Smučanje na Ulaki Loška dolina – Z zadnjo januarsko nedeljo se je na smučišču Ulaka v Starem trgu pri Ložu, zahvaljujoč angažiranosti ekipe Smučarskega kluba Kovinoplastika Lož-alpska sekcija pod vodstvom Željka Grginčiča, začela letošnja smučarska sezona. S pridom so izkoristili nizke januarske temperature in s snežnim topom zasnežili progo ter jo tudi uredili in zavarovali.

Srednje težka proga je dolga 370 m, poleg nje je tudi sankališče. Smučišče je opremljeno z vlečnico in razsvetljavo, ki omogoča nočno smuko, ki je od ponedeljka do petka, od 17. do 21. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa smučišče obratuje od 9. do 13. ure.

V mesecu februarju so organizirali tečaje alpskega smučanja za začetnike in tudi za tiste, ki bi želeli smučarsko znanje utrditi in nadgraditi. 6. februarja so pričeli s petdnevnim tečajem za začetnike brez predhodnega smučarskega znanja.

Za vse tiste, ki že imajo minimalno smučarsko znanje, pa so tečaje, ki bodo prav tako trajali pet dni, organizirali v dveh terminih. Prvi se bo pričel 13. februarja, drugi pa je napovedan 20. februarja. Kot kažejo vremenske napovedi in aktivnosti vzdrževalcev smučišča, bodo smučarji iz Loške doline in tudi od drugod na Ulaki lahko uživali še kar nekaj časa. bok

2

Zdravil preveč, gibanja premalo

Iz vsebine: 3

Ob kulturnem prazniku: Kultura je življenjePišemo o ljubiteljski kulturi, ki poleg ohran-janja slovenskega jezika in običajev posega tudi že na polprofesionalno področje in je stičišče raznovrstnih umetniških dejavnosti. Močno je zastopana tudi na Notranjskem, kjer imamo v šestih občinah blizu sto ljubiteljskih društev.

Na pustni karneval v Butale!Naslednji konec tedna v Cerknici za nekaj dni zavladajo Butalci, ki vas vabijo na ogled velikega coprniškega bala.

Iz občinske hiše Cerknica: Kako ravnati z biološkimi odpadkiNa občinskih straneh pišejo o ravnanju z biološko razgradljivimi odpadki in vabijo v kulturni dom, najmlajše pa v knjižnico.

Tokrat izpostavljamo, da smo v naši regiji veliki potrošniki zdravil, celo nad slovenskim povprečjem, kar je, kot odgovarjajo farmacevti, zaskrbljujoče in opozarjajo, da »več« pri zdravilih ni nujno »bolje«. Referenčna ambulanta v Postojni (na sliki diplomirana medicinska sestra Lorena Grossi) se je pri pacientih dobro prijela, saj omogoča učinkovito spremljanje pacientove bolezni in preventivo. K takšni rešitvi stremijo tudi v logaškem zdravstvenem domu, kjer kljub vsesplošnemu pomanjkanju specialistov ostajajo zdravniki, ki imajo, tako direktorica Jasna Čuk, radi to delo. V Cerknici so že dobili nov rentgen, v Postojni pa bodo kuhinjo za sladkorne bolnike.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

petek, 10. februar 2012, letnik X / št. 3 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Hm, preoblekli so me.

Sami svoji

gospodarji

Razburkana

tribuna o vodi

Odgovoren

dirigent

4 5 9

10 12 13

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012V središču2

Ko razmišljam o svo-jih prioritetah, imam občutek, da se premalo zavedam(o), razen na načelni ravni, da je zdravje prva in največja vrednota. Upam si celo trditi, da se tega še manj kot odrasli zaveda mlajša generacija, ki bi nujno morala zamenjati svoje

površne prehranjevalne navade in odnos do zdravja nasploh. Odnos do zdravil pa bi morali spremeniti prav vsi, če želimo krepiti zdrav duh in še dolgo ostati pri močeh. Strašen je podatek, da smo Slovenci veliki potrošniki zdravil, v notranjsko-kraški regiji pa prekašamo celo slovensko povprečje. Ko v sosednjem članku berem, da se ravnamo po zmotnem načelu »več je bolje«, ponujam na drugi strani besedno zvezo »manj je več«, ki v tem primeru še kako drži.

Spomnite se Kosobrina v Kekcu, ki je trdil, da za vsako bolezen raste rož´ca. In kako prav je imel! Kdo poleg mene še prisega na domačo lekarno? Upam, da nas je takih, ki pri angini raje žvečimo žajbljeve liste in pri krehanju pogoltnemo sirup smrekovih vršičkov kot antibiotik, vse več in smo, verjemite, v prednosti pred ostalimi, ki se niti v službo ne odpravijo brez lekadolov, aspirinov, naklofenov …

Kritična sem do prevelikega jemanja zdravil, ki jih nekateri zdravniki kot po tekočem traku predpisu-jejo za vsak najmanjši simptom, pa čeprav gre le za prehodni nahod, prehlad ali oslabljen imunski sistem. Seveda so iz tega filma izvzeti ljudje s kroničnimi boleznimi, ki so ves čas odvisni od zdravil. In še sreča, da farmacija tu ni odpovedala. Še večja sreča in plus našega zdravstva pa je, da kronične paciente po novem ves čas spremljajo v referenčnih ambulantah, kjer diplomirane medicinske sestre namesto izbranih zdravnikov – teh namreč močno primanjkuje – poleg tega izvajajo preventivne aktivnosti.

Očitno še vedno premalo verjamemo, da gibanje na svežem zraku krepi počutje in posledično tudi telo, kajti velikokrat nas premami topel kavč namesto občutno hladnejši zrak, pa čeprav bi že z enim spre-hodom naredili veliko zase. In v tem času, ko so na pohodu različni virusi, je slednji kljub mrazu še bolj priporočljiv.

Komentar: Barbara Čepirlo

Kjioznzvtrkgm

Se spomnite Kosobrina?

Notranjci zaužijemo preveč zdravilPoraba zdravil v notranjsko-kraški regiji presega slovensko povprečje, podatkov o odpadnih zdravilih še ni – Nepravilno odvržena zdravila so velika nevarnost za okolje

Notranjska, 4. februar – Po podatkih ZZZS je vsak prebivalec notranjsko-kraške regije v letu 2011 prejel v povprečju 8,5 recepta s predpisanimi zdravili, kar je nekoliko nad sloven-skim povprečjem, ki znaša 8,2 recepta na prebivalca. Med predpisanimi zdravili prednjačita aspirin in lekadol, sledita naklofen in naprosyn, med antibiotiki je največkrat predpisan amoksiklav, veliko pa je bilo izdanih tudi receptov za uspavala in pomirjevala.

Podatkov o odpadnih zdravilih ni»Kljub mnogim aktivnostim, ki jih ZZZS izvaja tako na področju ozaveščanja glede varne uporabe zdravil kot spodbujanja odgo-vornega predpisovanja le-teh

pri zdravnikih, je tudi za ZZZS zaskrbljujoč podatek o količini odpadnih zdravil,« je povedala Majda Povše, nadzorna farmace-vtka na oddelku za zdravila pri ZZZS, kjer si želijo pridobiti verodostojne podatke o količini in vrsti odpadnih zdravil, vendar jim jih po pojasnilih Lekarniške zbornice Slovenije in veletrgo-vine Kemofarmacije ne morejo posredovati. »Podrobnejši podatki in evidence ne obstajajo,« poudarja Povšetova.

»Več« pri zdravilih ni nujno »bolje«Lekarniški farmacevti opozarjajo, da »več« pri zdravilih ne pomeni nujno »bolje«. »Velikokrat je najlažje vzeti tableto, pozabljamo pa, da je večino bolezni mogoče preprečiti z zdravim načinom življenja,« pravi Anita Malnar,

direktorica Kraških lekarn. Pri zdravljenju z zdravili je po njenih besedah zelo pomembno pravilno jemanje zdravil, saj sta med ključnimi pogoji za uspešno zdravljenje ozaveščenost pacien-tov in jemanje zdravil skladno z navodili. »Raziskave kažejo, da je neupoštevanje navodil zdravnika in lekarniškega farmacevta glede jemanja zdravil pogosto vzrok za preveliko porabo zdravil in pojav neželenih učinkov, povezanih z zdravili,« pojasnjuje Malnarjeva, ki predvsem med starejšimi pa opaža še eno težavo: nekateri si kar med seboj izmenjavajo in sposojajo zdravila, češ »to zdravilo je meni pomagalo, poskusi ga še ti«. »Farmacevti si prizadevamo za še tesnejše sodelovanje z zdravniki pri predpisovanju zdravil, kar bi lahko prispevalo k racionalnejši porabi

»Farmacevti si prizadevamo za še tesnejše sodelovanje z zdravniki pri predpisovanju zdravil, kar bi lahko prispevalo k racionalnejši porabi le-teh in s tem tudi posledično vplivalo na obvladovanje celostnih stroškov

za uporabljena zdravila v Sloveniji,« je povedala Anita Malnar, direktorica Kraških lekarn.

Referenčne ambulante v naši regijiIrena VATOVEC PROGAR, ZD POSTOJNAKarmen PAHOR, ZASEBNA ABMULANTA SPLOŠNE MEDICINE, POSTOJNANardo STEGEL, FEBRIS D.O.O., PIVKATanja ČEHOVIN, ZD POSTOJNADarinka KLANČAR, ZAVOD ZA ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI IN SVETOVANJE

EVITA, CERKNICAKatarina TURK, ZD LOGATEC

le-teh in s tem tudi posledično vplivalo na obvladovanje celostnih stroškov za uporabljena zdravila v Sloveniji,« poudarja Malnarjeva. Odpadna zdravila so nevarni odpadkiZdravila, ki jim je pretekel rok, so nam ostala po zdravljenju ali niso

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

?!.»Ljudem je všeč, da se z njimi kdo še dodatno ukvarja«Pacienti dobro sprejeli prve referenčne ambulante, kjer diplomirana medicinska sestra spremlja kronične bolnike in izvaja preventivne aktivnosti

Kot pojasnjuje Irena Vatovec Progar, je bilo pri oblikovanju koncepta referenčnih ambulant ključno vodilo dati nove vsebine delu v primarnem zdravstvu, ki v svetu pridobiva vse večji pomen, saj so tudi raziskava svetovne zdravstvene organizacije pokazale, da se brez dobrega primarnega zdravstva ka-zalci kakovosti zdravstvene oskrbe slabšajo.

Nadgradnja z diplomirano medicinsko sestroUpoštevajoč, da so zdravniki v družinski medicini preobremenjeni in imajo v povprečju le do sedem minut na pacienta, posledično pa tudi rezultati dela niso tako dobri, kot bi lahko bili, referenčne ambu-lante uvajajo pomembno novost. »Ambulante se kadrovsko nadgradijo z izkušeno diplomirano medicinsko sestro, ki v okviru svojih pristojnosti

deluje na področju zdravstvene nege, ne zdravljenja. Našim bolnikom s tem ni zmanjšan dostop do zdravnika, pač pa del vsebin, ki smo jih zdravniki naredili slabše, kot bi jih lahko, zdaj opravi diplomirana medicinska sestra,« bistvo povzema Vatovec Progarjeva. Diplomirana medicinska sestra se tako lahko bolj posveti kroničnim bolnikom, v povprečju ima za posameznika kar pol ure časa in boljši nadzor nad potekom njegove bolezni. Bolnika spremlja in vodi v skladu s točno

določenimi protokoli in ga, kadar je to potrebno, napoti k zdravniku. Bolniki pri diplomirani medicin-ski sestri izvejo, česar še niso vedeli o dejavnikih tveganja za svojo bolezen, več o bolezni sami, kako jo obvladovati, kako se obnašati, če se bolezen poslabša, in kako jo pravilno zdraviti tako z zdravili kot z življenjskim slogom.

Vatovec Progarjeva pričakuje, da bo dolgoročno na ta račun zdravnik pridobil več časa za težje bolnike in akutno obolele oziroma da se bodo skrajšale čakalne vrste, trenutno pa je za natančnejše ocene še prezgodaj, saj je bilo v nov način dela zajetih še premalo pacientov.

Čas za vsakega pacienta»Pacienti so pozitivno sprejeli novo ponudbo. Konec koncev z njimi dela oseba, ki je strokovnjak na zdravstvenem področju in v nepo-srednem timu z zdravnikom. Ljudje temu zaupajo,« ocenjuje Vatovec Progarjeva.

Diplomirana medicinska sestra Lorena Grossi ključno prednost vidi v tem, da si za vsakega pacienta lahko vzame čas, ki ga ta potre-buje in ni vnaprej določen. »Gre za sistem naročanja s poudarkom

bila ustrezno hranjena, je treba ločeno zbirati in pravilno uničiti, sicer lahko naravi povzročijo nepopravljivo škodo. »Odpadna zdravila lahko oddate v lekarni, izvajalcu javne službe v zbirnih centrih, v specializiranih trgovinah. Odvržete jih lahko tudi v posebne zabojnike v lekarnah, vendar

morajo biti ta odpadna zdravila v trdnem stanju, zaprta v originalni primarni embalaži ali v dobro zaprtih stekleničkah. Odstraniti je treba papirnato embalažo in navodila za uporabo, ki sodijo v zabojnike za papir in karton,« pojasnjuje direktorica Kraških lekarn.

V Sloveniji od 1. aprila lani delujejo prve referenčne ambulante, ki pomenijo pomemben napredek v timski obravnavi pacientov v ambulanti družinske medicine, pa tudi povečano dostopnost prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter skrajšanje čakalnih dob.V postojnskem zdravstvenem domu prvi dve referenčni ambulanti, zdravnic Irene Vatovec Progar in Tanje Čehovin, delujeta od septembra, letos pa naj bi se jima pridružili še ostali dve ambulanti. Kot prva referenčna je v zdravstvenem domu sicer začela delovati zasebna ambu-lanta zdravnice Karmen Pahor.

O pomenu in prvih izkušnjah z delom v referenčni ambulanti smo se pogovarjali z direktorico postojnskega zdravstvenega doma in zdravnico, specialistko splošne medicine Ireno Vatovec Progar, ki je tudi sama sodelovala pri zasnovi koncepta referenčnih ambulant, in Loreno Grossi, izkušeno diplomirano medicinsko sestro, ki deluje v referenčni ambulanti Zdravstvenega doma Postojna.

na kvaliteti ne kvantiteti. Ljudem se zdi dobro, da se nekdo z njimi še dodatno ukvarja, predvsem kronični bolniki včasih še najbolj potrebujejo pogovor.«

Preventiva že od 30. leta naprejGrossijeva poudarja, da z novim načinom dela ne nadgrajujejo le obravnave kroničnih bolnikov (z astmo, kronično obstruktivno boleznijo, sladkorno boleznijo in povišanim krvnim pritiskom), pač pa delujejo tudi na področju preventive in zdravstvene vzgoje, saj osnovne preventivne preglede izva-jajo pri moških in ženskah od 30. leta naprej. »Način življenja je lažje spreminjati, če te nekdo na to opozori ob pravem času, pa tudi individualni način dela je za nekatere lažji in boljši kot delo v skupini,« opaža Grossijeva.

»Moje ključne naloge so od-krivanje dejavnikov tveganja za zdravje ter usmerjanje, motivacija in svetovanje s ciljem preprečevanja nastanka določenih bolezni, ki nastanejo največkrat zaradi načina življenja. Pri obravnavi kroničnih bolnikov pa preverjanje vpliva bolezni na življenje bolnika s posebnimi vprašalniki in točkovanjem, merjenje vitalnih funkcij in preverjanje načina uporabe določenih zdravil, edukacija glede diete ob povišanju določenih vrednosti krvnih preiskav,« še razloži Grossijeva.

