PRAVO EVROPSKE UNIJEIZPIT:

zgodovinski razvoj (od 2. Svetovne vojne dalje)

temeljna naela PEU

o naravi EU

o delovanju EU

o kakovosti pravnega reda EU

pravni viri

institucije EU

temeljna podroja pristojnosti na katerih EU deluje

skupni/enotni trg

podroje varovanja P

podroje dravljanstva EU

obmoja svobode varnosti in pravice

kako uveljavljati svoje pravice po pravu EU (postopki s pravom EU pred nacionalnimi sodii in postopke pred sodiem EU)NASTANEK EUIzraz Evropska skupnost se je sprva nanaal na tri skupnosti: 1. ESPJ (Evropska skupnost za premog in jeklo - 1951) je nastala je po drugi svetovni vojni. Do tega je prilo zaradi prekrivanja ve faktorjev: na eni strani obuboani in lani ljudje, na drugi strani pa ogromno eleza, premoga in delovne sile. V irem pomenu je bila ustanovljena z namenom zagotavljanja miru, varnosti in blaginje, ter razvoja zdruujoih se ustanovnih drav lanic, neposredno na podroju skupnega upravljanja premoga in jekla, kot dveh izjemno pomembnih stratekih surovin. Med drugim je bila ustanovljena zaradi politine volje premagovanja politinih protislovij med Francijo in Nemijo.2. EGS/ES (Evropska gospodarska skupnost - 1957), katere namen je bil odpraviti ovire v trgovanju med lanicami in tako vzpostaviti enotni trg. 3. Euratom (Evropska skupnost za jedrsko energijo - 1957)Nastala je tudi carinska unija, ki je prinesla odpravo carine na nacionalnih mejah drav EU in enotni sistem za obdavitev uvoza. Cariniki omogoajo prosti pretok trgovine in opravljajo tevilne druge naloge v zvezi z varovanjem evropskih prebivalcev. Ta carinska skupnost se doloa na enem mestu za vse drave lanice Bruselj (drave nimajo ve monosti vpliva na gospodarsko politiko).Funkcionalno razvojna pogojenost naina odloanja

Prenos suverenih pooblastillanice ohranijo suverena pooblastila

Komunitarni modelMedvladni model

Evropske skupnostiEU strictu sensu

1. steber (sekundarna zakonodaja)2. in 3. steber

Maastricha pogodba ali Pogodba o EU (PEU)

Bila je podpisana 09.02.1992, veljati pa je zaela s 01.11.1993, pomeni pa novo stopnjo v procesu oblikovanja vse tesneje veze med narodi Evrope, v kateri se odloitve sprejemajo v kar najtesneji povezavi z dravljani.

Najveja novost te pogodbe sta bili ustanovitev EU in uvedba t.i. stebrne strukture Unije, pri emer so prvi steber sestavljale tri skupnosti (ES, ESPJ, Euratom), drugi steber je tvorila skupna zunanja in varnostna politika (SZVP), tretji steber pa sodelovanje na podroju pravosodja in notranjih zadev (PNZ). TEMELJNA NAELA EUEvropsko sodie v Luxemburgu je oblikovalo prva tri naela iz praktinih primerov. Ta dajejo integracijo Bruslju.

1. Naelo avtonomnosti (n. o naravi pravnega reda) razvija se neodvisno od pravnih redov drav

avtonomno je od drav lanic in mednarodnega prava

ima svoje predpise, zakonodajo ACQUIS EU (hierarhira aktov)

1. Lizbonska pogodba

2. Mednarodne pogodbe EU

3. Zakonodajni akti EU

4. Nezakonodajni akti EU

avtonomni pravni red je tisti, ki ma samostojne kriterije veljavnosti (kriteriji veljavnosti EU so urejeni v Lizbonski pogodbi)

2. tudi SLO je avtonomni pravni red (URS, MP, zakonski predpisi, podzakonski predpisi) ( veljavnost ni odvisna od EU prava!3. Naelo primarnosti (n. o naravi pravnega reda) je nad dravnim pravom pove nam kako razreiti spor med supernacionalnim in nacionalnim pravom ( e sta v konfliktu predpis EU in predpis drave lanice, se ta konflikt rei tako, da se praviloma uporabi predpis EU

4. Naelo neposredne uporabnosti in neposrednega uinka (n. o naravi pravnega reda) naelo neposredne uporabnosti se navezuje na obliko pravnega akta EU

neposredno uporabljivi predpisi EU so naeloma tudi neposredno uinkoviti ( posamezniki se lahko nanje sklicujejo pred nacionalnimi organi

v EU je neposredno uporabna Lizbonska pogodba, uredbe in sklepi

direktive pa niso neposredno uporabne, so pa lahko neposredno uinkovite5. Naelo prenosa pristojnosti (n. o delovanju pravnega reda) pomeni, da ima EU samo tiste pristojnosti, ki so jih nanjo prenesle drave lanice; vse ostale pristojnosti ostanejo v rokah drav lanic

Prenesene pristojnosti loimo na:

Izkljune so tiste, kjer lahko deluje samo EU. Drave lanice na tem podroju nimajo ve monosti sprejemati akte same. Deljene so tiste, ki si jih delijo drave lanice in EU. Tukaj obstaja velika monost konfliktov, ki se reujejo na podlagi dveh nael:

1. Naelo subsidiarnosti

2. Naelo sorazmernosti

Ti dve naeli povesta kako naj se izvajajo deljene pristojnosti. Pristojnosti sodelovanja in koordinacije.6. Naelo lojalnega sodelovanja zavezuje EU, drave lanice in institucije EU med seboj

7. Naelo demokratinosti

8. Naelo vladavine prava

9. Naelo lovekovih pravic

10. Naelo odkodninske odgovornosti

PRAVNI VIRI EU

Lizbonska pogodba je ustanovna pogodba (primarno pravo). Primarno pravo EU pa zato, ker so ga ustvarile drave lanice in ker je to primarno pravo nadrejeno sekundarnemu. Sekundarno pravo je pa tisto, ki ga ustvarjajo institucije EU. Sekundarno pravo se naprej deli na zakonodajne in nezakonodajne akte EU.

