DAVNO PRAVO

1. Opredelitev pojmovDavek je neka obvezna javna dajatev, ki je predpisana z zakonodajo. Ni pa to edina javna dajatev, ki jo zakon pozna: prispevki, takse, plaila za uporabo javnih storitev, samoprispevki. Davek po ZDavP-2 je vsak denarni prihodek dravnega prorauna, prorauna EU ali prorauna LS, ki ne predstavlja plaila za opravljeno storitev ali dobravljeno blago in se plaa izkljuno na podlagi zakonov o obdavenju.Prispevki se od davkov razlikujejo po tem, da ko lovek vplauje v sistem, mu ta vplaila omogoajo uveljavljanje neke pravice. S plaevanjem davkov pa ne pridobimo nobene neposredne protistoritve. e zboli gre lahko zastonj k zdravniku. ( prispevek za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje in za starevsko varstvo. Znailnosti: e najblije davkom (paradavki), so obvezni (prisilni), predpisani z zakonom, so praviloma namenski (z njimi se financirajo pokojnine, zdravstvo), se praviloma ne stekajo v sploni proraun, ampak v posebne sklade (pokojninski, zdravstveni), prinaajo koristi planikom, vendar v abstraktnem smislu, kajti samo e se zgodi zavarovalni primer (starost, bolezen, pokodba, invalidnost, nezaposlenost ipd.), plaevanje in odmera se praviloma vri na enak nain kot pri davkih. Taksa je neposredno plailo za neko javno storitev, ki jo posameznik dobi od drave (sodia, uprave). Sodna taksa je pogoj, da se bo o neki zadevi sploh odloalo. Znailnosti: predstavljajo plaila za storitve (npr. izdaja potnega lista, osebne izkaznice, odloba v upravnem postopku, izdaja sodbe) ali podelitev privilegija (npr. dovoljenje za opravljanje doloene dejavnosti), ki ju organ drave ali LS oz. NJP zagotovi zavezancu, med delom organa in plailom zneska mora obstajati tudi zneskovna povezava, saj gre sicer lahko v celoti ali vsaj delno za davek (npr. plailo nesorazmerno visokega zneska za doloeno malo vredno storitev ni, vsaj ne v celoti, taksa, ampak davek), praviloma takse ne pomenijo plaila celotne storitve, ampak le doloenih strokov (ne plaa se npr. delovanja organa), podlaga za plailo in viina je doloena v predpisih, takse se odmerjajo z izdajo nalogov za plailo ipd.Samoprispevki so davki, katerih edina posebnost v primerjavi z ostalimi je, da se uvedejo na podlagi obinskega referenduma. Znailnosti: gre pravzaprav za izredni davek, za uvedbo katerega se ob pogojih iz ZSam-1 (izgradnja ali rekonstrukcija lokalne javne infrastrukture) odloijo lani celotne LS ali njenega dela sami (referendum), vendar veinska odloitev velja za vse, plauje se v denarju , gre za zaasno (najve 5 let) in namensko dajatev (davek), ki zavezuje fizine osebe, odmero samoprispevka izvaja obina, ob uporabi davnih pravil. Nadomestila za uporabo javnih dobrin so plaila za neke storitve, ki jih drava nudi kot bi jih nudilo neko podjetje. Znailnosti: podobna so taksam (so nekakne takse v irem smislu), saj gre za ceno za uporabo, pogosto so v zakonu poimenovane kot takse, npr. obinske takse za parkiranje in oglaevanje na javnih mestih, uporabo javnih povrin za prireditve ipd.), ena takih je tudi letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu, ki jo plaamo ob registraciji, po vsebini so nadomestila blizu najemninam, torej povsem komercialnim plailom, le da imajo podlago v predpisih (viina), ne temeljijo na pogodbi, lahko se jih izognemo samo tako, da ne koristimo dobrin.Pripadajoe dajatve so obresti, stroki postopka pobiranja davka ki jih odmerja davni organ, denarne kazni in globe, ki jih izreka davni organ Z davki jim je skupno to, da ni protidajatve prejemnika, kar jih pa razlikuje od ostalih.

2. Sestavine davkov:1. OBVEZNE derivativnost (izvedenost) ( davki so dajatve, ki niso rezultat ekonomske aktivnosti ali premoenja drave ali LS, ampak fizinih in pravnih oseb, ki jih drava pobira od njih na podlagi davne suverenosti ter s tem zmanjuje njihovo ekonomsko mo;

prisilnost ( nanaa se na fazo pobiranja davkov, e zavezanvi davnih oveznosti ne izpolnijo prostovoljno se lahko to prisilno izvri;

nepovratnost ( drava oz. LS postane lastnik pobranih sredstev in jih nista dolna vrniti; financiranje javnih izdatkov in doseganje drugih ciljev (kljuni namen davkov) ( z davki se financira delovanje drave in LS ter se dosegajo tudi drugi cilji, ki so predvsem socialni in ekonomski;

nerecipronost ( ne velja naelo quid pro quo (nekaj za nekaj), to pomeni, da zavezanci niesar ne dobijo zaradi plaila davkov (oz. dobijo, vendar ne neposredno).2. NEOBVEZNE nenamenskost ( namenjeni so financiranju vnaprej nedoloenih javnih izdatkov;

denarna oblika ( v sodobnem svetu se davki le izjemoma ne pobirajo z denarjem ampak v naravi (storitvah ali stvareh).3. Viri davnega prava1) MEDNARODNI VIRI: med civiliziranimi narodi splono sprejeta naela mednarodnega prava (npr. na podroji davnega statusa diplomatov in konzularnega osebja, naelo vestnosti in potenja, naelo prepovedi zlorabe pravic), mednarodno obiajno pravo (ni vzpostavljenih davnih pravil, ker gre za naela in pravila glede interpretacije mednarodnih pogodb). mednarodne pogodbe: bilateralne (npr. o odpravi dvojnega obdavevanja na podroju dohodka in premoenja ter na podroju obdarovanja in dedovanja), multilateralne (npr. GATT/WTO predvsem na podroju carin, vpliv na mednarodno trgovino pa imajo lahko tudi davki na dohodek).2) SUPERNACIONALNI VIRI (EU uredbe, DDV direktiva, sodna praksa)a) Primarno: Pogodba o delovanju EU (npr.):

