petek, 10. december 2010, letnik IX / št. 22 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Miklavžev dobrodelni koncert za HaitiZ dobrodelnim koncertom je organizatorjem uspelo zbrati skoraj deset tiso~ evrov za gradnjo strehe na otroškem objektu na Haitiju, ki sta ga letos prizadela potres in kolera. str. 7

Dražja pitna voda na BlokahBloški svetniki so povišali cene pitne vode. Po novem je v ceno med drugim vklju~ en strošek omrežnine, katere višina je odvisna od zmogljivosti priklju~ ka, ne pa tudi od koli~ ine porabljene vode. str. 8

Italijan je tihotapil marihuano in orožjeNa mejnem prehodu Starod so policisti prijeli 51-letnega Italijana, ki je skušal pretihotapiti 22 kilogramov konoplje, orožje in dobrih 9000 evrov. str. 14

Regijske kulturne diagonaleKulturne strani tokrat prinašajo pogovor z avtorjema trilogije Pozabljena dediš~ ina, dr. Milanom Trobi~ em in Primožem Godino. Pišemo, da v kulturnem društvu Rak iz Rakeka nadaljujejo bogato tradicijo kraja, v branje pa vam priporo~ amo knjigo Vasi v objemu železnice.

Iz vsebine:

Prve letošnje bele snežinke so otrokom prinesle veselje, nepremišljenim voznikom, ki so zaradi neustrezne zimske opreme obti~ ali v ve~ kilometrskih zastojih, pa namesto romantike živ~ nost in napetost. Sneg je presenetil vse po vrsti; cestarje, zimske službe, policiste, Dars in direkcijo za ceste. Preverili smo, kako so bile na ta prvi zasneženi dan splužene ceste in kako so vsi pristojni pripravljeni na letošnjo zimo. Pozanimali smo se tudi, kakšen bo utrip na priljubljenih manjših lokalnih smu~ iš~ ih v regiji in bližnji okolici, ki privabljajo zaradi bližine in nižje cene.

Klju~ do uspeha je vitkost podjetja

»Glej, prvi sneg …«

6

Dediš~ ino je treba ohranjati

15

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

V viharju petih vojn

17

Notranjska – Ob med-narodnem dnevu invali-dov smo se pozanima-li, kako je v naši regiji organizirano za življenje ljudi s posebnimi potre-bami in kako se tukaj-šnja društva soo~ ajo z vsakodnevnimi težavami. V Medob~ inskem društvu invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke so s kako-vostjo življenja za ljudi s posebnimi potreba-

Je za ljudi s posebnimi potrebami dovolj poskrbljeno?

mi zadovoljni, pogrešajo le dvigala do pisarn na Upravni enoti in cerkniški ob~ ini. Logaško društvo pesti prostorska stiska, v Pivki pa so se prav letos preselili. V pivškem dru-štvu izvajajo razli~ ne pro-grame, nepokretne invali-de pa tudi obiskujejo na domu. V notranjsko-kra-ških društvih si želijo tudi ve~ strokovnih progra-mov in pomo~ i ter ve~

2 3 4

Pomagajmo tudi živalskim prijateljem

finan~ nih sredstev za to-vrstne aktivnosti. Ljudje s posebnimi potrebami se soo~ ajo tudi s težavami pri zaposlovanju. In prav v tej številki poro~ amo o odmevni akciji kriminali-stov, ki so ovadili združ-bo gospodarstvenikov, ki so subvencije, namenje-ne za zaposlovanje in-validov, spravili v lasten žep, invalide pa odpustili. Ve~ na str. 9 in 14

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Postojna – »Želimo po-magati tudi tistim ži-valim, ki so ostale brez svojih najbližjih in boži~ a ne bodo preži-vele v objemu tople-ga doma. Želeli bi vrniti iskrico v njihove žalo-stne o~ i in jim polep-šati dneve v zavetiš~ u,« so sporo~ ili iz Bolnice za živali. Bralce namre~ prosijo, da se v ~ asu prihajajo~ ih praznikov spomnijo tudi na take živali, ki so bile zlora-bljene, zanemarjene in ki so ostale same. Tako

bodo zanje do ve~ era pred boži~ em v prostorih živalske bolnice zbira-li dobrodelne prispevke, hrano, odve~ ne odeje, brisa~ e ali rjuhe, da bi jih v mrzlih no~ eh ogre-le. »Zelo bodo vesele tudi povodcev in ovra-tnic, starih ali novih,« do-dajajo. Z zbranimi sred-stvi bodo pomagali trem razli~ nim zavetiš~ em: Obalnemu društvu proti mu~ enju živali v Kopru, Zavetiš~ u za zapuš~ ene živali Ljubljana in Zavetiš~ u Horjul. �b~

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010V s r e d i { ~ u2

K o m e n t a rVeronika Rupnik

Snežna tragikomika

20 centimetrov snega in na cestah totalen kaos. Iz Logatca do Diva~ e po primorski avtocesti šest ur, tovornjaki po~ ez. Pa kaj smo na Siciliji, da nas sneg konec novembra

preseneti? K sre~ i se je na Primorki vsaj dobro izteklo.

Slovenci so ob prvem letošnjem sneženju spet potrdili, da so precej arogantni šoferji. Ne le, da vozijo prehitro in sedajo za volan po kakšnem kozar~ ku preve~ , na cesto se v zimskih razmerah kar v letnih gumah podajo lahkomiselno in neodgovorno do sebe in drugih voznikov. Da so doma z Obale, jih, jasno, ne opravi~ uje. In da imajo verige v prtljažniku tudi ne, ~ e jih ne uporabijo pravo~ asno, in v vrhniškem ali senožeškem klancu tovornjaki za njimi ne morejo ve~ speljati. Neustrezno opremljeni tovornjaki so poglavje zase, vendar kakšne posebne naklonjenosti ideji, da bi jih izlo~ ali že na mejnih prehodih, ni bilo zaslediti.

Vendar pa na prvem snežnem izpitu niso padli le šoferji, temve~ tudi Dars, Direkcija RS za ceste, izvajalci zimskih služb in policija. Dars se je izgovarjal na neustrezno opremljena vozila, po nekaj neprijetnih novinarskih vprašanjih pa le priznal, da ni brez greha. Vse prej kot nedolžnih tovornjakarjev sploh ni izlo~ al ali jih ni za~ el izlo~ ati pravo~ asno, prav tako niso pravo~ asno oziroma dovolj pogosto plužili avtoceste. Na regionalnih cestah so se tovornjaki sicer dolžni izlo~ ati sami, a se bržkone nimajo kam, pa tudi ~ e, je takšno pri~ akovanje bolj kot ne iluzorno. ^e ob tem odlaša še cestno podjetje in šteje centimetre, policija pa se mimo pripelje, ko je usoda že zape~ atena, ostane le (pre)dolga kolona in naslednji dan prevra~ anje krivde. Vsaj od prometnega ministra bi pri~ akovali, da bo poleg voznikov malo bolj ošvrknil tudi (avto)cestarje. Kakšnih napovedi o ogrevanih avtocest od njega tako ali tako nismo pri~ akovali.

Ob dejstvu, da se je najbolj zalomilo na klancih, je bilo slišati tudi kritike na ra~ un napa~ no umeš~ enih tras avtocest. A kaj bi zvonili po to~ i. Visok uslužbenec Darsa je, seveda neuradno, priznal, da se je tudi za hitro cesto ~ ez Rebrnice vedelo, da njena trasa ni najustreznejša, pa se jo je vseeno speljalo prav tu. Pametni ljudje se u~ ijo na napakah drugih. Pri nas pa nekateri odlo~ evalci in upravljavci o~ itno niso pametni niti toliko, da bi se u~ ili na lastnih. Zima bo še dolga. Popravni izpiti sledijo.

Za nakup Kali~ a se zanima Carving club SlovenijaTik pred zaklju~ kom redak-cije nam je Aleš Winkler, di-rektor družbe Lepi kraji, ki je lastnica Kali~ a, sama pa v lasti hrvaških nepremi~ nin-skih skladov Terra firma, po-trdil, da Kali~ prodajajo. »Tre-nutno vodimo razgovore s tremi potencialnimi investi-torji in skladno s smernica-mi imajo vsi v na~ rtih med drugim tudi kvalitetno ob-novo smu~ arske infrastruk-ture,« je poudaril Winkler in dodal, da je bilo za prodajo klju~ no sprejetje ob~ inske-ga prostorskega na~ rta, ki omogo~ a in daje smernice za razvoj Kali~ a kot celole-tne destinacije, pove~ anje hotela in izgradnjo spalnih kapacitet.

Eden od potencialnih kup-cev je Carving club Sloveni-ja iz Portoroža. Njegov pred-sednik Karel Truglas nam je povedal, da trenutno pote-kajo pogajanja, uspeh pa bo odvisen od pridobitve poso-jila, za katerega so zaprosili pri eni od tujih bank. O ceni ni želel govoriti, povedal je le, da bi 1,8 milijona evrov posojila zadoš~ alo tako za nakup kompleksa kot za obnovo ži~ niških naprav ter ureditev gostinskega objek-ta in izgradnjo 10 lesenih hišk z apartmaji. Skupna kapaciteta bi bila 120 le-žiš~ . Sicer pa v Carving clu-bu Slovenija na~ rtujejo, da bi Kali~ postal ne le regijski smu~ arski center, namenjen predvsem za popoldansko in no~ no smu~ anje, temve~ celoletni rekreacijski center, kjer bi razvijali pohodništvo, kolesarstvo, mladinski turi-zem …�vr

Notranjska – Na smu~ iš~ ih v regiji se smu~ arska sezona za~ enja dober mesec prej kot lansko leto, ko so naprave zagnali šele sredi januarja. Težave imajo le na Sviš~ akih, kjer je snega dovolj, zaradi neodzivnosti ob~ ine pa še nimajo dovoljenj. Nad

odnosom ob~ ine se pritožujejo tudi smu~ arski navdušenci na Blokah, kjer je poskrbljeno samo za tekaške proge. Ni~ novega se ne dogaja na Kali~ u. Ta bo tudi letos sameval, saj hrvaška družba Lepi kraji postavlja nerazumno visoko ceno za odkup.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Na smu~ iš~ ih bodo ta vikend zagnali naprave � Alenka Bev~ i~

Na Sekirici, Ulaki in Javorniku dovolj snega za za~ etek sezone – Na Sviš~ akih snega dovolj, ~ akajo pa dovoljenja – Kali~ tudi letos sameva – Bloke brez smu~ iš~ a

Na Sekirici upajo, da bo sezona dobraNa logaškem smu~ iš~ u Sekirica so se pretekli teden intenzivno pripravljali na za~ etek smu~ ar-ske sezone. »Smu~ iš~ e bomo odprli ta konec tedna in upamo, da bo delovalo vsaj do sredine marca,« je povedal oskrbnik Bo-ris ^i~ mirko, ki si želi, da bi imeli to sezono vsaj 50 smu~ arskih dni, lepo vreme med viken-di, na smu~ iš~ u med tednom okrog 50, konec tedna pa po sto smu~ arjev na dan, kar bi jim zagotovilo rentabilno delovanje.

Med tednom bodo smu~ arjem ponudili no~ no smuko, ob so-botah in nedeljah ter ob pra-znikih in šolskih po~ itnicah pa bo smu~ iš~ e odprto ves dan. »Želimo si, da bi ob smu~ iš~ u lahko odprli tudi manjši lokal, kjer bi se obiskovalci lahko po-greli, do takrat pa ne moremo ra~ unati na organiziran obisk iz vrtcev in šol,« pravi ^i~ mirko, ki dodaja, da bi na ta na~ in lahko smu~ iš~ e dolgoro~ no preživelo. Letos naprav niso posodabljali, opravljali so samo redna vzdr-ževalna dela. Naslednje poletje nameravajo prebarvati stebre vle~ nice, spomladi pa so kupili nov teptalni stroj in ~ e jim bodo šle na roko še temperature, ki jih napovedujejo vremenoslovci, bodo progo prekrili tudi z ume-tnim snegom. Sicer pa je ob smu~ iš~ u že urejeno sankališ~ e in približno 15 kilometrov teka-ških prog.

Ob dobri zimi na Ulaki sezona do konca februarjaTudi na smu~ iš~ u Ulaka v Loški dolini bodo vle~ nico zagnali ta konec tedna, z umetnim zasne-ževanjem pa bodo za~ eli takoj, ko se bodo temperature spu-stile dovolj nizko. »^e bo vse po sre~ i bo smu~ iš~ e odprto do konca februarja, dlje pa je sko-raj nemogo~ e, saj je smu~ iš~ e na precej nizki nadmorski višini,« pravi Željko Grgin~ i~ iz Smu~ ar-skega kluba Kovinoplastika Lož. Ra~ unajo predvsem na no~ no smuko med tednom, za organi-zirane skupine pa bo smu~ iš~ e odprto tudi podnevi, prav tako ob koncih tedna. Na napravah so letos opravili samo redna vzdrževalna dela. »Novost pa je to, da bo na smu~ iš~ u vedno dežurna reševalna služba,« po-jasnjuje Grgin~ i~ , ki dodaja, da so že poskrbeli tudi za smu~ ar-ske teka~ e, za katere so uredili progo od Starega trga do Pod-loža.

Sviš~ aki ~ akajo dovoljenjaNa Sviš~ akih, vedno bolj prilju-bljenem smu~ iš~ u, ki ga obi-skujejo smu~ arji z Notranjske, celotne južne Primorske in Kra-sa, pa kljub odli~ nim snežnim razmeram, še ne morejo za~ eti

z delom. »Po dolgem ~ asu ima-mo decembra spet sneg, vendar ne moremo odpreti smu~ iš~ a, saj ~ akamo še na dovoljenja in tehni~ ne preglede,« pojasnju-je upravljalec smu~ iš~ a Ladislav Šepec. Razlog za zamudo je v neodzivnosti ob~ ine Ilirska Bi-strica, s katero pa so minuli te-den vseeno podpisali petletno pogodbo za upravljanje. Upa, da bodo do boži~ a le lahko za-gnali naprave in tako poskuša-li dose~ i 75 obratovalnih dni ter privabiti okrog 9 tiso~ obisko-valcev, ki bi pomenili uspešno sezono. Novost na smu~ iš~ u bo odprtje krajše proge, namenjene ljubiteljem bordanja, ohranja-jo pa tudi brezpla~ en smu~ ar-ski avtobus, ki bo na Sviš~ ake ob vikendih in med po~ itnicami vozil iz Postojne, ter brezpla~ ne smu~ arske te~ aje, odprto pa bo tudi sankališ~ e in tekaška proga.

Na Javorniku tudi no~ na smukaNa smu~ iš~ u Javornik nad ^rnim vrhom v teh dneh kon~ ujejo z napeljavo lu~ i, ki bodo smu~ ar-jem omogo~ ile tudi no~ no smu-ko, izboljšali pa so tudi sistem zasneževanja. Naprave bodo tudi pri njih zagnali ta konec te-dna. »Snega je dovolj in upam, da bo to sezono lepše vreme, kot smo ga imeli lani, ko nam je goste odgnalo predvsem slabo vreme ob vikendih,« je povedal upravljavec smu~ iš~ a Marjan ^uk, ki letos upa na obisk 30 tiso~ smu~ arjev. Ti najpogoste-je prihajajo z notranjskega, idrij-skega in ajdovskega konca, pa tudi iz Hrvaške in Italije. Uredili so tudi sankališ~ e in približno 10 kilometrov tekaških prog – te na teka~ e ~ akajo tudi v ^rnem vrhu –, ~ e bo šlo vse po sre~ i pa bodo naslednjo sezono ob se-dežnici odprli še eno progo za neizkušene smu~ arje.

Kali~ in Mašun letos ne bosta obratovalaNa Mašunu, ki je priljubljena turisti~ na to~ ka mnogih Notranj-cev, letos smuka ne bo mogo~ a, enako pa bo že peto leto na Kali~ u. Postojnski župan Jernej Verbi~ pravi, da lastniki tudi letos niso pokazali nobenega intere-sa za to, da bi smu~ iš~ e odpr-li. Lastnica, družba Lepi kraji iz

Ljubljane, ki je v lasti hrvaških nepremi~ ninskih skladov, se je lani sicer dogovarjala za proda-jo smu~ iš~ a, vendar potencial-ni kupci niso prišli niti do resnih razgovorov. Za nakup se je naj-bolj zavzeto zanimalo podje-tje Vinetou. »Postavili so nam previsoko ceno, saj so hoteli za Kali~ med 800 tiso~ aki in milijo-nom, kar pa je odlo~ no preve~ ,« je povedal Marko Koren. Tudi Ladi Klan~ ar iz podjetja Kanci-jan, ki je do nedavnega imelo v najemu hotel Rakov Škocjan, pravi, da so lastniki samo za najem Kali~ a želeli 10 tiso~ akov mese~ no.

Zibelka smu~ anja nima smu~ iš~ aNa Blokah, v zibelki smu~ anja, pa so urejene samo proge za smu~ arski tek, saj smu~ iš~ a ni-majo. Najprej so za teka~ e po-tegnili 7 kilometrov prog, ko bo snega še ve~ , pa ra~ unajo, da jih bodo okrog Bloških vasi na-redili kakšnih 20 kilometrov, da bo lahko skoraj vsak Blo~ an sto-pil na smu~ i pred hišo in tekel. »Pogrešamo sodelovanje ob~ ine, saj bi morali ob progah postavi-ti table z informacijami za ljudi, ki pridejo te~ na Bloke,« je dejal Jože Marolt iz Športnega dru-štva Bloke, ki že dve desetletji skrbi za urejenost prog. Sam je odkupil tudi manjšo vle~ nico, ki je bila neko~ na smu~ iš~ u na Li-scu in jo namerava postaviti na svojem zemljiš~ u na Velikih Blo-kah. Postavitve smu~ iš~ a se je na Velikih Blokah lotil tudi Jože Mulc. Na Liscu je že pred štirimi leti za~ el odkupovati zemljiš~ a. »Štiri hektare zemljiš~ a pripraviti tako, da bo na njem lahko zra-slo smu~ iš~ e, ni ma~ ji kašelj,« pravi Mulc. Ima tudi že grad-beno dovoljenje za postavitev razdelilne postaje, žalosti pa ga nesodelovanje ob~ ine, saj niso niti prijavili projekta izgradnje smu~ iš~ a, prav tako pa mora sam zbrati tudi vsa soglasja za gradnjo dostopne ceste in jo tudi zgraditi. Kdaj bo smu~ iš~ e dejansko lahko za~ elo obratova-ti, tako ne more napovedati, še prej pa bo moral postaviti tudi novo ži~ nico, saj je stara, osta-nek nekdanjega smu~ iš~ a, do-trajana, kdo je njen lastnik, pa ni ve~ mogo~ e ugotoviti.

Na logaško Sekirico

bodo obiskovalci

prišli na no~ no

smuko, konec tedna

in med po~ itnicami

pa bodo lahko

smu~ ali ves dan.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 3V s r e d i š ~ u

� Petra Tr~ ek

Zaradi prometnega infarkta na primorski avtocesti so se dolge kolone vile tudi po

vzporedni regionalni cesti.

Notranjska – Zadnja zima je po nekaj letih spet pokazala svoje ostre zobe in tudi za letošnjo napovedujejo, da ne bo prav mila. Prvi~ je udarila že v za~ etku decembra, ko je sneg vsaj nekoliko presenetil tudi zimsko službo. Ceste na Notranjskem, razen regionalnih, ki jih pluži Cestno podjetje Ljubljana, morajo po zakonu za~ eti ~ istiti najpozneje takrat, ko je na cestah 15 centimetrov snega. Kot so pojasnili tisti, ki jih ~ istijo, pa se na teren vedno odpravijo prej. Zimska služba je tudi precejšen strošek. Denar zagotovijo ob~ ine, v zadnji zimski sezoni so ga porabili precej ve~ kot prejšnja leta, v Cerknici, na primer, so izvajalcem pla~ ali skoraj polovico ve~ kot leto prej.

»Ne zmoremo vsega naenkrat« � Ob~ ina Logatec je zadnjo zimo v primerjavi s tisto prej za vzdrževanje cest porabila skoraj 100 tiso~ akov ve~ , predvsem na ra~ un zasneženih mesecev v za~ etku leta. Zimsko službo zagotavlja komunalno podjetje Logatec s podizvajalci. Poleg ob~ inskih cest plužijo tudi lokalne ceste, vendar za te velja, da morajo biti prevozne med 5. in 20. uro, je pojasnila Romana Hribar iz ob~ inske uprave. To pomeni, da jih pono~ i ne plužijo. »Zadovoljni pa smo, ker je dolo~ eno, kateri izvajalci so zadolženi za posamezno cesto, tako da lahko ob morebitnih težavah takoj ugotovimo, kdo je zanje odgovoren.« Hribarjeva dodaja še, da so vse ceste v ob~ ini kategorizirane, zato zagotavljajo prevoznost tudi do najbolj oddaljenih krajev, vasi in doma~ ij. Podjetje Treven z 11 plugi skrbi za ceste na obmo~ ju slabe polovice Logaške ob~ ine, med drugim obe industrijsko-obrtni coni, Martinj hrib, Rovte z okolico, Rovtarske Žibrše ter obmo~ je od Gornjega Logatca proti Veharšam. Kot je pojasnil Janez Treven, se sami odlo~ ijo, kdaj bodo šli na cesto. »Odgovornost je zato še toliko ve~ ja.« Kdaj za~ nejo z delom, je odvisno od napovedi, vsekakor pa prej, ~ e so padavine zelo intenzivne. V~ asih jih sneg tudi preseneti, tako kot na primer v za~ etku decembra. »Od dveh pono~ i sem dežural, pa je samo rahlo nametavalo, nato pa je med ~ etrto in pol peto zjutraj nanosilo za 20 centimetrov snega – ravno, ko so ljudje odhajali v službo, ga je bilo najve~ ,« pravi Treven. Na teren so sicer odšli takoj, a je trajalo nekaj ~ asa, da so vse splužili. Treven se zaveda, da bi ljudje radi imeli ~ im prej o~ iš~ ene ceste, a opozarja, da ni mogo~ e o~ istiti vseh cest naenkrat. Poleg tega v~ asih kakšen plug obstane, ali se pokvari, kar lahko ob mo~ nem sneženju povzro~ i precejšen zastoj. Treven opaža, da so ljudje na podeželju bolj strpni kot v ve~ jih naseljih. »Prej so po vaseh plužili sami, zato bolj razumejo, kako poteka delo, da se trudimo, da pa nismo vsemogo~ ni.« V Logatcu jih v~ asih ovirajo še parkirani avti, ~ eprav se nekateri stanovalci blokov dogovorijo, da jih postavijo ne eno stran parkiriš~ a, naslednji dan pa jih premaknejo na drugo, že spluženo. Trevnovi sneg tudi odvažajo, na primer iz Cankarjeve, kjer z delom po 23. uri, ko je najbolj prazna. »Se pa zgodi, da je v~ asih tudi tam kakšno zasneženo vozilo po ve~ dni skupaj.«

ob~ ina dolžina ob~ in-skih cest

izdatek za zimsko službo 2009/10

Bloke 80 km 130.000 evrov

Cerknica 185 km 569.980 evrov

Logatec 340 km 280.000 evrov

Loška dolina 61 km 145.000 evrov

Zaradi hude zime že lani precej ve~ ji stroškiOb~ ine so za zimsko službo že v lanski sezoni odštele ve~ denarja kot sicer, predvidevajo, da bo tako tudi letos

Postojna, 7. december – Prvi sneg je v Postojni povzro~ il kar nekaj slabe volje in kritik ~ ez delo izvajalca zimske službe, podjetja Komus. Slišati jih je bilo predvsem iz ob~ inske hiše, ki sicer že vodi postopek za izbiro novega izvajalca. Komusu je ob~ ina lani odvzela koncesijo, a nato z njim sklenila dogovor o nadaljnjem izvajanju koncesijske pogodbe. V Komusu v razpisu za novega izvajalca zato vidijo še en ob~ inski poskus, da bi jih izrinili, podobno kot pri pokopališki dejavnosti in urejanju zelenih površin, kjer pa sodni postopki še niso zaklju~ eni.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

V Pivki pripombe ~ ez CPK � Podjetje Komus izvaja zimsko služb na uli~ nih sistemih tudi v Pivki. »Po vaseh imamo že ve~ let sistem urejen tako, da imamo sklenjene dogovore s kooperanti. Najve~ ji obseg izvajanja del zimske službe po vaseh imata podjetje Kopko in samostojni podjetnik Marjan Žužek ter nekateri drugi. Sklenjeni so pisni dogovori z ob~ ino, na podlagi katerih se izvedena dela pla~ ujejo po pisni potrditvi situacij s strani predsednikov vaških skupnosti ter pristojnih iz ob~ inske uprave,« nam je pojasnila Mihaela Smrdel, direktorica ob~ inske uprave. Dodaja, da so z odzivom izvajalcev in opravljanjem zimske službe zadovoljni, vse ulice so bile pravo~ asno o~ iš~ enje in posipane. »Prejeli smo nekaj pripomb in opozoril, vendar pa vezanih predvsem na državne ceste na našem obmo~ ju, ki so bile slabo o~ iš~ ene, na kar pa ob~ ina nima vpliva, saj za državne ceste skrbi Direkcija RS za ceste.« Državne ceste v ob~ inah Pivka in Postojna sicer pluži Cestno podjetje Koper (CPK). Tanja Mejak, zadolžena za odnose z javnostmi v CPK, je poudarila, da vsa dela izvajajo po nalogih upravljavca cest in da imajo na zalogi zadostne koli~ ine soli in peska. O~ itke, da z delom niso za~ eli pravo~ asno, je zavrnila. Podobno kot na Darsu so za težave v prometu na obmo~ ju, ki ga pokrivajo, tudi v CPK okrivili voznike, predvsem tovornjakarje, ki niso ustrezno opremili svojih vozil in niso upoštevali uredbe o samoizlo~ anju.

Cerkniški župan Marko Rupar poudarja, da je težava tudi v tem, da ob~ ine od države dobijo premalo denarja in da ga ta deli nelogi~ no. »Sredstva so namre~ obra~ unana glede na število ki-lometrov ob~ inskih cest, ki jih morajo vzdrževati, ne upošteva-jo pa geografskega položaja,« pojasnjuje Rupar. Tako cerkniška in sosednje ob~ ine za kilometer ceste dobijo enako denarja kot na primer Izola ali Koper, ~ eprav porabijo precej ve~ . Rupar še pravi, da so se prek Združenja ob~ in Slovenije že pritožili na tako razdeljevanje denarja, a še niso bili uspešni.

V Cerknici so prejšnjo zimo za zimsko vzdrževanje cest po-rabili skoraj 600 tiso~ akov, se-zono prej pa okoli 350 tiso~ evrov. »Stroški so precej narasli, zato se dogovarjamo, na kakšen na~ in bi jih lahko znižali,« pravi Samo Mlinar iz ob~ inske uprave.

Opozoril je tudi na pluženje ce-ste na Slivnico, ki jo morajo po pogodbi z najemnikom doma na vrhu splužiti enkrat na te-den. Vsako pluženje ob~ ino sta-ne skoraj 700 evrov, poleg tega so na nekaterih odsekih visoki zameti in se izvajalcem kvari-jo stroji. »Resno razmišljamo o tem, da te ceste ne bi plužili,« pravi Mlinar. Sicer pa ve~ jih te-žav nimajo.

Težave s plo~ niki in parkiriš~ iZimsko službo za ob~ ini Lo-ška dolina in Cerknica vodi Komunala Cerknica, ki ima 25 podizvajalcev. Na teren gredo isto~ asno, tudi v manjših nase-ljih. Kot je pojasnil vodja zim-ske službe na komunali, Ludvik Martin~ i~ , se na teren odpravijo, še preden je na cesti 15 centi-metrov snega, koliko prej, pa je odvisno od tega, kako mo~ no

sneži. Krog sklenejo v približno štirih urah. »^e neha sneži-ti ob enih pono~ i, potem je ob 5. uri zjutraj vse po~ iš~ eno, ~ e pa sneži celo no~ , traja dlje,« je povedal Martin~ i~ . Težave imajo s ~ iš~ enjem plo~ nikov. Tiste ob regionalni cesti lahko o~ istijo šele, ko cestno podjetje spluži cesto, poleg tega ni prostora za kupe snega, saj so ob plo~ nikih ograje, žive meje in hiše. Pone-kod ga zato odvažajo, drugod so dogovorjeni z lastniki ze-mljiš~ . »A danes nih~ e ve~ no~ e snega na svojem, zato ga ob mo~ nejšem sneženju odpe-ljemo na deponijo.« V Cerknici imajo poleg tega težavo s par-kiranimi avtomobili, predvsem na Partizanski in na Taboru, za-radi katerih ne morejo o~ istiti parkiriš~ . »Parkiriš~ e na Taboru je bilo skupaj z avti še v sredo pod snegom.«

V Loški dolini poleg podizva-jalcev Komunale Cerknica sneg ~ istijo tudi delavci prek javnih del, predvsem v središ~ u Stare-ga trga. Direktor ob~ inske uprave Bogdan Zevnik meni, da so ce-ste razmeroma dobro o~ iš~ ene. »Pritožbe seveda so, a so tudi zahteve ljudi vedno ve~ je, vsak bi rad, da je najprej o~ iš~ eno pred njegovo hišo.«

Na Blokah plužijo delav-ci podjetja Demira iz Raven na Blokah, sicer pa je ta služba

sodi pod režijski obrat ob~ ine. Kot je pojasnil vodja režijske-ga obrata, Stane Jakopin, pred za~ etkom sezone pripravijo pro-gram zimske službe, v katerem dolo~ ijo tudi prioritetni vrstni red ~ iš~ enja in ceste, ki jih ne pluži-jo. Ker so na planoti ve~ inoma manjše vasi, težav s kopi~ enjem in odvažanjem snega nima-jo. »^eprav vsako leto dobimo nekaj pritožb, je pohval vedno

ve~ ,« je zadovoljen Jakopin. Opozarja, da vsem ne morejo ustre~ i. Tako, na primer, morajo

plužiti v smeri vožnje in sneg odlagati na desno stran, ~ eprav je tam dvoriš~ e.

Bi ob~ ina namesto Komusa želela Kompost?Snežni spori v Postojni – Ob~ ina izbira novega izvajalca zimske službe – Komus: Skušajo nas izriniti

� Veronika Rupnik

Resen kandidat za prevzem zimske službe naj bi bilo novou-stanovljeno postojnsko podjetje Kompost, na razpis pa se je pri-javilo tudi Cestno podjetje Koper. Najcenejši ponudnik je Komus, od najdražjega, Komposta, pa je cenejši skoraj za polovico.

Odvoz snega na zahtevo ob~ ine Tadej Zrimšek, direktor Komusa, ki zimsko službo izvaja v Postoj-ni in Prestranku, v zvezi z o~ itki pojasnjuje: »Ob tolikšni koli~ ini snega in sprotnem sneženju ni-smo mogli delati ~ udežev, smo se pa potrudili delo opraviti do-bro in v skladu s programom

zimske službe. Strinjam se, da je zimsko službo vedno mogo~ e opraviti bolje, vendar je treba postaviti meje racionalnega in smiselnega, pa tudi sodelova-nje z ob~ ino bi moralo biti bolj-še. Ob~ ina je denimo tista, ki naro~ a odvoz snega. Poleg tega se ob~ ani v blokih kdaj jezijo na nas, da nismo dobro splužili, ~ eprav dejansko ne gre za jav-no, ampak zasebno površino. Prav tako so plo~ nike vzdolž lo-kalov dolžni splužiti lastniki ali najemniki.«

Marjan Poljšak, solastnik pod-jetja Komus, dodaja, da so bile vse ceste, ki so v programu zim-ske službe v prvi prioriteti, pre-

vozne. V skladu z dolo~ bo pro-grama so najprej splužili ceste, po katerih vozi mestni avtobus Furman, prevozne so bile tudi vse ostale ceste, ki so v prvi pri-oriteti, pred~ asno pa so poskr-beli tudi za ulice, ki so v nasle-dnjih dveh prioritetah.

Ob~ ina: Sporazum le za~ asenSpomnimo, da je ob~ ina Komusu sredi lanskega leta prekinila kon-cesijsko pogodbo zaradi domnev-nih nepravilnosti, nato pa mu, zanimivo, v podpis predložila do-govor o nadaljnjem izvajanju kon-cesijske pogodbe, ki velja, dokler velja koncesijska pogodba, torej do konca oktobra 2015. Kljub temu je avgusta ponovno obja-vila razpis (pred tem pa lani de-cembra, a ga je morala razveljaviti zaradi napake). »Prijavili smo se, da se pravno zavarujemo,« pravi Zrimšek, ki za razpis sicer ne vidi nobenega razloga. Od odpiranja ponudb je sicer minilo že skoraj tri mesece, a odgovora še ni.

novega koncesionarja, ki še tra-ja. »Do zaklju~ ka postopka pa je ob~ ina s podjetjem Komus sklenila poseben sporazum, na podlagi katerega Komus do izbi-re novega koncesionarja izvaja dolo~ ene naloge iz okvira javne službe,« pojasnjujejo na ob~ ini.

Rogi~ : Vsi smo na trguNa razpis se je prijavilo tudi spomladi letos ustanovljeno podjetje Kompost, ki je v lasti sežanske Hortikulture, ki v Po-stojni ureja zelene površine, in postojnskega gradbenega pod-jetja Besim Hajdari s.p. Robert Rogi~ , direktor Komposta: »Mi ne želimo nikogar izriniti, delujemo

na trgu, ki naj preveri kakovost storitev. Podjetji pa sta se pove-zali in ustanovili novo podjetje zaradi sinergij.« Kompost zimsko službo od letos izvaja v ob~ ini Diva~ a, plužijo ve~ podjetjem v Sežani, v Postojni pa po naro~ ilu družbe Turizem Kras obmo~ je pred Postojnsko jamo. Obe pod-jetji skupaj imata okrog 40 za-poslenih razpolagata pa s štiri-mi stroji za ~ iš~ enje plo~ nikov, osmimi plugi in štirimi posipalci za mokro posipanje, ki ustrezajo ekološkim standardom. Komus ima, za primerjavo, 25 zaposle-nih, skupaj z najeto delovno silo 40, ter preko 30 enot vklju~ no s podizvajalci.

Zakaj sploh razpis, smo vpra-šali tudi ob~ ino Postojna, kjer so nam odgovorili, da je ob~ ina za~ ela s postopkom za izbiro

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010V s r e d i { ~ u4

Vozniki, ki nimajo ustrezne in obvezne zimske opreme, naj raje ostanejo doma,

opozarjajo policisti in inštruktorji varne vožnje.

V nahrbtnik sodijo tudi rezervno spodnje perilo,

nepremo~ ljiva vetrovka, hrana in škatla s prvo pomo~ jo,

svetujejo na Planinski zvezi Slovenije.

Zima, še posebej, ~ e je radodarna s snegom, omogo~ i planincu doživljanje prvinskega sveta

in nepozabnih lepot. Planinec mora imeti za vstop v tak svet dovolj znanj, veš~ in, telesne in

psihi~ ne pripravljenosti, ustrezne opreme, hrane in pija~ e. V zimskem ~ asu še posebej velja, da je lahkomiselnost in površnost lahko usodna. O preventivnih postopkih in ravnanju, ki naj bi

jih upoštevali ljubitelji zimskih vzponov v hribe, smo se pogovarjali z vodnico Planinske zveze

Slovenije, Sašo Lindi~ .

Pivka, 5. december – Prvi sneg je poskrbel, da so stroji na smu~ iš~ ih že za~ eli obratovati. Ljubitelji zimskih športov prihajajo na svoj ra~ un, pred prvim spustom po klan~ inah pa smo za nasvet o tem, kako se podati na prvo smuko, vprašali športnega pedagoga na Osnovni šoli Pivka Mirana ^eligoja.

Kljub temu, da je zima že dodobra pokazala svoje zobe, posledice pa ~ utimo po vsej državi, se vozniki na pot še vedno odpravljajo nepripravljeni na izredne vremenske razmere. Inštruktor varne vožnje v Blagomix Racing parku iz Logatca Miran Meško opozarja in svetuje.

P o d d r o b n o g l e d o m

Je smu~ anje predrago?Aleš Štebe, Logatec � V preteklosti sem smu~ al, sedaj bordam. Organizirana smu~ iš~ a redko obiš~ em, zato letni skupni strošek ni tako visok. Opremo za oba športa imam svo-jo. V zimskem ~ asu obiskujem fitnes in sav-no, mese~ na karta stane toliko kot dve dnevni smu~ arski vozovnici. V ceno so vklju~ eni štirje obiski savne in neomejeno število vstopov v fi-tnes, kjer si okrepim celo telo.

Rok Družina, Logatec � S smu~ anja sem prešel na bordanje. Ker imajo smu~ arske vozovnice zelo visoko ceno, grem le dvakrat do trikrat na leto na smu~ iš~ e z vle~ nicami ali sedežnicami. ^e bi bilo ceneje, bi šel z vese-ljem polj pogosto. Opremo za smu~ anje imam svojo, bordarsko desko in ~ evlje pa si z bra-tom deliva.

Peter Ženko, Trnje � Smu~ am zelo rad, ampak zadnja leta precej manj, kot si želim, saj mi primanjkuje ~ asa. Kjub temu si vsako leto vzamem teden dni za smuko v Italiji. Cene v tujini so sicer za odtenek višje kot pri nas, a imajo neprimerno boljše proge. Opremo imam svojo, ki sem si jo kupil pred par leti.

Laura Kristan, Zagorje pri Pivki �

Brez zimskih športov pri meni ne gre. Smu~ anje imam najraje, ~ eprav je tudi najdražje. ^e mi ~ as dopuš~ a, si rezerviram teden dni smu~ anja na enem izmed italijanskih smu~ iš~ , zato pa raje izpustim kakšen ve~ dnevni poletni dopust na morju. Smu~ arske opreme si ne izposojam, izjema so le kakšne drsalke ali tekaške smu~ i.

Eva Sko~ ir, Matenja vas � Zimske špor-te imam rada, predvsem drsanje in smu~ anje. ^e voda zamrzne, se gremo drsat v mlake pri Štivanu, kot jim pravimo. Smu~ anje pa gle-de na trenutne razmere postaja za marsiko-ga finan~ no precej velik ali kar prevelik zalo-gaj. Zelo draga je oprema, prav tako smu~ arske karte, k temu je treba prišteti še vožnjo na ka-tero od smu~ iš~ . Verjetno bi številni ljudje lah-

ko veliko ve~ smu~ ali, ~ e bi bilo v bližini smu~ iš~ e. Škoda, ker je Kali~ že toliko ~ asa zaprt. Sicer pa za malo snežne zabave in rekreacije v~ asih zadoš~ a že skok na bližnji hrib.

V hribe dobro opremljeni

Pravilna izbira ciljaNotranjski svet je bogat s hribi, ki so pozimi dostopni vsakemu, koli~ kaj utrjenemu planincu. Na-nje se praviloma lahko vzpne-mo brez derez in cepina, kar pa ne velja za oba gorska o~ aka, Nanos in Snežnik, ki lahko v dolo~ enih razmerah predsta-vljata zelo resen zimski vzpon. Torej je prva to~ ka preventive za varno hojo v zasnežene hri-be izbira ustreznega cilja. Ko ga dolo~ imo, poiš~ emo ~ im ve~ in-formacij o trenutnih vremenskih in snežnih razmerah. »Vir so lahko podatki na spletnih stra-neh, še bolje pa se je poveza-ti z doma~ ini ali oskrbniki ko~ , tam, kjer te so in so oskrbova-ne tudi v zimskem ~ asu,« pravi Saša Lindi~ .

Poleg osnovne opreme še svetilka, dereze in cepinZimske razmere imajo svojo specifiko. Svetel del dneva je

relativno kratek, temperature so nizke, ko~ e so praviloma zapr-te, sneg otežuje hojo in prekrije markacije, število planincev v hribih pa je manjše. Kar se ti~ e orientacije, oskrbe s hrano in pija~ o se moramo predvsem za-nesti sami nase, ter biti ustrezno opremljeni. Poleg tople osnovne obleke, ki naj bo zra~ na in naj odvaja vlago od telesa, sodijo med obvezno opremo dobro opremljenega planinca še: ve-trovka, ki naj diha, vendar ne prepuš~ a vode in naj š~ iti pred vetrom, kakovostni visoki planin-ski ~ evlji z mo~ no narebri~ enim podplatom, gamaše, pohodne palice in nepremo~ ljiv nahrbtnik. V nahrbtniku naj bo obvezno re-zervna obleka, rezervne rokavice in kapa, son~ na o~ ala, zaš~ itna krema pred soncem in škatla z osnovno prvo pomo~ jo ter ~ elna svetilka in aluminijasta folija. To uporabimo v primeru, da zaradi poškodbe, teme ali izgube pra-ve smeri ne moremo sestopi-ti v dolino. Ovijemo si jo okrog telesa in tako nas bo š~ itila pred podhladitvijo. Saša Lindi~ se spominja zimskega vzpona na Nanos, ko je pozabila doma ro-kavice. »Bila sem že blizu vrha, ko je postalo zelo mrzlo, pihala je namre~ mo~ na burja. K sre~ i sem imela s sabo rezervne zim-ske nogavice, ki sem jih nata-knila na roke. Brez njih bi mi prsti v ~ asu sestopa zagotovo pomrznili.« V primeru zahtevnej-

ših razmer (poledenele poti in pobo~ ja) vzemimo s seboj tudi dereze. Za lažje vzpone so lah-ko tudi bolj preproste, z manj zobmi. V~ asih so prav gozdne ceste tako poledenele, da brez derez tvegamo padec. Za pot na Nanos ali Snežnik pa imejmo dereze, t. i. dvanajsterke, obve-zen je tudi cepin. Pri hoji brez cepina in derez pa si pomagaj-mo s planinskimi palicami. »Ne pozabite na zemljevid in mobi-tel,« opozarja Saša Lindi~ .

Ne pozabimo na koristne sladkarijeZa ohranjanje toplote potrebuje telo veliko energije, ki jo pridobi s hrano. Že dan pred predvi-

deno turo zaužijmo energet-sko bogato hrano, predvsem ogljikove hidrate. Tudi zajtrk naj bo pester in kalori~ no bogat. Koli~ ino hrane je potrebno prila-goditi predvideni dolžini ture. Ni-kakor pa v nahrbtniku ne smejo manjkati energijska ploš~ ica, banana, piškoti ali ~ okolada. Ob-vezna je tudi »termo« stekleni-ca z vro~ im ~ ajem. Odpovejmo se pomaran~ am, ker organizem ohlajajo in alkoholnim pija~ am. »Vedno imejmo s seboj t. i. žele-zno rezervo, hrano, ki jo zaužije-mo le v ekstremnih okoliš~ inah, sicer pa jo prinesemo nazaj v dolino. Nikoli ne vemo, ~ e bomo varno in pravo~ asno sestopili,« svetuje Sasa Lindi~ .

FOTO

: IR

ENA

ŠTIR

N

Kako varno na smuko?

Kdor se ~ ez poletje ni ukvarjal s športom, bo moral nadoknadi-ti, preden odrine na smu~ anje, ~ eprav se ~ ez no~ do zavidljive forme ne da priti. »Otrokom ve-dno povem, da se morajo še for-mule ogreti, preden se za~ ne dir-ka. Tako je tudi z našim telesom. Pred spustom naj bi se ogrevali vsaj deset minut – vse od gla-ve do peta. Pomembni so skle-pi, roke, hrbet in noge. Mišice je treba pripraviti na mo~ an napor,« razlaga ^eligoj, ki dodaja, da naj bi kot ogrevanje služila tudi prva vožnja. »Nikoli se takoj ne spusti-mo na polno. Postopoma dozi-ramo napor. Tehnologija je nove smu~ i pripeljala tako dale~ , da so hitrosti vedno višje,« je novo te-matiko odprl sogovornik. Tudi to botruje velikemu številu nesre~ , nekaterih tudi usodnih. »^elada je za otroke obvezna, toplo jo sve-tujemo vsem ostalim. Zavedati se moramo, da na smu~ iš~ u nikoli nismo sami. Nekateri znajo dobro smu~ ati, drugi malo manj.« In ka-kšen je nasvet za varno smuko? »Prvo pravilo je, da upoštevamo signalizacijo na smu~ iš~ ih. Prila-gajamo hitrost okoliš~ inam. Ni~ ne re~ em, lepo je videti nekoga, ki zna stopiti na robnik in elegan-tno odsmu~ a, kdor pa tega ne obvlada, lahko hitro povzro~ i trk. Vsem, ki se podajate na visoko-gorska smu~ iš~ a, pa odsvetujem smuko izven urejenih prog.« Ne-kompakten sneg se hitro prelevi v usodne plazove. �mp

Na pot le, ko je nuja

Ne glede na letni ~ as je vzrok veliko prometnih nesre~ ne pri-lagojena hitrost in prekratka var-nostna razdalja. Oba faktorja sta še toliko bolj pomembna v zim-skih razmerah oz. ob dežju, sne-gu in na poledenelem cestiš~ u. Oglejmo si prakti~ en primer.

Seveda pa se varna vožnja za~ ne doma; najprej s primerno obvezno opremo, ki je zakonsko dolo~ ena. Med 15. novembrom in 15. marcem morajo biti vozila opremljena z zimsko opremo, ki jo sestavljajo 4 zimske pnevma-tike z oznako M+S z minimalno globino profila 3 mm ali 4 letne pnevmatike z minimalno glo-bino profila 3 mm in ustrezno velike snežne verige v priboru.

Miran Meško poudarja, da je vo-žnja z letnimi pnevmatikami v zimskih razmerah nedopustna. Kljub vsem opozorilom se na-mre~ še vedno vsako leto veliko število voznikov na pot v takih razmerah poda kar z letnimi pnevmatikami.

Pomembna je tudi pripo-ro~ ena oprema, ko se v zimskih razmerah odpravljate na pot. Ta se za~ ne pri lopati za kidanje snega, ki vam bo v pomo~ , ~ e se zakopljete v sneg. Prav pa vam bodo prišla tudi vle~ na vrv, odmrzovalec stekel, stare odeje ali preproge, ki bodo pnevmati-kam omogo~ ile nekaj oprijema.

Smu~ anje je kot kateri koli drugi šport v neprimernih okoliš~ inah, z nekoliko preve~ objestnosti ter neznanjem lahko še kako ne-varno. Na smu~ iš~ ih nikoli nismo sami, velikokrat pa nesre~ am bo-truje tudi slaba fizi~ na priprava. »Moje mnenje je, da je treba na opremo misliti že po zaklju~ ku sezone. Preden jo ~ ez pomlad in poletje pospravimo v kot, mo-ramo poskrbeti, da pripomo~ ke primerno shranimo,« pravi Mi-ran ^eligoj, ki svoje športno in smu~ arsko znanje posreduje otrokom na pivški osnovni šoli. Vsi smu~ arji bodisi zaradi sla-bih izkušenj bodisi zaradi malo-marnosti niso veš~ i z upravlja-njem opreme, zato jim športni pedagog svetuje, da v takšnem primeru delo raje prepustijo stro-kovnjakom. »Serviserji naj vam pregledajo robnike, drsne plo-skve, nastavitve varnostnih vezi. Slednje so še kako pomemben del, saj prav zaradi slabega vzdr-ževanja lahko privedejo do nelju-bih težav.« A to še ni vse. Pancerji niso ni~ manj pomembni. »Pred-vsem so težave pri otrocih. Noge jim hitro rastejo, starši pa morajo biti pazljivi, da jim obutev ni pre-velika ali premajhna. V prvem pri-meru lahko noga pleše, medtem ko pretesni pancerji povzro~ ijo, da noga ne diha, posledi~ no po-stane mrzla in za~ ne boleti,« je še razložil ^eligoj.

Dobra fizi~ na pripravljenost bo prepre~ ila odve~ ne poškodbe.

Najnevarnejše tempera-turno obmo~ je za vožnjo je temperatura med ni~ in tremi stopinjami. Takrat na-mre~ predvidevamo, da so ceste varne, v resnici pa je temperatura tal še ve-dno pod ni~ stopinjami, posledi~ no pa je cestiš~ e lahko poledenelo.

^e je zavorna pot na suhem cestiš~ u pri 50 km/h 17 metrov, na mokrem 33 metrov, je na poledenelem cestiš~ u zavorna pot od 40 do 93 metrov. Seve-da moramo ob tem upošteva-ti še reakcijski ~ as, torej ~ as, ko zagledamo oviro, pa do naše reakcije, torej pritiska na zavoro. V normalnih okoliš~ inah reakcij-ski ~ as znaša eno sekundo, ki ga moramo tako prišteti zavor-ni poti. Zato mora biti ob sne-gu, dežju in nizkih temperatu-rah varnostna razdalja kar trikrat ve~ ja kot sicer, naglo zaviranje in zavijanje pa vozniki varne vo-žnje odsvetujejo.

Dobrodošla bo tudi delujo~ a svetilka, mobilni telefon s polno baterijo, ~ e greste na daljšo pot, pa zagotovo zadostne koli~ ine hrane, vode in termofor z vro~ im ~ ajem. Pred odhodom dodobra o~ istite sneg in led z avtomo-bila.

Med vožnjo bodite pozor-ni predvsem na cestiš~ a pod mostovi, na klancih, v križiš~ ih in v ovinkih, saj na teh me-stih ostanejo tla spolzka dlje ~ asa. Še posebej velika previ-dnost pa velja v gozdovih, ob rekah in jezerih, saj zaradi do-datne vlage tam ceste hitreje poledenijo.�aj

� Irena Štirn

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 5G o s p o d a r s t v o

Obmo~ na obrtno-podjetniška zbornica Logatec bo v letu 2011 praznovala 35. rojstni dan. Zadnjih osem let ji pred-seduje Edvard Šinkovec, ki pa bo ob pri~ etku prihodnjega leta predsedniško funkcijo predal nasledniku. V zadovoljstvo mu je, da se Zbornica ves ~ as delovanja razvija in širi svoje osnovno poslanstvo, to je za-gotovitev kvalitetnega upravno administrativnega, svetovalne-ga in izobraževalnega servisa za svoje ~ lane. Hvaležen je za dobro dediš~ ino, ki jo je prejel od svojih predhodni-kov in tvorno sodelovanje z obema podpredsednikoma in upravnim odborom.

»Pred osmimi leti sem zastavil svoja znanja in sposobnosti, da bi v Zbornici uresni~ il svojo vizijo vodenja in z ustreznimi strate-škimi prijemi izpeljal programe, ki bi bili v korist ~ lanom naše

Logatec se kot primestna ob~ ina razvija z bliskovito hitrostjo, k ~ emur med drugim pripomorejo tako razmeroma ugodne cene nepremi~ nin kot tudi obrtno industrijski coni Logatec in Zapolje, ki naj bi se v prihodnje združili.

Postojna, 25. november – V Sloveniji za opravljanje dejavnosti ra~ unovodskega servisa niso predpisani nobeni pogoji, zato lahko ra~ unovodski servis ustanovi kdorkoli, tudi brez ustrezne izobrazbe in usposobljenosti. »Premalo usposobljen ra~ unovodski servis pa lahko z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig podjetjem povzro~ i precejšnjo škodo,« opozarjajo v Zbornici ra~ unovodskih servisov (ZRS) pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je med svojimi ~ lani organizirala izbor za Naj ra~ unovodski servis. Iz naše regije se je med finaliste v kategoriji »veliki« uvrstil ra~ unovodski servis Kontim iz Rakeka, ki letos praznuje 20-letnico delovanja in ima okrog 110 strank iz vse Slovenije.

FOTO

: M

ARKO

VRA

BL

»Zaradi slabega servisa ob posojilo«Med najboljšimi slovenskimi ra~ unovodskimi servisi tudi Kontim iz Rakeka

� Veronika Rupnik

»Posledice slabega ra~ unovo-denja so lahko nepridobivanje posojil ali pridobitev pod slabši-

mi pogoji, naknadno odmerje-ni davki, pove~ anje nezaupa-nja poslovnih partnerjev, ~ e so

odlo~ itve neprimerne pa celo izguba podjetja ali premože-nja,« opozarja Polonca Podgor-šek, direktorica ZRS. Opozarja, da v množici ra~ unovodskih servisov nekateri niso varni in zanesljivi.

Premalo dav~ nih nadzorovTrenutno je v Sloveniji registri-ranih kar 4400 ra~ unovodskih servisov. Da bi dvignili kako-vost in zaš~ itili podjetnike, si v zbornici zato prizadevajo, da bi

ra~ unovodsko dejavnost uredili na zakonski osnovi, a zaen-krat pravega posluha ministr-stva za gospodarstvo ni bilo. Tu vztrajajo, da bo slabe izlo~ il trg. Toda Petra Kožman, direktorica Kontima, je prepri~ ana, da trg dobrih ra~ unovodskih servisov ne prepozna. »Dav~ nih nadzo-rov je premalo, da bi se med podjetniki razširilo zavedanje o pomenu dobrih ra~ unovodskih informacij pri sprejemanju po-slovnih odlo~ itev. Podjetniki se tudi premalo zavedajo, da de-

jansko sami odgovarjajo za pra-vilnost izkazov.«

Poleg tega se dogaja, da v krizi številni podjetniki odhaja-jo k cenejšim servisom, ne da bi pomislili na tveganje. Tudi v Kontimu priznavajo, da so za-radi krize nekaj strank izgubili, saj so bile prisiljene izbrati ce-nejše ponudnike. Sicer pa zara-di slabšega poslovanja podjetij sami nimajo nujno manj dela.

Na~ rtovanje stroškovKožmanova pravi, da zaradi

približevanja konca leta pod-jetja zdaj v zadnjem trenutku rešujejo svojo dav~ no osnovo, saj o optimizaciji niso razmi-šljala pravo~ asno, morda tudi po krivdi slabih servisov. Podje-tjem svetuje tudi pripravo po-slovnega na~ rta za leto 2011. Kot klju~ no pri tem izpostavlja zmanjševanje stroškov, previ-dno na~ rtovanje prihodkov, is-kanje novih priložnosti. »Prav tako naj skušajo podjetja vse postopke peljati tako, da bodo dav~ no optimalni.«

Logatec: Cene stanovanj pritegnejoOglaševane cene stanovanj v Logatcu se gibljejo med 1.670 in 1.919 evrov za kvadratni meter, cenejše so samostojne hiše in poslovni prostori � Blanka Markovi~ Kocen

Po podatkih nepremi~ ninske agencije Hiška ABC so najdražje nepremi~ nine v Logatcu dvosob-na stanovanja, saj je treba za kvadratni meter le-tega odšteti v povpre~ ju 1.919 evrov. Nekaj nižje so oglaševane cene trisob-nih in enosobnih stanovanj, ki v povpre~ ju znašajo 1.670 ozi-roma 1.723 evrov za kvadratni meter. Za kvadratni meter samo-stojne hiše v Logatcu pa je treba v povpre~ ju odšteti 1.240 evrov. Poslovni prostori za opravljanje razli~ nih dejavnosti so naprodaj po 900 do 1.100 evrov za kva-dratni meter. »Cena najema po-slovnih prostorov za pisarniško

dejavnost v Logatcu se giblje med 7,5 in 10 evri za kvadrat,« nam je še povedal Jože Podgor-šek, lastnik podjetja Hiška ABC iz Ljubljane.

Industrijsko-obrtni coni ponujata ugodno poslovno okoljeV ob~ ini Logatec sta dve obrtni coni, in sicer IOC Zapolje in IOC Logatec. V obeh najdemo podje-tja, ki se ukvarjajo z industrijsko ali obrtno dejavnostjo. »Podje-tja izražajo predvsem želje po velikosti parcel, lokaciji, ustrezni komunalni infrastrukturi in po-

dobno,« pojasnjujejo na logaški ob~ inski upravi, kjer skušajo v okviru svojih pristojnosti in zmo-žnosti potencialnemu kupcu ve-dno stopiti nasproti in izpolni-ti želje.

Na ob~ inski upravi ugotavlja-jo, da je v IOC Zapolje na vo-ljo še nekaj komunalno opre-mljenih zemljiš~ , ki niso v lasti ob~ ine, v IOC Logatec pa so po prostorskih aktih še na voljo nezazidana stavbna zemljiš~ a, namenjena poslovni dejavno-sti, vendar v tem trenutku še niso odkupljena in komunalno opremljena. »Želja ob~ ine je, da se investitorjem v letu 2011 za-gotovi komunalno opremljena stavbna zemljiš~ a,« pojasnjuje-jo na ob~ ini in dodajajo, da v prihodnje na~ rtujejo združitev obeh industrijsko-obrtnih con.

Priprava ob~ inskega prostorskega na~ rta v zaklju~ ni faziOb~ inska uprava je uskladila pripombe in predloge nosilcev urejanja prostora in je v dogo-voru z ministrstvom za okolje in prostor ponovno pripravi-la gradivo za objavo na sple-tnem strežniku. Ob~ ina mora na dopolnjen predlog ob~ in-skega prostorskega na~ rta med drugim pridobiti še odlo~ bo o sprejemljivosti izvedbe plana na okolje in na koncu sklep mi-nistra, da je predlog usklajen. »Kdaj bo ob~ ina dejansko pri-dobila vsa pozitivna mnenja in druge zahtevane dokumente, je težko napovedati, zato tudi ne moremo predvideti, kdaj bo novi prostorski na~ rt dejansko

sprejet in uveljavljen,« pravi-jo na ob~ inski upravi. Težave, s katerimi se pri prostorskem na~ rtovanju sre~ uje logaška ob~ inska uprava, so v za~ etni fazi povezane predvsem z ve-likimi željami posameznih in-vestitorjev in pobudnikov, ki v prostor vstopajo samo z la-stnim pogledom in interesom na na~ in, da se jim zemljiš~ e spremeni v zazidljivo. V ozadju pa je potrebno vsako pobudo posebej uskladiti z zakonskimi, razvojnimi, prostorskimi in pred-vsem režimi ter uskladiti z vse-binskimi dolo~ bami posame-znih podzakonskih predpisov.

Ena izmed glavnih težav pri sprejemu ob~ inskih prostorskih na~ rtov je zagotovo neupošte-vanje zakonsko predpisanih rokov s strani nosilcev ureja-

nja prostora. »Zaradi nenehne prekora~ itve vseh predpisanih terminov se na ob~ ini odpira-jo novi in novi prostorski pro-blemi, ki jih je prav tako treba reševati z ob~ inskim prostor-skim na~ rtom,« pojasnjujejo na ob~ inski upravi.

Uspešni leti 2009 in 2010Med najpomembnejše dosež-ke logaške ob~ ine na podro~ ju prostorskega urejanja v letu 2009 sodi gotovo zaklju~ ek gradnje Upravnega centra Loga-tec, v letošnjem letu pa poleg obnove lokalne ceste Smre~ je–Žiri in ureditve dodatnih prosto-rov za Glasbeno šolo Logatec izpostavljajo tudi sanacijo po deževju in poplavah v septem-bru.

Edvard Šinkovec se bo v novem letu poslovil od predsednikovanja – Na zbornici si želijo si tudi sejemske dejavnosti

Pogrešajo predstavitvene aktivnosti na sejmih

� Irena Štirn

Zbornice. Zastavljeni programi so bili le osnovni skelet, celo-tno zgradbo vodenja pa sem ves ~ as spreminjal in prilagajal glede na gospodarsko situacijo, ki je obvladovala dolo~ en trenu-tek, ter glede na želje in potrebe ~ lanstva.«

^lanarina se vra~ a s storitvami Ve~ ino ~ lanarine namenjajo za izobraževanja svojih ~ lanov in razna svetovanja. Za vse je dvakrat letno organizirano dav~ no svetovanje, izobraže-vanja pa prilagajajo glede na potrebe posameznih branž, ki so zastopane v Zbornici. S ~ la-narino financirajo tudi obiske sejmov. »Na žalost pa ne za-živi projekt skupne predstavi-tve na sejmih«, potoži Edvard Šinkovec. »Opažamo pa, da je celotna sejemska dejavnost v usihanju, tudi zaradi velikega finan~ nega zalogaja, ki je za

razstavljanje na sejmiš~ u po-treben.«

Edvard Šinkovec s ponosom pove, da Zbornica ravna kot do-ber gospodar, ker ne samo, da ohranja, pa~ pa tudi pove~ uje vrednost svojega premoženja, ki ga ima v nepremi~ ninah. V mandatih predsednikov Zborni-ce Vlada Puca in Berta Menarda je Zbornica pridobila lastništvo prostorov v stavbi v centru Lo-gatca. Do nedavnega jih je ime-la v najemu A-banka, d.d., sedaj pa so sklenili najemno pogod-bo z Glasbeno šolo Logatec. S sredstvi iz prejetih najemnin so v zadnjih letih zgledno obno-vili zunanjost stavbe na Tržaški cesti 11, kjer je sedež Zborni-ce, za namene izobraževanja pa so usposobili tudi moderno predavalnico. Z izsuševanjem in drenažo so pred propada-njem zaš~ itili stavbo na Hrušici, ki je tudi v njihovi lasti. »Lahko se pohvalimo, da imamo v lasti

najve~ ji delež nepremi~ nin na ~ lana med vsemi Obrtnimi zbor-nicami v Sloveniji,« pove Edvard Šinkovec.

»Obrtniki si tudi želimo spre-membe v sistemu izobraževa-nja, ki bi v kvalitetnem triletnem izobraževanju izšolal kvalificirane strokovnjake iz posameznih strok, ki bi lahko samostojno opravljali razne storitve. Sistem, imenovan 3 + 2, na trg ne daje ljudi s kon-kretnimi in uporabnimi znanji,« razmišlja Edvard Šinkovec.

»Velik preskok v nudenju kva-litetnih storitev bi bil tudi v tem, da bi se Obmo~ ne obrtno-pod-jetniške zbornice iz Postojne, Idrije, Vrhnike, Cerknice in Lo-gatca med seboj povezale in si razdelile delo po posame-znih specialnostih v sekcijah. Kot predsednik Zbornice tega nisem do~ akal, morda pa se bo to zgodilo kasneje.« vidi nove smeri razvoja obrtno zborniške dejavnosti Edvard Šinkovec. Predsednik OOZ Logatec Edvard Šinkovec.

Hine Alex Vrta~ nik: »Za prihodnje leto pa na~ rtujemo dvakrat ve~ ji obrat, saj bomo

za~ eli poslovati tudi na tujih trgih.«

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010G o s p o d a r s t v o6

Organizacije in podjetja v zadnjem ~ asu vedno ve~ pozornosti namenjajo upravljanju delovne uspešnosti, motivaciji zaposlenih, razvoju ~ loveškega in intelektualnega kapitala, saj prav ti dejavniki odlo~ ilno prispevajo k poslovni odli~ nosti in uspešnosti podjetij. Osrednji gradnik razvoja sistemov upravljanja delovne uspešnosti postaja t. i. razvojni letni pogovor. Vendar se moramo zavedati, da letni pogovor ne more biti enkratno nadomestilo za proces stalnega u~ inkovitega vodenja in ravnanja z zaposlenimi ter za neposredno komunikacijo s sodelavci.

Logatec, 29. november – Recesiji navkljub je podjetje Svetloba med najuspešnejšimi mikro, malimi in srednje velikimi podjetji v Sloveniji.

»Podjetje mora ostati vitko,« poudarja direktor Hine Alex Vrta~ nik. Za Svetlobo se zanima celo

sklad tveganega kapitala, ki je podprl razvoj velikanov, kot je, denimo, Google.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Razvojni letni pogovori

Kaj sploh je letni razgovor?Letni razgovor je poglobljen, strukturiran in usmerjen razgo-vor, pri katerem se vodja po-govori s sodelavcem o vsem, kar bi utegnilo izboljšati njun odnos, pogoje za delo ter mo-tivacijo in delovno uspešnost sodelavca. Pomeni v prvi vr-sti pripomo~ ek za uspešnej-še vodenje delovne skupine in kvalitetnejše ravnanje s sode-lavci. Gre za vnaprej dogovor-jeno in planirano sre~ anje, v katerem si vodja in sodelavec pojasnita svoja razmišljanja o preteklem in sedanjem delu, o pri~ akovanjih, na~ rtih in željah, o možnem napredovanju in osebnem razvoju, poklicni poti, predvidenih ali želenih spre-membah, ki vplivajo na uspe-šnost pri delu.

Katere so faze izvedbe letnih razgovorov?1. Priprava na letni razgovorVodja mora pregledati naloge in standarde delovne uspe-šnosti, ki jih je skupno s so-delavcem postavil na za~ et-

ku ocenjevalnega obdobja in ugotoviti, v kolikšni meri so jim sodelavci sledili. Vodja pripravi predloge, kako dose~ i izboljša-ve in ~ asovnico poteka letnega pogovora. Delavca je potreb-no vnaprej obvestiti, kdaj in kje bo potekal razgovor, k vabilu je priporo~ ljivo priložiti vprašanja, teme, ki bodo posebej obrav-navane. Delavca naj vodja pro-si, da se na razgovor pripravi in poda samooceno. 2. Okolje za izvedbo letnega razgovora^as in lokacija letnega razgo-vora sta izredno pomembna. Izbrati je potrebno zaseben, udoben in nehrupen prostor. Predvsem pa mora sodelavec dobiti ob~ utek, da si je vodja vzel ~ as zanj, zato razgovora ne smejo zmotiti zunanji de-javniki. 3. Potek letnega razgovora Vodja ustvari sproš~ eno vzduš-je in skuša omiliti morebitne napetosti. Pogovor se lahko za~ ne s temo, ki je osebi bli-zu (hobi, družina itd.). Vodja naj se vživi v vlogo sogovor-nika in ga prepri~ a, da se želi

pogovarjati in slišati njegova stališ~ a. Uspeh bo v veliki meri odvisen od sposobnosti vod-je, da pripravi zaposlenega, da izrazi svoje misli in ideje. Po-samezniku mora vodja pustiti, da govori, pozorno naj posluša in ga spodbuja, da sam oceni svojo delovno uspešnost. Vodja na za~ etku razgovora izpostavi prednosti, vedenjske zna~ ilno-sti in dobre lastnosti sodelavca. Šele zatem se pogovori o nje-govih pomanjkljivostih in sla-bostih. Po pregledu uresni~ enja ciljev za preteklo obdobje vodja oceni sodelavca. V nadaljeva-nju skupaj oblikujeta na~ rte za naslednje obdobje, tako gle-de delovnih kot osebnih ciljih. Definirati je potrebno naloge, razvojne prioritete in postaviti merljive cilje. To predstavlja te-melj za naslednji letni razgovor in oceno sodelavca.

4. Zaklju~ ekNa koncu letnega razgovo-ra vodja povzame dogovor in potrebne akcije. Spodbuditi je dobro zaposlenega, da jih po-vzame z lastnimi besedami. Potrebno je dose~ i vzajemno zavezo. Sodelavec naj poda mnenje o pogovoru in oceni. Letni razgovor naj se zaklju~ i pozitivno in spodbudno. Vodja izrazi svojo pripravljenost odgo-varjati na nadaljnja vprašanja, ki bi jih morda imel zaposleni in prisluhniti njegovim predlo-gom. Kati Kozlev~ ar, študentka ma-gistrskega programa na Fa-kulteti za management Koper

»Vitkost« podjetja – klju~ do uspehaV krizi je nujen strog nadzor stroškov, poudarja Hine Alex Vrta~ nik, direktor logaškega podjetja Svetloba, za katerega se zanima celo sklad, ki je izstrelil Google

� Blanka

Markovi~

Kocen

Kakšen je vaš recept za uspe-šno poslovanje?Inovacija, nastala zaradi potreb trga, izvedba zamisli v zelo krat-kem ~ asu, usmeritev na tuje trge, predvsem pa vitkost podje-tja, ki posluje s stalnimi poslov-nimi partnerji - gre za grozdno povezavo slovenskih podjetij.

Kako je Svetloba kot podjetje nastajalo – od zamisli do usta-novitve?Svetloba je bila ustanovljena pred kratkim, leta 2008, tako da smo v razvojnem pogledu še start up podjetje. Zamisel o la-stnem proizvodu pa je nastala kakšni dve leti prej, zaradi spo-znanja, da na celotnem global-nem trgu takšne ponudbe ni. Danes smo preverjeno prvi ponu-dnik celotnih storitev zamenjave razsvetljave z izpla~ ilom preko prihrankov, »pay as you save«, ki v svoji hiši združuje vse, kar ku-pec potrebuje. Tudi finance.

Koliko ljudi zaposlujete?Vitkost podjetja se odraža tudi v številu zaposlenih. Trenutno nas je pet, že prihodnje leto pa se bomo

kadrovsko okrepili, saj se podaja-mo na globalne trge. Sicer podje-tje prek stalnega najema in koo-perantskih izvajalcev v povpre~ ju zaposluje med 40 in 60 oseb.

Zakaj ste si za sedež izbrali Lo-gatec, ne pa kakšnega ve~ jega mesta?Logatec je pametna izbira, tako v smislu cene kot lokacije, oboje pa je vodilo k vitkosti podjetja. Prednost smo videli predvsem v obratni migraciji, to je v smeri iz Logatca v Ljubljano, kamor se vsak delavnik vozi veliko ljudi na delo, promet v nasprotni smeri pa je redek. Drugi razlog pa je industrijska cona, ki jo odlikuje sijajna logistika, cene poslovnih prostorov pa so ugodne. Kmalu po ustanovitvi podjetja smo še ugotovili, da so prav v tej obrtni coni številna podjetja, s katerimi sodelujemo. Ugotavljamo, da se na tem obmo~ ju razvija ugodno podjetniško okolje.