Irena Vatovec Progar

www.nkr-novice.si

10let

3V središču

Logatec pogosto le odskočna deskaZdravstveni dom Logatec je leto 2011 zaključil s pozitivnim poslovnim rezultatom – Prenova bo zagotovila še boljše delo

Logatec, 3. februar – »Glede na to, da obračun storitev z ZZZS poteka v teh dneh, končnega rezultata poslovanja še nimamo, ocen-jujemo pa, da bo rezultat poslovanja v letu 2011 podoben tistemu v letu 2010, torej bodo prihodki presegli odhodke,«

nam je povedala Mateja Kunc, vodja računovodstva v tem zdravstvenem zavodu, ki vzrok za takšen rezultat vidi predvsem v manjšem zaposlo-vanju zdravnikov specialistov. »Nenehno si sicer prizadevamo pridobiti zdravnike specialiste družinske medicine, vendar smo

pri tem zaradi pomanjkanja tovrstnih zdravnikov na državni ravni neuspešni,« dodaja. Na pozitiven rezultat poslovanja pa po njenem mnenju vpliva tudi to, da je direktorica zdravstven-ega doma zdravnica, ki poleg poslov vodenja in upravljanja zavoda dela tudi v ambulanti. »Če bi bil direktor kdo, ki ni zdravnik, bi morali imeti zapos-lenega tudi strokovnega vodjo, kar pa bi dodatno obremenilo naše poslovanje,« pojasnjuje.

Kakovostne storitve kljub racionalnemu poslovanjuV ZD Logatec se trudijo poslovati racionalno, tako pri organizaciji služb kot prinabavi materiala, kar pa ne vpliva na kakovost storitev. Večletno prenovo zdravstvenega doma končujejo s privarčevanimi sred-stvi iz preteklih let, nekaj denarja pa je preko razpisa, ki ga v ta na-men vodi občina, prispevalo tudi ministrstvo za zdravje. »Trenutno finančnih težav še nimamo, če pa bo ZZZS nadaljeval z ukrepi, kot jih napoveduje, se obetajo težave tudi pri našem poslovanju,« pravi Kunčeva in obenem poudarja, da dobavitelje trenutno plačujejo tekoče.

Kadrovske tegobePomanjkanje splošnih zdravnikov že nekaj let pesti logaški zdravs-tveni dom, ki je bil pogosto odskočna deska za ljudi, ki so takoj, ko so imeli možnost specializacije na sekundarnem nivoju, torej v bolnišnici, tja tudi odšli. Direktorica zdravstvenega doma prim. Jasna Čuk Rupnik ob tem poudarja: »Tukaj ostajajo tisti prepričani zdravniki prvega nivoja, ki imajo res radi to delo in vedo, da je ravno to, da imamo dobro zdravstvo na primarnem nivoju, velika vrednost.«

Jeseni prenovljen zdravst-veni domPrenova osrednje logaške zdravstvene ustanove naj bi se po besedah direktorice, razen nekaterih manjših del, zaključila letos jeseni. »Povečanja sta potrebna predvsem otroški in šolski dispanzer, saj se število otrok v Logatcu nenehno povečuje, težave pa utegnejo nastopiti zaradi novih dejavnosti, ki jih prejšnji prizidek ni mogel upoštevati, recimo referenčne ambulante in izpostava psihiatrične bolnišnice Idrija. Idrijski psihiater in psiholog namreč enkrat na 14 dni gostujeta pri nas, tudi s skupinsko terapijo, in pričakovati je, da bo obseg njunega dela naraščal,« pravi prim. Čuk Rupnikova, ki si v prihodnje želi predvsem nadaljevanje odličnega strokovnega dela, h kateremu bodo prenovljeni, prijazni prostori in uvedba čitalcev vrst, ki bo raz-bremenila tako bolnike kot osebje, gotovo pripomogli.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Prim. Jasna Čuk Rupnik, direktorica ZD Logatec: »Tukaj ostajajo tisti prepričani zdravniki prvega nivoja, ki imajo res radi to delo in vedo, da je ravno to, da imamo dobro zdravstveno varstvo na osnovnem nivoju,

velika vrednost.«

Uredili bodo učno kuhinjo za sladkorne bolnikePoleg logaškega lani pozitivno tudi postojnski zdravstveni dom, cerkniški z minimalno izgubo

Postojna, Cerknica – »Poleg notranje racionalizacije nam je za lansko leto uspelo določene vsebine, ki smo jih že pred tem izvajali, umestiti v program, ki je plačljiv. Poslovanje je zato uravnoteženo oziroma beležimo celo nekaj presežka,« nam je pojasnila Irena Vatovec Progar, direktorica posto-jnskega zdravstvenega doma. Njihova trenutno največja težava tako ni finančne, pač pa kadrovske narave. Nujno morajo namreč zagotoviti še enega pediatra, saj stisko zdaj rešuje upokojena pediatrinja. Pediatrov pa bolj ali manj povsod po državi močno primanjkuje.

Cerkniškemu zdravstvenemu domu, nasprotno, Zavod za zdravst-veno zavarovanje Slovenije ni poravnal vseh načrtovanih sredstev, zato so lansko leto zaključili z minimalno izgubo, kar pa po direktor-jevih besedah ne bo zamajalo stabilnosti zavoda.V Zdravstvenem domu Postojna je po direktoričinih besedah k pozi-tivnemu rezultatu pripomoglo predvsem dejstvo, da so dobili plačane urgentne reševalne prevoze, kjer so prejšnja leta presegali plan za 100 odstotkov. Vatovec Progarjeva pravi, da je pravih urgentnih prevozov sicer razmeroma malo, veliko pa je takih, ki so nujni, ne urgentni, in določen del programa so dobili plačanega prav na račun neurgentnih prevozov. Dodatna sredstva sta prinesli tudi dve referenčni ambu-lanti.

Denar za ureditev ambulanteDirektorica napoveduje, da bodo višek denarja namenili za ureditev ambulante družinske medicine zdravnice Ane Marinčič Boštjančič, ki zdaj nima ustreznih prostorov. Druga letošnja investicija pa bo nadgradnja dispanzerja za sladkorne bolnike, in sicer z ureditvijo kuhinje, ki bo služila kot učna baza. »Ugotovili smo namreč, da slad-kornim bolnikom največ težav ne povzroča izbira živil, pač pa njihova ustrezna priprava,« je povedala Vatovec Progarjeva.Prav tako v zdravstvenem domu potrebujejo dodatno vozilo za nujno medicinsko pomoč, o čemer pa se dogovarjajo z občino. Z obema občinama ustanoviteljicama pa se želijo dogovoriti o še eni večji načrtovani investiciji, preureditvi prostorov nujne medicinske pomoči, ki so zdaj neustrezni in ne omogočajo sodobnega procesa

dela. Projekt obnove je že izdelan, direktorica upa, da se bodo lahko letos prijavili na primeren razpis za pridobitev (evropskih) sredstev, tako da bi bilo finančno breme obeh občin in zdravstvenega doma manjše. Izvedba projekta bo namreč odvisna prav od uspešnosti pridobitve sofinancerskih sredstev.

Pomagajo si z notranjimi prerazporeditvamiV cerkniškem ZD je bila zelo pomembna lanska naložba nakup rentgena, ki deluje od konca leta (glej okvirček). Zanj je ZD prispeval tudi del lastnih prihrankov. Lanskega poslovnega leta pa glede na ocene ne bodo končali s presežkom. »V letu 2011 nismo dobili vseh planiranih in dogovorjenih sredstev od Zavoda za zdravstveno za-varovanje Slovenije. V zadnjem mesecu leta 2011 nismo dobili celotne dogovorjene dvanajstine, v letu 2011 je bilo tudi za 15 odstotkov manj sredstev iz naslova dežurstev in nujne medicinske pomoči, kar se kaže v negativnem poslovnem rezultatu,« je pojasnil direktor Sašo Kavčič, a dodal, da to nima nobenega vpliva na oskrbo bolnikov. »Zaenkrat uspemo težave omiliti z notranjo prerazporeditvijo sredstev.« Prav tako po direktorjevih besedah minimalna izguba na celotno finančno stanje zdravstvenega doma ne bo vplivala, saj so v zadnjih petih letih vedno poslovali pozitivno in ohranili finančno stabilen zavod. Tudi vse dobavitelje plačujejo v rokih in nimajo likvidnostnih težav.O poslovanju in kadrovskih težavah Zdravstvenega doma Logatec pišemo v sosednjem članku.

Za varuha nobene prijave Postojna – Občina Postojna želi, kot smo že poročali, ustanoviti institut varuha bolnikovih pravic, s čimer bi izboljšali kakovost zdravstvenih storitev in ustvarili pogoje za lažje uveljavljanje pravic bolnikov. Na občini namreč menijo, da zgolj nacionalni institut zastopnika pacientovih pravic ne obravnava celotnega področja pravic bolnikov, hkrati pa ocenjujejo, da je zastopnica v Kopru za bolnike iz Postojne in okolice pogosto predaleč. Toda na decembra objavljen poziv za imenovanje varuha bolnikovih pravic v postavljenem roku na občini niso prejeli nobene prijave. Javno objavo bodo zato v kratkem ponovili. Morda gre razlog za neinteres iskati tudi v dejstvu, da naj bi bila funkcija varuha častna, torej bi jo izbrani opravljal brezplačno. Sicer pa bo za varuha na podlagi javne objave župan imenoval osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, uživa v okolju moralni in strokovni ugled in ni zaposlena v javnem zdravstvenem zavodu ali pri koncesionarju oziroma ni koncesionar.

Z novim rentgenom tudi manj sevanjaCerknica –V cerkniškem zdravstvenem domu so pred novim letom začeli uporabljati nov rentgenski aparat. Sašo Kavčič, direktor zdravstvenega doma, nam je pojasnil, da bi prejšnjemu, 34 let staremu aparatu, uporabno dovoljenje poteklo februarja letos. Ker je bil poleg tega aparat analogen z močjo sevanja na zgornji dopustni meji, so se z ustanoviteljico, Občino Cerknica, dogovorili za nakup novega digitalnega RTG aparata. Večji del sredstev za 130 tisoč evrov vreden aparat je prispevala občina, manjši del Ministrstvo za zdravje, okrog četrtino pa zdravstveni dom. »Nov RTG aparat je sodoben digitalni aparat, s katerim je diagnostika boljša, sevanje pa 50 odstotkov manjše, kar je zelo pomemben podatek zlasti za varnost pacientov kot tudi delavcev, ki izvajajo proces dela,« je še poudaril Kavčič.

Bo podružnico odprla Lekarna Ribnica?Nova vas – Na občini Bloke si že dlje časa prizadevajo za vz-postavitev podružnične lekarne. Dosedanji razgovori so potekali z Lekarno Ljubljana, ki ima lekarniško poslovalnico tudi v občini Cerknica in podružnico v občini Loška dolina, a niso bili uspešni. Zdaj se dogovarjajo z Lekarno Ribnica.

»Kljub večkratnim poizkusom Lekarna Ljubljana ni pokazala zanimanja za ustanovitev podružnične lekarne na našem območju, saj se ji z ustanovitvijo lekarne na Blokah promet ne bi pomembneje povečal. Občani občine Bloke se namreč z zdravili v pretežni meri oskrbujejo v lekarni Cerknica, ki je že v lasti Lekarne Ljubljana,« nam je pojasnil župan Jože Doles in dodal, da je bilo iz razgovorov razvidno, da je najpomembnejši motiv Lekarne Ljubljana ustvar-janje dobička. Na občini Bloke so zato k sodelovanju povabili tudi druge lekarne. Pogovore so že začeli z Javnim zavodom Lekarne Ribnica, ki je geografsko najbližji. Ustanoviteljice tega javnega zavoda so po županovih besedah že pokazale velik interes po razširitvi dejavnosti na območje občine Bloke, čeprav bi z ustanovitvijo podružnične lekarne na Blokah zavod imel kar nekaj organizacijskih in kadrovs-kih težav. »V kolikor v nadaljevanju z Lekarno Ribnica do dogovora ne bo prišlo, bomo razgovore nadaljevali tudi z drugimi zainteresira-nimi javnimi in zasebnimi lekarniškimi zavodi,« je zagotovil župan in dodal, da v poštev pride tudi podelitev koncesije.

Prostore bi uredila občinaV kolikor pa bi za sodelovanje pridobili eno izmed zainteresiranih lekarn, je delovanje podružnice možno zagotoviti v roku enega leta od dogovora. Občina Bloke bi lekarni na lastne stroške zagotovila in uredila primerne prostore. »Začasno bi prostore uredili v tako imeno-vani »Modičevi hiši« v centru Nove vasi, ki je v lasti KGZ Cerknica, od katere smo že pridobili ustrezno ponudbo za najem. Za nujna posodo-bitvena dela smo v proračunu občine Bloke za leto 2012 rezervirali 20 tisoč evrov. Po potrebi bomo z rebalansom sredstva za obnovo teh prostorov ustrezno povečali,« nam je še povedal župan.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Gospodarstvo4

Avto Merlak d.o.o.

Sami svoji gospodarjiRudi Tomšič, direktor družbe Javor Stroji: Sami želimo odločati o svojih rezultatih in zanje odgovarjatiOdločitev zdaj že bivšega vodstva družbe Javor Pivka, ki je svoj 70-odstotni delež v družbi Javor Stroji novembra prodal kar družbi Javor Stroji sami oziroma njegovemu vodstvu, je dvignila kar nekaj prahu. Na bivšega predsednika uprave Javorja Bruna Komaca so leteli očitki, češ, da je tik pred svojo razrešitvijo pod ceno prodal podjetje, ki je držalo pokonci skoraj celotno skupino, in to v času, ko je Javor Pivka, ki je v stečaju izgubil že dve hčerinski družbi, v zelo težki situaciji ter je že vložil, nato pa umaknil predlog za prisilno poravnavo. Povsem drugače pa odkup komentirajo v vodstvu Javor Strojev, ki je odkupilo delež ter ga mesec pozne-je odprodalo novoustanovljenemu podjetju Stipi, ki je v solasti Rudija Tomšiča in še dveh menedžerjev. Menijo, da so s prevzemom družbo Javor Stroji s trenutno 42 zaposlenimi rešili pred izčrpavanjem in postavili pogoje za njen nadaljnji razvoj. O odkupu smo se zato pogovarjali z Rudijem Tomšičem, dolgoletnim uspešnim direktorjem Javor Strojev. »Direktor sem že 16 let in v tem obdobju nismo niti eno leto negativno poslovali. Do upokojitve imam še deset let in zelo bom vesel, če bom uspel v teh letih spraviti podjetje nazaj na zeleno vejo, kjer je bilo pred letom 2008,« je med drugim izpostavil.

Boljše poplačilo za upnike?Po umiku predloga za prisilno poravnavo Javorja Pivka nov krog dogovorov z dobavitelji in bankami»Nova uprava je ponovno pregledala bilance in ugotovila, da podjetje sicer je v težkem položaju, po zakonskih kriterijih pa ni insolventno, zato smo se odločili za umik predloga za začetek postopka prisilne poravnave,« je pojasnil Matej Sotlar, ki je po razrešitvi Bruna Komaca, ki je predlagal prisilno po-ravnavo, prevzel mesto vršilca dolžnosti predsednika uprave Javorja Pivka. Pozitivne učinke umika pričakuje predvsem v dogovorih z dobavitelji in bankami, ki lahko računajo na boljše poplačilo kot v primeru prisilne poravnave. Program sanacije družbe, ki predvideva zmanjšanje stroškov poslovanja, bo pripravljen v kratkem, nato bo sledil nov krog pogovo-rov z bankami in dobavitelji. Poslovni izkazi Javorja za leto 2011 še niso zaključeni, so pa konec septembra njegove kratkoročne obveznosti znašale 20,7 milijona, dolgoročne 11,1 milijona, skupaj torej 31,8 milijona evrov.

Sotlarja smo vprašali tudi, kako komentira odločitev bivšega vodstva o odprodaji družbe Javor Stroji. »Prodaja je bila izpeljana zato, da smo zmanjšali zadolženost in tudi zaradi zagotavljanja tekoče likvidnosti,« je bil skop.

Prek Delamarisa Kal do evropskih sredstev?Pivka, 1. februar – Delamaris ima od začetka leta novo podjetje Delamaris Kal. V Pivki perutninarstvo, ki je posredno lastnica izolskega Delamarisa, pojasnjujejo, da je njegova ustanovitev povezana z investicijo v novo Delmarisovo to-varno na Kalu, za katero želijo poiskati dodatne vire financiranja preko evropskih nepovratnih sredstev.