1. len 28: Unija je carinska skupnost carine med dravami lanicami so prepovedane, enotna carinska tarifa do tretjih drav,2. leni 110 do 113 (indirektni davki): a. naelo enake davne obravnave izdelkov iz vseh drav lanic (npr. viji davki, vija povraila davkov, prepoved uvajanja carin med D), b. podlaga za harmonizacijo zakonodaje glede prometnih davkov, troarin in drugih oblik posrednega obdavenja zaradi vzpostavitve in delovanja notranjega trga in prepreevanje izkrivljanja konkurence.3. len 115 (direktni davki): podlaga za harmonizacijo direktnih davkov (e ti neposredno vplivajo na vzpostavitev ali delovanje notranjega trga).b) Sekundarno: Uredbe (npr.) ( Uredba o carinskem zakoniku Direktive (npr.) ( DDV direktiva, Direktiva o skupnem sistemu obdavitve za zdruitve, delitve, prenose sredstev in zamenjave kapitalskih deleev drub iz razlinih drav lanic, Direktiva o skupnem sistemu obdavitve matinih drub in odvisnih drub iz razlinih drav lanic, Direktiva o skupnem sistemu obdavevanja plail obresti ter licennin med povezanimi drubami iz razlinih drav lanic.3) NACIONALNI VIRI Vrste formalnih virov:a) Ustava: osnovna pravila glede pristojnosti uvesti davek in omejitve pri uvajanju (147. len).b) Zakoni: temeljni nain za predpisovanje davkov, Npr. ZDavP-2, ZDoh-2, ZDDPO-2, ZDPN-2, ZDDD.c) Podzakonski sploni akti (potrebujejo zakonsko podlago): Uredbe (Vlada), npr. Uredba o davni obravnavi povrail strokov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, Uredba o povrailu strokov za slubena potovanja v tujino Pravilniki (Minister za finance), npr. Pravilnik o izvajanju ZDavP-2, Pravilnik o izvajanju ZDDV-1, razni pravilniki o obrazcih.d) Akti lokalnih skupnosti: Obinski odloki pri npr. NUSZ, davku na premoenjee) Akti za izvrevanje javnih pooblastil: Navodila za enotno uporabo predpisov (13. len ZDavP-2).Vrste neformalnih virov:a) pojasnila davne uprave: na spletnih straneh, teko jih je loiti od navodil.b) sodna praksa: upravno, vrhovno in ustavno sodie. zaradi zahteve po enotni uporabi prava, so blizu formalnim.c) doktrina: v Sloveniji je na relativno nizki stopnji razvoja.Pravica do informiranja (13/2.l. ZDavP-2) ( tudi nekaken nacionalni virNavodila, ki jih za zagotovitev enotne uporabe predpisov z delovnega podroja davnega organa izda minister ali ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance, generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Davne uprave Republike Slovenije oziroma generalni direktor ali generalna direktorica (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor) Carinske uprave Republike Slovenije, so zavezujoa za ravnanje davnega organa v davnem postopku. Navodila se objavijo na spletnih straneh izdajatelja.4. Umestitev davnega prava v pravni sistem

Davno pravo je del javnega prava:

davke odmerja oseba javnega prava, praviloma osebam zasebnega prava;

norme imajo prisilno naravo.RAZLINE DELITVE DAVNEGA PRAVA1. Splono in posebno

a) Splono davno pravo

temelji davno pravnega sistema ( gre za dolobe ustave o predpisovanju in pobiranju davkov, odloanje o pravicah in obveznostih, razmerja med posameznimi vejami oblasti, sodnega varstva zoper odloitve uprave, lovekovih pravicah glede davkov (predvsem poseganje v premoenjsko sfero posameznika); splono pravo davno-pravnih oz. davnih obligacijskih razmerij ( predvsem v materialnem delu ZDavP-2, npr. osnovni davni pojmi (davna obveznost, davni dolg, nastanek davne obveznosti, prenehanje davne obveznosti, ki veljajo za vse ali ve vrst davkov; splono formalno davno pravo ( splona pravila davnega postopka (v splonem delu ZDavP-2 in ZUP) ter upravnega spora z organizacijo davne slube (ZFU).b) Posebno davno pravo

materialna pravila, ki veljajo za posamezne vrste davkov (dohodnina, DDV, davek od dohodkov pravnih oseb); mednarodno in nadnacionalno davno pravo glede posaminih davkov (bilateralne pogodbe, uredbe in direktive EU); posebna procesna pravila, ki se nanaajo na pobiranje posameznih davkov (procesne posebnosti za posamezne davke).

2. Materialno in formalno davno pravo

a) Materialno davno pravo ( pravice in obveznosti, ki jih imajo udeleenci razmerja;b) Formalno davno pravo:

pravila o pristojnosti in organizaciji davnih organov, davno procesno pravo (pravila o tem kako se pridobivajo pravice in nalagajo obveznosti ter sodna kontrola).3. Nacionalno in mednarodno davno pravo

4. Upravno in kaznovalno davno pravo

5. Objektivno in subjektivno davno pravoa. Objektivno davno pravo ( davna naela ter splona in abstraktna davna pravila;b. Subjektivno davno pravo ( pravice, ki jih imajo nosilci pravnega razmerja v davnem pravu.RAZMERJE DAVNEGA PRAVA DO DRUGIH PRAVNIH PANOGDavno pravo je del celotnega pravnega sistema in ne gre za izoliran sistem, zato tudi druge pravne panoge vplivajo na davno pravo in obratno:

Ustavno pravo: pravne korenine davnega prava so v U, ki predpisuje davno suverenost, doloa razmerja med vejami oblasti glede davkov, doloa pravila glede davnega materialnega in procesnega prava. Upravno pravo: teoretine dileme resnica nekje vmes (svoja veja, vendar uporablja naela upravnega prava, kadar specialni predpisi ne doloajo drugae).

Civilno pravo: CP je del zasebnega prava, DP pa del javnega, vendar vseno obstajajo skupne toke.

Gospodarsko pravo: predvsem na podroju obdavitve dejavnosti (statusne oblike gospodarskega prava, predvsem pravne osebe, so davni zavezanci; statusna preoblikovanja imajo davne posledice; bilanno pravo).

Delovno pravo in PSV

Nadnacionalno pravo zaradi zagotovitve enotnega trga (prepoved trnih omejitev z davki, harmonizacija nekaterih davkov).5. Splona naela davnega prava, ki izvirajo iz naela pravne draveURS v 2. lenu doloa, da je Slovenija pravna (in socialna, npr. odloba US RS U-I-19/94) drava, ker se velika veina javnih izdatkov financira prek davkov, je Slovenija (enako kot druge sodobne drave) tudi t. i. davna drava (146. len URS davke postavlja na prvo mesto med viri financiranja).1. NAELO ENAKOSTI PRED ZAKONOMURS v 14.l. predpisuje splono naelo enakosti pred zakonom, ki je uporabno tudi za davne zadeve, iz njega pa izvira:

1. Splonost davkov, ki se nam danes zdi nekaj popolnoma samoumevnega:

prepoved davnih privilegijev;

davke plaujejo vsi (generalno pravilo);

obstajati mora neka t.i. davna navezna okoliina med dravo/LS kot prejemnikom davkov in davnim zavezanci (davno rezidentstvo, izvor/vir, dravljanstvo zelo redko); davne spodbude (oprostitve in olajave), katerih namen je doseganje razlinih ciljev, generalno ne pomenijo odstopa od pravila o splonosti davkov, vendar pa morajo biti tudi te spodbude ustavno-skladne; zahteva po splonosti velja le za davke v ojem smislu te besede, kajti pri taksah, prispevkih in nadomestilih za uporabo javnih dobrin, je mogoe najti povezavo med planikom in uporabnikom.

2. Davna pravinost (koliko davka naj zavezanec plaa?):

v skladu z ekonomsko (premoenjsko) sposobnostjo

horizontalna enakost (vsi ki so v bistveneo enakem ekonomskem oloaju, naj plaajo enako), vertikalna enakost (vsi ki so v bistveno razlinem ekonomskem poloaju naj plaajo razlino relativno/absolutno?), ekonomsko sposobnost bi bilo idealno meriti preko splonega blagostanja zavezanca, realno pa se meri preko dohodka, porabe in premoenje, ekonomska sposobnost zavezanca je lahko objektivna ali subjektivna. v skladu s koristmi, ki jih dobiva od uporabe javnih dobrin pravino je plaati toliko, kolikor davni zavezanec porabi javnih dobrin (teava: merjenje porabe in veliko sredstev se nameni za financiranje transferjev, tj. subvencij in pomoi, kjer ni porabe), uporablja se pri taksah, prispevkih in plailu javnih nadomestil, kjer je mogoe opredeliti uporabnika in ugotoviti, koliko je porabil.

v skladu z drugimi legitimnimi kriteriji (cilji) ( onesnaevanje, poslabanje zdravja ( delni odstop od naelaeprav je plailo davka po ekonomski sposobnosti temeljni princip, pa ni vsemogoen glede na pluralnost drube, od njega je mogoe odstopiti: zaradi zagotavljanja drugih legitimnih drubenih ciljev v skladu z naelom sorazmernosti (nujnost, primernost, sorazmernost), pri emer izguba davnih prihodkov ne more biti sama po sebi legitimen drubeni cilj; glede na mnoinost davnih zadev in kompleksnost postopkov ter ivljenjskih situacij, morajo biti davni predpisi poenostavljeni, kar (lahko) povzroi odstop od naela plaila davka po ekonomski sposobnosti (t.i. uinkovita davna enakost), saj bi bilo sicer vodenje postopkov kontrole e bolj nemogoe kot danes, kar bi poveevalo neenakost (nepotene bi e teje dobili).2. NAELO ZAKONITOSTI4.l. ZDavP-2

(1) Davni organ odloa v davnih zadevah samostojno v okviru in na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo, zakonov in splonih aktov po tem zakonu, zakonu, ki ureja davno oziroma carinsko slubo ali zakonu o obdavenju.

