NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1

Opozorila o nevarnosti zaleglaDržava kot lastnica se je končno odzvala na opozorila in poskrbela, da so se v Rakovem Škocjanu ustrezno zaščitili vsaj najnevarnejši odseki učne poti, kot je 40-metrska globina naravnega mostu.

2

Potencial v biomasi

3

Lokalni energetski koncepti občin (LEK) med drugim predlagajo pospešitev priklapljanja stavb javne infrastrukture in zasebnih stavb na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali preureditev obstoječih kotlovnic, zlasti tistih na kurilno olje, v kotlovnice na lesno biomaso ali druge obnovljive vire ogrevanja. V središču smo zato preverili, kakšno je stanje glede energetske učinkovitosti v naših občinah, kakšne energente se uporablja in koliko dobrih praks rabe obnovljivih virov je trenutno v posamezni občini. Poraba lesne biomase je v postojnski občini večja kot v logaški, kjer so podjetja premalo motivirana za izboljšave stanja, pišemo.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Iz vsebine:

Zelena luč za pivški dom za starejšeČeprav so imeli v Pivki resne pomisleke o ustreznosti umestitve doma za starejše in varovanih stanovanj na lokacijo za zdravstvenim domom, so vseeno prevladali argumenti v prid vključitve načrtovane ureditve doma v občinski podrobni prostorski načrt.

5

6

Pevci v Srbiji osvojili srebroMešani pevski zbor Postojna je pod taktirko zborovodje Mirka Ferlana na mednarodnem tekmovanju v okviru Mokranjčevih dnevov v Negotinu v Srbiji osvojil drugo mesto.

11

petek, 5. oktober 2012, letnik X / št. 18 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Jaz bom kuril kar

na nafto!

Nov salon Avtohiše Seliškar

Odprli lokal ob Cerkniškem jezeru

Gozda veliko, delovnih mest pa ne4 7 9

Dobrodelni

koncert

Sodeluj pri plemeniti zgodbi Željam naproti – 3. del tudi ti!

Vabljen si na veliki dobrodelni koncert OŠ Jožeta

Krajca Rakek, 22. novembra, ob 19. uri v Kulturni dom v Cerknico.

Prelistaj časopis ...

FOTO

: SO

NJA

BRA

JLIH

Obnovili vaško »štirno« Klenik, 1. oktober – V minulih dneh so se zaključila dela pri obnovi vaške štirne v Kleniku, ki odslej sije v novi podobi. V lanskem letu so na občini Pivka prisluhnili želji krajanov, da bi obnovili vodnjak, in se prijavili na javni razpis za sredstva z naslova ohran-janje in izboljševanje dediščine podeželja. »Celotna investicija obnove vaške štirne je znašala nekaj več kot 35.000 evrov, del sredstev je občina pridobila z razpisa, del pa je prispevala tudi sama,« je povedala predsednica vaške skupnosti, Sonja Brajlih. Obnovitvena dela je spremljala novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je pred začetkom del izdalo tudi soglasje in natančna navodila za obnovo. »Zelo smo veseli, da je ta velik projekt pri koncu in da nam je s pomočjo občine, ki ima posluh za takšne stvari, uspelo. Zelo smo ponosni na našo štirno, saj danes ni ostalo več veliko takšnih,« je še povedala Brajlihova. Slovesno odprtje obnovljene vaške štirne bo 7. oktobra. •pš

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 2012V središču2

V Cerknici bodo uredili daljinsko ogrevanjeNa lesno biomaso se bodo sprva ogrevali javni objekti, pozneje pa lahko tudi stanovanjski blokiCerknica, Loška dolina – V Cerknici se pripravljajo na energetsko sanacijo osnovne šole Cerknica, v Loški dolini pa bodo sanirali os-novno šolo v Iga vasi. Projektov so se lotili na podlagi lani sprejetih lokalnih energetskih konceptov. Obe občini že imata energetskega upravljalca in vpeljujeta energetsko knjigovodstvo za občinske stavbe.

Logatec: za večjo izrabo obnovljivih virov

Večina individualno ogrevanih stanovanj v logaški občini po tej oceni kot energent uporablja les in lesne ostanke, podjetja, ki so se izkazala zelo slabo motivirana za potencialne izboljšave na tem področju, za ogrevanje večinoma uporabljajo zemeljski plin, javne zgradbe pa ekstra lahko kuri-lno olje. »LEK je še posebej pomemben za pripravo izvajanja konkretnih ukrepov tako na področju učinkovite rabe energije, uva-janja oziroma večje izrabe obnovljivih virov energije kot tudi decentralizacije oskrbe z energijo,« pojasnjujejo na občini. Med šibkimi točkami obstoječega stanja oskrbe z energijo in rabe le-te navajajo predvsem relativno velik delež neizkoriščenih priključkov na omrežje zemeljskega plina, predimenzioniranost kurilnih naprav v skupnih kotlovnicah in

neustreznost oziroma dotrajanost javne razsvetljave, ki pa jo že sanirajo. Potenciali učinkovitejše rabe energije in izrabe obnovljivih virov le-te so lesna biomasa, bioplin iz naslovov živinoreje in kmetijskih površin, energija sonca in vetra ter geotermalna energija. Družba Istrabenz Gorenje energetsko svetovanje, ki ji je občina Logatec zau-pala pripravo Lokalnega energetskega koncepta, se je sicer opirala na podatke iz popisa 2002, zato ocena drži le v grobem, saj je bilo po tem letu na območju občine zgrajenih veliko novih stanovanj, poleg tega pa se je v tem obdobju povsod po Sloveniji spreminjala struktura energentov. V Logatcu se je v tem času nadaljeval tudi proces plinifikacije in priključevanja na plinovodno omrežje.

Lani sprejeti lokalni energetski koncept se na logaškem pospešeno izvaja, nekatere šibke točke oskrbe z ener-gijo in rabe le-te pa ostajajo – Podjetja so premalo motivirana za izboljšave stanja

Osnovni cilj Lokalnega energetskega koncepta (LEK), ki ga je logaški občinski svet sprejel že maja 2011, je oblikovanje temeljnega doku-menta za energetsko strategijo, povezano z okoljsko politiko občine. Podatki, zbrani na podlagi Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj iz leta 2002, pa omogočajo zgolj grobo oceno rabe energije.

V podjetjih slabo motivirani za izboljšave

Individualna stanovanja se po teh podatkih večinoma ogrevajo z lesom in lesnimi ostan-ki, podjetja pa z zemeljskim plinom. Po ugo-tovitvah pripravljavcev so podjetja izredno slabo motivirana za izboljšave, kar pripisu-jejo slabi informiranosti o možnih ukrepih s področja oskrbe z energijo, ki imajo sicer tudi v podjetjih velik varčevalni potencial. Javne zgradbe, ki so z vidika občinske uprave najpomembnejši segment med vsemi porab-niki energije na območju lokalne skupnosti, saj se energetski prihranki v teh zgradbah odrazijo neposredno v občinskem proračunu, pa se z redkimi izjemami ogrevajo z ekstra lahkim kurilnim oljem.

Obetavni načrti

Medtem ko je večina dejavnosti potekala ali še poteka v letošnjem letu, v prihodnjem

med drugim načrtujejo študijo izvedljivosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso na območju Tovarniške ceste ter vključitev os-novnih šol v projekt energetsko varčnih šol. V letu 2013 naj bi, odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev, v Logatcu ustanovili tudi sklad, iz katerega bo občina vsako leto gospodinjstvom sofinancirala izvedbo ukre-pov učinkovite rabe energije, projektov ob-novljivi viri energije in vsakoletno pripravo razpisov za razdelitev sredstev. Ker v osnutku proračuna za leto 2011 ni bilo predvidenih sredstev za financiranje aktivnosti iz energetskega koncepta, so bile le-te lani omejene na tiste, ki niso im-ele finančnih posledic, vsaj ne bistvenih, v letošnjem proračunu pa so za izvedbo potrebnih ukrepov namenili 10.000 evrov, je povedala Mateja Čuk, vodja Oddelka za investicije in gospodarstvo v občini Logatec. Proračun za leto 2013 bodo predvidoma sprejemali v decembru. •Blanka Markovič Kocen

Nekaj stavb v lasti občine Cerknica je energet-sko povsem primernih, nekatere bodo potre-bovale manjša popravila, v nekatere stavbe, predvsem starejše šole, pa bodo morali vložiti več sredstev, so ugotovili pripravljavci loka-lnega energetskega načrta. »Odločili smo se, da bo prva na vrsti osnovna šola v Cerknici, za katero energetski upravljalec že pripravlja pro-jekte za razpise za energetsko sanacijo stavb,« je povedal župan Marko Rupar. Zamenjati morajo četrtino oken ter izolirati fasado in tlake. V naslednjih letih naj bi postopoma obnovili tudi druge javne stavbe.

Daljinsko ogrevanje v Cerknici

Na cerkniški občini pa ne razmišljajo le o uporabi obnovljivih virov energije in učinkoviti rabi energije v javnih stavbah. Za stavbe v središču Cerknice želijo namreč urediti daljinsko ogrevanje s paro in vročo vodo na lesno biomaso. Nanj bi najprej navezali občinske zgradbe, nato pa tudi bloke v središču kraja. »Razpis za koncesionarja je že odprt, zaradi gospodarske situacije pa trenutno ni veliko zanimanja, a zaradi tega še nismo obupali,« pravi Rupar. Prepričan je, da bi s takim načinom ogrevanja zmanjšali porabo energenta, za okolje pa bi nekaj naredili tudi z uporabo obnovljivih virov energije.

Sicer pa so v cerkniški občini na vseh strehah javnih objektov koncesionarji postavili sončne elektrarne; nazadnje na strehi nove pustne hale. V naslednjih letih jih med drugim čaka še namestitev varčnih sijalk na svetila javne

razsvetljave; z zamenjavo sijalk so že začeli, z varčnimi pa jih morajo nadomestiti najpozne-je do konca leta 2016.

Daljinsko ogrevanje v Starem trgu

Verjetno že kmalu bodo v Starem trgu uvedli daljinsko centralno ogrevanje na lesno biomaso. »Potencialnega investitorja že imamo,« pravi župan Janez Komidar. Na sistem bodo priključili javne stavbe: občino, šolo ter zdravstveni in kulturni dom, kot pravi Komidar, pa verjetno tudi še štiri bloke, v katerih so tudi občinska stanovanja. Sistem bo napeljan od podjetja Marof trade do Starega trga, v prihodnje se bo nanj lahko priključila tudi Kovinoplastika Lož. »Če smo že sredi notranjskih gozdov, moramo poskusiti z lesno biomaso, kar bo ceneje najprej za lokalno skupnost, v določenem času pa se bodo na sistem lahko priključili tudi zasebni objekti,« še dodaja Komidar.

V Loški dolini že pripravljajo projekte za ener-getsko obnovo šole v Iga vasi. Zanjo si obetajo sredstva iz razpisa za energetsko sanacijo objektov. Na podlagi lokalnega energetskega načrta so že določili energetskega upravljalca. Ta bo skrbel za projekte, določene v LEK-u. V naslednjih letih naj bi tako med drugim izolirali fasade občinskih stavb – kjer tega še niso naredili – in jih tudi drugače energetsko sanirali. Za cilj so si zadali tudi povečanje deleža obnovljivih virov energije v občinskih javnih stavbah, sončno elektrarno pa od lani že imajo na strehi osnovne šole v Starem trgu. •Petra TrčekNa Blokah LEK-a ne potrebujejo

Bloke – Na Blokah lokalnega energetskega koncepta še niso sprejeli. Kot je poudaril župan Jože Doles, so v zadnjih letih dobro izolirali vse javne objekte in na njih zamenjali okna. »Čeprav vemo, da bomo LEK morali sprejeti, ne vidimo potrebe, da to naredimo, preden bomo res prisiljeni,« pravi Doles, ki sicer razmišlja o tem, da bi jim tak dokument prišel prav, če bi se potegovali za sredstva za sofinanciranje gradnje večnamenske dvorane. Občine lahko namreč kandidirajo za javna sredstva tudi pri gradnji novih objektov, ne le za energetsko sanacijo starejših.

Na Cerkniškem so sončne elektrarne namestili na vse primerne strehe javnih občinskih objektov, videti pa jih je tudi na strehah zasebnih stavb (na sliki).

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: SPL

ET

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

Primer dobre prakse je prehod na peletePivka − Lokalni energetski koncept (LEK) občine Pivka, ki so ga izdelali v Goriški lokalni energetski agenciji, ugotavlja, da se v pivški občini preko 60 odstotkov stanovanj oziroma stanovanjskih objektov, kjer bi bilo sicer treba zmanjšati top-lotne izgube, ogreva na lesno biomaso, prehod na lesno maso ali vsaj zemeljski plin bi bil priporočljiv tudi v skupnih kot-lovnicah, kjer se še vedno uporablja kurilno olje. Še »precejšen varčevalni potencial« ima po ugotovitvah avtorjev LEK občina Pivka tudi v javnih zgradbah, med katerimi po visoki porabi energije najbolj izstopajo stavba starega vrtca, podružnična šola v Zagorju ter zdravstvena postaja in Kraške lekarne Pivka. Kot primer dobre prakse pa izpostavljajo aktualni primer zamenjave dotrajanih kotlov v Osnovni šoli v Košani. Naložba

bo izvedena v okviru projekta Obnovljivi viri v primor-skih občinah, ki je delno sofinanciran v sklopu sloven-sko‐švicarskega sporazuma in v katerega je vključena tudi občina Pivka. Obstoječa kotla na kurilno olje bodo zamenjali z novima kotloma na lesno biomaso (pelete), vključno z vgradnjo zalogovnika toplote. Poleg tega bo za ogrevanje sani-tarne vode instalirana toplotna črpalka tipa zrak/voda, ki bo ogrevala vodo v dveh bojlerjih skupne prostornine dva tisoč litrov, ki sta toplotno izolirana v skladu z najsodobnejšimi tehnološkimi standardi. »Projekt poleg same investicije vsebuje še aktivnosti za promocijo uporabe obnovljivih virov ener-gije, izobraževanje otrok v šoli in ozaveščanje o pomembnosti izkoriščanja obstoječih naravnih virov za zmanjšanje odvisnosti

od fosilnih goriv,« so povedali na občini Pivka. Celotna vred-nost naložbe znaša 210 tisoč evrov, 45 odstotkov bo prispeval Švicarski finančni mehanizem, 55 odstotkov vrednosti inves-ticije pa bo šlo iz proračuna občine Pivka. Prenova kotlovnice bo zaključena še pred pričetkom prihajajoče kurilne sezone oziroma najkasneje v mesecu oktobru.Na skupno kotlovnico na lesno biomaso (sekance), ki obratuje od leta 2006, so sicer priključeni tudi večji javni odjemalci v centru Pivke. Kotlovnica se nahaja v Krpanovem domu, toplovod pa je narejen do vrtca, osnovne šole Pivka in športne dvorane. Možnost toplovoda je še v priključitvi bližnjih blokov ob Sparu Pivka na obstoječo kotlovnico v Sparu, za kar pa bi bilo treba zgraditi krajši toplovod. •vrž

Večina stavb energetsko neučinkovitih

Lokalni energetski koncept zato predlaga pospešitev priklapljanja stavb javne in-frastrukture in zasebnih stavb na sistem daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ali preureditev obstoječih kotlovnic, zlasti tistih na kurilno olje, v kotlovnice na lesno biomaso ali druge obnovljive vire ogrevanja (na primer toplotne črpalke). To še posebej velja za male kurilne naprave v individualnih hišah, ki so praviloma slabo nadzorovane in stare več kot 15 let, kar je s stališča vplivov na okolje najslabši način oskrbe s toploto.

