Umetnost kot forma

• Formalistična teorija umetnosti nastane kot odziv na reprezentacijsko teorijo.

• Vzpodbudijo jo veliki premiki v umetniški praksi (nastanek tako imenovane moderne umetnosti oz. modernizma).

Značilnosti moderne umetnosti

• Nagnjenje k abstrakciji (sliko, na primer, sestavljajo nereprezentacijske oblike in mase barv).

• V ospredju slike je njena vizualna organiziranost, forma in privlačen dizajn.

Kako sta povezana nastanek fotografije in formalizem?

• Nastanek fotografije je eden od vzrokov, da se moderna umetnost obrne k raziskovanju forme.

• Slikarje slika ne zanima več zato, ker naj bi predstavljala neko okno v svet, v naravo, temveč jih zanima zgolj njena površina – možnosti oblik, linij in barv.

Impresionizem in forma

• Evolucija moderne umetnosti poteka postopno. Najprej impresionisti “raztopijo” trdnost površine slike, čeravno na njihovih slikah lahko še vedno prepoznamo predmete.

• Cezanne naredi še korak naprej in reducira predmete na njihove podstatne, temeljne geometrijske like (krogla, kvadrat, kocka).

Najvplivnejši predstavnik formalizma

• Clive Bell izda leta 1914 knjigo Art, ki je imela velik vpliv na razumevanje moderne umetnosti v angleško govorečem svetu.

• Bell: Tisto, kar določa, ali je neka slika umetnost ali ne, je to, ali ima neko značilno, pomenljivo formo.

Formalizem proti reprezentacionalizmu

• Formalizem s svojim poudarkom na strukturi dejansko bolje sledi tistemu, kar je vredno in cenjeno v nefigurativni umetnosti kot reprezentacijske teorije.

• Formalizem je tudi lažje pokazal na vrednost neposnemovalne in “izkrivljene” umetnosti iz ne-zahodnih kultur.

Formalizem in stara umetnost

• Formalizem se je predstavil kot vseobsegajoča teorija umetnosti.

• Če so reprezentacijska dela umetnine, niso umetnine zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ampak zaradi značilne forme.

• Delo, ki je dobilo status umetniškosti zgolj zaradi svoje reprezentacijske vsebine, ne sodi v krog umetnosti.

Forma proti reprezentaciji

• Umetnost je lahko reprezetancijska, vendar je ta reprezentacija lahko zgolj naključna, ne pa bistvena lastnost umetnine.

• Reprezentacijska vsebina umetnine je v strogem smislu nepomembna za njen umetniški status.

Formalizem in različne umetnosti

• Formalizem je našel svoj naravni dom v slikarstvu. Vendar ga je mogoče zlahka raztegniti tudi na druge umetnosti.

• Ali ni mogoče glasbe najbolje opisati kot časovno igro zvočnih form?

Formalizem je egalitarizem

• Reprezentacijska teorija je določene slike razvrstila med umetniške zato, ker so imele določeno zelo cenjeno reprezentacijsko vsebino, v okviru formalizma pa je lahko vsaka stvar umetnost – v kolkor ima seveda značilno formo.

Argumenti v prid formalizma

• Argument “skupnega imenovalca”: če nekaj šteje za nujni pogoj umetniškega statusa, potem mora biti to lastnost, ki jo imajo vse umetnine. Forma, pravijo formalisti, pa je ravno taka lastnost.

• Argument skupnega imenovalca pa nam ne ponuja zadostnega pogoja za umetniški status, kajti formo ima tudi mnogo stvari, ki niso umetnine.

Forma in funkcija

• Da bi formalist prišel do zadostnega pogoja za umetniški status se zateče k pojmu funkcije. Funkcija naj bi bila tista, ki umetnine ločuje od drugih stvari.

• Govori in matematični teoremi imajo tudi značilno formo, vendar pa ni njihov prvotni smoter prikazovanje te forme. Primarna funkcija govora o ekonomiji mlekarn, je poročilo o trenutnem stanju mlekarn.

Forma in funkcija

• Umetnost se od drugih dejavnosti razlikuje v tem, da se ukvarja zgolj s prikazovanjem forme.

• Formalizem lepo razloži, zakaj so na primer nekateri filmi umetnine, čeravno so lahko po vsebinski plati sporni (primer Riefenstahlove – Zmagoslavje volje).

Formalizem in intenca

• Umetnina mora biti taka, da je mišljena, da primarno kaže značilno formo. Ta intenca se lahko ne udejani – v tem primeru imamo po formalistovem mnenju opraviti s slabo umetnostjo.

