SOVREMEN PRISTAP ZA PREVENCIJA I UPRAVUVAWE SO … · Proekt RIMADIMA Prevencija i upravuvavawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja SODR@INA Predgovor 2 1

Proekt RIMADIMA Prevencija i upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski i/ili {umski podra~ja

SOVREMEN PRISTAP ZA PREVENCIJA I UPRAVUVAWE SO RIZICI OD PRIRODNI NEPOGODI VO PLANINSKI/[UMSKI PODRA^JA

(DOSTIGNUVAWA NA PROEKTOT RIMADIMA)

Proekt RIMADIMA

Proektot e finansiran od Evropskata Unija, a rakovoden od Evropskata

agencija za rekonstrukcija

Naslov na bro{urata:

Sovremen pristap za prevencija i upravuvawe so rizici od prirodni

nepogodi vo planinski/{umski podra~ja

Podgotveno od:

Prof. d-r Ivan Blinkov

Kompjuterska obrabotka i podgotovka:

Pom. ass. Bojan Simovski

In`. Ivan Min~ev

In`. Boìn Trendafilov

Pe~ati:

GOGA-L dooel, Skopje

Ovaa bro{ura ne e nameneta za proda`ba.

Skopje, 2008 godina

Proekt RIMADIMA

Prevencija i upravuvavawe so rizici od prirodni nepogodi vo

planinski/{umski podra~ja

SODR@INA

Predgovor 2 1. Osnovni informacii za proektot RIMADIMA 3 1.1. Raboten region i rabotno podra~je 4 2. Teoretski osvrt za prirodnite nepogodi 5 2.1. Osnovni definicii 5 2.2. Karakteristiki na prirodnite nepogodi 6 2.2.1. Brziot nasproti bavniot po~etok 7 2.2.2. Nastani koi moàt da se kontroliraat nasproti

nekontrolira~ki nastani 7 2.2.3. êstotata nasproti ja~inata 7 2.2.4. Merki na ublaùvawe za da se izdrì vlijanieto nasproti

merkite na ublaùvawe za da se odbegne vlijanieto 8 3. Ulogata na {umskite ekosistemi i {umarstvoto vo

redukcija na rizicite od prirodni nepogodi 8 4. Prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja vo

dràvata i zemjite u~esni~ki vo proektot 11 5. Izrabotka na karti na rizici 13 6. Preporaki za podobruvawe na sistemot za upravuvawe so

rizici od prirodnite nepogodi vo planinski/{umski podra~ja 15

6.1. Akteri vo sistemot za upravuvawe i prevencija od rizici od prirodni nepogodi vo planinski i/ili {umski podra~ja vo dràvata 15

6.2. Moderen sistem za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja 17

6.3. Preporaki za za{tita od erozija i poroi 18 6.4. Preporaki za kontrola na {umski poàri 18 6.5. Preporaki za {umarskiot sektor 19 6.6. Informati~ka poddr{ka 20 7. Pregled na dostignuvawa pri implementacija na proektot

RIMADIMA 21

2

Predgovor

Sekoja godina prirodnite nepogodi pri~inuvaat ne samo ekonomski {teti, tuku pretstavuvaat i direktna opasnost po zdravjeto i ìvotot na humanata populacija. Naselenieto vo ridsko-planinskite regioni ili vo podno`jata postojano se soo~uva so rizik od nekoja prirodna nepogoda. Najeksponirani se onie prirodni nepogodi koi se lesno voo~livi: {umski poàri, porojni poplavi, odroni i svle~i{ta, ekstremni temperaturi i sl. Za razlika od niv, nekoi drugi nepogodi, kako {to se su{a i erozija, ne se zabeleùvaat vedna{, no imaat razorno dejstvo.

“ Zakanata od nuklearnoto oru`je i ~ovekovata sposobnost da ja uni{ti ìvotnata sredina se navistina alarmantni.

No, postojat i drugi nezabele`livi (stihijni) promeni - mislam na iscrpuvaweto na prirodnite resursi, osobeno na po~venata erozija, koi se najverojatno najopasni zatoa {to koga }e po~neme da gi ~uvstvuvame posledicite od niv, toga{ }e bide premnogu docna” .

(Dalaj Lama, “Mala kniga za vnatre{niot mir” , 2002, Element Books, London)

Sekoja dràva u~esni~ka vo proektot ima obvrska da izdade

publikacija vo vrska so proektot. Ova e vo soglasnost so sovremenite evropski trendovi za vklu~vawe na javnosta vo site aktivnosti vo op{testvoto. So ogled na zna~eweto na rizicite od prirodnite nepogodi vo planinskite/{umskite podra~ja, smetame deka pokraj stru~nata i nau~na javnost, kako i tie {to donesuvaat odluki, za ovie materijali }e pokaàt interes i ostanatite.

Prof. d-r Ivan Blinkov

3

1. Osnovni informacii za proektot RIMADIMA

Transnacionalniot proekt RIMADIMA (Prevencija i upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja), internet stranica: www.rimadima.org, e odobren vo ramkite na programata na EU - INTERREG IIIB CADSES Neighbourhood Programme (Link: http://www.cadses.net). Vo ramkite na ovaa programa, proektot pripa|a na prioritet 4: Za{tita na ìvotnata sredina, upravuvawe so resursi i prevencija na rizici. Vo proektot, pokraj na{ata dràva u~estvuvaat u{te 6 evropski dràvi: Italija, ê{ka, Ungarija, Polska, Bugarija i Srbija, a vkupno ima 11 proektni partneri. Od na{ata dràva vo ovoj proekt u~estvuvaat: [umarski fakultet vo Skopje (proekten partner 7) i JP Parkovi i zelenilo, Skopje (proekten partner 8). Vremetraewe na proektot e od 1 juli 2006 g. do 31 avgust 2008 g. na transnacionalno nivo, a vo na{ata dràva od 22 avgust 2007 g. do 21 oktomvri 2008 g. Op{ta cel na proektot: Podobruvawe na prevencijata od rizici od prirodni nepogodi preku razni merki. Glavni celi na proektot:

1 - Planirawe, modernizacija i razvoj na sistemot za upravuvawe so rizici vo planinski/{umski podra~ja integrirano vo nacionalnite, regionalnite i lokalnite entiteti, so cel zgolemuvawe na bezbednosta za ovozmoùvawe socioekonomski strukturi (ekoturizam, infrastruktura itn.). Ova e izrazeno preku razvoj na datoteki, prognosti~ki modeli za rizici, izrabotka na karti na rizici, ekoturizam i upravuvawe so rizici, involvirawe na principite na upravuvawe so rizici vo razli~nite planirawa na prostorot i upravuvaweto so resursite.

2 - Promocija na sorabotkata i razmena na iskustvata na evropsko nivo pome|u institucii involvirani vo problematikata. Za ova cel ima aktivnosti na koordinacija na transnacionalno nivo, razmena na podatoci, javni prezentacii, veb-portal za transnacionalna komunikacija. Pilot aktivnostite se sproveduvani na identi~ni, po golemina, rabotni oblasti. Strukturata na podatocite i interfejsot e zaedni~ki. Razvien e zaedni~ki koncept za t.n. DSS (sistem za poddr{ka pri odlu~uvaweto); razviena e zaedni~ka demo verzija na softver za DSS. Odràni se zaedni~ki trening kursevi. Sekoja dràva producira nacionalni materijali, vrz osnova na koi se izraboteni i transnacionalni studii kade e napravena nakrsna analiza. Producirani se razni propagandni materijali so cel rasnewe na svesta na gra|anite, decata, studentite, akademskata zaednica.

3 - Elaboracija i podobruvawe na zaedni~kite direktivi i zakoni za prostorniot razvoj, poto~no vo vrska so problematikata za upravuvawe so rizici. Izraboteni se nacionalni preporaki, a vrz osnova na niv i transnacionalni materijali koi se liferuvani do EU.

4

Poednostaveno, osnovnata cel na proektot RIMADIMA se sodrì vo promocija na sovremen model na upravuvawe so rizicite od prirodnite nepogodi vo plninski/{umski podra~ja.

