UNIVERZA NA PRIMORSKEM

Kosovelova poezija in vprašanje prostora

Diplomsko delo

Študijski program: Slovenistika

Mentor: prof. dr. Krištof Jacek Kozak

Koper, 2016

Povzetek

Kosovelova poezija in vprašanje prostora

stoletja, je fenomen

po številu pesmi in ostalega gradiva (dnevnikov, korespondence), s katerim so imeli

slovenski literarni zgodovinarji možnost vpogleda v njegovo realno vrednost šele veliko

, po kateri je še posebej

prepoznaven, je njegov slog možno opredeliti

Ustvaril je nekaj poskusov v futurizmu, njegovo zadnje obdobje pa je posebno

zaznamovano s konstruktivizmom ruske avantgarde, na katerega je prešel po t.i.

zeni -gledalcu razkrijejo

Poleg besed,

kemijske formule, inženirske skice in drugo. Zasledimo idejo oblikovanja Prostora in

ali gibanja bralcu-

Veliko njegovih

del je prežetih z idejo Novega , njegova poezija pa želi biti v

izrazu tako preprosta, da bi bila dostopna še proletariatu.

: Kosovel, impresionizem, ekspresionizem, futurizem, zenitizem,

konstruktivizem, montaža, Prostor, gibanje

Abstract

Kosovel, his poetry and space

phenomenon thanks to a number of his poems and other works (diaries,

correspondence). Today, many years after his death, Slovenian literary historians have

the possibility to examine the real value of his works. In addition to his well-known

impressionistic lyricism of the Karst region, his style can also be categorised as

expressionist and symbolic. In his later periods of work he attempted to create futurism

and his work is particularly marked with the constructivism of Russian avant-garde

which was moved by the so called zenitism period. His construction can already be

discovered by superficial readers as a composition of words and sentences from

different periods of life. As well as the words, syllables and sounds, one can also find

mathematical symbols, chemical formulas, engineering sketches and other aspects in his

works. It is possible to trace the idea of designing space and the tendency to create

dynamism and movement as well as encourage critical thinking by the reader, which is

the reason fort he form being organically connected with the content. A lot of his work

is inspired by the idea of a new, optimistic person, his poetry wants to be worded simply

enough to be accessible to proletariats.

Key words: Kosovel, impressionism, expressionism, futurism, zenitism,

constructivism, composition, space, movement, new person

IZJAVA O AVTORSTVU

Študent/- -a na študijski program

Slovenistika, rojen/-a 23.12. 1981 v kraju Koper, sem avtor/-ica

diplomskega dela

magistrskega dela

doktorske disertacije

z naslovom:

Kosovelova poezija in vprašanje prostora

S svojim podpisom zagotavljam, da:

sem poskrbel/-a, da so dela in mnenja drugih avtorjev/-ic, ki jih uporabljam v

delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili;

sem pridobil/-a vsa potrebna dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti

prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal/-a v predloženem delu;

se zavedam, da je plagiatorstvo - predstavljanje tujih del kot mojih lastnih

kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. l. RS št. 16/07 –

UPB3);

se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za

predloženo delo in za moj status na UP FHŠ;

je elektronska ob

elektronska oblika posebej zahtevana).

V Kopru, dne 3. 5. 2016 Podpis avtorja/-ice:___________

KAZALO

1 UVOD......................................................................................................................... 1

2 KOSOVELOVA DRUŽINA ...................................................................................... 8

3 KRAS S TRSTOM ..................................................................................................... 9

3.1 Požig Narodnega doma, simbola slovenske kulture........................................... 16

3.2 .................................................................... 19

4 EKSPRESIONIZEM ................................................................................................ 22

5 RUSKA IN SLOVENSKA (ZGODOVINSKA) AVANTGARDA TER FUTURIZEM............................................................................................................ 25

6 ZENITIZEM ............................................................................................................. 31

7 RUSKI KONSTRUKTIVIZEM ............................................................................... 34

7.1 Integrali .............................................................................................................. 35

7.2 Prostorski konstruktivni konsi............................................................................ 41

8 PREDSTAVNIKI RUSKEGA KONSTRUKTIVIZMA.......................................... 44

8.1 Vladimir Tatlin in pojmovanje prostora............................................................. 44

8.2 ........ 45

8.3 Laszlo Moholy-Nagy.......................................................................................... 47

9 .............................................. 49

9.1 Konstrukcija namesto destrukcije ...................................................................... 49

9.2 Optimalna projekcija .......................................................................................... 50

9.3 Konsi kot prostorska poezija in gibljiva filozofija ............................................. 52

10 KROMATIKA IN FONIJA...................................................................................... 53

11 PRIMERI PROSTORSKIH KONSOV .................................................................... 55

11.1 Kalejdoskop ........................................................................................................ 55

11.2 Srce v alkoholu ................................................................................................... 58

12 ........................................................................................................... 60

13 VIRI IN LITERATURA........................................................................................... 62

1 UVOD

Svoj uvodni del sem zasnovala v nekakšnem duhu ponotranjanja tega, kar je Kosovel

pesnika na vprašanje, kaj je mislil s svojimi pesmimi. Seveda gre bolj kot ne za moje

osebno razglabljanje, ki pa sem ga želela v

nisem mislil s tem kar sem napisal, zato sem tudi šel, na lepše. Vam pa,

namesto, da se ukvarjate z mrtvimi, ukvarjajte se z živimi. Poglejte tiste, ki danes

najboljših in predvsem poslušajte otroke in starejše od vas, da

mesto. Ker nisem mogel potovati sem mogel svoje misli priostriti, da bi bile zmožne

pijte iz izvira ali - še bolje - , a

esar ni potrebno ustvariti, kajti vse že je. Vse kar nam je potrebno, je

razumeti. Do tega pa se je treba dokopati. Torej kopljite in prišli boste do zlata. Kaj pa

je vaše zlato

orbite se ne morete izstreliti. Zatorej kopljite in kopljite, najprej pa si sestavite

zemljevid, da va cilj. Kopljite na svojem terenu,

tako dolgo, dokler ne izkopljete dovolj globokega temelja, iz katerega bo lahko zrasel

stolp v vesolje, kajti globje kot lahko sežeš, više se lahko povzpneš. Spoznali boste

zemljo in njene prvine, spoznali boste sebe. In vsaka umetnost se ukvarja s tem, z

iskanjem, razumevanjem samega sebe.

GNOJ JE ZLATO IN ZLATO JE GNOJ, kons 5

Piši si dnev skrbno

se informiraj, ustvarjaj. Vedno ustvarjaj, ustvarjaj iz sebe. Trži iz sebe preteklost, spraši

s svojega

življenja, vsak trenutek. Ne prepusti se mrtvilu, ustvarjaj, delaj majhne a jasne korake.

osvajajmo

tistega kar ni naše, glejmo v svoj zemljevid.

smo izkopali. V redu, to je prinesla civilizacija, tehnika, razvoj. Tudi umetnost je k temu

1

pripomogla, predvsem pa stremljenje za denarjem. Zlato. Morda ga pa je medtem nekdo

zlato. Vsaka zemlja je lahko rodovitna, nojem, s

sajenjem dreves, z rednim obdelovanjem. Zato kopljite,

, ga uživajte z drugimi. Ne sprašujte se tedaj, kdo je

kaj ali koliko izkopal in ali se je že dokopal do zlata. To je skrivnost, naj ostane prikrito,

oveku zaleta, volje, da nadaljuje, da ne omaga. Pišite, rišite, sestavljajte, kar je

zemljevida ne izpustite

Zato, poudarjam, nikoli ne kopljite, preden ste dobili zemljevid, ne kopljite, dokler vam

ni jasno, kje se nahaja zaklad. Vse je odvisno od tega, zato se najprej pozorno posvetite

sestavljanju zemljevida. To je obvezno in pomembno delo. Ne gre za veselje. Gre za

namen. Želite se dokopati do bistva, do zlata, do lastne duše, do tistega drobnega glasu,

ki je zakopan globoko pod zemljio in želi na površje tel in

e pozna hudobije in zavidanja, ki mu je vse to tuje in je, ker je bil globoko

potisnjen, neo – angel. Tisti, ki je

padel in so ga globoko pokopali vsi, ki so hodili po zemlji. In kdo si ne želi ugledati

do svoje zvezde. In ravno, ko boste mislili, da je prišel na

nekem novem planetu, v nekem novem ozvezdju, boste sprevideli, da ste že tam. Da,

Kje smo ostali? Lepo po vrsti, ali rajši - najprej, nato. Zemljevid.

Duh v prostoru.Požar neviht razžarja temo.Duh gorí v prostoru.

Zelena okna razsvetljenegabrzovlaka na viaduktu.Sam gorim in sebi svetim;

o svita.

kakor v smrtnem opoju.In ne vedó , da je to trepet

In preklinjajo policaje sonca,

2

in ne ki sijejo v meni iz mene.Ljudje so evakuacija duha.Anomalija psihologije.

(Evakuacija duha, Integrali 26)

Za svoj zemljevid diplomskega dela sem si izbrala Kosovelovo pesem Evakuacija duha,

ki je izšla v Integralih.

se dokopljem do Zlata. Moja hipoteza je, da mi bo to uspelo. Metodologija, ki jo bom

pri tem uporabila pa je preprosta: kopanje po preteklosti.

zemljevid, lahko bi ga

poimenovala tudi vodilo ali predmet raziskovanja, vendar morda le ni dovolj, da je pred

menoj, dobro je da ga razumem, pri tem pa mi lahko pomaga njegova razlaga ali

ako se za zemljevide

spodobi, ugledala kje se nahajam, kje je zaklad in katero pot moram ubrati, da se

približam cilju. Je iz skice jasno kaj je Zaklad, ali bo to ostala skrivnost, vse dokler ga

ne izkopljem? In nenazadnje - kako bo

,

malomeš in evakuacija duha. Zdi se, kot bi bil namen

torej, kjer se nahajam.

Izberem si brzovlak. Zakaj? Zato, ker je neka,j kar poznam, neka,j kar sem izkusila.

, kar ponuja. Premikanje, a ne prehitro. Z

moram zastaviti, postavljam smrtni opoj. Vlak si predstavljam kot nekaj, kar se veže na

življenje, smrtni opoj pa na tisti zadnji trenutek v našem življenju, ki slej kot prej doleti

vsakega. Moja pot torej vodi iz življenja (brzovlaka) v smrtni opoj (trenutek smrti).

ponujajo sestavine, elementi ali motivi, lah Uporabim

lahko vse omenjeno, razen brzovlaka in smrtnega opoja

ali komu se moram na poti izogibati. Slednje bi lahko poimenovala tudi živa meja.

Za svojo pot torej

ne bo zlatega ognja,

3

Elektrike ne bom potrebovala, saj i podnevi, zato je dobrodošel tudi svit. V

dilemi sem, kaj naj storim s krili, glede na to, da je iz mojega zemljevida, ki postaja

jasnejši razvidno, da so na njem obvezno prisotni tudi

statirali okoli glavnega prizora – izkopavanja -

ahodom, njihov edini namen bo izprazniti sceno, ko

zaide sonce in znova poklicati vse k akciji, ko se sonce znova pokaže na nebu. Nekako

izkopljem kaj zanimivega? Naj si vzamejo, zato so tudi tam. Kaj pa Zlato, naj tudi to

Jasno mi je, da do tega ne bo prišlo, zavedam se, da je v

– izkopavalka. Kaj

pa, , tedaj bom mogla kopati v temi, brez

razsvetljave ne more zbuditi nikogar na

osvetljenem brzovlaku. Takrat, ko bo prisotna 'evakuacija' duha. No, tedaj tudi iz vlaka

ne morem, kajti ta vozi in se ne ustavi, kajti nikogar ni, ki bi izstopil na postaji. Jasno je,

da tudi jaz ne morem, saj bi v takem primeru prišlo do anomalije, anomalije psihologije

in bi se vsi prebudili.

Vendar, ljudje, ostala so mi še krila. Lahko poletim. Kako? Odpreti moram okna,

gre. Trda so, že dolgo zaprta. A uspe mi. Poletim, evakuacija duha. Letim. Z

se moram vrniti na

Kaj pa zdaj? Kam naj poletim?

