ŠOLE IN VRTCA - OŠ Sv. Jurij ob Šč · PDF fileBiologija ... saj se oklepajo prepričanj,

ŠOLE IN VRTCA

ŠOLSKO LETO

2015/2016

Avgust, 2016

2

Kazalo vsebine Uvod ........................................................................................................................................... 6 Vizija .......................................................................................................................................... 6

Poslanstvo ................................................................................................................................... 6 Ustaljeni projekti .................................................................................................................... 7 Prednostne naloge šole ........................................................................................................... 8 Projekti, vezani na razred ....................................................................................................... 9

I. OBVEZNI PROGRAM ........................................................................................................ 10

PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE .......................................................... 10 1. a razred ......................................................................................................................... 10 1. b razred ......................................................................................................................... 11 2. a razred ......................................................................................................................... 13

2. b razred ......................................................................................................................... 13 3. a razred ......................................................................................................................... 16 3. b razred ......................................................................................................................... 17

DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ...................................................... 19 4. a razred ......................................................................................................................... 19

4. b razred ......................................................................................................................... 19 5. a in b razred .................................................................................................................. 21

6. razred ............................................................................................................................ 23 TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE ...................................................... 24

Slovenščina ....................................................................................................................... 24

Matematika ....................................................................................................................... 25 Tuji jezik – nemščina ....................................................................................................... 27

Tuji jezik – angleščina ...................................................................................................... 28

Likovna umetnost ............................................................................................................. 28

Glasbena umetnost ........................................................................................................... 29 Geografija ......................................................................................................................... 30

Zgodovina ......................................................................................................................... 30 Domovinska in državljanska kultura in etika ................................................................... 31 Fizika ................................................................................................................................ 31 Naravoslovje ..................................................................................................................... 31

Biologija ........................................................................................................................... 32 Kemija .............................................................................................................................. 32 Tehnika in tehnologija ...................................................................................................... 33 Gospodinjstvo ................................................................................................................... 33 Šport ................................................................................................................................. 33

IZBIRNI PREDMETI .......................................................................................................... 34 Angleščina 1, 2 in 3 .......................................................................................................... 34 Likovno snovanje 1, 2 in 3 ............................................................................................... 35 Šport za sprostitev ............................................................................................................ 35

Obdelava gradiv-les .......................................................................................................... 35 Organizmi v naravi in umetnem okolju ............................................................................ 35

PODATKI O RAZREDIH ................................................................................................... 36 Oddelčna skupnost ........................................................................................................... 38 Dodatna strokovna pomoč (DSP) ..................................................................................... 39 Individualna in skupinska pomoč (ISP) ........................................................................... 41

3

II. RAZŠIRJENI PROGRAM .................................................................................................. 42

Podaljšano bivanje OPB ....................................................................................................... 42 Jutranje varstvo .................................................................................................................... 44 Dodatni pouk ........................................................................................................................ 45

Dopolnilni pouk .................................................................................................................... 46 Interesne dejavnosti .............................................................................................................. 48 Neobvezni izbirni predmeti .................................................................................................. 53

Tuji jezik-nemščina 1. razred ........................................................................................... 53 Angleščina 4. in 5. razred ................................................................................................. 53

Tehnika 4. in 5. razred ...................................................................................................... 53 Računalništvo 4. in 5. razred ............................................................................................ 54

Šole v naravi in plavalni tečaji ............................................................................................. 54 Kolesarski izpit ..................................................................................................................... 55

III. DRUGE DEJAVNOSTI ..................................................................................................... 56

Interdisciplinarni dan - zaključne ekskurzije ....................................................................... 56

1. razred ............................................................................................................................ 56

2. razred ............................................................................................................................ 56 3. razred ............................................................................................................................ 56 4. razred ............................................................................................................................ 56 5. razred ............................................................................................................................ 56

6. razred ............................................................................................................................ 57 7. in 8. razred .................................................................................................................... 57 9. razred ............................................................................................................................ 57

Športni program-Zlati sonček ............................................................................................... 57 Tečajna oblika računalništva ................................................................................................ 58

Zgodnje učenje angleščine (fakultativno) ............................................................................ 58 Preverjanje znanja plavanja .................................................................................................. 59 Plesni tečaj ............................................................................................................................ 59

Varstvo vozačev ................................................................................................................... 59

Realizacija tekmovanj v znanju ............................................................................................ 59 Realizacija športnih tekmovanj ............................................................................................ 60 Realizacija ostalih tekmovanj ............................................................................................... 60

IV. SVETOVALNA SLUŽBA ................................................................................................ 61 V. KNJIŽNICA ........................................................................................................................ 63

VI. UČBENIŠKI SKLAD ........................................................................................................ 63 VII. RAČUNALNIKAR - ORGANIZATOR INFORMACIJSKI DEJAVNOSTI ................. 64 VIII. STROKOVNI ORGANI ................................................................................................. 64

Učiteljski zbor ...................................................................................................................... 64 Strokovni aktivi na šoli: ....................................................................................................... 65

Spremljanje učiteljevega dela ............................................................................................... 65 MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ............................................................................... 66

IX. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE .................................................................................. 67

X. SODELOVANJE S STARŠI ............................................................................................... 67 Skupni, razredni roditeljski sestanki in pogovorne ure ........................................................ 67

XI. SODELOVANJE Z OKOLJEM ........................................................................................ 69 XII. PROSTORSKI POGOJI ................................................................................................... 69

XIII. ANALIZA NPZ ............................................................................................................... 69 6. RAZRED .......................................................................................................................... 69

SLOVENŠČINA .............................................................................................................. 69 MATEMATIKA ............................................................................................................... 69

4

TUJI JEZIK-NEMŠČINA ................................................................................................ 70

9. RAZRED .......................................................................................................................... 70 SLOVENŠČINA .............................................................................................................. 71 MATEMATIKA ............................................................................................................... 71

LIKOVNA UMETNOST ................................................................................................. 71 VRTEC – ANALIZA DELA ................................................................................................... 73 VIZIJA IN POSLANSTVO ..................................................................................................... 73

Vizija .................................................................................................................................... 73 Poslanstvo ............................................................................................................................. 73

Cilji in naloge vrtca .............................................................................................................. 73 XIV. PO ČEM SMO PREPOZNAVNI ................................................................................ 73 Projekti drugega starostnega obdobja .................................................................................. 75

Prometna varnost otrok .................................................................................................... 75 Turizem in vrtec - »Z igro do prvih turističnih korakov« ................................................ 75

Aktivnosti za praznovanje 50 obletnice vrtca Sonček v letu 2017....................................... 75

Prvo starostno obdobje ......................................................................................................... 76

1. skupina ......................................................................................................................... 76 2. skupina ......................................................................................................................... 76 3. skupina ......................................................................................................................... 77

Drugo starostno obdobje ...................................................................................................... 78

4. skupina ......................................................................................................................... 78 5. skupina ......................................................................................................................... 78 6. skupina ......................................................................................................................... 79

7. skupina ......................................................................................................................... 79 XV. POMEMBNE PRIREDITVE ........................................................................................... 80

XVI. RAZŠIRJENI PROGRAM .............................................................................................. 81 Vzgojni program za otroke, ki ne obiskujejo vrtca .............................................................. 81 Obogatitveni program .......................................................................................................... 82

XVII. SVETOVALNA SLUŽBA ............................................................................................ 84

Neposredno delo z otroki v skupini ...................................................................................... 84 Dodatna strokovna pomoč .................................................................................................... 84 Delo z vzgojiteljicami .......................................................................................................... 84

Delo s starši .......................................................................................................................... 84 Delo z drugimi institucijami ................................................................................................. 84

Drugo delo ............................................................................................................................ 84 XVIII. KNJIŽNICA ................................................................................................................. 84 XIX. STROKOVNI ORGANI ................................................................................................. 85

Vzgojiteljski zbor vrtca ........................................................................................................ 85 Strokovni aktiv vrtca ............................................................................................................ 85

Spremljanje dela vzgojiteljic ................................................................................................ 85 SPREMLJANJE DELA VODJE VRTCA ........................................................................... 87

XX. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE ................................................................................ 87

XXI. SODELOVANJE S STARŠI .......................................................................................... 88 XXII. SODELOVANJE Z OKOLJEM .................................................................................... 88 XXIII. PROSTORSKI POGOJI ............................................................................................... 88

Svet staršev ........................................................................................................................... 89

Svet zavoda .......................................................................................................................... 89 XXIV. SPLOŠNA OCENA ..................................................................................................... 89

5

6

Uvod

Ljudje imajo radi prepričanja, ki jih spremljajo že od mladosti. Ta prepričanja branijo in se

izogibajo nasprotnih mnenj. To je eden od vzrokov, ki jim preprečujejo, da bi našli resnico,

saj se oklepajo prepričanj, ki so jih navajeni. (Judovska modrost)

Vsi si želimo, da bi bili naši otroci oz. učenci uspešni, čim bolj zadovoljni in da bi se v šoli

dobro počutili. Takšne razmere lahko ustvarimo skupaj, in sicer tako, da se bomo veliko

pogovarjali, družili in si zaupali. Le v takšnem sozvočju bo otrok zaupal šoli in drugim

ustanovam ter obdržal otroško radovednost, s katero se rodi in je v današnji družbi znanja tudi

edini pogoj, da bo imel veselje za vseživljenjsko učenje.

Vzgojitelji, učitelji in starši otrokom pomagamo oblikovati cilje, sestaviti načrt dejavnosti,

kako bodo cilje dosegli, pri tem jih spodbujamo in podpirajmo, naloge pa naj opravijo sami.

Le-tako bodo otroci zaupali vase in v svoje sposobnosti.

Pedagoški proces je v najširšem pomenu besede temeljna dejavnost vsake stopnje šolskega

sistema. Ko govorimo o pedagoškem procesu, ne mislimo samo na pouk, temveč na vse

dejavnosti, ki potekajo v vzgojno-izobraževalnem zavodu.

Šola je prostor, kjer večina Evropejcev preživi vsaj devet ali deset let svojega življenja; tu se

pridobijo osnovna znanja, spretnosti in kompetence ter mnoge temeljne norme, vedenjski

vzorci in vrednote, ki jih bodo otroci nosili s seboj vse življenje. S tem ko dopolnjujemo

ključno vlogo staršev, lahko šola posameznikom pomaga razviti njihove sposobnosti ter

izkoristiti potencial osebnostne rasti in blaginje. Da jih pripravi na življenje v sodobnem

svetu, jih mora šola usmeriti na vseživljenjsko pot učenja.

Na Osnovni šoli Sv. Jurij ob Ščavnici se zavedamo, da je novosti najbolje sproti predstavljati

in tako širiti spoznanja v ožja in širša interesna okolja. Zato s svojo vizijo in poslanstvom

sledimo zastavljenim ciljem.

Vizija

Se spoštujemo, pridobimo kakovostno znanje in moralne vrednote.

Poslanstvo

- vzgojiti učence v samostojne, odgovorne, strpne in aktivne osebnosti;

- dvigniti kulturno in bralno pismenost;

- kakovostno izobraziti učence, ki bodo uspešni v nadaljnjem šolanju in življenju;

- vzpostaviti sodelovalni odnos s starši in z okolico;

- vzpodbuditi kritično mišljenje in pozitiven odnos do narave.

Za nami je še eno izredno uspešno šolsko leto. Uspehi, ki so jih učenci dosegli ob pomoči

svojih vzgojiteljev, učiteljev in učiteljic, potrjujejo, da je učni proces organiziran tako, da se

prav vsak lahko uveljavi na svojem področju.

V analizi bom predstavil le delček vseh aktivnosti, ki so jih učitelji skupaj z učenci izvajali v

šolskem letu 2015/2016.

7

Ustaljeni projekti

Ekošola – tudi v šolskem letu 2015/2016 smo bili vključeni v projekt EKOŠOLA. Izvedli smo

dve zbiralni akciji odpadnega papirja in sicer novembra in maja. Prva zbiralna akcija je

tekmovalnega značaja, denar pa razredi porabijo za zaključne ekskurzije. Nabrali so okrog

8000 kg starega papirja in tako rešili ogromno dreves. Prvo mesto so dosegli učenci 1. b

razreda. Skozi vso šolsko leto smo zbirali tudi baterije, kartuše in tonerje. Na šoli delujejo

zelene straže, ki skrbijo za urejenost okolice šole. Zelene straže pobirajo odpadke enkrat

tedensko v okolici šole. Za urejenost našega zeliščnega vrta in rožne gredice skrbijo učenci

pri naravoslovju skupaj z njihovo učiteljico. Postavili so tudi visoko gredo in jo urejajo učenci

8. razredov.

Pridružili smo se projektu Slovenski tradicionalni zajtrk. Na šoli smo pod mentorstvom naših

učiteljev pripravili različne delavnice. Učenci na tak način spoznajo, da je za ohranitev okolja

pomembno, da se čim več ljudi v Sloveniji prehranjuje s slovensko lokalno pridelano hrano,

spoznajo pomen kmetijstva in čebelarstva, pomen pravilne in zdrave prehrane ter pomen

gibanja za zdravje. Prav tako smo sodelovali na likovnem natečaju Zdrav način življenja. Na

šoli izberejo likovne izdelke z motivi zdravega načina življenja in jih do konca marca pošljejo

na izbor za ekovoščilnice. Sodelovali smo tudi v projektu Jat, ti, mi za Slovenijo. Zbirale so se

odpadne plastenke za nakup inkubatorja v Porodnišnici Kranj. Na šoli deluje tudi krožek

Ekokviz, v katerem sodelujejo učenci 6., 7. in 8. razreda. Pri krožku učenci širijo svoje

ekoznanje, seznanijo se z onesnaževanjem planeta in posledicami sodobnega načina življenja.

22. aprila smo izvedli Ekodan za celotno šolo. Tema je bila Biološka raznolikost in

življenjski prostori. Večina dela je potekala na terenu, v bližnji okolici šole. Na koncu je

sledila predstavitev v telovadnici.

Evropska vas – učenci naše šole so preko projekta v tem šolskem letu, podrobneje spoznali

evropske držav. Na predmetni stopnji smo izvedli tehniški dan z naslovom Evropska vas.

Učence smo razdelili v skupine, vsaka skupina je imela svojega mentorja, ki je pokril

določeno področje raziskovanja izbrane države. Učenci so izdelovali brošure, sestavljali

slovarje, kuhali in pekli tradicionalne jedi, risali zastave in grb, prebirali pripovedke, pesmi in

po njih poustvarjali, snovali stripe in izdelali tudi tradicionalne stvari.

Zdrava šola – rdeča nit letošnje »zdrave šole« je bilo duševno zdravje oz. kako ga izboljšati.

Delalo se je na vnašanju vsebin duševnega zdravja v šolsko okolje in vrtec. Glavni namen je

bil izboljšanje samopodobe učencev (»To sem jaz«) in obvladovanje stresa (»Ko učenca

strese stres«). V ta namen je bil na šoli organiziran naravoslovni dan »Vzgoja za zdravje« za

predmetno stopnjo, kjer so bile izvedene delavnice na omenjeno tematiko.

Ena od prednostnih nalog Zdrave šole je bila skrb za čisto in zdravo okolje. Učence se je

ozaveščalo o pomenu varovanja okolja, zato so sodelovali v raznih zbiralnih akcijah (zbiranje

odpadnega papirja, kartuš, baterij,..),skrbeli so za čisto šolo z ločevanjem odpadkov in okolico

šole. Na temo ekologije je bil organiziran naravoslovni dan za celo šolo.

Skozi celotno šolsko leto smo bili osredotočeni na skrb za zdravo prehrano; pri učencih se je

razvijala zavest o pomenu zdrave in raznolike prehrane,učenci so imeli na razpolago pitno

vodo, v obroke se je vključevalo čim več sadja in zelenjave ipd. Na šoli smo imeli tudi

zeliščni vrt, katerega so obdelovali učenci.

V okviru zdrave šole se je skrbelo tudi za razvijanje pozitivnih odnosov med vsemi deležniki

VIZ. S strani svetovalne delavke in specialne pedagoginje so bile izvedene delavnice za starše

in učence ter zaposlene (po aktivih).Cilj je bil ustvarjati pozitivno klimo na šoli ter dobre

medsebojne odnose.

8

Skozi celotno šolsko leto pa so se predvsem na razredni stopnji odvijale krajše dejavnosti s

poudarkom na telesnem zdravju (skrb za nego zob z obiski medicinske sestre ter predavanja

za starše 1. razreda, izvajali so se sistematski pregledi) ter duševnem zdravju (slovesen

sprejem prvošolčkov v šolsko skupnost, s čimer se je želel povečati občutek pripadnosti šolski

skupnosti in medsebojno sodelovanje učencev).

Unesco ASP netšola – v okviru Unesca ASP net smo v letošnjem šolskem letu sodelovali na

različnih področjih. Vsebine (svetovni problemi in vloga ZN pri njihovem reševanju; mir in

človekove pravice, demokracija, strpnost in sodelovanje; medkulturno učenje; spodbujanje

kreativnosti, medkulturni dialog, kulturna dediščina; okoljski problemi in njihovo

interdisciplinarno reševanje) smo vključevali v pouk, dneve dejavnosti, prireditve, obiskali

različne dogodke, obeležili smo veliko mednarodnih dni, sodelovali smo na različnih likovnih

in literarnih natečajih, idr.

Nekaj odmevnejših dogodkov v okviru Unesca ASP net so bili: ENO projekt – Dan miru

(sajenje dreves), Svetovni dan učiteljev – Učenec poučuje (nacionalni Unesco projekt),

Svetovni dan človekovih pravic, Ogled učne ure v Lendavski sinagogi (Svetovni dan spomina

na žrtve holokavsta), projekt Z odra na oder (predstavitev gledaliških skupin v Mariboru),

projekt Otroštvo podaja roko modrosti (prireditev za starše, stare starše učencev 5. razredov,

Unesco tek mladih na Ptuju.

Delo Unesca ASP net na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici smo predstavili v lokalnem časopisu

»Jürjovško glasilo«, projekt Otroštvo podaja roko modrosti je bil predstavljen na

multimedijskem spletnem portalu Prlekija ter na koncu šolskega leta celotno delo Unesca

ASP net v šol. letu 15/16 v šolskem glasilu »Grable«.

Festival »Mladi za napredek Pomurja« – tudi letos se je naša šola predstavila na festivalu,

ki ga je pripravil Regionalni center Organizacij za tehnično kulturo Murska Sobota, kjer smo

se predstavili z glinenimi hišicami kritimi s slamo. Pripravili smo razstavo izdelkov in

fotografij, ki so bile plod ustvarjalnega dela naših učencev in so nastali v okviru tehničnih dni

ter v sodelovanju s Turističnim društvom Sveti Jurij ob Ščavnici in njihovo prireditvijo

„ Kučenja jabolk.“

Unicef – v letošnjem šolskem letu je bila šola vključena tudi v projekt UNICEF. Po

posredovanju gradiv organizacije, je šola izvajala mesečne delavnice, glede na aktualne

dogodke ali dneve. Delavnice so se izvajale v OPB, pa tudi v prvih razredih ob dnevih

dejavnosti. Prav tako, se je na zadnji skupni roditeljski sestanek, povabilo predavateljico iz

Unicefa, go. Ano Pšenica, ki je predstavila humanitarno dejavnost in pomoč beguncem.

Kulturna šola – po lanskoletni vključitvi v projekt in dobljeni zastavi ter priznanju na šoli

smo nadaljevali z aktivnostmi na področju kulture. Tako smo se vključevali v različne

projekte, sodelovali na različnih literarnih natečajih, na področju glasbe, plesa, folklore, petja,

igre, gledališča, fotografije … Učenci in učitelji so bili tudi v tem šolskem letu zelo motivirani

in vestni, kar so dokazali s številnimi udeležbami na različnih srečanjih. Prav tako so se letos

izkazali mladi likovniki, ki so poželi priznanja v državnem in svetovnem merilu.

Prednostne naloge šole

Planetu Zemlja prijazna šola; Eko beri – v okviru projekta Planetu Zemlja prijazna šola

smo se vključili v več projektov. Štirje razredi na razredni stopnji so se vključili v projekte

Eko beri, pri izbirnem predmetu na višji stopnji pa so se odločili za projekt Urbana

permakultura – žakelj v učilnici. Pri izbirnem predmetu so v okviru projekta izdelali visoko

9

gredo v katero so posadili različno zelenjavo in dišavnice. Šola je prejela naziv Planetu

Zemlja prijazna šola 2015/16.

Delo z nadarjenimi učenci – nadarjeni učenci se vključujejo v različne raziskovalne naloge,

vključeni so k dodatnemu pouku, aktivno pa tudi sodelujejo na raznih kulturnih, športnih in

drugih prireditvah, ki jih organizira šola. Vključeni so k dejavnostim, ki krepijo njihov

osebnostni razvoj ter spodbujajo močna področja.

Svetovalna delavka je bila aktivno vključena v delo z nadarjenimi učenci. Z učitelji je

sodelovala pri pripravi individualiziranega programa dela za nadarjene učence, pri

načrtovanju katerega so aktivno sodelovali tudi učenci in njegovi starši. V programu so se

opredelili cilji ter oblike in metode dela z nadarjenimi učenci. Ob koncu šolskega leta je

opravila analizo izvajanja programov, evalvacijo uresničevanja koncepta ter dopolnila in

načrtovala nove programe dela z nadarjenimi učenci.

Disciplina pri malici in kosilu –v timu smo oblikovali načrt dela, ki je zajemal seznanitev

učencev s pravili lepega vedenja pri malici in kosilu (razgovori z učenci, zapis splošnih pravil

obnašanja pri malici in kosilu ali izdelava plakatov, predstavitev splošnih pravil za učence pri

malici in kosilu), seznanitev učencev s posledicami hrupa za zdravje (ozaveščanje mladih o

hrupu), zmanjšati glasnost pri malici in kosilu ter izboljšanje obnašanja (spremljanje

obnašanja pri malici in kosilu, seznam dežurnih učiteljev), razvijanje zdrave tekmovalnosti

(tekmovanje med razredi, ocenjevanje razredov), zmanjšati hrup s pomočjo semaforja.

Šolski učni vrt – na šoli že več let obstaja šolski zeliščni vrt, na katerem rastejo zeliščne

trajnice. Vsako leto posadijo tudi kakšne enoletne začimbnice ali zdravilne rastline. Vrt se

sproti ureja v okviru ur gospodinjstva v 6. razredu in naravoslovnega krožka. V tem letu se je

na vrtu izdelala nova lesena ograja.

V tem šolskem letu pa smo izdelali še manjšo visoko gredo, na kateri vrtnarijo po načelih

permakulture. V jeseni so učenci biološkega izbirnega predmeta s hišnikovo pomočjo izdelali

ogrodje in pripravili teren za visoko gredo. Pred zimo so v gredo nametali biološki material,

spomladi zasuli z zemljo ter zasadili. Sadike za nekatere rastline so sami vzgojili v razredu pri

pouku naravoslovja ter tako lažje osvajali učne cilje predmeta. Na vrtu so posejali tudi nekaj

enoletnih slovenskih avtohtonih vrtnin. Do poletnih počitnic so rastline kar lepo zrasle, tako

da so učenci vseh razredov lahko spremljali njihovo rast in opazovali zgradbo različnih

rastlin. Žal plodov nekaterih rastlin učenci ne bodo mogli opazovali, ker bodo obrodile v času

počitnic. Na vrtu so pri naravoslovnih predmetih spremljali tudi morebitne škodljivce in

naravne načine njihovega zatiranja. Poudarek so dali tudi koristnim živalim na vrtu. Učenci so

svoje delo na vrtu predstavili ostalim učencem preko plakata, prispevkov na šolski spletni

strani in preko dramatizacije na naravoslovnem dnevu. Šolski učni vrt je vključen v cilje in

dejavnosti naslednjih projektov: Ekošola, Zdrava šola in Planetu Zemlji prijazna šola.

Projekti, vezani na razred

Rastem s knjigo – za projekt smo prijavljeni, prav tako smo se že povezali s Pokrajinsko in

študijsko knjižnico Murska Sobota. Dogovorili smo se, da bomo v knjižnico prišli v šolskem

letu 2016/2017, in sicer ko bodo učenci osmošolci. Na projekt bodo šli skupaj s sedmošolci,

saj imamo v tretjem ocenjevalnem obdobju zgolj po en razred in je tako cenovno ugodneje.

Policist Leon – v letošnjem šolskem letu smo izvedli projekt Policist Leon svetuje v okviru

razrednih ur. Nekajkrat nas je obiskal policist ter otroke seznanil o nevarnostih, s katerimi se

lahko srečajo v vsakdanjem življenju in jih poučil o primernem samozaščitnem oziroma

10

preventivnem ravnanju ter spoštovanju pravil na različnih področjih. Učenci so dobili posebne

delovne zvezek, katere so reševali skupaj s policistom, sami in s starši.

Naša mala knjižnica – v šolskem letu 2015/16 smo se pridružili mednarodnemu projektu

Naša mala knjižnica. Namenjen je spodbujanju branja in bralne pismenosti ter spoznavanju

drugih kultur. Projekt, ki ga podpira Evropska komisija, je v tem šol. letu potekal v

slovenskih, poljskih in litovskih šolah. Namenjen je otrokom od 1. do 5. razreda osnovne šole.

Na šoli smo projekt izvajali skozi celotno šolsko leto v okviru 2 interesnih dejavnosti –

Pravljični krožek (1. razred) in Literarni krožek (3. – 5. razred). Pri krožkih smo brali knjige

iz omenjenega projekta in nato s pomočjo Ustvarjalnikov poustvarjali na književna besedila.

Otroci so se ob teh delovnih zvezkih besedno in likovno izražali, uporabljali domišljijo ter se

preizkušali v ustvarjalnih nalogah.

I. OBVEZNI PROGRAM

PRVO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

1. a razred

V 1. a razred se je vpisalo 17 učencev – 10 dečkov in 7 deklic. V oddelku je polovico pouka

prisostvovala še druga strokovna delavka Zofija Kolbl. Vsi učenci so se hitro vživeli v novo

okolje. Hitro so spoznali prostore na šoli in se znali sami orientirati na šoli. Predelali so vso

učno snov 1. razreda. S 4. 4. 2016, se je izpisala učenka, ki se je s svojo družino preselila v

Avstrijo. Prepisala se je na OŠ Strass, v Avstriji. V razredu so kar štirje učenci, ki imajo

večje težave z branjem. Črke počasi povezujejo v besede. V razredu je učenec, ki ima

odločbo. Ob koncu 1. razreda pri tem učencu črke niso utrjene v celoti, prav tako ne števila

do 20. Prebere kratko besedo. Eden učenec ima težave s slovenščino, oz. z izgovorjavo

besed, oz. črk. Besedni zaklad je zelo skromen. Ustno tvori kratke povedi.

Pri matematiki so spoznali števila do 20 ter računali v tem obsegu, tudi s prehodom čez

desetico. Spoznali so osnovne like in telesa, osnove različnih diagramov in se jih naučili

odčitati.

Pri slovenščini so spoznavali osnove pravljic, se učili prvega in zadnjega glasu v besedi,

veliko so se pogovarjali in tvorili pravilne povedi. Izvedli so veliko grafomotoričnih vaj. V

drugem polletju so začeli spoznavati veliko tiskano abecedo. Učenci poznajo vse črke. Ena

učenka bere zelo dobro, kar nekaj učencev pa bere počasi.

Pri SPO so spoznavali družinske skupnosti, živali in rastline v bližnji okolici, ugotavljali

razlike med življenjem nekoč in danes.

Pri vzgojnih predmetih so prav tako predelali vso snov. Pri glasbi so spoznali nekaj novih

pesmic, igrali na male inštrumente in se ob glasbi likovno in plesno izražali.

Pri likovni vzgoji so se seznanili z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Z risbicami so

krasili stene svoje učilnice in hodnika.

Pri športni vzgoji so izvajali atletske prvine. Učili so se osnov iger z žogo in spretnosti z njo.

Kar nekaj učencev še ima težave z vodenjem, metanjem podajanjem žoge.

Osnovni podatki:

Število otrok 16

Uspeh Opisna ocena-vsi napredujejo

Obisk pouka ob koncu šolskega leta 93,2 %

11

Realizacija ur ob koncu šolskega leta:

Predmet Načrtovano št. ur Realizirano št. ur Realizacija ur v %

SLO 210 211 100,4 %

MAT 140 142 101,4 %

LUM 70 72 102,8 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 106 100,9 %

ŠPO 105 105 100 %

1. b razred

1. b razred se je vpisalo 15 učencev – 7 dečkov in 8 deklic. V oddelku je polovico pouka

prisostvovala še druga strokovna delavka Zofija Kolbl. Vsi učenci so se hitro vživeli v novo

okolje. Učenci so spoznali prostore na šoli in se znali sami orientirati na šoli. Predelali so vso

učno snov 1. razreda. V razredu je kar nekaj učencev, ki že dokaj dobro berejo, medtem ko

ostali berejo počasi ali še celo glaskujejo in zlogujejo. Črke počasi povezujejo v besede. V

razredu je ena učenka, ki ima odločbo o DSP. Ob koncu 1. razreda pri tej učenki opažam, da

vse črke niso utrjene, saj nekatere še zamenjuje. Črkuje ali s težavo prebere kratko besedo.

Besedni zaklad je zelo skromen. S težavo tvori pravilni stavek.

Pri matematiki so spoznali števila do 20 ter računali v tem obsegu, tudi s prehodom čez

desetico. Spoznali so osnovne like in telesa, osnove različnih diagramov in se jih naučili

odčitati.

Pri slovenščini so spoznavali osnove pravljic, se učili prvega in zadnjega glasu v besedi,

veliko so se pogovarjali in tvorili pravilne povedi. Izvedli so veliko grafomotoričnih vaj. V

drugem polletju so začeli spoznavati veliko tiskano abecedo. Učenci poznajo vse črke.

Pri SPO so spoznavali družinske skupnosti, živali in rastline v bližnji okolici, ugotavljali

razlike med življenjem nekoč in danes.

Pri vzgojnih predmetih so prav tako predelali vso snov. Pri glasbi so spoznali nekaj novih


Pri likovni vzgoji so se seznanili z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Z risbicami so

krasili stene svoje učilnice in hodnika.

Pri športni vzgoji so izvajali atletske prvine. Učili so se osnov iger z žogo in spretnosti z njo.

Osnovni podatki:

Število otrok 15


Obisk pouka ob koncu šolskega leta 96,9%



SLO 210 210 100 %

MAT 140 141 100,7 %

LUM 70 72 102,8 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 106 100,9 %

ŠPO 105 106 100,9 %

12

Realizacija dnevov dejavnosti 1. a in b:

Zap.

Št.

Vsebina dneva Datum izvedbe Kraj izvedbe Vodja

Kulturni dnevi

1. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

2. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

3. Balet Labodje

jezero

9. 3. 2016 Gornja Radgona Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

4. Gusar Berto 26. 5. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

Naravoslovni dnevi

1. Osebna higiena 13. 10. 2015 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

2. Sistematski

pregled

12. 1. 2016 Gornja Radgona Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

3. Eko dan

Sadovnjak

22. 4. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

Tehniški dnevi

1. Lego dan 25. 11. 2015 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

2. Novoletna

dekoracija

8. 12. 2015 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

3. Darila za mamo 21. 3. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

Športni dnevi

1. Jesenski pohod 18. 9. 2015 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

2. Sankanje 8. 1. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

3. Blaguški tek 16. 4. 2016 Blaguš Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

4. Atletika 16. 6. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

13

5 Šolska olimpiada 22. 6. 2016 OŠ Alenka Karlo

Vida Š. Kuri

Zofija Kolbl

2. a razred

2. a razred je obiskovalo 16 učencev – 7 dečkov in 9 deklic. Vsa znanja je večina učencev

osvajalo brez večjih težav. Pri treh učencih so se pojavljale učne težave, ki pa sem jih sproti

reševala z dopolnilnim poukom.

Pri matematiki so spoznali števila do 100 in računali v obsegu do 100, nekateri so osvojili

tudi računanje s prehodom in z neznanim členom na prvem in drugem mestu. Spoznali so

osnovne like in telesa, se seznanjali z različnimi diagrami ter se jih naučili brati.

Pri slovenskem jeziku so spoznali osnove pravljic, se naučili male tiskane črke ter velike in

male pisane črke, veliko so pisali. Učenci so vadili tekoče branje ter pravilen zapis besed in

odgovorov. Branje je potrebno še utrditi.

Pri spoznavanju okolja so spoznali družinske skupnosti, živali in rastline v bližnji okolici,

ugotavljali razlike med življenjem nekoč in danes.

Pri vzgojnih predmetih so prav tako predelali vso snov. Pri glasbi so spoznali precej novih


Pri likovni vzgoji so se seznanili z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Večkrat so

njihove risbice pošiljali na likovne natečaje.

Pri športni vzgoji so izvajali atletske in gimnastične prvine. Učili so se osnov iger z žogo in

spretnosti z njo. Nekaj težav še imajo učenci pri metu žvižgača – odriv in met ter z enonožnim

odrivom pri skoku v daljino.

Osnovni podatki:

Število otrok 16





SLJ 245 245 100 %

MAT 140 141 100,7 %

LUM 70 70 100 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 105 100 %

ŠPO 105 107 101,4 %

2. b razred

2. b razred je obiskovalo 16 učencev, 7 dečkov in 9 deklic. Snov je po učnem načrtu pri večini

predmetov predelana in utrjena. V razredu je močno jedro učno manj uspešnih učencev.

Pri slovenskem jeziku so spoznali osnove pravljic. Večina učencev zadovoljivo bere, prebrano

razume. Pišejo s tiskanimi in pisanimi črkami, svoji stopnji primerno govorno nastopajo, le

pri pripovedovanju so nekateri šibkejši. Učenci so vadili tekoče branje ter pravilen zapis

besed in odgovorov. Branje je potrebno še utrditi. Razvili so številske predstave do 100,

računajo v obsegu do 100, prištevajo in odštevajo dvomestna števila brez prehoda. Spoznali

so osnovne like in telesa, se seznanjali z različnimi diagrami ter se jih naučili brati.

14

Pri spoznavanju okolja so spoznali družinske skupnosti, živali in rastline v bližnji okolici,

ugotavljali razlike med življenjem nekoč in danes. Učenci dobro opazujejo in primerjajo

pojme.

Pri glasbi so spoznali precej novih pesmic, igrali na male inštrumente in se ob glasbi likovno

in plesno izražali.

Pri likovni vzgoji so se seznanili z različnimi tehnikami likovnega ustvarjanja. Večkrat so

njihove risbice pošiljali na likovne natečaje.

Učenci so zelo dobri športniki. Izvajali so atletske in gimnastične prvine. Učili so se osnov in

pravil iger z žogo ter spretnosti z njo.

En učenec bere zelo počasi, prebrano ne razume. Njegovo besedišče je skromno in se težje

govorno izraža. Pri pouku težko sledi, velikokrat ne razume navodil. Pri pisanju izpušča črke,

pisanih črk še ni popolnoma usvojil. Včasih zamenjuje črki B in D. Ima težave s števili do

100, in sicer pri štetju in številskih predstavah. To pa se najbolj odraža pri seštevanju in

odštevanju do 100 brez prehoda. Njegovo znanje je šibko.

Učenci z učnimi težavami so obiskovali dopolnilni pouk in ISP. DOP pouk je obiskovalo 6

učencev, velikokrat pa še več. Ostali so se pripravljali na tekmovanja pri dodatnem pouku.

Opravili so vse dneve dejavnosti, planirane z letnim delovnim načrtom.

