Uresničevanje projekta SEPA' · nacionalne plačilne trge, saj bodo ti izvajali nova, enotna poslovna pravila in tehnične standarde. Projekt bo na koncu vplival na vsa elektronska

Language: Slovenian Translation prepared by the Bank Association of Slovenia - September 2007 EPC066/06 version 1.4 ʹMaking SEPA a Realityʹ 16 April 2007 ©2007 Copyright European Payments Council (EPC) AISBL

Language: Slovenian ‘Not an official EPC document’

'Uresničevanje projekta SEPA' Implementacija enotnega območja plačil v evrih

Kazalo vsebine:

Povzetek 3 0. Informacija o dokumentu 6 1. Vizija in pregled shem SEPA 8 2. Pripravljanje prizorišča 14 3. Izkušnje končnega uporabnika projekta SEPA 21 4. Projektiranje - določitev komponent SEPA 33 5. Časovni plan - časovne razporeditve in implementacija 47 6. Vloge in odgovornosti za implementacijo SEPA 50 7. Potencialni vplivi in priložnosti za banke 55 8. Slovar strokovnih izrazov 62

Namen Ta dokument je komunikacijsko sredstvo, ki naj ga uporabljajo deležniki EPC.

Razlog izdaje Podpora širokemu obveščanju o ciljih in dejavnostih SEPA.

Obtok Javna uporaba

Projekt SEPA


2

Seznam slik: Slika 1.1: Vizija za danes in za jutri 9 Slika 1.2: Deklaracija iz Crowne Plaza 12 Slika 2.1: Trije stebri SEPA 14 Slika2.2: Časovnica – ustvarjanje vizije SEPA 15 Slika 2.3: Vodstvena struktura EPC (velja od junija 2007) 18 Slika 2.4 Ključni odbori in delovne skupine EPC (velja od junija 2007) 19 Slika 2.5: Ključni izdelki EPC 20 Slika 3.1: SEPA - Danes/Jutri in vplivi PSD na tipičnega prebivalca Evrope 22 Slika 3.2: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske mobilne državljane 23 Slika 3.3: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na lastnike počitniških zmogljivosti 24 Slika 3.4: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske trgovce 26 Slika 3.5: Vpliv SEPA na velike trgovce 27 Slika 3.6: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na velike trgovce 28 Slika 3.7: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na velike korporacije 30 Slika 3.8: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske korporacije32 Slika 4.1: Primerjava komponent izvornih plačilnih shem in procesnih infrastruktur 34 Slika 4.2 Filozofija projektiranja shem in okvira za kartice SEPA35 Slika 4.3: Model razmerij pri shemi SEPA za kreditna plačila 36 Slika 4.4: Model razmerij pri shemi SEPA za direktne obremenitve 37 Slika 4.5: PE-ACH – Ključne lastnosti 38 Slika 4.6: Trislojni model projektiranja novih shem za elektronske prenose 39 Slika 4.7: Shemi SEPA- kriteriji projektiranja 40 Slika 4.8: Povzetek značilnosti sheme za elektronske prenose 41 Slika 4.9: Trislojni model projektiranja za kartične sheme 42 Slika 4.10: Ključne vsebine SCF za prilagoditev nacionalnih kartičnih shem 43 Slika 4.11: Začetni kriteriji za projektiranje okvira za gotovino46 Slika 5.1: SEPA in učinki PSD 47 Slika 5.2: Časovna razporeditev za implementacijo projekta SEPA 48 Slika 6.1: Implementacija – Vloge in odgovornosti 50 Slika 7.1: Povzetek prednosti sistema SEPA za bančne komitente 56 Slika 7.2: Integrirana strategija za plačila SEPA 57 Slika: 7.3: Tržne priložnosti za banke v projektu SEPA 58 Slika 7.4: Učinkovitost SEPA in prednosti, ki bankam znižujejo stroške 60


3

Povzetek

Kaj je SEPA?: Enotno območje plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) bo območje znotraj Evrope, kjer bodo lahko državljani, družbe in drugi ekonomski subjekti posredovali in prejemali plačila v evrih, ne glede na dejstvo, ali bodo plačila opravljali zunaj ali znotraj nacionalnih meja, pod istimi osnovnimi pogoji ter z istimi pravicami in dolžnostmi, ne oziraje se na njihovo lokacijo.

Katera geografska območja vključuje?: Program SEPA bo prioritetno uveden znotraj evroobmočja. Znotraj Evrope, vendar izven evroobmočja, bodo tudi obstajale možnosti za sodelovanje v plačilnih sistemih v evrih, skupnosti pa bodo lahko prevzele standarde in prakse SEPA, s čimer bodo prispevale k enotnemu trgu plačilnih storitev. Trenutno je določeno, da območje SEPA sestavlja 27 držav članic EU skupaj z Islandijo, Liechtensteinom, Norveško in Švico.

Kdo je sprožil pobudo?: Za program SEPA se zavzemata Evropska komisija (European Commission - EC) in Evropska centralna banka (European Central Bank - ECB), ki deluje v Evrosistemu, podpira pa ga Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), ki združuje evropsko plačilno industrijo. To je večja javna politična iniciativa za ustanovitev enotnega integriranega plačilnega okolja za evro, ki je usklajeno z ekonomsko in monetarno unijo ter s programom lizbonske strategije.

Kako bo projekt vplival na plačilni trg?: Pri programu SEPA ne gre le za izboljšanje učinkovitosti procesiranja skromnega obsega čezmejnih plačil v evrih. SEPA je večji projekt prestrukturiranja in harmonizacije, ki bo vplival na nacionalne plačilne trge, saj bodo ti izvajali nova, enotna poslovna pravila in tehnične standarde. Projekt bo na koncu vplival na vsa elektronska plačila, temeljna kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila bodo prešla v interoperabilne formate in postopke. Istočasno bodo posebnosti in prakse na nacionalnih trgih v primerjavi s temeljnimi instrumenti postopoma odpravljene. Sistem SEPA bo verjetno vplival na vsakega državljana, trgovca, državnega uradnika ali pravno osebo, ki sodeluje z banko na evroobmočju, vplival pa bo tudi na vse člene v verigi ponudbe plačil.

Kako bo projekt vplival na gospodarstvo in družbo?: Sistem SEPA bo ustvaril pogoje za pospešeno konkurenco na področju zagotavljanja plačilnega prometa. S pomočjo harmonizacije bo ustvaril tudi učinkovitejše plačilne sisteme, ki bodo gospodarstvu in celotni družbi zagotovili otipljive prednosti. Plačilno sredstvo evro bo sistematično močnejše, saj ga bo podpiralo integrirano plačilno okolje.

Kakšne so ključne oblikovne značilnosti?: Oblikovanje sistema SEPA je temeljilo na dveh pristopih razvoja. Za kreditna plačila in direktne obremenitve je bila za celotno območje SEPA izbrana strategija “nadomestitve” z novima enotnima shemama za kreditna plačila in direktne obremenitve. Za izjemno kompleksno kartično poslovanje pa je bila izbrana strategija “prilagoditve” obstoječih shem in njihovega(-ih) izvajalca(-ev) na nov nabor poslovnih in tehničnih standardov in postopkov. Temeljna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme od infastrukture (shema je nabor pravil, praks in standardov, za katere so se dogovorili ponudniki plačilnih storitev. Infrastruktura so temeljni prenosni sistemi in procesne izvedbene platforme).


4

Kaj je bilo do sedaj že objavljeno?: Ključna dokumenta EPC sta bila obe izdaji Pravil delovanja novih shem SEPA za kreditna plačila in za direktne obremenitve skupaj s številno dodatno dokumentacijo, na primer Podatkovnim modelom, ki temelji na odprtih standardih ISO, implementacijskimi navodili in pravili za razvoj kliringa in poravnave. Na področju plačilnih kartic je bil sprejet nov Kartični okvir SEPA, ki je trenutno v postopku implementacije pri bankah, kartične sheme in kartični procesorji.

Kako se v okvir SEPA uvršča konkurenčnost?: Poslovna zgradba dokumentacije SEPA temelji na posameznih različnih slojih aktivnosti. Prvi je konkurenčni sloj bank, kjer banke komitentom nudijo produkte in storitve SEPA. Drugi sloj se nanaša na sodelovanje v shemi. Ta določa temelje, na katerih banke sodelujejo pri zagotavljanju standardov, pravil in interoperabilnosti. Tretji sloj se nanaša na procesno infrastrukturo. Ta sloj primarno ustvarja konkurenčnost med različnimi konkurenčnimi kanali, vendar bančne skupnosti lahko in tudi dejansko sodelujejo pri doseganju skupnih potreb.

Kdaj bo sistem vpeljan?: Od leta 2008 bodo trije plačilni instrumenti SEPA (kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična shema) delovali vzporedno z obstoječimi nacionalnimi postopki, do konca leta 2010 pa bodo plačilni instrumenti SEPA nacionalne postopke popolnoma nadomestili. Po izteku prehodnega obdobja specifične nacionalne rešitve za temeljna kreditna plačila in direktne obremenitve ter specifične nacionalne kartične sheme ne bodo več obstajale.

Kdo je odgovoren za implementacijo?: Implementacijo shem SEPA bodo izvajale banke, nacionalne centralne banke, plačilna združenja, sheme in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Vloga EPC bo upravljanje in vzdrževanje shem in okvirjev, razvoj nadaljnjih poslovnih pravil in standardov, komuniciranje z vsemi strankami ter podpora in nadzor razvoja.

Kakšne bodo prednosti uvedbe SEPA?: Ko bo projekt SEPA vpeljan, bodo komitenti lahko s svojega bančnega računa v domači državi dostopali do vseh bančnih računov širom območja SEPA. Plačilne kartice, ki se vedno bolj pogosto uporabljajo, bodo nadomestile gotovino, kar bo izboljšalo varnost in zaščito komitentov. Trgovci bodo lahko sprejemali plačilne kartice iz vseh držav SEPA, s tem pa bodo poenostavljeni tudi postopki v službi za operativno obdelavo. V manjših podjetjih (MSP) bodo hitrejša poravnava in poenostavljeni postopki izboljšali denarni tok in zmanjšali stroške. Shema jim bo omogočala prejemanje ali posredovanje plačil v evrih na enaki podlagi kjerkoli znotraj območja SEPA. Večjim trgovcem in korporacijam bodo skupni standardi omogočili tudi oblikovanje enega samega standardnega izhodišča za celotno območje SEPA, kar se bo poznalo pri večjih prihrankih. Za prejemanje in posredovanje plačil po celotnem območju SEPA lahko uporabimo eno samo datoteko v enotnem formatu. Vladi in državnim organom bosta skupni shemi omogočili izvedbo izboljšanih storitev za državljane doma in v tujini. Banke bodo imele možnost razvijati inovativne produkte, vstopati na nove trge in ustvariti nova razmerja. Ponudniki v plačilnem sektorju bodo imeli možnost razvijati nizkocenovne nove tehnološke produkte in storitve, ki bodo uporabni na enotnem trgu evra.


5

Kakšen je namen dokumenta?: Dokument za bančno skupnost združuje osnovne podatke o sistemu SEPA s številnih različnih vidikov za bančno skupnost. Služi kot izhodiščni material, s pomočjo katerega si lahko banke ustvarijo komunikacijske aktivnosti po lastni meri za vse svoje deležnike in ciljne skupine. Trenutno dokument obstaja kot ‘samostojen’ dokument, ki je namenjen spodbujanju bančnih skupnosti, naj dokument uporabljajo in ga prevedejo v okviru svojih skupnosti, zato je bila vsebina preoblikovana tako, da omogoča lažji in ustreznejši dostop na spletni strani EPC http://www.europeanpaymentscouncil.eu.

Kakšni bodo naslednji koraki?: SEPA od večine pogodbenih strank zahteva povečan trud na področju implementacije in komunikacije. Za udeleženke v plačilni industriji veljajo naslednja ključna sporočila:

• z vsemi vpletenimi strankami zunaj in znotraj komunicirajte pozitivno

• ocenjujte in izkoristite vsako priložnost za ponovno ocenjevanje izdelkov, storitev, postopkov in platform zaradi izboljšanja učinkovitosti in dodajanja vrednosti

• ocenjujte in odzivajte se na vplive poslovnega, administrativnega, tehnološkega in operativnega okolja

• za projekt SEPA ustvarite samostojno delovno mesto za osebo, ki bo odgovorna za komunikacijo, načrtovanje in koordiniranje implementacije SEPA

• ustvarite in izvajajte implementacijski načrt SEPA, ki bo temeljil na zahtevah SEPA

• podpirajte nacionalne organizacije za implementacijo SEPA in njihovo delovanje na področju načrtovanja

• preko spletne strani EPC ter s pomočjo nacionalnih poti in poti v skupnosti se izobražujte in bodite na tekočem z informacijami.


6

0. Informacija o dokumentu

0.1. Zgodovina nastanka sprememb

Številka verzije

Datum Razlog za revizijo

1.0 28/06/06 Prva izdaja dokumenta.

1.1 17/08/06 Na zahtevo ECB dodan oddelek 2.3 in trije manjši popravki.

1.2 04/01/07 Manjši popravki in nova oblika.

1.3 09/01/07 Manjše oblikovne spremembe

1.4 30/03/07 EU25 širom EU27 in ustrezno posodobljena slika 1.1. Slika 5.2 ‘Časovnica za implementacijo SEPA’ posodobljena z vključitvijo testiranja. Posodobitve statistike v zvezi s članstvom in izdelki EPC. Posodobitve PSD, časovnice in splošne osvežitve.

0.2. O Evropskem svetu za plačila

Evropski svet za plačila (the European Payments Council - EPC) je organ odločanja in koordinacijsko telo evropske bančne industrije na področju plačil, katerih izrecni namen je podpirati in pospeševati izvedbo sistema SEPA.

Vizija sistema SEPA je bila oblikovana leta 2002 ob ustanovitvi EPC, ko so na srečanju o koli 42 bank, treh Evropskih združenj kreditnega sektorja (European Credit Sector Associations - ‘ECSAs’) in Evropskega bančnega združenja (Euro banking Association - ‘EBA’) ter po intenzivni delavnici izdali Belo knjigo (referenčni podatek [10]), v kateri so objavili naslednjo izjavo, ki so jo kasneje vključili v statut EPC:

ʺ Evropske banke in Evropska združenja kreditnega sektorja:

• smo enotnega mnenja, da so plačila na evroobmočju notranja plačila,

• bomo združili moči pri izvedbi te vizije v dobro evropskih komitentov, industrije in bank ter bomo v skladu s tem,

• uvedli enotno plačilno območje.ʺ

Definicija programa SEPA je del časovnega načrta EPC, ki je bil sprejet na plenarnem zasedanju decembra 2004. SEPA bo območje, kjer bodo lahko prebivalci, podjetja in drugi gospodarski subjekti znotraj Evrope (trenutno definirane kot zveze 27 držav članic Evropske unije (‘EU’) ter Islandija, Norveška, Liechtenstein in Švica) izvajali in prejemali plačila v evrih pod istimi osnovnimi pogoji, z istimi pravicami in dolžnostmi, bodisi znotraj ali zunaj nacionalnih meja, ne glede na njihovo lokacijo.

Program SEPA bo imel znotraj evroobmočja prednostni status. Znotraj sistema SEPA, vendar zunaj evroobmočja, bodo imeli subjekti priložnost sodelovati v evrskih plačilnih sistemih, skupnosti pa bodo imele možnost prevzeti standarde in prakso sistema SEPA ter s tem oblikovati skupni trg za plačilne storitve. EPC se zavzema za najširši sprejem plačilnih shem v evrih in okvirov, vendar priznava, da so nekateri zakoni veljavni samo znotraj držav članic EU.


7

0.3. Namen pričujočega dokumenta

V dokumentu Časovni plan EPC 2004 – 2010, bo shema SEPA uvedena v treh fazah, in sicer (1) Projektiranje in priprava, (2) Implementacija in razpored ter (3) Sočasni obstoj in postopni prevzem. EPC je ustvaril pričujoči dokument “Uresničevanje projekta SEPA ” kot pripravo na implementacijsko fazo in za dvigovanje zavesti med skupnostjo deležnikov.

Glavni namen dokumenta je bankam in vsaki (nacionalni) bančni skupnosti zagotoviti vir besedil, ki shemo SEPA predstavljajo z različnih perspektiv, kot sledi:

• splošno vizijo in področje delovanja sheme SEPA, • filozofijo projektiranja, ki je bila prevzeta za shemi in okvirje • različne komponente projektiranja, ki vsi skupaj tvorijo SEPA • izkušnje končnega uporabnika s shemo SEPA • pravila in odgovornosti deležnikov v programu SEPA • koristi, ki jih bo posredovala shema SEPA

Vsaka banka ali bančna skupnost lahko vzame to besedilo kot izhodišče za izdelavo palete komunikacij, ki so prilagojene posameznim tržnim sektorjem.

Z upoštevanjem glavnega cilja vsebuje pričujoči dokument številne pododdelke, ki obravnavajo isto tematiko, toda vsak s stališča različnih tipov komitentov (na primer s stališča državljana, trgovca, MSP, multinacionalne korporacije, državnih organov). To je posebej opisano v Oddelku 3. EPC pričakuje, da se bo osebje za bančno trženje in/ali za odnose z javnostmi pri pripravljanju ustreznih prilagojenih verzij osredotočilo na eno samo stališče, kar bo privedlo do bolj jedrnatih dokumentov.

Kljub takemu načrtno vključenemu ponavljanju lahko ta dokument beremo tudi kot samostojen in koherenten dokument.

Ciljni bralci dokumenta so bankini lastni uslužbenci (zaposleni v marketingu, specialisti za plačila, vodje za odnose z javnostmi, izvajalci in specialisti za informacijsko tehnologijo). Zaposleni pri Evropski komisiji, ECB, nacionalne centralne banke, bančna in plačilna združenja, zakonodajalci, korporativna ali trgovska združenja, sektor ponudnikov (klirinške hiše, svetovalci in prodajalci informacijske tehnologije) ter tehnični tisk/mediji plačilnih sektorjev. Vsekakor pa je dokument namenjen javni domeni in je na voljo na javni spletni strani EPC.

Pri pripravi tega dokumenta je bila upoštevana široka paleta dokumentacijskih virov. Ti viri vključujejo Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila in Pravila delovanja sheme SEPA za direktne obremenitve, Kartični okvir SEPA, osnutek dokumenta Plačilne storitve (Payment Services - PSD), Okvir PE-ACH/CSM (PE-ACH/CSM Framework), (Gotovinski) Okvir SECA (SECA (Cash) Framework), Časovni plan 2004 - 2010 (Roadmap 2004 – 2010), poleg naštetega pa so še predstavitve z diapozitivi in okrožnice članic ter sporočila za javnost EK in ECB. Čeprav je bilo veliko truda vloženega v zagotovitev usklajenosti tega dokumenta z izvornimi dokumenti, imajo izvorni dokumenti vedno prednost.


8

SEPA je mnogo več kot le izboljšanje učinkovitosti čezmejnega procesiranja

1. Vizija in pregled shem SEPA

1.1. Vizija projekta SEPA

Uvedba ekonomske in monetarne unije ter evra v letu 1999 je postavila temelje za razvoj celostnega evropskega trga na področju blaga in storitev. Te idejne zasnove so bile ponovno z navdušenjem potrjene v Lizbonski strategiji leta 2000. Vizija enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) je terjala dolgo pripravljalno obdobje, vendar je sedaj pričakovana harmonizacija končno na vidiku. V naslednjih štirih letih bodo državljani in korporacije v Evropi lahko izvrševali plačila v evrih kjerkoli znotraj območja SEPA tako enostavno, kot sedaj plačila izvajajo doma.

Vendar pa je potrebno poudariti, da se projekt SEPA ne omejuje le na izboljšanje učinkovitosti procesiranja skromnega obsega čezmejnih plačil v evrih - SEPA je mnogo več. SEPA je večji projekt prestrukturiranja in harmonizacije, ki bo vplival na številne razdrobljene nacionalne plačilne instrumente z implementacijo novih skupnih pravil poslovanja in tehničnih standardov. Projekt bo vplival na vsa elektronska plačila, saj bodo kot končni rezultat kreditna plačila, direktne obremenitve in kartična plačila prešli v skupne interoperabilne formate in postopke. Istočasno bodo postopoma odpravljene mnoge značilnosti in prakse izključno nacionalnih trgov, ki so predhodno omejevale nastanek odprtega plačilnega trga. Sistem SEPA bo verjetno vplival na vsakega državljana, trgovca ali pravno osebo, ki sodeluje z banko na evroobmočju, vplival pa bo tudi na vse člene v verigi ponudbe plačil.

Okolje SEPA bo ustvarilo pogoje za večjo konkurenco na področju ponudbe plačilnih storitev. Na podlagi harmonizacije bo ustvarilo tudi bolj učinkovite plačilne sisteme z materialnimi ugodnostmi za gospodarstvo in družbo kot celoto. Evro se bo kot plačilno sredstvo sistematično okrepil, saj bo podprt s celostnim plačilnim okoljem.

1.2. Področje delovanja sheme SEPA

SEPA bo območje, kjer bodo lahko državljani, gospodarske družbe in druge gospodarske udeleženke znotraj Evrope izvrševali in prejemali plačila v evrih zunaj ali znotraj državnih meja pod enakimi osnovnimi pogoji, pravicami in obveznostmi, ne glede na to, kje se nahajajo. Projekt SEPA bo uveden kot prioriteta znotraj evroobmočja. Države znotraj Evrope, vendar zunaj evroobmočja, bodo imele priložnost sodelovati v evrskih plačilnih sistemih, skupnosti pa bodo lahko prevzele standarde in prakse SEPA in tako prispevale k enotnemu trgu za plačilne storitve. Evropa je trenutno določena kot zveza vseh 27 držav članic EU ter Islandije, Norveške, Liechtensteina in Švice. (Za nadaljnje podrobnosti glej poglavje 5.1).