Menijo namreč, da bi bil Delamaris Kal kot majhno podjetje upravičen do bistveno višjega deleža sofinanciranja iz evropskih nepovratnih sredstev kot veliki podjetji Delamaris ali Pivka. Projekt gradnje Delamarisove tovarne, ki bi morala biti po prvotnih načrtih zaključena že lani, je zdaj sicer v sklepni fazi pridobivanja gradben-ega dovoljenja in pridobivanja ponudb za gradnjo, ki naj bi se začela spomladi in bila zaključena do jeseni. Novogradnja je ocenjena na okrog pet milijonov evrov.

Zakaj ste se želeli v vodstvu Javor Strojev osamosvojiti od skupine Javor?Na kratko povedano: sami želimo odločati o naših rezultatih, ker smatramo, da so predvsem zasluga zaposlenih, in z njimi tudi upravljati. Naš interes je dolgoročno preživetje podjetja. Vanj želimo investirati, raz-vijati nove proizvode in nenazadnje skrbeti za zadovoljstvo zaposlenih. Vse to troje skupaj je garancija za nadaljnje uspešno delo v podjetju.

Biti v sklopu skupine Javor vas je pri tem torej omejevalo? Težko bi na kratko opisal razmerja med hčerinskim podjetjem in Javorjem d.d. Dogajanju je botrovala situacija na trgu. Pred krizo so bila razmerja med podjetjema normalna. Treba je upoštevati, da je podjetje Javor Stroji specifično, njegov pro-gram se razlikuje od ostalih podjetij v skupini, sami smo prisotni v sto-jegradnji, vsi ostali v lesnem progra-mu. Narava naših proizvodov, ki so proizvodi večjih vrednosti – izdelamo jih štiri do pet na leto – je takšna, da je povezana z likvidnostjo, plačili teh proizvodov. Trenutne viške denarja smo razpolagali znotraj skupine v okviru internih kreditov. Dokler je bilo poslovanje v skupini normalno, so bila razmerja urejena. Z začetkom krize pa so se porušila. Razumem, da uprava Javorja skrbi za celotno sku-pino ter so njeni interesi in odločitve drugačne kot tiste na ravni podjetja. Toda ko je bila dosežena neka meja,

ki je pomenila ogrožanje poslovanja našega podjetja, smo morali prekiniti taka razmerja.Koliko odprtih dolgov imajo Javor Stroji do Javorja Pivka?V grobem je internih kreditov preko tri milijone evrov, poroštev, ki jih je dalo podjetje Javor Stroji za kredite Javorja d.d., pa preko štiri milijone. Javor Stroji sami pa imajo do bank preko pet milijonov evrov kreditov.

Kako boste zapirali te vaše terjatve do Javorja d.d.?Interni krediti se bodo izravnali s prenosom dobička, ki ga je podjetje Javor Stoji ustvarjalo v letih 2001 do 2008. Tega dobička je bilo za okrog 2,6 milijona evrov in je bil prenešen na Javor d.d.. Poleg tega moramo po-ravnati še nekatere druge dvostranske obveznosti. Glede poroštev razgovori z bankami potekajo v smeri njihovega umika.

Kakšen je trenuten položaj podjetja Javor Stroji? Kakšni so rezultati?V preteklem letu smo poslovali boljše kot v letu 2010, čeprav smo tudi leto 2010 zaključili z minimalnim dobičkom. Za leto 2011 predvidevam, da bo rezultat boljši, nimamo pa še zaključnih bilanc. Pomembno je tudi, da imamo zasede-no proizvodnjo za leto in pol vnaprej, do sredine leta 2013. To je vzpodbuda za prebroditev sedanjih težav. Želim si, da bi v letošnjem letu poravnali zaostale obveznosti, razčistili račune in se nato z vso energijo usmerili v nadaljnje poslovanje.

Če se vrnemo k odkupu deleža Javor Strojev. Kolikšna je bila vrednost kupnine?

Še pred nami je delež podjetja kupilo podjetje PA. Na osnovi enakega vrednotenja je tudi podjetje Javor Stroji in v nadaljevanju podjetje Stipi kupilo delež podjetja. Kupnina je bila razlika med ovrednotenjem podjetja in zunanjimi krediti. Podjetje je bilo ovrednoteno na okrog 6,2 milijona evrov. Zunanjih kreditov je za okrog pet milijonov, razlika je 1,2 milijona. Kupnina je torej znašala 1,2 milijona, poleg tega smo prevzeli vse obveznos-ti do bank. Kar se poroštev tiče, se, kot že rečeno, z bankami pogovarja-mo o njihovi ukinitvi. V primeru, da se v skupini Javor zgodi ali prisilna poravnava ali stečaj in da Javor ni več sposoben sam vrniti kreditov, bi bili kredite kot porok dolžni vrniti mi. To pa bi bila prevelika obremenitev za podjetje Javor Stroji. Zato dogovori o umiku poroštev.

Kupnina še ni bila poravnana v celoti?Poravnane je bilo okrog 20 odstotkov kupnine. Preostali delež bomo po-ravnali, ko bodo umaknjena poroštva. Plačilo celotnega deleža bi bil prevelik riziko.

Kako so potekali dogovori o odkupu z bivšim predsednikom Brunom Komacem, ki je bil v zadnjih dneh tarča kritik, češ, da je odprodal najuspešnejše podjetje v skupini ?Verjetno je odprodaji v prvi vrsti botrovala problematična likvidnost skupine Javor. S plačilom deleža se je trenutno likvidnost izboljšala. Dolgoročno pa je po mojem mnenju treba za vse Javorjeve programe dobiti konkretne lastnike, ki bodo priprav-ljeni vložiti denar v programe, jih programe in se obnašati tržno.

»Ko je delež v Javor Strojih kupilo podjetje iz Ljubljane, se o tem sploh ni govorilo. Ko pa smo podjetje kupili tisti, ki smo zanj ogromno naredili in pripomogli, da je sploh preživelo, in imamo namene, da se bo razvijalo

in bo za to dolino nekaj pomenilo, je pa cel vik in krik.« Rudi Tomšič

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Družba Delamaris Kal je po podatkih iz poslovnega registra v 24-odstotni lasti Delamarisa in 76-odstotni lasti družbe Delinvest, ki so jo septembra lani ustanovile štiri fizične osebe, med njimi tudi član uprave Pivke perutninarstva Aleksander Debevec.

Izdelke bo še naprej prodajal DelamarisV Pivki perutninarstvo zatrjujejo, da bo ne glede na ustanovitev novega podjetja izdelke blagovne znamke Delamaris še naprej

prodajala družba Delamaris, v katere razvoj in delovanje nameravajo v Pivki še naprej vlagati. Prav tako zavračajo, da je ustanovitev družbe Delamaris Kal kakorkoli povezana s preusmerjanjem poslov ali dobička družbe Delamaris.V Pivki so še povedali, da je Delamaris konec novembra z na-menom distribucije Delamarisovih izdelkov na Hrvaškem ustanovil hčerinsko podjetje Delamaris Zagreb. »Delamaris je na hrvaškem trgu prisoten že mnogo let, a je dosedanji distributer zašel v finančne težave. Da bi zavarovali naše interese, smo bili prisiljeni ustanoviti lastno podjetje. S tem smo prevzeli nekaj tveganja, da kateri od trgovcev ne bi želel poslovati z novo družbo, a smo se izkazali in začeli uspešno poslovati,« je povedal Janez Rebec, direktor Delamarisa in predsednik uprave Pivke. Damjan Oblak, direktor trženja v Pivki in Delamarisu, pa je poudaril, da se jim na ta način »odpirajo možnosti širitve proda-jnega asortimana na Pivkine izdelke, kar naj bi se zgodilo po vstopu Hrvaške v EU, ko bodo odpravljene carinske ovire«.

www.nkr-novice.si

10let

5Aktualno v regiji

Razburkana tribuna o postojnski vodiMitja Prelovšek: Pričakujemo lahko, da se bo onesnaženje ponovilo

Postojna, 6. februar – Občutljiv kraški prostor, kjer živimo, smo preveč obremenili oziroma dovolili, da so nekateri tu več let izvajali nedopustne in nepremišljene posege. Inšpekcijski nadzor nad izlivanjem spornih snovi in še marsičem, tudi onesnaževanjem jam, je zatajil. Čistilne naprave so pomanjkljive. Razmisliti moramo o rezervnih vodnih virih. Sprejeti moramo uredbo o vodovarstvenih pasovih, ki pa sama po sebi ne bo rešitev, če onesnaževalci okolja ne bodo kaznovani.To je nekaj poudarkov iz odmevne in dobro obiskane javne tribune, ki je skušala z različnih vidikov osvetliti problematiko onesnaženja vode na postojnskem in širše ter nakazati rešitve.

Vode iz postojnskega vodovoda, kot je znano, za prehrambene namene po dobrem mesecu ni več treba prekuhavati od pre-teklega tedna, saj so bili vzorci vode v vodovodnem sistemu mikrobiološko neoporečni. Vzrokov za onesnaženje vode pa v Kovodu še niso odkrili. Predvidevajo pa, da gre za splet več okoliščin: deževje v decem-

bru, kompleksnost kraškega terena, dogodke, vezane na lansko izlivanje gnojnice in odlaganje neznanih snovi v občinah v regiji.

Dolgoročna rešitev nadzorMikrobiolog Gorazd Pret-nar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper je izpostavil, da utemeljeno sumijo, da je eden glavnih krivcev za tokratno mikrobiološko onesnaženje prav polivanje iz cistern, tudi fekalij, čemur je botrovalo zlasti pomanjkanje ustreznega nadzora. Za bolj jasne odgovore pa bi bile potrebne dodatne raziskave. Posvaril pa je

pred nevarnostjo kemijskega onesnaženja. »Takrat bo voda uporabna le še za splakovanje stranišč.«Kot smo že poročali, bo Kovod do konca meseca v vodarni vgradil modul za UV-dezinfekcijo, kar pa bo šele vmesni korak do boljše vode. Z načrtovano obnovo vodo-voda bo vgrajen tudi sistem ultrafiltracije, vendar pa nas pred kemijskim onesnaženjem tudi ta ne bi rešila. »Če ne bo nadzora nad vnosom snovi v tla, dolgoročno ne bo rešitve,« opozarja Edi Šibenik, direktor Kovoda Postojna.

Proti »pavšalnemu odnosu do kmetijstva«Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, se je postavil v bran kmetijstvu, češ,

V Civilni pobudi Vodni krog ugotavljajo, da vzroki za onesnaženje vodnega vira Malni še niso bili razis-kani in povzročitelji še vedno niso prepoznani, zato zahtevajo:

absolutno pisno prepoved dognojevanja kmeti-jskih zemljišč z ostanki iz bioplinarn na širšem kraškem območju,

čimprejšnjo ureditev malomarnega ravnanja z odpadnimi vodami in vzpostavitev mreže učinkovitih čistilnih naprav v regiji,

zadržanje postopka sprejema Državnega prostor-skega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna do sprejetja in uveljavitve uredbe o vodo-varstvenem območju Malni,

javno vodene postopke priprave uredbe o vodo-varstvenem območju Malni.

»Situacija je bila pričakovana. Zadnje dogajanje ni noben fenomen, pač pa se zadeve stopnjujejo iz leta v leto. Na tem območju delujejo akterji, ki se agresivno in brutalno obnašajo do okolja.«

Brane Koren

»Z izobraževanjem, ne le z uredbo, bomo rešili situacijo. Sose-dom moramo gledati pod prste, eden drugega imeti pod nadzorom

in se opozarjati.« Gorazd Pretnar

Voditeljica Sabrina Mulec je na javni tribuni gostila (z leve): Mitjo Prelovška, Roberta Smrdelja, Roberta Kojca, Branka Ravnika, Gorazda Pretnarja, Edija Šibenika, Braneta Korena in Valentina Scheina.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

da je kmetijska politika v os-novi pozitivno naravnana do okolja, odgovornost kmetov pa je, ali se držijo predpisov. Priznal pa je, da je nadzor pomanjkljiv in da ostanek iz bioplinarn (in druge snovi) ne bi smel nenadzorovano priti na kmetijske površine, vendar si pri tem pristojnosti s kmetijskimi delijo okoljski inšpektorji. Valentin Schein, direktor Notranjskega regijskega parka, je izpostavil tudi problema-tiko čistilnih naprav, za katere dobivamo evropska sredstva, a jih očitno »ne naredimo tako, kot Evropa zahteva« in številne zgradimo kar brez terciarnega čiščenja. V sklopu projekta Čista Ljubljanica je nova čistilna naprava predvi-dena v Pivki, v Postojni pa nadgradnja stare.

Vplivi se kopičijo v podzemljuMitja Prelovšek, raziskovalec na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU, je ob tem opozoril, da ima kras slabe samočistilne sposobnosti in da se človekovi vplivi v podzemlju kopičijo, zato je po njegovem le vprašanje časa, koliko se bo onesnažena voda razredčila in kdaj se bo stanje ponovilo.

Vse to nakazuje na nujnost sprejetja uredbe o vodovarst-venih pasovih na območju občin Postojne, Pivke in Cerknice, kar je v pristojnosti ministrstva za okolje in prostor. Robert Kojc, vodja sektorja

za vode na ministrstvu, je napovedal, da bi bila lahko sprejeta še letos. Toda ali bo uredba prinesla red? Brane Koren, koordinator Civilne pobude Vodni krog in zagovornik narave, je ocenil, da zgolj zakonske podlage brez učinkovitega nadzora ne bodo rešitev. »Čas je za bolj represiven pristop do kršiteljev,« je ocenil.

Pivški župan Robert Smrdelj je dejal, da poleg sprejema uredbe na državni ravni tudi na lokalni ravni razmišljajo o možnostih dodatne zaščite območja, kar naj bi dosegli z ustanovitvijo regijskega parka.

Koncesionarja niso izbraliPomoč na domu bo še naprej izvajal center za socialno delo

Postojna – Občina Postojna je pred časom objavila javni razpis za izbor koncesionarja za izvajanje pomoči na domu. Nanj se je prijavil le en ponudnik, kateri, na občini niso povedali. »Ker smo ugotovi-

li, da na podlagi prejete ponudbe oziroma prijave izvajanje storitve v obliki koncesije v tem trenutku ne bi bilo smotrno, bo tudi v letu 2012 storitev izvajal dosedanji izvajalec, Center za socialno delo Postojna,« so odločitev pojasnili na občini. Spomnimo, da so ob sprejemu ustreznih odlokov, ki bi omogočili podelitev koncesije, na občini poudarili, da bi želeli na ta način povečati število uporabnikov in izboljšati kakovost storitev, ki bi jih obenem razširil na vse dni v letu in na popoldanski čas. Kot smo že poročali, v drugih občinah v naši regiji o podelitvi koncesije resno ne razmišljajo, saj so zadovoljni z delom centrov za socialno delo, ocenjujejo pa tudi, da so cene primerne.

Baletno popotovanjeBalerine in baletnik Baletnega društva Postojna so predstavili plese različnih držav

Postojna, 4. februar – V soboto popoldan so obiskovalci Kulturnega doma Postojna prejeli letalske karte, s katerimi so si privoščili popotovanje po celem svetu. AIR Baletno društvo Postojna, pod vodstvom Mateje Kocman, in stevardesa Ada Šadl Praprotnik so potnike popeljali iz Slovenije v zibelko baleta, Fran-cijo, pa Rusijo in vse do Indije, Kitajske in celo na celini južne in severne Amerike.Škratki, cekinčki, metuljčice, labodke, zvončice iz Postojne, Pivke, Logatca, Cerknice, Rakeka in Starega trga so plesali v različnih državah, na različnih celinah. Letalski polet se je pričel v Sloveniji s postojnskimi Bubami in Aliensi, končal pa v New Yorku, kjer so se Georgiesu poklonile plesalke skupine Romeo & Julija iz Postojne. Celotno popotovanje je zasnovala Jelena Milovanovič ob pomoči učiteljic Jerneje Oma-hen Razpot-nik, Tamare Polanc, Petre Pibernik, Lize Volk in Vesne Cestnik La-hovnik. kt FO

TO: V

ALT

ER L

EBA

N

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Aktualno v regiji6

Poskrbeli bodo za dobro pitno vodoV Loški dolini bodo priključili na vodovodno omrežje še peto vrtino v Kozarišču – Nadaljujejo tudi z urejanjem kanalizacije in čistilne naprave

Stari trg pri Ložu, 26. januar – Januarja so tudi svetniki v Loški dolini potrdili proračun za letošnje leto. Skupaj s preostankom denarja, ki ga niso porabili v prejšnjih letih, je težak 4,7 milijona evrov. Med drugim jih bodo porabili tudi za okoljsko infrastrukturo.