Kotlovnica na biomaso za več javnih stavb

Na občini Postojna so nam pojasnili, da so s ciljem povečanja energetske učinkovitosti podelili koncesijo za ogrevanje na lesno biomaso in priključili na skupno kotlovnico vse večje javne objekte na območju Kremence (zdravstveni dom, vrtec, Osnovno šolo An-tona Globočnika, Šolski center Postojna …). »Predvideva se tudi priključitev zasebnih ob-

jektov, v kolikor se bodo lastniki za to odločili. V prihodnje pa bomo iskali tudi možnosti za prehod preostalih javnih objektov na ogrevanje z obnovljivimi viri energije, s čimer bi zago-tovili cenejše in okolju prijaznejše ogrevanje teh objektov,« so poudarili na občini.

10 fotovoltaičnih elektrarn

Razen lesne biomase se ostali obnovljivi viri energije v občini zelo malo koristijo. Na območju občine se proizvaja električna ener-gija v samo desetih fotovoltaičnih elektrarnah s skupno nazivno močjo 424 kilovatov in v eni mali vetrni elektrarni. V naselju Hruševje pa se uporablja geotermalna energija za ogre-vanje osnovne šole, gasilskega doma in pros-torov krajevne skupnosti z uporabo toplotnih črpalk. Geotermalna energija z uporabo toplotnih črpalk se sicer v manjši meri upo-rablja tudi za ogrevanje stanovanjskih stavb, sprejemniki sončne energije pa se uporabljajo za ogrevanje predvsem sanitarne vode.

Velike toplotne izgube

V občini Postojna se nobena stavba po en-ergetski učinkovitosti ne razvršča v najvišja razreda A in B. Največ ogrevanih stavb na

Priklapljanje stavb na daljinsko ogrevanje na lesno biomaso je treba pospešiti Postojna − Poraba lesne biomase v postojnski občini je v povprečju večja kot dru-god po Sloveniji, a se kot vir energije uporablja večinoma za ogrevanje enostano-vanjskih hiš, delež energije iz daljinskega ogrevanja na lesno biomaso pa je še premajhen, ugotavljajo avtorji Lokalnega energetska koncepta občine Postojna.

30 odstotkov znaša trenutna raba obnovljivih virov energije na območju

občine Postojna.

Med vsemi javnimi stavbami, ki so pomembne za občino Postojna, sta najbolje energetsko ocenjeni stavbi prenovljene postojnske knjižnice in stavba Varstveno delovnega centra, ki se po energetski

učinkovitosti uvrščata v razred C. V najvišja dva razreda A in B se ne uvršča nobena stavba

v občini Postojna.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

območju občine je v predzadnjem razredu gradbene kakovosti F (specifična letna potrebna toplota za ogrevanje od 150 do 210 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto), največ toplote pa je treba za ogrevanje stavb v razredu gradbene kakovosti E (specifična letna potrebna toplota za ogrevanje od 105 do 150 kilovatnih ur na kvadratni meter na leto). To pomeni, da je v občini Postojna precej stanovanjskih stavb z manjšo uporabno površino z izrazito velikimi toplotnimi izgu-bami, večina večstanovanjskih in poslovnih stavb z večjo uporabno površino pa je v raz-redu gradbene kakovosti E. Med ukrepi, ki jih izpostavlja lokalni energetski koncept, je zato tudi izboljšanje zaščite toplotnega ovoja stavb.

Na občini so nam v zvezi s tem povedali, da so že v preteklih letih spodbujali energet-sko sanacijo fasad in streh tudi na zasebnih objektih in bodo s tem gotovo nadaljevali. Za zasebnike so sicer na voljo tudi sredstva, ki jih v ta namen podeljuje država (Eko sklad).»V prihodnje bomo na podlagi Lokalnega ener-getskega koncepta in akcijskega načrta ter en-ergetskih pregledov objektov določili prioriteto objektov, ki potrebujejo energetske sanacije ter v skladu s finančnimi sredstvi izvajali potrebne ukrepe za izboljšanje rabe energije. Prednost pa bodo imeli projekti, za katere bo možno prido-biti tudi sofinanciranje s strani države oziroma evropska sredstva,« so še povedali na občini Postojna. •Veronika Rupnik Ženko

Letos tudi za šolo v Sudanu

Anita Ivančič, ravnateljica OŠ Jožeta Krajca in organizatorka dobrodelnega dogodka, je tudi letos prepričana, da bo k zgod-bi z naslovom Željam naproti, ki bo tokrat podala roke tudi temnopoltim otrokom v Sudanu, pritegnila številne donatorje in podpornike. Naj spomnimo, da so prvo leto zbirali sredstva za šolski sklad Rakec, lani za prvošolčka Lenarta Skuka, ki ima najhujšo obliko mišične distrofije, letos pa bodo kot Unesco šola del zbranega denarja namenili sovrstnikom v Sudanu, kjer se trudijo, da bi tamkajšnje učence osnovnošolsko izobrazili. »Gre za zgodbo, ki se nadaljuje in je zelo pomembna, saj ima pripis Unesco. Kot Unesco šola vsako leto obeležujemo svetovne dneve. Letos bomo svetovni dan strpnosti, otrokovih pravic

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ravnateljica Anita Ivančič je prepričana, da bodo s tretjim dobrodelnim kon-certom naredili velik korak naprej tudi z donacijo za sovrstnike – osnovnošolce v Sudanu.

Na OŠ Rakek pripravljajo zaključni dobrodelni koncert Željam naproti – 3. del, v okviru katerega bodo del sredstev namenili tudi za SudanDobrodelna zgodba Osnovne šole Jožeta Krajca z Rakeka se nadaljuje tudi letos. Tokrat so jo zastavili širše kot lani in leto poprej, saj želijo z zbranimi sredstvi pri šolanju pomagati tudi otrokom v Sudanu. Dobrodelni lonec, v katerega bodo tako kot vsa leta prispevali različni podjet-niki, največ pa obiskovalci z nakupom vstopnice, bo pokrov zaprl 22. novembra, ob 19. uri, z ve-likim koncertom v kulturnem domu v Cerknici.

K plemeniti zgodbi Željam naproti – 3. del vabi-mo vse sponzorje in donatorje, ki pri zgodbi želijo sodelovati od vsega začetka in si zagotoviti sedež

na velikem dobrodelnem koncertu z gosti, Alenko Godec, Aniko Horvat, Severo Gjurin, Postojnskim jazz ansamblom, učenci šole in presenečenji. Več

informacij pri vodji projekta, mag. ravnateljici Aniti Ivančič na tel. št. 040 206 920.

in boja proti Aidsu obeležili z zaključno prireditvijo zgodbe Željam naproti/3. del. Naša šola se skozi ta dobrodelni projekt velikopotezno ukvarja z globalno idejo, s svetovnim problemom, humanitarno krizo, letos pa poleg zbiranja sredstev v naš sklad posebno pozornost namenja učencem v Sudanu. Del zbranih sredstev bomo namreč namenili tudi gradnji šole v Sudanu in s tem pomagali otrokom v Afriki do pridobitve osnovnošolske izo-brazbe,« je pojasnila Ivančičeva. Rakovška osnovna šola je kot Unesco šola z Afriko začela že pri projektu Botrstvo, ko je na daljavo posvojila enega izmed otrok Bryana in zanj mesečno prispeva sredstva za šolanje. Učenci več let sodelujejo tudi pri Plakatu miru za mir v svetu.

Za otroke tudi pobarvanka

Letos prvič so na šoli razpisali likovni natečaj za pobarvanko »Nariši nasmeh za Sudan«. K sodelovanju so povabili tudi druge bližnje in daljne šole, zato »ker je šola odprta navzven in dokazuje, da je sodelovanje krasna stvar,« pove ravnateljica. »Natečaj smo razpisali za izdelavo otroške pobarvanke za otroke iz Sudana. Za pobarvanko bodo otroci prispevali risbice z mo-tivi naših domačih živali, lokalnega sadja in zelenjave, dogod-kov iz njihovega življenja ali risbice na temo miru, prijateljstva in Afrike. Od prispelih risbic bomo izbrali 16 najlepših in jih

uredili v pobarvanko. Izbrane risbice bodo javno objavljene v izdani knjižici – pobarvanki in naprodaj na zaključni dobrodel-ni prireditvi Željam naproti v Kulturnem domu v Cerknici, nekaj pa jih bo Tomo Križnar odnesel otrokom v Sudan,« izpostavi letošnjo novost Ivančičeva. Da bi snovalce dobrodelne zgodbe medijsko podprli, smo se vanjo aktivno vključili tudi na uredništvu Notranjsko-kraških novic. Vas, dragi bralci, bomo nagovarjali k nakupu vstopnic, donacijam in denarnim prispevkom na račun Šolskega sklada Rakec št. SI56 0121 3603 0647 262. »Trudimo se, da bi nam tudi letos uspelo napolniti dvorano kulturnega doma in zbrati čim več denarnih sredstev za naše in afriške otroke,« še upa Ivančičeva. •Barbara Čepirlo

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 2012Gospodarstvo4

Avtohiša Seliškar gradi nov salon

Logatec – Logaško podjetje Astech beleži prvo desetletje obstoja, odkar se je zapisal med serviserje in vzdrževalce klimatskih prezračevalnih sistemov in ki ima danes večinski tržni delež v državi na tem področju. Svojo poslovno pot je družba Astech začela v času, ko je bila storitvena dejavnost dobro razvita in prilagojena takratnemu poslovnemu okolju. S ponudbo, ki zajema celovito servisno storitev, konkurenčno ceno, kakovostno storitev in kratek odzivni čas, je Astech prehitel ostale ponudnike na trgu. •bč

FOTO

: URO

Š O

ŠTIR

Logatec – V logistično poslovni coni v Zapolju pri Logatcu raste nov objekt, namenjen bodočemu salonu, mehanični delavnici in skladišču vozil, podjetja Avtohiša Seliškar. Izjemno ugodna in primerna lokacija za prodajo vozil se nahaja takoj pri vhodu v in-dustrijsko cono na desni strani ter predstavlja prijetno in moderno vstopno središče, ki bo namenjeno velikemu avtosalonu.

ASTECH d.o.o.Obrtna cona Logatec 6a

1370 Logatec

T: +386 (0)1 750 85 00F: +386 (0)1 750 85 05

E: astech@astech.si

www.astech.siDružba specializirana za

servisiranje in vzdrževanje klimatskih sistemov

10let

Lastnik podjetja se je po preudarku, analizah in razmisleku odločil za gradnjo na lokaciji Zapolje v najbolj ugodnem trenutku, saj so tako cene zemljišč kot tudi storitev najnižje. Podjetje, ki je pričelo z delom leta 1991, je ves čas ustrezno skrbelo za svoje stranke in vsako-letno povečevalo prodajo in prihodke. Prišli so do velikosti podjetja, ko se ne morejo več širiti in modernizirati ter posodabljati svojega poslovanja na območju Vrhnike. Načrtovani salon bo prvi te vrste v Logatcu in bo v neposredni bližini prodajnega okolja, katerega želijo v bodoče pokrivati. Navedena lokacija je pomembna zaradi bližine krajev, kot so Žiri, Idrija, Postojna, Ilirska Bistrica in Vrhnika.

Odločitev Avtohiše Seliškar za industrijsko cono Zapolje je prevladala tudi zaradi lepega okolja, zgrajene infrastrukture in ustreznega in dobrega odnosa občinskih služb pri prido-bivanju potrebne dokumentacije.

Novi zgradba in lokacija bosta za lastnika izziv pri pridobivanju novih prodajnih pro-gramov, tako iz področja prodaje blaga kot storitev. Pričakujemo lahko, da bo naveden salon v Logatcu predstavljal središče infor-macij za kupce vozil in njihovih storitev.

Moderen način gradnje

Gradnja objekta že poteka in se izvaja po modernih principih modularne gradnje s posebnimi sklopi, ki so dobavljeni iz Italije. Novost gradnje so plošče, ki so sestavljene v zgradbo in pripravljene tako, da izvajalec vlije beton v modele in jih prevleče z ustrezno izol-acijo. Nato je nanesena zunanja plast fasade, ki je obdelana z brušenjem tako, da je celotna površina gladka. Ta trenutek je to edina zgradba v Logatcu, ki je narejena po tem postopku. Prav tako je zgradba pripravljena po najnovejših normah in zahtevah izolacije zaradi izgube toplote v zimskih dneh.

Moderni pristopi prodaje na novi lokaciji ob pogumnih načrtih podjetja Chevrolet, kateri namerava postati pomemben prodajalec av-tomobilov v Evropi, jim bo to gotovo uspelo. Strogi pogoji posameznih velikih svetovnih dobaviteljev zahtevajo od prodajalcev spreml-janje in aktivno trženje njihovih proizvodov v ustreznih prostorih.

Za vozila Chevrolet Avtohiša Seliškar izvede celotni proces nakupa, carinjenja, homologacije in registracije vozila, kar doka-zuje njihovo usposobljenost in obvladovanje

Uspešnih deset let delovanja

FOTO

: URO

Š O

ŠTIR

Podjetje Avtohiša Seliškar ima namen na parceli 3000 kvadratnih metrov zgraditi nov objekt, namen-

jen prodajnemu salonu, in spremljajoče servisne delavnice na površini 1300 kvadratnih metrov.

»Celotna investicija v teh težkih trenutkih je izvedena ob lastnih sredstvih, brez kreditov, ki jih je ta trenutek zelo težko dobiti. Predvidevamo lahko, da bo salon zaživel v polni aktivnosti spomladi 2013,« je povedal

Boštjan Seliškar, direktor Avtohiše Seliškar.

Novi zgradba in lokacija bosta za lastnika izziv pri pridobivanju novih prodajnih programov, tako iz področja prodaje blaga kot storitev.

zahtevnih procesov ob uvozu in dostavi vozila od proizvajalca do končnega kupca.

Lahko pričakujemo, da bomo na lokaciji Zapolje dobili kvalitetno in uspešno podjetje, ki bo v stalnem stiku z okoljem, strankami, dobavitelji in delavci. Podjetje Chevrolet, ki je v sklopu General Motorsa (GM), namerava v prihodnosti z izdelki, ki so narejeni v Južni Koreji, s kakovostjo proizvodov in storitev bistveno povečati prodajo na področju Ev-rope, zato skrbno izbira prodajalce, serviserje in drugo osebje. Že sedaj so vozila skrbno in načrtovano izdelana ter ves čas dobro servisno podprta. Podjetje Chevrolet ima zagotov-ljene rezervne dele v glavnem skladišču v Budimpešti, katerega vodi in oskrbuje eden večjih evropskih logistov, podjetje CAT Lo-gistic. Za vsa vozila lahko dostavljajo rezervne dele v roku 24 ur od naročila, kar jih uvršča med najbolje oskrbovana vozila z rezervnimi deli v Evropi.

Vozila Chevrolet, ki so narejena v Južni Koreji, prispejo v Luko Koper, kjer čakajo na kupce. Velik izbor vozil in modelov pri Chevroletu in Avtohiši Seliškar so garancija, da je mogoče vsak trenutek kupiti ustrezno

vozilo glede na želje kupca po izredno ugod-nih cenah. Logistično obvladovanje dostave vozil opravljajo slovenska logistična podjetja in drugi veliki evropski logisti, ki omogočajo računalniško upravljanje zalog posameznih vozil.

Vedno nove izboljšave in novi produkti zagotovo prinašajo kupcem zmeraj boljša vozila za pravo ceno. Podjetje Chevrolet v Evropi še pridobiva na priljubljenosti, saj so njihovo glavno tržišče Združene države Amerike, kjer proizvajajo velika prestižna voz-ila, ki smo jih navajeni predvsem iz ameriških filmov. Ker je Chevrolet na ameriškem trgu najpomembnejši proizvajalec avtomobilov, cilja na pomembno vlogo tudi na evrop-skem trgu. Evropa postaja pomemben trg za avtomobilsko industrijo, katerega posamezni proizvajalci osvajajo več deset let. Podjetje Chevrolet je v južno korejskem industrijskem bazenu poskrbelo za izjemno kakovostno, av-tomatizirano in kontrolirano proizvodnjo, ki jo izvaja po ameriški recepturi in oblikovanju ob najzanesljivejših in natančnih azijskih delavcih. •Eva Grgič

Rubriko pripravljamo v sodelovanju s podjetjem Prolog d.o.o. iz Logatca.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Aktualno v regiji 5

Zelena luč za pivški dom za starejše

Svetniki so ocenili, da se naložbi, s katero občina ne bi imela nobenih stroškov, pač pa finančne koristi iz naslova komunalnega prispevka, ne velja odpovedati. Težave kot so hrup je namreč mogoče z ustreznimi tehničnimi ukrepi (protihrupne ograje, zvočna izolacija prostorov) odpraviti, po drugi strani bi nova infrastruktura občini prinesla potrebne storitvene dejavnosti in nova delovna mesta. Res je sicer, da je občina v svojem občinskem prostorskem načrtu za dom starejših predvi-dela lokacijo na Bedinku za trgovskim centrom Spar. »Zadeva je tu dokaj blokirana, zato se je zdelo smiselno sprostiti novo varianto,« je pivški župan Robert Smrdelj pojasnil, zakaj so v OPPN za središče Pivke umestili novo lokacijo za dom starejših. Zemljišče na Bedinku namreč

po vrtoglavih 1,5 milijona evrov neuspešno prodaja Raiffeisen Leasing. Ta je postal lastnik parcele, ker podjetje Urbano, ki naj bi želelo postaviti dom za starejše na Bedinku, zdaj pa je v stečaju, lizinga ni moglo več financirati.

Občina je v zvezi z umestitvijo doma na novi lokaciji pridobila tudi mnenji Skupno-sti socialnih zavodov Slovenije in Centra za socialno delo Postojna. V slednjem so ocenili, da ima predvidena lokacija prednosti, kot so dostopnost, bližina osrednjih dejavnosti, zelene površine. V Skupnosti socialnih zavodov pa so poudarili, da je pri lociranju domov za starejše pomembno, da se nahajajo v mirnem okolju, a vseeno blizu storitev, ki jih potrebujejo upor-abniki.

V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije opozarjajo, da je ministrstvo restriktivno glede podeljevanja novih koncesij za zasebne domovePivka − Čeprav so imeli pivški občinski svetniki resne pomisleke o ustreznosti umestitve doma za starejše in varovanih stanovanj na lokacijo za zdravstvenim domom v bližini železniške proge, kjer naj bi jih gradil zasebni investitor, ljubljansko podjetje Biro Petko-vski, so na zadnji seji vseeno prevladali argumenti v prid vključitve načrtovane ureditve doma v občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za središče Pivke.

Čakalnih vrst že zdaj ni več

So pa v postojnskem centru za socialno delo (CSD) opozorili, da na področju nastanitev v institucionalno varstvo v zadnjem času opažajo, da imajo zadostno število teh kapac-itet. »Čakalnih vrst za nastanitev v domove za starejše praviloma ni več, saj imamo domove v Postojni Ilirski Bistrici, Vipavi … Kaže se sicer potreba po varovanem oddelku v bližini (v Postojni ga nimamo), zato uporabnike v te odd-elke nameščamo v domove, ki so nekoliko bolj oddaljeni (Cerknica, Ilirska Bistrica, Vipava …),« je zapisala Patricija Može, direktorica CSD Postojna. Tudi v Skupnosti socialnih zavodov so izpostavili, da na tem območju obstoječe kapacitete zaenkrat več kot zadostu-jejo za pokrivanje potreb. Opozorili pa so tudi na pomembno dejstvo, da je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve restriktivno glede podeljevanja novih koncesij za zasebne domove starejših in je tudi letošnji razpis za nove koncesije razveljavilo, podobne razmere

pa lahko pričakujemo tudi v nadaljnjih letih, saj denarja v zdravstveni blagajni ni.

Potrebovali bi medgeneracijski center

V postojnskem CSD so še izpostavili, da bi na tem področju nemara bolj kot doma za starejše potrebovali medgeneracijski center. »Opažamo namreč veliko potrebo po dnevnem centru za otroke, ki bi omogočal otrokom iz socialno šibkejših družin varno zavetje v popol-danskem času in pomoč pri opravljanju šolskih obveznosti, ki jo starši ob svoji vzgojni nemoči ne zmorejo,« je dejala Možetova. Takšen center pa bi po njenih besedah omogočal tudi različne oblike varstva starejših in možnosti za aktivno preživljanje tretjega življenjskega obdobja. »Za samo varstvo starejših pa se obenem spodbuja tudi oskrba na domu in s tem podaljšuje čas, ko za ostarelega ni potrebna institucionalna namestitev,« je še zapisala direktorica CSD. •vrž

Logaški prostorski načrt končno pod streho

Občinski prostorski načrt bo nadomestil vrsto izvedbenih aktov in predstavlja temeljni načrt občine za odločanje in cilje prostor-skega načrtovanja. Po županovih besedah gre za razvojni in varovalni dokument, ki med drugim izboljšuje poplavno varnost na območju občine Logatec, najtrši oreh pri nje-govi pripravi pa je bilo ministrstvo za kmeti-jstvo, ki večinoma ni odgovarjalo v rokih. Kot smo slišali, je razlika med dosedanjimi akti in prostorskim načrtom v tem, da sta strateški in izvedbeni dokument združena v enega, ki upošteva kar 240 pobud, danih v dosedanjih razpravah. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez pripomb. Te so se nanašale predvsem na razliko v količini nepozidanih stavbnih zemljišč v primerjavi s predlogom iz leta 2009, svetnike je tudi za-nimalo, v katerem delu Logatca je opredeljen prostor, namenjen družbenim dejavnostim, kot so šole, vrtci in drugo in zakaj se zmanjšuje prostor, namenjen gradnji čistilne naprave Logatec. »V sili tudi vrag muhe je,« je pripomnil župan Menard, ki tudi sam, kot pravi, ni povsem zadovoljen s predlogom, a je vesel, da je ta končno nared za spre-jem. Številni občani so ga namreč nestrpno pričakovali, da bi lahko začeli graditi domove, podjetja pa za nove obrate. Občinski prostorski načrt je bil z 12 glasovi od 20-ih naposled sprejet.

Ura za parkiranje

Logaški svetniki so naredili tudi korak dlje pri reševanju problematike mirujočega prometa

v občini, saj parkiranje postaja občinska rak rana. Sprejeli so odredbo o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja, ki naj bi zagotovilo več parkirnih mest v občini, predvsem pa bo treba, so menili svetniki, spremeniti prometno kulturo. Z odločitvijo o tako imenovanih modrih conah se je tako Logatec kot ena izmed zadnjih notran-jskih občin odzvala na to problematiko. Na odredbo se je nanašal tudi predlog pravilnika o parkirni dovolilnici v občini Logatec, ki bo upravičencem omogočila neomejeno parkiranje vozil na območjih, za katere bo izdana. Učinek modrih con naj bi se pokazal v dveh do treh mesecih. Precej burna razprava se je vnela ob pred-logu o ustanovitvi javnega zavoda Zavod za kulturo, šport, turizem in mladino. Medtem ko naj bi bil glavni cilj ustanovitve tega za-voda zagotavljanje višje dodane vrednosti pri opravljanju dejavnosti v javnem interesu na področju kulture, športa, turizma in mladine, je po mnenju več svetnikov čas za ustanavl-janje takega zavoda povsem neprimeren, še več, to dejanje bi bilo posmeh vsem prizade-vanjem za zmanjševanje javne porabe. Svet-niki bodo o tej temi govorili tudi na naslednji seji, ko bo pripravljavec predloga odloka pisno odgovoril na vprašanja in pomisleke. Na tajnem glasovanju so svetniki odločali tudi o imenovanju novega direktorja Zdravs-tvenega doma Logatec, vendar soglasja k imenovanju niso podali, kar najverjetneje pomeni, da bo treba razpis ponoviti, za vmes-no obdobje pa imenovati vršilca dolžnosti.•Blanka Markovič Kocen

Občinski svetniki so med drugim sprejeli pred-log občinskega prostorskega načrta in Odredbo o uvedbi časovno omejenega parkiranja v občini

Logatec – Seja logaškega občinskega sveta se je začela z velikimi pričakovanji, saj naj bi svetniki med drugim sprejeli predlog občinskega prostorskega načrta v drugi obravnavi, na katerega so mnogi čakali več let. Prvič so ga obravnavali leta 2009, 2010. obliko-vali predlog in ga do zadnje seje uskladili.

Logatec – Logaška obrtno-podjetniška zbornica je septembra gostila obrtnike notranjsko-kraške regije, ki so se v razpravi kritično odzvali na predlog novele obrtnega zakona. Ta predvideva predvsem ukinitev obveznega članstva v zbornici, kar po mnenju Bogdana Oblaka, predsednika Območne obrtno-podjetniške zbornice Logatec, in tudi drugih udeležencev razprave ni sprejemljivo, saj gre za edino organizacijo, v kateri se lahko združujejo in uveljavl-jajo svoja mnenja, pobude in videnja. Obrtno-podjetniška zbornica ima 52 tisoč članov, med katerimi je 32 tisoč samozaposlenih oziroma imajo največ delavcev. Oblak ob tem opozarja, da ima kmetijsko-gozdarska zbornica še več članov, vendar je članstvo v njej obvezno. »Politika ima lažje delo, če na drugi strani nima močnega sogovornika. Tudi v parlamentu je koaliciji teže uveljaviti zakone ob močni opoziciji! Tako je tudi na tem področju,« pravi Oblak. Po njegovem mnenju novela zakona, taka, kot je predlagana, še zdaleč ne bo doprinesla k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, saj celo še bolj liberalno daje možnost odpiranja pod-jetij. »Poklice torej deregulira, kar pomeni, da ne postavlja pogojev, ki bi bili potrebni, da lahko dejavnost opravljate.«Obrtniki notranjsko-kraške regije od zakonodajalca med drugim pričakujejo obravnavo predloga novele obrtnega zakona po normalnem in ne hitrem postopku ter prehodno obdobje za statutarno organiziranje in pripravo primernega servisa za svoje člane, ki bodo to še ostali. •bmk

Obrtniki kritični do novele obrtnega zakona Predlagajo obravnavo po normalnem postopku in prehodno obdobje

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 2012Aktualno v regiji6

Prvi prikazovalnik hitrostiPostojna − Občina Postojna je na Kosovelovi ulici namestila prikazovalnik hitrosti, s katerim želijo umir-jati voznike na tej kar prometni ulici, po kateri se proti Postojnski jami pelje tudi večina turistov. Na Občini Postojna so nam pojasnili, da so prvo merilno tablo postavili prav na Kosovelovi ulici, ker so s to lokacijo uspešno kandidirali na razpisu družbe Goodyear Dunlop Sava Tires. Prednost pri izbiri so namreč imele tiste občine, ki so kot lokacijo namestitve prikazoval-nika izbrale neposredno bližino šole oziroma vrtca. »Strokovne službe Občine Postojna so se odločile, da je Kosovelova ulica pravšnja za to zaradi neposredne bližine Osnovne šole Miroslava Vilharja Postojna, Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna, Varstveno delavnega centra Postojna in Športnega parka Postojna. Istočasno pa je omenjena ulica tudi tranzitna pot za ves tovorni promet in avtobuse, ki se preusmerjajo mimo centra mesta Postojne na Kosovelovo ulico in naprej proti jami oziroma Obrtno-industrijski coni Veliki Otok. Odločitev je bila očitno prava, saj smo na razpisu uspeli,« so nam odgovorili na občini. Da je bila izbira te lokacije ustrezna, menijo tudi na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu. »Kosovelova ulica je z vidika hitrosti ena bolj problematičnih ulic v mestu Postojna. To opažamo tako na medobčinskem inšpektoratu in redarstvu kot tudi krajani, ki so nam posredovali že več predlogov za oprav-ljanje meritev hitrosti. Vendar pa se zaradi konfiguracije površin ob cestišču s trenutno razpoložljivim radarskim

merilnikom meritev hitrosti tu ne more opravljati, zato je po našem mnenju na omenjeni lokaciji postavljen pri-kazovalnik hitrosti z namenom zmanjševanja hitrosti in umirjanja prometa na tej cesti povsem ustrezen,« je pov-edala Neva Šibenik, vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva.In kaj se je pokazalo v prvih dneh po namestitvi glede obnašanja voznikov? »V enem tednu meritev se je izkazalo, da manj kot polovica voznikov vozi manj kot 50 kilometrov na uro, 15 odstotkov voznikov je vozilo več kot 60 kilometrov na uro,« so na občini pojas-nili upravičenost namestitve. Ker je merilnik hitrosti premičen, ga bodo lahko prestavljali tudi na druge lokacije v Postojni in po območju občine Postojna. Lokacij, ki so kritične z vidika neupoštevanja ome-jitev hitrosti, je sicer po občini kar nekaj, seznam pa se stalno dopolnjuje, ker želijo na občini v največji možni meri upoštevati tudi predloge občanov. Po oceni medobčinskega inšpektorata in redarstva bi bilo smiselno prikazovalnike hitrosti postaviti še na Jamski cesti pred križiščem s Kosovelovo ulico, na Ljubljanski cesti pred prehodom za pešce ob stavbi višje šole, na Reški cesti pred naseljem Zalog in v Matenji vasi pred prehodom za pešce ob avtobusnem postajališču. »Občina načrtuje namestiti še več prikazovalnikov hitrosti, dinamika nameščanja pa bo odvisna od vseh zbranih predlogov in potrebnega števila prikazovalnikov,« pa so nam še povedali na občini. •vrž

Namestitev prikazovalnika hitrosti na Kosovelovi ulici se je izkazala za upravičeno, saj vozniki na tem delu vožnjo upočasnijo.

Postojna − V letošnjem projektu Turistične zveze Slovenije Moja dežela − lepa in gostoljubna si je prvo mesto med srednje velikimi mesti v Sloveniji prislužila Postojna. Postojnski župan Jernej Verbič je izpostavil, da je »laskavo priznanje rezultat dela vseh segmentov občine Postojna, pa naj si bo društev, institucij, podjetij, turističnih organizacij, do skrbnih prebivalcev, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, in so z urejenim last-nim okoljem prav gotovo bo-gato doprinesli k pridobitvi tega priznanja.« Levji delež pri urejanju Postojne pa po

županovih besedah prispe-vata podjetji Hortikultura in Kompost, ki imata sicer za to tudi koncesiji. »Os-nova projekta je tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti. Projekt prerašča v vsesloven-sko gibanje za urejeno okolje in gostoljubnost. Slednja pa na svoj način odkriva širino in vsebinski smisel slogana Turizem smo ljudje,« pa so o projektu zapisali v Turistični zvezi Slovenije, ki bo priznanja podelila na 59. Gostinsko-turističnem zboru, ki bo oktobra v Radencih. •vrž

Postojna, 28. september − V postojnskem zdravstvenem domu so slovesno odprli prenovljene prostore, v katerih sta ustrezne pogoje za delo dobili dve ambulanti družinske medi-cine, od katerih se je ena oblikovala na novo, uredili so tudi prostore za delo diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti in za delo specializantov. Prav posebna novost, ki jo je postojnski zdravstveni dom uvedel kot prvi pri nas, pa je učna kuhinja za delavnice pravilne priprave hrane, zlasti za

sladkorne bolnike in promocijo zdrave prehrane. O pomenu novih pridobitev smo podrobneje poročali že v prejšnji številki. Spomnimo, da je direktorica zdravstvenega doma Irena Vatovec Progar izpostavila predvsem pomembnost oblikovanja novega tima družinske medicine. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije namreč pomeni en do-daten tim na primarni ravni zdravstvenega varstva na 10.000 prebivalcev znižanje splošne umrljivosti za štiri odstotke.

