NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 1

Z brezplačnimi dogodki do učenjaTudi v naši regiji se je začel Teden vseživljenjskega učenja, ki bo do konca junija z brezplačnimi delavnicami in izobraževalnimi prireditvami privabljal vse starostne generacije.

Na skupno kotlovnico tudi na Kremenci Na skupno kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso v Postojni je zdaj priključenih pet javnih objektov, v prihodnje pa naj bi se na skupno kotlovnico priključili tudi bližnji večstanovanjski objekti in dom starejših občanov.

2

Najprej avto, potem zdravje

3

Gospodarska kriza očitno ni obšla niti zavarovalniškega sektorja, zato smo V središču preverili, kako svoje zavarovalniške barke trenutno krmarijo enote zavarovalnic v naši regiji. O vrstah zavaro-vanj in zavarovalniških trendih smo se pogovarjali z direktorjema zavarovalnic Triglav in Adriatic Slovenica, Jožetom Celinom in Antonom Marušičem, ki optimistično napovedujeta nadaljnji razvoj zavarovalništva v Sloveniji. Opažata, da število zavarovanj v krizi ni upadlo, še vedno pa precej bolj kot svoji varnosti in naložbam v boljšo prihodnost pozornost namenjamo premoženju. Prvaki smo namreč pri zavarovanju avtomobilov in nepremičnin.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz vsebine: 6

petek, 24. maj 2013, letnik XII / št. 10 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

11let

Razisk

ujemo lokalno

Ah, tudi jaz bom

zavaroval avto!

V Pivki podelili priznanja

Fire combat v Logatcu

Zmagovalec na kolesu

5 8 11

4

7

Logatec – Po ali pa tik pred objavo našega prispevka o domnevnem divjem odlagališču odpadkov v IOC Zapolje, kjer so se tik ob cesti kopičili kupi smeti, so le-ti čudežno izgini-li. Po pojasnilih bližnjega podjetja Blok za reciklažo odpadnih surovin naj bi odpadke na omenjeno mesto vozili kar občani, težko pa bi verjeli, da so jih občani tudi odpeljali. Podjetje Blok se namreč ukvarja le s predelavo odpadne elektronike in zbiranjem odpadne barvne kovine, ki jih imajo, kot poudarjajo, pokrite, kdo pa je v bližini, ob cesti, v resnici odlagal plastenke, papir, odsluženo pohištvo in podobno, pa v resnici ostaja neznanka, še zlasti, ker pristojna inšpekcija glede tega ni ukrepala.Niti Komunalno podjetje Logatec po besedah direktorja Marjana Gregoriča v primeru omenjenih odloženih (in odpeljanih) odpadkov nima nobenih pristojnosti, zato lahko le ugibamo, ali so predvidene in objavljene kazni kršitelja vendarle spodbudile k ravnanju, ki ga pozdravljamo tako občani kot vodstvo občine. •bmk

Zapolje spet »čisto«

Postojna – Skupni prostori v dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, v katerem deluje tudi mladin-ski hostel, so dobili novo, sodobno in igrivo in barvito podobo. Zasnovala jo je mlada skupina arhitektov Svet vmes, ki je z zanimivim konceptom avlo spremenila v novo žariščno točko šolskega, turističnega in lokalnega dogajanja. Vstopni del

služi predvsem druženju in organizaciji različnih dogodkov, prehodni prostor je namenjen informiranju z info točko in recepcijo, v vzporednem manjšem prostoru pa se dijaki in turisti lahko počutijo udob-no in domače, saj imajo na voljo kuhinjo, dnevno sobo in računalniški kotiček, je razložila ravnateljica šole Cvetka Kernel. •vrž

Nova avla s konceptom

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013V središču2

Občine prispevke plačujejo tudi več let

Največ občanom prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje plačuje občina Postojna, kjer pojasnjujejo, da se številka upravičencev letos zaenkrat ne spreminja veliko, je pa višja v primerjavi z obdobjem, ko je odločbe o pravici izdajala občina.

Podvojitev po uveljavitvi zakona

Tudi v Cerknici pravijo, da se je število oseb, za katere je občina dolžna plačati prispevek, povečalo z uveljavitvijo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev z začetkom lanskega leta, ko je odločanje o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavaro-vanje prešlo na centre za socialno delo. »Tako je skupno število oseb, za katere je bil plačan prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje iz proračuna občine Cerknica, od meseca de-cembra 2011 do meseca marca 2012 iz 55 oseb naraslo na 124 oseb,« so povedali na občini. V Logatcu medtem pravijo, da so glede na lanski december zaznali približno 20-odsto-tni porast. Povečanje za nekaj oseb so letos zabeležili tudi na Blokah in v Loški dolini, medtem ko v Pivki povečanja ne beležijo. Na občinah odgovarjajo, da prispevke posa-

meznemu upravičencu plačujejo različno dolgo, od enega meseca pa tudi do več let, odvisno od finančnega in materialnega položaja posameznika. Na centrih za socialno delo, ki odločajo o pravici, pa ob tem opo-zarjajo, da na število upravičencev pogosto vplivajo neživljenjska zakonska merila za ugotavljanje njihovega premoženjskega stanja oziroma cenzusi.

Prijavijo se, ko izgubijo status

Na občini Loška dolina pojasnjujejo, da praviloma daljše časovno obdobje plačilo zavarovanja preko občine prejemajo zavaro-vanci, ki prejemajo denarno socialno pomoč. »Veliko se jih prijavi, ko nimajo več statusa študenta , običajno za krajše časovno obdobje. Prav tako niha število tistih, ki se prijavijo po izgubi zaposlitve.«

Na občini Postojna pojasnjujejo, da po začetnih težavah zamud pri plačilih skoraj ni več. »Težava je bila prisotna predvsem v letih 2011 in 2012, ko zavod za zdravstveno zavarovanje ni več posredoval podatkov o številu zavarovancev, zato je bil dostop do teh

Število občanov, ki jim občine plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, se rahlo povečujeV Sloveniji bi praviloma vsak državljan moral biti obvezno zdravst-veno zavarovan. Če za to nima podlage in je brez lastnih sredstev, mu po odločitvi centra za socialno delo prispevek plačuje občina stalnega prebivališča. Večinoma gre za osebe, ki so prejemniki denarne so-cialne pomoči. V občinah v regiji smo preverili, kaj glede na krizo in uveljavitev zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev opažajo v zvezi s koriščenjem te pravice.

Slovenski državljani, ki imajo urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, so med začasnim bivanjem v državah EU, državah Evropskega gospodarskega prostora (Is-landija, Liechtenstein, Norveška) in Švici do nujnega oziroma potrebnega zdravljenja ali vsaj nujne medicinske pomoči upravičeni na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Zavarovanci jo lahko naročijo po spletu ali na območni enoti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), domov pa jo brezplačno dobijo v štirih delovnih dneh. Zavarovanci, ki nenadoma in nujno odpotujejo v tujino, pa lahko na območni enoti ZZZS pridobijo certifikat oziroma papirnato potrdilo, ki nadomešča evropsko kartico.Z evropsko kartico se uveljavljajo zdravs-tvene storitve le v javnih zdravstvenih ustanovah, medtem ko jih je treba pri zasebnikih, ki nimajo pogodbe z državno zavarovalnico, plačati in po vrnitvi uveljavl-jati povračilo pri ZZZS. Na podlagi meddržavnih sporazumov evropska kartica pride v poštev tudi na Hrvaškem, Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Avstraliji. Zdravstvene storitve v Bosni in Hercegovini pa se uveljavlja na podlagi konvencijskega potrdila, ki je dogovorjeno z meddržavnim sporazumom o socialnem zavarovanju. Za vse ostale države sveta velja, da morajo zavarovane osebe same poravnati stroške za nujno zdravljenje in nujno medicinsko pomoč, nato pa jim ob vrnitvi

domov, na osnovi predložene dokumentaci-je, ZZZS v upravičenih primerih te stroške povrne, in sicer v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji.

Prevozne stroške krije le zavarovanje z asistenco

Pred odhodom v tujino je zato priporočljivo skleniti tudi (komercialno) zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco, ki praviloma ne krije le nujne medicinske pomoči, pač pa tudi ostale storitve vključno s potencialno zelo visokimi prevoznimi stroški v primeru nujnih helikopterskih prevozov ali predčasne vrnitve v domovino. Višina premije je odvisna predvsem od dolžine zavarovanja in obsega storitev oziroma višine zneska, do katerega zavarov-alnica krije določene storitve, zato zneski zavarovanj (posamičnih ali družinskih) pri zavarovalnicah niso povsem primerljivi ozi-roma točna primerjava tudi zaradi različnih pogojev zavarovalnic ni niti mogoča. V pri-meru bolezni ali nezgode mora zavarovanec ali nekdo drug v njegovem imenu dogodek pravočasno javiti v dežurni asistenčni center zavarovalnice. Nekatere zavarovalnice v sklopu turističnih zavarovanj poleg zavarovanja v primeru zdravstvenih težav ponujajo tudi zavarovan-ja prtljage, zlorabe plačilnih kartic zavaro-vanja odpovedi potovanja in podobno. •vrž

Na počitnice z zavarovanjem

V skladu z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) o pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje odloča center za socialno delo (in ne več občina kot pred uveljavitvijo ZUPJS).Na podlagi priznanja pravice občane v zavarovanje prijavi center, občina stalnega prebivališča pa plača prispevke za obvezno zdravstveno zavarovanje. Upravičenci do kritja prispevkov so državljani Republike Slovenije, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči oziroma izpolnjujejo pogoje za denarno socialno pomoč, osebe brez krivdnih razlogov in osebe, ki niso zavarovanci iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje. Na ta način si, v kolikor izpolnjujejo pogoje, lahko zavarovanje uredijo tudi dijaki in študenti, če so zaključili šolanje ali pa izgubili status oziroma so starejši od 26 let in torej ne izpolnjujejo več pogojev za zavarovanje kot družinski član in si morajo obvezno zdravstveno zavarovanje urediti po drugi zavarovalni podlagi. Podobno velja za brez-poselne, ki nimajo (več) pravice do nadomestila pri zavodu za zaposlovanje.

Kdo se lahko obvezno zdravstveno zavaruje kot občan?

občina

število občanov, ki jim OZZ trenutno plačuje občina

predviden znesek (v eur) za plačilo OZZ občanom v 2013

Postojna 283 85.000

Logatec 161 45.000

Cerknica 118 42.000

Pivka 87 32.500

Loška dolina 41 13.000

Bloke 18 5.500

mogoč le preko informacijskega sistema. Po prenosu zadev na center za socialno delo smo občine dobile dostop do skup-nega programa, (distribucijski modul), kjer lahko pridobivamo podatke o odločbah za posamez-no pravico,« so pojasnili. Tudi v Cerknici potrjujejo, da zapletov ni bilo več, ko je začel delovati distribucijski modul, medtem ko so bili v prehodnem obdobju odvisni od ročnih seznamov, ki so jih prejeli od delavcev centra za socialno delo. •Veronika Rupnik Ženko

Vir: občine

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 3

www.nkr-novice.si V središču 3

Kriza ne ogroža zavarovalniške dejavnosti

ZM: prednjačijo avtomobilska zavarovanja

Na področju življenjskih zavarovanj v Zavarovalnici Maribor opažajo povečano zavedanje pomena le-teh, med drugim zaradi zagotavljanja finančne varnosti za posameznike in njihove najbližje, zavarovalnega kritja v primeru hujše bolezni … »Trenutno, kar je glede na situacijo tudi pričakovati, ljudje raje sklenejo zavarovanja, ki jim ponujajo garancijo izplačila sredstev ob doživetju,« še sporočajo iz mariborske zavarovalnice, kjer pri sklepanju premoženjskih zavarovanj razen omenjenega manjšega povpraševanja po dodatnih rizikih ne opažajo bistvenih sprememb. Največ povpraševanja je, razum-ljivo, po zavarovanju avtomobilske odgovornosti in avtomobil-skega kaska, sledijo naložbena življenjska in škodna zavarovanja.

Grawe: življenjska zavarovanja upadla

V Zavarovalnici Grawe so v lanskem letu obračunali 33,7 mili-jonov premij, kar je za dober odstotek manj kot leto pred tem. »Gospodarska kriza se pozna predvsem pri sklepanju življenjskih zavarovanj, ki so na ravni države od leta 2011 na leto 2012 padle za 3,3 odstotka. Leto prej je padec bil še večji, 8 odstot-kov,« je sporočila Vera Kocbek iz omenjene zavarovalnice, kjer so življenjska zavarovanja 65 odstotkov premije, ostalo pa so premoženjska zavarovanja.

Anton Marušič, direktor območne

zavarovalnice Adriatic Slovenica.

V Zavarovalnici Maribor upada zavarovanj v času gospodarske krize ne zaznavajo, pri Adriatic Slovenici in Zavarovalnici Grawe v zadnjih dveh letih padec obsega zbrane zavarovalne premije

V Zavarovalnici Maribor v času gospodarske krize niso opazili upada števila sklenjenih zavarovanj, zaznavajo pa nižanje zavarovalnih premij, predvsem na račun upada povpraševanja po dodatnih zavarovanjih k »osnovnim rizikom«. Nasprotno pa se je obseg zbrane premije Adriatic Slovenice na slovenskem zavarovalniškem trgu po dvajsetih letih nenehne rasti zaradi gospodarske krize zmanjšal že drugo leto zapored, vendar zavarovalništvo, kot je povedal Anton Marušič, direktor postojnske poslovne enote AS, ostaja vitalna in gospodarsko stabilna panoga. »Po eni strani smo priča praktično razpolovljeni dejavnosti celih panog, kot je na primer gradbeništvo, po drugi pa zmanjšani porabi gospodinjstev, varčevanju, manjšim nakupom trajnejših dobrin, kot so avtomobili, in naraščanju brezposelnosti,« pravi Marušič.

AS: največ premoženjskih zavarovanj

»Zavarovalnice se moramo zelo aktivno prilagajati razmeram in spre-menjenim navadam potrošnikov,« poudarja Anton Marušič iz Adriatic Slovenice, konkurenca na zavarovalniškem trgu pa se po njegovih besedah najbolj odraža pri avtomobilskih zavarovanjih in upadu življenjskih zavarovanj. Sicer največji delež zavarovanj pri Adriaticu Slovenici zajemajo premoženjska, sledijo jim zdravstvena, najmanj pa sklenejo življenjskih zavarovanj.

Vzajemna: zdravje je še vedno največja vrednota

»Ljudje se tudi v kriznih časih zavedajo pomena zdravja, zato poskrbijo za zdravstveno varnost in urejeno zdravstveno zavarovanje,« poudarja Boris Bandelj, direktor koprske enote Vzajemne zdravstvene zavaroval-nice. Se pa po njegovih besedah pojavljajo primeri, ko si posamezniki zaradi slabega gmotnega položaja ne morejo plačevati zavarovalne premije, vendar to v zadnjih letih ni vplivalo na upad sklepanj zdravst-venih zavarovanj pri Vzajemni. Med zavarovanji za mlajšo populacijo ponujajo nezgodno zavarovanje za študente, šolarje in tudi za predšolsko mladino. Ta zavarovanja vel-jajo vse leto, tudi med počitnicami. »Starši dobro skrbijo za varnost svojih otrok, zlasti osnovnošolcev in dijakov, pri študentskih nezgodnih zavarovanjih, za katera se odločajo študenti sami, pa je opaziti upad,« še ugotavlja Bandelj.

