18
VAJA 1 MINERALNA PREHRANA RASTLIN Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Embed Size (px)

Citation preview

Page 1: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

VAJA 1

MINERALNA PREHRANA RASTLIN

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 2: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

element koncentracija v suhi snoviµmol g-1

delež

VIR: tla

MAKROELEMENTI

N dušik 1000 1.5 %

K kalij 250 1.0 %

Ca kalcij 125 0.5 %

Mg magnezij 80 0.2 %

P fosfor 60 0.2 %

S žveplo 30 0.1 %

Si silicij 30 0.1 %

MIKROELEMENTI

Cl klor 3.0 100 ppm

Fe železo 2.0 100 ppm

B bor 2.0 20 ppm

Mn mangan 1.0 50 ppm

Na natrij 0.4 10 ppm

Zn cink 0.3 20 ppm

Cu baker 0.1 6 ppm

Ni nikelj 0.002 0.1 ppm

Mo molibden 0.001 0.1 ppm

Page 3: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Esencialen (nujno potreben) element =Mineralno hranilo

rastlina brez tega elementa ne more normalnozaključiti svojega življenskega kroga, do tvorbe kalivihsemen

je sestavni del molekul, ki so same po sebi nujnopotrebne za obstoj rastline

ne moremo ga nadomestiti z drugim elementom

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 4: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

pomanjkanje zadostna koncentracija toksičnost

kritična koncentracijarast

alip

ridel

ek(%

mak

sim

uma)

koncentracija elementa v rastlini

Potreba po mineralnih hranilih• kemična analiza tal• kemična analiza rastlinskega tkiva

Page 5: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Pomanjkanje mineralnih hranil - znaki pomanjkanja

- značilni za nek kemijski element (?)

dobro mobilni elementi srednje mobilni elementi slabo mobilni elementi

dušik žveplo borfosfor cink železo

kalij mangan kalcij

magnezij baker

klor molibden

simptomi pomanjkanja senajprej pojavijo na starejšihlistih

simptomi pomanjkanja senajprej pojavija na mlajšihdelih rastline

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 6: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

nekroze

kloroze

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

deformacije

Page 7: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

kontrola pomanjkanje K pomanjkanje P

pomanjkanje Fe pomanjkanje Zn pomanjkanje Ca

Page 8: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Stari in popolnoma razviti listi

Mladi listi, vršički

Nekroze

Kloroze

Nekroze

Deformacije

KlorozeEnakomerne

Med ilne ali lisastež

Konice, robovi listne ploskve

Med ilnež

Enakomerne

Med ilne ali lisastež

N (S)

Mg (Mn)

K

Mg (Mn)

Fe (S)

Zn (Mn)

Ca, B, Cu

Mo (Zn, B)

Del rastline Znaki pomanjkanja na / čin izražanja Manjkajo i element č

Page 9: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

HIDROPONIKA

pokrov

hranilna raztopina

dovod zraka

zračni mehurčki

Page 10: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

HIDROPONIKA – tehnika hranilnega filma(NFT – nutrient film technique)

črpalka

hranilna raztopina

zbiranje hranilne

raztopine

Page 11: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

AEROPONIKA

hranilna raztopina

pokrov

mešalo ali razpršilnik

s hranilno raztopina nasičena atmosfera

Page 12: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Tabela 1.1

Založna raztopina

Polna Ca S Mg K N P Fe Mikro H2O

0.5 M Ca(NO3)2 4 0 4 4 4 0 4 4 4 0 0.5 M KNO3 4 4 4 4 0 0 4 4 4 0

0.5 M MgSO4 1.6 1.6 0 0 1.6 1.6 1.6 1.6 1.6 0

0.5 M KH2PO4 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0 0.8 0.8 0

FeNaEDTA 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0

Mikroelementi 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0

0.5 M NaNO3 0 4 0 0 4 0 0 0 0 0

0.5 M MgCl2 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0 0

0.5 M Na2SO4 0 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0

0.5 M NaH2PO4 0 0 0 0 0.8 0 0 0 0 0

0.5 M CaCl4 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0

0.5 M KCl 0 0 0 0 0 4 0.8 0 0 0

Volumen založne raztopine, ki jo dodamo (ml)

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 13: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Tabela 1.1

Založna raztopina

Polna Ca S Mg K N P Fe Mikro H2O

0.5 M Ca(NO3)2 4 0 4 4 4 0 4 4 4 0 0.5 M KNO3 4 4 4 4 0 0 4 4 4 0

0.5 M MgSO4 1.6 1.6 0 0 1.6 1.6 1.6 1.6 1.6 0

0.5 M KH2PO4 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0 0.8 0.8 0

FeNaEDTA 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0

Mikroelementi 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0

0.5 M NaNO3 0 4 0 0 4 0 0 0 0 0

0.5 M MgCl2 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0 0

0.5 M Na2SO4 0 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0

0.5 M NaH2PO4 0 0 0 0 0.8 0 0 0 0 0

0.5 M CaCl4 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0

0.5 M KCl 0 0 0 0 0 4 0.8 0 0 0

Volumen založne raztopine, ki jo dodamo (ml)

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 14: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Tabela 1.1

Založna raztopina

Polna Ca S Mg K N P Fe Mikro H2O

0.5 M Ca(NO3)2 4 0 4 4 4 0 4 4 4 0 0.5 M KNO3 4 4 4 4 0 0 4 4 4 0

0.5 M MgSO4 1.6 1.6 0 0 1.6 1.6 1.6 1.6 1.6 0

0.5 M KH2PO4 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0 0.8 0.8 0

FeNaEDTA 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0.8 0

Mikroelementi 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0.8 0 0

0.5 M NaNO3 0 4 0 0 4 0 0 0 0 0

0.5 M MgCl2 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0 0

0.5 M Na2SO4 0 0 0 1.6 0 0 0 0 0 0

0.5 M NaH2PO4 0 0 0 0 0.8 0 0 0 0 0

0.5 M CaCl4 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0

0.5 M KCl 0 0 0 0 0 4 0.8 0 0 0

Volumen založne raztopine, ki jo dodamo (ml)

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 15: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Tabela 1.2 Mikroelementi molekulska

masa založna r.

(mM) založna r.

(g L-1)

KCl 74.55 25 1.864

H3BO3 61.83 12.5 0.773

MnSO4 x H2O 169.01 1 0.169

ZnSO4 x 7H2O 287.54 1 0.288

CuSO4 x 5H2O 249.68 0.25 0.062

Na2MoO4 241.95 0.25 0.060

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 16: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

mineralno hranilo

znaki pomanjkanja

Ca Prvi znak pomanjkanja Ca je deformacija mlajših listov, prizadete so terminalne listne cone, pride do nekroz rastnih vršičkov. Znaki se pojavijo zelo zgodaj, rast je zelo omejena.

N Klični listi in spodnji zeleni listi zelo hitro porumenijo, nato porjavijo in odmrejo. Rast je zelo omejena. Pri nekaterih vrstah, kot je npr. koruza, je značilen pojav rdeče oz. škrlatne barve med žilami.

P Rast je omejena, steblo je nizko in vitko. Listi so majhni in temno zeleni. Na listih, listnih pecljih in tudi plodovih se razvijajo nekroze. Za več rastlin, npr. koruzo, je zaradi tvorbe antocianov značilen pojav rdeče oz. škrlatne barve.

K Rastline so zakrnele v rasti. Na listih se pojavljajo kloroze v obliki lis. Klorotično tkivo se zvija in kodra. Za pomajkanje K so značilne nekroze na listnih robovih in na konici lista.

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Page 17: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006

Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo zeleni ali skorajbeli. Starejši listi so zeleni in ohranijo normalen izgled, ker se železo iz njih ne more transportirati v starejše dele. Kloroze mladih listov so najmočnejše med žilami, pojavijo se zgodaj.

Mg Znaki se najprej pojavijo na starejših listih v obliki kloroze, ki se širi od listne konice. Značilno je, da se kloroza tkiv nad žilami pojavi kasneje kot kloroza medžilnega tkiva. Listi odpadajo.

S V zgodnjih fazah se lahko pojavi rumenenje mlajših listov, značilna je bledo zelena barva preko celotne površine lista (žile, medžilno tkivo). Rast je normalna. Apikalni listi lahko postanejo zelo rumeni do obledeli.

mikroelementi Če posplošimo, se pri večini mikroelementov simptomi pomanjkanja pojavijo z zakasnitvijo in največkrat na mladih listih.Mn: značilne so točkaste nekroze, najmanjše žile ostanejo zelene, list dobi mrežast izgled in odpadeCu: venenje konic mlajših listov, venenje cele rastline, tudi če je dobro preskrbljena z vodoZn: rumenenje spodnjih listov na konicah in robovih, deformacije listov, internodiji skrajšaniMo: je potreben pri metabolizmu dušika, zato so simptomi podobni kot pri pomanjkanju tega elementa

Page 18: VAJA 1 - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/VAJA 1.pdf · Fiziologija rastlin – laboratorijske vaje 2005/2006 Fe Mladi, predvsem zgornji listi postanejo svetlo

Vaja 1.1: Mineralna prehrana rastlin – Znaki pomanjkanja – REZULTATI - opažanjaRastlina: ____________________________

datum

Vprašanja:1. Ali lahko na podlagi simptomov pomanjkanja sklepaš na mobilnost elementa v

rastlini? Za kateri element si v svojem poskusu dokazal, da je slabo mobilen v rastlini?

2. Zakaj smo pri hidroponskem gojenju hranilno raztopino prezračevali?3. Problemi pri izvedbi poskusa in predlogi za izboljšave.