barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

petek, 9. september 2011, letnik X / št. 16 / Tiskovina / Poštnina pla~ ana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski ~ asopis, izhaja za ob~ ine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

Iz vsebine:

Na Mihaelov sejem na Bloke

9

Tokrat smo V središ~ u preverili, koliko dela imata sodiš~ i v regiji. Tako kot drugod je gospodarska kriza vplivala tudi na delovanje naših dveh okrajnih sodiš~ , cerkniškega in postojnskega. Ve~ dela imajo zlasti na ra~ un pove~ anja števila izvršb. Sicer pa na obeh sodiš~ ih opažajo, da se ljudje na ra~ un krize ne pravdajo ni~ manj kot sicer. Na obeh prevladujejo izvršilne in zemljiškoknjižne zadeve ter prekrški. Slovenci se, tako intervjuvani odvetnik, bolj pravdamo s sosedi kot partnerjem. Manj je premoženjsko-pravnih zadev, je pa v finan~ ni krizi ve~ prosilcev za brezpla~ no pravno pomo~ in zastopanje.

Obremenjeni sodiš~ i

Nove pogodbe le desetim delavcem Javorja Od okrog 120 zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP, ki gre v ste~ aj, je nove pogodbe o zaposlitvi za zdaj dobilo le deset delavcev, ~ eprav so v sindikatu prepri~ ani, da bi jih delo moralo dobiti okrog 70. str. 4

Samozaposlitev namesto redne zaposlitve Zavod RS za zaposlovanje je konec avgusta znova za~ el vklju~ evanje v ukrep samozaposlovanja, ki brezposelnim in iskalcem zaposlitve omogo~ a pridobitev subvencije za samozaposlitev, zato smo preverili, kako je s samozaposlovanjem v naši regiji. str. 5

Zmaga v streljanju s fra~ o doma Na ^ohovem pri Svetem Vidu v hribih nad Cerknico smo Slovenci že tretje leto zapored dobili državne prvake v streljanju s fra~ o. Tekmovanja so se spomnili ~ lani Društva ljubiteljev narave Vidovski hribi, ki 22. oktobra vabijo na Martinov pohod. str. 7

Stanovanjski sklad RS bo na javni dražbi, ki je raz-pisana za 15. september, v prodajo ponudil 24 še neprodanih stanovanjskih enot na Petelinjskem hri-bu v Pivki fizi~ nim in pravnim osebam, subjektom javne uprave in organizacijam. Cene na dražbi so nižje za okrog 15 odstotkov.

Vrstne hiše na dražboPogoj za udeležbo na

dražbi je med drugim vpla~ ana varš~ ina v vi-šini 10 odstotkov izklic-ne cene za izbrano hišo. Najugodnejši dražitelj je dolžan pla~ ati kupni-no v 30 dneh od izda-je ra~ una ter poravnati dav~ ne dajatve in ostale stroške.

Na Stanovanjskem skladu pojasnjujejo, da so se za dražbo odlo~ ili, ker ne za najem ne za nakup ni zanima-nja, kljub temu da so hiše naprodaj že od leta 2008 in da so jih vmes ponudili tudi v neprofitni

in tržni najem. Prodanih oziroma oddanih je bilo le nekaj stanovanj.

Spomnimo, da je bila investitor naselja lju-bljanska družba Galop, Sklad pa je nato hiše in stanovanja odkupil, a z naložbo ni imel sre~ e.

Na ob~ ini Pivka smo preverili tudi, koliko je v ob~ ini prosilcev za ne-profitna najemna stano-vanja. »Prosilcev trenu-tno nimamo, saj je bil v lanskem letu julija ob-javljen razpis za dodeli-tev neprofitnih stanovanj v najem. Objavljena je bila prednostna lista 14

Pomagajmo sebi in drugim

8

Najmanjša stanovanj-ska enota obsega 124 kvadratnih metrov sta-novanjske površine, najve~ ja pa slabih 127 kvadratov. Hišam pripa-da tudi ve~ inoma za-travljeno in ograjeno zemljiš~ e, najmanjše ob-sega 102, najve~ je pa 321 kvadratnih metrov. Najnižja izklicna cena znaša 124.762 evrov, iz-

klicna cena za najdražjo hišo pa je 155.992 evrov (davek na dodano vre-dnost je vklju~ en).

Ogled je potekal ta teden, prodaja pa bo potekala po na~ inu »vi-deno - kupljeno« in po stanju nepremi~ nin v ~ asu javne dražbe. Po-znejše ustne ali pisne reklamacije ne bodo upoštevane.

upravi~ encev. V ~ asu od objave prednostne liste do za~ etka septembra smo stanovanja zago-tovili 12 upravi~ encem, dva upravi~ enca pa bosta k sklenitvi naje-mne pogodbe pozvana v mesecu septembru,« nam je pojasnila Miha-ela Smrdel, direktorica ob~ inske uprave. Ob~ ina Pivka ima sicer v lasti 69 stanovanj in dve bivalni enoti, neprofitno stano-vanje v lasti ob~ ine pa ima trenutno najeto 58 ob~ anov.vrž

2 3FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

4

Z odpadnimi surovinami do zaslužka

Ljubljana, 7. september – Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) je v testu surovega mleka iz 22 mlekomatov po državi ugotovila, da se tri kme-tije lahko pohvalijo z zelo dobrim mlekom, tri pa imajo zelo slabo, saj je vsebovalo bakterijo Listeria monocytogenes. Med mlekomati z zelo dobrim mlekom je mlekomat kmetije Jernuclevi iz Petelinj, ki stoji pred Primorko v Postojni, zelo slabo pa je mleko iz mlekomata kmetije Žgaj-nar iz Studenca na tržnici v Kopru (ista kmetija ima mlekomat tudi pred Primorko).

ZPS, ki je pomanjkljivosti ugotovila zlasti pri izpolnjevanju mikrobioloških meril, potrošni-kom svetuje, da mleko iz mlekomatov pred uporabo toplotno obdelajo, hkrati pa poziva državo k zakonski ureditvi prodaje surovega mleka.STA/vrž

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011V s r e d i { ~ u�

K o m e n t a rBlanka Markovi~ Kocen

Notranjska sodiš~ a delajo dobro

Poslovanje in delo notranjsko-kraških sodiš~ je pohvalno – tako kažejo primerjave in statistike. Pravzaprav niti ni razloga, da bi v to dvomili. Pri najboljši volji iz spomina ne morem izbrskati

kakega odmevnega primera, ki bi ga sodiš~ a v naši regiji obravnavala tako dolgo kot, denimo, nesre~ ni Zbiljski gaj, ki je bil na ljubljanskem sodiš~ u v za~ etku septembra po osmih letih deležen nadaljevanja, še preden bo dobil epilog, pa je že izbruhnilo njegovo nadaljevanje v ljubljanskih Jaršah. A vrnimo se v regijo!

Postojnsko okrajno sodiš~ e je uvrš~ eno med najuspešnejša sodiš~ a, pri izvajanju projekta Lukenda je bilo v skupini sodiš~ , ki so prva dosegla cilj, ministrstvo za pravosodje, ki približno šestkrat na leto opravlja preglede sodiš~ , se o cerkniškem in ilirskobistriškem sodiš~ u, kar zadeva njuno administrativno in taksno poslovanje, izreka pohvalno. Zdi se torej, da je poštenost v manjših regijah laže obvladovati ... ^e pogledamo širše, je namre~ situacija precej druga~ na. Poleg omenjenega Zbiljskega gaja je tu vsaj še »zadeva Bari~ evi}«, ki vsake toliko ~ asa potihne, pa spet izbruhne na dan, zgodbi pa še zdale~ ni videti konca, pa primer Šuštar, s katerim se dogaja podobno, niti novinarji, ki so bili tar~ a groženj, še niso do~ akali zadnje besede. ^e o družinskih tragedijah, kot je znana zgodba koroške deklice, sploh ne pišemo.

Nekoliko presenetljivo, kajti v Sloveniji je sodnikov celo preve~ ! Lani smo jih imeli 55 na 100.000 prebivalcev, kar je najve~ v Evropi. V sosednji Avstriji, denimo, so jih imeli le 23. Vprašanje, ali si naš prora~ un v kriznih ~ asih lahko privoš~ i tako razkošje, je gotovo na mestu. Še bolj, ker se v~ asih zdi, da se sodniki, gledano širše slovensko situacijo, pri nas preve~ ukvarjajo s š~ itenjem svojih privilegijev in pla~ il, ki seveda niso majhna.

V primerjavi z lanskimi 18-mese~ nimi zaostanki slovenskih sodiš~ je povpre~ nih pet do osem mesecev, kolikor na postojnskem sodiš~ u potrebujejo za reševanje glavnih zadev, naravnost sijajen podatek. Seveda poznajo tudi starejše primere, vendar jih ni veliko: štirim brada raste že pet let, starejših od desetletja pa nimajo. In še: na postojnskem sodiš~ u so zaposleni samo trije sodniki, ena sodnica s polovi~ nim delovnim ~ asom, v Cerknici pa samo dva.

Gospodarska kriza ni zaobšla sodiš~ . Pri denarnih izvršbah zato upniki tudi na Notranjskem težje pridejo do popla~ ila terjatev, pogosto pa je treba izterjati tudi stroške postopka, ki jih nekateri pla~ ajo v obrokih. Razumljivo bi tudi bilo, ~ e bi se postopki zaradi tega podaljševali.

Kar še ne bi bilo tako hudo. Bolj se je bati, da se bo obseg kriminala kot posledice gospodarsko neprijaznih ~ asov pove~ al. In da zaradi pomanjkanja denarja za sodno reševanje sporov ljudje ne bodo stvari vse bolj jemali v svoje roke. Tega si ne želim.

Veronika Rupnik @enko

Na postojnskem okrajnem sodiš~ u so v letu 2010 obravnavali dobrih 3300 izvršb. Cerkniško okrajno sodiš~ e je v letu 2009 pre-jelo 987 izvršilnih zadev, v letu 2010 1148 izvršilnih za-dev, v prvem polletju 2011 pa 587 zadev.

8000 zadev letno v povpre~ ju prejme v reševanje postojnsko okrajno sodiš~ e, v delu pa jih ima preko 10 tiso~ .

Postojna, Cerknica – »Med 44 okrajnimi sodiš~ i je po ve~ kriterijih poslovanja Okrajno sodiš~ e v Postojni uvrš~ eno med najuspešnejša sodiš~ a,«

ocenjuje njegov predsednik Tomaž Smrtnik in dodaja, da so pri izvajanju projekta Lukenda

uvrš~ eni v skupino sodiš~ , ki je prva dosegla cilj. Tudi na cerkniškem okrajnem sodiš~ u pravijo, da

dosegajo pri~ akovani plan dela. Na obeh sodiš~ ih sicer prevladujejo izvršilne in zemljiškoknjižne

zadeve ter prekrški. Prav izvršilne zadeve na okrajnih sodiš~ ih po državi predstavljajo velik

delež sodnih zaostankov, saj se dolžniki pogosto izmikajo, zaradi recesije pa je izterjava še težja.

FOTO

: VER

ON

IKA

RU

PN

IK Ž

ENKO

Veliko dela z izvršbamiIzvršilnih zadev na sodiš~ ih vse ve~ , a se zaradi pla~ ilne nesposobnosti dolžnikov vle~ ejo

Na Okrajnem sodiš~ u v Cerknici so nam pojasnili, da se je lani v primerjavi s predhodnim le-tom pove~ al obseg izvršilnih za-dev, kar hkrati pomeni, da se je pove~ alo število dolžnikov, ki so obi~ ajno slabo finan~ no stoje~ i.

Tudi na postojnskem okraj-nem sodiš~ u potrjujejo, da pri denarnih izvršbah, tako klasi~ nih kot gospodarskih, upniki tež-je pridejo do popla~ ila terjatev. »Delo sodiš~ a je na podro~ ju izvršb bistveno uspešnejše po uvedbi centralnega oddelka za verodostojne listine, odlo~ anje je hitrejše, vendar je dokon~ no popla~ ilo še vedno odvisno od tega, ali je možno dolžniku kaj vzeti,« pravi Smrtnik.

kih. Stranke vse težje pla~ ujejo predujme. Velik strošek v sodnih postopkih pomenijo tudi nagra-de in stroški izvršitelja. Po Smr-tnikovem mnenju pa gospodar-ska kriza na daljši rok zagotovo vpliva tudi na strukturo in obseg kriminalitete, predvsem premo-ženjskih kaznivih dejanj.

Po drugi strani pa po oce-ni postojnskega in cerkniške-ga sodiš~ a gospodarska kriza ni vplivala na (ne)uspešnost prodaje nepremi~ nin na javnih dražbah. »Tako kot pred gospo-darsko krizo se kupci v ve~ ini primerov odlo~ ajo za nakup nepremi~ nine na drugi javni dražbi, ko je cena nepremi~ nine za polovico nižja od ugotovljene vrednosti nepremi~ nine,« ugo-tavljajo.

Ni~ manj pravdanjaDodajmo, da so gospodarske pravdne zadeve, ste~ aji in po-stopki insolventnosti v pristojno-sti okrožnih sodiš~ . Število go-spodarskih zadev se je na ra~ un krize mo~ no pove~ alo, zato pa se je po ugotovitvah pravosodne-ga ministrstva zmanjšalo število

raznih pravd. Toda tako za Okraj-no sodiš~ e v Postojni kot v Cer-knici to ne velja. Na cerkniškem sodiš~ u se je število pravdnih za-dev pove~ alo za ve~ kot polovico, za prav toliko se je tam pove~ al tudi pripad nepravdnih zadev, medtem ko se je število kazen-skih zadev nekoliko zmanjšalo, manj je bilo tudi zapuš~ inskih za-dev, zemljiškoknjižnih zadev pa približno enako.

Od pet do osem mesecevPovpre~ ni ~ as reševanja za-dev je odvisen od pravnega podro~ ja. Predsednik postojn-skega sodiš~ a pove, da dokaj teko~ e rešujejo glavne in ostale zadeve. Povpre~ ni ~ as reševa-nja glavnih zadev je od pet do osem mesecev. »Število glav-nih zadev, ki predstavljajo sodni zaostanek, se je lani pove~ alo, ker se je spremenil kriterij, po katerem se opredeljuje sodne zaostanke. Vse zadeve, starejše od šest mesecev, že predsta-vljajo sodni zaostanek. Glavnih zadev, starejših od pet let, ima-mo samo štiri, starejših od deset

let nimamo,« poudarja Smrtnik. Okrajno sodiš~ e v Cerknici je v letu 2009 rešilo 4874, lani pa 6173 zadev, torej je šel trend re-šenih zadev navzgor. Trenutno imajo okrog 830 nerešenih za-dev, ki se štejejo za sodni zao-stanek.

Na cerkniškem sodiš~ u pravi-jo, da najdlje, od enega do dveh let, rešujejo nepravdne zadeve, kazenske in zapuš~ inske od tri do šest mesecev, zemljiškoknji-žne so rešene v roku enega me-seca, izvršilne v roku od enega do treh mesecev, prekrškovne pa v roku od enega do šestih mesecev, odvisno od zadeve.

Na postojnskem sodiš~ u je zaposlenih 3,5 sodnikov (ena sodnica s polovi~ nim delovnim ~ asom), ena višja pravosodna svetovalka in sodno osebje pa šteje 18 zaposlenih. Na oddelek za prekrške je za~ asno, za pe-tino delovnega ~ asa, dodeljen en sodnik iz Okrajnega sodiš~ a v Ilirski Bistrici, s katerim imajo tudi dogovor o nadomeš~ anju. Okrajno sodiš~ e v Cerknici zapo-sluje dva sodnika, ostalih zapo-slenih je 12.

Terjatve in obroki»Slaba pla~ ilna sposobnost po-sameznikov se odraža tudi v vse slabšem pla~ evanju glob v postopkih o prekrških oziroma se nepla~ evanje nadomeš~ a z družbeno koristnimi deli,« poja-snjujejo na cerkniškem sodiš~ u. Tudi stroški sodnih postopkov se v vse ve~ primerih izterjuje-jo oziroma se pla~ ujejo v obro-

www.blagomix-racing.si

Vstopnina: 6 eurMladina do 15 let PROST VSTOP

v stilu ROC (Race of champion)

LOGATEC, 25. september 2011

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Pohvalno o Cerknici in Ilirski Bistrici

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 �V s r e d i š ~ u

Blanka Markovi~ Kocen

Elektronska zemljiška knjigaProjekt elektronske Zemljiške knjige (e-ZK), ki je zares zaživel 1. maja letos, prinaša številne prednosti za državljane in pravno varnost prometa z nepremi~ ninami. Na vrhovnem sodiš~ u oce-njujejo, da sistem deluje u~ inkovito: »Veliko število predlogov, ZK izpiskov in nizek delež ugovorov kažejo, da e-ZK deluje in da težav sistemske narave ni.« V treh mesecih so izdelali skoraj 2.200.000 zemljiško-knjižnih izpiskov, samo v juliju jih je bilo za tretjino ve~ kot julija lani, to je skoraj 24.800, delež ugovorov pa znaša manj kot odstotek vseh predlogov, v juliju 233. Poleg brezpla~ nega dostopa do podatkov o lastninski in drugih stvar-nih pravicah na nepremi~ ninah bo prenovljeni sistem omogo~ il hitrejše in enotnejše postopke vpisov predlogov. Zaradi reše-vanja predlogov, ki so jih prejeli do konca aprila, in posledi~ no neenotne obremenjenosti okrajnih sodiš~ je povpre~ en ~ as re-ševanja med sodiš~ i še vedno razli~ en, se bo pa ta, tako pred-videvajo, do konca leta skrajšal na 15 dni.b~

Postojna, Ilirska Bistrica – Ministrstvo za pravosodje v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi po posameznih sodiš~ ih opravlja preglede administrativnega poslovanja in uporabo predpisov o sodnih taksah. Sodiš~ a se pod lupo pravosodja znajdejo okoli šestkrat na leto.

