Embed Size (px)
Citation preview
Mic
hae
l Ch
rist
ie, d
irige
nt
3.
kon
cert
modri
ab
on
ma
2018
/19
slo
ven
ska
filh
arm
oni
ja
3. koncert
modri abonma 2018/19
13. in 14. december 2018 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev dom
Orkester Slovenske filharmonije
Michael Christie, dirigent Franc Kosem, trobenta
Miran Kolbl, koncertni mojster
nap
oved
dece
mbe
r 20
18–f
ebru
ar 2
019
Vokalni 4 in izven16. december 2018 ob 19.30Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonijaZbor Slovenske filharmonijeTonči Bilić, dirigentDomen Marinčič, violonTomaž Sevšek, orgelski pozitivAnja Gaberc, harfaspored Bach | Pärt | Skjavetić | Rahmaninov | Ruždjak
Odprtje festivala V novo leto z novo glasbo Oranžni 4 in izven10. in 11. januar 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeMichael Wendeberg, dirigentRinnat Moriah, sopranJean-Frédéric Neuburger, klavirspored Žuraj | Strauss
Modri 4 in izven21. in 22. februar 2019 ob 19.30Gallusova dvorana, Cankarjev domOrkester Slovenske filharmonijeAxel Kober, dirigentDaniel Müller-Schott, violončelospored Widmann | Haydn | Schönberg
Aleksander Borodin (1833–1887)
Uvertura k operi Knez Igor
Uroš Rojko (1954)
Koncert za trobento in orkester – krstna izvedba
Nikolaj Rimski-Korsakov (1844–1908)
Šeherezada, simfonična suita, op. 35Morje in Sinbadova ladja Kalendarski princMladi princ in mlada princesaSlavje v Bagdadu – Morje – Brodolom
Generacija ruskih skladateljev je v šestdesetih letih 19. stoletja na novo osmislila rusko glasbo. Med najbolj revolucionarnimi je bila skupina, znana kot ruska peterka (Balakirev, Rimski-Korsakov, Borodin, Cui in Musorgski), ki je postavila nova estetska merila ruske nacionalne šole. Navdih so skladatelji iskali v značilnih potezah ruske ljudske glasbe, ob tem pa zavračali tisto, kar je bilo očitna dediščina z Zahoda. Avtentičnost izraza so našli tudi v manirah oddaljenega Vzhoda: celotonski lestvici, pentatoniki, nepričakovani ritmiki, melizmatiki in podobno. Ob tem so ustvarjali v prepričanju, da prava nacionalna glasba ne more obstajati brez nacionalne historične opere. V tem duhu se je razcvetela ruska opera, med njene največje mojstrovine pa sodijo Ivan Susanin ter Ruslan in Ljudmila (Glinka), Boris Godunov (Musorgski), Evgenij Onjegin in Pikova dama (Čajkovski), Sneguljčica in Sadko (Rimski-Korsakov) ter mnoge druge.
Z opero Knez Igor je rusko operno zakladnico obogatil tudi Aleksander Borodin (1833–1887). Fragmentarnih skic svojega edinega glasbeno-gledališkega dela se je lotil leta 1869, z njim pa se ukvarjal nadaljnjih 17 let, vse do prerane, nepričakovane smrti. ‚Nedeljski‘ skladatelj, sicer profesor kemije in znanstveni raziskovalec, je namreč skladal le počasi in opere nikdar ni uspel dokončati; orkestracijo in formalno zaokroženost dela sta po njegovi smrti dodelala Rimski-Korsakov in Glazunov. Kljub temu velja Knez Igor za Borodinovo najodličnejše in najbolj ambiciozno delo, za njegov največji umetniški uspeh in dosežek.