Osnovni podatki:

Število otrok 16





SLJ 245 245 100 %

MAT 140 141 100,7 %

LUM 70 71 101,4 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 105 100 %

ŠPO 105 105 100 %


Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ksenija Šteflič

2. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

3. Balet 9. 3. 2016 Gornja Radgona Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

4. Moja pravljica:

Mavrična ribica

31. 5. 2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

15

Horvatič

Naravoslovni dnevi

1. Osebna higena 13. 10. 2015 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ksenja Šteflič

2. Ekodan 22. 4. 2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

3. Gozd na Pohorju 4. 5. 2016 Pohorje - Areh Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

Tehniški dnevi

1. Novoletna

dekoracija

4. 12. 2015 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ksenija Šteflič

2. Darilo za mamo 24. 3. 2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

3. Škratkove hišice 6.5.2016 Pohorje Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

Športni dnevi

1. Jesenski pohod in

kros

18.9.2015 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ksenija Šteflič

2. Zimske aktivnosti 6.1.2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

3. Blaguški tek 16.4.2016 Blaguš Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

4. Pohod 5.5.2016 Pohorje Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

5. Atletika 16.6.2016 OŠ Alenka F.

Mlinarič

Ingrid M.

Horvatič

16

3. a razred

Pri matematiki so razlikovali osnovna geometrijska telesa in pravilno opisali njihove mejne

ploskve, oglišča in robove. Narisali so večkotnik, označi oglišča in stranice ter poimenovali

lik. Prepoznali in narisali so skladne like. Prepoznali so simetrijo pri predmetih in likih ter

narisali simetrične like in vzorce s pomočjo mreže. Ocenili in merili so dolžino, maso in

prostornino; meritve zapisali ter jih primerjali med seboj. Računali so z istoimenskimi

merskimi količinami. Seštevali in odštevali so v množici naravnih števil do 100 s prehodom.

Uporabili so pravilne računske operacije seštevanje in/ali odštevanje, množenje in/ali deljenje

pri reševanju matematičnih problemov. Izvajali so postopek množenja in deljenja ter števil: od

1 do 10, ter usvojili do avtomatizma večkratnike ter količnike. Prepoznali in poimenovali so

dele celote. Zbirali so preproste podatke, jih uredili ter predstavili s preglednico in prikazi.

Poiskali in prikazali so preproste kombinatorične situacije z različnimi prikazi. Šteli, brali,

zapisali in urejali so števila do 1000, ter seštevali in odštevali v množici naravnih števil do

1000 brez prehoda.

Pri slovenskem jeziku so govorno nastopili z vnaprej pripravljeno temo – v smiselno

povezanih povedih so opisali izbrano žival. Glasno so recitirali na pamet naučeno pesem in s

posebej oblikovanim govorom ponazarjali razpoloženje besedila. Z malimi in velikimi

pisanimi črkami so pisali v dogovorjeni smeri, obliki in velikosti. Po poslušanju besedila so

dopolni miselni vzorec in zapisali odgovore na bistvena vprašanja. Prebrali so krajše

neumetnostno besedilo in odgovorili na pisna vprašanja. Na koncu povedi so znali napisati

piko, vprašaj in klicaj ter vejico pri naštevanju. Pravilno so morali zapisati veliko začetnico v

osebnih in zemljepisnih lastnih imenih. Napisali so vabilo, voščilo, oglas in upoštevali

značilno zgradbo in zunanjo oblikovanost besedilne vrste. Ločili so realni in domišljijski svet,

razlikujejo pravljični in resnični dogajalni prostor. Napisali in pripovedovali so kratko

pravljico z uporabo značilnih strukturnih prvin. Sodelovali so pri uprizoritvi krajšega

dramskega besedila. Presodili so pravilnost zapisa; popravili temeljne slovnične in pravopisne

napake. Po poprejšnji pripravi so glasno brali znano pravljico ali pripoved. Brali so besedilo,

napisano s pisanimi črkami.

Pri spoznavanju okolja so našteli in opisali najpogostejša živa bitja v naravnih okoljih.

Poznajo pomen prostega časa in poklica in razliko med njima. Našteli so ustanove v domačem

kraju ter dejavnosti različnih ustanov. Našteli so razlike med naselji in življenjem v njih.

Našteli so najpogostejše otroške in nalezljive bolezni. Poznajo načine varovanja pred

nalezljivimi boleznimi. Opisali so lastnosti snovi pred in po segrevanju. Našteli so in pravilno

opisali gibanje teles v vodi in zraku. Prepoznajo Slovenijo kot državo in del Evrope. Poznajo

simbole slovenske države. Našteli so nekatere poznane osebe iz domačega kraja in okolice.

Našteli so primere medsebojne pomoči in humanitarne organizacije. Naučili so se razbrati in

prikazati čas na uri. Ob koledarju so našteli in poimenovali praznike. Našteli in zna pokazali

so glavne strani neba. Poznali so položaj sonca na nebu in ga povezali z ustreznim delom

dneva. Uporabili so preglednico za prikaz podatkov.

Pri glasbeni vzgoji so ritmično enakomerno izrekali krajše besedilo - izštevanko. Ritmično so

izvajali daljše in krajše tone (četrtinke, osminke) in pavze. Poslušali in prepoznavali so

vokalne in inštrumentalne skladbe, razlikovali so pevske glasove in inštrumente. Igrali so

inštrumentalne spremljave k pesmim in ritmični izreki besedil. Ustvarili so inštrumentalne

spremljave in druge zvočne/glasbene vsebine. Ob petju pesmi so izvajali zapisane gibe.

Razlikovali in poimenovali so orkestrska in ljudska glasbila. Glasbena doživetja so izrazili

besedno, plesno in likovno. Zaznavali in izvajali so visoke in nizke tone, gibanje melodije

navzgor in navzdol. Samostojno so zapeli najmanj tri enoglasne ljudske in tri umetne pesmi.

Zaplesali so dva ljudska plesa. Uporabljali so načrtovani glasbeni besednjak.

Pri likovni vzgoji so ločili in poimenovali različne črte. Izdelali so likovno kompozicijo z

nizanjem različnih črt. Naslikali so sliko z vodenimi barvami tako, da so poslikali vse

17

ploskve. Mešali so barve in pravilno poimenovali nastale barve in odtenke. Naslikali so sliko

s trdimi slikarskimi materiali – voščenkami in spreminjali barve z nanašanjem barve na barvo.

Izdelali so sliko z lepljenjem barvnih ploskev. Zmodelirali so človeško figuro iz enovitega

kosa materiala – gline. Izdelali in odtisnili so matrico. Spoznali in razlikovali so pojme

šablona, matrica, tiskanje, odtis. Sestavili so prostorsko tvorbo iz odpadnih materialov in

ustrezno upoštevali velikostna razmerja.

Pri športu so izvedli dva prevala naprej vezano, ter preval nazaj. Lovili in podajali so žogo

čez mrežo. Izvajali so predvidene vaje na poligonu. Zaplesali so dva naučena plesa. Plezali so

po žrdi. Izvajali so naskok na skrinjo v klek in čep. Iz določene razdalje so z žogo zadevali

izbrani cilj. Žogo so vodili z izmenjavo rok na določeni razdalji, prav tako so žogo vodili z

nogo. Vztrajali so pri lahkotnem teku na daljšo razdaljo. Imeli so plavalni tečaj. Igrali so

različne igre in pri tem upoštevali določena pravila.

Osnovni podatki:

Število otrok 19

Uspeh Številčno ocenjeni-vsi napredujejo


Realizacija ur ob koncu šolskega leta.


SLO 245 246 100,4 %

MAT 175 176 100,5 %

LUM 70 71 101,4 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 106 100,9 %

ŠPO 105 108 102,8 %

3. b razred

Pri slovenščini je bil poudarek predvsem na branju, pisanju ter pravilnem, slovenskem

izražanju. Veliko nalog so naredili za razumevanje branja. S samostojnim pisanjem in

branjem je imelo težave pet učencev, od tega skozi celo leto precejšnje težave učenki, ki

imata DSP.

Pri matematiki so seštevali in odštevali naravna števila do 100 s prehodom ter do 1000 brez

prehoda. Večina učencev v tem številskem obsegu računa brez večjih teža, razen dveh učenk.

Spoznali so tudi poštevanko in deljenje v obsegu do 10. Z matematiko imata večje težave dve

učenki, trije pa le občasno.

Pri okolju so precej hodili v naravo, jo opazovali, delali poskuse. Učiteljica jih je navajala na

pravilen odnos do nje in poudarjala, da jo je potrebno čuvati in ohranjati čisto.

Pri glasbi so peli pesmi in igrali na instrumente, plesali ljudske in ostale plese.

Velika večina učencev je rada obiskovala športno vzgojo. Zelo radi se igrajo elementarne igre,

štafetne igre in med dvema ognjema.

Pri likovni vzgoji so spoznavali različne tehnike dela. Vsi učenci so bili pri delu vsak po svoje

ustvarjalni in so zadano nalogo rešili. V razredu je kar nekaj učencev, ki se potrudijo pri

izvedbi likovne naloge.

Osnovni podatki:

Število otrok 16

Uspeh Številčno ocenjeni-vsi napredujejo


18

Realizacija ur ob koncu šolskega leta.


SLJ 245 247 100,8 %

MAT 175 176 100,5 %

LUM 70 71 101,4 %

GUM 70 71 101,4 %

SPO 105 107 101,9 %

ŠPO 105 107 101,9 %


Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Jelkovanje 23.12.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

2. Pustovanje 9.2.2016 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

3. Balet – Labodje

jezero

9.3.2016 Gornja Radgona Nataša Paldauf

Marta Kurbos

4. Pravljica 26.5.2016 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

Naravoslovni dnevi

1. Zdrava prehrana 14.10.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

2. Sistematski

pregled

1.2.2016 Gornja Radgona Nataša Paldauf

Marta Kurbos

3. Ekodan 22.4.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

Tehniški dnevi

1. Hišice iz gline 3.11.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

2. Novoletni okraski 7.12.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

3. Darilo za mamico

– ogrlica

18.3.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

Športni dnevi


kros

18.9.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

2. Spartakus 25.11.2015 Murska Sobota Nataša Paldauf

Marta Kurbos

3. Zimske aktivnosti

(v dveh delih)

5. in 6.1.2015 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

4. Blaguški tek 16.4.2016 Blaguš Nataša Paldauf

Marta Kurbos

5. Atletika 16.6.2016 OŠ Nataša Paldauf

Marta Kurbos

19

DRUGO VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

4. a razred

Pri slov. jeziku večina učencev smiselno sodeluje v pogovoru, razume govorno umetnostno in

neumetnostno besedilo, prepoznajo lastnosti književnih oseb, večina učencev obvlada

pravopisna pravila, prav tako učenci znajo opisovati živali, predmete, poklice, ..

Pri matematiki so učenci usvojili pisno seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje do 10

000. Spoznali so dele celote, nadgrajevali so snovi merjenje časa, dolžine in mase.

Pri naravoslovju so spoznali značilnosti posameznih živalskih vrst, usvojili so znanja o

električnem krogu in magnetizmu, spoznali smo zgradbo človeka, razlikovali smo med

posameznimi materiali in spoznavali lastnosti materialov.

Pri družbi so spoznavali šolsko skupnost, vrste družin, orientacijo v prostoru in naravi,

spoznavali so tudi značilnosti domačega kraja.

Pri glasbi so spoznali solmizacijske zloge, razlikovali so med ljudsko in umetno glasbo, se

naučili veliko novih pesmi in plesali.

Pri športni vzgoji so izvajali naravne oblike gibanja, naučili smo se osnove malega nogometa,

rokometa, odbojke in košarke. Prav tako smo se urili v atletiki.

Pri likovni vzgoji so slikali, risali, kiparili, grafično ustvarjali in plastično oblikovali.

Osnovni podatki:

Število otrok 15

Uspeh 100 %




SLJ 175 177 101,1 %

MAT 175 176 100,5 %

TJN 70 70 100 %

LUM 70 74 105,7 %

GUM 52.5 53 100,9 %

DRU 70 71 101,4 %

NIT 105 107 101,9 %

ŠPO 105 106 100,9 %

4. b razred

Pri slovenščini so spoznali: pravopisna pravila, opis živali, poklica in osebe, naučili so se

zapisati prošnjo, opravičilo in zahvalo, pravilno so zapisovali pravopisno težje besede,

utrjevali zapis predlogov s/z in k/h ter spoznavali literarne junake in njihove avtorje.

Pri matematiki so: spoznali števila do 10 000, računali z denarjem, se naučili pisno množiti in

deliti, spoznali krog in krožnico ter like in telesa, spoznavali in računali so z dolžinskimi

enotami, enotami za merjenje mase in prostornine ter časovnimi enotami,..

Pri družbi so: spoznali domači kraj, domačo pokrajino, skrb za čisto okolje ter kako varovati

našo skupno dediščino.

Pri naravoslovju in tehniki so: spoznali človeško telo, nebesna telesa in gibanje le-teh v

vesolju, spoznavali so različne snovi in njihove lastnosti, spoznali so elektriko in magnetizem,

razvrščanje živih bitij v kraljestva in razvoj živih bitij skozi preteklost.

20

Pri glasbeni umetnosti so: spoznavali ritem, različne glasbene oblike, opero, orkester,…

spoznali pa so tudi slovensko ljudsko izročilo skozi čas.

Pri športu so: se igrali elementarne igre, srečali so se z igranjem odbojke in s pravili,

tekmovali v atletskih disciplinah, utrjevali gimnastične prvine ter igrali moštvene in štafetne

igre.

Osnovni podatki:

Število otrok 13

Uspeh 100 %




SLJ 175 175 100 %

MAT 175 175 100 %

TJN 70 69 98,5 %

LUM 70 74 100 %

GUM 52.5 54 102,8 %

DRU 70 71 101,4 %

NIT 105 105 100 %

ŠPO 105 105 100 %

Realizacija dnevov dejavnosti 4. a in b razreda:

Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

2. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

3. Balet Labodje

jezero

9.3. 2016 Gornja Radgona Marija Ditner

Petra Maurič

Naravoslovni dnevi

1. Slovenski

tradicionalni zajtrk;

Zdrava prehrana

20.11.2014 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

2. Ekodan 22. 4. 2016 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

3. Drevesa in grmi 23. 6. 2016 Blaguš Marija Ditner

Petra Maurič

Tehniški dnevi

1. Kučenje jabolk 9.10. 2015 Sovjak Marija Ditner

Petra Maurič

2. Novoletni okraski 14.12.2015 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

3. Preprosti el. krogi –

izdelava svetilnika

21.1. 2016 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

4. Izdelava lesenega

vozila

26.5.2016 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

21

Športni dnevi

1. Jesenski pohod 18. 9. 2015 Grabonoški Vrh Marija Ditner

Petra Maurič

2. Preverjanje

plavanja

8.12.2015 Radenci Marija Ditner

Petra Maurič

3. Blaguški tek 16.4.2016 Blaguš Marija Ditner

Petra Maurič

4. Spomladanski

pohod

16. 5. 2016 Slaptinci Marija Ditner

Petra Maurič

5. Atletski četveroboj 11. 6. 2015 OŠ Marija Ditner

Petra Maurič

5. a in b razred

Pri slovenščini smo na področju jezika predelali vso snov: oblikovali in razvijali smo zavest o

jeziku, narodu in državi; razvijali smo zmožnost pogovarjanja, dopisovanja, kritičnega

sprejemanja enogovornih neumetnostnih besedil, tvorjenja enogovornih neumetnostnih

besedil, zmožnost selektivnega branja, izpolnjevanja obrazcev, razvijali jezikovne in slogovne

zmožnosti ter metajezikovne zmožnosti. Tudi na področju književnosti smo predelali vso

snov: obravnavali smo različna književna besedila, razvijali smo recepcijske zmožnosti z

branjem, poslušanjem, gledanjem uprizoritev umetnostnih besedil in govorjenjem, pisanjem o

njih ter razvijali recepcijske zmožnosti s tvorjenjem, (po)ustvarjanjem ob umetnostnih

besedilih (pisanje, interpretativno branje, govorjenje).

Pri matematiki smo v sklopu geometrije in merjenja predelali vso snov: Ravnina; Odnosi med

točko, premico, daljico in poltrakom; Odnosi med premico (daljico), krožnico in krogom;

Mreža kocke in kvadra; Trikotnik, štirikotnik, večkotnik; Simetrija, Vzorci; Dolžinske enote,

Enote za maso, Denarne enote, Votle mere, Enote za čas, Ploščinske enote, Računanje s

količinami. V sklopu aritmetike in algebre smo predelali vso snov: Naravna števila do

milijona, Predstavitev velikih števil na številski premici, Zaokroževanje števil, Soda in liha

števila, Naravna števila večja od milijona; Seštevanje in odštevanje naravnih števil do

milijona, Množenje in deljenje do milijona; Potence, Zakon o zamenjavi in zakon o

združevanju (komutativnost in asociativnost) seštevanja in množenja; Zakon o razčlenjevanju

(distributivnost), Številski izrazi, Številski izrazi s črkovnimi oznakami; Enačbe in neenačbe;

Tabeliranje, Sklepanje iz množine na množino, Sklepni račun; Deli celote.

Pri gospodinjstvu smo v sklopu ekonomike gospodinjstva predelali vsebine; Dom in družina –

upravljanje virov, Potrebe, Fizične potrebe, Viri za zadovoljevanje potreb, Čas, Denar.

V sklopu tekstil in oblačenje smo predelali vse vsebine: Tekstilne surovine; Tkanine,

pletenine in vlaknine; Plemenitenje blaga; Vrste in namen uporabe blaga; Oblačila;

Dobavitelji, pravice potrošnikov; Oglasi in zaščita potrošnika; Načrtovanje nakupov; Izbor in

nakup tekstilnih izdelkov; Nega in vzdrževanje tekstilnih izdelkov; Obutev.

5. a razred

Osnovni podatki:

Število otrok 17

Uspeh 100 %

Obisk pouka ob koncu šolskega leta 97 %



SLJ 175 177 101,1 %

MAT 140 142 101,4 %

22

TJN 105 105 100 %

LUM 70 71 101,4 %

GUM 52,5 52 99 %

DRU 105 109 103,8 %

NIT 105 106 100,9 %

GOS 35 35 100 %

ŠPO 105 105 100 %

5. b razred

Osnovni podatki:

Število otrok 16

Uspeh 100 %




SLJ 175 175 100 %

MAT 140 140 100 %

TJN 105 107 101,9 %

LUM 70 73 104,2 %

GUM 52,5 53 100,9 %

DRU 105 107 101,9 %

NIT 105 105 100 %

GOS 35 35 100 %

ŠPO 105 105 100 %

Realizacija dnevov dejavnosti 5. a in b razreda::

Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

2. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

3. Balet – Labodje

jezero

9. 3. 2016 Gornja Radgona Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

Naravoslovni dnevi

1. Slovensko

primorje

9. 9. 2015 Ankaran Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

2. Zdrava šola –

duševno zdravje

20. 11. 2015 OŠ Anita Omulec

3. Ekodan – biotska

pestrost

22. 4. 2016 OŠ Mateja Krajnc

Tehniški dnevi

1. Obmorsko mesto

Ankaran

8.9.2015 Ankaran Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

2. Astronomski dan 2. 10. 2015 OŠ Bojana

Kronvogel

3. Evropska vas 13. 6. 2016 OŠ Peter Korošec

23

4. Interdisciplinarna

ekskurzija

21. 6. 2016 Ljubljana Tanja Lovrec

Športni dnevi

1. Plavanje 10. 9. 2015 Ankaran Robert Črnčec


kros

5. 11. 2015 OŠ Sanja Krajnc

Tanja Lovrec

3. Blaguški tek 16. 4. 2016 Blaguš Robert Črnčec

4. Atletski

mnogoboj

26. 4. 2016 OŠ Robert Črnčec

5. Kolesarski dan 22. 6. 2016 OŠ Jurij Marhold

6. razred

Poučujejo učitelji tretjega vzgojno izobraževalnega obdobja.

Osnovni podatki 6. razreda:

Osnovni podatki:

Število otrok 27

Uspeh 100 %



Predmet Načrtovano št. Ur Realizirano št. Ur Realizacija ur v %

SLJ 175 175 100 %

MAT 140 148 105,7 %

TJN 140 143 102,1 %

LUM 35 34 97,1 %

GUM 35 34 97,1 %

GEO 35 38 108,5 %

ZGO 35 35 100 %

NAR 70 74 105,7 %

TIT 70 68 97,1 %

GOS 52,5 53 100,9 %

ŠPO 105 105 100 %

Realizacija dnevov dejavnosti:

Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Baletna predstava

Hrestač

22. 12. 2015 Maribor Maja Strah

Lidija Jarc

2. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Janja Tratnjek

3. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Janja Tratnjek

Naravoslovni dnevi

1. Skrb za zdravje 6. 11. 2015 OŠ Anita Zelenko

2. Zdrava šola –

duševno zdravje


3. Ekodan – biotska

raznovrstnost


Tehniški dnevi

24


Kronvogel

2. Vulkanija 21. 4. 2016 Grad Peter Korošec

Anita Zelenko


4. Strokovna

ekskurzija

21. 6. 2016 Slovenske Konjice,

Vitanje, Velenje

Anita Zelenko

Športni dnevi

1. Orientacijski tek 5. 11. 2015 OŠ Robert Črnčec

2. Plavanje 21. 12. 2015 Radenci Robert Črnčec

3. Planica in

Spartacus

17. 3. 2016 Murska sobota Robert Črnčec


5. Atletski

mnogoboj


TRETJE VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO OBDOBJE

Slovenščina

V tem šolskem letu je učiteljica poučevala slovenščino v šestem in sedmem razredu, 1.

skupini slovenščine osmega in devetega razreda. Izvajala je dopolnilni pouk slovenščine v 6.,

7. ter 9. razredu in ter tri ure DSP-ja, od tega dve sistemizirani in eno nesistemizirano.

Poučevala je fakultativni pouk angleščine v 5. in 6. razredu. Bila je tudi mentorica učencev 6.

in 7. razreda pri pripravi na tekmovanje za Cankarjevo priznanje ter mentorica učencem 6.

razreda, ki so sodelovali pri angleški bralni znački Epi Reading Badge. Vodila je strokovni

aktiv slovenskega, nemškega in angleškega jezika ter bila vodja Noči branja z naslovom Kako

diši pesem. V timu z Lidijo Jarc je v občinskem merilu pripravila komemoracijo ob 1.

novembru, šolsko prireditev ob kulturnem prazniku ter projektni dan ob 110-letnici Edvarda

Kocbeka. Učiteljica je bila tudi članica uredniškega odbora za izdajo šolskega glasila Grable,

ki ga je tudi jezikovno pregledala.

V šolskem letu 2015/2016 je učiteljica poučevala eno uro v 6. in 7. razredu, 3,5 ure v 8.

razredu, 4,5 ure v 9. razredu, eno uro je imela v obvezi umetnostni krožek, ostale ure pa je

izvajala kot knjižničarka na šoli. Število ur je realizirala, prav tako so bili doseženi vsi cilji, ki

si jih je zadala. Tudi v tem šolskem letu je pretežno poučevala po formativnem spremljanju,

predvsem v 9. razredu. S to obliko izobraževanja je začela že pred šestimi leti. Izbrana oblika

poučevanja se je doslej izkazala za povsem ustrezno, pravilno in predvsem uspešno. V 8.

razredu je to obliko izvajala v manjši meri, saj predvsem zaradi strukture učencev to ni bilo

mogoče izvajati v tolikšni meri, kot pri predhodnih generacijah. Kot knjižničarka je izpeljala

medpredmetno povezavo z učiteljico 3. razreda, prav tako ure knjižnične vzgoje od 1. do 9.

razreda ter v večini skupin vrtca. V tem šolskem letu je bila tudi članica aktiva slovenskega,

nemškega in angleškega jezika. Bila je soorganizatorka programa za komemoracijo in ob

obeležitvi kulturnega praznika na šoli. Organizirala je ogled baletne predstave Hrestač za

učence od 6. do 9. razreda ter podelitev Bralnih značk z mladinskim pisateljem in

pravljičarjem Francijem Rogačem. Bila je tudi pobudnica in mentorica učencem 3. triletja pri

projektu Pazi, steklo!, v katerem je sodelovala s podjetjem Refleks in pisateljico Janjo

Vidmar.


25

Razred Predmet Načrtovano št. ur Realizirano št. ur Realizacija ur v %

7. r SLO 140 136 97,1 %

8. r SLO 122,5 119 97,1 %

9. r SLO 144 146/148 102,8 %

Matematika

Matematika, 6. razred

Pri pouku je predstavitev uvodnih primerov, ki so bili predvsem življenjski, večina učencev

hitro razumela, oblikovanje ugotovitev, odkrivanje lastnosti ali dejstev je bilo zmeraj delo

učencev in učiteljice. Poleg frontalnih razlag, vodenih primerov pred tablo, so učenci delali

tudi samostojno v delovnem zvezku, kjer se jih je le polovica izkazala kot zelo vztrajnih,

doslednih, po analizi teh nalog, so nepravilne tudi popravili, izpisovali so si pravila,

pomembnejše ugotovitve in postopke reševanja. Polovico učencev, pa je bilo treba med

individualnim delom posebej podpirati, usmerjati. Vmes so se učne ure popestrile z raznimi

aktivnostmi, kot so ustvarjanje lastnih vzorcev, deljenje celote na dele, spretnim računanjem,

sestavljanjem svojih nalog, igranje vloge učitelja. Učenci so samostojno ustvarjali naloge, ki

so jih po težavnostnih stopnjah tudi razvrščali. Pri skoraj vseh sklopih smo izpostavili

matematične probleme z življenjskimi situacijami, jih nazorno predstavili z risanjem, z

deljenjem ali razvrščanjem predmetov. Predelani so vsi učni sklopi: naravna števila, enačbe in

neenačbe, ulomki, decimalna števila, osnovni geometrijski pojmi, obseg, ploščina, površina in

prostornina, kot in krog, ter predstavitev podatkov.

Matematika, 7. razred

V 7. razredu je delo večinoma potekalo frontalno, občasno skupinsko in individualno. Pri

obravnavi nove učne snovi učenci večinoma niso imeli težav, težave so se pojavljale le pri

učencih, ki imajo skromnejše predznanje. Več težav so imele tri učenke. Skoraj vsi učenci

imajo težave z reševanjem besedilnih nalog, saj iz besedila ne znajo razbrati, kaj naloga od

njih zahteva.

V oddelku so 3 učenci, ki prejemajo DSP in so imeli glede na individualne načrte prilagojeno

ocenjevanje.

Povprečna zaključena ocena je 3,4.

Predelani so vsi učni sklopi: deljivost naravnih števil, transformacije, decimalna in racionalna

števila, računanje z ulomki, trikotniki, štirikotniki, odstotki, obsegi in ploščine ter predstavitev

podatkov.

Matematika, 8. razred, 1. skupina

V skupini je bilo 11 učencev. Uvajanje frontalnih razlag je učiteljica podkrepila z

življenjskimi primeri, s katerimi je razlaga najbolj nazorna. S svojim predznanjem so vztrajno

iskali načine reševanja, odkrivali pravila, ali oblikovali ugotovitve. Pet učencev je bilo

potrebno zmeraj dodatno usmerjati, pomagati z podvprašanji in motivirati k delu.

Samostojnega dela učencev je bilo malo. Pet učencev je samostojno reševalo naloge, jih

izbiralo iz zbirk, preverjalo rešitve, argumentiralo pravilnost, nepravilnost rešitev. Iz uvodnih

nalog so izluščili toliko bistvenega, da je nadaljnje reševanje nalog in povzetkov bistvenih

pravil, postopkov potekalo zelo hitro. Dovolj so jim bile pripravljene rešitve, ki so jih na

koncu pregledali. Mojo pomoč in razlago so potrebovali le pri kompleksnih primerih. Ti

učenci so dosegali tudi višje standarde znanja, prav dobre in odlične ocene, vendar se niso

izkazali na Vegovem tekmovanju iz matematike. Ostalim učencem, ki niso sposobni toliko

samostojnega dela, sem v tem času nudila več individualne pomoči. Predelani so učni sklopi:

racionalna števila, računanje z racionalnimi števili, večkotniki, potence, funkcije in

sorazmerja, krog in deli kroga, izrazi, Pitagorov izrek, kocka in kvader.

26


V skupini je bilo 11 učencev. Uvajanje frontalnih razlag je učiteljica podkrepila z

življenjskimi primeri, s katerimi je razlaga najbolj nazorna. S svojim predznanjem so vztrajno

iskali načine reševanja, odkrivali pravila, ali oblikovali ugotovitve. Pet učencev je bilo

potrebno zmeraj dodatno usmerjati, pomagati z podvprašanji in motivirati k delu.

Samostojnega dela učencev je bilo malo. Pet učencev je samostojno reševalo naloge, jih

izbiralo iz zbirk, preverjalo rešitve, argumentiralo pravilnost, nepravilnost rešitev. Iz uvodnih

nalog so izluščili toliko bistvenega, da je nadaljnje reševanje nalog in povzetkov bistvenih

pravil, postopkov potekalo zelo hitro. Dovolj so jim bile pripravljene rešitve, ki so jih na

koncu pregledali. Mojo pomoč in razlago so potrebovali le pri kompleksnih primerih. Ti

učenci so dosegali tudi višje standarde znanja, prav dobre in odlične ocene, vendar se niso

izkazali na Vegovem tekmovanju iz matematike. Ostalim učencem, ki niso sposobni toliko

samostojnega dela, sem v tem času nudila več individualne pomoči. Predelani so učni sklopi:

racionalna števila, računanje z racionalnimi števili, večkotniki, potence, funkcije in

sorazmerja, krog in deli kroga, izrazi, Pitagorov izrek, kocka in kvader.


V skupini je bilo 10 učencev. Pri frontalni obravnavi uvodnih življenjskih primerih so učenci

aktivno sodelovali. Poleg frontalnih razlag, vodenih primerov pred tablo, so učenci delali tudi

samostojno v delovnem zvezku, kjer se jih je polovica izkazala kot zelo vztrajnih, doslednih,

po analizi teh nalog, so nepravilne tudi popravili, izpisovali so si pravila, pomembnejše

ugotovitve in postopke reševanja. Ti učenci so med svojim delom pomagali še ostalim

učencem. Vztrajali so pri rutinskih postopkih, uporabljali tudi kompleksnejše postopke,

razumeli pojme in dejstva, reševali matematične probleme ter argumentirali pravilnost

oziroma nepravilnost rešitev. Dosegali so temeljne standarde znanja, večkrat pa večina tudi

zahtevnejše. Le dva učenca sta dosegala le nižje standarde znanja. Dva učenca sta se udeležila

tudi tekmovanja iz logike, matematike, Matemčka in Logične pošasti. Naloge sta reševali

individualno, vztrajno in natančno. Trije učenci te skupine so zmeraj potrebovali več

primerov razlage, pomoč, dodatna navodila in usmerjanje ob postopkih reševanja. Učni sklopi

so bili vsi predelani: izrazi, enačbe in neenačbe, linearna funkcija, sorazmerje in podobnost,

geometrijska telesa in obdelava podatkov.


V 2. učno skupino MAT 9. razred je bilo vključenih 10 učencev (5 deklic, 5 dečkov).

Povprečna zaključena ocena v učni skupini je 3,5. Pri NPZ so učenci 2. skupine dosegli

povprečno 66,6 %, kar je 15,09 % nad državnim povprečjem.

V učni skupini je obravnava novih vsebin potekala hitro, saj so učenci hitro dojeli nove pojme

ter matematična dejstva in pravila. Sledila je uporaba znanj na primerih, ki so jih učenci

večinoma reševali samostojno. Vidno pa je, da pri zahtevnejših nalogah, kjer je potrebno

uporabiti več znanj, jih povezati med seboj, imajo učenci nekaj več težav. Štiri učenke so

imele nekaj več težav, vendar menim, da zaradi tega, ker doma niso sproti utrjevale snovi in

redno delale domačih nalog.

Učna snov je predelana in primerno utrjena: ponovitev izrazov, enačbe, medsebojna lega

geometrijskih elementov v prostoru, koordinatna ravnina, linearna funkcija, premo in obratno

sorazmerje, podobnost, prizma, piramida in obdelava podatkov.



7. r MAT 140 140 100 %

27

8. r MAT 140 140 100 %

9. r MAT 128 135 105 %

Tuji jezik – nemščina

Nemščina, 6. razred

Učenci 6. razreda so imeli nemščino na urniku štiri ure tedensko. Spoznavali so različne

tematske sklope: Tako pozdravimo po nemško, Jaz in družina, Števila, Nemški razred,

Koledar, Čas, Prosti čas, Nakupovanje in živila, Moj dom, Oblačila in Moje telo. Učno snov

so predelali in utrdili. Ure so realizirane. Učenci so bili med učnimi urami zgovorni, vendar so

znali tudi prisluhniti. Nekateri učenci so se skozi šolsko leto večkrat pozitivno izkazali.

Nemščina, 7. razred

V 7. razredu je bilo 19 učencev. Učenci so k uram prihajali redno, ure in cilji so realizirani.

Učenci so spoznali novo besedišče na temo šolo, okolje, mesto, živali in potovanje v šolo v

naravi ter veliko različnih jezikovnih struktur. Na primer so se učenci naučili spreganje

pravilnih ter nepravilnih glagolov, spreganje modalnih glagolov, spoznali so predloge, ki se

vežejo s tretjim in četrtim sklonu, spoznali so sklanjatve členov, sestavljeni pretekli čas in

velelnik. Učenci so bili aktivni in živahni, nekateri so potrebovali zahtevnejše naloge, drugi

pa dodatno pomoč in razlago pri delu, zato je bilo delo pestro. Učenci so v prvem

ocenjevalnem obdobju pripravili predstavitev na temo šolo, v drugem ocenjevalnem obdobju

so predstavili žival. Obe predstavitvi sta zahtevali veliko dodatnega dela, saj so učenci

predstavitve pripravljali na računalniku za interaktivno tablo. Predstavitve je morala učiteljica

večkrat pregledati, z nekaterimi učenci je vadila tudi izgovorjavo novih besed.

Nemščina, 8. razred, 1. skupina

V skupini je bilo 11 učencev. Predelani so bili vsi naslednji sklopi: Wiederholen, Verstehen

und Verständigung, Wie wird das Wetter, Was möchtest du einmal werden?, Das Projekt

Mittelalter, Über das Befinden, Gefühle und Eigenschaften sprechen, Die Landschaften und

der Mensch, Wiederholen. Učenci so pri večini ur delali frontalno, vodeno po mojih

navodilih. Ko je bilo delo individualno, sta le dva učenca delala samostojno, ostali so zmeraj

potrebovali moje usmerjanje, dodatna navodila, točno kaj kam zapišemo, katero besedo lahko

izpustimo in kateri spremenimo obliko. Nekajkrat so se učenci sodelovalno učili, vendar je to

imelo največji učinek le pred ocenjevanjem znanja. Pri dveh učnih sklopih so vsi učenci

skupine pripravili v računalniški obliki predstavitve o poklicih in o pokrajinah, ljudeh in

živalih Slovenije. Učenci so pred tem z učiteljico naredili načrt, kaj vse se morajo naučiti in

pregledati. Ko so znanje osvojili, imeli snov zbrano zapisano, so dokazali svojo samostojnost,

iznajdljivost in sposobnost tvorjenja kratkih povedi. Sledile so predstavitve, primerjave,

vrednotenje. Kot aktualizacijo pouka smo med šolskim letom večkrat peli nemške pesmi ter

si ogledali en nemški film.


Učenci 8. razreda so imeli nemščino tri ure tedensko. Razdeljeni so bili v dve učni skupini.

Predelali so učne teme: razumevanje in sporazumevanje, vreme, poklici, srednji vek, čustva in

počutje ter pokrajine. Vso učno snov so predelali. Ure so realizirane. Učenci so bili med

učnimi urami disciplinirani. Bilo je nekaj zelo uspešnih učencev, vendar tudi nekaj

posameznikov, ki so imeli velike težave pri tem predmetu. Le-ti večkrat niso opravljali

domače naloge, prav tako se niso sproti naučili novega besedišča, kot je bilo dogovorjeno.


