GLASILO AKTIVA SKUPINE

Številka 17 Junij 2017

VISOKA TEHNOLOGIJAV ČIŠČENJU

ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOV

BREZPLAČNO LETOVANJE OTROK "AKTIVA 2017"

AS, brezplačno interno glasilo družbe Aktiva skupina

IzdajateljAktiva skupina d.o.o.Ljubljanska cesta 12f1236 Trzinwww.aktiva-skupina.si

Glasilo izhaja dvakrat letno.

Glavna in odgovorna urednicaRomana Šalamun

Člani uredniškega odboraRanko ŠmigocKatarina DelimarIva VerbnikKristina Jokić

Lektoriranjemag. Darja Gabrovšek Homšak

Grafična izvedbaBoštjan Strnad

Fotografije, uporabljenev glasiluArhiv Aktive skupineShutterstock(www.shutterstock.com)

Naklada6000 izvodov

TiskSchwarz print d.o.o.Koprska ulica 106d1000 Ljubljana

KAZALOVISOKA TEHNOLOGIJAV ČIŠČENJURoboti so čudoviti in zapleteni stroji, ki lahko nekatera opravila delajo samostojno, brez pomoči človeka.

ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTOVLjudje smo življenjske navade skozi čas spremenili. To je tudi posledica dviga življenjskega standarda. Postali smo velik porabnik energije za ogrevanje, razsvetljavo in v vročih obdobjih za hlajenje življenjskega prostora.

VAROVANJE V ZDRAVSTVUV Poslovnem sistemu Varnost Maribor smo zmeraj znali prepoznati in definirati varnostno kritične trenutke ter naročnikom realno predstaviti tveganja.

6

10

20

Jaz, robot

Aktivna varnost

Visoka tehnologija v čiščenju

Eko, bio ali organsko? Sejem Biofach 2017 v Nürnbergu

Brezplačno letovanje otrok "Aktiva 2017"

Energetska sanacija objektov

Kritične točke preventive in osebna varovalna oprema

Presoja sistema vodenja kakovosti ISO 9001 in sistema ravnanja z okoljem ISO 14001

Srečanje hotelskih gospodinj

Sok iz paradiž(nik)a

Varovanje v zdravstvu

Spomladansko čiščenje - nuja ali trend

Kotlovnice

Za nami je še ena uspešna presoja

Outsourcing - Logika proti teoriji

Ko zadiši po domačih keksih

Ko te za vedno zasvoji vonj po bencinu …

Novi naročniki

Horoskop

45689

101416

1718202426303132343637

REALNOST SLOVENSKE USPEŠNOSTI

Slovensko gospodarstvo premore veliko uspešnih gospodarstvenikov in podjetnikov. Prav je, da znamo ceniti vse te ljudi, ki s svojim zano-som in elanom presegajo povprečje slovenske realnosti. Ustvarjati de-lovna mesta, biti uspešen na trgu in odgovoren do svojih zaposlenih, je namreč rezultat, ki se ga se ne da do-seči brez garanja in tveganja, pa naj gre za še tako zahtevno ali povsem enostavno poslovno okolje. Pa smo Slovenci res tako iskreno naklonjeni uspehom posameznikov? V dejav-nostih z visoko dodano vrednostjo najbrž še, v povprečnih in slabo do-nosnih poslovnih okoljih pa se stvari zapletejo. Delavci in sindikati še zme-raj ne prepoznajo realnega problema nizkih plač, saj večina meni, da zanj odgovarjajo le delodajalci. Žal ni tako

in marsikatero slovensko podjetje, ki bi si želelo svojim zaposlenim zviša-ti osebne prejemke, tega ne zmore, saj je v zameno za preživetje na trgu prisiljeno ohranjati konkurenčnost tudi z osebnimi dohodki zaposlenih. Kaj nam torej v resnici pomagajo vse dobre makroekonomske napovedi, s katerimi načrtujemo velike držav-ne investicije in javno porabo, ko pa vemo, da v Sloveniji več kot 40.000 ljudi dela za minimalno plačo? To je naša prava realnost, pri kateri se še vedno naredi veliko premalo pred-vsem na strani države, da bi se lah-ko kaj vidno izboljšalo. Hvala bogu, da so pred nami novo vroče poletje, dopustniška sproščenost in uživanje v senci, ko bomo lahko veliko razmiš-ljali o tem, kako izboljšati stvari. Lepe počitnice vsem!

Jasmina Tatarovac Šušteršiččlanica uprave

UVODNIK

Resda človek še ni pristal na Mar-su in našega planeta (hvala bogu) še niso napadli Nezemlja-

ni, imamo pa že vesoljsko postajo, vi-dimo v druge galaksije, z razvojem ki-bernetike in umetne inteligence pa smo vsak dan bližje robotom nove generacije. Ti se bodo že prav kmalu lahko vključevali v vse sfere človeške-ga življenja. Morda je do takrat, ko bomo že imeli priložnost ku-piti »elektronske hi-šne pomočnike« za osebno uporabo, le še

nekaj let. Ti pomočni-ki ne bodo več le pametni sesalniki ali pečice, tem-več premični stroji, ki bodo kuhali, posp-ravljali, čistili in nam mor-da tudi umi-vali hrbet. Zakaj pa ne? Človeška do-mišljija ne pozna meja, in prav to najbrž žene znanstveni-ke, ki na področju umetne inteligence iščejo vse mogoče poti, da bi ustvarili popol-no, tehnološko dovršeno kreacijo stro-ja z razmišljanjem človeka. Čeprav področ-ja robotike sam ne spremljam kot meni ljubega, se pri razvoju tehnologij dejansko zave-dam, da se bodo takšni novodobni robotski prija-telji gotovo pojavili. Za veliko večino človeštva se ob vsem tem poraja ključno vprašanje, kako bomo te

stroje lahko nadzorovali, jih prilagajali svojim potre-bam in razvijali njihovo sposobnost dojemanja naših želja – in pri tem posegali v svojo intimo in varnost. To je gotovo velika neznanka, a za nekatere vrhunske ra-ziskovalce in znanstvenike v kakšnih za navadne smrtnike nedostopnih laboratorijih, skritih pred očmi javnosti, dokaj realna tema in naloga, ki jo bodo slej ko prej tudi dokončali. V prihodnosti nas tako ne bodo spremljali le na kavču v dnevni sobi »parkirani« daljin-s k i upravljalniki za televizijo, luči in senčila, temveč

kmalu tudi piloti za »majhne ali velike terminatorje«. Pri-

hodnost bo še zelo zanimiva …

JAZ, ROBOTZnanstvena fantastika že desetletja buri duhove in ustvarja domišljijo bralcev in gledalcev, a se je tudi že pogosto spremenila v realnost.Ranko Šmigoc

4

AKTUALNO IN REALNO

Včeraj me je hčerka vprašala, kaj je Iranga-te. Vprašanje je dobila

v testu pri zgodovini, pa ni prav dobro vedela, kam po-jem sodi, v katero vojno, v kateri čas. Moja razlaga in kasnejše razmišljanje o tej temi sta me popeljala od leta 1986, ko je ameriški predsednik trgoval z orož-jem in svobodo talcev, do kasnejših dogodkov, hudih varnostnih incidentov z grozljivimi posledicami na

ameriškem kontinentu, v New Yorku leta 2001, pa do povračilnih ukrepov leta 2003 na Srednjem vzhodu, na burnem prostoru med tremi kontinenti. Kaj se je dogaja-lo? Kaj se dogaja? Videti je, da gre za globalen proces, ki traja že vrsto let – v javnih razpravah in v političnem delovanju se pojavlja po-jem varnosti kot osrednja kategorija, vse bolj pa tudi kot

tržno blago. Njegova cena v tem trgovanju je velikokrat svoboda. Svoboda posameznikov, manjšin, narodov, držav, sveta.Tudi pri nas, v naši državi, potekajo politične razprave in se skušajo izvajati politični ukrepi, ki naj bi zagotovili večjo varnost. Vojska in policija dobivata povečana pooblastila, občinska redarstva prav tako, v javni razpravi je zakon o tujcih, ki se izgovarja na zagotavljanje varnosti tako, da omejuje svobodo. Vsaka taka državna intervencija, vsak nov zakon, ki strožje ureja življenje, pomeni sočasno omejevanje svobode, kar ne pomeni nič drugega kot to, da skuša braniti svobodo z njenim omejevanjem. Kot bi hoteli svobodo zapreti v muzej, kjer si jo lahko mirno og-ledujete skozi steklo, vsako dotikanje pa je strogo prepo-vedano in sankcionirano.

Iz udobja se zatekamo k zakonom, s katerimi želi država urejati naše potrebe. Polna usta so nas dolžnosti, ki naj bi jih imela država, samo da nam ni treba ne le migniti, tem-več celo ne misliti na to, kako si bomo zagotovili, kar pot-rebujemo, se pravi varnost, svobodo, srečo … Država, vojska, policija, delodajalci, zasebne varnostne službe so po določilih različnih zakonov dolžni skrbeti za varnost ljudi, jim zagotavljati svobodo in omogočati srečo. Oni stari rek o sreči, ki smo ga nekoč tako pogosto citirali, ne pa tudi razumeli, se lahko uporabi tudi za svobodo in var-nost. Že dolgo je jasno, da kdor svobodo proda za varnost, si ne zasluži ne ene ne druge. Če nas je strah prevzemati odločitve o lastni svobodi, če z njo trgujemo, si je enostav-no ne zaslužimo. Skrivanje za zakonskimi določili in na njih temelječih predpisih je le beg pred odgovornostjo za lastno življenje. Oni slavni rek iz prejšnjega odstavka v na-daljevanju, ki pa je (bilo) le redko citirano, pravi, da si člo-vek srečo (seveda pa velja isto tudi za svobodo in varnost) lahko zagotovi samo sam, vendar ne kot posameznik, pač pa le v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi.Prekomerno pravno normiranje in reguliranje posame-

znikom ne jemljeta samo odgovornosti, temveč tudi hromita njihovo iniciativno moč, jemljeta že pridobljeno svobodo in celo občutek, da se je treba zanjo vedno znova boriti.

Pri svojem delu se varnostniki velikokrat srečujemo z na-ročniki in drugimi uporabniki naših storitev, ki veliko pri-čakujejo od nas in od zasebnega varovanja sploh. Veli-kokrat so prepričani, da je vse, kar je treba storiti za svojo varnost, mogoče zajeti s pogodbenimi določili in z naloga-mi varnostne službe v načrtu varovanja. Vendar ni tako. Najbolje nas ščitijo naša lastna dejanja. Ne počnimo sami takih reči, ki jih v našem imenu počne država, ne ustvar-jajmo si po nepotrebnem sovražnikov, ne vzpodbujajmo konfliktnih situacij, saj bomo tako prej ko slej prisiljeni tudi braniti se, kot država – z odpovedovanjem lastni svo-bodi bomo ždeli za panelno ograjo in rezilno žico in gradi-li solid wall, da bi se ubranili pred sovražniki, ki smo si jih sami napravili v konfliktih, ki jih ni potreboval nihče od nas.

V javnih razpravah in v političnem delovanju se pojavlja pojem

varnosti kot osrednja kategorija.

AKTIVNAVARNOST

Iztok Ledinek

Ne ustvarjajmo si po nepotrebnem sovražnikov, ne vzpodbujajmo konfliktnih situacij, saj bomo tako prej ko slej prisiljeni tudi braniti se, kot država.

5

AKTUALNO IN REALNO

VISOKA TEHNOLOGIJA V ČIŠČENJU

Ana Marija Jamnik Rupar

Uporaba robotov se povečuje na vedno več področ-jih, po nekaterih podatkih se je samo leta 2014 povečala za 29 odstotkov v primerjavi z letom

prej. Roboti so že dolgo nepogrešljivi v industriji, saj so veliko bolj natančni in opravljajo težka dela, za katera bi ljudje potrebovali preveč časa in energije ali pa so celo nevarna za zdravje. Robote pošiljajo v vesolje in morske globine. Pred dobrim desetletjem in pol so si prvi plošča-ti okrogli robotki utrli pot tudi v izbrane domove, kjer so se okorno odbijali od sten in drugih predmetov, vmes pa očistili tla v stanovanju. Z leti so postali veliko na-tančnejši in jih komaj kaj še vrže s tira. Humanoidni

roboti, ki jih izdelujejo na Daljnem vzhodu, že lahko po-birajo smeti, strežejo, postiljajo postelje, dvigujejo nepo-kretne in zmorejo celo nekaj osnovnih brezosebnih medsebojnih stikov. V zadnjem času so se pojavili tudi na prvi pogled običajni čistilni avtomati, ki samostojno čistijo talne površine, za-posleni delavec pa v tem času lahko opravlja druga dela in stroj samo nadzoruje. Tak robot je zelo primeren za čiščenje večjih, nezasedenih talnih površin, kot so naku-povalne ulice v velikih trgovskih središčih, letališča, športne in koncertne dvorane. Ne potrebuje odmorov, razen za zamenjavo baterije in občasno menjavo vode s čistilno raztopino, omogoča stalen nadzor nad opravlje-nim delom, enostavna je tudi priprava dnevnih, te-denskih in mesečnih poročil. Z ustreznim programira-njem robot učinkovito očisti površino, občutljivi senzorji pa mu preprečujejo, da bi povzročil poškodbe inventar-ja in ljudi ali da bi mu zmanjkalo tal pod nogami. Ob

vsem tem je še okolju prijazen, saj porabi mi-nimalno količino vode, ki jo tudi reciklira, in energije. Ne zanimajo ga razstavljeni predmeti v izložbah ali vsebina re-klamnih panojev, ne klepeta z morebit-nimi mimoidočimi, nima fizioloških potreb in nasploh po nepotrebnem ne izgublja časa. Samo dela. Skoraj popoln delavec … Kot vse ima tudi robotizacija dela svoje pluse in mi-nuse. Da bojazni o tem, da bi roboti prevzeli delo lju-

dem, niso povsem neutemeljene, pove tudi dejstvo, da se z regulativo na tem področju ukvarjajo tudi v Evropskem parlamentu. Po-tekajo razprave o tem, kakšen pravni status bi imeli roboti, saj bo treba opredeliti odgo-

vornosti v primeru poškodb, ki bi jih povzročili, ali tudi morebitnih odškodnin, ki bi jih lahko zahtevali delavci, če bi zaradi robotov izgubili delo. Bill Gates, eden najbo-gatejših Zemljanov, na primer pravi, da bi države morale obdavčiti robote z davkom na dohodek, podobno kot so zdaj obdavčeni delavci. Na ta način bi vsaj nekoliko upo-časnili splošno avtomatizacijo dela in hkrati financirali drugačne oblike zaposlitev. Na drugi strani sicer nekateri strokovnjaki pravijo, da roboti ne bodo naši konkurenti, pač pa naj bi postali naši novi sodelavci, ki jih bo še vedno treba nadzirati in jih delno upravljati, zato bo temu treba prilagoditi tudi izobraževalni sistem. Kakorkoli je že videti, robot – pa naj bo okrogel na ko-lescih, kot običajen čistilni avtomat ali povsem podoben človeku – lahko naredi le tisto, za kar je programiran. Vsekakor pa se bomo zaposleni slej ko prej morali nava-diti tudi na drugačno konkurenco.

