UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S
TORAKALNO DRENAŽO (Diplomsko delo)
Maribor, 2013 Betina Bračko
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE
Mentor: Predav. Marjeta Kokoš, viš. Med. ses., univ. dipl.org
Somentor: Prof. dr. Anton Crnjac, dr. med
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
I
POVZETEK
Torakalna kirurgija je posebno področje v kirurgiji, ki se navezuje na bolezni in poškodbe,
prsnega koša in vseh organov v njem. Pljuča so eden izmed najbolj pomembnih organov v
človeškem telesu. Največkrat pa se tega ljudje premalo zavedajo in to začnejo spoznavati,
kadar so pljuča že obolela ali poškodovana. V teoretičnem delu je predstavljena anatomija,
fiziologija in patologija pljuč in pleuralnega prostora. Pleuralni prostor je tudi natančneje
opisan, saj je poznavanje tega dela prsnega koša bistvenega pomena, da lahko rokujemo s
torakalno drenažo. Predstavljena je tudi zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo.
Natančneje so opisane naloge medicinske sestre, na kaj mora biti pozorna in kakšne so
posebnosti pri zdravstveni negi bolnika s torakalno drenažo. Medicinska sestra se mora na
tem področju nenehno izobraževati, saj tehnologija napreduje, s tem pa tudi torakalna
drenaža. V raziskovalnem delu diplomske naloge so predstavljeni rezultati anketnega
vprašalnika. Namen raziskave je bil, da spoznamo kakšna je poučenost bolnikov o
torakalni drenaži in pri katerih življenjskih aktivnostih imajo bolniki zaradi torakalne
drenaže omejitve. Raziskava je bila izvedena na Oddelku za torakalno kirurgijo v
Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, v kateri je sodelovalo 30 bolnikov, ki so bili
hospitalizirani na tem oddelku. Z raziskavo smo prišli do zaključka oziroma do sklepa
diplomskega dela, v katerem so predstavljene ugotovitve oziroma odgovori na
raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Torakalna drenaža, torakalni dren, pljuča, pleura, zdravstvena nega,
medicinska sestra, bolnik.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
II
ABSTRACT
The thoracic surgery is a specific field of surgery, for the injuries and illnesses of thorax,
including all the organs in it. Lungs are one of the most vital organs in the human body. A
fact that is not too clear to most of the people since they tend to recognize its importance
too late, when their lungs are already damaged or taken ill. In the theoretical part of the
thesis we present the basic anatomy, physiology and pathology of the lungs and of the
pleural cavity. The pleural cavity is described in detail, since it is very important to know
it, if we want to successfully handle the thoracic drainage. In the thesis we also describe
the medical care of a patient with the thoracic drainage. The duties of medical nurse are
described in detail, what do they have to pay a special attention to and what are the special
aspects of nursing with a patient with thoracic drainage. Nurses have to constantly take
part in trainings and educate themselves in the field of thoracic surgery. Technology is
progressing very fast, and with this progression changes in thoracic drainage are coming as
well. In the research part of the thesis we present the results of the poll questionnaire. The
aim of the research was to recognize how well the patients with thoracic drainage know it,
and where in their everyday life they feel to be mostly limited because of the thoracic
drainage. The poll questionnaire was carried out in the University Medical Centre Maribor,
in the Department of Thoracic Surgery. 30 patients, who were hospitalized at the time,
took part in it. The final part of the thesis presents the main findings of this research and
the answers that were collected.
Key words: Thoracic drainage, thoracic drain, lungs, pleura, medical care, nurse, patient.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
III
KAZALO
1 UVOD ............................................................................................................................................... 1
2 NAMEN, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN METODOLOGIJA RAZISKOVANJA .......................... 3
2.1 Namen diplomskega dela ......................................................................................................... 3
2.2 Cilji diplomskega dela: .............................................................................................................. 3
2.3 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................................. 3
2.4 Metodologija raziskovanja ....................................................................................................... 3
3 ANATOMIJA DIHAL IN PLEVRALNEGA PROSTORA .......................................................................... 5
3.1 ANATOMIJA DIHAL ................................................................................................................... 5
3.1.1 Nosna votlina ..................................................................................................................... 5
3.1.2 Žrelo................................................................................................................................... 5
3.1.3 Grlo .................................................................................................................................... 6
3.1.4 Sapnik ................................................................................................................................ 6
3.1.5 Pljuča ................................................................................................................................. 6
3.1.6 Prsna mrena ...................................................................................................................... 7
3.2 ANATOMIJA PLEVRALNEGA PROSTORA ................................................................................... 7
4 FIZIOLOGIJA DIHANJA IN PLEVRALNEGA PROSTORA ...................................................................... 9
4.1 FIZIOLOGIJA DIHANJA ............................................................................................................... 9
4.1.1 Celično dihanje .................................................................................................................. 9
4.1.2 Pljučno dihanje .................................................................................................................. 9
4.2 FIZIOLOGIJA PLEVRALNEGA PROSTORA ................................................................................. 10
5 BOLEZNI PLEVRE ............................................................................................................................ 11
5.1 Diagnostični postopki pri boleznih plevre .............................................................................. 11
5.1.1 Plevralna punkcija (torakocenteza) ................................................................................. 11
5.2 Plevralni izlivi .......................................................................................................................... 12
5.2.1 Fluidotoraks ..................................................................................................................... 12
5.2.2 Empiem plevre ................................................................................................................ 13
5.2.3 Hemotoraks ..................................................................................................................... 13
5.2.4 Hilotoraks ........................................................................................................................ 14
5.3 Fibrotoraks ............................................................................................................................. 14
5.4 Pnevmotoraks ........................................................................................................................ 15
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
IV
5.4.1 Spontani pnevmotoraks .................................................................................................. 17
5.4.2 Travmatski pnevmotoraks ............................................................................................... 17
5.5 Tumorji plevre ........................................................................................................................ 18
6 TORAKALNA DRENAŽA .................................................................................................................. 19
6.1 Namen torakalne drenaže: ..................................................................................................... 19
6.2 Vrste torakalne drenaže ......................................................................................................... 19
7 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S TORAKALNO DRENAŽO ............................................................ 21
7.1 Zdravstvena nega ................................................................................................................... 21
7.1.1 Definicija (določitev) zdravstvene nege Svetovne zdravstvene organizacije- SZO
(povzeto po Virginii Henderson, 1960) .................................................................................... 21
7.1.2 Definicija (določitev) medicinske sestre .......................................................................... 21
7.2 Proces zdravstvene nege ........................................................................................................ 22
7.2.1 1. faza procesa zdravstvene nege: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi ................. 23
7.2.2 2. faza procesa zdravstvene nege: načrtovanje zdravstvene nege ................................. 23
7.2.3 3. faza procesa zdravstvene nege: izvajanje zdravstvene nege ...................................... 24
7.2.4 4. faza procesa zdravstvene nege: vrednotenje ............................................................. 25
8 SPECIFIČNOST ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKA S TORAKALNO DRENAŽO ..................................... 26
8.1 Nadzor in zagotavljanje optimalnega delovanja drenažnega sistema ................................... 26
8.1.1 Naloge medicinske sestre pri bolniku z uvedeno torakalno drenažo: ............................ 27
8. 2 Nadzor in nega vstopnega mesta torakalnih drenov ............................................................ 28
8.2.1 Preveza torakalnega drena in menjava drenažnega sistema torakalne drenaže ........... 28
8.3 Stisnjenje (»klemanje«) torakalnih drenov ............................................................................ 30
8.4 Pravilno ravnanje med transportom in prelaganjem bolnika s torakalno drenažo ............... 31
8.4.1 Ukrepi ob izpadi torakalnih drenov ................................................................................. 32
8.5 Motnje v delovanju torakalne drenaže ............................................................................ 32
8.6 Odstranitev torakalne drenaže ........................................................................................ 33
9 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ............................................................................................. 34
9. 1 Raziskovalna vprašanja .......................................................................................................... 34
9.2 Raziskovalne metode ............................................................................................................. 34
9. 3 Raziskovalni vzorec ................................................................................................................ 34
9.4 Raziskovalno okolje ................................................................................................................ 35
9.5 Raziskovalni čas ................................................................................................................ 35
9.6 Etični vidik ........................................................................................................................ 35
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
V
10 REZULTATI RAZISKAVE .......................................................................................................... 36
11 RAZPRAVA ............................................................................................................................ 48
12 SKLEP .................................................................................................................................... 51
LITERATURA ...................................................................................................................................... 53
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
VI
KAZALO GRAFOV:
Graf 1: Starost anketirancev ................................................................................................ 36
Graf 2: Spol anketirancev .................................................................................................... 36
Graf 3: Izobrazba anketirancev............................................................................................ 37
Graf 4: Izkušnje z torakalno drenažo ................................................................................... 37
Graf 5: Število vstavitev torakalne drenaže ......................................................................... 38
Graf 6: Število dni, z vstavljeno torakalno drenažo ............................................................ 38
Graf 7: Seznanjenost o pomenu torakalne drenaže ............................................................. 39
Graf 8: Pomen uporabe torakalne drenaže .......................................................................... 39
Graf 9: Pridobitev informacij o torakalni drenaži ............................................................... 40
Graf 10: Način pridobivanja informacij glede torakalne drenaže ....................................... 40
Graf 11: Želja po dodatnih informacijah z zloženkami, pisnim gradivom in slikami ......... 41
Graf 12: Informacije, ki si jih bolniki še želijo pridobiti o torakalni drenaži ...................... 41
Graf 13: Pridobitev informacij o bolečini zaradi torakalne drenaže ................................... 42
Graf 14: Ocenitev bolečine po vstavitvi torakalnega drena ................................................ 42
Graf 15: Omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih, zaradi torakalne drenaže ....................... 44
Graf 16: Aktivnosti, ki so omejene zaradi torakalne drenaže.............................................. 44
Graf 17: Pomoč medicinske sestre pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti ......................... 45
Graf 18: Aktivnosti, pri katerih bi si želeli še več pomoči .................................................. 45
Graf 19: Seznanjenost z pomenom dihalnih vaj .................................................................. 46
Graf 20: Izvajanje dihalnih vaj ............................................................................................ 46
Graf 21: Poučenost o komplikacijah pri torakalni drenaži (v katerih primerih je potrebno
poklicati medicinsko sestro) ................................................................................................ 47
Graf 22: Situacije, v katerih bi bolniki poklicali medicinsko sestro ................................... 47
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
1
1 UVOD
Pljuča so življenjsko pomemben parni organ, ki zagotavlja izmenjavo kisika in ogljikovega
dioksida z okolico. Prizadeta so lahko zaradi številnih bolezni ali zunanjih škodljivih
vplivov. Pri izbranem delu pljučne patologije je potrebno operativno zdravljenje, katerega
namen je lahko postavitev diagnoze (biopsije), dokončno zdravljenje, včasih pa le
paliativno zdravljenje (Srpčič, 2009, str. 41).
Poškodbe prsnega koša predstavljajo v travmatologiji in na oddelkih za intenzivno nego
eno najpomembnejših skupin politravme. Medicinska sestra, ki skrbi za bolnika s
poškodovanim prsnim košem mora poznati sodobne principe zdravstvene nege. Obvladati
mora znanje anatomije in fiziologije prsnega koša ter organov v njem. Poznati pa mora tudi
osnove respiratorne fizioterapije, saj je ona največ časa z bolnikom in mu lahko pri
izvajanju dihalnih vaj pomaga in ga tudi spodbuja (Strniša, 2007, str. 118).
V prsni votlini je negativni tlak, ki omogoča normalno delovanje pljuč. Poškodbe, obolenja
ali operacije prsnega koša so vzrok, da zrak vdre v prsno votlino in onemogoča razširitev
pljuč. Pacient v takih primerih potrebuje torakalno drenažo (Panić, & Mertelj, 2010, str.
248).
Torakalna drenaža, je postopek, pri katerem uvedemo v plevralni prostor torakalni dren.
Torakalni dren ponavadi uvedemo skozi peto medrebrje v srednji aksilarni črti. Služi nam
za popolno izpraznitev plevralnega izliva ali zraka iz plevralnega prostora, za zdravljenje
gnojnega izliva in za nadzor nastajanja plevralnega izliva. Po torakalnih operacijah
namestimo v plevralni prostor drene za kontrolo krvavitve in izpraznitev zraka in tekočine
iz plevralnega prostora. Torakalne drene priključimo za več dni na podvodno drenažo ali
na negativni tlak do 2,5 kPa (Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega prostora, 2009).
Torakalni drenažni sistemi so različni, vendar so osnovna načela drenažnih sistemov
enaka. Danes uporabljamo industrijsko izdelan aparat za torakalno sukcijo (plevrevak), ki
je za enkratno uporabo. Pravilno napolnjen z vodo deluje takoj, zanesljivo in varno kot
podvodna drenaža, spojen z vakuumsko črpalko pa kot sukcijski sistem. Prednosti tega
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
2
sistema so, da bolnik kmalu po operaciji lahko vstane in se z aparatom lahko tudi premika,
enostavno se sestavlja, če se prevrže, se ne razbije. Sistemi za enkratno uporabo so različni,
zato moramo upoštevati navodila proizvajalcev (Ivanuša, & Železnik, 2008).
Ločimo subakvalno (podvodno) drenažo in sukcijsko (aktivno) drenažo. Subakvalno
drenažo priključeno na torakalni dren, uporabljamo za odstranjevanje zraka
(pnevmotoraks) ali tekočine (plevralni izliv) iz mediastinuma (po operaciji srca) ali iz
plevralnega prostora. Sukcijsko torakalno drenažo uporabljamo, kadar želimo doseči čim
bolj hitro ekspanzicijo pljuč. To je zaprt drenažni sistem, ki je priključen na vakuum. S
pomočjo vakuuma uravnavamo moč vleka (Panić, & Mertelj, 2010).