28

V 9. razredu je bilo vključenih deset učencev. Ure in cilji so realizirani. Učenci so redno in

radi prihajali k pouku. Pouk je potekal po veljavnem učnem načrtu, vsebine lahko razčlenimo

v sklop: problemov, ki tarejo najstniške mladostnike (poklic, želje, zaljubljenost); tem, s

katerimi učenci širijo svoje splošno znanje s posredovanjem že znanega v nemškem jeziku(

matematika, številke); besedil, preko katerih se seznanijo z manj znanimi zanimivostmi ali

podatki (poglavje o znanosti in raziskovanju, prehrana, mediji). Učiteljica se je vključila tudi

v projekt Pazi, steklo! in z učenci prevedla en odlomek v nemščino. Za ustno ocenjevanje

znanja so učenci pripravili dve predstavitvi, eno v prvem ocenjevalnem obdobju in eno v

drugem. Izdelali so tudi časopis v nemškem jeziku.


V skupini je bilo 10 učencev. Predelani so bili vsi naslednji učni sklopi: Wiederholen, Über

das Alter und andere Dinge, Was wäre die Welt ohne Zahlen, L wie Liebe, G wie

Geborgenheit, N wie Nächstenliebe, Über Medien und Werbung, Über Wissenschaft und

Fortschritt, Was uns gesund und fit erhält, Deutsch im Sachunterricht, Kunterbuntes

(Wiederholen). Večina dela v skupini je potekala vodeno frontalno, ali kot voden pogovor

skupine. Branje je potekalo glasno, kot vaja slušnega razumevanja za vse učence skupine.

Razen treh učencev, so vsi ostali potrebovali usmerjanje, dodatno razlago pri vseh

samostojnih primerih reševanja, pri delu z računalnikom, prevajanju in že pri samem

ustvarjanju idej ali kratkih prostih opisih poklicev, pojavov, ljudi. Pri obravnavi sklopa

Medien, so učenci načrtovali svoj časopis. Njihovo predznanje je dalo vsebino splošnega

časopisa, naslove posameznih člankov in strukturo. Sledile so delitve vlog, nastajanje

osnutkov člankov v slovenščini, prevajanje in končna oblika. Ob skupnem pregledu in

predstavitvah člankov znotraj skupine so sledile primerjave, vrednotenja. Kot aktualizacijo

pouka smo med šolskim letom večkrat peli nemške pesmi ter si ogledali en nemški film.



7. r TJN 140 140 100 %

8. r TJN 105 107 101,9 %

9. r TJN 96 100 104,1 %

Tuji jezik – angleščina

Angleščino kot prvi tuji jezik je obiskovala samo ena učenka. Učenka je redno prihajala k

uram, ure in cilji so realizirani. Pouk je potekal po veljavnem učnem načrtu. Učenka je

usvojila nove besede na temo moj obraz in moje telo, oblačila, hrana in pijača, vse najboljše,

moj kraj, vreme, letni časi in šport ter živali in živalski vrt. Pri pouku je učiteljica upoštevala

vse štiri spretnosti za doseganje znanja in sicer, poslušanje in slušno razumevanje, govorno

sporočanje, branje in bralno razumevanje, pisanje in pisno sporočanje.


5. r TJA 70 71 101,4 %

Likovna umetnost

4.,5. in 6. razred

Primarna naloga likovne vzgoje v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju je temeljilo na

spremljanju likovnega razvoja posameznega učenca, njegovem individualnem izražanju ter na

njegovem spoznavanju in razumevanju likovnih pojmov. Pri vseh likovnih področjih (risanje,

slikanje, grafika, kiparstvo, prostorsko oblikovanje) je bilo v ospredju individualno izražanje

učencev. Likovne naloge so bile oblikovane problemsko in v povezavi z vzgojno-

29

izobraževalnimi vsebinami drugih predmetnih področij. Likovno nalogo s področja slikanja v

4. razredu je bilo povezano z NIT.

Učenci so usvajali likovne pojme z različnimi metodami. Tako so učenci neprisiljeno bogatili

občutljivost za likovne elemente, njihovo ločevanje, razčlenjanje in sestavljanje v nove

skladne celote. Z izvirnostjo in lastnim iskanjem rešitev so spoznavali posebnosti zahtevnejših

likovnih materialov in orodij, spoznavali in dojemali so likovna dela umetnikov ter kulturne

ustanove, vizualne komunikacije, pa tudi različne načine likovnega izražanja. Z uporabo

zahtevnejših materialov in orodij so učenci razvijali ročne spretnosti ter občutljivost in

zmožnost samostojnega raziskovanja posebnosti likovnih materialov ter orodij. S tem so v

likovna dela vnašali svoje zamisli, čutenja, spoznanja in izvirno izražanje. Ob sproščanju

čustvenih in razumskih zmogljivosti so se navajali na vrednotenje lastnih likovnih del in del

svojih vrstnikov. Poleg tega so razvijali spoštljiv odnos do naravnega, kulturnega in

socialnega okolja ter čustvenega odnosa do narave.

Z likovnimi izdelki so sodelovali na nekaterih likovnih natečajih ter prejeli tudi priznanja.

7., 8. in 9. razred

Učenci so reševali zahtevnejše likovne probleme z materialnim in čustvenim pristopom.

Likovne naloge so izhajale iz likovnih problemov. Vsebina likovnega programa je bila

smiselna sinteza likovnih področij- risanja, slikanja, kiparstva, prostorskega oblikovanja in

grafike. Likovne naloge so oblikovali smiselno in v povezavi z drugimi vzgojno-

izobraževalnimi vsebinami. Posebno pozornost so namenjali analizi okolja, ekološkim

problemom in vizualnim komunikacijam ter seveda odgovornemu in varnemu ravnanju z

likovnimi materiali in orodji pri vseh likovnih področjih. Z metodo pogovora, demonstracije,

opazovanja in estetske komunikacije so učenci neprisiljeno bogatili občutljivost za likovne

elemente in njihove odnose, iskanje lastne izvirnosti in rešitev. Prav tako so se navajali na

kritično vrednotenje svojih del in del njihovih vrstnikov.

Pri likovnem pouku so likovne naloge izvajali po predvidenem učnem načrtu. Prevladovala je

praktična narava dela. Vse naloge so izvedli v šoli.

Udeležili so se tudi nekaterih likovnih natečajev: Plakat miru, Naravne in druge nesreče

»Delujmo preventivno«, Olimpijski plakat, Likovni svet otrok, Od zrna do kruha Metuljev

dan, …

Pri pouku so namenili pozornost, nekaterim aktualnostim ( božično-novoletni čas, pust,

materinski dan, zaključna prireditev…). Ob teh priložnostih so razstavili likovne izdelke

učencev. Ob koncu šolskega leta, zaključni prireditvi pa so pripravili obsežnejšo razstavo

likovnih izdelkov učencev v telovadnici šole, katero so si lahko ogledali starši učencev.



7. r LVZ 35 35 100 %

8. r LVZ 35 35 100 %

9. r LVZ 32 35 109,3 %

Glasbena umetnost

Glasbo poučuje učiteljica od šestega do devetega razreda. V šestem razredu so učenci

spoznavali posamezne instrumente in skupine instrumentov, različne glasbene sestave ter

glasbene oblike. Spoznali so tudi področje vokalne glasbe ter se seznanili z osnovami

glasbene teorije. Vsi učenci so osvojili predpisane standarde znanja. V sedmem razredu so

učenci spoznavali razvoj glasbe od njenih začetkov do obdobja klasicizma. V posameznem

obdobju so se seznanili z glasbenimi oblikami in najpomembnejšimi skladatelji. V osmem

razredu so učenci spoznavali glasbo klasicizma in romantike. Pripravili so dobre predstavitve

30

posameznih skladateljev kljub temu da ni sodobne IKT opreme. V devetem razredu so učenci

spoznavali glasbo in njene ustvarjalce 20. in 21. stoletja. Najbliže pa jim je bila glasba iz sveta

popularne glasbe z vsemi svojimi žanri. Tudi tukaj so učenci pripravili dobre prezentacije z

lastnimi izvedbami(RAP) ali originalnimi posnetki. Pouk v vseh razredih je bil popestren z

izvajanjem pesmi, ki so zajemale ljudsko in umetno pesem iz domače in tuje literature. Cilji in

standardi znanja so tudi v 3. triadi doseženi. Delo je potekalo v skladu z učnim načrtom in

LDN šole.



7. r GVZ 35 35 100 %

8. r GVZ 35 34 97,1 %

9. r GVZ 32 32 100 %

Geografija

Pouk geografije je na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici potekal v skladu z učnim načrtom za 6., 7., 8.

in 9. razred devetletke. Pri pouku so bile uporabljene različne metode in oblike dela. Poudarek

je bil na aktivnih metodah dela, kjer sem se kot učiteljica postavila v vlogo organizatorja ura,

učenci pa v izvajalce. Učenci so spremljali izjemne naravne dogodke, ki so imeli značaj

naravnih nesreč. Velik poudarek je bil na nemih kartah, ki so jih učenci reševali na

interaktivni tabli. Učencem sem poskušala dati čim več možnosti utrjevanja znanja. Čim bolj

sem poskušala v pouk vnašati aktualizacijo. Pri pouku je bila redna uporaba IKT. Pri pouku

se je upošteval interes in sposobnosti učencev. V šestem, sedmem in devetem razredu je bilo

izvedeno terensko delo.



7. r GEO 70 70 100 %

8. r GEO 52,5 56 106,6 %

9. r GEO 64 65 101,5 %

Zgodovina

Pouk zgodovine je na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici potekal v skladu z učnim načrtom za 6., 7., 8.

in 9. razred devetletke. Pri pouku so bile uporabljene različne metode in oblike dele.

Predvsem pa sem učence privajala na njihovo aktivno vlogo pri pouku. Tako so učenci k

učnim uram zgodovine prinašali na vpogled različne materialne vire, iskali in zapisovali ustne

vire, iskali vzroke za današnje pojave v zgodovini … Aktivnost in motiviranost učencev se je

nadaljevala z interaktivnimi nalogami z i-tablo v učilnici in različnimi metodami dela

(uporaba e-učbenikov in DZ ter spletne učilnice, igra vlog). Vsa učna snov v vseh razredih je

bila pri pouku zgodovine realizirana.

Znanje učencev se je ocenjevalo celo šolsko leto z različnimi oblikami ( ustno in pisno

ocenjevanje, izdelava referatov, plakatov, govornih nastopov, izdelavo kvizov, aktivnosti,

pisanje poročil).

Terensko delo je bilo opravljeno v maju in juniju 2016.



7. r ZGO 70 73 104,2 %

8. r ZGO 70 69 98,5 %

31

9. r ZGO 64 65 101,5 %

Domovinska in državljanska kultura in etika

Pouk DKE je na OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici potekal v skladu z novim učnim načrtom za 7. in 8.

razred devetletke. Pri pouku so bile uporabljene različne metode in oblike dela. Precej je bilo

igre vlog in skupinskega dela ali dela v dvojicah. Pouk DDE sem poskušala čim bolj

aktualizirati. Pri pouku sem uporabljala IKT. V 8. razredu smo sodelovali z evropsko pisarno

iz MS ter Amnisti Interancional (pisanje apelov). Obeležili smo tudi dan OZN.



7. r DKE 35 35 100 %

8. r DKE 35 35 100 %

Fizika

8. razred

V 8. razredu je kar nekaj učencev imelo težave pri obravnavi učne snovi, saj imajo težave z

nekaterimi osnovnimi pojmi (npr. v kakšni enoti merimo čas, pot…), zato je obravnava učne

snovi potekala počasi. Potrebno je bilo veliko ponavljanja in utrjevanja. Učna snov je

predelana: uvod v fiziko, svetloba, pogled v vesolje, enakomerno gibanje, sile, tlak in vzgon.

9. razred

Večina učencev pri obravnavi nove učne snovi ni imela večjih težav, težave so imeli učenci,

ki doma niso utrjevali učne snovi.

Učna snov je predelana: pospešeno gibanje, delo in energija, temperatura, notranja energija in

toplota, elektrika in magnetizem.



8. r FIZ 70 72 102,8 %

9. r FIZ 64 68 106,2 %

Naravoslovje

6. razred

Realizirali so vse ure in cilje po učnem načrtu. Obdelali so naslednje vsebinske sklope: Snovi,

Energija, Vpliv človeka na okolje in Živa narava. V 6. razredu je pri sklopu živa narava

poudarek na rastlinah. Učenci so bili ustno in pisno ocenjeni ter iz praktičnega dela (izdelava

in zagovor herbarija). Pri herbariju so se vsi zelo potrudili in izdelali lepe in vsebinsko

pravilne herbarije. V tem razredu je zaradi velikega števila učencev bilo težje izvajati

praktično delo učencev, zato so bolj prevladovali demonstracijski eksperimenti. Učenci so

zelo radi mikroskopirali in tudi sami izdelali mikroskopske preparate. Terensko delo so

izvajali na travniku, gozdu in gozdnem robu. Uporabljali so učbenik in delovni zvezek,

posluževali pa so se tudi e učbenika.

7. razred

Realizirali so vse ure in cilje po učnem načrtu. Obdelali so naslednje vsebinske sklope: Snovi,

Energija, Vpliv človeka na okolje in Živa narava. V 7. razredu je pri sklopu živa narava

poudarek na živalih. Učenci so bili ustno in pisno ocenjeni ter iz praktičnega dela (izdelava in

zagovor seminarske naloge o sistemu živali). Učenci so zelo radi sami izvajali poskuse in

32

mikroskopirali. Terensko delo so izvajali v gozdu, Blaguškem potoku in na Blaguškem jezeru.

Uporabljali so učbenik, niso pa uporabljali delovnega zvezka, zato so se veliko posluževali e

učbenika in interaktivnih nalog na računalniku.



7. r NAR 105 110 104,7 %

Biologija

8. razred

Realizirali so vse ure in cilje po učnem načrtu. Pri biologiji v 8. razredu se obravnava človek

(zgradba in delovanje vseh organskih sistemov). V uvodnih urah so obravnavali biologijo kot

vedo, raziskovanje in poskuse pri biologiji ter celico in dedovanje. Učenci so bili ustno in

pisno ocenjeni. Uporabljali so interaktivni učbenik Biologija 8. V interaktivnem kompletu sta

tudi dva delovna zvezka, v katera so zapisali tudi vse dodatne zapiske, tako niso uporabljali

klasičnega zvezka. Učencem je bilo pri urah zanimivo, predvsem so jih pritegnili krajši

izobraževalni filmi in reševanje nalog v interaktivnem učbeniku.

9. razred

Realizirali so vse ure in cilje po učnem načrtu. Obdelali so naslednje vsebinske sklope:

Biologija in družba, Raziskovanje in poskusi, Kemija živih sistemov, Dedovanje,

Biotehnologija, Evolucija, Razvrščanje organizmov , Biotska pestrost, Biomi in biosfera,

Vpliv človeka na naravo in okolje. Učenci so bili ustno in pisno ocenjeni ter iz praktičnega

dela (izdelava in zagovor seminarske naloge oz. plakata). Učenci so zelo radi sami izvajali

poskuse in mikroskopirali. Terensko delo so izvajali v gozdu in na Blaguškem jezeru.

Uporabljali so učbenik in delovni zvezek. V tem razredu je bilo veliko učencev, ki so

spremljali različne naravoslovne dokumentarne filme. Le-ti so s svojimi znanji velikokrat

obogatili pouk biologije. Prav tako so sproti spremljali aktualne naravoslovne novice in

izdelovali stensko sliko novic.



8. r BIO 52,5 54 102,8 %

9. r BIO 64 66 103,1 %

Kemija

8. razred


Kemija je svet snovi, Atom in periodni sistem elementov, Povezovanje delcev, Kemijske

reakcije, Elementi v periodnem sistemu in Ogljikovodiki. Učenci so bili ustno in pisno

ocenjeni ter iz ocenjeni iz praktičnega dela (izvedba, poročilo in zagovor eksperimentalnega

dela). Uporabljali so učbenik in delovni zvezek. Učenci so najraje imeli praktično

eksperimentalno delo. Pogosto so uporabljali magnetne modele za ponazarjanje kemijskih

vezi v molekulah in kroglične modele molekul. Kar nekaj učencev v razredu ima težave z

abstraktnim mišljenjem, zato so velik poudarek dali utrjevanju znanja in manjši poudarek

različnim dodatnim vsebinam.

9. razred


Kisline, baze in soli, Organske kisikove spojine, Organske dušikove spojine in Količinske

33

odnose oz. množino snovi. Učenci so bili ustno in pisno ocenjeni ter iz ocenjeni iz praktičnega

dela (izvedba, poročilo in zagovor eksperimentalnega dela). Uporabljali so učbenik in delovni

zvezek. Najraje so imeli praktično eksperimentalno delo in sestavljanje krogličnih modelov

molekul. Razred je bil zelo motiviran za delo, znali so povezati svoje znanje iz drugih

predmetov s kemijo in uporabiti kemijsko znanje predhodnih razredov.



8. r KEM 70 71 101,4 %

9. r KEM 64 65 101,4 %

Tehnika in tehnologija

TIT 7. razred

Izvedene so bile vse učne vsebine, ki jih določa učni načrt. Delo v razredu je bilo raznoliko,

kar je tudi vplivalo na motiviranost učencev. Frontalnega pouka je bilo manj, veliko je bilo

praktičnega in samostojne učencev. Pri delu so uporabljali različne učne pripomočke. Za

nazornejšo predstavitev so uporabljali razne makete in izdelke. Učenci so izdelovali praktične

izdelke. Posebna pozornost je bila namenjena tudi varstvu pri delu.

TIT 8. razred

Učenci pri delu, predvsem praktičnem, rabijo veliko vodenja in pomoči, tako da je zelo dobro,

da se delijo v dve skupini. Manjka jim natančnost pri izdelavi, hitro so zadovoljni z rezultati

svojega dela. Snov smo predelali.



7. r TIT 35 36 102,8 %

8. r TIT 35 35 100 %

Gospodinjstvo

Realizirali so vse ure in cilje po učnem načrtu. Vsebina je razdeljena na dva modula: Bivanje

in okolje ter Hrana in prehrana. Veliko število ur je bilo namenjeno praktičnemu delu,

kuhanju. Poudarek je bil na pripravi zdrave hrane in spoznavanju novih živil. Učenci so bili

ustno ocenjeni in ocenjeni iz praktičnega dela (priprava jedi, izdelava plakata). Uporabljali so

učbenik, delovnega zvezka niso uporabljali. Delo je potekalo v dveh skupinah, zato ni bilo

težav pri praktičnem delu.


6. r GOS 52,5 53 100,9 %

Šport

Po opravljeni analizi dela za prejšnje šolsko leto, je posebno pozornost na začetku leta

namenil osnovni motoriki in splošni pripravljenosti učencev. Nato so učenci spoznali in

utrjevali znanja v vseh temeljnih športnih igrah, kot so nogomet, rokomet, košarka in odbojka.

Precej časa so posvetili gimnastiki in atletiki, ki imata velik vpliv na pravilen razvoj učencev.

V skladu z delovnim načrtom so nekaj ur namenili tudi plesu, namiznem tenisu in

badmintonu. Tako je delo potekalo skladno z učnim načrtom posameznega razreda.

Opravili so tudi vseh pet športnih dni v okviru dnevov dejavnosti, na katerih so se razvrstile

različne športne aktivnosti.

34

V mesecu aprilu so opravili tudi redno testiranje za športno-vzgojni karton, rezultate bodo

analizirali v začetku naslednjega šolskega leta.

Z odnosom do dela učencev je zadovoljen, prav tako ni bilo med učnim procesom večjih

vzgojnih problemov. Mislim da so zadovoljili vsem osnovnim ciljem učnega načrta pri športni

vzgoji.


Razred Načrtovano št. ur Realizirano št. ur Realizacija ur v %

7. r. 70 71 101,4 %

8. r. – dečki 70 71 101,4 %

8. r. – deklice 70 71 101,4 %

9. r. – dečki 64 65 101,5 %

9. r. – deklice 64 64 100 %

IZBIRNI PREDMETI

Angleščina 1, 2 in 3

Učiteljica je izvajala izbirni predmet angleščina dve uri tedensko za vsako skupino. Imela je 3

skupine, 7., 8., in 9. razred. Opravila je vse ure v vseh razredih, učna snov je predelana.

Upoštevala je predznanja učencev. Učenci iz 8. in 9. razreda so se udeležili tekmovanja iz

angleškega jezika, en učenec iz 9. razreda se je tudi uvrstil na regijsko tekmovanje in za tri

točke zgrešil srebrno priznanje. Učenci iz vseh razredov so sodelovali pri bralni znački iz

angleškega jezika in osvojili priznanja.

7. razred

V skupini je bilo sedem učencev. Učenci so prihajali redno k uram. Na teden so imeli učenci

po dve uri angleščine, 70 ur letno, realizirali so 73 ur. Ure in cilji so realizirani. Učenci so

spoznali novo besedišče na teme jaz, komunikacija, moj svet, čas, kraji in ljudje. Dva učenca

sta zelo dobro znala govoriti angleško in sta potrebovala dodatne vaje medtem ko sta dve

učenki s težavo sledili pouku in sta nenehno potrebovali dodatno razlago in pomoč pri delu.

8. razred

Vključenih je bilo 10 učencev. Ure in cilji so realizirani. Učenci so usvojili besedišče na teme

to sem jaz, moje življenje, živali, pri zdravniku, hrana, ali veš?, in zabava. V tej skupini sta

samo dva učenca, ki dobro obvladata angleščino, ostali imajo težave pri učenju jezika. Ali

nimajo besednega zaklada ali ne znajo pravilno izgovarjati besede. Dve učenki sta se vključili

šele v 8. razredu in sta morali pridno delati, da sta sledili pouku.

9. razred

Vključenih je bilo 15 učencev. Ure in cilji so realizirani. Učenci so si pridobili besedišče na

teme doma in po svetu, zabavajmo se, jutrišnji dan, kaj se je zgodilo, London, kino, težave, in

ne verjamem. Učenci so izdelali časopis v angleškem jeziku. Pri obveznem izbirnem

predmetu angleščina so učenci pripravljali tudi razne predstavitve. 9. razred se je vključil v

projekt Pazi, steklo! in prevedel en odlomek v angleščino.



7. razred AI 1 70 73 104,2 %

8. razred AI 2 70 72 102,8 %

35

9. razred AI 3 64 70 109,3 %

Likovno snovanje 1, 2 in 3

Pri vseh skupinah izbirnega predmeta je bil poseben poudarek na likovnem razvoju

posameznega učenca, njegovemu spoznavanju in razumevanju likovnih problemov ter

individualnemu načinu izražanja. Pozornost so namenili tudi doživljanju in izražanju čustev

ter učenčevemu socialnemu razvoju, zanimanju za likovne stvaritve in načine izražanja, odnos

do predmetov – doživljanje lepega in razvijanje zmožnosti za ustvarjanje lepega.

Tudi pri izbirnem predmetu likovno snovanje1, 2 in 3 je realizirano vzgojno-izobraževalno

delo na podlagi LDN. Likovno snovanje 1 in 2 se je izvajalo v obliki blok ure na štirinajst dni,

likovno snovanje 3 pa v okviru fleksibilnega predmetnika in sicer v 1 polletju.



7. razred LS1 35 34 97,1 %

8. razred LS2 35 34 97,1 %

9. razred LS3 32 36 112,5 %

Šport za sprostitev

Pri izbirnem predmetu Šport za sprostitev so spoznali športe, ki jih v obveznem šolskem

programu ni mogoče izvajati, so pa z vidika športno-rekreativnih učinkov pomembni za

kakovostno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, plavanje, pohodništvo, lokostrelstvo,

streljanje z zračno puško,…).



8. in 9. ŠPS 35 35 100 %

Obdelava gradiv-les

Izbirni predmet obdelava gradiv-les je obiskovalo 12 učencev. Predmet se je izvajal po

dogovoru z učenci v strnjeni obliki. Učenci so izpopolnili svoje znanje s področja obdelave

lesa. Orodja in obdelovalni postopki, ki so jih učenci uporabljali, so bili večinoma ročni. Od

strojev uporabljajo le vibracijsko žago, električni vrtalni stroj.

V učne enote so bili vključevali elementi ekonomike, organizacija dela in planiranje

proizvodnje. Izdelki so uporabni. Učenci so pri delu iskali lastne rešitve postavljenega

problema. Prevladovalo je individualno praktično delo in delo v majhnih skupinah. Posebna

pozornost je bila namenjena tudi varstvu pri delu.



7., 8. in 9. OGL 35 35 100 %

Organizmi v naravi in umetnem okolju


Naravno okolje, Antropogeno okolje, Organizmi v naravnem okolju, Organizmi v

antropogenem okolju, Gojenje organizmov v umetnih okoljih.

Predmet se je izvajal izven rednega urnika v popoldanskih urah po več ur skupaj. Večinoma

ur se je izvedlo na terenu v obliki praktičnega dela. Terensko delo so izvajali v gozdu, na

travniku, na Blaguškem jezeru, v stari in novi strugi reke Ščavnice, na Gajševskem jezeru.

36

Obiskali so tudi razstavo jesenskih plodov na Biotehniški šoli v Murski Soboti. Aktivno so

sodelovali pri izdelavi šolske visoke grede. Pisnega ocenjevanja ni bilo, ocenjevalo se je le

praktično delo (aktivnost pri vseh dejavnostih in izdelava poročil).



7., 8. in 9. ONA 35 35 100 %

PODATKI O RAZREDIH

7. razred

Število otrok 19

Uspeh 100 %

Obisk pouka ob koncu šolskega leta 95,8%

Realizacija dnevov dejavnosti 7. razreda:

Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Ogled baletne

prestave Hrestač

22. 12. 2015 Maribor Lidija Jarc,

Maja Strah

2. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Tanja Lovrec

3. Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Janja Tratnjek

Naravoslovni dnevi

1. Zdrava šola 20. 11. 2015 OŠ Anita Omulec

2. CŠOD 13. 1. 2016 Fiesa Peter Korošec

3. Ekodan 22. 4. 2016 šola, Blaguš Mateja Krajnc

Tehniški dnevi


Kronvogel


3. Vulkanija 21. 4. 2016 Grad Anita Zelenko

4. Intercisciplinarni

dan

21. 6. 2016 Gorenjska Peter Korošec

Športni dnevi



3. Planica in

spartacus

17. 3. 2016 Planica, Murska

Sobota

Mira Petek,

Robert Črnčec

4. Blaguški tek 16. 4. 2016 Blaguš Robert Črnečc

5. Atletski

mnogoboj


8. razred

Število otrok 22

Uspeh 100 %


Realizacija dnevov dejavnosti 8. razreda:

Zap. Vsebina dneva Datum izvedbe Kraj izvedbe Vodja

37

Št.

Kulturni dnevi

1 Baletna predstava

Hrestač

22. 12. 2015 Maribor Lidija Jarc

Maja Strah

2 Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Tanja Lovrec

Anita Omulec

Marija Ditner

3 Pustovanje 9. 2. 2016 OŠ Mojca Ritlop

Mateja Krajnc

Naravoslovni dnevi

1 Skrb za zdravje 13. 10. 2015 ZD Gornja Radgona Mateja Krajnc

2 Zdrava šola-

duševno zdravje


3 Ekodan-biotska

pestrost


Tehniški dnevi

1 Astronomski dan 2.10.2015 OŠ Bojana

Kronvogel

2 Evropska vas 13. 6. 2016 OŠ Peter Korošec

3 Strokovna

ekskurzija-

Gorenjska

21. 6. 2016 Vrba, Bled in

Vintgar

Mateja Krajnc

Peter Korošec

Športni dnevi

1 Orientacijski tek 5. 11. 2015 OŠ Robert Črnčec

2 Planica in

Spartacus

17. 3. 2016 Planica in Murska

Sobota

Robert Črnčec

Mira Petek

3 Blaguški tek 16. 4. 2016 Blaguš Robert Črnčec

4 Atletski

mnogoboj


5 Plavanje 8. 6. 2016 Atlantis Ljubljanja Mira Petek

Mateja Krajnc

9. razred

Število otrok 20

Uspeh 100 %


Realizacija dnevov dejavnosti 9. razreda

Zap.

Št.


Kulturni dnevi

1. Baletna predstava

Hrestač

22. 12. 2015 Maribor Lidija Jarc

Maja Strah

2. Jelkovanje 23. 12. 2015 OŠ Janja Tratnjek

3. Cankarjev dom

9. 3. 2016 Ljubljana Bojana

Kronvogel

Naravoslovni dnevi

1. Zdrava šola –

duševno zdravje


38

2. Zdrava in varna

spolnost


3. Eko dan – biotska

pestrost


Tehniški dnevi


Kronvogel

2. Dan varne rabe

interneta

21. 12. 2015 OŠ Jurij Marhold

3. Strokovna

ekskurzija

3. 6. 2016 Italija Bojana

Kronvogel


Športni dnevi


2. Planica in

Spartacus

17. 3. 2016 Planica in

Murska Sobota

Robert Črnčec

Mira Petek


4. Atletski

mnogoboj


5. Plavanje 14. 6. 2016 Radenci Robert Črnčec

Oddelčna skupnost

I. vzgojno-izobraževalno obdobje

1. a in b razred - razrednih ur niso opravljali posebej po urniku. Pred, po pouku ali vmes so

obravnavali tekočo problematiko. Veliko so se pogovarjali o obnašanju v razredu, se učili

kulturnega prehranjevanja in namenili uvodne motivacije pri pouku socialnim igram za

krepitev odnosov. Določili so pravila, ki veljajo za razred. Pogovarjali so se o zdravem

življenju in o tem, da so ljudje različni. Vedenjske težave, ki jih je bilo kar precej, so reševali

sproti, se o njih pogovorili, ter poskusili najti primerno rešitev.

2. a in b razred - ure oddelčne skupnosti v urniku nimajo. So pa pri urah, pred ali po pouku

obravnavali tekočo problematiko. Veliko so se pogovarjali o obnašanju v razredu, se učili

kulturnega obnašanja, strpnosti do drugih. Pogovarjali so se o zdravem življenju in o tem, da

so ljudje različni, da morajo biti strpni eden do drugega. Svetovalna delavka je imela skupne

razgovore o obnašanju, odnosih v razredu posebej z dečki in deklicami.

3. a in b razred - v razredu so sproti reševali težave otrok. Obravnavali so medsebojne odnose

in disciplinske probleme. Otroci so izražali svoje želje, ki so v večji meri bile neuresničljive.

Igrali so se različne socialne igre za krepitev medsebojnih odnosov.

II. vzgojno-izobraževalno obdobje

4. a in b razred - razredne ure sta izvajali ob različnih dnevih in tako izvedla 18 ur v celotnem

šolskem letu. 10 ur so porabili za kolesarski izpit. Z učenci so se pri razrednih urah

pogovarjali o prijateljstvu, nasilju nad otroki in medsebojnem spoštovanju. Prav tako smo se

veliko pogovarjali o tem, kako se je treba učiti in kakšne so učne navade učencev. Pregledali

so hišni red. Prav tako pa so na razrednih urah reševali sprotne disciplinske težave in druge

probleme, ki so se pojavljali v razredu. Prav tako so se pogovarjali o učnem uspehu in ocenah.

5. a in b razred – razredne ure za učence 5. a razreda so se izvajale vsako drugo sredo, 7.

šolsko uro. Obravnavali so vsebine hišnega ter šolskega reda. Prav tako so ure posvetili

samospoštovanju, prijateljstvu in medsebojni pomoči. Nekaj ur so posvetili šolskemu

parlamentu, zelenim stražam ter skrbi za zdrave zobe. Nekaj ur je bilo namenjenih projektu

Policist Leon svetuje. Največ časa so posvečali vzgojni in učni problematiki.

39

Razredne ure 5. b so se izvajale ob ponedeljkih 7., v drugem polletju tudi 6. šolsko uro po

dogovoru oz. po potrebi. Posebej smo obravnavali vsebine hišnega ter šolskega reda. Ure smo

posvetili tudi samospoštovanju, medsebojni pomoči, vzgojni in učni problematiki, izdelovali

smo svoje urnike popoldanskega učenja in dela. Veliko časa smo namenili disciplini v

jedilnici. Nekaj ur smo posvetili tudi šolskemu parlamentu, katerega tema so bile pasti

mladostništva. Analizirali smo uspehe in neuspehe ob 1. polletju ter ob koncu šolskega leta.

Nekaj ur je bilo namenjenih projektu Policist Leon svetuje – učenci so reševali delovne

zvezke.

6. razred - pri urah oddelčne skupnosti je bila obravnavana sprotna problematika kot so spori

med učenci, prinašanje opravičil, opravljanje domačih nalog, strategije učenja …...Predvsem

sem se kot razrednik posvetila socialnim odnosom v oddelku. Oblika dela v oddelčni

skupnosti je bila frontalna in delavnice. Potrebno je bilo reševati besedne spore med dekleti.

Vedenjska problematika se je po izreku treh vzgojnih opominov izboljšala. Izvedli so tudi

analizo učnega uspeha v šestem razredu in ga primerjali z uspehom v 5. razredu.

III. vzgojno-izobraževalno obdobje

7. razred - pri razrednih urah so obravnavali tekočo problematiko, se ukvarjali z organizacijo

dela, šolskimi pravili in hišnim redom. Nekaj razrednih ur je bilo namenjenih učnim

strategijam in pripravi na šolski parlament.

8. razred - razredne ure so namenili naslednjim temam: medsebojni odnosi in medsebojna

pomoč, razvijanje odgovornosti, pozitivne naravnanosti in samopodobe, aktivnemu

preživljanju prostega časa, samonadzoru, jezi in nenasilju.

Sproti smo analizirali ocene, preverjanja znanja in disciplinske težave. Disciplinskih

problemov je bilo zelo malo, pa še ti le bolj pri enem učencu. Le ta je pri razrednih urah

izvedel dve vzgojni dejavnosti. V zvezek opažanj je tako bilo zelo malo vpisov.

Pojavile so se posamezne neopravičene ure, ko učenci niso šli k izbirnemu predmetu, ki je bil

6. ali 7. uro. To se je dogajalo proti koncu šolskega leta, junija.

9. razred - po uvodnih urah, kjer so se ukvarjali z organizacijo dela in hišnim redom, je sledil

en sklop socialnih iger na temo strpnosti in sprejemanja drugačnosti, ob katerih so se

spoznavali. Drug pri drugem so odkrivali spremembe zunanjosti in osebnostnega razvoja, ki

so odraz odraščanja. Nato so se teme pogovorov in socialnih iger osredotočile na verbalno

nasilje. Zadnje ure oddelčne skupnosti so namenili načrtovanju zaključne ekskurzije, analizi

dela učencev v tem šolskem letu ter načrtovanju valete.

Dodatna strokovna pomoč (DSP)

Med šolskim letom 2015/2016 je specialna pedagoginja dodatno strokovno pomoč nudila

petnajstim učencem. Enemu do meseca oktobra 2015, saj nato več ni imel odločbe o

usmeritvi, enemu pa od meseca marca 2016, saj je pridobil odločbo o usmeritvi.

Dodatna strokovna pomoč je potekala po ustaljenem urniku. Delo je potekalo po zastavljenih

ciljih in za vsakega učenca individualno izzven oddelka. Ure so bile realizirane. Dodatna

strokovna pomoč je učencem koristila, kar je opazno pri nekaterih na učnem področju,

področju socializacije in motoričnih spretnosti. Vsi učenci z dodatno strokovno pomočjo

napredujejo v višji razred.

V šolskem letu 2015/2016 je specialna pedagoginja dodatno strokovno pomoč nudila od

meseca januarja do konca šolskega leta desetim učencem, od tega so bili trije iz prvega, en iz

drugega, en iz petega, en iz šestega ter štirje učenci iz osmega razreda. Ure dodatne strokovne

pomoči so v večini potekale izven oddelka. Občasno je bila prisotna v razredu. Vsak učenec je

bil deležen individualne učne pomoči. Ure dodatne strokovne pomoči so bile koristne za vse

učence, saj se je videlo njihovo napredovanje in doseganje zastavljenih ciljev.

40

Svetovalna delavka je dodatno strokovno pomoč je izvajala pri 7-ih učencih v šoli. Od tega

pri 5-ih eno uro tedensko in pri dveh po dve uri tedensko.

Z učitelji se je sproti dogovarjala glede vsebine izvajanja dodatne strokovne pomoči.