Roboti so čudoviti in zapleteni stroji, ki lahko nekatera opravila delajo samostojno, brez pomoči človeka.

Bill Gates, eden najbogatejših Zemljanov, na primer pravi, da bi

države morale obdavčiti robote z davkom na dohodek.

AKTIVA ČIŠČENJE

6

www.taski.com

RIBALNI STROJ – za trde površine

Prostoročno čiščenje®

Čiščenje je postalo bolj priročno

© 2017 Sealed Air Corporation. All Rights Reserved. 60038 sl 04/17

60038-ADV-TASKI Intellibot-A4-sl.indd 2 20/04/2017 15:52

Elizabeta Kramar

EKO, BIO ALI OGRANSKO? SEJEM BIOFACH 2017 V NÜRNBERGU

Kljub dejstvu, da je že kar nekaj let v ospredju hrana ekološke pridelave, je še vedno mnogo-

krat slišati, da se ne ve točno, kakšna je razlika med oznakami bi-ološko, ekološko in organsko.Ekološko, biološko ali organsko je poimenovanje za ekološko pridela-ne pridelke in proizvode. Vsi trije izrazi imajo pri določanju kakovosti hrane enak pomen. Označujejo na-čin pridelave hrane, pri katerem ni

dovoljena uporaba kemičnih zaščit-nih sredstev, umetnih gnojil, lahko topnih mineralnih gnojil, gensko spremenjenih organizmov ter sin-tetičnih dodatkov v krmilih in gno jilih.Sredi februarja sva se predstavnici iz Presada, Elizabeta Kramar in Eva Somrak, udeležili vodilnega stro-kovnega sejma prehranskih izdel-kov in prehranskih dopolnil iz eko-loške pridelave na svetu BIOFACH 2017. Vodilni položaj med sejmi za to panogo na svetu si BIOFACH za-gotavlja s strogimi merili pri obliko-

vanju razstavnega programa, saj lahko razstavljavci predstavljajo samo certificirane izdelke. Sejem je letos postavil nov rekord v številu obiskovalcev: 50.000 obiskovalcev iz 134 držav. To dokazuje, da pov-praševanje po bio proizvodih vsako leto narašča. Obisk sejma je bil na-menjen raziskavi trga bio surovin in bio končnih proizvodov. Na enem mestu sva videli ponudbo in priha-jajoče trende z vsega sveta. Nave-

zali sva nekaj pomemb-nih poslovnih stikov za nakup bio surovin. V Presadu namreč že dru-go leto zapored uspešno

izdelujemo bio sadne pripravke za fermentirane mlečne izdelke, letos pa bomo asortiman bio proizvodov še razširili. Z razširjeno ponudbo bomo zadovoljili potrebe še tako zahtevnih kupcev. V ospredju so še vedno eksotični okusi, kot so mango, ingver, rabar-bara, kurkuma, limeta ipd. Vse več je tudi kombinacij teh okusov z do-danimi superživili, kot so semena čija, maka, acerola in asaj. Letos je bil velik poudarek tudi na proizvo-dih z dodano konopljo v različnih oblikah. Pri mlečnih izdelkih v

Od leve proti desni:Eva Somrak in Elizabeta Kramar

ospredju ostajajo klasični okusi ja-gode, vanilje, gozdnih sadežev ter različne kombinacije teh okusov z dodanimi superživili. S sejma sva tako prinesli veliko no-vih idej, predvsem pa potrditev, da Presad svojo vizijo razvija v pravo smer.

Ekološko, biološko ali organsko. Vsi trije izrazi

imajo pri določanju kakovosti hrane enak pomen.

8

PRESAD

Od leve proti desni:Eva Somrak in Elizabeta Kramar

BREZPLAČNO LETOVANJE OTROK "AKTIVA 2017"Skupina Aktiva skladno z zavedanjem svoje družbene odgovornosti in s pomočjo lokalnih skupnosti ter humanitarnih in dobrodelnih organizacij že vrsto let sodeluje pri akcijah v prid okolju in ljudem.

Po svojih najboljših močeh prispevamo pri organiziranju kultur-nih in športnih dogodkov ter drugih akcij.Po pozitivnih izkušnjah in zadovoljnih odzivih otrok, ki so leto-

vali v Baški na otoku Krku, smo se letos ponovno odločili, da otroke naših zaposlenih razveselimo in jim polepšamo počitnice z brezplačnim letovanjem na morju. Poletne počitnice bodo otroci lahko preživeli v mladinskem zdravilišču in letovišču Rdečega križa Slovenije na Debelem rtiču.Otroci, stari od 8 do 15 let, se bodo na letovanju družili ob najrazlič-nejših športnih aktivnostih in kulturnih dogodkih. Učili se bodo sa-mostojnosti, pridobivali vsakodnevne rutinske navade, utrjevali socialne veščine in kulturo strpnega sobivanja. Celodnevni urnik bo poleg zabave in učenja obsegal tudi zadolžitve in tako bodo otroci spoznavali in gradili svoje mesto v svetu in družbi. Ves dan bodo zaposleni s poučnimi in ustvarjalnimi delavnicami, ob večerih se bodo zabavali ob ritmih glasbe, ves čas pa bodo imeli več kot dovolj možnosti, da brez tehnoloških pomagal spoznajo veliko novih vrst-nikov in stkejo nova poznanstva in pristna prijateljstva.

HIGIENSKE REŠITVE ZA ZDRAVO BIVANJE

Letovanje otrok v Baški

AKTIVA SKUPINA

Goran Juvan

Ljudje se čedalje bolj zavedamo posledic, ki smo jih s svojim načinom življenja prizadejali

življenjskemu okolju. Z industriali-zacijo in grobimi posegi v naravo smo povzročili globalno segreva-nje in si poslabšali življenjske raz-mere. Posledice so vidne tudi v odstopanju vremenskih vzorcev,

kar se odraža s čedalje pogostejši-mi sušnimi obdobji, daljšimi ob-dobji visokih temperatur in podob-no. Ljudje smo življenjske navade sko-zi čas spremenili. To je tudi posle-dica dviga življenjskega standarda.

Postali smo velik porabnik energije za ogrevanje, razsvetljavo in v vro-čih obdobjih za hlajenje življenj-skega prostora. Prostor smo podredili svojemu udobju, zane-marili pa smo posledice, ki jih s tem povzročamo v okolju. Posledice življenjskih navad in po-večanja populacije so katastrofal-

ne, ljudje pa smo se jih šele pred kratkim začeli zaveda-ti. Verjetno nam ni toliko mar za vpliv našega ravna-nja in ravnanja naših pred-nikov na zanamce, temveč bolj za to, kako izboljšati

sedanje razmere za življenje. Tudi odstopanja vremenskih vzorcev povzročajo gospodarsko škodo, to pa se odraža tudi v poslabšanju trenutnih življenjskih razmer. Glav-ni onesnaževalci življenjskega oko-lja so:

• industrija,• kmetijske dejavnosti,• promet,• gospodinjstva,• svetlobni viri.V Evropski uniji je v skupni porabi energije delež porabe energije v stavbah (industrijskih, poslovnih in stanovanjskih) kar 40-odstoten, zato k izboljšanju trenutnega sta-nja in k zmanjšanju onesnaževanja (predvsem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov) lahko pripo-moremo tako posamezniki kot tudi skupnosti. Ker nismo priprav-ljeni na bistvene spremembe tre-nutnih življenjskih navad, lahko s pomočjo znanja in moderne teh-nologije spremenimo življenjski prostor v takem obsegu, da se nam ne poslabšajo bivalne ali živ-ljenjske razmere, zmanjšamo pa porabo energije. Tako zmanjšamo

ENERGETSKASANACIJA OBJEKTOVLjudje smo življenjske navade skozi čas spremenili. To je tudi posledica dviga življenjskega standarda. Postali smo velik porabnik energije za ogrevanje, razsvetljavo in v vročih obdobjih za hlajenje življenjskega prostora.

V Evropski uniji je v skupni porabi energije

delež porabe energije v stavbah (industrijskih,

poslovnih in stanovanjskih) kar 40-odstoten.

10

AKTIVA UPRAVLJANJE

tudi izpuste toplogrednih plinov in posledično global-no segrevanje ozračja. To lahko dosežemo z gradnjo modernih, energijsko učinkovitih objektov in z energetsko sanacijo obstoje-čih objektov. Osnovno poslanstvo energetske sanacije je, da s pose-gom dosežemo enake ali boljše razmere za življenje ob manjši porabi energije. V obdobjih z nižjimi tempe-raturami porabimo manj energije (manj energentov, kot so npr. plin, lesna biomasa, kurilno olje, elektrika) za ogrevanje, v toplejših obdobjih pa porabimo manj energije (večinoma elektrike) za hlajenje. Energetsko sanacijo objektov delimo na dva segmenta. Prvi se-gment se nanaša na sanacijo ovoja objekta, drugi pa na sanacijo sistemov ogrevanja oziroma hlajenja. Energetska sanacija ovoja objekta pomeni:• zamenjavo stavbnega pohištva (zamenjavo oken

in vrat),• izolacijo fasade,• izolacijo strehe,• izolacijo tal in kleti.

Ob zamenjavi stavbnega pohištva se staro pohištvo (okna in vrata), večinoma iz lesenih podbojev in kril, brez večtočkovnega tesnjenja in s slabo izolirano ste-kleno površino, nadomesti z modernejšim stavbnim pohištvom. Trenutno je najbolj razširjeno stavbno po-hištvo iz PVC-ja, sledi pa mu pohištvo iz lesenih materi-alov (leseni lepljenci) ter stavbno pohištvo iz aluminija. Moderno pohištvo ima poleg dobro izoliranega podbo-ja in kril nameščeno tudi večtočkovno tesnjenje in dob-ro izolirana steklena polnila. Steklena polnila so sesta-vljena iz več plasti stekla, na katere je nanesen termični sloj (ta v prostor prepušča infrardeči svetlobni spekter), ki v sončnem obdobju deluje kot doda-tni vir ogrevanja, za izolacijo pa so med stekli različni plini (argon, kripton ali ksenon). Pri za-menjavi stavbnega pohištva mora biti ustrezna tudi montaža. Ta ima poleg zagotavljanja stabil-nosti pohištva tudi toplotnoizolativno in tesnil-no funkcijo. Pri bolj kompleksnih sanacijah je treba montažo stavbnega pohištva izvesti po smernicah RAL, ki zagotavljajo tesnjenje v treh ravninah, onemogočajo prehod pare iz notranjosti objekta proti zunanjosti (in obratno), omogočajo pa prehod pare iz območja med parnimi preprekami proti zunanjosti. Taka montaža služi tudi kot toplotna izolacija. Pomembna pa ni samo zamenjava stavbnega pohištva, pač pa tudi namestitev zunanjih senčil. Ta v obdobjih visokih temperatur pre-prečujejo pregrevanje prostorov z infrardečim svetlob-nim spektrom (vsebuje ga sončna svetloba). Pri izolaci-ji fasade se v večini primerov na že obstoječi fasadi izvede nov izolativni sloj, nato pa se ga preplasti z no-vim ometom. Možne so tudi kombinacije z uporabo laminatnih plošč, lesenih fasadnih oblog, kamnitih oblog ali celo tkanin. Kot izolativni sloj se v glavnem uporabljajo naslednji toplotnoizolativni materiali:• EPS (ekspandiran polistiren oziroma stiropor),• XPS (ektrudiran polistiren oziroma stirodur),

• kamena volna,• steklena volna,• celulozna vlakna,• živalska volna.Glede na zahtevo po toplotni izolativnosti ovoja in gle-de na izbiro toplotnoizolativnega materiala se določi (izračuna) debelina toplotne izolacije, glede na vre-menske razmere v okolju (povprečne temperature), vi-šino objekta, zahtevano debelino celotne konstrukcije (izolativni materiali imajo različne termične lastnosti)

in zahtevano parno prepustnost celotnega ovoja pa se določijo material toplotne izolacije, osnovni omet in le-pilo fasade ter zaključni (barvni) omet. Pri izbiri barve fasade je treba upoštevati prostorske akte občine in želje strank, pa tudi svetlobne indekse. Svetlobni inde-ksi namreč povedo, kolikšen odstotek svetlobe fasada odbije, od odboja svetlobe pa je odvisno pregrevanje fasade in bledenje intenzivnejših barv. Proizvajalci fa-

sadnih sistemov imajo glede na toplotnoizolativne zahteve, višino objekta, barvo zaključnega ometa

in druge zahteve sistemske rešitve, ki zajemajo dodelane detajle sidranja in tehnike nano-

sov različnih slojev. Za izolacijo fasade se večinoma uporablja EPS. Razlogi za nje-

gov primat so enostavna

Prikaz montaže stavbnega pohištva po smernicah RAL. Vir: varcevanje-energije.si.

Izolacija iz XPS-a. Vir: Google.com

Osnovno poslanstvo energetske sanacije je, da s pose-

gom dosežemo enake ali boljše razmere za življenje ob

manjši porabi energije.

