barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 1

petek, 27. januar 2012, letnik X / št. 2 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Nada Skuk o mažoretni dejavnosti

8

Vodni viri v regiji so kraški vodonosniki in kot taki zelo ob~ utljivi na vse vplive iz okolja. To se je nazadnje izkazalo v primeru vodnega zajetja Malni pri Planini, iz katerega se z vodo oskrbujejo prebivalci postojnske in pivške ob~ ine. V vodi so se po zadnjem deževju znašli zdravju nevarni paraziti. Najverjetneje je krivo tudi obsežno polivanje bioplinske gnojevke. Vodo po lanski ekološki katastrofi še vedno prekuhavajo tudi v Loški dolini, prekuhavanje pa je obvezno tudi v ve~ krajih na Cerkniškem. Zato je še kako na mestu opozorilo dr. Milana Kreka, direktorja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, s katerim smo se pogovarjali, da je ohranjanje pitne vode naša vseživljenjska naloga.

^ista voda ni samoumevna

Priznanja športnikom in podjetnikom v regijiV Postojni in Pivki so na prireditvah Ona in on ter Športnik leta 2011 nagradili najboljše. Naslov On 2011 si je nadel kolesar Martin Otoni~ ar iz Selc pri Pivki, podjetnik in gospodarstvenik minulega leta sta postala Janez Nagode in Franc Krajc, v Pivki pa je športna priznanja prejelo 34 posameznikov in enajst društev. str. 6

Na regati tudi cerkniški reševalciTrije potaplja~ i – reševalci iz reševalne enote Civilne zaš~ ite Ob~ ine Cerknica so v za~ etku januarja skupaj s kolegi iz drugih enot pomagali pri varovanju jadralne regate Ankaran 2012. str. 11

Novi twingo, rio in mali up zanimajo kupcePredstavljamo mal~ ke na štirih kolesih, ki s svojo obliko, ekološko gospodarnostjo in dostopno ceno že privla~ ijo evropske kupce. Kmalu bodo, so prepri~ ani prodajalci, zanimali tudi slovenske. str. 12

Nad volkove z elektromrežo in pastirskimi psi 75

Dobili nov gasilski dom

FOTO

: SEB

ASTJ

AN G

ANTA

R

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o., Šmartinska c. 152g, Ljubljana01/541-30-36, 041/484-736 www. si-tx.si , info@si-tx.si

Enote so velikosti 50 m2.Možnost nakupa in poslovnega najema tudi večjih enot.

Sestavite svoj poslovni prostor!Center je razdeljen na posamezne module di-menzij cca 5.20 m širine in cca 9.60 m globine in povprečne višine 4 m. Module lahko sestavljate tako, da nastanejo dimen-zije širine 5.20 m oz. 10.40 m in več, vendar vedno globine cca 9.60 m. Lahko sestavite poslovno halo tudi do 75 m širine in 9.60 m globine.

Že od 550 EUR / m2ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !

IOC LOGATEC- ZAPOLJE Novozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Rimi-126x98,5.indd 1 15.12.2011 13:01:15

OGLA

ŠUJTE PRI NAS

komerciala@nkr-novice.si

041 705 090.

www.nkr-novice.siFacebook-u

pr' nas se

2 3 4

Regijska izjava: »Po naših rezultatih je veliko ve~ ja verjetnost za

neustreznost vode za prehrano predvsem v malih zajetjih, ki nimajo ustreznih filtrov in drugih dodatnih sistemov ~ iš~ enja vode in kjer se voda testira dvakrat na leto.« Dr. Milan Krek, direktor ZZV Koper

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rVeronika Rupnik @enko

Bog, brez nalivov prosim

Mikrobiolog dr. Gorazd Pretnar z Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, ki je v zadnjih tednih skrbno analiziral postojnsko vodo, je dobro znan po svojih težkih besedah, tudi obtožbah,

grožnjah z ovadbami in predvsem samozavestnih in nekompromisnih kritikah – vseh v imenu javnega zdravja – s katerimi razburka javnosti in dvigne nemalo prahu, od razli~ nih pristojnih pa si nakoplje najmanj nejevoljo, še ve~ krat kaj hujšega. A odnehati ni v njegovem slogu.

Tudi v Postojni so šla njegova opozorila marsikomu mo~ no na živce, ~ eš, da spet pretirava in potencira, kar seveda mediji s pridom izkoristijo.

Toda vsaj iz dveh razlogov njegovemu ravnanju ne morem nasprotovati.

Prvi~ : Ob~ ani so zaradi njegovih glasnih opozoril (~ eprav morda dejansko nekoliko pretiranih) ukrep prekuhavanja vode vzeli bolj resno, s tem pa tudi obolevnosti, zlasti bolj ogroženih skupin k sre~ i ni bilo. Druga~ e kot pred dobrega pol leta v Loški dolini, ko bi še kako potrebovali kakšnega pretnarja, pa ga na žalost ni bilo. In ~ eprav so takrat vsi po vrsti, na ~ elu z ob~ inskim vodstvom, cerkniško Komunalo, zdravniki in inšpektorji vedeli, da je z vodo nekaj zelo narobe, niso ustrezno in pravo~ asno ukrepali. In posledice so bile tudi tragi~ ne … O odgovornem(ih) za onesnaženje pa še danes javno ni znano ni~ .

In drugi~ : Pretnarjeve izjave o stanju v Postojni niso ostale neslišane pri pristojnih v Ljubljani, zadolženih za pripravo Uredbe o vodovarstvenem obmo~ ju za vodna telesa vodonosnikov obmo~ ja Postojne in Cerknice. Na Kovodu se namre~ lahko še tako trudijo z raznimi ukrepi – ne v Postojni, temve~ v Ljubljani se bodo morali ~ im prej odlo~ iti, ali dati prednost ~ isti vodi za prebivalce ali vojaškemu vadiš~ u. Na ministrstvu za okolje sicer zatrjujejo, da uredba nikakor ni pristala v predalu zato, da bi lahko prej spravili pod streho državni prostorski na~ rt za vadiš~ e. Toda kadar bo slednji enkrat sprejet, se postavlja tudi vprašanje teže same uredbe.

Seveda pa se lahko ob~ ani vseeno upravi~ eno vprašajo, ali se ni tudi v Postojni vprašanja vodooskrbe morebiti predolgo zapostavljajo, ~ eprav bi ob zastreli vodarni in celotnem sistemu njegova obnova oziroma vsaj vgradnja kakovostnejših filtrov morala priti na vrsto prej. Kovod bo v kratkem vgradil uv-dezinfekcijo, saj so, tako direktor, predvidevali takšen scenarij zaradi lanskega obsežnega polivanja gnojevke iz bistriške bioplinarne po kmetijskih površinah nekaterih kmetov (bioplinsko gnojevko bodo po novem v celoti predelali), kot smo že pred ~ asom posumili novinarji, pa so verjetno prihajale tudi spornejše snovi, kot so na primer grezni~ ne goš~ e (veliko ceneje je namre~ , ~ e z njimi ravnajo mimo pravil). Zdaj torej veste, komu se lahko zahvalite za izredne razmere, ki po vsej verjetnosti niso bile zadnje … Ali bodo padle kakšne kazenske ovadbe zaradi ogrožanja zdravja ljudi, še nismo izvedeli. »Zahvala« pa gre tudi našim vrlim inšpekcijskim službam, ki smo jih novinarji ve~ mesecev zasipali z vprašanji, preden se je zadeva premaknila vsaj za kakšen korak …

Dolgoro~ na rešitev za postojnski in pivški vodovod, to je vgradnja ultrafilitracije, pa zavisi od uspešnosti pridobitve evropskega denarja. Do takrat pa – Bog nas obvaruj nalivov, ki bodo svinjarijo po~ asi, a vztrajno spirali v vodno zajetje.

Postojna, Pivka – Stanje vode v postojnskem vodovodu je bilo ob

zaklju~ ku na{e redakcije bolj{e. Zadnje analize vode so namre~ pokazale vsebnost parazitov giardije le še v

enem vzorcu. A vodo je {e vedno treba preventivno prekuhavati, saj za prehrano

v njej parazitov ne sme biti.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ob nalivih se razmere lahko ponovijoKer gre za velik sistem, bo treba vodo {e nekaj ~ asa prekuhavati tudi potem, ko bodo vzorci neopore~ ni

Osem let je bila s strani dr`ave blokirana cena komunalnih storitev. Vlada je cene vmes sprostila; takrat smo izgubo pokrili, zdaj pa je cena spet blokirana, je direktor Edi [ibenik odgovoril, kaj je {e en razlog, ki je Kovodu prepre~ eval za~ etek ve~ jih vlaganj.

Pred preklicem ukrepa pa mora biti tudi nesporno, da je voda ~ ista povsod v sistemu, ki ob-sega skoraj 300 kilometrov ce-vovodov in preko katerega se z vodo oskrbuje ve~ kot 20 tiso~ prebivalcev.

Spomnimo, da so se te`ave za~ ele po decembrskem de`evju, ko je pri{lo do spiranja in je opore~ na voda skozi kra{ki teren pritekla v vodno zajetje, od tam pa skozi pomanjkljive filtre najprej v sistem. Iz Kovoda so takrat sporo~ ili, da je vodo treba prekuhavati zaradi mo-tnosti, ~ eprav so `e pred novim letom v vodi zaznali tudi mikro-organizme, a le manj{e {tevi-lo. Toda ukrep prekuhavanja so takoj po novem letu umaknili, ker so med tem analize opra-vili v novome{kem Zavodu za zdravstveno varstvo, ki pa ima

manj ob~ utljive metode kot ko-prski. ^ez dober teden je sledil resnej{i alarm, saj je stvari spet v roke vzel Zavod za zdravstve-no varstvo Koper, ki je v vodi zaznal {tevilne parazite. Prav njihovemu opozorilu prebival-cev o ustreznih ukrepih gre pri-

pisati, da do obolenj, zlasti oseb z oslabljenim imunskim odzi-vom, ni pri{lo. ^e bi bilo stanje resnej{e, bi najverjetneje izbruh-nila hidri~ na epidemija, a se to ni zgodilo.

Najprej uv-dezinfekcija, nato ultrafiltracijaEdi [ibenik, direktor Kovoda, kljub trenutnemu izbolj{anju stanja, k ~ emur so pripomo-gli tudi dolo~ eni tehni~ ni ukrepi v sicer zastareli vodarni s po-manjkljivim filtrirnim sistemom in nato dezinfekcija, ni rav-no optimisti~ en. Boji se ve~ jih nalivov, ki bi {e naprej spirali nakopi~ eno onesna`enje iz za-ledja, ki obsega obmo~ je Javor-nikov, Cerkni{kega polja, doline reke Pivke in {e {ir{e. Na Ko-vodu so zaradi lanskoletnega

mno`i~ nega polivanja gnojevke in domnevno tudi drugih spor-nih snovi tovrstne te`ave sicer pri~ akovali, zato so `e naba-vili napravo za uv-dezinfekcijo vode, ki deaktivira bakterije in jo bodo predvidoma namesti-li prihodnji mesec. Toda [ibenik

pravi, da bo tak ukrep le omi-lil posledice, v primeru ve~ je-ga de`evja pa ne bo zadostna re{itev. Dolgoro~ na re{itev bo {ele obnova celotnega sistema z vodarno in vgradnja ultrafiltra-cije. Stro{ki investicije ultrafiltra-cije so ocenjeni na 1,2 milijona, obnove celotnega vodovodne-ga sistema za obe ob~ ini pa na dobrih 16 milijonov evrov. Za projekt, ki ga na Kovodu pripra-vljajo `e tri leta, naj bi prido-bili do 85 odstotkov evropskih sredstev v sklopu projekta ^ista Ljubljanica.

Rezervni scenarij s pomanjkljivostmiSicer pa je, kot pravi [ibe-nik, trenutna mikrobiolo{ka opore~ nost vode »ena milost«, saj se jo lahko re{uje s preku-havanjem in dodatnimi ukrepi, kot je dezinfekcija. Zelo veli-ke te`ave pa bi nastopile, ~ e bi pri{lo tudi do kemijskega onesna`enja, ~ esar ni mogo~ e povsem izklju~ iti. V tem primeru bi bilo treba vodni vir zapreti. In kak{en bi bil scenarij ukrepa-nja? »S {tabom civilne za{~ ite smo `e pred ~ asom naredili na~ rt nadomestne oskrbe. Evi-dentirali smo, kam vse bi bilo treba peljati cisterne, frekven-co dovozov, kje bi prevzema-li vodo. Te`av je ve~ . Prvi~ , po-manjkanje rezervoarjev, drugi~ ,

odprto ostaja vpra{anje, ali bi sosednje ob~ ine lahko zago-tovile zadostne koli~ ine vode, tretji~ , finan~ no Kovod ne bi zmogel sam pla~ evati vode dru-gim ob~ inam, niti ne prevozov. [e marsikaj bi bilo torej treba dore~ i,« je odkrit [ibenik.

Obmo~ je {e ni vodovarstvenoTo pa je {e en dokaz ve~ , da se z vpra{anjem vodooskrbe na po-stojnskem in piv{kem nikakor ne gre igrati. [ibenik se zato nadeja, da bodo tudi na ministrstvu za okolje in prostor zaradi nastalih razmer spoznali, da je nujno ~ im prej sprejeti `e nekaj ~ asa pri-pravljeno Uredbo o vodovarstve-nem obmo~ ju za vodna telesa vodonosnikov obmo~ ja Postojne in Cerknice, ki bo dolo~ ila, kaj in kdaj se na vodovarstvenem obmo~ ju sme po~ eti in ~ esa ne ter bo tudi zakonska podla-ga za ukrepanje vseh pristojnih in{pekcij. Na ministrstvu so za-vrnili namige, da `elijo {e pred uredbo sprejeti dr`avni prostor-ski na~ rt za voja{ko vadi{~ e, saj vodovarstveni pas sega tudi na Po~ ek, in na ta na~ in uredbo pri-lagoditi vadi{~ u. Sprejem uredbe so napovedali za letos.

Za konec dodajmo, da so v izrednih razmerah na postojn-skem in piv{kem nekateri ponu-dniki `e zaznali tr`no prilo`nost. Le nekaj dni po uvedbi ukrepa prekuhavanja so se namre~ v elektronskih predalih nekaterih podjetij, na oglasnih deskah sta-novanjskih blokov in v nabiralni-kih prebivalcev zna{le ponudbe za vgradnjo UV naprav za sterili-zacijo vode.kv

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 �V s r e d i š ~ u

Notranjska, 23. januar – »Obvezno prekuhavanje pitne vode na cerkni{kem zaradi neustreznih rezultatov analiz pitne vode velja za vodovodna sistema Begunje in Sv. Vid,« pojasnjuje direktor Komunale Cerknica Anton Kranjc, medtem ko direktor loga{ke ko-munale Marjan Gregori~ poudarja, da je pitna voda na Loga{kem dobra, »saj ve~ ji del uporabnikov pije pitno vodo brez predhodne priprave in dezinfekcije. Le za oskrbovalni del Petkovec, Zapolje ter Hotedr{ica se uporablja dezinfekcija pitne vode.«

Lo{ka dolina – Sedem mesecev po hudem fekalnem onesna`enju glavnega vodnega vira v Lo{ki dolini bo najhuj{ih te`av, tako zagotavlja `upan Janez Komidar, kmalu konec, saj bodo prihodnji mesec priklopili {e drugi na novo izvrtan vodni vir v Kozari{~ ah, kar naj bi povsem pokrilo potrebe po vodi, nato pa bo ob ustreznosti vzorcev mo`en tudi preklic ukrepa prekuhavanja vode. Toda ob~ ani, zdru`eni v neformalno civilno iniciativo za ~ isto vodo, po drugi strani opozarjajo, da {e vedno ostaja odprto klju~ no vpra{anje stanja vodnega vira Obrh. Kaj je bil vzrok onesna`enja, ki je imelo zelo hude posledice, {e vedno ni znano, prav tako ne zadnje analize tamkaj{nje vode. Pomisleke, da se opore~ no vodo ob~ asno vseeno ~ rpa, pa `upan najostreje zavra~ a.