Zdravstvena nega pri bolnikih, ki imajo vstavljen torakalni dren, obsega tudi skrb za
pravilno delovanje drenažnega sistema. Bolnike in drenažne sisteme moramo pogosto
nadzorovati. Zelo pomembno je, da natančno merimo vitalne znake, posebej pozorni smo
na dihanje in saturacijo kisika v arterijski krvi. Po posegu je bolnik najbolj prizadet zaradi
bolečine. Medicinska sestra pomaga bolniku pri nameščanju v ustrezno lego, ki bo bolniku
olajšala dihanje in izkašljevanje. Naloga medicinske sestre je, da bolnika pouči o namenu
globokega dihanja in kako mora pravilno ravnati s torakalnim drenom. Dihalna in fizična
aktivnost bolnika zmanjšujeta zaplete in pospešita proces zdravljenja. Drenažni sistem
medicinska sestra pregleda dvakrat v izmeni. Pozorna je na pravilno delovanje sistema,
količino vode in izločkov v prekatih. Skrbi za drenažno rano in dobro pritrditev drena. S
tem poskrbi za bolnikovo varnost (Prestor, 2003, str. 209).
Pomembni so nadzor bolnika s torakalno drenažo, pravočasno zaznavanje možnih zapletov
in takojšnje obveščanje zdravnika! MS/TZN se morata zavedati, da je vsako stisnjenje
(»klemanje«) torakalnih drenov, spreminjanje podtlaka ali odklapljanje sukcijskega aparata
brez pravega razloga napaka, ki je lahko usodna za bolnika (Kodila, 2008, str. 176).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
3
2 NAMEN, CILJI, RAZISKOVALNA VPRAŠANJA IN
METODOLOGIJA RAZISKOVANJA
2.1 Namen diplomskega dela
Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstveno nego bolnika s torakalno drenažo. Z
raziskavo želimo spoznati kakšna je poučenost bolnikov o torakalni drenaži in pri katerih
življenjskih aktivnostih imajo bolniki zaradi torakalne drenaže omejitve.
2.2 Cilji diplomskega dela:
- Opisati anatomijo dihal in fiziologijo dihanja,
- Predstaviti poškodbe plevre,
- Opisati torakalno drenažo,
- Opisati zdravstveno nego in predstaviti specifičnost zdravstvene nege bolnika s
torakalno drenažo,
- Ugotoviti ali so bolniki poučeni o torakalni drenaži,
- Ugotoviti katerih informacij o torakalni drenaži bolnikom primanjkuje,
- Ugotoviti, kje se pojavijo največje omejitve pri izvajanju zdravstvene nege, zaradi
torakalne drenaže.
2.3 Raziskovalna vprašanja
Z raziskavo želimo odgovoriti na naslednja vprašanja:
Raziskovalno vprašanje št. 1: Ali so bolniki poučeni o torakalni drenaži?
Raziskovalno vprašanje št. 2: Pri katerih življenjskih aktivnostih se pojavijo največje
omejitve, zaradi torakalne drenaže?
2.4 Metodologija raziskovanja
Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela bomo podatke pridobili iz strokovne
literature, knjig in člankov. V pomoč nam bo slovenska in tuja literatura, ki se nanaša na
opisan problem. Vire bomo iskali s pomočjo domačih in tujih kooperativnih bibliografskih
sistemov. Vse zbrane podatke oziroma vire bomo preučili, uredili in jih sistematizirali ter
jih vključili v teoretični del diplomske naloge. V raziskovalnem delu bomo uporabili
deskriptivni način dela. Vse podatke, ki jih bomo želeli dobiti, bomo zbrali s pomočjo
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
4
anketnega vprašalnika. Vprašalnik bo vseboval 22 vprašanj, od tega bodo 3 odprtega tipa
in 19 vprašanj zaprtega tipa. Pridobljene rezultate ankete bomo ročno obdelali, jih
analizirali, izračunali procentualni delež ter vse prikazali z grafi in opisom.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
5
3 ANATOMIJA DIHAL IN PLEVRALNEGA PROSTORA
Z dihanjem (respiracijo) se izmenjavajo plini med telesom in zunanjim svetom.
Organizem prejema iz zraka kisik, v zrak pa oddaja ogljikov dioksid. Če dihanje preneha, v
celicah zamre oksidacija, ki je osnovni gonilni proces življenja. Pljuča so organ za
sprejemanje kisika iz zraka in za oddajanje ogljikovega dioksida v zrak. Ker pa pljuča leže
globoko v telesu, vodi do njih dolgo dihalno cevje, po katerem dihalni mehanizem vsesava
v pljuča čisti zrak in iztiska izrabljenega iz pljuč na prosto. Pljuča in dihalne cevi skupno
imenujemo dihala (Pocajt, & Anton, 2001, str. 185).
Dihala anatomsko delimo v dva dela. Zgornji del sestavljajo nos, nosna votlina z
obnosnimi votlinami in žrelo, spodnji del pa grlo, sapnik in pljuča (Cvetko, 2009, str. 119).
3.1 ANATOMIJA DIHAL
3.1.1 Nosna votlina
Pot navzven iz nosne votline poteka preko nosnic zunanjega dela, ki je večinoma iz
hrustanca, in nazaj preko nosnega prehoda, kot tudi preko obnosnih votlin, ki pa, čeprav
nimajo nobene dihalne funkcije, so zelo pomembne za vokalizacijo/ izgovarjanje
samoglasnikov. Nosno votlino deli na dva dela nosni pretin, pri čemer ima vsak del
zgornji del, dno, stranske in srednje stene; srednje stene so tudi septum. Na vsaki drugi
(neenaki) stranski steni je srednja in spodnja nosna školjka, ki omogoča vrtinčenje
vdihnjenega zraka (Palastanga, & Soamens, 2012, str. 515).
3.1.2 Žrelo
Žrelo je prostor, v katerega se odpirata od sprednje strani ustna in nosna votlina. Pot za
hrano vodi iz žrela navzdol v požiralnik, pot za zrak pa navzdol in navzpred v grlo (Pocajt,
& Anton, 2001, str. 187).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
6
3.1.3 Grlo
Grlo leži med žrelom in sapnikom. Nad njim leži jezična kost in koren jezika. Vratne
mišice ležijo pred grlom; za grlom leži žrelo in vratno vretence. Na vsaki strani sta režnja z
žlezami ščitnice. Grlo sestavlja več nepravilnih hrustancev, katere povezujejo membrane
(opne) in vezi (Watson, 2007, str. 265).
3.1.4 Sapnik
Grlo prehaja nekako v višini 6. vratnega vretenca v sapnik, ki je za palec debel in približno
12cm dolg. Sapnikova stena je trdna, ker je oprta s podkvastimi hrustanci. Ti so nanizani v
sapniku drug za drugim tako, da je zadnja sapnikova stena brez hrustanca, in tu za
sapnikom poteka požiralnik. Tako je sapnik vselej odprt in prehoden za zrak, odzadnja
stena pa se pri požiranju hrane lahko vdaja.
Sapnik se razcepi v prsni votlini v višini 5. prsnega vretenca v dve veji, imenovani sapnici
(sapnica- bronchus). Ti vstopita skoz pljučni lini v pljuča: leva sapnica v leva pljuča,
desna sapnica pa v desna pljuča. Nato se sapnici cepita v številne tanjše veje in vejice, vse
do najtanjših, komajda za las debelih končnih vejic (bronhioli), ti pa se razširijo v pljučne
mešičke. Sapnice in veje sapnic se po zgradbi skoraj ne razlikujejo od sapnika, le v steni
najtanjših vejic ni hrustanca, pač pa mnogo elastičnega tkiva in gladkega mišičja. Mišičje
se lahko ob ustreznih dražljajih skrči in močno zoži celotno vejevje sapnic, in zato lahko
zelo ovira dihanje (Pocajt, & Anton, 2001, str. 189).
3.1.5 Pljuča
Pljučni krili sta dihalna organa in ležita vsak na svoji strani medpljučja (mediastinuma) in
ju obkrožata leva in desna poprsnica. Zrak vstopa in izstopa iz pljuč preko glavnega
bronhija, ki ga sestavljajo veje sapnika. Preko pljučnih arterij pride iz desnega srčnega
prekata v pljuča kri brez kisika. Kri s kisikom se nato preko pljučnih ven vrne v levi
preddvor. Desno pljučno krilo je malo večje od levega pljučnega krila. Vsako pljučno krilo
je oblike »polovičnega stožca«, ki ima dno, vrh, dve površini in tri robove (Drake, Vogl, &
Mitchell, 2012, str. 85).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
7
3.1.6 Prsna mrena
Prsna mrena (pleura) je tanka, svetla serozna mrena, ki posebej ovija desna in leva pljuča
ter notranjo površino prsne votline. Glede na to, kaj pokriva, jo delimo na drobovno
poprsnico, visceralno pleuro ali popljučnico (pleura pulmonalis), ki pokriva pljuča, in na
stensko poprsnico, parietalno pleuro (pleura parietalis), ki pokriva notranjost stene
prsnega koša. Ob pljučnem korenu prehaja popljučnica v stensko poprsnico. Med obema
listoma je pleuralni prostor (cavum pleurae), v katerem je majhna količina serozne
tekočine, ki zmanjšuje trenje.
Glede na to, česa se dotika, delimo stensko poprsnico na porebrnico (pleura costalis),
medpljučno poprsnico (pleura mediastinalis) in preponsko poprsnico (pleura
diaphragmatica). Na mestih, kjer en list drobovne poprsnice prehaja v drugega, nastane
pleuralni žep (recessus pulmonis). To je prostor, v katerega se pljuča lahko razširijo pri
globokem vdihu. Najgloblji žep je na prehodu preponske poprsnice v porebrnico (Cvetko,
2009, str. 122).
3.2 ANATOMIJA PLEVRALNEGA PROSTORA
Plevra je serozna membrana, ki pokriva pljuča (visceralna plevra), notranjo površino
torakalne stene, mediastinum in diafragmo (parietalna plevra). Med obema listoma plevre
je plevralni prostor, v katerem je negativni tlak in majhna količina plevralne tekočine.
Oboje je pomembno zaradi mehanike dihanja (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010, str. 222).
V embrionalnem razvoju se plevra razvije iz mezenhima, da bi ovila prostor in ločila
pljuča od mediastuma, diafragme in prsne stene. Zdrava plevra je gladka, lesketajoča,
polprepustna membrana, ki blaži gibanje pljuč v prsnem košu. Čeprav je v svojem poteku
neprekinjena membrana, jo delimo v visceralno in parietalno plevro. Visceralna plevra se
širi v interlobarne fisure in tesno ovija pljuča, v hilusu se obrne in neprekinjeno nadaljuje v
parietalno plevro, ki pokriva notranjo površino prsne stene, mediastinum in diafragmo.
Obe plevri prekriva sloj sploščenih mezotelnih celic, ki so mezodermalnega izvora, imajo
epitelni fenotip. Mezotelne celice so sposobne fagocitoze in izločajo fibrinolitične in
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
8
prokoagulacijske faktorje, kemotaktične faktorje za neutrofilce in monocite, različne
citokine in rastne faktorje, kar ima odlično vlogo pri vnetju plevre in fibrozi. Mezotelne
celice omogočajo gibanje pljuč brez prevelikega trenja s pomočjo mikrovilov, glikokaliksa
in izločanjem glikozaminov, predvsem hialuronske kisline. Mikrovili služijo kot lubrikant,
obenem pa tudi povečajo plevralno površino, preko katere poteka transport tekočine.
Normalno plevro pokriva do 10 ml tekočine bogate s hialuronsko kislino (Vidovič, 2006,
str. 89).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
9
4 FIZIOLOGIJA DIHANJA IN PLEVRALNEGA PROSTORA
4.1 FIZIOLOGIJA DIHANJA
Plini se izmenjavajo med zrakom in krvjo, med krvjo in tkivno tekočino, med tkivno in
celično tekočino. Izmenjavanje plinov med zrakom in krvjo v pljučih imenujemo pljučno
ali zunanje dihanje. Celično ali notranje dihanje pa je izmenjavanje plinov med krvjo in
celicami v tkivih (Pocajt & Anton, 2001, str. 194).
4.1.1 Celično dihanje
Celično dihanje je izmenjavanje kisika in ogljikovega dioskida med krvjo in celicami v
tkivih. Oziroma krvi prestopa kisik skoz kapilarno steno v tkivno tekočino in dalje v celice.
V obrnjeni smeri difundira ogljikov dioksid, ki nenehno nastaja v celicah. Tudi pri
celičnem dihanju je osnovnega pomena razlika v delnem tlaku kisika oziroma ogljikovega
dioksida v krvi na eni in drugi strani (Pocajt, & Anton, 2001, str. 203).
