Slovenscina v srednji soli

ŠOLSKO LETO 2011/2012

ROKUSOVA

V GIMNAZIJI IN SREDNJI ŠOLI

ZDAJ

TUDI KOT

E-GRADIVO

SLOVENŠČINA

DN110188 katalog SLO SS.indd 1 18.5.11 13:15

»Čas teče, zato moraš teči tudi ti,« sem pred kratkim prebrala v nekem avtobiografskem romanu. Zanimiva in nadvse resnična misel. Njena povezava z Rokusovimi učnimi kompleti za slovenščino morda ni jasna na prvi pogled, zato dovolite, da jo razložim. Leta 1999 smo izdali prvi učni komplet Na pragu besedila za slovenščino v prvem letniku gimnazije in srednje šole. Odličen koncept, izjemna avtorska ekipa strokovnjakinj in srednješolskih profesoric, privlačna oblikovna podoba in vse druge lastnosti, ki jih mora imeti dobro učno gradivo. Nato so do leta 2002 izšli še kompleti za višje letnike, skupaj z avdio- in videokasetami, ki so se takrat še redno uporabljale.

Toda čas teče. Spreminjajo se komunikacijske tehnologije … in učni načrti. Tako je leta 2008 luč sveta zagledal prvi del temeljito posodobljene izdaje Na pragu besedila 1. Prenova je upoštevala nov učni načrt, spremembe jezika in komunikacijskih tehnologij ter nove smernice v oblikovanju učnega gradiva. Avdio- in videokasete so zamenjali DVD-ji. V letu 2011 se ta prenova končuje in vsak čas bo na voljo zadnji del učbeniške serije – učni komplet Na pragu besedila 4.

A čas še naprej teče. Na pohodu so interaktivne table, zato smo vzporedno s posodobitvijo naših učnih kompletov začeli pripravljati elektronske učbenike Na pragu besedila – prilagojene uporabi z interaktivno tablo ali pa preprosto z računalnikom in projektorjem. Tako boste lahko od septembra 2011 svoj pouk nadgradili z e-gradivom, ki je že zdaj na voljo na spletnem portalu www.irokus.si.

Po 12 letih ugotavljamo, da nam je uspelo teči vzporedno s časom. S kompleti Na pragu besedila se danes uči dobrih 90 odstotkov slovenskih dijakinj in dijakov, za njimi pa stojite vi, profesorice in profesorji, ki ste presodili, da so naši učni kompleti za vas in zanje najboljši. Za avtorsko ekipo, oblikovalce, ilustratorje in druge sodelavce, ki so v vseh teh letih soustvarjali komplete Na pragu besedila, je to gotovo vir zadovoljstva in največja nagrada. V imenu vseh nas se vam prisrčno zahvaljujem, vas vabim k listanju kataloga in seveda tudi naših učnih kompletov. Lep pozdrav!

Maruša Kmet, glavna direktorica Založbe Rokus Klett

Vaše mnenje šteje!Če bi nam radi povedali svoje mnenje o kompletih Na pragu besedila ali imate vprašanja in predloge, pišite urednici za slovenščino, Dubravki Berc Prah, po e-pošti: [email protected].


Avtorice: dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, mag. Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

ZA DIJAKE ZA PROFESORJE

1. le

tnik

učbenik 120 barvnih strani

delovni zvezek z rešitvami* 152 barvnih strani

priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku** 42 črno-belih strani

DVD z avdio- in videogradivom

elektronski učbenik in delovni zvezek na www.irokus.si***

2. le

tnik






3. le

tnik






4. le

tnik



priročnik za učitelje in rešitve k učbeniku** izide avgusta 2011

DVD z avdio- in videogradivom izide avgusta 2011


* Rešitve so izdane v ločenem zvežčiču – brezplačni prilogi delovnega zvezka. ** Brezplačno na www.srednja.net v formatu pdf. *** Elektronski učbeniki Na pragu besedila 1–3 so že na voljo. Elektronski učbenik za 4. letnik in elektronski delovni zvezki za vse letnike bodo na voljo avgusta 2011.

Kompleti Na pragu besedila 1–4

DODATNO GRADIVO

DVD z avdio- in delovni zvezek

1. le

tnik

učbenik


2. le

tnik

učbenik

priročnik za učitelje DVD z avdio- in videogradivom

delovni zvezek

3. le

tnik

učbenik


4. le

tnik

učbenik

priročnik za učitelje

1

Na pragu besedila 2 PR

IRO

ČNIKMartina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,

Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIKV 2. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL


1

Na pragu besedila 3

PRIR

OČ

NIKMojca Poznanovič in Mojca Bavdek


NOVO!

NOVO!

NOVO!


1

Na pragu besedila 4

PRIR

OČ

NIKMojca Poznanovič in Mojca Bavdek


ZGODOVINA23ZGODOVINA 22

16. stol. je Slovencem prineslo prvo tiskano gradivo v slovenščini. Prve slovenske besede so bile natisnjene v nemški pesmi vojaških najemnikov na letaku l. 1515. Prve tiskane knjige v slovenščini pa so povezane s protestantsko versko reformo; l. 1550 sta v Tübingenu na Nemškem izšli dve, tj. Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja. S tem se je slovenščina pridružila knjižno kultiviranim jezikom.

Prve besede in prvi knjigi so bile natisnjene v stari nemški pisavi, v gotici. Trubar pa je svoji prvi knjigi znova izdal l. 1555, tedaj v svoji priredbi humanistične latinične pisave; to sta kasneje nekoliko spopolnila Trubarjeva sodobnika Sebastijan Krelj in Adam Bohorič – po slednjem jo imenujemo bohoričica (v rabi je ostala do sredine 19. stol.). V bohoričici je izšlo nekaj čez dvajset Trubarjevih del, med temi so najpomembnejša Ta evangeli sv. Matevža, Cerkovna ordninga, Ta celi novi testament in Hišna postila. Tudi drugi protestantski pisci (npr. Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj idr.) so prevajali (in prirejali) verska dela, da bi jih ljudje lahko brali ali poslušali v svojem jeziku in jih tako bolje razumeli.

Slovenščina je bila v 16. stol. že močno narečno razcepljena. Trubar je bil doma z Rašice na Dolenjskem, vendar jo je že v otroštvu zapustil, pozneje pa je – še pred prestopom v protestantizem – po več let deloval kot pridigar v Laškem, Trstu in Ljubljani ter se pri tem seznanil z raznimi narečji pa tudi z nastajajočim nadnarečnim jezikom v starejših prepisih cerkvenih besedil. Zato je za podstavo slovenskega knjižnega jezika vzel dolenjsko obarvani jezik ljubljanskega pridigarskega izročila (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofi je), toliko dvignjenega nad izrazito krajevne narečne posebnosti, da je bil razumljiv na širšem slovenskem območju.

Trubarjev knjižni jezik je utrdil Jurij Dalmatin s prevodom celotnega svetega pisma (Biblija, 1584). Ker je do naslednjega prevoda svetega pisma preteklo čez 200 let in ker je bila Dalmatinova Biblija izvzeta iz protireformacijskega uničevanja protestantskih knjig, je dve stoletji pomagala ohranjati enotnost in ugled knjižne slovenščine.

V 16. stol. sta poleg Trubarjevega Abecednika izšla še dva jezikovna priročnika: slovnica in slovar. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal Adam Bohorič. Izšla je l. 1584 z naslovom Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Napisana je v latinščini, strokovnem razpravljalnem jeziku 16. stol., vsebuje pa slovenske zglede (ob latinskih prevodih). Ponatiskovali so jo še v 18. stol.

L. 1592 je Nemec Hieronim Megiser izdal slovar štirih jezikov (Dictionarium quatuor linguarum); poleg nemškega, latinskega in italijanskega besedja je navedeno tudi slovensko.

V 16. stol. sta se torej začela in utrdila slovenski knjižni jezik in njegova pisava – in sicer v prevodih verskih besedil (katekizem, sveto pismo), v pesmaricah in tudiv strokovnih besedilih (npr. v jezikovnih priročnikih – v abecedniku, slovnici in slovarju).

• Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• Kdo je pisec tega dela?• Kdaj je delo nastalo?• Preberite naslov tega dela.

V katerem jeziku je?Prevedite ga.

• Ali je tudi to delo slovnica?Kaj predstavlja?

• Kateri jeziki so zajeti v tem delu?Kako je imenovan slovenski jezik na naslovnici in kako v knjigi?Kako so jeziki razvrščeni?Ali so razloženi pomeni besed?

Adam Bohorič

Primož Trubar

ZGODOVINA23ZGODOVINA 22

16. stol. je Slovencem prineslo prvo tiskano gradivo v slovenščini. Prve slovenske besede so bile natisnjene v nemški pesmi vojaških najemnikov na letaku l. 1515. Prve tiskane knjige v slovenščini pa so povezane s protestantsko versko reformo; l. 1550 sta v Tübingenu na Nemškem izšli dve, tj. Katekizem in Abecednik Primoža Trubarja. S tem se je slovenščina pridružila knjižno kultiviranim jezikom.

Prve besede in prvi knjigi so bile natisnjene v stari nemški pisavi, v gotici. Trubar pa je svoji prvi knjigi znova izdal l. 1555, tedaj v svoji priredbi humanistične latinične pisave; to sta kasneje nekoliko spopolnila Trubarjeva sodobnika Sebastijan Krelj in Adam Bohorič – po slednjem jo imenujemo bohoričica (v rabi je ostala do sredine 19. stol.). V bohoričici je izšlo nekaj čez dvajset Trubarjevih del, med temi so najpomembnejša Ta evangeli sv. Matevža, Cerkovna ordninga, Ta celi novi testament inHišna postila. Tudi drugi protestantski pisci (npr. Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj idr.) so prevajali (in prirejali) verska dela, da bi jih ljudje lahko brali ali poslušali v svojem jeziku in jih tako bolje razumeli.

Slovenščina je bila v 16. stol. že močno narečno razcepljena. Trubar je bil doma z Rašice na Dolenjskem, vendar jo je že v otroštvu zapustil, pozneje pa je – še pred prestopom v protestantizem – po več let deloval kot pridigar v Laškem, Trstu in Ljubljani ter se pri tem seznanil z raznimi narečji pa tudi z nastajajočim nadnarečnim jezikom v starejših prepisih cerkvenih besedil. Zato je za podstavo slovenskega knjižnega jezika vzel dolenjsko obarvani jezik ljubljanskega pridigarskega izročila (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofi je), toliko dvignjenega nad izrazito (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofi je), toliko dvignjenega nad izrazito (Ljubljana je bila od l. 1461 sedež škofikrajevne narečne posebnosti, da je bil razumljiv na širšem slovenskem območju.

Trubarjev knjižni jezik je utrdil Jurij Dalmatin s prevodom celotnega svetega pisma (Biblija, 1584). Ker je do naslednjega prevoda svetega pisma preteklo čez 200 let in ker je bila Dalmatinova Biblija izvzeta iz protireformacijskega uničevanja protestantskih knjig, je dve stoletji pomagala ohranjati enotnost in ugled knjižne slovenščine.

V 16. stol. sta poleg Trubarjevega Abecednika izšla še dva jezikovna priročnika: slovnica in slovar. Prvo slovnico slovenskega jezika je napisal Adam Bohorič. Izšla je l. 1584 z naslovom Arcticae horulae succisivae (Zimske urice proste). Napisana je v latinščini, strokovnem razpravljalnem jeziku 16. stol., vsebuje pa slovenske zglede (ob latinskih prevodih). Ponatiskovali so jo še v 18. stol.

L. 1592 je Nemec Hieronim Megiser izdal slovar štirih jezikov (Dictionarium quatuor linguarum); poleg nemškega, latinskega in italijanskega besedja je navedeno tudi slovensko.

V 16. stol. sta se torej začela in utrdila slovenski knjižni jezik in njegova pisava – in sicer v prevodih verskih besedil (katekizem, sveto pismo), v pesmaricah in tudiv strokovnih besedilih (npr. v jezikovnih priročnikih – v abecedniku, slovnici in slovarju).

• Oglejte si naslovnico in odlomek iz naslednjega dela. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)strani www.srednja.net.)

• Kdo je pisec tega dela?• Kdaj je delo nastalo?• Preberite naslov tega dela.

V katerem jeziku je?Prevedite ga.

• Ali je tudi to delo slovnica?Kaj predstavlja?

• Kateri jeziki so zajeti v tem delu?Kako je imenovan slovenski jezik na naslovnici in kako v knjigi?Kako so jeziki razvrščeni?Ali so razloženi pomeni besed?

Adam Bohorič

Primož Trubar

NOVO!


DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIKV 1. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila 1

PRIR

OČN

IK

Na

prag

u be

sedi

la

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99E-pošta: [email protected]

15,80 EUR

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

ISBN 978-961-209-765-3

9 7 8 9 6 1 2 0 9 7 6 5 3

1

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

NPB 1 DZ 2011 Naslovnica.indd 1 17.5.11 13:35


4

SKLADNJA 28

16. V besedilu odpravite ponavljanje podčrtanih besed in napišite novo besedilo.

Američan Robert Spinosa želi iztožiti odškodnino v vrednosti milijon dolarjev in

pol za duševno trpljenje, ker je mačka napadla njegovega psa. Ko je s psom stopil

v mestno knjižnico, je nič hudega slutečega psa napadla mačka in psa pošteno

opraskala. Očitno pa jo je pes odnesel še dobro v primerjavi z gospodarjem – ta

dogodka ne more pozabiti, tlači ga mora, trpi zaradi strahu, napadov panike in

pomanjkanja teka. Tudi pes ni več tako lep, saj se bodo psu praske menda poznale

za vedno. Mački – knjižnici je mačko podarila neka brezdomka – ni bilo nič. Mačka

še kar naprej lenari po knjižnih policah. Če bo Spinosa dobil tožbo, bodo morali

mački tudi pobrusiti kremplje.

17. Vstavite oziralni zaimek.

Iščemo brezvestnega voznika,

je pobegnil s kraja nesreče.

Radi bi spoznali moškega,

nam je pripovedovala babica.

Je tukaj ženska,

otroci hodijo v našo šolo?

Po dolgem iskanju smo našli hišo,

si še v sanjah nismo mogli predstavljati.

Imamo sadja,

si ga poželite.

Gostje,

avtomobile je odpeljal pajek, so odšli na policijo.

Pes,

lastnik sem, je prestrašil otroke na igrišču.

Poštar,

hlače je raztrgal naš Floki, je dal odpoved.

To so smuči,

je naš alpinist smučal z Mont Everesta.

18. Ali so vsi oziralni zaimki uporabljeni prav? Odpravite napake.

Skuhal je kavo, ki jo je kupil v Braziliji.

Skuhal je kavo, ki je prijetno zadišala.

Šla sta v sobo, kjer je ležala bolna babica.

Šla sta tja, kjer sta se spoznala pred davnimi leti.

Voznik je na ravnem delu ceste izgubil oblast nad vozilom, ki se je začelo prevračati.

Voznik je na ravnem delu ceste izgubil oblast nad vozilom, ki je bilo prejšnji dan

pregledano v mehanični delavnici.

Iz vozila je padel voznik, ki pa se na srečo ni težje poškodoval.

Iz vozila je padel voznik, ki ni bil pripet.

Nagrado so podelili igralcu, ki se je zahvalil z ganljivim govorom.

Nagrado so podelili igralcu, ki je odlično odigral vlogo Hamleta.

Pojasnite svoje popravke.

SKLADNJA

29

19. Zveze povedi združite tako, da podčrtano besedo zamenjate z oziralnim ali

kazalnim zaimkom.

Učenci so najprej dobili učni list. Na učnem listu so dopolnili miselni vzorec.

Učenci so najprej dobili učni list. Na učnem listu je bil narisan miselni vzorec.

Z ladjo so pripluli do otoka. Na otoku so jih čakali starši.

Z ladjo so pripluli do otoka. Na otoku so preživeli počitnice.

Šla sta v Benetke. V Benetkah sta se tudi poročila.

Nazadnje smo prišli po informacije na Univerzo v Ljubljani. Na Univerzi v Ljubljani so

nas odslovili s pojasnilom, da za novinarje danes ne dajejo izjav.

20. Ustrezno pretvorite odvisni stavek – vstavite, kar manjka. Za zgled je rešen

prvi primer.

Ledolomilka je ladja, ki je narejena za rezanje gazi v debelo skorjo ledu.

Ledolomilka je ladja, narejena za rezanje gazi v debelo skorjo ledu.

Ledolomilka je ladja za rezanje gazi v debelo skorjo ledu.

Lovci so ustrelili medveda, ki je bil težak 230 kg.

Lovci so ustrelili medveda,

Lovci so ustrelili

medveda.

Kupila sem torbico, ki je bila narejena iz platna.