11

AKTIVA UPRAVLJANJE

vgradnja, ugodna cena in dobre to-

plotnoizolativne lastnosti. Na višjih

objektih (nad 22 m) je treba celotno fasado zgra-

diti iz negorljivih materialov. Zaradi tega se v glavnem upo-

rablja izolacija iz kamene volne. Pri nižjih objektih je treba preprečiti pre-

hod požara v višja nadstropja; to se izve-de z vgradnjo negorljive izolacije nad okensko špaleto. Glede na trenutne vremenske razmere, ko so ekstrem-ni vremenski pojavi čedalje pogostejši, je treba graditi fasade, ki so odporne tudi proti tem pojavom (toča, ve-ter, sneg, dež).Zaključni sloj fasade ima dve funkciji: prva je zaščita to-plotne izolacije pred zunanjimi vplivi (vdor vode, me-hanska odpornost), druga pa omogočanje parne pre-pustnosti. Prav parna prepustnost je ključnega pomena pri omočljivih izolacijah. Kot zaključni sloj se večinoma uporabljajo zaključni barvni ometi, glede na zahteve naročnika pa je mogoče uporabiti tudi laminatne ploš-če, kamnite obloge ali druge montažne obloge.Pri izvedbi fasadnih podstavkov (»cokla«) se uporablja-jo neomočljivi in mehansko odporni toplotnoizolativni materiali. Za podstavke se največkrat uporabi XPS ali ojačan EPS, ki preprečuje kapilarni tok in je odporen na udarce, saj gre za najbolj izpostavljen del fasadnega ovoja. Kot zaključni sloj se uporabljajo tudi ometi na osnovi smol in dekorativnega agregata.Energija se zaradi termičnih dejavnikov dviga od spo-daj navzgor, kar pri neizoliranem podstrešju ali strehi pomeni veliko toplotno izgubo. Da bi se izognili toplot-nim izgubam ali povečanim stroškom hlajenja celotne-ga objekta, je treba poleg toplotnoizolativnega ovoja sten zagotoviti tudi ovoj podstrešne plošče ali strehe. Pri tem je treba paziti na več detajlov. Upoštevati je tre-ba debelino izolacije, parno zaporo in hidroizolacijo, če gre za pohodno podstrešje, pa tudi zaščito pred me-hanskimi poškodbami. Toplotne izgube se pojavijo tudi v spodnjem delu objekta, zato je dobrodošla izolacija tal oziroma kleti. Ker se ti posegi izvajajo v notranjosti objekta, se jih lotevamo bolj poredko. Pri izvedbi dodatne toplotne izolacije tal je treba porušiti obstoječi tlak, poglobiti tla

med temelji, narediti novo hidroizolacijo, po namestitvi to-plotne izolacije pa izdelati nove tlake in položiti talno oblogo. Bolj enostav-no je izvesti dodatno toplotno izolacijo kleti. Večinoma jo izvedemo z namestitvijo toplotne izolacije pod ploščo pritličja, žal pa se tako zniža svetla višina kletnega prostora.Energetska sanacija objektov zajema tudi prenovo sis-temov ogrevanja. Stare kotle v večini primerov zame-njamo z modernejšimi, ki imajo večjo učinkovitost. Vča-sih se kotel zamenja zaradi zamenjave energentov. V takem primeru se večinoma zamenjajo dragi energenti (kurilno olje, utekočinjen naftni plin, mazut, premog …) s cenejšimi (zemeljski plin, elektrika, vročevod …). Do-stikrat se poleg zamenjave kotla namesti še toplotna črpalka in izvede hidravlično uravnoteženje ogrevalne-ga sistema.Pri prenovi hladilnih sistemov se pri celoviti energetski prenovi objekta potratni sistem hlajenja lahko nado-mesti z učinkovitejšim in seveda šibkejšim, ki porabi manj energije za dosego enake učinkovitosti. Pri mo-dernih sistemih hlajenja se uporabljajo inverterski sis-temi, ki sproti uravnavajo moč delovanja.Kot pri vseh kompleksnih rešitvah moramo biti tudi pri tem pozorni na detajle. Neustrezna sanacija oziroma nepazljivost pri obdelavi ima lahko neprijetne posledi-ce. Večinoma se kažejo kot linijski ali točkovni toplotni mostovi. Pri toplotnih mostovih se pojavlja kondenza-cija vodne pare, posledično pa tudi lokalno plesnenje. Trenutno je Evropska unija vodilna na svetu na podro-čju energetske sanacije objektov. Za dosego ciljev evropske okoljske politike ponujajo Unija in njene čla-nice različne oblike pomoči. V Sloveniji je že dobro zna-na pomoč v obliki subvencij in ugodnih kreditov, ki jih kot spodbudo nudi Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Energetska sanacija objekta ima poleg znižanja stro-škov in manjših vplivov na okolje tudi druge učinke. Objekt dobi novo podobo, zaradi energijske učinkovi-tosti pa ima tudi višjo vrednost.

Izolacija iz kamene volne Vir: Google.com

Izolacija iz EPS-a Vir: Google.com

Izolacija podstrešja. Vir: Google.com

AKTIVA UPRAVLJANJE

12

Izolacija iz kamene volne Vir: Google.com

EUROPAP d.o.o.

Cesta 24. junija 231231 Ljubljana Črnuče Tel.: 01/523 10 21faks: 01/541 13 30e-naslov: europap@europap.siwww.europap.si

TOP HYGIENE

Ekološka čistila TOPHYGIENE

Member of

d.o.o.

Leta 2013 smo pridobili certifikata FSC® in PEFC™ in sprejeli politiko, ki je usmerjena v ohranjanjeokolja, predvsem gozdov in proizvodov iz njih. To vsako leto uspešno ohranjamo in nadgrajujemo.

Pod blagovno znamko Tophygiene, podjetja Europap, d. o. o., so vključeni kvalitetni izdelki za profesionalno uporabo:

● Čistila, skladna z Uredbo o zelenem javnem naročanju● Papirna galanterija, ki ima certifikat FSC® ali PEFC™

● Papirnate brisače zloženke● Papirnate brisače v roli● Role za pregledne mize● Toaletni papir● Serviete

Higiensko papirna galanterija lastne proizvodnje TOPHYGIENE

Jože Rozmarič in Božo Klanjčar

KRITIČNE TOČKE PREVENTIVE IN OSEBNA VAROVALNA OPREMA Dejstvo je, da smo ljudje različni. Različni so tudi delodajalci in njihovi pogledi na področje varnosti in zdravja pri delu. Da pa na tem področju vseeno ne bi bilo prevelikih razlik, nam država z zakonodajo (Ustava, krovni zakon na tem področju je Zakon o varnosti in zdravju pri delu, uredbe, odredbe, pravilniki, kolektivne pogodbe, standardi ...) postavlja »pravila igre«.

Obstajajo delodajalci, ki se dobro zavedajo pome-na besedne zveze varnost in zdravje pri delu, obstajajo pa tudi taki, ki v teh besedah vidijo ne-

potreben balast in predvsem strošek. Kljub temu da nam je delodajalec poveril opravljanje strokovnih nalog varnosti pri delu, so takšni delodajalci za nas, strokovne delavce za varnost pri delu, trd oreh. Delodajalec je po zakonu dolžan zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu. V ta namen mora izvajati uk-repe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delav-cev in drugih oseb, ki so navzoče v delovnem procesu, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvlado-vanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposablja-

njem delavcev, z ustrezno organiziranostjo in potrebni-mi materialnimi sredstvi. Pri načrtovanju delovnega okolja, delovnih prostorov, delovnih in tehnoloških po-stopkov, uporabe delovne in osebne varovalne opreme in uporabe nevarnih kemičnih snovi mora zagotoviti, da so bili upoštevani vsi vplivi na varno in zdravo delo de-lavcev ter da so okolje, postopki, prostori, oprema in snovi primerni in v skladu z namenom uporabe. Od de-lodajalca se zahteva še, da pri načrtovanju dela upošte-va duševne in telesne zmožnosti delavcev ter zmanjšuje tveganja zaradi delovnih obremenitev, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev pri delu.Delodajalec mora zagotavljati varnost in zdravje pri delu v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja zlasti tako, da:• opravljanje nalog varnosti pri delu poveri strokov-

nemu delavcu, izvajanje zdravstvenih ukrepov pa izvajalcu medicine dela;

• delavce obvešča o uvajanju novih tehnologij in sredstev za delo ter o nevarnostih za nezgode, po-klicne bolezni in bolezni, povezane z delom, ter iz-daja navodila za varno delo;

• delavce usposablja za varno in zdravo delo ob skle-nitvi delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo delo, pred uvajanjem nove tehnologije in no-vih sredstev za delo ter ob spremembi v delovnem procesu, ki lahko povzroči spremembo varnosti pri delu;

• z obdobnimi preiskavami škodljivosti delovnega okolja (mikroklima, osvetljenost, prepih, hrup, za-prašenost, plini ...) preverja ustrezne delovne raz-

mere;• z obdobnimi pregledi in preizkusi de-lovne opreme preverja njihovo skladnost s predpisi o varnosti in zdravju pri delu; pregle-de opravi podjetje, ki ima pridobljeno pooblas-tilo Ministrstva za delo, družino, socialne zade-ve in enake možnosti;

• zagotavlja varno delovno okolje in uporabo varne delovne opreme;

• izdela načrt promocije zdravja na delovnem mestu, za promocijo pa mora zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja; promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki jih delodajalec izvaja zaradi ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja delavcev;

• delavcem zagotavlja osebno varovalno opremo in njeno uporabo, če sredstva za delo in delovno oko-lje kljub varnostnim ukrepom ne zagotavljajo var-nosti in zdravja pri delu.

Osebna varovalna oprema je vsaka oprema ali pripo-moček, ki je bila načrtovana in izdelana zato, da jo posa-meznik nosi ali drži s ciljem, da se zavaruje pred eno ali več nevarnostmi za zdravje in varnost. Opremljena

Osebna varovalna oprema je vsaka oprema ali pripomoček, ki

je bila načrtovana in izdelana zato, da jo posameznik nosi ali

drži s ciljem, da se zavaruje pred eno ali več nevarnostmi.

14

VARSTVO PRI DELU

mora biti z oznako CE, s katero proizvajalec izjavlja, da ta proizvod izpolnjuje bistvene zahteve za var-nost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evrop-ska direktiva. Za doseganje boljše zaščite oziroma preprečevanje nevarnosti so izdelki osebne varovalne opreme označeni s standardi (SIST EN), ki zagotavljajo do-datno zaščito (npr. zaščita pred nizkimi temperatu-rami, mehanska zaščita, zaščita pred kemikalijami in podobno).Osebna varovalna oprema je razvrščena v tri kate-gorije, pri katerih je treba upoštevati predpisane postopke za ugotavljanje skladnosti, navedene v 7. členu pravilnika o osebni varovalni opremi: I. kategorija zajema osebno varovalno opremo, ki uporabnika varuje pred minimalnimi tveganji, katerih učinke, če so postopni, lahko uporabnik varno in pravočasno ugotovi. V to kategorijo spada izključno osebna varovalna oprema za varovanje pred: površinskimi mehanskimi po-škodbami, čistilnimi sredstvi z blagim delova-njem, tveganji, s katerimi se srečujemo pri ro-kovanju z vročimi elementi, pri katerih uporabnik ni izpostavljen temperaturi, višji od 50 °C, atmosferskimi dejavniki, ki niso niti izje-mni niti ekstremni, manjšimi udarci in vibraci-jami, ki ne prizadenejo vitalnih delov telesa in njihovi učinki ne povzročajo nepopravljive poškodbe organizma, sončnimi žarki. III. kategorija zajema osebno varovalno opre-mo, ki je namenjena za varovanje pred smrtni-mi nevarnostmi ali pred nevarnostmi, ki lahko resno in nepopravljivo poškodujejo zdravje in katerih takojšnjih učinkov, ki jih predvideva pro-izvajalec, uporabnik ne more pravočasno ugotoviti.II. kategorija zajema osebno varovalno opremo, ki ni navedena pri prejšnjih dveh kategorijah.Preden je osebna varovalna oprema dana v promet, morajo proizvajalci ali njihovi pooblaščeni zastopniki zagotoviti: • usklajenost z ustreznimi bistvenimi varnostnimi in

zdravstvenimi zahtevami,• tehnično dokumentacijo,• izjavo o skladnosti, • označitev vsakega kosa osebne varovalne opreme

z oznako CE, • pri opremi II. in III. kategorije pregled vzorčnega

tipa in upoštevanje postopka skladno z 11. členom pravilnika,

• izpolnitev drugih zahtev.

Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti (kljub temu se v praksi pojavlja, da si morajo delavci sami priskrbeti de-lovne rokavice, delovne hlače ...), prav tako pa zdrav-stvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom prido-bljeni materialni in socialni položaj.Dejstvo je, da preventiva oziroma zagotavljanje varnos-

ti in zdravja pri delu ni zastonj, da zahteva določena finančna sredstva (višina sredstev je od-visna predvsem od dejavnosti delodajalca), zahteva tudi pri-merno organizacijo dela in nena-zadnje svoj čas. Neupoštevanje predpisov je na kratki rok lahko tudi neprimerna ob-lika »varčevanja« delodajalca, ki pa se ob prvem inšpekcijskem nadzoru lah-ko zelo hitro spremeni v globo od 2.000 do 40.000 evrov, če pa pride do nezgode pri delu ali še kaj hujšega, pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vse bolj temeljito uveljavlja povračilo vseh nastalih stroškov preko regresnih zahtevkov.Kazenska odgovornost, ki sledi, pa je tako ali tako poglavje zase.

VARSTVO PRI DELU

15

Ana Marija Jamnik Rupar

PRESOJA SISTEMA VODENJA KAKOVOSTI ISO 9001 IN SISTEMA RAVNANJA Z OKOLJEM ISO 14001

Nadzor nad obvladovanjem sis-tema vodenja kakovosti in rav-nanja z okoljem se preverja

tudi z zunanjo presojo, ki jo za stori-tve in izdelke lahko izvedejo zaintere-sirani naročniki in cerifikacijski or-gan. Tako so v začetku leta podjetja v skupini Aktiva (Aktiva skupina, Aktiva čiščenje in Aktiva upravljanje) uspeš-no prestala tudi zunanjo presojo sis-temov vodenja. Taka presoja pred-

stavlja dokaj objektiven pregled prizadevanj vodstva in zaposlenih za kakovostno izvedbo storitev, ob hkratnem upoštevanju skrbi za oko-lje, na katero posredno in neposred-no vplivamo s svojimi dejavnostmi. Seveda pa z ocenjevanjem dobavite-ljev tudi sami nadzorujemo kakovost vhodnih materialov, kar prav tako vpliva na kakovost opravljene stori-tve.

V začetku leta so podjetja v

skupini Aktiva (Aktiva skupi-

na, Aktiva čiščenje in Aktiva

upravljanje) uspešno presta-

la tudi zunanjo presojo

sistemov vodenja.

Ana Marija Jamnik Rupar

VODSTVENI PREGLED 2016

Namen vodstvenega pregleda je ugotavljanje učinkovitosti procesov in spremljanja aktiv-

nosti pri izvajanju storitev čiščenja, upravljanja in vzdrževanja ter v pro-

izvodnji visokokakovostnih izdelko iz sadja in zelenjave. Pri tem imajo po-membno vlogo zavezanost vodstva in njegova odgovornost do jasne po-litike in ciljev podjetja, zagotavljanje potrebnih virov za delovanje celot-nega sistema, profesionalen odnos do odjemalcev in naročnikov ter se-veda neposreden, večinoma oseben nadzor nad učinkovitostjo sistema kakovosti in s tem tudi poslovanja. Pri tem se ugotavljajo tudi stopnja izpolnjevanja zastavljenih ciljev, pri-ložnosti za izboljšanje in potrebe po morebitnih spremembah sistema vodenja kakovosti in ravnanja z okol-jem. Leta 2016 je podjetje Aktiva čiščenje pridobilo tudi certifikat BS OHSAS 18001 in ga uspešno integriralo v obstoječi sistem. S tem smo poleg zakonsko določenih obveznosti še

nadgradili področje varnosti in zdravja pri delu. Razmere na trgu so še vedno precej nestabilne, pogoji za delo pa zelo zahtevni, kar se kaže tudi v različnih pritiskih na vseh pod-ročjih. Ne glede na to je vodilo pod-jetja še vedno skrb za zagotavljanje kakovosti storitve, zadovoljstva od-jemalcev in zaposlenih, urejenosti delovnega okolja, stalnega izboljše-vanja in seveda konkurenčnosti na-ših storitev in izdelkov na trgu.Vse to želimo doseči z ocenjevanjem dosežkov, izvajanjem ukrepov in po-stavitvijo ciljev za izboljšanje posa-meznih procesov, skladno z našimi zahtevami in zahtevami poslovnih partnerjev. Rezultate delovanja do-bimo na podlagi analiz podatkov, nadzora na terenu ter merjenja za-dovoljstva in odziva naših naročni-kov oziroma odjemalcev.