(2) Davni organ pri obravnavi zavezancev za davek postopa nepristransko.

(3) V zadevah, v katerih davni organ odloa po prostem preudarku, mora odloiti v skladu z namenom, zaradi katerega je prosti preudarek dan, in obsegom prostega preudarka, kot ga doloa zakon.

Da se davki lahko predpiejo le z zakonom ali na osnovi zakona, velja e ve stoletij. To naelo je sestavljeno iz estih zahtev:

1. Le zakon (ali viji sploni akt) je lahko formalni vir davnega prava Da se davki lahko predpiejo le z zakonom (ali na osnovi zakona), velja e ve stoletij, tako tudi URS (147. len), ki ureja naelo zakonitosti na podroju materialnega davnega prava in je s tem specialna doloba v odnosu do 120. lena URS (npr. odloba US RS, t. U-I-313/13): Drava z zakonom predpisuje davke, carine in druge dajatve. Lokalne skupnosti predpisujejo davke in druge dajatve ob pogojih, ki jih doloata ustava in zakon. Obdavenje predstavlja poseg v premoenjsko in pravno sfero zavezancev brez neposrednega povraila, zato se morajo elementi obdavitve doloiti z zakonom. Drava ima t. i. popolno fiskalno (davno) suverenost, med tem, ko je suverenost obin le delna (omejena). Z vstopom Slovenije v EU se je preneslo tudi nekaj fiskalne suverenosti na EU, predvsem na podroju carin, kjer so carine (javne dajatve) predpisane z Uredbo o carinskem zakoniku skupnosti (torej ne z zakonom), na podlagi 3.a lena URS

Po naravi stvari, ni mogoe vsega, kar se tie obdavitve, predpisati z zakonom in tega 147. len URS niti ne zahteva, ampak zahteva okvirno zakonsko ureditev (npr. odloba US RS, t. U-I-215/11):

za davke v ojem smislu (davni zavezanec, predmet obdavitve, davna osnova, davna stopnja), za druge javne dajatve, kjer obstaja povezava med dajatvijo in tistim, kar zavezanec prejme, pa se lahko doloi manj kriterijev (zavezanec, nain ugotavljanja obsega potrebnih sredstev, merila za doloitev viine javne dajatve). Nekateri elementi davkov (v irem smislu) se urejajo tudi z: obinskimi odloki (e gre za davke obin), uredbami vlade, pravilniki (ministrstva za finance), sprejetimi na podlagi davnih predpisov, splonimi akti za izvrevanje javnih pooblastil (obvezna splona navodila po 13. lenu ZDavP-2). Za tako urejanje sploni podzakonski akti potrebujejo: zakonsko podlago (npr. izvrilno klavzulo), e iz zakona mora biti razvidno in predvidljivo, kaj drava zahteva od zavezanca, sicer je mogoa arbitrarnost (odlobi US RS, t. U-I-296/95 in U-I-233/97), v mejah teh okvirov se mora gibati podzakonski akt (secundum legem in intra legem), ne smejo se s podzakonskimi akti zmanjevati pravice ali poveevati obveznosti, saj se to lahko izvede le z zakonom (87. len URS). Meja med tem, kakno urejanje s podzakonskimi akti je ustavnopravno e dopustno in kakno ne ve, je pogosto teko vnaprej doloiti in je odvisna od posameznega primera. Sklicevanje v davnem zakonu na strokovna pravila (ki doloajo elemente davne osnove): e so te sploni akt za izvrevanje javnih pooblastil (npr. raunovodski standardi, odloba US RS, t. U-I-251/00), zakon pa mora doloiti, za katere standarde gre, kdo jih sprejme oziroma jih je pooblaen sprejeti (odloba US RS, t. 313/13 standardi vrednotenja nepreminin). Akti, ki so hierarhino nad zakonom, za katere velja enako kot za zakon: mednarodne pogodbe (npr. o izogibanju dvojnemu obdavenju, ki pa ne predpisujejo zakonov, ampak samo doloajo pravice drav podpisnic glede pobiranja), akti EU (avtonomnost, primarnost, neposredna uporabnost): uredbe (npr. Uredba o carinskem zakoniku skupnosti), neimplementirane direktive (pogojno neposredni uinek).2. Prepoved sporazumov med davno upravo in davnim zavezancem glede viine davne obveznosti ( v osnovi so tej sporazumi povsod prepovedani, ponekod pa lahko pride tudi do odstopanj. davki temeljijo na kogentnih normah, glede katerih se ni mogoe pogajati, zato glede zneska davka ni mogoe dosei sporazuma, v ZDA poznajo to monost (t. i. closing agreement), e ne gre za zlorabo ali davno izogibanje, sporazum velja, zavezujoa informacija (binding / advance ruling) ne gre za sporazum ali za vnaprejnjo odlobo, ampak za to, da zavezanec pred izvedbo transakcije pridobi mnenje o davnih posledicah s strani davne uprave: davna uprava mora informacijo podati v skladu z naelom zakonitosti (upoteva relevantne dolobe, ki so veljavne v asu izdaje take informacije), zato ne gre za odstop od tega naela, e pa se davna uprava zmoti (napano uporabi materialno pravo), informacija velja do takrat, ko je zavezanec seznanjen s spremembo (zagotavlja se pravna varnost), e je bil zavezanec nepoten in ni razkril vse informacije oz. se ravnal po informaciji ali na nain, kot je napovedal, zavezujoa informacija ne velja, gre za to, da se materialno pravo uporabi za neke morebitne bodoe aktivnosti (ni nujno, da jih bo zavezanec izvedel), zavezujoa informacija ni upravni akt. ta institut pozna tudi slovenski ZDavP-2 (len 14),3. Razlaga davnih predpisov: (Davno)pravne norme so redkokdaj tako jasne, da ne bi potrebovale razlage (In claris non fit interpretatio): nepopolnost jezika, opustitev definiranja pojmov, ki jih uporablja zakonodajalec visoka stopnja abstrakcije in generalizacije Kako razlagati davne predpise? In dubio contra fiscum (v dvomu v korist zavezanca)? Ker se posega v svobodo in premoenje posameznika, naj se zakon razlaga njemu v korist. In dubio pro fisco (v dvomu v kodo zavezanca)? javni interes ima prednost pred posameznikovim, velja lahko pri sprejetju zakona, ne pa pri njegovi razlagi, saj ima drava monost zakon spremeniti, upoteva naj se volja zakonodajalca in ostale metode razlage. Z uporabo vseh metod razlage, ki se uporabljajo pri razlagi ostalih (nedavnih) predpisov? dvoma v pomen ne more biti, saj je treba z veljavnimi razlagami predpisov najti pravilno (teleoloka, logina, jezikova., sistematina, zgodovinska razlaga) ustavno-skladna razlaga (da se zavarujejo TPS) in pravom EU.4. Uporaba analogije ("ta prava" pravna analogija naj bi bila prepovedana):

