NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1

2

Draga romantika

3

Prihajajoči toplejši dnevi so priložnost tudi za mlade pare, ki bi svojo zvezo želeli okronati pred matičarjem. Zato smo ob začetku sezone poročnih slavij, ki dan-danes niso več tako številni, preverili, koliko parov se še odloča za uradno sklenitev zakonske zveze, kje v regiji so priljubljene romantične lokacije in kako globoko morajo mladoporočenci odšteti zanje.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

V prihodnji številki, 25. maja: o medicinsko-humanitarni odpravi mladih postojnskih zdravnic v Ugandi intervju s Tomom Križnarjem, svetovnim popotnikom

petek, 11. maj 2012, letnik X / št. 9 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Še dobro, da jih

pri nas ni!

Protihrupna ograja še letos?

Z igro do zdrave prehrane

Pa-leta pri sosedih

4 6 15

Po čemažu jeseni jurčkiPostojna, 7. maj – Raviole s čemažem in skuto, čemaževo juho, zavitek, štruklje, rumeno polento s čemažem, čemažev kruh, potico, pesto iz čemaža … – vse naštete jedi je poskušalo okrog 150 obiskovalcev Čemaževega dneva, ki je letos na letališču v restavraciji Avio pub potekal drugič zapored. Kulinarično prireditev je tako kot lani priredilo Društvo za gostinstvo in turizem Postojna, ki deluje deseto leto in povezuje gostinske lokale na Postojnskem in Pivškem. Njegov predsednik Robert Čebokelj nam je povedal, da so divji česen izbrali zato, ker je zdrav, okusen in vse bolj priljubljen dodatek k jedem. V notranjskih gozdovih ga je v tem času, čeprav se zdaj sezona nabiranja čemaža že odmika, še veliko. Prireditev bo z leti prerasla v tradicion-alen dogodek po zgledu nekaterih iz drugih regij, napoveduje in si obeta Čebokelj: »Začeli smo počasi, z majhnimi dogodki, saj tako prireditev

še bolj na domač način približamo ljudem.« Večdnevni, kot je, denimo, špargljada na Krasu, jih zaenkrat še ne zanimajo, bodo pa čemažev dan v tem času pripravljali še naprej. Jeseni se bo čemaževemu pridružil še dan jurčkov, ki naj bi prav tako postal stalna kulinarična prireditev društva. Čemaževe dobrote, ki so jih spremljala vrhunska bela in rose vina šestih primorskih vinarjev, so tudi letos prispevali posamezni člani društva. »Čemaž ponujamo tudi na drugačne načine in kar nekaj ljudi se ga odloči poskusiti,« pravi Čebokelj, prepričan, da bi gostinci morali izkoristiti lokalne danosti. Tudi zato upa, da se bodo podobna druženja domače kulinarike in vina ohranjala še naprej. •bč

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Gornja Košana, 9. maj – V sklopu občinskega praznika pivške občine so odprli sodo-bno železniško postajališče z urejenim peš podhodom podenj, s peronom, čakalnicami, parkirišči in dostopno cesto. Na tem delu je zdaj vožnja z vlakom hitrejša in varnejša, povečala se je tudi nosilnost in zmogljivost proge, je povedal Dušan Mes, generalni direk-tor Slovenskih železnic (SŽ), ki so za investicijo prispevale največ sredstev. Prej nevarna cesta, ki je potekala čez železniško progo, po novem poteka nad tunelom železniške proge in povezuje sosednji naselji, Gornjo Košano in Čepno, z regionalno cesto Goriče–Kal. Minis-ter za infrastrukturo in prostor Zvone Černač je na odprtju izpostavil, da gre za del petega koridorja, ki je za Slovenijo strateško zelo pomemben in si bo tudi v prihodnje potrebno prizadevati za njegovo modernizacijo in izgradnjo nekaterih novih povezav. •bč

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012V središču2

Po romantiko na Notranjsko

Potek poročne slovesnosti je enak kot pri običajnem civilnem obredu na drugih lokacijah, pojasnjuje Kikovićeva in dodaja: »Na Predjamskem gradu se lahko organizira tudi srednjeveški poročni protokol – gostitelj je sam Erazem Predjamski, ki ga spremljajo dvorne dame ter vitezi mečevalci in stražarji. Posebnost tega običaja jevpletanje ženinovega pramena las v nevestin poročni trak.« Če se gostje odločijo zapraznovanje v srednjeveškem vzdušju, poskrbijo za primerno ureditev pros-torov, srednjeveško pojedino postreže kostumirano osebje v duhu minulih časov. Za tako priložnost lahko pri-pravijo tudi poseben grajski

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Na Predjamskem gradu za 300 evrov po srednjeveško, v Postojnski jami pravljično za 1.300 evrov – Romantična lokacija na gradu Snežnik privablja pare iz vse regije, na poročni piknik s slovesno večerjo pa v Rakov Škocjan – Gospodarska kriza okrnila tudi poročno razkošje

Notranjska – Na Predjamskem gradu letno organizirajo od pet do deset porok, v Posto-jnski jami pa največ eno ali dve na leto. »Cena poroke na Predjamskem gradu je od 300 evrov dalje, za nepozabno poročno doživetje v Pos-tojnski jami pa je treba odšteti najmanj 1.300 evrov,« nam je povedala Urška Kiković, ki v družbi Postojnska jama skrbi za poroke. Te se po njenih besedah na Predjamskem gradu in v Postojnski jami organizirajo izjemoma, po posebnem dogovoru, s soglasjem Postojnske jame in dovoljenjem Upravne enote Postojna.

meni. Za poroko v jami, kjer je temperatura le okoli 10 stopinj, se morata ženin, nevesta in svatje prim-erno obleči, saj se vanjo odpeljejo z jamskim vlakom. »Skrivnostna in prelepa jama s svojim veličastjem nudi nepozabno kuliso za poročni obred,« poudarja sogovorni-ca, ki kot dodatno ponudbo na Predjamskem gradu izpostavi razne srednjeveške prigrizke, zdravico, prevoz z zapravljivčkom od Erazmove lipe do gradu in glasbeno spremljavo. V Predjamskem gradu in Jamskem dvorcu v Postojni potekajo tudi poročna slavja, ki zaradi zasebnega vzdušja in zgo-dovinskega okolja, predvsem

pa z vrhunsko kulinarično ponudbo navdušujejo goste. »Žal se kriza pozna tudi tukaj, povpraševanja je nekaj manj, tudi zaradi padajočega trenda sklepanja porok na splošno. So pa te poroke po številu svatov vseeno precej velike,« dodaja Kikovićeva.

Romantično tudi na gradu SnežnikMuzej grad Snežnik dis-locirana enota Narodnega muzeja Slovenije, v katerem se poleg muzejske dejavnosti med drugim izvajajo še civ-ilne poroke, katerih izvajalec je Upravna enota Cerknica. »Cerkniška upravna enota ima pri nas najet prostor, ki ga imenujemo poročna dvorana. Možna je tudi po-roka na zelenici pred gradom, pri čemer pa si opremo za do-godek zagotovi vsak par sam,« pove Majda Obreza Špeh, strokovna sodelavka NMS. »Cerkniški matični urad nam posreduje informacije, vezane na uradni del poroke, ter spre-jema vse vloge za pristope k poroki na gradu, nas pa sproti seznanja o terminih le-teh.« Poročna soba je za čas poroke za pare povsem brezplačna. V okviru NMS je kot do-datna ponudba ob porokah za neuradni del možno najeti

prostor za postrežbo svatov (grajska klet, pedentarska soba, dvorišče pred ali pod gradom ter katera izmed k gradu pripadajočih zelenic), ki pa je plačljiv. »Polurni najem znaša 70, urni 140, uro in pol 210 evrov itd. na podlagi vnap-rej sklenjene pisne pogodbe med muzejem in stranko,« pojasnjuje Majda Obreza Špeh. Gostinske ponudbe in spremljeval-nega neuradnega protokola v okviru muzeja ne izvajajo, to si lahko pari organizirajo v lastni režiji glede na njihove želje in finančne zmožnosti. »Zanimanje za poroke na gradu Snežnik je veliko, saj se na gradu poročajo pari iz širše regije, za to lokacijo pa se odločajo predvsem zaradi romantične lokacije, na katero se radi vračajo tudi pozneje s svojo družino in prijatelji,« je prepričana sogovornica, ki še

pove: »Težko bi rekla, da se pri porokah pozna gospodar-ska kriza, saj je trend upadan-ja zakonskih zvez vezan na daljše obdobje. Lahko pa rečem, da se zelo pozna sprememba načina skupnega življenja. Zaradi tega se pari redkeje in pozneje odločajo za poroke.«

Po novem v Rakovem ŠkocjanuZ dobrim zanimanjem za poroke se po prvi sezoni pohvalijo tudi v Rakovem Škocjanu, kjer se na gosp-odarsko krizo, ki se pozna tudi pri njihovih naročnikih,

odzivajo s posluhom za stranke in kar največjim možnim prilagajanjem po-nudbe.

»Za poroko v našem ho-telu morajo mladoporočenci poleg osebnih dokumentov predložiti soglasje najem-nika in lastnika hotela, da se lahko obred opravi na zelenici pred hotelom,« pravi Majda Kovač iz hotela Rakov Škocjan. »Dodatna ponudba je možnost prenočevanja v hotelu, organizacije pogostitve na prostem in kombinacije piknika s slovesno večerjo.« •Blanka Markovič Kocen

Civilna majhna, slovesneje cerkvena

Na postojnski upravni enoti je uradni prostor za sklepanje zakonskih zvez Modrijanov mlin pri Postojnski jami, kjer se zakonske zveze sklepajo ob sobotah. Zakonsko zvezo pa je mogoče skleniti tudi vsako sredo na sedežu upravne enote. Dunja Bele Černač nam je povedala, da se število porok na sedežu upravne enote zvišuje in znaša od 20 do 30 odstotkov vseh porok. »Motivi so različni: ekonomski, želja po čim manj pozornosti

Tudi zaradi ekonomskih razlogov največ porok na uradnih lokacijah, ki so brezplačne − Registrirali niso nobene istospolne skupnostiNa vseh treh upravnih enotah v naši regiji poudarjajo, da, v kolikor je le mogoče, izpolnijo vse želje mladoporočencev glede lokacije poroke, zelo neobičajnih lokacij, na katerih bi se želeli poročiti, kot je na primer poroka v balonu ali na vodi, pa do sedaj niso imeli. Povsod opažajo, da prevladujejo poroke na uradnih lokacijah, ki so za mladoporočenca brezplačne, v Posto-jni pa deloma z ekonomsko situacijo povezujejo tudi dejstvo, da se povečuje število porok, sklenjenih kar v sredo na sedežu upravne enote in z manj svati.Število porok v občinah po naši regiji v zadnjih letih sicer niti ne pada niti ne narašča, je pa povprečno število porok pri nas višje kot na državni ravni.

okolice, v nekaj primerih pa so stranke povedale, da večje slavje z več svati načrtujejo ob cerkveni poroki, ki je bila načrtovana nekaj dni kasneje,« pojasnjuje. Najpogostejši kraj za sklepanje zakonskih zvez izven uradnega prostora pa je na Postojnskem Predjamski grad.

Več porok po obnovi graduNa cerkniški upravni enoti, kjer se v zadnjem obdobju

letno poroči okrog 70 parov, so porast porok zaznali po ob-novi gradu Snežnik, ki je tudi uradna in hkrati najpogostejša lokacija za poroke, nam je povedala Marjanca Červek. Na sedežu upravne enote poroka zaenkrat ni možna, saj ne gre za uradno lokacijo, s tem pa je verjetno povezano tudi dejstvo, da je število porok ob sredah zelo majhno. Izven uradnih prostorov pa je najbolj priljubljena lokacija Rakov Škocjan.

Na logaški upravni enoti je uradni prostor poročna dvora-na na sedežu upravne enote, kjer pari tudi najpogosteje sklenejo zakonsko zvezo. Izven uradnih prostorov se je mogoče poročiti tudi v Centru veteranov vojne za Slovenijo v Blekovi vasi, sicer pa drugih poročnih krajev na območju upravne enote ni.Po besedah Damjane Bogataj ne opažajo, da bi bilo v zadn-jem obdobju več manjših po-rok, a je kljub temu v Logatcu povprečno število svatov na

poroko razmeroma majhno, le okrog 16. Sklenitev zakonske zveze, kjer sta bila prisotna samo bodoča zakonca in priči ter je bila sklenjena v sredo, pa je bila v Logatcu lani samo ena.

V primeru sklenitve zakon-ske zveze na uradni lokaciji stroškov za mladoporočenca

ni. Od 150 do 200 evrov stroškov (za pooblaščeno osebo, matičarja, prevoz, morebitni predhodni ogled) pa upravne enote zaračunajo za poroko izven uradnega prostora, kjer se par lahko poroči, če navede utemeljen razlog, zagotovi ustrezen prostor in posledično pridobi pozitivno odločbo upravne enote, s čimer pa praviloma ni težav. O ostalih stroških, ki jih za uporabo prostora in dodatno ponudbo zaračunajo lastniki oziroma upravljavci neuradnega prostora, pa več v sosednjem članku. •vrž

Uradne (brezplačne) lokacije za poroko:Upravna enota Postojna: Modrijanov mlin in sedež UEUpravna enota Cerknica: grad SnežnikUpravna enota Logatec: sedež UE

LETO 2000 2001 2002 2008 2009 2010

SLO. 2125 2274 2457 2246 2297 2430

REG.* 35 46 36 49 47 44

Razveze zakonskih zvez

Vir: Statistični urad RS

LETO 2000 2001 2002 2008 2009 2010

SLO. 7201 6935 7064 6703 6542 6528

REG.* 149 171 168 206 203 177

Sklenitve zakonskih zvez

Vir: Statistični urad RS

75 zakonskih zvez so lani sklenili na Upravni enoti Cerknica, na postojnski 68, na logaški pa 18.

150 do 200 evrov zaračuna upravna enota za poroko izven uradnih prostorov.

* Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

* Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

Velik poudarek je na detajlih

Koliko porok na leto organ-izirate in ali opažate, da se z leti število uradno sklenjenih zakonskih zvez zmanjšuje?Pravih organizacij porok je pri nas malo. Na žalost je pri nas organizacija poroke še neznan pojem. Imaš pare, ki si lahko privoščijo vse, in imaš pare, ki želijo od tebe le najnujnejše, denimo, vabila, zahvale … po res najcenejših cenah. Koliko je uradno sklenjenih porok, statistično ne bi vedela, vendar po mojem mnenju se poroke še vedno sklepajo. Lani in letos jih je veliko. Odstotek neporočenih parov je zagotovo večji kot pred desetimi leti, am-pak še vedno je veliko »tradi-cionalnih« parov, ki s poroko nadgradijo svojo vezo.

Koliko parov se dandanes odloči za organizatorja poročnega slavja in koliko jih to stane? Nekateri pari si zaradi takšnih finančnih razmer tako organizirano poroko težje privoščijo. Običajno načrtovalci, tako je tudi v filmih, poskrbijo za celoten ceremonial, od a do ž. Kaj to pomeni?Kot sem že omenila, imam malo parov na leto, ki se v celoti prepustijo in zaupajo svoj najlepši dan enemu drugemu. Slovenci smo ljudje, ki imamo radi stvari pod nadzorom, in tudi ta dogodek ni izjema. Pred dobrim letom sem preživela deset dni z organizatorko poroke v Rimu. Tam je zgodba čisto drugačna. Pari se sploh ne poročajo brez organizatorjev,

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Načrtovalka porok in umetnica Polona Pivk Mihevc pri svojem delu poudarja poročne detajle, ki so pomem-ben spremljajoči element poročnega obreda.

Pri nas se za celotno organizacijo porok odloča malo parov – Slovenski mladoporočenci bolj pozornejši na dodatke, vabila, zahvale in nevestino oblekoPo podatkih iz tabele na sosednji strani se za uradno sklenitev zakonske zveze odloča vse manj ljudi. Razlogi so različni; od osebnih, finančnih, organizacijskih do načina življenja. Nekateri pari, ki se za ta korak odločijo pred matičarjem, organizacijo ceremoniala prepustijo načrtovalcu porok, ki zanj poskrbi od a do ž. Ena takih je tudi Polona Pivk Mihevc iz Logatca, ki poleg celotnega načrtovanja izdela tudi unikatne poročne dodatke in posebne detajle, ki za popolni obred in vzdušje še zdaleč niso zanemarljivi. Pogovor s Polono je tekel o trenutnih modnih trendih, izkušnjah v praksi in prednostih organizirane poroke.

»Zame je družina celica«

Kako se počutite v vlogi uradne pooblaščene osebe in kaj vam pomeni, da mladi par pospremite na skupno pot? Meni osebno družina pomeni vse. Družina je osnova in temelj zdrave družbe. Zelo vesel in počaščen sem, da sem dobil pooblastilo države, da skupaj z matičarko mlad par lahko uradno pospremim na

Župana Logatca Berta Menarda, ki je na občini tudi uradna pooblaščena oseba za sklenitev zakonske zveze, smo med drugim vprašali tudi, kako se počuti v tej vlogi in kje dobi navdih za pripravo govora, obveznega dela poročnega protokola.

skupno življenjsko pot. Kako se običajno priprav-

ite na ta uradni del? Ali si govor napišete sami in če da, kje najdete navdih za to? Govor za uradni del in pro-tokol je že vnaprej priprav-ljen. Velikokrat niti ne vem, dokler ne vidim, kdo sta mladoporočenca. Sklepni del in čestitko oblikujem v danem trenutku. Trudim se, da je

osebni izgled svečan, da so misli jasne in besede izbrane. Navdih za govore dobim med ljudmi, v naravi in v več desetletij dolgem družinskem stažu.