Pri administrativnih pregledih pre-verjajo pisarniško-tehni~ no po-slovanje, k ~ emur sodi poslova-nje vložiš~ a, delo sodne pisarne oziroma urejenost spisov, vode-nje vpisnikov in pomožnih knjig. »Namen teh pregledov je optimi-zacija in poenotenje delovanja sodiš~ na podro~ ju administrativ-nega poslovanja, razlaganje so-dnega reda in dajanje navodil za njegovo izvajanje,« so sporo~ ili s pristojnega ministrstva, po opra-vljenem pregledu sodiš~ em po-sreduje poro~ ila o pregledu ter daje napotke za odpravo ugoto-vljenih napak in pomanjkljivosti.

Ministrstvo opravi približno šest pregledov administrativnega poslovanja sodiš~ na leto. V no-tranjsko-kraški regiji je bil takšen pregled opravljen v septembru 2009 na Okrajnem sodiš~ u v Cerknici in marca 2010 na Okraj-nem sodiš~ u v Ilirski Bistrici. Pri nobenem od omenjenih sodiš~ niso ugotovili posebnih nepra-vilnosti, kar pomeni, sporo~ ajo s pravosodja, da sodno osebje pozna dolo~ ila Sodnega reda in

Ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zakonih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogodbah, se je že pri prvem postavljenem vprašanju vprašal Cerkni~ an Rihard Braniselj, ki svoje odvetniško poslanstvo opravlja v Postojni. Kako le, ~ e obstaja – tako odvetnik – 9192 razli~ nih prekrškov. Prav o tem, zakaj so odvetniki v naši družbi nujni, so res bolj naklonjeni tistim z debelejšimi denarnicami, ali branijo tudi moralno sporne osebe ... smo se spraševali v tem pogovoru in se med drugim zamislili nad rimskim pregovorom, ki pravi, da slabo dela, kdor se proti slabemu ne bori.

»Pravna država smo vsi«Odvetnik Rihard Braniselj pravi, tako kot rimski pregovor, da slabo dela, kdor se proti slabemu ne bori

Barbara ^epirlo

Zakaj se ljudje obra~ ajo na vas oz. odvetnike?Življenje v ~ asu, ki ga živimo, je izjemno zahtevno, tako zahtev-no kot še nikoli, formalizirano in ukalupljeno v pravilih ravnanja. Ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zako-nih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogod-bah? Samo razli~ nih prekrškov je 9192! ^e pa so predpisi še sla-bi, med seboj v nasprotju, in se stalno spreminjajo, je to labirint, kateremu je težko biti kos. ^e upoštevamo pri tem še kroni~ no pla~ ilno nedisciplino v gospo-darstvu, kršitev temeljnih soci-alnih in delavskih pravic, nestr-pnost v odnosih med nami ter izrazito usmeritev k odškodnin-skim zahtevkom, je jasno, da bomo brez pomo~ i ali nasveta odvetnika težko kaj opravili.

Kdo so najve~ krat ali po ve~ ini stranke? Je med njimi ve~ fizi~ nih oseb?Najve~ ji je delež fizi~ nih oseb, sledijo gospodarske družbe in zavodi, znaten delež pa pred-stavljajo tudi lokalne skupno-sti, društva, agrarne skupnosti in osebe civilnega prava.

Opažate, da se v ~ asu finan~ ne krize ljudje na vas manj obra~ ajo?Prej nasprotno. Finan~ na kriza namre~ povzro~ a konflikte in s tem ve~ je potrebe po odvetni-škem angažiranju. Po drugi stra-ni pa je opazen upad pla~ ilne sposobnosti naših strank. To odvetniki na podeželju pose-bej opažamo in tudi razume-mo, zato strankam predlaga-mo in pomagamo, da zaprosijo

za brezpla~ no pravno pomo~ , ~ e so za to izpolnjeni pogo-ji. Niso pa redki primeri, ko se odlo~ imo celo za pro-bono, torej brezpla~ no zastopanje ljudi, ki so resni~ no v hudih stiskah. Od-vetništvo kot del pravosodja se mora prilagoditi ljudem.

Po kakšne nasvete ali s kakšni-mi težavami pridejo k vam?Življenje prinaša pisan spekter težkih življenjskih situacij. Dolžni-ško upniška razmerja so najbolj obremenjujo~ a zaradi neu~ inko-vite izterjave kot posledice splo-šne prezadolženosti v družbi. Ve-liko je odškodninskih zahtevkov, po obvestilih Geodetske uprave RS so aktualna urejanja zemlji-škoknjižnih zadev in dedovanj, varstvo socialnih in delovnih pra-vic, gospodarski spori, sosedski spori, spori pogodbenega in stvar-nega prava, upravne in družinske zadeve ter kot stalnica – prekrški in kazenski postopki.

^esa je konkretno pri vašem delu ve~ ; lo~ itev ali medsosed-skih sporov?Vsekakor medsosedskih sporov. Glede na skromno število porok, klasi~ nih razvez zakonskih zvez ni veliko in so kot take dokaj nezahtevne. Se pa praviloma hudo zaplete pri nadaljnjih vpra-šanjih dodelitve otrok, preživni-nah, stikih staršev z otroki in, kar je najbolj bole~ e, pri ugotavlja-nju obsega ter delitvi skupnega premoženja zakoncev, pri ~ emer seveda sploh ni pomembno, ali je to posledica razpada zakon-ske ali izvenzakonske skupnosti.

Ali odklonite stranko, ~ e v vas vzbudi eti~ no dilemo? Kaj pa

interes stranke?V kazenskih postopkih na~ elo-ma nimam težav in poskušam razumeti vzroke za kakršnokoli storjeno kaznivo dejanje. Vsak-do si zasluži pošteno sojenje. Obdolženi ima na svoji stra-ni samo odvetnika, proti sebi pa celoten državni represivni aparat s številno policijsko in

tožilsko ekipo ter vso logisti-ko, s kon~ anim predkazenskim postopkom, ki je potekal brez njega.

Zastopanje v civilnih zade-vah pa ima spet svoje spe-cifike. Osnovno pravilo je, da si odvetnik in stranka zau-pata, prisotna mora biti celo neke vrste kemija. S stranko, ki je kakorkoli žaljiva, nepošte-na ali zasleduje nizkotne cilje, na~ eloma ne sodelujem. Inte-res stranke je kljub temu varo-van – ~ e izmed tiso~ kolegic in kolegov zavrnjena stranka ne najde nikogar, mu ga poiš~ e odvetniška zbornica.

Kako sicer ocenjujete delo kolegov odvetnikov pri nas, v naši državi, danes? Kaj pa pravni red v državi?Tudi v odvetniškem poklicu je prišlo do velikih sprememb, ve-like diferenciacije in pojavov, ki jih nikoli prej odvetniški ceh ni poznal. Na udaru so poštenost, nepristranskost, kolegialnost in uglajenost. Pred Odvetniško zbornico so pomembni izzivi, s katerimi se bo morala spopa-sti. Mediji in javnost so tudi do odvetništva neizprosni in prav je tako.

Trdno verjamem in trdim, da imamo pravno državo, ki deluje, ~ eprav to zlahka zanikamo ob prvi priložnosti, ko nam osebno le-ta ne ustreza. Pozabljamo, da smo dolžni – vsak posebej – to pravno državo utrjevati in jo do-sledno uveljavljati ter spošto-vati. Pravna država ni le stvar pravosodja in državnih organov, pravna država smo vsi. Rimski pregovor pravi: »Slabo dela, kdor se proti slabemu ne bori.«

Pravosodno ministrstvo pregleduje administrativno in taksno poslovanje sodiš~

jih pri svojem delu tudi v prete-žnem delu upošteva.

Pregledi taksnega poslovanjaMinistrstvo za pravosodje nadzira tudi uporabo predpisov o sodnih taksah. Namen teh pregledov je poenotiti prakso sodiš~ na podro~ ju takšnega poslovanja. Pri izvedbi nadzora je ministrstvo dolžno preveriti, ali sodiš~ a pri svojem delu spoštujejo dolo~ be Zakona o sodnih taksah, zlasti v delu nastanka taksne obvezno-sti in ~ e je takso pla~ al tisti, ki je predlagal uvedbo postopka ali

opravo posameznega dejanja, kot tudi ~ e je bila takšna obve-znost odmerjena v pravilni višini in ne nazadnje tudi pla~ ana. Tudi o pregledu taksnega poslovanja ministrstvo pripravi poro~ ilo, ki obsega ugotovitve in priporo~ ila o odpravi ugotovljenih nepravil-nosti. S tem poro~ ilom sezna-ni predsednika pregledanega sodiš~ a. Tudi taksno poslova-nje sodiš~ ministrstvo pregledu-je približno šestkrat na leto. Tudi kar zadeva uporabo predpisov o sodnih taksah ministrstvo za pra-vosodje ob zadnjih pregledih ni odkrilo nepravilnosti.

SEDEŽNE GARNITURETapetništvo Podskrajnik 18

M: 051 641 310 T: 01 70 90 300 F: 01 70 96 903Tovarniški salon Podskrajnik, 1380 Cerknica, 7-18 sob. 9-13e- pošta: info@brest-top-tapetnistvo.si www.sedezne-garniture.com

VSE MERE IZDELAMO PO ŽELJI

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Rihard Braniselj se kot odvetnik pogosto vpraša, ali ~ lovek lahko spoštuje pravila igre, ki so zapisana v 807 zakonih, 13.905 podzakonskih aktih in 2218 mednarodnih pogodbah.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011G o s p o d a r s t v o�

Univ. dipl. inž. metalurgije Gregor Srakar, direktor podjetja Barko, d.o.o.: »Država bi morala imeti boljši na~ rt motiviranja pravnih in fizi~ nih oseb pri zbiranju in recikliranju odpadnih surovin.«

Pivka, 1. september – Od okrog 120 zaposlenih v invalidskem podjetju Javor IPP, ki gre v ste~ aj, je nove pogodbe o zaposlitvi za zdaj dobilo le deset delavcev. Le toliko naj bi jih bilo namre~ zajetih v

dogovor o prenosu delavcev nazaj v razli~ ne družbe skupine Javor, iz katerih so bili delavci prezaposleni

v invalidsko podjetje. V sindikatu so prepri~ ani, da bi morala mati~ na družba Javor d. d. nazaj

zaposliti okrog 70 delavcev, zato so razo~ arani nad odlo~ itvijo ministrstva za delo in vlade, ki je

soglašalo z uvedbo ste~ aja, a ob tem za delavce ni postavila ustreznih varovalk.

Z odpadnimi surovinami do dobrega zaslužkaV logaškem podjetju Barko, d.o.o., za trgovanje z odpadnimi surovinami so lani zbrali skoraj devet tiso~ ton odpadnih surovin, najve~ železovih»Ozaveš~ enost Slovencev pri zbiranju in recikliranju odpa-dnih surovin je v zadnjem ~ asu mo~ no porasla in še naraš~ a, saj ima potrošnik oziroma fizi~ na oseba tudi korist, ki se odraža v denarju,« ugotavlja direktor podjetja Barko univ. dipl. inž. metalurgije Gregor Srakar. Po njegovem mnenju je tudi lanskoletna akcija »O~ isti-mo Slovenijo« z izjemno viso-ko udeležbo pokazala, da se ljudje vse bolj zavedajo nujno-sti smotrnega odlaganja od-padkov.

»Država bi morala imeti bolj-ši na~ rt motiviranja pravnih in fizi~ nih oseb pri zbiranju in re-cikliranju odpadnih surovin,« je prepri~ an sogovornik. Trenu-tna dav~ na zakonodaja namre~ fizi~ nih oseb k temu ne spod-buja, saj se jim dohodek, do-sežen s prodajo, upošteva pri dohodnini.

Za Evropsko unijo ne zaostajamoTrg odpadnih surovin v Sloveni-ji bi zlahka primerjali s trgom v EU. »Zbiranje in sortiranje pote-kata na enak na~ in, uporabljena tehnologija pa tudi ne zaosta-ja in se lahko meri s tisto, ki jo uporabljajo zunaj naših meja,« pojasnjuje Srakar.

V podjetju Barko zbirajo od-padne surovine barvnih kovin kot na primer aluminij, baker, bron, medenina, nerjavno jeklo, svinec, cink in zamak, kakor tudi odpadne surovine železa. »Ka-dar gre za ve~ je koli~ ine, pre-voz organiziramo sami, manjše koli~ ine pa stranke same pripe-ljejo v skladiš~ e.« Odvoz odpa-dnih surovin je potrebno naro~ iti nekaj dni prej, pri ~ emer ne smejo vsebovati ne~ isto~ e, kot so gume, les, beton, plastiko in podobno.

»Imamo širok krog stalnih strank, ki informacijo o nas širi-jo še na potencialne stranke v prihodnosti,« pravi direktor. »S strankami poslujemo prek oseb-

nega stika, jim prisluhnemo in predlagamo rešitve na strokovni ravni.« Cene odpadnih surovin, ki jih logaško podjetje za trgo-vanje z odpadnimi surovinami odkupuje od pravnih ali fizi~ nih oseb, se oblikujejo na podlagi svetovne borze surovin (London Metal Exchange in Eurofer), ki se dnevno spreminjajo v odvi-snosti od ponudbe in povpraše-vanja. Po njegovih besedah je treba ve~ ino pripeljanih odpa-dnih surovin najprej presortirati, v~ asih tudi mehansko obdelati, zatem pa jih razvrstijo na za to dolo~ ena mesta po vrsti materi-ala in kakovosti. Nevarne, kot so akumulatorji, baterije, olja, laki in podobno, ali komunalne odpad-ke v skladu s politiko in dejav-nostjo podjetja zavrnejo.

Borza kovin narekuje uspešnost poslovanja»V lanskem letu smo zbra-li 8.605.766 kg odpadnih su-rovin, najve~ železovih,« pravi sogovornik, ki je z lanskimi in

letošnjimi polletnimi poslovnimi rezultati zadovoljen. »Uspešnost našega poslovanja je odvisna od dogajanja na svetovni bor-zi kovin, ki je ve~ ino ~ asa rasla in primerjava z letom prej, ko je bila gospodarska kriza na vr-huncu, ni možna.«

In kakšna znanja so potrebna v panogi zbiranja in trgovanja z odpadnimi surovinami? Gregor Srakar pojasnjuje: »Kot v vsaki panogi so tudi na tem podro~ ju potrebna strokovna znanja. Do-ber manager mora dobro po-znati trg odpadnih surovin, mora biti odlo~ en, potrebna je hitra odzivnost in nemalokrat tudi prevzem rizika, ki se lahko po-kaže kot dobra odlo~ itev. Seve-da pa je treba ob tem poznati in na podlagi preteklih dogod-kov, analiz in izkušenj predvide-ti naslednji korak, tako na borzi kovin kot na trgu.« V prihodnosti nameravajo slediti novim smer-nicam na trgu, se modernizira-ti in širiti v smislu tehnološkega napredka.bmk

Prezaposlitev, prazna obljuba?Nove pogodbe le desetim od 120 delavcev Javorja IPP – Sindikat: Država pomaga špekulativnim namenom delodajalca

Veronika Rupnik @enko

Spomnimo. Dogovor predvideva, da se delavci Javorja IPP v pri-meru ste~ aja prezaposlijo nazaj na družbo v skupini Javor, iz ka-tere so bili prezaposleni na inva-lidsko podjetje. Toda od družb, ki so ustavile Javor IPP, danes obstaja le še Javor Stroji, Javor Pohištvo je šel v ste~ aj, ostalim pa se je spremenila oblika or-ganiziranosti in zdaj delujejo v sklopu mati~ ne družbe kot pro-fitni centri, torej bi jih kot pravna naslednica po mnenju sindikata morala prevzeti mati~ na družba. Na tej osnovi sindikat trdi, da je delavcev IPP, ki bi jih morali pre-zaposliti, okrog 70, ne pa deset.

»Država oziroma njeni organi s preveliko lahkoto pomagajo špekulativnim namenom delo-dajalcev v breme davkopla~ eval-cev,« komentira Bojan Kramar, obmo~ ni sekretar Zveze svobo-dnih sindikatov Slovenije za Pri-morsko in Notranjsko. Po njego-

vem izra~ unu bodo za delavce Javorja IPP nadomestila za brez-poselnost, izpla~ ila iz jamstve-nega sklada in subvencija, ki jo bo Javor prejel, ~ e bo delavce najprej odložil na zavod in jih nato zaposlil nazaj, državo stala 1,9 milijona evrov.

