BDP (plačila) ter 1,335 % BDP (obveznosti)ter 1,335 % BDP (obveznosti)

Agenda 2000 (2000-2006);Agenda 2000 (2000-2006); nadaljevanje nadaljevanje reform SKP – razvoj podeželja, kohezijska reform SKP – razvoj podeželja, kohezijska politika – stabilizacija obsega sredstev ~ politika – stabilizacija obsega sredstev ~ 0,46% BND; širitev EU; stabilizacija zgornje 0,46% BND; širitev EU; stabilizacija zgornje meje na 1,27% BDP (plačila ~ 1,24% BND)meje na 1,27% BDP (plačila ~ 1,24% BND)

4141

Finančna perspektiva EU -Finančna perspektiva EU -pogajanja o finančni perspektivipogajanja o finančni perspektivi

So pogajanja o finančnem položaju držav članic do proračuna EU, vendar tudi:pogajanja o obsegu in strukturi pogajanja o obsegu in strukturi

proračunskih izdatkov EU v večletnem proračunskih izdatkov EU v večletnem obdobjuobdobju

o razvoju in krepitvi skupnih evropskih o razvoju in krepitvi skupnih evropskih politikpolitik

o “razmerju moči” med EK in državami o “razmerju moči” med EK in državami članicamičlanicami

4242

Finančna perspektiva EU -Finančna perspektiva EU -pogajanja o perspektivi 2007-2013pogajanja o perspektivi 2007-2013

StanjeStanje pred pogajanji: pred pogajanji:

Povečane gospodarske razlike v EUPovečane gospodarske razlike v EU Večja ambicije EU na področju Večja ambicije EU na področju

konkurenčnosti, razvoja skupnih politik, konkurenčnosti, razvoja skupnih politik, vloge v svetuvloge v svetu

Interesi večjega števila (25~27) držav Interesi večjega števila (25~27) držav članicčlanic

Dogovor glede sredstev SKP 2007-2013Dogovor glede sredstev SKP 2007-2013

4343


Temeljni izziviTemeljni izzivi pogajanj: pogajanj:

Parcialni interesi držav članic ~ Parcialni interesi držav članic ~ koalicijekoalicije

Neenakomerna razdelitev finančnega Neenakomerna razdelitev finančnega bremena proračuna EU in problem bremena proračuna EU in problem prekomernega plačništvaprekomernega plačništva

4444

Parcialni interesi držav članicParcialni interesi držav članic

4545

Parcialni interesi držav članicParcialni interesi držav članic

4646

Neenakomerna razdelitev bremenaNeenakomerna razdelitev bremenaNeto položaj držav glede na stopnjo razvitosti (proračun 2005)

ATBE

CY

CZ

DEDK

EE

EL

ES

FIFR

HUIE

IT

LT

LU

LV MT

NL

PL

PT

SE

SI

SK

UK

-1,00%

-0,50%

0,00%

0,50%

1,00%

1,50%

2,00%

2,50%

0 20.000 40.000

BND NA PREBIVALCA (v EUR)

NET

O P

OLO

ŽAJ

(v %

BN

D)

4747

Problem prekomernega plačništva

Postavka Proračun 2005 - Delež v EU 25

PRISPEVKI V PRORAČUN (BREZ TLV) 12,1%

1. Kmetijstvo 9.0%

Razvoj podeželja 2.5%

2. Strukturni ukrepi 10.5%

3. Notranje politike 11.4%

Usposabljanje, mladina,kultura, mediji, IKT & sorodno

8.3%

Energija in okolje 5.6%

Varstvo potrošnikov, »notranji trg«, industrijska politika & vseevropska omrežja

6.8%

Raziskave in razvoj 14.5%

Ostale notranje politike 7.8%

SKUPNI ALOCIRANI IZDATKI 9.0%

4848

Neenakomerna razdelitev finančnega bremena proračuna EU in problem prekomernega plačništva

Države članice skrbijo za neto položaj (poudarjena vloga redistribucije proračuna EU)

Zahteva šesterice neto plačnic (A, DE, F, NL, SE, UK) po omejitvi izdatkov 2007-2013 na sedanjem nivoju (1% BND)!

4949

PotekPotek pogajanj: pogajanj:

Podlaga za pogajanja predlog Podlaga za pogajanja predlog KomisijeKomisije

Potreben dogovor Evropskega Potreben dogovor Evropskega parlamenta, Sveta in Komisijeparlamenta, Sveta in Komisije

V praksiV praksi: prvo dogovor Sveta, ki se : prvo dogovor Sveta, ki se nato uskladi s palamentomnato uskladi s palamentom


5050

Osnovni predlog KomisijeOsnovni predlog Komisije1. 2.

5151

Osnovni predlog KomisijeOsnovni predlog Komisije

Prerazporeditev in preimenovanje Prerazporeditev in preimenovanje “Naslovov”“Naslovov”

Povečanje in drugačna struktura Povečanje in drugačna struktura izdatkovizdatkov

Splošni korekcijski mehanizemSplošni korekcijski mehanizem

5252

Splošni korekcijski mehanizem (SKM)Splošni korekcijski mehanizem (SKM)

Neto položaj v % BND

- 0.35%

66%

povrnjeno

0

Netoprejemnice

Netoplačnice

- 0.35% = meja

(+ prehodna ureditev za VB do leta 2011)

5353

Posledice SKMPosledice SKM

Kdo prejemnik iz SKM?Kdo prejemnik iz SKM?

- Nl, D, VB, S, A (0,41 - 0,5 % BND)- Nl, D, VB, S, A (0,41 - 0,5 % BND)

Ostale neto plačnice:Ostale neto plačnice:

- It, F, Cy, DK, FIN (0,2 – 0,36 % BND)- It, F, Cy, DK, FIN (0,2 – 0,36 % BND)

SKM zavrnjen!

5454

Izzivi na prihodkovni straniIzzivi na prihodkovni strani

Predlog Komisije v višini 1,14 % BND po Predlog Komisije v višini 1,14 % BND po plačilih (1.025 mlrd EUR)plačilih (1.025 mlrd EUR)

Poziv k ohranitvi proračuna pod 1% BNDPoziv k ohranitvi proračuna pod 1% BND ““Rezervacija” sredstev SKP Rezervacija” sredstev SKP ((293293 mlrdmlrd € € za za

EU 25 oz. 0,33% BNDEU 25 oz. 0,33% BND))

PomeniPomeni 29% 29% zmanjšanje preostalih zmanjšanje preostalih sredstevsredstev

Države niso usklajene glede tega, katera Države niso usklajene glede tega, katera sredstva preostalih naslovov je možno sredstva preostalih naslovov je možno “okrniti”“okrniti”

5555

PogajanjaPogajanja

Iskanje soglasja trajalo 24 mesecev Iskanje soglasja trajalo 24 mesecev (najmanj od februarja 2004)(najmanj od februarja 2004)

Soglasje držav članic na zasedanju Soglasje držav članic na zasedanju Evropskega sveta decembra 2005Evropskega sveta decembra 2005

Med-institucionalni dogovor dosežen Med-institucionalni dogovor dosežen aprila 2006aprila 2006

5656

Finančna perspektiva EU –Finančna perspektiva EU –dosežen dogovor 2007-2013dosežen dogovor 2007-2013

EU - Odobritve za prevzem obveznosti v mio EUR (cene iz leta 2004) 2007-2013

Naslov 1 – Konkurenčnost in kohezija za rast in zaposlovanje 382.139

1A – Konkurenčnost za rast in zaposlovanje 74.098 1B – Kohezija za rast in zaposlovanje 308.041

Naslov 2 - Ohranjanje in varovanje naravnih virov 371.344

Od česar tržni ukrepi in neposredna plačila 293.105

Naslov 3 – Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica 10.770

3A – Svoboda, varnost in pravica 6.630 3B - Druge notranje politike 4.140

Naslov 4 - EU kot globalni partner 49.463

Naslov 5 – Administracija 49.800

Kompenzacije 800

SKUPAJ – EU 864.316

5757

Primerjava dogovora s predlogom EKPrimerjava dogovora s predlogom EK

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

Predlog Komisije Končni dogovor

mio

EU

R 2

007-

2013

(cen

e 20

04)

1a Konkurenčnost 1b Kohezija 2 Upravljanje in varovanje naravni virov

3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica 4 EU kot globalni partner 5 Administracija

Pavšalna plačila

12% 9%

34%

40%43%

36%

5858

Ocena dogovoraOcena dogovora

Obseg finančne perspektive Obseg finančne perspektive zmanjšan zmanjšan skoraj na raven 1% BNDskoraj na raven 1% BND

