NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 1

2

Mirne in tople praznike

3

Središče je tokrat popolnoma praznično. Pred nami je namreč najbolj priljubljen krščanski praznik, za njim pa najdaljša noč v letu, ki bo tudi letos v regiji minila bučno. Novo leto bodo pozdravile številne prireditve in praznovanja na prostem. Prodajalci pravih božičnih drevesc opažajo, da je zanimanje zanje iz leta v leto večje, planinski župnik Franc Kadunc pa, da je mir ogrožen povsod, tudi zaradi televizije in interneta, ki ustvarjata največji nemir v človeškem srcu. Frančiškanski brat Marjan Čuk nam zato želi, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo narediti za prazni-ke, da se bo »nekaj zgodilo«.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz vsebine:

Na poslovnih krilihPred prazniki smo v poslovni rubriki obiskali podjetje Bonopan iz Logatca, hčerinsko družbo francoske multinacionalke Lesaffre, ki je ena izmed asov v živilski industriji. V proizvodnji kvasa namreč zavzemajo vodilni položaj na svetu.

5

petek, 21. december 2012, letnik X / št. 23 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Tudi jaz vam želim lepe

dneve!

Pripravljen sprejeti udarce usode

»Šprical«, da je vadil bobne

Uglasbila je izpovedi žensk

10 11 12

Uredništvo vsem bralkam in bralcem vošči miren božič

in vesele novoletne praznike ter čestita ob dnevu samostojnosti in enotnosti.

Naslednja številka izide 11. januarja.

Regijski pregled leta

Gradimo, obnavljamo, prenavljamo …

V svetovalnem kotičku pišemo o toplotni izolaciji fasade, ki varuje pred mrazom in soncem, in njenih pasteh. V podjetnem vrtiljaku pa odgovarjamo na vprašanje, ali so težave lahko izziv.

8

16 17Pivka, 16. december – Športno društvo Pike je že osmič zapored v prazničnem decembru pripravilo predstavo s plesom, petjem in zabavo, ki so jo letos poimeno-vali Od pikice do PIKE. V plesni zgodbi, v kateri je sodelovalo 120 članov društva, so predstavili zdodovino društva, ki deluje že skoraj dvajset let. V športni dvorani Skala so pripravili pravi plesni spektakel in Pikam so se kot vedno pridružili tudi gostje, tokrat so povabili plesne in akrobatske skupine iz sosednjih občin: Cerknice, Postojne, Sežane in Ilirske Bistrice.V Športnem društvu Pike deluje letos sedem plesnih skupin in prav vse so navdušile nabito polno dvorano. Prvič so se predstavile tudi mame malih plesalk in plesalcev, ki so se v velikem številu zbrale v skupini Facemame. •kt

Od pikice do PIKEFO

TO: V

ALT

ER L

EBA

N

4

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 2012V središču2

Varčno tudi pri praznikih

V Postojni za vsakogar nekaj

»Program prireditev v decembru je naravnan tako, da je za vsakogar nekaj,« nam je povedal Milan Štulc iz Občine Postojna, kjer so 5. decembra slovesno prižgali lučke na osred-njem trgu pred hotelom Kras. Decembrski praznični program po Miklavževem sprejemu obsega 12 koncertov, gledališke in plesne predstave ter predstave za otroke, otroške delavnice, prihod dedka Mraza, novoletni se-jem, odprtje tematskih razstav, pohodništvo, silvestrovanje na prostem in novoletni ognjemet. »Poskrbeli smo tudi za dogajanja po krajevnih skupnostih v občini Postojna. Prireditve organiziramo sami ali v sodelo-vanju s krajevnimi skupnostmi in z različnimi kulturnimi ustvarjalci, kot so društva, šole in podobno,« dodaja Štulc. Za letošnjo praznično okrasitev mesta, ki je tematsko naravnana z motivom postojnske burje, so namenili 15.000 evrov, za silvestrovanje z ognjemetom pa okoli 4.000 evrov. Porabili bodo približno toliko kot lani, so pa za isti denar pripravili vsebinsko še bogatejšo okrasitev, ter pestro decembrsko dogajanje. »Torej smo v tem smislu tudi privarčevali,« pove Štulc.

Župan Jernej Verbič je na božično-novoletni sprejem v Kulturni dom Postojna poleg občinskih svetnikov povabil tudi vse gosp-odarstvenike, ki sodelujejo z občino, častne občane ter tiste, ki so svojim delom na posameznem področju skozi leto bistveno doprinesli k uspešnosti in razvoju občine.

V Cerknici oživljajo bogato trško tradicijo

Cerknica ima s Taborom in Placem pod lipco, kot mu v narečju pravijo krajani, bogato trško in sejemsko tradicijo, ki je na žalost skozi desetletja zamrla. »V Občini Cerknica smo se odločili to tradicijo obnoviti in jo znova prikli-cati v zavest občank in občanov,« pravi Jasna Zalar, višja svetovalka za stike z javnostjo in gospodarstvo. »Obnova trga je končana, zdaj

pa je naša naloga, da prostoru z različnimi pri-reditvami vdahnemo življenje in mu povrnemo veljavo družabnega središča.« Zato so se letos odločili organizirati božično novoletni sejem, ki naj bi postal tradicionalen. Za otroke je gotovo najbolj pomemben obisk treh do-brih mož, ki so ga popestrili čarovnik Sten z animatorji. Včeraj je v kulturnem domu potekal predpraznični dobrodelni koncert, namenjen pomoči socialno ogroženim družinam notranjske regije, jutri pa Občina Cerknica poklanja občankam in občanom dva brezplačna ogleda predstave. Tako kot vsa leta bo tudi letos v Športni dvorani Cerknica potekal že 38. Novoletni koncert Godbe Cerknica.»Okrasitev bo v letošnjem letu enaka kot prejšnja leta, in sicer glavna ulica Cerknice, lipa v starotrškem jedru ter center Cerknice. Prav tako bo okrašena glavna cesta naselja Rakek,« pojasnjuje Zalarjeva. Za okrasitev bodo namenili 2.300 evrov, kar je enak znesek kot lani.Zaradi varčevanja silvestrovanja v Cerknici ne pripravljajo, temveč v ta namen občankam in občanom podarjajo omenjeni brezplačni ogled predstave. Cerkniški župan Marko Rupar ne pripravlja novoletnega sprejema. Bolj kot na obdarovanju otrok je poudarek na prireditvah, namenjenih zabavi ter druženju le-teh.

Festival Novo leto v Logatcu

V Logatcu se bo prihodnjo soboto z Gala no-voletnim koncertom Simfoničnega orkestra Cantabile in nastopom glasbene skupine Folk idoli v ogrevanem šotoru za Krpanom začel tridnevni novoletni festival z nedeljsko novoletno tržnico in glasbenimi prireditvami. Na silvestrovo bo ob zvokih Golaž godbe in Pihalnega orkestra Logatec, prav tako v ogrevanem šotoru, otroke obiskal dedek Mraz, v tradicionalni silvestrski predstavi v Narodnem domu pa bo tokrat nastopil Radio ga ga s Sašem Hribarjem. V novo leto bo Logatčane pospremil ansambel Mladi godci.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Lučke na osrednjem postojnskem trgu gorijo že od začetka decembra.

Notranjske občine v prazničnih dneh z vrsto kulturno-družabnih prireditev – V Postojni in Logatcu tudi novoletna sprejema pri županih ter silvestrovanjeObčine so tudi letos poskrbele za praznično okrasitev, ki bo ponekod skromnejša kot lani. Največ, okoli 19 tisoč evrov, vključno s silvestro-vanjem in ognjemetom, bodo porabili v Postojni, najbolj varčni pa bodo v Cerknici, kjer bodo za praznično vzdušje zapravili okoli 2.300 evrov. Z ognjemetom bodo prihod novega leta zaznamovali samo v Postojni.

Božična drevesca tudi v najem

V ljubljanskem podjetju Čarna so iz Amerike, kjer so božična drevesca v loncu zelo razširjena že več desetletij, zamisel prenesli v Slovenijo. Projekt so poimenovali Zeleno drevo, ljudje pa si lahko drevesca, ki jih dostavljajo do božiča, izberejo kar na njihovi spletni strani www. zeleno-drevo.si. Drevesca prihajajo iz koroške drevesnice Omorika ter postojnske Štivan. Kot so nam povedali, se le-tos največ ljudi odloča za Omorike in Srebrne smreke.Cene najema, izkopa, vlončitve, dostave, odvoza ter ponovne posaditve drevesca nazaj v naravo oziroma zemljo se začnejo pri 42,90 eur

za najmanjša drevesca, ki merijo okoli 120 cm, in sorazmerno rastejo z višino. Največ ljudi se odloča za drevesca velikost okoli 150 cm.

V Čarni ugotavljajo, da zanimanje iz leta v leto narašča, letos so oddali že prek 150 drevesc, lani ob tem času pa nekaj več kot 120. »Vsa naša drevesca vrnemo v naravo, razen okoli 10 odstotkov drevesc, ki ‘poginejo zaradi temperaturnega šoka’, vendar je zaradi tega še vedno veliko manjša škoda, kot če bi jih 150 posekali,« pojasnjujejo. »Najemniki so pred-vsem družine, ki drevesca tudi poimenujejo, podjetja, hoteli, veleposlaništva ...«

2xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Medtem ko odštevamo dneve do božiča, v marsikaterem domu že stoji okrašeno božično drevesce, drugi pa se za ta obvezni element božično-novoletnega časa še odločajo. Prva asociacija na božič je namreč po mednarodnih raziskavah prav božično drevo oziroma novoletna jelka, ki jo lahko tudi zgolj najamete.

Festival Novo leto v Logatcu pripravljata Društvo Aktiv in občina.Kot običajno so tudi letos okrašene jelke in javna svetila ob Tržaški cesti. Logaška občina je novoletnemu festivalu namenila okoli 11 tisoč evrov, kar je nekaj več kot lani. »Naši občani to pričakujejo, vsepovsod okrog nas se kaj dogaja, na Vrhniki in v Ljubljani, denimo, že ves mesec in prav je, da se kljub krčenju sredstev tudi Logatčanom oddolžimo in jim omogočimo, da vsaj konec leta pozabijo na vsakodnevne skrbi, se skupaj poveselimo in si voščimo lepše leto 2013,« pravi logaški župan Berto Menard. Kot vsako leto po tradiciji je župan tudi letos pripravil novoletni sprejem, ki je bil tokrat športno obarvan, v družbi rokometašic, ki so zdaj v prvi A ligi. Gostje so si namreč uvodoma ogledali rokometno tekmo za Pokal Slovenije v rokometu za ženske med rokometnima kluboma Adria transport Logatec in GEN-I Zagorje, sledilo pa je družabno srečanje.

V Pivki letos skromneje, a nič manj praznično

December bo tudi v Pivki prazničen, čeprav je okrasitev v primerjavi s preteklimi leti skromnejša, nam je sporočila Doris Komen s pivške občine. »Nenazadnje praznično vzdušje ustvarjajo majhne radosti in zadovoljstvo lju-

di, pri čemer so simbolični decembrski okraski le dodana vrednost, ne pa nadomestek za pristnost in trud, ki ga s svojimi aktivnostmi v tem mesecu izkazujejo naši občani,« poudarja Komnova.

Letos v Pivki niso okrasili velike jelke niti z žarki drogov javne razsvetljave in zvezdnih sledi, ki so potekale čez cesto … S svet-lobnimi cevmi bodo osvetljene le konture objektov neposredno ob občinski stavbi in sama občinska stavba, okrašenih bo nekaj dreves pred Krpanovim domom, eno drevo na Kolodvorski ulici ter tri smrečice na zele-nici pred občinsko stavbo. Na drogovih javne razsvetljave bodo obešeni svetlobni šopki, v osrednjem delu krožišča pa postavljenih sedem svetlečih smrečic. Zaradi dotrajane os-vetlitve bo na novo vzpostavljenih tudi nekaj lučk na kapelici v centru Pivke. Silvestrovanja letos v tej občini ne bo, prav tako župan nima navade pripravljati novoletnega sprejema.

»Varčevanje se glede pestrosti in številnosti prireditev v decembru ne pozna, predvsem zato, ker vse dogodke pripravljajo in kreirajo društva, torej občani, ki v to vlagajo veliko svoje energije, truda in prostovoljnega dela. Stroški prireditev so s pomočjo zavzetosti ljudi zatorej majhni, manjše spodbude pa jim nameni tudi občina,« je še povedala Doris Komen. •Blanka Markovič Kocen

Trendi v okraševanju

V Drevesnici Štivan na Postojnskem smreke gojijo že desetletja, sama dejavnost najema oz-iroma izposoje pa se je pričela pred približno petimi leti. »Gre za posebne, v ta namen vzgojene sadike smrek, ki rasejo v drevesnici, s čimer gozdu ne prizadenemo nobene škode,« nam je pojas-nil Jernej Margon iz omenjene drevesnice in dodal, da oddajajo šest do deset let stare smrečice, na leto pa jih vzgojijo nekaj sto. »Za distribucijo drevesc skrbijo tudi druga pod-jetja, ki jim smrečice dobavljamo,« pove Mar-gon, seveda pa si jih lahko ljudje izposodijo osebno v drevesnici, kjer se tudi z okraski trudijo slediti vsem trendom. »Letošnje modne barve so predvsem turkizna in odtenki v hlad-

nih tonih v kombinaciji s snežno belo. Seveda pa so enako primerne tudi druge barve, saj gre pri okrasitvi drevesca predvsem za osebno noto, ki jo vsak doda k svojemu unikatnemu dreves-cu,« poznavalsko razloži sogovornik. Mnogi pa vendarle ostajajo pri železnem barvnem repertoarju: rdeča, pisana, zlata itd. Novoletno drevesce v loncu je manj občutljivo od rezanega, vendar moramo biti pozorni predvsem na dvoje: da je vedno dobro zalito in ga ne prestavimo iz tople dnevne sobe v ledeno zimo, ampak ga raje do pomladi hranimo v kakem prehodnem prostoru, hladni garaži ali kaj podobnega. V Drevesnici Štivan tudi hudo poškodovana vrnjena drevesca posadijo nazaj in čakajo, da se obrastejo, to je običajno dve do tri leta. •Blanka Markovič Kocen

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

Cerkev je vedno dežurni krivec

Koliko in katera naselja združuje ta župnija in koliko vernikov ima?Župnija Planina je sestavljena iz petih vasi in te so: Grčarevec, Liplje, Jakovica, Laze in Planina, ki je največja vas, včasih, pred 150 leti, je bila celo trg. V župniji živi 1.300 ljudi, med njimi okrog 950 katoličanov.

Kaj razumete kot svoje temeljno poslanstvo na tem, razmeroma odmaknjenem območju ob robu Planinskega polja?Nadškof me je poslal sem, da bi ljudem oznanjeval veselo sporočilo, da nas ima Bog rad in posledično se moramo imeti tudi mi radi med seboj. Hoče tudi, da bi živeli človeka vredno življenje, da bi tekmovali v dobroti, velikodušnosti, bratski pomoči, skratka, da bi gradili družino bratov in sester, torej skupno-st, kjer se človek dobro počuti. Zato poskušam graditi mostove med vsemi ljudmi dobre volje in biti strpen tudi do drugače mislečih.

Sta odmaknjenost in razkošje miru pred-nosti ali slabosti pri vašem delu?Mir je pravzaprav ogrožen povsod. V zadnji slovenski vasici sta navzoča vsaj dva velika sovražnika miru: televizija in internet, ki ustvarjata največji nemir v človeškem srcu. Osebno se nikoli ne čutim osamljenega, ker sem prek dneva povezan z Bogom: samo on more človeka napolniti z mirom, veseljem, srečo. Rad pa grem tudi k ljudem, kolikor mi dopušča čas. Srečanje in pogovor z vsakim človekom me napolni z bogastvom. Rad pris-luhnem njihovim težavam, pa tudi njihovim radostim in ko gremo vsaksebi, se mi zdi, da smo obojestransko zadovoljni, dobili smo novo spodbudo za pot naprej. Tako človeško in duhovno rastemo.

Območje je izjemno bogato s sakralnimi objekti. Kako skrbite zanje, od kod pridobi-vate sredstva?Skrb za to zgodovinsko kulturno dediščino vsekakor ni na prvem mestu v mojem življenju, čeprav me umetnost močno nago-varja, tako petje, slikarstvo kot arhitektura … Naši predniki, tako verniki kot duhovniki,

so te spomenike postavili z velikim odrekan-jem in z veliko bolj pičlimi sredstvi, kot jih imamo mi danes na voljo, a so vedeli, zakaj jih gradijo. In kako osiromašena bi bila danes naša krajina brez cerkvic, kapel in verskih znamenj (križev) na vrhovih gričkov ali pod njimi! Zdi se mi, da nam je država premalo hvaležna za to delo, ki ga opravljamo. Kaj bi sicer pokazali turistom? Moram pa reči, da me za vse obnove naših cerkva in umetnin, ki so v njih, nagovorijo naši verniki sami in ker so oni pobudniki, tudi radi priskočijo na pomoč, tako s prostovoljnim, zastonjskim delom kot tudi z denarnimi sredstvi. Hvaležen sem pa tudi obema občinama (tako logaški kot postojnski) pa tudi državi (ministrstvu za kulturo), ki so nam ob večjih restavratorskih delih priskočili na pomoč.

Katere dejavnosti ponujate in organizirate za svoje vernike? So med njimi tudi mladi?Duhovniško delo ni samo maševanje, podeljevanje krsta, poroke, pogrebni slovesi in verouk za otroke, temveč je tudi delo z družinami (tu sta dve zakonski skupini), srečevanje s starši otrok, ki obiskujejo verouk, pa z bolniki, ki jih obiskujem predvsem vsak prvi petek; deluje tudi Karitas, ki vsako leto v juniju pripravi srečanje za starejše in invalide, obiskujejo jih in jim pišejo za praznike. Neka-teri si želijo pogovora, ker človek ne živi samo od kruha, in večkrat se taka srečanja spre-menijo v spoved. Veliko dobrega se rodi tudi v centru Marijinega dela, kamor po »duhovno okrepčilo« prihaja staro in mlado. V župniji pa obstaja tudi delo za mlade in delo z mladi-mi. Srečujemo se v mladinski skupini, kjer se pogovarjamo o njihovih problemih in skupaj iščemo odgovore na njihova vprašanja. Ko sami duhovno dozorijo in utrdijo svojo vero, pa pomagajo drugim oziroma delajo zanje. Pripravijo, na primer, miklavževanje, v cerkvi postavijo jaslice, poleti organizirajo oratorij za otroke, nekateri vodijo birmanske skupine, sodelujejo pri bogoslužju …

Ali imajo po vašem mnenju mladi dovolj podpore in spodbude v družbi, predvsem pa

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Franc Kadunc, župnik s Planine, poskuša graditi mostove med vsemi ljudmi dobre volje in biti strpen tudi do drugače mislečihNadškof Rode je z dekretom v Planino iz Šmartnega pri Litiji, kjer je deloval štirinajst let, iz nekoliko večje v manjšo župnijo, poslal Franca Kadunca, ki od tedaj župnijo uspešno vodi že enajst let, obenem pa je tudi dekan cerkniške dekanije. Duhovniško delo ni samo maševanje, podeljevanje krsta, poroke, pogrebni slovesi in verouk za otroke, temveč je tudi delo z družinami, srečevanje s starši otrok, ki obiskuje-jo verouk, pa z bolniki, pravi planinski župnik, ki posebno pozornost namenja delu z mladimi in za mlade.