Pla~ a vodstvu, invalidom pa neSicer pa so delavci Javorja IPP že skoraj tri mesece brez pla~ in to kljub dogovoru na ravni skupi-ne, da družba Javor pla~ e najprej izpla~ a vsem delavcem, nato re-žiji in šele nazadnje vodstvu, ki pa si je pla~ e vseeno izpla~ alo.

»Neizpla~ ilo pla~ delavcem Javor-ja IPP je bilo o~ itno na~ rtovano po~ etje, špekulacija s strani upra-ve Javorja, ki se zaveda, da lahko zadnje tri pla~ e pred ste~ ajem delavci uveljavljajo iz jamstvene-ga sklada,« pravi Kramar. Delav-cem tako zdaj ostane le ~ akanje na ~ im prejšnji za~ etek ste~ ajne-ga postopka, v katerem bodo do-bili odpovedi, se prijavili na zavo-du za zaposlovanje in uveljavljali pravico do nadomestila ter do izpla~ ila pla~ (minimalnih) iz jam-stvenega sklada.

Brunu Komacu, predsedni-ku uprave Javorja, smo želeli postaviti tudi vprašanje, kako kaže z za september napoveda-nim nadaljevanjem proizvodnje pohištva in ponovnim zaposlo-vanjem po ste~ aju Javorja Po-hištvo, ki je na zavod odnesel skoraj 200 ljudi, a za nas ni bil dosegljiv. »Nisem ve~ optimist, da se bo tam nadaljevalo s proi-zvodnjo, mogo~ e le, ~ e bodo dobili kašen otipljivo vreden po-sel,« je ocenil Kramar.

V sindikatu od ste~ ajne upra-viteljice Javorja Pohištvo pri~ aku-jejo tudi, da bo preverila pravne posle, ki jih je izvedla mati~ na družba Javor d. d. pred ste~ ajem Javorja Pohištvo in ali je del nje-govega premoženja prenesla na mati~ no družbo, kar bi pomenilo manjšo ste~ ajno maso in slabše popla~ ilo upnikov.

2500 evrov je Ob~ ina

Postojna na njegovo prošnjo nakazala Obmo~ nemu zdru-ženju Rde~ ega križa (RK) Postojna za pomo~ delavcem Javorja, ki so izgubili delo. Prav toliko je RK nakazala ob~ ina Pivka, še 2500 evrov pa tudi pivški Karitas.

Težko zaposljiviMed nekdanjimi zaposlenimi iz Javorja Pohištvo, ki so se prijavili v evidenco brezposelnih pri Zavo-du RS za zaposlovanje, jih ima skoraj 40 odstotkov kon~ ano zgolj osnovno šolo, 26 odstotkov pa jih ima le poklicno izobrazbo. Polovica jih je starih od 41 do 50 let, ve~ kot petina pa ve~ kot 50 let. Zelo težka bo pot do nove zaposlitve tudi za delovne invalide iz Javorja IPP. »Na obmo~ ju No-tranjske mo~ no primanjkuje zaš~ itenih delovnih mest oziroma invalidskih podjetij. Izpostavim lah-ko zaposlitveni center Karso (namenjen invalidom s 30 do 70-odstotno delovno zmožnostjo, op. p.) in invalidsko podjetje Ipil Ilirska Bistrica. Žal invalidi dolgotrajno ostajajo na zavodu za zaposlo-vanje,« ugotavlja Ksenija Bratuš iz Zavoda za svetovanje, usposabljanje in rehabilitacijo invalidov Šentprima, ki deluje tudi v Postojni, izvaja pa zlasti zaposlitveno rehabilitacijo za tiste osebe, ki so bile dlje odsotne s trga dela.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

2011_09_09_VW_Tiguan.pdf 1 31.8.11 14:22

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

1370 Logatec, IOC Zapolje I/35, tel.: 01/ 256 13 60, fax: 01/ 256 13 62

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 �A k t u a l n o v r e g i j i

Zavod RS za zaposlovanje je konec avgusta znova za~ el vklju~ evanje v ukrep samozaposlovanja, ki brezposelnim in iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, omogo~ a pridobitev subvencije za samozaposlitev. Sindikati ob tem opozarjajo na pogoste zlorabe samozaposlenih. Preverili smo, kako je s samozaposlovanjem v naši regiji.

V zadnjih treh letih se je na po-stojnskem, cerkniškem in loga-škem v povpre~ ju samozaposli-lo med 80 in 120 oseb letno. Le nekoliko manj je bilo tudi dode-ljenih subvencij. »Razlike med številom odjav iz evidence brez-poselnih zaradi samozaposlitve in številom dodeljenih subvencij izhajajo iz tega, da vsi brezpo-selni, ki se samozaposlijo, niso tudi prejemniki subvencije. Po-leg tega se morajo kandidati za subvencijo samozaposliti pred podpisom pogodbe o dodeli-tvi subvencije. To pomeni, da se lahko samozaposlijo v enem

Za delodajalca je takšen na~ in kamufliranja rednega delovnega razmerja zelo priro~ en, saj pre-nese celotno breme pla~ evanja socialnih prispevkov na delav-ca, »sam pa si poleg tega opere roke, kar se ti~ e odgovornosti do delavca iz naslova socialnega zavarovanja.«

Na ministrstvu za delo bodo zaradi opozoril sindikatov, da se ta institut zlorablja za

Svobodni ali prisiljeni?V naši regiji okrog 100 samozaposlitev letno – Samozaposlitev, ker ni redne službe

Veronika Rupnik Ženko

koledarskem letu, pogodbo o dodelitvi subvencije pa podpi-šejo v naslednjem koledarskem letu,« pojasnjujejo na Zavodu RS za zaposlovanje.

Dvorezen ukrepZa primerjavo dodajamo, da je bilo lani v Sloveniji dodelje-nih ve~ kot 5100 subvencij za samozaposlitev, od za~ etka ja-nuarja do konca julija letos pa ve~ kot 3500. Zdaj so sredstva na voljo še za 2110 novih sub-vencioniranih samozaposlitev, kar kaže trend pove~ anja sa-mozaposlovanja. Toda sindi-kati ob tem opozarjajo, da so samozaposlitve pogosto izraz položaja, ko oseba ne dobi re-dne zaposlitve in je prisiljena v samozaposlitev, ~ eprav to zanjo pomeni bistveno slabši social-ni položaj ter pogosto slabši in neredni honorar. Kot je opozoril Goran Luki~ iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se pogo-sto dogaja, da samozaposlena oseba pri istem »delodajalcu« opravlja identi~ ne naloge kot ostali redno zaposleni sodelavci.

20 odstotkov oziroma

najve~ prejemnikov subvencije v uradih za delo Postojna, Cerknica in Logatec se je v zadnjih treh letih samozaposlilo na podro~ ju strokov-nih, znanstvenih in tehni~ nih dejavnosti.

932 brezposelnih oseb je bilo konec julija prijavljenih pri Uradu za delo Postojna, 686 pri Uradu za delo Cerknica in 474 pri Ura-du za delo Logatec. V primerjavi s podatki izpred pol leta se je število brezposlenih povsod zmanjšalo za okrog 100 oseb.

Leto Urad za delo Postojna Urad za delo Cerknica Urad za delo Logatec

2009 41 49 30

2010 31 22 33

2011 (januar–junij) 41 34 32

Vir: Zavod RS za zaposlovanje

nadomeš~ anje delovnih razmerij in izboljševanje statistike brez-poselnosti, pripravili posebno evalvacijo.

Za subvencijo lahko sicer za-prosijo tisti brezposelni in iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena, ki v zadnjih dvanajstih mesecih niso bili samozaposleni in v zadnjih petih letih niso pre-jeli sredstev za ta namen. Sub-

vencija za samozaposlitev sicer znaša 4500 evrov (bruto), preje-mniki pa morajo samozaposlitev ohraniti najmanj dve leti, sicer morajo subvencijo vrniti. Temu

gre pripisati dejstvo, da v po-godbenem roku samozaposlitev ohrani ve~ kot 80 odstotkov pre-jemnikov, najmanj tri leta nekaj ~ ez 50, nato pa odstotek pade.

Modra tabletka Raging Bull - naravna Viagra nudi rezultate, ki bodo navdušili vsakega moškega. Sestavljena je iz kombinacije najboljših naravnih in učinkovitih zelišč in kar je najpo-membneje, kombinacija zelišč omogoča izredno aktivno formulo brez stranskih učinkov.

Sestavine Raging Bull-a so: Cassia, odlična sestavina, ki poveča pretok krvi v genitalne predele in s tem poveča spolno funkcijo in zdravi impotenco. Panax ginseng, po tradicionalni kitajski medicini Panax Ginseng izboljša Yang energijo, izboljša krvni obtok, poveča dotok krvi, revitalizira in pomaga pri okrevanju po bolezni in stimulira telo. Koromač, rastlina trajnica, ki raste tudi v zelenjavnih vrtovih. Je privlačna in vonj je svež, nekoliko podobna janežu. Grki so uporabljali koromač pri izboljšanju spolnosti. Med Dionizovimi festi-vali so koromačeve liste nosili kot krone, listi in semena pa so bili obravnavani kot dober afrodizijak. Glede na Kamasutro je sveži sok iz koromača zmešanega z mlekom dober afrodizijak. Hindui-sti uporabaljajo koromač v tradicionalnem receptu za poživitev spolnih funkcij, koromačeva juha pa je priljubljena kot spolno poživilo v sredozemskem območju. Astragalus, podobno kot ginseng, je tudi Astragalus avtohtona rastlina na azijski celini. Tradicionalno se uporablja kot energetski tonik v tradicionalni kitajski medicini, kjer se že stoletja uporab-lja za varen način zdravljenja številnih tegob. Astragalus se šteje tudi kot naravni substitut zdravilom kot sta Viagra ali Cialis. Znano je, da ima močan vpliv na spolne funkcije in se lahko izkaže tudi kot učinkovit recept za zdravljenje impotence. Ima tudi pozitiven učinek na imunski sistem, pomaga telesu pri borbi z infekcijami in telo očiščuje toksinov. Nekatere študije celo nakazujejo na sposobnost Astralagusa pri stabiliziranju krvnega tlaka in normaliziranje sladkorja v krvi. Vsebuje tudi vir pomembnih antioksidantov in igra pomembno vlogo pri borbi telesa s prostimi radikali. Guarana izhaja iz Brazilije, njena semena pa so zeliščni stimulans, podoben kofeinu, le da je 2,5 krat močnejši od kofeina, ki ga najdemo v kavi , čaju ali energijskih pijačah. Od kofeina se razli-kuje tudi v tem, da se zelo počasi sprošča. To je zaradi tega, ker so semena mastna in niso topna v vodi. Tako jih telo počasneje absorbira. Rezultat je dolgo trajajoče energijsko poživilo. Cayenne je zelo močan stimulans brez omamnih učinkov, uporablja pa se predvsem kot začimba. Uporablja se v primerih slabosti, blagodejno pa vpliva tako na srce, kot tudi ožilje. Zelo je koristen pri zdravljenju posledic kroničnega alkoholizma, sej skrči razširjene žile. Dodaja se velikim zdravilom, ima namreč neprimerljive lastnosti pri zaščiti pred boleznimi. Uporablja se v obliki tablet ali praška.

MNENJA SLOVENSKIH UPORABNIKOV Romantik- Popolnoma slučajno sem naletel na vaš oglas! Nikoli nisem imel kakih posebnih težav z erekcijo… vsaj tako sem mislil… Naročil sem jo, kar tako, za hec. Poročen sem že dolgo, in v tem času se človek drug drugega, nekako navadi… mislil sem, mogoče bo to nekaj novega… Zato pa sem naročil nekaj tabletk, pa tudi niso pretirano drage… Takoj, ko sem jih prejel, sem odprl škatlico, presenečen, kako lično so zapakirane sem eno vzel, kar na poti domov. Ni minilo dolgo, mogoče kako urico, ko sem začutil, nekako toplino, prav prijetno mi je bilo. Sedel sem za računalnikom, žena pa je bila v kuhinji. Stopil sem v kuhinjo, ko je ravno pomivala posodo, nežno sem se je dotaknil in povem vam… lepo… nisva šla nikamor… lahko si zamislite, trajalo je in trajalo, gledal sem njene oči…kar sijale so, to me je še bolj razvnelo. Po kakih pol ure, se je odmaknila, popila kozarec vode in me peljala v spalnico… tam pa še enkrat vse! Od začetka… Prijetno utrujena sva zaspala v objemu, zjutraj sem imel sveže zlikano srajco in hlače, na mizi pa se je kadila

kavica… točno taka kot jo imam najraje… V slovo, ko sva šla v službo sem dobil spet poljubček… bil je lep dan… Hvala za vašo tabletko, nič mi ni škodovala, ni predraga in naročil bi jih še štiri! (za vsak slučaj ) Zoro- Sem v najboljših letih, štejem 34 let, z erekcijo nekako do lani nisem imel nobenih težav, nekako, bi lahko rekel čez noč so se začele težave, moj korenjak ni in ni hotel otrdeti in tudi tista boga erekcija je hitro pošla, sicer sem se naročil pri urologu, pa vendar preko zdravstva čakaš in čakaš (saj če odpreš denarnico si takoj na vrsti, tako je naše zdravstvo) in za ta čas sem moral nekaj narediti, saj me je morala že močno načela. Brskal sem po raznih forumih in naletel na Raging bull, ker seveda ne moreš nabaviti mačka v žaklju sem seveda prebral vse prispevke uporabnikov, zanimivo sem si rekel, nobenega negativnega mnenja in sem naročil. Ko sem jo pogoltnil, me je nekako po dvajsetih minutah oblil vroč občutek, nos se mi je zamašil, tudi usta mi je osušilo (nič ne de pa malce spiješ),ampak ljudje EREKCIJA pa nora, trd kot kamen, neverjetno, navdušem sem kot ne

vem kaj, spet lahko normalno funkcioniram in mi spolnost ne pomeni več umikanje ampak popoln užitek. Možakarji toplo priporočam.

Način pošiljanja ? 1.) Navadno pošiljanje (poštar pošiljko prinese domov) 2.) Poštno ležeče (100 % Anonimno, osebni prevzem)

Prom

ocijs

ko s

poro

~ ilo

, nar

o~ ni

k: N

arav

na z

drav

ila d

.o.o

., Vr

tnar

ija 6

a, 1

360

Vrhn

ika

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Gradbeni center Logatec Gradbeni center Lesno Brdo

Na obmo~ ju notranjsko-kraške regije je društvo Šent, Slovensko združenje za duševno zdravje, za~ elo izvajati svoje programe tudi v Postojni. Namenjeni so osebam s težavami v duševnem zdravju, njihovim svojcem in ostali zainteresirani javnosti.

Vlomilci na deluPostojna – Prve tri tedne v avgustu so na obmo~ ju policijske postaje (PP) Postojna zabeležili kar devet vlomov, predvsem v trgovine in druge poslovne objekte. »Vsa kazniva dejanja so v fazi preiskave,« odgovarjajo na Policijski upravi (PU) Koper, pod okrilje katere po novem sodi PP Postojna, in zavra~ ajo namige, da bi bili vlomilci tako množi~ no na delu, ker se po ukinitvi policijske uprave v Postojni po~ utijo »varneje«.

»PP Postojna je v lanskem polletnem obdobju obravnavala 78 vlo-mov, letos pa 71, kar pomeni, da je bilo vlomov celo nekaj manj. Res pa je, da so se letos pojavljali v dolo~ enih intervalih, in sicer v za~ etku leta, v za~ etku prvega tromese~ ja, pove~ anje pa beleži-mo tudi sedaj, v ~ asu turisti~ ne sezone,« nam je pojasnila tiskov-na predstavnica PU Koper Anita Leskovec in poudarila, da tudi sicer na postojnskem niso zaznali ve~ jih odstopanj drugih prekr-škov ali kaznivih dejanj. »Ponovno moramo poudariti, da združitev uprav Koper in Postojna ni posegala na podro~ je delovanja poli-cijskih postaj. Tako tudi PP Postojna v primerjavi s prejšnjim letom ne razpolaga z manj policisti, temve~ sta po 15. juliju dva ve~ ,« je še dodala.vrž

Postojna, 31. avgust – Na Šolskem centru Postojna v letošnjem

šolskem letu uvajajo novost, izredno izobraževanje za dijake. Vsem, ki so

na poti pridobitve formalne izobrazbe naleteli na težave in šolanje pred~ asno

opustili, želijo na ta na~ in omogo~ iti, da uspešno zaklju~ ijo srednjo šolo.

Vpis bo potekal v mesecu septembru.

S pomo~ jo nove spletne aplikacije Komisije za prepre~ evanje korupcije

Supervizor, ki spremlja izdatke javnih institucij, smo preverili, kdo je v zadnjih

letih najve~ zaslužil na ra~ un poslov z notranjskimi ob~ inami. Ob~ ini Postojna

in Pivka sta najve~ pla~ ali Primorju (prva 7,3 milijone, druga 3,8 milijona), v ob~ ini Cerknica je bil najve~ ji prejemnik Javno podjetje Komunala Cerknica (14

milijonov), prav tako v ob~ ini Loška dolina (4,6 milijona), v logaški ob~ ini

Komunalno podjetje Logatec (6,6 milijona), iz prora~ una ob~ ine Bloke

pa je najve~ denarja šlo gradbenemu podjetju Grafit (3,2 milijona).