Kupila sem torbico,

Kupila sem torbico

Kupila sem

torbico.

Mesto, ki so ga imenovali Petra, je imelo rdeče zidove.

Mesto,

, je imelo rdeče zidove.

Mesto

je imelo rdeče zidove.

21. Podčrtane dele povedi pretvorite v odvisnike.

Kupila sem knjigo o zdravilnih zeliščih.

Kupila sem knjigo,

Obuj si volnene nogavice.

Obuj si nogavice,

Ali imate 200-litrski lonec?

Ali imate lonec,

Prodam 120 m2 veliko hišo.

Prodam hišo,

Didaktične prednosti kompletov Na pragu besedilaPosodobljena učbeniška serija Na pragu besedila je zasnovana v skladu z najsodob-nejšimi spoznanji jezikovne didaktike in je vsebinsko osvežena glede na njeno prejšnjo izdajo. Odlikujejo jo problemski pristop, dialoškost, konstruktivistična metoda, aktualna besedila in bogastvo ponazarjalnega gradiva.

Kompleti Na pragu besedila so odslej na voljo tudi kot elektronski učbeniki in delovni zvezki na spletu.

PROBLEMSKI PRISTOP Učni kompleti dijakinje in dijake spodbujajo k razmišljanju o lastnih sporazumevalnih izkušnjah in potrebah. Spodbujajo jih k izražanju občutij in k vrednotenju lastne sporazumevalne zmožnosti in besedil ter k opazovanju, razčlenjevanju in vrednotenju sporazumevanja in besedil drugih ljudi. DIALOŠKOST Gradivo podpira komunikacijski model pouka, saj dijakinje in dijake spodbuja k razmišljanju o tem, kaj že vedo in o čem bi radi vedeli več. Omogoča jim, da se v vodenem pogovoru z učiteljem zavedo sporazumevalnega (in jezikovnega) problema ter uzavestijo strategije za njegovo reševanje.

KONSTRUKTIVISTIČNA METODA Učni kompleti so zasnovani na sodobnem didaktičnem izhodišču, da znanja ni mogoče kar prenesti z ene osebe na drugo (npr. z učitelja na dijaka) in da se ljudje najbolje učimo, kadar sami v aktivnem procesu izgrajujemo lastno znanje. Zato učni kompleti Na pragu besedila dijakinje in dijake spodbujajo k premišljevanju o problemih, h konstruiranju novih spoznanj na podlagi izkušenj, k raziskovanju danosti, odkrivanju in predstavljanju rešitev, preizkušanju idej in sodelovanju z drugimi. NOVA, AKTUALNA IZHODIŠČNA BESEDILA Učni kompleti pri obravnavi sporazumevalnih in jezikovnih tem izhajajo iz neumetnostnih besedil, govorjenih in zapisanih. Besedila so skrbno izbrana, dotikajo so mladostnikovega sveta in so kakovostno informativna. Povečan je tudi delež e-besedil (SMS, e-pošta, spletne strani …). BOGASTVO PONAZARJALNEGA GRADIVA Gradivo je slikovno pestro opremljeno. Vključuje zemljevide, slike, fotografije in duhovite ilustracije. Metajezikovna vedenja so vizualno ponazorjena z miselnimi vzorci, ki jih dijaki sami dopolnjujejo.

SKLADNJA 28











kazalnim zaimkom.






BESEDA 50

Pridevniška beseda • Preberite naslednje besedilo.

• Preberite naslednji odlomek.

Skozi Postojnsko jamo se je v 175 letih organiziranega turizma sprehodilo več kot 26 milijonov radovednežev od vsepovsod. Stari podpisi v vhodnih rovih pa dokazujejo, da so bili prvi obiskovalci v njej že v 13. stoletju. Obiskovalce znova in znova preseneča prostranost dvajset kilometrov dolgega spleta suhih in vodnih rovov; ob pogledu na človeško ribico (Proteus anguinus) pa se sprašujejo, kako je mogoče, da se je v tem nedotaknjenem kapniškem kraljestvu ohranilo življenje. Jama je lahko dostopna, tako da za ogled ni potrebna

posebna oprema. Stalna temperatura v jami je 8 ºC. Vanjo vozi podzemni vlak, njeno notranjost pa razkazujejo izkušeni jamski vodniki. Ogled traja uro in pol.

• O kateri jami govori odlomek?• Koliko ljudi je doslej obiskalo to jamo?• Iz katerega stoletja so prvi podpisi v njenih vhodnih rovih?• Kakšni so rovi v jami?• Kakšni so jamski vodniki?• Kaj ste poimenovali v odgovorih: prvine predmetnosti ali kaj drugega?

Odgovor utemeljite.• Preberite naslednjo poved.V jamo vozi podzemni vlak, njeno notranjost pa že 175 let razkazujejo izkušeni

vodniki.

• Vprašajte se po podčrtanih besedah.• Katera podčrtana beseda poimenuje lastnost prvine predmetnosti?

• Katera poimenuje njeno vrsto, svojino, količino?• V katero besedno vrsto spadajo podčrtane besede?Besede, ki ne poimenujejo prvin predmetnosti, temveč njihovo lastnost, vrsto,

svojino ali količino, so pridevniške besede. • Primerjajte naslednji povedi.

Skozi jamo so se v letih turizma sprehodili radovedneži od vsepovsod. --

Skozi Postojnsko jamo se je v 175 letih organiziranega turizma sprehodilo več kot

26 milijonov radovednežev od vsepovsod. • Katera poved je nazornejša, natančnejša, razumljivejša: tista s pridevniškimi

besedami ali brez njih?Pridevniške besede pridevamo k samostalniškim besedam in te tako pomensko

dopolnjujemo.

BesedaKaj je besedaPomen besedFrazemiPomenska razmerja med besedamiSlogovna vrednost besedIzvor besed

Tvorjenost besedOblikovna stran besedBesedne vrste

Samostalniška besedaPridevniška beseda

BESEDA51Oblikovne lastnosti pridevniških besed• Oglejte si, kako so v SSKJ navedene naslednje besede.podpis -a m jama -e ž podzemlje -a s

skrivnosten -tna -o človeški -a -o njen -a -o en -a -o• Ali imajo navedene končnice v vseh primerih enako vlogo?

Odgovor utemeljite.• Kaj pomeni oznaka m, ž, s?• Zakaj je ni pri vseh besedah?• Katere besede imajo oblike za vse tri spole? • Katere pa imajo obliko le za en spol?• Primerjajte besedne zveze skrivnosten svet, skrivnostna jama, skrivnostno podzemlje.

Ali ima pridevniška beseda v teh besednih zvezah enako ali različno obliko?

Kaj z njo izraža?Od česa je odvisna spolska oblika pridevniške besede? Odgovor utemeljite.Ali je tako tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini …?

• Pridevniško besedo star uporabite ob samostalniku podpis v ednini, dvojini in

množini.Kaj ste opazili?

• V naslednjih povedih primerjajte obliko podčrtane pridevniške besede.Postojnska jama je lahko dostopna.V nedrih svetovno znane Postojnske jame se skriva najlepši zaklad.

Postojnsko jamo je obiskalo že več kot 26 milijonov radovednežev od vsepovsod.

Stalna temperatura v Postojnski jami je 8 ºC.• Kaj ste opazili?• Od česa je odvisna številska in sklonska oblika pridevniške besede?

• Ali je tako tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini, nemščini …?Prepoznali smo naslednje osnovne oblikovne značilnosti pridevniških besed:

1. Pridevniške besede nimajo lastnega (stalnega) spola – to pomeni, da se v spolu

ujemajo s samostalniškimi besedami, ki jih pomensko dopolnjujejo. Spol izražajo

s končnicami -ø/-i (npr. star, človeški), -a (npr. stara, človeška) in -o/-e (npr. staro, tuje). 2. Pridevniške besede tudi nimajo lastnega števila – to pomeni, da se tudi glede

tega prilagajajo samostalniškim besedam; število izražajo s končnicami (npr. za

pridevniško besedo ženskega spola: star-a, -i, -e). 3. Tako kot samostalniške besede se tudi pridevniške besede pregibajo – se

sklanjajo. Večina pridevniških besed se v istem spolu in istem številu sklanja z istimi

glasovnimi končnicami – tipična pridevniška sklanjatev je zato taka:

PO

POSODOBLJENEM

UČNEM NAČRTU


5

SKLADNJA 28








za vedno. Mački – knjižnici je mačko podarila neka brezdomka – ni bilo nič. Mačka

še kar naprej lenari po knjižnih policah. Če bo Spinosa dobil tožbo, bodo morali

mački tudi pobrusiti kremplje.

17. Vstavite oziralni zaimek.

Iščemo brezvestnega voznika,

je pobegnil s kraja nesreče.

Radi bi spoznali moškega,

nam je pripovedovala babica.

Je tukaj ženska,

otroci hodijo v našo šolo?

Po dolgem iskanju smo našli hišo,

si še v sanjah nismo mogli predstavljati.

Imamo sadja,

si ga poželite.

Gostje,

avtomobile je odpeljal pajek, so odšli na policijo.

Pes,

lastnik sem, je prestrašil otroke na igrišču.

Poštar,

hlače je raztrgal naš Floki, je dal odpoved.

To so smuči,

je naš alpinist smučal z Mont Everesta.

18. Ali so vsi oziralni zaimki uporabljeni prav? Odpravite napake.

Skuhal je kavo, ki jo je kupil v Braziliji.

Skuhal je kavo, ki je prijetno zadišala.

Šla sta v sobo, kjer je ležala bolna babica.

Šla sta tja, kjer sta se spoznala pred davnimi leti.

Voznik je na ravnem delu ceste izgubil oblast nad vozilom, ki se je začelo prevračati.

Voznik je na ravnem delu ceste izgubil oblast nad vozilom, ki je bilo prejšnji dan

pregledano v mehanični delavnici.

Iz vozila je padel voznik, ki pa se na srečo ni težje poškodoval.

Iz vozila je padel voznik, ki ni bil pripet.

Nagrado so podelili igralcu, ki se je zahvalil z ganljivim govorom.

Nagrado so podelili igralcu, ki je odlično odigral vlogo Hamleta.

Pojasnite svoje popravke.

SKLADNJA

29


kazalnim zaimkom.









prvi primer.




Lovci so ustrelili medveda, ki je bil težak 230 kg.

Lovci so ustrelili medveda,

Lovci so ustrelili

medveda.

Kupila sem torbico, ki je bila narejena iz platna.

Kupila sem torbico,

Kupila sem torbico

Kupila sem

torbico.

Mesto, ki so ga imenovali Petra, je imelo rdeče zidove.

Mesto,

, je imelo rdeče zidove.

Mesto

je imelo rdeče zidove.

21. Podčrtane dele povedi pretvorite v odvisnike.

Kupila sem knjigo o zdravilnih zeliščih.

Kupila sem knjigo,

Obuj si volnene nogavice.

Obuj si nogavice,

Ali imate 200-litrski lonec?

Ali imate lonec,

Prodam 120 m2 veliko hišo.

Prodam hišo,







BESEDA 50

Pridevniška beseda • Preberite naslednje besedilo.

• Preberite naslednji odlomek.

Skozi Postojnsko jamo se je v 175 letih organiziranega turizma sprehodilo več kot 26 milijonov radovednežev od vsepovsod. Stari podpisi v vhodnih rovih pa dokazujejo, da so bili prvi obiskovalci v njej že v 13. stoletju. Obiskovalce znova in znova preseneča prostranost dvajset kilometrov dolgega spleta suhih in vodnih rovov; ob pogledu na človeško ribico (Proteus anguinus) pa se sprašujejo, kako je mogoče, da se je v tem nedotaknjenem kapniškem kraljestvu ohranilo življenje. Jama je lahko dostopna, tako da za ogled ni potrebna

posebna oprema. Stalna temperatura v jami je 8 ºC. Vanjo vozi podzemni vlak, njeno notranjost pa razkazujejo izkušeni jamski vodniki. Ogled traja uro in pol.

• O kateri jami govori odlomek?• Koliko ljudi je doslej obiskalo to jamo?• Iz katerega stoletja so prvi podpisi v njenih vhodnih rovih?• Kakšni so rovi v jami?• Kakšni so jamski vodniki?• Kaj ste poimenovali v odgovorih: prvine predmetnosti ali kaj drugega?

Odgovor utemeljite.• Preberite naslednjo poved.V jamo vozi podzemni vlak, njeno notranjost pa že 175 let razkazujejo izkušeni

vodniki.

• Vprašajte se po podčrtanih besedah.• Katera podčrtana beseda poimenuje lastnost prvine predmetnosti?

• Katera poimenuje njeno vrsto, svojino, količino?• V katero besedno vrsto spadajo podčrtane besede?Besede, ki ne poimenujejo prvin predmetnosti, temveč njihovo lastnost, vrsto,

svojino ali količino, so pridevniške besede. • Primerjajte naslednji povedi.

Skozi jamo so se v letih turizma sprehodili radovedneži od vsepovsod. --

Skozi Postojnsko jamo se je v 175 letih organiziranega turizma sprehodilo več kot

26 milijonov radovednežev od vsepovsod. • Katera poved je nazornejša, natančnejša, razumljivejša: tista s pridevniškimi

besedami ali brez njih?Pridevniške besede pridevamo k samostalniškim besedam in te tako pomensko

dopolnjujemo.

BesedaKaj je besedaPomen besedFrazemiPomenska razmerja med besedamiSlogovna vrednost besedIzvor besed

Tvorjenost besedOblikovna stran besedBesedne vrste

Samostalniška besedaPridevniška beseda

BESEDA51Oblikovne lastnosti pridevniških besed• Oglejte si, kako so v SSKJ navedene naslednje besede.podpis -a m jama -e ž podzemlje -a s

skrivnosten -tna -o človeški -a -o njen -a -o en -a -o• Ali imajo navedene končnice v vseh primerih enako vlogo?

Odgovor utemeljite.• Kaj pomeni oznaka m, ž, s?• Zakaj je ni pri vseh besedah?• Katere besede imajo oblike za vse tri spole? • Katere pa imajo obliko le za en spol?• Primerjajte besedne zveze skrivnosten svet, skrivnostna jama, skrivnostno podzemlje.

Ali ima pridevniška beseda v teh besednih zvezah enako ali različno obliko?

Kaj z njo izraža?Od česa je odvisna spolska oblika pridevniške besede? Odgovor utemeljite.Ali je tako tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini, nemščini, italijanščini, hrvaščini …?

• Pridevniško besedo star uporabite ob samostalniku podpis v ednini, dvojini in

množini.Kaj ste opazili?

• V naslednjih povedih primerjajte obliko podčrtane pridevniške besede.Postojnska jama je lahko dostopna.V nedrih svetovno znane Postojnske jame se skriva najlepši zaklad.

Postojnsko jamo je obiskalo že več kot 26 milijonov radovednežev od vsepovsod.

Stalna temperatura v Postojnski jami je 8 ºC.• Kaj ste opazili?• Od česa je odvisna številska in sklonska oblika pridevniške besede?

• Ali je tako tudi v drugih jezikih, npr. v angleščini, nemščini …?Prepoznali smo naslednje osnovne oblikovne značilnosti pridevniških besed:

1. Pridevniške besede nimajo lastnega (stalnega) spola – to pomeni, da se v spolu


s končnicami -ø/-i (npr. star, človeški), -a (npr. stara, človeška) in -o/-e (npr. staro, tuje). 2. Pridevniške besede tudi nimajo lastnega števila – to pomeni, da se tudi glede



sklanjajo. Večina pridevniških besed se v istem spolu in istem številu sklanja z istimi














Prepoznali smo naslednje osnovne oblikovne značilnosti pridevniških besed:

Pridevniške besede nimajo lastnega (stalnega) spola – to pomeni, da se v spolu


-ø/-i (npr. star, človeški), -a (npr. stara, človeška) in -o/-e (npr. staro, tuje). Pridevniške besede tudi nimajo lastnega števila – to pomeni, da se tudi glede



. Večina pridevniških besed se v istem spolu in istem številu sklanja z istimi


IZ STROKOVNIH RECENZIJ

Gradivo temelji na preverjenih spoznanjih sodobnega slovenskega jezikoslovja in didaktike slovenskega jezika.

Sporazumevalno in jezikovno zmožnost dijakov razvija na jasen, sistematičen in razlagalno razgiban način, z živimi

ponazarjalnimi primeri in duhovitim slikovnim gradivom.

prof. dr. Janez Dular, nekdanji vodja Sektorja za slovenski jezik, Ministrstvo za kulturo

Gradivo je živo, zanimivo in aktualno. Ponuja tudi namige za samostojno delo in raziskovanje, npr. elektronske naslove

in naslove spletnih strani, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije.

dr. Jure Šink, profesor slovenščine in ravnatelj, Gimnazija ESIC, Kranj

Največja prednost učbenika je, da dijakom s posameznimi

nalogami omogoča tudi razvoj medkulturnih zmožnosti, sodelovalnih, etičnih in estetskih veščin, veščin

reševanja problemov itd.