Zakonodajni akti so so uredba, direktiva in sklep. Ti nastajajo v zakonodajnem postopku. Nezakonodajni akti so lahko delegirani in izvedbeni. Izvedbeni nezakonodajni akti izvrujejo zakonodajne. Delegirani nezakonodajni akti pa so namenjeni temu, da v manjem obsegu dopolnjujejo zakonodajne. Ti nastajajo v nezakonodajnem postopku. Vsi zakonodajni in nezakonodajni akti so zavezujoi (obvezni pravni akti).

Neobvezni pravni akti so priporoilo, mnenje in soft law. Soft law nakazuje kako se bodo kasneje sprejemali nezavezujoi predpisi. Uredba je definirana kot akti unifikacije (poenotenja), ki je zavezujoa v celoti za vse drave lanice. In ko je uredba enkrat sprejeta v Bruslju, neposredno velja v vseh dravah lanicah naenkrat. In ker se neposredno uporablja, je uredba praviloma tudi neposredno uinkovita, kar pomeni, da se vsakdo lahko sklicuje nanjo v postopkih pred nacionalnimi organi.

Direktiva je akt harmonizacije (priblievanja), ki ni zavezujo v celoti temve samo glede cilja, ki ga mora drava lanica dose. Kako bo to drava lanica dosegla, je prepueno dravi lanici sami. Posledino to pomeni, da direktiva ni neposredno uporabna in zato jo mora drava lanica implementirati (prenesti v nacionalni pravni red, v doloenem asu). Prenese se jo lahko z zakonom ali podzakonskim predpisom, vasih zadoa e spremeba sodne prakse Lahko je naslovljena tudi na posamezne drave lanice. e drava direktive ne prenese ali jo prenese nepravilno pravimo, da drava kri svojo implementracijsko dolnost. V tem primeru lahko pride do cele vrste pravni posledic, najbolj zanimiva posledica pa je ta, da v primeru kritve direktiva lahko postane neposredno uinkovita. Temu sledi, da se lahko posamezniki pred nacionalnimi institucijami sklicujejo neposredno na direktivo (jasnost, natannost, nepogojnost).

Primer 1Podjetje XY je zaposlila in M na enako delovno mesto, za katerega se zahtevajo isti pogoji in oba jih izpolnjujeta. Razlika je v tem da ima plao 1500, M pa 1000. M bi zatrjeval da ni enakopravno obravnavan zaradi spola. Najprej se vloi toba na Delovno sodie (SLO). Vtoevali bomo enakopravnost in zahtevali e 500.

Drava je dolna zagotovitit enakopravnost spolov pri zaposlovanju.

a) tekst stoji v 5.l. Konvencije ILO (Med. org. dela) ( mednarodna pogodba Ratificirane in javno objavljene pogodbe so neposredno uporabljive (8.l. URS). To ne pomeni da se vsaka lahko uporablja neposredno! Dolobe te pogodbe morajo biti takne da nam dajejo doloene pravice, pravne interese, da se lahko na to pogodbo sploh sklicujemo. O tem ali je neka mednarodna konvencija v neki dravi neposredno uporabna odloa ustavnopravni red te drave in njena sodia, ki o tej pogodbi razsojajo.* O tem odloa konkreten sodnik, pri katerem se bo ta spor pojavil (delovno s., vije delovno in socialno s., ustavno) ( Od SLO odvisno kako bo priznala uinkovitost te konvencije* Mednarodno pravo1. Monistini sistem (FRA) ( teje se, da je nacionalno pravo del mednarodnega (vsaka mednarodna pogodba je avtomatino del njihovega prava in nad njihovim dravnim pravom).

2. Dualistini sistem (SLO) ( gre za dva razlina pravna reda (EU in drave)b) tekst stoji v 13.l. Lizbonske pogodbe

3a.l. URS: 13.l. LP se uporablja tako kot pravi pravo EU ( to se uporablja neposredno in primarno e SLO sodie ne ve ali se doloen len LP uporablja neposredno ima po 267.l. PDEU monost vpraati sodie EU ali se pogodba EU lahko uporablja neposredno sodie EU pove kako se bo nek pravni akt prava EU uporabljal v dravah lanicah

pravni predpisi se uporabljajo enotno in uinkovito po vseh dravah lanicah (n. neposredne uporabnosti, neposredne uinkovitosti in primarnosti)

Primeri Van Gend en Loos, Costa vs. ENEL, Simmenthal

Primer 2 (Faccini Dori) ( Sodno pravo EU str. 92 Paola podpie pogodbo o teaju na elezniki postaji.