Z analogijo se skua praznino odpraviti, pri tem velja biti v davnem pravu zadran (poseg drave v premoenje in pravice zavezanca). Stalia (v teoriji): analogija intra legem je dopustna (uporaba besed kot so, zlasti, npr. ZDoh-2 94. len: Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se teje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, analogija legis in iuris naj naeloma ne bi bili dopustni, razen e gre za t. i. analogijo in favorem, ko se analogija uporabi v korist zavezanca (npr. sodii sta li v teh primerih v korist zavezancev odloba US RS, t. U-I-78/99 in sodba VS RS X Ips 183/2010).5. Prepoved povratne veljave Davni zakoni naj ne bi imeli retroaktivnega uinka, vendar praktino nikjer ni to naelo dosledno izpeljano (relativna prepoved retroaktivnosti). URS len 155 je splona doloba, ki velja tudi za davne zakone, kjer je prepoved povratne veljave tudi relativna, in sicer: zakon tako doloa (posamezne dolobe), tako uinkovanje zahteva javna korist, ne posega se v pridobljene pravice. Povratne uinke ima zakon (odloba US RS t. U-I-98/07): pri katerem je zaetek njegove uporabe doloen pred njegovo uveljavitvijo ali ko se sicer uporablja po uveljavitvi, vendar njegove dolobe uinkujejo tako, da posegajo v pravna razmerja ali pravna dejstva, ki so bila e zakljuena v asu, ko nov zakon e ni veljal (neprava retroaktivnost - retrospektivnost pa je podana, e je dejanski stan nastal pred zaetkom veljavnosti zakona, pa e ni bil v celoti zakljuen, gl. npr. odlobo US RS, t. U-I-125/05). Vpraanje retroaktivnosti pri periodinih davkih: koncept obdavljivega dogodka: bistveno je, kdaj nastopi obdavljiv dogodek v ustavnopravnem smislu (npr. ko zavezanec prejme dohodek) koncept davnega obdobja: bistveno je, kdaj nastane davna obveznost (ko se zakljui davno obdobje, kot to doloa ZDavP-2).6. Davna doloenost Dolobe davnih zakonov morajo biti jasne (nedvoumne) in precizne. Preciziranje v podzakonskih aktih ne sme biti tako, da se z razlago ustvarjajo nove norme. Iz zakona mora biti jasno razvidno, kaj eli zakonodajalec (izhaja iz naela pravne drave). Gre za zahtevo po lex certa (iz zakona mora biti (vsaj okvirno) na predvidljiv nain razvidno, kaj drava zahteva od davkoplaevalca, odloba US RS U-I-184/00), Cilj je, da bi bil davno zakon tako jasen, da bi ga lahko razumel vsak naslovnik, eprav nima posebnega znanja. Ta cilj ni uresnien oz. je teko uresniljiv zaradi abstraktnosti norm in birokratske logike piscev. Teave: pogosto spreminjanje davnih predpisov (zavezanci jih ne poznajo, davni organi se morajo nanje navaditi, tuji investitorji se izogibajo dravam, ker ni neke konsistentnosti ipd.), veliko tevilo davkov in s tem dolob (na dravni in lokalni ravni) davni sistem ima teave s transparentnostjo, Kako se teave reujejo : drave reujejo to tudi s sprejemom splonih davnih zakonov, ki vsebujejo sploni del davnega prava in osnove postopka (Internal revenue code, Abgabenordnung, Code gnral des impst, ZDavP-2), preiena besedila zakonov, regulacija poklica davnega svetovalca (pri nas ta ni reguliran), pojasnila oz. mnenja (stalia) davnih organov (v veini drav niso obvezna) slovenski ZDavP-2 v 13. lenu loi med (ni sodne prakse, kakna je meja med njima): pojasnili (ni doloeno, da bi bila obvezna, upravno sodie meni, da niso, sodba IV U 93/2013): naj bi bil odgovor na konkretno vpraanje davnemu zavezancu, navodili (so obvezna za davni organ): splona stalia, ki ne pomenijo odgovora na konkretno vpraanje.3. NAELA, KI OMEJUJEJO DAVNO SUVERENOST DRAVEeprav davni predpisi ustrezajo naeloma enakosti in zakonitosti, so lahko neustavni, in sicer, e nasprotujejo kateri od naslednjih ustavnih dolob:1. Zaita lovekovega dostojanstva (v povezavi z naelom socialne drave) URS len 34: Vsakdo ima pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Pri materialnem davnem pravu se ta pravica odraa omejitvah obdavitve t. i. eksistennega minimuma. gre za vpraanje sposobnosti plaila davka: vsakemu mora po obdavenju dohodka ostati taken znesek, da bo lahko poskrbel zase in za osebe, ki jih je dolan preivljati (s tem se ohranja njihovo dostojanstvo), eksistenni minimum je najniji znesek, ki je potreben za preivljanje (npr. hrana, bivanje, obleka) in je odvisen od ekonomske razvitosti drave (standarda v dravi) in od oseb, ki jih je davni zavezanec dolan preivljati, velja le za obdavitev dohodkov fizinih oseb (dohodnina), ne pa pri ostalih davkih (npr. na potronjo DDV in troarine, eprav so tudi tam nekatere dobave obdavene po niji stopnji), davka od eksistennega minimuma ne plaa nihe, torej tudi tisti ne, ki niso socialni problem (enostavnost sistema) Slovenija: Dohodnina: splona olajava, posebna invalidska olajava, olajava za vzdrevane druinske lane, olajava za prejemnike pokojnine Problem v Sloveniji: pri cedularni dohodnini, posebej pri t. i. pavalistih. Praksa US RS: odloba U-I-19/94: olajava za vzdrevane druinske lane mora biti dovolj visoka, da se z njimi pokrijejo minimalni stroki za preivljanje (eksistenni minimum), ne pa vsi stroki, ki jih imajo stari z otroki (zakon je doloal 10 % za prvega otroka, kasneje pa 5 % povprene letne plae), odloba U-I-48/06: e z dvema akontacijama plaa celotno dohodnino in vmes financira dravo, pri emer ti ostane zelo nizek znesek za preivljanje.2. Varstvo zasebne lastnine in dedovanja

URS len 33: Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja. Davki po svoji naravi pomenijo poseg v premoenjsko sfero zavezancev, vendar se zastavlja vpraanje, ali gre za poseg v zasebno lastnino kot tako in e gre, ali so dali zavezanci za to pristanek prek parlamentarnih volitev. Po praksi ustavnega sodia (odloba U-I-91/98), uvedba davkov naeloma ne pomeni posega v zasebno lastnino, kajti e po naravi stvari so del te pravice tudi bremena (javne dajatve uresnievanje 67. lena URS), za poseg bi lo le v primeru prekomerne obdavitve. prekomerno obdavitev dohodka je US RS postavilo na 50 % donosa (s prekomernostjo drugih davnih oblik se US RS e ni ukvarjalo), toda ne pomeni, da prekomerna obdavitev pomeni tudi neustavno situacijo, gre le za vpraanje, ali potem taka ureditev zadosti testu sorazmernosti (15. len URS), Davki so po svoji naravi participacija zavezancev k financiranju skupnih potreb, vendar ne sme iti za konfiskacijo (zaplembo) sredstev, Slovenija: 70 % davek na neprijavljene dohodke (68.a len ZDavP-2) ustavnost te ureditve se bo verjetno prej ali slej presojala. 3. Svoboda dela, prosta izbira zaposlitve in svobodna gospodarska pobuda