Leta 2016 je podjetje Aktiva

čiščenje pridobilo tudi certifi-

kat BS OHSAS 18001 in ga

uspešno integriralo v obsto-

ječi sistem. S tem smo poleg

zakonsko določenih obvez-

nosti še nadgradili področje

varnosti in zdravja pri delu.

16

KAKOVOST IN STROKA

SREČANJEHOTELSKIH GOSPODINJ 2017

Udeleženci so prisluhnili števil-nim strokovnim predavanjem z različnimi temami:

• Kako odpraviti negativne učin-ke dela

• Preprečevanje bolečin v hrbtu in vratu – delavnica

• Meditacija na delovnem mestu za dvig kakovosti medsebojnih odnosov in motivacije za delo

• Izboljšave stanja v hotelskem gospodinjstvu in zadovoljstvo gosta s pomočjo tehnologije

• Nastanitve brez odpadkov• Aroma prostora in njen vpliv na

boljše počutje gosta

Zanimive teme je spremljala aktivna debata o pomenu gibanja in rekrea-cije, o tveganjih, ki jih predstavlja delo sobarice, skupaj s predstavitvi-jo in demonstracijo vaj za prepreče-vanje bolečin v hrbtu in vratu, bese-da pa je tekla tudi o ozaveščanju miselnih in čustvenih procesov in medsebojnih interakcij ter o izbolj-ševanju osredotočanja na delovni proces in na sodelovanje s pozitivno kritiko.

Na srečanju so se predstavila tudi številna domača in tuja podjetja s področja ponudbe čistil, pripomoč-kov in druge opreme za čiščenje v turizmu. Za udeleženke je bil organiziran ogled edinstvenega turističnega kompleksa Garden Village Bled, zgrajenega v sožitju z naravo, in ogled prenovljenih hotelskih sob v hotelu Golf na Bledu (Sava Turizem d. d.). Naše podjetje so zastopale

strokovne koordinatorke Svetlana Canjko, Vesna Šafarič in Jožica Šket. Izvedene so bile tudi volitve v odbor Sekcije hotelskih gospodinj za ob-dobje 2017–2021. Odbor sestavlja deset hotelskih go-spodinj iz različnih turističnih podje-tij, med njimi tudi naša sodelavka Svetlana Canjko. Za predsednico so člani odbora izglasovali Barbaro Po-lak Tomšič iz družbe Union hoteli Ljubljana.

Svetlana Canjko

Vsakoletno srečanje hotelskih gospodinj Slovenije iz sekcije za hotelsko gospodinjstvo pod okriljem Turistično gostinske zbornice Slovenije je letos potekalo 12. in 13. aprila v Hotelu Lovec na Bledu, ki spada v verigo Best Western Premier.

AKTIVA ČIŠČENJE

17

SOK IZPARADIŽ(NIK)A

Iva Verbnik

»Jabolko ljubezni«Pradomovina paradižnika je Južna Amerika. Že pred dobrimi 2000 leti so ga vzgajali in v svoje obroke kot pomembno sestavino vključevali Indijanci.Paradižnik je v Evropo prvi pripel-jal španski konkvistador Cortes že leta 1523, a so ga najprej uporab-ljali samo kot okrasno rastlino. Leta 1544 je sadež podrobno opi-sal italijanski zdravnik Pietro An-drea Mattioli in ga poimenoval »zlato jabolko«. Zgledu so sledili Španci in paradižnik vključili v svo-

jo prehrano. Tedaj so novim živi-lom radi pripisali lastnosti afrodizi-aka in to je veljalo tudi za paradižnik. Italijani so sadež ime-novali pommi dei mori, kar je Fran-cozom zvenelo kot pomme d'amour (jabolko ljubezni), na nemško go-vorečem območju pa so sadež imenovali Paradiesapfel (rajsko ja-bolko). Latinsko ime zanj je Solanum lycopersicum in sodi v družino raz-hudnikov. Rastlina je sorodna to-baku, čiliju, krompirju in jajčevcu. Gre za trajnico, a v zmernem pod-nebju raste kot enoletna rastlina. Z novimi metodami križanja so ustvarili paradižnik v vseh mogo-čih barvah, oblikah in okusih. Da-nes imamo na voljo več kot 900 sort tega sadeža.

Čeprav paradižnik sodi v skupino sadja, ga obravnavano in uporabljamo kot zelenjavo. Izvrsten je za različne solate, dobro pa se mu podajo tudi bazilika, origano in oljčno olje.

Paradižnik in zdravjeParadižnik vsebuje 94 odstot-kov vode, 1 odstotek beljako-vin, 0,3 odstotka maščob in 4 odstotke ogljikovih hidra-tov. Bogat je z vitaminoma C in E ter beta karotenom (provitamin vitamina A) ter minerali kalijem, kalci-jem in magnezijem. Zara-di nizke energijske vred-nosti ga pogosto vključujemo v razne nizko kalorične diete. Njegova pomembnejša sestavina je likopen, pi-gment, ki sadežu daje barvo, v telesu pa zmanjšuje oksidativni stres, kar se odraža kot zmanjšanje oksidacije maščob in spodbujanje delovanja antioksidacij-skih encimov. Po-membno vliva tudi na znižanje ravni skupnega holesterola in prepreče-vanje zlepljenja trombo-citov in tako vpliva tudi na zmanjšanje tveganja zaradi ateroskleroze. Antioksidativne snovi s preprečevanjem nastan-ka osteoporoze vplivajo tudi na zdravje kosti, kar je bilo dokazano z izved-bo študije, saj se je izklju-čitev paradižnika iz pre-hrane pri testni skupini odrazila na zmanjšanju ko-

Na ocenjevanju je naš paradižnikov

sok postal šampion.

PRESAD

18

stne mase. Paradižnik ima poleg antioksida-tivnega tudi protivnetno delova-nje. Študije so pokazale, da učin-kovito zavira raka na prostati in pljučih, kar pripisujejo učinkovini alfa-tomatin. Likopen učinkovito deluje proti raku dojk, vendar je učinkovit šele, ko paradižnik se-grejemo (skuhamo ali spečemo).

Uporabnost paradižnikaČeprav sodi v skupino sadja, ga obravnavano in uporabljamo kot zelenjavo. Izvrsten je za različne solate, dobro pa se mu podajo tudi bazilika, origano in oljčno olje. Odličen je za kombiniranje z različnimi vrstami zelenjave, to pa daje prosto pot naši domisel-nosti in avanturističnemu gur-manskemu užitku. Paradižnik je pogosto tudi po-membna sestavina omak in po-livk, kako ga uporabiti, pa je prav tako prepuščeno naši domišljiji. Uporabimo lahko svežega ali kot pasto, sok, koncentrat, kečap (slednjega zaradi dodanega slad-korja manj priporočamo).

Šampion tudi v kakovosti Na ocenjevanju je naš paradižni-kov sok postal šampion, kar po-meni, da je na dveh predhodnih ocenjevanjih že dobil veliko zlato medaljo. Kakovost našega para-dižnikovega soka je tako dokaza-no stalna in visoka.

In kako si lahko z njim pope-strite jedilnik v prihajajočem poletju? Poskusite ga vključiti v zelenjav-ne napitke (smutije) ali pa mu dodajte malo bazilike, popra (če imate radi pikantno) in balzamič-nega kisa, pa kocko ledu in dobili boste osvežilni napitek. Znana je hladna španska juha gaspačo, mi pa vam za osvežitev ponujamo svojo različico.Sestavine: 7 dl paradižnikovega soka Presad2 velika sveža paradižnika 1 mlada bučka1 rdeča paprikastrok česna2 žlici oljčnega oljasveža zelišča (bazilika, origano, drobnjak)

sol in poper po okusuPriprava:Zelenjavo očistimo in česen olupi-mo. Vse skupaj grobo zmeljemo v multipraktiku, dodamo paradižni-kov sok, sol in poper po okusu ter sesekljana zelišča in oljčno olje. Na kratko še enkrat zmeljemo in postrežemo s kocko ledu. Za vse, ki še vztrajate pri topli juhi, pa prilagamo preprost recept za juho, katere priprava vam bo vzela le 10 minut. Sestavine: 1 l paradižnikovega soka Presad3 žlice oljčnega olja2 stroka česna5 dag zelenih in/ali črnih oliv 50 g kuhane koruze sveža bazilikasol in poperPriprava: Česen drobno seseklja-mo in segrejemo na oljčnem olju le toliko, da zadi-ši, potem pa ga zalije-

mo s paradižnikovim sokom, dodamo koru-zo in na koščke narezane olive. Ko zavre, dodamo še svežo (ali posušeno) baziliko ter po okusu posolimo in popramo. Jed lahko pred serviranjem potresemo še s parmeza-nom in/ali dodamo popečene kruhove koc-ke. To je le ena od mnogih idej.

Vabimo vas, da nam pošljete svoje izvirne in okusne recepte z našim paradižnikovim sokom. Najboljše in izvirne recepte bomo nagradili. Pošljete jih lahko na naslov Presad d.o.o., Pod Radovnico 3, 8233 Mirna, ali na elektronski naslov info@presad.si.

PRESAD

19

V poslovnem sistemu Varnost Maribor smo

vsakič znali odreagirati in pravilno ukrepati, ko

je prišlo do varnostno kriznih situacij in stanj.

Darko Zarić in Iztok Ledinek

Zgodila se je Izola! Javnost je ponorela, nastopila je krizna situacija, prenašanje odgovor-

nosti, kazanje s prstom na vse po-tencialne, objektivne in dejanske krivce, uvajanje varnostnih reform, še več represivnih sredstev policis-tom, nadgradnja tehničnih varnost-

nih sistemov, to je videonadzor narav nost, postrani in še počez, uvajanje zasebnih varnostnih služb praktično v vseh javnih institucijah. No, pa smo dočakali svoj Patriot act. Ob njem lahko grenko razmišljamo, kaj je vzrok in kaj posledica, dilema o kokoši in jajcu, in se vedno znova sprašujemo, ali je vse to zares pot-rebno. V bistvu gre za induktivno posploševanje z resda tragičnega, pa vendar le enega dogodka. Ne glede na vse pomisleke smo se v zasebnem varovanju in v našem podjetju ustrezno odzvali. V Poslov-nem sistemu Varnost Maribor smo zmeraj znali prepoznati in definirati varnostno kritične trenutke ter na-ročnikom realno predstaviti tvega-nja, da so se lahko odločili za pravo mero varnostnih ukrepov. Dejstvo, da v zadnjem času naroč-niki varovanja precej pritiskajo na

zmanjševanje (varnostnih) stro-škov, močno vpliva na politiko za-poslovanja v panogi. Cenene var-nostne rešitve so še bolj pritiskale na ceno fizičnega varovanja. Kon-kurenčnost se je skoraj popolnoma skoncentrirala v znesku urne po-stavke za opravljeno uro varnostni-

ka. Zmagovalci z najnižjo ceno varnostnikom ne mo-rejo izplačati niti minimalne plače, kaj šele obveznih do-datkov, regresa, potnih stroškov in malice, da o na-gradah za nadpovprečno

dobro delo sploh ne govorimo. Pa prispevki? Bolje, da smo tiho.

Nizkocenovniki, razni easyjeti in ryanairi, so zasebnemu varovanju dali neke nove okvirje poslovanja. Nekateri drugi so se zato, da bi v teh razmerah preživeli, podredili tej politiki poslovanja. To vodi v stag-nacijo in degradacijo stroke – niso več pomembne stopnje ogroženos-ti, varnostna tveganja in analitični strokovni pristopi k izgradnji ustre-znega varnostnega sistema, šteje samo še cena. V praksi se večinoma učimo kampanjsko in reagiramo šele takrat, ko se dogodki, ki bi jih sicer lahko predvideli, že zgodijo. Res je najboljša izkušnja tista, ki jo doživimo na lastni koži, vendar ta v

VAROVANJEV ZDRAVSTVUV Poslovnem sistemu Varnost Maribor smo zmeraj znali prepoznati in definirati varnostno kritične trenutke ter naročnikom realno predstaviti tveganja.

Varovanje v UKC Maribor

20

VARNOST MARIBOR

večini primerov pride prepozno ali pa je celo kata-strofalna. Pa je to res najboljši način, z ustreznim razmerjem med ceno in učinkom? V Poslovnem sistemu Varnost Maribor je stroka zmeraj imela prednost pred ekonomijo, zato smo vsakič znali odreagirati in pravilno ukrepati, ko je priš-lo do varnostno kriznih situacij in stanj. Takoj po izolski aferi smo v objektih naših naročnikov znali poostriti stare ukrepe in uvesti nove. Povečanje intenzivnosti varnostnih ukrepov, kar se je pokazalo kot ključni de-javnik pri stabiliziranju napetosti v nekaterih varovanih objektih, ki jih je izbruh izolske afere najbolj prizadel, je bilo mogoče izvesti celo takoj, z dodatnimi varnostnimi službami, samo zato, ker smo jih že prej pripravljali, ker so varnostne ocene to pravzaprav že terjale.Naslednji koraki, interna strokovna izpopolnjevanja, dodatna oprema (neprebojni jopiči, plinski razpršilniki, sredstva za vklepanje in vezanje), sicer predvideni v na-črtih, pa so bili le modificirani v skladu z novo varno-stno situacijo in novimi var nostnimi izzivi. Vsi izvedeni in navedeni ukrepi so vsekakor potrebni, niso pa edini, ki lahko pripomorejo k izboljša-nju varnostne situacije v varovanih objektih. Predvideti je treba še ukrepe, ki bodo zmanjše-vali tveganja, da bi se nevarne situacije sploh pojavile, zadevajo pa ne le varnostno osebje, pač pa tudi osebje naročnika in nekoliko še obiskovalce na varovanih območjih. Verjamemo, da lahko z analitičnim strokovnim pristo-pom prispevamo k razvoju zasebnega varovanja in iz-boljšamo storitve za naročnike, hkrati pa s prevencijo vplivamo na potencialne zunanje dejavnike, ki grozijo posamičnemu varnostnemu sistemu. Z analitičnim pristopom k problematiki varovanja in za-gotavljanja varnosti v zdravstvenih ustanovah smo se konkretno srečali ob preimenovanju Splošne bolnišni-ce Maribor v Univerzitetni klinični center, kar je pred naročnika storitev varovanja postavilo nove varnostne zahteve. Enostavnejši načrt varovanja smo morali za-

menjati z var-nostnim elabo-ratom, ki je poleg načrta vseboval še varnostne ocene in program varovanja. Ko smo se ob tem naučili osnov, smo pridobljeno znanje sproti izkoriščali tudi pri obravnavi posameznih dogodkov, ki so ali bi lahko spreminjali varnostno situacijo zdravstvenih ustanov: analizirali smo pojav ptičje gripe in ugotovitve aplicirali

v kriznem načrtu za primere epidemije, ob napadu na zobozdravnico v Ljubljani smo pripravili študijo prime-ra, v kateri smo pripravili nekaj varnostnih rešitev, predvsem za zdravstvene ambulante, s problematiko varnosti osebja v zdravstvu smo se ukvarjali ob zadnjih spremembah zakonodaje o varstvu pri delu (nevarnost za nasilje tretjih oseb) in tudi v zadnjem primeru, ob dogodku v Izoli, smo reagirali podobno. S pridom pre-našamo znanja, ki smo si jih pridobili na varovanih objektih ob različnih varnostnih situacijah, v varnostne načrte zdravstvenih ustanov in obratno. Tudi tu prido-

Konkurenčnost se je skoraj popolnoma skoncentrirala v znesku

urne postavke za opravljeno uro varnostnika. Zmagovalci z najnižjo

ceno varnostnikom ne morejo izplačati niti minimalne plače.