Nova priložnost za »osipnike« Veronika Rupnik @enkoNa Šolskem centru Postojna izredno izobraževanje za tiste, ki niso uspeli redno zaklju~ iti srednje šole

»Vsako leto je zlasti na poklic-nih in strokovnih šolah nekaj odstotkov u~ encev, ki žal iz-

stopijo iz rednega izobraževa-nja. Ko ~ ez leto ali dve ugoto-vijo, da bi bilo dobro zaklju~ iti šolo, prihajajo nazaj in se zanimajo za možnosti,« je ra-zloge za uvedbo izrednega izobraževanja pojasnila Hele-na Posega Dolenc, direktorica Šolskega centra. Slušatelji se bodo lahko vpisali v programe strojni in ekonomski tehnik, tehnik ra~ unalništva, obliko-valec kovin – orodjar in avto-serviser.

Dva na~ inaIzobraževanje bo potekalo na dva na~ ina: bodisi kot organizi-rano izobraževanje s predava-nji in izpiti bodisi kot samoizo-braževanje z organiziranimi ali individualnimi konzultacijami. V zadnjo obliko izobraževanja se lahko vklju~ ijo tisti kandidati, ki so že poslušali posamezen izo-braževalni program, kar izkazu-jejo z ustrezno javno veljavno listino (spri~ evalo in/ali obvestilo

o uspehu), a ga niso uspešno zaklju~ ili.

Status ali sofinanciranje šolnin»Vsem kandidatom bomo za-gotovili status dijaka, ~ e bodo izpolnjevali zakonske predpise – ne bodo prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci za-poslitve in ne bodo starejši od 26 let. Starejši od 25 let pa se bodo lahko prijavili na razpis mi-

nistrstva za šolstvo, ki sofinan-cira šolnine v višini 90 odstot-kov. Vsem takšnim kandidatom bomo pomagali z ustreznimi obrazci in napotki,« dodaja Do-lores Keš. Šolnine se bodo sicer gibale med 900 in 980 evrov.

Kandidati, ki se bodo vpisali v program samoizobraževanja, pa bodo pla~ ali vpisnino v višini 85 evrov in vsak izpit posebej, pri ~ emer se cena izpita dolo~ a na osnovi števila kreditnih to~ k (ena KT je 20 evrov).

»O novi možnosti obveš~ amo vse, ki so bili v preteklosti dijaki ŠCP, pa se jim je na poti šolanja kaj zalomilo, hkrati obveš~ amo tudi delodajalce in širšo jav-nost,« je še povedala Posega Dolen~ eva in potencialne kandi-date povabila, da se oglasijo na šoli, kjer bodo dobili vse potreb-ne informacije.

Dodajmo, da dokon~ anje sre-dnje šole omogo~ a tudi Ljudska univerza Postojna, ki pa ponuja le redno izobraževanje.

Ob~ ina znesek število prejemnikov

Ob~ ina Postojna 71.425.572,68 1433

Ob~ ina Cerknica 54.354.028,08 1119

Ob~ ina Logatec 47.578.990,13 1153

Ob~ ina Pivka 34.485.914,26 1192

Ob~ ina Loška dolina 16.929.404,55 528

Ob~ ina Bloke 10.541.882,75 477

Vir: Komisija za prepre~ evanje korupcije

Supervizor: Najve~ gradbincemNotranjske ob~ ine dale~ najve~ denarja namenijo gradbincem – V vrhu tudi prevozniki, elektrodistribucijske družbe in javna komunalna podjetja

Med prvo deseterico je v vseh ob~ inah sicer najve~ gradbe-nih podjetij. V ob~ ini Postojna tako na drugem mestu, takoj za Primorjem, izstopa podje-tje Valtel, ki je v ob~ ini gradi-lo širokopasovno omrežje, na tretjem pa še en gradbinec, CPK. Med prvimi desetimi so še javno podjetje Kovod, podjetje Komus, Lesnina inženiring, Av-rigo, Gasilska zveza Postojna, Elektro Primorska, gradbeno podjetje Marc, Športna zveza Postojna in podjetje za upra-

vljanje Stanovanjska. Tudi v nadaljevanju je med prejemni-ki veliko gradbenih in inženir-skih podjetij, veliko pa so na ra~ un sodelovanja z ob~ ino za-služili tudi nekateri samostoj-ni podjetniki, denimo postojn-ska gradbinca Peter Pangerc in Besim Hajdari, Silvester ^uk, ki skrbi za ozvo~ evanje priredi-tev, in avtoprevoznik Frelih, ~ e omenimo le tiste s. p.-je, ki so v zadnjih osmih letih v poslih z ob~ ino zaslužili ve~ kot 300 tiso~ evrov.

Tudi v ob~ ini Pivka so med prvo deseterico poleg Primorja gradbena podjetja Kopko, CPK,

Grafist, Marc in Grafit, prav tako Hypo leasing, Avrigo, Komus, Elektro Primorska, Kovod in LPC Pivka.

V ob~ ini Cerknica je med pr-vimi desetimi ve~ gradbincev. Med najve~ jimi prejemniki so tudi prevoznik Integral Notranj-ska, Agrarna skupnost Dolenja vas, Gasilska zveza Cerknica, finan~ na družba Afaktor, Elektro Ljubljana in inženirska družba Strix. Zanimivo pa je enajsto mesto Mesarstva Blatnik Lju-bljana, ki je julija 2009 in 2010 ter avgusta 2011 zaslužilo 388 tiso~ evrov.

V Logatcu je med prvo de-

seterico ve~ gradbenih podje-tij, župnijski Miklavžev vrtec in družba Petrol. Med prvo dese-terico je tudi prevoznik Franci Oblak.

V Ob~ ini Loška dolina je v vrhu ve~ gradbenih podjetij, Integral Notranjska, Gasilska zveza Loška dolina in družba Afaktor, ~ e izpostavimo ve~ je prejemnike. V ob~ ini Bloke pa je za najve~ jim prejemnikom Grafitom na drugem mestu družba Demira, na tretjem pa SCT v ste~ aju. V vrhu so še av-toprevozništvo Vojko Klan~ ar, JP Komunala Cerknica in Gradiš~ e v ste~ aju.vrž

Središ~ e za psihosocialno rehabilitacijo je svoja vrata odprlo tudi v Postojni

Po pomo~ na [ent

Ve~ informacij o aktivnostih, urniku in njegovih spre-membah na tel. številki 030 324 396 ali spletni strani, www.sent.si.

V Postojni izvajajo program psi-hosocialne rehabilitacije (PSR), jeseni pa naj bi za~ eli z iz-vajanjem programa socialne vklju~ enosti. Šentovi programi predstavljajo dopolnitev javne službe socialnega varstva na podro~ ju pomo~ i za osebe s te-žavami v duševnem zdravju in njihove svojce.

V program psihosocialne re-habilitacije se lahko vklju~ i vsakdo, ki želi izboljšati svo-jo problematiko, da sprejme in nadgradi situacijo, v kateri se je znašel, a doslej ni vedel, kako za~ eti ali na koga se obrniti po nasvet. »Šent z razli~ nimi aktiv-nostmi skrbi za kakovostno in kreativno preživljanje prostega ~ asa uporabnikov naših progra-mov. Središ~ e za PSR Postojna je zasnovano tako, da posame-zniku nudimo razli~ ne možno-sti vklju~ evanja. Na voljo smo uporabnikom za individualne, razbremenilne in svetovalne razgovore. Z razli~ nimi vsebina-mi, aktivnostmi in delavnicami se skušamo približati dejan-skim potrebam uporabnikov,« pove Anamarija Samec, strokov-na delavka. Program se izvaja v skupini in individualno, odvi-sno od želj, potreb in zmožnosti

uporabnikov. »Za ohranjanje in pridobitev veš~ in ter kakovo-stno preživljanje ~ asa izvajamo razli~ ne dejavnosti, kot so delav-nice komunikacijskih in socialnih veš~ in, skupine za samopomo~ , izobraževalne delavnice, ustvar-jalne in prosto~ asne delavni-ce, izleti, pohodi, predavanja in izobraževanja, obiski razstav, prireditev. Še vedno pa smo odprti za predloge in potrebe sodelujo~ ih, zainteresiranih pro-stovoljcev in uporabnikov,« do-daja Sam~ eva.

V postojnskem središ~ u na Ljudski univerzi, v prvem nad-stropju, za PSR uporabnikom tedensko prilagajajo urnik. Na središ~ u so vsak delovnik med 10. in 14. uro, po predhodnem dogovoru pa so možni individu-alni informativni, svetovalni in razbremenilni razgovori. Sodelo-vanje v programu psihosocialne rehabilitacije je prostovoljno in brezpla~ no.b~

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Oddamo lokal v centru Cerknice. Inf. na tel.št.: 041 716 741

ZBIRAMO NAROÈILAZA KROMPIR za

OZIMNICO!

UGODNO!

1pa iran

0 kg kje!

V vseh živilskih trgovinah KGZ Krpan z.o.o.

V PNOVLJ NO

REE

TRGOVINO

VABLJENI

Petra Tr~ ek

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 7A k t u a l n o v r e g i j i

Postojna – Koronarno društvo Postojna 16. septembra pripravlja okroglo mizo z naslovom Problem koronarne bolezni in bolnikov. K sodelovanju so povabili zdravstvene delavce, predstavnike izobraževalnih ustanov in nevladnih organizacij ter predstavnike ob~ in iz regije. »Želimo si, da bi s svojimi vprašanji sodelovalo tudi ~ im ve~ bolnikov, ljudi z dejavniki tveganja za koronarne bolezni in ostalih,« pravi podpredsednik društva Matija Jenko.

Pivka, 16.–18. september – Park vojaške zgodovine sredi septembra praznuje že 5. obletnico delovanja. Od za~ etka delovanja do danes so ponudbo za ljubitelje in poznavalce dogodkov iz vojaške preteklosti naših krajev že mo~ no razširili, vsako leto pa organizirajo tudi festival vojaške zgodovine. Ta bo letos v znamenju slovesnega odprtja podmornice, ki so jo obnovili v poletnem ~ asu.

Festival vojaške zgodovine bo že tretja ve~ ja prireditve, ki jo bodo letos pripravili v Parku vojaške zgodovine, saj so slovesno obe-ležili 20-letnico slovenske osa-mosvojitve in prihod podmornice v Pivko. Na tokratnem festivalu, ki sovpada tudi s 5. obletnico odprtja parka, bodo osrednjo po-zornost namenili prav podmorni-

Sveti Vid nad Cerknico, 3. september – Na ^ohovem pri Svetem Vidu v hribih nad Cerknico smo Slovenci že tretje leto zapored dobili državne prvake v streljanju s fra~ o. Tekmovanja so se spomnili ~ lani Društva ljubiteljev narave Vidovski hribi, iz leta v leto pa na njem sodeluje vse ve~ tekmovalcev.

V finalu se je 19 tekovalcev pomerilo v štirih disciplinah, v streljanju s pastirsko in vido-vsko fra~ o ter letos prvi~ tudi v streljanju z viteško fra~ o na 40 metrov oddaljeno tar~ o ter v fra~ a biatlonu, na katerem so morali prete~ i 540 metrov in vmes štirikrat streljati s športno fra~ o. »Prvi~ se je zgodilo, da so tri prva mesta zasedli doma~ ini, kar me je zelo razveselilo,« je povedal tajnik društva Franc Tekavec. Z vidovsko fra~ o je bil najboljši Janoš Purkart, na vi-teški Aljaž Rupar, oba iz Raven pri Svetem Vidu, v biatlonu je blestel Brane Klan~ ar iz Kre-mence pri Cajnarjih, na pastirski fra~ i in v skupnem seštevku pa je zmagal Maribor~ an Milorad Popovi~ .

V finale so se tekmovalci

O koronarnih boleznih in bolnikih

Okrogla miza bo v sejni dvo-rani Zdravstvenega doma Po-stojna, za~ ela se bo ob 17. uri. Jenko pri~ akuje, da se bo raz-prava dotaknila številnih tem, ki zanimajo koronarne bolnike: odnos do koronarnih bolezni, zdrava prehrana, rehabilitacija v zdraviliš~ ih. »Predvsem pa nas zanima položaj in po~ utje po-

sameznika v zdravstvenem sis-temu in njegova skrb za lastno zdravje.« Obenem bo društvo predstavilo svojo dejavnost. Želi-jo si namre~ , da bi se v rehabili-tacijske skupine, kjer vadijo pod vodstvom strokovno usposoblje-nih vaditeljev, vklju~ ilo ~ im ve~ ljudi, ki okrevajo po koronarni bolezni ali imajo povišane de-

javnike tveganja. Z rehabilitacij-sko vadbo bodo za~ eli oktobra. Kot pravi Jenko, na okroglo mizo in k v~ lanitvi v društvo vabijo ljudi iz cele notranjsko-kraške regije.

Koronarno društvo 24. sep-tembra pripravlja tudi pohod po Sr~ kovi poti. Na petkilome-trsko pot bodo izpred spomin-skega obeležja na Ma~ kovcu pri Ravbarkomandi med Postojno in Planino krenili ob 10. uri. Po-hod bo dolg najve~ uro in pol in je primeren za vsakogar. Pred za~ etkom pa bodo zdravstveni delavci merili pritisk ter nivo ho-lesterola in krvnega sladkorja.

Streljali so s fra~ ami

FOTO

: PE

TRA

TR^E

K

Petra Tr~ ek

uvrš~ ali na dveh predtekmova-njih, na katerih je sodelovalo 50 ljudi iz vseh koncev Sloveni-je. Med njimi so bile tudi žen-ske. »Zanimivo, ampak ženske so obi~ ajno najboljše pri stre-ljanju z veliko fra~ o, moški pa z malo,« še pravi Tekavec. Za-nimanja za fra~ o je vedno ve~ , tako med tekmovalci kot med gledalci, ki jih je bilo letos na ^ohovem precej ve~ kot leto prej. Zanimivo tekmovanje pa si

je ogledal tudi cerkniški župan Marko Rupar.

22. oktobra pa Društvo ljubi-teljev narave Vidovski hribi pri-pravlja osemkilometrski Martinov pohod po Vidovskih hribih. Kre-nili bodo od Svetega Vida prek Kranj~ do Kotla in ^ohovega, spotoma pa se bodo ustavili na petih postajah, na katerih se bo lahko kaj pojedlo in popilo. Ve~ informacij o pohodu dobite na telefonski številki 041 689 755.

Po tekmovanju v streljanju s fra~ ami 22. oktobra še na Martinov pohod

5. festival vojaške zgodovine

Alenka Bev~ i~

Park vojaške zgodovine deluje že pet let – Glavni dogodek na festivalu bo odprtje prenovljene podmornice

ci in podmorni~ arstvu v Sloveniji. Festival se bo za~ el v petek

ob 19.30 z okroglo mizo z naslo-vom »Slovenci in podmorni~ ar-stvo«. Na njej bodo o svojih doživetjih in spominih spregovo-rili slovenski ~ astniki in vojaki iz Društva podmorni~ arjev, ki deluje v okviru Zveze slovenskih ~ astni-kov, ki so služili na podmornicah. Sobotni program se bo za~ el že ob 10. uri dopoldne z vodenimi ogledi utrdbe Alpskega zidu na Primožu, predstavitvijo plasti~ ne-ga maketarstva in paintball tur-nirjem, ob 18. uri pa bodo odprli razstavo o podmorni~ arstvu, ki jo je pripravil Pomorski muzej Ser-geja Mašere iz Pirana. »Razsta-va prikazuje podmornice v ~ asu Jugoslavije in tudi podmornico, ki jo imamo pri nas ter slovenske podmorni~ arje,« je povedal Janko Boštjan~ i~ iz Parka vojaške zgo-dovine. Najbolj pestro pa bo ne-

deljsko dogajanje, ki se bo prav tako za~ elo ob 10. uri. Obiskoval-ci si bodo prav tako lahko ogle-dali utrdbe na Primožu in pred-stavitev maketarstva, pripravili bodo sejem militarij in doma~ ih izdelkov, vožnjo z oklepniki Slo-venske vojske Svarun, predstavi-tev sodobne potapljaške opreme 430. mornariškega diviziona Slo-venske vojske, predstavitev krat-kega filma o podmorni~ arstvu in Slovencih ter uprizoritev igre Oklep ‘91 v izvedbi kulturnozgo-dovinskega društva Triglav. Na sejmu bo sodelovala tudi ekipa projekta POMAGAJMO (sebi in drugim). Obiskovalci bodo pod strokovnim vodstvom lahko pre-izkusili oživljanje in spregovorili o delavnicah projekta za otroke in odrasle. Ob 15. uri pa bo osre-dnja slovesnost ob odprtju pod-mornice.

Z zdravstvenimi delavci, predstavniki izobraževalnih ustanov in nevladnimi organizacijami o bolezni in bolnikih

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Lili Primc in Duška Goji}a pri delu najbolj osre~ uje to, da lahko teoreti~ na znanja iz u~ benikov s svojimi sodelavci prikažeta še prakti~ no.