Jedo le sadje, ki ga ni treba umiti»U~ enci lahko za pitje prejmejo v {oli vodo iz plastenk, na podru`ni~ nih {olah, kjer je u~ encev manj, pa kuhajo ~ aj,« nam je na vpra{anje, kako so se pred zau`itjem opore~ ne vode zavaro-vali na {oli, odgovorila ravnateljica O[ Antona Globo~ nika iz Po-stojne, Sabina Iler{i~ Kov{ca. Tudi glede umivanja rok so u~ ence in zaposlene na podru`ni~ nih {olah v Studenem, Bukovju in Pla-nini posvarili, da si je roke dovoljeno umiti le s prekuhano vodo, na mati~ ni {oli pa so v vsako u~ ilnico `e namestili dezinfekcijske rob~ ke in teko~ ino. »V vse prostore, kjer se nahajajo umivalniki, smo namestili napise, da voda ni pitna. Poleg objave prek {ol-skega radia so u~ iteljice v oddelkih vsem u~ encem predstavile nevarnosti pitja oku`ene vode.« Da ne bi pri{lo do oku`b, doslej niso zabele`ili {e nobene, so takoj, ko so izvedeli za opore~ nost, odpovedali fluoriranje zob u~ encev od 1. do 4. razreda. Na enak na~ in se pred opore~ no vodo varujejo v Postojnskima domu upo-kojencev in vrtcu, kjer so pri oskrbi mal~ kov še bolj previdni.Kako pa je s sadjem pri malici? »Sadje operemo s prekuhano vodo. Odslej bomo naro~ ali le sadje, ki ga ni potrebno oprati, na primer banane, kivi ...«

[olska kosila za u~ ence in zaposlene pa pripravljajo v kuhinji postojnskega vrtca, so {e sporo~ ili s {ole.b~

Hrva{ki del komisije za zdaj zanika vpliv s Hrva{keMitja Bricelj, direktor In{tituta za vode Republike Slovenije in predsednik me{ane Slo-vensko-hrva{ke komisije za vodno gospodarstvo nam je pojasnil, da so poro~ ilo o dogodkih, povezanih z onesna`enjem vodnega vira Obrh novembra poslali hrva{kim kolegom z namenom ugotavljanja mo`nega negativnega vpliva s hrva{ke strani na slovenski del kra{kega pore~ ja, na kar sumijo tudi nekateri doma~ ini. Do uradnega za-sedanja komisije do zdaj {e ni pri{lo. Kljub temu pa Bricelj pravi, da jim hrva{ki kolegi na Dr`avni upravi za vode zagotavljajo, da v obravnavanem obdobju na hrva{ki strani ni bilo vzdr`evalnih del oziroma posegov, ki bi lahko vplivali na poslab{anje kakovosti voda v kra{kem povirju Ljubljanice. kv

Februarja priklop ~ etrte vrtine, o Obrhu pa ni~ @upan: izjemno kriti~ nega obdobja bo kmalu konec – CI predlaga krizni {tab za Obrh

»^etrta vrtina v Kozari{~ ah je dokon~ ana. Prvi vzorec vode je pokazal, da je neopore~ na, zdaj ~ akamo {e na rezultat druge analize. Ra~ unam, da bo tudi ta ustrezen, potem pa bomo izve-dli priklop, predvidoma februar-ja,« razlo`i `upan. Obenem za-gotavlja, da trenutno `e s tremi vrtinami (tretja je bila izvrtana na

novo), ki skupaj zagotavljajo 12 litrov vode na sekundo, pokrivajo trenutne potrebe v ob~ ini. ^etrta vrtina bo pomenila {e dodatnih pet litrov na sekundo, kar bo ustrezna rezerva tudi v primeru potrebe po po`arni vodi in more-bitnih upadih v su{nih obdobjih.

Obe vrtini sta ob~ ino stali 250 tiso~ evrov. @upan pravi, da so

s prerazporeditvami sredstev z drugih postavk in uporabo re-zerve investicijo pokrili. Hkrati je ob~ ina zaradi izrednosti dogod-ka za finan~ no pomo~ zaprosila slu`bo vlade za lokalno samo-upravo in regionalno politiko, a dogovori {e potekajo.

»Sr` problema je Obrh«Edo [ega, doma~ in iz trenutno {e neformalne civilne iniciati-ve ob~ anov za ~ isto vodo, se strinja, da je `upan naredil tudi dobre poteze, a dodaja, da je stvari treba priti do dna. »Sr` problema je onesna`en vo-dni vir Obrh in pristojni se niso osredoto~ ili v odpravljanje nje-govih onesna`evalcev, pa~ pa so zgolj poiskali nov vodni vir. Ko gre za zdravje ljudi, bi bilo treba zadevo takoj re{evati,« po-

udarja [ega in opomni, da voda iz Obrha odteka tako v smeri Ljubljane kot Postojne. Prepri~ an je, da bi moral `upan ustano-viti krizni {tab, v katerem bi bil tudi kdo od predstavnikov ci-vilne iniciative, ne pa da se po nepotrebnem gledajo postra-ni. Njihov prvi korak pa bi moral biti natan~ en pregled kakovosti vseh ~ istilnih naprav v Lo{kem Potoku in Prezidu.

@upan odgovarja, da je po njegovem prepri~ anju ob ju-nijskem onesna`enju Obrha – do podobne mikrobiolo{ke opore~ nosti je sicer v preteklosti `e prihajalo – {lo za enkraten nespameten poseg posamezni-ka na podro~ ju Babnega Polja ali Prezida in da ne prihaja do konstantnega onesna`evanja. »To so potrdile tudi analize, ki so pokazale, da se je za~ el

vodonosnik ~ istiti `e avgusta, koli~ ina bakterij je padla. Kon-stanten onesna`evalec bi, na-sprotno, ves ~ as kazal enako onesna`enost.«

Zakaj ~ rpalka ob~ asno dela?Sicer pa je vodni vir Obrh od konca septembra, ko je vojska kon~ ala s pre~ i{~ evanjem vode, zaprt. Predpogoj za njegovo po-novno uporabo bi bila izvedba ultrafiltracije.

@upan pojasnjuje, da se ~ rpalka ob~ asno po`ene le zato, ker Komunala Cerknica izvaja ~ i{~ enje in nato razku`evanje bazenov in vodohrana, vendar ta voda nikakor ne gre v sistem. [ega se nasprotno boji, da se ob pomanjkanju vode iz Koza-ri{~ dogaja prav spu{~ anje te opore~ ne vode v sistem, pristoj-

V Pivki perutninarstvo namestili tudi vodne filtreV dru`bi Pivka perutninarstvo so nam pojasnili, da ne glede na te`ave s pitno vodo zagotavljajo neopore~ ne, popolno-ma varne in visoko kakovostne izdelke. »Varnost na{ih izdelkov namre~ neneh-no, tudi ko voda ni opore~ na, zagota-vljamo z ustrezno pasterizacijo in z vrsto drugih zakonsko predpisanih varnostnih ukrepov. Hkrati varnost na{ih izdelkov nenehno u~ inkovito nadzira uradni ve-terinar Veterinarske uprave Republike Slovenije,« je povedala Petra Skok. V to-kratnem primeru so, kot vedno doslej, nemudoma dodatno poostrili nadzor v proizvodnji in procesu predelave ter rav-nali v skladu s strokovnimi navodili ve-terinarske slu`be. Dodatno pa so izpo-stavljena mesta vodnih virov opremili {e z vodnimi filtri s svetlobno odprtino en mikron.kv

Brez porodov v vodiUstrezne ukrepe, s katerimi so se izognili te`avam, so `e pred bo`i~ em sprejeli tudi v Bolni{nici za `enske bolezni in porodni{tvo Postojna. Jana ^elhar, glavna sestra, je povedala, da zanimanja za porode v vodi (lani so jih opravili 19) trenutno ni, ~ e pa bi ga porodnica `elela, bi ji ga odsvetovali. Sicer pa so posebej pozorni pri skrbi za novorojen~ ke, ki jih umivajo le s sterilno fiziolo{ko teko~ ino. Za pripravo umetnega mleka zanje uporabljajo ustekleni~ eno vodo, ki jo {e dodatno prekuhajo. Porodnice se sicer tu{irajo normalno, a si pred dojenjem dojke umijejo {e s sterilno vodo ali obri{ejo s sterilnimi zlo`enci. Prav tako si tudi mame, tako kot osebje, razku`ujejo roke. Pozorni so tudi pri pripravi hrane.kv

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Brez vlaganj ne bo dovolj pitne vode

Blanka Markovi~ Kocen

Prekuhavanje vode je potrebno tudi ponekod na cerkni{kem, na loga{kem je pitna voda neopore~ na – Vodooskrba zahteva dodatna vlaganja

ni pa so se za{~ itili z ukrepom prekuhavanja. @upan pravi, da ukrep prekuhavanja {e vedno velja zgolj zato, ker tretja vr-tina kljub zdravstveno ustre-znim vzorcem {e ni bila dovolj ~ asa opazovana in ker so po-leg tega vmes izvajali tudi dela na ~ etrti vrtini v Kozari{~ ah, za katero zdaj {e vedno ~ akajo na dokon~ ne analize In{tituta za varovanje zdravja o popolni ustreznosti vode.

Kontrolni pregled na vodovo-dnem sistemu je dvakrat opra-vil tudi zdravstveni in{pektor in potrdil, da se za napajanje sistema uporabljajo le vrtine v Kozari{~ ah in da v ~ asu pregle-da vodni vir Obrh ni bil vklju~ en v sistem za oskrbo s pitno vodo in da sistema iz tega vira sploh ni mogo~ e napajati, saj je preki-njena povezava.kv

V ob~ ini Cerknica odvzema-jo vodo iz devetih vodnih virov, vodovodni sistem Logatec pa je zdru`en iz ve~ sistemov, ki se na-pajajo iz enajstih vrtin. »Tak na~ in vodooskrbe ima prednosti in po-manjkljivosti,« pojasnjuje Gregori~ in dodaja: »Prednost je pred-vsem v tem, da je pridobivanje vode razdrobljeno in v primeru onesna`enja dolo~ enega vodne-ga vira omogo~ a nadome{~ anje z drugim, slaba stran pa je, da je in-

frastruktura zaradi ve~ jega {tevila objektov dra`ja, dra`je pa je tudi spremljanje kvalitete pitne vode zaradi ve~ jega {tevila potrebnega vzor~ enja.«

Stalen nadzor nad vodnimi viriNad neopore~ nostjo vodnih vi-rov se izvajata dve vrsti nadzora, sta nam potrdila oba sogovor-nika: notranji, ki je v pristojnosti obeh javnih komunalnih podjetij

v sodelovanju s poobla{~ enim izvajalcem (Zavodom za zdra-vstveno varstvo) in zunanji nad-zor v okviru dr`avnega monito-ringa. Tako cerkni{ke kot loga{ke pitne vode so vzor~ ene po sprejetem letnem planu. Zadnja vzor~ enja so bila opravljena ko-nec decembra 2011.

V Logatcu se vlaganje obrestuje»V preteklem desetletju smo na loga{kem veliko vlo`ili v izbolj{anje vodooskrbe. Odpra-vili smo izgube na vodovodnih sistemih pod zavidljivih 20 od-stotkov in izbolj{ali kakovost pi-tne vode z izdelavo vrtin,« pove Gregori~ . Tako so na loga{kem ve~ inoma odpravili dezinfekcijo pitne vode.

V vodnem zajetju z vrtino za ~rpanje podtalnice v Begunjah je vodo treba zaenkrat še prekuhavati.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 4

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012V s r e d i { ~ u4

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Dr`ava kot lastnica voda mora gledati na preskrbo z vodo celostno, zato mora biti

pozorna tako na onesna`evalce (kmetijstvo, industrija itd.) kot na ureditev varnih in

kakovostnih vodooskrbnih sistemov, poudarja dr. Milan Krek, direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Koper, in opozarja, da

so notranjski vodni viri zaradi ponikanja bolj ogro`eni kot drugod po Sloveniji.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Pitna voda – najlep{i dar prihodnjim generacijam Blanka Markovi~ Kocen

Dr`ava mora med drugim zagotoviti varne in kakovostne vodooskrbne sisteme, kapitalski interes pa ne bi smel prevladati nad zdravstvenim – Ohranjanje pitne vode je na{a vse`ivljenjska naloga

Kdo je za nadziranje ~ isto~ e voda v Sloveniji odgovoren in v ~ igavi pristojnosti je nadzor pi-tne vode na Notranjskem?V Sloveniji potekajo trije nadzo-ri nad pitno vodo: monitoring pitne vode, ki ga izvaja dr`ava preko svojih ustreznih institucij in daje vpogled v kakovost vode v Sloveniji, interni nadzor pitne vode v vodovodnih sistemih – ta nadzor izvaja upravljavec vodovoda, ki je v primeru nepra-vilnosti tudi dol`an ukrepati in o ukrepih obvestiti vse prebivalce, ki dobivajo vodo iz dolo~ ene-ga vodovoda, in in{pekcijski nadzor, ki ga izvaja zdravstvena in{pekcija v skladu s svojim pla-nom dela ter izredni in{pekcijski nadzor, ki se izvaja v primeru, ko pride do te`av.

Interni nadzor je v rokah Ko-voda v Postojni in v rokah vodovodov v Cerknici in Lo-gatcu. Zakaj tak{na razdro-bljenost (Postojna in Pivka pod koprskim, Cerknica pod novome{kim in Logatec pod ljubljanskim zavodom)? Ker so tako razdeljene zdra-vstvene regije v Sloveniji in ker lahko upravljavci vodovodov poi{~ ejo na trgu tistega izvajal-ca analize pitne vode, s katerim podpi{ejo pogodbo o sodelova-nju. Tu je `e prisoten tudi tr`ni princip in upravljavec vodovo-da lahko izbere ekonomsko najugodnej{ega in tistega, ki za upravljavca vodovoda ponudi najve~ ugodnosti. Vodovod ima lahko tudi lastni laboratorij, kjer spremlja kakovost vode.

Kako poteka obve{~ anje ob morebitnem odkritju, da je pi-tna voda opore~ na?

Ob odkritju, da je voda nepitna, mora ukrepe izvesti upravljavec vodovoda. Ti ukrepi so poleg vseh tveganj predvideni v po-sebnem dokumentu. Upravlja-vec vodovoda je tudi dol`an o ukrepih obvestiti vse prejemnike vode (npr. prekuhavanje vode). Ukrep tudi prekli~ e, ko ni ve~ potreben. V 24 urah mora ob-vestiti zdravstveno in{pekcijo, ki potem ustrezno ukrepa.

Ali lahko v tej verigi pride do nepravilnosti, prevlade kapital-skih interesov pred zdravstve-nimi?O tem lahko presodite sami, glede na to da sem vam dokaj natan~ no opisal, kako je urejen sistem.

Kdaj zavod za zdravstveno var-stvo lahko ukrepa? Zavod lahko ukrepa na obmo~ ju svoje regije {ele, ko pride do konkretnih zdravstvenih te`av in pride do gro`nje epidemi-je. Tedaj po posebnem zakonu,

ki pokriva podro~ je nalezlji-vih bolezni, moramo ukrepati. ^e bi, na primer, imel dolo~ en vodovod iz na{e regije notra-nji nadzor pogodbeno urejen z laboratorijem iz drugega dela dr`ave, bi mi (ZZV Koper, op.p.) izvedeli za te`ave {ele tedaj, ko bi pri{lo do konkretnih zdra-vstvenih te`av, ker vodovod ne obve{~ a zavoda. V na{i regiji notranji nadzor v vodovodih iz-vaja ZZV Koper, zato imamo tudi informacijo, kak{no je stanje na vodovodu, in skupaj z upravljav-ci vodovodov odli~ no sodeluje-mo. To je svojevrstno zagotovilo za prebivalce, da bo voda iz pip zdrava.

Pitna voda iz pip je za ljudi nekaj samo po sebi umevne-ga, vendar temu ni tako. Va{ komentar?Veliki vodni sistemi imajo uspo-sobljene upravljavce in tudi dobro tehni~ no opremo. Zato je voda iz velikih vodooskrb-nih sistemov razmeroma varna,

saj je vseskozi pod strokovnim nadzorom. Vendar tudi v {e tako velikih in urejenih sistemih ve-dno pride do razli~ nih napak, ki imajo lahko za posledico, da nekaj ~ asa voda brez ustreznih ukrepov ni pitna. Ker `ivimo na krasu, pa moramo vedeti, da se kakovost vode tu zelo hitro spreminja in lahko pride tudi do odstopanj in tedaj mora skrb-nik vodovoda ukrepati, temu je prilagojen tudi na~ in notranjega nadzora nad kakovostjo vode.Po na{ih rezultatih je veliko ve~ ja verjetnost za neustreznost vode za prehrano predvsem v malih zajetjih, ki nimajo ustre-znih filtrov in drugih dodatnih sistemov ~ i{~ enja vode in kjer se voda testira dvakrat na leto.

Ali so vodarne na Notranjskem primerno opremljene? ^e ne, kje so pomanjkljivosti? Kje je stanje najbolj kriti~ no?Vodarna v Postojni v Mal-nih je bila zgrajena pred 40 leti. Danes po na{em mnenju

Dr. Milan Krek, direktor ZZV Koper: »Vode je na Notranjskem veliko in ker postaja vse bolj dragocena teko~ ina, bi morali skupaj skrbeti za njeno pitnost in kakovost, kajti vode ne potrebujemo samo mi, ampak tudi na{i otroci.«

potrebuje dolo~ ene dodatne metode pre~ i{~ evanja vode, ki pa jih upravljavec vodarne name{~ a. Dodatne ukrepe je treba sprejeti tudi zaradi spre-minjanja okolja, iz katerega prihaja voda v vodarno. Sicer pa tehnologija priprave zdrave pitne vode nenehoma napre-duje in potrebno je z ukrepi slediti temu trendu. Zato so vedno potrebne investicije v vodovodni sistem, kar pa se odra`a tudi na vi{ini vodarine, ki jo pla~ ujemo vsak mesec. ^eprav se cevi ne vidi in tudi vodohrami so obi~ ajno sko-raj nevidni, je potrebno ta za-pleten sistem vseskozi dobro vzdr`evati, da je sposoben pri-peljati do pipe zdravo vodo.

Kdo je kriv za opore~ no vodo?O krivcih bi te`ko govorili. Ve~ ina vodovodnih sistemov ima tako imenovane sisteme obvladova-nja tveganj in na podlagi tega tudi sprejete ukrepe, ~ e se kaj zgodi na sistemu. Vsak vodovod je poseben sistem, ki zahteva posebne ukrepe. Ob tem je pre-skrba vode zelo odvisna tudi od naravnega okolja, kjer se zaje-ma voda. Oboje pa je vse bolj onesna`eno in hkrati tudi kme-tijsko intenzivno obdelano. Po-leg omenjenih pa so pomembni dejavniki vreme, zunanje tem-perature in padavinski re`im, ki se v zadnjih letih tudi zaradi spremembe podnebja spreminja in vpliva na kakovost vstopne vode v vodarno.