4.1.2 Pljučno dihanje
Pljučna ventilacija je mehanski proces, odvisen od sprememb volumnov pljuč in s tem od
sprememb tlakov v prsni votlini. Sestavljena je iz vdiha (inspirij) in izdiha (ekspirij). Med
vdihom vstopa zrak, bogat z kisikom, v dihalno cev vse do pljučnih mešičkov. Pri tem se
najprej skrčijo trebušna prepona in zunanje medrebrne mišice in se zato prsna votlina
razširi. S tem se poveča volumen pljuč ter zmanjša tlak v njih tako, da je le- ta nižji od
atmosferskega tlaka. Posledica je vdor zraka v pljuča, vse dokler tlak v pljučih ni enak
atmosferskemu. Izdih je pri mirnem dihanju pasiven proces, ki nastane zaradi elastičnosti
pljuč. Ko se trebušna prepona in zunanje medrebnre mišice sprostijo, se volumen pljuč
zmanjša, s tem se zviša pritisk v njih tako, da je višji od atmosferskega. Razlika v tlakih
povzroči izstopanje zraka, bogatega z ogljikovim dioksidom, iz pljuč (Cör, 2009, str. 124).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
10
4.2 FIZIOLOGIJA PLEVRALNEGA PROSTORA
Plevralna tekočina se tvori na parietalni in visceralni plevri, kar omogoča nižji tlak v
plevralnem prostoru napram tlaku v intersticiju plevre. Obe plevri sta prepustni za tekočino
in proteine. Plevralna tekočina vstopa v plevralni prostor počasi – 0, 5 ml/ h. Večina
plevralne tekočine se odstranjuje preko por oziroma kanalčkov na parietalni plevri. Ti
kanali so dovolj veliki, da prepuščajo tudi proteine in eritrocite, zmogljivost resorbcije pa
se lahko poveča tudi za 30- krat. Tlak v plevralnem prostoru je negativen in znaša na
sredini prsnega koša -5cm vode. Tlak v plevralnem prostoru se kljub negativnemu tlaku ne
nabira zrak, saj je seštevek parcialnih tlakov plinov v kapilarah subatmosferski in se lahko
zrak, ki pride v plevralni prostor, tudi resorbira (Vidovič, 2006, str. 92).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
11
5 BOLEZNI PLEVRE
Glavne značilnosti plevralnih bolezni so bolečina, zmanjšana gibljivost prsnega koša,
vročina in patološke spremembe na pregledni rentgenski sliki pljuč. Vsekakor je ostra
bolečina v predelu prsnega koša, ki je odvisna od dihanja, najpogostejši razlog, da se
bolniki obrnejo na zdravnika. To bolečino imenujemo tudi plevralna bolečina, ni pa nujno,
da je vedno vzrok bolezen plevre. V kliničnem pregledu pogosto ugotovimo zmanjšano
gibljivost boleče strani prsnega koša, bolniki hitro in plitvo dihajo ter imajo često vročino.
Takšno klinično sliko vidimo pogosto pri akutnih boleznih plevre. Simptomi so lahko blagi
in nespecifični, lahko trajajo tudi dlje časa. To je značilnost različnih kroničnih
bolezenskih procesov na plevri, plevralnih tumorjev ali prizadetosti plevre v sklopu drugih
bolezni (Perdija & Regvat, 2006, str. 97).
5.1 Diagnostični postopki pri boleznih plevre
Osnovna preiskovalna metoda pri sumu na bolezni plevre, po precizni anamnezi in
kliničnem pregledu, je rentgensko slikanje prsnega koša (klasično, stransko ali na boku).
Rentgenska slika nam pokaže, poleg večjega ali manjšega plevralnega izliva ali
pnevmotoraksa, tudi prisotnost morebitne pljučne patologije ali povečanih mediastinalnih
bezgavk. Rentgensko slikanje lahko nadgradimo s CT preiskavo prsnega koša. Za
odkrivanje manjših plevralnih izlivov, ki ostanejo na RTG posnetku nevidni, naredimo UZ
preiskavo plevralnega prostora. Vzorce plevralnih izlivov, dobljenih pri torakalni punkciji,
pošljemo na biokemične in bakteriološke preiskave. Velikokrat se pri dokazovanju bolezni
plevre posložujemo tudi invazivnih diagnostičnih postopkov kot so slepa biopsija plevre,
torakoskopija ali odprta biopsija plevre pri torakotomiji (Crnjac, Kirurške bolezni
plevralnega prostora, 2009, str. 5).
5.1.1 Plevralna punkcija (torakocenteza)
Plevralna punkcija (torakocenteza) je diagnostična ali izpraznitvena. Punktiramo
praviloma pri sedečem bolniku v šestem ali sedmem medrebrju pod spodnjim vogalom
lopatice, nad gornjim robom rebra. Uporabljamo lokalno anestezijo. Paziti je treba na
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
12
strogo asepso. Manj varne so punkcije pri ležečem bolniku in pri bolniku, ki ga
nadzorovano predihavamo. Otroke predihavamo v splošni anesteziji. Punktirati je težje, če
je plevralnega izliva malo, če so v plevralnem prostoru zarastline in če je izliv lokaliziran
in ločen z adhezijami. Za punkcijo uporabljamo primerno debelino igle, da jih kri ali gnoj
ne zamašita, z varnostnim sistemom za zmanjšanje možnosti poškodbe organov v prsni
votlini. Zapleti pri punkciji so krvavitev iz nabodenih prsnih organov in iz prepone ter
pnevmotoraks (Orel, 1995, str. 236).
5.2 Plevralni izlivi
V plevralnem prostoru lahko pride do prekomernega kopičenja tekočine (fluidotoraks),
gnoja (empiem), krvi (hemotoraks) ali hilozne tekočine (hilotoraks). Skupna značilnost v
klinični sliki vseh izlivov je oteženo dihanje zaradi stisnjenja pljuč in posledično
zmanjšanja dihalnega volumna, lahko je prisoten kašelj in neredko plevralna tekočina.
Zdravljenje je usmerjeno v odpravo kliničnih znakov in je odvisno od vrste izliva oziroma
patofizioloških dogajanj, ki povzročijo plevralni izliv (Crnjac, Kirurške bolezni
plevralnega prostora, 2009, str. 8).
5.2.1 Fluidotoraks
Plevralna tekočina je lahko transudat ali eksudat. Transudat je filtrat plazme, ki nastane
zaradi povečanega hidrostatskega tlaka ali znižanega onkotskega tlaka plazme (srčna
odpoved, konstriktivni perikarditis, pljučni infarkt, hipoalbuminemija, jetrna ciroza).
Eksudat je plevralni izliv z večjo vsebnostjo beljakovin, celic in levkocitov, je običajno
moten ali krvavkast in nastane zaradi povečane prepustnosti kapilar in lokalnega vnetja
(tumorji, vnetja plevre, pljučnice, pljučni abscesi, pankreatitis) (Crnjac, Torakalna
kirurgija, 2010, str. 8).
Transudat se od eksudata razlikuje po tem, da je bister, rumenkast, ima relativno gostoto
manj kot 1, 016 in manj kot 30g/ l beljakovin, vsebuje malo celic. Eksudat pa je moten,
lahko krvavkast in vsebuje veliko različnih vrst celic, med drugim več kot 5,0 x 109
levkocitov na liter (Orel, 1995, str. 237).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
13
5.2.2 Empiem plevre
Empiem plevre je akutno ali kronično gnojno vnetje v plevralnem prostoru. O
parapnevmoničnem empiemu govorimo, kadar bakterije iz pljučne okužbe neposredno s
širjenjem inficirajo sterilni plevralni prostor, o pooperativnem empiemu pa, kadar pride do
gnojnega vnetja zaradi zapletov kirurških posegov v prsnem košu ali trebuhu. Drugi vzroki
za nastanek empiema so še:
- ruptura požiralnika,
- limfogeno širjenje okužbe iz pljuč, medpljučja ali stene prsnega koša,
- hematogeno širjenje iz drugih gnojnih žarišč, subfrenični absces in peritonitis,
- vnos bakterij pri odprtih poškodbah prsnega koša ali pri invazivnih posegih (punkcije,
drenaže, biopsije plevre).
Povzročitelji empiemov so lahko gram pozitivne in gram negativne bakterije, anaerobi in v
določenih okolicah tudi glivice. Pri otrocih je najpogostejši povzročitelj Staphylococcus
aureus (Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega prostora, 2009, str. 10).
Bolniki z empiemo lahko čutijo bolečino v prsih in dobijo povišano telesno temperaturo.
Začetna obravnava oziroma zdravljenje je bolj previdno, ko skušamo empiem odstraniti z
drenažnimi cevkami in antibiotiki. Pri kroničnem empiemu pa je potrebna operacija, saj
sama drenaža ne bo preprečila nabiranja gnojne tekočine v votlini. Operacija zajema
luščenje in drenažo tekočin (Pudner, 2005, str. 274).
5.2.3 Hemotoraks
Kri v plevralnem prostoru je najpogosteje posledica poškodb prsnega koša. Pooperacijski
hemotoraks je posledica intratorakalnih operacij. Kadar pri prisotnem hemotoraksu ni
anamnestičnih podatkov o poškodbi, je treba pomisliti na rak pljuč ali tumorje plevre.
Klinični znaki so odvisni od količine izgubljene krvi. To so znaki hipovolemije in
oteženega dihanja (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010, str. 223).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
14
Zaradi obsežnosti plevralnega prostora lahko človek v en plevralni prostor izgubi več kot
polovico volumna krvi.
Glede na vzrok krvavitve v plevralno votlino delimo hemotorakse na:
- poškodbeni,
- iatrogeni,
- pooperacijski (Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega prostora, 2009, str. 10).
Hemotoraks zdravimo s torakalno drenažo in transfuzijo krvi. Pri cirkulatorno nestabilnem
bolniku, ki izgublja prve 4 ure skozi dren več kot 200 ml krvi na uro, sta potrebni
torakotomija in operacijska hemostaza (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010, str. 223).
5.2.4 Hilotoraks
Hilotoraks pomeni nabiranje hilozne tekočine (mlečna tekočina, ki vsebuje več maščob kot
plazme) v plevralni votlini in je posledica rupture torakalnega voda (ductus thoracicus), do
katere pride zaradi poškodbe ali pritiska tumorja (Orel, 1995, str. 239).
Glede na vzrok rupture delimo delimo hilotorakse na:
- Poškodbeni (ruptura voda v predelu prepone pri topih ali penetrantnih poškodbah
toraksa, pri hudem kašlju ali bruhanju, pri hiperekstenziji hrbtenice),
- Iatrogeni (pritisk ali preraščanje tumorja),
- Kongenitalni (malforacije voda ali porodna poškodba).
Hilotoraks zdravimo v začetku s torakalno drenažo, ukinitvijo enteralne prehrane in
parenteralno hiperalimentacijo. Če se po 14 dneh konzervativnega zdravljenja še nabira
hilozna tekočina, ali če je iztekanje hilozne tekočine pri odraslem več kot 1500 ml na dan,
5 dni zapored, se odločimo za operativno zdravljenje z ligiranjem torakalnega voda
(Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega prostora, 2009, str. 11).
5.3 Fibrotoraks
Vnetni odgovor na prisotnost nedreniranega plevralnega izliva povzroči odlaganje fibrina
na perietalni in visceralni plevri. Plevri se debelita, vanju vrašča vezivo, odlaga se kalcij in
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
15
vraščajo žile. Tvori se debelika, katere debelost je odvisna od jakosti vnetja in variira od
mikroskopsko tanke membrane pri transudatih, do debele fibrozne membrane pri
zastaranih hematomih ali kroničnih empiemih. Krčenje pljuč vodi v zmanjšanje perfuzije
in ventilacije, kar lahko v težjih primerih privede do hipoksije, hiperkapnije, pljučne
hipertenzije in celo cor pulmonale.
V klinični sliki prevladujeta oteženo dihanje in bolečine na prizadeti strani prsnega koša.
Osnovna diagnostična metoda dokazovanja fibrotoraksa je po fizikalnem pregledu
rentgenska slika pljuč, ki jo nadgradimo s CT preiskavo prsnega koša.
Zdravljenje je operativno pri čemer luščimo debeliko z obeh plever (dekortikacija). Pogoj
za uspešno luščenje je zadostna zrelost debelike, vsaj pet tednov po začetku bolezni
(Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega prostora, 2009, str. 12).
5.4 Pnevmotoraks
Pnevmotoraks je stanje, pri katerem zrak iz več razlogov vstopi v plevralno votlino in
povzroči sesedanje pljučnega krila. Vstop zraka v plevralno votlino prekine pritisk na
površju sloja tekočine, ki povezuje obe plevri, in prekine se negativni tlak v plevralni
votlini. Obe plevri se ločita in ne delujeta več kot ena enota (Pudner, 2005, str. 273).
Zrak lahko pride v plevralni prostor:
- iz dihalnih poti in pljuč,
- iz poškodovanega požiralnika ali prsnega koša,
- pri torakotomiji oziroma,
- je lahko posledica bakterijske okužbe v plevralnem prostoru.
Po načinu nastanka so pnevmotoraksi:
- spontani,
- poškodbeni,
- iatrogeni pnevmotoraks.
Po količini zraka so:
- delni,
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
16
- popolni pnevmotoraks.
Po vplivu na dihanje so:
- odprti,
- tenzijski pnevmotoraks.
Pri odprtem pnevmotoraksu sta atmosferski zrak in in zrak v plevralnem prostoru
neovirano povezana in pljuča zato kolabirajo. Pri tenzijskem pnevmotoraksu pa organski
ventilni mehanizem na pljučih ali steni prsnega koša preprečuje to prosto povezavo. Pri
vsakem vdihu se lahko zrak pod pritiskom nabira v plevralnem prostoru, pritiska na pljuča,
mediastinum in strukture v njem (moten venski dotok v srce). Posledica je huda dihalna
stiska. Pri odprtem pnevmotoraksu je potrebno povezavo zatesniti, pri ventilnem pa jo
narediti (torakalna drenaža, zabadanje punkcijskih igel) (Orel, 1995, str. 239).
Simptomi razvijajočega se tenzijskega pnevmotoraksa so sledeči:
- nemir bolnika (ne bo izražen pri bolniku, ki dobiva mišični relaksant);
- hitro, plitvo dihanje (pri spontano dihajočem bolniku), hlastenje za zrakom oziroma
podihavanje ob mehanskem ventilatorju (ne bo izraženo pri bolniku, ki dobiva mišični
relaksant);
- porast končnega inspiracijskega tlaka na mehanskem ventilatorju (> 60 cm H2O
oziroma > 6 kPa);
- nabrekle vratne vene;
- cianoza;
- hemodinamska nestabilnost bolnika (pospešen utrip, zmanjšan sistemski krvni tlak)-
kot posledica pomika mediastuma neprizadeti strani in pritiska na žilje in srce;
- prizadeta stran prsnega koša zaostaja pri dviganju med vdihom, obenem pa se prsni koš
na tej strani postopoma boči (zaradi kopičenja zraka v medplevralnem prostoru);
- avskultacijski zvok je med prizadeto stranjo oslabljen oziroma odsoten (Kodila, 2008,
str. 175).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
17
5.4.1 Spontani pnevmotoraks
To je bolezen visceralne plevre in pljučnega parenhima pod njo. Primarni pnevmotoraks
nastane pri mlajših moških kadilcih, ki nimajo pljučne bolezni, so pa vitki in visoki.
