OŠ ANTONA INGOLIČA SPODNJA POLSKAVA SPODNJA POLSKAVA 240

2331 PRAGERSKO

TURISTIČNA NALOGA

SPODNJA POLSKAVA – Zgodba o uspehu

Mentorici: Avtorji: Suzana Kristovič Sattler Lucija Špes Natalija Kozar Jasmina Mikov

Lektorica: Romana Vek

Spodnja Polskava, januar 2010

2

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pomagali in sodelovali pri naši raziskovalni nalogi. Posebej

se zahvaljujemo gospe Ireni Majcen, županiji Občine Slovenska Bistrica, gospe Irmi Selinšek,

predsednici Turističnega društva Kopriva in gospodu Milanu Momu, predsedniku Krajevne

skupnosti Spodnja Polskava, za uspešno opravljene intervjuje. Hvala tudi učiteljici Romani

Vek za lektoriranje, učiteljici Petri Havaj za angleški prevod povzetka naloge in gospodu

Renatu Sattlerju za računalniško obdelavo anket. Učencema Mateju Fureku in Mihi Krajncu

se zahvaljujemo za zloženke o kraju Spodnja Polskava. Zahvala velja tudi vsem krajanom,

učencem in mentoricama za pomoč pri izvedbi in nastanku raziskovalne naloge.

3

POVZETEK

Dediščina je vse, kar nas obdaja, kar nam je zapustila narava in kar so ustvarili prejšnji

rodovi. In mi ustvarjamo dediščino za prihodnje rodove.

Naš kraj Spodnja Polskava ponuja veliko spomenikov kulturne in naravne dediščine: rojstno

hišo pisatelja Antona Ingoliča, graščino Frajštajn, cerkev Sv. Štefana, šege in navade

domačinov, potok Polskava s perišči iz časov, ko so ljudje še prali perilo ročno, gozd Velenik

z rimskimi najdbami,…

Z anketo smo želeli ugotoviti, kako krajani Spodnje Polskave poznajo svojo dediščino. Iskali

smo informacije, kako bi bilo dediščino kraja najbolje predstaviti domačinom in

obiskovalcem ter jim kot eno izmed možnosti ponudili postavitev učne poti skozi kraj.

Spoznali smo, da starejši prebivalci bolje poznajo kulturno in naravno zapuščino kraja kot

mlajši prebivalci, saj je med njimi veliko priseljencev, ki vseh naravnih in kulturnih

spomenikov Spodnje Polskave še ne poznajo. Večina sodelujočih v empiričnem delu

raziskovalne naloge (anketiranci, intervjuji s predsednikom krajevne skupnosti, predsednico

turističnega društva Kopriva, županjo občine Slovenska Bistrica) se zavzema za postavitev

učne poti skozi kraj. Mlajši prebivalci so v večini pri nastajanju in uporabi učne poti tudi

pripravljeni sami sodelovati, kar pa za starejše prebivalce ne velja. Vsi pa si želijo večje

prepoznavnosti kraja in več turistično informativnega gradiva o znamenitostih kraja ter

dogajanja v njem. Zato smo učenci pripravili nekaj primerov zloženk o kraju. Na šolski

spletni strani bomo objavili prispevek o Spodnji Polskavi.

Učna pot o kulturni in naravni dediščini je zanimiva priložnost za razvoj kraja na turističnem

področju in hkrati skrb za ohranjanje dediščine prihodnjim rodovom.

Ključne besede: dediščina, učna pot, prepoznavnost kraja

4

Kazalo vsebine 1. UVODNE MISLI………………………………………………………………………...6 1.1 Namen naloge………………………………………………………………………....6 1.2 Hipoteza……………………………………………………………………………….7 2. TEORETIČEN DEL…………………………………………………………………….. 7 2.1. Dediščina……………………………………………………………………………...7 2.1.1 Kulturna dediščina……………………………………………………………….. 7 2.1.2 Naravna dediščina…………………………………………………………………8 2.1.3 Dediščina in turizem………………………………………………………………8 2.2 Turizem………………………………………………………………………………..8 2.2.1 Kdo je turist? ……………………………………………………………………...8 2.3. Kraj Spodnja Polskava………………………………………………………………..9 2.3.1 Cerkev Sv. Štefana………………………………………………………………..9 2.3.2 Dvor Frajštajn……………………………………………………………………10 2.3.3 Velenik…………………………………………………………………………...11 2.3.4 Pisatelj Anton Ingolič…………………………………………………………….12 2.4 Učna pot………………………………………………………………………………13 3. EMPIRIČNI DEL………………………………………………………………………..14 3.1 Metodologija………………………………………………………………………….14 3.1.1 Čas raziskovanja…………………………………………………………………14 3.1.2 Raziskovalne metode…………………………………………………………….14 3.1.3 Raziskovalni vzorec in postopki obdelave……………………………………….15 3.2 Intervjuji……………………………………………………………………………...15 3.2.1 Županja Občine Slovenska Bistrica………………………………………………15 3.2.2 Predsednik Krajevne skupnosti Spodnja Polskava…………………...…………..16 3.2.3 Predsednica Turističnega društva Kopriva…………………………………….....17 3.3. Anketa………………………………………………………………………………..18 3.3.1 Analiza ankete…………………………………………………………………….18 4. UGOTOVITVE…………………………………………………………………………...26 5. ZAKLJUČEK……………………………………………………………………………..27 6. PRILOGE…………………………………………………………………….…………...29 6.1 Anketa……………………………….……………………………………...………....29 7. VIRI IN LITERATURA……………………………………………………..…………...31

5

Kazalo slik Slika 1: kraj Spodnja Polskava………………………………………………………………9 Slika 2: cerkev Sv. Štefana…………………………………………………………………10 Slika 3: dvor Frajštajn………………………………………………………………………11 Slika 4: rimske najdbe………………………………………………………………………12 Slika 5: pisatelj Anton Ingolič………………………………………………………………13 Slika 6: rojstna hiša Antona Ingoliča.……………………………………………………….13 Kazalo grafov Graf 1: starost anketirancev………………………………………………………………….18 Graf 2: spol anketirancev…………………………………………………………………….19 Graf 3: Poznate izraz kulturna dediščina?.…………………………………………………...19 Graf 4: Znajo opisati izraz kulturna dediščina………………………………………………. 19 Graf 5: Poznate izraz naravna dediščina?…………………………………………………….20 Graf 6: znajo opisati izraz naravna dediščina..……………………………………………….20 Graf 7: Poznavanje spomenikov kulturne dediščine na Spodnji Polskavi………………....…21 Graf 8: Poznavanje naravne dediščine na Spodnji Polskavi………………………………….21 Graf 9: Si želite več turistov v kraju?…………………………………………………….…..22 Graf 10: Poznajo izraz učna pot………………………………………………………………23 Graf 11: Podpirate predlog postavitve učne poti na Spodnji Polskavi?………………………23 Graf 12: Kdo naj sodeluje pri nastajanju in postavitvi učne poti?……………………………24 Graf 13: Želite sodelovati pri postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi?…………………….24 Graf 14: Kako bi predstavili učno pot?………………………………….……………………25 Graf 15: Kako bi predstavili dediščino Spodnje Polskave?………………………..…………25 Kazalo prilog Anketa………………………………………………………………………………..………29

6

1. UVODNE MISLI Raziskovalne naloge smo se lotili, ker bi želeli opozoriti krajane na možnost postavitve učne

poti v kraju, ki bi širila znanje in osveščala domačine in turiste o naravni in kulturni dediščini

Spodnje Polskave. Hkrati je učna pot lahko učilnica v naravi za učence šole in vrtca. Želeli

smo ugotoviti, kako bi krajani Spodnje Polskave opisali svojo prekrasno in neprecenljivo

dediščino. Iskali smo informacije, kako bi bilo dediščino najbolje predstaviti krajanom in

obiskovalcem ter kdo bi želel sodelovati pri nastajanju učne poti.

