barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

petek, 25. februar 2011, letnik X / št. 4 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Borijo se za samostojnost muzeja Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja, ki še zbira podpise, je napovedala, da se je za samostojnost in strokovno avtonomijo Notranjskega muzeja pripravljena boriti celo z referendumom. str. 7

Napoleonov drevored razburja Voznike skozi Napoleonov drevored v Logatcu jezi dotrajano cestiš~ e, ki je z leta v leto bolj na~ eto, vendar pristojni opozarjajo, da bi sanacija voziš~ a prizadela zaš~ itene lipe ob njem. str. 8

Pustne Butale Na pustno nedeljo, 6. marca, bo cerkniške ulice preplavil tradicionalni pustni karneval. Vabljeni v Butale! str. 19 in 20

Iz vsebine:

Prevoznike rešujejo tuji partnerji

6

Podpisi pri ministrici

7

CERO NIK odpira tudi delovna mesta

10

Postojna, 23. februar – Italijanska družba Fas-si iz Bergama, ki je svetovno znan proizvajalec dvigal, je v Sloveniji ustanovila podjetje Fassi Dvigalo, ki bo od Liva hidravlika in kolesa pred-vidoma danes s pla~ ilom kupnine tudi uradno prevzelo program hidravli~ nih dvigal, proizvo-dno halo z zemljiš~ em, opremo in zaloge ter 50 zaposlenih.

Italijani kupili dvigala

»Podpisali smo predpo-godbo, danes je predvi-den podpis notarskega zapisa in pla~ ilo kupni-ne,« Boris Jelen, direktor podjetja Liv hidravlika in kolesa, pravi o uresni~ itvi dolgo na~ rtovanega po-sla. »Skozi pogajanja je bilo enostransko s Fassi-jeve strani veliko spre-memb, a na koncu smo vendarle dosegli, kar smo želeli. Za Fassi je naš program kooperati-ven, mi pa nismo ime-li nobenih sinergijskih u~ inkov med programi, saj gre za druga~ en tip proizvodnje, trženja …,« pojasnjuje razlog za od-prodajo.

Jelen napoveduje, da bodo kupnino vložili v razvoj in širitev glavnega programa, transportnih koles, saj želijo posta-

ti eden vodilnih proizva-jalcev v Evropi. Proda-ja se po velikem, okrog 60-odstotnem padcu na programu koles v letu 2009 (v programu dvigal je bil do 80-odstoten), že od lani postopno izbolj-šuje. »Letos želimo spet poslovati pozitivno in ustvariti okrog 15 milijo-nov evrov prometa, lani pa smo ga imeli toliko skupaj s hidravliko,« cilj razkriva Jelen. Bojazni za podjetje po njegovih be-sedah ni. »Naš namen je osredoto~ iti se na glav-no dejavnost in na tem podro~ ju angažirati vse vire.«

Pripojitev Liv nova?Podjetje, pretežni izvo-znik, se sicer ukvarja še s programoma samokol-nic in tehni~ nih izdelkov

2 3 4

za avtomobilsko indu-strijo, sodelovali pa bodo tudi s Fassijem. Zaposle-ni v enoti Osilnica na-mre~ ostajajo v okviru podjetja Liv hidravlika in kolesa.

Spomnimo, da je Liv hidravlika in kolesa po prekinitvi likvidacije jese-ni 2009 ustanovil druž-

bo Liv nova, kamor je prenesel zaposlene na programih koles. Zdaj se spet obeta spremem-ba. »Zaradi obvladova-nja stroškov bomo Liv nova verjetno pripojili,« pravi Jelen. V podjetju po Fassijevem prevzemu 50 delavcev ostaja še okrog 160 zaposlenih. »O teh

se bomo še pogovar-jali. Za zdaj je bilo za nas poglavitno, da je šlo vseh 50 delavcev k no-vemu delodajalcu z vse-mi pravicami, ki jim pri-padajo,« pa nam je dejal Dragan Baruk~ i~ , pred-sednik sindikata SKEI v podjetju.Veronika Rupnik

Liv hidravlika in kolesa družbi Fassi prodala program dvigal, ki pa naj bi ostal v Postojni

Liv hidravlika in kolesa se bo v prihodnje osredoto~ ila na program kolesa, saj je program dvigal odprodala Italijanom.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Notranjsko-kraška regija se na podro~ ju var~ ne rabe energije prebuja, odgovarjata v središ~ ni temi energetska svetovalca na našem podro~ ju. Izvirnih primerov dobre prakse beležimo le peš~ ico, ob~ utno ve~ je manjših energetskih sanacij, gradijo pa se tudi pasivne hiše, ki so zaradi velikih prihrankov in ugodne bivalne klime dobra naložba. V regiji se najve~ ogrevamo na drva, s pomo~ jo subvencij Eko slada, ki jih, kot pišemo, premalo koristimo, pa zasebniki energetsko sanirajo dotrajane hiše in bloke. Z nižjimi stroški za ogrevanje so zaradi vgradnje delilnikov toplote zadovoljni tudi stanovalci blokov.

Var~ ujmo z energijo

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Vsem bralkam naših novic voš~ imo ob dnevu žena.

Uredništvo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Stanovalci bloka na Tovarniški cesti v Logatcu so po obnovi fasade zabeležili 30-odstotni prihranek pri ogrevanju.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011V s r e d i { ~ u2

K o m e n t a rPetra Tr~ ek

Poplava informacij

^e v spletni brskalnik Google vtipkate besedi var~ evanje in energija, boste dobili ve~ kot 170 tiso~ zadetkov. O var~ evanju, pravilni rabi, obnovljivih virih nas vsak dan bombardirajo z vseh

koncev in krajev. V poplavi informacij v~ asih težko lo~ im zrna od plev in v obilici informacij težko poiš~ em tiste, ki bi jih lahko s pridom uporabila.

Medtem ko se pogovarjamo o smiselnosti in potrebi po son~ nih in vetrnih elektrarnah, v zavetju doma napredujemo z majhnimi koraki, ugašamo lu~ i, zapiramo pipe. V težji situaciji so tisti, ki obnavljajo ali gradijo, razpeti med željo po nizkoenergijski ali celo pasivni hiši, ki jih vsi tako hvalijo, in debelino svoje denarnice. Rekuperatorji zraka, toplotne ~ rpalke, sprejemniki son~ ne svetlobe, okna z ne vem kako visokim izolacijskim koeficientom … stvari nikakor niso poceni. Kako naj torej vem, ali bom z vgradnjo vsega tega dejansko privar~ evala? Naj verjamem tistemu, ki prisega na 40 centimetrov izolacije? In zakaj vgraditi pe~ na biomaso, ~ e pa imam poln gozd drv? No, ~ e se soo~ ate s takimi in podobnimi vprašanji, ste že nekaj naredili – pomeni, da razmišljate o energiji. Priporo~ am pa, da rešitev ne iš~ ete le v knjigah in na spletnih straneh. Vaša situacija je edinstvena in predvsem tisti, ki obnavljate, lahko z majhnimi stroški naredite ve~ kot z veliko investicijo. To sem spoznala, ko sem si ogledala nekaj primerov na Nacionalni energetski poti (NEP): malo boljša izolacija in nova pe~ , pa se danes grejejo za pol manj drv kot prej, ko so polena nalagali vsako uro, na primer. O možnostih torej velja povprašati energetskega svetovalca, o dolo~ eni rešitvi pa katerega od ljudi, ki so vklju~ eni v NEP. Izkušnje iz prve roke so vedno bolj zanesljive kot besede trgovcev, ki ve~ inoma mislijo le na dobi~ ek.

»Potreben je preklop v glavi,

da vsak obrat ventila na radiatorju, pomeni poseg v denarnico.« Milan Radi~

»Od šestih radiatorjev imam v stanovanju odprta samo dva, ki skozi odprta vrata

ogrevata celo stanovanje,« pravi Ivan Hojsak, lastnik 70 kvadratnih metrov velikega

stanovanja v Logatcu, ki je poleg delilnikov toplote dobil tudi novo zunanjo preobleko.

Vprašanje je, ali bi tako ravnal tudi, ~ e stroškov ne bi pla~ eval po sistemu pla~ aš,

kolikor porabiš, pa~ pa pavšalno.

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

L

Z novo fasado razveseljujo~ prihranek

Upravljavci ve~ stanovanjskih blokov potrjujejo, da se prihra-nek pozna že na ra~ un vgradnje delilnikov, ki jo nalaga zakon, kjer so se stanovalci odlo~ ili za obnovo fasade, pa je prihranek še ve~ ji. Pritožujejo se v glav-nem tisti, ki po novem pla~ ujejo ve~ , saj nov sistem pomeni ko-nec solidarnostnega pla~ evanja. A takšni so v manjšini.»Naše izkušnje so absolu-tno pozitivne. Prihranki so do 30 odstotkov,« nam po prvem opravljenem pora~ unu še pove Hojsak, ki opaža, da stanoval-ci nimajo ni~ ve~ odprtih tako radiatorjev kot oken. »Prezra~ ijo v nekaj minutah in okna zapre-jo,« spremembo navade pove Hojsak. Njihov blok na Tovarniški cesti v Logatcu je prvi, ki je dobil novo fasado. Upravnik, družba Naklo, je poskrbela, da so sta-novalci za obnovo dobili 25-od-stotno subvencijo Eko sklada.

»Trenutno imamo odlo~ be za obnovo fasad še treh blokov, postopke pa peljemo še naprej,« pojasnjuje Anton Vladi}, direktor podjetja Naklo, in ob tem pri-pomni, da bi si želel, da bi bili postopki pri Eko skladu manj birokratski. Sicer pa opaža, da so na ra~ un vgradnje delilnikov stroški ogrevanja na blok okrog 30 odstotkov nižji, individualno pa ima nižje stroške ve~ kot 90 odstotkov ljudi.

Tudi Nedeljko Dolgan, direktor postojnskega podjetja za upra-vljanje Stanovanjska, na podla-gi izkušenj pravi, da je vgradnja delilnikov prinesla prihranek. Glede obnove fasad pa predvi-deva, da se bo na podlagi do-brih izkušenj sosedov postopo-ma sprožila veriga.

Drago kurilno olje slabša u~ inekZa vgradnjo delilnikov pa se, kot nam je dejala upravnica Boža Blaži~ , še niso odlo~ ili stano-valci ve~ blokov na postojnski Kremenci, ki jih upravlja. »Gre za ~ isto ra~ unico. Ljudje se bojijo, da se jim bolj spla~ a pla~ eva-ti tako kot sedaj kot pa po de-janski porabi.« Ker Pravilnik o na~ inu delitve in obra~ unu stro-škov za toploto v stanovanj-

skih in drugih stavbah z ve~ posameznimi deli nalaga vgra-dnjo delilnikov do 30. septem-bra letos, hkrati pa stanovanjski zakon predvideva soglasje ve~ kot polovice etažnih lastnikov za naložbe, se je za natan~ nejša pojasnila, kako ravnati, obrnila

na pristojno ministrstvo. V blo-kih, kjer so delilnike že vgradili, pa tudi ona opaža znaten pri-hranek.

Upravnik Milan Radi~ , ki med drugim upravlja štiri bloke v Ulici Prekomorskih brigad v Postoj-ni, med katerimi imata dva tako

Najve~ na drva

obnovljeno fasado kot vgrajene delilnike in termostatske ventile, pravi, da je s kombinacijo vsega trojega prihranek bloka tudi 40-odstoten, pri ~ emer pa so razli-ke med posameznimi stanovalci lahko zelo velike, tudi trikratne. Opozarja pa na visoke podraži-tve kurilnega olja, zaradi ~ esar se je u~ inek prihranka nekoliko izgubil.

»O prehodu zgolj naših blo-kov na drug energent, recimo biomaso, pa ne moremo niti razmišljati, saj bi bil za stanoval-ce to prevelik finan~ ni zalogaj.« Smiselno pa bi se mu zdelo, da bi v takšen projekt šlo ve~ blo-kov skupaj ob podpori ob~ ine oziroma zunanjih virov sofinan-ciranja.

Le predvolilna akcija?Fasado treh blokov so po Radi~ evih besedah obnovili tudi s pomo~ jo subvencije ob~ ine Postojna, ki je lani za energet-sko sanacijo blokov nameni-la 120 tiso~ evrov, vsak blok pa je lahko dobil najve~ 10 tiso~ evrov. Radi~ upa, da bo ob~ ina ponovno ponudila to spodbu-do, da ne bi ostalo le pri en-kratni akciji v predvolilnem letu, pa~ pa bi šlo za strateški plan. S kandidaturo so bili uspešni

tudi pri Eko skladu. Da bi sub-vencijo dobili tudi za delilnike, niso izpolnjevali pogoja, da je sistem hidravli~ no uravnoteženi. »Prera~ unali smo, da se nam to ne bi izpla~ alo,« pravi Radi~ .

V ve~ ini blokov stanovalci ogrevanje pla~ ujejo mese~ no po od~ itani porabi (pri ~ emer se upošteva dolo~ en delež fiksnih stroškov glede na kvadraturo), torej le v ~ asu kurilne sezone, ponekod pa še vedno pla~ uje-jo pavšalno in na koncu porabo pora~ unajo, tako da se finan~ no breme porazdeli preko vsega leta. »Prav zaradi zelo visokih stroškov ogrevanja v konicah, ki jih nekateri ne zmorejo porav-nati, razmišljamo, da bi namesto pla~ evanja po mese~ ni porabi, spet uvedli pavšal 11 mesecev in nato pora~ un oziroma ljudi že enkrat vmes informativno obve-stili, ali so v plusu ali minusu,« pravi Boža Blaži~ .

Kakšno je stanje var~ ne rabe energije v regiji in koliko zasebnikov si je na tem delu že var~ no

saniralo objekt, po podatkih statisti~ nega urada RS in po besedah energetskega svetovalca Bojana

Žnidarši~ a iz Cerknice, ni natan~ no znano. Nekaj primerov dobre prakse sicer je, pojasni Žnidarši~ .

govornik, spla~ ajo, vendar ne povsod. »Da se spla~ a, je treba pogledati z ve~ strani. Finan~ no stran merimo s prihranki ener-gije, na primer, ~ e danes in-

Z vgradnjo delilnikov porabe konec solidarnostnega pla~ evanja za ogrevanje – ^e je obnovljena fasada, tudi do 40-odstotni prihranek

Veronika Rupnik

Bojan Žnidarši~ , energetski svetovalec in direktor Vitre, meni, da se je pred sanacijo ali gradnjo pasivne hiše pametno pozanimati in informirati.

Nacionalna energetska pot (Nep), ki so jo na pobudo Bojana Žnidarši~ a, tudi direk-torja cerkniške Vitre, vzposta-vili pred dvema letoma na spletnem portalu www.nep.vitra.si prinaša okoli 350 pri-merov dobrih praks uporabe obnovljivih virov energije in u~ inkovite rabe energije. Ve~ kot 300 stavb, ki si jih lah-ko ogleda vsakdo in katerih lastniki so pripravljeni spre-govoriti o svojih dobrih in slabših izkušnjah. Žnidarši~ je z obiskom spletne strani zadovoljen, Nep pa bi rad še nadgradil, in sicer s primeri dobrih praks v blokih. pt

Stanje po u~ inkoviti proizvodnji in rabi energije v naši regiji je boljše kot pred leti, ko so bile sanacije velik finan~ ni zalogaj, po subvencijah pa se še ni na veliko spraševalo in jih koristi-lo. »Pri obnovljivih virih energi-je smo s sprejemniki son~ ne energije na ravni ostalih regij, pri ogrevanju na drva, pravilo-ma sicer še vedno v starih kotlih, pa med vodilnimi. Popularne so toplotne ~ rpalke za ogrevanje vode in prostorov, pomp okrog fotovoltaike pa se umirja,« pripo-veduje Žnidarši~ .

Naložbe v sanacijo slabo izo-liranih hiš se, kot pojasnjuje so-

Slabo izkoriš~ amo subvencije Eko skladaLani je Eko sklad podpisal kreditne pogodbe s 13 ob~ ani v naši regiji v skupni vrednosti 141.348 evrov in s cerkniškim investitor-jem Enermetal za malo fotonapetostno elektrarno v Martinjaku, ki je za~ ela obratovati konec minulega leta, v vrednosti 161.221 evrov (slika na naslovnici). Skupaj je to 1,4 odstotka ali 21,7 mili-jona evrov vseh pogodbeno angažiranih kreditnih sredstev skla-da v letu 2010. Poleg tega so ob~ anom na podlagi podpisanih pogodb dodelili 422.790 evrov nepovratnih finan~ nih spodbud ali 4,7 odstotka vseh lani dodeljenih nepovratnih sredstev, kar pomeni 9,1 milijona evrov.

vestiram 100 odstotkov, bom zaradi tega vsako leto pla~ al 20 odstotkov manj stroškov, doba vra~ anja pa je, recimo, pet let,« ponazori sogovornik.

V regiji izpostavimo dva prime-ra: ~ e se blok v Cerknici ogreva na uteko~ injen naftni plin, naj-dražji energent, se bo investicija v toplotno izolacijo s prihran-ki pri plinu povrnila v treh letih, druga~ e je v logaških blokih, kjer so, da bi zmanjšali stroške, uve-dli meritve ogrevanja. »S tem se je poraba kurilnega olja zmanj-šala od 20 do 30 odstotkov le-tno, ponekod celo za polovico,« doda.

V notranjsko-kraški regiji ima-mo le štiri celovite energetske obnove, ostalih, kjer gre zgolj za menjavo oken ali kotla, je ve~ , še izpostavi podatek s spletnega portala NEP Bojan Žnidarši~ .

FOTO

: B

ARB

ARA

^EPI

RLO

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 3V s r e d i š ~ u

Notranjska – Tudi ob~ ine notranjsko-kraške regije se trudijo, da bi privar~ evale ~ im ve~ energije in s tem tudi denarja. V Cerknici in Postojni razmišljajo o daljinskem ogrevanju na lesno biomaso ob~ inskih stavb, prav tako v Pivki že gradijo nizkoenergijski vrtec. V Loški dolini bodo zamenjali okna, na Blokah pa izkoristili streho telovadnice za elektrarno.

Pri energetski sanaciji doma ne smemo pozabiti na zdravje. ^e sanacija ni opravljena strokovno ali ~ e prostorov ne zra~ imo dovolj, ob dejstvu, da stavbno pohištvo dobro tesni, se v prostorih namre~ za~ neta pojavljati vlaga in plesen, ki pa sta zdravju izjemno škodljiva.

Tudi ob~ ine lahko veliko prihranijoPri novogradnjah tudi ob~ ine za nizkoenergijske rešitve – V Pivki že ogrevajo na daljavo, drugod se na to pripravljajo

Cerknica: daljinsko ogrevanje na biomasoV Cerknici pripravljajo Lokalni energetski na~ rt, na osnovi ka-terega bo ob~ ina izoblikovala energetsko strategijo. Sicer pa si na ve~ na~ inov prizadevajo, da bi zmanjšali porabo ener-gije. Upravno stavbo so dobro izolirali in vgradili podstrešna okna z najve~ jim mogo~ im ko-eficientom izolacije. Ogreva-jo se na olje, a naj bi že letos podelili koncesijo za daljinsko ogrevanje na biomaso vseh ob~ inskih stavb. »Nanj se bodo lahko priklju~ ili tudi prebivalci blokov in hiš v ožjem središ~ u Cerknice,« pravi župan Marko Rupar in dodaja, da bo daljin-sko ogrevanje najmanj 10 od-stotkov cenejše. Privar~ evali

bodo tudi z no~ nim ugašanjem javne razsvetljave, prek razpisa pa bodo našli izvajalca, ki jo bo prenovil. Rupar ra~ una, da bodo tako prihranili do 40 od-stotkov energije. Manj jo bodo porabili tudi v novem vrtcu v Cerknici, ki ga bodo za~ eli gra-diti letos. »Za pasivnega se ni-smo odlo~ ili zaradi zelo visokih stroškov,« pojasnjuje Rupar.

Loška dolina: ugodnejša cena elektrikeLoška dolina je zadnji dve leti skupaj s skupnostjo ob~ in Slo-venije na razpisu dosegla ugo-dnejšo ceno elektri~ ne ener-gije. Na OŠ v Starem trgu in v ob~ inski stavbi so zamenja-li celoten sistem ogrevanja in tako po besedah župana Jane-

za Komidarja zmanjšali porabo goriva za najmanj 10 odstot-kov. Letos naj bi na ob~ inski stavbi in zdravstveni postaji stara okna zamenjali z novimi. Pri obnovi straniš~ v šoli v Iga vasi bodo z novimi sistemi pip in izplakovalnikov zmanjšali po-rabo vode, v ob~ inskih stano-vanjih pa nameravajo klasi~ ne ventile na radiatorjih postopo-ma zamenjati za termoregula-cijske.

Bloke: son~ na elektrarna na strehi telovadniceOb~ ina Bloke je streho telova-dnice v Novi vasi izkoristila za pridobivanje son~ ne energi-je. Za 25 let jo je dala v najem podjetju Bisol, ki je streho ob-novilo, ob~ ini pa bo pla~ evalo najemnino v višini 6,5 odstot-ka prodane elektri~ ne energije. Verjetno bodo v najem oddali tudi streho osnovne šole.

Pri gradnji športne dvorane bodo poskrbeli, da bo ~ im bolj toplotno izolirana, ogrevanje pa bodo priklju~ ili na kurilnico v

osnovni šoli, ki so jo pred nekaj leti obnovili in poskrbeli tudi za pripravo tople vode s toplotni-mi ~ rpalki. Bloke so tudi ena od redkih ob~ in, ki je ve~ ino javne razsvetljave že uredila tako, da svetloba ne seva ve~ v nebo, svetila pa imajo var~ ne sijalke. »Razmišljamo tudi o tem, da bi v nekaterih naseljih pono~ i raz-svetljavo ugašali,« pravi župan Jože Doles.

Pivka: gradnja var~ nega vrtcaV ob~ ini Pivka so med prvi-mi v Sloveniji za~ eli z daljin-skim ogrevanjem na bioma-so. Iz kotlovnice v Krpanovem domu ogrevajo dom, šolo, vrtec in športno dvorano. »Ocenju-jem, da za ogrevanje teh stavb porabimo kakšnih 30 odstot-kov manj, kot smo prej,« pravi pivški župan Robert Smrdelj. Pred kratkim so zamenjali okna na vseh stavbah šol. Pripra-vljajo se še na energetsko sa-nacijo zdravstvenega doma in ob~ inske stavbe. Gradijo tudi energetsko var~ en vrtec, na ka-

terega bodo namestili son~ no elektrarno, ra~ unajo pa, da bo-sta takšni elektrarni kmalu zra-sli tudi na strehah obeh šol. V za~ etku prihodnjega leta bodo izvedli tudi razpis za izbiro par-tnerja, ki bo zamenjal potratno javno razsvetljavo.

Postojna: sanacija javne razsvetljaveJavne stavbe bodo na daljavo kmalu ogrevali tudi v Postoj-ni. Ob~ ina je namre~ skupaj z zasebnim partnerjem pridobila nepovratna sredstva za izgra-dnjo kotlovnice in toplovodnega omrežja. »Na omrežje se bodo še v letošnjem letu priklju~ ili Šolski center Postojna, zdra-vstveni dom, vrtec Kremenca in Osnovna šola Antona Globo~ ni-ka. V naslednjem letu pri~ aku-jemo še priklop porodnišnice in novega gasilskega doma,« je povedal Urban Pinter z ob~ ine Postojna. Ra~ unajo, da bodo s tem zmanjšali porabo kurilne-ga olja za 400 tiso~ litrov le-tno. »V drugi fazi bo kotlovnica omogo~ ala tudi inštalacijo do-

Za zdravo bivanje poskrbimo z zra~ enjemOb nestrokovni energetski sanaciji pojav plesni – V starih hišah vlaga obi~ ajen pojav – Zra~ iti je treba trikrat do štirikrat dnevno

Vlaga po sanacijiMarsikdo po zamenjavi stare-ga stavbnega pohištva z novim, najve~ krat plasti~ nim, tarna, da se mu v prostorih pojavljata vlaga in plesen ter da hiša ne »diha« ve~ . Energetski svetova-lec za ob~ ini Postojna in Pivka Lucjan Batista pa pravi, da so te trditve resni~ ne le delno: »Nova okna namre~ tesnijo, ventilacij-skih izgub kot pri starih oknih pa ni ve~ . Vendar okna obi~ ajno predstavljajo le sedmino fasade in skozi ostali del ovoja stavbe toplota in z njo vodna para pre-hajata enako kot prej.« Najbolj enostavna in poceni rešitev je prezra~ evanje. »Osnovno pravilo za pravilno naravno prezra~ eva-nje prostorov je pogosto – krat-ko – temeljito. Prezra~ evali naj bi vsaj tri- do štirikrat dnevno, praviloma takrat, ko zaradi aktiv-nosti v prostorih koli~ ina vlage naraste,« razlaga Batista. ^asov-ne intervale, v katerih odpira-mo okna, si porazdelimo ~ ez ves dan, trajali pa naj bi od pet do petnajst minut, odvisno od zunanjih temperatur ter vla-žnosti in iztrošenosti notranje-ga zraka. Takšno kratkotrajno zra~ enje je tudi energijsko naj-bolj u~ inkovito. »Najtemeljitejši na~ in prezra~ evanja prostorov je navzkrižno prezra~ evanje ob povsem odprih oknih, s ~ imer

dosežemo najboljši vlek, tako da se izmenja tudi zrak, ki se zadržuje v raznih nišah in voga-lih,« dodaja energetski svetova-lec. Razlog, da se v prostorih po sanaciji za~ neta pojavljati vlaga in plesen, pa je lahko tudi ne-pravilna vgradnja stavbnega po-hištva in s tem nastanek toplo-tnih mostov.

Energetska sanacija starejših hišPri energetski sanaciji starejših objektov se težave lahko po-javijo predvsem takrat, ko so ti spomeniško zaš~ iteni ali pa bi radi ohranili zna~ ilno krajinsko arhitekturo. »V takšnih primerih lahko damo izolacijo z notranje strani in tako zunanji ovoj osta-ne enak. Seveda dobimo tudi izolacijske materiale v zelo dobri imitaciji gradbenih materialov, vendar sam mislim, da taki hiši s tem odvzamemo identiteto. Hiša naj ostane avtohtona, pa ~ eprav na ra~ un nekoliko slabše toplo-tne izolacije,« pravi Lucjan Bati-

Že relativna vlažnost

zraka med 80 in 85 odstotkov zadoš~ a za razvoj plesni.

Relativna vlaga prostorov

naj bi se gibala v mejah med 30 in 80 odstotki. Obmo~ je ugodja pri temperaturi zraka 20 °C je med 45 in 60 odstotkov relativne vlažnosti zraka.

sta. Prav sanacija vlage in plesni pa je najve~ ji problem starejših hiš, ki so zidane še iz kame-nja. Poleg obi~ ajnih vzrokov za vlago, kot so kuhanje, gibanje, premalo prezra~ evanja ali ogre-vanja, se pri takšnih objektih pojavlja še problem namo~ eno-sti zidov od zunaj zaradi pa-davin in slabega zaklju~ nega sloja fasade ter dviga kapilarne vlage iz zemlje, ki je posledica neizvedene ali slabo izvedene hidroizolacije. »Odprava vzrokov je lahko bolj ali manj uspešna, obi~ ajno pa ni poceni. Ker so boljše rešitve najve~ krat poveza-ne z ve~ jimi gradbenimi posegi, obi~ ajno tu delamo kompromise in takšni so tudi u~ inki sanacij,« pojasnjuje Batista. Zaradi velike akumulacije toplote ali hladu v masivnih zidovih poleti prijetno hladne in pozimi tople pa so samo tiste hiše, ki imajo suhe zidove. »V takšno hišo sodi tudi stavbno pohištvo, ki je zna~ ilno za posamezno krajinsko arhitek-turo, kar zagotovo ni plasti~ no okno, pa tudi žive barve fasade ne,« še dodaja sogovornik.