Visceralna plevra, ki pokriva napihnjene subplevralne mehurčke, poči zaradi različnih
vzrokov. Za sekundarni pnevmotoraks pa je značilno, da prizadene največkrat starejše
ljudi z bolnimi pljuči (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010, str. 223).
Znaki so huda, nenadna bolečina v prsnem košu, praviloma pri mirujočem človeku in
oteženo dihanje. Pri bolnikih s sekundarnim pnevmotoraksom in okrnjeno dihalno rezervo
je dihalna stiska lahko tako huda, da je bolnik v življenjski nevarnosti, še posebej, če gre za
tenzijsko pnevmotoraks.
Posebna oblika je pnevmotoraks ob menstruaciji (katamenialni pnevmotoraks). Prosti zrak
pride v plevralno votlino domnevno iz Fallopijeve tube skozi neznatne odprtinice v
trebušni preponi.
Redek zaplet spontanega pnevmotoraksa je krvavitev v plevralno votlino ali
hemopnevmotoraks. Vzrok so pretrgane in dobro prekrvavljene plevralne prirasline (Orel,
1995, str. 239).
Pnevmotorakse zdravimo s torakalno drenažo; v redkih primerih je potrebna operacija, v
zadnjem času je to večinoma torakoskopska operacija (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010,
str. 223).
5.4.2 Travmatski pnevmotoraks
Vzrok za nastanek travmatskega pnevmotoraksa je mehanična poškodba pljuč (zaprti
pnevmotoraks) ali stene prsnega koša (odprti pnevmotoraks). Pljuča lahko poškodujemo,
če nismo pazljivi, zaradi:
- barotravme, pri bolnikih na nadzorovanem umetnem dihanju,
- pri uvajanju centralnega venskega katetra (v veno subklavijo in jugularno veno),
- pri diagnostični punkciji in biopsiji pljuč in
- pri blokadi medrebrnega živca in brahialnega pleteža.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
18
Pnevmotoraks je lahko tudi namenski, diagnostični; v preteklosti pa so ga uporabljali tudi
za zdravljenje (pljučna tuberkuloza).
Treavmatske pnevmotorakse zdravimo glede na velikost in klinično sliko s torakalno
drenažo (Orel, 1995, str. 240).
5.5 Tumorji plevre
Tumorje plevre razdelimo na primarne in sekundarne. Primarni tumor plevre je
mezoteliom, ki je lahko lokaliziran (ta je največkrat benigen) ali difuzen (zelo maligen
tumor). Mezoteliom se pojavlja pogosteje pri delavcih v industriji azbesta. V klinični sliki
so prisotni znaki kašlja, bolečin v prsih in hujšanja. Zdravljenje je kirurško, ki ga pri
difuznem tipu dopolnimo s kemoterapijo in obsevanjem.
Sekundarni tumorji plevre so zasevki raka dojke, pljuč, jajčnikov, ledvic in želodca. Ker
pri tem nastajajo ponavljajoči se maligni plevralni izlivi, je smiselna obliteracija
plevralnega prostora s torakoskopsko mehanično plevrodezo ali s kemično plevrodezo s
talkumom (Crnjac, Torakalna kirurgija, 2010, str. 223).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
19
6 TORAKALNA DRENAŽA
Torakalna drenaža je manjši operativni poseg, pri katerem v lokalni anesteziji ali
intraoperativno vstavimo drene različnih dimenzij v plevralni prostor in jih priključimo na
podvodno drenažo ali na negativni tlak (do 2.5 kPa) za kontinuirano evakuacijo zraka,
plevralne tekočine, oziroma za nadzor nastajanja le- teh. v lokalni anesteziji vstavimo dren
skozi četrto ali peto medrebrje v srednji aksilarni črti (Crnjac, Kirurške bolezni plevralnega
prostora, 2009, str. 6).
6.1 Namen torakalne drenaže:
- Neprekinjeno odstranjevanje zraka in tekočine (kri, transudat, eksudat) iz
medplevralnega prostora;
- Čim prejšnje popolno razširjanje sesedlih pljuč.
Torakalne drenaže nimajo samo bolniki s torakalnimi boleznimi ali poškodbami, ampak
tudi mnogi drugi (travmatološki bolniki, abdominalni, nevrokirurški,…) (Kodila, 2008, str.
167).
6.2 Vrste torakalne drenaže
1. Aktivna (sukcijska oziroma aspiracijska) torakalna drenaža: vsebino iz
medplevralnega prostora izsesavamo s pomočjo črpalke (sukcijski aparat).
Fiziološki negativni tlak v medplevralni votlini je pri odraslem človeku med vdihom od -8
do -12 cm H2O (vodnega stolpca) oziroma od 0,8 do -1,2 kPa. Za učinkovito aktivno
drenažo uporabljamo vlek -20 cm H2O oziroma 20 mbar (milibarov), pri čemer ima
pomemben učinek tudi višina vodnega stolpca v aktivni komori pleur- evaca (zbiralnik), ki
mora segati do oznake 20 cm H2O (pri odraslem bolniku). Da zagotovimo standartno
sesalno moč, naravnamo kazalec na manometru sukcijskega aparata prav tako na vrednost
20 cm H2O. V aktivni komori se kot znak pravilnega delovanja drenaže pojavijo stalni
rahli mehurčki in rahlo brbotanje vode.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
20
Indikacije za aktivno torakalno drenažo so:
- pnevmotoraks;
- hematotoraks;
- fluidotoraks:
- piotoraks;
- poškodbe prsnega koša;
- operativni posegi prsnega koša.
Kontraindikacija za aktivno torakalno drenažo je stanje po pnevmonektomiji (odstranitev
enega pljučnega krila).
2. Pasivna (podvodna oziroma subakvalna) torakalna drenaža: vsebina izteka
spontano, pod vplivom natega (gravitacije), ki ga ustvarja višina vodnega stolpca v vodnih
komorah pleur- evaca (aktivna in podvodna komora) Voda, ki je v obeh komorah,
preprečuje, da bi lahko zunanji zrak vdrl (retrogradno) v medplevralno votlino. Notranjost
pleur- evaca pa je preko prezračevalnega čepa povezana z okolico (skozi njega izhaja
drenirani zrak).
Indikacije za pasivno torakalno drenažo:
- Absolutna indikacija za podvodno drenažo je stanje po pnevmonektomiji
(pulmektomija). Le tako preprečimo pomik mediastuma in posledične
kardiocirkulacijske motnje ali celo srčni zastoj;
- Dolgotrajne drenaže abscesov in empiemov (obilna količina);
- Pred odstranitvijo torakalnega drena (običajno vsaj 24ur);
- Med transportom bolnika (kadar aktivna drenaža ni nujno potrebna) (Kodila, 2008, str.
168).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
21
7 ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA S TORAKALNO DRENAŽO
7.1 Zdravstvena nega
Nega je človekova dejavnost, kadar pa deluje v organizirani obliki, je tudi ena izmed
zdravstvenih disciplin. Kot celovita dejavnost se ukvarja z posameznikom, družino in
družbeno skupnostjo v njihovih različnih funkcijah v času zdravja in bolezni in traja od
spočetja do smrti.
Zdravstvena nega je osnovna sestavina celotnega zdravstvenega varstva. Kot integralna
sestavina sistema zdravstvenega varstva vključuje v zdravstveno varstvo izboljšanje
zdravja, preprečevanje bolezni in pomoč v času prizadetosti zdravja (Pajnkihar, 1999, str.
9).
7.1.1 Definicija (določitev) zdravstvene nege Svetovne zdravstvene organizacije- SZO
(povzeto po Virginii Henderson, 1960)
Zdravstvena nega je celovita dejavnost, ki se ukvarja s posameznikom, družino in
družbeno skupnostjo v njihovih razvejanih funkcijah, v času zdravja in bolezni, oziroma se
giblje iz ene sfere v drugo. Enkratna naloga medicinske sestre je torej, da ugotavlja potrebe
in načrtuje zdravstveno nego, ki bo pomagala bolnemu ali zdravemu posamezniku
opravljati se, kar koristi njegovemu zdravju, okrevanju ali mirni smrti. Cilj zdravstvene
nege je omogočiti neodvisnost varovanca, če ima za to potrebno moč, voljo in znanje.
Svoje naloge mora opravljati tako, da bo varovancu vrnila neodvisnost v najkrajšem
možnem času (RSK ZN in ZZN, 1996) (Pajnkihar, 1999, str. 9).
7.1.2 Definicija (določitev) medicinske sestre
Definicija (določitev) medicinske sestre- ICN
Medicinska sestra je oseba, ki je končala program bazične splošne izobrazbe za medicinske
sestre in ji je pristojni organ podelil pravico opravljati zdravstveno nego v njeni/ njegovi
deželi. Bazična izobrazba medicinske sestre je formalno priznan program študija, ki
zagotavlja široko in trdno osnovo za splošno prakso zdravstvene nege, za vodstveno vlogo
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
22
in za postbazično izobraževanje na specialnih ali zahtevnejših področjih zdravstvene nege
(RSK ZN in ZZN) (Pajnkihar, 1999, str. 19).
7.2 Proces zdravstvene nege
Proces zdravstvene nege je sodobni metodološki pristop v zdravstveni negi, poimenovan
tudi instrument individualne zdravstvene nege. Temelji na sistematični, logični in
racionalni metodi dela za ugotavljanje in reševanje težav in problemov posameznikov in
skupin, za katere je pristojna in odgovorna medicinska sestra. Pod problemi in težavami so
razumljene enkratne reakcije posameznika ali skupine na aktualne (obstoječe) in
potencialne (grozeče) probleme, povezane z zdravjem. Ta metodološki pristop narekuje in
obvezuje način delovanja ter omogoča individualno in celovito obravnavo posameznika in
skupine (Hajdinjak, & Meglič, 2012, str. 69).
Posamezne teoretičarke zdravstvene nege so oblikovale različne definicije procesa
zdravstvene nege, uporabljale različno število faz in jih različno poimenovale. Osnovna
ideja pa je bila pri vseh enaka, in sicer odkrivanje problemov in težav posameznika
oziroma skupine, načrtovanje intervencij za njihovo reševanje ter vrednotenje uspešnosti in
učinkovitosti zdravstvene nege (Hajdinjak, & Meglič, 2012, str. 70- 71).
SZO opredeljuje proces zdravstvene nege:
»Proces zdravstvene nege (v nadaljevanju PZN) je pojem, ki pojasnjuje sistem značilnih
posegov v zdravstveni negi, namenjen je zdravju posameznika, družine in družbene
skupnosti. Vključuje uporabo znanstvenih metod za ugotavljanje potreb bolnikov,
načrtovanje dela in zadovoljevanje potreb, izvajanje nege in vrednotenje dosežkov; določa
prioriteto glede njihove pomembnosti za življenje, ozdravitev ali kvaliteto življenja in
obliko nege ter skrbi za materialne pogoje.« (Pajnkihar, 1999, str. 165).
Sistematično postopno delo vsebuje štiri glavne faze:
- faza procesa zdravstvene nege je ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in
dejanske možnosti za izvajanje nege;
- faza je procesa zdravstvene nege je načrtovanje dela;
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
23
- faza procesa zdravstvene nege je izvajanje načrta zdravstvene nege;
- faza procesa zdravstvene nege je vrednotenje dosežkov in povratne informacije
(Pajnkihar, 1999, str. 166).
7.2.1 1. faza procesa zdravstvene nege: ugotavljanje potreb po zdravstveni negi
V tej fazi spoznavamo posebne potrebe in možnosti za zdravstveno nego posameznega
varovanca ali družine. Medicinska sestra zbira informacije od prvega stika naprej. Brž, ko
smo vključili varovanca v sistem zdravstvene nege, poskrbi medicinska sestra za podrobno
negovalno anamnezo in zbira podatke tudi iz drugih zanesljivih virov. Vsi zbrani podatki
pomenijo podlago za ugotavljanje zdravstvenih potreb. Svoje ugotovitve medicinska sestra
obvezno preveri z varovancem. Potrebe po zdravstveni negi napišemo v načrt zdravstvene
nege (SZO, 1993) (Pajnkihar, 1999, str. 166).
Vsebine 1. faze procesa zdravstvene nege:
- zbiranje informacij o varovancu,
- analiza vseh zbranih podatkov,
- opredelitev negovalnih problemov (postavitev negovalne diagnoze) (Pajnkihar, 1999,
str. 166).
-
7.2.2 2. faza procesa zdravstvene nege: načrtovanje zdravstvene nege
Sistematično načrtovanje zdravstvene nege izhaja iz potreb po zdravstveni negi in zahteva
sodelovanje medicinske sestre in varovanca. Pomeni aktivni miselni proces, ki vodi v
logično razmišljanje o zdravstveni negi, ter zahteva uporabo strokovnega znanja, spretnosti
in kakovosti, ko se odločamo za posege in postopke zdravstvene nege in ko določimo
njihovo prioriteto (pomembnost).
Izhaja iz problemov, virov in izhajajočih potreb po zdravstveni negi ter ciljev, ki jih želimo
doseči (Pajnkihar, 1999, str. 173).
Vsebine 2. faze procesa zdravstvene nege so:
- navedba negovalnih problemov,
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
24
- določitev pomembnosti negovalnih problemov,
- določitev negovalnih ciljev,
- ugotavljanje in upoštevanje bolnikovih virov,
- izdelava individualnega negovalnega načrta intervencij zdravstvene nege.
