5kako za po~etok!Dobarvi c za po~et ok. Nor mal no na mojasmetka.Po~i tuvaniposeti tel ina ovoj bl og -Dobredojdovte!!!Re{ i v sami otda siot vor amant i -bl og.Zo{ to? E pa midojde pr eku gl ava od komen-tar i te na nekoitakanar e~enibl oger i odMakedoni ja ini vni te anar hi ~ni , zajaduva~ki ,pol i t i ~kii nspi r i r ani , a sekako nei nven-ti vniinei ntel i gentnir edovina i nter netnaso~enipr oti v mene. Od deneska nema potr e-ba ti e sami te da se gr i ` at za toa - ni vnatazada~a iul oga }e ja pr ezemamjas sami ot. Ver u-vajte deka ni koj nema pogol ema kol ekci ja napl ukani ci , bl uvotni ci , i di oti zmiisl i ~no zamene, od MENE! Bi dej}ininajmal ku ne mismeta toa javno da bi de i zl o` eno na net, evekoga }e i mamvr eme, mal ku po mal ku, sami ot6}e ja i spol namtaa sveta zada~a. Na Vas ne Viostanuva ni { to dr ugo osven da u` i vate. Akokako na nar od najbl i ska nie ovaa di menzi ja ina~i n na ` i veewe, neka bi de. Eve go bl ogotposveten iotvor en EDI NSTVENO za pl uka-we.Ova e eden od kl asi ci te. P ecko e geni jal en.Ne mismeta { to me i zvr e| a. Kako { to gl edatekar i kat ur at a e vo r amka (se nadevamdeka evi dl i vo!).Taa cel o vr eme, ni z godi ni te stoina yi d kaj mene doma. J as vo nea gl edamgol emivi sti ni .Legendar en tekst. Samo neznamdal ise ~i ta.U sekoj sl u~aj go posti r am. Mise svi | a eptennasl ovot.78Tekstov sekako e posveten na hi ster i jatakoja i ma{ e gi gantskii(mo` ebi ) epskir azme-r i , koga me nazna~i ja za gener al en konzulnaMakedoni ja vo SAD. Toga{se ~uvstvuvav kakoda me kandi di r al e za P r etsedatelna SAD, ane konzul , od pr osta pr i ~i na { to i nter esot imedi umskata hajka bea nezapamteni . Mo` e bi -l o za dobr o?! Ama na koj ikogo. Vr emeto }epoka` e najdobr o.Bi t no ova e dobr a podl oga iza dene{ noVa{ e u` i vawe, pa zo{ to da ne ipl ukawe.9organi zi rana zl oupotrebana DBK101112Za ova dosi e kako pr ateni k podnesov pr et-stavka do sobr ani skata komi si ja za za{ ti ta na~ovekovipr ava ipobar av i stata da se pr oi zne-se. Vo momentov ova gol emo dosi e (i ma pr eku500 str ani ) se obr abotuva iAr hi vot na RM }e13objavinegovidel ovivo zbor ni k na dosi ea koise napr avenido 1998 godi na.Namer a mie do kr aj da se r azobl i ~iedenpr opadnat si stem. Da se vi dikako del uval etajni te sl u` bivo za{ ti ta na par ti jata. Ako edemokr ati ja nema za{ to da ne se znae, govor iiobjavis#. P a, sekoj so svojot kr st na ~el o. Mise ~i nideka }e i ma pr i govor i , nekoii}ekukaat. No, toa ne nidava za pr avo da zamol -~i me ida se pr avi me deka ne{ t at a ne sesl u~i l e.Ova e i zgl edot igol emi nata na Dosi eto.Kako potkr epa na dokumenti te.14vl i jani eto nabl ogosf erata!Ne ver uvav deka bl ogosf er ata mo` e da i mavl i jani e (vi dl i vo) vr z op{testveni te pr i l i ki .Moi te pr ethodnipostovibea i zr az na potr e-bata da se obel odeniVI STI NATA, bez nekoipogol emio~ekuvawa.Eve, deneska sumdemant i r an. Ipr i jat noi znenaden. [ pi c r e{ida objavitekst vr z osno-va na ona { to go najdoa na mojot bl og.1516A P ecko hehe... kol ku da r azbi eme ser i oz-nosta. Se nadevamdeka DARMAR nema da senal uti .17vl i jani eto nabl ogosf erata! - broj 2Eve u{ te eden tekst koj spor ed mene e pr oi z-vod na vl i jani eto na bl ogosf er ata.181920I zvadociod mojotWujor{kidnevni kZa pr v pat se pojavuvaat na svetl oto na de-not! Ako toa voop{ to ne{ to zna~i :2122Ovoj post e mal ku poi nti men.Za mojot anga` man kako makedonskidi pl o-mat se ka` uvaat mnogu pr i kazni . Ti e do dendene{ en ne sti vnuvaat. Se ~i nideka sekoj odnas pomal ku i l ipove}e znae s#za taa epi zoda.Spor ed mene postoipotr eba da se r asvetl atnekoiaspektiiod taa mi tol ogi zi r ana (sekakovo negati ven kontekst) bajka za gol emi te deca.Mise ~i nideka t e{ ko mo` amda najdampoi skr en pr i stap od pr i l o` uvaweto na uvi dna nekoimoidnevni ~kizapi siza moi te naj-i skr enivnatr e{ ni~uvstva ido` i vel i ci . Za` aldnevni kot e pi { uvan na KUMANOVSKI .23J as koga sumvo di jal og so sami ot sebe pi { uvamna kumanovski . Zatoa postoir eal na mo` nostda ne bi de sosema ~i tl i v. Sega za sega neka odivaka, pa ako tr eba }e go pr evedamna makedon-ski . Vo sekoj sl u~aj ver uvamdeka bogatstvotona makedonski ot jazi k pr oi zl eguva iod r azno-l i kosta na nar e~jata koigii ma tol ku mnoguna tol ku malpr ostor .Da se vr atamna pr i kaznata od Wujor k. Taane e r ozova. Tamu jas gipr e` i veav najgol emi te,najsi l ni te vnatr e{niDRAMIvo mojot ` i vot.I mav gol emitur bul enci i , posebno koga sakavda gisumi r amr ezul tati te od vojnata iustav-ni te pr omenivo MAKEDONI J A. Toa go pr a-vev zatoa { to ja pi { uvav pr vata kni ga inu` nobe{ e (bar emza mene ispor ed mojot katego-r i jal en apar at!!) da sogl edamkade sum, kade smei{ to posti gnavme. Kni gata posl e 6 mesecijanapi { av. Taa e pr va kni ga { to od takov ti p natema VOJ NATA 2001 voop{to se pojavi l a voMAKEDONI J A.Mo` ete BESP LATNO da jakonsl ul ti r ate, (vi di : P RI J ATELI- l i nkotdo kni gata Za NAS) zatoa { to mi sl amdeka zavi sti nata tr eba da se bor i me bez bi l o kakvasmetka ir ezer va.J as sumt i pi ~en pr i mer(nevi kamdeka epozi ti ven) na r aspnuvawe na kr st po nar a~ka.24Se nadevamdeka toa vo pr ethodni te postovigo pr i bl i ` i v pl asti ~no iso dovol no doku-menti . I mamu{ te. I}e posti r am. Ni kogo neubeduvam. Samo go kor i stammoeto pr avo da sebor amza moi te stojal i { ta, moi te pozi ci i .Za kr aj na ovoj kr atok voved, }e gii skor i s-tamr edovi te od mojata pr va kni ga - Za NAS:... Ni koga{ne smetav na ef ekt na ti e (moi te)zbor ovi . Ti e pr etstavuvaa kompezaci ja za mo-jot sekojdneven ` i vot ijas mor av da go ka` amona { to ni koj ne saka{ e da go - ~ue!. Svesenza r i zi kot, od i sti te { to gil oci r av kako pot-kopuva~iiuni { tuva~ina makedonskoto naci -onal no tki vo, da bi dampovtor no i zl o` en napotsmev, gizemav zbor ovi te na J ung, gol emi teivonvr emenskizbor oviza i dea vodi l ka. Otivo ni eden moment dodeka mi nuvav ni z mojot patne pomi sl i v deka ja otkr i vamAmer i ka. Gl avnobe{ e da go ka` amt oa { t o nami sl i v da goka` am...2510 godi niod PROTESTI TEKako son pomi naa 10 godi ni . ^udno e kakopomi nuva ` i votot! Mnogu r abotise sl u~i ja vome|uvr eme. Me|utoa zagl eduvaweto kon ivo toa{to n#sozdade, sozdava{ e, e kategor i ja koja nesmee da ja pr eskokneme. Mor ame da se potsetu-vame na na{ i te vr el a, na na{ eto vdahnoveni e.I naku { to }e stane, ostane od nas?P r ot est i t e kako nast an ve}e vl egoa vomakedonskata i stor i ja (i ako mnogumi na toa nebisakal e da se sl u~i !). Deset godi nipotoa zani v se zbor uva. Ednikr i ti kuvaat, navr eduvaat,pogr dno koment i r aat ... Me| ut oa ubeden sumdeka magl ata koja namer no se f r l a eden den }ese podi gne.P ostojat vo ovaa dr ` ava il u|e koine se pl a-{ at da i maat stav (pa makaripol i ti ~ki ) ikoisakaat da go ka` at svoeto mi sl ewe. I ma me| uni v itakvikoimi sl at deka pr otesti te bea~ekornapr ed kon r u{ eweto na total i tar natadr ` ava.26 Se i znama~i vme da ja di gi tal i zi r ame doku-mentaci jata od 1997.No, sega kone~no i mams#vo di gi tal na f or ma, { to be{ e objaveno vo tojper i od. Nekoistr ani cike giposti r amtuka.A dr ugi te }e giobjavamvo kni ga koja { to vomomentov e vo podgotovka.2728Beseda za mrtvi te borciP ERI KL EBESEDA ZA MRTVI TE BORCIP ogol emi ot delod oni e { to od ova mestove}e govor ea go f al i~ovekot koj me| u dr ugi tezakonija dodaliovaa obvr ska, ubavo ena del oda i mse oddadat po~esti , kakvi{ to gl edategipr i r edina{ ata dr ` ava ismetamdeka naovaa pogr ebna sve~enost na{ ata ver ba vo ti el u| e ne smee da zavi siod poedi na~en besedni k,koj mo` e da bi de pove}e i l ipomal ku nadar enso besedni ~ka dar ba. Ka` ano e, da zagi nati tese sl avat ivospevaat. No, na mene mise ~i nideka bibi l o dovol no za oni e koi{ to svoetojuna{ tvo, hr abr ost go poka` al e na del o, i stotakaZat oa { t o t e{ ko eda se dr` ibeseda dosredna mera vo beseda za da na taa beseda sosema$ se veruva. Sl u{ atel ot na koj { to ne{ tatamu se poznatiikoj { to e nakl onet, mo` e l esnoda pomi sl ideka vo besedata e ka` ano pomal ku,ot kol ku { t o t oj sami otbisakalda ka` e iotkol ku { to toj sami ot znae. A na onoj { toovaa r abota ne mu e poznata, koga }e gisl u{ ne29ovi e r aboti , bi dej}iova go nadmi nuva nego-voto r azbi r awe, od pakost }e ka` e deka besed-ni kotvo mnogu r abot ipr et er alvo svojat abeseda.Lu|eto go podnesuvaat f al eweto, pof al bi teod drugi te dokol ku smetaat deka toa {to gosl u{nal e mo` at sami te da go napravat, a s#{to e nad toa, kaj ni v predi zvi kuva zavi st ivedna{ potoa nedoverba, nedoveri e. No, kogasumtuka pr ed vas, kako { to e odr edeno u{ teod na{ i te pr ethodni ci , jas }e se tr udamda sedr ` amdout vr denot ozadaodgovor amnao~ekuvawata na sekoj od vas.] e otpo~namso nekoina{ ir aboti , zatoa{ to e dostojno ina mesto e, vo edna vakva pr i -l i ka, da se oddade po~i t na ni vni ot spomen. Voovaa zemja od i skon bi ti suvaat l u| e od eden i stsoj iti e od kol eno na kol eno nija so~uvaa sl o-bodata s#do dene{en den. Si te ti e zasl u` uvaathval ospev, pof al ba, a u{ te pove}e na{ i te tat-kovci , zatoa { to na ona { to go nasl edi ja mupr i dodadoa s#ona {to ni e denes go i mame, kakoni vninasl edni ci . Taa mo} ni e vo momentot nana{ ata najgol ema si l a, vi dl i vo ja zgol emi vmepr avej}ija na{ ata dr ` ava podgotvena tol ku{ to ni tu za vojna, ni tu za mi rne nitr eba tu| apomo{ .30Ni e i mame Ustav koj {to ne e gr aden po kal apna sosedni te nar odi , napr oti v, ni e i msl u` i mena dr ugi te pove}e za pr i merotkol ku ti e nanas. Na{ at a dr ` avna upr ava ne e skoncen-tr i r ana vo r acete na malbr oj l u| e, tuku kajmnogu, { to se narekuva DEMOKRATI J A. Vopr i vatni te r abotipostoiza si te r amnopr av-nost spor ed zakonot, a vo odnos na javni te r a-boti . Sekoj {to se i zbi ra na nekoe mesto, sebi ra ne zatoa {to e ~l en na odreden stal e` ,tuku po l i ~na zasl uga. Ni koj ne se i skl u~uvaod dr ` avnimesta por aditoa {to e si r oma{en,{ to nekoga{mo` e da pr e~i , samo ako e spo-soben da dopr i nesuva za dr ` avata. Ikako { tovo javni te r abotivl adee na~el oto na sl oboda,i sto taka ivo pr i vatni te r abotinema ni kakvisomne` i .Kaj nas nema l utewe na bl i ` ni ot svoj, akotoj dur iiu` i va do beskr aj. Nema kaj nas bi l okakov otporkon s#{ to i ako ne donesuva { te-ta, sepak go navr eduva okoto. No i ako taka ` i -veeme, sepak vo javni ot ` i vot ni e se ogr adu-vame od bi l o kakva nezakoni tost iseto toa odmor al nipobudi , sekade pokor uvaj}ise na vl as-ti te ina zakoni te, nar o~no na takvi te zakonikoise vo kor i st na ugneteni te.Ni e se r azl i kuvame od svoi te pr oti vni ciivo na{ eto vojni ~ko ur eduvawe. Gr adot na{ ,31Dr ` avata, stoiotvor en, ni e ne gibr kame odtuka str anci te vo str av deka tuka ti e ne{ to}e vi dat i l inau~at, { to bitr ebal o da ostanesokr i eno, za da ne se i skor i stiod na{ i te ne-pr i jat el i . Ni e ne se pot pi r ame na nekakvipodgotovkiiujdur mi , tuku na hr abr ost koja{ to se gl eda vo na{ i te del a.So na{ata cel okupna si l a ni eden nepri ja-teldosega ne se probal , zatoa {to ni e se gr i ` i -me za na{ ata ar mi ja, pr a}aj}ija na r aznistr a-ni . Ako se sudr at nepr i jatel i te so bi l o koj delod na{ ata ar mi ja ipo i gr a na sl u~aj pobedatl inekoja na{ a gr upa na l u| e vedna{se f al atdeka n#pobedi l e si te nas. Bi dat l i , po i gr ana sl u~aj pobedeni , yvonat na si te yvona dekagisovl adal a cel ata na{ a ar mi ja. Se r azbi r anamnie vr odeno bez ma~no ve` bawe da gisov-l aduvame opasnosti te. Na hr abr ost nas ne n#pr i nuduvaat zakoni te, tuku hr abr osta sama odsebe vo nas se r a| a.Ni e go sakame ubavoto, no so vi sti nska ume-r enost ija sakame mudr osta, no bez r azne` -netost. Bogatstvoto nie sr edstvo za r abota, ane za pr azno f al ewe. Si r oma{ nosta svoja dase pr i znae ne e sr amza ni koj, no sr amno e da nese spr oti vstavuva{na si r oma{ nosta so r abo-ta. Edniii stil u| e mo` at i stovr emeno da giodr abotuvaat idoma{ ni te ijavni te r aboti .32Ni e sami t e odl u~uvame za na{ i t e javnir abotiiza ni v sudi me kako { to tr eba, otinesmetame deka zbor ovi te mu { tetat na r abote-weto. Na{ a nar o~na dobl est, koja { to n#r az-l i kuva od dr ugi te, e { to ni e s#{ to juna~kisakame da go napr avi me, go zdr u` uvame so sta-l o` eno r azmi sl uvawe. Kaj dr ugi te pak, neznae-weto, nepoznavaweto na opasnosta r a| a dr s-kost, a r azmi sl uvaweto i zr oduva somnevawe.Za najgol emijunaci , mo` at so pr avo da se sme-taat ti e koi{ to mnogu dobr o gipoznavaat istr avovi te il agodnosti te, no sepak ne se sep-nuvaat pr ed opasnosti te.Vo odnos na dobr odetel stvata ni e se r azl i -kuvame od dr ugi te. Ne so zemawe, tuku so da-vawe ni e steknuvame pr i jatel i . Dobr odetel -stvata gipr avi me bez ni kakov str av, bez ni -kakva smetka za nas sami te, tuku so samouver e-nost deka sme sl obodnil u| e. Na{ i ot gr ad (dr -` ava) vo cel ost e r asadni k na naobr azuvanostisekoj od nas, kako { to mise ~i ni , znae na s#da se pr i l agodiis#da r abotiso zanes.A deka ova ne e r asf r l uvawe so zbor ovi , tukupot pol na vi st i na, { t o mo` e da se vi divodel ata na{ i , toa go doka` uva na{ i ot gr ad (dr -` ava) koja { to ja sozdadovme so na{ i te ve}espomenat idobl est i . Na{ i otgr ad (dr ` ava)33znae da i zvojuva pobeda nad svojot nepr i jatel ,a da nepr i jatel ot voop{ to ine po~uvstvuval uti na { to nipodl egnal ! So svoi te podani cina{ i otgr ad (dr ` ava) vl adee t aka { t o t i evoop{ to ne mo` at da se po` al at na toa vl a-deewe.So krupnizraciineporekl i vidokazini ego zasvedo~i vme razvojot na na{ata snaga(si l a), taka { to nise pokl onuva sega{ nosta, a}e nise pokl onuvaat isi te nar ednivekovi , ine nitr ebaat pof al nipesniod Homeri l ipakbi l o koj dr ug. So svojot samopr egorsigo r as-~i sti vme patot na si te zemjiimor i wa isekadepostavi vme spomeni cina na{ i te por aziinana{ i te pobedi .Za takva tatkovi na, eve, tuka, ovi e junacivo herojskiboj zagi naa ine dozvol i ja tatko-vi nata ni koj da i mja odzede, izatoa so pravose o~ekuva od ovi e {to pre` i veaja deka i stokako ni v }e gipodnesat si te naporiiopas-nosti .So t oa { t o op{ i r no govor amza na{ at adr ` ava sakamda poka` amdeka ni e se bor i meza ne{ to sosema dr ugo od oni e dr ugi te koi{ toginemaat na{ i te dobl esti . Sakamda poka` amdeka ni e gisl avi me na{i te junaci , nad ~i i{ togr obovisega st oi me. Toa sega go pr avamso34nepobi tnidokazi . Vaka jas odgovor i v na mojatazada~a! Zatoa { to na{ ata dr ` ava, koja { to jasl avidobl esta ihr abr osta na ovi e junaci}eginapr avini v gol emi , it e{ ko deka bi l okakva beseda mo` e da ja opi { e ni vnata hr ab-r ost. Smrtta na ovi e junacija doka` uva ni v-nata hrabrost ine e zna~ajno dal iprv pat i mdo{l a takva si l a i l isamo povtorno sija pot-vrduval e hrabrosta svoja.Ni vno pravo e (na ovi e junaci ) da duriiakobi l e l o{i , za dobro da i mse zema ni vnatahrabrost, poka` ana vo vojna za tatkovi nata. Sosvojata hr abr ost, juna{ tvo ti e go i zbr i { aaspomenot za svoi te maaniiti e na op{ totodobr o mu dopr i nesoa pove}e, ot kol ku, kakopoedi nci{ to mo` ebina{ teti l e. Me| u ni vnema{ e ni tu eden, koj { to mo` ebiode{ e zabogatstvo i l iso nekakva nade`deka so toamo` ebi}e se osl obodatod si r oma{ t i jat a,tuku odea kon opasnosta. Nad s#odmazdata nadnepr i jat el ot i mbe{ epomi l a,i smr t t ajasmetaa za najubav potf at. Nea iopasnosta isot oas#ova za ni v be{ e najdobarpot f atite` neeja kon dobr o.35mi sl ewe, utri nski ,23.6.2007 Pi kado so gol emi te imal i teNeodamna vodev r azgovorso eden moj kol egadi pl omat, koj kaj nas e pr etstavni k na edna odnajgol emi te inajvl i jatel nievr opskidr ` avi .Me posetivo bi bl i otekata. Zbor uvavme op-{ to za geopol i ti ~kipr a{ awa, za najnovi ter i val st va pome| u SAD iRusi ja, za na{ et opr i kl u~uvawe na NATO, za novata odbr anbenastr ategi ja na EU, za mo` ni te pr i or i tetinaMakedoni ja na nadvor e{ no-pol i ti ~kipl an voi dni na Odnenade`me zapr a{ a, dal ii mamkar ta na svetot pr ir aka. Sekako, mu r ekov. J ast avi v na masa. Zaedni ~kizapo~navme da jar azgl eduvame, anal i zi r ame.Stoej}inad kar tata na svetot, toj mir aska-` a edna anegdota. Zna~eweto na ka` anoto memot i vi r a{ e da bar amsoodvet en na~i n zai stoto da go pr eto~amvo tekst. I meno, toj vosvoi te di pl omatskikontaktii malsr edbisor uskidi pl omati . P r iedna od ti e sr edbi , voopu{ tena atmosf er a, isekako nad kar tata nasvet ot , r uski otdi pl omatpobar alpi kado36st r el i ~ka. Se oddal e~i lod kar t at a, nani -{ ani libez maka ja pogodi lr uskata dr ` ava.I stata e kako { to znaeme r asposl ana na okol u12 - 13 ~asovnizoni . Dur iiposl ab str el ec nebii malpogol emipr obl emitaa ogr omna ter i -tor i ja da ja pogodiso pi kado. E, otkako toaRusi not go stor i l , go zamol i lnegovi ot evr op-skikol ega da go stor ii stoto so negovata dr ` a-va. P r i{ to mojot sogovor ni k se na{ olvo nez-godna si tuaci ja. Ne bi l o l esno da se pogodisopi kado vo gol emata evr opska, no vo svetskir azmer imal a dr ` ava.Toj od ovaa sr edba i zvl ekolpouka. Taa poukae vo r el aci ja so r eal i sti ~koto r azbi r awe name| unar odni t e r abot iipol i t i ka. Odnosnodeka gol emi nata imo}ta na dr ` avata se mnoguzna~ajniel ementivo me|unar odnata komuni ka-ci ja iti e vl i jaat na pozi ci jata na i stata dr ` a-va. Sekako deka ne se edi nstveniel ementi , koise pot r ebnivo me| unar odnot o op{ t ewe, nokako { to r ekov se zna~ajni . Namer ata na mojotpr i jat el , koga mija ka` uva{ e ovaa sl u~kabe{ e da pr over ikako koga }e ja pr opu{ tini zver ti kal a do mojata dr ` ava, i stata }e ja do` i -veamjas. Da dodadam, mir e~e u{ t e deka zavr eme na tr igodi nikako pr estojuva vo Make-doni ja, za pr v pat mu se sl u~i l o koga vo nekoja37kancel ar i ja }e pobar a kar ta na svetot, nego-vi ot doma}i n da ja i ma.P oentata mu be{ e deka ako toj i ma pote{ -koti ida ja pr onajde svojata dr ` ava na kar tata,ni e }e i mame u{ te pove}e. Ida, pr i znavam.P r i znavam, skor o e nevozmo` no da se pogodiso pi kado del ot { to Makedoni ja kako dr ` avago pokr i va, zazema od svet skat a povr { i na.Spomnuvaj}ideka ni koj od nas nema vo svojabl i zi na kar ta na svetot, toj saka{ e da mika` edeka pr emnogu sme zatvor eninavnatr e idekadi menzi i te koise zna~ajnivo me| unar odnotokomuni ci r awe ~esto nibegaat od vi dokr ugot.Da ne bev si gur en deka e dobr onamer en, da nego poznavav dobr o, dur imo` ev ida se navr edam.Tabi etot na{e mnogu ~esto takov. Sekoja kr i -ti ka, uka` uvawe, pa ir aznomi sl i e gizemameza zl o, nel ojal nost ivedna{ vl eguvame vo r ovo-vi . No, jas odbr av da ne go stor amtoa.Svesen sumna na{ ata gol emi na izna~ewevo svetski te r aboti . Mal isme. Nemame zna~i -t el no vl i jani e na gol emi t e t ekovi . I mameogr ani ~enir esur si . Subl i mi r ano, dur ietmur no kol ku e l o{ o ni z ovaa r eal na pr i zmada i mse pr i jde na r aboti te. A ne pr i znavame.Nekakos#ni eznaeme.Vos#se r azbi r ame.Hmmm Se zami sl i v. Kako da go pr odol ` am38r azgovor ot so mojot pr i jatel . Ako sme tol kumal iinebi tni , toga{ zo{to voop{to di skuti -r ame izo{ to e toj tuka?Skor o si mul tano so na{i ot r azgovor , na dr u-gata str ana na atl anti kot se odvi va{ e i zbor otna Sr |an Ker i mza pr etsedatelna Gener al notosobr ani e na OON. P ozi ci ja mnogu zna~ajna vocel okupni otsi st emna najgol emat a svet skaor gani zaci ja. Ako mo` amda napr avamposl o-boden opi s, Ker i mgo bi r aa (ii zbr aa) za pr et-sedat elna svet ski otpar l ament(kako { t or ekov, opi sote pr i l agoden za da bi de { t opo{ i r oko r azbr an). Ovaa godi na pr avoto da godade pr etsedatel ot na GS na OON go i ma{ ei st o~no-evr opskat a gr upa. Toa pr avo sekojagodi na go dobi va dr uga gr upa, odnosno r oti r a.Taka se zapazuva nekakva f erpr etstavenost nadr ` avi te od cel i ot svet. Gr upata koja { to godel egi r a pr etsedatel ot, pr ethodno vnatr e sedogovar a ipr edl aga svoj kandi dat. A gl asawetona pl enar na sedni ca na Sobr ani eto e skor of or mal nost.Spor ed ona { to jas go znam, a povr zano sopr ethodno navedeni te kategor i iod r ealpol i -ti kata, ni e kako dr ` ava vo ovoj pr oces na i zborvo gr upata na dr ` avina koja ipr i pa| ame i mav-me mi ni mal ni{ansiza i zbor . Iova ne e {i r e-39we na ni kakov def eti zam. Od Rusi ja na severdo Gr ci ja na jug, so pove}e od dvaeset dr ` avi ,koise vo r aznidol gogodi { nisojuzi , koipopravilo ili n#i skl u~uvaat i l in#negi r aat.Da se potseti me samo na sr edi nata na mi natatadeceni ja koga samouver eno se kandi di r avme zanepostojana ~l enka na Sovetot za bezbednost.Bevme vo natpr evarso Sl oveni ja. Izagubi vmekatastr of al no so 3 do 4 patipomal ku gl asoviod taa dr ` ava. Sl oveni ja e dr ` ava so sosemadr uga konstel aci ja na odnosivo me| unar odnatapol i ti ka. Ii ako so mal i{ansiza i zbor , sepakja pr i dobi vme gr upat a konsenzual no da n#poddr ` i . Na { to se dol ` itoa? Do` i vea l imakedonskata di pl omati ja nekakov dr amati -~en pr esvr t? Dobi vme l inaedna{na zna~ewevo me| unar odni te odnosi ? Ne gl edamni { totakvo na povi dok na hor i zontot. Tuku smetamdeka i mavme sr e}na iedi nstvena okol nost na-{i ot kandi dat da e l i ~nost koja mo` e so svoi tekar akter i sti kida gianul i r a nedostatoci tekoina mal i te dr ` avii mginosir ealpol i ti -kata iso svojot nastap da ginadmi ne gr ani ci tena vl i jani e koina{ ata di pl omati ja ja vr amu-vaat kako mi nor na. Vo ovoj sl u~aj akumul i r a-noto i skustvo iogr omni ot kapaci tet il i ~enkr edi t, za sr e}a, se stavi ja vo i nter es na Make-doni ja.40Kol ku za pr i mer}e navedamdeka Gr ci ja,svesna za zna~eweto na f unkci jata koja bijadobi l a Makedoni ja, vo pr ocesot na i zborseobi de da nispr oti vstavikandi dat od Romani jai l iUkr ai na. P a sepak, na kr aj od pr ocedur ata,gr upata i ma{ e samo eden kandi dat. Toa mnoguka` uva. Temata sega samo ja na~nav. P r ostor ottol ku midozvol uva. ] e pr odol ` amnaskor o.Nagl asuvamdeka vo pr i ka` uvaweto kor i stamr edukci ja, cr no-bel o sl i kawe, egzakten i zr azikonci znir e~eni ci , pr venst veno por adiogr ani ~enosta na pr ostor ot.U{ te samo da gipozdr avam~i tatel i te idaja i skor i stammo` nosta da ja najavammojatakol umna vo Utr i nski .41Ne kol kavo e kaj~eto, tukukol kavibranovipravi ,30.6.2007I nter akti vni ot odnos, odnosno dvonaso~-nata komunukaci ja koiginudat sovr emeni tesr edstva za i nf or mi r awe se od gol ema pomo{za mene. Najavuvamdeka }e gikor i stamivgr a-duvamvo sekoe nar edno mi sl ewe. Ova od ednos-tavna pr i ~i na { to ne sakamda natur amsvojstav ida go pr ogl asuvamza dogmatska i l ii deo-l o{ ka vi sti na. Kako { to isami ot nasl ov nastr ani cava ka` uva, stanuva zborza mi sl ewe.Itoa moe l i ~no mi sl ewe. Toa ver ojatno mnogu~esto }e bi de nepr i f atl i vo za delod ~i tate-l i te. Za nekogo pr opu{ teno ni z i deol o{ ko,i ntel ektual no i l ikul tur ol o{ ko si to ver o-jatno }e bi de ii r i ti r a~ko. So toa mor amdasmetamiapsol utno go pr i f a}amkako neop-hodna komponenta na javni ot anga` man. Ovadopol ni tel no go potenci r amzatoa { to sekoespr ot i vno o~ekuvawe ipot r eba od cel osnopr i f a}awe vodikon apsol uti zam, ednoumi e,egocentr i zam. Tokmu zatoa so gol emo vni mani e42gipr o~i tav komentar i te koiza pr ethodnotomi sl ewe giupati ja ~i tatel i te na veb - str ani -cat a na Ut r i nski ina mojotbl og (http://filippetrovski.blog.com.mk). Delod ni v me moti -vi r aat dopol ni tel no da pi { uvamza stavovi tekoigii znesov pr ethodno. Ti e midavaat mo` -nost ski cata koja ja postavi v pr ethodno, da po~-namda ja sen~amiso toa pol eka da ja pr i bl i -` amkon edna poopi sna, pojasna, pobl i skasl i ka za na~natata tema.Kako naji nter esen ipl asti ~en go i zdvoju-vamkomentar ot deka iJ aponi ja i[ vajcar i jase mnogu te{ka celza pi kado na kar tata na sve-tot, a ne se i r el evantnikako dr ` avi . To~no,se sogl asuvam. Spor ed toj komentarne e va` nokol kavo e kaj~eto, tuku kol kavibr anovipr a-vit oa. Si mbol i kat a e navi st i na gol ema imo` e da se zeme kako r el evantna. Nea }e seobi damda ja i spl etamvo pr i kazot na Obedi -neti te naci iizna~ajni te or ganikoigo nosatnejzi ni ot l egi ti mi tet, bi dej}iti e se vo f oku-sot na i nter esi r aweto.P r eku OON, vsu{ nost, e sozdadena or gani -zaci ja koja so svoeto dejstvuvawe }e ja spr e~uvavojnata. Dadeni$ se uni ver zal nipr er ogati vivo i nter es na si te da go obezbeduva mi r ot. P r v-pat vo i stor i jata na ~ove{ tvoto e objaveno43deka spr e~uvaweto na vojnata ne mo` e da bi dei ndi vi dual na akci ja, tuku deka za toa e potr eb-na i nsti tuci onal i zi r ana kol ekti vna akci ja.P osti gnuvaweto iodr ` uvaweto na mi r ot sta-nuva obvr ska na si te dr ` avi . A ovaa kol ekti v-nost go nametnuva kako neophoden pr i nci potna uni ver zal nost. Teor i ski , odnosno ni z de-ne{ na per spekt i va ut opi ski , se smet a dekaovaa uni ver zal nost }e gii skl u~ispr oti vsta-veni te sojuzni { tva koise gl avna kar akter i s-ti ka na pr i nci pot na r amnote` a na si l i te,koj s#do P r vata svetska vojna e domi nantenpr i nci p vo me| unar odni t e odnosi . Mo` ebinajzna~ajnata inajr adi kal na pr esvr tni ca voova f unkci oni r awe pr etstavuva centr al i zi -r aweto na dejstvuvaweto. Zatoa e neophodnoda se i nstal i r a nov mehani zamza upr avuvawe.Upotr ebenata si ntagma pi kado so gol emiimal i najpl asti ~no se ogl eda vo str uktur atana Sovetot za bezbednost, i zvr { ni ot or gan naOON, i l ior ganot so najmnogu ovl astuvawa {tonekoga{gii malnekoj me| unar oden or gan. Nee voop{ to pr eter ano da se opi { e ido` i vuvana vakov na~i n ova tel o. P o zavr { uvaweto naVtor ata svetska vojna, gol emi te si l ipobed-ni ~kiza sebe obezbedi l e postojano u~estvo vonegovata r abota. Za ni v e r ezer vi r ano ipr a-44voto na veto. Toa pr akti ~no zna~ideka mo` atda bl oki r aatdonesuvawe na sekakva odl ukakoja{ t o pr opu{ t ena ni z pr i zmat a na sop-stveni te dr ` avnii nter esine e pr i f atl i va.So samoto toa pr okl ami r anata ednakvost nadr ` avi te e pomestena vo vtorpl an. (Vo na{ atapar abol a mo` eme da gizami sl i me pette posto-jani~l enkina SB pove}e kako tanker i , otkol -ku kako kaj~i wa. Zami sl ete gisamo ni vni tebr anovi )U{ te za vr eme na f or mi r aweto na OON sevodeni` estokidebatiza pr a{awata na vetotoipost ojanot o mest o na ovi e dr ` avi . Mnogumal idr ` avise spr ot i vst avuvaatot vor eno.Sepak, pr eovl aduva povoeni otopt i mi zamipotr ebata za zdr u` uvawe vo i nter es na spr e~u-vawe povtor na vojna od svetskir azmer i . Mal i -te dr ` avi , vo ovoj sl u~aj, na gol emi te i mjaovozmo` uvaat ovaa ogr omna supr emaci ja, me| udr ugoto zatoa { to se smeta ideka ova pr avo }ese pr akti kuva so gol ema odgovor nost inemada pr er asne vo pr e~ka za f unkci oni r awe naSB. I skustvata go poka` uvaat spr oti vnoto.Mo` e da se ka` e deka vo str uktur ata na OONna nekoj na~i n e napr aven manevariovaa vgr a-dena f abr i ~ka gr e{ ka (bez koja nemal o voop-{ t o da se f or mi r a or gani zaci jat a) vo SB e45donekade i spr avena vo GS. Vo ovoj or gan si tedr ` avise ednakviii maat po eden gl as. Nad-l e` nosti te na GS vo obl asta na kol ekti vnatabezbednost se bl i skiii spr epl eteniso SB ise steknuva vpe~atok deka tamu kade { to }e sepojavizastoj i l inenadmi nl i v pr obl em, koj nemo` e da se r e{ iod Sovetot za bezbednost, }emo` e da se r azr e{ iod Gener al noto sobr ani e,so { to toa dobi va vo zna~ewe.Zo{ to sevo ova go pr i vl ekuva vni mani eto?P osebno ako ne se nao| ame vo nekakva akadem-ska, si mpozi umska atmosf er a ina pr ethodnozadadena tema za r aspr ava? Od ednostavna pr i -~i na { to sega pr etsedatelna Gener al noto sob-r ani e e Makedonec, na{di pl omat. P r eku negosme vo mo` nost da se pojavi me vo me| unar od-ni te r abotiida gianul i r ame nepovol ni tepr etpostavkiza koive}e pi { uvav. Za Makedo-ni ja e mnogu zna~ajno kako }e se i skor i statovi e 12 mesecina na{ e pr etsedatel stvuvaweso Gener al not o sobr ani e. Samo za pot set u-vawe, }e ka` amdeka pr obl emot so i meto mo` eedi nstveno da se r e{ivo OON (ne vo NATO,EU, OBSE). P oto~no, vo Sovetot za bezbed-nost itoa so nova r ezol uci ja. No, so dr ugio~i}e gl edaat na na{ata dr ` ava sega ipostojani teinepostojani te ~l enkina ova tel o, koga pr ed46ni v e soznani eto deka ovaa samostojna dr ` ava(edna godi na) e r epr ezenti r ana pr eku f unkci jakoja e nosi telna suver eni tetot na cel ata or ga-ni zaci ja. A, samo kako pr edl og, zo{ to da ne sei skor i stiovaa pr ednost, pa vo nar edni te mese-cida se napr aviobi d za nova r ezol uci ja na SBvo vr ska so i meto na Makedoni ja? Ovaa { ansanema da se povtor ipotoa dol go vr eme.Mor amda pr i znaamdeka mal ku sumza~udenkol ku ova pomi nuva kaj nas kako nebi t na,spor edna r abota. Ne vi dov ni kade opti mi zamdeka, kone~no, sme vo pozi ci ja da se spomnuvamevo me| unar odni te odnosipo na{ idi pl omatskidost i gnuvawa, po dobr o odi gr ana par t i japi kado, uspe{no pr emostuvawe na si te pr e~kiisl i ~no. Ne vi dov ni tu najava { to smetamedeka mo` eme sega, vo odnos na na{ i te pr a{ a-wa, da posti gneme vo OON. Mo` ebisumpr e-mnogu temen?47Gol emata traumaNa gr botna Uni ver zi t et otod Har var d evti snat eden zborna l ati nskiveritas - vi s-t i na. I ndi kat i vno e t oa { t o najst ar at a inajvl i jatel na obr azovna i nsti tuci ja vo SADza svoj gr b go i zbr al a tokmu ovoj zbor . ^estose pr a{ uvam{ to bi l o moti v za da se i zber evi sti nata za za{ ti tni k (gr bot, { ti tot e si m-bolza za{ ti ta) na uni ver zi tetot. Mo` ebisovi sti nata se { ti tel e, { ti tat od nevi sti nata?Mo` ebie potcr tano deka potr agata po vi sti nani koga{ne pr estanuva (gr bot e i zbr an zaseko-ga{!)? Kako ida e, za mene e dovol na i ndi kaci jadeka za vi sti nata, za svoeto mi sl ewe istav ~o-vek tr eba ivr edida zastane pr ed si l ni te br a-novikoise str emat da go skr { at. P onekoga{cenata mo` e iznae da bi de pr evi soka, no toane e dovol na pr i ~i na za otka` uvawe. Mor a dase i str ae. J as se zaf ati v so ski ci r awe (op{ to)na me| unar odni te tekovi . Mojata namer a e dadojdam, ni z nekol ku tekstovido obi d za pozi ci -r awe na RM na svetskata kar ta.Da se sl o` i me deka vo ovoj kompl i ci r anpr oces povr emeno se pojavuvaat si l nitr aumi48koigo i zmestuvaat od i ner ci jata koja se str emida ja zaf ati . I ner ci jata si l no se ogl eda vo mi s-l ewata deka r amnote` ata na si l i kako kon-cepci ja e ve~na inepr omenl i va. Opr edel ensumvo tekstovi te da se osvr namna najmal ku~et i r it r aumina ~ove{ t vot o koidel uvaatkako r askr sni civo i stor i jata ii maat svoemesto vo f i l ozof skata pr omi sl a na vr emeto.Ekol o{ ki te pr obl emiigl obal noto zato-pl uvawe, nukl ear nata pr ol i f er aci ja ({i r ewe)iter or i zmot, s#pogol emi ot jaz pome|u bogati -te isi r oma{ ni te se pr vi te tr itr aumi . A naj-gol ema tr auma sekako se vojni te, svetski , r egi -onal ni , l okal ni , vnatr e{ ni , gr a| anski Go-l emata tr auma od P r vata svetska vojna (najgo-l ema dotoga{ ) kaj dr ` avi te inar odi te koigoso~i nuvaatsvet ski otpor edok }e dovede dospoznani e deka op{ tata vojna mor a da i ma svojpandan vo op{ t mi r . A toj mo` e da se dosti gnesamokakokol ekt i vnodel onadr ` avi t e.P osl edi ca na r azuzdanoto r eal i sti ~ko tol ku-vawe na por edokot vo ovoj sl u~aj dobi va svojasi l na opozi ci ja vo zdr u` uvawe, pod posebniusl ovi , dotoga{nepoznati , so celdavawe nagar anci iza pol i ti ~ki ot iter i tor i jal ni oti ntegr i tet na si te dr ` avi . I deal i sti ~ki otpr i stap vo sozdavaweto na Li gata na nar odi te49pozajmuva el ementiod Kant ipostul ati te zave~en mi r pome| u dr ` avi te koive}e nema davojuvaat pr oti v sebe. Se smetal o deka ovoj si s-temi ma pr ednost nad pr ethodni ot zatoa { togo unapr eduva pr avni otpor edok, et i ~ki t evr ednostiina cel i nata $ dava mor al na di men-zi ja. Mal i te dr ` aviovoj pr oekt go podr ` al ezat oa { t o svojat a nesi gur nostod gol emi t esi l ina ovoj na~i n ja kompenzi r aat.Taka e sozdaden pr vi ot si stemza kol ekti vnabezbednost, pr i menet od LN. Vo nego, za r azl i -ka od pr ethodno, i nsti tuci onal i zaci jata odikon centr al i zaci ja. A za toa se potr ebnipr i n-ci piipr avi l a, kako imehani zamza upr avu-vawe. Vsu{nost ova koor di ni r awe ikontr ol i -r awe na pol i ti kata na ~l enovi te za ostvar u-vawe na zaedni ~kicel ija pr avikol ekti vnatabezbednost osnova za pojavuvawe na me| unar od-ni te or gani zaci i .Kol ekti vnata bezbednost vsu{nost tr eba dagi zameni sojuzni { t vat ai al i jansi t ekoibal ansi r aatme| usebno. Zbor ovi t e na L eonBourgeois, prviot pretsedava~ na Ligata, NewYork Times (17 januar i1920, str .1) }e gikomen-t i r a kako najambi ci ozen eksper i ment{ t o~ove{ tvoto go napr avi l o za da se i str ae vovekovni te str eme` iza i zgr adba ineguvawe na50... op{ ti te i nter esivo bl agotvor na kl i ma nami r oqubi va imi r na me| unar odna zaedni ca.Opt i mi zmotpr isozdavawet o na L i gat a nanar odi t e ot vor a pr ost orza ver uvawe deka~ove{ tvoto sozr eal o ikone~no e vo mo` nostda go ~uva mi r ot. P aktot na Li gata ja zabr a-nuva agr esi jata iutvr duva obvr ska na ~l enki teza davawe pomo{na ` r tvata od str ana na si te~l enki . Ova mo` e da se smeta za zar odi {napr avno def i ni r an si stemna kol ekti vna bez-bednost. P r ogl asuvaweto vo P aktot na Li gatadeka sekoja vojna e nejzi na gr i ` a - e obi d zauni ver zal nost ipostavuvawe na odr ` uvawetona mi r otna najvi soka l i st a na pr i or i t et i .Ova tr ebal o da giodvr atidr ` avi te od upotr e-bat anasi l a,odbi l okakvi t er i t or i jal nipr etenzi i , ivo i sto vr eme da gipr i nudida gor espekti r aat ter i tor i jal ni ot suver eni tet nadr ugi te dr ` avi . Se pr etpostavuval o deka ovi emer ki}e se spr oveduvaat kon si te pr ekr { i -tel ibez i skl u~ok, ideka si te dr ` avi~l enki}e r eagi r aat ednakvo vo si te sl u~ai .Toa ne bi lsl u~aj koj za` i vealvo pr aksa. Vodvaesetgodi { ni otper i od na post oewe, od1920 do 1940 se smeta deka od LN se r azgl edu-vaniokol u 30 si tuaci iispor ovi . P ozi ti vni tedosti gnuvawa gl avno se na po~etokot na nejzi -51noto r abotewe. Vo pr i mer i te na navr emeno ibr zo r eagi r awe zabel e` anise vi dl i vir ezul -tati . Avtor i tetot na ovaa or gani zaci ja e gol emkaj mal i te isr ednidr ` avi . Ti e r eal no i maatpogol ema potr eba od me|unar odno tel o koe {to}e giza{ ti tuva vo si tuaci ina nar u{ uvawe nai nt egr i t et otini vnat a bezbednost . P r ob-l emi te se pojavuvaat koga pogol emi te ivl i ja-tel nidr ` avitr eba da se otka` at od nasi l notonametnuvawe na svojata vol ja. Ti e dr ` avitr e-bal o delod pr avata, koi{ to do toga{ vo sve-tot se smetal e kako nepr i kosnoveno dr ` avnipr ava, da gipr enesat vo nadl e` nost na LN. Se~i nideka per i odot pome| u dvete svetskivojnie per i od na zr eewe na potr ebata na ~ove{tvotood dosl eden si stemna kol ekti vna bezbednostna koj { to }e mu se pr i jde kako neophodnost vome| unar odnata pol i ti ka. Dr ` avi te s#u{te nese podgotvenida se otka` at od svoi te naci o-nal nii nter esivo pol za na pr aveden por edokna gl obal no ni vo.Zat oaL N}esepoka` ekakoneuspe{ na.Neuni ver zal nost anaOr gani zaci jat abi l amnogu zna~aen pr obl em. SAD ni koga{ne sta-nal e ~l enka, i ako i deen tvor ec na LN e amer i -kanski ot pr etsedatelVudr o Vi l son. SSSR sepr i dr u` i lvo 1934, J aponi ja ja napu{ ti l a vo521931, a I tal i ja vo 1937; Ger mani ja se pr i kl u-~i l a vo 1926, a i zl egl a od LN vo 1933. Li statana ~l enovibez ovi e dr ` avii l iso ni vno pol o-vi ~no pr i sustvo, doveduva do sostojba idr ugi tedr ` avida ja pr ei spi taat svojata l ojal nost idal ida gii spol nuvaatsvoi t e obvr skikonor gani zaci jata.I ako, por adinabr oeni t e nedost at oci , senametnuva potr eba od negati vna ocenka, kr aj-nata ocenka za r aboteweto na LN ne mo` e dabi de cel osno negati vna. Taa so svojata akti v-nost dade zna~ajnii skustva kako da se or gani -zi r a nejzi nata nasl edni ~ka, OON. Ipovr { nor azgl eduvawe na P ovel bata na OON, nejzi natadetal nost vo ~l enovi te koi{ to ja zabr anuvaatvojnata igiutvr duvaat ovl astuvawata na or ga-ni te na OON da dejstvuvaat vo za{ti ta na svet-ski ot mi r , pr venstveno Sovetot za bezbednost,go doka` uva ova tvr dewe. Za toa, nar edni otpat.53~ekor napredP o ~eti r i te pr ethodnitekstovi , ve}e mo-` amda ka` am, kontur i te istr uktur ata na toakakvida bi dat tekstovi te ve}e se i scr taninahor i zontot. Zatoa { to mise zna~ajnimi sl e-wata idvonaso~nata komuni kaci ja, gizemamvo pr edvi d r el evantni te i skaziigivgr aduvamvo sodr ` i nata na sekoj nar eden tekst. Nor -mal no, pr i nuden sumda gidesti l i r am, zatoa{ to ne sekoga{gl edamnaporipotr eba da sesovl adaat novidi mezni i , tuku ponekoga{se~ustvuvaat idr ugimoti vi , koisekako se l egi -ti mni . Na ~i tatel i te ne mo` e{da i mgo uni -f or mi r a{mi sl eweto isekoj takov naporeodnapr ed osuden na neuspeh, a e sosema dal e~enna moet o r ezoni r awe. Spor ed t oa, koncep-ci jata koja se odl u~i v da ja pr i menam, e sl ed-nava. Vo pr vi t e deset i na r edovina sekojnar eden tekst }e gii zdvojamnedel ni te tekovi ,}e giobl i kuvam, mo` no e ida gii spr epl etamso nar edni te pl atf or mi , stojal i { ta. A potoa}e pr odol ` amso namer ata koja { to ipr et-hodno sumja i mal . Vo sl u~ajot, toa e ski ci r awena me| unar odni ot por edok inegovi te kar akte-r i sti ki .54^et i r i t e pr et hodnit ekst ovir abot ea nai stata sodr ` i na iso pr i mena na i stor i skipr i stap pol eka, pol eka (tr pel i vo) se dobl i -` i vme do posl ednata inajzr el ata f aza na svet-ski t e r abot iipor edok. Sekako napor oteambi ci ozen iso toa podl o` en na {i r oka of an-zi va inapadiod sekakov ti p. Tuka mo` e idase vkl u~at nar a~ani te denunci jaci iso jasnapozadi na. No, za toa pove}e dr ug pat. Samo danapomenamdeka sekoja tr aga od toj ti p i ma vi d-l i va (od dal eku) osobi na na l esno kl asi f i ci -r awe vo modelna odnesuvawe, so pr epoznatl i vikar akter i sti ki , od koj nema i spa| awe.Kade da se bar a nastanuvaweto, ni kul ecotna OON? Br uno Si ma smeta deka onoj momentkoga stanalevi denten kol apsot na L i gata nanar odi te zapo~nuva potr ebata od nov pr avensvetskipor edok vo povoenata si tuaci ja. I nte-r esen za na{i te pr osl eduvawa e stavot deka LNiOON vo svoeto postoewe i maat per i od napr ekl opuvawe, odnosno postojat idvete i sto-vr emeno. OON zapo~nuva so svojata r abota na24 oktomvr i1945, koga stapuva vo si l a P ovel -bata (potpi {ana na 26 junii stata godi na), a LNof i ci jal no pr estanuva da postoivo 1946 go-di na. Ovoj moment nesl u~ajno go noti r am. Odnego mo` e vo nar edni te tekstovida se i zvl e~e55pr etpostavka za r a| awe na nova uni ver zal name| unar odna or gani zaci jaDvete svetskivojni , { to vo mi nati ot vekse sl u~i ja za pomal ku od tr ideceni i , ja akti -vi r aa potr agata po si stem, koj f unkci onal no}e go za{ ti tuva mi r ot i}e odgovor ikako ef i -kasno da se odvr atat dr ` avi te od agr esi ja ipr o-i zveduvawe na novisudi r iivojni . Vojni te, ho-l okaustot, po~etokot na nukl ear nata er a soz-dadoa kl i ma ipol i ti ~ka vol ja da se podobr iobi dot koj { to ~ove{ tvoto go i ma{ e so LN.P r ed f or mi r aweto na OON, ~ove{ tvoto ve}ei ma{ e i skustvo so pr akti ci r awe Si stemzakol ekti vna bezbednost. P o zavr { uvaweto naVtor ata svetska vojna be{ e potr ebno da se i z-vl e~at pouki te od pr oma{ uvawata na pr ethod-nata or gani zaci ja. Ivr z osnova na toa da sesozdadat poi zdr ` animehani zmikoi}e bi datf unkci onal niina novata or gani zaci ja }e$dadat podobr a per spekti va za dejstvuvawe popr a{ awata povr zaniso odr ` uvawe na mi r otvo svet ot . Novat a or gani zaci ja t r eba dadeodgovor ikako da se f or mi r a ef i kasen SKB,vo sostojba koga e jasno deka se r a|a nov svetskipor edok. Ovoj por edok, vo svojata dl aboka su{ -ti na ja i ma{ e podel enosta na I stok iZapad,kako ipodel enost a na pol i t i ~ki t e ii deo-56l o{ kiur eduvawa na dr ` avi te koi{ to ja i zvo-juvaa pobedata nad f a{ i zmot. Ve}e pi { uvavmedeka svoja pr va pr i mena SKB i ma vo L N. I akonesovr { en toj povl i jaelna SKB { to }e bi depr i menet po Vtor ata svestka vojna. Zatoa P o-vel bata iSKB na OON tr eba da se tr eti r aatkako ponatamo{ no usovr { uvawe na metodi tepo koif unkci oni r a{ e LN.U{te vo tekot na Vtor ata svetska vojna bi l ojasno deka ako se saka da se f or mi r a ef i kasnaor gani zaci ja, koja }e mo` e da ginadmi ne sl a-bosti te na LN, neophodno e da se posti gne uni -ver zal nost na novata or gani zaci ja. Toa vo usl o-vina dl abokat a podel enostpome| u sojuzni -ci te, i mpl i ci r al o posti gnuvawe na kompr o-mi s. Ovoj kompr omi s tr ebal o da gizadovol ipotr ebi te na si te str ani , a na OON da i mdadesi gur na per spekti va deka or gani zaci jata ne sef or mi r a samo pr o-f or ma. I ako na pr v pogl edeuf or i jata vo svetski te r aboti , po zavr { uva-weto na vojnata, i ma domi nantna ul oga ijasnoe i staknata potr ebata od sozdavawe si l na ipr avedname| unar odnaor gani zaci ja,sepakr eal -pol i ti kata vo odnosi te pome| u dr ` avi tepr eovl aduva i}e bi de vgr adena vo P ovel batana OON. I ako, spr oti vstavenosti te mo` ea dadovedat ido r azi duvawe na dr ` avi te, entuzi -57jazmot od pobedata nad f a{ i zmot nadvl aduvaigo dava potr ebni ot i mpul s za f or mi r awe naOON. Novata or gani zaci ja, vo toa vr eme, tr ebada dade odgovorkako da se podobr iSKB isonego da se opf atat si te i dnizagr ozuvawa nami r otibezbednost a. Mor al a da se poost r imobi l nosta ipodgotvenosta da se i nter veni r atamu kade { to tr eba ie potr ebno, ikoga tr eba.I sto taka, pr eci zno da se def i ni r aat pr avataiobvr ski te na dr ` avi te, vo r amki te na Or ga-ni zaci jata. A ida se posti gne povol na kl i mati e da se pr i f atat od dr ` avi te kako conditiosine qua none za uspe{ no dejstvuvawe na novi otSKB.Gl avni ot stol b na OON e P ovel bata. Taa ei nstr ument na konsti tui r awe na or gani zaci -jata, koj { to giur eduva pr avata iobvr ski tena zemji te ~l enkiivo i sto vr eme givosposta-vuva or gani te ipr ocedur i te na OON. Kako me-| unar oden Dogovor , P ovel bata gikodi f i ci r apr i nci pi te na me| unar odni te r el aci i , kako{ to se: ednakvosta na dr ` avi te, zabr anata naupotr eba na si l a, osnovni te ~ovekovipr ava, isl . Taa i ma P r eambul a idevetnaeset gl avi .Spor ed nea, OON e uni ver zal na me| unar odnaor gani zaci ja koja ja zabr anuva vojnat a kakosr edstvo na nadvor e{ nata pol i ti ka na dr ` a-58vi te. Domi ni r a na~el oto za mi r oqubi vo r e{a-vawe na spor ovi te iza kol ekti vna akci ja vosl u~aj na zagr ozuvawe ikr { ewe na me| una-r odni ot mi ribezbednost.Za s#ova da za` i vee vo pr akti ka, se gr i ` iSovetot za bezbednost. Toj e or gan na OON koj{ to ja nosiosnovnata odgovor nost za odr ` u-vawe na mi r ot ibezbednosta vo svetot. Zatoae or gani zi r an da mo` e da r abotikonti nui r anoipr etstavni k na sekoja dr ` ava mor a da bi depr i suten vo OON postojano. P ette postojani~l enkina SB (Ki na, F r anci ja, Rusi ja, SAD, iBr i tani ja) i maat pr i vi l egi ja na pr avo na veto.Toa i movozmo` uva da ja bl oki r aat sekoja zna-~ajna akti vnost na or gani zaci jata, kako ii zbo-r ot na Gener al en Sekr etar . Ova pr avo e i zvorna kontr over ziu{ te od samoto f or mi r awe naOON vo 1945. Najver ojatno e deka bez vosposta-vuvawe na ova pr avo inemal o da dojde do f or -mi r awe na OON. Vetoto ne e mnogu kor i stenovo per i odot posl e Studenata vojna, no samatabr ojka na upotr eba ne ja opf a}a zna~ajnosta napr avoto. Mnogu ~esto se sl u~uva postojani te~l enkina SB da se zakanat so upotr eba na veto-to, vo konsul taci i{ to se pr avat pr ed da sedonese nekoja odl uka, za da dojdat do posakuva-not o r e{ eni e. Ovaa pr akt i ka se nar ekuva59closetveto. I sto taka gol empr obl emkogastanuva zborza upotr ebata na veto e { to toa~esto se kor i stiiza bl oki r awe na novi~l enki(59 pati ), kako ipr ii zborna Gener al en Sek-r etar(43 pati ).Zatoa ve}e podol go vr eme postojat povi cida se r ef or mi r a ova pr avo na post ojani t e~l enki .60Zabrzuvawe - mi sl ewe 010(25 avgust 2007)Ako me pr a{ ate mene, ova mie edna od naj-dr agi te kol umni .Dvaesetgodi nise mnogu mal a ot se~ka vo~ovekovat a i st or i ja. Ne se nivr emet r aewepome| u edna do dr uga gener aci ja. Obi ~no sesmeta deka edna gener aci ja tr ae otpr i l i ka 25do 30 godi ni . A zami sl ete, kol ku e mal a na{ ataotse~ka koga }e se zemat pr edvi d 150 do 200gener aci ina na{ i otr od. J a kor i st amovaabr ojka r el ati vno pr oi zvol no. Sepak, zbi r otna godi ni t e na si t e t i e gener aci in#vr a}anazad vo i stor i jata okol u 4 do 5 i l jadigodi ni .Do po~etokot!Kol ku { to sumzapoznaen, nekade vo toa vr e-me, odnosno od toa vr eme si te r el i gi iimi ste-r i ~nior gani zaci izapo~nuvaat so or gani zi -r ano smetawe na vr emeto. P r ed toa i l isme ser azvi val e spor ed model ot na evol uci jata pr e-zenti r an od Dar vi n i l imo` ebispor ed nekojmodelna vsel enska pansper mi ja, potpomognatiod nekoja nadmo}na ci vi l i zaci ja. Navi sti na,teor etskigl edano, vo ovoj sl u~aj te{ ko se nao-61| a zabel e{ ka na tvr dewata na Dani ken, u{ tepote{ ko na majstor ot Ar turKl ar k. Ako stepokl oni cina r amkovno r azmi sl uvawe, mo` eteda ja pr i f at i t e bespogovor no, koja bi l o odovi e teor i iida bi dete si gur nideka taa e i zdr -` ana. Odnosno, zatvor ena vo svoj vnatr e{ ensi stemtaa mo` e da bi de cel osno l ogi ~na, sopotpol no odr ` l i vistol bovi .Osnovnata namer a so ova mi sl ewe, sepak, nee da se pr etr esuvaat po~etoci te i5-6 i l jadigodi ni~ovekova i stor i ja. I dejata ne e ni tu dase obmi sl uvaat gol emiidol giepohi , i ako itoa e gol empr edi zvi k. Namer ata mibe{ e samoda se potsetamkako be{ e koga go dobi v mojotpr v kompjuter , pr ed cel idvaeset godi ni . Toa enastanot { to e pr vata kotva vo mi sl i te, odpo~etokot na ovi e r edovi . Mojot ZX Spectrum.Za nego { tedev so meseciod skr omni ot xepar -l ak. Stasa od Ger mani ja koga bev na pr agot namoet o sr edno obr azovani e. Toga{kompjut e-r i te bea vi sti nska r etkost. Mnogumi na od naspr v pat gl edavme kompjuter . F or mata na Spek-tr umot (pod toa gipodr azbi r amsi te kompju-ter i ) be{ e tol ku r udi mentar na { to ne se spo-r eduva so dene{ ni te. Toj nastan midojde kakoosvojuvawe na nekoj te` ok izna~aen svetskivr v.Ne{ t o{ t obe{ et e{ kodost i ` no...62Sekako, go kor i stev pr ete` no za i gr awe. Za{ t odr ugo?Neseni se}avamdekat oga{postoeja usl u` nipr ogr amiosven, se r azbi r a,vi deoi gr i . Mojot zanes be{ e tol ku gol em{ tose zapi { av vo gi mnazi ja koja nude{ e ekspe-r i ment al nokompjut er skoobr azovani e.Sese}avamu~evme za kompjuter ski te pr ogr amiCobol iFortran. Ni v deneska ni koj ne gispom-nuva. Kako da ne postoel eOd t oga{pomi naa dvaesetgodi ni . Samodvaeset godi ni . Taa otse~ka vo vr emeto se ~i nideka e najdi nami ~nata ipo svoeto zna~ewe gosubl i mi r a ostatokot od pette i l jadigodi ni .Raboti te tol ku mnogu se zabr zuvaat { to i l inavi sti na sme odbr anida go zavl adeeme pr os-t or otivr emet o (najnovi t e i st r a` uvawa napol eto na aer onauti kata imedi ci nata go pot-vr duvaat toa), i l inezadr ` l i vo i tame kon kr a-jot na s#, ar magedonot (i nter esno e {to kor enotna zbor otuka` uva na Makedoni ja - ar make-don?!). Ni z taa pr i zma, per spekti vi te se temni .No, pr ostete, jas ne sumskl on na pesi mi zamidef eti zam. Napr oti v. Ako se sudispor ed si tepokazatel i , ~ove{ tvoto sozr eva iodinapr ed.Razvojot e dr amati ~en.Osnovna mot i vaci ja za opi { uvawe na t ojr azvoj e ` el bata da gipr evr tamtezi te na si vo-63temnoto sekojdnevje iotka` uvaweto od bar awepodobr a per spekti va. Znam, takvoto mi sl ewee l esna celza napa| awe, podl o` no na kr i ti ku-vawe, pa dur iipotsmev. Ama ako, { to e mal kukr i ti ka ipotsmev (pa dur iimnogu kr i ti ka ipotsmev) vo odnos na voshi tuvaweto (vo edenkr atok moment na koncentr aci ja) {to se obi du-vame na ` i vot otda mu dademe smi sl a. Ivonekakov f i hteanskizanes da zastaneme pr edpr i r odni te el ementiipojavikoise str ematda n#stol ~at vo delod sekunda. Da zastanemeida ka` eme - da, tuka sumine se povl ekuvampr ed patot na usovr { uvaweto, kon usovr { u-vaweto, kon te` neeweto za podobr o za mene iza si te okol u mene, konsekventno i stoto da seodnesuva iza cel i ot svet.Zapamet i vedenr azgovor ,pr ednekol kugodi ni , so eden moj dr ag pr i jatel . Mir e~e dekanaskor o kompjuter i te }e bi dat tol ku mal e~ki{ to }e se konsumi r aat namesto tabl eti . Ti e,na kl eto~no ni vo }e gipopr avaat r asi pani tekl etki , odnosno vnatr e{nosta na tel oto. Sl ed-stveno na toa, ` i votot }e se pr odol ` eltol kudol go { to }e sme uspeal e da i zbegame od pl ane-tava vo beskone~nipr ostr anstva na sl oboda.Never ojat no kako st ojal i { t e. Za~uduva~ki .No, za mene e dovol na pr ovokaci ja isekako64opr avdani e za da ja i znesamna uvi d be{ e sl ed-novo mer ewe. Mat emat i ~kipr esmet av dekapr ed dvaesetgodi nimojotspekt r umi ma{ ememor i ja (pr ostorza skl adi r awe i nf or maci i )okol u 20 i l jadipat ipomal ku ot kol ku { t odeneska i ma mojotmobi l en t el ef on. P ona-t amu, mojotmobi l en i ma najmal ku 500 pat ipomal ku memor i ja od mojot dene{en kompjuter .Matemati kata e mnogu pr osta, samo za kr ajnatapr esmetka pomno` ete 500 so 20 i l jadii}e jadobi ete r azl i kata koja na toj pl an se sl u~uvaza samo dvaeset godi ni . Zgor a na toa, jas pr ir aka ginemamnajnovi t e gener aci ina ovi etehnol ogi i(vo momentov najmal ku tr igener a-ci iponapr ednitehnol ogi ipostojat od oni e{ to gikor i sti me vo masovna upotr eba, isedr ` at vo tajnost).Da zavr { am. Tokmu zatoa, ne se somnevamni t u vo najsmel i t e t eor i iipr et post avki .Ednovr emeno gipr ezi r amdogmatski te, pr o-konzer vat i vni opst r ukci i nat ojpat koisekako se moti vi r aniod potr ebata za kontr ol aidr ` ewe vo t emni ca na popul aci jat a. J asver uvamvo nas. ] e uspeeme.P .S. Ni voto na teor eti zi r awe e namer nomodel i r ano vo kategor i i te na op{ toto.65stati sti kii l ine{tosl i ~no?66Na sl i kata mo` e da se vi dibr ojot na r ezul -tatina google. Na toa sumosobeno gor d, zatoa{ to pr ed edna godi na zabel e` av deka r aznor azninei menuvaniianoni mni gospoda i maats#ise{ to staveno na i nter net. E pa, eve segasmetamdeka odgovor ot e sol i den idovol no gl a-sen. Kol ku da se znae mojata pozi ci ja. Ne vel amdeka so toa sakav da posti gnamuni f or mi r anomi sl ewe (pozi ti vno), napr oti v sigo zadr ` avpr avoto da go i zr azammojot stav.P otvr data za toa e podol nata sl i ka. Za menee dovol na. Ne pl edi r amna pove}e.Ova se na nekoj na~i n nepovr zanisl i ki , no,sepak gistavamna bl ogov. P ol eka, pol eka mise ~i nideka toj pr emi nuva vo dnevni ~kizapi s,onaka kako { to sumgo zami sl uval . Sepak, mitr eba{ e vr eme da se pr i l agodamna ovoj na~i nna komuni ci r awe.67Za nas03 noemvr i2007 Nekoit ekst ovi , zavi sno od svojat a kon-kr etnost, se o~ekuva da bi dat do~ekanil adno,so negoduvawe i l ipak denunci r awe. Dokol kutr eti r aat temikoise povr zaniso i stor i ski ,op{ testvenii l ipak i deol o{ kitr aumi , sosi gur nost mo` e da se pr edvi dido~ekuvawe nano` od r aznizai nter esi r ani , i nvol vi r ani ,zagr i ` eni . Itoa ne e voop{ to nepr i f atl i vo.Sogl asno so t oa, pr ed onoj { t o pi { uva sepostavuva di l emata kako da se pi { uva ikoja edovol nata opr avdanost za da se pr oi znese{zaodr edeno pr a{ awe?Vo Makedoni ja mal ku se pi { uva idebati r a.Na pr stise br ojat oni e { to se pr oi znesuvaatza pr a{ awata od ` i votot, pol i ti kata iop-{ testveni te pr i l i ki(inepr i l i ki ). ^esto sepr a{ uvamzo{ to e toa taka? Gipr el i stuvamsi t e dnevniinedel nivesni ci . Nema nekojkojznae kakov pl ur al i zamna mi sl ewa, debatiipol emi ki . Ni koj so ni kogo ne r azmenuva, ser azbi r a, na ci vi l i zi r an ikul t ur en na~i n,68stavoviipozi ci i . Se ~i ni , deka mnogumi nakoisise mi sl at za i ntel ektual ciianga` i -r anil i ~nosti , sekoga{koga okol nosti te nese nakl oneti , pr emi nuvaat, tr anzi ti r aat konmar gi ni te. Itoa dobr ovol no. P a zatoa, vo ne-vr eme, i mame sosema nejasen otvor en pr ostor ,nema patokazi , nema i deja, nema dur inigr e-{ ewe (koj ne se obi duva ne nigr e{ i ).I maj}igipr edvi d ovi e pr emi si , pr et -postavkikoitr eba samda giapsol vi r ampr edda odl u~amda pi { uvamijavno objavuvamodr e-denimi sl ewa, ijas bev vo di l ema dal ivoop{toda se naf atamso taa odgovor na zada~a. Mo` ev,namesto toa, da sisedamnastr ana ipr eku bl o-got da f a}amsei r . Koga mise saka da se i denti -f i kuvamso i me ipr ezi me, a koga ne, da sisepr etstavuvamso psevdoni m. Za{ ti ten so psev-doni mot, bimo` elda komenti r amkako { tosakam, bez pr avi l a, bez l i mi t isekako bez bon-ton (kako { to pr avat mnogumi na). Kaj nas op-{ to pr avi l o e da se nastapuva anoni mno. Bl a-gopr i jatno e. Oni e, pak, { to se nosi tel inajavnif unkci ini kade ginema. Odgovar aat ikomuni ci r aatkabi net skii l imi sl ewat a ikol umni te i mgipi { uvaat par ti ski te akti -vi sti , koise nadevaat pr eku toa deka }e vl ezatvo mi l ost na povi soki te str uktur i , }e napr e-69duvaat Kr ugot na toj na~i n e zatvor en, zmi -jata sigo jade opa{ ot - { to e si mbolna zastoj,zat vor enost , r et r ogr adnost . P onekoga{sepr a{uvamkoj izo{to n#zatvor ivo ovaa kuti jaod koja nema i zl ez. Kako da e set o ova edengol emeksper i ment inekoj n#gl eda odozgor akako se ko{ kame iuni { tuvame.I ma iu{ te eden ti p na kol umni sti , odnosnomi sl i tel ikoir edovno se pojavuvaat vo ves-ni ci te. Ti e se akti vi stipo nar a~ka. P ove}etood ni v pi { uvaat po avtomati zam, so edi nstvenazada~a da se pojavat nedel ata { to tr ae, i zmi -nuva, ida sidodadat pl us na kal endar ot. Znaatdeka par ti ski te vl astodr { cine gi~i taat ves-ni ci te (bi dej}iod pr egol emata zaf atenost sor aznipr egovor iidogovor i , sekojdnevno sezatr upanipr eku gl ava), tuku samo gipr el i s-t uvaat nasl ovi t ei gi gl edaat sl i ki ~ki t e.Mnogu r etko gi~i taat ipodnasl ovi te, no samoako se epten vo dobr o r aspol o` eni e. Spor edtoa, pogor e spomnatata kategor i ja kol umni stiznae deka za da bi de iost ane vo mi l ostnavr vot, dovol no e samo r edovno da pi {uva. Ovapo pr avi l o mor a da e bezl i ~no ina nebi tnitemi . I l i , pak, ako temi te se bi tni(ne sumsi gur en { t o e bi t na t ema vo Makedoni ja,bi dej}iiza toa i mame nametnuvawa spor ed70potr ebi te na tesniel i ti ), toga{stavovi tekoise i znesuvaatmor a da se ml aki , r amno-du{ni , da ne br anuvaat, po mo` nost da se f aktikoina i ndi r ekten (ama idi r ekten) na~i n japotvr duvaat sl o` enata mi sl ovna konstr uk-ci ja na { ef ot . Vo su{ t i na, da ne donesatni { to novo. Za da ne mo` e ni koj da gipovi kana debata za ti e stavovii l i , pak, da i zvl e~enekakva pozi ci ja koja mo` e da se kr i ti kuvai l ikon nea da se gr adiodnos idi skusi ja.Kako da se snajde{vo vakov pr ocep. Dosega~esto mise javuval a potr eba da potenci r am,no sega pi { uvamdeka moi te mi sl ewa ne se par -ti ski . Ni koj ne minal o` uva za koja tema dapi {uvam. Ne podl egnuvaat na cenzur a i l ipr et-hodno odobr uvawe. I ako, iso cenzur a sumsesoo~uval . Ne znamnikako da go opi { am~uv-stvoto. Toa e sr edba, na nekoj na~i n, so gr dotol i ce na Levi jatan icel ata negova ma{ i ner i ja.Ednostavno, za~uduva kol ku l u| eto se skl oniipodatl i vikon i nstr umental i zaci ja. Mul ti -pl i kaci jat a, bi dej}ini koj ne$ se spr ot i v-st avuva, odido najsi t ni t e por ina op{ t es-tvenoto or gani zi r awe. Konf or mi zmot pobe-duva naspr otiakti vi zmot.Koga ne mu se dopa| a na nekogo ona { to gopi { uvam, vedna{se javuvaat, ve}e spomnati te,71anoni mnikomentator i . Sumzbor uvalso ne-kol kumi na kol umni stina ovaa tema. Ti e vel at,ne zamor uvaj se voop{ to ine gi~i taj { tap-ski te komentar i . Hm Mo` ebise vo pr avo.Mo` ebiine tr eba da gi~i tam. Da gii gnor i -r am? Ama nel ie toa na nekoj na~i n ni vna pot-vr da? I l i , pak, ako i modgovor am- gipotvr du-vam? Ovi e di l emi~esto se moti v za mi sl ewe ipr emi sl uvawe. Zo{ to da ne se pr epu{ tamnakonf or mi zmot. Da sistojamnastr ana. Da sigl edamza sebe. Ne e l imojot svet domi nanteninajva` en? Imoeto opkr u` uvawe. [ to e toa{ to mo` e da bi de dovol en moti v za javen an-ga` man ii zl o` uvawe na si te zl onamer i ?Eve { to e dovol en moti v za anga` i r awe -Makedoni ja. Mojat a t at kovi na e mojotsvet .Koga e taa vo pr a{ awe ne postoipr e~ka { to enepr emostl i va, ne postoipr edi zvi k { to ne epr i f atl i v. Kr edo na si te i spi { anizbor oviina si te moiobjavenimi sl ewa e - Makedoni ja.U{ t e pr ed pr ot est i t e vo 1997 godi na, kogadr ` avata be{e r akovodena total i tar no inede-mokr atski , koga l epevme pl akatiidel evmef l aer iso nade`iml ade{ kizanes deka ne{ tomenuvame - edna be{ e ni { kata { to spojuva s#.P atr i oti zmot. Qubovta kon tatkovi nata. Toae nepr omenet o ideneska ime mot i vi r a da72pr odol ` am. Da ne se pr edavam. Napr oti v, dase ~uvstvuvamposi l en. Izatoa }e pr odol ` am.Ne zastanuvam.P .S. Mi sl ewevo ne e otpor no na konsumi -r awe, komenti r awe, denunci r awe iotf r l aweso f l oskul ata mel anhol i ja ipateti ka. P od-gotven sumda go ponesamtoj r i zi k.73Ubavigodi {ni ni , te{kivremi waBr oj 2537sabota, 17 noemvr i2007P r ed nekoj den ja odbel e` i vme godi {ni natanaGr adskat abi bl i ot ekaBr a}aMi l adi -novci . Be{ e toa ubav nastan. Se potseti vmena nastani te koija odbel e` aa godi nata { topomi na. I stovr emeno ja ovekove~i vme na{ atasor abotka so nad 20 r aznikul tur nii nsti tu-ci i , dodel uvaj}ibl agodar ni ci . Toa e ednaubava f or ma na komuni kaci ja koja, spor edmene, go podi gnuva ni voto na kul tur ata ici vi -l i zi r anost aednoskal i l opovi soko.] esesogl asi te, vo momentov, vo na{ ata dr ` ava toae pove}e od potr ebno. Samo mal o zagl eduvawekon pol i ti ~kata ar ena go pr epotvr duva tvr de-wevo. No, toa vo ova mi sl ewe ne e pr edmet nai nter es.Mi natata nedel a najavi v deka }e dadammi s-l ewe za toa kakva e sostojbata na na{ i te bi b-l i otekii{ to e neophodno da se napr aviza dase pomestat r aboti te nanapr ed. So moeto doa-| awe vo bi bl i otekata, pr ed dve godi ni , pr vo74se zaf ati v da ja skeni r amsostojbata povr zanaso i motnopr avni te sostojbi , kako ida utvr damvo kakva sostojba se objekti te vo koir aboti meidavame usl ugina gr a| ani te. Da potsetam, poposl edni te l okal nii zbor i , pr vpat ovaa dej-nost, odnosno bi bl i oteki te pr emi naa vo nad-l e` nostna Gr adotSkopje. Ovaa e zna~ajnanovi na zatoa { to pr ethodno si te bi bl i otekibea vo nadl e` nost na dr ` avata iso toa poda-l eku od edno decent r al i zi r ano ief i kasnoupr avuvawe. P r emi nuvaj}ipod nadl e` nost nagr adotSkopje, vsu{ nost , napr aven e ~ekorsvojstven ivoobi ~aen nasekade vo ci vi l i zi -r ana Evr opa. Usl ugi te na ovaa javna ustanovase pr i bl i ` enido gr a| ani te vo sr edi nata vokoja{ t o ` i veatir abot at . Mi sl amdeka nazakonodavecot toa mu bi l a i dejata inamer ata.Sepak, r eal i zaci jata na zami sl enoto ne seodvi va sekoga{spor ed pl anot. Vo me| uvr eme,se poka` aa na vi del o sl abosti te na zakonotpovr zaniso bi bl i oteki te. I ako decentr al i -zi r ani , bi bl i oteki te gidobi vaat centr al i -zi r ano sr edstvata za pl atina vr aboteni te. Isekoe vr abotuvawe i l izgol emuvawe na br ojotna vr abotenie povr zano so potpi s na mi ni ste-r ot za f i nansi i . Toa pr akti ~no zna~ideka eskor o nevozmo` no da se r azr e{ ipr obl emot na75vr abotuvawata vo cel ata str uktur a na bi bl i o-teki te vo Skopje. A stanuva zborza 21 bi bl i o-te~en kl on iedna podvi ` na bi bl i oteka - bi b-l i obus. Br ojkava ne sl u~ajno ja i znesuvam. I me-no, pr ed deset i na godi nivo ovaa sl o` enastr uktur a r abotel e okol u 130 vr aboteni . Tekotna vr emeto go pr avisvoeto idelod ni v zami nu-vaat vo penzi ja. Deneska br ojkata na vr abotenie 86, { to e namal uvawe i zr azeno vo pr ocentiod okol u 35 otsto. Obemot na r abota e zna~ajnozgol emen, a br ojot na vr abotenie dr asti ~nonamal en. Se sogl asuvamdeka sekoga{r abot-ni ot potenci jalief ekti vni te r abotni~aso-vimo` at da kompenzi r aat namal uvawe na br ojna vr aboteni . Toa e pl atf or ma koja e l egi -ti mna. Navi sti na itr eba da se r abotivo taanasoka. Ama sekoe zategawe na r emenot e mo` -no samo do odr eden stepen, potoa stanuva kon-tr apr odukti vno. Ni e se nao| ame na gr ani ca odpr emi nuvawe vo taa kontr apr odukti vnost.Dve godi nipr a}ampi sma do mi ni str i te zaf i nansi i . Na pr et hodni otina sega{ ni ot .P ostojano bar amda se odobr at vr abotuvawa.Ti e bipr i donel e za podobarkval i tet na usl u-gi te iza pove}e zadovol nigr a| anina Skopje,se r azbi r a, oni e koise zai nter esi r aniza vakovti p usl ugi . So posl ednoto pi smo bar amnaj-76mal ku 5 vr abotuvawa koibiposl u` i l e da sezajaknat odr edeniakti vnosti , koise neophod-niza nor mal no r abotewe. Vo i nter es na vi s-ti nata, dosega mibe{ e odgovor eno samo edna{pozi ti vno, od sega{ ni ot mi ni ster . Za toa sumpove}e od bl agodar en. Sepak, toa ne e dovol noizatoa s#dodeka sumvo bi bl i otekata }e pr a-}ampi sma i}e bar amda se odobr uvaat novivr abotuvawa. P otajno se nadevamdeka iovojtekst mo` ebi}e pr i donese da se pr omeniodno-sot kon Gr adskata bi bl i oteka i}e se odgovor ipozi t i vno na bar awet o. Miost anuva da senadevam(dumspi r o sper o).I ma u{ t e eden aspektna bi bl i ot e~ni t er aboti{ to sakamda go dopr amso ovoj tekst.I meno, za nar ednata godi na e najaveno nama-l uvawe na buxetot na i nsti tuci i te od obl astana kul tur ata. Obemot na namal uvaweto e okol u15 otsto, odnosno vr a}awe na sostojbata od 2005godi na. Da pojasnam, so ovi e par ise pl a}a s#,od r e` i ski te tr o{ oci , pr eku odr ` uvawe naobjekt i t e, pa do pr ogr amski t e akt i vnost i ,pr omoci iikupuvawe kni gi . A vo ovi e dvegodi ni , }e se sogl asi t e, dost a se poka~eni ,pr ocentual no, si te r e` i skitr o{oci . Od dr ugastr ana, buxetot na dr ` avata za i dnata godi na,kako { to vi dovme nedel ava, e pr oekti r an na77r ekor dno vi soko ni vo. Zatoa ne gl edaml ogi kada se namal uva i l ivr a}a na ni vo od 2005 godi nabuxetot na kul tur ni te i nsti tuci ivo Skopje.Za da nema nedor azbi r awe, da pojasnam, i akoi nsti tuci i te od obl asta na kul tur ata se decen-tr al i zi r ani , ti e pr akti ~no cel osno se vo nad-l e` nost izavi sat od centr al nata vl ast. Toago vkl u~uva ibuxetot na i nsti tuci i te.Dr ` avni ot buxet vo odr edenir azdel iseko-ga{ostanuva nei skor i sten, poseduva pl ani -r anir ezer viizatoa pr edl agamda se napr avatnovipr esmetkiida i mse ovozmo` ina pove}ei nsti tuci iod obl asta na kul tur ata da i maatpove}e mo` nost da se zani mavaat so osnovnatadejnost za koja postojat, namesto da se gr i ` atcel o vr eme dal i}e uspeat da go pl atat par notogr eewe i l idal i}e i maat par iza kupuvawedr va za ogr ev.P .S. I ako be{ e pojasneto deka pi { uvawatana eden na{kol umni st ne se povr zaniso Gr ad-skata bi bl i oteka, por adidi menzi jata na hr o-ni ~nost, i staknuvamdeka bi bl i otekata ne pr i -ma i l idobi va ni kakvipar ti sko-komesar skidi r ekti viza kupuvawe kni gi .78Vl asta ja i ma posl ednata{ansa da ja sprovedeLUSTRACI J ATAVreme, broj 1244, 08.12.2007I zmi na r e~i sigodi na ipolod vl adeewetona aktuel nata vl ada, a veteni ot zakon za l us-tr aci ja s#u{ te ne e donesen. Toa be{ e povodza r azgovorsoF i l i p Petrovski ,voda~napr otesti te vo 1997 godi na, por ane{ en pr ate-ni k na VMRO-DP MNE, konzulvo Wujork, a segadi r ekt orna gr adskat a bi bl i ot eka Br a}aMi l adi novci i~ovek { to svoeto pol i ci skodosi e, vodeno vo nezavi sna Makedoni ja, go obja-vi javnonaI nt er net ,nasvojot bl ogwww.filippetrovski.blog.com.mk. Od dosi etojasno se gl eda deka sl u` bata za Dr ` avna bez-bednost ikontr ar azuznavawe sakal a da mu pod-metne dr oga ibar al a na~i n da mu se i nf i l -tr i r a vo semejstvoto ivo l i ~ni te odnosi , aseto toa od pol i ti ~kipr i ~i ni .Gospodi ne Petrovski , zo{to s#u{te nemal ustraci ja?Eden od osnovni t e post ul at iza t r anzi -tiraweto na edno op{ testvo kon demokratija79za edno op{ testvo e da r as~i stiso total i tar -ni ot r e` i misi te { to nego go spr oveduval e.Moeto dosi e, kako ii l jadni cidr ugidosi ejase dokaz deka takvo ne{ to postoel o. J as ipr ededna godi na najavi v deka se somnevamoti}evi daml ustr i r an pol i ti ~ar , osobeno nekoj odti e kodo{ i te, taster i te, potka` uva~i te, { pi -oni te. Tajni te sl u` bisekako deka }e davaatopr avduvawe deka so toa se nar u{ uva bezbed-nosnata str uktur a na dr ` avata, { to apsol utnone e to~no. Tokmu l u| eto { to vodea i deol o{ kidosi eja sega se pr etstavuvaat kako najgol emi testr u~wacivo DBK idr ` at vi sokipozi ci i .Dal ipol i ci jata s#u{te pri sl u{uva napol i ti ~ka osnova?Ne se somnevamdeka denes, koga zbor uvamna mobi l en, nekoj me sl u{ a. Eden od koal i -ci ski te par tner i , Ti to P etkovski , javno i zja-videka denes sekoja pol i ti ~ka par ti ja i masvoipr i sl u{ nisr edstva. Ni e por ano nastapu-vavme na si te mo` niemi si iso ovoj stav, zal ustr aci ja, no na kr ajot jas ostanav sogol en iosamen od r e~i sicel ata pol i ti ~ka str uktur a.Vo ovaa dr ` ava i ma dovol no patr i otiiseko-ga{}e mo` e dr ` avata da ja { ti tat ml adil u| e,bez damka na svoi te dosi eja. Kako mo` e nekoj{ to od i deol o{ ka pr i ~i na f or mi r aldosi eja,80mal tr eti r algr a| anina ovaa dr ` ava, kojznaekol ku kr v i ma na svoi te r ace, denes da bi debezbednosen str u~wak? Toa e nepr ostl i vo. Toase l u|e {to ne odgovar aat pr ed ni tu eden zakon,toa se l u| e { to se sposobni , kako { to vi dovmevo moi te dokumenti , da podmetnuvaat. Ti e mo-` at utr e da mipodmetnat mene ne{ to, pa dabi damvi noven. Toa se l u| e { to uni { tuvaattu| i` i voti . Toa se l u| e vgr adenivo bezbed-nosni ot si stem, koipr avat si stemot da bi denebezbeden.Osven zakonot za l ustraci ja, dal ipostojatdrugimetodiza kontrol a na sl u` bi te?J as sumbi l~l en na par l amentar nata komi -si ja za kontr ol a na tajni te sl u` biiznamdekani e nemame ci vi l na kont r ol a vr z t akvi t estr uktur i . Ti e sl u` bitr eba da se tr esat pr edpr et st avni ci t e na nar odot , da podnesuvaatdetal nii zve{ tai , koi , nor mal no, vo zakonskiza{ ti tena pr ocedur a }e i mbi dat dostapninapr etstavni ci te na nar odot i}e se znae dekasl u` bi te ne se od Boga dadeni . Takvo ne{ tovo Makedoni ja nema. Ni tu vo na{ i ot mandatna VMRO-DP MNE od 1998-2002 godi na, kogakomi si jat a ja vode{ e Q up~o P opovskiodSDSM itaa be{ e bl oki r ana od opozi ci jata.Kontr ol ata ne za` i vea ni tu vo per i odot od812002 do 2006 godi na, zatoa { to pove}eto vr emeQube Bo{ kovski , koj be{ e { efna taa komi -si ja, be{ e otsuten. Vo ovoj mandat s#u{ te nesumsl u{ nalne{ to da se sl u~uva. Za per i odotdo 1998 godi na ida ne zbor uvame. Taa sedum-~l ena pr ateni ~ka komi si ja e samo za par ada,za l u| e { to mi sl at deka i maat ne znamkol kugol emo zna~ewe zat oa { t o gikont r ol i r aatsl u` bi te. Zada~ata na si te pr ateni ci , koiposekoja cena se tur kaat vo ti e komi si i , e da nau-~at koise ni vni te odgovor nostii{ to tr ebati e da pr avat vo i nter es na nar odot, a ako neznaat { to i me r abotata neka dadat ostavka.J as ne sakamda znamtajnipodatoci , jas sakamda znamkoj gikontr ol i r a sl u` bi te, dal iti epod ci vi l na kontr ol a, isakamda znamdekamojata pr i vatnost e za{ ti tena. ] e pover uvamdeka pr etsedatel ot na komi si jata za nadzornadsl u` bi te znae { to pr avikoga }e go vi damdanapr avidr ama pr ed DBK i l iAgenci jat a zar azuznavawe, koga }e ja povi ka cel ata javnostna tr evoga bi dej}ine mu e dozvol en uvi d vor abotata na sl u` bi te. Se pl a{ amdeka iaktu-el ni ot pr etsedatelna komi si jata Esad Rahi }ne e na ~i sto ise pl a{ iod ne{ to. Gipovi ku-vampr ateni ci te { to nemaat hr abr ost da sesoo~at so ovoj l evi jatan da dadat ostavka. Ako82nema ma` i , neka se ka` e deka ni koj ne mo` e dagikontr ol i r a sl u` bi te. Mo` na l ie evroi ntegraci ja bez l us-traci ja?Tuka, vo Makedoni ja, ivr ap~i wat a znaat{ to se sl u~uva ikoise metodi te na sl u` bi te,a tr eba da pr etpostavi me deka ti e od NATO,koii maat pogol ema iposi l na r azuznava~kastr uktur a vo Makedoni ja od samata makedon-skata str uktur a, ne znaat? Od na{a str ana mno-gu e nai vno ako se smeta deka ni e, { to sme kol -ku pr ose~na mal a svetska pal anka, mo` eme dai zl a` eme takvir azuznava~kiivoeniapar atiistr uktur i , koii maat gl obal no vl i jani e, ida giubedi me deka kaj nas s#e vo r ed.Vo delod javnosta najavata za l ustraci ja sekri ti kuva kako revan{i zam.Mene ne mitr eba da l eta ne~i ja gl ava. Menemitr eba sati sf akci ja pr ed i stor i jata. Sakamda pr i znaat deka toa { to go pr avel e bi l o neza-konsko, a vo mojot sl u~aj ipr oti vustavno. Tojpr oces javno da se i zvede na ~i sti na, za da sedovede sekoja sl edna str uktur a vo edna si tua-ci ja da se pl a{ ida go povtor ii stoto. Ako sepr i vede nekoj car i ni k, si te nar ednicar i ni ci}e se pl a{ atda go povt or atnegovot o del o.Vtor a r abota, koja e mo` ebikl u~na, a mal ku83osvetl ena, e { to postojat or gani zi r aninovi -nar skistr uktur i{ to go f or mi r aat javnotomi sl ewe, a se i nvol vi r anivo pr ocesot na pr a-vewe dosi eja, na r askr i nkuvawe l u| e, na kodo-{ ewe l u| e ina uni { tuvawe semejstva, iti e iponatamu dejstvuvaat. Sakamda vi damkoiaka-demi ci , koipr of esor i , koinovi nar i , koiaktuel nipr ateni cibi l e i nvol vi r anivo takviakti vnosti . Mi sl i te deka Evr opa ne znae dekasme ni e edi nst vena post komuni st i ~ka zemja{ to nema jasno ijavno r as~i steno so ti e str uk-tur i ? Na { to se dol ` ibavni ot 17-godi { ennapr edok, i ntel ektual no, mental no ir ef or m-ski , kon Evr opa? Kako e mo` no dr ` avina koinekoga{i mse potsmevavme, sega da se ~l enkina NATO ina EU, a ni e da nemame nidatumzapr egovor i ? Tr eba da se znae dal inekoj akade-mi k stanalakademi k zatoa { to kodo{ el . Toae f erpr ed i stor i jata ipr ed ` r tvi te, da ne gir edamod ^ento navamu, koigiostavi ja kos-ki te.Se ocenuva deka l i cata {to bibi l e opf a-teniso l ustraci jata se starci , penzi oni ranil i ca, ~i e l ustri rawe poraditoa e nepotrebno.Na moet o dosi e r abot el e 4 pol i cajcii4kodo{ i . Kodo{ i te se poml adiiod mene. Ne-koiod ni v i maat kr i mi nal no mi nato iver o-84jatno taka sigiotkupuval e gr evovi te. Na f oto-gr af i i te ina dokumenti te od pr otesti te vo1997 godi na ti e l u| e mo` e da se zabel e` at po-kr aj mene, itoa cel o vr eme. Ni e vo gr mu{ katazad {ator ot vo koj {tr ajkuvavme dur iotkr i vmeikamer a. Ver ojatno l u| eto { to kodo{ el e i{ pi oni r al e vo 1950-ti te godi ni , ti e se denesstar i . No, mene me sl edel e vo 1997 ivo 1998godi na l u| e { to bi l e poml adiod mene. Taastr uktur a se gener i r a ir egener i r a, se sozdavaedna nova gener aci ja iza toa i ma potvr da vomoeto dosi e. Ne mo` amda se sogl asamdeka tojpr oces tr eba da se ostavi , da ne se otvor aatnovir ani . Rani te se otvor eni , ti e tr eba da sezatvor at. Str uktur i te se pr evr tuvaat naopakuza povtor no da se napr avini vno pr i kr i vawe inekoe novo r ekomponi r awe.Ako tokmu parti jata VMRO-DPMNE bi l apod najtemel na obrabotka od DBK, zo{to ovaaparti ja koga e na vl ast ne se osmel uva da jasprovede l ustraci jata?Navi sti na e i nter esno { to se sl u~uva voVMRO. Kr ugovi te na mo}ta se koncentr i r aniitesniijas navi sti na ne znam{ to e zadni natazad odol ` uvaweto na ovoj pr oces. Mo` ebitoae cel osnata nef unkci onal nost na par l amen-tot, bi dej}isme soo~eniso najsl abi ot pr ate-85ni ~kisostav vo i stor i jata na makedonskatademokr ati ja. Mo` ebinekoj se pl a{ ida ne bi dena taa l i sta. Mo` ebiednostavno ne e dovol nor azvi ena svesta deka ovoj pr oces mor a dokr ajda se spr ovede. P or tpar ol ot I vi ca Bocevski ,koj e dosta gl asen pobor ni k na Vl adata, por anobe{ e dosta gl asen pobor ni k na l ustr aci jata.Ne znamzo{ to toj mol ~i ? Neka ja tur ka r abo-tata od vnatr e vo Vl adata, bi dej}igl edamdekae vl i jatel en. Neka ne se konf or mi r a i l inekadade ostavka na pozi ci jata { to ja dr ` i . Su{ -ti nata e da nemame pove}enamenskinastap, naeden na~i n koga sme bl oger i , a potoa vo Vl a-data da nastapuvame so zatvor enibl ogoviisoi gnor antstvo. Neka ja i ster aat l ustr aci jatadokr aj, itoa do dene{en den, a ne do 2000 godi nai l ido 2003 godi na. Neka ja i ster aat do posl ed-ni ot den. Samo taka VMRO }e poka` e deka nee i sto so dr ugi te str uktur i . Ako pomi ne iovaamo` nost za l ustr aci ja, }e ostaneme da se vr ti -me po ul i ca, da pr over uvame dal inekoj n#sl e-di , da bi deme vo edna pol upar anoi ~na 24-~a-sovna si t uaci ja da ne znaeme dal inekoj nivl egoldoma koga sme bi l e otsutni , dal inieozvu~en stanot, dal inigo pr i sl u{ uvaat tel e-f onot, dal inigo sni maat ` i votot, da ne znamdal imii spr a}aat kodo{ i , dal imipu{ taat86str ankida me podmi tuvaat, dal inekoj namer no}e miostavipl i k so par ivo kancel ar i jatakoga ne go gl edam, za da me uapsat? Toa se ser i -oznidi l emi . Gipovi kuvamda se ogr adat od ni v.Ne mo` ev da pri f atamda bi dampol i ci skiata{e vo Bri selP r ed 6 mesecidobi v ponuda od pr emi er otda bi dampol i ci skiata{e vo Br i selija odbi v.Sekoja ~est na pol i ci jata, vo 2001 godi na, kogatr eba{ e da se br aniMakedoni ja, jas bev delodr ezer vni ot sostav. Me| utoa gol gotata { to sumja pomi nalso ova dosi e, koe sekoj den mie pr edr aka, so l u| e { to midoa| aat sekojdnevno da migika` uvaat ni vni te maki , da minosat doku-mentaci ja, mene ne midozvol iod ` r tva da sta-namxel at ijas ja odbi v taa pozi ci ja.87U{te edna{ za kodo{i te ikodo{ewetoZnamdeka na nekoive}e i me pr eku gl ava odLustr aci jata ise so nea povr zano. Dol go vr emever gl ame vo mesto. Zbor uvame, zbor uvame...Ini { to ne se sl u~uva. Nema Lustaci ja. ^udnozo{ to e toa taka?! Da ne gi{ ti tinekoj kodo-{ i t e namer no? Neznamine me i nt er esi r a.Moja cel , kauza e da giter amr aboti te napr ediako se mo` e da ja zavr { i me edna{ve}e taar abota.Vo pr i l og na taa bor ba, napor , maka se isl edni ve tr istr ani ciod najnovoto i zdani e nanedel ni kot F or um.DumSpi r o Sper o deka ti e { to uni { tuval etu| i` i votinema da se i zvl e~at nekazneti ,bar emkon i stor i jata.Gospod da gipr ostiti e { to padnal e kakoni vni` r tvi .Ami n.88899091Vi sti nata za ustavnoto i mena Makedoni jaBr oj 2543sabota, 24 noemvr i2007P odol go vr eme najavuvamise podgotvuvamda pr okomenti r amokol u na{ eto ustavno i meisostojbata koja kako dr ` ava inar od n#i zma-~uva r e~i siedna ipoldeceni ja. Ni e kakonaci ja sme stavenivo speci f i ~na sostojba pr edObedi neti te naci i , no isi te dr ugime| una-r odnior gani zaci i . Namesto i me i mame r ef e-r enca (por adinaci onal na gor dost ne sakamni -tu da ja spomnuvam- ja znaete!). ] e se sogl asi teseto toa, pr ocedur ata, me| unar odnata sostojbaipr i ti sok koi { to gitr pi me sekojdnevno i z-gl edaat f r ustr i r a~ki . Namesto da se zani ma-vame so napr edok na dr ` avata, nejzi no etabl i -r awe, pr odl abo~uvawe na sor abotkata so dr ` a-vi te koinise nakl oneti , ni e cel o vr eme ener -gi jata ja r astur ame na doka` uvawe deka i mamepr avo da se vi kame, kako { to se vi kame. Sostoj-bata e apsur dna od sekakov mo` en agol . Tokmuzatoa mnogu dr ` avi , admi ni str aci i , nar odiii nter esnigr upaci igo i maat nadmi nato ovoj92na{pr obl emso ednostavnoto pr epoznavawe ipr i znavawe na na{eto pr avo - da se vi kame kako{ to sakame.Denovi ve vo Utr i nski i zl eze vo 4 pr odol -` eni ja f eqton na tema ustavnoto i me na Ma-kedoni ja. Avtor ot Ni kovski , koj e di pl omat,se obi duva da odgovor ina toa kako iso { tosme se soo~i l e na me| unar odnoto etabl i r awena dr ` avata, povr zano so pr obl emi te za i metoiso na{i ot ju` en sosed Gr ci ja. P r i toa, toj upo-tr ebuva eden amal gamskimetod na pr ezenti -r awe na buketot pr obl emi , spor ed pr i nci potna i zbi r awe na cvetot koj vo momentot najuba-vo mi r i sa i l inise gl eda kako naj{ ar en. P o-vr { no se dopr enipr i nci pi te iteor i jata name| unar odni t e odnosi , kako f unkci oni r aatti e ikoise mo` ni te magi str al iod teor i skatapodl oga ipoznati te i skustva. Sekako, l egi ti -men e i zbor ot na pr i odot pr ipi { uvaweto nasekoj od nas. Osobeno koga stanuva zborza vakvat ema it oa e mnogu pot r ebno da se pi { uva,objasnuva idobl i ` uva do po{ i r okata javnost.Si te ni e sme posebno zai nter esi r anida dozna-eme mal ku pove}e od l i ~nosti te kako Ni kov-ski , koivo pr ocesot na me| unar odnoto etabl i -r awe na Makedoni ja i mal e i stor i ska mo` nostda u~estvuvaat ipr i donesuvaat od pobl i sku.93Ova bol no pr a{ awe do den-dene{ en ne e do-vol no r azjasneto na makedonskata javnost. P o-sebno objavat a (so cel osna odgovor nost ) natoga{ ni ot pr etsedatelGl i gor ov deka r ef e-r encata e pr i vr emena i}e se kor i stisamo dvameseca. Vsu{ nost, sosema podr ug pr oces se sl u-~i lvo toa vr eme, pr ipr i emot na Makedoni javo OON. P r ocesot e cel osno skr i en od javnos-ta itaa e namer no dezavui r ana, odnosno upate-na da se nadeva deka navi sti na stanuva zborzaper i od od dva meseca do osvojuvaweto na na{ e-to neotu| i vo pr avo za kor i stewe na ustavnotoi me vo me| unar odnat a komuni kaci ja. Kol kupatipo dva meseca pomi naa ottoga{ ? Me i nte-r esi r a, vsu{ nost, { to se sl u~i l o navi sti na izo{ to ne se publ i kuva mater i jalza sozdavawei stor i ska gr a|a? Zatoa na ovoj f eqton mu pr i j-dov so gol ema ser i oznost ikompar ati vno ana-l i zi r awe na f akti te (delod ni v se vo ar hi vi tena makedonskoto MNR) vo spor edba so i znese-ni te tvr dewa.Vo toj kontekst ne e kor ektno da se i zjavuvadeka avtor ot na f eqtonot ni koga{ne dozvo-l uvalda se spomnuva r ef er encat a, koga t ojkomuni ci r also negovi t e soodvet nikol egi .Toa e najbl ago r e~eno nekor ektno pr ezenti -r awe na nast ani t e. Mo` ebie pot r ebat a za94nova vi sti na. Ako e taka, mo` e da bi de del umnoopr avdano, no samo dodeka pr iobi dot za per e-we na vi nata ne se i nvol vi r aat dr ` aviso naso-~uvawe na pr stot kon ni v. Vo toj sl u~aj sami tesija per eme odgovor nosta, a obvi nuvame kon-kr etna dr ` ava, zna~aen sojuzni k ieventual enpoddr ` uva~na na{ i te i dni~ekor i . Stanuvazborza Ger mani ja.Ni kovskibar a od Ger mani ja si l na poddr { -ka kako nadomest za ogr omnata { teta { to nija i ma naneseno?! Toj go naveduva podatokotdeka ger manski ot mi ni sterza nadvor e{ nir a-boti , Gen{ er , spr e~i lpr i znavawe na Makedo-ni ja iso toa go ur nali zve{ tajot na Badi n-ter ovata komi si ja? P ovtor no pr a{al ni k. Dal ie toa sosema taka? Upateni te znaat deka Ger -mani ja ne kumuva na r ef er encata, odnosno dekataa ne e nejzi na i zmi sl i ca. Napr oti v, vo i nte-r es na vi sti nata, r ef er encata e i zmi sl ena voBr i tani ja. Ekskl uzi ven kum, spor ed toa, e Br i -tani ja. A, sl u~ajno i l ine, toga{vo taa dr ` avamakedonskiambasadorbe{ e tokmu gospodi notNi kovski . I nter esna koi nci denci ja. P r oce-nete sami . Sepak, ova nepobi tno poka` uva dekavi sti nata namer no se i skr i vuva. P otr ebi te zatoa ne mise jasnidokr aj. Mo` ebiNi kovskisaka da $ kontr i r a na sega{ nata vl ada, zatoa95{ to kr u` at nekoimi sl ewa vo javnosta (ne sumubeden!) deka nejzi ni te eksponentise bl i skiso nekoiger manskipol i ti ~kikr ugovi . Si mpa-ti ~en e negovi ot zanes ivdahnovenost, pa zatoamo` e da ne ja zemame za ser i ozna gr e{ kata ii nsi sti r aweto da mu se uka` e na Bon kako sto-jat r aboti te. Vsu{ nost, Ber l i n e ve}e 10 godi -nipr estol ni na na Ger mani ja.Da se vr atamna ul ogata na Ger mani ja kojase i nstr umental i zi r a vo ovoj sl u~aj. Ne e jasnozo{ to Ni kovskipr opu{ ta da noti r a deka Ba-di nter ovata komi si ja koja go pr edl o` ipr i z-navaweto na Makedoni ja ja r akovodiGer manec.Stanuva zborza Roman Her cog koj, vo svojstvona pr etsedatelna ger manski ot Ustaven sud, gopot pi { uva i zve{ t ajotiso t oa na na{ at adr ` ava $ dava neophodna potpor a da se bor izasvoe me| unar odno etabl i r awe. Na po~etokotna devedesetti te Ger mani ja ne be{ e akti vnavo me| unar odnata pol i ti ka kako { to e denes-ka. Razbi r l i vo. Obedi nuvaweto be{ e s#u{ tesve` o. P ogr e{ no e da se smeta deka taa toga{mo` el a da se nametne kako domi nantna dr ` avavo Sovetot za bezbednost na OON. Znaeme dekataa ne e negova postojana ~l enka. Za r azl i kaod Br i tani ja.Deneska Makedoni ja za da go zat vor iova96bol no pr a{ awe tr eba svojot akti vi zamda gonaso~ikon Br i t ani ja iF r anci ja. Ti e dvedr ` avi , postojani~l enkina Sovetot za bez-bednost, go dr ` at kl u~ot za ustavnoto i me naRepubl i ka Makedoni ja. Dr ugi te tr ipostojani~l enkin#pr i znaa onaka kako { to ustavno senar ekuvame. P otr ebna nie nova r ezol uci ja voSB. Sekako, Ger mani ja mo` e samo da nipomog-ne, no ako e i nvol vi r ana ipr avi l no, nie odr a-botena si tuaci jata. ] e pr odol ` amvo i dni ottekst (por adiogr ani ~enosta na pr ostor ot) sou{ te nekoiaspektipovr zaniso OON, na{ etopr etsedavawe so Gener al noto sobr ani e, a voodnos na i zneseni te tezivo f eqtonot na Ni -kovski .97Vi sti nata za ustavnoto i mena Makedoni ja (2)Broj 2549sabota, 01 dekemvri2007Br ojot na komentar i te { to gidobi v mi na-tata nedel a vo vr ska so tekstot vo Utr i nski me i znenadipozi ti vno. P ove}e patidosega sumkomenti r aldeka nema debata vo na{ eto op-{ testvo, deka s#pomi nuva bez nekoe pogol emobr anuvawe. Kako da sme naci ja koja nema r ef -l eks i l ipak i nter es, koja pol eka i zumi r a. Sei zvi nuvam, mo` ebizbor ovi te se pr ete{ ki , nojas go pr i f a}amr i zi kot so takvoto pi { uvaweda se i zl o` amna otvor ena kr i ti ka. P ak }e pot-setam, toa e r i zi kot { to mor a da se pr i f ati .Za mene e pr i vi l egi ja toa { to mo` amda pr i do-nesuvamvo postul i r aweto imodel i r awe nadebatni ot pr ostorkaj nas.Vi sti nata za ustavnoto i me na Makedoni jae neophodno da e dostapna na po{i r oki ot nar o-den kr ug. Taka }e zajaknuva ` i vot nat a sup-stanci ja na na{ ata naci ja. Ve}e pi { uvav mi na-tata sabota deka kaj nas ovaa tema e tabu, tajna,nedostapna inejasna. Sekoj naga| a kako, vsu{ -98nost, namnise sl u~iovaa i stor i ska nepr avda.Toa e nor mal na pojava koga se soo~uvame so ne-dostatok na i nf or maci iikoga cel i ot pr ed-met namer no se mi sti f i ci r a. Na{ a obvr ska,kol ku ida e nesi mpati ~no toa, a za nekoiibol no, e da ja r aster uvame magl ata ida gide-mi sti f i ci r ame momenti te koise vtemel enivo betoni r aweto na r ef er encata na na{ i otgr b. Gor do ja nosi me taa te` i na inemame name-r a da se pr edademe. Znaeme deka na kr aj od ovojpr oces }e pobedi me inepr avdi ni te }e bi dati spr aveni . Sekako, za pr ocesot da se i ster adokr aj ipr avi l no, mor a da go i nvol vi r a cel o-kupni ot nei skompr omi ti r an i ntel ektual en idi pl omatskipotenci jalna Makedoni ja. Bi -dej}itoj ne e gol em, napr oti v, se sveduva namal kumi na ~i stidu{ i , pa zatoa e potr ebno dase podi gne r ampata so znakot Stop na pettatakol ona vo na{ i te r edovi .P ogoduvate, jas ivo ovoj tekst }e se osvr namnaf eq t onot naNi kovski ,koji zl ezevoUt r i nski vo 4 pr odol ` eni ja. Giapsol vi -r avme aspekti te na pogr e{noto zame{uvawe nanekoidr ` aviipr enaso~uvaweto na nadvor e{ -nopol i t i ~ki oti nt er es vo nepr odukt i vnanasoka. Ako se pr i f atikako pl atf or ma tokmutaa konstel aci ja na odnosi te, vo koieventual -99no bii gr al a Makedoni ja, }e i zgubi me dopol -ni tel no vr eme. Ne l ibea dosta 15 godi nitap-kawe vo mesto? P otr ebnil ise novi15 za da sezadovol at sueti te na nekoipr odadenidu{ i ,neuspe{ nidi pl omatikoivo pr ethodna J ugo-sl avi ja dot ur kal e samo do t r etsekr et arvoambasadi te? Napr oti v! Tr eba jasno igl asno dai mse por a~a deka por akata { to sakaat da jai spr atat e nepr i f atl i va, deka vo Makedoni jasozr eva svest a za pot r ebi t e na dr ` avat a sojasno i skr i stal i zi r anidr ` avnii nter esi , iedojdeno vr emeto koga }e se r askr stiso i mpr o-vi zaci jata.Gospodi not Ni kovski , kako inekoidr ugil i kovi , neakti vniu~esni civo bor bata za i me-to na Makedoni ja vo mi nati te 15 godi ni , voeden delod svojot f eqton ja komenti r a postap-kata na Ker i mvo OON. Lesno uo~l i va e name-r ata ovoj poteg, koj spor ed nego di gnalgol emapr a{ i na, da se omal ova` iipr etstavikakonebi ten. Za mene e spor no objasnuvaweto dekatoa e poteg { to mor al o da se sl u~iideka toa ene{ to sosema nor mal no. Toj objasnuva deka na-{ ata zemja (t.e. toga{ ni te na{ ipr etstavni ci )ja pr i f ati l e r ef er encata pr emol ~eno, bi dej-}idr ug i zl ez nemal o. Navodno, pr emol ~enopr i f ati l e da i mse obr a}aat so r ef er encata,100no (tuka se upotr ebenigol emibukvi- ver o-jatno za da se zasi l idejstvoto - vo I nter net-zaedni cata gol emibukvise kor i stat koga ne-koj vi ka, odnosno zbor uva gl asno; zab. moja)ni koj ni koga{ne pr i f ati lini e samida jakor i sti me. Hm Ne sumsi gur en deka e ba{t aka. Mo` ebiNi kovskisaka t aka da bi de.Samo kako mal a i l ustr aci ja, spr oti vno od tvr -dewata na ti e itakvikvazi zastapni cina make-donskata kauza, denovi ve pr ed nas be{e pr ezen-ti r an pr obl emot na makedonskata Car i na sodekl ar aci i t enast okat a{ t oseuvezuvavoMakedoni ja. Gol emdelod nea na dekl ar aci i tese vodiso r ef er encata.Mo` ebipasi vnost a vo nekoif i l ozof i idava pl od, me| utoa pasi vnosta inei zgr adeni otstav (koj ne se i zgr aduva so eden f eqton) po 15godi nidavaat r ezul tat na ter en, kakov { to govi dovme vo pr i mer ot so Car i nata. Ine samovo taa obl ast. Vo si te. A toa na obi ~ni ot nar od,koj nema di pl omatskipaso{kako Ni kovskiikoj dr eme pr ed ambasadata na Gr ci ja za ednaobi ~na vi za, za u{ te poobi ~en vi kend (~estoi spol net so opasnostiiomal ova` uvawa) mu edojdeno pr eku gl ava. Nar odot~uvst vuva i n-sti nkti vna potr eba da se pr estane so omal o-va` uvawet o ii st ovr emeno da dobi e pr et -101stavni cikoisoodvetno na negovi te i skonskiopr edel biimoder nimani f est i r awa - }er abotat vo negov i nter es. Zatoa mo` e da seka` e deka ne se di gna pr a{ i na po nastapot naKer i mpr ed Gener al noto sobr ani e na OON.Lu|eto, napr oti v, se odu{evi ja od gestot. U{te}e dodadamdeka ne e to~no tvr deweto na Ni -kovskideka Ker i mbi lobvr zan da go kor i stiust avnot o i me na Makedoni ja bi dej}ibi lpr etstavni k na Republ i ka Makedoni ja. Dal ie vo pr a{ awe zl a namer a i l ineznaewe, neznam. [ to ida e, ne e dobr o. So ova se sozdavaner voza inemi rkaj gr a| anstvoto i , sekako, zasopstvenipotr ebise pr enaso~uva vi sti nata.Bi dej}igl edamdeka e potr ebno toa, da po-jasnamdeka Ker i me kandi di r an od Republ i kaMakedoni ja. Me| ut oa, t oj e pr et st avni k nai sto~noevr opskata gr upa dr ` avi . Da se dobi ekonsenzus vo ovaa gr upa (koj Ker i mgo i ma{ e)e potr ebno da se bi de pove}e od i skusen ii n-vol vi r an vo me| unar odni te vl i jatel nidi pl o-matskikr ugovi . Gr upi te { to pr edl agaat pr et-sedatelna Gener al noto sobr ani e sekoja godi nase r oti r aat. Gii ma samo 5. P r akti ~no, na tojna~i n mo` e da se sl u~ida pomi nat pove}e od100 godi nipr ed nekoja dr ` ava da ja i ma pr i vi -l egi jata da kandi di r a ipotoa da dobi e kon-102senzus nejzi n kandi dat da pr etsedava vo GS naOON. Ve}e koga pr etstavni kot e i zbr an na taapozi ci ja, toj e dol ` en da gipo~i tuva pr avi l ataza r abota na taa or gani zaci ja. Toa pr akti ~nozna~ideka iKer i me obvr zan da ja kor i stir ef er encata. No, za na{ a sr e}a, toj pr ed Gene-r al noto sobr ani e go i skor i stiustavnoto i mena Republ i ka Makedoni ja itoa go obr azl o` ikako potr eba na na{ ata dr ` ava inar od od koine mo` eme da otstapi me. Zatoa nema{ e ni kak-va r eakci ja na nastapot od koja bi l o dr ` ava,osven od Gr ci ja, { to be{ e o~ekuvano.P ost f estum, kako posl edi ca tokmu na an-ga` manot na Ker i mizgol emenata pr i sutnostna Makedoni ja vo vl i jatel ni te me| unar odnikr ugovi , ve}e se sl u~i ja nekol ku pr i znavawana dr ` avat a so ust avnot o i me. P r ocesot}epr odol ` iivo i dni na. Ama ne mo` e ine smeeda se pokr i va so pasi vnostineakt i vnost .Akti vi zmot e na{ a di f er enci ja, speci f i ka ie nedozvol i vo da se denunci r a, kako potr eba iza pokr i vawe na nekoina{ ibi v{ ineuspe{ nidi pl omati .