Varnostnika na obhodu varovanega območja UKC Maribor

VARNOST MARIBOR

21

bljeno znanje koristi pri varovanju premoženja na-sploh.Zdravstvene ustanove so zelo specifični prostori, ki zahtevajo posebno občutljivost in previdnost pri obrav-navanju varnostnih tveganj. Skozi čakalnice ambulant prihajata v stik medicinski humanizem in patologija zu-nanjega sveta, umazanija vdira v prostor, ki z vsemi svojimi močmi skuša ohranjati svojo aseptičnost. Ta osnovni princip, ki ga predpisuje že medicinska doktri-na, skušamo ponoviti tudi v varnostni strukturi objek-tov: natančneje kot v drugih objektih morajo biti v me-dicinskih jasne varnostne cone, in sicer do kod sme vsak, od kod naprej pa ne več, kakšni so kriteriji za pre-pustnost na mejah posameznih con. Praktični primer: do kod sme pacient s spremljevalcem, družinskim čla-nom in prijateljem, od kod dalje pa le še v spremstvu zdravstvenega osebja?Ta model je po naši oceni že sam po sebi varnost ni pro-blem zaradi majhne ali nične varnostne arhitekture in mehanske zaščite v takih objektih. Osnovni proces je poenostavljeno videti takole: prihod, administrativni sprejem, sprejem v ambulanto, poseg, plačilo in zaklju-ček. Prehodi med posameznimi postavkami procesa so istočasno prehodi med javno in zasebno, med zasebno in restriktivno cono ter nazaj.Osnovna kadrovska zasedba (v ambulantah) je zdrav-nik in asistent. Asistent je običajno »deklica za vse« in izvaja vse postopke administrativnega sprejema in sprejema v ambulanto, asistira pri posegu in izvede vse

zaključne postopke z zaračunavanjem storitve in bla-gajniškimi opravki ob koncu postopkov; slednje včasih opravi administrativno osebje. Osebje je dolžno poskr-beti za varnost in zdravje bolnika, za svojo varnost in za varnost materialnih sredstev. To je seveda težko, saj so tveganja zelo velika.Z najvišjo oceno tveganja je bilo ocenjeno verbalno na-silje nad zdravstvenim osebjem in grožnje. To je sicer običajen pojav v zdravstvu, ki pa ga ne gre zanemarjati, saj hitro in zlahka vodi k hujšim oblikam ogrožanja: k poškodovanju inventarja in drugih sredstev in do fizič-nega napada na zdravstveno in drugo osebje. Ker so bila vsa ta tveganja ocenjena kot srednja do visoka, zahtevajo, seveda, varnostne ukrepe. Kaj smo pri tem predlagali? Najboljši ukrep je usposabljanje zdravstvenega osebja za pravilno ravnanje v primerih verbalnega nasilja. Tam, kjer ocena bistveno odstopa od splošne ocene tveganja, je smiselno in potrebno predvideti ustrezne vrste detekcije neželenih dogodkov in ustrezno inter-vencijo, pri večjih in pogostejših tveganjih celo fizično varovanje v kritičnih prostorih in v kritičnih obdobjih, saj ose be v takih stanjih slej ko prej preidejo od besed k dejanjem. Tu smo izpostavili predvsem urgence. Pre-raščanje verbalnega nasilja v uničevanje inventarja lo-čujemo od vandalizma, saj gre pri tem za sproščanje agresije zaradi spreme njenih psihičnih stanj zaradi akutne bolečine in paničnega strahu, zato je treba ukrepati kot v zgoraj opisanih primerih, ne kot zoper vandale.

24 urno varovanje UKC Maribor

22

VARNOST MARIBOR

Tako nasilje je že mogoče spremljati in detektirati z elek-tronskimi sistemi, videonadzor lahko ima vlogo detek-torja že predhodnih stanj, ki najav ljajo neželene situa-cije, da je mogoče s pomočjo sistema klica v sili intervenirati že preventivno. Ne glede na relativno red-ko pojavljanje fizičnih napadov na osebje pa je vložek izgube življenja ali zdravja za hazardiranje prevelik, zato je treba tam, kjer je ocena taka, predvideti kar se da dober sistem mehanske zaščite, obvezno tudi video-nadzor in sisteme za klic v sili, ki omogočajo intervenci-jo, če se le da, že s težnjo k preventivnemu ukrepanju. S takim ocenjevanjem varnostnih dejavnikov seveda nočemo spodbujati miselnosti, da so vse ambulante enako ogrožene in da je zelo težko zavarovati vse te lokacije (direktor ZD Ljubljana Zvonko Rauber ob do-godku z napadom na zobozdravnico v Ljubljani). To se-veda ni res in vedno je mogoče tudi kaj storiti za izbolj-šanje varnostne situacije. Pri obravnavanju varnostnih tveganj je treba vedno natančno vedeti, o kakšni var-nosti govorimo, do kod sežejo ingerence zdravstvene-ga osebja in kje se lahko začnejo pooblastila varnost-nega osebja. Prav zaradi tega je treba poleg običajnih varnostnih pravil zelo strogo upoštevati tudi pravila, ki jih je znotraj stroke za področje varnosti, ki zadeva var-nostno osebje, predpisala zdravstvena stroka.Zasebno varovanje s svojimi ukrepi ne zagotavlja po-polne varnosti, lahko pa na podlagi varnostnega oce-njevanja in načrtovanja zagotovi pravočasno prepo-

znavanje nevarnosti, pomoč pri ugotavljanju tveganj, strokovno predlaganje varnostnih rešitev in pomoč pri evalvaciji in nadgradnji varnostnega sistema. Najpomembneje je za vsako ambulanto posebej izvesti oceno stopnje tveganja, da ugotovimo, ali bistveno odstopa od pričakovanega bodisi navzgor ali navzdol, in pri tem za odstopanja po lestvici k večjim tveganjem poiščemo za to prave vzroke, na poznavanju teh pa po-nudimo ustrezen način zgodnje detekcije in varnostne-ga ukrepa.

Varovanje novega urgentnega centra UKC Maribor

23

VARNOST MARIBOR

V spomladanskem obdobju si v izobilju

privoščite čemaž in koprive, ki na telo

delujejo blago razstrupljevalno.

Renata Novak, www.spremeni.se

SPOMLADANSKO ČIŠČENJE – NUJA ALI TREND?Pomladno sonce nam je že dodobra ogrelo telo in vsa narava je že popolnoma prebujena. Tako kot se nekatere živali prebudijo iz zimskega spanca, se zgodi tudi z energijo v naših prostorih in v našem telesu.

Enostavno spremeni se. Vsako pomlad je tako priporočljivo ge-neralno čiščenje prostorov, v

katerih bivamo, pa tudi našega tele-sa in uma. Novo energijo najprej spustite v stanovanje in poslovne prostore. Temeljito jih očistite, pred-

vsem pa na sončne dneve na stežaj odprite okna in v prostore spustite svež zrak, da zaokroži po njih. S tem boste odgnali zimsko zaspanost in zavela bo nova, ustvarjalna energija.Tako kot je priporočljivo čiščenje prostora, je zaželeno tudi čiščenje našega telesa. Če so naša jetra zdra-va, se telo neprestano samo raz-struplja. V tem primeru kakega poseb-nega razstrupljanja ne po trebujemo. Pomembno pa je, da jetra v tem ob-dobju vseeno podpremo s pravilno iz-biro hrane. V spomladanskem obdob-ju si tako v izobilju privoščite čemaž in koprive, ki na telo delujejo blago raz-strupljevalno. Svojemu telesu občasno privoščite tudi naravne sokove, ki mu bodo dali dodatno energijo in pogon. Uživate lahko sok aronije, rdeče pese, jabol-ka in korenčka. Pri izbiri bodite po-zorni na to, da so sokovi brez doda-nih sladkorjev. Na to naj bodo še posebej pozorni vsi tisti, ki so po

svoji morfologiji jetrni tipi. Ti ljudje imajo neredko težave z žolčnimi kamni, alergijami, želodčnimi in čre-vesnimi težavami. Vse to je seveda povezano tudi s čustvi. Čustvo, povezano z jetri, je jeza. Pa-zite, da v sebi nimate preveč potla-

čene jeze in da vedno poskr-bite, da se je očistite. Pri tem vam bo pomagala kakšna lahkotna vadba, kot je joga ali pilates, sprehod v naravi ali meditacija. Jeza je lahko tudi zelo ustvarjalno in kreativno

čustvo, če jo seveda znamo pravilno usmeriti. Če bomo jetra dobro podprli spomladi, tudi poleti, ko prihaja

čas srca, ne bo težav. Hrana, ki pod-pira srce, je rdeče barve. Če imate radi paradižnik, si ga poleti privošči-te v izobilju. Če ga nimate pri roki, je odličen tudi paradižnikov sok, ki si ga lahko pripravite kot osvežilno pi-jačo. Je namreč odličen vir antioksi-dantov, vitamina A in vitamina C. Z rednim pitjem boste poskrbeli za svoj vid, imunski sistem in kosti. Je tudi bogat z vitaminom B6, ki varuje pred boleznimi srca in ožilja. Odličen je v smutiju z listi rdeče pese.Naj se čiščenje začne!

PRESAD

24

Marko Grubar

NAŠ NOVIPOMOČNIK Ker smo želeli površine čim bolje izkoristiti, so hladilniški prostori za manipulacijo z velikim viličarjem postali pretesni.

Vedno večje količine proizvodov, vedno več kontejnerjev in enake kapacitete skladišča so od nas zahtevali veliko prila-godljivosti in iznajdljivosti. Ozko grlo sta

postala manipulacija in skladiščenje naših proi-zvodov pred odpremo. Ker smo želeli površine čim bolje izkoristiti, so hladilniški prostori za ma-nipulacijo z velikim viličarjem postali pretesni, zato smo se v podjetju odločili za nakup manjše-ga in okretnejšega viličarja. Doslej se je izkazal kot dober pomočnik in upamo, da bo tako tudi naprej.

25

PRESAD

Bistvenega pomena pri vgradnji ali zamenjavi kurilnih naprav je, da morajo biti

izpolnjene zahteve o neoporečni vgradnji kurilnih naprav, pa tudi zahteve

tehnične smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo.

Po Pravilniku o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/13) je kotlovnica opredelje-na kot poseben nebivalen namenski prostor, v ka-

terem so nameščene kurilne naprave, ki obratujejo isto-časno s skupno nazivno toplotno močjo nad 50 kW, če gre za kurilne naprave na trda goriva, in nad 100 kW, če

gre za kurilne naprave na tekoča ali plinasta goriva. Pra-vilnik nas pri gradnji kotlovnic oziroma vgradnji kurilnih naprav usmerja tudi k obveznemu izpolnjevanju zahtev tehnične smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo SZPV 407: Požarna varnost pri načrtovanju, vgradnji in rabi kurilnih naprav in dimovodnih naprav. V

Bojan Borišek

KOTLOVNICEKer se upravniki v večji meri srečujemo s kotlovnicami, v katerih so vgrajene kurilne naprave na plin ali kurilno olje, so tema tega članka kotlovnice z vgrajenimi napravami.

tej smernici je kotlovnica omenjena kot prostor s kuril-nimi napravami s skupno nazivno močjo več kot 50 kW, pod to vrednostjo pa se prostor imenuje kurilnica. Ker se upravniki v večji meri srečujemo s kotlovnicami, v ka-terih so vgrajene kurilne naprave na plin ali kurilno olje, so tema tega članka kotlovnice z vgrajenimi napravami.

Upravljanje je tudi vzdrževa-nje kotlovnice. To je opravilo pri rednem upravljanju in pomeni, da je treba kotlovni-co in naprave v njej ohranjati v dobrem stanju, da jih je mogoče uporabljati, hkrati

pa je treba zagotoviti delovanje sistemov varstva pred požarom. Žal se prepogosto srečujemo s problemom, da so kotlovnice zanemarjene in neurejene, ne zaveda-mo se, da se ne smejo uporabljati za druge namene, razen za namestitev ogrevalnih naprav in naprav, ki so povezane z njimi. Urejeno mora biti tudi prezračevanje,

26

AKTIVA UPRAVLJANJE

in to skozi odprtini ustrezne velikos-ti pri tleh in pod stropom. Bistvene-ga pomena je vodenje obratovalne-ga dnevnika kurilnice, v katerega je treba vpisovati vse potrebne pregle-de in servisne posege na napravah in druga pomembna opažanja.Premalo pozornosti se posveča tudi oskrbi kurilnih naprav z zgoreval-nim zrakom. V kotlovnicah so na-mreč lahko vgrajene kurilne napra-ve, ki lahko obratujejo odvisno od zraka v prostoru. To pomeni, da imajo dovod zraka neposredno iz prostora, v katerem so nameščene, torej je treba zagotoviti zadostno prepustnost zraka skozi prezrače-valne odprtine. Naprave pa lahko obratujejo tudi neodvisno od zraka v prostoru, kar pomeni, da imajo urejen dovod zraka iz okolice stav-be neposredno v kurilno napravo.Zavedati se moramo dejstva, da se lahko v primeru pomanjkanja zgo-revalnega zraka pojavijo motnje pri obratovanju kurilne naprave in sla-bo izgorevanje, posledica pa je po-

jav ogljikovega monoksida (CO), ki lahko povzroči hujše zastrupitve in celo smrt.V okviru vzdrževanja kotlovnic ne moremo mimo izvedbe dimnikar-skih storitev, ki se prav tako štejejo za opravila pri rednem upravljanju in so določene z Zakonom o dimni-karskih storitvah (Uradni list RS, št. 68/16). Dimnikarske storitve so ob-vezne in jim moramo upravniki posvečati več pozornosti, predvsem v smislu kontrole kakovosti in obse-ga opravljene storitve. Obsegajo pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimovodnih in prezračeval-nih naprav, izvajanje meritev obra-tovalnega monitoringa emisij snovi v zrak, informiranje o energijski učinkovitosti kurilnih naprav in po-sredovanje podatkov o kurilnih na-pravah za vpis v evidenco kurilnih naprav. Izvajajo se skladno s še ve-ljavnim (do sprejetja podzakonskih aktov Zakona o dimnikarski službi) Pravilnikom o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov

Poudariti je treba, da moramo

upravniki v okviru dimnikar-

skih storitev kot upravljavci

malih kurilnih naprav zagoto-

viti izvajanje prvih meritev in

obratovalnega monitoringa

emisij snovi v zrak.