URS jami: svobodo dela in prosto izbiro zaposlitve (49. len) ter svobodno gospodarsko pobudo (74. len), naeloma obdavitev ne posega neposredno v te svoboine, obdavitev lahko posee v te pravice, e bi bilo zaradi obdavitve delo, zaposlitev oz. podjetnitvo nesmiselno (vendar za normalno podjetje, ne za ekonomskega bolnika), US RS v odlobi U-I-91/98: zaradi oitne prekomernosti posega v zasebno lastnino, pa pomeni pretirana obdavitev tudi poseg v svobodno gospodarsko pobudo.4. Zaita zasebnosti URS v lenu 35 doloa, da je zagotovljena nedotakljivost lovekove telesne in duevne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravnic. Poleg plaila davkov (materialne obveznosti), imajo davni zavezanci tudi druge (postranske) obveznosti, ki omogoajo nadzor nad tem, ali so materialne obveznosti pravilno izpolnjene (npr. vodenje evidenc, izstavljanje raunov, predloitev dokumentacije, vlaganje obraunov ipd.). Ta obveznost posega v ustavno pravico, ki zagotavlja splono svobodo ravnanja, vendar gre generalno gledano za dopusten poseg, kajti to zagotavlja uinkovito kontrolo. US RS je glede obveznosti predloitve dokumentacije, ki jo vodi davni zavezanec menilo, da oitno ne gre za nedopusten poseg v ustavno pravico (sklep U-I-108/99), Zaita zasebnosti je pomembna tudi glede monosti izvajanja pooblastil (npr. vstop v prostore, odvzem dokumentacije ipd.).6. Klasifikacija davkov

Koliko davkov imeti v dravi?

a) DAVNI MONIZEM (samo en davek): nerealno (visoka obremenitev, merjenje ekonomske sposobnosti, izognitev pa bi pomenila da oseba ne bi z niemer prispevala); V sistemih, kjer je osnova le en davek, ne moremo govoriti o davnem sistemu kot o skupku davnih oblik, torej ideji, ki zdruuje ve davkov. Danes v svetu ni zaznati drave, ki bi vsebovala davni monizem.b) DAVNI PLURALIZEM (ve davkov): realnost v vseh dravah, slabost je v tem da se mnoijo in lahko sistem postane nepregleden (davna dungla)

Veje tevilo davkov skua finanna teorija na nek nain klasificirati po t.i. dvodelbah:

1. Neposredni in posredni ( posredne davke je mogoe prevaliti, pri neposrednih pa to ni mogoe (davni zavezane je recimo prodajalec, in prevali davek na kupca ki na koncu plaa ta DDV);2. Objektni in subjektni ( glavna razlika med njimi je da so pri objektnih davkih (DDV) pomembne zgolj neke dejanske okoliine, ki se tiejo predmeta odloitve, medtem ko so pri subjektnih davkih (letna dohodnina) pomembne tudi neke osebne okoliine davnega zavezanca;3. Analitini in sintetini ( ta delitev nam pove, da se pri analitinih davkih odmerja davek od ene vrste pomembnih davnih okoliin, pri sintetinih pa se vse dohodke med seboj seteje in se jih obdavi skupaj;4. Sploni in namenski ( prednost splonih je v tem da je v naprej zapisano ker bi bilo v nasprotnem primeru teje povzeti vse situacije, dobra stran namenskih pa je v tem, da e ljudje vejo kaj plaujejo, potem se bodo manj izogibali plaevanju (za tono doloen dohodek);5. Domnevani in dejanski ( dejanski so tisti ki temeljijo na dejanskih okoliinah, pri domnevanih pa nas ne zanima kaj dejansko je;6. Davki po vrednosti in specifini ( e je davna vrednost doloena ad valorem se obdavuje na osnovi dejanske ali ocenjene vrednosti davnega objekta, pri specifinih davkih se davna obveznost odreja na podlagi nekaterih merskih enot;7. Redni in izredni ( redni davki se pobirajo iz leta v leto in omogoajo pokritje rednih dravnih odhodkov, izredni pa se pojavijo le v izjemnih primerih;8. Periodini in neperiodini ( periodini nastanejo in prenehajo z izpolnitvijo zakonskih pogojev ter trajajo neko dalje obdobje, enkratna pa nastanejo ko se izpolnijo zakonski pogoji in praviloma prenehajo z nastankom davnega dolga;9. Centralni in lokalni.7. Davnopravno razmerje

Je dvostransko javnopravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka (davni upnik) predvsem upraviena od druge stranke (davni zavezanec) zahtevati doloeno dajatev/storitev/opustitev/dopustitev, druga stranka pa je predvsem dolna to izpolniti.

Gre za zakonsko obligacijo, ki jo sestavljajo premoenjska in nepremoenjska upravienja in obveznosti:

nastane, ko so izpolnjeni zakonski pogoji, tj. pravna dejstva v obliki pravnih dogodkov, vsebino razmerja in njegov predmet doloa zakon.

Davnopravno razmerje je sicer enotno, saj je usmerjeno k plailu davka, vendar pa ga delimo na: premoenjsko in upravno.

Davno razmerje obstaja tudi, e ni treba plaati zneska davka, da bi se o oprostitvi odloilo z odlobo ali pa da bi se naknadno lahko preverilo, sli so bili pogoji za oprostitev res izpolnjeni.

Stranki davnopravnega razmerja sta:

davni upnik oz. aktivni davni subjekt, davni dolnik oz. pasivni davni subjekt.

Administrativni vidik pobiranja davkov in nadzora nad tem: vse lahko opravlja centralna oblast (v Slo Ministrstvo za finance), v federativnih dravah so federalne enote pogosto pristojne tudi za pobiranje davkov, enote LS so redkeje pristojne za pobiranje davkov (v Slo le samoprispevek), pobiranje dajatev "drugih" davnih upnikov je najpogosteje prepueno dravi (v Slo to velja za ZPIZ in ZZZS, ne pa za RTV in prispevek KG).

8. Davno premoenjsko razmerjeTo razmerje ima ve razlinih terjatev ( zelo je podobno civilnemu (oblig.) pravu. Vsebina premoenjskega davnega razmerja so predvsem naslednje premoenjske pravice in obveznosti: plailo davka (davni dolg) ( glavna obveznost, stranske obveznosti v zvezi z glavno obveznostjo: npr. plailo obresti in strokov postopka, pravica zahtevati neutemeljeno plaani davek in stranske obveznosti (gre za posebno obliko neupraviene pridobitve, sodba VS RS X Ips 412/2011), pravica zahtevati vrailo utemeljeno plaanega davka (npr. DDV, vrailo troarine, ki je bila plaana za gorivo, kasneje pa porabljena za kmetijstvo 54.b len ZTro). pravica uveljavljati odbitek (npr. v tujini plaan davek, npr. po 273. lenu ZDavP-2, po mednarodni pogodbi, v sistemu DDV).DAVNI DOLGPlailo davka je temeljna obveznost davnega zavezanca. Davna obveznost nastane takrat, ko so izpolnjeni zakonski pogoji. Ko davni predpisi omenjajo davno obveznost, imajo v mislih najvekrat davni dolg in ne ostalih obveznosti. Davni dolg nastane:

a) periodini davek konec obdoba (npr. konec leta letna dogodnina, zadnji delovni dan meseca DDV),

b) neperiodini davek, ko so izpolnjeni zakonski pogoji (npr. sklenjena pogodba, pravnomonost sodne odlobe, s katero je ugotovljeno priposestvovanje).

Zapadlost davnega dolga

Sam nastanek davnega dolga je treba loiti od njegove zapadlosti (dospelosti) ( to je znailnost, ko je treba obveznost tudi izpolniti, sicer nastanejo posledice dolnike zamude:

zaetek teka zakonskih zamudnih obresti,

zaetek izvrilnega postopka po uradni dolnosti,

monost davnega organa, da predlaga ustanovitev zastavne pravice na nepremininah ali deleu drubenika.