Naloge smo se lotili z iskanjem teoretičnih izhodišč o kraju, naravni in kulturni dediščini, učni

poti in turizmu nasplošno. Z brskanjem po pisnih virih in spletnih straneh smo poiskali

informacije o spomenikih naravne in kulturne dediščine na Spodnji Polskavi. Naša hipotezo

smo preverjali s praktičnim delom. V okviru tega smo sestavili anketo, ki so jo učenci pri

izbirnem predmetu Raziskovanje domačega kraja izvedli po Spodnji Polskavi. V nadaljevanju

raziskovanja smo na šolo povabili predstavnike lokalne skupnosti in turističnega društva, ki bi

lahko bili ključnega pomena pri nastajanju učne poti. Pripravili smo zapis o kraju, ki ga bomo

vključili na šolsko spletno stran in tako pripomogli k informiranju dediščine Spodnje

Polskave. Skupaj z izbirnim predmetom Turistična vzgoja smo pripravili nekaj primerov

zloženk o kraju, ki jih bomo ponudili krajevni skupnosti Spodnja Polskava in turističnemu

društvu Kopriva kot promocijsko gradivo o kraju.

Naša raziskovalna naloga je zanimiva in poučna za učence naše in drugih šol, za krajane

Spodnje Polskave in turiste. Ponuja atraktivne možnosti učenja in kvalitetnega preživljanja

prostega časa v kraju. Raziskovalci smo o kraju zvedeli veliko nepoznanega in ugotovili, da je

promocija Spodnje Polskave slaba in da jo lahko izboljšamo prav mi. Z delom naše

raziskovalne naloge (šolska spletna stran, zloženke o kraju) nam je to že uspelo.

1.1 NAMEN NALOGE

Namen naše naloge je da:

o zvemo, koliko krajanov pozna dediščino na Spodnji Polskavi,

o zabeležimo seznam spomenikov kulturne in naravne dediščine na Spodnji Polskavi,

o obveščamo krajane o pomenu varovanje dediščine na Spodnji Polskavi,

o sprožimo pobudo za nastajanje in postavitev učne poti »Zajček raziskuje dediščino« na

Spodnji Polskavi,

7

o predstavimo dediščino Spodnje Polskave drugim ljudem in spodbudimo turistično

dejavnost v kraju.

Z raziskovalno nalogo bi želeli opozoriti krajane na možnost postavitve učne poti v kraju, ki

bi širila znanje in osveščala domačine in turiste o naravni in kulturni dediščini Spodnje

Polskave. Hkrati je učna pot lahko učilnica v naravi za učence šole in vrtca. Namen je

ugotoviti, kako bi krajani Spodnje Polskavi opisali svojo prekrasno in neprecenljivo

dediščino. Iskali smo informacije, kako bi bilo dediščino najbolje predstaviti krajanom in

obiskovalcem, ter katere organizacije in posamezniki bi želeli sodelovati pri nastajanju in

uporabi učne poti.

1.2 HIPOTEZA

Predvidevamo, da starejše prebivalstvo Spodnje Polskave bolje pozna naravno in kulturno

dediščino od mlajših krajanov, ki so pretežno priseljenci.

Mnenja smo, da bi bilo poznavanje dediščine svojega kraja z učno potjo primerno predvsem

za mlajšo populacijo, in sicer do 40 let. Tako oblika spoznavanja učne poti bi popestrila

dogajanje v kraju za domačine in obiskovalce kraja.

Prepričani smo, da je turistično društvo Kopriva že veliko pripomoglo k prepoznavnosti kraja.

Želijo si, da bi vaščani čim več vedeli o dediščini, ki se skriva v njihovem kraju.

2. TEORETIČEN DEL

2.1 DEDIŠČINA

Dediščina je premoženje, ki se deduje. Oseba, ki nasledi zapustnikovo premoženje, je dedič.

V ožjem pomenu so dediščinske gmotne in duhovne dobrine, ki jih posredujejo, predajo ali

zapustijo predniki naslednjim rodovom.

2.1.1 KULTURNA DEDIŠČINA

V Slovenskem etnografskem leksikonu (2004) je izraz kulturna dediščina vsa človekova

ustvarjenost, nastala mimo delovanja narave, ob njej ali iz nje. Kulturne dediščine so oblike

razmerij med človekom, kulturo, okoljem, gospodarsko družbo in duhovnimi prizadevanji v

njem.

Je dosežek iz preteklih dob s področja materialne, družbene in duhovne kulture, ki so temelj

za ohranjanje kulturne identitete Slovencev. Slovenec je prvič začel uporabljati pojem v 70.

8

letih 20. stoletja. Temeljna funkcija kulturne dediščine je v njenem neposrednem vključevanju

v sodobno življenje, predvsem v vzgojo gospodarstva in turizma in posredovanje znanja iz

preteklih obdobij.

2.1.2 NARAVNA DEDIŠČINA

V Krajevnem leksikonu Slovenije (1980) je omenjena naravna dediščina kot celotno človeško

naravno okolje, ne le zavestno ali namensko oblikovano, temveč tudi naravno okolje z vsem

življenjem v njem in s človekom, ki v njem deluje.

2.1.3 DEDIŠČINA IN TURIZEM

Razmerje med naravno, kulturno dediščino in turizmom je opredeljeno v Slovenskem

etnografskem leksikonu (2004). Je temelj za turistično gibanje od 19. stoletja naprej. Odnosi

dediščine v turizmu so pozitivni in negativni, romantično-nostalgični, tržni ali ekonomski,

razvojno inovacijski, inventivni in strokovni. V sodobni turistični ponudbi so sestavine

dediščine zlasti v turističnih prireditvah, kulinariki, spominski ponudbi, posebnih turističnih

programih in drugo. Dediščina se kot poseben predmet predava na visoki šoli za turizem.