Ko dobi na dom raun eli odstopiti od pogodbe ker ugotovi da za teaj ne bo imela asa ( 10. dan eli odstopit od pogodbe

ITA zakon pa pravi: Od pogodbe lahko odstopi v 7 dneh od njenega podpisa.

a) UREDBA o varstvu potronikov 1.1.2000 ( odstop od pogodbe moen 30 dni od podpisa agent jo toi pred sodiem, da naj plaa teaj

Paola pa pravi da eli od pogodbe odstopit

agent pravi da po ITA predpisih odstopi samo v 7 dneh

zmagala bo samo e se bo sklicevala na uredbo in ker je neposredno uporabljiva, se nanjo lahko sklicuje kadarkoli in zoper kogarkoli (vertikalno, horizontalno) ( tudi v tem primeru (n. neposredne uporabnosti)

pride do konflikta med uredbo in pogodbo ( vedno se uporabi EU predpis (n. primarnosti)

b) DIREKTIVA ( odstop od pogodbe moen 30 dni od podpisa e rok e potee (1.1.2010) in ITA v tem roku ni implementirala (kar e ni), potem ITA kri svojo implementacijsko dolnost in to pomeni da direktiva postane neposredno uinkovita (e so njene dolobe jasne, natanne in brezpogojne). V tem primeru se bo zaradi jasne in natanne dolobe lahko sklicevala na to direktivo (samo v vertikalnem razmerju drava, nekdo ki izvaja javna pooblastila). Ta gospa ne bo zmagala ker je agent iz zasebnega podjetja. Zmagala bi le e bi bil agent iz dravnega podjetja (vertikalno). e rok e ni potekel (1.1.2016), pa Faccini Dori e nima nobenega pravnega temelja. Na direktivo se namre ne moremo sklicevati pred potekom implementacijskega roka. e drava direktive ni prenesla v doloenem roku in je mi ne moremo uveljavljat zoper posameznega (ker ni uinkovita v horizontalnih razmerjih) imamo na voljo odkodninsko tobo zoper dravo lanico. ( zadeva Francovich (str. 198)

Van Geng en Loos ( naelo neposredne uporabnosti

INSTITUCIJE

EK, Svet in EP tvorijo zakonodajni trikotnik. Nad njimi je Evropski Svet, zraven pa e Sodie EU, ki zagotavlja spotovanje prava EU. Sodie EU je sestavljeno iz sodia, splonega sodia in sodia za uslubence. Finanne institucije:

ECB je institucija, ki je odgovorna za izvajanje monetarne unije in zato da skrbi za stabilnost cen (da ni previsoka inflacija). Je neodvisna institucija, tako od EU kot tudi od drav lanic. Raunsko sodie je revizorski organ, ki skrbi za zakonitost porabe javnih sredstev v EU. Evropska investicijska banka daje kredite za investicije v manj razvite lanice EU in to v ezmejne projekte. Njen namen je da s temi investicijami prispeva k zmanjevanju regionalnih razlik v razvitosti drav lanic. e so drave lanice neenakomerno razvite, skupni ekonomski trg namre ne deluje.Imamo e dve posvetovalni instituciji:

Odbor regij

Ekonomsko socialni odbor

Za vse institucije mora vedet:

1. Kje ima institucija sede?

2. Koga institucija predstavlja?

3. Kako se ta institucija oblikuje?

4. Kako je ta institucija sestavljena, kdo jo sestavlja?

5. Kakna je zgodovina te institucije?

6. Pristojnosti institucije.

7. Delovanje institucije (kako se sprejemajo odloitve).

8. Kakne so posebnosti, kaj je zanjo specifino?

Potrebno je loevat Svet, Evropski Svet in Svet Evrope!

1. Svet Evrope je druga, loena mednarodna organizacija, ki se ukvarja z varstvom PTS.

2. Svet je sozakonodajni organ in ga sestavljajo ga ministri drav lanic. Ti predstavljajo svojo dravo, nacionalne interese. Na zaetku Evropske integracije se je v Svetu odloalo soglasno (vsaka drava lanica je imela veto). Ampak, ko se tevilo drav lanic povea, ni ve vzdrno, da bi vsaka drava lahko blokirala odloanje z vetom. Zato se sedaj v Svetu odloa s kvalificirano veino. Zaenkrat se ohranja e sistem trojne kvalificirane veine, po l. 2017 pa se bo uvedla dvojna kvalificirana veina. V praksi pa dri, da v Svetu obstaja kultura konsenza. Velika veina odloitev v Svetu se torej sprejme s konsenzom. Takno odloanje omogoa poseben organ Coreper. To je odbor stalnih predstavnikov drav lanic pri EU (veleposlaniki drav lanic). Kakna je razlika med soglasjem in konsenzom??3. Evropski svet pa ne sprejema nikakrnih zakonodajnih aktov (ni zakonodajni). Je pa zato najpomembneja politina institucija EU, zato ker v njem sedijo predsedniki vlad drav lanic + predsednik EK + visoka predstavnica za zunanjo politiko + predsednik ES. Sestaja se 4x letno, najmanj na rednih sreanjih in sprejema splone smernice za razvoj EU.

Splone smernice ES nato vplivajo na pripravo zakonodajne agende, t.j. v bistvu nart, katere zakonodajne akte bo EU sprejela v nekem mandatu. O tem, katere zakonodajne akte bo EU sprejela pa efektivno odloi Evropska komisija. EK ima namre eno zelo pomembno pristojnost, ima monopol nad zakonodajno iniciativo, t.p. da je praviloma samo EK tista, ki lahko predlaga sprejem nekega zakonodajnega akta. Zanjo pravimo da je supranacionalna institucija in da predstavlja splone interese EU. In ravno zaradi tega ima monopol nad zakonodajno iniciativo. EK sestavlja 28 evropskih komisarjev, ki morajo biti neodvisni od svojih drav (ne smejo sprejemati nikakrnih navodil). Oblikuje se tako, da se najprej izvoli predsednika EK (Juncker). Pri sestavi predloga za predsednika, morajo upotevati rezultate volitev. Nato se izvoli komisarje. Predloge zanje spet sestavijo drave lanice same (ES). Te komisarje predsednik naeloma sprejme in to listo kandidatov nato polje v EP. Tam se odvije zaslianje potencialnih kandidatov. e kandidati prestanejo zaslianje, potem EP komisijo potrdi. Po tem, jo mora kot celoto potrdit e ES in ele nato se lahko oblikuje EK.V Evropskem parlamanetu sedijo poslanke in poslanci, ki jih izvolijo dravljani EU. Ti predstavljajo dravljane in dravljanke EU. Najprej je bila to zgolj institucija posvetovalne narave, sasoma pa se je zaela krepiti njegova pristojnost. Poslanci sedijo v EP po pripadnosti politinim skupinam (mora poznat za izpit) in ne po nacionalni pripadnosti. Od nacionalnih parlament se bistveno loi po tem, da v EP ne obstaja klasina ideoloka delitev na koalicijo in opozicijo. Obstaja le delitev na tiste, ki se zavzemajo za evropsko integracijo (proevropske) in tiste ki so bolj skeptini (eden najbolj skeptinih poslancev je Nigel Farage).

Demokratini primanjkljaj sugerira, da je EU kot takna mnogo manj demokratina kot drave lanice. In ravno v elji, po odpravljanju tega primankljaja so drave lanice krepile pristojnosti parlamenta. In sedaj je EP postal enakopravni sozakonodajalec. ( Ve kot ima EP pristojnosti, manja je volilna udeleba. Kako odpravit ta demokratini primankljaj?

Po Lizbonski pogodbi, od l. 2009, loimo redni in posebne zakonodajne postopke. Po LP je redni postopek postal pravilo, posebni pa izjema. Za redni zakonodajni postopek morajo biti izpolnjeni trije pogoji:

EK mora predlagati zakonodajni akt Svet in EP morata biti enakopravna ( e je en proti in drugi za, akt ne bo sprejet

Svet mora odloati s kvalificirano veino.Le e so vsi trije pogoji kumulativno izpolnjeni, gre za redni zakonodajni postopek.

Kaj varuje EK pri njeni nalogi:

ima monopol nad zakonodajno iniciativo

e eli svet sprejet amandma, lahko to stori le s soglasjem vseh 28 drav lanic

dokler Svet ne odloi o sprejemu zakona, vse dotlej lahko EK svoj predlog umakne. Predsedniki:

ES predseduje Baron za 2 leti, z monostjo ponovne izvolitve EK

EP

Svet

V okviru zakonodajnega postopka je potrebno poznat tudi Postopek z rumenim kartonom. EK mora vsak predlog zakonodajnega akta na podroju deljenih pristojnosti obrazloit, zakaj spotuje naelo subsidiarnosti. In potem mora to obrazloitev poslati vsem nacionalnim parlamentom. In e 1/3 nacionalnih parlamentov ni zadovoljna z obrazloitvijo, da EK rumeni karton in v bistvu zahteva ponovno obrazloitev.

Kako nacionalni parlamenti nadzirajo kaj njihove vlade ponejo v Bruslju?

Obstajata dva sistema nadzora:

1. Danski madatni sistem (SLO) ( Pri njem gre za to, da mora minister ali pa vlada, preden grejo v Bruselj, dobiti pooblastilo/mandat DZ (parlamentarnega odbora za zunanje zadeve) za zastopanje dravnih stali v Evropi.

2. Britanski informativni sistem ( Zanj je znailno, da vlada zgolj seznanja parlament o tem kaj pone v Bruslju. Tako se nacionalni parlamenti vpletajo v delovanje EP.

SISTEM PRAVNIH SREDSTEV PRED SODIEM EU1. Pravna sredstva, s katerimi nadzorujemo ali drave lanice delujejo v skladu s pravom EUTo predstavljata 258.l. in 259.l. PDEU - toba zaradi neizpolnitve obveznosti drave lanice po pravu EU. po 258.l tobo vloi komisija (skoraj vse) po 259.l. pa drava lanica lahko toi drugo dravo lanico, vendar tudi po tem lenu deluje EK kot nekaken filter ( drava ne more neposredno toiti drugo dravo lanico ampak mora o svojem namenu obvestiti EK, ta pa odloi ali bo sama prevzela pregon ali bo to prepustila dravi lanici.

258.l. PDEU

e Komisja meni, da katera od drav lanic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi obrazloeno mnenje, potem ko je tej dravi omogoila, da predloi svoje pripombe.

e zadevna drava lanica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga doloi Komisija, lahko slednja zadevo predloi Sodiu EU.

Razlaga:

1) Najprej mora priti do neke kritve

2) EK mora izvedeti za kritev ( pritoba posameznika (FO/PO), pritoba drave lanice, lobistine skupine, sama..