Davna obveznost dospe:

kadar se davna obveznost odmerja z odlobo ( z izvritvijo odlobe, tj. s potekom izpolnitvenega roka, ki je naveden na odlobi,

kadar je z zakonom predpisano, kdaj je treba davek plaati, davna obveznost zapade s potekom zakonskega roka oz. e se rok iztee na nedeljo, praznik ali drugi dan, ko se pri organu ne dela, naslednji delovni dan, pri davnem odtegljaju z izplailom dogodka, od katerega je treba plaati davni odtegljaj.

Zapadlost davnega dolga (odlog in obrono plailo):

Pri davkih je tako, da imajo sicer dolniki monost, da davni organ za kasneje plailo prosijo (+ izpolnjeni morajo biti zakonski pogoji). e torej oseba, ki bi morala plaati davek tega ne zmore, lahko pred zapadlostjo ali po njen zaprosi za odlog ali obrono plailo davka:

do 24 mesecev oz. obrokov brez zavarovanja, e gre za socialne razloge pri fizinih osebah, ki ne opravljajo dejavnosti ali huje gospodarske razloge, za katere osebe, ki opravljajo dejavnost, niso krive. do 12 mesecev oz. obrokov z zagotovitvijo ustreznega zavarovanja, fizini osebi 3 obroki brez posebnega razloga, vloena pritoba, pa organ prve stopnje odloi, ker meni, da bi ji bilo mogoe ugoditi, tudi e zaeta izvrba se lahko odloi (tudi e bi bilo mogoe ugoditi pravnim sredstvom v izvrbi).O tem pravnem interesu odloa organ na podlagi vloge dolnika, postopek pa se zane na zahtevo stranke.

Ti zneski se obrestujejo po obrestni meri, ki ohranja realno vrednost davne obveznosti.

Prenehanje davnega dolga:

1. Z IZPOLNITVIJOa) plailo (prostovoljno ali v izvrilnem postopku) ( Davne obveznosti imajo prednost pred (veino) civilnih obveznosti! Ta prednost ne velja: e je ustanovljena zastavna pravica in e gre za primere ko bi plailo davka, v primerjavi z neko drugo obveznostjo, pomenilo ogroanje tistega drugega upnika (gre za strogo osebne obveznosti ki so povezane s samo eksistenco upnika). Ko se pride enkrat v fazo izvrbe dolnik ne more izbirati kaj se najprej plaa.b) pobot (kompenzacija) ( Pravila: mora obstajati terjatev in obveznost (vzajemnost), vedno gre za denar (istovrstnost), zapadlost, pobotna izjava ni potrebna!c) konverzijo davnega dolga v kapiralsko nalobo (t.i. nadomestna izpolnitev) ( zadeva je podrobneje urejena v Zakonu o javnih financah in Steajnem zakonu D oz. obina se lahko odloi da bo konvertirala svojo obveznost v kapital (namesto dolga bo sprejela npr. delnice);2. Z ODPISOM, ki pomeni prenehanje davne obveznosti in izbris iz davnih evidenc ( lahko je popoln/delni, izveden na zahtevo stranke/po uradni dolnosti.3. Z ZASTARANJEM (ne vse oblike zastaranja) ( pri civilnem zastaranju se po poteku zastaralnega roka terjatev spremeni v naturalno terjatev, pri davkih pa naturalnih terjatev ni (terjatev zgolj preneha); Roki:

absolutni (10 let), relativni (5 let). Vrste zastaranja:

zastaranje davnega dolga,

zastaranje plaila davka,

zastaranje vraila davka.

VRAILO DAVKAGlede vraila razlikujemo ve poloajev:

dolnik po nepotrebnem plaa ve, kot bi bil dolan (npr. davek po pomoti plaa dvakrat), dolnik plaa ve, ker tako izhaja iz odlobe upnika, ki pa ni zakonita, ker se ugotovi kasneje v upravnem ali sodnem postopku, dolnik plaa ve na podlagi odlobe, ki je zakonita, vendar se pozneje spremenijo okoliine in lahko zahteva vrailo davka (npr. ninost pogodbe o prodaji nepreminine), dolnik plaa ve po napanem obraunu, ki ga je sestavil sam, zakon daje pravico do vraila davka, ker neplaila davka ni mogoe uveljavljati e v kateri od prejnjih faz (npr. vrailo DDV v potnikem prometu, vrailo DDV zavezancem iz razlinih drav lanic, vrailo NUSZ, e je nepreminina prodana).Po sodni praksi je preplailo davka poseben primer neupraviene pridobitve (obogatitve) drave. Davni organ je po uradni dolnosti dolan vrniti preplailo davka, ki je ugotovljeno: z odlobo (npr. informativni izraun), v zvezi s predloenim davnim obraunom (ne pa druge vrste obraunov davka), in sicer (npr. obraun DDPO).Znesek preve vrnjenega davka mora presegati 10 EUR, sicer se preve plaani davek vteje v naslednja plaila pobotanje (izraz naela ekonominosti). Drugo: npr. po ZDDV-1 je ureditev drugana zavezanec mora vrailo zahtevati v obraunu, sicer se preostanek uporabo za naslednja plaila (eprav denimo presega 10 EUR), enako velja, e znesek po odlobi ali obraunu ne presega 10 EUR.Rok za vrailo: Osnovno pravilo: 30 dni od vroitve odlobe oziroma predloitve davnega obrauna oz. popravljenega davnega obrauna, e je v prvem primeru obveznost izkazana previsoko, ZDDV-1 - rok za vrailo je 21 dni od predloitve obrauna, pri zneskih, ki so niji od 10 EUR, mora biti davek vrnjen v 30 dneh od vloitve zahteve, Kadar je v postopku odloba odpravljena in vrnjena v ponoven postopek: 30 dni po vroitvi odlobe, s katero je v ponovnem postopku ugotovljena drugana (tj. nija) davna obveznost (eprav ima odprava ex tunc uinek).OBRESTIZDavP-2 pozna ve vrst obresti, ki jih glede na vsebino lahko delimo na:1. Zamudne obresti na zamudne obresti ne teejo zamudne obresti (prepoved anatocizma)

2. Obresti ki ohranjajo realno vrednost denarja (npr. v postopkih nadzora, pri odlogih in obronih plailih): medbanne (12-meseni EURIBOR) ali referenna OM.3. Obresti pri samoprijavi Samoprijava je poseben institut. Kadar zavezanci napovejo premajhen znesek davka, lahko davkarija to ugotovi in na koncu izda odlobo s katero odmeri preostanek davka + doloi kazen za prekrek. Da do tega ne bi prilo, davna zakonodaja omogoa predloitev popravljenega davnega obrauna (+ obrazec). Vseeno doloi 12-meseni EURIBOR + pribitek na ronost, ki je odvisen od tega, koliko zgodaj se napove napaka ( predvsem da ne bi prihajalo do pekulacij.

4. Obresti pri vrailu davka (so v enaki viini kot zamudne obresti, vendar po vsebini ne gre za zamudne obresti)9. Davno upravno razmerje

To ramerje je "podrejeno" davnemu premoenjskemu razmerju. Da bi se zagotovilo temeljno obveznost davnega premoenjskega razmerja tj. plailo davnega dolga, davna zakonodaja ureja tudi pravice in obveznosti formalne oz. upravne narave.