Novi zavarovalniški produkti in akcije

Zavarovalnice se skušajo strankam približati tudi z novimi zavarovalniškimi produkti in akcijami ter čim hitrejšim izplačilom škod. Tako v Za-varovalnici Maribor le-to izplačajo 10 do 15 dni od datuma, ko zavarovanci škodo prijavijo, plačilo v nekaj delovnih dneh pa naj bi škodo izplačali tudi pri Adriaticu Slovenici in Graweju. Med novostmi, ki so jih za zavarovance pripravili v mariborski zavarovalnici, med drugim sodijo zavarovanje koles, e-koles in kolesarjev s 24-urno asistenco, prvi v Sloveniji pa ponujajo poseben, 10-odstotni popust na zavarovanje avtomobilske odgovornosti in avtomobilskega kasko zavaro-vanja ekoloških vozil.Pri Adriaticu bodo v kratkem ponudili posodo-bljena avtomobilska zavarovanja z nekaterimi novimi kritji, »ki bodo ohranila prednosti obstoječe ponudbe, predvsem pa bodo nudila še več izbire kritij, prilagojenih posameznemu vozniku,« pojasn-juje Marušič. »Svoje stranke tudi izobražujemo in nagrajujemo, saj smo spomladi prek spletne strani AS Pomlad pripravili široko nagradno akcijo na področju avtomobilskih zavarovanj, nagrajujemo jih tudi v sodelovanju s partnerji, kot sta Spar in Hervis, jeseni pa bomo imeli na voljo tudi nova pokojninska zavarovanja.«V zavarovalnici Grawe so pred kratkim zaključili obsežno 8-mesečno akcijo na področju pokojninske problematike z naslovom Pokojnina bo in podelili nagrado v obliki rente v višini 10 000 evrov. »Trenutno pripravljamo tudi posebno ponudbo na področju avtomobilskega zavarovan-ja,« sporočajo iz zavarovalnice Grawe.•Blanka Markovič Kocen

Na vrhu še vedno hiše in avtomobili

Predvidevamo, da recesija vpliva tudi na zavarovalništvo. Katera zavarovanja je najbolj prizadela in katerim ste se odpovedali ali jim zmanjšali premijo? Je upadlo tudi število zavarovancev?Jože Celin: Predvsem je vplivala na zavarovanja, ki so najbolj izpostavljena spremembam kupne moči prebivals-tva in znižanju gospodarske aktivnosti. Nemogoče je, da bi ob takem številu stečajev podjetij in nižanju standarda ljudi zavarovalništvo ostalo neprizadeto. Zmanjšano povpraševanje gospodinjstev in gospodarskih družb po nekaterih zavaroval-nih produktih ter spremenjene nakupne navade zavarovancev so lani prinesli prilagoditev zavarovalnih podlag in večji obseg pospeševanja prodaje, kar je vplivalo na nižji obseg premije avtomobilskih zavarovanj. Zavarovalnica Triglav se kljub temu ni odpovedala nobeni zavarovalni vrsti, ampak nabor zavaro-vanj še širimo. Število zavarovancev se nam ne zmanjšuje, se pa glede na manjše povpraševanje po nekaterih zavarovanjih nekoliko niža skupna premija.Anton Marušič: Upadlo je število zavarovanih novih avto-mobilov, saj je v primerjavi z obdobji pred krizo upadlo število prodanih avtomobilov, po drugi strani pa smo zato v naši zavarovalnici prilagodili zavarovalne storitve, zavarovancem

Recesija ni obšla niti zavarovalništva. Največji zavarovalniški enoti v regiji, Triglav in Adri-atic Slovenica, sta se ji postavili po robu z novimi tržnimi prijemi. Tako ena kot druga se nista odpovedali nobeni zavarovalni vrsti, ampak sta nabor zavarovanj razširili oziroma prilagodili trenutnim trendom. Direktorja postojnskih območnih enot Triglava in Adriatic Slovenice, Jože Celin in Anton Marušič, opažata, da se vse bolj krepi zavedanje, da bomo morali za starost in zdravje poskrbeti sami, čeprav trenutne razmere nekaterim ljudem ne omogočajo, da bi poleg osnovnih stroškov za preživetje varčevali še za svojo prihodnost.

Zavarovalnici Triglav in Adriatic Slovenica kljub krizi z dobrimi poslovnimi rezultati – Število zavarovancev ne upada, spreminja se le struktura zavarovanj in zavarovanih storitev

ponudili več asistenc, posebej oblikovana kasko zavarovanja, ki so primerna tudi za starejša vozila. Lani smo na primer ponudili novi življenjski zavarovanji, namenjeni nekoliko starejšim – Vita AS 60 plus in Vita AS 50 plus in posodobili ter obogatili zdravstvena zavarovanja. Omenjeni življenjski zavaro-vanji tržimo izključno preko direktne pošte. Zdaj naše stranke lahko sklepajo že zdravstveno zavarovanje z asistenco Tujina AS, dopolnilno zdravstveno zavarovanje in nezgodno šolsko zavarovanje kar prek mobilnika, vrsto zavarovanj pa sklepamo prek interneta. Prilagajanje ponudbe in načinov trženja zavaro-vanj nam je omogočilo ohranitev zaupanja zavarovancev, ob stroškovno učinkovitem poslovanju in skrbnem naložbenju pa krizi navkljub uspešno poslovanje. Zato ne moremo na splošno reči, da se število zavarovancev zmanjšuje, se pa spreminja nji-hova struktura, struktura zavarovanj in zavarovalnih storitev, povečuje se število asistenc, ki zadovoljujejo nove potrebe strank.

V katero smer se po vašem mnenju razvija slovensko zavarovalništvo? So zavarovanja na našem trgu primerljiva z zavarovanji na razvitih trgih?Jože Celin: Na splošno se zavarovalništvo v Sloveniji do-

bro razvija. Po naboru zavarovanj smo primerljivi z drugimi državami. Razlike, ki obstajajo, so posledica predvsem različne zakonodaje posameznih držav, saj je obseg pravic, na primer na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, ki ga zagotavlja država, zelo različen. Če pogledamo na svetovno zavarovalno lestvico za leto 2011, je slovenski zavarovalni trg 112-krat manjši od britanskega, vodilnega v Evropi. Našo »za-varovalno zrelost« kaže tudi dejstvo, da je Slovenija po absolut-ni velikosti večja od trgov Slovaške, Romunije, Malte, Hrvaške, Cipra, Bolgarije in še nekaterih evropskih trgov. Njegovo razvitost ustrezneje prikazujejo relativni kazalniki. Tako se je Slovenija v svetovnem merilu uvrstila na 28. mesto po premiji na prebivalca in na 23. mesto glede na zavarovalno penetracijo, t. j. delež premije v BDP-ju.Anton Marušič: Ponudba zavarovanj v Sloveniji je primerlji-va z evropskimi, glede na spremenjene demografske trende pa bodo ob zavarovanjih premoženja vse bolj pridobivala različna življenjska in pokojninska zavarovanja pa tudi zdravstvena. Razvoj je opazen na številnih zavarovalnih področjih, večjo vlogo imajo tudi različna zavarovanja odgovornosti. Predvsem pa se tako posamezniki kot tudi podjetja vse bolj zavedajo tveganj, ki jih prinaša tako naravno okolje kot zaostrene gosp-

FOTO: OSEBNI ARHIV

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013V središču4

odarske razmere in zmanjšana

socialna var-nost, zato bo razvoj potekal v različnih smereh. Zelo hitro se sprem-

injajo navade potrošnikov, ki

so bolje informi-rani, vse več zavaro-

vancev se odloča za nakup zavarovanja prek

spleta ali mobilnika. Zato se je potrebno prilagajati in v Adriaticu Slovenici ogromno pozornosti namen-

jamo prav inovativnim zavarovanjem kot tudi novim tržnim potem in načinom komunikacije z našimi zavarovanci.

Po katerih zavarovanjih je trenutno največ povpraševanja? Smo Slovenci še vedno prvaki pri zavarovanju svojih avto-mobilov ali se v teh težkih časih vse bolj zavedamo pomena osebne varnosti in premoženja? Kako pa je z naložbenimi in življenjskimi zavarovanji, v zvezi s katerimi je bilo tudi kar nekaj kritik?Jože Celin: Slovenci imamo očitno še vedno zelo radi hišo in stanovanje. Naša zavarovalniška kultura je namreč na področju premoženjskih zavarovanj izredno visoka. V primerjavi z razvitimi državami smo enakovredni tudi pri zavarovanju avto-mobilskega kaska, saj ga ima približno 30 odstotkov osebnih vozil. Odnos med življenjskimi in premoženjskimi zavarovanji je pri nas 30 proti 70 v korist slednjih, v Evropi je razmerje 50 proti 50. Največji razmah je torej pri zdravstvenih in pokojn-inskih zavarovanjih, kjer vidim še veliko priložnosti za razvoj. Vse bolj pa se krepi zavedanje, da bomo morali za starost in zdravje poskrbeti sami. Res pa je, da trenutne razmere veliko ljudem ne omogočajo, da bi poleg stroškov za preživetje lahko varčevali še za svojo prihodnost. Kar se tiče naložbenih zavaro-vanj, lahko rečem, da ljudje radi sledimo trendom. Dokler so vse naložbe vrtoglavo rasle, smo vsi želeli imeti le naložbene police, ko pa trgi padajo, so naložbene police tarča kritik. Dejstvo pa je, da so vse oblike osebnih zavarovanj dobre, treba je le vedeti, kdaj katero obliko kdo potrebuje in ali zadovoljuje posameznikove potrebe in želje.Anton Marušič: Glede na evropsko povprečje zaostajamo pri sklepanju pokojninskih in življenjskih zavarovanj. Še vedno se premalo zavedamo, kako zelo se je v Sloveniji zmanjšala socialna varnost in da si dolgoročno finančno varnost za svojo družino lahko zagotovimo samo z dolgoročnim varčevanjem za varno starost. Varnost družine pa si danes lahko zago-tovimo samo z dovolj kakovostnimi življenjskimi, nezgod-nimi zavarovanji, pa tudi z zdravstvenimi zavarovanji, ki nam nadomestijo izpad dohodka v primeru smrti v družini, nezgode ali ob nastanku dolgotrajnih bolezni. V zavarovalnici našim strankam vedno svetujemo, naj na področju zavarovanj razpršijo tveganja. Preprosto jim svetujemo, »naj ne nosijo vseh jajc v isti košari«. Tako imenovana klasična življenjska zavaro-vanja prinašajo zagotovljene, vendar nižje donose, naložbena življenjska zavarovanja z naložbenim tveganjem pa svetujemo zavarovancem, ki lahko del svojih prihrankov naložijo tudi za naložbe z višjim tveganjem, vendar potencialno višjimi donosi. Na splošno torej še vedno lahko rečemo, da v Sloveniji preveč pozornosti posvečamo zavarovanju premoženja, pozabljamo pa na dolgoročna osebna zavarovanja.

Ali krizo razumete kot izziv? Kakšno je vaše trenutno poslovanje?Jože Celin: Kriza je vedno izziv in priložnost, saj se v takih razmerah precej bolj potrudimo tako na področju obvla-dovanja stroškov kot pri poslovanju s strankami. Skupina Triglav in Zavarovalnica Triglav sta kljub negativnim učinkom gospodarskih in finančnih razmer v Sloveniji in regiji poslovno leto 2012 zaključili z dobičkom, podobno je bilo tudi v letu pred tem. Kot kaže preliminarna ocena poslovanja za prve tri mesece letošnjega leta, pa Triglav še naprej izkazuje stabilnost poslovanja. S preudarnim upravljanjem poslovnih in finančnih tveganj krepimo kapitalsko trdnost, kar nas dela še bolj zanes-ljive in zaupanja vredno družbo.Anton Marušič: Poslujemo uspešno in kljub kriznim razmer-am ohranjamo svoje mesto v vrhu slovenskega zavarovalništva. Prizadevamo si za to, da nenehno izboljšujemo poslovne pro-cese, kljub temu da se je gospodarska aktivnost tudi v primer-javi z letom 2011 še zmanjšala in je obseg zavarovalne premije na slovenskem zavarovalnem trgu padel že drugo leto zapored. Neugodnim gospodarskim razmeram smo se zoperstavili z izboljšanimi poslovnimi procesi, inovativnimi zavarovanji in s storitvami, ki smo jih ponudili svojim strankam. Naše poslovne poteze so bile dobre, kar dokazuje 269 milijonov evrov zbrane premije v minulem letu oziroma 1,3-odstotna rast in to, da smo kljub ostri konkurenci, zlasti na področju

avtomobilskih zavarovanj, za pol odstotne točke povečali delež na trgu, ki je tako dosegel že 13,2 odstotka. Ustvarili smo pozitivni poslovni izid zavarovalnice, ki presega načrtovanega.

Direktor Slovenskega zavarovalnega združenja, Mirko Kaluža, je kritičen do zavarovalnih zastopnikov, češ, da vsi ne svetujejo dovolj strokovno in objektiv-no. Kako skrbite za izobraževanje svojih zastopnikov? Jože Celin: Vsi naši zavarovalni zas-topniki in posredniki, ki sklepajo vse vrste zavarovanj, morajo opraviti preizkus strokovnih znanj, potrebnih pri opravljanju poslov zavarovalnega zastopanja oziroma zavarovalnega posredovanja pri Slovenskem zavarov-alnem združenju ter pridobiti dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja oziroma posredovanja pri Agenciji za zavarovalni nadzor. Naši zastopniki se udeležujejo tudi rednih izobraževanj o vseh zavarovalnih produktih, ki jih tržijo. Pri tem se trudimo, da so naši zastopniki strokovni, pošteni in s strankami ustvarjajo dolgoročne odnose, ki temeljijo na med-sebojnem zaupanju.Anton Marušič: Izobraževanju na vseh področjih posvečamo izredno veliko pozornosti. Skrb za razvoj zaposlenih je ena temeljnih aktivnosti delovanja družbe. V letu 2012 smo zas-novali AS Akademijo in še dodatno prenovili sistem internega izobraževanja in pričeli tudi z uvajanjem e-učenja. Ključna področja izobraževanja so prodajne in komunikacijske veščine, vodenjske kompetence, znanja iz zavarovalniške stroke, tuji jeziki in poznavanje komunikacijskih orodij. V zavaroval-nici tudi sofinanciramo študij perspektivnim zaposlenim za pridobitev višje stopnje izobrazbe, v različna izobraževanja pa je vključenih skupaj kar 99 odstotkov zaposlenih. Na vseh zavarovalnih področjih skrbimo za dvig znanja zastopnikov, kar zahteva kar veliko angažiranja, saj v zavarovalnici nudimo najširši izbor zavarovanj v Sloveniji pod eno streho. Raziskave potrjujejo, da je glavnina naših strank zadovoljna s svetovan-jem, hkrati pa je to področje, ki zahteva ves čas številne ak-tivnosti, nenehno izobraževanje za dvig kakovosti tržne mreže in spodbude najboljšim zastopnikom.

S kakšnimi prijemi poskušate obdržati stalne zavaro-vance?Jože Celin: Za stalne stranke skrbimo tako, da jih pravočasno obveščamo o zapadlosti posameznih zavarovanj in o vseh novostih v naši ponudbi. V Triglavu nenehno stremimo k temu, da ne prodajamo samo zavarovanj, ampak skrbimo za naše zavarovance. Vse to v želji, da zavarovancem zagotovimo še boljšo raven dostopnosti do naših storitev in produktov, prodajnih in poprodajnih poti. Naš zadnji odgovor na to, kako strankam na preprost način dokazati, da želimo upravičiti zaupanje, ki so nam ga izkazale s sklenjenimi zavarovanji, je Triglav komplet, ki predstavlja nov pogled na stranke in njihove družine. Nova storitev Zavarovalnice Triglav je prva na slovenskem tržišču, ki združuje premoženjska, avtomobilska, življenjska in zdravstvena zavarovanja družinskih članov ter ožjih sorodnikov. Vsak član s svojimi zavarovanji povečuje skupno višino popusta, ki so ga deležni vsi člani. Triglav komplet na enostaven in pregleden način nagrajuje zvestobo zavarovancev po principu »več boste zavarovali, več boste privarčevali«.Anton Marušič: V osrčju vseh naših aktivnosti in poslovne strategije so naše stranke in njihove potrebe, zato vse poslovne procese in tehnologijo dela prilagajamo tako, da jim nudimo sodobne in inovativne zavarovalne produkte in nove nakupne možnosti. Kot rečeno, vse več zavarovanj poleg klasičnega načina prodaje preko zastopnikov pri Adriaticu Slovenici zavarovanci zdaj lahko sklepajo prek interneta, mobilnikov, preprostejša življenjska zavarovanja sklepamo prek direktne pošte in podobno. Zvestobo zavarovancev tudi nagrajujemo in jim nudimo številne ugodnosti tako v zavarovalnici kot tudi v sodelovanju s številnimi poslovnimi partnerji, kot sta na primer Spar in Hervis. Predvsem pa našim strankam zagotav-ljamo kakovostno svetovanje pri nakupu zavarovanj in že pri razvoju novih zavarovanj skrbimo za to, da bodo zadovoljila njihove potrebe in pričakovanja.

V lanskem letu na našem območju ni bilo večjih in hujših naravnih nesreč, denimo, poplav kot drugod po državi, tudi suša ni bila tako huda. Kako se to odraža na poslovnih rezultatih? Konkretno sprašujem, ali pogostejše naravne katastrofe pomenijo višje premije? Jože Celin: Kratkoročno naravne katastrofe ne pomenijo višje premije, saj imamo oblikovane ustrezne rezervacije in poza-varovanja. Na dolgi rok pa je prav gotovo posledica pogostih množičnih škod višja premija, saj zavarovalništvo temelji na izravnavi rizika v času in prostoru. Kar se tiče področja, ki ga pokriva Območna enota Postojna, pa lahko rečem, da smo lani imeli kar nekaj zelo močnih viharjev z veliko škode, predvsem na območju Ilirske Bistrice. Pred nekaj leti smo ravno tako na območju Brkinov imeli močno točo, ki je imela za posledico

več tisoč poškodovanih vozil in zelo veliko poškodovanih objektov. Po vsakem neurju sicer v Zavarovalnici Triglav opažamo rahel porast zavarovanj, a je v Sloveniji po naših ocenah še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stano-vanj.Anton Marušič: Pogostejše naravne katastrofe ne pomenijo neposredno višjih premij, saj zavarovalnice razpršijo in izrav-navajo zavarovalne rizike ter poskrbijo za ustrezno obvlado-vanje tveganj, po drugi strani pa ves čas skrbijo za zagotavljanje dovolj visoke pokritosti premij za prihodnja izplačila škod. Seveda tudi ponudbo zavarovanj ves čas prilagajamo razmeram, tako podnebnim spremembam kot tudi spre-menjenim demografskim razmeram in gospodarski situaciji ter spremenjenim nakupovalnim navadam tudi na področju zavarovanj.