Prvata faza na proektot opfa}a komparativna analiza na iskustva i metodi za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo raznite dràvi-u~esni~ki. Vo taa smisla, osobeno vnimanie e posveteno na legislativnite i administrativnite aspekti na upravuvaweto so rizicite. Zaklu~ocite od komparativnite analizi bi trebalo da gi istaknat pozitivnite i negativnite strani vo pristapot na upravuvawe so rizicite od prirodni nepogodi vo dràvite-u~esni~ki i da pridonesat kon harmonizacija na zakonskata regulativa vo ovaa oblast. Korisnici na rezultatite od proektot: - Op{tinskata i gradskata administracija (zabele{ka: so programot

za decentralizacija, upravuvaweto so rizici stanuva i nivna obvrska),

- Pretprijatijata koi podgotvuvaat razni planovi (prostorni planovi za prostorno-funkcionalni celini, urbanisti~ki planovi, planovi za teritorii od poseben interes, posebni planovi za stopanisuvawe so {umite, posebni planovi za odgleduvawe i za{tita na {umite so posebna namena, planovi za za{tita od {umski poàri, vodostopanski i drugi planovi),

- Pretprijatijata koi upravuvaat so {umski ili planinski podra~ja (JP Makedonski {umi, Nacionalni parkovi, Javni komunalni pretprijatija),

- Nau~nata zaednica. 1.1. Raboten region i rabotno podra~je

Site dràvi u~esnici vo proektot odbraa svoi pilot rabotni

regioni vo koi rabotea na 1-6 rabotni podra~ja so dimenzii 10h10 km. Vo na{ata dràva, raboten region pretstavuva regionot na Skopje (administrativna podelba pred 1996 g.), koj soglasno prostorniot plan na dràvata pretstavuva prostorno-funkcionalna edinica. Vo ramkite na pilot-regionot odbrani se 2 rabotni oblasti: - Rabotna oblast 1: (10x10 km) - del od Vodno so okolinata (op{tini: Karpo{, Centar, Kisela Voda, Aerodrom, Gazi Baba, Sopi{te, Studeni~ani) i - Rabotna oblast 2: park-{uma Vodno i neposrednata okolina.

Gra|anite na Skopje i okolinata u{te od minatoto se soo~uvale so razni prirodni nepogodi koi poteknuvaat od planinata Vodno. Poslednata golema lokalna poplava od Vodwanskite poroi e zabeleàna na 1.6.1951 g., koga vo dvorovite na ku}ite pokraj i vo samiot Dràven klini~ki centar, visinata na vodata dostignala do 1,5 m, kaj Mala Stanica bile sedimentirani 25 000 m3 nanos, a pri nadojduvaweto imalo i edna ~ove~ka `rtva. Posle toa, gradskiot sovet odlu~il da se proglasi Vodno za erozivno podra~j’, pa soglasno toga{nata regulativa se prezemeni razni aktivnosti: administrativni (raseluvawe na dve sela,

5

zabrana za odgleduvawe kozi, ograni~uvawe na obrabotkata na nivite...), hidrotehni~ki (izgradba na sobirni i odvodni kanali, pragovi, pregradi...), biomeliorativni (po{umuvawe vo dupki, kordoni, brazdi, zatrevuvawe...). Potoa, so natamo{noto zajaknuvawe na za{tita preku proglasuvawe na del od planinata Vodno kako park-{uma, najgolemiot del od problemite se minimizirani. Ovie aktivnosti ne se izvedeni vo celost soglasno proektnata dokumentacija, pa taka vo isto~niot, jugoisto~niot i ju`niot del sostojbata e sli~na kako i vo minatoto. Po{umuvawata se vr{eni so razni vidovi, me|u koi i pirofitni, pa i pokraj kontrolata doa|a do {umski poàri (pred s¢ predizvikani od ~ovek). Opasnosta od {irewe na poàrite kon naselenite mesta postoi i denes.

Me|utoa, situacijata ni oddaleku ne e sredena so ogled na predvidenite klimatski promeni. Predvidenite su{i so klimatski promeni, }e imaat silno negativno dejstvo vrz {umata (su{ewe, poàri) i zgolemuvawe na podra~jata pod golini. Predvidenoto zgolemuvawe na frekfencijata na porojni vrneì kombinirano so prethodnoto, }e ja zgolemi opasnosta od erozija i poroi. Re~isi site op{tini vo dràvata se sudruvaat so sli~ni problemi koi poteknuvaat od planinskite/{umskite podra~ja, taka{to modelot izraboten za pilot-podra~jeto moè da se primeni i vo drugite podra~ja.

2. Teoretski osvrt za prirodnite nepogodi 2.1. Osnovni definicii

Vo svetskata literatura postojat mnogu definicii vo vrska so ovaa tematika. Prirodnite nepogodi pretstavuvaat neo~ekuvani ili nekontrolirani prirodni nastani koi dejstvuvaat vrz ~ovekovite aktivnosti ili vrz samite niv. Prirodnite katastrofi pretstavuvaat prirodni nastani koi voobi~aeno rezultiraat so golemo razorno dejstvo vrz imotot ili moàt da predizvikaat povredi, pa duri i so smrtni posledici. Fizi~ka pojava koja nema vlijanie na ~ovekot i negovite aktivnosti se narekuva priroden fenomen, a pojavite koi imaat posledici po ~ovekot i negovite aktivnosti se vikaaat prirodni nepogodi. Prirodni fenomeni koi se slu~uvaat vo naseleni oblasti pretstavuvaat opasni nastani. Prirodnite fenomeni koi{to predizvikuvaat golem broj na nesre}i i pretstavuvaat nadmo}na opasnost {to predizvikuva {teti po ~ovekot se narekuva prirodna katastrofa. Vo oblasti kade {to nema ~ove~ki aktivnosti, prirodnite fenomeni ne pretstavuvaat opasnosti nitu rezultiraat kako katastrofi. Ova e tipi~en antropocentri~en pristap. Se obrnuva vnimanie samo na i okolu ~ovekot. Me|utoa, treba da se zeme predvid deka iako nekoi nastani se slu~uvaat vo nenaseleni podra~ja, posledicite od niv potoa moè da se po~uvstvuvaat vo naselenite mesta. [umski poàr moè da

6

uni{ti ogromni prostranstva vo nenaseleni podra~ja, no so toa se naru{uva vodniot reìm vo slivot, {to potoa moè da rezultira so golemi poplavi vo naselenite mesta. Soglasno svetskata literatura, prirodnite nepogodi se klasificiraat na: atmosferski (nevreme so grad, silen veter, buri-grmotevici i molwi, visoki i niski temperaturi, tornada, uragani, tropski buri i dr.; seizmi~ki (propasti, zemjotresi, lateralni puknatini, likvifikacija, cunami i dr.); geolo{ki/hidrolo{ki (ekspanzivna po~va, odroni, svle~i{ta, podvodno svlekuvawe); hidrolo{ki (krajbre`no poplavuvawe, re~na poplava, porojna poplava, lavina, su{a, erozija i sedimentacija, desertifikacija); vulkanski (tefra, vulkanski gasovi, isfrlawe lava, isfrlawe kal, strani~ni eksplozii, eksploziven bran, piroklasti~na lava); poàri (grmu{ki, {umi, treva); biogeni (epizootii, epifitotii, epidemii).

Vo Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl. vesnik br. 36/04) e dadena slednata definicija: "Prirodni nepogodi" se nastani predizvikani od nekontrolirano dejstvo na prirodnite sili koi go zagrozuvaat ìvotot i zdravjeto na lu|eto i ìvotnite i predizvikuvaat {teti na imotot, kulturnoto nasledstvo i ìvotnata sredina (zemjotresi, poplavi, lizgawe na zemji{te, sne`ni lavini, nanosi, luwi, urivawe na visoki brani i nasipi, su{a, atmosferski i drugi nepogodi).

Pokraj ova, zakonot gi tretira i tehnolo{kite nepogodi. 2.2. Karakteristiki na prirodnite nepogodi

Iako ~ovekot moè da napravi malku ili nezna~itelno vo promenite na slu~uvawata ili intenzitetot na pove}eto prirodni fenomeni, toj igra va`na uloga vo odvivaweto na ovie prirodni nastani ne dozvoluvaj}i na toj na~in, ovie prirodni nastani da se pretvorat vo katastrofa. No, va`no e da se kaè deka ~ove~kata intervencija moè da ja zgolemi ~estinata i ja~inata na prirodnite opasnosti. ôve~koto prisustvo moè, isto taka, da predizvika prirodna opasnost kade nikoga{ ja nemalo.

Primer: pravilnoto planirawe, (prostorno, urbanisti~ko, planirawe, upravuvawe so {umite, planirawe vo vodostopanstvoto itn.) kako i implementacijata i monitoringot na tie planovi e nekoga{ presudno za ublaùvawe ili izbegnuvawe na rizikot od nekoja prirodna nepogoda. Dobar primer za ova e komparacija na porojnata poplava na Negotinska Reka (1995) i sli~en takov slu~aj vo Italija vo gradovite Sarno, Siano i Kvindi~i. Poplavata na Negotinska Reka rezultira{e so ogromni materijlani {teti, no pomina bez ~ove~ki `rtvi. Pokraj rekata ima {irok pojas bez ku}i (ulici, park), pa taka vodata koja te~e{e von koritoto ima{e sloboden prostor za dvièwe. Od druga strana, pak, poradi mediteranskiot tip na gradbi vo italijanskite gradovi, vodata ru{e{e s¢ pred sebe, {to na krajot, pokraj materijalna {teta, rezultira{e i so 147 ~ove~ki `rtvi. Spored italijanskite eksperti, pokraj podlo`nosta na podra~jeto i intenzivnite vrneì, kako rezultat na nesoodvetni {umski aktivnosti vo vozvodnite delovi, dojde do

7

intenzivni odroni i svle~i{ta, so {to se zgolemi volumenot na poplavniot bran, a na ova se nadovrzaa i urbanisti~kite aspekti t.e. lo{oto planirawe i borbata za osvojuvawe na sekoj sloboden prostor.

