Leto XII Številka 82 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE JUNIJ 2007 Leto XII Številka 82 Glasilo SINDIKATA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE JUNIJ 2007

Fotograf: Robert L. Horvat

UVOD

Predpoletna vročina se je že kazala, segrevala je naše duše in telesa. Krvni obtok je bil na železnici spodbujen z izborom novega generalnega direktorja, gospoda Petra Puhana. Predstavitev je izzvenela optimistično, realni pogledi in dokaj širok spekter prepoznavanja tudi bolj specifičnih problemov, ob istočasnem poudarjanju neizkoriščenih potencialov, notranjih rezerv in pomembnega vpliva državnega programa na dolgoročni razvoj slovenskih železnic, vse to pozitivno sprejemamo. Ob tem si želimo, da nekih negativnih prizvokov ne bo slišati. Zato pa smo v tej številki predstavili nekaj delovnih mest, ljudi in dejavnosti, ki vplivajo na vsakdanjo podobo in počutje železničarjev in navsezadnje tudi naših strank, potnikov. Ker je blizu poletje in dopusti, je vsebina tudi malo bolj sproščena, čeprav se v posameznih prispevkih dotika in opozarja na dejanske težave zaposlenih, ki so vse prevečkrat preslišane in spregledane. Poleg temeljnih načel in smisla sindikalnega delovanja pa je v ozadju vedno potrebno tudi poiskati možnosti za članstvo, da se skozi leto prebije s čim manjšimi stroški. Izračun je lahko enostaven: ali dobiš 100 Ä ali pa ti jih ni potrebno plačati. To slednje se vam ponuja v naših ugodnih apartmajih, akcijskih prodajah v trgovinah, ugodnih ponudbah v zdraviliščih, novost je možnost sklepanja življenjskega varčevanja preko osebnega zavarovalnega agenta. Nikakor pa ne gre pozabiti na naše res tradicionalno srečanje na družabno-športnih igrah. Letos so bili organizatorji OO Zidani Most, ki so nas v Sevnici 9. junija gostoljubno sprejeli in pogostili. Prijeten in sproščen dopust tudi ob branju Prometnika.

Urednik

2

Telefonske številke : Lektoriranje: Danica Prnaver informativnega značaja iz 11. točke tarifne Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda priloge 3 zakona o DDV po katerih se Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo plačuje DDV po stopnji 8,5 %.Glavni urednik: 031 618 726 časopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana Časopis izhaja mesečno v nakladi 1000

Telefon : (01) 29-12-146, (01) 29-12-147 izvodov.Časopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta: info@sindikat-szps.siŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJE Www.sindikat-szps.siUrednik : Damjan RakOdgovorni urednik : Damjan Rak Glasilo šteje med grafične izdelke

Telefonske številke : Lektoriranje informativnega zna aja iz 11. to ke tarifne Predsednik : 031 347 626 Oblikovanje : Zdravko Munda priloge 3 zakona o DDV po katerih se Sekretar : 041 751 304 Naslov uredništva : SŽPS Uredništvo pla uje DDV po stopnji 8,5 %.Glavni urednik: 031 618 726 asopisa ul. OF 7 1000 Ljubljana asopis izhaja mese no v nakladi 1000

Telefon : (01 29 46, (01) 29 12 147 izvodov.asopis PROMETNIK izdaja SINDIKAT E-pošta:

ŽELEZNIŠKEGA PROMETA SLOVENIJEUrednik : Damjan RakOdgovorni urednik : Glasilo šteje med grafi ne izdelke

: Danica Prnaver č č

čč Č č

) -12-1 - -Č info@sindikat-szps.si

Www.sindikat-szps.si

Damjan Rak č

Urednik: Damjan RakVse, ki bi želeli svoje komentarje, misli in ostale prispevke objaviti v našem časopisu, vabim, da svoja besedila v pismeni ali, še bolje, v elektronski obliki, oddajo do 25. Avgusta 2007 na naslov: Sindikat železniškega prometa Slovenije, Trg OF 7, 1000 Ljubljana, s pripisom »Časopis Prometnik« ali na e-poštni naslov: ali

!info@sindikat-szps.si damjan.rak@slo-

zeleznice.si

JUNIJ 2007

Reorganizacijski poporodni krči ali nekotroliran abortus? 3

Sindikalna povezovanja 4

Ujeto v objektiv 5

Usoda naših spalnikov 7

Poklic vlakovodje in predstavitev obraza 8

Potniška postaja Ljubljana center Evrope 9

Cokla ~ Kapo dol! 10

Postajališče v Radečah 12

Srečno upokojenci 12

30 let zvestobe železnici 9

Železniške postaje so naše ogledalo - 2. 13

Čuvajnica Lipa 15

Ticketing ¸ 16

Nekaj preventivnih ukrepov 17

Intervju: Aleš Prijatelj 18

Le čevlje sodi naj kopitar 20

Železničarski dom v Kranjski gori 21

Dan žena in materinski dan 21

Oddih, planinstvo, šport 22

Težko priborjena slovenska zastava 23

V Medjugorje se da tudi (skoraj) priti z vlakom ¸ 24

Preprečite pokojninsko vrzel 25

Marjetica v Moravskih toplicah 26

Zdravilišče Laško 26

Terme Olimia 26

Velog akumulatorji 27

Sindikalni feferončki 27

Družabno-športno srečanje: Sevnica, 9. junija 2007 28

KAZALO

3

razmišljanj. Žal ali pa tudi ne, se iz strokovnjaka v managerja ne moreš kar preleviti kot kača. Je treba sleči kožo, biti malo na vročem asfaltu, okusiti nevarnosti konkurence, se boriti za osnovno preživetje. Varovanje družine pred vsiljivci je zahteven in zelo dolgotrajen proces, kjer je potrebno hraniti ves podmladek, skrbeti za že dolgo odrasle in dajati pogoje, da mlade, sveže ideje zaživijo. Če teh pogojev ni ali pa jih ne želimo priznati in zagotoviti, se vse skupaj izjalovi, lasten obstoj pa je samo kratkoročno dejanje, ki mora biti kaj hitro končano, včasih tudi grobo. Zvonec na čelu mora usmerjati tja, kjer so plodna tla, ne pa vseskozi biti zadnjo plat in reševati svoje rogove.

kažemo na težave pri koordinaciji Daleč je že 1. 1. 2007, vsa dogajanja Spoznanje, da smo vendarle imeli delovanja posameznih organi-v postopkih sprejemanja reorgani- prav, ko smo nasprotovali tako zacijskih struktur in njihovem zacijskih aktov, kasnejši vse večji zastavljeni reorganizaciji, se kaže za samozadostnem prepričanju in zapleti in nedifinirane ter nejasne pravilno. Žal pa to potrjuje zmeda in oholih pogledih njih vodij, ki se zgodbe z novimi pogodbami, ki so zmešnjava, ki so jo zakuhali in jo čutijo nedotakljivi in hkrati vse prej kot pravočasno in pravilno začinjajo pisci recepta in kuharji te najpomembnejši v spektru delovanja dospele zaposlenim v roke. Dolgo župce. Velik lonec vroče juhe pa se sistema naših železnic. Stalna časa smo v Sindikatu železniškega dolgo hladi. Kaj hitro koga popari po vprašanja, ki ostajajo neodgo-prometa Slovenije pisno, javno in s prstih.vorjena, predvsem z vidika pozivi opozarjali snovalce reorgani- S tega vidika si želimo samo to, da o rgan izac i j ske podre jenos t i zacijskih dokumentov, da so bodo reorganizacija in njeni avtorji posameznika in pa na drugi strani določene stvari v popolnem doumeli, da je nujno potrebno tega stari praksi po poskusih nadzo-nasprotju s poslovno logiko, s nedono-šenčka izdatno vitaminsko rovanja teh strokovnih struktur z stvarnim dogajanjem na terenu, napajati pa tudi odstraniti škodljive danes nižjih nivojev upravljanja načinom opravljanja same izvršilne klice. Pomaga že zamenjava podjetja, prinašajo zmedo, konflikte, službe. Opozarjali smo na odločitve, osebnega zdravnikazamike pri resnem delu, celo zamere ki bi zaradi neznanih razlogov in vse več tudi nekakšnih tihih peljale miren tok redosleda dela v poskusov sanacije napak reorgani-krive tokove, brzic in vrtincev ter zacijskih aktov z novimi bonusi, ponikalnih pasti polnih. strokovnjaškimi dodatki in tudi s Po skoraj pol leta se, lahko rečemo, . Damjan Rakspreminjanjem pogodb, ki so srečujemo z dogodki, ko prav vsi fiktivne samo v nazivu in realne v ugotavljajo, da je bila takšna izvedbenem, plačilnem delu. Tak reorganizacija sama po sebi način dela sicer potrjuje našo tezo, da nesmisel, ker ni prav ničesar je bila reorganizacija pomanjkljivo spremenila, predvsem pa ne dala pripravljena in še slabše izvedena. rezultatov. Zato je skoraj gotovo, da Žal pa problemi ostajajo, rešitve pa bomo šli še v en, najbrž ne zadnji se iščejo vse drugje, kot pa bi jih v ta krog finalizacije reorganizacije, kjer namen iskali poznavalci širšega je zopet vse možno in odprto. Vsem poslovnega znanja ne samo ozkih ali nam je jasno, da so potrebne celo omejenih poznavanj in spremembe, žal pa samo nekateri

REORGANIZACIJSKI POPORODNI KRČI ALI NEKOTROLIRAN ABORTUS?REORGANIZACIJSKI POPORODNI KRČI ALI NEKOTROLIRAN ABORTUS?

JUNIJ 2007

Obletnica stavke na slovenskih železnicah

18. maja je bila v Ljubljani 10. obletnica splošne železničarske stavke, ki je bila izvedena leta 1997, ki je bila po stavki leta 1988 ena najodmevnejših stavk železničarjev, znana tudi po enotnem nastopu in trdnosti sindikatov pri medsebojni podpori. Vsaka stavka ima svoj pomen, pomeni do ločeno prelomnico, prav tako pa spomin nanjo odraža določeno stanje duha v družbi. Tako lahko rečemo, da je tudi spomin na to stavko določen vzgib in opomnik ter vzpodbuda k dvigu kvalitete enotnost sindikalnega gibanja na Nova gorica, Tezno, ki so prvi medsebojnega sindikalnega slovenskih železnicah, po čemer začeli stavko, bili tudi prvi sodelovanja, ki se vse bolj odraža pravzaprav naše sindikalno suspendirani, kot tudi vsem, ki so tudi v dejanjih in je gotovo gibanje tudi s lovi . Vsem z udeležbo na protestu v Ljubljani pozitiven pristop, ki omogoča železničarjem, ki so takrat in z zaščito sindikalnih prostorov vsem članom vseh sindikatov, da sodelovali v stavki, globoka in pred intervencijo takratne se bodo pri zaščiti svojih pravic in iskrena hvala. Tistim na postajah policije, branili naše skupne interesov zanašali na trdost in Ilirska Bistrica, Koper, Sežana, ideale in pravice.

4

SINDIKALNA POVEZOVANJASINDIKALNA POVEZOVANJA

Hasan Mehmedović in Jani Glavač ob obujanju spominov na stavko leta 1997

Fo

tog

rafi

ral:

Da

mja

n R

ak

Kongres KNSS

Konfederacija novih sindikatov Slovenje Neodvisnost, sindikalna centrala, v okviru katere deluje tudi naš sindikat, je 23. marca na svojem 6. kongresu v Rogaški Slatini sprejela spremembe statuta KNSS, ki dajejo jasnejše in sodobnejše organizacijske in operativne možnosti sodelovanja in vključevanja ter formiranja organov znotraj KNSS. S tem je uresničena tudi zahteva SŽPS, da se sodelovanje dvigne na višji nivo, omogoča direktnejše aktivno sodelovanje naših predstavnikov tudi na državnem nivoju. Na kongresu je bil za predsednika za naslednji mandat ponovno izvoljen Drago Lombar.

Kongres KNSS

10. let SPVH

Naši kolegi iz Hrvaške, Sindikat prometnika vlakov Hrvatske, s katerimi že več let zelo dobro sodelujemo, so 6. aprila praznovali 10. obletnico delovanja. Kot določen mejnik v njihovem mednarodnem sodelovanju smo bili na to svečanost povabljeni tudi predstavniki našega sindikata. V družbi najvišjih državnih predstavnikov Republike Hrvaške in vodstva Hrvaških železnic ter sindikalnih kolegov iz drugih hrvaških sindikatov smo s ponosom povedali, da je naše sodelovanje bilo v obojestransko korist, potrjuje pa tudi prepričanost in zavezo v nadaljnje uspešno sodelovanje.

10. let SPVH

JUNIJ 2007

5

gledano, bi takšna razlaga pravilniku priložene slike 19, ki »Nepravilna lega zelene oz. pomenila, da če je v pravilniku na na prikazanem postavlja zeleno rumene luči!« S tem naslovom je priložnostni sliki na mestu luč na zgornje mesto. Takšna na moj elektronski naslov zgornje luči predvidena zelena razlaga bi lahko sledila tudi iz 2. prispela fotografija predsignala luč, je takšna tudi obvezna in odstavka 3. točke 1. člena »B« postaje Novo mesto. Poslal nedvoumna uporaba v praksi, le- pravilnika: »Pri popravilu in jo je eden od mnogih potnikov na t a p a z a g o t a v l j a j a s n o rednem vzdrževanju signalov, vlakih, ki pa je slučajno tudi prepoznavnost in brezpogojno signalnih oznak in signalnih ljubitelj železnic, vendar v identifikacijo pomena signalnega naprav se predpisane barvne luči, ničemer vezan na železnico. znaka na posameznem signalnem barvne odsevne luči, barve, Potem je nastalo spodnje pisanje sredstvu, v našem primeru oblike in lege signalov, signalnih in razmišljanje, ki je privedlo do predsignala "B" postaje Novo sredstev, signalnih oznak idr. ne zaključka, da je vse prav, dokler mesto. (Ob tem naj vas opozorim smejo samovoljno spreminjati.« nekdo ne vidi, da je narobe. še na hudo pravopisno napako, saj Temu sledi še zapis 8. točke istega se pojavlja zapis LASTNEGA člena: Signalni znak, ki ga kaže signal na

»Signali, signalni znaki in signalne oznake se smejo rabiti samo za določene namene, v takšni obliki, velikosti in barvi ter v takšnem številu znakov, kot je predpisano v tem pravilniku in v ustreznih standardih JUS oz. JŽS.«

Zelo pomemben del razlage je dejstvo, da je v omenjenem členu zapisano »predpisano«, kar nas vodi v prepričanje, da se upoštevajo vse ZAPISANE n a v e d b e . V p r a v i l n i k u ZAPISANA navedba pa govori, v opisu samega signalnega znaka 13 poleg slike 19, citiram: »pri svetlobnih predsignalih: dnevni in nočni znak: ena zelena mirna luč,« konec citata.