Domov, na Kras, tam kjer so moji.

kmalu moram na vlak. A vseeno:

“ Rad bi povedal ljudem lepo, dobro besedo, svetlo besedo, kakor je svetlo

je brinova jagoda s Krasa. V njej je trpljenje, za katero ne boste nikoli zvedeli, v

bolj nego ljudje jo razumevajo bori na gmajni in brinjevi grmi za skalami. ”

4

, zdaj vem,

je Beseda, lepa, dobra in svetla kot novembrsko sonce na Krasu. To je beseda za ljudi.

stega in take, kot je on, ki obdelujejo trdo, suho kraško zemljo, da bi

obrodila. Za kmeta Jožeta Petelina , ki si mora prevezovati kilo, da mu ne zdrkne, zanj,

ki ima ( ) za nasvete iz

Zanj, ki je žejen znanja, ki v naglici hodi

po prašni tomajski poti, da bi knjige varno prinesel domov.

Ljubim jih, te preproste besedenaših kraških kmetov,ljubim jih, o bolj jih ljubimod

Kakor da vidim krajino jasnonad tiho zeleno dolino,kakor da vidim skale in bore,ki stražijo to dolino.

Ljubim jih, njih ostro tišino;kakor raskava rokavabijo zopet in zopet me tja,izgubljenega otroka

– (Preproste besede, Zl

Iz tega, kar je pesnik Kosovel napisal lahko sklepamo, da je Beseda, ki jo Kosovel ljubi

preprosta, v sebi pa nosi ostro tišino, ki vabi vase. Tisto kar želi Kosovel tem ljudem

dati pa je lepa, dobra in svetla beseda, ki je taka kot novembersko sonce.

Predvidevajmo, da želi Kosovel in mi, ki smo si za cilj postavili enako nalogo, spojiti

vse te lastnosti

tisto, za kar jo

lahko imenujemo svetlo

ostro tišino, ki vabi. Zagotovo kar nekaj stvari, do katerih se je treba dokopati. A brez

malo tisto, kar se sveti

in je tudi

topli, da se pogrejejo. Topla beseda nas pogreje, je kot sonce, hrana. Je energija za dušo

roka, ki ti jo nekdo ponudi, ko padeš

5

A za tem naj bi bil tudi dober namen. Ne želimo nekoga ukaniti. Morda bi to lahko bila

tudi na ozkost a vendarle zagotovljeno varnost? Dovolj je majhna luknja,

nevidna reža, da seme vzklije, da požene.

kar je iskal Kosovel?

Menim, da je bila preprosta beseda in ostra tišina, ki vabi tisto, kar je imel pesnik za

svojo popotnico in hkrati tisto, kar je skušal uveljaviti, hkrati pa to oplemenititi s

t pa so duševna stanja, ki

so ga vendarle spremljala. Na to so vplivale socialno-

kulturi in umetnosti.

Naša pot je sestavljena. Vlak se je ustavil, izstopili smo, naša pot je jasna . Z ostro tišino

zarežmo v meglen prostor statistov in prispemo do Kje

da je tisti

- izgubljeni otrok - , a ne agresivno. Kopljem z

obzirom. Kopljem ves dan, kopljem, dokler sonce ne zaide in se vsi vrnemo na vlak.

sem in iz tega sveta ustvarjam. Moj

Duh je širok. In Nov svet je prostran. Iz izgubljenega otroka je vzklilo novo upanje. S to

zavestjo gra

a raziskovanja zatorej postavljam – pesnika. Zanima me kako

se je oblikoval njegov izraz – beseda. Sprašujem se, ali je Kosovelu, ki je verjel v svoje

pesniško poslanstvo, uspelo v svojo poezijo prenesti tisto, kar je cenil: preprosto besedo

in ostro tišino, ki vabi izgubljenega otroka. Mu je kljub trpljenju uspelo narediti iz

besede toplo, svetlo, dobro stvar? In predvsem ali mu je uspelo ustvariti prostor, v

katerem vse to lahko uspeva? Mu je uspelo ustvariti ta t. i. imaginarni prostor duha, kjer

je možnost rasti, kjer je možnost svobodnega gibanja? Predvidevam, da mu je to uspelo

v njegovih prostorskih konsih, ki so natali pod vplivom ruskega strukturalizma, saj so se

prav njegovi predstavniki ukvarjali s problemom prostora.

Za ta namen bom najprej predstavila nekaj življenjepisnih dejstev o pesniku, nato pa se

ustavila še pri njegovi

6

V omenjenih si bomo

Kosovel gradil.

7

2 KOSOVELOVA DRUŽINA

jenje je bilo kratko, a plodovito, njegova strast do umetniškega izražanja

ter družbeno-kulturnega angažmaja pa ena v zibko. Rodil se je 18. marca

1904 v Sežani blizu Trsta kot peti otrok Antona Kosovela in Katarine Stres. Najstarejši

bila pianistka in profesorica glasbe, zadnja, Anica, pa profesorica slovenskega jezika.

Pesnikova mati je prihajala iz kobariškega in je še kot mlada deklica, ki je ostala sirota,

morala od doma v službo h grški plemiški družini v Trstu. Bila je gospejina družabnica

kulturnem svetu. Potovali so v Budimpešto, na Dunaj in v Rim. Tako je imela

nadarjenost in izobrazbo je prenesla na svojo družino, prav tako pa tudi željo po

prisotnostih na kulturnih dogodkih in umetniških uprizoritvah. Nemara so zaradi tega

Kosovelovi pogosto zahajali v bližnji Trst, kjer so si med drugim lahko ogledali tudi

jena in samozavestna ženska.

Dutovljah, v Sežani pa

zasedel celo mesto ravnatelja. Ustanavljal je razna društva ter se s svojo ustvarjalnostjo

zaveden Slovenec in prav zaradi tega, ker ni pozdravil nemškega glavarja Sežane na dan

njegovega godovanja, je bil po dvanajstih letih službovanja iz Sežane

Pliskovico. Po obdobju njegovega triletnega službovanja v tamkajšnji šoli, je zasedel

enako mesto v Tomaju, kjer

samostansko in deško državno. Po šestnajstletnem obdobju službovanja je bil leta 1924

nenadoma upokojen ne bi bili

, kot najmlajši sin,

preživljal svoje otroštvo v družbi matere, sestra in narave. Leta 19

osnovno šolo.

8

3 KRAS S TRSTOM

Kras, ki ga danes mnogi Slovenci povezujejo s Kosovelom, saj je zaživel v njegovi,

predvsem 'zgodnji' poeziji kamnite

brinje. Gre za asketsko pokrajino, ki pa je ravno v svoji

preprostosti in trdosti, zagotovo izoblikovala v uporne

mladostnika in pesnika. Ob tem pa ne smemo pozabiti

ni bil omejen le na kraško pokrajino, o – v glavnem male

kmete in šolo. V Kosovelovem življenju je imel pomembno vlogo tudi Trst. Vse do leta

1920, ko so fašisti požgali Narodni dom, so Kosovelovi relativno pogosto zahajali

tjakaj. Razlog je lahko bila operna predstava v katerem izmed tržaških gledališ

(Rossetti, Verdi), obisk prijateljev in sorodnikov, ali pa so posedeli v kavarni

Narodnega doma in ta elik del poti do Trsta so opravili kar

peš, tramvajem –11). Kosovel je pri

svojih enajstih letih v svojem šolskem spisu opisal Trst kot lepo mesto.

mesto nestrpnosti do neitaljanskih pripadnikov. Tisto naj bi

Trst postal, pa je bilo pred tem kozmopolitsko mesto, ki mu je bila pod Avstro-Ogrsko

dodeljena avtonomija. S svojo luko je imel pomembno vlogo pri odprtosti v svet. Bil je

za bogato mesto vse do propada avstro-

ogr

. Zavladal

postalo mesto kavarn in kavarniške kulture caffe-

concerto, , in kjer so gostovali med

drugimi tudi slavni James Joyce, Umberto Saba in Italo Svevo .

V svojem relativno kratkem življenju je Kosovel, skupaj s svojimi sorojaki

izkusil grozote prve svetovne vojne, saj je bila fronta v bljižini kraja, kjer je živel, in je

raznarodovalni politiki, ki je doletela Trst s Slovenskim Primorjem.

, maturiral in se kasneje, leta

1922, vpisal na filozofsko fakulteto, kjer je študiral slavistiko in romanistiko, vendar je

vplive raznarodovalne politike družina neposredno.

9

V tako imenovanem ljubljanskem obdobju je bil aktiven tako v publicistiki kot

esejistiki. Bil pa je poleg vsega tudi pesnik, ki je svoja dela objavljal v tedanjih

publikacijah, vendar nikoli zbirke, vodil

so se ukvarjali naši literarni raziskovalci šele dosti let po njegovi smrti, 27. maja 1926.

S publicistiko, korespondenco, dnevniki in esejistiko se v pr delu ne bom

podrobno ukvarjala, saj me izraza v pesmih, zato bom

le v grobem orisala tovrstno ustvarjanje in delovanje. V publicistiki najbolj izstopa

glasilo Lepa Vida v realki kot m a

krožka. Pomembno je iz vsaj dveh razlogov. Prvi je

» «

2011, 15),

Konstrukter, KONS in drugih.

nikakor ni b

Poleg tega, da ni imel štipendije, pa mu v tem letu in niti kdaj kasneje ni uspelo prodati

pesniške zbirke .

ki se je vlekel v zvezi z glasilom Lepa Vida. e povzamem po

Janezu

in družini.

Njegova bojazen naj bi bila povsem neutemeljena, saj pesmi naj ne bi imel na ogled..

va zbirka povezana s

revolucijo Antona Podbevška. Vsekakor je bratov negativni in nevzpodbudni nastop do

mlajšega brata vplival na njegov nadaljni razvoj in držo. To tudi prizna v enem izmed

dela bojevitega, poleg tega pa je še dodal, po nekem dolgem polemiziranju, da zdaj ve,

pa ugotavlja, da z bratom Stanom

»ni znal vzpostaviti dialoga. [...]

10

potepuškega duha in

ciganskega porekla« (Pahor 2008, 38).

Kosovel se torej s pesniško zbirko ni nameraval uveljaviti kot pesnik, zanimalo ga je

mivo v zvezi

z zbirko, je njen predgovor, ki ga je napisal Kosovel in v katerem pojasnjuje, da želi z

imp tipom pesnjenja

blodil po poljani sanj pod zvezdami« so

zbrane pesmi

zvok, toda naj bodo nagrobnik in opozorilo« (isto). A vendarle gre za dejstvo, da jim je

vsemu na edinim, temeljnim

stavkom iz predgovora, ki se glasi takole: »Ali moje srce in vse življenje in moja

ljubezen je vse premajhno, da bi

kolo življenja, da bi mu šlo «

Kraški impresionizem je tako ostal kot notranja stalnica v vsem ustvarjanju. Novembra

1925, je pesnik prvikrat nastopil z Ekstazo smrti

publiki kot pri novinarjih, februarja 1926 pa je imel okroglo mizo Umetnost in

proletarec med zagorskimi delavci in prav ta dogodek in o

botrovale temu, da je Kosovel zbolel in kasneje, po odhodu iz Ljubljane v Tomaj, umrl.

prehrani in prevelikih duševnih naporih

Iz seznama tistih, ki so se dogovarjali o Kosovelovem pogrebu lahko sklepamo, kdo so

bili tis

Alfonz Gspan, Ciril Debevec, Vinko Košak, Ivo Grahor in Bratko Kreft. Prinesli naj bi

mu šopek in slovenski trak, ki so ga morali zaradi ostrega nadzora pritihot

Seveda je imel Kosovel v Ljubljani, poleg zgoraj omenjenih, stike še z drugimi

umetniki, med njimi sta bila tudi Josip Vidmar in Anton Podbevšek. V tržaškem okolju

naj bi prijateljeval s pisateljema Josipom R s pesnikoma

Albertom in Karlom Širok, nenazadnje pa tudi s slika nigojem in

Giorgiom Carmelichem (Pahor 2008, 16).

11

Med njegove stike Vladimirja Martelanca, Klementa Juga, Ivana

Mraka, Miroslava Krležo ter neapeljskega pisatelja Carla Cur .

Seznam se tu , vendar se bomo omejili le na omenjene.