Ali so ljudje na našem območju podzavarovani, kadar go-vorimo o nepremičnem premoženju, na primer kmetijskih površinah, ki jih pogosto prizadeneta suša ali toča?Jože Celin: V Triglavu opažamo, da Slovenci še vedno ne posvečamo dovolj pomena dobremu premoženjskemu zavaro-vanju, zato vsem prebivalcem svetujemo ukrepanje v smislu celovite zaščite premoženja, med katerimi ima ustrezno in kakovostno zavarovanje pomembno prioritetno mesto. Zavaro-vanci naj za svoje premoženje izberejo ustrezna zavarovalna kritja s primernimi zavarovanimi nevarnostmi, zavarovalnimi vsotami in limiti kritja. Pogoste vremenske ujme z množičnimi škodami so namreč tudi v prihodnje zelo verjetne, zato svetujemo, da ljudje čim prej preverijo ustreznost zavarovalne zaščite in se pogovorijo s svojim zavarovalnim zastopnikom, ki jim bo prav gotovo znal svetovati, kako najbolje poskrbeti za varnost premoženja in tudi oseb. Anton Marušič: Slovenija je po zavarovanosti v evropskem povprečju, vendar je še vedno veliko nepremičnin premalo zavarovanih ali povsem nezavarovanih, kar se še posebej odraža takrat, ko nas prizadenejo večje naravne škode, kot so množične poplave, toča, lanska huda in dolgotrajna februar-ska burja in podobno. Takrat se tudi pokaže prava vrednost kakovostnih zavarovanj, ki vsebujejo dovolj visoka kritja. Pri kmetijskih zavarovanjih, čeprav del premije zanje krije država, so premije razmeroma visoke, zato med kmeti zanje ni velikega zanimanja. Pri Adriaticu Slovenici imajo kmetje možnost, da v okviru zavarovanja Dom AS zavarujejo tako hišo kot tudi vsa gospodarska poslopja in kmetijske stroje na eni polici, kar jim po eni strani prinaša pregledno zavarovalno ponudbo, po drugi strani pa pomembne prihranke pri sklenitvi zavarovanja.

Se vam zdi, da imamo v Sloveniji preveč zavarovalnic?Jože Celin: To je podobno, kot bi se vprašali, ali imamo v Sloveniji preveč trgovcev, avtomehanikov ali frizerjev. V letu 2012 je na slovenskem zavarovalnem trgu delovalo 16 za-varovalnic in tri tuje podružnice. Z vidika zdrave konkurence ni nikoli dovolj ponudbe. S tem stranke dobijo možnost, da lahko izbirajo, kaj bodo kupile in pri komu. Dogaja pa se, da ljudje primerjajo le premije, ne pa jamstev, ki jih zavarovalnice ponujajo. To lahko pomeni, da za najnižjo ceno dobijo manj, kot mislijo. V identiteti naše blagovne znamke je zapisano, da ponujamo največjo vrednost za denar. Naši produkti so za svojo ceno odlične kakovosti, Zavarovalnico Triglav pa odli-kuje tudi tradicija, finančna trdnost in odgovornost do okolja, v katerem poslujemo.Anton Marušič: Ne moremo reči, da je zavarovalnic preveč, saj to pomeni večjo konkurenco na zavarovalnem trgu, vendar po drugi strani večji obseg zbrane premije ob stroškovno učinkovitem poslovanju pomeni tudi večjo varnost poslovanja. Konkurenca prinaša tudi vrsto prednosti za potrošnike, saj se na vseh zavarovalnih področjih zavarovalnice prilagajajo razmeram in strankam ponujajo prilagojena in konkurenčna zavarovanja tako po kakovosti »zavarovalnih produktov« kot tudi zavarovanja, ki so prilagojena ciljnim skupinam in novim potrebam ter možnostim potrošnikov. Tudi v Skupini KD Group, katerega del je Adriatic Slovenica, združujemo poten-ciale s sestrsko zavarovalnico KD Življenje in smo letos sprožili vse potrebne postopke za prenos portfelja življenjskih zavaro-vanj na Adriatic Slovenico, kar bo na enem mestu, v Adriatic Slovenici, združilo vsa življenjska zavarovanja. Ocenjujemo, da bomo na ta način še povečali obseg in varnost poslovanja, dolgoročno pa si obetamo nadaljnjo rast prodaje. •Barbara Čepirlo

FOTO

: VALTER LEBAN

Jože Celin, direktor območne zavarovalnice

Triglav.

89 zavarovalnih agencij in samostojnih zavarovalnih zastopnikov je ta teden na predsednico vlade, finančnega ministra in na predsednika državnega zbora naslovilo odprto pismo z zahtevo po spremembi za-kona o davku na finančne storitve, saj odločno protestira proti dodatni, »neustavni in diskriminatorni« obdavčitvi zasebnih zastopnikov in posrednikov. »Samostojni zastopniki in posredniki prav tako plačujemo vse davke in prispevke, kot jih zahteva zakon. Ali moramo samo zato, ker smo samostojni, plačati dodaten davek državi, kot da ne obračunavamo še davka od dobička ob zaključni bilanci?« sprašujejo.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 5

www.nkr-novice.si Aktualno v regiji 5

Sprejeli rebalans

Občina Cerknica je s kohezijskimi sredstvi že začela graditi čistilno napravo v Dolenji vasi, na 2. razpis v okviru projektov Čista Ljubljanica pa se je prijavila z načrti za ureditev kanalizacije in čistilne naprave na Rakeku. Investicija je vredna okoli devet milijonov evrov; Evropa bo prispevala 6,2 milijona, od tega okoli 3 milijone letos, država pa še dober milijon evrov. »V proračunu smo za investicijo namenili le simboličnih šest tisočakov za pripravo dokumentacije, saj nismo vedeli, kdaj lahko pričakujemo evropski denar,« je po-jasnil Rupar. »Zdaj pa mora občina zagotoviti še svoja sredstva, da bomo z gradnjo lahko začeli že letos.«

V treh letih bo iz občinskega proračuna za to in-vesticijo šlo 1,6 milijona. Z rebalansom so na račun drugih investicij zagotovili sredstva za letošnje leto. Med drugim so nadaljevanje gradnje kanalizacije v Martinjaku prestavili na prihodnje leto zaradi poman-jkanja denarja, odpovedali pa so se tudi ureditvi širše okolice novega vrtca, kjer bodo zgradili le dovozne ceste, pločnik in parkirišče. »Nečemu smo se morali odpovedati, sicer bi se morali odpovedati evropskim sredstvom, brez katerih pa kanalizacije na Rakeku ne bi mogli urediti,« poudarja Rupar.

Rupar je povedal še, da bodo pogodbo z izvajalcem podpisali v kratkem. »Na tej osnovi bomo dobili denar in še letos začeli z gradnjo.« Projekt naj bi zaključili najpozneje oktobra 2015.

V Cerknici so zadovoljni, da so dobili evropska sredstva za še en projekt. Rupar pravi, da zaradi tega, ker so imeli pripravljen dober projekt. »Iz zdajšnje finančne perspektive ostaja neporabljen denar, do katerega se da s pravimi projekti hitro priti.«

V Begunjah spomenik Gaspariju

Z rebalansom je občina uskladila tudi nekatere druge postavke proračuna. Tako je za ureditev avto-busnih postajališč namesto 28 tisoč evrov namenila 53.500 evrov. V Selšku so se krajani namreč odločili, da sredi vasi uredijo spominski park s spomenikom slikarju Maksimu Gaspariju, rojenem v tem kraju. Nekaj denarja so zbrali sami, nekaj bo prispevala občina, ki je sredstva namenila tudi za ureditev postajališča, javne razsvetljave in pločnika.

V proračun več sredstev

Višji prihodki proračuna gredo tudi na račun po-godbe za sofinanciranje ukrepov v večjo energijsko učinkovitost, in sicer za prenovo javne razsvetljave. Več denarja se bo med drugim nateklo tudi zaradi spremembe pri obračunu nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki zdaj temelji na podatkih o stanovanjskih površinah iz registra nepremičnin. •Petra Trček

Cerknica – V Cerknici so še pred polletjem sprejeli rebalans občinskega proračuna. Kot je pojasnil župan Marko Rupar, naj bi še letos dobili kohezijska in državna sredstva za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Rakeku, zaradi česar je morala občina zagotoviti tudi lastna sredstva za to investicijo. Prihodki cerkniškega proračuna so se iz 14,6 milijona dvignili na skoraj 18 milijonov, odhodki pa z 18 milijonov na 21 in pol.

V Cerknici zaradi sredstev, ki jih bodo dobili iz Evrope, že potrebujejo rebalans proračuna

V Pivki podelili priznanja

Pivka, 9. maj – Občina Pivka je ob občinskem prazniku, ki obuja spomin na vseslovenski tabor na Kalcu pri Zagorju pred 144 leti, občinsko plaketo za zasluge na gospodarskem področju podelila podjetju Pivka perutninarstvo, ki je eno vidnejših in naprednejših pod-jetij v slovenski mesno-predelovalni industriji in drugi največji proizva-jalec perutninskega mesa v Sloveniji. Občinsko priznanje je prejel konservator Božidar Premrl za ohranjanje kamnoseške dediščine v Občini Pivka in njeno promocijo. Temeljito je raziskal tipično pivško kmečko in cerkveno stavbno dediščino in še posebej kamnite križe in druga nabožna znamenja, značilna za te kraje, poleg tega pa tudi skrbel za njihovo varovanje, ohranjanje in primerno restavriranje. Marjo Šajn, ljubi-telj narave, neutrudni planinec in markacist, pa si je občinsko priznanje prislužil za zasluge pri urejanju planinskih poti. Šajn je tudi pobudnik Krpanovega pohoda ter izvajalec in uradni skrbnik Ve-like Krpanove poti, ki povezuje pet notranjsko-kraških občin.

FOTO: VALTER LEBAN

Obnova trga in novo gasilsko vozilo

Ob občinskem prazniku je občina podpisala tudi pogodbi za dva trenutno pomembnejša projekta, za ureditev ekomuzeja pivških presihajočih jezer v Slovenski vasi, o čemer smo podrobneje pisali v prejšnji številki, in za obnovo dotrajanega trga pred Krpanovim domom v Pivki. Občina je za projekt kandidirala na razpisu in pridobila slabih 180.000 evrov evropskih sredstev. Dela naj bi bila zaključena do avgusta. V okviru občinskega praznika je občina Prostovoljnemu gasilskemu društvu (PGD) Zagorje v upo-rabo predala tudi novo gasilsko vozilo z nadgradnjo, namenjeno gašenju gozdnih požarov in v primeru potreb ob velikih požarih in nesrečah za posredovanje v regiji in na območju zahodne Slovenije. Vrednost vozila z nadgradnjo je 170.000 evrov, 37.000 evrov je občina pridobila na razpisu minis-trstva za obrambo, ostala sredstva so prispevali občina, PGD Zagorje in donatorji. •vrž

ZAGOTOVITE SI SVOJ OGLASNI

PROSTOR

www.nkr-novice.si

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013Aktualno v regiji6

Ekoen dva snubi tudi etažne lastnike

Na pritožbe stanovalcev je na eni od zad-njih občinskih sej opozoril svetnik Stanko Markovčič, ki ga je zanimalo, kako bo občina skupaj s koncesionarjem pristopila k rešitvi.

Smog iz dotrajanih kotlovnic na kurilno olje

Na občini Postojna, ki je zahtevala tudi po-jasnila koncesionarja, družbe Ekoen dva, so nam odgovorili, da je delovanje kotlovnice že preverila pristojna inšpekcija, ki nepravilnosti ni odkrila. Poleg tega so bile izvedene tudi meritve, ki potrjujejo obratovanje v skladu z zakonskimi zahtevami. »Želimo pa si, da bi se pisci anonimk organizirali in se povezali s koncesionarjem. Koncesionar jim je namreč pripravljen omogočiti tudi neposredni nadzor nad delovanjem kotlovnice, s čimer bi lahko najučinkoviteje zavrnili lastne dvome. Z

anonimnimi nasprotniki pa dialog seveda ni mogoč, dialog preko občinskega sveta pa je neučinkovit, saj je vezan na termine sej občinskega sveta,« so povedali na občini. Da kotlovnica izpolnjuje emisijske zahteve in dosega izkoristek kotla, na podlagi izvedenih meritev trdi tudi koncesionar. Glede smoga na območju Kremence pa Rajko Fajmont, direk-tor družbe Ekoen dva, pravi, da se na tem območju nahaja vsaj deset kotlovnic na kuri-lno olje, ki so dotrajane. »Menimo, da bi ravno opustitev teh kotlovnic in priključitev objektov na kotlovnico na lesno biomaso pripomogla k znižanju stroškov ogrevanja in izboljšanju kakovosti zraka na tem območju,« nakazuje svojo poslovno težnjo. Družba Ekoen dva, ki je v lasti družbe Ekoen ena iz Luč in postojn-ske družbe Matima v lasti Boruta Dolenca, je po podatkih Supervizorja od omenjenih petih javnih zavodov v Postojni od konca decembra 2011 do aprila letos prejela skupno skoraj

Na kotlovnico na lesno biomaso naj bi se priključili tudi večstanovanjski bloki na Kremenci

Postojna – Na kotlovnico za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso je zdaj priključenih pet javnih objektov (šolski center, zdravstveni dom, porodnišnica, vrtec in osnovna šola Antona Globočnika), ki so v prvi kurilni sezoni pri ogrevanju na ta račun skupaj prihranili za približno 40.000 evrov. Občina si želi, da bi se v nadaljevanju na skupno kotlovnico priključili tudi bližnji večstanovanjski objekti in dom starejših občanov. Toda nekateri stanovalci sosednjih ulic se medtem pritožujejo, da kotlovnica onesnažuje okolje in škodljivo vpliva na zdravje prebivalcev.

390.000 evrov plačil. V letu 2012 je ustvarila dobrih 200.000 evrov čistih prihodkov od prodaje in poslovala s pozitivno ničlo.

Na postojnski občini so še pojasnili, da je priključitev novih uporabnikov sicer povezana z nadgradnjo kotlovnice oziroma strojne opreme, zato trenutno potekajo pogovori

in preverjanje interesa pri etažnih lastni-kih. »Občina bi si želela, da bi se s pomočjo obnovljivih virov energije ogrevalo čim več (še posebej javnih pa tudi zasebnih) objektov v občini, saj je stopnja onesnaževanja ozračja v tem primeru neprimerljivo manjša kot pri ogrevanju s fosilnimi gorivi,« so še poudarili tudi na občini. •vrž

Postojna – 17 režijskih delavcev iz dveh postojnskih hčerinskih družb idrijskega koncerna Kolektor, Kolektor Liva in Kolek-tor ATP-ja, je v tem tednu dobilo odpovedi. Sprva je bila predvidena odpustitev 21 delavcev, a so za štiri našli druga delovna mesta znotraj koncerna, je povedal Milan Potužák, direktor podjetja Kolektor ATP, ki je nastalo po lanski razdelitvi Kolektor Liva na dve družbi. Z odpustitvijo 17 režijskih delavcev naj bi zdaj racionalizirali skupne službe. Čeprav po zakonu o delovnih razmerjih ne gre za večje število presežnih zaposlenih, so v podjetjih pripravili in z reprezentativnimi sindikati uskladili program presežnih delavcev. Družbi, ki imata skupaj okrog 380 zaposlenih, sta bili po pojasnilih vodstva prisiljeni odpuščati zaradi poslabšanja

gospodarske situacije in upada naročil, sicer pa je tudi v okviru koncerna postojn-ska lokacija ena redkih, ki slabše posluje. Nadaljnje odpuščanje po Potužákovih zago-tovilih trenutno sicer ni predvideno. »V družbi Kolektor ATP se že od druge polovice lanskega leta soočamo z upadom naročil na programu avtomobilske tehnike, zlasti na evropskem trgu, zato je rezultat v prvih treh mesecih slabši od načrtovanega, je pa še vedno pozitiven. Prodaja v Kolektor Livu, katerega glavna dejavnost je sani-tarna tehnika, poteka v skladu s planom, rezultat poslovanja v prvem tromesečju pa je zaradi sezonskih vplivov negativen,« je dejal Potužák, ki glede prihodnosti kljub vsemu ostaja optimističen, saj so že pridobili oziroma imajo v načrtu tudi nove projekte. •vrž

Kolektor v Postojni odpušča

Postojna – Enota nujne medicinske pomoči prehospitalna enota postojn-skega zdravstvenega doma je bogatejša za sodobno reševalno vozilo, ki bo doprineslo k še boljšim rezultatom dela. Postojnska prehospitalna enota je imela lani zaradi dobre usposobljenosti ekipe in ustrezne opreme 23 odstoten oziroma nadpovprečen delež uspešnih oživljanj, medtem ko je slovensko povprečje 12 odstotkov, je povedala njena vodja Božena Žižić in dodala, da je njihov drugi cilj tudi čim krajši dostopni čas.Novo, večje vozilo je prvo doslej, v kat-erem je zaradi prostornosti mogoč dostop do bolnika ali poškodovanca z vseh strani, kar omogoča boljši nadzor bolnika in lažje izvajanje strokovno medicinskih posegov med prevozom, sicer pa ustreza vsem tehničnim zahtevam za vožnjo in je opremljen z vsemi potrebnimi medicin-skimi aparati. »Sledimo pomembnemu principu dela prehospitalne enote – da bol-nika oskrbimo in stabiliziramo življenjske funkcije na terenu, kar nato omogoča

zmerno hitro vožnjo s čim manj tresljaji. V primeru, da vožnja z vozilom zaradi vibracij škodi bolniku, pokličemo na pomoč helikoptersko službo,« so povedali v zdravstvenem domu. 98.000 evrov za nakup vozila sta zago-tovili občini ustanoviteljici zdravstvenega doma, občina Postojna dve tretjini in občina Pivka eno tretjino. Zdravstveni dom pa je z lastnimi sredstvi financi-ral predelavo in medicinsko opremo v reševalnem vozilu v višini 92.000 evrov. Prav tako je zdravstveni dom z lastnimi sredstvi prenovil najnujnejšo opremo v prostorih dežurne službe in ambu-lante nujne medicinske pomoči, celovita prenova prostorov, ki so zaradi dotraja-nosti in napredovanja strokovnih zahtev neustrezni, pa je predvidena v sklopu načrtovane energetske sanacije celotnega objekta.V zdravstvenem domu so celovito preure-dili in na novo opremili tudi prostore zobne ambulante,v katerih deluje nova zobozdravnica Lena Mijović. •vrž

Novo reševalno voziloFOTO: VALTER LEBAN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz kotlovnice za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso se zdaj ogreva pet javnih zavodov v bližini, v bodoče pa

naj bi se nanjo priključili tudi stanovanjski bloki.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 7

www.nkr-novice.si 7Aktualno v regiji

Teden vseživljenjskega učenja že vabi

Izvajalci in obiskovalci bodo lahko do konca junija, ko se zaključi paleta dogajanj v okviru TVU, izmenjevali svoja znanja ter se seznanjali z delom posameznikov, društev, šol, vrtcev in ostalih sodelujočih. Projekt je na šestih lokacijah letos prvič postregel s Parado znanja. Namenjen je vsem prebivalcem in daje priložnost brezplačnega spoznavanja formalnih in neformalnih oblik izobraževanja. Veliko zanimanje izvajalcev je bil pred časom vzrok za prestavitev in razširitev dogodkov v maj in junij. Uradno nacionalno odprtje TVU pa je letos gostila Nova gorica.