Pri prazničnih jedeh ne eksperimentirajte!

»Pri nakupu in pripravi pogrinjka bodimo pozorni na stilsko in barvno usklajenost s prostorom,« opozarja Helena Židanek, lastnica spletne strani aranziranje.si. Najprej torej izberemo, s katerimi barvami bomo letošnje leto okrasili dom. Pri prazničnih dekoracijah je priporočljiva

kombinacija dveh do največ treh barv. Letos so modne kombinacije zelene in matira-no zlate, vinsko rdeče z zlato ali bakreno in svetlo modre s sivo ali srebrno.Praznični pogrinjek popes-trite s prazničnimi prtički z motivi jelenčkov, božička, okraskov ipd. »Če imate več

časa, ste lahko tudi ustvar-jalni in iz das mase naredite obroček za prtiček, vanj vpišete ime ali motiv po lastni izbiri,« predlaga Židanekova. »Ko se posuši, ga lahko že uporabite ali pa ga še prebarvate. Ali pa uporabite recept za vaniljeve ali orehove rogljičke in specite slastne obročke. Lahko pa

Za praznično mizo si vzemite dovolj časa, pripravite preproste jedi in ne pozabite nase in na svoj videzMedtem ko božič po tradiciji praznujemo doma, v krogu družine, novo leto običajno s prijatelji na različnih lokacijah. Zato tudi pogrinjka nista enaka. Prvi naj bi bil pripravljen bolj z osebno noto, drugi pa sicer slavnosten, vendar tudi praktičen.

v družini?Nekateri jo imajo tako v družbi (dobro okolje) kot doma (ker imajo dobre starše), drugi pa, žal, ne. Zato jih zasvoji alkohol, droga ali zabredejo v kakšno drugo odvis-nost (računalnik). Menim pa, da je treba iskati rešitev v pogovoru z mladimi. S strani medijev in družbe nasploh imajo veliko slabih ponudb, zato so vsak dan na udaru. Prepričan sem, da jim moramo tako duhovniki kot starši posvetiti dovolj časa, da prek pogovora oziroma spremljanja najdejo pravo pot v življenje, ki jih bo osrečila.

Kakšen je vaš pogled na gospodarsko krizo? Zakaj menite, da je do nje prišlo in kako se odraža v delovanju Cerkve?Moje osebno prepričanje je: ko človek zavrže deset božjih zapovedi, ki jih je Mojzes prejel od Boga, in jih vrže v staro šaro, se mora nujno zgoditi to, kar se pač je. Ali drugače rečeno, ko se etika umakne iz gospodarstva in obvelja pravilo »znajdi se« in ko poštenost nima domovinske pravice v medsebojnih odnosih, pride do takšnih zablod. Tudi verni-ki živimo v tem svetu, zato nismo zavarovani pred omenjenimi napakami. Takšno mišljenje, žal, prodira tudi v nas in tako se je zgodila mariborska afera, ki je naredila medvedjo uslugo Cerkvi in s tem pohujšala tako verne kot neverne oziroma znižala kredibilnost tej ustanovi. Veliki indijski voditelj Mahatma Gandi je poudarjal, da moramo v vsakem človeku gledati brata. In tu vidim rešitev. Brata ne moram ogoljufati, ker je moja kri, ker ga je rodila moja mati, ker moram biti solidaren z njim. Ne moreš raniti drugega, ne da bi prizadel tudi sebe …

Mediji v zadnjem času precej negativno pišejo o katoliški Cerkvi, njenih škofih in duhovnikih. Zakaj se to dogaja?To je stara stvar. Cerkev sestavljamo ljudje

in nismo brez napak. Vsi smo grešniki in mi to priznamo. Vedno znova me nagovarjajo besede iz uvoda v mašo: veliko slabega storil in dobrega opustil. Cerkev ni samo božja, temveč tudi človeška ustanova. Tudi Jezusa, našega učitelja, so obsojali. Ko so mu očitali, da se druži in jé z grešniki in pocestnicami, so ga ožigosali kot pijanca in požeruha, Janeza Krstnika, ki pa ni jedel ne pil in se je veliko postil, delal pokoro, pa tudi niso sprejeli. Re-kel je celo: mene so preganjali, tudi vas bodo. Mene so poslušali, tudi vas bodo. Marsikdaj pa čutimo očitno sovraštvo do Cerkve po tistem, morda manj znanem pravilu: »Če na en kilometer vidiš črno piko, jo ustreli, ker je to katoliški duhovnik.« Na to smo se že navadili, ker je Cerkev vedno dežurni krivec za vse, kar je v družbi napačnega. Če kaj povemo v obrambo, se na nas zlije še več gnojnice. Zaradi teh žalitev in poniževanj veljajo za nas Prešernove besede: »Koža je podplat čez in čez postala.«

Kje je po vašem mnenju prihodnost planin-ske župnije?Čudovito vprašanje. Želim, da postane občestvo, skupnost, ki jih povezuje beseda Boga. On pa hoče, da se ljubimo med seboj in da zaupamo nebeškemu Očetu, ki nas bodri in varno vodi po poti skozi zemeljske skrbi in nas čaka, da nam da nagrado. Veliko prizade-vanj je v tej smeri s strani župljanov, lahko pa naredimo vsi še korak naprej.

Kaj bi ob koncu ljudem zaželeli za božič?Da bi se v teh dneh vsak osebno srečal z živim Jezusom, da bi vsak doživel božjo ljubezen, kar je namen leta vere, ki ga obhajamo. On nas ima neizmerno rad in nas spremlja z ve-liko naklonjenostjo. Kljub našim spodrsljajem ni obupal nad nami, vedno znova prihaja med nas in nam pomaga na poti k cilju.•Blanka Markovič Kocen

seveda spečete tudi piškote v obliki smrečic, angelčkov, zvezdic, zvončkov ipd. Piškot na prtičku bo naredil topel vtis domačnosti, z dodatkom cimeta pa še lepo diši.«Kako v današnjem hitrem življenjskem tempu, ko nam časa nenehno zmanjkuje, primerno pripraviti praznično mizo? Predvsem se je treba pravočasno organizirati. Če namreč želimo kupiti nov komplet krožnikov ali nov prt, to storimo v miru raje

14 dni prej kot pa zadnji trenutek. Pri pripravi mize ni potrebno, da je miza taka kot pri gala večerji v restavraciji, raje sproti dodajajte še kakšen kozarec ali vilice.Sogovornica priporoča , da za praznike pripravljate prepro-ste jedi, ki jih že znate ust-variti, in ne preizkušate novih receptov, saj se vam lahko zgodi, da ne boste zadostili pričakovanjem, utrujeni boste in nejevoljni, pa še časa za pripravo pogrinjka vam bo

zmanjkalo. »Ne pozabite, da ste v tej zgodbi pomembni tudi vi in vaš ‘prazničen’ videz in razpoloženje,« poudarja Židanekova.Spletna stran aranziranje.si je po njenih besedah nastala spontano, zato da bi laikom olajšali delo pri iskanju pravih materialov in različnih idej pri aranžiranju. »Vedno znova na-jdemo kaj, kar nas še zanima, zato raziskujemo in na strani objavljamo tudi za druge.« •Blanka Markovič Kocen

Franc Kadunc, župnik s Planine pri Rakeku: »Ne

moreš raniti drugega, ne da bi prizadel tudi

sebe …«

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 2012V središču4

»Otrok v jaslicah nas odpira in dela rahločutne«

Kako to, da božični čas nagovarja tudi neverujoče in kakšno je njegovo osnovno sporočilo, ki se je v zadnjih desetletjih žal precej »skomercializiralo«? Osnovno sporočilo božiča je, da je Bog poiskal človeka. Z ro-jstvom Jezusa Kristusa Bog konkretno vstopi v naše življenje, v našo stisko, naše strahove in ne nazadnje v našo smrt in nas odreši na velikonočni način . To je bistveno krščansko sporočilo božiča. Da pa praznik nagovarja tudi neverujoče, je več razlogov. Prvi je prav gotovo prebujanje otroških spomi-nov na praznovanje v domači družini. Poleg tega pa marsikoga božični prazniki vendarle odpirajo za globlja vprašanja o smiselnosti našega bivanja. No, seveda pa ne smemo pozabiti trgovcev, ki že novembra začenjajo s svojo vabljivo ponudbo.

Prazniki ljudi povezujejo, v človeku je od nekdaj prisotna želja po obdarovanju drug drugega. Od kod to nagnjenje in zakaj je toliko bolj prisotno v decembrskem času?Otrok v jaslicah nas odpira in dela rahločutne. Še tako nerodne in trde roke se raznežijo, ko vzamejo v naročje novorojenčka. Že samo če gledamo z vidika otroka, lahko rečemo, da otrok ni pravica, ampak dar. Danes je toliko neplodnih parov in marsikateri par se »matra« ker otroka (še) ni. Prav zavest obdarovanosti nas po svoji notranji dinamiki nagiba k obdarovanju. Mesec december, ki je po dolžini noči najdaljši in najhladnejši, pa dobiva za proti utež lučke, ki prinašajo vedrino in žar v oči in obdarovanje, k v naše hladne in od sebičnosti trde odnose, prinaša toplino in radost bivanja.

Kakšna naj bi bila drža kristjana do potrošniške mrzlice v »veselem« decembru, ki je kljub krizi iz leta v leto bolj agresivna?Naj odgovorim s podobo: če vzamem v naročje majhnega otročička, da ga popazim, je vse v redu, dokler otrok ne zajoka. Ko pa zajoka, bi ga hotel premotiti in premamiti, preusmeriti njegovo pozornost drugam. Pokazal bi mu lučko, ki utripa, različne igračke, ki se premikajo, pojejo in še in še bi se lahko izmišljal. In ko slednjič tudi vse to ne bi delovalo, bi ga končno prinesel nazaj v mamino naročje. In glej, otrok

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

»Želim vam, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo narediti za praznike, da se bo »nekaj zgodilo«, ker potem se bomo nazadnje le še

skregali,« je v pogovoru povedal Marjan Čuk.

Božični obredi imajo močno simboliko, ki pa se vedno manj prenaša iz roda v rod – Krščanski praznik nagovarja tudi neverujočePogosto se pozablja, da je božič predvsem praznik miru in upanja. V precej drugačni luči in z vsebino, ki nima s krščanstvom nič skupnega, ga predstavljajo tudi mediji, predvsem pa je božič bogata tržna niša za trgovce. O njegovem pravem pomenu in simboliki, ki ga spremlja, smo se pogovarjali z bratom Marjanom Čukom, ki je svoje otroštvo in mladost preživel v Logatcu, že nekaj let pa je nje-gov drugi dom v župniji Ljubljana Šiška, v redovni skupnosti frančiškanov. Je tudi magister zakonske in družinske terapije.

Namesto voščil in poslovnih daril raje donacije

»Tako v Pivki perutninarstvo kot v Delamarisu je predlaga-no, da bi zaposleni prejeli vred-nostne bone in nekaj denarja. V kolikor bo vodstvo družb predlog potrdilo, bodo zapos-leni omenjeni dodatek prejeli predvidoma v zadnjih delovnih dneh tega leta,« so nam pov-edali v Pivki in Delamarisu. Tako kot vsako leto doslej pa bodo simbolično obdarili otroke zaposlenih obeh družb. V decembru bo dedek Mraz obiskal in obdaril tudi otroke zaposlenih v družbi Postojnska jama, zaposleni pa so kot nagrado za uspešno poslovanje celotne družbe skupaj z izplačilom plače

za mesec november prejeli dodatek za skupinsko delovno uspešnost v višini 330 evrov bruto. Interno praznovanje novega leta za zaposlene bodo priredili januarja, v Pivki in Delamarisu pa kolektivnih novoletnih zabav ne organ-izirajo. Tudi za voščila in poslovna darila bodo name-nili zgolj simbolično vrednost, torej manj kot lani. »Razliko in s tem tudi več sredstev smo z veliko večjim veseljem in zadovoljstvom namenili za donatorske in sponzorske projekte, ki smo jih podpirali tekom celotnega leta,« poudar-jajo. V Pivki ob tem pravijo, da so ne glede na zaostrene

razmere vedno in po svojih najboljših močeh pripravljeni del sredstev nameniti tistim, ki jih resnično potrebujejo. Večinoma pomagajo z nji-hovimi lastnimi izdelki, del finančnih sredstev pa v okviru sponzorstev oziroma dona-torstev vsako leto nameni tudi skrbno izbranim športnim, kulturnim, humanitarnim in okoljevarstvenim projektom. »Pri svojem delovanju pod-piramo predvsem dejavnosti, organizacije in posameznike, ki izhajajo iz našega lokalnega okolja,« pravijo. V zadnjega pol leta so svoje izdelke po-darili Zavodu Karitas Samari-jan, društvu diabetikov, ko-

V dveh večjih in prepoznavnejših podjetjih v regiji niso dobrodelni le decembraPraznični dnevi dobijo dodaten pomen, če ne ostanemo le pri lepih željah in darilih, pač pa jih pospremimo tudi z dobrimi deli. Kakšen je njihov odnos do dobrodelnosti − pa ne le v zadnjem mesecu leta − smo vprašali dve večji in pomembnejši podjetji v našem okolju, družbi Pivka perutninarstvo in Postojnska jama. Zanimalo nas je tudi, ali bodo letos z božičnico razveselili zaposlene.

se v hipu umiri in celo veselo smeji. Ta opis sem mi zdi dobra ilustracija »veselega decem-bra« Trgovci nas skušajo premamiti z mnogimi stvarmi, ki nam jih ponujajo, da bi bili veseli in srečni, da bi pozabili na našo realnost in na naše resnične življenjske potrebe in probleme. Na izbiro imamo torej različno omamo, ki blaži našo eksistencialno stisko, a je v ničemer ne reši.

Kako pomembni so za otroka pa tudi ostale člane družine obredi oziroma rituali ob božiču, kot so postavitev jaslic in božičnega drevesa, blagoslov hiše, pripovedovanje božičnih zgodb, molitev …?Zelo. Že na začetku sem omenil, da nam božič prikliče najzgodnejše in najlepše spomine na naša družinska otroška praznovanja. Kako boleče pa je danes srečati otroke, ki so oropani za takšna družinska praznovanja. Običajno se način praznovanja prenaša iz generacije v generacijo, saj vsakdo želi posredovati nekaj tega, kar je sam doživel. Danes pa smo priče temu, da je tega prenosa vse manj in da mnogi današnji starši ne znajo ali ne zmorejo ustvariti takšnega družinskega obredja, ki je tako bogato po svoji sporočilnosti. Na tem mestu bi pozval mlade starše, naj se zavestno odločijo in potrudijo, da svojemu otroku dajo in omogočijo tudi to, česar sami morda niso bili deležni.

Ali v Družinskem centru na Sveti gori pri Novi gorici, kjer delujete kot terapevt, opažate, da je prazničen čas po drugi strani za nekatere tudi čas osamljenosti in depresij?Tudi v našem centru se srečujemo z dejstvom, da postane stiska ljudi, ki imajo razbolele odnose, v tem času še veliko večja. Težko je praznovati božič, če ti je razpadel zakon zaradi nezvestobe, hkrati pa te veže toliko spominov na skupna praznovanja. Prav tako v teh dneh še bolj boli sveža izguba svojca, ko prvič praznuješ božič sam kot vdova, vdovec. Ob vsem tem zunanjem pritisku, da se za praznike nekaj mora zgoditi, je osamljeni še bolj sam, še bolj žalosten, obupan in

depresiven. Po svoje je razumljivo, da je v tem času tudi več misli na samomor in tudi poskusov.

Kaj vam osebno pomeni ta krščanski praznik? Božič je zame izjemno bogat praznik, ki je že naravnan na velikonočni dogodek, zato ga razumem v tej celovitosti odrešenja. Seveda se tudi v meni prebujajo nepozabni spomini na otroška leta, ko smo v družini praznovali svete večere ob jaslicah z molitvijo, petjem in blagoslovom hiše, kjer je vsak od nas imel svojo zadolžitev. Hvaležen sem staršem za to izkušnjo.

In še vaše voščilo bralcem Notranjsko-kraških ob prihajajočem prazniku?Želim vam, da ne bi nasedli zunanjim in notranjim pritiskom, kaj vse moramo narediti za praznike, da se bo »nekaj zgodilo«, ker potem se bomo nazadnje le še skregali. Za božič je Bog izrekel Besedo, ki je Jezus Kristus. Izrekel je besedo Ljubezni. In med nami bo toliko božiča, kot bomo tudi mi znali in zmogli v njem izrekati besede ljubezni, sočutja, odpuščanja in dobrote. Naj končam z besedami, s katerimi sem začel. Bog je poiskal človeka in stopil k njemu, tja, kjer smo mi v tem trenutku in naši resničnosti. Ne bojte se ga! •Saša Musec Čuk

ronarnemu društvu, društvu invalidov, nogometnemu klubu, kolesarskim klubom in drugim, zadnji mesec pa Karitas Pivka, Rdečemu križu Postojna in Rdečemu križu Slovenj Gradec za vse, ki so utrpeli škodo v nedavnih poplavah.

»Dobrodelnost je da-janje in prejemanje«

Tudi v družbi Postojnska jama pravijo, da prošnje za sponzo-riranje in doniranje prejemajo dnevno. »Za potrebe imamo posluh in za marsikatero med njimi najdemo rešitev, tako v obliki materialnih sredstev kot v obliki naših storitev.« Pri odločanju za donacije in sponzoriranje je nji-hovo vodilo predvsem to, da stopajo naproti tistim, ki jih je življenje za marsikaj, kar je nekaterim samoumevno, prikrajšalo, in pa mladim, ki

Ljubljansko podjetje Publicus, ki tudi na območju občin Postojna in Pivka opravlja gospodarsko javno

službo ravnanja z odpadki, se je odločilo za dobrodelno praznično gesto in namesto za nakup novoletnih poslovnih

daril sredstva namenilo trem osnovnim šolam v občini Postojna in dvema osnovnima šolama v občini Pivka.