2.2 TURIZEM

Moderni, množični turizem je pojav našega stoletja. Danes splošno uveljavljena beseda

turizem je nastala iz besede ˝tour˝, ki pomeni gibanje, potovanje. Prvič se je izraz turizem-

turist pojavil v začetku 19. stoletja. (Bračič, 1983)

2.2.1 KDO JE TURIST?

Turist je katerakoli oseba, ki obišče državo zunaj kraja stalnega gibanja za čas najmanj 24 ur.

Za turiste se po tej definiciji smatrajo:

o osebe, ki potujejo zaradi zabave, iz družinskih in zdravstvenih razlogov,

o osebe, ki potujejo na sestanke iz kakršnihkoli družbenih obveznosti

( znanstvene, administrativne, diplomatske, verske, športne itd.),

o osebe, ki potujejo iz poslovnih razlogov,

o osebe, ki pridejo v določen kraj v okviru krožnega potovanja z ladjo, tudi v primerih,

ko ostanejo v kraju manj kot 24 ur.

Navedena definicija tujega turista se lahko uporablja tudi za domače turiste. Osebe, ki

potujejo na obisk za manj kot 24 ur se lahko smatrajo za izletnike.

9

2.3 KRAJ SPODNJA POLSKAVA

V Priročniku za popotnika (1996) je Spodnja Polskava gručasto naselje ob lokalni cesti

Pragersko - Zgornja Polskava.

V bližini nekdanje Rimske ceste Celeia - Petovio je več halštatskih in Rimskih gomil.

Spodnja Polskava je bila prvič omenjena že v rimskih časih, ko je v bližini tekla rimska pot, ki

je povezovala Celje s Ptujem. Spodnja Polskava leži na 265 metrih in ima 723 prebivalcev. Je

večje središčno naselje ob polskavskem potoku, na peščeno-ilovnati ravnini jugozahodnega

dela Dravskega polja. Ravninski svet v okolici je primeren za živinorejo in poljedelstvo ,

gojijo pa tudi hmelj. Poleg njiv in travnikov so gospodarsko pomembni še mešani gozdovi v

Veleniku in Talih. V naselju je lesnopredelovalna tovarna LIP Spodnja Polskava. Večina

krajanov je zaposlenih v Slovenski Bistrici in v Mariboru. K Spodnji Polskavi spadata tudi

zaselka Kukova in Franjštajn z gradom iz 16. stoletja. Spodnja Polskava se še ponaša s

prečudovito cerkvijo Sv. Štefana in s hišo pisatelja Antona Ingoliča.

Slika 1: Kraj Spodnja Polskava

2.3.1 CERKEV SV. ŠTEFANA

Spodnja Polskava ima cerkev Sv. Štefana v prevladujoči baročni opravi.

V cerkvi sta vzidana rimska kamna z žensko figuro in reliefom Silena ter površje rimskega

nagrobnika z glavo Jupitra.

Leta 1249 jo je zgradil Riher II. Polskavski. Ni dovolil, da bi se kot sestavni del slivniške

pražupnije s svojim področjem podredila studeniškemu samostanu. Zato je 27. oktobra 1249

10

na njegovo prizadevanje oglejski patriarh Bertold priznal nepodrejenost mlade

spodnjepolskavske cerkve slivniški pražupniji in tako ni bila dodeljena studeniškemu

samostanu. Še več, dosegel je pravico zase in svoje naslednike, da so smeli sami določati

duhovnike za spodnjepolskavske župnike in jih je patriarh nato samo imenoval in potrdil

Leta 1675 so začeli graditi novo cerkev, ki je bila zgrajena okoli leta 1680. Virscher nam jo

prikazuje na svojem bakrotisu iz leta 1681. To je obenem tudi najstarejša upodobitev cerkve

Sv. Štefana na Spodnji Polskavi. Na zahodni strani fasade so vzidani deli reliefa, ki mu

zgodovinarji še niso mogli določiti prvotnega namena. Ti fragmenti nam prikazujejo Kristusa

na križu, oba križa razbojnika, angela in zmaja, ki sprejema duši dobrega in hudobnega

razbojnika, tu sta še reliefa Marije in Janeza, dvojna kartuša s simboličnim besedilom in ptico

pelikanom. Med zanimive spominke kulturne dediščine sodi tudi nagrobnik Jakoba

Prašnikarja, ki je bil Slomškov učitelj.

Zvonik s čebuljasto streho, s katero cerkev danes kraljuje nad krajem, so dogradili šele v 18.

stoletju. (Pajtler, 1999)

Slika 2: cerkev Sv. Štefana

2.3.2 DVOR FRAJŠTAJN

Frajštajn je nadstropno in nepodkleteno poslopje, pozidano na tlorisni ploskvi v obliki črke T

iz 16 stoletja. Os sprednje fasade je poudarjena z močnim renesančnim portalom. V podstrešni

etaži je v osi stavbe preprosta bifora. Vrh je konzolni venčni zidec. Vsi okenski okvirji na

11

fasadah so originalni. Pritlični prostori so opremljeni z banjastimi in križnimi oboki. Zraven

dvora je stal vodnjak z letnico 1643, a ga sedaj ni več. (Stopar, 1991)

Posest je bila v 16.stoletju v rokah Regallov iz Rač, ki so ga prvi pozidali in s tem prinesli v

dvor središče svojega deleža gromberške dediščine.

Sledili so:

o Erazem Dietrichsteinski,

o leta 1635 so dvorec napadli kmetje,

o leta 1671 ga je zavzel grof Žiga Hellfried pl. Dietrichstein,

o leta 1679 ga je Žiga Hellfried prodal samostanu v Studencah.

Poznejši lastniki:

o leta 1828 ga je prevzel grof Klemens Brandis,

o leta 1904 ga je prevzel grof Bathyany,

o med obema vojnama je bil dvorec v posesti Miroslava Auseha,

o danes pa grad upravlja kmetijski kombinat na Ptuju.

Danes je graščina dom nekaj družin in žal prepuščena zobu časa, ki jo je že dodobra načel.

Slika 3: dvor Frajštajn

2.3.3 VELENIK

Velenik je gozd na Spodnji Polskavi. Skozi njega je v preteklosti tekla lokalna cesta Petovio-

Celea. V njem so našli rimske ostanke (rimska cesta, gomilna grobišča, kamnite sekire, rimski

denar,…), ki kažejo na zelo frekventno pot med Slovensko Bistrico (Civitas Negotiana) in

12

Ptujem (Poetovio). Stalno razstavo o rimski cesti na bistriškem ozemlju si lahko ogledate v

gradu Slovenska Bistrica. Dandanes so opazni veliki goloseki gozdnih površin. V njem je

ohranjen velik kompleks hrastovega-belogabrovega gozda.

Žal danes gozd služi tudi kot divje odlagališče odpadkov lokalnega prebivalstva in

tovornjakarjev na postajališču ob avtocesti Maribor-Ljubljana. (Kodrič, 2008, online)

Slika 4: rimske najdbe

2.3.4 PISATELJ ANTON INGOLIČ

V Šolskem glasilu ob 100 letnici rojstva Antona Ingoliča (2007) je zapisano, da je bil pisatelj

Anton Ingolič rojen leta 1907 v obrtniško-kmečki družini. Obiskoval je gimnazijo

v Mariboru, kjer je živel v majhni sobici, čez čas pa se je raje vsakodnevno vozil domov z

vlakom. Tisti čas se je zelo povezal s knjigami. Dejal je: ˝In mnogo sem bral: na peronu pred

odhodom vlaka, v vlaku in često, če sem bil sam, tudi na poti v Pragersko in s Pragerskega

domov. Po knjige sem hodil v mestno in šolsko knjižnico, na posodo sem jih dobil tudi od

vozačev, tu in tam pa sem si katero tudi kupil...˝ Zatem je leto dni študiral v Parizu in

nato slavistiko na ljubljanski univerzi. Bil je profesor na ptujski gimnaziji, poučeval je

slovenščino in deloma tudi francoščino. Med drugo svetovno vojno je bil izseljen v Srbijo.

Med slovenskimi pisatelji je Anton Ingolič morda najbolj široko zajel življenje slovenskega

ljudstva. Njegovo delo nam prikazuje ljudstvo na Ptujskem polju, Pohorju in v Halozah,

delavce v tovarnah in obrtnike, splavarje, slovenske izgnance v Srbiji in naše izseljence v

evropskih deželah in Ameriki. V njegovem obsežnem delu je našla svoje mesto tudi mladina.

Leta 1949 je prejel Prešernovo nagrado za roman Pot po nasipu, leta 1978 pa za življenjsko

delo. Dobil je tudi Levstikovo nagrado za povest Tajno društvo PGC in leta 1967 za

roman Gimnazijka. Od leta 1976 je bil dopisni član, od leta 1981 pa redni član SAZU.

13

Slika 5: pisatelj Anton Ingolič Slika 6: rojstna hiša Antona Ingoliča

2.4 UČNA POT

Prve učne poti v Sloveniji so bile gozdne učne poti. Prvi gozdni učni poti v Sloveniji sta

nastali leta 1974. To sta bili Gozdna učna pot na Šmarno gorsko Grmado in Gozdna učna pot

Bistra pri Vrhniki. Pobudnik za postavitev teh poti je bil gozdarski strokovnjak dr. Milan

Ciglar s takratnega Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Namenjene so bile za

izobraževanje javnosti o gozdu in naravi. V desetletjih, ki so sledila, so se jih v glavnem

posluževale šole za pouk v naravi učencev in dijakov.

Pojem »učna« v imenu poti moramo razumeti kot neprisiljeno pridobivanje znanja oziroma

vzpodbujanje in zadovoljevanje radovednosti na sproščen, razvedrilen način. Od te usmeritve,

zapisane pred 20 leti, se je ime gozdna učna pot ohranilo do danes tudi pri novejših poteh,

pojavila pa so se tudi druga imena, in sicer: naravoslovna, turistična, naravoslovno

zgodovinska, oglarska, čebelarska, vodna, geološka učna pot itd., s tem pa tudi nove vsebine

teh poti. Čeprav imajo naziv »učna«, ki morda koga spominja na šolske klopi, želimo danes z

njimi posredovati znanje na ne šolski način.

14

S tega vidika so novi nazivi poti dobrodošli in jih je treba razvijati tudi v prihodnje. Krovni

termin za vsa ta imena pa ostaja gozdna učna pot, ker je ta termin tudi na nek način

uzakonjen. V Uradnem listu RS, štev. 114/2003, je uporabljen v Pravilniku o vrstah

zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov

brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

Naravoslovna učna pot je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je

namenjena naravoslovnemu izobraževanju, spoznavanju gozdnih rastlin, živali, gozdarstva,

tradicionalnih obrti in naravnih pojavov. Sprva so se pojavile gozdne učne poti, ki so nastale v

industrijskih državah zahodne Evrope, v Sloveniji pa so se, kot smo že omenili, začele

pojavljati po letu 1974. Tovrstne pešpoti so navadno dolge nekaj kilometrov, lahko dostopne

in namenjene sprehajalcem. Opremljene so s tablami, na katerih so komentarji o geoloških,

živalskih in rastlinskih zanimivostih. (Anko, 1987)

Učne poti so torej nekakšne učilnice v naravi, kjer lahko obiskovalci (domačini in turisti) s

pomočjo informacijskih tabel in opazovanja spoznavajo delovanje narave v pokrajini, naravno

in kulturno dediščino ter odkrivajo povezanost narave in človeka. Lahko pa se po urejenih

poteh le sprehajajo, tekajo in uživajo na svežem zraku.

3. EMPIRIČNI DEL

3.1 METODOLOGIJA

3.1.1 ČAS RAZISKOVANJA

Raziskovanje je potekalo od novembra 2009 do decembra 2009.

3.1.2 RAZISKOVALNE METODE

V raziskovalni nalogi so bile uporabljene naslednje metode:

a) intervjuji

b) ankete

c) pregled razpoložljivih virov (spletne strani, tiskani viri).

Opravili smo tri intervjuje:

o z županjo Občine Slovenska Bistrica, gospo Ireno Majcen,

15

o s predsednikom Krajevne skupnosti Spodnja Polskava, gospodom Milanom Momom,

o s predsednico Turističnega društva Spodnje Polskave Kopriva, gospo Irmo Selinšek.

Izdelali smo vprašalnik za krajane Spodnje Polskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako

poznajo krajani naravno in kulturno dediščino svojega kraja. Zanimalo nas je, kako bi nam

lahko pomagali pri nastajanju učne poti.

3.1.3 RAZISKOVALNI VZOREC IN POSTOPKI OBDELAVE

Ugotovitve temeljijo na vzorcu 50 anket krajanov Spodnje Polskave in treh intervjujev.

Rezultati anket so obdelani in predstavljeni v obliki grafov ob uporabi računalniškega

programa Excel. Dodani so tudi komentarji. Intervjuji so zapisani v besedni obliki.

3.2 INTERVJUJI

3.2.1 ŽUPANJA OBČINE SLOVENSKA BISTRICA, GA. IRENA

MAJCEN

1) Ali poznate pomen naravna in kulturna dediščina?

Poznam ta pomen. V občini imamo odlok sprejet za naravno in kulturno dediščino, ki se je

obravnavala skupaj. V teh letih pa se kulturna in naravna dediščina obravnavata vsaka zase.

2) Ali vi kot županija podpirate učno pot na Spodnji Polskavi?

Kot županija bi rada podprla učno pot. Bila bi zelo vesela, če bi se ta učna pot ustanovila.

Toda za to je potrebnega kar nekaj časa.

3) Imate mogoče kakšen predlog za postavitev učne poti?

Botanični vrt Tal 2000 - Požeg – Spodnja Polskava.

4) Poznate kakšno drugo učno pot?