Kako bi morala posredovati dr`ava?Dr`ava bi morala s svojimi ukre-pi zagotoviti, da pijemo zdravo pitno vodo. To ni vedno lahko in velikokrat zahteva {tevilne te`ke odlo~ itve. Dr`ava mora gleda-ti na preskrbo z vodo celostno, zato mora biti pozorna tako na onesna`evalce (kmetijstvo, in-dustrija itd.) kot na ureditev var-nih in kakovostnih vodooskrb-nih sistemov. Dr`ava je namre~ lastnica vseh vod, vodarji pa so samo koncesionarji, ki upravljajo z vodnimi viri. Sistem je zaple-

ten in mora biti dore~ en do kon-ca, ker ima lahko vsaka napaka v sistemu tudi dolgoro~ ne po-sledice. Cilj dr`ave mora biti, da bi vsi ljudje v Sloveniji na svojih vodovodnih pipah imeli zdravo pitno vodo. In danes tehnolo-gija priprave vode to dopu{~ a. Dobro pripravljena pitna voda je najbolj{a pija~ a in hkrati tudi najbolj prijazna teko~ ina za telo.

Ali je pitna voda v Sloveniji res ~ ista?Odvisno, kje jo pijete. Nekje je kemijsko onesna`ena, drugod mikrobiolo{ko. Imamo pa tudi vodovodne sisteme, kjer je voda ~ ista in popolnoma ustrezna. Pomembno je torej, kje `ivite in odvisno tudi od vodarne in ljudi, ki delajo v sistemu. Predvsem je treba spremljati kakovost vode, najbolje prek spletnih strani vo-dovodov. Vsi uporabniki pitne vode imajo pravico izvedeti od svojega vodarja, kak{no vodo pijejo. Vodar tudi vsako leto pri-pravi letno poro~ ilo.

Ali so notranjski vodni viri zaradi ponikanja vode bolj ogro`eni kot drugod po Slo-veniji?Da, vsekakor. Notranjske vode so praviloma kra{ke vode, ki jih lahko {tejemo tudi med povr{inske in kot take so tre-nutno onesna`ene predvsem mikrobiolo{ko. Kemijsko stanje teh voda je {e ustrezno, ven-dar z neustreznim odnosom do okolja lahko pride celo do kemijskega onesna`enja vode. Zato smo vsi, ki `ivimo na teh obmo~ jih, dol`ni skrbeti za oko-lje in s tem tudi za pitno vodo, od katere smo `ivljenjsko od-visni. Vode je na Notranjskem veliko in ker postaja vse bolj dragocena teko~ ina, bi morali skupaj skrbeti za njeno pitnost in kakovost, kajti vode ne po-trebujemo samo mi, ampak tudi na{i otroci. Lep{ega daru generaciji, ki prihaja, kot veliko pitne vode skoraj ni. Brez vode ni `ivljenja, zato je ohranjanje pitne vode na{a vse`ivljenjska naloga.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 5

Na nov gasilski dom in prostore za dru{tva so Meni{evci te`ko ~ akali.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 5A k t u a l n o v r e g i j i

Dolenja vas, 19. januar – V no~ i iz ~ etrtka na petek je mo~ an veter v Dolenji vasi odkril ve~ kot deset hi{ in gospodarskih poslopij. V ~ etrtek ob pol desetih zve~ er so prebivalcem na pomo~ prisko~ ili gasilci PGD Cerknica, ki so pokrili eno od streh.

»Bila je najbolj potrebna prekri-tja, saj je pod njo stanovanjski del, v katerem `ivijo ljudje, od-krilo pa je precej velik del stre-he,« je pojasnil Bla` Kranjc iz PGD Cerknica. V ~ etrtek na sre~ o ni de`evalo, je pa de` za~ el padati naslednji dan, ko so va{~ anom na pomo~ prisko~ ili gasilci PGD Dolenja vas. Ti so od dopoldneva do poznega popoldneva prekrivali {e ostale

[pi~ ka ob prvi polni luni[pi~ ka, �. januar – Turisti~ no dru{tvo Menišija je ob prvi polni luni v novem letu izpeljalo `e 11. Gasparijev no~ ni pohod na [pi~ asto Stra`i{~ e ([pi~ ko). Zbor pohodnikov, ki jih je bilo tokrat skoraj dvesto, je bil na `e obi~ ajnem mestu v vasi Sel{~ ek, od koder je vodena karavana gibanja `eljnih krenila ob 19. uri. Prvi pohodniki so se s [pi~ ke vrnili `e okrog 20. ure in pohod zaklju~ ili ob toplih napitkih. Vreme je bilo naklonjeno in polna luna je na prete`no jasnem nebu poskrbela za res pra-vo do`ivetje.d{

Begunje, 15. januar – Va{~ ani Begunj in Meni{evci iz okoli{kih krajev so sredi januarja z nasmejanimi obrazi spremljali odprtje novega gasilskega doma z ve~ namenskimi prostori v Begunjah, ki naj bi po besedah cerkni{kega `upana Marka Ruparja postal sredi{~ e kulturnega in dru`abnega dogajanja na Meni{iji. Poleg gasilcev so namre~ svoj prostor v novi zgradbi dobila tudi tamkaj{nja dru{tva.

Trans Felix d.o.o.Lesno Brdo 17, 1360 VrhnikaE-mail: bostjan@transfelix.si www.transfelix.siwww.transfelix.si

SERVIS IN PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA TOVORNA VOZILA

IN PRIKOLICE + VULKANIZERSTVORezervni deli:

KAROSERIJSKI DELI

OGLEDALA

HLADILNIKI TER INTERCOOLERJI

Servis:Tomaž OmahenTel.: +386 (0)1 7557 853GSM: +386 (0)31 395 722

Trgovina:Rok DupinTel.: +386 (0)1 7557 851GSM: +386 (0)41 640 029

Trgovina:Tomaž TrunkTel.: +386 (0)1 7557 851GSM: +386 (0)31 669 593

Trgovina:Karel ŠinkovecTel.: +386 (0)1 7557 853GSM: +386 (0)31 658 769

Delovni čas: Pon. - Pet. 07.00-17.00,

Sobota 07.00-13.00

Meni{evci so dobili svoje dru`beno-kulturno sredi{~ ePoleg gasilskega doma so v novi zgradbi uredili prostore za dru{tva na Meni{iji in ve~ namensko dvorano z odrom

Petra Tr~ ek

Dom so zgradili s pomo~ jo ne-povratnih evropskih sredstev, doma~ ini pa so nanj `e te`ko ~ akali. »Dobili smo dru`beno-kulturni center, saj dom ni na-menjen le gasilcem, pa~ pa vsem krajanom,« je dejal `upan Rupar. »V njem naj bi poteka-lo dru`abno `ivljenje.« Uredi-li so namre~ tudi ve~ namen-sko dvorano z odrom. Rupar je

prepri~ an, da bo zadostovala za lokalne prireditve, saj sprejme do 150 obiskovalcev. Ob odprtju doma se je v njej trlo {e ve~ lju-di, tako doma~ inov kot prebival-cev sosednjih krajev na Meni{iji do `upanov sosednjih ob~ in in predstavnikov dru`beno-politi~ nega `ivljenja.

Gasilski dom so postavili na mestu, kjer je neko~ stal pro-

svetni dom, ki je bil pred voj-no in nekaj ~ asa po njej pravo sredi{~ e Begunj in okoli{kih na-selij, nato pa je vidno propadal. Z gradnjo novega so za~ eli pred tremi leti, a so se zaradi te`av pri zagotavljanju sredstev za gra-dnjo dela za nekaj ~ asa ustavila. Ko je ob~ ini leta 2010 uspelo do-biti 260 tiso~ evrov nepovratnih evropskih sredstev za obnovo in razvoj vasi iz Evropskega kmetij-skega sklada za razvoj pode`elja in jih je {e 240 tiso~ zagotovila v svojem prora~ unu, so nadaljeva-li z gradnjo. Proti koncu lanskega leta so dogradili dom, ga opre-mili in uredili okolico.

Gasilci {e prej na kraju intervencijeNova stavba je velika pridobitev za gasilce, ki so se prej stiska-li v neprimernih prostorih sredi Begunj. Pri~ akujejo, da se bo v novih izbolj{al tudi njihov odziv-ni ~ as in se bodo na interven-cijo podali {e kak{no sekundo prej. »Imeli smo zelo slab izvoz, saj je bila cesta tik za gara`nimi vrati in ob izvozu smo morali ustavljati promet na njej, da ne bi pri{lo do nesre~ e,« je pojasnil poveljnik sektorja Begunje Ale{ Obreza. Dodal je {e, da upajo,

da bodo novi prostori pritegnili tudi kak{nega mladega ve~ , da se jim pridru`i.

V novi stavbi pa so svoje pro-store dobila tudi meni{evska dru{tva. Turisti~ no dru{tvo ima v pritli~ ju prostore, v katerih se bodo lahko sre~ evali, primerni pa so tudi za sprejemanje obi-skovalcev in izletnikov. Tajnik dru{tva Janko Ko{ir zagotavlja, da bo prostor za`ivel. »Ko se bo za~ ela sezona, bo moral v njem biti kak{en dan tudi nekdo, ki bi sprejemal obiskovalce, najmanj,

kar lahko naredimo, pa je, da na vratih objavimo kontaktne podatke o nekomu iz dru{tva, pri katerem lahko dobijo infor-macije.« Tudi sicer nameravajo prostor s pridom uporabljati za sestanke in na~ rtovanje novih projektov, ki jih v turisti~ nem dru{tvu ne manjka.

V ve~ namenski dvorani v nad-stropju nove zgradbe je oder, ki ga bodo krajani s pridom upo-rabljali za {tevilne prireditve, {e posebej pa so se ga razvese-lili igralci Kulturnega dru{tva

Meni{ija. »Do zdaj smo vadili v te`kih pogojih, v dvorani, ki je bila mrzla, strani{~ a pa so bila ve~ inoma zaklenjena,« pravi ~ la-nica dru{tva Helena Obreza in dodaja, da so za nastope morali pla~ ati najemnino za dvorano v {oli. »Zdaj bomo ̀ e vaje imeli na odru, poleg tega pa imamo {e svojo sobo in nam rekvizitov ne bo ve~ treba hraniti po domovih.« Poleg dramske skupine so pi-sarno v novem domu dobili tudi ~ ebelarji, lovci pa prostor, v kate-rem si bodo uredili hladilnico.

Gasilci so se skupaj z `upanom Markom Ruparjem razveselili novih prostorov, prepri~ ani, da bodo lahko ob intervencijah {e hitreje posredovali.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Odkrivalo je strehe Petra Tr~ ek

strehe. Kot je {e povedal Kranjc, na Cerkni{kem nekajkrat na leto zapiha mo~ nej{i veter, ki razkri-je tudi kako streho. »Obi~ ajno

najprej razkrije streho Valkartona na Rakeku, kjer smo posredovali najve~ krat, tokrat pa je zapihalo v Dolenji vasi,« je {e dodal Kranjc.

FOTO

: D

AMIJA

NA

[KRL

JFO

TO:

PETR

A TR

^EK

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 6

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012A k t u a l n o v r e g i j i6

Postojna, �1. januar – V ulici Vilka Kledeta 15 v Postojni so odprli vrata novega centra lepote Tamara, ki ima sicer tu `e dvajsetletno tradicijo. Vlasta Mil~ i~ Toma`i~ je namre~ svojo samostoj-no pot na podro~ ju kozmeti~ ne nege za~ ela v prostorih na Tr`a{ki cesti, nadaljevala na Kremen-ci, zdaj pa se je skupaj s h~ erko Tamaro Mitri~ preselila v ekonomi~ no zgrajen poslovni objekt, ki je v skladu z evropskim standardom kakovosti pri gradnji in izbiri materialov, le streljaj od stroge-ga sredi{~ a mesta. Center lepote, ki se razprostira na 240 kvadratnih metrih povr{ine, je razdeljen na dva dela; spodnji je namenjen negi obraza, oblikovanju telesa, manikuri, depilaciji, laserskemu pomlajevanju in nebole~ emu odstranjevanju dla~ ic, zgornji, kjer je {e manj{a predavalnica, v ka-teri bodo v prihodnje organizirali razli~ na kozmeti~ na izobra`evanja in te~ aje li~ enja, pa son~ enju v solariju. V lepotnem centru poleg osnovnega poslanstva – skrbi za lep izgled in videz svojim strankam od torka do sobote {e strokovno svetujejo in ponujajo vrhunske kozmeti~ ne pripravke francoskega proizvajalca. Odprtje sodobno urejenega kozmeti~ nega salona ali centra lepote, kot sta ga poimenovali Vlasta in Tamara, so pospremili {tevilni zadovoljni obrazi, postojnska televizija in na{e novice.b~

Pivka, �0. januar – Na tradicio-nalni prireditvi [portnik leta 2011 v avli piv{ke osnovne {ole je [portna zveza Pivka slavnostno podelila priznanja vsem {por-tnikom in {portnim delavcem (na sliki), ki so v minulem letu

V soboto, 10. decembra 2011, smo ~ lanice aktiva u~ iteljic nem{kega jezika s [olskega centra Postojna organizirale ek-skurzijo v adventni Salzburg. Te se je udele`ilo 38 dijakov in dijakinj 3. in 4. letnika gimna-zije in ekonomske {ole, ki se u~ ijo nem{~ ine kot 2. tujega jezika, da v nem{ko govore~ i de`eli testirajo pridobljeno zna-nje nem{~ ine, do`ivijo decembr-ski utrip v zgodovinsko bogatem mestu in obi{~ ejo umetnostne spomenike. Spremljale so jih njihove u~ iteljice Mojca Jen~ ek Ocepek, Bojana Rosina Simoni~ in Lidija Mlakar.

Postojna, 14. januar – Re-gionalna radijska programska mre`a Radio 94 je v okviru vsa-koletne akcije Ona ali on v Jam-skem dvorcu v Postojni podelila priznanja najbolj{im in tistim, ki so po izbiri poslu{alcev stopili iz povpre~ ja in naredili ve~ . On je tako postal mladi in obetavni, skoraj 18-letni, kolesar iz Selc pri Pivki Martin Otoni~ ar (na sli-ki), ki je svojo ekipo razveselil s 14. mestom na svetovnem mla-dinskem prvenstvu in osvojitvi-jo pokala Slovenije. Priznanje za podjetniški uspeh je roma-lo v roke direktorju loga{kega podjetja Okna in vrata Nagode, Janezu Nagodetu, Franc Krajc, direktor podjetja Eurobox iz Podskrajnika pri Cerknici, ki sodi med najbolj znane izdelovalce kartonske embala`e v {ir{i regi-ji, pa se je razveselil priznanja za gospodarski uspeh leta. Obe priznanji so podelili v sodelova-

SALON: Starožirovska cesta 3, 4226 Žiritel.: 04 510 60 28, fax: 04 510 60 29,

gsm: 041 378 797e-mail: tapetnistvo.posedi@siol.net,

www.posedi.com

Odprto imamo:pon. - pet.: 8 -14h ter 16 -18h, sob.: 8 -12h

nedelja in prazniki: zaprto

Za vas izdelujemo:- sedežne garniture po meri

-oblazinjene postelje in vzmetnice vseh dimenzij in oblik

- blazine za kamine in peči- TV počivalnike

- ter vsa ostala tapetniška dela

Vljudno vabljeni v naš salon na Starožirovsko cesto 3 v Žireh!

Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p.

Untitled-3 1 14.10.2011 9:44:31

On 2011 je kolesar Martin Otoni~ ar

nju z Obrtno-podjetni{ko zbor-nico ter Gospodarsko zbornico Slovenije. Ob tej prilo`nosti niso pozabili {e na priznanja poletne akcije, v kateri so poslu{alci iz-brali najbolj{e kavo, kulinari~ no specialiteto, sladico, sladoled iz regije, pa tudi najbolj urejeno vas, gostilni{ki vrt, najbolj pri-jazno natakarico in najbolj or-

ganizirano {portno-rekreativno prireditev. Slovesno prireditev so zaklju~ ili dobrodelno; predse-dnik uprave Zavarovalne dru`be Adriatic Gabrijel [kof je namre~ direktorju Zdravstvenega doma Ilirska Bistrica Vojku Mihlju izro~ il ~ ek v vrednosti pet tiso~ evrov za opremo re{evalnega vozila.b~

Priznanja športnikommalem nogometu in nogometa{ Aleks Petrov~ i~ ter Katarina Fatur iz Jahalne {ole Islandski konji Tr-nje. Male plakete za dose`ke na podro~ ju tekmovalnega {porta v kategoriji kadetov in mladin-cev so romale v mladinsko ple-

~ lanskih in veteranskih katego-rijah. Za tekmovalne dose`ke drugod so bili nagrajeni {e smu~ arji Tev` Gorjanc (Smu~ ar-sko dru{tvo Postojna), Ne`ka Valen~ i~ (smu~ arsko dru{tvo Dol Ajdov{~ ina), Kri{tof Fabjan, Ta-

zaznamovali dogajanje na tem podro~ ju v ob~ ini Pivka in {ir{e. V razli~ nih kategorijah so nagradili kar 34 posameznikov in enajst {portnih dru{tev oziroma sku-pin, kar ka`e na pestro {portno vzdu{je na piv{kem. Priznanja za {portne dose`ke v kategorijah do 15 let so prejeli: mlaj{a ple-sna skupina Pikice in navija{ka skupina Pike, ko{arkarska eki-pa starej{ih deklic iz O[ Pivka in ko{arkarja Ana Jakovina ter @an Knafelc, ekipa de~ kov iz Bali-narskega kluba Ko{ana, keglja~ i Nata{a Radi~ , Amanda Zalar, Denis Pa{i~ iz keglja{kega kluba Pivka, lokostrelec Nikola Tem-kov, smu~ arka Maja Kapelj, eki-pa starej{ih de~ kov iz O[ Pivka v

sno skupino Pike, ekipo mladink Ko{arkarskega kluba Pivka in h ko{arkarici Tini Jakovina, ekipi kadetinj Keglja{kega kluba Piv-ka in ~ lanom Keglja{kega klu-ba, Anji Ba{ek, Luciji Zalar, Luki Kresevi~ u, Jaki Gorupu, Domnu Kalu`i, Borutu Boletu, Manci Go-rup in Emilu Pa{i~ u iz Atletskega kluba Pivka.