Največkrat je z učenci odpravljala vrzeli aktualne učne snovi in sicer pri predmetu

matematika ter slovenščina. Z učitelji so se sproti dogovarjali tudi glede načina prilagajanja

pisnih in ustnih ocenjevanj znanja. Z vsemi učitelji je dobro sodelovala.

Delo je potekalo v skladu z izdelanimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom

razrednikov in strokovnih komisij izdelani, redno spremljani (minimalno trikrat na leto timski

sestanki) in po potrebi sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je bilo aktivno in redno.

Učenci so večinoma dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja

in sposobnosti po individualnih močeh.

Poudarek pri urah dodatne strokovne pomoči je bil tudi na odpravljanju težav na čustveno-

socialnem, vedenjskem področju. Te ure je izvajala izven pouka, saj takrat ni bila vezana na

tekočo učno snov.

Večina ur je bila realizirana 100%, pri nekaterih učencih malo manj, saj so veliko krat

manjkali zaradi bolezni.

Podrobna analiza za vsakega učenca se nahaja v osebni mapi učenca.

Realizacija ur je zapisana za celo šolsko leto.

Svetovalna delavka ocenjuje, da je način dela in pomoči ustrezen in prilagojen potrebam

večine učencev. Učenci napredujejo učno in osebnostno. Pridobijo na samozavesti, razvijejo

socialne veščine, ki so pomembne in potrebne za delo in samostojno življenje.

Realizacija ur ob koncu šolskega leta

DSP Razred Število

otrok

Načrtovano

št. ur.

Realizirano

št. ur

Realizacija

ur v %

Špela Ros 1. 1 70 62 88,5 %

Špela Ros 1. 1 35 35 100 %

Špela Ros 1. 1 35 36 102,8 %

Špela Ros 2. 1 35 33 94,2 %

Amanda Kopun 2. 1 70 72 102,9%

Amanda Kopun 3. 1 70 76 108,6%

Amanda Kopun 3. 1 35 46 131,4 %

Amanda Kopun 3. 1 70 72 102,9 %

Mojca Ritlop 3. 1 35 35 100%

Amanda Kopun 3. 1 marec 2016

32

35 109,4 %

Špela Ros 5. 1 35 33 94,2 %

Amanda Kopun 5. 1 70 72 102,9 %

Amanda Kopun 5. 1 70 74 105,7 %

Amanda Kopun 5. 1 35 41 117,1 %

Amanda Kopun 5. 1 70 72 102,9 %

Mojca Ritlop 5. 1 35 34 97,1 %

Mojca Ritlop 5. 1 35 35 100 %

Špela Ros 6. 1 35 33 94,2 %

Amanda Kopun 6. 1 70 70 100 %

Amanda Kopun 6. 1 35 37 105,7 %

Amanda Kopun 6. 1 70 72 102,9 %

Anita Zelenko 6. 1 35 35 100%

Mojca Ritlop 6. 1 35 34 97,1 %

41

Mojca Ritlop 6. 1 35 35 100 %

Mojca Ritlop 6. 1 70 68 97,1 %

Maja Strah 7. 1 35 35 100%

Špela Ros 8. 1 70 68 97,1

Mojca Ritlop 8. 1 70 68 97,1 %

Amnada Kopun 8. 1 70 65 92,9%

Špela Ros 8. 1 35 37 105,7%

Maja Strah 8. 1 35 35 100%

Mateja Krajnc 8. 1 35 35 100%

Špela Ros 8. 1 35 30 85,7%

Špela Ros 8. 1 35 35 100%

Individualna in skupinska pomoč (ISP)

ISP - I. vzgojno-izobraževalno obdobje

ISP – nadarjeni. Obiskovali so ga učenci prvih razredov, po učiteljevem izboru. Srečevali so

se pred tekmovanji, običajno ob sredah, šesto uro. Reševali so naloge, ki so se pojavljale na

tekmovanjih, ter naloge zahtevnejšega tipa. Tvorili so kratke zgodbe in jih zapisovali.

Učiteljica je izvajala ISP s tremi učenci. Veliko so vadili branje, predvsem branje z

razumevanjem, utrjevali pisane črke in veliko začetnico. Izvajali so vaje za številske

predstave, štetje števil ter seštevanje in odštevanje do 100 s prehodom in brez.

Učiteljica je izvajala ISP- nadarjeni učenci. Reševali so miselne naloge, težje naloge,ki jih pri

pouku niso mogli, ter se pripravljali na razna tekmovanja.

ISP je učiteljica izvajala vsaki teden, zato je realiziranih ur veliko več kot načrtovanih.

Skozi leto so učenci 3. r pri ISP – ju namenjenem za boljše učence, izvajali predvsem naloge

vezane na različna tekmovanja, reševali logične / miselne naloge, izvedli so nekaj poskusov v

sklopu naravoslovnega tekmovanja Kresnička, preizkusili so se tudi v pisanju literarnih

besedil.

ISP so obiskovali učenci tretjih razredov, po učiteljevem izboru. Srečevali so se vsak drugi

torek v mesecu ali po dogovoru z učiteljicama. Razredničarki sta večinoma povedali, kaj je

treba utrditi ali tudi dodatno razložiti. Veliko so brali, se učili poštevanke ter ustno računali do

100.


ISP Razred Število otrok Načrtovano

št. ur.

Realizirano

št. ur

Realizacija

ur v %

ISP 1. 8 17,5 18 102,8 %

ISP 2. 3 17,5 30 171,4 %

ISP 2. 7 17,5 18 102,8 %

ISP 3. 10 17,5 19 108,5 %

ISP 3. 6 17,5 18 102,8%

ISP - II. vzgojno-izobraževalno obdobje

V ISP je bilo redno vključenih 6 učencev 4. r. in 3. učenci 5. razreda. Občasno so prihajali

še drugi učenci, predvsem tisti, ki so se udeleževali kakšnih tekmovanj. Realiziranih je bilo 35

ur, kar je 100%. Učenci so prihajali ob različnih dnevih in sicer ob tekmovanjih. Učenci so

redno prihajali in so bili zainteresirani za delo. Ure ISP-ja so bile namenjene predvsem

tekmovanjem, ki so potekala na šoli. Učenci so reševali sestavljene besedilne naloge, logične

naloge, težje naloge množenja in deljenja, delali razpredelnice in histograme in brali iz njih

42

podatke, naloge splošne razgledanosti, to so logične naloge, križanke in uganke. Pripravljali

so se na matematično tekmovanje iz logike, matematično tekmovanje Kenguru, tekmovanje

Matemček in Logična pošast. Pripravljali so se tudi na Cankarjevo tekmovanje.

Z učenci 5. a in b se je učiteljica srečevala vsak drugi četrtek 6. učno uro. Redno je prihajalo

najmanj pet učencev. Pred ocenjevanji znanj pa se je število prisotnih učencev povišalo tudi

na 12. Z učenci so reševali učne liste, še prej pa jim je učiteljica dodatno razložila snov, ki

je niso razumeli. Delali so vaje za slovenščino in matematiko. Učenci so bili za delo

zainteresirani. Učiteljica se je pred vsako uro o delu posvetovala z razredničarko Sanjo

Krajnc.



št. ur.

Realizirano

št. ur

Realizacija

ur v %

ISP 4. in 5. 7 35 35 100 %

ISP 5. 8 17,5 18 102,8 %

ISP- III. vzgojno-izobraževalno obdobje

ISP je bila v tem šolskem letu namenjena pripravi nadarjenih učencev iz 8. in 9. razreda za

pripravo na tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Tako je 7 učencev skupaj z

učiteljico bralo in analiziralo zgodovinski roman Frana Saleškega Finžgarja, Pod svobodnim

soncem. Vseh sedem učencev se je udeležilo šolskega tekmovanja, tri tekmovalke so osvojile

bronasto priznanje in se udeležile regijskega tekmovanja. Dve izmed njih sta dosegli srebrno

priznanje, žal je eni učenki do uvrstitve na državno tekmovanje zmanjkala le ena točka. Kljub

vsemu pa je mentorica z uspehom zadovoljna.

Ure ISP so bile namenjene trem vsebinskim sklopom: pripravi na tekmovanje iz znanja o

sladkorni bolezni, na tekmovanje iz znanja biologije in na tekmovanje iz znanja kemije.

Vsi učenci niso bili vključeni v vse tri dejavnosti, večinoma so se odločili za eno oz dve

tekmovanji, tako so tudi prihajali samo k tistim uram, kjer so se odločili tekmovati.

Pri tekmovanju iz znanja biologije je bila letošnja tema Metulji Slovenije, tako so kar nekaj ur

namenili anatomiji metuljev, razširjenosti in njihovi ogroženosti.

Tekmovanje o sladkorni bolezni in biološko tekmovanje sta že v jeseni na začetku šolskega

leta in zelo skupaj, tako da je naporno za učence, ki se odločijo tekmovati pri obeh omenjenih

tekmovanjih. Zato so velik del ur izvedli že v začetku šolskega leta (september in oktober).

Z urami so končali marca, ko se je zaključilo tudi kemijsko tekmovanje.

Ure in cilji so realizirani. Učenci so poglabljali svoje znanje nemščine in se pripravljali za

tekmovanje iz znanja nemščine. Dosegli so tri srebrna priznanja in sedem bronastih priznanj.

Realizacija ur ob koncu šolskega leta


št. ur.

Realizirano

št. ur

Realizacija

ur v %

ISP 8. in 9. 7 35 35 100 %

ISP 8. in 9. 22 35 35 100 %

ISP 9. 8 32 33 103,1%

II. RAZŠIRJENI PROGRAM

Podaljšano bivanje OPB

I. skupina

43

V šolskem letu 2015/2016 so bile organizirane 3, občasno pa 4 skupine oddelkov

podaljšanega bivanja, ki so se postopoma, do 15.00 ure, združile v eno. Skupine so bile

številčne,učenci so tekom podaljšanega bivanja odhajali k interesnim ali drugim dejavnostim.

Delo v OPB je potekalo po letnem delovnem načrtu, v okviru tedenskih tem pa je bilo

načrtovano tako, da so učenci pridobivali razne spretnosti in navade. Delo je bilo prilagojeno

številčnosti skupin, interesom, željam in sposobnostim učencev.

Poseben poudarek je bil na procesu samostojnega učenja, kjer so učenci utrdili, ponovili in

sistematizirali znanje pridobljeno pri pouku. Učenci so opravljali domače naloge samostojno

ali z učiteljevo pomočjo. Samostojno delo je bilo organizirano tako, da so bile upoštevane

oblike,metode in tehnike uspešnega učenja. Usposabljali so se tudi za samostojno uporabo

virov znanja. Posebna pozornost je bila namenjena učencem z učnimi oz. vedenjskimi

težavami, pri katerih se je želela doseči predvsem vztrajnost, pozitiven odnos do dela ter

sprejetost v skupino. Pri tem se je sodelovalo z razredniki otrok, šolsko svetovalno službo in s

starši.

V oddelku je bil realiziran usmerjen prosti čas, element podaljšanega bivanja, katerega

dejavnosti so namenjene vsestranskemu razvoju učencev (mišljenju, ročnim spretnostim,

navadam,…). Učenci so bili najbolj ustvarjalni pri dejavnostih, ki so zahtevale ročne

spretnosti. Izdelovali so izdelke iz različnih materialov (karton, papir, plastične mase, naravni

plodovi,…). Pri tem so se učence navajali na samostojno zbiranje pripomočkov in

materialov. Veliko časa je bilo namenjeno delu in igri v kotičkih z uporabo igrač in otrokom

primerne literature. V okviru akcijskega načrta je bil poudarek predvsem na upoštevanju

dogovorjenih pravil ter razvijanju besednega zaklada, kar se je poskušalo doseči predvsem s

čim več branja krajših zgodbic, občasno tudi z ogledi risank oz. filmov primerne vsebine.

V oddelkih PB so potekale tudi sprostitvene dejavnosti, katerih namen je bil sprostitev in

počitek učencev, predvsem pa osvajanje dobre medsebojne komunikacije. Prizadevalo se je za

zdravo ter koristno preživljanje prostega časa, zato se je pri organizaciji slednjega skrbelo za

izvajanje iger in drugih rekreativnih dejavnosti v telovadnici, igrišču ali na drugih površinah v

bližini šole. Poudarek je bil na prijetnem počutju, prijateljskih medsebojnih odnosih in

varnosti.

II. skupina

Dnevna razporeditev dela in vsebine:

Vzgojno-izobraževalno delo je poteka v PB pod strokovnim vodstvom učiteljice. Dejavnosti

v PB zahtevajo od učitelja drugačen način dela, kot pri pouku in drugačen pristop k učencem.

Pri načrtovanju aktivnosti sem bila pozorna na to, da čas, ki ga učenci preživijo v PB sovpada

s časom, ko je tudi dnevna fiziološka krivulja pri učencih najnižja. Zato je pomembno, da je

bila načrtovana sprostitvena dejavnost takoj po pouku oziroma kosilu, da se učenci sprostijo,

odpočijejo in si naberejo novih moči za nadaljnje delo. Razen tega, sem v PB prilagajati

interesom, željam in seveda tudi sposobnostim učencev, ter upoštevala kaj in kako izvaja

pouk njihov razrednik/razredničarki 2. a in b. Učenci v PB nočejo imeti pouka, ki je tak kot

reden, zato metode in oblike dela, pa tudi vsebine prilagajam sproti. Le tako so lahko vsebine

aktualne, zanimive in v skladu z interesi, sposobnostmi ter možnostmi učencev. Učenci 2. a in

b razreda se med seboj zelo razlikujejo, prav tako se njihove sposobnosti razlikujejo. Skupina

učencev 2. a in b v PB je mnogo številčna, z različnimi interesi, željami in potrebami. Cilji

dejavnosti podaljšanega bivanja se prepletajo in nadgrajujejo z vzgojno-izobraževalnimi cilji

pouka. Vsebine dejavnosti v podaljšanem bivanju izhajajo iz vzgojno-izobraževalnih ciljev

pouka in ciljev posameznih dejavnosti ob upoštevanju interesov, potreb in želja učencev in

njihovih staršev.

Neusmerjen prosti čas (NPČ). Učenci se sprostijo po rednem pouku, v tem času se zberejo v

učilnici 2. a namenjeni pouku podaljšanega bivanja in se pogovorijo o svojem delovnem

44

dnevu, odidejo k interesni dejavnosti, obiščejo šolsko knjižnico, gledajo televizijo, rišejo,

barvajo, berejo po lastni izbiri in željah, se igrajo različne igre…

Usmerjeni prosti čas (UPČ). Po kosilu učenci zapustijo učilnico in se razgibajo z raznimi

usmerjenimi gibalnimi aktivnostmi ter se tako pripravijo/sprostijo za kvalitetno reševanje

domačih nalog. Izvedo kaj bodo delali ta dan. Pripravijo si material ali pripomočke za

izdelavo izdelka oz. reševanje pripravljenih nalog usmerjenih dejavnosti.

Samostojno učenje (SU). Učenci rešujejo domače naloge hitrejši in spretnejši rešujejo dodatne

naloge iz matematike (zabavna matematika), slovenskega jezika (samostojni zapisi, likovna

oprema…).

Usmerjen prosti čas (UPČ). V tem času učenci pod učiteljevim vodstvom: urijo svoje ročne

spretnosti tako, da izdelujejo zanimive izdelke iz različnih materialov,pojejo, plešejo,

dramatizirajo besedila, telovadijo, opazujejo in raziskujejo, berejo, pišejo, rišejo. Na tak način

razvijajo svoje sposobnosti, so ustvarjalni, se učijo organizirati in aktivno/kvalitetno

preživljati svoj prosti čas. Največ časa smo posvetili zdravim medčloveškim odnosom med

otroki in odraslimi: prijaznost, ustrežljivost, poštenost, potrpežljivost… Pri kosilu smo se

navajali na higieno pred jedjo, kulturno uživanje hrane in splošno ustrezno vedenje na javnih

mestih. Smotre bomo poizkušali dosegati s dejavnostmi različnih področij.

Sodelovanje v natečajih, projektih:

III. skupina

V tem šol. letu je izvajala delo v 3. skupini OPB v torek in v sredo 6. in 7. uro. V tretjo

skupino je bilo vključenih 34 učencev 3. a in b razreda, in 27 učencev 4. a in b razreda in 32

učencev 5. a in 5. b razreda.

Učence, ki so odhajali domov z drugim odvozom, je pospremila na avtobus. Ostale je predala

učiteljicama Aniti Omulec in Valeriji Šijanec. Po njih so prišli starši. V času OPB so učenci

odhajali tudi v razne interesne dejavnosti. Učenci so kolikor jim je dopuščal čas, naredili

domače naloge. Če je le bilo možno so preživeli čas na prostem. Vsi učenci so imeli kosilo

ali drugo malico. Dobro je sodelovala z učitelji OPB in razredniki. Starši so se zanimali za

delo otrok pri razrednikih. Le nekaj je bilo takšnih, ki so kaj povprašali o počutju, vzgojnem

in učnem delu svojega otroka v OPB.

IV. skupina

V oddelek podaljšanega bivanja so bili vključeni učenci 3. a in 3. b razreda. Podaljšano

bivanje je bilo organizirano v učilnici 4. b razreda. Učenci so se v skupino vključili po

končanem pouku. Med OPB so odhajali k interesnim dejavnostim. Delo v skupini je potekalo

po letnem delovnem načrtu. Večina učencev je imelo naročeno kosilo ali popoldansko malico.

Učiteljica je učence navajala na umivanje rok pred jedjo ter na kulturno vedenje ob mizi. Prav

tako je od učencev zahtevala čim tišjo hojo do jedilnice in nazaj.

V elementu samostojnega učenja je navajala učence na samostojno opravljanje domače

naloge. Učencem je nudila pomoč pri opravljanju domače naloge, če so jo potrebovali.

Predvsem dva učenca je morala dodatno motivirati, da sta sploh začela pisati domačo nalogo.

Oddelek te skupine podaljšanega bivanja je bil številčen in glasen. Učiteljica je dajala

poudarek varnosti in prijetnemu vzdušju.

Učence je spremljala na avtobus.

Jutranje varstvo

Učenci 1. razreda so zjutraj prihajali v jutranje varstvo, ne glede, kdaj so prišli v šolo. Jutranje

varstvo je imela Vida Štuhec Kuri ob ponedeljkih zjutraj od 5.50 do 7.45, vsak torek je

oddelek jutranjega varstva vodila Alenka Karlo, ob sredah Alenka Ferenc Mlinarič in Ingrid

Muller Horvatič, ob četrtkih Petra Maurič, ob petkih Marija Ditner. Poleg učencev prvega

45

razreda so prihajali tudi učenci do 4. in 5. razreda, ki pa so ob 7.15 odšli v posebej

organizirano varstvo.

Kar nekaj učencev je prihajalo zelo zgodaj, zaradi službene obveznosti staršev, spet drugi z

avtobusom in v spremstvu staršev. Delo je temeljilo na počitku, igri, nedokončanih

obveznostih (domača naloga) in raznih drugih dejavnostih, kjer so učenci poljubno ali vodeno

ustvarjali z različnimi pripomočki. Dejavnosti so bile vezane na učno snov, aktualne dogodke

na šoli, pomembnejše praznike in letne čase. Izvajalo se je tudi individualno delo z učenci, ki

so potrebovali pomoč pri razumevanju navodil ter motivacijo za delo. Poudarek dela je bil na

prijetnem vzdušju, prijateljskih medsebojnih odnosih, socialnih veščinah in predvsem

varnosti.

Učenci so imeli ob prihodu možnost počitka in igre, možnost se vključevati v različne stalne

in občasne igralne kotičke po želji in interesu (likovni, matematični, lutkovni, tehnični,

ročnodelski, knjižni… kotiček).

Dodatni pouk


1. a razred - dodatni pouk je obiskovalo do 5 učencev, glede na to, kaj so delali ali na katero

tekmovanje so se pripravljali. Pri dodatnem pouku so se seznanjali z nalogami zahtevnejšega

tipa. Reševali so zahtevnejše matematične naloge in se pripravljali na matematično

tekmovanja: Kenguru, Matemček, Logika in Logična pošast. Ker se je večja potreba kazala po

dopolnilnem pouku, je realiziranost dodatnega pouka nekoliko nižja.

1. b razred - Dodatni pouk je obiskovalo do 5 učencev, glede na to, kaj so delali ali na katero

tekmovanje so se pripravljali. Pri dodatnem pouku so se seznanjali z nalogami zahtevnejšega

tipa. Reševali so zahtevnejše matematične naloge in se pripravljali na matematično

tekmovanja: Kenguru, Matemček, Logika in Logična pošast.

2. a razred - Pri dodatnem pouku so se seznanjali z bralnim razumevanjem zahtevnejših

besedil, z dodatnimi nalogami. Reševali so zahtevnejše matematične naloge in se pripravljali

na matematično tekmovanje Kenguru, Logična pošast, Logika, Cankarjevo tekmovanje.

Velikokrat sta se predmeta SLO in MAT prepletala, tako da ne more napisati, koliko ur je bilo

katerega predmeta. Dodatni pouk je obiskovalo do 6 učencev.

2. b razred - pri dodatnem pouku so se seznanjali z bralnim razumevanjem zahtevnejših

besedil, z dodatnimi nalogami. Reševali so zahtevnejše matematične naloge in se pripravljali

na matematično tekmovanje Kenguru, Logična pošast, Logika in Cankarjevo tekmovanje.

Velikokrat sta se predmeta SLO in MAT prepletala, tako da ne more napisati, koliko ur je bilo

katerega predmeta. Dodatni pouk je obiskovalo do 5 učencev.

3. a razred - pri urah namenjenih dodatnemu pouku so učenci nadgrajevali svoje znanje in se

pripravljali na razna tekmovanja (Kenguru, Logika, Logična pošast, Matemček, Cankarjevo

tekmovanje, Kresnička).

3. b razred - dodatni pouk je učiteljica izvajala ob torkih vsak drugi teden. K dodatnemu

pouku so redno prihajali trije učenci. Reševali so zahtevnejše matematične naloge, se

pripravljali na matematično tekmovanje Kenguru in logiko. Pripravljali so se tudi na

Cankarjevo tekmovanje. Ure slovenščine in matematika pa tudi okolja so se prepletale.


4. a razred - K dodatnemu pouku je bilo vključenih 5. učencev. Načrtovanih je bilo 18 ur,

vendar je bilo realiziranih 15, saj se je izkazala večja potreba po dopolnilnem pouku. Učenci

so dodatni pouk radi obiskovali. Pri urah dodatnega pouka so pri matematiki reševali naloge

iz logike, matematične križanke, sestavljene besedilne naloge in se pripravljali na tekmovanje

iz matematičnega tekmovanja kenguru in logike. Zelo radi so reševali tudi naloge Timms.

46

4. b razred - k dodatnemu pouku je bilo vključenih 5 učencev. Načrtovanih je bilo 18 ur in vse

so bile realizirane. Pri dodatnem pouku so se večinoma pripravljali na tekmovanja (Kenguru,

Logika, Logična pošast, Cankarjevo, Kresnička,..). Pisali pa so tudi domišljijske spise in

reševali besedilne naloge.

5. razred - dodatni pouk je bil namenjen pripravam na razna tekmovanja (Logika, Matemček,

Kenguru, Cankarjevo tekmovanje, Kresnička, Logična pošast) in nadarjenim učencem (poleg

priprav na tekmovanja tudi druge naloge logike, pisanje pesmi, literarne naloge, idr.). Izvajal

se je ob četrtkih, 7. uro oz. po dogovoru tudi druge ure. Učenci so k uram dodatnega pouka

radi prihajali, predvsem takrat, ko smo delali vaje za razna tekmovanja. 14 učencev je

prihajalo k uram dodatnega pouka, glede na prijavljena tekmovanja.



1. a raz. Slj, Mat 17,5 16 91,4 %

1. b raz. Slj, Mat 17,5 17 97,1 %

2. a raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

2. b raz. Slj, Mat 17.5 19 108,5 %

3. a raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

3. b raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

4. a raz. Slj, Mat 17,5 15 88,2 %

4. b raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

5. raz. Slj, Mat 35 35 100 %

Dopolnilni pouk


1. a razred - obiskovalo ga je do pet učencev. Sproti so utrjevali in dopolnjevali snov, ki je

učencem povzročala težave. V začetku šolskega leta so več ur namenili matematiki in

utrjevanju številskih predstav, proti koncu šolskega leta pa se je več težav začelo kazati pri

slovenščini: pri prepoznavanju črk in njihovem zapisovanju, branju, pripovedovanju,

opisovanju.

1. b razred - večinoma so ga obiskovali štirje učenci. Sproti so utrjevali in dopolnjevali snov,

ki je učencem povzročala težave. V začetku šolskega leta so več ur namenili matematiki in


slovenščini: pri prepoznavanju črk in njihovem zapisovanju, branju, pripovedovanju,

opisovanju.

2. a razred - redno so bili vključeni štirje učenci. Sproti so utrjevali in dopolnjevali snov, ki je

učencem povzročala težave. V začetku šolskega leta so več ur namenili matematiki in


slovenskem jeziku, predvsem na področju branja, lepopisja in oblikovanju povedi. Tudi tukaj

sta se predmeta v eni uri prepletala.

2. b razred - Redno je bilo vključenih 6 učencev, včasih celo več. Sproti so utrjevali in

dopolnjevali snov, ki je učencem povzročala težave. V začetku šolskega leta so več ur

namenili matematiki in utrjevanju številskih predstav, proti koncu šolskega leta pa se je več

težav začelo kazati pri slovenskem jeziku, predvsem na področju branja, branja z

razumevanjem, lepopisja in oblikovanju povedi. Tudi tukaj sta se predmeta v eni uri

prepletala.

3. a razred - pri urah dopolnilnega pouka so učenci dopolnjevali svoje znanje ter odpravljali

primanjkljaje predvsem pri računanju do 20 in kasneje do 100, ter branju tiskanih in pisanih

črk.

47

3. b razred - dopolnilni pouk so imeli vsak drugi teden, oz. po potrebi. Veliko ur so namenili

branju in razumevanju, ker je v razredu precej učencev, ki imajo težave z branjem, oz.

razumevanjem besedil. Pri matematiki so vadili poštevanko, račune do 100, proti koncu leta

pa so utrjevali števila do 1000 in računanje v tem obsegu brez prehoda čez stotico.

Slovenščina in matematika nista bili strogo ločeni pri uri, ampak sta se velikokrat prepletali.


4. a razred - k dopolnilnem pouku je bilo vključenih 6 učencev, ostali po potrebi. Ti učenci so

imeli največje težave na področju matematike. Pri dopolnilnem pouku so snov dodatno

razlagali, skupaj so reševali naloge in si veliko pomagali s konkretnimi materiali. Utrjevali so

obravnavano snov in ponavljali za ocenjevanje znanja. Predvsem so bile težave pri pisnem

odštevanju in deljenju, pa tudi pri spreminjanju merskih količin. Učenci so dopolnilni pouk

radi obiskovali, saj se je takrat še posebej lahko posvetila vsakemu posamezniku, kar jih je

dodatno motiviralo. Planiranih je bilo 18 ur, izvedenih je bilo 21, saj se je izkazala večja

potreba po dopolnilnem kot dodatnem pouku.

4. b razred - k dopolnilnemu pouku so bili vključeni 3 učenci, ostali po potrebi. Večina ur je

bila namenjena matematiki, kjer so bile tudi največje težave. Večino časa je bilo namenjeno

številskim izrazom, enačbam, merskim enotam, geometriji in pisnemu deljenju. Učencem je

bilo nudeno veliko individualne pomoči, kajti nekateri so potrebovali veliko dodatne razlage,

spodbude in predvsem motivacije za delo.

5. razred - dopolnilni pouk je bil namenjen učencem, ki potrebujejo konkretnejša ponazorila

in pripomočke, individualno pomoč ali so dlje časa manjkali. Izvajal se je ob četrtkih, 6. uro

oz. po dogovoru tudi druge ure. Ure dopolnilnega pouka so bile vezane na vsebine pouka

matematike in slovenščine, glede na učne težave oz. primanjkljaje v znanju in ob

nerazumevanju učnega sklopa. Nekaj učencev je dopolnilni pouk obiskovalo občasno, ko so

imeli kakšno vrzel v znanju ali so dalj časa manjkali. 8 učencev pa je bilo več ali manj stalnih

pri urah dopolnilnega pouka.

III. vzgojno-izobraževalno obdobje

6., 7. in 8. razred, SLJ - dopolnilni pouk iz slovenščine je učiteljica izvajala v 6. in 7. razredu

po 0,5 ure tedensko ter v 8. razredu 1 uro tedensko. Večina učencev ga je obiskovala redno,

nekaj pa po potrebi. Pri vseh urah so utrjevali učno snov. Ugotovila je, da imajo učenci velike

težave s pravopisom in z razumevanjem prebranega besedila, da je njihovo besedišče zelo

skromno, da se premalo oz. skoraj nič ne učijo doma. Zato meni, da je dopolnilni pouk nujno

potreben.

6. razred, MAT - dopolnilni pouk se je izvajal ob različnih dnevih, večino v ponedeljek šesto

uro. Izvajala sem ločen dopolnilni pouk za učence in učenke, zaradi prilagajanj urniku.

Trinajst učencev je redno obiskovalo dopolnilni pouk, nekateri so se občasno pridružili, če so

želeli opraviti še več primerov vaj. Učenci so pri tabli ali v klopi reševali iste primere, iskali

napake drug pri drugem ter se o njih pogovarjali. Drug drugemu so svetovali, kako si naj

nekaj zapomni, na kaj naj bo pozoren. Tako smo utrjevali večino primerov, ki smo jih pri

pouku predstavili. Največ ur je bilo opravljenih pred ocenjevanji znanj, ko je bilo potrebno

pregledno ponoviti en ali dva učna sklopa.

7. razred, MAT - dopolnilni pouk je učitelj izvajal pri matematiki v 7. razredu, namenjen je

bil učencem, ki so imeli težave z učno snovjo in so potrebovali pomoč pri učenju. Večino ur

je namenil predvsem utrjevanju in ponavljanju pred pisnimi ocenjevanji znanja, nekaj tudi za

utrjevanje tekoče snovi.

8. razred MAT - dopolnilni pouk se je izvajal ob četrtkih 6. in 7. učno uro ločeno za učence

in učenke zaradi urnika. Dvanajst učencev je redno obiskovalo dopolnilni pouk, nekateri so se

občasno pridružili, če so želeli opraviti še več primerov vaj. Učenci so samostojno reševali

48

naloge. Dobili so dodatno razlago pri primerih, ki jih niso razumeli. Največ težav so imeli

učenci z računanjem številskih izrazov z realnimi števili in potencami.

9. razred, MAT - dopolnilni pouk se je izvajal ob ponedeljkih in torkih po dogovoru z učenci.

Prihajalo je redno 5 učencev, nekateri so se pridružili le ob določenih sklopih. Učenci so

samostojno reševali naloge. Dobili so dodatno razlago pri primerih, ki jih niso razumeli.

Največ težav so imeli učenci z prizmami in piramidami.


Razred Predmet Načrtovano št. Ur Realizirano št. Ur Realizacija ur v %

1. a raz. Slj, Mat 17,5 19 108,6 %

1. b raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

2. a raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

2. b raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

3. a raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

3. b raz. Slj, Mat 17,5 17 97,2 %

4. a raz. Slj, Mat 17,5 21 116,6 %

4. b raz. Slj, Mat 17,5 18 102,8 %

5. raz. Slj, Mat 35 35 100 %

6. raz. Slj 17,5 18 102,8 %

6. raz. Mat 17,5 18 102,8 %

7. raz. Slj 17,5 17 97,2 %

7. raz. Mat 17,5 18 102,8 %

8. raz. Mat 17,5 18 102,8 %

8. raz. Slj 35 35 100 %

9. raz. Mat 17,5 18 102,8 %

Interesne dejavnosti

Na šoli se trudimo, da učencem ponudimo čim pestrejšo paleto interesnih dejavnosti. V

interesno dejavnost se otroci vključujejo prostovoljno. Želja nas vseh pa je, da bi otrok

obiskoval vsaj eno od interesnih dejavnosti.

V Cici-veselo šolo – učiteljica je bila mentorica Cici vesele šole, za učence od 1. do 3.

razreda. Prijavljenih je bilo 31 učencev. Z učenci so skupaj reševali prilogo iz Cicibana. O

vsaki temi so se pogovorili, kaj narisali, se igrali, opazovali, plesali, telovadili, si ogledali

krajši film ali primerno risanko. Uro so izvedli tudi v telovadnici, saj je bila ena izmed tem

cici vesele šole šolskovzgojni karton. Izpeljali so tudi ciciveselošolski dan, ki je bil 15. aprila

2016. Na ta dan je 29 učencev pisalo ciciveselošolske naloge, vsi so prejeli cicipohvale.

Na šoli deluje glasbeni krožek kjer se učenci učijo igrati v glavnem na blok flavto in

Orff-ove instrumente. Cilji so bili doseženi kar so učenci potrdili na nastopih in opravljenih

sprejemnih izpitih v glasbeni šoli. Ena učenka bo nadaljevala v šolskem letu 2015/2016.

Ljudski plesi – za učence od 1. do 7. razreda. Interesna dejavnost se je izvaja v dveh

skupinah. Obe skupini sta bili starostno mešani.

Učenci so se naučili nekaj novih plesov, otroških petih in rajalnih iger, ki so se jih zelo radi

igrali. Nastopili so na nekaterih javnih in šolskih prireditvah v kraju, starejša skupina se je

udeležila območnega srečanja otroških folklornih skupin v Apačah. Osvojili so dve priznanji:

bronasto priznanje in srebrno priznanje za doseganje regijske ravni.

Šah – šah je miselna igra, ki vpliva na razvoj določenih osebnostih lastnosti, kot so:

odgovornost, kritičnost, pazljivost, domišljija, spomin, logika, sprejemanje porazov. V

interesno dejavnost šah se vključili učenci 2. in 3. razreda. Učenci so spoznali figure in

49

njihovo premikanje po šahovnici. Ob igranju šahovske partije pa so spoznavali osnove

šahovske teorije (strategija, principi igre v otvoritvi in končnici,...).

Ples – učenci prve triade so opravili svoje plesne vaje, kjer so se naučili precej novih plesov. Dramski krožek – v krožek se je vpisalo 18 učencev. Učenci so zelo radi obiskovali krožek,

učili so se veščin igranja in tudi sami ustvarjali scenske pripomočke. V okviru krožka je med

šolskim letom uprizorila eno predstavo, s katero so se udeležili UNESCO-ve prireditve Z odra

na oder in območne revije gledaliških skupin. Prav tako so pripravili krajšo predstavo ob

materinskem dnevu. Predstave so bile uprizorjene tudi na dramskem večeru šole in vrtca, za

širšo javnost.

Rdeči križ – v mesecu oktobru je mentorica z učenci pripravljala darila za starejše občane. V

novembru je šest učencev iz 7. razreda pričela pripravljati na tekmovanje iz prve pomoči.

Izvajali so praktične vaje nudenja prve pomoči. Pri kar nekaj urah se je pri pripravljanju na

tekmovanje pridružila ga. Davorka Makovec. Učenci so na regijskem tekmovanju usvojili 3.

mesto. V mesecu juniju je bilo 39 učencev iz 2. in 3. razreda sprejetih v Mlade člane Rdečega

križa.

Likovno izražanje - interesno dejavnost likovno izražanje so obiskovali učenci 4. in 5.

razreda. Izvajala se je ob četrtkih 6. in 7. uro enkrat ali dvakrat na mesec. Učenci so risali,

slikali izdelovali razne izdelke. Sodelovali so tudi na likovnem natečaju. Izdelki učencev pa

so bili čez celo leto razstavljeni v avli.

Športni krožek (1. in 2.) - športni krožek je bil namenjen učencem od 1. do 2. razreda.

Učenci so se pri športnem krožku igrali razne tekalne igre in igre z žogo. Razvijali so si

osnovno koordinacijo gibov, učili so se metati, podati in uloviti žogo, prav tako pa tudi zadeti

cilj. Izvajali so tudi vaje plezanja po drogu, vrvi in lestvah. Izvajali so različne atletske

panoge, različne teke, skok v daljino, met vorteksa. Najraje so igrali igro med dvema

ognjema.