V Loški dolini bodo letos nadaljevali z gradnjo kanali-zacije, obnovo vodovodnega omrežja in s postavitvijo javne razsvetljave v Podcerkvi in Nadlesku. Gre za drugi del projekta, v katerem so že uredili fekalno kanalizacijo in drugo infrastrukturo v Danah, letos pa bodo za vsa tri naselja postavili tudi čistilno napravo. Skupaj je investicija vredna 1,25 milijona evrov. Proti koncu je tudi urejanje vodnega vira v Kozarišču. Na omrežje bodo priključili še peto vrtino in zavarovali območje ter tako zagotovili dovolj kakov-ostne pitne vode. Do zdaj so za urejanje vira pitne vode porabili 200 tisočakov, letos

bo občina namenila še 50 tisoč evrov. »Nato nas čaka samo še ureditev lastništva zemljišč, na katerih so vrtine; odkupiti jih moramo od vaške agrarne skupnosti,« je povedal župan Janez Komidar.

Občina bo letos zbirala projektno dokumentacijo za umestitev obvozne ceste okoli Starega trga in za obnovo ceste med Pudobom in Nadleskom ter bo začela z obnovo ceste med Markovcem in Viševkom. Za vse skupaj so namenili slabega pol milijona. Poleg tega so v proračunu zagotovili 82 tisočakov za sanacijo mostu pred Vrhniko.

Kot je pojasnil Komidar, želijo nekdanjo podružnično šolo v Babnem Polju, ki trenutno ne deluje, nameniti društvenemu življenju. Stavbo naj bi obnovi-li in v njej uredili primerne prostore. Projekt je vreden 111 tisoč evrov, izvedli naj bi ga s pomočjo evropskih sredstev za razvoj podeželja. »Če na tem razpisu ne bomo uspeli,

bomo do denarja poskušali priti na razpisih za čezmejno sodelovanje,« pravi Komidar. Prostori bodo namenjeni pred-vsem Babnepoljcem, pa tudi društvom iz Loške doline ter hrvaškega Prezida in Čabra.

Nekaj sredstev v Loški dolini namenjajo tudi komasaciji oz. združevanju kmetijskih zemljišč, ki ležijo na 170 hektarih v dveh katastrskih občinah, v Podcerkvi in Na-dlesku. Združevanja se bodo lotili na pobudo Vaške skupno-sti Nadlesk. Parcele so namreč zelo razdrobljene in majhne, v povprečju merijo po tisoč kvadratnih metrov. »Želimo jih zaokrožiti in združiti v večje obdelovalne površine, ki bodo predstavljale manjši strošek za lastnika, poleg tega pa bodo lastniki lahko zemljo prodali,

Nova vas, 26. januar – Na prvi letošnji seji so bloški svet-niki potrdili letošnji proračun, ki se ne razlikuje bistveno od osnutka, ki so ga sprejeli konec lanskega leta. »Proračun je od prvega branja doživel le manjše korekture, bistveno pa ga nismo spreminjali,« pravi župan Jože Doles.

V proračunu so za okoli 100 tisoč evrov znižali prihodke in odhodke, a le zaradi tega, ker so del investicije v športno dvorano zamaknili v prihodnje leto. »Zaradi birokracije običajno

Na Blokah bodo začeli graditi športno dvorano, urejajo pa tudi kanalizacijo za naselja Hudi vrh, Topol, Ravne in Studenec

Proračun je pod streho

v prvem letu prihaja do težav s koriščenjem sredstev iz razpisov,« je odločitev svetnikov utemeljil Doles.

Na Blokah so zadovoljni, ker bodo tudi letos gradili z evropskim denarjem; med drugim okoljsko infrastrukturo v naseljih Hudi vrh, Topol, Ravne in Studenec, za kar bodo dobili več kot pol milijona evrov. Računajo tudi na okoli 160 tisoč evrov, ki občini pripada po 21. členu zakona o lokalni samou-pravi in jih bodo izkoristili za obnovo cestnega in vodovod-

nega omrežja. Ena od večjih investicij na planoti bo gradnja večnamenske športne dvorane poleg osnovne šole v Novi vasi. Postavili jo bodo s pomočjo sredstev iz evropskih strukturnih skladov: tako naj bi letos zanjo dobili 220 tisočakov, prihodnje leto pa še 330 tisoč evrov. Za grad-njo ne bodo najeli kredita, saj bodo nekaj denarja našli tudi v prihrankih iz prejšnjih let. Dvorano bodo začeli graditi že spomladi, uporabljati pa naj bi jo začeli v drugi polovici prihodn-jega leta. Petra Trček

Logaški proračun usklajen in uravnoteženLogaški svetniki so na seji sprejeli Odlok o občinskem proračunu za leto 2012 – Prihodki znašajo dobrih 16, odhodki slabih 15,8 milijona evrov, proračunski presežek pa 350 tisoč evrov

Logatec, 27. januar – Proračun se tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani zmanjšuje za poldrugi milijon evrov. Po besedah Mojce Igličar iz Občinske uprave bo proračun ob koncu leta izkazoval 150 tisoč evrov minusa, vendar je po drugem branju kljub številnim amandmajem svetnikov uravnotežen in pripravljen za sprejem. Upoštevane spremembe se nanašajo na prihodke iz naslova prodaje zgradb na Notranjski 14 in stavbnih zemljišč, sofinanciranje projekta Čista Lju-bljanica s strani ministrstva za okolje in prostor, medtem ko bo ministrstvo za zdravstvo sofinanci-ralo obnovo logaškega zdravstvenega doma in nakup reševalnega vozila. Zmanjšujejo pa se med drugim sredstva za pokroviteljstva župana in podžupana, in sicer s 15 tisoč na 10 tisoč evrov, v celoti se odpravlja štipendiranje dijakov in študentov, saj ti lahko po novem, ko dopolnijo 18 let, glede na prihodke v družini pridobijo državno štipendijo, ki izključuje vsako drugo štipendijo. Prednost med predvidenimi investicijami pa bodo imele tiste, ki bodo sofinancirane iz evropskih sredstev in kohezijskih skladov, čeprav se tudi ta sredstva zmanjšujejo. Po besedah župana Berta Menarda so v proračunu upoštevali tako smernice krajevnih skupnosti kot političnih strank, vprašanje pa je, kako hitro bo občina prejemala kohezijska sredstva. Dejal je še, da bo skrbel za smotrno porabo proračunskih sredstev. bmk

če je ne potrebujejo ali je ne nameravajo več obdelovati,« meni Komidar. Za komasacijo potrebujejo soglasje lastnikov najmanj 67 odstotkov zemljišč, zaključili pa naj bi jo konec prihodnjega leta.

Na seji so svetniki med drugim sprejeli še odlok o lokalni turistični vodniški službi ter letna programa ljubiteljske kulturne dejavnosti in športa. Prisluhnili so poročilu nad-zornega odbora, ki je preučil pravilnost izvedbe razpisa za sklenitev pogodb o sofinan-ciranju programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v letu 2010 ter proračunski postavki o materialnih stroških občinske uprave v letu 2010 in o spod-bujanju stanovanjske gradnje v letih 2010 in 2011. Petra Trček

Svetniki so za pooblaščenca Občine Loška dolina v skupščini Komunale Cerknica imenovali Borisa Hrib-arja, ki ga je župan zaradi nezdružljivosti funkcij pred tem razrešil z mesta podžupana.

Postojna, 8. februar – Na šestem tradicionalnem druženju družin Dan kulture in atrakcij ob slovenskem kulturnem prazniku je najmlajše v Postojnsko jamo priteg-nil zmaj, izdelan po vzoru pošasti iz zabaviščnih parkov. Na svojega mogočnega predhodnika iz legende o zmaju v Postojnski jami je, visok preko štiri metre, spomnil z glas-nim rjovenjem, jeznim butanjem z repom, pihanjem pare in ognjenimi očmi.Spremljala ga je razstava Slovenskega etnografskega muzeja, ki je mitološki svet približala tudi zahtevnejšim obiskovalcem. Ti pa so si lahko premierno ogledali tudi naravno podobo jamskega zmaja pod Ruskim mostom, kjer je v kamnu vidna tudi puščica svetega Jurija.Sicer pa je dogodek v organizaciji zavarovalnice KD Življenje in družbe Postojnska jama pospremil živahen spremljevalni program za otroke. Nastopila je tudi mala talentirana pevka Lina Kuduzovič. Zmaj bo v Postojnski jami na ogled še do 7. maja. kv

Zmaj v jami

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

www.nkr-novice.si

10let

7Aktualno v regiji

Gostimo: Andreja Kraljevski, absolventka psihologije

Ko naš um postane ugankaŽe dolgo je od tega, ko nas je Sigmund Freud opozoril, da nismo gospodarji lastnega uma, in vendar to znanstvene ugotovitve vedno znova potrjujejo. Tokrat razmišljamo o halo učinku in napaki sim-patije. Halo učinek je klasično odkritje socialne psihologije. Gre za prehitro, neupravičeno sklepanje iz ene lastnosti ali površnega vtisa na osebnost v celoti. Varianta tega je napaka simpatije, pri kateri nekoga, ki nam je simpatičen, neupravičeno pozitivno ocenjujemo tudi v drugih pogledih. Splošne ocene, ki jih imamo o neki osebi (npr. ona je simpatična), torej vodijo do sodb o specifičnih lastnostih te osebe (npr. ona je tudi inteligentna), čeprav nimamo realne pod-lage za to. Dober pokazatelj halo učinka so Hollywoodske zvezde. Ker so v večji meri privlačne in simpatične, mislimo, da so tudi inteligentne, prijazne, neškodljive ... Politiki izrabljajo halo učinek za svojo korist, ko se trudijo, da bi se nam zdeli čim bolj topli in pri-jateljski, medtem ko prek govora sporočajo zelo malo ali nič vsebine. Gre za to, da ljudje verjamejo, da so politiki dobri samo zato, ker izgledajo dobro. Verjetno mislite, da bi lahko napačne presoje pri

sebi popravili enostavno, s sledenjem svojih misli nazaj do izvorne napake. Žal ni tako enostavno. Leta 1970 je psiholog Richard Nis-bett z eksperimentom pokazal, kako malo dostopa imamo do svojih miselnih procesov. Ugotovil je, da študentje ocenjujejo svoje preda-vatelje glede na to, koliko so jim simpatični, a se tega ne zavedajo. Ena skupina je gledala predavatelja, kako odgovarja na vprašanja ter se ob tem vede prijazno in toplo. Druga skupina je gledala istega predavatelja, ki je z istimi besedami odgovarjal na ista vprašanja, vendar se je pri tem vedel hladno in vzvišeno. Študentje, ki so videli »prijaznega« predavatelja, so tega ocenili kot bolj zanimivega in njegov način predavanja kot boljši. Najbolj presenetljivo je, da niso imeli pojma o tem, zakaj so dali predavatelju višje ali nižje ocene, tudi ko so jim povedali, kaj je bilo bistvo eksperimenta. Še vedno so trdili, da so ga ocenili glede na to, kaj je povedal. Še bolj skrb vzbujajoče pa je, da so na koncu celo mislili, da so predavateljeve osebne lastnosti vplivale na njihovo oceno o njem – da jim je všeč zaradi svojih lastnosti, v resnici pa jim je bil simpatičen in so to

posplošili na njegove ostale lastnosti. Kakšen je torej izvor naših sodb v vsakdanjem življenju? Dobro poznan je pojav halo učinka v poslovnem svetu. Knjige, ki so označene z napisom »Harvard Clas-sics« dosežejo dvakrat višjo ceno kot enake knjige brez tega napisa. Prav tako se s tem srečujemo, če si kupimo proizvod znane blagovne znamke. Mislimo, da so lastnosti tega izdelka boljše, pa naj si gre za hrano, obleke, torbice, mobitele, avtomobile ... Nisbett-ov eksperi-ment kaže, da lahko ljudje razumemo halo učinek, vendar pa se sploh ne zavedamo, ko se dogodi nam, poleg tega celo zanikamo, če nam kdo pokaže, da smo to storili. Zaradi tega ga lahko poslovneži in politiki vedno znova uporabljajo v svojo korist. Kaj boste torej storili naslednjič, ko boste volili za določenega politika, kupovali dizajnerska oblačila, ali se odločali o tem, če vam je nekdo všeč? Mogoče vas lahko ena kritična misel v naslednji podobni situaciji obvaruje pred metanjem vašega denarja skozi okno ali nenazadnje pred zavrnitvijo nekoga, ki bi lahko postal vaš lojalen partner ali prijatelj.

Eko turizem v Loški dolini

»Eko turizem je smer sodo-bne turistične ponudbe, ki se je izoblikovala kot naspro-tje masovnemu turizmu. Z razvojem je postal tista oblika turizma, ki poskuša turista oz. obiskovalca čim bolj približati tako naravi kot lokalni kul-turi, ga izobražuje, animira ter v določenih primerih celo angažira. Eko turizem je odgo-voren turizem, ki varuje lokalno dediščino in spodbuja lokalni razvoj. Razvoj eko turizma naj bi tako izhajal iz lokalnega okol-ja, kjer pa se največkrat soočamo s pomanjkanjem znanja, primernih kadrov in izkušenj«, pravijo v TIC-u. Zato poudar-jajo, da so srečanja poleg širše javnosti še posebej zanimiva za tiste, ki se neposredno ukvarjajo s turizmom, saj bodo na pre-davanjih predstavljene ideje in izkušnje, ki so lahko uporabne tudi v njihovi ponudbi.

Prvi je na predavanju 25. janu-arja svoje vtise in izkušnje pred-stavil Jure Kordiš, ki je v okviru Evropskega programa Leonardo da Vinci, projekt – Trajnostni razvoj v eko regiji, obiskal Bol-garijo. Ob projekciji fotografij je predstavil ponudbo različnih krajev, ki jih je v dvanajstih dnevih obiskal skupaj z drugimi udeleženci. Zagotovo mu bo katera izmed izkušenj, ki jih je

Loška dolina, 25. januar – V turistično informacijskem centru (TIC) v Ložu so pričeli z nizom predavanj o eko turizmu v različnih okoljih. Predavanja se bodo zvrstila do konca marca.

pridobil na tem potovanju, ko-ristila pri njegovem delu. Jure Kordiš se namreč s turizmom ukvarja že vrsto let. Na Gornjih Poljanah, ki so na 1065 m najvišje ležeči kraj v Loški do-lini, s svojo turistično ponudbo sprejema turiste in pohodnike. Zadnjo nedeljo v januarju je že več let iz doline na Gornje Pol-jane organiziran tradicionalni zimski pohod. Na drugem srečanju 1. febru-arja je svoje izkušnje turizma predstavila Cerkničanka Helena Vičič, diplomirana zgodovinar-ka, ki se s turizmom že več let neposredno ukvarja. V okviru različnih projektov je veliko potovala po Evropi in tako pridobila izkušnje in gradiva, ki jih z veseljem posreduje tudi drugim. V predavanju z naslo-vom Pokukajmo čez planke! je na primerih iz različnih evropskih držav ugotavljala usklajenost turistične ponudbe z novimi smernicami v turizmu in doživljajske vrednosti s stališča gostov. Prikazala je različne možnosti in ideje, ki so lahko aplikativne tudi v razvoju turizma na slovenskem podeželju.