Davno upravno razmerje sestavljajo: udeleenci: zavezanci in organ, vsebina: pravice in obveznosti udeleencev ter predmet (dejanske aktivnosti udeleenca ali organa), ki imajo lahko naravo:1) storitev: vloitev zahtevka za registracijo (npr. DDV-ID, vpis v davni register, e se ne izvede po uradni dolnosti), vloitev davne napovedi ali obrauna davka, preloitev dokumentacije in zagotavljanje informacij ter dokumentacije, ustvarjanje, vodenje in hranjenje dokumentacije ter evidenc, uporaba davne tevilke, nakazovanje plail na TRR, odprtje TRR, e se uporablja TRR v tujini pa obvestitev o tem, obveznost izdajanja raunov;2) opustitev: prepoved onemogoanja izvedbe davnega postopka, ne opravlja dejavnosti, e mu tako odredi inpektor;3) dopustitev: opravljanje davnih nadzornih postopkov, opravljanje davnih izvrilnih postopkov. Pravice zavezanca (npr.): brezplano pridobivanje informacij od davnih organov, odgovor na vpraanje, zavezujoa informacija (ob plailu), da se varujejo njegovi podatki kot davna tajnost, vstop v stanovanjske prostore le ob dovoljenju ali na podlagi sodne odlobe, omogoanje pogleda v osebne podatke, ki jih vodi organ, procesne pravice.10. Opis davnega zakonskega dejanskega stanu

1) DAVNI ZAVEZANEC

subjekt prava (fizina ali pravna oseba) ali skupnost oseb brez pravne osebnosti, kdo izpolnjuje te pogoje, je odvisno od materialnopravne zakonodaje, podrobneje o tem pri osnovnih znailnostih posameznih skupin davkov.2) PREDMET (OBJEKT) OBDAVITVETo je pravzaprav tista okoliina, ki jo posamezni davek obdavuje. Veinoma imajo davki ime po predmetu obdavitve (dohodnina obdavevanje dohodkov).

3) DAVNA OSNOVA

Davna osnova je lahko izraena v denarju ali nekih drugih enotah (redko). V bistvu pojasnjuje predmet obdavitve bolj podrobno ( gre za koliinsko konkretizacijo predmeta. Lahko je sestavljena iz ve delov.

Vrste davne osnove: dejanska (faktina): temelji na dejanskih podatkih o dohodkih, prometu, premoenju (v praksi najpogosteje), domnevana: temelji na domnevi, da je bil ustvarjen doloen dohodek, promet, da ima doloeno premoenja itd. ali da bi lahko bili ustvarjeni.Loimo dve obliki: ocenjena (ex officio): davna osnova je ugotovljena s cenitvijo davnega organa v davnem postopku, ker zavezanec nima dokumentacije, je ta neverodostojna ipd. pavalna: uporablja se takrat, ko je ugotavljanje dejanske davne osnove administrativno zahtevno, drago, ga je teko nadzorovati ipd. V tem primeru je mogoe, da se davna osnova ugotovi z odlobo ali pa celo s sporazumom med davnimi organi in zavezancem (Francija). Pri nas npr. katastrski dohodek, pavalisti pri opravljanju dejavnosti. Metode za ugotovitev viine davne osnove: metoda indicev: zgodovinsko najstareja, temelji na predpostavki, da je iz navzven vidnih indicev mogoe ugotoviti ekonomsko mo davnega zavezanca, davna osnova se ugotavlja preko npr. tevila oken, vrat, dimnikov, danes predvsem kubini centimetri. neposredna (direktna) metoda: davna osnova se izrauna na podlagi podatkov, ki jih zagotovi davni zavezanec ali davni planik posredna (indirektna) metoda: davna osnova se izrauna na podlagi podatkov, ki jih davnemu organu posreduje nekdo tretji, ki jih je dolan posredovati (npr. sodie polje sklep o dedovanju), uradna metoda: davno osnovo izrauna davni organ po izvedbi postopka, e lahko iz poslovnih knjig in ostalih dejstev in dokazov ugotovi verjetno davno osnovo. primerjalna metoda: davna osnova se ugotovi na podlagi podatkov primerljivih zavezancev.*Davni vir ni niti predmet, niti davna osnova. Gre v bistvu za premoenje iz katerega se bo doloen davek plaal (praviloma naj bi bil dohoden, redko premoenj).

4) DAVNA STOPNJADavna stopnja je razmerje med zneskom davka in davno osnovo (% = davek / davna osnova) oz. e je davna osnova razdeljena na ve razredov, gre za razmerje med zneskom davka in davnim razredom. Praviloma je izraena v odstotku/promilu, zelo redko pa v absolutnem znesku.Najpogosteje davne stopnje delimo glede na spremembo davne stopnje glede na spremembo davne osnove, in sicer na: proporcionalne: davne stopnje se ne spreminjajo s spremembo davne osnove, progresivne: davne stopnje naraajo z naraanjem davne osnove, in sicer je mogoe: enakomerno naraanje: poveanje davne osnove za doloen odstotek, pomeni poveanje davne stopnje za enak odstotek (proporcionalna progresivnost), pospeeno naraanje: davna stopnja se povea za veji odstotek, kot se je poveala davna osnova (progresivna progresivnost), poasneje naraanje: davna stopnja se povea za manji odstotek, kot se je poveala davna osnova (regresivna progresivnost) regresivne: davne stopnje padajo z naraanjem davne osnove; Vrste (enako kot pri progresivnih): direktna regresija: izjemno redko v praksi zaradi teav z obutkom pravinosti. indirektna regresija: v praksi je pravzaprav pogosta, ne glede na to, da so zakonske stopnje sicer proporcionalne ali celo progresivne, npr. DDV, troarine (revni troijo relativno ve kot bogati, davek jih relativno prizadene).Obdavenje je lahko progresivno: Neposredno (direktno) t. i. direktna progresija: razline davne stopnje so izrecno napisane v zakonu, bodisi: navadna (globalna) progresija: celotna osnova obdavena po davni stopnji tistega razreda, v katerega je uvren zavezanec, glede na viino davne osnove, stopniasta progresija: vsak del osnove je obdaven po davni stopnji davnega razreda, ki ji pripade glede na viino. Indirektno (prikrito) t. i. indirektna (prikrita) progresija: v zakonu je zapisana proporcionalna davna stopnja, vendar pa je zaradi olajav in oprostitev, efektivna obdavitev pravzaprav progresivna (prikrite progresivne stopnje). 5) DAVNE OLAJAVE IN OPROSTITVE

Davne olajave in oprostitve so davne ugodnosti, izjeme od obdavitve. Njuna konna posledica je nije plailo davka.Pri oprostitvah:

se lahko nekoga izloi kot davnega zavezanca (diplomat, klub, obina) ali

se doloene dohodke (predmet obdavitve) izvzame iz obdavenja.Davne olajave pa pomenijo neko ugodnejo davno obravnavo na podlagi davne osnove ali davne stopnje. Do tega lahko pride: z zmanjanjem davne osnove,

z uporabo nije davne stopnje od obiajne,

z znianjem e izraunanega davka (kredit).

Prav tako poznamo osebne (ki se nanaajo na zavezanca) in tiste ki se nanaajo na predmet.Uvedba olajav in oprostitev povzroi: nije davne prihodke (zaradi esar je, e eli drava prejeti isti znesek prihodkov, drugje poveati davno obremenitev), ima podobne uinke kot subvencije (so pa bolj prikriti, do njih imajo koristi tudi tisti, ki si tega morda ne bi zasluili, ker imajo zadostno ekonomsko mo za plailo davkov in te osebe imajo pravzaprav pogosto ve od olajav in oprostitev kot revneji). Klasifikacija: glede na davek: DDV, davek od dohodka pravnih oseb, dohodnina glede na dolino trajanja: trajne in zaasne (npr. neplailo davka od novozgrajene hie v petih letih od zgraditve), glede na obmoje: v celi dravi, v doloenem delu drave (npr. ekonomski coni, nerazvitih obmojih), glede na to je treba davek plaati kdaj kasneje ali ne (npr. pospeena amortizacija), glede na to, ali se nanaajo na davnega zavezanca ali predmet obdavitve oz. davno osnovo: osebne in stvarne.11. Davno procesno pravoPostopek: pravila, ki doloajo nain ravnanja, da se lahko uresniijo pravice in obveznosti materialnega prava.ZDavP-2 ureja celo vrsto postopkov: postopki doloanja zneska davka, postopki davnega nadzora, postopki davne izvrbe (zavarovanje in izvrba v ojem pomenu), postopki odloanja o odpisih, obronih plailih in odlogih plaila davkov, postopki mednarodnega sodelovanja v davnih zadevah (pri odmerah in izterjavah davkov, pri izvajanju mednarodnih pogodb).1. POSTOPKI DOLOANJA ZNESKA DAVKAV osnovi poznamo 2 naina:1) Zavezanec zrauna/doloi znesek davka sam - obraunavanje (ne gre za upravne akte!) a) zase ( davni obraun (samoobraun),

b) za nekoga drugega (delodajalec za delavca) ( davek po odbitku. Loimo:a) redni,b) izredni:

obraun po izteku roka, popravljanje pomanjkljivosti ali pomot, popravljanje, e je davna obveznost izkazana previsoko, obraun na podlagi samoprijave.