Športni krožek (3. in 4.) - Športni krožek so obiskovali učenci 3. in 4. razreda, v sredo,7.

šolsko uro. Vključenih je bilo 30 učencev. Pri krožku so izvajali predvsem igre z žogo,

štafetne igre in elementarne igre. Velik poudarek je bil na igri Med dvema ognjema, saj so se

učenci 3. in 4. r. nameravali udeležiti tekmovanja, ki pa ga žal ni bilo.

Literarni krožek - je bil namenjen za učence od 3. do 5. razreda. Z dejavnostjo so začeli v

mesecu oktobru, ko so dobili knjige in delovne zvezke (Ustvarjalnike) projekta Naša mala

knjižnica, v katerega smo bili vključeni. Interesna dejavnost se je izvajala ob sredah, 7. uro.

Vključenih je bilo 11 učencev. Pri krožku so brali knjige iz omenjenega projekta in nato s

pomočjo Ustvarjalnikov poustvarjali na književna besedila. Otroci so se ob teh delovnih

zvezkih besedno in likovno izražali, uporabljali domišljijo ter se preizkušali v ustvarjalnih

nalogah. Veliko so se naučili tudi o državah, od koder so prihajali avtorji knjig. Sicer pa je bil

cilj projekta, v katerega smo se vključili predvsem spodbujanje in razvijanje bralne kulture pri

otrocih. Učenci so radi prihajali k Literarnemu krožku, z veseljem so prebirali zanimive in

raznolike knjige ter se podajali v svet domišljije.

Pravljični krožek - teme so bile naprej planirane. V sklopu krožka so izvajali dejavnost

Sodobnost – Naša mala knjižnica in predelali so 6 svetovno priznanih knjig. V pomoč jim je

bil delovni zvezek Ustvarjalnik. Učenci so zelo radi delali v Ustvarjalniku, saj so spoznavali

dežele sveta. Na željo otrok se včasih dogovorijo za drugo vsebino, katera jim je trenutno

najbolj pri srcu. Dejavnost je izvajala v petek 5. šol. uro. Učenci med pravljično dejavnostjo

še veliko posegajo po igri, zato so jim bralni, igralni, lutkovni, glasbeni kotički vedno na

voljo. Veliko so brali, pripovedovali, risali, slikali, prepevali, poslušali glasbene pravljice ali

pogledali kakšno risanko. Učenci, ki radi berejo, so brali tudi drugim.

Vsi so zelo radi hodili k našim uram.

Nemški krožek so učenci 2. razreda - v interesno dejavnost se je vključilo 27 učencev, zato

so bili razdeljeni v dve skupini. Od novembra do maja se je izvajala interesna dejavnost

50

izmenično. Učenci so ob igrah usvajali novo besedišče, hkrati se navajali na pravila igre in

strpnost, se ob pesmicah učili izgovarjanje besed, spoznavali možnosti samostojnega učenja.

Nemški krožek za učence 3. razreda - interesno dejavnost je obiskovalo 14 učencev iz 3. a

in 16 učencev iz 3. b razreda. Izvajali so jo ob sredah, 6. uro, v učilnicah 3. a, b razreda. Učili

so se osnov nemškega jezika, števila, pozdravi in vprašanja, živali, meseci, letni časi, barve,

družine… Zapeli in zaplesali smo nekaj nemških pesmic.

Mini rokomet - sodelovali so učenci 3. in 4. razreda. Spoznali so osnovne tehnične elemente,

kot so met na gol, podaje in vodenje. Spoznali so osnove rokometne igre oz. mini rokometa in

se udeležili področnega tekmovanja v mini rokometu, kjer so osvojili 1. mesto.

Nemška bralna značka - k interesni dejavnosti bralna značka iz nemščine so bili vključeni

učenci od 4. do 9. razreda. Skupaj je bilo vključenih 43 učencev. 6 učencev je prejelo zlato

priznanje, 23 učencev je prejelo srebrno priznanje in 14 učencev je prejelo priznanje za

sodelovanje.

Angleška bralna značka - učenci so samostojno prebrali knjige za bralno značko, po potrebi

se je izvajala dodatna razlaga. V nižjih razredih so učenci skupaj z učiteljico prebrali knjige in

sproti je sledila razlaga novih oziroma neznanih besed ter pogovor o vsebini.

Ples - učenci so bili iz 5. a, b ter 6. razreda. Izvajali so ga ob ponedeljkih in sredah 6. uro,

velikokrat tudi 7. uro, v učilnici 2. a razreda. Učenci so spoznali pomen ogrevanja pri športu,

ogrevanja mišic za nadaljnje delo ter razvijanja gibljivosti njihovega telesa. Za motivacijo na

začetku ure so izvajali plesno-gibalne igre. Na koncu ure so učenci izvajali sprostitvene vaje,

kjer so umirili in sprostili svoja telesa ob prijetni, umirjeni glasbi.

Učenci so se naučili 5 različnih plesnih koreografij (hip hop, pop, latino, Africa in Try

everything). Znanje, ki so si ga učenci pridobili pri interesni dejavnosti so pokazali na

različnih šolskih prireditvah in tekmovanjih: Šolski plesni festival, Področno tekmovanje

šolski plesni festival, Plesno popoldne, Žogarija in Zaključna prireditev.

Zgodovinski – geografski krožek - pri geografsko-zgodovinskem krožku so se učenke in

učenci pripravljali na tekmovanje iz geografije in zgodovine. S področja zgodovine in

geografije so učenci osvojili bronasta priznanje. Učenci turističnega krožka so izdelali

turistično nalogo z naslovom Drevesa naših družin in njeno predstavitev na tržnici v

Mariboru. Sodelovalo je 9 učenk. Prejele so srebrno priznanje. Sodelovali smo s turističnim

društvom Sv. Jurij ob Ščavnici.

Turistični - v interesno dejavnost je bilo vključenih 9 učenk iz 5. in 6. razreda. Učenke so

napisale turistično projektno nalogo z naslovom Drevesa naših družin, saj je bila tema

letošnjega festivala »Zeleni turizem«. Fotografirale so izbrana drevesa iz naše občine.

Pripravile so veliko reklamnega gradiva ter spekle medena drevesa. Nalogo so predstavile na

30. festivalu TPLG v Mariboru ter osvojile srebrno priznanje.

Matematična tekmovanja (1. - 9.) - v interesno dejavnost matematična tekmovanja so se

vključili učenci, ki so se pripravljali na več tekmovanj: Razvedrilna matematika, Matemček,

Logična pošast, tekmovanje iz fizike in tekmovanje iz matematike. Učenci so radi prihajali in

z veseljem reševali naloge.

Matematična tekmovanja (5. - 9.) - prve ure, ki so bile izvedene meseca septembra in

oktobra, so bile namenjene pripravam na šolsko in državno tekmovanje iz logike. Učenci so

prihajali k logiki v skupinah po razredih. Tako je vsaka skupina spoznala načine reševanja

različnih logičnih nalog: naloge s tabelami, naloge izjavne logike, logične križanke in vzorci

ter logične uganke. Pri pripravah na državno tekmovanje je sodelovalo pet učencev.

Sledile so priprave na tekmovanje Matemček. Učenci so prihajali k vajam v skupinah po

razredih. Tako je vsaka skupina spoznala načine reševanja različnih nalog prostorske

predstavljivosti. Pri pripravah na državno tekmovanje je sodelovalo štirinajst učencev.

Naslednji sklop ur je bil namenjen učencem, ki so želeli predpisano učno snov poglobiti in

dopolniti ter za pripravo na tekmovanje iz matematike za Vegova priznanja. Pri teh urah je

51

pouk potekal ločeno za vsak razred posebej, zaradi različnih učnih vsebin. Učenki 9. razreda

sta večinoma reševali zahtevnejše številske izraze in enačbe, urejali sta izraze s

spremenljivkami. Problemskih nalog sta se lotili pri sorazmerjih, geometrijskih telesih in

podobnosti. Učenci 7. razreda so se ubadali z zahtevnejšimi številskimi izrazi z ulomki,

reševali so geometrijske probleme s simboličnimi zapisi in iz vsakdanjega življenja, reševali

so matematične probleme in probleme z življenjskimi situacijami predvsem pri sklopih

racionalna števila in odstotki, načrtovali trikotnike, štirikotnike ob danih podatkih ter

odkrivali njihove lastnosti.

Zadnje ure pa so bile namenjene pripravam učencev za tekmovanje Logična pošast, kjer so se

učenci urili v logičnih izjavah, izjavni logiki, različnih številskih razpredelnicah in ugankah.

Odkrivali so postopke reševanja, metode izločanja nepravilnih ali nemogočih postopkov ter

presojanja pravilnosti rešitev. Pri pripravah na državno tekmovanje je sodelovalo petnajst

učencev.

Ekokrožek - za ekokrožek smo namenili 10 ur, v vseh desetih urah so se pripravljali na

tekmovanje za ekokviz. Vsebinsko smo obdelali vse tri sklope, ki so bili zajeti na letošnjem

tekmovanju. Dosegli smo poprečne rezultate.

Naravoslovni krožek - v krožek so bili vključeni učenci 6. in 7. Razreda. Pri krožku so

izvajali praktično laboratorijsko in terensko delo. Poudarek so dali poskusom, ki so bili na

naravoslovnem tekmovanju kresnička. Nekaj ur so namenili tudi urejanju šolskega vrta.

Nogomet - interesna dejavnost je bila namenjena učencem od 6. do 9. razreda. Osvojili so

osnovne tehnične elemente v nogometu, ter osnove taktike (posamezne in skupinske). Veliko

časa so posvetili sami igri malega nogometa. V okviru interesne dejavnosti so se udeležili tudi

medobčinskih tekmovanj v nogometu za starejše dečke in mlajše dečke.

Rokomet - interesna dejavnost je bila namenjena učencem od 6. do 9. razreda. Osvojili so

osnovne tehnične elemente v rokometu, ter osnovne taktične naloge. Veliko časa so posvetili

igri rokometa. V okviru interesne dejavnosti so se udeležili tudi medobčinskih tekmovanj v

rokometu za starejše dečke (medobčinsko – 2. mesto) in mlajše dečke (1. mesto na

medobčinskem in področnem tekmovanju) ter starejše deklice (1. mesto na medobčinskem in

področnem tekmovanju in 3. mesto na državnem četrtfinalu ) in mlajše deklice (1. mesto na

medobčinskem in področnem tekmovanju ).

Literarno-dramski krožek - dramski krožek je obiskovalo 9 učencev. V okviru projekta s

pisateljico Janjo Vidmar in podjetjem Refleks so se na 3. Noči branja odločili pripraviti

scenarij in uprizoritev dramatizacije z naslovom Pazi, steklo. Izhodiščno besedilo jim je bilo

podarjeno knjižno delo Pazi, steklo! ali Od frnikole do okna.

Vaje so potekale zelo zgoščeno, strnjeno in učenci so z velikim zagonom prihajali na vaje in

pripravljeno predstavo odigrali odlično. Krožek se je predstavil na dramskem večeru v KUSu

ter pred celotno šolo v šolski telovadnici.

Literarni - literarni krožek je bil v tem šolskem letu v 6. in 7. razredu namenjen pripravi

učencev na tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje. Na tekmovanje se je prijavilo

10 učencev. Pri pripravah so učenci sodelovali in dve učenki sta dosegli bronasto priznanje.

Ure pri tej interesni dejavnosti so bile namenjene tudi sodelovanju na literarnih natečajih in

dve devetošolki sta sodelovali na literarnem natečaju Beremo, da bi videli.

Kar osem devetošolk pa se je odločilo, da bi v okviru krožka želelo nadaljevati

medgeneracijsko sodelovanje pri vzpodbujanju branja najmlajšim. Tako so slednje skoraj dva

meseca vsako sredo vrtčevskim otrokom brale izbrane pravljice pred počitkom. Otroci so jim

radi prisluhnili, nato pa v večji meri zaspali. Torej, namen je bil dosežen.

Čebelarski krožek - čebelarski krožek je potekal vsakih 14 dni, po dve šolski uri. Najprej so

opravili natančno inventuro vseh čebelarskih pripomočkov, katere uporabljajo za čebelarski

krožek. Ugotovili so, da se je te opreme kar nabralo. V oktobru, ko je vreme še to dopuščalo,

so šli do našega čebelnjaka in od zunaj opazovali čebele, kako se pripravljajo na zimo. Ko

52

vreme ni več dopuščalo obiska čebelnjaka, so se posvetili delu v učilnici. Teoretično so

spoznavali svet čebel, izdelovali so sveče, balzame za ustnice ter pekli medenjake. V

čebelarskem krožku so spekli medenjake po starem receptu. Veliko časa so namenili

predstavitvi na sejmu Natura v Gornji Radgoni. Skozi celo leto so bili zelo delavni in pridni.

V imenu čebelarskega krožka s čebelarskim pozdravom »NAJ MEDI!«

Prometni krožek – v letošnjem šolskem letu smo se lotili vožnje po poligonu meseca aprila.

Z samo sestavo ekipe smo imeli velike težave saj sta ostala samo dva člana. Dva smo dobili

nova. Učenca sta poligon hitro usvojila. Nekaj ur smo posvetili tudi teoriji. Izvedli smo tudi

kolesarjenje v Gornji Radgoni, po progi na kateri je bilo kasneje tudi tekmovanje. Ekipa je

osvojila 1. Mesto. Učenec šole je sodeloval na državnem tekmovanju.

Interesna dejavnost Mentor Število

učencev

Planiranih

št. ur

Realizirane

ure

Cici-vesela šola Marta Kurbos 31 18 ur 19 ur

Glasbeni krožek Nada Špišić 7 35 ur 35 ur

Ljudski plesi 1. skupina Nataša Paldauf

Alenka F. Mlinarič

18 30 ur 30 ur

Ljudski plesi 2. skupina Nataša Paldauf

Alenka F. Mlinarič

26 30 ur 35 ur

Šah Peter Korošec 25 20 ur 20 ur

Ples I. triletje Ksenija Šteflič 15 18 ur 18 ur

Dramski krožek 1. - 3. raz. Vida Štuhec Kuri 18 30 ur 35 ur

Rdeči križ Alenka Kocuvan 8 20 ur 20 ur

Likovno izražanje 3. - 5.

raz.

Petra Maurič 17 24 ur 24 ur

Športni krožek 1. in 2. raz. Nataša Paldauf 21 24 ur 24 ur

Športni krožek 3. in 4. raz. Marija Ditner 30 24 ur 24 ur

Literarni krožek 4. in 5. raz. Sanja Krajnc 11 20 ur 20 ur

Pravljični krožek Zofija Kolbl 11 30 ur 30 ur

Nemščina 2. razred Bojana Kronvogel 27 20 ur 20 ur

Nemščina 3. razred Ingrid M. Horvatič 30 20 ur 20 ur

Mini rokomet Robert Črnčec 29 25 ur 25 ur

Bralna značka – nemščina Tanja Lovrec 43 10 ur 10 ur

Bralna značka – angleščina Janja Tratnjek 10 10 ur 10 ur

Ples Ingrid M. Horvatič 11 35 ur 38 ur

Zgodovinski-geografski

krožek

Anita zelenko 29 15 ur 30 ur

Turistični Anita Zelenko

Bojana Kronvogel

9 24 ur 24 ur

Matematična tekmovanja 1.

– 9. razreda

Peter Korošec 35 45 ur 78 ur

Matematična tekmovanja 5.

– 9. razred

Bojana Kronvogel 21 45 ur 51 ur

Ekokrožek Amanda Kopun 15 10 ur 10 ur

Naravoslovni krožek Mateja Krajnc 13 10 ur 10 ur

Nogomet Robert Črnčec 20 20 ur 20 ur

Rokomet Robert Črnčec 30 20 ur 20 ur

Literarno-dramski krožek Lidija Jarc 9 35 ur 35 ur

Literarni krožek Maja Strah 13 20 ur 20 ur

53

Čebelarski krožek Vlado Paldauf 12 26 ur 40 ur

Prometni Marko Kraner 4 15 ur 15 ur

Neobvezni izbirni predmeti

Tuji jezik-nemščina 1. razred

Učenci 1. razreda so imeli neobvezni izbirni predmet nemščino 2 uri tedensko. Ure so

realizirane, učna snov je predelana. Skupina je bila zelo velika. V njej je bilo 25 učencev, kar

je za poučevanje tujega jezika skrajno neugodno, saj mora biti v ospredju pozorno poslušanje

in govor. Opazila sem, da so 45 minutne ure tujega jezika predolge za prvošolčke. Ure tujega

jezika bi morali v 1. razredu skrajšati na 30 minutne. Po tem času namreč motivacija otrok

občutno pade. Kljub vsemu je večina učencev v evalvaciji navedlo, da so radi obiskovali pouk

nemščine.



1. N1N 70 71 101,4 %

Angleščina 4. in 5. razred

V 4. in 5. razredu se izvaja razširjeni program drugi tuji jezik angleščina dve uri tedensko in

predmet je ocenjen.

V četrtem razredu je bilo vključenih 15 učencev, 11 učencev iz 4. razreda in 4 učenci iz 5

razreda. Ure in cilji so realizirani. Učenci so spoznali besede na teme Dobrodošli v šoli, v

veseli hiši, v trgovini, v parku, v stanovanju, v ulici, na igrišču in v športnem centru. Učenci

so bili zainteresirani za jezik in so dobro sodelovali.

V 5. razredu je bilo 15 učencev, ure in cilji so realizirani. Učenci so si razširili besedišče na

teme Dobrodošli nazaj, vesela družina, hrana, en dan v živalskem vrtu, v mestu, za zabavo,

ljudje pri delu, kakšno je vreme in kaj se je zgodilo? Učenci so imeli pouk vedno šesto in

sedmo uro, delo je bilo naporno, učenci so bili utrujeni in niso bili skoncentrirani težko jih je

bilo motivirati za delo, čeprav je učiteljica menjavala dejavnosti.



4. N2A 70 73 104,2 %

4. in 5. N2A 70 70 100 %

Tehnika 4. in 5. razred

To šolsko leto se je izvajal tudi neobvezni izbirni predmet tehnika, katerega so obiskovali

učenci 4. in 5. razreda. Pri tehniki so si najprej ogledali učilnico in stroje ter se pogovorili o

varnosti. Izdelovali so izdelke iz odpadnega materiala, umetnih materialov, lesa, učenci pa so

zelo radi sestavljali konstrukcijske kocke, kjer je do izraza prišla njihova kreativnost.



4. in 5. NTE 35 35 100 %

4. in 5. NTE 35 35 100 %

54

Računalništvo 4. in 5. razred

V letošnjem šolskem letu je bil ta predmet izvajan prvič. Obiskovalo ga je 14 učencev. Večina

jih je z veseljem prihajala in opravljala dane naloge. Poudarek je bil na razvijanju

algoritmičnega načina razmišljanja in reševanja problemov. Glavno orodje je bila aplikacija

Scratch, ki je namensko razvita za zgodnje učenje računalništva. Učenci so s tem imeli na

začetku težave, a so v večini v svojih projektnih nalogah dokazali, da so ta način razmišljanja

vsaj dojeli. Projektna naloga je od učencev zahtevala načrtovanje in izdelavo preprostega

programa v katerem so morali uporabiti temeljne koncepte računalništva obravnavane v prvi

polovici leta. Nalogo so sicer izdelovali samostojno, a je bilo zaželeno (zahtevano), da pri

težavah prosijo za pomoč sošolce in skupaj poiščejo primerno rešitev. Večinoma so se

odločili za preproste igre, ki so temeljile na ideji labirinta ali igri Pong.



4. in 5. NRA 35 35 100 %

Šole v naravi in plavalni tečaji

Naravoslovna šola v naravi-Areh

Od 4. do 6. maja 2016 so se učenci 2. razredov odpravili na Pohorje v Ribniško in Čandrovo

kočo. Šole v naravi se je udeležilo vseh 32 učencev iz 2. a in b oddelka. Tam so opravili

športni, naravoslovni in tehniški dan. Učenci so v dejavnostih, ki jih je pripravil vodja,

uživali. Navajali so se na samostojnost in strpnost do sošolcev, sami skrbeli za sebe (osebna

higiena, čiste sobe, oblačenje, pospravljanje). Vsak dan so opravili daljši ali krajši pohod, en

dan so jahali konja, se seznanjali z delom lovca, izvedeli so veliko novega o pohodništvu in

planinarjenju ter imeli zabaven ples v pižamah.

Letna šola v naravi - Ankaran

Poletna šola v naravi je v tem šolskem letu potekala od 7. 9. 2015 do 11. 9. 2015 v Ankaranu.

Vanjo so bili vključeni učenci 5. a in 5. b razreda. Cilji šole v naravi so bili doseženi: učenci

so spoznavali izobraževalne vsebine s področja naravoslovja, družbe, slovenščine, športa,

glasbene umetnosti in matematike. Prav tako so spoznavali naravne, kulturne in zgodovinske

značilnosti primorskega sveta ter naravne in kulturne spomenike. Naučili so se plavalnih

tehnik. Spoznavali so pomen ritma, takta in gibanja v plesu. Risali so primorsko pokrajino.

Naučili so se osnovno besedišče v nemškem in angleškem jeziku, vezano na Primorje.

Navajali so se na red in disciplino ter skrbeli za osebno higieno in urejenost sob. V prostem

času so imeli učenci različne športne in družabne aktivnosti. V okviru Šole v naravi so izvedli

3 dneve dejavnosti: naravoslovni dan: Slovensko primorje, športni dan: Plavanje, tehniški

dan: Obmorsko mesto Ankaran.

CŠOD-Breženka

Šola v naravi je za učence 7. razreda potekala v CŠOD Breženka v Fiesi od 11. 1. 2016 do 15.

1. 2016. V šoli v naravi so bile predstavljene naslednje vsebine: življenje v bibavičnem,

pršnem in priobalnem pasu, lokostrelstvo, Mesto Piran-kulturno zgodovinski spomenik, jezera

v Fiesi, ribištvo J in JV Evrope, pohod do strunjanskega krajinskega parka, Mesečev zaliv,

skozi tunel v Portorož in nazaj v Fieso, življenje v obreženem pasu, fizikalno kemijske

meritve z uporabo kompasa- orientacijski pohod po opisani poti(raziskujemo vode),

sredozemsko rastje, oljka, školjkarstvo ter vožnja z ladjo in ogled Sečoveljskih solin.

55

Zimovanje s poudarkom na smučanju - Kope

V šolskem letu 2015/16 smo si za kraj zimovanja izbrali KOPE. Zimovanje je potekalo

meseca februarja in sicer od 9. do 12. februarja 2016. Poudarek le-te je bila predvsem na

učenju in utrjevanju smučanja. Šolo v naravi obiskujejo učenci od 4. – 9. razreda. V tem

šolskem letu je sodelovalo 25 učencev. Ker so že skoraj vsi obvladali osnove smučanja oz.

začetnikov je bilo 5, so ostali večino časa namenili izboljšavi tehnike smučanja, začetniki pa

so do konca zimovanja osvojili osnove smučanja. Vsi so zimovanje zaključili uspešno, ko so

se med seboj pomerili na tekmi. Za učenje smučanja sta bila zadolžena dva učitelja smučanja

iz naše šole, enega učitelja smo najeli na smučišču samem, tako da je delo potekalo v treh

skupinah različnih predznanj.

Plavalni tečaj – 1. razred, Radenci

Plavalni tečaj za 1. razrede je bil izvajan od 16. 5. 2016 do 18. 5. 2016. Tečaj je bil izvajan po

pouku, v Radencih. Izvajala ga je plavalna šola Delfin. Tečaja v 1. a se je udeležilo 13

učencev. Prav vsi učenci so v znanju plavanja napredovali. Trije učenci drsijo na vodni

površini z glavo v vodi do 5 sekund. Osem učencev preplava 8 m, dva učenca pa preplavata

35 do 50 metrov.

Tečaja v 1. b se je udeležilo 15 učencev.Trije učenci preplavajo 35 metrov, plavanje začnejo s

skokom v vodo. Štirje učenci preplavajo 25 metrov. Sedem učencev preplava 8 metrov,

neprekinjeno. En učenec drsi iztegnjen na vodni površini z rokami naprej, drsi na prsih z

glavo v vodi, gibanje izvaja 5 sekund.

Plavalni tečaj - 3. razred, Radenci

Učenci 3. a so se od 16. 5. do 20. 5. 2016 obiskovali plavalni tečaj v Radencih. Plavalnega

tečaja se je udeležilo 18 učencev od 19. Ena učenka preplava 8 m, en učenec 25 m, 7 učencev

je osvojilo bronastega delfina in 7 učencev srebrnega delfina.

Vseh 16 učencev 3. b se je od 16. maja do 20. maja 2016 udeležilo 20-urnega plavalnega

tečaja v Radencih. Tečaj je izvajala Plavalna šola Delfin. Učenci so bili razdeljeni v skupine.

Vsaka je imela svojega vaditelja plavanja. Štirje učenci preplavajo 8m, en učenec 25m, štirje

učenci preplavajo 35m do 50m, tako, da začnejo plavanje s skokom v vodo na noge, 7 jih

preplava 50m, od tega sta dva učenca plavala na čas. Učiteljica je mnenja, da je bil tečaj

uspešen, saj je bilo veliko učencev prvi dan slabo ocenjenih in so čez teden veliko

napredovali. Časovno je bil tečaj dobro organiziran. Tja so odhajali z redno avtobusno linijo,

vrnili pa z izrednim prevozom , ob 12.10. Delo je potekalo v sproščenem vzdušju.

Kolesarski izpit

4. razred

V 4. a razredu so izpeljali teoretični del kolesarskega izpita. Izvedli so 20 ur. Vseh 15 učencev

je teorijo opravilo.

V 4. b razredu je bil izpeljan teoretični del kolesarskega izpita. Izvedeno je bilo 20 ur. 12

učencev je teorijo opravilo, 1 učenec teorije ni opravil.

5. razred

Letos je kolesarski izpit želelo opravljati 33 učencev. Od teh jih je 5 moralo še opravljati

teoretični del kolesarskega izpita. Uspešna sta bila 2.

Delo je potekalo tako kot vsako leto do sedaj. Prvi del izpita so izvedli na prometnem

poligonu za šolo, kjer so preverili spretnosti obvladovanja kolesa ter ponovili pravila

obnašanja v križiščih ter v različnih prometnih situacijah. Na tem delu so sodelovali vsi

učenci.

56

Konec maja so začeli z vožnjo po cesti. Za to je izpolnjevalo pogoje 30 učencev, a se je kmalu

ena učenka poškodovala, še ena učenka pa je vedno našla kak izgovor, da ji ni bilo potrebno

iti kolesarit. Zato je izpitno vožnjo, ki je potekala 22. 6. 2016 smelo opravljati samo 28

učencev (85%). Od teh je bilo v prvem poskusu uspešnih 26. Dve učenki sta jo morali

naslednji dan ponoviti. Obe sta bili pri tem uspešni.

Načrtovanih je bilo 20 ur, izvedenih pa 22. V to niso vštete ure za pripravo in izvedbo

teoretičnega dela izpita in ure na prometnem poligonu za šolo. Skupaj 13 ur. Tako da je bila

skupna realizacija namesto 110%, kar 175%. Če bi izvedel zgolj načrtovanih 20 ur, učenci ne

bi mogli dovolj kakovostno usvojiti spretnosti potrebnih za vožnjo v prometu in bi bila

uspešnost na izpitni vožnji nižja.

III. DRUGE DEJAVNOSTI

Interdisciplinarni dan - zaključne ekskurzije

1. razred

Zaključno ekskurzijo so izvedli 21. junija 2016. Relacija: Boračeva (Sikalu Zoo), Gornja

Radgona – obisk knjižnice, sladoled v Radencih. Odhod izpred šole je bil ob 8.00, prihod pred

šolo pa ob 14. uri.

2. razred

Zaključno ekskurzijo so izvedli 21. junija 2016. Odpravili so se na Ptuj, kjer so si ogledali

Ptujski grad. Pripravili so jim tudi delavnico s pravljico. Učenci so bili navdušeni nad gradom,

saj jim je vodička na njim primeren način predstavila življenje na njem. Ogledali so si staro

mestno jedro, obiskali knjižnico Ptuj kjer jim je knjižničarka in pravljičarka povedal

pravljico. Posladkali so se še s sladoledom, igrali na igralih v mestnem parku in obiskali Mc

Donalds. Ob 15.15. so se vrnili pred OŠ.

3. razred

Dne, 21. 6. 2017 so obiskali Goričko. Ob deveti uri so si ogledali Doživljajski park

Vulkanijo, peljali so se z vlakcem do kamnoloma. Potem so si ogledali grad v Gradu na

Goričkem. Na poti domov so se ustavili na sladoledu v Radencih. Domov so prispeli ob 15.

uri.

4. razred

Interdisciplinarni dan so izvedli 21. junija 2016. Združili so se z učenci 4. a in 4. b . razreda.

Ob 7.50 uri so se odpeljali Rogatec, kjer so si ogledali Tehniški muzej na prostem. Tam so

imeli tudi kosilo. Nato so se odpravili v Olimje, kjer so si ogledali, Čokoladnico in Jelenov

Greben. v V Sveti Jurij ob Ščavnici so se vrnili ob 17.uri.

5. razred

Interdisciplinarni dan 5. a in 5. b razreda so izvedli 21. junija 2016. Ob 6.45 uri so se učenci

skupaj s spremljevalci odpeljali izpred šole v smeri Ljubljane. Ko so prispeli v Ljubljano, so

najprej obiskali Državni zbor in nekaj časa tudi spremljali sejo z balkona velike dvorane.

Nato so si ogledali Slovenski šolski muzej, kjer so izvedli delavnico z naslovom Lepo

vedenje. Nato so obiskali Mc Donalds ter si ogledali nekatere znamenitosti v središču

Ljubljane (Tromostovje…). Pred odhodom proti domu je sledilo še samostojno

eksperimentiranje v Hiši eksperimentov. Pred šolo so prispeli ob 18.50 uri. Učenci so se vedli

primerno.

57

6. razred

Učenci 6. razreda so se v tem šolskem letu odpravili v Slovenske Konjice /Dvorec Trebnik),

Vitanje (KSEVT) in Muzej premogovništva Velenje.

7. in 8. razred

Ekskurzijo so izvedli skupaj učenci 7. In 8. razreda. Odpravili so se na Gorenjsko, kjer so si

ogledali sotesko Vintgar, Prešernovo domačijo v Vrbi in Bled z Blejskim jezerom. Pri

Blejskem jezeru se nahaja tudi poletno sankališče, ki so ga učenci z veseljem preskusili in se

dvakrat spustili po bregu navzdol. Na Bledu smo opravili skupno kosilo. Ekskurzija je trajala

od 7.30 do 20.00 ure. Vsi učenci so imeli zraven denar za vstopnine in kosilo, kot so se

predhodno dogovorili. Na izletu so se vzorno obnašali ter upoštevali vsa pravila in sprotne

dogovore.

9. razred

Na zaključno ekskurzijo je učiteljica učence 9. razreda spremljala v Italijo v Gardaland, pod

vodstvom turistične agencije AŽ.

Športni program-Zlati sonček

1. a in b razred; B – program

Izleti:

1. Jesenski pohod – Biserjane – Čakova – Blaguš – OŠ; 18. 9. 2015.

2. Blaguški tek – pohod do Blaguškega jezera in nazaj; 16. 4. 2016.

3. Spomladanski pohod v Sovjak; maj 2016.

Plavanje:


pouku, v Radencih. Izvajala ga je plavalna šola Delfin.

Spretnost z žogo:

Spretnosti z žogo so izvajali skozi celo šolsko leto v telovadnici in zunanjem igrišču.

Ravnotežni nalogi 1 in 2:

Ravnotežni nalogi so izvajali zunaj. Rolanje in kolesarjenje so opravljali na šolskem igrišču v

jesenskih in pomladanskih mesecih, smučanje pa v zimskih mesecih.

2. a in b razred; C – program

Izleti:

1. Pohod v Grabonoški Vrh; 18. 9. 2015.

2. Pohod na Žigartov vrh; maj 2016.

Sonožni preskoki čez nizko gred:

Dejavnost je bila izvajana večkrat pri rednem pouku skozi celotno leto pouku.

Met male žogice v cilj:

Spretnosti z žogico so izvajali skozi celo šolsko leto v telovadnici in zunanjem igrišču.

Tek na 200 metrov:

Tek so izvajali zunaj. Mesec september je posvečen osnovni kondicijski pripravi v sklopu

katere so dejavnost opravili.

Dva prevala naprej:

Dejavnost so opravili pri rednem pouku športa, pri sklopu gimnastika.

3. a in b razred; D – program

Izleti:

58

1. Pohod v Dragotinski Vrh; 18. 9. 2015.

2. Pohod: Čakova-Blaguš-Sv. Jurij ob Ščavnici; 16. 4. 2016,

Plavanje:


pouku, v Radencih. Izvajala ga je plavalna šola Delfin.

Spretnost z žogo:

Spretnosti z žogo so izvajali skozi celo šolsko leto v telovadnici in zunanjem igrišču.

Sonožno preskakovanje kratke kolebnice:

Dejavnost so opravili pri rednem pouku športa.

Plezanje po žrdi:

Dejavnost so opravili pri rednem pouku športa.

Tek na 300 metrov:

Tek so izvajali zunaj. Mesec september je posvečen osnovni kondicijski pripravi v sklopu

katere so dejavnost opravili.

Tečajna oblika računalništva

2. a in b razred

Učenci so najprej spoznali zunanje dele računalnika, nato pa postopoma preko igre, rokovanje

z tipkovnico, miško in zaslonom. Spoznali so osnove programov v OFFICU in se jih naučili

uporabljati. Na različnih portalih so reševali naloge, ki so povezani s SLJ, MAT in SPO.

Učenci so zelo radi obiskovali ROP.

3. a in b razred

V letošnjem šolskem letu so tretješolci spoznavali osnove dela z datotekami in s pisarniškimi

programi iz zbirke Office. V začetku leta so tako spoznali datotečni sistem ter ukaze za

kopiranje in lepljenje. Pripravljali so se še na tekmovanje Bober, katerega se je nekaj učencev

tudi udeležilo. Po tekmovanju so pričeli z izdelavo risanke po zgodbi Mošnja z denarjem

avtorja L. N. Tolstoja. Učenci so zgodbo najprej morali v programu Word prepisati in

besedilo ustrezno oblikovati. Nato so po besedilni predlogi v programu Slikar izdelali ozadja

ter nastopajoče figure in predmete. Risanko so izdelali v programu Powerpoint. Na koncu so

dodali še glasbeno ozadje in hkrati spoznali še osnove zaščite avtorskih pravic. V zadnjih

nekaj urah so še spoznali delo z orodjem za 3D risanje objektov. Skozi leto smo obeležili še

uro za programiranje in se pogovarjali o varni rabi interneta. V obeh skupinah je bilo

izvedenih vseh 30 načrtovanih ur (100%).


2. a in b RAČ 30 30 100 %

3. a in b RAČ 30 30 100 %

Zgodnje učenje angleščine (fakultativno)

6. razred

Učenci so se jezika učili predvsem s poslušanjem, zato so postopno usvajali predvsem

besedišče, posamezne jezikovne strukture (povedi) in zelo malo oz. skoraj nič slovničnih

zakonitosti. Ker je značilnost učencev v tem starostnem obdobju predvsem ustvarjalnost, so se

jezika učili predvsem skozi igro (besedne igre, rime, izštevanke, risanje, petje, ugibanje,

napovedovanje situacij ...).

Pri učenju so razvijali vse štiri spretnosti: poslušanje, govorjenje, pisanje, branje.

Osnovni cilji predmeta so doseženi, in sicer:

- razvijanje veselja do učenja angleščine;

59

- spoznavanje koristnega besedišča, ki omogoča preprosto komunikacijo;

- pridobivanje strategij, kako se učiti jezika;

- spoznavanje tuje kulture, sprejemanje različnosti.