Najmanj so zmanjšana sredstva Najmanj so zmanjšana sredstva SKP in kohezijske politike SKP in kohezijske politike (-7~8% (-7~8% predloga)predloga)

Najbolj so zmanjšana t.i. Lizbonska Najbolj so zmanjšana t.i. Lizbonska (-39%)(-39%) in druga sredstva in druga sredstva “notranjih politik” EU“notranjih politik” EU

(-14~27%)(-14~27%)

5959


PolitičnoPolitično je dogovor velik uspeh: je dogovor velik uspeh: Ni finančne in politične paralizeNi finančne in politične paralize Nova generacija programov Nova generacija programov

Skupnosti bo pričela 2007 (potreben Skupnosti bo pričela 2007 (potreben sprejem cca 40 zakonodajnih aktov sprejem cca 40 zakonodajnih aktov na podlagi dogovora)na podlagi dogovora)

Dokončna finančna integracija novih Dokončna finančna integracija novih držav članicdržav članic

““Izboljšana” struktura proračuna Izboljšana” struktura proračuna EU; revizijska razprava 2008/2009EU; revizijska razprava 2008/2009

6060


VsebinskoVsebinsko dogovor ni optimalen: dogovor ni optimalen: Struktura izdatkov ni bila Struktura izdatkov ni bila

bistveno spremenjenabistveno spremenjena Kljub rahlim spremembam Kljub rahlim spremembam

“ohranjen” rabat v korist VB in “ohranjen” rabat v korist VB in sistem prihodkovsistem prihodkov

Omogoča finančno integracijo Omogoča finančno integracijo novih držav članic vendar ne vseh novih držav članic vendar ne vseh političnih ambicij EUpolitičnih ambicij EU

6161







6262

VSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANVSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJOČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJO

( 1 od 4( 1 od 4)) Finančni sveženj pristopnih pogajanjFinančni sveženj pristopnih pogajanj

• Dva cilja: Dva cilja: realna konvergenca realna konvergenca (zmanjševanje razlik do EU) in(zmanjševanje razlik do EU) in javnofinančni položaj javnofinančni položaj (Maastricht kriteriji)(Maastricht kriteriji)

• Ob tem ne le dobro dogovoriti 04-06, temveč Ob tem ne le dobro dogovoriti 04-06, temveč vzpostaviti pogoje za dogovor o NFP 2007-13vzpostaviti pogoje za dogovor o NFP 2007-13

Štiri faze pogajanj o finančnem svežnjuŠtiri faze pogajanj o finančnem svežnju• Januar – Avgust 02: Januar – Avgust 02: argumentiranje o argumentiranje o

posebnostihposebnostih• September – Oktober 02: September – Oktober 02: dober rezultat o dober rezultat o

vsebinah programov - glej Tabela 1vsebinah programov - glej Tabela 1• November 02 – November 02 – poudarek na kmetijstvu, poudarek na kmetijstvu,

Schengen itd.Schengen itd.• December 02 – December 02 – poudarek na doseganju poudarek na doseganju

javnofinančnih ciljev, povečan obseg pavšalnih javnofinančnih ciljev, povečan obseg pavšalnih povračil – glej Tabela 2povračil – glej Tabela 2

6363

Tabela 1: Ključne spremembe v posameznih fazah Tabela 1: Ključne spremembe v posameznih fazah pogajanj o finančnem svežnju, skupno za obdobje 2004 pogajanj o finančnem svežnju, skupno za obdobje 2004

– 2006 (v milijonih evrov; cene 1999)– 2006 (v milijonih evrov; cene 1999)

Spremembe med

predlogom Komisije in vrhom EU v

Bruslju

Spremembe med vrhom

EU v Bruslju in predlogom predsedstva

Spremembe med

predlogom predsedstva

in vrhom EU v Koebenhavnu

A. Skupen obseg predvidenih črpanj iz proračuna EU (+/ – = zmanjšanje /povečanje)

+12

+291

+4

- Predpristopna pomoč + 14 - Kmetijstvo +191 - »Schengen facility« in drugo

+107

B. Skupen obseg vplačil v proračun EU (+/ – = zmanjšanje / povečanje)

-45 +82 -40

D. Pavšalno plačilo +33 -373 +154 E. Neto proračunski položaj 0 0 +109

6464

Tabela 2 : Neto proračunski položaj Slovenije v odnosih z Tabela 2 : Neto proračunski položaj Slovenije v odnosih z EU, 2004 – 2006 (v milijonih evrov; cene 1999)EU, 2004 – 2006 (v milijonih evrov; cene 1999)

Predpristopna pomoč 2003 (45 milijonov evrov) 2004 2005 2006 Skupaj A. Skupen obseg predvidenih črpanj iz EU

224 285 324 833

- Predpristopna pomoč 51 43 27 121 - Kmetijstvo 43 124 157 324 - Sredstva za strukturno politiko 27 59 73 159 - »Schengen facility« in drugo 38 38 38 114 - Sredstva za notranje politike EU 12 21 28 61 - Pavšalna plačila za okrepitev denarnega toka

52 - - 52

B. Skupen obseg predvidenih vplačil v EU

-187 -288 -296 -771

- Tradicionalni lastni viri -18 -29 -29 -76 - Viri iz naslova DDV -22 -35 -36 -93 - Viri iz naslova GNP -129 -198 -203 -530 - Rabat Velike Britanije -17 -27 -28 -72 C. Neto proračunski položaj pred kompenzacijo

37 -3 28 62

D. Pavšalno plačilo za proračunsko kompenzacijo

43 85 54 182

E. Neto proračunski položaj 80 82 82 244

6565

VSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANČNI DOGVSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJOOVORI Z EVROPSKO UNIJO

(2 od 4)(2 od 4) Vsebinski rezultati po posameznih področjih finančnega svežnjaVsebinski rezultati po posameznih področjih finančnega svežnja• KmetijstvoKmetijstvo

popolna in enakopravna vključitev v pravni red EU, popolna in enakopravna vključitev v pravni red EU, ekonomski položaj kmetov se zaradi vstopa v EU ne sme poslabšatiekonomski položaj kmetov se zaradi vstopa v EU ne sme poslabšati

, , višine kvot in referenčnih količin, ki so predmet pogajanj, ne smejovišine kvot in referenčnih količin, ki so predmet pogajanj, ne smejo

biti nižje od sedanje ravni proizvodnje v Sloveniji in biti nižje od sedanje ravni proizvodnje v Sloveniji in rešitve morajo biti prilagojene specifičnim strukturnim in razvojnim rešitve morajo biti prilagojene specifičnim strukturnim in razvojnim

problemom slovenskega kmetijstva in morajo upoštevati predvidenproblemom slovenskega kmetijstva in morajo upoštevati predvidene spremembe Skupne kmetijske politike.e spremembe Skupne kmetijske politike.

• Strukturni skladi in regionalna politika: DVA CILJAStrukturni skladi in regionalna politika: DVA CILJA za povečanje obsega sredstev, ki jih za te namene EU za povečanje obsega sredstev, ki jih za te namene EU

namenila naši državi v obdobju 2004 – 2006, in namenila naši državi v obdobju 2004 – 2006, in za dogovor, po katerem bo čim večji del ozemlja Slovenije za dogovor, po katerem bo čim večji del ozemlja Slovenije

imel možnost ohraniti status regije Cilja 1 (regije z najširšim imel možnost ohraniti status regije Cilja 1 (regije z najširšim možnim dostopom do strukturnih sredstev EU) tudi v možnim dostopom do strukturnih sredstev EU) tudi v naslednji finančni perspektivinaslednji finančni perspektivi

• Schengenska mejaSchengenska meja prevzem dela stroškov vzpostavitve in vzdrževanja prevzem dela stroškov vzpostavitve in vzdrževanja

Schengenske meje v 10 novih članicahSchengenske meje v 10 novih članicah

6666

VSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANVSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJOČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJO

(3 od(3 od 4) 4) Prispevek v evropski proračun in neto proračunski položaj državePrispevek v evropski proračun in neto proračunski položaj države b boljši oljši rezultat za 04-06, kot v letu 2003 in da RS ne bo neto plačnica v rezultat za 04-06, kot v letu 2003 in da RS ne bo neto plačnica v 2007-132007-13

Pozitivni rezultat po načelu črpanju, in še ugodneje po načelu Pozitivni rezultat po načelu črpanju, in še ugodneje po načelu odobritve sredstevodobritve sredstev

Leto

Sredstva EU

črpana s strani

RS

Sredstva vplačana

v EU proračun

Razlika Pavšalna povračila

Predpri-stopna pomoč

Saldo na osnovi črpanih sredstev

BND (v mlrd EUR)