V TIC v Ložu vabijo tudi na predavanja, ki bodo še sledila.Matjaž Žnidaršič in Helena Vičič bosta 15. februarja pred-

stavila Slovaško pod drobnogle-dom eko turista. 29. februarja se bo Helena Bavec ukvarjala z vprašanjem Kako lahko ustvarimo ka-kovostne medije interpretacije naravne in kulturne dediščine v Loški dolini? O medvedih in ljudeh pa bodo govorili na zadnjem srečanju, 14. marca, za katerega je temo pripravil Zavod Parnas.

Jure Kordiš je kot dolgoletni turistični delavec predstavil ponudbo različnih krajev v Bolgariji.

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Regija Zeleni kras na sejmu Pivka, 29. januar – Tudi letošnji sejem Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2012, ki je potekal konec janu-arja v Ljubljani, je na svoj razstavni prostor zvabil številne člane regije Zeleni kras. Koordinatorja za znamko Zeleni kras sta bila RRA Notranjsko-kraške regije ter LAS, Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom. Na dobrih 30 kvadratnih metrih razstavnega prostora so se predstavili Park vojaške zgodovine Pivka, Posestvo grad Prestranek, Notranjski muzej Postojna, Hotel Sport Postojna, Pos-tojnska jama, d. d., Zavod Jezerski hram Cerknica, kmetija T'Dolenj iz Laz pri Gornjem jezeru, Društvo ljubiteljev Križne jame, Turistična

kmetija Pri Andrejevih iz Na-rina, Kmečki turizem Jenezinovi z Ratečevega brda, Turistična kmetija Peternelj iz Brc, Turistično-razvojna agencija Autentica ter TIC-i občin Bloke, Cerknica, Loška dolina, Pivka in Ilirska Bistrica. Poleg njih so obiskovalce animirali ter vabili k obisku regije tudi maskota občine Pivka – Martin Krpan s cesarjem in Ministrom Gregorjem, šeme iz Velikega Brda, maskota Postojnske jame Zmajček Jami ter grajska gospa z grada Prem. Mateja Simčič iz RRA Notranjsko-kraške regije je povedala, da je bil poudarek na turističnih produk-tih za nekajurna in dnevna ter večdnevna doživetja, ki se nanašajo

na spoznavanje naravne in kulturne dediščine, podeželje s kulinariko, rekreacijo, tradicionalne prireditve in poslovna druženja. »V okviru skupne sejemske predstavitve smo uspeli povezati skoraj dvajset turističnih subjektov v regiji, ki so si prizadevali čim bolj navdušiti obisk-ovalce sejma, da nas obiščejo. Na sejmu smo obiskovalcem predstavili nov turistični vodnik Zeleni kras pod povečalom, v katerem ponujamo 19 predlogov za odkrivanje Zelenega krasa. Na voljo pa je bila tudi nova brošura Brkinske sadne ceste, ki je nastala v sodelovanju LAS, Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in LAS Krasa in Brkinov.« Petra Šajn

Pestro dogajanje na sejmu TIP 2012.

FOTO

: TO

MA

Ž PE

NKO

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Aktualno v regiji8

Kulturni utrip v Pivki in PostojniPivka, 6. februar – Februar, v katerem se spominjamo obletnice smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna, je že dolgo namenjen kulturi. Ves mesec se navadno odvijajo različni kulturni dogodki, ki jih prirejajo kulturna, plesna ali pevska društva, nekatere pa pomaga organizirati tudi postojnska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Poleg osrednjih prireditev v prestol-nici se bodo dogodki odvijali tudi regionalno. Občini Postojna in Pivka bosta poleg prireditev, ki so se že odvile v prvih februarskih dneh, skozi mesec gostili še koncert ob 40-letnici MPZ Pivka v Pivki, Prešernovo proslavo v Planini, kulturni večer z razstavo na Jurščah, kulturni večer v Ore-hku, gledališko predstavo v Hruševju, koncert tamburašev in ženske klape v Košani, razstavo slik v Zagorju, zadnji dve potopisni predavanji v Pivki, gledališko predstavo v Krpanovem domu v Pivki, kulturni večer v Šmihelu, koncert PS Studenec ob 10-obletnici v Pivki, gledališko predstavo v Košani, razstavo DLU Postojna v IZRK Postojna ter literarni večer v Pivki. Mesec bo torej poln dogajanja in prireditev. Naj bo to priložnost, da si vzamemo trenutek zase, se umirimo ter si ogledamo dobro predstavo ali poslušamo pesem, za katero čez leto nimamo časa, ali pa le razširimo svoje kulturno obzorje. Navsezadnje pa je tudi prav, da s svojo prisotnostjo počastimo delo tistih, ki se trudijo ohranjati slovensko kulturno izročilo. Termini prireditev so ob-javljeni na spletnih straneh obeh občin, lokalnih časopisih ter v napovedniku dogodkov Notranjsko-kraških novic.

Zmerjanje narodnih prvakovLoška dolina, 31. januar – V Knjižnici Maričke Žnidaršič v Starem trgu pri Ložu je dramski igralec Anatol Štern uprizoril samotne in bolestne blodnje, ki jih je Levstik doživljal v času pred svojo smrtjo. Besedilo monodrame Levstikovo zmerjanje narodnih prvakov je napisal dr. Matjaž Kmecl. V dramskem monologu izredno zgoščenega in zahtevnega besedila, ki ga je Štern odlično interpre-tiral, Levstika prikazuje v dolgotrajnih pretresljivih, predsmrtnih stiskah, v sporu med razumom in čustvom, ko se je vse noči kregal z Bogom in se z njim pogajal za življenje. Sam s seboj je razglabljal in shizofreno blodil po spominih in zmerjal. Še posebno čustveno je v svojih blodnjah razmišljal o svoji veliki in nepozabljeni ljubezni in nasploh ženskah. Bal se jih je, hkrati pa je bil, kot je zapisal Kmecl, do njih strahotno občutljiv. Imel se je za slovenskega voditelja, odgovornega za usodo svo-jega naroda, zato se je bal, da bi ljudstvo moralo odgovarjati za njegove napake. Anatol Štern je dramsko uprizoril tudi že Trubarja in Smoleta, Levstika pa je premierno uprizoril pred dvema mesecema v Cerknici.

Pivka, 6. februar – V parku vojaške zgodovine Pivka je na prvi februarski ponedeljek potekala predstavitev prve, v slovenskem jeziku napisane, biografije Svetozarja Borojevića, z naslovom Med slavo in ponižanjem, ki si jo je z zanimanjem ogledalo kar nekaj ljudi. Svetozar Borojević, rojen Srb, katerega ime danes običajnemu človeku ne pove veliko, je bil znan vojskovodja v avstro-ogrski vojski in hkrati edini nenemški feldmaršal v njihovih oboroženih vrstah. V slovensko zgodovino se je vpisal kot vrhovni poveljnik v prvi svetovni vojni, na območju Soške fronte. Še danes ga na vojaških akademijah obravnavajo kot enega najboljših vojaških taktikov. Obsežna knjiga s preko 400 strani vsebuje zanimive Borojevićeve spomine o vojni Avstro-Ogrske proti Italiji, njegovo zasebno korespondenco in preko 200 fotografij, ki jih slovenska javnost do danes še ni imela priložnosti videti. Zajetno delo je predstavil avtor Miro Simčič, ki je po navedbah za delo potreboval kar celih 15 let in je hkrati njegov najzahtevnejši projekt. Predstavitev je potekala s sodelovanjem Parka vojaške zgodovine Piv-ka ter Vojaškega muzeja Slovenske vojske.

Februarska priznanja ob kulturnem praznikuZa izjemne dosežke na področju kulture je logaška občina Februarska priznanja podelila Mešanemu pevskemu zboru Adoramus in Barbari Čuk, Vid Sark pa je priznanje zavrnil

Logatec, 3. februar – »Kultura je tista, ki nam daje moč, nas združuje in nam pomaga premoščati vsakdanje težave ter stiske,« je na osrednji občinski prireditvi ob sloven-skem kulturnem prazniku med drugim poudaril logaški župan Berto Menard. Občina Logatec namreč v počastitev kulturnega praznika že od leta 1989 podelju-je priznanja za izjemne dosežke na področju kulture. »Ljubiteljska kultura je bila in je vedno nepogrešljivi del tukajšnjega življenja,« je dejal

Jurij Švajncer, predsednik komisije za izbor in Zveze kulturnih društev Logatec, ki je ravno na dan podelitve Februar-skih priznanj zaznamovala 40 let svojega delovanja.Mešani pevski zbor Adoramus, ki deluje pod okriljem istoimen-skega kulturnega društva, prvi prejemnik letošnjega Februar-skega priznanja, deluje že 25 let in ima 50 članov, od tega jih je 15 tudi članov društva. Zbor je pod vodstvom Marjana Grdadolnika nastopil tudi na slavnostni prireditvi, predstavnik

Janez Čuk, ki je iz županovih rok sprejel priznanje, pa je poudaril: »Brez zvestega občinstva ne bi tako rasli.«Barbara Čuk, ob prejemu priznanja vidno prevzeta, že od malih nog živi s Twirling klubom logaških mažoret (na sliki), katerega članice pod njenim vodstvom žanjejo velike uspehe celo v evropskem in svetovnem merilu, s sijajnim nastopom pa so navdušile tudi udeležence osrednje občinske prireditve.Eden najvidnejših logaških umetnikov Vid Sark pa Feb-ruarskega priznanja ni sprejel. V svojem sporočilu županu Menardu, objavljenem tudi na spletnih straneh Stebrov družbe, je med drugim zapisal: »Nagrada mojemu skromnemu prispevku h kulturnemu življenju v Logatcu je zadovoljno, izzvano ali prebujeno občinstvo. Moje ogledalo oskrb-niku logaške kulturne njive je zavrnitev Februarskega priznan-ja, ki je za nameček in v škodo podeljevalca naivno ponujeno z najboljšimi nameni.«

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

»Kultura ni umetna tvorba, je del vsakdana«Cerknica, 7. februar – V Cerknici so se smrti največjega slovenskega pisatelja Franceta Prešerna spomnili z osrednjo občinsko prireditvijo, ki so jo v kulturnem domu sooblikovali člani Kulturnega društva Rak z Rakeka. »Naša nacionalna zgo-da je sicer kratka, več stoletij pa je stara naša kultura,« je na predvečer kulturnega praznika v svojem govoru dejal župan Marko Rupar.

Rupar je še spomnil, da so znani in manj znani umetniki s svojim ustvarjanjem postavili temelj narodne zavesti. »Slovenska kultura in narod nista nekaj

samoumevnega. Potrebujeta namreč vsakega izmed nas, da ju krepi in neguje, pa ne le za 8. februar, ko nas pogled na koledar spomni, da je dela prost dan in kulturni praznik, ampak vse leto,« je dodal Rupar. Po njegovem mnenju pozabljamo, da kultura ni umetna, institu-cionalizirana tvorba, ampak kot taka del našega vsakdana. »Če to ni, pa naj to postane.«

Na prireditvi ob kul-turnem prazniku so se sicer maloštevilnemu občinstvu s kratkimi, a izjemno pestrimi točkami predstavile skoraj vse sekcije društva Rak.

Nekaj pesmi so zapeli pevci mešanega zbora Cluster pa tudi njihova zborovodja Andreja Lekše, na odru so se zvrstili še gledališčniki, recitatorji, folkloristi, harmonikar Urban Malc in mali plesalci iz plesne skupine Sončki, ki jih je na harmoniki spremljal Dejan Ravšelj. Ali kakor je uvodoma dejal Rupar: »Pravijo, da je narod brez kulture mrtev, mrtva pa je tudi kultura brez ustvar-jalcev, občinstva, šolstva in kul-turnih ustanov.« Za kulturo na Cerkniškem se glede na videno in slišano – pa tudi na številne druge, tudi širše priznane umet-nike – torej ni bati. Petra Trček

www.nkr-novice.si

10let

Regijske kulturne diagonale 9

»Biti dirigent pomeni sprejeti veliko odgovornost« Logaško kulturno dogajanje sooblikuje že 25 let –

Trenutno mu največji izziv predstavlja simfonična glasbaKulturno življenje v Logatcu bi si brez Marjana Grdadolnika, gonilne sile na področju glasbe, težko zamislili. Vodi kar tri zelo uspešne sestave, Mešani pevski zbor Adoramus, Pihalni orkester Logatec, zadnji dve leti pa tudi Simfonični orkester Cantabile. Zaposlen je v logaški glasbeni šoli, kjer se kot profesor klarineta z veliko vneme posveča pedagoškemu delu, predanost glasbi pa se je prenesla tudi na njegove štiri otroke, kar ga še posebej veseli. Je izjemno disciplinirana in delovna oseba, ki na številne vaje in koncerte prihaja dobre volje in poln energije. Pri tem mu pomaga tudi ukvarjanje s športom, saj je prepričan, da mora biti dober glasbenik tudi v dobri telesni kondiciji.

Adoramus je prejšnji teden prejel občinsko Februarsko priznanje za izjemne dosežke na področju kul-ture. Kaj vam osebno to priznanje pomeni in kakšne načrte imate z zborom v tem letu, ko praznuje svojih 25 let?Četrt stoletja bomo s petjem pri slavnostni maši v cerkvi sv. Nikolaja praznovali že v nedeljo, 12. februarja, ko bo minilo natanko 25 let od prve ustanovne pevske vaje Adoramusa, takrat še Mladinskega zbora sv. Nikolaj, aprila se bomo udeležili tekmovanja Naša pesem, konec maja se odpravljamo še na tekmovanje v poljski Krakow, v novembru pa bomo imeli tudi slavnostni koncert. Naj pa povem, da sem z Adoramusom »zrastel gor«, kar pomeni, da je teh 25 let tudi obletnica mojega umetniškega delovanja. Na zbor imam same lepe

spomine. Lahko rečem, da kjerkoli smo nastopali, smo vedno poželi veliko odobravanje poslušalcev. Naj bo to petje pri mašah, različni koncerti ali gostovanja, vedno smo lahko slišali, da se je med nasto-pom ustvarilo posebno vzdušje. Ko po tolikih letih gledam nazaj, sem vesel, da se pevci vračajo že s svojimi družinami, vsi skupaj smo ena velika družina. Veseli me tudi to, da pri zboru prepevajo trije od mojih štirih otrok, z izjemo Cecilije, ki je še osnovnošolka. To nas kot družino tudi povezuje. Estera skrbi za upevanje Adora-musa in vodi kar nekaj otroških in mladinskih zborov, Cecilija prepeva pri otroškem zborčku, Vid in Krista pa sta prav tako dejavna kot pevca pri Adoramusu, oba sta tudi člana Simfoničnega orkestra Cantabile, Vid tudi Pihalnega

orkestra Logatec. Žena Mojca pa nas vse skupaj podpira, kar je prav tako zelo pomembno. Skratka, če je volja in pripravljenost, se da vse te dejavnosti združiti z družinskimi obveznostmi.

Se vam torej zdi, da imata glasba in umetnost na splošno veliko vlo-go pri vzgoji otrok in odraščajočih mladostnikov? Navsezadnje v vseh

sestavih, ki jih vodite, prevladuje mladina.Glasba lahko da mlademu človeku zelo veliko, politiki pa se na žalost največkrat ne zavedajo vloge, ki jo ima umetnost pri vzgoji mladost-nika. V mislih imam red, disciplino, poslušanje drug drugega, vzgoja za estetiko in socialna vzgoja, to je sobivanje med različnimi ljudmi. Pomembna sta tudi javni nastop in podajanje notranjega čutenja glas-be. Govorimo lahko o pomembnih in pozitivnih vidikih, ki oblikujejo osebnost otrok in mladostnikov.

Kaj vam trenutno predstavlja večji izziv, zborovstvo ali vodenje pihal-nega in simfoničnega orkestra?Trenutno mi je največji izziv simfonična glasba, ki je najbližje mojim ušesom. Tu imam v mislih Simfonični orkester Cantabile, s katerim smo že prepričali številno občinstvo in imam z njim še velike načrte v prihodnosti. Je pa zame vsak sestav izziv. Pevski zbor Ado-ramus v kakovosti raste in vesel sem vsake vaje, na katero grem. Enako velja za Pihalni orkester Logatec, ki sodi med najboljše tovrstne orkestre pri nas in tudi v Evropi, razlika je samo ta, da gre za malce drugačno zvrst glasbe in da je proces, ki te pripelje do koncertne izvedbe, morda malce daljši.