Na Šmartnem, Vrhole - Preloga, Boč (ustanovljena pot po gozdu za spoznavanje rastlin)…

5) Mislite, da imajo krajani posluh za turizem?

Mislim, da tisti, ki živijo od turizma, korist vsekakor imajo.

6) Ali sodelujete z društvi?

V občini Slovenska Bistrica sodelujemo z društvi. Kot inštitucija se pokrivajo finančna

delovanja, toda društva se morajo prej prijavit.

7) Mislite, da bi krajani v svojem kraju sprejeli več turistov , ali si želijo miru?

Glede na to, koliko ljudi se udeleži prireditve Polskavsko poletje, imajo ljudje kar radi turiste.

8) Kakšno asociacijo dobite ob besedi Spodnja Polskava?

16

Najprej se spomnim na gradnjo prizidka šoli, ki je ravnokar v zaključni fazi.

9) Ali bi občina pomagala pri tej postavitvi učne poti?

Občina bi pri tej postavitvi učne poti pomagala.

3.2.2 PREDSEDNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI SPODNJA POLSKAVA,

G. MILAN MOM

1) Kako krajevna skupnost skrbi za ohranjanje dediščine na Spodnji Polskavi?

Ohranjamo jo z različnimi aktivnostmi društev, kot so turistično društvo Kopriva, društvo

upokojencev, gasilsko društvo Spodnja Polskava in turistično društvo Košuta. Sodelovanje z

društvi je zelo dobro.

2) Katere spomenike naravne in kulturne dediščine bi vi vključili v učno pot?

V učno pot bi vključili vse kar Spodnja Polskava ponuja: rojstno hišo Antona Ingoliča,

cerkev Sv. Štefana, kapelice po kraju, kip Marije v središču kraja, perišča ob potoku,

predstavitev šeg in običajev. Ker skozi Spodnjo Polskavo že vodi urejena kolesarska pot, bi jo

bilo primerno vključiti v učno pot. Ob tem bi dodal še to, da pravkar pripravljamo za tisk

razglednico s tematiko Spodnje Polskave, saj je še nimamo.

3) Nekateri starejši krajani so povedali, da je v gozd Velenik včasih iz kraja, čez potok,

vodila lesena brv in omogočala povezavo Spodnje Polskave z gozdom. Danes je ni več.

Kaj menite o ponovni postavitvi brvi?

Zelo zanimivo, da ste izpostavili to vprašanje. Imeli smo že načrte za brv, ki pa je bila

kovinska in manj primerna za namestitev v takšno naravno okolje. Z reševanjem tega

problema bomo nadaljevali in brv čez potok v gozd bo kmalu nared.

4) Kako ste v okviru krajevne skupnosti pripravljeni voditi aktivnosti in sodelovati pri

postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi?

Ideja o učni poti je zanimiva. Pripravljeni so sodelovati s pobudami krajanom, z lastnim

delom, iskanjem partnerjev v gospodarstvu in delnim financiranjem učne poti.

5) Kdo vse bi po vašem mnenju še lahko sodeloval pri nastajanju in delovanju učne poti

v kraju?

Kot sem že rekel, vsa prej navedena društva, pa seveda šola Antona Ingoliča in občina

Slovenska Bistrica, obrnili bi se lahko tudi na kulturno društvo Matiček, ki deluje v kraju.

17

3.2.3 PREDSEDNICA TURISTIČNEGA DRUŠTVA KOPRIVA, GOSPA

IRMA SELINŠEK

G. Irma Selinšek nam je povedala da je bilo društvo Kopriva ustavljeno leta 1996 in ima 105

članov in 12 šolskih otrok - podmladka.

1) Zakaj je bilo ustavljeno Društvo Kopriva?

Turistično društvo Kopriva je bilo ustanovljeno z namenom ohranjanja kulturne dediščine in

spodbujanja krajanov k urejanju okolja ter boljši kvaliteti življenja.

2) Katerega leta je bilo društvo ustanovljeno?

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1996.

3) Koliko članov je v društvu?

V društvu je 105 članov in 12 šolskih otrok - pomladkov.

4) Katere dejavnosti izvajate?

Izvajamo veliko dejavnosti:

o pustovanje,

o materinski dan praznujemo skupaj z upokojenci,

o kolesarski trim,

o razne razstave ,

o krajevne in druge proslave.

Dejavnosti izvajamo predvsem zato, da bi obudili pretekle praznike, ki so danes že pozabljeni.

5) Kakšen je odziv ljudi na dejavnosti?

Odziv ljudi je dober.

6) Kako pridobivate sredstva za izvajanje vseh dejavnosti?

Denar dobivamo iz občinskih sredstev oddelka za gospodarstvo po letnem delovnem

programu.

7) Katera izmed dejavnosti je najbolje obiskana?

Najbolj so obiskovane delavnice, v katerih uporabljamo znanje in spretnosti naših babic

(pletenje, vezenje, kuhanje…).

8) Ali bi podprli učno pot na Spodnji Polskavi?

Vsekakor, tudi pomagali bi pri nastajanju le-te.

9) Zakaj se društvo imenuje Kopriva?

Društvo Kopriva je dobilo ime po takratnem ravnatelju Alfonsu Koprivi, ki si je zelo

prizadeval za prepoznavnost kraja.

10) Sodelujete še s katerimi drugimi društvi?

18

Sodelujemo z vsemi društvi po Sloveniji. Najbolj pa se povezujemo z bližnjimi društvi na

Pokošah, to sta Kušuta in Zelena dolina.

11) Ali ste zadovoljni s sodelovanjem šole z društvom?

Društvo s šolo sodeluje kolikor gre, želeli pa bi si še večjega sodelovanja.

12) Bi nam znali povedati kaj o periščih na Spodnji Polskavi?

Ljudje so začeli prati perilo ob potoku šele takrat, ko je dobil betonsko obliko.

Perilo so prali na roke. Potok je bil bogat z mineralnimi snovmi, bil je čist. Danes pa to žal

več ni.

3.3 ANKETA

Anketiranje je potekalo v času izbirnega predmeta Raziskovanje domačega kraja, pri katerem

je učiteljica z učenci po Spodnji Polskavi raznašala ankete. Hodili smo od hiše do hiše.

Ponekod so nam ljudje zapirali vrata, nas nagovarjali, da ne bodo nič kupili in da naj gremo

raje k drugi hiši. Na takšen odziv ljudi smo bili sicer pripravljeni, ampak tako velikega

nesprejemanja tudi nismo pričakovali. Na našo srečo smo potrkali na dovolj vrat, da je bilo

vsaj nekaj krajanov pripravljenih sodelovati v raziskovalni nalogi.