3) Nato D napie pismo, da naj jim sporoi kaj se dogaja ( neformalna faza4) Drava lanica ima pravico se odzvat na dopis komisije (pripombe) ( neformalna faza5) e EK ni zadovoljna z odgovori D izda obrazloeno mnenje, ki je kljuni korak, saj se z njegovo vloitvijo zane formalna faza ( vsebina obrazloenega mnenja je praktino e vsebina tobe; v tobi ne sme biti navedeno ni kar ni bilo navedeno e v obrazloenem mnenju (identina kot obrazloeno mnenje ali manj) saj bi s tem krila pravico do uinkovite obrambe.

6) V nekem roku ima D monost to kritev e popravit; ele e to ne stori

7) Lahko EK vloi tobo ( DISKRECIJA pri vloitvi tobe (tudi e EK ugotovi kritve, ni nujno da tobo vloi), ki EK omogoa da se osredotoa na pomembne primere, tiste ki pomembno prispevajo k razvoju prava EU.

Sistem je nastavljen tako, da se kritve odpravljajo e v neformalni fazi ali pa vsaj v formalni fazi. e pa reitve ni, potem zadeva lahko pride na sodie (letno cca. 80 tob).

259.l. PDEUD predloi zadevo Sodiu EU. Ko je zadeva predloena EK, ta ravna naprej kot po 258.l. PDEU.

Pravne posledice 258. in 259.l. so izkljuno deklaratorne narave ( izda se ugotovitvena sodba (sodie ugotovi, da D ni izpolnila neke obveznosti). In e D v skladu s to sodbo ne ravna mora EK ponovno toiti po 260.l., kjer pa od D lahko zahteva plailo denarne kazni ali pavalnega zneska. Razlika med denarno kaznijo in pavalnim zneskom? (EK vs. Francija C-304/02) Kdaj beseda ali pomeni tudi in?

2. Pravna sredstva, s katerimi se nadzorujejo institucije EU, ali delujejo v skladu z EUV 263.l. (ninostna toba) in 265.l. (toba zaradi nedelovanja) so pasivno legitimirane institucije, agencije EU, ki izdajajo pravne akte, ki imajo uinke na tretje osebe.

Aktivno legitimira:

privilegirani toniki ne rabijo izkazat nobenega pr. interesa (D, EK, Svet, ES, EP)

neprivilegirani pa so posamezniki in pa doloene institucije, ki lahko toijo zgolj za zavarovanje svojih lastnih prerogativov (samo v zadevah iz svojih pristojnosti) ( npr. ECB lahko vloi tobo samo e brani svoje pristojnosti. Posamezniki lahko vloijo tobe samo zoper tiste institucije, katerih akti se nanje neposredno in posamino nanaajo (v roku 2 mesecev od kar je bil akt izdan ali smo zanj izvedeli).

Razlika je le v tem da v 263.l. toijo za ninost, v 265.l. pa zaradi nedelovanja (mora izdati nekaj). V prvem primeru se izda ninostna sodba, s katero se izpodbijani akti odpravi (ex tunc). S tem, da ima sodie monost omejit asovne uinke svoje sodbe. Pri tobi zaradi nedelovanja pa se izda ugotovitveno sodbo, s katero se ugotovi da doloena institucija v danem roku neesa ni storila.

e institucija s svojim ravnanjem povzroi neko kodo, pa pride do odkodninske tobe (340.l. PDEU). ( toenje na Sodiu EU (Splono sodie)e nam pa pravice kri D jo toimo doma.

3. Postopek za predhodno odloanje (s predhodnim vpraanjem)267.l. PDEU

Sodie EU je pristojno za predhodno odloanje o vpraanjih glede: razlage Pogodb

veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije.

Ta len je namenjen sodnemu dialogu med Sodiem EU in sodii D. Ta dialog ni sam sebi v namen, temve temu da se zagotavlja enovita, uinkovita uporaba prava EU po celotni EU. Ker gre za sodni dialog, ta len ni pravno sredstvo stranke (ne moremo iztoit da vloi predhodno vpraanje). Je pa nacionalno sodie dolno utemeljit zakaj predloga za predhodno odloanje ni upotevalo. V nasprotnem primeru gre za arbitrarno delovanje nacionalnega sodia. Kdo lahko vpraa?

Kaj lahko vpraa?

Kako naj se vpraa?

Ali lahko Sodie EU zavrne odgovor na zastavljeno vpraanje in kdaj?

Kakne so posledice odgovora? Odgovor po tem lenu ni nasvet temve sodba, ki velja erga omnes in ex tunc. e Sodie EU razloi pomen neke odlobe prava EU, potem ta razlaga velja za EU kot celoto.

Ta len louje med rednimi nacionalnimi sodii in zadnjeinstannimi sodii. Redna sodia imajo pravico zastavit predhodno vpraanje, zadnjeinstanna sodia pa imajo dolnost. Zakaj ta razlika? Kdaj se zgodi da je tudi redno sodie dolno predloit predhodno vpraanje (Fotofrost)? Kdaj, kljub izrecnemu besedilu pogodbe, zadnjeinstano sodie lahko predloi predhodno vpraanje (CILFIT).Kdo je tisti, ki dejansko zagotavlja spotovanje prava EU?