27

AKTIVA UPRAVLJANJE

Za zagotavljanje učinkovite rabe energije je treba vgrajevati oziroma uporab-

ljati le energijsko učinkovite kurilne naprave, ki izpolnjujejo zahteve glede

izkoristkov skladno z zahtevami veljavnih predpisov in standardov.

pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledo-vanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zrač-nikov (Uradni list RS, št. 128/04; Pravilnik). Pomembno je, da je izvedba dimnikarskih storitev učinkovita, kar pomeni, da so zagotovljeni: čim boljša kakovost zraka, varovanje zdravja, požarna varnost, večja energijska učinkovitost in dvig ozaveščenosti uporabnikov dimni-karskih storitev. Poudariti je treba, da moramo upravni-ki v okviru dimnikarskih storitev kot upravljavci malih kurilnih naprav zagotoviti izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak.Za izvajanje meritev emisij snovi v zrak (kakršen koli iz-pust snovi v zrak iz kurilnih naprav) se za primere, ki v Pravilniku niso posebej urejeni, uporablja Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13), s spremembami (Uradni list RS, št. 2/15) in (Uradni list RS, št. 50/16), v nadaljevanju Uredba.Določbe Uredbe se uporabljajo za emisije snovi iz malih in srednjih kurilnih naprav ne glede na to, ali je upora-

bljeno gorivo trdo, tekoče ali plinasto.V članku se bomo omejili na male kurilne naprave. Male kurilne naprave so tiste, ki proizvajajo toploto za ogre-vanje prostorov ali sanitarne vode v stavbah ali za obo-je, če je njihova vhodna toplotna moč manjša od 5 MW pri uporabi tekočega goriva in manjša od 10 MW pri

uporabi plinastega goriva.Kot upravnika nas morajo še posebej zanimati mejne vrednosti emisij snovi v zrak za male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo, toplotne izgube z dimnimi pli-ni in roki dovoljene uporabe kurilnih naprav glede na starost in povzročanje emisij snovi v zrak. V primeru prekoračitve mejnih emisijskih vrednosti, ki jih določa Uredba, smo dolžni poskrbeti za njihovo odpravo oziro-ma za zamenjavo kurilne naprave z novo, energijsko učinkovitejšo napravo, ki ne povzroča onesnaženja zra-ka oziroma emisij nad mejnimi vrednostmi, ki jih določa Uredba.Redno vzdrževanje pomeni tudi izvedbo investicijsko--vzdrževalnih del, kot so zamenjava obstoječih kurilnih naprav, vgradnja ali zamenjava drugih naprav in ele-mentov, ki vplivajo na pogoje dovoda in odvoda zraka ter odvoda dimnih plinov (npr. dimniki, zračniki, okna in vrata, spreminjanje prostornine prostorov), s čimer se upravniki pri svojem delu vse pogosteje srečujemo. Bi-stvenega pomena pri vgradnji ali zamenjavi kurilnih

naprav je, da morajo biti iz-polnjene zahteve o neopo-rečni vgradnji kurilnih naprav, pa tudi zahteve teh-nične smernice Slovenskega združenja za požarno varstvo SZPV 407, lahko pa

se uporabijo tudi rešitve zadnjega stanja tehnike, ki za-gotavljajo vsaj enako raven neoporečne vgradnje kuril-nih naprav, kot je določeno s tehnično smernico. Ne-oporečna vgradnja kurilnih naprav pomeni, da morajo biti izpolnjene gradbene zahteve o varnosti pred poža-rom, zdravstveni zaščiti ljudi in zaščiti okolice ter varče-

28

AKTIVA UPRAVLJANJE

vanje z energijo.V primeru zamenjave kurilne naprave je treba skladno z veljavnimi predpisi, pravilniki in zakoni, ki veljajo v Slo-veniji, izdelati projektno dokumentacijo PZI za strojne in električne instalacije, zagotoviti prvi pregled kurilne na-prave (opravi ga izvajalec dimnikarskih storitev, ki pre-veri, ali so naprave vgrajene v skladu s predpisi, ki ure-jajo graditev objektov in dimnikarske storitve) in pridobiti potrebne podatke za potrebe izvajanja rednih obveznih dimnikarskih storitev in evidence. Zavedati se

je treba, da kurilna naprava skupaj s pripadajočimi na-pravami, ki so potrebne za obratovanje kurilne napra-ve, kot so npr. gorilniki, dimovodne naprave in prezra-čevalne naprave, tvori neločljivo celoto. Pozorni moramo biti na morebitne spremembe dovoda zraka, ki zmanjšujejo količine dovedenega zraka ali poslabšujejo tlačne razmere v kotlovnici. Ponovno je treba preveriti in zagotoviti dovod zraka skladno s teh-ničnimi predpisi. Spremembe na dimovodnih napravah (npr. zamenjava dimniškega priključka, obnova obstoje-

če dimniške tuljave, dodajanje opreme in izgradnja novih dimovodnih naprav) je treba izvesti tako, da se zagotovi neoporečna vgradnja.Pri vgradnji ali zamenjavi kurilnih naprav moramo upoštevati tudi zakonodajo s področja učinkovite rabe energije, natančneje Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 52/10), in določila tehnič-ne smernice za graditev TSG-1-004 Učinkovita raba energije. Za zagotavljanje učinkovite rabe energije teh-nična smernica med drugim določa, da se pri uporabi

plinastih goriv lah-ko vgrajujejo le kondenzac i jske kurilne naprave, vgrajevati oziroma uporabljati je tre-ba le energijsko

učinkovite kurilne naprave, ki izpolnjujejo zahteve gle-de izkoristkov skladno z zahtevami veljavnih predpi-sov in standardov, obtočne črpalke v sistemu ogreva-nja morajo imeti frekvenčno regulacijo, najprimerneje na konstantno ali proporcionalno tlačno razliko, pos-krbeti je treba za hidravlično uravnoteženje ogreval-nega sistema in samodejno regulacijo kurilnih naprav in ogrevalnih cevnih razvodov. Sistem ogrevanja mora ob najmanjših toplotnih izgubah v stavbi zagotavljati optimalno toplotno ugodje.

Zavedati se je treba, da kurilna naprava skupaj s pripadajočimi napravami, ki

so potrebne za obratovanje kurilne naprave, kot so npr. gorilniki, dimovodne

naprave in prezračevalne naprave, tvori neločljivo celoto.

IŠČETEZANESLJIVEGAUPRAVNIKAVAŠEGA OBJEKTA?

Omogočamo vam sproščenobivanje v objektu, ker poskrbimoza vzdrževanje, obnovo objektain urejeno okolico.

VEČ INFORMACIJTelefon: 01 564 44 04E-pošta: info-upravljanje@aktiva.siwww.aktiva-upravljanje.si

Z NAMI VAM BOZAGOTOVO USPELO!Z NAMI VAM BOZAGOTOVO USPELO!

29

AKTIVA UPRAVLJANJE

Marko Finc in Iva Verbnik

ZA NAMI JE ŠE ENA USPEŠNA PRESOJATik pred koncem leta smo imeli ponovno presojo naših sistemov vodenja kakovosti, to je standardov ISO in IFS

Tokrat smo se odločili za sodelovanje s certifikacij-sko hišo TÜV Avstrija Grčija (TÜV Austria Hellas). Naš glavni presojevalec je bil grški kolega Nikolaos

Gkionis, ki je presojal sistem IFS, presojevalka za stan-dard ISO pa je bila Rajna Ðakula. Odločili smo se na-mreč, da bomo istočasno izvedli presoji obeh standar-dov, in to zato, da se stvari ne podvajajo in da bi bil naš delovni proces čim manj moten in obremenjen. Vsemu temu se sicer še vedno nismo povsem izognili, časovno pa smo vendarle pridobili. Kot vedno natančna in obse-žna presoja je od nas že v času priprav zahtevala veliko dela, saj smo se odločili povsem prenoviti celoten sis-tem HACCP. Presoja je bila razdeljena v več sklopov, ki so zajeli pre-gled: • odgovornosti najvišjega vodstva (poslovanje druž-

be, organizacijska struktura, osredotočenost na kupca, vodstveni pregled, uporaba loga IFS, izvedba korektivnega plana prejšnje presoje);

• sistema vodenja varnosti in kakovosti živil (sistem HACCP, analiza tveganja glede tujkov, kot so les, steklo, kovine; obvladovanje GMO, alergenov, ob-vladovanje kritičnih kontrolnih točk);

• vodenja virov (usposabljanje na novo zaposlenih delavcev in izobraževanje vseh delavcev);

• načrtovanja proizvodnje in pregled presoje samega proizvodnega procesa (ogled proizvodnje in okolice – tloris, čiščenje, odpadki, nadzor nad škodljivci, sprejem blaga, osebna higiena, garderobe zaposle-nih, skladiščenje surovin in izdelkov);

• merjenja, analize in izboljšave sistema (notranje presoje, validacija procesov, kalibracija merilnih naprav – termometrov, preverjanje nazivne količine izdelkov, analize izdelkov in karantena, vodenje pri-tožb kupcev oziroma reklamacij, umik in odpoklic izdelka, vodenje neskladnosti in korektivnih ukre-pov, sledljivost in test sledljivosti);

• zaščite živil (ocena zaščite živil in obrata, varovanja pred načrtnim onesnaženjem, terorističnimi akcija-mi ipd.).

Ker je presoja potekala istočasno za standarda ISO in IFS, je bilo včasih videti kot navzkrižno zasliševanje. Do-datna obremenitev je bil še tuji jezik, saj je celotna pre-soja potekala v angleščini. A poglejmo to s pozitivne strani: smo pač še malo osvežili znanje tega jezika. Med presojo smo dobili pohvale za naš način dela, predvsem

dobro izvedeno notranjo presojo in testiranje sistema sledljivosti. Takšno druženje je vedno tudi koristno, saj smo izmenjali izkušnje in pridobili veliko dragocenih na-potkov za nadaljnje delo in možnosti za izboljšave naše-ga sistema. Dva dneva napornega in natančnega pregledovanja do-kumentacije in objekta, pojasnjevanja sistema in pravil, dokazovanja obvladovanja kakovosti in varnosti sta bila poplačana z uspešno potrditvijo sistema in pridobitvijo certifikata tako standarda ISO kot standarda IFS.

30

PRESAD

OUTSOURCING - LOGIKA PROTI TEORIJI

Ranko Šmigoc

V stalni bitki za čim večjo učinkovitost se podjetja in ustanove pogosto srečujejo s spoznanjem, da ne morejo biti najboljši na vseh področjih svojega delovanja.

Outsourcing je tako zelo po-gosto aktualna tema v po-slovnih okoljih, kjer se sreču-

jejo s problematiko zniževanja stroškov. Zunanje izvajanje različnih podpornih dejavnosti namreč lahko bistveno pripomore k stroškovni razbremenitvi poslovanja. Izraz out-sourcing je angleški in izvira iz bese-dne zveze »outside resource using«, kar pomeni »uporaba zunanjih vi-rov«. Ključne prednosti zunanjega izvaja-nja so: nižji stroški, večja gibljivost, večja osredotočenost na primarno dejavnost, razbremenitev rutinskih nalog.

Nižji stroškiZunanji izvajalec ima strokovno zna-nje in izkušnje, sodeluje z več naroč-niki, več vlaga v izobraževanje in usposabljanje osebja, spremlja nove tehnologije, poseduje ustrezno teh-nično opremo in orodja. Z uvedbo zunanjega izvajalca storitev se del fiks nih stroškov spremeni v variabil-ne, kar je še posebej ugodno za de-javnosti s sezonskimi nihanji oziro-ma cikličnim poslovanjem.

Večja gibljivostOdločitev o zunanjem izvajanju stori-tev je primerna predvsem v okoljih, kjer poteka več projektov hkrati, med povečanim obsegom dela ali med se-zonskimi nihanji in dopusti ter izpadi zaradi bolniške odsotnosti … Podje-

tje se izogne zaposlovanju na »zalo-go«, saj potrebuje delovno silo le ob določenem času ali ciklusu.

Večja osredotočenost na primar-no dejavnostIzvajanje za podjetja nestrateških de-javnosti terja veliko časa, ki je tako izgubljen. Z izločitvijo nestrateških dejavnosti se podjetja lahko usmeri-jo na primarna področja delovanja. Produktivnost in zmogljivosti se iz-boljšajo, saj osebje zunanjega izvajal-ca običajno deluje bolj motivirano, prav tako pa se izognejo odsotnosti in nadomeščanju notranjega kadra.

Razbremenitev rutinskih nalogPodjetje se s tem, ko določene aktiv-nosti prenese na zunanje izvajalce, izogne sitnostim in težavam pri iska-nju usposobljene specializirane de-lovne sile. Zaposleni se z ukinitvijo rutinskih nalog lahko bolje posvetijo primarnim zadolžitvam in ni potrebe po specializaciji za dejavnosti, ki so bile oddane zunanjemu izvajalcu.