Glede na to da ste poleg klarineta dokončali tudi študij dirigiranja na Akademiji za glasbo v Lju-bljani, me zanima, ali si želite v prihodnje profesionalno ukvarjati z dirigiranjem?Če bo možnost, vsekakor. Bil sem na izpopolnjevanju na Portugal-skem, kjer mi je mentor dejal, da sem narejen dirigent, potrebujem le še nekoga, ki me bo potisnil naprej. In če bo kdaj priložnost, jo bom seveda sprejel. Mi pa trenutno to ni tako pomembno, da bi za vsako ceno želel priti do tega. Vesel sem tudi vsakega dobrega učenca na klarinetu. Biti dirigent namreč pomeni sprejeti veliko odgovornost, v tem poklicu je veliko stresnih situacij, ampak če imaš dobro ekipo, orkester, to seveda ni noben problem. Je pa dejstvo, da je v slovenskem prostoru veliko dobrih dirigentov, ki dobijo

premalo priložnosti delovanja na profesionalnem nivoju. Predvsem zato, ker smo Slovenci takšni, da damo tujcem dostikrat prednost pred domačimi ustvarjalci, tudi na področju dirigiranja. V tujini delajo ravno obratno, mi pa ne znamo prepoznati lastne veličine.

Profesionalnim orkestrom ste že dirigirali, med drugim Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija. Lahko rečeva, da ljubi-teljski orkestri kljub vsemu pre-morejo več žara? Kaj je bistvena razlika med obema?Drži, ljubitelji so večji entuzi-asti, bistvena razlika med enimi in drugimi pa je, da proces pred koncertom pri njih traja dalj časa, medtem ko pri profesionalcih stvari potekajo bolj tekoče, prav tako se ne ukvarjajo s »tehničnimi« problemi. Z njimi lahko delaš kakršnokoli glasbo, če ti jih le uspe prepričati. Je pa res, da moraš biti, ko stopiš pred profesionalni orkester, stoodstotno pripravljen, v nasprotnem primeru te hitro povozijo. Moraš imeti svojo vizijo, vedeti, kaj želiš, in potem te tudi glasbeniki sprejmejo. Moram reči, da sem do sedaj imel samo dobre izkušnje in sem zelo užival, ko sem jim dirigiral. Pihalni orkester Logatec resda ni profesionalni orkester, je pa med ljubiteljskimi eden najboljših v Sloveniji in Evropi. V času vašega dirigiranja je dosegel tudi največji uspeh v svoji zgodovini – leta 2011 je postal zmagovalec mednarod-nega tekmovanja v Pragi. Kakšni so bili vaši občutki po razglasitvi rezultatov in kako na ta dosežek gledate po dobrem letu?Govoril sem z enim od žirantov, ki je bil letos na tekmovanju, in pov-edal mi je, da se še po enem letu go-vori o tem, kako je logaški orkester takrat navdušil poslušalce in žirijo, kar pomeni, da je bil naš nastop resnično bleščeč. Takoj po razglasit-vah pa sem bil seveda presrečen in ponosen na svoje glasbenike. Lahko rečem, da je Češka, sploh Praga, »moje« mesto, dežela, saj sem tam vedno dosegel velike uspehe. Že pred leti z Adoramusom, ko smo pobrali vsa priznanja na tekmo-vanju. Zgodba se je ponovila tudi s

pihalnim orkestrom.

V Pragi je orkester vzpostavil stik z delegacijo iz St. Tropeza, kamor se odpravljate letos poleti. Za kakšen festival gre?Gre za velik festival na jugu Francije, kamor pridejo orkestri izključno na povabilo organizatorja. Kot rečeno, so nas slišali v Pragi in nas nato povabili k sodelovanju. Prvič v 17-letni zgodovini festivala se bo predstavil slovenski orkester. Gostili nas bodo tri dni, vse stroške, z izjemo prevoza, pa poravna organizator festivala. Imeli bomo dva promenandna koncerta in pa en velik gala koncert, ki ga obišče približno 1.500 ljudi. Oder bo velik, z odličnim ozvočenjem in osvetljavo, skratka gre za koncert na vrhunskem nivoju.

Pihalni orkester drugo leto praznuje kar sto let delovanja. Imate za to priložnost že kaj konkretnega v mislih?Sto let je najbolj okrogla oblet-nica, ki jo bomo, vsaj upam, lahko doživeli ravno mi. In mora biti nekaj posebnega. Imamo idejo, da bi naredili neko vseslovensko akci-jo, s katero bi Sloveniji sporočili, da logaški orkester praznuje sto let. Pogovarjali smo se, da bi 25. maja 2013 vsi v Sloveniji ob določeni uri stopili na ulice in zaigrali, zapeli neko znano pesem, ki jo večina ljudi pozna. To je le eden od dogodkov poleg slavnostnega koncerta in drugih spremljajočih prireditev, namenjenih obeleženju naše stoletnice.

Vam ob vseh sestavih, ki jih vodite, vajah in koncertih, sploh še ostane kaj prostega časa in kaj takrat najraje počnete?Rad se ukvarjam s športom, kolesarim. Že sedaj komaj čakam, da gremo za prvomajske počitnice s kolesi na Pag, kjer bo zakonski vikend zakoncev iz Adoramusa. Takrat lahko tudi povsem odmislim vse glasbene stvari. Mislim, da je za glasbenika že zaradi načina življenja pomembno, da je v dobri telesni kondiciji. Tako tudi lažje prenaša stresne situacije. Mi pa dosti ljudi reče, da delujem umirjen, da izražam navzven nek mir. Zato se posebej ne trudim, tak pač sem. Nisem avtoritativen tip, ampak pripeljem po drugi strani svoje »varovance« do želenega cilja, ki sem si ga kot dirigent zamislil.

Če odmisliva glasbo, je še kakšno področje, ki bi se mu lahko predali s takšno strastjo, kot se glasbi?(dolg premislek) Težko vprašanje. Ne rečem, da mi glasba pomeni smisel življenja, je pa to dejansko področje, ki me najbolj izpolnjuje. Tudi šport je zanimiv, ampak tam je v ospredju predvsem telo, fizičen napor, glasba pa nahrani tudi dušo. Glasba je vsekakor najčudovitejša umetnost.

Marjana Grdadolnika glasba najbolj izpolnjuje in je zanj najčudovitejša umetnost.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

POPRAVEKPri članku z naslovom S pikapoloni-cami in pujski do zaslužka umetnica Sandra Pohole ustvarja iz gline, ki je narejena na osnovi čebeljega voska, in ne iz čebeljega voska, kot je bilo pomo-toma zapisano. Avtorici se za napako opravičujemo.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Regijske kulturne diagonale10

Položaj ljubiteljske kulture na NotranjskemŠtevilo kulturnih društev kljub krizi, ali pa ravno zato, v porastu – Na izpostavah Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pogrešajo predvsem več sodelovanja in povezovanja z ostalimi ustanovami

Notranjska – Za Slovenijo je bolj kot za kakšno drugo ev-ropsko deželo značilna močna zastopanost na področju ljubi-teljske kulture. Tako je bilo pred dvesto leti, ko sta se slovenstvo in slovenski jezik šele začela uradno oblikovati, danes pa je ljubiteljska kultura širok pojem, ki poleg ohranjanja slovenskega jezika in običajev, posega tudi že na polprofesionalno področje in je stičišče raznovrstnih umetniških dejavnosti. Močno je zastopana tudi na Notran-jskem, kjer imamo v šestih občinah blizu sto ljubiteljskih društev, za njihov razvoj in obstoj pa predvsem s svetovalno in organizacijsko pomočjo skr-bijo tudi tri območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, postojnska, logaška in cerkniška.

Z izjemo Postojne in Pivke, kjer število društev v zadnjih letih ostaja enako, se je v ostalih občinah povečalo, prav tako število prireditev. Podatek glede na trenutno nezavidljivo družbeno situacijo, ki se spopada z vsesplošno krizo, niti ni presenetljiv, saj so po besedah Tanje-Pine Škufca iz logaške izpostave »ravno kulturniki tisti, ki se že od nekdaj borijo proti moči kapitala, finančnemu profitu in storilnostni naravnanosti ter prevladujočim družbenim vred-notam, ki rušijo bistvo človeškega dostojanstva. S svojo dejavnostjo poskušajo vsaj ohranjati tiste vred-note, ki so jih znali spoštovati naši predniki, vrednote, ki konstruktivno oblikujejo posameznikovo osebnost in pozitivno vplivajo na medsebo-jne relacije v širšem družbenem kontekstu«. Kljub temu da so se občinska sredstva, namenjena

kulturni dejavnosti, v zadnjih štirih letih skorajda prepolovila, je število logaških društev v zadnjih 10 letih precej naraslo, z njimi pa tudi kakovost in število obiskovalcev na prireditvah. Najbolj razvita sta inštrumentalna in pevska dejavnost, dobro zastopana pa sta tudi likovna, literarna in gledališka, slednja ima

soliden podmladek predvsem v logaških osnovnih šolah. Zanimivo je, da v vseh treh izpostavah ni zaznati pravega zanimanja za film-sko dejavnost, kljub temu da je to medij, ki je blizu tudi mladim.

Vsaka dejavnost je dragocenaV cerkniški izpostavi, ki pokriva še občini Bloke in Loška dolina, je prav tako najbolj živahna in na visoki ravni inštrumentalna dejavnost, polet pa je v zadnjih letih dobilo predvsem plesno področje, kjer je vključenih največ mladih. »Vsaka dejavnost, kjer je veliko truda in pozitivne naravnanosti, je zelo dragocena, sploh če se odvija v krajih, kjer druge dejavnosti sploh ni. V kar treh društvih se je uspelo organizirati tudi likovni dejavnosti, tako da je dostopnejša za mnoge, ki imajo željo po kreativnem ustvarjanju, pa ne najdejo prave priložnosti,« je povedala Jožica Mlinar in dodala, da so veseli vseh dejavnosti, ki so se razvile, s številnimi skupinami na različnih področjih pa je posebej aktivno KD Rak Rakek. Sredstva se društvom v zadnjih nekaj letih niso zmanjševala, ostala so enaka, sredstva za delovanje izpostave pa so se pri Občini Cerknica zmanjšala za polovico. Usoda ljubiteljske kul-ture pa po besedah Mlinarjeve, ni odvisna samo od sredstev, »ampak tudi od potreb ljudi po skupnem kulturnem ustvarjanju. Potrebno bo vzpostaviti močnejšo civilno družbo, nekaj v obliki zveze kulturnih organi-zacij oziroma česa podobnega«.

Sredstva se zmanjšujejoBarve občin Postojna in Pivka

najmočneje zastopajo različne pevske zasedbe, med katerimi prav gotovo izstopa Mešani pevski zbor Postojna, ki redno posega po najvišjih uvrstitvah, Postojna pa je že zaradi svoje prepoznavnosti in infrastrukture bolj privlačna tudi za kulturne ustvarjalce od drugod. Sic-er pa se tudi na postojnski izpostavi JSKD, ki ga vodi Silva Bajc, trudijo, da kljub finančno okrnjenemu stanju izvedejo program v enakem obsegu, kot so ga do sedaj: »Sredstev v izpostavi s strani sofinancerjev je realno in nominalno nekoliko manj kot prejšnje leto. Zaradi trenutno še nejasne situacije na državni ravni na izpostavah še ne vemo, s kakšnim zneskom za program bomo letos razpolagali, vsekakor pa z nižjim, kljub temu da se število kulturnih programov ne bo zmanjšalo, bo pa potrebno nekaj privarčevati pri vsakemu od njih.« Nekolikoa manjša bodo tudi sredstva, ki jih je kulturni ljubiteljski dejavnosti namenila Občina Pivka, medtem ko ostajajo postojnska enaka lanskoletnim. Po besedah Bajčeve je za ohranitev ljubiteljske kulture, navsezadnje tudi slovenskega jezika, vsekakor pomembna finančna podpora lokalnih skupnosti in občin, po drugi strani pa je »ljubiteljsko kul-turno poustvarjanje notranji vzgib posameznika, da poje, igra, pleše, muzicira, riše ali piše. Najprej zaradi svojega osebnega zadovoljstva in šele nato zaradi zadovoljstva občinstva«.

Pomembna vsebina, ne količinaNa vseh treh izpostavah si želijo predvsem več sodelovanja in pov-

ezovanja z društvi in ustanovami v kraju. V Logatcu so veseli dobrega sodelovanja na področju mladine, kjer so dosegli opazen napredek. Pa vendar bi, po besedah Škufčeve, »potrebovali veliko več podpore, tako moralne kakor tudi finančne. Pred-vsem pogrešamo več sodelovanja s st-rani Občine, tako glede vključevanja izpostave v komisije za oblikovanje kulturnih razvojnih strategij, kul-turne infrastrukture, kakor tudi povezovanja pri drugih vsebinskih področjih, ki se dotikajo kulturne sfere«. Glede usode ljubiteljske kul-ture Škufčeva ni ravno optimistična, saj je mnenja, da se v politiki ne zavedajo njene resnične vrednosti in zato, žal, vanjo dolgoročno tudi ne vlagajo. Na Postojnskem in Pivškem publika dejavnosti društev in sklada prepozna in jo ceni, na izpostavi pa prav tako pogrešajo predvsem več sodelovanja, izmenjave mnenj in skupnih projektov z različnimi ustanovami: »Kulturni projekt, prireditev, ki ga skupaj pripravi več organizatorjev, je, gledano s strani denarja in stroškov, cenejši, in to je v teh časih pomembno dejstvo. Kar se tiče vsebine in kakovosti, pa je nedvomno bogatejši, ker več glav več ve. Zdi se mi, da včasih preveč ljubosumno in raje sami okopavamo svoje omejene kulturne vrtičke, ne zavedajoč se, da bi bilo boljše in uspešnejše to početi v družbi.« Tako Silva Bajc. Tudi Mlinarjevi se zdi pomembno in bistvenega pomena ustvarjanje skupne vizije na področju kulture, »kjer bomo naredili več, če se bomo pogovarjali o skupnem ustvarjanju kot o krizi«.

Pod drobnogledom: Kultura da ali ne?

KD Menišija je uspelo doslej še vsako predstavo ponoviti vsaj 10-krat, s čimer smo zadovoljni. Je pa število odigranih predstav odvisno predvsem od tega, kako nam, igralcem, poleg igralstva uspe uskladiti vse obveznosti (služba, študij ipd). Občina Cerknica naše delo že nekaj let finančno podpira in prepričana sem, da nam bodo tudi v prihodnje stali ob strani. Pohvalno je tudi sodelovanje z JSKD-jem, ki nas redno obvešča o seminarjih in delavnicah, katerih smo se že udeleževali in s tem bogatili gledališko znanje. Menim, da je odnos širše skup-nosti do našega dela zelo dober.

KvsprigOprPo ten

Helena Obreza, KD Menišija

Sredstva se našemu društvu vsako leto znižujejo, pred tremi leti smo prejeli kat trikrat več sredstev kot jih sedaj. Interes članov pa je vsako leto večji, predvsem po izobraževanju. Zavedamo se, da brez dodatnega izobraževanja, obiskovanja razstav tudi v tujini, ne bo napredka. Včasih je društvo še lahko sofinanciralo ta vidik, sedaj pa je vse na ramenih naših članov. Ravno tako je z našimi razstavami, kjer večinoma beležimo dober obisk, kljub temu pa bomo v letu 2012 izpeljali manjše število razstav. Skrbi me, da se bo ta trend nadalje-val, najbolj zaskrbljujoče pa je to, da naše ustvarjanje ocenjujejo in točkujejo tisti, ki se niso udeležili še niti ene naše razstave. Na logaški občini je bilo pred leti vsekakor več posluha za kulturo na splošno.

smvsdonajekjizvatoob

Franc Godina, predsednik Društva likovnikov Logatec

Polna usta lepih besed ne odtehtajo vedno bolj praznega žaklja, ki ga je kultura deležna. A vendar ne gre obupati: navadno v najhujših časih gospodična najbolj brca, ne v zahvalo predpisani dieti, temveč v posmeh in opozorilo vsem, ki jo stradajo. Gorje državi, katere oblastniki jo cenijo zgolj po številu prireditev in udeležencev, njim v premislek zgolj tole: tudi koruza je kultura, kajneda, z večjim hektarskim donosom kot glasba, film ali gledališče. Mogoče bo res treba povleči kakšno radikalnejšo potezo, o kakšni stvari malo razmisliti in se, konec koncev, vprašati, ali miloščina, ki nam jo velikodušno namenjajo, odtehta vsa trud, vložen v lepši in boljši jutri. Aja, naš festival je Zmaj, ki je od 10. do 15. obletnice zgubil tri tedne. A rjovi še vedno!bil t i t d A j i š d !

Samo Vesel, programski vodja festivala Zmaj 'ma mlade

V Hiši kulture v Pivki imamo vsako leto manj prireditev, vzrokov za to je po mojem mnenju več. Nekaj je zagotovo prispevala finančna kriza, saj je denarja za kulturo čedalje manj, več vzrokov pa vidim v pasivnem odzivu širše skupnosti. Kot organizatorjem razstav, koncertov in drugih kul-turnih dogodkov nam je najpomembnejša publika, te pa je tudi čedalje manj. Menim, da kultura, tako v ožjem kot širšem pomenu besede, drastično izgublja svojo vlogo v družbi in tega me je strah.

Katarina Temkova, Hiša kulture

Kulturne ustvarjalce smo povprašali, ali v časih, ki so tudi kulturi izredno nenaklonjeni, uspejo izpeljati tolikšno število prireditev, kot so jih pred leti. Zanimalo nas je tudi, kakšno se jim zdi trenutno vzdušje na področju kulture (med ustvarjalci) in odnos širše skupnosti do njihovega dela.

Jožica Mlinar Silva Bajc Tanja-Pina Škufca

www.nkr-novice.si

10let

Šport 11

Pet naslovov državnega prvakaPokljuka, 29. januar – Na javorniški planini na Pokljuki je zadnji januarski konec tedna potekalo državno prvenstvo Slovenije v smučarskih tekih, na katerem so zelo dobro nastopili tekači kluba TSK Logatec. V soboto so se tekmovalci pomerili v, na 10-kilometrski razdalji, klasični tehni-ki z individualnim startom. Med člani so se med prvo peterico uvrstili kar štirje člani Logaškega kluba, zmagal je Rok Tršan, tretje mesto pa je osvojil Boštjan Klavžar, četrti je bil Matjaž Gorjanc in peti Miha Šimenc. Med članicami se je izmed tekačic TSK Logatec najbolje uvrstila Eva Sever Rus, bila je peta.

Rok Tršan je slavil tudi v konkurenci juniorjev, kjer je za dvojno zmago TSK Logatec z drugim mestom poskrbel Matjaž Gorjanc. Dvojne zmage so se Logatčani veselili tudi med starejšimi mladinci, kjer je naslov državnega prvaka osvojil Miha Šimec, drugi pa je bil Matic Slabe, na nehvaležno četrto mesto pa se je uvrstil Lovro Malnar, za tretjim mestom je zaostal le dobre tri sekunde. V kategoriji juniork je bila Eva Sever Rus druga, med mlajšimi mladinkami pa Maša Doles peta. Dan kasneje so tekmovalci nas-topili še na preizkušnji v zasle-dovalni prosti tehniki. V članski kategoriji so vsa mesta na zma-govalnem odru osvojili člani TSK Logatec. Zmagal je Tršan, drugi je bil Gorjanc in tretji Klavžar. Med članicami je Eva Sever Rus svojo sobotno uvrstitev izboljšala za eno mesto, bila je četrta. Za

še eno logaško trojno zmago so poskrbeli starejši mladinci, zmagal je Šimenc pred Slabetom in Malnarjem. Peta je bila v konkurenci starejših mladink Lara Bogataj, enako uvrstitev pa je med mlajšimi mladinkami osvojila Maša Doles. Preostali tekmovalci TSK Logatec so se uvrstili izven prve peterice v svojih kategorijah.

Logatec, 3. februar – Tudi letos je Blagomix racing park v Logatcu gostil enega izmed testov zimskega relija starodobnih vozil. Dvanajsti Winter Trial, ki velja tudi za evropsko tekmovanje FIA točnostnih relijev, se je pričel na Nizozemskem in preko etap v Nemčiji in Avstriji prispel tudi v Slovenijo, kjer so bili udeleženci dva dneva. Najprej jih je čakal krog iz Ljubljane preko Kočevja do testa na poligonu AMZS na Vran-skem. Sledila je etapa do Škofje Loke in zatem nočni del preko Id-rije do Ljubljane. Drugi dan pa je voznike najprej čakala preizkušnja na Blagomix racing parku, zatem pa postanek v Predjami in pot do cilja v Trstu. Na koncu se je zmage veselila Nizozemska posadka Gijs van Lennep in Iain Tullie s porschejem 356 SC letnik 1964. Van Lennep, ki si je na preizkušnji na Blagomix racing parku delil najboljši čas z Ronniem Griffinom (MG B GT, letnik 1966), je v letih 1971 in 1975 petkrat nastopil na dirki svetovnega prvenstva formule ena, osvojil tudi dve točki, kasneje pa dvakrat zmagal na zna-meniti preizkušnji 24 ur Le Mansa. Že omenjenemu Griffinu, katerega sovoznik je bil Frank Hussey, niti dober dosežek na testu v Logatcu ni pomagal, da bi se na koncu uvrstil višje kot na končno peto mesto.

Rok Tršan je bil na Pokljuki za vse tekmece prehiter.

Nekdanji voznik formule 1 Gijs van Lennep si je v Logatcu delil prvo mesto

FOTO

: ARH

IV T

SK L

OG

ATEC

FOTO

: ŽIG

A Š

PARA

MBL

EK

Starodobniki znova v Logatcu

Iz občinske hiše

Biološko razgradljivi odpadki predstavljajo veliko obremenitev za okolje, saj nepravilno odloženi na deponijo brez prisotnosti kisika ustvarjajo deponijski plin. Deponijski plin je sestavljen iz 60 odstotkov metana in 40 odstotkov ogljikovega dioksida. Metan je agresiven toplogredni plin, ki močno obremenjuje okolje, deponije pa so tretji največji proizvajalec antropogenega metana v svetovnem merilu.

Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, objavljena v Uradnem listu RS št. 39/2010, prepoveduje mešanje kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in zelenega vrtnega odpada z drugimi komunalnimi odpadki. Gospodinjstva oziroma povzročitelji odpadkov iz gospodinjstva morajo lastne kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad hišno kompostirati oziroma prepustiti izvajalcu javne službe.

Odpadki, primerni za kompostiranje: –zeleni vrtni odpad, zlasti odpadno vejevje, trava, listje, stara zemlja lončnic, rože, plevel, gnilo sadje, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel; –kuhinjski odpadki, zlasti zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi, kot so plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Postavi se ga tako, da ne povzroča motenj (npr. smrad) na sosednjih zemljiščih. Ta osnovna pravila so primerna za vse običajne sisteme, ne glede na to, ali so odprti iz lesa, žičnati ali plastični zaprti hišni kompostniki.

Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi. Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešata. Kuhinjske odpadke in ostanke hrane takoj prekrijemo z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebemo, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo neželenih gostov, kot so podgane ali ptiči. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C–60°C, mikroorgan-izmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 do 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.

V letu 2012 načrtujemo v JP Komunala Cerknica d.o.o. nadaljevati s širitvijo sistema zbiranja biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada iz gospodinjstev na področju občin Cerknica, Loška dolina in Bloke v okviru zmožnosti.

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki na področju občin Cerknica, Loška dolina in Bloke

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Iz občinske hiše12

Osnovna šola »Jožeta Krajca« Rakek obvešča, da bo vpisovala otroke v 1. razred matične in podružnične šole

v ponedeljek, 20. 2. 2012, od 14.00 do 17.00 inv torek, 21. 2. 2012, od 9.00 do 12.00.

Vpisujemo otroke, ki so rojeni v letu 2006.

Vpis bo potekal v pisarni šolske svetovalne službe v šoli na Rakeku. Če vam navedeni termini vpisa ne us-trezajo, pokličite šolsko svetovalno delavko Tjašo Prudič na telefonsko številko 01 7052 670 ali 040 206 931.

Vpis v 1. razred OŠ. RAKEK

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 7098029 (Nova vas) ali 01 7091078 (Cerknica).

Enota Ivana Čampa Nova vas - Nova vas 4a - 1385 Nova vas - tel.: 01 7098 029 - torek: 1300 - 1900 - sreda: 1000 - 1400

1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Enota Ivana Čampa Nova vas - Nova vas 4a - 1385 Nova vas

tel.: 01 7098 029 - torek: 1300 - 1900 - sreda: 1000 - 1400

torek14. februar 2012 od 1700 do 1800

k na Rakeku

u tna ra na ura n u t ar a na de a n a

za otroke od 4. leta dalje

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 70 1481 Rakek ali 01 70 1078 erkni a .

Vabljeni!Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - 1381 Rakek - tel.: 01 7051 481 www.kjuc.si

ponedeljek: 8:00 - 15:00 sreda: 15:00 - 19:00 petek: 13:00 - 19:00

1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

četrtek, 9. februar 2012, ob 1900 v knjižnici na Rakeku

Večer bosta popestrila Vid Polončič Ruparčič in Ines Hostinger (kitara, glas).

Mandale in energijske slike ustvarjalke Bronje Kokalj so most med materialnim in duhovnimi svetovi. Nastajajo v stanju meditacije, ponotranjene pozornosti in skušajo preliti izkušnje,

uvide, energijska stanja z višjih nivojev zavesti v naš realni materialni svet. Zato so slike različne in raznovrstne, kakor so različne in raznovrstne tudi izkušnje notranjih svetov.

Razstava bo odprta do konca februarja 2012.

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 - www.kjuc.sipon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900

1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

VABLJENI!

Vabljeni! a i b nji ni a a ni a

i a a a e n ija i e na el

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica www.kjuc.si

1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

Iz občinske hiše 13www. cerknica.si

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Obvestila in horoskop14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur).

Notranjsko-kraške novice

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.

Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.

Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.

Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22,

1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Kupim

Prodam

Nepremičnine Prodam

Drugo

OVEN

Zelo dober čas, da prebudite tisto najlepše v sebi. Ovni ste vso

svojo energijo usmerili na delo, vsakodnevne skrbi in skrb za

svoje telo. Nihče drug nima tako rad treniranih mišic kot vi,

le pretiravati ne smete. Venera, vladarica ljubezni, prihaja k vam in partner

si bo zaželel, da prekine odnos z vami. Ponovno boste preverjali partnerski

status. Ne pozabite, da je lahko tudi molk odgovor za tistega, ki razume

govorico telesa.

BIK

Ta čas vam je zelo naklonjen na mnogih življenjskih področjih

in vse tja do junija izkoristite te srečne vplive. Le vaša

ljubezen ostaja skrivnost, to pa vam zna prinesti nervozo in

ljubosumje. Vaš posrednik v ljubezni ne bo zadostil vašim željam. V tem času

nimate podpore avtoritet, Bikice pa boste imele potrebo po nasprotovanju

vsem moškim. Ne pretiravajte v besedah, čeprav mislite, da veste, kaj

govorite. Čustveno ravnotežje potrebuje mir in tišino!

DVOJČKA

Vse, kar prinaša lahkotnost in enostavnost, je za vas prijetno.

Družinski odnosi in čustvene reakcije v ožjem družinskem

krogu vam bodo jemale mir. Saturn vas še zadnjič opozarja,

da preverite svoja čustva in da popravite tisto, kar ste slabega storili. Na

Valentinovo se vam lahko vrne stara ljubezen, ki se vrača iz tujine, ali pa

povratek ljubezni iz nekega starega prijateljstva.

RAK

Raki so svojo pozornost usmerili na finance in status, ste pa

pod velikim partnerjevim pritiskom. Počutite se kot, da ste v

fazi prisilnih sprememb. Že od oktobra se bolje počutite, in

kar ste dosegli v zadnjih dveh letih, vam bo v podporo. Od tega meseca dalje

se vam lahko izpolnijo življenjske sanje, morda pa je to čas, v katerem lahko

načrtujete svoja dolga ali najdaljša potovanja.

LEV

Priložnost za eksotično potovanje bo prispelo. Lahko bi se

odločili za potovanje na vzhod. Ker vas to resnično veseli,

bi lahko v tem obdobju doživeli neke vrste osvoboditev od

prijateljskih odnosov na prijateljski način. Nekateri se bodo šele od oktobra

dalje borili za ali proti partnerskim odnosom. Zdaj se do 20. februarja pač ne

počutite preveč kraljevsko, saj vam neke avtoritete ne dajo miru.

DEVICA

Potopili ste se globoko vase in tu iščete sled ljubezni. Morda

je to čas, ki vam vnaša malo več strahu, zato zdaj potrebujete

mir, koncentracijo in svojo pozornost usmerite na vsakod-

nevne dogodke. V že obstoječih partnerstvih lahko pride do določenih

motenj ali pa bi se lahko zgodilo, da boste partnerja idealizirali. Valentinovo

bo poseben dan za Device – bodite previdni, a vseeno bolj zaupljivi.

TEHTNICA

Tehtnice so svojo pozornost usmerile na partnerstvo, a nekaj

je, kar vam ustvarja nemir in jača vaš strah. Zdaj boste tja do

junija morali ponoviti nekaj lekcij iz preteklosti, a se vam ni

potrebno bati. Uredite svoje družinske odnose in spoštujte starejše člane

v vaši družini. V tem času lahko preko interneta začnete neko ljubezensko

zgodbo z nekom, ki je v fazi ločevanja. Svoje finance boste popravili kasneje,

lahko pa bi nekaj dedovali.

ŠKORPIJON

Kot vedno bo vaša pozornost usmerjena v dve stvari

istočasno. Z enim delom se dogovarjate, razgovori in

sprememba v odnosih do bližnjih sorodnikov se bliža. Svoje

prijateljske odnose pa bo treba malo popraviti. V ljubezni bo vroče in hladno.

V službi bi se lahko srečali z ločeno prijateljico in prišlo bi do iskrice. Vnesite

v svoj vsakdan več nasmeškov.

STRELEC

Strelci nimajo predsodkov, zato bi lahko v tem obdobju

imeli paraleno zvezo ali zvezo brez obveznosti. Ljubezen je

pomembna inspiracija za Strelce, kot doping jim je, in zato

imate zdaj potrebo, da najdete nekaj novega. Morda to ne bo ljubezen do

določene osebe, morda bo potovanje, gibanje in spoznavanje novih ljudi.

Kakorkoli že bo, pazite na dejanja, da si ne zapravite pomembnega zaupanja.

KOZOROG

Venera, planet ljubezni, prihaja na hišni obisk. Morali

se boste resnično spremeniti in namesto hladnega in

preračunljivega obraza bo potrebno na obraz postaviti

nasmeh. Imate priložnost, če ste karkoli pozabili, da se spomnite in to

popravite. Partner bo v fazi razmišljanja nudil trdno oporo. Bodite prijazni

in ljubeznivi.

VODNAR

To je vaš mesec, saj je sonce vstopilo na vaš teritorij. Lahko

sonce ogreje samo določene ljudi? Da, to je vaša zgodba

in točna je, saj je sonce izvir ljubezni in radosti za vse. Sonce vlada vašim

sedmim poljem, med drugim tudi partnerjevemu in vas spominja, da je

edina prava modrost biti samo z eno osebo in jo dolgo ljubiti. Koketiranja

vam ni nikoli dovolj, a konkretnih dogodkov ni prav veliko. Preverite, ali vas

za vogalom čaka prava ljubezen.