2) Znesek davka za zavezanca ugotovi organ - odmeraa) na podlagi napovedi (obrazec)

redna,

posebna: po izteku roka, na podlagi samoprijave, popravljanje pomot v davni napovedi;

b) brez napovedi (e temelji na javnih evidencah),

c) na podlagi izvedenega postopka davnega nadzora.

2. POSTOPKI DAVNEGA NADZORADavni nadzor je nadzor nad spotovanjem davne zakonodaje s strani zavezancev (pravilnost, pravoasnost). Davni nadzor se opravlja tako v korist kot v breme zavezanca za davek (realizacija naela materialne resnice v davnih zadevah) doloba niti ne bi bila potrebna. Antipod naela zakonitega in pravoasnega izpolnjevanja in plaevanja davnih obveznosti (9. len ZDavP-2) - davni nadzor se mora nanaati predvsem na tista dejstva in okoliine, ki lahko vplivajo: plaevanje davkov nasploh in pravoasnost plaevanja davkov.ZdavP-2 pozna tri oblike davnega nadzora:

1) DN davnih obraunov pri davnem organu (notranji nadzor)Notranji nadzor pomeni, da se ta nadzor opravlja izkljuno pri davkariji (s telefoniranjem, preverjanjem eviden, listin). To opravljajo davni kontrolorji, ki so zadoleni za doloene davke in doloeno tevilo zavezancev. Obsega nadzor nad tem:

ali so bili obrauni sploh predloeni in ali so obrauni oblikovno in vsebinsko pravilni: popolnost, pravoasnost, formalne, logine in raunske pravilnosti obraunov davka ter zahtevkov za vrailo davka na podlagi obraunov davka; primerjava podatkov v obraunih davka: s podatki iz drugih virov, ki so znani davnemu organu (npr. evidenc, splono znana dejstva ipd.); z listinami in podatki v poslovnih knjigah in drugih evidencah zavezanca za davek (v ta namen ima pravico zahtevati predloitev dokumentacije).Potek postopka:e davni kontrolor ugotovi, da obraun ni bil predloen ali da morda ni pravilen (sum o moni nepravilnosti): zavezanca za davek povabi, lahko tudi po telefonu, da v 8 dneh od seznanitve z nepravilnostmi predloi obraun davka, popravljen obraun davka oziroma predloi pojasnila oziroma dokazila v zvezi z zadevo. e davni zavezanec odpravi nepravilnosti oziroma se ugotovi, da nepravilnosti ni, se zadeva zakljui, V nasprotnem primeru davni kontrolor o ustni izjavi oziroma drugih pomembnejih dejanjih v postopku nadzora sestavi zapisnik, ki se vroi zavezancu za davek, na zapisnik lahko zavezanec poda pripombe v roku 10 dni od vroitve (rok ni prekluziven), vendar ima po tem roku organ monost, da izda odlobo brez upotevanja pripomb. O pravici do pripomb, mora biti zavezanec pouen v zapisniku.Najkasneje v 30 dneh (instrukcijski rok) po poteku roka za pripombe oziroma po podaji pripomb so mone naslednje odloitve: izdaja odmerne odlobe (treba je utemeljiti, zakaj se pripombe na zapisnik, e so bile vloene, ne upotevajo), izdaja odlobe o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na viino davne obveznosti, ustavitev postopka: pripombam se ugodi: pisno obvestilo o tem, da so se pripombe zavezanca v celoti upotevale in ni podlage za izdajo ene od odlob, zadevo je treba dodatno preveriti: izvedba postopka DIN, kadar je treba dejansko stanje dodatno razjasniti in tega ni mogoe izvesti z nadzorom, ki se ne izvaja pri zavezancu, ampak je treba iti na teren. V tem primeru se postopek nadzora zakljui z ustavitvijo in se zane DIN (tega ne vodi ve kontrolor, ampak inpektor) ta korak je mogo tudi e pred izdajo zapisnika.e se zgodi, da ta ki nadzoruje obraun potrebuje e kaken podatek ve, zakljui postopek in ga odstopi davni inpekciji.2) Nadzor in kontrola v skladu s carinskimi predpisi (zunanji in notranji nadzor)Ta institut je uveden izkljuno z namenom, da ko carinski organi pri opravljanju svojega carinskega nadzora ugotovijo kritev predpisov s podroja, za katerega sami niso pristojni, lahko to sanirajo sami ( realizacija naela ekonominosti. Potek postopka: ugotovitev nepravilnosti v postopku carinskega nadzora ali kontrole, ki ima vpliv na obdavitev, carinska sluba sestavi zapisnik o teh ugotovitvah, zapisnik se vroi zavezancu z namenom, da lahko da nanj pripombe (o tem ga je treba pouiti) v 8 dneh od vroitve zapisnika vroite za podajo pripomb, po poteku roka oziroma vroitve pripomb, carinski organ v 30 dneh lahko: izda odmerno odlobe (glede pripomb se je treba opredeliti) izda ureditveno odlobo odlobo o ugotovitvi nepravilnosti, ki ne vplivajo na viino davne obveznosti (glede pripomb se je treba opredeliti), pisno obvestilo o tem, da ni potrebno izdati nobene od odlob, ker se pripombe upotevajo.3) Davni inpekcijski nadzor (zunanji nadzor)Postopek DIN se zane: praviloma z vroitvijo pisnega sklepa, dejansko pa se zane opravljati po poteku 8 dni od njegove vroitve zavezancu, izjemoma brez pisnega sklepa (sklep je le ustno naznanjen) ali pred potekom 8 dni, e bi bil ogroen namen DIN. V tem primeru se DIN zane, ko inpektor opravi kakrnokoli dejanje z namenom opravljanja DIN.Novost od 1. 1. 2014 dalje eventuelna maksima (prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov v pripombah na zapisnik: zavezanec lahko v pripombah na zapisnik uspeno navaja nova dejstva/dokaze le: e so obstajali pred izdajo zapisnika in jih zavezanec upravieno ni mogel navesti oziroma predloiti pred izdajo (opraviilo, zakaj jih navaja oziroma predlaga ele zdaj, mora zavezanec navesti v pripombah); na to omejitev je opozorjen v zapisniku (sporno: zakaj ne prej, npr. v sklepu o zaetku); podobno dolobo ima ZUP v lenu 238/3, vendar se nanaa na izdajo odlobe.Omejitev trajanja DIN (molk organa): 6 mesecev: temeljno pravilo 9 mesecev: inpiciranje povezanih oseb, inpiciranja zavezancev, ki so zavezani k revidiranju letnih poroil (banke, veje drube, zavarovalnice, BPH) in kadar se davna osnova ugotavlja z oceno (cenitvijo). brez roka: oviranje DIN (zavezanec ne da dokumentacije, pojasnil) ter soasen nadzor v ve dravah lanicah EU.PAGE 1