Odprtja novih prostorov se je udeležil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar, ki je izpostavil, da je primarno zdravstvo še prevečkrat neupravičeno premalo cenjeno. »Več let se je premalo vlagalo v osnovno zdravstvo, ki je bilo glede opreme in možnosti podhranjeno in zato verjetno premajhen strokovni izziv za veliko mladih zdravnikov po končanem študiju,« je dejal minister. Napovedal je tudi nadaljevanje projekta referenčnih ambulant, ki so pomem-ben doprinos pri obravnavi predvsem kroničnih bolnikov.Jernej Verbič in Robert Smrdelj, župana občin Postojna in Pivka, ki sta ustanoviteljici zdravstvenega doma, pa sta napovedala sodelovanje občin pri naslednjem velikem projektu, to je energetski sanaciji objekta, za kar pa bo zdravstveni dom kandidiral tudi za evropska sredstva. Tokratno 170 tisoč evrov vredno prenovo je zdravstveni dom financiral z lastnimi prihranki. •vrž

Pridobitve tudi za paciente

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Rakov Škocjan − Potem ko smo pred časom opozorili, da je med obiskovalci in šolami zelo priljubljen krajinski park zaradi polomljenih in dotrajanih varovalnih ograj nevaren, je z Zavoda RS za varstvo narave prišla dobra novica, da so vendarle začeli z vsaj najnujnejšo prenovo ograj v skupni dolžini 250 metrov na Ve-likem in Malem naravnem mostu.Med obiskovalci zelo priljubljen Rakov Škocjan je naravna vrednota državnega pomena in že od leta 1949

tudi kra-jinski park, a njegov upravljavec še vedno ni določen. Zato je po nalogu min-

istrstva za kmetijstvo in okolje za obnovo ograj poskrbel Zavod RS za varstvo narave, ki kot javni zavod opravlja strokovne naloge na nara-vovarstveno pomembnih območjih in je že pred časom pripravil načrt za prenovo naravoslovne učne poti. »Zavedamo se, da tokratna sredstva ne bodo odpravila vseh pomanjkljivosti pri predstavitvi te res izjemne naravne vrednote, zagotovila pa bodo večjo varnost. Ob prenovi dotrajanih ograj pripravljamo tudi nove informativne table, ki bodo predvidoma v nasled-njem letu postavljene na izhodiščnih točkah obstoječe učne poti,« je poveda-la Mateja Kocman z zavoda za varstvo narave. Zdaj so namreč poti slabo označene, informativne table pa že skoraj nečitljive, kar pri obiskovalcih povzroča nemalo slabe volje. •vrž

Opozorila o nevarnosti Rakovega Škocjana za obiskovalce zalegla

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Država kot lastnica se je končno odzvala na opozorila in poskrbela, da so se ustrezno zaščitili vsaj najnevarnejši odseki učne poti v Rakovem Škocjanu, kot je 40-metrska globina naravnega mostu.

Varnejše ograje nad naravnima mostovoma

Najlepša med konkurenti

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Sodeluj pri dobrodelni zgodbi, ki se bo zaključila 22. novembra, ob 19. uri

v Kulturnem domu v Cerknici, s svojim logotipom in pomagaj šolskemu skladu Rakec ter otrokom v Sudanu pri šolanju. Pokliči na tel. št.

040 206 920.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let

Vprašanja o vašem vrtu pošljite na e-naslov kobal.tomaz@gmail.com. Tomaž Kobal, Vrhpolje 40, VipavaTel.št.: 031 507 429

7Aktualno v regiji

Bo Cerkniško jezero zaživelo?

Bodo našli prometno rešitev?Lokal je v spremstvu družine Kebe slavnostno odprl tudi župan občine Cerknica, Marko Rupar, ki je povedal: »Lokal ne pomeni samo dodatne vrednosti za obiskovalce Cerkniškega jezera, gre za dodano vrednost promociji turiz-ma občine Cerknica. Kot ste verjetno že slišali, je naš cilj, da bi Cerkniško jezero postopoma zaprli za promet, najprej za tovorna vozila, kasneje pa tudi za ostala. Seveda se zavedamo nasprotovanja domačinov, vendar si želimo, da bi našli skupen jezik pri reševanju tega problema.« Lokal sicer stoji na strateški točki ob parkirišču, na katerem naj bi obiskovalci puščali svoja vozila in se na jezero odpravili peš. Kot nam je povedala Nataša Kebe iz družine Kebe, ki ima v lasti tudi Muzej Cerkniškega jezera v Dolenjem jezeru, nam-

eravajo poleg klasične ponudbe pijač in tradi-cionalnih prigrizkov obiskovalcem ponuditi izposojo koles, čolnov in drugih rekvizitov, v načrtu imajo tudi izgradnjo kegljišča nepo-sredno ob lokalu.

Pozornost namenjajo ozaveščanju

Družina Kebe si je več kot deset let prizade-vala, da bi lahko odprli lokal na robu jezera. »Posebno pozornost pa bi radi namenili tudi ozaveščanju obiskovalcev o pomenu jezera, ker ga tudi sami zelo cenimo. Zato smo v sklopu lokala posebno sobo in dvorano namenili izobraževanju in morebitnim delavnicam. Dvorana sprejme od 20 do 30 ljudi, že sedaj pa je opremljena z različnimi plakati in številnimi informacijami o Cerkniškem jezeru,« je

pojasnila Ke-betova. Kljub odprtju lokala pa Muzej z ma-keto Cerkniškega jezera ostaja v vasi, kjer je bil doslej, prav tako dvorana z mul-tivizjo. Prostor jim namreč ne omogoča, da bi ga prestavili pod streho lokala. Prav tako bodo razširili tudi svojo ponudbo v lokalu. •Andreja Jernejčič

Cerknica, 21. september – Minuli petek je bilo na obronkih Cerkniškega jezera uradno odprtje lokala, ki ga upravlja družina Kebe iz Dolenjega Jezera. Obiskovalci se lahko odslej pred ali po obisku okoliških danosti okrepčajo v prijetnem lokalu z razgledom na Cerkniško jezero.

Vrtnari z nami: Sadni vrt v oktobru

Na drevesih zorijo še zadnji sočni plodovi, sladka jabolka. Ko jih obiramo, moramo biti pazljivi, da so dovolj zrela, ne smejo pa biti prezrela. Taka jabolka se ne skladiščijo dovolj dolgo in hitro propadejo. Pri obiranju pazimo, da plodov ne poškodujemo, saj je vsaka ranica na plodu idealno mesto za vdor škodljivih gliv gnitja. Ko jabolka obiramo, jih z dlanjo rahlo privzdignemo in zavrtimo. Jabolka, ki so poškodovana bodisi od kljuvanja ptic ali taka, ki so padla na tla, je najbolje predelati v jabolčni sok ali kis. Če pustimo plodove na tleh ali na drevesu, se na njih razvijejo bolezni, ki predstavljajo nevarnost v prihodn-jem letu.Sedaj je tudi čas, da pregledamo stanje naših dreves. Vsa drevesa, ki so tako ali drugače prizadeta od bolezni, še posebej taka, ki bi jih bilo potrebno zamenjati, je dobro sedaj

označiti. To je najbolje storiti, ko je listje še na drevesu. Kasneje bomo točno vedeli, katero drevo je potrebno zamenjati. To lahko storimo že v jesenskem času, vse do takrat, ko zemlja zamrzne. Sajenje dreves v jesenskem času ima to prednost, da se sadika do spomladi, ko začne odganjati, učvrsti in zato hitreje raste. Taka sadika je v primeru spomladanske suše bolj trpežna. Vsekakor je dobro, da sedaj pripravimo sadilne jame. Če je na tem mestu že rastlo drevo, je potrebno iz zemlje dosledno odstraniti vse dele korenik. V nasprotnem primeru se pogosto razvije koreninska gniloba – štorovka, ki povzroči propad novo posajen-ega drevesa v petih ali šestih letih. Ostanke korenik in drugih delov drevesa je najbolje zakuriti.

Oskrba letos posajene sadike

V jesenskem času je potrebno tako novo posajena drevesa kot tudi starejša poškropiti z bakrenimi pripravki. To škropljenje je namenjeno preprečevanju bolezni lesa. Še posebej je priporočljivo pri slivovih drevesih, katera so zadnje čase zelo podvržena bolezni šarka. Škropljenje opravimo, ko odpade polovica listja z drevesa. Priporočljivo je, predvsem starejšim drevesom, dodati majhno količino dušičnega gnojila. Dodani dušik se

shrani v brstih in predstavlja hranilno zalogo za močnejše spomladansko odganjanje.

Naj bo vsem prijetno opazovanje jesensko spreminjajoče se narave.

Zakorakali smo v lepo obarvano jesen. Različno obarvane drevesne krošnje nam tiho sporočajo, da

je letošnja vegetacija v zaključni fazi. Drevesa se že pripravljajo na dolgo in mrzlo zimo.

Poleg tradicionalnih notranjskih sladic in prigrizkov si bodo obiskovalci v novem lokalu ob jezeru lahko izposodili

tudi kolesa, čolne in druge rekvizite.

Pivka, 22. september – Predzadnji vikend v septembru je v Pivki potekalo regijsko preverjanje znanja ekip prve pomoči, ki so ga organizirali Območno združenje rdečega križa Postojna in postojnska izpostava Uprave RS za zaščito in reševanje v sodelovanju z Občino Pivka. Več kot 120 udeležencev preverjanja se je po otvoritveni slovesnosti pomerilo na štirih deloviščih, na katerih so bile prikazane prometna nesreča, nesreča pri delu, dogodek na otroškem igrišču ter nesreča s streljanjem. Vsakemu ponesrečencu na posameznem delovišču so dodelili sodnika, ki je ocenjeval vsako podrobnost – od pristopa, oskrbe poškodb, komu-nikacije s ponesrečencem do končne oskrbe. Znanje je v konkurenci pokazalo devet ekip prve pomoči iz notranjske regije, izven konkurence pa so se ostalim pridružili še ekipi iz Nove Gorice in Slovenj Gradca ter štiri ekipe iz Hrvaške. V konkurenci je največ točk zbrala ekipa Rdečega križa občine Hrpelje-Kozina, drugo mesto je zasedla domača ekipa Pivka 1, ki je skupna ekipa Območnega združenja Rdečega križa Postojna ter občine Pivka, in tretje mesto ekipa Območnega združenja Rdečega križa občin Cerknica–Loška dolina–Bloke. 6. oktobra zmagovalna ekipa odhaja na državno preverjanje v Ljubljano, kjer bodo zbrani vsi regijski zmagovalci, zmagovalec le-tega pa na evropski festival FACE (First aid convention in Eu-rope). »To znanje za nas ni pomembno z vidika tekmovanj, kakršno je to, in ne gre se za to, kdo bo boljši, ampak za to, da nam takšno znanje lahko zelo prav pride v vsakdanjem življenju in stresnih situacijah. Zatorej je dragoceno in ga na dogodkih, kot je današnji, tudi obnavljamo in vzdržujemo,« je povedal eden izmed udeležencev preverjanja znanja. •pš

Najboljša ekipa iz Brkinov

FOTO: ANDREJA JERNEJČIČ

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 20128 Aktualno v regiji

Skrbijo za svoje zdravje

Kot je pojasnil Jenko, je srčna rehabili-tacija usklajen proces, s katerim bolnikom z obolenji srca in ožilja pomagajo doseči in vzdrževati čim boljše telesno in duševno zdravje, medtem ko »sekundarna preventiva obsega predvsem neprekinjeno ocenjevanje in zmanjševanje srčno-žilne ogroženosti s sprem-injanjem življenjskega sloga in z zdravili«.

S tem želijo upočasniti ali celo preokreniti napredovanje bolezni.

Poleg redne vadbe v društvu pripravl-jajo različna strokovna predavanja, svetovanja in izobraževanja, izlete

Informacije na spletni strani www.koronarno-drustvo.postojna ali na

tel. št. 040 874 480 in 040 874 447.

Člani Koronarnega društva Postojna med svoje vrste vabijo vse NotranjcePivka, Postojna – Po poletnem predahu bodo s prvim oktobrom z red-nimi vajami pod strokovnim vodstvom in drugimi aktivnostmi spet začeli člani Koronarnega društva Postojna. »Vadba je prilagojena srčnim in srčno-žilnim bolnikom in temelji na strokovnih dognanjih sodobnih načelih rehabilitacije,« pravi podpredsednik društva Matija Jenko.

Balinarji so zavihali rokave

Balinarji so na novo prekrili tudi streho. Nove pridobitve pa ne bi bilo brez zavarovalnine, ki so jo dobili od požara, v katerem je zgorela baraka za opremo in orodje. A denarja je bilo le za material in strokovna dela, večino pa so

ga opravili člani društva. Z novimi pridobit-vami so več kot zadovoljni. »Če želimo, da se v društvu nekaj dogaja, moramo kaj ponuditi, in zadnje čase imamo trikrat na teden zvečer vsaj trideset ljudi na balinišču,« je povedal

predsednik Bali-narskega športnega društva Tičnica Jožef Truden. Rakovški balinarji ne igrajo v državni ligi, saj niso član balinarske zveze, ker želijo svoj denar porabiti drugače. So pa ponosni, da so vzgojili državna prvaka v igri dvojic in balinarje, ki so uspešno nastopali tudi v državni ligi. •Petra Trček

FOTO

: A. T

RUD

EN

Prizidka ne bi bilo brez pridnih rok članov društva.

Rakek – Balinarji na Rakeku so se konec poletja razveselili nove prido-bitve. Stavbi pri balinišču so prizidali sobo, v kateri se bodo lahko družili v deževnih in zimskih dneh, uredili pa so tudi nadstrešek, pod katerim bodo v vročini iskali senco.

Vadba pod strokovnim vodstvomPostojnafizioterapija: pon., sre. 18.00–19.00vadba na OŠ M. Vilharja: tor., čet. 19.00–20.00Pivkavadba na OŠ Pivka: pon., čet. 18.00–19.00 in 19.00–20.00

in pohode in druge aktivnosti, letos prvič pa celo plesni tečaj. Člani se radi sprehodijo po gozdnati in prijetni Srčkovi poti, ki se začne pri spomeniku padlim borcem na Ravbarkomandi in je dobro označena. »Prim-erna je za bolnike, toplo pa jo priporočam tudi

vsem ostalim,« pravi Jenko.