IMENA KRAJA Novo mesto z posredovani fotografiji, je po še zelo napačno navedbo, »Novo vedno uporabljanem Signalnem Upoštevaje zgornje, pomeni, da Mesto«, torej mesto z veliko pravilniku 1 (v nadaljevanju moramo kljub slikovnemu začetnico. (Novo mesto, mesto v pravilniku) signalni znak št. 13: prikazu samega signalnega znaka jugozahodni Sloveniji, središče "Pričakuj prosto", kar stroka 13 upoštevati ZAPISANO Dolenjske.)gotovo še ima v glavi. Spornost predpisano dejstvo, da mora ob

omenjenega signalnega znaka se, postavitvi uvoznega signala »B« Če nadaljujemo razpravo o sklepajoč po spremnem besedilu, p o s t a j e N o v o m e s t o n a umestitvi zelene luči v eno od ugotavlja na osnovi v pravilniku predsignalu »B« zagoreti ena dveh polj na tabli predsignala, predvidene lege oz. zaporedja zelena mirna luč. torej ugotavljamo nepisano postavitve barv posameznih pravi lo smise lne uporabe svetlobnih znakov. Laično Sledeč temu, bi zagotovo lahko

UJETO V OBJEKTIV UJETO V OBJEKTIV

Predsignal, ki jezi neželezničarje Foto: Arhiv SŽPS

JUNIJ 2007

6

rekli, da je lega predsignala »B« storil, ko je vlakospremnik stal na gotovo enako velja tudi za postaje Novo mesto, kot je peronu, ter oddal PREDPISAN signalni znak 13, kar pomeni, da prikazan na posnetku, popolnoma signalni znak, vendar pa na glavi je slikovni prikaz v primeru pravilen in nedvoumen, saj ni imel službene kape, je s strani signalnega znaka 13 pomemben upošteva vse zapisane in prometnega inšpektorja dobil za barvo signalne luči, ne pa za predpisane določbe pravilnika. prigovor in začela se pravljica z njeno pozicijo na signalni tabli

naslovom SLUŽBENE KAPE predsignala.Pojasnilo takšne razlage: V L A K O S P R E M N E G A

OSEBJA, kjer se še danes ne ve, Takšna , skora j doktorska Zgornja teza je nastala ob kdo je bil volk in kdo Rdeča dizertacija z moje strani je podana v z p o r e d n e m u p o š t e v a n j u kapica, kdo pa dobri lovec, ki je v vednost tudi pristojnim na HSŽ, dogajanj in razlage določb istega poskrbel za srečen konec. pa poglejmo, ali sem doktoriral ali pravilnika v njegovem 33. členu, Trenutna, vprašanje pa, če zadnja, samo nakladam. V času do izdaje kjer v 6. točki demonstrira ker jih je bilo že veliko si sem obveščen, da je, upoštevajoč slikovno in besedno z ZAPISOM nasprotujočih na to temo, razlaga JUS standarde, zaporedje luči signalni znak 77 vlakospremnega je sledeča, pri tem pa povzemam določeno, kot jih prikazuje slika, osebja »pripravljeno za odhod«. b i s t v o v s e h d o s e d a n j i h pa še predsignal je bil, primerno V tej točki je za navedeni signalni argumentov za in proti nošenju pravilniku, pravilno, predpisano znak predpisano, da se daje na službene kape: in funkcionalno urejen.način, da v dnevnem času - Signalni znak vlakospremnega vlakospremniki držijo roko osebja, ki sodeluje pri odpravi vzdignjeno navzgor, v nočnem vlaka, se daje z roko, vzdignjeno P.S.: Beseda ni konj, premakne pa času pa vlakospremniki držijo navzgor, v nočnem času pa za dva.ročno signalno svetilko z belo vlakospremniki držijo ročno lučjo vzdignjeno navzgor. Ob tem signalno svetilko z belo lučjo, Damjan Raksta poleg ZAPISANEGA vzdignjeno navzgor. prikazani tudi sliki 126 in 127, ki - Nošenje službene kape ob k o t v l a k o s p r e m n o o s e b o sodelovanju pri odpravi vlaka ni prikazujeta človeško silhueto, ki obvezno, ker takšna razlaga lahko daje ZAPISAN signalni znak. izhaja samo iz prikazane silhuete

na slikah 126 in 127 v 6. točki 33. V lanskem letu smo bili vsi priča člena Pravilnika 1, ki pa je zelo tragikomedije okoli nošenja kap pavšalna, ker bi dobesedni vlakospremnega osebja. Začela prevzem slike v prakso lahko se je s tem, ko je republiški pomenilo tudi to, da je lahko prometni inšpektor zahteval, da vlakospremno in tudi postajno, vlakovni odpravnik ne sme premikalno ali progovno osebje o d p r a v i t i v l a k a , d o k l e r samo moškega spola, ker se iz slik vlakospremno osebje ne bo lahko predvideva, da so na njej oddalo primernega, predpisanega upodobljene osebe moškega signalnega znaka na predpisanem spola.mestu in v predpisani obliki. Ker je bilo vlakospremno osebje na Zaključekgarnituri vlaka, namesto na peronu, ker ni imel službene kape Če je torej za signalni znak 77 na glavi, vlakovni odpravnik ne bi bistvenega in osnovnega pomena smel odpraviti vlaka. Ker je to ZAPISANO besedilo, prav

JUNIJ 2007

Zdravnik že ve

Rešilec pripelje na nezgodni oddelek moškega, ki je bil poškodovan v prometni nesreči. Z njim so pripeljali tudi ženo, ki je bila le malo opraskana. - Zdi se mi, da je nevarno ranjen, je rekla žena. - Bojim se, da je že mrtev, je povedal zdravnik. - Nisem, ne, je protestiral ranjenec. - Tiho bodi in ne ugovarjaj! Bo pač gospod zdravnik bolje vedel, ga je utišala žena.

7

vsem dobro poznane Gošine vagone (A) Bl, je tehnično Ob osamosvojitvi Slovenskih železnic leta 1991 se je v precej bolj izpopolnjen in napreden, saj ima na primer našem voznem parku znašlo tudi skoraj štirideset primerkov povsem enake podstavne vozičke kot naši najsodobnejši Gošinih vagonov serije WL, med potniki bolje poznanih kot vagoni EuroCity Aeelmt, ki so nekoč vozili v vlaku Mimara. spalniki, ki so do takrat pripadali ŽG Ljubljana pod okriljem Predstavlja tudi eno izmed prvih generacij vagonov, v tedanjih Jugoslovanskih železnic. Žal pa se je po vojni katere kot izolacijsko sredstvo niso več vgrajevali azbesta. število mednarodnih brzovlakov močno zmanjšalo, s čimer Če pa na stvar pogledamo še širše in si zamislimo muzejski je upadla potreba po tovrstnih vagonih. Cela množica skoraj vlak čez morda nekaj desetletij, dobi ohranitev spalnika novih spalnikov, nekateri so bili takrat stari komaj nekaj let, povsem nove razsežnosti! Njegovo zaščito podpira tudi je bila tako čez noč obsojena na propad, nekateri na Železniški muzej, ki bi ga, v kolikor železnica zagotovi dolgoletno počasno gnitje, drugi na skorajšnjo kasacijo.primerno garažno mesto, z veseljem sprejel pod svoje okrilje.Razumljivo je, da bi bilo ob prenehanju prometa proti jugu

praktično nemogoče najti tržno nišo za vseh štirideset Le bolj ko ne srečnemu naključju smo lahko hvaležni, da se primerkov, zato pa je toliko manj razumljiva odločitev o je vsaj en primerek spalnika tako dobro ohranil v svoji uničenju skoraj celotne serije vagonov, med njimi tudi izvirni podobi. Z njegovo muzejsko zaščito bi lahko vsaj precej zelo sodobnih, ki bi bili zdaj stari komaj kakšnih 20 delno popravili napako, ki se je zgodila v devetdesetih letih let, kar je za vagon vse prej kot veliko. Danes nam je lahko prejšnjega stoletja. Žal pa so v začetku marca zaradi pričetka pošteno žal za takratne nenadne in nerazumne odločitve, ko rekonstrukcije ptujske postaje vse tam deponirane vagone z žalostjo in grenkim priokusom ugotavljamo, da smo v odpeljali na Tezno, kjer so vozila bistveno bolj ogrožena širšem evropskem prostoru ena izmed redkih železnic, ki v pred klateži in objestneži. Samo spomnimo se množice teh svojem voznem parku nima ustreznih vagonov za daljinski spalnikov, ki so dolga leta propadali prav tam. Večina jih je nočni promet. S tem je tovrstna ponudba Slovenskih

železnic povsem odvisna od drugih železniških uprav, ki svoje vagone na mednarodnih vlakih vozijo preko Slovenije. In z njimi seveda tudi bolj ali manj uspešno služijo. Še posebej velja omeniti, da so vagoni dveh tujih železnic, ki bodisi v izvirni bodisi v modernizirani verziji vozijo po naših tirih, v osnovi povsem enaki našim spalnikom. Nehote se nam poraja vprašanje, ali ni bil odpis toliko sodobnih vagonov vprašljiv tudi z vidika dobrega gospodarjenja z javnim družbenim premoženjem...

Kljub vsemu pa sta bila dva izmed teh vagonov še kar nekaj let v prometu, formalno sicer preštevilčena in preobeležena v ležalnik, vendar pa je njuna notranja oprema ostala nespremenjena. Vozila sta na oprtnem vlaku Adrie Kombi iz Ljubljane proti Nemčiji. Eden izmed njiju je bil prebarvan v bel oplesk omenjenega podjetja, kot sta bili do pred kratkim dve lokomotivi serije 363, drugi, Bc 51-10 026, pa je ohranil tudi svoj zunanji izgled z značilnim temno modrim

do danes že bila kasirana, sedem pa jih še vedno čaka na opleskom in belima črtama. Konec leta 2004 pa je bil acetilenske rezalnike. Tem se je zdaj pridružil tudi Bc 51-10 ukinjen tudi ta vlak in omenjena vagona s tem odstavljena. 026. Zanj je nujno potrebno priskrbeti ustreznejše, varnejše K sreči se je Bc 51-10 026 vse do pred kratkim nahajal na mesto ter ga seveda obvarovati pred kasacijo.Ptuju in sta tako notranjost kot zunanjost še vedno v

odličnem stanju ter dobro ohranjena.Resnično upamo, da se bodo odgovorni zganili ter ustrezno poskrbeli za spalnik! Že v prejšnji številki Prometnika smo Ob tem se kar sama po sebi ponuja zamisel o muzejski pisali o usodi poslednjih dveh tričlenskih gomulk, ki nam ju zaščiti tega vagona. Ta bi bil več kot dobrodošel, če ne kar žal ni uspelo muzejsko zaščititi. Morda pa je ohranitev nujen v muzejski zbirki novodobnih vozil, ki so se ali pa se spalnika pravi trenutek, da se tudi glede ohranjanja sodobne še bodo v pričujočem obdobju poslovila od rednega premične tehniške dediščine končno prične premikati na službovanja na naših tirih. Spalnik je namreč pomemben bolje ...košček iz mozaika voznega parka polpretekle dobe. Poleg

tega je zaradi svojih tehničnih lastnosti omenjeni vagon tudi Tilen Šetinazanimiv prikaz razvoja potniških vagonov pri nas. Čeprav

ob površnem pogledu še vedno nezmotljivo spominja na

USODA NAŠIH SPALNIKOVUSODA NAŠIH SPALNIKOV

Ko bi kabine govorile... Fotografiral: Tilen Šetina

JUNIJ 2007

8

pregled. Šele po osmih mesecih je iz Ljubljane dobil Martin Prelc, vlakovodja s postaje Koperodgovor, da ni bilo prostega mesta za strojevodjo in Tovorna postaja Koper premore kar tri vlakovodje, da ni bil sprejet. »V Divači so mi nato povedali, da o ki nosijo naziv ena, dve in tri. Vsak je zadolžen za tem niso odločali oni, temveč v Ljubljani na vleki. V svoje delo in če sta drugi in tretji na terenu, mora prvi Ljubljani podpisani Oblak pa trdi nasprotno,« opraviti še njuno delo. Delo pač mora biti pripoveduje Prelc in nadaljuje, »lani sem ponovno opravljeno, kar pomeni slab tehnološki proces. »Šefi vložil prošnjo, ki je bila brez odgovora. Klical sem nam vedno govorijo, da moramo popraviti vse, kar je Berdajsa v Ljubljano, pa ni bil nikoli dosegljiv. Pri narobe, potem pa smo za vse mi krivi,« pravijo moji prvi prošnji sem se včlanil v sindikat vlakovodje, ki so včasih kar preobremenjeni z strojevodij, kjer so mi obljubili, da mi bodo delom, ki nekako niti ne sodi v njihov osnovni pomagali. Ker mi niso, sem razočaran izstopil iz poklic.njihovega sindikata. Če sem pošten, doslej nisem bil zadovoljen še z nobenim sindikatom, ker se vsi preveč ukvarjajo s politiko in premalo z delavci in njihovimi težavami.«

Ne prenesem krivice»Sedaj opravljam delo, ki ga pač moram za preživetje, čeprav ni to, kar bi si želel. Kaj morem, sem pač takšen, da ne prenesem krivice in se uprem, kar nadrejenim ni všeč in zato ne morem napredovati, kar pomeni, da moraš tudi na železnici molčati.«

Brez besedMedtem ko nas Martin zapusti v bifeju, kjer čakamo, da nam sprostijo zaparkirani avtomobil, vprašamo, ali je v tem lokalu vedno takšna zasedenost pri Martinova življenjska zgodbamalici. Povedo nam, da je vsak dan od 9. do 12. ure Za Martina so nas že poprej obvestili, da bo naš železničarjem težko priti do toplega obroka hrane, pravšnji sogovornik. Toda, ko smo ga obiskali na kajti največ jih pride na malico od zunaj in ti delovnem mestu, je bil polno zaposlen in se sploh ni popolnoma zasedejo tako mize kot parkirišče z zmenil za nas. Ko smo se vrnili v času malice, se je avtomobili, čeprav bi naj bil lokal namenjen razgovoril in nam zaupal svoje razočaranje nad prvenstveno železničarjem. Povrhu pa ob nedeljah železnico.sploh ni tople prehrane. Železnici pa je, očitno, za Martin Prelc je doma v Brkinih, v Podgradu pri svoje delavce kaj malo mar, kako je z njihovo Vremah. Na železnici je zaposlen že 15 let, pa še prehrano, pa čeprav gre za zdravje in potem vedno ni našel poklica, ki si ga je želel. Temu pa je nepotrebne bolniške, povečane stroške, težave s kriva železniška birokracija, ki ne prenese tehnološkim procesom, pomanjkanjem ljudi, svobodnega razmišljanja, kaj šele ugovarjanja. Po nadurami. poklicu je elektrotehnik, ki se je po šoli zaposlil v sosednji Italiji kot avtomehanik. Potem ga je prijatelj prepričal, da se je vrnil domov in se zaposlil na

Marjan Mallyželeznici, kjer naj bi bil bolj zadovoljen kot v tujini.