D preganja EK institucije pa privilegirani in neprivilegirani toniki FO/PO (posamezniki), ki jim pravo EU daje doloene pravice po pravu EU ( Te pravice uveljavljajo posamezniki pred nacionalnimi sodii. To jim je sodie omogoilo z naelom neposrednega uinka (se lahko sklicuje neposredno na dolobe prava EU). 267.l. PDEU omogoa nacionalnim sodiem da v primeru nejasnosti vpraajo Sodie EU za razlago. In e direktiva nasprotuje slovenskemu zakonu, bo moralo sodie po naelu primarnosti uporabiti to direktivo. Veina zadev se izpelje na nacionalnih sodiih, ker so posamezniki dejanski toniki in zato se na Sodiu EU izpelje samo tako malo primerov.

PODROJE EKONOMSKE INTEGRACIJEEkonomsko integracijo lahko jemljemo kot sinonim za svobodno trgovino, to pa pomeni odpravljanje ovir (med D) za trgovanje.

1. Katere ovire poznamo?

Koliinske (lahko se uvozi samo 100.000 ton krompirja na leto)

Nekoliinske so razni predpisi, ki vplivajo posredno/neposredno na zmanjanje koliine trgovanja med dravami: carine, tarife, troarine, davki, regulatorni standardi in ukrepi, ki prispevajo k izkrivljanju konkurence (subvencije, dravne pomoi, dumping).

2. Zakaj bi D sploh uveljavljale neke ovire med seboj?

Namenjene so protekcionizmu/zaiti domaih kapitalistov, delavcev ali pa polnjenu prorauna (carine).

Svobodna trgovina in protekcionizem sta dva nasprotujoa si pojma!

Svobodna trgovina pravi da se protekcionizem ne splaa, saj manj kot je ovir, bolje bo za vse. Za dravo bo ve davkov, za potronike nije cene (veja konkurenca), za delavce ve delovnih mest, za kapitaliste veji delovni trg.

e neka industrija v dravi ni konkurenna, potem reitev ni, da mi zapremo svoj trg, da bi to nekonkurennost prikrili na tak nain. Ker ko mi zapremo svoj trg, ta dejavnost ne bo imela motiv po tem da bi postalo bolje, bolj konkurenno. Bolj kot je drava protekcionistina, manj je elje po konkurennosti in ve dravne pomoi bo potrebovalo, kar vodi k temu da bo drava ve vzela potronikom in tej bojo manj kupovali ( zaaran krog do konnega steaja!

Svobodna trgovina in trg silita podjetja in drave, da se osredotoijo na svoje komparativne prednosti Ricardova teorija. Komparativne prednosti pa pomeni, da se specializira v tisto brano, kjer si v odnosu do svojih trgovinskih partnerjev, konkurenneji. Vsem se splaa trgovat, e se specializirajo v tisto podroje, kjer so bolje (imajo doloene risurse, doloeno znanje) .

Nemija: avtomobili (10x konkurenneja od Slo) in noi (2x konkurenneja od Slo)

Slovenija: avtomobili in noi ( osredotoi naj se na noe, ker je manj nekonkurenna

Ekonomsko integracijo delimo na ve faz (Belassa model):

0. faza: drave so samozadostne in med sabo ne trgujejo (tega ni ve)

1. faza: bilateralno/vestransko trgovanje, katerega bistvo je v odpravljanju diskriminacije med trgovci razlinih drav antidiskriminatorne klavzule:

most favorite nation klavzula (MFN) ( A bo po isti vrednosti kupoval od Bja in Cja (trgovanje pod istimi pogoji)

klavzula national treatment (NT) ( enaka obdavitev domaega in tujega (enako tretiranje domaih in tujih produktov)

2. faza: svobodno trgovinsko obmoje (FTO), katerega bistvo je, da drave ki v njem sodelujejo, odpravijo ovire pri trgovanju na notranjih mejah (odpravijo se carine); ostanejo le carinske stopnje nasproti tretjim dravam.

3. faza: carinska unija, katere bistvo je da znotraj drav ni carin, nasprotim tretjim pa velja skupna carinska politika

4. faza: skupni trg, ki je v bistvu carinska unija, v kateri so zagotovljene 4 ekonomske svoboine (prost pretok blaga, kapitala, delovne sile in svoboda opravljanja storitev).

5. faza: ekonomska unija, ki je lahko monetarna (skupna valuta) ali fiskalna (poenotenje proraunskih politik drav ( EU danes6. faza: politina unija, kjer imajo monetarno in fiskalno unijo (popolna ekonomska unija)PROST PRETOK BLAGA

Pogodba prost pretok blaga definira kot prepoved koliinske omejitve pri uvozu in izvozu.V zadevi Dassonville je lo za tri drave (kotsko, Francijo, Belgijo). Francoski trgovci so iz kotske v Francijo izvozile doloeno koliino viskija. Ob izvozu so dobili original potrdilo britanskih carinskih organov o izvoru tega viskija. Potem so pa ta viski pripeljali v Francijo in tam je bil veljavno na trgovskih policah. Od tam pa so ga iz Francije v Belgijo uvozili belgijski trgovci. Tam pa jih je akal kazenski pregon, ker pri uvozu niso imeli orignalnega potrdila britanskih carinskih organov o izvoru tega viskija.

Sodie je v tej zadevi reklo, da je ukrep z enakim uinkov vse tisto kar dejansko ali potencialno, posredno ali neposredno ovira trgovino med dravami lanicami.