Zunanje izvajanje je v Sloveniji priso-tno že vse od leta 1992, področja podpornih storitev, kot so čiščenje, upravljanje in varovanje, pa so bila v teh letih tiste vrste dejavnosti, ki so bile najpogosteje oddane zunanjim izvajalcem. Naročniki so se za oddajo storitev odločali izključno zaradi stra-teških odločitev, v katerih so dali prednost primarnim dejavnostim,

sekundarne pa so opustili. Ali je od-ločitev o oddaji dejavnosti zunanjim izvajalcem pravilna ali ne, je pogosto vprašanje za širše družbeno okolje in razne nestrokovne debate, medtem ko neposredna poslovna sfera rezul-tat pozna in o njem ne dvomi. Dokler je ponudba na trgu močna in ponu-dniki v zameno za nizke stroške nudi-jo vso strokovno in tehnično podpo-ro, je vsako razmišljanje o lastni izvedbi potrebno temeljite presoje. V nasprotju z gospodarstvom je v jav-nem sektorju, kjer so pred leti že od-dali dejavnost zunanjim izvajalcem, zaradi ugodnih makroekonomskih kazalnikov v zadnjih letih gotovo po-novno več ambicij po lastnem kadru in t. i. insourcingu, vendar to pomeni tudi korak do povečanja javne pora-be. Prav je, da se s trga umaknejo ponudniki storitev, ki ne delujejo skladno z osnovnimi načeli korektne-ga poslovanja in ne spoštujejo delov-nopravne zakonodaje, vendar pa je uvajanje neke vsesplošne demagogi-je o izkoriščanju in izsiljevanju delav-cev v zasebnem sektorju zelo napač-no in v razvitih ter ozaveščenih poslovnih okoljih nikomur ne koristi.

Bolj kot samo potenciranje smiselno-sti oddaje dejavnosti bi bilo smiselno odpreti širšo debato o pomenu ko-rektne cene, ki ne sme biti zgolj eko-nomsko upravičena, ampak tudi vzdržna in spoštljiva za vse deležni-ke, predvsem pa za zaposlene.

31

AKTIVA SKUPINA

R

KO ZADIŠI PO DOMAČIH KEKSIHPresad že več kot 60 let s spoštovanjem do narave in po najvišjih standardih kakovosti proizvaja izdelke iz sadja in zelenjave tako za živilsko industrijo kot za široko potrošnjo.

Eden od programov proizvo-dnje je tudi program za pe-karsko industrijo. Sadna pol-

nila in namazi za pekarstvo in slaščičarstvo so odličen dodatek za vse vrste peciv, od najprepros-tejših piškotov do sestavljenih tort, rulad in kremnih peciv. Velik delež sadja, ki ga vsebujejo, jim daje pristen in bogat sadni okus.Tokrat vam predstavljamo Kek-sarno Delakorda, ki že skoraj 25 let ustvarja domače kekse in sla-ščice, vrsto let je tudi naš partner. Slaščičarske in pekovske mojstri-ce vsak dan pripravijo celo vrsto različnih slaščic in keksov nepre-magljivega okusa. Izbrane sestavi-ne in sodobna tehnologija, pred-vsem pa spretne roke njihovih mojstric zagotavljajo visoko kako-vost, čarobno krhkost in poln okus tradicionalnim in no-vim izdelkom. Priročna pakiranja keksov so na voljo v trgovinah po vsej Sloveniji. Ob visoki obletnici delovanja je Keksarna Delakorda na trgu predstavila novo blagov-no znamko Babi. Predstavljajo jo različne vrste keksov, za katere pravijo, da so »najboljše, kar znajo«. Že ime sámo pa pove, da so to domači keksi, kot so jih pekle naše babice. Pri Delakordi se zavedajo, da je vedno mogoče biti še

Elizabeta Kramar

boljši, zato v umetnosti ustvarjanja slaščic izražajo svojo inovativnost, svoje kupce pa kar naprej presenečajo in razvajajo z novimi domiselnimi izdelki. Vse z namenom, da bi ustregli vse bolj zahtevnim potrošnikom. Tudi Pre-sad želi svojim strankam ponuditi najboljše, zato smo veseli, da smo del njihove zgodbe. Zavedamo se, da je le medsebojno sodelovanje ključ do uspeha, prav uspeh pa bo v zadovoljnih potrošnikih znova in znova prebudil željo po najboljših domačih keksih.

32

PRESAD

Prednosti programa AquanomicPreprost prevoz

Lahke kartuše

Ergonomično ravnanje 90 % manj fizične obremenitve

Pralni program Aquanomic™Varen in preprost pristop za najboljše rezultate

100-odstotno zaprt sistem Razvrstitev po obliki za varno in preprosto polnjenje

Zmanjšanje odpadkov 70 % manj embalaže

Za več informacij se obrnite na svojega lokalnega predstavnika družbe Ecolab.Tel.: 02 42 93 224 | E-pošta: inst.si@ecolab.com | www.ecolab.com

Aquanomic_Advert_SL.indd 1 11/11/15 14:43

Anita Tavčar

Koledarska pomlad je že v polnem razmahu, motoristična sezona je tukaj. Nenavadno toplo marčevsko sonce je za silo ogrelo asfalt, tako da so šle »mrcine« na servis, potem pa gas.

Nekaterim je bližje udobje dobrih avtomobilov, meni pa ne. Če še niste sedli na mo-

tor, potem trdim, da ste v življenju prikrajšani za mnogo lepega. Poto-vanje z motorjem ima poseben čar, ker si na ta način v primerjavi z av-tomobilom veliko svobodnejši, v stiku s prebivalci in okolico. Včasih se sicer vprašam, ali smo motoristi

res taki cepci ali pa je nekaj narobe z javnim mnenjem. Priznam, da ne-kateri, sicer redki, skozi ovinke res brezglavo gonijo, da bi jim zavidal še sam Marquez, večina pa ne. Roko na srce, največkrat tako javno mnenje oblikujejo tudi tisti, ki mo-torja od blizu še videli niso. Pa saj

KO TE ZA VEDNO ZASVOJIVONJ PO BENCINU …

poznate rek: »Le čevlje sodi naj ko-pitar.«Za nas, uživače na motorjih, so spo-mladanski meseci brez pretirane vročine kot nebesa na zemlji. Vre-me sicer res zna biti spremenljivo in hladno, ampak nič zato. Kadar je motorist v vsej svoji motoristični opremi, z željo po novih kilometrih in avanturah, ga zlepa ne zebe.

Moje dosedanje motoristič-ne sezone so mi navrgle kar precej prevoženih kilome-trov po Sloveniji, bivši Jugo-slaviji in po Evropi. V glavi so

ostali spomini, vsak zase lep in po-seben, ki jih ne more ovekovečiti noben, še tako dober fotoaparat.Seštevek vseh letošnjih praznikov v aprilu in naša slovenska folklora, da praznike kaj hitro podaljšamo v te-den ali dva dopusta, so me prav ne-sramno zvabili v podroben razmi-

slek in odločitve. Ne, letos za prvomajske praznike ne bo ponov-no na vrsti več kot 800 km najlepše obmorske ceste v Evropi. V mislih imam lepo speljane ovinke Jadran-ske magistrale, ki vsakemu motori-stičnemu navdušencu nudijo veliko uživaške vožnje na v tem obdobju precej prazni cesti, vse dol proti Ne-retvi … Malo obudiš zemljepisno znanje iz šolskih klopi, ko ob vsa-kem položenem ovinku dodobra spoznavaš, da so jadransko magi-stralo v šestdesetih letih vojska in gradbinci z veliko miniranja vklesali v pobočje Velebita, Mosorja in Bio-kova. In če naključje naplete še močno burjo, ki te prav noro pre-metava, z veseljem krepiš močne živce, ki si si jih pridobil ob upravlja-nju stavb in pri usklajevanju različ-nih interesov med etažnimi lastniki. Dalmacijo sicer zlahka obiskuješ

Če še niste sedli na motor, potem trdim, da

ste v življenju prikrajšani za mnogo lepega.

KONJIČKI NAŠIH ZAPOSLENIH

34

Slika 1: Planinski raj na pragu naravnega parka Visoke Ture (Hohe Tauern) – jez na reki Malta. Na višini 1933 m so zajezili reko z 200 m visokim in 625 m širokim betonskim jezom (najvišji v Avstriji), ki se naslanja na dve gori in mogočno zapira dolino. Po zgornjem robu teče 7,6 m široka sprehajalna pot. Če pa želite še malo več adrena-lina, kot je zgolj gledanje v praznino za jezom, lahko sto-pite na kovinsko stopničasto ploščad s steklenim tla-kom, ki je obešena na jez … Preizkušeno adrenalinsko!!!

več let zapored, sploh če temu dodaš še kak ovinek ali dva čez Bosno. A letos ne bo tako. Maroko, ja, Maroko je moja letošnja izbira. Za ovinkom že slišim glasove znancev: »Blagor tebi!« Ampak za vse tiste, ki to radi izrečete in ste prepričani, da je za potovanje potrebne-ga zgolj veliko denarja: dovolite si pustiti te čudne dvome in strahove drugim in pot pod noge, no, kolesa!Na pot gremo trije, vsak s svojim motorjem seveda. Da bi se izognili dolgočasnim avtocestam čez Italijo, Fran-cijo in Španijo, ki po mojem pridejo v poštev le v sili ali ob res močnem dežju, bomo raje krmarili po lepo ure-jenih in zanimivih deželnih cestah. Odločili smo se, da na poti po Maroku ne bomo kot furmanski konji, ki leti-jo po asfaltu, ne da bi vmes videli tudi kako polje z ov-som. Zato kot ponavadi tudi tokrat nismo vnaprej pov-sem natančno določili trase, ampak se bomo sproti dogovarjali, kam gremo in kje spimo. Vnaprej vemo le to, da želimo doživeti utrip nekaj glavnih mest, da želi-mo v puščavo, kilometre nabirati ob obali Atlantika in da želimo v Atlas. Seveda bosta fanta zaradi mene mo-rala potrpeti kako uro več tudi na slikovitih tržnicah. V zahvalo za njuno požrtvovalnost, pa tudi zaradi moje neaktivnosti pri organizaciji poti, sem jima že vnaprej obljubila, da bo pranje perila na poti izključno v moji domeni. No ja, sem se že sprijaznila, da tudi utemeljeni razlogi (preveč službenih obveznosti) niso zalegli.

In sedaj le še sladke skrbi: koliko prtljage in katero naj vzamem na pot? Ko zlagam na kup ta trenutek vse nuj-no potrebno, kaže, da bo prostora v kufrih preprosto premalo. Zato sledi jemanje s kupa, sploh če vem, da je treba kak prazen kotiček v kufrih prihraniti tudi za kaj videnega.

Slika 2: Ogled Titovega atomskega bunkerja pri Konjicu, ki se skriva pod planino Zlatar, kjer se pogorje Bjelašnice strmo spusti proti Neretvi. Bunker je bil vrsto let skrbno čuvana vojaška skriv-nost. Narejen je iz treh delov. Prvega vidimo od zunaj in je le kamuflaža. To sta dve stavbi, ki sta na zunaj vi-deti kot večina hiš tam okoli. V teh stavbah je bila ne-koč »tehnična podpora«. V zadnjem delu ene od stavb se odpirajo 1,2 m debela kovinska vrata, ki vodijo v drugi del bunkerja, v ukri-vljen tunel za dostop do osrednjega, tretjega dela bunkerja. Bunker je 280 m pod površjem in je dolg 220 m, v obliki črke U. Osrednji del je sestavljen iz po-sameznih celic – blokov. Teh je 12, vsak pa je ošte-vilčen. Vsi sistemi še danes delujejo brezhibno. Z zalo-gami, ki so bile pripravljene v času delovanja bunkerja, bi zadovoljili potrebe za šestmesečno življenje v po-polni izolaciji. Celotna površina osrednjega dela bunkerja znaša 6.854 m² in ima več kot 100 spalnih prostorov.

Že zdavnaj pa sem se nehala vnaprej ukvarjati z misli-mi, kaj bo, če bo … Izkušnje pač prinesejo svoje. Na neki točki preprosto ugotoviš, da svet funkcionira ne glede na to, v kateri državi, na kateri celini si. Pa čeprav dru-gače, kot smo vajeni doma vsak dan, v zavetju domače sedežne in postelje. In da se z lahkoto preživi brez teve-ja, mikrovalovke, kavnega avtomata in podobne navla-ke. Bogatijo pristni človeški odnosi, lepota narave …

Že davno tega je svetovna popotnica zapisala: »Skozi življenje gre sam in zapuščen, kdor misli samo nase, kdor pa se zna ljubeče prilagajati in vse stvari srečno zasuka, kdor vedno ve, kje je treba priskočiti na po-moč, in se razdaja drugim, temu je življenje cvetoča livada.«

35

KONJIČKI NAŠIH ZAPOSLENIH

NOVI NAROČNIKIMPT d.o.o. je družinsko podjetje z več kot 30-letno tradicijo, ki nas odlikuje z izkušnjami, zna-njem, skrbjo za zaposlene ter vrhunsko tehnologijo. Sodeluje-mo na področjih bele tehnike,

avtoindustrije, elektroindustrije, zabavne industrije ter pohištvene industrije. Že na samem za-četku smo se odločili, da bomo izstopali od povprečja v naši branži tako po nenehnem nadgrajevanju znanja in strojnega parka kot tudi po našem poslanstvu, saj si prizadevamo za zadovoljstvo kupcev, ugodno poslovno okolje podjetja, eko-nomsko učinkovito poslovanje in zadovoljstvo zaposlenih. Vse to skupaj pa nas je postavilo med prepoznavna podjetja naše panoge skozi zaupanje, ki nam ga izkazujejo domača in tuja podjetja. Smo rastoče družinsko podjetje, ki svojim partner-jem nudi vrhunske izdelke in izpeljavo projektov od ideje do realizacije.

AJM okna-vrata-senčila d.o.o. je prvi slovenski proizvajalec in prodajalec energetsko učinkovitih in oblikovno dovršenih oken in vrat iz PVC-ja, lesa, aluminija ter kombinacij les-aluminij in PVC-aluminij. Je eno največjih slo-venskih družinskih podjetij, ki je bilo ustanovljeno leta 1990. Ima široko razvejano prodajno mrežo po vsej

Sloveniji, svoje proizvode pa uspešno trži tudi na številnih evropskih trgih. V AJM nudijo kupcem visokokakovostna okna, vhodna in balkonska vrata, panoramske stene, zim-ske vrtove, steklene fasade, zunanje in notranje police ter izdelke za vzdrževanje in nego svojih izdelkov. Pri izdelavi stavbnega pohištva stavijo na lastni razvoj in na preverje-ne dobavitelje iz zahodne Evrope. Za izdelke zagotavljajo strokovno montažo, kar potrjuje zlati znak v graditeljstvu za montažo. S servisno-vzdrževalno službo ostanejo s kup-ci tudi po nakupu. Za brezplačno svetovanje na objektu in za vse druge informacije pokličite na brezplačno številko 080 14 01.