Snov opere temelji na ruskem epu Pesem o Igorjevem pohodu, ki opisuje boj Igorja Svjatoslaviča proti azijskim poganskim nomadom, ljudstvu Polovci, in njegovo srečno vrnitev domov. Zgodba, začinjena
spo
red
k sp
ore
du
V zadnjih letih se Rojko posveča predvsem komorni glasbi, po naročilu Slovenske filharmonije in na pobudo trobentača solista Slovenske filharmonije Franca Kosma pa je ustvaril Koncert za trobento in orkester (2018). Genezo in analitični prerez novega dela je skladatelj predstavil takole:
»Prvo iztočnico bodočega Koncerta za trobento in orkester sem skiciral septembra 2017, ko sem nepričakovano ‚zaslišal‘ lebdečo zvočno kopreno v godalih. Ta se je notranje, kot v valovih, neprestano spreminjala. Iskal sem ustrezno formulacijo in skiciral progresijo treh hkrati zvenečih dominantnih undecimakordov (na osnovnih tonih e, gis in cis), ki so izmenično, v razpotegnjenih razmikih, v počasnih glissandih drseli navzdol, nekateri tudi navzgor. Rezultat se mi je zdel kar dober približek predhodni zvočni imaginaciji. Porodila se je tudi ideja vloge solistične trobente na tem mestu: ritmično-melodični fragment, ki kot klic, ki želi opozoriti nase, kot ‚tu sem, ali me slišite?‘, vedno znova nastopi na časovnici lebdeče zvočne mase v godalih. Spričo drugih obveznosti in projektov je omenjena skica najprej ‚romala v predal‘. Snovanju koncerta sem se lahko ponovno posvetil šele januarja 2018.
Že dlje časa pa sem nameraval preizkusiti dva fenomena, ki sta malodane popularna: ‚Risset ritem‘ in ‚Shepard-Risset glissando‘. Oba pojma sta etablirala Jean-Claude Risset, sodobni francoski skladatelj, in Roger Newland Shepard, ameriški psiholog. ‚Risset ritem‘ je, denimo, fenomen, kjer se hitrost zvočnega dogajanja neprestano povečuje. Glasbeni izraz za to bi lahko bil sempre accelerando. ‚Shepard-Risset glissando‘ pa je zvočno dogajanje, kjer se zvok (ton) neskončno vzpenja ali obratno, neskončno pada.
z ljubezenskimi ekskurzi in dvornimi intrigami, je Borodina pritegnila do te mere, da je temeljito preučil glasbo, zgodovino in izročilo Srednje Azije, kamor je dogajanje postavljeno. Ustvaril je avtentično, povsem rusko opero, ki se ne ozira na tradicijo italijanske oziroma nemške opere.
Uverture se je Borodin lotil čisto na koncu in je nikdar ni zapisal. A jo je ob različnih priložnostih v klavirski različici rad zaigral v prijateljskem krogu. Na enem takih druženj jo je slišal tudi Glazunov, ki je pozneje zaokrožil njeno strukturno zasnovo in jo orkestriral – delno po spominu, v veliki meri pa so mu bile v pomoč Borodinove ohranjene skice in že zabeležene tematske ideje. V trdni obliki sonatnega stavka se prepletajo vodilne teme opere, s katerimi kontrastirata ruski glasbeni slog in eksotični Orient. Energično uverturo odlikujejo privlačna melodika, razkošna orkestracija in dramatična ritmika.
Uroš Rojko (1954), med Berlinom, Dunajem in Ljubljano razpet slovenski skladatelj, velja za enega najbolj kompetentnih in dejavnih glasbenikov v slovenskem in nemškogovorečem glasbenem svetu. Dobitnik številnih mednarodnih nagrad in priznanj svoje znanje prenaša na mlajše generacije kot profesor za kompozicijo in glasbeno teorijo na ljubljanski Akademiji za glasbo. Rojkovo izrazito modernistično glasbeno mišljenje sloni na tradiciji nemške in evropske avantgarde – študent Uroša Kreka je svoje znanje izpopolnjeval pri slovitih Klausu Huberju in Györgyju Ligetiju, z leti pa razvil z lastnim izrazom podčrtan, premišljeno oblikovan, zapleteno strukturiran in natančno dodelan glasbeni stavek, ki pomeni velik izziv izvajalcem ter zahteva aktivno pozornost poslušalca.
Daljnega vzhoda. Zgodba o iznajdljivi, junaški mladenki Šeherezadi in zloglasnem sultanu Šahrijarju je navdahnila številna umetniška dela, od literarnih in plesnih do glasbenih umetnin. Za najmogočnejšo glasbeno upodobitev teh arabskih pripovedk pa še danes velja simfonična suita Šeherezada, op. 35 (1888) Nikolaja Rimskega-Korsakova (1844–1908).