Vpraanje je, ali Belgija tem trgovcem kri njihovo pravico do prostega pretoka blaga, po pravu EU. Ta pravica je lahko krena na dva naina: bodisi gre za kvoto ali pa gre za ukrep z enakim uinkom. Oitno gre za ukrep z enakim uinkom, kar pomeni da Belgija kri prost pretok blaga! Ni pa s tem e kriva kritve prava EU (ne bo e obsojena pred Sodiem EU). To pa zato, ker se kritev prostega pretoka blaga ugotavlja po dvofaznem testu:

0. faza ( pravo EU pride v potev, e gre za eksterni element

1. faza ( ugotavlja se ali kritev sploh obstaja (kvota ali Dassonville)

2. faza ( drava ima monost kritev opraviiti (drava se ekskulpira): skozi naelo sorazmernosti ( cilj, ki ga drava opraviuje mora biti dopusten (ena od izjem iz 36.l. PDEU), ukrep ki si ga drava izbere za dosego tega cilja pa mora biti primeren in nujen.Primer Cassis de Dijon

V tem primeru sta sodelovali FRA in NEM, lo pa se je za izvoz pijae Cassis de Dijon iz FRA v NEM. Ta pijaa je liker z nizko vsebnostjo alkohola, nijo od 20%. NEM pa je imela predpis, ki je doloal, da se v njihovo dravo lahko prodajajo kot liker zgolj pijae, ki imajo ve kot 20% alkohola. Poledino se je zgodilo, da so FRA lahko izvaali v NEM, niso pa mogli prodajat ker ni izpolnjeval pogojev iz NEM predpisa.

Kako bi FRA trgovcem lahko pomagalo pravo EU?

FRA je krena pravica prostega pretoka blaga in gre za Dassonville zadevo (ukrep z enakim uinkom). Kako bi lahko NEM zagovarjala svoj ukrep?

varovanje zdravja ( ne, ker ta ukrep ni primeren (bolj kot zadane se lahko prodaja, manj pa ne) varstvo potronikov ( cilj je sicer dopusten, ukrep pa ni nujen ker je na voljo mileji ukrep Sodie je v tem primeru odloilo da izjeme iz 36.l. PDEU niso taksativno natete, ampak da lahko sodie dopusti e druge! V prvi vrsti je ta primer pomemben ker poleg izjem iz 36.l. PDEU lena dopusti e sodno ustvarjene izjeme (kot dopusten cilj).

Ta primer pa je pomemben tudi iz naela vzajemne pripoznave. e je blago veljavno na trgu ene drave lanice, potem ga mora na svoj trg spustiti tudi druga drava lanica. To naelo ni nikoli zaivelo v polni obliki, ampak se je uveljavilo za blago z nizkim tveganjem. Za blago ki ima visoko tveganje pa je potrebno standarde harmonizirat (sekundarna zakonodaja EU). Uspeh drave pred Sodiem EU, ko gre za opravievanje kritev prostega pretoka blaga, je odvisen tudi od vrste izjeme na katero se bo drava sklicevala. Pravilo je: bolj kot je zadeva ekonomske, finanne narave manja je verjetnost zmage drave in obratno. Najveja verjetnost, da bo drava zmagala:

varovanje zdravja in ivljenja ljudi

javna morala

javni red

javna varnost

varovanje P

Primer Sunday tradingTo se dogaja znotraj neke obine znotraj Anglije (VB). Ta obina sprejme nek lokalni odlok, ki pravi trgovine, razen tiste z nujnimi ivljenjskimi potrebinami, morajo biti ob nedeljah zaprte. Ta predpis ureja odpiralni as.

Na drugi strani imamo trgovca z vrtno opremo, kateremu se zaradi zaprtja ob nedelja prodaja znia za 10%. Moral bi rei da 30% njegovih izdelkov prihaja iz NIZ, to pomeni da se je zniala prodaja domaih in tujih izdelkov. Skliceval se bo na pravico prostega pretoka blaga in da mu je ta pravica krena (Dassonville) ( potencialni vpliv. In s tem je trgovec izkazal kritev s strani VB, ta pa bo morala zadevo opraviit. To pa ne bo ve ne VB, ne Sodiu. Opraviilo VB bo verski, tradicionalni element.

Posledino se sodie odloi svojo sodno prakso spremenit v zadevi Keck. Dassonvilovo razlago zooi:

v primeru nacionalnih predpisov, ki urejajo nain prodaje blaga,

ti predpisi, ne smejo biti diskriminatorni (enako obravnavanje domaega in uvoenega blaga) in

uinek teh predpisov ne sme biti tak, da bi popolnoma zaprl trg za tuje izdelke.

e gre za take predpise, potem v danem primeru ne gre za ukrep z enakim uinkom in e ne gre za ta primer, ne gre za kritev pravice prostega pretoka blaga. V tem primeru dravi ni potrebno opravievat svojih predpisov.

Sodni test:

0. faza ( eksterni element

1. faza ( ukrep z enakim uinkom = Dassonville Keck

2. faza ( e ni Keck je Dassonville in je treba opraviit (36.l. PDEU)

Primer MARSV FRA so prodajali okoladico MARS na kateri je ez 2/3 okoladice napisano da dobi 10% ve (da se ljudem zdi da bojo dobili dosti ve). V NEM takih produktov niso pustili na police in so imeli predpis MARS v opisani embalai se ne sme prodajati.