»Vse mi je povedal, le tega ne, da moraš biti tiho. Po zaposlitvi pa so se začeli problemi.«V Sežani se je zaposlil kot vlakovodja. Z željo, da bi postal strojevodja, so ga poslali na zdravniški

POKLIC VLAKOVODJE IN PREDSTAVITEV OBRAZAPOKLIC VLAKOVODJE IN PREDSTAVITEV OBRAZA

Martin Prelc Fotografiral: Marjan Mally

JUNIJ 2007

9

Vsem, ki se srečujete z nočnimi vlaki, potniki na teh vlakih in turisti, ali ste turisti na vlakih, je znano, da je najslabši del potovanja čakanje na postaji. Čakanje na vlak, na zvezo ali na jutro, ko pade odločitev, kam in kako. Ker je potovanje z vlaki postalo nekakšen turistični običaj, eksotika, saj se jih, razen delavcev, dijakov in študentov, za vožnjo z vlaki odloča le malo, sicer migracijam podvrženega človeškega potenciala, je to res sezonsko migriranje. Na daljših, mednarodnih relacijah pa je to v veliki meri tudi nočno premikanje iz enega v drugi del Evrope. Zaradi globalnih učinkov se tudi na SŽ že dolgo časa zgledujemo po sosedih in v nočnem času, nekako med 22. in 5. uro, nimamo odprtih čakalnic. Če so bile včasih non-stop odprte vse čakalnice na vseh postajah, jih danes ni več. Še blagajne so vse zaprte. Razen v Kranju, ki je iz ekonomskih in strokovnih vidikov nerazumljivo odprta vso noč, česar ni niti v prestolnici. V Kranju se sicer premika v smeri enake ureditve kot po ostalih postajah, blagajna je odprta, ko prodajo vozovnic opravlja potniški blagajnik, sicer je odprava na vlaku. Ni pa v prestolnici, ki bo v prihodnjem letu tudi center politične Evrope, srce gospodarskih dogajanj in toliko bolj na očeh Evropejcev, čakalnice za potnike. Nostalgičen videz postajne zgradbe se izgubi ob 22. uri, ko se zapre prehodna avla, ko se zaprejo vse blagajne, vsi lokali in čakalnica. Močno nočno varovanje, tako s strani ŽIP-a kot zasebne varovalne službe, ki redno in strogo patruljirajo vso noč po ploščadi, zaposlenim v nočnem času zagotavljajo, da se niti slučajno ne bi znašel kakšen brezdomec na stari klopci in bruhal čez dan nažicani liter »dobrovoljčka«. Žal pa taka ureditev pomeni tudi težave za potnike. Tiste, ki prispejo v Ljubljano, tiste, ki presedajo na druge vlake, in tiste, ki čakajo na zvezo z zamujenimi vlaki. Pojasnilo tistim potnikom, ki »težijo« zaradi zaprte čakalnice, je vedno na voljo. »Tako imajo urejeno vse prestolnice Evrope.« Morda pa se sramujemo, da ima naša prestolnica čakalnico, ki bi komajda lahko sprejela in nudila začasno zavetje kakšnim 20 potnikom, kaj šele kaj več v primeru večjih težav v prometu. Brezdomci že davno ne hodijo več po postaji, plačamo dve varnostni službi, da nam nadenejo in odstranijo ključavnico z vrat postajne avle, še vedno pa si ne dovolimo biti modrejši, gostoljubnejši, izvirnejši od Evrope, ne upamo si odpreti čakalnice. Na srečo posameznih srečnic imamo tu rezervno varianto, da se prijazno osebje ustrežljivo ponudi srečnim potnicam preskrbeti prenočišče v prostorih, sicer namenjenih njim, osebju namreč, za nočni počitek. Prijaznost, ustrežljivost, osebni pristop, skratka sami dobri elementi turističnega pristopa. Srečo je treba deliti, nesrečo pa v srečo spremeniti.

Damjan Rak

POTNIŠKA POSTAJA LJUBLJANA CENTER EVROPEPOTNIŠKA POSTAJA LJUBLJANA CENTER EVROPE

30 LETZVESTOBE ŽELEZNICI

Za 30 let zvestobe železnici

Radko Kršić

Ivan Pevec

Uroš Trkaj

Željko Maček Momir Plavšič

Fotografiral: Damjan Rak

JUNIJ 2007

10

Pred vami je nova rubrika, poimenovali smo jo »COKLA ~ KAPO DOL!«, kjer bomo kritično kazali na slabosti s »COKLO« in pohvalno izpostavljali dobre plati železničarskega okolja in ljudi s »KAPO«. Priporočamo se za prispevke, namige, pobude, pohvale in predloge za odpravo »cokl« in seveda čim več »kap«!

Urednik

COKLA ~ KAPO DOL!COKLA ~ KAPO DOL!

novejšem mostu prek reke Save. stopnicah podhoda, kjer je in Pred leti, v prvih izvodih našega Takrat so bili zgrajeni peroni, kolikor je je, streha. Lahko pa so časopisa, smo o stanju na starem podhod in nadstrešek nad seveda pod milim nebom, tam je postajališču Radeče, leseni zeleni podhodom. namreč dovolj prostora.baraki, postavljeni pred dolgimi Poslopje (postajališče) v tisti fazi K sreči pa jim ni velikokrat desetletji, stran od urbanega ni bilo predvideno. Pač pa so se potrebno iti po vozovnico, saj je središča, brez parkirišča, že pisali.vozovnice prodajale v bližnjem blagajna uradno odprta med 5. in V letu 1996 pa je bilo med lokalu gostilni, ki je tako še 13. uro. Zraven tega napisa visi postajama Breg in Zidani Most, povečala svoj promet. Na osnovi obvestilo, da je zaradi bolniške na progi Dobova Zidani Most na tega je lokal pridobil tudi delavca blagajna od avgusta novo zgrajeno postajališče dovoljenja za svojo širitev. Sam 2005, torej že skoraj dve leti, Radeče. Prestavljeno je bilo na sem si takrat kot občinski svetnik odprta polovični čas, od 5. 25 do n o v o l o k a c i j o , p r i b l i ž n o prizadeval, da bi bil v lokalu predviden poseben prostor za potnike, vendar s svojo idejo nisem uspel. Tako potniki kupujejo vozovnice v lokalu, dobesedno med mizami in gosti, kar potrjuje tudi pričujoča fotografija.V primeru slabega vremena pa se, čakajoč na vlak, lahko zadržujejo v lokalu (v tem primeru je

9. 25. Zanimivo je, da je omenjeni kilometer južneje, proti postaji potrebno seveda nekaj spiti, delavec že nekaj časa v službi, Breg, bliže središču kraja Radeče, vendar ta pijača ni v ceni vendar samo polovico delovnega tik poleg cestne povezave in ob vozovnice) a l i čakajo na

POSTAJALIŠČE V RADEČAHPOSTAJALIŠČE V RADEČAH

Luže, odraz kraja ali vodilnih? Podhod v Radečah

JUNIJ 2007

11

časa v Radečah, drugo polovico Sam sem pri sprejemanju pomaga v Zidanem Mostu v občinskega proračuna Radeče za potniški. Pa naj razume, kdor l e t o 2 0 0 7 / 2 0 0 8 u s p e l z more. Pri tem, da so same amandmajem v proračun vnesti pristojne službe v Ljubljani novo postavko »sofinanciranje ugotovile, da je postajališče u r e d i t v e ž e l e z n i š k e g a dovolj frekventno, kar zadeva postajališča v Radečah«. S tem bo potnike, torej tudi rentabilno. tudi občina sodelovala pri ureditvi No, sedaj pa pojdimo še malo ven problema. Tako lahko upamo, da na svež zrak. Ampak takoj bo s skupnimi močmi prišlo do

plačujejo, tudi nuditi pogoje, ugotovimo, da ni povsem svež. napredka.podobne 21. stoletju. Prav tako ali Na parkirišču, ki je sicer dovolj Veselim se že, da bom lahko pa zaradi tega, ker je lastnik parkirišča SŽ, je na parkirišču vedno (brezplačno) parkiranih več tovornjakov, vlačilcev ali njihovih prikolic, ki zasedejo kar precej prostora, predvsem pa ovirajo parkiranje potnikov.Ker pa slovenski pregovor pravi, da za vsakim dežjem posije sonce, se tudi radeškemu postajališču obeta svetlejša prihodnost. Ob

veliko, se, kadar ni dežja, dviga k m a l u z o p e t p o r o č a l o priliki obiska celotne uprave SŽ veliko prahu. Parkirišče v železniškem postajališču v pred kratkim na občini Radeče so Radečah ni asfaltirano, nasprotno, Radečah, vendar takrat v rubriki si ogledali postajališče na kraju je v izredno slabem stanju, velike KAPO DOL!, kjer poročamo o samem in obljubili konkretne in globoke jame so na vsakem p o z i t i v n i h i n u s p e š n i h rešitve. Poleg ureditve parkirišča koraku. Javno podjetje Komunala spremembah in dogodkih na morda še graditev primernega Radeče, ki je v lasti radeške Slovenskih železnicah.postajališča. občine, občasno te jame krpa in V mesecu marcu 2007 je minister popravlja, vendar je parkirišče v za promet, gospod Janez Božič, v lasti SŽ in seveda je njihova Miran Prnaver Radečah obljubil, da bo v rebalans dolžnost vzdrževat i svoje proračuna 2008 uvrstil tudi površine in v končni fazi u r e d i t e v ž e l e z n i š k e g a potnikom, ki storitve železnici postajališča v Radečah.

Parkirišče, koristijo ga zasebni prevozniki

Opazite blagajno?

Delovni čas, daleč od stvarnosti

Fotografiral: Miran Prnaver

JUNIJ 2007

12

prepričanju, da bo njihovo delo Prepričan sem, da se boste še vračali Bolj kot se zavedamo, nam čas vseskozi cenjeno. Spet drugi veselo in med nas, kot sem prepričan, da boste neusmiljeno beži pod nogami. Eden ponosno, simbolično. Anton Kaukler v tudi v nas prepoznali prepričanje, da od najvidnejših pokazateljev tega so Celju zadnjič s pozdravom strojevodji tudi mi vztrajamo. Zaradi vas in nas in sodelavci, ki so bili mladi železničarji, odpravlja ICS, Franjo Dragić dela v tistih, ki bodo prišli za nami.ko smo mi prihajali v službo, danes pa Ljubljani z doslednim, poštenim in se že veselo odpravljajo v zasluženo vzornim delom do zadnje ure, Ilić penzijo. Različno se naši kolegi Novak v Rogatcu ob spremljavi orkestra ob zadnji predaji službe. Prav gotovo je še veliko naših kolegov, ki se poslavljajo od železnice, želimo pa jim, da se vračajo med nas.

Toliko bolj pa je pri tem pomembno omeniti tudi železničarja, sindikalista, borca za poštenje, pravičneža in p r e d v s e m č l o v e k a , M a r j a n a Weilgonija. Še preden je kot šef postaje prišel v Litijo, je užival spoštovanje med kolegi. S svojim poštenim delom in odnosom, iskrenimi dejanji in profesionalnim odnosom do podrejenih in korektnim delovanjem do nadrejenih si je še bolj utrdil priljubljenost med kolegi. Zato ni bilo nič čudnega, če so Marjana vsi v en glas predlagali, da prevzame vodenje odbora vodstva postaj, ki se je ustanovil v našem sindikatu. Specifični problemi, ki so bili do takrat premalo izpostavljeni, so preko odbora vodstva postaj s časom prišli na plan, bili prepoznani tudi na strani vseh vodilnih v zadnjih letih. Pomembnost in kompleksnost dela šefa postaje se je vse bolj izpostavljala, iskale so se rešitve. Rezultati tega so računalniška podpora na teh delovnih mestih, izdelava računalniškega programa za evidenco delovnega časa, odprava ročno vodenih evidenc. Marsikaj odgovorni in vodilni v podjetju niso želeli ali zmogli razumeti. Zagotovo pa so razumeli Marjana, ko je pred stavko leta 2005, izpostavljen mnogim pritiskom, razočaranju nad nekaterimi lastnimi sodelavci, sam pred vsemi zbranimi predpostavljenimi, ki so iskali vse možne poti, da stavko zatrejo, ponosno in odločno dejal: »Mi vztrajamo pri svojih zahtevah!« Damjan Rakposlovijo od železnice. Eni potiho, z

grenkobo, razočarani, ker so bili na Vsem kolegom in kolegicam, ki koncu malo manj kot zavrženi s strani odhajate v pokoj, hvala za vaš trud, za okolja, ki so mu služili dolga leta v to, ker ste bili z nami, nam bili vzor.

SREČNO, UPOKOJENCI!SREČNO, UPOKOJENCI!

Marjan Weilgoni, ponosen železničar do konca

Fotografiral: Damjan Rak

Novak Ilić, zadnja predaja službe Fotografiral: Matjaž Skutnik

Vesela pot v pokoj Fotografiral: Matjaž Skutnik

Anton Kaukler zadnjič odpravlja Citadelloin zadnji stisk strojevodji za srečo Fotografiral: Matjaž Skutnik

Odpeljal je zadnji vlak... Fotografiral: Matjaž Skutnikutnik

Franjo Dragić, vzoren prometnik,ki je vzgojil veliko generacij Fotografiral: Damjan Rak

JUNIJ 2007

13

PREVALJE kabinetsko delo naših železniških strokovnjakov za vozni red, kar bomo v nadaljevanju še opisali.

Prevalje, postaja za okras mestaŽelezničarji na koroški progi imajo občutek, da je ta del proge vse od samostojne Slovenije nepotreben in bi ga bilo najbolje V času dopoldanske malice prideva z Andrejem Karničnikom, ukiniti. Vsaj na SŽ se vseskozi tako obnašajo. Je ta del proge prometnikom, ki je nekoč delal na postaji Prevalje in je dober res tako komercialno nezanimiv? Morda res. Toda, kdo je poznavalec postaje, med železniške delavce, ki so povečini člani temu kriv? Verjetno bo kar držalo, da je Koroška (žal) našega sindikata. Čeprav ni mogoče primerjati prometa z glavno pozabljena od Boga in države, vsaj v prometnem smislu. Če bi progo, je bilo prav v tem času po naključju največ dela s potrkali na vrata odgovornih na SŽ v Ljubljani, bi nam progovnim vozilom in premikalno skupino. Kljub temu so naju verjetno postregli s podatki, ki potrjujejo nerentabilnost proge. z Andrejem prijazno sprejeli in nam povedali veliko Toda, ko se pogovarjate z domačini, ki jim ta del prelepe zanimivega. Kar nenadoma je oživela prometna pisarna in vsak domovine nekaj pomeni, vam postrežejo s podatki preproste je hotel dodati svoj mozaik k pripovedi ali pa je potrdil ekonomije, ki dokazujejo nasprotno. Statistika je eno, sogovornikovo trditev. Vsi pa so si bili edini, da bi se lahko življenje pa nekaj povsem drugega. Pa si nekoliko oglejmo napravilo več za razvoj železnice na Koroškem. končni del koroške proge, postajo Prevalje. Zunanja podoba postaje je urejena, le parkirišča niso. Ob postaji

stoji gostilna s toplim obrokom hrane, česar se žal domači s postaje ne poslužujejo, hkrati pa priznavajo, kako prijetno je bilo takrat, ko so bili še boni za malico in so vsi hodili na topel obrok. Posledica tega je bila, da niso poznali težav z želodcem. Danes se zadovoljijo s sendvičem, imajo pa vse več težav s prebavili. Prav to pa je posledica vse večjih akutnih obolenj (rak) črevesja v času, ko se upokojimo.Urejeni so tudi notranji prostori, h katerim spada večji prostor za malicanje. Zunaj vas pozdravijo trije tiri, skladiščni tir in še en tir, ki je zaprt. To, da je na vsaki postaji koroške proge po en tir zaprt, je že kar tradicija, zvemo na postaji. Žal pa to potrjuje našo trditev o zapostavljanju celotne proge.