Delež v BND (v %)

1 2 3 4 = 2 – 3

5 6 7 = 4+5+6

8 9

2004 121 187 -66 95 51 80 22,5 0,36 2005 242 288 -46 85 43 82 23,5 0,35 2006 296 296 0 54 27 82 24,6 0,33

Skupaj 659 771 -112 234 121 244 70,6 0,35

Leto

Sredstva EU

odobrena RS

Sredstva odobrena za plačilo v EU

proračun*

Razlika

Pavšalna povračila

Saldo na osnovi

odobrenih sredstev

BND (v mlrd EUR)

Delež v BND (v %)

1 2 3 4 = 2 – 3 5 6 = 4 + 5 7 8 2004 283 187 96 95 191 22,5 0,85 2005 349 288 61 85 146 23,5 0,62 2006 396 296 100 54 154 24,6 0,63

Skupaj 1.027 771 256 234 491 70,6 0,70

6767

VSTOP V EVROPSKO UNIJO IN DOSEDANJI FINANČNI DOGOVORI Z EVROPSKO UNIJO

(4 od 4) Gre za dolgoročno in kratkoročne ugodne rešitve, ker• omogočajo financiranje kmetijstva v skladu z reformirano

SKP;• uresničevanje kohezijske politike in so-financiranje

Schengenske meje• podlaga za neto-ugoden položaj v obdobju 2004-06 in

omogoča, da Slovenija ne bo neto-plačnica v NFP 2007-13 Vse to je bilo doseženo v okviru mandata DZ RS:

• »V finančnem delu pogajanj o vključitvi Republike Slovenije v EU delegacija lahko sprejme samo tak dogovor, po katerem bo pozitivna neto proračunska pozicija naše države v odnosu do EU – »neto proračunska pozicija« je definirana kot razlika med predvidenimi prilivi iz proračuna EU v Republiko Slovenijo ter predvidenimi odlivi finančnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije v proračun EU – v vseh letih obdobja 2004 – 2006 višja od obsega predpristopne pomoči, ki jo bo v skladu s projekcijami EU Republika Slovenija prejela v letu 2003, to je v zadnjem letu pred včlanitvijo«.

6868







6969

NFP - OKVIRNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA SLOVENIJE (1 od 3)

Ključne teme NFP:Ključne teme NFP:• na strani odhodkov višina obsega in struktura izdatkov proračuna na strani odhodkov višina obsega in struktura izdatkov proračuna

EU EU • na strani prihodkov morebitno odpravo popravka v korist Velike na strani prihodkov morebitno odpravo popravka v korist Velike

Britanije oziroma novi splošni korekcijski mehanizem ter uvedbo Britanije oziroma novi splošni korekcijski mehanizem ter uvedbo novega evropskega davkanovega evropskega davka

Slovenija podpira predlog in okvir za dogovor: v letu Slovenija podpira predlog in okvir za dogovor: v letu 20052005• Prilagojena struktura naslednje finančne perspektive mora odražati Prilagojena struktura naslednje finančne perspektive mora odražati

ključne vsebinske cilje razširjene EUključne vsebinske cilje razširjene EU. . • Slovenija v skladu s tem meni, da bistvene spremembe v EU, ki jih Slovenija v skladu s tem meni, da bistvene spremembe v EU, ki jih

prinašajo širitev in dogovori o prinašajo širitev in dogovori o Pogodbi o Ustavi za EvropoPogodbi o Ustavi za Evropo, ter , ter spremembe njenega mednarodnega položaja, na katere EU odgovarja z spremembe njenega mednarodnega položaja, na katere EU odgovarja z Lizbonsko strategijoLizbonsko strategijo, kažejo, da bi EU v obdobju naslednje finančne , kažejo, da bi EU v obdobju naslednje finančne perspektive morala prilagoditi strukturo svojih proračunskih izdatkov, perspektive morala prilagoditi strukturo svojih proračunskih izdatkov, če želi zastavljene vsebinske cilje podpreti s primernimi finančnimi če želi zastavljene vsebinske cilje podpreti s primernimi finančnimi sredstvi.sredstvi.

Za Slovenijo so ekonomsko-socialni cilji naslednji:Za Slovenijo so ekonomsko-socialni cilji naslednji:• vzdržna gospodarska rast, in varnost hrane in trajnostni razvoj vzdržna gospodarska rast, in varnost hrane in trajnostni razvoj

kmetijstva, kmetijstva, • kohezija in nadaljnje širitve EU, kohezija in nadaljnje širitve EU, • na drugih področjih pa gre za cilje na področjih svobode in varnosti ter na drugih področjih pa gre za cilje na področjih svobode in varnosti ter

skupne zunanje politike EU.skupne zunanje politike EU.

7070

NFP - OKVIRNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA NFP - OKVIRNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA SLOVENIJE SLOVENIJE (2 od 3)(2 od 3)

Pri pogajanjih o NFP bo Slovenija:Pri pogajanjih o NFP bo Slovenija:• med drugim zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil med drugim zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil

pakta stabilnosti in rasti, upoštevala tudi negativne fiskalne pakta stabilnosti in rasti, upoštevala tudi negativne fiskalne učinke, ki bi bili posledica izpolnjevanja pogojev za črpanje učinke, ki bi bili posledica izpolnjevanja pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev v RS.povečanega obsega evropskih sredstev v RS.

Slovenija pozitivno ocenjuje Sporočilo EK, Slovenija pozitivno ocenjuje Sporočilo EK, ker:ker:• le-ta predstavlja dobro podlago za razgovore in pogajanja o le-ta predstavlja dobro podlago za razgovore in pogajanja o

naslednji finančni perspektivi (NFP) in se povsem sklada s naslednji finančni perspektivi (NFP) in se povsem sklada s slovensko oceno izzivov pred katerimi stoji EU. slovensko oceno izzivov pred katerimi stoji EU.

• Slovenija podpira predlagane cilje Slovenija podpira predlagane cilje konkurenčnosti, kohezije, konkurenčnosti, kohezije, upravljanja in zaščite naravnih virovupravljanja in zaščite naravnih virov, kjer so predvidena tudi , kjer so predvidena tudi sredstva namenjena varstvu okolja, krepitvi prostora svobode, sredstva namenjena varstvu okolja, krepitvi prostora svobode, varnosti in pravice ter utrditvi vloge EU kot globalnega varnosti in pravice ter utrditvi vloge EU kot globalnega partnerja. partnerja.

• Glede na interes Slovenije za cilje na področju lizbonske Glede na interes Slovenije za cilje na področju lizbonske strategije, kohezije in razvoja podeželja pa ocenjujemo, da je strategije, kohezije in razvoja podeželja pa ocenjujemo, da je primeren predlog Komisije, po katerem bi primeren predlog Komisije, po katerem bi NFP v sedemletnem NFP v sedemletnem obdobju po višini odobrenih sredstev za plačila v povprečju obdobju po višini odobrenih sredstev za plačila v povprečju dosegla 1,14 BND. dosegla 1,14 BND.

7171

NFP - OKVIRNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA NFP - OKVIRNA VPRAŠANJA IN STALIŠČA SLOVENIJE SLOVENIJE (3 od 3)(3 od 3)

Primerna sredstva se predvidijo tudi za Primerna sredstva se predvidijo tudi za varovanje varovanje skupne zunanje meje EUskupne zunanje meje EU, saj obstoječi predlog ne , saj obstoječi predlog ne omogoča doseganja ciljev na tem področju. omogoča doseganja ciljev na tem področju.

Podpiramo Podpiramo nadaljevanje procesa širitve EU v nadaljevanje procesa širitve EU v jugovzhodni Evropi,jugovzhodni Evropi, in zato prisoten tudi v in zato prisoten tudi v naslednji finančni perspektivi.naslednji finančni perspektivi.