3.3.1 ANALIZA ANKETE

0

2

4

6

8

1012

14

16

18

10-20 21-30 31-40 41-50 51-60 >60

Starost

Graf 1 :starost . anketirancevŠt. Anketirancev

Najvišji odstotek anketirancev je starih med 31 in 40 let ( 36%), sledi 18 % starih med 41 in

50 let, s 16 % je zastopana starostna skupina od 51 do 60 let, z 8% so krajani stari med 10 in

20 let in med 21 do 30, najnižji odstotek anketirancev je starih nad 60 let (6%). Ker je v

raziskovalni nalogi starost anketirancev pomemben dejavnik za dokazovanje hipoteze, smo jih

razdelili v dve starostni skupini. Med mlajše smo šteli anketirance od 10 do 40 let (44%) ,

med starejše pa več kot 41 let (56%).

19

Graf 2: Spol anketirancev

34%

66%Moški

Ženske

66% anketiranih je ženskega spola, 34% pa moškega spola. Ženske so bile veliko bolj

pripravljene sodelovati pri izpolnjevanju anketnega vprašalnika kakor moški.

Graf 3: Poznate izraz kulturna dediščina?

90%

10%

DA

NE

Iz ankete smo ugotovili, da 90% anketiranih pozna izraz kulturna dediščina, 10% pa tega

izraza ne pozna.

Graf 4: Znajo opisati izraz "kulturna dediščina"

57%

43%DA

NE

Izraz kulturna dediščina zna opisati 57% anketiranih, 43% pa bistva pomena besede ni zadelo.

Kot kulturno dediščino so zapisali:

o stvari, ki jih je človek ustvaril v zgodovini (13),

20

o arhitekturo, izdelki obrti, spomeniki (9),

o neko dedovanje (7),

o objekte, ki imajo kulturno vrednost (5),

o zaščitene pomembne zgradbe (3),

o dediščino, ki se prenaša iz roda v rod (3),

o ni odgovora (10).

Graf 5 : Poznate izraz naravna dediščina?

88%

12%

DA

NE

Iz ankete smo ugotovili, da 88 % anketiranih pozna izraz naravna dediščina, 12 % tega izraza

ne pozna.

Graf 6: Znajo opisati izraz "naravna dediščina"

49%

51%

DA

NE

Izraz naravna dediščina zna opisati 49 % anketiranih, 51 % pa bistva pomena besedne zveze

ni zadelo.

Zapisali so, da je to:

o kar je v preteklosti ustvarila narava (23),

o narava in njena lepota (12),

o narava, ki smo jo podedovali (9),

o ni odgovora (6).

21

Graf 7 : Poznavanje spomenikov kulturne dediščine na Sp. Polskavi

0

10

20

30

40

50

60

Sv Stefan Frajštajn RH AIngolic

Šege inobičaji

Kapelice najdbe izrimskedobe

perišča obpotoku

Pri tem vprašanju smo ponudili več odgovorov. 48 ljudi je prepoznalo cerkev Sv. Štefana in

rojstno hišo Antona Ingoliča kot kulturno dediščino kraja. 47 ljudi je kot kulturno dediščino

prepoznalo tudi graščino Frajštajn, 45 anketirancev je v tej skupini prepoznalo tudi šege in

običaje. Torej več kot 90 % vprašanih (90, 94 in 96%) pozna najpomembnejše spomenike

kulturne dediščine na Spodnji Polskavi. Kapelice je kot kulturno dediščino prepoznalo 38

ljudi, kar znaša 76 %. Rimske najdbe v gozdu Velenik in betonska perišča ob potoku Polskava

pa so anketiranci opredelili kot najmanj poznano kulturno dediščino, saj jih je omenilo le 21

med njimi, kar je približno 42 % .

Graf 8: Poznavanje naravne dediščine na Sp. Polskavi

39

40

41

42

43

44

45

46

47

48

49

Velenik potok sp Polskava

Pri tem vprašanju smo ponudili dva odgovora. 48 ljudi (96 %) je v potoku Spodnja Polskava

prepoznalo naravno dediščino, ki jo je vredno ohraniti in čuvati v kraju. Dediščino narave v

gozdu Velenik je, kot spomenik narave, opredelilo 42 anketiranih, kar znaša 84% vprašanih.

22

Graf 9: Si želite več turistov v kraju?

73%

27%

DA

NE

Pri tem vprašanju je skoraj tri četrt anketirancev (73 %) odgovorilo, da si želijo več turistov,

27 % pa ni izrazilo želje po povečanem obisku turistov v kraju.

Vprašanje 7:

Kako bi kot krajan/ka predstavili kraj Spodnja Polskava turistom?

o je lep kraj z veliko zanimivostmi (22),

o je urejen miren kraj (12),

o je rojstni kraj Antona Ingoliča (9),

o je strnjeno naselje (7).

Vprašanje 8:

Kaj bi vi ponudili turistom na ogled?

o kulturno in naravno dediščino(21),

o vse (12),

o kulturno dediščino (9),

o gasilsko brizgalno (1),

o ni odgovora (7).

23

Graf 10: Poznajo izraz "učna pot"?

59%

41%DA

NE

9.

Iz ankete smo ugotovili, da 59 % anketiranih pozna izraz učna pot, 41% pa tega izraza ne

pozna.

Ob besedi učna pot pomislijo na:

o učenje (27),

o hojo (14),

o ni odgovora (9).

Graf 11: Podpirate predlog postavitve učne poti na Sp.Polskavi?

86%

14%

DA

NE

Postavitev učne poti na Spodnji Polskavi podpira 86 % anketiranih, 14 % ljudi pa se s tem

predlogom ne strinja.

Učno pot bi podprli zaradi:

o novih stvari, ki bi se jih naučili (18),

o popestritve pouka (12),

o večjega turizma (8),

o ni odgovora (12).

24

Graf 12: Kdo naj sodeluje pri nastajanju in postavitvi učne poti?

0

5

10

15

20

25

30

35

40

KS Sp Polskava TD Kopriva šola A Ingoliča krajani občina SlBistrica

38 vprašanih vidi kot nosilce pri nastajanju in postavitvi učne poti krajevno skupnost Spodnja

Polskava, 37 šolo Antona Ingoliča, 33 ljudi TD Kopriva, 27 pa občino Slovenska Bistrica. 26

krajanov vidi sebe kot tiste, ki bi lahko sodelovali pri postavitvi učne poti, kar je najmanj

množičen odgovor.

Graf 13: Želite sodelovati pri postavitvi učne poti na Sp.Polskavi?

25%

75%

DA

NE

Večina ljudi, 75%, bi z veseljem sodelovalo pri postavitvi učne poti, 25 % vprašanih pa ne

želi sodelovati.

25

Graf 14: Kako bi predstavili učno pot?

0

5

10

15

20

25

30

35

Zloženke oglasna deska spletne strani kabelska TV TD Kopriva

13.

32 ljudi bi za predstavitev učne poti uporabilo zloženke, 27 spletne strani, 25 kabelsko

televizijo, 18 ljudi bi predlagalo TD Kopriva, najmanj ljudi (14) pa se je odločilo za oglasno

desko.

z učnopotjo

z enoturističnoinf tablo

s pisnim inslik

gradivom

nič ne bispremiljali

N1

0

5

10

15

20

25

30

35

Graf 15: Kako bi predstavili dediščino Sp.Polskave?