Pasivne hiše zdrave, nezdrava hitra gradnjaV novih objektih, seveda pod pogojem, da so grajeni pravil-no, so toplotne izgube kar ne-kajkrat manjše kot pri starejših neizoliranih hišah. Zaradi hitre gradnje pa je v gradbenih ma-terialih ogromna koli~ ina vode, ki se mora še izlo~ iti iz gradbe-ne konstrukcije. »Okna tesnijo,

nove fasade, ki so lahko slabo paropropustne, ne dihajo, še nekaj toplotnih mostov, kot po-sledica nepravilnega projekti-ranja ali »šlampaste gradnje«, potem pa premalo ogrevanja ter neodpiranje oken in plesen je tu.« So pa zato po prepri~ anju energetskega svetovalca ve-liko bolj zdrave pasivne hiše, kjer je prezra~ evanje urejeno s prisilnim prezra~ evanjem in vra~ anjem toplote odpadne-ga zraka. »Koli~ ine zamenjave so zakonsko dolo~ ene, zrak je o~ iš~ en vseh ne~ isto~ z ustre-

znimi filtri in ugodje v prostoru je resni~ no optimalno. Seveda pa je potrebno naprave redno servisirati, menjavati filtre, ~ isti-ti razvodne kanale in predvsem ne »delati po doma~ e,«, da kaj prihranimo, ampak pravil-no projektirati, izvesti in opraviti potrebne meritve, da potrdimo zahtevane parametre.« Pri nas pasivna hiša stane do 10 od-stotkov ve~ kot hiša grajena po trenutno veljavnem pravilniku o u~ inkoviti rabi energije v stav-bi, se pa ta strošek zaradi nizke cene ogrevanja hitro povrne.

Lucjan Batista, energetski svetovalec, pojasnjuje, da je za zdravo okolje bivalne prostore treba prezra~ evati vsaj trikrat dnevno po pet minut v vsakem vremenu.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Alenka Bev~ i~

Petra Tr~ ek, Alenka Bev~ i~

datnih kotlov na lesno biomaso za ogrevanje bližnjih stanovanj-skih blokov,« dodaja Pinter. Na lesno biomaso se bo ogrevala tudi nova šola na Prestranku, na ob~ ini pa na~ rtujejo še gradnjo son~ nih elektrarn na ob~ inskih objektih. Zadnji dve leti intenziv-no sanirajo tudi javno razsve-tljavo in na ta na~ in so zmanj-šali porabo elektri~ ne energije že za 30 odstotkov.

Logatec: sprejem LEK-aLogaški svetniki so konec leta podprli idejo o lokalnem ener-getskem konceptu (LEK), ~ eprav so opozarjali, da je pomanjkljiv. Dokument med drugim pred-videva, da se bodo vse ve~ je novogradnje v ob~ ini ogreva-le preko daljinskih in skupnih sistemov ogrevanja, da bodo zmanjšali porabo fosilnih go-riv v ob~ inskih javnih stavbah ter sanacijo javne razsvetlja-ve. Ra~ unajo, da bi na ra~ un u~ inkovite rabe energije lahko ob~ ina privar~ evala skoraj 80 tiso~ akov letno.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011V s r e d i { ~ u�

Logatec – V logaški župniji Sv. Nikolaja so se odlo~ ili, da bodo cerkev, župnijski Dom Marije in Marte in ve~ namensko stavbo na Gri~ u ogrevali

z biomaso. V primerjavi z ogrevanjem na kurilno olje so prihranki ogromni, ki pa bi bili brez

prostovoljnega dela župljanov nekaj manjši.

Nissana leaf, evropskega avta leta 2011, letos po vsej verje-tnosti ne bo v Slovenijo, z dve-ma ali tremi polnilnimi to~ kami na Primorskem in nekaj ve~ v Ljubljani smo še dale~ za Por-tugalsko ali Irsko, ~ eprav je Mitsubishijev mal~ ek i-miev že v prodaji, Peugeotov ion bo v kratkem in Citroenov c-zero, kot zadnji del troj~ ka, v juniju. Cene so še dale~ od popularnih.Toda glede tega se nekaj premika tudi pri nas. Gre za 5.000 evrov državne spodbude pri naku-pu elektri~ nih avtomobilov, po-dobno kot v nekaterih drugih evropskih državah. Predpis je že v zakonski proceduri. Omenje-ni troj~ ek je na voljo od 34.000 do 36.000 evrov in v primeru spodbude bo mogo~ e še pred koncem leta za 5 tiso~ akov cenejši. Kljub temu še vedno visoka cena, ki jo skoraj do po-lovice obremenjuje zaenkrat še predraga litij-ionska baterija. V Franciji je, na primer, na lizing.

Zagorje – V Zagorju pri Pivki je doma Martin Šabec, ki je svoje gospodarsko poslopje opremil s solarno celico ter vetrnico, ki mu omogo~ ata, da napajanja iz omrežja sploh ne potrebuje.

Vetrnica za diplomsko nalogoVetrnica, ki se vrti na Javorniški poti v Postojni, je nastala kot raziskovalni projekt za diplomsko na-logo na fakulteti za elektrotehniko Postojn~ ana Tineta Andrejaši~ a. »Dizajn vetrnice, generator, elise, trup … sem izdelal sam. Vetrnica z mo~ jo 400 watov je napajala baterijo in služila kot rezervni sis-tem za 12-voltno razsvetljavo v gospodarskem poslopju, dokler ga niso za~ eli preurejati v stanova-nje.« Zdaj pa na podlagi pridobljenih izkušenj, kolikor mu ~ as dopuš~ a, v prostem ~ asu že razvija novo, mo~ nejšo, iz katere bi preko razsmernika proizvedeno elektriko oddajal v omrežje. vr

Ekološka biomasa

V samem centru Logatca je Trg Sv. Nikolaja, ki je obkrožen z objekti v lasti logaške župni-je. Mednje poleg cerkve sodijo še tri hiše domov za ostarele, s skupnim imenom Dom Marije in Marte ter novozgrajena stav-ba na Gri~ u. V njej bo še veli-ka ve~ namenska dvorana, vrtec s petimi skupinami, prostor za skavte, kuhinja za oskrbovance doma, vrtec in zunanje naro~ nike ter 24 postelj za moderni pristop

oskrbe starostnikov. »Ogreva-nje vseh teh prostorov predsta-vlja ogromen strošek, zato smo odlo~ anju za vrsto ogrevanja namenili veliko pozornost,« pravi logaški župnik Janez Kompare. »Tehtali smo elemente stroškov, ekološko varnost in možnosti izkoriš~ anja naravnih, doma~ ih virov energije. Odlo~ ili smo se za ogrevanje z biomaso.«

»Investicija je bila visoka, ven-dar se bo po naših izra~ unih povrnila v štirih letih. Zaradi eko-loškega prispevka smo prejeli tudi 45.000 evrov evropskih ne-povratnih sredstev,« je navdušen župnik Kompare.

Surovino pridobivajo v okoli-ških gozdovih. »Tu je veliko od-

padnega lesa, ki ni primeren za nadaljnjo predelavo. Uporaben je vsak les, od lesk, iglavcev li-stavcev in sadnega drevja. Na ta na~ in ~ istimo gozdove, saj se prostovoljci podajo v gozd vsa-kega lastnika, ki izrazi interes.«

Les meljejo v gozdu ali pa pri deponiji sekancev. »Že dru-go zimo ogrevamo z biomaso, na dan je pokurimo približno 2 kubi~ na metra,« doda Janez Kompare.

Prednost takega na~ ina ogre-vanja je poleg denarnega pri-hranka tudi varovanje okolja, saj je izgorevanje 100-odstotno. Ostane le nekaj malega pepe-la, ki pa ga uporabijo za gnojilo travnatih površin.

Za sonce in veterMartin Šabec se je s kmetova-njem za~ el intenzivno ukvarjati leta 1992. Na svojem posestvu, ki ga je opremil s solarno celi-co in vetrnico, ima 200 ovac, 10 konjev in nekaj ov~ arskih psov, ki pazijo živino. Ker je njego-vo posestvo od vasi oddalje-no kar dober kilometer, bi bila priklju~ itev na elektri~ no omrež-je zanj izredno velika investici-ja, zato se je odlo~ il za nakup solarne celice. Prvo je kupil že pred 15 leti, pred dobrim letom pa je investicijo dopolnil še z vetrnico. »Najbolj je u~ inkovi-ta monokristalna solarna celica,

saj za izkoriš~ anje vetra nisem ravno na najbolj izpostavljenem obmo~ ju. Jeseni in pozimi, ko je sonca zelo malo, dnevi pa so iz-redno mrzli in vetrovni, glavni vir energije proizvede vetrnica.« Na strehi gospodarskega poslopja ima solarno celico, poleg nje pa na visokem drogu še vetrnico. Obe naj bi zdržali do 25 let. Zra-ven sodita še dva akumulatorja, ki skupaj dajeta mo~ 450 amper ur, in razsmernik, ki enosmer-no napetost iz solarnih celic pretvori v dvosmerno za rabo v gospodinjstvu (220 V). Pridoblje-no energijo porabi za razsve-

tljavo, hidrofor in za elektri~ ne-ga pastirja. Investicijo, ki ga je stala dobra dva tiso~ aka, je v celoti pokril sam, brez državne subvencije. »Investicija se mi bo po izra~ unih povrnila približno v 15 letih. Elektriko imam za-stonj. ^e bi se priklju~ il na jav-no omrežje, bi bili stroški višji,« pove sogovornik. Odkar energijo izkoriš~ a na tak na~ in, se še ni zgodilo, da bi posestvo ostalo brez elektrike. Pri ve~ jih delih in opravilih z delovnimi stroji pa se, doda, poslužuje agregata. Šabec pove, da ga investicija v son~ ne kolektorje za ogrevanje doma in kopalne vode ne zani-ma, prepri~ an pa je, da se mu je takšna investicija vsekakor izpla~ ala.

Bo pomagala država?

C-zero, ion in i-miev se med seboj razlikujejo le po neka-terih zna~ ilnih hišnih potezah. Elektri~ ni troj~ ek v celoti poga-nja elektri~ ni motor, ki razvije 49 kW oziroma 67 KM. Napaja ga litij-ionska baterija 16 kW, ki je poleg motorja vir energije še za klimatsko napravo in ogre-

valni sistem. S priloženim ka-blom in preprostim vklopom na doma~ o 220-voltno vti~ nico (16 amperov) se napolni v 6 urah. Citroen c-zero doseže najve~ jo hitrost 130 km/h, doseg z enim polnjenjem je 150 kilometrov. Skozi promet drsi hitro in ne-slišno.

FOTO

: PE

TRA

ŠAJN

FOTO

: B

RAN

KO L

AGIN

JA

Rovte – Blaž Mozeti~ se je pred skoraj dvema letoma vselil v pasivno hišo sredi Rovt. Od ideje do vselitve je potreboval dve leti, gradnja sama pa je trajala 10 mesecev. »Dobro leto smo porabili za iskanje splošnih informacij o gradnji, ko smo se odlo~ ali med montažno, zidano, navadno, pasiv-no, leseno ali nizkoenergijsko, za izdelavo na~ rta, saj sem si ogledal ve~ hiš, da smo dobili ob~ utek o velikosti in kvadraturi, nekaj ~ asa pa je šlo tudi za projektno dokumentacijo,« pojasni Blaž, ki je nad bivanjem v hiši zadovoljen. Najve~ je, pove, prihranil pri ogrevanju. Neposredni strošek je le elektri~ na energija za delovanje prezra~ evalnega sistema z rekuperatorjem in toplotnih ~ rpalk.

Kvadratni meter Mozeti~ eve pasivne hiše je stal 800–900 evrov, za celotno investicijo (brez par-cele) pa je odštel 200 tiso~ evrov. Višina investicije je odvisna tudi od posameznikovih želja pri za-dnjih delih in notranji opremi.

Ali se mu bo investicija povrnila, se ne sprašuje. »Bistvena je kakovost bivanja, ki je v našem primeru tako pozimi kot poleti odli~ na,« izpostavi Mozeti~ in doda: »Glede na razvoj tehnologij in izdelkov na podro~ ju u~ inkovite rabe energije, kamor sodijo tudi energetsko u~ inkoviti objekti, in splošne trende je danes nizko energijska hiša že skoraj standard.« b~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ogrevanje na peleteLogatec – Primer dobre prakse je tudi ogrevanje s pe~ jo na pelete, koš~ ke na drobno zmlete in stisnjene žagovine, podobne briketom. Krešo Šavri~ iz Logatca je v nakup take pe~ i, s katero ogreva približno 200 kvadratnih metrov, pred štirim leti vložil okoli 10.000 evrov, investicija pa naj bi se mu v petih letih povrnila. Tak na~ in ogrevanja ni samo ekološko neopore~ en, pravi Šavri~ , ki med prednostmi svoje pe~ i omenja predvsem majhno porabo in ugodno ceno, saj je ta bistve-no nižja tako od kurilnega olja kot plina. Za kurilno sezono potrebuje približno 5 ton pelet, za kar mora odšteti okoli tiso~ evrov. »To je toliko kot 2.500 litrov olja.« bmk

Irena Štirn Petra [ajn

Branko Laginja

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Marko Petkovšek, PVC Nagode, vodja prodaje: »Situacija, v kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo, je predvsem posledica prevelikih apetitov, finan~ nih in osebnih.«

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 �G o s p o d a r s t v o

Blanka Markovi~ Kocen

Za ~ im ve~ jo kakovost izdelkov in storitev je treba dobi~ ek vsako leto vložiti nazaj v podjetje, je prepri~ an Marko Petkovšek, vodja prodaje pri uspešnem postojnskem podjetju PVC Nagode. Po njegovem mnenju država in ob~ ine rešujejo in dodatno spodbujajo le ve~ ja podjetja, ~ eprav to ni vselej smiselno. Podjetje PVC Nagode posluje predvsem na doma~ em trgu, onstran slovenskih meja pa sta zanj realno dosegljiva še Trst in Gorica s svojimi zaledji. V prihodnje na~ rtujejo dodatno razširiti proizvodne prostore, saj najve~ jo dodano vrednost – tako Petkovšek – lahko ustvarijo le na lastnem razvoju in proizvodnji.

Pivka, 1�. februar – Uprava Javorja je sporo~ ila, da programa presežnih delavcev v družbi Javor Pohištvo, ki je trenutno v postopku prisilne poravnave, ne bo. Po posvetovanju s svetom delavcev in sindikatom Sinles je namre~ podpisala dogovor o prezaposlitvi ve~ ine presežnih zaposlenih na druge programe znotraj skupine Javor. Namesto prvotno predvidenih 150 presežnih zaposlenih se bo tako število presežnih delavcev zmanjšalo na zgolj nekaj posami~ nih primerov.

»Ne hlastajte po denarju!«Za uspešnost slovenskega podjetništva so med drugim pomembni zadržani finan~ ni apetiti

Kaj je po vaši oceni bistvene-ga pomena za uspeh v sloven-skem podjetništvu?Za uspeh v podjetništvu je naj-prej potrebna vizija, nato privr-ženost podro~ ju, s katerim se podjetje ukvarja, trdo delo, zdrav razum in zadržani finan~ ni ape-titi. Situacija, v kateri se je znašlo slovensko gospodarstvo, je na-mre~ predvsem posledica preve-likih apetitov, finan~ nih in oseb-nih. Kajti le zdrava rast podjetja prinaša dolgoro~ no zanesljivost in stabilnost.

S kakšnimi težavami se sre~ ujejo slovenski podjetniki v doma~ em poslovnem okolju?Mala in srednje velika podjetja se trenutno sre~ ujemo predvsem s krizo spodbujanja in subven-cioniranja. Država in ob~ ine re-šujejo in dodatno spodbujajo le ve~ ja podjetja, ne glede na dejstvo, da gre v marsikaterem primeru za sredine, ki nimajo ne zdravih financ, ne vizije, niti sodobnega razvoja oziroma iz-delka. Vendar smo kljub temu optimisti~ ni, saj veliko število slovenskih podjetij, pretežno za-sebnih, posluje dobro in stabil-no. Srednjero~ no pa jih najbolj ogroža visoka obdav~ itev pla~ in pla~ ilna nedisciplina.

Kako se je razvijalo vaše podje-tje od za~ etkov do danes?Podjetje sta lastnika Božo in Pe-ter Nagode leta 1998 ustanovila dobesedno iz ni~ . S trdim delom sta zgradila podjetje, ki danes zaposluje 60 ljudi. Delavnica je bila sprva v najemniških prosto-rih na Kolodvorski ulici v Postojni, leta 2005 pa je sledila selitev v nove prostore, v obrtno cono Ka-

zarje. V letu 2010 smo zaradi tr-žnih zahtev odprli tudi razstavno-prodajni salon v Ljubljani. Skozi celotno obdobje delovanja stre-mimo k najve~ ji kakovosti izdel-kov in storitev, kar od nas zahte-va vsakoletno vlaganje dobi~ ka nazaj v podjetje, saj lahko le na tak na~ in zagotovimo kontinui-ran, sodoben in zanesljiv izdelek.

Kateri so vaši doma~ i trgi?Na slovenskem trgu je Ljublja-na zagotovo najbolj pomemb-na. Temu pa kot obmo~ ja sledijo Poso~ je, Gorenjska, Kras, Obala in širša okolica Ljubljane. Tudi tržni delež v notranjsko-kraški regiji ni zanemarljiv, postopoma pa se širimo tudi na obmo~ ja Dolenj-ske in Štajerske. Ljudje nas na-mre~ poznajo po vsej Sloveniji in zelo smo ponosni, ko nas po priporo~ ilih izberejo za zelo zah-tevne projekte na samem robu Prekmurja.

Ali sodelujete tudi s tujino?Poleg slovenskega trga sta v tre-nutnem obsegu za nas realno dosegljivi samo dve mesti izven Slovenije. To sta Trst in Gorica s svojimi zaledji. Prek svojih po-godbenih partnerjev pa smo pri-sotni tudi v drugih krajih severne Italije, trenutno se pogovarjamo s partnerjem na avstrijskem Koro-škem, tudi na Hrvaško nam kljub zaostreni konkurenci uspe proda-ti kakšno okno.

Od kod pridobivate surovine za svoje izdelke?V veliki ve~ ini prihajajo iz Nem~ ije. V primeru, da je za dolo~ eno surovino v Sloveniji ka-kovostno enakovreden partner, pa jo naro~ imo v Sloveniji.

Ali pri proizvodnji upošteva-te tudi okoljevarstvena na~ ela in kako?V samem poslovnem procesu skrbimo, da uporabljamo najna-prednejše tehnologije, ki ob ena-kem izkoristku porabijo precej manj energije kot stroji starejše izdelave. To zajema tako linijo za izdelavo oken, vozni park in ne nazadnje ra~ unalnike in tiskalni-ke. Na odlagališ~ u starih oken in stranskih proizvodov je vsak ma-terial posebej lo~ en in v sodelo-vanju z odjemalci vsak na svoj na~ in ponovno uporabljen.

Koliko lahko s primernimi vrati in okni v svojih stanovanjih in hišah privar~ ujemo z energijo? Samo s stavbnim pohištvom so ocene razli~ ne, odvisno od vrste zasteklitve in var~ nosti okenskih profilov. ^e je objekt primerno izoliran s fasado in ima vgrajena

var~ na okna, lahko v kombina-ciji z naprednim ogrevalnim sis-tem in mogo~ e tudi rekuperaci-jo zraka privar~ ujemo ogromno. V nekaterih primerih tudi do 70 odstotkov.

Kaj je pri izbiri oken ali vrat klju~ nega pomena, ~ e želimo privar~ evati z energijo?Trenutne smernice narekuje-jo trislojno zastekljevanje in ~ im var~ nejše okvirje. Predvsem pri novogradnjah je opaziti, da se ljudje ve~ inoma odlo~ ajo za ve-like trislojne fiksne zasteklitve, najve~ krat obrnjene proti jugu. Ob tem imajo veliko vlogo tudi sen~ ila, saj poleti prepre~ ijo pre-grevanje prostorov, v mrzlih dneh pa služijo kot dodaten izolator.

Ali delate in prodajate tudi za industrijo (industrijske, proizvo-dne obrate)?

Tudi poslovne objekte opremi-mo z okni, ~ eprav prevladuje-jo samostojne hiše in stanova-nja. Najve~ krat se za poslovne objekte na nas obrnejo zasebni podjetniki, ki že prej na dolo~ en na~ in prepoznajo naš slog in kakovost. V ve~ jih podjetjih in javnih ustanovah naših oken na~ eloma ne najdete, razen v primerih, ko gre za zelo zahtevne montaže in demontaže.

Na vaši spletni strani najde-mo podatek, da so vaši izdelki skladni z EN standardi in opre-mljeni s CE znaki. Za kakšne standarde gre in kaj pomeni CE znak?CE znak je obvezen od 1. 2. 2010 in je certifikat, ki potrjuje, da izdelek ustreza vsem gradbe-nim standardom EU in je »legal-no« na trgu. V praksi to pomeni, da so vse uporabljene surovine v

skladu z normativi EU o kakovo-sti in varnosti, da se pri proizvo-dnem procesu upošteva vsa na-vodila glede varnosti in nadzora ter da je vsak izdelek pred upo-rabo pregledan in varen.

Ali v letošnjem letu na~ rtuje-te kakšno novost v proizvodnji, morda širitev le-te?S pri~ etkom sezone prihaja v našo prodajo nov sistem dvižno-drsne stene in nova zasnova energijsko var~ nih PVC vhodnih vrat. Prvi~ bomo novosti razstavili na sejmu Dom v Ljubljani. Upa-mo, da nam bo uspelo dodatno razširiti proizvodne prostore, da bomo lahko pri~ eli z lastno pro-izvodnjo nekaterih izdelkov, ki jih sedaj kupujemo pri drugih. Najve~ jo dodano vrednost lahko namre~ ustvarimo le na lastnem razvoju in lastni proizvodnji ne-kega izdelka.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Delavce bodo prezaposliliJavor Pohištvo, ki je v prisilni poravnavi, ne bo odpustil 150 delavcev, pa~ pa jih bo odšlo le nekaj

Poro~ ali smo že, da je Javor Pohištvo od decembra lani v fazi reorganizacije in da je bila prvotno na~ rtovana prekini-tev delovnega razmerja s 150 zaposlenimi od trenutno 240. »Zaradi pove~ anega obsega naro~ il in novih poslovnih pri-ložnosti, ki so se v tem ~ asu odprle na drugih programih v Skupini Javor, se je pojavila mo-žnost, da se del presežnih de-lavcev iz Javor Pohištva preza-posli znotraj Skupine Javor,« so pojasnili v vodstvu družbe.

Ker se bo s tem število pre-

sežnih delavcev zmanjšalo na nekaj individualnih primerov, sta se obe strani strinjali, da je program presežnih delav-cev nepotreben in da se bodo morebitni presežni delavci raz-reševali s posami~ nimi odpusti skladno z veljavno delovno-pravno zakonodajo. Z nekate-rimi zaposlenimi pa je vodstvo družbe že sklenilo sporazumno prekinitev delovnega razmerja.

Udarec za obrtnikeSpomnimo, da se je vodstvo družbe Javor Pohištvo za pri-

dem milijonov, navadnih terja-tev do ve~ kot 300 partnerjev pa za 5,5 milijona evrov. Za-poslenim podjetje dolguje 300 tiso~ evrov, dav~ ni upravi RS milijon evrov, 93 tiso~ Zavaro-valnici Triglav, med upniki pa je najve~ podjetnikov in obrtni-kov, tudi doma~ ih, s terjatvami do nekaj deset tiso~ evrov. V prisilni poravnavi bi bili navadni upniki popla~ ani 20-odstotno, v primeru ste~ aja pa ni~ , je oce-nil Matjaž Filip~ i~ , pooblaš~ eni ocenjevalec. S prestrukturira-njem bo Javor Pohištvo program masivnega pohištva zaradi iz-jemnega padca povpraševa-nja zmanjšal na minimum in se usmeril na perspektivni la-minatni program. Predsednik Javorjeve uprave Bruno Komac je napovedal, da naj bi po iz-vedenem prestrukturiranju Javor Pohištvo pozitivno posloval že v letu 2011.

Veronika Rupnik

silno poravnavo odlo~ ilo zara-di trajne nelikvidnosti zara-di drasti~ nega upada prodaje.

Družba je imela v prvih devetih mesecih poslovanja lani 2,5 milijona evrov ~ iste izgube, v

zadnjih treh mesecih pa se je pove~ ala še za 1,5 milijona. Vseh terjatev je za okrog se-

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Franci Mihevc, Mihevc transport: »Tujci od pla~ ilnih rokov 30 do 45 dni ne odstopajo.«

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011G o s p o d a r s t v o�

Logatec, 1�. februar – Na notranjsko-kraškem, ki je za prevozniško dejavnost

zaradi bližine pomembnih prometnih virov osrednja slovenska regija, je številna

manjša in srednja podjetja s svojimi prevzemi na rob preživetja pripeljal ali

celo uni~ il Viator&Vektor (V&V).

Notranjsko-kraške prevoznike rešujejo tuji partnerjiZ odpravo pla~ ilne nediscipline in primernejšo prometno politiko do boljših rezultatov

Prevozništvo tako na nacionalni ravni kot v notranjsko-kraški re-giji pomeni pomembno gospo-darsko dejavnost. Po podatkih Avtoprevozniške zbornice je v tej dejavnosti v Sloveniji zapo-slenih 53.200 ljudi, prihodek teh podjetij pa predstavlja 4,9 od-stotka nacionalnega prihodka.

Velikih podjetij, kot jih po-znata industrija ali trgovina, v Sloveniji in seveda tudi v no-tranjsko-kraški regiji ni. »Razdro-bljenost prevozniških podjetij je zna~ ilnost cestnega prevozni-štva,« pravi Rehar, kljub temu da predstavlja v Sloveniji ce-stni prevoz blaga približno 80 odstotkov vsega prevoženega blaga.

Viator&Vektor iz~ rpal notranjske prevoznikeV zadnjih letih je Viator&Vektor, eno najve~ jih slovenskih prevo-zniških podjetij, pokupil številna srednja in manjša podjetja iz

panoge, med njimi vsaj dve no-tranjsko-kraški, in sicer postojn-ski Transavto ter ilirskobistriški TIB. »Transavto Postojna je takoj po nakupu likvidiral in odprodal nepremi~ nine, samo dejavnost pa z izgovorom ekonomske re-organizacije prenesel v Ljublja-no,« razlaga Rehar. »Res je, da je Transavto Postojna v ~ asu nakupa imel poslovne težave, podjetje TIB Ilirska Bistrica pa je bilo uspešno podjetje s tržno nišo prevoza naftnih derivatov ter nevarnih snovi.«

Omenjeno podjetje je V&V kasneje preprodal. Po Reharje-vem mnenju sta bila oba naku-pa s strani V&V napaka, saj se njegovo vodstvo po nakupu ni ukvarjalo s poslovno preureditvi-jo podjetij, temve~ jih je iz~ rpa-valo, številni vozniki, pa so izgu-bili službe.

Z ustreznejšo prometno politiko do boljših rezultatovCestni prevoz blaga je obetavna dejavnost, poudarja sogovornik, notranjsko-kraška regija pa je po njegovem mnenju osrednja slo-venska regija v prevozniški de-javnosti. V neposredni bližini so namre~ prometni viri kot, deni-

mo, Luka Koper, Trst, Trži~ , in ce-stni terminali na Ferneti~ ih oziro-ma v Sežani ter v Gorici/ Vrtojbi. »V prihodnosti se, ob vklju~ itvi Hrvaške v EU, odpira tudi pro-metni koridor proti Reki oziroma Dalmaciji. Ob ustreznejši prome-tni politiki bi ta dejavnost lahko dajala neprimerno boljše rezul-tate,« poudarja Rehar.

Namesto tega na slovenskem prevozniškem trgu vlada veli-ka anarhija, številna srednja in manjša prevozniška podjetja pa se bojujejo za svoje preživetje. Med drugim jih ogrožata velika pla~ ilna nedisciplina in izsiljeva-nje velikih naro~ nikov s prevozi po nižjih cenah.

Mihevc: Tujci zagotavljajo boljše pogojeV želji po boljšem zaslužku številna notranjska prevozni-ška podjetja poslujejo skoraj izklju~ no v mednarodnem pro-metu. »Tujci zagotavljajo boljše pogoje,« je povedal Franci Mi-hevc, katerega podjetje se lah-ko pohvali z 42-letno tradicijo in ga je leta 2005 prevzel od o~ eta. Tujci pla~ ujejo v 30 do 45 dneh in od tega ne odsto-pajo, pa tudi davka na dodano

vrednost ni treba odvajati.»Gospodarsko krizo smo

najbolj ob~ utili v letih 2008 in 2009, lani pa sta se industrija in izvoz po~ asi za~ ela popravlja-ti in smo tudi sami za~ eli ~ utiti znake izboljšanja, ~ eprav rezul-tati še zdale~ niso taki kot pred krizo,« pravi sogovornik.

Prihodnost avtoprevozništvaProblem slovenskega cestnega prevoza je po njegovih bese-dah tudi v izjemno visokih ce-nah goriva in cestnin, davkih in dajatvah ter v nenadzorovanem trgu prevoznikov. Promet se je

po izjemno slabih letih 2008 in 2010 po~ asi za~ el pove~ eva-ti šele v drugi polovici leta 2010. »Zaslugo za to pa imajo predvsem tuji naro~ niki, med katerimi slovimo kot solidni, resni in korektni partnerji,« se Mihev~ evemu mnenju pridružu-je tudi Rehar.

Blanka Markovi~ Kocen

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Kako primerno in donosno varčevati?

Kaj konkretno vam naložba prinese?

080 30 30, www.kd-zivljenje.si

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Z utopitvijo v drugih dejavnostih, nestrokovnim vodstvom in izgubo imena je Notranjski muzej obsojen na profesionalno nazadovanje in po~ asno umiranje, se bojijo v CI, zato bodo ukrepali. Z leve: Marjetica Mahne, Jerko ^ehovin, Bruna Olenik in Jadran Sterle.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 �P o r e g i j i

Postojna, 1�. februar – Civilna iniciativa (CI) za ohranitev Notranjskega muzeja, ki je nastala na pobudo novinarja, scenarista in režiserja Jadrana Sterleta, je napovedala, da se je za samostojnost in strokovno avtonomijo Notranjskega muzeja pripravljena boriti celo z referendumom. Prav tako že zbira podpise peticije. V javnem pismu županu pa je potrkala na njegovo etiko in moralo, naj ne dovoli »degradirati in deprofesionalizirati muzeja, saj ga niste ustvarili ne ti ne tvoji podžupani, temve~ smo ga vsi skupaj podedovali od – o~ itno mnogo modrejših in bolj osveš~ enih starih Postojncev.«

Ljubljana, 18. februar – ^lani civilne iniciative »Za Pivško kotlino brez streljanja« so ministrici za obrambo Ljubici Jeluši~ prinesli mapo z ve~ kot 17 tiso~ podpisi pod peticijo, s katero nasprotujejo državnemu prostorskemu na~ rtu za vadiš~ i Po~ ek in Ba~ ter zahtevajo takojšnje zaprtje obeh. Sre~ anje z ministrico je bilo zaprto za javnost, pet ~ lanov pa se je na pogovoru z njo zadržalo ve~ kot dve uri.

Iz javnega pisma županu»Zakaj si dopustil, da je kulturo dialoga, posvetovanja, razmi-sleka o ZA in PROTI, zamenjala »kultura« ignoriranja javnega mnenja, skrivanja pred ob~ ani? Ali zato, ker so se avtorji ideje – upravi~ eno! – zbali odprtih kart? Ali ne veš, da zaupanje zave-zuje? Ko si ubogal prišepetovalce, si se izneveril ob~ anom, ki te zagotovo niso volili zato, da boš ukinil Notranjski muzej. Ali ti ni ni~ nerodno pred Postojn~ ani? Kje je etika tvojega javnega delo-vanja? In – ne nazadnje – kje je tvoja krš~ anska morala?!« je v pismu županu med drugim zapisala Marjetica Mahne iz Civilne iniciative za ohranitev Notranjskega muzeja.

»Muzej mora ostati samostojen«Civilna iniciativa za ohranitev Notranjskega muzeja napovedala možnost referenduma

Spomnimo, da je županova ve~ ina v ob~ inskem svetu muzej ukinila kot samostojno instituci-jo in ga pripojila zavodu Znanje, ki ga vodi Brigita Kidri~ . Kot je de-jal zdaj še bivši direktor Dejan Von~ ina, pa je ob~ insko vodstvo spremembo skovalo, tako reko~ v ilegali, mimo zaposlenih, brez strokovne podlage in argumen-tov, ki bi upravi~ evali poseg v ustanovo s 60-letno tradicijo. Ker se je Von~ ina pritožil, sklep o iz-brisu iz sodnega registra še ni pravnomo~ en.

V podporo muzeju so na do-bro obiskani javni razpravi, ki jo je organizirala CI, udeležil pa se je ni nih~ e iz vodstva ob~ ine, spregovorili ugledni strokovnjaki, ki so izpostavili perspektivo mu-zeja – samostojnega – da posta-ne osrednji državni, pa tudi med-narodni muzeja krasa.

Avtonomnost nad politikoVerena Perko iz Gorenjskega muzeja Kranj je opozorila, da je ministrstvo za kulturo (MK) po

mednarodnih dolo~ ilih dolžno garantirati izvajanje dediš~ inskih služb po merilih stroke in v inte-resu javnosti, ne pa po zahtevah lokalnih politi~ nih oblastnikov, zato je MK pozvala, da nemu-doma prekli~ e odlok o preneha-nju samostojnosti Notranjskega muzeja.

Toda MK ima zaradi slabe-ga zakona o varstvu kulturne dediš~ ine, ki muzejev ne varuje pred lokalnimi (politi~ nimi) in-

teresi, na kar je opozoril Andrej Smrekar iz Slovenskega muzej-skega društva, razmeroma zve-zane roke, saj ima ob~ ina kot ustanoviteljica muzeja škarje in platno, tako reko~ , v svojih rokah. Damjana Pe~ nik z MK je poveda-la, da so na MK ob~ ino pozvali, naj prehodno opravi javno raz-pravo, ker tega ni storila, pa po sprejemu odloka v skladu s svoji-mi pristojnostmi opozorili na ne-pravilnosti. Ker jih je ob~ ina od-

pravila, jim ni preostalo drugega, kot da muzej rešijo z vpisom v razvid. Je pa Pe~ nikova napove-dala spremembo zakona, »da se takšne zgodbe ne bodo mogle ve~ ponoviti.«

Branimir Štrukelj, predsednik Sindikata vzgoje in izobraževa-nja, je dejal, da težko razume, kaj je ob~ ino vodilo v takšno nespametno dejanje. Marjeti-ca Mahne iz CI je ocenila, da je edini cilj neutemeljene in ne-

smiselne pripojitve, da si oblast prilasti vse klju~ ne položaje in »naše« popla~ a za zasluge. Imeti dolo~ eno pristojnost po njenih besedah še ne pomeni, da si ob~ inski velemožje lahko privoš~ ijo vse, kar ni formalno prepovedano in da lahko z ugle-dnimi ustanovami ravnajo kot svinja z mehom.

Ob~ ina: Omogo~ ili predstavitev javnostiMedtem pa so na ob~ ini v sporo~ ilu za javnost zapisali, da je ob~ ina s statusno spremembo, pri ~ emer se poslanstvo muzeja v ni~ emer ne spreminja, muzeju omogo~ ila podlage za to, da bo 12. maja letos kon~ no odprl svo-ja vrata in predstavil zbirke jav-nosti. »Prav neverjetno je, da se ob~ ini v zvezi z Notranjskim mu-zejem o~ itajo zli nameni in da gredo nekateri tako dale~ , da jo primerjajo s fašisti.« Izpostavili so, da je bila ob~ ina tista, ki je pri-dobila ustrezne prostore za pre-selitev muzeja oziroma dosegla neodpla~ ni prenos stavbe z dr-žave na ob~ ino. Poudarjajo tudi, da je ob~ ina pripravila in vodila vse postopke, s katerimi je pri-dobila preko dva milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev, s katerimi je stavbo uredila za po-trebe muzejske dejavnosti. CI pa o~ itajo, da z izjavami, da se mu-zej ukinja, grobo manipulira in zavaja javnost.

17.153 podpisov pri ministrici^lani civilne iniciative seznanili MORS s peticijo in predali podpise – Pri ministrici ve~ kot dve uri – Postopek sprejemanja DPN OSVAD Postojna nemoteno te~ e naprej

podpisov so ~ lani civilne iniciati-ve, ki se je oblikovala po javnih predstavitvah osnutka državnega prostorskega na~ rta za Po~ ek in Ba~ , zbrali na terenu, med prebi-valci ob~ in Postojna, Pivka in del-no Ilirska Bistrica, 12 tiso~ pod-pisnikov pa se je proti vojaškim aktivnostim na kraškem terenu izreklo na svetovnem spletu.

Z obrambno ministrico dobri dve uriMinistrici za obrambo Ljubici Je-luši~ so ~ lani civilne iniciative odnesli mapo s kopijami 17.153 podpisov, ki so jih zbrali do 18. februarja, poudarjajo pa, da so jo s peticijo samo seznanili in da podpisovanje ni zaklju~ eno. Sestanek, na katerem se je z Jeluši~ evo pogovarjalo pet ~ la-nov civilne iniciative, je bil zaprt za javnost in zato brez priso-tnosti novinarjev in fotografov. »Govorili smo o tem, kaj pome-nijo vojaške aktivnosti na tem obmo~ ju, kakšno je razmišljanje med ljudmi, kako so obreme-njeni s tem in kaj to pomeni za naravo,« je po sestanku, ki je trajal dobri dve uri povedal Jože Smrdel, predstavnik civilne inici-ative. Ministrica je sogovornikom

povedala tudi, da je postopek sprejema DPN OSVAD Postojna kot vlak, ki ga ni mogo~ e ustaviti, predstavniki civilne iniciative pa njej, da bodo storili vse, da bodo ustavili vse vojaške aktivnosti na tem obmo~ ju. »Mi smo ministrico sicer samo seznanili z dogaja-njem, saj za pogajanja nimamo mandata,« je dodal Jože Smrdel. Udeleženci pogovora so poja-snili tudi, da jim je ministrica pri-sluhnila ter da so se pogovarjali umirjeno in konstruktivno.

Morsov odgovor na peticijoMinistrstvo za obrambo je takoj po seznanitvi s peticijo na svoji spletni strani objavilo odgovor na zahteve civilne iniciative, v kate-rem poudarja, da ukinitev obeh poligonov ni predvidena, saj je obmo~ je perspektivno za Slo-vensko vojsko ter ima v sistemu obrambe države strateški pomen, saj je edino tovrstno obmo~ je v Sloveniji, kjer lahko vojska izva-ja usposabljanje. »Ministrstvo je v preteklosti z ob~ inami ve~ krat poskušalo uskladiti obmo~ ja za potrebe obrambe v prostor-skih aktih ob~ in, tako da bi bili zagotovljeni prostorskouredi-tveni pogoji za upravljanje tega obmo~ ja, vendar žal neuspešno. V tem ~ asu je bilo v postopkih sprememb ob~ inskih prostorskih aktov na zahtevo ob~ in izdelanih

ve~ kot dvajset razli~ nih ocen, strokovnih podlag in elabora-tov, predvsem s podro~ ja varstva okolja,« so zapisali v odgovoru na peticijo in dodali, da razume-jo strah lokalnega prebivalstva glede širitve dejavnosti, ki bi ime-le ve~ ji vpliv na okolje, vendar je ta odve~ . Poudarjajo tudi, da so bile ob~ ine tiste, ki so na ministr-stvo poslale pomanjkljive smerni-ce, neusklajene z voljo lokalnega prebivalstva ter da je ministrstvo v preteklosti prispevalo znatna sredstva za ureditev ob~ inske in-frastrukture.

Poslansko vprašanjeMinistrici za obrambo Ljubi-ci Jeluši~ je v zvezi z osnutkom državnega prostorskega na~ rta postavil poslansko vprašanje tudi poslanec državnega zbora An-ton Anderli~ , ki so ga spodbudila vprašanja o smiselnosti in nuj-nosti na~ rtovane ureditve, tako s strani zainteresirane javnosti kot tudi s strani ob~ in. Ministrico je vprašal, na podlagi katerih krite-rijev (strokovnih in finan~ nih) je bil izbran ponudnik za izdelavo Balisti~ no varnostne ocene, ali je širitev in infrastrukturna posodo-bitev OSVAD Postojna res potreb-na, smotrna in nujna, zlasti v lu~ i ve~ ih sporazumov za usposa-bljanja pripadnikov SV v tujini ter kakšna bo kon~ na cena celotne-ga projekta.

Veronika Rupnik

V dobrih treh tednih se je pod peticijo »Za Pivško kotlino brez

streljanja« podpisalo ve~ kot 17 tiso~ državljanov. Skoraj pet tiso~

70g - 80g KROF samo

SUPER CENA

PUSTNIH KROFOV

Ugodna ponudba velja od 01.03. do 09.03.2011 oz. do razprodaje zalog. Vse cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slika je simbolna.

0,46v vseh živilskih

poslovalnicah KGZ Krpan z.o.o.

PRIMULA

0,63 €

Agrocenter Mlin CerknicaAgrocenter Iga vasAgrocenter VrhnikaAgrocenter Žabovca, Il.Bistrica

8,20 €

Akcijske cene zemlje!

Akcija traja od 1.3. do 31.8.2011 oz. do razprodaje zalog. Cene so v € in vsebujejo DDV. Slike so simbolne.

PLANTELLA CVETTEKOÈE GNOJILO

1 l

40 + 10 l GRATIS

45 L70 L

AsefBalkonia

5,30 €

9,00 €

5,70 €

Do 2. februarja je na ministrstvo za okolje in

prostor prispelo ve~ kot 480 pripomb na osnutek DPN OSVAD Postojna. Ministrstvo ima na voljo 60 dni za preu~ itev pripomb, ni pa nujno, da jih tudi upošteva.

Alenka Bev~ i~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Drevesa grozijo tako vozilom kot objektom ob cesti.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011P o r e g i j i8

Nova vas, 1�. februar – Bloški svetniki so februarja pod streho spravili letošnji

prora~ un. ^e jim bo uspelo dobiti nepovratna sredstva, pa nameravajo na planoti ~ im prej pod streho spraviti tudi

ve~ namensko športno dvorano. Kot pravi župan Jože Doles, se bodo prijavili na razpis ministrstva za šolstvo in šport, ~ e jim ne bo uspelo, bodo poskušali

poiskati druga~ no rešitev.

Cerknica, 1�. februar – V Cerknici so potrdili osnutek letošnjega prora~ una; prihodkov naj bi bilo za 14 milijonov, odhodkov za tri milijone ve~ . Ob~ ina naj bi razliko pokrila s trimilijonskim kreditom – ve~ ino ga bodo porabili

za popla~ ilo gradnje novega vrtca, ki bo letos najve~ ja investicija v ob~ ini.

Ob~ inske svetnike je najem tako visokega kredita zelo zanimal, prav

tako pa so povpraševali o dveh drugih kreditih, ki bremenijo ob~ inski prora~ un.

Logatec, 18. februar – Cesta skozi Napoleonov drevored v Logatcu para živce

tako voznikom kot tudi prebivalcem ob njej. Voziš~ e je namre~ iz leta v leto v slabšem stanju, upravljavec, Direkcija RS za ceste,

pristojni zavodi in ob~ ina, ki ima (pre)malo pristojnosti, pa si glede ceste in drevoreda

samega podajajo žogico.

Ra~ unajo na državni denarZa~ etek gradnje športne dvorane na Blokah je nekoliko odvisen tudi od uspeha na razpisu šolskega ministrstva

Na Blokah letos pri~ akuje-jo za skoraj 2,5 milijona evrov prihodkov, medtem ko bo od-hodkov za dobrih sto tiso~ akov ve~ . Prora~ un je nekoliko višji, kot so ga zastavili v osnutku, ki so ga svetniki obravnava-li januarja. Povišanje gre pred-vsem na ra~ un 350 tiso~ evrov, ki naj bi jih za za~ etek gradnje

ve~ namenske športne dvorane dobili na razpisu ministrstva za šolstvo in šport. Kot je pojasnil Doles, naj bi letos za dvora-no namenili vsega skupaj 575 tiso~ evrov; poleg nepovratnih sredstev bodo uporabili tudi ob~ inski denar, med drugim okoli 130 tiso~ akov presežka prihodkov iz lanskega leta. ^e

ministrstvo letos razpisa ne bo objavilo ali na njem ne bodo uspešni, nameravajo poiska-ti druge na~ ine. »Obstajajo tudi drugi razpisi in viri, kar sicer po-meni, da bi se za~ etek gradnje nekoliko zavlekel, a naredi-li bomo vse, da do tega ne bi prišlo,« pravi Doles.

Kot smo že pisali, bodo na

Blokah letos zaklju~ ili z ureja-njem kanalizacijskega omrežja v Velikih Blokah, ki ga gradi-jo s pomo~ jo evropskih sred-stev iz strukturnih skladov. V naslednjih dveh letih pa bodo z omrežjem za fekalno in me-teorno kanalizacijo in skupno ~ istilno napravo opremili še naselja Topol, Studenec, Rav-

ne in Hudi Vrh. Poleg tega na-daljujejo s širitvijo vodovodne-ga omrežja in obnovo cest. Kot pravi Doles, si nekaj denarja za ceste obetajo tudi z uspešnim sodelovanjem na javnih razpi-sih. »^e uspemo, bomo lahko prora~ unska sredstva usmerili v gradnjo športne dvorane,« še pravi Doles.

Petra Tr~ ek

Svetnike skrbijo kreditiOb~ ina Cerknica naj bi letos najela še tri milijone kredita, najve~ za gradnjo novega vrtca – Na ob~ ini zagotavljajo, da je višina kreditov v zakonskih mejah

Ob~ ina Cerknica bo morala v kratkem odpla~ ati še 970 tiso~ evrov kratkoro~ nega kredita, ki ga je najela za gradnjo rakov-ške šole, letos pa bo za~ ela tudi z odpla~ evanjem 1,27 milijona evrov vrednega dolgoro~ ne-ga kredita, ki so ga pred petimi leti najeli za ureditev kulturne-ga doma v Cerknici. Na ta kre-dit so imeli petletni moratorij, odpla~ ati pa ga bodo mora-li v desetih letih. Poleg tega se bo letos ob~ ina zadolžila za

dodatne tri milijone evrov. Kot je pojasnila Leonida Mati~ i~ iz ob~ inske uprave, višina dolga ostaja v zakonsko dolo~ enih mejah. Ob~ ina bo najela pol milijona likvidnostnega kredita, ostanek pa bo šel za za~ etek gradnje vrtca v Cerknici. Župan Marko Rupar priznava, da bi se z investiranjem prek Trstike si-cer izognili pla~ ilu ddvja, a opo-zarja, da bi imelo podjetje pri bankah veliko slabše bonite-te kot ob~ ina. Dodaja še, da bi

bila gradnja prek Trstike sporna tudi za ra~ unsko sodiš~ e, zato so jim na ministrstvu za finance to odsvetovali. »Ker za gradnjo vrtca in šol ni razpisanih sofi-nancerskih sredstev, nam tako ni ostala druga možnost, saj Cerknica resni~ no potrebuje nov vrtec.«

Vrtec v Cerknici z 18 oddelki bo letošnja najve~ ja investicija v ob~ ini. Zanj so letos rezervirali 2,5 milijona, z gradnjo pa bodo nadaljevali prihodnje leto. Poleg vrtca bodo dokon~ ali gasilski dom z ve~ namensko dvorano v Begunjah. Za dela bodo letos namenili dobrega pol milijona, polovico bo prispevala Evrop-ska unija.

Pogodba še ni podpisanaOb~ ina je letos zagotovila tudi nekaj denarja za projektno do-kumentacijo za novo ~ istilno napravo v Dolenji vasi. Kot je

Ob~ ini Pivka in Ilirska Bistrica sta uspeli na razpisu za gradnjo širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij, ob~ ini Blo-ke in Cerknica pa sta s skupno vlogo izpadli iz igre za pridobitev nepovratnih sredstev za pokrivanje t. i. belih lis, kjer komercial-ni ponudniki nimajo svojega interesa za gradnjo omrežja. Kot je povedal cerkniški župan Marko Rupar, so z razpletom za~ ude-ni, saj so glede na razširjenost belih lis na obmo~ ju obeh ob~ in ra~ unali, da bodo na razpisu uspešni. »Slišali smo, da bi bilo to lahko narejeno namerno, zato se bomo pritožili na rezulta-te razpisa – glede na to, da se bo pritožila tudi Mežiška dolina, pri~ akujemo, da bodo razpis razveljavili,« je optimisti~ en Rupar.

Poleg prora~ una so svetni-ki po skrajšanem postop-ku potrdili odlok o kategori-zaciji ob~ inskih cest. Za štiri odstotke so znižali sejnine ob~ inskih svetnikov in delov-nih teles ter nekoliko povišali cene pomo~ i na domu za neposredno oskrbo. Imeno-vali so tudi odbore krajevnih skupnosti.

pojasnil Rupar, ~ akajo še na podpis pogodbe z ministrstvom za okolje in prostor, s katero bodo potrdili pridobitev evrop-skih kohezijskih sredstev za ta projekt. »Letos bomo uredili pro-jekte, da bomo prihodnje leto le za~ eli z gradnjo.«

Nekaj denarja so v prora~ unu rezervirali tudi za urejanje Lju-bljanske ceste na Rakeku, na kar Rakov~ ani že leta zaman ~ akajo. Cesta je namre~ držav-na, a v državnem prora~ unu za-

njo letos ni denarja. Rupar pravi, da so se zaradi dogovora z di-rektorjem direktorata za državne ceste Gregorjem Fickom odlo~ ili, da ob~ ina za cesto letos name-ni sto tiso~ evrov. »^e bi država le našla denar, bomo pripravlje-ni, da investicijo podpremo s svojim deležem.«

Še letos naj bi uredili tudi meteorno kanalizacijo med in-dustrijskima conama v Podskraj-niku. Novo cono so namre~ priklju~ ili na kanalizacijsko

omrežje stare, ki pa ob ve~ jih nalivih ne vzdrži pritiska in po-plavlja.

Nov dom za pustne likeNekaj ve~ kot 300 tiso~ akov so rezervirali za nakup zemljiš~ , med drugim tudi za poslovil-no vežico na Uncu, kjer so rešili zaplete glede lastništva. Ob~ ina naj bi kupila še del zemljiš~ a pri nekdanji tovarni pohištva v Martinjaku. »Gasilski dom je otok na tuji zemlji, ki jo želimo odkupiti in urediti za potrebe ob~ anov in gasilce,« pravi Ru-par. Tako kot v Martinjaku bodo zadovoljni tudi v pustnem dru-štvu in drugi ljubitelji cerkni-škega karnevala. Potem ko je lani sneg poškodoval nekatere klasi~ ne pustne like, bodo letos za gasilskim domom v Cerknici postavili temelje in konstrukcijo nove hale, prihodnje leto pa naj bi jo še zaprli.

Napoleonov drevored buri duhoveCesta od leta 1974 še ni bila obnovljena, slabo vzdrževana drevesa pa grozijo vozilom in objektom v drevoredu

Cesta skozi Napoleonov drevo-red je bila zgrajena pred letom 1974, do danes pa še ni bila v celoti obnovljena. »V smislu kul-turne dediš~ ine sama cesta ni zaš~ itena. Zaš~ iten pa je lipov drevored, tako imenovani, Napo-leonov drevored, ki je spomenik oblikovane narave,« nam je po-jasnila Nina Rangus z Direkcije RS za ceste. Direkcija RS za ce-ste na tem obmo~ ju na~ rtuje le novo povezavo pri priklju~ ku za Valkarton na cesto Logatec–Žiri, za kar bo treba sprejeti prostor-ske dokumente.

Zaradi ograje umirajo drevesa?»V okviru rednega vzdrževanja direkcija izvaja preglede in druga vzdrževalna dela. V preteklem obdobju je bilo opravljeno tudi obsežno obsekavanje zaš~ itenih lip v drevoredu, zalivanje reg in razpok na cesti ter postavitev je-klene varnostne ograje,« še do-daja Rangusova. Prav ograja pa je povzro~ ila še dodatno vzne-

mirjenje. Oporniki za ograjo na-mre~ lahko posežejo v korenine lip, kar potrjujejo tudi poznavalci dendrološke dediš~ ine.

Zaradi številnih opozoril je pri-stojna inšpektorica RS za okolje in prostor že leta 2008 Druž-bi za državne ceste z odlo~ bo naložila sanacijo drevoreda in ureditev primernega pluženja oziroma soljenja ceste skozi drevored. Slednji je bil sani-ran pravo~ asno, DDC pa cesto v zimskem ~ asu, enako kot kot druge ceste, posipa s soljo ozi-roma, ob posebnih pogojih, z mešanico drobljenca in soli. »Drevesa ne grozijo samo vo-zilom, pa~ pa tudi in predvsem objektom, ki so postavljeni ob cesti,« opozarja naš vir.

Najprimernejša rešitev: odstranitev starih in zasaditev novih dreves^e bi se želeli ogniti vsem težavam, ki jih povzro~ ajo odmirajo~ a drevesa, strokovnja-ki predlagajo odstranitev starih in zasaditev novih. A pristoj-ne ustanove se tudi glede tega vprašanja ne morejo zediniti! Medtem ko naj bi ministrstvo za kulturo že dalo soglasje za posege na tej cesti, Zavod za varstvo kulturne dediš~ ine vso zadevo zavira.

Idejne rešitve o ureditvi od-seka omenjene regionalne ce-ste, to je od križiš~ a s trgovskim centrom proti središ~ u Logatca, so bile dane v sklopu izgradnje nove navezave na cesto Loga-tec–Žiri, s katero bi omenjeno cesto speljali mimo ozkega grla od sedanjega priklju~ ka mimo strnjene pozidave na tej trasi, vendar so se aktivnosti zausta-vile prav zaradi »napoleonovih lip« in njihove zaš~ ite, na kar pa Direkcija RS za ceste nima vpliva. Ministrstvo za okolje in prostor se je na podlagi pobude za pri~ etek izdelave državne-ga lokacijskega na~ rta odlo~ ilo in dogovorilo z ob~ ino Logatec, da pripravi Ob~ inski podrob-ni prostorski na~ rt in tudi vodi postopek. Idejna zasnova je že usklajena. Ob~ ina Logatec bo izdelala dopolnitev Ob~ inskega prostorskega na~ rta, v katerega bo vklju~ ena tudi ta povezava. Po terminskem na~ rtu spreje-tja prostorskega na~ rta bo idejni projekt izdelan predvidoma po-leti 2011.

Manjše število prometnih nesre~ Logaška policija je v letu 2010 na delu regionalne ceste, ki pe-lje skozi Napoleonov drevo-red, obravnavala tri prometne nesre~ e: v dveh so se trije ude-

leženci lažje telesno poškodova-li, v eni je nastala samo gmotna škoda. »V primerjavi z zadnjimi petimi leti pomeni ta podatek nadaljevanje ugodnih prome-tnih razmer, saj smo v letu 2009 obravnavali le eno (brez telesnih poškodb), v letu 2008 pa dve nesre~ i, od tega eno z lažjimi telesnimi poškodbami,« je po-

vedal Marjan Škoda, pomo~ nik komandirja Policijske posta-je Logatec. »Slabše stanje pro-metne varnosti na tem odseku smo beležili v letih 2005, 2006 in 2007, ko smo na tem odseku obravnavali bistveno ve~ nesre~ , saj se je vsakokrat zgodilo po 7 prometnih nesre~ , tudi s hujšimi posledicami.«

Zmanjšanje števila prometnih nesre~ v zadnjem obdobju po mnenju policistov ne potrjuje, da bi stanje cestiš~ a odlo~ il-no vplivalo na njihovo število. Z logaške policijske postaje še sporo~ ajo, da v prvih dveh me-secih letošnjega leta na tem od-seku še niso obravnavali prome-tne nesre~ e. bmk

FOTO

: B

ARB

ARA

^EPI

RLO

Petra Tr~ ek

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �

Kinergetix vklju~ uje preproste vaje, ki blagodejno vplivajo na telo, um in dušo.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 �P o r e g i j i

Postojna – Na prelomu tretjega tiso~ letja se ljudje soo~ amo s fizi~ nimi in psihi~ nimi težavami in se v upanju na ~ im hitrejšo rešitev poslužujemo razli~ nih metod in zdravljenj. Avstralec David Labuschange, magister fiziologije, ki dela na podro~ jih klini~ ne rehabilitacije, fizioloških raziskav in ergonomije, je svoje znanje in 35-letne izkušnje združil in razvil metodo kinergetix. Gre za celostni pristop k zdravljenju in harmonizaciji telesa, uma in duha. David je v svoji metodi združil najbolj u~ inkovite terapevtske tehnike iz vzhoda in zahoda. Trenutno se zadržuje v Sloveniji, saj pravi, da še nikjer ni sre~ al tako spiritualnih ljudi. Priložnost smo izkoristili tudi mi in z njim poklepetali o metodi, ki je med ljudmi ~ edalje bolj priljubljena.

Razreševanje in pravilno vzpostavljanje družinskih odnosov je eden od ve~ jih izzivov v življenju vsakogar izmed nas. Postavitev družine nam pomaga globlje doživeti in razumeti družinske ~ lane, hkrati pa prebuja tisto ljubezen, ki resni~ no zdravi naše odnose in nam daje novo življenjsko energijo.

Harmonija telesa, uma in duše

Nova metoda za samopomo~ in samozdravljenje – Nau~ imo se pravilno gibati – Naju~ inkovitejša je pri kroni~ nih boleznih

Pokaži mi, kako se giblješ, in povem ti, kdo siOb hitrem tempu življenja in velikim pritiskom vse ve~ ljudi pozablja na tisto najpomemb-nejše, kar imamo – naše telo, saj veliko ljudi meni, da skrb za telo ni pomembna. Vendar je, opozarja David Labuschange. »Smo naše telo in naše telo je naš tempelj in od našega tele-sa je odvisno tudi naše dobro po~ utje.« Da bi naše telo spra-vili v dobro kondicijo, pa v prvi vrsti ni potrebna vadba, ampak pravilno gibanje v našem vsa-kodnevnem življenju – na~ in, kako hodimo, sedimo in opra-vljamo vsakdanje aktivnosti.

Zato se metoda kinergetix med drugim posve~ a umetnosti gi-banja telesa. Gre za preproste vaje, ki razvijejo naše zakrnele mišice in nas nau~ ijo pravilne-ga gibanja v vsakdanjem ži-vljenju. Nekaj, kar je za nas sa-moumevno – sedenje in hoja – za naše telo ni. »Iz gibanja posameznega ~ loveka vidim, kakšne probleme ima, kakšen je njegov odnos do življenja in do samega sebe. Ko se ~ lovek za~ ne gibati, je za mene gol,« razloži svoj na~ in diagnosticira-nja David.

»Pomagam tako, da si pomagajo sami«Kinergetix ni rekreacija, na ka-

Andreja Jernej~ i~

FOTO

: AN

DRE

JA J

ERN

EJ^I

^

Kako postaviti družino?

DružinaPomen družine v življenju vsa-kega izmed nas je zelo velik. Družina je namre~ osnovna enota za u~ enje pravilnih med-sebojnih odnosov. Kot otrok smo se rodili v družino, kjer smo bili fizi~ no in ~ ustveno nemo~ ni in odvisni od svojih staršev. Vse, kar se je dogajalo v našem otro-štvu, se je vtisnilo v našo psi-ho in nas lahko spremlja celo življenje ter deluje kot nezave-dni »program« za naše miselne, ~ ustvene in vedenjske vzorce.

Beseda družina ima izvor v indoevropskem korenu »dhreu-gh«, kar pomeni držati skupaj. ^e držimo skupaj, med seboj izražamo razumevanje, pod-poro, ljubezen, skrb, zaupanje … Družina je okolje, kjer bi se morali po~ utiti varne, sprejete in ljubljene. Žal pogosto ni tako. Je pa res, da je družina že po de-finiciji konfliktna skupina, kjer se prepletajo razli~ ni potrebe, želje, pri~ akovanja, vzorci … Pravi izziv je vse te razli~ nosti usklajevati na takšen na~ in, da se vsak dru-žinski ~ lan po~ uti slišano, spre-jeto, ljubljeno.

Razreševanje družinskih vzorcevPostavitev družine je na~ in raz-reševanja družinskih konfliktov in ~ ustvenih vozlov v odnosih.

To so lahko odnosi s starši, z mamo, o~ etom ali obema. Lah-ko je bolj izpostavljen partnerski odnos ali odnosi z otroki. Posta-vitev družine na družino gleda kot na sistem, ki je v ravnovesju in miru takrat, kadar imajo vsi, ki pripadajo družini, v njej svoje mesto. Zaradi razli~ nih usodnih dogodkov prihaja do družinskih ~ ustvenih zapletov.

Bistveno pri postavitvi dru-žine je, da poveže tisto, kar si je prej nasprotovalo. ^e je bil iz neke družine kdo izklju~ en, ker smo nanj gledali kot na hu-dobnega ali pa smo na koga gledali kot na zaostalega ali ~ e smo na koga pozabili, potem je v tej družini nekaj moteno. Po-sameznik, ki se odlo~ i, da bo postavil svojo družino, si izmed udeležencev na delavnici izbere predstavnike za tiste družinske ~ lane, ki jih želi postaviti. Razpo-redi jih v prostor po svojem no-tranjem ob~ utku. Kar je potem najbolj zanimivo in zaradi ~ esar se postavitev družine imenuje fenomenološka je to, da izbra-ni predstavniki dobijo ob~ utke tistih oseb, ki jih predstavljajo, ~ eprav o njih ne vedo ni~ esar oz. tudi ni potrebno da bi karko-li vedeli. Med njimi se za~ nejo pretakati ob~ utki jeze, sovraštva, nestrpnosti, strahu, bole~ ine, pri-zadetosti, so~ utja, ljubezni, po-vezanosti, miru, harmonije … Na

ta na~ in pride na površje skrita ~ ustvena družinska dinamika, ki jo nato voditelj delavnice po~ asi vodi v smer razrešitve in po-novne vzpostavitve povezanosti med družinskimi ~ lani.

Gledanje s srcemPostavitev družine nas u~ i gle-danja s srcem, z njeno pomo~ jo presegamo omejujo~ e predsta-ve, ki smo si jih ustvarili o svojih družinskih ~ lanih. Na ta na~ in spoznavamo »zakulisje« med-sebojnih odnosov in tiste skrite silnice, ki od znotraj urejajo od-nose in življenje. Postavitev nam pomaga tudi odložiti ~ ustveno breme, ki je povezano z našo družino in prinaša ob~ utke olaj-šanja, miru in globoke poveza-nosti z družinskimi ~ lani. Vredno se je potruditi, kajti vse, kar na-redimo na postavitvi družine, ne naredimo le zase, temve~ za celo svojo družino: za svoje prednike in tudi za vse tiste ro-dove, ki še pridejo.Boštjan TrtnikŠola ~ ustvene inteligence

Brezpla~ na predstavitev v Postojni:

POSTAVITEV DRUŽINE

torek, 1. marec, ob 18. uriŠolski center, Cesta v Sta-

ro vas 2Informacije:031 481 537

bostjan.trtnik@cdk.sihttp://custvena-inteligen-

ca.org

tero bi hodili dvakrat na teden, ali vadba, ki bi se ji posve~ ali pol ure na dan. Je na~ in ži-vljenja, njen namen pa je sa-mopomo~ in samozdravljenje. Obiskovalci te~ ajev se tehnik ponavadi nau~ ijo v nekaj me-secih in si tako pomagajo sami. V osnovi je vadba sestavlje-na iz treh delov. V prvem delu sprostimo energijske blokade v našem telesu. Nadaljujemo z drugim, osrednjim delom, ki je sestavljen iz gibalnih vaj, tretji, zadnji del, pa sestoji iz medi-tacije.

»Vsak ima svoje težave, am-pak vsi naši problemi imajo samo eno skupno ime, to je naše lastno ime. Zavedam se, da je vsaka oseba druga~ na, zato me ne zanima klini~ no ime njegove bolezni. Vsi ima-mo samo eno bolezen in ta bolezen se imenuje po nas, na primer »davidoza« zame, ker sem David,« razloži.

Kinergetix metoda je naj-bolj u~ inkovita pri vseh vrstah kroni~ nih bolezni. Za razliko od drugih terapij in zdravljenj ne blaži samo simptomov, ampak s pomo~ jo te metode odkrije-mo izvor bolezni, ki jo lahko s samozdravljenjem odpravimo.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �0

Berto Menard, logaški župan, pojasnjuje, da center CERO ne bo izgledal smetiš~ e, kot mislijo ob~ ani, pa~ pa bo zaprt tovarniški obrat, ki na naravo in podtalnico ne bo škodljivo vplival.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011P o g o v o r10

Logaški župan Berto Menard je predsednik sveta sedemnajstih

županov ob~ in Notranjske, Istre in Krasa (NIK), ki se trudijo pravo~ asno pripraviti vlogo z vso dokumentacijo, ki jo morajo do junija letos oddati na

Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). Z ugodno rešeno vlogo bi pridobili

35 milijonov kohezijskih sredstev za projekt CERO (Center za ravnanje z

odpadki) v Logatcu.

S CERO NIK tudi do novih delovnih mestDvesto tiso~ prebivalcev ima 17 ob~ in, ki so sopodpisnice pogodbe o pripravi in izvedbi projekta CERO NIK – Projekt bo deloval že leta 2015

Povpre~ ni delež ob~ in v projektu CERO NIK

Obmo~ je ob~ in Število prebivalcev na dan 1. 1. 2010

Koli~ ina odpadkov v letu 2009 (kg)

Povpre~ ni delež ob~ ine v %

1 Bloke 1.568 1.007.028 1,18

2 Borovnica 3.948 842.930 1,65

3 Cerknica 11.181 3.100.612 5,22

4 Diva~ a 3.862 994.303 1,74

5 Hrpelje–Kozina 4.197 1.491.457 2,22

6 Ilirska Bistrica 13.947 4.787.330 7,23

7 Izola 16.000 6.416.633 9,02

8 Komen 3.518 829.587 1,53

9 Mestna ob~ ina Koper 52.212 15.771.751 25,40

10 Log–Dragomer 3.575 704.250 1,45

11 Logatec 13.111 2.757.520 5,44

12 Loška dolina 3.954 866.644 1,67

13 Piran 17.735 8.249.160 10,88

14 Pivka 5.928 2.613.953 3,53

15 Postojna 15.639 5.905.147 8,53

16 Sežana 12.888 4.971.513 7,11

17 Vrhnika 16.117 2.792.840 6,22

Skupaj 199.380 64.102.658 100,00

Kaj je cilj projekta CERO NIK in kaj bi z njim pridobili?V Sloveniji je prisoten velik pro-blem, ki je nastal zaradi zapira-nja odlagališ~ za smeti. Evropa od nas zahteva, da se mora najmanj 50 odstotkov vseh od-padkov vrniti v predelavo. S tem namenom se lo~ eno zbi-rajo embalaža, steklo, papir in nevarni odpadki. V Logatcu je, zahvaljujo~ dobro osveš~ enim prebivalcem, lo~ evanje odpad-kov vzorno urejeno (glej tabelo 1). Ostanek, t. i. mešani odpad-ki, pa najdejo svoje mesto na urejenih odlagališ~ ih, ki jih je v Sloveniji trenutno osem. Tudi za logaško deponijo odpadkov v Ostrem vrhu je izdana negativ-na odlo~ ba za širjenje, ker nima-mo okoljevarstvenega dovoljenja in posledi~ no tudi ne gradbe-nega. Z odlo~ itvijo za gradnjo CERO NIK bi pridobili dovoljenje za podaljšan rok zapiranja do leta 2015. Moramo pa zagotovi-ti tudi ban~ no garancijo v višini tri milijone 900 tiso~ evrov. Za odlagališ~ e logaških odpadkov bi bil primeren center za ravnanje z odpadki v Ljubljani ali Stari Gori pri Novi Gorici, kar pa bi pomeni-lo izredno visoke stroške, ki bi jih morali kriti prebivalci.

Kako bi zelo na kratko pojasnili cilj postavitve centra CERO?Odpadek, ki je nekontrolira-no odložen, lahko naredi zelo veliko ekološko škodo. S cen-trom bomo kontrolirano in sistemati~ no urejali odpadke, ki jih ustvarjamo, in vsaj malce pripomogli k ohranjanju našega planeta.

Ali je CERO smetiš~ e?Nikakor ne. Obratovanje centra CERO si lahko predstavljamo kot tovarniški obrat. Celotna prede-lava poteka v zaprtih prostorih, ki so z ustrezno gradnjo povsem lo~ eni od naravnega okolja.

Odpadki se na izvoru razpore-dijo glede na uporabnost za na-daljnjo uporabo in se naložijo na tovornjake, s katerimi se izpelje dovoz odpadkov do centra CERO. Vsebina se vakuumsko posrka v notranjost prostorov za nadalj-njo predelavo. To omogo~ a, da ni nikakršnega vpliva na naravo in na podtalnico. Okolje tudi ni obremenjeno z neprijetnim vo-njem. Nikakršnega vzroka ni za bojazen, da bi se s pridobitvijo centra CERO poslabšala kakovost življenja ob~ anov Logatca.

Kaj pa sežigalnica?Projekt CERO NIK sežigalnice ne vklju~ uje. Odpadki se bodo tu le obdelali, za odlaganje ostanka le teh pa bo poskrbela država. Lahko se uporabi tudi za gorivo v cementarnah itd.

Zakaj je bil za CERO izbran Logatec?Že v županskih mandatih moje-ga predhodnika so tekli pogovori za postavitev takega centra. Ta-krat je bila za lokacijo predlaga-na obrtna cona za podjetjem KLI. Lokacijo smo sedaj spremenili, ker je bil do prejšnje, zaradi bliži-ne mesta in slabega obveš~ anja, mo~ an odpor prebivalstva. Z umestitvijo centra CERO ob av-tocesti v bližini Loma se bo ves transport odpadkov izognil me-stu. Za CERO NIK smo dobili ze-leno lu~ tudi na MOP-u. Podpira nas tudi direktor ljubljanske Sna-ge, saj bi se ta dva centra med seboj lahko dopolnjevala v pri-meru okvare ali remonta.

Ali je zemljiš~ e za postavitev CERO že pridobljeno?Za postavitev CERO NIK potre-bujemo približno štiri hektare zemljiš~ a. Na predvideni lokaciji je v ob~ inski lasti približno tre-

tjina zemljiš~ a, dve tretjini pa bi ob~ ina odkupila od zasebnih la-stnikov. Po uradni cenitvi je cena za m2 tamkajšnjega gozda 8 evrov. Zemljiš~ a v ob~ inski lasti so na levi in desni strani Loma.

Kaj bo Logatec s centrom CERO še pridobil?Od 35 do 50 delovnih mestih, kar je trenutno velika pridobitev za reševanje brezposelnosti. Z rento, ki se bo v ~ asu obratova-nja centra CERO stekala v ob~ in-ski prora~ un, pa se bodo pridobi-la denarna sredstva, ki jih bomo namenili za druge dejavnosti, npr. šport, kulturo in dvig kakovo-sti življenja ob~ anov.

Koliko odpadkov pridelamo v sedemnajstih ob~ inah, ki so se združile v projektu CERO NIK?

To je zanimiv podatek. Enako število prebivalcev (približno 200.000) je v letu 2009 »zbralo« 64.103 ton odpadkov, že leto kasneje, 2010, pa le 57.132 ton. To je skoraj 11 odstotkov manj. Ta podatek nam pokaže, kako velik vpliv ima okoljevarstve-na osveš~ enost prebivalstva na koli~ ino odloženih mešanih od-padkov. Glede na ~ edalje ve~ je zavedanje, da moramo naravo ohranjati zase in za zanam-ce, predvidevamo upad koli~ ine mešanih odpadkov tudi v priho-dnjih letih.

Je CERO NIK šele ideja ali ga že vodite kot projekt?Za CERO je izdelan DIIP (doku-ment identifikacije investicijske-ga projekta), s katerim bomo zaprosili za okoljevarstveno dovoljenje. Predvidena lokacija je uvrš~ ena v obmo~ je Natu-re 2000, tako kot tudi cona za KLI-jem. Slovenija se gozdnato zaraš~ a in po mnenju, ki smo ga dobili na MOP-u, to ne bi bila ovira.

Kaj pa terminski in finan~ ni na~ rt? Sta že izdelana?Trenutno se pripravlja materi-al za obveš~ anje ob~ anov, teh-nologija in dokumentacija, ki mora biti nared še pred pole-tjem. Usmerjeni smo namre~ v pridobitev 35 milijonov evrov, ki bi jih lahko dobili iz kohezijskih sredstev in od države. To je na-

mre~ 80 odstotkov od celotne vrednosti projekta, ki je ocenjen na 42,5 milijona evrov z ddv-jem. Preostalih 20 odstotkov (7 milijonov evrov) pa bodo pri-spevale ob~ ine po klju~ u, ki bo izra~ unan na podlagi števila pre-bivalcev in odloženih odpadkov po podatkih iz leta 2009. Projekt naj bi poskusno pri~ el delova-ti že konec leta 2014, dokon~ no pa leta 2015.

Kako boste ravnali, ~ e vam ne uspe pridobiti kohezijskih sred-stev?Pridobitev teh sredstev je zelo verjetna. Naša država je do se-daj iz evropskih skladov prido-bila komaj tretjino vseh možnih sredstev. Vso energijo vlagamo v ta velik projekt in tudi verjame-mo, da nam bo to uspelo. ^e nam spodleti, imamo izdela-no tudi drugo razli~ ico, ki pa ji bomo pozornost namenili, ~ e bi postala aktualna.

Kako bo urejeno lastništvo?Zemljiš~ a za izvedbo CERO NIK ostajajo v izklju~ ni lasti Ob~ ine Logatec. Z ob~ inami podpisni-cami pa bomo sklenili pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, na osnovi katere bodo na no-vozgrajenih objektih in napra-vah regijskega pomena v CERO NIK pridobile lastniško pravi-co v sorazmernih deležih glede na dejansko vložena sredstva, vklju~ no s kohezijskimi sredstvi.

Župani zainteresiranih ob~ in ste za postavitev CERO NIK obliko-vali projektno skupino. Kdo je sestavlja?Piranski podžupan Gašpar Ga-špar Miši~ , vrhniški župan Stojan Jakin, z Logaške ob~ ine pa sva podsekretarka Marjetka Treven in jaz.

O~ itajo vam, da ste projekt CERO NIK skrivali pred zaintere-sirano javnostjo. Zakaj?Ker se za potrditev projekta do-govarjamo z okoljskim mini-strstvom in vladnimi službami, sem smatral, da bi s polovi~ nimi informacijami le begal ob~ ane. Sedaj pa mislim, da je ~ as, da se vsi podrobno seznanijo z našimi na~ rti, zato pripravljamo razli~ ne oblike informiranja.

Na kakšen na~ in nameravate ob~ ane seznaniti s projektom?V Logaške novice, ki bodo izšle konec februarja, bo vložen le-tak, ki bo poskušal odgovoriti na pri~ akovana vprašanja logaških ob~ anov. Organizirana bo okrogla miza, informacije bodo dosto-pne na spletni strani itd. Pripravili bomo tudi organizirane avtobu-sne oglede že delujo~ ih centrov za ravnanje z odpadki, ki si jih bodo Logat~ ani lahko ogledali.

O projektu CERO NIK bodo jav-nost podrobno seznanjali tudi na Gregorjevem semnju v soboto, 12. marca, na posebni stojnici.

FOTO

: AN

ŽE V

RAB

L

Irena Štirn

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 11K u l t u r a

Pivka, 1�. februar – V dvorani Krpanovega doma v Pivki se je na predpremieri dokumentarnega filma o humanitarnem podvigu v Kirgiziji zbralo ne malo doma~ inov in vseh, ki spremljajo dogodivš~ ine dobrodelne druš~ ine Bejž ~ e uejdeš. Da pa bi o sr~ nosti in dobroti zagnanih mož ostal trajen spomin tudi na filmskem traku, je poskrbel scenarist in režiser Andraž Poeschel. Dokumentarec bo predvajan tudi na prvem programu nacionalne televizije, 8. marca ob 21. uri.

^ikaški L. A. Jones in The Blues MessengersPostojna, 1�. februar – V okviru festivala Blues Postojna se je v Jamskem dvorcu tokrat predsta-vil ameriški kitarist L.A. Jones s skupino The Blues Messengers. Stalno ob~ instvo festivala je uživalo v zasedbi, ki se je predstavila z lastnim slogom, temelje~ im na tradicijah Texasa in Zahodne oba-le, hkrati pa trdno zasidranim v tradiciji ~ ikaškega bluesa. L. A. Jones je pravi virtuoz, saj lahko brez ve~ jih težav mojstrsko igra tako z levo kot desno roko, kar je ve~ krat dokazal tudi postojnskemu ob~ instvu, poleg avtorskih skladb pa so poslušalci prisluhnili tudi priredbam najve~ jih blues legend, B. B. Kingu in Muddy Watersu. Že ve~ kot dve desetletij je zasedba stalno na turneji, letno pa odi-grajo tudi po 200 koncertov. Sicer pa je L. A. Jones od konca 80. let prejšnjega stoletja posnel prek 10 studijskih in koncertnih albumov, s skupino The Blues messengers pa so se znašli tudi med no-miniranci za prestižno blues nagrado W. C. Handy Award. Naslednjemu koncertu bodo obiskovalci bluesa lahko prisluhnili 17. marca ob 20.30, ko na oder Jamskega dvorca prihajajo Mississippi Heat iz Združenih držav Amerike. sm

Lovec z objektivom

Vse živi, vse biva in je navzo~ e – To je kratko sporo~ ilo knjižnega prvenca Lojzeta Skvar~ e V svetlobi zarje»Vsi gledajo, malo jih vidi, komaj kdo pa naravo razume,« je v predgovoru h knjigi zapisal glavni urednik Zlatorogove knjižnice Janez ^erna~ .

»povezanih v celoto tako zelo, da ene brez drugih zares ne bi mogle živeti«.

Lojze Skvar~ a svoje dneve in no~ i že desetletja v veliki meri

preživlja v doma~ ih gozdovih. Tja se odpravlja v vro~ ini poletij, v meglah jeseni, v ledenih vetrovih zime in vlažnih di-šavah prihajajo~ e pomladi. Z naravo se za cele ure spo-ji, tako da ni samo naklju~ en obiskova-lec, pa~ pa postane njen del. Na sediš~ u ob robu jase, skrit za visokimi travami in redkim grmi~ evjem, ali pa na majavi opazo-valnici v vejah drevesa, skozi lupo fotografske-ga aparata, pregledu-

je okolico in ~ aka na svoj »plen«. Domov je odnesel že mnogo trofej: medveda, risa, sovo, jazbeca, divjo ma~ ko, je-

lena in košuto, srno in srnjaka, kuno in divjega petelina. Razo-bešene so v njegovi lovski sobi, vendar imajo samo dve dimen-ziji. Lovske trofeje so le fotograf-ske podobe same sebe, živali pa ostajajo in še naprej živijo in bi-vajo v svojem doma~ em okolju.

Da je v svetlobi zarje dano videti še mnogo drugega življa, spoznamo skozi pripoved in fo-tografijo Lojzeta Skvar~ e. Tudi bukev, ki je razvrstila svoje karte, rojstvo javorja, ki še povezan s svojo popkovnico kaže zamet-ke bodo~ ega orjaka, in klijo~ o praprot, ki jo lahko primerjamo s polžem na violini.

V kratkosti dolgih ur bivanja z gozdnimi bitji pa se Lojzetu Skvar~ i odpira tudi svet nadze-mnega, nedoumljivega. S preta-njenostjo svojih zaznav se sre~ a z bitji, ki jih ni v materialni obliki. Kaj so, kakšna so in kje domu-jejo?

Vredno je prebrati to drobno knjižico, ki nosi v sebi veli~ ino pisca, stvarstva, besede in foto-grafske tehnike. Je tudi sporo~ ilo vsem iš~ o~ im ljudem, da ni treba dale~ po duhovno hrano. Obrni se k prvi travni bilki in sprejmi njeno pripoved!

Lojze Skvar~ a vidi in razume, saj je eden redkih, ki je svoje življe-nje posvetil »jemanju podob«

gozdnih prebivalcev. V knjigi razkriva vsa ~ utenja svoje duše, bralcu odkriva najbolj prefinje-ne podobe sožitja neštetih bitij,

Irena Štirn Glavni junak – dobrodelnostV Krpanovem domu v Pivki predpremiera dokumentarnega filma Bejž ~ e uejdeš – Epizoda Kirgizija

Zagnanost, ki jo premorejo ~ lani skupine Bejž ~ e uejdeš, ko gre za postavljanje strehe nad glavo pomo~ i potrebnim, je v doma~ ih krajih že dobro znana. Zdaj pa bo predstavlje-na tudi vsej Sloveniji. Na lanski humanitarni misiji v Kirgiziji sta jih namre~ spremljala režiser Andraž Poeschel in snemalec Aleš Živec. S pomo~ jo monta-žerja Andreja Modica so ustva-rili film Bejž ~ e uejdeš – Epizo-da Kirgizija. »To, kar po~ nejo ti fantje in možje, je proti sistemu, v katerem živimo, družbene-

mu vzdušju, ki posameznika v podivjanem svetu materialne-ga nagovarja, da je tu in zdaj mogo~ e preživeti le tako, da si sre~ o kupiš. Zaradi družbene-ga konteksta, v katerem živimo, se mi zdi njihovo delovanje iz-jemno pomembno in dragoce-no. Pri tej skupini gre za ljudi, ki v svojih življenjih vidijo še druge, ne le sebe. So druš~ ina prijateljev in tovarišev, ki bi na-redili vse ne le drug za druge-ga, marve~ tudi za ljudi, ki jih sploh ne poznajo,« je z navdu-šenjem pripovedoval Poeschel,

ki je bil o tem, da si plemeni-to poslanstvo pivških zanese-njakov zasluži širšo pozornost, prepri~ an takoj, ko jih je spo-znal. »Bejž ~ e uejdeš s svojim delovanjem jasno, da bolj sko-raj ni mogo~ e, odgovarjajo, da ni bistveno imeti, marve~ biti in deliti.« Po številnih akcijah, ki jih skupina izvaja že preko deset let, je postala dobrodelnost za može in fante iz skupine Bejž ~ e uejdeš na~ in življenja. Tudi akcija, ki jo pripravljajo v leto-šnjem letu, je že v polnem teku. Ekspedicija na prvotno na~ rto-vani popotresni Haiti je zaradi razmer onemogo~ ena, zato so se odlo~ ili, da se zopet podajo v Afriko. »V za~ etku junija se od-pravljamo v Ugando, kjer bomo v sodelovanju z misionarjem naredili streho na internatu,« pove o na~ rtih vodja dobrodel-ne ekipe Miran Žitko. kt

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Ekipa Bejž ~ e uejdeš.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Logatec – 12. marca, na gregorjevo, se po ljudskem izro~ ilu ne ženijo samo pti~ ki, marve~ oživijo tudi osrednje logaške ulice. Organizatorji, logaško Komunalno podjetje, Ob~ ina ter turisti~ na in kulturna društva tradicionalno pripravijo Gregorjev semenj, z letošnjo rde~ o nitjo Nazaj k naravi. Prireditve v sklopu sejma se bodo za~ ele že 9. in se na razli~ nih prireditvenih prostorih vrstile do sobote, 12. marca.

V Logatcu veselo na gregorjevo

Za~ eli bodo z okroglo mizo Ra-zvoj turizma v Logatcu, na kateri bodo s sogovorniki razpravlja-li, kakšne so naravne danosti in kulturno bogastvo na loga-škem ter kaj in kako ponuditi turistom. Nanjo vabijo tudi ~ lane turisti~ nih društev ter ponudnike turisti~ nih storitev, gostinskih in nastanitvenih kapacitet.

Razvoj turizma in skrb za vodeV veliki dvorani Narodnega doma bo dan zatem, 10. marca, predavanje o skrbi za vodo. Kaj je zna~ ilno za logaške vode, za-kaj prihaja do poplav, kaj se lah-ko zgodi v prihodnosti in kako reagirati v primeru najhujšega, bo udeležencem poskušala od-govoriti dr. Irena Rejec Brancelj z Ministrstva za okolje in prostor.

Koristno predavanje organi-zatorji napovedujejo tudi 11. marca, ko bodo gostje skupaj z

energetskim svetovalcem Boja-nom Žnidarši~ em iskali rešitve, kako preko subvencij Eko skla-da za gospodinjstva zmanjša-ti stroške ogrevanja v zasebnih in ve~ stanovanjskih stavbah ter kako se doma znebiti plesni. Po koncu predavanja bodo vsa-kemu obiskovalcu podarili še var~ no sijalko. Vsa predavanja se bodo za~ ela ob 18. uri, zagota-vljajo pa tudi veliko število par-kirnih mest pri upravnem centru in v bližini Narodnega doma.

Pester kulturni program na gregorjevoLogaške ulice bodo na polno za-živele v soboto, na gregorjevo. Na stojnicah se bodo predstavi-li: Društvo podeželskih žena iz Rovt, TD Lanski vrh Laze, logaško Društvo kme~ kih in podeželskih žena, skupina Nazaret – mladin-ski center sv. Nikolaja, Društvo

upokojencev Logatec, TD Med-vedje Brdo in Rovtarske Žibrše, Društvo za zdravilne rastline Ognji~ Logatec, KTD Hotedrši-ca in Zeleni Kras. Ponujali bodo naravne in eko pridelke, suho robo, izdelke doma~ e obrti, bra-njevke pa bodo prodajale cvetje, semena, sadike vrtnin … Osrednji kulturni program bodo oblikovali Golaž Godba KD Pihalni orkester, Twirling klub logaških mažoret, skupine Srne, Metulji in Medved-ki iz vrtca Kurir~ ek, tretješolci OŠ Tabor in otroška folklorna sku-pina Drevored, Pevsko društvo invalidov in upokojencev in fol-klorna skupina KTD Hotedršica. Zbrane bo pozdravil in nagovo-ril župan Berto Menard, program pa bo pod streho spravil sejem-ski glasnik Aleš Brlan.

Na posebni stojnici, imenova-ni CERO NIK, pa bodo javnosti še bolj približali in izpostavili aktual-ni projekt o skupnem centru za ravnanje z odpadki, so sporo~ ili organizatorji in dodali, da bodo v ~ asu Gregorjevega semnja ve-ljal izreden prometni režim, o katerem si lahko ve~ prebere-te na logaški ob~ inski strani, na strani 16 ali spletni strani www.logatec.si.

Dan žena8. marca obeležujemo dan žena. Pobudnica zanj je bila nemška feministka Clara Zetkin, ki se je za enakopravnost žensk za~ ela boriti že leta 1889. S praznikom se spomnimo tudi 140 žrtev – žensk, ki so svoje življenje izgubile v požaru v tekstilni tovarni Triangle v ZDA, ko so se leta 1911 uprle deloda-jalcem, da bi si zagotovile boljše delovne pogoje.

Praznika danes ne bi smeli razumeti le kot dan žensk, pa~ pa bi se morali pokloniti borkam, ki so s svojim pogumom in vztrajnostjo dosegle to, kar je bilo še v 19. stoletju nemogo~ e in kar je danes sa-moumevno – enakopravnost. šg

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Na regijsko plesno sre~ anje se je s plesno miniaturo Ples žogic uspelo uvrstiti 2. skupini Twirling kluba logaških mažoret pod mentorstvom Barbare ^uk.

V Knjižnici Logatec so nam prevod Slave vojvodine Kranjske predstavili (z leve): Tomaž ^e~ , organizacijski urednik, Božidar Debenjak, prevajalec iz nemš~ ine, in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011K u l t u r a12

Saša Musec

Logatec, 1�. februar – Že deveto leto zapored se je v Narodnem domu odvijal Dan plesa,

prireditev, ki je namenjena predstavitvi novih koreografij plesnih skupin in posameznikov

iz ob~ ine Logatec. Tokrat je bilo plesno druženje obarvano s skupinami iz Twirling

kluba logaških mažoret (TKLM), za uvrstitev na regijsko sre~ anje pa so se potegovali tudi

plesalci iz Plesnega studia Taurus. Organizator vsakoletnega sre~ anja je Javni sklad RS za

kulturne dejavnosti, izpostava Logatec.

Logatec, 1�. in 1�. februar – V torek se je telovadnica Osnovne šole 8 talcev spremenila v pravlji~ ni tabor in postala prijeten poligon za širjenje znanja na jezikovnem, geografskem, likovnem in glasbenem podro~ ju.

Logatec, 10. februar – Logaška knjižnica je v dvorani Narodnega doma pripravila sre~ anje s strokovnjaki, ki so osvetlili prevod in vsebino znamenite Slave vojvodine Kranjske Janeza

Vajkarda Valvasorja iz leta 1689. Gre za izjemen prevajalski podvig, vsekakor pa za

najpomembnejši nacionalni založniški projekt v tem stoletju. Lani sta izšli prvi dve od štirih knjig,

do leta 2012 pa bosta prevedeni še preostali knjigi s skupno ve~ kot 4500 stranmi. Kot so v katalogu k predstavitvi zapisali strokovnjaki, je

Slava eden iz med simbolov slovenstva, temeljni kamen slovenske zgodovine, najpomembnejše znanstveno in umetniško delo naše preteklosti.

Ve~ kot znanstveno delo iz 17. stoletjaSlovenci le do~ akali prvi celoten prevod Slave vojvodine Kranjske

Tomaž ^e~ , organizacijski ure-dnik Zavoda za deželo Kranj-sko, pri katerem je delo izšlo, je v za~ etku pojasnil, zakaj je prevod tako pomemben za Slo-vence: »Do Valvasorja nismo imeli prav nobenega podatka o življenju Kranjcev, obstajali so le molitveniki in druge knjige s cerkveno vsebino, v Slavi pa av-tor dejansko opisuje naše kore-nine na zelo življenjski na~ in.« Po prepri~ anju strokovnjakov smo Slovenci (pre)dolgo ~ akali na prevod, saj bi bila narodo-va zavest mo~ nejša, ~ e bi bilo delo prevedeno že v 19. sto-letju. Tako poznemu prevodu naj bi botrovalo tudi dejstvo, da je do konca 2. svetovne voj-

ne vsak intelektualec obvla-dal nemški jezik, v katerem je napisana Slava. Poleg tega je bila stroka po 2. svetovni vojni mnenja, da dela ni mo~ pre-

vesti in da tisto, kar je že bilo prevedeno, povsem zadostuje, pa ~ eprav je bil to samo nezna-ten del celote. Izvirna Slava je napisana v nemš~ ini, v pisavi

gotica, v njej pa bomo našli do-kumente in citate v razli~ nih je-zikih, od latinš~ ine, hebrejš~ ine, starogrš~ ine, francoš~ ine do slovenš~ ine in še nekaterih dru-

gih. Založniki so imeli veliko sre~ o, da je bila v njihovi ekipi prof. Doris Debenjak, ki je kot potomka ko~ evarskih Nemcev, ki govorijo nemš~ ino iz 15. sto-letja, edina imela pregled nad vsebino, poleg tega je verjela, da je delo prevedljivo. Ker pa gre za znanstveno delo, je morala za prevajalci stati tudi mo~ na ekipa strokovnjakov z razli~ nih podro~ ij. Po oblikovni plati izsto-pa delo po tem, da zvesto sledi izvirniku. To pomeni, da se neko besedilo, ki je v izvirniku npr. na strani 100, tudi v prevodu nahaja na enaki strani. Delo je v ~ asu, ko je izšlo, vsekakor veljalo za najpomembnejše polihistorsko delo v evropskem in svetovnem merilu, v njem pa se prepletajo enciklopedi~ ni podatki z lepo-slovjem, lastnimi vtisi in zgod-bicami, ki jih avtor mimogrede natrosi okoli kakšnega predmeta opisovanja. Valvasor je bil du-hovit pisec, njegovo pisanje je dale~ od suhoparnega podaja-nja vsebine, prek katere se nam odpira mentaliteta tistega ~ asa, razmišljanje takratnega ~ loveka.

Velik svetovljanNa predstavitvi smo poleg pre-vajalskih izzivov in same vsebi-

ne, o kateri je spregovoril prof. dr. Božidar Debenjak, prevajalec iz nemš~ ine, izvedeli tudi drob-ce iz življenja samega avtorja, za katerim ni ostalo skoraj no-benega pisnega vira. Ve~ ino po-datkov o njegovem zanimivem pustolovskem življenju izvemo ravno iz Slave. Tako lahko raz-beremo, da je bil Valvasor velik svetovljan, strpen do ljudi drugih narodnosti in verskih prepri~ anj, bil je iznajdljiv, predvsem pa te-renski ~ lovek, vedno na poti, ki je pretaknil prav vsak koti~ ek Kranjske in ga v Slavi tudi popi-sal. S Kranjsko imamo v mislih sedanjo Slovenijo brez Štajerske in Koroške, obsegala je še del obmo~ ja današnjega Trsta, Istro in severni del Hrvaške.

O samem tisku, vezavi, prek 500 bakrorezih in drugih bibli-ofilskih podrobnostih je spre-govorila tudi Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo, ki je poudarila, da je bil tudi sam Valvasor velik bibli-ofil, saj je imel v svoji knjižnici okoli 3000 knjig, kar je bilo za tisti ~ as izjemno število. Slava vojvodine Kranjske bo izšla v 1500 izvodih v, tako imenovani, meš~ anski izdaji ter 500 v bibli-ofilski izdaji.

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

Pravlji~ no potovanje

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Tabor je sestavljalo toliko šoto-rov, kot je držav udeleženk pro-jekta. Nadarjeni u~ enci devetih razredov so brali pravljice, li-kovniki so pravlji~ no uredili šo-tore, vizažisti pa pripovedoval-ce. U~ enci so si na potovanju v svetu pravljic pomagali z veli-kim zemljevidom. Na pot so šli z namišljenim vlakom, ki so ga na potovanju spremljale otro-ške pesmice šestih držav.

V ~ etrtek, 17. februarja, pa so si u~ enci med seboj izmenja-vali in poklanjali knjige. Obiskal jih je tudi župan Berto Menard in šoli podaril knjigo Neže Ma-urer Ti si moje srce. »Da se bo-ste zavedali, da je srce otrok najpomembnejše,« je dejal in

pozdravil projekt, ki povezu-je u~ ence med seboj in šolo 8 talcev z drugimi evropskimi šolami.

Osnovna šola 8 talcev Loga-tec se je v letošnjem šolskem letu namre~ vklju~ ila v dvole-tni program vseživljenjskega u~ enja Comenius, ki ga vodi Bojana Pivk. V okviru programa v projektu Bodimo prijazni oko-lju sodeluje še s petimi država-mi (Finsko, Litvo, Poljsko, Špani-jo in Tur~ ijo). Sredi februarja so v državah udeleženkah pripra-vili praznovanje eko prijateljev, na dolnjelogaški šoli pa so ga združili s projektom Beremo skupaj, ki ga na šoli vodi Simo-na Kav~ i~ . mmp

V Logatcu ponovno Dan plesaPrireditev, ki vzpodbuja razvoj in kakovostno rast plesnih ustvarjalcev

Skupno se je z 12 to~ kami na odru zvrstilo prek 60 mladih plesalcev v starosti od 3 do 23 let, predvsem plesalk, ki so s

svojimi mentoricami in koreo-grafinjami pripravili nove to~ ke. Prireditev se je pri~ ela z nasto-pom najmlajših logaških mažo-retk, za njimi pa se je ob spre-mljavi latino ritmov gledalcem predstavila skupina Plesnega studia Taurus z mentorico in koreografinjo Tanjo Muževi~ . Or-ganizator prireditve vsako leto v program vklju~ i tudi gostujo~ e plesne miniature, ki se zara-di izvirne tematike, prepri~ lji-ve interpretacije ter tehni~ ne dovršenosti uvrstijo na državni nivo. V prejšnjem letu so stro-

kovne spremljevalce prepri~ ale letošnje gostje Dneva plesa, dekleta iz KD Rak Rakek, ki jih umetniško usmerja Teja Novak, ter plesalke Mažoretnega in twirling kluba Mace Cerknica z mentorico Marino Suboti~ . Med plesnimi miniaturami Plesnega studia Taurus in logaških mažo-ret z neutrudnimi mentoricami Barbaro ^uk, Majo Podkrajšek in Barbaro Šinigo, pa sta našo po-zornost ukradli tudi odli~ ni mla-di plesalki izraznega plesa, go-stji Žana Fojkar in Liza Mohori~ . V okviru športnega in kulturne-

ga društva Ritem iz Škofje Loke se z mentorico Matejo Tuta že vrsto let uspešno posve~ ata plesnemu gibu. S skupino Lolis se jima je v letu 2010 uspelo uvrstiti na revijo najboljših ple-snih skupin Slovenije Pika Miga, s solo to~ ko Nemo~ na pa se je Liza Mohori~ prav tako v minu-lem letu predstavila tudi na fe-stivalu izbranih plesnih miniatur OPUS 1.

Na regijsko sre~ anje tudi mažoreteSre~ anje vsako leto skrbno spremlja tudi strokovni spre-mljevalec. Že drugo leto je ple-sne koreografije in odnose med plesalci v Logatcu pod drobno-gled vzel Igor Sviderski, plesa-lec, koreograf in pedagog, ki je diplomiral na baletni akademiji v Stockholmu. Kot je že praksa, organizator po prireditvi pripra-vi pogovor z mentoricami, kjer jim spremljevalec na podlagi predstavljenih plesnih minia-tur poda koristne napotke za njihovo nadaljnje mentorsko in koreografsko delo. Sporo~ i tudi svojo odlo~ itev glede uvrstitve na regijsko sre~ anje. Sviderski je tokrat izbral plesno miniatu-ro Ples žogic 2. plesne skupine TKLM, ki jo vodi Barbara ^uk, z nekaterimi popravki pa se bodo sre~ anja, ki bo v za~ etku junija v Zagorju in Ivan~ ni Gorici, lah-ko udeležila tudi Plesni studio Taurus z miniaturo The Catalyst in 5. skupina TKLM z miniaturo Ples seniorske skupine.

Saša Musec

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 13K u l t u r a

Kon~ no sre~ na!Desa Muck v monokomediji Kon~ no sre~ na! humorno opozarja odrasle na pasti internetnih in dru-gih virtualnih svetov ter vsakršnih poceni iluzij. Po predstavi, še enkrat ve~ , vemo, da je življenje tu: med nami in okrog nas. In da nam ga ni~ , ampak ni~ in nikoli ne more nadomestiti. Zlasti polno je lahko naše življenje, kadar se smejemo, in najbolj polno, ko se, smejo~ drugemu, zavemo, da se smejemo samim sebi.

Kon~ no sre~ na! je namenjena izklju~ no odraslim, smeh in tudi (odrešilne) solze pa danes, tako se zdi, bolj kot kdajkoli potrebujejo mladi in odraš~ ajo~ i. Tudi zato je lani po dolgem ~ asu Desa Muck napisala roman za najstnice in najstnike Nebo v o~ esu lipicanca. Za nekoliko skrivnostnim naslo-vom so preproste, vsakdanje zgodbe deklet in fantov, ki iš~ ejo sebe, drug drugega in ob živalih in z njimi … tudi stik z naravo, ki so jo desetletja razvoja tehnike in tehnologije, predvsem pa ~ loveška ne~ imrnost, postavila v oklepaj.

Knjigo Nebo v o~ esu lipicanca lahko obiskovalke in obi-skovalci predstave Kon~ no sre~ na! kupijo pri predstavniku založbe pred ali po predstavi 20 odstotkov ceneje od cene v knjigarnah (16 namesto 20 evrov).

Tri izvode mladinskega romana Nebo v o~ esu lipicanca pa uredništvo Notranjsko-kraških novic in založba Go par-tner poklanjata prvim trem obiskovalkam ali obiskovalcem monokomedije, ki bodo na info@go-partner.si in na ure-dnistvo@nkr-novice.si sporo~ ili, na katerih sedežih bodo sedeli na predstavi v Postojni, in kako je naslov predza-dnjemu mladinskemu (dekliškemu) romanu Dese Muck, ki je izšel leta 2001 pri Mladinski knjigi.

Nagrajenkam nagradne igre v prejšnji številki, Eriki Mulec iz Cerknice, Maji Požar iz Pivke in Majdi Pal~ i~ Marc iz Rake-ka, sporo~ amo, da lahko od danes naprej po dve vstopnici dvignete v papirnici Sponkca v Pivki in papirnici Skripta v Postojni, lahko pa tudi na blagajni kulturnega doma v Po-stojni uro pred za~ etkom predstave. ^estitamo in vam želi-mo veliko smeha!

Zgodbe na št i r ih ta~ kah piše Alenka Bev~ i~

Ne tako dolgo nazaj, ko smo še živeli na Ba~ u, so si pri ne tako bližnjih sosedih omisli-li psa. Bil je mešanec med nekakšnim ov~ arjem in ro-tvajlerjem ali nekaj podobne-ga, prijazen in dobrovoljen, ampak priznam, da mi je šel rahlo na živce, kajti za be-sedo vzgoja njegovi lastniki namre~ nikoli niso niti slišali, kuža pa je zrasel v veliko mr-cino in tam, kamor je stopi-la njegova taca, trava ni ve~ zrasla – nekako tako kot pri naši Kiari. Sicer so morali ne-kje ujeti podatek, da pes ne sme biti vedno na verigi in so ga tu in tam spustili. Ta-krat pa jo je ucvrl naravnost k nam in pri nas bi o~ itno kar ostal za zmerom – po prepri~ anju lastnikov smo bili kajpada tega krivi mi, ker smo imeli pri hiši dva psa, pa ~ eprav naša dva nista bila ni-koli pri njih.

Sprva je bilo druženje celo zabavno, ~ eprav je bila zme-rom cela štala, ko ga je bilo treba spraviti domov. V~ asih je kar cele ure ležal na na-šem pragu in se nasploh ob-našal, kot bi bil naš, pomaga-lo pa ni prav ni~ , kajti ko sem mu najprej zlepa in potem še malo bolj zgrda hotela dopovedati, da mora domov, ga je popadla huda neubo-gljivost, skakal je in divjal naokoli. Dobro je namre~ ve-del, da bo njegove svobo-de konec tisto sekundo, ko ga bom prijela za ovratnico. Zadeva me je za~ ela resno motiti neke no~ i, ko je nekaj glasno praskalo po vhodnih vratih. Ker me je tisto nekaj zbudilo iz globokih sanj, v katerih sem bila nekje ~ isto na drugem koncu sveta, ~ e sem sploh bila na tem svetu, sem z zaprtimi o~ mi odtavala k vratom, misle~ da je zunaj Kasper, ne da bi me pri tem zmotil podatek, da obe naši

Z lopato po hrbtumrcini vendar spita pri meni, in stvar spustila notri. Šele ~ ez ~ as mi je potegnilo, da je k nam prišel sosedov Ari, Aro, Ago ali nekaj podobnega – imena ni-koli nisem prav registrirala, sicer pa psa sploh niso nau~ ili nanj –, pa še to zgolj zato, ker se je v hiši zgodila apokalipsa v po-dobi treh nenadoma zelo bu-dnih psov, kar je imelo za po-sledico to, da sem bila kon~ no budna tudi jaz in se lotila misije nemogo~ e spraviti vsiljivca na-zaj ven. Potem je tale sosedov cucek neznano kam odnesel en Dominikov copat, ki ga nismo videli nikoli ve~ in ponosno je nekega pomladnega dopol-dneva sedel ob praznem loncu, kupu zemlje in zmasakriranih rož na našem pragu, ~ eprav je bilo sprva mišljeno, da bo lonec z vso vsebino vred cveto~ e kra-ljeval ~ isto nekje drugje.

Vsaki~ znova sem ga nekako ujela in ~ eprav je imel kakšnih sto kil, sopihajo~ e na pol pri-vlekla in na pol prinesla nazaj domov, do tistega dne, ko je njegov lastnik po psu, ki zna samo klatiti in ni za nobeno rabo, za~ el udrihati z lopato. Z vso mo~ jo po hrbtu. Takrat sem za~ ela jokati in kri~ ati in ga pro-siti, naj psu prizanese, pa ni ni~ pomagalo. Pes res ni bil kriv, da je imel tako butaste lastnike, ki so mislili, da se z njim ni treba ukvarjati in ga nau~ iti obnaša-nja, da ga lahko samo dajo na verigo in je stvar opravljena, potem pa so se ~ udili, da se je dogajalo, kar se je. Nikoli ve~ ga nisem peljala domov. Sicer pa kmalu psa nisem ve~ videla pri hiši. Najbrž zdaj uni~ uje rože v pasjih nebesih in se prega-nja z drugimi pasjimi dušami po angelskih travnikih in upam, da so se ga vsaj znebili na human na~ in.

Na tega psa sem se spomni-la, ker sem zadnje ~ ase najprej po službeni dolžnosti in potem, ko smo šli v zavetiš~ e po naše-

ga Nikkija, videla vse preve~ žalostnih živalskih o~ i. Videla sem krave, ki jih je lastnica, ker še zase ne more skrbeti in živi v svetu, ki z realnostjo nima ni~ skupnega, skoraj do smrti izstradala, videla sem posnetke psa, ob katerih se mi je obrnil želodec, in so bili tako kruti, da jih nisem hotela niti pokazati v televi-zijskem prispevku, in videla sem psa, ki se je v zavetiš~ u tresel od strahu, da mu ne bi kaj naredili, ko sva se s snemalcem samo približa-la njegovemu boksu, ter ne-šteto drugih, ki bi si zasluži-li topel dom in nekoga, ki bi ga lahko imeli radi, ne da bi se ga hkrati bali. Nenazadnje ima tudi prijateljica Sabrina mucka Bobija, za katerega skrbi že nekaj let, pa ga še nikoli ni uspela prijeti, ker ga je neznani »dobrotnik« tako pretepel, da nikoli ve~ ne bo normalno hodil, in se od ta-krat boji vseh ljudi. In vidim našega Nikkija, ki se še ve-dno sem in tja malce ustraši, da ga bom udarila, in ki je prve dni ob vsakem obroku prestrašeno pri~ akoval brco, pa ~ eprav je imel samo dva meseca, ko so ga prinesli v zavetiš~ e, in ~ eprav je naj-bolj vesel in radoveden kuža, kar sem jih kdaj videla, in se vsako no~ zaupljivo stisne k meni, malce zavzdihne ter zaspi kot top.

Neko~ smo na spreho-du v hribih sre~ ali moškega, ki mi je kljub temu, da sta bila Kasper in Kiara – takrat še mladi~ ka – na povodcu in smo naredili kar velik krog okrog njega, rekel, da se psov boji, ker ne znajo govoriti. Odgovorila sem mu, da se jaz bolj bojim ljudi, ravno zato, ker znajo govoriti. Pa zato, ker še nikoli nisem sre~ ala psa, ki bi bil žleht že po naravi, ljudi pa kar nekaj.

Od igre do razstavePostojna – Martin Lovšin je mladi fotograf. Prek kratkim je bila v Mladinskem centru Postojna na ogled njegova samostojna razstava z zanimivim naslovom Pot do sebe – dejanja, s katerimi ženske gradijo svoj jaz.

Gre za cikel 27 fotografij, na ka-terih prepoznamo deset žen-sk, vsaka se predstavlja s tremi fotografijami, set treh fotogra-fij pa predstavlja dve dekleti in njuno 19-letno prijateljstvo. Cikel predstavlja dekleta, ki z dejanji in željami ustvarjajo same sebe oz. svoj zna~ aj. S fotografijami je avtor predstavil del tega, kar so po~ ele, kar po~ nejo in kar bi rade postale. Ženske modele pa je poiskal kar med svojimi pri-jateljicami in znankami. Ker ni

šlo za profesionalne modele, je zato fotografiranju posvetil kar nekaj ~ asa oz. ve~ kot sicer. Ce-lotnemu projektu je tako posve-til približno tri mesece dela.

Fotografija je bila sprva nje-gov hobi, ko je kot otrok fo-tografiral z aparatom svojih staršev na morju, potem pa je prerastla v strast. Od leta 2006, ko si je kupil svoj prvi fotoapa-rat, ga ta spremlja na vsakem koraku. Fotografira vse, zanima ga ve~ vrst fotografije, od kon-

certne do uli~ ne, fotografiranje narave in portretov. Izziv, ki se ga še ni lotil, a se ga bo kmalu, je makro fotografija in modna fotografija.

Martin se je s prvo samostoj-no razstavo predstavil že leta 2007 v Mladinskem centru Po-stojna. Razstava je predstavlja-la presek njegovega celotnega dela in je združevala razli~ ne stile fotografij. Prav tako je dva-krat razstavljal tudi na skupinski razstavi v sklopu osrednjega fe-stivala Zmaj ´ma mlade.

Martin se bo s ciklom Pot do sebe v kratkem v Postojni še en-krat predstavil, na~ rtuje pa tudi razstavo v Ljubljani. aj

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Desa Muck :

POSTOJNA

monokomedija,

Ja, ni šala, smejati se samim sebi, zato se raje smejmo Desi Muck!

Tudi pri Notranjsko kraških novicah se radi nasmejemo!

Prodaja vstopnic v Postojni: Papirnici Scripta,05 720 25 00, in Kocka, 05 720 14 00.

V Pivki: Papirnica Sponkca, 05 757 03 00,in uro pred predstavo pri blagajni Kulturnega doma.

Obisk skupin s popusti: 040 357 318, info@go-partner.siwww.desamuck.si

sobota, 5.3.2011 ob 19.30KULTURNI DOM

Gledališče Dese Muck in Go partner Vas vabita!

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Junija lani je Jan Zakrajšek osvojil tudi naslov v kategoriji krog.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011[ p o r t1�

Jan Zakrajšek jih še ni dopolnil štirinajst, a se lahko že pohvali z razli~ nimi

lovorikami in naslovi državnega prvaka. Konec leta je prejel tudi laskavi naslov

najboljšega de~ ka v Sloveniji, pod vodstvom trenerja Pavla Švare pa bi se lahko v naslednjih letih prelevil v

izvrstnega balinarja.

Logatec, 31. januar – Med dobitnicami priznanj ob~ ine Logatec za izjemne dosežke na podro~ ju športa je tudi Nina Zupan~ i~ , igralka namiznega

tenisa. Za Zupan~ i~ evo, ~ lanico Namiznoteniškega kluba Logatec, je izjemna sezona, v kateri je

osvojila kar šest naslovov državne prvakinje med kadetinjami in mladinkami ter postala tudi ~ lanica

reprezentance Slovenije.

Ravne na Blokah, 13. februar – Tekaško smu~ arsko društvo Novolit–Olimpija je v organiza-ciji Smu~ arske zveze Slovenije pripravilo tekmovanje v sprintu klasi~ ne tehnike teka na smu~ eh za otroške in odrasle katego-rije tekmovalcev. Tekmovanja se je udeležilo 168 smu~ arskih teka~ ev iz 12. klubov z razli~ nih koncev Slovenije. Pretoplo vreme je v dneh pred tekmovanjem in-tenzivno topilo sneg in tako tek-mo postavilo pod vprašaj. Kljub temu je organizatorjem uspelo. Priprave so potekale na ve~ lo-kacijah. Sneg se je obdržal le še na vzhodnem delu ob~ ine Bloke, kjer ga je ostalo dovolj, da so lahko tudi z nametavanjem pri-pravili kilometer dolgo tekmoval-no progo.

V prvem delu tekmovanja so vsi tekmovalci odtekli kvalifika-cije. 16 najhitrejših iz vsake ka-tegorije se je nato pomerilo še v izlo~ ilnih bojih ~ etverk. V finale se je uvrstilo skupno 39 tekmo-

Balinanje ni gostilniško druženje

Mladi as

Jana Zakrajška bi lahko ozna~ ili kot vsestranskega športnika. Že v šoli mu je najljubša telovad-ba, v prostem ~ asu, ki ga ob vseh obveznosti ni toliko kot pri vrstnikih, ki niso tako aktivni, pa rad prime tudi za namiznote-niški lopar. Z balinanjem se je za~ el ukvarjati pred petimi leti. »Za balinanje sem se navdu-šil, ker sem pred tem nekajkrat videl dobro balinati o~ etovega prijatelja in nekdanjega balinar-skega reprezentanta Dejana Ko-rena,« pravi Jan, ki si je za vzor-nika postavil Davorja Janži~ a, ve~ kratnega svetovnega prva-ka. »Med drugim mi je priskrbel tudi krogle iz Italije,« še dodaja osnovnošolec.

Balinanje ni tako preprost in lahek šport, kot bi si lahko kdo mislil. Dobrega igralca morata krasiti zbranost in natan~ nost. »Vsi mislijo, da je to gostilniški šport, v resnici pa gre za zelo resno aktivnost. Potrebna je dobra kondicija, vzdržljivost in natan~ nost. Dober balinar mora imeti vse te lastnosti in seve-da ~ im manj treme,« o svojem pogledu na balinanje pravi Jan. ^eprav v tako mladih selekcijah ne potekajo še številna tekmo-vanja v tujini, se je naš gost že udeležil gostovanja v Imotskem na Hrvaškem. Razvoj mladeni~ ev pazljivo spremlja Pavel Švara, tudi selektor slovenskih mlajših reprezentanc. V postojnskem klubu balinanja ne jemljejo kar z levo roko. Že najmlajši imajo tre-ning tudi v ~ asu pouka, tako da je potrebno veliko marljivosti in resnosti. »V~ asih je težko uskla-jevati trening in šolo. Zamujeno skušam nadoknaditi med viken-di in prazniki ter po~ itnicami,« pravi Jan, ko beseda preide na

kon~ al na 4. mestu. A to je le en izmed uspehov. »Vse dosedanje naslove je bilo zelo težko osvo-jiti. Morda je bilo še najtežje pri-boriti naslov državnega prvaka v igri bližanja in izbijanja v krog, saj sem moral v polfinalu pre-magati velikega konkurenta in najboljšega športnika ob~ ine Se-žana Matijo Polha, v finalu pa še klubskega prijatelja Matica Luli-ka.« Kako pa naprej? Po~ asi ga ~ aka izbira srednje šole, vendar se trenutno še ni trdno odlo~ il. Morda bo kruh služil v kakšnem ra~ unalniškem podjetju, precej bolj jasno pa mu je, kaj bi rad dosegel v balinanju. »Rad bi bil uspešen športnik in najboljši ba-linar v ~ lanski konkurenci,« pra-vi Jan. Dotlej ga ~ aka še nekaj let, že marca pa trkajo na vrata nova tekmovanja. »Pri~ ne se državna liga za de~ ke, nato pa imam že nastope na državnem prvenstvu v posami~ ni katego-riji, kamor se moram še uvrsti-ti skozi obmo~ na prvenstva in polfinale.«

šolo. Kot sam dodaja, mu bolj ležijo naravoslovni predmeti, ne-koliko manj pa jeziki. Kljub vsem obveznostim še ostaja ~ as za sprostitev in zabavo. »Rad igram ra~ unalniške igre, posebej špor-tne, v zadnjem obdobju pa zelo zagreto spremljam košarkarski klub Union Olimpija, saj sem bil z o~ etom skoraj na vseh njiho-vih tekmah evrolige.«

Natan~ nost v krviTo še ni vse. Poleg balinanja je Jan prijel tudi za puško. V po-stojnskem strelskem klubu se je že izkazal. »V streljanju z zra~ no puško sem bil enkrat z ekipo strelskega kluba Postojna drugi na državnem prvenstvu in dva-krat tretji,« kot dokaz, da mu natan~ nost res leži, pripoveduje Zakrajšek. Tudi zato ni naklju~ je, da ima pri balinanju najraje di-sciplino natan~ nega zbijanja. Maja lani je v dvojici z Maticem Lulikom, moštvenim soigralcem, pomel s konkurenco v štafeti, v hitrostnem zbijanju pa je Jan

Marko Premrl

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV J

ANA

ZAKR

AJŠK

A

Športnica ena A

Nino je za uspeh nagradi-la tudi namiznoteniška zveza Slovenije. Podelili so ji naziv najboljše kadetinje in mla-dinke v sezoni 2009/2010. Da je še vedno dobro pripra-vljena, pa je dokazala tudi z uvrstitvijo med 32 najboljših kadetinj na mednarodnem prvenstvu ^eške, kamor se je odpravila takoj po prejemu priznanja v Logatcu.

Vse to je rezultat devetletnega treniranja.Namizni tenis sem za~ ela tre-nirati pred devetimi leti, in sicer bolj po naklju~ ju. Moj brat in sedanji trener sta bila prijate-lja in brat me je enkrat, bolj za hec, peljal na trening. Igra mi je postala vše~ in tako sem za~ ela trenirati.

Kaj vas najbolj pritegne?Predvsem to, da veliko potujem. Naprej sem potovala po Slove-niji, sedaj pa grem tudi v tujino. Tako spoznam velik del sveta in obenem sklenem vrsto prija-teljstev.

Kateri so vaši najve~ ji uspehi?Mednarodno gledano bi vse-kakor izpostavila 6. mesto na evropskem kadetskem prven-

mladink sem osvojila skupaj šest naslovov državne prvaki-nje, in sicer med kadetinjami ekipno, v dvojicah, posamezno in med mešanimi pari ter v mla-dinski konkurenci posamezno in v dvojicah.

Cilji za naprej so verjetno ve-zani na dosego podobnih do-sežkov.Vsekakor. Še posebej bi si želela ~ im ve~ nastopov na evropskih in svetovnih prvenstvih, želja je vsekakor osvojiti kakšno meda-ljo na EP in si doma priigrati še kakšen naslov državne prvaki-nje. el

stvu, ki je bilo v Istanbulu, eki-pno smo na tem prvenstvu osvojile 14. mesto. Veliko mi je pomenil tudi nastop za ~ lansko reprezentanco na svetovnem pr-venstvu v Moskvi. Sem pa tudi prej, še v mlajših kategorijah, dosegala dobre rezultate, tako sem kot mlajša kadetinja na pr-venstvu v Franciji osvojila 5. in 16. mesto.

Za vami je tudi izredno uspe-šna doma~ a sezona.Res je, v kategoriji kadetinj in

Sprint za pokalvalcev. Med mlajšimi deklicami je bila najhitrejša Urša Kosma~ ŠD Gorje, med mlajšimi de~ ki Žiga Igli~ ar iz TSK Valkarton Lo-gatec. Najhitrejša med starejšimi deklicami je bila Urška Koprivec iz TSK JUB Dol pri Ljubljani. Med starejšimi de~ ki je bil najuspe-šnejši doma~ in Jaka Marolt TSD Novolit–Olimpija. Prva mlajša mladinka je bila Anamarija Lam-

pi~ TSK Merkur Kranj, najhitrejši mlajši mladinec pa Miha Šimenc TSK Valkarton Logatec.

Pri ženskah je bila najhitrejša Eva Klemen~ i~ TSK Merkur Kranj, najhitrejši moški pa je bil Matej Šimenc TSK Valkarton Logatec. Zmagovalna cicibanka je bila Sara Zidar, najhitrejši ciciban pa Nejc Šraj, oba iz doma~ ega dru-štva TSD Novolit–Olimpija. bok

Veleslalom za pokal LožaLoška dolina, 13. februar – Na smu~ iš~ u Ulaka v starem trgu pri Ložu je Alpska sekcija Smu~ arskega kluba Kovinoplastika Lož po slalomski tekmi letos pripravila še tekmovanje v veleslalomu.Tekmovanja za pokal Loža se je udeležilo 60 smu~ ark in smu~ arjev, od najmlajših cicibanov do najstarejših veteranov. Na progi iz umetnega snega je tekmovalce nekoliko oviralo deževno vreme, kljub temu pa so tekmo izpeljali uspešno. Med vsemi je bil najhitrejši ~ lan Toni Lipovac, med žen-skami pa je bila najboljša mlajša ~ lanica Eva Mlakar.

Vodja tekmovanja in organizator dogajanja na smu~ iš~ u Željko Grgin~ i~ je povedal, da ~ lani smu~ arskega kluba Kovinoplastika Lož, ki letos praznuje 40 let delovanja tudi sicer skrbijo, da je na smu~ iš~ u Ulaka proga glede na vremenske razmere maksimalno pripravljena. Trenutno s pro-dajo smu~ arskih kart pokrijejo le osnovne stroške obratovanja, za kakovostno vzdrževanje in po-sodabljanje naprav na smu~ iš~ u pa pravi, bi bilo potrebno ve~ obiska, pogrešajo pa tudi sponzor-ska sredstva. Ra~ unajo, da jim bo pri kritju stroškov na pomo~ prisko~ ila tudi ob~ ina. Kljub trenutno neugodni finan~ ni sliki pa se trudijo še naprej. Med zimskimi po~ itnicami so na Ulaki organizirali za~ etni te~ aj smu~ anja za otroke.

To nedeljo, 27. februarja, bodo na Ulaki ponovno organizirali tekmovanje v veleslalomu, tokrat za pokal Loške doline, kamor vabijo doma~ e in tuje smu~ arke in smu~ aje (ve~ o smu~ iš~ u in tekmo-vanju na www.loskadolina.si). bok

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: AR

HIV

TSD

NO

VOLI

T–O

LIM

PIJA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

»Kar zaslužimo, vložimo v razvoj«

Andrej Frank pravi, da je najpomembnejša družina, takoj za njo pa je družinsko podjetje.

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 1�Z e l e n i r a z g l e d i

Veronika Rupnik

»^e se potrudiš, lahko vedno najdeš na~ in, da preživiš. Sicer pa gre krivulja v življenju in v poslu enkrat gor, drugi~ dol. To je normalno. Važno je, da si pripravljen na ~ ase, ko gre dol,« pravi Andrej Frank, direktor podjetja Frank, proizvodnja strojev iz Gornje Bitnje pri Ilirski Bistrici. V 25 letih je iz obrtne delavnice preraslo v uspešno družinsko podjetje s 15 zaposlenimi. V kriznem letu 2009 so zgradili novo proizvodno halo in razvili gorilnik na biomaso Jaka, ki je bil njihov prvi proizvod, namenjen individualnim kupcem. Obmo~ na gospodarska zbornica Postojna jim je zanj podelila bronasto priznanje za inovacijo.

Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o., je v okviru evropskega projekta za spodbujanje inovativnosti Medossic pravkar zaklju~ ila z izobraževalnim programom z naslovom »eko-Podjetnik«, namenjenim podjetnikom, ki jih zanimajo sodobni trendi v vodenju mikro in malih podjetij ter znanja s podro~ ja eko-inoviranja. Kot smo že pisali, so bila decembra lani izvedena izobraževanja v treh ve~ jih notranjsko-kraških podjetjih, kjer je bil poudarek na eko-inovativnosti kot priložnosti za kompetitivno prednost regijskega gospodarstva.

Pojasnilo na prispevek Odgovor na ~ lanek: Stanje na podro~ ju ravnanja z odpadki v regiji, objavljen v Notranjsko-kraških novicah 11. 2. na 21. strani, ki ga je podala JP Komunala Cerknica

Glede na prispevek JP Komunala Cerknica, želimo zgolj pojasniti, da se vsi podatki za »Anali-zo stanja«, ki je bila podlaga za omenjeni ~ lanek, nanašajo na ravnanje z odpadki v regiji v letu 2008, kar pa smo v omenjenem ~ lanku verjetno res premalo poudarili oz. naglasili. Analiza stanja je bila izvajana v okviru projekta Wasman – Ravnanje z odpadki, in sicer v letu 2010 na podlagi dokon~ nih podatkov iz leta 2008. Analizo smo namre~ za~ eli pripravljati v za~ etku leta 2010.

Kar pa ne pomeni, da se stanje na podro~ ju ravnanja z odpadki ne spreminja. ^e bi enako ana-lizo delali letos, bi se podatki vsekakor razlikovali, saj so v tem ~ asu, npr. na obmo~ ju skoraj vseh ob~ in notranjsko-kraške regije (razen Ilirske Bistrice) uvedli zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«. Nedvomno so komunalna podjetja, med njimi tudi JP Komunala Cerknica, v zadnjih dveh letih uvedli zelo pozitivne in u~ inkovite izboljšave na podro~ ju lo~ enega zbiranja odpadkov.Dunja Mahne, Martina Erjavec, RRA Notranjsko-kraške regije, d. o. o.

Andrej Frank: »Naš glavni cilj v krizi je bil, da obdržimo vse zaposlene in razvijemo še kakšen proizvod za širši trg«

Vaše podjetje je, tako reko~ , zraslo iz o~ etove obrtne delav-nice. Kako se je razvijalo?Leta 1985 je za~ el o~ e, sam, v svoji mali obrtni delavnici. S svojo požrtvovalnostjo in delavnostjo je po~ asi nadgrajeval dejavnost. Vse, kar je zaslužil, je vložil v ra-zvoj. Podjetje je raslo, trenutno nas je 15 zaposlenih. Imamo še eno h~ erinsko podjetje, Profrank storitve, ki ga vodi sestra in ima dva zaposlena.

Število zaposlenih ste obdržali tudi v krizi?Ja. Imamo dokaj unikatno pro-izvodnjo, po naro~ ilu in vsi za-posleni so pri nas že dlje ~ asa, vlagali smo vanje, dobro so usposobljeni, zato bi bilo škoda, da bi koga izgubili. Raje smo v letu 2009, ki je bilo za nas naj-bolj krizno, malo stisnili in so ostali vsi.

Ste poiskali notranje rezerve?Ja. Uporabljali smo materiale na zalogi, predvsem pa smo zmanj-šali stroške.

Najve~ ji padec prihodkov, okrog 40-odstoten, ste zabeležili iz leta 2008 v 2009.Ves naš program, ki je sicer zelo širok, je vezan na investici-

je ve~ jih podjetij. Po nenadnem padcu v recesijo, so podjetja ustavila investicije. To se je v letu 2009 mo~ no poznalo. Že lansko leto je bilo poslovno bolje, tudi letos kaže tako.

Kljub temu smo v letu 2009 izpeljali investicijo v novo halo, ki smo jo sicer na~ rtovali že prej, a ker naši upravni mlini meljejo tako dolgo, smo jo za~ eli gradi-ti konec leta 2008. V ta namen smo porabili vse prihranke iz prejšnjih let. Z novo halo, ki je stala okrog 700 tiso~ evrov, smo pridobili dodatne prostore, ki so omogo~ ili širitev proizvodnje in prinesli bistveno ugodnejše de-lovne pogoje.

Vaša poslovna filozofija temelji na vlaganju dobi~ ka v razvoj?To~ no tako. Kar zaslužimo, vlo-žimo nazaj v podjetje. S tem podjetjem živimo, kot otrok sem zrasel z njim. Zelo veliko dela-mo, a nas to tudi veseli. Možnost dolgoro~ nega obstanka vidimo le v stalnem vlaganju v razvoj. Naša prednost je sicer, da nismo ozko vezani na samo enega naro~ ni-ka. Delamo za papirno, živilsko, galvansko, poliuretansko, klavni-ško industrijo, imamo zelo širok spekter izdelkov. Prakti~ no je ni stvari, da je ne bi znali narediti.

To nam pomaga, da lažje preži-vimo, lažje najdemo delo. Zelo smo zadovoljni, ~ e nam uspe najti inovativne rešitve, ~ e je iz-delek kakovosten in dobro delu-je, nam pomeni ve~ kot finan~ ni dobi~ ek.

Izdelki temeljijo na vaših lastnih idejah?Del je naš lasten razvoj, del pa tudi naro~ nikove želje.

Kdo so vaši najve~ ji naro~ niki?V glavnem smo vezani na doma~ i trg, neposredno za tuji trg ne delamo skoraj ni~ , sodeluje-mo pa s podjetji, ki naše izdelke izvažajo na tuje trge. Sodelujemo zlasti z inženirskimi podjetji, na

našem koncu recimo s Plamo-pur, Plaming skupino, Javor stroji.

Lahko izpostavite kakšen za šir-šo javnost zanimiv izdelek?Gorilnik Jaka je zanimiv za širšo potrošnjo. Namenjen je ljudem, ki se odlo~ ijo za ogrevanje na pele-te, pa jim pri tem ni treba menjati celotne pe~ i, pa~ pa samo goril-nik. Izdelujemo ga po naro~ ilu in tudi vgrajujemo.

Kako je sprejet na trgu?Vedno bolje. Prepoznaven je zla-sti na našem obmo~ ju, interesen-ti pa nas kli~ ejo z vse Slovenije, saj ga najdejo na internetu. Za izdelek smo prejeli nagrado Bro-nasti ceh na celjskem sejmu in

priznanje GZS za inovacije.

Kaj pa cena?Mislim, da je zelo konkuren~ na.

Gorilnik je sicer samo ena od inovacij, za katero ste bili na-grajeni. V zadnjem desetletju skorajda ni leta, da ne bi pobra-li kakšne nagrade.Res je. Mislim, da smo eno red-kih podjetij v regiji, ki smo skoraj vsako leto dobili kakšno prizna-nje. Gotovo pa smo najmanjše podjetje v regiji, ki je vsa leta pre-jemnik priznanj.

Kakšna je torej inovacijska kul-tura v podjetju?Brez nje ne gre. Ne morem re~ i,

da smo pravi inovatorji, paten-ta nimamo nobenega, imamo pa cel kup inovativnih idej, ki so implementirane v naše naprave in stroje. To nas tudi vle~ e na-prej, daje delu zanimivost. Tudi zaposleni aktivno sodelujejo z idejami. V ~ asu krize smo skušali razviti izdelek, ki bi ga lahko po-nudili tudi ljudem in tako ne bi bili vezani izklju~ no na gospodar-ske družbe. Tako je nastal goril-nik Jaka.

Vidite torej še neizkoriš~ eno pri-ložnost v izdelkih za individual-ne kupce?Dolgoro~ ni cilj je, da bi razvili ve~ izdelkov za širši trg. To nam bo morda pomagalo prežive-ti kakšen bodo~ i ~ as, ki bo manj rožnat.

Kakšne so vaše izkušnje s pla~ ilno disciplino?Hvalabogu, nikoli nismo bili ve-zani na gradbeništvo. Podjetja, s katerimi sodelujemo, v glavnem že ve~ let, so razmeroma dobri pla~ niki. Tudi sami smo verjetno eno redkih podjetij v državi, ki pla~ uje vse na dan, ko zapade. Eden od naših ciljev je, da nismo nikoli nikomur ni~ dolžni. Sicer pa je krivec za pla~ ilno nedisciplino država, ki bi morala to podro~ je urediti. Pla~ ilni rok bi moral biti 30 dni. ^e ne bi pla~ al, bi se ti morala dolo~ ena služba »usesti na ra~ un«, dokler ne bi popla~ al svojih obveznosti.

Kaj pa izkušnje z bankami?Z izbrano banko sodelujemo ko-rektno, nimamo nobenih težav, tudi oni z nami ne. Za halo pa smo prejeli posojilo Slovenskega regionalno-razvojnega sklada.

FOTO

: VE

RON

IKA

RUPN

IK

Eko-inovativnost – razvojna usmeritev regije

Celoten program je namenjen inovacijskemu prebujanju v no-tranjsko-kraški regiji in je del ak-tivnosti, ki jih namerava razvoj-na agencija nadaljevati tudi v

prihodnje. Na ta na~ in želimo v podjetjih spodbuditi zavedanje in pove~ ati znanje za oblikovanje idej in poslovnega obnašanja.

Delavnice z naslovom »eko-

Podjetnik« so bile usmerjene predvsem v mala in mikro podje-tja z namenom dvigovanja zave-sti in znanja s podro~ ja inovira-nja. Poseben poudarek je bil na potrebah strank in trendih trga. Delavnic se je udeležilo 25 ude-ležencev, ki so pod vodstvom predavateljice mag. Violete Bulc iz podjetja Vibacom, razpravlja-li o poslovni evoluciji in pomenu ekoinoviranja kot vira dodane vrednosti pri delovanju podje-tij. Pri obravnavi vizije, poslan-stva, strateških na~ el in strategij

ter drugih vsebin so udeležen-ci skušali razmišljati tudi o lastni aktivnosti znotraj svojih podjetij oz. aktivnosti podjetij, ki jih na-meravajo ustanoviti. Udeleženci izobraževanj in delavnic so bili nad programom in izvajalko nav-dušeni, pohvalili so tudi iniciativo RRA Notranjsko-kraške regije za organizacijo tovrstnih dogodkov, ki jih je v regiji premalo. Organi-zatorji izobraževanja tudi sicer ugotavljamo, da je interes v zvezi s tovrstnimi, specifi~ no usmerje-

nimi, izobraževanji v regiji velik, prav tako se kaže izrazita potre-ba po povezovanju podjetij pri iskanju skupnih možnosti za so-delovanje.

Prav zaradi tega razloga bo predvidoma 21. marca sledilo še povezovalno sre~ anje za vse udeležence izobraževanj in de-lavnic, pa tudi druge zainteresi-rane, na katerem bodo skušali poiskati skupne priložnosti za spodbujanje eko-inovativnosti in razvoj sodelovanja med podjetji

v regiji na tem podro~ ju. RRA pa obenem že pripravlja nove pro-jekte, usmerjene v spodbujanje tovrstnega sodelovanja znotraj in izven regije.Jana Nadoh Bergo~ , RRA No-tranjsko-kraške regije, d. o. o.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Gregorjevo2011

9. do 12.marec 2011

nazajnazaj

k naravi z osrednjim kulturnim programom

na Gregorjevem semnjuv soboto, 12. marca 2011

prireditev organiziraObèino Logatec,

turistiènimi inkulturnimi društvi

Komunalno podjetje Logatecv sodelovanju z

Komunalno podjetje Logatec

I z o b ~ i n s k e h i š e Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 20111�Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Obvestilo o zapori cest in spremenjenem prometnem režimu

Gregorjev semenj 2011Spoštovani ob~ anke in ob~ ani ter obiskovalci Gregorjevega semnja. Obveš~ amo vas, da bo v soboto, 12. marca, zaradi tradicionalne prireditve Gregorjev semenj med 4. in 21. uro spremenjen prometni režim v središ~ u Logatca.

Za ves promet bodo zaprte naslednje ulice:- Notranjska cesta (odsek od

Zdravstvenega doma do ma-kadamskega parkiriš~ a na-sproti pokopališ~ a),

- Cankarjeva cesta,- Šolska pot (odsek od Notranj-

ske ceste do ulice Gri~ ),- Tovarniška cesta (odsek od Tr-

žaške ceste do ulice Gri~ ),- Stara cesta (odsek od Tovarni-

ške ulice do Vrtnarske poti),

- Plo~ nik ob Tržaški cesti (od-sek od Tovarniške ulice do parkiriš~ a Krpan).

Ob~ anke in ob~ ane naproša-mo, da v petek, 11. marca, zve~ er svojih prevoznih sred-stev NE parkirate na omenje-nih površinah ter parkiriš~ u Zdravstvenega doma Logatec.

Zaradi parkiranja vozil bo spremenjen prometni režim na:- ulici Poštni vrt (postane eno-

smerna ulica z enostranskim parkiranjem),

- Tovarniški ulici od Stranske poti do Železniške postaje (postane dvosmerna ulica z enostranskim parkiranjem) in

- povezovalni cesti med Tržaško cesto proti Valkartonu (Kole-

snik) v dolžini približno 300 m (postane enosmerna cesta z enostranskim parkiranjem).

Obvoz bo ozna~ en in urejen. Na parkiriš~ ih bo med 8. in 15. uro poskrbljeno za usmerjanje na prosta parkirna mesta.

Na voljo bodo parkiriš~ a:- za Krpanom,- Upravni center Logatec (2 x),- za NLB v Logatcu,- nasproti pokopališ~ a v Dole-

njem Logatcu,- pri športni dvorani,- na Železniški postaji (do-

stop iz priklju~ ka na AC preko Ja~ ke),

- omogo~ eno bo enostransko parkiranje na: ulici Poštni vrt, na Tovarniški ulici od Stranske poti do Železniške postaje, na povezovalni cesti med Tržaško cesto proti Valkartonu (Kole-snik).

Obiskovalce sejma naprošamo, da upoštevajo cestno prometne predpise ter signalizacijo in na-vodila organizatorjev. Prav tako obiskovalce naprošamo, da bi si prihod organizirali tako, da bi se v enem vozilu pripeljalo opti-malno število oseb. Ob~ anke in ob~ ane, ki stanujejo v bližini sej-ma, naprošamo, da bi na sejem prišli peš.

Za razumevanje se vam za-hvaljujem.

Berto Menard, župan Ob~ ine Logatec

dvosmerna ulicaz enostranskim parkiranjem

enosmerna ulicaz enostranskim parkiranjem

Tovarn

iška

smer Vrhnika-Ljubljana

sm

er

av

toc

es

taK

op

er

-L

jub

lja

na

prireditveni prostor

Obèane in obiskovalce obvešèamo o spremenjenem prometnem režimu in prometnisignalizaciji. K parkirnim mestom vas bodo usmerjali reditelji med 8. in 15. uro.

parkirišèa

prireditveni prostor -trg pred cerkvijo sv. Nikolaja

sejemska ponudba -popolna zapora ceste

No

tra

njs

ka

Ca

nk

arj

eva

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Na podlagi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica (Ur. list RS, št. 98/07) objavlja Ob~ ina Cerknica

JAVNI RAZPISza dodelitev sredstev državnih pomo~ i za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica za leto 2011

I. PREDMET RAZPISAPredmet razpisa je dodelitev prora~ unskih sred-stev (državnih pomo~ i) za ohranjanje in spod-bujanje razvoja kmetijstva in podeželja v ob~ ini Cerknica v letu 2011 v skupnem znesku 15.000,00 EUR.

II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

storitev na podro~ ju kmetijstva,- registrirana stanovska in interesna združenja in

zveze, ki delujejo na podro~ ju kmetijstva, goz-darstva in prehrane na obmo~ ju ob~ ine.

Do sredstev niso upravi~ ena:- podjetja v težavah (podjetja v ste~ ajnem po-

stopku ali postopku prisilne poravnave, podjetja, ki nimajo poravnanih obveznosti do Ob~ ine Cer-knica, podjetja, ki so v težavah in dobivajo dr-žavno pomo~ za reševanje in prestrukturiranje).

Pogoji in merila:- Pomo~ se dodeli na podlagi vloge, ki vsebuje

osnovne podatke o upravi~ encu/izvajalcu, po-datke o naložbi/storitvi, ~ asovni potek in pred-videne stroške.

- Upravi~ enec predloži izjavo, da za iste upravi~ ene stroške in za isti namen ni pridobil sredstev oziroma ni v postopku pridobivanja sredstev iz kateregakoli drugega javnega vira.

- Zagotavljanje tehni~ ne podpore, ki se bo izva-jala v letu 2011 in bo predmet prijave na razpis za dodelitev sredstev, je lahko za~ eta pred iz-dajo sklepa o dodelitvi sredstev, saj se upošte-vajo ra~ uni (dokazila), izdani pred izdajo sklepa o dodelitvi sredstev, in sicer od 1. 1. 2011 do 28. 11. 2011, vendar samo, ~ e upravi~ enec pre-dloži finan~ no ovrednoten program dela.

- Aktivnosti pri zaokrožitvi zemljiš~ , ki bodo pred-met prijave na razpis za dodelitev sredstev, so lahko za~ ete pred izdajo sklepa o dode-litvi sredstev, vendar so upravi~ eni stroški po tem razpisu le tisti, ki bodo nastali v obdobju od izdaje sklepa o dodelitvi sredstev pa do 28. 11. 2011 (skrajni rok za oddajo zahtevka za izpla~ ilo sredstev).

- Upravi~ enec, ki pridobi sredstva iz tega razpisa, mora hraniti dokumentacijo, ki je dolo~ ena z javnim razpisom in pogodbo o dodelitvi sred-stev še najmanj 5 let po zadnjem izpla~ ilu sredstev.

IV. UKREPI, VIŠINA SREDSTEV, PREDMET PODPORE, UPRAVI^ENI STROŠKI1. Pomo~ za zaokrožitev zemljiš~ - Okvirna višina razpisanih sredstev je 2.000,00

EUR. Sofinancira se do 75 % dejansko nastalih (upravi~ enih) stroškov.Cilj ukrepa:

- s sofinanciranjem združevanj in menjav kme-tijskih zemljiš~ omogo~ iti ve~ jo racionalnost pri obdelavi kmetijskih zemljiš~ in s tem zmanjšati stroške pridelave.Upravi~ eni stroški:

- stroški pravnih in upravnih postopkov (geo-detskih storitev, notarskih overitev, upravnih taks ...), brez kupnine.Upravi~ enci:

- pravne in fizi~ ne osebe (kmetijska gospodar-stva), ki ustrezajo merilom za majhna in sre-dnje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 in so vpi-sana v register kmetijskih gospodarstev, imajo stalno bivališ~ e oziroma sedež v ob~ ini Cer-knica ali imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljiš~ a, ki ležijo na obmo~ ju ob~ ine Cerkni-ca,

- ~ lani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno prebivališ~ e na naslovu nosilca dejavnosti - na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v regi-ster kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na obmo~ ju ob~ ine.Upravi~ enci morajo predložiti naslednjo do-kumentacijo:

- izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZ-PIS KMETIJSTVO 2011 – POMO^ ZA ZAOKROŽI-TEV ZEMLJIŠ^

- mapne kopije- overjeno kupoprodajno pogodbo (ne starejšo

od enega leta) ali menjalno pogodbo- odlo~ bo Upravne enote Cerknica o odobritvi

pravnega posla (v primeru nakupa)- potrdilo k menjalni pogodbi, ki ga izda Upravna

enota Cerknica (v primeru menjave),- predra~ une oziroma druga ustrezna dokazila o

nameravani izvedbi (izjavo o predvidenih stro-ških) pravnega posla nakupa oziroma menjave kmetijskih zemljiš~ (ki bodo nastajali do 28. 11. 2011).

2. Zagotavljanje tehni~ ne podpore v kmetijstvu (po uredbi za skupinske izjeme in po pravilu de minimis)Okvirna višina razpisanih sredstev je 13.000,00 EUR. Sofinancira se do 75 % upravi~ enih stroškov.

Upravi~ enci:- organizacije, ki so registrirane za opravljanje

storitev na podro~ ju kmetijstva;- registrirana stanovska in interesna združenja in

zveze, ki delujejo na podro~ ju kmetijstva, goz-darstva in prehrane na obmo~ ju ob~ ine;

- pravne in fizi~ ne osebe, ki so registrirane za izvajanje tehni~ ne pomo~ i na podro~ ju kmetij-stva, gozdarstva in razvoja podeželja.

Upravi~ enci morajo k vlogi predložiti finan~ no ovrednoten letni program dela z ustreznimi doka-zili in seznamom udeležencev izobraževanja in usposabljanja.

Upravi~ enci morajo predložiti naslednjo do-kumentacijo:

- izpolnjeno vlogo na razpisnem obrazcu – RAZPIS KMETIJSTVO 2011 – SOFINANCIRANJE TEHNI^NE POMO^I V KMETIJSTVU

- predra~ une oziroma druga ustrezna dokazila o nameravani izvedbi izobraževanja, usposablja-nja

- ra~ une (potrdila o pla~ ilu) oziroma druga ustre-zna dokazila za že izvedena izobraževanja, usposabljanja

- dokazilo o registraciji (izpisek iz sodnega regi-stra, izpisek iz registra društev ...).

Po uredbi za skupinske izjemePredmet ukrepa: sofinancirajo se programi izo-braževanja, usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu.Pomo~ mora biti dostopna vsem upravi~ encem na obmo~ ju ob~ ine. ^lanstvo v nevladnih organi-zacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev.Upravi~ eni stroški: stroški izobraževanja in uspo-sabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja programov usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob~ asne dejavnosti, kot je to rutinsko dav~ no svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; na podro~ ju tekmovanj, razstav in sejmov ter so-delovanje na njih (sredsva se dodelijo za stroške

udeležbe, potne stroške, stroške izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov); stroški publi-kacij kot so katalogi ali spletiš~ a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~ e so infor-macije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.Po pravilu De minimisPredmet ukrepa: sofinancirajo se programi izo-braževanja, usposabljanja in informiranja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu, gozdar-jev, oziroma ~ lanov društva s podro~ ja kmetijstva.Tehni~ na pomo~ je namenjena upravi~ encem za dejavnost predelave in trženja kmetijskih in nek-metijskih proizvodov.Upravi~ eni stroški: stroški izobraževanja in uspo-sabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem go-spodarstvu, gozdarjev, oziroma ~ lanov društva s podro~ ja kmetijstva: stroški organiziranja progra-mov usposabljanja, stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob~ asne dejavnosti, kot je to rutin-sko dav~ no svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje, na podro~ ju tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih, se sredstva do-delijo za: stroške udeležbe, potne stroške, stroške izdaje publikacij, najemnine razstavnih prosto-rov); stroški na podro~ ju širjenja znanstvenih do-gnanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delav-nice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja ali znamke ne imenujejo porekla znamke, razen za proizvode iz Uredbe sveta (ES) št. 510/2006; stroški publikacij kot so katalogi ali spletiš~ a, ki predstavljajo de-janske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~ e so informaci-je in predstavitev nevtralne in imajo zadevni pro-izvajalci enake možnosti, da so predstavljeni v publikaciji.

V. ROK IN NA^IN PRIJAVEVlagatelji morajo ustrezno ozna~ ene vloge odda-ti po pošti kot priporo~ eno pošiljko (velja datum poštnega žiga) na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, najkasneje do 28. 3. 2011 ali jo do tega dne, najkasneje do 12. ure, oddati v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica.

Vloga na razpis mora biti vložena na predpi-sanem obrazcu z vsemi potrebnimi dokazili, ki so navedeni v razpisu oziroma v razpisni doku-mentaciji. Razpisna dokumentacija, ki obsega vse obrazce za posamezne ukrepe javnega razpisa in vzorce pogodb, je vlagateljem na voljo od dneva objave javnega razpisa v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica ter na spletni strani Ob~ ine Cerknica www.cerknica.si.

Vloga mora biti poslana v zaprti kuverti z obve-zno navedbo na sprednji strani »Ne odpiraj – vlo-ga javni razpis KMETIJSTVO 2011«. V primeru, da vlagatelj pošilja ve~ vlog za ve~ ukrepov, mora biti vsaka vloga v svoji kuverti. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov vlagatelja.

Dodatna pojasnila lahko zainteresirani dobijo na naslovu: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, kontaktna oseba: Jasna Zalar (tel. št.: 01 709 06 34, jasna.zalar@cerknica.si).

VI. NA^IN REŠEVANJA VLOGVloge prispele na javni razpis odpira in obravnava komisija, imenovana s strani župana (v nadalje-vanju komisija). Odpiranje vlog ni javno. ^e ko-misija ugotovi, da je vloga nepopolna, pristojna strokovna služba ob~ inske uprave na predlog ko-misije pozove prosilca, da jo v roku 8 dni dopolni. ^e prosilec vloge ne dopolni v roku ali jo dopolni neustrezno, se vloga s sklepom zavrže. Prepozno prispele oziroma neustrezno opremljene vloge bodo zavržene, neutemeljene pa zavrnjene.

Komisija na podlagi prejetih vlog dolo~ i odsto-tek sofinanciranja, vendar najve~ do višine, kot je navedeno v razpisu. V kolikor bo na razpis pri-spelo ve~ vlog, kot je skupni znesek razpisanih sredstev, se bodo sredstva upravi~ encem dodeli-la glede na vrstni red prispetja vlog – do porabe sredstev.

Ob~ ina Cerknica bo z upravi~ enci sklenila po-godbe, v katerih bodo navedeni podrobnejši po-goji koriš~ enja sredstev. Upravi~ encem se bodo sredstva izpla~ ala na transakcijski ra~ un na pod-lagi zahtevka za izpla~ ilo sredstev. Zahtevek za izpla~ ilo sredstev mora biti dostavljen na Ob~ ino Cerknica, najkasneje do 28. 11. 2011.Številka: 41010-0003/2011Datum: 25. 2. 2011Marko RUPARžupan

Vrsta ukrepa (ukrep po pravilniku)

Višina sredstev (EUR)

Pomo~ za zaokrožitev zemljiš~ 2.000,00

Zagotavljanje tehni~ ne podpore v kmetijstvu (skupinske izjeme) in zagotavljanje tehni~ ne podpore (de minimis)

13.000,00

SKUPAJ 15.000,00

III. UPRAVI^ENCI – POGOJI IN MERILA ZA DODELITEV SREDSTEV:Upravi~ enci do sredstev so:- pravne in fizi~ ne osebe – ki ustrezajo merilom

za majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 364/2004 in ki se ukvarjajo s kmetijsko dejav-nostjo, imajo stalno bivališ~ e oziroma sedež v ob~ ini, so vpisani v register kmetijskih gospo-darstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljiš~ a, ki ležijo na obmo~ ju ob~ ine,

- ~ lani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališ~ e na naslovu nosilca dejavnosti – na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v regi-ster kmetijskih gospodarstev in ima sedež in kmetijske površine na obmo~ ju ob~ ine,

- organizacije, ki so registrirane za opravljanje

p r o g r a m p r i r e d i t e v

f e b r u a rm a r e c

nedelja, 27. februar, ob 19.30ŠPORTNICA, ŠPORTNIK LETA 2010 OBČINE CERKNICA

VSTOP PROST!prireditev

Vinko Möderndorfer: NA KMETIHPremijerna uprizoritev komedijeRežija: Anja Bajda ; nastopa KD RAK RAKEK

Sobota 12. marec, ob 19.00 VSTOPNINA: 5 - 7 €komedija

ČAS ZA SPREMEMBOTekst: Branko Đurić – Đuro in Marko Pokorn; režija: Branko ĐurićIgrajo: Branko Đurić - Đuro, Alenka Tetitkovič, Jernej KuntnerKostumografija: Alan Hranitelj; Scenografija: Anastasia KoršičBranko Đurić v vlogi frizerja Mirka, ki ima svoj salon “Ja se zovem Mirko” in seksi asistentko Emo (Alenka Tetičkovič), v katero je zaljubljen zobozdravnik Damjan (Branko Šturbej / alternacija Jernej Kuntner). Damjan rad zahaja v Mirkov sa-lon, kjer se tudi nasmeje Mirkovemu “južnjaškemu humorju” in zaljubljeno občuduje njegovo asistentko, Mirko pa prav tako rad vidi Damjana, zato je pogosto v njegovi ordinaciji na pregledu in vrtanju zob,... Komedija, ki nasmeje do solz...

Petek, 25. marec, ob 20.00 VSTOPNINA: 15 - 18 €komedija

TV ČOHOVO – KANAL 13 Butalski parlament - skoraj zabavna prireditevOrganizator: Pustno društvo Cerknica

Petek, 4. marec, ob 20.00 VSTOP PROST!satirično kulturna

prireditev

PRAZNUJTE Z NAMISlavnostna seja Kluba MACE ob 20.letnici delovanja mažoret v CerkniciOrganizator: KLUB MACE

Sobota, 19. marec, ob 19.00 VSTOP PROST!prireditev

Organizator: Občina Cerknica; Predprodaja vstopnic: Kulturni dom Cerknica: pon. - čet. od 10.00 do 14.00;

tel. (01)7092 209 , http://www.mojekarte.si

Več o vsebini predstav najdete na spletni strani občine Cerknica: www.cerknica.si

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

Sobota, 26. marec, ob 11.00 VSTOPNINA: 5 - 6 €DEČEK IZ DŽUNGLELutkovna predstava. Režija: Gregor Hrovatin, Brigita Leban; igra: Brigita Leban; lutke: Aurelie Chopinscenografija: Jože Urbas, Brigita Leban ; Glasba: tradicionalna - Indijancev Pipil in Lenca Kot pripoveduje salvadorska legenda, je Cipitio že stoletja star pet let. Je kuštrav, veder in navihan fantič, nikoli siten ali žalosten. Živi v gozdu ob reki. Ob večerih rad zleze v katero od hiš in pojé nekaj sadja, tortiljo, njegov posladekpa je pepel z ognjišča. Druži se z džungelskimi živalmi, ki mu nikoli ne storijo nič žalega. Cipitio žvižga kot ptiček in če ga otroci zaslišijo, ga poiščejo, da bi se z njim igrali. Ponoči jih vabi vsvojo družbo z metanjem kamenčkov v njihova okna, nabira jim rožice in obdaruje s sadjem. Cipitio zna videti notranjo lepoto otrok. Včasih se jim prikaže nenadoma, da se ga prestrašijo. Zato jim starši ne pustijo, da bi se sami igrali ob reki. Cipitio se odraslih izogiba, ker ga ne razumejo; vidijo ga lahko le otroci. Tenancin je Cipitijeva najboljša prijateljica in skupaj raziskujeta džunglo.

za otroke

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 1�Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 1�K r o n i k aI z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

I z o b ~ i n s k e h i š e Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 201118Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica (Ur. list RS, št. 32/09) objavlja Ob~ ina Cerknica

JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica

za leto 2011

Na podlagi 10. ~ lena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09)

Ob~ ina Cerknica objavlja

JAVNI RAZPISza sofinanciranje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica

za leto 2011

1. Naziv in sedež neposrednega uporabnika, ki dodeljuje sredstva:Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica

2. Predmet javnega razpisa:Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnega programa športa v ob~ ini Cerknica v letu 2011

3. Osnovni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu:Na razpisu lahko sodelujejo izvajalci letnega pro-grama športa v skladu s 3. ~ lenom Pravilnika za vrednotenje letnega programa športa v ob~ ini Cer-knica, s tem, da imajo športna društva in njihova združenja pod enakimi pogoji prednost pred drugi-mi izvajalci programov športa.

4. Iz prora~ unskih sredstev se bodo sofinancirali naslednji programi sprejetega letnega programa športa v ob~ ini Cerknica za leto 2011:1. Športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2 Športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.1 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.2.2 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.2.3 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami 1.3 Športna vzgoja mladine 1.3.1 Interesna športna vzgoja mladine 1.3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 1.3.3 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami2. Športna dejavnost študentov3. Športna rekreacija4. Kakovostni šport5. Vrhunski šport6. Šport invalidov7. Razvojne in strokovne naloge v športu 7.1 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 7.2 Športno rekreativne prireditve 7.3 Delovanje društev in zvez društev na nivoju lokalne skupnosti 7.4 Priznanja športnikom in športnim delavcem 7.5 Založniška dejavnost

5. Okvirna višina razpisanih sredstev:Okvirna višina sredstev javnega razpisa znaša 152.000,00 EUR, dokon~ na skupna vrednost in vrednost posameznih programov bo dolo~ ena v skladu s sprejetim prora~ unom za leto 2011.

6. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva:Dodeljena sredstva morajo biti porabljena najka-sneje do 31. 12. 2011.

7. Vloge izvajalcev letnega programa športa morajo vsebovati:Naslednje izpolnjene obrazce:- izjava- osnovni podatki o izvajalcu letnega programa

športa- podatki o izvajanju LPŠ v letu 2010 s podatki o

finan~ nem poslovanju izvajalca LPŠ v letu 2010 in plan za leto 2011

- prijava programa, za katerega se izvajalec prija-vlja

- finan~ no vrednotenje posameznega programa športa

- vsebinski opis posameznega programa športaDokazila o izpolnjevanju ostalih pogojev, navede-nih v tem javnem razpisu oziroma razpisni doku-mentaciji.

8. Rok za oddajo vlog, na~ in predložitve in opremljenost vlogPopolne vloge morajo biti z vsemi zahtevanimi pri-logami predložene v zaprti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripisom na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PRO-GRAM ŠPORTA 2011« in s polnim naslovom poši-ljatelja, najkasneje do 28. 3. 2011. Vloga se šteje za pravo~ asno, ~ e je oddana priporo~ eno po pošti na zadnji dan prijave, t. j. 28. 3. 2011 ali do 12.ure oddana osebno v vložiš~ u Ob~ ine Cerknica.

Nepravo~ asno prejete vloge bodo s sklepom zavržene.

9. Odpiranje pravo~ asno prispelih vlog:Postopek javnega razpisa in odpiranje v roku do-stavljenih, pravilno izpolnjenih in ozna~ enih vlog vodi strokovna komisija. Odpiranje vlog ne bo jav-no in bo v 8. dneh po kon~ anem razpisnem roku. Strokovna komisija bo ugotovila, ali vloge izpolnju-jejo razpisne pogoje, in jih ovrednotila v skladu s Pravilnikom za vrednotenje letnega programa špor-ta v ob~ ini Cerknica (Uradni list RS, št. 89/09, z dne 6. 11. 2009)

Predlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala, da jih v roku 8 dni od prejema obvestila dopolnijo. Do-polnjene vloge morajo predlagatelji predložiti v za-prti ovojnici, osebno ali po pošti na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica, s pripi-som na vidnem mestu »NE ODPIRAJ, DOPOLNJE-NA VLOGA ZA JAVNI RAZPIS – LETNI PROGRAM ŠPORTA 2011« in s polnim naslovom pošiljatelja. Dopolnjena vloga se šteje za pravo~ asno, ~ e je bila oddana priporo~ eno po pošti na zadnji dan roka za dopolnitev, ali do 12. ure oddana osebno v vložiš~ u Ob~ ine Cerknica.

Nepopolne vloge, katerih predlagatelji v navede-nem roku ne dopolnijo, in prepozno prispele do-polnitve vlog bodo s sklepom zavržene.

10. Rok, v katerem bodo predlagatelji obveš~ eni o izidu javnega razpisa:O izboru in višini sredstev, dobljenih na tem raz-pisu, bodo predlagatelji pisno obveš~ eni v roku 60 dni po sprejemu prora~ una Ob~ ine Cerknica za leto 2011. Z izbranimi izvajalci programov bodo sklenjene pogodbe.

11. Informacije o razpisni dokumentacijiRazpisna dokumentacija bo od dneva objave raz-pisa na voljo na spletni strani Ob~ ine Cerknica(http://www.cerknica.si/) in na ob~ inski upravi pri Dušanu JERNEJ^I^U, kjer lahko dobite tudi podrob-nejša navodila in dodatne informacije.Cerknica, 25. 2. 2011Številka: 41010-0001/2011Marko RUPAR, župan

1) BESEDILO JAVNEGA RAZPISA1. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica v letu 2011.

2. POGOJI IN MERILA:Na javni razpis se lahko prijavijo turisti~ na dru-štva, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:- da imajo sedež na obmo~ ju ob~ ine Cerkni-

ca oziroma da spodbujajo razvoj turizma na obmo~ ju ob~ ine Cerknica;

- da so registrirani po Zakonu o društvih;- da imajo urejeno evidenco o ~ lanstvu,

pla~ ani ~ lanarini in ostalo dokumentacijo, kot jo dolo~ a Zakon o društvih;

- da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za reali-zacijo na~ rtovanih aktivnosti na podro~ ju tu-rizma;

- da imajo potrjen program s strani upravnega organa društva;

- da redno dostavljajo ob~ ini poro~ ilo (vklju~ no s finan~ nim) o realizaciji programov in dose-ženih rezultatih v preteklem letu, na~ rt ak-tivnosti za teko~ e leto (vklju~ no s finan~ nim na~ rtom);

- da izvajajo s programom opredeljene nalo-ge, ki spodbujajo razvoj turizma na obmo~ ju ob~ ine in širše;

- da izpolnjujejo druge pogoje iz Pravilnika o sofinanciranju programov turisti~ nih društev v ob~ ini Cerknica (v nadaljevanju: pravilnik).

Ob~ ina Cerknica bo sofinancirala letne progra-me turisti~ nih društev z vsebinami, opredeljeni-mi v 9. ~ lenu pravilnika.

Ob~ ina Cerknica iz naslova tega javnega raz-pisa ne bo sofinancirala investicije v prostore društev kot tudi ne programe, ki se financira-jo ali sofinancirajo iz katerekoli druge postavke ob~ inskega prora~ una in niso predmet pravilni-ka.

Sredstva se bodo dodelila na podlagi meril in kriterijev za dodelitev sredstev, ki so natan~ no opredeljena v 9. ~ lenu pravilnika.

Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji iz prejšnjega ~ lena in ob upoštevanju specifi~ nosti vsebine posameznih programov. Posamezni programi se to~ kujejo. Vrednost to~ ke se dolo~ i v skladu s predvidenimi prora~ unskimi sredstvi za te namene v teko~ em letu po nasle-dnji formuli: vrednost to~ ke = prora~ unska sred-stva/vsota to~ k vseh programov.

Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih to~ k in od vrednosti to~ ke.

3. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV:Okvirna višina razpisanih sredstev za sofinan-ciranje delovanja turisti~ nih društev znaša 25.000,00 EUR, dokon~ na vrednost bo dolo~ ena v skladu s sprejetim prora~ unom.

4. ROK PORABE SREDSTEV:Dodeljena sredstva morajo biti porabljena naj-kasneje do 31. 12. 2011 v skladu s predpisi, ki dolo~ ajo izvrševanje prora~ una.

5. VSEBINA PRIJAVE:Prijava na razpis mora biti izdelana izklju~ no na obrazcu, ki je sestavni del razpisne doku-mentacije. Prijava mora vsebovati vse zahteva-ne priloge oziroma dokazila, ki so navedena v razpisnem obrazcu. Prijavitelj mora s podpisom

izjave na razpisnem obrazcu soglašati s prever-janjem namenske porabe prora~ unskih sredstev, odobrenih na podlagi tega razpisa, in sicer s strani pooblaš~ ene osebe ob~ ine. Tako izdelana prijava bo obravnavana kot popolna.

6. ROK ZA PREDLOŽITEV PRIJAV IN NA^IN PREDLOŽITVE:Prijavitelji morajo popolne prijave oddati po po-šti kot priporo~ eno pošiljko ali oddati oseb-no v zaprti ovojnici najkasneje do 28. 3. 2011 na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerknica. Šteje se, da je prijava prispela pravo~ asno, ~ e je bila zadnji dan roka za od-dajo prijav, oddana na pošti s priporo~ eno po-šiljko, ali do 12. ure oddana v prostorih Ob~ ine Cerknica.

Prijave morajo biti oddane v zaprti ovoj-nici z oznako: »NE ODPIRAJ, JAVNI RAZPIS - TURISTI^NA DRUŠTVA 2011«. Na hrbtni strani mora biti naveden polni naslov pošiljatelja. Ve-ljavne bodo prijave, ki bodo pravilno ozna~ ene in pravo~ asno oddane. Neveljavne prijave ne bodo obravnavane.

7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV IN OBVESTILO O IZIDU JAVNEGA RAZPISA:Odpiranje prijav ne bo javno. Komisija bo v roku 10 dni po kon~ anem razpisu odprla pravo~ asno prejete prijave in ugotovila ustreznost prijav. Nepravo~ asno prispele prijave bo komisija s sklepom zavrgla. V kolikor bo komisija ugoto-vila, da prijava ni popolna oziroma je le ta ne-razumljiva, bo pozvala prijavitelja, da v roku 8 dni odpravi pomanjkljivosti oziroma, da prijavo ustrezno dopolni. Dopolnjeno prijavo mora-jo prijavitelji poslati v zaprti ovojnici na naslov: Ob~ ina Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerkni-ca. Šteje se, da je dopolnjena prijava prispela pravo~ asno, ~ e je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporo~ eno pošiljko, ali do 12. ure oddana v prostorih Ob~ ine Cerknica.

Na ovojnici mora biti na vidnem mestu na-pis »NE ODPIRAJ, DOPOLNJENA PRIJAVA ZA JAV-NI RAZPIS – TURISTI^NA DRUŠTVA 2011« in na hrbtni strani polni naslov pošiljatelja.

Nepopolne prijave, ki jih vlagatelji ne bodo dopolnili v navedem roku, se zavržejo.

O izboru in višini sredstev, dobljenih na raz-pisu, bodo prijavitelji pisno obveš~ eni, in sicer v roku 45 dni po sprejemu prora~ una. Sredstva bodo upravi~ enci koristili na podlagi sklenjenih pogodb.

8. KRAJ IN ^AS, KJER LAHKO ZAINTERESIRANI DVIGNEJO RAZPISNO DOKUMENTACIJO:Razpisna dokumentacija je od dneva obja-ve javnega razpisa do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Ob~ ine Cerknica: www.cerknica.si. Zainteresirani prijavitelji jo v tem roku lahko dvignejo tudi v sprejemni pisarni Ob~ ine Cerknica, Cesta 4. maja 53, 1380 Cerkni-ca, in sicer v ~ asu uradnih ur.

Dodatne informacije lahko dobite na tel. 01 709 06 34 (Jasna Zalar) ali po elektronski pošti: jasna.zalar@cerknica.si.Cerknica, 25. 2. 2011Številka: 41010-0002/2011Marko Rupar, župan

Neko~ je bila …

pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta dalje Enota Rakek

ponedeljek, 28. februar 2011od 1700 do 1800

Prosimo, da otroka prijavite na tel. št. 01 70 91 078 (Cerknica) ali 01 70 51 481 (Rakek).

Vabljeni!Z vami bo knjižni~ arka Anita.

Enota RakekPartizanska cesta 8a

1381 Rakektel.: 01 7051 481

www.kjuc.siponedeljek: 8:00 - 15:00

sreda: 15:00 - 19:00petek: 13:00 - 19:00

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Sobota

Na pustno nedeljo, 6. 3. 2011, točno okoli 12.32

Petek

Sobota

ČETRTEK3. 3. 2011, ob 16. uri

pred kulturnim domom Cerknica

3. 3. 2011, ob 17. uriv galeriji Krpan

PETEK4. 3. 2011, ob 20. uri

v Kulturnem domu Cerknica

SOBOTA5. 3. 2011, ob 15. uri

v Športni dvorani Cerknica

5. 3. 2011, ob 20. uriv Športni dvorani Cerknica

NEDELJA6. 3. 2011, ob 10.45 (otroci)

in 11h (odrasli)pred OŠ Cerknica

6. 3. 2011, točno okoli 12.32pred OŠ Cerknica

PONEDELJEK7. 3. 2011, ves dan

PUSTNI TOREK8. 3. 2011, ves dan

SREDA9. 3. 2011, ob 16. uri

od Hiše žalosti do mosta

ŽAGANJE BABE svečana otvoritev pustnih prireditev in prevzem oblastiOTVORITEV PUSTNE RAZSTAVEMarko Čadež - Cerkljanski laufarji

TV Čohovo - kanal 13 (Butalski parlament, BUtalski DEželni Zbor) skoraj zabavna prireditev z Butalci in glasbenimi gosti

BUTALČKANJEMega otroška maškarada z Romano Kranjčan

VELIKA MAŠKARADA ZA ODRASLE

BUTALSKI TEK V MASKAH

SLAVA DRŽAVE BUTALSKENajvečji slovenski pustni karneval z Butalci, copr-nicami in vsemi ostalimi tradicionalnimi pustnimi liki od blizu in daleč. Po karnevalu sledi zabava z skupinama CHRISTINE in Dej še'n litro

PUSTNI POČITEK (PP)Lizanje ran

DAN ŽENAVse najlepše ob vašem prazniku vam želijo Butalci!

POGREBNE SVEČANOSTIUpepelitveni ceremonial ob pokopu pusta

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str �0

Nedel

ja

Sreda

www.pust.si

MARKO RUPAR Predsednik organizacijskega odbora

KSENIJA PREŽELJ Vodja projekta, gostujoče skupine

BRANE ŠTRUKELJOperativne naloge

ANDREJ ŠPAREMBLEKSvetovalec

JASNA ZALARVodja marketinga in VIP

LIZA VIPOTNIK Vodja stikov z javnostmi, reklama

DAVOR INTIHARVodja varnosti

DARE KRIŽANČIČOperativne naloge

ALEŠ BRLANVodja komentatorjev

MARTIN PETRIČOblikovanje

MARKO VERBIČVodja velikih figur

ZORAN VIDMAROperativne naloge

IVO KVARTUČPogreb

DULE PETRIČVodja Karnevala

MIHA RAZDRIHProgram

JERA RAZDRIHTek v maskah

VESNA TURŠIČOtroška maškerada in delavnice

PUSTNO DRUŠTVO CERKNICA, Tabor 1, 1380 Cerknica

SredaSredaSredaSreda

Na pustno nedeljo

6. 3. 2011

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 12. marec 2010 21Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 21K r o n i k aI z o b ~ i n s k i h h i {Prispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

Skupni vpis v vrtec Pivka in Košana za šolsko leto 2011/2012SPREJETI OTROCI BODO VKLJU^ENI V VRTEC 1. �. 2011.

Starši lahko na enem mestu vpišete otroka v oba vrtca.Vpisni list najdete tudi na spletnih straneh vrtca.