Pretežna dejavnost podjetja Levas d.o.o. je vezana na pro-izvodnjo lesene transportne embalaže. Poleg proizvodnje opravljamo še storitve s pod-ročja vzdrževanja strojne in

elektro opreme, vzdrževanja mobilne mehanizacije, varo-vanja premoženja, enostavne storitve v povezavi s proizvo-dno logistiko ter enostavno proizvodnjo v mizarski delavni-ci kot dopolnitev drugih programov. Poslanstvo podjetja je zagotavljanje možnosti za zaposlo-vanje in usposabljanje invalidnih oseb ob zagotavljanju po-gojev za dolgoročni obstoj podjetja s primernim poslovnim izidom in z ustvarjanjem ravnotežja interesov med kupci, dobavitelji, zaposlenimi, lastniki in javnostjo. Obstoječim programom se bodo v prihodnosti dodajali novi programi, ki bodo zagotavljali ohranitev in odpiranje novih delovnih mest

L E V A S

Smo svetovno podje-tje za transportne in logistične storitve in ponujamo široko izbiro transportnih kombinacij in rešitev. Glavna pod-

ročja našega dela so ce-stni prevoz, logistične rešitve ter zračni in pomorski prevoz. Naše storitve v cestnem prevozu obsegajo prevoz polnih, del-no polnih in mešanih tovorov tako po državi kot po Evropi. Ponujamo kompletne logistične rešitve, vključno z najemom storitev nadzora zalog in širokega obsega storitev, vezanih na strankino verigo preskrbe. V okviru trdne svetovne transpor-tne mreže izvaja služba za letalski in pomorski prevoz pošiljke na prekomorske trge po morju ali po zraku, kot polni ali delni tovor, kot kontejnerje ali kot letalske tovorne enote. Verjame-mo v vzdrževanje tesnih stikov z našimi strankami ob vsakem času in oblikujemo svoje storitve glede na specifične potrebe naših strank. V okviru globalnih pogodb z vodilnimi prevozni-ki lahko ponudimo konkurenčne cene, izjemno število desti-nacij, obsežen park opreme in napredne transportne rešitve.

Skupina Inpro se že več kot 25 let ukvar-ja s projektiranjem in izvajanjem vseh vrst strojnih inštalacij, s posebnim poudarkom na sistemih hlajenja,

ogrevanja in prezrače-vanja prostorov. Sedež podjetja je v Sloveniji, s predstavništvi pa je skupina prisotna še v Bosni in Hercegovini, na Hrva-škem, Madžarskem ter v Srbiji. Smo strokovnjaki za celovite storitve energetsko učinkovitih rešitev gretja, hlajenja, pre-zračevanja in klimatizacije za industrijske, poslovne in stano-vanjske objekte. Optimalne rešitve iščemo z individualnim pristopom, kjer naročniku pripravimo študije izvedljivosti, ocene investicije, prihrankov in vračilne dobe investicije.

Termoelektrarna Šoštanj je druž-ba z omejeno odgovornostjo, v kateri je edini družbenik Holding Slovenske elektrarne. Pretežna dejavnost je proizvodnja elektri-ke in toplote za daljinsko ogreva-nje. Z inštalirano močjo 1304 MW

proizvedemo povprečno tretjino energije v državi, v kriznih obdobjih pa pokrivamo preko polovico porabe. Povprečna letna proizvodnja električne energije se giblje med 3.500 in 3.800 GWh. Povprečna letna proizvodnja toplotne energije, za daljinsko ogrevanje Šaleške doline, znaša 300 - 350 GWh. Za omenjeno letno proizvodnjo električne in toplotne energi-je porabimo med 3,5 in 3,8 milijona ton premoga. Rezultate obratovalne pripravljenosti naših blokov lahko primerjamo z boljšimi evropskimi termoelektrarnami.

36

AKTIVA ČIŠČENJE

36

OVENOvnom se poletje začenja družabno in dina-mično. Imeli boste veliko stikov in druženj tako v poslovnem kakor tudi zasebnem življe-nju in julija se vam zna zgoditi, da boste imeli težavo z usklajevanjem obeh področij.

V službi vam bo sicer prijetno, saj ste po dolgem obdobju končno našli nekaj stabilnosti, a vas bo vseeno vleklo, da bi nekaj spremenili. Mnogi se boste odločili poiskati nove prilož-nosti, a vam do jeseni zvezde svetujejo potrpežljivo držo, saj se lahko nadejate boljših rezultatov sredi jeseni. Dopust se nakaterim obeta že v juniju, saj boste polni energije in entuziazma nestrpno skočili v poletne dni. Tudi druga polo-vica julija in avgust sta ugodna za aktivnosti na soncu. Na-sploh je pred vami to poletje kar nekaj lepih priložnosti za uživanje in druženje. Privoščite si.

BIKPoleti lahko pričakujete izboljšanje odnosov na delovnem mestu, pokazale se bodo dolo-čene priložnosti za razvoj in vsekakor se vam začenja splošno zelo dobro obdobje za delo in kariero. Komunikacija bo igrala odločilno

vlogo pri uspehu, in če boste znali združiti intuicijo z diploma-cijo, se lahko nadejate zares dobrih rezultatov jeseni. Popazite malo avgusta, ko se boste dogovarjali, in preverite vse raje dvakrat. Jesen vam prinaša tudi nove poslovne stike in poziti-ven razvoj poslovnih dogodkov, zato se pripravite, da boste aktivni in družabni. Finančna situacija bo stabilna, z možnostjo dodatnih ali povečanih zaslužkov po septembru. Za dopust je najboljše obdobje konec avgusta in v septembru. Godila vam bo sprostitev in tudi nekaj več gibanja si boste zaželeli. Športne aktivnosti v naravi vam prinašajo priložnosti za dobro zdravje in izboljšanje počutja. Lahko da si boste omislili nov hobi in tako boste veliko prostih dni preživeli ak-tivni, kar se vam bo lepo obrestovalo.

DVOJČKADinamični dvojčki boste stopili v poletne dni precej mirno. Zadeve v službi so stabilne, na vidiku ni večjih zapletov, tako da lahko opra-vite svoje delo brez stresa in naglice. Uživali boste v sproščenem poletnem ritmu in vaše

počutje bo temu primerno dobro. Tudi glede financ nimate večjih skrbi, kar vas še dodatno pomirja.Tako boste brez težav planirali dopustniške dni in si privoščili kakšno zanimivo potovanje v sončne kraje. Kljub dejstvu, da imate radi dinamiko in gibanje, boste letos kar nekako ležerni, tako da je povsem mogoče, da se boste zleknili na odročno plažo ali odjadrali v kak miren zaliv. Novoustvarjeni notranji mir vam še kako ustreza, zato boste načrtno izbirali aktivnosti, ki vas pomirjajo.

RAKRaki imate pred seboj obdobje povečane energije, kar boste s pridom izkoristili v po-slovnem okolju. Dinamično se boste spoprije-mali z dnevnimi obveznostmi in včasih se vam bo zazdelo, da premikate gore. Res je, da ima-

te elan in energijo, a vseeno popazite na ravnovesje. Julija bo-dite pozorni, da ne boste prehitri in v naglici, da bi opravili ve-liko količino dela, ne pozabite česa pomembnega. Povečano pozornost pri komunikaciji svetujemo tudi v avgustu. Domače okolje bo za vas tisto, kjer boste našli največ notranje-ga miru in izpolnitve. Lahko se odločite za prenovo doma ali pa zgolj gostite prijatelje in družino, dobro vam bo delo biti doma, tako da boste mnogi svoje proste poletne dni preživeli v doma-čem zavetju. Najboljši čas za dopust je v juliju in septembru.

LEVPoletje se bo levom odvijalo precej dinamič-no, saj boste imeli veliko komunikacije, poto-vanj in sprememb v delovnem okolju. Takšen ritem vam bo ustezal in uživali boste v znaku povečanih aktivnosti. Odločili se boste pre-

vetriti določene poslovne zadeve in čas je temu naklonjen. Julij je finančno eden najboljših mesecev leta. Vse do avgusta bodo zadeve potekale tekoče, takrat se zna nekaj ustaviti ali zaplesti, predvsem pri finančnih dogovorih ali transakcijah. Bodite prip-ravljeni in modri, ne hitite v dogovore, saj se znajo kasneje po-kazati neke informacije, ki zadevo osvetlijo v povsem drugi luči. Tudi dopust si boste zagotovo zamislili v aktivnem tempu in vleklo vas bo tja, kjer se kaj dogaja. Družabni boste in polni energije, zato vam to poletje zagotovo ne bo dolgčas. Najboljši čas za dopust je v juniju in prvi polovici avgusta.

DEVICAPoletje se nadaljuje v znaku povečane samo-zavesti, kar skromnim devicam še kako pristo-ji. Trdo delo je obrodilo dobre rezultate in po-leti lahko planirate kar nekaj trenutkov za oddih. Dobra finančna situacija in delovni po-

goji se vam obetajo vse do konca jeseni, zato je to za vas tako rekoč čas žetve. Vse bo potekalo precej gladko in večjih zaple-tov ne pričakujte. Če ste nameravali investirati ali podpisovati večje pogodbe, bodite pozorni, če se to zgodi avgusta, saj vam lahko uide kakšna pomembna malenkost. Če le lahko, posku-site to opraviti prej ali v sredini septemebra. Drugače pa je vse od julija dalje dober čas za dopust, druženje in sprostitev. Vlek-lo vas bo v mirne in idilične kraje, kjer boste uživali prijetne in zaslužene dopustniške dni v družbi najdražjih.

HO

ROSK

OP

37

TEHTNICAPred tehtnicami je zabavno, prijetno in nasploh ugodno obdobje za podvige na vseh področjih. Sreča vam je naklonjena kot že dolgo ne, zato naj vas ne čudi, da ste tako priljubljeni v službi. Napredovanje, povišica, nove priložnosti in zna-

nja vam prinašajo nasmeh na obraz. To se seveda pozna tudi v vaši denarnici in vaš dober okus je pogosto na delu, saj še kako radi zapravljate. A ne skrbite, za fi-nance imate dobre napovedi in virov zaslužka vam ne bo pri-manjkovalo. Ker bo ljudi vleklo v vašo družbo, ni izključeno, da si letos ne boste privoščili nekaj več dopusta kot ponavadi. Najboljše ob-dobje za dopust je v juniju in avgustu. Vabila bodo deževala iz vseh strani in vi boste cveteli v družbi. Izkoristite ta čas in si ustva-rite prijetne dogodke in dogodivščine.

ŠKORPIJONŠe malo potrpežljivosti, dragi škorpijoni, pa boste kočno nagrajeni z lepimi priložnostmi za uspeh. Jesen je za vas najboljše obdobje, pred tem pa bo še malo preglavic. Sploh v avgustu se bo nekaj odvijalo počasi in boste zaradi vse-

ga precej napeti in v stresu. Poskusite se pripraviti in sprostiti, saj, kot rečeno, postajate z oktobrom varovanci vesolja in pred vami je daljše obdobje srečnih okoliščin. Nadejate se lahko nap-redovanja, saj boste imeli orginalne ideje in nadrejeni bodo pre-poznali v vas kakovost in zanesljivost.Za dopust je najboljši čas v juliju in avgustu, saj morate najti na-čin, kako se izogniti stresu in se sprostiti. Privoščite si oddih, saj ste v zadnjih letih trdo delali in morate vzdrževati ravnovesje. Okolja, bogata z vodo, so za vas prava izbira za dopust.

STRELECPoletje se za strelce nadaljuje v delovnem tem-pu, saj imate nasploh obdobje povečanih ob-veznosti, trdega dela in koncentracije, kar vas zna dolgoročno izčrpati. Junija se boste počuti-li, da bi najraje skupaj s šolarji odšli na eno dol-

go potovanje. A zvezde vam svetujejo, da poskusite biti potr-pežljivi in izkoristiti najboljši čas za dopust v septembru. Takrat tudi financam kaže izboljšanje. Strelci si najbolje napolnite baterije na daljnih potovanjih v ek-sotične dežele, kjer lahko spoznavate nove kulture. Če le lahko, se odpravite kam čez mejo, to vas bo preporodilo. V tem letu potrebujete veliko počitka in spoščanja, zato tudi vikende kar najbolj izkoristite.

KOZOROGKozorogi veljate za ene najbolj delovnih pred-stavnikov zodiaka in tudi v tem poletju boste dokazali, da to še kako drži. Svoje moči boste vlagali v delovne obveznosti, saj boste imeli ob-čutek, da je sedaj pravi trenutek, da trdo delo

obrodi sadove. Prav imate, a ne pozabite tudi na pravo misel-nost, ki vodi k uspehu. Pesimizimem lahko negativno vpliva na vaše rezultate, zato poskusite ozavestiti, kadar vas zanese, da bi bili črnogledi. Nikar ne skrbite, zvezde vam napovedujejo izje-mno jesen, ko se bodo zvrstile priložnosti za napredovanje, rast in razvoj na poslovnem in družbenem področju. Poletje je čas, ko se skušajte posvetiti malo tudi privatnemu živ-ljenju, družini, prijateljem in konjičkom. Najboljši čas za dopust je v avgustu, sploh če načrtujete pot v tujino. Raziskovanje novih krajev je še kako dobrodošlo, saj vas bo navdahnilo z novimi idejami in pogledi.

VODNARSamovoljnim vodnarjem se obeta zaposleno poletje, saj vam bodo službene obveznosti nare-kovale precej deloven tempo. Ne bo šlo povsem brez zapletov, zato boste morali biti še toliko bolj pozorni, da vam kaj pomembnega ne uide

izpod kontrole, sploh v avgustu in začetku septembra. Septembra boste imeli veliko energije in zadeve se bodo začele premikati na bolje. Pozorni pa bodite tudi na dodatne izdatke, saj vas vse pre-rado zanese v nakup, a morate biti s financami previdni vse do konca leta. Čas za družino in druženje s prijatelji planirajte v juni-ju, saj vam takrat ne bo primanjkovalo dobre volje in energije. Tudi za dopust je to ugoden termin. Vleklo vas bo v prijetna oko-lja, kjer se boste lahko družili, povezovali in izrazili svojo prija-teljsko naravo.

RIBIPolejte se bo začelo v znaku povečane energije, zvrstilo se bo veliko poslovnih dogodkov in dnevi vam bodo minevali hitro. Odnosi s sode-lavci bodo dobri in zato vam bo v službenem okolju prijetno in ne boste imeli občutka, da

vam je delo v napor. Za nove poslovne priložnosti je najboljši čas konec poletja: druga polovica avgusta in začetek septembra. Odprle se vam bodo možnosti za napredovanje, nove posle, in-vesticije in stike s tujino. Če se odločite za menjavo kariere, je to najboljši čas. Julij bo za ribe najboljši čas za dopust, sploh če ga lahko planirate v začetku in tako izkoristite še dobre zvezdne vplive. Morje je za ribe vedno najboljše okolje, zato četudi se odločite preživeti večino prostega časa v domačem kraju, si vse-eno poskusite planirati vsaj kakšen vikend ob morju. To bo kot nalašč, da si napolnite baterije.

HO

ROSK

OP

38

Varovanje premoženja prepustite profesionalcem!

Namig za brezskrben dopust...

Med planiranjemdopusta ne pozabitena doma!varovanje

V2oglas_VMB_Sonchek_jan17.indd 1 24. 05. 2017 08:43:36