Ali je to predpis, ki ureja nain prodaje? Ne. Sodie je namre doloilo, da vsak nacionalni predpis, ki ima za posledico zahtevo po predrugaenju produkta (kakovost, vrsta embalae), ni predpis, ki ureja nain prodaje. ( ni zadoeno zadevi Keck Da bi lo za nain prodaje bi morala NEM rei, da imajo posebne police za blago v akciji ali pa da se omeji na prodajna mesta. In e gre samo za to, je potem zadevi Keck zadoeno (ne gre za ukrep z enakim uinkom).

STORITVE, USTANAVLJANJE, KAPITAL IN DELOVNA SILA gredo po isti logiki kot prost pretok blaga. Vedno mora obstajati nek eksterni element, kritev je lahko neka kvota ali pa Dassonville - vse kar dejansko/potencialno ovira ustanavljanje podjetij, prost pretok blaga, prost pretok delovne sile, teje za kritev ki jo mora drava opraviit. Vsaka svoboina ima svoj len in izjeme, ki jih dopua sodie, skozi sistem sorazmernosti.

Nimajo pa te svoboine zadeve Keck!

Kaj zajema prost pretok storitev?

Kaj zajema prost pretok ustanavljanja podjetij?

Kaj zajema prost pretok kapitala?

Kaj zajema prost pretok delovne sile?

OBMOJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE (OSVP oz. AFSJ)

Je v bistvu obmoje brez nadzora na notranjih mejah z okrepljenim nadzorom na zunanjih mejah ( Schengen. Hrbtenica tega obmoja je torej Schengenski informacijski sistem, katerega bistvo je v tem, da so istoasno, vsem organom vseh D dostopni vsi podatkih o ljudeh. Schengen je bil ustanovljen v 80ih letih prejnjega stoletja. Potem so se v ta sistem vkljuevale tudi druge drave, z razlino intenziteto in asovnim zamikom. Gre za primer Evropa ve hitrosti, kar pomeni da niso vse lanice EU tudi lanice Schengena.

VB in Irska nista v Schengenskem sistemu zaradi otoke lege ter podpisanega sporazuma.

Danska je lanica Schengenskega sistema, vendar ga prenaa kot mednarodno konvencijo (po mednarodnem pravu).

Romunija, Bolgarija in Hrvaka recimo e niso izpolnile pogojev za Schengenski sistem.

vica, Norveka in Islandija pa so recimo del Schengenskega sistema, niso pa lanice EU.Schengenski sistem pa je del pristopnega acquisa, t.j. tisti del prava EU ki se ga drave lanice zaveejo inkorporirat z vstopom v EU.

Znotraj tega sistema morajo biti zagotovljene svoboine in pravice, ki jih zagotavlja Listina temeljnih pravic. Ta daja pravice vsakomur v EU, posebaj pa e dravljanom EU. Dravljanstvo EU je komplementarno z nacionalnim, ga dopolnjuje in ga ne nadomea. Iz dravljanstva izhajata dva tipa pravic:

en tip je izrecno natet v Pogodbi in v Listini temelnih pravic: svobodno gibanje in naselitev v drugi dravi lanici, voliti in biti voljen na volitvah v EP v D v kateri biva te voliti in biti voljen na lokalnih volitvah v D v kateri biva, pravica komunicirati z institucijami v lastnem jeziku ter pravica do diplomatske in konzularne zaite s strani katerekoli D EU (e tam ni Slo konzulata)

drugi tip pa izhaja iz prepovedi diskriminacije na temelju dravljanstva na vseh podrojih uporabe prava EU ( D nas morajo tretirati enako kot svoje dravljane (razen zadev ki se nanaajo na javni red, zdravje ljudi in zaposlovanje v oblastnih organih); Diskriminacija je lahko posredna (tista, kjer razlikovalni znak ni dravljanstvo, uinek razlikovanja pa je tono tak kot da bi lo za dravljanstvo) ali neposredna (nemki dravljani plaajo za vinjeto 100, drugi pa 200). Najbolj klasien primer posredne diskriminacije je stalno prebivalie (osebe s stalnim prebivaliem plaajo 50, drugi 100). Neposredna diskriminacija je absolutno prepovedala razen doloenih izjem iz Pogodbe, posredno diskriminacijo pa lahko drava opravii.Pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah ter policijsko sodelovanje (v: Lizbonska pogodba z uvodnimi pojasnili) Euroiust (Evropsko javno toilstvo) Europol (policijsko sodelovanje)

Nastajanje Evropskega kazenskega materialnega in procesnega prava EU kot taka ustvarja kazensko pravne norme in predpise kako olajat pregon kriminala. Ta pregon se je v zadnjih letih prenesel tudi na prekrke, e je globa vija od 70 (evropska baza podatkov registriranih avtomobilov).

Evropski nalog za prijetje in predajo (ENPP) popolnoma olaja predajo enega dravljana D, drugi D. Ta nalog izda sodie v Belgiji, ki ga polje sodiu v Sloveniji, ta ga posreduje policiji in oni ga odpeljejo v Belgijo.

Evropski dokazni nalog ureja dopustnost dokazov iz drugih D (kljub razlinim dokaznim standardom.

Vzajemno priznavanje sodb v civilnih zadevah.

Poasi prihaja do harmonizacije evropskega civilnega materialnega in procesnega prava.