Eden ekstremen slu~aj na destrukcija od strana na ~ovekot na eden ekosistem vo aridni i semiaridni podra~ja (golem del od na{ata dràvata e takov), pretstavuva desertifikacijata. Na su{ata treba da £ se pristapi na drug na~in. Vo vakov slu~aj se potrebni dolgoro~ni planirawa vo zemjodelstvoto, {umarstvoto, vodostopanstvoto i drugite sektori, so koi bi se ublaìle posledicite od nea.

Seto ova pretstavuva pri~ina za razvoj na efektivna redukciona merka t.e. ako ~ovekot moè da predizvika ili da gi zgolemi destruktvnite efekti na prirodnite fenomeni, tie isto taka moè da se eliminiraat ili namalat so negovoto deluvawe. Prirodnite nepogodi se povrzani i ~esto pati nastanuva vrzan efekt. Vo uslovi na su{a, se zgolemuva rizikot od {umski poàri. Posle {umski poàr, se intenzivira erozijata i mo`nosta za pojava na {tetni vodi, {to doveduva do porojni poplavi vo dolnite delovi od slivovite. 2.2.1. Brziot nasproti bavniot po~etok

Brzinata na otpo~nuvaweto na opasnosta e vaèn faktor i istata sozdava avtomatska reakcija na predupreduva~ki vremenski period. Pojavata na nenadejni svle~i{ta i poroi ne kreiraat takov period na predupreduvawe. Pomalku ekstremni se regionalnite poplavi kaj koi verojatnosta za nivnata pojava e poznata duri i nekolku ~asa ili nekolku denovi odnapred. Drugite opasnosti, kako {to se su{ata i desertifikacijata, dejstvuvaat bavno vo tekot na periodot od nekolku meseci ili godini. Opasnostite, pak, od tipot na erozija/sedimentacija imaat razli~ni periodi na dejstvuvawe: opasnosta moè da se pojavi odnenade` kako rezulatat na nekoe nevreme ili pak moè da se razviva vo tekot na mnogu godini.

2.2.2. Nastani koi moàt da se kontroliraat nasproti nekontrolira~ki nastani

Za nekoi tipovi na opasnosti aktuelnite dimenzii na nivnata pojava moàt da se izmenat dokolku se prezemat soodvetni merki. Za drugi pak ne postojat poznati tehnologii koi efikasno bi ja izmenile nivnata pojava. Na primer, po{umuvawe vo slivot i kanaliziraweto na vodniot tek, odnosno korito, moè da go namali realniot stepen na poplavite, no zatoa pak ni{to ne moè da go ublaì treseweto na zemjinoto tlo predizvikano od zemjotres.

2.2.3. êstotata nasproti ja~inata Onamu kade{to se pojavuva nekoja prirodna nepogoda, sekoja godina ili pak na nekolku godini, opasnosta stanuva del od toj kraj. Retkite pojavi ili pak pojavite koi imaat nizok stepen na verojatnost na pojavuvawe, a od druga strana imaat golem stepen na ja~ina, se najte{ki

8

za ublaùvawe i nivnata redukcija bara visoko rizi~ni merki. Ponekoga{, edna pojava ima pogolema frekfencija, no pomal intenzitet otkolku nekoja retka i edine~na pojava so silen intenzitet, pa vkupnata {teta od taa pojava vo podolg period moè da e pogolema. Tipi~en primer e su{ata. Vo na{ata dràva, osobeno vo poslednite 20 godini, ima{e mnogu su{ni godini so razli~en intenzitet. Vo site ovie godini ima{e {teti, pred s¢, vo zemjodelstvoto (kade{to {tetite se i najosetlivi i vidlivi istata godina), no i vo {umite (kade{to se potrebni nekolku su{ni godini, za da dojde do naru{uvawe na ulogata na {umskiot ekosistem).

2.2.4. Merki na ublaùvawe za da se izdrì vlijanieto nasproti merkite na ublaùvawe za da se odbegne vlijanieto

Ovaa problematika se odnesuva na razni gradbi koi se protivat na dejstvoto na prirodnata nepogoda. Takvi se gradbite koi moàt da izdràt silen zemjotres, kako i objektite konstruirani da moàt da izdràt poplavi. Tie se primeri na merki koi moàt da ja zgolemat izdr`livosta na objektot na vlijanieto na prirodnata nepogoda. Vo ovaa grupa spa|aat i merkite za ublaùvawe na su{ata, kako {to se: sadewe kulturi pootporni na su{a (vo zemjodelstvoto), po{umuvawe so su{ootporni vidovi (vo {umarstvoto), razni merki za optimizacija na koristewe na vodnite resursi vo su{ni uslovi itn.

3. Ulogata na {umskite ekosistemi i {umarstvoto vo redukcija na rizicite od prirodni nepogodi

[umata moè da igra mnogu va`na uloga vo za{tita od

prirodnite nepogodi i rizici na planinskite zemji{ta. Najzna~jano e dejstvoto na {umata vrz za{titata od erozija, lizgawe na zemji{teto, povr{insko ottekuvawe, ronewe na karpite, porojni poplavi itn. To~nite istraùvawa realizirani na nacionalno nivo ili so internacionalna razmena, vodat do potvrduvawe na znaeweto za interakcija pome|u {umata i nepogodite, vo smisla na zasiluvawe na menaxment so planinski ekosistemi i prakti~no/ednostavno da garantira za ~ove~kata bezbednost, odnosno prevencijata.

Povrzanosta pome|u desertifikacija i uni{tuvawe na {umite (posledici od bespravna se~a, nesoodvetni {umski aktivnosti, intenzivni poàri i drugi ekolo{ki katastrofi) ne e dobro dokumentirana.

[tetnite posledici od erozijata moè da se podelat vo dve osnovni grupi:

1. [teti koi nastanuvaat na mestoto na izveduvawe na erozivnite procesi (“on-site effect”)

- gubitok na po~vata i hranlivite elementi, - gubitok na vodata,

9

- degradacija na predelot poradi celosno sogoluvawe na erodiranata povr{ina.

2. [teti koi nastanuvaat daleku od mestoto na izveduvawe na procesite na erozijata “off site effect”

- porojni poplavi koi nastanuvaat kako posledica na intenzivni erozivni procesi vo slivot i nanesuvaaat ogromni {teti na zemjodelstvoto, naselbite, industriskite objekti itn.,

- zapolnuvawe so nanos na: akumulaciite, plodnite oranici, soobra}ajnicite, koritata na vodotecite vo dolnite tekovi itn.,

- zamo~uruvawe na plodnite po~vi, - {teti koi erozijata gi nanesuva na ìvotnata sredina, a se

ogledaat vo mehani~koto zagaduvawe na vodata so nanos i hemiskoto zagaduvawe so fertilizeri, pesticidi i ostanati {tetni materii.

[tetite od {umskite poàri moàt da bidat direktni i indirektni.

Direktno vlijanie e koga poàrot direktno gi napa|a ìvotite na lu|eto i nivnite predmeti. Toa naj~esto se narekuva {teta od poàr. Vo metodologijata za procena na {teti istite se poznati kako {teti na opoàreni drvni masi.

Indirektni {teti se: � Zagaduvawe na vozduhot - Jaglerod monoksid, ozon, azotni

oksidi, olovo, sulfur dioksid, {to vodi kon zagrozuvawe na ~ovekovoto zdravje (zgolemen broj na slu~ai na predvremena smrt, zgolemuvawe na respiratornite i kardiovaskularnite bolesti, namaluvawe na funkcijata na belite drobovi, zgolemena zaguba na rabota, promeni vo funkcijata i strukturata na belite drobovi).

� Promena na pokrovnosta na zemji{teto i za{titnata uloga na {umskiot ekositem - Uni{tuvawe na po~vata, naru{uvawe na vodenite povr{ini vo {umite, {to vodi kon namaluvawe na dostapnata sveà voda ili zgolemuvawe na nivoto na erozija, obilni poplavi, lizgawe na zemji{te...

[umata igra najva`na uloga vo stabilizacija na po~vata i

skladirawe na vodata. Koga {umskiot ekosistem e stabilen, toga{ po~vata e za{titena od erozija i povr{insko lizgawe, a pak vodata se infiltrira vo po~vata i se eliminira nejzinoto brzo povr{insko ottekuvawe koe ponatamu predizvikuva {teta. Ova rezultira so zgolemuvawe na povr{inata za vpivawe na do`dovite i reducirawe na po~venata erozija i degradacija. Po~venata erozija pri~inuva gubewe na po~venata fertilizacija i produktivnost i go zgolemuva rizikot na lizgawe na zemji{teto na ridovite i dolinite.