Ker v državah članicah EU Ker v državah članicah EU ni zadostne stopnje ni zadostne stopnje davčne harmonizacijedavčne harmonizacije, Slovenija ocenjuje, , Slovenija ocenjuje, • da da evropski davek ni primeren finančni vir za proračun EU evropski davek ni primeren finančni vir za proračun EU

(administriranje takšnega davka bi bilo zelo zapleteno)(administriranje takšnega davka bi bilo zelo zapleteno)• zato poenostavitev financiranja proračuna EU in postopno zato poenostavitev financiranja proračuna EU in postopno

opuščanje vira na osnovi DDV. opuščanje vira na osnovi DDV. Sloveniji se torej zavzema za takšno spremembo Sloveniji se torej zavzema za takšno spremembo

sistema financiranja proračuna EU: sistema financiranja proračuna EU: • po kateri bodo njegove prihodke sestavljali po kateri bodo njegove prihodke sestavljali tradicionalni tradicionalni

lastni viri in viri na osnovi BND. lastni viri in viri na osnovi BND. • V kontekstu iskanja celovite rešitve za naslednjo finančno V kontekstu iskanja celovite rešitve za naslednjo finančno

perspektivo bo Slovenija podprla tudi perspektivo bo Slovenija podprla tudi predloge za odpravo predloge za odpravo instrumenta popravka proračunskega neravnovesjainstrumenta popravka proračunskega neravnovesja (t.i. (t.i. poseben ček) v korist posameznih držav članic.poseben ček) v korist posameznih držav članic.

7272

POVEZAVA LIZBONSKE STRATEGIJE IN NFPPOVEZAVA LIZBONSKE STRATEGIJE IN NFP

Bistvenega pomena za povečanje Bistvenega pomena za povečanje konkurenčnosti gospodarstva so:konkurenčnosti gospodarstva so:• pospešena vlaganja v produktivnosti in krepitev faktorjev pospešena vlaganja v produktivnosti in krepitev faktorjev

rasti;rasti;• pospeševanje strukturnih reform in okolja podjetništvo in pospeševanje strukturnih reform in okolja podjetništvo in

inovativnost;inovativnost;• poenostavitev zakonskih in administrativnih določb;poenostavitev zakonskih in administrativnih določb;• pospeševanje naložb v izobraževanje, raziskave in razvoj pospeševanje naložb v izobraževanje, raziskave in razvoj

ter transportno in komunikacijsko infrastrukturo – da se ter transportno in komunikacijsko infrastrukturo – da se poveča stopnja tehnološke zahtevnosti in nove poveča stopnja tehnološke zahtevnosti in nove tehnologije;tehnologije;

• trajnostni razvoj, ki enakovredno vključuje varstvo trajnostni razvoj, ki enakovredno vključuje varstvo okolja. okolja.

• večja fleksibilnost in učinkovitost trga dela in večja fleksibilnost in učinkovitost trga dela in kvalitetnejših del. mest. kvalitetnejših del. mest.

• tudi uravnavanje aktivnega staranja in vlaganje v tudi uravnavanje aktivnega staranja in vlaganje v človeški kapital sta ena izmed pomembnejših izzivov.človeški kapital sta ena izmed pomembnejših izzivov.

Podporo Lizboni je bilo zato potrebno in Podporo Lizboni je bilo zato potrebno in logično vključiti v pogajanja o NFPlogično vključiti v pogajanja o NFP

7373

2006 (a) 2007 2013 Indeks

47.582 59.675 76.785 161

8.791 12.105 25.825 294

38.791 47.570 50.960 131

56.015 57.180 57.805 103

od tega : Kmetijstvo - tržne podpore in neposredna plačila 43.735 43.500 42.293 97

1.381 1.630 3.620 262

11.232 11.400 15.740 140

5. Administracija (d) 3.436 3.675 4.500 131

Pavšalna plačila 1.041

Skupaj - odobritve za prevzem obveznosti 120.688 133.560 158.450 131

Skupaj - odobritve za plačila (b)(c) 114.740 124.600 143.100 Povprečje

1,09% 1,15% 1,15% 1,14%0,15% 0,09% 0,09% 0,10%1,24% 1,24% 1,24% 1,24%

Odobritve za plačila kot odstotek BNDRazpoložljivi presežekLastna sredstva kot odstotek BND

2. Varovanje in upravljanje naravnih virov

3. Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica

4. EU kot globalni partner (c)

1. Trajnostna rast

1a. Konkurenčnost za rast in zaposlovanje

1b. Kohezija za rast in zaposlovanje (b)

4. PREGLED NOVEGA FINANČNEGA OKVIRJA 2007-2013Milijoni € v stalnih cenah iz letah 2004

ODOBRITVE ZA PREVZEM OBVEZNOSTI

PREDLOG NFP – KO JE KOT PREDLOG KOMISIJE ŠE VKLJUČEVAL V PREDLOG NFP – KO JE KOT PREDLOG KOMISIJE ŠE VKLJUČEVAL V POLNI MERI URESNIČITEV LIZBONSKE STRATEGIJE POLNI MERI URESNIČITEV LIZBONSKE STRATEGIJE

7474

Primerjava dogovora s predlogom EKPrimerjava dogovora s predlogom EK

0

200.000

400.000

600.000

800.000

1.000.000

1.200.000

Predlog Komisije Končni dogovor

mio

EU

R 2

007-

2013

(cen

e 20

04)

1a Konkurenčnost 1b Kohezija 2 Upravljanje in varovanje naravni virov

3 Državljanstvo, svoboda, varnost in pravica 4 EU kot globalni partner 5 Administracija

Pavšalna plačila

12% 9%

34%

40%43%

36%

7575







7676

Slovenija in proračun EU –Slovenija in proračun EU –2004-20062004-2006

Slovenija od začetka članstva polno Slovenija od začetka članstva polno prispeva v proračun EUprispeva v proračun EU

V okviru pristopnih pogajanj je bil določen V okviru pristopnih pogajanj je bil določen “finančni sveženj” za obdobje “finančni sveženj” za obdobje 2004-2006:2004-2006:

Slovenija še ne finančno integrirana v SKP Slovenija še ne finančno integrirana v SKP (sofinanciranje iz državnega proračuna)(sofinanciranje iz državnega proračuna)

Prejema znatno manj strukturnih sredstev, kot Prejema znatno manj strukturnih sredstev, kot primerljive države/regije (najrazvitejša primerljive države/regije (najrazvitejša kandidatka)kandidatka)

Pavšalna plačila in schengenski vir, ki sta bila Pavšalna plačila in schengenski vir, ki sta bila izpogajana kot kompenzacija sta omejena do izpogajana kot kompenzacija sta omejena do 20062006

7777

Tabela 2: Neto proračunski položaj Slovenije v odnosih z EU, 2004 – 2006 (v milijonih evrov; cene 1999)

Predpristopna pomoč 2003 (45 milijonov evrov)

2004 2005 2006 Skupaj A. Skupen obseg predvidenih črpanj iz EU 224 285 324 833 - Predpristopna pomoč 51 43 27 121 - Kmetijstvo 43 124 157 324 - Sredstva za strukturno politiko 27 59 73 159 - »Schengen facility« in drugo 38 38 38 114 - Sredstva za notranje politike EU 12 21 28 61 - Pavšalna plačila za okrepitev denarnega toka

52 - - 52

B. Skupen obseg predvidenih vplačil v EU -187 -288 -296 -771 - Tradicionalni lastni viri -18 -29 -29 -76 - Viri iz naslova DDV -22 -35 -36 -93 - Viri iz naslova GNP -129 -198 -203 -530 - Rabat Velike Britanije -17 -27 -28 -72 C. Neto proračunski položaj pred kompenzacijo

37 -3 28 62

D. Pavšalno plačilo za proračunsko kompenzacijo

43 85 54 182

E. Neto proračunski položaj 80 82 82 244

Vir: Evropska komisija, 17. 12. 2002

7878

Slovenija in proračun EU –Slovenija in proračun EU –finančna perspektiva 2007-2013finančna perspektiva 2007-2013

Ni več pristopnica, temveč država Ni več pristopnica, temveč država članica; pogajanja so o celotičlanica; pogajanja so o celoti

Prejemnica sredstev kohezijskega sklada Prejemnica sredstev kohezijskega sklada (nacionalni BND < 90% EU), vendar na (nacionalni BND < 90% EU), vendar na meji polne upravičenosti do strukturnih meji polne upravičenosti do strukturnih skladov (regionalni BDP < 75% EU)skladov (regionalni BDP < 75% EU)

Pogaja se o nacionalni ovojnici Pogaja se o nacionalni ovojnici kohezijske politike (Naslov 1B) in razvoja kohezijske politike (Naslov 1B) in razvoja podeželja (del N2); ostala sredstva podeželja (del N2); ostala sredstva usmerjajo odprti, zaprti razpisi…usmerjajo odprti, zaprti razpisi…

7979

Slovenija in proračun EU –Slovenija in proračun EU –finančna perspektiva 2007-2013finančna perspektiva 2007-2013

Ocenjeni slovenski Ocenjeni slovenski prispevki cca. prispevki cca. 2,5 mlrd2,5 mlrd EUR EUR