Kako komentirate, da je z leti zanimanja za za-konske zveze oz. poroke manj? Zakaj se mladi redko odločijo za ta korak? Kje je vzrok, da se mladi ne odločajo za zakonsko zvezo in ne naredijo uradnega koraka, ne vem. Morda se bojijo odgovornosti, so samozadost-ni, ali mislijo, da ni moderno

in ni »fajn«. Mislim, da je na prvem mestu odgovornost do sebe, življenjskega sopotnika oziroma partnerja, otroka. Družina je poslanstvo, odre-kanje, skrb, veselje in sreča. V zdravi in srečni družini ni egoizma, pač pa prevladujeta dogovor in delitev obveznosti ali opravil. Zame je družina celica. Ko dozori, se mora deliti in ustvariti novo.•Barbara Čepirlo

ker jim v celoti stvari niso tako dostopne kot pri nas. V Italiji nimajo znanih poročnih krajev, kot so pri nas Bistra, Kendov dvorec, Zemono, Otočec ..., ampak ima vsak organizator tisoč svojih lokacij. To so pri-vatna zemljišča in se oddajajo za civilne poroke. Ta zemljišča so v večini neznana in pri or-ganizatorju poslovna skrivnost. Organizator paru ob prvem obisku pokaže samo slike. Ko si izbereta lokacijo, jim ob primernem predplačilu pove, kje ta je, in ju odpelje na ogled. Pari plačajo okoli 2000 evrov samo za najem lokacije, da za ostale stvari sploh ne govorim, ker je tam dekoracija resnično taka kot v ameriških filmih. Povprečna cena hrane za enega svata je okrog 100 evrov. To pravim zato, ker je v Italiji biti organizator porok užitek in se od tega veliko zasluži. Celo izposojevalnic poročnih oblek ne poznajo. Serenna me je čudno gledala, ko sem rekla, da je pri nas to nekaj povsem običajnega in da si 90 odstot-kov nevest obleko sposodi. V Italiji organizator pelje nevesto in ženina v trgovino in skupaj izberejo obleko. Na žalost sem kot organizatorka porok najbolj uživala v Italiji, ker so resnično potrebni in cenjeni.Pri nas je vse dostopnejše. Bodoče neveste same hodijo po izposojevalnicah, pari si lahko sami brez težav izberejo že znane lokacije in se dogo-vorijo vse potrebno. Res je malo parov, ki se odločijo

za organizacijo v celoti. Ja, organizacija je za nekatere »nadstandard« in večina si tega ne more privoščiti. Organi-zatorji bi si želeli prevzeti vse od a do ž, kot pravite, ampak so le redki pari, ki si to lahko privoščijo. Cena za organizaci-jo poroke se giblje med 300 in 1500 evrov. Tu je všteta samo organizacija, odvisno pa je, ali je celotna ali le delna in ali so tu vštete kakšne posebne želje in potrebe. V povprečju poroka stane med 6000 in 10.000 ev-rov, odvisno od tega, kaj si par privošči.

Na katero stvar pri načrtovanju sta mladoporočenca najbolj po-zorna? Kaj pa ju najbolj zmoti in skrbi?Pari v celoti želijo svoj sanjski dan brezhiben. Takšen pa je, če se par na svoj dan sprosti in prepusti dogajanju. Leto dni pred obredom je čas za skrb in organizacijo, zad-nji dan pa za sprostitev in doživetje nepozabnega dneva. Težko izpostavim, na kaj sta mladoporočenca najbolj pozorna, to je odvisno od para do para. Zanesljivo pa sem spadajo dodatki in obleki, predvsem nevestina. Slovenci smo res pozorni na poročne dodatke, kot so vabila, zahvale, konfeti, obleka, manj pa na samo dekoracijo. Predvidevam, da je za to kriv tudi finančni faktor. Največja skrb je, da bi šlo kaj narobe, ali sta na vse pomislila, če organizacije nista prepustila načrtovalcu. Zanima

jih tudi vreme ali bo dež ali sonce. Takšne skrbi lahko pok-varijo sam poročni dan.

Prihajajo v zadnjem času v ospredje drugačni dodatki? Denimo, konfeti so bili nekoč pomemben del slavja. Kako je danes z dekoracijo? Velja pravilo »manj je več« ?Pred leti so bili v modi »tradi-cionalni« konfeti, ki so bili resnično nepogrešljivi. Danes so se stvari malo spremenile. Nekateri pari želijo izstopati in si omislijo res izvirne konfete. Veliko je parov, katerim se zdi škoda denarja za konfete, ker po njihovem mnenju romajo čez čas v smeti. Še vedno pač velja, da nekaj mora biti, in če že mora biti, je velikokrat to zahvala z njuno fotografijo. Tako ubijejo dve muhi na en mah. Imata konfete, zahval pa ni potrebno pošiljati. Moje mnenje je, da so konfeti, če so izvirno izbrani in izdelani, lepa pozornost ali pa darilce, če hočete, povabljenim svatom. Z njimi svatom izrazimo tudi zahvalo za ves trud in pozo-rnost. Mislim, da je prav, da ostanemo zvesti konfetom,

kakšni bodo, pa je odvisno od parov samih.Dekoracija danes ni tako zelo pomemben faktor. Lani sem, na primer, imela par, ki je dal veliko na to in imel veličastno in nepozabno poroko. Premišljen je bil vsak, celo najmanjši, detajl. Prisegam na dekoracijo in menim, da deko-racija in najmanjši detajl nar-edita poroko veličastno. Po de-tajlih se poroke razlikujejo od običajnih ali razkošnih. Beseda razkošno pa ne nujno pomeni tudi finančnega zalogaja, saj se z izkušnjami in iznajdljivostjo da veliko narediti tudi za manj denarja. Slovenci okrasimo avtomobile, prostor pa po navadi prepustimo gostincu, ker je najceneje in najpre-prosteje. Dekoracija je skozi oči svatov zelo cenjena. Pari, ki jim opremim prostor, mi zaupajo, da so se svatje počutili bolj cenjeni in spoštovani, ker je bil tudi zaradi njih prostor premišljeno urejen.

Ste v teh letih, odkar pripravljate poroke, imeli tudi kako nenavadno poroko ali slovenski pari bolj prisegajo

na tradicijo?Slovenski pari so zelo tradi-cionalni. Malo je takšnih, ki si upajo, ki iščejo posebne lokacije, ki si dekorirajo pros-tore v »nulo«, ki so pripravljeni preizkusiti kaj drugačnega … Ali posegajo po tradicionalnih porokah ali pa »pobegnejo« na sanjsko destinacijo in se tam poročijo. Tu pa na žalost velik faktor igra denar. Če bi si par lahko privoščil vse, bi verjetno hotel več, tako pa si še vabila, konfete in zahvale v velikih primerih delajo sami. Jaz, denimo, vsakemu paru izdelam unikatna vabila, ki so nar-ejena samo zanju in po njunih željah. Žal pa je tudi tu velik vprašaj cena. Pari običajno želijo najnižjo ceno, četudi kak detajl izpade. Ponavadi jih ne toliko zanimata vrsta papirja in izbrana dekoracija, vendar cena. Kakorkoli, to je njun nepozaben dan in prav je, da ju na ta dan ne zmoti nobena malenkost. Gotovo pa je veliko lažje, če so stvari že vnap-rej vsaj malo, če ne v celoti, premišljene in načrtovane.•Barbara Čepirlo

Je le ena od misli Berta Menarda, župana Logatca, ki kot uradna pooblaščena oseba skupaj z matičarko mladi par pospremi na skupno življenjsko pot

FOTO: BERTO MENARD

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012Aktualno v regiji4

Po Lenartu pomoč NubamRakek – Nekaj dni po uspešno izvedenem dobrodelnem koncertu, na katerem so za prvošolčka Lenarta Skuka, ki živi z neozdravljivo Duschenovo mišično distrofijo, zbrali skoraj 50 tisočakov, je mali junak, kot ga imenujejo sošolci in delavci na šoli, odpotoval na terapijo na inštitut za medicino v Združene države Amerike k priznanemu strokovnjaku dr. Donaldu Rhodesu.

Lenartova mama je po prihodu domov povedala, da je bila terapija z elektrodami, ki stimulirajo živčevje, zelo uspešna. »Na zadnjem pregledu je zdravnik ugotovil, da se Lenart lepo odziva na zdravljenje. Njegovi rezultati nekega testa so bili daleč najboljši od vseh pacientov, tako da sva vesela in z upanjem zapustila ordinacijo.« Če bo Lenart tudi doma tako hitro napredoval, bo po napovedih zdravnika že za prihodnji božič na nogah in povsem pri močeh, je še povedala njegova mama, Katarina Skuk, ki bo donatorjem in vsem srčnim ljudem zavedno hvaležna za pomoč.

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

LEN

ART

A S

KUKA

Prodajalke nove trgovine so z veseljem postregle prve kupce.

Loška dolina, Iga vas, 28. april – V zadovoljstvo vaščanov Iga vasi in sosednjih krajev je po krajši prekinitvi v njihovem kraju vrata zopet odprta živilska prodajalna. V Kmetijsko gozdarski zadrugi Krpan iz Cerknice so se odločili, da prisluhnejo potrebi krajanov in z odprtjem trgovine zapolnijo vrzel. Z lastnikom hiše, v kateri je bila prodajalna še do pred kratkim, so se dogovorili za najem in adaptacijo. Prostore so preuredili in na novo opremili ter s tem poskrbeli za čim boljšo ponudbo.Poleg vaščanov Iga vasi, drugih občanov ter nekaterih članov KGZ so se otvoritve udeležili tudi Anton Žnidaršič, predsednik KGZ Krpan, ter Janez Komidar, župan občine Loška dolina. Marjan Kržič, direktor KGZ Krpan iz Cerknice, se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi in ureditvi njihove devetintridesete prodajalne, ki jih imajo vse od Izole do Celja. Dejal je, da imajo majhno, toda dobro ekipo, ki dela z dušo in srcem, kar je ključ do uspeha. Ob odprtju je zaželel, da bi nova prodajalna bila s pravo ponudbo v zadovoljstvo vseh in da bi vaščani radi nakupovali v njej. Vse prisotne je pozdravil tudi Janez Komidar, župan občine Loška dolina, ki je skupaj s poslovodkinjo prerezal trak ter tako prodajalno uradno odprl. Dejal je, da je odpiranje novih trgovin za občino pozitivno, posebej pa je to ponovna pridobitev za sam kraj, ki je s trgovino živel že od nekdaj, in upa, da bo novi lastnik to tradicijo nadaljeval. Zaželel je uspešno delo kolektivu KGZ, občanom pa ugoden nakup in čim boljšo postrežbo. Druženje ob otvoritvi se je nadaljevalo ob prigrizku, pijači in zvokih harmonike. •bok

Prenovljena podoba TaboraCerknica − Občina Cerknica je pred dnevi zaključila s prenovo Tabora, najstarejšega dela Cerknice, ki se je zaradi arheoloških izkopavanj zavlekla v letošnje leto. S pomočjo evropskih sredstev so popolnoma obnovili zunanjost in notranjost desnega taborskega stolpa, v katerega so se že preselili Notranjski regijski park in izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, v pritličje pa se bo v kratkem preselila še turistično-informacijska pisarna. Na novo so uredili tudi tlakovanje trga, saj se po županovih besedah za staro trško jedro asfalt ne spodobi. Za investicijo so namenili 650 tisoč evrov, od česar so 85 odstotkov sredstev pridobili iz Evropske unije. »Zdaj prihaja na vrsto preplastitev ulice, ki vodi na Tabor, z ureditvijo dodatnega pločnika in javne razsvetljave ter zamenjavo vseh inštalacij,« je napovedal župan Marko Rupar. V naslednji fazi pa je v načrtu obnova ostalih ulic, ki obdajajo Tabor, z ureditvijo okolice, kar bo pripomoglo k bolj urejeni podobi celotnega starega mestnega jedra. •kv

Krpan v Iga vasi

Zbirali bodo za šolo v SudanuDobrodelnih akcij, ki jih na rakovški osnovni šoli pripravljajo kot po tekočem traku, eno za drugo, za letos ni konec. Ravnateljica Anita Ivančič je nazadnje, ko je osnovnošolce obiskal svetovni popotnik Tomo Križnar, sklenila, da srčnost in dobro misel ponesejo tudi drugam, na drugi kontinent, kjer se borijo za preživetje. »Jeseni bomo izpeljali koncert, na katerem bomo sredstva zbirali za pomoč pri gradnji šole Dr. Janija Kokalja v Sudanu,« prepričana na dober odziv pove Ivančičeva, ki ji optimizma in zagnanosti tudi pri tovrstnih dogodkih,

za katere je vse težje zbrati dovolj finančnih sredstev, ne zmanjka. »Tomo Križnar me je ob obisku na naši šoli s svojimi zgodbami in optimizmom tako prepričal, da sem se mu v hipu odločila pomagati. Učencem je doživeto pred-stavil svoj pogled na svet, ki ga je občutil na svojih številnih popotovanjih. Še isti dan sva se zmenila, da bomo kot šola pomagali pri gradnji osnovne šole in izobraževanju tamkajšnje mladine. To bo gotovo eden od odmevnejših dogodkov v regiji« je še povedala. Toma Križnarja smo na šoli poslušali tudi mi. Intervju z njim in ravnateljico rakovške šole bomo objavili v prihodnji številki.

Unec − V Družbi RS za avtoceste (Dars) so za letošnje leto napovedali tudi začetek gra-ditve protihrupnih ukrepov na avtocestnem odseku Unec–Postojna. Na Darsu so nam pojasnili, da je pričetek gradnje pro-tihrupnih ograj predviden v drugi polovici letošnjega leta, če bodo do takrat uspešno izvedli javno naročilo. »Ker gre za velik obseg del, bodo dela končana v letu 2013,« pravijo. Cerkniški župan Marko Rupar je zadovoljen, da so večletno opozarjanje, prošnje, dopisi, sestanki in medijski pritisk končno le zalegli in da se prizadetim krajanom Unca, mimo katerih se vsak dan pelje okrog 40 tisoč vozil, vendarle obetajo kakovostnejše bivalne razmere.

»Glede na aktualno situacijo sem se bal, da projekt niti letos še ne bo umeščen v proračun, čeprav je bilo to sprva obljubljeno že v letu 2007, a je takrat zadeva padla v vodo. V naslednjih letih smo nato spet začeli intenzivno pritiskati na Dars, tudi s pomočjo medijev. Zadovoljen sem, da je Dars končno prisluhnil krajanom, saj je bil odsek avtoceste mimo Unca zgrajen že leta 1972, a od takrat za protihrupno

zaščito ni bilo primerno poskrbljeno, stanje pa je postalo nevzdržno,« komentira Marko Ru-par, cerkniški župan. S pristojnimi na Darsu se je sestal prejšnji mesec in dobil zagotovila, da je projektna dokumentacija pripravljena, vloga za kohezijska sredstva vložena in da bo Dars z deli na okrog 1,5 kilometra dolgem odseku od Ivanjega sela, ki ga že varuje pro-tihrupna ograja, mimo Unca začel že letos, če ne bo zapletov z razpisom, sicer pa najkasneje spomladi prihodnje leto. Kot so nam povedali na Darsu, je na celotnem odseku Unec−Postojna sicer skupno predvi-denih devet protihrupnih ograj višin od dva do 4,5 metra na različnih lokacijah v skupni dolžini okrog 3300 metrov.

Dodajmo, da je cerkniška občina prav tako dolgoleten problem neustrezne meteorne kanalizacije z območja avtoceste, zaradi česar je pod viaduktom prihajalo do poplavljanja, s pomočjo sofinancerskih sredstev Darsa in znatnim lastnim vložkom rešila lani. Poleg meteorne kanalizacije so po županovih bese-dah uredili tudi vodovod, javno razsvetljavo in preplastili cesto. •kv

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Končno protihrupna?Dars pričetek gradnje protihrupne zaščite na Uncu napoveduje za letos, če le ne bo zapletov z razpisom

Lenart Skuk se po prihodu domov odlično počuti in upa, da bo do božiča že tekel.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Aktualno v regiji 5

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: H

erbi

s d.

o.o.

, Pilo

nova

ulic

a 8,

100

0 Lj

ublja

na

Postojna, 12. april – Regionalna razvojna agencija notranjsko-kraške regije je v družbi sedmih tujih partnerjev pripeljala h koncu triletni projekt Wasman. Njegov namen je bila tudi pomoč občinam pri razvoju stroškovno učinkovitejšega sistema upravljanja z odpad-ki. Del projekta je bila priprava nacionalne konference o ravnanju z odpadki z dvema ok-roglima mizama. Prve – o pristojnosti odločanja o predelavi in odlaganju ostanka komu-nalnih odpadkov se je udeležilo veliko strokovnjakov iz cele države, predsednik Združenja občin Slovenije in pivški župan Robert Smrdelj pa je med drugim poudaril, da bi morala pristojnost ravnanja z odpadki z občinske preiti nazaj na državno raven. »Pri nas imamo izjemno drag sistem, saj je izvoz odpadkov v sežigalnico v Berlin, skupaj s prevozom, za 30 odstotkov nižji, kot če bi jih odložil kjer koli v Sloveniji,« je še dodal. Na odsotnost ustrezne strategije je opozoril tudi predsednik sveta notranjsko-kraške regije in cerkniški župan Marko Rupar: »Na zadnjem sestanku s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje je bilo namreč slišati, da sploh ni nujno, da bo država sedemnajstim primorskim in notranjskim občinam sploh dovolila vzpostaviti skupni center za ravnanje z odpadki v Logatcu.« Samo za pripravo dokumentacije za pridobitev kohezijskih sredstev so občine že porabile 170.000 evrov in če bo država projekt ustavila, jo bodo verjetno tožili. Na drugi okrogli mizi pa so navzoči opozorili na pereč problem odlaganja odpadkov na krasu in še posebej v kraške jame ter na nezaupanje v delo inšpekcijskih služb. •sam

FOTO

: VER

ON

IKA

RU

PNIK

ŽEN

KO

Na nacionalni konferenci o manjših količinah odpadkov

Ukazali rušitevNa Občini Postojna so nam pojasnili, da si je pristojna služba že natančneje ogledala stanje ter govorila z lastnikom barak in mu naložila njihovo odstranitev. Lastnik je sicer na občino že podal predlog za odkup dela zemljišča, kjer stojijo »črne« barake, od občine. Če mu bo odkup uspel, mora barake porušiti, na njihovem mestu pa lahko zgradi nove. Na občini so še pojasnili, da so se s predsednikom Krajevne skupnosti Prestranek Andrejem Poljšakom dogovorili, da krajevna skupnost prične s postopkom rušitve le, če lastniku ne bi uspel odkup. •kv

Do kdaj še črna pika sredi Prestranka?

Prestranek − Prebivalca Prestranka je nedavna akcija Očistimo Slovenijo oziroma Očistimo Postojno spodbudila, da nas je opozoril na dolgoletno črno piko sredi Pre-stranka na Ulici Ivana Vadnala, za stavbo nekdanje trgovine in gostilne (na fotografiji). Čeprav stanje ni neposredno povezano s čistilno akcijo, saj ne gre za odlagališče v naravi, pa krajan vseeno meni, da bi bilo končno treba pristopiti k sanaciji oziroma odstranitvi propadajočih barak in odpadkov, ker močno kazijo okolico.

FOTO

: ARH

IV

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012Aktualno v regiji6

Sredi marca je zaživela oblikovno prenov-ljena in vsebinsko dopolnjena spletna stran www.zelenikras.si, ki je namenjena predstavitvi turistične ponudbe celotne notranjsko-kraške regije. Uporabniki spletne strani tako lahko na enem mestu najdejo celovite in pregledne informacije o zname-nitostih Zelenega krasa, različnih vrstah nastanitev, možnostih aktivnega preživljanja prostega časa, kulinarični ponudbi ter možnostih za poslovni turizem. Spletna stran se bo sprotno dopolnjevala in je zaenk-rat prevedena v angleški jezik.Prenova spletne strani je del skupnega turističnega projekta Park Zelenega krasa, ki ga financirajo občine notranjsko-kraške regije in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru projekta smo lani že izvedli izobraževanje za turistične de-

lavce in imetnike znamke Zeleni kras. Devet centrov za obiskovalce po regiji smo opremili z računalniško, multivizijsko in pohištveno opremo ter znotraj in zunaj centrov na-mestili zemljevide regije. V zaključni fazi so tudi turistični promocijski filmi, in sicer šest občinskih, skupni film ter kratki film za predvajanje na spletu.Poleg nadgradnje spletne strani smo izdelali tipično sejemsko opremo in skupaj s ponud-niki nastopili na dveh domačih sejmih (Nar-ava zdravje in Alpe Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani) ter dveh turističnih sejmih v tujini: IFT Beograd in Budimpešta. Izdelali smo različni promocijski material, vodnik Zeleni kras pod povečalom ter oblikovali radijske, tiskane, jumbo in spletne oglase. Dragica Bratanič, RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o.

Prenovljena spletna stran Zeleni kras

Z igro do zdrave prehranePostojna − Strokovne delavke Vrtca Postojna so raz-vile domiseln pristop, kako otrokom približati zdrav način prehranjevanja skozi igro. Zasnovale in izdelale so več kot 20 izvirnih didaktičnih igrač, preko katerih otroci aktivno spoznavajo zdravo in uravnoteženo prehrano. Z nekaterimi sodelujejo tudi na razpisu za izbor najboljše inovacije v notranjsko-kraški regiji.

Za igrače so se odločile, ker je igra osnovna dejavnost predšolskega otroka in omogoča aktivno učenje preko lastnih izkušenj. Igrače, ki so po zahtevnosti zelo raznolike in prim-erne tako za mlajše kot za starejše otroke, spodbujajo spoz-navanje zdravih prehranjevalnih navad, hkrati pa tudi razvoj motorike, matematičnega mišljenja ter kognitivnega, social-

nega in emocionalnega razvoja. Kot nam je povedala Ivanka Požar, ena od vzgojiteljic, ki so sodelovale v projektu, se otroci z igračami med drugim učijo imen in barv sadja in zelenjave, hrano razvrščajo v skupine, sestavljajo zdrave obroke, spoznavajo piramido zdrave preh-rane in vanjo uvrščajo, kar so pojedli pri malici ali kosilu, ter pri tem ugotavljajo, ali je hrana zdrava. Zaznavajo in prepoznavajo različne vonje hrane ter hrano prepoznavajo po obliki. Preko gibanja in didaktičnih iger se uvajajo tudi v družabnost. S pomočjo sličic hrane se igrajo štiri v vrsto, spomin in domine, zlagajo sestavljanke, pravilno razvrščajo ploščice, figure sadja natikajo na palice ali vrvico, mečejo kocko in se pomikajo po poljih, se gibljejo po sadno-zelen-javni preprogi in še marsikaj.

Večina igrač je izdelanih iz lesa, ki je najbolj primeren mate-rial za otroške igrače, saj je naraven, topel in prijeten na otip. Nekaj igrač pa je iz recikliranih materialov, linoleja in modelirne mase.Otroci so bili vključeni že v proces njihovega izdelovanja, zato so jih sprejeli z večjim veseljem kot kupljene, pri igri pa zelo uživajo, so bolj vztrajni, igrače pa tudi bolj čuvajo, opažajo v vrtcu. Z igračami se je postojnski eko vrtec predstavil tudi na letošnjem sejmu Altermed v Celju, ki je potekal na temo zdrava in uravnotežena prehrana za rast in razvoj v eko-vrtcih in ekošolah, in doživel pozitiven odziv tako stroko-vne javnosti kot obiskovalcev, navdušeni pa so tudi starši otrok. •kv

Vzgojiteljice − inovatorke z izvirnimi didaktičnimi igračami malčkom približujejo zdravo prehrano

Postojna, 23. april − Občina Postojna je ob letošnjem občinskem prazniku priznanje 23. april za dolgoletno delo na področju balinarskega športa podelila Pavlu Švari, srebrno občinsko priznanje za znanstveno-raziskovalno delo in vrhunske dosežke na področju kemije in ekotoksikologije pa prof. dr. Polonci Trebše. Trebšetova opravlja svoje znanstveno in raziskovalno delo na Univerzi v Novi Gorici, kjer je zaposlena kot višja znanstvena sodelavka v Laboratoriju za raziskave v okolju in izredna profesorica za področje kemije. Raziskovalno se posveča preučevanju pretvorb in delovanja različnih organskih spojin (pesticidi, polifenoli, sredstva za osebno nego in zaščito pred soncem) v okolju, kar je pomembno tako z okoljskega, kmetijskega, prehrambenega kot tudi zdravstvenega vidika. Njeno obširno delo obsega preko 50 znanstvenih člankov, objavljenih v uglednih mednarodnih revijah. Leta 2008 je prejela Zoisovo priznanje za vrhunske dosežke na področju kemije in ekotoksikologije, letos nagrado Primorski um. Švara pa si je prislužil priznanje za svoje številne vrhunske dosežke na področju balinarskega športa na republiški, državni in evropski ravni, med drugim je osvojil jugoslo-vanski naslov prvaka in slovenski državni naslov, ter za dolgoletno uspešno trenersko delo in za postojnsko balinanje. V Balinarskem društvu Postojna deluje več kot trideset let, dolga leta pa vodi tudi šolo balinanja. Njegova športna pot na balinarskem področju je dolga, uspešna in prepoznavna. •kv

Priznanji za znanstvene in balinarske dosežke

Nagrajenca Polonca Trebše in Pavel Švara v družbi z županom Občine Pos-tojna Jernejem Verbičem in predsed-nikom Komisije za podelitev priznanj in nazivov Občine Postojna Mirkom

Jenčkom.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let 7Aktualno v regiji

Predstavili so se psiLoška dolina, 28. april – Lovsko kinološko društvo (LKD) Cerknica je na prireditvenem prostoru pri gradu Snežnik organiziralo dobro obiskano državno razsta-vo psov lovskih pasem. V okviru prireditve je bila v razstavnih prostorih gradu Snežnik na ogled tudi razstava fotografij z naslovom Lovec in pes avtorjev skupine lovcev fotografov, ki so ovekovečili nekaj utrinkov z različnimi pasmami lovskih psov. V pristavi gradu Snežnik pa je bila od 28. aprila do 1. maja že tradicionalna razstava pregle-da gojitve jelenjadi in gamsa za preteklo leto v L.U.O. Notranjske.

Državno razstavo psov lovskih pasem Snežnik 2012 je uradno odprl Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta republike Slovenije in predsednik Kinološke zveze Slovenije, ki je poudaril, da si bodo skupaj z lovsko in kinološko zvezo prizadevali za še boljši razvoj lovske kinologije. Vse navzoče je nagovoril tudi Srečko Feliks Krope, predsednik lovske zveze Slovenije. Dejal je, da lovcem in kinologom polaga

na srce, da je potrebno lovsko kinologijo prenašati tudi na mlajše. Vsem navzočim je dobrodošlico izrekel tudi Janez Ko-midar, župan občine Loška dolina. Za kulturni program so poskrbeli Notranjski rogisti in člani pevskega zbora Martin Krpan iz Blok.Andraž Opeka, tajnik LKD Cerknica in vodja prireditve, je izrazil željo, »da na takšnih srečanjih ne bi bilo pomembno le ocenjevanje in izbiranje najlepšega psa, ampak, da bi bilo to druženje isto mislečih ljudi s ciljem izboljšati slovensko lovsko kinologijo v dobrobit psov, njihovih vodnikov in Slovenskega lovstva«.Tekmovanja se je udeležilo 141 lastnikov psov s 150 psi 38 različnih pasem. Razstava je potekala v štirih krogih, v katerih so pse po natančnih predpisih ocenjevali sodniki: Marko Opeka, Franc Svetec, Darko Grošelj in Marija Kavčič.

Priznanje in pokale so prejeli prvi trije psi v vsaki kategoriji. Najlepši pes razstave CAC Snežnik 2012 je po oceni sod-nice Marije Kavčič postal Anthony Schonez, angleški koker španjel, lastnikov Milana in Tatjane Kranjc. Drugo mesto je osvojil Ayala-Simba mali modri gaskonjski gonič lastnika Iztoka Tomšiča. Tretje mesto pa Maj Adin dom, nemški kratkodlaki ptičar lastnika Vlada Sofronievskega. •Borut Kraševec

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Govorijo njihova dejanja

Begunje, 27. april – Gasilska zveza je letos v Begunjah izpeljala tretje tekmo-vanje mladincev v starosti od 12 do 16 let za prehodni pokal »Martin Krpan«. Tekmovanja se je udeležilo sedem ekip Gasilske zveze Cerknica, ki so se pomer-ile v vaji z ovirami ter mokri vaji s hidranti. V vsaki od vaj so ekipe tekmovale po dvakrat, pri čemer se je v skupni seštevek štel boljši od doseženih rezultatov iz vsake discipline. Prvi trije so prejeli zaslužene pokale. Najvišje se je povzpela ekipa PGD Grahovo, pod njo PGD Cajnarje, na tretje mesto pa se je uvrstilo PGD Nova vas. Naslednja mesta pa so zasedli še: PGD Begunje, PGD Ivanje Selo, PGD Rakek in PGD Cerknica. •dš

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Predsednica društva, Olga Otoničar ter predsednik dolgoletno (15 let) pobratenega Društva invalidov Trbovlje, Rudi Janežič.

Državna razstava psov lovskih pasem Snežnik 2012

Utrinek s predstavitve pasem.

Tekmovali so mladinci

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Cerknica – Medobčinsko Društvo invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke (MDI C-LD-B), šteje skupaj blizu 1000 članov iz vseh treh občin. Ob 30-letnici je nastanek in delovanje društva, ki daje prednost socialnim programom, medsebojnemu druženju, pohvali pa se lahko tudi z razvejano športno dejavnostjo, v uvodni besedi predstavila dolgoletna predsed-nica društva, Olga Otoničar, ki je bila v marcu potrjena še za en mandat. Ob tej priložnosti se je društvo s priznanji ter zahvalami spomnilo svojih najbolj dejavnih članov, Zveze delovnih invalidov Slovenije ter prijateljskih in pobratenih društev invalidov iz cele Slovenije; županov občine Cerknica, Marka Ruparja, občine Loške doline, Janeza Komidarja, in župana občine Bloke, Jožeta Dolesa, ki pa je bil tokrat zadržan. Javno zahvalo je društvo izreklo tudi Kari-tasu, Rdečemu križu, CSD, šolam ter vsem, ki so ali pa še prispevajo k njegovemu boljšemu

delovanju. Slavnostni govornik, Drago Novak, predsednik ZDIS, je pohvalil vzorno delovanje cerkniškega društva ter izpostavil, da je v Sloveniji 69 tovrstnih društev s kar 60.000 člani. Ob tem je nadalje poudaril, da je zaposlovanje invalidov ključ za socialno vključenost ter da le z omogočanjem enakih možnosti tudi invalidi lahko živijo človeka dostojno življenje, kajti »cilj je socialno vključevanje in neodvisno življenje invalidov«. Nadalje je opozoril, da so invalidi zaradi zmanjševanja pravic, ki so jih nekoč že imeli, danes v težki situaciji, da pa si zveza prizadeva nastalo stanje kar najbolj omiliti. Kulturnemu delu programa, h kateremu sta svoje prispevali tudi članici društva, pesnici Milena Kraševec ter Vlasta Bajec, je sledilo druženje. Predsednica društva, Olga Otoničar, se ob tej priložnosti vsem, ki so sodelovali pri organizaciji proslave, iskreno zahvaljuje. •dš

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 20128 Aktualno v regiji

Aktivnosti na Dan za spremembe

Dan za spremembe na OŠ TaborNa logaški osnovni šoli Tabor so se letos prvič pridružili vsesloven-ski akciji, ki jo je že tretjič zapored organizirala Slovenska filantropi-ja z naslovom Dan za spremembe. Akcija je bila letos namenjena premagovanju osamljenosti, zato so logaški šolarji na svoje ustvar-jalne delavnice in Plesni festival povabili tudi starše in stare starše. Za razliko od delavnic, ki so bile namenjene zgolj druženju, je bil Plesni festival tekmovalnega značaja, najboljši na medobčinski se bodo pomerili na področni ravni, prvo- in tretješolci pa so se s hip-hopom zgolj predstavili. V okviru Dneva za spremembe so logaški učenci v spremstvu mentorice obiskali tudi bližnji dom starejših občanov, pripravili koncert otroškega pevskega zbora, zbirali pa so tudi prostovoljna sredstva za šolski sklad za nakup plezalne stene. •bmk

FOTO

: ARH

IV D

RUŠT

VA V

ITA

Dan za spremembe, pod katerega se podpisuje Slovenska filantropija, so v regiji dobro sprejeli in se nanj aktivno odzvaliNotranjska – 21. april je Slovenska filantropija, združenje za promocijo prostovoljstva, določila za poseben dan in ga poimenovala Dan za spremembe. To je dan, ko se prostovoljci po lokalnih skupnostih in društvih med seboj povežejo in vključijo v različne aktivnosti ter z dobrimi deli doprinesejo kanček opti-mizma vse bolj majajoči se družbi. V treh letih, odkar ga organizirajo v večjih slovenskih krajih – letos aktivno tudi na Notranjskem – je ponekod prireditev prerasla v odmevne dobrodelne dogodke.

Motoristi, srečno!

Po tradiciji so se na blagoslovu motorjev tudi letos zbirali prostovoljni denarni prispevki za družine, ki so v prometnih nesrečah izgubile očete, ali pa za poškodovane motoriste, ki ta sredstva uporabijo za svoje družine ali za zdravljenje. »Pobudnik te dobrodelne akcije je pater Niko, ki je delal v Logatcu, zdaj pa službuje v Strunjanu,« je pojasnil Erik Rehberger. K motorju in motorizmu sodi tudi posebna oprava. Kako mora biti oblečen pravi motorist, sem vprašala motorista iz horjulske Moto-bande gas X. »Tako da ga ne zebe in da je varno,« sem izvedela.Med udeleženci sem opazila tudi nekaj dam, med njimi motoristko Olgo Božnar, ki že šest let vozi motor in je prepričana, da je za varno vožnjo naj-pomembneje, da voziš po pameti.

Blagoslov motorjev je v Logatcu tokrat opravil dolnjelogaški župnik Janez Kompare – Za varno vožnjo sta potrebni predvsem trezna glava in pamet – Tudi letos udeleženci zbirali prostovoljne prispevke

Mame zbrale dobrih pet tisočakovV Logatcu so Dan za spremembe, na katerega se je odzvalo čez petsto obiskovalcev, organizirali prvič. Pet mam je na ploščadi pred gostiščem Jeršin v središču mesta pripravilo dobrodelno prireditev z javno dražbo oblačil slovenskih medijskih zvezd. S prodajo ličnih, a rabljenih oblačil so zbrale 5110 evrov, ki so jih že izročile štirim za rakom obolelim otrokom iz Logatca. Kar mame niso uspele prodati, ostal je namreč še zajeten kup različnih oblek in dodatkov, so razdelile po varnih hišah in azilnih domovih, nekaj pa so odstopile tudi otrokom v sirotišnicah v Bosni in Hercegovini. Pri organizaciji in izvedbi dobrodelnega dogodka so mamam pomagale še Tina in Mojca Musec, Vera Nagode, Milena Pečenik, Urša Grah in Jasna Jeršin. »Zahvalile bi se tudi družini Jeršin, ki nam je za hrambo oblek na stežaj odprla svoja vrata, in trgovini Sanpavlija za obešalnike in stojala. Hva-la tudi cvetličarni v Mercatorju za šopke,« je ob tej priložnosti izpostavila ena od mam, Polona Slabe, in dodala, da so za akcijo take razsežnosti zaslužni prav vsi, ki so prišli in darovali. Da je akcija tekla, tako kot se spodobi, so s svojimi prispevki poskrbeli tudi sinovi mam, Matic, Žan, Blaž in Martin. Mame napovedujejo, da z dobrimi deli ne bodo odnehale in za prihodnje leto napovedujejo podoben dogodek. •bč

Izmenjali so si igračeV okviru Dneva za spremembe, ki ga je s ciljem spod-bujanja solidarnosti ter preprečevanja osamljenosti in izključevanja organizirala Slovenska filantropija in so ga v soboto obeležili v sedemdesetih slovenskih krajih, je v Pos-tojni Mladinski center Postojna v sodelovanju z Boreom, regijskim stičiščem nevladnih organizacij notranjsko-kraške regije, ter Klubom študentov občin Postojna in Pivka organiziral dobrodelno akcijo izmenjave otroških igrač. Cilj akcije je bil, da otroci igrače zamenjajo, tako da prinesejo svoje, ki so jih prerasli ali jim niso več zanimive, in vzamejo druge, nekateri pa so igrače kar darovali. »Ljudje so bili nad akcijo navdušeni in so jo tudi pohvalili. Prosili so nas tudi, naj se takšne akcije večkrat organizirajo. Igračam, ki so ostale, bomo poiskali nove lastnike,« je povedala koordi-natorka akcije Ana Širca. Največ jih bodo namenili postojn-skemu Rdečemu križu, pa tudi domačemu vrtcu. •kv

Dnevu za spremembe se je s skupino tečajnikov programa Skupaj za boljši jutri letos pridružila tudi ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Organizirali so namreč ekskurzijo v Postojno, kjer so se udeleženci seznanili z delom reševalnih služb in policije tudi v praksi. Na urgenci – NMP Postojna jim je reševalec, Andrej Bratina, povedal veliko zanimivega o svojem delu in pokazal nujno opremo za reševanje človeških življenj. Skupino je na postojnski policijski postaji sprejel dežurni policist Tomaž Curk in jih seznanil z delom policistov, na koncu pa še pokazal zanimive pripetljaje iz svoje prakse. Na regijskem centru za obveščanje so spoznali, kako poteka delo na številki 112, in bili prijetno presenečeni nad vsem, kar so videli in slišali od prijaznih operaterjev. Čeprav si niso ogledali načrtovanih postojn-skih poklicnih gasilcev, so tečajniki izvedeli veliko koristnih informacij in napotkov za vsakdanje življenje. Ekskurzijo so zaključili v kulturnem domu, na prireditvi »Stopimo skupaj in preprečimo izključevanje«, ki sta jo pripravila postojnska enota Šenta, Slovenskega združenja za duševno zdravje, in Šentprima – zavod za svetovanje, usposabljanje in rehabili-tacijo invalidov. Dogodek so sooblikovali postojnska stičišče

NVO Boreo, Klub študentov, pevke Ana Curk, Marina Vitković, Monika Šabec in Gaja Udovič, glasbena skupina Free Tones, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, koordinatorka na SGLŠ Anica Emili Podboj, plesni klub Zebra, Pike iz Pivke, Lekarniška zbornica Slovenije in Kraške lekarne Ilirska Bistrica, DSO Postojna, Mercator center Pos-tojna, Društvo Vezi, Občina Postojna, Društvo Vita Pivka, Maruša Mele, Pobles d.o.o., Mladinski center Postojna in številni prostovoljci. V avli kulturnega doma so razstavili slike in izdelke, nastale v sodelovanju Šent Postojna in DSO Postojna pod mentorstvom Mojce Tršar. Članice Šenta so nastopajoče in obiskovalce razveselile z ročno izdelanimi gumbki in mislimi o sreči. Vsi v en glas so se strinjali, da so takšna druženja potrebna, saj se tudi na tak način tkejo topli medčloveški odnosi in prijateljstva. •bč

Na poučen izlet v Postojno

Kljub deževnemu vremenu se je blagoslova motorjev v Logatcu udeležilo precejšnje število motoristov iz vse Slovenije. »To je že osma tovrstna prireditev,« je povedal Erik Rehberger, šef redarjev in desna roka Tonija Voljča, organizatorja te prireditve, in dodal, da so se ljubitelji jeklenih konjičkov letos pripeljali tako iz Ljubljane kot s Pri-morske, iz Horjula, z Vrhnike kot iz Logatca. Že pred uradnim začetkom jih je bilo na prizorišču več kot 50 z najrazličnejšimi motorji, od tako imenovanih old tajmerjev do najsodobnejših cestnih »zverin«, in njihovi vozniki.