30 ljudi bi Spodnjo Polskavo predstavilo s turistično oz. informacijsko tablo, z učno potjo bi

kraj predstavilo 29 ljudi, s pisnimi slikami, gradivom bi jo predstavila polovica ljudi. Ni pa

tistih, ki bi karkoli spreminjali.

Krajani nam želijo veliko uspeha pri nastajanju učne poti.

26

4. UGOTOVITVE

Iz rezultatov ankete je razvidno, da veliko anketirancev dobro pozna pojem naravne in

kulturne dediščine. Tretjina anketiranih ju ne pozna. Med pregledovanjem anket smo

ugotovili, da krajani povezujejo kulturno dediščino predvsem s stvarmi, ki jih je človek

ustvaril v zgodovini: arhitekturni biseri, kulturno-zgodovinski spomeniki, izdelki domače

obrti in dedovanje nasploh. Ljudje so takšne odgovore verjetno navajali, ker jim je ta

opredelitev pojma kulturna dediščina najbolj znana ali pa so se tako naučili v šoli in se še

sedaj spominjajo. Kot manj poznan del kulturne dediščine jim predstavljajo pojmi zaščitene

pomembne zgradbe, dediščina, ki se je prenašala z roda v rod ter objekti, ki imajo kulturno

vrednost.

Za naravno dediščino je podobno. Pomen besedne zveze »naravna dediščina« na Spodnji

Polskavi pozna več kot polovica anketiranih. Kot razlago pojma naravna dediščina so navajali

odgovore, da je to dediščina narave, ki je bila ustvarjena v preteklosti, da jo tvorijo narave

lepote, manj znana pa jim je razlaga, da je naravna dediščina narava, ki smo jo podedovali.

Krajani si v večini želijo večje prepoznavnosti kraja v širši okolici in večje zanimanja zanj. V

ta namen bi našo majhno, strnjeno naselje turistom predstavili kot lep in miren kraj z veliko

znamenitostmi, ki bi si jih ljudje lahko ogledali ob obisku Spodnje Polskave. Približno petina

anketiranih bi kraj prvotno predstavila kot rojstni kraj pisatelja Antona Ingoliča. Četrtina

anketiranih pa ne želi aktivnosti, ki bi vodile k večjemu obisku turistov na Spodnji Polskavi.

Predvidevamo, da si želijo ohraniti mirno življenjsko okolje.

Z raziskovalnimi metodami smo prišli do podatka, da bi približno polovica krajanov turistom

ponudila na ogled naravno in kulturno dediščino kraja, kar petina pa le kulturno dediščino.

Domnevamo, da so se tako odločili, ker ima Spodnja Polskava več spomenikov kulturne kot

naravne dediščine.

Z anketo in intervjuji smo želeli dobiti odgovor ali ljudje poznajo učne poti in njihov pomen.

Večina (82 %) jih meni, da je učna pot steza ob kateri s hojo pridobiš veliko znanja, 18 %

anketiranih pa razlage pojma ni navedlo. Za takšno izbiro razlage so se ljudje odloči zato, ker

so morda že bili na kakšni učni poti in poznajo njene značilnosti ali so o tem le brali. Po

analizi anketnih odgovorov in besedah naših sogovornikov nas veseli, da bi večina ljudi

podprla postavitev in delovanje učne poti o naravni in kulturni dediščini na Spodnji Polskavi.

Podobno kot, mi menijo, da bi se ob učni poti lahko učili o krajevni dediščini in jo hkrati

varovali ter spodbudili razvoj turistične dejavnosti v kraju. Učna pot bi lahko služila kot

učilnica v naravi za učence šole.

27

Pri postavitvi naše hipoteze smo se zmotili pri predvidevanjih, da bodo mlajši prebivalci v

večjem odstotku podpirali postavitev učne poti v kraju kot starejši. Analiza anketnih

vprašalnikov je pokazala 10% večjo podporo postavitvi učne poti med starejšimi anketiranci

(96% starejši, 86% mlajši krajani), kar nas je zelo presenetilo.

Glede pripravljenosti lastnega sodelovanja anketiranih pri nastajanju in delovanju učne poti pa

so bila naša predvidevanja in hipoteza pravilna. Mlajši krajani so v 75% pripravljeni vložiti

svoje delo in znanje v izvedbo učne poti, starejši krajani pa sodelovanje kar v 77% odklanjajo.

Večina krajanov in sogovornikov meni, da bi pri nastajanju in delovanju učne poti morali

sodelovati KS Spodnja Polskava, šola Antona Ingoliča, občina Slovenska Bistrica ter TD

Kopriva (med 65 in 75%), le polovica vprašanih vidi tudi krajane Spodnje Polskave kot

nosilce pri nastajanju učne poti. Razlogi, ki jih pri tem navajajo so, da ne bi vedeli, kje naj

speljejo pot, da ne bi prispevali lastnega denarja ali pa ne vedo, kako bi lahko pomagali.

Da bi učno pot uporabljalo čim več krajanov ali turistov, bi jo anketiranci predstavili z

zloženkami (slikovno in pisno gradivo o vsebini poti), z obvestili na kabelski televiziji in na

spletnih straneh lokalnih organizacij, šole in društev. Manj kot polovica vprašanih krajanov bi

predstavitev učne poti zaupala TD Kopriva. Za predstavitev učne poti preko »oglasne deske«

se je odločilo najmanj ljudi. Predvidevamo, da zato, ker je obveščanje in informiranje preko

oglasnih desk že preživeto.

Analizo ankete smo zaključili s spoznanjem, da bi večina krajanov dediščino Spodnje

Polskave, tako kulturno kot naravno, predstavila krajanom in turistom z učno potjo ali s

turistično informacijsko tablo v središču kraja (60 %), manj primerna se jim zdi predstavitev

dediščine s slikovnim in pisnim gradivom (zloženke, turistični letaki – 30%). Veseli smo, da

ni nikogar, ki ne bi pri predstavitvi bogate dediščine kraja ničesar spreminjal.

Tako smo zaključili praktični del raziskovalne naloge z občutkom, da smo zaorali v ledino,

kjer bomo lahko bogato želi na skupno zadovoljstvo krajanov in šolarjev.

5. ZAKLJUČEK

Naše raziskovalno delo je pokazalo, da krajani Spodnje Polskave poznajo naravno in kulturno

dediščino v svojem kraju ter jo želijo deliti z obiskovalci kraja. Zavedamo se pomena

varovanja spomenikov preteklosti, zato iščemo načine, kako to storiti.