Kosovel je svojo ustvarjalnost

njeni živosti in se z njo opaja. Njegova duševnost je neobremenjena in to njegove

razumljivo, saj so se spremenile družbene razmere, pa tudi on sam je postal starejši. Ne

,

Boris Pahor pravi, da je Kosovel pokrajino zaznaval enkrat s

zanosom (Pahor 2008, 26). Takšen primer

lahko jasno zaznamo iz pesmi Razpoloženje:

Jesenski dež šumi narahlo,po listju temnem se razgublja, in v vetru vejica se sklanja,nad vejico, ko da poljublja ...In sivi polmrak ves dehti,

a kapljice še preko strehrjavih, slamnatih polzijo.

V zelenju temnem višnjev sad

Tema prihaja od gora,

razglabljati o družbenih problemih, se je njegovo

dojemanje narave in naselja spremenilo. Z agresivnim nastopom fašistov, ki so izvajali

kulturni genocid, postane jezik v poeziji d

pesem Bori, v kateri pesnik

vzpostavi z njimi intimni dialog, ali Balada, ki opisuje jesenski prihod brinovke na

zasledovalec (Pahor 2008, 29):

prileti brinjevkana Kras.

Na polju

le ona

12

preko gmajneleti.In samo lovecji sledi ...

Strel v tišino;droben curek krvi;brinjevkaobleži, obleži.

V teh pesmih je zaznati grenkobo v tem nelepem obdobju zgodovine

slovenske zavest

o tem, kako puhli . V njem

zavlada je, da je le smrt odrešitev od , in tak

primer je pesem Ekstaza smrti:

Vse je ekstaza, ekstaza smrti!Zlati stolpovi zapadne Evrope,kupole bele (vse je ekstaza!)

sonce zahaja in v njem se opaja

Vse je ekstaza, ekstaza smrti. Lepa, o lepa bo smrt Evrope;kakor razkošna kraljica v zlatulegla bo v krsto temnih stoletj,tiho bo umrla, kot bi zaprla

Vse je ekstaza, ekstaza smrti.

lije kri v moje trudno srce,

in mi ludje pijemo kri,

Vse je ekstaza, ekstaza smrti. Komaj

polna krvi, vsa jezera, in vode ni;vode ni, da bi pral svojo krivdo,

vode ni, da pogasil bi z njožejo po tihi, zeleni jutranji prirodi.

ra ne bo,dokler ne umremo, ki nosimokrivdo umiranja, dokler ne umremoposlednji...Joj, v to pokrajino, še v to zeleno,rosno zeleno pokrajino, še v to,

13

Morje preplavlja zelene poljane,

in rešitve ni in ni,dokler ne padeva jaz in ti,dokler ne pademo jaz in vsi,dokler ne umremo pod težo krvi.Z zlatimi žarki sijalo bo sonce

V fazi, ko Kosovel, kot edino rešitev

vendarl

katero je ubral revolucionarno smer, kateri so tako kot konstruktivizem sledila tudi

druga avantgardna gibanja dvajsetih let 20. stoletja. Slednja so sledila novim pogojem

bivanja, ki jih je prinesel tehnološki razvoj in stanje po prvi svetovni vojni ter si vsaka

po svoje interpretirala vlo

svojih temeljih in se zrušil in da je to obdobje zaznamovano z Einsteinovo

a poiskati drugje. Umetnik, ki

ustvarjati naprej, si mora tako poiskati nov izraz. Pod vprašajem je tudi pesnikovo ali

pisateljevo izražanje z besedo.

Tako kot je 'zgodnji' Kosovel znotraj slovenskih okvirjev izhajal i

lirike Josipa Murna, tako je v tej novi fazi, ki je iskala novega izraza v korenito

Antonu Podbevšku, saj je bil prav

zgodovinske avantgarde.

Glede na to, da sem že v em izlivu prišla do sklepa, da želim v svoji

nalogi slediti t. i. zemljevidu, katerega interpretacija me je pripeljala do iskanja, kopanja

njegov duh svoboden, se mi zdi smis

katerih se pri nekom skorajda nujno porodi želja po ustvarjanju takšnega prostora,

Kot sem že

omenila, je imel Trst v pesnikovem življenju pomembno vlogo. Rada bi prikazala, kako

so se njegovi otroški vtisi o tem mestu kasneje spremenili, ko je meddrugim prišlo do

požiga Narodnega doma. Kako se to kaže v njegovih pesmih? Ali ne moremo morebiti

prav na teh primerih jasno ugledati, kako je skušal italijanski nacionalizem nasilno

14

.

Najverjetneje so prav zaradi tega Kosovel in tisti, ki so šli po podobni poti, želeli

Na tem mestu zato podajam prepis Kosovelovega spisa z naslovom Trst, ki ga je kot 11-

lete

vstavil Boris Pahor, ki se na tematiko tržaškega in primorskega ozemlja dobro spozna.

duši, z neranjeno dušo!Desetleten sem ga videl tako. Samo en dan sem ga gledal tako in slutil njegovo

okolico! In vendar: kako naraven prepad!¨Od obeliska vidiš Trst in morje; slika

ne veš, kje neha, ladje vidiš, pa ne veš, kam gredo; vse je slika, gledaš jo s hriba, negibno, tiho, o, zastrto. A ko prideš v Trst med visoko strugo hiš; zvonenje,

ulicami se plazi trudno, belo sonce. Študente vidiš, uradnike, delavce, kmetice s Krasa

Življenje, živo, živahno, pozvanja – -

zelenimi akacijami se prikaže sinje morje, veter zapiha ob tramvaju, tih pogovor

zazvoni, z globokim glasom.

zvokih, med temi zvoki se izprehajaš ti.

senci vrtnega zida? Kakor ta kamen je trd tvoj obraz, kakor ta senca, ki sediš v njej, je teman. Kje je klesar; kdo je kipar, ki je v tebi izdolbel tvoj trdi izraz? In kdo si ti, ki hitiš mimo mene? Neznanec, kam hitiš? Kdo je najemnik, ki te je najel, da hitiš in hitiš?

ji boš ubežal?Strmel sem v dvoje ljudi, gledal sem dva

lastno bolestjo, pred lastnimi mukami. Vsi beže: sladoledarji, kolporterji, težaki, – vsi beže za

dalje. Bežal bo in bežal in ne bo ubežal.Kdo bi si mislil, da bežijo vsi ti ljudje za smrtjo, vsi s tako naglico, tako živahno.

z njimi jaz, ki sem prišel v mesto samo za en dan.

zidovih, v majhnih sencah sedijo delavci in kosijo. Na tramih sedijo, njihove žene je vse. Slišiš samo, kako udarja žlica

kadar ljudje umirajo, prav tako, kakor kadar se porajajo. Da sploh mesto ne pozna

15

skrivnosti življenja in smrti. Rodiš se na ulici, na podstrešju, v kleti ali sobi. Rodiš . Brat jim

postaneš, brat po življenju in smrti. Umreš lahko na ulici, ali te povozijo, ali se

pozna ne življenja ne smrti. Življenje in smrt je v enem.a pognal k

V stolpu je odbila ene ura. V mestu ji pravijo trinajsta.V mestu so vse ure trinajste.

to in razgibanost mesta pa

tudi hitenje mnogoštevilnih ljudi, ki je po njegovem mnenju pravzaprav že kar beg.

Sprašuje se, kam bežijo, in ob tem razglablja o življenju in smrti, ki v mestu kar nekako

soobstajata. V mestnem parku spozna tišino, v katero pojma smrti in življenja ne

vstopita. Poleg tega pa zazna tudi prisotnost hitenja oziroma bega, ki ju povezuje s

smrtjo je

svetovne vojne.

Nadalje pa lahko Trst povežemo še s povojnimi razmerami, ko je prišlo do razpada

avtro-ogrske monarhije in je Trst s slovenskim Primorjem za nagrado dobila Italija. V

nadaljevanju bom namenila nekaj pozornosti tudi temu delu zgodovine in Kosovelovi

Edinost, ko Društvo narodov ni ukrepalo.

3.1 Požig Narodnega doma, simbola slovenske kulture

Po prvi svetovni vojni, novembra 1920 sta država SHS in Italija podpisali Rapalsko

a in priznavala obstoj Kraljevine SHS. Italija

je dobila ozemlje naseljeno z nemajhnim številom hrvaškega in slovenskega

prebivalstva, po letu 1923 pa je bila prej enotna Julijska krajina razdeljena na province.

o bank kupovala zadolžena hrvaška in slovenska posestva.

zaradi gospodarske krize preselila.

veljal za sedež številnih slovenskih organizacij in simbol slovenstva. Bil je

Maksa Fabianija. Poslopje je gostilo številne slovenske organizacije, med njimi društvi

avarno in hotel. Pomembna

16

informacija je, da je v Trstu

Ljubljani. Ustvarila se je bogata gospodarska elita, ki pa jo je povojni fašizem strl. Na

tridesetih let je slovenska n že sicer šibke podlage.

Primorski Slovenci so tedaj imeli organizacijo Edinost, ki je v tedanjih razmerah

skušala ohraniti jezikovne in šolske pravice ter s tem povezane ustanove. Poleg tega, da

društva in knjižnice ukinjeni, je bilo nazadnje, leta 1923, z Gentilejevo šolsko reformo,

ukinjenih okoli 400 slovenskih in hrvaških šol. Tako so do leta 1927 vse šole postale

italijanske, kljub prepovedim in pritiskom obdržala še

Hrvate. Seveda je med Slovenci prišlo do organiziranega odpora, katerega pobudniki so

r prepovedi javne uporabe

uradih in celo v pogovoru na cesti, na nagrobnih napisih in tudi v cerkvah. Tega leta so

zaprli tudi vse slovenske osnovne šole, kmalu zatem pa tudi ostale. Uspeli so razdejati

Narodni dom je bil od svojega odprtja leta 1904 do požiga leta 1920 izraz narodnega,

spodarskega preporoda tržaških Slovencev (NŠK 2016).

Zgoreli so sodobno opremljeni prostori, knjige, glasbila, arhivi – ogromen del kulturne

nestrpnosti, saj je bila ta vidna že pred 13. julijem. Požigu Narodnega doma je sledilo

odvzela najprej pravico do maternega jezika, z zaprtjem šol, konfinacijami in

deportacijami pa celo do obstoja (Narodni dom 2016).

je najverjetneje pesnikov vtis ob

dom. Iz pesmi je razvidno, da gre za nekaj, kar je lirskemu subjektu blizu, saj se, ko

ugasne ogenj, ustavi tudi njegovo srce.

17

Tla gorijo v temnih zubljih sonca.

proti hribu.Zlat žarí se stolp na gradu,a drevesa ta gorijo

na poboSomrak lega, ogenj ugaša,samo senca spremlja še samo senca, dokler vse ne ugasnedokler vse ne utihne

dokler vse ne utihnenjemu v srcu.

,

novembra 1925. Naslednji pesmi sta bili objavljeni v Integralih, izgleda pa, da se je v

njih l t v

zgornji pesmi. S sredstvom kolažiranja mu je uspelo združiti , nasprotujo

resnice, inka. S pesmimi se je Kosovel obregnil ob

Društvo združenih narodov, ki naj bi bilo tako kot vsa buržoazija nasploh ne storilo

, medtem, ko drugi stradajo in trpijo (Pahor 2008, 47 48).

Iz pesmi Ej, hej je to razvidno:

Ej, hej: dežuje na sive ljubljanske hiše, Da se zagrinjajo v sivo zaveso pred soncem. V Trstu nam požigajo Edinost. Krist je prisel v Društvo narodov. Ne, to ni tisti dobri, tisti lepi, z glorijo ljubezni obžarjeni. Psevdokrist je v Ženevi. Kako, ali tudi v Ženevi dežuje? Krist je prišel med rjave puntarje, tam na sivi ulici stoji in izganja pismarje in farizeje. Strelja in ubija. Strelja in ubija.

, ti beli narod! Ali spoznaš zdaj, kaj si?

Druga pesem, tudi povezana s Trstom, Blizu

18

Ogenj je ugasnil.Lepa Vida, bridkost jev tvojem spominu.Stravinski v avtomobilu.

O biti 5 minut sam.Srce Trst je bolno.Zato je Trst lep.

Iz obeh omenjenih pesmi lahko vidimo, da je Kosovel prešel iz faze, ko le

v pesmi je že uprt v prihodnost in uspe kljub vsemu

podrobnosti, ki se navezujejo na njegova 'impresionizem' in 'ekspresionizem', za katera

, vendar v nekaterih obdobjih bolj

poudarjeno.