Letošnja tema »Pomen vseživljenjskega učenja za aktivno državljanstvo« je vezana na evropsko leto. Poudarja namreč, da je aktiven državljan vsak, ki se zaveda različnih možnosti svojega prispevka v dobro družbe, tudi skozi delovanje v društvih, okoljsko zavest, dobrodelnost ipd. Sodelujočim v projektu je prek spleta, brošur, letakov, TV, radijskih oddaj in ostalega propagandnega gradiva zagotov-ljena zelo obsežna brezplačna promocija. Regijska koordinatorka Tatjana Gostiša s cerkniške Vitre je povedala: »Želja je, da se o aktivnostih informira kar največ ljudi, saj

marsikdo ne ve, kaj dela sosed«. V projektu vpisujemo dogodke, ki so brezplačni za obiskovalce: tudi pravljične urice knjižnic, druženja treh generacij, ki se odvijajo na šolah in ostalo. To so programi oziroma aktivnosti, ki jih organizacija izvede na podlagi svojega programa, s sodelovanjem v projektu pa se zagotovi brezplačno in-formiranje vseh, ki jih taki dogodki zanima-jo«. Sogovornica še vabi, da sledite modrim plakatom z marjeticami ter ostalemu propagandnemu materialu z informacija-mi o dogodkih, ki se odvijajo po Sloveniji. •Damijana Škrlj

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Tatjana Gostiša, VITRA Cerknica

Vitra iz Cerknice je eden od dveh regionalnih koordinatorjev notranjsko-kraške regije, ki že od samega začetka sodeluje pri vseslovenskem projektu Teden vseživljenjskega učenja (TVU), ki se je z brezplačnimi prireditvami, delavnicami in dogodki začel 10. maja. Projekt finančno podpira ministrstvo za šolstvo, nacionalni koordinator, čigar delo finančno podpira ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, pa je Andragoški center v Ljubljani. Koordinator v naši regiji pa je tudi postojnski Zavod Znanje, zadolžen za področje občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica.

Defibrilatorjev se ni treba batiPivka – Občina Pivka je dobila prve štiri javno dostopne defibrilatorje, ki so nameščeni na Jurščah, v Šmihelu, Dolnji Košani in gostilni Pri Zotlarju v Bujah. Pridružili so se obstoječim defibrilatorjem v Športni dvorani Skala v Pivki, Zdravstveni postaji Pivka ter prostorih Prostovoljnih gasilskih društev Zagorje in Pivka. Za optimalno vzpostavljeno mrežo na Pivškem pa bi bilo treba defibrila-torje v prihodnje namestiti tudi v Volče in na Kal, pravi Stojan Bolič, vodja projekta »Ponosni, da lahko pomagamo!«, katerega cilj je z uporabo defibrilatorjev seznaniti in izobraziti čim večje število ljudi. »Pomembno je, da defibrilatorje namestimo v kraje, ki so najbolj oddaljeni od baze nujne medicinske pomoči. Postojnska, denimo, lahko časovno nekaj doseže v okviru petih kilometrov, izven tega območja pa smo prepozni. Pri srčnem zas-toju sta najpomembnejša in najučinkovitejša masaža srca in zgodnja defibrilacija. Čim prej ju izvedemo, večja je možnost za uspešnost,« je pojasnil Bolič. Posebej je izpostavil, da je upo-raba aparata varna, predvsem pa enostavna in prilagojena laikom, ki lahko pri srčnem zastoju, pred prihodom ekipe nujne medicin-ske pomoči, z uporabo aparata in v kombinaciji z masažo srca in umet-nim dihanjem rešijo življenje. To se je izkaza-lo tudi lani poleti, ko so trije člani PGD Zagorje, ki so tudi usposobljeni bolničarji in pripadniki dveh skupnih ekip prve pomoči občine Pivka in območnega združenja

Rdečega križa Postojna, s pomočjo defibrila-torjev izvedli uspešni oživljanji. Pa tudi pred nekaj dnevi so gasilci PGD Pivka do prihoda ekipe nujne medicinske pomoči iz Postojne ob sodelovanju občanov z uporabo defibrila-torja oživljali osebo, ki je doživela srčni zastoj. Po drugi strani pa se je tragično končalo v Planini, kjer ob srčnem zastoju defibrilator ni bil uporabljen, čeprav je tam nameščen. Cena posameznega defibrilatorja skupaj z ogrevano omarico znaša dobrih 2.000 evrov. Tri defibrilatorje je financirala občina Pivka, v Dolnji Košani pa donatorji. V prihodnjih mesecih bodo po vaseh potekale tudi pred-stavitve in tečaji. Bolič je povedal, da bodo skušali vzpostaviti tudi skupine prvih posre-dovalcev na vsakem defibrilatorju, ki bodo imeli podrobnejše tečaje in jih bodo obnavlja-li. »Ko bo ambulanta nujne medicinske pomoči prejela klic, iz katerega bo lahko razbrala, da gre za srčni zastoj, bo preko regijskega centra za obveščanje aktivirala prve posredovalce pri najbližjem AED, ki pokriva kraj dogodka,« je še pojasnil Bolič. •vrž

Cerknica, Begunje, Grahovo, 11. maj – Sobotno nadomeščanje pouka je Osnovna šola Notranjski odred Cerknica izkoristila za že 6. Dneve druženja in gibanja vseh generacij. V uvodnem delu je ravnateljica šole, Marija Braniselj, poudarila: »Vsi smo družba, pogosto pa pozabljamo na pomoči potrebne, ki ne morejo več sami skrbeti zase.« Hkrati je opozorila na pomen prepoz-navanja potreb starejših oseb, kamor sodi tudi druženje. Zaradi dežja se je dogajanje preko številnih tematsko različnih delavnic in drugih oblik druženja tako na matični šoli kot na podružnicah odvijalo v šolskih pros-torih. Delavnice so skupaj z učitelji pripravili zunanji sodelavci ter nekateri starši – prosto-voljci. V Cerknici so poleg reciklaž odpadkov učenci igrali šah, izdelovali origami, pogledali skozi teleskop, posadili sončnice, se ustavili pri tržnici sadja in drugo. Svoje unikatne izdelke so predstavili stanovalci doma DEOS ter se mladim približali nekoliko drugače. Druženje so popestrili Mace (CICIMACE in MACE2), mlajša in starejša šolska folklorna

skupina ter Območno združenje Rdečega križa. Cerkniška šola skupaj s podružnicama sodeluje tudi v vseslovenski akciji »Pokloni zvezek«, do konca meseca pa bodo lahko učenci sodelovali še v akciji »Tek podnebne solidarnosti« do otrok v Afriki, ki je na dan dogodka odpadel. Učenci v POŠ Begunje, kjer je Dan druženja koordinirala učiteljica Mojca Tomšič. so bili zaradi dežja prikrajšani tudi za vodeno spoznavanje domačega kraja z Janezom Koširjem. So se pa kljub temu seznanili z delom gasilcev. Tudi v POŠ Gra-hovo, kjer je za organizacijo poskrbela Mojca Gornik, so spretnostne izzive in športne ter druge igre izvajali zgolj v šolskih prostorih.Letošnje druženje je na matični šoli koor-dinirala učiteljica Anja Širca, ki si želi, da bi se starši v čim večjem številu udeleževali dogodkov, namenjenih spodbujanju medgeneracijskega povezovanja in sodelo-vanja. »Če starši ne sodelujejo s svojimi otroci, potem se je težko povezovati« je povedala in zadovoljno priznala, da so se na vabilo k sodelovanju odzvali mnogi starši. •dš

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Druženje in gibanje

Cerknica, 18. maj – Minulo soboto je Godba Cerknica pripravila nekoliko drugačen koncert. V Kulturnem domu Cerknica je potekal koncert komornih skupin cerkniške godbe, kjer so se v enournem programu predstavile različne komorne skupine, in sicer trobilni ansambel, oktet flavt, orkester klarinetov, kvartet pozavn, oktet saksofonov, trio tub, tolkalna skupina Rom-pom-pom, večer pa se je zaključil skupno, ko je na oder stopila celotna zasedba Godbe Cerknica in za slovo odigrala skladbo Mojmirja Sepeta Zemlja pleše. Občinstvo pa se je

najbolj ogrelo tik pred koncem, ko je trobilni ansam-bel zaigral skladbo Mesečina Gorana Bregoviča, in tako kot pravi trubači v dvorano prinesel tudi nekaj balkanskih ritmov. Najbolj domiselni nastop pa je pripravila tolkalna skupina Rom-pom-pom, ki je namesto klasičnih bobnarskih palčk uporabila kar kuhinjske lesene žlice in lonce. Godba Cerknica je ta projekt organizirala prvič, ker pa so bili tako organi-zatorji kot poslušalci s slišanim in videnim zado-voljni, lahko v prihodnosti pričakujemo še kakšen podoben koncert. •aj

Koncert komornih skupin Godbe Cerknica

FOTO

: AN

DRE

JA JE

RNEJ

ČIČ

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 20138 Aktualno v regiji

Fire Combat prvič v Logatcu

Iz notranjsko-kraške regije pričakujejo od 6 do 8 tek-movalnih parov: »V naši regiji tekmovanje še ni dovolj razširjeno, kar je bil tudi razlog, da smo se v društvu odločili za organizacijo tekmo-vanja s ciljem, da bi gasilsko športno udejstvovanje in gasilstvo na splošno približali širši javnosti,« je povedal Lado Korenč iz dolnjelogaškega PGD in dodal, da je tudi

najnovejša pridobitev, vadbeni stolp za reševanje iz višine, pripomogel k temu, da se tekmovanje odvija ravno v Logatcu. Pred dvojicami, ki se pomerijo v treh starostnih kategorijah, med njimi je tudi nekaj ženskih in mešanih dvo-jic, je zahtevna naloga – v čim krajšem času morajo prema-gati številne ovire, od plezanja, spuščanja po vrvi, prenašanja 70-kilogramske lutke do zbija-

nja tarče s cevjo, polno vode. »Celotno vajo gasilci izvajajo v popolni zaščitni opremi z uporabo izolirnega dihalnega aparata, kar že tako naporno vajo še oteži. Najboljšim uspe naštete ovire premagati v slabih dveh minutah,« je še pojasnil Korenč. Na logaškem terenu se bosta pomerila tudi para iz domačega, dolnjelogaškega društva, in par iz Zaplane in Petkovca.

FOTO

: BLA

Ž KO

REN

Č

V zahtevni gasilski disciplini se bodo pomerile dvojice iz vse Slovenije – Tekmovalci prihajajo tudi iz notranjsko-kraške regije

Logatec – V nedeljo, 26. maja, od 9. ure dalje se bo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje v Blekovi vasi odvijala zanimiva gasil-ska prireditev – tekmovanje v disciplini Fire Combat. Prostovoljno gasilsko društvo Dolenji Logatec je eden od soustanoviteljev Zveze or-ganizatorjev tekmovanj gasilskih dvojic, ki se je oblikovala pozimi, in tudi zato jim je bila zaupana organizacija ene izmed devetih tekem, ki štejejo za državni pokal. V Sloveniji je tekmovanje prisotno šele nekaj let, odlikujejo pa ga znanje, moč, pogum in vztrajnost posameznega gasilca.

Med mladimi vse več zanimanja

Tekmovanja sprva niso bila prav pogosta, v preteklem letu jih je bilo že osem, v Združenju pa pričakujejo, da bo ta zahtevna disciplina doživela še večji razmah, saj je predvsem med mladimi gasilci zanimanje za Fire Combat vsako leto večje. Po besedah Korenča bi k sodelovanju radi privabili tudi gasilce iz sosednje Italije in Avstrije. Same ideje in osnove tega tekmovanja najverjetneje prihajajo iz Združenih držav Amerike, kjer imajo že vrsto let tehnično še bolj zahtevno tek-movanje, Fire Combat Chal-lenge. Logaški gasilci bralce Notranjsko-kraških novic vabijo k ogledu in športnemu vzpodbujanju. •Saša Musec Čuk

Petič po poteh pisatelja Njegovo publicistično delo že skoraj desetletje spremlja in raziskuje njegova pranečakinja Alenka Veber, ustanoviteljica Zavoda in tudi pobudnica pohoda. Pred pričetkom pohoda je zbrane nagovoril dr. Zvone Žigon, nekdanji generalni konzul v Clevelandu in sedanji sekre-tar na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Alenki Veber se je zahvalil za njeno delo, s katerim goji spomin na naše rojake. Dejal je: »Slovenci po svetu morajo biti živ del slovenskega narodovega telesa in tega bi se morali tudi mi ves čas zavedati.« Vsem po-hodnikom je zaželel, da bi z vsakim korakom začutili, kako lepa je naša Slovenija, česar se, kot je dejal, zavedajo slovenski izseljenci, katere že več kot dvajset let spoznava v raznih koncih sveta in česar se je zavedal tudi Frank Troha Rihtarjev, kar je razvidno tudi iz njegovih del.

Pohodniki so se v babnopoljski cerkvi sv. Nikolaja lahko najprej udeležili svete maše, ki jo je za notranjske izseljence daroval tamkajšnji kaplan Erik Švigelj. Po prijavah in jutranjem okrepčilu je sledil kulturni program, ki so ga tudi letos s svojimi harmonikami oblikovali domačini Magda Mlakar, Domen Šraj in Luka Žnidaršič. Z izvirnim igranjem na kmečko orodje ob spremljavi harmonik in petju ljud-

skih pesmi so nastopili tudi gostje, skupina Suhe češplje iz Gradeža blizu Turjaka. Po končanem kulturnem programu so se pohodniki podali na 18 km dolgo, nezahtev-no pešpot, ki povezuje pisateljevo rojstno domačijo z rojstnim krajem njegove matere – Goričice pri Cerkniškem jezeru. Ob poti so si ogledali osem cerkva in se ustavili v devetih vaseh, kjer so jih kot vsako leto gostoljubno sprejeli domačini. Letos Zavod obeležuje 100-letnico odhoda Franka Trohe Rihtarjevega v Severno Ameriko, čemur je poleg drugih dejavnosti posvečen tudi ta pohod, ki ga je podprla Občina Loška dolina in številni donatorji. Zbrane prispevke bo Zavod Rihtarjeva domačija namenil prenovi pisateljeve rojstne domačije in gospodarskega poslopja, v katerem bo znaten del zavze-mala tudi predstavitev zgodovine slovenskega izseljenstva. Del sredstev bo namenil tudi za beljenje domače župnijske cerkve sv. Nikolaja in za sušilnico sadja na Vrhu. Za številne prostovoljce pa zavod pripravlja izlet po notranjsko-kraški regiji. Organizatorji vabijo tudi že na šesti spominski pohod po poti Franka Trohe, ki bo tudi prihod-nje leto, tretjo soboto v mesecu maju. •Borut Kraševec

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Več kot dvesto udeležencev na pohodu Iz Babnega Polja do GoričicBabno Polje, 18. maj – Zavod Rihtarjeva domačija je organiziral peti pohod po poteh notranjskega izseljenskega pisatelja Babnopoljca Franka Trohe Rihtarjevega. Več kot dvesto pohodnikov se je v jutran-jih urah zbralo pred njegovo rojstno hišo, iz katere se je Troha leta 1913 odpravil v Ameriko, od koder se ni nikoli več za stalno vrnil.