Erozijata mnogu te{ko se zabeleùva. Razoruvawe i ponatamu prodolùva, bavno, no ramnomerno. Lu|eto koi ìveat vo ridskite, ridsko-planinskite i planinskite podra~ja, po izvesno vreme se

10

otseluvaat ottamu bidej}i zemji{teto stanuva nepogodno za proizvodstvo koe e potrebno za nivniot opstanok. Ovoj surov ciklus se zasiluva od strana na intenzivnite vrneì i ekstremnite vremenski promeni koi imaat golema destruktivna mo}. Ova zaedno so dràvnata politika vo toa vreme (50. i 60. godini od XX vek) dovede do golemi migracioni procesi vo na{ata dràva. So toa ne samo {to se zapusti ridsko-planinskiot region vo dràvata, tuku dovede i do golemi pritisoci vo gradovite, {to vlijae na zgolemuvawe na sociolo{kite i ekonomskite problemi, no i na ìvotnata sredina.

Realno e da se o~ekuva deka ekstremnite klimatski nepogodi }e se zgolemat proporcionalno na akumulacijata na metan i jaglerod dioksid vo atmosferata. So cel da se namali ranlivosta (podlo`nosta) na podra~jeto, potrebno e da se zgolemi svesta za faktorite koi pridonesuvaat kon pojava, razvoj i intenzitet na prirodnite nepogodi. Na primer, nesoodvetnoto zemjodelstvo, {umarstvo i sto~arstvo vo visokite predeli, moè da rezultira so zna~itelni posledici vo dolnite podra~ja, t.e. ako se naru{i ekosistemot vo planinata, osobeno {umskiot ekosistem, }e se po~uvstvuvaat ogromni {teti vo potplaninskiot region i ramnicata. Zatoa, za za{tita od poplavi od malite vodoteci, neophodno e da se prezemat soodvetni merki za za{tita na planinskiot, a pred s¢ {umskiot ekosistem.

Sedimentacijata na akumulaciite vo dràvata e golem problem. Prose~no godi{no okolu 300 000 m3 nanos (koj e rezultat na erozivnite procesi vo slivovite) se taloì vo akumulaciite vo dràvata. Efektite se dolgoro~ni, bidej}i {tetite gi trpi vodostopanstvoto (namaluvawe na prostorot za akumulirawe na vodite), a preku ova i zemjodelstvoto (80% od vodnite resursi vo dràvata se koristat za navodnuvawe), a so toa i ekonomijata na dràvata. So prognoziranite klimatski promeni, ovoj problem }e se intenzivira. Sega{nite akumulacii se izgradeni na najpogodnite mesta, a sudbina na sekoja akumulacija e eden den da bide potpolno ispolneta so nanos i da ostane beskorisen vodopad. Mnogu sela i gradovi vo dràvata bea i s¢ u{te se permanentno napa|ani od poroite. Seto ova e rezultat na naru{enite karakteristiki na ekosistemot vo slivot.

Vo minatoto i Skopje be{e podlo`no na vakvi pojavi (porojni nadojduvawa na Vodwanskite poroi), no, za sre}a, so pomal intenzitet, pri {to materijalnite {teti bea isklu~itelno golemi i samo edna{ ima{e ~ove~ka `rtva.

Poradi golemite opasnosti vo minatoto, vo periodot do 1990 godina, a oasbeno vo periodot od 1971-1990 g., koga postoe{e t.n Fond za po{umuvawe na golini, bea po{umeni pove}e od 100 000 hekatari goli erodirani zemji{ta. Pokraj ova, bea izgradeni i razni hidrotehni~ki zafati vo koritata na poroite (pragovi, pregradi, kanali itn.) {to pridonese do zna~itelno namaluvawe na rizikot od erozija i poroi. Za àl, ovie protiverozivni/protivporojni aktivnosti se reducirani na minimum vo periodot od proglasuvawe na nezavisnost na dràvata. Opasnosta demne, a so prognoziranite klimatski promeni u{tet pove}e }e se zgolemi.

11

Vrz osnova na pogore navedenoto, mo{ne sovesno moè da se konstatira deka ekosistemot osobeno {umskiot ima va`na uloga vo namaluvaweto na ~uvstvitelnosta (podlo`nosta) na podra~jeto na razni prirodni nepogodi: erozija, sedimentacija, lizgawe na zemji{teto, porojni pooplavi itn. [umskite ekosistemi ne moàt da soprat zemjotresi, meteorolo{ki nepogodi od tipot na buri, su{i, no zna~itelno moàt da pridonesat kon namaluvawe na rizikot od porojni poplavi i da vlijaat na lokalnata mikroklima. Poradi seto ova, soodvetni i odr`livi {umski aktivnosti se presudni za funkcionirawe na {umskiot ekosistem.

Promenite vo sostavot, strukturata i funkcijata na {umskiot ekosistem se nare~eni ekosistemski razvoj. ôvekovite aktivnosti moàt da ja promenat strukturata na {umskiot ekosistem. Razli~nite aktivnosti od tipot na po{umuvawe, ~istewe, ret~ewe, se~a, rekonstrukcija vlijaat na toa. Gradbata na {umska patna mreà, kako i na~inot na dotur i transport isto taka imaat vlijanie. Dokolku vo {umarstvoto se primeni nesoodvetna aktivnost, toa moè da dovede do zgolemuvawe na rizikot od nekoja prirodna nepogoda. Zatoa treba da se raboti na zajaknuvawe na kapacitetite na stru~nite {umarski slu`bi.

Planiraweto na koristewe na zemji{teto i upravuvaweto so prirodni resursi, osobeno upravuvaweto so vodata i {umata, igra klu~na uloga vo redukcijata od rizici od prirodni nepogodi nasekade vo rizi~nite regioni, ne samo vo planinskite predeli, tuku i dol` te~enijata na rekite i vo dolinite. Za da se postigne rentabilnost vo redukcijata treba da se upotrebat razni varijanti, na~ini i alatki. Regulativna za{tita, kontrola na odr`livo koristewe na zemji{teto i resursite se vr{i od nadle`ni inspekciski slu`bi na dràvata.

4. Prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja vo dràvata i zemjite u~esni~ki vo proektot

Vo planinskite/{umski podra~ja vo dràvata, najeksponirana

nepogoda se {umskite poàri. Vrz osnova na evidencijata za poslednite 9 godini (1999-2007), vo dràvata prose~no godi{no se registrirani po 220 poàri, prose~no godi{no se opoàruvaat 10 750 ha, vo koi gori okolu 163 742 m3, a prose~nata godi{na pri~ineta {teta iznesuva 5 803 429 evra. Vo bliskoto minato, najgolemite {teti bea pri~ineti vo 2000 i 2007 godina.

Druga pozna~ajna nepogoda vo planinskite/{umski podra~ja pretstavuva erozijata, vklu~uvaj}i gi i poroite. Ova e sosema drug tip na nepogoda. Nejzinoto dejstvo ne e burno i ekspanzivno kako poàrite. Negativnite efekti od erozijata se dolgoro~ni. Kako rezultat na erozivnite procesi nastanuva naru{uvawe na {umksiot ekosistem, a najgolemite posledici se ~uvstvuvaat vo dolnite te~enija kade{to se javuvaat porojni nadojduvawa koi pri~inuvaat {teti vo naselbite, infrastrukturnite objekti i vodostopanskite sistemi. Ovie pojavi se mnogu frekfentni, brzo se pojavuvaat i zavr{uvaat, taka{to vo vakov

12

slu~aj nema vreme za reakcii. Mnogu od ovie pojavi ne se evidentiraat, pa zatoa i podatocite za {teti ne se realni.

Odroni i svle~i{ta vo planiskite podra~ja se pojavuvaat nasekade. Voobi~aeno se toa pomali pojavi, osven nekolku pozna~ajni vo dràvata (Germo, Rostu{e, Mokli{te, Jelovjane...). I kaj ovoj tip na nepogodi nastanuvaat {teti na samoto mesto od koi najeksponirani se onie kade{to direktno se zagrozeni objektite za domuvawe. Me|utoa, ne treba da se zaboravi na faktot deka, kaj nekoi od niv odronetiot/liznatiot materijal se deponira vo nekoj vodotek, {to potoa moè da dovede do katastrofalni posledici vo dolnite te~enija preku plavewe na toj materijal (Germo-Xep~i{ki poroj, Mokli{te-Luda Mara).

Meteorolo{kite nepogodi od tipot na nevreme so luwa, silni vetri{ta i sl., se javuvaat vo planinskite podra~ja. Direktnite {teti se pomali, no i vo vakov slu~aj moè da dojde do naru{uvawe na ulogata na {umskiot ekosistem i pojava na drugi nepogodi.