Lili Primc in Duško Goji} sta avtorja projekta Pomagajmo (sebi in drugim), ki ga po osnovnih šolah na pivškem izvajata že tretje leto v okviru Društva Vita iz Pivke. S projektom želita avtorja,

tudi prostovoljna gasilca, mladim ponuditi koristno znanje o preventivnem samozaš~ itnem

vedenju, prepoznavanju cestne, požarne in splošne varnosti ter vsem osvestiti pozitiven odnos do narave. Vsebinsko projekt, ki se je

med šolarji dobro prijel, podpirata ministrstvo za šolstvo in šport ter predsednik države,

tudi zato, sta soglasna avtorja, ker je veliko poudarka na okrnjenih medsebojnih odnosih in sprejemanju druga~ nosti ne glede na spol,

izobrazbo, versko prepri~ anje, narodnost, barvo kože, socialni položaj, politi~ no prepri~ anje

ali izobrazbo. Za ekipo, ki se v okviru projekta ukvarja še z ostalimi delavnicami, je

pomembno, da si ^lovek.

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011A k t u a l n o v r e g i j i�

Njuno poslanstvo je ozaveš~ati in pomagatiS projektom ozavestiti mlade o pravilni skrbi za življenje – Osnovno vodilo je biti ~ lovek z veliko za~ etnico

Koliko ~ asa deluje Društvo Vita in s kakšnim osnovnim name-nom ste ga ustanovili?Lili: Društvo smo ustanovili pred petimi leti z namenom izobra-ževati vse starostne skupine na podro~ ju pomo~ i sebi in so~ lo-veku na razli~ ne na~ ine, od pre-ventivnega in samozaš~ itnega vedenja, sprejemanja druga~ no-sti, ekološke osveš~ enosti pa vse do naravnih metod. In iz vsega tega so se in se še »ro-jevajo« projekti, ki jim je skupna pomo~ sebi in drugim. Ob tem želim poudariti, da projekt za u~ ence izvajamo skupaj z ga-silci Prostovoljnega gasilskega društva Pal~ je, saj sva avtorja projekta aktivna gasilca v tem društvu, ki ima izreden posluh za mlade.

V okviru društva sta na noge postavila projekt Pomagajmo (sebi in drugim), v katerega so vklju~ ene osnovne šole na piv-škem že tretje šolsko leto. Z njim namre~ mlade osveš~ ata v prakti~ nih znanjih iz prve pomo~ i in o požarni varnosti. To je le del aktivnosti, projekt je namre~ veliko ve~ kot to, kajne?Duško: Res je. Z izvajanjem projekta smo pri~ eli najprej kot gasilci PGD Pal~ je, ker pa je vse-bina projekta presegla dejav-

nost gasilcev, ga zdaj izvaja-mo kot društvo Vita in gasilci Pal~ je. Bistvo projekta je na pre-prost na~ in u~ ence spodbujati k samozaš~ itnemu in preventiv-nemu vedenju doma, v naravi, med prijatelji, v šoli in družbi, na podro~ ju cestno-prometne, požarne in splošne varnosti, ~ e pa že pride do nezgode, nena-dne obolelosti ali druge krizne situacije, da znajo pravilno re-agirati. U~ imo jih improvizaci-je pri prvi pomo~ i za »doma~ o uporabo«. Pogovarjamo se o ekologiji, pomenu dobrih med-sebojnih odnosov, pomenu pomo~ i so~ loveku in pomenu zdravega življenjskega sloga, pa o varnosti v naravi, ukrepih med naravnimi nesre~ ami in še o marsi~ em za lepše in varnej-še življenje. Skratka, posebnost projekta je, da nudi širok spek-ter znanj za življenje. Vsako leto maja, ob zaklju~ ku šolskega leta, pripravimo prikazno vajo in z zadovoljstvom lahko poveva, da pri tem sodelujemo gasil-ci iz PGD Pal~ je in drugi gasilci, Policijska postaja Postojna, Klub vodnikov reševalnih psov Postoj-na in reševalec NMP iz Postoj-ne, saj ima za naše delo posluh tudi direktorica zdravstvenega doma Postojna, dr. Irena Vatovec Progar.

Koliko truda in dela vlagata v ta projekt in ostale aktivnosti?Lili: To delo je na~ in življenja, je poslanstvo, ki ga lahko opravljaš le, ~ e imaš rad ljudi, jih spreje-maš takšne, kot so, jim res že-liš prenašati svoje znanje in jim pomagati. Duško: Sto-odstotno moraš biti pri tem. Veste, najine delavnice se ne kon~ ajo, ko zazvoni šolski zvonec in se ura kon~ a, saj ima-jo u~ enci najini telefonski šte-vilki in naju velikokrat pokli~ ejo izven šolskega ~ asa, ko se želijo pogovoriti o svojih problemih in tudi uspehih. Lili: To pa je dober pokazatelj, da najine delavnice dosega-jo svoj namen, da naju u~ enci sprejemajo in nama zaupajo.

Odzivi na vajino delo so, tako slišim, odli~ ni. Mladi se vse pogosteje zatekajo k vama po pomo~ in nasvete. To vama gotovo daje nov zagon in motivacijo za naprej. Kako sprejemata vse te pozitivne odzive?Lili: Res so prijetni ob~ utki, ko poslušava in bereva samo po-zitivne ocene najinega dela. Najlepše pa je, ko vidiva, kako pozitivno delujejo najine de-lavnice na u~ ence, ki veljajo za problemati~ ne. Ugotavljava, da problemati~ nih otrok pravza-prav ni. Vse je odvisno samo od ustreznega pristopa k ta-

kšnemu otroku. Nemalokrat se ravno v tistem otroku, ki ho~ e izstopati, skriva otrok, ki si želi pozornost, pozornost, ki nima zveze z materialnimi dobrina-mi, pa~ pa z razumevanjem in s toplo besedo. Duško: Veseli naju, ker najino delo podpirajo vsi, ki so prepo-znali koristi projekta in pozna-jo najin na~ in dela.

Na eni strani vzgajata mla-dino, na drugi pa želita v projekt vklju~ iti tudi starejšo generacijo. Kako je slednja pripravljena in kako sprejema takšna prakti~ na znanja, ki so

jih nekateri že zanemarili ali nanje pozabili?Lili: Skozi svoje delo sva ugoto-vila, da je veliko ljudi, ne glede na starost, izobrazbo ali socialni položaj, premalo seznanjenih s preventivnim in samozaš~ itnim vedenjem oziroma usposoblje-nih za pomo~ sebi in najbližjim v primeru krizne situacije. Vsi, ki imajo vozniške izpite, so se osnov prve pomo~ i u~ ili v sklo-pu avto šole, vendar tega zna-nja ve~ ina ne obnavlja in zato ne zna ustrezno ukrepati, ko je to potrebno. Žal se (pre)ve~ krat sre~ ujemo s prav neverjetnimi ukrepi ljudi, ki v krizni situaci-ji reagirajo zgolj nagonsko in s tem velikokrat napa~ no. S ta-kšnim vedenjem pa v glavnem škodijo osebi, ki je potrebna pomo~ i, ni pa malo primerov, ko z nepravilnim ukrepanjem ško-dujejo tudi sebi. Pri tem poudar-jamo, da za pomo~ ni pomemb-na formalna izobrazba, pa~ pa sr~ nost in znanje. Ravno zaradi vseh teh ugotovitev in pobud s strani odraslih smo se odlo~ ili in pripravili delavnice tudi za dijake, študente, brezposelne, upokojence in zaposlene, ki jih bomo od oktobra dalje izvaja-li v Postojni, Pivki in Košani, za zaklju~ ene skupine in po do-govoru tudi v drugih krajih Slo-venije. Duško: Zainteresira-ni lahko ve~ o tem prebe-rejo na naši spletni strani www.drustvo-vita-pivka.com, kjer si lahko pogledajo tudi pi-sma podpore, reference in še veliko drugega.

Nedvomno sta zadovoljna, da projekt vsebinsko podpirata ministrstvo za šolstvo in šport ter predsednik republike. Raz-

mišljata, da bi projekt v priho-dnje nadgradila?Duško: Seveda, to je za naju veliko priznanje. Res sva bila presene~ ena, ko so naju marca poklicali iz Urada predsednika države in ministrstva za šolstvo in naju povabili na obisk. Pro-jekt sva že nadgradila s krož-kom IMEJMO SE LEPO, ki ga bova v letošnjem šolskem letu izvajala na OŠ Pivka in Košana. Ob~ ina Pivka, ki naše delo vse-skozi podpira, je zanj namenila 2500 evrov. Za sodelovanje pa smo se dogovorili še z nekate-rimi drugimi šolami izven pivške ob~ ine.

Nazadnje sta svoj projekt raz-širila še na živali – konje. Po-vezala sta se z jahalno šolo v Trnju. Kako sodelujete?Duško: Jahalna šola islandski konji Trnje je za naju prav prije-tna izkušnja, saj njena lastnika Lise Pedersen Pavši~ in Zvone Pavši~ predano in z veliko lju-bezni vzgajata mlade in tudi starejše jaha~ e, ki jim želita po-sredovati tudi znanje iz našega projekta. To in njun odnos do živali je prav tisto, kar naju je prepri~ alo za sodelovanje.

Na svojih delavnicah, s kate-rimi ponovno za~ nete jeseni, poudarjata, da je potrebno biti ^lovek z veliko za~ etnico. Kako si razlagata tega ~ loveka in ka-kšen je?Lili: To je pa ~ isto preprosto. ^lo-vek z veliko za~ etnico je oseba, ki spoštuje vse ljudi, živali in naravo, dela dobro, ~ e ne more dobro, pa vsaj ne škodi, je str-pen in nekonflikten, sprejema druga~ nost in spoštuje enakost, kar pomeni, da za sprejemanje so~ loveka niso pomembni spol, izobrazba, versko prepri~ anje, narodnost, barva kože, telesne posebnosti, socialni položaj ali politi~ no prepri~ anje, pa~ pa le osebnost in to, da je ^lovek. In tako je krog sklenjen.

Najve~ ja želja ekipe projekta Pomagajmo (sebi in drugim) je ...Duško: Izobraziti dodatne men-torje projekta. Pri tem pa ni po-goj formalna izobrazba, pa~ pa sr~ nost in predanost prenašanju znanja iz projekta. Pa seveda, razširiti projekt na vse šole, saj imajo vsi otroci pravico do tovr-stnega znanja.

Verjameva namre~ , da je najin projekt kamen~ ek tudi v moza-iku boljših medsebojnih odno-sov in ne le preventivnega in samozaš~ itnega vedenja. Lili: Ob koncu bi dodala še naslednje; toplo nama je pri srcu, ko v povezavi s projektom sre~ ujeva ljudi, ki v svojem delu, pa naj bo redno ali prostovolj-no, vidijo poslanstvo in ga kot takega tudi opravljajo. Pri tem sva ugotovila, da samo formal-na izobrazba ne pomeni veliko, ~ e nisi ^lovek. Sre~ ujeva pa tudi ljudi, teh k sre~ i ni veliko, ki naj bi jih že zaradi dela moralo odli-kovati prej omenjeno, izkaže pa se, da so ravno tisti, ki so jim zaupani najranljivejši oziroma ljudje v stiski, v~ asih vse prej kot to. Ampak, midva sva optimista in verjameva v dobro.

Na zaklju~ ni vaji konec minulega šolskega leta so u~ enci OŠ Košana pokazali temeljne postopke oživljanja, ki so jih z avtorjema usvajali ~ ez leto.

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

FOTO

: O

SEB

NI

ARH

IV

Barbara ^epirlo

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �

Spominska fotografija nekoliko druga~ e.

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 �Reg i j ske ku l t u rne d iagona le

P r e j e l i s m o

Piknik ~ lanov Društev Sožitje Cerknica in Ribnica»Prišli smo zato, ker potrebujemo drug drugega. Ravno ob teh ose-bah in njihovih starših lahko vidimo, da življenje ni enostavna za-deva. Zato vam želim, da današnje sre~ anje ne bi bil samo dogo-dek, ampak zaklad, iz katerega bomo ~ rpali ljubezen ter mo~ za sprejemanje in sožitje.« Tako je se je glasil del uvoda v sveto mašo ribniškega dekana mag. Antona Ber~ ana, ki je bila prvi del že še-stega tradicionalnega sre~ anja Društev Sožitje Cerknica in Ribnica pri Novi Štifti. Sre~ anje se je nadaljevalo v sproš~ enem vzdušju ob številnih dobrotah in zvokih harmonike.

Zelše, �. september – Kulturno društvo Notranj-ska je v sodelovanju z JSKD Obmo~ no izpostavo Cerknica v cerkvi Sv. Volbenka v Zelšah tudi letos organiziralo septembrski kulturni ve~ er. Tokrat ga je izvrstno obogatila sopranistka Barbara Camille Tanze, med drugim tudi letošnja finalistka med-narodnega pevskega tekmovanja Festspielstadt Passau. Tanzejeva je skupaj s pianistom Vladi-mirjem Mlinari}em v zelški cerkvi nastopila prvi~ . Zelški koncertni ve~ er arij in samospevov je bil edinstven, vendar ne samo zaradi vrhunskih iz-vajalcev, temve~ tudi po vsebini, saj se operni pevci malokrat odlo~ ijo, da bi v enem kosu izva-jali pet stavkov, ~ emur so bili pri~ a sicer redki obi-skovalci ve~ era. Kot pravita ustvarjalca, tak kon-cert nastaja dlje ~ asa, saj je od prvotne ideje pa do koncerta potrebnih ve~ mesecev trdega dela. Notranjci tokratne izjemne glasbene priložnosti niso izkoristili v tolikšni meri, kot bi lahko.dš

»Tukaj skoraj vsak goji veliko zelenjave. Vse povsod so ~ ebelji panji. Ljudje v gozdu nabirajo razne plodove, gobe, zdravilne rastline,« je v poro~ ilu o ekskurziji po Sloveniji o svojih opažanjih med drugim zapisala Škotinja Yvonne Boles. In zraven dopisala »We need to do more of this« (ve~ moramo narediti na tem) in »This is the connection we have virtually lost« (to je povezava z naravo, ki smo jo mi izgubili).

»Pri vas je celo narava bolj naravna ...« Veronika Rupnik Ženko

S Škotinjami po deželi tiso~ erih zvezd – »Slovenci niste izgubili stika z naravo«

Vicki, Anne, Ashleigh, Lynsey in Yvonne so se po enoteden-skem potepanju po Sloveniji strinjale o ne~ em – da je Slo-venija veliko bolj zelena, kot so pri~ akovale, in njeni prebivalci z naravo tesneje povezani, kot je to obi~ ajno v nekaterih drugih državah.

»Ljudje ste pogumni in pod-jetni ter imate, vsaj tisti, ki sem vas sre~ ala, spoštljiv odnos do narave,« je dejala Anne Swan-son, prepri~ ana, da bi se marsi-katera država lahko kaj nau~ ila od Slovenije, ne le obratno, kot obi~ ajno mislimo Slovenci.

»Vsi ljudje, ki smo jih sre~ ali, so bili prijazni. Nekdo mi je dejal, da to menda ni ravno zna~ ilno za Slovence, kar me je presene-tilo. Nek starejši gospod nas je potem, ko nas je zasa~ il na svo-jem vrtu, kjer smo si ogledova-le sadno drevje, kar povabil, naj poskusimo sadje!« navdušenja ni mogla skriti Lynsey Torrance.

»V Sloveniji se na prikupen na~ in sodobno združuje s tradi-cionalnim. Prej sem sre~ ala sta-rejšo gospo z ruto na glavi in oble~ eno letom primerno. Pelja-la se je s kolesom, za katere-ga je obesila košaro z zelenja-vo. Podoba Slovenije, kakršno sem si predstavljala. Nato pa se je ustavila in se oglasila na mobilni telefon,« je pripovedo-vala Lynsey. Prijetno preseneti-la jo je tudi povsem nova hiša naše vodi~ ke z lon~ eno pe~ jo v dnevni sobi. »Nikoli nisem vi-dela ~ esa podobnega,« mi je o prepletu starega z novim dejala Lynsey, ko smo sedli h kosilu po dobrih treh urah potepa-nja po Menišiji, deželi tiso~ erih zvezd, ki jih, kot pravi naša vodi~ ka Judita Uneti~ , uzreš, ko pogledaš v nebo, svetlobno ne-onesnaženo. Najprej doma~ a salama in sir, doma~ i žganci, zabeljeni z ocvirki, doma nare-jeni žlikrofi, polnjeni s suhimi

~ ešpljami in še doma~ e kislo mleko.

»V izlete vedno vklju~ ujem elemente lokalne kulinarike. Po hrani si zapomniš kraje,« pri-pomni Bojan Žnidarši~ , direktor Centra za uravnotežen razvoj Vitra Cerknica, ki je v okviru mednarodnega programa Le-onardo da Vinci že osmo leto zapored gostil izmenjavo. Sicer pa Žnidarši~ , kot pravi, stremi za tem, da gosti iz tujine pridobi-jo ~ im ve~ novih znanj in spo-znanj, idej in izkušenj.

Pri Uneti~ evih smo se okrep~ ali in odpo~ ili, potem ko smo dopoldan preživeli na poti po Medvedovih stopinjah. Med-veda nismo sre~ ali, a ne bi bilo prav ni~ nenavadnega, ~ e bi ga. »Podnevi bi po tej poti mogo~ e še šla sama, ampak bi krepko pazila,« je pomislila Uneti~ eva, sicer ~ lanica Turisti~ nega dru-štva Menišija. »Ko zapade sneg, so vse povsod stopinje, ki do-kazujejo, da je tukaj medve-dov res veliko. Ljudje si ne upamo ve~ niti ven iz hiš. Ker se medvedi gibljejo zjutraj in zve~ er, ko iš~ ejo hrano, otroci pa gredo prav takrat v šolo, je bojazen še ve~ ja,« je pripove-dovala za~ udenim obiskoval-

kam iz Škotske, kjer medveda lahko sre~ aš samo v žival-skem vrtu. Toda to je bil šele za~ etek. Podeželskemu dnevu so sledili še Deviški dan, Poho-

dniški dan, Morski dan, Kraški dan, Peklenski dan (poimeno-van po soteski Pekel, da ne bo pomote) in doživetja gozdov, jam, slapov, morja, solin, Krasa,

kulture, zgodovine ... »Slovenija ima toliko za ponuditi in to na tako majhnem prostoru. Mislim, da se preslabo tržite,« je oceni-la Yvonne.

FOTO

: D

AMIJA

NA

ŠKRL

J

»Sre~ anje pri Novi Štifti je vsako leto eden vrhuncev celoletnega dogajanja, saj prireditev prav vsi nestrpno pri~ akujemo, tako starši, še posebej pa osebe z motnjami v duševnem razvoju. Menim, da bo tradicija sre~ anj s ~ lani Društva iz Cerknice v lepem okolju Nove Štifte tudi ostala, saj tu nikoli ne zmanjka dobre volje,« je povedal predsednik Društva Sožitje Ribnica Jože Košmrlj. Podobnega mne-nja je tudi predsednica cerkniškega Sožitja Jožica Grom, ki pravi: »Ni bojazni, da bi dogodek zamrl, saj se tu družine oseb z motnjami v duševnem razvoju sre~ ujejo s prijatelji iz Ribnice in drugimi ob~ ani širše okolice. To je zelo dobrodošlo, saj si poleg druženja med se-boj izmenjajo tudi koristne izkušnje.« Obe društvi sta povezani v mrežo društev, ki so razpredena po celi Sloveniji in sestavljajo Zve-zo Sožitje. Sre~ anja se je udeležila tudi predsednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal, ki je dejala, da so tradicionalni pikniki Cerknice in Ribnice tako lep dogodek, da je enostavno morala priti. Kristjan Kozina

FOTO

: KR

ISTJ

AN K

OZI

NA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str �0

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011Reg i j ske ku l t u rne d iagona le10

Povorka nastopajo~ ih na kme~ kih vozovih.

CRÉATIVE TECHNOLOGIE

Citroënova tehnologija mikrohibridnega pogona e-HDi združuje dizelski motor HDi, robotizirani mehanski menjalnik, sistem Stop & Start nove generacije ter sistem za rekuperacijo energije med fazo zmanjševanja hitrosti, ki skupaj prispevajo k zmanjšanju porabe goriva in emisij CO2 ob nespremenjeni ravni užitka v vožnji. Nastopil je čas, da začnete o vožnji razmišljati drugače.

Poraba goriva predstavljenih modelov: kombinirana vožnja od 4,6 do 5,3 l/100 km. Emisija CO2: od 120 do 139 g/km.Dve leti pogodbene garancije, Citroën Financiranje. *Količina goriva je izračunana upoštevajoč ceno goriva 1,25 eur, kombinirano porabo goriva posameznega modela in letno prevoženih 10.000 km (ali 15.000) odvisno od modela. Bonus za navedeno število let brezplačnega goriva se izplača kot popust ob nakupu vozila. Primer informativnega izračuna finančnega leasinga za vozilo Citroen C5 (Tendance e-Hdi 110 Airdream BMP6) – mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenimi popusti 19.350 EUR; DDV je obračunan v obrokih; mesečni obrok je 239,08 EUR pri 30% pologu in ročnosti 72 mesecev; EOM na dan 18.08.2011 znaša 8,55% in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi indeksa obresti - 3 mesečni EURIBOR s skupno letno obrestno mero 6,98%; financirana vrednost 13.545 EUR; skupni znesek za plačilo 22.535 EUR. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Citroen. Ugodna ponudba velja do 30. septembra za omejeno količino vozil oziroma do razprodaje zalog za fizične osebe pri pooblaščenih prodajalcih Citroënovih vozil, ki sodelujejo v akciji. Več na www.citroen.si. Slike so simbolične.

www.citroen.siDO 19% NIžjA PORAbA INbREzPLAčNO gORIVO ZADO 7 LET VOžNjE*

Citroën C5e-HDi 110 Airdream BMP6

za 7 let brezplačnega goriva1.500 € dodatnega bonusa v primeru financiranja

skupni prihranek 7.500 €+

Citroën C4 piCassoe-HDi 110 Airdream BMP6

za 7 let brezplačnega goriva1.250 € dodatnega bonusa v primeru financiranja

skupni prihranek 5.450 €+

Citroën berlingoHDi 110 Airdream BVM

za 6 let brezplačnega goriva1.000 € dodatnega bonusa v primeru financiranja

skupni prihranek 4.945 €+

Na Blokah bo 25. septembra M´hajlov s´min, na katerem se bodo predstavili izdelovalci suhe robe, kerami~ nih izdelkov, smu~ i, Lokovški kova~ i in še mnogo drugih.

M´hajlov s´min na Blokah

FOTO

: TI

C B

LOKE

vega, ajdovega, mešanega, pa vse do posebnih kruhkov, ki so jih imenovali »podremav~ ki«, in

M´hajlov s´min na Blokah ima že zelo dolgo zgodovino, saj je bil prvi sejem že v 15. stoletju, najverjetneje leta 1421, ko so ustanovili Bloško faro. Nekdaj je bil sejem zelo pomemben, saj je potekal tri dni in prodajalci

co. Na kramarskem delu sejma bo naprodaj vsakovrstno blago, kot se za sejem spodobi.

V maneži ran~ a Bloke bo po-tekala konjeniška prireditev z naslovom Spretnost je ume-tnost, na kateri je pomembna

kruhkov, ki so jih metali otrokom ob porokah – »sušava«, katere so danes nadomestili bomboni, bo v osnovni šoli. Za vsakogar se bo našlo nekaj zanimivega, zato vas Blo~ ani vabijo v svojo družbo. mp

Lokovški kova~ i znajo kovati tudi v troje.

in kupci so prihajali tudi dvesto kilometrov dale~ , Blo~ ani pa so imeli možnost prodati svoje iz-delke in živino ter si preskrbeti blago in živila, ki so jih potrebo-vali ~ ez zimo.

Prireditev bo kot že zadnjih nekaj let razdeljena na ve~ sklo-pov. Na etnološkem delu sejma bodo izdelovalci, ki skrbijo za ohranjanje kulturne dediš~ ine, izdelovali in prodajali izdelke tradicionalnih obrti, kot so su-horobarski izdelki, bloške smu~ i, lon~ evino, ro~ no pletene košare, predstavili pa se bodo tudi pro-izvajalci doma~ ih dobrot, kot so sirarji in izdelovalci suhomesna-tih proizvodov. Lokovški kova~ i bodo pokazali, kako se je nekdaj izdelovalo orodja iz železa in ~ e boste imeli sre~ o, vam bodo tudi kakšnega podarili. Aktiv kme~ kih žena Zarja bo organiziral zele-njavno tržnico, kjer bo mogo~ e kupiti bloške pridelke za ozimni-

usklajenost med jezdecem in konjem brez uporabe sile. Le-tos bo potekalo tudi tekmova-nje brez konj, na katerem bodo tekmovalci prenašali eden dru-gega ~ ez ovire in zmagovalci bodo prejeli prakti~ ne nagrade. Po koncu bo na prostoru pred manežo koncert skupine Plava trava zaborava, ki bo marsikomu obudil spomine na mlada leta.

Na prostoru pred ob~ ino bodo poskrbeli za jeda~ o in pija~ o ter zabavo z ansamblom Kolovrat.

Na Blokah poznamo pregovor »Vsak udek ima svoj gudek«, kar pomeni, da so vsak del praši~ a, ki so ga zaklali pozimi, pojedli na to~ no dolo~ en dan. Enako je bilo s kruhom, saj so za skoraj vsako priložnost spekli druga~ en kruh. To tradicijo bodo Blo~ anke oživile in tako pripravile razsta-vo kruhov z naslovom »Kruha na naredi moka, ampak roka«. Razstava kruha, od je~ meno-

Na njem se bodo predstavili doma~ i izdelovalci suhe robe, kova~ i ...

Logatec, ��. avgust–1. september – Konec septembra se je na polju pod Sekirico, tik ob priklju~ ku za na avtocesto, odvijal prav poseben dogodek, ki je pritegnil marsikoga od mimoido~ ih. Betonski stebri pred ve~ kot 15 let zgorelega Koren~ evega kozolca, ki so do tedaj bolj kot ne samevali, so z vsakim dnem dobivali bolj živahno podobo in se ob zaklju~ ku spremenili v »spomenik kreativni neugnanosti«, kot je povedal avtor projekta Stebri družbe, Logat~ an Vid Sark. Za njihovo preobraz-bo je skrbela množica navdihnjenih pleskarjev in slikarjev vseh starosti, poklicnih in ljubiteljskih, ki so prazne stene oblekli v žive barve: »Poslikani stebri bodo dale~ mo~ neje kot zgolj beton pritegni-li pozornost mimoido~ ih in morda Logatec osvetlili tudi kot kraj domislic in spontanega kulturne-ga dogajanja,« je o »druidskem« projektu povedal Sark. Poudaril je še, da se mu zdi v ~ asu, ki mu vladajo materialne dobrine, toliko bolj pomembno izvajati projekte, ki niso komercialno naravnani, ravno zato pa je v njih prisotnega ve~ navdušenja in dobre volje. Sicer pa Stebri družbe še niso iz-rekli zadnje besede, zato lahko med poslikanimi objekti pri~ akujemo še ve~ podobnih dogodkov. Med njimi tudi fotografsko razstavo Andreja Koren~ a, ki bo prikazala »zgodovino« tega domiselne-ga podviga.sm

Cerknica, 1. september – V galeriji Krpan do 15. septembra razstavlja 13 cerkniških, logaških in vrh-niških likovnikov, ki so se prijavili na tematski razpis Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Tekst v podobi. Ker je tema dokaj zahtevna, v dolo~ enem smislu pa se navezuje na lanskoletno razpisano temo, sta cerkniška in logaška izpostavi v pomladnem ~ asu razpisali likovno delavnico, na kateri bi udeležencem osvetlili in približali temo. V Cerknici so delavnico izpeljali, saj je bilo dovolj prijav, li-kovnike pa je usmerjal mentor Andrej Mivšek. Ustvarjalci so lahko uporabili poljubno likovno tehniko, ~ rka ali tekst pa sta morali imeti lastno likovno vrednost.

Cerkniška izpostava se je povezala tudi z OŠ 11. maj Grahovo in tako si lahko v galeriji ogleda-te še spremljevalno razstavo u~ encev pod mentorstvom Jerneja Dolni~ arja, ki so ustvarjali na isto temo, v dolo~ enih primerih pa tudi presegli odrasle ustvarjalce. Razstavo, na kateri je poleg slikar-skih tudi eno kiparsko delo, je strokovno pospremil akademski slikar Todor~ e Atanasov, ki bo po ogledu vseh obmo~ nih razstav Osrednje Slovenije naredil izbor za regijsko razstavo na Vrhniki 8. novembra.sm

FOTO

: TI

C B

LOKE

FOTO

: VI

D S

ARK

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C

V Notranjsko-kraških novicah smo 22. julija 2011 pomotoma za-pisali, da je poveljnik Gasilske zveze Loška dolina Marjan Gom-bac. Njegov pravi priimek je namre~ Gomboc. Uredništvo

P o p r a v e k

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 11Š p o r t

K a r a t e k l u b P o s t o j n a

Notranjski tekaški pokal se nadaljujePo poletnem premoru se bo v nedeljo, 11. septembra, s šesto tekmo nadaljeval letošnji ElgoNOVA Notranjski tekaški pokal. Tokrat se bodo teka~ i zbrali na 3. teku po Blokah, kjer jih ~ aka razgibana proga, dolga 6,7 kilometra. Za otroške kategorije bodo proge ustrezno krajše. Zbor nastopajo~ ih bo med 8. uro in 9.30 na igriš~ u pri OŠ Nova vas.

Spored tekmovanja:ob 10. uri kategoriji P1/F1, dolžina teka 600 mob 10.05 kategoriji P2/F2, dolžina teka 1000 mob 10.15 kategoriji P3/F3, dolžina teka 1600 mob 10.30 ~ lani in ~ lanice, dolžina teka 6,7 kmPrireditev bo potekala v vsakem vremenu, prijavnina za ~ lane in ~ lanice znaša 10 evrov, za otroke pa prijavnine ni. Ve~ informacij lahko dobite tudi na e-naslovu ntp@drustvo-sovica.si ali spletni strani www.drustvo-sovica.si.

Siena, �. september – Na dirkališ~ u pri Sieni je bila osma, predzadnja dirka Italijanskega tekmovanja v kartingu Cham-pionkart. Matevž ^uden (AMK Atom) je že s petim ~ asom kva-lifikacij nakazal, da se bo pote-goval za visoke uvrstitve v vseh treh vožnjah. Prvo vožnjo je tako za~ el zelo dobro, se hitro pre-bil do tretjega mesta, potem pa

Ilirska Bistrica, Simonhohe (A) – Gorsko hitrostni dirka~ i v po-spešenem tempu nadaljujejo letošnje prvenstvo, v manj kot mesecu dni so tako odpeljali tri dirke. O poteku dirke v Lu~ inah smo že pisali, sledil pa je nastop na najmo~ nejši doma~ i dirki v Ilirski Bistrici, ki se to~ kuje tudi za evropsko prvenstvo. Zmago na tej dirki je osvojil Italijan Faggioli s prototipom osela, ki je v prvi vo-žnji postavil tudi nov rekord pro-ge, le to je prepeljal s povpre~ no hitrostjo 150,05 kilometrov na uro. Skupno 12. mesto je osvo-jil Marjan Smrdelj s formulo Lola

Poljska, ��. avgust – Jan Rija-vec, Klemen Bauer, oba ~ lana Logaškega lokostrelskega klu-ba, in Klemen Štrajhar (LK Ka-mnik), so po devetih letih pristreljali novo lokostrelsko ko-lajno za Slovenijo na mladin-skih svetovnih prvenstvih. Le-tošnje je potekalo v Legnici na Poljskem in v kadetski konku-renci ukrivljenega loka so osvo-jili tretje mesto. V osmini finala so najprej premagali mehiško ekipo, v ~ etrtfinalu pa z rezul-tatom 215: 212 še ekipo Rusi-je. V polfinalu so se pomerili z ekipo kitajskega Tajpeja, kate-rim so morali priznati premo~ . V malem finalu za tretje mesto so jim nasproti stali Kitajci in po rednem delu je bil rezultat izena~ en. Sledili so streli dodatnih treh puš~ ic, pri ~ emer so slovenski lo-kostrelci zadeli eno desetko in dve devetki, nasprotniki pa so vse tri puš~ ice poslali v devetko in za eno to~ ko so bili boljši Slovenci. V konkurenci 115 posameznikov sta oba ~ lana LD Logatec zasedla 33. mesto.el

Karate klub Postojna bo v letu 2013 obeležil 40 let svojega delovanja. V teh štirih desetletjih je skozi trenerske veš~ ine glavnega trenerja Josip Kovšca, nosilca mojstrskega naziva 6. dan., pridobivalo znanje veliko mladih nadebudnežev, željnih karateja. Trener Kovšca pa ima kljub dolgoletnem delu v športu in v tej borilni veš~ ini še vedno polno na~ rtov in izzivov. Z njim smo se pogovarjali septembra, tik pred pri~ etkom treningov, na katerih je sam še vedno aktiven.

Karate klub Postojna pred novimi izzivi z novimi tekmovalci

1. Pred vami je nova jesenska tekmovalna sezona. Kakšne na~ rte imate?V septembru bo že tradicionalno potekal vpis novih ~ lanov. Z vpisom seznanjamo predvsem osnovnošolsko mladino, ki želi podrobneje spoznati ta šport. Vpis bo pote-kal v športni dvorani OŠ Antona Globo~ nika Postojna vsak ponedeljek, ~ etrtek in petek ob 18. uri ter vsak torek in sredo v telovadnici podružni~ ne šole v Planini. V lanskem šolskem letu se je ~ lanstvo v klubu izjemno pove~ alo, tako da nas je sedaj že preko 140. Prvi vikend v septembru je v Postojni potekal sodniški seminar za slovenske kara-te klube, ki so v~ lanjeni v nacionalno panožno Karate zvezo Slovenije. Seminarja, ka-terega soorganizator smo bili tudi Postojn~ ani, se je udeležilo tudi dvanajst naših ~ la-nov. Z udeležbo na seminarju smo pridobili poleg že dveh uveljavljenih sodnikov še dva sodnika pripravnika in osem spremljevalcev ekip. Prav zaradi številnih tekmovanj in novih tekmovalcev do konca decembra je bilo potrebno okrepiti tudi spremljevalce na tekmovanjih.

2. Omenili ste novo generacijo tekmovalcev in številna tekmovanja, ki so pred vami. Kdo vam pri trenerskem delu pomaga? Naš klub je bil v letu 2010 tretji najboljši slovenski karate klub, kar gre pripisati, poleg odli~ nih tekmovalcev, tudi zelo dobro uigrani trenerski ekipi, ki tekmovalce pripravlja za velika tekmovanja. Trenutno smo v klubu trije šolani trenerji, pri treningih pa nam prostovoljno pomagajo izkušeni ~ lani z mojstrskimi nazivi. Svoje znanje tako trener-ji kot tekmovalci obnavljamo na licen~ nih seminarjih in na seminarjih tujih priznanih mojstrov. Tako sta poleti na strokovnem seminarju v Tivatu (^rna gora) uspešno opra-vila izpit za višji dan naziv dva ~ lana, Hadis Lišinovi} je pridobil naziv mojstra karateja, 3. dan, Rajko Rizmanovski je postal mojster karateja 2. dan.

3. Kaj bi za zaklju~ ek še želeli posredovati bralcem Notranjsko-kraških novic?Predvsem bi želel poudariti potrebo po gibanju ne glede na starost, ki je nujna za zdrav razvoj. Karate omogo~ a prav to, z njim se lahko ukvarja vsakdo, ki ima željo po rekreaciji. Moj moto je: »Športna vadba lahko zamenja vsako zdravilo, nobeno zdravilo pa ne more zamenjati športne vadbe«. Zato bi vsem, predvsem pa mladim, svetoval zdrav na~ in življenja z veliko gibanja. Mladi naj se namesto, da popoldneve presedijo pred ra~ unalniki, raje vklju~ ijo v športno vadbo, pa ~ etudi to ne bo karate, saj je špor-tna ponudba v Postojni dovolj pestra.Sabina Ilerši~ Kovšca

Bronasti lokostrelci, z leve: Kristjan Bauer, Klemen Štrajhar in Jan Rijavec

Uspe{no za dirka~ eF3000, bil je drugi najhitrejši slo-venski voznik. Zmago za držav-no prvenstvo pa je osvojil njegov sokrajan Milan Bubni~ z lancio delto. Slednji je slavil tudi v razvr-stitvi divizije III, v kateri je bil drugi Andraž Hribar z mitsubishi lancer-jem. V diviziji I sta se na stopni~ ke uvrstila ~ lana MGM Postojna Ma-nuel Dessardo na 1. in Grega Pre-mrl, oba z vozili MG 105, na tretje mesto. Sedma je bila Sanja Smr-delj z zastava yugom.

Zelo podoben je bil razplet tudi na dirki v avstrijskem Si-monhoheju. Marjan Smrdelj je s formulo osvojil skupno peto

mesto, 15. pa je bil Bubni~ in osvojil tako še eno zmago za prvenstvo Slovenije. V diviziji III sta mu družbo na stopni~ kah delala Hribar na drugem in Peter Marc (mitsubishi lancer) na tre-tjem mestu. V diviziji II je zma-gal Leon Vodopivec (renault clio), ki tako kot Marc nastopa za DAS Koleselj, v diviziji I pa sta Premrl in Dessardo zamenjala uvrstitvi iz Il. Bistrice. Tokrat je zmagal Premrl, Dessardo pa je bil tretji. Sanja Smrdelj je bila tokrat peta, v yugo pokalu pa tretja. V mla-dinski konkurenci je zmagal Pre-mrl, drugi je bil Vodopivec.el

FOTO

: AR

HIV

MAT

EVŽA

^U

DN

A

Dober za~ etek ^udnav petem krogu napravil manjšo napako in izgubil dve mesti. Do cilja je uspel enega tekmeca še prehiteti in osvojiti ~ etrto me-sto. Drugo vožnjo je tako za~ el s ~ etrtega štartnega mesta, ki pa je bilo na zunanji strani proge. Tako se je kmalu po štartu zadel s konkurentom in nazadoval do 10 pozicije. Do cilja 20 krogov dolge vožnje je uspel uvrsti-

tev precej izboljšati, znova se je prebil do ~ etrtega mesta. Zadnjo vožnjo je pri~ el nekoliko previ-dneje, kar se mu je obrestova-lo, saj je bil hitro v boju za tretje mesto, katerega je prevzel v pe-tem krogu. A tekmeci mu niso omogo~ ili lahkega dela in dva konkurenta sta ga uspela prehi-teti, tako da je osvojil v tretjem nastopu peto mesto.el

FOTO

: LO

KOST

RELS

KA Z

VEZA

Trener Josip Kovšca na sredini skupaj z Rajkom Rizmanovskim (levo) in Hadisom Lišinovi}em (desno).

^uden v Sieni dvakrat ~ etrti in enkrat peti.

NOVO

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011Z e l e n i r a z g l e d i1�

I z o b ~ i n s k e h i { e

Štipendije so namenjene dija-kom in študentom, ki se bodo po kon~ anem šolanju zaposlili pri delodajalcih iz ob~ in Bloke, Cer-knica, Logatec, Loška dolina, Piv-ka in Postojna.

Delodajalci so svoje potrebe po štipendiranju kadrov v šol-skem oziroma študijskem letu 2011/2012 že prijavili. Tako je 16 podjetij oddalo potrebe po skupno 49 kadrih, ki se šolajo na poklicnih, srednjih ali visokih oziroma univerzitetnih ter ma-gistrskih programih. Tudi letos prednja~ ijo potrebe po strojnih in lesarskih profilih razli~ nih sto-penj. Nekatera podjetja in pod-jetniki v regiji pa potrebujejo tudi ra~ unalniške tehnike, gastronom-

Razpis za štipendiranje dijakov in študentov

sko turisti~ nega tehnika, grad-bene tehnike ter diplomante s podro~ ja ekonomije, arhitekture ter grafi~ ne in medijske tehni-ke. Celoten razpis s seznamom podjetij in njihovimi natan~ nimi potrebami je objavljen na spletni strani www.rra-nkr.si.

Polovico sredstev za štipendi-je prispevajo delodajalci, druga polovica pa je sofinancirana s sredstvi Evropskega socialnega sklada.

RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o. je že od leta 2004 izvajal-ka Regijske štipendijske sheme notranjsko-kraške regije. Število štipendistov in število deloda-jalcev se iz leta v leto pove~ uje, tako je trenutno v shemo vklju~ enih 171 štipendistov in 31 delodajalcev.

Na podro~ ju lesarstva je bil letos opazen najve~ ji razkorak med potrebami delodajalcev in

prijavljenimi kandidati za štipen-dijo. Razpisanih je bilo 11 štipen-dij za mizarje, šest štipendij za lesarske tehnike, štiri štipendije za diplomirane inženirje lesarstva in dve štipendiji za univerzitetne diplomirane inženirje lesarstva. Podeljena je bila le ena štipen-dija za lesarskega tehnika. Da bi omilili ta razkorak med potrebami delodajalcev in kandidati za šti-pendijo, je RRA Notranjsko-kraške regije skupaj z delodajalci, izo-braževalnimi institucijami in Za-vodom za zaposlovanje izvedla kar nekaj aktivnosti za promocijo teh poklicev. ^eprav se bodo ak-tivnosti v tej smeri še nadaljevale, saj je oktobra predvidena regijska promocija deficitarnih in perspek-tivnih poklicev, bodo prvi u~ inki morda vidni že v letošnjem letu. Zdenka Žakelj, RRA Notranjsko-kraške regije, d.o.o., zdenka@rra-nkr.si, 0� 7�1 �� �0.

Pivka – RRA Notranjsko-kraške regije je danes na spletni strani objavila letošnji razpis štipendij

v regijski štipendijski shemi. Na voljo je 49 štipendij. Rok za oddajo vlog je 10. oktober.

Nedelja, 11. 9. 2011

10.00 Nogometno igriš~ e v Novi vasi 3. TEK PO BLOKAH ZA NOTRANJSKI POKAL

Petek, 16. 9. 2011

18.00 Nogometno igriš~ e v Novi vasi NOGOMETNA TEKMA STARI – MLADI

Nedelja, 18. 9. 2011

13.00 Nogometno igriš~ e v Novi vasi TURNIR V NOGOMETU ZA OSNOVNOŠOLCE

14.00 Po lokalnih cestah Bloške planote z startom v Novi vasi

KOLESARJENJE PO BLOKAH

Sreda, 21. 9. 2011

13.00 ^istilna naprava Velike Bloke OTVORITEV OKOLJSKE INFRASTRUKTURE VELIKE BLOKE

^etrtek, 22. 9. 2011

18.00 Dvorana nad knjižnico v Novi vasi PREDSTAVITEV KNJIGE SLAVKA PETRI^A «BOJ ZA KRPANOVO DEDIŠ^INO«

Petek, 23. 9. 2011

18.00 Dvorana v osnovni šoli OSREDNJA OB^INSKA PROSLAVA, kulturni program s podelitvijo ob~ inskih priznanj in podelitev priznanj in nagrad za najlepše urejen balkon, vrt in kmetijo koncert glasbene skupine KONTRABANT

20.00 Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi Za~ etek »BLOŠKE NO^I« 20.00 KROKAR, 21.30 TAMARA, 22.00 POP DESIGN

Sobota, 24. 9. 2011

15.00 Metulje POHOD NA BLOŠ^EK z družabnim sre~ anjem

20.00 Šotor pred gasilskim domom v Novi vasi 20.00 BAND 501, 21.30 ROK FERENGJA »n« band

PRIREDITVE OB OB^INSKEM PRAZNIKU 2011Nedelja, 25. 9. 2011

8.00 Bloško jezero - Vol~ je VODEN POHOD PO KRPANOVI POTI

10.00 Na krožiš~ u pred Osnovno šolo v Novi vasi MIHAELOV SEJEM sprevod konjenikov in starosvetnih smu~ arjev s startom pri Fari odprtje sejma s kulturnim programom razstava kruhov »od pšenice do kruha« v telovadnici Osnovne šole

13.00 Na parkiriš~ u pred ob~ ino Bloke v Novi vasi VESELICA z ansamblom KOLOVRAT

14.00 Maneža Ran~ Bloke v Novi vasi 14.00 - Tekmovanje s konji »spretnost je umetnost« 16.00- tekmovanje Save a Horse, ride a Cowboy 17.00 tombola »zadeni Quarter konja« 18.00 nastop glasbene skupine PLAVA TRAVA ZABORAVA

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 1�I z o b ~ i n s k e h i { ePrispevkov na straneh Iz ob~ inske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

C

E R K N I C A

KULT

URNI DOM

Bliža se jesen, ~ as, ko se ponovno odprejo vrata gledališ~ in drugih hramov kulture. Tudi cerkniški kulturni dom konec septembra za~ enja s svojo šesto gledališko sezono. V bolj ali manj enaki zasedbi smo oblikovali program, tokrat še bolj izpiljen in še bolj po okusu naših zvestih obiskovalcev.

Nova gledališka sezona v Kulturnem domu Cerknica

Ohranjamo osnovno programsko shemo, v katero bomo redno uvrš~ ali program za najmlajše kulturnike, program za ljubitelje glasbe, potopisna predavanja, film, nudili prostor predstavitvam lokalnih društev in organizacij ter nenazadnje skrbeli tudi za smeh.

S prireditvami za~ enjamo v petek, 30. septembra. Sezo-no bomo za~ eli z nekoliko druga~ nim potopisnim predava-njem Brigite Zobec in Andraža Casermana. Kar enajst mesecev sta potovala in ve~ ji del svojega potovanja preživela v Avstrali-ji v okviru organizacije WWOOF (World Wide Opportunities on Organic Farms oz. Svetovne pri-ložnosti na ekoloških kmetijah). WWOOF prostovoljci v zameno za pomo~ pri delu na ekolo-ških kmetijah po svetu dobijo brezpla~ no hrano in preno~ iš~ e. Na ta na~ in lahko spoznava-jo delo na ekoloških kmetijah, ceneje potujejo po svetu, pred-vsem pa pridejo v neposredni stik s kulturo in življenjem na kmetiji. Zagotovo nas ~ aka zani-

miv in pou~ en ve~ er, ki ga tudi vi ne smete zamuditi.

Prva oktobrska sobota bo na-menjena najmlajšim obiskoval-cem kulturnega doma, saj bo na sporedu predstava za najmlajše z naslovom PAJEK KVEKU ANAN-SI. Lutkovno pripovedna pred-stava govori o prebrisanem in iznajdljivem pajku in njegovih živalskih prijateljih.

Sobota, 8. oktobra, bo film-sko obarvana; BUENA ONDA je dokumentarno popotniški film s potepanja po ^ilu in Boliviji. Av-torji Damijan Cavazza, Jure Kobe, Miha Dovžan in Primož Ponikvar so skozi potovanje raziskovali preteklost, sedanjost in zaslutili prihodnost teh dveh latinskoa-meriških držav.

Teden dni kasneje, v soboto, 15. oktobra, pa nas ~ aka SAŠO HRIBAR SHOW. Ustvarjalci so zapisali, naj ne pri~ akujemo re-maka ukinjenega televizijskega Hri-bara, niti ne odrske razli~ ice Radia Ga-ga! Sašo Hribar, za ne-katere živa legenda, za druge trn v peti, na odru preseneti z iskreno izpovedjo lastne življenj-ske zgodbe. Vsebino svoje duše izlije s pomo~ jo akusti~ ne kitare in ob podpori »legendarnih glas-benih gostov« dokaže, da nima le izjemnega talenta za imitaci-jo, humor in satiro, ampak tudi glas, ob poslušanju katerega se marsikomu naježi koža.

Ljubitelji glasbe pridejo na vrsto v soboto, 22. oktobra, ko bo na odru kulturnega doma nastopil MEF in NOB (Narodno osvobodilni bend). Mef je na slovenski glasbe-ni sceni prisoten že dolgo. Je avtor številnih uspešnic, njegovi koncer-ti pa so prepleteni s pripovedmi,

šalami in seveda z veliko dobre glasbe, ki jo vsi poznamo.

Ker so v jesenskem ~ asu ve~ eri že dolgi in hladni, vas zato vabimo, da jih preživite v naši družbi – ob raziskovanju daljnih dežel, smehu in dobri glasbi.

Vstopnice za vse predsta-ve bodo na prodaj v Kulturnem domu Cerknica uro in pol pred vsako predstavo. V predprodaji pa boste vstopnice lahko kupili tudi v poslovalnici Tur servisa v

BREZPLA^EN VPIS ZA PRVOŠOLKE IN PRVOŠOL^KEseptember in oktober 2011

Prvošolke in prvošol~ ke vabimo, da nas s starši obiš~ ejo v Cerknici, na Rakeku, v Starem trgu ali v Novi vasi. Septembra in oktobra 2011 bomo vsakemu novemu ~ lanu ob vpisu v knjižnico podarili knjigo in odsevno kresni~ ko za varno pot v šolo in domov.www.kjuc.si

Cerknici in na drugih prodajnih mestih prodajne mreže Moje karte. Nakup vstopnic je možen tudi preko spleta na naslovu: www.mojekarte.si.

Mese~ ni program bo tako kot doslej objavljen v Notranjsko-kraških novicah in na spletni strani ob~ ine Cerknica, kjer bo na voljo tudi podrobnejša vse-bina posameznih predstav. Na snidenje! Kulturni dom Cerknica

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011O b v e s t i l a i n h o r o s k o p1�

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvir~ ka 6 eur (DDV je vklju~ en v ceno). Za fizi~ ne osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezpla~ na, dodatni oglas se zara~ una po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslovom. Naro~ nik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko ~ asopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voš~ il, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naro~ nika. Cenik zahval, voš~ il in ~ estitk je 50,40 eur

(DDV je vklju~ en v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

ProdamSuha cepljena bukova drva, razrez in dostava po dogovoru. Posebna akcija v septembru za razrezana okrogla drva do debeline 12 cm. Cena: 50 eur z dostavo do 15 km (Cerknica). Tel.: 031 333 407.Suha mešana drva. Tel.: 030 371 015.Lesene zaboj~ ke (gajbice) za krompir ali sadje, 55 cm x 33 cm x 25 cm, za cca 25kg. Cena: 5 eur za kos. Tel.: 041 337 615.1500 l vina za kuhanje žganja, prevzem v okolici Brežic. Cena: 0,25 eur/liter. Tel.: 041 717 787.

KupimŠtedilnik na trda goriva, dolžine 80–100 cm. Tel.: 041 809 782.

Nepremi~ nine

ProdamStaro hišo v okolici Postojne, parcela 1264 m2, tlorisna površina 88 m2, lepa lokacija z gradbenim dovoljenjem. Cena: ugodno. Tel.: 070 898 215.