3.2

impresionizmom, nato je med leti 1919 1922 sledil Podbevšku s poetološkim modelom

- eksperimentiranja), po tem pa se

je znova vrnil k impresionizmu, kamor se je v 'zeleno odrešenje' vrnil 'utrujen od

civilizacije in zmehaniziranega sveta'. Vrnil se je torej k naravi, k svoji lirski bazi, kjer

je se bo lahko znova postavil v boj s slovensko

45). Malo pred smrtjo je sam pesnik zapisal, da se

je »na bazi impresionizma [...] rodil: kubizem, futurizem, dadaizem in konstruktivizem«

torej sklepamo, da je »Kosovel razumel in

seveda zelo pomembna in zanimiva ugotovit

in zgubljenostim je sledil tisti trden pristanek na tleh

19

baržunastih verzov, ki jim je Kosovel, kot bomo pokazali, s konstruktivnim principom namenil vlogo potjitve, to le potrjuje povedano« 46). Naj povemo, da so nekatere pesmi, kot so na primer Balada, Kraška vas, Oktober, Žene s polja, Bori, Pesem s Krasa, Z otožnostjo strmim »izrazito kraško krajinsko zasnovane

Sam Kosovel pa je v dnevniku III ugotavljal vlogo pokrajine kot tiste, »

svetovni nazor; v njej se razrastejo nevidni duševni sokovi v konkretne oblike, v njej

46). In v Kosovelovem primeru je bil to

dokazov obstoja slovenske kulture. In kot ugotavljata Janez Franc Zadravec,

« (isto). V sredini leta 1924 si

je pomenilo, da jo je

moral »temeljito preštudirati, da bi jo lahko temeljito pobil«, kot se je pesnik sam izrazil

Menim,, da je Kosovel “pesnik prostora” saj je zaznati kar nekaj navezav nanj. V

Predgovoru k

zno glede na obdobje, v katerem se nahaja. Kraj, v

poljana sanj. V njej so v resnici njegova

naravo. Iz nje se torej izžene Ekstazi

smrti, so priljubljene zele

(šolski spis

Trst ), je lahko gledal in se opajal nad din

kulture v Trstu dobilo svojega sovražnika in pesnikov priljubljeni kraj je bil požgan.

Nov prostor, Trst (kot pesniška

duša) kot, da bi

njegovem tretjem dnev

20

konkretne oblike. Slednjih je prav gotovo najti kar nekaj v pesmih Balada, Kraška vas,

Oktober, Žene s polja

instrumentarij, ki ga je pesnik dobil v pokrajini. To so polja in gmajne, vrtovi, bori in

topoli, zidovja, latniki, kraške strehe, skednji, cerkveni zvonik, kamen, globeli, ilovnate

poti in Da je kraški prostor še kako pomemben za Kosovela, je zelo

jasno izraženo v pesmi Z otožnostjo strmim, kjer pravi, da je doma edino v tej božji

tišini, v tišini skal in borovih poti.

21

4 EKSPRESIONIZEM

traktno vzklikanje in umikanje pred modernim,

konstruktivisti tudi v pojmovanju binoma konstrukcija – destrukcija, saj so jo prvi

razumeli in uveljavljali le na ravni jezika. Ra

na mikroko

a« kspresioniste zanima

konstruktivistov odrešitev vsega , z nekrvavo, duhovno revolucijo.

javljal, to se je zgodilo šele po letu 1914, pa je bilo jasno, da je šlo ekspresionistom za novo kvaliteto v

umetnosti, revolucioniranje življenja pa so morali prepustiti konstruktivistom in nadrealistom. Družbeno in

ideološkim opredelitvam so se ve

osovel šel po sledeh Ivana Golla. Ta je leta

1921, v reviji Zenit ekspresionizem oznanil za mrtvega in ga nadomestil z

v leto 1925,

vendar pa so bili dejansko ustvarjalno nemi že leta 1920. Strinja se s tezo Endreja

Bojtarja,

1922

ekspresivn glagole itd. Vsa sredstva, ki jih je jemal tako iz

narave kot iz tehnike, je uporabil zato, da je z njimi osvetljeval sebe. Ekspresionistom

poznan simbol je bil drevo, pogost je tudi vlak. Z drevesom želijo simbolizirati samoto,

lo grozo. Tudi Kosovel ga je uporabil, poleg tega pa se je

liriki posebno vlogo. kovo duševno

realnosti in dosegel nedosežno«

22

. Pri

motiv smrti. Kosovel jo je povezoval z etnografsko obarvanimi dogodki v naravi, vezal

jo je nase, nazadnje pa se je z njo tudi spopadel (smrt Evrope, trudni evropski

Tukaj se kaže njena ambivalentna funkcija. V pesmi O, saj ni smrti

temo prostora in padanja v njem. To je pa že naznanilo osrednje teme, s katero se bo

.

O, saj ni smrti, ni smrti!samo tišina je pregloboka.Kakor v zelenem,prostranem gozdu.Samo odmikaš se, samo tih postajaš, samo sam postajaš,sam in neviden.O, saj ni smrti, ni smrti!Samo padaš, samo padaš,padaš, padaš

bo postala prostor, ki bo popolnoma

demistificiran.

2011, 71– i

2011, 68 70). H Kosovelovi Jetniki,

idr. Nenazadnje pa se je Kosovel vendarle

ekspresionizem mu v težnji po revoluciji in 'zidanju' ni

mogel služiti. Ta težnja je razvidna iz Ekstaze smrti

)

mški ekspresionizem takoj po tem

ko da zaradi tega, njegovega zanikanja moderne

Vendar pa opozarja tudi na dejstvo, ki je marsikoga zavedlo in sicer, da je po tem, ko je

opravil z ekspresionizmom, izvedel opus najb . Vendar

moramo, pravi Vre e želimo pravilno razumeti Kosovela, upoštevati njegov

sinhroni vidik ustvarjanja in njegovo ekplici

23

Zenita ter jih po svoje prilagodil,

preoblikoval in podprl ali dopolnil

konstruktivizma. Nena Vero Troha eš da »Kosovelovo

v celoti, skoraj vsakemu v detajlih, apliciranih na lastno poetiko«

Franz Gotz je na primer že leta 1922 v Zenitu našel mnogoštevilne smeri

zahodnoevropske avantgarde, ki so si med seboj nasprotovale. Odmev italijanskega

futurizma se je na primer kazal v

življenja, nasprot moderne industrije. Vplivi nemškega

ekspresionizma pa so se kazali v asociacijah brez logike, v psiholoških zakonih, v

totalnosti življenja, besedah v prostoru ter v odporu do evropske psevdokulture in

99–100). Kosovel v enemu svojih dnevnikov definira

ekspresionizem kot »reakcijo na golo odvisnost od predmeta« (V .

Menim, da je prostor v Kosovelovi poeziji že nekje med mestnim (realnim) in tistim, ki

je strogo subjektiven, oddaljen od realnega, celo sanjski. Inventar težko obstaja brez

Jetniki, Prestreljeno srce, Ne veter pomladni, Klic,

Ostri ritmi, Sodobna mrtvila, in Modri

konji. Pesnikova duševnost je našla prostor v kraju, visoko nad bregovi hiš in globoko v

strugi ulic, za ograjo, med hišami in v cestnem prahu. Topoli o

o. V pokrajini ni sledi ali tona o tisti

šepetajo. Pesnik sega v gosto sinjino in globoko daljino. Tukaj so srce in duša, srebrna

opazuje kot zlomljeni lok nekega kroga ali strto figura nekega kipa. Živi v sanjskem

kot en dokaz, da se je tu pesnik oddalj

24

5 RUSKA IN SLOVENSKA (ZGODOVINSKA) AVANTGARDA

TER FUTURIZEM

Tako se je

n sicer:

število udeležencev; sožitje med pisatelji in drugimi umetniki; posebno nagnjenje do manifestov, programov in revij; temeljno nasprotovanje ustaljenemu redu v literaturi, politiki in celo morali; izostrena z

1986, 24).

cilje in naloge, da so delovale po skupinah na intermedialnem nivoju pod najbolj

in tridesetih let tega stoletja 1986, 25).

izpostavi še trditev Janka Kosa, da je po njegovem »ideja

progresizma v obliki duhovne revolucije [...] tako zelo važna [...]«

avantgardna gibanja.

Glasila so bila pogosto znak preko katerega se je dalo prepozn gibanja oz

modele. V Sloveniji smo imeli v prvi skupini 'labodovce' in 'pilotovce', v drugi

'dinamiste', 'konstrukteriste', 'konsiste' in 'voljaše', nazadnje pa 'novoodrovce', 'tanksiste'

in 'šturmovce'. Drugod so imeli na primer 'akcionaše' 1986,

72 73).

volucije, naj bi avantgarda po mnenju Denisa Poniža veljala za

revolucionarno umetnost, kar je imelo za posledico sovraštvo in nezaupanje do

njeno sakralnost in nedotakljivost, zaradi tega in zaradi iskanja novih poti je bila zato

navaja še problem, ki se navezuje na

avantgardne omejene izvedbene možnosti, tako zaradi pomanjk

ki bi se zanjo zanimal, pa

avantgardisti niso imeli sponzorjev ali mecenov, kot se je to dogajalo v drugih

evropskih avantgardah.

25

umetniki želeli potrditi in uveljaviti, hkrati pa vdreti v socialno sfero, s preseganjem

Denis

Poniž pravi, da so v glavnem že s svojimi stvaritvami opozarjali na nezdružljivost

svojih pogl

tradicionalnega umetniškega kanona (Poniž 2003, 166 167).

Poniž pravi, da je v letih med 1910

avantgardnih pojavov, vendar da v slovenski liter

nobenih ostrih mej med tradicijo in avantgardo. Nadalje Poniž razume obvezno dejstvo,

razumeli, in je seveda s tem umetnost postala sredstvo razrednega boja, ne pa estetski

fenomen. Izpostavljene pa so 3 faze slovenske zgodovinske avantgarde. Po ugotovitvah

Žoltimi pismi

Antona Podbevška, ki so bila izdana leta 1915. Govorimo o obdobju 1. svetovne vojne,

ko je prišlo do rušenja starega reda, avstro-ogrske monarhije. Tedanja evropska,

socialno- ivalo

tudi na spremembe v literaturi. Simbolizem in novo romantiko sta zamenjala futurizem

in ekspresionizem. Podbevšek se je v ciklu Žolta pisma lotil izrazitega

eksperimentiranja z besedami, uporabljal je neologizme, razstavljal je besede in zloge

na absurdne podobe. To je bilo, po ugotovitvah Poniža, prv

si je želel umetnik besedo navezati na likovno in prostorsko komponento. Podbevšek je

nov odnos med besedo in prostorom »skušal poudariti s kombinacijami in kontrastiranji

zelo dolgih in kratkih verzov, ki poudarjajo nasprotje med posameznimi pesnikovimi

izjavami« (Poniž 2003, 171). Nerazdružljivo naj bi bilo v pesmi speto skupaj po

konceptom (tega je izkazal v 1. številki Treh labodov) vendarle naredil vtis na tedaj 18-

2. številki Laboda (Poniž 2003, 173).

Eden od razlogov, da ni sledil Podbevškovemu modelu, je po Poniževem mnenju tudi

zaseda dela JZ Slovenije z vsemi njenimi raznarodovalnimi ukrepi, med katerimi je bilo

je že iz tega razloga moral

imeti pri Kosovelu dr Verjel je v pomembnost

26

skupinskega ustrvarjanja in v dejstvo, da mora destrukciji slediti konstruktivna

konstrukcija. Po Poniževi razmejitvi sodi Kosovel v drugo fazo slovenske zgodovinske

, in

sicer v smislu, da je vsaka beseda svet zase in med njimi je prostor za gibanje. V tretji

fazi slovenske zgodovinske avantgarde, literatura in beseda, kot nosilki smisla, izgubita

Avgust Ferdo Delak).

zaznamovanega s celovitostjo, internacionalnostjo in multimedialnostjo. Gibanje se je

razvilo okoli revije TANK, ki je sicer izšla le v dveh številkah. Pomembna postaneta

avantgardnim pogledom na svet (Poniž 2003, 174 176). v

slovensko zgodovinsko avantgardo

in kontinuirano gibanje še na enem nivoju, na nivoju intermedialnosti, kjer gibanje

'genialno' poteka od literar

Delakove gledališke avantgarde. In to je gotovo tudi najprimernejši 'periodizacijski'

godovinske

avantgarde. Dve njuni

Kosovela i 14).