Ena izmed možnosti je postavitev učne poti naravne in kulturne dediščine v kraju. Učna pot bi

domačine, med njimi je veliko novih priseljencev iz okoliških krajev, informirala o preteklosti

28

kraja, jim nudila urejeno sprehajališče in ponujala različne aktivnosti spoznavanja naravnih in

kulturnih spomenikov. Urejena učna pot bi krajane hkrati spodbujala k večji urejenosti kraja,

varovanju njegove zapuščine, jih povezala v sodelovanju in skrbi za delovanje učne poti ter

morebiti tudi sprožila razmah turistične dejavnosti v kraju.

Na učni poti bi ponudili ogled rojstne hiše pisatelja Antona Ingoliča, graščine Frajštajn, ki bi

jo v ta namen mogoče tudi pričeli obnavljati. Nadaljevali bi z ogledom betonskih perišč ob

polskavskem potoku, ki se vije skozi vas in ob tem tudi predstavili potok. Pot bi nadaljevali

do prostorov turističnega društva Kopriva, kjer bi predstavili šege in navade našega kraja.

Skozi urejen kostanjev drevored bi se sprehodili do cerkve Sv. Štefana in spoznali njeno

zgodovino. Učno pot bi zaključili v odkrivanju rastlinskih in živalskih vrst v gozdu Velenik,

do katerega bi prišli čez ponovno postavljeno brv, ki je trenutno ni. Ker pa naj bi bile učne

poti za potrebe sodobnega časa in ljudi tudi »adrenalinsko« zanimive, bi učno pot zaključili

ob »hišici na drevesu«, kjer bi lahko obiskovalci opazovali kraj in pokrajino s ptičje

perspektive, merili temperaturo zraka, odkrivali smer vetra, opazovali živali,…

Prijetno utrujeni in polni novih spoznanj bi lahko obisk kraja zaključili v gostišču Vintar, kjer

imajo dobro hrano in prenočišča.

Želimo si, da bi bila naša raziskovalna naloga začetni kamenček na tlakovanju učne poti skozi

Spodnjo Polskavo, za katero so anketiranci in predstavniki lokalne skupnosti ter turističnega

društva pokazali veliko zanimanje.

Naj zaključimo s sporočilom krajana o naši raziskovalni nalogi: »Odlična zamisel!«.

Bili smo »poskusni« zajčki, ki smo ponudili idejo. Upamo, da bomo lahko še v prihodnje

sodelovali v njeni izvedbi in delovanju.

29

6. PRILOGE

6.1 ANKETA

OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava

ANKETA

Smo učenci 9. razreda OŠ Antona Ingoliča in opravljamo raziskovalno nalogo s področja turizma z naslovom »Spodnja Polskava – zgodba o uspehu«. Pri raziskovanju potrebujemo Vašo pomoč. Prosimo Vas, da izpolnite spodnjo anketo. Hvala za sodelovanje.

Jasmina Mikov in Lucija Špes

STAROST:_________________ SPOL: M Ž (obkroži) 1.) Poznate izraz kulturna dediščina? DA NE 2.) Zapišite kratek opis te besedne zveze: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 3.) Poznate izraz naravna dediščina? DA NE 4.) Zapišite kratek opis te besedne zveze: ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 5.) Ali kot krajan/ka Spodnje Polskave poznate našteto dediščino? (ustrezno obkroži) KULTURNA DEDIŠČINA a.) cerkev Sv. Štefana b.) graščina Frajštajn c.) rojstna hiša Antona Ingoliča d.) šege in običaji (pustovanje,…) e.) kapelice f.) najdbe iz rimske dobe na naših tleh g.) perišča ob potoku NARAVNA DEDIŠČINA

a.) gozd Velenik b.) potok Spodnja Polskava

6.) Si želite na Spodnji Polskavi večjega zanimanja in obiska turistov? DA NE 7.) Kako bi vi kot krajan/ka predstavili kraj Spodnja Polskava turistom? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 8.) Kaj bi jim vi ponudili na ogled?

30

___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 9. Na kaj najprej pomislite ob besedi učna pot? ___________________________________________________________________________ ___________________________________________________________________________ 10.) V okviru raziskovalne naloge želimo izdelati predlog učne poti (to je pešpot, speljana po gozdni, travnati ali grmičevnati pokrajini in je namenjena izobraževanju, spoznavanju živali, dediščine, obrti ter zanimivosti.). Ali podpirate zamisel o postavitvi učne poti na Spodnji Polskavi? DA NE Utemeljite odgovor: __________________________________________________________ 11.) Kdo bi lahko sodeloval pri nastajanju in postavitvi učne poti? (ustrezno obkroži)

a.) krajevna skupnost Spodnja Polskava b.) turistično društvo Kopriva c.) šola Antona Ingoliča d.) krajani e.) občina Slovenska Bistrica f.) drugi:________________________________________________________________

12.) Ali želite in kako bi lahko vi sodelovali pri nastajanju učne poti? DA NE Vaši predlogi:_______________________________________________________________ 13.) Kateri od naštetih načinov predstavitve učne poti se Vam zdi najprimernejši? (ustrezno obkroži) a.) z zloženkami, reklamami b.) na oglasni deski c.) spletne strani društva, krajevne skupnosti, šole d.) kabelska TV e.) preko turističnega društva Kopriva f.) drugo:___________________________________________________________________ 14.) Kakšna oblika predstavitve naravne in kulturne dediščine Spodnje Polskave bi Vam bila najustreznejša: (ustrezno obkroži)

a.) z učno potjo b.) s turistično informativno tablo na vidnem mestu v kraju c.) s pisnim in slikovnim gradivom (zloženke, razglednice,…) d.) nič ne bi spreminjal/a e.) drugo:________________________________________________________________

Bi želeli še kaj sporočiti v zvezi z vsebino ankete:___________________________________ ___________________________________________________________________________

HVALA ZA SODELOVANJE

31

7. VIRI IN LITERATURA

1. Anko, B.: Gozdne učne poti v Sloveniji, Zbornik seminarja, Ljubljana, VTOZD gozdarstvo

Biotehnične fakultete, 1987.

2. Bračič, V., Lah, A. in Vrišer, I.: Sodobni svet, Maribor, Založba Obzorja, 1983, str. 305-

306.

3. Korič, Z.: Plastika na drevesih, Večer (online), Maribor, objavljeno 1.2.2008 (objavljeno

1.2.2008), dostopno na naslovu:

http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2008020105290534

4. Krajevni leksikon Slovenije: šesta. Knjiga, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1980, str.

552-553.

5. Pajtler, F.: Cerkev Sv. Štefana mučenca na Spodnji Polskavi, 750 let župnije Sv.Štefan na

Spodnji Polskavi, Župnijski urad Slovenska Bistrica, 1999, str. 77-85.

6. Radovanovič, S.: Podravje: Maribor-Ptuj, priročnik za popotnika in poslovnega človeka,

Pomurska založba, 1996, str. 202.

7. Stopar, I.: Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji: med Prekmurjem in porečjem Dravinje,

Ljubljana, založba Park, 1991, str. 22-23.

8. Slovenski etnološki leksikon, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004, str. 76-77 in str. 266-267.