- načrt zdravstvene nege zagotavlja neprekinjenost zdravstvene nege, zato mora biti
vsem razumljiv. Podrobni načrt zdravstvene nege je osnova za neprekinjeno
vrednotenje dela in dosežkov zdravstvene nege. Za vrednotenje potrebujemo negovalno
dokumentacijo in načrt zdravstvene nege, ki morata biti razumljiva negovalnemu timu
in tudi varovancu/ bolniku. Dobro pripravljen negovalni načrt omogoča lažje
usklajevanje dela v celotnemu v zdravstvenemu timu (Pajnkihar, 1999, str. 174).
Napisan načrt zdravstvene nege mora vsebovati:
- navedbo negovalnih diagnoz,
- izmerljive in opisane cilje,
- načrtovanje negovalnih intervencij,
- izvajanje negovalnih intervencij,
- vrednotenje.
Zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja in novonastalih bolnikovih potreb je potrebno
načrt nenehno prilagajati in spreminjati (Pajnkihar, 1999, str. 174).
7.2.3 3. faza procesa zdravstvene nege: izvajanje zdravstvene nege
Izvajanje zdravstvene nege pomeni torej uresničitev prvih dveh faz procesa zdravstvene
nege za doseganje individualno zastavljenih ciljev pri varovancu, zato je zelo pomembno,
da sta ugotavljanje potreb po zdravstveni negi in načrtovanje natančna in kakovostna.
Vsebine 3. Faze procesa zdravstvene nege:
- ponovno določanje potreb po zdravstveni negi,
- izvajanje negovalnih intervencij (Pajnkihar, 1999, str. 181).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
25
7.2.4 4. faza procesa zdravstvene nege: vrednotenje
Vrednotenje zdravstvene nege zaključuje krog vseh aktivnosti v procesu zdravstvene nege
in pomeni primerjavo doseženega bolnikovega negovalnega stanja z zastavljenimi cilji
med načrtovanjem.
Kako vrednotimo zdravstveno nego?
Pri vrednotenju uporabljamo naslednje pojme:
- cilj je stanje, ki ga želimo doseči.
- rezultat je stanje, ki smo ga dosegli.
- uspešnost je primerjava med ciljem in rezultatom.
- naloga je nekaj, kar je potrebno opraviti.
Kaj vrednotimo?
- učinek zdravstvene nege na bolnika.
- reakcije bolnika na posamezne negovalne intervencije.
- splošno počutje bolnika.
- spremembe v počutju bolnika.
- doseganje načrtovanih ciljev pri bolniku glede na postavljeno negovalno diagnozo.
Vrednotenje zdravstvene nege zaključi procesno metodo dela, čeprav spremlja vse faze
procesa zdravstvene nege. Omogoči ocenjevanje varovančevega napredka glede na
zastavljene cilje in preverjanje dosežkov zdravstvene nege. Kritično opazovanje in
dokumentiranje povezuje strokovnost in avtonomnost stroke zdravstvene nege.
Vrednotenje pozitivno nadzoruje negovalne intervencije v zdravstveni negi, omogoča
kritično analizo in pozitivne spremembe v stroki ter organizaciji dela (Pajnkihar, 1999, str.
187).
Končno vrednotenje se zapiše v poročilo o zdravstveni negi, ki je dokument tako o njenem
poteku in vplivu kakor tudi o stanju in počutju pacienta. To poročilo rabi za analizo
zdravstvene nege in je tudi podlaga za ocenjevanje njene kakovosti (Hajdinjak & Meglič,
2012, str. 133).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
26
8 SPECIFIČNOST ZDRAVSTVENE NEGE BOLNIKA S
TORAKALNO DRENAŽO
Torakalni drenažni sistemi so različni, vendar so osnovna načela drenažnih sistemov
enaka.
Danes uporabljamo industrijsko izdelan aparat za torakalno sukcijo (plevrevak), ki je za
enkratno uporabo. Pravilno napolnjen z vodo deluje takoj, zanesljivo in varno kor
podvodna drenaža, spojen z vakumsko črpalko pa kot sukcijski sistem. Prednosti tega
sistema so, da bolnik kmalu po operaciji lahko vstane in se z aparatom lahko tudi premika,
enostavno se sestavlja, če se prevrže se ne razbije (Ivanuša, & Železnik, 2008, str. 616).
Pri pacientu po operaciji pljuč ima medicinska sestra veliko in pomembno vlogo pri vseh
življenjskih aktivnostih. Opazuje, meri in nadzoruje vitalne funkcije. Pomaga pacientu in
ga spodbuja pri izkašljevanju. Pri tem je pozorna na morebitno prisotnost bolečine, jo
oceni po VAS lestvici in aplicira analgetik po naročilu zdravnika. Pozorna mora biti na
bilanco prejete in izločene tekočine, vsebino, nadzorovati torakalno drenažo in
torakotomijsko rano. Pacientu pomaga pridobiti primeren položaj v postelji in ga pri tem
spodbuja k čim večji samostojnosti in sodelovanju. Poskrbeti mora za urejenost pacienta,
njegov počitek in spanje. Zelo pomembna je komunikacija med medicinsko sestro in
pacientom, da razume njegove želje ali potrebe ter pravočasno zazna nelagodje pacienta ali
morebitne spremembe, ki vplivajo na pooperativno zdravljenje, poslabšanje pacienta in o
tem obvesti zdravnika. Vsa opažanja meritve in postopke ter posege zabeleži v medicinsko
in negovalno dokumentacijo. Pri pacientu določi stopnjo pomoči, ki jo potrebuje pri
življenjskih aktivnostih in določi stopnjo kategorizacije zdravstvene nege (Gorjup, 2009,
str. 45).
8.1 Nadzor in zagotavljanje optimalnega delovanja drenažnega sistema
Medicinska sestra mora delovanje drenaže razumeti, usposobljena mora biti, da ob vsakem
času ugotovi in razpozna vzroke motenj delovanja torakalne drenaže ter da takoj in
zanesljivo odpravi vse nepravilnosti.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
27
8.1.1 Naloge medicinske sestre pri bolniku z uvedeno torakalno drenažo:
1. Bolniku moramo posredovati primerne informacije o drenaži in ga poučiti na njemu
razumljiv način. Odgovoriti mu moramo tudi na vsa zastavljena vprašanja. S tem se
zmanjša strah in zaskrbljenost.
2. Kontinuirano opazujemo in beležimo količino in kvaliteto drenirane tekočine, ki se
zbira v zbiralni komori pleurevaka. Drenirano vsebino upoštevamo tudi pri tekočinski
bilanci.
3. Kljub temu, da je dren že prišit na kožo s šivom, ga moramo še dodatno dobro
fiksirati na kožo. Nepritrjen ali nepravilno pritrjen dren lahko izpade oziroma se premakne,
predstavlja pa tudi dodaten vir bolečine.
4. Redno opazujemo mesto, kjer je uveden torakalni dren in ga po aseptični metodi
previjamo. Med prevezo opazujemo morebitne znake vnetja. Če je prisotna sekrecija,
opazujemo tudi njen videz, vonj in količino. Po naročilu zdravnika vzamemo bris za
mikrobiološke preiskave.
5. Redno kontroliramo delovanje sukcijske drenaže. Ta deluje, če voda v tretji
redukcijski komori žubori - brboče. Če mehurčkov ni, pomeni, da sukcija ne deluje, sistem
ne tesni ali pa je puščanje zraka iz pljuč tako močno, da aspiracija ne uspe ustvariti dovolj
negativnega tlaka.
6. Redno kontroliramo delovanje subakvalne drenaže. S stališča bolnikovega dihanja
opazujemo nihanje oziroma oscilacijo stolpca v srednji komori. Pri vdihu se stolpec
dvigne, pri izdihu pa spusti. Kadar nihanja ni, pomeni, da so pljuča popolnoma razpeta ali
pa je nastala ovira v sistemu.
7. Voda v redukcijski komori počasi izhlapeva, zato redno dolivamo redestilirano
vodo do označenega nivoja.
8. Skrbeti moramo za prehodnost drena z »molzenjem« oziroma stiskanjem drena v
smeri proti zbiralni komori. Dren se lahko hitro zamaši s koagulom, če je vsebina zelo
hemoragična.
9. Skrbeti moramo, da se plevrevak ne prevrne, ker se tekočina razlije in ne moremo
pravilno odčitati sekrecije.
10. Paziti moramo, da dren ni upognjen ali da bolnik ne leži na njem.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
28
11. Skrbeti moramo, da se plevrevak ne dviguje nad nivo prsnega koša. Viseti oziroma
stati mora vsaj 50 cm pod nivojem prsnega koša. S tem bomo preprečili, da bi se tekočina
in zrak lahko vračala v plevralni prostor.
12. Dren od bolnika do pleurevaka mora teči naravnost, brez globoko visečih lokov,
sicer drenaža ne more delovati, ker bi bila sila, potrebna za dvig tekočine do zbiralne
komore, prevelika.
13. Če je bolnik pokreten, mu razložimo, kako se odklopi pleurevak od injektora, da
lahko vstane in hodi.
14. Izjave bolnika o bolečini vedno jemljemo resno. To je lahko znak, da je dren
izvlečen ali zamašen (Strniša, 2007, str. 120).
8. 2 Nadzor in nega vstopnega mesta torakalnih drenov
- Aseptične preveze delamo enkrat dnevno ali pogosteje, če izteka vsebina ob drenih
(uporabimo fiziološko raztopino in sterilni krovni material);
- ocenimo izgled vstopnega mesta drenov in eventualno prisotne operativne rane (vnetje,
popuščanje šivov, spontana dehiscenca)- o spremembah obvestimo zdravnika (Kodila,
2008, str. 170).
8.2.1 Preveza torakalnega drena in menjava drenažnega sistema torakalne drenaže
Izvedba intervencije zdravstvene nege:
1. Seznanimo se z zdravnikovim naročilom in s količino ter vsebimo drenirane
tekočine.
2. Pripravimo pripomočke na voziček.
3. Pripravimo bolniško sobo in prevezovalnico.
4. Preverimo identiteto pacienta.
5. Psihično pripravimo pacienta.
6. Zagotovimo zasebnost pacienta.
7. Pacienta namestimo v ustrezen položaj: polsedeč položaj, dvignemo posteljo na
delovno površino; roko pacienta dvignemo in jo položimo pod glavo, da je dobro vidno
vstopno mesto torakalnega drena in spojno mesto drena in drenažnega sistema.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
29
8. Priprava izvajalca.
9. Izvedemo postopek:
a) Previdno odstranimo obvezilni material, pozorni smo na položaj drena.
b) Obvezilni material skupaj z zaščitnimi rokavicami odvržemo v koš za komunalne
odpadke.
c) Razkužimo si roke.
d) Pod pacienta in pod dren položimo sterilno kompreso. Izmerimo dolžino drena.
e) Razkužimo roke. Odpremo sterilne rokavice, sterilni obvezilni material.
f) Ocenimo okolico kože vstopnega mesta torakalnega drena, pozorni smo na videz,
vonj in morebitno količino izločka. Vbodno mesto torakalnega drena ocenimo in merimo
na 2-3 dni ali ob nenadnih spremembah.
g) Vstopno mesto torakalnega drena čistimo s tamponi, prepojenimi s sterilno
fiziološko raztopino. Tampone polivamo sproti; okolico drena čistimo s krožnimi gibi,
začnemo tik ob drenu in z vsakim novim tamponom čistimo vedno dlje od drena.
h) Osušimo okolico drena s suhim tamponom.
i) Mesto ob drenu- vbodno mesto sterilno pokrijemo s prerezanim zložencem ali
drugo oblogo za oskrbo drenov.
j) Pripravimo drenažni sistem. Iz ovojnine vzamemo nov sistem za torakalno drenažo
in ga pripravimo za delovanje po navodilih proizvajalca, sterilno tekočino (redestilirano
vodo) do označene črte do višine 2 centimetrov, v tretjo komoro (namenjena kontroli
vleka) preko odprtine na vrhu komore nalijemo sterilno sterilno tekočino (redestilirano
vodo).
k) Razkužimo stičišče med sistemom in drenom. Torakalni dren stisnemo z dvema
prijemalkama, ki imata zaščitena kraka. Zatisnemo vedno tik pred vstopiščem s
prijemalkama, obrnjenima v nasprotnih smereh.
l) Razkužimo si roke, nadenemo si zaščitne rokavice.
m) Dekonektiramo torakalni dren in drenažni sistem, torakalni dren spojimo z novim
drenažnim sistemom in odstranimo prijemalki, nastavimo višino plovca.
n) Pri odraslem človeku niha podtlak glede na dihanje od 8 do 12 centimetrov
vodnega stolpca, zato je potreben za učinkovito delovanje torakalne sukcije podtlak od 15
do 20 centimetrov vodnega stolpca.
o) Preverimo delovanje torakalne drenaže.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
30
p) Zaščitne rokavice odvržemo v koš za komunalne odpadke, plevrevak v koš za
infektivne odpadke.
q) Razkužimo roke.
r) Cevke drenažnega sistema zložimo na bolniško posteljo in jih pritrdimo z lepilnim
obližem ali ustrezno sponko, označimo datum in uro nastavitve plevrevaka na zbiralni
komori.
10. Uredimo pacienta, njegovo okolico in pripomočke.
11. Dokumentiramo intervencijo zdravstvene nege: menjavo plevrevaka, količino,
barvo izločka in dolžino drena zabeležimo na terapevtski list in v negovalno
dokumentacijo (Panić, & Mertelj, 2010, str. 247- 251).
8.3 Stisnjenje (»klemanje«) torakalnih drenov
- Nemudoma to storimo, če se dren dekonektira, če poči ali ko menjamo plevrevak.