Ocenjeni Ocenjeni prihodki iz proračuna EU prihodki iz proračuna EU 4,54,5 mlrd EUR, posledica predvsem: mlrd EUR, posledica predvsem:Zelo ugodne nacionalne ovojnice na Zelo ugodne nacionalne ovojnice na

področju kohezijske politike in področju kohezijske politike in razvoja podeželjarazvoja podeželja

Polne finančne integriranosti v SKPPolne finančne integriranosti v SKP Presežek v višini 2 mlrd EURPresežek v višini 2 mlrd EUR

(skoraj 300 mio EUR letno)(skoraj 300 mio EUR letno)

8080

Nacionalne ovojnice 2007-2013Nacionalne ovojnice 2007-2013Nacionalne ovojnice 2007-2013

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

Kohezijska ovojnica 2007-2013 (mio EUR) Razvoj podeželja 2007-2013 (mio EUR)

8181

Nacionalne ovojnice 2007-2013Nacionalne ovojnice 2007-2013Nacionalne ovojnice (EUR na prebivalca)

0

50

100

150

200

250

300

350

Kohezijska ovojnica (EUR na prebivalca) Razvoj podeželja (EUR na prebivalca)

8282

Izzivi za Slovenijo 2007-2013Izzivi za Slovenijo 2007-2013

Končni dogovor potreben, vendar ne Končni dogovor potreben, vendar ne zadosten pogoj za prejemniški zadosten pogoj za prejemniški položaj:položaj:

Prispevki Prispevki v proračun EU skoraj v proračun EU skoraj neodvisni od prihodkovneodvisni od prihodkov

PrihodkiPrihodki odvisni od črpanja: odvisni od črpanja:• Programskih in izvedbenih priprav na Programskih in izvedbenih priprav na

črpanje sredstevčrpanje sredstev• Zagotovitev nacionalnega sofinanciranjaZagotovitev nacionalnega sofinanciranja

8383

Izzivi za Slovenijo 2007-2013Izzivi za Slovenijo 2007-2013

V obdobju 2007-2013 Slovenija V obdobju 2007-2013 Slovenija ne bo ne bo večveč prejemnica prejemnica pavšalnih plačil EUpavšalnih plačil EU

Črpanje sredstev 2004-2006 se Črpanje sredstev 2004-2006 se izboljšuje, se pa bo izboljšuje, se pa bo obseg pravic obseg pravic 2007 bistveno povečal2007 bistveno povečal

Posebej težavno Posebej težavno leto 2007leto 2007

8484

Zaključki glede NFP 2007-13Zaključki glede NFP 2007-13

Struktura proračuna EU ne odraža v Struktura proračuna EU ne odraža v celoti političnih prioritet Skupnosticeloti političnih prioritet Skupnosti

Pogajanja za 2007-2013 pokazala, da Pogajanja za 2007-2013 pokazala, da je sprememba strukture izdatkov je sprememba strukture izdatkov proračuna EU politično težko proračuna EU politično težko sprejemljivasprejemljiva

Dogovor 2007-2013 ne odpravlja Dogovor 2007-2013 ne odpravlja temeljnih težavtemeljnih težav

8585

Dogovorjena razprava oDogovorjena razprava o reviziji reviziji proračuna EU v letih 2008/2009:proračuna EU v letih 2008/2009:

Spremenjen sistem lastnih virov?Spremenjen sistem lastnih virov?Uvedba “evropskega” davka?Uvedba “evropskega” davka?Spremenjena procedura Spremenjena procedura

sprejemanja finančnih perspektiv?sprejemanja finančnih perspektiv?

Zaključki glede NFP 2007-13Zaključki glede NFP 2007-13

8686






SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN SLOVENIJA IN PRORAČUN EU: 2004-06 IN 2007 - ČRPANJA IN NETO POLOŽAJ2007 - ČRPANJA IN NETO POLOŽAJ

8787

Črpanje v obdobju 2004-06 Črpanje v obdobju 2004-06 (1 od 4)(1 od 4) V letu 2004 oziroma v prvih osmih mesecih polnopravnega V letu 2004 oziroma v prvih osmih mesecih polnopravnega

članstva Republike Slovenije v EU je bila Slovenija neto članstva Republike Slovenije v EU je bila Slovenija neto prejemnica v odnosu do proračuna EU:prejemnica v odnosu do proračuna EU:• A je presežek dosegel le deset odstotkov pričakovanega obsega A je presežek dosegel le deset odstotkov pričakovanega obsega

(14,3 milijona evrov). Sredstva, odobrena za porabo v obdobju 2004–(14,3 milijona evrov). Sredstva, odobrena za porabo v obdobju 2004–2006, so črpana iz EU upoštevaje načelo n+2 vsaj še v letih 2007 in 2006, so črpana iz EU upoštevaje načelo n+2 vsaj še v letih 2007 in 2008. 2008.

• V letu 2004 večino prihodkov (61 odstotkov) sestavljala pavšalna V letu 2004 večino prihodkov (61 odstotkov) sestavljala pavšalna povračila, ki so bila izpogajana z Aktom o pristopu Republike povračila, ki so bila izpogajana z Aktom o pristopu Republike Slovenije k EU, po vsebini pa pomenijo povračilo preveč vplačanih Slovenije k EU, po vsebini pa pomenijo povračilo preveč vplačanih prispevkov novih članic v prvem obdobju članstva v EU in tako prispevkov novih članic v prvem obdobju članstva v EU in tako pripomorejo k ugodnejšemu proračunskemu položaju. +pripomorejo k ugodnejšemu proračunskemu položaju. +

• Po obsegu so tem sredstvom sledila predpristopna sredstva za Po obsegu so tem sredstvom sledila predpristopna sredstva za programe PHARE (Program za pomoč gospodarske obnove državam programe PHARE (Program za pomoč gospodarske obnove državam srednje in vzhodne Evrope), ISPA (Program okoljskih in srednje in vzhodne Evrope), ISPA (Program okoljskih in infrastrukturnih objektov) in SAPARD (Program za prilagoditev infrastrukturnih objektov) in SAPARD (Program za prilagoditev kmetijstva evropski kmetijski politiki) (25 odstotkov) ter sredstva za kmetijstva evropski kmetijski politiki) (25 odstotkov) ter sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike (13 odstotkov). izvajanje skupne kmetijske politike (13 odstotkov).

• Skupaj je od pričakovanih 338 milijonov evrov Slovenija prejela le Skupaj je od pričakovanih 338 milijonov evrov Slovenija prejela le 184 milijonov evrov, kar je dobra polovica. Leta 2004 Sloveniji ni 184 milijonov evrov, kar je dobra polovica. Leta 2004 Sloveniji ni uspelo črpati tako imenovanih razvojnih sredstev strukturnih in uspelo črpati tako imenovanih razvojnih sredstev strukturnih in kohezijskega sklada niti sredstev za vzpostavitev zunanje mejekohezijskega sklada niti sredstev za vzpostavitev zunanje meje

8888

Črpanje v obdobju 2004-06 Črpanje v obdobju 2004-06 (2 od 4)(2 od 4) Za leto 2005 v državnem proračunu (na podlagi ocen posameznih Za leto 2005 v državnem proračunu (na podlagi ocen posameznih

resorjev in dogovora o NFP) najprej predvidenih 430 milijonov evrov resorjev in dogovora o NFP) najprej predvidenih 430 milijonov evrov prihodkov iz evropskega proračuna. prihodkov iz evropskega proračuna.

Zaradi optimističnih napovedi glede črpanja sredstev strukturnih Zaradi optimističnih napovedi glede črpanja sredstev strukturnih skladov in kohezijskega sklada ter schengenskega vira so se z skladov in kohezijskega sklada ter schengenskega vira so se z rebalansom proračuna za leto 2005 predvideni prihodki iz evropskega rebalansom proračuna za leto 2005 predvideni prihodki iz evropskega proračuna povišali na 483 milijonov evrov. proračuna povišali na 483 milijonov evrov.

Stvarna realizacija je bila 63-odstotna. Najvišjo stopnjo sposobnosti Stvarna realizacija je bila 63-odstotna. Najvišjo stopnjo sposobnosti črpanja evropskih sredstev je že drugo leto izkazalo področje skupne črpanja evropskih sredstev je že drugo leto izkazalo področje skupne kmetijske politike (98 odstotkov). Temu so sledili predpristopni kmetijske politike (98 odstotkov). Temu so sledili predpristopni programi (85 odstotkov). Leta 2005 je RS izkazala precej nizko programi (85 odstotkov). Leta 2005 je RS izkazala precej nizko sposobnost črpanja evropskih sredstev na področjih schengenskega vira sposobnost črpanja evropskih sredstev na področjih schengenskega vira (8 odstotkov), kohezijske politike (18 odstotkov) in strukturne politike (8 odstotkov), kohezijske politike (18 odstotkov) in strukturne politike (32 odstotkov). (32 odstotkov).