Začel se je drugi Zelenfest

Zelenfest se je začel z glasbo in veliko dobre volje, tako kot se za festival spodobi. V soboto je od 15. ure dalje pred Kulturnim domom v Cerknici vse prisotne in mimoidoče za-bavala skupina Dej še en´litro,

še pred tem pa je v prostorih NŠK-ja potekala otvoritev razstave Katje Tomšič, ki razstavlja akrilne slike na platnu, ki se povezu-jejo s pokrajinsko tematiko. Večer, ki je bil rezerviran za

odkrivanje vesolja ob sprem-stvu astronoma, je prestavljen na 31. maj. Nedelja je bila ne-koliko bolj športno obarvana, saj so za vse adrenalina željne NŠK-jevci organizirali polet z zmajem in paintball.

FOTO

: LA

RISA

TO

MŠI

Č

Cerknica, 18. maja – Pred kulturnim domom v Cerknici se je mi-nuli konec tedna odprl Zelenfest – festival, ki ga je skupaj z Občino Cerknica letos že drugič organiziral Notranjski študentski klub. Na-men Zelenfesta je predvsem približati mladim lokalne aktivnosti in lokalno okolje, ki jih slabo ali pa sploh ne poznajo.

Pohodniki so zagrizli v hojo in jo mahnili po poti notranjskega izseljenskega pisatelja.

Zelenfest se nadaljuje danes, 24. maja, s kino večerom in bo potekal vse do 2. junija in se zaključil s piknikom. Natančen razpored dogajanj, ki vključuje številne aktivnosti, kot so jamska avantura, sprehod z biologom, kolesarjenje in druge, si lahko ogledate na spletni strani kluba NŠK www.klub-nsk.si.

Kljub temu da se bo festival v začetku junija zaključil, pa NŠK ne počiva. Že sedaj se priprav-ljajo na jubilejni 10. festival Heksenfest, ki bo v Cerknici

potekal od 26. junija do 6. julija, namenjen pa je pred-vsem druženju in zabavi skozi športne in kulturne dogodke. •Andreja Jernejčič

Na tekmovanju v disciplini Fire Combat bodo s pridom uporabili tudi nov vadbeni stolp.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 9

www.nkr-novice.si 9Svetujemo

Nad sladkorno bolezen z zdravim slogom

Kako si bolniki lahko pomagajo oziroma, s čim lahko znižujejo raven glukoze v krvi? Pri vseh, ki imajo prekomerno telesno težo, je osnovni ukrep zmanjšan vnos hrane, ki omogoča izgubo telesne teže in vzdrževanje ciljne teže. Oboje pomembno prispeva k zmanjšanju tveganja za razvoj zapletov slad-korne bolezni, hkrati pa zdravega posameznika obvaruje pred nastankom sladkorne bolezni tipa 2. Naraščajoči razširjenosti čezmerne telesne teže oziroma debelosti in sladkorne bolezni tipa 2 sta neločljivo prepleteni. Epidemija debelosti in povečanje števila bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 sta tako tesno povezani, da je nastala skovanka DIABESITY, v slovenskem prevodu pa DIABELOST.Zdravje kot vrednoto postavljamo precej visoko, pa vendar malo naredimo zanj. Potrebe usmerjajo k neposrednemu in hi-tremu zadovoljstvu, vrednote in ideali pa k bolj posrednim, manj oprijemljivim in pogosto tudi bolj oddaljenim ciljem. Vendar imajo vrednote na svoji strani pomembne adute. Med najpomembnejšimi je ta, da nam stremljenje za vrednote krepi samozavest in prispeva k pozitivni samopodobi. Drug pomemben adut je ta, da tovrstno obnašanje odobrava tudi naša okolica.

Kaj je življenjski slog in kakšen je njegov pomen pri preprečevanju in zdravljenju sladkorne bolezni?Življenjski slog je način življenja, značilen za posameznika. Določa ga skupina izrazitih obnašanj, ki se pojavljajo v določenem

časovnem obdobju. Določen življenjski slog vključuje tako zdravju škodljiva kot zdravju na-klonjena obnašanja. Najpogosteje zasledimo in omenjamo zdravju naklonjen/zdrav in zdravju škodljiv/nezdrav življenjski slog.Zdravje in z njim večja kakovost življenja skupaj prispevata k razvoju in napredku celotne družbe. Na nastanek, napredovanje in pojavljanje bolezni sodobnega časa pomem-bno vplivajo dejavniki tveganja, kot so zvišana krvni tlak in holesterol v krvi, prekomerna telesna teža, premalo sadja in zelenjave, telesna nedejavnost, alhohol, kajenje in podobno.Od zgodnjega otroštva naprej se oblikuje življenjski slog, in sicer pod vplivom izkušenj in življenjskih razmer. Prav tako na obliko-vanje življenjskega sloga vplivajo pomembni dejavniki, kot so obnašanje staršev in ožje družinske razmere. Velik vpliv na oblikovanje življenjskega sloga imajo izobraževanje, zdravs-tveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki. Dokazano je, da dejavniki nezdravega življenjskega sloga sodijo med ključne vzroke nastanka in napredovanja najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni ter pojavljanje zapletov pri njih: bolezni srca in ožilja, slad-korne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih obolenj, debelosti in osteo-poroze ter drugih bolezni mišično-kostnega sistema.K učinkovitemu preprečevanju in zdravljenju sodobnih socialnih bolezni, tudi sladkorne, pripomore predvsem upoštevanje načel zdrave prehrane.

Sladkorno bolezen nekateri imenujejo epidemija tretjega stoletja. Nadzor nad njo pa dosežemo predvsem z zdravim življenjskim slogom in pravilno prehrano. O sladkorni bolezni, diabetesu, smo se pogovarjali s Milenko Poljanec Bohnec, edukatorico bolnikov s sladkorno boleznijo v UKC Ljubljana.

Katera pa so tovrstna temeljna načela?To so skrb za pestrost dnevnega jedilnika, izbiranje pestre hrane, ki naj vsebuje več živil rastinskega kot živalskega izvora, in živil iz polnovrednih žit in žitnih izdelkov ter uživanje zelenjave in sadja. Nadvse primerno je na-dzorovati količino zaužitih maščob, uživati priporočene količine mleka in mlečnih izdelkov. Prav tako svetujemo omejevanje vnosa soli, uživanja enostavnih ogljikovih hidratov, slad-korja in sladkih jedi. Ob tem opozarjamo, da Dietetični in diabetični izdelki niso priporočljivi, ker vsebujejo praviloma večji delež maščob, so energetsko bogatejši, imajo laksativni učinek ter so praviloma predragi.

Ali si glukozo v krvi lahko izmerimo tudi sami in kako? Bolniki imajo na voljo sodobne in enostavne merilnike za določanje koncentracije glukoze v krvi, ki ne zahtevajo posebnih spretnosti. Določanje koncentracije glukoze se opravi na zelo majhnih vzorcih krvi, rezultate pa dobimo v 4 do 5 sekundah. Bolnik mora razumeti, kakšen je ustrezen ukrep na podlagi izmerjene vred-nosti. Samokontrola je sestavni del samovodenja sladkorne bolezni. Bolnikom omogoča oceno njihove urejenosti sladkorne bolezni, seveda skupaj z rezultatom glikiranega hemoglobina (HbA1C).

Samovodenje sladkorne bolezni?Samovodenje je bolnikovo ukrepanje na osnovi izvidov samokontrole in pomeni, da posamezni bolnik prevzame aktivno vlogo v zdravljenju sladkorne bolezni. Posameznik ima glavno vlogo pri uravnavanju koncentracije glukoze v krvi in je izvajalec uspešnega zdravljenja. Edu-katorica ali zdravnik in drugi zdravstveni delavci ostanejo samo bolnikovi svetovalci, motivatorji, ki bolnika spodbujajo in usmerjajo. Koncen-tracija glukoze v krvi se pri bolniku s sladkorno boleznijo kakor tudi pri zdravem človeku ves

čas spreminja. Zato je treba upoštevati vse de-javnike, ki vplivajo na vrednost glukoze v krvi in doseči usklajenost med njimi. Najpomembnejši med njimi so hrana, ki krvni sladkor zviša, ter telesna dejavnost in količina insulina, ki ga nižata.

Kakšno pomoč lahko bolniki dobijo v diabetoloških ambulantah?Bolnik s sladkorno boleznijo potrebuje poleg zdravljenja z zdravili vseživljenjsko oporo v zdravstvenem timu za obravnavo sladkorne bolezni. Tim je sestavljen iz zdravnikov različnih strok, medicinskih sester – edukatorjev in drugih zdravstvenih strokovnjakov. Poleg rednih kontrol pri zdravniku diabetologu bolnik potre-buje stalno in usklajeno edukacijo, ki ga opremi z ustreznim znanjem, veščinami in spodbuja njegovo notranjo motivacijo. Učinkovita edu-kacija poteka po strukturiranih programih in jo izvajajo strokovno usposobljene medicinske sestre, sicer je brez koristi in lahko bolnika celo odvrne. Edukacija mora postati dostopna vsem bolnikom s sladkorno boleznijo ves čas zdrav-ljenja, obvezno pa ob postavitvi diagnoze, vsaj enkrat letno, ter na željo bolnika.Pri izdelavi strokovnih edukacijskih vsebin je postavljen predpogoj glede na specifične lastnosti vsake organizacije. Težišče dela pri uporabi strokovnih edukacijskih podlag glede samih vsebin so: potrebe in interesi učencev, v našem primeru bolnikov s sladkorno boleznijo. Pri načrtovanju aktivnosti sledimo načelom individualizma, nepristranosti in multidisci-plinarnosti. Poleg strokovnih učnih vsebin na kakovost edukacije vplivata tako ugodna klima kot medsebojno zaupanje. Znanje je spremenljivo in ga edukator ne more v celoti prenašati na učence – bolnike, temveč je pomembno, da ga vsak bolnik pod določenimi pogoji skozi edukacijski proces v skupini ust-varja zase. •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 201310 Regijske kulturne diagonale

»Dober večer, Bog daj«

FOTO

: AN

ŽE M

IHEV

C

Na Domačem večeru v Logatcu se ni le prepevalo, temveč tudi plesalo.

Pevci so se z Domačim večerom vrnili k slovenski ljudski pesmi – Za dobro uro vrata odprla še ena logaška gostilnaLogatec, 20. april – Na odru Narodnega doma se je po nekaj letih ponovno odvil Domači večer, simpatična prireditev podeželskega pridiha in polna ljudskega petja v izvedbi KUD Adoramus. Pevci, ki so tokrat poprijeli tudi po igralskih vlogah, so nas za dobro uro prestavili v čas, ko je bila ljudska pesem še sestavni del življenja naših prednikov.

Zgodba se odvija kje drugje kot v logaški gostilni, kjer se po dolgem času srečata Francl in Prekmurec Joško: »In potem se je pelo in malo spilo ter kakšno razdrlo, ptički so se ženili, Šandor je spet preplaval Tiso, dekle je pralo, petelinčki so kikirikali, v tihi dolini pa se je spet razlegla tista o ljubljeni Sloveniji, naši domo-vini,« so o dogajanju povedali člani mešanega pevskega zbora Adoramus. Skupaj z Joškom, ki ga je odlično odigral kar predsednik društva, Dejan Stojko, smo poslušalci potovali po Sloveniji in prisluhnili njeni raznoliki zvočni podobi. Primorski je dala pečat skladba Iztoka Mlakarja, En glaž vina mi dej, nekaterim pa je v gostilni, stičišču družabnega življenja, kot za stavo uspelo spiti precej več kot le en kozarček. Petje so obogatili s posa-mezni kitarskimi vložki Maria Kurtjaka, sicer

člana MePZ Adoramus, prireditev pa sklenili kako drugače kot z Avsenikovo, Slovenija, od kod lepote tvoje, ko se na odru ni samo prepevalo, ampak tudi zasukalo. Na odru in pod njim so prepevali vsi sestavi društva, od otroškega, mladinskega, odraslega do moškega, ki jih vodijo kar štirje zborovodje – Neža Verdinek, Estera Stojko, Marjan Gr-dadolnik in Jaka Jerina. Pevci so z Domačim večerom teden dni kasneje gostovali še v Notranjih Goricah, kjer so prav tako navdušili številne prisotne.

Iz Logatca v Rimini

Domači večer je bil nekdaj tradicionalna in prepoznavna Adoramusova prireditev, ki je zaradi svoje hudomušnosti in odličnega petja

Bloke, 11. maj – Letošnja območna revija pevskih zborov občin Cerknica, Loška dolina in Bloke v organizaciji cerkniške izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti se je odvijala v akustični dvorani OŠ Toneta Šraja Aljoše Nova vas. Prireditve Pojo naj ljudje, ki vsakoletno ponudi presek pevske poustvarjalnosti na območnem nivoju, se je udeležilo osem zborov; dva moška, dva ženska in štirje mešani sestavi. Revijo je strokovno spremljal Matej Penko, ki je za regijski nivo izbral Moški pevski zbor Tabor Cerknica pod vodstvom Janeza Gostiše in Komor-ni zbor Fran Gerbič z zborovodjem Jožetom Rajkom. Slednji je Penka najbolj prepričal, tako po izvedbi kot tudi po programski plati. Repertoar večine izvajalcev so sestavljale pesmi iz zaklad-nice slovenskega ljudskega izročila, nekatere zasedbe pa so se spoprijele tudi z zahtevnejšimi deli domačih in tujih skladateljev. Prisotne je na začetku pozdravil župan Občine Bloke, Jože Doles, tudi sam pevec in član Lovskega pevskega zbora Martin Krpan, ki je pričel z revijo. Prireditev je potekala tekoče in v prijetnem vzdušju, tako nastopajoči kot obiskovalci pa so se ob pesmi in okusnem prigrizku, ki so ga pripravile kmečke žene in dekleta z aktiva Zarja pod okriljem Turističnega društva Bloke, družili še pozno v večer. •smč

Na Blokah so prepevali

Pevci, ki prepevajo v mešani zborih Ivana Cankarja in Pevskem društvu Logatec, so k sodelovanju povabili tudi zunanje pevce. Raznolika zasedba je program, ki je obsegal pretežno slovenske ljudske pesmi, predstavila na dveh koncertih. Najprej v mestu Abiki, kjer je potekal festival domačih pevskih zborov z gostujočim slovenskim. Tam jih je pozdravila tudi slovenska veleposlanica Helena Drnovšek Zorko. Vseh devet pevskih zborov je ob zaključku koncerta zapelo najprej Avsenikovo Slovenija, od kod lepote tvoje, in še japonsko pesem, Chiisai aki mitsuketa. Pri dirigiranju sta se izmenjala tako japonski kot logaški zborovodja Lovro Grom. Na drugem koncertu v mestu Nagoya, na predvečer odhoda proti domu, so poleg že znanega repertoarja odpeli

tudi Haydnovo mašo Missa brevis, kjer so se jim pridružile pevke zbora Oggi z njihovo solistko.

Povsem drugačna dežela od Slovenije

Po besedah predsednika Pevskega društva Logatec Toneta Jerine so jih Japonci zelo toplo sprejeli, v dobrem tednu pa so obiskali kar nekaj japonskih mest, med njimi tudi Tokio in Kyoto, večino časa jih je spremljal čudovit pogled na najvišjo japonsko goro Fuji. Spoznali niso le japonske glasbe, ampak tudi eksotično kulinarično ponudbo, zan-imivo arhitekturo ter budističen tempelj, v katerega je sicer težko priti. Presenečeni so

Stereotipno zadržani Japonci so pevce iz Logatca in Vrhnike toplo sprejeli

Ljudsko pesem ponesli na JaponskoJaponska – Projektni pevski zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Vrhnike ter Logatca z zborovodjem Lovrom Gromom so slovensko pesem ponesli daleč proti deželi vzhajajočega sonca. Na Japonsko so se od-pravili na povabilo ženskega zbora Oggi, ki je pred nekaj leti gostoval na Vrhniki, pevsko popotovanje pa jih bo v mislih še dolgo spreml-jalo. Tako po gostoljubnosti kot zanimivi deželi z bogato naravno in kulturno dediščino.

bili tudi nad izjemno čistočo dežele, delček narave pa spoznali na križarjenju z ladjico po jezeru Ashino. Poleg lepih trenutkov jim bo za vedno ostalo v spominu tudi dolgotrajno in neprijetno pristajanje z letalom, ki je bilo posledica močne turbulence, občutili pa so tudi dokaj močan potres. Zbor se je na gostovanje pripravljal kar nekaj

časa, na velikonočni ponedeljek pa so pevci v Narodnem domu v Logatcu pripravili koncert – »javno generalko. Utrinke iz nji-hovega gostovanja lahko ujamete na koncertu 11. maja na Vrhniki, v domu Ivana Cankarja, dogajanje na odru pa bo obogateno z diapro-jekcijo fotografij iz daljne Japonske. •Saša Musec Čuk

FOTO

: TO

NE

JERI

NA

Logaški in vrhniški pevci so odpotovali proti Japonski, kamor so ponesli slovensko ljudsko pesem.

vedno privabila veliko poslušalcev, v zadnjih letih pa so jo pevci zaradi številnih tekmovanj in mednarodnih gostovanj redkeje izvajali. Tudi letos je pred skoraj 50-članskim zborom,

ki se uvršča med najboljše tovrstne slovenske sestave, sestavljajo pa ga večinoma mladi, za-jeten zalogaj – tekmovanje v Riminiju, kamor potujejo konec septembra. •Saša Musec Čuk

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 11

www.nkr-novice.si 11Šport

Ko ste se z ekipo pripravljali na tekmovan-je, ste kdaj pomislili, da bi mogoče lahko zmagali?Zagotovo nisem pomislil, da bi zmagal. Prvič sem na to pomislil šele drugo noč tekme, za-res prepričan v zmago pa sem postal nekje v Krškem. Pridobili smo dovolj prednosti, raz-lika je bila velika in potem je bilo že malo bolj jasno, da so tekmeci popustili. Potem sem se res osredotočil samo še na tekmo in na cilj – torej samo na to, da pridem do konca.