Franko Leskovec iz Keglja{kega kluba Pivka, balinarji Javorja Orleka Pivka Jo`e Doles, Drago Bo{tjan~ i~ in Robi Ba{i~ , veteranska in ~ lanska ekipa Bali-narskega kluba Ko{ana, ~ lanska plesna skupina Pike in Kristina Bele iz Atletskega kluba Pivka so prejeli plakete za dose`ke na podro~ ju tekmovalnega {porta v

mara Valen~ i~ , kolesar Martin Otoni~ ar iz Kolesarskega kluba Hit Casinos Nova Gorica, ~ lana keglja{kega kluba Brest Cerknica, Petra Ba{ek in Matej Lipej, {portni avtomobilist Milan Bubni~ Milan iz AMD Slovenija avto – IMOS in Ivan Kara~ i~ iz Kickboxing kluba Center Ljubljana. S priznanjem so se spomnili tudi na po`rtvovalno delo trenerjev, Jureta Kotnika iz doma~ ega Ko{arkarskega kluba ter Liso Pav{i~ iz Jahalne {ole Is-landski konji Trnje, in {portne de-lavke Vike Gorjanc.

Kulturni program so popestrili tamkaj{nji osnovno{olci, plesna skupina Pike, harmonikarja in glasbenik na kitari Tone [krlj iz Kne`aka.b~

P r e j e l i s m o

Live-Deutsch v adventnem SalzburguDijaki so morali na poti v

Salzburg (s pomo~ jo vodnice) in med samostojnim raziskova-njem mesta z adventnim sej-mom re{evati naloge, pripravlje-ne na delovnem listu. Tega so morali ob koncu ekskurzije od-dati skupaj z zbranimi prospekti in informacijami o prireditvah.

Na poti domov so predstavniki posameznih oddelkov po mikro-fonu povedali svoje vtise, te pa pri prvi naslednji uri nem{~ ine dopolnili s kak{no pripombo.

Dogovorili smo se tudi o tem, da bodo po skupinah (z mo`nostjo izbire) pripravili po-wer point predstavitev in/ali fo-

toalbum ter poro~ ilo s presojo za {olsko spletno stran. Na poti v Salzburg so namre~ dobili tudi navodilo, naj naredijo posnetke, ki jih bodo kasneje uporabili za izdelavo avtenti~ ne naloge. To bodo shranili kot dokumentarno gradivo in za spomin.

Dijaki in spremljevalci smo bili z realizacijo na~ rtovanih vsebin in dejavnosti zadovolj-ni, saj smo dosegli zadane cilje samouresni~ evanja in dobi-li potrditve o stopnji pridoblje-nih sporazumevalnih ve{~ in v nem{kem jeziku.Aktiv u~ iteljic nem{kega jezi-ka, zanj zapisala Lidija Mlakar

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

ARH

IV C

ENTR

A LE

POTE

TAM

ARA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str �

^e bi samo najbolj prizadetim rejcem omogo~ ili vzpostavitev in vzdr`evanje ustreznega varovanja pred napadi volkov, bi {tevilo {kodnih primerov lahko prepolovili, so prepri~ ani izvajalci projekta Slowolf.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 �A k t u a l n o v r e g i j i

»Klju~ ni konflikt med volkom in ~ lovekom pri nas predstavljajo {kode na drobnici, ki jih lahko zmanj{amo z ustreznimi varovalnimi ukrepi. Kot u~ inkovito za{~ ito `ivali na pa{niku pred napadi volkov priporo~ amo elektromre`o visoko vsaj 160 centimetrov ali pastirske pse oziroma kombinacijo uporabe obeh metod,« je bilo glavno sporo~ ilo strokovnjakov z ljubljanske biotehni{ke fakultete, Zavoda za gozdove in dru{tva Dinaricum, ki so v okviru projekta Slowolf opravili analizo {kodnih primerov po volkovih, ki rejcem pri nas na leto povzro~ ijo za okoli 250 do 350 tiso~ evrov {kode. Dr`avi zato svetujejo, naj del denarja namesto za visoke od{kodnine raje nameni za preventivne ukrepe, saj je drobnica zdaj preslabo varovana. Odstrel volkov pa po njihovih analizah ne vpliva na obseg {kode.

Rezultati ka`ejo, da skoraj 97 odstotkov vseh {kod po volkovih nastane na drobnici, pojavlja-jo pa se na obmo~ ju Ko~ evske, Notranjske in Primorske. Rok ^erne z Zavoda za gozdove je poudaril, da se ve~ ina {kodnih primerov v Sloveniji pojavlja pri le nekaj upravi~ encih. Zanimiv je, denimo, podatek, da se je v 15-letnem obdobju 50 odstot-kov vseh {kod zgodilo le pri 25 rejcih. V letu 2009 je bilo kar 42 odstotkov {kodnih prime-rov ocenjenih pri samo sedmih rejcih, 57 odstotkov pa pri 18 rejcih.

Pa{niki se raztezajo v gozdoveKot smo v na{em ~ asopisu poro~ ali lani, {koda po volku na obmo~ ju postojnske eno-te Zavoda za gozdove nara{~ a, kar gre po eni strani pripisati

Lo{ka dolina, 12. januar – V Knji`nici Mari~ ke @nidar{i~ v Starem trgu pri Lo`u sta Matej Kr`i~ in Alojz Troha iz Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame (DLKJ) predstavila zanimivosti turisti~ nih jam v Sloveniji, Franciji in na Slova{kem. ^lani DLKJ vabijo na zimski obisk Kri`ne jame.

Pivka, 20. januar – Park voja{ke zgodovine Pivka je zopet dokazal, da niso le del zgodovine, temve~ tudi del prihodnosti. »Beg v svobodo« je v kratkem `e drugi film, ki so ga delno posneli tudi na pivških tleh.

vabi na informativni dan za programePoslovni sekretar (VI. st. izobrazbe)v petek, 10. 2. 2012, ob 9.00 in 15.00 inv soboto,11. 2. 2012, ob 9.00Strojništvo (VI. st. izobrazbe)v petek, 10. 2. 2012, ob 10.00 in 16.00 inv soboto, 11. 2. 2012, ob 10.00Gozdarstvo in lovstvo (VI. st. izobrazbe)v petek, 10. 2. 2012, ob 12.00 in 18.00 inv soboto, 11. 2. 2012, ob 12.00

(srednje splošne in tehniške izobrazbe)* Gimnazija

* Ekonomski tehnik * Strojni tehnik * Strojni tehnik (3+2)

(v Ilirski Bistrici) (srednje poklicne izobrazbe)

* Oblikovalec kovin - orodjar* Avtoserviser

S Prvo prijavo za vpis v višje šole se lahko prijavite do 8. 3. 2012

v petek, 10. 2. 2012 ob 9.00 in 15.00

v soboto, 11. 2. 2012 ob 9.00

tel.: 05/ 721 23 30 05/ 721 23 31

Cesta v Staro vas 2, Postojnatel.: 081/601 650

fax. 05/ 726 2146spletna stran: www.scpo.si

Za vpis v šolsko leto 2012/13se lahko prijavite do 23. marca 2012

FOTO

: M

IHA

KRO

FEL

Nad volkove z elektromre`o in pastirskimi psiRaje kot za od{kodnine naj gre denar za preventivne ukrepe – Škoda po volku naraš~ a tudi zaradi preslabo varovane drobnice

nara{~ ajo~ i populaciji volkov, ki so za{~ itena vrsta, in po dru-gi strani pove~ anemu goje-nju drobnice. Vladimir Dekleva s postojnske enote Zavoda za gozdove je lani izpostavil tudi pogosto spregledano dejstvo, da se danes pa{niki razteza-jo v gozdove. »Dr`ava po eni strani {~ iti velike zveri, po drugi strani pa podpira rejo drobni-ce prav na obmo~ jih, kjer `ivijo velike zveri,« je opozoril na ne-izogiben konflikt, ki vodi v zelo visoka izpla~ ila od{kodnin. Kot je ocenil Dekleva, bi morala dr`ava kmetom priti nasproti ne le z od{kodninami, temve~ tudi ustrezno za{~ itno opremo, sub-vencijami, dav~ nimi olaj{avami.

Mre`a in no~ no zapiranjeZa to lovno sezono je predvi-den rekorden dovoljen odstrel

volka v Sloveniji, in sicer 12 `iva-li. Toda strokovnjaki so v okviru projekta Slowolf z analizo ugo-tovili, da na pojavljanje {kod trajnostni odstrel volkov nima vpliva. Pa~ pa so se kot u~ inkovi-ta za{~ ita izkazale dovolj visoke elektromre`e, ki jih volk ne more presko~ iti, v kombinaciji s pastir-skimi psi.

»Na pa{nikih, kjer so rejci v skladu s priporo~ ili uporabljali do-nirane elektromre`e vi{ine 170 centimetrov in ovce vsako no~ zapirali ter skrbeli, da je v ograji ves ~ as vsaj 5000 voltov napeto-sti, do {kod ni prihajalo,« so po-vedali izvajalci projekta Slowolf.

Rejci so z u~ inkovitostjo ele-ktromre` zadovoljni, hkrati pa opozarjajo, da postavljanje elek-tromre` ter ve~ erno zapiranje in jutranje spu{~ anje ovac nazaj na pa{nik predstavlja dodatno delo. Sicer pa elektromre`e niso maj-hen stro{ek, 50 metrov mre`e na-mre~ stane od 130 do 150 evrov. Vendar pa jih nekateri rejci ne postavljajo {e iz enega razloga – od{kodnine so namre~ , sploh za ovce mesne pasme, celo vi{je od tr`ne vrednosti ubitih `ivali. Bolj pa so rejci zadr`ani do pastirskih psov, ~ e{, da so ti lahko nevarni tudi za ~ loveka. kv

30 do 50 volkov

trenutno `ivi v Sloveniji, odvisno od sezone in odvzemov iz populacije (odstrel in povoz).

O turisti~ nih jamah

Piv~ ani spet na velikem platnu Petra [ajn

V letih 2008 in 2010 so se ~ lani Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame udele`ili simpozijev in kongresov Svetovnega zdru`enja turisti~ nih jam v Franciji in na Slova{kem. Poglavitne teme sre~ anj so bili na~ ini varovanja in obiskovanja jam, predstavitve turisti~ nih jam v posameznih dr`avah ter tr`enje jam. V Sloveniji, Franciji ter na Slova{kem so dolo~ ene podobnosti in razlike v zakonodaji, na~ inih promocije, vsebinah, na~ inih razlage ter v urejenosti turisti~ nih jam. Matej Kr`i~ in Alojz Troha sta obiskovalcem predavanja s pomo~ jo projekcije fotografij na kratko predstavila turisti~ ne jame v Sloveni-ji, ki jih je 22, ter zanimivosti, opremljenost, urejenost in delovanje turisti~ nih jam, ki jih je Matej Kr`i~ obiskal v Franciji, Alojz Troha pa na Slova{kem.

Za obisk Kri`ne jame ^lani Dru{tva ljubiteljev Kri`ne jame pravijo, da so v tem zimskem ~ asu idealni pogoji za obisk jam. [e posebej vabijo na obisk Kri`ne jame, za katero trdijo, da je ena najlep{ih vodnih jam. Su{no po-letje tudi tej podzemni vodni lepotici ni prizaneslo, vodostaj je bil namre~ nizek in zato vo`nja s ~ olnom po prvem jezeru marsikdaj ni bila mo`na. Sedanje razmere v jami so idealne, saj je voda do-volj visoka in ~ ista, temperatura zraka pa prijetnih 8 stopinj Celzi-ja. Vsem, ki jih obisk zanima, predlagajo, da si ve~ podrobnosti o obisku in jami ogledajo na njihovi spletni strani www.krizna-jama.si.bok

19. januarja so v prostorih Parka voja{ke zgodovine v Pivki v sode-lovanju z Gorenjsko televizijo predstavili najnovej{i dokumentar-no-igrani film z naslovom »Beg v svobodo«. Film scenarista Jadrana Sterleta in re`iserja Jureta [krlepa govori o mladih fantih, ki so ~ as osamosvojitvene vojne za Slovenijo leta 1991 pre`ivljali kot nabor-niki JLA. Rde~ a nit zgodbe je pogum in odlo~ nost mladih fantov ter njihovih dru`in, ki `elijo ute~ i mo~ i »Jugo armije«. Scenarist filma Ja-dran Sterle je na eni izmed predstavitev filma po Sloveniji dejal, da je v filmu `elel prikazati etni~ no in humanisti~ no dr`o slovenskih borcev za osamosvojitev.

»Beg v svobodo«, ki ga je delno financiralo tudi Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, je v zadnjem letu `e drugi film, ki je bil delno sneman tudi na piv{kem obmo~ ju. Pred nekaj meseci so v piv{kem kinu namre~ predstavili tudi film »Generacija 71'«, ki prav tako prikazuje zgodbo mladih vojakov iz ~ asa osamosvojitvene voj-ne, vendar iz drugega vidika. Pri Generaciji 71' so sodelovali tudi doma~ i statisti. Nekateri kadri filma Beg v svobodo so bili posne-ti v Parku voja{ke zgodovine, ki tako znova dokazuje, da niso le muzejska zbirka povezana z na{o voja{ko preteklostjo, ampak tudi prihodnost, ki v svet pona{a dobro ime Pivke in jo postavlja tudi na filmski zemljevid velikega formata.

Scenarist Jadran Sterle med predstavitvijo filma Beg v svobodo.

Predavatelja Alojz Troha in Matej Kr`i~ sta predstavila evropske jame.

FOTO

: AR

HIV

PAR

KA V

OJA

[KE

ZGO

DO

VIN

EFO

TO:

BO

RUT

KRA[

EVEC

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012P o g o v o r�

Tudi tradicionalnega pustnega karnevala v Cerknici Mace ne zamudijo nobeno leto.

Nada Skuk verjame, da se bo twirling prebil med olimpijske discipline, a je treba do takrat, pravi, še toliko bolj delati na podmladku in odkrivati prave talente.

Minulo leto je Mažoretni, twirling in plesni klub Mace iz Cerknice praznoval 20-letnico delovanja.

Društvo, ki trenutno šteje okrog 60 ~ lanov, že vrsto let uspešno vodi Nada Skuk, katere vloga je pri razvoju kluba neizmerna. Je tudi predsednica Mažoretne in twirling zveze Slovenije (MTZS), ki

slavi 10. obletnico delovanja, in je skupaj z drugimi slovenske mažorete in twirling popeljala preko

naših meja. Ambiciozen in s~ asoma dosegljiv cilj pa so olimpijske igre, pravi sogovornica.

»Palica je tudi za fante«Cerkniške Mace so lani praznovale dvajseti rojstni dan, zato smo ob tej priložnosti gostili mentorico Nado Skuk in tako spoznali ~ ar vrtenja mažoretne palice

Morda nekaj besed prav na splošno: iz ~ esa sta se razvila mažoretna dejavnost in twir-ling?Zametki mažoret izvirajo iz Azi-je, kjer so že davno metali v zrak razli~ ne predmete. V Evro-pi so se prve oblike mažoret pri~ ele pojavljati pred dobri-mi dvesto leti, in sicer so bili to najprej »drum majorji«, moški, ki so vodili godbe in so ime-li zna~ ilno palico. Da pa bi bilo bolj zanimivo, so jih s~ asoma nadomestila dekleta »drum ma-jorette«. Iz mažoret se je razvil twirling šport v Ameriki, kjer je bilo že leta 1935 prvo tekmo-vanje twirlinga. Iz Amerike tudi izhajajo vsa osnovna pravila, po katerih se ravnajo klubi širom sveta. V Sloveniji naj bi mažo-rete prvi~ korakale v Novi Gorici leta 1958, ki so jih poimenovali »korakajo~ e deklice« v unifor-mah. Kot prvi pa je bil uradno registriran klub v Logatcu leta 1972. Najstarejša kluba, logaški in novogoriški, obstajata v Slo-veniji že preko 40 let!

Kaj pa sploh pomenita izraza mažorete in twirling?Izraz mažorete izhaja iz ma-jor-dom in majorettes, kar tra-dicionalno pomeni dekleta v zna~ ilnih uniformah, ki korakajo ob zna~ ilni glasbi, ki jo izvaja godba in se praviloma izvaja izven zaprtih prostorov. Mažore-te spadajo v kulturno dejavnost. Twirling (podrobneje: baton twir-ling šport) pa je uradni naziv za šport, ki se je razvil na podlagi mažoretne dejavnosti in se za-radi zahtevnosti elementov izva-ja v dvoranah, a v Sloveniji za-enkrat kot olimpijski šport še ni priznan. Sti~ ni element obema zvrstema je, poleg skupne zgo-dovine, zna~ ilna palica.

Ve~ inoma vidimo med mažo-retami in v twirlingu dekleta. Kako pa je s fanti?Mažorete so izklju~ no ženske. Kljub temu da je tudi twirling za ve~ ino v Sloveniji še vedno zgolj ženski šport, saj se v njem poja-vljajo predvsem dekleta, v svetu temu ni tako, saj so moški, na primer Japonci in Francozi lahko uspešnejši od deklet. Ko bo ta

šport priznan kot olimpijska di-sciplina, se bo verjetno tudi pri nas ve~ fantov odlo~ ilo za twir-ling, ki je zaradi kompleksno-sti, saj združuje razli~ ne športne discipline, kot sta gimnasti~ na in plesna, vsebuje pa tudi prvi-ne baleta, zanimiv in zahteven šport.