Kakšne poslovne rezultate, tudi v primerjavi s preteklim letom, pri~ akujete letos in kakšni so vaši na~ rti za leto 2011?Kriza je seveda vplivala tudi na naše poslovanje, tako da leto-šnje leto sicer zaklju~ ujemo s pove~ anjem poslovanja, vendar pod pri~ akovanji. Za prihodnje leto pa na~ rtujemo dvakrat ve~ ji obrat, saj bomo za~ eli poslovati tudi na tujih trgih.

Za vas se zanima celo sklad tveganega kapitala, ki je pod-prl razvoj velikanov, kot je Google. ^emu to pripisujete?KPCP je eden izmed šestih najve~ jih skladov na svetu, par-tner na podro~ ju Clean Techa je AL Gore. Zanimanje obstaja, tudi pogovarjati smo se že za~ eli, vendar je treba za partnerstvo, ki bi nam zagotovilo hiter glo-balni preboj na trgu in mo~ no prepoznavnost ter podporo v politi~ nih vrhovih, ki ustvarjajo energetsko politiko sveta, storiti še marsikaj.

Kakšne so možnosti vstopa na ameriški trg – s preu~ eva-njem le-teh se v zadnjem ~ asu ukvarjate ...V prihodnjem letu bomo v Sili-cijevi dolini, kjer smo bili pred kratkim na obisku, odprli pod-jetje. Del energije in sredstev je namenjen ameriškemu trgu in iskanju primernega partnerja. Ob tem pa seveda ne smemo po-zabiti na evropski del, ki na~ rtuje preboj na celoten trg Evropske unije.

Kaj svetujete slovenskim pod-jetjem v krizi?Bodite pozorni na svoje stroške energentov, tu se skriva ogro-men potencial, predvsem pa v svojem poslovanju ostanite vit-ki. Mnogokrat je bolje najeti kot imeti.

AVTO SERVIS KRŽIČP O O B L A Š Č E N S E R V I S E R I N P R O D A J A L E C

Pod Hruševco 17, 1360 Vrhnika, Slovenija

T: 01 755 72 20, www.subaru-krzic.si

LEGACY 2.0TD KaravanAKCIJA!

+DARILO: 4 ZIMSKE PNEVMATIKE29.900 €

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 7A k t u a l n o v r e g i j i

Duhovni vodja skupine Bejš ~ e uejdeš Miran Žitko ob voditelju prireditve Andreju

Bratožu.

� Katarina Temkova

Pivka, 5. december – Že peto leto zapored je ~ lanom skupine Bejš ~ e uejdeš uspelo napolniti dvorano Skala v Pivki, in s tem omogo~ iti še en humanitarni podvig, tokrat na popotresnem Haitiju. K oblikovanju ve~ era so povabili doma~ e ansamble Narcis, Osminka, Biseri, Akordi, Modri val, Erazem in skupino Nostalgija, zapeli so tudi ~ lani kvinteta Son~ ek, s plesom pa so ve~ er popestrili mal~ ki, ki so lani obiskovali skupino Polžkov pri vzgojiteljicah Tatjani in Emi.

Logatec, 26. november, 5. december – Trg pred cerkvi-jo sv. Nikolaja se konec no-vembra ni napolnil le z obilico snega, ampak tudi s stojni-cami, na katerih so unika-tne izdelke predstavile loga-ške vzgojne ustanove, izvirna prazni~ na darila pa so ponudili tudi ustvarjalni posamezniki. Kljub mo~ nemu sneženju je Miklavžev semenj obiskalo kar nekaj ljudi, otroci pa so se naj-bolj razveselili lutkovne pred-stave Ra~ ek Nace.

Miklavžev semenj, ki ga je v Lo-gatcu pred ve~ kot 10 leti po-novno oživelo Društvo prijate-ljev otrok in mladine, sta tokrat pripravila logaška izpostava javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in skupina Nazaret, ki deluje v okviru Mladinskega centra sv. Nikolaja. Na stojni-cah so lahko obiskovalci našli

Postojna, 4. december – Rotary Club Ljubljana in RTV Slovenija sta letošnji, že osemnajsti dobrodelni Miklavžev koncert organizirala v sodelovanju z družbo Turizem Kras v Jamskem dvorcu pred Postojn-sko jamo. Ve~ kot 55 tiso~ evrov zbranih sredstev bodo namenili slovenskim osnovnošolcem iz so-cialno ogroženih družin, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Pokrili jim bodo stroške šolskih malic in kosil, jim omogo~ ili nakup šolskih potrebš~ in ter ude-ležbo v šoli v naravi in na številnih šolskih ekskurzijah. Humanitarni akciji se je pridružila tudi uprava Postojnske jame in podarila 500 vstopnic za ogled Postojnske jame. Na sve~ ani prireditvi po scenariju Mihe Ho~ evarja, ki jo je neposredno prenašala RTV Slovenija, so nastopili Eroika, Anja Bukovec, Nuša Derenda in Branko Robinšak, Big Band RTV Slovenija, plesna skupina Maestro, Simfoniki RTV Slovenija in številni drugi. Med nastopajo~ imi sta bila tudi doma~ a ustvarjalca, mlada pianistka Lana Batagelj (na sliki) in Mešani pevski zbor Postojna. Vsi so se odpovedali honorarjem.�vr

Dobrodelni koncert za popotresni HaitiSlogan letošnje humanitarne akcije je Sre~ o je treba deliti – gremo na Haiti – Zbrana sredstva za otroke

Akcija pa še ni zaklju~ ena, saj jim do potrebne vsote 10 tiso~ evrov še nekaj

manjka. Za vse, ki bi v tej humanitarni akciji radi pomagali, je na voljo TR-ra~ un

90672-0000342762 pri PBS na ime Župnija Pivka, s pripisom Za Haiti.

Vodja doborodelne ekipe Miran Žitko je na za~ etku dobrodelne prireditve v prisr~ nem in šaljivem nagovoru zbrane opomnil, da sre~ a, ki si jo v teh dneh tako pogosto zaželimo drug druge-mu, ne pride sama. Sre~ a je na strani pogumnih in dobrih ljudi, je pri sre~ i najbolj ~ udovito to, da ve~ , kot jo deliš, ve~ jo imaš. Tako je skupini Bejš ~ e uejdeš že peto leto zapored s pomo~ jo obiskovalcev dobrodelnega kon-certa, vseh nastopajo~ ih, ki so se dobrodušno odrekli hono-rarju, ter drugim dobrotnikom, uspelo zbrati sredstva za po-novni humanitarni podvig. Po Slonokoš~ eni obali, Vietnamu, Peruju in Kirgiziji so se odlo~ ili

za Haiti, ki ga je letos januar-ja prizadel katastrofalni potres. Skupina je na vezi z apostol-skim nuncijem na Haitiju, nad-škofom Bernarditom Auzasom, ki jim bo, ~ e bodo razmere do-voljevale, omogo~ il postavitev strehe na izbranem objektu za otroke. Po besedah ~ lana skupi-ne in pivškega župnika Marjana Škvar~ a, pa so v tem trenut-ku razmere na Haitiju zelo sla-be, prebivalstvo se bori za golo preživetje, otok pa je zajela še epidemija kolere. »V primeru, da nam odhod na Haiti ne bo omogo~ en, bomo pomo~ usme-rili drugam. Imamo kar nekaj povezav z redovniki, ki živijo na ogroženih in revnih delih sveta,

in potrebujejo pomo~ ,« je še po-jasnil Marjan Škvar~ .

Z lastnim vložkom in s pomo~ jo darovalcevLetos mineva trinajst let, odkar se je približno petindvajset so-mišljenikov iz Pivke in Postojne zbralo v skupino Bejš ~ e uej-deš. Druš~ ina, kateri ne zmanjka energije in domiselnosti, deluje na razli~ nih podro~ jih družabne-ga življenja v naših krajih. Tako letos te~ e že osmo leto, odkar so za~ eli s humanitarno akcijo Z roko v roki — streha nad glavo. Da bi akcijo uspešno izpeljali, je potrebno kar nekaj finan~ nih sredstev, ki jih pridobijo z orga-nizacijo dobrodelnega koncerta, s pomo~ jo Ob~ ine Pivka ter šte-vilnih podjetij in posamezniki, ki dobrosr~ no prispevajo. Vsa pri-dobljena sredstva namenijo za nakup materiala, velik vložek pa predstavlja tudi trud in ~ as, ki ga vsak ~ lan ekipe, poleg stroškov poti in nastanitve, porabi za ce-lotni dobrodelni podvig.

FOTO

: TA

NJA

-PIN

A ŠK

UFC

A

Veselo za Miklavžev semenj

Sneg in nizke temperature obiskovalcev, ki so se ustavili pri stojnicah, niso pregnale.

li~ na darila za obdarovanja v prazni~ nem ~ asu, med njimi je bilo najve~ adventnih ven~ kov, Društvo invalidov in upokojen-cev Logatec pa je postreglo tudi s ~ ajem, kuhanim vinom in ostalimi dobrotami, ki so v sne-žnem metežu pogreli obisko-valce. Ob 16. uri se je v zavetju cerkvenega nadstreška odvila lutkovna predstava v izvedbi gledališ~ a Fru Fru, ko pa je na prizoriš~ e legel mrak, je zasne-ženi trg, osvetljen z lu~ kami, do-bil pravo romanti~ no podobo. »Želim si, da bi pri sejmu tudi v prihodnje sodelovali ustanove in društva, ki delajo z mladino, in da bi obudili prazni~ nega duha, ki je bil na Miklavževih sejmih prisoten ve~ desetletij nazaj. To pomeni, da se sejem odvija pred prvo adventno nedeljo in da ponudi izdelke, ki so primerni za prazni~ ni ~ as. Ne želimo pro-dajati »kramarije«, ampak izvirne

in unikatne, ro~ no narejene iz-delke,« je za JSKD povedala vod-ja izpostave Tanja-Pina Škufca.

Skupina Nazaret z novo gledališko predstavoNa dobrodušnega svetnika pa so se z igrico Predve~ er svetega Miklavža avtorice Zdenke Golub spomnili tudi v gledališki skupini Nazaret, ki je 5. decembra pov-sem zapolnila Veliko dvorano Na-rodnega doma. V programu so z recitacijami nastopili še Loti Turk in Manca Fe~ ur, obe ~ lanici sku-pine Nazaret, ki jo vodi Katarina Dolenc, ter Otroški pevski zbor sv. Nikolaja pod vodstvom Ester Stoj-ko. Vrhunec ve~ era je bil vsekakor prihod sv. Miklavža, ki je otrokom razdelil bonbone, spremljali pa so ga nagajivi parklji in malo manj poredni angeli. Ve~ er je povezo-vala Janja Nagode.�sm

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Vljudno vabljeni tudi v vse ostale trgovine KGZ Logatec.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010A k t u a l n o v r e g i j i8Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

P r e j e l i s m o

Prošnja za prostovoljni prispevek »študentski sklad«Nekateri starši v naših krajih zaradi denarnih stisk ne zmorejo ali težko omogo~ ijo šolanje svojih otrok.Zato je v ta namen posebej odprt ra~ un pri župnijski humanitarni organizaciji Karitas Sveti Vid nad Cerknico na SKB d.d. banki.Št. ra~ una je: 03115 – 1000247263Sklic: »ŠTUDENTSKI SKLAD«

Za vsak vaš prostovoljni prispevek najlepša vam hvala.

Za vse dodatne informacije lahko pokli~ ete na št. 031 814 417ali župnika Braneta Zadnika na št. 041 677 807.

Hvala vam za pomo~ in za iskreno zaupanje.

Bloke – Ob~ ine Bloke, Loška dolina in Cerknica so se letos prijavile na razpis za izgra-dnjo širokopasovnega omrež-ja elektronskih komunikacij na obmo~ ju t. i. belih lis, na katerih ni komercialnega interesa in jih dolo~ a ministrstvo za gospodar-stvo. Ker pa so kabelski opera-terji in internetni ponudniki na-knadno obelodanili svoj interes, so morale ob~ ine prirediti vlogo

Bloke, 25. november – Bloški svetniki so svoje delo s polnim zagonom za~ eli že

konec novembra na drugi redni seji. Potem ko so brez daljše razprave potrdili odbore in komisije ob~ inskega sveta so odlo~ ali o

novih cenah socialno-varstvenih storitev, že v za~ etku mandata pa jih je ~ akalo tudi

povišanje cen pitne vode.

080 12 44

Babno Polje, 27. november – Športno društvo Planjava Babno Polje je pripravilo drugo predavanje iz niza predavanj jesen/zima 2010/2011. Medse so povabili mag. Marjana Bradeška – avtorja monografije o privla~ ni Sloveniji ter odli~ nega poznavalca manj znanih krajev pri nas.

Odlo~ itev Društva, da v jesen-sko/zimskem ~ asu pripravi niz sedmih potopisnih predavanj v Babnem Polju, se je izkaza-la ve~ kot dobrodošla. Na dru-gem ve~ eru se je v prostorih kme~ kega turizma Pri kova~ iji zbralo skoraj 70 udeležencev. Kar pri~ a o izjemnem zanimanju za tovrstno tematiko tako ~ lanov Društva kot vseh ostalih udele-žencev. Predavanja so se med drugim udeležili ~ lani Planinske-ga društva Cerknica ter ljubitelji pohodništva iz sosednje republi-ke Hrvaške.

Pred za~ etkom predavanja so prireditelji pripravili svojevrstno presene~ enje za njihovo ~ lani-co Magdo Mrvoš – Babnopoljko leta, kot so se z nazivom poša-lili prireditelji. V letošnji planinski sezoni se je namre~ Magdi Mr-voš uresni~ ila dolgoletna želja – osvojiti najvišji slovenski vrh. Ne le, da ji je to v družbi nekaterih

O privla~ ni Sloveniji predaval Bradeško

~ lanov društva tudi uspelo, pa~ pa je Magda med drugim tudi zelo aktivna in prizadevna ~ la-nica društva. Za ves njen trud in opravljen vzpon so ji podelili miniaturni Aljažev stolp, ki naj jo spominja na prehojene pla-ninske poti, in ji napisali pesem. Citrarka Damjana Praprotnik iz Dvorij na Gorenjskem pa je zai-grala nepozaben Aljažev Oj, Tri-glav, moj dom.

Predavatelj Marjan Bradeško (na sliki) je ob~ instvo navdu-šil z besedo in izbranimi foto-grafijami iz pestre kulturne in naravne slovenske dediš~ ine. Na zgoš~ en in slikovit na~ in je udeležence opozoril na lepo-te, ki jih ne smemo spregledati.

Predvsem tiste – manj znane in skrite koti~ ke Slovenije. Popeljal nas je od pljuskajo~ ih morskih valov, valovanja žita na širni rav-nici, rde~ e trte v pozni jeseni do šumenja slapov v skritih sote-skah in mrmranja divje zveri v tema~ nih gozdovih.

Društvo jutri, 11. decembra, ob 18. uri, pripravlja že tretje preda-vanje. Tokratni gost bo Zmago Slevc, ki prihaja iz obmejnega Prezida. Pripravil bo predavanje o svojih odpravah v tuja gorstva, s poudarkom na Mont Blancu. Ker je ravno adventno-boži~ ni ~ as, prireditelji pripravljajo tudi kulturni program. Obogatila ga bosta Andraž in Kaja Šoštari~ ter Marija Slevc. Alenka Veber

FOTO

: AL

ENKA

VEB

ER

Pitna voda le malenkost dražjaNa Blokah potrdili višje cene pitne vode, medtem ko cene pomo~ i na domu za ob~ ane ostajajo enake

� Petra Tr~ ek

Zaradi spremenjene zakonoda-je so morali pred koncem leta tudi na Blokah potrditi nove, ne-koliko višje cene oskrbe s pitno vodo. Po novem se cena na-mre~ izra~ una nekoliko druga~ e, vanjo je med drugim vklju~ en strošek omrežnine, katere viši-na je odvisna od zmogljivosti priklju~ ka, ne pa tudi od koli~ ine porabljene vode. S tako zbra-nim denarjem mora ob~ ina rav-nati namensko, kar pomeni, da ga mora porabiti za obnovo in investicije v vodovodni sistem. Bistvena novost je tudi ta, da bodo v gospodarstvu za vodo pla~ evali precej manj kot do zdaj, saj mora biti cena kubi~ ne-ga metra porabljene vode tam enaka kot za gospodinjstva.

Kljub novemu izra~ unu pa cena vode na položnicah, ki jih bodo dobili Blo~ ani v novem letu, ne bo bistveno višja. »Za ve~ ino gospodinjstev je strošek omrežnine, odvisen od zmoglji-vosti priklju~ ka, dokaj nizek, saj smo izena~ ili priklju~ no mo~ za pol- in tri~ etrtcolski priklju~ ek,« je pojasnil župan Jože Doles. V ceni je poleg vodnih povra~ il

obra~ unana tudi dejanska pora-ba vode – vodarina, ki pa so jo na Blokah po desetih letih ma-lenkostno povišali, za dva centa na kubi~ ni meter. Po simulaci-ji naj bi bila voda za družino, ki na mesec porabi 15 kubi~ nih metrov vode, dražja za 8 do 9 odstotkov. »Voda bo še vedno bistveno cenejša kot v sose-dnjih Cerknici in Loški dolini,« zagotavlja Doles.

Doles prizna, da se bo zaradi izena~ itve cene za gospodar-stvo v prora~ un nateklo nekaj manj sredstev. »A ne bistveno manj,« pravi, ker je omrežnina odvisna od priklju~ ne mo~ i. »Za tiste, ki porabijo veliko vode, bo ceneje, za tiste z majhno pora-bo precej dražje,« dodaja.

Cena pomo~ i na domu ostaja enakaNa predlog cerkniškega centra za socialno delo so bloški sve-tniki potrdili nove cene social-no-varstvene storitve pomo~ i na domu v prihodnjem letu. Center bo sicer zara~ unal malenkost nižjo ceno, uporabniki bodo za uro pomo~ i tako kot do zdaj pla~ evali pet evrov, ob~ ina pa 14, medtem ko je letos za uro pla~ evala 14,95 evra. Nizke stroške so na Blokah uspeli za-držati tudi zaradi tega, ker so se dogovorili, da delavka centra za socialno delo pomaga le ti-stim, ki jo resni~ no potrebujejo. »^e ob~ an potrebuje le kosilo,

ga po nižji ceni brez strokovne delavke pripeljejo iz osnovne šole, ~ e ob tem potrebujejo še pomo~ pa iz centra za socialno delo,« je pojasnila Jožica An-zeljc iz ob~ inske uprave. Doles dodaja, da so tako zadovoljni tako porabniki kot tudi šola in inšpektorji.

Radi bi zbudilivaške odboreSvetniki so po hitrem postopku spremenili odlok o vaških odbo-rih, ker jih želijo vzpodbuditi k bolj aktivnemu sodelovanju. Od-bore nekaterih manjših naselij so združili, saj jih, kot pravi Do-les, precej sploh ni bilo aktivnih. Za spremembe pri oblikovanju vaških odborov so se odlo~ ili tudi zaradi tega, ker se bodo že prihodnje leto v štirih naseljih vzhodnega dela Bloške planote lotili urejanja okoljske infrastruk-ture, ob~ ina pri~ akuje njihovo pomo~ . »V teh naseljih želimo imeti ljudi, s katerimi se bomo lahko pogovarjali, ljudi, ki bodo zastopali interese vaš~ anov, pri~ akujemo pa tudi, da nam bodo pomagali reševati more-bitne težave,« pravi Doles. Vaški odbori naj bi po novem namre~ sodelovali pri pridobivanju so-glasij lastnikov zemljiš~ za dela s podro~ ja gospodarskih javnih služb, predlagali pa naj bi tudi sanacijo divjih odlagališ~ ko-munalnih odpadkov ter pri njej sodelovali.

Gradnja širokopasovnega omrežja pod vprašajem

za razpis. Na obmo~ ju Blok, na primer, je interes izrazil Inatel, ki je že investiral v kabelsko omrežje v naseljih v središ~ u planote in nekaterih drugih. Zato je ministrstvo za gospodar-stvo nekatera naselja popolno-ma, druga pa deloma izlo~ ilo z obmo~ ja belih lis. Podobna je situacija v ob~ ini Cerknica, Lo-ška dolina pa se na razpis sploh ne bo javila. Bloški župan Jože

Doles upa, da bodo kljub temu dobili sredstva za izgradnjo ši-rokopasovnega omrežja, ~ eprav »se je naša pozicija bistveno poslabšala«. »Kot je slišati, naj bi imeli prednost projekti z ve~ kot 2.000 priklju~ ki.« V prejšnji vlo-gi so tri ob~ ine oddale projekt za okoli 2.400 novih priklju~ kov, po novem pa jih je na Blo-kah in Cerkniškem le še slabih 1.500.�pt

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 9A k t u a l n o v r e g i j i

Postojna – Po težki bolezni je v 79. letu starosti 1. decembra umrl priznani skladatelj Alojz Srebo-tnjak, po rodu Postojn~ an in ~ astni ob~ an Ob~ ine Postojna. Ob~ ina je ob izgubi izrekla iskreno soža-lje soprogi Dubravki, sinu Martinu in vsemu sorodstvu, v galeriji Na vogalu pa za ve~ dni odprla tudi žalno knjigo. Alojz Srebotnjak sodi med najuglednejše slovenske glasbene ustvarjalce in glasbene pedagoge, njegova izjemna glasbena skladateljska ustvarjalnost zaokrožuje šest desetletij. Njegov bogat glasbeni opus sega od solisti~ ne do komorne glasbe, od zborovske do vokalnoinstrumental-ne in orkestralne glasbe, zajema pa tudi baletno, scensko in filmsko glasbo. Njegova dela slovensko umetnost predstavljajo tudi v mednarodnem smislu na najvišji profesionalni ravni. Za svoje delo je leta 1998 prejel Prešernovo nagrado, naslednje leto priznanje ob~ ine Postojna »23. april« ter stano-vsko, Kozinovo nagrado, za življenjsko delo pa leta 2005 tudi Župan~ i~ evo nagrado Mestne ob~ ine Ljubljana. Srebotnjak je leta 2009 postal tudi ~ astni ob~ an ob~ ine Postojna.�vr

Notranjska – 3. decembra smo obeležili svetovni dan invalidov, ki ga je z resolucijo oktobra 1992 razglasila Generalna skupš~ ina Združenih narodov z namenom, da bi v družbi spodbudila zanimanje za širšo problematiko invalidov na vseh podro~ jih življenja. Mednarodni dan invalidov je vsako leto osredoto~ en na drugo temo; geslo letošnjega dneva je »Držati obljubo: vklju~ evanje invalidov v razvojne cilje tiso~ letja do leta 2015 in naprej«. Tega si želijo tudi ~ lani društev invalidov iz naše regije.

Cerknica, 13. november – ̂ lani cerkniškega kluba zdravljenih alkoholikov so na redni letni skupš~ ini gostili vrsto prijateljev iz ostalih slovenskih klubov. Cer-kniški klub ima okoli 40 ~ lanov, sestajajo pa se v dveh terapev-tskih skupinah. Kot pravi predse-dnik kluba Drago Pe~ kaj, so zelo zadovoljni, da jim je letos uspelo dobiti novo terapevtko, psiho-

»Želimo si ve~ posluha pristojnih organov«Težave so tudi z zaposljivostjo ljudi s posebnimi potrebami – S projektom Ob~ ina po meri invalidov za višjo kakovost življenja

Zveza Delovnih Invalidov Slovenije je oblikovala projekt Ob~ ina po meri invalidov z namenom, da bi v ~ im ve~ ji meri spodbudila lokal-ne skupnosti k na~ rtnim in trajnim dejavnostim za doseganje ve~ je kakovosti življenja invalidov v njihovem primarnem okolju, za nji-hovo socialno vklju~ enost in sodelovanje v družbenem življenju kraja - za ve~ jo kakovost življenja vseh ob~ anov. ZDIS je s Pravilni-kom za pridobitev listine »Ob~ ina po meri invalidov« tudi formalno opredelila postopke in pogoje za vklju~ itev posamezne ob~ ine v realizacijo projekta in za pridobitev Listine, vendar jih za enkrat ne izpolnjuje nobena izmed ob~ in v Notranjsko-kraški regiji.

Poleg ovir v vsakdanjem ži-vljenju je najve~ ji problem invalidov tudi zaposljivost. Posluh za invalidne iskalce zaposlitve najdejo le redki delodajalci, invalidi pa za-poslitev dobijo redko.

Po podatkih Zavoda za zaposlovanje republike Slo-venije je bilo na obmo~ ju Urada za delo Cerknica 31. oktobra 108 brezposel-nih invalidov, od tega jih je kar 84 dolgotrajno brez-poselnih, medtem ko je na obmo~ ju Urada za delo Po-stojna na isti dan bilo brez dela 109 invalidov, od tega 83 dolgotrajno brezposel-nih.

Na obmo~ ju ob~ in Bloke, Cer-knica in Loška dolina deluje Medob~ insko društvo invalidov Cerknica–Loška dolina–Bloke in trenutno šteje preko devet-sto ~ lanov, skupaj s podporniki društva pa jih je preko tiso~ . Kot nam pove predsednica društva Olga Otoni~ ar, so ~ lani društva delno zadovoljni s svojo kako-vostjo življenja. Veliko je bilo na tem podro~ ju že narejeno, saj je tudi invalidom na vozi~ ku omogo~ en dostop do poslov-nih zgradb, trgovin, zdravstvenih domov in drugih objektov, prav tako je poskrbljeno za parkir-na mesta. Ve~ težav bi invali-di z vozi~ kom imeli pri vstopu v Upravno enoto in na ob~ ino Cerknica, saj so za dostop do pisarn na voljo le stopnice, ne pa tudi dvigala. Podobno je na ob~ ini Bloke, medtem ko ima ob~ ina Loška dolina prostore v pritli~ ju.

Logaško društvo pesti prostorska stiskaV društvu invalidov Logatec pa se soo~ ajo z druga~ no proble-matiko. Kot nam je povedal predsednik društva, Rudolf Ko-ren~ , prostor njihovega društva na Notranjski cesti 14 meri le 22 kvadratnih metrov, tam pa se nahaja tajništvo, arhiv in ostala oprema, prav tako v istem pro-storu potekajo vse dejavnosti društva. Število ~ lanov v društvu

mobilni in imajo takih proble-mov manj.

V Pivki želijo ve~ strokovnih programovVe~ sre~ e s prostori imajo v piv-škem invalidnem društvu. Kot nam pove predsednik Aleksan-der Nadoh, so se letos preselili v nove prostore. V okviru društva izvajajo razli~ ne programe, kot je Skrb za neodvisnost težkih in nepokretnih invalidov, ki jih ak-tivisti obiskujejo na domu. Želeli pa bi si ve~ strokovnih progra-mov in strokovne pomo~ i, nekaj

je sicer dobijo na Centru za so-cialno delo, vendar je trenutno sredstev premalo za izvajanje tovrstnih aktivnosti.

Ksenija Bratuš iz Šentrpime, Zavoda za svetovanje, usposa-bljanje in rehabilitacijo invalidov, ki ima enega od sedežev tudi v Postojni, pa opozarja na skupino invalidov, ki so po navadi odri-njeni na sam socialni rob. Inva-lidi niso samo gibalno ali kako druga~ e fizi~ no ovirani ljudje, ampak tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju, na katere pa se velikokrat pozablja. Želja Ksenije Bratuž je predvsem, da

niha, med 350 in 400, vendar se zaradi prostorske stiske lah-ko delavnic, ki jih organizira-jo, na enkrat udeleži le sedem do osem ljudi. Ob~ ina jim je obljubila prostor v stavbi, kjer je neko~ bila Služba družbenega knjigovodstva na Notranjski cesti 4, danes je tam Glasbena šola. Tudi po ve~ letnih pogajanjih do selitve še ni prišlo. Rudolf Ko-ren~ pa nas je opozoril še na problematiko socialne izolirano-sti invalidov, predvsem invalidov starostnikov. Slednji so pogosto osamljeni in potrebni pogovora, medtem ko so mlajši ~ lani bolj

se geslo ob letošnjem dnevu in-validov iz besed spremeni v de-janje. V Postojni si namre~ želijo predvsem dnevnega centra, kjer

bi se invalidi lahko zbirali in dru-žili, saj za veliko ljudi tak center predstavlja edino obliko social-nih stikov.

Ne le o alkoholu, tudi o drugem

FOTO

: PE

TRA

TR^E

K

loginjo Polono McPartlin, ki vodi in usmerja delo v skupinah. »V skupino je prišla osvežitev, ki si je nismo predstavljali; iz ve~ ne de-bate o alkoholizmu so zdaj prišle na vrsto tudi debate o odnosih, spoštovanju, zaupanju, ljube-zni …« ̂ lani kluba se ne družijo le na sestankih, skupaj se radi odpravijo na pohod ali izlet ozi-roma uživajo na pikniku. Letos so

na primer tri dni pohajkovali po Bosni in Hercegovini, prehodili so Krpanovo pot na Blokah in osvo-jili Limbarsko goro, bili pa so tudi med tiso~ i prostovoljcev akcije O~ istimo Slovenijo. Na skupš~ ini so prisluhnili predavanju McPar-tlinove o odnosih in ve~ er nada-ljevali ob prijetnem klepetu, naj-bolj zagnani pa so se zavrteli na plesiš~ u (na sliki).�pt

FOTO

: VA

LTER

LEB

ANFO

TO:

VALT

ER L

EBAN

� Andreja Jernej~ i~

Ljudem na

invalidskem

vozi~ ku

najve~ jo te`avo

predstavlja

zaposlitev;

v regiji jih je

brezposelnih

ve~ kot 200.

Prestranek, 4. december – Na Osnovni šoli Prestranek sobotno dopoldne, ko so u~ enci morali v šolo zaradi nadomeš~ anja, ni bilo prav ni~ šolsko. Nasprotno, šola je bila kot topel dom, prežeta z ustvar-jalnostjo in dobro voljo, dišalo je po sveže pe~ enih piškotih, sladkih pomaran~ ah, v katere so dekleta zabadale klin~ ke, da so nastali lepi boži~ ni okraski, ~ aju in kavi, ob kateri je šolska vedeževalka na-povedovala, kaj bo prineslo novo leto (na sliki). Nekoliko druga~ no druženje otrok, staršev in u~ iteljev je potekalo pod naslov »Lepo napovedovala nam je skupaj«. »S tem naslovom smo želeli poudariti pomen ~ asa, ki ga preživimo z ljudmi, ki so nam blizu, in preprostih, a nepozabnih trenutkov, ko smo skupaj v igri, pesmi, ustvarjanju, pisanju voš~ il, okraševanju doma, reševanju križank, branju, razmi-šljanju o naših prednikih, pripravi diše~ ih dobrot, urejanju družinskega albuma, na športnem igriš~ u ali pa zgolj ob pitju ~ aja in pogovoru,« je povedala u~ iteljica Anita ^elhar, vodja projekta. Vse našteto se je dogajalo v številnih delavnicah, ki so, kot je dodala ravnateljica Magda Jakin ^erne, ponujale namig za skupno družinsko preživljanje dolgih zimskih ve~ erov. �vr

Lisice za dobrodelne namenePivka, 4. december – Udeleženci za~ etnega in nadaljevalnega slikarskega te~ aja, ki ga organizira papirnica Stil iz Postojne so v pivškem trgovskem centru na ogled postavili svoje izdelke. Razstavlje-nih je 13 slik, na katerih so podobe lisic, ki so jih narisali te~ ajniki iz postojnskega, pivškega ter ilirsko-bistriškega konca, pod mentorstvom akademske slikarke Katarine Su~ i~ iz Ljubljane. Ker je decem-ber ~ as obdarovanja in lepih trenutkov, so se avtorji nekaterih slik odlo~ ili, da jih bodo skušali v ~ asu razstave tudi prodati, izkupi~ ek pa bodo namenili v dobrodelne namene. Slike si je v Pivki mogo~ e ogledati do 18. decembra, vsak dan do 20. ure. �pš

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Z energetsko nalogo prislužil evropsko nagradoTim Blažek, dijak 4. letnika pro-grama strojni tehnik na ŠC Po-stojna, je pod mentorstvom prof. Ada Barbiša v okviru mednaro-dnega projekta IUSES (Intelligent Use of Energy at Scholl »Trajno-stna raba energije v šoli«) sode-loval na nate~ aju za Evropsko nagrado za energetsko u~ inko-vitost. S projektno nalogo U~ in-

kovita raba energije v stanovanj-ski hiši Hraš~ e 183, ki vsebuje izra~ une o porabi elektri~ ne energije, energije za ogrevanje stanovanjskega objekta in sani-tarne vode ter predloge in ukre-pe za izboljšanje obstoje~ ega stanja, je na državni ravni osvo-jil tretjo nagrado. Tekmoval je v najmo~ nejši kategoriji »video in

powerpoint«, v kateri se je po-merilo 98 prispevkov s 15 slo-venskih šol. Podelitev priznanj in nagrad je bila 12. novem-bra 2010 v konferen~ ni dvorani znanstvenega in raziskovalnega centra Area Science Park v Trstu na zaklju~ ni prireditvi projekta.ŠC Postojna

Kuhajmoz Emil i jo Pavl i~

^e si kaj želim za praznike, si želim, da mi nih~ e ne kupi, nih~ e ne prinese, nih~ e ne podari ni~ N E O S E B N E G A. Želim si doma~ e darilo, ali kot pravimo, ZELENO DARILO. To je zdaj v modi. Hleb~ ek doma pe~ enega kruha, pinca, poti~ ka v poti~ nici, skleda mišk ali fanclev, kozarec marmelade od mame, sestre, tete, gospe Marice iz kme~ ke tržnice. Kozar~ ek medu od ata, strica ali ~ ebelarja, ki v mrazu prodaja na tržnici.

Za praznike mora dišati po kruhu in pinci

^e me bo prišla obiskat moja dobra teta Francka iz Šmi-hela pod Nanosom, si želim, da mi prinese liter doma~ ega mleka, malo doma~ ega koren~ ka ali ~ esna, ki jih je celo leto plela in boža-la z njenimi zlatimi rokami, kozar~ ek njene slivove mar-melade. Le koliko duše je vtkanih v njenih izdelkih. To si želim jaz in mnogi meni podobni. Podarjajte prijate-ljem in doma~ im doma~ e iz-delke in ni~ se ne obotavljaj-te, kaj bodo rekli. Veseli in sre~ ni bomo, ~ e bomo dobili vsaj nekaj od tega, verjemite nam. Ne maramo ~ okolade in ~ okolatinov! Ta darila so že zdavnaj iz mode.

Doma pe~ en kruhMoko ve~ krat presejemo, po-lijemo z vro~ im mlekom, da segrejemo moko, dodamo

olj~ no olje, maslo ali mast, malo soli, malo medu ali sladkorja in zelo malo svežega kvasa – ena kocka kvasa je za tri kg moke, ki ga zdrobimo kar v redko testo. Premešamo in dodamo prese-jano moko, da dobimo srednje gosto testo. Na za~ etku testo še ni gladko, ko pa ga ve~ krat pre-obrnemo s kuhalnico ali s topli-mi dlanmi, se sproti rahlja. Na koncu dodamo toliko preseja-ne moke, da lahko oblikujemo majhne hleb~ ke.

Boboli (oblika kruhkov)Hleb~ ek oblikujemo v svaljek, ga malo sploš~ imo in navijemo na prst. Še malo zasukamo in sna-memo s prsta. Bobole postavimo pokonci, damo v z olj~ nim oljem, maslom ali mastjo namazan peka~ – podobno kot buhtelne in pustimo vzhajati približno dve uri. Ko so do polovice vzhajani,

jih damo v hladno pe~ ico in pe~ emo približno pol ure na 200 stopinjah Celzija.

V pe~ ico damo še kozi~ ko z vodo, da sproti vlaži kruhke.

PincaV testo za kruh dodamo toplo maslo, precej ne premrzlih ru-menjakov, sladkor, zdrobljen kvas, nasekljan janež, vanilijo in zamesimo redko testo, ki ga ve~ krat preobrnemo s ku-halnico ali toplimi rokami. Ni ga potrebno stepati – »klofa-ti«, saj testo rahljajo kvasovke namesto nas.

Iz gladkega testa naredimo majhne hleb~ ke in jih damo vzhajati. Ko so do polovice vzhajani, jih s škarjami ali no-žem trikrat uš~ ipnemo iz sre-dine navzven, da se hleb~ ek odpre kot rožica in jih damo v mla~ no pe~ ico. Temperatu-ro nastavimo na 170 stopinj Celzija in pe~ emo približno 20 minut. Ko malo porume-nijo, jih namažemo s stepe-nim, nepremrzlim jajcem in pe~ emo še 15 minut. Pince po vrhu ne sladkamo.Lepe in diše~ e praznikevam želim, kuharicaEmilija Pavli~

P r e j e l i s m o

FOTO

: PE

TRA

ŠAJN

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010A k t u a l n o v r e g i j i10Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Begunje, 4. december – Turisti~ no društvo Menišija tudi letošnje leto zaklju~ uje z zanimivim gostom. Dan pred Miklavževanjem se je Meni-ševkam in Meniševcem v dvo-rani v Begunjah pridružil Ja-nez Medvešek: slikar, pesnik, popotnik, predvsem pa ljubi-telj Slovenije in njenih lepot. V štirih sklopih, ki jih je na kitari mojstrsko zaklju~ eval profesor glasbe Boštjan Šmalc, je Med-vešek interpretiral nekaj svo-jih pesmi, ki jih je strnil v dveh knjigah z naslovoma: Sanje in Ni vsakomur dano. S pesmimi predvsem opominja, da naj ni-kar ne pozabimo na našo kul-turno dediš~ ino, na naše ko-zolce, ki so edinstveni, kajti: »Kozolci so duša te naše kra-jine, so z njimi ozaljšane str-mali, ravnine …«; na našo, slo-vensko besedo; na ljubezen, ki jo v kruh vmesi mati, saj »ti-ste roke mamine niso gnetle le vodé, moko in pa kvas in sol. Vanj so vgnetle koš~ ke sre~ e, del ljubezni, š~ ep miru in skrivnostni blagoslov …« da, ne pozabimo na to, kako pomembno je otro-kom dati vzgled, saj »nam bo sin vra~ al tisto, kar mu bomo dali.« Sporo~ ilo njegovih pesmi je jasno: kljub težkemu ~ asu, v katerem živimo, ostati ~ lovek. Sre~ anje se je nadaljevalo z druženjem prisotnih ob sladkih dobrotah meniševskih gospodinj ter s petjem slovenskih narodnih pesmi, ki jih je na har-moniki spremljal doma~ in Marko Kranjc. �dš

V Lokvi, mimo katere vodi Naravoslovna u~ na pot, se je v~ asih napajala živina, pozimi

pa služi kot drsališ~ e.

Pod cerkvijo sv. Lenarta ob poti stoji kapelica z napajalnim koritom z za~ etka

prejšnjega stoletja.

Med hribi se skriva mala notranjska vasica Dobec. V statisti~ nem popisu iz leta 2002 je bilo v Dobcu naštetih 65 prebivalcev. Vas je nekaj posebnega: tako zaradi svoje lege kot tudi zaradi lokve, ki so jo pred nekaj leti na robu vasi obnovili ~ lani Turisti~ nega društva Menišija in ima za kraj še poseben pomen.

Da je fotografiranje mnogo ve~ , kot le pritiskanje na sprožilec, je 23 bolj in manj izkušenih fotografov spoznavalo na te~ aju digitalne fotografije. Organizirala ga je Vitra Cerknica v sklopu projekta KRASNO, financirala pa Ministrstvo za šolstvo in šport ter Evropski socialni sklad. Potekal je štiri novembrske sobote, vodila sta ga Blaž Žnidarši~ (fotografija) in Martin Petri~ (grafi~ no oblikovanje).

Lastovke se vra~ ajo v Dobec

Dobška cerkev sv. LenartaNekoliko izven vasi stoji vaška cerkev, ki spada pod begunj-sko župnijo in je posve~ ena sv. Lenartu. Na njenem mestu naj bi po ustnem izro~ ilu najprej stali kapelica in puš~ avniko-vo bivališ~ e. V kapeli naj bi se ve~ krat znašlo pismo s prošnjo, da je potrebno na mestu kape-lice zgraditi cerkev, posve~ eno

sv. Lenartu. Vaš~ ani so o tem obvestili tudi bistriške meni-he in tako se je v 14. stoletju gradnja cerkve pri~ ela ter bila zaklju~ ena v nekaj letih. Glavni oltar je posve~ en sv. Lenartu, zavetniku kmetov, hlapcev, hle-vov, živine in konj, priprošnjik v vseh kme~ kih zadevah; za-vetnik klju~ avni~ arjev, kova~ ev, fužinarjev, voznikov, nosa~ ev, sodarjev, trgovcev s sadjem in rudarjev, porodnic in za dobro

rojstvo, nerodovitnih žena, jetni-kov, priprošnjik proti glavobolu in duševnim boleznim. Na njem se nahaja tudi slika Marije Ro-ženvenske. Vrh oltarja pripada Sv. Trojici. Na desni strani oltarja sta Sv. Benedikt in Sv. Apoloni-ja, na levi pa Sv. Urban in Sv. Uršula. Na širšem delu prezbi-terija se spredaj v ladji desno nahaja Sv. Alojzij, na levi pa Sv. Anton Padovanski. V cerkvi je na desnem stranskem oltarju Srce Marijino in Marija žalostna, na levem pa Srce Jezusovo in Mala Terezika. Na malih oltar-jih so zadaj desno: kip Jezusov iz Prage, nad katerim je slika Sv. Jožefa z Jezuš~ kom, na le-

vem malem oltarju zadaj pa se nahaja kip Marije pomo~ nice, nad katerim je Sv. Ana (Marijina mati) z Marijo, ki jo u~ i. Pod ko-rom zadaj na levi se nahaja Sv. Fran~ išek Asiški.

Vodnjak – kapelica Lurške matere božjeKapelica je skupaj z zajetjem, napajalnim koritom ter vo-dnim rezervoarjem nastala leta 1904. Po lastni zamisli in zami-sli Kranj~ evega strica iz Dobca jo je sezidal zidarski mojster Ronko iz Cerknice. Avstrijci so imeli za ~ asa stare Avstrije v za~ etku prejšnjega stoletja pod Dobcem – na Pretržju vojaško streliš~ e, ki je bilo za dobške vaš~ ane mote~ e pri poljskem

delu in paši živine. Avstrijci so za povzro~ eno škodo pla~ evali odškodnino, s pomo~ jo katere so doma~ ini zgradili zajetje vo-dnega vira, kapelico in napajal-no korito za živino.

LokevLokve so se v~ asih uporablja-le za napajanje živine. Dobško lokev so vaš~ ani naredili leta 1840 in je služila zadrževanju vode, ki priteka iz manjših iz-virov nad lokvijo. Zanimivo je, da so pred tem vaš~ ani živino napajali na Kožljeku, kjer pa so bili za vodo zaradi negodova-nja doma~ inov mnogokrat pri-krajšani. Še pred nekaj leti je bila dobška lokev, ki je danes na prvotnem mestu, le nekaj

metrov naprej od vodnjaka Lur-ške matere božje, izsušena in pozabljena. Zaradi suhe lokve je bilo tudi lastovk manj kot v~ asih, saj so te v njej za svo-ja gnezda našle blato. Dobško lokev je na pobudo Fran~ iške Košir iz Dobca v sodelovanju s prostovoljnima gasilskima dru-štvoma Bezuljak in Begunje ter doma~ inov leta 2006 obno-vilo Turisti~ no društvo Meni-šija. Današnja lokev služi kot ena izmed to~ k Naravoslovne u~ ne poti, saj je nov biotop na obstoje~ i u~ ni poti v Dobcu in je prijeten koti~ ek za vse tiste, ki si želijo miru v naravi ali pa želijo poglobiti naravoslovno znanje. Pozimi pa po njej tudi drsajo.

FOTO

:DAM

IJAN

A ŠK

RLJ

P r e j e l i s m o

FOTO

: B

OJA

N Ž

NID

ARŠI

^

Teoreti~ no in prakti~ no smo se seznanili z osnovami digitalne fotografije, likovnega polja, ab-straktno fotografijo, fotografski-mi koncepti ter mo~ jo podobe. Fotografijo bomo uporabljali kot na~ rtovano izrazno sredstvo, ne le nepremišljeno »šklocanje«. Ni enostavno opaziti primeren tre-nutek, še težje pa ga je ujeti v objektiv. Te~ aja smo se udeležili odrasli razli~ nih starosti in izo-brazbe, vsi smo se nau~ ili bolje opazovati stvari, naravo in lju-di okoli sebe. Vsak je s svojimi

fotografijami prispeval delež k razumevanju te vrste umetnosti. Vsi udeleženci smo navduše-ni, še posebej pa tisti, ki bodo šli aprila 2011 v Anglijo na 14 dnevne delavnice projekta From paint to pixel.

Zadnje sre~ anje je bil vrhunec te~ aja. Za~ eli smo z razstavo, na kateri je vsak od nas predstavil 6 abstraktnih fotografij. Te smo komentirali z u~ enim fotograf-skim besednjakom, s katerim smo šarmirali predvsem sebe, malo manj ostale. Po obeh pre-

davanjih smo se zahvalili men-torjema, Vitri in financerjem za nova znanja in višjo fotograf-sko samozavest. Zaklju~ il pa je Jože Obreza s predstavitvijo ne-kaj starih fotografskih aparatov. Starejši so jih poznali, mlajši pa smo se ~ udili, da je mo~ tudi s takimi »škatlami« delati ~ udo-vite fotografije. Ponovno se je potrdila – med te~ ajem ve~ krat izre~ ena – misel: »Ne tehni-ka, duša in oko vodita roko, da »šklocne« pravi trenutek, pravi objekt, na pravem mestu«.

Zadovoljstvo je pripeljalo do odlo~ itve, da se še naprej mese~ no dobivamo, mogo~ e ustanovimo celo društvo. Pridru-žite se nam, spremljajte novo-sti na www.vitra.si ali pišite na info@vitra.si.Ajda Petri~ in Maja Žnidarši~

Šklocanje z misle~ im o~ esom

FOTO

:DAM

IJAN

A ŠK

RLJ

� Damijana Škrlj

FOTO

:DAM

IJAN

A ŠK

RLJ

Projekt Aktualno v regiji nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 11A k t u a l n o v r e g i j i

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010Š p o r t12

� Petra Tr~ ek

Spomin na smu~ arsko tekmo 14. februarja 1932. leta v Starem trgu.

Žalec, 4. december – V orga-nizaciji Karate zveze Slovenije je potekalo Državno prvenstvo v karateju do 21 let, ki se ga je udeležilo 53 slovenskih karate klubov s skupno 428 tekmovalci.

Postojn~ ani so bili v skupnem seštevku z desetimi odli~ ji ~ etr-ti. Najboljše pa so se odrezali v kategoriji borbe, saj so osvojili kar tri zlata odli~ ja: Zala Kuštrin med starejšimi deklicami do 45 kg, Alen Nuhanovi} med sta-rejšimi de~ ki nad 55 kg in Tina Stegel med kadetinjami do 54 kg. V borbah so se s tretjim me-stom dobro odrezali: med mlaj-šimi deklicami do 40 kg Nala Jurca, med mlajšimi de~ ki do 35 kg Marko Magajna in med starejšimi deklicami nad 50 kg Žana Magajna. Ni~ slabši niso

Loška dolina – V letošnji sezoni bodo smu~ arji v Loški dolini obeležili štiri desetletja delovanja smu~ arskega kluba, ki se je sprva imenoval kar SK Loška dolina, nato pa SK Kovinoplastika Lož.

Smu~ anje ima v Ložu dolgo tradicijo, tako alpsko kot tudi tek na smu~ eh, še posebej pa so znani

biatlonci, saj je kar nekaj Ložanov tekmovalo za slovensko reprezentanco. Najuspešnejši je

bil Janez Ožbolt, ki je na olimpijskih igrah v Lillehammerju leta 1994 zasedel 9. mesto in

nanizal še vrsto drugih uspehov.

Grahovo – 5. decembra 1980 so dekleta in fantje iz Grahovega in Blo~ ic ustanovili

športno društvo, v okviru katerega so želeli skupaj vaditi, organizirati športne

prireditve, predvsem pa ~ im ve~ ljudi navdušiti za aktivno rekreacijo.

P r e j e l i s m o

Z rekreacijo vztrajajo tri desetletja � Damijana Škrlj

Na za~ etku je društvo, ki je dobilo svoje ime po hribu in jami Sovica med Grahovim in Blo~ icami, vodil Franc Kranjc, nasledil ga je Rajko Intihar, ak-tualni predsednik pa je Elvis Po-žek. Najprej je športno društvo obsegalo 6 sekcij, najbolj aktivni pa so bili pozimi, ko sta prevla-dovala tek na smu~ eh in alpsko smu~ anje. V slednjih disciplinah je društvo prirejalo tudi tekmo-vanja in se udeleževalo tekem za Notranjski pokal v smu~ anju. Ker nekaj let ni bilo snega, so zimski športi zamrli, namesto teh pa je Milan Gornik, gonilna sila društva, v letu 1989 orga-niziral prvi turnir v malem no-

gometu, ki so ga v spomin na u~ itelja športne vzgoje in nogo-metnega trenerja Franca ^ebo-hina poimenovali ^ebohinov memorial. Pred desetimi leti je TKD Sovica organiziralo prvi Tek na Slivnico, pred štirimi leti pa na pobudo Elvisa Požeka skupaj še s petimi društvi ustanovilo Notranjski tekaški pokal, ki je bil prvi~ izpeljan v letu 2007 in vsa-ko leto privabi ve~ sto teka~ ev. Na pobudo Tonija Žnidarši~ a so za~ eli še s kolesarskimi iz-leti vsako nedeljo od aprila do oktobra.

Te~ ejo na smu~ ehin brcajo žogoDanes so ~ lani aktivni v malem in velikem nogometu, pa v teku na smu~ eh, kjer se nekateri od ~ lanov udeležujejo Worldloppet tekmovanj v Evropi in Ameriki. Sodelujejo tudi v eni najtežjih slovenskih kolesarskih preizku-

šenj, DOS Extreme-u. Najbolj so aktivni pri teku, saj Notranjski te-kaški pokal vklju~ uje kar 7 tekov (na Slivnico, na Križno goro, oko-li Cerkniškega jezera, po Blokah, po polhovih stopinjah, po Rako-vem Škocjanu in Maistrov tek) v razli~ nih kategorijah. Teka~ i TKD Sovica sodelujejo tudi na drugih maratonih in polmaratonih ter v vrsti manjših tekov po Slove-niji in v bližnji okolici. Pogosto te~ ejo po okoliških poteh in ste-zah, imajo pa namen organizi-rati tudi skupno tekaško vadbo pod strokovnim vodstvom. Ne-kateri ~ lani so športno aktivnost nadgradili z udeležbo na triatlo-nu. TKD Sovica torej uspešno že 30 let promovira telesno kulturo in k športnim aktivnostim priva-blja okoliške prebivalce. Društvo v svoje vrste vabi vse gibanja željne rekreativce in prijate-lje športa, narave in zdravega življenja.�dš

Na državnem prvenstvu so karateisti slavilibili v kategoriji kat, saj je bila med najmlajšimi deklicami zla-ta Adrijana Bajc, med mlajšimi de~ ki srebrn Marko Panteli}, bro-nasta odli~ ja pa sta osvojili med starejšimi deklicami Žana Ma-

gajna in med kadetinjami Tina Stegel. Barve cerkniškega karate kluba je uspešno zastopala Neli Trontelj s tretjim mestom v katah med najmlajšimi.Sabina Ilerši~ Kovšca

Bogata smu~ arska tradicijaV Loški dolini praznujejo 40 let delovanja tamkajšnjega smu~ arskega kluba

Za~ etki smu~ anja v Loški doli-ni segajo v ~ ase pred obema vojnama, fotografije iz obdo-bja med njima pa dokazujejo, da so imeli tudi tekmovanja. Za jugoslovansko reprezentanco so smu~ arji teka~ i iz Loške do-line nastopali že takoj po drugi svetovni vojni: Marija, France in Tone Kandare, med mladinci pa Jože Strle, France Špehar in Vinko Krašovec. V letih po drugi svetovni vojni so smu~ arji sodili pod okrilje Telovadnega društva Partizan, pred 40 leti, v smu~ ar-ski sezoni 1970/71, pa so se

povezali v Smu~ arsko društvo Loška dolina, katerega glavna gonilna sila, prvi trener, predse-dnik in tajnik je bil sprva Franc Turši~ . Ob obletnici bodo še le-tos izdali bilten, v za~ etku priho-dnjega leta pa pripravljajo tek-movanje v alpskem smu~ anju in teku na smu~ eh, na katerega bodo povabili društva iz bližnje okolice.

Loška dolina je bila že pred ve~ kot 30 leti znano ime na smu~ arskem zemljevidu Slove-nije, med drugim so organizi-rali Pokal Loža. »To je bilo eno izmed najbolj odmevnih tek-movanj pri nas, državna tekma, na katero so prišli vsi najboljši smu~ arji teka~ i v državi,« pravi predsednik SK Kovinoplastika Lož Janez Miloš Ben~ ina.

V teku na smu~ eh so bili Lo-žani ve~ kot uspešni, a se niso mogli upreti izzivu nove discipli-ne – biatlona. Osvojili so ga in nekateri tekmovalci so v okviru ~ lanske državne reprezentance

nastopali na tekmah po vsem svetu. Rolando Turši~ , Franc Ivan~ i~ , Darko in Janez Ožbolt ter

Danilo Kodela, veliko jih je bilo tudi v mladinskih in pionirskih selekcij. Trenutno za mladin-sko selekcijo nastopajo Simon Ko~ evar, Nastja Ravšelj in Jure Sterle, nekaj tekmovalcev pa imajo tudi v pionirski selekciji. Ben~ ina je z delom v klubu za-dovoljen in je prepri~ an, da se za prihodnost biatlona v Loški dolini ni bati. »Pri~ akujemo, da se bodo v Slovenskem pokalu mlajše selekcije tudi letos visoko uvrstile ali celo posegle po prvih mestih,« pravi Ben~ ina. Za okoli

20 mladih tekmovalcev skrbita le dva trenerja s pomo~ niki, zato si želijo, da bi dobili še kakšne-ga strokovnjaka. poleg njih za mladince tekmujeta še Simona Ko~ evar in Nastja Ravšelj. ^la-nov trenutno nimajo. »Sicer pa smo tega kar nekako navaje-ni, ko naši tekmovali odidejo na študij v Ljubljano, ponavadi za-menjajo tudi klub, celo sami jim svetujemo, naj poskusijo priti k Urošu Velepcu.« Ostanejo le tisti, ki jih finan~ no podpre katero od doma~ ih podjetij, kot je, na pri-

mer, Kovinoplastika Lož Ožbolta. V klubu so aktivni tudi alpski

smu~ arji, ki skupaj tekmujejo v notranjskem pokalu in poka-lu Notranjsko-kraške smu~ arske regije. Pred 20 leti so na Ulaki s prostovoljnim delom zgradili ži~ nico, pozneje so napeljali še elektriko in izdelali vodni bazen, tako da lahko smu~ iš~ e umetno zasnežijo. Velika pridobitev tako za biatlonce kot tudi za »alpin-ce« je teptalni stroj, s katerim so ob decembrskih padavinah že steptali tekaško progo.

FOTO

: AR

HIV

SK

KOVI

NO

PLAS

TIKA

LO

Ž

Njegovo priljubljeno vodilo je Lao Tse-jev rek: »Poznati druge je modrost, poznati samega sebe pa vrhovna modrost.«

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 13P o g o v o r

Pred leti je v Logatcu želel vpeljati v treninge karateja še QG in TJQ – vaje za telo in duha, ki pripomorejo k popolnejši izvedbi karateja ali katere koli druge borilne veš~ ine, vendar ga je u~ itelj, za katerega je slišal, da danes kar ne more prehvaliti QG, zavrnil. Zato se Milan Doganoc rad primerja s petelinom, ki prezgodaj zapoje, saj se mu je v življenju že ve~ krat zgodilo, da je z idejami prehiteval svojo okolico. Kasneje se je posvetil predvsem TJQ in QG, v okviru Slovenskega združenja taijiquan hram CSN pa že 4. leto zapored pou~ uje v Logatcu in Postojni. Pred kratkim je za~ el sede~ i QG volontersko u~ iti tudi gibalno ovirane v logaškem Domu starejših. Po naravi in poklicu je raziskovalec, upokojeni inženir elektrotehnike, ki je dolga leta delal v razvoju, kasneje v inženiringu.

Z vadbo do energije in zdravjaU~ itelj qi gonga (QG), tai ji-ja (TJQ) in karateja ter dolgoletni teka~ – 4. leto zapored nepremagljiv na tekmi za Notranjski pokal v starostni skupini nad 60 let � Darja Krivoši~

Kaj imajo skupnega tek, kara-te in TJQ?Ko sem se pred leti za~ el ukvar-jati s karatejem, mi je u~ itelj rekel, naj se odlo~ im, ali bom teka~ ali karateist. Jaz pa sem trmasto vztrajal pri obeh stva-reh. Danes pa ta isti trener pra-vi, da moraš obvezno te~ i, ~ e želiš biti dober karateist (smeh). Ve~ ina vzhodnih borilnih veš~ in izhaja iz QG. Karate, teakwondo, wu shu so trde, zunanje borilne veš~ ine, torej yang, TJ, pa kua so mehke, notranje borilne veš~ ine, torej yin. To pomeni, da tudi ka-rate brez TJQ oz. mehkih veš~ in ni v ravnotežju, kar se je poka-zalo skozi desetletja razširjeno-sti karateja po svetu, saj skoraj ni mojstra borilnih veš~ in, zlasti v karateju, ki ne bi ~ util posledic na svojem zdravju. Tudi nekateri naši olimpijci, kot je Primož Koz-mus, imajo svojega u~ itelja QG in TJ, vendar tega ne poudarja-jo v medijih, ker so to za nas še precej neznane stvari.

Kaj je torej QG in na kakšen na~ in vpliva na telo?QG pomeni, z dolo~ eno vadbo pridobivati življenjsko energi-jo. To je energetska ali dihalna veš~ ina, ki je namenjena upora-bi v medicini, za samozdravlje-

nje, je pa tudi borilna veš~ ina. Vzhodnjaki, kot so Kitajci, Tibe-tanci, Indijci, so želeli poiskati sistem, s katerim bi dosegli traj-no zdravje, kar pomeni tudi zelo dolgo življenje. Na Kitajskem otroci že od malega za~ nejo s temi vajami, kar je sestavni del njihovega življenja.

Kdaj si se za~ el ukvarjati s športom?O~ e nas je v tem duhu vzgajal že v otroštvu. In zgledi vle~ ejo.

Živiš v Gr~ arevcu. Od kod sicer prihajaš?Zaradi poklica mojega o~ eta, bil je u~ itelj matematike in fizike, smo se selili po celi Sloveniji, tako da sem doma od vsepo-vsod. Smo pa dolga leta živeli v Ljubljani, kjer sem tudi kon~ al srednjo šolo in fakulteto. Z dru-žino sem se pred 15 leti preselil v Gr~ arevec, ki mi je bil usojen. Ko sem imel priložnost tu kupi-ti zemljo, sem izvedel, da naše korenine izvirajo od tod. Moj prapraded je bil namre~ oskrb-nik pri Windischgraetzu in je po-kopan v Planini.

S katerim športom si se najprej za~ el ukvarjati?Zaradi svoje konstitucije sem bil

rojen za teka~ a na srednje in daljše proge, v kar me je pote-gnil moj študentski kolega, ak-tivni športnik in trener. Tako sem se po kon~ anem služenju voja-škega roka za~ el aktivno ukvar-jati z rekreativnim tekom. Drugi prijatelj, prav tako inženir ele-ktrotehnike, pa je bil »kriv«, da sem se za~ el kasneje udeleže-vati tudi prvih maratonov. Tako sem se prvi~ preizkusil na Kranj-skem na 21 km, naslednji~ pa v Bovcu. Že takrat sem bil dale~ prvi v svoji skupini, rezultat pa je bil tak, da bi ga bil še danes marsikdo zelo vesel v kateriko-li starosti.

Kdaj si bil v življenju s hitrostjo na vrhuncu svojih mo~ i?Vsi so trdili, da po dolo~ eni sta-rosti ne moreš ve~ napredova-ti. Jaz pa sem s svojimi rezultati kazal ravno nasprotno in hotel sem dokazati, da je mogo~ e ves ~ as iti navzgor. Lahko re~ em, da sem z za~ etkom resne tekaške vadbe pri~ el pri 36 letih, ko sem na leto pretekel ve~ kot 2000 km, svoje najboljše rezultate pa sem dosegel okoli 52. leta. No, že takrat po vseh teorijah ne bi smel imeti v tisti starostni kate-goriji takih rezultatov, kot sem jih imel. Danes, 11 let kasneje, pa se ponovno približujem tem istim rezultatom. Gotovo obstaja meja, vendar me tolažijo podat-ki indijskih stoletnikov, ki še ve-dno te~ ejo maratone.

Kaj misliš, ~ emu se to lahko pripiše?Predvsem življenjski filozofiji, ne hrani.Kakšen je tvoj na~ in prehranje-vanja? Si vegetarijanec?Ne, bil sem pa že marsikaj. Ko sem za~ el resneje te~ i, sem bil skoraj pet let presnojedec. Je-del sem samo surovo sadje in zelenjavo. Sedaj jem mešano hrano, kar ni užitno presno, jem kuhano, predvsem pa kar zraste v doma~ em okolju v dolo~ enem letnem ~ asu, razen avokada. Po-

leg tega že desetletja jem tudi alge kot dodatek k hrani. Kruha in mleka pa ne uživam. Z ženo, ki je dr. živilskih znanosti, sva glede hrane podobno meni-la in sva že davno vedela, da je pomembna kakovost in ne koli~ ina.

Si v šport potegnil tudi doma~ e?Vsi smo bolj ali manj aktivni. V~ asih smo hodili skupaj na ka-rate, sedaj pa je mlajša h~ i oku-pirana s kinologijo, starejšo pa zanimajo orientalski plesi in pila-tes. Žena pa vztraja pri TJQ in QG.

Koliko tekov in maratonov se udeležiš na leto?Zadnjih nekaj let se jih tekmo-valno manj, približno 30 do 40 na leto. V~ asih pa sem se jih precej ve~ . Vsak vikend sem bil na kakšnem, v~ asih celo na dveh. Ponavadi se udeležujem še dveh maratonov na 42 km. Letos sem tekel Ljubljanski ma-raton le na 21 km, ker se mi ni uspelo pripraviti za 42 km. A po-membno mi je priti v cilj zdrav in spo~ it, da lahko naslednje dni brez težav treniram naprej.

Lahko opišeš, kako poteka tvoj trening?Kar resno. Glavnino si zgra-dim od novembra do februar-ja, takrat garam in pridobivam, kar bom od junija do okto-bra uporabil. ^e se odlo~ im, da bom v naslednjem letu tekel maratone, bom tekel dolge pro-ge z zmernim tempom. Osta-le dneve treniram TJQ, karate. Po zimski osnovni pripravi pa za~ nem s specialnimi priprava-mi za dolo~ eno disciplino oz. dolo~ eno tekmo. To so t. i. mi-kro ciklusi, ko si naredim pro-gram glede na pripravljenost in specifi~ nost tekme. Takrat so na vrsti ponavljanja, ki mi dajo hitrost ali vzdržljivost, lahko pa tudi oboje. 5 dni pred marato-nom pa izklju~ no mirujem, da se spo~ ijem, regeneriram.

Kdaj si se za~ el spogledovati s karatejem in TJQ in kako si po-stal u~ itelj?Zasluge za karate so h~ erine, ki je kot srednješolka trenirala to veš~ ino. Peljal sem jo k trenerju, ki me je kot športnika prepri~ al, da sem za~ el ob njej vaditi, ~ eprav sem se na za~ etku upi-ral. Za~ el sem pri 45 letih, izpit za ~ rni pas sem opravil pri Paolu Bolaffiju iz Trsta, te~ aj za inštruk-torja pa na fakulteti za šport. In ko je bila pred 7 leti moja po-škodba od karateja tako huda, da sem pol leta hodil prakti~ no po vseh štirih, sem si rekel: »Za-kaj pa ne bi prisluhnil TJQ, saj vsi govorijo o koristnosti QG na gibalni aparat in duha?« Tako sem poiskal ustreznega u~ ite-lja, gospoda Chen Shi Ning-a, pri katerem sem se postopoma usposobil tudi za u~ itelja.

Kakšen je tvoj tipi~ en dan?Zjutraj vadim QG in opravim ti-betanske vaje, nato te~ em, okrog poldneva zajtrkujem oz. kosim. Drugi~ jem okrog 17. ure. Popoldan še eno uro vadim TJQ, QG in karate. Zve~ er, v kolikor ni obi~ ajnega treninga, pa se po-novno posve~ am razgibavanju. Ni pa vsak dan ~ isto takšen, saj imam še ostale obveznosti.

Kje rad te~ eš, ko treniraš? Sam ali v družbi?Enkrat na teden grem v Hruši-co ali v Planino, na Planinsko goro, v~ asih tudi v Logatec okoli Sekirce in nazaj. Ko pou~ ujem v Postojni, pa grem na stadion. V~ asih te~ em sam, v~ asih pa v družbi. Ko sem se pripravljal na maraton, sem še z dvema Logat~ anoma tekel na Javornik, Hrušico in nazaj. 42 km smo tekli 4 ure in 8 min, smo se pa vmes še pogovarjali in uživali.

Zdaj si že 4 leta v pokoju. Kako si pred leti usklajeval tre-ninge s službo in družino?Ve~ krat na teden sem bil na te-renu, saj sem vodil gradnje te-

lekomunikacij na raznih gorskih to~ kah. Moji kolegi so se peljali na vrh s terenskimi vozili, jaz sem pa tekel. Tako sem lahko že v službenem ~ asu opravil dobre treninge. Pa tudi sicer naj-dem ~ as za vse. Namesto pose-danja pred televizijo, grem te~ i. ^e je volja, se vse da.

Se ti zdi, da so Notranjci špor-tni ljudje?Mislim, da so po rekreaciji takoj za Gorenjci, zlasti mlajše gene-racije so po odnosu in želji do športa pri vrhu.

Je bilo težko tukajšnje ljudi motivirati za vadbo TJQ in QG?Logatec se je na to odli~ no odzval. Imam krasno skupi-no. V Postojni so se na za~ etku števil~ no odzvali, kasneje pa je ve~ ina odnehala. Ljudje so pre-malo vztrajni, saj se rezultati po-kažejo šele po nekaj mesecih redne vadbe. Praksa kaže, da pri TJQ ostajajo predvsem ljudje, ki so preboleli ali prebolevajo težje bolezni. Zdravstvene teža-ve jih privedejo, da se za~ nejo zavedati, da je treba skrbeti za zdravje, telo in dušo.

Kaj ti pomeni šport?Zdravje, ~ eprav je na prvem mestu veselje. Na koncu vsake tekme ali treninga pa tudi zado-voljstvo.

Kaj si še želiš v življenju?Rad bi dokazal ostalim, pred-vsem pa sebi, da je ne glede na starost možno izboljševa-ti rezultate tako v športu kot pri delu, le trening je potrebno pri-lagajati letom primerno. Želim si obiskati Kitajsko in v živo videti mojstre, kako vadijo TJQ v pozni starosti in Shaolinske menihe pri njihovih mojstrovinah. Rad bi se nau~ il še marsikaj novega, se spopadel s triatlonom in seveda ohranil zdravje in kondicijo.

Rad ima naravo, kjer je mir in se lahko ukvarja sam s

seboj.

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV M

ILAN

A D

OG

ANO

CA

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV M

ILAN

A D

OG

ANO

CA

22 kilogramov konoplje je skušal italijanski kriminalec prepeljati preko Staroda.

Postojna, 26. november – Na mejnem prehodu Starod so

policisti pri italijanskem kriminalcu z bogato kriminalno preteklostjo zasegli 22 kilogramov konoplje,

orožje in dobrih 9000 evrov. Gre za enega ve~ jih zasegov prepovedane

droge konoplje letos. Sodnik je zoper Italijana, za katerim so

italijanski organi razpisali tiralico, odredil pripor. Marjan Tav~ ar,

komandir postaje mejne policije Starod, je povedal, da se s tolikšno koli~ ino droge na tem prehodu še

niso sre~ ali.

Postojna, 24. november – Postojnski kriminalisti so po ve~ mese~ ni preiskavi

tožilstvu ovadili skupino povezanih gospodarskih družb in podjetnikov, ki so

si protipravno prilastili 340 tiso~ evrov. Gre za subvencije za zaposlovanje

invalidov, ki so jih pridobili na razpisih v letih 2008 in 2009, 79 invalidov pa so

nato pred~ asno odpustili.

Odšel je z gasilnimi aparatiPostojna, 6. december – V Po-stojni je neznanec iz objekta državne ustanove ukradel ba-krene vodnike elektri~ ne nape-ljave in 19 gasilnih aparatov ter povzro~ il za 5.000 evrov škode.Agresivni dan v PostojniPostojna, 4. december – V enem izmed gostinskih lokalov je 40-letni Postojn~ an brez razloga udaril 52-letnega doma~ ina, nato pa še dva neznana moška. Med postopkom se je z beseda-mi spravil še na policiste, ki pa so mu izdali pla~ ilni nalog. po-licisti so imeli delo tudi pono~ i, ko sta se na javni prireditvi 19- in 25-letni Piv~ an s silo spravila nad 24-letnega doma~ ina in 31-letnika iz okolice Postojne.Pod vplivom maliganovPetelinje, 4. december – Ne-kaj pred polno~ jo je 23-letnik iz okolice Pivke v Petelinjah izsilil prednost 42-letnemu državljanu Hrvaške. V nesre~ i je nastalo za okrog 7.000 evrov škode, alko-test pa je pokazal, da je Piv~ an vozil pod vplivom alkohola, v litru izdihanega zraka je imel 0,96 mg alkohola. Policisti so ga pridržali, zanj pa bodo podali še obdolžilni predlog.Ukradel je denarnicoPivka, 3. december – V enem od trgovskih centrov v Postojni, je nekdo izkoristil neprevidnost 62-letne ob~ anke iz okolice Pivke in ji ukradel denarnico z dokumenti in ban~ nimi karti-cami. Oškodoval jo je za okoli 70 evrov.Zbil peško in odpeljalPostojna, 2. december – Okrog 6. ure zjutraj je neznani voznik na prehodu za pešce v križiš~ u Ceste na Kremenco in Kajuhove ulice v Postojni podrl 56-letno peško. ^eprav je padla na tla, je odpeljal proti središ~ u Postojne.

Letos je policija v Sloveniji zasegla preko 155 kilogra-mov konoplje, 22 kilogra-

mov heroina, dva kilograma kokaina, preko 8000 tablet

XTC, preko 7500 tablet amfe-tamina in požetih 8100 bilk

konoplje.

Italijanu zasegli 22 kilogramov marihuaneNa Starodu prijeli iskanega italijanskega kriminalca, katerega zadnji znani naslov je bil rimski zapor – Pretihotapiti skušal drogo in orožje

Policisti so pri pregledu do-kumentov ugotovili, da se je Italijan izkazal s ponarejenim vozniškim dovoljenjem in oseb-no izkaznico. Vozilo so zato te-meljiteje pregledali, pri tem pa v prtljažniku, v predalu, kjer se obi~ ajno nahaja prva pomo~ , našli dva paketa s konopljo. Pri kasnejši preiskavi skritih delov vozila pa so našli še vre~ e z 22 kilogrami konoplje in dve pištoli, od katerih je bila ena nabita in pripravljena za takojšnjo upo-rabo. Zasegli so mu tudi ve~ jo koli~ ino denarja in avtomobil.

Že 30 let v zaporuNa podlagi poizvedbe pri itali-janskih varnostnih organih so policisti izvedeli, da gre za spe-cialnega povratnika, ki ga iš~ e italijanska policija in mu je treba odvzeti prostost. 51-letnik ima bogato kriminalno preteklost, saj je bil že obsojen zaradi ro-pov, tatvin, prodaje ukradenih predmetov in orožja ter tihota-pljenja prepovedanih drog, od-sedel pa je tudi ve~ ve~ letnih zapornih kazni. Zadnji njegov znan naslov so zapori v Rimu.

Italijanski državljan je uteme-ljeno osumljen kaznivih dejanj ponarejanja listin, neupravi~ ene proizvodnje in prometa s pre-povedanimi drogami ter nedo-voljene proizvodnje in prometa

FOTO

: AR

HIV

PU

PO

STO

JNA

z orožjem. S kazensko ovadbo so ga privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pri-por. Slovenija ga bo na podlagi evropskega pripornega naloga najverjetneje izro~ ila italijanskim varnostnim organom.

80-odstotni porastIztok Pereni~ , vodja sektorja kriminalisti~ ne policije na Policij-ski upravi Postojna, je opozoril, da je kriminaliteta prepoveda-nih drog v zadnjih letih v po-rastu. Letu 2009 je policija evi-dentirala za 33 odstotkov ve~ kaznivih dejanj kot v letu 2008. Problematika s tega podro~ ja se je od leta 2004 do leta 2010 pove~ ala za ve~ kot 80 odstot-kov. »Ve~ jih zasegov na juž-ni meji letos nismo beležili, je bilo pa v državi evidentiranih 26 laboratorijev za proizvodnjo konoplje. Gre za prostore, kjer so umetno ustvarjeni pogo-ji za rast konoplje, s ~ imer se pove~ ata tako pridelek kot tudi vsebnost THC. Leto prej je bilo evidentiranih osem tovrstnih laboratorijev,« je še povedal Pe-reni~ .

� Veronika Rupnik

Z goljufijo izkoristili invalideOvadeni podjetniki prejeli subvencije za zaposlovanje invalidov, invalide pa odpustili

»K sre~ i gre za osamljen primer, prvi v takšnem obsegu, ki smo ga zaznali v zadnjih petih letih, od kar podeljujemo subvenci-je za zaposlovanje invalidov. Vsako leto se prijavi okrog 600 delodajalcev,« nam je poveda-la Maruška Erbežnik, direktorica Sklada RS za vzpodbujanje za-poslovanja invalidov, ki je zaradi suma potencialnih zlorab poda-la ovadbo.

Dejan Grandi~ , vodja oddel-ka za gospodarsko kriminalite-to na postojnski policijski upravi, je povedal, da so kriminalisti na podlag ovadbe Sklada ugotovili, da so si dve gospodarski druž-bi in dva samostojna podjetni-ka prek javnega razpisa iz leta 2008 za finan~ ne vzpodbude delodajalcem za zaposlitev in-validov protipravno prilastili sko-raj 70 tiso~ evrov subvencij, ki so jih pridobili na ra~ un novih zaposlitev invalidov. Dejansko je vsem 12 na novo zaposle-nim invalidom prenehalo delov-no razmerje pred pogodbeno dolo~ enim rokom.

Invalidi ostali doma41-letni moški iz okolice Cerkni-ce in 32-letni moški z obmo~ ja Kopra, ki sta zastopala dva omenjena gospodarskih subjek-tov, sta se kasneje združila in v svojo dejavnost vklju~ ila še 16 drugih gospodarskih subjektov, ki so sodelovali na javnem raz-pisu Sklada v letu 2009. 17 od 18 gospodarskih subjektov je po uspehu na razpisu sklenilo pogodbe, vendar pa dela novo zaposlenim invalidom niso za-gotovili, tako da jih je ve~ ina ostala kar doma. S takšnim pri-krivanjem dejanskih okoliš~ in

lovno razmerje pred pogodbeno dolo~ enim rokom. 67 invalidom, ki bi morali biti pri svojih delo-dajalcih zaposleni najmanj do leta 2012, je delovno razmerje prenehalo že v letu 2009 oziro-ma v za~ etku leta 2010.

Zbežal v KanadoKriminalisti so zaradi utemelje-nega suma štirih kaznivih dejanj zatajitve in enega kaznivega dejanja goljufije skupno ovadili

18 fizi~ nih in pet pravnih oseb. Klju~ no vlogo pri kaznivih deja-njih sta imela Cerkni~ an, neu-radno gre za podjetnika Darka Sekulo, in Kopr~ an, ki pa se je odselil v Kanado. Policija se je za njegovo zaslišanje že pove-zala z Interpolom. Vklju~ eni go-spodarski subjekti, ki so bili med seboj sorodstveno ali kapitalsko povezani, so bili sicer z obmo~ ja policijskih uprav Postojna, Koper, Kranj in Maribor.

Dejan Grandi~ je povedal, da so ovadena podjetja

doregistrirala dejavnost ali se celo na novo ustanovila,

da bi prišla do premoženjske koristi.

3,8 milijona subvencij je

lani za zaposlovanje invalidov izpla~ al Sklad RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov.so osumljenci spravili v zmoto uslužbence Sklada, zaradi ~ esar so jim ti izpla~ ali preko 275.000 evrov od sicer skupno predvi-denih 600 tiso~ evrov. Vsem na novo zaposlenim invalidom, ki naj bi izdelovali mav~ ne iz-delke in sestavljali medicinske pripomo~ ke, je prenehalo de-

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

I z p o l i c i j s k i h z a p i s n i k o v� Veronika Rupnik

Peška se je v nesre~ i lažje po-škodovala.Zasegli so mi travoBloke, 2. december – Policisti so 34-letniku iz Bloške planote za-segli manjšo koli~ ino prepoveda-ne droge konoplje in ro~ no zvito cigareto, z mešanico tobaka in konoplje.Stepla sta se brataBloke, 1. december – Pono~ i sta se na Bloški planoti spore-kla 29- in 34-letni brat, oba pod vplivom alkohola. Mlajši se kljub opozorilom policistov ni pomiril in je poskušal fizi~ no obra~ una-ti s starejšim bratom, zato so ga pridržali do streznitve. Izdali so mu tudi pla~ ilni nalog za 625,94 evrov.Dobili so ga pri krajiPostojna, 1. december – 27-le-tni Postojn~ an je v trgovini s tehni~ nim blagom poskušal ukrasti HDMI priklju~ ek, vreden vsega skupaj pet evrov. Na~ rt mu je prepre~ il varnostnik, polici-sti pa bodo Postojn~ ana ovadili.Grozil je lastni mamiBloke, 1. december – V okolici Nove vasi je 46-letni moški svo-ji 82-letni mami grozil, da jo bo ubil, zaradi ~ esar se je zatekla k sosedom in poklicala policijo. Pri tem je kršil tudi odredbo o pre-povedi približevanja, ki so mu jo zaradi nasilnega obnašanja po-licisti izrekli dan prej. 46-letnika so prijeli, ga pridržali in ga bodo ovadili preiskovalnemu sodniku, ker je kršil prepoved približeva-nja pa bodo zanj uvedli hitri po-stopek z odlo~ bo.Znašal se je nad materjoCerknica, 29. november – 46-letni moški iz okolice Cerknice se je ve~ krat fizi~ no znesel nad svojo 76-letno materjo. Policisti so mu izrekli prepoved približe-vanj in ga bodo ovadili za kazni-vo dejanje nasilja v družini.

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010K r o n i k a14

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 15Reg i j ske ku l t u rne d iagona leProjekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Avtorja v treh filmih opozarjata, da bi za kulturno dediš~ ino morali poskrbeti ob~ ina in

država.

Logat~ ani so letos postali bogatejši za tri dokumentarne oddaje o dediš~ ini: o zanimivostih na visoki kraški planoti Hrušica, o vojaških zaporah med obema vojnama in o logaški planoti z ostanki anti~ nih zapornih zidov in vojaških objektov iz prve svetovne vojne in stavbni dediš~ ini. Dediš~ ino sta pozabi iztrgala doktor etnoloških znanosti in radijski novinar Milan Trobi~ in urednik lokalne TV Lep Primož Godina, ki sta med raziskovanjem naletela na nekaj presenetljivih odkritij: med drugim sta v roke dobila fotografije o prodiranju italijanske vojske na za~ etku druge svetovne vojne, za katere ni nih~ e od strokovnjakov vedel, da sploh obstajajo. Projekt treh dokumentarnih oddaj z naslovom Pozabljena dediš~ ina sta sofinancirala ministrstvo za kulturo in ob~ ina, nekaj so prispevali sponzorji in izdajatelj, TV Lep Logatec. S serijo filmov Trobi~ in Godina nadaljujeta sodelovanje na podro~ ju ohranjanja dediš~ ine, ki sta ga za~ ela na mladinskem raziskovalnem taboru leta 1988. Primož poudarja, da je bil takratni zbornik prva knjiga o Logatcu po sto letih od izida knjige Logaško okrajno glavarstvo. Na filmski trak sta nato zabeležila tradicijo polhanja na Notranjskem, skupaj sta sodelovala pri filmu Aleluja o logaškem pesniku Andreju Žigonu. Idej je še veliko, pravita, a kaj, ko se vse za~ ne in kon~ a pri denarju. Oba sta kriti~ na tudi do odnosa ob~ ine do ohranjanja dediš~ ine, saj Logatec še danes nima institucije, ki bi zaš~ itila materialno gradivo in ga ustrezno posredovala naprej.

Dvd-je iz serije Poza-bljena dediš~ ina lahko

kupite v Turisti~ ni pisarni Naklo v Dolnjem Logatcu. Cena posameznega dvd-

ja je 15 evrov.

»Logatec potrebuje institucijo, ki bo skrbela za dediš~ ino«Milan Trobi~ in Primož Godina sta v treh dokumentarnih videofilmih: Hrušica, Rupnikova linija in Alpski zid ter Logatec ohranila del~ ek skoraj pozabljene dediš~ ine na Logaškem – Opozarjata, da je delo posameznikov in društev premalo ter da bi morali za dediš~ ino sistemati~ no poskrbeti država in ob~ ina

Kako sta zasnovala Pozabljeno dediš~ ino?Milan: Nastala je iz razmisleka o tem, da imamo tudi v Logatcu bogato dediš~ ino, ki pa je pre-malo poznana. Želela sva vzpod-buditi zavedanje, da živimo v enkratnem prostoru, ki ga mo-ramo ceniti, predvsem pa živeti tako, da ohranimo dediš~ ino, ki lahko služi tudi izobraževalnim, kulturnim, športnim namenom. Obmo~ je Logatca je namre~ preddverje postojnskih vrat, tu so bile od pradavnine do sodobno-sti glavne poti med srednjo Evro-po in mediteranskim prostorom.

Kje iskati krivdo za to, da se tako malo zavedamo lastne preteklosti?Milan: Glavna težava v Logatcu je, da nimamo dejavnega za-voda, turisti~ no-informacijskega centra, zbirke, muzeja oziroma

ustanove, kjer bi zbirali podatke o dediš~ ini pa tudi prireditvah, jih posredovali naprej, vodili projek-te. Tudi gradiva je še ogromno, vse še ni romalo na odpad, zato potrebujemo ustanovo, ki bo zanj skrbela in ga pravilno hra-nila. To poslanstvo je prevzela knjižnica, ki pa ima omejeno vlo-go. Delo je razdrobljeno na ve~ deležnikov – kakšno turisti~ no društvo, šole, posamezniki –, ki nimajo toliko mo~ i, da bi in-formacije širili koncentrirano in na~ rtno. Potrebovali bi ekipo, ki bi skrbela za promocijo in vo-dnike, izdajala knjige, skrbela za videozapise in ostalo. Prek vide-ofilmov sva želela vzpodbuditi tiste, ki odlo~ ajo, da bi za~ eli raz-mišljati o tem, sicer bo dediš~ ina še naprej pozabljena. Ob~ ina bi morala podpirati interes ljudi, predvsem pa poskrbeti za ohra-njanje dediš~ ine.

Na primer, enega od filmov smo predvajali v stari kasarni pri Bol~ inu nad Kalcami. Kasarna presega pomen ob~ ine: ~ lovek bi pri~ akoval, da je v interesu ob~ ine, da jo primerno opremi in tam vzpostavi osrednjo to~ ko za anti~ ne zapóre in ostale utrd-bene zadeve. Da uredi infocen-

ter, kjer bi imeli delavnice, ljudi, ki bi vodili po starih utrdbah, kjer bi bilo zbrano dokumentar-no in promocijsko gradivo. S tem bi odprli nekaj delovnih mest, poleg tega pa bi imeli obisko-valcem kaj pokazati. Piv~ ani so to naredili s projektom Parka vo-jaške zgodovine Regio Carsica Militaris.

Ohranjanje dediš~ ine je zelo povezano tudi s turizmom.

Projekt sta izpeljala tudi s pomo~ jo sredstev ministrstva za kulturo in ob~ ine. Je težko uspeti na razpisu?Primož: Pred leti je TV Lep do-bila sredstva za mladinsko od-dajo Odštevanja, na razpis se javljamo z informativno oddajo Tedenski utrip, s katero še ni-smo bili uspešni, pomislil sem še na druge možnosti. Z Milanom sva že sodelovala in vem, da ga zanima dediš~ ina, zato sem predlagal, da pripraviva projekt s podro~ ja kulturne ali narav-ne dediš~ ine. Takoj je poprijel in pred nekaj leti je nastal projekt Pozabljena dediš~ ina. Ideje ko-misija na ministrstvu dvakrat ni uvrstila v sofinanciranje, lani pa smo se uvrstili zelo visoko, na tretje mesto.

Milan je poskrbel za scenarij, Primož za snemanje in monta-žo. Dela verjetno ni bilo malo?Primož: Ve~ ino dela sva opravi-la v štirih mesecih, posnela sva za okoli 50 ur materiala. To sva morala spraviti v tri 45-minu-tne dele. Tudi sicer je materia-la vedno ve~ , kot ga potrebuješ, vedno posnameš ve~ razli~ nih kadrov, da lahko pri monta-ži izbereš tistega, ki bolje sodi v potek filma. Glede tega je do-kumentarni film še nekoliko bolj specifi~ en. Ne da se uporabiti vseh uspešnih sekvenc, ~ e vse-binsko ne sodijo v potek filma. Slika mora povedati ve~ kot go-vorjena beseda, biti mora ilu-strativna in mora podati dodatne informacije. Težko je sestaviti gledljiv dokumentarec, ~ e nimaš na voljo razli~ nih filmskih izra-znih sredstev. Še posebej, kadar

govorimo o zgodovini in ni veliko videomateriala. Za filme sva sicer uspela posneti precej materiala, nisva pa imela sredstev, da bi si privoš~ ila npr. rekonstrukcije, na pol igrani dokumentarni film ali ra~ unalniške montaže.

Dediš~ ino obujata skoz doku-mentarno gradivo pa tudi bese-de strokovnjakov in informator-jev. Kako sta prišla do ljudi, ki so vedeli prave stvari?Milan: Vklju~ il sem svojo mrežo informatorjev, saj sem veliko v stiku z ljudmi, ki jih zanima pre-teklost. Primož pa že zaradi na-rave svojega dela prihaja v stik z lokalnimi prebivalci.

Primož: Dediš~ ina me zanima in na terenu pogosto izvem mar-sikaj zanimivega. Tudi na TV Lep smo na razli~ ne na~ ine predsta-vljali našo dediš~ ino. Že ko je bila urednica Martina Comino, smo naredili nekaj oddaj na to temo, pozneje smo imeli ve~ od-daj z gosti o zgodovini Logatca.

Milan: Poleg tistih, ki so zapi-sani v odpovedniku filmov, je še veliko posameznikov, ki so opo-zorili na kak zapis, dokumentarni ostanek, fotografijo ali na ~ love-ka, ki bi lahko še kaj povedal. Žal vsega ne moreš vklju~ iti – nare-dila sva izbor, zgodbo sva pove-dala kot sva.

Od blizu sta si ogledala marsi-katero pozabljeno pri~ evanje o preteklosti. Vaju je kaj še pose-bej presenetilo?Primož: Bilo je nekaj prijetnih pa tudi neprijetnih presene~ enj. Žalostno je, da nekateri objekti zelo hitro propadajo. Nekaj pri-merov sva izpostavila v filmu, na primer Mihovo doma~ ijo na Kal-cah, a je takih še veliko. Zavedati se moramo, da ni ve~ povratka, ko objekt propade, ali se ga ne-strokovno prenovi. Tako sem na primer odkril, da so v nekdanjem vodnem ~ rpališ~ u, pumpenhau-su, uredili stanovanja. Ko sem tam snemal pred nekaj leti, je bilo resda zapuš~ eno, a nekaj stvari je notri še bilo. Zdaj je vse šlo, razen stolpa.

V filmu navajata nekaj novih

oz. manj znanih dejstev. Sta tudi vidva izvedela kaj novega?Milan: ^eprav se ves ~ as govori, kako izro~ ilo preteklosti izginja, se je pokazalo, da imajo neka-teri še vedno precej dokumen-tarnega gradiva, za katero se ni niti vedelo, da obstaja. Na primer o za~ etku druge svetovne vojne, ko so za~ eli Italijani z obmejne-ga obmo~ ja Hrušice po~ asi pro-dirati proti Ljubljani. Dobila sva fotografsko gradivo o aktivnostih italijanske vojske, ki je zavzela takrat že prazno Rupnikovo lini-jo: na ostalinah in bunkerjih so vadili minerji, ki so z razstrelje-vanjem poskušali zabrisati vsako sled, kar jim na sre~ o ni uspelo. Poleg tega je fotografsko zabe-ležen prihod italijanske vojske v Logatec, razstreljevanje nekaterih mostov, na primer na Brodu in pri Kav~ i~ evem mlinu.

Tako lahko na primer v filmu strokovnjak govori o tem, kako so starojugoslovanski vojaki po-stavljali ovire za prodor italijan-ske vojske, obenem pa vidiš, da to niso le besede, saj jih je nekdo fotografiral. Drug primer je nesre~ a na logaški železnici ob koncu prve svetovne vojne. O njej pri~ ajo zapisi spominov, obstajajo razli~ na izro~ ila, med snemanjem pa sva naletela na nekaj konkretnega. Zabeleže-na je na štirih, petih fotografijah, kar sva seveda vklju~ ila v film. Izro~ ilo se je torej potrdilo s kon-kretnim materialnim dokazom.

Nameravata v bližnji prihodno-sti še kakšen del dediš~ ine iztr-gati pozabi?Primož: Ideje seveda so, a iz-vedba zahteva precej sredstev. Samo z entuziazmom ne gre, vsaj ne dolgo ~ asa. Z Milanom sva filmom o dediš~ ini posvetila veliko ur svojega prostega ~ asa. Mogo~ e bi bil ~ as, da bi tudi ob~ ina Logatec samostojno za-stavila kakšen projekt, ne pa, da jih le delno sofinancira. Tu smo spet pri vprašanju o prepotreb-ni instituciji, ki bi skrbela (tudi) za ohranjanje dediš~ ine. Stvar se rešuje stihijsko, vsak dela na svojem, in zato ob~ inski razpisi niso dovolj.

Milan: Konkretne ideje za-enkrat še nimava, so pa veliko izto~ nic za nova snemanja dali že filmi o pozabljeni dediš~ ini.

Kakšen namig?Milan: Naslednji film bi lahko govoril o logaški železnici, od postaje v Logatcu do Godovi~ a, ^rnega vrha in naprej. Zdaj sva lahko pokazala le del~ ek tega, slediti bi morala obsežnejša raz-iskava. Obstajajo fotografije, ne-kaj gradiva je v vojnem arhivu na Dunaju, kar pomeni, da bi potrebovali precej denarja. Lah-ko bi izmerili traso in jo primer-no prikazali v naravnem okolju. Poseben film bi si zaslužila tudi naravna dediš~ ina, na primer Logaš~ ica od izvira do ponora. A vse to je nemogo~ e izvesti z lastnimi sredstvi. ^e bo kakšen primeren razpis, pa se bomo se-veda prijavili.

Na premierah so ljudje filme sprejeli z navdušenjem.Milan: Na zadnji predstavitvi v Narodnem domu je bila dvora-na 80 odstotkov zasedena, ~ e bi bilo lepše vreme, bi bila lah-ko nabito polna. Tudi na ostalih dveh premierah, na Laniš~ u in pri Bol~ inovi kasarni na Hrušici, je bil res lep obisk. Mislim, da ljudje to radi vidijo, odzivi so pozitivni in navdušujo~ i.

Primož: Z obiskom sem zelo zadovoljen, le na predstavitvi v Narodnem domu sem pri~ ako-val ve~ tistih, ki se pojavljajo v javnem življenju in ga krojijo. Naslov filma je Logatec in že to bi moralo biti dovolj, da bi se udeležili premiere. Sploh, ker fil-ma o Logatcu še ni bilo. Res je bilo veliko snega, a vsaj nekateri bi lahko prišli kar peš, res je bila predstavitev v torek, a zato ob 20. uri. Sicer pa tudi na drugih prireditvah opažam, da veliko ti-stih, ki krojijo življenje v Logatcu, na prireditvah ni videti. Nekateri, ki ne poznajo utripa kraja, celo govorijo, da se v Logatcu ni~ ne dogaja. Dogaja pa se veliko, sko-raj na vseh podro~ jih. Društva in klubi glede na skromna sredstva, ki jih dobijo za projekte, naredijo zelo veliko.

FOTO

: SE

BAS

TJAN

GAN

TAR

� Petra

Tr~ ek

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010Reg i j ske ku l t u rne d iagona le16Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Karmen Petri~ in Danica Štefan~ i~ .

V za~ etku decembra so se nau~ ili, kako iz volne izdelati polst oziroma filc, iz katerega

se da narediti marsikateri uporaben in okrasen izdelek.

Rakek – Pred osmimi leti je peš~ ica Rakov~ anov, ki je pogrešala skupno

prepevanje, v doma~ em kraju obudila kulturno življenje. To je bilo nekdaj sicer zelo pestro, potem ko je glasbena šola svoj sedež preselila v Cerknico in je na

Rakeku propadel kulturni dom, pa je bolj kot ne zamrlo. V Kulturnem društvu Rak

Rakek je sprva deloval le pevski zbor, danes pa življenje poleg pevcev bogatijo

še folkloristi, plesalci, likovni umetniki, glasbeniki in klekljarice.

Veliko Ubeljsko, 27. november – Dekliška vokalna skupina Ubeljsko, ki združuje dvanajst deklet iz vasi pod Nanosom, je na svojem, že osmem letnem koncertu poskrbela za navdušujo~ in glasbeno bogat ve~ er. Dekleta so naprej zapela izbor ljudskih pesmi, nato pa oder odstopila gostoma, Moške-mu pevskemu zboru Napev iz Batuj in postojnskim truba~ em Pivo in ~ evapi. Nato so ob~ instvu v do zadnjega koti~ ka napolnjeni dvorani doma~ ega kulturnega doma zapele še nekaj popevk, ve~ er pa so vsi glasbeniki skupaj sklenili s priljubljeno popevko Zemlja pleše. »Vzdušje je bilo enkratno, vese-la sem bila tudi pozitivnih odzivov števil~ nega ob~ instva, predvsem mladih,« je bila zadovoljna zbo-rovodkinja Melita Stegel. Pod njenim vodstvom so dekleta svoje prve pevske korake za~ ele še kot majhne deklice v otroškem cerkvenem pevskem zboru. Veselje do glasbe in petja pa jih že šest let združuje v današnjem sestavu. Leta 2007 so prejele bronaste Gallusove zna~ ke, ki jih podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti za petletno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi. Redno se udeležujejo kulturnih prireditev, prirejajo samostojne koncerte in sooblikujejo cerkveno bogoslužje. Letos so bile na reviji Naša pomlad izbrane med dvanajst najboljših zborov Primorske. Na svojem prvem nastopu na tekmovanju Primorska poje pa so prejele bronasto priznanje. �vr

FOTO

: PE

TRA

TR^E

K

Na Rakeku se že deveto leto »spet dogaja«Kulturno društvo Rak združuje okoli 150 ~ lanov, ki nadaljujejo bogato kulturno tradicijo kraja – Združili so se pevci, folkloristi, plesalci, likovni umetniki, glasbeniki in klekljarice

S predsednico društva Danico Štefan~ i~ in njeno desno roko, ki sicer bdi nad likovno sekcijo, Karmen Petrov~ i~ , smo se do-bile v stari sodniji na Rakeku, kjer so si uredili društvene pro-store. »Ponujamo raznolikost in to na dovolj visokem nivoju,« na kratko pove Štefan~ i~ eva. Doma~ inom pa živahno kulturno ustvarjanje in delovanje prinaša

še nekaj veliko bolj dragocene-ga. Dogaja se pred njihovim pra-gom, ob vsem skupaj pa se še družijo ter dobro izkoristijo svoj prosti ~ as. »Klekljarice, na pri-mer, gredo vsaki~ na ~ aj, da še malo poklepetajo,« se nasmeje Štefan~ i~ eva.

Želijo si le, da bi dobili pri-merno dvorano za svoje nasto-pe. Po prenovi osnove šole je tamkajšnji oder neprimeren za nastope, dvorana brez akustike. »V taki dvorani se kakovost izgu-bi, zato si pomagamo s kultur-nim domom v Cerknici.« Skrbi jo, ker se gradnja težko pri~ akova-ne ve~ namenske dvorane od-mika.

Kulturno društvo so Štefan~ i~ eva in somišljeni-ki ustanovili 22. oktobra 2002. Pevci so najprej oblikovali pi-sano zborovsko zasedbo, v za-

dnjih letih pa imajo kar dva zbo-ra, saj so mladi »odšli na svoje« in prepevajo v zboru Cluster. »Starejši na vaje in nastope ho-dimo, da se družimo, v zboru Cluster pa se trudijo, da dvigne-jo raven zborovskega petja pri nas,« je pojasnila Štefan~ i~ eva. Zbor je lani na regijski reviji JSKD osvojil srebrno priznanje.

Odmevno likovno udejstvovanjeLikovniki se družijo ob u~ enju, izpopolnjevanju in ustvarjanju v novih likovnih tehnikah. »Vsako leto spoznamo ~ im ve~ razli~ nih; trenutno imamo delavnico lino-reza, v sodelovanju z JSKD-ja se u~ imo še polstenja, spomladi bomo verjetno delali akvarele, vmes pa naslikali še kako oljno sliko,« razlaga Petri~ eva. Poleg tega pa organizirajo tudi zelo

odmevni prireditvi. Na ex-tem-pore pride od 20 do 30 ume-tnikov iz vseh koncev Slovenije, v Rakovem Škocjanu pa so že tretji~ gostili mednarodno obli-kovalsko in umetniško delav-nico Vajkard. »Od deset do 14 dni preživijo v naravi, ob vodi iz vodnjaka in agregatu, brez mo-bitelov in ra~ unalnikov, tako da lahko za~ utijo prvinskost nara-ve,« je povedala Petri~ eva, ka-tere sin Martin je glavni »krivec« za tako odmevno delavnico, na katero se ljudje radi vra~ ajo. Na eni od delavnic so izdelali infor-mativne table, enotne za celo ob~ ino, a takrat ideja ni bila do-bro sprejeta. »Ne mislijo se vdati in jih bodo v prihodnje poskusili oblikovati v naravnem stilu,« še dodaja Petri~ eva, prepri~ ana, da bi morali v ob~ ini bolj enotno

ozna~ iti znamenitosti in poseb-nosti.

Igra, glasba in plesKmalu po ustanovitvi društva so se društvu priklju~ ili gledališ~ niki, ki jih je na za~ etku vodila Boja-na Miši~ , avtorica iger in besedil, ki so jih nekaj prenesli na gleda-liške deske. Z avtorskimi kome-dijami so nasmejali tudi ob~ in-stvo v okoliških in drugih krajih po Sloveniji.

V okviru društva je nekaj ~ asa deloval ansambel Erazem, ob~ asno pa še vedno glasbena skupina Duwai orkestra. Znani so tudi njihovi folkloristi. »Pobu-do je dala ena od u~ iteljic, za plesalce pa so dekleta pripeljala kar svoje može …,« se spomi-nja Štefan~ i~ eva. Danes so ena boljših skupin v osrednji Slove-

niji. V svoje nastope radi vple-tejo predstavitev starih obi~ ajev in šeg ter pesmi z Notranjske in Dolenjske. Najmlajši ljubitelji plesa, nekateri hodijo še v vr-tec, pa plesne korake vadijo v okviru sekcije za sodobni ples z elementi baleta. Ve~ kot 20 plesalcev, ~ esar je Štefan~ i~ eva zelo vesela.

Široko paleto dejavnosti zao-krožujejo klekljarice, ki se vsako leto pomerijo tudi na festiva-lu idrijske ~ ipke. »Odziv je bil od za~ etka velik, trenutno pa imamo okoli 30 klekljaric, med njimi tudi najmlajše s cerkniške in rakovške šole, kjer so krožek ukinili zaradi majhnega zanima-nja,« pravi Štefan~ i~ eva. Novem-bra so svoje izdelke razstavili na Blokah, decembra pa so na ogled v Loški dolini.

FOTO

: KA

RMEN

PET

RI^

� Petra Tr~ ek

FOTO

: PA

TRIC

IJA P

REM

ROV

Logatec, 28. november – Mešani pevski zbor pevskega društva Logatec, ki ga umetniško usmerja Lovro Grom, je v Veliki dvorani Narodnega doma pripravil redni letni koncert. Pevci ostajajo v svojem repertoarju zvesti starim slovenskim pesmim, tako ljudskim kot umetnim, zato smo tudi tokrat slišali skladbe kot Ko so fantje proti vasi šli in Tam, kjer te~ e bistra Zila. Nekoliko so presenetili z dalmatin-sko ljudsko Vela luka, ki so jo nedavno uvrstili v svoj program. V goste so povabili mlad Mešani pev-ski zbor Duri iz Cola, ki ga vodi Martina Peljhan. Tako kot logaškim so tudi njim najbolj pri srcu ravno slovenske ljudske, poleg njih pa smo slišali še zimzeleni popevki, Vrtiljak Jureta Robežnika in Orglice, mojstra Mojmirja Sepeta. Za domovinsko obarvano vzdušje s skladbami Slovenec sem, Domovini in Triglav so poskrbeli drugi gostje, Moški pevski zbor Tabor iz Lokve na Krasu z zborovodjo Miranom Žitko. ^eprav je bilo vreme zunaj dvorane mrzlo in zasneženo, je v Narodnem domu sedelo kar ne-kaj zvestih poslušalcev, ki so v družbi zborovskega petja preživeli prijeten ve~ er. Program je skrbno povezovala Mirjam Suhadolnik. �sm

FOTO

: PR

IMO

Ž SA

RK

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 17Reg i j ske ku l t u rne d iagona leProjekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Pivka, 24. november – V Parku vojaške zgodovine je Dušica Kunaver predstavila knjižno zbirko V viharju petih vojn. Avtor je njen o~ e Andrej Zlobec, ki je v viharnem ~ asu od za~ etka prve svetovne vojne pa do konca druge na bojiš~ ih Balkana doživel kar pet vojn.

Pivka, 16. november in 7. december – Turisti~ no društvo Pivka je v Parku vojaške zgodovine to jesen organiziralo že lepo število potopisnih predavanj. Zadnji sta obiskovalce popeljali v Nepal, na treking v pogorje Anapurn in v Maroko, kamor se vsako leto odpravi Edo Klemenc, ki tja odpelje pomo~ za najbolj revne.

Vihar petih vojn v PivkiKnjižno zbirko Andreja Zlobca predstavila njegova h~ i Dušica Kunaver – Avtenti~ en zapis dogajanja v prvi polovici 20. stoletja

Knjižna zbirka V viharju petih vojn je edino literarno delo, ki vsebuje spomine na pet vojn, ki jih je doživel en avtor. Andrej Zlobec, doma iz Ponikev pri Šta-njelu, je skoraj vse svoje življenje vestno zapisoval dogodke iz svo-jega življenja vojaka in ~ astnika, v~ asih tudi v ne~ loveških razme-rah, ko je papir za pisanje moral dobesedno ukrasti. Iz njegovih zapiskov so nastale štiri knjige z naslovi V viharju prve svetov-ne vojne, V bojih za severno in južno mejo, ^astnik kraljevine Ju-goslavije in Obveš~ evalec osvo-bodilne fronte in ki jih je uredila njegova h~ i Dušica Kunaver. »Ne bi mogla mirno umreti, ~ e te knji-ge ne bi izšle, saj vem, kako si je

moj o~ e tega želel,« je povedala na predstavitvi zbirke v Parku vo-jaške zgodovine.

V vojnah po vsem BalkanuAvtor, se je moral soo~ iti s prvo svetovno vojno že kot 15-letni fant, kasneje je bil Maistrov bo-rec, ko se je vrnil domov, pa je zaradi pretepa v doma~ i vasi, v tistih ~ asih pod Italijo, ko so na nekem praznovanju želeli izo-besiti slovensko zastavo, moral zbežati v takratno Jugoslavijo. Po spletu naklju~ ij je, kljub samo štirim razredom osnovne šole, pristal na vojaški akademiji, se boril v vojni na albanski meji in za~ etek druge svetovne vojne

do~ akal kot ~ astnik v generalšta-bu stare jugoslovanske vojske, kasneje pa je bil obveš~ evalec osvobodilne fronte, ki ga je oku-pator zaprl in mu~ il. »Moj o~ e je bil ~ udovit ~ lovek, ki je v vsa-ki stvari videl nekaj pozitivne-ga. Nikogar ni obsojal, niti svojih mu~ iteljev, saj je vedno rekel, da v vojni ni moglo biti druga~ e, ve-dno pa se je našel kdo, ki mu je pomagal, da je preživel,« je po-vedala Dušica Kunaver in razkrila tudi nekaj neverjetnih naklju~ ij, zaradi katerih je njen o~ e preži-vel vse vojne, po letu 1945 pa ni bil ve~ vojak, ~ eprav so mu ponujali visoke položaje. Bil je tudi prepri~ an, da zgodovinske knjige ne povedo vsega, kar se je dogajalo na bojiš~ ih in kar so doživljali tiso~ i in tiso~ i njegovih soborcev v vseh vojnah, zato si je tudi tako želel, da bi bili nje-govi spomini neko~ objavljeni, je še povedala avtorjeva h~ i.

Otroci v vasi

Agoudal v

gorovju Atlasa,

ki ga vsako

leto obiš~ e Edo

Klemenc.

Turisti~ no društvo Pivka z novimi potopisnimi predavanjiNajprej na treking v pogorje Anapurn z Anico Franeti~ – Edo Klemenc in Anita Vadnu predstavila Maroko, deželo nepozabnih son~ nih zahodov

Anapurne z Anico Franeti~ Anica Franeti~ iz Famelj se je na treking v zahodno Himala-jo, v pogorje Anapurn podala že pred devetimi leti, vendar so spomini še vedno zelo živi. »Ti-sto leto smo želeli s Planinskim društvom Ruše, katerega ~ lanica sem, obiskati vse naše ~ lane, ki so za vedno ostali v gorah,« je

povedala. Eden od njih, Beno Dolinšek, je življenje izgubil v tem pogorju, zato so se pod hi-malajske osemtiso~ ake odpravili na treking, ki je trajal tri tedne. »Takrat je bilo življenje tam še zelo pristno, zdaj pa zahod že prodira tudi v tiste kraje,« pravi navdušena planinka, ki upa, da bo izkušnjo hoje pod najvišjimi gorami sveta lahko ponovila ~ ez leto in pol v Pakistanu. Za~ eli so

v mestu Pedi, prej so se nekaj dni aklimatizirali v Katmanduju, najvišje so se povzpeli na 4800 metrov nadmorske višine, pot pa jih je vodila v neštete vzpo-ne in spuste. »Najbolj mi je v spominu ostal notranji mir ljudi, ki nikamor ne hitijo in imajo vse, ter obisk obeležja našemu pla-nincu,« je pripovedovala. Vtis so nanjo naredile tudi Šerpe, narod nosa~ ev. »Najmlajši je bil star šele 12 let, med njimi pa vlada stroga hierarhija in na za~ etku nam je bilo kar hudo zanje, saj so se predvsem ženskam smili-li, potem pa se navadiš na to,« še dodaja planinka, ki je bila

teljstev,« pripoveduje o vzrokih, zakaj se v to deželo tako rad vra~ a. Tja najbolj revnim odpe-lje tudi obla~ ila, igra~ e in šolske potrebš~ ine, ki mu jih celo leto prinašajo prijatelji in znanci. Le-tos je samo v šolo v kraju Me-knes prinesel 400 svin~ nikov, najbolj pa ga je presenetila de-klica v Sahari. »Lani sem tej dru-žini prinesel nekaj stvari, letos pa sva se z Anito spet ustavila v istem kraju. Bilo je vro~ e in za nekaj ur sem zaspal, ko sem se zbudil pa mi je deklica, ki me je prepoznala, prinesla kruh, ki ga je spekla zame,« pripove-duje Edo Klemenc, ki je med svojim enomese~ nim potova-njem na internetu redno poro~ al na facebooku. Letos sta ga s sopotnico za~ ela v mestu Che-

chefchauen, nadaljevala preko Meknesa in Fesa, si ogleda-la kanjone v Thodra – Gorge-su in se povzpela preko 2800 metrov visokega Agoudala do slapov v Beni-Melalu ter se pre-ko Marakeša ob atlantski obali vrnila na izhodiš~ e. »Potovanje je dolgo vsaj 11 tiso~ kilometrov in je zelo naporno,« je povedal Klemenc, ki je na predavanje v Pivko iz Maroka prinesel tudi sa-harsko mivko in obiskovalcem skuhal ~ aj. V Maroko se bo vrnil tudi prihodnje leto, ~ eprav je to država s ~ isto druga~ no kulturo kot pri nas, pa se nikoli ni bal, da se mu bo kaj zgodilo. »Ljudje ti ne spustijo blizu kar tako, ko pa ti, se lahko nanje zaneseš in tudi ~ e nimajo ni~ , ti bodo ve-dno kaj dali,« še dodaja.

navdušena tudi nad planinski-mi ko~ ami v katerih so spali in so, ~ eprav revne, ~ iste ter lepo urejene.

Dežela nepozabnih son~ nih zahodovEdo Klemenc je september že tretje leto zapored preživel v Maroku. Tja se vedno odpra-vi z avtodomom, prvo leto je šel sam, potem pa vsaki~ vzel še nekoga s seboj. Letos ga je spremljala Anita Vadnu. »Maro-ko je velika država, zelo lepa, z nedotaknjeno naravo, imajo ve-liko naravnih znamenitosti , tam pa sem sklenil že veliko prija-

FOTO

: ED

O K

LEM

ENC

� Alenka Bev~ i~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

� Alenka Bev~ i~

Brez kamnov ni obokaLogatec, 2. december – Obiskovalci odprtja razstave Logat~ ana Vida Sarka, diplomanta Fakultete za likovno umetnost v Ljubljani, z naslovom Italo Calvino – Nevidna mesta, ki je bila v galeriji Hiša sonca, so se lahko dodobra naužili vizualnih in slušnih užitkov. Vid Sark je iz omenjene pesnitve, sestavljene iz stopetdesetih zgodb, z risbami v mešani tehniki, kot pravi sam: »Uporabim vse, kar mi pride pod roke,« na razstavi predstavil prvih triindvajset. S projektom se ukvarja že od letošnje pomladi in ga bo razvijal še naprej. Pravijo, da se umetniško delo prepozna po tem, da je vsak detajl zase lahko samo-stojna celota. Vid Sark je to dokazal z video projekcijo, ki jo je predvajal med otvoritvijo. Svoje slike je namre~ »razrezal« na dele, od katerih je vsak deloval samostojno. Vid Sark riše s sijo~ imi barvami, vendar z linijami in ~ rtami pri~ ara barvitost tudi beli in ~ rni.

Zgodbe Nevidnega mesta so z ob~ utenim branjem, Marcel Štefan~ i~ pa kar z igro, interpretirali ~ lani Društva Zeleni oblaki. Razstava bo odprta do 22. decembra vse delavnike od 8. do 16. ure. �iš

Obiskovalci so radovedno strmeli v razstavljena dela

Logatec, 4. december – ^lani Društva likovnikov Logatec so poslavljanje od

letošnjega leta obeležili na izviren na~ in. V Stekleni galeriji je predstavilo svoja dela

dvajset ustvarjalcev, katerih tematsko izhodiš~ e nosi naslov Novo leto. Nekatera

razstavljena dela vsebinsko neposredno sploh niso vezana na sam praznik novega

leta, vendar prinašajo novo sporo~ ilo vsakega razstavljavca posebej.

»^e skupaj poprimemo, ni pretežkih bremen«Postojna, 22. november – Ob tednu Karitas so v postojnskem župniš~ u postavili na ogled razsta-vo nate~ aja verou~ encev iz dekanije in šolarjev iz Postojne in Pivke (na sliki eden od izdelkov), ki so razmišljali in ustvarjali na temo revš~ ine in socialne izklju~ enosti v sodobni družbi v duhu gesla Bremena drug drugega nosite. Ervin Mozeti~ , postojnski dekan, je ob bok razstavi opozoril, da se je danes revš~ ina razširila z novimi oblikami. »Ob pomanjkanju gmotnih dobrin za ~ loveka vredno življenje, ne smemo spregledati še duševne in duhovne revš~ ine, kar vse vodi v obubožanje dobrih med~ loveških odnosov in pravega razvoja ~ loveka.« Mozeti~ je zaskrbljen ob neob~ utljivosti veli-kega števila ljudi za stisko drugih, ob nepripravljenosti sodobnih individualistov pomagati bližnjim. Skrbi pa ga še ena oblika revš~ ine: »V Evropi vse države doživljajo demografsko zimo, družine in narod brez zadostnega števila otrok je v nebo vpijajo~ a revš~ ina.« Politi~ na opozorila o nevzdržno-sti stanja na podro~ ju pokojninskega in zdravstvenega sistema so po Mozeti~ evem mnenju klici v prazno, ~ e se ne bo spremenil odnos do otrok in pripravljenost sprejeti nova življenja. Število ho-tenih splavov v Evropi je ogromno. »Hoteni splavi so najpogostejši vzrok smrtnosti v Evropi,« je ne-posreden Mozeti~ . »To je zastrašujo~ a revš~ ina.« �vr

Likovno Novo leto

Kot je dejala likovna kriti~ arka Anamarija Stibilj Šajn, »preha-jajo nekateri umetniki preko konkretne stvarnosti do svojega notranjega sveta, spet drugi izra-zijo svojo notranjost v svet vide-nega.« Razstavljena dela stilno niso poenotena, razpon sega od akvarelov, akrila, grafik, pa tudi do skulptur.

Zanimivo se je tematike dota-knil kipar in pisec aforizmov An-drej Kos, ki je izdelal sliko z na-pisom: »Leta brišejo meje med v~ eraj in danes in jutri in tiho drsijo v spomine«. Slikar Mitja Milavec je ~ as ponazoril s sliko

bu~ e~ e vode, ki ima svoj izvir oziroma izvor in izhod, njegovo drugo razstavljeno delo pa ima naslov Pod tan~ icami ~ asa.

Otvoritev razstave sta z igra-njem na ~ elo in elektri~ ne klavi-ature popestrili mladi glasbenici Eva Razložnik in Janja Nagode. Da imajo nekateri kar ve~ ume-tniških talentov, je dokazal tudi slikar razstavljavec Janez Ovsec, ko je recitiral Prešernovo pesem Orglar. V kratkem nagovoru je logaški župan Berto Menard ta-kole utemeljil svoje videnje, za-kaj praznujemo dan Prešernove smrti in ne njegovega rojstva, 3. decembra: »V bistvu je bila pe-snikova smrt prehod, po kate-rem so ga priznali kot umetnika. Njegova dela so se uvrstila med ve~ no živa!« Del režije pa je bilo tudi obdarovanje vseh razsta-vljavcev, župana, likovne kriti~ ar-ke in zvestih obiskovalcev. Vsa darila so bila umetniški izdelki, ki so jih prispevali razstavljav-ci sami, in jih po naklju~ nem

zaporedju predajali obdarovan-cem.

V pogovoru po uradni otvoritvi so ~ lani društva izrazili hvale-žnost za vztrajno in požrtvovalno delo Franca Godine, predsednika društva. Slikar Jože Matjašec je poudaril pomembnost povezo-vanja v društvo, kjer se vzpostavi vzajemen odnos med ~ lani: »V okviru društva imamo možnost za izobraževanje, skupaj se lažje predstavimo javnosti in posame-znik ima vedno pri roki mentorja, ki pomaga s svojim nasvetom.«

Predsednik Franc Godina je ponosen na aktivnosti, ki jih je imelo Društvo v odhajajo~ em letu: »Imeli smo deset razstav. Na prvi, ki je bila v Sežani, smo predstavili tudi svoj katalog, v katerem je kar 105 del, ki jih je objavilo sedemnajst umetnikov. Strokovno kritiko je podala Ana-marija Stibilj Šajn. Smo eno red-kih slovenskih likovnih društev, ki se lahko pohvalimo s svojim katalogom.«

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

LFO

TO:

ANŽE

VRA

BL

� Irena Štirn

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Na temo revš~ ine je svojo dobro vilo napisala tudi Žana Vidmar.

Promocijsko sporo~ ilo, naro~ nik: Veterinarski center M

ateja Plevnik s.p., Tovarniška c.10, 1370 Logatec

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010Reg i j ske ku l t u rne d iagona le18Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

V našem Veterinarskem Centru se sre~ ujemo z velikim številom nezaželenih in brezdomnih muckov. Zavetiš~ a so vsako leto bolj polna in v~ asih se zgodi, da muckov preprosto ne morejo ve~ sprejeti. Ukrepati je potrebno že zdaj! Kot lastniki, skrbniki in ljubitelji ma~ k lahko pripomorete k zmanjšanju števila brezdomnih muc tako, da poskrbite za svoje živali.

Sterilizacije in kastracije ma~ k

S sterilizacijo ma~ ke in kastraci-jo ma~ ka zmanjšujemo popu-lacije potepuških ma~ k in tudi zmanjšujemo pojav bolezni, kot sta ma~ ji aids in ma~ ja levkemi-ja. Zmanjšuje se pogostost ran od ugrizov, prometnih nesre~ in drugih poškodb.

V mesecu decembru 2010 se torej posve~ amo preventivi in zdravju ma~ k. Odlo~ ili smo se za cenovno akcijo in sicer vam nudimo sterilizacijo ma~ ke za 60 evrov ter kastracijo ma~ ka za 50 evrov.

Pa še 3 dejstva:1. Pri ma~ kah, ki so bile sterili-

zirane pred 6 mesecem, se mo~ no zmanjša možnost na-stanka tumorjev na mle~ ni žlezi

2. Morate se zavedati, da tudi, ~ e hodi ma~ ka k vam samo na en obrok dnevno, vam lahko pripelje svoj zarod.

3. Po zakonu o zaš~ iti živali se nezaželeno leglo in namer-na zapustitev živali kaznuje z denarno kaznijo (približno 400 evrov).Vaš muc ali kuža bo v

prazni~ nem ~ asu izpostavljen pokanju zaradi pirotehni~ nih sredstev. Kaj lahko naredite, si preberite na naši spletni strani www.vet-center.si.

Delovni ~ as 24. 12. neprekinjeno 8.00–17.00 31. 12. neprekinjeno 8.00– 17.00

»Živim z Logatcem, temu projektu sem se povsem posvetil, zato se zahvaljujem svoji

družini, ki me je pri vsem tem podpirala,« pravi urednik TV Lep Logatec Primož Godina.

Postojna, 20. november – S plesom in pesmijo so na letni prireditvi v Kulturnem domu Postojna sobotni ve~ er popestrili ~ lani Folklorne skupine Torbarji z gosti.

Logatec, 30. november – V Logatcu sta za pou~ en konec meseca novembra poskrbela dr. Milan Trobi~ in Primož Godina, ki sta v veliki dvorani logaškega Narodnega doma premierno prikazala 3. del dokumentarnega filma Pozabljena dediš~ ina.

Logatec, 2. december – U~ enci Glasbene šole Logatec so na letošnjem drugem na-stopu igrali pred številnim ob~ instvom. Prikaz teko~ ega dela so predstavili na vseh druži-nah inštrumentov. Namen rednih nastopov je tudi uresni~ enje smernice Zakona o glasbeni šoli, ki od šole zahteva, da u~ enca usposobi za javni nastop, zato naj bi vsaj dvakrat letno nastopal pred publiko.Ravnatelj Primož Malavaši~ je v pogovoru izrazil zadovoljstvo, ker bo Glasbena šola verjetno še v tem letu naselila dodatne pro-store v stavbi, kjer ima sedež. S pridobitvijo novih u~ ilnic ne bo ve~ potrebno gostova-nje na Osnovni šoli 8 talcev Logatec, vsaj re-dno zaposlenim glasbenim u~ iteljem pa bo omogo~ eno, da bodo lahko svoje varovance glasbeno vzgajali v stalnem prostoru. �iš

Tretji del Pozabljene dediš~ ineFilm je del trilogije Pozabljena dediš~ ina, nastale na televiziji TV Lep Logatec, kjer je predstavljena »pozabljena« kulturna in naravna dediš~ ina v okolici ob~ ine Loga-tec. V prvem delu z naslovom Hrušica so obravnavane zna-menitosti te visoke kraške pla-note, predvsem ostanki rimske trdnjave Ad pirum ter Laniš~ e. Drugi del Alpski zid in Rupniko-va linija pa govori o ostalinah iz ~ asa med obema vojnama. Za-dnji del je posve~ en dediš~ ini, ki se nahaja v samem Logatcu, kajti mnogi ljudje bogastvu, ki ga imajo pred o~ mi, posve~ ajo naj-manj pozornosti.

Pomembno mesto že v antikiLogatec je zgodovinsko po-membno mesto, saj so se v njem križale pomembne trgo-vske, gospodarske in vojaške

poti. Njegova ugodna geograf-ska lega je omogo~ ala promet v sicer okoliškem dokaj nepreho-dnem kraškem obmo~ ju. Ti de-javniki so pozitivno prispevali k samemu razvoju mesta. Arheo-log Marko Frelih v filmu razloži, da so tu že v antiki gradili ra-zne rimske utrdbe v obrambne namene, ki kažejo na takra-tno visoko gradbeno kulturo. Na obrambnem stolpu na zaporni li-niji Verol–Zaplana, ki so ga odkri-li ob gradnji avtoceste Vrhnika–Postojna, so videti celo ostanki apna, ki je ponujal možnost osvetlitve in tako imel mo~ an vpliv na sovražnike. Pomemb-no vlogo je mesto imelo tudi pri Soški fronti, saj se je tu nahajal oskrbovalni center za Avstrijce. Prišli so tudi do ideje, da bi v Logatcu zgradili železnico. Pro-blem pri tem je bil, da je na tem obmo~ ju veliko hribovitih delov,

zaradi tega se je organizirala gra-dnja številnih tunelov in nasipov, danes ve~ ina nedokon~ anih. Po letu 1918 je za Logatec nastopila »zlata doba« ob naglem umiku avstrijske vojske, ki je za seboj pustila ogromno materiala.

Najve~ ji problem pri obnovi so financeV samem jedru je najpomemb-nejši grad Logatec, ki se ga ob-navlja, vendar je sanacija zelo težavna zaradi pomanjkanja financ. Pri Mihovi doma~ iji, spo-meniku državnega pomena, pa se skriva še problem lastništva. Ve~ inoma lastniki takšnih objek-tov ne želijo obnavljati in tako ob~ ina ne sme posegati vanje. Zato propadajo. Popolnoma ob-novljena pa sta litoželezni vo-dnjak in štirna. V veliko projek-tov se vklju~ ujeta tudi osnovni šoli, ki tako uspešno prenašata odnos do teh znamenitosti na mlajše rodove.

Slapovi pri Re~ anu so del na-ravne dediš~ ine, za katere ma-lokdo sploh ve. Zakaj? Pripo-

vedovalci v filmu pravijo, da je osnovna težava za turizem pri naravnih dediš~ inah neureje-na infrastruktura in pomanjkanje znanja o le-teh. Seveda pa to nameravajo v prihodnosti spre-meniti.

FOTO

: KA

RMEN

CVE

TKO

Primož Godina in Milan Trobi~ na vprašanje, kako sta se loti-la projekta, odgovarjata: »Rde~ a nit je bila postavljena, na to se je odvijala sama zgodba.« Pra-vita, da so zelo pomembni infor-matorji ljudje, ki so nastopali v

filmu, ter posnetki spomenikov naravne in kulturne dediš~ ine, saj vse to naredi stvar mnogo bolj predstavljivo. Za prihodnost imata še veliko idej, vendar je njihova uresni~ itev pod vpraša-jem zaradi financ. �kc

Duhovni u~ itelji svetujejo, naj živimo v tem in za ta trenutek. Preteklost je nepreklicno minila in ukvarjanje z njo je le nepotreben nahrbtnik, ki nam otežuje bivanje, pravijo. Živeti za jutri pa nima smisla, ker tega jutri morda ne bo, zagotovo pa ne bo takšno, kot si ga zamišljamo. Imajo prav. Prav pa imajo tudi tisti, ki menijo, naj se zazremo v preteklost, da bomo lažje razumeli sedanjost. Seveda, posameznik bo sam izbral svoj pristop, zagotovo pa bo njegov sedanji trenutek bogatejši ob branju knjige Franca Perka Vasi v objemu železnice.

Slikovita zgodovina notranjsko-kraškega podro~ ja

Magister Franc Perko je rojen v vasi Slivice, kjer še vedno živi. Svoji knjigi Vasi v objemu žele-znice je dal podnaslov Ivanje selo, Rakek, Rakov Škocjan, Slivi-ce in Unec skozi ~ as. Prav lahko bi v to bero vasi zapisal vsaj še Planina in Logatec, ob opiso-vanju nekaterih zgodovinskih dejstev, npr. o Rupnikovi liniji, Alpskem zidu ali Rapalski meji, pa se obravnavano geografsko podro~ je še razširi.

zlorabljali za posle v svojo korist. V kronikah iz leta 1925 beremo, da »so imeli v šolah celo Dan treznosti, s predavanjem o alko-holu in škodljivih posledicah uži-vanja alkoholnih pija~ .«

Sodobni ~ lovek je obremenjen s pretiranim uživanjem maš~ ob, po drugi svetovni vojni pa je bilo pomanjkanje maš~ ob tako veli-ko, da so jo pridobivali iz buko-vega žira.

Ali ste vedeli, da je bila v za~ etku 20. stoletja razvita do-brodelnost, spodbujali so jo u~ itelji, zelo prizadevni pri tem pa so bili otroci, predvsem z na-biralništvom. V istem obdobju so bile volitve še javne, zato »je na lokalnem nivoju vedno zmagala tista stranka, ki je bila poveza-na z listo, ki je bila v državi na oblasti.«

V knjigi beremo pretresljive zgodbe o vpadih Turkov v naše kraje, o boleznih in epidemijah davice in škrlatinke, zaradi katere so umirali v glavnem otroci, ter kolere, ki je morila vsevprek. Be-remo o strahotah prve in druge svetovne vojne, o propadanju kmetov in lakoti, povzro~ eni s tem. Spoznavamo pa tudi priza-devnost in modrost posamezni-kov, ki so ogromno prispevali k napredku v notranjskem okolju. U~ ili so umnega sadjarstva in kmetovanja, se borili za uradno rabo slovenskega jezika, ustana-vljali so posojilnice in pred sto-timi leti napeljali vodovod. Šele leta 1933 je na Rakeku zasvetila prva elektri~ na žarnica.

Knjiga, ki vam jo priporo~ amo v branje, je napisana sveže, sli-kovito, avtor pred nami odstira

Danes se ob novozapadlem snegu jezimo na komunalne službe, ker ne ustrežejo našim pri~ akovanjem po takojšnji (!) odstranitvi snega, pa ste vede-li, da je še pred stotimi leti po naših cestah tekla gnojnica? Danes svarimo pred pretiranim uživanjem alkoholnih pija~ , ven-dar je bila to velika nadloga že v devetnajstem stoletju. Kmetje so ve~ ino prigaranega zaslužka zapili, oderuhi so jih v pijanosti

zgodovinska dejstva na tako va-bljiv na~ in, da ~ lovek vedno zno-va sega na knjižno polico in pre-bira posamezne odlomke.

Leta 1857 je po kraški doli-ni skozi Logatec, Rakek in proti Postojni stekla železnica. Knjiga

Vasi v objemu železnice nas popelje, kakor potnike na vlaku, po omenjenih krajih, skozi ~ as, za~ enši z 9. do 5. stoletjem pred našim štetjem, ko so bili ti kraji že poseljeni, pa tja do ~ asov po drugi svetovni vojni.

� Irena Štirn

Ko majhni zaigrajo kot veliki

Torbarji zapeli in zaplesali

Bralni

namig

V nadaljevanju so plesalce na odru zamenjali pevci; s šopkom narodnih pesmi in Vilharjevo napitnico je nastopila Vokalna skupina UNICA. Da znajo plesati, peti, igrati in na sploh zabava-ti tudi najmlajši, so navzo~ im dokazale deklice iz KD Otroci z Majlonta, ki so se bale Kukca v pe~ i. V dvorani je zavrelo, ko so na oder stopili Vaški muzikan-ti Kerglci izpod Ahca s svojimi ljudskimi instrumenti in živah-nim, iskrenim prepevanjem sta-rih narodnih napevov in šaljivih priredb. ^eprav je do pusta še dale~ , so gostje iz Horjula na-stopili še s spletom plesov pod naslovom Plesi na pustni torek. Zaklju~ ek je, v lokal patriotskem tonu, pripadel Torbarjem: odple-sali so romanti~ no naslovljene notranjske plese, Prava l’bizn za skuzi prime (na sliki). �sk

Otvoritev je pripadla gostite-ljem, ki so odplesali splet trža-ških plesov: stu ledi, šotiš, len-der, posko~ na ali pašo de caval.

Naslednja je na oder stopila FS Klas iz Horjula in prikaza-la trentarske plese pod naslo-vom Vrnitev pastirjev s planin.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

L

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 19Reg i j ske ku l t u rne d iagona leProjekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Andreja Peklaj ob svojih delih.

Novoletni Ples 2011

Predprodaja vstopnic poteka vsak dan od 10.00 -17.00 v restavraciji Jamskega dvorca.Informacije: 05 7000 160, 7000 100, www.turizem-kras.si

1. januar od 20.00 ure dalje.

Za ples bo poskrbela

vabi na

Projekt Regijske kulturne diagonale nastaja v sodelovanju z Ministrstvom za kulturo RS.

Le kdo si ni kdaj zaželel, da bi bil ptica in doživljal svet iz perspektive, ki omogo~ a

stik s popolnostjo, razprl krila in se prepustil ~ utenju druga~ nostnosti pogleda?! Takega, ki odstira nova spoznanja, in diha

brezmejno v dimenizijah brez~ asnosti ve~ no spreminjajo~ ega se Cerkniškega jezera.

Zgodbe na št i r ih ta~ kah piše Alenka Bev~ i~

Sneg je zakon!Tale letošnji prvi sneg je še v najboljšo voljo spravil naše pse. Otroka sta o~ itno že pre-velika, da bi gojila kakšno po-sebno navdušenje nad mo-kro belino, ki pada z neba in posledi~ no uživala v posta-vljanju snežakov in kepanju, pa še avtobusi so v teh dneh iz šole vozili po na~ elu pride, ko pride, ~ e sploh pride. Jaz pa sem vse romanti~ ne vzgi-be ob pogledu na snežinke in na tiho lepoto bele pokra-jine zatrla, ko sem se znašla v tistem zdaj že legendarnem petkovem prometnem kaosu in sem ob adrenalinski vožnji po stari cesti od Ljubljane proti domu imela na pretek ~ asa še za molitev. Sicer pa stavim gla-vo, da bi spri~ o razmer še tako zagrizen nevernik takrat spe-snil kakšno priprošnjo bogu.

Psa sta bila seveda na var-nem, toplem in suhem, zato takšnih težav kot ostali del družine nista imela, ma~ ke so pa itak imune na vse vremen-ske neprilike in tudi, ko izrazi-jo željo, da bi za nekaj ~ asa zapustile toploto doma~ ega ognjiš~ a, jim tisti kratek ~ as zunaj ni ni~ hudega, ~ e že ne prekipevajo od radosti, ker so tla prekrita z ne~ im belim in puhastim, po ~ emer se je tako lepo in prijetno valjati. Takšno je namre~ Kiarino in Kasperje-vo mišljenje o snegu, sprehod v teh razmerah pa nekaj naj-lepšega. Vsak dan, odkar nam ga je radodarno nametalo, sta namre~ še za odtenek živah-neje kot sicer dirjala, se pre-kopicevala, prijateljsko grizla drug drugega in se valjala po gmajnah od izvira Pivke proti gradu Kalec, ki se za~ nejo pod našo hišo in ki so naše naj-ljubše sprehajališ~ e. Veselje je bilo nepopisno, užitki podobni tistim, ko jima prijateljica Sa-brina prinese kakšno nebe-ško dobro kost, na gob~ kih pa jima je bilo prav videti sre~ en nasmešek. Takole najbrž zgle-da pasja nirvana. Tudi doma, ko ju spustim na vrt lulat, si Kiara ne more kaj, da ne bi od veselja najprej oddirjala krog ali dva in to s takšnim pospe-škom, da se vedno bojim, da ne bo zvozila ovinka ali pa da bo kar spregledala hišo in se z vso hitrostjo zaletela v zid. Šele, ko izrazi svoje navduše-

nje, opravi svoje in se mirno vrne v hišo. Pa je sicer narejena zelo po vremenu. Ko pada dež, sploh ~ e lije kot iz škafa, je namre~ niti lulat ne spravimo iz hiše. Koliko-krat nestrpno cepeta pred vrati in ~ aka, da jo spustimo na vrt, po-tem pa po prvem smelem kora-ku do olajšanja nenadoma za-vre, da se ji zadaj vsi zaletimo v rit in nas o~ itajo~ e gleda, kot da smo mi krivi, ker z neba pada mokrota. Šele po nekaj posku-sih in ko se sprijazni z dejstvom, da bo pa~ morala iti, pa ~ eprav je voda – do katere v primerih, ko je na tleh v obliki luž ali reke, nima nobenih zadržkov – še ve-dno prisotna v obilnih koli~ inah, se obotavljivo spravi iz hiše. Je pa Kasper zato toliko bolj imun na vreme in ~ isto mahnjen na dolgo trajajo~ e postavanje na vogalu hiše in opazovanje oko-lice. Njemu je ~ isto vseeno ali z neba padajo prekle, dež ali sneg – ko se odlo~ i, da bo zunaj, bo pa~ zunaj, moker kot cucek in premražen do kosti. Vsi posku-si, da ga spravimo notri in po-šteno obrišemo, se kon~ ajo tako, da leži na notranji strani vhodnih vrat in tako žalostno cvili, da bi se ob tem omeh~ al še kamen, verjetno pa tudi vrata premišlju-jejo, da bi se kar sama od sebe odprla in prej ali slej spet mi po-pustimo ter ga spustimo nazaj na vrt.

Pa ni vra~ anje v hišo najve~ ja težava samo zaradi Kasperje-

vih ~ udaških navad. Problem je tudi blato pred hišo, ki ga v ogromnih koli~ inah proizva-jata sneg in dež in ki se lepi na pasje tace. Te so namre~ ~ isto blatne tudi, ~ e samo smr~ ek pomolita na sveži zrak, posledi~ no pa sem jaz cele dneve v vlogi Fate. Ker mi ta vloga res ni pisana na kožo, sem se domislila po-sebne strategije, ki jo psa zdaj že lepo obvladata. Pa pravim, da sta vzgojena bolj po div-je! Pred vrati se namre~ usta-vita in po~ akata, pa ~ eprav je vhod na toplo vabljivo odprt, vstopita pa lahko šele takrat, ko na tla položim vlažno krpo. Kiara, ki gre ponavadi prva in ki jo ta postopek niti najmanj ne vrže iz tira, najprej vsto-pi s prvima tacama, eno takoj ubogljivo dvigne, da jo lahko obrišem, potem mi poda na-slednjo in šele, ko to opravi-va, vstopi z zadnjim koncem, kjer se postopek ponovi. Ka-sper za njo sicer spominja na poklapanega cucka, ki ga peljejo najmanj na kastracijo, ampak mu je jasno, da v tem boju ne more zmagati, zato se mirno vda.

Hiša sicer vseeno ni vedno tako ~ ista, da bi lahko jedel s tal in kot bi si sama želela, ampak to je že druga zgodba. Še vedno namre~ ~ akam, da bom velika in bogata in da si bom lahko privoš~ ila ~ istilko.

FOTO

: KA

JA B

EV^I

^

Bila sem ptica

Utripanje le-tega nam je v izpo-vedni, impresivni in ~ utni foto-grafiji z razstavo »Bila sem pti-ca« v kamniški Galeriji Veronika od 20. oktobra do 25. novembra predstavljala mojstrica fotografije Andreja Peklaj.

Ne gre za bežno, naklju~ no sre~ anje z Jezerom. Prej za zve-sto ljubezen, ki se je razvijala, brusila in plemenitila preko 35 let in predstavlja Andrejino naj-pomembnejšo temo obširnega fotografskega opusa. Bralci za-gotovo poznajo njeni impresivni, v samozaložbi izdani fotomono-grafiji: Cerkniško jezero – skriv-nost krasa (izdana leta 1994), za katero ji je UNESCO podelil Znak desetletja za varovanje na-ravne in kulturne dediš~ ine, in drugo, dopolnjeno izdajo Cer-kniško jezero – skrivnostno presihanje (izdana leta 2007). V letu 2007 je v Jakopi~ evem

sprehajliš~ u v Ljubljani Andre-ja postavila ~ udovito razstavo z naslovom »Odstiranja«, katero so si krajani Cerknice in okolice brž-kone tudi ogledali. Za promocijo ob~ ine Cerknica v svojih mono-grafijah in razstavah je Peklajeva

Vabljeni na ogled vse do kon-ca leta.

A rde~ a nit zelo bogatega fo-tografskega ustvarjanja je ve~ no spreminjajo~ e se presihajo~ e Cerkniško jezero. Doživlja ga kot živo bitje, spoznava, raziskuje

prejela tudi visoko ob~ insko pri-znanje »12. junij«.

Poleg Cerkniškega jezera foto-grafinja raziskuje barvitosti vzor-cev pokrajine kraškega sveta, gozdnih sprehodov, Bloške pla-note, Tibeta in Ladaka, južnoita-lijanskega temperamenta mest in nor~ avosti beneških pustnih mask. Z enako senzitivnostjo se je pred leti v ~ rno beli tehniki dotaknila bogate pokrajine ~ lo-veške psihe z nekoliko žalostno tematiko bivanja starostnikov v domovih. S posebnim vese-ljem razstavlja v rehabilitacijskih centrih in domovih za starej-še, kjer želi, da bi ljudi, ki so iz razli~ nih razlogov iztrgani iz na-rave, ponovno povezala z njo preko svojih fotografij. Trenutno je v domu za starejše v Cerknici njena razstava gozdnih motivov in svetlobnih iger v vseh letnih ~ asih z naslovom Poklon tišini.

ob vseh letnih ~ asih in razli~ nih perspektivah, z njim živi in ~ uti. Tako mo~ no, da »predstavlja temeljno izhodiš~ e ali vrata v spoznanje sebe in svoje vpeto-sti v planetarnost sveta in ve-solja. Vse našteto je pokazatelj velike fleksibilnosti avtorice, ki s tem dokazuje, da imamo v svo-jih vrstah pronicljivo opazoval-ko sveta ter mojstrico fotogra-fije,« je ob otvoritvi predstavil avtorico red. prof. Darko Slavec, mag. slikarstva in mag. grafike, ki poudarja, »da so njene foto-grafije resni~ no tako mojstrske, da izražajo tisto, kar se skriva za njimi.«

Dovolite si poleteti na krilih poeti~ ne senzibilnost fotografi-nje Andreje Peklaj, ki je bila pti-ca, in naj vas nagovorijo vzorci, ki jih riše Življenje skozi podobe Cerkniškega jezera.dr. Petra Draškovi~

Razstava gozdnih motivov in svetlobnih iger Andreje Peklaj je zdaj na ogled v cerkniškem domu za starejše

FOTO

: IG

OR

MO

DIC

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010Reg i j ske ku l t u rne d iagona le20

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 21Z e l e n i r a z g l e d i

RRA Notranjsko-kraške regije je v sodelovanju z LAS Društvom za razvoj podeželja med Sne-žnikom in Nanosom izdala ka-talog regijskih pridelkov in iz-delkov s podeželja Zelenega krasa. Letos se v katalogu prvi~ predstavljajo zgolj nekateri od uporabnikov znamke Zeleni kras s svojo ponudbo pridelkov in izdelkov.

Predstavljeni pridelki in izdelki Zelenega krasa so pridelani in narejeni v omejenih koli~ inah, na naraven na~ in in z upora-bo tradicionalnih metod, s ~ imer ohranjajo bogate in narav-ne okuse. S katalogom želimo opozoriti na doma~ e pridelke in izdelke ter jih promovirati tako znotraj regije kakor tudi šir-še. ^eprav smo katalog izdali v ~ asu prednovoletnih obdarovanj, pa so predstavljeni izdelki lahko

»^lovek je glavno orodje za ustvarjanje dodane vrednosti in inovativnosti, zato potrebuje var-no delovno okolje, ~ e ho~ emo, da bodo podjetja uspešno ra-sla in dosegala dolgoro~ no konkuren~ nost,« je na preda-vanju v podjetju Brest pohištvo d.o.o. poudarila mag. Violeta Bulc iz podjetja Vibacom, d.o.o., ki se ukvarja z inovativnim pod-jetništvom. Predavanje, ki je za zaposlene v podjetju in njihove partnerje v lesno predelovalni branži potekalo konec novem-bra, je prvo iz serije izobraževal-nih dogodkov in delavnic, ki jih bo RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. v okviru evropskega pro-jekta MEDOSSIC organizirala za srednja in ve~ ja podjetja v No-tranjsko-kraški regiji, tem pa sle-di še vrsta delavnic za manjše podjetnike v regiji, vse z name-nom spodbujanja inovacijske-ga prebujenja v Notranjsko-kra-ški regiji.

Izobraževanja za velika in srednja podjetja na temo Eko-Inovacije so dober posel, so usmerjena v dvigovanje zavesti in znanja o vlogi eko-inovativ-nosti v podjetjih ter ozaveš~ anje poslovnih akterjev Notranjsko-kraške regije o eko-inovacijah kot ugodnih poslovnih priložno-stih. Na izobraževanjih se bodo udeleženci spoznali s temeljni-mi pojmi inovacijskega sistema, modelom poslovne evolucije, klju~ nimi poslovnimi procesi in modeli odnosov, zna~ ilnostmi inovacijskih procesov in številni-mi primeri dobrih praks inovacij, še posebej o t. i. inovacij za traj-nostni razvoj. O teh so notranj-sko-kraški gospodarstveniki raz-pravljali že na letošnji 3. razvojni konferenci, ki je bila organizira-na junija letos. Da je inovativ-nost vzvod družbenih spre-memb in ne samo gospodarske rasti, dokazujejo primeri dobrih praks številnih tujih pa tudi slo-venskih podjetij, ki so bila prej v rde~ ih številkah, zdaj pa uspe-šno poslujejo, med njimi Ste-

Pivka, 29. november – Za šolsko/študijsko leto 2010/2011 je podpisanih 38 novih pogodb o štipendiranju. Skupno je v štipendijsko shemo Notranjsko-kraške regije vklju~ enih 171 štipendistov in 32 delodajalcev.

Podpis pogodb o štipendiranju za šolsko/študijsko leto 2010/2011

Skupno število vklju~ enih štipendistov in delodajalcev po šolskih/študijskih letih:

šolsko/študijsko leto 2004/2005 2005/2006 2006/2007 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011

število štipendistov 16 34 49 88 132 165 171

število delodajalcev 7 14 15 15 18 26 32

Število štipendistov po ob~ inah v šolskem/študijskem letu 2010/2011

Ob~ ine število štipendij 2010/2011

Bloke 12

Cerknica 26

Ilirska Bistrica 11

Logatec 17

Loška dolina 28

Pivka 31

Postojna 35

Druge ob~ ine 11

SKUPAJ 171

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je od leta 2004 izvajalka Regijske štipendijske sheme No-tranjsko-kraške regije. Število šti-pendistov in število delodajalcev se iz leta v leto pove~ uje, tako je v šolskem/študijskem letu vklju~ enih 171 štipendistov in 32 delodajalcev (podatki za po-samezna leta so razvidni iz spo-dnje tabele). Za šolsko/študijsko leto 2010/2011 je podpisanih

38 novih pogodb o štipendira-nju. Med vklju~ enimi štipendisti je tudi vedno ve~ je število štu-dentov. V letošnjem študijskem letu predstavlja delež študen-tov 42,7 odstotka, medtem ko je bil pred dvema letoma ta delež 36,4 odstotka. Med štipendisti, ki

so zaklju~ ili šolanje, se jih je 18 zaposlilo pri delodajalcih, ki so izpla~ evali štipendije, pet pa jih je v postopku zaposlitve. Šte-vilo zaposlitev je manjše v pri-merjavi s številom štipendistov, ki zaklju~ ijo šolanje na dolo~ eni stopnji, saj ve~ ina dijakov nada-ljuje šolanje na višji stopnji. Tre-nutno je takih 28 štipendistov. V ve~ kot polovici primerov jih delodajalci štipendirajo tudi za nadaljnje šolanje.

Med štipendiranimi profi-li prevladujejo strojniki, tako za srednješolsko kot tudi za višje-šolsko, visokošolsko in univerzi-tetno stopnjo izobrazbe. Sledijo jim lesarski profili. Ravno na podro~ ju lesarstva je bil letos opazen najve~ ji razkorak med potrebami delodajalcev in prija-vljenimi kandidati za štipendijo. Razpisanih je bilo 11 štipendij za mizarje, šest štipendij za le-sarske tehnike, štiri štipendije za diplomirane inženirje lesarstva in dve štipendiji za univerzitetne diplomirane inženirje lesarstva. Podeljena je bila le ena štipen-

dija za lesarskega tehnika. Da bi omilili ta razkorak med potreba-mi delodajalcev in kandidati za štipendijo, bo RRA Notranjsko-kraške regije v naslednjem letu skupaj z delodajalci, izobraže-valnimi institucijami in Zavodom za zaposlovanje izvedla promo-

cijo teh poklicev. Zgornje številke predstavlja-

jo za Notranjsko-kraško regijo, ki se glede na razvitost uvrš~ a na predzadnje mesto med slo-venskimi regijami, spodbu-den podatek. Glede na število vklju~ enih štipendistov smo med dvanajstimi regijskimi šti-pendijskimi shemami na dru-gem mestu. Pred nami je le Po-murje. S tem štipendijska shema zagotovo prispeva k dvigu izo-brazbene strukture v regiji, kar je eden od pomembnejših ciljev štipendijske sheme. Posledi~ no pa tudi na zaposlovanje visoko izobraženega kadra v regiji. S finan~ nega vidika je shema ugo-dna tudi za delodajalce, saj po-lovico denarja za štipendije pri-speva Evropski socialni sklad.

Dodatne informacije:RRA Notranjsko-kraške regije d.o.o.: Zdenka Žakelj, zdenka@rra-nkr.si, tel.: 05 721 22 40, www.rra-nkr.si/side.php?page=18.

Katalog regijskih izdelkov Zelenega krasa

tudi primerno poslovno darilo.V tokratnem katalogu so se

za predstavitev odlo~ ili postojn-ski medarji, ki poleg razli~ nih vrst meda (Ernest Penko) ponu-jajo še cvetni prah in medeni liker s propolisom (Branko Pe-trnelj) ter medeni liker, kremni med in suho sadje v cvetli~ nem medu (Karel Sim~ i~ ).

Med ponudbo lahko najde-te tudi sire. Lahko izbirate med kravjim in ov~ jim sirom. Poltr-di sir iz kravjega mleka (lahko tudi z dodatki, kot so npr. orehi, zeliš~ a ali zeleni poper) ponuja kmetija Jernuclevi iz Petelinj pri Pivki, medtem ko ekološka kme-tija in sirarna Turn s Prema po-nuja poltrdi ov~ ji sir.

Na zeliš~ arski kmetiji Hribar-Svetlin (Kuteževo, Ilirska Bistri-ca) lahko najdete vrsto doma pridelanih in izdelanih izdelkov, med njimi pecivo iz pire, mede-

njake, ~ ajne mešanice, sirupe (brin, smrekovi vrši~ ki), zeliš~ a v kozar~ ku (bazilika, rožmarin, brinove jagode …), ~ okoladno medeni namaz Kosobrin, suhe jur~ ke, vre~ ke s sivko.

Družinska kmetija Biš~ ak iz Buj se pretežno ukvarja s sadjar-stvom, zato lahko v njihovi po-nudbi najdete izdelke iz jabolk (krhlji, marmelada, liker, žganje) kakor tudi druge vrste likerjev (orehov, žajbljev, borovni~ ev) in jabol~ no žganje s hermeliko.

Tudi kmetija T'Dolenj s cerkni-škega obmo~ ja (Laze pri Gor-njem jezeru) med ostalim po-nuja razli~ ne likerje (borovnice, žajbelj, regrat, ~ rni trn, drnule), regratov med ter marmelado iz gozdnih sadežev.

Katalog lahko najdete na spletni strani Zeleni kras: www.zelenikras.si/sl/novice/145-novo-letni-katalog-2011.html.

Za inovativnost potrebujemo varno okoljePrvo od izobraževanj v podjetjih o inovativnem podjetništvu je potekalo v cerkniškem Brestu

Predavanju v cerkniškem Brestu na temo »Ekoinovacije so dober po-sel« je prisluhnilo 14 zaposlenih iz Bresta, dva predstavnika podje-tja Javor iz Pivke, predstavnica Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne ter predstavnici organizatorja RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., ki so bili z vsebino izobraževanja zelo zadovoljni.

Izobraževalna predavanja bodo v decembru potekala še v podjetjih Kovinoplastika Lož d.d. in Pivka perutninarstvo d.d., v za~ etku prihodnjega leta pa bo RRA organizirala še pet delav-nic za vse zainteresirane podjetnike. Marca na~ rtujejo zaklju~ no sre~ anje vseh udeležencev izobraževalnih aktivnosti.

klarna Hrastnik Opal iz Hrastnika, Aha Emmi iz Slovenske Bistrice, ameriško ra~ unalniško podjetje Dell in drugi. Po mnenju Bul~ eve se pri inoviranju v slovenskih podjetjih kažeta dve šibki to~ ki. Prva je ta, da se idej v podje-tju ne zajema dovolj široko, saj se mora razvoj dogajati v vseh oddelkih, ne samo razvojnem. Druga pa se nanaša na manife-

stacijo idej na trg, ki vse prepo-gosto kljub svoji izvirnosti in ino-vativnosti ostajajo zgolj na ravni invencije, znotraj podjetij. ^as od ideje, prototipa do dejanske-ga trženja inovacije je obi~ ajno predolg, kar ustvarja v podjetju prevelike stroške. Dodatne in-formacije: Mateja Sim~ i~ , Jana Nadoh Bergo~ , info@rra-nkr.si, tel.: 05 72 12 243.

Tako kot prvo bo tudi ostala izobraževanja izvedla priznana strokov-njakinja za inovativno podjetništvo mag. Violeta Bulc, ustanoviteljica in direktorica podjetja Vibacom, d.o.o. Predavateljica je ena izmed vo-dilnih strokovnjakinj pri spodbujanju razvoja slovenskih podjetij in po podatkih ~ asopisa Finance ena izmed 50 najvplivnejših žensk v slo-venskem gospodarstvu. Kot ~ lanica sodeluje v številnih organizacijah, kot so Svetovalni odbor za razvoj inovacijskega novinarstva na Uni-verzi Stanford, Svet za inovativno družbo pri Državnem svetu, Nadzor-ni svet Global Compact, Društvo slovenskih inovatorjev itn.

I z o b ~ i n s k e h i š e Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 201022Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Knjižnica Jožeta Udoviča Cerknica

RAZSTAVA DEL UPORABNIKOV VARSTVENO DELOVNEGA CENTRA

POSTOJNA IN CERKNICA

Dela, ki so jih izdelali uporabniki centra v delavnicah pod vodstvom štirih mentorjev:

akademska slikarka Stanislava Sluga - Pudobska, likovna pedagoginja Jasmina Čelan,

klekljanje - Irena Zorman in Simona Levec, si lahko ogledate do 24. decembra 2010

v prireditvenem prostoru knjižnice v Cerknici.

Enota Rakek

RAZSTAVA 50 LET ORGANIZIRANEGA DELOVANJA

JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE

V knjižnici na Rakeku je v decembru 2010 na ogled razstava, ki je nastala ob 50. obletnici organiziranega delovanja Jamarske

reševalne službe Slovenije pri Jamarski zvezi Slovenije. Člani zveze so tudi Jamarsko društvo Rakek, Prirodoslovno društvo Šimdra, Društvo ljubiteljev Križne jame in Jamarsko društvo Karlovica.

program prireditev

decemberOrganizator: Občina Cerknica

Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00;

tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

CE

R K N I C

A

KUL

TURNI

DOM

PRAZNIČNI KONCERT KOMORNEGA

ZBORA FRANA GERBIČAGosti: Godalni orkester Glasbene šole Postojna.

sobota, 11. december, ob 18.00 VSTOP PROST!

koncert

NOVOLETNI KONCERT KD RAK RAKEKNastopa pevski zbor Cluster

nedelja, 12. december, ob 19.00 VSTOP PROST!

koncert

ČISTILKA IN PREDSEDNIK UPRAVE KOMEDIJA Toneta Partljiča ; igra: Mojca Partljič; režija: Vito Taufer

petek, 17.december, ob 20.00 VSTOPNINA: 7 - 8 € komedija

sobota, 18. december, ob 11.00

MOJCA POKRAJCULJALUTKOVNA PREDSTAVAProdukcija: Gledališče Zapik.

VSTOPNINA: 5 - 6 €za otroke

nedelja, 19.december, ob 20.00

KONCERT BIG BAND CERKNICA z gostom UROŠEM PERIČEM

VSTOPNINA: 13- 15 € koncert

PLES DO NEBES Z EVOROPlesna prireditev plesne šole Evora

ponedeljek, 20. december, ob 19.00

plesna prireditev

KONCERT PIHALNEGA IN GODALNIH ORKESTROV

GLASBENE ŠOLE FRANA GERBIČA CERKNICA

cetrtek, 16. december, ob 19.00 VSTOP PROST!

koncert

sreda, 22. december, ob 17.00

VSTOP PROST!

muzikal

VSTOP PROST!

MOJCA POKRAJCULJA - MUZIKALNastopajo učenci OŠ Notranjski odred Cerknica

Mentorji: Mirka Braniselj, Daša Joželj Kranjc, Jasmina Žagar

VESELI DECEMBERNastop najmlajših učncev glasbene šole Fran Gerbič Cerknica

Petek 10. December ob 17.00 VSTOP PROST!

glasbena prireditev

Že vrsto let pred Dnevom spo-mina na mrtve nam statistika ponuja neverjetne številke, ki nas – Slovenijo uvrš~ ajo v sam vrh porabljenih sve~ in šopkov oziroma ikeban, ki jih postavimo in prižgemo za ta dan. Ob tem se postavlja vrsta vprašanj: ali je grob z 20 in ve~ sve~ ami urejen grob; ali bi naši svojci, za ka-tere izkazujemo spomin, s tem soglašali; ali s številom sve~ iz-kazujemo mo~ spomina – ve~ sve~ ve~ ji in mo~ nejši spomin; ali ni to ki~ in onesnaženje oko-lja, zapravljanje prepotrebnih sredstev za kvalitetnejše življe-nje nas živih; ali je pametno da potom sve~ zgori vrednost ene ali ve~ osnovnih šol.

Zaradi vsega navedenega smo pri MDO Notranjska (Pla-ninska društva Notranjske) od-bor za varstvo narave poda-li predlog za izdelavo plakata, s katerim bi ob~ anom dali v razmislek o smiselnosti tega po~ etja. Akcijo je organiziralo Planinsko društvo Cerknica od-sek za varstvo narave, podprla pa Ob~ ina Cerknica in Turisti~ no društvo Notranjska, Cerknica. Ko smo razpravljali o smotru pobu-de je prevladalo stališ~ e, tudi ~ e en odstotek ob~ anov sprejme sporo~ ilo akcije, smo dosegli svoj namen.

Akcija je stekla in plaka-ti so postavljeni na vsa ve~ ja pokopališ~ a na podro~ ju ob~ ine Cerknica. Zanimivo je, da so lju-dje že ob postavljanju plakatov izkazovali pozitivno gledanje na pobudo. Na pokopališ~ u Gra-

Glasbena šola Frana Gerbi~ a Cerknica vas vljudno vabi, da se udeležite

• Boži~ no-novoletnega koncerta u~ encev GŠ, 15. 12. 2010, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Frana Gerbi~ a Cerknica.

• Koncerta pihanega in godalnih orkestrov GŠ, 16. 12. 2010, ob 19. uri v Kulturnem domu Cerknica in Boži~ no-novoletnega koncerta u~ iteljev GŠ, 17. 12. 2010, ob 19. uri v Farni cerkvi v Cerknici.

Vljudno vabljeni!

Na podlagi Pravilnika za podeljevanje priznanj športnikom, športnim delavcem in športnim kolektivom Ob~ ine Cerknica, ki je bil sprejet na 2. seji Upravnega odbora ŠZC, dne 29.12.2008

objavlja Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV PRIZNANJ NA PODRO^JU ŠPORTA

V ob~ ini Cerknica za leto 2010

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISAPriznanja na podro~ ju športa v ob~ ini Cerknica za leto 2010 lahko prejmejo posamezniki, ki nastopajo za osnovne športne organizacije s sedežem v ob~ ini Cerknica, ne glede na naslov stalnega bivališ~ a za dosežene rezultate.

V skladu s Pravilnikom se po-deli priznanje za:- Najboljšega športnika leta- Najboljšo športnico leta- Najboljši športni kolektiv leta- Najboljšo ekipo leta mladinske

ali ~ lanske kategorije v kolek-tivnem športu

- Najboljše športne delavce leta, lahko se podeli tudi posebno priznanje za izjemen prispevek športu v ob~ ini Cerknica

- Najbolj perspektivne športni-ke po posameznih kategorijah, kot dolo~ a Pravilnik

II. MERILA ZA IZBOR- Rezultati na uradnih medna-

rodnih ~ lanskih tekmovanjih po naslednjem vrstnem redu: olimpijske igre, svetovno pr-venstvo, evropsko prvenstvo in sredozemske igre

- Rezultati na državnih prven-stvih

- Odlo~ itev o najboljšem znotraj ene panoge se dolo~ i po jako-stni lestvici panožne zveze

III. PREDLAGATELJI KANDIDA-TOV ZA PRIZNANJA- Predloge lahko oblikujejo

osnovne športne organizacije s sedežem v ob~ ini CerknicaPredlogi na prijavnih obrazcih

morajo poleg osnovnih podat-kov o kandidatu vsebovati tudi podrobno utemeljitev in ustre-zno dokumentacijo o doseže-nih rezultatih oz. delu, v ~ asu od

1. 1. 2010 do 31. 12. 2010.

IV. Prijave s potrebnimi dokazili pošljite na e-naslov: dusan.jer-nejcic@cerknica.si in na naslov: Športna zveza Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom »za priznanje na podro~ ju športa«

Rok za oddajo predlogov je: 15. 1. 2011

Opozorilo: Upoštevajo se samo pravilno izpolnjene prija-ve, ki bodo poslane v zahteva-nem roku!

V. Razpisna dokumentacija s pri-javnimi obrazci bo objavljena na spletni strani TKD Sovica (http://www.drustvo-sovica.si) in sple-tni strani Ob~ ine Cerknica. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite pri Dušanu Jernej~ i~ u, tajniku ŠZ Cerknica (tel. 01/70-90-617).Milan GORNIK, Predsednik ŠZC

Ena sve~ a na en grobhovo je možakar pripomnil, da ve~ ina svojcev med le-tom nima za mar ne groba ne spomina, za ta dan pa kot skesane duše tekmujejo s številom sve~ in razkošjem ikeban. Po kratkem pomenku smo bili enotni, da bi lahko spomin opravili ob eni sve~ i in enem šopku tistemu pa, ki

vzdržuje grob (svojcu) prinesli sve~ e, katere prižiga tekom ce-lega leta po na~ elu ena sve~ a na en grob. Možakar je pozdra-vil našo pobudo, v upanju da bo dosegla svoj namen, z leti pa ve~ in ve~ , kar je tudi smoter akcije RAZMISLIMO.Vodja odbora Miro Mlinar

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 23Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 23K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

KKKnnnjjjiiižžžnnniiicccaaa JJJooožžžeeetttaaa UUUdddooovvviiičččaaa CCCeeerrrkkknnniiicccaaa

OOOkkkrrraaasssiiimmmooo sssmmmrrreeečččiiicccooo ppprrraaavvvllljjjiiičččnnnaaa uuurrraaa zzz uuussstttvvvaaarrrjjjaaalllnnnooo dddeeelllaaavvvnnniiicccooo zzzaaa

oootttrrroookkkeee oooddd 444... llleeetttaaa dddaaallljjjeee

tttooorrreeekkk,,, 111444... dddeeeccceeemmmbbbeeerrr 222000111000,,, oooddd 111777000000 dddooo 111888000000

aaallliii

sssrrreeedddaaa,,, 111555... dddeeeccceeemmmbbbeeerrr 222000111000,,, oooddd 111777000000 dddooo 111888000000

VVaabblljjeennii!! ZZ vvaammii bboo kknnjjiižžnniiččaarrkkaa AAnniittaa..

PPPrrrooosssiiimmmooo,,, dddaaa oootttrrroookkkaaa ppprrriiijjjaaavvviiittteee nnnaaa ttteeelll... šššttt... 000111 777000999111 000777888,,, kkkeeerrr jjjeee šššttteeevvviiilllooo sssooodddeeellluuujjjoooččč iiihhh oootttrrroookkk ooommmeeejjjeeennnooo...

KNJIŽNICA JOŽETA UDOVIČA CERKNICA - Part izanska cesta 22 - Cerknica ponedeljek - petek: 1000 - 1900, sobota: 800 - 1300

www.kjuc.si

I z o b ~ i n s k e h i š e Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 201024Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

V veselem decembru so se v pivškem kinu spet za~ eli vrteti filmski koluti. Prvi film smo si lahko ogledali v soboto, 4. decembra, ko je bil na sporedu slovenski film O~ a, ki je prvi slovenski film v izboru Mednarodnega tedna kritike na Beneškem filmskem festivalu.

V decembru si bomo lahko ogledali še tri filme, in sicer:� V petek, 17. decembra, ob 19. uri bo na sporedu akcijska kome-

dija Rezervna policista (The Other Guys),� v ~ etrtek, 23. decembra, ob 19. uri si bomo lahko ogledali

romanti~ no dramo Jej, moli, ljubi (Eat Pray Love),� v ~ etrtek, 30. decembra, ob 19. uri pa dramo Socialno omrež-

je (The Social Network).

Kinematografski program se bo nadaljeval tudi v novem letu, ko si bomo 8. januarja v Pivki ogledali enega najboljših slovenskih filmov – Gremo mi po svoje.^e želite biti na teko~ em o dogajanju v pivškem kinu, vas vabimo, da spremljate profil »Kino Pivka« na socialnem omrežju Facebook oz. spremljate spletno stran Ob~ ine Pivka – www.pivka.si.

Turisti~ no društvo Pivka vas v torek, 21. decembra, ob 19. uri vabi na potopisno predavanje o Parizu v Park vojaške zgodovi-ne Pivka.

Kratek potep po Parizu bo to-

Vsi udeleženci razpisa bodo prejeli ustrezno odlo~ bo, na katero imajo možnost pritožbe, zato bo seznam dokon~ nih upravi~ encev, ki jim bodo zagotovljena neprofitna stanovanja, objavljen po rešitvi morebitnih pritožb.Seznam dokon~ nih upravi~ encev do stanovanja, bo objavljen na oglasni deski Ob~ ine Pivka, v Notranjsko kraških novicah in na spletni strani Ob~ ine Pivka.Pripravila: Jana Lemut, direktorica ob~ inske uprave: Mihaela Smrdel

sobota, 11. 12. 2010DPD Svoboda Loška Dolina s komedijo Spustite me pod

kovterKje: Krpanov dom Pivka

Kdaj: ob 19. uriOrganizira: Turisti~ no d. Pivka

Predprodaja vstopnic v Papirnici Sponkca.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -TŠD Urbanš~ ica iz Vrem z

igro Krivica boliKje: Kulturni dom Zagorje

Kdaj: ob 18. uriOrganizira: Vaška skupnost

Zagorje

~ etrtek, 16. 12. 2010Gledališ~ e iz desnega žepka

s predstavo Peter StrahKje: Krpanov dom Pivka

Kdaj: ob 17. uriOrganizira: JSKD Postojna in

Ob~ ina Pivka- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Novoletna prireditev »Veselo

v novo leto«Kje: Osnovna šola Košana -

šolska telovadnicaKdaj: ob 17. uri

Organizira: Osnovna šola Košana

petek, 17. 12. 2010Novoletna prireditev v

ZagorjuKje: Podružni~ na šola Zagorje

Kdaj: ob 18. uriOrganizira: Podružni~ na šola

Zagorje- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Film – akcijska komedija: Rezervna policista (The

Other Guys)Kje: Kinodvorana v Krpanovem

domuKdaj: ob 19. uri

Organizira: LPC Pivka

sobota, 18. 12. 2010Novoletni sejemKje: Tržnica v Pivki

Kdaj: od 8. do 12. ureOrganizira: Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in

Nanosom- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Delavnica izdelave okraskov

»Prihaja Boži~ «Kje: U~ ilnica nad šolsko ambulanto pri OŠ Pivka

Kdaj: ob 10. uriOrganizira: Kulturno društvo

Lipa- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Novoletni turnir – balinanje Kje: Balinarska dvorana Rešta

v PivkiKdaj: ob 10. uri

Organizira: Balinarski klub Pivka Vabljene ekipe trojk iz ob~ ine Pivka. Prijave do 15. 12. 2010

na 041 354 327.- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Prednovoletni koncert Moškega pevskega zbora

PivkaKje: Avla v Osnovni šoli Pivka

Kdaj: ob 19. uriOrganizira: Kulturno društvo

Pivka

nedelja, 19. 12. 2010Pike, ples, predstava - to je

zabava prava!Kje: Športna dvorana Skala

Kdaj: ob 17. uriOrganizira: Športno društvo

Pike- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Novoletno sre~ anje za ~ lane

društva upokojencevKje: Gostilna KA-RA v Pivki

Kdaj: ob 17. uriOrganizira: Društvo upokojencev Pivka

Prijave vsako sredo med 8. in 12. uro v pisarni društva.

Turisti~ no društvo Pivka vas vabi na ogled komedije

Spustite me pod kovter,

izvedbi DPD Svoboda Loška Dolina.Predstava bo v soboto, 11. decembra, ob 19. uri

v Krpanovem domu v Pivki.Vstopnice so v predprodaji v Papirnici Sponkca

v Pivki.

Lepo vabljeni!

Društvo upokojencev Pivka svoje ~ lane vabi na novoletno sre~ anje, ki bo v nedeljo,

19. decembra, ob 17. uri v gostilni KA-RA v Pivki. Prijave zbirajo vsako sredo med 8. in 12.

uro v pisarni društva. Ve~ informacij na 041 980 532 in 040 324 303.

torek, 21. 12. 2010Novoletna prireditev v

ŠmiheluKje: Podružni~ na šola Šmihel

Kdaj: ob 18. uriOrganizira: Podružni~ na šola

Šmihel- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Potopisno predavanje: Pariz

Piv~ an v Parizu! Silvo ^elhar s skupino Jst sm

fortiKje: Park vojaške zgodovine

PivkaKdaj: ob 19. uri

Organizira: Turisti~ no d. Pivka

sreda, 22. 12. 2010Gledališ~ e KU-KU z igrico Jelkin ~ udež ter prihodom

Dedka MrazaKje: Osnovna šola Košana

Kdaj: ob 17. uriOrganizira: OŠ Košana

~ etrtek, 23. 12. 2010Film – romanti~ na drama:

Jej, moli, ljubi (Eat Pray Love)Kje: Kinodvorana v Krpanovem

domuKdaj: ob 19. uri

Organizira: LPC Pivka- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Koncert boži~ nih pesmiKje: Cerkev sv. Jerneja na Kalu

Kdaj: ob 19. uriOrganizira: Društvo Štirna

petek, 24. 12. 2010Jaslice pred vaško cerkvijo

v ParjuKje: Pred cerkvijo v Parju

Kdaj: od 24. decembra daljeOrganizira: Vaška skupnost

Parje

nedelja, 26. 12. 2010No~ ni pohod z baklami na

Sveto TrojicoKje: Zbirno mesto na igriš~ u

v TrnjuKdaj: ob 17. uri

Organizira: Turisti~ no d. Pivka in ŠKD Trnje

torek, 28. 12. 2010Tepežkanje

Otroci bodo obiskovali hiše po vasi, po starem obi~ aju, ki se

je ohranil vse do današnjih dniKje: Parje

Kdaj: od 13. ure daljeOrganizira: Vaška skupnost

Parje

~ etrtek, 30. 12. 2010Film - drama: Socialno

omrežje (The SocialNetwork)

Kje: Kinodvorana v Krpanovem domu

Kdaj: ob 19.uriOrganizira: LPC Pivka

petek, 31. 12. 2010Koledovanje

na starega leta danOtroci bodo po starem ljud-skem izro~ ilu s koledvanjsko

pesmijo ponesli odhiše do hiše voš~ ilo in dobre

želje v prihajajo~ em letuKje: Nadanje selo

Organizira: Vaško društvo Nad'nska lipa

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -Silvestrovanje v Pivki

Kje: Balinarska dvorana Rešta v Pivki

Kdaj: od 20. ure daljeOrganizira: Balinarski klub

Pivka in Ob~ ina Pivka- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Silvestrovanje na Jurš~ ah Kje: Kulturni dom Jurš~ eKdaj: od 20. ure dalje

Organizira: Kulturno d. Jurš~ e in V[ Jurš~ e

VESELI DECEMBER V OB^INI PIVKA

Na podlagi 23. ~ lena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. l. RS, št. (Ur. l. RS, št. 14/04, 34/04, 62/06 in 11/09; v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, z dne 23.7.2010, objavljenim na oglasni deski Ob~ ine Pivka in v Notranjsko kraških novicah, ter na podlagi ugotovitev Komisije za prou~ itev utemeljenosti vlog,

direktorica Ob~ inske uprave Ob~ ine Pivka objavlja

PREDNOSTNO LISTO UPRAVI^ENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

Mesto na listi Ime in priimek Naslov stalnega prebivališ~ a Doseženo število to~ k

1 Željka Penko Nadanje selo 19, Pivka 520

2 Branislav Novakovi~ Dolnja Košana 17, Košana 470

3 Iris Goji~ Dolnja Košana 13, Košana 410

4 Danijela Jovi} Vilharjeva ulica 21, Pivka 390

5 Sintija Po~ kaj Postojnska cesta 16B, Pivka 380

6 Željka Džaji} Postojnska cesta 7, Pivka 370

7 Gregor Smrdel Gradec 5, 6257 Pivka 340

8 Željko Simi} Pre~ na ulica 6, Pivka 330

9 Ankica Daki~ Kolodvorska cesta 7A, Pivka 330

10 Jasmina Dedi} Tovarniška pot 5A, Pivka 290

11 Miomir Mitri} Kolodvorska cesta 14, Pivka 290

12 Kristjan Škrjanec Kal 16B, Pivka 250

13 Ranka Spani} Dolnja Košana 9, Košana 230

14 Adriano Buonassisi Kolodvorska cesta 21, Pivka 175

LISTA »A« stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ ila 9. ~ lena pravilnika, zavezanci za pla~ ilo lastne udeležbe in varš~ ine

LISTA »B« za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na dolo~ ila 9. ~ lena pravilnika, oproš~ eni pla~ ila lastne udeležbe in varš~ ine

Mesto na listi Ime in priimek Naslov Doseženo število to~ k

1.

Na listo »B« se ni uvrstil nobeden upravi~ enec.

Piv~ an v Parizu!krat služil kot izgovor za nasta-nek potopisnega predavanja. O svojih vtisih nam bo ob glasbeni spremljavi v živo, z njegovo sku-pino Jst sm Forti, pripovedoval Silvo ^elhar. Slišali bomo veliko

zanimivosti, med drugim tudi o tem, kako je bilo v Parizu sre~ ati someš~ ana iz Pivke, ki ima tam hotel.

Namen predavanja je vzpod-buditi željo po potovanjih in

izletih, ~ etudi krajše narave, po-vedati nekaj trikov za pocenitev potovanja, kot morebitna alter-nativa dolgim in dragim turam, ali pla~ anemu poležavanju na plažah. Lepo vabljeni!

V Pivki spet kino

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 25Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 25K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Konec meseca novembra je Ob~ inska uprava po opravljenih usklajevanjih dokon~ ala grafi~ ni in besedilni del ob~ inskega pro-storskega na~ rta ter ga posre-dovala Ministrstvu za okolje in prostor, da preveri, ali je digitalno gradivo pripravljeno na na~ in in v obliki, ki omogo~ a neposre-dno uporabo pri pripravi mnenj. S tem bo zagotovljeno, da bo gradivo dostopno na svetov-nem spletu za nosilce urejanja prostora, ki morajo v zakonsko predpisanem roku, 30 dni, poda-ti mnenje.

^e pogledamo še številke, je v seznamu ministrstva nabor 35 nosilcev urejanja prostora. Ob~ ina je za mnenja prvi~ za-prosila v mesecu februarju in v predpisanem roku smo prejeli

Pripombe na vrednotenje

nepremi~ nin – podaljšan rok

Ministrstvo za okolje in prostor je sporo~ ilo, da je Geodet-ska uprava RS rok za posredovanje pripomb na poskusno

izra~ unano vrednost nepremi~ nin podaljšala s 25. novembra 2010 na 25. januar 2011. Lastniki nepremi~ nin imajo tako še nekaj ~ asa, da prejeta obvestila pregledajo in pripombe na

modele vrednotenja posredujejo preko elektronskega obrazca E ali preko spletne aplikacije na www.obvescanje.si. Tudi v prostorih Ob~ ine Logatec bo gradivo o poskusni

izra~ unani vrednosti nepremi~ nin, ki ga je pripravila Geodetska uprava RS, razgrnjeno še do 25. januarja 2011.

ob~ inska uprava

Violeta Tomi~ in Drago Milinovi~ v silvestrski predstavi KUHNA

Posredovan dopolnjen predlog OPN na Ministrstvo za okoljein prostor

V teh ~ asih, ko se ~ lovek znaj-de v brezizhodnih situacijah, ko ostane brez denarja, dela, po-nosa, kar ob izgubi službe še bolj globoko prizadene moške, je enostavno težko misliti pozi-tivno. Skorajda nemogo~ e. Kako dobiti službo, ~ e pa jo dobijo ali sorodniki ali tisti, ki potencialne delodajalce poznajo in je že vse zmenjeno ali pa so potencial-ni delodajalci navadne barabe, ki izkoriš~ ajo delavce, dokler jih slednji ne pogruntajo, potem jih pa tako ali tako zopet vržejo na cesto. Brez pla~ ila, da se razume. Ali je sploh možno preživeti?

Že pred leti so se za~ ele stva-ri obra~ ati v smer, da so žene v službah, moški pa doma. A pred leti so možje doma gospodinji-li in skrbeli za otroke, ker so se tako zavestno odlo~ ili, sedaj pa ostajajo doma, ker službe eno-stavno ne morejo dobiti. Ženske nekako ohranjajo svoje delovno razmerje, a pritiske delodajalcev v službah je treba nekje sprosti-ti, saj se jim v takih situacijah ne bodo upale oporekati in se po-staviti za svoje pravice. Zato pa se ni~ kaj prijazna plat lepše po-lovice pokaže doma, ob že tako trpe~ em možu, na katerega se spravlja še žena z vsemi možni-mi o~ itki za nazaj in naprej, pa še zelo pametna in visoka postaja.

Ste se morebiti tudi vi prepo-znali v tej situaciji? Upamo, da ne, a ~ e ste se in ne vidite izho-da, potem ste ve~ kot vabljeni, da se nam pridružite ob ogledu letošnje silvestrske predstave, kjer bosta Violeta Tomi~ in Drago Milinovi~ vseeno našla rešitve in vrhunsko vso to realno bedo spremenila v simpati~ no kome-dijo. Vabilo seveda velja tudi za

vse tiste, ki zakonske krize zaradi krize gospodarstva niste deležni, pa bi vseeno radi dobro za~ eli proslavljati prihajajo~ e leto.

Naj bo vsaj silvestrski ve~ er druga~ en, za~ nite ga s smehom, saj pravijo, da bo po novem letu vse druga~ e in bolje. Dobro voljo lahko nedvomno prikli~ e tudi do-bra družba. Ve~ prijateljev, ko jih boste vzeli s seboj, lepše bo. Pa ne, da je to voda na mlin organi-zatorja, v kolikor boste obdani z enako misle~ imi, bo lepše.

Kdaj in kamna predstavo?S predstavo v Narodnem domu v Logatcu za~ nemo to~ no ob 19. uri, traja eno uro, po njej sledi županova zdravica s sokom in penino za prav vse obiskovalce, zatem pa imate še vedno ~ as, da se preskoka v novo leto ude-ležite bodisi na javnem silvestro-vanju v Logatcu bodisi kje drugje. In v kolikor se silvestrovanja lo-tite neobremenjeno, s smehom in neprevelikimi pri~ akovanji, ki se ponavadi ne uresni~ ijo to~ no tako, kot ste si zamislili, potem bo tudi preskok v novo leto lepši, druga~ en, vaš.

Kako do vstopnic?Vstopnice po znižani ceni 10 evrov so že na voljo v recepci-ji Upravnega centra Logatec, na Tržaški cesti 50 A in v Knjigarni DZS, na Tržaški cesti 19 v Logatcu (ob NLB). V kolikor ne bodo raz-prodane, bodo na voljo tudi uro pred predstavo na blagajni Naro-dnega doma.

Spremembe pri na~ rtovanjusilvestrske predstaveAbonenti gledališkega abonmaja komedije Ob~ ine Logatec so bili ob vpisu abonmaja obveš~ eni, da bo letos na ogled silvestr-ska predstava Družinska zade-va, ki jo uprizarja Šentjakobsko gledališ~ e. Na žalost so nastale take spremembe, ki na silvestro-vo prepre~ ujejo izvedbo predsta-ve na logaškem odru, zato je bilo potrebno poiskati druga~ no reši-tev. Na pomo~ nam je prisko~ ila izvrstna igralka Violeta Tomi~ osebno in predstava Kuhna je pred vrati.

Violeto Tomi~ smo prosi-li tudi za krajši intervju pred obiskom Logatca, ki se ga že dlje ~ asa veseli.Letošnji zadnji ve~ er bomo lah-ko tisti, ki bomo prisotni na tra-dicionalni silvestrski predstavi, dobro uro doživeli v vaši družbi. Javnost vas ve~ inoma pozna kot ostro žensko, ki nemilostno pomete z vsemi šibkimi ~ leni ali kot igralko, ki se lahko tako hitro vživi v drugo vlogo kot ka-meleon menja barvo. Ko niste na odru, vas v Ljubljani sre~ uje-mo na bio tržnici, poznani ste kot odli~ na kuharica, ~ udovi-ta mati, v zadnjem ~ asu pa še dobrotnica in prostovoljka. Na koga naj se pripravimo za silve-strski ve~ er?»Najprej hvala za vse ~ udovite komplimente združene v zgor-njem vprašanju. Ne vem kaj naj re~ em. Imam visoko razvit moral-ni kodeks in (pre)veliko ob~ utlji-vost. Zato tudi zelo težko živim v tem svetu in nekateri z mano. Krivice me bolijo, ni mi vsee-no ne za naravo, živali in ljudi. Gnusi se mi razmišljanje, da je vse to podrejeno profitu. S tem razlogom je tudi moje igralsko

ustvarjanje vedno na nek na~ in odsev ~ asa, v katerem živimo. Ne zanimajo me cenene komedije s preprostimi ljubezenskimi za-pleti. Skozi smeh si želim ljudem pokazati, kakšni smo in kakšni bi lahko bili, jim dati tudi neko sporo~ ilo. S tem razlogom je tudi nastala recesijska tragikomedija KUHNA, ki je v teh ~ asih še kako aktualna!«

Predstava Kuhna, v kateri vas bomo spremljali na odru Naro-dnega doma Logatec, je aktu-alna zgodba, pisana na kožo marsikaterega para v teh ~ asih gospodarske krize. Kako je na-stajala predstava in kaj vse se skriva za dobrih 60 minut igre, ki jo na videz brez truda upri-zorita s soigralcem, v ozadju je pa cela bera sodelujo~ ih in ogromno truda in energije, ki so potrebni, da nastane dobra komedija?»Ja,res je! Ta predstava je nekako nastajala dolgih 7 let! Nosila sem jo v sebi, imela sem ta avstralski tekst, na katerem je bilo treba še veliko delati, da bi ga prenesli na naša tla ... Pot je bila res dolga in trnova. Predvsem je v teh ~ asih skoraj nemogo~ e najti sponzor-ja, tako da sem morala za vsako stvar, ki jo vidite na odru, pla~ ati iz svojega žepa. Sodelavci so de-lali zastonj, oziroma pogodbe so sestavljene tako, da pla~ am »ko bo«. Zaupajo mi in vedo, da so z vsako naslednjo reprizo bliže temu, da pridejo na vrsto. Tudi to je odraz ~ asov, v katerih živimo. Ekonomske odnose bo nujno moral zamenjati bolj ~ loveški od-nos, sodelovanje in zaupanje.«

Predstava je vsebinsko vezana na ~ ase recesije. Tudi sami jo v igralskem svetu ~ utite, pa ven-dar ste vi osebno s pomo~ jo prostovoljstva prekinili tok ne-gativizma in prijeli vajeti v svo-je roke. Namesto da bi, kakor ve~ ina, samo preko medijev spremljali zgodbe Vegradovih delavcev in jih pomilovali, ste prijeli za kuhalnico in jim po-magali s toplimi obroki. Pa naj-verjetneje ne gre za osamljen primer prostovoljstva z vaše strani?»Vedno rada pomagam in to po~ nem anonimno. Tokrat me je presenetil medijski odziv, ki ga nisem pri~ akovala. Bilo pa je zelo koristno, saj so preko mene ljudje prvi~ izvedeli, kje in kako lahko konkretno pomagajo. Ga-njena sem bila nad tem, koliko so~ utnih ljudi je vsepovsod! Ve-ste, v~ asih pozabimo na to, koli-ko dobrega se skriva v so~ love-ku! Pomo~ je prišla z vseh strani, gostilni~ arji mi ponujajo surovine, a žal imam premalo ~ asa, da bi se ~ isto posvetila temu ... Žal pa to nikakor ni dokon~ na rešitev njihovega problema. Problem je, da država omogo~ a legalno ro-panje ljudi in to je tisto, kar je tre-ba spremeniti. V~ asih se hecam, da v prostem ~ asu rešujem svet in zato nimam nobenega proste-ga ~ asa, ker tu je res neskon~ no veliko dela!«

Leto 2011 je evropsko leto pro-stovoljstva. Svet Evrope ga je opredelil kot evropsko leto pro-stovoljnih dejavnosti za spod-bujanje aktivnega državljanstva pod geslom »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet«. Tudi v Logat-cu se posamezniki, inštitucije in vidni predstavniki ob~ ine vsa-ko leto trudijo vsaj malce spre-

meniti svet in materialno ter moralno stati ob strani pomo~ i potrebnim. Tudi silvestrska predstava sama je ~ len v verigi prostovoljstva, saj se župan za-hvali prostovoljcem, za katere izve preko socialnih delavcev. Zahvali se jim z darilcem v obli-ki vstopnice za ogled silvestrske predstave in besedami spod-bude. Beseda hvala in to, da je nekdo opazil trud, ljudem veliko pomeni. Kaj pa se dotakne va-šega srca, kaj je vam v spod-budo, da nadaljujete z dobrimi deli in s ~ im bi lahko prepri~ ali še koga, ki bi rad pomagal, a ima morebitne zadržke?»Tudi jaz sem si želela, da bi me v tem projektu podprla država ali kak sponzor in bi vsakemu, ki je ostal brez dela, podarila vstopnico za KUHNO. Žal mi to ni uspelo. Mnogo in še ve~ ljudi bi pomagalo, ~ e bi vedeli, da bo pomo~ prišla v prave roke. Žal pa smo bili vsi že tolikokrat ogolju-fani in tudi “dobrodelnost” je bila tolikokrat zlorabljena, da ne zau-pamo ve~ nikomur. Zato jaz raje zagrabim za kuhalnico, ljudem skuham in jim to razdelim. Pogle-dam jih v o~ i in jim kakšno spod-budno povem. Verjemite mi, da je to najtežji del! V njihovih o~ eh je toliko ponižanja, razo~ aranja in bole~ ine, da sem bolna od tega še par dni! Zdaj se pogovarjam o tem, da bom samo skuhala. Veseli me, da bo moja predsta-va v kontekstu tega ve~ era. In da bomo v leto 2011 stopili še bolj so~ utni, še bolj ~ loveški.«

Leto 2010 je bilo za marsikoga izredno težko leto, negativno in polno razo~ aranj. Idealno bi bilo, da bi se 1. januarja pre-budili v ~ isto novo obdobje, da bi izginile vse tegobe in bi se stanje stabiliziralo. Ste sami že pripravili spisek želja, kaj bi bilo dobro, da bi se zgodilo v letu 2011, in kaj bi moralo izginiti?»Prepri~ ana sem, da bo leto 2011 leto velikih sprememb! Že No-stradamus je napovedal konec sveta leta 2012. To ne pomeni, da bomo izumrli, ampak, da bo konec sveta, kot smo ga pozna-li do zdaj. Prepri~ ana sem, da se bo skozi gospodarsko krizo in vse naravne nesre~ e ~ lovek obrnil na bolje, da se bo za~ el bolj zavedati sebe in so~ loveka, potrebe po sobivanju in spošto-vanju mogo~ nih sil narave. Ta sprememba je nujna, kajti brez tega nas bo pometlo s planeta. Denar bo izgubil ta neskon~ no velik pomen, ki mu ga pripisuje-mo danes. Kar ne bo ni~ ~ udne-ga, saj je v glavnem prazen, brez pokritja!«

Silvestrski ve~ er boste preživeli na odru Narodnega doma. Bo-ste po predstavi morebiti ostali tudi na javnem silvestrovanju, ki ga prvi~ po dolgem ~ asu orga-nizirajo v Logatcu?»Veseli me, da bom ta ve~ er z vami in ne smemo pozabiti, da je KUHNA vendarle komedija! Vsem želim veliko smeha in zabave, kajti velik je tisti, ki se zna smeja-ti lastnim napakam. Po predsta-vi pa se bom verjetno vsaj del ve~ era zadržala v Logatcu, potem pa bom pohitela domov, da ob-jamem svoje najdražje!«

Najlepša hvala za vse odgovo-re in kmalu nasvidenje v Naro-dnem domu Logatec.Renata Gutnik,ob~ inska uprava

11 pozitivnih mnenj, medtem ko 11 nosilcev urejanja prostora mnenja ni podalo. Trinajst nosil-cev urejanja prostora pa je ime-lo pripombe na predloženo gra-divo. Skozi dolgotrajne postopke usklajevanj smo tudi s temi mi-nistrstvi in zavodi predlog ob~ in-skega prostorskega na~ rta uspe-šno uskladili.

Prejem novih mnenj pri~ aku-jemo v za~ etku prihodnjega leta, s tem pa bo tudi jasno, ali bo dana t. i. zelena lu~ za pridobi-tev odlo~ be o sprejemljivosti iz-vedbe plana na okolje ter skle-pa ministra o sprejemljivosti, kar bo nadalje omogo~ ilo sprejem ob~ inskega prostorskega na~ rta na ob~ inskem svetu. mag. Katja Žagar,ob~ inska uprava

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010O b v e s t i l a i n h o r o s k o p26

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona

Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110

znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV

je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po

ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega

oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko

~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po

faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovo-ljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v raz-vid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.620 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

ProdamLepo ohranjen štedilnik (dva plin, dva elektrika). Cena: 80 eur. Tel.: 041 594 184.Lesne brikete za kurjavo. Tel.: 041 828 972.6 kosov oz. 114,20 kg pocinkanih cevi 5/4 cole, dolge 6 m. Možnost uporabe za stebri~ ke pri vrtni ograji. Cena po dogovoru. Tel.: 01 705 70 79.Novega trenerja trebušnih mišic AB-shaper. Cena: 85 eur. Tel.: 041 848 149.6 jagnjet pasme JSR za zakol ali nadaljnjo rejo, velikosti od 28 do 38 kg. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 230 514.Knjige s podro~ ij; kulinarike, zdravega življenja, leposlovja, mladinske in otroške literature. Cena: 20–30 % nove knjige. Tel.: 031 500 116.

Nepremi~ nine

ProdamPol. dvoj~ ka Nova vas, Ravnik, 160 m2, notr. obn. l. 2000, CK-olje, mirna lokacija, bližina Bloškega jezera. Cena: 62.000 eur. Tel.: 051 313 747.Stanovanje na Blokah, nova vas, 45 m2, na novo adaptirano, pritli~ je, P, plin. Cena: 990 eur m2 z novo adaptacijo ali 700 eur m2 neadaptirano. Tel.: 041 793 090.1-sobno stanovanje v Logatcu, obnovljeno l. 2010, 30 m2, na parceli 300 m, terasa, parkiriš~ e. Cena: 105.000 eur. Tel.: 051 337 875.4-sobno stanovanje v Logatcu, izdelano l. 2008, 150 m2, vseljivo, vrt in parkiriš~ e, možnost menjave. Cena: 185.000 eur. Tel.: 041 765 877.Zemljiš~ e v Logatcu, IOC Zapolje, parc. 1199 m2 z gradbenim dovoljenjem. Cena: 220.000 eur. Tel.: 041 634 151.

Oddam1-sobno stanovanje v Logatcu–Zele-ni gri~ , novo in opremljeno. Tel.: 040 125 102.3-sobno stanovanje v centru Cerknice, vseljivo 1. 1. 2011. Tel.: 041 316 877 ali 041 811 515.2-sobno stanovanje v Postojni, 65 m2, center, opremljeno, vseljivo takoj. Tel.: 031 787 345.

DrugoLektoriranje diplom in drugih besedil. Iš~ ete dobrega lektorja? Se vam mudi z oddajo? Prof. slov. Miha vam z veseljem pomaga. Pokli~ ite 031 542 575.Svetovanje, pomo~ pri u~ nih in vedenjskih težavah. Društvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali u.tezave@gmail.com.Svetovanje in pomo~ pri partnerskih odnosih. Društvo za Radost. Tel.: 041 673 316 ali part.odnosi@gmail.com.Upokojenka, stara 72 let iz Postojne, želi spoznati moškega voznika za skupno druženje. Tel.: 041 384 266. Zbiramo naro~ ila za goveje meso ekološke reje s certifikatom. Tel.: 041 256 678.

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00 Enota Rakek pon.: od 8.00 do 15.00 sre.: od 15.00 do 19.00 pet.: od 13.00 do 19.00Ivana ^ampa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00

^italnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

A n i n e z v e z d e

KOZOROGKardinalno zemeljsko znamenje

Planet vladar: Saturn Barva: ~ rna, siva

Dežele: Indija, Gr~ ija, Iran, Albanija Kamni: ametist in turkiz

Kovina: svinec

Od zemeljskih znamenj najbolj dinami~ en, kar se odraža v poklicnih ambicijah in stremljenju po priznanju. Rad prevza-me odgovornost, je trezen, obvladan in se ravna po zakonih.

Je var~ en in konzervativen.

Kozoroge lahko ozna~ imo kot prakti~ ne, potrpežljive in kon-zervativne ljudi. V~ asih jim po krivici pripišemo hladnost in sebi~ nost, vendar pa imajo ~ udovit smisel za humor, ki je

neobi~ ajen in v nasprotju z njihovo godrnjavostjo. Na nek na~ in so znamenje nasprotij, ob ambicijah in velikih možnostih za uspeh, po drugi strani so brez samozavesti, da bi izkoristili možnosti. ^e uspejo svojo prodornost in discipli-no združiti, potem bo njihova pot k uspehu sicer dolga, toda

trdna in stabilna. Na cilj pridejo kasneje kot drugi, z odpovedovanjem, delom, odpornostjo in vzdržljivostjo, so pa zato nepremagljivi na-

sprotnik.

Kozorogi so bolj koš~ eni, skoraj bolj suhi kot ne. Njihov obraz je podolgovat, z izrazitim nosom, brado. Vrat je dolg in ozek,

ponavadi tudi ozkih prsi. Hoja je pazljiva. Pogosto imajo težave s kožo, kostmi in zob-

mi, koristijo pa jim športne aktivnosti.

Pri poslovnih podvigih so kozorogi zelo odgovorni do svojih nalog. Svoje sodelavce držijo na distanci, saj jih draži dajanje nasvetov. Blestijo pri vseh pisarniških poslih, v državnih služ-bah, pri urejanju uradnih stvari. Radi imajo posle, kjer lahko

skrbijo za red in disciplino.

Kozorogi se po lestvici uspeha vzpenjajo po~ asi, vzporedno s tem pa si nabirajo potrebno samozavest. Pri denarju ravna-jo previdno, že na za~ etku kariere znajo vlagati in var~ evati, ~ e pa imajo dovolj denarja, ga porabijo za ljudi, ki bi jim po-magali pri karieri. Najve~ ljudi, ki si je premoženje zaslužilo s svojimi rokami in delom, so prav pripadniki tega znamenja.

Spremembe na~ rtujejo dolgoro~ no in vsaka jim mora prinesti dolo~ en materialni napredek in samozavest.

Družinsko življenje, tako kot druge stvari, kozorogi ponava-di za~ nejo kasneje. Dokler nimajo trdnega poklica, kariere in udobnega prostora za družino, se za poroko in partnerstvo ne odlo~ ajo. Izberejo si partnerja, ki ima smisel za družino, nekoga, ki ga ob~ uduje in spoštuje. V~ asih so se sposobni

poro~ iti zaradi denarja in družbenega statusa. Težko izražajo ~ ustva, vendar pa so zvesti partnerji.

Mnogi kozorogi ne pogrešajo neke strasti. Biti morate zelo, zelo potrpežljivi, ker od vseh znamenj zodiaka traja najdlje, da se odtalijo. ^e želite od njih dobiti ~ imve~ , za~ nite igro

zelo ležerno, nedolžno in brez napadanja na erogene cone, ki so pri kozorogih kolena. Posebno velikih besed v obliki lju-

bezenskih izjav od njih ne pri~ akujte.

Znani kozorogi so: David Bowie, Al Capone, Mao Zedong, Henry Miller, Moliere, Nasser, Richard Nixon, El Sadat, Stalin, Aristotel Onassis, Isaac

Newton, Pucini, Tolstoj, Elvis Presley Joan Baez, Ava Gardner, Devica Orleanska, Anton Aškerc, Dra-

gotin Kette, Lili Novy, Matija Jama, Bojan Križaj

Zahvale

Zahvale sprejemamo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12,

pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona

Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti:

tajnistvo@nkr-novice.si.

Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur, cena

barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur (DDV je

vklju~ en v ceno).

Zahvala

Ob bole~ i izgubi dragega moža, o~ eta in dedka se is-kreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, so-sedom in znancem za izre~ eno sožalje ter darovano cvetje in sve~ e.

Zahvaljujemo se tudi Lovski družini Logatec pod vod-stvom g. Vinka Vidmarja za lep pogrebni obred, Ga-silskemu društvu Logatec, Komunalnemu podjetju Lo-gatec, gospodu župniku Janezu Komparetu, osebju ZD Logatec, zdravnicama Damjani Pal~ i~ Berce in Katarini Turk ter Onkološkemu inštitutu Ljubljana.

HVALA vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ste bili z nami.

Vsi njegovi

JOŽE BREN^I^1937–2010

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010 27N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov

in prireditev, ki bodo od 24. decembra do 13. januarja. ^e želite spomniti in povabiti

prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 7. januarja, na e-naslov

urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

RazstaveLikovna razstava Vida Sarka Italo Calvino – Nevidno mesto in literar-nega društva Zeleni oblaki, v galeriji Hiša sonca v Logatcu. Razstava bo na ogled do 22. decembra.Razstava slikarke Ide Kocjan~ i~ s krajšim kulturnim programom, v ga-leriji Krpan v Cerknici. Razstava bo odprta še danes.Slikarska razstava Mete Adami~ Bahl Notranje pokrajine, na ogled do 4. ja-nuarja v Galeriji na vogalu v Postojni.17. 12. Odprtje slikarske razstave kul-turno-umetniškega društva Pa-leta. Razstavljena dela bo predstavila mentorica, akademska slikarka Sta-nislava Sluga Pudobska, ob 19. uri v prireditvenem prostoru knjižnice v Starem trgu. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2011.17. 12. Odprtje razstave del ~ lanov društva notranjskih kulturnikov Kr-pan, ob 18. uri v Galeriji Krpan v Cerknici.20. 12. Razstava izdelkov DLU in koncertni ve~ er z ljudskimi glasbili, ob 18. uri v avli Inštituta za razisko-vanje krasa v Postojni.21. 12. Odprtje slikarske razstave primorskih likovnikov, Portret, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni. Razstava bo na ogled do 4. januarja.

Kultura10. 12. Literarni ve~ er Soto~ je upov, ob 19. uri v galeriji Hiša sonca v Lo-gatcu.10. 12. Veseli december, koncert Glasbene šole Cerknica, ob 17. uri v kulturnem domu v Cerknici.10. 12. Koncertni ve~ er, ob 20. uri pred PC Primorka Postojna.10. 12. Prazni~ ni koncert logaškega big banda Wonderbrass, ob 22. uri v Navigator pubu v Logatcu.18. 12. Tradicionalni boži~ no-novole-tni koncert Pihalnega orkestra Loga-tec, ob 19. uri v ve~ namenski športni dvorani v Logatcu.19. 12. Prednovoletno sre~ anje, VS Unica in Š~ ukice, ob 19. uri v kultur-nem domu v Planini.19. 12. Koncert Big Band Cerknica z gostom Urošem Petri~ em, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.20. 12. Lutkovni muzikal Peter Strah, ob 17. uri v kulturnem domu v Po-stojni.22. 12. Koncert boži~ nih pesmi, ob 19. uri v cerkvi na Kalu.

Prireditve, predavanja

11. 12. ŠD Planjava Babno Polje vabi na potopisno predavanje Zmaga Slevca Mont Blanc, ob 18. uri na kme~ kem turizmu Pri Kova~ iji v Bab-nem Polju.11. 12. Novoletna prireditev twirling kluba logaških mažoret, ob 18. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Logatcu.11. 12. Sejem smu~ arskega teka, od 10. do 16. ure v Kulturnem domu Ta-bor v Logatcu.11. 12. TŠD Urbanš~ ica iz Vrem, igra Krivica boli, ob 18. uri v kulturnem domu v Zagorju.11. 12. Prazni~ ni koncert Komornega zbora Frana Gerbi~ a, Godalni orke-ster GŠ Postojna, ob 18. uri v kultur-nem domu v Cerknici.11. 12. DPD Svoboda Loška dolina, komedija Spustite me pod kovter, ob 19. uri v Krpanovem domu v Pivki.11. 12. Koncert ^rna gradnja in Guns & Roses, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorko v Postojni.12. 12. Novoletni koncert KD Rak Rakek, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

22 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Body fit z Andi fit. 1. nagrada: Katarina Pun-tar, Unec 118 A, 1381 Rakek; 2. nagrada: Špela Godeša, Pod Grintavcem 2b, 1370 Logatec; 3. nagrada: Tomaž Furlan, Ka-juhova 3, 6230 Postojna; 4. na-grada: Julija Bobek, Snežniška cesta 25, 6257 Pivka. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Andi fit wellness Svarog, Andreja Str-le Podobnik s.p., Partizanska 20,

14. 12. Novoletni koncert otro-škega in mladinskega pevskega zbora, ob 18. uri v osnovni šoli v Prestranku.15. 12. Izdelovanje voš~ ilnic s kali-grafsko krasitvijo, od 17. do 20. ure v galeriji Son~ na hiša v Logatcu.15. 12. Po praznikih diši, kulturna pri-reditev, ob 17. uri v kulturnem domu v Planini.15. 12. Boži~ no-novoletna plesna prireditev, ob 18.30 v dvorani Šol-skega centra v Postojni.15. 12. Nastop harmonikarskega in pihalnega orkestra Glasbene šole Postojna, ob 19. uri v postojnski glasbeni šoli.16. 12. Predstava Peter Strah, ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki.16. 12. Pozdrav zimi, zapojmo z otroki iz vrtca, ob 17.30 na osre-dnjem trgu v Postojni.16. 12. Koncert pihalnega in godal-nih orkestrov Glasbene šole Cerkni-ca, ob 18. uri v kulturnem domu v Cerknici.17. 12. Novoletna prireditev, ob 18. uri v šoli v Zagorju.17. 12. Koncert sre~ anje oktetov Primorske, ob 19. uri v kulturnem domu v Postojni.17. 12. Koncert Dej še'n litro, Vlado Kreslin in Mali bogovi, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorka v Postojni.17. 12. Komedija Toneta Partlji~ a ^is-tilka in predsednik uprave, ob 20. uri v kulturnem domu v Cerknici.18. 12. Prednovoletni koncert MPZ Pivka, ob 17. uri v avli OŠ Pivka.18. 12. Koncert Adam, Rock Shock, Big Foot Mama, ob 20. uri v šotoru pred PC Primorko v Postojni.18. 12. Lutkovna predstava Mojca Pokraculja, Gledališ~ e Žapik, ob 11. uri v kulturnem domu v Cerknici.18. 12. Koncert MePZ Studeno z go-sti, ob 19. uri v kulturnem domu v Studenem.19. 12. Plesna predstava, Pike, ob 17. uri v dvorani Skala v Pivki.19. 12. Novoletno sre~ anje, ~ lanov društva upokojencev, ob 17. uri v go-stilni Kara v Pivki.20. 12. Ples do nebes z Evoro, ob 19. uri v kulturnem domu v Cerknici.21. 12. 3. nastop u~ encev Glasbene šole Logatec, ob 19. uri v dvorani glasbene šole v Logatcu.21. 12. Novoletna prireditev, ob 18. uri v šoli Šmihelu.22. 12. Muzikal Mojca Pokraculja, u~ enci OŠ Cerknica, ob 17. uri v kul-turnem domu v Cerknici.

1380 Cerknica, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podar-ja: Splošno tapetništvo Urban Posedi s.p., Starožirovska c. 3, 4226 Žiri. 1.–4. nagrada: okrasna blazina. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kra-ške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 17. decembra 2010.

www.posedi.com

Notranjsko-kraške novice petek, 10. december 2010Z a d n j a28

TOLEA d.o.o., Robova c. 6, Vrhnika. Slike so simbolne. Ponudba velja do razprodaje zalog. Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Možne so napake v tisku. Slike so simbolne.

*Cena velja ob sklenitvi novega naročniškega razmerja ali podaljšanju le tega za 12 mesecev.

€*

Anton Pakiž z Blok skrbi za 40 hektarov gozda in 16 hektarov kmetijskih površin.

Hudi~ evec pri Razdrtem, 1. december – »Slovenija je z gozdom bogata, zato je prav,

da dobi raba lesa iz slovenskih gozdov v vrhunskih izdelkih, gradbeništvu in

energetiki ve~ ji pomen ter vrednost. Dobro gospodariti z gozdom pomeni pomembno

prispevati k socialnim in okoljskim dobrobitim, ki jih gozdovi zagotavljajo,«

poudarjajo v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Zato so tradicionalno podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom

gozdov, iz vsake obmo~ ne enote enemu. V postojnski si je priznanje prislužil gozdni in kmetijski posestnik Anton Pakiž z Nemške

vasi na Blokah.

biti bolj obdav~ eni, vsi tisti, ki bi s se~ njo usmerjali razvoj, z nego pa izboljševali strukturo, pa deležni dolo~ enih olajšav,« je prepri~ an Jakša. Ob tem opozar-ja na nevarnost, da bi na ra~ un spodbud za~ eli delo opravlja-ti tudi tisti, ki tega ne obvlada-

Za dobre gospodarje olajšave?Najbolj skrben lastnik gozda iz naše regije je Anton Pakiž z Nemške vasi na Blokah � Veronika Rupnik

»Nekateri lastniki gozdov so sta-rejši in ne zmorejo ve~ skrbe-ti za gozd, drugi nimajo ~ asa, tretji pa ne zanimanja. Skrb za gozd zahteva zelo veliko ~ asa, predvsem pa veselja in znanja. Delo je nevarno, tudi ~ e si pre-viden in imaš izkušnje, se do-gajajo poškodbe,« pravi Pakiž, ki za nego in se~ njo skrbi v 40 hektarih svojega gozda, podpr-tega s sistemov vlak, poseb-no skrb posve~ a negi mladega gozda, na pomo~ pa prisko~ i tudi drugim. Številne izkušnje si je nabral tudi v Gozdnem go-spodarstvu Postojna, kjer je kot kooperant za podro~ je se~ nje in spravila delal do upokojitve.

»Gospodarjenje z gozdovi mu je o~ e prepustil že zelo kmalu po kon~ ani šoli, ko je zaznal, da mladega Antona to izredno za-nima in privla~ i. Od takrat dalje z

izredno vztrajnostjo in vedoželj-nostjo ter strokovnimi nasveti in pomo~ jo revirnega gozdarja dosledno upošteva usmeritve gozdnogojitvenega na~ rta,« je v utemeljitvi priznanja o njem za-pisal Boštjan Jež, vodja Krajevne enote Cerknica v Obmo~ ni enoti Postojna ZGS in poudaril, da je Pakiž »v vsakem pogledu vzor ostalim gozdnim posestnikom.«

Težava je razdrobljenostV Sloveniji ima vsaj del~ ek goz-da v lasti okrog 489 tiso~ oseb. »Kar 80 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, zaradi ~ esar je problematika neizvajanja del v zasebnih gozdovih še bolj pere~ a,« pravi Anton Smrekar, vodja postojnske obmo~ ne eno-te ZGS.

Zaradi zelo razdrobljene goz-dne posesti številni lastniki ni-majo veliko dohodkov iz goz-da, interes za vlaganje in nego gozda pa je posledi~ no majhen. Prav tako vlaganje v gozd danes pomeni vlaganje na dolgi rok, katerega rezultate bodo lahko uživali šele potomci.

Kaj lahko naredi država?Jošt Jakša, direktor ZGZ, odgovar-ja, da so mehanizmi predvsem dav~ ni. »Tisti lastniki, ki ne go-spodarijo z gozdom, bi morali

jo. »V gozdu naj dela le tisti, ki je za to primerno usposobljen in uporablja primerno zaš~ itno opremo.«

Na vprašanje, kdo je dober gospodar gozda, Smrekar odgo-varja, da tisti, ki pozna svojo po-sest. »Na žalost je danes znaten

delež lastnikov takih, ki sploh ne vedo, kje je njihov gozd,« pra-vi Smrekar in dodaja, da dober gospodar skrbi za gozd, izvaja negovalna dela in preventivne varstvene ukrepe, dobro sode-luje z zavodom in drugimi služ-bami, skrbi za gozdne prome-

tnice, jih vzdržuje in pospravi za seboj, ko zaklju~ i s se~ njo. »Prav tako se stalno izobražuje in spremlja novosti, zelo pomemb-no pa je, da upošteva navodila na podro~ ju varnega dela ter je ustrezno usposobljen in opre-mljen za delo v gozdu.«

FOTO

: B

OŠT

JAN

JEŽ