DrugoIš~ em zanesljivo pomo~ za ~ iš~ enje stanovanja in likanje v Logatcu (predvidoma 4 ure dvakrat mese~ no). Tel: 031 345 958

Urniki knjižnicLogatec pon., sre., pet. od 9.00 do 19.00 tor., ~ et. od 12.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Krajevna knjižnica Rovte tor. od 15.00 do 19.00 ~ et. od 12.30 do 19.00Krajevna knjižnica Hotedršica sre. in pet. od 16.00 do 19.00Krajevna knjižnica Vrh Svetih Treh Kraljev tor. od 12.30 do 14.30 pet. od 17.00 do 19.00Jožeta Udovi~ a Cerknica pon.–pet. od 10.00 do 19.00 sob. od 8.00 do 13.00Ivana ^ampa Nova vas tor. od 13.00 do 19.00 sre. od 10.00 do 14.00Mari~ ke Žnidarši~ Stari trg pon. od 9.00 do 15.00 ~ et. od 12.00 do 18.00 pet. od 14.00 do 19.00Bena Zupan~ i~ a Postojna pon.–pet. od 7.30 do 18.30 sob. od 7.00 do 12.00 ^italnica pon.–pet. od 10.30 do 18.30Bena Zupan~ i~ a Pivka pon. in ~ et. od 7.30 do 14.30 tor. od 9.00 do 14.30 sre. in pet. od 10.00 do 17.30Bena Zupan~ i~ a Prestranek pon., sre. od 12.00 do 17.00

Dežurni zdravnikZdravstveni dom CerknicaT: 01 705 01 00Zdravstveni dom LogatecT: 01 750 82 29Zdravstvena enota Nova vasT: 01 705 01 80Zdravstveni dom PostojnaT: 05 720 45 39Zdravstvena enota Stari trgT: 01 705 01 66, 01 705 01 63

LekarneCerknicaT:01 707 17 82LogatecT: 01 759 07 72PivkaT: 05 721 17 30PostojnaT: 05 721 17 00Stari trg pri LožuT: 01 707 14 52

Muzeji, znamenitosti

Loška dolinaGrad Snežnik, 01 705 78 14. Vsak dan, razen pon. od 10.00 do 16.00Polharski muzej in lovska zbirka, Pristava gradu Snežnik, 01 705 75 16, 705 76 37. Ogledi po dogovoru.Križna jama, 041 632 153sob., ned. in prazniki ob 15.00Vsak dan po dogovoru.

Notranjsko-kraške noviceIzdajatelj: Notranjske novice, d.o.o., Obrtna cona Logatec 22, 1370 LogatecDirektorica: Majda Strel.Odgovorna urednica: Barbara ^epirlo.Tehni~ ni urednik: Primož Brankovi~ .^asopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vra~ amo. Nenaro~ enih prispev-kov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Studio Ajd. Tisk: Tiskarna SET, Vev~ e. Naklada: 17.800 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (urednistvo nkr-novice.si), Komerciala 040 922 949 (komerciala nkr-novice.si), Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.^asopis je brezpla~ en. Prejemajo ga vsa gospodinjstva v ob~ inah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voš~ il in ~ estitk, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom ~ asopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12,

pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Muzej Pucelj, 041 502 870Ogledi po dogovoru.

PivkaPark vojaške zgodovine, 05 721 21 80jun., jul., avg., sept.vsak dan od 10.00 do 17.00mar., apr., maj, okt., nov.sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic od 10.00 do 15.00 jan., feb., dec.sob., ned., prazniki in v ~ asu šolskih po~ itnic ogledi ob 10.00,12.00 in 14.00Za najavljene skupine je obisk mogo~ skozi vse leto.

A n i n e z v e z d e

Device so tihe, njihovo obnašanje je ponavadi zelo za-držano, so melanholi~ ne in hladne, vendar z diplomat-skim šarmom uživajo odli~ no reputacijo. Sicer imajo veliko energije in so v nenehnem gibanju, a se morajo osredoto~ iti na delo. Notranja nervoza jih v~ asih premaga in zaradi gozda ne vidijo drevesa. Najbolje se temu po-stavijo po robu, ~ e uporabijo svojo sposobnost za analizo in raz~ lenjevanje.Kot partnerji so prijazni in pripravljeni za svojega partner-ja storiti vse potrebno. ^ustva niso preve~ globoka, ven-dar pa zvesta in pripadna. Pri poglabljanju razmerja je najve~ ja ovira njihova samokriti~ nost. ^e ho~ ejo uspeti, se morajo nau~ iti lahkotneje sprejemati poklone in verjeti v ~ ustva svojega ljubljenega.Na spolnost gledajo z nezaupanjem. Ljubezenska no~ se pri Devicah za~ ne z intenzivnim pogovorom. Jasno, telo mora biti ~ isto. Pri prvem seksu Device niso pretirano zahtevne, saj je zanje prvi~ in partner mora to upoštevati. Devicam je najbolj pribljubljen seks v prvih poletnih dne-vih. To morate obvezno izkoristiti.Ko Devica re~ e JA, potem je stvar treba vzeti resno. ^isto~ a v intimnih situacijah je izredno pomembna, ero-gene cone pa so masaža kolen, podro~ je trebuha in gla-va. Brez ljubkovalnega govorjenja pri Devicah ne gre.Zna~ aj: Devica ženska je analiti~ na, precizna, marlji-va, metodi~ na, prakti~ na, plemenita, požrtvovalna, spre-tna. O vsem je rada obveš~ ena, ali pa se povsem zapira vase. Nervira jo primitivizem katerekoli vrste. Od Devi-ce ne boste nikoli slišali karkoli neumestnega. Skrbi za drobne stvari, detajle, so~ ustvuje z bolnimi in s starejšimi. Do svojih otrok je zelo odgovorna, zaradi njih se odre~ e mnogim stvarem, le da so oni sre~ ni. Svoja ~ ustva zatira in trpi zaradi strahov glede svojega zdravja. V ljubezni ni vsiljiva, pri~ akuje, da jo bodo drugi opazili in težko nare-di prvi korak. ^aka, da bo osvojena, porazov ne prenaša, potrpi pa, ~ e jo užalite. Ko je v ~ ustveni zvezi, partnerju izpolni vse želje ali pa se vsaj trudi, da pusti tak vtis.Devica moški je pogosto nepopularen, saj v sebi zadržuje dozo skrivnostnosti. Za ženske, ki iš~ ejo ma~ o tipa, devi-ca ni prava izbira. Njegov zna~ aj vsekakor ni enostaven. ^e imate železno potrpljenje in to~ no veste, kaj želite od življenja, potem se spustite v zvezo z Devico. ^e ste ne-žna ženska, neprepri~ ana vase, pri~ akujete pozornost in razumevanje, boste na za~ etku od njega vse to dobile. On je tukaj, da vam pomaga, da odrastete, ~ e vam ne bo uspelo, vas bo pustil, da odrastete sami. Na Devico se lahko vedno zanesete, ~ e se mu znate približati in ga osvojiti. Glavna lastnost tega znaka je, da ve, kaj ho~ e, in ve, kako bi bilo to treba izpeljati, a žal vedno okleva, preden gre v akcijo. Razmišlja dale~ vnaprej, logika je nje-gova odlika. Ni pa prera~ unljiv, je samo oprezen, ker ne mara presene~ enj. Slaba lastnost so izpadi besa in ner-voze in lahko boste presene~ eni, ko vam bo pokazal ne-kontrolirano stran svojega obnašanja. Ujema se: z Bikom, Devico, s Škorpijonom, z Ribami in s Kozorogom. Najpogostejši poklici – ona: socialni delavec, zdravnik, pisatelj, ekonomist, profesor, novinar, dizajner, slikar, arhi-tekt, psiholog. Najpogostejši poklici – on: inženir, zdravnik, arhitekt, programer, novinar, pisatelj, slikar, glasbenik, kompozitor, kuhar, rejec konj, veterinar, slaš~ i~ ar, farmacevt ...Bolezni, za katerimi zboleva, ob~ utljivi organi: želo-dec, prebavni sistem, žol~ , srce na živ~ ni bazi, oscilacije pritiska, glavoboli, problemi z o~ mi, limfni sistem, pritisk ...Najboljši dan: sreda Dežele: Tur~ ija, Gr~ ija, Brazilija, ŠvicaŠtevilo: 6 Barva: tamno zelena, barva starega zlataDrago kamenje: sardoniks, platina, žad, malahit, topazPriljubljene živali:vse doma~ e živali, posebno psi in ma~ ke, ~ ebele, mravlje, mišiSlavne ženske rojene v znaku: Devica Marija, Agata Christie, Greta Garbo, Ingrid Bergman, Cameron Diaz, Sofi-ja Loren, Miša Molk,Rojeni v znaku Device: Peter Falk, Ludvik XIV., Tolstoj, Peter Sellers, Ivan Tav~ ar, Janko Kersnik, Fran Erjavec, Fran-ce Bevk, Miško Kranjec, Mihael Stroj, Matevž Langus, Veno Pilon, Avgust ^ernigoj, Janez Puhar, Friderik Pregl, Michael Jackson

DEVICA(23. 8.–22. 9.) Bi se preizkusil v naši ekipi?

Bi se rad preizkusil v kreativnem delu? Imaš delovne izkušnje in pravo motivacijo?Pridruži se ekipi Notranjsko-kraških novic, ki iš~ e zanesljive in odgovorne osebe za delo v ekipi, kjer prevladujejo novinarske izkušnje, kreativnost in prilagodljivost.Piši nam na e-naslov: urednistvo@nkr-novice.si.

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

VEDNO

NAGRAJUJEMO

ZVESTOBO

Notranjsko-kraške novice petek, 9. september 2011 1�N a p o v e d n i k i n r a z v e d r i l o

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezpla~ en napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 23. septembra do 6. oktobra. ^e želite

spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite do petka, 16. septembra, na

e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

Ime:

Priimek:

Naslov:

Geslo:

16 N a g r a d n a k r i ž a n k a / K u p o n

Pravilno rešeno geslo prej-šnje križanke: Vse za šolo Kocka Scripta. 1. nagrada: plesni te~ aj ene stopnje za eno osebo v Plesni šoli Ur-ška Postojna: Miha Šušterši~ , Park pod Javorniki 6, Postoj-na; �. nagrada: 20 kosov zvezka A4, 10 kosov zvezka A5, mapa sponka A4: Mari-ja Maver, Ko~ e 34, Prestra-nek; �. nagrada: potovalna torba: Tadeja Mati~ i~ , Plani-na 14 a, Planina; �. nagra-da: nahrbtnik: Vida Žagar, Ograde 43, Stari trg pri Ložu. Obvestila o nagradah, ki jih podarjata Papirnici Kocka in

Scripta, Cankarjeva 6, 6230 Postojna, bodo nagrajenci prejeli po pošti.Tokratne nagrade podarja-ta: Papirnici Kocka in Scrip-ta, Cankarjeva �, ���0 Po-stojna. 1. nagrada: plesni te~ aj ene stopnje za eno osebo; �. nagrada: usnje-na denarnica; �. nagrada: paket Si.mobil SIMPL CD. Pri žrebanju bomo upošteva-li kupone, ki bodo na na-slov Notranjsko-kraške novi-ce, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Lo-gatec prispeli do petka, 1�. septembra �011.

Razstave9. 9. Odprtje razstave JSKD, Tekst v podobi, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.9. 9. Odprtje razstave slik Marina Berovi~ a z glasbeno spremljavo Dua Strajnar Podboj, ob 19. uri na gradu Snežnik v Loški dolini.23. 9. Fotografska razstava Milana Jerana, Planinsko polje, ob 19. uri v Galeriji Hiša sonca. Razstava bo na

Društvo za zdravje in osebni razvoj Vita Pivka vabi na de-lavnice v sklopu projekta Po-magajmo (sebi in drugim). Delavnice bodo potekale po sklopih, vsak sklop obsega 10 šolskih ur. Za dijake, študente, brezposelne in upokojence je cena 20 evrov, za ostale pa 25 evrov. Informacije in prijave na tel.: 041 675 521 ali 041 337 727, e-naslov: drustvo.vita.piv-ka@gmail.com. Vse o društvu na spletni strani www.dru-stvo-vita-pivka.com.

ogled do 20. oktobra, med delav-niki od 9. do 15. ure. Org. in info: JSKD Logatec

Prireditve, predavanja

9. 9. Komedija, Kako se znebiti šefa, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.16.–18. 9. 5. Festival vojaške zgo-dovine, okrogla miza in razstava Slovenci in podmorni~ arstvo, vodeni ogledi utrdbe Alpskega zidu, sejem militarij in doma~ ih izdelkov, igra Oklep '91 – KZD Triglav, kratki film o podmorni~ arstvu in Slovencih, slove-snost ob odprtju podmornice, ob 10. ure dalje v Parku vojaške zgodovi-ne v Pivki.17. 9. Komedija Pingvini gospoda Popperja, ob 20. uri v Krpanovem domu v Pivki.20. 9. Slavnostna seja Ob~ ine Loga-tec s podelitvijo priznanj ob ob~ in-skem prazniku, ob 19. uri v Naro-dnem domu v Logatcu.22. 9. Potopisno predavanje Gvida Pevca V osr~ ju Indokine, ob 18. uri v knjižnici Bena Zupan~ i~ a v Postojni.

Nogometna šola Logatec obveš~ a vse zainteresirane, da že vpisujejo nove ~ lane, stare od 6 do 13 let, v redni program vad-be. Tel.: 031 519 464.

Dlan na Dlan Šport, nova sezona športnih programov je pred vrati, vse o programih za otroke in odrasle na www.dlannadlan.com in tel. 031 519 464.

www.renault.si

Ime trgovca Naslov trgovca IN mesto, tel: 0123 456 7890, www.Imetrgovca.com OdprtO Od pOnedeljka dO petka Od xx. dO yy., sObOta Od xx. dO yy., nedelja Od xx. dO yy/zaprtO.

p O r a b a p r i m e š a n e m c i k l u 4 , 1 - 7 , 1 l / 1 0 0 k m . e m i s i j e c O ² 1 0 6 - 1 6 3 g / k m

*Velja ob nakupu z renault Financiranjem. akcija velja do 30. 9. 2011 in velja za vozila iz zaloge. popusti in ponudbe se izključujejo.

slik

a je

sim

boln

a. r

enau

lt ni

ssan

slo

veni

ja, d

.o.o

., du

najs

ka 2

2, 1

511

ljub

ljana

.

Renault priporoča

zamenjajte svoj stari avto katerekoli znamke za novi, okolju prijaznejši renault in izkoristite enkratno

eKo subvencijo! akcija velja do 30. septembra 2011. Več informacij na www.renault.si

ZagotovIte sI svoJ DeleŽ Do KoNca sePtemBra!

1.000.000 EURPOMLAJUJEMO SLOVENSKI VOZNI PARK!

OB MENJAVI VOZIL STARO ZA NOVO.EKO SUBVENCIJ

... UGODNO PRODAMO NOVEGA

taKoJ oDKUPImo starega ...

EKO SUBVENCIJA!

*

Regijska izjava: »Pozabljamo, da smo dolžni – vsak posebej –

pravno državo utrjevati in jo dosledno uveljavljati ter spoštovati. Pravna država ni le stvar pravosodja in državnih organov, pravna država smo vsi.«Rihard Braniselj, odvetnik

barva:  cmyk    NOTRANJSKO-KRAŠKE NOVICE  št  16  9. september 2011    str ��

TC Mercator, Robova cesta 6, Vrhnika, t: 01 755 71 61, m: 041 342 000

Tolea d.o.o. pooblaščen posrednikTelekom Slovenije d.d.

ob nakupu akcijskega aparata.POPUSTA NA AVTOPOLNILEC-30%

Sony EricssonCedar5€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev.

SamsungC35309€*

* Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 35/45/77.

NokiaC2-011€*

Sklepanje novih naročniških razmerij in podaljšanjeobstoječih za Telekom Slovenije d.d.

SamsungGalaxyMini1€** Sklenitev novega naročniškega razmerja ali podaljšanje obstoječega za 24 mesecev na pakete Povezani 45/77.

Šola je pred vrati.

IOC LOGATEC- ZAPOLJENovozgrajen objekt s 54 enotami, l. 2011.

Enote so velikosti 50 m2. Možnost nakupain poslovnega najematudi večjih enot.

Zavsevrstedejavnosti!Poslovno skladiščni center vindustrijski coni Logatec –Zapolje obsega 4 poslovne ob-jekte različnih dolžin, povprečnevišine 4m. Uporaba je poslovnoskladiščna, kar pomeni možnosti:delavnic, proizvodnje, skladišč,pisarn, hladilnic, garaž ali drugo.Vsak poslovni modul imapriključek za telefonijo, internet,WC, vodovod, elektriko in razs-vetljavo.

Sestavitesvoj poslovniprostor!Center je razdeljen na posameznemodule dimenzij cca 5.20 mširine in cca 9.60 m globine inpovprečne višine 4 m. Modulelahko sestavljate tako, da nas-tanejo dimenzije širine 5.20 moz. 10.40 m in več, vendar vednoglobine cca 9.60 m. Lahko ses-tavite poslovno halo tudi do 75m širine in 9.60 m globine.

Z najemninodoodkupaprostorov!Pri odkupu vašega poslovnegamodula/prostora, se upoštevaplačana najemina.

UGODNO - AKCIJA! ** Velja do 31.7.2011

Informacije in prodaja:Si-Tx d.o.o.Šmartinska c. 152g, LjubljanaTel. 01/541-30-36, 041/484-736www. si-tx.si | info@si-tx.si

Že od 550 EUR / m2ZA VSAKO DEJAVNOST!POSLOVNI PROSTORI

AKCIJA! IZREDNO UGODNO - OMEJENO ŠTEVILO !