Za leto 2005 je Slovenija iz proračuna EU prejela 18 milijonov evrov več, Za leto 2005 je Slovenija iz proračuna EU prejela 18 milijonov evrov več, kot je vanj vplačala. Razlog za doseženi neto proračunski presežek spet kot je vanj vplačala. Razlog za doseženi neto proračunski presežek spet ni bilo uspešno črpanje tako imenovanih razvojnih sredstev evropskega ni bilo uspešno črpanje tako imenovanih razvojnih sredstev evropskega proračuna. Izjema je le področje razvoja podeželja. Razlog sta proračuna. Izjema je le področje razvoja podeželja. Razlog sta zmanjšanje obveznosti Republike Slovenije do EU in predčasni prejem zmanjšanje obveznosti Republike Slovenije do EU in predčasni prejem pavšalnega povračila.pavšalnega povračila.

8989

Črpanje v obdobju 2004-06 Črpanje v obdobju 2004-06 (3 od 4)(3 od 4) V letu 2006 je Slovenija prejela 348,4 milijona evrov iz evropskega V letu 2006 je Slovenija prejela 348,4 milijona evrov iz evropskega

proračuna:proračuna:• To je 77,5 odstotka predvidenih prihodkov iz EU. To je 77,5 odstotka predvidenih prihodkov iz EU. • Vplačila v evropski proračun do konca leta so skupaj znašala 287,9 Vplačila v evropski proračun do konca leta so skupaj znašala 287,9

milijonov evrov, kar je 91,4 odstotka predvidenih vplačil v proračunu milijonov evrov, kar je 91,4 odstotka predvidenih vplačil v proračunu RS za leto 2006. RS za leto 2006.

• Zaradi manjših vplačil od načrtovanih in nekoliko izboljšane realizacije Zaradi manjših vplačil od načrtovanih in nekoliko izboljšane realizacije (največ na račun skupne kmetijske politike) je imel proračun Republike (največ na račun skupne kmetijske politike) je imel proračun Republike Slovenije do proračuna EU 60,5 milijona evrov presežka, kar je bilo le Slovenije do proračuna EU 60,5 milijona evrov presežka, kar je bilo le 45 odstotkov predvidenega presežka. 45 odstotkov predvidenega presežka.

Glavnina prihodkov so bila:Glavnina prihodkov so bila:• sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike (136 milijonov evrov) z sredstva za izvajanje skupne kmetijske politike (136 milijonov evrov) z

zelo visoko stopnjo realizacijo (95,7 odstotka). zelo visoko stopnjo realizacijo (95,7 odstotka). • Slovenija je prejela tudi 55,9 milijona evrov pavšalnih povračil, 85,5 Slovenija je prejela tudi 55,9 milijona evrov pavšalnih povračil, 85,5

milijona evrov sredstev za strukturno politiko in 21,1 milijona evrov za milijona evrov sredstev za strukturno politiko in 21,1 milijona evrov za kohezijski sklad. kohezijski sklad.

• Načrtovanje prihodkov iz strukturnih in kohezijskega sklada za leto Načrtovanje prihodkov iz strukturnih in kohezijskega sklada za leto 2006 je bilo nekoliko bolj realno in povečala se je sposobnost črpanja 2006 je bilo nekoliko bolj realno in povečala se je sposobnost črpanja teh sredstev. teh sredstev.

9090

Črpanje v obdobju 2004-06 Črpanje v obdobju 2004-06 (4 od 4)(4 od 4)

V letu 2006 je največja razlika med realizacijo v sprejetem V letu 2006 je največja razlika med realizacijo v sprejetem proračunu Republike Slovenije za leto 2006 in predvidenimi proračunu Republike Slovenije za leto 2006 in predvidenimi sredstvi:sredstvi:• pri sredstvih za izvajanje notranjih politik (56 milijonov evrov), pri sredstvih za izvajanje notranjih politik (56 milijonov evrov), • nekaj pa tudi pri sredstvih za strukturno politiko (19,4 milijona nekaj pa tudi pri sredstvih za strukturno politiko (19,4 milijona

evrov) in evrov) in • predpristopnih sredstvih (11,1 milijona evrov). predpristopnih sredstvih (11,1 milijona evrov).

Neto položaj proračuna Republike Slovenije do EU ob koncu Neto položaj proračuna Republike Slovenije do EU ob koncu leta tako znaša samo 60,5 milijona evrov. leta tako znaša samo 60,5 milijona evrov.

Kljub povečanemu deležu črpanih glede na predvidena Kljub povečanemu deležu črpanih glede na predvidena sredstva v letu 2006 v primerjavi z leti poprej ima Slovenija sredstva v letu 2006 v primerjavi z leti poprej ima Slovenija še vedno problem nizkega črpanja, ki se bo zaostril. še vedno problem nizkega črpanja, ki se bo zaostril.

Od leta 2007 niso več na voljo pavšalna povračila, s Od leta 2007 niso več na voljo pavšalna povračila, s katerimi se je neto položaj pomembno izboljševal v času katerimi se je neto položaj pomembno izboljševal v času finančne perspektive 2004–2006.finančne perspektive 2004–2006.

9191

Pregled 2004-2006: EU in RS proračunPregled 2004-2006: EU in RS proračunTabela 7: Neto položaj proračuna Republike Slovenije do EU v letih 2004–2006 (v milijonih evrov)

Sprejeti proračun 2004

Realizacija I-XII 2004

Delež letne realizacije / SP 2004


Rebalans proračuna 2005


Delež letne realizacije / RP 2005



Delež letne realizacije/ SP 2006

Prejeta sredstva iz proračuna EU 338,3 184,5 55% 430,4 483,4 304,3 63% 449,6 348,4 77,5%

Predpristopna sredstva 88,5 45,5 51% 67,3 57,8 49,3 85% 36,9 25,8 69,9%

Skupna kmetijska politika 46,9 23,1 49% 137,0 114,0 111,6 98% 142,1 136,0 95,7%

Strukturni skladi 34,0 0,0 0% 57,8 111,7 35,9 32% 104,6 85,5 81,7%

Kohezijski sklad 27,6 0,0 0% 36,7 42,4 7,7 18% 27,1 21,1 77,9%

Notranja politika 38,5 0,0 0% 39,2 65,0 6,3 10% 76,6 20,6 26,9%

Pavšalna povračila 102,7 113,2 110% 92,4 92,4 91,0 98% 62,0 55,9 90,2%

Ostala prejeta sredstva 0,0 1,7 0,0 0,0 2,2 0,3 3,7 1233%

Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0,0 1,0 0,0 0,0 0,4 0,0 0,5

Plačila sredstev v proračun EU 188,6 170,2 90% 314,3 305,1 286,7 94% 315,1 287,9 91,4%

Tradicionalna lastna sredstva 15,1 12,4 82% 31,8 28,8 28,2 98% 31,7 35,3 111,4%

DDV vir 27,7 25,2 91% 37,9 44,0 44,1 100% 47,1 47,7 101,3%

BND vir 131,2 116,4 89% 215,3 206,6 191,1 92% 210,4 181,5 86,3%

Popravek v korist VB 14,7 16,2 110% 29,3 25,7 23,3 91% 25,9 23,3 90,0%

Neto položaj proračuna RS do EU 149,7 14,3 10% 116,2 178,3 17,6 10% 134,5 60,5 45,0%

Prejeta sredstva iz proračuna EU (v % BDP) 1,29% 0,7 1,56% 1,75% 1,10% 1,52% 1,18%

Plačila sredstev v proračun EU (v % BDP) 0,72% 0,65% 1,14% 1,10% 1,04% 1,07% 0,98%

Neto položaj proračuna RS do EU (v % BDP) 0,57% 0,05% 0,42% 0,65% 0,06% 0,46% 0,21%

9292

Črpanje v letu 2007Črpanje v letu 2007(1 od 2)(1 od 2) Črpanje v letu 2007 - prvič negativni neto položaj Črpanje v letu 2007 - prvič negativni neto položaj

državnega proračuna, kar kaže nadržavnega proračuna, kar kaže na problem neto problem neto položaja.položaja.

Imamo tri temeljne probleme. Očitno je, da črpanje Imamo tri temeljne probleme. Očitno je, da črpanje sredstev iz projektov finančne perspektive 2007-13, ki so sredstev iz projektov finančne perspektive 2007-13, ki so bili predvideni za leto 2007, še niso bili uresničeni. Izjema bili predvideni za leto 2007, še niso bili uresničeni. Izjema je izvajanja skupne kmetijske politike, kjer imamo relativno je izvajanja skupne kmetijske politike, kjer imamo relativno ugodno črpanje, saj je bilo počrpano 93,5% sredstev. ugodno črpanje, saj je bilo počrpano 93,5% sredstev.

Temeljni problem proračuna 2007 (in tudi leta 2008 in Temeljni problem proračuna 2007 (in tudi leta 2008 in 2009) je v tem, da se je med prihodke - kljub dejstvu, da se 2009) je v tem, da se je med prihodke - kljub dejstvu, da se v proračun lahko upoštevajo le prihodki po načelu v proračun lahko upoštevajo le prihodki po načelu denarnega toka - uvrstilo veliko projektov iz finančne denarnega toka - uvrstilo veliko projektov iz finančne perspektive 2007-13. perspektive 2007-13.

Ti projekti v letu 2007 niso bili niti pripravljeni, niti ni bilo Ti projekti v letu 2007 niso bili niti pripravljeni, niti ni bilo realno predvidevati tako velikega obsega razpisa teh realno predvidevati tako velikega obsega razpisa teh projektov, kaj šele, da bi bili ti projekti v letu 2007 projektov, kaj šele, da bi bili ti projekti v letu 2007 dokončani, izvedene ustrezne finančne kontrole in izvedeni dokončani, izvedene ustrezne finančne kontrole in izvedeni zahtevki za izplačila iz EU proračuna. zahtevki za izplačila iz EU proračuna.

9393

Črpanje v letu 2007Črpanje v letu 2007(2 od 2)(2 od 2) Zato za poznavalce ni bilo presenečenje, da je bilo iz naslova Zato za poznavalce ni bilo presenečenje, da je bilo iz naslova

strukturnih skladov črpanih zgolj 24,4% sredstev predvidenih strukturnih skladov črpanih zgolj 24,4% sredstev predvidenih prilivov in iz naslova kohezijske politike zgolj 31,7%. prilivov in iz naslova kohezijske politike zgolj 31,7%.

Poseben problem je dejstvo, da v letu 2007 še vedno niso Poseben problem je dejstvo, da v letu 2007 še vedno niso zaključeni nekateri projekti iz finančne perspektive 2004-06, zaključeni nekateri projekti iz finančne perspektive 2004-06, četudi bi se ti projekti morali zaključiti. Ker smo v letu 2007 četudi bi se ti projekti morali zaključiti. Ker smo v letu 2007 imeli višjo rast nominalnega BDP od načrtovane, so bila višja imeli višjo rast nominalnega BDP od načrtovane, so bila višja tudi vplačila v EU proračun. tudi vplačila v EU proračun.

Neto položaj državnega proračuna RS je bil v letu 2007 tako Neto položaj državnega proračuna RS je bil v letu 2007 tako prvič negativen in sicer cca.8 milijonov evrov. Res je, da so prvič negativen in sicer cca.8 milijonov evrov. Res je, da so subjekti iz Slovenije pridobili okvirno dodatnih 24 milijonov subjekti iz Slovenije pridobili okvirno dodatnih 24 milijonov evrov iz EU proračunov neposredno, vendar to še vedno evrov iz EU proračunov neposredno, vendar to še vedno pomeni, da Slovenija ne dosega predvidenega presežka, ki je pomeni, da Slovenija ne dosega predvidenega presežka, ki je bil izpogajan v višini okoli 0,4% BDP ali preko 120 milijonov bil izpogajan v višini okoli 0,4% BDP ali preko 120 milijonov evrov. evrov.

Po predhodnih podatkih je v prvih Po predhodnih podatkih je v prvih devetih mesecih 2008 devetih mesecih 2008 uresničen visoki negativni neto položaj, v višini preko 37 mio uresničen visoki negativni neto položaj, v višini preko 37 mio evrov, še posebej na strukturnih politikah.evrov, še posebej na strukturnih politikah.

9494

Pregled 2007: EU in RS proračunPregled 2007: EU in RS proračun

Tabela 8: Neto položaj proračuna RS do proračuna EU v letu 2007, Vir: Podatki MF, v 000 EVROV

Spremenjeni proračun 2007

SKUPAJ jan-dec

Odstotek realizacije v

letu 2007

Prihodki iz proračuna EU v državni proračun RS 582.120,8 347.941,8 59,77%780 18.703,1 10.198,5 54,53%

781 160.994,4 150.553,0 93,51%

782 233.111,4 56.845,1 24,39%7820 0,0 10.074,07821 149.526,7 32.841,0 21,96%7822 83.584,8 13.817,5 16,53%7823 0,0 112,6

783 96.855,0 30.695,8 31,69%

784 69.375,1 95.180,0 137,20%

786 3.081,8 3.795,6 123,16%787 0,0 673,9

Odhodki iz državnega proračuna RS v proračun EU 317.142,4 355.904,0 112,22%450 317.142,4 307.490,4 96,96%

4500 38.613,5 74.558,2 193,09%4501 48.740,2 46.025,6 94,43%4502 206.675,6 166.159,0 80,40%4503 23.113,1 20.747,6 89,77%

Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU 264.978,5 -7.962,2

Predpristopna sredstva Evropske unijePrejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje skupne kmetijske politikePrejeta sredstva iz proračuna EU za strukturno politiko

Prejeta sredstva iz proračuna EU iz EKUJS- usmerjevalni del Prejeta sredstva iz proračuna iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF)

Prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje notranje politike

Prejeta sredstva iz Evropskega socialnega sklada (ESF)Prejeta sredstva iz proračuna EU iz naslova Fin.instrum. za ribištvo (FIFG)

Prejeta sredstva iz proračuna EU za kohezijsko politiko

Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unijePrejeta sredstva od drugih evropskih institucij

Plačila sredstev v proračun EU iz naslova popravka v korist Velike Britanije

Plačila sredstev v proračun Evropske unijePlačila tradicionalnih lastnih sredstev v proračun Evropske unijePlačila sredstev v proračun EU iz naslova davka na dodano vrednostPlačila sredstev v proračun EU iz naslova bruto nacionalnega dohodka

9595

NASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA RS NA RNASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA RS NA RAVNI DRŽAVE IN OBČINAVNI DRŽAVE IN OBČIN

( 1 od 5)( 1 od 5) Vsebinski izzivi Vsebinski izzivi v samih pogajanjih o NFPv samih pogajanjih o NFP

glede na dokumente Evropske komisijeglede na dokumente Evropske komisije• Kohezijski pristop – nacionalni ali regionalni Kohezijski pristop – nacionalni ali regionalni

pristop; problematika TENs – ločeno ali kot del pristop; problematika TENs – ločeno ali kot del kohezijekohezije

• Statistični učinek – kako ga braniti v nadaljevanju; Statistični učinek – kako ga braniti v nadaljevanju; nerealna predvidevanja, da ostane pod 75% nerealna predvidevanja, da ostane pod 75% povprečja EU povprečja EU

• Regionalizacija Slovenije na NUTS 2; Slovenija – Regionalizacija Slovenije na NUTS 2; Slovenija – ena regija ali 3 skupine regij ena regija ali 3 skupine regij

Skupni obseg izdatkov proračuna EUSkupni obseg izdatkov proračuna EU – kako – kako se pogajati; povezava z drugimi reformami se pogajati; povezava z drugimi reformami (zlasti kmetijsko)(zlasti kmetijsko)

Splošen korekcijski mehanizem – Splošen korekcijski mehanizem – da, vendar da, vendar kakšenkakšen

9696


( 2 od 5)( 2 od 5) Želeni rezultati pogajanj o NFP glede na Želeni rezultati pogajanj o NFP glede na

zastavljene ciljezastavljene cilje• Slovenija si je izborilastatus, ki je podoben statusu Slovenija si je izborilastatus, ki je podoben statusu

podobno razvitih držav v razširjeni EU – podobno razvitih držav v razširjeni EU – Portugalska, Grčija Portugalska, Grčija

• Slovenija dobi pravico do črpanja znatno večjega Slovenija dobi pravico do črpanja znatno večjega obsega sredstev proračuna EU iz naslova obsega sredstev proračuna EU iz naslova strukturne politike kot v obdobju 2004 - 2006strukturne politike kot v obdobju 2004 - 2006

• Slovenija ostane neto prejemnik sredstev iz Slovenija ostane neto prejemnik sredstev iz proračuna EU (»commitments« minus plačila) proračuna EU (»commitments« minus plačila)

Realizacija teh ciljev v povezavi z odločitvijo Realizacija teh ciljev v povezavi z odločitvijo o hitrem vstopu o hitrem vstopu v Evro-območje je v Evro-območje je izpostavila Slovenijo številnim domačim izpostavila Slovenijo številnim domačim izzivom povezanim z NFPizzivom povezanim z NFP

9797

NASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA NASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA RS NA RAVNI DRŽAVE IN OBČINRS NA RAVNI DRŽAVE IN OBČIN

( 3 od 5)( 3 od 5) Pričakovano zaostrovanje fiskalnega Pričakovano zaostrovanje fiskalnega položaja:položaja:• ker so takšni splošni evropski trendi – ker so takšni splošni evropski trendi – staranje staranje

prebivalstva; pokojnine in zdravstvoprebivalstva; pokojnine in zdravstvo • in zaradi specifično slovenskih problemov – in zaradi specifično slovenskih problemov – višji višji

stroški z NATO in EUstroški z NATO in EU• Kljub temu smo dosegli Kljub temu smo dosegli pozitivne fiskalni učinki pozitivne fiskalni učinki

vključitvevključitve Slovenije v EU – 2004 in 2005 : Slovenije v EU – 2004 in 2005 : Predvideni neto tokovi med proračunoma EU in SlovenijePredvideni neto tokovi med proračunoma EU in Slovenije

pozitivni v višini okoli 0,3% GDP, dejansko stanje odvisno pozitivni v višini okoli 0,3% GDP, dejansko stanje odvisno od črpanja od črpanja

Drugi fiskalni učinkiDrugi fiskalni učinki negativni (DDV, carine, stroški meja) negativni (DDV, carine, stroški meja)

Skupni fiskalni učinki Skupni fiskalni učinki negativni cca 0,5% negativni cca 0,5% GDPGDP

9898


( 4 od 5)( 4 od 5) Še vedno možni scenariji:Še vedno možni scenariji:

• Scenarij 1Scenarij 1 – polno črpanje odobrenih sredstev EU in – polno črpanje odobrenih sredstev EU in nespremenjeni deficit; nespremenjeni deficit; To je mogoče samo ob sočasni drastični To je mogoče samo ob sočasni drastični

spremembi strukture izdatkovspremembi strukture izdatkov • Scenarij 2Scenarij 2 – polno črpanje sredstev EU in povečan deficit; – polno črpanje sredstev EU in povečan deficit; To To

je mogoče izvesti brez znatne spremembe v strukturi trošenja (problem je mogoče izvesti brez znatne spremembe v strukturi trošenja (problem Maastrichta)Maastrichta)

• Scenarij 3Scenarij 3 – slabo črpanje odobrenih sredstev EU; – slabo črpanje odobrenih sredstev EU; V tem V tem primeru ni bistvenih sprememb na obseg deficita in strukturo trošenja (si primeru ni bistvenih sprememb na obseg deficita in strukturo trošenja (si seveda neto plačnik v proračun EU; manj sredstev za razvojseveda neto plačnik v proračun EU; manj sredstev za razvoj))

Vendar ta odvisen od tega ali bomo v Slovenije glede na Vendar ta odvisen od tega ali bomo v Slovenije glede na NFP ali:NFP ali:• Restrukturirali proračunske izdatkeRestrukturirali proračunske izdatke – brez bistveno – brez bistveno

povečane fleksibilnosti odhodkovne strani proračuna, ne bo povečane fleksibilnosti odhodkovne strani proračuna, ne bo mogoče črpati povečanega obsega EU sredstev po letu 2006; mogoče črpati povečanega obsega EU sredstev po letu 2006; te fleksibilnosti ne bo mogoče doseči brez omejevanja fiksiranih izdatkov te fleksibilnosti ne bo mogoče doseči brez omejevanja fiksiranih izdatkov v proračunu (ti znašajo cca 80%) v proračunu (ti znašajo cca 80%)

• Začasno povečali proračunski deficit Začasno povečali proračunski deficit – v odvisnosti od – v odvisnosti od manevrskega prostora, ki bo ustvarjen z restrukturiranjem manevrskega prostora, ki bo ustvarjen z restrukturiranjem proračunskih izdatkov, proračunskih izdatkov, bo ta proces morda moralo spremljati tudi bo ta proces morda moralo spremljati tudi začasno povečanje investicijskih izdatkov, sicer razpoložljivih EU sredstev začasno povečanje investicijskih izdatkov, sicer razpoložljivih EU sredstev ne bomo črpali.ne bomo črpali.

9999

NASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA RS NA NASLEDNJI KORAKI GLEDE NFP IN PRORAČUNA RS NA RAVNI DRŽAVE IN OBČINRAVNI DRŽAVE IN OBČIN

( 5 od 5)( 5 od 5) Nujna je priprava in izvedba kvalitetnega Državnega Nujna je priprava in izvedba kvalitetnega Državnega

razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013 razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013 in in uresničiti:uresničiti:• Makro-fiskalni scenarij za investicijeMakro-fiskalni scenarij za investicije – razpoložljivi viri po – razpoložljivi viri po

obsegu in osnovni strukturi obsegu in osnovni strukturi • Makroekonomske prioritete države za investiranjeMakroekonomske prioritete države za investiranje; v ; v

povezavi z različnimi nacionalnimi programi povezavi z različnimi nacionalnimi programi • Podrobnejše Podrobnejše investicijske programi in projektiinvesticijske programi in projekti po prioritetah po prioritetah • Usposobitev za čimbolj učinkovitoUsposobitev za čimbolj učinkovito in fleksibilno upravljanje – in fleksibilno upravljanje –

vsebinsko in finančno – s sredstvi iz EU vsebinsko in finančno – s sredstvi iz EU To je skladno s predlogom SRS, kjer je cilj:To je skladno s predlogom SRS, kjer je cilj:

• zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za 2,5%zmanjšanje javnofinančnih odhodkov za 2,5% (BDP), (BDP), ali bomo ali bomo to dosegli, bo odvisno tudi od tega, kako bomo uspeli vključiti to dosegli, bo odvisno tudi od tega, kako bomo uspeli vključiti privatni sektor k izvajanju storitev, ki jih je do-sedaj financirala in privatni sektor k izvajanju storitev, ki jih je do-sedaj financirala in izvajala država. izvajala država.

• in in predvideno 2,5% BDP javne porabepredvideno 2,5% BDP javne porabe preusmeriti v razvojno preusmeriti v razvojno usmerjene prioritete, ki omogočajo uresničitev lizbonskih ciljev usmerjene prioritete, ki omogočajo uresničitev lizbonskih ciljev oziroma h krepitvi konkurenčnosti poslovnega okolja in posledično oziroma h krepitvi konkurenčnosti poslovnega okolja in posledično k celostnemu družbenemu razvojuk celostnemu družbenemu razvoju - na ravni DP in občin je to kar - na ravni DP in občin je to kar 1/6 sprememba programov1/6 sprememba programov

100100

SKLEPNA MISEL – KAKO SKLEPNA MISEL – KAKO NAPREJ??NAPREJ??

Če bomo DP in občinske proračune Če bomo DP in občinske proračune ustrezno prilagodili in realizirali SRS in ustrezno prilagodili in realizirali SRS in NFP bomo prispevaliNFP bomo prispevali • svoj delež pri izboljšanju konkurenčnosti svoj delež pri izboljšanju konkurenčnosti

evropskega gospodarstva in evropskega gospodarstva in • nenazadnje ostali bomo do konca leta 2013 nenazadnje ostali bomo do konca leta 2013

neto prejemniki iz proračuna EU. neto prejemniki iz proračuna EU. Če nam to ne bo uspelo,Če nam to ne bo uspelo,

• nas čaka stopicanje na mestu, povečevanje nas čaka stopicanje na mestu, povečevanje razkoraka nasproti najrazvitejšim članicam EU in razkoraka nasproti najrazvitejšim članicam EU in

• neto plačniški položajneto plačniški položaj glede na evropski glede na evropski proračun. proračun.

101101

HVALA ZA POZORNOSTHVALA ZA POZORNOST

[email protected]@dz-rs.si

PRORAČUNI EVROPSKE UNIJE PRORAČUNI EVROPSKE UNIJE IN PRORAČUN REPUBLIKE IN PRORAČUN REPUBLIKE SLOVENIJE - DOSEDANJI IN SLOVENIJE - DOSEDANJI IN PRIHODNJI DOGOVORI IN PRIHODNJI DOGOVORI IN

IZZIVIZZIVII

Documents

Predavanje mag. Milan Martin Cvikl Univerza v Mariboru