Spored mislewe na pove}e eksperti, me|u koi i onie od timot na ovoj proekt, prirodna nepogoda koja moèbi e najopasna i koja vo idnina, so ogled na globalnoto zatopluvawe i klimatskite promeni }e bide pofrekfentna, e su{ata. Direktna zagrozenost po ìvotot na lu|eto kako vo slu~aj na zemjotres, poplava ili poàr ne postoi, pa moèbi i poradi toa e donekade zanemarena ovaa nepogoda. Od druga strana pak {tetite od su{ata se nesogledivi. Donekade se evidentiraat samo {tetite vo zemjodelstvoto, pri {to obi~no se izrazuvaat preku namalemniot prinos (primer: vo 1993 g. vo Tikve{jata prinosot se namali od 30-70% zavisno od kulturata.). Su{ata e i generator na drugi nepogodi. Vo su{ni uslovi, se spu{ta nivoto na dostapna voda, a toa vodi do nedovolna ishranetost na drvjata i nivno fiziolo{ko slabeewe, pa i su{ewe. Vo vakvi slu~ai rastenijata se podlo`ni na {tetnici i bolesti so {to doa|a do nivno uginuvawe. Se formira golem gorliv materijal koj{to e popodloèn na gorewe. So poàrite i so su{ewe na {umite se namaluva zemji{niot pokrov. Prognosti~kite modeli ukaùvaat na zgolemuvawe na frekfencijata na intenzivni vrneì. Na toj na~in postojat site preduslovi za zgolemuvawe na {tetnoto dejstvo na erozijata. Seto ova vodi i kon pojavata opustinuvawe (desertifikacija).

Spored prognosti~kite klimatski modeli izraboteni vo ramkite na EU proektot ”Prudence” - IPCC SRES scenario A2 za posledniot kvartal na ovoj vek, na{ata dràva potpa|a vo zonata vo koja se prognozira zgolemuvawe na prose~nata godi{na temperatura za 4-4,5oS, a pak namaluvawe na prose~nite godi{ni vrneì za 20-25%. Zatoa, vo idnina treba da se posveti mnogu pogolemo vnimanie na su{ata i rizikot od opustinuvawe.

Vo ramkite na rabotniot region i podra~jata, evidentirani se nepogodi od pomali razmeri sporedeno so onie vo na{ata dràva. Me|utoa, so ogled na zna~eweto na gradot Skopje, obrnato e golemo vnimanie tokmu na preventivata od ovie nepogodi i se prezemeni razni strukturni i nestrukturni merki za minimizirawe na rizicite.

13

Vo zemjite u~esni~ki vo proektot, najfrekfentni nepogodi se slednive: Polska-porojni poplavi, {umski poàri i luwi, ê{ka-porojni poplavi i svle~i{ta, Ungarija-svle~i{ta, porojni poplavi, Bugarija-porojni poplavi, svle~i{ta i poàri, Italija-porojni poplavi i svle~i{ta, Srbija-porojni poplavi i svle~i{ta. Generalno zemeno, kaj pove}eto dràvi se evidentirani sli~ni prirodni nepogodi.

5. Izrabotka na karti na rizici

Procenkata na rizikot koja e neophodna za izrabotka na karta na rizici voglavno se vr{i vrz osnova na dva glavni parametra: verojatnost za pojava na odredena pojava (hazard) i intenzitet na posledicite od odreden hazard ili soodveten nastan ({teti). Verojatnost na pojava e veli~ina koja matemati~ki se determinira vrz osnova na postoewe na istoriska baza na podatoci. Postojat razli~ni matemati~ko-stohasti~ki metodi so koi se odreduva ovoj parametar, osobeno vo slu~ite koga postojat kontinuirani merewa, kako {to se: vrneì, temperatura, protek na voda, intenzitet na zemjotres. Kaj drugi pojavi ne postoi ili nema mo`nost za kompleten monitoring (erozija, poroj, odron itn). Nekoi nastani se evidentirani, a pak nekoi ne. Sli~en e slu~ajot i so {tetite. Negativnoto vlijanie na ~ovekot mnogu te{ko moè da se detereminira. Nitu eden matemati~ki model ne moè da gi definira piromanskite nameri na ~ovekot.

Zatoa, pri izrabotkata na kartite na rizici vo ramkite na ovoj proekt e vsu{nost koristen metodot na podlo`nost (~uvstvitelnost) na podra~jeto na pojavata na odreden priroden nastan. Tokmu vaka napravenite karti potoa moè da se koristat za raznite planirawa (prostorni, urbanisti~ki, {umski, vodostopanski, zemjodelski itn.). Vo na{ata dràva postojat oficijalni metodologii, pa tokmu tie se koristeni pri izrabotkata na ovie mapi na rizici. Za izrabotka na kartata na rizik od erozija, koristena e metodologijata na Gavrilovi} pri {to vlezni parametri se: svojstva na po~vite i karpite, koristewe na zemji{teto, postoewe na strukturni proetiverozivni objekti, dominanten tip na eroziven proces, naklon. Definirani se 5 kategorii na rizik, pri {to e napraveno i t.n. “{to>ako” scenario t.e. napravena e i karta na potencijalen rizik od erozija na podra~jeto vrz osnova na eliminirawe na {umskata pokrivka (eventualen rizik posle poàr ili masovno su{ewe na {umata).

Za izrabotka na kartata na rizikot od {umski poàri e koristena oficijalnata metodologija vo koja vleguvaat slednite parametri: naklon, nadmorska viso~ina, ekspozicija, po~ven tip, modeli na gorliv materijal, temperatura na vozduhot, vrneì, vla`nost na vozduhot, ~ove~ki faktor, postoewe na strukturni merki. Podra~jeto e razdeleno vo 4 kategorii. Pri izrabotkata na kartite na rizik (podlo`nost) na podra~jeto na odron ili svle~i{te, kako vlezni parametri se koristeni: naklon na terenot i inènersko-geolo{ki svojstva na podlogata. Se

14

razbira deka za vakov tip na karta e potreben i nadvore{en faktor (voda, grade`ni aktivnosti i sl.). Za determinirawe na su{a i desertifikacija, koristeni se vrneìte i temperaturata. Kaj kartite na rizikot od poroi se determinirani samo t.n. crveni to~ki, t.e. onie mesta kade ima nekoi gradbi, {ut i.sl., vo samite korita i kanalite koi moàt da predizvikaat uspor i izlevawe na okolniot del.

Na kraj e e napravena i t.n. multihazarad karta. Pritoa e dodaden i sloj na kriti~ni objekti.

Za site ovie analizi se koristeni sovremeni geomatski tehniki: GIS/RS. Terenskite merewa se praveni so GPS ({umski pateki, granici na objekti, mestopolo`ba na rizi~ni to~ki, mestopolo`ba na strukturni objekti itn.).

Site postoe~ki karti i podlogi vo hartien format (topografska, geolo{ka, pedolo{ka, izohietska, izotermna, karta na {umski nasadi) se skenirani, digitalizirani i georefencirani. Izborot na rasterski ili vektorski bazirani podatoci zavise{e od potrebite.

Za determinirawe na koristeweto na zemji{teto se koristeni satelitski snimki Landsat 7 (od 2000 g.), obezbedeni od US Geological Survey, prostorna rezolucija 28 m, ASTER (MODIS) - stereo par, (od 2003 g.) obezbedeni od NASA, prostorna rezolucija 15 m, VIS i NIR. Koristen e t.n. ”object oriented classification approach”, a potoa podatocite se aùrirani i definirani so metod na foto-interpretacija. .

Digitalniot elevacionen model (DEM) se izraboti so golemina na kletka od 80 m. Preciznosta na DEM be{e proverena so koristewe na trigonometriski to~ki od topografskata karta so to~nost do 0,5 m. Zemeni se 198 vakvi to~ki, prose~nata gre{ka (Root Mean Square Error) na rezultatite be{e 18,9 m. Podatocite od terenskite merewa so GPS se preneseni vo ve}e napraveniot kompjuterski model. Na terenot se vr{eni i napraveni i foto snimki na razni rizi~ni objketi, erozivni mesta, strukturni objekti itn. Del od ovie fotografii se linkuvani vo postojniot model. Analizite bea izvr{eni so pomo{ na GIS alatki, a generalno upotrebuvan be{e piksel baziraniot metod pri {to goleminata na pikselot izneuva 80 m. (zabele{ka: ovoj pristap dava barem stopati poprecizni rezultat komparirano so klasi~niot pristap koj sega se koristi pri planirawata vo {umartvoto). Pove}eto vlezni parametri bea vo vektorski format, a potoa bea konvertirani vo raster. Ovoj priod be{e izbran kako najsoodveten, bidej}i ovozmoùva kombinirawe na pove}e parametri. Moè da se dobijat podobri rezultati otkolku ednostavno preklopuvawe na sloevite, vo slu~aj zaemnata zavisnost na procesite da bide zemena predvid pri porealno zonirawe. Ovoj pristap pretstavuva ~ekor kon pointeligentnite alatki za analiza na rizici i sluì kako baza za analiza na rizici i podlo`nost. Krajnite rezultati se izraboteni vo piksel format. Ovie karti se dadeni vo prilog.