V društvu si želijo, da bi se jim priključilo še več

bolnikov ali pa tistih ljudi, ki jim grozi katera od srčno-žilnih bolezni. V prihodnje namer-avajo vadbo vzpostaviti tudi v novi osnovni šoli v Prestranku, želijo pa si več odziva z druge strani Javornikov, iz Cerknice, Blok in Loške doline. »Redna vadba pod strokovnim vodstvom je zelo pomembna tako preventivno kot tudi kot oblika rehabilitacije,« poudarja Jenko. Dodaja še, da bo društvo z veseljem organiziralo redno vadbo v občini, v kateri bodo ljudje pokazali zanimanje za to. •Petra Trček

Pester Mihaelov sejem

Prvi obiskovalci so se ob jutranji kavi začeli zbirati že okoli sedme ure zjutraj, čeprav se je uradni del začel šele ob deseti uri na ron-doju pred Osnovno šolo v Novi vasi, kjer je potekal sprevod konjenikov in starosvetnih smučarjev. S kulturnim delom se je prireditev

tudi uradno začela. Veliko ljudi je pritegnila konjerejska prireditev Spretnost je umetnost, ki jo je v svoji maneži organiziral Ranč Bloke. V različnih spretnostih so se v maneži lahko poizkusili vsi, od najmlajših do najstarejših, zmagal pa je tisti, ki je s svojim konjem

premagal vse ovire v najkrajšem času. Že od poldneva dalje je pred občino potekala veselica v Organizaciji PGD Nova vas na Blokah, vse zbrane je zabaval Ansambel Tomaža Rota, man-jkal pa ni niti srečelov. Obiskovalci so na sejmu lahko kupili tudi različne izdelke in njihove produkte domače in eko pridelave na enem mestu, manjkali niso niti ponudniki različnih izdelkov domače obrti, od značilne ribniške suhe robe do izdelkov iz lesa in usnja. Na sejmu so prikazali nekatere stare obrti, kot je kovaštvo. Tako so se obiskovalci lahko od blizu spogledali tudi s preteklostjo, ki po za-slugi takšnih prireditev še ni povsem pozabljena. •aj

FOTO

: AN

DRE

JA JE

RNEJ

ČIČ

Bloke, 23. september – Prejšnjo nedeljo je v Novi vasi na Blokah v organi-zaciji Občine Bloke in Turističnega društva Bloke potekal že peti Mihaleov sejem, in sicer v okviru občinskega praznika, ki ga na Blokah praznujejo v drugi polovici septembra. Kot se za sejem spodobi, so obiskovalci lahko kupili izdelke domače pridelave, se zavrteli ob živi glasbi, si ogledali spret-nosti konjarjev in njihovih konj ter se okrepčali in poveselili.

Logatec – Klub evropskih žensk, ki že drugo leto deluje v Logatcu, je 22. septembra v Gra-jskem parku pripravil Praznik logaških dobrot, podporo pri tem izvirnem projektu je ponudila občina Logatec, pri organizaciji in izvedbi pa sodeloval Grajski park Logatec. Zavedajoč se, da je področje turizma okno poslovnih priložnosti, skozi katero se ponuja pogled na široko, a še neizrabljeno področje menjave lokalnega blaga in storitev, bo prireditev, kot vse kaže, postala stalnica logaškega kulinarično-družabnega življenja. Župan Berto Menard, ki se je s soprogo sprehodil med stojnicami, polnimi domačih dobrot, že načrtuje, da bi naslednje leto k sodelovanju povabil vse krajevne skupnosti, z njihovimi predsedniki pa bi se pomeril v kuhanju katere od logaških tradi-cionalnih jedi. Prihodnje leto naj bi se zasebnikom, ki so letos razstavljali, pridružila tudi društva, pričakuje Sonja Oblak, najemnica Gra-jskega parka in gostiteljica prireditve, nad katero ni skrivala navdušenja. •bmk

Logaške dobrote v Grajskem parku

Ločice, 8. september – Amaterski nogometni turnir, o katerem so pred petimi leti, z željo po druženju, športnem udejstvovanju in medgeneracijskem sodelovanju (starostnih omejitev tekmovalcev namreč ni), razmišljali igralci ekip Dolenje vasi, ga leta 2008 s prvo tekmo med ekipama Dolenja vas zgornji in Dolenja vas spodnji konec tudi izpeljali ter že leto kasneje k športnemu sodelovanju povabili še ekipe Cerknica, Dolenje jezero in Zelše (mladi in stari), se je septembra odvijal na nogometnem igrišču Ločice, ki leži pod obronki Javornikov med Dolenjo vasjo in Zelšami. Turnirja se je skupaj udeležilo sedem ekip, ki se jim je na novo pridružila ekipa iz Selščka, katera je s pripravami nanj pričela v začetku avgusta. Z letošnjim letom so spremenili pravila tekmovanja, saj so sestavili dve skupini ekip, od katerih so se na koncu za najvišja mesta pomerili najboljši, pri čemer je zmago odnesla ekipa Zelše mladi. Sicer pa posebnih pravil na tekmi ni, saj potekajo tekmovanja v duhu »fair playa«, v kritičnih tre-nutkih pa se o nadaljevanju igre odloči sodnik, pri čemer so za zmago, kot pri profesionalnih nogometnih ekipah, odločilni zadetki v mrežo. Po končanem športnem dnevu je bil cilj vseh, tako navijačev kot tekmovalcev, dosežen, saj je sobota minila v znamenju športnega navijanja, tekmovalnega vzdušja kakor sproščenega druženja ob koncu tekmovanj in razglasitvi rezulta-tov. Že prihodnje leto pa bodo na svoj račun prišle tudi ženske, saj nameravajo organizatorji turnir nadgraditi še s kakšno žensko ekipo, če bo le dovolj zanimanja. •dš

Ženska ekipa naslednje leto?

FOTO

: ARH

IV S

ELŠČ

EKFO

TO: B

LAN

KA M

ARK

OVI

Č KO

CEN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9

www.nkr-novice.si

10let 9Pogovor

Gozd in znanje imamo, delovnih mest pa ne

Ali se po vašem mnenju ljudje dovolj zavedajo pomena gozdov? Ljudje se v glavnem zavedajo pomena gozdov, problem je bolj v tem, da se država ne zaveda oziroma vsaj ne dovolj. Kot pri vsaki stvari se zatika pri financiranju. V trenutnih časih dena-rja zagotovo ni toliko, kot bi ga gozdovi potrebovali. Govorim o vlaganju v gozdove, obnovi in skrbi zanje. Za take stvari je relativno malo ali premalo denarja. V proračunu je tega denarja iz leta v leto manj. Posledica tega pa je, da kmetje, ki delajo v gozdovih in ki naj bi dobili subvencije za delo v goz-dovih, tudi manj skrbijo za gozdove, ker so subvencije manjše. Trenutno kakšnih posledic še ne občutimo, tu gre za posledice na dolgi rok – torej slabša bo kvaliteta teh gozdov, kot bi lahko bila, in pa posledično tudi slabša kvaliteta lesa.

Kaj bi poleg več denarja lahko še naredili?Sem član delovne skupine pri Ministrstvu za kmetijstvo in okolje za pripravo sprememb in dopolnitev Zakona o gozdovih, ki naj bi ga spremenili drugo leto. Doseči želimo predvsem bolj učinkovito organizacijo, bolj učinkovito delo, oblast pa seveda računa, da bodo stroški nižji. Leta 1996 so bile tedanjim gozdnim gospodarstvom podeljene koncesije za gospodarjenje z državnimi gozdovi za 20 let. Leta 2016 se torej končajo koncesije, ki jih imajo sedanja obstoječa gozdna gospodarstva (sedaj so to gozdarske gospodarske družbe) pri upravljanju z državnimi gozdovi. In že zaradi tega je potrebno razmisliti, kako bo v bodoče vse to skupaj organizirano. Vse to za seboj potegne tudi zasebne gozdove, ki jih je okoli tri četrtine od vseh gozdov. Trenutno je tu še zelo malo dorečeno. Javna gozdarska služba usmerja razvoj gozdov tako državnih kot zasebnih, ostala dela, kot so gojenje, sečnja in spravilo, so prepuščena lastnikom. Problem je, da je čedalje manj lastnik-ov, ki so sposobni za delo v gozdu, dodatne težave pa povzroča razdrobljena gozdna posest. Tako se v zasebnih gozdovih poseka samo okoli polovice možnega poseka, izkoristek je torej manjši za polovico.

Nam lahko poveste kaj več o vaši delovni skupini? S čim se konkretno ukvarjate?Težava je, da lesne industrije tako ni oziroma je propadla, zato se veliko izvaža. Razmišlja se, da bi za državne gozdove organizirali državno podjetje, ki bi gospodarilo s temi gozdovi, torej v smislu sečnje, prodaje in drugih dejavnosti. Pogovori tečejo tudi o ustanovitvi javnega gozdarskega podjetja (na primer komunalnega op. p.), vendar so to šele prve ideje. Idej in predlogov je veliko, glavna težnja pa je, da bi seveda to bila gozdarsko-lesna podjetja, povezana v celo verigo, ki bi spet skrbela za posege, spravilo … Glavni cilj pa je, da se ta les tudi doma predela. Torej, da bi celotni postopek potekal doma. Trenutno se ogromno kvalitetnega lesa izvaža v Avs-trijo in Italijo. Če bi les spet lahko predelovali doma, bi imeli zaslužek in delovna mesta. Vendar pa dokler ni doma ustrezno organizirane in tehnološko opremljene in usposobljene lesne industrije, je to nemogoče.

Zakaj je po vašem mnenju lesna industrija pri nas pro-padla?Lesna industrija je izumrla zaradi lastninjena na tak in drugačen način, pameten in malo manj. Do leta 1990 se je delalo veliko za jugoslovanski trg, ki je tudi manj zahteven kot ostali evropski trgi. V času gospodarskih sprememb je lesna industrija počasi usihala. Na novo se ni organizirala, ni se vla-galo, ni se posodabljalo in tako je vsako leto kakšno podjetje propadlo. Potem pa je spet tukaj stvar financiranja. Pravijo, da znanje in les imamo, torej potrebno bi bilo le še zagotoviti denar, da bi se investiralo in ustanovilo podjetja, trenutno pa denarja nikjer ni, podjetja so vezana na kredite, ki pa se jih trenutno ne dobi. Tako lesna industrija čaka, da bo država kaj naredila, država pa pravi, da naj najprej kaj naredijo sami. Tako se že par let sestankuje in piše programe, po drugi strani pa lesna industrija in z njimi povezana podjetja še vedno propadajo. Vrtimo se v začaranem krogu. Slovenski gozd se sicer lahko samo pohvali. Imamo kvaliteten gozd, trendi so taki v svetu, da mora biti gozd čim bolj naraven, lesne zaloge

FOTO

: A

ND

REJA

JERN

EJČI

Č

»Imamo kvaliteten gozd, trendi so taki v svetu, da mora biti gozd čim bolj naraven, lesne zaloge so visoke in mi imamo kar lepo stanje. Težava

je, da se tega naravnega bogastva, ki ga imamo, ne izkorišča, vsaj ne v taki meri, kot bi bilo možno,« v pogovoru izpostavi Franc Perko.

Slivice – Lansko leto, ko so Združeni Narodi razglasili za mednarodno leto gozdov, je mag. Franc Perko izdal že svojo četrto knjigo Gozd lahko živi brez človeka, ljudje ne morejo brez gozda. Svojo poklicno in akademsko pot je posvetil predvsem gozdovom in človeškemu odno-su do gozdov, ki predstavljajo pljuča Zemlje. Perko je tudi član delovne skupine pri Minis-trstvu za kmetijstvo in okolje, kjer pripravljajo dopolnitve in spremembe Zakona o gozdovih. Mi smo se s Perkom pogovarjali o trenutni situaciji doma in v svetu, pogledali pa smo tudi v zgodovino gozdov pri nas.

so visoke in mi imamo kar lepo stanje. Problem je, da se tega naravnega bogastva, ki ga imamo, ne izkorišča, vsaj ne v taki meri, kot bi bilo možno.

Kdaj je začel človek prvič izkoriščati in krčiti gozd?O tem, kaj vse je skozi zgodovino človek počel z gozdovi, sem veliko razmišljal. Nekoč je bil praktično ves teritorij poraščen z gozdovi, razen rek in jezer ter področji višjih od 1800 m. Prvič so se začele krčitve v mlajši kameni dobi, ko se je človek bolj stalno naselil in se začel ukvarjati s poljedelstvom in živinorejo. Rabil je prostor, zato je začel krčiti, požigati, si ustvarjati pašnike in polja. Ko je število prebivalcev naraščalo, se je takih površin rabilo vse več in več. Najprej so krčili ravninske dele, v 11. in 12. stoletju pa se je začelo krčenje tudi hribovitih predelov, saj so doline že pokrčili. Sprva so kmetje uporabljali les le za svoje lastne potrebe, gradnjo hiš, kozolcev in ograd za živino, ogrevanje, za lastne potrebe, kar še niti ni bilo tako hudo. Potem pa se je razmahnilo rudarstvo in fužinarstvo. Vedeti je treba, da nam je nekoč vso energijo dajal les, šele proti koncu 19. stol pa se pojavijo premog, kasneje nafta in zemeljski plin. Fužinarstvo je porabilo ogromno lesa za oglje, ki so ga potem začeli uporabljati, prav tako so les po-rabljale glažute za izdelovanje stekla. Porabile so se ogromne količine lesa. In prav zaradi vodnih poti je les v deželah Sredozemlja najprej izginil. Ko je bila 1857 zgrajena železnica od Dunaja do Trsta, pa se je ta pot še bolj odprla, zato se je prodalo veliko lesa.

Kdaj pa so kmetje postali prvič pravi lastniki zemlje?Leta 1853 (so se začele odpravljati servitutne pravice − dokončno pa je bilo to urejeno do let 1870−1880 o.p.) so okoli polovice gozdnih površin dobili v last kmetje, velikost pa je bila odvisna od površine zemlje, ki so jo imeli kmetje. Temu primerno so gozd tudi razdelili, takrat so nastale takšne gozdne parcele, kot jih imamo danes. Potem je prišel za kmete težek čas, ko so morali odplačevati za svobodo, da so postali tudi lastniki zemlje. Zato so seveda posegali v gozd, sekalo se je brez nadzora, če je hotel kmetijo obdržati, je lahko posekal tudi zadnjo drevo. To se je nadaljevalo vse do druge svetovne vojne, kajti gospodarske krize so se kar vrstile. Po. 2 svetovni vojni je prišel še en šok, torej takratni tako imenovani 5-letni plan, od 1947–1951. To je bil državni plan z namenom, da bi državo industrializirali. In spet so gozdovi plačali svojo ceno. Vse to sem opisal tudi v knjigi Trpeli so naši gozdovi. Takrat je bila Slovenija bolj prizadeta po 2. svetovni vojni od drugih držav bivše juge, ker smo imeli bolj odprte in dostopne goz-dove, prav tako pa je bilo v lesni zalogi več iglavcev, ki so bili bolj uporabni.

Kdaj se je torej bolj načrtno začelo gospodariti z gozdom?Šele po koncu 50. let prejšnjega stoletja. Opravljali so manjše sečnje, vlagalo se je v gozdove in ti so si postopno opomogli, tako tisti v državni kot v zasebni lasti. Do danes se je torej

gozd dovolj opomogel, vendar se sedaj premalo negujejo, poleg gojitvenega dela tudi sečnja, ki zaostaja za svojimi zmožnostmi, predvsem v kmečkih gozdovih, katerih lastniki pa niti niso kmetje in niso usposobljeni za delo v gozdu, zato so tudi nesreče pogoste, saj ljudje niso primerno usposobljeni in opremljeni.

Leto 2011 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto gozdov. Zakaj prav zdaj?To je posledica tega, ker je cela vrsta območij, kjer je poman-jkanje gozdov in lesa, veliko. Če pogledamo Sredozemlje, Bližnji vzhod vse tja do Indije, kjer je bil nekoč gozd, je docela izginil in je sedaj več ali manj sama pustinja (ščava). Enako je v Severni Afriki, kjer se trudijo, da se ne bi puščava širila. Tukaj gre za problem paše, torej požiganja in pridobivanja pašnikov, posledično pa pomanjkanje lesa. Druga stvar pa je sečnja deževnih gozdov v porečju Amazonke, kjer lesna indus-trija in kapital krčita gozdove. Prvič spet zaradi lesa, drugič pa, da ustvarjajo različne plantaže. Na eni strani je veliko ljudi lačnih, po drugi strani pa delamo plantaže, da ustvarjamo bio gorivo, kar je interes kapitala. Interes kapitala pa ni sitost ljudi, ampak zaslužek. Na ta račun se žrtvuje vsako leto tudi ogrom-no gozdov. Podobno se je dogajalo pri nas. Primorska in Kras sta bila do pred dobrih sto ali 150 let gola, ker so vse posekali in pasli drobnico, tako da ni pognala več nobena rastlina. Tu so pred tem bili veliki gozdovi, blizu je bilo pristanišče in les se je tako lahko prodal, gozd pa hitro skrčil. •Andreja Jernejčič

Mag. Franc Perko je po Srednji gozdarski šoli v Ljubljani nadaljeval šolanje na tedanji Fakulteti za

agronomijo, gozdarstvo in veterino. Po šolanju se je leta 1966 zaposlil na Gozdnem gospodarstvu Postoj-na, kjer je opravljal dela revirnega gozdarja, izdeloval

gozdno-gospodarske načrte, bil je vodja Gozdnega obrata, od koder ga je poklicna pot vodila na di-rekcijo Gozdnega gospodarstva Postojna. Tam je

opravljal delo vodje sektorja za gojenje in gozdarsko načrtovanje. Do upokojitve je bil direktor Gozdnega gospodarstva Postojna. Leta 1989 je dokončal magis-trski študij. Vse življenje se je ukvarjal tudi z znan-stvenim delom in na temo gozdov objavil številne prispevke doma in v tujini. Po upokojitvi je bil več kot desetletje predsednik Zveze gozdarskih društev

Slovenije, od leta 2002 pa je urednik strokovne revije za gozdarstvo Gozdarski vestnik.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 201210 Regijske kulturne diagonale

Televizija je zanjo dinamično delo

FOTO

: STA

NE

SRŠE

N

Spoznali smo Nežo Rupnik, novinarko in voditeljico na TV Slovenija, ki ji delo na televiziji prinaša nove ljudi in izziveLogatec – Neža Rupnik je tista simpatična voditeljica, ki nas je čez poletje popeljala po poletnih dogodkih v oddaji Poletna scena. Še pred tem se je kalila v mnogih oddajah in resničnostnih šovih, med drugim smo jo lahko v oddaji Ugani, kdo pride na večerjo videli ob boku Anje K. Tomažin. Prihaja iz Logatca, ampak zaradi obveznosti in dolžnosti, ki jih ima kot novinarka in voditeljica, sedaj živi v Ljubljani, mi pa smo jo ujeli, ko je prišla na krajše počitnice v domači kraj.

»Talent ti morda pomaga, da hitreje napreduješ in te hitreje opazijo, vendar pa so vsekakor bolj kot talent pomembni želja, vztrajnost,

prilagodljivost in kanček sreče,« pravi Neža.

Logatec – Med prejšnje leto poslikanimi Korenčevimi stebri je zrasel jelen, ki mu je življenje vdahnila inciativa pod okriljem Stebrov družbe. Jelena, narejenega iz izključno naravnih materialov, so si njegovi stvaritelji izbrali zato, ker velja za najbolj mogočno žival logaških gozdov, prostor pod Sekirico pa je kot nalašč za tovrstne projekte. Kot nam je povedel eden od njegovih snovateljev, gre za začasno inštalacijo, saj je minevanje in ponovno rojevanje osnovni zakon narave. Tako bo tudi inštalacija jelena z veličastnimi rogovi zapolnjevala prostor med stebri, vse dokler se ne bo sesula sama vase, potem pa bo odstopila prostor nečemu drugemu. Vendar pa bo logaški junak pred svojim koncem dobesedno še enkrat zažarel, saj bodo veje, iz katerih je narejen, zažgali. Jelen mimoidočih ne preseneča samo podnevi – zaradi vstavljenih koščkov fosforja opozarja nase tudi, ko se stemni. Logatec je s Stebri družbe – galerijo na pros-tem in hkrati prostorom spontanih domislic vsekakor pridobil veliko, tako v umetniškem kot turističnem smislu. •smč

Med stebre se je »zagozdil« logaški jelen

Uspešno čez avdicije

Neža si je že, odkar se je prvič srečala z mediji, najprej na Notranjskem radiu in lokalno televizijo TV LEP, želela tudi bolj zares stopiti v medije: »S tem namenom sem se udeležila šole za voditelje dogodkov in oddaj PovejnaGlas, kjer sem spoznala Anjo K. Tomažin in jo prosila, naj me obvesti, če bo izvedela za kakšno avdicijo. Res me je poklicala, ko so na POP TV-ju potrebovali nove reporterke pri resničnostnem šovu Kmetija slavnih in tako se je začelo.« Želja po voditeljstvu ni ugasnila in ko je videla avdicijo za voditelje TV Slovenija na njihovi spletni strani, je poskusila: »Po treh krogih so me spre-jeli in po nekaj tednih sem dobila prvo priložnost kot novinarka v oddaji Poletna scena. Kasneje smo začeli s projektom Misija Evrovizija in EMA 2012, po tem pa me je urednik Bojan Krajnc povabil k oddaji Ugani, kdo pride na večerjo. To je bila moja prva izkušnja s studiem, čeprav še vedno v vlogi novinarke/raziskovalke. Po končani sezoni so me ponovno povabili k oddaji Poletna scena, tokrat tudi v vlogi voditeljice. Vzelo mi je sapo, saj tega resnično nisem pričakovala, gotovo pa je bil to eden najsrečnejših dni. Rekla sem si, končno, to je to!«

Televizija zahteva svojo ceno

Večkrat slišimo, da televizija zahteva celega človeka. S tem se strinja tudi Neža: »Vsi udeleženi pri projektu Misija Evrovizija

smo se tri mesece odpovedovali vsem prostim vikendom, saj je bila oddaja ob nedeljah, že dve poletji zapored pa sem zaradi Poletne scene delala skoraj vse poletne večere, hodila domov okoli enih ponoči ter izpustila marsikateri žur. Zdi se mi, da večina ljudi, ki dela v medijih, niha med dvema skrajnostma – srečen si, ker imaš resnično rad svoje delo, to, kar delaš, te polni, srečuješ ljudi, ki jih sicer nikoli ne bi, na drugi strani pa te tudi prazni. Na vsake toliko časa se ustaviš in ugotoviš, da so stvari, ki si jih že zdavnaj želel početi, še vedno neizpolnjene. V mojem primeru to pomeni, da se odpoveduješ marsikateremu družabnemu srečanju, hobiju in podobno. Ampak če pogledamo naokoli, je malo takšnih služb z 8-urnim delavnikom, v katerih ne nosiš dela tudi domov. Morda to ni prav, ampak če že moram izbirati, veliko raje izberem delo, ki ga resnično rada opravl-jam.«

Strah je odveč

Neža pravi, da je delo na televiziji v prvi vrsti zelo dinamično delo, ki ti vsakodnevno prinaša nekaj novega. »Toliko ljudi, kot sem spoznala v zadnjih treh letih, verjetno sicer nikoli ne bi. Na Poletni sceni smo bili tako novinarji skoraj vsak dan na terenu, enkrat si šel delat prispevke o metal bendu, drugič o koncertu v Slovenski filharmoniji, tretjič o plesni predstavi, na Ugani, kdo pride na večerjo pa sem vsak teden delala prispevke o uspešnih ljudeh z najrazličnejših področij – od Rada Pezdirja,

Arneja Hodaliča, Zlatka, Borisa Cavazze, Dejana Zavca in tako naprej. Dinamika, raznolikost in učenje so gotovo zame najpomembnejše last-nosti televizijskega dela, zaradi katerih me to navdušuje. Rada

delam z ljudmi, rada nastopam pred kamero ali pred ljudmi, pri tem se počutim domače, naravno, nikoli nisem občutila strahu, le tisto prijetno vznemirjenje, ki mora biti. Enostavno mislim, da sem se res našla.« In kaj Neža svetuje tistim, ki si želijo dela na televiziji? »Talent ti morda pomaga, da hitreje napreduješ, da te hitreje opazijo, vendar pa so vsekakor bolj kot talent pomembni želja, vztrajnost, prilagodljivost, in tako kot povsod tudi tu kanček sreče. Pomembni so pravi ljudje ob pravem času, ki zaupajo vate, ti dajo vzpodbudo in te priporočajo za nove projekte. Mislim, da se moraš enostavno spustiti in prepustiti, včasih tvegati in verjeti, da se bo vse izteklo, kot si želiš. Morda je to moj nasvet: spoznati, kaj si želiš, verjeti v to, oprezati za priložnostmi in se enostavno spustiti. In vztrajati. Vse ostalo se da naučiti.« • Andreja Jernejčič

M: +386 (0)51 313 821 | E: info@oblak.sioblak commerce d.o.o. | proizvodnja gradbenega materiala:

tržaška cesta 1a | SI-1370 logatec | slovenija

FOTO

: SIN

IŠA

RA

NČO

V

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Regijske kulturne diagonale

Pevci tudi pri Slovencih v Srbiji

Stevan Stojanović Mokranjec je najpomembnejši srbski skladatelj, ki je na prelomu iz 19. v 20. stoletje odločilno zaznamoval razvoj glasbe, s tem ko je v umetniško pesem vnesel elemente ljudske glasbe, med vrhunce nje-govega ustvarjanja pa poleg petnajstih rukovetov sodijo še sakralne kompozicije. V Negotinu, njegovi rojstni vasi, tako že sedeminštirideseto leto potekajo Mokranjčevi dnevi. V tednu dni se zvrsti ogromno kulturnih dogodkov, simpozi-jev ter zborovsko tekmovanje, ki je od leta 2002 medn-arodnega značaja, in sicer so na tekmovanje povabljeni zbori iz bivših jugoslovanskih

republik. MePZ iz Posto-jne je tako na tekmovalnem koncertu nastopil skupaj z zbori iz Hrvaške, Makedonije in Srbije ter zasedel drugo mesto. Na svečani prireditvi, ki je potekala ob spomeniku Stevana Mokranjca pri nje-govi rojstni hiši, pa so pos-tojnski pevci skupaj z vsemi nastopajočimi zbori zapeli Mokranjčev VI.rukovet.

Postojnski zbor je nastop na tekmovanju v Negotinu združil z obiskom Slovencev, ki živijo v tem delu Srbije. Že prvi dan gostovanja so preživeli v Zaječarju, kjer jih je sprejel predsednik Slovenske kulturne skupnosti Ivan Can-

kar, Jožef Šuštar, ter sodelovali na slovesnosti ob 10-letnici delovanja skupnosti. Pevci so obiskali tudi Slovence, ki živijo v rudarskem mestu Bor. V sodelovanju s SKS Drago Čeh in njenim predsednikom Ivanom Doberškom so pri-redili celovečeren koncert. Gostovanje rojakov iz Postojne je ves čas spremljal tudi preds-ednik zveze slovenskih skup-nosti, Miroslav Miha Piljušić, zboru pa se je na gostovanju pridružil tudi predsednik srbskega društva iz Postojne, Boro Mirić. Občina Postojna ter JSKD RS, območna iz-postava Postojna, pa sta gosto-vanje in tekmovanje finančno podprla. •Katarina Temkova

FOTO

: LA

DIS

LAV

TORR

ESA

N

Člani mešanega pevskega zbora Postojna ob spomeniku srbskega skladatelja Stevana Mokranjca.

Mešani pevski zbor Postojna na petnajstem mednarodnem tekmovanju v Negotinu osvojil drugo mestoSrbija, 13.–16. september – Mešani pevski zbor Postojna je novo pevsko sezono zastavil že v samem začetku zelo resno. Še preden se je poletje poslovilo, so pevci pod taktirko zborovodje Mirka Fer-lana dobro zavihali rokave ter se že v sredini septembra odpravili na mednarodno tekmovanje in gostovanje. Zbor se je namreč udeležil 47. Mokranjčevih dnevov v Negotinu v Srbiji, ob tem pa obiskal še dve skupnosti Slovencev v Zaječarju in Boru.

Zbor klekljaric

Na srečanje so bile povabljene vse nekdanje in tudi trenutne članice sekcije, po besedah predsednice klekljarske sekcije Romane Lukan pa so nad odzivom vseh nekdanjih in trenut-nih članic navdušeni, saj so se na dogodku zbrale štiri generacije klekljaric, vse od otrok do njihovih mamic, babic in prabic. Gneča je bila velika, pridne roke so ustvarjale nove

izdelke, klekljarice pa so obujale spomine na dneve, ki so jih preživele v medsebojni družbi. Kot je povedala Lukanova, je bil na-men druženja tudi privabiti kakšno neaktivno članico nazaj v svoje vrste. Zasedba je bila zelo pisana, saj so se prireditve udeležile klekljarice z Rakeka in iz Cerknice pa tudi drugih občin, Vrhnike, Logatca, Postojne in Loške doline.

Kot nam je povedala men-torica Zmaga Raljevič, so pod spretnimi prsti že začeli nasta-jati prvi božično-novoletni okraski in vzorčki. Klekljarice pa v svoje vrste vabijo prav vse, ki bi se želeli naučiti nekaj novega, da se pridružijo sekciji, ne glede na spol, starost in kraj. Več informacij o tem, kdaj se sekcija sestaja, lahko dobite pri mentorici Zmagi na telefonski številki 031 639 177. •aj

FOTO

: AN

DRE

JA JE

RNEJ

ČIČ

Rakek, 22. september – Prejšnjo soboto se je v gostilni Furman na Rakeku zbralo preko 30 klekljaric, ki so ali pa so nekoč bile del klekljarske sekcije kul-turnega društva Rak Rakek. V desetih letih se je te tradicionalne ročne obrti v društvu priučilo preko sto klekljaric. Klekljarice so se zbrale ob deseti obletnici delovanja društva RAK.

Argentinske, brazilske in slovenske pesmi ter arija

Petkov večer, 28. septembra, je bil na kraško notranjskem glasbenem prizorišču, v Gradu Snežnik, in v organizaciji Javnega zavoda za kulturo in turizem grad Snežnik v Loški dolini spet praznik. Kajti na večeru argentinskih, brazilskih in slovenskih pesmi – samospevov za (nizki) moški glas in klavir sta se predstavila argentinsko-slovenski solist, basbariton-ist Juan Vasle, in njegov klavirski partner Tadej Podobnik. Zatorej smo slišali našega prvaka Opere in baleta SNG Lju-bljana v pravi vlogi jezikovnega poliglota, saj so bile na primer argentinske in brazilske pesmi odpete v izvirnih španščini in portugalščini; če le-tem dodamo še venček slovenskih pesmi in dodano Verdijevo arijo, potem lahko zapišem, da smo slišali še slovenščino in italijanščino; in to vse na pamet. Solistov izjemen odnos do pesmi oz. samospeva je potrdil njegovo več stransko umetniško vlogo, ki jo je Vasle po pre-

selitvi iz rodnega Buenos Airesa v zadnjih desetletjih popol-noma zapisal slovenski glasbeni poustvarjalnosti. Še dodatno pa ga ves čas bogati most z rodno Južno Ameriko in kar je v prvem delu tudi tokrat več kot dokazal: od uvodne Pueblito, mi pueblo/Vasice, moje vasice Argentinca Carlosa Guastavina pa vse do Banza Brazilca Hekela Tavaresa je pomenil prvi programski sklop, ki mu je dodobra prisluhnilo morda tudi manj vešče poslušalstvo. Zato pa ga je bilo v koncertnem prostoru Gradu Snežnik prepolno. Umetnik si je dovolil tudi nekaj nevsakdanjih prijemov, to je komentar, kar je seveda omenjeni intimni večer vokalno-inštrumentalne miniature, kamor zagotovo sodi samospev, še bolj približalo vseskozi zelo hvaležnemu in naklonjenemu občinstvu. Pri tej timski vlogi pianist Podobnik ni kaj dosti zaostajal za solistom in mu je bil navkljub uporabi elektronskega spremljevalnega inštrumenta,

klavinove, dovolj enakovreden partner. Njun umetniški rezul-tat pa je zagotovo kulminiral v spletu kar sedmih slovenskih pesmi M. Kozine, J. Pavčiča, Z. Prelovca in Nika Štritofa. Zlasti še sta oba umetnika zadela »piko na i« z izborom dveh samospevov Nika Štritofa (Polžek leze v ogledi in Micka bi rada Jurka dobila). Ni čudno za tole uvrstitev, saj prav J. Vasle velja za enega prvih slovenskih pevcev, ki se ponaša s kar nekaj antologijami najprej slovenskih, potem pa še argentinskih in portugalskih samospevov. Pevčev glas je vseskozi deloval polno in bogato, tako v skrajnih višinah kot nižinah, njegov volumen je poln in naravnost primeren za omenjene interpretacije. Vse to in še kaj je znala (o)ceniti tudi publika, saj je priploskala še obširno in zahtevno basovsko arijo Filipa (II.) iz Verdijeve opere Don Carlos.•Dr. Franc Križnar

Basbaritonist Juan Vasle in pianist Tadej Podobnik na Gradu Snežnik

Postojna − Oder postojnskega kulturnega doma je minuli konec tedna že sedmo leto zapored gostil Linhartovo srečanje, festival gledaliških skupin Slovenije, na katerem je gostovalo deset predstav, od tega šest tekmov-alnih. Srečanje v organizaciji Javnega sklada RS za kulturno dejavnost (JSKD) predstavlja izbor najboljših predstav slovenskega lju-biteljskega gledališča in je hkrati pregled ljubiteljske gledališke dejavnosti v Sloveniji. Nanj se lahko prijavijo vse slovenske ljubi-teljske gledališke skupine, ki delu-jejo na območju Slovenije, v zamejstvu ali tujini. »Z ves-eljem opažamo, da je repertoarni izbor ljubiteljskih gledališč vse bolj premišljen. Sku-pine ne stremijo več zgolj h kako-

vostni izvedbi, temveč več pozornosti pri izbiri posvečajo sporočilu in obravnavani tematiki, kar daje predstavam izrazito avtorsko noto,« so zapisali v JSKD.Matička za najboljšo predstavo v celoti je na srečanju prejela predstava Vražji fant z zahodne strani v izvedbi Loškega odra Škofja Loka. Strokovna žirija 51. Linhartovega srečanja pa je podelili še tri nagrade matiček za posebne dosežke ter dve posebni priznanji. •vrž

Postojna gostila najboljše ljubiteljske gledališčnike

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Zagotovi si vstopnico v predprodaji (15 eur) za dobrodelni koncert

22. novembra, ob 19. uri, v Kulturnem domu v Cerknici. Pokliči v tajništvo OŠ Jožeta Krajca Rakek na tel. št.

040 206 920.

Ocena koncerta

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 201212 Šport

Nogometaši ciljajo na tretjo ligoZa cerkniškimi člani je nekaj odličnih sezon – Zadovoljni so tudi z uspehi mlajših selekcij

Cerkničani sicer letos igrajo v četrti ligi, ciljajo pa na tretjo. »Že prihodnje leto bomo igrali v tretji,« je prepričan Opeka. Vseh regis-triranih igralcev v klubu je 140, članov pa 25,

vsi domači igralci. »Sami mladi, perspektivni fantje, ki so mladinske selekcije igrali v ljubljan-skih prvoligaških klubih.« Med njimi so tudi trenerji mlajših selekcij.

FOTO

: NK

CERK

NIC

A

Cerknica – Cerkniški nogometaši so z letošnjo sezono več kot za-dovoljni. Avgusta so se na domačih tleh v šestnajstini finala Pokala Hervis pomerili s prvoligašem Triglavom. Čeprav so izgubili s 3 : 0, je predsednik Nogometnega kluba Cerknica Tone Opeka zadovoljen. »Prišli smo do šestnajstine finala in bili dober nasprotnik prvoligašu, kar je največji uspeh kluba v pokalu.«

FOTO

: NK

CERK

NIC

A

Člani so lani jesenski del prvenstva MNZ zaključili z enim samim porazom in sezono zaključili na četrtem mestu. Letošnjo sezono jim gre še boljše, zato upravičeno računajo na vstop v višjo ligo. Odigrali so tudi mednarodno tekmo s Hrvaško, med-tem ko so se skupaj z veterani pomerili z ekipo Ydrie Motors iz Nemčije. Tudi mlajše selekcije uspešno nastopajo v zahodnem delu Slovenije. U-10 so prvaki, U-12 pod-prvaki, U-14 pa so na 4. mestu.

Opeka je zadovoljen, ker nogomet podpira večina cerkniškega gospodarstva. Kar 15 podjetij je prispevalo po 2.400 evrov, z njihovim denarjem in občinskimi 11 tisoč evri pa so uredili društveno stavbo: uredili so centralno kurjavo, izolacijo in fasado ter dokončali slačilnice. »Upamo, da bodo občinski svetniki prisluhnili še naši želji po postavitvi tribun v športnem parku Koleno in da bomo od MNZ Koper izposlovali igrišče z umetno maso,« dodaja Opeka. Edina žalostna stvar, ki je letos doletela nogometaše, je izguba odličnega igralca in trenerja Jana Praznika. •Petra Trček

Proti prvoligašem so se Cerkničani dobro borili.

Članska ekipa nogometnega kluba Cerknica.

Tudi kartisti zaključili sezono

8. september, Čedad (Italija) – Slovensko karting prven-stvo se je zaključilo z dirko v Čedadu, kjer so slovenski vozniki nastopili drugič letos. V najmlajši kategoriji, ki se točkuje za državno prvenstvo, gazela free, je 9-letni Mark Mramor z novim odličnim nastopom še potrdil letošnjo prevlado in z novo zmago osvojil naslov državnega prvaka. V 16 letošnjih nastopih je le dvakrat prepustil zmago tekmecem, prav na vseh dirkah pa je osvojil najboljši štartni položaj. Naslov prvaka je torej povsem upravičen. Končno prvo mesto je osvojil tudi v pokalnem tekmovanju Sportstil. el

FOTO

: ARH

IV M

. ČU

DEN

Septembra sta letošnjo sezono zaključila dva logaška voznika kartinga. Matevž Čuden (AMK Atom) je nastopil na zadnji prireditvi italijanskega pokala Championkart, mladi Mark Mramor, član AMD Moste, pa je zadnjo dirko državnega prven-stva in pokalnega tekmovanja odpeljal v Čedadu.

Prejeli smo

Cerknica – Športno društvo Panter iz Cerknice se je s slovensko reprezentanco podalo na svetovno prvenstvo v savate assault v Plovdiv v Bolgarijo. Društvo je zastopal Rok Mekina (76,7kg) v spremstvu svojega trenerja Klemena Žugčuča. Za Slovenijo je tekmov-alo 12 tekmovalcev, 6 moških in 6 žensk v različnih kategorijah.V kvalifikacijskih borbah je Rok obvladal Ukrajinca, vendar ga je bolj izkušeni Alžirec

premagal z na trenutek nepošteno borbo. Proti Irancu pa mu je zaradi poškodbe zmanjkalo moči in je za las zgrešil os-mino finala. V četrt finale se je uspelo uvrstiti le nekaj sloven-skim borcem, medalje pa

sta domov prinesla Nina Vehar, ki je osvojila srebro, in bronasti Matic Trebušak. Športno društvo Panter Cerknica že vpisuje nove člane, ki bodo imeli priložnost nastopati na velikih tekmah doma in v tujini. Tek-movalci omenjenega društva se že priprav-ljajo na evropsko prvenstvo naslednje leto. Več informacij na tel. št. ŠD Panter 040 350 274 in spletni strani www.facebook.com/ŠDPanterCerknica.

V soboto, 15. septembra, in nedeljo, 16. sep-tembra, so se z državnim prvenstvom v Kam-niku zaključila zunanja tekmovanja v tarčnem lokostrelstvu. Tudi lokostrelci notranjsko-kraške regije so se odrezali zelo dobro. Loko-strelski klub Mins Postojna je dobil tri nove državne prvake, in sicer: Rok Bizjak med kadeti, Nina Hočevar med deklicami in Miha Godeša med mlajšimi. Peter Požar je zasedel 5. mesto, Jure Marc pa 9. mesto med kadeti,

Nejc Perko 5. mesto med dečki ter Tadej Gašparovič 2. mesto med mlajšimi, medtem ko sta se Matej in Veronika Godeša uvrstila na 10. in 11. mesto. Ekipno so dosegli kadeti v sestavi Rok Bizjak, Peter Požar in Jure Marc 2. mesto in osvojili srebrno medaljo. Lokostrelski klub Logatec je dobil dva državna prvaka, in sicer: Luka Stoševski med mladinci in Cita Lukančič med kadet-injami ter tri podprvake Špela Fajdiga med

mladinkami, Jan Ri-javec med mladinci in Špela Petkovšek med kadetinjami. Rok Stoševski se je uvrstil na 3. mesto med kadeti, Kristjan Bauer pa na 5. mesto med mladinci. Martin Mihevc je bil 8. in Miha Simšič 13. med mlajšimi, Anže Dolič pa 13. med dečki.

•Marjeta Bizjak

Panterji vpisujejo nove člane Uspešni lokostrelci

FOTO

: ARH

IV Š

D P

AN

TER

9. september, Precenicco (Italija) – Zadnji dve dirki tek-movanja Championkart sta potekali prav tako v Furlaniji, in sicer v Preceniccu. Sobotni del se je za Matevža Čudna pričel zelo spodbudno, saj je dosegel tretji čas kvalifikacij. Prvo dirko je pričel solidno, a v drugem zavoju so ga tekmeci potisnili na rob proge in nazadoval je na peto mesto. Do konca je uspel izgubljeno nadoknaditi, še več, pridobil je tri mesta in v cilj zapeljal kot drugi. Drugi nastop je začel s slabše, druge štartne pozicije, ki je izven idealnega dela proge, saj je na njej več umazanije. To je občutil na štartu, saj je hitro izgubil tri mesta. Med samo dirko je z borbeno vožnjo sicer eno mesto pridobil in bil četrti vse do nekaj zavojev pred ciljem. Zatem pa se je okvaril kart, kat-erega je moral do cilja poriniti, in tako dirko končal kot zadnji. Kvalifikacije za nedeljsko dirko je končal z osmim časom. Čeprav iz ozadja, se je med prvo dirko hitro prebijal naprej in bil po polovici dirke že tretji. A sledila je nova okvara karta

in odstop. Drugo vožnjo je začel iz zadnjega, devetega mesta, uspel mu je odličen štart, saj je bil po prvem krogu že četrti. Celotno dirko se je boril s tekmeci in v predzadnjem krogu je bil tretji, v zadnjem krogu dirke pa je prehitel še enega tek-meca in za zaključek osvojil drugo mesto. •el

Matevž Čuden (drugi z leve) na zmagovalnem odru.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13

13Iz občinske hiše

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Občina Cerknica obvešča, da je na podlagi sklepa Uprave za zaščito in reševanje pričela z zbiranjem prijav škode po suši v 2012.

Predpisan obrazec (obrazec 2) za prijavo škode lahko dobite v sprejemni pisarni Občine Cerknica, v pisarni Kmetijsko svetovalne službe Cerknica ali na spletni strani Občine Cerknica (www.cerknica.si). Izpolnjen in podpisan obrazec je potrebno oddati v sprejem-ni pisarni Občine Cerknica, do vključno 15. 10. 2012.

Dodatne informacije dobite na Občini Cerknica na tel. št. 01/709 06 34 ali na Kmetijsko svetovalni službi Cerknica na tel. št. 01/709 70 40.

POZIV ZA ZBIRANJE VLOG OŠKODOVANCEV, KI SO UTRPELI ŠKODO V TEKOČI KMETIJSKI

PROIZVODNJI ZARADI POSLEDIC SUŠE V LETU 2012

Marko Rupar, župan Občine CerknicaNiko Grafenauer, akademik, tajnik V. razreda

SAZU za umetnosti

France Pibernik, predstavitev pesnikaMarija Hribar, predstavitev knjige

Marta Jeglič, spomini na brata

Bine Matoh, recitacijaManca Udovič, klavir

prireditev povezuje Vesna Telič Kovač

Predstavitev dokumentarne monografije ob 100-letnici rojstva

Jože Udovič (1912−1986): In iskra v besedi ostane: dokumenti, spomini, pesmi, novela, esej, bibliografija

17. oktober 2012 ob 19.00Kulturni dom Cerknica

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 2012Obvestila in horoskop 14

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zago-tavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naročnik malega oglasa odgo-varja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22,

1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Kupim

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

Drugo

OVEN Energije vam sedaj ne bo primanjkovalo. Možnosti za uspeh bodo sedaj večje kot v zadnjih letih, zato le pogumno naprej. Vendar morate paziti na konkurenco, ki bo postala sovražna

do vas. Pri vezanih se bo prebudila uspavana strast, samski pa se bodo zalju-bili v osebo, ki jih bo erotično privlačila. Posvetite nekaj časa tudi telovadbi!

BIKKo se boste znebili prevelikih pričakovanj v ljubezni in pri poslih, se bosta zmanjšala napetost in nemir, ki vas prevzemata. Pozabiti boste morali na neke želje in ideale

in začeti uživati v tistem, kar imate. Prevelika želja po napredovanju vas lahko pripelje v zmešnjavo. Dobro razpoloženje vam bo povrnilo le dobro razumevanje s partnerjem.

DVOJČKAV družbi boste preživljali prijetne trenutke, prijatelji pa vas bodo spoznali z nekimi novimi ljudmi. Pogosto boste testirali svoj šarm in zapeljevali boste v vsaki priložnosti. Spet boste

neobremenjeni in brebrižni, svet boste začeli gledati z drugačnimi očmi. Pri vsem skupaj le zadržite pravo mero samodiscipline.

RAKOktober prinaša veliko razburljivih in prijetnih presenečenj. Pri poslu in financah bodo ostale le še prehodne težave in ni vam potrebno preveč skrbeti. Že v drugem tednu oktobra bo

šlo vse bolje. Prijetni ljubezenski dogodki in tudi ostali kontakti vas ne bodo puščali ravnodušne. Izboljšani odnosi z brati in sestrami kot tudi s sosedi vas bodo razveseljevali.

LEV Najvažnejši dogodek v oktobru bo povezan z vašo službo. Dobili boste priznanje za svoje delo, postali boste bolj zanes-ljivi na delovnem mestu. Trud, ki ste ga vlagali do sedaj, bo

obrodil sadove. V ljubezni boste imeli nekaj razlogov za zadovoljstvo. Dobre volje boste in razpoloženi.

DEVICAPri poslih se boste odlično znašli in uspešno reševali težave. Še neugodne situacije boste obrnili v svoj prid. Povečali se bodo tudi dohodki. Sumničavost in negotovost v ljubezni

boste poskušali potlačiti in pozabiti. Druga polovica oktobra prinaša slabše razpoloženje, padec energije in občutek nezadovoljstva. Notranji mir poskusite poiskati v naravi in ne med štirimi zidovi.

TEHTNICAČaka vas izjemno razburljiv mesec. Takoj v začetku meseca bo polna luna naredila svoje na poslovnem in partnerskem področju. Srečevanja z ljudmi iz višjega ranga, s tistimi, na

katere lahko računate, in s tistimi, ki vam zaupajo. Dobili boste ponudbe, o katerih lahko drugi le sanjajo. Na partnerja boste dobro vplivali. Morali se boste odločiti, ne bo lahko, a bo nujno. Poslovno se vam bo javil bivši partner ali simpatija, pogoje boste postavljali vi. Življenje bo v tem mesecu postalo lažje in manj stresno.

ŠKORPIJONIz dneva v dan boste postajali bolj odgovorni in pripravljeni boriti se za nekaj, kar vam je pomembno. Zveza z nekom, ki pogosto potuje, bi lahko postala aktualna. Ne obremen-

jujte se z dogodki iz preteklosti. Srečevali boste ljudi, ki vas bodo odkrito kritizirali. Čutili boste potrebo po mirnem in sproščenem načinu življenja, morda postanete bolj samokritični. Možne so revmatske težave.