Renata Čampelj Jurečič, profesorica slovenščine, Gimnazija Novo mesto

ZDAJ

TUDI KOT

E-GRADIVO

Elektronsko gradivo na www.irokus.si je namenjeno delu v razredu ob uporabi interaktivne table ali računalnika s projektorjem. Vizualno je enako klasičnemu tiskanemu gradivu, ima pa veliko prednost – orodjarno s številnimi praktičnimi orodji. Z njimi lahko pišete po straneh, dodajate opombe, povečujete ali senčite dele strani, pripenjate svoje datoteke, dodajate spletne povezave in še veliko več.

Ü Podrobnejši opis elektronskega gradiva najdete na strani 10.

ELEKTRONSKI UČBENIKI IN DELOVNI ZVEZKI


6

3. letnik2. letnik

Učbenik

Učbenik je osnovna enota učnega kompleta v katerem koli letniku. Zasnovan je v skladu s sodobnimi spoznanji didaktike jezika, tj. procesno in dialoško, in z veliko posluha za dijaka.

To je razvidno predvsem iz skrbno načrtovane in dosledno upoštevane strukture obravnave posameznega poglavja:

• začetna/uvodna »modra vprašanja« dijake pripravijo na obravnavo jezikovnega problema,

• izhodiščno besedilo omogoči opazovanje jezikovnega problema,

• »modra vprašanja« v nadaljevanju omogočijo voden pogovor o opazovanem jezikovnem problemu in pri dijakih spodbujajo številne miselne procese, od iskanja posameznih podatkov, primerjanja, argumentiranja, samostojnega razmišljanja in raziskovanja do povzemanja, logičnega sklepanja in vrednotenja,

• krajše razlagalno (metajezikovno) besedilo na barvni podlagi učinkuje kot povzetek ugotovljenega.

Zaradi težnje k postopnosti, sistematičnosti in preglednosti je obravnava besedilnih vrst osamosvojena v posebnem poglavju, enako je z obravnavo pravorečnih in pravopisnih vprašanj. Skrb za razvoj posameznih sporazumevalnih dejavnosti je uravnotežena. Pomembno poudarjeno je uzaveščanje postopka tvorbe besedila – s fazami sporočanja se dijaki tako srečujejo ob različnih besedilnih vrstah v vseh štirih letnikih.

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIKV 4. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila 4

UČB

ENIK

18,50 EUR

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega

zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.


4

UČB

ENIK

Na

prag

u be

sedi

la

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRAADDIIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

IZDAJA

2.

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,Mojca Poznanovič in Mojca BavdekMojca Poznanovič in Mojca Bavdek

NPB 4 UC 2011 naslovnica.indd 1

16.3.11 10:31

JEZIK 16

Na pomembnih prometnih križiščih in po turističnih središčih, ki jih obiskuje dosti tujcev, je potrebna in dopustna tudi raba tujih jezikov, vendar samo podrejeno, tj. na drugem mestu (poleg slovenščine).

3. Slovenščina je eden od uradnih jezikov Evropske unije.

Od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, je eden od uradnih jezikov Evropske unije postala tudi slovenščina.

To pomeni, da slovenski predstavniki na zasedanjih Evropskega parlamenta in nekaterih drugih organov govorijo slovensko, njihovi nastopi pa so prevajani v vse druge uradne jezike oz. so nastopi drugih evropskih poslancev prevajani v slovenščino. Obstajata tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal www.europa.eu v vseh uradnih jezikih EU. Slovenski državljani lahko pišejo vsem organom in ustanovam EU v slovenščini ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini.

Dvojeznična območja v

Republiki Sloveniji

JezikBesedni jezikSlovenski jezik

Materni, drugi in tuji jezikDržavni in uradni jezik v RSUradni jezik v EU

NPB 1 UC 2008 notranjost.indd 16 3/4/09 2:35:50 PM

JEZIK17

Socialne zvrsti slovenskega jezika • Izberite, v katerih okoliščinah se uporablja knjižni jezik:

a) Napovedovalec/-ka bere poročila po radiu. b) Dijak/-inja pri pouku odgovarja na učiteljeva vprašanja. c) Prodajalec/-ka se pogovarja s kupcem. č) Dijak/-inja piše domačo nalogo. d) Ravnatelj/-ica pozdravlja starše na roditeljskem sestanku. e) Igralec/-ka nastopa na gledališkem odru. f ) Tajnik/-ica bere obvestila po šolskem zvočniku. g) Dijak/-inja se doma pogovarja s starši in sestro/bratom. h) Predsednik/-ica države nagovarja državljane in državljanke po televiziji.

Pojasnite rabo knjižnega jezika v izbranih okoliščinah. • Kdaj uporabljate knjižni jezik?• Ali govorite doma knjižno? Zakaj (ne)?• Ali obvladate katero narečje?

Če da, povejte, katerega obvladate in v katerih okoliščinah ga uporabljate.Če ne, povejte, zakaj ga ne obvladate.

• Katero zvrst uporabljate v pogovorih z vrstniki?V kateri zvrsti si z njimi dopisujete?Kdaj še uporabljate to zvrst?V katerih okoliščinah pa raba te zvrsti ni ustrezna?Navedite slengovske besede, ki jih uporabljate.S kom govorite v slengu?

Ko govorimo o slovenskem jeziku, mislimo predvsem na sodobni slovenski jezik, kakršen je zapisan v knjigah, torej na tisti jezik, ki združuje vse Slovence. Vendar sodobni slovenski jezik ni samo jezik knjig, temveč je tudi jezik, s katerim se sporazumevamo doma, v šoli, v službi, v mestih, na podeželju ... Slovenski jezik ima torej več različic oz. zvrsti.

Prebivalci Slovenije sicer živimo v isti državi (tj. na istem zemljepisnem ozemlju in v isti družbeni ureditvi), vendar v raznih pokrajinskih enotah (npr. na Krasu, v Zasavju, v Beli krajini, na Goričkem) in v raznih interesnih združbah (npr. starostnih, poklicnih, skrivnih); zato pri sporazumevanju uporabljamo razne različice slovenskega jezika. Prostorsko oz. interesno pogojene različice jezika imenujemo socialne zvrsti.

Socialnih zvrsti je veliko – le da so nekatere razširjene po vsem slovenskem prostoru oz. v celotni slovenski družbi, druge pa so omejene na en sam del Slovenije oz. na eno samo skupino ljudi. Zato lahko množico socialnih zvrsti razdelimo v dve skupini: prva je vsenarodna oz. knjižna, druga pa nevsenarodna oz. neknjižna.

JezikBesedni jezikSlovenski jezikSocialne zvrsti slovenskega jezika

2. letnik

BESEDILO 100

♦ Reportaža (iz fr. reportage, report) je pripovedovalno besedilo, ki je namenjeno širši javnosti, zato spada med publicistična besedila.

♦ V reportaži sporočevalec pripoveduje o aktualnem dogodku, vendar se nanj ne odziva tako hitro kot npr. v novici ali poročilu. Dogodek, ki ga predstavlja, je resničen, kraj, čas in osebe pa so prepoznavni.

♦ Reportaža sestoji iz uvoda (v njem je lahko nakazan problem), zapleta (z navajanjem pogovorov, podatkov …) in razpleta (z nakazano rešitvijo).

♦ Reportaža popelje prejemnika besedila na kraj dogodka. Besedilo je izrazito osebno obarvano; to se kaže npr. v izbiri besed, v rabi t. i. dramatičnega sedanjika, v subjektivnem prikazovanju ozračja, v kombiniranju zvoka in slike. Sporočevalec navadno sam ne komentira predstavljenega dogodka, temveč to prepusti drugim. Podatke in dejstva predstavi tako, da govorijo sami zase.

♦ Reportaža se med vsemi novinarskimi vrstami najbolj približuje leposlovju, in sicer ne samo zaradi značilne zgradbe, temveč tudi zaradi jezika. Besede so rabljene tudi v prenesenem pomenu; malo je klišejskih besednih zvez, značilnih za druga publicistična besedila, saj tvorec želi biti čim izvirnejši.

♦ Poznamo več vrst reportaž: dogodkovne, potopisne, portretne, dokumentarne itd.

♦ Glede na prenosnik so reportaže zapisane (v časopisih, revijah, na spletu) ali govorjene (po radiu, televiziji). Zapisane reportaže imajo izrazito naslovje (nadnaslov, naslov, podnaslov, mednaslove, zgoščeni povzetek/sinopsis v uvodnem odstavku); besedilu so večkrat dodane tudi fotografi je. Pri radijski reportaži ima poleg novinarja pomembno vlogo tonski snemalec, pri televizijski pa snemalec slike.

Življenjepis • V 1. letniku ste spoznali predstavitev, opis in oznako osebe ter pripoved o njenem

življenju. V katero od naštetih besedilnih vrst spada življenjepis?

Zakaj?• Ali je življenjepis

– prikazovalno ali pozivno besedilo, – opisovalno ali pripovedovalno besedilo,– subjektivno ali objektivno besedilo?Pojasnite vse te odgovore.

• Kdaj in kje ste nazadnje prebrali življenjepis osebe? Je bila to za vas znana ali neznana oseba? Kaj vse ste izvedeli o njej?

• V časopisih in revijah poiščite nekaj življenjepisov. Pokažite jih sošolcem in vsi si za vsakega napišite, ob kateri priložnosti in s katerim namenom je nastal.Svoje odgovore primerjajte z odgovori sošolcev ter se pogovorite o njih.

BesediloDvogovorna besedilaEnogovorna besedila

ReferatPripovedovalna besedila

Publicistično poročiloReportažaŽivljenjepis

BESEDILO101

• Ali ste že kdaj napisali svoj življenjepis?Če ste ga, povejte,– kdaj, komu in čemu ste ga napisali,– kaj ste v njem napisali,– ali ste v njem izrazili tudi svoje mnenje o sebi in drugih ter svoje občutke.

• Z učiteljem in sošolci se pogovorite o tem, kaj napišemo v svojem življenjepisu.

• Preberite besedili.

11

Avgust Berthold: Breze, okoli 1906

Avgust Berthold: Motiv iz Benetk, okoli 1907

Avgust Berthold: Avtoportret z ženo Heleno, okoli1905

Prirejeno po: www.rtvslo.si.

Breze, morje in neskončno

Zgodba fotografa Avgusta Bertholda z začetka 20. stoletja

Avgust Berthold je bil osrednja osebnost fotografi je na Slovenskem do 1. svetovne vojne in naš prvi v Evropi uveljavljeni umetniški fotograf.

Na prehodu iz 19. stol. v 20. je bil med slikarji in fotografi poseben odnos: fotografi so se trudili narediti fotografi je čim bolj podobne slikam, slikarji pa so fotografi jo uporabljali kot predlogo za svoje slike. Berthold je sledil takratni evropski in ameriški impresionistično usmerjeni fotografi ji, tj. t. i. piktorialistični fotografi ji („pictorial” pomeni slikovit, slikoven) oz. fotoimpresionizmu.

Avgust Berthold se je osredinil na fotografi ranje pokrajine, fi gur v njej in drevesnih tihožitij; nadvse ljubi so mu bili brezovi logi, gozdovi, močvirja, drevesa ob vodi, jadrnice, marine in neskončna širjava morja. Svoje fotografi je je nato v temnici dodatno obdelal; uporabljal je poseben papir, posebne kemične postopke in tehnike plemenitega tiska. Zato so njegove fotografi je mehko zrnate, pikčaste, polne razpršenih, migetajočih in zamegljenih obrisov ter dajejo vtis trenutne, bežne zaznave.

Poleg brez in morja je imel še eno strast – jadranje. Prosti čas je izrabil za obiskovanje Devina in jadranje po severnem Jadranu. V Devinu je prijateljeval z znamenitim avstrijskim pesnikom Rainerjem M. Rilkejem.

Širši javnosti manj znano je Bertholdovo inovatorsko delo; bil je eden od začetnikov rentgenske fotografi je na Slovenskem. Manj znano je tudi, da se je ukvarjal s fotografi jo akta in da je bil fi latelist.

Zdravko Pečenko je s številnimi sodelavci in nastopajočimi posnel dokumentarno-igrani fi lm o razgibanem življenju fotografa Avgusta Bertholda. Za fi lm z naslovom Breze, morje in neskončno je napisal tudi scenarij. V fi lmu so Bertholdovo zgodbo sooblikovali še strokovni sodelavec in raziskovalec njegovega dela dr. Sarival Sosič, umetnostni zgodovinar mag. Mirko Kambič, Bertholdova vnuk in vnukinja Marko Gliha in Marta Vozlič ter njegov pravnuk, arhitekt Matej Vozlič.

Alenka Klun

3. letnik

PRAVOPIS 96

Vprašaj

• Na glas preberite naslednji povedi.

Se boste udeležili proslave ob slovenskem kulturnem prazniku? Kdaj je izšel prvi slovenski roman?

• Ali ste ju končali z enako intonacijo?Pojasnite svoj odgovor.

• Zakaj je na koncu obeh zapisanih povedi vprašaj?

• Na glas preberite še naslednji povedi.

Mislim, torej sem. Čigav je izrek Mislim, torej sem?

• Kaj imata povedi skupno: končno intonacijo ali končno ločilo?Pojasnite svoj odgovor.

• Katero merilo določa rabo končnega ločila v teh dveh povedih: končna intonacija ali sporočevalčev namen?

Vprašaj pišemo za čustveno neobarvanimi vprašalnimi povedmi. Z njim torej pisno zaznamujemo dve vrsti končne intonacije: rastočo in padajočo – padajočo le pri takih povedih, ki se začenjajo z vprašalnimi zaimki.

Klicaj

• S sošolcem na glas preberita vsak po eno poved iz naslednjih dvojic.

Sneži. – Oh, glej, sneži!Povejte, kdo je razbil šipo. – Povejte že, kdo je razbil šipo! Kdo se boji kač? – Kdo se pa boji take šleve!

• Ali sta obe povedi iz dvojice prebrala z isto končno intonacijo?Pojasnite svoj odgovor.

• Zakaj stoji na koncu desnih povedi klicaj? • Katero končno intonacijo zaznamujemo s klicajem?• Kaj izražamo s to končno intonacijo? • Na glas preberite še naslednje povedi.

Že spet zamuja!Ančka, Ančka je bila! Na pomoč! Tudi ti, Brut! Joj, prejoj!

• Predstavite rabo klicaja.

PravopisLočila

Končna ločilaPikaVprašaj

PravopisLočila

Končna ločilaPikaVprašajKlicaj

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 96 31.3.10 10:05

PRAVOPIS97

Klicaj stoji za čustveno obarvanimi povedmi. Z njim torej pisno zaznamujemo vzklično končno intonacijo.Klicaj stoji tudi na koncu poudarjenega nagovora (npr. Dragi starši!). Če nagovor ni poudarjen, ga lahko

zamenjamo z vejico (in zapišemo naslednjo besedo z malo začetnico).

Klicaj (pa tudi vprašaj) pišemo še za naslovom (podnaslovom, nadnaslovom, mednaslovom) besedila

(npr. Kdaj bo sonce posijalo za vse? – Nov svetovni rekord!), pike pa ne (npr. Most v Jevnici spet odprt);

vprašaj in klicaj lahko stojita tudi sredi povedi, in sicer na koncu vrinjenega stavka (npr. Pred petimi

leti – se še spomniš? – smo skupaj taborili ob Bohinjskem jezeru. – Vsi bruci imajo opravljeno maturo iz

matematike – naj živi matura! –, vendar je njihovo znanje matematičnih operacij precej pomanjkljivo.).

Kot vidimo, raba končnih ločil v slovenščini ni zapletena – le včasih kdo ne ve, katero ločilo bi postavil na konec večstavčne oz. zložene povedi. Tu si je dobro zapomniti naslednje: O končnem ločilu v podredno zloženih povedih odloča sporočevalčev namen, izražen v glavnem stavku (npr. Ali veste, kdaj lahko na koncu povedi uporabimo pomišljaj? – Vemo tudi, kdaj lahko na koncu povedi uporabimo tri pike.), v priredno zloženih povedih pa sporočevalčev namen, izražen v zadnjem enakovrednem stavku (npr. Veliko dela imam še danes, pojdite mi že s poti!).

Nekončna ločila

Nekončna ločila so tista nečrkovna pisna znamenja, s katerimi zaznamujemo nekončno intonacijo in krajše premore znotraj povedi; z njimi torej vidno členimo poved na smiselne dele, npr. na naštevalne enote, stavke ipd.