15

6. Preporaki za podobruvawe na sistemot za upravuvawe so rizici od prirodnite nepogodi vo planinski/{umski podra~ja

Sovremeniot pristap na upravuvawe so rizici od prirodni

nepogodi opfa}a 3 glavni fazi: analiza na rizikot, procena na rizikot i upravuvawe so rizikot. Analiza na rizikot opfa}a prepoznavawe na mo`nite nepogodi koi moàt da se javat na odredeno podra~je, kako i posledicite koi moàt da gi predizvikaat. Pod procena na rizikot se podrazbira izbor na prioriteten rizik vrz osnova na komparativna analiza na mo`nite rizici. Vo ovaa analiza se zemaat predvid: verojatnosta na pojava na rizik, frekfencijata kako i procenka na finansiskite posledici. Upravuvawe so rizikot e finalnata faza vo izrabotka na studija za rizik na odredeno podra~je i opfa}a pove}e segmenti: definirawe na celite na upravuvaweto so rizik, analiza na pristapot na upravuvawe so rizik, planirawe strukturni i nestrukturni merki za upravuvawe so rizik, implementacija na usvoeniot sistem za upravuvawe so rizik i razvoj na softver za upravuvawe so rizik.

Edno od fundamentalnite na~ela na sovremeniot evropski model na prevencija na rizikot od prirodni nepogodi e i planirano koristewe na prostorot i resursite. Vo planinskite/{umski predeli e presudno planiraweto so {umskite resursi. Sovremeniot pristap vo upravuvawe so rizicite od prirodni nepogodi e t.n. proaktiven pristap za razlika od stariot reaktiven pristap. Proaktivniot pristap vo sebe sodrì: monitoring na situcijata, odr`livo planirawe (prostorno, urbanisti~ko, {umsko, vodostopansko itn.), odr`livo upravuvawe, planirawe vo slu~aj na itnost. Va`na komponenta vo ovoj sistem e i u~estvoto na javnosta. Informiraweto na lokalnoto naselenie za potencijalnite rizici od prirodni nepogodi, blagovremeno alarmirawe vo slu~aj na opasnost kako i aktivno u~estvo vo slu~aj na nepogoda se klu~ni elementi za upravuvawe so nepogodite. Isto taka, prevencijata e eden od klu~nite elementi. 6.1. Akteri vo sistemot za upravuvawe i prevencija od rizici od prirodni nepogodi vo planinski i/ili {umski podra~ja vo dràvata Situacijata vo ovaa oblast vo na{ata dràva e poinakva od drugite dràvi. So programata za decentralizacija, lokalnata samouprava dobi golemi ovlastuvawa vo ovaa oblast. Glavniot problem e toa {to lokalnata samouprava nema ovlastuvawa nasekade. Vo planinskite podra~ja apsolutna e dominacijata na {umi i pasi{ta. Soglasno vaè~kata regulativa vo dràvata, upravuvaweto so {umite i pasi{tata vo dràvna sopstvenost (zabele{ka: 89% od {umite se vo dràvna sopstvenost) e organizirano na nacionalno nivo. Ova zna~i deka lokalnata samouprava nema nikakvi ingerencii vo {umarskiot sistem. Tuka nastanuva edna kolizija, koga lokalnata samouprava ima kompetencii za ne{to kade{to nema pristap. Subjekt koj upravuva so {umite vo dràvna sopstvenot e JP „Makedonski {umi” preku svoite 30 regionalni podru`nici. Isklu~ok od ova se {umite vo nacionalnite

16

parkovi i rezervati koi se upravuvani od soodveten subjekt, kako i komunalnite park-{umi koi se pod upravuvawe na lokalnata samouprava. Vo slu~aj na prirodna nepogoda vo planinski/{umski podra~ja, subjektot koj e zadolèn za upravuvaweto so {umite e dolèn i da ja nadgleduva sostojbata, da gi zabeleùva prirodnite pojavi, kako i da organizira spravuvawe so niv. Ova osobeno se odnesuva na za{titata od {umskite poàri. Ostanatite pojavi (odroni, svle~i{ta, vetrolomi, snegolomi) se zabeleùvaat vo izve{taite. Site aktivnosti vo {umite se vr{at soglasno desetgodi{ni planovi. Poradi opasnostite od {umskite poàri, ovaa problematika e dopolnitelno re{ena preku dopolnitelni dokumenti. Od gorenavedenoto sledi deka {umarskiot sistem e klu~en za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja.

Vo oblasta na upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo dràvata ima pove}e razli~ni akteri, po~nuvaj}i od: - Institucii {to izrabotuvaat razli~ni planovi (prostorni,

urbanisti~ki, vodostopanski, {umarski, zemjodelski, itn.), - nadle`ni ministerstva za upravuvawe so resursi (ministerstvo za

ìvotna sredina i prostorno planirawe, ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, ministerstvo za transport i vrski),

- nadle`ni ministerstva koi se bitni za slu~uvawa vo vrska so krizni situacii (ministerstvo za odbrana, ministerstvo za vnatre{ni raboti, ministerstvo za zdravstvo, ministerstvo za finansii...),

- institucii koi upravuvaat so odreden resurs (pretprijatija koi upravuvaat so {umi, so vodi, so pasi{ta),

- institucii koi vr{at monitoring na pojavite (uprava za hidrometeorolo{ki raboti, pretprijatijata koi stopanisuvaat so {umi, seizmolo{ka laboratorija),

- dràvni i lokalni inspektorati (za {umarstvo i lovstvo, za priroda i ìvotna sredina, za komunalni raboti, za za{tita i spasuvawe i dr.),

- institucii specijalizirani za intervencii pri itnost (centar za upravuvawe so krizi, direkcija za za{tita i spasuvawe, lokalna samouprava za lokalni problemi, Crven krst, javni pretprijatija...),

- edukativno-nau~nata javnost, - finansiski organizacii (osiguritelni kompanii...), - nevladini organizacii, - mediumite, - site gra|ani.

Ako sakame da go unapredime sistemot treba da se podobrat

kapacitetite na site akteri.

17

6.2. Moderen sistem za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja

Sekoja nepogoda ima svoj karakter. Vo slu~aj na zemjotres ili

poplava ima eden tip na pristap, vo slu~aj na poàr drug tip, kaj porojna poplava sosema tret tip, a pak su{ata i erozijata se posebni.

Generalen stav e deka vo planinski/{umski podra~ja potrebno e menuvawe na pristapot za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi od reaktiven (krizen menaxment, itnost) vo proaktiven pristap (upravuvawe so rizici, monitoring, prognosti~ki modeli, planovi za itnost). Tokmu ova e su{tinata na modernizacija na na{iot sistem. Sekoj akter vo sistemot, sekoja institucija treba da ima to~no opredeleni zada~i i hierarhiska postavenost. Eden od golemite problemi vo dràvata e netransparentnosta vo vrska so podatocite. Razni institucii razvivaat svoi bazi na podatoci. Izrabotkata na prognosti~ki modeli zavisi od razni faktori t.e. razni podatoci. Tie treba da bidat sublimirani na edno mesto i da bidat dostapni do sekogo. Vo toj slu~aj sekoj bi gi koristel za svoite potrebi (za izrabotka na razni planovi za upravuvawe so resurs, za izrabotka na razni planovi i operativni programi vo slu~aj na itnost, za izrabotka na dolgoro~ni strategii za ublaùvawe na mo`nite posledici od nekoi nepogodi itn.). Bidej}i e dràvata siroma{na, moèbi e najdobro edna institucija da gi sublimira podatocite. Soglasno pozitivnata zakonska regulativa (~len 35 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Sl. vesnik br. 24/08), Agencijata za planirawe na prostorot go odrùva i aùrira edinstveniot prostorno informativen sistem na podatoci. So ogled na multidisciplinarniot karakter na podatocite, moèbi e najdobro vo ovaa agencija da se organizira i bazata povrzana so prirodnite nepogodi. Vo ovoj pravec e i idejata za formirawe na nacionalna infrastruktura na prostorni podatoci, so definirani pravila na nivno koristewe i razmena. Pokraj ova, i raznite institucii treba da razvijat ili da gi podobrat kapacitetite na nivnite oddelenija za AOP i GIS. Okolu postavenosta na sistemot, smetame deka e potrebno edna institucija hierarhiski da ja ima ulogata na koordinator na aktivnostite na ova pole. Vo ramkite na ovaa institucija treba da ima operativen del za itnost t.e. sili za za{tita i spasuvawe. Pokraj niv, treba da ima i del za koordinacija za razni nepogodi kade{to ne e potrebna itnost (su{a, erozija, opustinuvawe itn.). Ovaa institucija bi trebalo da gi koordinira site akteri involvirani vo sistemot za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi na nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Najgolemiot del od lokalnite samoupravi nemaat kapaciteti za ovaa aktivnost, pa zatoa e potrebna pomo{ od dràvnite institucii.

18

6.3. Preporaki za za{tita od erozija i poroi

Preporakite za upravuvawe so rizici od erozija treba da se naso~at vo dva pravci:

� Preventivni i � Dejstvuva~ki i sanacioni.

Preventivnite preporaki pretstavuvaat sistem na merki, re{enija, aktivnosti i kapaciteti naso~eni za sledewe na sostojbite vo slivovite/regionite i prezemawe na preventivni aktivnosti za izbegnuvawe na rizici-katastrofi.

Ovaa e faza na pretkrizna-preventivna sostojba i dejstvuvawe-pri~initelska faza. Vo ovaa faza se analiziraat, razrabotuvaat i saniraat pri~inskite sostojbi i faktori za pojava na rizik, bez ogled dali rizikot e od priroden ili prirodno-antropogen karakter.

Dejstvuva~ko-sanacionite preporaki pretstavuvaat sistem na merki, re{enija, aktivnosti i kapaciteti naso~eni za spravuvawe so krizata i sanacija na posledicite od katastrofata (poplava, svle~i{te, odron, poàr).

Ova e faza na spravuvawe so krizata i sanacija na {tetite, t.n. posledi~na faza, bidej}i so nea se re{avat posledicite, a ne pri~inite.

Za da se izrabotat i donesat prporaki za upravuvawe so rizici od erozija i porojni nadojduvawa (zakonski i podzakonski akti), neophodno e niz pove}e fazi i proceduri da se izrabotat i usvojat takvite dokumenti:

� Institucionalno nivo (me|uresorski tela-komisii), � Ekspertsko-stru~no nivo, � Institucionalno-ekspertsko-stru~no nivo, � Javna prezentacija, � Donsuvawe na dokumentot.

Preporakite za upravuvawe so rizik od erozija podrazbiraat utvrduvawe na paket od kriterumi, merki, re{enija, kapaciteti i aktivnosti za spre~uvawe i spravuvawe so rizici od erozija.

6.4. Preporaki za kontrola na {umski poàri

Spored prethodnite iskustva na lu|eto zadolèni za spravuvawe so ovaa nepogoda najva`ni se primarnata uloga za prevencija na poàri i primarnite supresivni merki, {to zna~i deka treba da se zajaknat nivnite kapaciteti za podobro izvr{uvawe na zada~ite.

Se predloùva silna preporaka za zajaknuvawe na kapacitetite na instituciite koi upravuvaat so {umite vo forma na profesionalna obuka i nabavka na oprema, so cel da se podobri prevencijata na javuvawe na {umski poàri, da se zgolemi podgotvenosta i da se podobrat primarni supresivni merki.

Zemaj}i ja predvid zgolemenata degradacija i uni{tuvawe na {umite vo zemjata kako rezultat na klimatski ekstremi, socio-ekonomski promeni i poàri, kako i sekundarni {teti koi se rezultat na poàrite, kako silna preporaka treba da se zeme predvid podigaweto

19

na statusot na JPM[ vo nacionalna {umarska slu`ba so mandat da ja ima primarnata odgovornost za {umite, no isto taka da ima nadgledna uloga za {umite i nivnata za{tita, so poseben akcent na za{tita od {umski poàri na povr{ina od celata zemja. Vo pogled na instituciite koi se zadolèni za ovoj problem, tie se soo~uvaat so istiot problem. Prethodnovo se vodi od principot onie {to se zadolèni so upravuvawe na {umite da se zadolèni i za upravuvawe so poàrite. Vodej}i se od lo{oto iskustvo vo drugi zemji, kako vo Grcija, kade{to urbano-naso~enite protivpoàrni slu`bi ja imaat primarnata odgovornost za upravuvaweto so poàrite vo ruralni sredini, treba da se zeme predvid koga se donesuvaat odluki da se zajaknat sposobnostite na lu|eto zadolèni da upravuvaat so {umite. Podobruvaweto na poddr{kata {to ja davaat profesionalcite i volonterskite protivpoàrni slu`bi na JPM[, JUNP (Gali~ica, Pelister, Mavrovo), javnite pretprijatija koi upravuvaat so {umite (JPPZ-Skopje i drugi), e mnogu va`no.

Smetaj}i ja potrebata od edna strana i dostapnosta/spremnosta na op{testvoto od druga strana, da se implementira civilno volonterskiot anga`man na naselenieto vo upravuvaweto na {umskite poàri, itno se prepora~uva da se implentira ^len 22 (1) (11) od Zakonot za lokalna samouprava: Za{tita od poàri od teritorijalnite protivpoàrni slu`bi, Zakon za za{tita od poàri (Slu`ben vesnik br. 67/04), poseben osvrt na ^len 7, vo koja se pobaruva:

(1) Za potreba na gasewe na poàri vo {umi i na otvoren prostor, vo uslovi na zgolemena opasnost za javuvawe na takvi poàri, op{tinite, na barawe na Direkcijata za za{tita i spasuvawe, treba da se angaìraat sezonski poàrnikari, koi funkcioniraat kako del od operativnite slu`bi, navedeni vo ^len 5. Prioritet na angaìrawe na sezonski poàrnikari se dava na tie poàrnikari koi volontirale kako takvi vo nivnite zdruènija vo vremetraewe od barem dve godini. Ima potreba od efikasen sistem za rano predupreduvawe i supresija na {umski poàri. Ova e isto taka navedeno vo Strategijata za odr`liv razvoj na {umarstvoto, koja e usvoena na 107. parlamentarna sednica na 19 juni 2006 godina.

Isto taka, vo ramkite na Strategijata, postoi Akcionen plan 2007-2009 so glavna aktivnost: Podgotvuvawe na studija za prevencija i za{tita od {umski poàri. Vo nea se previduva da se obezbedi elaborirana studija so analizi na sostojbite i procena na rizikot od {umski poàri so predlog merki za kontrola i supresija. So cel da se re{at site strukturni i tehni~ki problemi vo vrska so {umskite poàri, najva`no e da se podgotvi nacionalna Strategija za za{tita od {umski poàri. So ovaa merka }e se re{i problemot na podolg period; institucionalno, }e bidat definirani kompetenciite i odgovornostite na odgovornite slu`bi. Ponatamu, site ponatamo{ni zakoni i pravilnici vo vrska so {umite }e bidat vo soglasnost so ova.

6.5. Preporaki za {umarskiot sektor

Na {umarskiot sektor mu se potrebni detalni promeni vo vrska so za{titata od prirodni nepogodi. Dosega, {umite vo dràvata se

20

upravuvani na tradicionalen na~in kade{to ekonomskiot priod e dominanten. Strategijata za odr`livo {umarstvo e osnova za promeni. Na {umarstvoto mu e potrebno izdigawe na ~ove~kite, institucionalnite i tehni~kite kapaciteti vo razli~ni oblasti kako i vo spomenatata oblast - upravuvawe so prirodnite nepogodi. [umskite ekosistemi treba da se odrùvaat stabilni, da se reduciraat svle~i{tata i odronite, da se onevozmoì po~venata erozija kako i da se minimizira poplavuvaweto i da se prodolì ìvotniot vek na akumulaciite. Pretprijatijata koi upravuvaat so {umite treba da go pravat toa na odr`liv - multifunkcionalen na~in. Zatoa se potrebni slednite promeni:

a) administrativno - zakonski: - promena na zakonot za {umi, vo koj }e se stavi akcent na multifunkcionalnoto {umarstvo (sovremen evropski i svetski pristap), vo koj se involvirani i principite za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi, - podelba na {umite spored namenata soglasno metodologiite na FAO i promena na pravilnikot za planirawe vo {umarstvoto.

b) promena vo nastavnite programi na [umarskiot fakultet, vo vrska so multifunkcionalnoto {umarstvo, vklu~uvaj}i i upravuvawe so prirodnite nepogodi,

v) zajaknuvawe na kapacitetite na inènerite koi rabotat vo javnite pretprijatija preku razni profesionalni treninzi vo vrska so sovremen pristap na multifunkcionalno planirawe i upravuvawe,

g) zajaknuvawe na kapacitetite na site vraboteni vo ovie pretprijatija vo vrska so za{titata od prirodni nepogodi, osobeno aktivnosti pri itnost.

6.6. Informati~ka poddr{ka

Vo dene{nata era na informatikata, modelot za upravuvawe so

rizici od prirodni nepogodi e pretstaven preku soodvetni hardverski i softverski pomagala. Od edna strana e softverot za formirawe prostorni informacii (GIS softver). Od druga strana, pak, e operativniot softver. Za taa cel, vo ramkite na proektot RIMADIMA e razvien soodveten softver od strana na italijanskite partneri, koj vo sebe gi obedinuva prostornite informacii (podatoci za terenot, rizi~ni zoni, pristapni pati{ta itn.) so procedurite za intervencii vo slu~aj na itnost kako {to e pri {umski poàr. Zatoa, na [umarskiot fakultet vo Skopje e formirana laboratorija za edukacija na studentite za prirodnite nepogodi, poto~no za modelirawe so pomo{ na sovremeni geomatski alatki. Vo JP Parkovi i zelenilo vo Skopje e formirano oddelenie za poddr{ka pri upravuvawe so nekoi prirodni nepogodi, vo koe pokraj soodvetni hardverski pomagala e instaliran i gorenavedeniot softver.

21

7. Pregled na dostignuvawata pri implementacijata na proektot RIMADIMA

Proektot sodrì 6 rabotni paketi so razli~ni aktivnosti.