Pomagati želijo otrokom iz socialno ogroženih družin, kat-erih starši ne zmorejo plačevati šolske prehrane, in jim z

doniranimi sredstvi omogočiti obrok v okviru šolske preh-rane. OŠ Miroslava Vilharja in OŠ Antona Globočnika

Postojna so podarili vsaki po 600 evrov, OŠ Prestranek 300 evrov, OŠ Pivka 500 evrov, OŠ Košana pa 400 evrov.

Publicus daroval za šolske malice in kosila

so na začetku svoje športne ali umetniške poti. Sicer pa sodelujejo tako z lokalnimi društvi kot tudi v mednarod-nih projektih.»Biti del skupnosti pomeni nositi tudi svoj del odgovor-nosti, odgovornosti do narave, gostov, zaposlenih in širšega

okolja. Del odgovornosti je skrb in v njej je prostor za dobrodelnost. Dobrodelnost je dajanje in prejemanje hkrati, saj osrečuje tistega, ki mu je dar namenjen, in tistega, ki daruje in po svoji moči poma-ga,« so še zapisali v družbi Postojnska jama. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Gospodarstvo 5

Občina Postojna ostaja solastnica Postojnske jamePostojna, 11. december − Občina Postojna bo še naprej ostala solastnica Postojnske jame, vendar bo svoje zdaj posredno solastništvo kontrolnega deleža spremenila v neposredno z likvidacijo hčerinske družbe Postojna turizem. Na ta način bo izpolnila zahtevo računskega sodišča, ki je občini izdalo nega-tivno mnenje, saj je med drugim za neus-trezno označilo občinsko odločitev, da je za nakup deleža v Postojnski jami ustanovila zasebno družbo Postojna turizem, ki je bila registrirana za opravljanje tržnih dejavnosti, a ni ustvarjala nobenih neproračunskih sred-stev za servisiranje posojila.

Ohranjajo kakovost in odličnost izdelkov

Bonopan na razvoj živilske industrije kljub slabšim razmer-am v pekarstvu gleda optimistično. »Kot dobavitelj surovin za pekarstvo poznamo razmere v pekarski branži, ki že dlje časa niso ravno rožnate. Na eni strani se pek sooča z ras-tjo stroškov proizvodnje, na drugi strani z omejitvami pri oblikovanju prodajnih cen,« izpostavi prvo oviro Mirjam Kavčič, izvršna direktorica Bonopana. Investicije v opremo pekarne so izjemno visoke, mali trg pa ne omogoča opti-malnega izkoristka in polne zasedenosti kapacitet. Zato so peki po besedah sogovornice prisiljeni v kruto borbo za trg in vsakega kupca. »Vsak poskuša najti svojo formulo uspeha, izdelčni splet, ki bo razlikovalen, prodajne poti, ki bodo bližje končnemu potrošniku in bodo predvsem omogočale zadržati vsaj delček razlike v ceni. Pri tem pa se še dodatno srečuje z vedno številčnejšo nelojalno konkurenco, ki se običajno umesti na najbolj atraktivne lokacije z velikim prodajnim potencia-lom, obenem pa ne izpolnjuje nujnih zakonskih obveznosti, kar odločno znižuje njihove stroške proizvodnje. Konkurenčni boj v takšnem primeru ne more biti enakovreden,« je jasna direk-torica.

Tradicija in odličnost Slogan ene od vodilnih živilskih podjetij je tradicija in odličnost. Lesaffre, ki izhaja iz družinske tradicije, bo pri-hodnje leto praznoval 160-letnico obstoja. »Tradicija je ena naših osrednjih vrednot, ne zgolj deklarativno, pač pa dejansko. Odličnost je drugi del našega slogana in se nanaša na kakovost naših izdelkov in naših storitev. O odličnosti izdelkov ne moreš govoriti, če v ponudbenem spletu ni prisotnih inovativnih izdelkov, inovativnih konceptov in procesov. Inovativnost nas razlikuje od ostalih tekmecev, vsak dan posebej se trudimo, da bi se razlikovali tudi po odličnosti vseh naših storitev,« poudarja pomen obojega Kavčičeva.

Proizvodnja kvasa ni nič manj zahtevna kot proizvodnja zdravil. Kvas je od ostalih surovin živa snov, ki potrebuje

Ni naključje, da pred prazniki v naši novi poslovni rubriki predstavljamo pod-jetje Bonopan iz Logatca. Širši javnosti je bolj kot po imenu znano po blagovni znamki pekovskega kvasa FALA in modrem slončku, ki ga spremlja. Bonopan je hčerinska družba francoske multinacionalke Lesaffre, ki je kot uspešen raz-vijalec svojih izdelkov že skoraj 160 let prisoten v živilski industriji.

Os ebn a i z k a z n i c a p o dj e tj aIme podjetja: Bonopan d.o.o.

Naslov: Obrtniška ulica 6f, 1370 Logatec

Kontakt: 01 750 90 38, info@bonopan.si

OBRTNA CONA LOGATEC

AVTOCESTA Ljubljana

Logatec

Na

poslo

vnih

krilih

Mirjam Kavčič, izvršna

direktorica Bonopan-a, je poudarila, da so slovenske gospodinje daleč najbolj

pridne v naši širši regiji, saj nikjer ne beležijo takšne

porabe kvasa na prebivalca.

FOTO

: ARH

IV N

KN

Slonček Fala je najbolj prepoznaven simbol podjetja, zato ga vsako leto vpletejo v kako aktivnost. V začetku decembra so začeli z izborom kuharske družine meseca preko portala Ringaraja v sodelovanju s Sava hoteli, ki bodo zagotovili nepozabno razvajanje nagrajencev. Akcija bo trajala kar 13 mesecev in vse, ki radi kuhajo in pečejo, vabijo, da sodelujejo z objavo svojega recepta in se potegujejo za res privlačne nagrade, ki jih bodo podeljevali vsak mesec.

posebno obdelavo. »Zato kvas ni izdelek v klasičnem pomenu besede. Res je proizvodnja zelo zahtevna in terja tako popolno obvladovanje celotnega procesa in specifičnih pogojev kot tudi minimalni obseg, ki daleč presega potencial, ki ga predstavlja Slovenija.«Življenjska pot kvasa se začne v laboratoriju Lesaffre v Franciji s cepljenjem kvasne celice, nadaljuje v proizvodnih obratih kvasa in konča v domači pečici. A za njegovo živost so nujni posebni pogoji rokovanja, saj le ti po besedah sogovornice »zagotavljajo vrhunsko kakovost kvasa in njegovo optimalno delovanje.«

Tudi v podjetju Bonopan se srečujejo s konkurenco, vendar od samega začetka stavijo na kakovost svojih izdelkov, ki jih kupci prepoznajo. »Imamo široko paleto kvasov. Sveži v kocki je večini poznana in najpogosteje uporabljena oblika kvasa. V naši paleti je tudi kvas za kisla testa, kvas za sladka testa, tekoči kvas, suhi kvas, zmrznjeni kvas in kvas za mešanice. Proizvaja se v tovarnah na Hrvaškem, Madžarskem in v Franciji,« je izdelke nanizala direktorica.

Slovenci stavimo na kruh

Slovenci izbiramo med pestro ponudbo kakovostnih kruhov, zato smo pri tem zahtevnejši kot drugi evropski narodi. »Ver-jetno smo Slovenci tudi fenomen z vidika označevanja kruhov. Vsak pek je razvil svoje blagovne znamke kruhov, potrošniki zelo dobro ločimo med posameznimi blagovnimi znamkami na prodajni polici. Proces ustvarjanja novih vrst in blagovnih znamk kruha ni nikoli končan proces in potrošniki lahko le uživamo v tej bogati ponudbi. Žal pa se istočasno soočamo z vzporednim tren-dom upadanja kupne moči, kupci so vedno bolj lovci na ugodne ponudbe, od trgovskih znamk osnovnih vrst kruhov do blagovnih znamk v akcijski ponudbi. To pa zopet vpliva na zaslužek peka, ki je v teh primerih še toliko bolj okleščen,« izpostavi sogovornica.

Do rezultatov z znanjem in naporom

Trenutnim razmeram na trgu uspešno kljubujejo z nekoliko večjimi in pogostejšimi napori na ključnih področjih, pojasni Kavčičeva: »Tako od teh, ki predstavljajo za nas velika tveganja, do teh, ki omogočajo razvoj izdelkov in rešitev, ki utegnejo predstavljati prednost za našega kupca. Seveda je to za nas precej lažje, saj imamo podporo naše mame z ekipo znanstvenikov, ki sledijo našim zahtevam in potrebam.« Pošali se, da nimajo čarobne paličice, ki bi odpravila vsakodnevne težave in prinesla takojšen rezultat. Ta je odvisen le od trdega dela in velike mere potrpljenja.

Trenutno podjetje zaposluje sedem ljudi, ki imajo, pravi sogovornica, srečo. Združuje jih namreč enaka strast do dela in uspehov, pred napori, ki jim prinašajo dober rezultat, pa ne bežijo. »Vsak od nas je nepogrešljiv kamenček, kolešček v sistemu, ki bi blokiral celotni ustroj, če bi se za trenutek ustavil. Ponujamo veliko dela, izzivov, pa tudi spodbud, razumevanja in človeške topline,« je odkrita sogovornica.

Podjetje odlikuje tudi občutek za dobrodelnost, ki je dandanes še toliko bolj dobrodošla. Večkrat pristopijo k različnim akcijam,

pa ne zaradi dodatne promocije, marveč zaradi vrednot – doma in družine. »Želimo si, da bi bila dom in družina varno zatočišče prav vsakega. Z dobrodelnimi akcijami smo morebiti le malce ublažili kakšno stisko posameznika.«

Za omenjeno podjetje so med drugim ključni igralec tudi prazniki. V predprazničnih dneh izpeljejo več prodajnih ak-tivnosti kot sicer, da »gospodinje spomnimo na peko doma«. »Naše delo je seveda malo manj romantično, ker nikoli ne znamo točno napovedati, koliko kvasa bodo gospodinje to leto porabile. A nekaj zagotovo velja: slovenske gospodinje so daleč najbolj pridne v naši širši regiji, saj nikjer ne beležijo takšne porabe kvasa na glavo prebivalca. Zato se jim ob tej priložnosti iz srca zahvaljujem, da vztrajajo v ohranjanju te tradicije,« pove Mirjam Kavčič, ki si tudi v novem letu poleg zdravja in dobre volje želi, da bi vlivala upanje in preobračala težave v izzive tako kot doslej.

Računsko sodišče je občini sicer priporočilo, da vzpostavi neposredno lastništvo s prenehanjem družbe Postojna turizem in prenosom njenega premoženja ter pravic in obveznosti na občino, a se je občina odločila za nekoliko drugačno rešitev. Občina bo prehodno ohranila posredno lastništvo 25,1-odstotnega deleža v Postojnski jami, hkrati pa bo nad hčerinsko družbo Postojna turizem, prek katere je solast-nica pričela s postopkom likvidacije. V postopku se bo pred izbrisom družbe iz sodnega registra opravila prodaja premoženja družbe (nepremičnin, s katerimi je zavarovano posojilo) in poplačilo vseh obveznosti (3,2 milijona

evrov visokega posojila za nakup delnic), nato pa se bo družbo dokončno likvidi-ralo ter delnice družbe Postojnska jama in morebitno ostalo premoženje pre-neslo na občino Postojna. O ustreznosti takšnega odziva bo računsko sodišče presodilo v porevizijskem poročilu. Glede na odločitev, da bo občina delnice prevzela šele po prodaji nepremičnin in poplačilu posojila, bi bil namreč posto-pek likvidacije lahko zelo dolgotrajen. Občina je sicer prvotno v predlog proračuna zapisala namero za prodajo kapitalskega deleža v družbi Postojna turizem, a je nato »po preučitvi stališč svetniških skupin in javnosti« predlog spremenila. Kljub temu, da so svetniki

podprli odločitev, da občina še naprej ostane solastnica Postojnske jame, pa so nekateri vendarle izrazili pomisleke, ali občina s solastništvom v Postojnski jami v zadostni meri uresničuje javni interes, zlasti kar zadeva širši razvoj turizma. Direktor občinske uprave Boštjan Udovič je izpostavil, da lahko občina prek kontrolnega deleža vpliva na nekatere najpomembnejše odločitve v družbi, zgolj 25,1-odstotni delež pa ji ne daje upravičenj v povezavi s poslovno politiko. Sicer pa je poudaril, da je javni interes v tem, da so dividende čim manjše, kar pomeni, da dobiček v čim večji meri ostaja v družbi in se namenja za razvoj. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 6

ASTECH d.o.oObrtna cona Logatec 6a,

1370 Logatec

Želimo vam vesel božič in srečno

novo leto!

Zahvaljujemo se vam za zaupanje in

sodelovanje v tem letu.Želimo, da vam praznični dnevi prinesejo veliko

lepih trenutkov, v letu 2013 pa vam voščimo

obilo sreče, zdravja in poslovnih uspehov.

Spoštovani zavarovanci in poslovni partnerji

Zavarovalnice Triglav, d.d. OE Postojna.

Srečno novo leto

2013

Mirne praznike

ter lepe poglede

skozi okna M SORA v letu 2013

Vam želi lep, miren in vesel božičter vse dobro v letu 2013

Voščijo vam tudi

podjetja ...

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 7

www.nkr-novice.si

10let 7Voščila županov

Drage občanke, dragi občani,ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih vam iz srca želim veliko veselja, zadovoljstva in notranjega miru.V novo leto 2013 pa stopite z lahkim korakom, polni novih idej in pozitivnih misli. Želim vam tudi iskrene čestitke ob praznovanju dneva samostojnosti in enotnosti.

V zadnji letošnji številki smo na uredništvu prostor za voščila namenili županom občin naše regije. Bralcem in ostalim prijateljem voščijo:

Berto Menard, župan Občine Logatec

Vzdušje iztekajočega se leta je res vse prej kot pozitivno, saj se tako na državni kot lokalni ravni vsakodnevno soočamo s precejšnjimi težavami, za katere pa verjamem, da jih bomo v leto, ki prihaja, uspeli obrniti v pravo smer. Glede želj ob vstopu v novo leto bom precej vsakdanji, saj sem prepričan, da so osnovne vrednote tiste, ki nam obetajo največ. V preprostih in osnovnih radostih je potrebno črpati moč in upanje, zatorej naj bo leto, ki prihaja, predvsem bo-gato z zdravjem, srečo in uspehi ter dobrim počutjem vseh nas.

Robert Smrdelj, župan Občine PivkaSpoštovane bralke in bralci Notranjsko-kraških novic,

ob prihajajočih božičnih praznikih vam želim obilo miru in zadovoljstva. Naj vam luč

božične noči prinese tisto upanje, ki vam bo dalo moč in odločnost v letu, ki prihaja.

V novem letu vam želim veliko uspeha in sreče, želim vam, da bi se vam uresničili

vsi cilji, ki si jih boste zastavili, in da boste izpolnili vse sklepe silvestrske

noči. Leto, ki prihaja, je v tem tre-nutku še nepopisan list, naj bo ob koncu popisan s čim več zmagami in uspehi, z

novimi nauki in spoznanji, predvsem pa s čudovitimi in nepozabnimi spomini.

Jernej Verbič, župan Občine Postojna

Ponovno se leto hiti poslavljati in že smo na pragu novega leta. Leto 2012 je bilo leto hitrih sprememb, preobratov in nepredvidljivih dogodkov. Vendar smo ljudje

v teh krajih že toliko utrjeni, da ne rečem trmasti, da znamo stvari postavljati na prava mesta, jim dajati pravo vsebino ter

iz vsega iztisniti le tisto najboljše. Leto, ki prihaja, pa nas spet vodi v negotovost trenutka in dejanj.

Prepričan sem, da bomo znali in zmogli vsi skupaj in tudi vsak posamično iz dosedanjih izkušenj in tudi iz naučenega črpati le najboljše. V tem pogledu je tudi naše poslanstvo, da Vam po-

damo roko. Ne ravno povsod in vedno, vendar povsod tam, kjer so potrebe, in v tolikšni meri, kot je to le možno. Tako želimo nadaljevati tudi

v prihodnje, v dobrobit celotne skupnosti. Vsem občankam in občanom Občine Loška

dolina kot tudi vsem bralcem Notranjsko-kraških novic želim miren božič, v novem letu pa obilo sreče,

zdravja in osebnega zadovoljstva.

Janez Komidar, župan Občine Loška dolina

Včasih minute, ure in dnevi kot večnost se zdijo. Obstanejo priko-vane in misel h koncu jasno stremi. Potem pa pok in njihova

moč se jasno razblini, ko proti koncu leta čas nezadržno hiti. Na koledarju številke, v srcih pa drobni utrinki spominov na pretekle dni. Nekaj sladkobe, veselja in radosti, to je vse, kar nam ostane, da prebijemo se skozi puste dni, ko življenje nam nalije pelina in smo prepričani, da sreče za nas ni. Dnevi naj zato le tečejo, meseci naj se vrtijo, čas naj kar beži. Za nas pomembno je le, da pri tem ulovimo

drobce zdravja, veselja, ljubezni in spomi-nov na lepe dni. V prihodnjem letu

Vam zato želim, da si v času ujamete čim več srečnih trenutkov.

Marko Rupar, župan Občine Cerknica

Komedija za 90-letnico

DPD Svoboda je bilo ustanovljeno leta 1922. V začetnem obdobju so v okviru društva delovale dramska in pevska sekcija, tamburaški zbor, knjižnica ter nekaj časa celo telovadno društvo. Z leti so posamezne sekcije postopoma zamrle, v kasnejšem obdobju pa so nekaj časa delovali še foto in kino sekcija ter različni pevski zbori. Zadnje več kot dvajsetletno obdobje pa v okviru društva deluje le še amatersko gledališče, ki je od ustano-

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Igralska zasedba amaterskega gledališča DPD Svoboda po koncu premiere.

Premiera gledališke igre amaterskega gledališča DPD Svoboda Loška dolinaLoška dolina, 7. december – Člani amaterskega gledališča Delavsko prosvetnega društva Svoboda Loška dolina (DPD Svoboda) so devet-desetletnico društva obeležili s premiero gledališke igre avtorjev Johna Chapmana in Raya Cooneya Ne zdaj, srček v režiji Boruta Zakovška, s katero so dodobra nasmejali občinstvo v dvorani kulturnega doma v Starem trgu pri Ložu. Ob tej priložnosti so člani amaterskega gledališča za svoje večletno aktivno delovanje prejeli Linhartove značke, društvo pa Zlato Linhartovo priznanje.