Ste bili tudi vi mažoreta?Žal za to takrat ni bilo možnosti, saj se je mažoretna dejavnost v Cerknici za~ ela razvijati šele z le-tom 1991, res pa je, da sem bila že kot otrok rada v telovadnici ter se v srednji šoli intenzivneje in uspešno ukvarjala z ritmi~ no gimnastiko. Kompleksnost disci-pline, kjer je potrebno obvla-dati gimnastiko, ples, balet ter obvladati elemente s palico in imeti posluh, je res neverjetna. In razlika, ali glasbo ~ utiš ali iz-vajaš zgolj tehni~ no, o~ itna. Tež-ko ocenjuješ drugega, ~ e sam ne~ esa nisi nikoli po~ el. Tako se mi je zdelo ve~ kot primerno, da se poskusim tudi sama nau~ iti delati s palico, ko sem zaradi težnje k razvoju mažoretne de-javnosti v Sloveniji postala ma-žoretna sodnica. Tudi zato sem želela spoznati zakonitosti in te-žave, s katerimi se osebe, ki vrti-jo palico, soo~ ajo. Od leta 2001 sem tako prisotna pri oblikova-nju sistema, na vseh tekmova-njih, na sodniških in trenerskih seminarjih.

Kakšni pa so sploh bili za~ etki te dejavnosti v Cerknici?Prve mažorete je vodila Petra Mikše, sama pa sem morala na-logo, zaradi svojega takratne-ga aktivnega vstopa v politiko, odkloniti. V Cerknici so s prvimi treningi mažorete pri~ ele v pro-storih vrtca leta 1991. Istega leta je 17 mažoret na pustnem karnevalu prvi~ zakorakalo po cerkniških ulicah. Kasneje jih je pod svoje okrilje kot sekcijo vzela Godba Cerknica, pod vod-stvom Toneta Urbasa. Pri razvoju mažoretnega znanja je poma-gala tudi Ivica Knaus, nekda-nja baletnica, ki je v novejšem ~ asu v Slovenijo prva prinesla mažoretno znanje. Leta 1997 je bila ustanovljena prva sloven-ska zveza mažoretnih društev. Istega leta so na državnem tek-movanju prvi~ tekmovale tudi naše mažorete in se uvrstile na evropsko prvenstvo. Ob tej priložnosti nas je starše god-ba povabila, da pomagamo pri organizaciji, pri ~ emer sem de-javno prevzela vodilno vlogo pri organiziranju tako finan~ ne kot organizacijske pomo~ i. Na željo staršev in deklet sem prevzela vodenje takratne sekcije. Skozi

vse ve~ ji napredek se je poka-zala potreba po samostojnem delovanju in zato smo leta 2007 ustanovili samostojno društvo. V povezovanju z drugimi dru-štvi in na njihovo prigovarjanje sem leta 2001 prevzela vode-nje zveze društev. Zdenka Troha (Horjul), Vera Tratnik (Logatec) ter jaz (Cerknica) smo tri Notranjke, ki sodelujemo v zvezi MTZS od ustanovitve. Od takratnih sed-mih društev pa do zdajšnjih 34-ih smo prehodili zelo slikovito in hitro pot razvoja. Danes smo organizacija svetovnega merila, saj smo med drugim preko ~ lan-stva v svetovni zvezi twirlinga (WBTF in WDSF) tudi ~ lani Med-narodnega olimpijskega špor-tnega komiteja.

Se pri organizaciji tega športa sre~ ujete s kakšnimi težavami?Na za~ etku je bilo potrebno najprej poiskati kakovostne do-bavitelje rekvizitov, dresov, no-gavic in copatov. Dober rekvizit je predpogoj za dobro delo in doseganje želenih rezultatov. Na sre~ o težav s prostorom za izvajanje treningov v Cerkni-ci nimamo, za kar je zaslu-žna Ob~ ina Cerknica, s katero zelo lepo sodelujemo, saj nam omogo~ a uporabo športne dvo-rane, ~ esar nimajo na voljo vsa društva v Sloveniji. Trenerje pre-težno vzgajamo v lastnih vrstah. V kolikor bi razpolagali z ve~ ji-mi finan~ nimi sredstvi, pa bi se lahko udeležili ve~ sre~ anj kot sedaj.

Na kaj vse dajete poudarek poleg rednega treninga?Poleg omenjenega dajemo po-udarek na zdravje, vzdržljivost, natreniranost in pripravljenost ~ lanov; na estetiko njihovih obla~ il, za kar smo vpeljali tudi dolo~ ene standarde. Pri izbiri obla~ il igrata pomembno vlogo tudi tradicija in tekmovalni del športa (posebej pri twirlingu). Zaradi varnosti pri izvajanju likov s palico so nakit, pirsingi in po-dobno v svetovnem merilu pre-povedani. Posebno skrb name-njamo pridobivanju podmladka, treningom najmlajših ter izobra-ževanju strokovnega kadra.

Imate poleg lastnih trenerk v društvu tudi kakšno zunanjo?Prvotno je z nami sodelovala

Ivica Knaus, ki nam je »pripelja-la« baletne ter twirling elemen-te, že od leta 1997 pa sodeluje-mo z Majo Stankovi~ , ki je prej plesala pri Mojci Horvat. V zvezi MTZS imamo tudi usposablja-nje in izobraževanje strokovnih kadrov ter ustrezne seminarje za za~ etnike, mentorje in špor-tnike. Trener lahko postane vsak polnoleten ~ lan kluba, ki se za to odlo~ i in ima dovolj odgo-vornosti in ob~ utka za delo z mlajšimi. Nekdaj med prvimi mažoretami, nato trenerka in sedaj mednarodna in nacional-na sodnica v obeh disciplinah je Tjaša Skuk, ena najzvestejših ~ lanic vseh 20 let. Želimo si, da bi tudi drugi po preteku aktivne-ga delovanja v klubu nadaljevali kariero v naših vrstah, saj imajo bogato zakladnico pridobljene-ga znanja. V ta šport je vlože-nega ogromno truda, ~ asa in denarja. S sistemom postopne-ga napredovanja pa se lahko pride do vrhunskih rezultatov.

Mažoretne in twirling skupi-ne se med seboj sre~ ujete na sre~ anjih in tekmovanjih?Mažorete se že tradicionalno udeležujejo raznih sre~ anj po Sloveniji, pri ~ emer se žal tra-dicionalno sodelovanje godbe in mažoret vse bolj razhaja, saj mažorete bolj razvijajo tekmo-valni nivo, za kar je potrebna glasba, ki je godba pogosto ne more igrati, medtem ko se god-ba vse bolj posve~ a orkestral-ni glasbi. V preteklosti so tako mažoretne skupine pretežno tekmovale na godbeno glas-bo. Sicer pa imamo v okviru naše zveze lo~ eno tradicional-no disciplino mažorete ter ba-ton twirling šport. Vsako leto razpišemo državno prvenstvo odprtega tipa, ki je vstopnica za mednarodno tekmovanje, bodisi za evropsko mažoretno prven-stvo, pri twirling športu pa od letos dalje tudi za evropsko in že od leta 2003 naprej za sve-tovno prvenstvo. V Sloveniji smo prvo mednarodno twirling open tekmovanje imeli v Lenartu leta 2002, mednarodno mažoretno »open« tekmovanje pa kasneje v Rade~ ah. Zaradi vse ve~ jega števila tekmovalcev smo pred štirimi leti prvi~ uvedli predtek-movanja ter polfinale in celo lo~ eno izvedbo finala. Tako bo

finale za twirling letos aprila v Novi Gorici, mažoretno finale pa maja v Rušah pri Mariboru, predtekmovanje pa 21. januarja v Cerknici.

Nekaj let smo sodelovali s sosednjimi državami (Italijo, Ma-džarsko, Hrvaško) v twirlingu (twirling open), zdaj pa je ne-kako zamrlo. Mažorete pa se lahko udeležujejo tudi razli~ nih številnih festivalov v Španiji, Ita-liji, Franciji, ^rni gori in celo Srbi-ji, kjer imajo sre~ anja mažore-tnih skupin in godb.

Na katere dosežke ste najbolj ponosni?Ponosni smo na naš razvoj in rezultate, ki smo jih v teh letih dosegli tako na državnem nivo-ju kot v okviru društev. Uspehi na mednarodnih tekmovanjih pa pomenijo potrditev naše pra-ve usmeritve. Cerkniški klub je v mednarodnem merilu tekmoval na evropskem NBTA prvenstvu že leta 1997 in leta 2000, ter leta 2006 in 2008 na svetov-nem pokalnem prvenstvu WBTF. Poleg tekmovanj smo sodelova-li tudi z glasbeno skupino Tabu in nastopali na premieri filma v Koloseju. Še vidnejše rezulta-te smo dosegli v okviru Mažo-retne in twirling zveze, saj je prvo twirling medaljo (bronasto)

za Slovenijo leta 2006 v Rimu osvojil klub Logatec, prvo ma-žoretno pa leta 2008 Rade~ e. V letu 2009 smo Slovenke osvojile na svetovnem nivoju v Sydneyu kar štiri zlate in eno srebrno medaljo, z dvema sre-brnima smo bili uspešni tudi leta 2011 na Floridi. Pri našem delu so nam v veliko pomo~ tudi strokovnjaki iz evropskega in svetovnega nivoja, sami pa že imamo štiri nacionalne so-dnike v twirling športu, od kate-rih imata že dva certifikat WBTF in sodita na svetovnem nivoju, ter sedem sodnic v mažoretni dejavnosti. Podrobneje so naši dosežki obeleženi v publikaci-jah, ki smo jih izdali ob razli~ nih priložnostih.

Kaj pa na~ rti za naprej?Tako mažorete kot twirling šport ponujata neslutene možnosti lastnega izražanja in napredka. Verjamemo, da se bo twirling prebil med olimpijske discipli-ne, dotlej pa moramo še toliko bolj delati na podmladku in od-krivati prave talente. Dokaz za možnost dolgoletne kariere je zelo dobra ameriška tekmoval-ka Jenny Hannah, ki tekmuje preko 20 let in je stara ~ ez 30 let. V telesni pripravljenosti in preciznosti izvajanja gibov je boljša od marsikaterega mlajše-ga tekmovalca. Zato smo veseli, da že vrsto let prihaja v Sloveni-jo in nam pomaga pri usposa-bljanju tekmovalcev in trener-jev. V zelo veliko pomo~ nam je že od leta 1999 tudi sedanja predsednica WBTF, prej pa pod-predsednica, Sandi Wienmers iz ZDA. Za kakovost pa potrebuješ profesionalno ekipo s strokov-nim znanjem. Mi jo imamo. V svojih vrstah že 10 let vzgajamo in sedaj imamo že diplomira-ne trenerje na podro~ ju športa in plesne dejavnosti, ki vodijo ustrezna izobraževanja in pre-našajo znanje na mlajše vadite-lje. Ob tem gre zahvala trener-kam in mentoricam, ki so bile pionirke na podro~ ju predajanja znanja in izkušenj, ki so jih pri-dobile z ve~ desetletnim delom: Veri Tratnik, Darji Korelec, Majdi Margu~ in mlajšim: Aniti Omer-zu, Barbari ^uk, Leonu Omerzu in ostalim. Pripravljeni smo, da prestopimo naslednjo stopni~ ko na poti do olimpijskih iger.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: FO

TO Ž

NID

ARŠI

^

Damijana Škrlj

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str �

Postojna, ��. januar – Kulturno-{portno dru{tvo Teater Harlekin iz Postojne bo jutri, v soboto, ob 19. uri, po ve~ krat zaigranima in na-grajenima komedijama Predigra in Sayonara, na oder postojn-skega Kulturnega doma premi-erno postavilo novo, 45-minu-tno komi~ no igro. Naslovili so jo A, E, I …, z njo pa na {aljiv na~ in prika`ejo svoje videnje sveta od nastanka ~ love{tva do morebi-tnega konca. Slednji naj bi se po napovedih zgodil 21. decembra letos. »Prav ta datum, ki nekatere `e sedaj spravlja v obup, druge pa polni s pozitivno energijo in navdu{enjem, da se bo ta svet kon~ no spremenil, nam je bil navdih za novo predstavo,« sporo~ ajo zdaj `e uigrani igralci, Mitja Kranjc, Nenad Mu`deka Harlekin, ki je igro tudi zapisal in re`iral, ter Drago Posega. »Predstava je prvih 5 minut kome-dija, naslednjih pet minut akcija, potem drama, nato spet akcija, zadnji del pa boj za pre`ivetje tako nas kot publike,« so pred jutri{njo premiero povedali ustvarjalci teatra Harlekin. Konec je precej realisti~ en in govori o novem scenariju, ki pravzaprav ni tako nov, saj se skoraj vse prerokbe o koncu sveta vrtijo okrog razli~ nih katastrof, ki naj bi se po mnenju nekaterih kmalu uresni~ ile. »Mi smo se potrudili, da prehitimo ves svet in naredimo konec v na{em stilu,« dodajajo in hkrati vabijo na krstno uprizoritev. Igralcem ob strani stojijo {e in{truktor petja, Miran @itko, kostumografinja Irena Ba{, mojster razsvetljave Silvo ^uk, tehnik dj Krmpy, na saksofonu pa jih spremlja Zoran Mosi}. Harlekinovci se ob tej prilo`nosti zahvaljuje-jo {e ob~ ini Postojna ter Mojci in Damijanu Pavi~ i~ u.b~

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 �Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

Logatec, 17. januar – Mihaela @akelj Ogrin, kiparka iz @irov, se v galeriji Hi{a sonca predstavlja z izborom lesorezov, ki so nastali med leti 2003 in 2006. Navdih za cikel grafik, ki ga je poimenovala Skrivnosti @ivljenja, je umetnica na{la v doma~ i `irovski cerkvi, kjer naj bi vitraji nadomestili zavese na oknih. V svojem ustvarjanju se posve~ a predvsem kr{~ anski ikonografiji.

»Napisal sem malo pesmi, raje sem jih nenapisano od`ivel«

Sa{a Musec

9. januarja je minilo 60 let od rojstva Andreja @igona, pesnika, fotografa, igralca, popotnika, v zadnjih letih pred smrtjo (2003) pa tudi dobrodelnika. Otovorjen z bisagami in fotoaparatom je pre~ esal velik del Slovenije ter z dobrodelnimi koncerti in razstavami zbiral denar za vas Pedra Opeke na Madagaskarju. Kljub vsemu pa je, Logat~ an po rodu, ostal zvest doma~ i grudi, kot je zapisal v eni od svojih pesmi iz pesni{ke zbirke Krt v sedlu: »Tu bom ostal, na zeleni plo{~ adi Notranjske, z dvignjenim palcem do sodnega dne.«

Mineva 60 let od rojstva Logat~ ana Andreja Žigona, ki je ljudi nagovarjal s svojo poezijo

Andrej @igon, mnogi se ga za-radi televizijske oddaje Odklop spominjajo tudi kot »Aleluje«, je bil ~ lovek ustvarjalnega duha, nenehno i{~ o~ resnico in nemi-ren v du{i, do ~ esar so ga pri-gnale v prvi vrsti osebne, pogo-sto trpke `ivljenjske okoli{~ ine. V mladostnih in {tudentskih letih se je posve~ al predvsem poeziji, {e ne 20-leten je iz-dal prvo pesni{ko zbirko Zeleni oblaki, nekaj let kasneje pa je v njegovo `ivljenje bole~ e za-rezala prometna nesre~ a. Te`ka psihiatri~ na diagnoza je zazna-movala vso njegovo nadaljnjo

ga `ivljenja ni bila osmi{ljena; ostala je celo breza enega samega refleksivnega zapi-sa«. Leto po njegovi smrti je zato Kol{ek, ki je bil tudi @igo-nov osebni prijatelj, poskrbel, da je vsa njegova pesni{ka zapu{~ ina iz{la v knjigi Re-gratov venec. To je bila tudi @igonova `elja, saj si je zadnjih deset ali ve~ let prizadeval, da bi napisal in objavil neke vrste duhovni manifest.

Nagovarjal predvsem preproste in socialno zapostavljene ljudiTako kot se je strastno in prvin-sko v mladostnih letih posve~ al pesnjenju, se je kasneje usme-ril v dobrodelno dejavnost, v kateri je v zadnjih letih pred smrtjo videl izpolnitev in po-slanstvo svojega `ivljenja. Ljudi iz obrobja, socialno izklju~ ene, va{ke in druga~ ne posebne`e

je `e pred tem lovil v objek-tiv fotoaparata, ki je tako kot {tevilne torbe ves ~ as visel za njegovim vratom. Iz fotogra-fij je delal kola`e, opremljene z lastnimi in svetopisemskimi citati, ve~ ino kola`ev pa je pre-prosto razdal ali pa jih prodal na dobrodelnih prireditvah, ki jih je sam organiziral. Nastopil je tudi v nekaj filmskih vlogah, Logat~ an Primo` Godina pa je o njem posnel dokumentar-no-poeti~ ni film Aleluja-Andrej @igon. V spomin nanj v Logatcu deluje tudi literarno dru{tvo, ki si je ime nadelo po njegovi prvi pesni{ki zbirki, Zeleni oblaki. Njegovo `ivljenje je bilo neu-morno popotovanje, {e bolj kot fizi~ no duhovno, in ~ eprav je bil vklenjen v spone `ivljenj-skih okoli{~ in, je ostajal v duhu svoboden in nekonformisti~ en do zadnjega bitja srca. Sedaj je »prost«. Zapustil je v~ eraj{nji dan z bisago na rami …

pot, ki se je v za~ etku 90. let usmerila predvsem v oznanje-vanja Kristusa, »evangelizaci-jo«, kot jo je sam poimenoval, in zbiranje denarja za misijon Pedra Opeke na Madagaskar-ju. Pred tem je leta 1986 iz{la njegova druga pesni{ka zbir-ka Krt v sedlu, ki prav tako kot prva odstira @igonovo bole~ ino razdvojenosti v njegovem inti-mnem in fizi~ nem svetu. Obe zbirki predstavljata po besedah Petra Kol{ka, pesnika, kritika in urednika »enega od bolje iz-klesanih obrazov slovenskega pesni{tva, a v ~ asu njegove-

FOTO

: SA

[A M

USE

C

Navdihuje jo bo`ja besedaSvetopisemska tematika na lesorezih `irovske umetnice – Posve~ a se tudi skulpturam v lesu in glini

Sa{a Musec

Razstavljena dela v prvi vrsti odra`ajo avtori~ in osebni odnos do @ivljenja z veliko za~ etnico, v katerem imata bo`ja beseda in premi{ljevanje o njej, poseb-no mesto. V sredi{~ u njenega ustvarjanja je ~ lovek, ki i{~ e di-alog z Bogom, motivi na lesore-zih pa izhajajo iz premi{ljevanja skrivnosti ro`nega venca. Premi{ljen izbor formatov, »ki s svojo ozkostjo in pokon~ nostjo daje polet in sili v nebo, kakor molitev dviga na{o vsakdanjost iz dna«, kakor sama pravi, pod-pira vsebino likovnih del. »Svojo pripoved podaja s preprostimi li-kovnimi izrazili, poenostavljenimi barvnimi ploskvami, postavlje-

nimi eno ob drugo, in z linijami mehkih oblik, ki se povezujejo in prepletajo v dinami~ nih rit-mih,« je o ustvarjanju @akljeve na odprtju razstave povedala Ta-nja-Pina [kufca, vodja obmo~ ne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.

»Okorna tehnika lesoreza«, kot se je izrazila avtorica sama, »te prisili, da vse stvari nekoliko poenostavi{ oziroma se skon-centrira{ le na bistveno«. Poleg `e omenjenih lesorezov pa se @akelj Ogrinova posve~ a tudi skulpturam v lesu in glini, kjer prav tako prednja~ ijo svetopi-semske podobe, posebej blizu so ji Psalmi.

Predana tudi pedago{kemu deluMihaela @akelj Ogrin je po kon~ ani Srednji {oli za obliko-vanje in fotografijo v Ljublja-ni nadaljevala {tudij na od-delku za likovno pedagogiko Pedago{ke fakultete v Ljubljani, kjer je leta 1993 diplomirala iz kiparstva pri profesorici Dragici ^ade` in iz grafike pri profe-sorju Ivu Mr{niku. Za diplom-sko delo je prejela {tudentsko Pre{ernovo nagrado. Imela je `e {tevilne skupinske in samo-stojne razstave v Sloveniji in tu-jini, udele`uje pa se tudi med-narodnih likovnih kolonij. Poleg osebnega ustvarjalnega dela se z velikim `arom posve~ a tudi pedago{kemu delu na `irovski osnovni {oli.

Razstava bo na ogled do 24. februarja, med delavniki od 9. do 15. ure.

Fotografsko dru{tvo Postojna, ki ga vodi predsednik Toma` Penko, je v teh dneh organiziralo brezpla~ no delavnico fotografije. Glede na to da je bila delavnica brezpla~ na, se ne gre ~ uditi dobremu odzivu fotografskih navdu{encev ter ti-stih, ki se s fotografijo {ele spo-gledujejo. Dejstvo je, da je tak{nih prilo`nosti, ko se lahko sre~ amo s profesionalnimi ali polprofesional-nimi fotografi, ki so si za laike pri-pravljeni vzeti ~ as ter z njimi delati in jih usmerjati v pravilno rabo fo-tografske opreme, zelo malo, zato gre Penku ter ostalim aktivnim ~ lanom Foto dru{tva toliko ve~ ja pohvala. Fotografsko dru{tvo Postojna je bilo ustanovljeno ̀ e pred sedmimi leti, vendar je nekaj ~ asa zaradi pomanjkanja ~ asa mirovalo. V zadnjem ~ asu pa se je zopet zbralo nekaj aktivnih ~ lanov, ki so zagnani in marljivi. Redno razstavljajo v prostorih Ljudske univerze Postojna ter se izpopolnjujejo v fotografiranju in si medsebojno pomagajo.

Na delavnici so se prisotni sre~ ali z osnovnimi navodili za uporabo kompaktnih ter zrcalno-refleksnih di-gitalnih aparatov, osnovnimi nastavitvami ter primeri dobre fotografije. Drugi dan delavnice je bil namenjen terenskemu delu, na katerem so se udele`enci podali v naravo ter fotografirali. Vsak je izbral pet najlep{ih fotografij, ki jih je dal v ocenjevanje in primerjavo. Penko je poudaril, da so za vpra{anja vedno na voljo ter obljubil tudi nadaljevanje te~ aja ter izpopolnjevanje v programski obdelavi fotografij. p{

Obiskan te~ aj fotografije

Teater Harlekin z novo predstavo A, E, I …

Razstavo barvnih lesorezov Mihaele @akelj Ogrin si v galeriji Hi{a sonca lahko ogledate {e do 24. februarja.

FOTO

: AR

HIV

TEA

TRA

HAR

LEKI

NFO

TO:

PETR

A [A

JN

FOTO

: IN

TERN

ET

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 10

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Postojna, 19. januar – Ob~ ina Postojna je v akciji Postojna v prazni~ nih lu~ eh vsem tistim udele`encem, ki so po mnenju strokovne komisije poskrbeli za najizvirnej{e prazni~ ne okrasitve, podelila priznanja in nagrade. Z najlep{imi okrasitvami so se izkazali Anica Penko iz Slavine, Srednja gozdarska in lesarska {ola Postojna in vas Ko~ e.

Rojstni dnevi in ostali prazniki nas pogosto postavljajo v dilemo, kaj podariti slavljencem. Tako je bilo tudi pred nekaj meseci, ko me je

to vpra{ala h~ erka. Spomnili sva se simpati~ nih pikapolonic, ki jih je videla na eni izmed stojnic v okviru prvomajske tr`nice »Lepu d’ s’ pr{u« na Cerkni{kem jezeru. Te pikapolonice so posebne,

pa ne zato, ker jih dela Sandra Pohole iz Cerknice, ki je pred skoraj dvema letoma odprla popoldansko obrt in jo poimenovala K8 dizajn,

temve~ zato, ker se pona{ajo s certifikatom Izdelek umetnostne obrti, ki ga podeljuje Obrtna

zbornica v Ljubljani. Sandrina zgodba je iz hobija prerasla v poslovno prilo`nost.

FOTO

: D

AMIJA

NA

[KRL

J

S pikapolonicami in pujski do zaslu`ka

Damijana Škrlj

Umetnica Sandra Pohole iz Cerknice se pre`ivlja s svojim hobijem – dela namre~ pikapolonice in pujske iz ~ ebeljega voska

Kako se je pri~ ela va{a podjetni{ka zgodba?Takoj po kon~ ani srednji {oli sem za~ ela »sanjati« o svojem podjetju in si postavila cilj, da postanem samostojna podjetni-ca. Pred skoraj dvema letoma sem cilj tudi dosegla in si od-prla t. i popoldanski s. p. Letos poleti se je odlo~ itev izkazala kot pravilna, saj sem zaradi t. i. te`kih ~ asov v zalo`ni{tvu dobi-la odpoved delovnega razmerja. Odlo~ itev, da stopim na samo-stojno pot, se je izkazala kot pravilna.

Kdaj ste se sploh za~ eli ukvar-jati s hobijem, ki je pozneje postal del obrti?Med brskanjem po spletu sem naletela na ~ udovite »fimo« iz-delke neke izraelske umetnice, ki so me za~ arali. S polimerno glino sem se sicer sre~ ala `e v osnovni {oli, a me takrat zaradi razli~ nih vzrokov ni tako prite-gnila. Nakit sem na za~ etku iz-delovala zase in za bli`nje, ~ ez ~ as pa je postal del obrti. Poli-merna glina mi je blizu zaradi ne{teto tehnik in mo`nosti, ki jih ponuja. V zadnjem ~ asu najve~ posegam po glini, ki je narejena na osnovi ~ ebeljega voska.

Kaj pa zalo`ni{tvo? Izdali ste `e dve knjigici.

To je zanimiva zgodba, saj sva s sosedo `e v osnovni {oli izdajali ~ asopis, ki je na-stajal na »farov{kem« pisal-nem stroju. @al se ni noben izvod ~ asopisa ohranil. Ker me je grafi~ no-zalo`ni{ka dejav-nost veselila, sem se vpisala na Srednjo {olo tiska in papir-ja, {olanje pa nadaljevala na Naravoslovnotehni{ki fakulteti, smer grafi~ na tehnika. ^eprav sem in`enirka grafi~ ne tehni-ke, zase menim, da sem pred-

vsem grafi~ na oblikovalka. V leto{njem letu sem nadaljevala svoje prve zalo`ni{ke podvige in izdala dve izobra`evalni knji-gici, ki sta namenjeni najmlaj{i populaciji: @ivali na slovenskih kmetijah in @ivali v slovenskih gozdovih, ki ju odlikujejo pred-vsem kakovostne fotografije. Tekstovno sta skopi, saj je njun namen predvsem prikazati, kako `ivali v resnici izgledajo. Na voljo sta v dvojezi~ ni, slo-vensko/angle{ki verziji, poleg pa je prilo`ena tudi ~ udovi-ta razglednica z reprodukcijo akvarela Cerkni{kega jezera ozi-roma Rakovega [kocjana avto-rice Eve Ule.

Se vam zdi, da je lokalno oko-lje podjetnikom va{ega »foha« naklonjeno?Te`ko re~ em o naklonjenosti lokalnega okolja, saj se mi v prvi vrsti zdi, da ve~ ina niti ne ve, s ~ im se ukvarjam. Kar pa se poslovnega okolja ti~ e, se zavedam, da se moram za pro-mocijo svojih izdelkov potruditi predvsem sama in nadzirati iz-vajanje dogovorov s trgovinami. Sicer pa sem pogosto prisotna na stojnicah in sejmih. Zdi se mi tudi, da se preve~ promo-vira in dovoljuje prodaja tuje, tudi kitajske robe, ki {e zdale~ ni avtohton izdelek, in s svojo

podcenjenostjo, pogosto tudi slab{o kakovostjo ru{i vrednost lokalnih proizvodov. Menim, da bi morali na tem podro~ ju kaj storiti tudi lokalno (morda s kakim odlokom o prodaji na stojnicah) in vsaj tukaj na nek na~ in za{~ ititi lokalnega podje-tnika in proizvajalca.

Kako pa sicer {e promovirate svoje izdelke? Svoje izdelke promoviram ob razli~ nih prilo`nostih, na stoj-

nicah, preko svoje spletne strani ter Facebook-a, ki je brezpla~ en in v zadnjem ~ asu najbolj{a reklama. Ob~ asno se uspem pojaviti v kak{ni od bolj branih revij, kamor pa je te`ko prodreti brez vez in poznan-stev. Pri promociji mi pomaga tudi certifikat Art&Craft Slove-nija, ki mi ga je pod budnim o~ esom komisije, ki jo vodi znani prof. dr. Janez Bogataj, podelila Obrtna zbornica. Na to priznanje sem ponosna, saj moje izdelke dviguje na vi{ji nivo in jim odpira vrata tudi v tujino.

Omenili ste kar nekaj projek-tov, s katerimi se ukvarjate. Pa se od tako razpr{ene dejavno-sti da pre`iveti? Ravno razpr{enost omogo~ a pre`ivetje, saj nisi odvi-sen samo od ene vrste po-sla. Grafi~ no oblikovanje in zalo`ni{tvo mi dajeta kruh, na-kit pa mi je za du{o, a upam, da bo s~ asoma postal kaj ve~ . Vesela sem, da sta dva moja izdelka, pujsek za sre~ o in pi-kapolonica, `e {ir{e prepoznav-na in na nek na~ in definirata moje delo in me delata prepo-znavno. Prilo`nosti za delo je veliko, a treba je biti vedno pri-soten, spra{evati, se u~ iti, pro-movirati, predvsem pa vztrajati.

Sandra Pohole verjame, da je prilo`nosti za delo veliko, a pravi, da je treba biti vedno prisoten, spra{evati, se u~ iti, promovirati, predvsem pa vztrajati na poti.

Nagradili najlep{e prazni~ ne okrasitve

FOTO

: FO

TO A

TELJ

E PO

STO

JNA

V kategoriji za najlep{e prazni~ no okra{en objekt in okolico objekta v ob~ ini si je prvo nagrado prislu`ila Anica Penko iz Slavine, drugo Peter Magajna iz Bukovja, tretjo pa Mirjam in Izidor Natla~ en z Ve-likega Ubeljskega. V kategori-

ji za najlep{e prazni~ no ure-jen poslovni objekt v ob~ ini je prvo nagrado prejela Srednja gozdarska in lesarska {ola Po-stojna, drugo KGZ Kooperacija Hru{evje (mesnica v Postojni) in tretjo Hamza Kukavica – Go-stilna ob kaminu. Za najlep{e

prazni~ no urejeno naselje, uli-co, trg ali sosesko v ob~ ini so bili prvonagrajeni krajani vasi Ko~ e, drugo nagrado je prejela Erazmova ulica v Postojni, kjer je bil kot pobudnik tovrstnega okra{evanja posebne nagrade dele`en Andrej Brato`. Tretja na-grada pa je {la v roke krajanom vasi in Krajevne skupnosti Stu-deno. V kulturnem programu sta nastopila Mlaj{i godalni orkester Glasbene {ole Postojna in Ple-sno akrobatska skupina Flip iz Pirana.kv

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 11

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 11Š p o r t

Ankaran, 7. januar – Tri-je potaplja~ i – re{evalci iz re{evalne enote Civilne za{~ ite Ob~ ine Cerknica so v za~ etku januarja skupaj s kolegi iz dru-gih enot pomagali pri varova-nju jadralne regate Ankaran 2012, ki jo je pripravilo dru{tvo Wada iz Ajdov{~ ine. Regata je sicer `e tradicionalna, leto{nja je bila petnajsta. Udele`ba je bila rekordna, tekmovalo je na-mre~ kar 38 jadrnic srednjega razreda.

S ~ olnom re{evalne enote cerkni{ke Civilne za{~ ite so pri varovanju regate pomagali ~ lani re{evalne enote Domen Skuk, Bojan Cvar in Igor Debevec. »Re-gata je uspela v polni meri, brez neljubih trkov in padcev v mor-je, in se je v veselem vzdu{ju kon~ ala na pomolu Valdoltra,« je povedal Bojan Cvar. »Organi-zator nam je po koncu regate izrekel pohvalo za dobro in za-nesljivo opravljeno varovanje,« je {e dodal.

Re{evalna enota sicer delu-je v okviru Dru{tva za podvo-dne dejavnosti Rak, ki delu-je `e od leta 2001 in zdru`uje ljubitelje potapljanja in pod-vodnega sveta. Dru{tvo si je s pomo~ jo ob~ ine Cerknica in ob sodelovanju Gasilskega dru{tva

Priprave na novo sezono so `e v polnem teku. Ekipa Moto-sport kluba Notranjska, v kateri je tudi predstavnica ne`nej{ega spola lanskoletna dr`avna vice prvakinja Sta{a Braniselj, se je minuli vikend mudila na pripra-vah v Italiji. Za leto{njo sezono

Innsbruck, 19. januar – Na prvih mladinskih olimpijskih igrah, bile so v Innsbrucku, so za slovensko repre-zentanco v smu~ arskih tekih nastopili tudi tekmovalci TSK Logatec. V preizku{nji na 10 kilometrov v klasi~ ni tehniki je Miha [imenc v konkurenci 48 tekmovalcev osvojil odli~ no 7. mesto, Matic Slabe pa je tekmo kon~ al na 22. mestu. Na preizku{nji v {printu je [imenc kvalifikacije zaklju~ il na 21. mestu, prvi ~ etrtfinalni nastop pa je skozi cilj pritekel na drugem mestu. V svoji polfinalni skupini je zasedel {esto mesto, kar je po-menilo skupno 12. mesto na tekmovanju. Slabe je tekmovanje v {printu zaklju~ il na 37. mestu.el

Val di Fieme, 22. januar – Med ve~ kot 1300 otroki iz 9 dr`av, ki so se udele`ili 29. tekmovanja za pokal Topolino v smu~ arskem teku za otro{ke kategorije, je bilo tudi 123 tekmovalcev iz Slovenije. V ka-tegoriji mlaj{ih deklic je odli~ no drugo mesto osvojila ~ lanica TSK Logatec Klara Lek{e, na tretjo stopni~ ko pa je, v kategoriji starej{ih deklic, stopila tudi njena klubska sotekmovalka Ma{a Dole. V konkurenci 108 klubov je TSK Logatec osvojil 6. mesto.el

PLIN V VSAKI11. DOSTAVLJENI ZELENI JEKLENKI JE ZA VAS BREZPLAČEN.

Zelena jeklenka je čista, varna in vselej pravilno polnjena.

Kjerkoli ste, vam jo brezplačno pripeljemo na dom in priključimo, na vašo željo pa vam tudi brezplačno zamenjamo tesnilo in pregledamo napeljavo.

NESKONČNO UDOBNO, VEDNO ZANESLJIVO IN VARNO.

DOVOLITE NAM, DA NAMESTO VAS POTUJEMO MI

080 2005

NAROČILA, 24 UR NA DAN

WW

W.B

UTA

NPL

IN.S

I

P r e j e l i s m o

Pripravljeni na nov za~ etek

si dru{tvo obeta iz bolj{ati lan-skoletni klubski uspeh, saj je med svoje vrste dobil povratni-ka v motokrosu Roka Krajca in Roberta Klan~ arja. Veliko se le-tos pri~ akuje tudi od leto{njega dr`avnega vice prvaka Aneja Branislja, ki prestopa v razred

125 kubi~ nih motorjev, vrste v 125 kubi~ nem razredu bosta zapolnila {e Grega [velc in Jure Intihar Gerl. Razred R3 bosta za-stopala Martin Debevec in Rok Vovk, veteranske vrste pa Sta-ne Intihar in Bo{tjan Braniselj. Bo{tjan Braniselj

Na regati tudi cerkni{ki re{evalciVarovali so tekmovalni regato

Unec uredilo klubske prostore in gara`o za plovilo, od koder lahko v vsakem trenutku po-sredujejo pri nesre~ ah na vodi ali pod vodo. Vodja dru{tva in re{evalne enote Bojan Cvar vabi vse, ki jih zanima vodni svet, ki

Domen Skuk, Bojan Cvar in Igor Debevec so pomagali varovati regato.

pokriva precej{en del Notranj-ske, da jih obi{~ ejo na njihovi internetni strani www.dpd-rak.com ali na Facebook-u in se jim pridru`ijo. Informacije dobijo tudi po telefonu, na {tevilki 041 564 606. pt

Lo{ka dolina – Leto{nja zima je tudi v Lo{ki dolini zelo skopa s snegom, na sre~ o pa ne skopari z nizkimi temperaturami. To so s pridom izkoristili v Smu~ arskem klubu Kovinoplastika Lo`, alpska sekcija, da so s sne`nim topom zasne`ili del smu~ i{~ a na Ula-ki v Starem trgu pri Lo`u in tako otrokom omogo~ ili vsaj sanka-nje. Upajo, da jim bo s snegom pomagala tudi narava in bodo lahko smu~ i{~ e v celoti usposo-bili tudi za smu~ arje in tako kot lansko zimo zagnali vle~ nico in izpeljali tudi kak{no smu~ arsko tekmo. Nizke temperature so po-skrbele, da so januarja na svoj ra~ un pri{li tudi drsalci. V Kozari{~ ah na loki pred gradom Sne`nik je ve-lika ledena ploskev, kamor vabijo v [portno rekreativnem dru{tvu Sne`nik Kozari{~ e. Tam je dovolj pro-stora za drsalce vseh starosti, tako za prosto drsanje kot tudi za tiste, ki se radi pomerijo v hokejskih spretnostih (na sliki). [e posebej atraktivno je drsanje ob ve~ erih, ko za posebno ~ arobno vzdu{je po-skrbi tudi osvetljeni grad, ki je prava pravlji~ na kulisa.bok

Drsanje, hokej in sankanje

Logatec, �1. januar – Skakalni center pod Sekirico je gostil regijski pokal Cocta v smu~ arskih skokih za cicibane in otroke do 13 let. V osmih kategorijah je skupaj na-stopilo 45 skakalcev, med njimi je bilo tudi 6 deklic, pomerili pa so se na 15- in 27-metrski skakalni-ci. Skakalci doma~ ega smu~ arsko skakalnega kluba Logatec so do-segli {est uvrstitev na zmagova-li oder. V razredu najstarej{i de~ ki do 13 let je v konkurenci petih tekmovalcev drugo mesto osvojil Jure [teblaj, med deklicami do 13 let pa je bila Viktorija [en druga, Gaja @ilavec pa tretja. Najdalj{i skok dneva je bil dose`en v kate-goriji de~ kov do 12 let, kjer je Be-njamin Podobnik (SSK Ilirija Costella) v obeh serijah sko~ il 25 metrov in zanesljivo zmagal. Na stopni~ kah sta mu dru`bo delala dva skakalca loga{kega kluba, drugi je bil Nik Knaus, tretji pa David Isteni~ . Na peto mesto se je uvrstil David Krisper, tik za njim pa {e @an Trpin. Med de~ ki do 10 let je nastopilo deset tekmo-valcev, zmaga pa je po zaslugi Tima Trpina ostala v doma~ em klubu. Najve~ skakalcev, enajst, je nasto-pilo med cicibani, na 15-metrski skakalnici je od ~ lanov SSK Logatec {esto mesto osvojil Andra` Kra{na, deveto pa Nik Gosti{a Lah.el

[est uvrstitev na stopni~ ke

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

ARH

IV D

PD R

AK R

AKEK

FOTO

: B

ORU

T KR

A[EV

EC

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 1�

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012A v t o m o b i l i s t i ~ n o1�

Vse ka`e, da je pred najmanj{im Volkswagnom {e lepa priho-dnost. Medtem ko je pri nas stekla predprodaja `e konec decembra, ga pri~ akujemo {ele ~ ez mesec dni. Po prvih podat-kih pa je na doma~ em trgu, v Nem~ iji, `e na prvem mestu po prodajnih {tevilkah. Dru`ina ma-lega VW up! se `e nezadr`no {iri. Te dni se namre~ `e pred-stavlja 5-vratna izvedenka, ki je na nem{kem trgu napovedana maja. Uradni prihod na ostale trge evropskih dr`av bo hkra-ti za vse v za~ etku poletja. Pri Volkswagnu so prepri~ ani, da se bo za novo 4-vratno razli~ ico

Iz tovarne v Novem mestu z 2400 zaposlenimi zapelje dnevno 620 twingov oziroma eden vsako minuto in 40 sekund. Letni obseg proizvodnje je 200 tiso~ vozil. Skoraj celotna proizvodnja gre v izvoz, doma~ emu trgu je namenjenih le 500 twingov, ki jih naredijo v manj kot enem dnevu.

Klikni na www.automobil.si

Novi twingo neposredno iz tovarni{ke haleNovi twingo tretje generacije je na doma~ i predstavitvi zapeljal med nas neposredno iz proizvodnih linij v novome{kem Revozu, iz edine Renaultove tovarne, ki ga izdeluje.

Novi twingo se je predstavil te-meljito prenovljen. Ve~ kot 250 karoserijskih in drugih kompo-nent je novih. Tudi kakovost iz-delave in materialov je na vi{ji kakovostni ravni. Najve~ spre-memb sta do`ivela sprednji in zadnji del z novimi vrati. S twingom je Renault prvi~ po-kazal nov »obraz«, nov design prednjega dela, ki bo zna~ ilen tudi za bodo~ e renaultove mo-dele, zlasti za novi clio, ki ga pri~ akujemo naslednje leto. Gre za novo obliko okroglih meglenk in ob skrajna konca maske name{~ enih okroglih pozicij-skih lu~ i. Velika pozornost je bila

namenjena zunanji in notranji personalizaciji avtomobila, s {te-vilnimi barvnimi in drugimi kom-binacijami, s pestrej{o ponudbo opreme in dodatkov, s katerimi si bo lahko vsak kupec skoraj dobesedno ustvaril ~ isto svojega twinga. Med ostalim je na izbiro 11 kombinacij plati{~ in okra-snih pokrovov. Na `eljo kupcev je twingo na voljo ne le s pa-noramskim steklenim stre{nim oknom, ampak tudi s platneno streho tako kot prva generaci-ja twinga. Novi twingo `eli biti do lastnika gospodarnej{i in do okolja prijaznej{i, z nenehnimi izbolj{avami pogonskih sklo-

pov in aerodinami~ nosti, zato ne presene~ a podatek o najni`ji porabi 3,2 litra/100 km in izpusti CO2 komaj 85 g/km, kar velja za dizelski motor 1,5 dCI, ki bo na voljo kasneje v tem letu. Trenu-tno je mo~ na osnovi motorne ponudbe izbirati le med tremi razli~ icicami: trend 1,2 16V LEV, dynamique 1,2 16V LEV in gordi-ni TCE 100.

Na pomlad bo paleto oboga-til {e {portni R.S, ki je lahko za dopla~ ilo v zna~ ilni rumeni barvi Sirius, s krilcem R.S nad zadnji-mi vrati in posebnim difuzorjem zraka, ki je vgrajen v spodnji del odbija~ a. Cene se za~ enja-jo pod deset tiso~ evri. Osnovna razli~ ica twingo trend 1,2 16V LEV stane 9.990 evrov, dyina-mique 1,2 16V LEV 11.190 evrov in 13.090 evrov twingo gordini GT TCE 100.

FOTO

: AR

HIV

KIE

Pri nas tudi trivratni rioPo 5-vratnem modelu rio prihaja na slovenski trg tudi 3-vratna razli~ ica z drznej{im, bolj dinami~ nim videzom, ki se z novo generacijo prvi~ predstavlja samo evropskemu trgu

Trivratna razli~ ica z nizko dr`o, kratkimi previsi, kupejevskega videza ne skriva {portnej{ih am-bicij po zamisli vodje oblikoval-skega tima Petra Schreyerja. Po-zornost vzbujajo tudi LED diode v dnevnih lu~ eh prednjih `aro-metov, smernikih zunanjih ogle-dal ter zadnjih lu~ eh. Volan nad-grajujejo stikala za upravljanje z razli~ nimi napravami, voznika razvajajo med ostalim {e dvo-stopenjsko elektri~ no ogreva-na prednja sede`a, navigacijska naprava s 7-pal~ nim barvnim za-slonom s kamero za varnej{o in enostavnej{o vzvratno vo`njo. Prtlja`nik je z 288 litri ve~ ji kot prej za 22 litrov. Izbirati je mogo~ e med ~ rno, sivo ali rjavo notranjostjo ter oblazinjenjem iz tkanine in umetnega ali narav-nega usnja. V vseh treh primerih je v riu sede`na pena izdelana iz naravnih sojinih vlaken.

Kia je za rio sestavila, kot pra-vijo, paleto izredno var~ nih mo-torjev, dveh dizelskih in dveh bencinskih. Za revolucionarne-ga je ozna~ ila 1,1-litrski dizel-ski {tirivaljnik 55 kW (75 KM) z najve~ jo vrednostjo navora 170 Nm, ki sodi v novo generaci-jo U2, z neposrednim vbrizgom goriva prek skupnega voda in

turbo polnilnikom s spremenljivo geometrijo. Dizelsko ponudbo zaokro`uje 1,4-litrski pogonski agregat z vbrizgom goriva prek skupnega voda s turbo polnil-nikom in najvi{jo mo~ jo 66 kW (90 KM). Povpre~ en izpust CO2 dose`e v tem primeru le 109 g/km. 1,2-litrski bencinski motor iz dru`ine Kappa zmore 55 kW (75 KM) in navor prav tako 170 Nm. Ve~ mo~ i in pro`nosti napove-duje 1,4-litrski bencinski motor iz dru`ine Gamma 80 kW (109 KM) in 137 Nm navora. Povpre~ na emisija CO2 v izvedbi s siste-mom ISG dose`e le 119 g/km. Oba dizelska motorja sta serijsko opremljena z naprednim 6-sto-

penjskim ro~ nim menjalnikom. 1.4-litrski bencinski motor je na voljo s 6-stopenjskim ro~ nim ali 4-stopenjskim samodejnim menjalnikom. Najmanj{emu bencinskemu motorju pa stre`e 5-stopenjski ro~ ni menjalnik. Za varnost ne jam~ i samo Kia, pa~ pa tudi pet zvezdic s preizkusnih tr~ enj EuroNCAP, ki jih je prejel novembra lani. Trivratni rio je v Sloveniji naprodaj z `e znanim, a {e vedno glede na ostalo kon-kurenco povsem nedosegljivim, 7-letnim jamstvom (do 150.000 km) na celotno vozilo in s konkuren~ no ceno 8.990 evrov, kar je kar 700 evrov ceneje kot pri 5-vratnem »bratu«.

Mali VW up! tudi v izvedbi s petimi vrati

odlo~ ila ve~ kot polovica kupcev. Na izbiro bosta enaka motorja, vendar razli~ nih mo~ i 44 kW/60 KM ali 55 kW/75 KM v petih paketih serijske opreme – take

up!, move up!, high up!, black up!, white up!. Nova 4-vratna (5-vratna) razli~ ica naj bi bila na osnovi cen za nem{ki trg dra`ja za 475 evrov.

FOTO

: B

RAN

KO L

AGIN

JA

FOTO

: AR

HIV

VW

MAROLT s.p.

marolt.servis@gmail.com

tel.: 01/750 10 89GSM: 041 639 877GSM: 031 453 378

NADOMESTNA VOZILA AVTOKLEPARSTVO

AVTOVLEKAVULKANIZERSTVOSERVIS MOTORJASERVIS PODVOZJASERVIS KLIME

AKUMULATORJI

MOTO GUME

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 1�

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 1�Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 1�K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 1�K r o n i k aZ e l e n i r a z g l e d i

[tevilo novo podeljenih {tipendij po smereh izobra`evanja:

smer izobra`evanja {t. {tipendij 2011/2012

gastronom – hotelir 2

mizar 4

oblikovalec kovin – orodjar 1

skupaj poklicno izobra`evanje 7

ekonomski tehnik 1

gastronomsko turisti~ ni tehnik 1

gradbeni tehnik 1

grafi~ ni tehnik 1

strojni tehnik 2

tehnik mehatronike 2

tehnik ra~ unalni{tva 1

skupaj srednje izobra`evanje 9

visoko{olski {tudij grafi~ nain medijska tehnika 1

visoko{olski {tudij multimedijska komunikacija 1

visoko{olski {tudij podjetni{tvo 1

visoko{olski {tudij strojni{tvo 8

visoko{olski {tudij tehnologijalesa in vlaknatih kompozitov 1

visoko{olski {tudij uprava 1

skupaj visoko{olski {tudij 13

univerzitetni {tudij ekonomija 1

univerzitetni {tudij strojni{tvo 3

skupaj univerzitetni {tudij 4

magistrski {tudij arhitektura 2

magistrski {tudij strojni{tvo 2

skupaj magistrski {tudij 4

SKUPAJ 37

Podpisanih 37 novih pogodb o {tipendiranjuV za~ etku decembra je 37 novih {tipendistov podpisalo pogodbe z delodajalci in RRA Notranjsko-kra{ke regije, d.o.o., ki je nosilka {tipendijske sheme v regiji. [tipendije so namenjene dijakom in {tudentom, ki se izobra`ujejo za poklice, po katerih povpra{ujejo delodajalci v notranjsko-kra{ki regiji.

Za leto{nje {olsko oziroma {tu-dijsko leto so delodajalci iz ob~ in Bloke, Cerknica, Lo{ka do-lina, Logatec, Pivka in Postojna prijavili 57 potreb, podeljenih pa je bilo 37 {tipendij. Tako kot `e vsa zadnja leta je bilo naj-ve~ , kar 15, {tipendij podeljenih za strojni{ke poklice. Med njimi sta bili dve podeljeni za strojne tehnike, osem za visoko{olski, tri za univerzitetni ter dve za magistrski {tudij strojni{tva. Sle-dijo jim lesarski poklici s peti-mi {tipendijami, med katerimi jih je bilo pet za mizarja in ena za visoko{olski {tudij lesarstva. Med nepodeljenimi {tipendija-mi jih je bilo tudi letos najve~ s podro~ ja lesarstva, in sicer 9, kar pa je manj kot lani, ko je bila od 23 razpisanih podelje-na le ena.

V {tipendijsko shemo, ki v na{i regiji deluje od leta 2004, je trenutno vklju~ enih 173 {ti-pendistov in 35 delodajalcev. [tevilo {tipendistov se iz leta v leto pove~ uje, zadnji dve leti sicer nekoliko manj, kar gre pri-pisati tudi trenutnim gospodar-skim razmeram. Na nekoliko

ni`jo rast {tevila vklju~ enih {ti-pendistov je vplival tudi ste~ aj oziroma likvidacija dveh podjetij, kar je za {tipendiste pomenilo prekinitev pogodb o {tipendira-nju. Spodbudno pa je vklju~ eva-nje novih delodajalcev. Letos je teh 5.

[tipendije R[S so v primer-javi z ostalimi {tipendijami re-lativno visoke, saj lahko dijak z vsemi dodatki prejme mese~ no od 229 do 292 evrov, {tu-dent pa od 325 do 408 evrov. S finan~ nega vidika je shema ugodna tudi za delodajalce, saj

polovico denarja za {tipendije prispeva Evropski socialni sklad.

Eden od glavnih ciljev {tipen-diranja je, da se {tipendisti po kon~ anem izobra`evanju vrnejo v regijo in se zaposlijo pri deloda-jalcih, ki so jih {tipendirali. Trenu-tno je zaposlenih 36 {tipendistov.

Skupno {tevilo vklju~ enih {tipendistovin delodajalcev po {olskih/{tudijskih letih:

{olsko/{tudijsko leto

04/05 05/06 06/07 07/08 08/09 09/2010 10/2011 11/12

{tevilo {tipendi-stov

16 34 49 88 132 165 171 173

{tevilo deloda-jalcev

7 714 15 15 18 26 32 35

FOTO

: AR

HIV

KO

LEKT

OR

ORO

DRA

RNA

– PO

DRU

@NIC

A PO

STO

JNA

D.O

.O.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 14

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012O b v e s t i l a i n h o r o s k o p14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamSuha bukova drva, metrska ali razrezana, z mo`nostjo dostave 20 km v okolici Logatca. Tel.: 040 527 539.Suha metrska bukova drva, mo`na sta razrez in prevoz do Cerknice, Postojne in Logatca. Tel.: 031 333 407.Bronast kip Justicije, boginje pravice, velik 24 cm. Cena: 80 eur. Tel.: 031 878 351.

KupimStar mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine

OddamOpremljeno stanovanje na Rakeku, 55 m2. Tel.: 040 222 307.Obnovljeno in opremljeno stanovanje v Cerknici, 65 m2, v pritli~ ju privatne hi{e. Tel.: 041 987 541.Dve pisarni v Cerknici, v centru ob ob~ ini, 64 m2, 1. nad., svetli prostori, opremljeno, vseljivo takoj, za dalj{e obdobje. Tel.: 041 333 360 (od 8. do 16. ure).Poslovne prostore za dalj ~ asa, cca 200 m2, v bli`ini Starega trga pri Lo`u. Tel. 041 911 186. O@BOLT d.o.o., Markovec 14 a, 1386 Stari trg pri Lo`u

NajamemSuh skladiš~ ni prostor, 30-40 m2 za gledališko scenografijo, z možnost dostopa s kombiniranim vozilom na relaciji Rakek-Cerknica-Grahovo. Tel.: 041 376 475.

Prodam3-sobno stanovanje v Postojni, 4. nadstropje, 77,5 m2, 2 balkona, zelo svetlo in prenovljeno, v bli`ini vrtec, ZD, O[ in srednja {ola. Cena: 85.000 eur. Tel.: 031 286 525.3-sobno stanovanje na Rakeku, 74 m2, blizu trgovina, banka, po{ta,

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ , Studio Ajd .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pi-snim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške no-vice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvonkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il

in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po

faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

A n i n e z v e z d e

OVEN V prvi polovici februarja boste imeli veli-ko energije, poslovne ambicije bodo tudi v vzponu. Kon~ no se bodo pokazali rezultati va{ih dolgoro~ nih vlaganj in odrekanj. Tudi razpolo`enje se vam bo po-pravilo, zadovoljni boste s svojim izgledom. Mnoge o~ i bodo uprte v vas. Flirtali boste in z lahkoto osvojili ose-bo, ki se vam dopade.

BIK Vsakodnevni ritem bo intenziven in poln ra-znih obveznosti, ki vsaj ob~ asno ne bodo prijetne. Kljub manj{i napetosti in stresnim trenutkom na de-lovnem mestu, boste obdr`ali optimizem in dobro razpolo`enje. Nepri~ akovani ljubezenski zapleti vas bodo precej razburili in vas naredili neodlo~ ne. Morali se boste ve~ pogovarjati in dogovarjati. Sre~ anja z ose-bo, v katero ste bili zaljubljeni, vam bodo obudile stare spomine, zato bodo trenutne te`ave videti {e ve~ je.

DVOJ^KA [e vedno vas bodo okupirali ~ ustve-ni problemi, sanjarili boste in se prepu{~ ali strastem in neobi~ ajnim `eljam. V za~ etku meseca bi se lahko preve~ zanimali za neko osebo, kar bo vzrok za veliko prepirov s stalnim partnerjem. Mir in spro{~ enost boste iskali v dru`ini, prijatelji pa ne bodo kazali prevelikega razumevanja za va{e ~ ustvene te`ave. Pogovor z ose-bo, ki vam je blizu, bi vam lahko pomagal, da boste bolj objektivno videli okoli{~ ine, v katerih se nahajate.

RAK V drugem tednu februarja boste za~ utili spre-membe v razpolo`enju, zdravju in odnosih z okoli-co. Prebudili se bodo va{i stari strahovi, postali boste mol~ e~ i, zaprti vase in malo zafrustrirani. Pomanjka-nje zaupanja v partnerja bo povzro~ ilo njegovo ~ udno obna{anje, povrhu vsega pa se bodo pojavili {e neki zlonamerni tra~ i o njem. Te`avno komuniciranje bo pre-nehalo {ele zadnji teden februarja. Potrudite se bolj pri svojih nastopih in pogovorih. ^e ste samski, se vam bo dopadel nekdo, s katerim {e ne boste mogli za~ eti odnosa. Zvezo boste skrivali, {e prijateljem ne boste zaupali.

LEV Vra~ a se vam pozitivna energija, va{ optimi-zem raste, vsakodnevni izzivi in obveznosti ne bodo ve~ problem. Poslovne spremembe boste pozitivno sprejeli, saj boste v njih videli dobro prilo`nost za vas. Zavedali se boste, da potrebujete potrpljenje, da boste naredili poslovni napredek. Ljubezenska situacija bo precej razburljiva. Mo~ na strast, ki je trenutno prisotna, lahko tudi splahni. Odkrili boste tudi neke partnerjeve slabosti, ki vas ne bodo ravno navdu{ile.

DEVICA Va{a ljubezenska do`ivetja se bodo raz-plamtela, va{a ~ ustva pa bodo mo~ no dramati~ na in te`ko boste obdr`ali samokontrolo. Pojavljala se bodo sumni~ enja, strahovi in nezanesljivost. Ve~ ino ostalih dogodkov v va{em `ivljenju boste zanemarjali, delo boste opravljali povr{no, tudi za prijatelje boste neza-interesirani. Sedaj vam nih~ e ne more dati pravega na-sveta, odgovor poznate le vi sami.

TEHTNICA Va{e reakcije v februarju bodo marsik-daj prehitre, vi pa nepotrpe`ljivi, trmasti in neprilagodli-vi. Odnosi z drugimi, sploh z bli`njimi, bodo obarva-ni z napetostjo, konec meseca bodo na robu sporov. V prvi polovici februarja bo ve~ ugodnih okoli{~ in kot v drugi. Za~ eli boste z nekimi obetavnimi projekti. Po-trebovali boste dosti samokontrole in dobre volje, da boste kljubovali nev{e~ nostim. Popazite tudi na zdrav-je, saj imate ta ~ as ve~ jo mo`nost, da zbolite ali da se po{kodujete.

[KORPIJON Sami sebi boste kon~ no priznali, kako pomembni so za vas dolo~ eni ljudje in odnosi, s ka-terimi do`ivljate dobre stvari. [e naprej boste pozorni in obzirni do vseh, ampak vseeno se bo pojavila tista va{a zoprna zajedljivost. Ob~ utljivi boste, isto~ asno pa mo~ ni in odlo~ ni. Nekaj sprememb in te`av je pri~ ako-vati v slu`bi, popaziti boste morali trudi na zdravje, sploh na prebavni trakt. V ljubezni po starem, razen ~ e boste pri partnerju odkrili kaj gre{nega.

STRELEC Kreativnost, strasti in ~ ustveno zadovolj-stvo vas bodo naredile {armantne in zapeljive. Komu-nikacija bo na nivoju, tudi izpiti vam ne bi smeli delati te`av. Tudi osvajali boste z besedami, pravzaprav bodo besede va{e mo~ no oro`je. Po 15. februarju se bo se-veda marsikaj spremenilo, morali boste prepoznati tre-nutek, kdaj je dobro govoriti ali mol~ ati, sploh ko bo {lo za poslovne odnose ali druge avtoritete.

KOZOROG Pogosto boste napeti in nervozni in vsi tisti, ki ne bodo delali tako kot pri~ akujete, vam bodo {li na `ivce. Notranji nemir, ki bo prisoten bo vzrok za va{o nespe~ nost. Nezaupljivi boste, do partnerja boste spro{~ eni, a vam bodo {li na `ivce otroci. Tudi poslov-no ne bo {lo vse, kot bi moralo. Pomembno bo, da se dobro naspite in da poi{~ ete nek miren koti~ ek, kjer se boste sprostili. Lahko bi se zapletli z osebo, ki vas bo isto~ asno privla~ ila in odbijala.

VODNAR Postajate vse bolj zainteresirani za svet okoli vas. @e v za~ etku meseca boste za~ utili napetost zaradi neke osebe, a se boste trudili delovati neza-interesirani. Dobre okoli{~ ine v prvi polovici februarja vam bodo olaj{ale kontakte z osebo, ki vam je v{e~ . U`ivali boste v pogovorih z njo in skrbno skrivali svoje interese. V drugi polovici meseca imate dobre izglede, da re{ite finan~ no situacijo. ^e razmi{ljate o novem zadol`evanju, boste te`ko uresni~ ili svoje na~ rte.

RIBI Februar bo dokaj spremenljiv, ~ aka pa vas pre-cej negotovo obdobje. Ve~ ina negativnosti ne bo pusti-la nekih globokih sledi, glede na to da so vam zvezde dolgoro~ no naklonjene. Na probleme za~ nite gledati v druga~ ni lu~ i. Odnosi s sodelavci bodo dokaj kakovo-stni kljub ob~ asnim prepirom, izgledi za denarne prilive pa tudi. Spoznali boste neke osebe, ki vas bodo o~ ara-le s svojimi stali{~ i, lahko pa bi se tudi zaljubili.

Zahvala

Za vedno nas je zapustil na{ dragi o~ i, stari ata in tast

SRE^KO [VIGELJ iz Bezuljaka (1933–2011)

Iskreno se zahvaljujemo Veri Zalar za nesebi~ no pomo~ , nego in skrb, pozitivno energijo in dobro voljo, s kate-ro je bil njegov vsak dan kljub hudi bolezni lep in vre-den `ivljenja. Posebna zahvala tudi sosedom iz Bezulja-ka, ki so nam vedno prisko~ ili na pomo~ . Zahvaljujemo se vsem sova{~ anom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izre~ eno so`alje, podarjene sve~ e ter darove za svete ma{e. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga po-spremili na zadnji pot k ve~ nemu po~ itku.

Zahvaljujemo se tudi dr. Darinki Klan~ ar, sestri Danici, patrona`ni sestri Tanji, re{evalcem Zdravstvenega doma Cerknica, gospodu `upniku Maksu Ipavcu za obiske na domu ter tola`ilne besede ob njegovem slovesu, pogreb-nemu zavodu Pietas Zrim{ek d.o.o. Cerknica, pevskemu zboru Tabor in najinim sodelavcem.

@alujo~ i: h~ erki Barbara in Anita z dru`inama

090 44 28PRIZNANA, ISKANA,

USPE[NA!VEDE@EVALKA PIKA

VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLU@BO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je v{tet v ceno)

Naro~ nik: Penati trade d.o.o.

Ni ve~ tvojega sme-hljaja, le trud tvojih pridnih rok osta-ja. Mol~ e s solzami se borimo »naj bo le mora«, si `elimo. A `al nebo nas ne poslu{a, od `alosti boli nas du{a.

ZahvalaV petek, 13. 1. 2012, smo na zadnji po~ itek pospremili

IVANA ILER[I^A po doma~ e O~ arjevega Ivana z Rakeka

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, sve~ e in za sv. ma{e.

Zahvala tudi sosedi Rezki Mekina za poslovilni govor in sosedi Julki Svet za pomo~ pri organizaciji pogreba.

Vsi njegovi

Zahvala

ANTON NARED (4. 5. 1932–14. 1. 2012)

Po te`ki bolezni se je od nas poslovil dragi mo`, o~ e in stari ata Anton Nared iz Dobca.

Iskrena hvala vsem, ki ste nam v `alostnih trenutkih stali ob strani, hvala za vsak topel stisk roke, za vse so~ utne besede v tola`bo. Hvala vsem, ki ste njemu v spomin pri`gali sve~ o, prinesli cvetje, darovali za sveto ma{o in se udele`ili zadnje slovesnosti.

Posebna hvala Lovski dru`ini Begunje, ^ebelarskemu dru{tvu Begunje, pevskemu zboru Tabor in gospodu Ma-ksu Ipavcu za lep slovesni obred.

Na{ ata bi bil ponosen, da se je toliko ljudi spomnilo nanj.

Vsi njegovi

Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in ve~ ni mir mi za`elite. (Janko Glazer)

Za priznanje Podjetniški uspeh leta 2011 se zahvaljujemo Radiu 94

obrtno-podjetniški zbornici Logatec.

Hvala.Trudili se bomo še naprej.

Kolektiv Okna in vrata Nagode

37 km do Ljubljane, prenovljeno l. 2004, klima. Cena: 1100/m2 oz. po dogovoru. Tel.: 041 464 662.Gospodarsko poslopje (staro hišo in delavnico, v vasi Dane v Loški dolini. Cena: 60.000 eur. Tel.: 041 648 943.

DrugoStrokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. ^as je za zimsko rez. Tel.: 031 652 133.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 15

STUDIO LOGATEC

V prihodnji {tevilki Notranjsko-kra{kih novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev,

ki bodo od 10. do 23. februarja. ^e `elite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke,

nam informacije po{ljite do petka, 3. februarja, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za

spremembe programa uredni{tvo ne odgovarja.

Notranjsko-kraške novice petek, 27. januar 2012 15N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

Napovednik dogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

2 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno re{eno geslo prej{nje kri`anke: Na slastno malico v NSB Logatec. 1.–10. nagrada: malica ali kosilo po izbiri s solatnim barom: Barbara Ma~ ek, Begunje 195, Begunje; Leja Kebe, Dolenje Jezero 41c, Cerknica; Jolanda Cer-kvenik, Brestova 13, Cerknica; Ani-ca Milavec, Runarsko 15, Nova vas; Majda Pal~ i~ Marc, Unec 6b, Rakek; Justina Rupnik, Grajska pot 4, Lo-gatec; Mirka Ben~ i~ , Pot na Kal 1, Pivka; Mimi Prelc, Cesta v Staro vas 1, Postojna; Du{an Kvaternik, Be-gunje 15a, Begunje; Bojan Majer, Tovarni{ka 12i, Logatec. Obvestila o nagradah, ki jih podarja NSB d.o.o.,

Dru`bena prehrana, Kosovelova 1a, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po po{ti.Tokratne nagrade podarja: MTM – Monta`a, Sonja Marciu{ s. p., Orehovica �, 1411 Izlake. 1. nagrada: 4-delna indukcijska poso-da; �. nagrada: 8-odstotni popust ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 5000 evrov; �. nagrada: 5-odsto-tni popust ob nakupu kuhinje v vre-dnosti nad 3000 evrov. Pri `rebanju bomo upo{tevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kra{ke novi-ce, Re{itev kri`anke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, �. februarja �01�.

RazstaveSkrivnosti @ivljenja, razstava barvnih lesorezev Mihaele @akelj Ogrin, na ogled do 24. februarja med delav-niki od 9. do 15. ure v galeriji Hi{a sonca v Logatcu.Razstava ~ lanov dru{tva [ent Postoj-na, do 3. marca v Galeriji na vogalu v Postojni.Gostujo~ a geolo{ka razstava »Najstarej{i fosilni morski konji~ ki na zemlji«, do 12. maja v Notranjskem muzeju v Postojni.

Prireditve, predavanja

27. 1. Potopisno predavanje ^ile in Argentina, predava Kostja Makaro-vi~ , ob 19. uri v galeriji Hi{a sonca v Logatcu.27. 1. Slavnostna prireditev s projek-cijo filma Dos Ekstreme 2011 in na-povedjo 6. ultramaratonske ekstre-mne kolesarske dirke Dos Extreme 2012, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni. 31. 1. Sre~ anje mamic z dojen~ ki “Za~ etnica”, od 10.30 do 12. ure v dvorani Doma starej{ih Logatec. Pri-spevek je 2 evra. Informacije in pri-jave na zacetnica@hotmail.com ali na 051 245 013. Organizira Zavod Objem.1. 2. Predavanje Helene Vi~ i~ »Po-kukajmo ~ ez planke! Dobre in slabe prakse turisti~ ne ponudbe po Evro-pi«, ob 18. uri v Turisti~ no-informacij-skem centru v Lo`u.1. 2. Potopisno predavanje o Arkti-ki in Inuitih, predava Andreja Rustja,

ob 19. uri v Parku voja{ke zgodovi-ne v Pivki.1. 2. Koncert u~ encev Glasbene {ole Logatec in glasbene {ole v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani, ob 19. uri v dvorani Glasbene {ole v Logatcu. 7. 2. 5. nastop u~ enk in u~ encev Glasbene {ole Logatec, ob 19. uri v Glasbeni {oli v Logatcu.

Kultura28. 1. Premiera apokalipti~ ne kome-dije A, E, I …, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.5. 2. Od kod si dekle ti doma, obmo~ no sre~ anje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih vi` iz Logatca in Vrhnike, ob 17. uri v domu KS Tabor v Logatcu.

Kino28. 1. Komedija Le kako ji ti uspe?!, ob 19. uri v Kinu Pivka. 4. 2. Komi~ na drama Traktor, ljubezen in rock´n´roll, ob 19. uri v Kinu Pivka.9. 2. Drama Lurd, ob 19. uri v Kinu Pivka.

Rekreacija29. 1. Tradicionalni zimski vzpon na Gornje Poljane (1064 m), zbirno mesto v Vi{evku na parkiri{~ u pri pokopali{~ u ob 9. uri. Pri Hosto-vih na Gornjih Poljanah se boste lahko pogreli s toplimi napitki in se okrep~ ali z doma~ o enolon~ nico. Info: 041 810 596.

Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana 10. februarja organizira in vabi na izobra`evanje z naslovom Kompostiranje organskih odpadkov na kmeti-ji in Informiranje o ukrepih kmetijske politike s poudarkom na ukrepih KOP. Obe predavanji bo-sta ob 9. uri v Gasilskem domu v Cerknici.

V ponedeljek, 6. 2.2012, ob 16. uri, bo odprtje raz-stave ~ lanov KUD PA-LETA v DEOS – Center sta-rejših v Cerknici. Razstava bo odprta od ponedelj-ka, 6. 2.2012, do torka, 6. 3. 2012, vsak dan od 10. do 17. ure.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  2  27. januar 2012    str 16

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o., pooblaščenposrednik Telekom Slovenije d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanje obstoječih.

Mesečna naročnina20 ¤,12Mesečna naročninaPaket 2012Paket 2012NOVO!!!

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyACE1€*z izbiro NAJNAJ (7)

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungGalaxyX Cover1€*+DARILOz izbiro NAJNAJ (9)

SamsungGalaxyX Cover1z izbiro NAJNAJ (9)

Citypark Ljubljana

Pripravite se na igre, ki vas bodo pritegnile bolj kot karkoli, kar ste videli do sedaj. Filmi Blu-ray so

-lja nove temelje v medsebojnem sodelovanju in komunikaciji. Pripravite se na PLAYSTATION 3.

400, storitvijo Internet Video in Skype™

Prihranek 349,00 €