6. razred ANG 70 70 100 %

Preverjanje znanja plavanja

6. razred

Preverjanje plavanja v 6. razredu je potekalo 21. 12. 2015 v termah Radenci. Od 27 učencev

se je preverjanja udeležilo 24 učencev. Vsi so uspešno opravili preverjanje in sicer 22 učencev

je prejelo oceno 5, 2 učenca pa oceno 6. 3 učenci se preverjanja niso udeležili.

Plesni tečaj

9. razred

Tečaj se je izvajal v telovadnici Osnovne šole Sv. Jurij ob Ščavnici v zimskih in pomladnih

mesecih v okviru plesne šole Samba. Potekal je ob ponedeljkih popoldan po vseh šolskih

obveznostih. Namenjen ni bil samo pripravam na valeto, temveč je bil tudi priložnost druženja

učencev, način telesnega in duševnega sproščanja ter socializiranja otrok.

Varstvo vozačev

Glede na veliko število učencev vozačev ter učencev, ki čakajo na pouk izbirnega predmeta

na šoli, smo imeli organizirano varstvo vozačev. Učence I. in II. triletja so v varstvu sprejele

učiteljice, ki tam poučujejo. V III. triletju so varstvo opravljali učitelji predmetne stopnje..

Čas v varstvu je minil ob raznih igrah, veliko pa so se gibali na svežem zraku in igriščih za

šolo.

Realizacija tekmovanj v znanju

Tekmovanje Nosilec Šolsko,

medobčinsko

Regijsko,

področno

Državno

Cankarjevo

tekmovanje

Maja Strah X X

Matematični

kenguru

Razredniki - I. in II.

obdobja X

Vegovo tekmovanje Peter Korošec

Bojana Kronvogel X X

Tekmovanje iz

nemščine

Janja Tratnjek X X

Tekmovanje iz

angleščine

Janja Tratnjek X X

Tekmovanje iz

geografije

Anita Zelenko X X

Tekmovanje iz

zgodovine

Anita Zelenko X X

Stefanovo

tekmovanje

Peter Korošec X X

Preglovo

tekmovanje

Mateja Krajnc X X

60


medobčinsko

Regijsko,

področno

Državno

Cankarjevo

tekmovanje

Maja Strah X X

Tekmovanje iz

biologije

Mateja Krajnc X

Logika Bojana Kronvogel X

Matemček Peter Korošec X X

Logična pošast Peter Korošec X X

Razvedrilna

matematika

Peter Korošec X X

Realizacija športnih tekmovanj


medobčinsko

Regijsko,

področno

Državno

Mini rokomet Robert Črnčec X

Nogomet Robert Črnčec X

Odbojka Robert Črnčec X

Rokomet ml. deklice Robert Črnčec X X

Rokomet ml. dečki Robert Črnčec X X

Rokomet st. deklice Robert Črnčec X X X

Rokomet st. dečki Robert Črnčec X

Atletika Robert Črnčec X X

Smučanje Robert Črnčec X

Ples Ingrid Muller

Horvatič

X X

Streljanje z zračno

puško

Robert Črnčec X

Realizacija ostalih tekmovanj


medobčinsko

Regijsko,

področno

Državno

Kaj veš o prometu? Marko Kraner X X

Rdeči križ Alenka Karlo X

Cici-vesela šola Marta Kurbos X

Ekokviz Amanda Kopun X

Sladkorna boleznen Mateja Krajnc X X

Prvaki znanja Bojana Kronvogel X X

Turizmu pomaga

lastna glava

Anita Zelenko

Bojana Kronvogel X

Robotika Jurij Marhold X

Tehnika Irena Skotnik X

Kresnička Mateja Krajnc X

Male sive celice Peter Korošec X X

Srečanje mladih

raziskovalcev

Mateja Krajnc

X X

61

Srečanje mladih

raziskovalcev

Anita Zelenko

X X

IV. SVETOVALNA SLUŽBA

Učenje in poučevanje

V šolskem letu 2015/16 je nudila učno pomoč ter individualno in skupinsko pomoč učencem,

ki so le to potrebovali. Nekateri učenci so potrebovali kratkotrajno pomoč, drugi pa pomoč

skozi celo šolsko leto. Za učence z učnimi težavami so se pri pouku prilagajale metode in

oblike dela, za njih se je zagotavljal dopolnilni pouk ter druge oblike individualne in

skupinske pomoči. Za slednje se je izdelal izvirni delovni projekt pomoči, ki je bil

predstavljen staršem.

Dodatno strokovno pomoč je izvajala s sedmimi učenci. To so predvsem učenci s

primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dolgotrajno bolni otroci ter otroci z govorno-

jezikovnimi težavami.

Delo je potekalo v skladu z izdelanimi individualnimi načrti, ki so bili pod vodstvom

razrednikov in strokovnih komisij izdelani, redno spremljani (minimalno trikrat na leto timski

sestanki) in po potrebi sproti dopolnjevani. Sodelovanje staršev je bilo aktivno in redno.

Učenci so večinoma dosegli pričakovane učne in vzgojne rezultate, nadgradili so svoja znanja

in sposobnosti po individualnih močeh.

Z učitelji je sodelovala pri pripravi individualiziranega programa dela za nadarjene učence, pri

načrtovanju katerega so aktivno sodelovali tudi učenci in njegovi starši. V programu so se

opredelili cilji ter oblike in metode dela z nadarjenimi učenci. Ob koncu šolskega leta je

opravila analizo izvajanja programov, evalvacijo uresničevanja koncepta ter dopolnila in

načrtovala nove programe dela z nadarjenimi učenci.

V tem šolskem letu je bil speljan postopek identifikacije za 6 nadarjenih učencev na šoli.

Starše vseh teh učencev so o tem že seznanili. Učencem 9. razreda je pomagala pri zapisu

Poročila o odkriti nadarjenosti v osnovni šoli.

Na šoli so štirje učenci, kateri bi potrebovali dodatno strokovno pomoč. Starši dveh učencev z

dodatno strokovno pomočjo ne soglašajo, eden izmed učencev je bil usmerjen v osnovno šolo

z nižjim izobrazbenim standardom, vendar so starši postopek usmerjanja prekinili, ker se z

odločitvijo Zavoda za šolstvo ne strinjajo. Četrta učenca pa je v postopku usmerjanja za

pridobitev dodatne strokovne pomoči.

Na šoli so še štirje učenci, ki s težavo osvajajo minimalne standarde znanja, kljub uram

dodatne strokovne pomoči. Starši so bili o tem seznanjeni na timskih sestankih ter še posebej

s strani razredničark. Pri izvedbi nacionalnega preverjanja znanja je bila namestnik.

Pripravljala je dokumentacijo v zvezi s popravnimi izpiti.

Sodelovala je z zunanjimi strokovnjaki s Centra za socialno delo, z razvojno ambulanto v

Mariboru ter v Ljubljani, z Zavodom za šolstvo, z drugimi osnovnimi ter srednjimi šolami,

Centrom za sluh in govor Maribor ter Zdravstvenim domom Gornja Radgona.

Z učitelji je dobro sodelovala ter se sproti dogovarjala o primernih metodah in oblikah dela s

posameznimi učenci. Sodelovala je tudi z delavko, zaposleno preko javnih del, katera je

izvajala učno pomoč.

Šolska kultura, vzgoja, klima, red

V šolskem letu 2015/2016 je po potrebi nudila svetovanje učencem z vzgojnimi in

disciplinskimi težavami. Veliko so se pogovarjali z učitelji, iskali skupne rešitve, vabili starše

na pogovor. V primeru konflikta in nasilja med učenci je svetovalna delavka takoj reagirala

ter opravila razgovore z učenci, starši, učitelji ter se po potrebi povezala z zunanjimi

62

institucijami. S skupnim sodelovanjem in z rednimi pogovori z učenci je viden napredek na

področju discipline in pozitivne klime v razredu. Z učitelji je sodelovala pri izvajanju

vzgojnih ukrepov po vzgojnem načrtu ter izdajanjem opominov ter izdelavo vzgojnega načrta.

Sodelovala je tudi pri delu oddelčne skupnosti. Na temo medsebojnih odnosov v razredu je

izvedla razredne ure v posameznih razredih (3. a, 3. b, 6. razred, 7. razred). Veliko se je o

medsebojnih odnosih med vrstniki ter o obnašanju v razredu pogovarjala z učenci tudi

posamezno, predvsem v 2. b, 3. b in 6. razredu.

Telesni, osebni (spoznavni in čustveni) in socialni razvoj

Sodelovala je z ZD Gornja Radgona glede pregleda šolskih novincev, glede izvedbe

predavanja za deklice 6. razreda. Prav tako je sodelovala pri izvedbi rednih sistematskih

pregledov za posamezne razrede. Pomagala in svetovala je učencem s težavami v osebnem,

telesnem ter socialnem razvoju.

Šolanje

Sodelovala je pri organizaciji sestankov za starše novincev. Sodelovala je v timu za odložitev

šolanja. Sodelovala je v skupini, ki je bila zadolžena za delitev otrok v dva oddelka.

Sodelovala je s starši v zvezi s prešolanjem otrok na našo osnovno šolo. Skupaj z

razredničarkama 4. razreda je opravila roditeljski sestanek na temo Učne navade otrok.

V 6. razredu je bila izvedena tudi razredna ura na temo Učnih strategij, v okviru roditeljskega

sestanka pa je staršem predstavila tudi Nacionalno preverjanje znanja.

Pomen učenja, učnih ocen je vpletla tudi v predavanje za starše, o poklicni orientaciji v 8.

razredu. Sodelovala je na konferencah, strokovnih aktivih, sodelovala je pri reševanju

konfliktov, oblikovanju ustrezne oddelčne klime, pri vodenju šolske skupnosti ter šolskega

parlamenta.

Poklicna orientacija

Opravila je vse potrebno glede vpisa devetošolcev v srednje šole. Vsi devetošolci so se vpisali

v srednje šole. S starši devetošolcev je opravila roditeljski sestanek. Starše ter učence je

informirala o sistemu šolanja v Sloveniji, o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in možnostih

zaposlovanja, o poklicni poti in vlogi staršev pri poklicnem razvoju in odločanju, zbirala in

urejala je poklicno-informativno gradivo na šoli in urejala pano o nadaljevanju izobraževanja,

poklicnih možnostih, individualno poklicno svetovala učencem in staršem o poklicni izbiri

otroka ter obveščala učence in starše glede štipendij.

V 8. razredu je bil opravljen roditeljski sestanek na temo Karierne orientacije. Starše in

učence je informirala o sistemu šolanja v Sloveniji, o nadaljnjem izobraževanju, poklicih in

možnostih zaposlovanja.

Socialno – ekonomske stiske

Sprejemala ter pregledala je vloge za subvencioniranje poletne šole v naravi. Učence je

obvestila ter jim razdelila prijavnice za letovanje v Baški. Sodelovala je z lokalno Karitas in

Rdečim križem glede seznama učencev, ki bi potrebovali pomoč pri nakupu šolskih

potrebščin. Staršem je svetovala o možnih oblikah pomoči v zunanjih institucijah.

Delovanje šolske skupnosti

Z učenci je bilo opravljenih več sestankov šolske skupnosti. Aktivni so bili predvsem učenci

predmetne stopnje. Organizirana sta bila dva plesa. Učenci so obeležili posamezne svetovne

dneve, podajali so razne predloge, sodelovali so pri izvedbi otroškega parlamenta. Otroški

parlament je letos potekal na temo Pasti mladostništva. Na predmetni stopnji sta potekala

naravoslovni in tehnični dan na to temo, učenci so se pripravljali pri razrednih urah. V mesecu

63

januarju je na šoli potekal Šolski otroški parlament, štiri učenke so uspešno predstavljale našo

šolo na medobčinskem otroškem parlamentu, ena učenka pa se je kasneje udeležila tudi

regijskega otroškega parlamenta.

V. KNJIŽNICA

Knjižničarka je z delovanjem v prijetno opremljeni šolski knjižnici zelo zadovoljna, prav tako

s pomočjo in sodelovanjem računalničarja, ki je izvajal določen delež obveze v knjižnici.

Odkar je začela s svojim delom v knjižnici, so se začele dogajati precejšnje spremembe, kar

velikokrat sliši od sodelavk in sodelavcev. V tem šolskem letu je bila načrtovana inventura oz.

popis knjižničnega gradiva, ki bi morala biti po pravilniku izvedena na najmanj vsakih 5 let.

Ta se je izvedla v mesecu septembru. Šola je kupila nov program WinKnj, ki je nadomestil

zastarelega Šolsko knjižnico. Ob ustrezni računalniški podpori in novim čitalcem se je začel

izvajati popis stanja. Seveda ni šlo brez težav, saj glede na to, da o tovrstni obliki inventure v

knjižnici ne obstajajo nobeni pisni dokazi, ni bilo pregleda nad dejanskim številom knjig na

policah. Potrebno je bilo zamenjati tudi inventarne številke na knjigah. V začetku oktobra je

bilo celotno delo opravljeno in pri ravnatelju se nahaja obsežno poročilo o opravljenem delu z

vsemi potrebnimi dokazili. Knjižničarka je vso šolsko leto aktivno sodelovala z

računovodkinjo, ki ji je pri obračunavanju cen knjig in usklajevanju le-teh ter ob inventuri

veliko pomagala. Zelo je zadovoljna z omogočenim vsakoletnim srečanjem učencev z znanim

slovenskim pisateljem ob podelitvi Bralnih značk. Tudi v tem šolskem letu je bila

organizatorka prireditve ob podelitvi Bralnih značk na šoli, na katero je povabila pravljičarja

in mladinskega pisatelja Francija Rogača. V tem šolskem letu so učenci spet zelo pridno brali,

saj je bralno značko osvojilo kar 70 % učencev šole. To je znova izjemen dosežek, na

katerega je izredno ponosna.

Prav tako je izvedla ure knjižnične vzgoje od 1. do 9. razreda, pa tudi z otroki vrtca Sonček. S

tem je želela dodatno vplivati na dvig bralnega razumevanja pri otrocih, saj je ure v pretežni

meri izvajala kot pravljične ure. Zelo je zadovoljna, da so se učenci navadili na knjižnični red

in se zelo dobro znajdejo med policami. Zagotovo pa je k temu botrovala spremenjena, lažja

in njim dostopnejša postavitev literature na knjižnih policah. Večjo in boljšo preglednost nad

izposojo knjig pa je omogočila uvedba šolskih izkaznic, na katere so se učence zelo dobro

navadili in jih zelo hitro sprejeli. Tudi opravljanje vzgojne dejavnosti dveh učencev,

sedmošolcev, je letos potekalo v knjižnici, in nalogo sta opravila odlično.

Udeležila se je študijske skupine za knjižničarje na OŠ Črenšovci in se seznanila z novostmi.

Zagotovo bo največja v prihodnjem šolskem letu, ko bodo vse osnovne šole prešle na program

Cobiss.

VI. UČBENIŠKI SKLAD

S 16. 12. 2015 je knjižničarka, skupaj z računalničarjem, prevzela delovanje učbeniškega

sklada. Najprej je bilo potrebno ugotoviti dejansko stanje učbeniškega sklada, pripraviti

Predlog za izvajanje dejavnosti učbeniškega sklada na šoli za šolsko leto 2015/2016 po 9.

členu Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov. Po ugotovitvi dejanskega stanja sta morala

izvesti še dokupe in odpise učbenikov, da sta stanje uskladila z aplikacijo Trubar. Opremljanje

učbenikov z nalepkami je bilo opravljeno v mesecu januarju. V aprilu pa sta začela s pripravo

seznamov učbenikov, delovnih zvezkov in ostalih potrebščin za naslednje šolsko leto. Za

nakup novih učbenikov in dokup drugih potrebnih učbenikov sta predvidela sredstva v višini

10.524,70 €. Ministrstvo je odobrilo 6.916,28 €, torej 3.608,42 € manj. Zato sta morala

zmanjšati število predvidene nabave. Manjkajoča sredstva bo šola nadomestila iz drugih virov

64

in dobljenega rabata v višini 12,5 %. V mesecu juliju in avgustu sta obdelala novo naročene

učbenike. V tem času je bilo obdelanih približno 2150 učbenikov.

VII. RAČUNALNIKAR - ORGANIZATOR INFORMACIJSKI DEJAVNOSTI

V letošnjem šolskem letu so poleg običajnih nalog bila načrtovana naslednja opravila:

- šolsko računalniško omrežje uskladiti z zahtevami zavoda Arnes,

- izvedba tekmovanja Bober,

- izvedba tekmovanja Robocup Junior,

- popularizacija računalniškega načina razmišljanja s pomočjo delavnic Računalništvo brez

računalnika.

Izvedeno je bilo vse razen uskladitve šolskega omrežja s pravili zavoda Arnes. Tekmovanje

Bober je bilo izvedeno samo na ravni šole, tekmovanja Robocup Junior sta se udeležili dve

ekipi, a se nobena od njiju ni uspela uvrstiti na državno tekmovanje. Delavnice računalništvo

brez računalnika so bile izvedene v večini oddelkov in so jih učenci zelo dobro sprejeli.

Pridobljene so bile licence za posodabljanje programske opreme za interaktivne table Smart.

Izvedena je bila prijava zavoda na razpis Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za

nabavo nove strojne opreme v vrtcu.

Med letom je bila ena večja okvara na šolskem računalniškem omrežju. Odpovedalo je 24-

portno stikalo v mrežni omarici ki je bilo nadomeščeno z novim. Drugih večjih okvar ni bilo.

Prav tako letos ni bilo nabav novih računalnikov.

VIII. STROKOVNI ORGANI

Učiteljski zbor

Učiteljski zbor se je sestal desetkrat na pedagoških konferencah. Obravnaval je strokovna

vprašanja, povezana z vzgojno-izobraževalnim delom. Obravnavana je bila Analiza LDN za

šolsko leto 2014/2015 in predstavljen LDN za šolsko leto 2015/2016. Predstavljena je bila

podrobna analiza NPZ, pregledali smo interesne dejavnosti, podaljšano bivanje in varstvu

vozačev. Seznanili smo se z zapisniki sestanka Sveta staršev in Sveta zavoda, ter

upoštevanjem hišnega in šolskega reda; zapiski v zvezke. Podano je bilo poročilo inventure v

šolski knjižnici, predstavljen akcijski načrt-disciplina pri malici in kosilu in narejena SWOT

analiza šole. Razredniki so poročali o vzgojni problematiki v razredih. Predstavljeni so bili

rezultati SWOT analize in sama analiza Razvojnega načrta 2010-2015.

Podrobneje smo se seznanili s Razvojnim načrtom šole 2016-2020. Podano je bilo poročilo

uspeha ob polletju, vpisu otrok v 1. razred, srednje šole, NPZ in predstavljen vprašalnik za

starše 2. vzgojno izobraževalnega obdobja. Ob analizi smo se veliko pogovarjali o

vprašalniku, ki smo ga posredovali staršem drugo vzgojno izobraževalnega obdobja. Pri vseh

učiteljih je bila opravljena hospitacija ravnatelj. Prav tako jih je seznanjal o vsebini srečanj

pomurskih ravnateljev. Ob koncu leta je bila podana Analiza dela šole, Analiza hospitacij pri

delavcih šole in Analiza dela strokovnih aktivov. Na zadnji konferenci pa so se podale že

smernice za naprej, ki so se oblikovale že ob koncu pouka junija. V preteklem šolskem letu

sta bili dve redovalni konferenci. Na njih so učitelji poročali o vzgojno-izobraževalnem delu

oddelkov. Učitelji so svoja poročila pripravili vzorno in vestno.

Pedagoške konference:

1. pedagoška konferenca 3. 9. 2015


65









Redovalne konference:

1. redovalna konferenca 25. 1. 2016

2. redovalna konferenca – 9. razred 9. 6. 2016

2. redovalna konferenca – od 1. do 8. razreda 20. 6. 2016

Strokovni aktivi na šoli:

- aktiv prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja,

- aktiv drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja,

- naravoslovni aktiv,

- aktiv slovenskega, angleškega in nemškega jezika,

- športno-umetnostni aktiv in

- aktiv podaljšanega bivanja.

Strokovni aktivi šole obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja,

usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-

izobraževalnega dela. Obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge

strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom. Vsi aktivi, ki delujejo na šoli, so se

srečali od tri do petkrat. Podrobna analiza aktivov je v mapi aktivi, kjer se nahajajo tudi vsi

zapisniki.

Spremljanje učiteljevega dela

Ena izmed osnovnih nalog ravnatelja je spremljanje vzgojno-izobraževalnega procesa pouka.

To spremljanje naj bi bilo sistematično, katerega namen je zaznati pedagoške probleme, znati

te probleme opredeliti in načrtovati dejavnosti za reševanje le-teh. Z opazovanjem pouka

želimo izboljšati kakovost izobraževanja učencev.

V LDN šole je bil zapisan cilj spremljanja:

- aktivnost učencev pri samem vzgojno-izobraževalnem delu,

- spremljanje strokovnih delavcev pri urah pouka,

- spremljanje dela pri medpredmetni povezavi,

- redno spremljanje pripravnikov in študentov.

Načrt spremljanja se je uresničeval preko oblik, kot sta:

- pregled letne in dnevne priprave za vzgojno-izobraževalno delo,

- neposredno spremljanje dela v oddelkih in na terenu.

V šolskem letu 2015/2016 je bilo opravljenih 20 hospitacij (spremljanje strokovnih

delavcev) in 5 hospitacij priprava na strokovni izpit. Vse hospitacije so bile v naprej

napovedane, po končani spremljavi je sledil razgovor.

NAČRT REALIZACIJA

Oktober 2015:

- spremljanje učiteljev članov aktiva

PB-1. skupina; 19.10.2015

9. raz.-knjižnična vzgoja; 21.10.2015

66

podaljšanega bivanja in


slovenskega, nemškega in angleškega jezika.

8. raz.- nemščina; 21.10.2015

PB-3. skupina; 21.10.2015

1. raz-NIN-nemščina; 22.10.2015

November 2015:

- spremljanje učiteljev članov aktiva prvega

obdobja in

- spremljanje učiteljev članov

naravoslovnega aktiva.

3. a raz.-slovenščina; 16.11.2015

1. b raz.-matematika; 16.11.2015

3. b raz.-matematika; 18.11.2015

6. raz.-tehnika in tehnologija; 23.11.2015

7. raz.-naravoslovje; 23.11.2015

December 2015:

- spremljanje učiteljev članov aktiva drugega

obdobja in

- spremljanje učiteljev članov športno-

umetnostnega aktiva.

4. b raz.-družba; 1.12.2015

4. a raz.-matematika; 1.12.2015

2. a raz.-šport; 9.12.2015

7. raz.-glasbena umetnost; 10.12.2015

6. raz.-gospodinjstvo; 10.12.2015

Januar 2015:


podaljšanega bivanja in


slovenskega, nemškega in angleškega jezika.

Strokovni izpit, DSP, 6.1.2016



5. raz.-nemščina; 14.1.2016



Marec 2015:

- spremljanje učiteljev članov aktiva prvega

obdobja in

- spremljanje učiteljev članov

naravoslovnega aktiva.

1. a raz.-spoznavanje okolja; 30.3.2016

April 2015:

- spremljanje učiteljev članov aktiva drugega

obdobja in

- spremljanje učiteljev članov športno-

umetnostnega aktiva.

5. b raz.-slovenščina; 11.4.2016

4. a raz.-likovna umetnost; 12.4.2016

5. a raz.-šport; 12.4.2016

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE

- Alenka Karlo in Tanja Lovrec; spoznavanje okolja-nemščina, 1. a, januar 2016.

- Anita Zelenko in Bojana Kronvogel; DKE-nemščina, 8. r., september 2015.

- Anita Zelenko in Lidija Jarc; zgodovina-KIZ, 6. r., oktober 2015.

- Ksenija Šteflič in Nada Špišić; slovenščina-glasbena umetnost, 2. b., december 2015.

- Alenka Ferenc Mlinarič in Bojana Kronvogel; spoznavanje okolja-nemščina, 2. a, december

2015.

- Robert Črnčec in Nada Špišić; šport-glasbena umetnost, 9. r., december 2015.

- Mateja Krajnc in Mira Petek; biologija-likovna umetnost, 8. r., februar 2016.

- Nataša Paldauf in Bojana Kronvogel; spoznavanje okolja-nemščina, 3. a, januar/februar

2016.

- Marta Kurbos in Bojana Kronvogel; spoznavanje okolja-nemščina, 3. b, januar/februar 2016.

- Lidija Jarc in Maja Strah; KIZ-slovenščina, 8. r., februar 2016.

- Lidija Jarc in Maja Strah; KIZ-slovenščina, 9. r., februar/marec 2016.

- Anita Zelenko in Robert Črnčec; zgodovina –šport, 7. r., marec 2016.

- Sanja Šafarič in Mateja Krajnc; matematika-naravoslovje in tehnika, 5. a in b, junij 2016.

MEDPREDMETNO POVEZOVANJE PRI DNEVIH DEJAVNOSTI

NARAVOSLOVNI DAN, Ekosistemsko raziskovanje, 9. Razred, Anita Zelenko in Mateja

Krajnc

67

KOLEGIALNE HOSPITACIJE

V tekočem šolskem letu so kolegialne hospitacije izvedli naslednji strokovni delavci:

Amanda Kopun, Maja Strah, Lidija Jarc in Anita Zelenko.

IX. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Prednost so imeli seminarji, za katere so se učitelji odločili že v svojem letnem delovnem

načrtu. Posebno pozornost so namenili dodatnemu funkcionalnemu znanju, ki so potrebna za

poučevanje v osnovni šoli.

Na šoli smo izpeljali naslednje seminarje za strokovne delavce: Priložnosti in izzivi on-line

izobraževanja, Avtoriteta in disciplina v šoli, Vzgoja otrok, ki so prisrčni, deklet in fantov, ki

bodo nasmejani in zadovoljnih najstnikov, Varna raba interneta in naprav, Varnost na

internetu in Unicef-humanitarna dejavnost. Skupno smo se udeležili seminarja v Gornji

Radgoni: Zakonitosti pomnjenja in učenja otrok.

Realizirani seminarji za strokovne delavce so bili: Murska Sobota in Velika Polana:

Izobraževanje za vodje Zdravih šol, Murska Sobota: Smart notebuck, Ljubljana: Šola

ukrepanja pri anafilaktični reakciji, Kidričevo: Uvajanje 1. tujega jezika v 2. in 3. razred,

Maribor: Delavnica Sio Arnes, Maribor: Poučevanje zasebnosti in varstva osebnih podatkov,

Ljubljana: Učenje računalništva s pomočjo tekmovanja Bober, Murska Sobota: Podpora

učencem z učnimi težavami pri branju in pisanju, Ptuj: Sodobni pouk, Maribor: Pomen

vojaške zgodovine na šolsko zgodovino, Puconci: Usposabljanje za gašenje začetnih požarov,

Radenci: pristopi k reševanju matematičnih problemov na razredni stopnji, Ljubljana:

Optimalno načrtovanje prehrane, Ljubljana: Zagotavljanje in izboljšanje kakovosti

organizirane prehrane, Ljubljana: Kulturni bazar, Murska Sobota: Seminar za mentorje

otroških gledaliških skupin, Maribor: Opisno ocenjevanje v 1. in 2. razredu in Brdo pri

Kranju: Konferenca koordinatorjev ekošol.

Ravnatelj se je udeležil: Brdo pri Kranju: Pravica molčati, dolžnost, Vprašati-ali več?,

Maribor: Poučevanje zasebnosti in varstva osebnih podatkov, Portorož: Srečanje ravnateljev

OŠ, Laško: Šola in ravnatelj, Brdo pri Kranju: Redni letni razgovor, Portorož: Vodenje v

vzgoji in izobraževanju.

Administrativni delavci so se udeležili naslednjih seminarjev: Zreče: Sodobna poslovna

sekretarka v vzgoji in izobraževanju, Murska Sobota: Javna dela, Ljubljana: Posvet za

računovodje in poslovne sekretarje, Ljubljana: Izobraževanje skrbnikov načrtov integritete,

Ljubljana: Jesenske novitete za računovodje, Ljubljana: Letno poročilo za 2015 in davčni

obračuni, Rogaška Slatina: Sodobno računovodstvo v vzgoji in izobraževanju in Murska

Sobota: Predstavitev novosti ZJN-3.

Hišnik: Maribor: Usposabljanje za zemeljski in utekočinjeni plin.

Kuhar in kuharice: Maribor: Priprava hrane z alergije na hrano in s celiakijo in Murska

Sobota: Varnosti živil v okviru HACCP.

Vsi strokovni delavci so obiskovali MMS za predmete, ki jih poučujejo. Na koncu leta je bila

strokovna ekskurzija po Logarski dolini.

X. SODELOVANJE S STARŠI

Skupni, razredni roditeljski sestanki in pogovorne ure

S starši sodelujemo na individualnih pogovornih urah v popoldanskem času, razrednih

roditeljskih sestankih, skupnih roditeljskih sestankih, sestankih sveta staršev in sveta zavoda.

68

Razredniki ter ostali učitelji so bili na voljo za individualne pogovore vsak drugi torek v

mesecu (15.00 - 17.00 ure), ko so na šoli potekale pogovorne ure. Prav tako so imeli učitelji

pogovorne ure v dopoldanskem času.

Izvedenih je bilo veliko razrednih roditeljskih sestankov z različnimi temami. Delavci šole

opažamo, da starši manj uspešnih učencev preredko obiskujejo pogovorne ure in roditeljske

sestanke. Kljub temu da smo ob začetku leta starše obvestili, da se morajo vsaj trikrat letno

oglasiti na šoli, se eni tega dogovora niso držali.

Skupni roditeljski sestanki

1. roditeljski sestanek je bil izveden 15. 9. 2015. Na njem so bile podane smernice za šolsko

leto 2015/2016.

2. roditeljski sestanek je bil izveden 17. 11. 2015. Predavanje z naslovom Vzgoja otrok, ki so

prisrčni, deklet in fantov, ki bodo nasmejani in zadovoljnih najstnikov g. Marko Juhant.

3. roditeljski sestanek smo opravili 12. 4. 2016 na temo humanitarna dejavnost-Unicef.

Pogovorne ure

Prisotnost staršev na pogovornih urah v %:

Razred sept. okt. nov. dec. jan. feb. mar. apr. maj. jun

1. a 88% 59% 53% 59% 82% 29% 53% 19% 50% 56%

1. b 100% 40% 47% 40% 53% 100% 40% 53% 47% 47%

2. a 75% 69% 19% 31% 25% / 50% 44% 63% 50%

2. b 69% 31% 19% 50% 100% / 81% 50% 63% 63%

3. a 100% 53% 58% 79% 32% / 63% 89% / 58%

3. b 63% 75% 44% 69% 50% / 37% 69% 44% 63%

4. a 93% 33% 20% 53% 67% / 53% 47% 33% 60%

4. b 50% 46% 57% 69% 76% / 76% 38% 53% 30%

5. a 70% 29% 23% 53% 41% 41% 70% 94% 47% 18%

5. b 100% 25% / 38% 56% 63% 81% 94% 87% 63%

6. 73% 50% 93% 44% 44% 63% 26% 70% 67% 44%

7. 58% 26% 16% 84% 16% / 42% 11% 32% 11%

8. 64% 18% 22% 73% 50% 77% 54% 59% 36% 36%

9. 90% 50% 60% 70% 95% / 55% 85% 100% 100%

Povprečni obisk staršev:

1. a razred: 55 %

1. b razred: 57 %

2. a razred: 47 %

2. b razred: 58 %

3. a razred: 66 %

3. b razred: 56 %

4. a razred: 51 %

4. b razred: 55 %

5. a razred: 48 %

5. b razred: 67 %

6. razred: 57 %

7. razred: 33 %

8. razred: 49 %

9. razred: 78 %

Povprečni obisk staršev na ravni šole: 55 %

69

XI. SODELOVANJE Z OKOLJEM

Smo edina šola v občini. Naše sodelovanje z občino, župnijo in društvi v občini je dobro. V

dogajanje v občini smo vpeti na kulturnem, športnem, gasilskem in turističnem področju.

Enako velja poudariti sodelovanje z drugimi zavodi, ustanovami in strokovnjaki. Izven občine

sodelujemo z: Zavodom za šolstvo RS OE Murska Sobota, Glasbeno šolo Gornja Radgona,

Rdečim križem iz Gornje Radgone, Zdravstvenim domom Sv. Jurij ob Ščavnici, Zobno

ambulanto Sv. Jurij ob Ščavnici, Zdravstvenim domom Gornja Radgona, Centrom za socialno

delo Gornja Radgona in Ljutomer, policijo iz Gornje Radgone, Center za sluh in govor

Maribor in vsemi vrtci in OŠ v Pomurju.

XII. PROSTORSKI POGOJI

Šola je dobro prostorsko opremljena za izvajanje osnovnošolskega programa. V tem šolskem

letu so bile investicije s strani ustanovitelja: preureditev protipožarnega sistema za šolo,

ureditev dodatnih parkirišč in obračališča za telovadnico. Zamenjava maščobo lovilca in

urejanje okolice okrog šole. Priprava na 250 let šole v letu 2017. Prepleskali smo jedilnico in

telovadnico. V kuhinji smo nabavili prekucnik in v jedilnici nove stole.

S sofinanciranjem MŠZŠ smo kupili stacionarne in prenosne računalnike. Z nabavo

najnujnejših stvari v kuhinji in drobnega materiala smo skrbeli za nemoteno delo šole.

XIII. ANALIZA NPZ

6. RAZRED

SLOVENŠČINA

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Podatki za Slovenijo

Povprečno števil v % točk Povprečno števil v % točk

47,76 54,46

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija

Povprečno število doseženih točk šestošolcev naše šole je 47,76 %, v državno povprečje pa je

54,46 %, tako da je rezultat 6,7 % pod državnim povprečjem.

Možnih je bilo 50 točk. Od teh so učenci dosegli: med 40 in 50 točkami: 1, med 30 in 39

točkami: 5, med 20 in 29 točkami: 12, med 10 in 19 točkami: 6 in med 0 in 9 točkami 1

učenec.

MATEMATIKA


70


45,67 53,79

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija




točkami: 6, med 20 in 29 točkami: 11, med 10 in 19 točkami: 5 in med 0 in 9 točkami 4

učenci. Rezultati so pričakovani. Rezultate je mogoče izboljšati z bolj vestnim delom učencev

doma, saj nekateri učenci niso redno opravljali domačih nalog. Opaziti je bilo tudi, da so se

učenci učili samo pred ocenjevanji. Težave so imeli tudi z reševanjem besedilnih nalog.

TUJI JEZIK-NEMŠČINA



65,31 68,58

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija




točkami: 11, med 20 in 29 točkami: 9, med 10 in 19 točkami: 1 učenec in med 0 in 9 točkami

0.

NPZ je zajemal osem nalog, dve slušni vaja, dve vaji bralnega razumevanja, tri naloge

spoznavanja jezika in ena naloga pisnega sporočanja. Nalogi slušnega razumevanja so dobro

rešili in tudi naloge bralnega razumevanja. Predlogi izboljšave rezultatov: vpeljavo obveznih

domačih nalog z ocenjevanjem le-teh ter vpeljava bralnega nahrbtnika z obveznim

poročanjem vsebine prebranih knjig ter ocena iz tega.

9. RAZRED

71

SLOVENŠČINA



61,00 53,54

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija


53,54 %, tako da je rezultat 7,46 % nad državnim povprečjem.


točkami: 8, med 30 in 39 točkami: 8, med 20 in 29 točkami: 4 učenci, med 10 in 19 točkami:

0 in med 0 in 9 točkami 0. Doseženi rezultati devetošolcev so pričakovani, saj so dosegli

rezultat v okviru njihovega znanja.