- Predno dvignemo plevrevak do nivoja bolnikove postelje ali nad njo.
- Pri prelaganju plevrevaka z ene na drugo stran postelje.
- V primeru, če zdravnik naroči klemanje za določeno dobo.
- Pri bolniku po pnevmonektomiji, da preprečimo pomik ali nihanje mediastinuma v
prazno torakalno votlino.
Bolnika, ki je pokreten, poučimo, da pri sedenju in hoji nikoli ne dviga plevrevaka nad
raven pasu, ne da bi ga pred tem zatisnil.
Torakalnega drena nikoli ne zatiskamo med transportom bolnika. Če bolnik potrebuje
sukcijsko drenažo, ga med transportom priklopimo na podvodno- subakvalno drenažo.
Dren zatiskamo z dvema peanoma ( oziroma stiskalkama), ki naj bi bila zaščitena z gumo,
da ne poškodujeta drena. Vedno zatisnemo čim bližje prsnemu košu, s peanoma,
obrnjenima v nasprotnih smereh.
Če bolnik začne težje dihati ali opazimo spremembo v barvi kože, peana nemudoma
odstranimo. V primeru, da se stanje ne izboljša, obvestimo tudi zdravnika (Strniša, 2007,
str. 121).
Stisnjenje torakalnih drenov po naročilu zdravnika je potrebno:
- Kot vmesna stopnja pred odstranitvijo drenov (običajno za 24 ur);
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
31
- Individualno: npr.: izlitje večje količine drenirane vsebine v kratkem času ( v minutah)
– da preprečimo odpoved obtočil zaradi nenadne dekompresije ( > 500 ml naenkrat);
po pnevmonektomiji – da preprečimo plapolanje mediastuma med respiracijsko
fizioterapijo in kašlanjem spontano dihajočega bolnika (upoštevamo zdravnikova
navodila) (Kodila, 2008, str. 173).
8.4 Pravilno ravnanje med transportom in prelaganjem bolnika s torakalno drenažo
- Bolniku z aktivno torakalno drenažo zagotovimo neposredno med transportom pogoje
za podvodno drenažo- odklopimo sukcijski aparat, petelinček ( če ga pleur- evac ima)
pa ostane v položaju ON (odprt). Kadar je nujno potrebno (huda torakalna poškodba
ali bolezen), zagotavljamo aktivno drenažo tudi med transportom in diagnostiko ali
operativnim posegom (upoštevamo navodila zdravnika).
- Pred prelaganjem bolnika ter pred dviganjem pleur- evac-a vedno izpraznimo vsebino
iz drena in drenažne cevi v pleur- evac.
Nato:
1. Pri spontano dihajočem bolniku in bolniku z delno mehansko podporo dihanju,
torakalni dren tik pred dvigom pleur- evac-a, stisnemo s peanom, takoj po preložitvi
bolnika in namestitvi pleur- evac-a izpod nivoja prsnega koša, pa dren sprostimo;
sproščen je med preiskavo, operativnim posegom,…
2. Pri bolniku s popolnomo mehansko podporo dihanju (CMV- pozitivni insuflacijski tlak
preprečuje retrogradni vdor zraka v medplevralni prostor), med prelaganjem bolnika
drena ne stisnemo, ker lahko povzročimo nastanek tenzijskega pnevmotoraksa (ob že
prisotnem zraku v medplevralnem prosotru!). izpraznimo le vsebino iz drena in
drenažne cevi v pleur- evac.
Idealno je, če nam dolžina drenažnih cevi omogoča med prelaganjem vzdrževati višino
pleur-evac- a ves čas 50 cm izpod nivoja prsnega koša.
Med transportom in prelaganjem bolnika ščitimo torakalni dren pred odklopom in
izpadom! Ob eventuelnem odklopu dren čim prej ponovno spojimo pod aseptičnimi pogoji
(menjava nastavka med drenom in drenažno cevjo!) in za nekaj minut pojačamo vlek
(Kodila, 2008, str. 172).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
32
8.4.1 Ukrepi ob izpadi torakalnih drenov
1. Kadar ima bolnik vstavljen 1 torakalni dren in ta izpade: neprodušno prekrijemo
vstopno mesto ( s sterilnim vatirancem) in izvajamo pritisk na tem mestu- tako
preprečimo vdor zraka skozi odprtino. Takoj obvestimo zdravnika, ki ukrepa takole:
- Ponovno vstavi dren (če presodi, da ga bolnik še potrebuje);
- Zapre odprtino z zapornim šivom ali Michelovimi sponkami (če presodi, da dren
bolniku ni več potreben).
2. Kadar ima bolnik vstavljena 2 torakalna drena, ki sta preko nastavka Y povezana z
istim pleur- evac- omin eden izmed njih izpade: stisnemo izpadli dren ( tako
preprečimo vdor zraka po še vstavljenemu drenu!), odprtino pa neprodušno prekrijemo
in takoj obvestimo zdravnika.
Po eventulni ponovni vstavitvi drena rahlo pojačamo sukciji za kratek čas (po naročilu
zdravnika), da dosežemo čim prejšnje ponovno razprtje pljuč (Kodila, 2008, str. 173).
8.5 Motnje v delovanju torakalne drenaže
a) aktivna torakalna drenaža preneha delovati:
- ob odklopu sukcijskega aparata;
- ob okvari sukcijskega aparata;
- ob odklopu torakalnega drena;
- ob delnem izvlečenju torakalnega drena (ena odprtina na drenu je že vidna- vstopanje
zraka iz okolice);
- ob izpadu torakalnega drena.
V naštetih primerih voda v sukcijski komori miruje!
b) Drenaža ne deluje zadovoljivo tudi v primeru:
- zamašitve torakalnega drena s krvnimi strdki ali fibrinskimi oblogami (pozor –
voda v sukcijskih komorah še brbota!);
- zaradi obsežne poškodbe pljuč (laceracije) in uhajanja dihalne zmesi preko
drenažnega sistema ( črpalka sukcijskega aparata ne more premagovati tlaka v
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
33
medplevralnem prostoru - mehurčki in brbotanje vode v sukcijski komori se
pojavljajo v presledkih) (Kodila, 2008, str. 171).
8.6 Odstranitev torakalne drenaže
Torakalni dren odstranjuje zdravnik. Pred odstranitvijo drena je treba bolnika pripraviti-
dobi analgetik; pojasniti mu moramo poseg in mu razložimo, kako bo sodeloval. Med
posegom je pomembno, da bolnik globoko vdahne in zadrži dih, dokler zdravnik drena ne
odstrani. S tem prepreči vdor zraka v prsno votlino med odstranjevanjem drena preden
zdravnik namesti sponke ali nepropustni obliž (Ivanuša, & Železnik, 2008, str. 621).
Pri pnevmotoraksu zaklenemo dren za 24 ur, nato pa naredimo rentgensko sliko pljuč. Če
je slika v redu, dren odstranimo. V primeru izliva pa odstranimo dren takrat, ko je količina
sekrecije od 50 do 100ml na dan in rentgenska slika pljuč dobra. Odvisno je tudi od
posameznega bolnika. Bolnik ima lahko vstavljena dva drena, ki sta povezana z Y
konektom in se stekata v en pleurevak. V tem primeru si moramo dodatno pripraviti še dva
peana za zatiskanje. Dren, ki ga bomo odstranili nazadnje zatisnemo s tema peanoma čim
bliže prsnemu košu, v nasprotnih smereh. S tem preprečimo vdor zraka v prsni koš po
drenu, ki smo ga prvega izvlekli. Ko je prvi dren izvlečen premestimo peana enega za
drugim na že izvlečen dren in nato izvlečemo še zadnji dren (Strniša, 2007, str. 122).
Posebnosti pri odstranitvi torakalne drenaže:
- rentgenska slika takoj po odstranitvi drena še vedno pokaže sled drena.
- po odstranitvi drena ima bolnik še vedno lahko nekoliko pnevmotoraksa, ki se sam
absorbira (Ivanuša, & Železnik, 2008, str. 621).
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
34
9 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA
9. 1 Raziskovalna vprašanja
Raziskovalno vprašanje št. 1:
Ali so bolniki poučeni o torakalni drenaži?
Raziskovalno vprašanje št. 2:
Pri katerih življenjskih aktivnostih se pojavijo največje omejitve, zaradi torakalne drenaže?
9.2 Raziskovalne metode
Za izdelavo teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke pridobili iz strokovne
literature, knjig in člankov. V pomoč nam je bila slovenska in tuja literatura, ki se nanaša
na opisan problem. Vse zbrane podatke oziroma vire smo proučili, uredili in jih
sistematizirali ter jih vključili v teoretični del diplomske naloge.
V raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivni (opisni) način dela. Vse podatke, ki smo
jih dobili, smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval 22
vprašanj, od tega 3 odprtega tipa in 19 vprašanj je bilo zaprtega tipa. Pridobljene rezultate
smo ročno obdelali, jih analizirali, izračunali procentualni delež ter vse prikazali z grafi in
opisom. Pri zapisovanju in urejanju podatkov sta nam bila v pomoč Microsoft Excel in
Microsoft Word.
9. 3 Raziskovalni vzorec
V raziskavi je sodelovalo 30 anketirancev oz bolnikov, ki so bili hospitalizirani na Oddelku
za torakalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
35
9.4 Raziskovalno okolje
Raziskava je potekala na Oddelku za torakalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem
centru Maribor. Pisno dovoljenje za izvedbo raziskave smo si pridobili od Službe
zdravstvene nege v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
9.5 Raziskovalni čas
Raziskava je bila izvedena v času od januarja do junija, leta 2013.
9.6 Etični vidik
Pacientom smo predstavili namen raziskave in cilje. V raziskavi so sodelovali
prostovoljno. Podana je bila tudi možnost zavrnitve sodelovanja v raziskavi. Predstavili
smo jim vprašalnik, ter jim zagotovili anonimnost in varovanje podatkov, ki so uporabljena
samo za diplomsko nalogo. Upoštevali smo etična načela Kodeksa etike medicinskih sester
in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
36
10 REZULTATI RAZISKAVE
Graf 1: Starost anketirancev
V raziskavi je sodelovalo 30 bolnikov. Največ bolnikov, to je 10 (34%) je bilo starih med
41 in 50 let. 7 (23%) je bilo starih 51 – 60 let, 6 (20%) je bilo starih med 61 in 70 let, 4
(13%) so bili stari med 21 in 30 let, in najmanj 3 (10%) anketirancev je bilo starih med 31
in 40 let. Nobeden od anketirancev ni bil mlajši od 20 let in starejši od 71 let.
Graf 2: Spol anketirancev
21 (70%) anketirancev je bilo ženskega spola, 9 (30%) pa moškega spola.
13%
10%
34%
23%
20% 21 - 30 let
31 - 40 let
41 - 50 let
51 - 60 let
61 - 70 let
70%
30%
Ženski spol
Moški spol
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
37
Graf 3: Izobrazba anketirancev
Največ anketiranih 14 (52%) ima poklicno ali srednjo šolo, 7 (23%) ima končano samo
osnovno šolo, 5 (17%) anketirancev ima višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo, najmanj
4 (13%) pa imajo magisterij ali doktorat.
Graf 4: Izkušnje z torakalno drenažo
21 (70%) anketirancev še do zdaj nikoli ni imelo vstavljenega torakalnega drena, 9 (30%)
anketiranih pa je že imelo vstavljen torakalni dren.
23%
47%
17%
13% Osnovna šola
Poklicna ali srednja šola
Višja, visoka ali univerzitetnaizobrazba
Magisterij ali doktorat
30%
70%
Da
Ne
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
38
Graf 5: Število vstavitev torakalne drenaže
9 bolnikov je takšnih, ki so že imeli vstavljeno torakalno drenažo. Od tega so 4 (45%)
bolniki torakalno drenažo imeli vstavljeno že 1- krat, 3 (33%) bolniki 2- krat in 2 (22%)
bolnika sta imela torakalno drenažo vstavljeno 3- krat.
Graf 6: Število dni, z vstavljeno torakalno drenažo
10 (34%) anketiranih je imelo vstavljeno torakalno drenažo 4 – 7 dni, 8 (28%) je imelo
vstavljeno 1– 3 dni, 6 (21%) v8- 11 dni, 5 (17%) anketiranih je imelo 12- 15 dni, in eden
(3%) je imel torakalno drenažo vstavljeno 16 dni ali več.
33%
45%
22%
2X
1X
3x
27%
33%
20%
17%
3%
1 - 3 dni
4 - 7 dni
8 - 11 dni
12 - 15 dni
16 dni ali več
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
39
Graf 7: Seznanjenost o pomenu torakalne drenaže
27 (90%) anketiranih je odgovorilo z »da«, da so bili seznanjeni o pomenu torakalne
drenaže, 3 (10%) anketirani pa o pomenu torakalne drenaže niso bili seznanjeni.
Graf 8: Pomen uporabe torakalne drenaže
Na vprašanje so anketiranci lahko odgovorili z več možnimi odgovori. 26 (43%)
anketiranih je mnenja, da se torakalna drenaža uporablja za odstranjevanje zraka in
tekočine iz plevralnega prostora, 15 (25%) anketiranih je mnenja, da se uporablja za čim
prejšnje popolno razširjanje sesedlih pljuč, 11 (18%) anketiranih meni, da je torakalna
drenaža namenjena lažjemu dihanju, 4 (7%) menijo, da lajša bolečine pri dihanje, in prav
tako 4 (7%) anketirani menijo, da je torakalna drenaža namenjena za lažje izkašljevanje.