Kosovelovo zanimanje za futurizem lahko povežemo z zadnjima dvema letoma na

realki. Predvsem je bilo to zanimanje omejeno na slovensko varianto. Izgledalo je, kot

da gre za revolucioniranje vsega, kar je bilo pred tem, vendar je bil po besedah Antona

Ocvirka še vedno tako po motiviki kot idejno zvezan s simbolizmom in

in šarlatansko. Na slovenskih tleh je

bil najglasnejši zastopnik futurizma, kot že omenjeno, Anton Podbevšek . S svojo

zbirko (predstavljeno v Domu in svetu in Treh labodih) ter javno

med leti 1919–1922 sprožil prerekanja

zapisal, da je Po

duševno bolne. Ne glede na to, da si je Podbevšek pridobil obilo privržencev med

mladimi, mu kljub vsemu ni uspelo zgraditi svoje generacije. Od vseh smeri, ki so se

takrat rojevale, najsi gre za futurizem, dadaizem ali ekspresionizem, je bil Kosovelu

futurizem vendarle najbljižji. To pa zradi njegove sorodnosti s simbolizmom. Ne glede

27

na to, da se je sprva,16-leten opredelil za Podbevška, pa se vendarle, zaradi svoje

nagnjenosti k tihi osebni izpovedi, nikoli ni mogel sprijazniti

tehniko preoblikoval po svoje. To pomeni, da je svoje ustvarjanje med leti 1921–1922

mehkobo. V futurizmu ni bil posebno uspešen in se mu je kmalu odpovedal, vendarle

lahko omenimo in ti sta: Moja duša in

Pesem o sanji.

Moja dušaMoja

.

Sobica je sama, z žarki posejana, in vanjo je sladek sen zasejan.

nove kažejo.Ta dan je iz dalje prerokovan in slike te ne lažejo.

Slike temnijo in sobica sama je, le tihi majski popoldan pozdravlja jo.

To, kar v pesmi kaže na njeno povezanost s fu

verznih oblikah. Poleg tega pa kaže , ki jo pesnik

primerja s . Poleg tega pa še kontrast med svetlobo v duši in

Še izrazitejša je kompozicija Pesem o sanji

m razbije pesniško iluzijo. Kosovel je za nasprotje med

icer je sanjski

,

konfiguracijo zunanjih

idejo siljenje sanj v višino, kjer se lahko razmahnejo, vendar jih ropot iz zemlje zmoti in

28

komparacij v prvem delu kompozicije (vrt v pomladi kakor sveže mlado telo deklice,

njene lepote bi se napil kakor žarkov sonca, ..

zarja, zlati lasje sonca rdijo, zelena zarja, ...)

Vendarle pa kljub nekaj stvaritvam, ki jih je ustvaril leta 1922, Kosovel ni

mogel slediti Podbevšku. Razlog za to je bil simpatizerski odnos, ki ga je imel do

Pravi razlog, da se je razšel s futurizmom in njegov odnos do njega, je osvetljen v delu

Pesmi o zelenem odrešenju:

to je preostro za bolne, in še bolj-

škovega, njegovih mozaikov, ki sobili iz suhega lesa in barvane plo-

pobarvano železo za novo, sivostavbo, tako kakor jih sovražim.Kajti njegov klavirv suhem ritmu igrakakor motorno kolo,jaz pa se ne vozim rad z avtomobili

stav-be te strašne in frizerske civilizacije.

prisotnosti

ubit, utrujen od civilizacije in

zmehaniziranosti zelenega odrešenja in utrujen od

zidanja si

duševnosti (Ocvirk 1967, 32 44).

Menim

komponento že v samo zunanjo kompozicijo teksta, tako s konfiguracijo zunanjih

- Pesem o sanji. V pesmi sanje silijo v

prostorska dinamika,

no dojemanje v omenjeni pesmi, uporabil

29

komparacije, kjer vrt v pomladi primerja s svežim mladim telesom deklice, ali pa pravi,

da je njeno telo vitko kakor trst v vetru. Pomagal si je tudi z podobjem

v

Pesmi o sanji popelje skozi prostor visoko v zraku takole: »letela je visoko v zraku in

solnce ji je delalo pot med svojimi lasmi, ki so jo božali kot jaz s svojo ljubeznijo«.

nim dimom se pojavi vlak

odrešitvi. V pesmi Moja duša prav tako govori o prostoru svoje duševnosti ali sanj.

navezuje na sanje, kontras

30

6 ZENITIZEM

pojave iz dvajsetih let 20. stoletja, zbrane okoli revije Zenit, ki ji je uredoval Ljubomir

a 1922

po 1986, 116). Bil je izredno mednarodno orientiran,

vsebino ter

tako ustvariti t. i. slovensko 1986, 116).

Zenit je med leti 1921 1924 izhajal v Zagrebu, nato pa od 1924 1926 v Beogradu. V

balkanskega barbarogenija. Na njegovo vsebino in obliko so vplivali novi mediji in

umetniške discipline: radio, film, fotografija, jazz in reklama. Težnje so bile artikulirane

ustvarj

e kulture,

oti pisanja o novem tipu arhitekture, reklamah, plakatu in radiu. Med

Amadeo Modigliani, Pablo Picasso,

Kandinski ter

[z]a Kosovela [...]vezana že p

ki je koncepta v uredniški politiki in zaradi izredne širine in

tolerantnosti v gibanjski strukturi uspešno dopolnjeval in razširjal, pa v skrajni posledici tudi koncipiral svoje vedenje, da bi vse to nadgradil s svojo ustvarjalno pesniško osebnostjo 86, 19).

Ivana Golla preko Zenita. Ivan Goll,

132). , za katero se

je zavzemal tudi Kosovel. Goll besedo irika pa naj bi

bila po njegovem enopomenska. S tem, ko

naspr

31

1986,

116). :

Na prvi pogled je videti, da ta Gollov tekst vsebuje številne elemente, ki so postali še kako pomembni za novo Kosovelovo poetiko, vse od upora sentimentalnosti,

kompleksa, kjer iz telegrafskega nizanja stavkov in naslovov zares nastane tisto, kar Kosovel duhovito defin 117).

Zenit pa je bil pomemben Ilijo

Erenburgom in drugimi. Poleg tega je Kosovel spoznal Vladimirja Tatlina, njegov

Spomenik lll. Internacionali in ruski konstruktivizem prav iz Zenita ,

«da je bil Zenit

revija, ki jo je imel Kosovel v rokah, ali pa vsaj edina revija, ki jo

študiral«

[v]potreboval [...] lahko iz Zenita zvedel marsikaj o poglavitnih tendencah berlinskega konstruktivizma, o usmeritvi De Stijla, o madžarski avantgardi, o

ih futuristih itd. Itd. 119).

Zenit je znotraj jugoslovanskega prostora deloval kot dober model sodelovanja med

videti drugod po Evropi

120). Aktivnost Zenita lahko razdelimo na tri obdobja: v prvem naj bi šlo

izrazi v

Manifestu Branka Ve Poljanskega, objavljenega leta 1921 v Svetokretu), drugo je

nstruktivizma leta 1921),

) (Vre

2011, 79). Nazadnje naj še dodamo, da je differentia specifica

'besede v

pri zenitistih umetniška ustvarjalnost ni premogla revolucionarne razsežnosti, poleg tega

pa tudi zato, ker so zenitisti revolucijo po njegovem

(V ' ' ali 'kompleksi', kot je svoje

pesmi poimenoval Kosovel iz obdobja, ko se je zgledoval po zenitistih, so hkrati

poimenovane tudi kot 'pesmi bre pripombo Alfonza Gspana,

32

žnje po

gruzifikaciji, fokusaciji idr.

-arhitektonskih zapovedi

(Vre

matematike,

nagovarjal k simultanosti, širjenju prostora in ponovno – stremel k besedi kot osrednjem

elem

elementi, ki v poeziji naj ne bi bili prisotni, kot na primer: banalnost, epskost, rimanje,

g

vsega tega pa je izpostavljal še pomembnost paradoksa. Kosovelova uporaba paradoksa

se kaže v obliki: Življenje je smrt in smrt je Življenje ali gnoj je zlato in zlato je gnoj

»Kjer pomen umanjka, so 'konsi' pisani pod vplivom zenitizma [...]; kjer gre za pomen

33

7 RUSKI KONSTRUKTIVIZEM

Po Ocvirkovem mnenju naj bi bil Sre v svojem ustvarjalnem obdobju med

leti 1924 1925 pod vplivom ruskega konstruktivizma

Vpliv naj bi prišel od Ela Lisickega, preko Moholy-Na

Neposredne informacije o literarnem stanju tega gibanja v tedanji Sovjetski Zvezi pa naj

bi Kosovel dobil tudi od sorojaka in prijatelja Iva Groharja, ki se je tamkaj zadržal in

naj bi

svetovno vojno. Zasejal naj bi ga Vladimir Tatlin s svojimi Reliefi in kontrareliefi in

Spomenikom III. Internacionali (1919 ot smer

znotraj Društva mladih umetnikov, t.i. Obmoh

kovem

- Gegenstand – Objet

Erenburga in El Lisickega, le-ta pa je v Berlinu izhajala od leta 1922. Tako kot v ruski

3). svojimi

ekspertimentalnimi konstruktivnimi konsi spomladi leta 1925, po Grahorjevi vrnitvi iz

Rusije. Pri svojem ustvarjanju se je zgledoval po LCK (Literarni center

konstruktivistov bila »[p]osebnost LCK-ja [...] v tem, da je

t.i. z

Gruzifikacija in prostorsko- a literarnega

konstruktivizma i

poudarjeno razliko med ekspresionizmom in konstruktivizmom

dnevniških mi . Ena od teh je, da naj bi ekspresionizem gradil na

cel razkrajanju ter deformiranju forme zaradi religiozne spojitve. Ekspresionizem

zatorej zanima le vsebina, ne pa tud

razkrojeno ponovno oblikuje in postavi ponovno v življenje. Poleg tega pa je, kot že

omenjeno, p

2011, 129).

Konstruktivizmu pomeni

34

vsebine in posledi nove oblike, ki je z vsebino organsko spojena. Slednje podpira

idejo, da nobena umetnost ne more narediti velikih sprememb (revolucije),

Kosovel je zanj pomembne elemente

konstruktivizma navedel v svojem predavnaju Kriza. Slednji so:

duktivno in ustvarjalne žive sile (konstruiranje), njeno nasprotje pa so »strojna dinamika,

cija, neproduktivnoter estetski užitek (

Poleg vsega navedenega pa se je v Krizi zavzemal še za

predstavnik je bil tudi Viktor

Poleg omenjenega je Kosovelu konstruktivizem tudi 'trodimenzionalni predmet na

dvodimenz

7.1 Integrali

Kot vemo,

odsotnost rim, oddaljitev od stilno-oblikovne

nov pogled na svet, pošteno zaznamovan z aktivizmom. Za ta namen si je želel izdati

zbirko, z izbranim naslovom Integrali, ki naj bi se skladal z novo vsebinsko in stilno

potjo, ki jo je tedaj ubral. Namen zbirke je bil nazoren prikaz tedanjega stanja, ki je bil

stisko, družbenimi razkoli in nasploh krivicami tedanjega

in ji jemalo pogum in voljo. Seveda je sem spadalo tudi njegov osebni svet, ki ga je

znamovanega z notranjimi konflikti. Zato je sprehod po

bil sprehod po tedanjem realnem

svetu (Ocvirk 1967, 17 18) .

– – vtis, kakor

poudarki, mrzle formule in obrazce, ko pa jim pridemo do dna, odkrijemo v njih polno grozljivih marsika (Ocvirk 1967, 18).

35

V slikarstvu se je konstruktivizem oddaljeval od realnosti in se namesto tega usmeril v

abstraktno. Uporabljali so sicer predmete

Kosovel kot poet pa se je zavedal, da ima oporo le v besednem gradivu, zato je ustvarjal

iz tega kar je imel na razpolago,

materije na prvine in pojmovne zale v obliki

kazovala v bolj drzni oblikli. To mu ne bi uspelo ne

najbolj poglavitno dejstvo, da mu je najbolj ustre pa je bila zagotovo nuja

po tem, da umetniško govorico razgiba, vznemiri, razširi motiviko in poglobi vsebinsko

dno. Iz tega razloga se v njegovi poeziji znajdejo verzi in skupine verzov, ki nosijo v

sebi predstavna in miselna nasprotja, vsebinska navzkrižja in izjave, ki delujejo

ih beremo zapovrstjo, poleg tega pa je Kosovel kombiniral

združiti obe noti, tako napadalno – - tudi intimno

-

filozofske refleksije (Ocvirk 1967, 45 46).

Integrali so zbirka pesmi, ki jo je uredil Anton Ocvirk in v kateri je zbrana Kosovelova

Integralov izhaja iz idejno-

doživljajske polarnosti, ki bi se ju dalo po bistvu strniti v dve ant

. Tragediji na oceanu, ki je še zelo

pesem, opira na ustaljeni red in zakonitosti in je zaznati razbolele,

otožne podtone, pa se prvi in drugi del Integralov . Ritmi

postanejo bolj napadalni in neizprosni. Pesnikovo doživljanje sveta se je spremenilo in

kaj, da si ne bi priznal njene kao

temu nehumanemu ritmu, želi zato

36

, saj

kot pravi Kosovel:

Ali je krivozrcalo,

nos.Slava Heineju!Poglej se v

da se spoznaš!

vlak, ki se , naše misli so hitrejše in zato predlaga, da se dvignemo

z etroplanom. Ni se nam potrebno gledati v zrcalo, da bi spoznali kdo smo, kajti resnica

in lepota sta skriti pod .

V smehu je tvoja

Prvi in drugi del Integralov sta zgrajena na spoznanju, da je svet zabredel v kaos v vseh

smislih in oblikah. Gre za zmedenost, neskladje, neuravnovešenost in hrup. Za

ostjo fizikalnih zakonov so

osebnosti.

Še najbolje je Kosovel izrazil bistveno naravo, idejna iz

svojih Integralov v literarnem manifestu Mehanikom, ki ga je izoblikoval v Tomaju

julija 1925.

V Manifestu

mehanike, v življenju. Z in sicer s

nabitosti, ki ima za cilj vžgati dušo. Nadaljuje s proglašanjem bratske ljubezni do

, ki je neodvisna od družbenega položaja ali nacionalne pripadnosti. Sila

37

življenja je tista, ki mu predstavlja pomembno bazo, ne glede na to, da je morda vstala

iz dna, iz

je z žrtvijo priboril to vredno in edino

pomembno mesto.

Njegov izraz postane

formule. Še najbolj izrazito se to kaže v lepljenkah, pomagal si je z grafiko in docela

nov videz je dobila njegova stvaritev, ko jo je spojil z likovnim izraznim svetom. Na

odlomke stavkov, ki delujejo kot nekakšni pol-naslovi vse skupaj pa je na poseben

ostavljeno po likovni ploskvi.

jenjem in seboj.

Namen 'osamljenih' besed pa je Kosovel razumel v posebni funkciji in sicer gre za to, da

,

ne igra pomembne vloge zgolj vsebina, ampak predstavlja nujen sestavni del tudi

oblika Prostor. V njej se besede,

postavljene v novo okolje in v razna nasprotja, z zlomom u

zveze spremenijo v nosilke iracionalnih in nadrealnih pomenov.

Mistika -prostora je postajala za Kosovela vse pomembnejša, zlasti zato, ker ni

poznal do tedaj, ko

- V Integralih zato ni

e zaslediti motivov iz kraške pokrajine. Njegove stvaritve se premaknejo v

prostora, pojavljaj Tak primer je, na

primer, pesem Skrivnostni t

O, vedel sem,da molk moje dušese prebudi

-O bedni molk! –

iz goste sinjine,

38

iz globoke daljinev srce razraste se

– –

Vedel sem, da se razživiS hrepenenjem vetra –da zaihtiin zapoje moja bolestod blestenja

O, vedel semKer samo to mi je dano,da se nad strehamitrudnega dnevaduša spustisvobodno,od vetrov splašeno,nebo.

Torpedovka jadrnakot krogla,

beži moja duša.In na nji mornar,

in na nji mornar,

V tretjem delu Integralov t , ki ni izražena v

obliki sentimentalnega hrepenenja,

deziluzija. Pesnik spozna, da je bil plen ljubezenske prevare in da je bilo dekle le slep

privid, plod njegove domišljije. Tak primer je na primer Kons: N, omenjeno pa je

razvidno predvsem iz zadnjih dveh kitic:

zvezdami,Cvetje je padaloin vodomet je šumel ...in veter je zgrnil na naju

Tiho prišla je z zvezdami,z njimi odšla v svetli dan.

39

del zbirke je bistveno zaznamovan s konstrukcijami, ki govore o

nei

fizikalnih zakonov,

sp

se med seboj prepletajo in dopolnjujejo in pesnik mora neprestano živeti vstiku z vsemi

štirimi (Ocvirk 1967, 100 108).

v besedi samo tedaj, kadar jo razvežemo,

(Ocvirk 1967, 108).

prav Kalejdoskop,

V tem, zadnjem delu Integralov

nujni,

o Smrti, ki se pojavi kot samota, mir, uteha in plavanje v etru. Prej neusmiljena

oddaljenost od zemeljskih stvari, ki šele iz razdalje lahko pravilno vrednoti. Izgleda, da

je Kosovela navsezadnje zanimal prav ta prehod v veliki Prostor. In zelo jasno je ta

povezanost Smrti in prostora izražena v konstrukciji :

(Ocvirk 1967, 108 110).

Vsako bitje se rodi v trpljenju.To nam je skupno.To ni obupno.Bojujemo se v stremljenju.Veseli,

,

relativnigledamoživljenje iz daljav Smrti.Vsak danjadramo v veliki Prostor

Poljub žene je kakor morje,njena jadra so temno svilnate

zlato blesti.

40

Nerazodeta tajna pisava onostranosti

7.2 Prostorski konstruktivni konsi

»V konstruktivizmu zidati – pomeni boriti se s praznino, hipnotizirati prostor«

2011, 241).

Formo svojih konsov naj bi, po

modela in te konse, tako imenovane' zeni '

prostorsko konstruktivnih, ki so v celoti nastali pod vplivom ruskega konstruktivizma.

pripisoval posebno mesto in jih želel celo objaviti v

revijah Dinamika, Konstrukter, KONS, a se to nikoli ni realiziralo. Bratko Kreft meni,

da Integrali v umetniški

višek mednarodnega konstruktivizma« je torej Kosovel prešel

nastajali t.i.

prostoru idr. ati konstruktivne konse, ki so temeljili na prostorskih,

To so konsi, »ki so nastajali po Grahorjevi vrnitvi iz Rusije in so

z kacije, fokusizacije in prostorsko-

teorije Ela Lisickega, Ilije Selvinskega, Kornelija Zelinskega in Vladimirja Tatlina«

( 105) . V teh pesniških stvaritvah besede rastejo v prostor, vsebina

, 2011, 105). Konstruktivizmu je z obdelavo površine

turizmu, ne ekspresionizmu. Znanje o

tem, kako to narediti, je Kosovel pridobil iz študija El Lisickega, Vladimirja Tatlina,

Alekseja Aleksandra Hlebnikova, Kazimirja malistov

-prostorske spojitve pride na podlagi gibanja med

svetovi in to je bilo Kosovelu jasno. Pomenski elementi ali sem

LCK-ju) v tekstu prevzamejo vodilno vlogo. Ti naj bi se v besedilu skladali z

maksimalno obremenitvijo gradbenih elementov umetniške forme (gruzifikacija).

Pesnik in teoretik Kornelij Zelinski je pomen videl kot dominantno sredstvo

konstruktivisti sa sredstva naj bi se temu pomenu podredila. S

postopkom gruzifikacije je v konsih

41

uspešno združeval intenzivne lirske elemente – kar je prineslo za evropske razmere posebno obliko arhitektonsko – prostorskih konstrukcij –kemijskimi, pikturalnimi, eksklamacijami. Najvažnejše za Kosovela pa je bilo, da je smel takšen 'kons'

azsežnost glede na celoto pesmi ,2011, 108 109).

rabil v svojih konsih, torej povsod v pesmi je, kot

razporejeno centripetalno, kar pomeni, da je zvedeno v fokus, akcentuirano na vnaprej

10). , da se samo s

parolami in libert italijanskega futurizma Kosovelovih konsov ne da razložiti. Velja pa

vendarle dejstvo, da so konsi

in citatni.

»Njihova hibridna narava temelji v lahkotnosti, s katero so ruski literarni konstruktivisti

jih presegali v pomensko razvidne konstrukcije«

[...] Kosovel [je]

za zgled v Svetlobno-prostorskem modulatorju Moholy-Nagyja. Metodologijo rasti Kalejdoskop in s tem dokazoval, da je

konstruk

Kosovelovo relativiziranje pojma perspektive '2000 metrov v zraku', razumevanje steinove

relativnostne teorije [...] itd. Kažejo na to, da je moral poznati dela Ela Lisickega K. Und Pangeometrieim

Kosovelovi definiciji konstruktivizma navzpostane s tem razumljivejša, saj se spreminja v enotnost semantike in prostora

Pri Kosovelovih konsih k, y, z gre za polemiko z evklidskim prostorom in najavo

»Praznina se je spremenila v prostor, ko so vanj namesto

pr

bil realen prostor«

42

»Kjer pomen umanjka, so 'konsi' pisani pod vplivom zenitizma [...]; kjer gre za pomen

strukturnih principov pesmi, pa gre za konstruktivne 'konse'« 307).

Marka Juvana, da

[k]ot je videti, je Kosovel v svoje 'konse vnašal 'izjave, predstave, znake in ideologeme [...] iz moderne govorice spektakla, iz teorije in prakse sodobne industrijske proizvodnje, iz radikalnih diskurzov družbene kritike, pa tudi iz zakladnic kulturnega spomina, evropske literarne tradicije in aktualnih dosežkov svetovnega leposlovja' , 443).

Menim, da je Kosovel izvedel mojstrovino, ko je v 17-verznem Konsu: Z, v katerem

lu kot

nek realen prostor, prej kot neka situacija, stanje ali simptom; nov svet, ki se je odstrl pa

se šele pojavi kot prostor, ki nikoli do tedaj ni obstajal.

Posebno zanimiv je tudi Kons: X, kjer cenzor jaha na tiskovnem zakonu, pesnik

poveljuje, naj ljudje kopljejo temelje in se razviharijo na vse strani, po drugi strani pa

pravi, da se stoletje stiska in, da je on zaprt do vratu. Jahanje na tiskovnem zakonu

dojemanje prostorske danosti po širini, medtem ko stiskanje stoletja in zaprtost do vratu

sili v misel o skrajni omejenosti gibanja. Kaj vse to pomeni? Najbrž je to že v navezavi

na duhovno revolucijo, kjer je prostor ustvarjanja

43

8 PREDSTAVNIKI RUSKEGA KONSTRUKTIVIZMA

8.1 Vladimir Tatlin in pojmovanje prostora

V Tatlinovem Spomeniku III. internacionali se dve kovinski spirali zvijata v

konstruktivne nosilce. Spirala je

ika« Predstavlja t. i. eksplozivno gibanje v vse smeri

Tatlinov Spomenik kot simbol ruskega konstruktivizma naj bi predstavljal

najvišjo stavbo na s

potemtakem tudi konstruktivisti

moderne tehnike, katerega material je bil eksploatiran in podrejen konceptu, ves leta, s svojo informacijsko gostoto,

–

o prepletenosti umetnosti in življenja, v svoji transparentni spiralni zasnovi pa tudi o harmoniji materiala in koncepta kot identiteti vsebine in oblike, kar je bil osrednji cilj ruskih konstruktivistov

Dodamo lahko še, da je bila na dnu spiralne oblike postavljena kocka, ki naj bi se vrtela

v hitrosti enega kroga na leto, v njej pa naj bi bil prostor kongresne dvorane tretje

internacionale, kamor bi prihajali predstavniki iz celega sveta. Na kocki je postavljena

piramida, ki naj bi k , v njej pa naj bi

potekale seje vladnih organov. Kot zadnji, na . V njem naj bi

ostalih spomenikov, je bil Tatlinov spomenik

zaznamovan s premikanjem in njegovo živostjo, iz njega je dihala revolucionarnost in s

je za

najpopolnejši spoj oblike in vsebine. Za vsak detajl je veljalo, da je obstajal v dveh

razsežnostih: idejni in funkcionalo-konstruktivni (Flaker 1984, 458).