Prometnikove težave

Prometnika Franja Tanška pojezimo, kako se ujema na eni strani mize računalnik, na drugi strani pa muzejski telefon. Franjo, izkušen prometnik, ki mu ne manjka veliko do upokojitve, se Životarjenje, kot nekočnasmehne in pravi: »Telefon bi bil še kar v redu, ko bi deloval. Pred mesecem dni, ob Dravska dolina je v resnici soteska s cesto na levem bregu reke zadnjem snegu, je bila poškodovana telefonska napeljava in še Drave in železnico na drugem bregu. Nekoč deročo reko so danes telefonija ne deluje. Vsi pogovori, razen čuvajniškega umirile številne elektrarne, ki so zamenjale splavarje, ki so voda, potekajo po poštnem. Kaj bo le rekel šef sekcije, ko bo splavarili vse do Beograda. Na mestih, kjer je nekoliko več dobil račun od Telekoma? Sicer pa je tudi zveza po ŽAT-u prostora, so si domačini zgradili svoja bivališča, kar nekoliko vseskozi slaba, tako da, če hočeš govoriti z Ljubljano, pogovor poživi to ozko dolino, ki se začne širiti šele od Vuhreda zaradi šumenja ni mogoč. Računalnik pa je že tudi zastarel. navzgor. Nekoč je bila tem krajem železnica edina prava vez z Ponavadi takrat, ko bi ga potreboval, ne dela.«ostalim svetom. Pa tudi ves tovor se je preselil z reke Franjo Tanšek je bil ravno prejšnjega dne na zdravniškem (splavarjenje) na železniške tire. Sleherna postaja, ki danes le pregledu in ga moti celodnevni zapravljeni čas. Zgodaj zjutraj še životari, je nekoč dnevno nalagala po več vagonov lesa, pa mora od doma, da pride pravi čas v Ljubljano, potem pa mora tudi potnikov je bilo veliko. Pri tem pa se takratna država in čakati v vrsti (pred njim imajo prednost na novo sprejeti železnica nista kaj dosti menili za obnovo proge in sta raje delavci). Pri zdravniku poteka hitro, toda zaustavi se na očesnem prepustili, da so se tokovi preusmerili na cesto, katero so oddelku, kjer po njegovem preveč komplicirajo in gre prepočasi. precej bolje vzdrževali. Po osamosvojitvi so se na SŽ s svojo Za zdravstveno osebje je le eden izmed pacientov, ne glede na to, politiko »na vso moč trudili«, da bi železnica prevažala le še da ima do doma še tri do štiri ure vožnje. Franjo se sprašuje, generalne tovore in da bi se ostalo preusmerilo na cesto. Danes zakaj ne bi opravljali zdravniških pregledov kje bliže, kar bi bilo je podoba takšna, kot je, in še sreča, da vlaki sploh še vozijo!manj obremenjujoče za delavce.Prevalje smo s Prometnikom obiskali nazadnje spomladi leta Prometna služba poteka v dveh izmenah. Prva je od treh zjutraj 1999 v času, ko so domačini bili plat zvona za potniški promet, do enajstih, druga pa od enajste do devetnajste ure. Dopoldanski še posebej ob nedeljah. Posluha ni bilo kaj dosti in šele z leti so turnus je obremenjujoč in bi se moral nekoliko spremeniti, saj je prišli do spoznanja, da je ob nedeljah potreben vlak za dopoldan še premik. Potem je tu še problem odmora med delom, študente. Danes je nekaj podobnega s tovornim prometom, ki ki je predpisan od 10.30 dalje, kar se v praksi ne izide, saj ga vse bolj usiha, poleg tega pa imamo potem še neracionalno

PREVALJE

ŽELEZNIŠKE POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO - 2. ŽELEZNIŠKE POSTAJE SO NAŠE OGLEDALO - 2.

Postaja Prevalje Fotografiral: Marjan Mally

JUNIJ 2007

14

vedno največ tovora za železarno, predvsem iz Avstrije. Tudi Paloma ima težave z vagoni. Radi bi nakladali dvoosne vagone Hbis, pa jih ne morejo zaradi osnega pritiska. Na tej progi pač ni posluha za stranke. Še več. V Ruti so celo izravnali nakladalno rampo in tako otežili delo nakladalcem, ki sedaj iz avtodvigala ne vidijo v dno odprtega vagona.

Obmejna postaja

Prevalje je obmejna postaja. Sporazum z Avstrijo je v slovenščini. Njihovi avstrijski kolegi v Pliberku so povečini zamejski Slovenci, tako da z jezikom ni težav. Nekoč je bil med državama močan potniški promet in upati je, da bo še kdaj stekla turistična povezava

RAVNE NA KOROŠKEM

Kljub mestu ima železnica le postajno zgradbo, ki je sicer lepo urejena, a v propadajočem stanju. Vsa vrata so zaklenjena in popisana z grafiti. Pravo večerno zbirališče za mladež in še marsikaj. Do nedavnega so imeli transportnega komercialista, ki je prodajal vozovnice in skrbel za red na postaji. Njegova odsotnost je očitna, pa tudi mladina se povečini vozi zastonj, kajti sprevodniki na tej kratki relaciji ne zmorejo ubrati denarja. V Ravne se vozijo dijaki vse od Podvelke, vsi pa pogrešajo pogostejše vlake na poti v šolo in domov.

pokvari vlak 56 132, katerega delo se v predvidenem času ne izide. Da je grafikon narejen kar »na pamet«, priča dejstvo, da so prometniki pod pritiskom in zahtevo po predčasni odpravi vlaka, pri čemer se mora vlakovno osebje celo odpovedati malici. V nasprotnem primeru strojevodji poteče delovni čas, zamenjave pa ni. Kljub računalnikom pa se gremo na železnici še vedno neko nepotrebno »raportiranje«. Prometniki morajo vsakodnevno javljati šefu nadzorne postaje Dravograd tudi podatke, ki so mu na razpolago v računalniku. Toda mora se vedeti, kdo je kdo!

Lahko bi bilo bolje

Poleg prometnika je na postaji še kretnik Konrad Domadenik, dnevno od 7. do 15. ure. Postaja ima še likovne signale s ključevno odvisnostjo. S svojim delom je zadovoljen, le plača je manjša od drugih kretnikov, ker nima dodatkov. Da je dopoldansko življenje pestrejše, poskrbi premikalna skupina, ki se mudi na postaji dve do tri ure. V sosednjem prostoru je še robna blagajničarka. Toda, ko steče pogovor o železnici, vedo vsi povedati, kako bi moralo biti. Da na Koroškem še deluje železnica, prebivalcem oznanja preglasna dizelska lokomotiva. Po tej progi bi lahko vozili mednarodni tovorni vlaki, pa jih ovira del proge, kjer je še vedno 18 tonski osni pritisk. Domači menijo, da bi bila večja propustnost proge, če bi bil večji osni pritisk, in nekateri so celo mnenja, da to na železnici namenoma zavirajo. Tovor pa upada delno tudi po krivdi železnice, saj nima pravega posluha za železarno, tovor pa odhaja na cesto. Kljub temu pa je še

Franjo TanšekFotografiral: Marjan Mally

Karakteristike proge so neugodne Fotografiral: Marjan Mally

JUNIJ 2007

15

Čemu vozita dva para vlakov?

Nenavadno je, da del vagonov vozi le do postaje Vuhred, kjer vlak konča vožnjo, in nadaljujejo šele naslednjega dne z drugim vlakom. Pametneje bi bilo, ko bi prišli vagoni kar s tem dopoldanskim vlakom in jih dostavili strankam. Z dostavo vagonov se včasih dogaja, kot bi igrali šah.

Delo v blagajni

Irena Šturbaj dela na postaji kot transportna komercialistka in po potrebi krije postajo Otiški Vrh. Blagajna z mednarodnim prometom dela od 7. do 15. ure in ima mesečno po 250 vagonskih operacij. Zaposleni sta dve, s tem da ena krije dopuste in nadomešča. Poleg blagajne imata na skrbi še vozovno službo, skladišče in nabavo materiala. Tudi v blagajni tarnajo nad počasnim delom računalnika.

malico. V sodelovanju s postajnim osebjem premagajo marsikatero praktično oviro, ki je grafikon ne zazna. Takšna je Vlakovna skupinapač železnica tudi v dobi računalništva.

Vlakovodja Jože Golob dela v turnusu menjaje teden Marjan Mallydopoldan in teden popoldan. Skupina, vključno s

strojevodjem, mora biti složna in se celo odpovedati času za

Vandalizem Fotografiral: Marjan Mally

ČUVAJNICA LIPA čuvajem, jih zmerjajo, vse samo zato, ker opravljajo svojo službo po predpisih. Vsakodnevni izpadi voznikov so vse

Službeno mesto s tem imenom, stoji med hujši in čuvaji vse težje opravljajo svoje postajo Celje in postajališčem Štore. Na delo. Pravilnik zahteva zaprtje prehoda 5 progi z APB (avtomatski progovni blok), minut pred predvidenim prihodom ob stalni zasedbi, varuje nivojsko vlaka, voznike na cesti pa naši predpisi križanje dvotirne proge in zelo prometne ne zanimajo, pa čeprav jim zagotavljajo regionalne ceste. S 500 Hz balizo pred varno prečkanje tirov. Cestni prehod je prehodom, je prehod dodatno ščiten v zavarovan le z celimi zapornicami, kar primeru napak na delovanju sistema. povzroča veliko zlomov in pobegov Zelo gost cestni promet, posebej v storilcev. Brez svetlobnih in zvončnih

signalov pa je prehod še bolj strašljiv. Ponoči je osvetljen samo z reflektorjem. Ob neupoštevanju zaprtih zapornic v jutranjih konicah, prehodih kolesarjev ali pešcev, ob megli, slabi vidljivosti, je dogajanj na prehodu prav grozljivo. Ker je ob prehodu še industrijski tir železarne Štore, mora tovarniški premik obstati večkrat na dan, ker ni dovolj prostora za uničeno, če ne bi sami čistili in umik cestnih vozil. Ker pa zaradi APB odpravljali nujne pomanjkljivosti. Pred proge in gostote železniškega prometa vdori nasilnežev jih, vsaj navidezno,

jutranji in popoldanski konici, ob hkratni včasih zapornice ostajajo zaprte tudi do varujejo stara, požvečena vhodna vrata.prometni konici tudi na železniških tirih, 20 minut, se pravzaprav ni čuditi, da v Ker so zapornice iz leta 1974, to pomeni, povzroča veliko preglavic. Ob vsake čuvajnico prileti kakšen kamen, kot da je da jih zapira na ročni pogon, za 100 zaprtju zapornic, ne več kot 5 minut, se čuvaj pozabil odpreti zapornice. vlakov v 12 urah, 8 krat na uro po 5 na obeh straneh nabere do 50 vozil. Sama čuvajnica je v notranjosti zelo minut. Pozimi, ponoči, šoferjevim Povprečno 160 do 200 vlakov na dan pa tesen prostor, vendar si ga čuvaji z negodovanjem, grožnjam, pljuvanjem pomeni ca. 16 ur zaprtih zapornic v 24 l a s tn im t rudom, č i ščen jem in navkljub. Navkljub mizerni plači za tako urah. Nejevolja voznikov cestnih vozil vzdrževanjem poskušajo urediti čim bolj odgovorno, fizično in psihično zelo se kaže tudi ob čedalje bolj grobih prijetnega. Kuhalna plošča, mrzla zahtevno in stresno delovno mesto.protestih, objestnosti, ko vozniki celo keramična tla, star umivalnik, še starejše vstopajo v službene prostore in grozijo sanitarije, vse to bi bilo verjetno že Jožef Verbajs - Čigumi

ČUVAJNICA LIPA

Gostota prometa na magistralni progi - prehod zaprt 16 ur dnevno - ročno! Fotografiral: Robert L. Horvat

Jakec Cmok, čuvaj zaporničarFotografiral: Robert L. Horvat

JUNIJ 2007

Projekt odprave ročne prodaje vozovnic, se, kljub počasnemu odvijanju, vendarle premika naprej. Terminsko naj bi zaživel v jeseni 2007. Sprevodniki so prejeli p r e n o s n e t e r m i n a l e , d a s e usposabljajo za delo z njimi. Na postajah jih še ni. Precej težav pa je po neuradnih informacijah, s programsko opremo, ki je namesto po evropskih standardih, izpeljanka nekdanje oz. tiste, ki je bila v uporabi na blagajnah z računalniško opremo, do sedaj. Zakaj je bil izbran, če je bilo sploh več ponudnikov, nekdanji zagrebški Tron, danes slovenska firma z istimi koreninami, ni jasno, navsezadnje ne bi bilo važno, če bi vse delovalo. Žal pa je toliko pripomb na testno delovanje, da se postavlja vprašanje, kdo je zopet boter tega projekta, da se spet se ne zmanjšujejo, še več, ignorirajo ugotavljali, da so napake, ki so sicer postavlja dvom o resnem in se. Takšne odločitve pa ne morejo prej znane, pač porodne napake, ki so strokovnem pristopu do tega, prinesti pozitivnega rezultata. Lahko malodane nujne. Srečno!vendarle pomembnega projekta. se samo nadejamo, da ne bomo dobili Dolgi seznami pripomb na delovanje nekaj v uporabo, potem pa dolga leta Damjan Rak

16

NOVI PRODUKTI STARE NAVADE

zato zelo pomembna. Potnik zanjo zve, mogli potnikom iz Ljubljane izdajati v jo želi koristiti, potem pa je presenečen, najem koles, ker jih pač niso imeli, niti da o novih produktih sami zaposleni nič niso vedeli, da bi naj jih imeli. Potniki so ne vedo. Tako so bili v Divači o novi v beli Ljubljani očitno prejeli posvečeno ponudbi SŽ, avtobusni povezavi s informacijo o tej storitvi, le-ta pa v