9

Trenutno lahko samo evroobmočje procesira približno 501 milijard elektronskih transakcij v pri poslovanju v trgovini na drobno, poleg tega pa še med dva do štirikrat v gotovini vsako leto. Tak gromozanski obseg povzroči 3152 milijonov prebivalcev, 16-183 milijonov velikih in majhnih podjetij, 6,000-7,000 bank4, 4.62 milijonov terminalov za sprejem plačilnih kartic na prodajnem mestu in 240,0002 bankomatov. Glede na velikost trga bodo stroški bančne migracije zelo obsežni. Vsekakor se dolgoročna učinkovitost povečuje; znatno se bo izboljšala konkurenčnost na skupnem plačilnem trgu in bo verjetno za večkrat presegla začetne stroške.

Slika 1.1: Vizija za danes in za jutri

Projekt SEPA bo vplival na plačila v evrih, izvedena na celotnem geografskem območju. Implementacijske aktivnosti se bodo prvenstveno osredotočile na evroobmočje, trenutno je to 13 držav, spremembe programa bodo radikalno vplivale na njihovo celotno nacionalno plačilno okolje. Ko bodo nove države prevzele evro, bodo šle skozi podoben postopek. Danes najmanj 70% vseh negotovinskih plačil v EU-27 poteka v evrih. Vse države, v katerih evro še ni uradno plačilno sredstvo, bodo lahko od vsega začetka sodelovale v projektu SEPA, kadar bodo opravljale plačila v evrih in bodo tudi za plačilne instrumente v svoji domači valuti lahko izbrale standarde.

V praksi je pričakovati, da bo velika večina bank širom območja SEPA, ki aktivno sodelujejo pri posredovanju in prejemanju plačil v evrih, sodelovale v shemah SEPA in bodo izdajale plačilne kartice, ki bodo v skladu s Kartičnim okvirom SEPA.

1 Modra knjiga ECB 2004 (vključuje BA). 2 Modra knjiga ECB 2004. 3 Observatorij evropskih MSP 2003 4 Ocenjeno

6.7m4.6mPOS

339k240kBankoomati

73bn*50bnElectronic transactions

18+14+Kartične sheme

20+11ACH Schemes

9k6-7kBanks

25m17mCorporates

504m315mPrebivalstvo

3113 euro

6.7m4.6mPOS

339k240k

73bn*50bnElektronske transakcije

18+14+

20+11Sheme ACH

9k6-7kBanke

25m17mDružbe

504m315m

3113 evro

Danes Jutri

Evro - območje EU - 27 EEA

• Zmanjšanje zapletenoczi, izboljšanje učinkovitosti • Zapletene in tvegano čezmejno poslovanje- • Harmonisation and consolidation • Different country implementations

• Izboljšanje interoperabilnosti • Ni nteroperabilnosti med nacionalnimi shemami

• Common core payment instruments and experiences, consistent standards, application of harmonised consumer protection laws

• Different schemes, experiences, standards, consumer protection laws

• Skupne rešitve z dodatnimi opcijskimi storitvami • Nacionalne/lokalne rešitve

Tomorrow – Harmonised SEPA Danes – Different Country Implementations

•• - • Harmonizacija in konsolidacija • Različne implementacije po državah

••

•Skupni osnovni plačilni instrumenti in izkušnje, konsistentni standardi, uvedba harmonizirane zakonodaje o varstvu potrošnikov

• Različne sheme, izkušnje, standardi, zakonodaje o varstvu potrošnikov

•• Jutri – Harmonizirana SEPA Danes – Različne implementacije po državah

* tu niso vse transakcije v evrih


10

Program SEPA bo izvedel nove sheme za kreditna plačila in direktne obremenitve ter kartični okvir

1.3. Program SEPA

Program SEPA so pričela tri ključna telesa v Evropski uniji. Prvič, prvotna vizija in splošna iniciativa je plod Evropske komisije (EC). To vlogo sta pred nedavnim, marca 2007, podprla Evropski svet in Parlament s sporazumom v zvezi z besedilom v Direktivi o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD), ki je zasnovana za dopolnitev internega trga in še posebej projekta SEPA, njen namen pa je harmonizirati in odstraniti pravne ovire za plačila širom Evropske unije (ne le v evroobmočju).

Drugič, Evropska centralna banka (European Central Bank - ECB) je razvila navodila v zvezi z zahtevami SEPA in določila časovnico implementacije kot del svojih pristojnosti pri zagotavljanju učinkovitega in urejenega plačilnega trga na evroobmočju.

Tretjič, Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), samoregulativno telo, ustanovljen leta 2002 na pobudo evropske bančne industrije, je odgovoren za zasnovo novih plačilnih instrumentov SEPA. Poleg tega je EPC na področju kartičnega poslovanja ustvaril nov učinkovit okvir, ki bo evropskim kartičnim shemam omogočil, da se bodo prilagodile in uskladile svoje trenutne strukture in pravila. Te pobude se dopolnjujejo s projekti, ki spodbujajo pretok gotovine, usklajevanje gotovinske distribucije evra in zmanjšujejo plačilne zlorabe.

1.4. Filozofija projektiranja SEPA in Pravila delovanja

Pri razvoju programa SEPA je EPC sledil dvema različima, vendar komplementarnima pristopoma projektiranja. Pri shemah za elektronski prenos (Electronic Transfer Schemes - ETS) je izbral strategijo “nadomestitve” z novima skupnima shemama za kreditna plačila in direktne obremenitve za celoten program SEPA. Za izjemno kompleksno kartično poslovanje je izbral strategijo “prilagoditve” obstoječih shem na nov nabor poslovanja, tehničnih standardov in postopkov. Temeljna značilnost obeh pristopov je jasna ločitev sheme od infrastrukture in od izvedbenega sistema, kar omogoča naraščajočo konkurenčnost med izvajalci v plačilni industriji. Ključni rezultat v postopku razvoja sta bili dve shemi Pravil delovanja za nova kreditna plačila SEPA in direktne obremenitve SEPA skupaj s številnimi dodatnimi dokumenti. Potrjen je bil tudi nov Kartični okvir SEPA, ki ga bodo prevzele in izvajale banke, kartične sheme in procesorji kartic.

Evro se v evroobmočju že uspešno uporablja kot enotno plačilno sredstvo, zato je bankovcem in kovancem znotraj programa SEPA namenjena čisto posebna implementacijska pozornost. Ta se bo osredotočila na nov okvir harmonizacije in procesiranja za grosistično distribucijo evra in na razvoj strategije prerazporeditve gotovine SEPA s ciljem, da bi potrošnike in trgovce vzpodbudili k prehodu na plačilne kartice in elektronske prenose z občutnimi prihranki za družbo.


11

Z enega računa bo mogoče doseči vse račune širom območja SEPA

1.5. Implementacija in prehajanje na sistem SEPA

Od obdobja 2008/9 bodo trije plačilni instrumenti SEPA (kreditna plačila, direktne obremenitve in kartični sistem) delovali vzporedno z obstoječimi nacionalnimi postopki, do popolnega prehoda na sistem SEPA pa bo prišlo od konca leta 2010. Po prehodu povsem nacionalne rešitve za temeljna kreditna plačila in direktne obremenitve ter povsem nacionalne sheme za kartična plačila ne bodo več obstajale. Implementacijo projekta SEPA bodo vodile nacionalne centralne banke, banke, plačilna združenja, sheme in državni organi v vsaki državi na evroobmočju. Tekoča vloga EPC bo upravljanje in vzdrževanje shem, razvoj poslovnih pravil in standardov in komunikacija z vsemi strankami ter nadzor napredka.

1.6. Koristi projekta SEPA

Projekt SEPA bo s seboj prinesel mnogo koristi. Za potrošnike bodo plačilne storitve širom SEPA univerzalnejše in bolj predvidljive. Z enega bančnega računa bo mogoče doseči vse bančne račune širom območja SEPA, kot da bi bila plačila izvedena doma. Plačevanje na počitnicah bo enostavnejše, saj bodo komitentom plačilne kartice omogočale prenos gotovine za mnogo nakupov, istočasno pa se bosta izboljševali varnost in zaščita plačil. Trgovci bodo lahko sprejemali plačilne kartice iz vseh držav SEPA. Stroški terminalov bi morali upadati na račun ekonomije obsega, postopki v službah za operativno obdelavo pri trgovcih in bankah pa bodo poenostavljeni.

Za manjša podjetja (MSP) bosta hitrejša poravnava in poenostavljeno procesiranje izboljšala pretok gotovine in zmanjšala stroške in omogočila sprejemanje ali posredovanje plačil v evrih kjerkoli na območju SEPA. Velikim trgovcem in korporacijam bodo skupni standardi omogočili izgradnjo ene standardne platforme za vse njihove plačilne transakcije v evrih. Večji prihranki bodo posledica izboljšanega in poenostavljenega procesiranja izjem, avtomatizirane stalne postavitve podatkov ter izboljšane in zanesljive podatke o nakazilih. Za sprejemanje in posredovanje plačil znotraj območja SEPA je mogoče uporabiti le eno datoteko v splošnem formatu. Vladi in državnim organom bo sistem SEPA zagotovil skupne sheme, ki delujejo v skladu s skupnimi standardi, ki jim bodo omogočali izvedbo izboljšanih storitev državljanom doma in na tujem. Izvajanje plačilnih storitev ne bo več omejeno le na lokalne banke.

Banke bodo imele možnost razvijati inovativne izdelke, vstopati na nove trge in pridobivati nove stike. Bolj pomembno pa je, da bo na ravni posamezne banke vse te koristi omogočila procesna platforma enotnega bančnega računa, ki lahko služi komitentom v evroobmočju in potencialno tudi širom območja SEPA. Kartična plačila in elektronski prenosi bodo priča radikalni spremembi, ločitvi sheme od infrastrukture in postopno odpravljanje nacionalnih postopkov in praks. Za ponudnike plačilnega sektorja bo to pomembna priložnost za razvoj novih nizkocenovnih tehnoloških izdelkov in storitev, ki bodo bolj uporabni na enem obsežnem evrotrgu, kot na majhnih trgih z različnimi standardi.

1.7. Zaveza k projektu SEPA

Evropska bančna industrija se je popolnoma zavezala k uspehu projekta SEPA, zato je EPC 17. marca 2005 izdal naslednjo deklaracijo:


12

Deklaracija, ki jo je sprejel Plenum Evropskega Plačilnega sveta 17. marca 2005

Člani EPC se zavezujemo, da bomo ustanovili enotno območje plačil v evrih (SEPA) in smo že izdali plačilne rešitve SEPA, ki jih evropski državljani in korporacije vedno bolj uporabljajo. Potrdili in izdali smo časovni načrt za popolno izvedbo projekta SEPA. Izdali bomo dve novi vseevropski plačilni shemi za elektronska kreditna plačila in za direktne obremenitve.Prav tako bomo oblikovali kartični okvir za določitev enotnega trga za kartice. Definicije shem Pravila delovanja in kartičnega okvira bodo objavljene ob koncu leta 2005, storitve pa se bodo pričele izvajati januarja 2008. Iz odzivov naše skupnosti v evroobmočju vemo, da bo v začetku leta 2008 velika večina bank svojim komitentom ponudila te nove vseevropske storitve. Prav tako smo prepričani, da bo seveda kritična masa transakcij prešla k tem plačilnim instrumentom v letu 2010, tako da bo projekt SEPA nepovraten zaradi delovanja tržnik sil in mrežnih učinkov. Projekt SEPA bo izvajala bančna industrija v tesnem sodelovanju z vsemi interesnimi skupinami oziroma deležniki (potrošniki, MSP, trgovci, korporacije in vladna telesa) ter podporni državni organi. Skupnost evropskih bank je strogo zavezana k temu visoko zastavljenemu izvedbenemu programu, ki temelji na samoregulaciji in popolnemu priznanju vloge tržnih sil in konkurenčnosti. Ustvarili smo potrebne pogoje za uspeh s pomočjo zaveze in soglasja s strani EPC in vseh njegovih bančnih skupnosti.

Slika 1.2: Deklaracija iz Crowne Plaza

1.8. Poziv k ukrepanju

SEPA je sploh največja plačilna pobuda, ki je bila kdajkoli izpeljana znotraj Evrope in morda na svetu. Programa takih razsežnosti in obsega se ne da uvesti le s pomočjo združenih sil Evropske komisije, ECB in EPC. Vlade, državni organi, trgovci, korporacije, gospodarskih in potrošniških teles ter sektor ponudnikov plačil igrajo vsak svojo vlogo pri tako uspešni izvedbi projekta, kot je bila uspešna uvedba evra.

EPC in bančna skupnost sta zastavila zelo smele cilje za evroobmočje v letu 2008 in do konca leta 2010, ki bodo pokrivali tako kreditna plačila, kot tudi direktne obremenitve in kartice. Teh datumov ne bo mogoče doseči brez znatne pomoči in podpore vseh vpletenih v plačilni postopek. Spodbude in navodila, ki jih EPC v tem dokumentu zahteva od vseh pogodbenih strank, je mogoče strniti v naslednje:

• Komunicirajte pozitivno. Uporabite ta dokument ali njegov izvleček za pozitivno posredovanje sporočila SEPA navznoter in navzven vsem tistim strankam, za katere menite, da bo nanje vplival projekt SEPA.

• Ocenite vpliv in se nanj odzovite. Izvajajte oceno vpliva za ugotavljanje, kako bo projekt SEPA vplival na poslovanje, administrativne, tehnološke in operativne vidike plačilnega procesiranja znotraj vaše organizacije.

• Ocenite in zagrabite priložnost. SEPA ni le dodeljen infrastrukturni projekt. Uporabite spremembe za ponovno ocenitev in ponovno uvedbo proizvodov, storitev, postopkov in platform ter izboljšajte učinkovitost in vašemu poslovanju dodajte vrednost.


13

Uresničitev projekta SEPA je več kot le odgovornost EK, ECB in EPC

• Določite upravljavca projekta SEPA. Določite višjega svetovalca, ki bo odgovoren za komuniciranje, načrtovanje in koordiniranje vseh aspektov implementacije SEPA in ki bo lahko deloval kot osrednja točka za vso interno in eksterno komunikacijo SEPA.

• Sestavite in vpeljite načrt SEPA. Sestavite implementacijski načrt in okvir SEPA, ki ga bo mogoče posodabljati, kadar bo EPC izdajal podatke v zvezi z zahtevami SEPA ter sheme Pravil delovanja za kreditna plačila in direktne obremenitve ter okvire.

• Podpirajte vašo nacionalno organizacijo za implementacijo SEPA. Tesno sodelujte z vašo nacionalno organizacijo za implementacijo SEPA in prispevajte svoj vložek k nacionalnemu planu za implementacijo SEPA.

• Berite in bodite na tekočem. Kot v projektu evra bo tudi SEPA generirala mnogo dokumentov, nova Pravila delovanja in okvire, pa tudi podrobne standarde in specifikacije. Te dokumente bodo morali preučiti in jih razumeti tisoči posameznikov, ki delajo v vašem plačilnem sektorju. Ključni elementi, na katere boste morali biti pozorni, bodo na voljo na spletni strani spletni strani EPC.

Na koncu naj poudarimo, da je uresničitev projekta SEPA več, kot le odgovornost Evropske komisije, ECB in EPC. Kot pri prehodu na evro, tudi projekt SEPA ne bo uresničen brez močne zavezanosti vseh pogodbenih strank (vključno z najpomembnejšimi, vladami in državnimi organi) na nacionalni ravni. Opraviti bo potrebno veliko dela: za nadzor projektnih skupin v zvezi s shemami SEPA so bila v vsaki državi ustanovljena krovna koordinacijska telesa in nacionalna združenja; organizacije (banke, korporacije in državni organi) so že imenovale ali bodo še morale imenovati projektnega vodjo SEPA, ki bo skrbel in gradil program SEPA; vse stranke pa bodo morale biti na tekočem in nova pravila, standarde in časovnice sporočati zaposlenim, komitentom in morda tudi državljanom v Evropi.

Za razvoj projekta SEPA je bilo dovolj časa, vendar se tempo sedaj pospešuje. EK, ECB in EPC so si sedaj zastavili visoke cilje za implementacijo na evroobmočju, ki bodo doseženi le s tesnim sodelovanjem vseh vpletenih. Od vseh deležnikov se zahteva, da pomagajo izvajati enotno območje plačil v evrih, na katero so državljani Evrope lahko ponosni. Evropska bančna industrija se je popolnoma zavezala k uspehu projekta SEPA.

1.9. Vsebina poročila

Naslednji oddelki so bili zasnovani tako, da dajejo splošni pregled o programu SEPA. Oddelek 2 opisuje ozadje in vsebino. Oddelek 3 ponuja pregled, kako bo projekt SEPA vplival na končnega uporabnika, potrošnike, trgovce, podjetja in gospodarske javne službe. Oddelek 4 opisuje merila zasnove ter vsebino novih shem in kartic ter gotovinskih okvirov. Oddelek 5 opisuje časovnico, oddelek 6 pa izpostavlja vloge in odgovornosti za implementacijo. Oddelek 7 proučuje potencialne vplive in koristi za banke, izdajatelje, prevzemnike, procesorje in ponudnike plačilnega sektorja. Oddelek 8 opisuje postopke, h katerim dokument spodbuja bralce, ko dokument preberejo.


14

2. Pripravljanje prizorišča

2.1. Uvod in povzetek

Ta dokument je pripravil Evropski svet za plačila (European Payments Council - EPC), da bi podal splošni pregled o programu enotnega območja plačil v evrih (Single Euro Payments Area - SEPA) in zagotovil zelo kakovosten abecednik za odgovorne za implementacijo projekta SEPA v naslednjih petih letih.

Namen tega oddelka je podati povzetek ozadja koncepta SEPA in Direktive o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD), v okviru katere bo deloval.

Slika 2.1: Trije stebri SEPA

Iniciativo SEPA podpirajo trije glavni stebri. Politično se je za utemeljitev harmonizacije zavzela in jo pospeševala Evropska komisija (EC) v tesnem sodelovanju z Evropskim svetom in z Evropskim parlamentom. Zelo podobno, kot pri uvedbi evra, so visoke zahteve in implementacijske časovnice za uvedbo SEPA določili in postavili v Svetu (Governing Council) Evropske centralne banke (European Central Bank - ECB). Zasnova in specifikacije so v pristojnosti Evropskega sveta za plačila (European Payments Council - EPC), prav tako nadziranje implementacij in prehajanja. Ključni dogodki, ki so prispevali k oblikovanju vizije SEPA v preteklih 14 letih, so povzeti v spodnji tabeli table.

Directive TimelinesBusiness rules,

Consumers, Merchants, Corporates, and Public Administrations

Evr

opsk

a ce

ntra

lna

bank

a

Evr

opsk

i sve

t za

plač

ila

Evr

opsk

a ko

mis

ija

Direktiva o plačilnih storitvah

Zahteve & mejniki

Poslovna pravila,standardi & politike

Iniciativa SEPA

Potrošniki, trgovci, družbe in javni sektor


15

Harmonzacija se je izkazala za kompleksno

Leto Časovnica za SEPA Rezultat

1990 • Knjiga EK “Izvajanje plačil na notranjem trgu ”

• Določa dolgoročna pravila za harmonizacijo

1992 • Knjiga EK “Enostavnejša čezmejna plačila – podiranje ovir ”

• Opredeljuje ključne dejavnike za okolje enotnih plačil

1993- 1996

• Sodelovanje EK in bančne industrije pri čezmejnih plačilih

• Pojavijo se novi izdelki in ponudniki ter postopno izboljšanje na ravni storitev

1997 • Direktiva o čezmejnih kreditnih plačilih

• Vzpostavlja minimalne informacije in pogoje za izvedbo čezmejnih kreditnih plačil

1999 • ECB “Izboljšanje čezmejnih plačilnih storitev v trgovini”

• Določa cilje za izboljšanje čezmejnih plačil

2001 • Uredba EK o čezmejnih stroških – Uredba 2560/2001

• Ukinitev razlik med stroški za nacionalna čezmejna plačila v EU na temelju posameznih držav

2001 • ECB “Proti integrirani infrastrukturi za kreditna plačila v evrih ”

• Določa temelje novih plačilnih instrumentov za kreditna plačila

2002 • Ustanovitev EPC • Zaveza bančnega sektorja h konceptu SEPA 2003 • Vzpostavitev EBA STEP2 • Ustanovljena prva vseevropska

avtomatizirana klirinška hiša (PE-ACH) 2004-2006/

7

• EPC razvoj novih shem in okvirov • Pomembnejši izdelki EPC: o dve shemi Pravil delovanja (kreditna

plačila in direktne obremenitve) o razvoj in sprejetje dveh okvirov

(kartičnega in gotovinskega) o zaključena priporočila za standarde,

podatkovni model in implementacijske smernice

o sprejet Okvir PE-ACH/CSM o Okvir za testiranje SEPA.

Slika2.2: Časovnica – ustvarjanje vizije SEPA

Spodnji odstavki podajajo kratko zgodovino projekta SEPA in pojasnjujejo vpletenost pomembnejših evropskih organizacij in teles vanj.