RIBI

Ribe gostijo svojega gospodarja Neptuna in tako bo še vrsto

let. Lahko se zaljubijo in odljubijo vsaj desetkrat ali več. A vse

tja do meseca julija boste čutili neko napetost v odnosih, ki bo mnogokrat

zanetila kak prepir. Naredite nekaj zase v smislu prehrane in v svojem

sistemu vrednosti. Ozdravite najprej svojo dušo, potem boste še druge.

Kovance, bankovce, slike, razglednice, znamke in ostale starine. Tel.: 041 230 514.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice,

Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv),

naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki

prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Nudim najem - izposoja kombija s šoferjem ali brez Tel.: 041 259 169.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO,

ZDRAVJE, LJUBEZEN … CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet

v ceno)Naročnik: Penati trade d.o.o.

Družina Petrovčič iz Planine se iskreno in iz vsega srca najlepše zahvaljuje gasilcem iz Planine, Studenega in Postojne, vsem sosedom, ostalim prijateljem ter krajanom Planine, ki so nam in nam še stojijo ob strani v teh težkih trenutkih ob nastalem požaru.

HVALASilvo Petrovčič z družino

Zahvala

Okrog 30 m3 bukovih drv v okolici Cerknice. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 842 910.

Suha bukova drva, možna sta razrez in prevoz do Cerknice, Postojne in Logatca. Tel.: 031 333 407.

Domačo slivovko. Tel.: 041 330 358.

Tračno žago za železo in druge kovine, plastika, les, 150 mm delovne širine, 45 stopinj, 80 mm, tri hitrosti, 220 V, s svojo mizo, teža 80 kg, zapakirana. Tel.: 041 241 250.

Bord bataleon Fun_Kink 157, vožen eno sezono. Tel: 051 359 747.

Dve motorni žagi znamke Stihl 045AV in dele za ta model. Cena: po dogovoru. Tel.: 040 127 971.

3-sobno stanovanje v Pivki, 76 m2, delno opremljeno, v bližini šola in vrtec, vseljivo takoj. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 692 125.

2-sobno v celoti opremljeno stanovanje na Rakeku, pritlično, svoj vhod in parkirno mesto, souporaba dvorišča, vrta in sadovn-jaka. Tel.: 040 300 144.

2-sobno stanovanje na Uncu, popolnoma opremljeno, klimatizirano stanovanje z WC in kopalnico, za daljši čas. Tel.: 031 334 802.

3-sobno stanovanje na Rakeku z možnostjo kasnejšega odkupa, plačane najemnine se vštevajo v kupnino. Tel.: 051 693 644.

Dva prostora v velikosti 19 m2 in 13 m2 v poslovni stavbi na ulici Vilka Kledeta v Postojni. Tel.: 041 423 220.

2-sobno stanovanje v centru Postojne, 65 m2, opremljeno, vseljivo takoj. Tel.: 031 787 345.

OddamStaro hišo v okolici Postojne, 88 m2 na parceli 1264 m2, z dokumentacijo za ob-novo, zelo lepa lokacija. Tel.: 070 898 215.

Hišo v Gorenjih Otavah, na parceli stojita gospodarsko poslopje in garaža, parcela 3107 m2 zazidljiva. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 719 792 in 051 248 141.

Stanovanje z atrijem v Postojni, v tretji gradbeni fazi, 110 m2. Cena: 85.000 eur. Tel.: 041 229 088. MTI d.o.o., Devova 5, 1000 Ljubljana.

Tudi meč svoj tok izjein razum duha utrudi;in utrudi se srce in življenje tudi.(Byron)

Ob slovesu našega

ADIJA BAJCA(1935–2012) iz Hrenovicse iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki nas v teh najtežjih trenutkih niste pustili same.

Hvala za izrečeno sožalje, podarje-no cvetje in sveče. Najlepša hvala dr. Magdi Čeč – Doles, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi in pogrebni službi za pogrebne storitve.

Vsem še enkrat iskrena hvala, tudi tistim, ki niste posebej omenjeni, in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospre-mili k večnemu počitku.

Njegovi najdražji

Hrenovice, 31. januar 2012

Zahvala

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 15

3 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Tudi vaša je lahko taka. 1. nagrada: 4-delna indukcijska posoda: Mira Mihovec, Cesta Jožeta Krajca 6, Rakek; 2. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov: Peter Kavčič, Turšičeva 3, Cerknica; 3. nagrada: 5-ods-totni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 3000 evrov: Miran Fatur, Zagorje 119, Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja MTM – Montaža, Sonja Marciuš s. p., Orehovica 7, 1411 Izlake, bodo

nagrajenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podarja: Notranjske novice d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec. 1.–3. nagrada: knjiga Siniše Rančova Logatec v očeh; 4. nagrada: keramična okrasna punčka; 5.–8. nagrada: plišasta igrača; 9.–12. nagrada: dežnik. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške nov-ice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 17. februarja 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 24. februarja do 8. mar-

ca. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam infor-

macije pošljite do petka, 17. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne

odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave

Skrivnosti Življenja, razstava barvnih lesorezov Mihaele Žakelj Ogrin, na ogled do 24. februarja med delavniki od 9. do 15. ure v galeriji Hiša sonca v Logatcu.

Razstava članov društva Šent Postojna, do 3. marca v Galeriji na vogalu v Postojni.

Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. maja v Notranjskem muzeju v Postojni.

17. 2. Odprtje slikarske razstave Tine Zadel, ob 19. uri v gasilskem domu v Zagorju.

Kultura

Prireditve, predavanja

Za otroke in mladino

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

10. 2. Predavanje Mateje Komac z naslovom Kitajska, država mnogih obrazov, ob 18. uri v baru Nanos v Razdrtem.

10. 2. Potopisno predavanje z naslovom Bušman v Pivki, ob 19. uri v OŠ Knežak.

13., 14., 16. in 17. 2. Brezplačni računalniški tečaj za člane knjižnice, od 8. do 10. ure v knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica.

15. 2. Predavanje Matjaža Žnidaršiča in Helene Vičič Slovaška pod drobnogledom eko turista, ob 18. uri v Turistično-informacijskem centru v Ložu.

15. 2. Potopisno predavanje Antarktika, ob 19. uri v Parku vojaške zgodovine v Pivki.

15. 2. Predavanje Marije Paladin z naslovom Neverbalna komuni-kacija, v knjižnici v Pivki (ure organizatorji niso sporočili).

16. 2. Odprtje pustovanja z žaganjem babe in Pustografijo – foto-grafsko razstavo, ob 16. in 17. uri v Cerknici.

16. 2. Podelitev priznanj na področju športa v občini Logatec, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

17. 2. Čohovo 2012, Butalska prestolnica kulture, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

17. 2. Gledališka igra Priprave na fantovščino, ob 19.30 v Krpan-ovem domu v Pivki.

18. 2. Tradicionalno 41. Pustovanje po ulicah Postojne in otroško pustno rajanje, ob 14. in 16. uri v Postojni.

18. 2. Otoška pustna povorka v Dolnji Košani, ob 15. uri v Košani.

18. 2. Predavanje dr. Petra Skoberneta Ali je narava v Sloveniji nekaj posebnega?, ob 18. uri na turistični kmetiji Pri kovačiji v Babnem Polju.

19. 2. Tradicionalni karneval v Cerknici, ob 11. uri butalski tek v maskah, ob 12.32 Coprniški bal v Butalah, po ulicah Cerknice.

22. 2. Pogrebne slovesnosti za pustom, ob 16. uri v Cerknici.

10. 2. Dokumentarni film o dirki čez Ameriko RAAM 2011, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.

11. 2. Kulturni večer z razstavo, ob 18. uri v kulturnem domu na Juriščah.

11. 2. Kulturni večer z ŽVS Šmihel, Kvartetom VEMM, FS Torbarji, Košanskim oktetom in LO Javorniki, ob 18. uri v kulturnem domu v Orehku.

11. 2. Kitarski koncert, ob 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.

12. 2. Komedija z naslovom Niti tat ne more pošteno krasti v izvedbi kulturnega društva Menišija, ob 17. uri v večnamenski dvorani v novem gasilskem domu v Begunjah pri Cerknici.

12. 2. Gledališka predstava Cuker teater ZKD Piran Gigina in Pierina, ob 18. uri v večnamenski dvorani v Hruševju.

12. 2. Koncert vipavskih tamburašev in ženske klape Rožice iz Šepjan, ob 18. uri v kulturnem domu v Košani.

15. 2. Regijsko tekmovanje godalcev, v glasbeni šoli v Postojni.

16. 2. Blues festival Postojnska jama, Otis Taylor, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

16. 2. Regijsko tekmovanje kitaristov v glasbeni šoli v Postojni.

16. 2. Kulturna prireditev Prešerno praznovanje, ob 17. uri v dvorani podružnične šole v Lazah.

17. 2. Pustni nastop, ob 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.

17. 2. Predstavitev knjige Na jurški zemlji, ob 18. uri v OŠ Knežak.

23. 2. Komedija Nežka se moži, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.

11. 2. Predstava za otroke Picko in Packo, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.

15. 2. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico za otroke, ob 17. uri v knjižnici Ivana Čampe v Novi vasi.

18. 2. Coprarija, pustovanje podmladka, ob 15. uri v športni dvorani v Cerknici.

Kino

11. 2. Služkinje, ob 19. uri v kinu Pivka.

14. 2. Polnoč v Parizu, ob 19. uri v kinu Pivka.

16. 2. Ženske iz 6. nadstropja, ob 19. uri v kinu Pivka.

18. 2. Pisma svetemu Nikolaju, ob 18. uri v kinu Pivka.

20. 2. Alvin in veverički 3, ob 18. uri v kinu Pivka.

22. 2. Tintin in njegove pustolovščine: Samorogova skrivnost, ob 18. uri v kinu Pivka.

Društvo žena in deklet na podeželju Ostrnice Loška dolina vabi na Delavnico o oblačilni tradiciji v Loški dolini in Babnem Polju. Delavnica, ki jo bosta vodili Milena Ožbolt in Janja Urbiha, bo v torek, 14. februarja, ob 18. uri v prostorih TIC-a v Ložu (poleg poslovne stavbe Kovinoplastike). Tokratna tematika bodo rute in deklci (prtiči, ki so viseli na zidu). S seboj prinesite rute in deklce, ki jih še hranite, da jih bomo skupaj pogledali in se o njih pogovorili.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. februar 2012Zadnja16

Najbolje je, da najdete pomočPred dvema letoma smo poročali, da je psihoterapevtka Zdenka Peloz v Zdravstvenem domu v Postojni odprla zasebno svetovalnico, kjer pomaga parom, družinam v stiski, kot so posamezniki ali vse družine v depresiji, v duševnih stiskah in posameznikom, ki so žrtve nasilja ali žalujejo.

Kašne so vaše izkušnje po dveh letih dela v Postojni z ljudmi v stiski?Po mojo strokovno pomoč prihajajo ženske v zgodnjih pet-desetih letih, izgorele in pogosto depresivne, mladi s težavami v partnerskih odnosih, težavah s starši, na delovnih mestih ali brez zaposlitve, precej pa je tudi starejših.Značilno za ljudi v stiski, ki pridejo na pogovor, je, da se slabo počutijo, prepričani, da so žrtve, in nimajo nobene moči, da bi kaj spremenili. Pravijo: » … to je močnejše od mene, sem depresiven/na, sem nervozen/a in si ne znam pomagati …« Zato je pomembno vedeti, da nobeno stanje ali razpoloženja ne nastanejo sama po sebi, vzrok so njihove misli in stališča. Ljudi v stiski je potrebno najprej odva-diti starega načina razmišljanja in jih naučiti drugačnega. Čez čas se zavejo, da lahko misli izbiramo sami in pozitivno vplivamo na svoja ravnanja in počutje. Velikokrat slišim, da si zdrav-

ljenja ne morejo privoščiti, da za storitve nimajo denarja. Ali je to res? Napačno je razmišljanje, da je naložba v kakovost njihovih življenj razkošje. Raje vzamejo tablete in zatrejo notranji glas, da bi zmogli narediti kaj zase in si sami pomagati. Če bodo zboleli, jih tudi delodajalci ne bodo dol-go gledali na bolniški. Boli me, ko vidim, kako se veliko ljudi v stiski, nizko spoštuje – žrtvujejo

se za službo, družino, hišo, vrt, za psa, samo zase pa jim zmanjka časa. Pri svojem delu preverjam njihova prepričanja, s katerimi pogojujejo svojo vrednost: starši so jim z vzgojo sporočali, da so v redu le, če so pridni, delovni in vse potrpijo – to velja predvsem za starejše, mladi pa mislijo, da kaj veljajo le, če imajo denar in so privlačnega videza. Če niso takšni, potem niso nič vredni, kar pomeni, da so daleč od tega, da bi se znali brezpogojno spre-jemati, kar je edini zdrav temelj

za dobro duševno počutje. Zaradi takih nerealnih

prepričanj in vzorcev postaja posameznikovo vedenje disfunkcion-alno do te mere, da postane resna ovira za posameznik-ovo kakovostno

življenje.

Letos ste začeli z delom še v zdravst-venem domu Logatec, in sicer v Centru

za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Nameravate v Logatcu razširiti svojo pomoč lju-dem v stiski s pomoči odvisnikom še na druge?Hvaležna sem dr. Čukovi, ki me je povabila k sodelovanju in na voljo bom tudi drugim ljudem v stiski, ki se bodo (za zdaj samoplačniško) želeli srečati z menoj.

Ste psihoterapevtka. Predstavite se nam. Znanci in morebitni vaši klienti se lažje pogovarjajo, če se poznajo.Sem zrelih let in z obilico lastnih življenjskih izkušenj, tudi hudih, kar mi pomaga, da lažje razumem svoje kliente in sem pripravljena z njimi stopati po poti osebnostne rasti, če se odločijo za to.

Predstavili ste se že v eni od predlanskih številk Notranjsko-kraških novic. Kakšna so vaša pričakovanja v letu 2012?Da bi znali ljudje bolje poskr-beti zase tudi na psihičnem in duševnem področju. Da bi poiskali pomoč pravočasno, ne

šele ko se nagrmadi toliko stvari, da je potem težko iz zagate. Vedno pravim, da so najbolj duševno zdravi tisti, ki so se pripravljeni soočiti s svojimi težavami. Takšni, ki poiščejo pot do usposobljenega in izkušenega psihoterapevta.Gospodarska kriza je tu in časi niso rožnati. Kar je potrebno, je naučiti se živeti z njo in sprejeti dejstvo, da tega dela življenja ne moremo nadzorovati. Potrebno je krepiti zaupanje vase in v svoje sposobnosti, da bomo zmogli. Pomembno je biti optimističen in verjeti v dobre izhode.Ko smo v stiski, se v največji meri pokaže tudi, kako trdni so naši medsebojni odnosi. Veliko je težav v partnerstvu zaradi neznanja: kako pravilno komu-nicirati drug z drugim, kako poslušati drug drugega ipd. Osa-mljeni so bolj ranljivi in so še bolj podvrženi doživljanju strahu in tesnobe. Nemalo je sveže upoko-

jenih, ki doživljajo tesnobo, saj občutek, da ne pripadaš nikamor več in nisi potreben nikomur, marsikomu zamaje tla pod nogami. Ljudje prehitro posežejo po pomirjevalih ali alkoholu. Po mojem mnenju nekateri zdravniki tudi prehitro in preveč radi predpisujejo pomirjevala in antidepresive, premalo pa pojasnjujejo pacientom, da če se želijo uravnovesiti, potrebujejo predvsem odstraniti vzroke, ne pa samo miriti simptome. In pri iskanju in odpravljanju vzrokov je prava pomoč prav v psihotera-pevtovih rokah.Večina se jih tudi ne giblje dovolj po zraku, se nezdravo prehranjuje, imunski sistem je posledično porušen, zato so tudi bolj dovzetni za telesne bolezni. Če dlje časa živimo nezdravo, si nismo oblikovali zdravih meha-nizmov za sproščanje, nasprotno, gojimo še nezdrave razvade, zato je pot do sesutja kratka. FO

TO: O

SEBN

I ARH

V