Nekončnih ločil je veliko – ogledali si bomo rabo vejice, podpičja, dvopičja, narekovaja, pomišljaja in oklepaja. • Katero nekončno ločilo uporabljate najpogosteje?• Katero vam povzroča največ težav?

Zakaj?Kako bi jih odpravili?

PravopisLočila

Končna ločilaNekončna ločila

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 97 31.3.10 10:05

zgodoviNa 16

16. stoletje • v učbenikih za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke

za odgovore na naslednja vprašanja: – kako imenujemo versko gibanje, ki je pripeljalo do cepitve zahodnega

krščanstva?– kdaj in kje je martin luter objavil svoje "teze" in katere so bile njegove

najodmevnejše zahteve?– kdo je ideje tega gibanja prvi prinesel na slovensko?– v katerih letih je to gibanje na slovenskem doseglo svoj vrh?– v kateri državi so takrat živeli slovenci? – kateri stan se je predvsem navdušil za nove ideje?– zakaj je bil pri tem (nekaj časa) uspešen?– kaj smo v tem času dobili slovenci?– Navedite pomembne slovence iz tega obdobja in njihovo vlogo. – kako imenujemo to obdobje?

• oglejte si odlomka. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• ali sta ti dve deli rokopisni ali natisnjeni?• katero besedilo je dvojezično?

Na glas preberite slovenski del besedila.ob katerem dogodku je nastalo to besedilo?Pojasnite vlogo slovenskega dela besedila.

• drugi odlomek je z začetka neke knjige. katere?kdaj je izšla?kdo jo je napisal?v katerem jeziku je napisana?Poslušajte posnetek tega odlomka.(Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

(1515) Primoæ Trubar: Katekizem, 1550

Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje

zgodoviNa17

o čem govori?

• oglejte si naslovnice knjig. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

3 4

(1550) (1550)

21






Na pragu besedila 4

Mojca Poznanovič in Mojca BavdekMojca Poznanovič in Mojca BavdekMojca Poznanovič in Mojca Bavdek


Na pragu besedila 3

UČ

BEN

IK

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

Na

prag

u be

sedi

la

IZDAJA2.

3U

ČBE

NIK

18,50 EUR


Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

EKKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

NPB 3 UC 2010 naslovnica.indd 1

10.3.11 9:58

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIKV 3. LETNIKU GIMNA

Na pragu besedila 3

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavd

DIVOIVOIV


Na pragu besedila 2

UČ

BEN

IK




O



2

UČ

BEN

IK

Na

prag

u be

sedi

la

18,50 EUR

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Stegne 9 b, 1000 Ljubljana

Telefon: 01/513 46 00Faks: 01/513 46 99E-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so

različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega

zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za

otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje

premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

ISBN 978-961-209-905-3

9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 0 5 3

IZDAJA3.

NPB 2 UC 2011 naslovka.indd 1

10.3.11 10:24


Na pragu besedila 2



EEKOKOKOOOOLLOOŠŠKKKKKOKOKOKOKKKKOKKKGGGGGGRAADDIIVOVOV

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIK

V 1. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila 1

UČ

BEN

IK


Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož in Stanislava Židan

Na

prag

u be

sedi

la

1

EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVO


Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. EKO

18,50 EUR



Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99

E-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so

različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom delovnega

zvezka k temu učbeniku prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za

otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo

lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

UČ

BEN

IK

ISBN 978-961-209-786-8

9 7 8 9 6 1 2 0 9 7 8 6 8

IZDAJA2.

NPB 1 UC 2011 Naslovnica.indd 1

10.3.11 10:31


7

PESTRO SLIKOVNO GRADIVO

4. letnik

1. letnik

ELEKTRONSKI UČBENIKI NA SPLETU

1. letnik

JEZIK 16

Na pomembnih prometnih križiščih in po turističnih središčih, ki jih obiskuje dosti tujcev, je potrebna in dopustna tudi raba tujih jezikov, vendar samo podrejeno, tj. na drugem mestu (poleg slovenščine).

3. Slovenščina je eden od uradnih jezikov Evropske unije.

Od 1. maja 2004, ko je Republika Slovenija postala članica Evropske unije, je eden od uradnih jezikov Evropske unije postala tudi slovenščina.

To pomeni, da slovenski predstavniki na zasedanjih Evropskega parlamenta in nekaterih drugih organov govorijo slovensko, njihovi nastopi pa so prevajani v vse druge uradne jezike oz. so nastopi drugih evropskih poslancev prevajani v slovenščino. Obstajata tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal www.europa.eu v vseh uradnih jezikih EU. Slovenski državljani lahko pišejo vsem organom in ustanovam EU v slovenščini ter od njih prejemajo odgovore v slovenščini.

Dvojeznična območja v

Republiki Sloveniji

JezikBesedni jezikSlovenski jezik

Materni, drugi in tuji jezikDržavni in uradni jezik v RSUradni jezik v EU

NPB 1 UC 2008 notranjost.indd 16 3/4/09 2:35:50 PM

JEZIK17

Socialne zvrsti slovenskega jezika • Izberite, v katerih okoliščinah se uporablja knjižni jezik:

a) Napovedovalec/-ka bere poročila po radiu. b) Dijak/-inja pri pouku odgovarja na učiteljeva vprašanja. c) Prodajalec/-ka se pogovarja s kupcem. č) Dijak/-inja piše domačo nalogo. d) Ravnatelj/-ica pozdravlja starše na roditeljskem sestanku. e) Igralec/-ka nastopa na gledališkem odru. f ) Tajnik/-ica bere obvestila po šolskem zvočniku. g) Dijak/-inja se doma pogovarja s starši in sestro/bratom. h) Predsednik/-ica države nagovarja državljane in državljanke po televiziji.

Pojasnite rabo knjižnega jezika v izbranih okoliščinah. • Kdaj uporabljate knjižni jezik?• Ali govorite doma knjižno? Zakaj (ne)?• Ali obvladate katero narečje?

Če da, povejte, katerega obvladate in v katerih okoliščinah ga uporabljate.Če ne, povejte, zakaj ga ne obvladate.

• Katero zvrst uporabljate v pogovorih z vrstniki?V kateri zvrsti si z njimi dopisujete?Kdaj še uporabljate to zvrst?V katerih okoliščinah pa raba te zvrsti ni ustrezna?Navedite slengovske besede, ki jih uporabljate.S kom govorite v slengu?

Ko govorimo o slovenskem jeziku, mislimo predvsem na sodobni slovenski jezik, kakršen je zapisan v knjigah, torej na tisti jezik, ki združuje vse Slovence. Vendar sodobni slovenski jezik ni samo jezik knjig, temveč je tudi jezik, s katerim se sporazumevamo doma, v šoli, v službi, v mestih, na podeželju ... Slovenski jezik ima torej več različic oz. zvrsti.

Prebivalci Slovenije sicer živimo v isti državi (tj. na istem zemljepisnem ozemlju in v isti družbeni ureditvi), vendar v raznih pokrajinskih enotah (npr. na Krasu, v Zasavju, v Beli krajini, na Goričkem) in v raznih interesnih združbah (npr. starostnih, poklicnih, skrivnih); zato pri sporazumevanju uporabljamo razne različice slovenskega jezika. Prostorsko oz. interesno pogojene različice jezika imenujemo socialne zvrsti.

Socialnih zvrsti je veliko – le da so nekatere razširjene po vsem slovenskem prostoru oz. v celotni slovenski družbi, druge pa so omejene na en sam del Slovenije oz. na eno samo skupino ljudi. Zato lahko množico socialnih zvrsti razdelimo v dve skupini: prva je vsenarodna oz. knjižna, druga pa nevsenarodna oz. neknjižna.

JezikBesedni jezikSlovenski jezikSocialne zvrsti slovenskega jezika

4. letnik

zgodoviNa 16

16. stoletje • v učbenikih za zgodovino in za književnost ali na spletu poiščite podatke

za odgovore na naslednja vprašanja: – kako imenujemo versko gibanje, ki je pripeljalo do cepitve zahodnega

krščanstva?– kdaj in kje je martin luter objavil svoje "teze" in katere so bile njegove

najodmevnejše zahteve?– kdo je ideje tega gibanja prvi prinesel na slovensko?– v katerih letih je to gibanje na slovenskem doseglo svoj vrh?– v kateri državi so takrat živeli slovenci? – kateri stan se je predvsem navdušil za nove ideje?– zakaj je bil pri tem (nekaj časa) uspešen?– kaj smo v tem času dobili slovenci?– Navedite pomembne slovence iz tega obdobja in njihovo vlogo. – kako imenujemo to obdobje?

• oglejte si odlomka. (Najdete ju tudi na spletni strani www.srednja.net.)

• ali sta ti dve deli rokopisni ali natisnjeni?• katero besedilo je dvojezično?

Na glas preberite slovenski del besedila.ob katerem dogodku je nastalo to besedilo?Pojasnite vlogo slovenskega dela besedila.

• drugi odlomek je z začetka neke knjige. katere?kdaj je izšla?kdo jo je napisal?v katerem jeziku je napisana?Poslušajte posnetek tega odlomka.(Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net.)

(1515) Primoæ Trubar: Katekizem, 1550

Zgodovina slovenskega (knjižnega) jezika in jezikoslovja Od naselitve do 16. stoletja 16. stoletje

zgodoviNa17

o čem govori?

• oglejte si naslovnice knjig. (Najdete jih tudi na spletni strani www.srednja.net.)

3 4

(1550) (1550)

21

Ü Več o tem preberite na strani 10.

Učbenik je opremljen s številnimi zemljevidi, fotografijami, naslovnicami knjig in posnetki spletnih strani, vso to gradivo pa omogoča nazornejšo predstavo o obravnavani temi in odpira možnosti za nadaljnje (individualno ali skupinsko raziskovalno in projektno) delo.

Učbeniki Na pragu besedila so na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.irokus.si.

PO

POSODOBLJENEM

UČNEM NAČRTU


83. letnik2. letnik

Delovni zvezek


Na pragu besedila 4 D

ELO

VNI Z

VEZE

K

Na

prag

u be

sedi

laMartina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

15,80 EUR

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

ISBN 978-961-271-125-2

9 7 8 9 6 1 2 7 1 1 2 5 2


IZDAJA

2.

4

DEL

OVN

I ZVE

ZEK


O



Na

prag

u be

sedi

la

NPB 4 DZ 2011 naslovnica.indd 1

16.3.11 12:58

JEZIK 10

Ves dan je deževalo, ponoči pa je začelo (snežit – snežiti) .

Avtobus se je ustavil pred (naš blok – našim blokom) .

11. Besede v oklepaju postavite v pravilno obliko.

Vsaka mati hvali svojo (hči) .

Iz muzeja so ukradli več (sablja) in (ščit) .

S (pesem) na (usta) so se podali

v (gora) .

Po slovenskih (vas) nimajo več (dekla) .

(Tla) vam ne moremo popraviti.

Na morju smo bili nazadnje pred (2, leto) .

Ne loputaj z (vrata) .

Pred (hotel Turist) stoji množica (človek) .

Silvo je prebral vsa dela (Tone Seliškar) .

Poslušali smo šahovski komentar (Bruno Parma) .

Vzgojiteljica je pri predšolskih (otrok) .

Že spet me bolijo (zob) !

Za (bukev) si je naredil skrivališče.

Spominjam se (soseda) in (njen mož) .

Rad se igram s sosedovimi (otrok) .

Za (obzidje) se je skrivalo sedem (fantič) .

Daleč od (oko) , daleč od (srce) .

Planinsko društvo je pripravilo predavanje (Tomo Česen) .

12. Vstavite, kar manjka.

Ljud smo prav izdelovalc smet ! Poglej v gozd , močvirj ,

mlak , pot , kamor ljud odmetava predmet , ki ne rabi več.

Na neprav mest , v narav , kazi , uničuje in ogroža svoj

življenjsk okolj . Tako ravna , čeprav ima posebn podjetj ,

zbira razn odpadk in zavržen predmet ter pošilja v ponovn

obdelav – star papir v papirnic , star želez v plavž , razbit stekl

v steklarn , star krp pa v tekstiln tovarn .


boste volili našega kandidata, se boste pametno odločili.

sem končal glasbeno šolo v Celju, sem odšel na študij v Ljubljano.

Nihče ji ni pomagal pri učenju, je odpovedala.

Nihče ji ni znal pomagati, bi prišla na zeleno vejo.

imajo koprive na listih strupene žgalne laske, so užitne.

vstopiš v ravnateljevo pisarno, moraš potrkati.

Atlas Slovenije bo vašim otrokom pomagal učenju.

končanem tretjem razredu osnovne šole so jo premestili v posebni razred.

NPB 1 DZ 2010 notranjost.indd 10 10.4.15 13:45

JEZIK11

tem šolskim letom sem se vpisal v alpinistično šolo.

Naši nogometaši dobri igri v napadu niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže.

sončne toplote voda v bazenih izhlapeva.

slabem vremenu bomo prireditev odpovedali.

14. V naslednjih povedih odpravite slovnične napake in utemeljite svoje popravke.Alenka ni v šoli.

Ana je plesala z Maticom, Tanja z Lukatom, Irena z Nacetom in Tanja z Vinkotom.

Oče je bil pri tvojemu profesorju.

Greva k mojem prijatelju?

Vesna in Irena sta odpotovale domov.

Kateri sladoled boš: čokoladni, jagodni ali vanilijev?

Jaka, si spet izgubil tvoj zemljevid?

Dobrodošli v srednjo šolo.

Boste vroče mleko ali bi raje hladnega?

Našel sem delo za svojo sestro, a mu ni ugajala.

Hvalili so se z obemi konji.

Vsi otroci niso hoteli spati.

Pismo je napisan.

Oglasite se pri profesor Kovačevi.

Pismo je bilo namenjeno Petač Francu.

Sodelavci so mi čestitali dan žena.

Zapiske si delamo med in po branju.

Na ministrstvu pripravljajo sprejem za vračajoče vojake.

Prvi sporazum niso upoštevali.

To pa ne vem.

Kaj je značilno za njih?

NUK je odprta vsak delovni dan.

Vesna se ni mogla iti igrati.

Še ta teden bomo bili na praksi, nato bomo spet imeli pouk.

Koliko časa nam date za pripravo poročila?

Začelo je padati dež.

Zelo je rad hodil na sprehode.

Nabrala je rože za v vazo.

Ljudje imajo radi papige, zato znajo oponašati človeško govorjenje.

Če je okno dvodelno, potem pa je ročaj na desni strani.

Čeprav so kmečki upori prelomnica v naši zgodovini, niso uspeli.

Turški upori so nastali zaradi nastanka mlajših mest na Slovenskem.

Prostori, v katerih bodo delavnice, bo sporočen kasneje.

Nekega dne je živela deklica, ki se je rada sprehajala.

Čez pol ure je že kihala in smrkala, da si je skuhala veliko čaja.

Ana je prosila profesorico, da ji dovoli oditi domov.


2. letnik

BESEDILO 120

13. Iz naslova in podnaslova besedila prepišite predloge in veznika.

Predlogi:

Veznika:

14. Iz predzadnje povedi besedila izpišite členek.

Kaj izražamo z njim?

15. Besedilo Finale v ledu in pri –8 °C preoblikujte v časopisno novico. Katere podatke boste ohranili?

16. Tvorite novico in poročilo o kakem dogodku za šolski časopis. Izdelka oblikujte z računalnikom.

17. Oglejte si posnetek.

18. Odgovorite na vprašanja.O čem govori besedilo?Kdo je pripravil besedilo?Zakaj je avtorica besedila poročala o tej prireditvi?Komu je namenjen posnetek?

19. Kaj ste izvedeli o prireditvi? a) Kako se imenuje.b) Kdo jo je priredil.c) Kdo je bil njen predsednik.č) Kdaj je bila ustanovljena.d) Kje je potekala.e) Koliko časa je trajala.f ) Od kdaj do kdaj je trajala.g) Koliko ljudi se je je udeležilo.h) Od kod so bili udeleženci.i) Koliko so bili stari udeleženci.j) Kdaj so prijavili svojo udeležbo.k) Kdaj so dopotovali.l) Kateri program je imela letos.m) Kako je potekal program.n) Koliko je prireditev stala.

Navedite podatke o prireditvi – po točkah, ki ste jih obkrožili.

20. Uredite zaporedje dogodkov na prireditvi.

razdelitev spričeval

izpit iz aktivnega znanja slovenščine za nekatere udeležence

uvodno testiranje znanja slovenščine in razvrstitev v skupine

dnevno obiskovanje pouka in udeležba na spremljevalnem programu

S katerim dogodkom se je začel posnetek?