Raboten paket 1 - Vodewe na proektot

Ivan Blinkov ([FS), Velian Jagev (JP PZ)

U~estvo na transnacionalni rabotilnici na stru~niot i upravniot odbor na proektot: Jagev V., Blinkov I., Vasilevski K., Dimovski Q., Bogoeski S. U~estvo na sredbi na eksperti: Blinkov I., Min~ev I. Raboten paket 2 - Analiza na osnovnite faktori vo vrska so prirodnite

nepogodi Terenski merewa, prospekcii, fotografirawa (Min~ev I., Jagev V., Blinkov I., Trendafilov A., Trendafilov B., Simovski B.) 1 - Blinkov I., Jagev V.: Izve{taj vo vrska so raboten paket 2 koj sodrì nekolku studii: Osnovni prirodni i socekonomski karakteristiki na rabotniot region i rabotnite podra~ja, Analiza na prirodnite nepogodi vo regionot, Analiza na faktorite koi pridonesuvaat kon pojavata na prirodnite nepogodi, Analiza na sistemot na planirawe na prostorot i resursite, Analiza na institucionalnata i legislativna postavenost na sistemot za upravuvawe so prirodnite nepogodi 2 - Blinkov I., Simovski B., Min~ev I.: Klasifikacija i zonirawe na potencijalni podra~ja za za{tita soglasno IUCN kategorizacija 3 - Blinkov I., Min~ev I., Simovski B.: Transnacionalna studija za verojatnost na rizik od prirodni nepogodi vo {umskite podra~ja 4 - Min~ev I., Trendafilov B., Jagev V., Blinkov I.: Kreirawe pove}e od 100 GIS sloevi vo vrska so rabotniot region 5 - Min~ev I.: Analiza na satelitski snimki i dekodirawe Raboten paket 3: Sistem za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi 1 - Blinkov I., Jagev V.: Nacionalen izve{taj vo vrska so raboten paket 3 (analiza na sistemot za upravuvawe so prirodni nepogodi) 2 - Jagev V.: Trening za sovremen pristap za upravuvawe so prirodni nepogodi - Katovice, Polska Raboten paket 4 - Tehni~ka implementacija na sistemot za upravuvawe so

prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja 1 - Formirawe na laboratorija za modelirawe na prirodni nepogodi so pomo{ na GIS tehniki na [umarskiot fakultet - Blinkov et al - Min~ev I.: Koncept za formirawe laboratorija - Min~ev I.: Koncept za struktura na podatocite

22

- renovirawe na prostorijata, nabavka na nov hardver (2 PC, GPS, pe~ata~, kamera) i softver (2 Map info i 1 Vertical Maper) kombiniran so postojniot ( 2 PC, ploter, skener, pe~ata~, TS) - Trendafilov B., Min~ev I.: Instalirawe na hardverot i softverot i

stavawe na opremata vo funkcija 2 - Formirawe na oddelenie za upravuawe so nekoi prirodni nepogodi vo ramkite na JP Parkovi i zelenilo Skopje - Jagev V. et al - renovirawe na prostoriite - nabavka na hardver (1 PC, 1 laptop, ploter) i softver (RTE - DSS) - Jagev V et al: : Instalirawe na hardverot i softverot i stavawe na opremata vo funkcija 3 - Blinkov I.: Transnacionalna studija za prifatlivo nivo na stres so cel spre~uvawe ili izbegnuvawe rizik 4 - Blinkov I., Jagev V., Simovski B., Jar~evska I.: Ekoturizam i upravuvawe so rizici 5 - Blinkov I., Min~ev I.: Transnacionalna metodologija za izrabotka na karti na rizici so GIS modelirawe 6 - Blinkov I., Min~ev I., Trendafilov A., Nikolov N.: Nacionalen izve{taj vo vrska so raboten paket 4 - Izrabotka na karti na rizici (izrabotena 21 karta vo 7 kategorii)

Raboten paket 5 - Preporaki do razni institucii vo vrska so upravvuvawe so prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja

1 - Blinkov I., Jagev V., Trendafilov A., Nikolov N.: Nacionalen izve{taj vo vrsko so raboten paket 5 (generalni i detalni koncepti i preporaki za podobruvawe na sistemot za upravuvawe so prirodni nepogodi) 2 - Blinkov I.: Sintezen izve{taj vo vrska so site aktivnosti na proektot vklu~uvaj}i gi i preporakite za podobruvawe na sistemot za upravuvawe so prirodni nepogodi (dostaveni kopii od rabotnata verzija na izve{tajot do pretstavnici na razni institiucii) 3 - Jagev V., Bogoeski S.: Definirawe standardni proceduri na nivo na JP vo slu~aj na itnost 4 - Blinkov I.: Preporaki do rabotnata grupa za podgotovka na noviot Zakon za {umi

Raboten paket 6 - Rasnewe na javnata svest 1 - Blinkov I., Min~ev I.: Dostavuvawe informacii do operatorot na transnacionalniot web-site na proektot 2 - Min~ev I.: Dostavuvawe i aùrirawe podatoci na portalot za {umarstvo vo dràvata 3 - Blinkov I., Min~ev I., Simovski B.: Postavuvawe i aùrirawe podatoci na informativnata tabla na proektot 4 - Blinkov I.: Prezentacija na proektot RIMADIMA na tri me|unarodni sobiri (BALWOIS 2008, UNESCO–BRESCIE workshop–Novi Sad; Congres of environmentalists –Ohrid)

23

5 - Blinkov I., Min~ev I.: Prezentacija na nau~ni dostignuvawa proizlezeni od proektot na tri nau~ni sobiri - Conference - Sustainable forestry - Ohrid, October 2007 (2 truda); Congress of environmentalists - Ohrid, October 2007 (2 truda); BALWOIS conference May 2008 - Ohrid (1 trud) 6 - Simovski B., Dika J., Min~ev I., Trendafilov B.: Predavawa za deca od osnovno obrazovanie na makedonski i albanski jazik 7 - Blinkov I., Min~ev I., Nikolov N.: Predavawa na studenti od Jugoisto~na Evropa na seminarot SERM 2008 Macedonia- South East European Regional Meeting (podeleni materijali od prezentaciite) 8 - Blinkov I., Min~ev I.: Posebni predavawa na studentite od [FS za prirodnite nepogodi 9 - Blinkov I., Simovski B.: Podgotovka, pe~atewe i liferuvawe na 3 tipa na flaeri (vodi~ so preporaki za ekoturisti, prirodni nepogodi (za vozrasni); {umata i prirodnite nepogodi (za deca) 10 - Jagev V., Trendafilov B., Min~ev I., Blinkov I.: Podgotovka i pe~atewe na posteri vo vrska so prirodnite nepogodi 11 - Blinkov I.: Podgotovka na bro{ura za sovremen sistem za upravuvawe so rizici od prirodni nepogodi 12 - Trendafilov B.: Tehni~ka podgotovka na materijalot za postavuvawe na disk 13 - Pe~atewe na bro{urata 14 - Umnoùvawe na diskovi so materijalite od proektot 15 - JP Parkovi i zelenilo: Prezentacii na dostignuvawata na dve stru~ni rabotilnici vo vrska so proektot (septemvri 2007 g. i avgust 2008 g.) 16 - JP Parkovi i zelenilo: Informacii do mediumite 17 - Blinkov I., Jagev V.: Intervjua za mediumite (5 TV i 2 pi{ani) Zabele{ka: Site materijali se podgotveni na makedonski i angliski jazik od strana na u~esnicite vo proektot. Pokraj raznite eksperti koi rabotea na proektot, za odredeni oblasti bea konsultirani i drugi eksperti.

Vo ramkite na proektot bea realizirani i 5 diplomski raboti pod mentorstvo na prof. d-r Ivan Blinkov. Ivan Min~ev, svojata magisterska teza na oddelot za upravuvawe so ìvotna sredina na Mediteranskiot univerzitet vo Krit, Grcija, pod mentorstvo na prof. Gitas, ja izraboti na problematikata vo vrska so proektot.

24

Ekspertski tim na proektot

Prof d-r Ivan Blinkov (voda~ na proektot, generalen ekspert), [FS

In`. Ivan Min~ev – IT/GIS/RS/DSS, [FS

Prof. d-r Aleksandar Trendafilov, erozija i ureduvawe na poroi, [FS

Prof. d-r Nikola Nikolov, {umski poàri, [FS

Pom. ass. Bojan Simovski, {umski ekosistemi, ìvotna sredina, [FS

In`. Boìn Trendafilov, IT/GIS, [FS

In`. Velian Jagev, (zamenik voda~ na proektot), JPPZ

In`. Sreten Bogoeski, upravuvawe so {umi, JPPZ

In`. Ilinka Jar~evska, ekosistemi, JPPZ

Ostanat tim za administrativno-finansiska i logisti~ka poddr{ka.

Documents

SOVREMEN PRISTAP ZA PREVENCIJA I UPRAVUVAWE SO … · Proekt RIMADIMA Prevencija i upravuvavawe so rizici od prirodni nepogodi vo planinski/{umski podra~ja SODR@INA Predgovor 2 1