Kompozicija, ki pomeni vrhunec skladateljevega mojstrskega obvladovanja orkestracije, sicer ne skriva literarnega ozadja, a določenega programa nima niti ga ne potrebuje. Avtorjev namen ni bil opisovanje konkretnih zgodb ali dogodkov; z glasbo je skušal razviti splošen ton in atmosfero arabskega sveta. Naslovi, ki jih je sprva vključil, a pozneje umaknil (zaman, saj so se usidrali v zavest poslušalstva in se ohranili do danes), so le vodilo in kažipot poslušalčevi domišljiji po daljnem Orientu. Kalejdoskop pravljičnih podob, ki ga razkriva glasba, preveva razkošna, barvita, virtuozna instrumentacija, briljantna orkestracija, živahne melodične domislice in raznolikost razpoloženj ter prepričljivo evocira skrivnostnost in eksotičnost izjemnih pripovedk.
Štiristavčna struktura suite sledi obrisu simfonije. Stavki so sicer vsebinsko samostojni, kot »niz nepovezanih, ločenih slik in epizod«, a jih v enovito, trdno celoto družita vodilni tematski ideji, predstavljeni v uvodnem stavku: temačna tema neustrašnega sultana in nežna, široka melodična arabeska Šeherezade v solo violini. Živahen drugi stavek skercoznega značaja poudarja skrivnostnost Orienta, nasproti mu stoji lirično čuten, nostalgičen, počasen interludij v ritmu valčka. Suito strne energičen finale, ki pripelje dramo do vrhunca in svetlega zaključka.
Špela Lah
Če gre pri tem za zvezno gibanje, bi to označili kot sempre glissando.
Prvi stavek koncerta za trobento je torej zasnovan v smislu ‚neskončnega‘ pospeševanja tempa, čemur se solistična trobenta in še nekatera tolkala ‚zoperstavijo‘ z neprestanim upočasnjevanjem. Lebdeča zvočna masa, skicirana septembra 2017, nastopi šele v drugem delu prvega stavka, tempo se začasno stabilizira in nato obrne v sempre ritenuto.
Drugi stavek uvaja razgiban koncertantni dialog neprestano spreminjajočih se metričnih enot z izrazito ritmično-melodično linijo solistične trobente v ospredju. Gradivo neposredno izhaja iz skladbe Encounters št. 5 za dve harmoniki iz leta 2017.
Tretji stavek koncerta pa je v znamenju ‚večnega‘ glissanda, pri čemer solistična trobenta z ritmično-melodičnimi fragmenti izstopa iz drseče zvočne mase, včasih pa se, zlasti ko ta kulminira, v njej tudi ‚utaplja‘.
Solist skozi celotno skladbo pokriva širok tonski obseg. Zato menjuje med različicami trobent: od pikolo trobente v A prek trobente v C do trobente v B. Poleg tega mu je dodeljen obsežen barvni spekter. Od tod uporaba krilovke v B in seveda različnih dušilcev zvoka.«
Koncert za trobento in orkester je skladatelj posvetil trobentaču Francu Kosmu.
Zgodbe o ljubezni, humorju, pogumu in čarobnosti so stoletja krožile po Bližnjem vzhodu, preden so bile zbrane v bogato zbirko Tisoč in ena noč. Ta je v francoskem prevodu v Evropo prišla v začetku 18. stoletja, kjer je postala zares priljubljena v 19. stoletju in sprožila goreče zanimanje za orientalizem in eksotiko
Franc Kosem (1982) sodi v mlajšo generacijo trobilcev »ljubljanske trobilne šole«, njegovo igro odlikujeta visoko razvit estetski čut in izjemna tehnična spretnost. Od leta 2004 je solo trobentač Orkestra Slovenske filharmonije, od leta 2015 pa svoje znanje prenaša naprej kot profesor trobente in komorne igre na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Je redni član Trobilnega ansambla Slovenske filharmonije in vodja Društva za trobilno komorno glasbo SiBRASS.