Definicija formalizma

• X je umetnina, če in le če je x načrtovan predvsem tako, da bi imel in kazal značilno formo.

Ugovori formalizmu

• Formalizem je nauk, da je neka stvar umetnina le, če je načrtovana s prvotno intenco, da ima in kaže značilno formo.

• Ali je prvotna intenca kazanja značilne forme res nujna lastnost vse umetnosti?

• Že naključni pregled zgodovine umetnosti pokaže, da to ni res.

Formalistov odgovor

• Umetnina oz. artefakt laho ima več kot eno prvotno funkcijo, te pa lahko koeksistirajo.

• Oltar utegne biti načrtovan tako, da prikazuje Kristusovo vstajenje in da v gledalcu prikliče nauk o njegovem žrtvovanju. To je le eden od njegovih smotrov oz. ciljev.

• Drug, enakovreden cilj je, da gledalec ceni načrt dela.

• Če se vam pojem dveh ali več prvotnih intenc zdi protisloven, potem formalist lahko stvar omili in reče, da je bila stvar narejena s prvotno intenco, da bi služila nekemu religioznemu cilju, in z drugotno intenco, da bi vzbujala estetski učinek.

• Ta pojmovni manever je neustrezen. V kulturah po svetu pogosto naletimo na figure demonov. Njihova prvotna funkcija je, da plemena varujejo pred nezaželenimi prišleki.

• Hkrati te skulpture štejemo za umetnine. Najdemo jih v številnih svetovnih muzejih in zasebnih zbirkah.

• Ni sprejemljivo domnevati, da so bila ta dela načrtovana s kakršnokoli intenco kazanja značilne forme. Če bi te figure hkrati vabile k njihovemu estetskemu vrednotenju, potem vsekakor ne bi opravile svoje prvotne funkcije plašenja.

• Tega dejstva so se gotovo zavedali tudi njihovi ustvarjalci – torej jih gotovo niso

• Ustvarili z intenco prikazovanja značilne forme.

• Taki primeri bi formalista utegnili nagniti k temu, da bi se v definiciji odpovedal intencionalnosti prikazovanja in zgolj zahteval, da umetnine imajo in kažejo značilno formo.

• Tak manever bi mu preprečil govorjenje o slabi umetnosti. Govoril bi lahko le o ne-umetnosti. Toda slaba umetnost ni ne-umetnost.

• Če formalist opusti zahtevo intencionalnosti, potem mora šteti med umetnine tudi naravne izdelke.

Formalistova dilema

• Zdi se, da je formalist ujet v dilemo. • Če šteje intenco prikazovanja značilne

forme za nujni pogoj umetniškega statusa, potem je ta pogoj preveč izključujoč: figure demonov potem niso umetnost.

• Če je ne šteje za nujni pogoj, potem se mora srečati s problemom izključitve slabe umetnosti, in vključitve narave kot umetnosti.

Pojem forme

• Ni zgolj intenca problematična prvina formalistove teorije, temveč tudi pojem forme. Formalist nam ne pove, kaj razlikuje značilno od neznačilne forme.

• Nezadovoljivi formalistovi odgovori:

• Delo ima značilno formo, če nas privlači.

• Značilna forma je taka, da v recipientu vzbudi posebno stanje duha.

• Toda mogoče bo formalist rekel, da dejansko ne potrebujemo definicije. Vsakdo ve, kaj je značilna forma. Vsakdo jo lahko prepozna: vključuje proporce, simetrije, asimetrije, ravnovesja, presenetljiva neravnovesja, napetosti, enotnost, kontrast in podobno.

Forma in reprezentacija – še enkrat

• Formalistova domneva, da je reprezentacija ni pomembna za umetniški status, je zmotna.

• Razlog za tako kritiko formalizma: v velikem številu primerov umetnine imajo in kažejo značilno formo zgolj zaradi njihove reprezentacijske vsebine.

• V mnogih primerih je imetje in kazanje značilne forme odvisno od reprezentacijskih lastnosti zadevnih umetnin.

• Poglejmo si primer Bruegelove slike Ikarjev padec.

• Slika ima značilno formo – to je čudovita razsrediščenost ali asimetrija, ki podčrtuje kontrast med vsakdanjim in trenutnim.

Bruegel: Ikarjev padec

• Narativna struktura in kompozicijske konvencije vlečejo v različne smeri tako, da to vzpostavlja dinamično napetost na sliki in v našem njenem dojemanju. Naše oko neprestano prehaja od kmeta k Ikarju in nazaj.