Igro Ne zdaj, srček so po premieri že nekajkrat uspešno ponovili. Na domačem odru v

Kulturnem domu v Starem trgu pri Ložu bodo nastopili tudi to nedeljo, 23. decembra, ob 16.

uri, kamor vabijo vse ljubitelje komedij.

vitve na oder postavilo vsaj sedemdeset premier. V svoji bogati zgodovini so uprizarjali komedije, drame, veseloigre, operete, že kar nekaj let pa se ukvarjajo le s komedijo.S svojimi nastopi navdušujejo občinstvo na mnogih amat-erskih odrih po Sloveniji ter tudi na Hrvaškem in v Italiji. V letošnjem letu so prvič nastopili tudi na profesion-alnem odru v SNG Nova Gorica. S svojimi uprizorit-vami sodelujejo na območnih Linhartovih srečanjih, z zadnjimi tremi predsta-vami pa so nastopili tudi na Festivalu komedije v Pekrah, kjer so enkrat prejeli prvo nagrado strokovne žirije in dvakrat nagrado občinstva za najboljšo predstavo festivala.Komedijo Ne zdaj srček je režiral in v njej tudi igral Borut Zakovšek, dobitnik Linhartovega priznanja, ki je prvič stopil na oder pri 21 letih, sedaj pa ima za seboj že več kot trideset let uspešnega odrskega ustvarjanja. Poleg njega so svoje vloge odigrali še stari znanci amaterskega gledališča: Andreja Buh, Niko Ožbolt, Rosana Trubačev, Katarina Ravšelj ter debitanti Damjan Stamenović-Enzo, Margareta Perušek, Katja Telič, Neja Nahtigal, Miha Razdrih in Emil Kandare. V tehnični ekipi sta sodelovala Marinka Oblak in Ivan Zabu-

kovec.Za svoje dolgoletno delo so

po uspešno odigrani pre-mieri člani prejeli Linhartove značke, ki jim jih je v imenu Javnega sklada repub-like Slovenije za kulturne dejavnosti podelila Rebeka Hren Dragolič, predsednica sveta cerkniške izpostave.Bronasto značko za več kot petletno delovanje so prejeli Darja Kandare Prevec, Lud-vik Krajc, Tomaž Kraševec, Marjetka Nelc, Stanko Palčič, Katarina Ravšelj, Aja Trudn, Darko Zabukovec

in Vesna Zabukovec. Za več kot desetletno delovanje so Srebrno Linhartovo značko prejeli: Fani Prevec, Rosana Trubačev, Marinka Oblak Komidar. Zlato Linhartovo značko za več kot 15-letno delovanje je prejel Niko Ožbolt. Častno Linhartovo značko za več kot 30-letno delovanje so si prislužili Ivan Zabukovec, Borut Zakovšek in Andreja Buh, ki je v imenu društva prevzela tudi Zlato priznanje za uspešno delo-vanje in širjenje ljubiteljske kulture. •Borut Kraševec

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 20128 Regijski pregled leta

Kateri dogodki so zaznamovali leto?

Novo leto so občani postojnske in pivške občine začeli s prekuhavanjem vode. V vodnem zajetju Malni pri Planini, iz katerega se oskrbujejo, so se po obilnem deževju, ki je spralo nakopičeno umazanijo, znašli zdravju nevarni paraziti. Najverjetneje je bilo za onesnaženje krivo tudi obsežno polivanje bioplinske gnojevke. »Situacija je bila pričakovana. Na tem občutljivem kraškem območju delujejo akterji, ki se agresivno in brutalno obnašajo do okolja,« je takrat opozoril varuh narave Brane Koren, pristo-jni pa so obljubili, da bodo pripravili uredbo o vodovarstvenih pasovih. Po lanskem hudem fekalnem onesnaženju glavnega vodnega vira Obrh pa so si čisto vodo izpod pipe po mesecih prekuhavanja lahko spet natočili v Loški dolini, kjer so priklopili še drugi na novo izvrtan vodni vir v Kozariščah.

Čista voda ni samoumevnaDružba Postojnska jama je v letošnjem letu izvedla prve večje investicije pod novim večinskim lastnikom Marjanom Batageljem. Med temi velja omeniti prenovo pritličja hotela, ki je pred tem propadajoče grdo kazilo okolico, in prenovo nekdanjega bazenskega kompleksa, kjer bodo post-avili različne zbirke, ki naj bi bile prvi del bodočega Evropskega parka krasa, nekakšnega znanst-veno doživljajskega centra krasa. V zvezi s Postojnsko jamo pa je kar nekaj medijske pozornosti pritegnilo tudi negativno mnenje računskega sodišča občini Postojna zaradi načina, kako je ta pred dvema letoma vstopila v lastništvo Postojnske jame z odkupom 25,1 odstotnega kontrolnega deleža od novega lastnika Batagel&Co. prek zasebne družbe Postojna turizem. Občina bo to družbo likvidirala in vzpostavila neposredno lastništvo ter tako izpolnila zahteve računskega sodišča.

Investicije pri Postojnski jami

Maja je bilo jasno, da Cen-tra za ravnanje z odpadki Notranjske, Istre in Krasa (Cero NIK) v Logatcu ne bo, občine, ki so pristopile k projektu, pa bodo morale najti drugo rešitev, kam z odpadki. Pod novim ministrom za kmetijstvo in okolje Francem Bogovičem je namreč padla odločitev, da bo zaradi ekonomskih in okoljskih razlogov na Primor-skem le en center za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, in sicer v Novi Gorici. Župani občin, ki jim je bila zaradi spreminjajočega odnosa države do problematike odpadkov narejena gospodarska škoda, se bodo tako odločali, ali bodo pristopili k Cero Ljubljana ali Cero Nova Gorica. Glavno vlogo pri tem bo igrala cena. Na nižjo ceno lahko prebivalci vplivajo z zmanjševanjem ostanka odpadkov z doslednim ločenim zbiranjem.

Cero NIK padel v vodo Poletna huda suša je močno prizadela tudi notranjske kmete. Škoda je bila tako rekoč na vseh pridelkih, največji izpad pa je bil na koruzi, veliko škode je bilo v sadovnjakih, ki sta jih pred tem prizadela že pozeba in toča, zaradi požganih travnikov so kmetje lahko po-spravili samo eno košnjo. »Namesto da bi se razvijali, vlagali v investicije, s kat-erimi bi se prilagajali suši, zdaj črpamo zadnje rezerve za preživetje. Čeprav se vse več govori o pomenu lokalno pridelane hrane, lokalni kmetje počasi propadamo,« nam je potarnal Tomaž Ileršič, lastnik ekološke kmetije z Rakeka. Dolgotrajno sušno obdobje je kar nekaj težav ponekod povzročilo tudi pri vodooskrbi in tako opozo-rilo, da voda ni samoumevna in neomejena dobrina.

Suša udarila tudi notranjske kmete

Velika odpuščanja v Kovinoplastiki Lož

Dva zdravstvena doma v regiji, logaški in postojnski, sta bila letos deležna pomembnih investicij, ki bodo prinesle boljše pogoje zlasti za paciente, pa tudi zaposlene. V zdravstvenem domu Logatec so ob 40-letnici delovanja slavnostno odprli prenovljene prostore. Vse ambulante, čakalnice, labo-ratorij so po dveletni prenovi dobili novo podobo. Logaški zdravstveni dom naj bi v kratkem dobil tudi novo vodstvo, ki se bo moralo spopasti s kadrovskimi težavami ob nenehnem menjavanju zdravnikov, za katere je logaški zdravstveni dom le odskočna deska, ki po opravljeni specializaciji kariero nadaljujejo v Ljubljani. V postojnskem zdravstvenem domu pa so poleg prenovljenih prostorov za delo dveh ambulant družinske medicine, od katerih se je ena oblikovala na novo, kot prvi zdravstveni dom v Sloveniji uredili tudi učno kuhinjo za de-lavnice pravilne priprave hrane, zlasti za sladkorne bolnike in promocijo zdrave prehrane.

Boljši pogoji za paciente

Dolga leta zapostavljeno in zanemarjeno staro mestno jedro Postojne je končno dobilo prenov-ljeno podobo, ki je prinesla višjo kakovost bivanja prebivalcem, Majlont pa lahko zdaj brez sramu pokažemo tudi obiskovalcem. Občina Postojna je zahteven in obsežen projekt, pri katerem je iskala ravnotežje med tradicijo in zahtevami sodobnega življenja, izvajala dve leti, zanj pa je pridobila tudi znatna evropska sredstva. Vsa dela so potekala tudi pod arheološkim nadzorom, tako da je prišlo do pomembnih arheoloških najdb, starih okoli 3000 let, ki jih hrani Notranjski muzej Postojna. Prenova Majlonta je bila sicer eden večjih projektov v Postojni v zadnjem obdobju.

Staro mestno jedro dočakalo prenovo

•Veronika Rupnik Ženko

Kovinoplastika Lož, edino večje podjetje in največji zaposlovalec v okolici, ki daje kruh številnim občanom Loške doline, je zašla v resne težave. Podjetje je že četrto leto poslovalo z izgubo, pretresale so jo menjave v vrhu, padec naročil, nižanje plač in obsežna odpuščanja. V podjetju, ki je še pred leti zaposlovalo 1300 ljudi, bo po novembrski odpustitvi 135 delavcev v prihodnjem letu le še 650 delavcev. Razmere so se letos zaostrovale tudi v skupini Javor, ki je že lani ostala brez dveh odvisnih družb, Javor Pohištvo in Javor IPP, ki sta končali v stečaju. Letos sredi leta pa je šla v likvidacijo tudi matična družba Javor d.d. V prisilni poravnavi je podjetje Novolit z Blok, postojnski Epic pa v stečaju. Ena bolj pozitivnih novic iz gospodarst-va pa je bila, da je postojnsko podjetje Liv hidravlika in kolesa program hidravlike prodalo novim lastnikom, od katerih je večinski uspešno podjetje Tajfun.

FOTO

: VER

ON

IKA

RU

PNIK

ŽEN

KOFO

TO: A

RHIV

NKN

FOTO

: SIN

IŠA

RA

NČO

VFO

TO: V

ALT

ER L

EBA

N

FOTO

: ARH

IV N

KN

FOTO

: ARH

IV N

KNFO

TO: S

EBA

STJA

N G

AN

TAR

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 9

www.nkr-novice.si

10let 9Aktualno v regiji

Tekmovanje za mlade gasilce

V vseh kategorijah so se preverjale tako praktične sposobnosti ekip kot tudi teoretično znanje. Teoretični del je obsegal prakso v teoriji in zgodovino gasilstva ter poznavanje gasilskih orodij, opreme, vozil in pojmov v gasilskem besednjaku. V praktičnem delu so se preizkusili v različnih vajah, vse skupaj pa je budno spremljala tudi komisija. Mladi gasilci so pokazali svoje spretnosti v štafetnem vezanju vozlov, kot so jamborski, tkalski in tesarski, gasilci pripravniki pa so namesto vozlov prikazali štafetno navezavo vozlov. Prav vsi so v praktičnem delu morali pokazati, kako se rokujejo z gasilskim orodjem. Vse sodelujoče ekipe so prejele tudi pisna priznanja, najboljše tri ekipe v vsaki kategoriji pa se medalje in pokale. Med pionirji so se najbolje odrezali člani PGD Breg ob Savi, sledili so jim PGD Loka pri Mengšu in PGD Bevke. Med mladinci so slavili PGD Lokovica, takoj za njimi so se uvrstili še PGD Kapla–Pondor in PGD Orle, med gasilci pripravniki pa so se najbolj izkazali člani PGD Kapla–Pondor, sledili so jim PGD Račna in PGD Kranjska Gora. Med domačini so se najbolje odrezali mladinci iz PGD Cerknica. Pod mentorstvom Vesne Turšič so za las zgrešili medaljo in se uvrstili na odlično 4. mesto. •Andreja Jernejčič

FOTO

: AN

DRE

JA JE

RNEJ

ČIČ

Na tekmovanju so mladi gasilci morali pokazati tudi, ali se znajo rokovati z gasilskim orodjem.

Cerknica, 24. november – V Osnovni šoli Notranjski odred Cerknica se je odvijal 11. državni kviz gasilske mladine. Tekmovanje je poteka-lo v organizaciji Mladinskega sveta Gasilske zveze Slovenija in Gasil-ske zveze Cerknica, mladi gasilci pa so bili razvrščeni po starosti v tri skupine: pionirje, mladince in gasilce pripravnike.

Novi logistični center

Po zagotovilih predlagatelja dopolnitve letnega načrta pridobivanja in razpolaganja s stvarnim premoženjem občine Logatec za leto 2012 so pridobljena že vsa predhodna strokovna mnenja Darsa in Zavoda RS za varstvo narave. Zemljišče v izmeri 18.118 kvadratnih metrov je že v občinski lasti, preostala zemljišča pa naj bi dokupili. Nakup in prodaja bi se odvijala hkrati in naglo, in sicer v obdobju dveh mesecev, v decembru letošnjega in januarju prihodnjega leta. Občina bo morala dokupiti tudi zemljišče za pov-ezovalno cesto v izmeri prbližno 13 tisoč kvadratnih metrov, idejni projekt omenjene ceste pa je že v izdelavi.Svetniki opozicije so imeli pomisleke glede skrivnostnega tujega investitorja na eni in vnovičnega posega v naravo na drugi strani, opozorili pa so tudi, da ima Logatec že dve in-dustrijski coni z vso potrebno infrastrukturo, ki nista še izpopolnjeni, zato naj ne bi imelo smisla odpirati še tretje. Podžupanja Ladislava Furlan (SDS) je nasprotnike predlogu spomnila, da bi morali biti v recesijskih časih vsi investitorji, ki bi zaposlili logaški kader – omenjeni pa bi odprl kar 120 delovnih mest – dobrodošli. Domneve, da gre za odpiranje tretje industrijske cone je zavrnila kot zmotne, češ, da je to cono z bencinskim servisom odprl že Petrol. Predlog sprememb in dopolnitev letnega načrta ravnanja z občinskim stvarnim premoženjem so svetniki po živahni razpravi vendarle podprli.•Blanka Markovič Kocen

Logatec – Logaške svetnike je vznemirila na eni in razveselila na drugi strani izkazana namera tujega investitorja po nakupu gradbene parcele v velikosti 55 tisoč kvadratnih metrov za na-men skladiščnih prostorov. Mnenja so se na seji najbolj kresala okoli vrašanja, ali te investicije zaradi velikosti res ni mogoče umestiti v katero od obstoječih industrijskih con, pač pa naj bi bila edina možnost umestitve v prostor na lokaciji za avtocestnim počivališčem Lom.

Vrtec Rovte 2014. končno odpira vrata

Po pridobitvi gradbenega dovoljenja in sklenitvi pogodbe o sofinanciranju bo Občina Logatec lahko oddala javno naročilo za novogradnjo, ob zagotovitvi vseh finančnih vi-rov in sofinanciranja bo investicija opravljena v letih 2013 in 2014, malčki pa se bodo iz tamkajšnje šole vanj preselili v šolskem letu 2014/15. Logaški svetniki, ki so na seji potrdili Dokument indetifikacije investicijskega projekta za gradnjo tega vrtca, so izrazili prepričanje, da samostojni objekt za vzgojo predšolskih otrok predstavlja rešitev prostorske stiske tudi za naslednje generacije predšolskih otrok.Vrednost naložbe je ocenjena na nekaj več kot 2,6 milijona evrov po tekočih cenah, pri čemer bo občina Logatec zagotovla 38 odstotkov lastnih sredstev, predvidena pa so tudi sredstva sofinanciranja pristojnega ministrstva. •Blanka Markovič Kocen

Logatec – Po več kot desetletju razprav in iskanja primerne parcele bodo rovtarski otroci naposled dobili nov vrtec, ki bo končal veliko prostorsko stisko predšolskih otrok v Rovtah. Konec letošnjega leta bo izdelan projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, enota vrtca s sedmimi oddelki in površino 1.344,20 kvadratnega metra pa bo stala v središču naselja.

Logatec: določena vrednost točke za izračun NUSZ

Pred tem so svetniki potrdili predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Logatec. Pojavila se je namreč potreba po uskladitvi z veljavno zakonodajo, kar predstavlja spremembo večjega dela besedila sedanjega odloka, ki je bil sprejet že leta 1999 in bil do 2005. deležen več sprememb. Podlaga za pripravo novega odloka je bil zakon o graditvi objektov, ki določa, kaj je zazidljivo in kaj nezazidljivo območje, območje celotne občine Logatec pa se namesto dosedanjih štirih na novo razdeli na tri območja. V vseh treh območjih se plačuje nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, in sicer za stanovanjske in poslovne površine ter nezazidanega stavbnega zemljišča. Poročevalka Špela Bezgovšek, višja svetovalka za stvarno premoženje občine, je pojasnila finančne posledice predlaganega odloka na občinski proračun: prihodki iz naslova ne-zazidanih stavbnih zemljišč se bodo povečali za približno 9.500 evrov, medtem ko se bodo sredstva iz naslova industrijske poslovne dejavnosti zmanjšala. Nekateri svetniki so imeli pomisleke na pričakovano delitev na tri območja, češ, da bi bilo pravično, da bi lastnika identičnega objekta v katerikoli krajevni skupnosti plačevala enako ceno, prav tako pa je treba preučiti tudi možnosti oprostitve plačila NUSZ za nekatera pod-jetja. •Blanka Markovič Kocen

Logaški svetniki so na novembrski seji določili izhodiščno vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) na območju občine, ki od 1. januarja 2013 za vse uporabnike znaša 0,00020 evra.

Praznične Mace so rade skupaj

FOTO: DAMJANA ŠKRLJ

Cerknica – Mažoretni twirling in plesni klub MACE je na predpraznični prireditvi »Radi smo skupaj«, ki jo je v začetku decembra že tradicionalno izpeljal v športni dvorani v Cerknici, poleg glasbe, plesa in spretnega vrtenja s twirling palico prikazal tudi zanimive nove koreografije. S svojimi točkami so se predstavile vse skupine kluba Mace, pri čemer ne moremo mimo odmevnih rezultatov, ki so jih na letošnjem državnem prvenstvu dosegli člani in članice. Odlična tretja mesta so dosegli v kategorijah kadeti: MACE3, junior: MACE2, senior: MACE1, par: Tim Udovič in Zala Dolničar: MACE2 ter Larisa Šega v Dance twirl/MACE2. Vse CICIMACE, ki so se udeležile Basic Strut tekmovanja (do 10 let), pa so dosegle srebrna in bronasta priznanja. V imenu Občine Cerknica je priznanje za dosežke v letu 2012 klubu podelil podžupan Marko Kranjec.Decembrska prireditev je bila lepa priložnost tudi za podelitev jubilejnih priznanj, ki so jih iz rok Jožice Mlinar v imenu JSKD za 5 let delovanja v klubu prejeli Zala Jesenšek in Elektra Lavrič, Zlati prstan pa za 15-letno delo trenerka Maja Stankovič ter predsednica kluba, Nada Skuk. Za praznično obarvano prireditev je na koncu poskrbel Miklavž, ki je vse pridne člane obdaroval. •dš

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 201210 Pogovor

»Kot igralec moraš biti pripravljen sprejeti hude udarce usode«

V gledališču ste aktivno prisotni skoraj 40 let. Prejeli ste številne nagrade, ste redni profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, bili ste tudi de-kan te fakultete, zadnja 3 leta pa ste prorek-tor za umetnost Univerze v Ljubljani. Kje vidite trenutno največje izzive za svoje delo? Moram reči, da je delo prorektorja izredno zanimivo in polno izzivov. V zadnjem času se kaže, da postajajo vodstveni kadri v javnem visokošolskem prostoru v Sloveniji pred-vsem branik kakovosti. Zunanji vplivi so namreč zelo močni in delujejo v nasprotju s kakovostjo študija na ravni države. Nalog na tem področju je veliko, zato je treba biti vsakodnevno pripravljen na to, da se aktiviraš in omogočiš razvoj univerzi za naslednje ob-dobje. Osebno sem prepričan, da nujno potre-bujemo kvaliteten visoko izobražen kader, v prihodnje verjetno še veliko bolj kot v tem trenutku. Moram pa priznati, da me gledališče od vsega intimno privlači najbolj, pa tudi vse bolj rad in z užitkom igram na odru.