Že dolgo časa nam je vsem na SŽ znano, postaje Divača za Škocjanske jame in Divači ni »meso postala«.da imajo »vodilni« do nas, »navadnih Lipico, obveščeni šele in samo preko Dragim nadrejenim želimo posredovati smrtnikov«, bolj mačehovski odnos. objave v časopisu Nova proga, ki ga informacijo, da za prodajo novih Včasih imajo novodobni menagerji zato prejemamo na dom. Še sreča, da ga vsaj produktov ni dovolj samo skromen še kakšen razlog, natrpan in utrujajoč na hitro prelistajo, sicer niti tega ne bi oglas, majhen plakat in nekaj kravat. urnik, na primer, v glavnem pa je to zato, vedeli. Začudenje zaposlenih je bilo še Najmanj, kar je, je to, da o tem obvestite, ker pač je tako. Navajam primer s postaje večje, ko je teden po vpeljavi nove in to pravočasno, prodajalce, tiste, ki Divača. ponudbe v čakalnico, do takrat imajo prvi stik s potniki. Prodajalci, Postaja Divača je v bližini več turističnih neznanec, nalepil plakat. Po njegovem blagajniki, kot jih sedaj imenujete, destinacij, kot so Lipica, Škocjanske odhodu so zaposleni preverili in obstajamo, delamo in ne zaračunavamo jame in tudi prvo slovensko letališče, ki ugotovili, da je to vozni red za avtobus v terenskega dodatka, dnevnic. Če bi bili se ponovno prebuja, je blizu. Zato imajo »kraške bisere«. Kasneje se isti neznanec vsi enako plačani, bi bilo to krasno, tam zaposleni dokaj pravilne podatke o s še z dvema poslovnežema vrne v ampak vsaj zavedajte se, dragi nadrejeni, povpraševanju turistov po teh in še kateri čakalnico, kjer so modrovali in da smo, da obstajamo. Po vsej Sloveniji. znamenitosti na Krasu. K sreči se zaradi občudovali prostor in plakat. Brez Če si je težko vzeti čas za »Dober dan.«, lastnega angažiranja potniški blagajniki pozdrava, posredovanja kakršnekoli »Na svidenje.«, nič ne de, nujno pa je, da zavedajo pomena pravilne komunikacije informacije so se ob predvidenem nam pravi čas posredujete informacijo, s potniki, ki so pretežno tujci, zato je odhodu avtobusa znašli sami pred kaj nudimo potnikom, da MI potem to znanje tujih jezikov nujno. Res je, da jim praznim avtobusom. potnikom tudi prodamo.to opis del in naloge ne nalaga, plača pa Potnikom te ponudbe pač niso mogli tudi ne sledi temu. propagirati zaposleni v Divači, če zanjo V imenu blagajnikov,Prava informacija o novih storitvah je niso vedeli. Enako kot prejšnje leto niso Urednik

NOVI PRODUKTI STARE NAVADE

TICKETINGTICKETING

Prenosni terminal, naprava v redu, program pa... Fotografiral: Damjan Rak

JUNIJ 2007

17

Ker se tudi v naši službi zmeraj prekrvavitev in s tem transport koristi tudi masaža korena nosu s bolj pojavlja delo z računalniki, kisika. Zato očem koristi, če med tremi prsti.sem se odločil poiskati nekaj delom občasno vstanete in se malo koristnih nasvetov, ki bi jih sicer razgibate, naredite nekaj dihalnih VAJE PROTI UTRUJENOSTI m o r a l i p o s r e d o v a t i n a š i vaj in poskrbite za svež zrak v OČI ZARADI BLIŽINSKEGA delodajalci, predvsem imam tukaj prostoru. DELAv mislih našo službo za varnost pri delu, ki še ni dojela nevarnosti dela KAJENJE Pomaga že gledanje za nekaj z računalniki in, kot nam izkušnje sekund v daljavo v oddaljen govorijo, se nam bodo oči še naprej Ne kadite pri delu. Kajenje predmet. Z očmi sledite oblikam kvarile ob gledanju zastarelih poslabša preskrbo krvi s kisikom tega predmeta. Če ni možno VIDEOTERMINALOV ali naših in poveča kol ič ino s t rupa gledati skozi okno, si izberite monitorjev, ki so že krepko ogljikovega monoksida v krvi. predmet, oddaljen najmanj 6 časovno povoženi. Ampak če samo Ogljikov monoksid blokira metrov. Pri tej razdalji se oko že pomislim na naše predpise…! hemoglobin v rdečih krvničkah, ki n a r a v n a z a g l e d a n j e v

tako ni več na razpolago za kisik. neskončnost.Delo pri videoterminalih je Če puhate cigaretni dim v očesom naporno delo. Da bi elektronsko polje vašega ekrana, VAJE ZA VRAT IN RAMENAohranili zdravje naših oči, je, poleg ga onesnažite z delci prahu in dim predhodnega pregleda vida in vaše cigarete ponovno vdihnete. Pogosto ugotovimo otrdelost eventualne korekcije, zadovoljive vratnih mišic, ki direktno vpliva na higiene delovnega mesta, potrebna VAJE oči. Taka otrdelost vratnih mišic tudi primerna prehrana, dovolj lahko povzroči tudi glavobol, ki se kisika in očesne vaje. Priporočajo vaje za oči in vaje za začne v zatilju. Poleg vaj za

obrazne in vratne mišice. Po vsaki mehčanje mišic, kot so vrtenje PREHRANA prebrani vrstici nalahno 2-krat vratu in kroženje z rameni,

utripnite z vekami, da se oko priporočamo tudi po ogrevanju Po 8-urnem (očesom napornem) sprosti in navlaži, da ni napeto in k r a t k o t r a j n e ( 6 s e k u n d ) delu pri videoterminalu se izsušeno (ne buljite v ekran). izometrične vaje, npr. z rokami na pomembno poveča poraba tilniku pritiskate v obratni smeri vitamina A. Pomanjkanje vitamina POKRIJTE OČI Z DLANMI kot z glavo. A spoznate po večji občutljivosti Pri izvajanju teh vaj je nujno na svetlobo in po slabšem vidu v Z dlanmi si pokrijte oči za 1 potrebno ustvariti primerno mraku. V hrani je največ vitamina minuto. Paziti morate, da z rokami psihološko klimo, ki izvajanje teh A v živilih živalskega izvora ne pritiskate na očesno zrklo. Vajo vaj omogoči. Kdor masira in (maščobe, jetra), v živilih lahko izpopolnite z vizualiziranimi pokriva svoje oči, naj ne bi bil rastlinskega izvora pa se nahaja vajami, ali pa s predstavo popolne vzrok posmehu in splošni zabavi. njegova predstopnja karotin, iz črnineb(teme). To je najbolj Potrebno je izbrati čim bolj katerega telo lahko tvori vitamin uporabna vaja, deluje tudi proti neopazne in hitre vaje te so tudi A. Dobi se tudi v tabletah. Poleg rdečim očem. najbolj učinkovite.vitamina A je za oči pomemben tudi vitamin B2, vitamin C in folna MASAŽNE VAJE Upam, da bodo ta članek prebrali kislina (folna kislina je vitamin iz tudi odgovorni v našem podjetju in skupine B, imenovan tudi B9.) Približno 20 sekund lahko krožno se zavedali, da le zadovoljen in pa

masirate predel od sredine čela, predvsem zdrav delavec koristi KISIK preko temena do nasadišča uhlja. podjetju!

Pri daljšem delu pred ekranom se s Oči so največji porabnik kisika. to vajo doseže presenetljivo hitro D o l g o s e d e n j e p o s l a b š a sprostitev. Za tiste, ki nosijo očala, BIZI

NEKAJ PREVENTIVNIH UKREPOV ZA VAROVANJE OČI PRI DELU

Z VIDEOTERMINALI

NEKAJ PREVENTIVNIH UKREPOV ZA VAROVANJE OČI PRI DELU

Z VIDEOTERMINALI

JUNIJ 2007

18

Nekaj časa sem tako delal v Sevnici, potem sem šel v Aleš, doma si v Šentjanžu na Dolenjskem, ki ni Slovensko vojsko. Po vrnitvi iz vojske pa sem dobil delo ravno železničarski kraj. Kako te je življenjska pot na postaji v Krškem. Po manjšem sporu s takratnim pripeljala na železnico?tehnologom sem dobil odločbo za postajo Brežice. Po letu in pol sem se vrnil nazaj na postajo Krško, kjer sem Kot 15-letni fant res nisem bil točno odločen, kaj bom služboval do konca mojih zlatih železničarskih dni.počel, ko odrastem. Imel sem veliko pomislekov, a o

železnici res nisem sanjal, saj sem se v otroštvu mogoče enkrat ali dvakrat peljal s tistim starim vlakom (gajbico) Poleg službe si v prostem času kmalu začel delati z iz Tržišča v Novo mesto. Nekega dne so prišle po pošti na gradbeno mehanizacijo. Kdaj si kupil prvi stroj in dom lepe brošure o poklicih na železnici. Videl sem lepo kateri je to bil?urejene fante v uniformah, bila je zagotovljena štipendija

Doma smo imeli manjšo kmetijo in smo morali veliko ter služba. Tako sem se odločil, da bom postal železničar, delati. Tako smo z bratom in očetom sanjali o kakem če bom le opravil zdravniški pregled. Dobil sem odgovor, drugem, donosnejšem poslu. Odločili smo se, da skupaj da sem sprejet za prometno-transportnega tehnika. Tako kupimo rovokopač, po nekaj letih pa sem kupil še sam so me čakali še šolski pogoji in bil sem preskrbljen za svojega. Na to odločitev je vplivalo predvsem to, da sem življenjski kruh.imel službo v turnusu, delovne navade in pa želja, da bi imel nekaj dodatnega denarja za pijačo in bencin ter da bi Na takratni JŽ oziroma ŽG Ljubljana si začel plača ostala nedotaknjena. Dela je bilo vsako leto več, pripravništvo za vlakovnega odpravnika na postaji imel pa sem star stroj, ki sem ga moral nenehno Sevnica. Kje še in koliko časa si tam delal?popravljati, tako da sem začel razmišljati o drugem stroju. Stroje sem nekaj časa menjaval, da sem nazadnje Imel sem srečo, ker sem imel štipendijo na takratnem prišel do novega. Delati je bilo potrebno vedno bolj, saj se TOZD-u Zidani most, tako da sem imel šolsko 14-dnevno je pojavila konkurenca.prakso in pripravništvo na postaji Sevnica, v tistih časih

še zelo pomembno ranžirno postajo. Danes ni več tako. Kot sem te na začetku najinega pogovora vprašal, kako si prišel na železnico, te zdaj sprašujem, kje si dobil idejo, motiv, da si se podal v podjetništvo?

Ne vem točno, trudil sem se kar nekaj let. Želel sem si malce izboljšati standard ter da ne bilo potrebno gledati na vsak tolar. Vendar je bilo težko, doma so bili žena in otroci vedno sami, saj sem se mogoče preveč posvečal strankam. Obenem pa sem imel še nočne službe in nedeljsko delo.

Verjetno je bilo težko usklajevati službo in posel?

Vsakdanjo službo in posel je bilo vsak dan težje usklajevati. Nisem imel več nobenih pravih počitkov, vendar veselje do službe in izredno dobri sodelavci v Krškem so mi omogočili, da sem to lahko kar nekaj časa počel.

Pred tremi leti si dejavnost zamenjal. Kaj si takrat nabavil?

Nikakor se nisem mogel ustaviti, čeprav sem vedno mislil, da bom vendarle končal s temi stroji in bom imel samo službo, družino in končno nekaj prostega časa. A na koncu je padla druga odločitev, da sem rovokopač zamenjal za avtodvigalo.

INTERVJU: ALEŠ PRIJATELJINTERVJU: ALEŠ PRIJATELJ

Aleš Prijatelj Fotografiral: Miran Prnaver

JUNIJ 2007

19

Misel, da bo tako službo kot delo z avtodvigalom čakajo, kdaj bo odmor.težko usklajevati, te je verjetno čedalje pogosteje spremljala, pa vendar: kdaj je dozorelo, da se bo Ali nam lahko na koncu predstaviš še svojo družino in potrebno odločiti med enim ali drugim? kako preživljaš prosti čas, če ga seveda sploh kaj

ostane?Nekaj časa je bilo delo z avtodvigalom super. Spet nov začetek, spoznavanje novih ljudi. Na avtodvigalu sva Z ženo Suzano imava tri otroke: Matica, Žiga in Leo. Zdaj delala skupaj z očetom. Boril sem se za posel, nove sem malo več prost, tako da si laže organiziramo družinske stranke in z zvestim ter kvalitetnim delom se je začelo izlete kot so kolesarjenje, morje, sprehodi po naravi.pojavljati preveliko dela za eno avtodvigalo. Tako sem moral kupiti še enega in k temu zaposliti še strojnika. Pogovarjal se je Miran Prnaver. Delala sta dva stroja, jaz pa sem še vedno delal nočne izmene. Nisem več videl smisla, da toliko delam, kajti na koncu leta sem zato plačal še več davka. Odločitev, da zapustim službo na SŽ, je padla, ko je bilo potrebno kupiti še tretje, močnejše avtodvigalo. V majhno tolažbo mi je bila misel, da pa mogoče vendarle še obstaja možnost povratka nazaj na lepo, mirno službo kot prometnik, če mi podjetništvo ne uspe.

Sedaj, ko si podjetnik, seveda poti nazaj ni, pa vendar imaš verjetno lepe spomine na železničarske čase. Te kdaj prime, če bi bilo to možno, da bi se vrnil nazaj v naše vrste?

Moram priznati, da so spomini prekrasni. Tako službo in kolektiv, kot sem ga imel jaz, si lahko samo želiš. Nazaj bi šel predvsem takrat, ko nastopijo problemi okvare, plačila, ni posla. Ko pa to rešiš, je pa tudi »fajn« biti sam svoj šef. Nočnih in nedeljskih služb pa imam res dovolj, ker nisem imel nikoli možnosti oz. časa, da bi se naspal. Velikokrat sem ves dan delal, šel v nočno, iz nočne naprej delat ...

Kaj bi svetoval tistim, ki so pred podobno odločitvijo, kot si bil ti: ali pustiti varno državno službo in se podati na negotovo in težko pot zasebništva?

Kaj naj svetujem? Če rad delaš, se trudiš in ostaneš na realnih tleh, mislim, da lahko uspeš.Moram povedati še to, da tu ni primerjave s službo na SŽ. Že dolgo časa ne razumem ljudi, ki so na železnici in samo čakajo dobro plačo, pa sploh nimajo pojma, zakaj so jo dobili. Motilo me je predvsem, da včasih trenutno ni bilo dela, ko pa je bilo potrebno prestaviti vagon, pa sami izgovori (grem na malico, drugi gre ravno takrat v trgovino…). Pri nas tega ni, če je čas za malico je, če ga ni, je par ur kasneje. Stranki zagotovimo stroj, kot smo se dogovorili, na železnici pa ni npr. vagona, ker se je pozabil v Zalogu. Upam, da se bo tudi na železnici počasi kaj spremenilo in se bodo določeni zavedali, kje se dobi plača, ne da gledajo in

Trdno pokonci Fotografiral: Miran Prnaver

JUNIJ 2007

Mušji par

Tonček kriči iz dnevne sobe: - Mama, tukaj sta muha in muhak! - Ja, kako pa veš, da sta ravno par? - Čisto preprosto: Ona sedi na ogledalu,On pa na steklenici.