90%
10%
Da
Ne
43%
7%
25%
7%
18%
Za odstranjevanje zraka intekočine iz plevralnega prostora
Za lajšanje bolečin pri dihanju
Za čim prejšnje popolnorazširjanje sesedlih pljuč
Za lažje izkašljevanje
Za lažje dihanje
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
40
Graf 9: Pridobitev informacij o torakalni drenaži
Tudi na to vprašanje so anketiranci lahko odgovorili z več možnimi odgovori. 25 (58%)
anketiranih je informacije o torakalni drenaži dobilo od zdravnika, 16 (37%) je informacije
dobilo od medicinske sestre in zdravnika, 2 (5%) pa sta informacije dobila od
fizioterapevta.
Graf 10: Način pridobivanja informacij glede torakalne drenaže
25 (83%) anketiranih je informacije glede torakalne drenaže dobilo samo ustno, 5 (17%)
anketiranih pa je informacije dobilo ustno in pisno. Nobeden od anketiranih se ni odločil za
tretji možen odgovor, da je pridobil informacije samo pisno.
58%
37%
5%
Zdravnika
Medicinska sestra
Fizioterapevt
83%
17%
Samo ustno
Ustno in zloženke oziroma pisnogradivo
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
41
Graf 11: Želja po dodatnih informacijah z zloženkami, pisnim gradivom in slikami
Na vprašanje, če si bolniki želijo več informacij glede torakalne drenaže pridobiti z
zloženkami, pisnim gradivom in slikami, jih je 24 (88%) odgovorilo z da. 6 (12%) pa jih je
odgovorilo z ne.
Graf 12: Informacije, ki si jih bolniki še želijo pridobiti o torakalni drenaži
Na vprašanje, »kaj o torakalni drenaži bi si še želeli vedeti«, je od 30 anketiranih,
odgovorilo le 9 anketiranih. 5 (56%) jih zanima kakšne so lahko posledice torakalne
drenaže, 1 (11%) zanima kakšen je princip delovanja torakalne drenaže, 1 (11%) zanima
kaj je vzrok komplikacij pri torakalni drenaži, zakaj pride do zagnojitve. 2 (22%)
anketiranca pa bi si želela več vedeti kakšna je možnost ponovitve torakalne drenaže.
88%
12%
Da
Ne
56%
11%
11%
22%
Posledice torakalne drenaže
Princip delovanja torakalnedrenaže
Vzrok komplikacij pri torakalnidrenaži (npr. zagnojitev okrogdrena)
Kakšna je možnost ponovitvetorakalne drenaže
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
42
Graf 13: Pridobitev informacij o bolečini zaradi torakalne drenaže
20 (67%) anketirancev je bilo pred posegom poučenih, oziroma so dobili informacije glede
bolečine, ki je prisotna pri torakalni drenaži. 10 (33%) anketirancev pa teh informacij ni
dobila.
Graf 14: Ocenitev bolečine po vstavitvi torakalnega drena
Graf 14/ 1: Ocenitev bolečine, takoj po vstavitvi torakalnega drena
Od 30 anketiranih, je na to vprašanje odgovorilo 22 anketiranih. V prvem grafu je
predstavljena ocena bolečine zaradi torakalnega drena, takoj po vstavitvi drenaže. Največ
67%
33%
Da
Ne
36%
41%
23%
0 - 3, ocena bolečine
4 - 7, ocena bolečine
8 - 10, ocena bolečine
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
43
anketirancev 9 (41%) je bolečino takoj po vstavitvi drenaže ocenilo med 4 in 7 po VAS
lestvici, 8 (36%) je ocenilo med 0 in 3 po VAS lestvici. 5 (23%) anketirancev pa je
bolečino ocenilo z 8 do 10.
Graf 14/2: Ocenitev bolečine, 1- 6 ur po vstavitvi torakalnega drena
Največ anketiranih 12 (55%) je bolečino ocenilo med 4 in 7, od prve do šeste ure po
vstavitvi torakalne drenaže. 9 (41%) je ocenilo bolečino med 0 in 3. Eden (4%) anketirani
pa je ocenil bolečino med 8 in 10.
Graf 14/3: Ocenitev bolečine po 24 urah vstavitve torakalnega drena
12 (59%) anketiranih je ocenilo bolečino po 24 urah med 4 in 7 po VAS lestvici, 10 (41%)
pa je bolečino ocenilo med 0 in 3. Nobeden od anketiranih ni ocenil bolečine med 8 in 10.
41%
55%
4%
0 - 3, ocena bolečine
4 - 7, ocena bolečine
8 - 10, ocena bolečine
41%
59%
0%
0 - 3, ocenitev bolečine
4 - 7, ocenitev bolečine
8 - 10, ocenitev bolečine
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
44
Graf 15: Omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih, zaradi torakalne drenaže
Od tridesetih anketiranih, jih je 27 (90%) omejenih pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti,
zaradi torakalne drenaže. 3 (10%) anketirani pa zaradi torakalne drenaže niso omejeni.
Graf 16: Aktivnosti, ki so omejene zaradi torakalne drenaže
Pri tem anketnem vprašalniku je bilo možnih več odgovorov. Največ anketirancev 23
(24%) jih je zapisalo, da imajo zaradi torakalne drenaže težave pri umivanju. Kot drugo
aktivnost, pri kateri so omejeni v izvajanju so napisali, da imajo težave pri gibanju 17
(17%) anketiranih. 14 ( 14%) anketirancev je omejenih pri oblačenju in slačenju, 13 (13%)
ima omejitve pri spanju, 12 ( 12%) ima bolečino pri dihanju zaradi torakalne drenaže, 11 (
11%) je omejenih pri izločanju in dovajanju. Najmanj anketirancev 9 ( 9%) pa navaja ima
težave pri hranjenju, zaradi torakalne drenaže.
90%
10%
Da
Ne
24%
14%
12% 17%
13%
9%
11% Umivanje
Oblačenje in slačenje
Bolečina pri dihanju
Gibanje
Spanje
Hranjenje
Izločanje in odvajanje
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
45
Graf 17: Pomoč medicinske sestre pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti
Na vprašanje glede pomoči medicinskih sester, pri izvajanju tistih aktivnosti, ki jih bolniki
sami težje izvedejo zaradi torakalne drenaže, so vsi anketiranci odgovorili, da dobijo vso
potrebno pomoč.
Graf 18: Aktivnosti, pri katerih bi si želeli še več pomoči
Na to vprašanje so odgovorili le trije anketiranci. 2 (67%) sta zapisala, da bi si želela več
pomoči pri pranju glave, 1 (33%) pa je zapisal, da bi si želel več pomoči pri umivanju.
100%
0%
Da
Ne
67%
33%
Pranje glave
Umivanje
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
46
Graf 19: Seznanjenost s pomenom dihalnih vaj
24 (80%) anketiranih je bilo seznanjenih o pomenu dihalnih vaj, 6 (20%) anketiranih pa ni
bilo seznanjenih z dihalnimi vajami.
Graf 20: Izvajanje dihalnih vaj
Od 30 anketiranih, jih 24 (80%) izvaja dihalne vaje, 6 (20%) pa dihalnih vaj ne izvaja.
80%
20%
Da
Ne
80%
20%
Da
Ne
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
47
Graf 21: Poučenost o komplikacijah pri torakalni drenaži (v katerih primerih je
potrebno poklicati medicinsko sestro)
18 (60%) anketiranih je bilo seznanjenih oziroma poučenih o tem, pri katerih
komplikacijah pri torakalni drenaži, je potrebno poklicati medicinsko sestro. 12 (40%)
anketiranih pa o tem ni bilo poučenih.
Graf 22: Situacije, v katerih bi bolniki poklicali medicinsko sestro
Skoraj vsi anketirani, 27 (39%) bi poklicali medicinsko sestro v primeru, da pride do
izpada torakalnega drena. Prav tako večina, 21 (30%) bi poklicali pomoč, če bi se drenažna
cev izmaknila iz aparata. 17 (25%) bi ukrepalo v primeru, da se na prevezu pojavi velika
količina krvi, oziroma preveza ob drenu ni suha. 4 (6) anketiranih pa bi ukrepalo tudi v
primeru, če bi se jim začela zmanjševati bolečina v prsnem košu.
60%
40% Da
Ne
30%
39%
25%
6% Če se drenažna cev izmakne izaparata
Ob izpadu torakalnega drena
Če se na prevezu pojavi velikakoličina krvi, oziroma preveza obdrenu ni suha
Zmanjševanje bolečine v prsnemkošu
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
48
11 RAZPRAVA
V raziskavi, ki smo jo opravili je sodelovalo 30 anketirancev. Vsi so bili bolniki na
Oddelku za torakalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Od 30
anketiranih, jih je bilo 21 ženskega spola in 9 moškega spola. Največ anketirancev je bilo
starih med 51 in 60 let.
V raziskavi smo dobili odgovor, da ima 14 anketiranih dokončano srednjo ali poklicno
šolo, 7 ima končano osnovno šolo, 5 višjo, visoko ali univerzitetno izobrazbo. 4 anketirani
pa imajo končan magisterij ali doktorat. Stopnjo izobrazbe in starost anketirancev lahko
povežemo z znanjem bolnikov o torakalni drenaži. Ni pa to pogojeno. Starejša populacija
bolnikov, sploh bolniki, ki so stari nad 70 let imajo glede torakalne drenaže manj znanja,
sploh če je to njihova prva torakalna drenaža, zato bi morale medicinske sestre tej
populaciji nameniti več časa, da bi bolniki osvojili enaka znanja, kot ostali.
Za večino bolnikov, to je 21 od 30 anketiranih, so bile to prve izkušnje s torakalno
drenažo.
Na vprašanje o seznanjenosti o pomenu torakalne drenaže, je 27 anketiranih odgovorilo, da
so bili seznanjeni, 3 pa so odgovorili, da niso bili. Anketirani so morali izbrati odgovore,
za katere menijo, da predstavljajo pomen torakalne drenaže. Lahko so se odločili za več
odgovorov. Večina bolnikov je pravilno odgovorila na to vprašanje. 26 anketiranih je
odgovorilo, da se torakalna drenaža uporablja za odstranjevanje zraka in tekočine iz
pleuralnega prostora in 15 je odgovorilo tudi na vprašanje, da se uporablja za čim bolj
popolno razširjanje sesedlih pljuč. 11 jih je odgovorilo, da je torakalna drenaža namenjena
za lažje dihanje, 4 so mnenja, da pomaga pri lajšanju bolečin, in prav tako so 4 mnenja, da
pomaga pri lažjem izkašljevanju. Največ informacij o torakalni drenaži so dobili od
zdravnika, 25 anketiranih. 16 je dobilo informacije tudi od medicinske sestre, 2 pa od
fizioterapevta. Na to vprašanje so lahko odgovorili z več odgovori.
Pri poučevanju bolnikov, ko od medicinske sestre dobijo nove in pomembne informacije,
je zelo pomembno na kakšen način dobijo bolniki informacije. Največkrat je to verbalno,
zelo dobro pa je tudi, če so pomembne informacije zapisane in predstavljene z sličicami.
Bolniki bi si lahko na takšen način lažje predstavljali določene situacije, saj so večina na
tem področju laiki. 25 anketiranih je informacije dobilo samo ustno, 5 pa jih je dobilo
ustno in v pisni obliki. Večina anketiranih, 24 anketiranih, je želelo, da bi informacije
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
49
dobili v obliki zloženk ali s pisnim gradivom ali v obliki slik. 6 pa je bilo takšnih, ki si
dodatnih informacij na takšen način ne želi. Na oddelku za torakalno kirurgijo nimajo
zloženk, oziroma pisnega gradiva, ki bi opisoval torakalno drenažo, obstajajo pa zloženke
o pripravi na operacijo in o pooperativni zdravstveni negi. Dobro bi bilo, če bi si več
informacij bolniki lahko pridobili pisno, z zloženkami in slikami, saj bi tako imeli boljšo
predstavo o torakalni drenaži, sami bi lahko literaturo pregledali in bi tako lažje vprašali,
kar jim ni razumljivo.
Na vprašanje o dodatnih informacijah, kaj bi si še želeli vedeti je odgovorilo le 9
anketirancev. 5 jih zanima kakšne so lahko posledice torakalne drenaže, 1 zanima princip
delovanja torakalne drenaže, 1 zanima kakšen je vzrok komplikacij, ki lahko nastanejo. 2
pa zanima kakšna je možnost ponovitve torakalne drenaže.
20 anketiranih je bilo pred posegom poučenih o bolečini, ki je prisotna pri torakalni
drenaži, 10 anketiranih pa teh informacij ni dobilo.
Bolniki so zaradi vstavljene torakalne drenaže omejeni pri izvajanju vsakodnevnih
aktivnosti. 27 od 30 anketiranih je takšnih, ki so omejeni zaradi torakalne drenaže, 3 pa
niso omejeni. Na vprašanje glede aktivnosti, pri katerih aktivnostih se pojavijo omejitve, so
anketiranci lahko odgovorili na več vprašanj. Največ, 23 anketirancev ima težave pri
umivanju, 17 jih ima težave pri gibanju, 14 pri oblačenju in slačenju. Omejitve se pojavijo
tudi pri spanju, 13 anketiranih jih ima težave pri spanju, 12 jih ima bolečino pri dihanju, 11
je omejenih pri izločanju in odvajanju. Najmanj anketiranih, le 9, navaja težave pri
hranjenju zaradi torakalne drenaže.
Vseh 30 anketirancev je pozitivno odgovorilo na vprašanje, če dobijo vso potrebno pomoč
od medicinskih sester. Vseeno pa bi si 3 anketiranci želeli več dodatne pomoči, 2 sta
zapisala, da bi potrebovala pomoč pri pranju glave, eden pa je zapisal da si želi več pomoči
pri umivanju.
Naloga medicinske sestre je tudi, poučevanje bolnikov o komplikacijah, do katerih lahko
pride zaradi vstavljene torakalne drenaže, oziroma na kaj naj bodo bolniki sami pozorni.
Medicinska sestra bi morala bolnikom predstaviti normalno delovanje torakalne drenaže in
jim pojasniti kakšna so neželena odstopanja in v katerih primerih naj pokličejo medicinsko
sestro. 18 od 30 anketiranih je odgovorilo, da so bili poučeni o komplikacijah. 12 pa o tem
ni bilo poučenih. Na vprašanje »situacije, v katerih bi bolniki poklicali medicinsko sestro«
je 27 anketiranih odgovorilo, da bi poklicali v primeru, ko pride do izpada torakalnega
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
50
drena. 21 bi poklicalo pomoč, če bi se drenažna cev izmaknila iz aparata. 17 bi jih ukrepalo
v primeru, če se na prevezu pojavi velika količina krvi. 4 pa bi poklicali medicinsko sestro
tudi v primeru, če bi se jim začela manjšati bolečina v prsnem košu.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
51
12 SKLEP
Torakalna kirurgija je specifično področje v kirurgiji, tako kot na vseh ostalih področjih
mora tudi tukaj biti medicinska sestra ekspert pri svojem delu, da ga lahko opravlja kar se
da najboljše. Medicinska sestra mora imeti veliko znanja in prakse o torakalnih boleznih,
in o delovanju pljuč, da lahko rokuje s torakalno drenažo. Saj gre za posebno obliko
oskrbe, ki na drugih področjih ni zelo pogosta.
Vse več bo bolnikov z pljučnimi boleznimi in tudi bolnikov s poškodbami prsnega koša, ki
bo zahtevalo uporabo torakalne drenaže.
Medicinska sestra ima zelo pomembno vlogo, saj mora poučiti bolnika o tem, kako
rokovati s torakalno drenažo. Prav tako je tudi ona tista, ki bo morala prva ukrepati pri
komplikacijah s torakalno drenažo.
Medicina iz leta v leta dosega velik napredek, prav tako pa se z medicino razvija tudi
tehnologija vseh diagnostičnih in terapevtskih aparatov. Tako kot tehnologija in zdravniki,
mora tudi medicinska sestra slediti napredku, ki je pogoj za dobro in uspešno opravljanje
dela. Na tem področju bi se morala uvesti dodatna izobraževanja za medicinske sestre, da
bi lahko tako, kot vsi ostali, tudi one sledile novostim, ki so pomembne pri delu.
Na podlagi raziskovalnega dela diplomske naloge, lahko tudi odgovorimo na zastavljena
raziskovalna vprašanja.
Raziskovalno vprašanje številka 1: Ali so bolniki poučeno o torakalni drenaži?
Bolniki so poučeni o torakalni drenaži, vseeno pa je iz raziskave je razvidno, da bi včasih
potrebovali še dodatno razlago. Dobro bi bilo, če bi si informacije lahko pridobili še z
zloženkami in slikami. Tako bi se znanje o torakalni drenaži pri bolnikih izboljšalo,
posledično bi bilo prisotnega manj strahu s tem pa tudi zapletov.
Raziskovalno vprašanje številka 2: Pri katerih življenjskih aktivnostih se pojavijo
največje omejitve, zaradi torakalne drenaže?
Tu so bolniki natančno odgovorili, kje imajo omejitve pri izvajanju življenjskih aktivnosti.
Največ bolnikov ima omejitve zaradi torakalne drenaže pri umivanju in gibanju. Omejeni
so tudi pri oblačenju in slačenju, prisotne so bolečine pri dihanju. Najmanj pogosto pa so
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
52
prisotne omejitve pri odvajanju in izločanju, ter pri hranjenju. Medicinska sestra mora
poznati potek bolezni in kakšen je način okrevanja pri bolnikih z vstavljenim torakalnim
drenom. Saj lahko samo tako predvidi in oceni, kje se bodo pojavile omejitve in težave
zaradi vstavljene torakalne drenaže. Nikoli pa ne sme pozabiti, ne glede na vse smernice in
standarde, da mora vsakega posameznega bolnika tretirati individualno.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
53
LITERATURA
Ahman, J. (2004). Zdravstvena nega torakalnega bolnika v luči timskega sodelovanja. V A.
(. Crnjac, Strokovni simpozij z mednarodno udeležbo ob 50- letnici oddelka za
torakalno kirurgijo (str. 177- 181). Maribor: Splošna bolnišnica Maribor.
Cör, A. (2009). Fiziologija dihal. V D. ŠtiblarMartinčič, A. Cör, & E. Cvetko, Anatomija,
histologija in fiziologija (str. 119- 126). Ljubljana: Medicinska fakulteta Univerze v
Ljubljani .
Crnjac, A. (2009). Kirurške bolezni plevralnega prostora. Maribor: Univerzitetni klinični
center Maribor.
Crnjac, A. (2010). Torakalna kirurgija. V V. Flis, & K. Miksić, Izbrana poglavja iz
kirurgije (str. 222). Maribor: Založba Pivec.
Cvetko, E. (2009). Dihala. V M. Štiblar, A. Cör, E. Cvetko, T. Marš, & M. Legan,
Anatomija, histologija in fiziologija (str. 119- 126). Ljubljana: Medicinska fakulteta
Univerze v Ljubljani.
Drake, R. L., Vogl, A. W., & Mitchell, A. W. (2012). Gray's basic anatomy. Edinburgh:
Elsevier.
Flis, V., & Parač, Z. (2010). Kirurški dreni. V F. Vojko, & M. Kazimir, Izbrana poglavja
iz kirurgije (str. 105- 106). Maribor: Pivec.
Gorjup, P. (2009). Zdravstvena nega pacienta po operaciji pljuč in pacienta s torakalno
drenažo. V I. Rijavec, Celovita in kompetentna zdravstvena nega kirurškega
bolnika (str. 45- 49). Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije -
Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.
Hajdinjak, G., & Meglič, R. (2012). Sodobna zdravstvena nega, 2. dopolnjena izdaja.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta.
Ivanuša, A., & Železnik, D. (2008). Standardi aktivnosti zdravstvene nege. Maribor:
Fakulteta za zdravstvene vede.
Kersnič, P., & Filej, B. (. (2006). Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Slovenije. Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
54
Kodila, V. (2008). Osnovni vodnik po kirurški enoti intenzivnega zdravljenja : priročnik za
medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Ljubljana: Univerzitetni klinični center
Ljubljana.
Orel, J. (1995). Torakalna kirurgija. V V. Smrkolj, Kirurgija (str. 231- 277). Ljubljana:
SLEDI, d.o.o.
Pajnkihar, M. (1999). Teoretične osnove zdravstvene nege. Maribor: Visoka zdravstvena
šola.
Palastanga, N., & Soamens, R. (2012). Anatomy and human movement: structure and
function. Edinburgh: Elsevier.
Panić, Z., & Mertelj, O. (2010). Preveza torakalnega drena in menjava drenažnega sistema
torakalne drenaže. V B. Skela Savič, Teoretične in praktične osnove zdravstvene
nege- izbrana poglavja (str. 246-252). Jesenice: Visoka šola za zdravstveno nego
Jesenice.
Perdija, Ž., & Regvat, J. (2006). Diagnostični postopkipri boleznih plevre. V R. Hojs, Iz
prakse za prakso z mednarodno udeležbo, zbornik predavanj in praktikum (str. 95 -
103). Maribor: Medicinska fakulteta Maribor.
Pocajt, M., & Anton, Š. (2001). Anatomija in fiziologija. Ljubljana: DZS.
Prestor, L. (2003). Kakovost zdravstvene nege bolnikov z vstavljenim torakalnim drenom.
V P. Kersnič, & B. Filej, Zbornik predavanj in posterjev 4. kongresa zdravstvene
nege "Globalizacija in zdravstvena nega" (str. 209). Portorož: Zbornica
zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije.
Pudner, R. (2005). Nursing the surgical patient. Edinburgh: Elsevier.
Srpčič, M. (2009). Indikacije za operativno zdravljenje pljuč in postoperativni zapleti. V I.
Rijavec, Celovita in kompetentna zdravstvena nega kirurškega bolnika (str. 41- 44).
Ljubljana: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije - Zveza strokovnih
društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija
medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgij.
Strniša, N. (2007). Zdravstvena nega poškodovanca s torakalno drenažo. V S. Naka,
Zdravstvena nega poškodovanca (str. 118- 126). Ljubljana: Zbornica zdravstvene
in babiške nege Slovenije - Zveza društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih
tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v kirurgiji.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
55
Vidovič, D. (2006). Uvod v bolezni plevre. V R. (. Hojs, Iz prakse za prakso z mednarodno
udeležbo, zbornik predavanj in praktikum (str. 87- 94). Maribor: Medicinska
fakulteta Maribor.
Watson, R. (2007). Anatomy and Physiology for Nurses. Edinburgh: Baillière Tindall.
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
1
PRILOGE
Priloga 1: Soglasje za izvedbo raziskave
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
2
Priloga 2: Anketni vprašalnik
ANKETNI VPRAŠALNIK
Spoštovani!
Sem Betina Bračko, absolventka na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. V
diplomsko delo »Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo«, ki ga pišem, je vključena
tudi ta anketa. Namen izvedbe ankete je, ugotoviti kakšna je poučenost bolnikov o
torakalni drenaži in kje se najpogosteje pojavijo omejitve v izvajanju vsakodnevnih
aktivnosti. Prosim Vas, da odgovorite na zastavljena vprašanja brez zadržkov in povsem
odkrito. Podatke, ki mi jih poste posredovali bom uporabila samo za namene pisanja
diplomske naloge. Pri tem bom upoštevala načelo anonimnosti.
Za sodelovanje se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem.
1. Vaša starost:
a.) Manj kot 20 let
b.) 21- 30 let
c.) 31- 40 let
d.) 41- 50 let
e.) 51- 60 let
f.) 61- 70 let
g.) 71- 80 let
2. Spol:
a.) Moški
b.) Ženski
3. Vaša izobrazba:
a.) Osnovna šola
b.) Poklicna ali srednja šola
c.) Višja, visoka ali univerzitetna izobrazba
d.) Magisterij ali doktorat
4. Ali ste že pred tem imeli kdaj vstavljen torakalni dren?
a.) Da
b.) Ne
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
3
5. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »Da«, napišite kolikokrat:
6. Koliko dni imate vstavljeno torakalno drenažo:
a.) 1- 3 dni
b.) 4- 7 dni
c.) 8- 11 dni
d.) 12- 15 dni
e.) 16 dni ali več
7. Ali ste bili seznanjeni o pomenu torakalne drenaže?
a.) Da
b.) Ne
8. Zakaj se uporablja torakalna drenaža (obkrožite lahko več odgovorov):
a.) Ne vem
b.) Za odstranjevanje zraka in tekočine iz plevralnega prostora
c.) Za lajšanje bolečin pri dihanju
d.) Za čim prejšnje popolno razširjanje sesedlih pljuč
e.) Za lažje izkašljevanje
f.) Za lažje dihanje
g.) Drugo:
9. Od koga ste dobili največ informacij o torakalni drenaži?
a.) Zdravnik
b.) Medicinska sestra
c.) Fizioterapevt
10. Ali ste informacije dobili samo ustno ali ste dobili tudi kakšne zloženke oziroma
pisno gradivo o torakalni drenaži?
a.) Samo ustno
b.) Zloženke oziroma pisno gradivo
c.) Ustno in zloženke oziroma pisno gradivo
11. Ali bi si želeli več informacij pridobiti z zloženkami, pisnim gradivom in slikami?
a.) Da
b.) Ne
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
4
12. Kaj o torakalni drenaži bi si še želeli vedeti? Naštejte informacije, ki si jih bi želeli
vedeti.
-
-
-
-
13. Ali ste bili pred posegom poučeni o bolečini, ki je prisotna pri torakalni drenaži?
a.) Da
b.) Ne
14. Z koliko bi ocenili bolečino po vstavitvi torakalnega drena?
Bolečino ocenite od 0- 10, 0 pomeni brez bolečine, 10 pomeni nevzdržna bolečina.
a.) Takoj po vstavitvi torakalnega drena:
b.) 1-6 ur po vstavitvi torakalnega drena:
c.) Naslednji dan:
d.)
15. Ali ste zaradi torakalne drenaže omejeni pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti?
a.) Da
b.) Ne
16. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »Da«, napišite aktivnosti pri katerih ste
zaradi torakalne drenaže najbolj omejeni pri izvajanju.
Primer aktivnosti: Težave pri umivanju, težave pri gibanju, težave pri spanju,
težave pri hranjenju, bolečina pri dihanju, omejitve pri izvajanju dihalnih vaj,
težave pri odvajanju, težave pri oblačenju in slačenju...
-
-
-
-
-
Betina Bračko: Zdravstvena nega bolnika s torakalno drenažo
5
17. Ali so vam medicinske sestre na voljo za pomoč, pri izvajanju tistih aktivnosti, ki
jih zaradi torakalne drenaže težje izvedete?
a.) Da
b.) Ne
18. Pri katerih aktivnostih bi si želeli še več pomoči? Naštejte nekaj aktivnosti.
-
-
-
-
19. Sli ste bili seznanjeni s pomenom dihalnih vaj?
a.) Da
b.) Ne
20. Ali dihalne vaje izvajate?
a.) Da
b.) Ne
21. Ali ste bili poučeni o komplikacijah, do katerih lahko pride pri torakalni drenaži, v
katerih primerih je potrebno poklicati medicinsko sestro?
a.) Da
b.) Ne
22. V katerih situacijah bi poklicali medicinsko sestro? Obkrožite odgovore.
a.) Če se drenažna cev izmakne iz aparata
b.) Ob izpadu torakalnega drena
c.) Če se na prevezu pojavi velika količina krvi, oziroma preveza ob drenu ni suha
d.) Zmanjševanje bolečine v prsnem košu
e.) Če pride do zmanjšanja količine vsebine, ki teže po torakalnem drenu (po
cevki)
Hvala za sodelovanje!