Pa menite, da ima v trenutni družbeni situaciji, ki umetnosti na splošno ni naklon-jena, večji vpliv na spremembe ali pa opo-zarjanje na nevzdržne razmere vaša igralska ali prorektorska vloga?Vsak javni delavec oziroma vsak, ki ga skrbi za usodo Slovenije, ne glede na to, na katerem področju deluje, mora opozarjati na dejstvo, da recesija ne sme povzročiti upada kakovosti življenja v družbi. Učinkov kulture se seveda ekonomsko ne da neposredno izmeriti, se pa na nek način dá izmeriti učinke izobraževanja na področju tehnike, naravoslovja, pa tudi družboslovja, humanistike in umetnosti. Kljub vsem težavam pa je v tretjem tisočletju v zav-esti ljudi po vsem svetu prisotno prepričanje, da ravno ta zadnja področja omogočajo kakovost življenja. Če do konca razvijemo absurdno stališče, da so vsa ta področja samo poraba, ki jo je treba zmanjšati, kolikor se le da, lahko razmišljamo še v drugo smer. To bi pomenilo, da moramo v življenju delo-vati samo še profitabilno? Mislim, da si celo tisti, ki se najbolj zavedajo nujnosti dobrega ekonomskega ravnanja in varčevanja na vseh področjih, težko predstavljajo življenje, ki se osredotoča samo na eno misel: profit. Ne vem, če lahko človek v svoji duševni in telesni strukturi pristane na to, da bo od jutra do večera, vse svoje življenje razmišljal samo o profitu. Da bo torej delal samo tiste stvari, ki mu bodo v finančnem smislu nekaj prinesle. To bi pripeljalo do katastrofe in neizbežnega konca rodu. Človeško bitje bi postalo neke vrste robot ali pa celo pošast.

Lahko pa igralec s svojim delom opozarja na pasti tovrstnega razmišljanja.Igralstvo je eden tistih poklicev, ki je zelo večplasten in se dotika večine področij človeškega življenja in obstoja na tem svetu. Ukvarjanje z igralskim poklicem ti na nek način odpira oči, kot ukvarjanje z vsako umetnostjo. Ima pa svojo specifiko: ko nekaj

ustvariš, moraš to pokazati ljudem skozi same-ga sebe, skozi svoj psiho-fizični svet. Drugače je z likovno umetnostjo, kjer lastno umetnino pokažeš, potem pa se umakneš in umetnina govori sama zase. Nasprotno, kot igralec si nenehno prisoten v umetnini in ona v tebi.

Tudi zunaj odra? Nekateri igralci se le stežka otresejo svojih vlog, kot da se v njih bolje počutijo kot v realnem življenju.Ne, zunaj odra pa ni potrebe po tem (smeh). To je stalna dilema, ki jo imajo mnogi. Za igralce pravijo, da ne moreš nikoli vedeti, kdaj mislijo resno in kdaj igrajo. Igralstvo je zelo resen poklic in tako kot vsak drug poklic, zahteva odmik v prostem času. Čeprav je to seveda kdaj tudi težko. Predvsem takrat, ko nekaj intenzivno delaš, v zaključnih prip-ravah na kakšno vlogo ali pa predstavo je teh odmikov nekoliko manj kot sicer. Drugače pa se znamo igralci tudi zelo dobro umakniti svojemu poklicu in živeti zasebno življenje.

Trenutno se pripravljate na vlogo Volanda v predstavi SNG Maribor, Mojster in Mar-gareta ruskega pisatelja Mihaila Bulga-kova. Pred tem ste dobili kar nekaj nagrad ravno za vloge ruskih avtorjev. Je našemu gledališču ruska umetnost bližje že zaradi skupnih slovanskih korenin?Znamenita ruska duša, ki jo je ravno Čehov znal umestiti v gledališki prostor, verjetno ni zelo oddaljena od slovenskega čustvovanja. Ruska literatura je v svojih vrhovih seveda izjemna. Rusi so imeli srečo, da so doživeli Dostojevskega in Čehova z najvišjo možno študijo človeške narave tudi v umetnosti. Zato je delati like iz teh svetov veselje in neke vrste sreča. Ob tem pa ne smemo pozabiti na druge vrhove, na primer ameriško dramatiko, ki ta trenutek v Sloveniji ni največkrat na reper-toarju, pa tudi na druge evropske avtorje, ki so prav tako izjemno zanimivi. Mojster in Mar-gareta pa je spet nekaj zelo posebnega. Gre za roman, ki govori o najbolj svinčenih časih ruske zgodovine, o stalinizmu. Je resnično izjemen in na nek način podoben temu, kar je tudi slovenski narod preživel, sicer v ne tako hudi obliki. Govori o represiji, sposobnosti sistemov, da pripeljejo človeka do skrajnega roba. Moja vloga Volanda je vloga hudiča, ki je na žalost prisoten v vseh družbah in sistemih.

Ste odličen interpretator umetniške besede, že samo vaš glas poslušalce začara. Slovenska literatura ima veliko vrhov, ki se jim z veseljem posvečam. Trenutno se ukvarjam s Franom Saleškim Finžgarjem, ker bomo v naslednjem letu izdali zvočne knjige, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Zagotovo bomo izdali Pod svobodnim soncem, pa Gospoda Hudournika in pravljice Makalonca. Ima pa Slovenija prav tako izjemne pesnike, od sodo-bnih do malo starejših. To res zelo rad delam, pa tudi na akademiji poučujem umetniško besedo. Imam srečo, da sem imel v času študija zelo dobrega učitelja, Rudija Kosmača, in da je bil moj profesor igre Polde Bibič, oba

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Z leti se je ljubezen do odra le še povečala – Trenutno se v SNG Maribor pripravlja na vlogo Volanda, hudiča iz romana Mojster in Margareta

sta na žalost že pokojna. S svojim znanjem sta, včasih tudi nevede, usmerjala pozornost k besedi in jeziku.

Omenili ste Poldeta Bibiča, ki je umrl julija letos. Kakšni spomini vas vežejo nanj?Na Poldeta Bibiča imam tako veliko spominov, da jih je težko strniti v en kratek odgovor. Ob njegovem imenu me preplavijo lepa in zanimiva občutja. Predanost in nesebičnost, ki ju je izkazoval kot profesor do študentov, sta bili iskreni. Čas, ko smo mi študirali pri njem, je bil zanj zelo bogato igralsko obdobje in to se je čutilo ves čas, na vseh urah. Potem pa je v nekem obdobju, kot se to rado zgodi v gledališču, postal tako moj direktor kot tudi nadvse dragocen soigralec in sogovornik, tudi zunaj vaj in predstav. Polde Bibič je izjemna osebnost slovenske kulture.

Tudi vi ste že od začetka 90. profesor na AGRFT. So se generacije študentov v dobrih dveh desetletjih kaj spremenile?Generacije se tako hitro spreminjajo, da je kar težko verjeti. Neverjetno hitro se spreminja odnos do sveta, ki ga mi na akademiji zelo dobro čutimo pri študentih, odnos do družbe in umetnosti. Nekaj pa se nikoli ne spremeni

– mladi, ki imajo resen odnos do študija, postanejo zelo odgovorni do sebe in družbe. Za šibko osebnost ni veliko prostora ne v gledališču ne na drugih področjih kulture. Gre predvsem za to, če se malo romantično izrazim, da si pripravljen sprejeti hude udarce usode, ki so za osebnost zelo zahtevni. In takrat se seveda izkaže, ali je oseba iz pravega testa.

Kaj pa je vas zaneslo v Grčarevec, kjer živite zadnjih 11 let? Je bila tudi to usoda?Potem ko je za našo družino podstrešno stanovanje v Ljubljani postalo premajhno, sem po nekih res čudnih naključjih našel to hišo v Grčarevcu. Z ženo sva jo šla pogledat in se prav hitro odločila zanjo. Nikoli nama ni bilo žal za to odločitev, ustreza nama okolje, klima. Že takoj ko smo se preselili, mi je bilo vse sku-paj nekako domače. Ugotovil sem, da sta at-mosfera in pokrajina podobna Vipavski dolini, pobočju proti Trnovskemu gozdu, kjer sem kot otrok v vasi Dolga Poljana preživel zelo veliko časa pri svoji stari mami. Nakar sem bil iz sebe, ko sem ugotovil, da je Grčarevec do-besedno na isti zemljepisni dolžini kot Dolga Poljana! •Saša Musec Čuk

Imate pravni problem in ne veste, kako ravnati?

y Pravice iz delovnih razmerij,

y dedovanje, y družinska razmerja, y izvršbe,

y gradbeno pravo, y odškodninsko pravo, y prekrški, y gospodarsko pravo ...

*Cena klica iz omrežja Amis je 1,99 €/min, iz drugih omrežij ceno doloca vaš operater.

www.pravnitelefon.si

Poklicite PRAVNI TELEFON na

090 30 60 in se takoj posvetujte s pravnim strokovnjakom!

*

Igralec Aleš Valič je v slovenskem gledališkem prostoru ena najbolj prepoznavnih oseb-nosti, tako kot njegov glas, ki sogovornika in poslušalce zapelje s svojo žametno globino. Je tudi velik ljubitelj slovenske književnosti, umetniški besedi se kot intepretator posveča že vse od študentskih let. Poleg igralstva ga trenutno zelo zaposluje mesto prorektorja na ljubljanski univerzi, z vso predanostjo pa se že več kot dve desetletji posveča tudi profe-sorskemu poklicu. Pred 11 leti se je z družino preselil v Grčarevec, kjer se že od samega začetka počuti precej domače.

»Vsak javni delavec oziroma vsak, ki ga skrbi

za usodo Slovenije, ne glede na to na katerem področju deluje, mora

opozarjati na dejstvo, da recesija ne sme povzročiti upada kakovosti življenja

v družbi,« meni igralec Aleš Valič.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Pogovor

Celo pouk je »šprical«, da je lahko bobnal

Predvidevam, da so bobni tvoj spremljevalec že od malih nog. Koliko časa jih že tolčeš? Tako je, bobne in ostala tolkala igram od svojega osmega leta dalje.

Po končani srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani te je odneslo na krajše potovanje v Ameriko. Samo zaradi želje izkusiti drugačno glasbeno okolje? V New York sem odpotoval leta 2000. Do potovanja je prišlo čisto po naključju. Istega leta sem se udeležil jazz seminarja v Italiji, kjer so me ob zaključku seminarja in festivala Jazz Veneto, poleg odličnega saksofonista, izbrali kot štipendista za dvotedenski izlet v New York. Tako sva se skupaj odpravila čez lužo in si tam ogledala, kar naju je zanimalo. Dva tedna je za obisk milijonskega mesta malo, je pa bilo nepozabno.

Sicer pa bobne tudi poučuješ. Kako je v šoli? Do sedaj sem poučeval bolj po obrokih, redno še ne. To jesen sem nadomeščal profesorja tolkal v nižji glasbeni šoli v Logatcu. Kaj naj rečem glede učencev? Ne zanima jih to in ne poslušajo glasbe. Tudi starejši ne. Poslušajo elektroniko in tur-bo komade, ki so jim jih na mobitelu predvajali sošolci. Kako naj potem snov, ki jo predstavimo v glasbeni šoli, povežejo z nečim konkretnim? Ni dovolj, da starši vpišejo otroka v glas-beno šolo. Morajo mu tudi predvajati dobro, kvalitetno glasbo vseh zvrsti. Samo tako bo imela glasbena šola smisel.

Za tabo je že vrsto koncertov in takšnih in drugačnih glasbenih projektov, največkrat v jazz zvrsti. Gre za pop-olnoma svojevrstno zvrst glasbe. Tu prevladujejo triolski ritmi kompleksne fraze, harmonije, poliritmije, zahtevnejše strukture, najbistvenejša pa je, po mojem mnenju, improvi-zacija. Drži? Se ti zdi, da si na bobnih dovolj kreativen, da iz njih »iztisneš« vse, kar se da?Drži, jazz je svojevrstna zvrst, ki zahteva predvsem popolno predanost in ogromno vaje. Poleg tega moraš biti vsezkozi navdahnjen in odprtih misli. Gre tudi za svojevrstno fraziran-je, ki se ga da naučiti, če imaš talent za to. In predvsem, če ti je to zares všeč. Jazz fraziranja (to je triolskega op. p.) sem se naučil ob preigravanju ob ploščah Franka Sinatre. Kar se pa improvizacije tiče, je to doživljenjska šola. Dobra improvizaci-ja se izoblikuje skozi leta, ko igraš z mnogimi, ki te navdih-nejo. Gre za energijo, ki jo težko opišem.Igral sem res precej, z najrazličnejšimi glasbeniki, vendar mi je v spominu ostalo le par »špilov«. To si bili tisti, na katerih je znoj »šprical« iz nas. To so pravi »špili«. Na takšnih iztisneš iz sebe vse, kar imaš. Do tega pa pride le, če publiko zanima, kar delaš, in če band, s katerim igraš, v tistem trenutku misli isto kot ti.

Kar pa ni tako preprosto. Pa vendar se poleg jazza znajdeš tudi v popu in rocku. Tudi tu lahko znoj teče iz tebe. Sodeloval si že z uspešnimi instrumentalisti, omenimo le Gala in Severo Gjurin, Dejana Lapanjo, več let pa si tudi spremljevalec Vlada Kreslina.Nor sem na dobro rock in pop glasbo. Tega sem veliko preposlušal in se ob tem tudi nekaj naučil. Posledično ni šlo mimo tega, da ne bi sodeloval z nekaterimi meni ljubimi pop/rock glasbeniki. Že kot najstnik sem imel privilegij igrati z odlično progresivno rock skupino Ulixes. Nato je sledila Ol-ivija, katere umetniški vodja, tekstopisec in avtor glasbe je Gal Gjurin, z božanskim glasom pa je pela njegova sestra Severa. Veliko premalo časa smo imeli priložnost igrati z Rokom Predi-nom oziroma skupino Libido. Z Vladom igram zadnjih deset let. Trenutno se nekaj “kuha” s Severo in njenim projektom.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Gašper Peršl razmišlja: »Jazz je svojevrstna

zvrst, ki zahteva veliko mero improvizacije in je

doživljenjska šola. Dobra improvizacija se izobli-

kuje skozi leta, ko igraš z mnogimi izkušenimi glas-

beniki, ki te navdihnejo. To energijo težko opišem.«

Ni dovolj le glasbena šola, poslušati je treba dobro in kakovostno glasbo vseh zvrsti – V glasbeno ustvarjanje je posegla tudi drugačna miselnost

Od nekdaj sem se spraševala, kakšne značajske lastnosti, poleg vztrajnosti, spremljajo glasbenike, ki so večino svojega časa in življenja posvetili inštrumentu. Gašper Peršl iz Logatca je eno izmed peščice že uveljavljenih in uspešnih bobnarskih imen pri nas. Po končani srednješolski glasbeni izobrazbi so njegov talent prepoznali tudi na velikem jazz festivalu v Italiji in ga poslali na krajše potovanje v ameriški New York. Šele čez lužo je spoznal neomejenost harmonij in odprtost glasbe začutil v pravem pomenu besede. To je okolje, v katerem za razliko od našega glasbeno rasteš in se razvijaš, zato razmišlja, da bi ponovno od-potoval v večja glasbena mesta po nov odmerek kreativnosti in navdiha. Pa tudi po široko miselnost.

Srečno! sporoča prašiček, ki je postal prava maskota K8 dizajna. V vsaki od teh živalic intenzivnih barv in mehkih oblik je skrito nešteto toplih objemov rok, ki so zgnetli in do zadnje pikice skrbno, malodane čudežno natančno dodelali drobno prisrčno umetnino.

K8 dizajn, Sandra Pohole, s. p., Kovačeva ul. 8, 1380 Cerknicasandra@k8dizajn.si, 040 36 44 33

www.k8dizajn.si facebook.k8dizajn.si

Vesele božične praznikein vse dobro v novem letu,da bilo bi leto pravo,da bilo bi leto zdravo,veliko radostnih dni,naj novo leto podari.

Vsem občanom občine Postojnavoščimo vesele božične praznike in zdravja,

uspehov polno novo leto 2013.

Ravnateljica, Sabina Ileršič Kovšca in kolektiv OŠ Antona Globočnika Postojna

Držim pesti, da bi uspelo. Nedavno si omenil, da bi rad delal v bolj kreativnem okolju, v okolju, kjer je glasba na prvem mestu. Se ti zdi, da te okolje, kjer živiš in ustvarjaš, ne spodbuja dovolj?Tako je. Menim, da bi v večji deželi, večjem mestu delal več in bolje. Napredoval bi.

Kako ocenjuješ kakovost slovenske glasbe? Je perspektivna?Ogromno je dobre slovenske glasbe, vendar se, žal, ne pro-movira veliko. Radiji vrtijo večinoma hite, ti pa nimajo dovolj teže, da bi človeka zares premaknili in da bi mu nekaj dali. Nekoč je Vlado dejal: »Umetnik ti pove, kako boš umrl.« Tega v hitih ni, ker obstaja vzorec, po katerem se naredi hit. In ta vzorec je na žalost tak, da ne spodbuja k razmišljanju, razen seveda k razmišljanju o tem, kako je bil hit narejen, kako bi se s tem dalo zaslužiti in kako bom naredil komad, ki bo ustrezal. Vse to se sprašujejo, namesto da bi naredili komad, ki bo rušil obstoječe stanje, za katerega vsi vemo, da ni rožnato. To je težka tema, ker človek ne ve, koga bi krivil. Vsaka stvar ima vzrok in posledico. A kakorkoli, so tudi hiti z dobrimi besedili in pogumnimi glasbenimi idejami. Dobre »underground« glasbe je več. Obo-jega pa je zelo malo.

Pri bobnarjih sta me vedno prevzeli hitrost in natančnost. Kako ju uriš? Koliko časa dnevno posvetiš bobnom? Ko sem bil mlajši, sem ogromno vadil. Celo pri pouku sem manjkal, da sem lahko vadil. Zdaj vadim manj. Verjetno zato, ker ni več toliko jazz koncertov kot včasih.