20

Kratka zgodovina podjetja »Čevljarstvo Dolenc« Na obisku

Ob prihodu opazim urejeno okolico, ki ne V Dragonji vasi pri Cirkovcah je Janez daje vtisa, da je tu kje kakšna proizvodna Dolenc leta 1971 na domu začel s hala. Janez Dolenc ml., 35-letni fant, proizvodnjo ročno izdelane obutve. Po poslovnež, delavec, trgovec. Svoja učna letu dne je zaposlil prve tri delavce in leta je preživel v Kranju, med poleg čevljev začel proizvajati tudi počitnicami pa se je učil raznih obrti in si zaščitna sredstva, predvsem rokavice. pridobival podjetniške izkušnje. Sodelovanje z železnico traja že 15 let, stanjšajo robovi, ojačijo, pobarvajo. pri čemer vse temelji na osebnem Zaradi delavcem prijaznih, svetlih in pristopu. Sodelovanje na mnogih z r a č n i h p r o s t o r o v, s e j e t u d i sestankih, pogovori z nabavno službo, produktivnost povečala. Lovilec prahu in predstavniki varstva pri delu, so aktivni vodni filter sta le del zaščite zaposlenih. saj se standardi vseskozi zaostrujejo. Tu Janez ml. je usposobljen za delo na vseh so še pobude in zahteve zaposlenih, strojih, kar omogoča tudi pravilno sindikatov in prilagajanje posameznih poučevanje novih delavcev. Stroji so vsi modelov za tipične poklice. Vsak model je patentno zaščiten, kar skupaj s popravki znaša do 5000 Ä stroškov za model.Vse od leta 1973 se je proizvodnje

odvijala v lastnikovih prostorih, potem Proizvodnja danespa je izgradil proizvodno delavnico v

velikosti 50 m2,v kateri je delalo sedem Ves material, razen vezalk, je iz uvoza. delavcev. V takšnih pogojih je delovala Usnje je iz Brazilije, Urugvaja, proizvodnja vse do leta 1979, ko so za Pakistana, Indije. Proizvodnja govejih tedaj petnajst zaposlenih uredili 500 m2, kož na takšnih »rančih« v Braziliji je tako leta 1993 za enaindvajset zaposlenih 700 velika, da dnevno zato potrebujejo do m2, leta 2001, ob 30. obletnici podjetja, 6000 govedi, 40.000 zaposlenih, pa za dvaintrideset zaposlenih 1400 m2 in podvojeni, tako, da izpada proizvodnje lastnik nadzoruje z letalom. Tekstil je iz lansko leto je skupaj s sodobnimi stroji zaradi okvare kakšnega stroja ni. Fina

štirideset zaposlenih na 2200 m2 obdelava in pakirnica so zaključne faze proizvedlo 65.000 parov obutve, katere proizvodnje. Janez ml. rad doda, kako 30% skrbi za redni delavnik, samo ob večjih prodajo na tujem trgu. naročilih kdaj »potegnejo dlje«, sicer pa Podjetje Dolenc je družinsko podjetje, v so zaposleni izpopolnjevani in poučevani katerem se trudijo oče, mati, sestra in tudi o varstvu pri delu.sin.Skupaj z zaposlenimi uresničujejo proizvodni program zaščitnih čevljev, Izdelekškornjev, pohodnih čevljev, zaščitnih rokavic in drugih zaščitnih sredstev. V Videz in kvaliteta so lahko zelo različni, podjetju posvečajo največ pozornosti vse je odvisno od naročnika. Kvaliteta prav kakovosti proizvodov, zato imajo materiala je vedno tudi razlog za dražji

Italije ali Nemčije, kot tudi podplati, pr idobl jene š tevi lne cer t i f ikate izdelek in obratno. Tu nastopajo pa sukanec, lepila. Zadrge so celo z kakovosti, poskrbeli pa so tudi za zaščito nabavne službe, ki naročajo in pri njih Japonske. Iz centralnega skladišča na svoji registriranih znamk obutve Jado, naročila spoštujejo. Gasilski čevelj, na Nizozemskem, mu za redno dostavo v Planinka in Brandbull. primer, ima 57 zahtev, ki so testirane v Cirkovce skrbi avtoprevoznik Omahen. laboratoriju, izdeljujajo pa ga za celo Modeli in razvojni programi izhajajo iz Evropo. Uporaba materiala Sympatex, Italije. Od ideje do prodaje traja do tri pa kot edinemu v Sloveniji omogoča mesece, testiranje pa še nadaljnja dva kvaliteto in ustrezen certifikat.meseca. Tako razvoj enega modela pred prodajo stane do 15.000 Ä. Svoje izdelke Za kvaliteto je treba skrbeti, zato so tudi razstavljajo tudi na največjem tovrstnem pripombe in pobude dobrodošle, trudijo sejmu v Bologni v Italiji, kjer si tudi pa se jih tudi upoštevati. izmenjavajo izkušnje. Materiali, predvsem usnje, je anti-alergijski. V Jožef Verbajs Čigumi šivalnici se potem obutev dodela,

Kratka zgodovina podjetja »Čevljarstvo Dolenc«

LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITARLE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR

Najprej kopita, ...

: ...šivanje,...

...dodelava,...

...polizdelek...

...in lepljenje podplata.

Fotografiral: Robert L. Horvat

JUNIJ 2007

21

ţelezničarjev. Najemna pogodba z Starejđi ţelezničarji se večinoma z dosedanjo najemnico, ki ţe več let ne grenkobo spominjajo, kako so v vlaga nič v vzdrţevanje objekta, slabo preteklosti dajali regres ali nadure ali skrbi za urejenost okolice in predvsem pa z lastnim prostovoljnim delom ni moţnosti koriđčenja te prečudovite pomagali do zgraditve raznih lokacije za dopust ţelezničarjev, mora počitniđkih domov in apartmajev za biti čimprej končana, nikakor pa ne zaposlene na ţeleznici. Po dolgih letih podaljđana.je od vsega tega ostalo bore malo. V Če upođtevamo, da je počitniđki dom letu 2004 in 2005 smo v SŢPS na elitni lokaciji, blizu glavne ceste, pa opozarjali na katastrofalno stanje vendar na mirni lokaciji, s svojim počitniđkega doma v Kranjski Gori na parkiriđčem, kjer je poleg sob in Korođki 11. Takrat ţal ni bilo posluha. gostiđča đe zunanji rekreacijski Zato pa toliko bolj z veseljem in prostor, da je skupaj 12 parcel na več upanjem na več uspeha podpiramo kot 1500 m², predvsem pa, da je danes pobudo Dobrivoja Subiăa in ob cena m² preko 300 Ä, je jasno, da je to popolni podpori predsednika in članov dragulj, ki ga ne smemo prepustiti Sveta delavcev, sprejet sklep, da se propadu. Svet delavcev se bo zavzel za prenovo in za to, da bodo železničarji lahko koristili možnost počitka ali dopustovanja na tej izjemni lokaciji. V zadnjih letih se zelo podjetno in oč i tno ze lo uspeđno v vseh letovanj v sindikalnih domovih bi bile ţe lezničarskih sindikatih ukvarjajo s tem đe bolj pestre.tud i z l a s tn imi poč i tn iđk imi Prilagamo đe nekaj fotografij doma, za kapacitetami po vsej Sloveniji, morda laţjo predstavo in trdnejđe vztrajanje, je ena od moţnosti uspeđne sanacije da se dom ohrani v lasti ţelezničarjev. ţelezničarskega doma v Kranjski Gori, da ga v upravljanje prevzamejo Matjaţ Skutniks i n d i k a t i . C e n o v n o u g o d n e , mora počitniđki dom v Kranjski Gori konkurenčne in zanimive ponudbe obnoviti in predvsem ostati v rokah

ŽELEZNIČARSKI DOM V KRANJSKI GORIŽELEZNIČARSKI DOM V KRANJSKI GORI

Dan žena je nastal v ZDA kot praznik v spomin na velike svetu in sodobni zgodovini nimata dolge tradicije. ženske demonstracije 8. marca leta 1909. Materinski dan je povezan s poganskim ali starogrškim 8. marec kot mednarodni praznik je bil sprejet leta 1910 na obredom v čast boginje Ree, ki je bila Kronosova sestra in predlog Klare Zetkin, ki se je rodila 5. 7. 1857 v Wiederanu, Zevsova mati. Vsekakor pa je res, da se vsaj na tak način umrla pa je 20. 6. 1933 v Arhangelskolju. Bila je nemška človeštvo že vsa svoja tisočletja lastnega zavedanja dokazuje političarka, učiteljica, pisateljica in gonilna sila v ženskem v svojem hotenju po večjem spoštovanju žensk navzven in na gibanju. Soustanovila je Spartakovo zvezo. Kljub drugi strani po vztrajnem zanikanju njihovega pomena v nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 ženski sekretariat družbenem življenju. Sodobni moški pač poskušamo dejanja tretje internacionale. Namen je bil spodbuditi solidarnost svojih predhodnikov do žensk dejansko popraviti.moških in žensk za aktivno udeležbo žensk v političnih gibanjih, boj za splošno volilno pravico ter zaščito žensk in OO Novo mesto svoje članice v spomin na že navedeno otrok. vsako leto povabi na kosilo in s skromnostjo obeleži oba Tudi materinski dan so prvič praznovali v ZDA. V Evropi praznika.so ga začeli praznovati po drugi svetovni vojni z nekaj datumske zmede. Najprej je bil za datum praznovanja Letos smo to naredili na Lavrici, vasici v bližini Ljubljane. materinskega dneva določen 15. maj, nato pa 25. marec. Oba praznika, dan žena in materinski dan, v krščanskem Lekso Stanojević

DAN ŽENA IN MATERINSKI DAN

Idila, ki to več ni Foto: Arhiv SŽPS

V času sezone - zaprto Foto: Arhiv SŽPS

V okolici čaka 12 parcel...Foto: Arhiv SŽPS

JUNIJ 2007

22

Mojstrovke. Tisti, ki poznamo to je zgodil ob Rabeljskem jezeru. Aktivni oddih za nove moči na zahtevno in precej zračno pot po Vračali smo se mimo mesta Rabelj delovnem mestu - 2. delklinih, varovano z jeklenicami, smo (Cave), Trbiža prek meje v Rateče. dobili skomine za planinsko turo. Bil je čudovit dan, tako da napora Mnogi mislijo, da je aktivni oddih Toda pot nas je vodila na manj vožnje sploh nismo občutili.neke vrste dopust. Nekateri ga morda zahteven vrh, ki pa nam je nudil res tako občutijo, še posebej, če čudovit pogled po vršacih Julijskih gredo na morje. Toda morje nekatere Bivak pod ŠpikomAlp in pogled v dolino Tamarja. To je P e t e k j e b i l z a d n j i d a n zaradi svoje vsakdanjosti utruja in bil pravi izziv, da sva se popoldan po organiziranega pohoda. Janez nas je gredo raje v hribe. Pa tudi hribov se kosilu z ženo odpravila v to prijetno iz Gozda Martuljka popeljal na lahko kmalu naveličaš, če nisi vešč dolino mimo planiških skakalnic. Pri poldrugo uro oddaljeni bivak pod planinarjenja. Za takšne primere je tem se nisva mogla izogniti obisku Špikom, kjer smo opravili planinski kot nalašč oddih v Kranjski Gori. Za reke Nadiže pod Poncami. krst, ki smo ga slovesno proslavili z vse, ki še niste bili v tem gorenjskem

brezalkoholnim šampanjcem. Ta turističnem kraju, predstavljamo Volkar pa zares zna popestriti hojo po utrinek z lanskega oddiha. Kljub Iz Trente v Rabelj

Četrtkovo jutro je napovedovalo lep, hribih. Kar stožilo se nam je, ko smo temu da nas je nekaj dni spremljalo sončen dan. Preko Vršiča smo se se vrnili v dolino, in že takoj po slabo vreme, smo se v družbi vodje, spustili v Trento, se ustavili pri kosilu se nas je nekaj napotilo na Janeza Volkarja, odlično počutili. K u g y j e v e m s p o m e n i k u i n bližnji Vitranc in nato smo se spustili Bivali smo v hotelu LEK in vsak dan nadaljevali iz Zadnje Trente na po smučiščih v dolino. v dopoldanskem času opravili Planino Zapotok (1385 m). To je v pohod, ki je trajal približno do kosila. resnici pol poti na dvatisočak, Bavški Privoščili pa smo si tudi celodnevni SlovoGrintavec. Toda že pot do planine je Konča se ponavadi takrat, ko je izlet. Prvega dne smo šli po dežju do bila morda komu napor. Pravi vzpon najlepše. Sobota je bila dan slovesa, koče v Krnici, drugega dne je še se začne šele od tu naprej in je lahko toda ni šlo, da ne bi posamezniki vedno deževalo, ko smo obiskali ob slabem vremenu prav naporen. obiskali še kakšnega kotička. Ker Martuljški slap. Tretjega in četrtega Naša skupina, ki je delovala smo v Kranjski Gori poznali že vsak dne se je vreme nekoliko izboljšalo, sproščeno kot skupina starih kotiček, sva se z ženo napotila do da smo se lahko potepali na Tromeji znancev, se je vrnila v Trento in nato izvira Save Dolinke na Zelence. in osvojili manj znani vrh Mavrinc po dolini Soče v Kluže, kjer smo si Domov se nama ni mudilo, zato sva (1272 m). ogledali trdnjavo iz prve svetovne ubrala stranske ceste prek Begunj do

vojne z bližnjim pokopališčem. V Tržiča in domov na Štajersko. Vse Slemenova špicaBovcu smo bili zares potrebni lepo se enkrat konča, vas pa vabimo, Po osvojenem Mavrincu pod osvežujoče pijače, ki nam jo je da se pohodniških izletov udeležite v Vršičem smo se naslednjega dne postregla prijazna natakarica. Naši čim večjem številu. Dobra volja, podali na Vršič, ki je bil naša razigrani skupini se je primerno primerna oprema, upoštevanje iztočnica za Slemenovo špico. Že ob odzvala in poskrbela za dobro voljo, navodil vodičev in planinska kultura prihodu na Vršič je sonce obsijalo ki je izzvala še drugo pijačo. Polni zagotavljajo prijetna in nepozabna strma ostenja vrhov, kar je obetalo energije smo nadaljevali pot v Italijo doživetja.lep dan. Hoja pod Mojstrovko je bila mimo Loga pod Mangartom, nezahtevna in hkrati prijetna z Predela, kjer smo se ustavili in nato Marjan Mallyveličastnim pogledom na skalovje, prečkali mejo. Naslednji postanek se po katerem poteka pot na vrh