2.2. SEPA in Evropska komisija

Pravila odprtih in konkurenčnih trgov so temeljni kamni, na katerih je bil zgrajen notranji trg Evropske unije (EU). Vsekakor pa se je izkazalo, da je harmonizacija trgov EU na področju financ in bančnih storitev zelo kompleksna. Strukturne razlike v modelih prihodkov in izvedbenih modelov (poslovnih pravil in standardov) so ovira na poti k hitri harmonizaciji. Podobno se je tudi razvoj enotne plačilne infrastrukture razvijal v ohlapnem časovnem okviru. Zgodovina projekta SEPA sega v leto 1990 z objavo poročila Evropske komisije “Izvajanje plačil na notranjem trgu”, ki je izrazil vizijo skupnosti o enotnem plačilnem območju z izjavo “popolne koristi enotnega trga bodo dosežene le, če bodo podjetja in posamezniki lahko denar z ene na drugo stran skupnosti posredovali hitro, zanesljivo in ugodno , kot je sedaj v rabi v večini (med večino) držav članic ”5. Čeprav se je ta vizija prvotno nanašala na čezmejne plačilne storitve v trgovini, je postala ustanovno pravilo, na katerem so v naslednjih dvanajstih letih temeljile zahteve po spremembah.

5 1990 EK “Izvajanje plačil na notranjem trgu”.


16

Na začetku in v sredini devetdesetih je Generalni direktorat za notranji trg pri Komisiji skupaj z različnimi odbori, ki so zastopali evropske banke, sodeloval pri izboljšavi izbora storitev, ki so bile na voljo za čezmejne prenose. V letih 1995/1996 so na trg vstopili novi igralci in raven storitev se je izboljšala. Vendar pa se evropske banke niso bile zmožne odzvati na večja strukturna in politična vprašanja in na daljši čas, ki je bil potreben za harmonizacijo evropskega plačilnega trga. Skoraj gotovo je bila ena izmed ključnih ovir pri napredku raznolikost nacionalnih pravnih in poslovnih pravil in standardov znotraj evropskega bančnega poslovanja, rezultat vsega pa je bil, da so avtomatizirane klirinške hiše (Automated Clearing Houses - ACH’s) in sistemi za elektronski prenos sredstev na terminalih za sprejem plačilnih kartic na prodajnih mestih (Point of Sale - POS) delovali na podlagi povsem različnih standardov in raznovrstne mešanice komercialnih okvirov. Veliki stroški, tveganja in kompleksnost sprememb na posameznih nacionalnih trgih ter poteka določenih sprememb projektov, ki so bili že izpeljani, so pomenili, da so bančniki le neradi prevzeli tveganje harmonizacijskih projektov brez popolne podpore preostanka Evropske unije pred uvedbo evra. Čezmejna kreditna plačila pa so bila podvržena zahtevam o minimalnih informacijah in izvedbi v skladu z Direktivo 1997.

V tem časovnem obdobju so se bančna industrija in njeni nadzorniki osredotočili na zelo pomembne plačilne sisteme in odpravo sistemskih tveganj z uvedbo sistemov bruto poravnave v realnem času in s tem povezanih projektov, kot je kontinuirana povezana poravnava (Continuous Linked Settlement - CLS) na tujih deviznih trgih.

Seveda pa se je na prelomu tisočletja, uspešno uvedbo evra v letih 1999 in 2002 ter dokončno oblikovanje bančne konverzije problema leta 2000 (Y2K) v letu 2000, projekt harmonizacije internega trga vrnil na vrh dnevnega reda tako za Komisijo, kot tudi za ECB. V skladu z Lizbonsko strategijo v letu 2000 so evropske banke zopet spodbujali k razvoju in implementaciji enotne plačilne infrastrukture in v letu 2001 je Komisija s pomočjo Uredbe 2560/2001 postavila temelje za ustanovitev politike SEPA, v skladu s katero bankam ni bilo dovoljeno obračunavati različnih stroškov za domača in čezmejna plačila ali dvige na bankomatih znotraj EU-27.

Poleg tega je EK priznala, da bo enoten trg za plačila mogoče ustvariti le v znotraj enotnega pravnega okvira, ki bo odstranil lokalne nepravilnosti in razlike. Prva verzija delovnega dokumenta Novi pravni okvir za plačila (New Legal Framework for Payments - NLF, ki je bil predhodnik Direktive o plačilnih storitvah (Payments Services Directive – PSD)) je bil izdan leta 2001 in je bil zasnovan za harmonizacijo fragmentarnih nacionalnih pravnih predpisov.

Neposredni rezultat te obnovljene ravni politične podpore je bila delavnica v letu 2002, ki so se je udeležile ključne evropske banke in njihova združenja in kjer so ocenili samoregulativne možnosti za doseganje plačilne harmonizacije. Zaključki so bili zbrani v Beli knjigi “Euroland: our Single Payments Area” (Evroobmočje: naše enotno plačilno območje), kjer je bil program potrebnih sprememb prvič označen kot “the Single Euro Payments Area – SEPA” (enotno območje plačil v evrih). Takrat je bil torej rojen projekt “SEPA”. EPC, novo samoregulativno plačilno telo, je bil nato ustanovljen junija 2002 zaradi zasnove, določitve in nadziranja implementacije projekta SEPA.


17

PSD poskuša zagotoviti enega izmed temeljnih kamnov SEPA

ECB je določil široke sistemske zahteve za projekt SEPA po posvetovanju deležnikov

Od leta 2001 pa vse do leta 2005 je EK izvajala obsežna posvetovanja z vsemi ključnimi deležniki (bankami, trgovci, korporacijami, trgovinskimi organi in potrošniki) in 1. decembra 2005 je bil izdan predlog Direktive o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD). PSD poskuša zagotoviti enega izmed temeljnih kamnov za vizijo SEPA in “podira obstoječe pravne ovire in omogoča nastanek enotnega območja plačil v evrih v EU.” Cilj je vzpostaviti čezmejna plačila s kreditnimi karticami, plačilnimi karticami, elektronskimi bančnimi prenosi, direktnimi obremenitvami ali katerimi koli drugimi plačilnimi sredstvi tako enostavno, poceni in varno, kot je to mogoče z nacionalnimi plačili znotraj posameznih držav članic.6

Komisija dodaja, da bo PSD (in SEPA) evropskim državljanom omogočila “plačevanje za blago in storitve kjerkoli v EU, kot bi to storili doma, da bo k posameznikovim nakupom prispevala povsem novo dimenzijo in nam bo vsem Evropo približala kot vsakdanjo realnost.”6

Komisija pričakuje, da bo PSD vzpostavila moderen in harmoniziran pravni okvir, ki bo zagotavljal “potrebno zakonsko platformo za enotno območje plačil v evrih.” 6

V času pisanja sta PSD (7665/07 z dne 22. marca 2007) dokončno sprejela Evropski parlament in Svet z vizijo, da bi jo države članice prevzele in prenesle v nacionalno zakonodajo. EPC s komisijo vodi aktivni dialog, ki obravnava podrobnosti in posledice implementacije. EPC je tudi poudaril nujnost pravočasnega prevzema PSD kot prvi pogoj za pravočasno uvedbo projekta SEPA, še posebej za direktne obremenitve SEPA.

2.3. SEPA in Evropska centralna banka

V preteklih šestih letih sta bila ECB in Evrosistem izjemno dejavna spodbujevalca načrta za harmonizacijo evropskih plačil in močna katalizatorja pri nastanku koncepta SEPA, odražala sta odgovornost za uvedbo evra kot enotnega plačilnega sredstva. ECB je ustvaril platformo TARGET, ki uresničuje sistem učinkovite in redne poravnave plačil v evrih za banke in centralne banke. To platformo bo od novembra 2007 nadomestila nova platforma, TARGET2. ECB je v letih 1999 do 2003 izdal več poročil za vodenje ustanovitve skupnega plačilnega trga na evroobmočju. ECB je dolgo opozarjal, da bo monetarna konverzija ostala nepopolna, dokler Evropa ne bo prešla na skupni elektronski evro denar v vseh plačilnih oblikah. ECB je tudi tesno sodeloval z EK, saj si delita elemente načrta za harmonizacijo plačil. Natančneje, ECB je podrobno opredelil obsežne zahteve plačilnega sistema (po posvetovanju s ključnimi deležniki), ki ga morajo evropske banke vključiti v oblikovanje SEPA in ustvaril časovni načrt implementacije.

6 Komentar komisarja McCreevyja – sporočilo za javnost EK 1. 12. 2005


18

Definicija ECB projekta SEPA dopolnjuje prvotni vidik ob ustanovitvi EK, namreč da bo “projekt SEPA dokončno dosežen (za državljane na evroobmočju), ko bodo lahko izvajali plačila po vsem območju z enega samega bančnega računa, z uporabo enotnega nabora plačilnih instrumentov, enostavno in varno, kot lahko danes plačila izvajajo v nacionalnem kontekstu”.7 ECB pričakuje popolno uvedbo instrumentov SEPA v letu 2008 in sodi, da bo večino ciljev SEPA mogoče uvesti (s koncem) leta 2010. V svojem četrtem Poročilu o napredku leta 2006 dodaja, da je mogoče, da nekaterih elementov projekta ne bo mogoče doseči do konca leta 2010, še posebej tistih, ki so vezani na infrastrukturne spremembe in popolno odpravo nacionalnih instrumentov. Povsem jasno pa je, da bo premik nepovraten in da bo moralo biti odpravljanje nacionalnih instrumentov ob koncu leta 2010 že zelo proti koncu.

Evrosistem v programu SEPA prevzema aktivno vlogo z izdajanjem rednih poročil o napredku in organiziranjem pogostih srečanj z bančno industrijo, uporabniškimi skupinami in ponudniki infrastrukture. S pomočjo Okvira za reciklažo gotovine je tudi ukrepal na področju gotovine.

2.4. SEPA in Evropski svet za plačila

EPC je organ odločanja in koordinacijsko telo evropske bančne industrije za plačila. Njegov deklariran namen je podpirati in pospeševati nastanek usklajenega, odprtega in interoperabilnega evropskega plačilnega trga na način samoregulacije.

EPC ima vlogo oblikovanja in določanja temeljnih skupnih storitev, ki bodo delovale znotraj enotnega evropskega plačilnega tržišča. Zagotavlja tudi navodila in koordinacijo pri razvoju standardov SEPA; prepoznava in povzema najboljše prakse v plačilni industriji ter podpira in nadzira implementacijo projekta SEPA.

EPC je bil ustanovljen junija 2002 in je svojo vladajočo strukturo sprejel sredi leta 2004. Sedaj ga sestavlja 67 članov, ki obsegajo banke ali bančna združenja. Več kot 300 strokovnjakov se neposredno ukvarja z delovnim programom EPC s celotnega območja 27 držav in predstavlja vse velikosti in sektorje kreditnih institucij znotraj evropskega trga.

Slika 2.3: Vodstvena struktura EPC (velja od junija 2007)

Vizija EPC projekta SEPA odseva viziji EK in ECB in je povzeta spodaj:

7 Govor Gertrude Tumpel-Gugerell pri EPC v Durbuyju 6. 9. 2004

EPC Plenary *

WGSEPA

PaymentSchemes

WG Cards

WG Cash

LegalSupportGroup

Standards SupportGroup

EPC Co-ordination Committee **

*

§ Odbor za imenovanja in vladanje

NGC § AuditCommittee

Secretari

ROC: Roll Out Committee/Programme

Plenum EPC*

Delovna skupina (DS) za plačilne sheme

Delovna skupina (DS) za kartice

Delovna skupina (DS) za gotovino

Podporna skupina (PS) za pravne zadeve

Podporna Skupina (PS) za standarde

-Koordinacijski odbor EPC**

* Organ odločanja** Organ odločanja o procesih§

NGC Revizijski

odbor

Sekretariat

ROC: Odbor za implementacijo SEPA/Forum za vodenje projekta


19

“SEPA bo območje, kjer bodo lahko prebivalci, podjetja in drugi gospodarski subjekti znotraj Evrope izvajali in prejemali plačila v evrih pod istimi osnovnimi pogoji, z istimi pravicami in dolžnostmi, bodisi znotraj ali zunaj nacionalnih meja, ne glede na njihovo lokacijo.”

EPC, njegovi organi v sestavi in delovne skupine se srečujejo na rednih sestankih in so odgovorni za izvedbo široko zastavljenega programa dejavnosti, najpomembnejši med njimi so navedeni v spodnji tabeli.

Organ Odgovornost

• Plenum • Organ odločanja EPC • Koordinacijski odbor • Koordinacija in upravljanje programa • The SEPA Payment Schemes Working

Group (SPS WG) • Delovna skupina za plačilne sheme SEPA

• Odgovorna za vzdrževanje in nadaljnji razvoj Pravil delovanja shem SEPA za kreditna plačila in za direktne obremenitve, skupaj z dopolnilno dokumentacijo, izvedbenimi postopki in s tem povezanimi standardnimi zadevami

• The Cards Working Group (Cards WG) • Delovna skupina za kartice

• Odgovorna za Kartični okvir SEPA (Cards Framework - SCF) in s tem povezanimi standardnimi zadevami

• The Cash Working Group (Cash WG) • Delovna skupina za gotovino

• Odgovorna za enotno območje gotovine v evrih (Single Euro Cash Area - SECA) in s tem povezanimi standardnimi zadevami

• The Roll Out Committee (ROC) • Odbor za implementacijo (ki se bo

preimenoval v Forum za programsko upravljanje (Programme Management Forum – PMF))

• Odgovoren za implementacijo, nadzor in priporočila v zvezi z vodenjem sheme

• Standards Support Group (SSG) • Skupina za standardno pomoč

• Odgovorna za obravnavo in izvajanje priporočil, ki se nanašajo na povprečne zadeve v zvezi s standardi

• Legal Support Group (LSG) • Skupina za pravno pomoč

• Odgovorna za zagotavljanje pravne pomoči delovnim skupinam in odborom

Slika 2.4 Ključni odbori in delovne skupine EPC (velja od junija 2007)

Trenutno se je vloga EPC, ki je bila prvotno osredotočena na zasnovo shem in politike izvajanja, osredotočila na implementacijo, vodenje in komuniciranje (za dodatno razlago glej naslednje oddelke). Ključni izdelki, ki jih je EPC oblikoval in jih še namerava oblikovati do konca leta 2006, so povzeti v naslednji tabeli.


20

Izdelki Datum

Interbank Convention on Payments (Credeuro/ICP8) Medbančna konvencija o plačilih

2003

Z delovanjem prične prva PE-ACH 2003

SEPA Credit Transfer Scheme Rulebook (SCT) Pravila delovanja sheme SEPA za kreditna plačila

2006

SEPA Direct Debit Scheme Rulebook (SDD) Pravila delovanja sheme SEPA za direktne obremenitve

2006

SEPA Data Model and Standards Implementation Guidelines (UNIFI [ISO 20022] XML Standards) Podatkovni model SEPA in navodila za implementacijo standardov (Standardi UNIFI [ISO 20022] XML)

2006

SEPA Cards Framework (SCF) Kartični okvir SEPA

2005

Single Euro Cash Area Framework (SECA) Enotno območje gotovine v evrih

2006

Principles for Clearing and Settlement (PE-ACH/CSM Framework) Navodila za kliring in poravnavo (Okvir PE-ACH/CSM)

2006

SEPA Testing Framework Okvir za testiranje SEPA

2007

Slika 2.5: Ključni izdelki EPC

8 Medbančna praksa na področju zaračunavanja stroškov


21

Tipični državljan Evrope bo po letu 2010 zaznal opazne spremembe pri svojih tradicionalnih plačilnih metodah

3. Izkušnje končnega uporabnika projekta SEPA


Izdelki SEPA v kombinaciji s komplementarno Direktivo o plačilnih storitvah (Payment Services Directive - PSD) združujejo nabor kompleksnih sprememb na področju plačil, poslovnih praks in infrastruktur. Pogost je težko opisati njihov vpliv na vsakdanje življenje potrošnikov, trgovcev in podjetij znotraj območja SEPA in EU. Namen tega oddelka je predstaviti primere praktične uporabe projekta SEPA in pravil PSD s primerjavo “Danes” – današnje izkušnje s tisto, ki se bo uresničila “Jutri”, ko bo projekt SEPA zadeval vse končne uporabnike v Evropi. Banke bodo pričele z zagotavljanjem svojih plačilnih storitev po programu SEPA z januarjem 2008.

3.2. Državljan Evrope

Projekt SEPA bo vplival na vse tiste, ki izvajajo elektronske transakcije v evrih in bodo spremenili storitev, ki podpira način izvajanja in sprejemanja plačil. Raziskave evropskih bančnih združenj kažejo, da trenutne bančne storitve ustrezajo zelo velikemu deležu potreb komitentov znotraj njihovih domačih trgov. Seveda pa je vsaka evropska država z različno hitrostjo razvila svoj bančni in plačilni sistem , da bi ustregla zahtevam lokalnega trga. Včasih so posledica tega različne ravni plačilnih storitev za potrošnike, še posebej za vse milijone državljanov, ki redno prečkajo sosednje meje zaradi vsakdanjih nakupov in ki počitnikujejo znotraj Evrope. Seveda se zahteve potrošnikov in plačilni vzorci spreminjajo. V vseh državah si prebivalci želijo izboljšanih storitev in pričakujejo, d bodo plačila potekala hitro in na standarden način znotraj domačih držav in tudi, kadar poslujejo na drugih evropskih trgih. Z letom 2010 bo projekt SEPA komitentom omogočil dostop do mnogo novih plačilnih elementov. Tipični državljan Evrope bo po letu 2010 zaznal opazne spremembe pri svojih tradicionalnih plačilnih metodah, ko bo nakupoval v svojih najljubših trgovinah, v drugih državah, med počitnicami ali na elektronski način. Primerjava plačilnih metod, ki veljajo “Danes” in tistih, ki bodo v okviru SEPA v uporabi “Jutri”, je zbrana na sliki 3.1.

Danes – Pred SEPA Jutri – SEPA Plačila so omejena le na domači trg oziroma ločene storitve za mednarodni plačilni promet

Plačila se iz domače banke z uporabo enotnih standardov izvajajo v katero koli izmed držav na območju SEPA

V drugih državah: Trgovci navadno ne sprejemajo nacionalnih plačilnih kartic Prevelik obisk bankomatov zaradi dvigovanja gotovine Veliko imetje denarja - skrb za varnost Pomanjkanje transparentnosti menjalniških provizij pri trgovcih Različne izkušnje na terminalih POS v različnih državah

V drugih državah: Domača plačilna kartica omogoča nakupe za vse blago na območju SEPA Manj obiskov bankomatov zaradi dvigovanja gotovine Povečana uporaba kartic – manj gotovine v denarnici Popolna transparentnost v zvezi s stroški, provizijami in menjalnimi tečaji na celotnem območju EU Enotne izkušnje in postopki na terminalih POS


22

Telefonska ali internetna prodaja omejena le na domači trg

Nakupi se opravljajo v kateri koli državi z enotnim pravnim okvirom za varstvo potrošnikov in odškodnino

Spremenljive storitve za pošiljanje denarja ali izvajanje plačil izven domačega trga, zamude pri prenosu sredstev

Izboljšane storitve po konkurenčnih cenah za vsa plačila izven domačega trga z novimi, jasnejšimi oznakami bančnih računov, ni valutnega datiranja in ni odbitka stroškov od prvotnega plačilnega zneska

Neskladni postopki za direktne obremenitve. Na nekaterih trgih kompleksni postopki za ureditev pooblastila in spremembe

Standardna pravila za direktne obremenitve za vse države na evroobmočju. Enotni postopki za ureditev pooblastila, prva plačila in spremembe plačil ter podatkov o stanju

Na nekaterih trgih spremenljiva časovna obdobja za procesiranje osebnih dohodkov in drugih plačil

Predvidljivi časovni okviri prenosov, ki jih banke nudijo brez zmanjševanja trenutnih ravni storitev

Kompleksni bančni stroški na področju plačilnih storitev

Popolnoma razkriti stroški, provizije in menjalni tečaji za plačila

V vsaki državi na splošno različni postopki v zvezi z odškodnino potrošnikom

Enotni postopki širom EU za postopke v zvezi z odškodnino in povračili potrošnikom

Na nekaterih trgih omejeno število bank, pri katerih je mogoče pridobiti plačilne olajšave

Povečana izbira in zmožnost, da potrošniki za nižje stroške ali večjo funkcionalnost računov v državah SEPA pogledajo tudi drugam

Enotni postopki za prenos pokojnin, kadar se rezident nahaja izven domovine/matične države

Enotni postopki za prenos pokojnin znotraj predvidljivih časovnih okvirov

Slika 3.1: SEPA - Danes/Jutri in vplivi PSD na tipičnega prebivalca Evrope

Kot kaže ta primerjava, ima SEPA moč radikalnega spreminjanja plačilnih storitev, ki so na voljo državljanom. Vse banke bodo, ne glede na to, kako majhne so, lahko ponujale bančne račune, ki bodo uporabni v vseh državah SEPA. Državljani se bodo počutili mnogo bolj varne, kadar bodo plačevali v drugih državah ali na počitnicah, pri sebi bodo nosili manj gotovine in bodo manj odvisni od lokalnih bankomatov. Njihovo domačo plačilno kartico bodo lahko sprejeli za plačilo v kateri koli državi na območju SEPA, prejeli pa bodo tudi vse podrobne podatke o kakršnih koli trgovskih stroških valutne pretvorbe širom območja SEPA. Postopki, pravila in oznake bančnih računov za pošiljanje denarja družinskim članom in prijateljem bodo znotraj območja SEPA poenostavljeni s standardiziranimi prenosi denarja in transparentno strukturo provizij brez odbitkov od poslanega zneska.

Direktne obremenitve bodo usklajene znotraj sistema SEPA, za vzpostavitev pooblastila, prva plačila in podatke o spremembi stanja bodo sprejeti enotni postopki, ki bodo izboljšali storitve na področju rednega plačevanja računov. Poleg tega bodo nakazila osebnih dohodkov in plačil na tekoči račun vsebovala predvidljive podatke o knjiženju. In nazadnje, stroški za procesiranje plačil bodo popolnoma javni, za povračila, spore in pritožbe pa se bo uporabljal nov in enoten okvir.


23

Od leta 1987 je v programu Erasmus sodelovalo nad 1,2 milijona študentov

3.3. Evropski mobilni državljani

Evropski državljani postajajo z liberalizacijo na trgu storitev na področju zaposlovanja ali študija vedno bolj mobilni. Več milijonov prebivalcev sedaj dela izven svojih držav v široki paleti zaposlitvenih sektorjev, kar prispeva največji delež k evropski konkurenčnosti.

Poleg tega mladi iz vse Evrope sodelujejo v programih, kjer pridobivajo delovne izkušnje in študirajo v drugih državah. Običajno imajo mobilni delavci ali študenti težave pri uporabi domače banke, ki bi podpirala plačila v državi, kjer so zaposleni ali študirajo. Za prejem osebnih dohodkov ali štipendij in plačilo najemnine ali drugih stroškov bivanja v državi, kjer so zaposleni ali študirajo, je potrebno vzpostaviti novo bančno povezavo in nov bančni račun. Začetni depozit za nastanitev je včasih potrebno poravnati v gotovini, saj nimajo odprtega lokalnega bančnega računa. Trgovci v državi službovanja ali študija navadno ne sprejemajo plačilnih kartic, izdanih v domači državi, kar evropskega mobilnega državljana sili v plačilo z gotovino. Nazadnje pa so denarna nakazila neposredno družinskim članom ali sorodnikom doma oziroma domačim bankam so običajno draga veliko časa traja, da prispejo na cilj. Spodnja slika opisuje dodatne prednosti, ki jih bo sistem SEPA ponujal “Evropskemu mobilnemu državljanu”, to pomeni tistim prebivalcem, ki delajo ali študirajo v eni ali več evropskih državah.

Danes – Pred SEPA Jutri – SEPA

• Večkratne plačilne povezave – ena za vsako državo službovanja ali študija

• Ena banka v domači državi, dosegljiva širom območja SEPA

• Malo enostavnih postopkov pri plačilu depozita za najemnine

• Majhni stroški in predvidljive storitve SEPA za čezmejna nakazila z domačega bančnega računa

• Ni možnosti za čezmejne direktne obremenitve pri poravnavanju računov za najemnino in drugih stroškov bivanja

• Domača banka sprejema direktne obremenitve iz katere koli države službovanja ali študija SEPA

• Omejene možnosti za čezmejna nakazila osebnih dohodkov iz države službovanja ali študija

• Kreditna plačila SEPA je iz države službovanja mogoče knjižiti na domači bančni račun

• Zelo pogosta uporaba gotovine za vse mogoče vrste nakupov

• Plačilne kartice, izdane v domači banki, se uporabljajo za večino nakupov večje vrednosti na evroobmočju

• Precej zapletena nakazila denarja domači banki ali družini

• Enostavna, enotna storitev prenosa za vse države SEPA

• Omejena izbira bank s celotnimi storitvami za več držav

• Povečana izbira – novi proizvodi in storitve s konkurenčnejšimi ponudbami

Slika 3.2: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske mobilne državljane


24

Milijoni državljanov delajo v več kot eni državi

V okviru sistema SEPA bo mobilni evropski državljan opazil občutno izboljšanje svojih plačilnih storitev ne glede na to, kje je v službi ali kje študira. Vsi tisti, ki si to izberejo, bi se morali zanesti na en domači bančni račun in na eno plačilno kartico, ki sta dosegljiva širom območja SEPA. Plačila osebnih dohodkov in direktne obremenitve je mogoče iz države službovanja ali študija nakazati ali prejeti na domači bančni račun v predvidljivem časovnem okviru. Eno plačilno kartico, ki jo je izdala domača banka, je mogoče uporabljati za nakupovanje in za dvigovanje gotovine na bankomatu, enostavna standardizirana storitev pa bo na voljo zaposlenim za nakazovanje denarja domačim in sorodnikom (in obratno za študente!). Poleg tega je pričakovati, da bo izbira storitev za mobilne zaposlene in študente naraščala, ko bodo banke v domovini razširile svoje storitve po sektorju.

3.4. Lastništvo ali najem prebivališča v drugi državi

Mnogo evropskih državljanov je sedaj lastnikov počitniških zmogljivosti izven svojih domačih držav, ki jih pogosto dajejo v najem ali jih uporabljajo za podaljšane počitnice oziroma za bivanje v pokoju. Podobno jih mnogo najame nepremičnine v drugih državah za podaljšano časovno obdobje. Vsekakor pa so danes transakcije, povezane z najemom ali nakupom bivališča v drugi državi, plačevanjem agenta, odvetnika in davkov lahko zelo zamudne. Mnogo državljanov odpre bančni račun v isti državi, kjer se počitniške zmogljivosti nahajajo, saj njihov domači bančni račun ne more enostavno podpirati nacionalnih transakcij v drugi državi. Na podoben način trenutno obstajajo omejene možnosti za sprejemanje čezmejnih direktnih obremenitev za plačilo računov drugih stroškov najetih ali počitniških bivališč, davkov in drugih storitev. In navsezadnje je postopek nakazovanja osebnih dohodkov, pokojnin ter najemnin bodisi na domači bančni račun ali na bančni račun v državi, kjer se počitniške zmogljivosti nahajajo, lahko kompleksen in podvržen zamudam.


• Pogosto kompleksni plačilni postopki za nakup ali najem nepremičnin, pravnih stroškov ali stroškov agenta in obnove

• Predvidljiv plačilni postopek širom SEPA za plačila kjer koli na območju SEPA

• Običajna rešitev je odprtje dodatnega bančnega računa v drugi državi bivanja

• Domača banka lahko služi tudi v drugi državi bivanja

• Ni možnosti za čezmejno poravnavanje računov

• Za račune za stroške ali davke je mogoče direktno obremeniti bančni račun v domači državi

• Podaljšano obdobje za nakazovanje osebnih dohodkov, pokojnin in najemnin na bančni račun v drugi državi bivanja

• Standardno obdobje za prenos na bančni račun v domači državi z uporabo enotnih oznak za bančne račune

• Omejena izbira ponudbe storitev domače banke, ki bi bila prilagojena lastnikom in najemnikom počitniških nepremičnin

• Mnogo domačih bank, ki ponujajo nove ciljne proizvode in storitve SEPA

Slika 3.3: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na lastnike počitniških zmogljivosti


25

Trgovci, ki se srečujejo s pogostimi turističnimi in obmejnimi nakupi, bodo zaznali opazno spremembo

Lastniki ali najemniki počitniških nepremičnin bodo z uvedbo sistema SEPA izjemno pridobili. Kmalu ne bo več nujno potrebno imeti bančnih računov v dveh državah. Postopke za nakazila predujmov, provizij za pravne ali nepremičninske zastopnike bo mogoče hitro voditi z domačega bančnega računa. Direktne obremenitve za najemnine, plačilo stroškov bivanja in davkov bo mogoče hitro usmeriti čez mejo na domači bančni račun. Kreditna plačila za najemnine bo mogoče procesirati na podoben način. In končno bo projekt SEPA verjetno povečal število bank, ki bodo ponujale proizvode in storitve, ki bodo podpirali lastnike nepremičnin v drugi državi ali tiste, ki v drugi državi prebivajo. Izbira bančnih storitev in novih bančnih proizvodov se bo torej povečala.

3.5. Manjši in srednje veliki evropski trgovci

Projekt SEPA bo imel pomemben vpliv na pristop manjših in srednje velikih trgovcev do sprejemanja plačilnih kartic in do storitev, ki jim jih nudijo njihove banke. Tako tisti trgovci, ki se srečujejo s pogostimi turističnimi in obmejnimi nakupi, bodo zaznali opazno spremembo in izboljšanje kot tudi ti, ki morajo trenutno sprejemati velike količine gotovine. Tipični trgovci, restavracije ali hoteli, ki se nahajajo na glavni ulici priljubljenega mesta ali počitniškega kraja, so običajno zadovoljni s plačilnimi storitvami, ki jim jih nudijo njihove banke. Če primerjamo različne evropske trge, vsekakor opazimo, da se nekateri vidiki procesiranja plačil med seboj močno razlikujejo, predvsem zato, ker je vsaka država v desetletji neodvisno razvila svojo nacionalno prakso sprejemanja in procesiranja plačilnih kartic.

Za potrošnikov neki državi velja na primer kultura plačevanja z gotovino. Čeprav trgovci še vedno sprejemajo in hranijo gotovino, so izpostavljeni večjemu tveganju kraje in ropov in so zato lahko izpostavljeni višjim bančnim provizijam za polog gotovine in njegovo procesiranje. Poleg tega skromna uporaba plačilnih kartic s strani potrošnikov zmanjšuje cenovno ugodnost kartičnih terminalov, ki so jih trgovci kupili ali najeli. Primerjava teh in drugih “Današnjih” tržnih praks na področju sprejemanja plačil s tistimi, ki bodo v okviru SEPA veljale “Jutri”, je podana v spodnji tabeli.


26

Stroški terminalov se bodo znižali zaradi nižjih stroškov aplikacij


• Spremenljive nacionalne strategije prerazporeditve gotovine. Veliki stroški procesiranja gotovine in relativno majhen obseg elektronskih transakcij. Nenehno tveganje kraje gotovine.

• Postopno naraščajoča uporaba plačilnih kartic v skladu s prerazporeditvenim načrtom širom SEPA od evro gotovine do evro plačilnih kartic, kar bo povzročilo manj posedovanja gotovine in izboljšalo varnost

• Visoki stroški nacionalne programske opreme terminalov in majhna uporaba povzročajo velike stroške transakcij

• Manjši stroški terminalov in transakcijski stroški zaradi uporabe standardne enotne programske opreme

• Nezmožnost sprejema vseh čezmejnih domačih plačilnih kartic – izgube v obsegu prodaje

• Dosledna odobritev – vse plačilne kartice, ki jih podpirajo vsi terminali širom območja SEPA, kar vodi v povečan obseg prodaje

• Različni postopki obravnavanja izjem/popravkov – veliki stroški, kompleksno izobraževanje

• Manjši operativni stroški zaradi standardnih okvirov za obravnavanje izjem in za popravo pri potrošnikih

• Različne metode potrditve pristnosti imetnikov kartic (podpis za plačila; PIN za obremenitve). Različna uporaba čipov

• Predpisana uporaba čipov EMV na vseh karticah in uporaba številke PIN tako za obremenitve kot tudi za plačila, kar zmanjšuje zlorabe

• V različnih državah številni terminali različnih bank pridobiteljic – raznolikost – veliki stroški terminalov POS

• En terminal, ki lahko služi vsem bankam pridobiteljicam, kar občutno zmanjša skupne stroške in operativno raznolikost

• Veliko različnih postopkov za obravnavanje in prijavo zlorab

• Harmoniziran okvir za obravnavanje in prijavo zlorab

• V nekaterih državah omejena izbira bank pridobiteljic

• Odpiranje trgov za storitve pridobivanja, večja izbira, novi izdelki

Slika 3.4: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske trgovce

Z vpeljavo projekta SEPA se bodo poenotile mnoge nacionalne prakse, specifične za posamezne domače trge. Kartične sheme bodo prešle na bolj standardiziran pristop. Širom območja SEPA bo na primer uvedena kampanja za prerazporeditev gotovine, ki naj bi potrošnike in trgovce in spodbujala in opogumljala k prehodu na plačilne kartice in elektronske prenose, s čimer se bo povečal obseg elektronskih transakcij, poenostavili se bodo postopki v službah za operativno obdelavo in zmanjšali stroški in tveganja pri ravnanju z gotovino. Možnost sprejema kartic se bo povečala, kar bo omogočalo dosedanjim izključno domačim plačilnim znamkam, da bodo podprte s strani vseh terminalov širom EU. Poleg tega bodo morale vse plačilne kartice, odobrene v skladu s sistemom SEPA, imeti čipe (to pomeni, da magnetni trakovi ne bodo skladni s sistemom SEPA) in biti namesto s podpisom odobrene s kodo PIN, kar bo izboljšalo pretočnost terminalov POS in opazno zmanjšalo zlorabe pri imetnikih kartic. Za stroške terminalov je pričakovati, da se bodo znižali, ki bodo razvite in vpeljane enotne, cenovno ugodne aplikacije terminalov SEPA. Poleg tega bo za celotno območje EU razvit tudi enoten pravni okvir za obravnavo izjem in za popravo škode potrošnikom. Končno bo s prehodom na enotne standarde SEPA odprt trg za storitve pridobivanja, kar bo pripeljalo do povečane izbire ponudnikov ter do razvoja mnogih novih izdelkov in storitev.


27

Veliki trgovci se srečujejo z znatnimi težavami pri razvijanju platform za več držav

3.6. Veliki evropski trgovci

Slika 3.5: Vpliv SEPA na velike trgovce

Zaradi dandanašnje razdrobljene plačilne infrastrukture se največji evropski trgovci soočajo z znatnimi težavami pri razvijanju enotnih internih sistemov in postopkov za svoje delovanje na evropskem trgu. Trenutni postopki pridobivanja in odobritve na terminalih EftPos so zelo specifični za vsak posamezen nacionalni trg, iz česar sledi, da pri velikih trgovcih v razvoju in delovanju infrastruktur za veliko držav nastajajo veliki stroški. Mnogo velikih verig supermarketov ima interne sisteme, ki so specifični za vsako državo posebej in poleg tega ne morejo uživati ugodnosti ekonomije obsega in združevanja transakcij. Povzetek primerjave “Današnjih” postopkov z ugodnostmi, ki jih bo s seboj prinesel projekt SEPA “Jutri”, je naveden v spodnji tabeli.

•• Enotni harmonizirani

procesi širom Evrope • Ena skupna platforma •

•

• Ni skupnih procesov

•

•

Odnosi: malo z mnogo

Odnosi: mnogo z mnogo

Bančniodnosi

Država

SEPA Danes pred - SEPA

• Manj bančnih odnosov •

• • Ista struktura podatkov o plačilu

• Vsaka država zahteva ločene bančne odnose

• Vsaka država zahteva različne plačilne platforme

• Struktura podatkov o plačilu različna po državi

Jutri SEPA


28


• Mnogo domačih platform ni ustreznih za delovanje v različnih državah

• Ena interna platforma podpira vse države SEPA z enotnimi standardi in postopki

• Veliki stroški izgradnje integrirane infrastrukture za več držav ePOS/EftPos preprečuje čezmejno širitev

• Širitev poslovanja ni več omejena s platformami za plačilne postopke

• Težko je spreminjati obseg terminalov POS in vpeljevati strategijo terminalov za vse države

• Enotna aplikacija na terminalih – omogoča cenejše terminale in en terminal na POS

• Ni sredstev za procesiranje čezmejnih kartičnih plačil

• Vse banke pridobiteljice SEPA lahko ponudijo pridobitev kartice , ki velja širom EU– povečana izbira

• Zapleteno podpiranje bank pridobiteljic/ bančnih povezav v več državah

• Možnost ene pridobiteljice povezav za trge SEPA v domači državi

• Zapleteno in drago upravljanje zakladniškega poslovanja

• Ena povezava omogoča racionalizacijo postopkov za vse države

• Pomanjkanje standardov za kliring in poravnavo na celotnem območju SEPA

• Enotni standardi za kliring in poravnavo tako za kartična plačila kot za direktne obremenitve in kreditna plačila – nižji stroški

• Mnogo preprek pri vstopu in omejevanju izbire pridobiteljic

• Odstranitev mnogih komercialnih in tehničnih preprek pri vstopu in naraščajoča izbira pridobiteljic

• Omejena izbira procesorjev v mnogih državah in kartične sheme, na vezane na medbančna podjetja. Veliki stroški odsevajo majhen nacionalni obseg.

• Ločitev kartičnih shem od procesiranja, ustvarjanje mnogih novih jasnih subjektov za procesiranje. Naraščajoča konsolidacija procesorjev, kar vodi k večjim finančnim transakcijam in manjšim stroškom na podlagi ekonomije obsega.

Slika 3.6: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na velike trgovce

Vsi pozitivni učinki projekta SEPA, uporabni za male in srednje velike trgovce, se bodo uporabljali tudi za velike trgovce s seznama najboljših 100 v vsaki državi članici, ki običajno procesirajo več kot 50% kartičnih plačilnih transakcij v posamezni državi. Veliki prodajalci na drobno bodo opazne učinke zaznali na podlagi nižjih stroškov procesiranja kot rezultata enotne strategije prerazporeditve gotovine na celotnem evroobmočju. Podobno bodo enotni postopki za sprejem kartic POS občutno poenostavili izobraževanje osebja in zmanjšali možnost napak. Dosledni pravni okvir za obravnavo sporov in bi moral tudi izkazati prihranke pri stroških za zaposlene v službi za operativno obdelavo. Veliki trgovci bodo večje prihranke zaznali v stroških terminalov, postopkih POS in v infrastrukturi kot posledica uporabe enotne programske opreme SEPA, odstranitvi mnogih terminalov in vpeljave enotnega terminala, ki bo vseboval standarde.


29

Projekt SEPA bo odstranil potrebo po specifičnih postopkih in platformah za več držav

V okviru SEPA bodo tudi veliki evropski trgovci s podružnicami v več državah poleg manjših igralcev pridobili dodatne izboljšave. Najbolj opazna izboljšava je uporaba enotne interne platforme ePOS/EftPos, ki bo podpirala procesiranje plačil za vse države in bo omogočala enotne sisteme za elemente, kot so plačevanje z mobilnim telefonom (mobile top-up - MTU), dinamična pretvorba valut (dynamic currency conversion - DCC) in plačilo računov (bills payment - BP). To bo odpravilo številne sisteme, specifične za posamezne države. Ovir za čezmejno širitev poslovanja ne bo več. Večkratne pridobitelje bančne relacije bo mogoče zmanjšati, saj bo sistem SEPA omogočil kombinirano pridobivanje plačilnih kartic za transakcije v evrih. Zakladniško poslovanje in postopke v službah za operativno obdelavo je mogoče poenostaviti kot posledico enotnega kliringa in poravnave za vse države. Končno se bo število bank, ki ponujajo storitve pridobivanja povečalo, in s povečano izbiro bodo na trg prišli novi proizvodi in storitve. Podobno bo ločitev kartičnih shem od procesnih subjektov bo ustvarilo mnogo novih specializiranih procesorjev, ki so bili prej povezani z medbančnimi in shematskimi postopki. To bi moralo pripeljati do odpiranja procesnega trga, povečanja konsolidacijskih in zmanjšanja transakcijskih stroškov zaradi ekonomije obsega.

3.7. Velike evropske korporacije in državni organi

Velike multinacionalne korporacije, javne gospodarske službe in državni organi so dolgo iskali izboljšane in cenovno bolj ugodne rešitve za procesiranje velikega obsega plačil znotraj lastnega trga in na evropskih trgih. Velike korporacije, ki delujejo po vsej Evropi, si zaradi zbiranja prihodkov in plačila dobaviteljev za blago in storitve v mnogih državah želijo celoten nabor plačilnih instrumentov za medpodjetniško poslovanje (B2B). Take družbe so samozadostne in tesno sodelujejo s svojimi bankami pri izgradnji zelo učinkovitih plačilnih postopkov na svojih domačih trgih; mnoge pa si vendarle želijo nadaljnje izboljšave: enotno dosegljivost, večjo avtomatizacijo, izboljšane sporazume o ravni storitev (Service Level Agreements - SLAs) in nižje stroške. Poleg tega so državljani vedno bolj mobilni in si želijo, da se njihove pokojnine ali prispevki plačujejo tam, kjer živijo in ne nujno v njihovi matični domovini.


30


• Različni časovni okviri in Sporazumi o ravni storitev za procesiranje plačil na domačih in čezmejnih trgih

• Ena enotna časovnica in Sporazumi o ravni storitev za plačila za vse države, kar se pokaže v izboljšanem denarnem toku

• Od države do države različne sheme in standardi za direktne obremenitve in kreditna plačila

• Zmanjšani stroški zaradi enotnih shem SEPA za kreditna plačila in direktne obremenitve ter standarde. Priložnost za harmonizirane, varne in zanesljive podatke nakazila (140 znakov)

• Različni postopki in metode za oblikovanje pooblastila za direktne obremenitve in prvo plačilo

• Enoten postopek širom območja SEPA za elektronska pooblastila vključno s sprožitvijo avtomatskega prvega plačila v roku 5 dni

• V posameznih državah različni poslovni okviri za poravnavo plačil

• Enotni pravni okvir in točno tisti, ki bo veljaven za vse države

• Medpodjetniška plačila (B2B) za korporacije, ki so navzoče v več državah:

• Medpodjetniška plačila (B2B) za korporacije, ki so navzoče v več državah:

- Malo rešitev za predložitev enotne datoteke

- Enotna datoteka, predložena za enotno poravnavo po Sporazumu o ravni storitev (SLA)v kateri koli banki v sistemu SEPA ali pri klirinškemu in poravnalnemu mehanizmu (CSM)

- Veliki stroški in zapletenost podpornih sistemov za plačila v več državah/zakladniških sistemov

- En sam sistem v matični državi bo podpiral vse postopke – zmanjšani stroški infrastrukture

- Pomanjkanje enotnih standardov, zapleteni/dragi postopki poravnave

- Enotni standardi (uporaba oznake IBAN) in postopkov z nižjimi operativnimi stroški

- Bančni računi v različnih državah – ni združevanja ali seštevanja

- Zaradi združevanja manj bančnih računov in nižji stroški

• Za plačila v poslovanju med podjetji in potrošniki v različnih državah (B2C):

- Pomanjkanje čezmejnih direktnih obremenitev (drugi stroški bivanja)

- V vsaki državi spremenljivi

Sporazumi o ravni storitev (SLA) za kliring in poravnavo

- Omejen doseg čezmejnih storitev za kreditna plačila (pokojnine/prispevki)

• Za plačila v poslovanju med podjetji in potrošniki v različnih državah (B2C):

- Enotna pravila delovanja sheme za elektronske prenose (ETS) nižajo stroške za direktne obremenitve v okviru SEPA

- Največ 3 dnevni kliring in poravnava za kliring in poravnavo v okviru SEPA

- Enotne, predvidljive časovnice – izboljšani sporazumi o ravni storitev (SLA) za državljane

• Pomanjkanje izbire nacionalnih ali vseevropskih postopkov za plačila v velikem obsegu

• SEPA odpira trge, sheme so ločene od postopkov izvedbe – povečana izbira procesorjev. Inovacija izdelkov na podlagi izbirnih storitev, dodanih k temeljni funkcionalnosti SEPA

Slika 3.7: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na velike korporacije


31

Ne bo več potrebe po mnogih datotekah, kjer je vsaka pripravljena po drugih standardih

S projektom SEPA bo vpeljano bistveno boljše plačilno okolje za velike korporacije. Velik napredek bo en sam postopek za vsa nacionalna in čezmejna dohodna in odhodna plačila. Priložnost za usklajene, izboljšane in zanesljive podatke o nakazilih (bodisi strukturirane in/ali ne strukturirane) širom Evrope bodo v veliko korist tako za izdajanje računov kot tudi za poravnave. Standardni, usklajeni shemi Pravil delovanja za direktne obremenitve in kreditna plačila ter dosledni pravni okvir PSD za procesiranje izjem bodo izboljšali učinkovitost in v službah za operativno obdelavo zmanjšali stroške poravnave.

Korporacije, ki delujejo v mnogo državah, bodo lahko oblikovale (in prejemale) eno samo zbirno datoteko za vsa plačila (domača in čezmejna) ter take datoteke posredovale eni instituciji znotraj standardnih časovnih okvirov za kliring in poravnavo. Ne bo več potrebe za številne datoteke, pripravljene po različnih standardih. To bo odpravilo drage plačilne platforme za različne države in omogočilo prehod na en sam skupni konsolidirani sistem v državi, kjer ima podjetje svoj sedež. Enotni standardi za datoteke se bodo uporabljali za vsa plačila (in uporabo oznake IBAN), kar bo imelo za posledico manj izjem in večji STP. Število bančnih povezav za izvrševanje in sprejemanje plačil bo lahko konsolidirano. Banke bodo nudile razširjen obseg dosegljivosti in podpirale delovanje širom SEPA, kar bo zmanjšalo administracijske stroške in izboljšalo učinkovitost.

Subjekti z velikim obsegom direktnih obremenitev in kreditnih plačil bodo lahko pogledala tudi drugam in poiskala banke, ki so zmožne ponuditi kliring in poravnavo po najugodnejši ceni, vključno z drugimi bančnimi storitvami, v kateri koli državi. Novi standard za vseevropske direktne obremenitve bo ponudil zelo izboljšano storitev za korporacije, ki bi želele prejemati plačila od strank, ki delajo ali živijo širom Evrope. Novi standard SEPA za kreditna plačila v evrih bo omogočil predvidljiv časovni okvir transferjev širom območja SEPA, ki bo tudi izboljšal storitve za korporativne komitente.

Projekt SEPA bo podobne ugodnosti nudil tudi vladam in državnim organom, gospodarskim javnim službam in drugim organizacijam, ki izvršujejo precejšnja plačila znotraj nacionalnih in vseevropskih trgov. Storitve za državljane bodo okrepljene, pokojnine, prispevki za socialno varnost in drugi prispevki pa bodo plačani v okviru jasnega časovnega načrta po standardih najboljše prakse.

3.8. Majhne in srednje velike evropske korporacije

Projekt SEPA bo vplival tudi na majhna in srednje velika korporativna podjetja, še posebej za tista, ki trgujejo čezmejno. Množica majhnih in srednje velikih organizacij prejema, kot v trgovskem sektorju, prejema v svojih bankah znotraj domačega trga zelo učinkovite plačilne storitve. Vsekakor pa se tipična evropska korporacija včasih znajde pred problemom, kadar obravnava čezmejne plačilne transakcije. Spodnja tabela ponuja primerjavo postopkov Danes s tistimi, ki bodo veljali, ko bo projekt SEPA uveden.


32

Enotne identifikacijske oznake bančnih računov IBAN/BIC in elektronska obdelava pooblastil bo dematerializirala papirno dokumentacijo in zmanjšala stroške služb za operativno obdelavo.


• Negotovost pri čezmejni prodaji na področju tveganja in pravnega okvira za plačila – ovira rast

• Nov dosleden pravni okvir za plačila in popravo

• Spremenljivi stroški, omejena dosegljivost in zaostanki pri čezmejnih:

– plačilih strank – plačilih dobaviteljem

• Enotni časovni okvir za poravnavo za domače in čezmejne prejeme in plačila brez valutnega datiranja, ločene transakcijske provizije, izboljšane identifikacijske oznake bančnih računov in dosegljivost širom SEPA

• Pomanjkanje čezmejnih limitnih možnosti za direktne obremenitve pri posredovanju in prejemanju plačil izven matične domovine

• Standardne sheme za območje SEPA in Pravila delovanja s predvidljivimi časovnimi plani poravnave za redna in posamezna plačila na področju direktnih obremenitev

• Zapleteni postopki za direktne obremenitve, kreditna plačila/plačila osebnih dohodkov/procesiranje po pooblastilu na različnih domačih trgih

• Standardne sheme za območje SEPA za matične države s predvidljivimi časovnimi okviri za poravnavo, enotno poenostavljeno elektronsko procesiranje po pooblastilu, ki izboljšuje denarni tok in znižuje stroške procesiranja.

• Omejena izbira plačilnih storitev za korporativne komitente na nekaterih trgih

• Naraščajoča izbira in zmožnost iskanja najcenejšega ponudnika bančnih storitev v kateri koli državi SEPA

Slika 3.8: Danes/Jutri – vpliv SEPA in PSD na evropske korporacije

V okviru programa SEPA bodo imela manjša podjetja zaradi uvedbe nove Direktive o plačilnem prometu (Payment Services Directive - PSD) večje zaupanje pri čezmejnem trgovanju. Dosledni pravni okvir za plačila bo vpeljal veliko več zanesljivosti in jasnosti. Transferji širom območja SEPA za plačilo prodaje in nakupov bodo z uvedbo usklajenega časovnega okvira postali učinkovitejši, saj bodo dosegli kateri koli bančni račun znotraj območja SEPA.

Podobno bo za celotno območje SEPA vpeljana enotna storitev popolne dosegljivosti za direktne obremenitve z enotnimi identifikacijskimi oznakami bančnih računov IBAN/BIC in element za procesiranje elektronskega pooblastila z možnostjo dematerializacije papirnatih arhivov, kar bo posledično zmanjšalo stroške služb za operativno obdelavo. Znotraj domačih trgov bodo isti standardi, nove identifikacijske oznake bančnih računov in izboljšana raven storitev, veljali za domače direktne obremenitve in direktna plačila, kar bo na primer omogočalo plačevanje osebnih dohodkov v skladu z doslednim in enotnim časovnim okvirom. In nazadnje, projekt SEPA bo odprl trg na področju plačil in bo manjšim podjetjem ponujal večjo izbiro plačilnih produktov ter spodbujal inovacije in ponudbo novih produktov.


33

4. Projektiranje - določitev komponent SEPA


Naslednji odstavki podrobno opisujejo značilnosti in kriterije za projektiranje, uporabljene pri razvijanju vsebine dveh novih shem za elektronske prenose SCT in SDD ter okvira za kartice SEPA in gotovino. Karte in modeli prikazujejo razmerja med strankami in način, kako se bo vzdrževalo ravnotežje med sodelovanjem in konkurenco.

Pomembna je ocenitev arhitekturnega oblikovanja izdelkov SEPA, ki temelji na različnih slojih aktivnosti. Prvič bodo tu bančni produkti in storitve SEPA, ki jih bo komitent neposredno izkusil, uporabil in plačal. Drugi sloj je shema, ki opredeljuje temelj, na katerem banke sodelujejo zaradi zagotovitve standardov, pravil in interoperabilnosti. Tretji sloj je infrastruktura procesiranja med bankami in ponudniki plačilnih storitev.

Bančni produkti in storitve SEPA bodo opredeljeni, izdelani in opisani s strani posameznih bančnih institucij na podlagi konkurence. Spodnja slika predstavlja povzetek ključnih razlik med drugima dvema slojema, shemo in infrastrukturo.


34

Shema Procesna infrastruktura

• Nabor medbančnih pravil, praks in standardov za izvedbo plačilnih instrumentov v evrih znotraj programa SEPA

• Komercialni okvir, ki omogoča avtorizacijo, kliring in poravnavo plačilnih transakcij

• Blagovna znamka, logotip ali trgovinska znamka, da se omogoči splošno sprejemljivost, kjer je to primerno

• Pravila, ki opredeljujejo vloge in odgovornosti bank (nalogodajalcev, upravičencev, izdajateljev, pridobiteljev) in medsebojna razmerja ter razmerja med potrošniki in korporacijami, trgovci in javnim sektorjem

• Pravila, ki opredeljujejo kakovost operativnih storitev, ravni storitev, čase poravnave, procesiranje izjemnih postavk

• Standardi, ki opredeljujejo temelj, na katerem transakcije in plačilni instrumenti medsebojno delujejo na varen način

• Osnovna operativna storitev, ki je namenjena omogočanju avtorizacije, kliringa in poravnave

• Sistem izvedbene tehnologije in omrežje, ki podpira plačilno shemo

• Tehnološka platforma, na kateri deluje proces kliringa in poravnave

• Operacije v podporo komitentu, ki podpirajo banke, korporacije, trgovce in javni sektor

• Razvoj in vzdrževanje funkcij, ki podpirajo aplikacije tehnologije, platforme IT in avtorizacijo omrežij

• Funkcije vsebujejo klirinške in poravnalne sisteme, preusmeritve kartičnih transakcij in omrežij, trgovsko računovodstvo in zaledne postopke, ki jih obdelujejo banke, medbančne družbe in komercialni procesorji ter centralne banke (poravnava)

Slika 4.1: Primerjava komponent izvornih plačilnih shem in procesnih infrastruktur

4.2. Projektiranje dveh shem za elektronske prenose (Electronic Transfer Schemes - ETS)

Dve novi shemi za elektronske prenose (ETS): kreditna plačila SEPA (SCT) in direktne obremenitve SEPA (SDD) so izdelki EPC, ki jih je razvijal od leta 2004 do leta 2007. Obe shemi sta bili določeni za zagotovitev komitentom, bankam in ponudnikom infrastrukturnih storitev osnovnih značilnosti, zasnovani na znanju in podatkih, pridobljenih ob vsakodnevnih stikih med bankami in njihovimi komitenti. Pri projektiranju obeh omenjenih shem je bila uporabljena drugačna metodologija, kot je bila uporabljena v areni kartic (glej sliko 4.2). Omeniti je potrebno, da lahko nekatere dele (na primer klirinške in poravnalne funkcije) infrastruktur PE-ACH/CSM in infrastruktur za procesiranje kartic izvrši ista organizacija in/ali infrastruktura.


35

Slika 4.2 Filozofija projektiranja shem in okvira za kartice SEPA

Za kreditna plačila (glej sliko 4.3 za shematični prikaz) in direktne obremenitve (glej sliko 4.4. za shematični prikaz) so bile med projektiranjem identificirana tri ključna področja aktivnosti za zagotovitev optimalnega ravnovesja med konkurenco in sodelovanjem med bankami, namreč:

i) Omogočiti bankam, da bodo ponujale svoje lastne produkte in storitve na podlagi konkurence. Banke bodo zagotovile bogat izbor plačilnih storitev z uporabo osnovne funkcionalnosti shem kot osnove. Banke konkurirajo z osnovnimi plačilnimi storitvami (določitev cen, raven storitev in poročanje) in z dodatnimi opcijskimi storitvami. Smejo dodati napredne značilnosti in prakse ter integrirati svoje plačilne storitve v širši razpon bančnih storitev, ki jih ponujajo različnim segmentom svojih komitentov.

ii) Ustvariti skupne medbančne sheme. Na drugem področju ‘sheme’ je postalo jasno, da je potrebno zavzeti strategijo polne nadomestitve sheme. Koncept je tak, da je potrebno različne nacionalne sheme nadomestiti s skupnimi poslovnimi pravili, nabori podatkov in standardi. V končnem rezultatu bodo trenutno nezdružljive nacionalne sheme izginile in jih bodo nadomestile skupne sheme SEPA. Te sheme bodo s svojimi poslovnimi pravili in standardi omogočile bankam, da bodo raje konkurirale za stranke in razvijale ter tržile produkte in storitve preko projekta SEPA, kot pa le znotraj domačih trgov, tako kot sedaj.

Naslednji odstavki predstavljajo povzetek tega, kar bosta shemi SEPA za kreditna plačila in direktne obremenitve omogočali bankam, da bodo nudile uporabnikom, in kako sta strukturirani v terminih ‘štirikotnega’ modela.

New CSM/

PEACH New CSM/

PEACH

Old ETS Schemes and Infrastructure


Jutri

Old ACH Schemes and

Processing Infrastructures



Old Card Schemes and


New PE- ACH/CSM Infrastructures

1 2 3

Prilagoditi

Ločiti New CSM/

PEACH New CSM/

PEACH Card


1 2 3

New CSM/

PEACH New CSM/

PEACH Modified Existing Schemes

1 2 3

ACH – Replace with SEPA Schemes and Separate Processing

Kartice – Prilagoditi Okviru za kartice SEPA in ločiti procesiranje

SCT/ SDD Schemes

New CSM/

PEACH



Danes

Stare sheme ACH in

procesne infrastrukture



Stare kartične sheme in procesne

infrastrukture

Nove PE-ACH/CSM infrastrukture

1 2 3

Nadomestiti

Ločiti

New CSM/

PEACH New CSM/

PEACH Kartične procesne

infrastrukture

1 2 3

New CSM/

PEACH New CSM/

PEACH Prilagojene Obstoječe

sheme

1 2 3

ACH – Nadomestiti s shemami SEPA in ločiti procesiranje Dve novi ETS

skupni SCT/SDD

shemi


36

Pri kreditnih plačilih nalogodajalec (plačnik) izpolni nalog za plačilo in ga na dogovorjen način pošlje banki nalogodajalca (plačnika) [2]. Banka nalogodajalca ga prejme in preveri ter zavrne napačne naloge, nato obremeni račun nalogodajalca in kreditno plačilo se pošlje v klirinški in poravnalni mehanizem (CSM) [3].

Slika 4.3: Model razmerij pri shemi SEPA za kreditna plačila

CSM pošlje sporočilo o kreditnem plačilu banki končnega prejemnika sredstev in poravna znesek plačila [4]. Banka končnega prejemnika sredstev prejme sporočilo o kreditnem plačilu in odobri račun končnega prejemnika sredstev [5].

Pri direktnih obremenitvah dolžnik s pooblastilom pooblasti upnika, da sproži plačilo z direktno obremenitvijo (imenovano izvršitev direktne obremenitve) [1] in dovoli banki dolžnika, da plača te izvršitve direktne obremenitve. (Vsekakor imajo upniki pravico od bank zahtevati, da ne sprejmejo nobene izvršitve direktne odobritve s svojih računov). Pooblastilo je lahko papirni dokument ali elektronski dokument, ustvarjen in podpisan v varnem okolju. Pooblastilo je po podpisu dolžnika potrebno poslati upniku.

Originator Beneficiary

BenefiBankacia Bank

Originator Bank

Clearing & Settlement

Mechanisms

1

5Credit

transfer instruction 2

Credit the beneficiary ’ s

account

Debit originator ’s account & send credit transfer

message

Forward credit transfer

message3 4

Nalogodajalec Končni

prejemnik sredstev

Banka končnega prejemnika

sredstev Banka

nalogodajalca

Klirinški & Poravnalni mehanizem

1

5 Nalog za Kreditno plačilo

Zahteva zaplačilo

2 Odobritev računa

končnega prejemnika

sredstev

Obremenitev računa

nalogodajalca & pošiljanje

sporočila za kreditno plačilo

’ Posredovanje sporočila za kreditno plačilo

3 4


37

Slika 4.4: Model razmerij pri shemi SEPA za direktne obremenitve

Po prejemu podpisanega pooblastila lahko upnik prične sprožati izvršitve direktnih obremenitev. Pred izvršitvijo direktne obremenitve mora poslati vnaprejšnje obvestilo dolžniku [2], razen če med obema strankama ni bilo dogovorjeno drugače. Upnik mora hraniti podpisano pooblastilo tako dolgo, dokler je pooblastilo veljavno. Podatki, ki se nanašajo na pooblastilo, se v elektronski obliki prenašajo hkrati z vsako izvršitvijo direktne obremenitve [3].

Banka dolžnika lahko zavrne izvršitev direktne obremenitve iz tehničnih razlogov že pred poravnavo. Na dan zapadlosti mora banka obremeniti račun dolžnika, če status računa to dovoljuje, če ne, se generira vračilo. Dolžnik je upravičen do prejetja povračila sredstev od upnika, če se on/ona ne strinja z izvršitvijo direktne obremenitve iz naslova pravnih zahtev, opredeljenih v PSD, za kar pa mora v obdobju šestih tednov poslati zahtevo banki dolžnika. To povračilo sredstev ne odvezuje dolžnika od njegove odgovornosti, da razreši sporno izvršitev direktne obremenitve z upnikom.

Nadaljnje informacije o podrobni izvedbi storitev, ki temeljijo na teh dveh shemah za elektronske prenose, bodo banke zanesljivo posredovale svojim komitentom pred uvedbo novih instrumentov SEPA.

iii) Konkurenčna procesna infrastruktura. Tretje področje je ločena procesna infrastruktura, ki je – v Pravilih delovanja shem SEPA za ECT in EDD – opisana kot klirinški in poravnalni mehanizmi (CSM). V novem okolju SEPA se lahko trg odloča za različne opcijske modele CSM, ki morajo biti vsi skladni s sistemom SEPA, namreč:

• PE-ACH. ACH, ki je del vse-evropske ACH, klirinška organizacija širom SEPA, ki je nevtralna z vidika posamezne države in zagotavlja dosegljivost vsem bankam v shemah SEPA, in ki jo lahko izberejo za uporabo banke od kjer koli znotraj SEPA na podlagi cene in storitve (glej sliko spodaj pri značilnostih)

• ACH, skladna s sistemom SEPA. ACH, zmožna procesiranja transakcij v zvezi s shemo SEPA znotraj določenega trga, in ki je lahko ali ki (še) ni v prehodu na PEACH (za elemente glej sliko 4.4).

Debtor Creditor

Creditor Bank Debtor

Bank

Clearing & Settlement

Mechanisms

1

3

4 4

5 Debit account

Mandate to pay

Pre -notification2

Collection, including

mandate data

Interbank message

Interbank message

Interbank message

Interbank message

Dolžnik Upnik

Banka upnika

Debtor Bank

Klirinški &Poravnalni mehanizem

1

3

4 4

5 Obremenitevračuna

Pooblastilo za plačilo

Pre -notifikacija2

Izvršitev DD, vključno s podatki

pooblastila

Medbančnosporočilo





38

• Multilateralni CSM. Decentralizirana oblika multilateralnega kliringa in poravnave (ni v strukturi ACH), zmožna procesiranja transakcij v zvezi s shemo SEPA znotraj določenega trga.

• Bilaterala. Decentralizirana oblika bilateralnega kliringa in poravnave (na primer, korespondenčno bančništvo).

• Znotraj banke/znotraj skupine. Aranžma kliringa in poravnave znotraj banke in/ali znotraj skupine, značilno tam, kjer imata oba, nalogodajalec/upnik in končni prejemnik plačila/dolžnik račune znotraj iste banke ali skupine.

Delovanje znotraj nabora načel je konkurenčno področje tako kot med infrastrukturami, znotraj katerih lahko banke sodelujejo, da uporabljajo tisto posebno infrastrukturo, ki ustreza njihovim potrebam.

Politični okvir za PE-ACH

• Država nevtralna na ravni dostopa, vodenja, pravil • Zagotovljeni odprti in transparentni kriteriji dostopa za vse banke SEPA v

sistemu SEPA • Dosegljivost širom SEPA vsem bankam SEPA, bodisi neposredno ali posredno • Polna interoperabilnost ter storitve kliringa in poravnave za SCT in SDD • Jasna navedba storitev, nobenih ovir za vstop • Odprta struktura vodenja • Pravično, transparentno, nediskriminatorno, postopno določanje cen –enak

kriterij za nacionalna plačila in plačila SEPA • Stabilna operativna pravila za upravljanje s tveganji, kliring, poravnavo,

izvršitve, varnost Slika 4.5: PE-ACH – Ključne lastnosti

Če povzamemo, načela kreditnih plačil in direktnih obremenitev omogočajo pripravo skupnega nabora osnovnih pravil in procesov za obe novi shemi za elektronske prenose. Začrtana je bila nova struktura, ki se prilagaja v trislojni model, ki bo zagotovil konkurenco za komitente v bankah in v procesnem sektorju za storitve in omrežja. Ta okvir je povzet na naslednji sliki.


39

Slika 4.6: Trislojni model projektiranja novih shem za elektronske prenose

Poslovna zgradba izdelkov SEPA temelji na mnogih različnih slojih aktivnosti. Prvič bo tu konkurenčni sloj bank, v katerem banke komitentom ponujajo produkte in storitve SEPA. Drugi sloj se nanaša na sodelovanje v shemah. Ta opredeljuje temelj, na katerem banke sodelujejo z zagotavljanjem standardov, pravil in interoperabilnosti Tretji sloj se nanaša na procesno infrastrukturo. Ta sloj je prvenstveno konkurenčen enako, kot med različnimi konkurenčnimi kanali, čeprav skupnosti bank lahko sodelujejo zaradi skupnih potreb.

Običajno imajo nacionalne strukture komercialne vidike ‘plačilne sheme’ pogosto zapletene znotraj pravil za operativno družbo, ki nudi procesiranje medbančnih plačil. Pri programu SEPA bodo nove sheme in njihova pravila ločeni od ponudnika operativnih medbančnih storitev.

V pravilih delovanja sheme so podrobno navedene osnovne in temeljne storitve kreditnih plačil in direktnih obremenitev, da se omogoči skupna raven storitev za uporabnike v predvidljivih časovnih okvirih za vse storitve elektronskih prenosov znotraj sistema SEPA. Nova pravila delovanja shem bodo implementirali banke in procesorji (PE-ACH ali drugi CSM) ter na tej podlagi ponujali storitve po vsej Evropi. Povzetek ključnih kriterijev, na katerih so bila sestavljena pravila delovanja, je prikazan spodaj.

Client 1 Client 2

- compliant

Bank 2 Bank 1SEPA Credit transfers Rulebook

SEPA Direct debits Rulebook

End to End Standards and Data-Elements

PRODUCT & SERVICE LAYER

SCHEME LAYER

INFRASTRUCTURE LAYER

EPC

EPC

BANKS+ CSM

CHOICE

COMPETITIVE

Core and Value AddedServices

COOPERATIVEScheme

Management Business Rules

& Practices Standards

BANKS

CLIENTCHOICE

PROCESSORS NETWORKS

PARTLY COMPETITIVEPARTLY COOPERATIVE

COOPERATIVE

COMPETITIVE

SEPA-Compliant

ACH

Bilateral/ Multilateral/

Decentralised

Intra - group PE-ACH Pure

Bilateral

Komitent1 Komitent 2

Načela za SEPA skladne klirinške & poravnalnemehanizme

Banka 2 Banka 1Pravila delovanja SEPA CT

Pravila delovanja SEPA DD

End-to-end standardi in podatkovni elementi

PRODUKTNI & SERVISNI SLOJ

SLOJ SHEME

INFRASTRUKTURNI SLOJ

EPC

EPC

IZBIRA BANK + CSM

KONKURENCA

Osnovne in storitve z dodano vrednostjo

SODELOVANJE

Upravljanje s shemama

Poslovna pravila &prakse

Standardi

IZBIRA BANK

IZBIRA KOMITENTA

PROCESORJI OMREŽJA

DELNO KONKURENCA DELNO SODELOVANJE

SODELOVANJE

KONKURENCA

SEPA skladnaACH

Bilateralno/ Multilateralno/

Decentralizirano Znotraj skupine - PE-ACH

Izključno bilateralno


40

Shemi SEPA – Kriteriji projektiranja

• Loči vodenje sheme s temeljnimi procesi • Vzpodbuja konkurenco med bankami v zvezi s produkti in storitvami • Obsega en sam enotni okvir ‘za vse države’ • Omogoča interoperabilnost in univerzalno dosegljivost širom območja SEPA • Gradi visoko avtomatizirane učinkovite, brezizjemne storitve v skladu z

enotnim standardom • Vzpodbuja izbiro procesorjev in omrežij ter utrditev trga • Omogoča zelo varne, čvrste in prožne infrastrukture • Odpravlja spore, inhibitorje in ovire na nacionalnih trgih • Opredeljuje vloge in odgovornosti PE-ACH in drugih CSM • Sklicuje se na Direktivo o plačilnih storitvah • Omogoča implementacijo z uvedbo leta 2008 in polno nadomestitev obstoječih

rešitev od leta 2010 Slika 4.7: Shemi SEPA- kriteriji projektiranja


41

4.3. Kaj prinašata novi shemi za elektronske prenose

Povzetek glavnih komponent in značilnosti obeh novih shem je prikazan spodaj.

Kreditna plačila SEPA Direktne obremenitve SEPA

• Polna dosegljivost širom območja SEPA

• Polna dosegljivost širom območja SEPA

• Plačila v evrih iniciirana z računov komitentov

• Periodična in enkratna plačila v evrih

• Osnovna kreditna nenujna plačila • Obe stranki (upnik in dolžnik) imata

račune pri udeleženkah sheme SEPA • Uporablja IBAN in BIC kot

identifikacijski oznaki bančnega računa

• Uporablja IBAN in BIC kot identifikacijski oznaki bančnega računa

• Zasnovana na standardih UNIFI (ISO 20022) XML

• Zasnovana na standardih UNIFI (ISO 20022) XML

• Enotni maksimalni 3-dnevni časovni ciklus (v skladu z določili PSD)

• 2-dnevni časovni ciklus, razen v primeru prvega plačila, medtem ko je za vzpostavitev prvega plačila potrebnih 5 dni

• Vzpostavlja varne podatke o referenci komitenta

• Vzpostavlja varne podatke o referenci komitenta

• Nobenih odbitkov od glavnega zneska - ločene provizije

• Nobene omejitve vrednosti na ravni sheme (banke pošiljateljice določajo lastne omejitve)

• Omejitve bodo vzpostavljene pri plačilih v poslovanju med komitentom in banko (C2B)

• Banke prejemnice sprejemajo plačila vseh vrednosti

• Določena pravila za “datum valutacije” - “datum poravnave” - “datum obremenitve”

• Jasna specifikacija podatkov v pooblastilu in pogodbenih izrazov

• Dematerializirano pooblastilo – prenos banki dolžnika

• Odraža uredbo FATF SR7 • Enotna pravila za kliring in

poravnavo • Enotna pravila za kliring in

poravnavo • Izčrpna pravila za zavrnitve in

vračila • Izčrpna pravila za zavrnitve,

povračila sredstev in vračila • Zmožnost za zagotovitev dodatnih

opcijskih storitev • Zmožnost za zagotovitev dodatnih

opcijskih storitev Slika 4.8: Povzetek značilnosti sheme za elektronske prenose

EPC se zaveda, da se člani evropske bančne industrije trenutno ukvarjajo z rešitvijo prioritetnih kreditnih plačil za plačila z valuto na isti dan. Ta bo nadgradila obstoječe kanale za izvedbo časovno kritičnih plačil in bo predstavljala dopolnitev k osnovni shemi za kreditna plačila.


42

Izdajatelji kartic, pridobitelji in kartične sheme se morajo prilagoditi, tako da bodo skladni z načeli SEPA

4.4. Projektiranje Okvira za kartice SEPA

Okvir za kartice SEPA (SCF) je bil na EPC izdelan v letih 2004/2005 s tesnim sodelovanjem z bankami izdajateljicami in pridobiteljicami kot tudi z mednarodnimi in domačimi kartičnimi shemami.

Zaradi zapletenosti kartičnega poslovanja, zelo različnih pristopov v nacionalni kartični shemi posamezne države in prisotnosti mednarodnih kartičnih shem (ICS) je bilo odločeno, da - drugače kot pri novih shemah za elektronske prenose, EPC zaradi mnogih praktičnih in stroškovnih razlogov ne bo pripravil nove skupne kartične sheme in pravil delovanja sheme. Posledica tega je bil dogovor, da se pripravi političen dokument, imenovan “Okvir za kartice SEPA”, ki bo navajal, kako morajo izdajatelji, pridobitelji, kartične sheme in operaterji prilagoditi svoje obstoječe poslovanje, da bodo usklajeni z načeli SEPA za kartična plačila v evrih.

Na podoben način, kot so bila začrtana pravila delovanja shem za elektronske prenose, so strokovnjaki za kartice razvili trislojni model za zagotovitev konkurence med vsemi evropskimi kartičnimi shemami, bankami, procesorji in ponudniki omrežja, vendar znotraj skladnega okvira, ki definira, kako morajo stranke in akterji medsebojno delovati. Tako bodo mednarodne, nacionalne in nove sheme konkurirale za člane, banke bodo konkurirale za komitente in prodajale produkte, procesorji/omrežja pa bodo konkurirali za servisiranje bank znotraj trislojnega modela, kot je prikazano na sliki 4.9.

Slika 4.9: Trislojni model projektiranja za kartične sheme

Na začetku so bila na EPC določena in potrjena tri ključna področja za prilagoditev kartične sheme, kot sledi:

Consumer Merchant

Bank Acquirer

BankIssuer

PRODUCT & SERVICE LAYER

SCHEME LAYER

(NATIONALAND

INTER-NATIONALSCHEMES)

INFRASTRUCTURE LAYER

COMPETITIVE

COOPERATIVE

BANKS CHOICE

CUSTOMER CHOICE

BANKS CHOICE

COOPERATIVE

COMPETITIVE

COMPETITIVEINTERBANK PROCESSORS

COMMERCIAL PROCESSORS

INTERBANK NETWORKSCOMMERCIAL NETWORKS

NEW LEGAL FRAMEWORK

CARDS FRAMEWORK

and INTER-OPERABILITY

FOUR PARTY

THREE PARTY

Potrošnik Trgovec

Banka pridobiteljica Banka

izdajateljica

PRODUKTNI & SERVISNISLOJ

SLOJ SHEM

(NACIONALNE IN MEDNARODNE SHEME)

INFRASTRUKTURNI SLOJ

KONKURENCA

SODELOVANJE

IZBIRA BANK

IZBIRA KOMITENTA

IZBIRA BANK

SODELOVANJE

KONKURENCA

KONKURENCAINTERBANČNI PROCESORJI

KOMERCIALNI PROCESORJI

INTERBANČNA OMREŽJAKOMERCIALNA OMREŽJA

NOVI PRAVNIOKVIR

OKVIR ZA KARTICE

In INTEROPERA-

BILNOST

ŠTIRIDELNO

THREE PARTY


43

Tri ključna načela projektiranja: prilagoditev, interoperabilnost, ločitev sheme od temeljne procesne infrastrukture

i) Izboljšanje izbire. Prvič, tako kot pri ACH, vsaka država deluje z različno nacionalno plačilno in kartično infrastrukturo. Vsaka država uporablja različne komercialne okvire, standarde, formate in protokole, ki lahko včasih omejujejo konkurenčnost in transparentnost. Politika SCF mora zagotoviti, da bodo nacionalne sheme prilagodile svoje obstoječe komercialne okvire, standarde in procese k izvajanju “najboljše prakse”, kar bo zagotovilo dostopnost trgov in okrepilo konkurenco.

ii) Interoperabilnost sheme. Drugič, ker je mednarodna interoperabilnost za kreditne kartice že zelo dobro razvita na podlagi mednarodnih standardov, ki so jih razvili Visa, MasterCard, American Express in Diners Club ter so bili sprejeti v mnogih državah po vsem svetu. Vendar nacionalnim plačilnim karticam pogosto manjka ta interoperabilnost in jih večina evropskih trgovcev ne sprejema zunaj njihovih domačih trgov. Tako mora politika SCF zagotoviti interoperabilnost vseh kartic pri trgovcih v kateri koli državi znotraj območja SEPA, prav tako kot tudi opredeliti potrebe po novih enotnih standardih in procesih.

iii) Konkurenčna procesna infrastruktura. Tretjič, tako kot pri plačilnih instrumentih za elektronske prenose, je večina nacionalnih kartičnih in bankomatskih (ATM) shem vgrajena znotraj družb za obratovanje infrastrukture plačilnih kartic. Sprejeta je bila odločitev, da se priporoči ločitev kartične in bankomatske sheme od procesiranja s ciljem, da se povečata tako konkurenčnost v sloju kartične sheme kot konkurenčnost v infrastrukturnem sloju.

4.5. Kaj ponuja okvir za kartice SEPA (SCF)

Povzetek glavnega področja delovanja politike na področju delovanja in značilnosti, ki so opisane v okviru za kartice, je predstavljen spodaj.

Okvir za ‘prilagoditev’ kartic SEPA – Politika na področju delovanja

• Loči vodenje sheme od temeljnih postopkov • Odstranitev pravnih, tehničnih in komercialnih ovir ter omejitev, na nacionalni

in evropski ravni • Odpreti nediskriminatorno članstvo v shemi • Enotna, vseevropska licenca • Odprte in transparentne politike določanja cen • Implementacija EMV: implementacija čipa in identifikacijske kode PIN pri

vseh karticah (nacionalnih in ICS) do konca leta 2010 • Enoten pristop k zlorabam in poročanju • Standardizirani procesi in postopki za sprejem in overitev kartic • Zbliževanje pravil sheme s skupnimi, nekonkurenčnimi vidiki • Sklicuje se na Direktivo o plačilnih storitvah • Enotne, skladne izkušnje za vse imetnike kartic pri terminalih POS in

bankomatih • Imetnik kartice sprejme izbiro vrste kartice • Trgovčeva izbira pridobitelja, sheme in terminala • Interoperabilnost in sprejem kartice SEPA pri vseh trgovcih

Slika 4.10: Ključne vsebine SCF za prilagoditev nacionalnih kartičnih shem


44

Cilj je, da se bodo banke kot lastnice vsake od nacionalnih kartičnih shem zavezale k politiki na področju okvira za kartice in se odločile, kako se bodo prilagodile, da bodo ustrezale načelom SCF.

Okvir obsega uporabo “večnamenskih” kartic za plačila in dvig gotovine znotraj območja SEPA. Okvir opredeljuje okolje, znotraj katerega se izvajajo transakcije s plačilnimi karticami. Podrobnosti o vlogah pridobiteljev, izdajateljev in lastnikov bankomatov znotraj kartičnega okvira so navedene v nadaljevanju besedila.

• Vloge pridobiteljev SEPA. Pridobitelj, skladen s programom SEPA (ali ekvivalent) je tisti, ki pridobi (ali kako drugače procesira) večnamenske transakcije, skladne s programom SEPA, s plačilnimi karticami v evrih znotraj območja SEPA. Od pridobiteljev, skladnih s programom SEPA se pričakuje, da bodo izvedli naslednje:

o Omogočili enotne izkušnje imetnikom kartic pri terminalih POS, sledeč toku transakcij, definiranem v ustrezni shemi.

o Predstavili prednosti in (od 1. januarja 2008) ponudili svojim trgovcem sprejem na njihovih transakcijskih terminalih, generiranih s strani ene ali več kartičnih shem, skladnih s programom SEPA.

o Odstranili kakršne koli ovire, ki bi lahko bile in ki bi lahko omejevale njihove trgovce pri sprejemanju številnih shem in shem v združenih blagovnih znamkah na svojih terminalih.

o Kjer ista kartica vsebuje različne plačilne aplikacije in jih njihov terminal podpira, omogočili imetniku kartice izbiro uporabe plačilne aplikacije.

o Predstavili svojim trgovcem prednosti prehoda na terminale, ki vsebujejo preveritve EMV z uporabo PIN kode.

o Dokončali prehod na EMV do konca leta 2010 (z izjemo okolja na Nizozemskem, kjer jo nadomeščajo obstoječi pogodbeni aranžmaji z nizozemsko trgovsko skupnostjo).

o Implementirali tehnične standarde SEPA, z vključenim vmesnikom imetnik kartice - terminal, kartica - terminal (EMV), z vmesnikom terminal – pridobitelj in z vmesnikom pridobitelj - izdajatelj.

• Vloge izdajateljev kartic SEPA. Izdajatelj kartic SEPA je tisti, ki izdaja večnamenske kartice, skladne s sistemom SEPA, ki se lahko uporabljajo za transakcije plačil in/ali dviga gotovine v evrih. Od izdajateljev kartic, skladnih s sistemom SEPA, se pričakuje, da bodo izvedli naslednje:

o Ponudili svojim komitentom (od 1. januarja 2008) plačilne kartice, skladne s sistemom SEPA.

o Dokončali prehod na EMV do leta 2010.

o Do konca leta 2010 omogočili, da bodo vse njihove večnamenske kartice postale skladne s sistemom SEPA.

o Predstavili svojim imetnikom kartic prednosti kartic, skladnih s sistemom SEPA.


45

o Implementirali tehnične standarde SEPA, z vključenim vmesnikom imetnik kartice - terminal, kartica - terminal (EMV), z vmesnikom pridobitelj - izdajatelj.

• Vloge lastnikov bankomatov SEPA. Lastnik bankomata, skladnega s sistemom SEPA je tisti, ki pridobiva (ali drugače procesira) večnamenske transakcije dviga gotovine v evrih, skladne s sistemom SEPA, na bankomatih znotraj območja SEPA. Od lastnikov bankomatov, skladnih s sistemom SEPA se pričakuje, da bodo izvedli naslednje:

o Omogočili Enotne izkušnje imetnikov kartic pri bankomatih, sledeč toku transakcij, definiranem v ustrezni shemi.

o Zagotovili, da bodo njihovi bankomati sprejemali kartice vseh shem, v katerih so udeleženci.

o Dokončali prehod na EMV do konca leta 2010.

o Omogočili, da bodo njihovi bankomati kot minimum ponujali nacionalni(e) jezik(e) in angleščino.

o Imetniku kartice omogočili izbiro uporabe plačilne aplikacij, kjer ista kartica vsebuje več aplikacij za dvig gotovine, ki jih bankomat podpira.

o Implementirali tehnične standarde SEPA, z vključenim vmesnikom imetnik kartice - bankomat; kartica - bankomat (EMV); vmesnik lastnik bankomata - izdajatelj.

Potrebno je priznati, da je sprejem kartice pri vsakem danem terminalu končno odvisen od odločitve trgovca, da bo to posebno kartico sprejel.

4.6. Okvir za enotno območje gotovine v evrih

Po uspešni uvedbi evro bankovcev in kovancev, je bilo mogoče bolj natančno opredeliti področje delovanja sprememb, predvidenih za gotovino, kar se v prvi fazi nanaša na najboljšo splošno prakso za distribucijo in recikliranje.

Načrtovanje enotnega območja gotovine v evrih (SECA) je bilo pripravljeno v tesnem posvetovanju z odborom za bankovce evrosistema, z bankami in drugimi ključnimi akterji. Cilj SECA je skupaj z evrosistemom ustvariti enotne pogoje delovanja, kjer bodo temeljne gotovinske funkcije, izvedene v vsaki od nacionalnih centralnih bank (NCB) izmenljive na evroobmočju, t.j. da bo obstajala enotna raven storitev in enotni procesi, ki jih bodo izvajale vse NCB. Poleg tega želi SECA zagotoviti implementacijo harmoniziranih stroškov distribucije na celotnem območju SEPA. Končni učinek bo ustvarjena skupna infrastruktura za gotovino (bankovci in kovanci) v vseh državah z evrom. Ključna začetna načela projektiranja SECA so povzeta v naslednji preglednici.


46

Enotno območje gotovine – načela projektiranja

• Enotne izkušnje komitentov na bankomatih na celotnem evroobmočju. Homogena kakovost in lastnosti bankovcev in kovancev

• Enotni in homogeni standardi rokovanja z gotovino na debelo in na drobno ter procesi na vseh nacionalnih trgih

• Izboljšane storitve trgovcem in povečana konkurenca med družbami za prevoz gotovine (CIT)

• Odstranitev pravnih ovir in harmonizacija pogojev NCB • Izboljšana učinkovitost preskrbovalne verige z gotovino – zmanjšanje števila

korakov • Izboljšanje konkurenčnosti z uporabo alternativnih modelov za distribucijo

gotovine • Dostop do katere koli NCB na katerem koli nacionalnem trgu in omrežje

preskrbe z gotovino, ki zagotavlja optimalno dosegljivost • Učinkoviti in zmogljivi informacijski sistemi za upravljanje z distribucijo

gotovine pri NCB, bankah in ponudnikih prevoza gotovine • Harmonizirane odgovornosti NCB in sporazumi o ravni storitev (SLA) za

obremenitve in odobritve, depozite in dvige, odpiralne čase, kontrolo verodostojnosti in kakovosti. Enotna pravila za bančne provizije in stroške NCB

• Stabilnost storitev in operativnih pogojev, za zagotovitev dolgoročne naložbe Slika 4.11: Začetni kriteriji za projektiranje okvira za gotovino

Te spremembe bodo prvenstveno vplivale na trg na debelo, posledično pa bodo vplivale tudi na NCB, banke, družbe CIT, trgovce in korporacije. Vsekakor EPC že pripravlja delovni plan za dopolnitev okvira s pristopom k prerazporeditvi gotovine. Ta strategija bo imela za cilj vzpodbuditi komitente in trgovce za prehod z gotovine na plačilne kartice in druge elektronske plačilne instrumente.


47

5. Časovni plan - časovne razporeditve in implementacija

5.1. Uvod in učinki

Ob tesnem sodelovanju z EC in ECB je EPC izdelal ambiciozni časovni plan implementacije, ki opredeljuje ključne izdelke, vse do polne implementacije projekta SEPA. Časovni plan bo izdelan v dveh stopnjah. Začrtani dokumenti in prvi plan implementacije na višji ravni sta bila že dogovorjena, v delu pa so bolj podrobni plani implementacije, ki opredeljujejo časovno uskladitev določenih komponent.

Projekt SEPA bo imel vpliv na plačila v evrih na celotnem geografskem območju (glej spodaj). Implementacije bo prednostno osredotočena na evroobmočje, trenutno 12 držav (13 od januarja 2007), ker bo program sprememb radikalno vplival na njihovo celotno območje domačih plačil. Nove države bodo šle z uvedbo evra skozi podoben proces. Vse države, ki nimajo evra, bodo lahko od vsega začetka sodelovale v SEPA, če opravljajo plačila v evrih, in bodo tudi lahko izbrale standarde SEPA za plačilne instrumente v svoji lastni domači valuti.

Direktiva o plačilnih storitvah (PSD), ki jo je pripravila Evropska Unija, bo zagotovila harmonizirano pravno okolje za projekt SEPA.

Vsa plačila v

evrih Domača plačila Direktiva

PSD Evroobmočje 13

Nove države članice EU

Narodi EU izven evroobmočja

EEA

Švica* Ključ: = zahteva za implementacijo = prostovoljna uvrstitev = za nove države članice, ko uvedejo evro

Slika 5.1: SEPA in učinki PSD

5.2. Časovna razporeditev projekta SEPA pri EPC

EPC je v sodelovanju z ECB izdelal časovno razporeditev, ki temelji na treh izvedbenih fazah: projektiranje in priprave; implementacija in razvitje ter sobivanje in postopen prehod. Obstajata tudi dva mejnika: januar 2008 in konec leta 2010. To si lahko ogledamo spodaj.

* Švica se je pridružila k programu SEPA, čeprav ni članica EU/EEA, na osnovi svoje zaveze, da bo spoštovala načelo enotnih pogojev delovanja, iste pravne določbe kot druge države SEPA ter se uskladila s Pravili delovanja shem na isti osnovi kot druge udeleženke shem

Vse države, kjer še ni uveden evro, lahko za svoja domača plačila izberejo uvedbo standardov SEPA


48

2005 2006 2007 2008 2009 2010 01

02

03

04

01

02

03

04 01

02 03

04

01

02

03

04

01

02

03

04

01

02

03

04

Načrtovanje Načrtovanje in priprave Specifikacije

Implementacija Testiranje

Zagon

Implementa-cija in razvitje

Prvi uporabniki

Sobivanje in postopna migracija

Nacionalna migracija

Programske aktivnosti

Programsko upravljanje, planiranje, komunikacije, nadzor

1 2

Mejnika:

1. Instrumenti EPC dostopni državljanom 2. Nepovratno migrirana kritična masa na SEPA

Slika 5.2: Časovna razporeditev za implementacijo projekta SEPA

• Stopnja 1 – Projektiranje in priprave vključuje projektiranje dveh novih shem za elektronske prenose in okvira za kartice v letu 2005. V letu 2006 se bo projekt osredotočil na razvoj standardov ter specifikacij tehničnih podrobnosti in varnosti.

• Stopnja 2 – Implementacija in razvitje prekriva standarde in specifikacije z implementacijo, poskusno izvajanje in ob koncu leta 2007 uvedbo za dve novi shemi za elektronske prenose. Zaradi zamude pri dokončanju PSD (glej oddelek 1.3) bo postopna uvedba sheme direktnih obremenitev SEPA za komitente na evroobmočju izvršena po prevzemu Direktive o plačilnih storitvah v nacionalno zakonodajo. Ko bo prenos PSD uveljavljen v vseh državah članicah EU (in ko bodo njene določbe sprejete v vseh drugih državah SEPA), bo storitve mogoče postopno uvajati širom območja SEPA.

• Stopnja 3 – Sobivanje in prehod bo prehodno obdobje, v katerem bo sobivanje nacionalnih shem in shem SEPA ter postopen prehod k slednjim od januarja 2008 do konca 2010 in naprej.

Vzporedno se bodo odvijale številne aktivnosti, vključno s planiranjem programskega upravljanja, komuniciranjem in nadzorom nad napredkom. Odvisno od določene aktivnosti bo odgovornost za izvedbo v rokah številnih deležnikov v industriji: pri samem EPC, vendar tudi pri posameznih bankah, nacionalnih skupnostih in njihovih združenjih ter pri regulatorjih.

Z vidika komitentov bosta obstajali dve stopnji SEPA. Na prvi stopnji, ki se bo začela 2008/9 in bo sledila razvitju plačilnih instrumentov SEPA, bodo komitenti za svoja domača in čezmejna plačila v evrih lahko uporabljali stare ali nove plačilne sisteme SEPA. Ker bodo domači instrumenti ostali popolnoma na voljo, bo bančni sistem vzdrževal vzporedne infrastrukture za projekt SEPA in lokalne plačilne instrumente. Na drugi stopnji bo obseg domačih plačil postopoma prehajal na nove plačilne instrumente SEPA


49

V skladu s skupnim poročilom v maju 2006 ECB in Evropska komisija pričakujeta, da bo morala kritična masa nacionalnih kreditnih plačil, direktnih obremenitev in kartičnih plačil preiti na plačilne instrumente SEPA do konca leta 2010. EPC se je v svoji izjavi 17. marca 2005 (‘Deklaracija iz Crowne Plaza’) izrekel, da je prepričan, da bo kritična masa transakcij zaradi tržnih sil in učinkov omrežja prešla na nov sistem do konca leta 2010.

V marcu 2007 je EPC pripravil javno pismo o napredku programa SEPA.


50

6. Vloge in odgovornosti za implementacijo SEPA


Sistem SEPA bo uspešno implementiran na osnovi trdne organizacijske strukture, znotraj katere vsi akterji in deležniki razumejo svojo vlogo in lahko sodelujejo ter medsebojno delujejo. Zato je pomembno, da se jasno začrtajo odgovornosti in medsebojne povezave med vsemi strankami, ki se bodo ukvarjale z implementacijo in bodočim razvojem koncepta SEPA.

Slika 6.1: Implementacija – Vloge in odgovornosti

6.2. Vloga Evropske komisije (EK)

EK in njen Generalni direktorat za notranji trg in storitve (DG Internal Market and Services) imata kot politični gonilni sili koncepta SEPA odločilno vlogo pri zagotovitvi temeljev za sistem SEPA tako, da zagotovita potrditev PSD s strani Evropskega parlamenta in Sveta Evrope. Poleg tega je EK odgovorna za celotno ekonomsko integracijo držav EU in za implementacijo Lizbonske strategije, Generalni direktorat za notranji trg ima tudi stalno vlogo pomoči pri odstranitvi ovir in inhibitorjev, pri izboljšanju izbire ter uvajanju pravil in procesov za harmonizacijo, ki bodo nadomestili posameznim državam lastna pravila in procese. Od EK se tudi pričakuje, da bo zagotovila ‘vodenje na način SEPA’ in vzpodbudo vsem strankam, ko bo koncept SEPA razvit in implementiran.

NationalGovernments

European Payments

Council

National Central Banks

National Banking

Associations

EuropeanCentralBank

European Commission

Legal Framework

ImplementationPlans

Monitoring SEPA design and

Design Schemes and Frameworks

Support for national implementation

(Projektiranje in izvedba, planiranje nacionalne implementacije in migracije)

Banks

Deležniki

Consumers Merchants Corporates Public Admins

Consumer Bodies

Merchants

Public Admins

Corporate Associations

Telesa potrošnikov

Merchants

Public Admins


Trgovci

Javni sektor

Korporativna združenja

Nacionalnevlade

Evropski svet za plačila

Nacionalnecentralne banke

Nacionalna Bančna združenja

NA

CIO

NA

LNA

IMP

LEM

EN

TAC

IJAR

AV

EN

EU

P

RO

JEK

TIRA

NJE

& N

AD

ZOR

Evropskacentralnabanka

Evropska komisija

Pravni okvir

Implementacijskiplani

Nadzor projektiranja in implementacije SEPA

Podpora pri projektiranju shem in okvirov za nacionalno implementacijo

Koordinacijska telesa za implementacijo SEPA

Banke

Potrošniki Trgovci Korporacije Javni sektor

Consumer Bodies

Merchants

Public Admins


Telesa potrošnikov

Trgovci

Javni sektor

Korporativna združenja


51

ECB želi igrati ključno vlogo pri vodenju projekta SEPA

6.3. Vloga ECB in evrosistema

ECB in evrosistem kot hkratna pobudnika projekta SEPA predstavljata do neke mere podobno vlogo, kot sta jo imela pri implementaciji evra, tokrat spet s poudarkom na evroobmočju. Evrosistem, ki ga koordinira ECB, je postavil cilje projekta SEPA in navedel zahteve na visoki ravni. Posvetuje se s skupinami deležnikov SEPA in črpa njihov vložek. ECB ima tudi vlogo nadzora nad napredkom EPC pri oblikovanju in določanju sistema SEPA in se udeležuje sestankov na EPC. Evrosistem pripravlja letni pregled napredka. Preko evrosistema ima ECB tudi nalogo vzpodbujati vloge posamezne centralne banke pri koordiniranju nacionalne implementacije programa SEPA. Podobno kot EK tudi ECB nosi odgovornost za vodenje projekta SEPA ter tudi za redne povezave in komunikacijo z različnimi deležniki in industrijskimi združenji, s posebnim poudarkom na podpori za uspešno standardizacijo. Končno nosi ECB tudi odgovornost za izvedbo sistema TARGET2 , ki se bo začela v novembru 2007 (prvo okno) in ki bo pomembna sestavina pri poravnavah plačil SEPA in pri drugih plačilih v evrih (denarni trg, forex, vrednostni papirji).

Evrosistem ima tako kot pri implementaciji evra odločilno vlogo v zgodbi o uspehu projekta SEPA. Vsaka nacionalna centralna banka bo delovala skupaj z EPC in posameznimi nacionalnimi odbori, kar bo zagotovilo, da projekt SEPA postane stvarnost. Na vsakem nacionalnem trgu je od nacionalne centralne banke pričakovati, da bo pritegnila bančno industrijo, vlade in državne organe ter vzpodbudila in podprla zagon nacionalnih planov in organizacije za implementacijo projekta SEPA. Od evrosistema se tudi pričakuje podporo k predlogu, da bi nacionalni državni organi (in njihove agencije) postali ‘prvi uporabniki’ novih plačilnih instrumentov. Vsaka nacionalna centralna banka bo imela tudi ključno nacionalno vlogo pomoči pri reševanju nesporazumov, pri pospeševanju poenostavitev procesov in pri usklajevanju komentarjev bank, trgovcev in korporacij.

6.4. Vloga EPC

EPC je tretji solastnik koncepta SEPA, z nalogo in poudarkom na oblikovanju, specifikacijah in politiki v zvezi s SCT, SDD, karticami in gotovino. Kot je bilo že opisano, ima zaradi izpolnitve ambicioznega urnika za uvedbo vsaka od štirih delovnih skupin EPC za plačilne instrumente (PI DS) odgovornost, ne samo za izdelavo delovnih usmeritev in ključnih dokumentov, ki podpirajo program SEPA, ampak tudi za pripravo predlogov v zvezi z implementacijo na plenumu EPC.

EPC gradi pomemben program upravljanja in komunikacij za implementacijo. Izdelana je bila formalna funkcija programskega upravljanja na ravni projekta SEPA, ki bo nadzorovala celoten program in medsebojne odvisnosti, zagotavljala okvir za tveganja in posledice ter pripravljala konsolidirano poročanje o napredku. EPC je tudi pooblaščen za podporo začetka nacionalnih programov implementacije SEPA v povezavi z evrosistemom (glej spodaj), nacionalnimi združenji in evropskimi združenji.


52

Banke so odgovorne za razvoj svojih produktov in storitev SEPA

EPC je ustanovil tudi odbor za implementacijo (Roll-Out Committee-ROC), ki se bo preimenoval v Forum za upravljanje s produkti (‘Product Management Forum’ - PMF). Ta bo imel nalogo, da pripravi planiranje in podporo postopne uvedbe shem za kreditna plačila in za direktne obremenitve. Cilji odbora za implementacijo so: poskrbeti za navodila za zagotovitev dosledne implementacije; zgraditi in izvajati postopek sprememb pri Pravilih delovanja shem; določiti postopke za ponudnike storitev shem (na primer CSM-je in PE-ACH); razreševati kakršne koli spore v zvezi s Pravili delovanja shem oziroma implementacijo.

EPC razvija tudi komunikacijski načrt za ustvarjanje kredibilnosti, predstavlja gonilno silo in zagotavlja obveščanje vseh zainteresiranih strank. Načrt je namenjen posredovanju sporočil in programa SEPA ter pomoči pri koordiniranju ter združevanju organov za odločanje in implementacijo na območju SEPA. Dogovorjeno načelo implementacije je, da banke in njihove nacionalne bančne skupnosti izvršijo implementacijo in prehod, EPC pa postopek podpira in nadzoruje. Vsekakor je treba poudariti, da EPC upravlja po načelu samoregulacije in nima usmeritvenih nalog. Tako kot pri implementaciji evra, je v odgovornosti bank, shem in medbančnih organizacij, da se zavežejo k projektu SEPA in da delujejo z nacionalnimi oblastmi za izgradnjo nacionalnih implementacijskih načrtov. EPC ima pooblastilo, ki temelji na samoregulaciji, da vzpodbuja implementacijo projekta SEPA.

6.5. Vloga bank

Banke in bančne skupine kot članice EPC ali preko svojega članstva v evropskih in nacionalnih bančnih združenjih so že izkazale svojo zavezo in podporo viziji SEPA. Več let trajajoče koncentrirane štabne razprave in prizadevanja pri pripravi osnutkov so omogočile, da je bil doslej narejen pomemben napredek. Vsekakor ostaja še mnogo dela. Banke se zavezujejo, da bodo ponujale plačilne storitve SEPA, ki temeljijo na dveh novih Pravilih delovanja shem in na Okviru za kartice. Banke so odgovorne za razvijanje svojih ponudb na osnovi projekta SEPA (produkte in storitve). Izvršni organi vsake banke morajo pravočasno sprejeti odločitve, alocirati vire ter določiti projektne vodje in ekipe za izpeljavo nujnih trženjskih, produktnih, operativnih sprememb ter sprememb na področju informacijske tehnologije.

Banke bodo tudi zelo spodbujale svoja nacionalna združenja in organizacije za plačilne sheme, da bodo ti zagotovili povezovalno nacionalno strukturo implementacije SEPA. Znotraj bank so se upravitelji človeških virov in odnosov z javnostjo že pričeli ukvarjati z vizijo SEPA in uvajajo načrte za zunanjo komunikacijo. Konstruktiven angažma s komitenti in lobističnimi skupinami, vladami in drugimi deležniki, podprt z ustreznimi programi komunikacije, se bo nadaljeval skozi naslednja štiri leta.

6.6. Vloga evropskih in nacionalnih bančnih združenj ter združenj za plačila

Evropska in nacionalna ter plačilna združenja so, prav tako kot banke, že znatno prispevala k projektu SEPA in EPC. Zdaj so odgovorna za podporo in aktivno promocijo vizije SEPA ter področja dela znotraj svojih ‘volilnih’ okrožij. Bolj določno, vzpodbujati morajo svoje člane, da posvojijo vizijo SEPA. Imajo tudi ključno vlogo, da na dnevni ravni koordinirajo nacionalni projekt SEPA, njegovo planiranje in implementacijo.


53

Nacionalna združenja naj promovirajo vlogo javnega sektorja, da postane ‘prvi uporabnik’ novih plačilnih instrumentov

Brez sodelovanja z uporabniki plačil projekt SEPA ne bo uspel

Potrebno bo sodelovanje z nacionalnimi centralnimi bankami, pa tudi z evropskimi in nacionalnimi trgovinskimi združenji (potrošnikov, trgovcev, srednje velikih podjetij, korporacij) in vladami, mnoga združenja so za izvedbo te vloge že postavila ekipe za komunikacijo in koordinacijo. Tako kot evrosistem, morajo tudi evropska in nacionalna združenja spodbujati predlog, da evropski in nacionalni državni organi (in njegove agencije) postanejo ‘začetni uporabnik’ obeh novih plačilnih instrumentov SEPA. Končno bo v vsaki državi potrebno ustvariti implementacijsko strukturo, ki spremlja program SEPA in ki bo koordinirala implementacijo.

6.7. Vloga državnih organov

Vlade in državni organi morajo pripraviti zakonodajno in regulatorno podporo implementaciji SEPA tako, da odpravijo blokade in ovire, ki bi lahko zmanjšale učinkovitost projekta SEPA in povzročile zakasnitev implementacije. Državni organi v vsaki državi lahko spodbujajo prevzem načrta in implementacije SEPA s pomočjo dialoga in komunikacije z vlado, bankami, korporacijami in potrošniki. Kot ‘kupec’ plačilnih storitev imajo lahko tudi vlogo ‘začetnega uporabnika’, s tem da spodbudijo implementacijo instrumentov SEPA znotraj vladnih oddelkov, prihodkov, davčnih olajšav in znotraj gospodarskih javnih služb. Ker se približno 50 % BDP evroobmočja kanalizira preko javnega sektorja je jasno, da lahko obseg plačil, ki jih izvršijo državni organi, požene privzem instrumentov SEPA v celotnem gospodarstvu.

6.8. Vloga uporabnikov plačilnih storitev

Uporabniki plačilnih storitev (vključno s korporacijami, srednje velikimi podjetji, državnimi organi in potrošniki), imajo najpomembnejšo vlogo, kajti brez njihovega sodelovanja in zaveze bo projekt SEPA propadel. Komitenti morajo biti prepričani, da novi instrumenti SEPA prinašajo vrednost in ugodnost. Banke morajo svojim komitentom jasno posredovati sporočilo projekta SEPA, da jih vzpodbudijo k uporabi identifikacijskih oznak IBAN in BIC. Javna uprava, velike korporacije in trgovci se bodo morali povezati z novimi sistemi in mnogi zgraditi dodatne infrastrukturne komponente. Za srednje velika podjetja bodo večino sprememb pripravile njihove banke. Trgovci v vseh državah se bodo srečali s spremembami pri njihovih terminalih zaradi novih aplikacij in protokolov za sprejem kartic. Obstaja možnost sklenitve družabništva s finančnimi institucijami za promocijo prevzema plačilnih instrumentov SEPA. Uporabniki morajo na nov sistem prehajati korakoma in/ali privzeti nove plačilne instrumente SEPA, ko bodo ti na voljo in bodo postali vključeni v implementacijske programe nacionalnih skupnosti.


54

SEPA nudi sektorju dobaviteljev izjemne možnosti

6.9. Vloga ponudnikov plačilne infrastrukture

Tako plačilne (kartične) sheme kot klirinške hiše (ACH) in operaterji bodo spoznali, da se bodo v naslednjih štirih letih njihove vloge spremenile in jasno je, da morajo obstajati osnovni pripomočki, da se bo projekt SEPA uresničil. Nova vloga avtomatiziranih klirinških hiš bo v tem, da bo izpeljan prehod od sheme v posamezni državi na skupno shemo evroobmočja. Mnogi bodo morali spremeniti svoje strategije in strukture ter omogočiti ločitev sheme od infrastrukture. Procesni operaterji bodo zaznali spremembo svoje vloge, ko se bodo prilagodili in postali klirinški in poravnalni mehanizmi,skladni s sistemom SEPA ali PE-ACH, ter bodo servisirali nacionalne in evropske komitente. Podobno se bodo procesorji plačilnih (kartičnih) shem in medbančni procesorji soočili s spremembami svojih vlog, odgovornosti in poslovnih priložnosti. Te spremembe se bodo lahko izvajale le s tesnim sodelovanjem s člani shem in posedujočih bank zaradi zagotovitve, da bodo potrebne spremembe implementirane gladko in da implementacija projekta SEPA ne bo prekinjena.

6.10. Vloga sektorja dobaviteljev plačil

Verjetno bo implementacija SEPA bančni sektor, korporacije in državne organe veljala znatno vsoto denarja za vse spremembe v trženjski komunikaciji, razvoj produktov, operativnih postopkov in sistemih informacijske tehnologije. Tega obsežnega programa sprememb pa ne bo mogoče uresničiti brez močne podpore in vključitve sektorja dobaviteljev. EPC pričakuje, da bodo ponudniki programske opreme, procesorji, integratorji sistemov in svetovalci podprli razvoj novih, cenovno ugodnih produktov in storitev, ki bodo omogočili hitro in manj tvegano konverzijo in prehod na sistem SEPA. Posebno za kartični sektor to ne bo lahka naloga, kajti standardi in specifikacije bodo zahtevali čas za dokončanje implementacije. Pri shemah za elektronske prenose SEPA so bili podrobno določeni standardi UNIFI (ISO 20022) XML, implementacijske smernice so v pripravi. Vsekakor lahko dobavitelji aktivno pomagajo pri procesu s podporo svojim strankam, s prispevanjem k procesu uveljavitve standardov in pri posredovanju vizije in koncepta SEPA svojim razvijalcem produktov in storitev.


55

7. Potencialni vplivi in priložnosti za banke


Tako kot prikazuje opis izkušenj končnega uporabnika (Oddelek 3), bo projekt SEPA prinesel prednosti potrošnikom, trgovcem, državnim organom in korporacijam. Poleg tega bo projekt SEPA (in PSD) vplival na velike in majhne banke, izdajatelje, pridobitelje, procesorje in ponudnike plačilnih storitev. Hkrati bo program SEPA ustvaril veliko strateških izzivov in priložnosti za banke, da bodo ponujale nove produkte in storitve ter zgradile nove poslovne modele. Pregled glavnih vplivov in priložnosti za banke je predstavljen v naslednjih odstavkih, preglednicah in diagramih, poleg tega pa še podrobnejši pregled stroškovnih vplivov in prednosti za banke. To ni samo projekt ‘skladnosti’, zato zahteva se skrbno planiranje.

7.2. Prednosti SEPA za komitente bank

Temeljne prednosti, ki jih SEPA prinaša potrošnikom, trgovcem in korporacijam, so povzete v spodnji sliki 1.1. Ponovno je treba poudariti, da je EPC oblikoval nove sheme in okvire zato, da se ponudijo boljše možnosti in storitve, kot trenutno obstojajo na mnogih nacionalnih trgih, kakor tudi znižanje stroškov ter izboljšanje splošne učinkovitosti.

Nova prednost SEPA Potrošniki Trgovci Korporacije Državni organi

Enotni standardi območja SEPA

Več možnosti za bančno industrijo v postopku naročanja

En račun služi za celotno Evropo

Transparentnost in jasnost zaračunanih stroškov in provizij

Enotni postopki manj zavrnitev/sporov stroški/kompleksnost

Naročen čas izvršitve Nova shema direktnih obremenitev na območju SEPA

Skupna shema elektronskih prenosov in vodenje

Združevanje transakcij / promet STP preko več dežel, boljše upravljanje z


56

Nova prednost SEPA Potrošniki Trgovci Korporacije Državni organi

likvidnostjo Avtomatični postopki od začetka do konca

Sprejemanje kartic po vsej Evropi

Povečanje števila kartičnih transakcij zaradi izpodrivanja gotovine

Zmanjšanje števila zlorab

Nižji stroški terminalov

Enoten terminalski odtis

Večja izbira storitev procesiranja

Nižji stroški standardne programske opreme in storitev

Slika 7.1: Povzetek prednosti sistema SEPA za bančne komitente

7.3. Prednosti sistema SEPA za banke – strateška priložnost, ne le zaradi skladnosti

Posamezne banke in drugi dejavniki plačilne industrije v projektu SEPA bodo odgovorni za implementacijo sistema SEPA. Življenjskega pomena je, da v polno dojamejo celoten obseg priložnosti. Koncept SEPA in njegova razvejanost potrebujeta čas za razumevanje in preudarek. Vpliv se bo poznal pri vseh bankah, ki v poslovanju z občani izvajajo plačila v evrih, ne glede na to, ali pripadajo evroobmočju ali ne.

Pomembno je, da banke sistema SEPA ne vidijo le kot projekta skladnosti, ampak bolj kot poslovno priložnost. Banke bodo morale razumeti podrobnosti o sistemu SEPA in o PSD, oceniti vplive na svoje prihodke, preveriti vpliv ponudb konkurentov in analizirati svoje dobre in slabe strani na trgu plačil v prihodnje. Verjetno se bodo izkazale tudi prednosti za njihovo bodoče načrtovanje povezovanja in združevanja.


57

Spremembe zaradi projekta SEPA bodo bankam prinesle številne strateške priložnosti za inovacije, razvoj novih produktov, nadomestitev zastarelih sistemov in za izboljšanje operativnih zmogljivosti. Konkurenca med bankami se bo verjetno povečala. Nove sheme za elektronske prenose določajo temeljne značilnosti in najboljšo prakso, od skupnosti uporabnikov SEPA pa je pričakovati, da ustvarijo produkte in storitve, primerne za trg. Večje banke lahko ponujajo produkte za obdelavo večjega obsega plačil. Manjše banke lahko konkurirajo z večjimi, kajti en domači račun lahko služi strankam v več državah (fizične osebe, študenti, upokojenci itd.). Večje in manjše banke se tudi lahko specializirajo in ponujajo produkte, ki bodo servisirali sektorje, ki so zaenkrat še tržne niše.

S spremembami pridejo tako grožnje kot priložnosti. Integrirane strategije za plačila SEPA (kot kaže slika 7.2 spodaj), podprte z uvajanjem novih inovativnih tržnih ponudb in povezane s prednostmi povečanih zmogljivosti zagotavljanja storitev, bodo postale osnovna zahteva, če bodo banke hotele biti konkurenčne.

Slika 7.2: Integrirana strategija za plačila SEPA

Z uvedbo projekta SEPA ne bo več geografskih ovir in ovir na nacionalnih trgih. Celo manjše nacionalne in regionalne banke bodo imele priložnost, da konkurirajo na osnovi celotne EU – zgolj fizična prisotnost ne bo več nujno pomenila diferenciacije. Korporacije, ki delujejo na celotnem območju EU in trgovci na drobno bodo iskali banke, ki bodo zagotavljale nove čezmejne produkte in storitve, tako da bodo imeli korist od učinkovitosti, ki jo omogoča projekt SEPA. Zaradi naštetih razlogov bodo bistvene tržne raziskave pri korporacijah, s katerimi bo mogoče določiti zahteve velikih in majhnih družb ter preizkusiti nove ponudbe in produkte.

SEPA Product Plan• New Products &

Services• Go to Market Strategy

SEPA Delivery Plan • Operations Model • IT Platforms/ Delivery Channels• Communications Plan

SEPA Strategy and Propositions Development

• SEPA Impacts Assessment• Strengths & Weaknesses • Opportunities & Threats • Target Markets, Segmentation• Customer Propositions

SEPA Business Case & Benefits

• Revenue Drivers • Cost Drivers Načrt produkcije SEPA

• Novi produkti & storitve

• Vstopna tržna strategija

Načrt ponudbe SEPA • Operativni model • IT Platforme/ distributivni kanali• Komunikacijski načrt

Razvoj strategije in nalog SEPA

• Ocena ponudbe SEPA • Jakosti & slabosti • Priložnosti & nevarnosti • Ciljni trgi, segmentacija • Ponudbe komitentom

Poslovni primer & Prednosti SEPA

• Dejavniki prihodkov • Dejavniki stroškov


58

Tržne priložnosti za banke

Sheme elektronskih prenosov (ETS) Kartice

• Integrirane strategije ‘iti na trg’ • Odprt trg za storitve shem za

elektronske prenose in odprto članstvo vseh shem za elektronske prenose v vseh državah

• En račun služi za celotno Evropo • Novi produkti pri računu –

domače/EU značilnosti: - Zmožnost servisiranja korporacij

in trgovcev, ki delujejo po celotni EU

- Produkti za upravljanje likvidnosti v velikih korporacijah – enotno razmerje

• Nove ponudbe in produkti za potrošnike

• Povečanje tržnega deleža na trgih z evrom za poslovanje z občani

• Razvoj procesnih plačilnih storitev kot zunanji vir storitev (white label) za ‘izvorne’ manjše banke

• Nove ponudbe za imetnike kartic • Nove ponudbe in produktni elementi

z dodano vrednostjo za velike/male trgovce

• Odprt trg za izdajanje/pridobivanje in procesiranje kartic

• Odprto članstvo vseh kartičnih shem v vseh državah

• Nove platforme za procesiranje pridobivanja omogočajo nove trge

• Postati neodvisen pridobitelj, ki deluje izven nacionalnih medbančnih okvirov

• Razvoj zvez in mešanih družb s subjekti v sektorju

Slika: 7.3: Tržne priložnosti za banke v projektu SEPA

Banke bodo poskušale dodati vrednost svojim ponudbam in bodo zagotovile postopno procesiranje ponudb evropskim največjim korporacijam. En sam enoten način vodenja računov se bo lahko razvil za služenje celotnemu območju SEPA, kar bo znižalo stroške platform po posameznih državah ter omogočilo združitve in prevzeme. Podobno lahko pridobitelji velikim trgovcem ponujajo zelo izboljšane, večnacionalne vseevropske pridobiteljske storitve za vse plačilne kartice. Skupne domače platforme bodo velikim procesorjem omogočale razvoj novih storitev, veljavnih za celotno območje EU, po nižjih stroških. Ponudniki programske opreme plačilnemu sektorju lahko prenovijo in razvijejo nove vmesnike in konverterje za zagotovitev prehoda v sistem SEPA. Poleg tega se bodo znižali stroški produktov in storitev, ker ponudniki raje razvijajo modele, enotne za vso EU, kot posebne za nacionalne trge, z znižanjem operativnih stroškov bank.

Vse banke bodo morale oceniti vpliv sistema SEPA (in PSD) na njihove dohodkovne tokove in ponovno ovrednotiti svoje strategije cen v novem tržnem kontekstu (pomni: EPC nima stališča o ustreznih modelih prihodkov). Povečana transparentnost bo zmanjšala navzkrižno subvencioniranje in posledično bodo cene plačilnih produktov bolj tesno navezane na stroške. Transparentnost bo omogočila enostavnejše strukture, izboljšala pojasnjevanje strankam in tudi zadostila zahtevam regulatorjev in korporacij ter skupin potrošnikov.


59

Da bi v celoti izkoristili razširjeno dosegljivost, ki jo zagotavlja sistem SEPA, je pomembno, da banke razvijejo nove in privlačne vrednostne ponudbe za novi širši trg in za določene segmente potrošnikov. Nove ponudbe bodo povzročile prilagojene in nove produkte za korporacije, javno upravo, trgovce in, kar je najpomembneje, za potrošnike. Pri izgradnji nove strategije je priporočljivo, da banke upoštevajo naslednje korake:

• Opredelitev ciljnih trgov geografsko in po storitvah znotraj območja SEPA.

• Segmentacija in opredelitev ciljnih komitentov ter njihovih potreb.

• Identifikacija masovnega trga, niš in strokovnih priložnosti.

• Ocena strategij shem in blagovnih znamk ter njihovih planov in medbančnih povezav.

• Razvoj novih vrednostnih ponudb, podprtih s sistemom SEPA

• Oblikovanje novih produktov in storitev SEPA.

• Ocena strategij distribucije proizvodnih rezultatov in opcij za obstoječe in nove komitente.

• Strategije ‘gremo na trg’ in postopna uvedba produkta.

7.4. Prednosti SEPA in poslovni primer

Pri oceni prednosti pri izgradnji poslovnega primera je pomembno, da projekta SEPA ne štejemo le kot regulatornega programa infrastrukturnih sprememb s povezanimi stroški uskladitve. Za bančni sektor je projekt SEPA priložnost za kreativnost, inovativnost, za pridobivanje novih trgov in vzpostavitev novih dohodkov, ko bodo stari produkti nadomeščeni z novimi. Banke, ki mislijo vnaprej in so prilagodljive, lahko priložnosti sistema SEPA izkoristijo kot vzvod za izgradnjo novih donosnih razmerij in novih oblik dohodkov, posebno za nove storitve z dodano vrednostjo, zgrajene na platformi za elektronska plačila in kartične storitve.

Operativni modeli bodo morali biti ponovno opredeljeni, da bodo omogočali izboljšanje učinkovitosti, ki jo nudijo enotni standardi in postopki. Novi plačilni instrumenti in okviri SEPA so bili oblikovani zato, da omogočajo znižanje internih in eksternih bančnih stroškov. Novi konkurenčni trg na področju klirinškega in poravnalnega mehanizma mora povzročiti nižje bančne stroške kliringa in poravnave. Mešanica plačilnih instrumentov se bo tudi spremenila in povzročila padec uporabe transakcij na papirni osnovi. Medbančne infrastrukture se bodo racionalizirale, ker bodo vodile k manjšemu številu manj kompleksnih zahtev po vmesnikih. Mehanizmi za kliring in poravnavo lahko z uporabo shem za elektronske prenose postanejo bolj učinkoviti.

Multinacionalne banke bodo uresničile znatne prihranke pri stroških, ker bodo nadomestile lokalne plačilne instrumente z naborom, veljavnim po vsej EU, in skrčile svoje povezave z različnimi klirinškimi platformami. Banke, specializirane za procesiranje plačil, bodo imele podobne prednosti. Enonacionalne banke bodo lahko povečale učinkovitost v svojih zaledjih in mnoge bodo iskale prednosti procesiranja velikega obsega zaradi zunanjega izvajanja svojih produkcijskih in operativnih funkcij.


60

Učinkovitost bo pomagala bankam, da bodo omejile stroške sprememb infrastrukture SEPA in jim omogočila izgradnjo poslovnega modela SEPA. Povzetek prednosti učinkov, ki so lahko vključeni v poslovni primer, je prikazan na Error! Reference source not found..

Prednosti zaradi učinkovitosti

Sheme za elektronske prenose (ETS) Kartice

• Znižani stroški zaledja zaradi standardizacije širom Evrope

• Nadomestilo zastarelih platform z modernimi, učinkovitimi sistemi

• Povečana ekonomija obsega zaradi poslovanja, veljavnega širom EU

• Znižani stroški procesiranja zaradi avtomatičnih procesov od začetka do konca (STP)

• Ena sama enotna vseevropska platforma

• Enotna pravila za kliring in poravnavo

• Enotni postopki za zavrnitve in za spore

• Prednosti enotnih sporočilnih standardov (IP in XML)

• Standardna uporaba bančnih oznak IBAN in BIC

• Enotna procesna platforma za območje SEPA

• Zmanjšanje zlorab zaradi postopne uvedbe EMV

• Nizki stroški terminalov in enotnih aplikacij

• Enoten terminalski odtis • Nadomestitev gotovine s

povečanjem kartičnih transakcij • Povečana izbira storitev procesiranja • Standardne storitve programske

opreme • Nadomestitev zastarelih platform z

modernimi, učinkovitimi sistemi

Slika 7.4: Učinkovitost SEPA in prednosti, ki bankam znižujejo stroške

Bančna industrija si vsekakor ne ustvarja nobenih iluzij. Izgradnja poslovnega primera SEPA bo kompleksna in težavna za vse banke. Potrebna je desetletna vizija, kajti v kratkem času bodo stroški prehoda na sistem SEPA večji od prihodkov. Vendar tiste banke, ki so proaktivne, znajo prisluhniti svojim komitentom in popolnoma razumejo vpliv, ki ga bodo lahko imele spremembe v zvezi s projektom SEPA na tržne priložnosti, in bodo ustvarile verodostojen dolgoročen poslovni primer.

7.5. Plan za izvedbo SEPA

Od bank, ki bodo žele prednosti projekta SEPA, se bo zahtevalo ustrezno planiranje in organizacija. Banke morajo že zdaj začeti razvijati plane za izvedbo sistema SEPA, da bodo lahko dosegle ambiciozno zastavljene datume za distribucijo. Razumeti morajo vpliv novih stroškovnih gonil in oceniti tekoči položaj v okviru svojih lastnih postopkov, platform informacijske tehnologije in distribucijskih kanalov. Projekt SEPA predstavlja priložnost za banke, da spremenijo svoje operativne modele. Implementacija in uporaba novih plačilnih instrumentov SEPA (in komponent PSD, kjer je to primerno) bosta morali biti tesno povezani v poslovne in operativne procese banke.


61

Tehnološke naložbe, ki jih zahteva projekt SEPA, bodo prav tako potrebovale skrbno oceno in planiranje. Banke bodo morale prilagoditi obstoječe ali razviti nove platforme informacijske tehnologije in distribucijske kanale. Mnogi bodo uporabili razvoj SEPA za nadomestitev zastarelih platform in za osvežitev sistemov. Banke bodo torej morale oceniti vpliv na sheme za elektronske prenose in kartične sheme, pri katerih sodelujejo, in tudi oceniti rezultate vpliva na svoje klirinške in poravnalne mehanizme. Morale bodo sprejeti odločitve glede razvojnih opcij, ali graditi znotraj hiše ali nabaviti programsko opremo za zunanje izvajanje. Projekt SEPA bo tudi zagotovil priložnost za ponovno ovrednotenje partnerstev, za razpravo z dobavitelji o vplivu sistema SEPA, za dogovor o projektih in za pripravo delovnih načrtov. Potrebno bi bilo oceniti možnost centraliziranja sistemov in pregledati nove opcije alternativnih virov (hkrati medbančnih omrežij/procesorjev in komercialnih ponudnikov) v luči novih produktov in povečane konkurečnosti ter konsolidacije v ponudniškem in procesorskem sektorju.

Zaradi učinkovitega upravljanja izdaje bodo morale banke izoblikovati programe za spremembe SEPA s pomočjo v ta namen ustanovljenih, usklajenih skupin SEPA. Pomemben element teh programov bodo učinkoviti komunikacijski plani za vse stranke, vključno s potrošniki, podjetji in partnerji. Bistveno bo tesno in zelo kooperativno sodelovanje z nacionalnimi bančnimi organizacijami, vladami, lobističnimi skupinami in deležniki.

Skratka, implementacija SEPA ni le še neka druga infrastrukturna sprememba. Čas je za ponoven premislek, izgradnjo novih poslovnih modelov, za pridobitev novih komitentov, za generiranje večjih dobičkov in za izboljšanje učinkovitosti.


62

8. Slovar strokovnih izrazov

ACH Automated Clearing House Avtomatizirana klirinška hiša

ATM BA

Automated Teller Machine Bankomat

B2B Business to Business Medpodjetniško poslovanje

B2C Business to Consumer Poslovanje med banko in komitentom

BIC Bank Identifier Code (SWIFT) Identifikacijska oznaka banke (SWIFT)

Cash WG Cash Working Group Delovna skupina za gotovino

CIT Cash-in-transit company Družba za prevoz gotovine

Credeuro/ICP “Interbank Convention on Payments” “Medbančna konvencija o plačilih ”-konvencija, ki vzpostavlja vseevropska medbančna pravila za osnovna cross-border straight through processing (STP) credit transfers in euro

CSM Clearing and Settlement Mechanisms Klirinški in poravnalni mehanizmi

CWG Cards Working Group Delovna skupina za kartice

EBA European Banking Association Evropsko bančno združenje

EC European Commission Evropska komisija

ECB European Central Bank Evropska centralna banka

ECSAs European Credit Sector Associations Evropska združenja kreditnega sektorja

ECTWG Electronic Credit Transfer Working Group Delovna skupina za elektronska kreditna plačila

EDDWG Electronic Direct Debit Working Group Delovna skupina za elektronske direktne obremenitve

EEA European Economic Area Evropski ekonomski prostor (Norveška, Islandija, Liechtenstein)

EMV Europay MasterCard Visa programme Program plačilnih sistemov Mastercard in Visa za implementacijo zaščite kartičnih transakcij ČIP & PIN

EPC European Payments Council Evropski svet za plačila, zakonodajno telo za bančno industrijo na področju zadev v zvezi z evropskimi plačili


63

EPOS An integrated POS device which incorporates EftPos, scanner and merchant applications Integrirano geslo POS, ki vsebuje EftPos, optični bralnik in trgovske aplikacije

ESCB The ESCB comprises the ECB and the NCB’s of those countries that have adopted the euro. ESCB zajema ECB (Evropsko centralno banko) in NCB (nacionalne centralne banke) tistih držav, ki so uvedle evro.

ETS Electronic Transfer Scheme Shema za elektronske prenose

EU European Union Evropska unija

Eurosystem Evrosistem

Evrosistem združuje ECB in nacionalne centralne banke (NCBs) tistih držav, ki so prevzele evro

Euro-area Evroobmočje

13 držav, ki evro uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo

IBAN International Bank Account Number Mednarodna številka bančnega računa

ICS International Card Schemes Mednarodne kartične sheme

IT Information Technology Informacijska tehnologija

ISO International Organisation for Standardisation Mednarodna organizacija za standardizacijo

NBAs National Banking Associations Nacionalna bančna združenja

M&A Mergers and Acquisitions Združitve in prevzemi

MTU Mobile Top Up Plačevanje z mobilnim telefonom

NCB National Central Bank Nacionalna centralna banka

NLF New Legal Framework Nov pravni okvir

OITS SG Operations Infrastructure Technology & Standards Support Group Podporna skupina za operativno infrastrukturno tehnologijo in standarde

PE-ACH Pan-European Automated Clearing House Vseevropska avtomatizirana klirinška hiša

PIWG Payment Instrument Working Group Delovna skupina za plačilne instrumente

POS Point of Sale Terminal za sprejem plačilnih kartic na prodajnem mestu

PSD Payment Services Directive Direktiva o plačilnih storitvah (predlog poslan v Evropski parlament


64

dne 01. 12. 2005) ROC Roll Out Committee

Odbor za implementacijo SEPA payments instruments Plačilni instrumenti SEPA

Vseevropski instrumenti za plačila v evrih, ki jih bodo banke izvajale v okviru programa SEPA.

SEPA payment scheme Plačilni shemi SEPA

Pravila in prakse za pripravo in delovanje plačilnega instrumenta SEPA, ki je bil dogovorjen na medbančni ravni v konkurenčnem okolju.

SEPA The Single Euro Payments Area. Enotno območje plačil v evrih.

SCF SEPA Cards Framework Kartični okvir SEPA

SCT SEPA Credit Transfer Kreditna plačila SEPA

SDD SEPA Direct Debit Direktne obremenitve SEPA

SECA Single Euro Cash Area Enotno območje gotovine v evrih

SLA Service Level Agreement Sporazum o ravni storitev

SME MSP

Small Medium Enterprises Mala in srednja podjetja

Stakeholders Deležniki

Banke (ter njihova združenja in infrastrukture), njihovi komitenti (in njihova združenja) ter zakonodajalci.

STEP2 Prva evropska vseevropska avtomatizirana klirinška hiša, ki jo upravlja klirinška družba pri Evropskem bančnem združenju (EBA)

STP Straight-through-processing (lahko se uporablja samo v verigi medbančnega poslovanja ali na osnovi postopka od začetka do konca).

TARGET2 Načrtovano nadomestilo Evrosistema za TARGET (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer system).

UNIFI Universal Financial Industry message scheme Univerzalna shema finančne industrije za prenos sporočil

(EPC) White Paper Bela knjiga (EPC)

Dokument, ki je v letu 2002 uvedel vizijo evropske bančne industrije in načrt delovanja za projekt SEPA.

Documents

Uresničevanje projekta SEPA' · nacionalne plačilne trge, saj bodo ti izvajali nova, enotna poslovna pravila in tehnične standarde. Projekt bo na koncu vplival na vsa elektronska