Tatlin je hotel okoli sebe zaobjeti toplino sveta, zato je jasno, da mu je šlo

kot posameznika. Eifflov stolp pa naj bi bil kot njegovo nasprotje prej kot ne

v

notranjim dvigalom. Za razliko od Eifflovega stolpa je Tatlinov spomenik mehko

44

zaobljen in predstavlja spomenik duhu. Poleg tega pa gre pri njem za zmago nad

težnostjo in zato lahko 132). Lahko bi še

dodali, da Tatlina zanima stvar o umetnosti in ne mehanizacija

umetnosti.

.

S tem v zvezi je, poleg Lisickega, protestiral tudi Kosovel v manifestu Mehanikom.

Nanaša se na dejstvo,

2010, 9

8.2

leta 1922 prišel v Berlin ter se znašel v vlogi posrednika med rusko avantgardo in

umetniškimi gibanji v Weimerski republiki. Temu podobno je deloval pri nas Ivo

Grahor, pri Hrvatih August Cesarec in Miroslav Krleža, za Balkan nasploh pa Ljubomir

posebej na Bauhaus. Tu je bil tesen sodelavec Moholy-Nagyja, ki se je zgledoval po

njem in njegove koncepte prenašal v svojo izrazno

12). Lisicki je stremel k temu, da bi ustvaril realnost sveta, ne pa le njegove vizije.

Lisickega in Erenburga je iskal rešitve umetnosti v njenem organiziranju, ne pa krašenju

življenja. Celoten

postrevolucionarne avantgarde, je urejen po arhitektonskih zakonih in to potrjuje tudi

nega

prostora, po mnenju Lisickega, nastane nov koncept prostora, katerega bistveni sestavni

del je gibanje.

-Gegenstand-Objet

kulturno izolacijo. Urednika Erenburg in Lisicki sta želela z revijo ponovno

ter jih povezati z zahodnoevropsko avantgardo. Pomemben je tudi v svojem

razlikovanju

45

pojmovan umetniški izdelek (kompozicija), te

2011, 137). »Kosovel to besedo imenuje 'nenapisana' [in] 'nemišljena' [...]«

2011, 136). O njej spregovori v pesmi :

in svet bo hodil po novih.Nenapisana beseda vstane,da se Nenapisana, nemišljena,nikoli slutena Beseda.

Iz teme prekletstva vstane

v temi rojena.

In kar je starega bo umrlo.

Kosovel, je to razliko med stvarjo in predmetom dobro razumel in uspešno vpeljeval v

– stvar

80 81). Stvar zacije in je

sveta, živa in . Kosovel to idejo dobro izrazi v pesmi :

Jaz bi hodil

besed.

Ali pod tem naj se skrivatopel, svetál svet.

Kaj je bogastvo?Kaj je razkošje?Zame je eno:

podoben.

V

razporejanje naslovov. Kosovel je bil o tem dobro informiran in je navedeno s pridom

uporabil v svo

.

razložil v knjigi In vendar se vrti ter jo navezal na

46

Tatlina in njegov Spomenik III. internacionali, njegovo spiralno zasnovo in notranje

vrtenje geometrijskih teles. Erenburg je v svojem

).

ostor ni namenjen temu, da bi se ga

ni prostor,

skozi prostor vodili jasno konstruirani odnosi, ki ustvarjajo prostorski sklop, poln

napetosti in dinamike. Notranja vizualna konfiguracija pa se v takem pojmovanju

spreminja glede na gibanje opazovalca. Kosovel je najverjetneje pod vplivom El

Lisickega in njegovega pojmovanja prostora definiral svoj da je 'vsaka

beseda svet zase in med temi svetovi je prostor za gibanje'.

izvesti predavanje o besedi (ZD 1977, 769).

El Lisicki je leta 1925 napisal delo K. Und Pangeometrie, v katerem povzema celotno

avantgardist

Karla Friderika Gaussa in Bernarda Riemanna, da je evklidski prostor le ena od

možnosti v brezštevilnem nizu prostorov (ZD 1977, 749).

8.3 Laszlo Moholy-Nagy

Moholy-Nagy je bil na Bauhausu asistent Kandinskega. Šolo je reorganiziral na

Bahausu, je tako prevzemal hkrati neangažiran esteticizem Kandinskega kot radikalni

prostorski konstruktivizem Moholy-Na V zvezi S Kosovelom

ga navajamo, ker se je ukvarjal z gibljivo filozofijo. Moholy-Nagi se je intenzivno

ukvarjal s problemom preseganja gravitacije. Študijo je navezal na gibljivo gledanje.

201 -Nagyja so podrobneje

Svetlobno-prostorski modulator. Gre za prvo izdelavo stroja

kot umetniškega predmeta. Gre za s

ustvarja obrise oz. sence na oddaljeni steni. Slikanje s svetlobo je Moholy-Nagyju

predstavljalo višek umetniške svobode in verjel je, da bo v prihodnosti takšno

47

ustvarjanje realnost. Podoben pomen kot ga svetlobi pripisuje Moholy-Nagy, je prisoten

tudi v relativnostni teoriji.

neposredno 2011, 365). Kosovel naj bi do

omenjenih spoznanj prišel preko prijatelj v pesmi

Kalejdoskop:

Magija prostora.Svetlikanje prostora.Skozi pesem

svetloba besede,

48

9

9.1 Konstrukcija namesto destrukcije

socialni pravici, svobodi in razumevanju med narodi. Vse to je neke vrste konstanta v

mora vse to nekako izboriti. Kot ovira se mu postavljajo

pogost nihil

obstaja. Poet se pogosto pritožuje zaveda svojega poslanstva, ki je v

iskanju lepote in resnice, pa tudi aktivnosti.

Da bi bolje razumeli to postavko, si poglejmo Kosovelov zapis, ki je shranjen v

Beležnici iz junija 1925:

Vse je negativno. / Stojim na Negativnem totalu. / Ljubljana. Svet. Tujina. varja

pozitivnost, aktivnost. / (Ocvirk, 1967, 50).

Kot prva se mu tako postavlja naloga razrešiti kaos, ki je nastal kot posledica prve

svetovne vojne, zmehanizirane civilizacije in kapitalizma. Kosovel pa se ne zadovolji z

z

revolucije. Kako pa si to prenovo ali konstruktivnost predstavlja? V eni od beležk pravi,

i

duševnosti. Tak primer, ko pesnik izrazi željo po globinski prenovi je pesem

Prenovljenje: (Pahor 1993, 85 88).

Sam, sam, sam moram biti,vse kar je prikrito bilo, vse moram odkriti,

kakor z molitvijo pred najsvetejšim iskanjem.

Sam, sam, sam moram biti,

svoje prozorne peruti v brezdaljo razpretiIn mir z onostranske pokrajine vase ujeti.

49

9.2 Optimalna projekcija

ima za namen usmeriti

tekste v prihodnost. Za ta namen naj bi umetnik imel za cilj

prevrednotiti preteklost in negirati sedanjost. Optimalnost je s tem mišljena kot možnost

itizem in

konstruktivizem imajo tako usmerjenost v prihodnost v sami srži svojega delovanja.

Razstavljanje atomov v umetnosti ima tako za namen izgradnjo modela prihodnosti, ki

pa se nikakor ne sme nahajti izven meja prihodnosti saj bi v takem primeru postal

. Tako optimalna

strukturiranega prostora prihodnosti, njen namen ni niti definirati ga, v osnovi predvsem

ra (Flaker 2009, 57 61).

Morda bi lahko delno navezali na to idejo Kosovelov :

finance = 0

energija = obup = 3 x na teden zaljubljenost = vsak mesecdolgovi = nepopolno število

b______________________________

zaljubljenosti, ki jih lahko izmeri. Tis

še

povzetek, da je vsota vsega . Pri vsem tem bi lahko rekli, da gre

za tehtanje sedanjosti, ki je posledica preteklosti in prisotnost projekcije v prihodnost.

Seveda pa tako projekcij

zgoraj omenjenega, je prihodnost, ki je povezana s smrtjo in šele po njej sledi prihod v

zaželjeni Prostor. Govora je o pesmi Smrt (prikazan 1. del):

50

Mi gremo proti Kozmosu.Povsod je Kozmos:v vsaki duši,v vsakem srcu.

Ko odpoljubi smrtnam vso bolest

se umaknemov veliki Prostor.

Svetal postane naš obraz.

Vsekakor bi v navezavi na optimalno projekcijo lahko razumeli vse prostorske konse, ki

namigujejo na izgradnjo novega sv

Naj pri tem omenimo pesem Z delom gradimo, ki zelo jasno kaže usmerjenost v svetlo

prihodnost:

Z delom gradimosSkale valimoza stavbo njeno,b

Od upov zlatihbOb njenih vratihvelike Sanjek vv plamenih zlatih

In naše delo je trd granitin naše sanje so suho zlatoin naše sanje niso privid.

51

9.3 Konsi kot prostorska poezija in gibljiva filozofija

štir

El Lisickega sov 'Merz'. Kons

je med

'konstruktorja', ki je vstopil v 'prostor'. Tako kot pri h Tatlina in

Lisickega, je tudi pri Kosovelu poezija postala arhitektura. To je tudi sam

potrdil z izjavo

prišel na mesto pesmi, konstrukcija pa na mesto kompozicije. se s

konsi Kosovel odmakne od destrukcije h konstrukciji. Konsi, ki jih s to oznako najdemo

Zbranih

del ,

Kosovelov , in poudarja, da jih je Kosovel nameraval objaviti v

reviji KONS in Konstrukter ter pesniški zbirki Ikarjev sen.

S 'kons' so oz

Kons: ABC, Kons 2, Kons 5, idr. V praksi so podobne naslove uporabljali zato, da bi

poudarili abstraktnost upodobljenega, jih v glavnem pa ob

tem doda, da Kosovelovi nerazumljivi oziroma abstraktni naslovi v nekaterih primerih

»dobijo osvetlitev v fokusiranih koncih konsov, kot na primer v Pesmi št. X«

2010,

namenjeni tudi gledanju, ne le branju, in kot kaže sta nasploh v avantgardi slikarstvo in

literatura tesno povezana. Po eni strani je to dejstvo podkrepljeno z jasnimi zgledi, ki se

pri Kosovelu kažejo kot sklicevanje na Marcove Modre konje in na Picassove

obraze/knjige novih lic 2010, 3) po drugi strani pa moramo vzeti v zakup tudi

barvno razsežnost njegovih podob, ki je reducirana na temeljne barve. V ospredju je

uporaba bele barve (belo morje p n norišnic), njenega

teber ) 2010, 8).

52

10 KROMATIKA IN FONIJA

Miroslav Košuta v svojem predgovoru h knjigi Aspri ritmi prisotnost barv razširi in

ugotavlja, da so poleg zgoraj omenjenih, elementarnih, prisotne še druge.

K

konstruktivizmu (konceptualizacija). Zelena barva se pojavlja v navezavi na intimno

duhovno ravnov

, ki lahko

nesigurnost, teror , socialno revolucijo ali celo pesnikovo

revolucionarnost. Ena od pesmi, kjer je uporaba barve posebno izrazita in hkrati apelira

, je pesem :

se in gorim in ugašam,

Joj, jaNeutruden bežim, kakorda sam moram v izpolnjenje.

nad mano po sinjem jezeru tišineželezni oblaki, o, jaz pa grem,

(...)

Kosovel uporabi tudi zlato barvo in ta navadno predstavlja višje in pozitivne vrednote,

, predstavlja osvetljenost in je

idealna kot kontrastivno sredstvo, z njim lahko oriše tako pokrajino kot tudi prihodnost

proletariata, prav tako pa tudi zlate dolarje kapitalista. Ko

deluje v poemi Kons 5 (gnoj je zlato, zlato je gnoj). Z namenom, da bi predstavil

, se Kosovel nasploh pogosto posluži

kontrastiranja, tudi v sintagmi.

53

V pismu prijateljici Maksi Samsa je napisal, da tako kakor v glasbi uporablja disonance,

, saj se z nj

sanje in drugo.