Zato pa več razmišljaš o glasbi.Ja, to pa res. Zelo veliko razmišljam o njej.

So trenutne ekonomske razmere posegle tudi v glasbo?Kriza pa tudi mentaliteta sta posegli v glasbo do neslutenih razsežnosti. Čudno je vse skupaj. Če greš v klub, kjer se boš pozanimal o možnosti za špil z bendom, v katerem igraš in ki ni najbolj znan, ti bo lastnik najverjetneje povedal, da se mu ne splača. Ker mora po novem plačati varnostnike (po neuradnih podatkih le ti od tega dobijo manj kot 30 odstotkov op. p.). Lastniku kluba se to ne izplača niti, če band igra pro bono. Skratka, gre za načrtno rušenje klubske scene. Vedno so se bandi krojili v klubih, kjer so lahko igrali na vso moč. To naredi band. Večina klubov je zaprtih. Jaz in moja gener-acija glasbenikov, s katerimi sem igral, smo še ujeli to klubsko sceno, saj smo imeli možnost igrati po klubih. Zdaj tega ni več ali mnogo premalo. Nikomur se ne izplača. Taka je miselnost.Poleg tega pa se glasbene skupine ne morejo razvijati in doživljati tega, kar se doživlja na odru in kar se ne more prim-erjati z vajami v garaži ali nekem zaklonišču.Saj pravim, to je posledica mentalitete in krize. Ne vem, kaj je v tem trenutku močnejše.

Boš praznike preživel za bobni ali z najbližjimi?Za bobni. Igram namreč par dni pred novim letom in na silvestrovo. Ob tej priložnosti voščim vsem vašim bralcem srečno in zdravo novo leto. •Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 201212 Regijske kulturne diagonale

Glasbene izpovedi z življenjem

Kakšna je tvoja ustvarjalna pot in kje se je prepletla z Dejanovo? Glasbo sem dolgo samo raziskovala. Kot mla-da raziskovalka sem na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske Filo-zofske fakultete štiri leta poučevala ljudsko glasbo, že skoraj 15 let pa se ukvarjam tudi z glasbeno publicistiko, pisanjem glasbenih člankov za slovenske in tuje revije, spletne revije, portale in se ukvarjam s fotografijo. Na mojo avtorsko pot so vplivali poezija, glasba in spoznavanje človeka. S petjem sem resneje

začela na Škotskem, na njihovih festivalih folk glasbe. In čeprav pojem in pišem pesmi že od nekdaj, mi je srečanje s kitarskim virtuozom Dejanom Lapanjo odprlo drug pogled na glasbo. Skupaj sva se v javnosti prvič pojavila konec leta 2009, ko sva se s folk-rock koma-dom Uej Uej (Magdalenca) uspešno pred-stavila na natečaju Vala 202 Val 09 in nastopila na zaključni prireditvi v Kinu Šiška.

Poleg besedil ustvarjaš tudi glasbo. Jo v sebi že dolgo slišiš?

FOTO

: MIL

ENA

BRE

GA

R

Katarina Juvančič v svojem albumu Selivke razkriva in spoznava ženski svet. Ženske so opevane kot močna bitja, ki so odločena, da preživijo tudi najhujše.

Glasbenika Katarina Juvančič in Dejan Lapanja nadaljujeta pohode z albumom Selivke, v katerem so ženske junakinje

Konec novembra se je v cerkniškem kulturnem domu s svojim pr-vencem »Selivke« predstavila Katarina Juvančič, kantavtorica, glasbena publicistka, antropologinja glasbe in še kaj. Prvenec je v sodelovanju z glasbenim producentom, multiinstrumentalistom in akademsko izobraženim kitaristom, Dejanom Lapanjo, nastajal slabo leto. Na tematsko obarvanem ploščku so z rdečo nitjo povezane upesnjene in uglasbene osebne izpovedi žensk iz različnih družbenih krogov, pretkane s čustvenimi izlivi na različne načine preizkušenih pripovedovalk, katerih zgodbe nas učijo, kako preživeti najtežje trenutke življenja. Tudi avtorica teh pesmi ima svojo zgodbo. Žensko zgodbo, katere delček je podelila tudi z nami.

Barve, znanje in občutki iz Loža v Barcelono

Javnost je bila po besedah Marie Joao Floxo, direktorice barcelonske galerije Aragon 232, v okviru katere je Dagmar razstavljala, očarana nad barvami in njenim načinom slikanja. Na razstavi z naslovom Tujci pa je od 29. novembra do 14. decembra skupaj s še sedmimi mednarodnimi umetniki razstavljala v galeriji Aragon 232 v Barceloni. Direktorica galerije je o delih loške umetnice zapisala: »Ko sem prvič videla dela Dag-mar M. Mlakar, sem se v trenutku zlila z barvami in njenim posebnim načinom slikanja in ustvar-

janja takšnih del, ki odražajo njeno stanje duha v nekem točno določenem času. Linije določajo črte, bodisi vertikalne ali horizontalne, nakazujejo pot, ki te vodi do umirjenosti bivanja. Dagmar nam daje priložnost, da sami zaključimo sliko in si ustvarimo svoj lastni pomen le te, v odvisnosti od naših izkušenj, pričakovanj in želja, ki jih imamo v življenju. Kot direktorici galerije mi je v veliko veselje pokazati dela Dagmar M. Mlakar in prepričana sem, da je to začetek obetavne medn-arodne umetnice.« •Borut Kraševec

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Dagmar M. Mlakar (na desni) z direktorico galerije na odprtju svojih del.

Loška dolina, Barcelona – Dela Dagmar M. Mlakar, ustvarjalke iz Loža, so v letošnjem letu že drugič našle prostor na stenah španskih galerij. Svoje slike je prvič razstavljala na »ArtFair« v Marbelli, ki je eno najbolj turističnih krajev v Španiji.

Že kot otrok sem požirala knjige in poezijo, ki ima svoja ritem in zvok. Poezija in melodija se največkrat pojavita hkratno. Sicer pa je moje življenje že od rojstva prepleteno z glasbo. Oče je doma poslušal klasiko, babica je pela v operi, mene pa je v najstniških letih zasvojil rock, kasneje še folk in jazz, pri čemer sem imela srečo, saj sem že v domačem notran-jskem okolju spoznala strastne zbiratelje obskurnejših muzik. S tem se je želja po spoznavanju te glasbe v živo še bolj okrepila. Številna potovanja po Škotski, kjer sem skoraj doma, in dvakratno potepanje po nekaterih ameriških mestih so mi to željo izpolnili in hkrati zanetili iskrico – pisati komade, biti na odru in peti.

Izražaš se v različnih jezikih.Seveda se najlažje in najbolje izražam v ma-terinem jeziku, ki ga najbolj poznam. Blizu mi je tudi angleščina, kjer imam kar precej kilometrine, pesem »MENE NEMA« pa je enostavno sama hotela biti napisana v izumrli »srbohrvaščini«. Brez besed, ki so bile od zmeraj moje najboljše prijateljice, pa prepro-sto ne bi mogla obstajati.

Za seboj pa imaš že kar nekaj avtorskih dosežkov.Res je. Junija 2010 sva z Dejanom na Kant-festu – slovenskem kantavtorskem festi-valu dosegla bronasto, letos avgusta pa srebrno kanto. Doslej sva sodelovala na različnih ploščah, in sicer Val 09 pri RTV-ju Imamo dobro glasbo, Rockerji pojejo pesnike kompilaciji mladih kantavtorjev iz bivše Jugoslavije, ki jo je izdala hrvaška samozaložba Brlog Records. Pojavila sva se tudi na kompilaciji ETNO 2011, ki jo je SIGIC (Slovenski glasbeno informacijski center) pro-movoral na največjem festivalu glasbe sveta WOMEX v Copenhagnu na Danskem. Letos poleti sva izdala prvenec Selivke, na katerega sva še posebej ponosna in je deležen laskavih kritik tudi izven Slovenije.

Plošček Selivke odraža žalostne zgodbe deklet in žena. Kaj te je vodilo k prelitju teh zgodb v pesmi?Teh zgodb, iz katerih sem se veliko naučila, ne dojemam nujno kot žalostne. Žalostne so le na prvi pogled. Ženske v njih niso prikazane kot žrtve, ampak kot opolnomočena bitja, ki so odločena, da preživijo tudi najhujše. Na nek način so me njihove izpovedi prisilile k temu, da sem jim dala življenje. Čutila sem

nujo po tem, da te zgodbe spravim na papir, v glasbo in nato med ljudi.

S tem glasbenim prvencem sta že veliko prepotovala. Kje vse sta se predstavila?Za nama je bogata bera mednarodnih nastopov, saj sva leta 2011 igrala v Sarajevu, letos spomladi v Gradcu v Avstriji, potem pa naju je pot zanesla proti Škotski. Avgusta sva se mudila na zelo uspešni škotski turneji z alt-folk americana duom Doghouse Roses iz Glasgowa. Dvakrat sva nastopila v Glasgowu, Aberdeenu, Ulapoolu in nekaterih manjših mestih po škotskem višavju ter v okolici Ed-inburga. Sredi septembra naju je pot zanesla na Irsko, kjer sva v okviru projekta Playing for Integration predstavila svoj repertoar v Dub-linu in po več drugih krajih ter sodelovala s kantavtorji iz vse Evrope.

Vajina Škotska izkušnja pa v Veliki Britaniji ni ostala neopažena, saj je prestižna britan-ska revija Rock’n’Reel vajino ploščo ocenila s petimi zvezdicami!Imela sva srečo, da so naju prepoznali tudi nekateri britanski mediji, čeprav je CD v ce-loti posnet v slovenskem jeziku, v slovenščini pa je tudi tekst v knjižici. Zdi se mi, da na otoku cenijo tudi glasbo, ki ni nujno sredin-ska, vsakdanja in britanska.

Vaju Selivke morda že navdihujejo s svetlejšimi inspiracijami? Umetnost odslikuje čas, v katerem nastaja, in ga naredi znosnejšega. To je njena naloga. Kantavtorji smo se kot pripovedovalci zgodb, varuhi intimnega in angažirani glasniki družbenega dolžni odzvati na ta čas, ki je resda tesnoben, hkrati pa poln možnosti. Zdaj ni čas za rožice in ptičke, ampak za aktivno udeležbo v spreminjanju našega intimnega in družbenega sveta. Na bolje, seveda. Kaj ni to veselo? Žalost in veselje sta del življenja, del vseživljenjskega procesa, ki se mu reče počlovečevanje. Žalost je navadno precej kompleksnejše čustvo kot veselje in prav kompleksnost medsebojnih odnosov, življenj, čustvovanja navdihuje.

Kaj pa načrti za naprej?Sva sredi promocijske turneje po slovenskih mestih, sledi video, v drugem letu načrtujeva mali album najinih pesmi v angleščini, leta 2014 pa si želiva ustvariti nov album, ki bo na nek način povezan z uspavankami za odrasle.•Damijana Škrlj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 13

www.nkr-novice.si 13Iz občinske hiše

»KAR JE DOBREGA, NAJ SE NADALJUJE, OSTALO NAJ POSTANE IZKUŠNJA IN PRETEKLOST«

ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN SREČNO,ZDRAVO TER OSEBNIH IN

POSLOVNIH USPEHOV POLNONOVO LETO 2013!

ŽUPAN MARKO RUPAR IN OBČINSKA UPRAVA OBČINE CERKNICA

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Priznanja na področju športa v občini Cerknica za leto 2012 lahko prejmejo posa-mezniki, ki nastopajo za osnovne športne organizacije s sedežem v občini Cerknica, ne glede na naslov stalnega bivališča in so dosežene rezultate dosegli na državnih in drugih mednarodnih tekmovanjih ob nastopu za osnovno športno organizacijo s sedežem v Občini Cerknica ali državno reprezentanco.

V skladu s Pravilnikom se podeli priznanje za:Najboljšega športnika in športnico leta• Najboljši moški in ženski športni kolektiv leta• Najboljšo moško in žensko ekipo leta mladinske ali članske kategorije v kolektivnem športu• Uspešne športne delavce, lahko se podeli tudi posebno priznanje za izjemen prispe-vek športu v občini Cerknica• Perspektivne športnike po posameznih kategorijah od 14 do 18 let

II. MERILA ZA IZBOR

• Rezultati na uradnih mednarodnih članskih in mladinskih tekmovanjih s prvo prior-iteto na članskih tekmovanjih, po naslednjem vrstnem redu: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo in sredozemske igre• Rezultati na državnih članskih in mladinskih prvenstvih

Na podlagi Pravilnika za podeljevanje priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim kolektivom Občine Cerknica, ki je bil sprejet na 13. seji Upravnega odbora ŠZC, dne 17. 5. 2012

objavlja Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ NA PODROČJU ŠPORTA V OBČINI CERKNICA ZA LETO

2012

1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

2. Predmet javnega razpisa:Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnega programa športa v občini Cerknica v letu 2013

3. Osnovni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu:Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci letnega programa športa v skladu s 3. členom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v občini Cerknica, s tem, da imajo športna društva in njihova združenja pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci programov športa.

4. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi sprejetega letnega programa športa v občini Cerknica za leto 2013:

1. Športna vzgoja otrok in mladine 86.500,00 EUR1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 500,00 EUR1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 7.500,00 EUR1.2.2 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakov. in vrhunski šport 44.000,00 EUR1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 500,00 EUR1.3 Športna vzgoja mladine1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 500,00 EUR1.3.2 Športna vzgoja mladine usmerjene v kakov. in vrhunski šport 33.000,00 EUR1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami 500,00 EUR2. Športna dejavnost študentov 1.000,00 EUR3. Športna rekreacija 6.000,00 EUR4. Kakovostni šport 15.000,00 EUR 5. Vrhunski šport 3.000,00 EUR

Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Pravilnika za vrednotenje

letnega programa športa v občini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09), Občina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPISza sofinanciranje letnega programa športa v

občini Cerknica za leto 2013

Cerknica, s Taborom in »Placom pod lipco«, tako kot mu v narečju pravijo krajani, ima bogato trško in sejemsko tradicijo, ki je na žalost skozi desetletja zamrla. Na Občini Cerknica smo si zadali, da to tradicijo obnovimo in jo znova prikličemo v zavest občank in občanov. Obnova trga je končana, sedaj pa je naša naloga, da prostoru z različnimi prireditvami vdahnemo življenje in mu povrnemo veljavo družabnega središča. Čeprav so bili v vikendu od 14. in 16. decembra naši nameni jasni, pa nam jo je tokrat zagodlo vreme. Ne glede na vse, nam je uspelo izpeljati vsaj en sejemski dan, tako da je bila nedelja na Taboru precej živahna. Na stojnicah so razstavljali ponudniki iz vse občine, sejemsko dogajanje pa je spreml-jal bogat kulturni program. Prireditev je slavnostno otvoril

Božično vzdušje na cerkniškem TaboruPrvi božično-novoletni sejem v Cerknici v nedeljo le uspel

župan Občine Cerknica, Marko Rupar, ki je ob odštevanju občinstva tudi slavnostno prižgal lučke. Sledil je nastop zborov iz Kulturnega društva Rak Rakek in Župnišča Grahovo. Za nekoliko mistično vzdušje je poskrbel Karlo, ki je zaigral na gonge. Z nastopom mažuretne skupine Mace je bil zaključen prvi del programa, ki je bil bolj kulturno obarvan, potem pa je sledila zabava s skupino Artenigma, bendom iz Osnovne Šole Rakek in ansamb-lom Drug problem. Glede na to da je bilo veliko negotov-osti, povezane z vremensko napovedjo, in da je tovrstni božično novoletni sejem v Cerknici potekal prvič, smo organizatorji z obiskom zadovoljni, a hkrati se zavedamo odgovornosti in poslanstva, da bo božično novoletni sejem na Taboru pod lipo postal tradicionalen.

6. Šport invalidov 500,00 EUR7. Razvojne in strokovne naloge v športu 25.000,00 EUR7.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpop. Strok. kadrov v športu 9.000,00 EUR7.2 Športno rekreativne prireditve 4.800,00 EUR7.3 Delovanje društev in zvez društev na nivoju lokalne skupnosti 8.500,00 EUR7.4 Priznanja športnikom in športnim delavcem 2.200,00 EUR7.5 Založniška dejavnost 500,00 EUR

5. Okvirna višina razpisanih sredstev:Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 137.000,00 EUR, dokončna skupna vred-nost in vrednost posameznih programov bo določena v skladu s sprejetim proračunom za leto 2013.

6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva:Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najkasneje do 31.12.2013.

7. Vloge izvajalcev letnega programa športa morajo vsebovati:• Naslednje izpolnjene obrazce: - izjava - osnovni podatki o izvajalcu letnega programa športa - podatki o izvajanju LPŠ v letu 2012 s podatki o finančnem poslovanju izvajalca LPŠ v letu 2012 in plan za leto 2013 - prijava programa za katerega se izvajalec prijavlja - finančno vrednotenje posameznega programa športa - vsebinski opis posameznega programa športa• Dokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev, navedenih v tem javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.8. Rok za oddajo vlog, način predložitve in opremljenost vlog

Popolne vloge morajo biti z vsemi zahtevanimi prilogami predložene v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2013« in s polnim naslovom pošiljatelja, najkasneje do 21.01.2013. Vloga se šteje za pravočasno, če je oddana priporočeno po pošti na zadnji dan prijave, t.j. 21.01.2013 ali do 12.00 ure oddana osebno v vložišču Občine Cerknica.

Nepravočasno prejete vloge bodo s sklepom zavržene.

9. Odpiranje pravočasno prispelih vlog:Postopek javnega razpisa in odpiranje v roku dostavljenih, pravilno izpolnjenih in označenih vlog vodi strokovna komisija. Odpiranje vlog ne bo javno in bo v 8. dneh po končanem razpisnem roku. Strokovna komisija bo ugotovila ali vloge izpolnjujejo razpisne pogoje in jih ovrednotila v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa športa v občini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09, z dne 6.11.2009)

Predlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih v roku 8 dni od prejema obvestila, dopolnijo. Dopolnjene vloge morajo predlagatelji predložiti v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, DOPOL-NJENA VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2013« in s polnim naslovom pošiljatelja. Dopolnjena vloga se šteje za pravočasno, če je bila oddana priporočeno po pošti na zadnji dan roka za dopolnitev ali do 12.00 ure oddana osebno v vložišču

Občine Cerknica. Nepopolne vloge, katerih predlagatelji v navedenem roku ne dopolnijo in prepozno prispele dopolnitve vlog, bodo s sklepom zavržene.

10. Rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa:O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem razpisu, bodo predlagatelji pisno obveščeni v roku 45 dni po koncu razpisa. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe.

11. Informacije o razpisni dokumentacijiRazpisna dokumentacija bo od dneva objave razpisa na voljo na spletni strani Občine Cerknica ( http://www.cerknica.si/ ) in na občinski upravi pri Dušanu JERNEJČIČU, kjer lahko dobite tudi podrobnejša navodila in dodatne informacije.

Cerknica, 21. 12. 2012Številka: 41010-0007/2012 Marko RUPAR, župan

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 2012

1xxxxxxxxxxxxxxxx

Iz občinske hiše14

KOLEDAR ODVOZA ODPADKOV 2013www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

• Odločitev o najboljšem znotraj ene panoge se določi po jakostni lestvici panožne zveze, upošteva se tudi uvrstitve na jakostnih lestvicah, ki je vsota točk doseženih na posameznih tekmovanjih

III. PREDLAGATELJI KANDIDATOV ZA PRIZNANJA

• Predloge lahko oblikujejo osnovne športne organizacije s sedežem v občini Cerknica in Upravni odbor Športne zveze Cerknica.

Predlogi na prijavnih obrazcih morajo poleg osnovnih podatkov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev in ustrezno do-kumentacijo o doseženih rezultatih oz. delu, v času od 1.1.2012 do 31.12.2012.

IV. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na e-naslov: dusan.jernejcic@cerknica.si in na naslov: Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »za priznanje na področju športa«

Rok za oddajo predlogov je: 21. 1. 2013

Opozorilo: Upoštevajo se samo pravilno izpolnjene prijave, ki bodo poslane v zahtevanem roku!

V. Razpisna dokumentacija s prijavnimi obrazci bo objavljena na spletni strani TKD Sovica ( http://www.drustvo-sovica.si ) in spletni strani Občine Cerknica. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri Dušanu Jernejčiču, tajniku ŠZ Cerknica (tel. 01/70-90-617).

Datum: 21. 12. 2012 Milan GORNIK, predsednik ŠZC

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 16

1xxxxxxxxxxxxxxxx

Brezplačno energetsko svetovanje ENSVET za občane je namenjeno stavbi, zato so fotografije uporabne pri razume-vanju celote, hkrati vas lažje opozorim na možne napake, ki jih pokažem na fotografiji. Subvencije za gospodinjstva so letos porabljene, nov razpis se pričakuje januarja 2013. Med novicami na http://nep.vitra.si lahko preberete letošnja pravila, ukrepe in višine. Verjetno bodo 2013 enaka ali zelo podobna. Na http://nep.vitra.si/?nid=50 je na voljo poglo-bljena razdelava toplotne izolacije fasade, ki z obilico fotografij olajša razumevanje izdelave učinkovitega ovoja stavbe. Pri toplotni izolaciji fasade so namreč izjemno pomembni stiki s toplotno izolacijo strehe ali zadnje plošče ter toplotna izolacija okrog temeljev. Ker je stavba kompleksen izdelek, informacij pa nikoli preveč, objavljamo na http://www.facebook.com/NEP.Slovenija vsak dan sveže novice o ukrepih za učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire energije (OVE).

Obleka za stavbo

Pri vsaki zgradbi je toplotna izolacija fasade tista “obleka”, ki nas bo varovala pred zimskimi nevšečnosmi in poletno pripeko. Kako pa poteka izbiranje oblačila zgradbe, vredne 10.000 evrov, ki nam bo omogočala prijetno bivanje 30–50 let? Praviloma se družinski blagajnik težko odloči za investicijo prihrankov v toplotno izolacijo fasade. Ko pa se, prepusti odločitev o izbiri materiala in debelini izolacije lokalnemu izvajalcu s praviloma pomankljivim znanjem. Neizolirani balkoni, slab stik strešne in fasadne toplotne izolacije, neizo-lirane špalete, neizolirani temelji, lepilo med stiki plošč ...so samo najbolj kričeči primeri “sfušane” izolacije fasade. Zato je investicija prava in vsem razumljiva beseda, saj se prav s kvalitetno in celovito (zadnja plošča, streha in tlaki) toplotno

FOTO

: ARH

IV V

ITRE

CER

KNIC

A

Toplotna izolacija fasade se ne konča na stiku terena in hiše, vedno gre tudi pod zemljo. Na fotografiji je primer kvalitetno obdelanega temelja. Vidimo toplotno izolacijo (ta je vedno XPS), ki ščiti vertikalno hidro izolacijo na zidu. Pred njo je

horizontalna in vertikalna drenaža, vmes bradavičasta folija. Tako obdelan temelj je pod zemljo skrit začetek toplotne izolacije fasade, ki se konča na stiku s strešno toplotno izolacijo. Na tak način za vedno ukinemo vse toplotne mostove na ovoju

stavbe. Ker ni kondenzacije, se tudi plesen ne more razviti.

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 2012 Gradimo, Obnavljamo,Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Ensvet

16

Toplotna izolacija fasadeNa spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENS-VET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: Berem vaše prispevke in upoštevam nasvete glede zračenja stanovanja. A ta mraz nam je zopet prinesel plesen v pritličju spodaj, okrog in okrog, največ v kopalnici, kuhinji in spalnici. Spomladi bomo definitivno izolirali fasado (upam, da bo kaj subvencij). Prosim vas za osnovne informacije o izolaciji fasade (de-beline, materiali …), da se bomo pripravili pred svetovanjem pri vas. Na ključku bom prinesla okrog 50 fotografij hiše od zunaj in znotraj, saj sem slišala, da to zahtevate.

izolacijo doseže največje prihranke in visoko kvaliteto bivanja. Vrednost (ne)kvalitetnega bivanja najbolje poznajo tisti, ki imajo zaradi slabe izvedbe vlažne zidove, plesen in nenehno vlečenje hladu od zunanjih zidov.

Sestava obodne stene

Pri energetskem svetovanju ločeno izpostavljamo tri različne plasti obodnega zidu, kjer vsaka opravlja svojo funkcijo. Kot je razvidno iz nadaljevanja, ni dobro mešati ali združevati teh treh funkcij.

1. Osnova stavbe je obodni (zunanji) nosilni zid, danes pogosto iz modularne opeke 29 cm. Statično, varnostno in akumulacijsko zadostuje 19 cm, kar zelo priporočamo. Obvezne vertikalne AB vezi so predpisane v nosilnih zidovih in te dejansko “nosijo” hišo. Pri 19 cm zidu se ne vgrajuje oblikovnikov (vogalnikov), temveč se vezi betonira v opažu. Prihranek je občuten. Ob tem, da je m2 zidu cenejši za 33 ods-totkov (obračun zidu je vedno na m3), pridobimo v vsaki etaži še cca 4 m2 koristne površine. Tretjinski dobiček (nestrošek) tako vložimo v debelejšo toplotno izolacijo.

2. Sledi toplotna izolacija fasade na zunanji strani. Danes je 12 cm zakonsko predpisan minimum, z njim dosežemo U = 0.29 W/m2K. Osebno priporočam najmanj 15 cm (U = 0.22 W/m2K), še bolje 20 cm (U = 0.16 W/m2K). Pri dilemi ali 15 ali 20 cm velja, da vsak nadaljni cm podraži m2 gotove fasade le za 1,7 odstotka. Dejansko torej stane m2 gotove fasade z 20 cm izolacije le 8–10 odstotkov več kot iz 15 cm. Vsi navedeni podatki veljajo za “staro” izolacijo, kjer je lambda okrog 0.041 W/mK. Na trgu so že nove z izboljšano izolativnostjo, ki imajo lambdo okrog 0.032 W/mK. Najbolj znan predstavnik je Neopor (črn stiropor). Ta je lahko tanjši (16 cm namesto

20 cm), saj je okrog 20 odstotkov bolj izolativen, prav toliko je tudi dražji. Najnovejše izolacije že dosegajo lambdo okrog 0.022 W/mK. V izol-acijskem smislu je 10 cm take izolacije enako 20 cm “stare” z lambdo 0.041 W/mK. Pri izboru materiala je vedno vprašljiva optimalna izbira, na katero (pre)večkrat vpliva predvsem cena, pozablja pa se na parozadrževalnost, kvaliteto izvajalcev, garancijo ...

3. Estetska merila so pomembna pri izboru zaključnega sloja. Poleg tega, da je “lep”, mora predvsem kvalitetno zaščititi izolacijo pred mehanskimi poškodbami in vplivom vremena. Danes prevladujejo tankoslojne fasade, “sendvič” je odšel na smetišče zgodovine, prav tako debe-loslojne fasade. Vse pogosteje pa se pojavljajo prezračevane fasade, ki omogočajo učinkovito odvajanje kondenzirane vlage iz zunanje plasti toplotne izolacije.

Ponudniki toplotno izolacijskih siste-mov

Za pomoč pri izbiri materiala za toplotno izol-acijo povprašamo pred začetkom del na Pflaiderer Novoterm v Novo mesto (Rok Jelenc, tel. 07 391 83 00) na Rockwool v Ljubljano (mag. Boštjan Kavčič, tel. 30 00 800) na Termo v Škofjo Loko (Tomaž Lužnik tel. 04 51 14 105), Rofix v Pos-tojno (Sašo Lorenzetti, 041 359 500), Fragmat v Sodražico (Franc Turk, 836 63 41, 041 648 309), na Novolit Nova vas (Jože Marolt 705 03 00), na JUB Dol pri Ljubljani (Viljan Klemenčič, 041 270 231) ali Weber (Gašper Kravanja, 051 675 635).

Toplotni mostovi

Pri izdelavi fasade moramo kontrolirati izvajalce predvsem pri detaljih okrog okenskih in vratnih špalet, na stikih fasadne in strešne toplotne izolaci-je, pri vseh izolacijah balkonov ter okrog temeljev. Tu nastajajo najbolj problematični in najteže rešljivi

SREČNO

2013

toplotni mostovi. Ni smiselno ponavljati napak prijateljev in sosedov, zato se z izvajalcem dogovorimo (in to tudi zapišemo) o rešitvah za vsa kritična mesta. To velja za zasebne in javne stavbe, individualne hiše ali bloke, šolske ali proiz-vodne stavbe. Vsaka hiša ima toliko posebnosti, da je potreb-no pred posameznimi posegi obiskati energetsko svetovalno pisarno in se pogovoriti z energetskim svetovalcem. Ta bo – med drugim – pojasnil tudi najpogostejše zablode pri materialih za toplotne izolacije in njihovem vgrajevanju. Pri izolaciji moramo imeti vedno v mislih debelino in material. Pri debelini si zapomnimo štiri “zlate” minimalne debeline. V streho mansardnega stanovanja damo 40 cm, na zadnjo ploščo (strop proti hladni podstrehi) 30 cm, na fasado 20 cm. V tlak proti raščenemu terenu damo 15 cm pri ogrevanih prostorih in 5 cm pri neogrevanih. Za tlake med ogrevanimi etažami je dovolj 2 cm, saj govorimo o zvočni izolaciji plavajočega estriha, ne pa toplotni izolaciji.

Katera je »prava« debelina?

Prave debeline ni. Za minimalno zakonsko predpisano je odgovoren projektant, investitorji se običajno odločajo za boljšo (pogojno rečeno »nadstandardno«), saj s tem povečajo kvaliteto bivanja in znižajo stroške ogrevanja. Mera pri odločanju niso centimetri, temveč koeficient toplotne izola-tivnosti »U«. Pri odločanju imamo dva vidika. Prvi je zakon-ski (PURES), ki zahteva za tla (proti terenu, neogrevani kleti ali nad prehodom) U okrog 0,30 W//m2K, za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom U najmanj 0,28 W//m2K), za gornji del stavbe (strop proti neogrevanemu podstrešju, ravna streha, terasa, streha nad ogrevanim podstrešjem pa U okrog 0,20 W//m2K. Z izrazom »okrog« navajamo le združene in lažje zapomljive številke, v Tehnični smernici pa je za vsak element navedena najvišja dovoljena vrednost »U«. Drugi vidik je želja (zahteva), v kako energetsko varčni stavbi želimo živeti. Pasivne hiše dosegajo na fasadi U pod 0,1 W//m2K, sam svetujem, da se pri ostalih stavbah ni višji od 0.2 W//m2K. Pri odločanju o kvaliteti (izolativnosti) materiala izbiramo med tremi razredi. Najstarejši in najslabši ima toplotno prevodnost (lambda) 0.041 W/mK. Novejši materiali z lambdo 0.032 W/mK so okrog 20 odstotkov bolj izolativni (20 odstotkov tanjši), z lambdo 0.022 W/mK pa okrog 50 odstotkov bolj izolativni (50 odstotkov tanjši).

Energetski svetovalec,Bojan Žnidaršič, tel.: 041 830 867

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 17

Tako kot je lepota v očeh opazovalca, je tudi to, kako bomo razumeli določeno situacijo, v kateri smo se znašli, odvisno od vsakega posa-meznika. Zelo veliko dejavnikov vpliva na to, kako se bomo v konkretni situaciji počutili, kako jo bomo razumeli in kako se bomo nanjo odzvali. Med drugim je zelo pomembno ,skozi kakšna očala gledamo na svet okoli nas: skozi očala optimizma ali očala pesimizma. Najpogosteje ljudje izberemo lažjo pot. In ironično, v tem primeru, ko bi posamezniku v težki situaciji prav prišla optimistična nara-vnanost, se izkaže bolj praktično verjeti v neg-ativen razplet kot v pozitivnega. Zakaj? Ker je to bolj preprosto in za posameznika lažje, ker to, da bi verjeli v neuspeh, ne zahteva veliko truda. Če pa v uspeh ne verjamemo in si zanj ne prizadevamo, ga tudi težko dosežemo. In pesimistična očala nam tako pokažejo, da smo imeli prav: ‘Kaj nisem rekel, da me ne bodo sprejeli na razgovoru.’ Ljudje imamo tako zelo radi prav, čeprav nam to ne koristi. Pričakovati pozitiven izid (npr. uspešno najti novo zaposlitev) zahteva akcijo, samoinicia-tivnost, trud in nenehno prizadevanje, ne le ždenje v kotu in zaskrbljeno tuhtanje o lastni usodi. A cona udobja je tako privlačna, radi se držimo območja, ki ga poznamo in ki pred nas ne postavlja nekaj neznanega, napornega, pa čeprav bi to pomenilo, da nas za tem čaka nekaj boljšega od situacije, v kateri se na-

hajamo trenutno. Optimizem in pesimizem nedvomno pomembno vplivata na to, kako bomo dojemali svet okoli sebe in kako se bomo vedli.

Kaj je to optimizem?

Najbolj preprosto lahko rečemo, da so op-timisti tisti ljudje, ki pričakujejo, da se jim bodo zgodile dobre stvari v življenju. Verjeti v pozitiven razplet pa pomeni spodbudo ozi-roma motivacijo za več truda, več truda pa na katerem koli področju življenja (npr. služba, medosebni odnosi, vzgoja, izobraževanje) zagotovi boljši rezultat. Odsotnost opti-mizma posameznika ovira pri doseganju ciljev. Pesimizem torej onemogoča aktivnost. Pričakovati, da nam tako ali tako ne bo us-pelo, ni nič kaj dobra spodbuda za to, da bi se bolj trudili, kajne?

Smo optimisti?

Eno najbolj tipičnih vprašanj, ki se pojavlja v povezavi z optimizmom in s pesimizmom večina najbrž pozna: »Se vam zdi kozarec napol poln ali napol prazen?« Vsakdo zase pozna odgovor na to vprašanje. Se pa napol poln kozarec veliko bolj obrestuje kot napol prazen. Dva človeka sta lahko postavljena v isto situacijo, oba na primer trenutno nimata

Gradimo

Obnavljamo

Prenavljamo

Prenavljamo ... 17

Novi Svet 101372 Hotedršica

MACESEN ZA CENO SMREKE

info@nagode-nagode.comwww.nagode-nagode.com

PRIHRANEK PRI OGREVANJU

So težave lahko zgolj izziv?

PODJETNIŠKI VRTILJAK

zaposlitve. Ista okoliščina je lahko za enega težava in nemogoč položaj, za drugega izziv ali priložnost poizkusiti nekaj novega, uresničiti dolgo odlašane načrte idr.Drugi primer so lahko bližajoči se prazniki in denarnica, ki je zadnja leta pri marsikomu precej tanjša, kot je bila leta prej. Dejstvo, ki je lahko za nekatere vir močnega nezadovoljstva, za druge pa primerna priložnost, da preverijo lastne ročne spretnosti, sami kaj pripravijo in se posvetijo tistemu, kar je res pomembno – kakovostnim medosebnim odnosom. De-jstvo, na katerega nas praviloma spomni šele to, da smo zaradi drugih težav izčrpali že vse druge možnosti.

Optimisti/pesimisti – komu gre bolje?

V mislih se mi je usidrala ugotovitev nekega psihologa, ki je dejal, da optimisti sicer res vidijo svet malo manj realno (vidijo ga lepšega, kot dejansko je) kot pesimisti (vidijo ga bolj negativno, kot dejansko je), vendar pa, v primerjavi s pesi-

Odvisno skozi kakšna očala gledamo!

misti, živijo bolj kvalitetno in zadovoljno življenje. Čeprav ravno pesimistično naravnani ljudje radi zatrjujejo, da so pravzaprav realisti, jih ravno to prepričanje omejuje, da bi lažje zakorakali naprej. Dejan-ske okoliščine niso vedno merilo tega, kako se človek počuti. In kje torej v današnjem času, ki ga zaznamujeta gospodarska kriza in velika brezposelnost, najti razloge za optimizem? Naj odgovorim skozi očala optimista: Povsod! Nemogoče je, da bi vedno imeli vse, kar bi radi, in hkrati bo vedno v našem življenju veliko tega, zaradi česar smo lahko veseli in hvaležni. Je torej bolje obupavati zaradi stvari, ki jih nimamo, ali se zavedati tega, kar imamo? Vs-akdo si lahko odgovori sam. Naj zaključim zgolj z mislijo, da je najbolj pomembno to, da izberemo tisto pot, tista očala, ki nam bodo v pomoč, da lažje in prej dosežemo zastavljene cilje in (za)živimo bolj polno in zadovoljno življenje. •Mag. Marija Paladin

»Se vam zdi kozarec napol poln ali napol prazen?«

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 2012Obvestila in horoskop 18

Blagor ženskam, ki nikoli ne umrejo, samo izginejo kot kruh na mizi.Nenadoma ga zmanjka.In nihče od živih ni ostal lačen.(A.Rebula)

Prag večnosti je prestopila naša draga žena, mama in sestra

MARIJA MEDENIskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darove, sočutna dejanja in molitve. Življenje ji ni prizanašalo, zato bi se radi zahvalili vsem, ki ste kadarkoli podelili z njo kaj dobrega, plemenitega in iskrenega, posebej pa se zahvalju-

jemo vsem tistim, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in ji vlivali upanje. Imeli smo jo radi in jo zelo pogrešamo.