BESEDILO121

21. Obkrožite prireditve iz spremljevalnega programa.

a) Ogled Kranja.

b) Gledališka predstava Ta veseli dan ali Matiček se ženi.

c) Koncert Andreja Šifrerja.

č) Ekskurzija v Prekmurje.

d) Delavnici o Francetu Prešernu.

e) Delavnica o tradicionalnih ljudskih glasbilih.

V povedih, katerih črke niste obkrožili, popravite napačne podatke.

22. Ali naslednje povedi ustrezajo vsebini posnetka?

Udeleženci te prireditve so bili tujci, ki živijo v Sloveniji. DA NE

Med njimi je bila tudi Romunka, ki je poročena s Slovencem. DA NE

Pri pouku slovenščine so bili razvrščeni v tri skupine. DA NE

Imeli so 40 ur pouka slovenščine. DA NE

Učili so se slovensko govoriti, pisati pa ne, ker je bilo to zanje pretežko. DA NE

Vsi so se odločili, da bodo poleti spet prišli na tečaj slovenščine. DA NE

23. V besedilu je poleg novinarke govorilo še nekaj oseb. Katere? a) Dekan fakultete, ki je organizirala prireditev.b) Ena od učiteljic.c) Udeleženec iz Japonske.č) Strokovna tajnica prireditve.d) Udeleženka iz Romunije.e) Udeleženec iz Švedske.f ) Turistični vodnik, ki je udeležence vodil na ekskurziji.g) Vodja delavnice o Prešernu.h) Izpraševalka na zaključnih izpitih.

Zakaj je avtorica v besedilo vključila tudi te osebe?Kaj ste izvedeli o udeležencih, ki sta se posebej predstavila?Ocenite njuno znanje slovenščine.Ali je avtorica v besedilu izrazila tudi svoje mnenje o prireditvi? Če je, povejte, kakšno je. Je besedilo torej subjektivno ali objektivno?

24. Ste pogrešali kakšen podatek o tej prireditvi? Če ste ga, katerega?

25. Kakšen se vam zdi program te prireditve: zanimiv, dolgočasen, natrpan …?Pojasnite svoje mnenje.Ali spada k učenju jezika tudi spoznavanje kulture jezikovne skupnosti, ki govori ta jezik?Pojasnite svoje mnenje.Kateri spremljevalni program bi vi pripravili za udeležence vaše starosti, ki se učijo slovenščino?

3. letnik

SKLADNJA 24

4. Preberite povedi. a) Cesta Podbrdo–Tolmin se popravlja.b) Izvoz surovin je bil prepovedan.c) Lipa ima liste srčaste oblike. č) Peter se boji teme.d) Petra zebe.e) Na Slovenskem so bili tabori še v Ljutomeru, v Brdih, Sežani in Kubedu, v Sevnici,

pri Kapeli, v Tolminu, Cerknici, na Kalcu in v Ormožu. f ) Petra je strah teme.g) Cestarji popravljajo cesto Podbrdo–Tolmin.h) Škofi jska središča za Slovence so bila vse do srede petnajstega stoletja v tujini. i) Peter prezeba. j) Marija Terezija je prepovedala uvoz surovin.

Katere dvojice povedi ubesedujejo isti izsek predmetnosti?

Povejte, v čem se razlikujejo.

5. Danim povedim pripišite po eno sopomensko poved.V pisnih virih je bil Portorož prvič omenjen leta 1202.

Prostovoljno delo žal ni dovolj priznano.

Vsi ste prijazno vabljeni na obletnico naše šole.

Naša gimnazija je bila ustanovljena 27. decembra 1889.

Prva svetovna vojna je nasilno prekinila turistični razvoj Portoroža.

Pri pregledu so odkrili številne pomanjkljivosti.

6. Časopisne naslove zamenjajte s sopomenskimi povedmi.

Odprt celjski sejem Novi učbenik predstavljen na SAZU

Člani kriminalne združbe priprtiZakaj Portorož še ni okrašen?

Kateri stavki so tvorni – vaši ali tisti v naslovih?

Zakaj so v naslovih pogosti netvorni stavki?

Podbrdo–Tolmin

SKLADNJA25

7. Vstavite predloge.

Parkirišče je podzemni garaži.

Pripelji avto garaže.

Planinci so se povzpeli Viševnik.

strehe visijo ledene sveče.

Kakšna gneča je blagajno!

obali se sonči tudi veliko tujcev.

Otroci veslajo obali.

Srečali sva se sestrični.

Kdaj boste spet prišli nam?

Stresi drobtine torbe.

Zavetje smo poiskali macesnom.

Stopi, no, že lestev.

Sedeli smo isto mizo.

nami se je razprostiralo sinje nebo.

8. Združite zveze povedi – logično razmerje med povedma najprej izrazite s prirednim veznikom, nato pa še s podrednim. a) Govorec je med ljudmi užival velik ugled. Verjeli so mu tudi danes.

b) Prišla sem v hotelsko sobo. Odprla sem okno.

c) Deževalo je. Vseeno smo odšli proti Vogarju.

č) Pišem esej. Poslušam glasbo.

Zveze povedi strnite – logično razmerje izrazite s predlogom.

a)

b)

c)

č)

9. Vstavite ustrezne veznike.

Ljudje imajo radi papige, znajo oponašati človeško govorjenje.

Na test sem se pripravljala cel teden, sem dobila odlično oceno.

Mislim, sem.

se je potapljač vrnil iz globin, je pripovedoval o svojih doživetjih.

smo mu vsi prigovarjali, nas ni poslušal.

Opravičilo si zagotovo napisal ti, poznam tvojo pisavo.

Delovni zvezek je zamišljen kot smiselna dopolnitev (mestoma tudi nadgradnja) učbenika in je nepogrešljiv del učnega kompleta.

V njem je mogoče najti številne naloge, ki so po svoji naravi konkretni in avtentični jezikovni problemi, s katerimi se ljudje srečujemo v vsakodnevnem (zasebnem in javnem) sporazumevanju. Jezikovnih pravil se dijaki tako učijo z neposredno izkušnjo reševanja teh nalog, s spoprijemanjem z jezikovnim problemom, ne pa z usvajanjem bolj ali manj zapletenih teoretičnih izhodišč. Učiteljevi avtonomnosti je prepuščeno, da presodi in svojim dijakom ponudi toliko metajezikovnega znanja, kolikor ga za reševanje posameznega jezikovnega problema »potrebujejo«. Dijaki naloge iz delovnega zvezka lahko rešijo doma, tudi s pomočjo rešitev, pri pouku pa po potrebi z učiteljevo pomočjo poiščejo ustrezno pojasnilo.

Delovni zvezek zelo nazorno in racionalno spodbuja in motivira dijake k aktivnostim, utrjevanju pojmov, reševanju

problemov, utemeljevanju odločitev, ponazoritvam, primerjanju, razvrščanju na izjemno zanimive in izvirne načine.

Renata Čampelj Jurečič, profesorica slovenščine, Gimnazija Novo mesto

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI V 4. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila 4

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca



ELO

VNI Z

VEZE

K

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

3

IZDAJA2.

Na

prag

u be

sedi

la


15,80 EUR

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali svoje sposobnosti.

EKO

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.EKKOOLLOŠŠKKOOGGRRAADDIVO


10.3.11 10:09

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEV 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKO

Na pragu besedila 3

Martina Križaj Ortar, Marja BešterMojca Poznanovič in Mojca B

GGRRAADIVOOIVOIV

DELOVNI ZVEZEK Za sLOVENsKI jEZIK

V 2. LEtNIKu gImNaZIj IN srEDNjIh strOKOVNIh ŠOL


ELO

VNI Z

VEZE

K

Na

prag

u be

sedi

la

ter Turk, Marija Končina, a Bavdek

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC.

Certifikat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

2

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

izdaja3.



Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99


www.rokus-klett.si

15,80 EUR

Vsak izmed nas ima različne sposobnosti in pomanjkljivosti, zato

so različna tudi naša izhodišča za uspešno učenje. Z nakupom tega

delovnega zvezka prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi bodo lažje


ISBN 978-961-209-934-3

9 7 8 9 6 1 2 0 9 9 3 4 3


4/14/11 1:16 PM

DELOVNI ZVEZEK Za sLOVENsKI jEZIK

V 2. V 2. V LEtNIKu gImNaZIj IN srEDNjIh str

Na pragubesedila 2



Ekološko gradivo

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK



ELO

VNI Z

VEZE

K

Na

prag

u be

sedi

la



EKKOOLLOŠŠKKOO GGRRAADDIVOEK

O





Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99


www.rokus-klett.si

15,80 EUR






ISBN 978-961-209-765-3

9 7 8 9 6 1 2 0 9 7 6 5 3

1

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

IZDAJA2.

NPB 1 DZ 2011 Naslovnica.indd 1

10.3.11 10:36


9

1. letnik

ELEKTRONSKI DELOVNI ZVEZKI NA SPLETU

KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA? 6

1. Podčrtajte pravilne trditve o izhodiščnem besedilu in pojasnite vsako svojo rešitev.

Besedilo je enogovorno/dvogovorno, saj

Besedilo je umetnostno/neumetnostno, saj

Besedilo je subjektivno/objektivno, saj

2. Poimenujte najmanj dve nebesedni prvini v tem besedilu.

3. Posameznemu odstavku dajte naslov, ki bo povzemal temo.

– 1. odstavek:

– 2. odstavek:

– 3. odstavek:

– 4. odstavek:

– Odstavek ob fotografi ji:

4. Obkrožite črke pred trditvami, ki ustrezajo izhodiščnemu besedilu.a) Napredek znanosti omogoča vedno nova odkritja o najstarejši mumiji.

b) Znanstveniki se ukvarjajo z Ötzijem že sedemdeset let.

c) Ob smrti je bil Ötzi star manj kot 40 let.

č) Prvotna teorija o vzroku njegove smrti ne drži več.

d) Puščica mu je raztrgala arterijo nad ključnico.

e) Ötzija sta prva našla nemška zakonca.

f ) Bolzanski arheološki muzej prikazuje skoraj 16.000-letno zgodovino Južne

Tirolske.

Za vsako trditev, ki je niste izbrali, napišite, zakaj se vam zdi napačna.

5. V katerem odstavku je opisana oseba? Na črti napišite prvo in zadnjo besedo njenega opisa.

…

Katere Ötzijeve značilnosti so predstavljene v opisu? Izdelajte miselni vzorec/preglednico/dispozicijske točke s ključnimi besedami.

7 KAJ ZNAM NA ZAČETKU 2. LETNIKA?

V kateri časovni obliki so glagoli v tem (opisovalnem) delu besedila?

Ali je ta časovna oblika značilna za opisovanje? DA NE

Pojasnite svoj odgovor.

Ali je prav, da je uporabljena v tem besedilu? DA NE


6. S pomočjo besedila razložite, kdo je Ledeni mož in zakaj je bil tako dobro ohranjen. (Dopolnite naslednji povedi.)

Ledeni mož je najstarejši

Tako dobro je bil ohranjen, ker

7. Ali je za odgovore na zastavljena vprašanja zadoščalo samo informativno

branje besedila? DA NEUtemeljite odgovor.

8. S katerimi viri bi si pomagali, če bi želeli svoje vedenje o Ledenem možu še razširiti?

9. Iz 2. odstavka prepišite izraza, ki nadomeščata glagol umreti.

10. Preberite poved. Nato z navpičnicami zaznamujte, kje vse ste naredili premor. Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.

V ponovljeno poved vstavite vejice.Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.

Ali ste vsak premor nadomestili z vejico? DA NEPojasnite svoj odgovor.

11. Iz povedi Preminil je kmalu zatem, ko ga je v levo ramo zadela puščica izpišite vse črke za zvočnike.

1. letnik

JEZIK 10

Ves dan je deževalo, ponoči pa je začelo (snežit – snežiti) .

Avtobus se je ustavil pred (naš blok – našim blokom) .

11. Besede v oklepaju postavite v pravilno obliko.

Vsaka mati hvali svojo (hči) .

Iz muzeja so ukradli več (sablja) in (ščit) .

S (pesem) na (usta) so se podali

v (gora) .

Po slovenskih (vas) nimajo več (dekla) .

(Tla) vam ne moremo popraviti.

Na morju smo bili nazadnje pred (2, leto) .

Ne loputaj z (vrata) .

Pred (hotel Turist) stoji množica (človek) .

Silvo je prebral vsa dela (Tone Seliškar) .

Poslušali smo šahovski komentar (Bruno Parma) .

Vzgojiteljica je pri predšolskih (otrok) .

Že spet me bolijo (zob) !

Za (bukev) si je naredil skrivališče.

Spominjam se (soseda) in (njen mož) .

Rad se igram s sosedovimi (otrok) .

Za (obzidje) se je skrivalo sedem (fantič) .

Daleč od (oko) , daleč od (srce) .

Planinsko društvo je pripravilo predavanje (Tomo Česen) .


Ljud smo prav izdelovalc smet ! Poglej v gozd , močvirj ,

mlak , pot , kamor ljud odmetava predmet , ki ne rabi več.

Na neprav mest , v narav , kazi , uničuje in ogroža svoj

življenjsk okolj . Tako ravna , čeprav ima posebn podjetj ,

zbira razn odpadk in zavržen predmet ter pošilja v ponovn

obdelav – star papir v papirnic , star želez v plavž , razbit stekl

v steklarn , star krp pa v tekstiln tovarn .


boste volili našega kandidata, se boste pametno odločili.

sem končal glasbeno šolo v Celju, sem odšel na študij v Ljubljano.

Nihče ji ni pomagal pri učenju, je odpovedala.

Nihče ji ni znal pomagati, bi prišla na zeleno vejo.

imajo koprive na listih strupene žgalne laske, so užitne.

vstopiš v ravnateljevo pisarno, moraš potrkati.

Atlas Slovenije bo vašim otrokom pomagal učenju.

končanem tretjem razredu osnovne šole so jo premestili v posebni razred.


JEZIK11

tem šolskim letom sem se vpisal v alpinistično šolo.

Naši nogometaši dobri igri v napadu niso uspeli zatresti nasprotnikove mreže.

sončne toplote voda v bazenih izhlapeva.

slabem vremenu bomo prireditev odpovedali.

14. V naslednjih povedih odpravite slovnične napake in utemeljite svoje popravke.Alenka ni v šoli.

Ana je plesala z Maticom, Tanja z Lukatom, Irena z Nacetom in Tanja z Vinkotom.

Oče je bil pri tvojemu profesorju.

Greva k mojem prijatelju?

Vesna in Irena sta odpotovale domov.

Kateri sladoled boš: čokoladni, jagodni ali vanilijev?

Jaka, si spet izgubil tvoj zemljevid?

Dobrodošli v srednjo šolo.

Boste vroče mleko ali bi raje hladnega?

Našel sem delo za svojo sestro, a mu ni ugajala.

Hvalili so se z obemi konji.

Vsi otroci niso hoteli spati.

Pismo je napisan.

Oglasite se pri profesor Kovačevi.

Pismo je bilo namenjeno Petač Francu.

Sodelavci so mi čestitali dan žena.

Zapiske si delamo med in po branju.

Na ministrstvu pripravljajo sprejem za vračajoče vojake.

Prvi sporazum niso upoštevali.

To pa ne vem.

Kaj je značilno za njih?

NUK je odprta vsak delovni dan.

Vesna se ni mogla iti igrati.

Še ta teden bomo bili na praksi, nato bomo spet imeli pouk.

Koliko časa nam date za pripravo poročila?

Začelo je padati dež.

Zelo je rad hodil na sprehode.

Nabrala je rože za v vazo.

Ljudje imajo radi papige, zato znajo oponašati človeško govorjenje.

Če je okno dvodelno, potem pa je ročaj na desni strani.

Čeprav so kmečki upori prelomnica v naši zgodovini, niso uspeli.

Turški upori so nastali zaradi nastanka mlajših mest na Slovenskem.

Prostori, v katerih bodo delavnice, bo sporočen kasneje.

Nekega dne je živela deklica, ki se je rada sprehajala.

Čez pol ure je že kihala in smrkala, da si je skuhala veliko čaja.

Ana je prosila profesorico, da ji dovoli oditi domov.