Dodiplomski in podiplomski študij je končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Antona Grčarja, dodatno pa se je izpopolnjeval na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju pri Reinholdu Friedrichu. Svoje znanje je pilil tudi pri mojstrih trobente, kot so Bo Nilsson, James Thompson, Hans Gansch, Klaus Schuhwerk, Falk Maertens, David Bilger, Kristian Steenstrup in Laura Vukobratović.
Kot solist, komorni ali orkestrski glasbenik se je doslej predstavil na številnih festivalih (Lucerne festival, Pacific music festival, Festival Maribor, Festival Slowind) in koncertnih odrih po svetu ter sodeloval s priznanimi domačimi in tujimi orkestri ter ansambli. Doslej je krstno izvedel več kot trideset del slovenskih skladateljev, številne posnetke njegovih izvedb hrani arhiv Radia Slovenija. Z Orkestrom Slovenske filharmonije je posnel zgoščenko koncertov za trobento in orkester Leopolda Mozarta, Franza Josepha Haydna in Johanna Nepomuka Hummla, pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija pa je izšel album del za trobento in klavir z naslovom Reflections.
Franc Kosem je prejemnik nagrade Prešernovega sklada za leto 2012.
Eden vodilnih ameriških dirigentov Michael Christie (1974) je prepričljiv tako na koncertnem kot opernem podiju. Širšo glasbeno javnost je – sicer diplomirani trobentač – nase opozoril leta 1995 na 1. mednarodnem dirigentskem tekmovanju Sibelius v Helsinkih, kjer je bil nagrajen s posebnim priznanjem »izjemni talent«. Dosežek mu je prinesel mesto pomočnika dirigenta pri uglednem Danielu Barenboimu ter s tem delo s Simfoničnim orkestrom Chicago in orkestrom Berlinske državne opere.
Na bogato samostojno glasbeno pot je Christie stopil kot šef dirigent Queenslandskega simfoničnega orkestra iz Avstralije (2001–2004), sledila so mu ugledna mesta glasbenega direktorja Brooklynske filharmonije (2005–2010), Phoeniške simfonije (2005–2013) in operne hiše v Minnesoti (2012–2018). Osrednje orkestre po domovini (simfonike iz Dallasa, Atlante, Houstona, Oregona, filharmonike iz Los Angelesa …) je vodil kot gostujoči glavni dirigent, uspeh pa mu je odprl tudi možnosti za redna sodelovanja po Evropi: dirigiral je med drugim Rotterdamski filharmoniji, švedskim in nizozemskim radijskim simfonikom, Češki filharmoniji. Njegovo ime je prav tako močno prisotno v avstralskih glasbenih krogih.
Christie velja za preudarno inovativnega dirigenta, odprtega novostim in izzivom koncertnih in opernih odrov. Njegove izvedbe prepričajo z ognjevitostjo in eleganco, zadržanostjo in izraznostjo, preciznostjo in subtilnostjo. Predan novi glasbi v največji možni meri podpira sodobne, tudi manj uveljavljene skladatelje, kot so Huang Ruo, Mason Bates, Mark Adamo, Michael Daugherty, Osvaldo Golijov, Stephen Paulus in drugi.
dir
igen
t
tro
ben
ta
BožičnikoncertSlovenskefilharmonije20. december 2018 ob 18.00
Slovenska filharmonijaDvorana Marjana Kozine
Orkester in Zbor Slovenske filharmonije
Simon Dvoršak dirigentTheresa Plut sopranMonika Fele mezzosopranGašper Banovec tenorTadej Osvald basbariton
sporedJohann Sebastian Bach Magnificat v Es-duru, BWV 243aAndrej Misson Božična noč, kako si lepa
vstopniceblagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, 1000 Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E [email protected] spletna prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si
Dirigent: Philipp von Steinaecker Solistka: Nika Gorič, sopran
Orkester in Zbor Slovenske �lharmonije
Zlata doba francoske in dunajske operete
1. januarja 2019 Gallusova dvorana
nedelja 6. januar 2019 ob 11.00Orkester Slovenske filharmonije Zbor Slovenske filharmonijeLiesbeth Devos sopran
Matej Šarc dirigent
spored A. Vivaldi | G. F. Händel
Barok 4
Barok 5četrtek 17. januar 2019 ob 19.30Orkester Slovenske filharmonijeMatej Šarc oboa in glasbeno vodstvo
Tomaž Sevšek čembalo
spored J. G. Graun | J. L. Krebs | W. F. Bach |
C. P. E. Bach | J. C. Bach
Ker je december praznični mesec,
mesec srečanj in obdarovanj, bi vam
želeli namigniti, da je lahko tudi
vstopnica inovativno darilo, ki bo
zagotovo razveselilo vaše bližnje.
vstopnice
blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljana med delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E [email protected] https://filharmonija.kupikarto.si/
www.filharmonija.si
cene vstopnic
I. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15,00 € / 12,00* €II. KATEGORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10,oo € / 7,00* €* popust za dijake, študente, upokojence in abonente
Slovenske filharmonije
V novo leto z novo glasbo10. januar–2. februar 2019
www.filharmonija.si
Ciklus družinskih koncertov 2018/19Slovenska filharmonija
vstopnice: blagajna Slovenske filharmonije, Kongresni trg 10, Ljubljanamed delavniki od 11. do 13. in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom T +386 1 24 10 800, E [email protected] prodaja: https://filharmonija.kupikarto.si/
cena vstopnice posameznega koncerta: 5 €
www.filharmonija.si
3. koncertsobota 2. februar 2019 ob 11.00Dvorana Marjana Kozine, Slovenska filharmonija
GRDI RAČEKHans Christian Andersen
Nina Šenk, skladateljica
Lucija Ćirović, pripovedovalka
Trobilni ansambel Slovenske filharmonije: Franc Kosem, Tibor Kerekeš, Igor Konečnik, Dejan Glamočak, trobenta Jože Rošer, Robert Prednik, rog Domen Jeraša, Žan Tkalec, pozavna Wolf Hagen Hoyer, bas pozavna Janez Žnidaršič, tuba Matevž Bajde, tolkala
V sodelovanju z Društvom za trobilno komorno glasbo SiBRASS.
»Na podeželju je bilo res lepo; bilo je poletje, žito je rumenelo, oves zelenel, na zelenih travnikih je bilo seno spravljeno v kopice, štorklja pa se je sprehajala na dolgih rdečih nogah in govorila egipčansko, kajti tega jezika se je naučila od svoje matere. Okrog polj in travnikov so se širili gozdovi, sredi njih pa so bila globoka jezerca ... Zares, na podeželju je bilo izredno lepo! Na sončnem kraju je stal star podeželski dvorec, ki ga je obdajal prekop, ob zidu pa vse do vode je rasel repuh, ki je bil tako velik, da so otročiči pod najvišjimi rastlinami zlahka stali pokonci. Med njimi je bila taka goščava kakor globoko sredi gozda in tu je gnezdila raca.«
Le kaj lahko skali tako idilo, da je nekdo ožigosan kot grd?!? Odgovor se skriva v nadaljevanju pripovedi, zato vljudno vabljeni v Slovensko filharmonijo na kulturni praznik za vso družino!
Primerno za otroke od 3. leta naprej.
Če želite prejemati redna e-obvestila o programu Slovenske filharmonije, sporočite svoj e-naslov na [email protected].
Koncertni list Slovenske filharmonije, Modri abonma, št. 3Izdala: Slovenska filharmonijaDirektorica: Marjetica MahneAvtorica spremne besede in urednica življenjepisov: Špela LahJezikovni pregled: Tanja SvenšekOblikovanje: Futura DDB, d.o.o.Prelom: Vlado TrifkovičFotografija na naslovnici: James DanielTisk: Birografika Bori, LjubljanaNaklada: 1300 izvodovLjubljana, december 2018
Redakcija koncertnega lista je bila zaključena 10. decembra 2018.
ISSN 2350-5117
Slovenska filharmonija – Academia philharmonicorum
@SFilharmonija
@slofilharmonija
Slovenska filharmonijaOrkester Slovenske filharmonijeZbor Slovenske filharmonije
Kongresni trg 101000 LjubljanaT +386 1 2410 800F +386 1 2410 900E [email protected]