ODDIH, PLANINSTVO, ŠPORTODDIH, PLANINSTVO, ŠPORT

Slemenova špica Ob Kugyevem spomeniku v Trenti nti Trentarski podvigi

Fotografiral: Marjan Mally

JUNIJ 2007

23

Vsako leto se prve sobote v mesecu marcu organizira pohod od Višnje Gore do Muljave v spomin pisatelju in publicistu Josipu Jurčiču. Tudi letošnjega, že 14. pohoda, so se udeležili številni pohodniki, blizu 10.000 jih je naštel organizator, ki se niso ustrašili 15 kilometrov dolge poti. Pot pohodnike vodi po krajih, katerim je Josip Jurčič posvetil večino svojih pripovedi.Od štartnega mesta, Višnje Gore, so se pohodniki napotili proti razvalinam starega gradu višnjegorskih gospodov. Danes je to razvalina, pa vendarle ponosno kraljuje nad Višnjo Goro. Od tu smo pot nadaljevali proti Polževemu, ki je iz nekoč pozabljene vasice postalo znano počitniško sprehajališče in zavetišče za mnoge miru željne meščane iz bele Ljubljane. Mnogo lično urejenih vikendov priča o vračanju ljudi nazaj k naravi, neokrnjenosti in domačnosti, ki je tu kljub vsej modernizaciji še vedno prisotna. Smučišče je sicer občasno bolj zeleno, to pa je bolj svetovni problem, kljubovanje narave človeški malomarnosti in samozadostnosti. Pot nas je vodila naprej proti ostankom gradu Roje, mimo majhnih zaselkov vse do Jurčičeve domačije na Muljavi, ki je bil cilj pohoda. Med rekorderji po skupinah smo bili tudi člani Sindikata železniškega prometa Slovenije, zbrani iz vse Slovenije. Ob koncu pohoda, ki je trajal približno 3 ure, smo si ogledali domačijo Josipa Jurčiča. Organizator je zbranim pohodnikom pripravil tudi bogat kulturni program, v katerem je prav gotovo najbolj popestril dogajanje nam vsem znani Krjavelj s svojimi pripovedkami o tem, kako je hudiča na dvoje preklal. Na svoj račun pa so prišli tudi gostinci, ki so poskrbeli, da nihče ni ostal lačen ali žejen. Tako se je zaloga zdravilnega cvička preselila iz hrastovih sodov na vse konce Slovenije, kolikor je pač kdo zdržal brez postanka. Gostoljubnost in domačnost Dolenjcev je vsem pohodnikom potrdila željo, da se ponovno srečamo na 15. pohodu prihodnje leto.

Lekso Stanojević

TEŽKO PRIBORJENA SLOVENSKA ZASTAVA

Na začetku sem že omenil, da smo bili povabljeni na Hrvaško, k našim kolegom, na praznovanje njihove 10. obletnice SPVH. Ker sem bil seznanjen, da bo na tej svečanosti prisoten tudi hrvaški državni politični vrh, sem bil v dvomih, kako se prepoznavno predstaviti na svečanosti. Večja steklenica vrhunskega slovenskega šampanjca, čestitka, poleg pa še zastavica našega sindikata, in seveda slovenska ter evropska zastavica. V goreči želji po takšnem darilu, sem doživel hladen tuš in razočaranje, ko v vsej Ljubljani, še celo v času mednarodnega turističnega sejma, nisem našel trgovinice, trafike ali blagovnice, kjer bi lahko kupil slovensko zastavico. Začudeni pogledi prodajalk, cinično napotilo, naj grem v »novo odprto trgovino«, ki jo je ravno takrat odpiral tuji trgovec Sloveniji, do klavrnih ugotovitev hostes na turističnem sejmu, naj poskusim pri uličnem prodajalcu na Čopovi. Samo še na tržnico k branjevkam me niso napotili. Iskanje po internetu, klicarjenje po vseh naslovih, nato pa telefonsko usmerjanje naše prizadevne tajnice Alenke v stilu nekoč popularnih oddaj Jacka Coustoja »Iskanje zaklada«, so me končno pripeljali do knjigarne Mladinske knjige pri Nebotičniku, kjer so mi lahko izpolnili željo po nakupu zastavic. Prav gotovo bom zastavo, ki jo imam v srcu, še bolj spoštoval, predvsem pa cenil, saj vem, kako težko sem prišel do nje. Kdajkoli govoriti o slovenski prepoznavnosti v svetu pa je brez pomena, dokler niti v glavnem mestu, še v času turističnega sejma, zaveden državljan ne more kupiti niti našega temeljnega simbola državnosti. Turizem smo tudi ljudje, kupci in potrošniki. S ponosom pa lahko povem, da so naše darilo, vendarle okrašeno s sindikalno, državno in evropsko zastavo, hrvaški kolegi prejeli brez zapletov ob prehodu schengenske meje, prepričan pa sem, da so ga opazili tudi v hrvaškem političnem vrhu, saj jim je bilo vseskozi pred očmi. Če želite priti do zastavice, pravočasno rezervirajte svoj namen. Ponudba je, očitno, zelo omejena.

Damjan Rak

TEŽKO PRIBORJENA SLOVENSKA ZASTAVA

14. TRADICIONALNI POHOD PO JURČIČEVI POT14. TRADICIONALNI POHOD PO JURČIČEVI POT

JUNIJ 2007

24

Sarajeva v Mostar in še 25 km ampak tudi vseh potnikov. Postanki V M e d j u g o r j u , v a s i c i v avtobusa do Medjugorja. Če so po potrebi, npr: če je na postaji v Hercegovini, se je 25. junija 1981 izberete Mostar, je pomembno, da bifeju na televiziji dobra tekma ali (točno deset let pred začetkom veste, da avtobusi odpeljejo s film, se postanek in vozni red temu r a z p a d a n j a f e d e r a t i v n e hrvaškega dela Mostarja, to je s dogodku prilagodi, ampak to velja Jugoslavije) šestim otrokom - postajališča preko reke Neretve, saj strogo samo za šoferje, o potrebah domačinom prvič prikazala Božja se železniška in glavna avtobusna in zahtevah potnikov odloča šofer mati Marija. Od takrat je povsem postaja nahajata v muslimanskem nepoznana vasica postala eno delu Mostarja. Midva sva se tokrat odločila za pot preko Splita.V Zagrebu sva prestopila na ICN (intercity nagibni vlak ) za Split. Ta vlak najvišjega razreda hrvaških železnic je približno dve uri in pol prej v Splitu kot navadni brzi vlak. Za 420 km poti porabi pet in pol ur časa. Vsa njegova prednost je v nagibni tehniki, kot pri nas pendolino. Garnitura je zelo po svoji presoji in brez možnosti podobna našim siemensom, torej je p r i tožbe . Zaenkra t sk ra tka kar nekaj slabša od naših ICS. Od neponovljiva vožnja, za kraje, kjer naših nagibnih vlakov se razlikuje smo doma, pa bolj občutek, da tudi po tem, da vleka ni električna, sanjaš, ne pa, da to doživiš na lastni ampak dizelska. Skratka: povsem koži.solidna garnitura, brez nekih V povratku sva iz Splita koristila posebnih udobnosti. Dodatek za nočni vlak. Noč sva preživela v vlak je približno 5 evrov, za to ceno kupeju, saj je spalnik tudi za naše

največjih romarskih središč (čeprav pa dobiš tudi brezplačno kavo. evropske razmere pretirano drag, uradna Cerkev prikazovanj še ni Zanimivo, da to kavo sam skuha in ležalnikov pa vlak nima. Skratka: potrdila) ne samo Evrope, ampak postreže vodja vlaka, saj drugih četudi Medjugorje obiščeš z celotnega sveta. Samo romarski spremljevalcev vlak nima. Iz Splita vlakom, je to dobra odločitev. Sicer turizem je prinesel nesluten razvoj obstaja ugodna povezava z pa se v Medjugorje hodi na celotni regiji. Samo Medjugorje z avtobusom do Medjugorja. Vožnja romanje, ne pa na vrhunski turizem, okolico premore danes več kot čeprav so sobe in gostinske usluge 28.000 tisoč nočitev. Zaradi ugodne na zelo solidnem, tudi cenovno, mediteranske klime je sezona preko nivoju.vsega leta, v veliki večini pa od Še ena zaključna misel, ki govori o Velike noči do konca oktobra. V pomenu in vlogi Medjugorja.Medjugorju vidiš romarje s celega Med strašno državljansko vojno v sveta, veliko jih je iz Amerike pa Bosni in Hercegovini v letih 1991-Azije…Velika večina prihaja v 1995 niti ena vpletena stran ni Medjugorje organizirano z avtobusi (upala) uperila vojaške cevi proti in letali, poleg Medjugorja je Medjugorju. Kraj Marijinega zanimivo obiskati še bližnji Mostar, prikazovanja ni občutil strahot pa tudi Sarajevo, Split ali vojne. Komentar ni potreben.

poteka precejšen del ob Jadranski Dubrovnik. obali in je seveda zanimiva.Zelo malo romarjev pa se odloči za Miran PrnaverMalo dobiš občutek, kot bi način potovanja, kot sva ga izbrala sodeloval v jugoslovanskem filmu midva z ženo. Verjetno ni težko Kdo tam neki poje (Ko to tamo ugibati, da je to bil vlak. Možni sta peva), saj je šofer absolutni in dve prevozni poti: preko Splita in vehemetni vladar ne samo volana, nato še tri ure avtobusa ali pa preko

V MEDJUGORJE SE DA TUDI (SKORAJ) PRITI Z VLAKOMV MEDJUGORJE SE DA TUDI (SKORAJ) PRITI Z VLAKOM

Kraljica miru

Romarska steza

Međugorje

Fotografiral: Miran Prnaver

JUNIJ 2007

27

PREPREČITE POKOJNINSKO VRZEL

�D�a�n�e�s�,� �a�e�s�t� �l�e�t� �p�o� �s�p�r�e�j�e�t�j�u� �n�o�v�e� �p�o�k�o�j�n�i�n�s�k�e� �r�e�f�o�r�m�e�,� �v�e� �i�n�a� �a�e� �v�e�d�n�o� �v�e�r�j�a�m�e�,� �d�a� �b�o� �d�r�~�a�v�a� �t�i�s�t�a�,� �k�i� �b�o� �p�o�s�k�r�b�e�l�a� �z�a� �n�j�i�h�o�v�e� �p�o�k�o�j�n�i�n�e�.� �}�a�l� �t�e�m�u� �n�e� �b�o� �t�a�k�o�.�S� �p�r�o�b�l�e�m�o�m� �h�i�t�r�e�g�a� �s�t�a�r�a�n�j�a� �p�r�e�b�i�v�a�l�s�t�v�a� �i�n� �n�i�z�k�o� �r�o�d�n�o�s�t�j�o� �s�e� �s�r�e� �u�j�e�j�o� �t�u�d�i� �v� �d�r�u�g�i�h� �d�r�~�a�v�a�h�,� �v�e�n�d�a�r� �j�e�,� �g�l�e�d�e� �n�a� �r�a�z�v�i�t�e�j�a�e� �d�r�~�a�v�e� �E�U�,� �p�r�i� �n�a�s� �p�r�i� �a�k�o�v�a�t�i� �a�e� �n�e�k�o�l�i�k�o� �v�e� �j�e� �p�r�i�t�i�s�k�e� �n�a� �p�o�k�o�j�n�i�n�s�k�o� �b�l�a�g�a�j�n�o�,� �p�r�e�d�v�s�e�m� �z�a�r�a�d�i� �e�n�e� �n�a�j�n�i�~�j�i�h� �r�o�d�n�o�s�t�i� �v� �s�v�e�t�u�.� �E�k�o�n�o�m�i�s�t�i� �n�a�m� �o�b�i� �a�j�n�o� �p�o�n�u�j�a�j�o� �d�v�a� �u�k�r�e�p�a�,� �s� �k�a�t�e�r�i�m�a� �s�e� �l�a�h�k�o� �b�l�a�~�i�j�o� �t�i� �p�r�i�t�i�s�k�i�:� �p�o�z�n�e�j�a�e� �u�p�o�k�o�j�e�v�a�n�j�e� �i�n� �z�n�i�~�e�v�a�n�j�e� �p�o�k�o�j�n�i�n�e� �g�l�e�d�e� �n�a� �p�l�a� �o�,� �k�i� �j�o� �j�e� �p�o�s�a�m�e�z�n�i�k� �p�r�e�j�e�m�a�l� �v� � �a�s�u� �s�v�o�j�e� �z�a�p�o�s�l�i�t�v�e�.� �L�e�t�a� �2�0�2�4�,� �k�o� �b�o� �p�o�k�o�j�n�i�n�s�k�a� �r�e�f�o�r�m�a� �d�o�k�o�n� �n�o� �z�a�~�i�v�e�l�a�,� �b�o� �p�o�k�o�j�n�i�n�a� �i�z� �o�b�v�e�z�n�e�g�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �z�n�a�a�a�l�a� �l�e� �a�e� �p�r�i�b�l�i�~�n�o� �5�6�%� �p�l�a� �e�,� �k�i� �s�m�o� �j�o� �p�r�e�j�e�m�a�l�i�.� �Z�a� �z�a�g�o�t�o�v�i�t�e�v� �p�r�i�m�e�r�n�e� �p�o�k�o�j�n�i�n�e� �b�o�m�o� �t�o�r�e�j� �m�o�r�a�l�i� �p�o�s�k�r�b�e�t�i� �s�a�m�i�.

�S�m�o� �h� �e�r�i�n�s�k�o� �p�o�d�j�e�t�j�e� �v� �1�0�0�-�o�d�s�t�o�t�n�i� �l�a�s�t�i� �S�l�o�v�e�n�i�c�e� �~�i�v�l�j�e�n�j�e� �d�.�d�. �,� �p�r�v�e� �s�l�o�v�e�n�s�k�e� �s�p�e�c�i�a�l�i�z�i�r�a�n�e� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�e� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�i�c�e�.�N�a� �s�l�o�v�e�n�s�k�e�m� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�e�m� �t�r�g�u� �t�r�~�i�m�o� �F�O�N�D�P�O�L�I�C�O�,� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�o� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�e�,� �k�i� �j�e� �v�e�z�a�n�o� �n�a� �v�l�a�g�a�n�j�e� �v� �v�z�a�j�e�m�n�e� �s�k�l�a�d�e� �K�D�.� � �S� �F�O�N�D�P�O�L�I�C�O� �h�k�r�a�t�i� �d�o�s�e�~�e�t�e� �d�v�a� �p�o�m�e�m�b�n�a� �c�i�l�j�a�:�

�z� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�i�m� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�e�m� �p�o�s�k�r�b�i�t�e� �z�a� �s�o�c�i�a�l�n�o� �v�a�r�n�o�s�t � �v�a�s� �i�n� �v�a�a�i�h� �n�a�j�b�l�i�~�j�i�h�,� �z� �i�n�v�e�s�t�i�r�a�n�j�e�m� �v� �i�n�v�e�s�t�i�c�i�j�s�k�e� �s�k�l�a�d�e� �K�D�,� �k�i� �g�e�o�g�r�a�f�s�k�o� �p�o�k�r�i�v�a�j�o� �v�e�s� �s�v�e�t�,� �h�k�r�a�t�i� �d�o�n�o�s�n�o�

� � � � �v�a�r� �u�j�e�t�e � �i�n� �p�l�e�m�e�n�i�t�i�t�e� �v�r�e�d�n�o�s�t� �s�v�o�j�e�g�a� �p�r�e�m�o�~�e�n�j�a�.