Dolnjelogaški župnik Janez Kompare, ki je tokrat opravil blagoslov, je vse udeležence v prometu med

drugim pozval, naj se zavedajo odgovornosti za svoje in za življenja drugih.»Želim vam srečno vožnjo, saj ste motoristi na cesti na-jbolj ranljivi, zato naj bo ta blagoslov tudi spodbuda, da bi vozili z modrostjo in pametjo,« je Kompare zbranim položil na srce. •Blanka Markovič Kocen

FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

FOTO: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

FOTO

: BLA

NKA

MA

RKO

VIČ

KOCE

N

Foto: BLANKA MARKOVIČ KOCEN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 201210 Aktualno v regiji

Z zumbo do pomladitveFOTO: ARHIV ANDREJE ŠTERN

Za to plesno zumbo je očitno veliko zanimanja

Andreja Štern je z zvrstjo plesa in glasbe na Notranjskem začela prva – Ples, ki uravnoteži telo in duhaAndreja Štern je rojena Primorka, ki jo je pot po 10 letih zanesla na drugi sončni del naše države, Štajersko, in od tod na Notranjsko. Razlika v tem-peramentih ljudi vsekakor je, čeprav pravi, da Notranjci nismo tako zaprti, kot si radi pripisujemo. In v Cerknici se počuti doma. V življenju se izzivov ni nikoli branila in se je tako pustila zapeljati tudi marsikateri novi obliki vadbe: od karateja, trebušnega plesa in drugega, mešanico vsega pa je našla v zumbi, ki ji ne pomeni zgolj izziva, temveč tudi uravnoteženje ciljev in želja, ki ji osmišljujejo življenje. Mamica treh otrok je odločena in ve, kaj hoče, poleg odlične vadbe telesa in duha podariti ljudem delček sebe in jim pomagati, da odkrijejo del sebe, radovednega, radoživega, igrivega in pozitivnega otroka. Andreja je zumbo na Notranjsko zanesla kot prva inštruktorica.

FOTO

: ARH

IV A

ND

REJE

ŠTE

RN

Pravijo, da slučajev ni. Kako si sploh spoznala zumbo in se odločila, da jo predstaviš tudi drugim?Na zumbo sem naletela slučajno: ko sem nekaj iskala po internetu. Takoj sem ve-dela, da je to tisto, s čimer se želim ukvarjati. Ker tečaja za zumbo pri nas še ni bilo, sem se marca lani odločila, da licenco opravim pač drugje, na Dunaju, kjer je zastop-stvo Zumba fitness LLC, ki jo je na Floridi ustanovil Alberto Perez – Beto, kjer sem opravila kvalifikacije za

licence: Basic 1(osnovna sto-pnja), Basic 2 (nadaljevalna) ter Aqua zumba (vodna). Za tonning zumbo (zumba vadba z uporabo lažjih uteži) pa sem licenco pridobila v Ljubljani. Kasneje sem zumbo prvič predstavila v Cerknici. Različne oblike vadbenih pro-gramov so več kot primerne za zanimiv in pester program, ki ga ponujam pod okriljem Športno turističnega društva Horus. Nekoliko omejitev za izvajanje predstavlja le Aqua zumba, ki se izvaja v vodi in se je lahko udeležite

v poletnih mesecih, ko jo izvajam v katerem od obmor-skih krajev ali bazenov, ki pa jih v naši občini žal ni. Zelo sem zadovoljna, ko vidim, da so udeleženci na vadbenih uricah po končanem treningu sproščeni in zadovoljni, saj je s tem dosežen eden izmed ciljev, ki sem si jih zadala kot inštruktorica te zanimive „fiskulture“, ki združuje tako elemente različnih zvrsti plesa, od latinsko ameriških, afriških, tanga, trebušnega in podobno, kot različnih vrst vadbe, čeprav ni zumba

niti ples niti neka specifična vadba. Je uravnoteženje telesa in duha. Zumba vadba mi torej pred-stavlja neizčrpen vir idej, zato imam v načrtu še nekaj drugih programov, povezanih s tem področjem, ki pa naj zaenkrat ostanejo raje presenečenje, vas pa vabim, da obiščete kat-erega izmed mojih tečajev, saj vam prvo urico podarim, za nadaljevanje pa se na podlagi enourne izkušnje odločite sami.

Zumbe pa ne izvajaš le v domačem kraju, temveč si zelo aktivna tudi drugod.Res je. Trikrat tedensko (ponedeljek, sreda in petek) se nam lahko ob 20.15 pridružite v dvorani cerkniškega gasilskega doma, ob torkih in četrtkih ob 18. uri v Športnem centru v Ribnici, ob torkih in četrtkih ob 20.30 v fitnes centru v Postojni ter ob ponedeljkih in sredah, ob 18. uri v športni dvorani Bonifika v Kopru. Kdor ima željo, je dobrodošel in se lahko v brezplačni uvodni

uri brezplačno poskusi v »zumbanju« in to kadarkoli, saj med tečajniki ni razlik v smislu »začetni in nadaljevalni tečaj«.

Zgodi se, da katere od vadb opravljajo »priučeni mo-jstri«. Zakaj za izvajanje zumbe sploh poiskati zumba trenerja z licenco?Zumba je kompleksen odnos do našega telesa in ne zgolj gibanje. Trener z licenco posreduje razširjeno znanje, ki se navezuje tudi na obrav-navanje posameznika glede na njegove telesne značilnosti, morebitne predhodne poškodbe in podobno. Ni namreč vseeno, kako se vaje izvaja in kdo jih izvaja. Ljudje imamo različne telesne ome-jitve, ki jih je potrebno poznati in temu prilagoditi tudi vadbo, ki mora biti »pisana na kožo posameznika«. Do poškodb pride hitro, lahko tudi pri tako »preprosti« vadbi, kot je zumba (še posebej pa ton-ning zumba), česar pa si ne želimo. Čeprav je zumba v

prvi vrsti namenjena spros-titvi, oblikovanju telesa, zabavi ter iskanju notranjega otroka, ki se je morda z leti nekoliko skril, ne moremo mimo tega, da je namenjena tudi krepitvi skeletnih mišic, pri čemer smo še posebej pozorni na pravilno telesno držo in ustrezno izva-janje gibov.

Zakaj bi se nekdo odločil za to obliko telesne vadbe?Imamo svobodno izbiro in vsak si zase najde primerno vadbo. Meni osebno je zumba všeč iz več vidikov, saj je to sprostitvena in zabavna vadba, pri kateri se aktivirajo tudi mišice, za katere smo pozabili, da obstajajo. Več kot primerna je za oba spola, pri čemer moški običajno najdejo izziv pri tonning zumbi (trening z utežmi), primerna pa je tudi za starejše osebe. Vsekakor jo priporočam vsem, saj s to ob-liko vadbe »od nog do glave« pomladiš tako telo kot duha. •Damijana Škrlj

Se zavedamo, kaj se dogaja okoli nas, kaj nas obda-ja? Še posebno med mladimi se pojavlja problem nepoznavanja lastnega okolja in s tem možnosti, ki jih nudi. Prav tako je velika luknja pri organizirani dejavnosti za mlade, zato smo se odločili ustvariti nov festival, ki se imenuje Zelenfest. Glavni cilj projekta je druženje mladih v lokalnem okolju in seznanitev s stvarmi, ki jih obkrožajo, se jih morda še ne zavedajo ali pa bi radi o njih izvedeli več. Dogodki Zelenfesta so namenjeni vsem, ki jih vs-ebina zanima, mladim in starim. Večina dejavnosti bo brezplačnih vendar bodo potrebne predhodne prijave. Letošnji program je sestavljen iz nasled-njih dogodkov: ogled Zelških jam, ščukanujanje, paintball, doživljajska pedagogika, gledanje filma na Uckanci, ogled makete in muzeja o Cerkniškem jezeru in vožnja z lojtrnikom, ponočevanje z astronomom, kolesarjenje po Rakovem Škocjanu, zabava v naravi in sprehod z biologom po jezeru. Dogajanje se bo odvilo med 18. in 27. majem. Vse podrobnosti pa bodo redno objavljene na spletni strani Notranjskega študentskega kluba.Zelenfest je še eden izmed projektov, s kat-erim se trudimo mladini na Notranjskem ponu-

diti kvaliteten program, ki je sestavljen tudi iz izobraževalnih vsebin. V marcu je bilo izvedeno predavanje o krvodajalstvu s ciljem, da se pridobi več mlajših krvodajalcev in se s tem razširi baza krvodajalcev v občni Cerknica. Predavali sta prostovoljki iz Rdečega križa Nika Klančar in Petra Dolšak.V aprilu pa smo izvedli tečaj za vaditelja čolna in delavnico na temo kritično mišljenje, ki jo je vodil Domen Malc. Na tečaju so se zainteresirani naučili teorije, sedaj morajo le še opraviti izpit. Na delavnici o kritičnem mišljenju pa so udeleženci spoznali osnove argumentiranja, razmišljanja o argumentih, ki so nasprotni njihovemu prepričanju in podkrepitev izrečenega z argumenti. Zaradi pozitivnega odziva z obeh strani je v načrtu že naslednji trening, ki bo najverjetneje o odločanju. Pomembno je, da veste, da ste lepo vabljeni, da se udeležite dejavnosti, ki vam jih Notranjski študentski klub ponuja, saj so prvotno namen-jene vam-mladim. Dogodek brez udeležencev je brezpredmeten, zato pusti razne predsodke na st-rani, saj smo resnično veseli vsakogar in čisto vsak je dobrodošel tako na Uckanci kot na projektih. Kaj praviš, prideš?

ŠtudentarijeZELENFEST=

narava + zabava

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Prejeli smo

Kmetijstvo kot umno gospodarjenje z naravnimi viri Kmetijstvo je ena od osnovnih in prvotnih človekovih de-javnosti. Poljedelstvo je pred približno 10.000 leti pravzaprav omogočilo, da se je človek za stalno naselil na določenem območju. Kmetijstvo kot tako naj bi tudi v današnjem času visoko razvitih tehnologij in globalizacije ohranjalo rodovitno zemljo in pripomoglo k varovanju in s tem ravnotežju celot-nega okolja. Gospodarna raba razpoložljivih proizvodnih virov v kmetijstvu ob upoštevanju visokih tehnoloških, fitosanitarnih in drugih standardov omogoča pridelavo varne in kakovostne hrane ob sočasnem ohranjanju okolja in kakovosti naravnih virov. Po drugi strani z opuščanjem kmetijske rabe tal spreminjajo razmere za vsa živa bitja v teh življenskih združbah. Številne rastlinske in živalske vrste so začele izginjati iz takšnega pros-tora, in tu ni izjema niti človek. Pred več kot 135 leti je izšla knjižia Umni kmetovalec ali spolšni poduk, kako obdelovati in zboljšati polje, travnike, vrtove in gozdove, pospremljena z besedami, da je kmeti-jstvo glavni steber blagostanja naše domovine, kajti revež kakršnegakoli stanu že nima nikjer veljave. Osnovni namen kmetovanja je pridelovanje hrane, brez katere ni življenja.Umni kmet mora kmetovati na tak način, da dolgoročno ohranja rodovitnost kmetijskih zemljišč in da kmetovanje ne povzroča obremenitve za okolje.Za ohranjanje rodovitnosti je bistvenega pomena gnojenje. Z gnojenjem vračamo zemlji hranilne snovi, ki jih s pridelki odnašamo. Gnojenje mora biti opravljeno strokovno, da se

izognemo onesnaženju okolja, do katerega lahko pride, če je to pretirano in v nepravem času.

Zaradi teh dejstev so kmetje, izvajalci gnojenja, dolžni spoštovati razne uredbe in predpise, ki določajo čas in količino gnojenja.Najpomembnejša je Uredba o varstvu voda pred onesnaženjem z nitrati iz kmetijskih virov. Ta ure-dba določa mejne vrednosti vnosa dušika v tla in ukrepe za zmanjševanej in preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetiskih virov. Uredba določa, da letni vnos dušika iz živinskih gnojil na ravni celotnega kmetijskega gospodarstva ne sme presegati 170 kg dušika na hektar kmeti-jskih zemljišč.

Gnojenje z gnojevko in gnojnico je na zemljiščih brez zelene odeje (njivah) prepovedan od 15. novembra do 15. februarja. Za zemljišča z zeleno odejo (travniki) omenjena prepoved velja od 1.decembra do 15. januarja.Gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, je pre-povedano od 15. novembra do 15. februarja.Po tej uredbi gnojenje s hlevskim gnojem, mineralnimi gnojili, ki ne vsebujejo dušika, in apnenje ni časovno omejeno.

Ne glede na obdobje je gnojenje z gnojevko, gnojnico in mineralnimi gnojili prepovedano na poplavljenih tleh, na tleh, nasičenih z vodo, na tleh, prekritih s snežno odejo, in na zmrznjenih tleh.

Vsaka kmetija, ki redi živali, mora imeti urejena skladišča za organska gnojila. Zmogljivost in vrsta skladišč morajo biti

prilagojena številu in vrsti živali ter tehnologiji reje. Velikost skladišča mora omogočati najmanj šestmesečno skladiščenje.

Uležan hlevski gnoj se lahko začasno shranjuje na kmeti-jskih zemljiščih, vendar ne dlje kakor šest mesecev z obvezno menjavo lokacije vsako leto. Začasno shranjevanje uležanega hlevskega gnoja mora biti od tekočih in stoječih voda odd-aljeno najmanj 25 m.

Mineralna in organska gnojila morajo biti po površini, ki se gnoji, enakomerno raztrošena.

Kmetje, ki imajo glede na obdelovalno površino viške organ-skih gnojil, morajo presežke evidentirati v kakšni količini in komu so jih oddali.

Kmetije, ki so vključene v razne podukrepe kmetijsko okoljskega programa, morajo upoštevati še dodatne zahteve, in sicer: - vse kmetije, ki uporabljajo mineralna gnojila, morajo gnojiti na podlagi letnega gnojilnega načrta. Ta mora biti izdelan na podlagi analize tal, ki jo je potrebno narediti vsakih pet let. - Voditi morajo evidenco o uporabi živinskih gnojil. Iz evidenc morajo biti razvidni najmanj količina in vrsta živinskega gnojila, čas gojenja ter podatki o površini, kjer se ta gnojila uporabljajo.

Z upoštevanjem zahtev, ki jih določa uredba, sta zagotovljena strokovnost in ustrezno varstvo okolja.

Kmetijska svetovalna služba Postojna, Darja Zadnik in Majda Godina

K pisanju tega sestavka me je nagovoril članek v marčevski številki Logaških novic z na-slovom Petkovec bo dobil vodovod, avtorja dr. Jožeta Hladnika. V njem je zapisanih kar nekaj resnic, še več nejasnosti in tudi kakšna zbadljivka. Da bi bilo lažje in bolje razumeti, pojasniti mnoge zadeve, ki so se odvijale s samim projektom, bom v nadaljevanju skušal podati nekaj podatkov, pojasnitev in morda tudi vzrokov za nekatere odločitve.

Želja, če hočete, zahteva prebivalcev naselja Petkovec po javnem vodovodu je bila verjetno izražena že pred letom 1995, ko je vodenje občine prevzela Slovenska ljudska stranka. Sami krajani so izražali dva vzroka kot nujna za pridobitev javnega vodovoda. Prvi je bil kmetijstvo. Vedno večje število živine in pred-vsem v sušnem obdobju pomanjkanje vode iz kapnic ali hišnih zajetij. Drugi pa je bil, da se je na Petkovcu razvila prava lesna indus-trija in posledično potreba po zagotavljanju požarne varnosti, ki jo je najlažje zagotavljati iz javnega vodovoda.Pristop k samemu projektu je bil izveden dokaj zgodaj in če ne bi bilo nekaterih drugih projektov, ki jim je občinska politika dala prednost pred javnim vodovodom na Pet-kovec, bi bil ta prav gotovo izveden ali vsaj v izvajanju. Žal pa so dobili prednost pro-jekti na obnovi vodovoda v naselju (mestu) Logatec, ki se je v določenem delu oskrboval prav iz zajetja Turkova grapa. Voda iz tega zajetja pa je bila predvsem ob močnih nalivih ali daljšem deževnem obdobju oporečna s prisotnostjo fekalije. Tudi vodovod Medvedje Brdo–Židovnik je dobil prednost, ki pa oskr-buje tudi nekaj gospodinjstev iz naselja Pet-kovec. In na koncu še izgradnja kanalizacije in čistilne naprave v naselju Rovt. Prednost temu projektu pa smo dali iz bojazni, da bo neurejeno odtekanje odplak v samem naselju, ki je v večjem delu v II. vodovarstvenem pasu, povzročilo vdor v samo zajetje oziroma pod-talnico, kjer se z vodo napaja vodovod Rovte. Isti vodni vir pa je bil predviden za napajanje vodovoda Petkovec.

Sama trasa predvidenega vodovoda Petkovec je bila dokaj hitro in tudi s pomočjo krajanov dorečena. Vedno se je zataknilo pri potreb-

nih sredstvih za samo izgradnjo. Praktično je bilo nemogoče pridobiti potrebna nepo-vratna sredstva iz državnega ali kasneje tudi iz Evropskega proračuna. Občina Logatec je vključena v Osrednjo slovensko razvojno regijo, kjer ji je zardi razvitosti v primerjavi z ostalimi regijami bilo dodeljenih zelo malo sredstev. Politiko razdeljevanja vodi Mestna občina Ljubljana in njen župan oziroma županja. Komaj nam je uspelo pridobiti nekaj sto tisoč evrov za kanalizacijo in ČN Rovte. Kljub vsemu nismo držali križem rok. Izvedli smo kar nekaj pripravljalnih in nujnih del za sam vodovod Petkovec. Na pobudo predsed-nika KS je bil obnovljen vodovod »Gabrovce«, kjer je vse pripravljeno za nadaljevanje izgrad-nje proti Petkovcu. Ob obnovi vodovoda in postavitvi hidranta »pr Luknčk« pa je bil pripravljen tudi odsek proti »Celerjem«.

Edino možnost pridobitve vsaj dela nepo-vratnih sredstev smo videli v KOHEZIJSKIH SREDSTVIH. Za pridobitev le-teh pa je potrebno izpolnjevati kar nekaj pogojev. Prvi je, da mora biti finančno večji ali medobčinski projekt. Drugi, da gre za izboljšanje že obstoječih vodovodnih sistemov, za njihovo povezovanje in zagotavljanje večje varnosti pri vodooskrbi. Ob sodelovanju še nekaterih sosednjih občin je vodenje medobčinskega projekta prevzela občina Postojna, ki je vključevala največji projekt.V Logatcu smo pristopili k prvemu »našemu projektu« – vodovodu Petkovec. Kot že rečeno, smo določili traso primarnega voda, ki bi omogočala tudi izvedbo vseh hišnih priključkov do posameznih uporabnikov. Izdelali smo idejni projekt, ki je bil osnova za pridobivanje služnosti od lastnikov zemljišč. Obvezo, da bo pridobil vse potrebne služnosti od lastnikov zemljišč, je prevzel takratni predsednik KS Rovte. Besedičenje dr. Hlad-nika v sestavku do g. Trevna je prav žaljivo. Predsednik je pridobil v zelo kratkem času vse služnosti in jih predal občinskemu uradu. Ob tem naj navedem tudi, da je pridobil tudi vse potrebne služnosti za izvedbo kanalizacije in ČN Rovte, ki jih je bilo kar krepko čez sto, pri tem opravil zelo veliko in težavno delo, pa danes ob gradnji kanalizacije in ČN ne čuti nobene hvaležnosti ne od občanov ne

Odprto pismo: Vodovod na Petkovecod občinske oblasti. Same služnosti pa so bile pogoj za pripravo PGD, PZI in pridobitev gradbenega dovoljenja.Da bi pridobili nepovratna kohezijska sredstva za izvedbo vodovoda Petkovec, je bilo obvezno le tega povezati z vodovodom Turkova grapa–Logatec. Ne iz razloga, ker mesto Logatec nima dovolj vode (logaški vodovodni sistemi imajo na razpolago preko 100 l zelo kakovostne naravno mineralne vode na sekundo), temveč zato, da bi izpolnili pogoj za pridobitev potrebnih sredstev.Ob izteku svojega mandata sem ob primo-predaji sedanjemu županu g. Menardu predal celoten spis št. 355–1/2010 – medobčinski projekt: Dograditev in obnova vodovod-nih sistemov na povodju zgornje in srednje Ljubljanice – kohezijski projekt, za kar je bila izdelana in potrjena tudi na OS občine Lo-gatec. Idejna zasnova, ki med drugimi vsebuje tudi tri projekte iz občine Logatec; vodovod Rovte–Petkovec– Turkova grapa, novi pov-ezovalni vodovod Cuntova grapa–vodohran na Sekirici– Martinj Hrib in povezovalni

vodovod Kalce–Grčarevec–Laze. Posebej je bilo povedano in poudarjeno, da so za projekt vodovod Rovte–Petkovec pridobljene vse služnostne pogodbe od lastnikov zemljišč, po katerih je predvidena sama trasa vodovoda.

Na koncu je potrebno še povedati, da je pri projektu vodovoda Petkovec poleg pred-stavnikov krajanov in Krajevne skupnosti zelo tvorno in strokovno sodelovalo vodstvo Komunalnega podjetja Logatec na čelu z direktorjem g. Petkom in njegovo dobro sode-lavko ga. Špelo Ferjančič.Kaj se dogaja s projektom vodovod Petkovec in tudi ostalima dvema projektoma, ne vem. Imam občutek, da zelo malo ali nič. Pri tem pa se finančna perspektiva 2007– 2013 in z njo kohezijska sredstva zelo hitro izteka. A s tem problemom si bo glavo belil kdo drug. Sam le želim in tudi privoščim, da bi krajani Petkovca dobili javni vodovod do vseh uporabnikov, da bi za izgradnjo le tega prispevali čim manj lastnih sredstev.

Janez Nagode

Mnenje avtorja ne izraža nujno tudi mnenja uredništva.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 201212 Oglasno sporočilo

Življenjske izkušnje, lastna prepričanja in želja pomagati drugim so ga pripeljale do tega, da ga danes obiskujejo številni ljudje, ki jim medicina ne more več pomagati ali pa so enostavno izgubili upanje v druge oblike zdravljenja. Dejan Fabijančić je uveljav-ljeni bioterapevt, ki je sprva je zdravil predvsem športnike, saj je sodeloval s profesion-alnimi športnimi klubi, kasneje pa se je odločil, da bo svoje delo posvetil tudi ostalim ljudem. Pravi, da ima energije enako mero kot vsak drugi zdrav človek le, da ve kako veliko količino energije iz univerzuma posredovati v telo pacienta. Glede zdravljenja in odnosa ljudi do lastnega zdravja ima zelo jasno stališče:

»Zdravljenje je dostopno vsem, saj se bioterapija ne zaračunava – na točki, ko zbolimo se vsi znajdemo v enakem položaju in takrat smo si vsi enakovredni. Bolezen ne izbira med revnimi in bogatimi zato imajo možnost zdravljenja vsi pod enakimi pogoji ne glede na status in zato ne določamo cene ne bogatin ne revnim in tu ni prioritet. Edina prioriteta so težji bolniki, ki jih obravnavamo prednostno. Kvalitetno zdravljenje v današnjem času torej ni odvisno od cene temveč od volje posameznika! Ljudem želimo omogočiti sistematično zdravljenje v kolikor je to potrebno. Ena terapija poteka štiri zaporedne dni in vsak, ki se odloči za zdravljenje mora obvezno prihajati vse štiri zaporedne dni. Zdravljenje poteka v skupini po 3 ure na dan, priporočljivo je, da so vsi udeleženci vseskozi prisotni v prostoru kjer je v času terapije prisotno zelo močno energijsko sevanje – prostor je v času terapije na »zdravilni frekvenci«. Za zdravljenje si je potrebno vzeti čas, kar pomeni, da pustijo pacienti skrbi, telefone, prenosnike doma, ne gledajo na uro in se v celoti posvetijo zdravljenju. Zdravljenje se namreč odvija na podzavestni ravni in je najbolj učinkovito, ko je pacient popolnoma razbremenjen. Učinkovitost zdrav-ljenja je odvisna od bolezenskega stanja vsakega posameznika in od tega koliko časa je bolezensko stanje prisotno v telesu. Nekomu se lahko stanje izboljša ali v celoti popravi že po prvi terapiji, spet drugi potrebuje več zaporednih terapij. Največ je odvisno od posameznika, koliko je pripravljen vlagati v svoje zdravje. Ljudje, ki iščejo izgovore, da nimajo časa za zdravljenje in iščejo »instant« rešitve se ne zavedajo vrednosti lastnega zdravja in za njega niso pripravljeni storiti nič. Tisti, ki pride k meni po čudež, ga ne bo prejel. Tisti, ki pride z močno voljo in odprtega uma bo prejel zdravje.”

ODPRTA VRATA DO ZDRAVJA »Zdravje in zdravljenje je dostopno vsem, potrebna je samo volja.« Tako meni uveljavljeni terapevt Dejan Fabijančić, ki že vrsto let uspešno pomaga do zdravja ljudem, ki obolevajo za različnimi boleznimi. Obiskujejo ga tudi številni ljudje iz tujine. Denar ni izgovor pravi, saj zdravljenja ne zaračunava.

Mamica dveletne Ane, ki ima diagnozo epilepsija pravi: Pomembno se nam je zdelo, da je bioterapija popolnoma neinvazivna in nima stranskih učinkov. Dejan nam je že v začetku dejal, da bo potrebnih več terapij. Po 4 mesecih lahko rečemo, da se stanje umirja, epileptični napadi pa so vse redkejši in manj intenzivni. Vem, da je pred nami še dolga pot, kljub vsemu pa čutim, da nam bo z Dejanovo predanostjo do dela (ki je neizmerna), optimizmom, izrednim čutom do sočloveka in dobro voljo, ki jo Dejan vedno izžareva, uspelo. Dejanu se zahvaljujem za vse. Ni besed s katerimi bi se mu lahko zahvalila za to, ker znova in znova posluša, kako je z našo deklico in je poleg zdravilca tudi moj terapevt.

Vsa živa bitja delujemo po programu inteligentne energije, ki je osnova vsega živega. Brez energije življenje ne bi bilo možno, naše zdravje je v celoti odvisno od energijskega ravnovesja v telesu. Vsi smo zaskrbljeni kadar je naše življenje ogroženo in prav bolezen v nas prebudi zavedanje kako pomembno je zdravje. Takrat ni nobena stvar bolj pomembna.Zdravljenje z energijo oziroma bioterapija, je ena izmed oblik zdravljenja, pri kateri biotera-pevt s pomočjo rok vnaša v telo življenjsko energijo. Za to terapijo niso potrebna draga zdravila, injekcije ali zdravju škodljiva sevanja. Za mnoge znanstvenike predstavlja odkritje

stoletja - v sedemdesetih letih, ko je znanost uradno potrdila delovanje energije v namen zdravljenja, je to odkritje vsaj nekoliko zbudilo zanimanje tudi v medicinskih krogih, saj tudi medicina dandanes, ob vsej tehnologiji in znanju, mnogokrat ostaja brez orodja oziroma odgovorov kako pacientu pomagati.

Dejan s svojim iskrenim in neposrednim odno-som do svojih pacientov pridobi takojšnje zaupanje tudi pri svojih najmlajših pacientih. Triletni deček Jan sam zelo dobro ve, da morajo biti roke med terapijo razprte in dlani obrnjene navzgor, med terapijo ne potrebuje mamice ob sebi. Petletni David iz Radovljice, ki ima sladkor-no bolezen pa pravi, da bo, ko odraste tudi sam terapevt in bo pomagal vsem, ki imajo bolezen kot on sam. Obvlada že vse tehnike, enako kot Dejan, ki mu je postal pravi vzornik.

Premalo ljudi se zaveda moči, ki jo ima kozmična ener-gija. Znanstvenik iz znanega inštituta s katerim Dejan sode-luje in, ki vse svoje življenje proučuje to področje, pravi: »Klasična medicina je ostala v srednjem veku. V prihodnosti se bo morala pričeti odpirati tudi na tem področju saj so rezultati zdravljenja potrjeni v praksi«.

Bioterapevt med izvajanjem psihokineze. Človekovo telo premakne brez dotika z močjo svojih misli.

Terapevt je v času zdravljenja samo posrednik, ki v telo obolelega posreduje kozmično energijo.

Dejana ob koncih tedna, gostijo tudi v hotelu Sport v Postojni. Kontakt: 040 642 645

Zdravljenje s polaganjem rok je naravna metoda, ki so jo uporabljale že najstarejše civilizacije po vsem svetu in med drugimi tudi oče medicine - Hipokrat. Tudi sami smo velikokrat terapevti - bolečina lahko zelo hitro izzveni če na prizadeto mesto položimo roko in to ljudje običajno storimo nezavedno - položimo sebi ali drugemu roko kjer boli. Znanja s tega področja so torej znana že tisočletja, obstoj inteligentne energije pa danes potrjuje tudi znanost.

K Dejanu prihajajo po zdravje številni ljudje iz Slovenije in tujine. V svojih kartotekah hrani presunljive zgodbe, ki so mu jih napisali njegovi pacienti in številne izvide s strani medicine, ki potrjujejo uspešno zdravljenje. Sam pravi, da je to delo kozmične energije, ki je nad vsem.

Ga. Zvezdana se po petdesetih letih neznos-nih migrenskih napadov, zaradi katerih je morala pustiti tudi službo, danes po De-janovi zaslugi skorajda ne spomni več, kako je čutiti glavobol. Prav tako ji je s pomočjo bioterapije pomagal pri težavah s sinusi in pozdravil bolečine v gležnju zato se kot izjemno uspešna sportnica veteranka, ki je že večkrat pometla z vso mednarodno konkurenco, lahko spet v polni meri posveča športu in živi bolj polno življenje.

Prom

ocijs

ko s

poro

čilo

, nar

očni

k: Te

rape

vtsk

i mas

ažni

cen

ter F

abija

nčić

d.n

.o.,

Mai

stro

va u

lica

20, 6

250

Ilirs

ka B

isrt

ica

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13

www.nkr-novice.si

10let 13Aktualno v regiji

Za bolj »živo« hrano!

Cerknica – Pestri organizirani društveni dejavnosti na Cerkniškem se je z novim letom pridružilo še eno društvo – Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska. Ta prisega na naravo in naravne načine kmetovanja oziroma pridelovanja hrane, kar je zlasti v zadnjem obdobju, ko se potreba po doma pridelani hrani stopnjuje, prednost.

Takšna in podobna društva, ki so za svoje po-slanstvo izbrala biodinamičen način pridelo-vanja hrane, pri nas niso redkost, na tem delu Notranjske pa ga dotlej ni bilo. »Ko sem se konec minulega leta o namenu in ustanovitvi takega društva pogovarjala s predsednikom Zveze Ajda, Jožetom Grabljevcem, je bil zelo navdušen in nam je pri ustanovitvi veliko pomagal,« je povedala Mihela Klančar z Društva za biološko-dinamično gospodar-jenje Notranjska. Društvo deluje prvenstveno na področju občin Cerknica, Bloke in Loška dolina, zagreti pa so tudi za sodelovanje izven teh meja.»Povezujemo se že z ostalimi biodinamičnimi društvi v Sloveniji in v kratkem naj bi se zgodil tudi 1. slovenski dan biodinamikov,« navdušena nad tovrstno dejavnostjo nadalju-je Klančarjeva, ki se ob tej priložnosti za pod-poro zahvaljuje občini Cerknica in cerkniški

Kmetijsko gozdarski zadrugi Krpan.Biološko-dinamična metoda je koristna in se uporablja na več področjih kmetovanja; v vrtnarstvu, poljedelstvu, sadjarstvu, živinoreji, semenarstvu, čebelarstvu, gozdarstvu ..., saj kmetijo za razliko od ostalih načinov gospodarjenja obrav-nava kot živ organizem in pri tem ne zanemarja značilnosti naravnega okolja. »Upošteva spoznanja o medsebojnem vplivu sil vesolja in zemlje na življenjske procese rastlin, živali in človeka,« pojasni to vejo odgovornega gospodarjenja do človeka in zemlje, ki so jo poznali že v antiki, sogovornica. Demetra, boginja zemlje in rodovitnosti, je bila namreč v antični kulturi zelo čaščena. »Napis Demeter je že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja blagovna znamka zdrave hrane najboljše kakovosti, pridelane na biološko-dinamičen način. Potrošniku v številnih državah na vseh kontinentih zagotavlja, da je kupil zdrave, z življenjsko energijo prežete pridelke za prehrano in semena z večletno dobro kaljivostjo,« izpostavi prednosti na tak način pridelane hrane in doda: »Vsi, ki želite čim bolj zdravo okolje, »živo« hrano in kakovostno življenje, vabljeni, da se nam pridružite in se naučite nekaj novega.«•Barbara Čepirlo

Prihodnjič bomo govorili o varstvu pred boleznimi in škodljivci, o redčenju in še o marsičem drugem. Lep majski pozdrav.

Vrtnari z nami: Gnojenje sadnega drevjaVprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com. Tomaž Kobal, Vrhpolje 40, VipavaTel. št.: 031 507 429

M: +386 (0)51 313 821 | E: info@oblak.sioblak commerce d.o.o. | proizvodnja gradbenega materiala:

tržaška cesta 1a | SI-1370 logatec | slovenija

Cvetenje je za drevo zelo velik porabnik energije. Da se povrne izgubljena energija s cvetenjem in se zagotovi primerna rast drevesa, je potrebno v času po cvetenju drevesa dodajati hranila v obliki mineralnih gnojil. V tem času so predvsem pomembna tri osnovna hranila, in sicer dušik, fosfor in kalij. V kmetijskih trgovinah se dobijo kot različna NPK-gnojila. Ta gnojila so v različnih razmerjih. Za sadna drevesa so najprimernejša gnojila z razmerjem NPK 12-12-17.

V vrtu je najbolje, da potrosimo gnojilo pod drevesom v širini drevesne krošnje. Gnojimo vedno pred napovedanim dežjem. V nasprotnem primeru se velik del hranil izgubi. V primeru, ko v času gnojenja ni napovedanega dežja, je vedno za najboljši izkoristek gnojila potrebno po gnojenju gnojilo zadelati v tla. To naredimo tako, da prekopljemo prostor pod drevesi v velikosti drevesne krošnje. Še posebej je to pomem-bno pri novo posajenih sadikah in mladih drevescih. S tem, ko prekopljemo pas pod drevesi, uničimo tudi plevel, ki v prvih letih rasti zelo slabi rast drevesnih sadik. Kasneje drevo ni več tako občutljivo na konkurenco plevela. Koliko bomo gnojili in ali sploh bomo gnojili, je odvisno tudi od tega, koliko pridelka oziroma plodov je na drevesu. Če je drevo zelo obloženo s plodovi, pomeni, da bo potrebovalo več hranil za razvoj le teh in za normalno rast drevesa. V primeru, ko je drevo ostalo brez plodov, na primer zaradi pozebe, je tako drevo potrebno gnojiti manj. Preveč gnojila, predvsem dušika, ki pospešuje rast, nam povzroči preveč bujno rast ter tako drevo lahko izgubi ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Pretirano gnojenje z dušičnimi gnojili povzroča tudi slabšo odpornost drevesa na različne bolezni in škodljivce, zato je zmernost tu na mestu. Oskrba letos posajene sadikeSadno sadiko, ki smo jo letos posadili, moramo v tem času redno pregledovati, da se na mladih lističih in poganjkih ne

pojavijo gosenice, ki obžirajo le-te. Pozorni moramo biti tudi na uši, ki se pojavijo na lističih in s sesanjem rastlinskega soka povzročajo zvijanje in smolenje. Če opazimo pojav gosenic ali uši na sadiki, moramo takoj ukrepati z uporabo ustreznega insekticida.V tem času moramo poskrbeti, da odstranimo vse poganjke, ki izraščajo po višini debla. Ostanejo naj samo štirje poganjki, ki smo jih pustili za ogrodne veje, ter vodilni poganjek, ki ras-te navpično navzgor. Tako se bo vsa, za rast potrebna energija, usmerila v izbrane poganjke, kateri bodo imeli močnejšo in lepšo rast. Posajena sadika mora v tem času začeti intenzivno rasti. Da spodbudimo rast sadike, ji vsake tri tedne dodajamo dušično gnojilo. Sadiki dodamo eno do dve pesti gnojila.

Razvoj sadnih dreves se je s toplimi dnevi zelo pospešil. V tem času so drevesa v polnem cvetenju ali pa so že odcvetela. Na Vipavskem pa že zorijo prve češnje.

Vi sprašujete, vrtnar odgovarja

Bralka Brigita sprašuje, kakšen je način in kdaj je najprimernejši čas rezi starejše slive.Za starejša drevesa sliv velja, kar se tiče načina rezi, enako kot sem opisal v aprilski izdaji rubrike Vrtnari z nami. Pomembno je, da notranjost krošnje vzdržujemo dovolj osvetljeno in da redčimo pregoste veje v krošnji. Pri rezi sliv pustimo dovolj kratkega rodnega lesa, pa tudi kakšno daljšo rodno šibo. Če na drevesih nismo že dalj časa izvajali rezi, je bolje, da opravimo en del rezi do cvetenja sliv, drugi del rezi pa opravimo v poletnem času. Na ta način se izognemo temu, da bi začelo drevo prebujno rasti. Tudi stres za drevo je na ta način manjši.

Popravek in opravičiloV prejšnji številki Notranjsko-kraških novic smo objavili pogovor s predsednikom Društva prijateljev Martina Krpana na Blokah, gospo-dom Francetom Hitijem. V besedilu smo zapisali, da je skulptura Martina Krpana v avli uprave Intereurope v Kopru delo kiparja Stojana Batiča. Kasneje sem bil informiran, da to ni res. Avtorica tega kipca je akademska kiparka Milena Braniselj iz Cerknice. Avtorici se zaradi neljube napake opravičujemo.Pa še to; omenjeni kipec je nastal pred petnajstimi leti kot osnutek za mnogo večji spomenik, ki ga je ob petdesetletnici podjetja želela Intereuropa podariti mestu Koper. Večji spomenik naj bi stal v krožišču Ferarske in Koprske ceste. Proti postavitvi takšnega spomenika se je zgrnila obalna umetniška srenja. Postavili so trditev, da na obalo sodi le lik pravega Istrana, kot je solinar, oljkar, vinar, mornar ali pa Šavrinka. Tudi Lepa Vida bi jim pristojala. Tega notranjskega silaka, ki ga ni bilo nič prida in se še prehranjevati ni znal, saj ga je zaradi preobilice hrane, ki jo je spravil vase, gotovo pobral holesterol, pa zares ne marajo. Verjetno pa jih je najbolj motilo le to, da bi notranjski umetnik imel svoje delo v njihovem kokošnjaku. Oh, če bi nevoščljivost gorela. Stane Korenjak

Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje Notranjska osvešča o odgovornem načinu pridelovanja hrane

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012Regijske kulturne diagonale14

Rajski vrtovi pod Snežnikom

Kozarišče, 20. april – Društvo Drobnovratnik iz Postojne, v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije in Javnim zavo-dom za kulturo in turizem grad Snežnik, je v galerijskih prostorih gradu Snežnik pri-pravilo interaktivno nara-voslovno in naravovarstveno razstavo o dragocenih naravnih ekosistemih z vrha Snežnika, skozi sklenjene gozdove, čez kraška travišča in presihajoča jezera v podzemlja. Razstava bo na ogled do nedelje, 13. maja.

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

Razstava postavlja v ospredje naravne danosti, ki dinarski svet biodiverzitetno najbolj bogatijo.

Razstava o dragocenih naravnih ekosistemih bo odprta še do nedelje

Avtorji razstave, člani društva Drobnovratnik, so v pred-stavitvi razstave zapisali: »Slovenci živimo v deželi, bogato obdarjeni s prelepo naravo. Prebivalci krajev okrog Snežnika pa živimo v raju. In nismo sami! Tu živi še na tisoče drugih prebivalcev: od najnižje razvitih organizmov do velikih zveri. Tudi zanje so ti kraji najboljša izbira – kot rajski vrtovi. Tu s(m)o doma. Prebivalci krajev pod Snežnikom smo vrtnarji teh »rajskih vrtov«. Da bi jih ohranili tako pestre in polne

življenja, moramo »vrtnariti« skrbno in z velikim občutkom za naravo, ki nas bogati.«Z razstavo so iz bogate ponudbe narave na širšem območju Snežnika osvetlili izbor naravnih danosti, ki dinarski svet Slovenije biodi-verzitetno najbolj bogatijo. Na slikovit in nazoren način so s tekstom in sliko na plakatih in s pomočjo interaktivnih stolpičev, na katerih so obiskovalci lahko preizkusili svoje znanje, predstavili mo-zaik življenjskih prostorov ter rastlinstvo in živalstvo od

vrha Snežnika, skozi gozdove in čez suha kraška travišča v podzemlje, pa tudi Pivška presihajoča jezera, Cerkniško jezero ter Planinsko polje.Vsebina razstave je nastala v medn-arodnem letu biotske raznovrstnosti 2010, v okviru projekta Živa Notranjska, ki ga je sofinanciral Urad Vlade RS za komuniciranje v sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. •bok

Kravcova miniaturna delaLogatec, 25. april – V kavarni in Slaščičarni Kljukec, ki v svojih prostorih redno gosti dela raznovrstnih slikarjev, tokrat razstavlja akademski slikar Jurij Kravcov, najnovejši član Društva likovnikov Logatec. Za obiskovalce je pripravil serijo miniaturnih del, s katerimi se je konec februarja v Stekleni galeriji v Logatcu javnosti že predstavil, v ospredju pa so

tihožitja in figuralne kompozicije, s kat-erih vejeta nežnost in zasanjanost. S figuraliko se posveča predvsem upodo-bitvi svoje žene, vsa dela pa odražajo avtorjevo težnjo po komunikativnosti in dekorativnosti. Osnovo mu pred-stavlja risba, z zlato barvo pa se navezuje

tudi na pravoslavno ikonografijo in tako po besedah likovne kritičarke Anemarije Stibilj Šajn, ki je razstavo odprla, nadaljuje sintezo, ki nosi pečat medkulturnega dialoga, njegova umetnost se sprehaja med ambientom vzhoda in zahoda. Jurij Kravcov prihaja iz juga Rusije, kjer je v Rostovu na Donu diplomiral na Umetniški akademiji M. B. Grekova, v Sloveniji pa živi in ustvarja že 20 let. Poleg intenzivnega slikanja je tudi mentor na slikarski šoli za odrasle, ki se odvija v Ruskem centru za znanost in kulturo v Ljubljani. Vsa dela na razstavi, ki bo na ogled do konca junija, lahko obiskovalci tudi kupijo. •sm

Krpanov pohod je uspelBloke – Sončno jutro je pozdravilo pohodnike, ki so se udeležili tradi-cionalnega 12. pohoda po Krpanovi poti. Na startu ob Bloškem jezeru se je že ob sedmih zjutraj zbrala množica pohodnikov, ki so želeli čimprej začeti pohod, saj so se bali vročine, ki so jo napovedovali vremenoslovci. Vendar so bili njihovi strahovi odveč, saj je znano, da na Blokah vsak dan rahlo pihlja. Pohoda se je udeležilo skoraj dva tisoč pohod-nikov, kateri so ob Krpanovi poti opazovali prebujajočo se naravo in se nadihali čistega zraka. Ob poti so si ogledali 20 posebej označenih točk naravne in kulturne dediščine in se okrepčali na več postojankah, ki so jih postavili prizadevni domačini ter Čebelarsko društvo in društvo rejcev drobnice. Na koncu pohoda je podjetje Hija d.o.o., ki skrbi za gostinsko ponudbo na Bloškem jezeru, poskrbelo za pohodniško malico. Pohodniki so lahko izbirali štiri različne malice, tako da je vsakdo lahko dobil nekaj po svojem okusu. Zelo zanimiva so tudi nova unikatna otroška igrala, na katerih so se otroci zabavali. Pa tudi oprema okrepčevalnice je nova. Posebnost je Krpanov prestol, na katerem so se obiskovalci lahko slikali z Martinom Krpanom, cesarjem in ministrom Gregorjem. Va-bimo vas, da tudi poleti obiščete Bloke in bloško jezero. •sk

Odnesli veliko bronastih medaljNova Gorica, 21.–22. april – Cerkniške MACE so se v dvorani novogoriške OŠ Mi-lojke Štrukelj udeležile finala 12. odprtega državnega prvenstva MTZS v baton twirling športu. Iz Cerknice so se na finalu preizkusili: junior par, dve tekmovalki v Dance Twirlu, 11 najmlajših (do 10 let) v Basic Strut-u in tri skupine (kadeti, junior in senior), pri čemer jih je veliko tekmovalo prvič. Prvič pa se je na najvišjem nivoju twirlinga v težki konkurenci pomerila tudi najstarejša skupina kluba, ki je gledalce že v Cerknici navdušila z odlično koreografijo. Na tretjem mestu so pristali: Zala Dolničar in Tim Udovič v kategoriji pari nn junior, Mace3 v kategoriji team nn kadet, Mace2 v kategoriji team nn junior, Mace1 v group višji nivo in Larisa Šega v dance twirlu ml. junior. Uspešne pa so bile tudi Cicimace, ki so v

Basic Strutu osvojile srebrne in bro-naste palčke. Cerkničani, ki v Novo Gorico niso uspeli priti, so si lahko vse koreografije Mažoretnega, twirling in plesnega kluba Mace ogledali že na domačem terenu 14. aprila, v okviru vsakoletnega dogodka »Mace se predstavijo«. Državno prvenstvo sicer velja kot kvalifikacija za uvrstitev iz najvišjih nivojev twirlinga na evropski pokal, ki bo julija v Belgiji, ter kvalifi-kacija za svetovno prvenstvo, ki bo avgusta v Parizu. Ob tej priložnosti se vodstvo kluba zahvaljuje vsem prostovoljcem in podpornikom, ki prispevajo k temu, da klub lahko tekmuje, in vabi, da pridete v soboto in nedeljo navijat v Novo Gorico. •dš

Natečaj poteka že od leta 1953 pod pokroviteljstvom Sveta Evrope, Evropske komisije in Ev-ropskega parlamenta ter Evropske kulturne fundacije. Vsako leto v njem sodeluje okrog 500 tisoč mladih iz 34 evropskih držav.

V natečaju sodelujejo učenci osnovnih in srednjih šol, dijaških domov in šol s prilagojenim programom ter slovenskih šol v zamejstvu. Na natečaju vsako leto sodeluje med 18.000 do 25.000 mladih. Predstavlja obliko vključevanja evropske dimenzije v šolsko polje. Preko literarnega, likovnega, fotografskega, video in internetnega ustvarjanja mladi spoznavajo kulturne, socialne, jezikovne in druge razsežnosti ter možnosti sodelovanja v Evropi in svetu.

Našo šolo so na 13. natečaju Evropa v šoli zastopali dijaki, člani šolskega glasila Špice, Tilen Makoter, Denis Samsa, Vesna Škrlj ter Ana Simšič, Urša Šepec in Danijela Cole kot avtorice. Dejstvo, da je letošnje tematsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, je pripomoglo k temu, da smo se povezali z Domom upokojencev Postojna, kjer smo pos-neli material za video natečaj. Ob prijetnem druženju, izmenjavi izkušenj pri oblikovanju časopisa, kartanju, gledanju slik in izmenjavi daril je nastal video posnetek, ki je bil pred-met tekmovanja na nacionalni ravni. Nagrajeni filmček si lahko ogledate na spletni strani Šolskega centra Postojna.

Našim dijakom je 30-članski Nacionalni odbor dodelil 1. mesto v starostni skupini sredn-jih šol na nacionalnem nivoju natečaja Evropa v šoli. Glavno nagrado, in sicer petdnevno potepanje po Toscani in Elbi, so prejele avtorice, Ana Simšič, Urša Šepec in Danijela Cole. Želim jim obilo užitkov in nepozabnih trenutkov med potepanjem. Vsem sodelujočim iskrene čestitke! Mentorica Tadeja Pecman Penko

Natečaj “Evropa v šoli” – Jaz tebi radost, ti meni modrost

Prejeli smo

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

FOTO

: ŽA

N A

NZE

LJC

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

www.nkr-novice.si

10let

Regijske kulturne diagonale 15

Pa-leta gostovala pri sosedih

Koliko časa vaše društvo že obstaja in kakšni so sploh bili začetki? Ivanka Kranjec: Leta 2004 smo se registrirali z namenom, da v Snežniku izpeljemo prvo samostojno razstavo Marine Klarić, ki je tako postala prva članica. Sčasoma se nas je nabralo dobrih deset. Pod mentorstvom akademske slikarke, Stanislave Sluga Pudobske, ki nas je slikarsko opismenjevala 7 let, so nastala tudi dela za razstavo v Reki. Letos je dosedanjo mentorico zamenjala Karmen Bajec, akadem-ska slikarka, magistrica umetnosti. Poleg naše skupine ustvarja tudi podmladek, ki se pod mentorstvom Jerneja Dolničarja, profesorja likovne pedagogike, ki poučuje v Grahovem in v Cerknici, 3-4 krat letno v prostorih Galerije Krpan lahko udeleži likovnega tečaja, lani pa je 6 udeležencev njegovega seminarja v duhu priprave na sprejemne izpite Gimnazije za oblikovanje uspelo te izpite tudi opraviti! 4 članice društva vodimo tudi skupino liko-vnih dejavnosti v Varstveno delovnem centru v Cerknici, s katerimi v maju pripravljamo razstavo v knjižnici na Rakeku. V tem trenutku iskrena hvala članici Mariji Braniselj, ki je ob »špicah« pripravljena »posoditi« svoj, nekoliko večji, zasebni prostor, saj postajajo naši prostori v Krpanovi galeriji pretesni.

Kaj vse obsega vaše ustvarjanje?Ivanka Kranjec: S pomočjo JSKD smo pod vodstvom akademskega slikarja Božidarja Strmana – Miša v prostorih KD Rak Rakek opravili krajši tečaj iz portretiranja, sicer pa uporabljamo različne slikarske tehnike. Udeležujemo se tudi različnih slikarskih kolonij, s Slovenskim kulturnim društvom Gorski Kotar iz Hrvaške pa nameravamo pri-praviti skupno kolonijo.

Kako vaše delovanje podpira lokalno okolje?Ivanka Kranjec: Podpirata nas Občina Cerknica, JSKD izpostava Cerknica ter člani z letno članarino. Kupili smo že kar nekaj opreme, dodatno se izobražujemo, kolikor le možno obiskujemo seminarje, razstave (razstavo Metke Kraševec v Moderni galeriji) ipd. Vsa zahvala donatorjem ter ostalim, ki so naše delovanje podprli: Alpod d.o.o., Elgoline d.o.o., TILA, Kovinoplastika Lož, Tur servis … Povezujemo se tudi z NEC Cerknica, gospo Lili Mahne, z namenom pridobitve evropskih sred-stev; z rokodelskim centrom, Šolo za slikarstvo v Ribnici, za sodelovanje pa se dogovarjamo tudi z Notranjskim regijskim parkom pod vodstvom Valentina Scheina. Projektov in idej je mnogo.

V Reki ste v sodelovanju s Slovenskim domom, Kulturno prosvetnim društvom Bazovica, pripravili slikarsko razstavo.Ivanka Kranjec: Že lani smo želeli predstaviti svoja likovna dela zunaj meja naše domov-ine, a se ni izšlo. Smo pa letos vzpostavili stik z društvom Bazovica, kjer so nas pričakali z odprtimi rokami ter pomagali postaviti slikar-sko razstavo. Otvoritev razstave, ki je potekala v slovenskem duhu, ob zvokih harmonike Krunoslava Križa ter pevke, naše članice,

Snežne Obreza, ki med drugim skrbi tudi za vso administracijo in organizacijo dogodkov v društvu, je bila prežeta s čustvi in še pose-bej sem bila ganjena ob srečanju z nekdanjo učenko Metko Eržen, ki že vrsto let živi v Reki, ki je ljubezen do rodne grude prenesla tudi na svojo hčerko Marjano. Dogodek se je zaključil ob orehovi potici in slovenskem vinu, gos-titelje, ki se jim za vse najlepše zahvaljujemo, pa bo na nas spominjala prečudovita knjiga o Cerkniškem jezeru, ki jo je za to priložnost prispeval Notranjski regijski park. Srečanje je bilo eno tistih, ki ti ostanejo v spominu za vedno, verjamemo pa, da ni bilo zadnje.

Slikarsko razstavo ste lepo pripravili, a vendar vaše društvo likovne sekcije (še) nima. Morda nekaj besed o organiziranosti Kulturno prosvetnega društva »Bazovica«in kako se povezujete s slovenskimi društvi.Petra Aničić: Naše društvo je bilo ustanov-ljeno leta 1947 z namenom, da se ohrani vsaj delček domačega kraja tudi v Reki, kamor je Slovence pripeljala usoda, pri čemer društvo stremi k ohranjanju slovenskega jezika, slov-enske kulture in identitete ter k povezovanju Slovencev in Hrvatov v prijateljskem vzdušju, saj so si vendarle Slovenci tukaj ustvarili svoje družine in svoj drugi dom. V društvu je kakih 2000 članov, od tega okrog 150 aktivnih (poleg Slovencev so vključeni tudi Hrvatje). Različne dejavnosti društva, od folklore, petja, plesa, učenja slovenskega jezika in slovenske kulturne dediščine, planinarjenja ter dramsko-recita-torske skupine in mladinske skupine, katere cilj je povezati mlade z namenom, da sčasoma nadaljujejo tradicijo društva, omogočajo članom društva med drugim tudi povezovanje s Slovenijo. Radi se odzovemo povabilom društev iz Slovenije, kjer smo pogosti gostje: pevska skupina na primer redno nastopa v Stični, planinski del društva je osvojil že marsi-katero goro v Sloveniji, odzvali smo se povabilu na svetovni Slovenski kongres v Ljubljani, se pobratili s Krajevno skupnostjo Stoperce idr. Zveza slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem združuje 16 tovrstnih društev, ki med seboj zelo dobro sodelujemo, izmenju-jemo svoje izkušnje ter se enkrat letno zber-emo na skupnem srečanju. Sodelujemo tudi s slovenskimi društvi izven Hrvaške, denimo, s Slovenskim združenjem meščanov iz Kakanja, Slovenskim kulturnim društvom »Cankar« Sarajevo, Društvom Slovencev »Triglav« Banja Luka in drugimi. Veseli smo vsakega sodelo-vanja ter hvaležni za vsa sredstva, ki jih za delovanje našega društva namenjata obe državi.

Ena izmed oblik vašega delovanja je tudi učenje in izpopolnjevanje slovenskega jezika, običajev in tradicije … Kako pa je z zaniman-jem za učenje slovenščine?Petra Aničić: Učenje slovenskega jezika poteka ob vzporednem učenju slovenske kulture, slov-enskih narodnih pesmi, običajev, kuhe slov-enskih jedi (ajdovi žganci, potica …). Morda kot primer: Cerknico in zgodbo o nastanku Cerkniškega jezera smo povezali z izdelavo čarovnic. Zanimanja za učenje slovenščine je

FOTO: ARHIV »BAZOVICA«

Kulturno-umetniško društvo Pa-leta iz Cerknice je čez mejo razstavilo slikarska dela, s katerimi so se želeli približati Slovencem na Hrvaškem V aprilu je Kulturno-umetniško društvo Pa-leta iz Cerknice na Reki na Hrvaškem pripravilo slikarsko razstavo, kjer je s 35 slikarskimi izdelki povezalo dvoletno ust-varjanje skupine 12 umetnic in umetnikov. Razstava je eden izmed prvih korakov k povezovanju društev iz naših krajev, s »Slovenskim domom«, Kulturno prosvet-nim društvom »Bazovica« iz Reke. Mentorica društva Pa-leta, akademska slikarka Karmen Bajec, magistrica umetnosti, je ob otvoritvi razstave vsem prisotnim med drugim podala lepo sporočilo, da: »Tu in tam naletimo na velike darove, kot so ljudje, ki nas razumejo in s katerimi si lahko podelimo enake izkušnje. Če pa se to zgodi v skupini, ki se redno srečuje, pogum in upanje rasteta vselej, ko se igra s čopičem začne.« S predstavnicama društev, predsednico Pa-lete, Ivanko Kranjec ter Petro Aničić, vodjo foto kluba društva Bazovica, sem v nekaj prijetnih trenutkih pokramljala o razstavi in delovanju obeh društev.

morda ravno zaradi te kompleksnosti dosti, ne samo med Slovenci, temveč tudi med njihovimi partnerji in prijatelji.

Kakšni pa so načrti društva za prihodnost? Morda kaka nova sekcija? Petra Aničić: Program društva je pester in raznolik, vsake toliko pa ustanovimo kakšno novo interesno dejavnost. Tako smo osnovne aktivnosti društva, kamor že od začetka sodijo pevski zbor, folklora, dramska skupina, vsebinsko razširili s planinsko skupino, ki bo letos praznovala 10. obletnico, fotografsko skupino, ki deluje 5. leto, ter s plesno (hip-hop in sodobnejši plesi) in mladinsko skupino, ki pa sta najmlajši.

Kaj bi ob tej priložnosti sporočili bralcem Notranjsko-kraških novic?Petra Aničić: Včasih oseba, ki je ostala v rodni deželi težko razume občutke tistega, ki v tej deželi več ne živi, a jo ima še vedno rad in še vedno čuti pripadnost in navezanost. Čeprav nisem Slovenka, razumem, kako se počutijo os-tali člani, ko se na primer v trgovini ne morejo kar tako pogovarjati po slovensko. Društvo Bazovica je kot mali delček Slovenije, kjer se vsi trudimo, da bi se člani počutili kot doma, v Sloveniji. In k temu občutku še kako prispevajo stiki s Slovenci. Tudi v obliki razstave, ki jo je pripravilo Društvo Pa-leta, za kar jim iskrena hvala. •Damijana Škrlj

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012Šport16

»Brez športa bi mi bilo dolgčas«

Letos je za tabo odlična sezona s številnimi odličnimi dosežki, posebno izkušnjo pa predstavlja tvoje prvo mednarodno tekmovanje TROFEO TOPOLINO, ki je potekalo v Italiji in kjer si v kategoriji starejše deklice os-vojila odlično drugo mesto. Kako je bilo na tem tekmo-vanju, kjer je konkurenca vendarle drugačna kot v ok-viru slovenskih tekmovanj?Prvo mednarodno tekmo-vanje je posebna izkušnja, saj se srečaš s popolnoma novo in nepoznano konkurenco. Čeprav imam tremo pred vsakim tekmovanjem, je bilo tekmovanje tokrat ravno

FOTO

: TO

NI L

EKŠE

Zmagovalne stopničke z leve proti desni: Liza Praznik, Klara Lekše, Tjaša Trampuš

Tako pravi uspešna tekačica na smučeh Klara Lekše iz Cerknice, ki je prepričana, da kjer je volja, odrekanja niKlara Lekše iz Cerknice je na letošnjem zaključku smučarske tekaške sezone pometla z vso konkurenco in v okviru pokala Geoplin osvojila prvo mesto pa tudi naslov državne prvakinje v klasični tehniki v kategoriji starejših deklic ter s tem osvojila svoj drugi državni naslov. Z uspešno Cerkničanko, ki trenira pod okriljem TSK Logatec, smo se po-govarjali takoj po podelitvi priznanj v Planici.

Po smoli brez stopničkLatisana (Italija), 29. april – Matevž Čuden (AMK Atom) je odlično pričel drugo kart-ing dirko italijanskega pokalnega tekmovanja Championkart. V Latisani je v kategoriji Academy open dosegel najhitrejši čas in s tem prvi štartni položaj. V predfinalni dirki je tako štartal s prve pozicije in vodil vse do zadnjega kroga, ko ga je tekmec prehitel in Matevž je osvojil drugo mesto. Finalno vožnjo je tako štartal z drugega štartnega mesta, ki pa je bilo na zunanji, slabši liniji. Že takoj po štartu je izgubil eno mesto, kasneje pa ga je eden izmed sotekmov-alcev izsilil in napravil je napako ter nazadoval na deseto mesto. Ko se je prebijal v ospredje, sta se pred njim zapletla dva tekmovalca, sam pa se nesreči ni mogel izogniti. Dirke je bilo tako zanj konec. •el

zaradi novega terena, večjega števila sotekmovalk in večjega števila navijačev, nekoliko težje. Z doseženim rezultatom sem izredno zadovoljna, kakor tudi s celotno sezono 2011/2012.

Kako pa potekajo psihične priprave na taka tekmovanja in morda kakšno besedo o samih treningih?Mlajše kategorije posebnih psihičnih priprav še nimamo in se na tekmovanja priprav-ljamo doma sami, nas pa trener pred tekmo opozori na to, kaj je potrebno narediti, kje so zahtevni predeli prog. Za kar najboljši rezultat tekme je pomembna izvrstna priprava

smuči, za kar lahko še posebej pohvalim naše trenerje. Sicer pa potekajo zimski treningi pod okriljem klubskih trenerjev v Logatcu, če je le dovolj snega, v nasprotnem primeru pa na Pokljuki. Po koncu sezone, ko ni več snega, se pričnejo letni treningi: rolkanje, kros, kolesarjenje, treningi za moč in podobno, pri čemer lahko predvsem treninge za moč izvajam tudi sama doma.

Ali si se pred tem ukvar-jala tudi z drugimi športi in koliko časa že tečeš?Na pobudo očeta sem pričela na smučeh teči pred štirimi leti in ugotovila, da mi gre zelo dobro, pred tem pa sem se ukvarjala z ritmično gim-nastiko ter plavanjem, s čimer pa sem se po bolezni prene-hala intenzivneje ukvarjati. Sicer sem pa že od nekdaj športnica in bi mi bilo brez športa dolgčas.

Kako pa usklajuješ šport in šolo? Kaj pa prosti dnevi? Enkrat tedensko imam športa prost dan. Sicer pa moram

priznati, da je šport del mojega življenja in bi se brez njega težko znašla. Preprosto moram biti polno zasedena, saj si le tako lahko optimalno sestavim urnik in nisem navajena na prosti čas. Ko imam premalo dela, se težje učim. Za maksimalni uspeh potrebujem polno zaposle-nost. Marsikdo me vpraša, čemu vse se moram odreči, a jaz pravim, da tam, kjer je volja, odrekanja ni!

Kakšni pa so tvoji nadaljnji športni načrti?Pravzaprav bi želela nadalje-vati po začrtani poti, se pa v nekih povezanih športnih disciplinah, biatlonu, triatlonu in podobnem, ne vidim. Mi pa velik izziv predstavljajo naslednje mladinske OI v Lillehammerju čez 4 leta, a bo čas pokazal svoje …

Morda nasvet vsem tistim, ki bi sicer vstopili v klub, a pri odločitvi oklevajo.V prvi vrsti je potrebno imeti predvsem dosti volje in zagnanosti ter vztrajnosti, ne moremo pa niti mimo tega,

da je pomembno vedeti, kaj so starši pripravljeni storiti zate. Brez njihove podpore žal ne gre. A vendar, preden se vrže puško v koruzo, vsem zainter-esiranim svetujem predvsem

to, da naj pridejo v Logatec, kjer imamo dobre trenerje in dober klub ter se nam, če le imajo željo, pridružijo. Kajti če ne poskusiš, ne boš nikoli vedel. •Damijana Škrlj

Nik Švara tudi v igri v krog do medaljeV nedeljo, 6. maja, je v Novi Gorici potekalo finale v igri v krog za dečke. Tudi v tej disciplini se je izkazal Postojnčan Nik Švara, član ekipe Postojnska jama,ki je z odličnimi rezultati v vseh igrah zasedel 3. mesto (v vseh petih igrah je imel skupno najboljše rezultate) in s tem dokazal, da sodi v vseh balinarskih disciplinah v sam vrh najmlajših slovenskih balinarjev. Samo nesrečne okoliščine so botrovale temu, da ni osvojil še enega naslova državnega prvaka. Iskrene čestitke! •pš

Prejeli smo

Bridžisti na državno prvenstvoPretekli vikend je v Mariboru in Ljubljani potekalo državno prvenstvo mešanih moštev, ki so se ga udeležili tudi trije postojnski bridžisti in dosegli odličen rezultat; vsi trije so se namreč po petih kvalifikacijskih kolih uvrstili v polfinalna dvoboja. Marko Baša in Egon Novak sta tekmovala s partnericama Erico Debeljak in Tanjo Gvozdenovič ter osvojila skupno četrto, Maruša Baša pa v ekipi z Gregorjem Rusom, Barbaro Drinovec, Marjanom Zadelom in Alešem Vavpetičem skupno tretje mesto. Čez dva tedna jih čaka še državno prvenstvo mešanih parov, ki bo potekalo v Celju. •nb

FOTO

: ARH

IV M

. ČU

DEN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 17

www.nkr-novice.si

10let

Avtomotošport 17

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

22. april, Slovenske Konjice – Na progi Škedenj so se vozniki pote-govali za točke pokalnega tekmovanja, zelo uspešno pa so nastopili člani motokrosisti iz Cerknice, saj so osvojili dve zmagi in dve drugi mesti. Staša Braniselj je v razredu MX 65 junior po prvi vožnji vodila, v drugi pa osvojila tretje mesto, kar je bilo dovolj za skupno drugo mesto na dirki. Ravno obratni uvrstitvi je dosegel Anej Braniselj, kar pa je zadostovalo za zmago v razredu 125 R2. Rok Krajc je bil v tej kategoriji sedmi, Robert Klančar (vsi MSK Notranjska) pa 14. S popolnim izkupičkom, torej zmagama v obeh vožnjah, je dirko svojega kluba AMD Slovenske Konjice zaključil Theo Urbas v razredu Open R1. V razredu Open R2 je zelo dobro nastopil Grega Švelc (MSK Notranjska), po tretjem mestu v prvi in drugem mestu v drugi vožnji je osvojil skupno drugo mesto. Marjan Erjavšek (MK Notranjska) je bil 15. V razredu R3 je Rok Vovk dirko končal na 20. mestu, med veterani v starosti od 40 do 50 let pa je bil Boštjan Braniselj (MSK Notranjska) 6. Zlatko Vaupotič (MK Notranjska) pa deveti.

30. april, Stranska vas pri Semiču – Pokalno tekmovanje se je nadaljevalo v Stranski vasi pri Semiču, cerkniški motokrosisti pa so osvojili tri uvrstitve na zmagovalni oder. Branisljeva je bila tretja v MX 65 junior, drugo zaporedno zmago, tokrat s slavjem v obeh vožnjah, pa je v razredu 125 R2 zabeležil Anej Braniselj. Za dodaten uspeh je poskrbel njun klubski sotekmovalec Rok Krajc, ki je bil v tem razredu tretji, potem ko je prvo vožnjo skozi cilj zapeljal kot sedmi, drugo pa na drugem mestu. Klančar je bil na tokratni dirki 11. Theu Urbasu je le malo zmanjkalo, da bi se uspel uvrstiti med najboljšo trojico razreda open R1, zbral je sicer enako točk kot tretje uvrščeni voznik, a zaradi slabše uvrstitve v drugi vožnji ostal pod odrom za zmagovalce. Miha Urbas je dirko zaključil na devetem mestu. Švelcu ni uspelo ponoviti dobrega nastopa iz Slovenskih Konjic in je dirko razreda Open R2 končal na skupnem devetem mestu. Bolje je sicer odpeljal prvo vožnjo, v kateri je bil šesti. Med veterani 1 je Boštjan Braniselj osvojil 6. mesto, Vaupotič pa je bil osmi.

1. maj, Stranska vas pri Semiču – Le dan po dirki pokalnega tekmovanja, je bila v Semiču še dirka državnega prvenstva. Na tradicionalnem prvoma-jskem prizorišču motok-ros dirk je za nov uspeh poskrbela predvsem Staša Braniselj, ki je obe vožnji skozi cilj zapeljala na drugem mestu in os-vojila skupno drugo mesto. V razredu 125 je bil Anej Braniselj skupno osmi, v posebni razvrstitvi, kjer se točkujejo samo vozniki, ki nas-topajo z dvotaktnimi motorji, pa je zmagal. V razredu open sta nasto-pila brata Urbas, uspešnejši pa je bil Theo, ki je obe vožnji zaključil na petem mestu. Miha pa je bil v prvi osmi in v drugi petnajsti. Na peto mesto se je uvrstil tudi Boštjan Braniselj med veterani.

FOTO

: ARH

IV B

RAN

ISEL

J

Anej Braniselj (v sredini) in Rok Krajc (desno) na

zmagovalnem odru.Za slovenske motokrosiste ni premora, saj so v dobrem tednu dni odpeljali kar tri dirke, eno za državno prvenstvo in dve za pokalno tekmovanje

Kot je že 13. leto zapored navada, je bil za prvi maj na vrsti kraljevi Tek na Slivnico, pri katerem morajo odrasli udeleženci preteči 9,5 km s skupno višinsko razliko 560 m. V vseh kategorijah je teklo 183 tekačic in tekačev. Najhitreje je v cilj pri moških prihitel Mati-ja Oblak, sledila sta mu Toni Habjan in Luka Ljubič. V ženski konkurenci je slavila nepremagljiva Kristina Bele pred Valentino Rebec in Mojco Kermavnar. V skupnem seštevku po treh tekih vodita Andrej Lindič med moškimi in Kristina Bele pri ženskah.Naslednji tek ELGONova Notranjskega tekaškega

pokala 2012 je 16. Tek ob Cerkniškem jezeru, ki bo 3. junija v Ribiškem kotu. Start za otroke bo ob 9.30, za odrasle na 9,2 km pa ob 10. uri. Otroci tečejo brezplačno, startnina za odrasle znaša 10 evrov. Tek poteka po pravilih ELGONova Notranjskega tekaškega pokala 2012.Generalni sponzor je podjetje ELGONova. Izvedbo pokala je omogočilo sofinanciranje Fundacije za šport in občine Cerknica. Športna zveza Cerknica je nosilec ELGONova NTP.

Rezultati s 13. Teka na Slivnico in vabilo na 16. Tek ob Cerkniškem jezeru

www. cerknica.si Iz občinske hiše

Oktobra je Občinski svet Občine Cerknica sprejel Odlok o lokalni turistični vodniški službi v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 58/10), na podlagi katerega objavljamo Javni poziv za vpis v register turističnih vodnikov turističnega območja občine Cerknica.

Osebe, ki jim je bilo izdano potrdilo o strokovni usposobljenosti za lokalnega turističnega vodnika, se morajo pred pričetkom opravljanja dejavnosti vpisati v register lokalnih turističnih vodnikov. Prav tako poziv velja za lokalne turistične vodnike, ki že opravljajo dejavnost lokalnega turističnega vodenja ter interpretatorje naravne in kulturne dediščine. Slednji lahko nadaljujejo z opravljanjem dejavnosti le pod pogojem, da se vpišejo v register, in v kolikor v zadnjih treh letih niso opravili preizkusa znanja, opravijo le-tega do konca letošnjega leta.

Turističnim vodnikom bodo za opravljanje dejavnosti izdane izkaznice z veljavnostjo petih let. Register lokalnih turističnih vodnikov se vodi na Turistično – informacijskem centru (TIC)

Cerknica, Cesta 4. maja 51, 1380 Cerknica, kjer lahko prevzamete vlogo za vpis v register, in sicer od ponedeljka do petka, od 8.30 do 15.30 ter ob sobotah, od 8.30 do 13.ure.

Vlogo skupaj s potrdilom o strokovni usposobljenosti ter klasično fotografijo v dimenzijah (3,5 x 4,5 cm) lahko oddate najkasneje do 11. junija 2012, v pisarni TIC Cerknica.

Odlok o lokalni turistični vodniški službi je javno dostopen na spletni strani Občine Cerknica (www.cerknica.si), sicer pa lahko več informacij o vpisu dobite na telefonski številki 01 7093 636 (TIC Cerknica) ali po elektronskem naslovu info@notranjska.eu.

JAVNI POZIV ZA VPIS V REGISTER TURISTIČNIH VODNIKOV TURISTIČNEGA OBMOČJA OBČINE CERKNICA

Brez premora za motokrosiste

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 2012Obvestila in horoskop 18

Pomlad bo na tvoj vrt prišlain čakala, da prideš ti,in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni.

OLGA MRHAR z Rakeka

Ob boleči izgubi naše Oli se iskreno zahvaljujemo njenim sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem, Združenju Zveze Borcev za vrednote NOB Rakek, Društvu upokojencev Cerknica za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje in vsem, ki so jo pospremili na zadnje slovo. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Cerknica za spremljanje in pomoč v času njene bolezni.

Vsi njeni

Zahvala

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22,

1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

OVENV izvrstni formi boste, polni pozitivnih misli in kreativne energije. Želeli si boste sprememb, na sodelavce boste spodbudno vplivali. Nar-

edili boste veliko pomembnih poslov in sklenili pomem-bna poznanstva. Odnosi s sosedi in sorodniki se bodo izboljšali, možno je tudi, da si kupite nov avto, a bodite previdni, da ne boste plačali več, kot je vreden.

BIKNepričakovane, a zelo privlačne poslovne po-nudbe vas bodo spet usmerile na posle. Čeprav nimate povsem jasnih pogledov na stvari, ki

so pred vami, boste pokazali veliko odločnosti za boljše delovno mesto. Imeli boste močno intuicijo, še partner bo presenečen zaradi vaših odločitev. Če se boste dodatno izobraževali, ste na pravi poti.

DVOJČKANajpomembnejši dogodki v maju bodo pov-ezani z vašim ljubezenskim življenjem. Zaradi okoliščin, srečanj s starimi ljubeznimi, boste

zapadli v čudno razpoloženje. O svoji ljubezenski zvezi boste sedaj razmišljali na drugačen način. Distancirali se boste od stalnega partnerja in sanjarili o spremembi. Lahko tudi popustite osvajanju neke osebe s precejšnjo razliko v letih.

RAKPred vami je veliko izzivov, odnosov, ki jih bo treba popraviti, in poslov, ki jih ne boste mogli več odlagati. Optimistični boste, vaše

družabno življenje bo vsebinsko, uživali boste v različnih družbah. Če se ukvarjate s športom, boste poželi zavidljive rezultate. Prijatelji vam bodo pomagali v več smereh, predvsem z nasveti, sploh če boste v zvezi, ki jo bo potrebno skrivati pred javnostjo.

LEVPoslovni odnosi se komplicirajo in zahtevajo od vas dosti pozornosti. Vznemirljivi dogodki so možni v ljubezni. Več oseb, ali vsaj dve, se

bo smukalo okoli vas. Partner bo morda celo ljubosumen, vi pa se boste težko znašli zaradi različnih občutkov, ki se bodo porajali. Srečanje s starim prijateljem ali partnerjem vas bo dodatno vznemirilo.

DEVICALjubezen postaja vaša največja ambicija, zato si boste želeli ponoviti dogodke kot v začetku leta, a vaša čustva ne bodo več ista. Odnos s

partnerjem bo spremenljiv, včasih boste navdušeni, lahko pa tudi razočarani. Vaša zaskrbljenost zaradi denarja se bo zmanjšala, možni so manjši dobitki in vrednejša darila.

TEHTNICAKovali boste zanimive načrte, kako to ob-dobje preživeti razburljivo in vsebinsko. A že v prvem tednu boste naleteli na težave,

ki vas bodo onemogočale pri tem. Že po 21.maju bo postalo vaše družabno življenje pestro, preteklo delo pa bo obrodilo sadove. Če ste vezani, boste pristali na neke kompromise, samo da bi obdržali zvezo. Samski pa se ne boste želeli vezati.

ŠKORPIJONŠe vedno ste v ugodnem obdobju, čeprav se vam ne zdi, da je tako. V službi se vam lahko zgodi, da boste zanemarili neko delo in

naredili precejšnjo škodo. Do partnerja ohranite korek-ten odnos, saj boste naklonjeni prevari in vas kaj lahko zanese v strastno avanturo, ki pa ne bo ostala neopažena. Najbolj vroče bo okoli ledenih mož.

STRELECV maju boste imeli občutek, da vas neka nevi-dna roka upočasnjuje in se poigrava z vami. Težko se boste osredotočali na posel pa tudi

na družino. Če ste pravkar začeli z novo zvezo, vas čakajo težave tudi tukaj. Spori in prepiri s starši okoli pomemb-nih stvari bodo neizbežni.

KOZOROGV tem obdobju boste imeli energije na pretek, dosti elana in samozavesti. V službi boste precej ambiciozni in uporni, a vedno priprav-

ljeni na sodelovanje. Zelo komunikativni boste, dosti boste hodili ven in se družili. Brez obzira na delovne izzive boste našli čas tudi za privatno življenje. V sredini maja bi lahko spoznali osebo, ki bi vam lahko pomenila nekaj več.

VODNARMalce težje boste usklajevali poslovne in družinske obveznosti. Doma bo vladala občasna napetost in vedeli boste, kaj morate

narediti, a boste imeli premalo potrpežljivosti. Spomini na stare ljubezni in splet okoliščin bo zmanjšal vašo odločnost v ljubezni. Še sebi ne boste znali objasniti, zakaj vztrajate v odnosu, ki vam prinaša neugodne in živčne trenutke.

RIBIŽe od začetka meseca bo vaše razpoloženje spremenljivo, z mnogo nervoze in nepotreb-nih sporov s partnerjem. Zelo aktivni boste, a

redno se vam bo dogajalo, da boste zamujali kamorkoli boste šli. Pomanjkanje organizacije in prostega časa bo stresno vplivalo na vas, drugi pa ne bodo kazali razume-vanja. Znašli se boste na velikem izpitu, ko boste doumeli, da vas nekdo bolj izkorišča, kot pa spoštuje.

Opremljeno garsonjero v Postojni, 28 m2. Tel.: 051 354 889.2-sobno stanovanje za vrtovi v Cerknici, 57 m2, dobra razporeditev, 7 m2 balkona na sončni strani, 7 m2 kleti, skupna sušilnica, zagotovljeno parkirišče, vseljivo od julija naprej. Cena: 300 eur. Tel.: 051 431 084 in 051 431 083.2-sobno stanovanje v Postojni, novo, popolnoma opremljeno, 65 m2, balkon, klet, varovana podzemna garaža. Tel.: 040 634 283.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice,

Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv),

naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Motorno žago znamke Stihl 041AV. Cena: 160 eur oz. po dogovoru. Tel.: 040 127 971.Metrska bukova drva, debeline od 5 do 45 cm. Rakek, Cerknica in okolica. Cena: 40 eur/m3. Tel.: 041 230 514.

2-sobno stanovanje v Postojni, novo, popolnoma opremljeno, 65 m2, balkon, klet, zunanja pokrita lastniška garaža. Tel.: 040 953 850.Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2 z dokumentacijo za obnovo, lepa lokacija in dostop. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

Najemem1- ali 2-sobno stanovanje v Cerknici in okolici. Tel.: 041 416 077.

090 44 28 PRIZNANA, ISKANA, USPEŠNA!

VEDEŽEVALKA PIKA VAM SVETUJE, POGLEDA V PRIHODNOST, SLUŽBO, ZDRAVJE, LJUBEZEN …

CENA: 1,49 eur/min (ddv je vštet v ceno) Naročnik: Britti d.o.o.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 19

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 19

9 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Za močne kosti. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakterijami PATIENTPAK: Špela Tkavc, Glonarjeva 4, Ljubljana; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za potovanje FLUPAK: Nik Pasutto, Parje 34, Pivka; Damjan Sušelj, Gornja Košana 50, Gornja Košana; Mimi Prelc, Cesta v Staro vas 1, Postojna; Martina Jereb, Rovte 33, Rovte. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska c. 242b, 1000 Ljubljana. 1. nagrada: komplet za zaščito pred virusi in bakteri-jami PATIENTPAK; 2.–5. nagrada: antibakterijski set za poto-vanje FLUPAK. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 18. maja 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 25. maja do 7. junija. Če želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do ponedeljka, 4. junija, na e-naslov

urednistvo@nkr-novice.si. Za spre-membe programa uredništvo ne

odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave17. 5. Odprtje razstave 7. slikarski ex-tempore Rak Rakek, ob 19. uri v knjižnici Rakek. 22. 5. Fotografska razstava Jošta Stergarška Pisani živi svet Notranjske, ob 20. uri na igrišču OŠ Stari trg pri Ložu.24. 5. Odprtje likovne razstave, ob 18. uri na OŠ Stari trg pri Ložu.31. 5. Odprtje razstave slikarja Staneta Mikuža, ob 18. uri v društvu notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice. Razstava bo odprta do 14. junija, vsak dan, od 16. do 18. ure. Likovna razstava Kulturnega društva slikarjev amaterjev Tolmin, v galeriji Hodnik v GRC Zapolju v Logatcu. Razstava je odprta vsak dan do 20. 5.Gostujoča geološka razstava »Najstarejši fosilni morski konjički na zemlji«, do 12. 5. v Notranjskem muzeju v Postojni.

Kultura

Prireditve, predavanja

Za otroke in mladino

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

Rekreacija

16. 5. Koncert harmonikarskih orkestrov in komornih skupin Zveze primorskih glasbenih šol, ob 18. uri v glasbeni šoli v Postojni.17. 5. Letni koncert pihalnega in godalnega orkestra Glasbene šole Cerknica, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.17. 5. Prireditev in odkritje obeležja ob 100. obletnici smrti Antona Globočnika plemenitega Sorodolskega, ob 18. uri v športni dvorani OŠ Antona Globočnika Postojna.23. 5. Slavnostna otvoritev tekmovanj s slavnostnim govornikom, predsednikom države Danilom Turkom, Evropa v Postojni, ob 18.30 pred hotelom Kras.

11. 5. »Pogovor pod lipo« z etnologom dr. Janezom Bogatajem, v kulturnem programu sodelujeta Pevska skupina Studenec iz Pivke in Folklorna skupina Torbarji, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.12. 5. Koncert ob 30-letnici MePZ Košana, ob 20. uri v Stari Sušici. 12. 5. Regijska revija FS Primorske, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.13. 5. Zaključni baletni večer z Baletnim društvom Postojna, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.17. 5. Predstavitev knjige Špele Habič Mamica pogumen sem, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupančiča v Postojni.19. 5. Majski koncert PS Studenec z gosti, ob 19.30 v avli OŠ Pivki.19. 5. Komedija Skopuh v izvedbi MGL, ob 19.30 v kulturnem domu v Postojni.19. 5. Stand up komedija Srđan Jovanović, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.20. 5. Letni koncert Postojnske godbe 1808 in ansambla Akordi, ob 19. uri v športni dvorani v OŠ Antona Globočnika Postojna.24. 5. Blues Postojnska jama, koncert Nine Below Zero, ob 20.30 v Jamskem dvorcu v Postojni.

15. ali 16. 5. Pravljična urica z ustvarjalno delavnico Metuljčice in metuljčki, za otroke od 4. leta dalje, od 17. do 18. ure v knjižnici v Cerknici. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 709 10 78.19. 5. Lutkovna predstavitev Asko in volk, ob 10. uri v kulturnem domu v Cerknici.22. 5. Zajčkova zgodba, pravljična urica z ustvarjalno delavnico, za otroke od 4. leta dalje, ob 17. uri v knjižnici na Rakeku. Otroka predhodno prijavite na tel. št. 01 705 14 81.

19. 5. Krpanov pohod, ob 8. uri izpred Parka vojaške zgodovine v Pivki.19. 5. Pohod Babno Polje–Goričica, ob 8.30. Info na tel. št.: 031 429 092.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 20

Notranjsko-kraške novice petek, 11. maj 201220 Zadnja

Oživljeni Kino Pivka se je dobro prijel

Pred nekaj leti smo pisali, da je bila žalostna usoda ugašanja pivškega kina povezana s takratnim vsesplošnim zatonom popu-larnosti zlasti manjših kinov, tudi zaradi zelo razširjenega internetnega piratstva in konkurence velikih kin-ematografov. A trend se je, kot kaže, obrnil. Obisk kina zopet postaja priljubljen način preživljanja prostega časa, manjše, intimnejše dvorane alternativa megalomanskim zabaviščnim kompleksom, občinstvo vse bolj ceni tudi kakovosten film, svoje pa prispeva tudi doživetje pred velikim platnom. »Kljub možnostim nelegalnega izmenjevanja filmskega mate-riala je doživetje filma, pa tudi ostalih dogodkov v kinu nep-rimerno bolj navdušujoče kot ogled na domačem zaslonu. Nedvomno velikost platna in

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

»Naše vodilo pri oblikovanju programa je, da mora biti raznolik in zanimiv za vse generacije, od najmlajših do starejših,« pravi Valter Šajn, izvajalec kino programa.

Pivka − Odločitev o ponovnem zagonu kolutov in nadaljevanju dolge kinematografske tradicije v Pivki je bila nedvomno pravilna, so po dobrem letu od vnovičnega odprtja kina prepričani na Občini Pivka, ki je lastnica kina. »Odziv gledalcev je zelo pozitiven,« sta povedala Boštjan Glažar, vodja Lokalnega pospeševalnega centra Pivka in Valter Šajn, izvajalec kino programa, s katerima smo se pogovarjali o delovanju kina in dosedanjih izkušnjah.

globina prostora vplivata na doživetje filma, kakršnega v domačem naslonjaču, kljub najsodobnejši tehnologiji, ni mogoče občutiti. Veliko obiskovalcev je ta nekoč dobro poznani občutek že ponovno odkrilo in kino z veseljem obiščejo, še posebno, če najdejo film po svojem okusu,« pravita naša sogovornika.

Okrog 70 gledalcev na predstavoOd ponovnega odprtja pivškega kina decembra 2010 do sredine aprila se je v njem zvrstilo okrog 8.700 obisko-valcev, kar dokazuje dejansko zanimanje gledalcev za kino. »Obisk je znatno večji celo v primerjavi z nekaterimi stalno delujočimi, tudi večjimi sloven-skimi kinematografi,« pravita Glažar in Šajn.Projekcije so vsak konec tedna. Vsako predstavo si v

povprečju ogleda dobrih 70 gledalcev (leta 2006 je bilo, za primerjavo, povprečje sedem), ki prihajajo iz celotne regije, je pa njihovo število odvisno od posameznega filma. Popularni in oglaševalsko zelo podprti ameriški filmi ter animirane družinske komedije pritegne-jo precejšnje število gledalcev, tako imenovani kakovostni ali festivalski filmi, ki pred-stavljajo okrog petino vseh projekcij, pa imajo manjšo, vendar zvesto publiko. Podo-ben trend je sicer po podatkih združenja kinematografov Art kino mreže Slovenije, kat-erega član je tudi Kino Pivka, mogoče zaznati tudi v ostalih slovenskih kinematografih. Čeprav bi pričakovali, da so časi, ko je bilo treba vstopnico vnaprej rezervirati, za vedno mimo, v Kinu Pivka pravijo, da si najzvestejši obiskovalci vstopnice še vedno rezervi-

rajo. »Nadvse spodbudno pa je tudi dejstvo, da bi za določene filme dejansko potrebovali sistem rezervacije vstopnic. Predvsem to velja za nekatere filmske uspešnice, ki so plod slovenske produkcije.« Takšna je bila, denimo, slovenski mladinski film Gremo mi po svoje, ki so ga predvajali kar petkrat in si ga je ogledalo preko tisoč obiskovalcev. Nadpovprečno je bil obiskan tudi večkrat nagrajeni film slovenskega režiserja Mitje Okorna Pisma sv. Nikolaju. Posebno mesto med prika-zanimi filmi ima tudi film Generacija 71 o vojni na območju nekdanje Jugoslavije, ki je bil v večjem delu posnet na območju pivške občine, v njem so igrali tudi lokalni prebivalci, predpremiero pa je

doživel prav v Kinu Pivka.

Na velikem platnu tudi nogomet Kot edini slovenski kinemato-graf so marca na velikem platnu prikazali prenos boksarskega dvoboja med Dejanom Zavcem in Bethue-lom Ushono, konec aprila so neposredno prenašali tudi polfinalni nogometni tekmi Lige prvakov, 19. maja pa bodo nogometni navdušenci na velikem platnu lahko ekskluzivno in brezplačno spremljali še finale.

Po prenovi 3D prikazUpravljanje s kinemato-grafsko dejavnostjo se v celoti financira iz vstopnine, Občina Pivka kot lastnica kinodvorane pa z izvajanjem

dejavnosti nima nobenih dodatnih stroškov. Občina namerava sicer prihodnje leto s pomočjo evropskih sredstev v sklopu celovite prenove Krpanovega doma prenoviti tudi kinodvorano. V celoti bodo prenovili ogrevanje in prezračevanje dvorane, tlake, zamenjali bodo sedeže, stavbno pohištvo, namestili novo platno, posodobili avdio sistem. V sklopu nacional-nega projekta digitalizacije kinematografov pa bodo v Kinu Pivka posodobili tudi video opremo, kar bo omogočilo tudi tridimen-zionalen prikaz filmov. Po prenovi kinodvorane bo tako mogoče nabor predstav še razširiti, načrtujejo pa tudi vzpostavitev sistema abonma-jskih predstav. •vrž