STRELECKončno boste rešili nek večji problem in namesto, da bi slavili, boste nenadoma začutili strahotno utrujenost. V drugi polo-vici oktobra se bo energija začela počasi prebujati. Najbolje

bo, če si vzamete nekaj dni za popoln počitek med vam dragimi ljudmi. A če vam to ne uspe, vedite, da za vsakega pride njegov čas. Konec meseca bodo potrkale prijetne spremembe.

KOZOROGVaše stališče do življenja bo postalo bolj pozitivno, okolica pa bo do vas bolj spoštljiva, celo občudovali vas bodo. Novi dohodki bodo pripomogli, da boste sanirali finančno situacijo.

Ugodne ljubezenske spremembe vas bodo oborožile z zmagovalno energijo, izboljšala se bosta vaš izgled in zdravje. Po 26. bo malce slabše.

VODNARV delovnem okolju vas čakajo prijetna presenečenja. Odnosi s sodelavci bodo boljši, vsakodnevne obveznosti bodo naenkrat postale manj utrudljive. Usmerjeni boste v delo in posle, zato

boste zanemarili družinsko življenje. Večino časa boste preživeli v službi in s prijatelji. S partnerjem boste morali več komunicirati in si morda več zaupati.

RIBE V prvem tednu boste izjemno komunikativni, vse vam bo šlo gladko od rok. Kasneje ne bo več tako. Ljubezen ne bo več vaša svetla točka, zaradi čustvenega nemira bi se lahko spus-

tili v zvezo, ki bo dodatno zakomplicirala vaše življenje. Nejasnosti v odnosu čim prej razčistite in če vam je kaj do partnerja, ne dovolite, da bi vam zaradi trme propadla zveza.

Staro hišo v okolici Postojne, 88 m2, parcela 1264 m2, na lepi lokaciji, z dokumentacijo za obnovo. Cena: zelo ugodno. Tel.: 070 898 215.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice,

Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv),

naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljen-jem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Avto, citroen Xsara break 1.6i 16V exclusive, l. 2005, bencinski motor, 1587 ccm, 80 kW/109 KM, karavan, temno sive kovinske barve, 84.400 km, prvi lastnik. Tel.: 01 705 67 16 ali 041 741 272.

Avto, renault clio, 1,2, pet vrat, bele barve, l. 1997, po delih. Tel.: 041 966 897.

Ciprese smaragd v loncih, 50–60 cm. Cena: 2,50 eur/kos, 70–80 cm. Cena: 4 eur/kos. Tel.: 040 578 587.

Nove gojzarje, McKeenly, št. 37, vibram podplat. Cena: 40 eur. Tel.: 051 429 071.

Jagnjeta z ekološke kmetije. Tel.: 041 230 514.

Metrska bukova drva. Cena: 40 eur/m3. Tel.: 041 230 514.

Suha bukova drva, okrogla, do premera 12 cm, narezana na željeno dolžino. Cena: 45 eur/m3. Tel.: 031 333 407.

Suha bukova drva, klana, narezana, dostava po celotni Notranjski. Cena: 60 eur/m3. Tel.: 031 333 407.

Star mizarski ponk, omaro marajno, mizo mentrgo, skrinje in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

2,5-sobno stanovanje v Postojni, 56 m2, zgrajeno l. 1963, VP/2. nadstropje, v celoti obnovljeno. Cena: 65.000 eur. Tel.: 041 915 902.

Nudim pomoč v gozdu; sečnja, vitel, po dogovoru odkup lesa. Tel.: 041 396 562 ali 01 705 43 01.

Prazen dom je in dvorišče, naše okno zaman te išče,ni več tvojega smehljaja,le delo tvojih otrok ostaja …

Mnogo prezgodaj in nepričakovano je od nas odšel drugi mož, skrben oči, ponosen ata, tast in zanesljiv brat in stric

STANE MODIC iz Lipsenja (1955–2012)

Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili in ste še v teh težkih trenutkih z nami. Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste se v tako velikem številu prišli še zadnjič poslovit od njega. Hvala za izkazano pomoč, izrečena sožalja, stiske rok, objeme in tople besede. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje in denarne prispevke. Posebna zahvala Lovski družini Grahovo za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, za izrečene ganljive besede slovesa in izkazano čast. Zah-vala nosilcem praporjev iz drugih lovskih družin. Zahvaljujemo se gospodu župniku in pevskemu zboru Tabor za zapete pesmi. Iskrena hvala tudi PGD Cerknica za njihov trud. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenut-kih slovesa kakorkoli pomagali, pa vas v zahvali nismo posebno imenovali.Predvsem pa hvala tebi, preljubi naš Stane, za vso potrpežljivost in ljubezen, ki si nam jo dal. In četudi nisi več med nami, boš vedno v naših srcih. Radi te imamo.

Žalujoči: Vsi tvoji

Zahvala

Dobrodelni koncert

Željam naproti –

3. del

Za Šolski sklad Rakec in otroke v Su-danu prispevaj na tekoči račun sklada

Rakec št.: SI56 0121 3603 0647 262 ali prinesi šolske potrebščine,

rabljene igrače, oblačila … 22. novembra, v Kulturni dom v

Cerknico.

Misliti hočem kot misli reka.Teče od izvira pa do izlivakot ona, ki med bregovi ujetanikoli ista in zmeraj živaodteka v večnost in neprenehoma biva.(Tone Pavček)

Ob prezgodnji izgubi našega dragega IVANA MEZKA (1. 8. 1957–22. 8. 2012)

Se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, da smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse tople besede, sožalja, cvetje, sveče in prispevke.

Posebna zahvala g. župniku Janezu Petriču, vsem pe-vcem in komunalnemu podjetju Logatec za organizacijo pogrebne svečanosti. Za vedno bo ostal v naših srcih.

Žalujoča žena Irma in sin Jan

Zahvala

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 15

18 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Za vse generacije. 1.–5.nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Ivica Pivk, Medvedje Brdo 24a, Godovič; Job Šemrl, Planina 189, Planina; Dušan Gogala, Gerbičeva 28, Cerknica; Dragica Širca, Studeno 20, Postojna; Karmen Klučar, Topol 24, Begunje. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za poto-vanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 12. oktobra 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 19. oktobra do 8. no-

vembra. Če želite spomniti in povabi-ti prebivalce na dogodke, nam infor-

macije pošljite do ponedeljka, 5. novembra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe progra-

ma uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave

12. 10. Odprtje slikarske razstave Eve Razložnik, dijakinje 4. letnika SŠOF, ob 20. uri v galeriji Hiša sonca v Logatcu.Fotografska razstava Začarani grad avtorja Boruta Kraševca. Razstava bo v galeriji gradu Snežnik na ogled do 7. 10. Fotografska razstava z motivi kapnikov in živalstva Županove jame avtorja Marjana Trobca, v avli Inštituta za raziskovanje Krasa v Postojni do 9. 10.Razstava o življenju in delu Jožeta Udoviča. Razstava bo v knjižnici v Cerknici na ogled do 19. 10.Razstava domačinke, slikarke in prve mentorice likovne sekcije društva Rak z Rakeka, Ljudmile Rajačić Steržaj. Dela bodo na ogled do 7. 11.

Rekreacija

Prireditve, predavanja

Za otroke

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. objavlja Javni razpis štipendij v štipendijski shemi Notranjsko-kraške regije za šolsko/študijsko leto 2012/2013. Štipendije so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na območju razvojne regije najmanj za čas preje-manja štipendije. Štipendije iz RŠS ne morejo prejeti dijaki/študentje, ki že prejemajo štipendijo ali šolnino iz kateregakoli drugega vira.

Rok za oddajo vlog je 10.10.2012.Celotna razpisna dokumentacija, prijavni obrazci in potrebe delodajalcev so objavljene na spletni strani http://www.rra-nkr.si.

Dodatne informacije dobite na RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., Prečna ul. 1, Pivka, na tel-efonski številki 05/721 22 40 (Zdenka Žakelj) ali 05/721 22 48 (Jana Nadoh Bergoč) ali preko elektronske pošte, na naslove: zdenka@rra-nkr.si ali jana@rra-nkr.si.

Operacija RŠS je sofinancirana iz sredstev Evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Spodbujanje podjetništva«;

prednostne usmeritve »Štipendijske sheme«.

JAVNI RAZPIS ŠTIPENDIJ V ŠTIPENDIJSKI SHEMI NOTRANJSKO-KRAŠKE REGIJE ZA ŠOLSKO/ŠTUDIJSKO LETO 2012/2013

6. in 7. 10. Delavnica Čuteči ples – Danza Sensibile, kontemplativna ob-lika gibanja, ki izhaja iz principov osteopatije, v dvorani welness in fitness centra v Epicentru. Info. in prijave: tadeja.stegel@gmail.com10. 10. Slikarske delavnice za odrasle – Jesen 2012, 30-urno vodeno praktično izobraževanje na temo ekspresivnega likovnega izražanja, mentor: slikar in profesor lik. umetnosti Andrej Mivšek, od 19. ure do 21.15 v galeriji Hiša sonca v Logatcu.11. in 18. 10. Delavnice, kako pomagati sebi in drugim, ki jih izvaja ekipa Pomagajmo (sebi in drugim), v Gasilskem domu v Cerknici. Prijave na Ljudski univerzi Postojna na tel. št.: 05 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si do 10. 10. 2012.16. 10. Literarna delavnica z Ano Porenta, ob 16. uri v galeriji Hiša sonca v Logatcu. 16. 10. Literarni večer logaških odraslih literatov in literatov seniorjev, ob 19.30 v galeriji Hiša sonca v Logatcu. 18. 10. Prireditev za krvodajalce, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.

10. in 17. 10. Ure pravljic, v stari telovadnici OŠ v Hruševju.

14. 10. Zavod grad Snežnik vas ob svetovnem dnevu hoje in v počastitev praznika Občine Loška dolina vabi na 2. POHOD OKROG LOŠKE DOLINE. Začetek krožne poti bo v Ložu, na parkirišču Kovinoplastike Lož, s startom med 8. in 9. uro. Pohod bo v vsakem vremenu. Prijave: na dan pohoda od 7.30 do 9. ure.Prispevek: odrasli 8 eur, otroci do 15. leta 5 eur. Pohodniki se boste na pot lahko odpravili sami, saj bo trasa poti označena; lahko pa se boste priključili eni izmed vodenih skupin in se seznanili z bogato kulturno in naravno dediščino, skrito v dolini sredi notranjskih gozdov. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Info: www.loskadolina.info in v TIC Lož na tel. št.: 081 602 853 ali prek e-pošte: tic.loz@kabelnet.net.

»Slovenski gozd se sicer lahko samo pohvali. Imamo kvaliteten gozd,

trendi so taki v svetu, da mora biti gozd čim bolj naraven,

lesne zaloge so visoke in mi imamo kar

lepo stanje. Problem je, da se tega nara-

vnega bogastva, ki ga imamo, ne izkorišča, vsaj ne v taki meri, kot bi bilo možno.«

mag. Franc Perko

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

Notranjsko-kraške novice petek, 5. oktober 2012Zadnja16

»Rada bi te spoznala«

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Miranda Milkovič, na sliki skoraj 8-letno dekle, svojega očeta nikoli ni videla, si ga pa danes zelo želi najti.

Miranda Milkovič, hčerka očeta Petra, ki ga je vojna vihra odpeljala na Notranjsko, nam je zaupala svojo zgodbo

Izpoved Mirande Milkovič, hčerke nekdan-jega mladega vojaka Petra iz Notranjske, ni naletela na gluha ušesa. Z zanimanjem smo ji prisluhnili tudi na uredništvu naših novic, saj Miranda upa, da jih njen oče Peter, ki naj bi živel v okolici Postojne, pozna in prebere. Zato tudi upa, da ne bo spregledal zgodbe, ki je Mirando zaradi tedanjih vojnih razmer prikrajšala za življenje z očetom, izbrisala pa ji ni želje po srečanju z njim.

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Iz pripovedovanj, ki jih je zdaj 66-letna Miranda Milkovič iz Opčin pri Trstu v vseh teh letih poslušala od svoje mame Zofije in domačih, je o svojem očetu Petru izvedela, da je bil rojen v notranjskih krajih blizu Postojne. Ko se je kot nekaj čez 20-letni fant zaljubil v 23-letno dekle, Mirandino mamo, doma iz Banov pri Opčinah, je bil pripadnik 26. divizije tretje primorske brigade. »Verjetno sta se spoznala okrog leta 1945, ko je v teh primorskih obmejnih krajih divjala vojna in so bila takšna ljubezenska razmerja prej neuspešna kot uspešna,« začne svojo izpoved Miranda Milkovič, ki svojega očeta še nikoli ni videla, tudi na fotografijah ne. »Ta ljubezen-ska zgodba je bila med njima kratka, a intenzivna. Mama je zanosila enkrat meseca maja, junija pa se je vojna končala in oče je za vedno odšel. Gotovo se je vrnil domov, v svoj domači kraj.« Kljub temu da se nikoli več ni oglasil, je iz virov vsa ta leta sestavljala svojo zgodbo. Zaveda se, da so njena pred-videvanja le približna in da je njen oče lahko že preminil. »Povedali so mi, da si me je leta 1954, ko sem imela 8 let, želel spoznati.«

Odhod preprečila slabost

Ko je bila mama še noseča, se je odpravila do openske tramvajske postaje, da bi, tako kot ji je naročil Mirandin oče, odpotovala za njim v Postojno. Preden je prišla do tramvaja, jo je obšla slabost in ji tako preprečila potovanje. »Zato se je vrnila domov. Mama je bila srčna bolnica, tako da je vso nosečnost pravzaprav preležala. Sama sebi pravim, da sem čudežna deklica,« nadaljuje Miranda, ki si še danes želi spoznati svojega očeta Petra. »Pripovedovali so mi, da je

bil moj oče postaven, kostanjevih las in rjavih oči,« se spomni. »Zanima me, ali si je ustvaril družino in ali je komu povedal za mojo mamo in zame,« se ves čas sprašuje Miranda, ki očeta do danes ni poskušala iskati, je pa v vseh teh letih, žalostno pove, zaradi svojega očeta odraščala z grenkimi mislimi. Povedala je, da so jo že sošolci obrekovali, češ, da živi brez očeta in ga sploh ne pozna. Težko se je branila takšnih opazk. Čeprav si je Mirandina mama kmalu zatem ustvarila novo družino in je Mirando vzgajal očim, ji življenje ni prizanašalo. Kasneje je njena mama Zofija hudo zbolela. »Morala sem se odreči svojim sanjam in skrbeti za mamo, kasneje še za očima. Res je bilo težko, tako težko, da sem psihično zbolela še jaz.«

Miranda je bila leta 1969 prepričana, da bo s poroko v svoje življenje vnesla nekaj sonca, pa se je po smrti mame in ločitvi rana le še poglobila. »Z možem, zdaj je žal že pokojni, sva se spoznala na prijateljičini poroki. Vseskozi je imel rad družbo, svoje prijatelje in gostilno. Zanj družina – jaz in najina otroka – ni obstajala,« odstre svojo temno plat zakona Miranda Milkovič. Pravi, da sta jo v mladosti osrečevali življenje z nonotom, v ka-terega je bila zaljubljena, in zborovsko petje. Zato še danes rada zapoje in v pesmih najde tolažbo za vse zamujene trenutke z očetom, ki jih morda nikoli več ne bo doživela, jo pa zato toliko bolj osrečujeta njena odrasla otroka. •Barbara Čepirlo

Zofija Milkovič, Mirandina mama, ji o njenem očetu Petru ni veliko pripovedovala, saj so v tedanjih časih takšne zgodbe, ko je otrok

odraščal brez očeta, raje zamolčali.