�Z�a�k�a�j� �b�i� �s�e� �o�d�l�o� �i�l�i� �z�a� �F�O�N�D�P�O�L�I�C�O�?�

�1�. �S�a�m�i� �o�d�l�o� �a�t�e� �o� �v�i�a�i�n�i� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�e� �v�s�o�t�e � �o�z�.� �k�o�l�i�k�a�e�n� �d�e�l�e�~� �s�e� �n�a�m�e�n�i� �z�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�i� �d�e�l� �i�n� � � � � � � � � �k�o�l�i�k�a�e�n� �d�e�l�e�~� �z�a� �n�a�l�o�~�b�e� �v� �i�n�v�e�s�t�i�c�i�j�s�k�e� �s�k�l�a�d�e�.�2�. �S�a�m�i� �i�z�b�i�r�a�t�e� �m�e�d� �r�a�z�l�i� �n�i�m�i � �d�o�m�a� �i�m�i� �i�n� �t�u�j�i�m�i� �i�n�v�e�s�t�i�c�i�j�s�k�i�m�i� �s�k�l�a�d�i �,� �k�i� �p�a�n�o�~�n�o� �i�n� � � � � � � � �g�e�o�g�r�a�f�s�k�o� �p�o�k�r�i�v�a�j�o� �v�e�s� �s�v�e�t�.�3�. �P�r�i�l�a�g�o�d�l�j�i�v�o�s�t� � � � � � �M�e�d� �t�r�a�j�a�n�j�e�m� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �l�a�h�k�o� �F�P� �p�r�i�l�a�g�a�j�a�t�e� �s�v�o�j�i�m� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�i�m� �p�o�t�r�e�b�a�m� �i�n� �c�i�l�j�e�m� � � � � � � �(�s�p�r�e�m�e�m�b�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�e� �v�s�o�t�e� �i�n�/�a�l�i� �v�i�a�i�n�e� �p�r�e�m�i�j�e�,� �s�p�r�e�m�e�m�b�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�e� �d�o�b�e�,� �m�e�n�j�a�v�a� � � � � � � �s�k�l�a�d�o�v�,� �m�e�n�j�a�v�a� �u�p�r�a�v�i� �e�n�c�e�v �,� �i�z�p�l�a� �i�l�o� �p�r�e�d�u�j�m�a� �i�d�r�.�)�.�4�. �D�a�v� �n�a� �u�g�o�d�n�o�s�t� �z�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�c�e� � � � � � �S� �F�O�N�D�P�O�L�I�C�O� �s�i� �z�a�g�o�t�o�v�i�t�e� �d�a�v� �n�o� �u�g�o�d�e�n� �n�a� �i�n� �v�a�r� �e�v�a�n�j�a�.� �D�o�h�o�d�e�k� �i�z� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�e�g�a� � � � � � � �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �p�o� �Z�a�k�o�n�u� �o� �d�o�h�o�d�n�i�n�i� �n�i� �o�b�d�a�v� �e�n�,� � �e� �j�e� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�e� �s�k�l�e�n�j�e�n�o� �z�a� �o�b�d�o�b�j�e� �1�0� �l�e�t� � � � � � � �i�n� �v�e� � �i�n� �s�t�a� �s�k�l�e�n�i�t�e�l�j� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �i�n� �u�p�r�a�v�i� �e�n�e�c� �d�o� �i�z�p�l�a� �i�l�a� �o�b� �i�z�t�e�k�u� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �i�s�t�a� �o�s�e�b�a�.� � � � � � � �T�o� �p�o�m�e�n�i�,� �d�a� �s�o� �d�o�n�o�s�i�,� �k�i� �j�i�h� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�c�i� �d�o�s�e�~�e�j�o� �z� �v�l�a�g�a�n�j�i� �p�r�e�k�o� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�e�g�a� � � � � � � �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a�,� �p�o� �d�e�s�e�t�i�h� �l�e�t�i�h� �n�e�o�b�d�a�v� �e�n�i�.� �5�. �R�a�z�l�i� �n�i� �n�a� �i�n�i� �i�z�p�l�a� �i�l�a� � � � � � �O�b� �i�z�t�e�k�u� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �s�e� �v�r�e�d�n�o�s�t� �p�r�e�m�o�~�e�n�j�a� �a�l�i� �n�j�e�n� �d�e�l� �n�a�m�e�s�t�o� �v� �e�n�k�r�a�t�n�e�m� �z�n�e�s�k�u� �l�a�h�k�o� � � � � � � �i�z�p�l�a� �a� �v� �o�b�l�i�k�i� �r�e�n�t�e�.� �R�e�n�t�a�,� �k�i� �s�e� �i�z�p�l�a� �a� �n�a� �p�o�d�l�a�g�i� �i�z�t�e�k�a� �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�e�g�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a�,� �p�o� � � � � � � �Z�a�k�o�n�u� �o� �d�o�h�o�d�n�i�n�i� �n�i� �o�b�d�a�v� �e�n�a�,� � �e� �p�r�i�d�e� �d�o� �i�z�p�l�a� �i�l�a� �r�e�n�t�e� �p�o� �d�e�s�e�t�i�h� �l�e�t�i�h� �t�r�a�j�a�n�j�a� � � � � � � �~�i�v�l�j�e�n�j�s�k�e�g�a� �z�a�v�a�r�o�v�a�n�j�a� �t�e�r� � �e� �s�t�a� �s�k�l�e�n�i�t�e�l�j� �i�n� �u�p�r�a�v�i� �e�n�e�c� �e�n�a� �i�n� �i�s�t�a� �o�s�e�b�a�.� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �

�Z�d�a�j� �j�e� �p�r�a�v�i� � �a�s�,� �d�a� �r�a�z�m�i�s�l�i�t�e�,� �k�a�k�o� �b�o�s�t�e� �n�e�o�d�v�i�s�n�o� �i�n� �b�r�e�z� �d�e�n�a�r�n�i�h� �s�k�r�b�i� �p�r�e�~�i�v�e�l�i� �l�e�t�a� �p�o� �u�p�o�k�o�j�i�t�v�i�.� �I�z�z�i�v�i� �p�r�i�h�o�d�n�o�s�t�i� �v�a�m� �n�e� �b�o�d�o� �v� �b�r�e�m�e�,� � �e� �b�o�s�t�e� �o� �n�j�i�h� �r�a�z�m�i�a�l�j�a�l�i� �~�e� �d�a�n�e�s�.� �T�u�k�a�j� �s�m�o� �z�a�t�o�,� �d�a� �v�a�m� �p�o�m�a�g�a�m�o� �i�n� �s�v�e�t�u�j�e�m�o� �p�r�i� �o�d�l�o� �i�t�v�i� �o� �n�a�l�o�~�b�a�h� �v� �s�o�c�i�a�l�n�o� �v�a�r�n�o�s�t�.

�P�o�k�l�i� �i�t�e� �i�n� �d�o�g�o�v�o�r�i�l�i� �s�e� �b�o�m�o� �z�a� �s�k�u�p�i�n�s�k�e� �p�r�e�d�s�t�a�v�i�t�v�e� �a�l�i� �i�n�d�i�v�i�d�u�a�l�n�o� �f�i�n�a�n� �n�o� �s�v�e�t�o�v�a�n�j�e�,� �p�r�i�l�a�g�o�j�e�n�o� �v�a�a�i�m� �p�o�t�r�e�b�a�m�.

�L�i�d�i�j�a� �D�a�j� �m�a�n�S�V�E�T� �Z�A�V�A�R�O�V�A�N�J�,�z�a�v�a�r�o�v�a�l�n�o� �z�a�s�t�o�p�n�i�a�k�a� �d�r�u�~�b�a� �d�.�o�.�o�.� � � � � � � � � � � � � � � � � � � � � �e�-�m�a�i�l�:� �G�S�M�:� �0�3�1� �6�2�7� �3�3�5

lidija.dajcman@svetzavarovanj.si

PREPREČITE POKOJNINSKO VRZEL

JUNIJ 2007

26

uživate svoj mir in svojo zasebnost. Novo v ponudbi za dopustovanje članov Marjetica, kot se imenuje apartma, vas bo Sindikata železniškega prometa Slovenije v objemu narave preporodila in domov se je apartma Marjetica v Moravskih boste vračali polni nove energije, prav toplicah pri Murski Soboti. Dvoetažni, gotovo polni nepozabnih trenutkov in dvosobni apartma se nahaja v urejenem sproščenih dni v Moravskih toplicah.počitniškem naselju, v okolju, kot

naročenem za sprostitev ali aktivni dopust. V njem je predvidena namestitev za štiri osebe, za katere so v ceno najema apartmaja (36 Ä na dan za apartma), vštete tudi že štiri dnevne vstopnice za bazene in štiri vstopnice za savne v Termah 300 oz. v hotelu Termal. Le-ta kopalni kompleks je od naselja oddaljen 100 m, ravno prav, da vrvež na kopališču ne moti dopustnikov. Športna igrišča v bližini, veliko urejenih in označenih kolesarskih stez, možnost izposoje koles, sprehajalne poti, tudi igrišče za golf v neposredni bližini. Tudi bližnje domačije, turistom vedno naklonjeni domačini, vse to je enkratna ponudba za vas. Če boste željni miru, se na terasi prepustite energiji, ki vas napaja iz okolja, lahko pa se zaprete v svoje sobane,

MARJETICA V MORAVSKIH TOPLICAH MARJETICA V MORAVSKIH TOPLICAH

Sindikat železniškega prometa Slovenije si v svoji pestri ponudbi ugodnosti za člane prizadeva vedno dopolnjevati repertoar. Sproščen oddih, prijetno dopustovanje, ugoden nakup, ugodne cene, vse to v družinskem proračunu prihrani marsikateri izdatek in v seštevku omogoča lažje razporejanje družinskih prihodkov. Tokrat vas ponovno vabimo tudi v Zdravilišče Laško, kjer samo za člane Sindikata železniškega prometa Slovenije ponujamo naslednje ugodnosti:

- 20% popust pri plačilu z gotovino (bazen, savna, fitnes, kombinacije teh storitev)- 10% popust pri plačilu z gotovino (mesečne in letne vstopnice ter wellnes in zdravstvene storitve ter masaže)- 10% popust pri gotovinskem plačilu za kopališke storitve v kombinaciji kopanje + kosilo ali večerja, kopanje + pizza,

savna + kosilo ali večerja, savna + kopanje + kosilo).

Popust velja samo za člane Sindikata železniškega prometa Slovenije, ki ga uveljavljajo na podlagi članske izkaznice.

Vabljeni v Laško, zdravilišče visoke kvalitete, pestre ponudbe in ugodnih popustov za člane SŽPS!

ZDRAVILIŠČE LAŠKOZDRAVILIŠČE LAŠKO

Nove ugodnosti za člane Sindikata železniškega prometa Slovenije v Termah Olimia d.d. v Podčetrtku.Člani Sindikata železniškega prometa Slovenije imajo naslednje popuste: ? 20% popust na cene za vstopnico za kopanje v wellness centru Termalija in Termalnem parku Aqualuna:

? 20% popust na cene za vstopnico za savno:

Ugodnosti veljajo za imetnike članske izkaznice Sindikata železniškega prometa Slovenije.

NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!

Apartma Marjetica

Spalnica

Dnevni prostor

JUNIJ 2007

27

Podjetje VELOG d.o.o. Ljubljana, nudi vsem zaposlenim Slovenskih železnic d.d. 20 % popust ob gotovinskem nakupu za akumulatorje FULMEN in DYNAMIC.

Akumulatorje najdemo sicer v Sloveniji v trgovskih mrežah Renault, Peugeot, Citroen, Petrol, AMZS ter na več kot 250 prodajnih mestih. Servisna mreža je organizirana po vsej državi, podjetje zagotavlja 24 mesečno garancijo, za akumulatorje Fulmen Prestige, pa celo 36 mescev.

Akumulatorji, so primerni za vgradnjo v vsa osebna vozila, tovorna vozila, traktorje, delovne stroje...... Poleg tega, podjetje VELOG d.o.o. nudi tudi akumulatorje za motorna kolesa, gelske baterije za solarne sisteme, plovila, invalidske vozičke itd.

Vsi našteti proizvodi in še kaj, so delavcem naše družbe odslej dostopni, z 20 % popustom, na naslednji način:

- v prodajalni VELOG d.o.o. Ljubljana, Brnčičeva 29, od 8.00 16.00, razen sobote- v prodajalni VELOG d.o.o. Križevci pri Ljutomeru, Iljaševci 6A, od 8.00 16.00, razen sobote- ali pa z brezplačno dostavo do logističnih centrov Slovenskih železnic: Ljubljana-Moste, Maribor, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, kjer boste lahko naročene akumulatorje prevzeli, v roku 24 ur od naročila, ob plačilu kupnine. Prevoz akumulatorjev vršijo Slovenske železnice d.d.

Celotno ponudbo in cene proizvodov, ki jih nudijo, najdete na njihovi spletni strani, ali pa jih pokličite po telefonu. Če ste v dvomih, kateri akumulator bi bil najbolj ustrezen za vaše vozilo, vam bodo radi svetovali.

Ob nakupu v trgovinah, ali ob prevzemu, se bodo delavci morali izkazati z plačilno listo.Akumulatorje je mogoče naročiti preko spletne strani , na email: , faks: (01)-530-26-57 ali po telefonu: (01)-530-26-50 ali pisno na naslov:VELOG d.o.o. Brnčičeva 29, 1000 Ljubljana.

www.velog.si prodaja@velog.si

20% POPUST za AKUMULATORJE za DELAVCE SLOVENSKIH ŽELEZNIC

SINDIKALNI FEFERONČKI * * *

Drobne, dobre misli Ne da se rožam v temi cveteti.

Samo delovni ljudje so po sebi vedri, miroljubni in Ne da se Nadi dati.dobri. Ne da se Nadi na tleh spati.

Ne da se Nadi upanja jemati po mehki trati. * * * Ne da se Nadi ob ljubimcu žametne odeje čakati.

Ne da se Nadi večno se boriti, nikoli dati.Konec demokracije je takrat, ko so vsi z vsem zadovoljni. Nada je dala.

Nada je upanje dočakala. * * * Nada je rožico svojo zalivala.

Nada je srečo s svečo dočakala.Vsi smo igralci v stranskih vlogah, ne da bi kaj vedeli o drami. Ne da se rožam v temi cveteti.

JUNIJ 2007

SEVNICA 2007SEVNICA 2007

Fotograf: Robert L. Horvat