Mož Tone, otroci Tone, Berta in Mojca z družinami ter brat Tone z družino

Zahvala

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Anine zvezde

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

Drugo

31. 12. 2012 V ZVEZDAHZadnji dan leta 2012 bo Luna, najhitrejši planet, v

znamenju Leva. Dan bo prijeten, v pričakovanju dobre zabave. Večina se bo dobro imela, veseli bomo, nekateri

pa bodo hlepeli po bogati zabavi in bodo na koncu razočarani. Vseeno nas čaka prijeten večer.

Večer in zadnja noč leta 2011 bosta minila v veselem vzdušju, petarde bodo pokale kot za stavo, videli bomo

tudi veliko ognjemetov. Ozračje bo naelektreno, a energija bo pozitivna. Poveselite se skupaj z otroki, v

družbi oseb, ki vam veliko pomenijo! Prepustite se zabavi in ugodju! Želim vam dobro zabavo.

OVENOvni bodo v zadnji noči nekje s prijatelji, ki jih nadvse spoštujejo in potrebujejo. Morda boste vi pri prijateljih ali prijatelji pri vas, ni

pomembno, lepo se boste imeli. In pustite srcu, da vas vodi, izbralo bo pravo smer.

BIKBiki boste spet spakirali svoje torbe in odšli nekam daleč stran od doma. Najverjetneje v tujino. Seveda skupaj s partnerjem. Če boste

slučajno ostali doma, boste skupaj s partnerjem in njegovimi sosedi. Pazite le na svoje ljubosumje.

DVOJČKADvojčki bodo skupaj s svojo boljšo polovico. Vsaj zadnje čase nekako ne zmorete biti brez nje. Sosedje in znanci bodo čisto dobra družba

za vas. Čaka vas izpit na področju prijateljstva. Potrudite se!

RAKRaki bodo letos skupaj s partnerjem. Večer bo prijeten, zabavali se boste. Zabavi se bodo pridružili še drugi, morda prijatelji. Naj vas ne

razžalosti opravljanje nevoščljivcev.

LEVLevi so željni spektakla, in kot kaže, bodo v tej noči prišli na svoje. Ognjemet si boste ogledali v bližnji soseščini, skupaj s prijatelji in z otroki

pa se boste poveselili kar doma. Zabava vsekakor bo, veselje tudi.

DEVICAZabave vam niso najbolj pisane na kožo. Letos boste skupaj s partnerjem, nekje med prijatelji ali pa kar v domači postelji. Partnerju povejte,

da ga imate radi.

TEHTNICATehtnice bodo odšle nekam stran od doma. Prijatelji iz tujine pri vas ali vi pri prijateljih v tujini. Malce razdvojeni boste.

ŠKORPIJONŠkorpijoni bodo resni kot ponavadi. Zabavali se bodo doma oz. na ulici. To jih bo čisto zado-voljilo, saj boljše ideje ne bodo imeli. A pazite,

da ne izgubite samokontrole.

STRELECStrelce letos mika tujina. Če bodo le uspeli zbrati zadosti denarja, bodo že kak dan prej odšli na pot. Odlično se boste zabavali.

KOZOROGKozorogi bodo letos obvezno s prijatelji. Družba bo prijetna in veseli boste, saj vas bodo hvalili.

VODNARVodnarji bodo praznovali skupaj s svojim partnerjem. Doma in za spremembo brez prijateljev. Morda si boste ogledali ognjemet

ob polnoči. Pazite le, da ne izgubite samokontrole in pokvarite večera sebi in drugim.

RIBIRibe se bodo v zadnjem trenutku spomnile, da bo kmalu novo leto. Takoj po službi se bodo

odpravile k prijateljem, tudi zadnjo noč boste preživele z njimi.

Stanovanje v Cerknici ali bližnji okolici, manjše, ogrevano, opremljeno. Tel.: 031 600 398.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške

novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate

ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni

pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

2-sobno stanovanje v centru Logatca, 54 m2, obnovljeno, dve kleti, urejeno parkiranje, opremljena kuhinja, balkon, vseljivo takoj. Cena: 79.000 eur. Tel.: 041 634 151.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2, lepa lokacija, z dokumentacijo za obnovo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

Majhno hišo v Logatcu, 30 m2, obnovljeno l. 2009, pokrita parkirišče in terasa, vrt, parcela 300 m2. Cena: 99.000 eur (možna menjava za stanovanje). Tel.: 051 337 875.

Stanovanjsko hišo v Logatcu, 205 m2, l. 1980, parcela 1312 m2, ohranjeno in obnovljeno, z lepim razgledom. Tel.: 041 634 151. Elektrokovina d.o.o., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

4-sobno stanovanje v Logatcu, pritlično, 97 m2, obnovljeno l. 2012, opremljeno. Cena: 12.000 eur. Tel.: 041 634 151. Elektrokovina d.o.o., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

Avto, Lancia lybra, l. 2004. Cena: 1.800 eur. Tel.: 030 277 972 ali 051 840 065.

Najamem

Stanovanje v Logatcu, v večstanovanjskem objektu, 35 m2, novo, še ne vseljeno, popol-noma opremljeno. Cena: 300 eur/mesec + stroški. Tel.: 041 765 877. Anita Kogovšek s.p., Potoška cesta 12a, 1370 Logatec.

Za dobro počutje malih živali (psi, mačke …). Nega, striženje, masaža, akupresura, psihologija, etologija. Naročanje na tel. št.: 041 626 175. Bojan Kreft s.p., Veliko Ubeljsko 34, Hruševje.

GGP, Gozdno gospodarstvo Postojna, d.o.o. zaposli 7 voznikov GTK (gozdarsko transportne kompozicije). Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: izobrazba avtomehanik ali voznik, vozniški izpit C, CE kat-egorije, pridobljena temeljna kvalifikacija voznik v cestnem prometu oziroma veljavna koda 95, opravljen tečaj za delo s hidravličnim nakladalnikom in 1 leto delovnih izkušenj s prevozi blaga. Zaželjene so delovne izkušnje z delom s hidravličnim nakladalnikom. Zaposlitev je za določen čas 3 mesecev z možnostjo podaljšanja. Kandidati naj pošljejo prošnje z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogo-jev po pošti na naslov: GGP, d.o.o., Valentina Cej, Vojkova ulica 9, 6230 Postojna, ali e-pošti na naslov valentina.cej@ggp.si . Za morebitne informacije se kan-didati lahko obrnejo na Valentino Cej, tel. št. 05 72 11 106. Rok za prijavo je 7. 1. 2013.

Ob nenadni izgubi moža, očeta in tasta Ivana – Janka Kotnika se za nesebično pomoč iskreno zahvaljujemo prijateljem, vaščanom Laz in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Najlepša hvala tudi zdravnici dr. Snežni Kordiš, reševalcem in policijski patrulji. Posebna zahvala IGD Kovinoplastika Lož in Medobčinskemu društvu invalidov Cerknica–Bloke–Loška dolina za tolažilne besede in organizacijo pogreba.

Vsi njegovi

Zahvala

Vse njegove sanje, želje in načrti,zdaj v grobuspijo z njim.

Mnogo prezgodaj naju je zapustil naš dragi sin in brat, vnuk, nečak in bratranec

MILAN UHELJ (1973–2012)Zahvaljujeva se vsem za darovane sveče in cvetje. Sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, kolesarskemu klubu DOS, gospodu župniku Niku Štrancarju, oktetu Javornik, gospe Nežki Spinelli za lep poslovilni govor

ob našem domu ter za govor pri grobu delovodji Tomažu Pavliču.

Hvala vaščankam in vaščanom za vso pomoč. Zahvala vsem za vsa izrečena in pisna sožalja ter vsem, ki ste se v tako velikem številu od našega Milana poslovili in ga zadnjič pospremili v prerani grob.

Neutolažljiva mama Sonja in brat Andrej ter vse sorodstvo

Zahvala

Ob mojem prenehanju delovnega razmerja se zahvaljujem vsem zaposlenim v PC-jih in oddelkih Kovinoplastike Lož d.d., s katerimi sem se srečeval ob svojem delu za zgledno sodelovanje, razumevanje in uvidevnost. Srečen sem za to, kar smo naredili skupaj, in žal mi je za to, kar nismo ali nam ni uspelo. Hvala za vse spodbude, drobne iskrivosti, dobronamerne pripombe, pomirjujoče tone in andrenalinske doze, ki sem jih bil deležen ob našem sodelovanju. Lepo je bilo sodelovati z vami!Posebno zahvalo dolgujem sodelavcem iz PC Orodjarne, ki so me bogatili s svojo ustvarjalnostjo in delovno vnemo in mi nudili podporo pri mojem delu.Najlepše in iskreno pa se zahvaljujem mojim spoštovanim in cenjenim sode-lavcem iz oddelka Razvoja orodij PC Orodjarna za inovativen ustvarjalni duh, ki je prežemal oddelek in me plemenitil pri mojem delu, ter prečudovito darilo ob izjemni pozornosti vseh vas, ki sem jo bil deležen ob slovesu. Najlepša hvala za vse dragi sodelavci. Pogrešal vas bom!

Ob tej priložnosti vsem skupaj želim vesele prihajajoče praznike v krogu svojih najdražjih ter uspešno in ustvarjalno leto 2013.

S hvaležnostjo in spoštovanjem, Janez Škrbec – John

Zahvala

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 19

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 19

23 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Novval lepota in zdravje. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Stane Stavanja, Pod Primožem 30, Pivka; Marjan Svetec, Notranjska 26b, Logatec; Jagoda Čegrlj, Cesta 4. maja 50, Cerknica; Jožica Urbič, Grahovo 114, Grahovo; Majda Simšič, Lipca 4, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za poto-vanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 4. januarja 2013.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 11. do 24. januarja. Če

želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite

do ponedeljka, 7. januarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave

21. 12. Odprtje fotografske razstave avtorja Gorazda Kranjca z naslovom Planinsko polje: opazovanja, približevanja, pogovori in poskusi poustvar-janja, ob 18. uri v galeriji v Lazah.22. 12. Razstava slik in risb z retro spremljevalnim programom z naslo-vom Deso Art Show, ob 20. uri v Mladinskem centru v Postojni.

Kultura

Prireditve, predavanja

Rekreacija

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

21. 12. Predavanje z naslovom »Podobe Škotske«, predavajo Alenka Veber, Majda Debevc in Damijana Škrlj, ob 18. uri v gasilskem domu v Begunjah pri Cerknici. 21. 12. KŠOPP-ov veseli december, ob 20. uri v Mladinskem centru Postojna.22. 12. Božično-novoletni sejem, od 8. do 14. ure na kmečki tržnici pred PTC Primorka.23. 12. Božično-novoletni koncert z gosti, nastopa Mešani pevski zbor Studeno z gosti, ob 19. uri v kulturnem domu v Studenem.23. 12. “Božični dar”, božični koncert ženskega pevskega zbora Kr´snice z gosti, ob 18. uri v župnijski cerkvi Sv. Jurija v Starem trgu pri Ložu.26. 12. Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti in blagoslov konj, ob 14. uri pri kozolcu Toplar v Belskem.27. 12. Plesno-glasbena predstava »Ko domišljija dela čudeže«, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.27. 12. Prihod dedka Mraza, ob 16.30 v dvorani POŠ Laze.29. 12. »Naučimo se cirkuških veščin«, žongliranje, hoja po vrvi, hoja s hoduljami, otroške slikarske delavnice, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.30. 12. Prihod dedka Mraza z obdarovanjem otrok, ob 16.30 v kulturnem domu v Postojni.31. 12. Silvestrovanje na prostem, od 22. ure dalje na trgu pred hotelom Kras v Postojni.

22. 12. Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Logatec z dirigen-tom Marjanom Grdadolnikom, ob 19. uri v večnamenski športni dvorani Logatec.22. 12. Gledališka igra Učna ura E. Ionesca v izvedbi gledališke skupine Ščuka KUD Planina, ob 19. uri v kulturnem domu KS Tabor v Gornjem Logatcu.26. 12. Božično-novoletni koncert Postojnske godbe 1808, ob 19.30 v športni dvorani OŠ Antona Globočnika v Postojni.27. 12. Koledovanje 2012 – koncert božičnih in koledniških pesmi Dekliškega pevskega zbora Mavrica z gosti, ob 17.30 v kulturnem domu v Orehku.29. 12. Gala novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile, ob 19. uri v večnamenski dvorani v Logatcu.31. 12. Silvestrska predstava Radio GA GA, ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.6. 1. Glasbeno-plesni dogodek Glasbene šole Logatec ob vstopu v novo leto, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.

Notranjska smučarija v terminu od 20. do 26. 1. 2013 smuča v Madoni di Campiglio, Italija, hotel Annamaria, Folgarida. Odhodi 20. 1. iz Starega trga ob 7. uri, iz Cerknice 7.30, iz Rakeka 7.45, iz Ljubljane Dolgi most ob 9. uri. Cena: 561 eur (6-krat polpenzion, 5-dnevna smučarska karta, prevozi, Coris). Prijave in info. na tel. št.: 041 835 385, Špela Rojec. 30. 12. 6. dobrodelni novoletni tek in hoja, start hoje ob 10.30, teka ob 11. uri s parkirišča Kovinoplastike Lož. Startnina gre v dobrodelni namen OŠ heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu.

1. 1. Pohod na sv. Lovrenc, ob 14. uri iz Studenega.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK  stran 20

Notranjsko-kraške novice petek, 21. december 201220 Zadnja

Zaradi dobička iz Lekarne Ljubljana v Lekarno Ribnica

»Za vstop v zavod Lekarna Ribnica smo se odločili predvsem iz ekonomskih razlogov. Praktično vse lekarne v Sloveniji poslujejo z dobičkom, ki pa v našem primeru, ker naša občina ni soustanoviteljica Lekarne Ljubljana, ostaja v Ljubljani. V zavod Lekarna Ribnica bomo vstopili kot soustanovitelj in bomo s tem udeleženi tudi na dobičku,« nam je razlog za prestop pojasnil cerkniški župan Marko Rupar, ki je z ostalimi župani že podpisal pismo o nameri za pripojitev. Z delovanjem lekarne so po županovih besedah sicer v glavnem zadovoljni, »čeprav občasno dobivamo pritožbe občanov, da se preveč agresivno ponuja generična zdravila, ki jih proizvaja Le-karna Ljubljana«. Rupar je napovedal, da bodo dobiček vlagali v zdravstveni dom Cerknica, saj so morali do zdaj vse investicije financirati iz občinskega proračuna. Tudi logaški župan Berto Menard je dejal, da bi v Logatcu lekarniški dobiček namenili za zdravstvene programe, saj zdravstvena zavarovalnica sredstva zmanjšuje. »Z župani občin, ki so ustanoviteljice Lekarne Ribnica, smo se dogovorili, da bi se v primeru razširitve zavoda dobiček delil glede na število prebivalcev v posa-mezni občini. Po okvirnih izračunih bi Logatec tako dobil okrog 50.000 evrov letno,« je povedal.

Župani protestirajo, ker zdaj dobiček, ki ga ustvarijo notranjske lekarne, konča v proračunu mestne občine Ljubljana

Občine Logatec, Cerknica in Loška dolina nameravajo izstopiti iz Lekarne Ljubljana in se skupaj z občino Bloke, ki zdaj nima lekarne, priključiti javnemu zavodu Lekarna Ribnica, katerega soustanoviteljice so občine Ribnica, Sodražica in Loški Potok.

Cerkniški župan tudi pričakuje, da se bo z vstopom novih občin v zavod Lekarna Ribnica izboljšalo ekonomsko poslovanje zavoda. Darinka Merhar, direktorica Lekarne Ribnica, ki je najmanjši javni lekarniški zavod v Sloveniji, je ob tem povedala, da imajo zdaj eno lekarniško enoto v Ribnici in podružnico v Sodražici, ki posluje negativno, zato njeno delovanje pokriva večja lekarna. V primeru priključitve štirih notranjskih občin bi zavod dobil še dve večji lekarni, logaško in cerkniško, ki pa bi najverjetneje morali pokrivati tudi poslovanje dveh manjših podružnic, v Starem trgu pri Ložu in na Blokah, kjer bi lekarno predvidoma odprli na novo.

Na Blokah do podružnične lekarne?

Jože Doles, župan občine Bloke, se je o možnosti za odprtje podružnice v Ribnici pogovarjal že pred časom, potem ko Lekarna Ljubljana za to ni pokazala interesa. Povedal nam je, da so bile občine ustanoviteljice Lekarne Ribnica pozitivno naravnane do pobude občine Bloke za razširitve lekarniške dejavnosti tudi na območje občine Bloke. »Zataknilo se je v javnem zavodu Lekarna Ribnica, kjer so za izvedbo te naloge videli preveč organizacijskih in kadrovskih težav. V kolikor pa bi v nadaljevanju z novim razširjenim zavodom uspeli doseči ugoden dogovor, bi bilo podružnično lekarno na Blokah možno odpreti v roku šestih mesecev od dogovora,« nam

je povedal Doles in izpostavil, da bo prostore za delovanje lekarne zagotovila občina. »Analize predvidene prodajne reali-zacije podružnične lekarne, ki smo jo opravili na občini Bloke, pokažejo, da bi podružnična lekarna na Blokah ob ustrezni organizaciji lahko delovala pozitivno,« nam je še odgovoril župan in dodal, da bi lekarna sicer obratovala le v dneh, ko je v ambulanti v Novi vasi prisoten tudi zdravnik.

V večjih zavodih lahko delujejo tudi manj uspešne lekarne

V Lekarni Ljubljana so nam povedali, da o nameri županov niso bili obveščeni, so pa izpostavili, da so z vsemi občinami dobro sodelovali ter kvalitetno in odgovorno opravljali lekarniško dejavnost, zato pričakujejo, da bodo z občinami dosegli dogovor, ki bo v najboljše dobro vseh udeleženih. »Dejstvo je, da je lekarništvo v vedno večjih težavah, saj mu grozi podaljšanje plačilnega roka s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kar lahko ogrozi opravljanje lekarniške dejavnosti. Ocenjujemo, da bodo na dolgi rok nemoteno oskrbo z zdravili in drugimi izdelki za zdravje in dobro počutje lahko omogočale samo večje verige. V okviru večjih zavodov delujejo ekonomsko uspešne in manj uspešne lekarne, vendar s skup-nim dobrim rezultatom v okviru zavoda omogočajo nemoteno oskrbo z zdravili in vsemi ostalimi izdelki za zdravje in dobro počutje v vseh svojih enotah,« so opozorili v Lekarni Ljubljana. V kolikor se bodo občine dokončno odločile za vstop v Lekar-no Ribnica, bodo morale sprejeti odlok o ustanovitvi oziroma pripojitvi k javnemu zavodu ter pridobiti pozitivno mnenje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in soglasje min-istrstva za zdravje. Zaposleni pa se bodo lahko sami odločili, ali se bodo zaposlili v zavodu Lekarna Ribnica. •kv