MATEMATIKA



63,30 51,51

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija

Povprečno število doseženih točk devetošolcev naše šole je 63,30 %, v Sloveniji pa 51,51 %,

kar pomeni, da je bil rezultat 11,79 % nad slovenskim povprečjem. Preizkus so pisali vsi

učenci 9. razreda. Možnih je bilo 50 točk. Od teh so učenci dosegli: med 40 in 50 točkami: 4,

med 30 in 39 točkami: 8, med 20 in 29 točkami: 7, med 10 in 19 točkami: 1 učenec in med 0

in 9 točkami 0. Z rezultati NPZ sta učitelja zelo zadovoljna.

LIKOVNA UMETNOST



66,30 62,91

72

0

20

40

60

80

100

Sv. Jurij ob

Ščavnici

Slovenija

Povprečno število doseženih točk devetošolcev naše šole je 66,30 %, v Sloveniji pa 62,91 %,

kar pomeni, da je bil rezultat 3,39 % nad slovenskim povprečjem. Preizkus so pisali vsi

učenci 9. razreda. Možnih je bilo 50 točk. Od teh so učenci dosegli: med 50 in 40 točkami: 2,

med 30 in 39 točkami: 14, med 20 in 29 točkami: 4, med 10 in 19 točkami: 0, in med 0 in 9

točkami 0 učencev.

73

VRTEC – ANALIZA DELA

VIZIJA IN POSLANSTVO

Vizija

V sestavljanju mozaika otrokovega otroštva, naj vrtec predstavlja okolje, kamor starši ne bi

svojih otrok oddajali le v varstvo, ampak bi z zaupanjem v zaposlene, skupaj postavljali

temelje v vzgoji njihovih otrok, in jim nudili srečno ter igrivo otroštvo.

Poslanstvo

- Otrok naj bo kreator dela in življenja v vrtcu, ne pa čas in odrasli.

- Za otroke ustvarjati prijazen kraj, kjer bodo izražali svoja čustva, kjer bodo radovedni,

spontani in ustvarjalni.

- Otrokom nuditi preko igre učenje samostojnosti, odgovornosti in strpnosti.

- Ustvarjati pogoje za dobro klimo in kulturo medsebojnih odnosov, ter nuditi možnosti za

strokovno in osebnostno rast zaposlenih.

- Skrbeti za medsebojno povezovanje in sodelovanje z družinami, ter razvijati sodelujoče

partnerstvo.

Cilji in naloge vrtca

- Oblikovati, uvajati in vzpodbujati zdrav stil življenja v vsakodnevnih dejavnostih, delu in

življenju vrtca za vse: otroke, zaposlene in starše.

- Odprt in fleksibilen Kurikulum v različnih programih za predšolske otroke.

- Večje omogočanje individualnosti, drugačnosti in izbire v nasprotju s skupinsko rutino.

- Večje upoštevanje in spoštovanje zasebnosti in intimnosti otrok.

- Temeljno izhodišče našega dela je otrokov razvoj, poznavanje in upoštevanje njegovih

potreb in interesov s posebnim poudarkom na individualizaciji.

- Prizadevali si bomo za čim kakovostnejšo komunikacijo na vseh področjih, odprti bomo za

pobude iz okolja, upoštevali bomo želje in potrebe staršev.

- Z novimi spoznanji bomo dopolnjevali in spreminjali obstoječo prakso in s tem dvigali

kakovost vzgojno izobraževalnega dela.

XIV. PO ČEM SMO PREPOZNAVNI

Ekovrtec - za potrditev zelene zastave za VRTCE so v šolskem letu 2015/16 morali izvesti en

tematski sklop iz zgodnjega naravoslovja. Odločili so se za sklop z naslovom »Z gibanjem in

opazovanjem raziskujemo svet narave okrog sebe«. Namen je bil, da otrok z gibanjem na

različne načine opazuje in raziskuje okolje okrog sebe. Otroku so želeli omogočiti, da bodo

tako z gibanjem po različnih življenjskih prostorih (polje, travnik, gozd) spoznali lastnosti in

značilnosti okolja. Opaženo so sproti beležili z zapisi, fotografijami in likovno uprizorili.

Tako so otroku želeli privzgojiti pozitiven odnos do različnih življenjskih prostorov, ki nas

obdajajo. Prav tako so sodelovali v dveh tematskih sklopih, ki sta obvezna za potrditev

zelene zastave, in sicer: ODPADKI, kjer je bil poudarek na navajanju ločevanja odpadkov,

koristne izrabe odpadkov in odlaganje le-teh na ekološke otoke. Sem sodi tudi sodelovanju v

humanitarnih zbiralnih akcijah. Tako kot vsa leta, so tudi letos sodelovali pri zbiranju starega

papirja, zamaškov, praznih baterij in tonerjev. Drugi tematski sklop je ENERGIJA, kjer so

otroke ozaveščali o varčevanju z energijo in o njeni učinkoviti rabi..

74

Tako kot vsa leta so tudi letos naredili podtaknjence rož, ki so jih potem spomladi posadili v

okenska korita in lepo cvetijo spet do jeseni. Skrbeli so tudi za cvetlično gredico pred

vhodom in za zeliščni vrt, ki je letos bil prenovljen.

Delo EKO PROJEKTA so predstavili z razstavo na zaključni prireditvi v šoli. Letos pa jih je

v mesecu marcu obiskal regijski koordinator za ekovrtce –g. Dane Katalinič, ki je delo

ekovrtca ocenil kot zelo kvalitetno in zgledno.

Zdrav vrtec – tudi v šolskem letu 2015/2016 je bila rdeča nit projekta duševno zdravje.

Na nivoju vrtca smo v vzgojno delo vključevali in izvajali različne sprostitvene dejavnosti

(znotraj in na prostem). Sprostitvene dejavnosti so pomemben in nepogrešljiv element

življenja otrok, saj imajo rekreacijsko in socializacijsko vlogo. Namenjene so počitku,

sprostitvi in obnavljanju psihofizični moči otrok.

V okviru projekta smo tudi: pridobivali izkušnje kako skrbeti in ohranjati svoje zdravje,

vzpostavljali in negovali smo medgeneracijske odnose, skrbeli za naš zeliščni vrt ter

spoznavali značilnosti ter uporabnost le tega.

Dejavnosti so se fotografirale in snemale ter se ob zaključku uporabile za predstavitev

projekta- kratki filmček. Zgledovali smo se po osnovnošolskem projektu Zdrava šola.

Varno s soncem – v tem šolskem letu so v projekt vključene vse skupine vrtca. Aktivno smo

s projektom pričeli v ponedeljek 30. maja 2016 saj smo takrat obeležili svetovni dan sonca, ki

je bil 28. maja. Otroke smo seznanile o pomembnosti zaščite pred soncem in škodljivosti

sončnih žarkov. Preko plakatov, letakov in zanimivih strokovnih člankov na oglasnih deskah,

smo o projektu seznanile tudi starše. V mesecu juniju smo poskrbele za vsakodnevno zaščito

pred soncem (s klobuki, kapami, senco, kremo). Dejavnosti na prostem smo izvajale v

jutranjih urah ter otroke spodbujale k večjemu zaužitju tekočine čez vez dan. Aktivno pa se bo

program izvajal tudi v času počitnic.

Zdravje v vrtcu »Moje zdravo in varno okolje« – ta projekt so vse skupine v vrtcu uspešno

izvajale skozi vso leto. Ker je odnos do zdravja in svojega telesa zelo pomemben za ljudi, še

posebej pa za otroke, je velikega pomena, da otroke vzgajamo in jih navajamo, da skrbijo za

svoje zdravje in da osvojijo načela zdravega življenja že v predšolskem obdobju, seveda ob

pomoči odraslih. Zelo pomembno je, da smo pri zdravem načinu življenja odrasli otrokom

vzgled!

Letošnja rdeča nit projekta je nosila naslov: »Čas je za dober tek«, saj je za zdravje otrok in

odraslih zelo pomembna tudi prehrana oz. zdrave prehranjevalne navade. Z modernim

načinom življenja narašča problem vedno večjega uživanja nezdrave prehrane otrok in

odraslih. Za zajezitev epidemije je nujno delovanje na več ravneh. Promocija na tem področju

že poteka tudi v okviru programa Zdravje v vrtcu in se bo še nadaljevala z uvajanjem

standardov zdravega prehranjevanja v vrtce.

V vseh skupinah vrtca smo se skozi vso leto trudili zagotoviti spodbujanje razvoja zdravih

prehranjevalnih navad otrok in odraslih, veliko smo se pogovarjali o zdravi prehrani in o

dnevnih obrokih, okušali in spoznavali smo raznovrstno hrano. Ob vsem tem pa smo se še

naprej trudili otrokom zagotavljati čisto, varno in zdravo bivalno okolje, navajali smo jih na

vsakodnevno skrb za sebe in svoje zdravje, spodbujali smo jih k samostojnosti pri skrbi za

higieno, h gibanju, k zdravemu prehranjevanju in k vseh dejavnostih, ki so pomembne za naše

zdravje. Tudi ta projekt je bil predstavljen na razstavi in zaključni prireditvi vrtca (27. maj

2016).

Unesco – izpostavlja področja kot so mir, demokracija, človekove pravice in solidarnost. Zato

so otroke preko različnih dejavnosti spodbujale k uresničevanju le teh področij. Poudarek so

75

dale na tem, da si vsi ljudje moramo v določeni družbi pomagati in sodelovati ne glede na

drugačnost, da bi lahko ta delovala ter omogočala preživetje, dobro počutje in udobje. V

sklopu tega cilja so obeležili nekaj svetovnih in mednarodnih dni na ravni skupine.

Vključili so se tudi v dva projekta in sicer Otroštvo podaja roko modrosti in »V sodelovanju z

naravo, sam pripravim hrano zdravo.« V projektu Otroštvo podaja roko modrosti so

sodelovali med generacijami. Družili so se s starimi starši, starši, dijaki in učenci. Pripravili so

tudi tradicionalno prireditev za babice in dedke, kjer so bili vključeni otroci in stari starši.

Projekt »V sodelovanju z naravo, sam pripravim hrano zdravo.« so bili vključeni letos prvič

in sicer so skrbeli za vrtičke, zelišča, podtaknjence,… pripravili so si tudi različne čaje, sirupe

(vršičkov, bezgov, regrat).

Projekti drugega starostnega obdobja

Prometna varnost otrok

Predšolske otroke je potrebno ozaveščati o obnašanju na in ob cesti, ter o splošni varnosti v

prometu. S tem projektom, ki je potekal na ravni celotnega vrtca, so strokovne delavke

poskušale otroke ozavestiti o ravnanju v določenih situacijah v prometu, prometni varnosti,

pomembnih simbolih v prometu, pomenu otroških sedežev ter pripetosti v avtomobilih,

funkcijo policistov, pomenu odsevnikov in čelad, varni vožnji z različnimi prevoznimi

sredstvi (kolo, skiro, rolerji…). Hkrati so s tem tudi spodbujali starše k večji pozornosti za

varnost njihovih otrok v prometu. V tednu otroka so si otroci starejših skupin ogledali

lutkovno predstavo; CESTA NI IGRIŠČE, ki je otrokom na šaljiv način približala pravila

obnašanja v prometu. Cilj in namen tega projekta je torej bil, da otroke ter njihove starše

spodbujamo k varnemu vključevanju v promet.

Turizem in vrtec - »Z igro do prvih turističnih korakov«

Namen projekta »Z igro do prvih turističnih korakov« je, da bi že v vrtcu pričeli z aktivnostmi

na področju turizma in urejanja okolja, ki bo zanimivo in privlačno za nas in za ljudi, ki nas

obiščejo.

Letošnja rdeča nit projekta je bila Zeleni turizem. V projektu smo iskali zelena doživetja,

kako aktivno preživeti prosti čas v tesnem stiku z naravo, pohodništvo ali kolesarjenje kot

okolju prijazen izlet. S tem smo želeli prispevati k ohranjanju narave, zdravja in dobrega

počutja. V projektu so sodelovale štiri starejše skupine našega vrtca katere so si izbrale

podteme. Projekt smo uspešno zaključili s poročili posameznih skupin, na zaključni prireditvi

smo naš projekt predstavili s plakatom in biltenom.

Aktivnosti za praznovanje 50 obletnice vrtca Sonček v letu 2017

Ker prihodnje leto praznujemo 250 let OŠ in 50 let predšolske vzgoje v našem kraju smo za

prioritetno nalogo izbrali priprave na dva visoka jubileja. Ob različnih prireditvah ki se bodo

zvrstile tekom koledarskega leta 2017 bodo strokovne delavke vrtca obiskovalcem na

stojnicah ponujale različne izdelke in igrače, prostovoljni prispevki pa bodo namenjeni

šolskemu skladu za pokritje stroškov. V tem šolskem letu so izvedle dva delovna aktiva, kjer

so krojile, šivale, risale, rezale….. skratka pripravljale izdelke za prireditve v letu 2017.

76

Prvo starostno obdobje

1. skupina

Z mesecem septembrom je bilo v skupino vpisanih osem otrok, starih 1 leto in 3-4 mesece.

Nato sta se v oktobru pridružila dva otrok. Vsi otroci, razen dveh so bili novinci. Skupina se

je z enim otrokom dopolnila še v decembru, z dvema v januarju in v začetku februarja se je

pridružila še ena deklica, tako, da jih je štirinajst. 8 deklic in 6 dečkov. Vsi, ki so se

pridruževali so dopolnili 1 leto ali pa so jo dopolnili v tistem mesecu.

V prvem mesecu so skozi različne dejavnosti otrokom približali vrtec kot prostor, kjer se

čutijo varne in dobrodošle, postopno so tudi usvajali dnevni ritem življenja v vrtcu. Pri prehranjevanju je bilo na začetku potrebno navajanje in seznanjanje z žlico, ki je trije

otroci še niso samostojno držali v roki. Tudi drugim, razen teh dveh, ki sta vrtec že

obiskovala, je bilo potrebno pomagati.

Ob koncu šolskega leta opažajo zelo velik napredek pri samostojnosti otrok. Vseh štirinajst

otrok se samostojno prehranjuje in vsi znajo uporabljati lonček za pitje. Vsi si zmorejo sezuti

copate, devet si jih copate tudi obuje. Vse otroke so kmalu začeli dajati na kahlico in ob koncu

leta, osem otrok čez dan ne potrebuje več plenice. Pri počitku jo potrebujejo vsi razen dveh. V

septembru je z dudo ali ninico prišla večina otrok. Postopoma so čez dan pozabili na njih in

tako trenutno čez dan noben otrok ne potrebuje svoje tolažbe. Zjutraj posamezniki še prihajajo

z njimi, a jih kmalu oddajo vzgojiteljici. Pri počitku pet otrok še potrebuje dudo, sedem pa jih

ne potrebuje več nobenega pripomočka. Vsi otroci so kmalu osvojili ritem počitka v vrtcu,

razen dva sta potrebovala nekaj več časa in pozornosti odrasle osebe.

Na področju govora pri otrocih opažajo največji napredek - na začetku je bilo največ

neverbalne komunikacije. Sčasoma je bilo opaziti, čedalje več verbalne komunikacije - začeli

so tvoriti prve besede, posamezniki tudi stavke in ob koncu vsi razumejo kratka navodila, ter

le-te tudi izpolnijo. Otroci se radi vključujejo v rajalne igre, bibarije in jih tudi posnemajo.

Poimenujejo različne stvari v slikanicah in okolju. Sedem otrok kliče po imenu druge otroke

in vzgojiteljici.

Tudi na področju gibanja je opazen napredek. Od osmih otrok na začetku nista hodila dva

otroka in tudi deklici pridruženi v oktobru nista samostojno hodili. Kmalu so shodili vsi otroci

in ob koncu šolskega leta se že odpravijo na krajši sprehod. Navajajo se še na hojo v koloni,

držanje za roke v parih pa sprejmejo vsi otroci. Veliko se gibljejo v igralnici, na prostem, na

igrišču in z različnimi športnimi rekviziti.

Glede načrtovanja tematskih sklopov, dejavnosti v skupini so se vedno znova vračali na

uvajalno obdobje, saj so se otroci postopoma vključevali vse do februarja. Ob tem pa so tudi

spoznavali domače živali, dogajanja v posameznih letnih časih, praznike, svoje telo in

sposobnosti, skrb za zdravje in dobro počutje… Veliko pozornosti so posvečali druženju s

starši, saj je dobra komunikacija med starši, vzgojitelji in otroki izrednega pomena. Pripravili

so predpraznično čajanko v decembru, delavnice z atiji v marcu, druženje ob materinskem

dnevu. Ob koncu šolskega leta pa so starši organizirali zaključni piknik skupine.

V tem šolskem letu je v skupini opravljala pedagoško prakso dijakinja 4. letnika Lana Lančič,

od meseca marca pa dijakinja 3. letnika Melisa Trofenik..

2. skupina

Do meseca marca je bilo vpisanih 12 otrok, nato se sta se vključila še dva otroka. Meseca

maja se je število otrok zopet spremenilo, ker se je izpisal en fant. Vsi otroci so obiskovali CD

program. Starost otrok se je gibala od 2-3 let. V mesecu marcu pa smo dobili dečka starega

1,5 leta. Otroci so v vrtec redno prihajali, zato so se drug na drugega zelo navezali, vzpostavili

pristne prijateljske odnose. Če kdo od otrok manjka, ga zelo pogrešajo. V skupini je trenutno

6 dečkov in 7 deklic.

77

Glede na starost otrok so otroci na vseh vzgojnih področjih zelo napredovali. Gibalno spretni,

govorno primerno razviti, pri eni deklici občasno opažamo slabši govor. En deček pa govorno

zelo odstopa. Tvori pet do šest besedne povedi, pravilno izgovarja črke.

Napredovali v samostojnosti, tako pri umivanju, hranjenju, kot pri urejanju sebe. Vsi

prepoznajo svoje stvari – oblačila, obutev, igrače. Vsi otroci razen mlajših dveh dečkov

uporabljajo WC, mlajša pa nočno posodo. Le eden otrok uporablja še plenico.

Otroci so ob vzgledu vzgojiteljic osvojili vljudnostne izraze – prosim, hvala in se naučili

pozdravljati. Zaradi otrokovih spretnosti in samostojnosti smo lahko uvedli samopostrežni

način malice in kosila.

Otroci so zelo ustvarjalni, radi posežejo po naravnem in odpadnem materialu, radi imajo

glasbo in ples. Osvoji so veliko rajalnih in gibalnih iger. Radi se vživljajo v različne vloge,

posamezniki izstopajo, saj si izredno hitro zapomnijo pravila in navodila iger. Osvojili so več

družabnih iger, lepo prenesejo poraz.

Otroci so bili zelo radi v naravi, tudi v deževnih dneh, takrat so uporabljali dežnik.

Glede na letne čase smo nabirali različne zdravilne rastline, si pripravljali zdravo malico –

sadno in zelenjavno, kuhali marmelado, kompot in sirup iz bezgovih cvetov.

Vzgojno delo je bilo planirano po temah, oziroma tedensko. Izhajali sva iz otrokovih potreb in

želja, tako da so imeli možnost napredovati na vseh področjih. Zajeta so bila vsa vzgojna

področja KURIKULA. Povprečna prisotnost otrok skozi šolsko leto je bila 76,3 %.

3. skupina

V šolskem letu 2015/16, je skupino od 2-3 let obiskovalo 12 otrok. To je bila homogena

skupina, s šestimi dečki in prav tolikimi deklicami. V skupino so z novim šolskim letom bili

vključeni tudi štirje novinci, ostali otroci so vrtec obiskovali že prej. Otroci so se hitro

navadili na novo okolje, vzgojiteljici in rutino. V uvajalnem mesecu so nekateri še kazali

nekoliko domotožja, ki pa je hitro zbledelo, saj so se otroci zaposlili z igro. Kaj hitro so bila

opažena šibka področja skupine, zato je bilo potrebno najprej pričeti z delom tam. Otroci so

bili izredno slabo govorno razviti, določene matematične in logične predstave so jim bile tuje.

Na vsem začetku je bilo potrebno otroke navajati na samostojnost in rutino. Verbalna

komunikacija se je pri otrocih v pravi meri pokazala šele po novem letu. Takrat je velika

večina tudi že usvojila nekatere matematične in logične predstave, ki so jih otroci pridobili

skozi tematski sklop. Postali so samostojnejši pri oblačenju in obuvanju.

Teme, ki so bile to leto obdelane, so se dotikale vseh področij kurikula. Izhajale so iz otrok in

njihovih interesov, včasih pa so bile načrtovane tudi glede na šibka področja otrok v skupini.

Predvsem pa so slonele na osnovi otroških knjig oz. pravljic. Primeri tem do meseca januarja:

Se lahko igram s tabo?, Čisto sam, Od glave do peta, Prazniki pred vrati ali Zlato srečo

nosimo, vsem ljudem jo trosimo, Besede, besede. Tematski sklopi so bili načrtovani mesečno,

saj so otroci izredno počasi dojemali nove pojme in dejavnosti, potrebne pa so bile večkratne

ponovitve.

Od meseca oktobra dalje je skupino enkrat tedensko obiskovala tudi praktikantka 3. letnika

Melisa Trofenik. Otroci so jo takoj sprejeli za svojo, tako da je načrtovane dejavnosti lahko iz

tedna v teden tudi izvajala.

Pri nekaterih otrocih se je v tem letu že kazala izredna trma in svojeglavost, vendar je bila s

strani vzgojiteljic kar hitro in uspešno odpravljena. Več težav so tako imeli s tem starši doma.

To leto je s starši potekala dobra komunikacija, nastale težave so se reševale sproti.

Otroci so nove dejavnosti in izzive, ki so bile izvedene v skupini, izredno dobro sprejemali,

bili so radovedni in radi so se lotili kakšnih likovnih, glasbenih ali plesnih dejavnostih.

Od meseca marca je zaradi odhoda Mateje Maguša na porodniško, skupino prevzela Nina

Ajlec. Meseca aprila sta se skupini pridružili še dve deklici, tako da je z mesecem aprilom v

skupini 14 otrok 6 dečkov in 8 deklic. 13 otrok bo v tem koledarskem letu dopolnilo starost 3

78

let, en otrok pa bo star 2 leti. Ob koncu šolskega leta vsi otroci razen enega verbalno

komunicirajo. Deček, ki verbalno ne komunicira, že obiskuje logopeda, vendar vidnega

napredka za enkrat še ni.

Drugo starostno obdobje

4. skupina

V skupini drugega starostnega obdobja - v skupini IV je bilo 17 otrok, ena deklica se je

izpisala v mesecu aprilu, zaradi selitve. Skupina je homogena, otroci so stari 3-4 leta.

Vsi otroci v skupini so obiskovali celodnevni program. Otroci so pridobivali nova znanja in

različne spretnosti skozi naslednje teme: Moji čisti zobki, Pisana jesen, Pravljični december,

Čiv čiv še vedno sem živ, Maškare pisane, Moj dom – moja družina, Knjiga moja prijateljica,

Živ žav sredi trav, Z gibanjem v poletne dni. V okviru projekta Unesco, so otroci skozi

različne dejavnosti, podrobneje obeležili pomembne dneve, kot so: Mednarodni dan miru,

Svetovni dan pozdrava, Slovenski kulturni praznik, Materinski dan. Letos so bili s podtemo

»V sodelovanju z naravo sam pridelam hrano zdravo« prvič vključeni v projekt Unesco

vrtički, v okviru katerega so v naravoslovnem kotičku posejali in posadili semena različnih

začimb in zelišč, opazovali njihovo rast, ter kasneje sadike odnesli domov. V projektu Zdravje

v vrtcu, s podtemo »Čas je za dober tek«, so se pogovarjali o zdravi prehrani, spoznavali in

okušali raznovrstno zdravo hrano, si pripravili sadna nabodala ob svetovnem dnevu hrane,

nabirali zdravilna zelišča za čaj (marjetice, lipo, bezeg,…), si pripravili napitek iz melise in

limone…, obiskali čebelnjak, in v sodelovanju čebelarjev spoznavali koristnost čebel in medu

za zdravje… Vsakodnevno so skrbeli za doslednost pri umivanju zob in rok ter telesne

higiene. Skozi projekt Zdrav vrtec, s podtemo »Duševno zdravje«, so skozi sprostitvene

dejavnosti spoznavali, da sta sprostitev in oddih prav tako nujno potrebna za ohranjanje

zdravja. V okviru le tega smo vsakodnevno izvajali sprostitvene dejavnosti v prostoru in na

prostem. Eko projekt, v skupini IV so otroci zajeli vse štiri sklope: Z gibanjem in

opazovanjem raziskujemo svet narave okrog, Energija, Odpadki in Ekobranje za eko

življenje. V skupini smo izvajali interesno dejavnost Bralni nahrbtnik oz. bralna vreča. Bralna

vreča z različno otroško literaturo, primerno starosti otrok, je potovala med otroki, vsak otrok

jo je imel doma za dva tedna.

Skupina je dobro sodelovala tudi z drugimi skupinami vrtca, v obliki skupnih druženj, ki so

jih izvedli nekajkrat med letom.

Šolsko leto so zaključili uspešno in zadovoljivo, saj so realizirali vse načrtovane cilje,

oziroma naloge, ki so si jih zadali v letnem delovnem načrtu.

5. skupina

V skupini 5, oddelku drugega starostnega obdobja, sta vzgojno izobraževalno delo opravljali

vzgojiteljica Mojca Kukovec in pomočnica vzgojiteljice Barbara Muhič.

V začetku leta je bilo v skupino vpisanih 21 otrok – 8 dečkov in 13 deklic, starih 4-5 let. V

skupini se je izvajal celodnevni program. V mesecu marcu se je izpisala ena deklica, tako je

bilo ob koncu meseca junija v skupini 20 otrok.

Skozi celo leto je bilo pri večini projektov, ki se izvajajo na ravni celotnega vrtca (Unesco,

Zdravje v vrtcu, Zdrav vrtec, Vrtec in turizem, Eko, Varno s soncem) najbolj zastopano

področje gibanja in narave, kar je bilo razvidno iz tematskih sklopih Lahkih nog naokrog,

Napolnimo domačo shrambo z ozimnico, Veselje na snegu, Smuk pod klobuk. Otroci so

predvsem razvijali različne gibalne sposobnosti in ob tem pridobivali samozavest v svoje telo.

Veliko časa so preživeli na prostem in spoznavali okolico v kateri vsakodnevno bivajo skozi

različne dejavnosti.

79

Pri načrtovanju sta strokovni delavki skozi leto poskrbeli, da je bilo med zastopanostjo

področij ustrezno ravnovesje in da so bila zajeta vsa področja kurikula. Poleg že omenjenih

tem sta to uresničili še ob naslednjih temah: Vrtec v šoli, Iz gosenica v metulja, Mi gremo pa

na morje, To smo mi – družina, Kdo je napravil Vidku srajčico, Geometrijski liki, telesa in

črte, Čudoviti svet zvokov, Prihaja pust, nasmejanih ust, Ustvarjalni december.

Skozi leto so uspešno sodelovali na različnih natečajih. Najuspešnejši so bili na natečaju

Deluj eko, ohrani čebelo in smreko, ki sta ga organizirali podjetji Medex in Hofer. Njihova

smreka je bila izbrana med 100 najizvirnejših in dobili so nagrado v vrednosti 100 eurov.

6. skupina

V mesecu septembru je bilo v skupino vključenih 18 otrok od tega 7 dečkov in 11 deklic. V

mesecu juniju se je v skupino vključila ena deklica. En deček je bil skozi to šolsko leto

deležen dodatne pomoči s strani svetovalne delavke. Večina otrok je obiskovala celodnevni

program, štirje otroci pa so bili vključeni v poldnevni program. V koledarskem letu 2016 bo

osem otrok dopolnilo šest let, osem otrok pet let in trije otroci štiri leta. Teme za vzgojno delo

so se načrtovale sprotno, glede na projekte, interese in potrebe otrok tako, da so bila skozi leto

zajeta vsa področja kurikuluma, ki so se med seboj prepletala (gibanje, jezik, narava,

matematika, družba, umetnost). Teme so trajale v časovnem obsegu od dveh do treh tednov.

V mesecu septembru je bila tema Gradimo prijateljstvo kjer je bil poudarek na učenju živeti z

drugimi s katerimi sodelujemo, jim pomagamo in gradimo prijateljske odnose. Nadaljevala se

je tema o jesenskem času in njenih značilnostih. Sledila je tema Nekaj ti moram povedati v

sklopu tedna otroka. Preko teme Čisto in zdravo okolje ter teme Ekobranje za ekoživljenje so

se izvajale dejavnosti za ohranitev eko zastave. Sledila je tema Aktivno preživljanje časa v

gozdu kjer je bil poudarek na različnih oblikah gibanja v gozdu glede na letne čase. Skozi

temo Svet matematike so se spoznavali matematični pojmi kot so klasificiranje, razvrščanje,

sestavljanje v celoto ter štetje. V sklopu negovanja medgeneracijskih odnosov so se v mesecu

decembru izvajale dejavnosti ki so jih organizirale in izvedle tri mame ter popestrile

dopoldneve. Preko teme Radosti na snegu in teme Z gibanjem skrbimo za zdravje so se

izvajale različne športne aktivnosti na prostem. S temo Le kaj bi brez dedkov in babic se je

otrokom približal pomen dedkov in babic v družini. Sledila je najobsežnejša tema Zelišča

male čarovnice kjer je bil poudarek na spoznavanju zdravilnih rastlin ter njihovi uporabnosti

in zdravilnosti. Kot pomoč pri izvedbi zaključne prireditve se je izvajala tema Kdo je napravil

Vidku srajčico. Zadnja tema je bila Varno s soncem.

Vzgojno delo v skupini se je načrtovalo z dnevnimi pripravami in evalvacijami. Pomočnica

vzgojiteljice je sodelovala pri vzgojnih dejavnostih in skrbela za nabavo različnega materiala

ter razkuževanje igrač. Vzgojno delo, ki je bilo planirano v LDN se je v celoti realiziralo. Prav

tako so bili doseženi vsi zadani cilji.

7. skupina

Oddelek 7 je bil skozi vso šolsko leto 2015/2016 homogeni oddelek drugega starostnega

obdobja. V oddelku se je izvajal celodnevni in poldnevni program. Starost otrok je bila od 5.

do 6. leta.

V oddelek je bilo na dan 1. 9. 2015 vpisanih 19 otrok, od tega 10 deklic in 9 dečkov. Vsi so

bili letnik 2010, razen enega. Trije dečki so v lanskem letu 2014/2015 obiskovali skupino 6

(eden od teh je letnik 2009), vsi ostali otroci pa so bili vključeni v 5. skupino.

S 3. 9. 2015 se je en deček izpisal, tako je v skupino 7 bilo potem celo leto vpisanih 18 otrok

(10 deklic in 8 dečkov).

V skupini se je vzgojno delo načrtovalo tematsko za obdobje dveh do treh tednov. Vsebine sta

strokovni delavki (Andreja Majcen, dipl. vzg. in Jasmina Slana, vzg.) prilagajali glede na

80

starost, spodobnosti in razvojne zmožnosti otrok. Izhajali sta iz želj, potreb in interesov otrok.

Pri vseh 14. temah/tematskih sklopih, ki so jih izvedli v skupini, so se zvrstila vsa vzgojna

področja Kurikuluma.

Skupina 7 je skozi vso šolsko leto zelo uspešno sodelovala v vseh projektih na ravni vrtca

(EKO vrtec, Zdravje v vrtcu, UNESCO, Zdrav vrtec, Varno s soncem, Turizem in vrtec,

Prometna varnost otrok). Aktivno so sodelovali v športnem programu Mali sonček, v

predšolski bralni znački, v projektu Dnevnik pravljic – knjižnica G. Radgona, v Cici veseli

šoli ter v različnih likovnih natečajih (Poštar Pavli, Otroci za varnost v prometu, Mali sončki

se smučajo, sankajo in izdelujejo snežne skulpture). Za sodelovanje v omenjenih dejavnostih

so dobili priznanja.

Z velikim veseljem so obiskovali tudi krožke našega vrtca: folkloro, dramski krožek, plesni

krožek in pevski zbor. V letošnjem letu so v okviru dramskega krožka prejeli na območnem

Pomurskem otroškem gledališkem odru v Črenšovcih srebrno plaketo ter bili izbrani za

ponovno uprizoritev, a ni bila uresničena, saj so ravno tisti dan bivali na Pohorju.

Na območnem srečanju otroških folklornih skupin, ki je potekalo v KUS-u Sv. Jurij ob

Ščavnici, pa so se uvrstili na regijsko srečanje, ki je bilo 11. maja 2016 v Mariboru ter si tako

prislužili srebrno priznanje.

Ker so otroci že v lanskem šol. letu obiskovali vrtec v šoli, za njih v septembru to ni

predstavljalo neke večje spremembe ali kakšnih posebnih težav.

Skozi vso šolsko leto je bilo treba v skupini veliko pozornosti nameniti pravilom skupine oz.

splošnim pravilom družbenega življenja ter pozornosti in poslušnosti posameznih otrok.

Predvsem na jutranjih krogih in v namiznem kotičku je bilo opaziti, da imajo posamezni

otroci težave z namerno slušno pozornostjo in z vztrajnostjo. Načrtovani dejavnosti so z

zanimanjem prisluhnili, a jim je hitro padla koncentracija, tako jih je bilo potrebno med

izvajanjem načrtovane dejavnosti pogosto dodatno motivirati in spodbujati. Posamezniki so

hitro menjavali dejavnosti, pri njih niso vztrajali do konca, šele ob dodatnem spodbujanju in

motiviranju so dejavnost dokončali. Posamezniki so imeli težave tudi pri poslušanju in

razumevanju navodil, zato je bilo potrebnega veliko individualnega dela in pristopa. Kljub

temu je bil napredek oziroma razvoj otrok čez vso šolsko leto viden.

Otroci so to leto pridobili mnogo znanja z različnih področij, tudi doživetja, ki so jih bili

deležni, so ostala nepozabna (noč spanja v vrtcu, Vrtec v naravi na Pohorju, plavalni tečaj,

zaključna prireditev »Slovo otrok od vrtca«, …), tudi starši so bili z delom v skupini

zadovoljni.

Otroci v skupini so primerno razviti glede na starost in so dobro pripravljeni za vstop v 1.

razred.

XV. POMEMBNE PRIREDITVE

Kostanjev piknik – v tednu otroka je bil izpeljan kostanjev piknik za vse otroke in starše iz

vseh sedmih skupin. Druženje je potekalo v prijetni klimi, pripravile smo različne delavnice,

rajalne igre. Najbolj pa so vsem teknili pečeni in kuhani kostanji ter pečena jabolka.

Obisk božička – prireditev ob obisku Božička, je tudi to leto potekala v KUS-u, v

dopoldanskem času. Bila je delno drugačna. Po ena vzgojiteljica iz skupine je nastopala v

gledališki predstavi za otroke Škratek Prehladek. V samo izdelavo scene pa so bile vključene

tudi ostale vzgojiteljice. Igralke so se dobro vživele v svoje vloge in prepričljivo odigrale

predstavo. Otroci so tako med ogledom ostali motivirani od začetka do konca. Zaradi

smrtnega slučaja v družini, je to leto g. Edvard Sedmak odpovedal nastop Božička. Uspešno

ga je zamenjal g. Samo Tuš- Korl, ki pa je tudi nekoliko razbil vsakoletno rutino. Otrokom je

81

razdelil individualna darila, otroci pa so se tudi brez pomislekov z njim fotografirali ter mu

zaupali svoje skrivnosti.

Prireditev za dedke in babice – v mesecu decembru smo se na prvem sestanku tima

dogovorile o rdeči niti prireditve, izbrale motiv vabila in darila. O vsem smo nato obvestile

ostale strokovne delavke, da so se priprave na prireditev lahko začele. Letošnja prireditev je

potekala pod naslovom Pa dajmo eno po domače. Vsaka skupina si je izbrala eno narodno

zabavno glasbo na katero so se nato s plesno točko predstavile na prireditvi. Likovna tehnika

pri izdelovanje vabila je bila lavirana risba, darilo pa smo izdelali iz gline - skodelico ali

posodico.

Prireditev za babice in dedke smo izpeljali 26.1.2016, ob 16.30 uri v Kocbekovi dvorani Kus-

a. Na prireditvi so nastopale vse skupine vrtca. Kot posebnega gosta prireditve smo povabile

g. Vlada Maguša, dedka deklice Kaje, ki nam je prireditev popestril z igranjem na harmoniko.

Prireditev je povezovala vzgojiteljica Lidija Ropoša. Med plesnimi točkami smo lahko

prisluhnili izjavam otrok, v katerih so opisali dogodivščine s svojimi dedki in babicami. Po

končanem nastopu so otroci svoje dedke in babice obdarili z darili.

Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Kot vsako leto do sedaj se je tudi letos pokazala

prostorska stiska, saj je kar nekaj dedkov in babic moralo stati zaradi gneče. V bodoče pa

bomo tudi morali rešiti težavo s starši saj se le-ti v kar v precejšnjem številu udeležijo

prireditve in zasedejo sedeže namenjene babicam in dedkom.

Predstavitev projektov/zaključna prireditev – zaključna prireditev je bila izvedena 27.

maja 2016, v telovadnici OŠ. Tema prireditve je bila Potovanje po živalskem vrtu. Zaključno

prireditev sva vodili Marija Slavič in Jasmina Slana. S plesno predstavitvijo so se predstavile

vse skupine. Skupno smo strokovne delavke vrtca pripravile razstavo, izvedenih celoletnih

projektov- EKOVRTEC, ZDRAV VRTEC, ZDRAVJE V VRTCU, VARNO S SONCEM,

UNESCO, TURIZEM IN VRTEC.

XVI. RAZŠIRJENI PROGRAM

Vzgojni program za otroke, ki ne obiskujejo vrtca

Dnevi odprtih vrat v tednu otroka; oktober – v tednu otroka smo ponujali otrokom pestri

tedenski program vzgojnih dejavnosti; igre, pravljične ure, lutkovne predstave, likovne

dejavnosti, vendar so se programa udeležili samo 4 otroci.

Delavnice v prazničnih dneh; december – prvi teden v mesecu decembru smo pripravili za

otroke ki ne obiskujejo vrtca predpraznične delavnice, katerih poudarek je bil na

pričakovanju treh dobrotnikov in božično novoletnih praznikov. Otroci so si lahko izdelali

različne okraske za božično drevo, voščilnice, deležni pa so bili številnih pravljic na bližajočo

se tematiko. Dejavnosti so se udeležili 3 otroci.

Ustvarjalne delavnice pred veliko nočjo; april – ustvarjalne dejavnosti pred veliko nočjo so

potekale samo tri dni, poudarek smo dali običajem in šegam okrog tega praznika, predvsem

pa barvanju pirhov z različnimi tehnikami. Dejavnosti so se udeležili 4 otroci.

Za vse tri delavnice je bilo izvedeno obveščanje preko plakatov po vaških oglasnih deskah in

tudi na spletni strani vrtca. Ugotavljamo da večjega obiska ni zato, ker je večina otrok že

vključena v vrtec.

82

Takšne oblike dejavnosti niso koristne samo za otroke ki se prvič srečajo z institucionalno

vzgojo, ampak tudi za otroke že vključene v vrtec, saj se tako učijo živeti drug z drugim in

skupaj razvijajo in osvajajo različne socialne veščine.

Obogatitveni program

Mali Sonček – v športni program Mali sonček je bilo vključenih šest skupin ali 100 otrok,

naloge so dobro opravljali, vzgojiteljice so izbrale tiste naloge katere so najlažje izvedle.

Veliko se je delalo na gibanju otrok in staršev. V okviru Malega Sončka smo izvedli še

dodatno; vrtec v naravi - na Pohorju, kje so se izvedli trije pohodi, ostale pohode smo izvedli

v domačem okolju. Šole v naravi so se udeležili vsi otroci pred vstopom v šolo, razen treh

otrok zaradi zdravstvenih razlogov. V mesecu juniju se je izvedel plavalni tečaj v Termah

Mala Nedelja, kjer so vsi otroci usvojili prilagoditve na vodo, nekaj otrok je celo splavalo.

Ob koncu šolskega leta je tako 24 otrok dobilo modro priznanje, 21 otrok zeleno priznanje, 31

otrok oranžno priznanje in 24 otrok rumeno kolajno Malega sončka.

Ples – tudi v letošnjem šolskem letu je plesni krožek v vrtcu Sonček potekal v starejših

skupinah otrok v vrtcu v šoli (v skupini 5 in 6), 1- krat tedensko ob torkih, v času med 12. 30

in 13. 30 uro. Otroci so bili razdeljeni v eno skupino. Vpisanih pa je bilo 26 otrok. Plesni

krožek se je pričel v mesecu oktobru 2015. Plesne dejavnosti, ki so jih izvajali so otrokom

nudile sprostitev, spodbujale so njihovo ustvarjalnost, razvijale osebnost, samozavest in

pozitivno samopodobo otrok, vplivale so na socialni, čustveni in umetniški razvoj otrok,

krepile in razvijale so telo otroka ter čut za estetiko, preko plesnih dejavnosti je mentorica

Andreja Majcen otroke vzgajala k vrednotenju kulturne raznolikosti. Pri vodenju plesnega

krožka ji je pomagala Jasmina Slana.

Plesnost so razvijali z vsebinskimi in zvočnimi spodbudami oz. z naslednjimi plesnimi

dejavnostmi: plesne dramatizacije, plesi, gibalne igre, didaktične igre, rajalne igre.

Pri izvajanju plesnih dejavnosti je mentorica upoštevala individualne posebnosti in

psihofizične zmožnosti otrok (gibalno – plesne) ter ugotovila na kateri razvojni stopnji je

posamezni otrok v plesnem doživljanju in izražanju. Pozorna je bila na zmožnost

koncentracije otrok in na upoštevanje spontanih plesnih odzivov. Pri otrocih je spodbujala,

razvijala in ohranjala interes ter ljubezen do plesa. Spodbujala je željo za aktivnejšo

sodelovanje v gibalno – plesnih aktivnostih. Glede na interes in zmožnost otrok je zahtevnost

dejavnosti stopnjevala oziroma prilagodila.

3. marca 2016 so se s plesno miniaturo »Mačke in miške na potepu« predstavili na območnem

srečanju plesnih skupin na Kobilju. Prejeli so priznanje za udeležbo in pisno pohvalo

strokovne selektorice Območnih plesnih revij, gospe Martine Dobaj. 19. februarja 2016 so na prireditvi Šolskega sklada, ki je nosila naslov »Pojem, plešem, se

vrtim«, uspešno nastopili z dvema plesnima točkama.

S plesnim krožkom so zaključili 10. maja 2016 z že tradicionalno plesno prireditvijo »Plesno

popoldne«. Obiskovalcem (250 jih je bilo) so predstavili raznolik plesni program, ki so ga

izvajali skozi vso leto. Otroci so sproščeno, a zelo zavzeto zaplesali 6 plesov. Na letošnjem

plesnem popoldnevu se je z dvema plesoma, pod mentorstvom Ingrid Müller Horvatič,

predstavila tudi plesna skupina naše šole. Nepozabno doživetje prireditve je ponovno bilo njihovo povabilo vseh obiskovalcev na plesni

oder, kjer so letos skupaj zaplesali pravega kavboja. V dvorani je tako vse do konca prireditve

bilo veselo in sproščeno vzdušje.

Ob koncu prireditve smo se spet vsi prepričali, da je ples res zabava in odlično razvedrilo, ki

krepi naše zdravje in nas druži, v naša življenja prinaša sproščenost, veselje, radost.

83

In če v otrocih vidiš najboljše, če v njih vzbudiš igrivost, ustvarjalnost ter pogum, to pomeni,

da si uspel!

Glede na velik interes otrok za sodelovanje v plesnem krožku in tudi izčrpanja idej, bi se v

naslednjem šolskem letu mentorica plesnega krožka Andreja želela udeležiti kakšnega

izobraževanja s področja plesne vzgoje v vrtcu.

Še vedno opažam, da so otroci zaradi poteka plesnega krožka v času počitka – med 12. 30 in

13. 30 uro veliko bolj utrujeni in tako veliko manj skoncentrirani, njihova pozornost hitro

pade. Želela bi, če bi bilo možno, da v naslednjem šolskem letu z otroki vsaj pred zaključno

plesno prireditvijo izvedemo plesni program v dopoldanskem času 4- krat, ne samo 1-krat –

na generalki ob 9. uri, dan pred prireditvijo.

Folklorna dejavnost – v vrtcu Sonček že sedmo leto deluje folklorni krožek. Letos je vanj

bilo vključenih 19 predšolskih otrok. Vaje so potekale ob četrtkih med 12.15 do 13.15 ure.

Skozi leto je bilo 31 vaj. Večina ljudi misli, da je folklora le plesanje starih plesov, vendar pa

je veliko več – je tudi petje ljudskih pesmi ter prikaz ljudske rajalne igre naših prednikov.

Vaje so se pričele v mesecu oktobru. Spoznavali smo različne rajalne igre, peli in se seznanili

s prvimi plesnimi koraki ljudskega plesa. Tudi letos je folklorni krožek pripravil splet z

naslovom Mati ali je kruh že pečen. Najprej smo se predstavili na prireditvi: Pojem, plešem,

se vrtim, ki je bila 19.2.2016 v Kus-u. Sledil je nastop na območnem srečanju vrtčevskih

folklornih skupin z naslovom Eci, peci, pec, 6.4.2016 v Sv. Juriju ob Ščavnici. Ker smo

prejeli dobro oceno smo se uvrstili na regijsko srečanje otroških folklornih skupin, ki je bilo

11.4.2016 v dvorani Union Maribor. Sledil je nastop na obletnici Lovske družine Videm, v

nedeljo 5.6.2016 pri lovskem domu na Blagušu.

Dramski krožek – krožek je bil namenjen otrokom, ki so pred vstopom v OŠ. Vključenih je

bilo 16 otrok. Vaje so potekale enkrat tedensko, ob ponedeljkih v času počitka. Pripravili so

predstavo Kako so polži šli na štop. Nastopili so na reviji mladih gledaliških skupin Mladi

oder Prlekije, v Ljutomeru, in bili uvrščeni na regijsko srečanje mladih gledališčnikov. Tega

se žal niso mogli udeležiti, saj so takrat igralci bili na Pohorju. Z osnovnošolskim dramskim

krožkom in šolsko dramsko skupino so v maju organizirali ogled predstav za širšo javnost v

KUSu.

Cici vesela šola – cici vesela šola je stalna vzgojno-izobraževalna oblika revije Cicido, ki je

namenjena predšolskim otrokom. Mentorica je vsak mesec z otroki obravnavala zanimivo in

premišljeno izbrano temo. V skupini VII in VI so posamezno temo obravnavali vsak drugi

četrtek v mesecu, naloge pa so otroci imeli možnost reševati individualno z vzgojiteljico

zjutraj ali popoldan po počitku. V letošnjem šolskem letu je sodelovalo 26 otrok.

Cilj in namen CVŠ ni tekmovati, temveč se zabavati in se kaj naučiti. V mesecu aprilu

(15.4.2016) so otroci preverili svoje znanje na ciciveselošolskem dnevu. Šlo je za zabaven

preizkus znanja v skupini, ki je potekal ob pomoči vzgojiteljic. Sodelovali so vsi otroci iz

skupine VII, ki so dobili tudi Cici pohvalo.

Pohodi s starši – v okviru te dejavnosti so strokovne delavke V.,VI., in VII. skupine

planirale dva pohoda. Prvi planiran pohod so poimenovali jesenski pohod, saj so ga izvedli

28. septembra 2015. Pot jih je vodila po Jamni in nazaj do šole.

Naslednji pohod je bil pomladni pohod, katerega so opravili 11. aprila 2016. Pot je potekala

po gozdu do Blaguškega jezera in nazaj.

Cilj teh pohodov je, da se med pohodi otroci in starši iz različnih skupin medsebojno

spoznavajo, poglabljajo vezi. Prav tako pa s pohodi tudi spodbujajo kvalitetno preživljanje

prostega časa družin v naravi.

84

XVII. SVETOVALNA SLUŽBA

Neposredno delo z otroki v skupini

Ob ponedeljkih je bila prisotna v vrtcu Sonček na spodnji lokaciji, kjer je izvajala aktivnosti z

otroki iz II., III. in IV. skupine. Vključevala se je tudi v aktivnosti, ki so potekale v skupini in

ob tem vodila opažanja o otrocih. Svetovala je vzgojiteljicam in jim nudila pomoč pri izbiri

določenih vaj.

Ob torkih je bila prisotna v skupinah V., VI. in VII. V omenjenih skupinah je z otroki izvajala

vaje iz različnih področij, in sicer vaje iz orientacije v prostoru, na ploskvi, iz matematike

(preštevanje), vaje za pozornost in koncentracijo, izvedene so bile tudi različne

grafomotorične in finomotorične vaje. Vaje so se prilagajale glede na starost in zmožnost

otrok. Zaradi kratkotrajne pozornosti in koncentracije, slabšega govora, je bilo potrebno

posameznim otrokom nuditi individualen pristop, nekateri so potrebovali več vzpodbud.

Dodatna strokovna pomoč

V šolskem letu 2015/2016 se je dodatna strokovna pomoč nudila enemu otroku, in sicer dečku

iz VI. skupine, eno uro na teden, izven skupine, ki ima težave na govorno-jezikovnem

področju, kjer so se izvajale vaje za izgovorjavo in za razvijanje govornega aparata. Deček je

skozi šolsko leto lepo napredoval na področju govora.

Dodatno strokovno pomoč je dobro sprejemal, rad je prihajal k tem uram. Izvedenih je bilo

vseh 35 ur dodatne strokovne pomoči, kot jih je bilo na začetku zastavljenih, torej je bila

realizacija 100 %. Zaradi odložitve šolanja, bo tudi naslednje šolsko leto prejemal dodatno

strokovno pomoč s strani specialnega pedagoga.

Delo z vzgojiteljicami

Vzgojiteljice so bile zelo odprte za sodelovanje, predloge za načine in metode dela z otroci, za

prilagoditve posameznikom. Spremljale in opazovale so otroke v skupinah in o težavah

opozorile, spraševale o mnenjih, se zavzemale za vse otroke, spremljale njihov napredek in

razvoj, posebej so spregovorile o otrocih, ki so v skupini izstopali, izražale so svoja mnenja,

vse to je pripomoglo k dobremu sodelovanju. V večini so se ob težavah v skupine

vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljice obračale na svetovalno delavko in jo vključevale v

svoje delo. Sodelovanje z vzgojiteljicami je potekalo tudi na strokovnih aktivih in pedagoških

konferencah.

Delo s starši

Sodelovanje s starši otrok je potekalo na timskih sestankih v okviru dodatne strokovne

pomoči, ki so potekali trikrat na leto.

Delo z drugimi institucijami

Prisotno je bilo sodelovanje z Zavodom za šolstvo.

Drugo delo

Tekom šolskega leta se je urejala dokumentacija – osebne mape otrok, vodenje dnevnikov

dodatne strokovne pomoči, poročila sestankov, ter vodenje postopkov usmerjanja.

XVIII. KNJIŽNICA

Vodja vrtca je nabavljala otroško in strokovno literaturo v okviru finančnih zmožnosti, katera

so vsako leto manjša. Potrebe pa veliko večje, če bi želeli slediti novostim. Sledila bo

85

novostim na tržišču v okviru sredstev. Nabavila je cca 45 gradiv. Vse knjige so bile na novo

oštevilčene in so dobile inventarne številke, ter bile vnesene v računalnik v Excel program.

Vrtec Sonček razpolaga s 1732 gradivi.

XIX. STROKOVNI ORGANI

Vzgojiteljski zbor vrtca

V tem šolskem letu je bilo izvedenih 7 pedagoških konferenc. Strokovne delavke so na

pedagoških konferencah poročale o težavah v uvajalnem obdobju, seznanjale kolektiv z

različno tematiko individualnega izobraževanja, predstavljale so se aktualnosti iz različnih

posvetov, obravnavali smo evalvacijo o načrtovanju vzgojnega dela, seznanjeni smo bili o

letnih razgovorih … Največji del konference pa je vedno bil namenjen načrtu dela od ene do

druge konference v skladu z LDN vrtca in LNO. Na konferencah smo veliko časa namenjali

tudi organizaciji dela, urnikom, skupinam, delitvi kadra… vedno smo pregledali opravljeno

delo za nazaj, in začrtali za naprej.

Pedagoške konference:








Strokovni aktiv vrtca

V šolskem letu 2015/2016 so bili izvedeni trije skupni strokovni aktivi in en ločeni. Na

prvem aktivu je bilo izvedeno načrtovanje LDN vrtca, zadolžitve za projekte, proslave in

prireditve. Na drugem aktivu je bila predstavljena tema z delavnico: Nevroza pri otrocih in

vpliv vzgojitelja na njegovo vedenje. Tretji aktiv je bil ločen za strokovne delavke,

diskusijske narave, tako da so strokovne delavke predhodno po E- pošti poslale problematiko

ali tematiko za diskusijo. Večina strokovnih delavk se je aktivno vključila, že v posredovanje

predlogov, v diskusijo, in v konkretno reševanje problematike. Pogovori so bili zelo

sproščeni, dotikali so se problematike v skupinah. Delo je potekalo tudi v delavnicah, kjer je

vsaka lahko predstavila svoje izkušnje. Na tretjem aktivu je vodja izvedla med strokovnimi

delavkami kratko anketo z naslednjimi vprašanji: Kaj bi spremenila na ravni vrtca? Kaj bi

spremenila na ravni oddelka glede na svoje kompetence? Kje vidiš dodano vrednost za razvoj

vrtca v prihodnje? V anketi se je odražalo tisto, kar je problem med zaposlenimi, da poteka

komunikacija z figov žepu in da si ne upajo povedati v obraz.

Na zadnjem četrtem aktivu je bila predstavljena tema; Prehranjevanje in zahteve do otrok,

večji del aktiva pa smo namenili nalogam Razvojnega načrta.

Spremljanje dela vzgojiteljic

Ena izmed osnovnih nalog ravnatelja je spremljanje vzgojno-izobraževalnega procesa. To

spremljanje naj bi bilo sistematično, katerega namen je zaznati pedagoške probleme, znati te

probleme opredeliti in načrtovati dejavnosti za reševanje le-teh. Z opazovanjem dela po

skupinah želimo izboljšati kakovost le-tega.

86

V LDN vrtca je bil zapisan cilj spremljanja:

- spremljanje dela pri kolegialnih in rednih hospitacijah in

- redno spremljanje pripravnikov in študentov.

Načrt spremljanja se je uresničeval preko oblik, kot sta:

- pregled letne in dnevne priprave za samo delo,

- neposredno spremljanje dela v skupinah in na terenu.

Skozi šolsko leto sem opravil 7 hospitacij (strokovnih delavk).Vse hospitacije so bile v naprej

napovedane, po končani spremljavi je sledil razgovor.

NAČRT REALIZACIJA

November: spremljanje dela v 1. in 3.

skupini.

19. 11. 2015; III. skupina

December: spremljanje dela v 4. in 5.

skupini.

2. 12. 2015; IV. skupina

2. 12. 2015; V. skupina

Januar: spremljanje dela v 6. in 7. skupini. 11. 1. 2016; VI. skupina

12. 1. 2016; VII. skupina

Februar: spremljanje dela v 1. skupini. 2. 2. 2016; I. skupina

2. 2. 2016; II. skupina

Namen opazovanja:

- vloga otrok v skupini,

- aktivnost otrok.

TEME, KI SEM JIH SPREMLJAL

- Pozornost, vztrajnost in strpnost.

- Bodimo raziskovalci sveta vodnih kapljic.

- razmigaj se ena dva od glave do peta.

- Pravljični december.

- Le kaj bi brez dedkov in babic.

- Ha, ha, ha, mi bomo pa maškare!

- Kulturni praznik.

KOLEGIALNE HOSPITACIJE

NAČRT REALIZACIJA

Oktober: 7. skupina (Andreja Majcen in

Jasmina Slana)

15. 10. 2015

November: 6. skupina (Lidija Ropoša in

Mateja Osterc)

24. 11. 2015

Januar: 5. skupina (Mojca Kukovec in

Barbara Muhič)

28. 1. 2016

Februar: 4. skupina (Dragica Pertoci in

Sonja Karlo)

18. 2. 2016

Marec: 3. skupina (Mateja Maguša/Nina

Ajlec in Marinka Hojs)

April: 2. skupina (Marija Slavič in Petra

Rošker)

21. 4. 2016

Maj: 1. skupina Marija Rudolf in Svetlana

Prelog)

11. 5. 2016

87

SPREMLJANJE DELA VODJE VRTCA

SPREMLJANO PODROČJE; VLOGA POMOČNICE VZGOJITELJICE PRI

NAČRTOVANI DEJAVNOSTI VZGOJITELJICE.

NAČRT SPREMLJAVE

NAČRT REALIZACIJA

4. 11. 2015; 7. skupina

6. 11. 2015; 1. skupina

11. 11. 2015; 6. skupina

13. 11. 2015; 2. skupina

18. 11. 2015; 5. skupina

20. 11. 2014; 3. skupina

25. 11. 2014; 4. skupina

4. 11. 2015

17. 12. 2015

11. 11. 2015

10. 12. 2015

9. 12. 2015

8. 12. 2015

11. 12. 2015

SPREMLJANO PODROČJE: V času od 04.11. 2015 – 17.12.2015 sem spremljala delo

pomočnic vzgojiteljic: Vloga pomočnice pri načrtovani dejavnosti vzgojiteljice.

Delo je spremljala v času od 9.15 – 10.15. Večina dejavnosti se je nanašala na praznične dni,

katere so otroke zelo navduševala, saj je bilo zaznati praznično vzdušje, prijetno ozračje in

umirjeno komunikacijo.

SPREMLJANO PODROČJE; VLOGA POMOČNICE VZGOJITELJICE PRI IZVAJANJU

DEJAVNOSTI NA PROSTEM.

NAČRT SPREMLJAVE

NAČRT REALIZACIJA

3. 2. 2016; 1. skupina

5. 2. 2016; 5. skupina

10. 2. 2016; 2. skupina

12. 2. 2016; 6. skupina

15. 2. 2016; 3. skupina

17. 2. 2016; 4. skupina

19. 2. 2016; 7. skupina

7. 6. 2016

16. 6. 2016

14. 6. 2016

9. 6. 2016

SPREMLJANO PODROČJE: V času od 07.06. 2016 – 20.06.2016 sem spremljala delo pomočnic vzgojiteljic; Vloga pomočnice pri bivanju na prostem.

Spremljanje je bilo opravljeno v treh skupinah drugega starostnega obdobja (skupine v OŠ) in

v eni skupini prvega starostnega obdobja na lokaciji vrtca Sonček.

XX. STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Prednost so imeli seminarji, za katere so se vzgojiteljice in pomočnice odločile že v svojem

letnem delovnem načrtu.

Vseh seminarjev, ki so bili načrtovani, so se vzgojiteljice tudi udeležile. Udeležile se niso

tistih, ki so zaradi kakršnih koli vzrokov odpadli. Dodatno pa so se izobraževale tiste, ki so za

to pokazale potrebo, s predpostavko, da jim je izobraževanje zaradi zgornjih omenjenih

razlogov v tem šolskem letu odpadlo.

88

Realizirani seminarji v tem šolskem letu so bili: Ljutomer: Usposabljanje za pregled igral,

Puconci: Usposabljanje za gašenje začetnih požarov, Murska Sobota: Seminar za mentorje

otroških gledališki skupin, Ljubljana: Zagotavljanje in izboljšanje kakovosti organizirane

prehrane, Križevci: Posvet in izobraževanje športnih pedagogov, Otočec: Zborovske šol ZA

VRTEC, Maribor: Seminar za mentorje otroških plesne vzgoje 2015, Maribor: Zdravje v

vrtcu, Ljubljana: Seminar za pridobitev vaditelj plavanja, Maribor: Varno sonce, Ljutomer:

Seminar za mentorje vrtčevskih folklornih skupin, Zreče: Strokovno srečanje pomočnic

vzgojiteljic, Brdo pri Kranju: Konferenca koordinatorjev ekošol, Zreče: Ravnanje odraslih ob

nezaželenem vedenju otrok v vrtcu in Zreče: Odnos s starši izziv ali stres.

Kuharica: Murska Sobota: Varnosti živil v okviru HACCP.

Nekatere vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic so se udeležile srečanj v okviru Mreže vrtcev

v Beltincih in Murski Soboti in zaključne ekskurzije po Logarski dolini.

XXI. SODELOVANJE S STARŠI

Vzgojiteljice sodelujejo s starši na pogovornih urah, in sicer vsak prvi četrtek v mesecu.

Največja prisotnost staršev na pogovornih urah je bilo v meseca novembra in maja, ko je

večino staršev zanimala predvsem prilagoditev njihovih otrok v skupino. Skupni roditeljski

sestanki so bili trije. Poleg treh roditeljskih sestankov in pogovornih ur so starši imeli

možnost vključevanja v vzgojno delo prek različnih druženj: kostanjev piknik, prednovoletna

delavnica s starši, prireditev ob materinskem dnevu, sprostitveno popoldne, dan dedkov in

babic, zaključek projekta, plesna prireditev, slovo od vrtca in zaključni izlet.

Prisotnost staršev na skupnih roditeljskih sestankih v %

Skupina 1. sestanek 2. sestanek 3. sestanek

1. skupina 88 % 22 % 71 %

2. skupina 66 % 33 % 39 %

3. skupina 75 % 7 % 33 %

4. skupina 59 % 18 % 37 %

5. skupina 52 % 33 % 50 %

6. skupina 67 % 11 % 56 %

7. skupina 55 % 3 % 78 %

XXII. SODELOVANJE Z OKOLJEM

Smo edini vrtec v občini. Sodelovanje z občino, župnijo in društvi v občini je dobro. Glede na

tematiko, ki je obravnavana v skupinah, skupine sodelujejo z različnimi društvi in se

predstavijo na različnih prireditvah. Tako so obiskali gasilce, kmetijo in občino. V vrtcu so

pripravili sprejem za čebelarje, policiste, lovca, glasbeno šolo Gornja Radgona in še koga.

Sodelovanje poteka tudi s knjižničarko OŠ, računalničarjem, slavistko, svetovalno delavko,

delavko za nudenje individualne strokovne pomoči otrokom s PP, skratka s tistimi, ki

pomagajo pri izvedbi vzgojnega procesa.

XXIII. PROSTORSKI POGOJI

Prostorski pogoji vrtca so dobri, tudi za otroke treh skupin, ki so svojo dejavnost opravljali v

šolskih prostorih. Koristili so telovadnico in vse zunanje površine igrišč in igral, ki jih ni

malo. Na igrišču vrtca smo nabavili igrali leseni vlak in avtomobil. Na obeh igriščih smo

prepleskali večina igral in uredili okolico ob igralih. Strokovne delavke vrtca so prepleskale

ograjo in mize, ki se nahajajo na igrišču. Hišnik je naredil dve klopi. V umivalnici smo

89

zamenjali termostatske ventile. Ob novem letu je Božiček obdaril vsako skupino z igračami in

didaktičnim materialom za potrebno delo.

Svet staršev

Svet staršev se je v šolskem letu 2015/2016 sestal na treh rednih sejah. Na svojih sejah so:

pregledali šolski uspeh v letu 2014/2015, Analizo LDN za šolsko leto 2014/2015 in se

seznanili z LDN za šolsko leto 2015/2016. Obravnavali so cene za papir, likovne potrebščine,

tehniko in tehnologijo, računalništvo in angleščino. Na drugem srečanju so potekale volitve

predstavnika staršev v Svet zavoda, predstavljeno samoevalvacijsko poročilo, poročilo

inventure o šolski knjižnici in poročilo šolskega sklada. Na zadnji, tretji seji je bil

predstavljena analiza vprašalnika za starše II. vzgojno-izobraževalnega obdobja,

nadstandarden program za šolsko leto 2016/2017, načini poučevanja v šolskem letu

2016/2017 in potrjeni so bili delovni zvezki in drugo gradivo za šolsko leto 2016/2017. Na

vseh sejah je bilo podano poročilo ravnatelja o delu vrtca in šole. Na samo vodstvo šole je

bilo podanih nekaj vprašanj in pobud.

Svet zavoda

29. 9. 2015 so člani na seji obravnavali, sprejeli in potrdili: Analizo LDN za šolsko leto

2014/2015, LDN za šolsko leto 2015/2016, inventurno komisijo, sprejeli so cene za papir,

likovne potrebščine, tehniko in tehnologijo in najem telovadnice in drugih prostorov.

Obravnavali so predlog in dopolnitev Poslovnika dela zavoda. Prav tako so potrdili pravilnik

Pravila šolske prehrane.

11. 11. 2015 je bilo predstavljeno samoevalvacijsko poročilo, poročilo inventure šolske

knjižnice in začel se je postopek imenovanja novih članov v svet zavoda.

21. 1. 2016 je potekala konstitutivna seja sveta zavoda. Oblikoval se je novi svet zavoda štiri

leta do 25. 1. 2020.

10. 3. 2016 je bilo predstavljeno in potrjeno Poslovno-finančno poročilo za leto 2015 in

Inventurni elaboratom 2015. Predstavljen je bil Razvojni načrt za šolo obdobje 2016-2020.

Opravili so ocenjevanje ravnatelja.

Zadnja seja je bila 16. 6. 2016 kjer je bil predstavljen in potrjen program dela, kadrovski in

finančni načrt. Na seji so bili predstavljeni delavni zvezki in druga gradiva, načini poučevanja

v šolskem letu 2016/2017, nadstandardni program in vnos le tega v urnik za šolsko leto

2016/2017. Predstavljeni so bili razpisi za naslednje šolskem leto. Na vseh sejah je bilo

podano poročilo ravnatelja o delu vrtca in šole.

XXIV. SPLOŠNA OCENA

Analize in ocene strokovnih delavk in delavcev kažejo, da delo v vrtcu in šoli poteka dobro in

da je za nami uspešno leto. V celoti je bil realiziran in izpeljan obvezni program, razširjeni

program ter druge dejavnosti, ki smo si jih zastavili v letnem delovnem načrtu, ki ga

predpisuje Zakon o vrtcih in Zakon o osnovni šoli. Še posebej smo ponosni na kakovostno

izpeljane projekte, tako v vrtcu kot na šoli. Prav tako pa so dokaz uspešnega dela rezultati s

tekmovanj iz znanja, športnih tekmovanj in sodelovanja na različnih natečajih. Učni uspeh je

bil 100-odstoten.

Ob samem delu v vrtcu in pouku potekajo še različni dnevi dejavnosti, ki so razdeljeni na:

kulturne, naravoslovne, športne in tehniške. Delavci se trudijo, da so bili ti dnevi čim bolj

pestri in za otroke in učence zanimivi. Tako v vrtcu, kot v šoli ponudimo paleto različnih

interesnih dejavnosti, v katere se lahko vključijo otroci vrtca in učenci šole po lastni presoji.

90

Rezultati so odlični. K tem uspehom so pripomogli vzgojitelji, učitelji in mentorji posameznih

področij.

Otroci iz vrtca so sodelovali na različnih likovnih natečajih. Plesni krožek se je predstavil na

regijskem srečanju, prav tako pa so nam v KUS-u pripravil Plesno popoldne. Folklorna

skupina se je predstavila na medobčinskem srečanju in bila izbrana na državno tekmovanje.

Svojo točko so predstavili v Mariboru. Dramski krožek se je s svojo igrico predstavil na

medobčinskem in pomurskem srečanju, pa tudi v KUS-u.

Učenci I. vzgojno-izobraževalnega obdobja so tekmovali za bralno nalepko, Cici vesela šola,

v športnem programu Zlati sonček in le malo je takih, ki niso osvojili teh priznanj in kolajn.

Nekateri so se odločili in se preizkusili v tekmovanju iz matematike, slovenščine,

naravoslovja ali logike. Učenka iz 1. razreda je osvojila zlato priznanje na tekmovanju

Matemček. V razredih ali preko interesnih dejavnostih so sodelovali na različnih likovnih in

literarnih razpisih, ter natečajih.

Za učence II. in III. vzgojno-izobraževalnega obdobja lahko omenimo, da ni področja, kjer ne

bi sodelovali in tekmovali: matematika, slovenščina, nemščina, fizika, kemija, zgodovina,

biologija, logika, naravoslovje, tekmovanje v znanju o sladkorni bolezni. Zelo smo ponosni

na prav vse tekmovalce, ki so bili pripravljeni dodatno delati in vlagati svoj trud. Učenci so

osvojili veliko bronastih in srebrnih priznanj iz znanja. Razveselimo se vsakega pridobljenega

priznanja, še posebej zlatih in naziva državni prvak. Letos je učenka 9. razreda osvojila zlato

priznanje v tekmovanju na temo sladkorna bolezen. Učenec iz 4. in učenka iz 5. razreda sta

osvojila zlato priznanje na tekmovanju Matemček. Tudi na raziskovalnem področju smo se

izkazali, saj se je naša učenka uvrstila na državno tekmovanje in prejela srebrno priznanje. Na

likovnem natečaju Slovenski olimpijski plakat Rio 2016 je učenec 8. razreda osvojil 1. mesto

in kolektivno nagrado za razred. Prav tako so učenci 8. razreda prejeli kolektivno nagrado na

natečaju Planica in otroci. Prvo mesto so učenci 7. razreda osvojili tudi na fotografskem

natečaju ob 25. obletnici osamosvojitve Slovenije.

Naši najmlajši iz vrtca in učenci so s svojimi nastopi mnogokrat popestrili občinske

prireditve. Tako kot vsako leto smo tudi lani povsem samostojno pripravili nekaj prireditev:

komemoracijo ob dnevu mrtvih, veseli december, dan žena - materinski dan in zaključno

prireditev. Sodelovali smo na Festivalu mladih za napredek Pomurja. V okviru 28. festivala

Turizmu pomaga lastna glava, ki je potekal v Mariboru, so se predstavili učenci turističnega

krožka.

Ekipa prometnega krožka je na medobčinskem tekmovanju v znanju Kaj veš o prometu

osvojila 1. mesto, posamezno so bili učenci 1., 2. in 3. Udeležili smo se plesnega festivala

Slovenija pleše, v okviru projekta Šolski plesni festival. V skupnem seštevku so učenke II.

triletja osvojile 2. mesto. Pri športu je naša paradna disciplina rokomet, kjer žanjemo tako v

ekipi dečkov, kakor tudi pri deklicah zelo lepe uspehe. Letos so igralci mini rokometa osvojili

1. mesto. Prav tako so mlajše in starejše deklice postale medobčinske in pomurske prvakinje.

Starejše deklice so na državnem četrt finalu osvojile 3. mesto. Mlajši dečki so postali

medobčinski in pomurski prvaki, starejši dečki pa so na medobčinskem tekmovanju zasedli 2.

mesto. Lep uspehe so učenke dosegle tudi v odbojki.

S pomočjo projektov je šola pouk popestrila in obogatila, razširjala sodelovanje s starši, ki so

se vključevali v dejavnosti ter sodelovanje z lokalnimi organizacijami. Projekti so omogočili

vključitev učencev ter vseh zaposlenih v dejavnosti in življenje šole. Bili so sredstvo za

promocijo šole v kraju in širšem okolju Sloveniji.

Osnovna šola Sv. Jurij ob Ščavnici že vrsto let uspešno sodeluje z občino in občinskimi

svetniki. Župan Miroslav Petrovič in občinski svetniki nas podpirajo v vseh pogledih.

Takšnega sodelovanja si želimo tudi v bodoče.

91

Uresničevanje LDN med letom spremlja ravnatelj, ob koncu šolskega leta izda analizo s

pomočjo vzgojiteljskega in učiteljskega zbora. Analizo obravnava Svet staršev in Svet

zavoda.

Na koncu se vsem sodelavcem zahvaljujem za korektno delo. Hvala Vam, starši, člani Sveta

staršev in Sveta zavoda.

Ravnatelj:

Marko Kraner, mag. manag., prof.

Documents

ŠOLE IN VRTCA - OŠ Sv. Jurij ob Šč · PDF fileBiologija ... saj se oklepajo prepričanj,