Tako je Kosovel svoje pesmi oplemenitil ne

leksike in motivike kot tudi preko ritmike, metrike in

tonalnosti. Motiv klavirja je v njegovih stvaritvah pogost, v leksiki pa se pojavi

disharmonija, suhi ritem ali polton v molu. Uporabi pa tudi metafore kot je na primer

svetli akordi

tišino. V Pesmi st. X pa je prisotna tudi

podgane.

Zaradi številnih uglasbitev njegovih del velja Kosovel za vodilnega slovenskega poeta

na 2011, 21–24).

Svetli akordi klavirja ustvarjajo zeleno pokrajino duše, ki je skupna dvema, ki se

skoznjo sprehajata le v duhu ali celo le kot zvezdi:

Svetli akordi klavirja.

Tiho je vse. I ti,Sva kakor obraza,Ki se gledata iz daljave.Skozi zeleno pokrajino duše.

Ali se ljubiva?Ali sva samo zvezdi,

54

11 PRIMERI PROSTORSKIH KONSOV

11.1 Kalejdoskop

Kalejdoskop je zagotovo ena od Kosovelovih konstrukcij, ki jo lahko brez pomislekov

i njeni

interpretaciji

Kalejdoskop makrokozmosaje mikrokozmos.

Svetlikanje rose.

Ali je trava zelena?

Gibanje. Muzika.

Glasovi so kakor stavbe.Prepih vetrov.Kozmos. Kozmos. Kozmos.Magija prostora.Svetlikanje prostora.Skozi pesem

svetloba besede,

Ne oživljajte mrtveca!

prirodopis = duhovna veda,

politika = veda o razumu.

Srce, srce, srce.Konstruktivnost opažakozmos v predmetu.

Ali se vozite slabo v III. razredu?V kupeju so mlade dame.Mi se vozimo v kozmos.

za zlati zastor.

Revolucija angelov.Hej. Hej. Hej?

Za verz Kalejdoskop makrokozmosa je mikrokozmos

ugotovitvam Kazimirja Pavla Filonova in Velimirja Hlebnikova, za katere je

(Vr 2011, 339). Kar pomeni,

55

stor, v katerem se predstave gibajo brez konca, prav tako

kot naj bi se to dogajalo v vesolju, krati s tem pa gre tudi za prepletenost vsega živega.

Nadalje govori o kar poglablja idejo, da so

to stvari (z dušo, od stvar

reviji razlagala Erenburg in Lisicki. V nadaljevanju Kosovel doda ,

povezuje

konstruktiven, kar pomeni, da je njegov svet svetel, topel in mehak, ter je pri njem

prišlo do združitve duše in telesa. Gibanje. Muzika

kakor stavbe ter prepih vetrov lahko povežemo s tezo, ki jo je meddrugim tudi Kosovel

.

Da je vse arhitektura je bila misel El Lisickega. Poleg tega pa bi lahko bilo gibanje izraz

gibljive filozofije. -

Nagy pa je govoril o

gre pri tem za navezovanje na filozofijo Nikolaja Fedorova, ki je pisal o arhitekturi in

rastejo v prostor, kot živi

organizmi.Sledi trikratna ponovitev besede Kozmos, ki ji na koncu pesmi sledi

fokusirani del Hej. Hej. Hej? e lahko

namigovale na Kosovelova razglabljanja

neevklidskega pojmovanja prostora El Lisickega, ki meni, da mora evklidskega

pa dodajmo še, da so

konstruktivisti pojmovali umetniško delo ko avtonomni svet, organiziran kot kozmos,

torej ne kot Zemlja, ki je zaznamovana z njeno težnostjo. Na take ugotovitve je gotovo

vplival Albert Einstein, ki je leta 1921 dobil Nobelovo nagrado

tal in se usmeril v prostor. Ko Kosovel preide na magijo prostora, svetlikanje prostora,

sede, ki je kot mavri , lahko sklepamo, da

s tem gleda na svojo pesem, stvaritev kot na neko tvorbo, konstrukcijo, stvar, ki je živa

saj ji v nadaljevanju postavlja nasprotje v obliki verza Ne oživljajte mrtveca! Nadalje

Kosovel pokaže na znanost kjer je zanj naravoslovje duhovna

veda.

kemiki, arhitekti, itd. Nadalje se dotakne

56

To lahko razumemo kot vrnitev k

prvinskemu, ebe kot celoto, potrebuje tudi besede, ki

odražajo to enako kvaliteto. mikrokozmos

kozmosa. In proti njim se ni treba voziti slabo v III razredu. To je passe, prišlo je do

revolucije angelov, kjer gre za

Vožnja v III razredu

slojevanje, po drugi

linearnega, vezanega na gravitacijo

uporabil tudi že pesnik Hlebnikov, kjer pravi, da se je voda podredila sili težnosti, ptica

pa se je zarotila zoper to silo.

Med drugim pesem Kalejdoskop

-

avljanjem asociativnih

vezi med

-

trta dimenzija.

Najdemo tudi potujitev, ki se v verzih kaže kot kombinacija

Pokaže kot odgovor na

vtihotapljenje buržunaste lirike. Njegov odgovor pa je srce, srce, srce in s tem

komentira svoje kon

v pesmi Kalejdoskop upošteval tudi elemente Alekseja

Gana. , ki je leta 1921 v

O tektoniki

vsebuje, in sicer so to naslednje sestavine: » tektonika,

– ustvarjeni v volumnu,

površini, barvi, prostoru in svetlobi« 347).

svoji pesmi Kalejdoskop izmed naštetega upošteval tektoniko, konstrukcijo, fakturo,

barvo, prostor in svetlobo. Zadnje tri so izražene

prostora, svetlikanju rose, svetlikanju prostora, svetlobi besede itd. Med konstrukcijo in

ktivne forme je tako po mnenju El Lisickega

57

spiralaste, diagonalne ali druge nehorizontalne oblike pa je meddrugim

prikazal tudi Tatlin v svojem Spomeniku III. internacionali 2011, 339 360).

11.2 Srce v alkoholu

Srce v alkoholu je pesem, ki je zanimiva zaradi svoje prostorske strukturiranosti.

svojo zasnovo poudarja neevklidsko pojmovanje prostora in zato bomo pesem

obravnavali iz tega zornega kota, poleg tega pa gre upoštevati tudi Einsteinovsko fiziko.

Lirski subjekt v pesmi nastopa kot inženir, saj so pomemben del poeme inženirska risba

in skica. Že sam naslov nas pospremi v koncept lebdenja.

je tako izbor

2011, 392). Pesem vsebuje tudi problematiko ogledala, ki

jo pesnik izrazi z besedami Ne glej se v zrcalo!,

gledanje, kakor ga je zahteval Moholy-Nagy. Besede se tako spremenijo v stvari in s

skozi prizmo

,

skic pa je po

uporabo ravnila in šestila (po vzoru Tatlina, ) eksperimentiral

pa ustvaril prostorskost

konsa.

V drugem delu naletimo na gra znaka za in ponovne

, K.

»ki sta bili v kozmozmološkem diskurzu prvih desetletij dvajsetega

2011, 394) in pogosto uporabljeni kot metafora in

pesniška figura. Etrski prostor, v katerega se naseli smrt je pesmi Srce v alkoholu

po - -eter-

pa to lahko uspe le misli, ki je onstran in je hitra kakor blisk. To pomeni, da gre za

ta hitrejša celo od svetlobe. Še enkrat lahko zagotovimo, da gre za miselno lebdenje v

58

zaznamovano pa je s prostorskim lebdenjem. Torej ni smrt tista, ki je doživeta preko

Prostor in etroplan,

ki s svojim letom premaguje težnost in razširja zavest.

življenje

saj in to lahko razumemo kot idejo ustvarjanja boljšega

sveta, kjer sta oblika in vsebina organsko spojeni. Ker pa v eter, Prostor vodijo misli

tnosti

2011, 389 397).

59

12

To, da je Kosovel izredno kompleksen pesnik in, da je njegovo pesništvo fenomen, ki

mu zlahka ne prideš Zagotovo ob tem predstavlja problem

tudi obsežna zbirka pesmi, študij pa tudi ni malo. Poleg tega gre upoštevati tudi

precejšen razkorak med obdobjem , ko je deloval,

razumeti.

raziskovalec zastavi ozko pot, na kateri bi želel pre ti

Kosovela, se vendarle pojavi nuja, da pregleda ugotovitve predhodnikov, ki segajo širše.

je zaradi tega moj pogled precej okrnjen, a vendarle lahko na podlagi napisanega podam

nekaj ugotovitev, ki so plod raziskave primarnih in sekundarnih virov. Zdi se, da je

Kosovel v kratkem obdobju uspel pregledati tisto, kar je

bij delovanju. Pomembno se mi zdi dejstvo, da

danes velja za aktualnega poeta, gre to verjetno

pripisati dejstvu, da mu je znotraj slovenskega prostora uspelo ustvariti izraz, ki je

,

iz njegove poezije prihaja na površje nekakšno depresivno

, spregledati, hkrati s tem pa je

re

ko izgleda, da ima popisovanje

ne

pobegniti iz nje, na mesto tega pa raje ostati krit z

mislimi in besedami zaobjeti nek Prostor, kjer je duh upra do svojega bivanja.

, je tako nekaj, kar Kosovela stalno vznemirja in se

mu zdi neizbežno potrebno. Seveda mu je kot pesniku na voljo beseda in iz nje skuša

narediti vse, sti. Ko ga impresionizem ne

, zma in futurizma, nazadnje

n, kar je še pomembneje, ni se mu treba

likovnostjo ali ne, zaveda se, da mu ponuja to, , in to je živa umetnina. Estetika

60

in pasivno uživanje v umetnosti ni tisto, ga zlitje umetnosti z

-gledalca

bralec-gledalec znajde v prostoru, v katerem je povabljen v sodelovanje. In

sem sama

pa so se le izmaknile mojemu površnemu vrednotenju. Dejstvo je, da Kosovela pred tem

od katerih so prav konstrucije tiste, ki jih ne moreš kar mahoma prebaviti. In v tem je

bila moja zmotna predstava, da bo tako preprosto najti 'prostorskost' v konsih. Pokazalo

o, ker je

potreben bolj poglobljen študij ruske avantgarde in z njo konstruktivizma, ki je vplival

na Kosovela. Prav gotovo bi s primerjalno študijo katerega od ruskih predstavnikov ali

celo italijanskih futuristov lažje dojela razliko in boljše ugledala n

prostorskosti pri Kosovelu.

Ne morem si kaj, da ne bi izrazila svojega mnenja glede Kosovelovega Prostora. Zdi se

primerih eksplicitno navezal Smrt na Prostor. Zdi se, kot da bi se je veselil, saj bi mu

, za katerega je tako vneto

delal, ga gradil. Po drugi strani pa se zdi, da ga je sam kozmos, kjer ni gravitacije

61

13 VIRI IN LITERATURA

Flaker, Aleksandar. 1984. Ruska avangarda. Zagreb: SN Liber Globus.

Flaker, Aleksandar. 2009. Ruska avangarda 2. Zagreb: Profil multimedija.

Integrali '26, (ur. Ocvirk, Anton). Ljubljana: Cankarjeva

založba.

Ostri ritmi Aspri ritmi

Miran Košuta). Trieste: ZTT=EST.

Kalejdoskop, izbrane pesmi (izb. Karolina Bucka Kustec,

spremna bes. Iztok Osojnik, Božena Tokarz). Vnanje Gorice: Kulturno

umetniško društvo Police Dubove.

NŠK – Narodna in študijska knjižnica. 2016. »Zgodovina Narodnega doma«.

http://www.knjiznica.it/kulturna-centra/narodni-dom/.

Narodni dom. 2016. »Un Narodni dom anche per Trieste«

http://www.narodnidom.eu/sl/la-mostra/un-narodni-dom-anche-per-t-rieste/.

Pahor, Boris. 1993. . Pordenone: Edizioni Studio Tesi srl.

Pahor, Boris. 2008. . Ljubljana:

Znanstvena založba Filozofske fakultete.

Poniž, Denis. 2003. Slovenske zgodovinske avantgarde med Podbevškom in Tankom.

Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

– je dvadesetih godina XX

veka«. http://frenzyspark.com/2012/10/17/zenit-avantgardni-casopis-jugoslavije-

dvadesetih-godina-xx-veka/.

.

Maribor: Založba Obzorja.

. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC

SAZU.

»Filozofija predmeta, geometrija in fizika – konstruktivizem«. V:

Primerjalna književnost 3 (33): 221–234.

62