REŠITVE 16

Del

ovni

zve

zek

2. Po smislu, npr.PODTEME

BISTVENI PODATKI– 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, otroška leta v domačem kraju– 1806. gimnazija v Linzu– študij na akademiji v Avstriji z denarno podporo cesarja

Franca I.– prva služba: gozdar v Pleterjah na Dolenjskem– 1821. premeščen v Trst, poroka s Hrvatico, trije otroci– 1830. druga poroka (s Slovenko), sedem otrok– služba v Gorici, Istri, Benetkah, Trstu– 1957. službena pot v Ljubljano– tifus

– smrt oktobra 1857– pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani– 1938. prenos smrtnih ostankov v spominski park Navje– za ladjedelnice je dobavljal les z Dolenjske– ukvarjal se je z novimi metodami pogozdovanja– zavedal se je široke ekološke funkcije gozda– okoli 30 izumov– delal je poskuse z ladijskim vijakom– prvi je z ladjo na ladijski vijak popeljal potnike, to je napovedal

– izpopolnil je delovne in pogonske, tudi parne stroje– izumil je stranišče, ki ne smrdi– zaslovel je šele po smrti

3.

PODTEMEBISTVENI PODATKIROJSTVO – 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, otroška leta

v domačem krajuŠOLANJE – 1806. gimnazija v Linzu– študij na akademiji v Avstriji z denarno podporo cesarja Franca I.

SLUŽBA IN DRUŽINA

– prva služba: gozdar v Pleterjah na Dolenjskem– 1821. premeščen v Trst, poroka s Hrvatico, trije otroci– 1830. druga poroka (s Slovenko), sedem otrok– služba v Gorici, Istri, Benetkah, TrstuSMRT – 1957. službena pot v Ljubljano– tifus

– smrt oktobra 1857– pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani– 1938. prenos smrtnih ostankov v spominski park NavjePOMEN V GOZDARSTVU

– za ladjedelnice je dobavljal les z Dolenjske– ukvarjal se je z novimi metodami pogozdovanja– zavedal se je široke ekološke funkcije gozdaIZUMITELJSTVO – okoli 30 izumov– delal je poskuse z ladijskim vijakom– prvi je z ladjo na ladijski vijak popeljal potnike, to je napovedal– izpopolnil je delovne in pogonske, tudi parne stroje– izumil je stranišče, ki ne smrdi– zaslovel je šele po smrti

Del

ovni

zve

zek

2. Po smislu, npr.PODTEME

– 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, otroška leta v domačem kraju– 1806. gimnazija v Linzu– študij na akademiji v Avstriji z denarno podporo cesarja

Franca I.– prva služba: gozdar v Pleterjah na Dolenjskem– 1821. premeščen v Trst, poroka s Hrvatico, trije otroci– 1830. druga poroka (s Slovenko), sedem otrok– služba v Gorici, Istri, Benetkah, Trstu– 1957. službena pot v Ljubljano

– smrt oktobra 1857– pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani– 1938. prenos smrtnih ostankov v spominski park Navje– za ladjedelnice je dobavljal les z Dolenjske– ukvarjal se je z novimi metodami pogozdovanja– zavedal se je široke ekološke funkcije gozda– okoli 30 izumov– delal je poskuse z ladijskim vijakom– prvi je z ladjo na ladijski vijak popeljal potnike, to je napovedal


ROJSTVO – 1793. rojen v Chrudimu, mati Čehinja, oče Nemec, otroška leta v domačem krajuŠOLANJE – 1806. gimnazija v Linzu– študij na akademiji v Avstriji z denarno podporo cesarja

– prva služba: gozdar v Pleterjah na Dolenjskem– 1821. premeščen v Trst, poroka s Hrvatico, trije otroci– 1830. druga poroka (s Slovenko), sedem otrok– služba v Gorici, Istri, Benetkah, Trstu

– 1957. službena pot v Ljubljano– smrt oktobra 1857– pokop ob cerkvi sv. Krištofa v Ljubljani– 1938. prenos smrtnih ostankov v spominski park Navje– za ladjedelnice je dobavljal les z Dolenjske– ukvarjal se je z novimi metodami pogozdovanja– zavedal se je široke ekološke funkcije gozdaIZUMITELJSTVO – okoli 30 izumov– delal je poskuse z ladijskim vijakom– prvi je z ladjo na ladijski vijak popeljal potnike, to je napovedal


REŠITVE 8

Del

ovni

zve

zek

SporazumevanjeStr. 29–30 1. 1: Sporočevalec je pisec knjige, prejemnica je deklica, ki bere knjigo. 2: Sporočevalec je vodja TV-oddaje, prejemnik je gledalec. 3: Sporočevalka je ženska v ospredju, ki govori v mikrofon, prejemniki so poslušalci/občinstvo.2. 1: Sporočevalec je moški s kravato, drugi so prejemniki. 2: Sporočevalka je ženska, prejemnik je otrok. 3: Prejemnica je ženska s telefonom v roki, sporočevalec je oseba na drugi strani telefonske žice. 4: Sporočevalka je ženska, prejemnica je mačka. 5: Sporočevalka je ženska na levi, prejemniki so drugi ljudje za mizo.Sporazumevanje v drugi nalogi je dvosmerno, v prvi pa enosmerno.3. Pri enosmernem sporazumevanju je nastalo prvo besedilo, pri dvosmernem pa drugo. V drugem besedilu gre za pobudo (vprašanje) in odziv (odgovor), pri prvem pa ne.

Dvosmerno sporazumevanjeStr. 31–321. 1. Č, 2. E, 3. B, 4. A, 5. C, 6. D2. Po smislu.3. Po smislu.4. Po smislu.

PogovarjanjeStr. 33–362. Prva skupina

Novinarka/Voditeljica oddaje in književnik. Novinarka/Alenka Zor Simoniti.Književnik/Boris A. Novak.cNe. Pogovor je potekal pred javnostjo (oz. je bil predvajan pred javnostjo).Ne. Vpraševalka je bila podrejena svojemu gostu B. A. Novaku (zato sta se vikala ipd.).Druga skupina

LITERARNI ZAČETKI

ODSEV OTROŠTVA V PESMIH

PREVAJANJE PESMI

VRSTE PESNJENJA

NASTANEK PESMI

OBLIKA PESMI

PESNIŠKE OBLIKE

VPLIV OTROŠTVA NA LITERARNO USTVARJANJE

B. A. NOVAK

Del

ovni

zve

zek

SporazumevanjeStr. 29–30 1. 1: Sporočevalec je pisec knjige, prejemnica je deklica, ki bere knjigo. 2: Sporočevodja TV-oddaje, prejemnik je gledalec. 3

v mikrofon, prejemniki so poslušalci/občinstvo.2. 1: Sporočevalec je moški s kravato, drug

prejemnik je otrok. 3: Prejemnica je ženska s telefonom v roki, sporočevalec je odrugi strani telefonske žice. 4: Sporočevalka5: Sporočevalka je ženska na levi, prejemniki so drugi ljudje za mizo.5: Sporočevalka je ženska na levi, prejemniki so drugi ljudje za mizo.5: Sporočevalka je ženska na levi, preSporazumevanje v drugi nalogi je dvosmerno, v prvi pa enosmerno.3. Pri enosmernem sporazumevanju je nastalo prvo besedilo, pri dvosmernem pa V drugem besedilu gre za pobudo (vprašanje) in odziv (odgovor), pri prvem

Dvosmerno sporazumevanje

Novinarka/Voditeljica oddaje in književnik.

Ne. Pogovor je potekal pred javnostjo (oz. je bil predvajan pred javnostjo).Ne. Vpraševalka je bila podrejena svojemu gostu B. A. Novaku (zato sta se vikala ip

VRSTE PESNJENJA

VPLIV OTROŠTVA NA LITERARNO USTVARJANJE

B. A. NOVAK

REŠITVE 2

Del

ovni

zve

zek

Jezik

Str. 5–7 1. Po smislu.2. Po smislu.3. Po smislu.4. Po smislu.5. Po smislu.6. Po smislu.7. Po smislu.8. Po smislu.9. Po smislu.10. Npr.

Dijaki in dijakinje, ki so vrnili vprašalnik (60 %)

Dijaki in dijakinje, ki niso vrnili vprašalnika (40 %)

Dekleta, ki so vrnila vprašalnik (58,3 %)

Fantje, ki so vrnili vprašalnik (41,7 %)

Dijaki in dijakinje, ki so zadovoljni z dopoldanskim poukom (71,7 %)

Dijaki in dijakinje, ki niso zadovoljni z dopoldanskim

poukom (28,3 %)

Dekleta, ki so zadovoljna z dopoldanskim poukom (62,8 %)

Fantje, ki so zadovoljni z dopoldanskim poukom (37,2 %)

11. V slovenskem. V latinščini Adam Bohorič v svoji slovnici (1584), v nemščini Jernej Kopitar v svoji slovnici (1808) itd. D

elov

ni z

veze

kD

elov

ni z

veze

k

Jezik

Str. 5–7 1. Po smislu.2. Po smislu.3. Po smislu.4. Po smislu.5. Po smislu.6. Po smislu.7. Po smislu.8. Po smislu.9. Po smislu.10. Npr.

Dijaki in dijakinje, ki so vrnili vprašalnik (60 %)

Dijaki in dijakinje, ki niso vrnili vprašalnika (40 %)

Dekleta, ki so vrnila vprašalnik (58,3 %)

Fantje, ki so vrnili vprašalnik (41,7 %)

Dijaki in dijakinje, ki so zadovoljni z dopoldanskim poukom (71,7 %)

Dijaki in dijakinje, ki niso zadovoljni z dopoldanskim

poukom (28,3 %)

Dekleta, ki so zadovoljna z dopoldanskim poukom (62,8 %)

Fantje, ki so zadovoljni z dopoldanskim poukom (37,2 %)

11. V slovenskem. V latinščini Adam Bohorič v svoji slovnici (1584), v nemščini Jernej Kopitar v svoji slovnici (1808) itd. D

elov

ni z

veze

kD

elov

ni z

veze

kD

elov

ni z

veze

kD

elov

ni z

veze

k REŠITVE1

REŠITVE K DELOVNEMU ZVEZKU ZA SLOVENSKI JEZIK


Na pragu besedila 1


Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava Židan

Ponovitev in utrjevanje Učitelji in dijaki še posebej pohvalijo poglavji Kaj znam na začetku letnika? in Kaj znam na koncu letnika? V teh poglavjih najdete po eno razčlembo neumetnostnega besedila, ki dijakom omogoča bodisi priklic že usvojenih zmožnosti in vedenj bodisi njihovo ponovitev oz. utrditev, hkrati pa jih navaja na opazovanje prebranega besedila iz različnih zornih kotov oz. jim uzavešča strategijo kritičnega branja besedila.

Rešitve Vsakemu delovnemu zvezku je priložen zvežčič z rešitvami. Najdete ga tudi na spletni strani www.srednja.net, kjer je na voljo v formatu pdf.

Delovni zvezki Na pragu besedila so na voljo tudi v elektronski obliki na spletni strani www.irokus.si.

PO

POSODOBLJENEM

UČNEM NAČRTU

1. Podčrtajte pravilne trditve o izhodiščnem besedilu in pojasnite vsako svojo rešitev.

Besedilo je enogovorno/dvogovorno, saj

Besedilo je umetnostno/neumetnostno, saj

Besedilo je subjektivno/objektivno, saj

2. Poimenujte najmanj dve nebesedni prvini v tem besedilu.

3. Posameznemu odstavku dajte naslov, ki bo povzemal temo.

– 1. odstavek:

– 2. odstavek:

– 3. odstavek:

– 4. odstavek:

– Odstavek ob fotografi ji: – Odstavek ob fotografi ji: – Odstavek ob fotografi

4. Obkrožite črke pred trditvami, ki ustrezajo izhodiščnemu besedilu.a) Napredek znanosti omogoča vedno nova odkritja o najstarejši mumiji.

b) Znanstveniki se ukvarjajo z Ötzijem že sedemdeset let.

c) Ob smrti je bil Ötzi star manj kot 40 let.

č) Prvotna teorija o vzroku njegove smrti ne drži več.

d) Puščica mu je raztrgala arterijo nad ključnico.

e) Ötzija sta prva našla nemška zakonca.

f ) Bolzanski arheološki muzej prikazuje skoraj 16.000-letno zgodovino Južne

Tirolske.

Za vsako trditev, ki je niste izbrali, napišite, zakaj se vam zdi napačna.

5. V katerem odstavku je opisana oseba?Na črti napišite prvo in zadnjo besedo njenega opisa.

…

Katere Ötzijeve značilnosti so predstavljene v opisu? Izdelajte miselni vzorec/preglednico/dispozicijske točke s ključnimi besedami.

V kateri časovni obliki so glagoli v tem (opisovalnem) delu besedila?

Ali je ta časovna oblika značilna za opisovanje? DA NE


Ali je prav, da je uporabljena v tem besedilu? DA NE


6. S pomočjo besedila razložite, kdo je Ledeni mož in zakaj je bil tako dobro ohranjen. (Dopolnite naslednji povedi.)

Ledeni mož je najstarejši

Tako dobro je bil ohranjen, ker

7. Ali je za odgovore na zastavljena vprašanja zadoščalo samo informativno

branje besedila? DA NEUtemeljite odgovor.

8. S katerimi viri bi si pomagali, če bi želeli svoje vedenje o Ledenem možu še razširiti?

9. Iz 2. odstavka prepišite izraza, ki nadomeščata glagol umreti.

10. Preberite poved. Nato z navpičnicami zaznamujte, kje vse ste naredili premor. Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.

V ponovljeno poved vstavite vejice.Ko je majhen žilav in za tiste čase sorazmerno star mož hitel skozi gozd je večkrat postal in poslušal ali ga kdo zasleduje.

Ali ste vsak premor nadomestili z vejico? DA NEPojasnite svoj odgovor.

11. Iz povedi Preminil je kmalu zatem, ko ga je v levo ramo zadela puščica izpišite vse črke za zvočnike.

144KAJ ZNAM

1. Naslednji povedi dopolnite z besedami dvosmernem/enosmernem, izmenjujeta/ne izmenjujeta in enogovorni/dvogovorni.

Obe besedili sta nastali pri sporazumevanju, saj se

udeleženca sporazumevanja v vlogi sporočevalca in

prejemnika. Zato sta obe besedili .

2. Kaj je skupno obema besediloma?

a) Sporočevalec.

b) Tema.

c) Sporočevalčev namen.

č) Besedilna vrsta.

Za vsak odgovor, ki ga niste izbrali, napišite, zakaj se vam ne zdi pravilen.

3. Podrobno preberite prvo besedilo, nato pa napišite, kaj je predstavljeno v 1., 2. in 3. odstavku.

V 1. odstavku ,

v 2. odstavku ,

v 3. odstavku .

4. Zakaj je v prvem besedilu veliko letnic?

5. Iz prvih štirih povedi v prvem besedilu prepišite vse glagole.

V kateri časovni obliki so?

Zakaj?

Koliko glagolov je v 2. odstavku?

V kateri časovni obliki je/sta/so?

Zakaj?

6. Še enkrat preberite zadnji odstavek v prvem besedilu; nato dopolnite spodnjo poved z ustrezno besedno zvezo: opisuje dano osebo/označuje dano osebo/pripoveduje o življenju dane osebe.

Pisec prvega besedila v zadnjem odstavku .

Svojo rešitev utemeljite z izpisom treh značilnih besed.


PRAVOPIS145

7. Dopolnite povedi.

Prvo besedilo je predstavitev osebe, saj sporočevalec

o njenem življenju, svoje mnenje o njenem delu, s fotografi jo

pa nadomešča njene zunanjosti. Anton Melik je v tem besedilu

predstavljen na način; to je značilno za vsa besedila, objavljena v

enciklopedijah.

8. Podrobno preberite drugo besedilo in ga primerjajte s prvim.

Ali ste iz njega izvedeli iste podatke kot iz 1. besedila? DA NE


9. Vlogo odstavkov v 2. besedilu predstavite tako, da jim določite podteme/ ključne besede.

1. odstavek:

2. odstavek:

3. odstavek:

4. odstavek:

10. Katere naslednje trditve o drugem besedilu so pravilne? (Podčrtajte vsako pravilno trditev in jo ponazorite s tremi primeri.)

Prevladujejo glagoli v pretekliku/sedanjiku/velelniku.

Glagoli so v 1. in 3. osebi/so samo v 3. osebi.

Prevladujejo osebni in svojilni zaimki za 1./3. osebo.

11. Ali je drugo besedilo pretežno objektivno ali subjektivno?


12. Kako sta povezana Črna vas in Barje?

Koliko je bil Anton Melik star ob svoji smrti?

Kako ste prišli do tega podatka?

Ali se je vse življenje ukvarjal z vedama, iz katerih je diplomiral? DA NE

Po čem to veste?

13. Ali bi naslov Anton Melik kot človek ustrezal tudi prvemu besedilu? DA NE



Ü Več o tem preberite na strani 10.


10

Elektronski učbeniki in delovni zvezki

Učbeniki in delovni zvezki Na pragu besedila so odslej na voljo tudi v elektronski obliki na spletnem portalu www.irokus.si. E-oblika je nadgradnja klasičnega tiskanega gradiva in je prilagojena uporabi na spletu. Na videz je enaka kot tiskana različica, le da ponuja uporabna orodja ter avdio- in videoposnetke, ki jih lahko zaženete z enim klikom.

Dostop do e-gradiva na spletu je za zdaj na voljo le učiteljem. Za uporabo potrebujete računalnik, projektor in projekcijsko platno ali interaktivno tablo; zadostuje že osnovno poznavanje dela z računalnikom, saj je uporaba elektronskih učbenikov in delovnih zvezkov izjemno preprosta.

Elektronski delovni zvezek Na pragu besedila 1

Vstopna stran www.irokus.si

Trenutno so na voljo naslednje elektronske izdaje:• Na pragu besedila 1

e-učbenik in e-delovni zvezek• Na pragu besedila 2

e-učbenik in e-delovni zvezek• Na pragu besedila 3

e-učbenik in e-delovni zvezek

Ü Elektronski učbenik za 4. letnik in elektronski delovni zvezki za vse letnike bodo na voljo avgusta 2011.

SPORAZUMEVANJE 32

Sporazumevanje, pri katerem se vlogi sporočevalca in prejemnika zamenjujeta, je dvosmerno. Do zamenjave vlog pride zato, ker sporočevalec svojega naslovnika poziva k odzivu (npr. ga kaj vpraša, ga za kaj prosi, mu kaj svetuje) ali ker se sam odziva na prejšnje besedilo svojega naslovnika (npr. mu kaj odgovori, mu izrazi svoje strinjanje ali nestrinjanje, se mu za kaj zahvali). Zato pri dvosmernem sporazumevanju ne govorimo o sporočevalcu in prejemniku, temveč o sogovorcih oz. dopisovalcih.

Sogovorca/dopisovalca tvorita dvogovorno (dialoško) besedilo. Dvogovorna besedila so različna: lahko so pobudna (tako je drugo besedilo, saj njegova avtorica poziva bralce časopisa k odgovoru), odzivna (npr. četrto besedilo, saj se Nejc odziva na dopis drugega) ali čisto dvogovorna (tako je tretje besedilo, saj obsega tako pobudo, tj. novinarjevo vprašanje, kot odziv, tj. odgovore znanih Slovencev).

Dvosmerni sporazumevalni dejavnosti sta pogovarjanje in dopisovanje; besedila, ki pri tem nastanejo, pa so pogovori (npr. intervju, anketa) in dopisi (npr. uradna prošnja, zahvala, pritožba, opravičilo).

Pogovarjanje

• Oglejte si posnetek.• Kdo se je pogovarjal?• Kdo je začel pogovor?

Kako to veste?Ali se je ta sogovorec predstavil?S katerim namenom je začel pogovor?Ali se je s sogovorcem pogajal, ali ga je prepričeval, ali ga je spraševal?

• Kaj je delal njegov sogovorec?• Zakaj je novinar izbral prav tega sogovorca?• Ali je bil pogovor za vas zanimiv? • Obnovite enega od zanimivejših odgovorov in pojasnite svojo izbiro.

• Posnetek si oglejte še enkrat; pred gledanjem pa preberite naslednja vprašanja (nanje boste odgovarjali po ogledu):Ali je novinar predstavil svojega sogovorca? Če ga je, kako?Kdo je končal pogovor? Kako?Ali se vam zdi, da se je novinar pripravil na pogovarjanje? Utemeljite odgovor.Ali je vprašanja bral?Ali je sogovorca vikal ali tikal? Se vam zdi to prav?Ali je vprašani odgovarjal v slengu? Zakaj (ne)?Sta se sogovorca gledala v oči ali sta gledala v tla oz. v zrak?V katerem primeru sta pogledala v kamero? Čemu?Kako na gledalca vpliva nasmešek na obrazu nastopajočih?Kaj je pri tem pogovarjanju sporočala ”govorica rok“?Kako sta sogovorca sedela? Je tako prav?

• Ocenite svojo zmožnost pogovarjanja: kakšen sogovorec ste, kaj so vaše odlike in pomanjkljivosti?Zakaj imate te pomanjkljivosti?Kako bi jih odpravili?

• Kaj vas moti pri sogovorcih?• Ali se je treba na pogovarjanje pripraviti? Pojasnite odgovor.• Na kaj je treba paziti med pogovarjanjem?

SporazumevanjeDvosmerno sporazumevanje

Pogovarjanje

SPORAZUMEVANJE33

Ena od človekovih najpogostejših dejavnosti je pogovarjanje, saj se pogovarjamo doma, v šoli, v službi, v trgovini, na tržnici, v banki, pri zdravniku, na vlaku, v avtobusu, na igrišču …

• Preberite zapise naslednjih pogovorov.

Dijakinja: Dobro jutro.Profesor: Dobro jutro, Mojca.

Dijakinja: Gospod profesor, več učencev ne razume nove snovi. Bi nam jo lahko razložili še enkrat?

Profesor: Čudno, saj sem vam jo natančno razložil. Ko smo jo obravnavali, ni bilo videti, da bodo nastopile težave.

Dijakinja: Bi nam jo lahko še enkrat?Profesor: Saj vendar moramo s snovjo naprej. Med odmorom naj vam jo razloži kdo drug,

recimo Andrej. Njemu matematika ne dela težav. Dijakinja: Andrej je bolan, še nekaj dni ga ne bo v šolo.Profesor: No, prav. Bomo pa naslednjo uro malo pohiteli.

Dijakinja: Gospod profesor, kdaj bomo pisali šolsko nalogo?Profesor: Prihodnji torek bi kar ustrezal.Dijakinja Kaj pa bomo pisali?Profesor: Vso snov zadnje redovalne konference.Dijakinja : Torej algebro in geometrijo?Profesor: Ja, oboje.

Dijakinja: Gospod profesor, dogovorili smo se, da bomo pisali šolsko nalogo v torek. Vendar pa to ne bo izvedljivo, ker imamo takrat zdravniški pregled. Določiti moramo nov termin.

Profesor: Vidim, da v sredo ne bo šlo, ker že pišete zgodovino. Torej v četrtek.Dijakinja: Kaj pa naslednji torek, čez deset dni? To bi večini zelo ustrezalo, saj bi lahko še malo

utrdili snov.Profesor: To je prepozno, ker je preblizu redovalne konference. Najbolje bi bilo, če bi pisali kar

v četrtek.Dijakinja: Kaj pa prvi ponedeljek?Profesor: Ponedeljek? No, naj bo. Torej smo zmenjeni.

• Kdo se je pogovarjal v vseh štirih pogovorih?• Ali sta sogovorca govorila hkrati?

Pri pogovarjanju navadno sodelujeta dve osebi, ki se menjavata v vlogi govorca in poslušalca – najprej govori oseba A, oseba B pa posluša; nato govori oseba B, oseba A pa posluša. Po navadi je tako, da prvi sogovorec da pobudo (npr. kaj vpraša), drugi pa se na pobudo odzove (npr. odgovori na vprašanje). Pobudo oz. odziv nanjo imenujemo pogovorna menjava ali replika.

11

12

13

14

JEZIK 16

Socialne zvrsti slovenskega jezika1. Po televiziji spremljajte zabavne/razvedrilne in informativne oddaje; pozorni

bodite na rabo neknjižnega jezika.Ali je v njih delež neknjižnega jezika enak? V katerih oddajah prevladuje neknjižni jezik?Zakaj je verjetno tako?Kaj menite o rabi neknjižnega jezika v teh oddajah?

2. Poslušali boste del pogovora med novinarko in dijaki. Po poslušanju odgovorite na naslednja vprašanja:– O čem so se pogovarjali?– Ali ste opazili kakšno razliko med jezikom novinarke in dijakov? Če ste, katero?– Kdo je govoril knjižno – novinarka ali dijaki? Utemeljite odgovor.– Ali bi morali dijaki govoriti drugače? Zakaj (ne)?

3. Poslušali boste predstavitev neknjižnih zvrsti slovenskega jezika (pet odlomkov), ki so jo pripravili dijaki 1. razreda neke celjske gimnazije.Po poslušanju posameznega odlomka rešite ustrezno nalogo.a) Katere značilnosti južnoštajerskega (celjskega) pokrajinskega pogovornega

jezika ste prepoznali v prvem odlomku?

Kdaj lahko govorite v pokrajinskem pogovornem jeziku?

b) Zapišite narečne besede, ki ste jih slišali v drugem odlomku. Ali veste, kaj pomenijo?

Kdaj lahko govorite v narečju?

c) Slengovske izraze, ki so jih v pogovoru (v tretjem odlomku) uporabili mladostniki, zamenjajte s knjižnimi sopomenkami.

Ali uporabljate enak sleng, kot je bil predstavljen v odlomku?


JEZIK17

č) V SSKJ poiščite uradne strokovne izraze za nekaj žargonskih besed iz četrtega odlomka.

Kateri žargon ste poslušali?Poznate še kakšne besede iz tega žargona?Kdaj lahko uporabljate žargon?

d) Ali ste ugotovili, katere ponavljajoče se zloge so uporabile dijakinje v svojem skrivnem jeziku (v petem odlomku)? Zapišite nekaj povedi iz njihovega pogovora in jih predelajte v knjižni jezik.

Kdaj uporabljate skrivni jezik?Poskusite sami tako govoriti naslednjo poved: Razumevanje latovščine mi povzroča velike težave, govorjenje pa še večje.

4. Napišite, katero socialno zvrst bi srednješolec Rok iz Štanjela na Krasu uporabljal

– v pogovoru s starejšim sosedom: ,

– v telefonskem pogovoru z očetovim znancem iz Lendave: ,

– na nastopu (recitaciji) v vaškem kulturnem domu: ,

– v pogovoru z znancem iz Pirana: .

5. Napišite, iz katerega neknjižnega pogovornega jezika so naslednje povedi.

Pa kva pol?

Ma kedej prideste?

Kak se bojo zaj norca delali, čuj!

6. Kaj pomenijo naslednje narečne besede?

žmitk, kaps, mlečk, pomodori, žakoni, kevder, gučati, pjeb, pugati, fafl ce, runa, kukurca,

kmica, blek, čavl, žehtar, murke, pantofl ni

7. Izberite eno pesem slovenskih reparjev (npr. Klemna Klemna, Trkaja, dvojice Jose & Murat …); predvajajte jo sošolcem in povejte,– katera socialna zvrst v njej prevladuje,– čemu se je avtor odločil zanjo,– kako ta raba učinkuje na vas,– kako bi na vas učinkovala raba knjižnega jezika,– zakaj v domačih in tujih reparskih pesmih prevladuje sleng.

Zakaj ste izbrali to pesem?Predstavite njenega izvajalca.


ELEKTRONSKO GRADIVO JE NADGRADNJA TISKANEGA GRADIVA.

Tiskani učbenikNa pragu besedila 1

Elektronski učbenikNa pragu besedila 1

Tiskani delovni zvezekNa pragu besedila 1

NOVO!


11

Pisanje in označevanje

Senčenje

Povečava

BREZPLAČNI PREIZKUS!

Orodjarna v e-gradivuOrodjarna ponuja številna orodja, ki ne zahtevajo posebnega računalniškega znanja. Njihova uporaba bo vaš pouk naredila še nazornejši, privlačnejši in zato tudi učinkovitejši. Orodjarna omogoča na primer listanje po gradivu, prikaz dveh strani namesto ene in nasprotno, pisanje in risanje po straneh, označevanje posameznih besed, dodajanje lastnega besedila, vnašanje opomb in pripenjanje svojih dokumentov, povečevanje posameznih delov strani ali usmerjanje pozornosti dijakov s senčenjem.

Če se za pouk z e-gradivom pripravljate doma, lahko svoje opombe ali oznake shranite in bodo ostale tam – tudi če boste v razredu uporabili drug računalnik.

Avdio- in videoposnetki Avdio- in videoposnetki, ki so sicer na voljo tudi na DVD-jih, priloženih h kompletom Na pragu besedila, so zelo premišljeno vključeni v e-gradivo tam, kjer prispevajo k večji učinkovitosti in dinamiki pouka. Pisanje in označevanje

Senčenje

Povečava

Do 30. septembra 2011 lahko e-gradivo uporabljate brezplačno in brez kakršnih koli obveznosti. Preprosto obiščite spletni portal www.irokus.si in ravnajte po navodilih.


12

DVD • Priročnik za učitelje

DVD z avdio- in videoposnetkiDVD je nepogrešljiv del učiteljevih orodij pri pouku slovenščine. Koliko bolj živa in avtentična je obravnava npr. novice, poročila ali prepričevalnega pogovora, če si dijaki vse te besedilne vrste lahko tudi ogledajo oz. jih poslušajo! Vsi posnetki so primerne dolžine in jih je mogoče smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vključiti v učni proces.

Na DVD-ju boste našli avtentične posnetke različnih novinarskih in filmskih zvrsti, npr. televizijsko poročilo oz. reportažo, dokumentarni film, pogovorno in izobraževalno oddajo, nekateri posnetki pa so nastali posebej za potrebe naših učnih kompletov in segajo od avdioposnetkov govorcev različnih socialnih zvrsti jezika do npr. dokumentarno-igranega filma o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji ali reportaž o položaju zamejskih Slovencev v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.

Priročnik za učiteljePriročnik je zamišljen kot vodilo učiteljem pri vzporedni uporabi učbenika in delovnega zvezka. V njem so nanizani predlogi za obravnavo posamezne učne enote s predstavitvijo ciljev in z naborom metod za njihovo doseganje.

Priročnik vodi učitelja skozi učno snov, opozarja na naloge, ki so še posebej pomembne, hkrati pa svetuje, kako oblikovati učne sklope in koliko učnih ur nameniti neki snovi. V priročniku so vključeni tudi prepisi posnetih besedil z DVD-ja.

Priročnik za učitelje v formatu pdf je na voljo na spletni strani www.srednja.net.

Ü Trenutno so objavljeni priročniki za 1., 2. in 3. letnik in z nekaj kliki jih lahko prenesete na svoj računalnik. Priročnik za 4. letnik bo na voljo avgusta 2011.

Za boljši pregled nad vsebino DVD-ja in za lažjo vsebinsko analizo je DVD-ju dodana tudi knjižica z zapisi vseh posnetih besedil.

Ü Trenutno so na voljo DVD-ji za letnike 1–3, DVD za 4. letnik pa bo na voljo avgusta 2011.

DVD z avdio- in videoposnetkiDVD je nepogrešljiv del učiteljevih orodij pri pouku slovenščine. Koliko bolj živa in avtentična je obravnava npr. novice, poročila ali prepričevalnega pogovora, če si dijaki vse te besedilne vrste lahko tudi ogledajo oz. jih poslušajo! Vsi posnetki so primerne dolžine in jih je mogoče smiselno (s pripravo na gledanje in sklepno umestitvijo po gledanju) vključiti v učni proces.

Na DVD-ju boste našli avtentične posnetke različnih novinarskih in filmskih zvrsti, npr. televizijsko poročilo oz. reportažo, dokumentarni film, pogovorno in izobraževalno oddajo, nekateri posnetki pa so nastali posebej za potrebe naših učnih kompletov in segajo od avdioposnetkov govorcev različnih socialnih zvrsti jezika do npr. dokumentarno-igranega filma o jezikovni politiki v Republiki Sloveniji ali reportaž o položaju zamejskih Slovencev

12

K poglavju SporazumevanjeDvosmerno sporazumevanje

Intervju z Juretom Koširjem

VideoposnetekTrajanje: 7 min. 38 sek.

– Jure Košir, Slovencem in svetu si znan kot vrhunski smučar slalomist. Že leta krojiš in potrjuješ zmožnosti tega alpskega športa, ki je tudi po zaslugi tvojih vrhunskih svetovnih uvrstitev nam vsem zelo k srcu prirasel. V tokratnem intervjuju pa bi rad slovenskim srednješolcem predstavu izsek tvojega pri vatnega dela življenja: Kaj počneš v prostem času in zdi se mi, da ni skrivnost, da si ljubitelj reperske glasbe.

– To sploh ni skrivnost. – Priznaš? – Priznam. Absolutno, in ta ljubezen traja že kar nekaj časa. In tko sm začel

poslušat to muzko in se enos tavno zaljubu vanjo in od takrat, ∂, z mojimi prijatelji, najbližjimi, ∂, res intezivno spremljamo in poslušamo in pa tud ...

– Torej posvečaš glasbi precej prostega časa? – Seveda, veliko. – Sprašujem, ker me zanima, če se strinjaš, da glasba v bistvu mladim, ∂,

pome... omogoča izraziti izražati čustva in da je v času odraščanja zelo pomembna.

– Zelo pomembna. Jaz se spomnem, kolk je pomenila men v tistih nekolk problematičnih letih, ko se je oblikovala moja osebnost, ∂, in, je zelo zanimiv’, kako se določeni posamezniki odločajo za zvrsti glasbe, katere jih spremljajo pol velikokrat skozi celo življenje.

– No, ti si želje marsikaterega srednješolca pa mladostnika uresniču s tem, ko si s svojim najboljšim pri jateljem Matejem Jovanom ustanovil zasedbo Pasji kartel in me zanima, če ste, če je bil povod za to tud kakšna vajina skupna smučarska izkušnja.

– No, prou gotou. Midva sva na tak na ... prek smučarske izkušnje sva prišla v bistvu do te glasbe, kajti prijatelji iz Amerike so nama dostavl to glasbo.

– Ameriški smučarji? – Ja, tako. In sva se na ta način tud spoznala s ... z rep muzko in mela sva pa to

srečo, da sva dobila možnost, da lahko ustvarjava. In tako je tud nastala ta skupina.

– In kaj sta želela izpovedovati v svojih pesmih? – Zelo različno. Tud različno, ∂, kdo je pisal tekst, ne. Ponavadi se dogovorimo,

da vsak napiše ... Dog ovorimo se za skupno temo določene pesmi oziroma skladbe in potem vsak napiše določen svoj del besedila. Tema je pa ista.

– Iztočnica? – Tako.

12

Knjizica notranjost 05.indd 12 7/11/08 8:14:51 AM

13

– No, ∂, zdej si že odgovoru tud na to, kako, v bistvu, komadi Pasjega kartela nastajajo. Jaz pa, če bi se držu slovenskega pravopisa, bi te moral vprašati, koliko zgoščenk ste že izdali ... Upam, da ne bom prevelikega kozla ustrelil, če te vprašam: Ti, kolk cedejev ste pa že izdali?

– Kompaktnih diskov. – Kompaktnih diskov? – Hm, izdali smo tri. – No, očitno je, da brez slenga in uporabe angleških besed pri repu ne gre. – Žal ne gre. Kajti tud v angleščini, ki je v bistvu materin jezik repa, so napake

oziroma ni glih knjižni jezik. – In to angleški sleng. – Seveda. In tud občutek imam, da je veliko lažje repat v jeziku, v katerem

govoriš po ul’ci, s prijatelji recimo. Veliko lepše tečejo besede in lažje se izražaš.

– Kaj potem sploh repanje je? – Repanje je čvekanje, če bi recimo tko ... – To je prevod? – To je recimo prevod. – Ritmično čvekanje. – Ritmično, po ritmu, čvekanje po ritmu. – Izhaja iz afriške kulture? Črnske? – Denimo, ja. Prav gotovo so bili začetki. – Hm, aha, kateri pa so kšni pogosti slengovski izazi, ki jih, ∂, vaša skupina

uporablja? – Hja, jih je kar nekej. – No, izvoli. – No, recimo, tisti, ki je as, je plejer. – Kako, kako? – Nekdo, ki, kateremu uspeva ... – Je plejer. – Mhm, je plejer. – Torej, ki mu v življenju vse dobr gre. – Ja, ki mu gre dobr ... – Pri poslu, pri puncah. – On je plejer. – On je plejer. Dobro. – Potem, če seveda povab’š družbo oziroma prijatelje na sproščeno

križarjenje, je to kruzing. – Kruzing? – Ponavadi je to z vozilom. – Aha... – Z avtom. – Torej, če se gre z avtom preverjat svoj okoliš. – Tako. – Kruzing.

Knjizica notranjost 05.indd 13 7/11/08 8:14:51 AM

1

Na pragu besedila 4 PRIR

OČ

NIK



Na pragu besedila 4Na pragu besedila 4Na pragu

ca Poznanovič in Mojca Poznanovič in Mojca Poznanovič in Mo ca Bav

PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIKV 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠO

1

Na pragu besedila 3 PR

IRO

ČN

IKMojca Poznanovič in Mojca Bavdek


Na pragu besedila 3Na pragu besedila 3Na pragu

ca Bavdek


1

Na pragu besedila 2

PRIR

OČN

IKMartina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina,


PRIROČNIK ZA UČITELJE ZA SLOVENSKI JEZIK


– Potem, če seveda povab’š družbo oziroma prijatelje na sproščeno

– Torej, če se gre z avtom preverjat svoj okoliš.

Na pragu besedila 1

Martina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič, Darinka Ambrož, Stanislava Židan

DVD k učbeniku in delovnemu zvezku za 1. letnik gimnazij in srednjih strokovnih šol

CD 03.indd 1 7/11/08 8:14:06 AM

Na pragu besedila 2Na pragu besedila 2Na pragu Martina Križajartina Križajartina Križa Ortar, MarMojojo ca Poznanovič in Mo

DELOVNI ZVEZEK ZA SLOVENSKI JEZIK


Na pragu besedila 1

PRIR

OČN

IK

Na

prag

u be

sedi

la





Telefon: 01/513 46 00

Faks: 01/513 46 99


www.rokus-klett.si

15,80 EUR






ISBN 978-961-209-765-3

9 7 8 9 6 1 2 0 9 7 6 5 3

1

DEL

OVN

I ZVE

ZEK

NPB 1 DZ 2011 Naslovnica.indd 1

17.5.11 13:35


13

ZBIRKA KRESNICE

ZBIRKA ČIST SIMPL

Dodatno gradivo

Res je, slovenski pravopis ni mala malica, vendar lahko vsak dijak svoje znanje z nekaj vaje precej izboljša. Priročnik na preprost način razlaga posamezna pravopisna pravila in vabi dijake, da z nalogami takoj preverijo, koliko jim je zares »ostalo v glavi«. Naloge jih spodbujajo k opazovanju upoštevanja oz. neupoštevanja pravopisnih pravil v živi rabi, tj. v resničnih besedilih. Tako bo njihovo učenje še učinkovitejše. Priročnik bo dijakom v veliko pomoč pri učenju pravopisa ne glede na to, kateri letnik obiskujejo.

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih mora dijak poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najde tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to na videz ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

Izdaja predstavlja razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, najpomembnejše literarnoteoretične pojme, več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V njej je tudi več kot 50 nalog, s katerimi se lahko dijaki temeljito pripravijo na maturo.

Vodnika po svetovni in slovenski književnosti sta pot do ključnih dejstev o razvoju, pomenu in vlogi slovenske in svetovne književnosti (od njunih nastankov do danes). Izdaji vsebujeta pregled vseh književnih obdobij, književnih del in njihovih avtorjev, opis razvoja književnih zvrsti in vrst, slovarček najpomembnejših književnih pojmov, predloge za esej in tabelarni pregled razvoja književnosti.

Naslednja vodnika prinašata dijakom in bodočim maturantom razlago vsega, kar morajo vedeti o posameznih delih. Vsebujeta podatke o avtorjih in njihovih delih, natančne vsebinske analize, analize glavnih književnih oseb, motivov, tem in simbolov, razlago pomembnih citatov, vprašanja za razmišljanje, teme za esej in ponovitveni kviz.

Priročnik vsebuje pregledno predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del, ki jih mora dijak poznati na ustnem delu mature pri slovenščini. V njem najde tudi praktične nasvete, kako se spopasti s to na videz ogromno količino podatkov, pojmov in imen.

Izdaja predstavlja razvoj svetovne in slovenske književnosti od časov najstarejših civilizacij do danes, najpomembnejše literarnoteoretične pojme, več kot 150 književnih del in več kot 130 književnih ustvarjalcev. V njej je tudi več kot 50 nalog, s katerimi se lahko dijaki temeljito pripravijo na maturo.

Res je, slovenski pravopis ni mala malica, vendar lahko vsak dijak svoje znanje z nekaj vaje precej izboljša. Priročnik na preprost način razlaga posamezna pravopisna pravila in vabi dijake, da z nalogami takoj preverijo, koliko jim je zares »ostalo v glavi«. Naloge jih spodbujajo k opazovanju upoštevanja oz. neupoštevanja pravopisnih pravil v živi rabi, tj. v resničnih besedilih. Tako bo njihovo učenje še učinkovitejše. Priročnik bo dijakom v veliko pomoč pri učenju pravopisa ne glede na to, kateri letnik obiskujejo.

www.knjigarna.com

www.knjigarna.com

NOVO!

Na voljo so:

• Pregled slovenske književnosti Literarni vodnik za potovanje skozi slovensko književnost

• Pregled svetovne književnosti Literarni vodnik za potovanje skozi svetovno književnost

• Revizor in Stebri družbe Literarni vodnik za maturo in domače branje

• Za narodov blagor in Limonada slovenica Literarni vodnik za maturo in domače branje

Slovenščina – pravopis Besedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Format A4, barvni tisk, 160 strani

Slovenščina – književnost na maturi Pregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Format A4, barvni tisk, 246 strani

Naslednja vodnika prinašata dijakom in bodočim maturantom razlago vsega, kar morajo vedeti o posameznih delih. Vsebujeta podatke o avtorjih in njihovih delih, natančne vsebinske analize, analize glavnih književnih oseb, motivov, tem in simbolov, razlago pomembnih citatov, vprašanja za razmišljanje, teme za esej in ponovitveni kviz.

Na voljo so:

• Pregled slovenske književnostiLiterarni vodnik za potovanje skozi slovensko književnost

• Pregled svetovne književnostiLiterarni vodnik za potovanje skozi svetovno književnost

Vodnika po svetovni in slovenski književnosti sta pot do ključnih dejstev o razvoju, pomenu in vlogi slovenske in svetovne književnosti (od njunih nastankov do danes). Izdaji vsebujeta pregled vseh književnih obdobij, književnih del in njihovih avtorjev, opis razvoja književnih zvrsti in vrst, slovarček najpomembnejših književnih pojmov, predloge za esej in tabelarni pregled razvoja književnosti.

Naslednja vodnika prinašata dijakom in bodočim maturantom razlago

MATURA

2012

MATURA

2012


14

Zbirka Čez prag besedila vsebuje 25, Odprimo vrata v besedilo pa 22 preizkusov, enakih maturitetnim polam. Ob njih se lahko dijaki seznanijo z načinom reševanja maturitetnih vprašanj. Vsak preizkus temelji na neumetnostnem besedilu, sledijo naloge za razumevanje, interpretacijo in razčlembo besedila, ki zajemajo tudi vprašanja iz besedotvorja, besedoslovja, skladnje ipd. Vsi odgovori so točkovani, tako da lahko dijaki sami ocenijo svoje znanje.

ZBIRKA PLONK

PRIPOROČAMO TUDI:

www.knjigarna.com

www.knjigarna.com

• Odprimo vrata v besedilo Zbirka maturitetnih pol za slovenščino na poklicni maturi

Dodatno gradivo

• Čez prag besedila Zbirka maturitetnih pol za slovenščino v gimnaziji

Na voljo sta:

• Srednješolski plonk – jezik• Srednješolski plonk – književnost

Preglednici Plonk sta namenjeni dijakom za hitro iskanje informacij in utrjevanje znanja pri predmetu slovenščina, saj vsebujeta strnjen povzetek tem, ki jih predvideva učni načrt za gimnazije oz. srednje šole.

Vsako preglednico sestavlja šest plastificiranih strani, zložljivih na format A4, ki se lahko vpnejo v registrator.

Zbirka maturitetnih pol za • Čez prag besedila

Zbirka maturitetnih pol za

Zbirka vsebuje 25, v besedilo enakih maturitetnim polam. Ob njih se lahko dijaki seznanijo z načinom reševanja maturitetnih vprašanj. Vsak preizkus temelji na neumetnostnem besedilu, sledijo naloge za razumevanje, interpretacijo in razčlembo besedila, ki zajemajo tudi vprašanja iz besedotvorja, besedoslovja, skladnje ipd. Vsi odgovori so točkovani, tako da lahko dijaki sami ocenijo svoje znanje.

Odprimo vrata v besedilo• Odprimo vrata v besedilo


Zahodna Slovenija

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Vzhodna Slovenija

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

IZOBRAŽEVALNI SVETOVALKI ZALOŽBE ROKUS KLETT

Podpora kupcem Slađana Pepić, tel.: 01 513 46 46 [email protected]

Naročila in informacije

Telefon: 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

Prodaja

direktor prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71 [email protected]

Skladišče

vodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91 [email protected]

Uredništvo

Telefon: 01 513 46 94Telefaks: 01 513 46 99

Seminarji

Telefon: 01 513 46 53Telefaks: 01 513 46 79

DN

1101

88

Založba Rokus Klett

je članica Evropskega združenja

šolskih založnikov (EEPG).

Založba Rokus Klett, d.o.o.


telefon: 01 513 46 00

telefaks: 01 513 46 99

e-pošta: [email protected]

www.rokus-klett.si

Z nakupom delovnih zvezkov Založbe Rokus Klett

prispevate sredstva za razvoj učnih gradiv za otroke

s posebnimi potrebami. S prilagojenimi učnimi gradivi

bodo lažje premagovali težave pri učenju in razvijali

svoje sposobnosti.


Zbirka ČIST SIMPL Izdaje bodo dokazale dijakom, da je lahko šolska snov zares preprosta. Z razlagami, vajami, s kratkočasnimi nalogami in testi lahko izboljšajo svoje ocene in se dobro pripravijo na maturo.

Zbirka PLONK Preglednice šolske snovi

Priročne plastificirane preglednice strnjeno povzemajo celotno šolsko snov za različne predmete. Z njimi dijaki lahko hitro preverijo definicije, pravila, posebnosti, formule, konstante in druge podatke, ki jih je dobro vedno imeti pri roki.

Br

anje

in

br

aln

o r

azu

mev

anje Naloga 4

9

Lee La Guía de Compras en La Mar y luego rellena la tabla con los datos o informaciones que faltan siguiendo el ejemplo.

Preguntas:

Luna Aurora Batista

Carlo Carrara

Cristianov1. ¿Para personas de qué edad es la tienda?15-29

/////////// /////////////2. ¿Es barata o cara?

///////////3. ¿Tiene ropa de buena calidad?

//////////////////////////4. ¿Cuál es el estilo de ropa que venden?

//////////

Br

anje in

braln

o r

azum

evanje

La Guía de Compras en La MarHace unos días visité La Mar para ir de compras. Estaba sorprendida y

encantada ante la variedad de tiendas en esta fabulosa ciudad. Aquí están

algunas de las grandes tiendas para mujeres.LunaAv. Sensaciones

Luna tiene sus tiendas por todo el mundo. Es increíblemente económica, por lo que no sorprende que sus artículos sean para las chicas

entre 15-29 años. He encontrado un jersey precioso marca Luna a sólo 15 euros.

Además todas las tiendas Luna cuentan con un bar pequeño y agradable

donde una puede sentarse después de largas caminatas por las tiendas.Aurora BatistaAv. de los Toros

Esta diseñadora es conocida internacionalmente por su ropa de alta

moda a altos precios. Sin embargo, en cada zona o ciudad ofrece ropa

especial y característica para el país en el que se vende. Es más elegante que

Luna y he visto gente de todas las edades comprando aquí. La sastrería es

particularmente buena, así que la compra aquí será una inversión buena. Carlo CarraraAv. de los Sueños

Esta marca da un paso más tanto en calidad como en precio. No obstante,

encontré una falda estupenda a 40 euros. La ropa tiene un toque más

español en sus colores y telas. También ofrecen magnífi cos accesorios y

zapatos y carteras de cuero. Es un lugar adecuado para comprar una o dos

prendas básicas.

CristianovAv. de las Rosas

Si estás buscando un estilo original, entonces Cristianov puede ser tu

mejor apuesta. Cristianov es un diseñador muy conocido, admirado por su

uso de telas de colores fuertes y diseños alternativos. La ropa es de buena

calidad pero te sacará una buena suma por una simple camisa.

www.knjigarna.com-10 %ugodneje

Slovenščina – književnost na maturiPregledna predstavitev književnih obdobij, smeri, avtorjev in del

Angleščina – maturitetne temeBesedila, naloge in nasveti za pripravo na maturo

Španščina Besedila, naloge in razlage za dijake (knjiga + avdio CD)

Slovenščina – pravopisBesedila, naloge in razlage za gimnazijce in srednješolce

Šola brez frke Triki za uspešno delo v šoli

Nemščina Preglednice, razlage in vaje

Angleščina – Angleščina – Nemščina Nemščina Španščina Angleščina – Nemščina Španščina Španščina Šola Šola Šola Slovenščina – Slovenščina – Slovenščina – književnost

Angleščina – maturitetne

Slovenščina –pravopis

Angleščina – Angleščina – Slovenščina – Slovenščina –Slovenščina – Slovenščina – Angleščina – Slovenščina – Angleščina – Slovenščina –Slovenščina –Slovenščina –


Documents

Slovenscina v srednji soli