KDAJ? OD 28. 2. 2011 DO 4. 3. 2011, PONEDELJEK, 28. 2. 2011, OD 8.00 DO 17.00OSTALE DNI OD 10.00 DO 14.00

KJE? V PISARNI VRTCA PIVKA ALI VRTCA KOŠANA

STARŠE PROSIMO, DA S SEBOJ PRINESEJO EMŠO STARŠEV IN OTROKA.

VRTEC PIVKA, Pot na Orlek 2, 6257 Pivka, Telefon: 05 757 13 03VRTEC KOŠANA, Dolnja Košana 61, 6256 Košana, Telefon: 05 72 18 390

Vpisujemo otroke v prvo (od 11 mesecev do 3 let)in drugo starostno obdobje (od 3 do 6 let)

v celodnevni 9-urni ali v poldnevni 5-urni program.

Ob~ ina Pivka vabi na brezpla~ no predavanje združenja Europa Donna

Rak dojk je najpogostejša maligna bolezen žensk, tako v razvi-tem svetu, kot tudi pri nas. Zbolevanje naraš~ a in v Sloveniji do-sega že število okoli 1100 letno. Tudi smrtnost zahteva previsok davek, saj vsak dan za to boleznijo umre ve~ kot ena Slovenka! Bolezen je sicer visoko ozdravljiva, v kolikor jo odkrijemo dovolj zgodaj. Zato ima klju~ v svojih rokah sleherna ženska, saj si z rednim samopregledovanjem lahko odkrije sumljive znake v ta-kem stadiju, da lahko ra~ una na popolno ozdravitev.

Ob skorajšnjem prazniku Dneva žena vas vabimo na predavanje prim. Mojce Sen~ ar, dr. med. in VMS Tatjane Kumar iz sloven-skega združenja za boj proti raku dojk EUROPA DONNA, ki bo

v petek, �. marca, ob 1�. uri v Krpanovem domu v Pivki.

S seboj pripeljite tudi svoje mame, stare mame, tete, sestre, h~ erke, prijateljice... Vljudno vabljeni!

Društvo upokojencev Pivka vabi svoje ~ lane na ob~ ni zbor društva, ki bo v soboto, 12. marca, ob 1�. uri v gostilni KA-RA v Pivki. Za zabavo, hrano in pija~ o je poskrbljeno. Prijave zbirajo vsa-ko sredo med 8. in 12. uro v pisarni društva. Prijave na 05 75 72 290 in 040 324 303.

Spored filmov v pivškem kinuza februar in marec 2011

petek, 25. 2. 2011 ob 17. uri znanstveno fantasti~ na družinska pustolovš~ ina E.T. (E.T. the Extra-Terrestrial)

sobota, 26. 2. 2011 ob 19. uri akcijski pustolovski znanstveno-fantasti~ ni triler TRON: ZAPUŠ^INA (Tron: Legacy)

nedelja, 27. 2. 2011 ob 17. uri sinhronizirana animirana domišljijska pustolovš~ ina ^UDEŽNO POTOVANJE (Spirited away)

sobota, 5. 3. 2011 ob 19. uri romanti~ na drama/musical BURLESKA (Burlesque) Cher in Christina Aguilera

petek, 11. 3. 2011 ob 19. uri romanti~ na komedija MOJA NEPRAVA ŽENA (Just go with it) Jennifer Aniston in Ben Stiller

sobota, 12. 3. 2011 ob 19. uri romanti~ ni triler TURIST (The Tourist) Angelina Jolie in Johnny Depp

sobota, 19. 3. 2011 ob 19. uri dokumentarni film ZEITGEIST THE MOVIE, obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

nedelja, 20. 3. 2011 ob 17. uri animirana družinska pustolovš~ ina ZLATOLASKA (Tangled) Walt Disney

sobota, 26. 3. 2011 ob 19. uri drama/triler ^RNI LABOD (Black Swan)Natalie Portman

nedelja, 27. 3. 2011 ob 17. uri dokumentarni film ZEITGEIST ADDENDUM,obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

petek, 1. 4. 2011 ob 20. uri akcijski triler SALT (Salt) Angelina Jolie

sobota, 2. 4. 2011 ob 20. uri komedija DEBELA MAMA: KAKRŠEN O^E, TAKŠEN SIN (Big Mommas House: Like Father, Like Son) Martin Lawrence

nedelja, 3. 4. 2011 ob 18. uri dokumentarni film ZEITGEIST MOVING FORWARD,obiskali nas bodo ~ lani gibanja Zeitgeist Slovenija

sobota, 9. 4. 2011 ob 20. uri animirani film Technotise - EdIT in jaz (Technotise – Edit i ja)

petek, 15. 4. 2011 ob 20. uri dokumentarni film HOME – Zemlja, naš dom

Enota Ivana Čampa

Nova vas

Od boga poslan3. abonmajska predstava komedije nocoj v LogatcuNocoj od 20. ure dalje bo Velika dvorana Narodnega doma v Logatcu zopet pokala po šivih za-radi smeha, saj si bomo ogledali že tretjo predstavo abonmaja komedije, ki ga organizira Ob~ ina Logatec. V Logatec namre~ prihaja nabriti in z vsemi žavbami namazani Matjaž Javšnik, ki bo po-skrbel za salve smeha v komediji Od boga poslan. Vstopnice za izven so na voljo v knjigarni DZS, na Tržaški cesti 19 v Logatcu, v kolikor ne bodo razprodane, pa bodo na voljo tudi uro pred pred-stavo na blagajni Narodnega doma. Priporo~ amo, da predhodno preverite razpoložljivost vstopnic na telefonski številki knjigarne: 01/750 98 41.Renata Gutnik, Ob~ inska uprava Ob~ ine Logatec

Vlada Republike Slovenije je posredovala sklep, v katerem seznanja, da je bila izdana Uredba o za~ asnih ukrepih za zavarovanje urejanja prosto-ra na podlagi Sklepa o za~ etku priprave državnega prostorske-ga na~ rta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 8/2011 (v nadaljnjem besedilu: uredba).

V uredbi so naveden parcel-ne številke, ki so zajete v za-varovano obmo~ je. Grafi~ ni pri-kaz osnutka daljnovoda M3/1 Kalce–Vodice si lahko ogledate tudi v prostorskem informacij-skem sistemu PISO pod temat-ski sklop Druge državne vsebi-ne – Državni prostorski akti in ukrepi.

Plinovod Kalce–VodicePrepoved gradnje na zavarovanih obmo~ jih

Na zavarovanem obmo~ ju je prepovedano sprejemanje prostorskih aktov, parcelaci-ja zemljiš~ in promet z njimi, razen na obmo~ jih, na katerih je predvidena komasacija ze-mljiš~ , prepovedana je izdaja gradbenih, rudarskih in dru-gih dovoljenj, katerih namen je poseg v prostor in ureja-nje novih trajnih nasadov. Za~ asni ukrepi veljajo še eno leto po uveljavitvi državnega prostorskega na~ rta.

Vlada je ministrstvu naloži-la, da se v 30 dneh po uve-ljavitvi uredbe vloži predlog za vpis zaznambe za~ asnih ukrepov v zemljiško knjigo.mag. Katja Žagar, Ob~ inska uprava Ob~ ine Logatec

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p22

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamKakovosten cvi~ ek iz okolice Gadove Pe~ i. Cena: ugodno. Tel.: 041 696 950.Malo rabljeno športno cestno kolo Battaglin stealth, velikost okvirja L/56. Cena: 550 eur. Tel.: 031 516 725.Ciprese smaragd, 60–70 cm. Cena: 3,9 eur. 70–80 cm. Cena: 5 eur. Brezpla~ na dostava. Tel.: 040 578 587.

KupimStar mizarski ponk, skrinje, omare, mize mentrge in ostale stare predmete. Tel.: 031 878 351.

Nepremi~ nine

ProdamStaro kamnito hišo v okolici Postojne, v fazi rekonstrukcije, z dokumentacijo. Cena: po dogovoru. Tel.: 070 898 215.Hišo v Gorenjah Otavah, na parceli je gospodarsko poslopje in garaža, 3107 m2, v celoti zazidljiva. Cena: po dogovoru. Tel.: 031 719 792 in 051 248 141.

DrugoStrokovno obrezovanje sadnega in okrasnega drevja, svetovanje, sajenje. Ne ~ akajte, da vas pomlad prehiti. Tel.: 031 652 133.Imate težave z depresijo, anksiozno-stjo, odvisnostjo? Pomo~ vam nudi psihoterapevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav.losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost.Želite ohraniti ali izboljšati partnerski odnos? Pomo~ vam nudi psihotera-pevt z ve~ kot 10-letnimi izkušnjami. E-naslov: stanislav.losdorfer@amis.net ali 041 673 316, Društvo za Radost.65-letna gospa iš~ e resnega in zanesljivega prijatelja za druženje. Tel.: 041 780 193.Potrebujete ob~ asno varstvo otrok (zve~ er ali po bolezni) ali varstvo ob~ utljivih staršev oz. starih staršev? Sem mlajša upokojenka in z veseljem pomagam. Tel.: 040 187 945 (8.–9. in 20.–21. ure).

Urniki knjižnicLogatecpon., sre., pet. od 9.00 do 19.00tor., ~ et. od 12.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovtetor. od 15.00 do 19.00~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršicasre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljevtor. od 12.30 do 14.30pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknicapon.–pet. od 10.00 do 19.00sob. od 8.00 do 13.00Enota Rakek pon. od 8.00 do 15.00, sre. od 15.00 do 19.00, pet. od 13.00 do 19.00Ivana ^ampa Nova vastor. od 13.00 do 19.00sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trgpon. od 9.00 do 15.00~ et. od 12.00 do 18.00pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojnapon.–pet. od 7.30 do 18.30sob. od 7.00 do 12.00^italnicapon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivkapon. in ~ et. od 7.30 do 14.30tor. od 9.00 do 14.30sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranekpon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82

Mizarstvo Ivan Repenšek s.p.,

Zgornji dol 21, Gornji GradBrunarice, nadstreški, vrtne ute, balkonske ograje. Izdelujem zelo

kakovostno in cenovno ugodno. Prevoz in montaža. Info.: 041 227 624.

A n i n e z v e z d e

OVEN Prevzemala vas bo želja, da v svoje ži-vljenje vnesete spremembe in da se umaknete iz okolice, ki vas ne razume in vas celo omejuje. Žal ne bo šlo tako hitro, zato vas opozarjam pred prenagljenimi dejanji. Marec bo vsekakor za~ etek novega poglavja v vašem življenju.

BIK Marec bo v znamenju druženja s prijatelji. Obstaja velika verjetnost, da bi za~ eli novo raz-merje z nekom, ki je v~ asih bil vaš prijatelj, a se boste kmalu znašli v zelo delikatni situaciji, saj je prijatelj skoraj zagotovo vezan. Marec vsekakor ni vaš mesec za ljubezen.

DVOJ^KA Okoliš~ ine v službi bodo postale zelo zahtevne, napete in nepredvidljive. Soo~ iti se boste morali z negotovostjo, s strahovi in z ose-bami, ki vam ne bodo preve~ naklonjene. Partner vas bo še nekaj ~ asa potrpežljivo ~ akal.

RAK Takoj v za~ etku meseca se bo zgodilo nekaj, kar bo izpred vaših o~ i pregnalo kopre-no mra~ nih slutenj. Energije boste imeli vsak dan ve~ , tudi dela bo dovolj. Le na rezultate boste morali še nekaj ~ asa po~ akati. Za~ etek poletja bi lahko dramati~ no vplival na vaše družabno in po-slovno življenje.

LEV Marec prinaša nove dileme in nek pro-blem, zaradi katerega boste zaskrbljeni bolj, kot je potrebno. Vsakodnevno življenje bo dinami~ no in razburljivo, le s svojim ljubezenskim življenjem ne boste zadovoljni. V tem mesecu ne delajte nobe-nih radikalnih sprememb. Od 15. do 17. marca bo-ste najbolj sre~ ni v ljubezni.

DEVICA V marcu pozabite na sprostitev, na prosti ~ as in na zabave. Nenadoma se boste zna-šli v hitrem tempu, ki vam ne bo puš~ al prostega ~ asa. Dela bo zares veliko, na trenutke se vseeno posvetite prijateljem in tudi na partnerja ne po-zabite. Za pusta dobro odprite o~ i, morda se za kako masko skriva nova ljubezen.

TEHTNICA Okupirani boste s poslovnimi ob-veznostmi in ~ isto možno je, da boste tudi na-predovali. Mnogi vas bodo doživljali kot preve~ ambiciozne, vi pa se ne boste pustili motiti. Ko-nec meseca obiš~ ite zdravnika, saj bo vaš imun-ski sistem preobremenjen. Z novimi ljubeznimi se ne igrajte.

ŠKORPIJON ^aka vas precej pestro ljubezen-sko življenje, zaradi katerega boste poslovne ob-veznosti in prijatelje postavili v drugi plan. Želeli si boste razveseliti partnerja, zato boste organizirali zabavo v svojem domu. A konec meseca se bo v vaše življenje prikazala stara, že pozabljena ljube-zen, ki vam bo pokvarila ves naslednji mesec ali kar celo pomlad.

STRELEC ^aka vas ogromno obveznosti, delo preko delovnega ~ asa in kar nekaj težav, ki vam bodo kvarili razpoloženje. Primanjkovalo vam bo energije, zato se ob~ asno poveselite s prijatelji. V družini bo nekaj napetosti, saj vas bo nekdo iz družine zelo potreboval.

KOZOROG Pred vami je vsebinsko in razbur-ljivo obdobje, v katerem se bodo pozitivni in ne-gativni dogodki kar izmenjavali. Veliko se boste družili s sosedi, znanci in z bližnjo rodbino. Druga polovica meseca bo malo manj ugodna, ve~ ob-veznosti in stroškov bo. Partner bo konec meseca precej nezadovoljen z vami, okoli 26. pa le izkori-stite ljubezensko sre~ o.

VODNAR Veliko na~ rtov za prihodnost boste naredili. Vseeno boste veliko razmišljali o svo-jem ljubezenskem življenju, ki pa ga ne bo mo~ popraviti kar ~ ez no~ . Veliko se boste družili, pro-ti koncu meseca pa malce razmislite o svojem finan~ nem stanju.

RIBI Vsenajboljše, drage Ribice! Vaš življenj-ski ritem bo zelo hiter, trudili se boste narediti ve~ stvari hkrati. Vse, kar boste za~ eli v tem mesecu, bo ve~ kot pozitivno za vas. Nova služba ali nova priložnost za boljši zaslužek je na vidiku. Konec meseca prinaša nekaj zmot v ljubezni.

V spomin

Zoran Mrak, dale~ naokrog poznan Logat~ an, pri-zadeven športni delavec, organizator pomemb-nih državnih in meddržavnih prireditev, trener vseh generacij, delaven zanesenjak in uspešen snovalec naprav zimskega športnega središ~ a Sekirca. To vedo vse generacije Logat~ anov od leta 1946 do 1985. Gre za dolgo obdobje ustvar-jalnega dela z edinim ciljem, ustvarjati v Logatcu pogoje za njegovo prepoznavnost v slovenskem prostoru, ustvarjati identiteto s skakalnim špor-tom in zgledno urejenimi napravami, ki so nasta-jale na Sekirci, tudi leta 1957 zgrajene letalnice, »logaške velikanke«.

Z vodenjem društva TVD Partizan Logatec, kot predsednik ob~ inske zveze za telesno kulturo, kot predsednik za skoke pri SZS, kot odli~ en trener za skoke, ~ lan planiškega komiteja in vodja ekipe za izra~ un rezultatov na tekmovanjih v dolini pod Poncami, je leta 1971 prejel najvišje slovensko športno priznanje, Bloudkovo plaketo.

Zoran pa ni bil samo športni delavec, bil je tudi svojevrsten umetnik. Spoznal je toplino lesa in ga oblikoval v ~ udovite skulpture in lesoreze. V tem delu je našel svoj mir, ko se je poslovil od športno aktivnega dela. ^e si ga spoznal kot osebo, je bil prijazen sogo-vornik, do prijateljev odprt, ljubezniv, ~ ute~ ega srca in delavno odgovoren do sebe.

Prijatelj, hvala ti za opravljeno delo. Po~ ivaj spokojno in mirno med Sekirco in Režišami, v dolini, ki si jo tako ljubil.

Nekdanji logaški športniki in prijatelji!v njihovem imenu Bernard Urban~ i~ , prof.

ZORANU MRAKU

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011 23N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in

prireditev, ki bodo od 11. do 24. marca. ^e želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam

informacije pošljite do petka, 4. marca, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe

programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Razstave11.–4. 3. Razstava izdelkov klekljar-ske sekcije KD Rak Rakek, v priredi-tvenem prostoru knjižnice v Starem trgu.Razstava Keramika na naših mizah, Kulturni dom Postojna – Galerija na vogalu. Razstava bo na ogled do 28. februarja.Razstava Davida Kova~ i~ a, prof. li-kovne umetnosti, v galeriji na ^abranski ulici 2 v Cerknici. Razstava je na ogled še danes.10.–20. 3. Strokovna razstava, Po-men razvoja didaktike in metodike u~ nih predmetov v sodobni šoli, Va-lentin Kubale. Razstava bo na ogled v knjižnici Bena Zupan~ i~ a Postojna.

Prireditve, predavanja

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

4 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Dejan Fabijan~ i} Po-stojna. Nagradi: vrednostni bon za 35 evrov – kotizacija za 4-dnevno bioterapijo v Hotelu Epi-center Postojna: Katja Knaus, Uli-ca za mlinom 1, 1380 Cerknica; Zalka Mauri, Planina 169, 6232 Planina. Obvestili o nagradah, ki ju podarja Terapevtsko-masažni center Fabijan~ i}, d. n. o., Maistro-va 20, 6250 Ilirska Bistrica, bosta nagrajenki prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Fri-zerski salon Jana, Tržaška 8� b, 13�0 Logatec. 1. nagrada: žensko striženje in fen frizura; 2. nagrada: masaža lasiš~ a in fen frizura; 3. nagrada: moško striženje z umivanjem las. Pri žrebanju bomo upoštevali kupo-ne, ki bodo na naslov Notranj-sko-kraške novice, Rešitev kri-žanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec, prispeli do petka, �. marca.

27. 2. Koncertni nastop, ŽeVS Šmi-hel, MePZ Košana, PS Studenec, FS Torbarji, ob 17. uri v kulturnem domu v Slavini.27. 2. Podelitev priznanj Ob~ ine Cer-knica, športnica, športnik leta 2010, ob 19.30 v kulturnem domu v Cer-knici.5. 3. Tradicionalna prireditev Twirling kluba logaških mažoretk, ob 18. uri v Narodnem domu v Logatcu.7. 3. Pustni nastop, Glasbena šola Postojna.8. 3. 40. Pustovanje po ulicah Po-stojne, ob 15. uri. Ob 16. uri otroško pustno rajanje v avli OŠ Postojna.9. 3. Literarno-glasbena priredi-tev in predstavitev knjige Gora je kakor ženska; zgodba iz popotne beležnice: planinske, alpinisti~ ne, smu~ arske, kolesarske … o umetno-sti, ljubezni in prijateljstvu, ob 19. uri v knjižnici v Novi vasi.

Za otroke in mladino

28. 2. Pravlji~ na urica z ustvarjalno delavnico za otroke od 4. leta da-lje, od 17. do 18. ure v knjižnici na Rakeku.3. 3. Regijski otroški parlament o vplivu medijev in družbe na obli-kovanje mladostnikov, ob 9. uri v prostorih gasilnega doma Cerknica.

Kino25. 2. E. T., ob 17. uri v kinu Pivka.26. 2. Tron: zapuš~ ina, ob 19. uri v kinu Pivka.27. 2. ^udežno potovanje, ob 17. uri v kinu Pivka.5. 3. Burleska, ob 19. uri v kinu Pivka.

KALIGRAFIJA (12 ur), Logatec – Galerija Hiša sonca, Notranjska 14Na sre~ anjih se boste nau~ ili pisati v eni od kaligrafskih pisav (Unciala), se nau~ ili rokovati z materiali in orodji, ki jih uporablja-mo pri kaligrafij. Delavnice so namenjene udeležencem od 14. leta dalje, ki se želijo pobližje seznaniti s svetom kaligrafskih pi-sav. Predznanje ni potrebno.Informacije in prijave: 01 7591 742, oi.logatec@jskd.siRok za prijavo: torek, 1. marecPri~ etek 4. marca 2011, od 17. do 20. ure (4 petkovih sre~ anj)Mentorica: Aleša ^uk Anti~ evi~ Kotizacija: 75 evrov (vklju~ en ddv in ves material)V primeru premajhnega števila prijavljenih bomo delavnice od-povedali.

Literarni ve~ er2�. 2. Zavod grad Snežnik

vljudno vabi na literarni ve~ er s pesnico Vanjo Strle ob 1�. uri v poro~ ni dvora-ni gradu Snežnik v Loški dolini. Pogovor z ugledno umetnico, ~ lanico Društva slovenskih pisateljev in društva književnikov Pri-

morske, bo vodila Martina Ko~ evar. Poezijo bo z avtor-sko glasbo pospremil glas-

benik Lado Jakša.

25. 2. Koncert Janeza Bon~ ina Ben~ a, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.

Logatec, 1�. februar – Še danes si lahko v Stekleni galeriji ogleda-te dela Petra Kozina, Ljubljanske vedute, ki nas popeljejo v »belo« Ljubljano, kakršna je bila pred 100 leti. Z akvarelov v nas ne zrejo le najbolj prepoznavni lju-bljanski motivi, ampak predvsem tisti, ki so avtorju tudi osebno blizu. »Osrednji lik« njegovih del je tramvaj, do katerega goji po-sebne simpatije, na papirju pa so se znašli tudi nekateri osrednji arhitekturni spomeniki kot na pri-mer Stolnica, Križanke, Peglezen in Narodna galerija. Prevladujo~ i barvi njegovih del sta siva in bela, s ~ imer ne ustvarja le vti-sa o beli in zasneženi Ljubljani ter ~ asu, ki je že dolgo za nami, ampak z njima vzpostavi vzdušje spokojnosti in miru, ki ju v urba-nem okolju danes težko najde-

mo. Peter Kozin, ki živi in ustvarja v Ljubljani, se tehniki akvarela

posve~ a že dobra štiri desetletja, tokratno razstavo pa je pripravil s

sodelovanjem Društva likovnikov Logatec. sm

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

Ko je še vozil tramvaj

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  4  25. februar 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 25. februar 2011Z a d n j a2�

Regijska izjava: »Bejž ~ e uejdeš s svojim delovanjem jasno, da bolj skoraj ni mogo~ e, odgovarjajo, da ni

bistveno imeti, marve~ biti in deliti.« Andraž Poeschel, scenarist in režiser

Inovativni profili Rehau-Geneo iz visokotehnološ-kega materiala Rau-Fipro omogočajo izredne prihranke pri energiji, saj veljajo za energijsko najučinkovitejše profile v svojem razredu in med vsemi okni, ki ustrezajo najstrožjim standardom za pasivne hiše. Poleg odlične toplotne izolativnosti, učinkovite protihrupne ter protivlomne zaščite Rehau-Geneo postavlja nove mejnike pri varče-vanju z energijo. Obiščite nas na sejmu DOM, od 8. do 13. marca, v hali A2 Gospodarskega razstavišča v Ljubljani.

Toplina doma naj ostane doma.

PostojnaTržaška c. 87a05 720 35 55

LjubljanaJurčkova c. 23301 600 37 10

www.pvcnagode.si

pvcnagode_notranjske novice_126x1 1 2/20/11 8:31:53 AM

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščenposrednik Mobitel d.d.

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih za Mobitel d.d.

Hudo zamrznjene cene!

Sklepanje novih naročniških razmerijin podaljšanje obstoječih

SonyEricssonCedar5€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

Nokia22201€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungB2100

1€** Sklenitev novega naročniškega

razmerja Povezani 35/45/77 ali podaljšanje obstoječega za 12

mesecev.

SamsungC306035€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja Penzion paket Plus ali podaljšanje

obstoječega za 12 mesecev.

SamsungC3060

** Sklenitev novega naročniškega razmerja

Penzion paket Plus ali podaljšanje obstoječega za 12 mesecev.

SamsungC3060

* Sklenitev novega naročniškega razmerja Penzion paket Plus ali podaljšanje

Ve~ ina polžkov je endemnihNotranjski regijski park (NRP) popisuje podzemne jame in brezna na tistem podro~ ju mednarodno pomembnega mokriš~ a. Gre za obmo~ je med Križno jamo, Šteberkom, izvirih pri Gornjem Jezeru in Rakovim Škocjanom. To zimo se posve~ ajo izvirom, ki so pomembni zaradi majhnih polžkov.

Nekateri so podzemeljske vrste, drugi izvirske, ve~ ina pa jih sodi med endemne vrste dinarskega krasa. Kot pravi direktor NRP Valentin Schein, so z delom šele za~ eli, a so že našli nekaj zanimivih iz-virov. Nekateri izstopajo po vrstah jamskih polžkov, drugi tudi po njihovi števil~ nosti. Med zanimivej-šimi izviri omenja: Cemun in Obrh pri Gornjem Jezeru, izvir pri cerkvici svetega Vida v Martinjaku, Go-riški breži~ ek in Laški studenec pod Lazami. Rakov Škocjan še ni prišel na vrsto. Pri~ akujejo, da bodo v izvirih Kotli~ i in Prunkovec našli ve~ ino do sedaj znanih vrst jamskih polžev na obmo~ ju parka.

Raziskovanje mehkužcev Cerkniškega jezera se je namre~ za~ elo že v petdesetih letih 19. stole-tja. Podatkov kljub temu ni veliko in gotovo bodo, na koncu inventarizacije, do sedaj odkritim vrstam in rodovom, dodali še kakšno. Raziskovalci so v preteklosti med izvirskimi in podzemeljskimi vrstami polžev popisali štirinajst vrst, med njimi kar deset endemnih.

Prou~ evanje jamskih polžev je seveda odvisno tudi od vodostaja prej omenjenih kraških izvirov.V parku so ponosni, da so popisali habitatne tipe na Cerkniškem jezeru in najredkejše rastline, ki

še uspevajo tam. Spomladi bodo popisali ka~ je pastirje. mmp

»Žuželke, ki jih imamo vsi radi«Postojna, 1�. februar – V Vivariju Proteus pri Postojnski jami je na ogled fotografska razstava »Metulji sveta« avtorja Slavka Polaka, kustosa biologa v Notranjskem muzeju Postojna. Obogatena je z živopisa-no razstavo zbirke 7000 dnevnih in no~ nih metuljev iz vsega sveta zbiratelja Borisa Chvatala iz Cerkni-ce. Zbirka prepariranih metuljev je razstavljena v 80 entomoloških škatlah in je v lasti Postojnske jame. »Metulji so tretja najve~ ja skupina žuželk na svetu. Najve~ ji, najbolj pisani in dih jemajo~ i so tropski in eksoti~ ni metulji, katerih življenjska doba zaradi klime ni omejena le na eno leto, tako da lahko goseni-ce rastejo hitreje in dlje. Toda ni~ manj pisani in zanimivi niso evropski metulji, ~ eprav je njihov življenj-ski cikel zaradi zime omejen le na eno leto,« je povedal Polak, ki je izdal tudi knjigo Metulji Notranjske in Primorske, ki predstavlja 154 vrst dnevnih metuljev, žive~ ih na tem obmo~ ju. No~ nih metuljev je sicer desetkrat ve~ kot dnevnih, je razkril biolog.

Pred tem pa je novinar, scenarist in režiser Jadran Sterle pred vhodom v Postojnsko jamo predstavil in odvrtel svoj novi dokumentarno-igrani film Na~ rti podzemlja. Ta razkriva zemljevide, ki so v zavesti so-dobnega popotnika del njegove zakladnice znanja. »Ko pri roki nimamo drugih pripomo~ kov, narišemo poti na kos papirja ali v pesek, da vidimo prostor,« je povedal avtor. Kako nastanejo jamovidi – zemlje-vidi podzemnega sveta in da so narejeni ~ isto druga~ e, boste izvedeli v filmu, ki bo na prvem programu slovenske televizije na sporedu jutri, 26. februarja, pet minut pred 21. uro. vr, b~

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN