Upload
vukhanh
View
226
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
Tekst za posnetek na MP4
1
1. BLED – Od pomnika do pomnika
1.1. ZDRAVILIŠKI PARK
Spoštovana obiskovalka, spoštovani obiskovalec Bleda. Naš namen je, da vas popeljemo
okoli Blejskega jezera in vas na tej poti seznanimo z delčkom naše bogate zgodovine in s
pomembnimi ljudmi, ki so v preteklosti pomembno vplivali na razvoj kraja in mu na tak ali
drugačen način vtisnili svoj pečat. Pot nam bo vzela približno 2 uri in na njej vam bomo na
kratko predstavili nekaj naravnih in kulturnih znamenitosti Bleda.
Ob obali Blejskega jezera ste na desno ob sprehajalni poti zagledali pomnik Carlu Gustavu
Svenssonu - švedskemu krajinskemu arhitektu, ki je bil leta 1890 snovalec in oblikovalec
osrednjega blejskega parka okrog vile Zora -sedaj občine Bled-vse do obale Blejskega
jezera. V parku je poleg domačih drevesnih vrst hrasta, bora, vrbe žalujke, divjega kostanja,
zasadil tudi eksotične vrste kavkaško jelko, ginkovec, beli topol, različne vrste tis in druge.
Na sličen način sta bila kasneje zasajena še park ob hotelu Mallner -danes Park hotel in tudi
Zdraviliški park, ob robu katerega imajo svoj pristan tudi tradicionalne blejske pletne.
V osrednjem delu Zdraviliškega parka si pod krošnjami divjih kostanjev ogledamo Riklijevo
obeležje, ki nas spomni na začetnika organiziranega turizma na Bledu. Pomnik je posvečen
125-letnici ustanovitve Naravno zdravilnega zavoda, ki ga je leta 1855 ustanovil Arnold Rikli;
zato mu priznavamo pionirsko vlogo pri razvoju organiziranega turizma na Bledu.
Arnold Rikli je bil leta 1823 rojen v Švici. Leta 1852 je prišel na zdravljenje na Bled, saj je
slišal za čudovito alpsko jezero z dobro klimo in izjemno naravo. Na Bledu se je stalno naselil
leta 1854 in ostal 52 let. Tu je ustanovil Naravno zdravilni zavod in svoje paciente iz vse
Evrope zdravil v skladu z asketskimi pravili, ki jih je strnil v znameniti rek: »Voda seveda
koristi, še bolj pa zrak in najbolj svetloba.«
Na drugi strani parka, ob stopnicah, ki vodijo k cerkvi sv. Martina stoji spomenik največjemu
Tekst za posnetek na MP4
2
slovenskemu pesniku Francetu Prešernu (rojen 1800, umrl 1849). Prešeren je o Bledu
napisal mnoge nepozabne pesnitve, v katerih je lepote Bleda povzdignil v nebo in ga
poimenoval »podoba raja«, zato ne čudi, da so mu že leta 1883 člani Literarno zabavnega
kluba postavili prvi spomenik ravno ob Blejskem jezeru.
Na spomeniku je napisana tudi 4. kitica Zdravljice, ki so jo v letu nastanka na Dunaju
cenzurirali, kot preveč domoljubno.
Prešeren je Zdravljico napisal leta 1844 in 7. kitica Zdravljice je postala himna samostojne
države Slovenije:
Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan,
da, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan,
ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!
Pot nadaljujemo po stopnicah, ki nas popeljejo do farne cerkve sv. Martina.
1.2. CERKEV SVETEGA MARTINA
Sedanja neogotska cerkev, posvečena sv. Martinu, je bila zgrajena l. 1905 na kraju prejšnje
gotske iz 15. st., medtem ko je bila prva kapela postavljena tu že pred letom 1000. Za novo
cerkev so sprejeli načrte prof. Friedricha von Schmidta, ki je avtor mestne hiše na Dunaju, a
jih je predvsem glede notranje oprave spremenil arhitekt Josip pl. Vancaš. Večina plastik iz
najboljšega kararskega marmorja je delo konzervatorja Ivana Vurnika iz Radovljice.
Cerkev je poslikal s freskami akademski slikar Slavko Pengov med letoma 1932 in 1937.
Na cerkvenem dvorišču lahko desno vidimo še novo župnišče (1871-1872) ter nasproti
obnovljeno staro župnišče (stavba že iz leta 1460).
Pred cerkvijo stoji vrtno znamenje Marije, ki ga je v letih pred 2. svetovno vojno zasnoval
največji slovenski arhitekt Jože Plečnik.
Znamenje je izdelal kipar Božo Pengov iz podpeškega marmorja, podstavek pa je iz
lokalnega kamenja s Straže.
Tekst za posnetek na MP4
3
Na zadnji strani spomenika so grbi Slovenije, Srbije in Hrvaške. Za grb samostojne Slovenije
je oblikovalec Marko Pogačnik povzel slovenski grb iz znamenja in ga dopolnil z ostalimi
slovenskimi simboli.
Od cerkve vodi lepo urejena pot proti Blejskemu grad.
Blejski grad je najstarejši grad na slovenskem, saj je bil z darovnico prvič pisno
omenjen že leta 1011 kot Castello Veldes. Stoji na mogočni, strmi skali, ki se dviga 130 m
nad ledeniškim Blejskim jezerom. Več kot tisoč let je minilo, bilo je 10. aprila leta 1004,
odkar je v italijanskem Trentu nemški kralj Henrik II. podaril briksenškemu škofu Albuinu
in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem. Leta 1011 je cesar Henrik II. z novo darovnico
podaril tudi grad na pečini (castellum Veldes), ki se v tej drugi darovnici prvič omenja v
ohranjenih pisnih virih. Blejski grad je bil upravno središče briksenske zemljiške posesti na
Gorenjskem. V srednjeveških virih se ime Bleda omenja v nemški obliki Veldes.
Grad je vsekakor potrebno obiskati in poleg lepega razgleda vas bo očaral tudi obisk grajske
tiskarne, grajske kleti ali zeliščne galerije. Po ogledu zanimivega muzeja priporočamo tudi
obisk restavracije.
Blejsko jezero je ledeniškega izvora, staro 14.000 let. Dolgo je 2.100 metrov, široko 1.400
metrov, največja globina pa je 35 metrov. V jezeru živi 19 vrst rib, jezerska površina pa nudi
domovanje številnim racam in labodom.
Sprehajalni poti okoli jezera, ki je dolga 6 km, se boste zopet priključili nad Grajskim
kopališčem, ki v poletnih mesecih privablja veliko število kopalcev, saj je najtoplejše alpsko
jezero, saj se ogreje tudi do 25oC.
Pot vas bo sedaj vodila ob jezeru v center slovenskega in blejskega veslanja – v Malo Zako.
Tekst za posnetek na MP4
4
1.3. VESLAŠKI CENTER
Prvi veslaški objekti so bili postavljeni v Veliki Zaki že leta 1930. Leta 1954 pa so pričeli
graditi Veslaški center v Mali Zaki, ki so ga skozi desetletja postopoma dograjevali. Nazadnje
je bil Veslaški center prenovljen leta 2010 za SP v veslanju leta 2011.
Člani blejskega veslaškega kluba so že pred 50 leti ponesli ime Bleda v svet. Številni dobro
rezultati in organizacijske sposobnosti veslaških delavcev so pripeljale do odločitve FISA-e,
da je Bledu kar štirikrat zaupala organizacijo svetovnih veslaških prvenstev – leta 1966,
1979, 1989 in leta 2011. Izjemni naravni pogoji za izvedbo tekmovanj uvrščajo blejsko progo
med najlepša in tudi najpopularnejša veslaška prizorišča.
Blejski veslači se ponašajo s številnimi medaljami s svetovnih veslaških prvenstev. Posebno
cenjena odličja so prve olimpijske medalje priveslane za samostojno Slovenijo. Na
olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 so blejski veslači osvojili bronasto medaljo v dvojcu
brez krmarja in bronasto medaljo v četvercu brez krmarja, na OI v Sidneyu leta 2000 smo v
dvojnem dvojcu osvojili prvo olimpijsko zlato in na OI v Atenah leta 2004 v dvojnem dvojcu
spet srebrno medaljo.
Ob čolnarni v Mali Zaki stoji doprsni kip Borisa Kocijančiča, ki so ga postavili slovenski in
blejski veslači leta 1969, v spomin na dolgoletnega predsednika veslaške zveze Slovenije,
organizatorja evropskega in svetovnega prvenstva v letih 1956 in 1966 na Bledu. Spomenik
je delo akademskega kiparja Stojana Batiča.
Le malo proč na travniku ob jezeru, je impozantni kip splavarja; eno najlepših del
slovenskega kiparja Borisa Kalina še iz časa med obema vojnama.
Tekst za posnetek na MP4
5
Na veslaškem hangerju je spominska plošča v čast Thomasu Kellerju, dolgoletnemu
predsedniku Mednarodne veslaške zveze-FISA.
Na tleh pred hangerjem pa so vklesana imena prizorišč Olimpijskih iger na katerih so
sodelovali blejski veslači in se z mnogih vrnili tudi z medaljami.
Če se ozremo nad Veslaški center vidimo več kot sto let star Hotel Triglav ter nasproti
Blejsko železniško postajo, ki leži na najlepši lokaciji vzdolž Bohinjske železnice. Otvoritev
bohinjske proge, ki je predstavljala izreden podvig graditeljev in projektantov takratne
monarhije, je bila 19. julija 1906 z veličastno slovesnostjo, ki se je je udeležil sam
prestolonaslednik Franz Ferdinand. Železnica je imela velik vpliv na razvoj turizma Bledu.
Spominska soba na postaji je zanimiv pomnik tedanjih dni.
Pot ob jezeru boste nadaljevali v Veliko Zako, ciljno prizorišče veslaških regat in raj za
ljubitelje preživljanja počitnic v naravi, saj je to lokacija enega najlepših kampov.
1.4. VILA BLED
Mogočen park, ki se razprostira okoli Vile Bled je že v času Avstroogrske monarhije dajal
zavetje dvorcu kneza Ernesta Windischgrätza. Od leta 1920 pa je dvorec poletna rezidenca
jugoslovanske kraljeve družine Karađorđevićev. V letih 1937-38 so Suvobor porušili in začeli
graditi dvorec, ki ga zaradi druge svetovne vojne niso dokončali. Po drugi svetovni vojni je
bila Vila predsedniška rezidenca takratnega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza Tita,
ki je v njej gostil številne pomembe državnike. Gostje so bili Haile Selassie, Khrushchev,
King Hussein, Nehru, Indira Ghandi, Nasser in ostali.
V parku lahko občudujemo okoli 120 drevesnih vrst.
Seveda pa nam pogled uhaja na blejsko jezero kjer ozremo edini slovenski otok, na
Tekst za posnetek na MP4
6
katerega vodi 99 stopnic v ozadju pa se razprostira pobočje Karavank z najvišjim vrhom
Stolom, 2.236 m.
Blejski otok z bogato zgodovino sodi med najstarejše romarske poti na Gorenjskem. Tako
lahko ugotovimo, da so bili romarji prvi turisti na otoku. Vendar pa je želja obiskati Bled, se
povzpeti na grad in s čolnom ali pletno popeljati na otok ostaja prej kot slej stalnica.
Leta 1124 - 1245 je stala na Blejskem otoku prva zidana cerkev, kot triladijska romanska
bazilika. Prvič je cerkev na otoku omenjena v listini iz leta 1185, ko je škof Henrik potrdil
veljavnost darov škofa Hartmanna cerkvi na otoku. Leta 1465 je bila cerkev na otoku
prezidana v gotskem slogu. Po potresu je bila ponovno pozidana in to v baročnem slogu leta
1523. V 15. stoletju sta bila Blejski otok in cerkev na otoku že znana kot božja pot. Leta
1511 je Bled prizadel potres. Na otoku je porušil cerkev in zvonik. Cerkev in zvonik, ki je bil
sprva lesen, so obnovili. Potres leta 1622 pa je ponovno povzročil poškodbe cerkve na
otoku. Te so bile odpravljene leta 1680. Leta 1679 do 1691 je cerkev na otoku dobila svojo
sedanjo obliko. Leta 1655 so bile zgrajene stopnice od obale do vrha otoka.
V 17. stol. so bile zgrajene spremljajoče stavbe na otoku s stransko kapelico .
Pesnik France Prešeren je s pesnitvijo Krst pri Savici postavil Blejski otok v središče
slovenske mitologije. V pesnitvi je razgrnil idilično podobo Bleda z otokom in svetiščem
boginje Žive.
Pot boste nadaljevali mimo vasi Mlino kjer so se »rodile« blejske pletne, tradicionalni, ročno
izdelani čolni za prevoz gostov na otok.
1.5. GRAND HOTEL TOPLICE
Na desni strani se vzpenja hrib Straža, visok 646 m, ki so ga za turistične namene pričeli
uporabljati že za časa Arnolda Riklija. Na hribu in njegovih obronkih so speljane številne poti
in steze, ki so namenjene rekreaciji, vzdrževanju telesne kondicije, ohranjanju zdravja in
Tekst za posnetek na MP4
7
rehabilitaciji po prestanih obolenjih. V spomin na začetnika organiziranega turizma na Bledu
stoji na Straži spomenik Arnoldu Rikliju, ki so mu ga v spomin postavili njegovi sinovi.Danes
je na Straži obnovljena promenada za fitnes in zelo atraktivna ponudba za vso družino; od
pustolovskega parka do letne sankaške proge. Seveda pa moramo omeniti enkratne
razglede, ki se na ponujajo na petih razglednih točkah.
Stojimo ob najbolj prepoznavnem in najstarejšim hotelom ob jezeru. Leta 1818 so na
območju današnjega Grand hotela Toplice zajeli topli vrelec in ga leta 1822 prekrili z lopo.
Toplo vodo so kasneje speljali v bazene in jih poimenovali kopališče Prešeren. Leta 1850
je poštni ravnatelj Hoffmann postavil novo stavbo hotel, ki ga je njegov naslednik Luckmann
poimenoval Luisenbad. Leta 1853 so kopališče Prešeren preuredili in postavili kopališko
zgradbo Badehaus. Leta 1875 je naslednji lastnik Luisenbada grof Camillo Aichelburg tega
še povečal.Leta 1919 je Luisenbad kupila domačinka Jula Vovk Molnar in ga preimenovala
v Grand hotel Toplice. Zgradila je novo kopališče, depandanso Belvedere današnji hotel
Jadran in posodobila vilo Adria današnji Korotan. Povečala je tudi hotel na 205 ležišč. Največ
del je bilo opravljenih v letih 1930 in 31.
Od takrat do danes je hotel doživel še vrsto posodobitev, vse v želji, da ostane najboljši med
najboljšimi, saj ga tako zdaj kot prej obiskujejo najeminentnejši gosti s celega sveta.
Z odločitvijo kralja Aleksandra Karađorđeviča, da poletno rezidenco dvora preseli na Bled, se
je tudi v GH Toplice zvrstilo veliko pomembnih gostov in diplomatov.
Tu so bila številna posvetovanja in konference. Tako se je v hotelu trikrat sestalo vodstvo
Male Antante, ki so jo sestavljale Čehoslovaška, Romunija in Jugoslavija.
Prvič leta 1926, drugič leta 1935 in zadnjič leta 1938.
Gostje hotela pa niso bili samo politiki in diplomati. Knjiga hotelskih gostov nam je ohranila
še imena drugih slavnih osebnosti. Tu je letoval svetovno znani kipar Ivan Meštrović, operni
pevec basist Fjodor Šaljapin, filmska igralka Ita Rina.
Prav po prenovi v letu 1931 se je v Grand hotelu Toplice odvijal mednarodni šahovski turnir,
kjer je zmagal svetovni šahovski prvak dr. Aleksander Aljehin.
Leta 1965 je bil v Festivalni dvorani na Bledu svetovni kongres pisateljev v organizaciji
slovenskega PEN kluba. Med številnimi književniki so bivali v Grand hotelu Toplice tudi
predsednik svetovnega PEN kluba, pisatelj Artur Miller in še dva nagrajenca z Nobelovo
nagrado za književnost, in sicer: Ignazio Silone in Pablo Neruda.
Predlagamo vam, da pot okoli Blejskega jezera – »od pomnika do pomnika« zaključite
z degustacijo slavne kremne rezine in uživate ob pogledu na to »podobo raja« .