Koliko časa ste imeli na voljo za spanec med tekmo, ki je trajala 45 ur in 25 minut?Spanca je bilo 10 minut pri prvem počitku, pri drugem pa 5 minut – toliko časa je bilo za spanje. Sicer je bilo še nekaj počitkov za preoblačenje, vendar mislim, da v celi dirki nisem preživel vsega skupaj dve uri brez kolesa. Postanki so sicer zanimivi, ker se zdijo zelo kratki, ura pa kar teče in teče.

Pred končnim ciljem v Postojni so vas že v domačem Grahovem pričakali številni navijači.Res je neverjetno, ko je toliko ljudi ob cesti. Nekateri so sicer prišli že prej v kraje pred

Grahovim, ampak proti Grahovem se je nabiralo vse več gledalcev. V Grahovem pa je bil res tisti glavni sprejem in ogromno ljudi. Vsako leto nas sicer pričaka več ljudi, vendar je bilo letos res posebno, z glasbo, s sirenami, z gasilci, gasilsko vozilo se nam je pridružilo v spremljevalni koloni, pripravili so celo ognjemet, dal pa sem tudi že kratko izjavo, kar med tekmo. Časa smo imeli dovolj, prvo mesto ni bilo ogroženo in potem smo si lahko privoščili nekaj minut postanka v Grahovem.

Kako ste zašli v svet ekstremnega kole-sarstva?Pred petimi leti, ko še nisem bil športnik, sem si kupil gorsko kolo in dobil idejo, da bi se odpeljal v Dubrovnik na izlet med počitnicami. Iz tega je nastala lepa 14-dnevna avantura. Nazaj sem prišel z 2200 kilometri, prekolesaril pa sem večino hrvaških otokov in celo jadransko magistralo. In ko smo prišli domov, smo se začeli s prijatelji šaliti, da bi šel na DOS. Sicer sem se tudi sam spogledov-al s to dirko, želel sem si jo enkrat odpeljati, saj so ti fantje cel fenomen – ne spijo, vse počnejo na kolesu. In potem sem se začel pripravljati. Prvi DOS sem uspešno odpeljal

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Zmagovalec letošnjega DOS-a Mitja Rok razmišlja tudi o dirki po Ameriki.

Mitja Rok je pred petimi leti kupil prvo gorsko kolo in začel kolesariti. Nikoli se ni profesionalno ukvarjal s kakršnim koli športom. Pet let kasneje, natančneje prejšnjo soboto, se je po več kot 45 urah vožnje in vsega skupaj približno 15 minutah spanca zapisal med velika imena ekstremnega kolesarstva. Na najzahtevnejši kolesarski preizkušnji v Sloveniji, DOS Extreme, je 28-letni Mitja Rok iz Grahovega zmagal med posamezniki.

2010, čas sicer ni bil nič posebnega, vreme nam je nagajalo, ampak tekma je bila odpel-jana. Sicer pa je kolesarstvo zame še vedno hobi. Od tega se v Sloveniji ne da živeti, saj predstavlja strošek. Z zmago pa se zago-tovo odpirajo nove poti, sem pa vsekakor še novinec. Rad bi šel še na kakšno daljšo dirko, razmišljam o Avstriji, je pa vse, bolj kot ne, še v oblakih.

Si želite odpeljati tudi RAAM v ZDA?To je res tisto tipično vprašanje zadnje dni. Kar zadeva RAAM-a in Amerike, imam tri probleme. Prvi je definitivno finančni, drugi je čas, tretji pa je ta, da sem človek, ki uživa na klancih, Amerika pa je ena sama ravnina. Želja vsakega ultrakolesarja pa je zagotovo enkrat prevoziti Ameriko. Ko pa bomo premagali vse omenjene ovire, bomo lahko

resno razmišljali tudi o tem projektu, ki je eden največjih, ki se jih kot ultrakolesar lahko udeležiš. Že dirka doma predstavlja izreden finančni zalogaj in je brez podpore sponzor-jev skoraj nemogoča. Če pa dodamo še ceno priprav, katere tukaj ne upoštevamo – sploh v taki zimi, kot je bila letos – so stroški res veliki.

Si imel kdaj priložnost tekmovati z Juretom Robičem?Imel sem čast eno dirko odpeljati tudi v njegovi družbi, in sicer na DOS-u leta 2010. Bil je res markantna oseba in vzornik, kar se vzdržljivosti in kolesarjenja tiče. On je bil tudi tisti, ki je opravil vse neverjetne podvige, oral ledino in pritegnil pozornost številnih mladih in mene. •Andreja Jernejčič

Le petnajst minut spanca

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013

O B Č I N A C E R K N I C A

CENIK KOMUNALNIH STORITEV OD 01.04.2013

VODARINA v m³OKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE IZ

VODOVODNEGA SISTEMA V PRIMERU PRETOČNE GREZNICEjavna kanalizacija brez javne kanalizacije

cena brez DDV cena z DDV cena brez DDV cena z DDV

Vodarina €/m³ 0,8552 0,9279 0,8552 0,9279 Okoljska dajatev...voda 2,2010 Okoljska dajatev...voda (ČN Cerknica) 0,0528 0,0573 0,5283 0,5732 DDV 8,5 % 0,1871 Vodno povračilo 0,0880 0,0955 0,0880 0,0955 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 2,3881 € OSNOVA ZA DDV 0,9960 1,4715 DDV 8,5 % 0,0847 0,1251 SKUPAJ €/m3 1,0807 € 1,5965 €

STROŠKI OMREŽNINE-VODARINA OKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA S ČIŠČENJEM NA ČN in MČN Dimenzija vodomera Pretok (m3/h) Faktor Omrežnina

DN 13 oziroma 15 (1/2") 3 1,00 3,4978 DN 20 (3/4") 5 1,67 5,8414 Okoljska dajatev...voda 0,2201 DN 25 (1") 12 4,00 13,9913 DDV 8,5 % 0,0187 DN 30 (5/4") 12 4,00 13,9913 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 0,2388 € DN 40 (6/4") 20 6,67 23,3304 DN 50 (2") 30 10,00 34,9782 DN 65 50 16,67 58,2970 DN 80 100 33,33 116,5823 DN 100 150 50,00 174,8909 DN 150 300 100,00 349,7818*omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in se obračunava mesečno gledena zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo vodomera** cena za faktor 1: 3,4978 €/mesec, cene ne vključujejo DDV

PRISPEVEK ZA PRIKLJUČNO MOČ Qn 1,5 m3/h Qn 2,5 m3/h Qn 3,5 m3/h Qn 6 m3/h Qn 10 m3/h Qn 15 m3/h Qn 40 m3/h Qn 60 m3/h Qn 150 m3/h Prispevek za priključno moč* 1,3800 2,3000 3,2200 5,5200 9,2000 13,8000 36,8000 55,2000 138,0000 DDV 8,5 % 0,1173 0,1955 0,2737 0,4692 0,7820 1,1730 3,1280 4,6920 11,7300 SKUPAJ €/mesec 1,4973 € 2,4955 € 3,4937 € 5,9892 € 9,9820 € 14,9730 € 39,9280 € 59,8920 € 149,7300 €*mesečni znesek za priključno moč vodovodnega priključka se izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka (m3/h) vgrajanega vodomera in tarifne postavke za obračunpriključne moči v €/(m3/h), ki znaša 0,92 € (Ur.l.RS 53/2006)

ODVAJANJE in ČIŠČENJE v m³ STROŠKI OMREŽNINE ODVAJANJE in ČIŠČENJEOSNOVA ZA OBRAČUN cena brez DDV cena z DDV Dimenzija vodomera Faktor ODVAJANJE ČIŠČENJE

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda 0,1831 0,1987 DN ≤ 20 1 6,9014 0,8360 Čiščenje odpadnih in padavinskih voda 0,4435 0,4812 20 < DN < 40 3 20,7042 2,5079 OSNOVA ZA DDV 0,6266 40 ≤ DN < 50 10 69,0140 8,3598 DDV 8,5 % 0,0533 50 ≤ DN < 65 15 103,5210 12,5396 SKUPAJ €/m3 0,6799 € 65 ≤ DN < 80 30 207,0419 25,0793

80 ≤ DN < 100 50 345,0699 41,7988GREZNICE IN MKČN v m³ 100 ≤ DN < 150 100 690,1398 83,5976OSNOVA ZA OBRAČUN cena brez DDV cena z DDV 150 ≥ DN 200 1.380,2795 167,1952

Storitve povezane z greznicami 0,2253 0,2445 *omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in se obračunava mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo vodomera, cene ne vključujejo DDV

Storitve povezane z MKČN do 50PE 0,5643 0,6123

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI OSNOVA ZA OBRAČUN cena brez DDV cena z DDV

Zbiranje in odvoz odpadkov €/liter 0,0083 0,0090 Odlaganje odpadkov €/liter 0,0095 0,0103 Okoljska dajatev…odpadki 0,0001 0,0001 OSNOVA ZA DDV 0,0179 DDV 8,5 % 0,0015 SKUPAJ €/liter 0,0194 €

INFORMATIVNI IZRAČUN zbiranje in prevoz

odlaganje odpadkov

okoljska dajatev osnova DDV 8,5 % SKUPAJ cena na enoto

Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKO na osebo/mesec*

cena brez DDV 1,4442 1,6530 0,0174 3,1146 0,2647 3,3793 € €/oseba/meseccena z DDV 1,5670 1,7935 0,0189Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje

MKOB na osebo/mesec**cena brez DDV 2,5274 2,8928 0,0305 5,4506 0,4633 5,9138 € €/oseba/meseccena z DDV 2,7422 3,1386 0,0330

Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKO počitniška hiša/mesec***

cena brez DDV 2,1663 2,4795 0,0261 4,6719 0,3971 5,0690 € €/počitniška hiša/meseccena z DDV 2,3504 2,6903 0,0283Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje

MKOB počitniška hiša/mesec****cena brez DDV 3,2495 3,7193 0,0392 7,0079 0,5957 7,6035 € €/počitniška hiša/meseccena z DDV 3,5257 4,0354 0,0425

*mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov na osebo/mesec se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 litrov in povprečnim številom tednov v mesecu (**vključena storitev ravnanje z biološkimi odpadki se zaračuna 70 litrov)***mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov za počitniško hišo/mesec (in stanovanje, ki se ga uporablja, kot počitniško stanovanje) se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine kom. odpadkov, ki nastane v enem tednu in je enaka 60 lit. in povprečnim št. tednov v mesecu (****vključena storitev ravnanje z biološkimi odpadki se zaračuna 90 litrov)

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI - gospodarstvo / zaposlenega RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI - gospodarstvo / kontejner ali zabojnik

OSNOVA ZA OBRAČUN brez DDV z DDV OSNOVA ZA OBRAČUN brez DDV z DDV Zbiranje in odvoz odpadkov €/liter 0,0083 0,0090 Zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov €/m3 17,8000 19,3130 Odlaganje odpadkov €/liter 0,0095 0,0103 Okoljska dajatev……………..…odpadki €/m3 0,1000 0,1085 Okoljska dajatev…odpadki 0,0001 0,0001 OSNOVA ZA DDV 0,0179 OSNOVA ZA DDV 17,9000 DDV 8,5 % 0,0015 DDV 8,5 % 1,5215 SKUPAJ €/liter 0,0194 € SKUPAJ €/m3 19,4215 €

INFORMATIVNI IZRAČUN cena okolj. dajatev osnova DDV 8,5 % SKUPAJ cena na enotoZbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje

odpadkov na zaposlenega/mesec*cena brez DDV 1,1615 0,0065 1,1680 0,0993 1,2673 € €/osebo/mesec

cena z DDV 1,2602 0,0071*mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov na zaposlenega/mesec se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 litrov in povprečnim številom tednov v mesecu

12 Iz občinske hiše

www. cerknica.siPrispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Kakšna je cena za pitno vodo?Slovenija velja za vodnato deželo, čeprav nam je suša v letih 2011/2012 pokazala, da se lahko tudi to kaj hitro spremeni. Kljub temu se večini Slovencev zdi, da je nemotena oskrba s pitno vodo sama po sebi umevna. V preteklosti so se gradili vodovodni sistemi na različne načine, predvsem pa, žal, v večini primerov nekvalitetno. Pri gradnji vodovodov pred letom 1990 je dostikrat sodelovala vojska ali pa mladinske delovne brigade in taki vodovodi so še posebno slabi. Za povrhu so se vgrajevali zanič materiali iz jugoslovanske proizvodnje in tako imamo danes opraviti z izgubami, ki dosegajo tudi 70 odstotkov.Po letu 1990 so se začele stvari ponekod izboljševati, saj so lahko začele občine in komu-nalna podjetja izbirati boljše materiale, bolj pa se je začelo upoštevati tudi inženirsko stroko. Spet drugje pa se je obdržala stara praksa, ko so se stvari delale »na pamet« in brez sistematičnega načrtovanja. Danes se v Javnem podjetju Komunala Cerknica d.o.o. skupaj z občinama ustanoviteljicama – Cerknico in Loško dolino – trudimo, da bi vse posege v vodovodne in kanalizacijske sisteme izvajali strokovno in kvalitetno. Še vedno pa imamo v obeh občinah veliko omrežja, ki je v slabem stanju in posledično veliko okvar na vodovodnih sistemih. Da bomo stanje temeljito spremenili, pa bo potrebno kar veliko let. Kot radi rečemo, se vse začne in konča pri denarju. Denar za upravljanje in vzdrževanje vodovodnih in kanalizacijskih sistemov pa zagotavljajo uporab-niki preko cene.Cena komunalnih storitev je razdeljena na post-avke. V ceni so vsebovane tako davčne postavke kot vodno povračilo in taksa za obremenjevanje

voda, ki sta prihodka državnega proračuna. Na-dalje je postavka cene omrežnina, ki je prihodek občinskega proračuna. Ostale postavke pa so prihodek komunalnega podjetja, iz katerih plačuje podjetje elektriko za črpanje vode, zamenjavo vodomerov, material za popravila, stroške zunanjih izvajalcev in seveda stroške za lastno poslovanje.Cene komunalnih storitev so bile v preteklosti večkrat zamrznjene s strani vlade, kar je vodilo v velik razkorak med ceno, ki jo podjetje zaračuna strankam, in stroški, ki pri izvajanju storitev komunalnega podjetja nastajajo. Postopek za določitev cene, ki jo lahko komunalno podjetje zaračuna uporabnikom, je kar zapleten in se je v preteklosti pogosto spreminjal. Ta hip lahko komunalno podjetje oblikuje cene na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št. 87/2012 in 109/2012), ki je začela veljati s 1. 1. 2013. Podjetje mora pripraviti t. i. elaborat, ki ga mora potrditi občinski svet. JP Komunala Cerknica d.o.o. je elaborate z natančno analizo predloga dviga cen pripravilo v začetku leta 2013, potrdila pa sta jih občinska sveta obeh občin. Tako so na območju občin Cerknica in Loška dolina začele nekatere cene veljati s 1. 1. 2013, druge pa po potrditvah na občinskih svetih s 1. 4. 2013 v Cerknici in s 1. 5. 2013 v Loški dolini. Tarifni sistem, ki ga predpisuje država, je z leti postal zelo kompliciran in s tem tudi dokaj nepregleden. Težav ne povzroča le uporabnikom, ampak tudi komunalnim podjetjem, saj je računalniška podpora vse zahtevnejša in s tem tudi vse dražja, vsaka sprememba katere od postavk pa povzroči veliko dela in stroškov. Trenutno veljavni cenik za občini Cerknica in Loška dolina pa je:

Ali je voda draga? En liter vode v plastenki stane 0,54 evrov, en liter vode iz pipe pa 0,00093 evrov. Ko kupite ustekleničeno vodo v trgovini, ne razmišljate prav veliko o ceni, ko pa dobite račun upravljavca vodovodnega sistema z novo ceno, pa se mnogi vprašate, kako je lahko voda tako draga, čeprav je skoraj 1000-krat cenejša.Pitna voda ne bo prav dolgo pitna brez kanalizacije. Kanalizacija (skupaj s čistilno napravo, seveda) je torej v funkciji zaščite

vodnih virov in je nujna. Prav tako je potreben organiziran odvoz smeti, če želimo zaščititi svoje vodne vire. Vse to pa stane in je potrebno plačati. Cene, ki jih zaračunava komunalno podjetje in gredo delno tudi državi in občini, torej niso same sebi namen, ampak zagotavljajo, da bomo lahko izboljšali obstoječe sis-teme, zaščitili vodne vire in uporabnikom dolgoročno zagotavljali pitno vodo, ki je seveda vir življenja.

Vljudno vabljeni na predstavitev knjige

Cvetoča pomladtorek, 4. junij 2013,

ob 19 uri

Z nami bo avtor Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok,

izkušen vrtnar in poznavalec cvetja.

Zvone Šeruga: Popotnik

Svetovni popotnik, novinar in fotograf bo predstavil svojo novo

knjigo in film režiserja Aleša Žemlje Popotnik.

sreda, 5. junij 2013, ob 1900 v knjižnici v Cerknici

MODRI VALOVI pravljična urica

z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje torek, 4. junij 2013 ali četrtek, 6. junij 2013,

od 1700 do 1800

Z vami bo knjižničarka Anita. Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7091 078 (Cerknica).

O B Č I N A L O Š K A D O L I N A

CENIK KOMUNALNIH STORITEV OD 01.05.2013

VODARINA OKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA V PRIMERU PRETOČNE

GREZNICE

javna kanalizacija brez javne kanalizacija

cena brez DDV cena z DDV cena brez DDV cena z DDV

Vodarina 0,9961 1,0808 0,9961 1,0808 Okoljska dajatev...voda 2,2010 Okoljska dajatev...voda 0,0528 0,0573 0,5283 0,5732 DDV 8,5 % 0,1871 Vodno povračilo 0,0880 0,0955 0,0880 0,0955 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 2,3881 € OSNOVA ZA DDV 1,1369 1,6124 DDV 8,5 % 0,0966 0,1370 SKUPAJ €/m3 1,2335 € 1,7494 €

STROŠKI OMREŽNINE-VODARINAOKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE

IZ VODOVODNEGA SISTEMA S ČIŠČENJEM NA ČN in MČN Dimenzija vodomera Pretok (m3/h) Faktor Omrežnina DN 13 oziroma 15 (1/2") 3 1,00 2,8511 DN 20 (3/4") 5 1,67 4,7613 Okoljska dajatev...voda 0,2201 DN 25 (1") 12 4,00 11,4044 DDV 8,5 % 0,0187 DN 30 (5/4") 12 4,00 11,4044 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 0,2388 € DN 40 (6/4") 20 6,67 19,0168 DN 50 (2") 30 10,00 28,5109 DN 65 50 16,67 47,5182 DN 80 100 33,33 95,0270 DN 100 150 50,00 142,5547 DN 150 300 100,00 285,1095*omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in se obračunava mesečno gledena zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo vodomera** cena za faktor 1: 2,8511 €/mesec, cene ne vključujejo DDV

PRISPEVEK ZA PRIKLJUČNO MOČ Qn 1,5 m3/h Qn 2,5 m3/h Qn 3,5 m3/h Qn 6 m3/h Qn 10 m3/h Qn 15 m3/h Qn 40 m3/h Qn 60 m3/h Qn 150 m3/h

Prispevek za priključno moč* 1,2018 2,0030 2,8042 4,8072 8,0120 12,0180 32,0481 48,0721 120,1803 DDV 8,5 % 0,1022 0,1703 0,2384 0,4086 0,6810 1,0215 2,7241 4,0861 10,2153

SKUPAJ €/mesec 1,3040 € 2,1733 € 3,0426 € 5,2158 € 8,6930 € 13,0396 € 34,7722 € 52,1582 € 130,3956 €*mesečni znesek za priključno moč vodovodnega priključka se izračuna kot zmnožek nazivnega pretoka (m3/h) vgrajanega vodomera in tarifne postavke za obračunpriključne moči v EUR/(m3/h), ki znaša 0,8012 EUR (Sklep Občinskega sveta občine Loška dolina št. 307, z dne 22.06.2006)

ODVAJANJE in ČIŠČENJE STROŠKI OMREŽNINE ODVAJANJE in ČIŠČENJEcena brez DDV cena z DDV Dimenzija vodomera Faktor ODVAJANJE ČIŠČENJE

Odvajanje odpadnih in padavinskih voda 0,2207 0,2395 DN ≤ 20 1 7,7819 2,5450 Čiščenje odpadnih in padavinskih voda 0,8037 0,8720 20 < DN < 40 3 23,3457 7,6351 OSNOVA ZA DDV 1,0244 40 ≤ DN < 50 10 77,8191 25,4503 DDV 8,5 % 0,0871 50 ≤ DN < 65 15 116,7287 38,1754 SKUPAJ €/m3 1,1115 € 65 ≤ DN < 80 30 233,4574 76,3508

80 ≤ DN < 100 50 389,0957 127,2514GREZNICE IN MKČN v m³ 100 ≤ DN < 150 100 778,1913 254,5028

OSNOVA ZA OBRAČUN cena brez DDV cena z DDV 150 ≥ DN 200 1.556,3827 509,0055 Storitve povezane z greznicami 0,2820 0,3060 *omrežnina je del cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture in se obračunava

mesečno glede na zmogljivost priključkov, določenih z velikostjo vodomera, cene ne vključujejo DDV Storitve povezane z MKČN do 50PE 0,8472 0,9192

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI - gospodinjstvoOSNOVA ZA OBRAČUN cena brez DDV cena z DDV

Zbiranje in odvoz odpadkov €/liter 0,0118 0,0128 Odlaganje odpadkov €/liter 0,0095 0,0103 Okoljska dajatev…odpadki 0,0001 0,0001 OSNOVA ZA DDV 0,0214 DDV 8,5 % 0,0018 SKUPAJ €/liter 0,0232 €

INFORMATIVNI IZRAČUN zbiranje in odvoz

odlaganje odpadkov

okoljska dajatev osnova DDV 8,5 % SKUPAJ cena na enoto

Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKO na osebo/mesec*

cena brez DDV 2,0532 1,6530 0,01743,7236 0,3165 4,0401 € €/oseba/mesec

cena z DDV 2,2277 1,7935 0,0189Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKOB na

osebo/mesec**cena brez DDV 3,5931 2,8928 0,0305

6,5163 0,5539 7,0702 € €/oseba/meseccena z DDV 3,8985 3,1386 0,0330

Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKO počitniška hiša/mesec***

cena brez DDV 3,0798 2,4795 0,02615,5854 0,4748 6,0602 € €/počitniška hiša/mesec

cena z DDV 3,3416 2,6903 0,0283Zbiranje in prevoz odpadkov in odlaganje MKOB

počitniška hiša/mesec****cena brez DDV 4,6197 3,7193 0,0392

8,3781 0,7121 9,0902 € €/počitniška hiša/meseccena z DDV 5,0124 4,0354 0,0425

*mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov na osebo/mesec se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na prebivalca in je enaka 40 litrov in povprečnim številom tednov v mesecu (**vključena storitev ravnanje z biološkimi odpadki se zaračuna 70 lit)***mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov za počitniško hišo/mesec (in stanovanje, ki se ga uporablja, kot počitniško stanovanje) se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine kom. odpadkov, ki nastane v enem tednu in je enaka 60 lit. in povprečnim št. tednov v mesecu (****vključena storitev ravnanje z biološkimi odpadki se zaračuna 90 litrov)

RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI - gospodarstvo / zaposlenega RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI - gospodarstvo / kontejner ali zabojnikOSNOVA ZA OBRAČUN brez DDV z DDV OSNOVA ZA OBRAČUN brez DDV z DDV

Zbiranje in odvoz odpadkov €/liter 0,0118 0,0128 Zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov €/m3 21,3000 23,1105 Odlaganje odpadkov €/liter 0,0095 0,0103 Okoljska dajatev……………..…odpadki €/m3 0,1000 0,1085 Okoljska dajatev…odpadki 0,0001 0,0001 OSNOVA ZA DDV 0,0214 OSNOVA ZA DDV 21,4000 DDV 8,5 % 0,0018 DDV 8,5 % 1,8190 SKUPAJ €/liter 0,0232 € SKUPAJ €/m3 23,2190 €

INFORMATIVNI IZRAČUN cena okoljska dajatev osnova DDV 8,5 % SKUPAJ cena na enoto

Zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov na zaposlenega/mesec*

cena brez DDV 1,3898 0,0065 1,3964 0,11871,5150 € €/osebo/mesec

cena z DDV 1,5080 0,0071*mesečni znesek za storitev zbiranje in odvoz odpadkov in odlaganje odpadkov na zaposlenega/mesec se izračuna kot zmnožek ocenjene najmanjše količine komunalnih odpadkov, ki nastane v enem tednu na zaposlenega in je enaka 15 litrov in povprečnim številom tednov v mesecu

OKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA S ČIŠČENJEM NA ČN in MČN

Okoljska dajatev...voda 0,2201 DDV 8,5 % 0,0187 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 0,2388 €

OKOLJSKA DAJATEV BREZ MERJENJA ODVZEMA PITNE VODE IZ VODOVODNEGA SISTEMA V PRIMERU PRETOČNE GREZNICE

Okoljska dajatev...voda 2,2010 DDV 8,5 % 0,1871 SKUPAJ CENA ZA 1EO €/mesec 2,3881 €

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 13

www.nkr-novice.si 13Iz občinske hiše

Razstava likovnih del Lepote Notranjske – 8. slikarski Ex-tempore Rak RakekKnjižnica RakekOrganizator: Likovna sekcija KD Rak RakekRazstava bo na ogled do 17. junija 2013 10. tradicionalna razstava čipkOd 9.00 do 18.00 Društveni center na Rakeku,vstop prostOrganizator: Klekljarska sekcija KD Rak RakekRazstava bo odprta tudi v nedeljo 2. junija od 9.00 do 18.006. Kunaverjev pohodOb 9.00 Trg padlih borcev, Rakek – železniška postajaOrganizator: Turistično društvo RakekOstržek, lutkovna predstavaOb 10.00 Kulturni dom CerknicaOrganizator: Kulturni dom CerknicaRokovnjaška porokaOd 10.00 do 14.00 Na Taboru v Cerknici, vstop prostOrganizator: Turistično društvo NotranjskaTek ob Cerkniškem jezeru Ob 10.00 Ribiški kot na Cerkniškem jezeruOrganizator: Športna zveza CerknicaModri valovi - pravljična urica z ustvarjalno delavnico Za otroke od 4. leta starosti. Prijava otrok na tel. št. 01 7091 078Od 17.00 do 18.00 V Knjižnici Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

Glasbena šola Frana Gerbiča Cerknica objavlja razpis za vpis v šolsko leto 2013/2014

Predšolska glasbena vzgoja 5 brez predhodnega preizkusaGlasbena pripravnica 6 brez predhodnega preizkusaKlavir 7-8 sprejemni preizkusHarmonika 7-9 -//-Diatonična harmonika 9-11 -//-Violina 6-8 -//-Viola 9-13 -//-Kontrabas 9-18 -//-Violončelo 7-9 -//-Kitara 7-9 -//-Flavta 9-11 -//-Klarinet, Saksofon 9-11 -//-Rog, Trobenta 9-11 -//-Tuba, Pozavna 11-18 -//-Tolkala 8-11 -//-Petje 15-24 -//-

• Izobraževanje za program glasba traja 4, 6 oziroma 8 let.

P r o g r a m Opombe

Sprejemni preizkusi za vpis v glasbeno šolo - šolsko leto 2013/2014

CERKNICA RAKEK STARI TRG NOVA VAS

8. 5. 2013 7. 5. 2013 6. 5. 2013 22. 5. 201315. 5. 2013 14. 5. 2013 20. 5. 2013 22. 5. 2013 za vse oddelke v Cerknici29. 5. 2013 za vse oddelke v Cerknici 5. 6. 2013 za vse oddelke v Cerknici21. 8. 2013 naknadni rok za vse oddelke v Cerknici

Sprejemni preizkusi (preverjanje glasbene nadarjenosti) bodo za vse razpisane roke od 17.–18. ure. Za informacije pokličite na tel. 01/70-50-733.

PREDNOST PRI VPISU v glasbeno šolo bodo imeli učenci sprejeti na instrumente:

trobenta, pozavna, rog, klarinet, saksofon, violina, kontrabas, violončelo.

Priporočljiva starost

PrireditevDatum

Seznam prireditev ob občinskem prazniku – 2013

Četrtek, 16. maj

Sobota, 1. junij

Sobota, 1. junij

Sobota, 1. junij

Nedelja 2. junij

Nedelja, 2. junij

Torek, 4. junij, in četrtek, 6. junij

Torek, 4. junij

Sreda, 5. junij

Sreda, 5. junij

Četrtek, 6. junij

Petek, 7. junij

Petek, 7. junij

Matjaž Mastnak: Cvetoča pomlad, pred-stavitev knjigeOb 19.00 Knjižnica RakekOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica Nastop najmlajših učencev – učencev predšolske glasbene vzgoje in glasbene pripravnice Glasbene šole Frana Gerbiča CerknicaOb 19.00 V Kulturnem domu Cerknica, vstop prostOrganizator: Glasbena šola Frana Gerbiča CerknicaZvone Šeruga: Predstavitev nove knjige in filma PopotnikOb 19.00 V Knjižnici Jožeta Udoviča CerknicaOrganizator: Knjižnica Jožeta Udoviča CerknicaKoncert absolventov Glasbene šole Frana Gerbiča CerknicaOb 19.00 V Kulturnem domu Cerknica, vstop prostOrganizator: Glasbena šola Frana Gerbiča CerknicaDan odprtih vrat VDC Postojna – enota CerknicaOd 9.00 do 14.00 V prostorih VDC enota CerknicaOrganizator: VDC Postojna – enota CerknicaOtvoritev razstave likovnih del uporabnikov VDC Dela so nastala v okviru likovnega krožka v VDC pod mentorstvom članic KUD PA-LETA CerknicaOb 16:00 V prostorih VDC Postojna - enota CerknicaOrganizator: VDC Postojna – enota Cerknica

PrireditevDatum

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

V ponedeljek, 15. aprila, so učenci 7. razredov imeli naravoslovni dan. Tema dneva je bilo Cerkniško Jezero in okolica. Kot novinarki iz 9. razreda sva se jim pridružili na različnih delavnicah ob jezeru. Še z dvema učenkama iz 7. razreda smo bile zadolžene, da v celotnem dnevu posnamemo kratek filmček, ki bo na kratko pred-stavil delo učencev, hkrati pa gledalce poučil o jezeru, okolici in njegovem pomenu. Film si lahko ogledate na šolski spletni strain http://www.os-cerknica.si/index.php?option=com_phocagallery&view=category&id=345%3Anaravoslovni-dan&Itemid=70&lang=slUčenci so bili razporejeni po več skupinah. Spoznavali so življenje ob in v jezeru, ribištvo, cerkev in vas, predstavili pa so jim tudi, kako se plete košare in prepogiba origami.Preko celotnega dneva so učenci izvedeli mnogo novih in zanimivih dejstev o jezeru in vasi, ki leži poleg njega. Nama kot učenkama 9. razreda se je zdel dan zanimivo in pestro pripravljen. Navdušeni pa so bili tudi ostali učenci, ki sva jih na kratko povprašali po vtisih o celotnem dne-

vu. Po večini jim ni bilo po godu le to, da so morali do sa-mega jezera priti peš. Seveda je najstnikom težko ustreči, še težje pa je pripraviti zanimiv in pester program, ki jih bo popolnoma zaposlil, tako da ne bo ostalo časa za kakršnekoli potegavščine. A misliva, da je organizatorjem dneva uspelo mladino zaposliti v celoti. Upava, da bodo ta program izvajali tudi z nasledn-jimi generacijami in tako mladini približali jezero in jih ozaveščali o njegovem pomenu, prebivalce vasi pa privajali na šolsko mladino, ki vse pogosteje za svojo destinacijo izbira prav Cerkniško jezero.

To je le ena od številnih zanimivih akcij vseh sodelujočih v projektu JEZERA ZA NAS, pobuda LEADER LAS Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe, ki ga vodi NEC iz Cerknice v sodelovanju s partnerji Zavod Parnas, Hija d.o.o., Agrarna skupnost Dolenje Jezero, TD Kočevje in Osnovna šola Notranjski odred Cerknica. Elektra Lavrič in Ana Rupar, 9.c

Jezera za nasRibič iz vasi je pokazal nekdanjo ribiško opremo.

Učenci odkrivajo

povezanost organizmov

v vodnem ekosistemu.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013Obvestila in horoskop 14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370

Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

OVENOvnica se oblači kot dama ali pa čisto športno. Pomembno je, kakšen vtis bo pustila na okolico. Raje ima kratko in urejeno

frizuro ali pa nosi dolge lase, ki jih enostavno poveže v čop. Rada izpostavlja svoje noge in svojo seksi podobo. Rada ima rdečo, modro in črno barvo. Oven ima rad športni stil. Ko je mlad, nosi vojaška oblačila, z leti pa zgradi resnejšo podobo. Karkoli obleče, mu v glavnem pristoji.

BIKBik gre rad iz skrajnosti v skrajnost in ima ali zelo sproščen odnos do mode in boemski stil, ali pa nosi obleke najboljših

in najdražjih znamk. Radi imajo zeleno barvo in barvo vina. Bikice nadvse rade pokažejo svoje prsi, pas in frizuro. Pogosto nosijo bujne frizure ali dolge lase. Zlatemu nakitu se nikoli ne odrečejo.

DVOJČKAModni kreatorji obstajajo tudi zaradi Dvojčkov (tudi Tehtnice in Strelci), ki najraje spremljajo najnovejše modne trende.

Radi imajo mladosten stil ne glede na svoja leta, še posebno radi pa imajo športno garderobo. Kavbojke in čevlji z blagovno znamko, po možnosti od najboljšega svetovnega proizvajalca. Modni detajl, ki se mu težko odrečejo, pa je svetleč okras na zobeh.

RAKDraga usnjena jakna, dobre kavbojke s še boljšim pasom, »fensi« majica, tetovaža – na tak način se oblačijo predvsem

mlajši Raki (oba spola) in tako plenijo pozornost nasprotnega spola. Rakice rade pokažejo svoja prsa, nosijo pa tudi dekoltirane črne, ozke obleke. Ne marajo sintetike in oblek, ki so primerne za oba spola. Za svoje lase zelo skrbijo tudi s pomočjo svojih tajnih receptov, ki so jih dobile iz babičinega dnevnika.

LEVKarkoli oblečejo, delujejo naravno in gospodovalno. Ona se rada obleče preveč izzivalno ali napadalno, na meji kiča. Obožuje

krzno, iz hiše ne gre nenašminkana in vedno je maksimalno urejena. Moški nima dosti oblek, nekaj glavnih a pravih oblačil. Kupujejo drage stvari, če pa se pozabijo naparfumati ali nanesti losion po britju, se vrnejo domov.

DEVICA Nosi izključno obleke, narejene iz naravnih materialov (bombaž, svila, volna). Ni mu težko plačati več, če je

kakovostno. Zaradi zgradbe telesa deluje prefinjeno, včasih tudi ekscentrično, saj radi kombinirajo modne trende. Moški imajo prirojen občutek za eleganco, pa se ne trudijo slediti modi, saj se znajo obleči tako, kot bi šli na modno revijo.

TEHTNICANjihov izgled mora biti kot z naslovnice. Ona rada impulzivno nakupuje. Zaljublja se v nekatere obleke, čim jih vidi v izložbi.

Pogosto se rada premisli in kliče prijateljico iz garderobe, da se posvetuje z njo. Moški neguje športno eleganten stil, brez parfuma ne gredo iz hiše. K frizerju ne gredo samo zaradi striženja, pač pa zaradi uživanja v tretmanu.

ŠKORPIJONNa Škorpijonih deluje vse, kar oblečejo, plemenito in drago. Ona ima rada usnjene izdelke najboljše izdelave v črni barvi ali

v temno zeleni ali temno rdeči barvi. Ona rada pušča seksi vtis, zato raje nosi seksi kot elegantne obleke. Dovršeno krojena oblačila v kombinaciji z belo saten srajco in obvezno visoke pete. Šminka si predvsem oči.

STRELECStrelci vedno spremljajo modo. Lahko se oblačijo v na novo odprtem centru, elitnem butiku ali pa najdejo neko atraktivno

oblačilo na tržnici. Karkoli obleče, deluje na njem lepo in drago. Strelka se lahko uredi v petih minutah in da zgleda impresivno, si povezne na glavo nek klobuk. Oblači se tudi v kavbojke, ženske pa rade nosijo mini krila ali kratke hlače v peščeni barvi. Moški imajo radi stil kot Antonio Banderas in obvezno nosijo sončna očala in drage mokasin čevlje ali sandale.

KOZOROGOna tako dolgo kupuje, dokler ne najde svojega stila. Pogosto se sramuje izpostaviti svojo vitko figuro in noge. Rada ima dobro

ukrojene obleke ali hlače, rajši kot krila. Za posebne priložnosti si obleče romantične in frfotajoče obleke. Moški sprejemajo klasiko kot nekaj najbolj normalnega. Radi imajo svoj, neobvezen stil.

VODNARModi ne sledi, zato pa moda sledi njim, saj nosijo nek del garderobe vsaj šest mesecev prej, preden postane moden. Nosi

najkakovostnejše modne znamke, pa naj gre za obleko, obutev ali parfume. Ure naravnost obožuje. Deluje ležerno in neobvezno. Lasje morajo biti vedno čisti in urejeni. Moški radi delujejo skrivnostno in istočasno vpadljivo, ženske pa hočejo biti seksipilne in so zato pripravljene iti tudi na operacijo.

RIBIOna zna izbrati obleke, ki ji dobro pristojijo, tudi če ima kak kilogram preveč. Rada nosi dekoltirane obleke ali bluze, saj rada

poudari svoje prsi, ogrlice pa so njen najljubši del nakita. Lak na nohtih mora biti atraktiven ali pa mora imeti francosko manikiro nohtov. Verižica okoli gležnja je pomembna. Moški navidezno delujejo kot da jim ni do do-brega izgleda, a veliko pozornosti namenjajo predvsem čevljem, ki morajo biti kakovostni, udobni, pomembna je tudi znamka.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice,

Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv),

naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.

Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Kupim

Nepremičnine

Prodam

Drugo

Star mizarski ponk, skrinje, omare, mize, voziček lojtrnik ali cizo in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Moda v skladu z astrološkim znakom

3-sobno stanovanje v Postojni, v centru, 75 m2, prenovljeno 2006. Cena: po dogovoru. Tel.: 040 830 623.

3-sobno stanovanje v Postojni, Kremenca, obnovljeno. Cena: ugodno. Tel.: 041 617 655.

Staro hišo v okolici Postojne, z dokumentacijo za obnovo, lepa parcela, 1264 m2, zazidljivo v celoti. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 85 m2, pritličje, z opremo ali brez. Tel.: 051 255 670.

Oskrba malih živali. Nega, striženje, trimanje psov in mačk, masaža, akupresura, etologija, psihologija, socializacija, prevzgoja ... Naročanje na tel. št.: 041 626 175 in 031 689 726. http://freeweb.siol.net/vesbo. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje. Zbiram stare gramofonske plošče in kasete narodno-zabavnih ansamblov ter tudi ostalih izvajalcev. Kdor bi jih podaril ali prodal po simbolični ceni, naj pokliče na tel. št. 041 321 320. Pri večji količini dam v ceno računalnik ali računalniške komponente.

Pred kratkim je v samozaložbi izšla moja deseta knjiga Vo-jna po vojni, v kateri opisujem povojno obdobje v Sloveniji od leta 1945 do 1952. Na straneh 32, 33, 50, 76, 80, 178 in 266 sem uporabil fotografije, zbrane, urejene in opisane na spletni strani Stareslike (http://stareslike.cerknica.org). Slike sem uporabil brez predhodnega dovoljenja lastnikov. Spregledal sem opozorilo, ki prepoveduje javno objavo brez predhodnega dogovora. Pri tem so nekateri posamezniki prikazani v napačnem in slabšalnem kontekstu, še posebej na strani 266, kjer ne gre za »črni zakol«, kot sem pomoto-

ma zapisal, marveč javni (dovoljeni!) zakol. Gre za mojo ne-pazljivost in preobremenjenost. (Pod sliko je v neprodanih in v večjem delu prodanih izvodih knjig že vneseno poprav-ljeno besedilo.) S tem sem kršil temeljna načela delovanja spletne strani Stareslike. Prav tako sem prizadel nekatere posameznike na sliki. Opravičujem se, saj ne želim nikogar diskreditirati ali kako drugače očrniti. Zavedam se, da spletna stran Stareslike opravlja humano in zgodovinsko pomembno dejavnost, saj ohranja dragocena zgodovinska izročila. Ive A. Stanič, Kočevska Reka

Pojasnilo in opravičilo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 15

www.nkr-novice.si Napovednik in razvedrilo 15

10 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Edina v mestu Lož praznuje. 1. nagrada: darilni bon Okrepčevalnice Lož v vrednosti 25 evrov: Ivica Pivk, Medvedje Brdo 24a, Godovič; 2. nagrada: darilni bon Okrepčevalnice Lož v vrednosti 15 evrov: Darko Črnetič, Nova Sušica 4, Košana; 3. nagrada: darilni bon Okrepčevalnice Lož v vrednosti 10 evrov: Iztok Krajnc, Martinj hrib 1, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja SVG d.o.o., Cesta Notranjskega odreda 41, 1386 Stari trg pri Ložu, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Manufaktura d.d., Sedejeva ulica 6, 5000 Nova Gorica. 1. nagrada: darilni bon za nakup v vrednosti 30 evrov; 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 evrov; 3. nagrada: darilni bon v vrednosti 10 evrov. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 31. maja 2013.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 7. do 20. junija. Če želite

spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do

ponedeljka, 3. junija, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spre-membe programa uredništvo ne

odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

24. 5. Stand up večer, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

25. 5. Shod v Trnju, ves dan.

25. 5. Gobarska ekskurzija, predavanje in razstava nabranih gob, ob 9. uri pred barom Nanos v Razdrtem.

25. 5. Šahovski hitropotezni turnir ob 25. obletnici delovanja ŠK Loška dolina, ob 12. uri na Zagradnih njivah pri gradu Snežnik.

26. 5. Tekmovanje gasilskih dvojic Fire Combat, ob 9. uri v ICZR (bivši center vojnih veteranov) v Blekovi vasi.

Kultura

Prireditve, predavanja

Rekreacija

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

Razstave

24. 5. Odprtje prodajne razstave unikatnih kril z naslovom »Kikle za bejbe«, spomladansko-poletna kolekcija, ob 17. uri v avli Inštituta za raziskovanje Krasa (ZRC SAZU) v Postojni.

30. 5. Odprtje razstave KUD Pa-leta, ob 18. uri v Galeriji Krpan v Cerknici.

Fotografska razstava Erike Čelan Abstrakcija mikrokozmosa, v Galeriji 2 (PTC Primorka) v Postojni na ogled do 21. 6.

Razstava Obrazi Afrike, v Notranjskem muzeju v Postojni na ogled do 16. 6.

Razstava likovnih in tehničnih del učencev OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, na Gradu Snežnik do 9. 6.

24. 5. 45. območna revija odraslih pevskih zasedb občine Logatec, ob 20. uri v Jožefovi dvorani medgeneracijskega Doma Marije in Marte v Logatcu.

25. 5. Letni koncert Postojnske godbe 1808, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.

26. 5. Koncert Pevske skupine Studenec, v Pivki, ure organizatorji niso sporočili.

28. 5. Koncert študentov violine Akademije za glasbo Ljubljana, ob 19. uri v glasbeni šoli v Postojni.

28. 5. 11. Nastop učencev v šolskem letu 2012/13, ob 20. uri v dvorani glasbene šole v Logatcu.

29. 5. Koncert učencev GŠ Postojna s podelitvijo nagrad in priznanj, ob 19. uri v glasbeni šoli v Postojni.

30. 5. Javni nastop učencev GŠ, ob 19. uri v glasbeni šoli v Postojni.

31. 5. Koncert pihalnega in godalnih orkestrov GŠ Cerknica, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

25. 5. Šesti pohod po Planinskem polju v organizaciji TD Lanski vrh, ob 8.30 izpred šole v Lazah.

25. 5. 42. Tek prijateljstva, ob 14. uri na trgu pred cerkvijo v Hotedršici.

25. 5. Voden pohod po poti Medvedove stopinje, primeren za vso družino, dolžina poti je 10 km, ob 9. uri s parkirišča za cerkvijo sv. Križa v Selščku.

26. 5. 3. pohod po starih poteh iz »Podgure« v Postojno, ob 13.30 izpred kozolca v Belskem.

1. 6. Kunaverjev pohod iz Rakeka v Ra-kov Škocjan, letos je pohod podaljšan z naravoslovno učno potjo, prijave od 9. do 10. ure. Info.: info@tdrakek.si.

Za otroke

25. 5. Pravljičarna, O zeleni žabici Emi, ki ne mara vode, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 24. maj 2013Zadnja16

Sodišče tudi nad dimnikarstvo v Pivki

Učinkovitega nadzora nad izvajanjem dimnikarske službe ni, med drugimi nepravilnostmi izpostavlja računsko sodišče. Koncesije se zato ne izvajajo povsod enako kakovostno.

Kljub številnim pritožbam in nepravilnostim ministrstvo še vedno ni preneslo koncesije z Dimnikarstva Primc na prejšnjega dimnikarja Uroša LipanjePivka – Računsko sodišče je v zadnji reviziji o izvajanju dim-nikarske službe ministrstvo za kmetijstvo in okolje, ki mu je sicer izdalo negativno mnenje, med drugim okrcalo tudi zaradi zavlačevanja pri prenosu koncesije na dimnikarskem območju Pivka kljub ugotovljenim nepravilnostim pri opravljanju dim-nikarske službe, na katere je opozorila tudi okoljska inšpekcija. Toda ko bi po treh letih končno moralo priti do prenosa na prejšnjega, dolgoletnega dimnikarja, domačina Uroša Lipanje, je ministrstvo prejšnji teden prenos zavrnilo.

TC CerknicaCesta 4. maja 4a, 1380 Cerknica

m 031 441 441tel/fax 0599 688 09

mega.phone2@siol.net

Paket Pomlad 2013

Akcijana obroke24 x 23€*

*Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

za 23 ¤

Naročnik paketa » Pomlad 2013« je lahko fizična oseba, pravna oseba,samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost.

Paket je možno skleniti od 9.4.2013 do 30.6.2013.

SamsungGalaxyS4 LTE

TOLE

A d

.o.o

., R

obov

a c.

6, V

rhni

ka. P

oobl

ašče

n po

sred

nik

Tele

kom

Slo

veni

je d

.d..

Mož

ne s

o na

pake

v ti

sku.

Slik

e so

sim

boln

e.

2013 enot,ki jih lahko

porabitepo svoje!

Lipanje nas je obvestil, da je prejel odločbo, v kateri ministrstvo prenos zavrne zato, ker ni zago-tovil 2,5 kadra, s katerima je koncesijo pridobil trenutni koncesionar, ljubljanska družba Dim-nikarstvo Primc, čeprav je bilo takrat na razpisu zahtevano le 0,7 kadra. Ironija pa je še večja ob dejstvu, da tudi Dimnikarstvo Primc storitev ni nikoli opravljajo z 2,5 kadra in da je med drugim prav zaradi tega ministrstvo Dimnikarstvu Primc nameravalo odvzeti koncesijo. Ministrstvo je Dimnikarstvu Primc osemletno koncesijo podelilo leta 2008, vendar ta kasneje dimnikarske službe na Pivškem ni izvajala s tolikšnim številom ustrezno usposobljenih oseb, kot je navedel v vlogi za pridobitev koncesije (2,5 kadra), niti ne s kadri, ki jih je prijavil na javnem razpisu, ampak so storitve opravljali delavci, zaposleni v drugih podjetjih. Poleg tega je brez soglasja ministrstva s pogodbama o poslovnem sodelovanju prenesel opravljanje storitev dim-nikarske javne službe na dve zasebni podjetji, s čimer je kršil predpise.

Koruptivno ravnanje

Poleg okoljske inšpekcije, ki je izdala več plačilnih nalogov, je kršitve potrdilo tudi sodišče, oprav-ljanje dimnikarskih storitev v občini Pivka pa je že pred časom obravnavala tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki je prejela več prijav glede domnevnih koruptivnih ravnanj konc-esionarja. Komisija je ugotovila, da ravnanje koncesionarja, ki je v nasprotju s predpisi prenesel

del opravljanja storitev, ki so predmet koncesijske pogodbe, na drugi zasebni podjetji in jima s tem omogočil opravljanje dimnikarskih storitev brez koncesije, ustreza definiciji korupcije.

Številne pritožbe občanov

Na občini Pivka so povedali, da se pritožbe občanov na izvajanje dimnikarske službe vrstijo vse od podelitve koncesije novemu koncesionarju. Občina Pivka je zato pristojno ministrstvo že večkrat opozorila na slabo izvajanje dimnikarske službe in ga pozvala k prenosu koncesije, minis-trstvo pa je občini zagotovilo, da bo dimnikarsko območje Pivka prvo na seznamu za prenos koncesije, kar naj bi bilo opravljeno že v letu 2011.

Tudi koncesionar prosil za prenos

Vlogo za prenos koncesije zaradi vladnega znižanja cen dimnikarskih storitev za povprečno skoraj 40 odstotkov leta 2009 pa je na ministrstvu vložil celo sam koncesionar, ker je presodil, da s tako znižanimi cenami ne more več kvalitetno izvajati dimnikarskih storitev. Kljub več dopisom ni prejel odgovora, zato je pred dobrim letom na ministrstvo poslal odpoved koncesijske pogodbe. Ker odgovora ni prejel, do nadaljnjega še vedno izvaja dimnikarsko dejavnost na območju občine Pivka. V zvezi s kadrovskimi nepravilnostmi pa je koncesionar pojasnil, da so se po znižanju cen srečavali z veliko fluktuacijo kadrov in pomanj-kanjem dimnikarjev. •vrž

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN