Diplomski seminar - Danijela Pernek · 2017-10-26 · Diplomski seminar je poslovna in dinami čna raziskava, saj bomo raziskovali, kako poteka distribucija sre čk nasplošno in

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Danijela Pernek

Maribor, julij, 2011

2

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

Distribucija iger na srečo in srečk v poslovalnici Loterije Slovenije

Distribution of gambling and lottery tickets

Kandidatka: Danijela Pernek Program: visokošolski strokovni program Študijska smer: Poslovna logistika Mentor: dr. Klavdij Logožar

3

Maribor, julij, 2011

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O USTREZNOSTI DIPLOMSKEGA DELA IN DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA

Podpisani mentor : dr. Klavdij Logožar

Izjavljam, da je študentka

Ime in priimek: Danijela Pernek Št. indeksa: 81649451 Na programu: BVS izdelal zaključno delo z naslovom:

Distribucija iger na srečo in srečk Distribution of gambling and lottery tickets

v skladu z odobreno temo zaključnega dela, s »Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela in dela diplomskega seminarja na EPF« in mojimi navodili. Preveril in pregledal sem poročilo o plagiatorstvu. Datum in kraj: Podpis mentorja:

Datum in kraj:

4

Predgovor

V zadnjih desetletjih podjetja ugotavljajo, da veliko stroškov nastaja na področju logistike. Podjetja si želijo te stroške omejiti, zato svoje poslovanje prilagajajo logistiki in iščejo rešitve za zmanjševanje teh stroškov. V področju logistike pa nastajojo stroški tudi z distribucijo, saj je zelo pomembno da so izdelki oziroma storitve ob pravem času na pravem mestu in predvsem v zadostni količini. Zelo pomembno je tudi učinkovito obveščanje oziroma ponujanje izdelkov. Podjetje oziroma poslovalnica, ki jo v nadaljevanju predstavljam, deluje v sklopu največjega ponudnika iger na srečo v Sloveniji. Podjetje ima pristen stik s kupci in skrbi za ugled družbe. Za poslovalnico pa je zelo pomembno, da ima ob pravem času na voljo vse za kupce in da jim to tudi pravilno predstavi oziroma posreduje. Za to je pomembna distribucija, tako dobava iz podjetja kot tudi pravočasno naročanje samega posrednika. K raziskavi in pisanju diplomskega seminarja me je vzpodbudilo zanimanje samega ozadja prodaje in mnenje kupcev o podjetju in njihovi ponudbi.

V diplomskem seminarju bom predstavila logistiko in distribucijo kot del logistike. Seminar je sestavljen iz teoretinega in praktičnega dela. Za teoretičen del naloge sem uporabila gradivo iz knjig, za praktičen del naloge pa sem uporabila splet, notranje gradivo podjetja, upoštevala sem mnenje lastnice poslovalnice in izvedla anketo med kupci v poslovalnici. Vsa ta sredstva s katerimi, sem pridobivala informacije so mi pomagala ob reševanju vprašanj in do zaključkov.

Cilj diplomskega seminarja si je pridobiti teoretično znanje o logistiki in distribuciji. Teoretičen del pa sem povezala tudi s praktičnim in predstavila potek distribucije na primeru podjetja oziroma poslovalnice Loterije Slovenije Nataša Kamenečki s.p.

Naloga je razdeljena na več delov. V prvem delu diplomskega seminarja pojasnjujem logistiko kot celoto in področja, ki spadajo v sklop logistike. V drugem delu sledi kratka predstavitev družbe kot celote, njena zgodovina, vizija, cilji, itd. V tretjem delu pa predstavim manjšo poslovalnico, ki je del velikega podjetja. V zadnjem delu diplomskega seminarja je predstavljena analizo vprašalnika, ki sem ga izvedla med odjemalci podjetja.

5

Kazalo vsebine

1 UVOD .......................................................................................................................7

1.1 Opredelitev problema diplomskega seminarja ......................................................7

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega seminarja ........................................7

1.2.1 Namen ..........................................................................................................7

1.2.2 Cilji ..............................................................................................................7

1.2.3 Osnovne trditve ............................................................................................7

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega seminarja ................................................8

1.4 Predvidene metode dela .......................................................................................8

2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA IN PRODAJA .......................................................9

2.1 Pomen logistike za podjetje..................................................................................9

2.1.1 Nabavna logistika ....................................................................................... 10

2.1.2 Notranja logistika. ...................................................................................... 10

2.1.3 Distribucijska logistika ............................................................................... 11

2.1.4 Poprodajna logistika ................................................................................... 12

3 DISTRIBUCIJA IGER NA SREČO IN SREČK V POSLOVALNICI L0TERIJE SLOVENIJE .................................................................................................................... 13

3.1 Osebna izkaznica podjetja .................................................................................. 13

3.2 Lastniška struktura ............................................................................................. 13

3.3 Predstavitev Loterije Slovenije........................................................................... 13

3.3.1 Poslanstvo Loterije Slovenije ...................................................................... 14

3.3.2 Vizija Loterije Slovenije ............................................................................. 14

3.3.3 Vrednote Loterije Slovenije: ....................................................................... 14

3.3.4 Program Loterije Slovenije sestavljajo: ....................................................... 14

3.4 Promet ............................................................................................................... 15

3.5 Standardi, kodeksi in odgovorno igranje ............................................................ 15

3.5.1 Kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo ............................... 16

3.5.2 Standardi družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo ............................ 16

3.5.3 Odgovorno igranje ...................................................................................... 16

3.6 Računalniška oprema Loterije Slovenije ............................................................ 17

3.6.1 Upravljanje z računalniško opremo ............................................................. 17

3.7 Intranet organizacije .......................................................................................... 17

6

3.7.1 Naročanje in prevzem blaga ........................................................................ 18

3.7.2 Postopek naročila ........................................................................................ 18

3.7.3 Skladiščenje ................................................................................................ 18

3.7.4 Prodaja ....................................................................................................... 18

3.8 Prodajne poti...................................................................................................... 19

3.8.1 Klasična prodajna mreža ............................................................................. 19

3.8.2 Primarna prodajna mreža ............................................................................ 19

3.8.3 Sekundarna prodajna mreža ........................................................................ 19

3.8.4 Spletna prodaja ........................................................................................... 20

3.9 Predstavitev iger Loterije Slovenije .................................................................... 20

3.9.1 Igre na srečo s trenutno znanimi izzidom - srečke ....................................... 21

3.10 Tombole ......................................................................................................... 23

3.10.1 Igre z računalniškim izborom kombinacij ................................................... 23

3.10.2 Igre z listki .................................................................................................. 25

3.10.3 Astro ........................................................................................................... 26

3.10.4 Igranje preko spleta ..................................................................................... 26

3.11 Registracija preko spleta ................................................................................. 26

3.12 Dilema o plači šefa Loterije Slovenije ............................................................ 27

4 PREDSTAVITEV POSLOVALNICE LOTERIJE SLOVENIJE NATAŠA KAMENEČKI S.P. .......................................................................................................... 29

4.1.1 Predstavitev podjetja ................................................................................... 29

4.1.2 Vizija in poslovni koncept .......................................................................... 29

4.1.3 Predstavitev podjetniške priložnosti ............................................................ 29

4.1.4 Swot analiza ............................................................................................... 30

4.1.5 Marketinški plan ......................................................................................... 30

4.2 Primerjava prodaje iger na srečo in srečk za prvo polovico leta 2010 in 2011 ..... 31

5 ANALIZA VPRAŠALNIKA ................................................................................... 33

5.1 Zadovoljstvo ...................................................................................................... 38

6 SKLEP ..................................................................................................................... 39

7

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema diplomskega seminarja Podjetja v današnjem času, delujejo na zelo konkurenčnem trgu. Zato je pomembno, da se podjetja in posamezniki svoji storitvi popolnoma posvetijo. Predvsem zaradi majhnosti slovenskega trga in nasičenosti z konkurenco, mora podjetje pozitivno predstaviti svojo storitev in pritegniti čimveč odjemalcev. Za to imajo na voljo sredstva javnega obveščanja, ki jih lahko izkoristijo za boljše opravljanje storitve.

V svojem poslovanju se odločajo, na kakšen način bodo predstavili svojo ponudbo, jo tržili in uspešno prodali. Z dano ponudbo želijo biti inovativni in kreativni, ter s tem tudi dovolj zanimivi za povečano prodajo.

S pomočjo distribucijske logistike podjetje opravlja naloge oblikovanja, upravljanja in nadzora procesov, ki so potrebni, da se storitve ponudijo naročniku v pravilni obliki ter vsebini. Pri tem ima zelo pomembno vlogo prodaja.

Distribucijska logistika pa je sinonim za fizično distribucijo, disponiranje blaga in prodajno logistiko. Pri fizični distribuciji pa je potrebno zavedanje, da to ni le preprosto premikanje dobrin, ampak je pomembna vez z kupcem in njegovim zadovoljstvom. S pomočjo tega, si podjetje zagotavlja stranke in širi svojo mrežo.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve diplomskega seminarja

1.2.1 Namen Namen diplomskega seminarja je teoretična opredelitev distribucije in ponazoritev distribucije na primeru poslovalnice. Predstavitev prednosti ter slabosti prodaje iger na srečo in srečk. Izvedba analize prodaje in povprečnega nakupa v poslovalnici primarne mreže Loterije slovenije, poslovalnice Nataša Kamenečki s.p..

1.2.2 Cilji Cilji diplomskega seminarja so:

• teoretična opredelitev distribucije (nabava, transport, skladiščenje, prodaja), • praktičen pregled distribucije v poslovalnici Nataša Kamenečki s.p. • analiza prodaje iger na srečo in srečk v poslovalnici loterije, • analiza povprečnega nakupa in količina le tega.

1.2.3 Osnovne trditve Osnovne trditve, ki jih postavljamo v diplomskem seminarju so.

• Z raznoliko in pestro ponudbo ter s pomočjo javnih sredstev obveščanja Loterija Slovenije spodbuja kupce k nakupu in preizkušanju različnih iger na srečo in srečk, hkrati pa s tem zagotavlja povečano povpraševanje po igrah na srečo in srečkah v poslovalnicah

8

• Z uvedbo možnosti igranja Lota preko spleta, se zmanjšuje nakup lota v poslovalnicah in se povečuje število registracij v Eloteriji in količina nakupa potrdil za polnjenje igralnega računa

• Bližina Pošte Slovenije in bencinskega servisa Petrol, vplivata na prodajo iger na srečo in srečk v loterijski poslovalnici Nataša Kamenečki s.p. in posledično, to vpliva na zmanjšanj promet

• Poslovalnica se osredotoča na povečanje prodaje iger na srečo in srečk, ki ne dosegajo letnega plana Loterije Slovenije in si s tem zagotoviti boljši položaj v primarni mreži loterije Slovenije, ali celo doseči priznanje iz le-te, ki ga prejmejo najboljši prodajalci.

1.3 Predpostavke in omejitve diplomskega seminarja Pri diplomskem seminarju se bomo osredotočli na distribucijo srečk, od nabave do prodaje, posvetili se bomo tudi kupcem srečk in omejili na zunanje izvajanje transporta v podjetju saj s pomočjo zunanjih izvajalcev zmanjšujejo stroške transporta v podjetju, dosegajo čim uspešnejše poslovne rezultate, izboljšujejo svojo konkurenčnost, ipd.

1.4 Predvidene metode dela Diplomski seminar je poslovna in dinamična raziskava, saj bomo raziskovali, kako poteka distribucija srečk nasplošno in na primeru loterije, zanimalo nas bo tudi kakšen je obseg prodaje in vpliv letnega časa na prodajo.

Pri deskriptivnem pristopu bomo uporabili naslednje metode:

• metodo kompalacije, kjer bomo povzemali stališča drugih avtorjev, s pomočjo katere bomo poskušali potrditi naše predpostavke,

• metodo deskripcije, s katero bomo opisovali teorijo, pojme in ugotovljena dejstva,

• metodo komparacije, kjer bomo primerjali dela različnih avtorjev, • metodo klasifikacije, kjer bomo definirali pojme.

V okviru analitičnega pristopa, bosta uporabljeni naslednji metodi:

• metoda analize, kjer bomo razčlenjevali ugotovitve iz prakse in iz teorije, • metoda sinteze, kjer bomo povezovali teorijo s prakso.

Podatke bomo zbirali s pomočjo interneta, v knjižnici (učbeniki in časopisi) in v podjetju Nataša Kamenečki s.p.

9

2 DISTRIBUCIJSKA LOGISTIKA IN PRODAJA

Logistika je dejavnost, katere smoter je optimalno zadovoljevanje potreb poslovnega sistema uporabnika z ustreznimi logističnimi storitvami, ki sestoje iz fizičnih pretokov blaga in stanj v procesih reprodukcije. Poslovna logistika je poslovna funkcija s ciljem optimalne fizične nabave, distribucije in ravnanja z logističnimi objekti in se kot gospodarska veda uveljavlja v zadnjih 30 letih. Tako je poslovna logistika splošno priznana delna disciplina ekonomike poslovnih sistemov. V praksi razvitih podjetij je postala pomembna dejavnost in zato sestavni del strategije podjetja. Primarni razlog je treba iskati v povečanih stroških nabave in distribucije s sočasnim upoštevanjem, da so lahko vrste ter načini nabave in distribucije blaga zelo različni, zlasti v zvezi z naraščajočo globalizacijo gospodarstva in vse večjo delitvijo dela. (Logožar 2004, 31) Poslovna logistika je v razvitejših gospodarstvih pomembna disciplina, vendar njen pomen še vedno nezadržno narašča, njena uporabnost pa se širi na različna področja dejavnosti. V praksi se spreminja v okviru vsakokratnih dejavnikov okolja. Je del določenega sistema in zato ne določa zgolj lastnih ciljev, je skupek dejavnosti, ki zasnujejo, izvajajo in krmilijo tok logističnih objektov na osnovi določenih ciljev sistema in izbranih strategij za njihovo udejanjanje. (Logožar 2004, 32)

2.1 Pomen logistike za podjetje Zahteve do logistike so se tako povečale, da ima sedaj že različna kakovost logističnih storitev neposreden vpliv na tržno uspešnost in s tem na dobiček podjetja:

• čedalje večja raznolikost proizvodov ob sočasno vse krajših življenjskih ciklih proizvodov,

• sinhronizirana nabava zahteva od dobaviteljev dobave manjših naročilnih količin v krajših intervalih in zagotovitev najvišje zanesljivosti,

• zaradi presežne ponudbe je potrebno večjo pozornost posvečati željam kupcev v zvezi z logističnimi značilnostmi proizvoda (npr. pakiranje),

• logistika je za številna podjetja pomemben dejavnik uspešnosti in konkurenčnosti zaradi vplivanja na:

1. likvidnost podjetja (vpliv na vezavo kapitala), 2. uspešnost podjetja (vplivi na prihodke in stroške)

Kot del marketinških dejavnosti podjetja ima logistika pomembno vlogo pri zadovoljevanju kupcev in ustvarjanju dobička podjetja kot celote. (Logožar 2004, str. 39) Logistika je neposredno odgovorna za dodajanje prostorske koristnosti proizvodom, saj skrbi za učinkovite premike surovin, zalog in končnih proizvodov z mesta nastanka na mesto porabe. Če proizvodnemu podjetju ne dostavimo potrebnih materialov ob pravem času, lahko s tem povzročimo drage zastoje v proizvodnji in postavimo podjetje v neugoden konkurenčni položaj. (Logožar 2004, 39)

10

V vsakem podjetju je potrebna analiza logističnega stanja, to pa se najlažje izvede tako, da logistično področje razdelimo na več podsistemov. V nadaljevanju bomo predstavili podsisteme logistike, ki se najpogosteje pojavljajo:

• nabavna logistika, • notranja logistika, • distribucijska logistika in • poprodajna logistika.

2.1.1 Nabavna logistika Nabavna dejavnost je bila mnogo časa zapostavljena. Šele ob naraščajoči konkurenci so podjetja uvidela, da so v nabavi velike rezerve za znižanje stroškov, ker pomeni poraba materiala velik odstotek proizvodne vrednosti. Nabavna logistika skrbi za oskrbo poslovnega sistema s potrebnim blagom v ustrezni količini in kakovosti. Z blagom mislimo pri tem na vse surovine, materiale, polizdelke in izdelke, ki jih poslovni sistem potrebuje za izvedbo svojega proizvodnega programa. Blago mora biti v podjetje dostavljeno ob pravem času, na pravem mestu in ob ekonomsko upravičenih stroških. (Logožar 2004, 100) Odločitve o nabavi vključujejo različne vidike

� tehnični vidik (vrsta in lastnosti materiala), � ekonomski vidik (cena, stroški), � komercialni vidik (pridobitev dobaviteljev, pogoji), � pravni vidik (oblikovanje kupne pogodbe), � logistični vidik (pakiranje, oblikovanje tovornih enot, prevoz in stroški prevoza, čas).

Načini nabave materiala Ločimo tri načine nabave materiala, ki postavljajo različne zahteve nabavni logistiki in skladiščenju:

• posamezna nabava, • nabava na zalogo, • sinhronizirana dobava.

2.1.2 Notranja logistika. Notranja logistika se nanaša na gibanje in mirovanje materiala od skladišča nabavljenega materiala prek proizvodnje do skladišča gotovih izdelkov. Funkcija notranje logistike se začenja s količinskim in kakovostnim prevzemom blaga, ki ga je nabavna logistika dobavila v poslovni sistem. Notranja logistika mora skrbeti za notranji transport oz. premeščanje in medskladiščenje materiala (ali polizdelkov) v proizvodnji, kakor tudi za transport izdelkov iz proizvodnje v skladišče izdelkov in ustrezno pakiranje. (Logožar 2004, 105)

Na notranjo logistiko odločilno vpliva razporeditev proizvodnih sredstev. Gre za planiranje, optimiranje in ureditev proizvodnih sredstev. Gre za planiranje, optimiranje in ureditev proizvodnih, skladiščnih in upravnih prostorov. Ta dejavnost zajema paleto

11

vidikov. Razporeditev proizvodnih sredstev je mogoče načrtovati le, kadar je znan načrt potreb na podlagi načrtovanja proizvodnih količin, proizvodnih sredstev, kadrov, preskrbe z energijo in razbremenitve.

Osnovno načelo logistike je čim bolje izrabiti prostor in skrajšati poti ter čas pretoka materiala.

2.1.3 Distribucijska logistika Proizvodnja in poraba sta največkrat prostorsko in časovno različno strukturirana procesa, katerih neskladnost je treba gospodarno premostiti. Tako se poleg proizvodnje in porabe pojavi tudi potreba po distribuciji blaga.

Distribucija je po definiciji Mednarodne trgovinske zbornice v Parizu: »Stanje, ki sledi proizvodnji blaga od trenutka, ko je le to komercializirano, do njegove izročitve uporabnikom. Zajema razne dejavnosti in postopke, ki omogočajo, da se blago dostavi kupcem na razpolago zastran njegove predelave ali porabe, olajša njegova izbira in uporaba.« (Logožar 2004, 107)

Distribucijska logistika obravnava tok gotovih proizvodov od proizvajalca oz. prodajalca do končnih porabnikov, tako da pride proizvod v roke porabnika v zahtevani količini in kakovosti, ob pravem času in na pravem kraju, nepoškodovan in z optimalnimi stroški.

Distribucijska logistika skrbi za izročitev blaga kupcu v skladu z določili kupoprodajne pogodbe. To pomeni v pravi količini in kakovosti, ob pravem času, v pravem kraju, v primerni obliki in ob primernih stroških. S časovnega vidika lahko gre za enkratno, občasno in kontinuirano dostavo blaga.

Na učinkovitost distribucijske logistike vplivajo številni subjektivni in objektivni dejavniki. Na dobavni čas vpliva npr. čas, v katerem prispe naročilo od kupca do proizvajalca, čas obdelave naročila in izbira naročenega blaga v skladišču, čas oblikovanja pošiljk in njihovega nakladanja na transportno sredstvo in tudi čas transporta blaga do kupca. Na transportni čas pa vpliva izbira prometnih poti in seveda prometnih sredstev ter razvitost prometne infrastrukture. (Logožar 2004, 108)

Vložki v sistem distribucijske logistike so pravzaprav stroški, povezani z izvajanjem distribucijske logistike, ki nastanejo pri transportu, kontroli zalog, pri pripravi pošiljk za prevoz ter obdelavi naročil in posredovanju informacij. (Logožar 2004, 109)

Zaradi tveganja oziroma negotovosti ima podjetje zaloge. Negotovost pa se lahko pojavlja zaradi notranjih in zunanjih vzrokov.

Distribucijska logistika obsega področje transfera med dvema transformacijskima sektorjema, in sicer med področjem priprave in področjem tržnega odjema blaga. S področjem priprave blaga je mišljena proizvodnja določenega proizvoda na koncu proizvodnega procesa. Tržni odjem blaga je nakup blaga. Distribucijska logistika teži k čim boljšemu načinu razpečavanja blaga in je opredeljena s samim proizvodom, tehnologijo prometnih sredstev, infrastrukturo, stroški, itd. Ukvarja se z zasnovo logističnih kanalov pretoka blaga in izvajanjem teh procesov.

12

2.1.4 Poprodajna logistika Poprodajna logistika je najmlajši podsistem mikrologističnega sistema. Po Oblaku se lahko dejavnosti poprodajne logistike delijo na:

• Poprodajne servisne stroritve prodajalca Poprodajne servisne storitve zajemajo montažo in poskusno obratovanje strojev; servisno, sprotno ter investicijsko vzdrževanje in dostavo potrebnih rezervnih delov.

• Razbremenilno logisiko.

Naloga razbremenilne logistike je oskrba ostankov in odpadkov, ki nastajajo v vseh delih nabave, proizvodnje in distribucije. Materialni tok ima nasprotno smer od predhodnih treh delov logistike. Zasledovati mora ekonomske in ekološke cilje. Konkretne naloge razbremenilne logistike so:

• načrtovanje in demontaža stare opreme pri kupcih in v proizvodnji, • zbiranje, sortiranje in ločevanje ostankov, • medskladiščenje, manipulacije in transport ostankov, • recikliranje (ponovna uporaba materialov), • zbiranje, deponiranje in odvajanje odpadkov.

Glede na vse krajši življenjski ciklus proizvodov ter vse zahtevnejše ekološke predpise in standarde, pomen razbremenilne logistike zelo narašča.

13

3 DISTRIBUCIJA IGER NA SREČO IN SREČK V POSLOVALNICI L0TERIJE SLOVENIJE

3.1 Osebna izkaznica podjetja

3.2 Lastniška struktura

Slika 2:Lastniška struktura Loterije Slovenije (vir: www.loterija.si)

Delničarji Delež

Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij - FIHO

40%

Kapitalska družba - KAD 25%

Slovenska odškodninska družba - SOD 15%

Fundacija za financiranje športnih organizacij - FŠO

10%

Zaposleni, nekdanji zaposleni in upokojenci

10%

3.3 Predstavitev Loterije Slovenije Loterija Slovenije je vodilna prirediteljica klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji z bogato zgodovino.

Firma: Loterija Slovenije, d. d. Sedež: 1000 Ljubljana, Gerbičeva ulica 99 Matična št.: 5022053 ID za DDV: SI24224308, zavezanec za plačilo DDV Registracija: Okrožno sodišče v Ljubljani, številka vložka: 1/00841/00 Osnovni kapital: 3.099.649 EUR

Slika 1: Logotip Loterije Slovenije (www.loterija.si)

14

Igre Loterije Slovenije prodajajo na 1.154-ih prodajnih mestih: celoten program je na voljo na 846-ih prodajnih mestih (specializirana prodajna mesta, bencinski servisi Petrol, enote Pošte Slovenije), delni program (igre s trenutno znanim dobitkom) pa na 308-ih prodajnih mestih (Trafike 3Dva in enote Pošte Slovenije). S posameznim prodajnim mestom, ki vsebuje celoten program iger, v povprečju pokrivajo 2.400 prebivalcev, prodajna mesta pa se nahajajo v 340-ih različnih krajih po Sloveniji.

3.3.1 Poslanstvo Loterije Slovenije Loterija Slovenije s prirejanjem klasičinih iger na srečo izpolnjuje potrebe kupcev po igri in pomaga pri zbiranju sredstev za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij na družbeno odgovoren način. S svojim delovanjem ustvarja dodano vrednost za lastnike, državo in zaposlene. (Šuštaršič, 2011, 7)

3.3.2 Vizija Loterije Slovenije Loterija kot prireditelj iger na srečo v Sloveniji, želi postati prepoznavno, ugledno, uspešno in mednarodno povezano slovensko podjetje, s ponudbo storitev na ravni evropskih prirediteljev iger na srečo. (Šuštaršič, 2011, 7) V prihodnosti so si zadali cilj postati bolj dinamični v odnosih s kupci in večini generacij omogočiti uresničitev želja po igri. Kupce želijo pritegniti k nakupu privlačnih in dinamičnih iger, pri čemer so prodajalci dober in trden vezni člen med Loterijo Slovenije in kupci. (Šuštaršič, 2011, 7)

3.3.3 Vrednote Loterije Slovenije: • Razvoj: odprtost, ustvarjalnost in kakovost; • Sodelovanje: znanje, timsko delo, samoiniciativnost, lojalnost; • Varnost: verodostojnost, zanesljivost in odgovornost.

3.3.4 Program Loterije Slovenije sestavljajo: • številčne loterije: Loto (najpopularnejša igra v Sloveniji) ter Astro, • tombole: 3x3 plus 6 ter Deteljica, • igre s trenutno znanim dobitkom: Ekspres loterija, Hip loterija, Kviz srečka in

Izredna srečka. Njen začetek sega v leto 1945, ko je delovala v okviru Jugoslovanske loterije. Do leta 1973 je na območju Republike Slovenije izvajala prirejanje iger na srečo Direkcija Jugoslovanske loterije za Slovenijo, katera je bila izključno v pristojnosti federacije (SFRJ). Leta 1973 je bil ustanovljen loterijski zavod Slovenije, kateri je bil zadolžen za prirejanje iger na srečo, zbrana sredstva pa so bila namenjena za socialno-humanitarne, kulturno-prosvetne in tehnične dejavnosti ter šport. Leta 1981 je omenjen zavod začel delovati pod novim imenom, Loterija Slovenije. Od l. 1998 je Loterija Slovenije organizirana kot delniška družba, njeno delovanje pa nadzira Urad Republike Slovenije za

15

nadzor prirejanja iger na srečo, ki deluje v okviru Ministerstva za finance. Poslanstvo loterije je izpolnjevati želje prebivalcev, ki radi sodelujejo v igrah na srečo, ter s tem ustvarjajo sredstva za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih dejavnostih. (LS, 2011f)

3.4 Promet V letu 2010 so prirejali osem klasičnih iger na srečo:

• številčne loterije: Loto (z izrednimi krogi Super Loto) in Astro,

• igre s trenutno znanim dobitkom (srečke): Ekspres loterija, Hip loterija, Izredna srečka in Kviz srečka ter

• tombole: 3x3 plus 6 in Deteljica.

Promet iger je v največji meri odvisen od uspešnosti prodaje igre Loto, ki predstavlja kar 87 % delež vrednostne prodaje. Poleg specifičnih zakonitosti prirejanja klasičnih iger na srečo je v letu 2010 na njihovo poslovanje močno vplivala gospodarska recesija. Ta se je na slovenskem trgu še poglabljala in močno prizadela najobčutljivejši sloj prebivalcev in tudi kupce, ki so se spremenjenim okoliščinam prilagajali predvsem tako, da so zmanjševali vrednosti svojih nakupov.

S sodelovanjem vseh sodelavcev in izvajanjem številnih dodatnih tržnih aktivnosti se je Loterija Slovenije načrtovanim rezultatom zelo približala. V letu 2010 so realizirali 99,2 milijona evrov prometa in tako načrtovane cilje realizirali 98 %. (LS, 2011e,13)

Slika 3: Promet Loterije Slovenije v letu 2010 (Vir: LS, 2011e,13)

3.5 Standardi, kodeksi in odgovorno igranje Ker se v Loteriji Slovenije zavedajo strateških prednosti družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo, je le-ta vključen v vse ravni vodenja podjetja, poslovnih procesov in razvoja poslovne etike.

16

Loterija Slovenije je podpisnica evropskih standardov družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo, k čemur so se zavezali s pripravo in sprejemom naslednjih dokumentov:

• »kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo« in • »Standardi družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo«.

Leta 2009 pa je Loterija Slovenije pridobila tudi certifikat odgovornega prirejanja iger na srečo pri neodvisni komisiji World Lottery Association (WLA).

Ker hitrost razvoja tehnologij v svetu presega vsa pričakovanja, tudi loterija Slovenije sledi trendom. Je članica evropskega in svetovnega loterijskega združenja, pripravlja pa se tudi na povezovanje z drugimi evropskimi prireditelji iger na srečo.

3.5.1 Kodeks družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo V Loteriji Slovenije se s kodeksom zavezujejo k: • odgovornemu odnosu do igralcev iger na srečo; • odgovornemu odnosu do prodajalcev iger na srečo; • odgovornemu razvoju obstoječih in novih storitev in produktov; • odgovornemu tržnemu komuniciranju; • izobraževanju zaposlenih na temo odgovornega prirejanja iger na srečo.

3.5.2 Standardi družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo Loterija Slovenije je sprejela Standarde družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo, ki so temeljno vodilo uresničevanja njenega poslanstva. S standardi se je Loterija Slovenije zavezala, da bo vzpodbujala raziskave, katerih namen je povečevanje razumevanja in ozaveščanja javnosti o problematiki zasvojenosti z igrami na srečo. Z vidika družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo bo Loterija Slovenije posebno pozornost namenila uvajanju sodobnih interaktivnih in mobilnih igralnih kanalov, kjer je možnost nastanka odvisnosti še večja. S sprejetimi standardi Loterija Slovenija v slovenskem prostoru uveljavlja temeljna merila etičnih načel družbeno odgovornega prirejanja iger na srečo.

3.5.3 Odgovorno igranje Igre na srečo so lahko zelo zabavne in razvedrilne, vendarle pa se je treba znati tudi ustaviti in prenehati.

Loterija Slovenije na področju zagotavljanja pomoči problematičnim igralcem sodeluje s specializirano ustanovo Odsev se sliši.

17

3.6 Računalniška oprema Loterije Slovenije Za učinkovito poslovanje v poslovalnici ima Loterija svoj program preko katerega spremlja in omogoča prodajo. Uporabljajo program z imenom LOLA, preko katerega omogočajo posamezne nakupe, naročanje, popravke in podobno.

3.6.1 Upravljanje z računalniško opremo Računalniški program Loterije Slovenije je sestavljen iz petih modulov; prodaja, blagovno poslovanje, plačilna sredstva, pregledi in popravki.

Najpogosteje se uporablja modul prodaja, ki se uporablja za prodajo srečk oziroma izdajanje potrdil o vplačilu. Hkrati je ta modul osnovna oziroma začetna stran ob zagonu računalnika oziroma pričetku poslovanja v delovnem dnevu.

Prodajalcu ponuja različne funkcije, kot so: razveljavljanje potrdil (ko je le-to še med odprtimi postavkami), ponoven izpis potrdila (v primeru če je potrdilo slabo stiskano, sploh ni bilo izpisano ali pa je ravno v trenutku izpisa zmanjkalo papirja), predogled dobitka (za primer če stranka želi le preveriti morebitni dobitek, le tega pa ne želi izplačanega takrat, na ta način se dobitek le prikaže, ne pa tudi zabeleži v sistem).

Modul blagovno poslovanje se uporablja za računalniško potrjevanje naročil, za poslovno sodelovanje med različnimi poslovalnicami, natančneje za izposojanje srečk ali drugega inventarja ter za vračila (v primeru če se konča prodaja določenih srečk, se morajo le-te vrniti na sedež Loterije Slovenije tako fizično, kot tudi računalniško, zaradi računalniškega ujemanja zalog).

Naslednji modul, t.i. »plačilna sredstva«, se uporablja za izravnave denarnih sredstev (tako bankovcev, kot tudi bančnih kartic), ter za odvod denarja. Čeprav denar oddamo fizično v nočni trezor, moramo to narediti tudi računalniško.

Modul »pregledi« je, kot že ime modula pove, namenjem pregledom, in sicer:

- zalog (računalniške zaloge se morajo zmeraj ujemati z dejanskimi), - prometa (dnevni promet posameznih artiklov po serijah/krogih), - blagajniški dnevnik (prikazuje prodajo, izplačila, saldo, izravnave,..) in - izplačila (prikazano je število posameznih artiklov z vrednostmi izplačil).

Slednji modul, je modul »popravki«, ki se uporablja redkeje, in sicer za popravljanje morebitnih napak (če blokiramo dve srečki, prodali smo pa le eno, v tem modulu to popravimo, in tako dosežemo, da se dejanska zaloga ujema z računalniško).

3.7 Intranet organizacije Intranet organizacije je namenjen za obveščanje posrednikov o novostih, rezultatih iger in drugem, kar je pomembno, da posredniki vedo, da lahko pravilno obveščajo svoje stranke.

18

3.7.1 Naročanje in prevzem blaga Prodajno blago se naroča za potrebe prodaje kupcem, pri čemer moramo skrbeti, da je aktualno blago vedno v prodaji. Blago, ki je na izbiro je potrebno dnevno spremljati in preverjati količino blaga, ki se proda ter blaga ki je na zalogi. Pozornost je potrebno usmeriti tudi v prodajne roke blaga na zalogi in ob pravem času umakniti ali ponuditi blago. Srečke in ves material za prodajo je potrebno hraniti v trezorju, kjer bi se naj tudi nahajala celotna prodajna paleta iger. Ob prevzemu je vedno potrebno pregledati blago in spremljajoče dokumente. Ob tem pa morebitne neusklajenosti med dokumentom in dejanskim stanjem blaga in morebitne poškodbe takoj zabeležiti in takoj ukrepati, da se administrativno stanje uskladi s prodajnim. (Šuštaršič 2009, 34)

3.7.2 Postopek naročila Blago, ki ga želimo naročiti se izbira v programu imenovanem LOLA. Tukaj izberemo postavko blagovno poslovanje in nato gumb Naročilo. Blago, ki ga želimo naročiti izberemo preko gumba Dodaj postavko. Po izbiri tega gumba se odpre okno Izberi blago. Na voljo sta dve opciji: Igre in Ostalo. Pri izbiri želene opcije odprete spisek vsega blaga, ki je na voljo za naročilo. Z izbiro ustrezne postavke in potrditvijo preko gumba Potrdi, je izbrano blago zabeleženo v dokumentu Naročilo, kjer se mora določiti še količino naročenega blaga. V primeru napačne izbire blaga se postaviš v sporno postavko in pritisneš gumb Briši postavko. Naročilo se lahko tudi natisne z izbiro gumba Natisni. Naročilo je oddano, ko na desni strani pritisnemo gumb Potrdi in pošlji. (Šuštaršič 2009, 55)

3.7.3 Skladiščenje V času poslovanja se vso prodajno blago, ki je na zalogi in gotovina (bankovci, ki jih ne potrebujemo kot menjalni denar) hrani v zaklenjenem trezorju. V času med zaprtjem lokala pa se v trezorju hrani prodajno blago v celoti, gotovina, USB vplačilnega stroja in morebitna dokumentacija, ki ima poseben pomen.

Dokumentacija, ki je potrebna za poslovanje se hrani v registratorju, ki je varno shranjen v omari.

Ob pravilnem in preglednem arhiviranju dokumentacije je delo zelo pregledno in olajšano. Dokumentacijo, ki se nanaša na prodajo, je potrebno shranjevati v mapah ločeno po igrah. V arhivu je tudi potrebno voditi izdane okrožnice in arhiv aktualnih pravil iger. (Šuštaršič 2009, 26)

3.7.4 Prodaja Pri prodaji je potrebno biti seznanjen z novostmi, saj tako kupcu lahko nudimo več informacij. Novo blago, ki se pripravlja na prodajo, hranimo v trezorju in ga ne razstavljamo pred rokom začetka igre. Blago, ki je v ponudbi, je potrebno dobro poznati, saj je kupcu potrebno razložiti kako se sodeluje, kakšne so značilnosti igre, prednosti in slabosti, ceno, dobitke in izplačila dobitkov. Kupcev se ne zavaja in se jim pove natančne podatke, pri čemer pa ponujenih iger ne ocenjujejo subjektivno pač pa strogo objektivno.

19

Kupcem, ki niso navdušeni nad določeno igro, se takoj ponudi druga igra, ki bi lahko bila bolj zanimiva. Za pospeševanje prodaje določene igre, pa le to posebej ponudimo vsakemu kupcu. (Šuštaršič 2009, 35)

3.8 Prodajne poti

3.8.1 Klasična prodajna mreža Konec leta 2010 je Loterija Slovenije imela v prodajni mreži 1.181 prodajnih mest. Od tega so na 845-ih prodajnih mestih (72 %) prodajali celoten program iger, na 336-ih prodajnih mestih (28 %) pa le igre s trenutno znanim dobitkom oziroma srečke. Z enim prodajnim mestom se v povprečju pokriva 2.400 prebivalcev (tujina 2.700), prodajna mesta so v 340-ih krajih po Sloveniji.

Slika 4: Število prodajnih mest v prodajni mreži Loterije Slovenije (LS, 2011e, 17)

3.8.2 Primarna prodajna mreža Primarno prodajno mrežo sestavlja 139 prodajnih mest (12 % vseh), kjer predstavlja prodaja iger na srečo osnovno dejavnost. Gre za samostojne podjetnike in družbe z omejeno odgovornostjo, s katerimi so sklenjene pogodbe o posredovanju pri prodaji. To omogoča lažje sodelovanje na področju prodaje, izobraževanja, oglaševanja, odpiralnih časov in komuniciranja s kupci, kar je skladno s poslovno strategijo Loterije Slovenije.

Primarno mrežo obiskuje veliko stalnih kupcev, zato je še posebej pomembna. Ključna prednost prodajalcev v primarni mreži je strokovno poznavanje iger na srečo in osebni odnosi s kupci, kar se odraža v nadpovprečnem prometu.

Tako je bilo leta 2010 z 12 % prodajnih mest v primarni prodajni mreži, realiziranih 58,7 milijonov evrov ali 59 % celotnega prometa.

Prodajalce primarne mreže so v preteklem letu vključili v razvoj spletne prodajne poti. Kupci so lahko postopek registracije opravili na prodajnem mestu, avgusta pa so v primarni mreži začela prodajati tudi Potrdila za polnjenje igralnih računov.

3.8.3 Sekundarna prodajna mreža Sekundarno prodajno mrežo sestavlja 1.042 (88 % vseh) prodajnih mest:

20

• 300 bencinskih servisov Petrol, ki prodajajo celotni program naših iger, • 527 prodajnih mest Pošte Slovenije, od tega jih 406 prodaja vse igre, 121 pa

samo srečke, ter • 215 trafik 3dva (prodajajo le srečke).

S sekundarno prodajno mrežo so v letu 2010 realizirali 38,6 milijonov evrov ali 39 % vrednostnega prometa. Prednost te prodajne mreže je v daljšem odpiralnem času in dostopnost tudi v manjših krajih, hkrati pa so nakupi v sekundarni prodajni mreži impulzivni, kar pomeni, da se kupci za nakup odločijo mimogrede.

3.8.4 Spletna prodaja V začetku leta 2010 so uvedli novo prodajno pot – prodajo preko spleta in tako še povečali dostopnost iger na srečo. Loto so preko spleta pričeli prodajati marca, Super Loto pa maja.

S prodajo preko spleta so v slabem letu dni realizirali 1,9 milijonov evrov ali 2 % celotnega prometa družbe in tako načrte presegli za 6 %.

Igralci spletnega portala so pretežno mlajši, več kot 75 % je starih do 45 let. 23 % je žensk in 77 % moških, največji delež kupcev pa je iz osrednjeslovenske regije.

Slika 5: Promet prodajne mreže Loterije Slovenije v obdobju od 2006 do 2010 (LS 2011e, 18)

3.9 Predstavitev iger Loterije Slovenije Igre na srečo ali hazard so igre za denar ter druge igre, ki so stare toliko kot je stara človekova potreba po sreči in njegova vera vanjo.

Izid igre je odvisen od naključja, in ne od sposobnosti igralca (imenovan tudi kockar).

Medtem ko so stave in organizirano hazardiranje v nekaterih državah zakonsko prepovedane, jih v Sloveniji lahko organizirajo le igralnice ter Loterija Slovenije in Športna loterija.

21

3.9.1 Igre na srečo s trenutno znanimi izzidom - srečke

3.9.1.1 Splošno o srečkah Srečke so klasične igre na srečo s trenutno znanim izidom. Imetnik srečke lahko takoj ob nakupu ugotovi rezultat v igri. Pri srečkah so lahko v skladu dobitkov denarni in blagovni dobitki.

Na posamezni srečki je konkrento navodilo, kdaj je srečka dobitna. Način in ugotavljanje je lahko različen glede na posamezno vrsto in serijo. V pravilih igre je ugotavljanje dobitka natančno predpisano.

Srečke prodaja Loterija Slovenije po serijah, ob tem pa jih priložnostno poimenujejo. Priložnostno ime je vezano na posamezno vrsto in serijo. (Šuštaršič, 2009, 5)

3.9.1.2 Naročanje, dostava in prevzem srečk Srečke se naročajo preko »LOLE« (program Loterije Slovenije) z izpolnitvijo dokumenta Naročilo.

Dostava srečk poteka z redno dostavno službo, po vnaprej znanem razporedu. Za naročeno količino Loterija Slovenije izstavi dobavnico. Srečke se prevzamejo tako, da se kontrolira kosovno in vrednostno zadolžitev na dobavnici in po preveritvi se vrne podpisan izvod Dobavnice šoferju. Srečke so pakirane v vrečkah – zavitkih, ki lahko vsebujejo praviloma 100 srečk.

Srečke, ki niso v originalni embalaži se morajo po prevzemu in pred namestitvijo v prodajne posode natančno pregledati. Pregled pomeni količinsko in kakovostno ugotavljanje stanja srečke.

Pri naročilu posamezne serije srečk je potrebno paziti na prodajne rezultate in rok prodaje ter temu prilagoditi naročilo. Normalna zaloga posamezne srečke je količina, ki zadošča za prodajo v enem mesecu.

Za prejete srečke se je potrebno istega dne obremeniti na »LOLI« - potreben je prevzem preko menija Odprti dokumenti – izbira dobavnice in potrditi v e-dobavnici navedeno blago.

Nepravilnosti in nejasnosti se rešuje pred potrditvijo e-dobavnice na »LOLI«.

(Šuštaršič, 2009, 5)

3.9.1.3 Prodaja srečk Srečke se pripravijo na prodajo tako, da se odpre originalna embalaža in srečke, ki so tiskane v neprekinjenem traku, po perforaciji pretrgaš in prešteješ. Vsa odstopanja od predpisanega števila in kvalitete srečk, se takoj javi prodajni službi. Srečke se namestijo v prodajne posode. Kupec praviloma sam izbira srečke iz prodajne posode. Priporoča se, da kupec sproti plačuje. (Šuštaršič 2009, 6)

22

Konkretnih podatkov o dobitkih iz zavitka srečk, ki je v prodaji, se kupcu ne daje.

Prodaja se sproti evidentira preko čitalca črtne kode na računu posameznega kupca.

3.9.1.4 Vrste iger na srečo s trenutno znanim izidom Loterija Slovenije prireja nasledje igre na srečo s trenutno znanim izidom (srečke):

• Ekspres Loterija, • Hip Loterija, • Izredna srečka, • Kviz srečka.

Slika 6: Srečke, ki so trenutno v prodaji

23

3.10 Tombole

3.10.1 Igre z računalniškim izborom kombinacij

3.10.1.1 »3x3 plus 6« 3x3 plus 6 je klasična igra na srečo in je kombinacija tombole in številčne loterije.

Igro prireja Loterija Slovenije po krogih, praviloma enkrat tedensko. Vplačilo za tekoči krog se sprejema do ponedeljka do 15. ure. Sprejem vplačil posameznega kroga se lahko začne tri tedne pred žrebanjem.

Igra 3x3 plus 6 je računalniško podprta igra. Neposredno po žrebanju so znane vrednosti in število dobitkov.

Žreba se iz več bobonov, potek žrebanja je natančno predpisan v pravilih igre. Žrebanje prenaša TV Slovenija po napovedniku.

S pravili igre je določena vsebina igre, kartice in potrdila, cena, emisija, dobitki, delitev sklada dobitkov, žrebanje, poročilo in reklamacije. (Šuštaršič 2009, 7)

V igri 3x3 plus 6 kupec številk ne izbira sam, temveč ob nakupu igre prejme potrdilo o vplačilu, na katerem je natisnjena kartica. To pomeni, da za igranje ne potrebuje nobenega znanja. Igra je sestavljena iz dveh delov: devetih številk za kombinacijo 3x3 in žrebanja šestih številk za kombinacijo Plus 6. Ob nakupu kompleta desetih kartic je enajsta kartica podarjena. V igri je 9 vrst dobitkov.

3.10.1.2 Postopek prodaje Kupec za sodelovanje v igri vplača najmanj eno kartico. Po vplačilu igre se kupcu izroči potrdilo. Potrdilo vsebuje elemente, ki so navedeni v pravilih igre, elementi morajo biti na potrdilu vidni. V primeru slabega tiska se potrdilo razveljavi in se kupcu izda novo ustrezno potrdilo. Črtna koda z identifikacijsko številko mora biti brezhibna, ker le tako je mogoče izplačilo dobitkov. (Šuštaršič 2009, 8)

Slika 7: Listek za sodelovanje v igri 3x3 plus 6

24

3.10.1.3 Deteljica Deteljica je klasična igra na srečo, tombola. Deteljica vsebuje dve naključno programsko izbrani tablici.

Igro prireja Loterija Slovenije po krogih, praviloma enkrat tedensko. Vplačila za posamezni krog se sprejemajo do četrka.

Tombola Deteljica je računalniško podprta, po žrebanju so znane vrednosti in števila dobitkov.

Žreba se iz enega bobna. Potek žrebanja je natančno predpisan v pravilih igre. Žrebanje prenaša TV Slovenija po napoveniku.

S pravili igre je določena vsebina igre, tablice in potrdila, cena, dobitki, delitev sklada dobitkov, žrebanje, poročilo in reklamacije.

Deteljica je igra, ki je v preteklosti bila poznana pod imenom tombola. Tukaj kupec števil ne izbira sam, temveč ob nakupu igre prejme potrdilo v vplačilu, na katerem sta natisnjeni dve tablici. Žrebanje poteka tako dolgo, dokler ne pade Tombola, vendar najmanj 15 in največ 43 številk. Ob nakupu kompleta šestih tablic Deteljic je sedma tablica podarjena. V igri so 4 vrste dobitkov. (Šuštaršič 2009, 8)

3.10.1.4 Postopek prodaje Kupec za sodelovanje v igri vplača najmanj eno Deteljico, na kateri sta izpisani dve tablici, pri vplačilu igre se kupcu izroči potrdilo. Potrdilo vsebuje elemente, ki so navedeni v pravilih igre, elementi morajo biti na potrdilu vidni. V primeru slabega tiska se potrdilo razveljavi in se kupcu izda novo ustrezno potrdilo. Črtna koda z identifikacijsko številko mora biti brezhibna, ker le tako omogoča izplačilo dobitka. (Šuštaršič 2009, 8)

Slika 8: Listek za sodelovanje v igri Deteljica

25

3.10.2 Igre z listki

3.10.2.1 Loto LOTO je klasična igra na srečo, ki je kombinacija lota in številčne loterije.

Igro LOTO Loterija Slovenije prireja po krogih. Zaključek kroga je praviloma vsako sredo in nedeljo bo 18. uri. Loterija lahko prireja tudi izredne kroge igre z imenom Super Loto.

Za sodelovanje v igri loto udeleženec izpolni listek, na katerem napove kombinacijo števil. Izbor števil lahko prepusti naključju z izbiro hitrega izbora. Vplačilo igre je mogoče na prodajnem mestu Loterije Slovenije.

Udeleženec v igri Loto lahko sodeluje tudi v Loto plus. S kombinacijo števil za igro Loto sodeluje v dodatnem žrebanju, če plača ceno za sodelovanje v Loto plus. Udeleženec v igri Loto lahko sodeluje v igri Lotko, če vplača ceno za sodelovanje v tej igri.

Udeleženec lahko vplača udeležbo v igri Loto, Loto plus in Lotko tudi za več zaporednih žrebanj, z omejitvijo na največ pet žrebanj ozriroma krogov igre.

Javno žrebanje številk je vsako sredo in nedeljo v prostorih Televizije Slovenija in se predvaja po napovedniku TV Slovenije.

Loto je najpopularnejša klasična igra na srečo v Sloveniji, kjer se lahko za le 0,30 € zadene na tisoče evrov. V Lotu kupec sam napoveduje, katerih sedem številk v skupini številk od 1 do 39 bo izžrebanih.

Poleg udeležbe v igri Loto se lahko odloči tudi za sodelovanje v Lotku in Lotu plus. V igri je 18 vrst dobitkov.

Super Loto je izredni krog Lota, ki ga Loterija prireja občasno. Za glavni dobitek Super sedmico garantirajo 1.000.000 evrov. Poleg sodelovanja v Super Lotu se lahko kupec odloči tudi za sodelovanje v Super lotku in Super lotu plus. (Šuštaršič 2009, 9)

Slika 9: Listek za sodelovanje v igri Loto, Lotko in Loto plus

26

3.10.3 Astro Astro je klasična igra na srečo.

Igro Loterija Slovenije prireja po krogih, ki trajajo praviloma teden dni. Vplačila za tekoči krog se zaključijo v torek ob 15. uri.

Za sodelovanje v igri udeleženec izpolni listek. Izbor števil lahko prepusti naključju z izbiro hitrega izbora. Vplačilo igre je mogoče na prodajnem mestu Loterije Slovenije. Udeleženec v igri Astro lahko sodeluje tudi v igri Srečna zvezda, če vplača ceno za sodelovanje v tej igri.

Udeleženec lahko vplača udeležbo v igri Astro in Srečna zvezda tudi za več zaporednih žrebanj, z omejitvijo na največ pet žrebanj oziroma krogov igre.

Javno žrebanje številk je vsak torek v prostorih Televizije Slovenije in se predvaja po napovedniku TV Slovenije.

Igra Astro je podobna igri Loto. Sestavljena je iz dveh delov: štirih številk za kombinacijo Astro in šestih številk za kombinacijo Srečna zvezda. V igri je 10 vrst dobitkov. (Šuštaršič 2009, 10)

3.10.4 Igranje preko spleta Igranje iger na srečo preko interneta je trenutna novost, ki je stopila v uveljavo šele s 1.marcem 2010. Igralcem je na tak način igranja prihranjena pot in na nek način imajo tudi več zasebnosti pri igranju iger na srečo. Kljub temu pa menim, da tak način igranja lahko ima negativne posledice, saj lahko igralci postanejo prej odvisni od iger na srečo, ker to počnejo »na skrivaj«. Vendar pa so vodilni na Loteriji Slovenije to novo opcijo uvedli prav z namenom nadzora nad odvisniki od iger na srečo, saj imajo tako natačen imenski seznam tistih, ki v igranje vlagajo veliko preveč svojih prihrankov.

3.11 Registracija preko spleta Za registracijo ima igralec dve opciji, ali se registrira doma sam ali to stori v kateri koli poslovalnici Loterije Slovenije. Če se registrira doma, mora kljub temu priti v poslovalnico, kjer mu potrdimo navedene podatke, za kar se mora identificirati z osebnim dokumentom, ter podpisati potrdilo zaradi varovanja osebnih podatkov.

Potek registracije v poslovalnici Loterije Slovenije poteka po naslednjih korakih:

- igralec uslužbenki predloži osebni dokument, - navesti mora svoj elektronski naslov, - uslužbenka vnese osebne podatke stranke in podatke osebnega dokumenta (številka

osebnega dokumenta, veljavnost, kraj izdaje), - te podatke natisne in stranka se mora podpisati (v dokaz, da dovoljuje obdelavo

podatkov),

Slika 10: Listek za sodelovanje v igri Astro

27

- stranka dobi začasno geslo, s katerim se prijavi doma in nadaljuje registracijo (navesti še mora TRR, davčno številko in podobne zaupne podatke).

Če pa stranka že opravi registracijo doma, se v poslovalnici ti podatki le preverijo in potrdijo, ter natisne se potrdilo, ki ga mora stranka podpisati.

Vsa ta podpisana potrdila se arhivirajo na sedežu Loterije Slovenije, za primere zlorabe ali česa podobnega.

3.12 Dilema o plači šefa Loterije Slovenije

»Direktor Loterije Slovenija Tim Kocjan na leto v žep pospravi preko 200 tisoč evrov, a za ministrico Radićevo je nedotakljiv. V službi ga ne vidijo prav pogosto, raje deluje iz ozadja in mešetari z vladajočo politiko.« Tako se glasi začetek članka v reviji Reporter.

Tim Kocjan v Loteriji Sloveniji deluje iz ozadja in je v javnosti skoraj neznan, sicer pa ga tudi zaposleni v Loteriji Slovenije redko vidijo in ga skoraj ne poznajo. Letno prejme približno 195.335 €, ob tem pa še 13.260 € dividend.

V ozadju sklepa tihe dogovore z najpomembnejšimi predstavniki vladajoče elite, kamor sodi tudi ministrica za gospodarstvo, Darja Radić. Ministrico vztrajno opozarjajo na samovoljno upravljanje velikega deleža državnega denarja, ona pa po vsem tem ni pripravljena zamenjati nadzornikov v družbi Loterija Slovenija. Javnost je mnenja, da ima pri tem dvojna merila, saj je pri razrešitvi nadzornikov holdinga Slovenskih elektrarn in Pošte Slovenije bila brez dvomov in je to sprejela v zelo kratkem času. Tukaj se govori o dvojnih merilih ministrice.

Novinarji omenjene revije, Reporter, so večkrat na ministrstvo za gospodarstvo naslovili vprašanje, o morebitnem ukrepanju zoper vodstva Loterije Slovenije, predvsem zaradi izplačil visokih plač; zanimali pa jih je tudi, kakšni ukrepi so sploh mogoči. Vendar pojasnila še sedaj niso dobili.

O neukrepanju ministrice se sprašuje tudi bivši minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik: »V Loteriji Slovenije so se zaradi očitka o previsokih plačah sklicevali na to, da zanje zakon o določitvi plač, ki je bil sprejet v času mojega opravljanja funkcije ministra, zanje ne velja, ker loterija ni v večinski lasti države. Tudi če to drži, bi ministrstvo za gospodarstvo kot organ, ki lahko sankcionira prekrške, smelo ukrepati po nadzorstvenem organu, v katerem je tudi predstavnik države in ki mu ne bi smelo biti vseeno, kako se ravna s premoženjem države. Navsezadnje je bilo dano tudi priporočilo vlade glede zniževanja plač vodstvenega kadra v tistih podjetjih, kjer ima država pomemben lastniški delež. Bilo bi higienično, če bi v Loteriji Slovenije upoštevali vsaj priporočila vlade, če že mislijo, da zanje zakon ne velja.«

Sicer pa dr. Lahovnik trdi tudi, da osebno ne pozna Tima Kocjana, saj se nikoli ni srečal z njim, tudi takrat ne, ko je bil minister za gospodarstvo.

28

Na dvojna merila je predvsem opozorila Elena Pečarič, ki je nekdanja predsedniška kandidatka in aktivna članica YHD – Društva za teorijo in kulturo hedikepa, ter dobra poznavalka razmer v Loteriji Slovenije.

YHD je tako kot vse druge invalidske in humanitarne organizacije finančno zelo odvisno od Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO), ki je kar 40-odstotni lastnik Loterije Slovenije. Kot je zapisala Elena Pečarič, se je 16. oktobra 2010 iztekel rok, v katerem je lahko Loterija Slovenije kupila 20 odstotkov delnic Športne loterije, ki so bile v lasti Fidine in Maksime Invest, nad katerima je bedel Stane Valant: »Tudi Pošta Slovenije je lastnica 20 odstotkov delnic Športne loterije. Se morda lahko zgodi tole? Vodstvo pošte se zamenja in začne prodajati delnice, ki jih nato odkupi Loterija Slovenije. Pustimo se presenetiti.« (Karneža Cerjak, Reporter 2011)

29

4 PREDSTAVITEV POSLOVALNICE LOTERIJE SLOVENIJE NATAŠA KAMENEČKI S.P.

4.1.1 Predstavitev podjetja Nataša Kamenečki s.p., Puhova ulica 1, 2000 Maribor

Kapital: lastni, nepovratna sredstva namenjena za zagon dejavnosti in plačilo prispevkov, zunanjega financiranja se ne načrtuje.

Zaposleni: dodatno zaposlovanje trenutno ni v načrtu, po potrebi pa si podjetje zagotovi pogodbene delavce.

Osnovna storitev podjetja je prodaja iger na srečo. Asortima iger je dokaj širok in se v okviru loterije Slovenije stalno nadgrajuje. Osnovna igra je Loto, sledijo pa še druge igre na srečo in prodaja različnih srečk.

Podjetje na trgu nastopa kot specialist za omenjeno področje. Temeljno vodilo razvoja pa je zagotavljanje ustrezne ponudbe ter ustreznega odnosa do strank. V načrtu je zmerna rast obsega poslovanja, skladno s postopno rastjo pa podjetje tudi razmišlja o zaposlovanju novega kadra.

Ciljni trg predstavlja lokalno območje oziroma gravitacijski del mesta. Obseg trga je dovolj velik, lokacija je zelo frekventna, razmere so dobro znane, pričakujejo pa se tudi gibanja. Širitev poslovanja trenutno ni v poslovnem načrtu.

Ciljna skupina kupcev so fizične osebe vseh starostnih skupin in obeh spolov. Primarna skupina je mlajša in srednja generacija, vendar predstavlja relativno velik del kupcev tudi starejša generacija.

Na lokalnem tržišču pa obstaja velik potencial za prodajo storitev, saj je trg še vedno v fazi rasti in ne glede na dogajanje, se bo ta trend še nadaljeval.

Konkurenco na trgu korigira Loterija Slovenije in do konkuriranja na lokalnih območjih, namenjenih posameznemu ponudniku ne prihaja.

4.1.2 Vizija in poslovni koncept Poslovalnica Loterije Slovenije, pod vodstvom posrednice Nataše Kamenečki si je za svojo vizijo zadala, da bi postala uveljavljen ponudnik (posrednik) pri izvajaju iger na srečo za naročnika Loterije Slovenije.

4.1.3 Predstavitev podjetniške priložnosti V Sloveniji se je pokazal porast števila igralcev in obseg igranja iger na srečo. Razlog, da se je prodaja povečala lahko iščemo v različnih dejavnikih, ki vplivajo na to. Enak trend, povečana prodaja iger na srečo, pa se je pokazal tudi v tujih državah. Glede na dejstvo, da na lokalnem trgu ni večjega števila ponudnikov oziroma se prodajna mesta uvajajo striktno

30

skladno s strategijo Loterije Slovenije, se je pokazalo, da obstaja dovolj velik tržni potencial za uspešno delovanje.

Pri oblikovanju ideje o podjetniški priložnosti, se je upoštevalo tudi dejstvo, da so pretekle izkušnje in poznavanje stroke vplivalo, da se je podjetje odločilo za to tržno potezo in si zagotovilo uspešno delovanje.

Podjetje je v panogo vstopilo kot majhno podjetje – podjetnik posameznik, ki ima potrebne izkušnje in znanje za zagotavljanje kvalitetne storitve. Za začetek delovanja in zagon dejavnosti niso bile potrebne dodatne investicije in je vladalo prepričanje, da bo glede na način dela in dogovor z Loterijo Slovenijo mogoče uspešno poslovati.

4.1.4 Swot analiza Tabela 1: Swot analiza poslovalnice Nataša Kamenečki s.p.

Prednosti: • Izkušnje in ustrezna usposobljenost, • Nudenje storitev po katerih je veliko

povpraševanja, • Poznavanje trga.

Slabosti • Majhnost, • Navezanost na enega principala.

Priložnosti • Rastoči trg, • Možnost širitve poslovanja in uvajanje

novih programo.

Kritična tveganja • Morebiten neuspeh pri zagonu

poslovanja, ki pa ni verjeten, • Pojav zelo močne konkurence, kar pa

trenutno ne pričakujemo.

4.1.5 Marketinški plan Podjetje na trgu deluje kot specialist na področju dejavnosti. Glede na širok asortima storitev in proizvodov, je podjetje sposobno zadostiti vsem željam igralcev na srečo. Temeljno vodilo razvoja podjetja pa je zagotavljanje kvalitetnih storitev in ustreznega odnosa do strank.

Podjetje si je ustvarilo krog stalnih strank ter določen obstoječi tržni delež, kar tudi predstavlja prednost, ki jo podjetje uspešno izkorišča za povečevanje tržnega deleža in obsega kupcev.

Cenovna politika je povsem v domeni principala in je ni možno spreminjati. Cene za posamezne igre so določene in se spreminjajo skladno z navodili Loterije.

Podjetje ne načrtuje nikakršnih posebnih prodajnih metod, saj se storitev na nanaša na specifične izdelke.

Garancija pri delu z igrami na srečo ne obstaja. Obseg in postopek reklamiranja je natančno določen in se ob morebitnem pojavu reklamacije, rešuje v skladu z zakonom in predpisi Loterije.

Poslovalnica ne načrtuje posebnega reklamiranja, saj za leto v celoti vodi Loterija, razen reklamnih letakov in panojev po poslovalnicah.

Podjetje lastne distribucije ne na

4.2 Primerjava prodaje iger na sre2011

Tabela 2: Mesečni promet v poslovalnici Loterije Slovenije Nataša Kamene

januar

februar

marec

april

maj

junij

Slika 11: Promet po mesecih brez igre Super loto v poslovalnici Nataša Kamene

Pri tem grafu sem upoštevala celoten promet, v katerega sem zajela vse srelistki, med katere sem zajela tudi Super loto. Kot je iz grafa razvidno, promet poslovalnice konstantno niha in se iz meseca v mesec spreminja. Kot zunanji vpliv nihanja prometa iz meseca v mesec, lahko upoštevamo dolžino meseca, višino dobitkov, kupno mooglase v sredstvih obveščanja, novosti v poslovalnici in podobno. Potrebno je upoštevattudi to, da je v letu 2011 igra Super loto potekala, kar dvakrat, medtem, ko je v letu 2010 potekala v prvi polovici leta le enkrat.

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

januar februar

Pregled prometa od januarja do junija

31

Podjetje lastne distribucije ne načrtuje oz je ni predvidelo, saj le ta poteka v režiji Loterije.

iger na srečo in srečk za prvo polovico leta 2010

ni promet v poslovalnici Loterije Slovenije Nataša Kamenečki s.p.

z super lotom brez super lota

2010 2011 2010 2011

43256,2 36972,85 43256,2 36972,85

37459,25 33932,5 37459,25 33932,5

50454,55 38259,1 50454,55 36248,8

36593,7 56512,25 36593,7 41110,65

50023,3 46855,5 41389,7 46677,4

41075,4 45820,95 37290,9 34485,55

po mesecih brez igre Super loto v poslovalnici Nataša Kamene

Pri tem grafu sem upoštevala celoten promet, v katerega sem zajela vse srečlistki, med katere sem zajela tudi Super loto. Kot je iz grafa razvidno, promet poslovalnice

stantno niha in se iz meseca v mesec spreminja. Kot zunanji vpliv nihanja prometa iz meseca v mesec, lahko upoštevamo dolžino meseca, višino dobitkov, kupno mo

čanja, novosti v poslovalnici in podobno. Potrebno je upoštevattudi to, da je v letu 2011 igra Super loto potekala, kar dvakrat, medtem, ko je v letu 2010 potekala v prvi polovici leta le enkrat.

februar marec april maj junij

Pregled prometa od januarja do junija

2010

2011

rtuje oz je ni predvidelo, saj le ta poteka v režiji Loterije.

prvo polovico leta 2010 in

čki s.p.

po mesecih brez igre Super loto v poslovalnici Nataša Kamenečki s.p.

Pri tem grafu sem upoštevala celoten promet, v katerega sem zajela vse srečke in igre z listki, med katere sem zajela tudi Super loto. Kot je iz grafa razvidno, promet poslovalnice

stantno niha in se iz meseca v mesec spreminja. Kot zunanji vpliv nihanja prometa iz meseca v mesec, lahko upoštevamo dolžino meseca, višino dobitkov, kupno moč kupcev,

anja, novosti v poslovalnici in podobno. Potrebno je upoštevati tudi to, da je v letu 2011 igra Super loto potekala, kar dvakrat, medtem, ko je v letu 2010

2010

2011

Če pogledamo promet v obeh letih opazimo, da je promet v letu 2010 bil, kar v štirih mesecih višji kot v letu 2011.

Najvišji promet je bil meseca marca leta 2010, za katerega lahko predvidevamo, da je eden izmed glavnih dobitkov bil izjemno visok in je posledikoličino obiska in nakupa v poslovalnici.

Najmanjši promet je bil v letu 2011 in sicePredvidevam, da je na to vplivala dolžina meseca, saj je mesec krajši kot ostali, ob tem pa bi tudi sovpadalo dejstvo, da so bili dobitki relativno nizki in zato nezanimivi za morebitne kupce.

Slika 12: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro Super loto

Graf 1: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro super loto

V tem grafu sem predstavila lomesece, ko te igre ni bilo. Opazi se, da je v mesecih ko je potekala igra Super loto, promet bil višji. Najbolj je opazna razlika v mesecu aprilu letošnjega leta, ko jskoraj dosegel znesek 60.000

0

10000

20000

30000

40000

50000

60000

januar februar

Promet po mesecih od januarja do

junija z dodatno igro super loto

32

e pogledamo promet v obeh letih opazimo, da je promet v letu 2010 bil, kar v štirih mesecih višji kot v letu 2011.

išji promet je bil meseca marca leta 2010, za katerega lahko predvidevamo, da je eden izmed glavnih dobitkov bil izjemno visok in je posledično vplival na število oziroma

ino obiska in nakupa v poslovalnici.

Najmanjši promet je bil v letu 2011 in sicer februarja, znašal je le Predvidevam, da je na to vplivala dolžina meseca, saj je mesec krajši kot ostali, ob tem pa bi tudi sovpadalo dejstvo, da so bili dobitki relativno nizki in zato nezanimivi za morebitne

: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro Super loto

: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro super loto

V tem grafu sem predstavila ločen promet za mesece, ko je potekala igra Super loto in za mesece, ko te igre ni bilo. Opazi se, da je v mesecih ko je potekala igra Super loto, promet bil višji. Najbolj je opazna razlika v mesecu aprilu letošnjega leta, ko je meseskoraj dosegel znesek 60.000 €, od tega je Super loto doprinesel 15.401,60 €.

februar marec april maj junij

Promet po mesecih od januarja do

junija z dodatno igro super loto

z super lotom 2010

z super lotom 2011

brez super lota 2010


e pogledamo promet v obeh letih opazimo, da je promet v letu 2010 bil, kar v štirih

išji promet je bil meseca marca leta 2010, za katerega lahko predvidevamo, da je eden no vplival na število oziroma

r februarja, znašal je le 33.932,5 €. Predvidevam, da je na to vplivala dolžina meseca, saj je mesec krajši kot ostali, ob tem pa bi tudi sovpadalo dejstvo, da so bili dobitki relativno nizki in zato nezanimivi za morebitne

: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro Super loto

en promet za mesece, ko je potekala igra Super loto in za mesece, ko te igre ni bilo. Opazi se, da je v mesecih ko je potekala igra Super loto, promet

e mesečni promet .

z super lotom 2010

z super lotom 2011



33

5 ANALIZA VPRAŠALNIKA Za uspešno poslovanje vsakega podjetja, so pomembni predvsem njegovi odjemalci, ki vplivajo na dohodek. Loterija Slovenije, kot podjetje, ki ponuja luksuzno dobrino, je pri tem še posebej odvisna od svojih kupcev, zato svojo prodajo usmerja predvsem k njim in njihovemu zadovoljstvu. Zavedajo se svoje odgovornosti do odjemalcev ter jim poskušajo ugoditi s pestro in raznoliko ponudbo. Iz zanimanja, ali so kupci resnično zadovoljni s ponudbo in distribucijo iger na srečo ter srečk, sem v sklopu diplomskega seminarja izvedla vprašalnik, pri čemer sem v vzorec zajela manjšo količino kupcev, ki so bili pripravljeni sodelovati in deliti svoje podatke. Pri tem sem jim poudarila, da so podatki uporabljeni izključno za to diplomsko delo in da so anonimni. Odgovarjali so na splošna vprašanja, kot so: doba igranja, povprečni nakup, najvišji dobitek, zadovoljstvo, izrazili pa so svoje strinjanje oziroma nestrinjanje s trditvami. Odziv kupcev se je izkazal za zelo pozitivnega, imeli so tudi veliko predlogov, kako bi lahko izboljšali samo poslovanje in kaj bi lahko Loterija Slovenije naredila za večje povpraševanje in večji nakup iger na srečo. V vzorec za anketiranje smo zajeli 70 kupcev, poslovalnice Loterije slovenije Nataša Kamenečki s.p.. Vprašalnik sem delila v mesecu juniju in sicer od 10.6.2011 do 24.6.2011. V tem času je potekala tudi igra Super loto, ki je sicer nisem zajela v vprašalnik, saj poteka le v določenem časovnem obdobju. Njihova starost je bila zelo različna in je razpon segal od 18 do 73 let, zato so tudi odgovori na vprašanja različni.

Kot sem že v predhodnjem odstavku omenila, sem anketirala 70 kupcev, od tega je bilo pripravljenih sodelovati 38 moških in 32 žensk. Najmlajši kupec, ki je sodeloval v anketi je bil star 18 let, najstarejši pa 73 let. Povprečna starost kupcev v tej poslovalnici je 38,84 let in za igre na srečo ter sreče v povprečju odštejejo 11,26 €. V povprečju kupci poslovalnice igrajo loto približno 12 let, ob tem je najkrajša doba igranja 1 leto, najdlje pa 36 let, največ kupcev pa se je opredelilo, da igrajo 10 let. Najmanjši povprečni nakup znaša 0,50 €, najvišji povprečni nakup kupca pa znaša kar 120 €, pri tem je standardni odklon od povprečnega zneska nakupa kar 16,72 €. Izkušnje določenih kupcev v poslovalnici kažejo, da je možno zadeti, če so le vztrajni, izkušnje drugih pa kažejo, da tudi njihova vztrajnost ni dovolj in še niso zadeli nobenega dobitka. Ob tem je največji dobitek znašal 6.241 €, če pa seštejemo vse dobitke in jih delimo z vsemi kupci pa dobimo povprečje 297 €. Večinoma, so se kupci opredelili, da najpogosteje loto vplačujejo na poslovalicah Loterije Slovenije, redkeje pa kupijo katero od iger na Pošti Slovenije ali bencinskih servisih Petrol.

34

Poslovalnice Loterije Slovenije ponujajo velik sortiment različnih iger. Kupci kot človeška bitja z svojevrstnimi osebnostmi imajo različne potrebe in želje, kar se kaže tudi pri izbiri iger na srečo in srečk. Možne so različne kombinacije iger na srečo in srečk. Kupci pa se sami odločajo kaj bodo igrali in katere igre bodo izbrali. Ob vprašanju, kaj najpogosteje igrajo se je kar 42,9 % ljudi oziroma vprašanih opredelilo za igro Loto, temu pa sledi igra Loto in srečke z 34,3 %. Vse ostale kombinacije igranja so v manjšini, na kar možno da vpliva manjše poznavanje ostalih iger ali nezainteresiranost zaradi manjšega sklada glavnega dobitka.

Kupci, ki obiskujejo poslovalnico so v večini dobro seznanjeni s pravili iger, in sicer kar 45,7 %, ali pa imajo vsaj osnovne podatke o pravilih, to pa je 28 kupcev od 70. Nepoznavanje pravil iger, sta priznala le dva kupca. Osem kupcev pa samih pri sebi meni, da imajo le malo podatkov o pravilih iger. Nepoznavanje pravil iger lahko pripišemo nezainteresiranoti o pravilih iger, slabi

razlagi prodajalcev ali samo občasnemu igranju zaradi dobitka.

Ljudje se za nakup iger na srečo odločajo iz različnih razlogov, ene žene želja po dobitku ali tako imenovanem lahkem zaslužku, drugi pa spet vidijo to kot nek hobi, navado ali obveznost, v šali tudi povedano šport. Od anketiranih jih zaradi dobitka igra 42, to je 60 %. Veselje do iger na srečo ima 14 kupcev. Zaskbljujoče pa je, da je v tako majhnem vzorcu kar 12 kupcev, ki igra iz navade in 2 kupca, ki

Število kupcev Odstotek

Loto 30 42,9

Srečke 2 2,9

Loto, 3x3 plus 6 in srečke 3 4,3

Loto in 3x3 plus 6 1 1,4

Vse igre 4 5,7

Loto in srečke 24 34,3

Loto, Deteljica in Srečke 1 1,4

Loto in Astro 1 1,4

Loto in Deteljica 2 2,9

Loto, Astro in Srečke 1 1,4

Loto, Astro in 3x3 plus 6 1 1,4

Total 70 100,0

Tabela 3: Igre v katerih sodelujejo kupci


Zelo dobro sem seznanjen 32 45,7

Vem osnovno 28 40,0

Imam malo podatkov 8 11,4

Ne poznam pravil 2 2,9

Total 70 100,0

Število

kupcev Odstotek

Zaradi dobitka 42 60,0

Zaradi veselja 14 20,0

Zaradi občutka obveznosti 2 2,9

Iz navade 12 17,1

Total 70 100,0

Tabela 4: Poznavanje pravil kupcev

Tabela 5: Razlogi za igranje iger na srečo

35

igrata zaradi občutka obveznosti do iger na srečo oziroma vplačevanja listkov, saj bi se počutili krive, če tega ne bi storili. Vsak, ki sodeluje pri igrah na srečo ima svoje mnenje o poteku iger oziroma se z čem strinja ali pa se ne strinja. V vprašalniku sem kupcem navedla nekaj trditev, pri katerih so izrazili svoje strinjanje, nasprotovanje ali pa celo, da se vzdržijo komentarja in obkrožijo, da so brez mnenja. Pri teh trditvah so kupci tudi sami osebno komentirali in izražali svoje mnenje o izboljšavah. Na trditve je odgovorilo vseh 70 anketirancev, nihče ni spregledal vprašanj.

Loterija Slovenije si prizadeva, da bi svojim kupcem čimbolj ustregla in zato ima venomer v svojem prodajnem sortimentu številne različne srečke in različne igre z listki. Zanimalo me je, ali se kupci strinjajo, da je ponudba iger na srečo in srečk dovol pestra za njihove potrebe, ali pa bi vendarle si želeli kaj več kot le to. Da ponudba ni dovolj pestra je mnenja le eden. Popolnoma zadovoljni s pestrostjo ponudbe je 28 kupcev, to je 40 %. Strinje s pestrostjo

ponube pa je izrazlo 36 kupcev, kar pomeni, da bi lahko Loterija Slovenije ponudila še več, vendar so zadovoljni tudi s takšnim prodajnim sortimentom.

Da kupci prihajajo na loterijo so potrebna tudi sredstva javnega obveščanja, preko katerih Loterija Slovenije sporoča o novostih in posebnostih. Z uporabo teh sredstev tudi vzpostavlja stik z svojimi že obstoječimi kupci in ustvarja morebitne nove kupce. Da so sredstva javnega obveščanja dovolj učinkovita oziroma da informacije dosežejo kupce, se popolnoma strinja 34 oseb, temu pa sledijo kupci, ki se

le strinjajo. Od vseh 70 kupcev je 10 kupcev, ki nimajo mnenja. Da pa sredstva javnega obveščanja ne dosežejo svojega cilja pa sta prepričana dva kupca.

Tabela 6: Mnenje kupcev o pestrosti ponudbe

Število

kupcev Odstotek

Se ne strinjam 1 1,4

Nimam mnenja 5 7,1

Se strinjam 36 51,4

Se popolnoma strinjam 28 40,0

Total 70 100,0

Tabela 7: Mnenje kupcev ali loterija dobro obvešča svoje kupce



Nimam mnenja 10 14,3

Se strinjam 24 34,3


Total 70 100,0

36

Za seznanjenost kupcev in pretok dobrih informaci so potrebni tudi prodajalci, ki so glavni stik Loterije Slovenije in kupcev. Prodajalci morajo z novostmi in podatki biti dobro seznanjeni, saj le tako lahko dobro opravljajo svojo storitev in predstavijo igre ter pravila, ki so povezana z njimi. Ker v poslovalnici polek posrednikov oziroma

lastnikov poslovalnic, delajo tudi študentje, je potrebno tudi študente primerno usposobiti in jih poučiti o vseh pravilih in podrobnostih, ki spadajo v sklop tega dela. Če se osredotočimo na kupce poslovalnice Nataše Kamenečki s.p. ugotovimo, da se kar 56 kupcev popolnoma strinja, da so prodajalke na tem delovnem mestu zelo dobro seznanjene z igrami in jih znajo tudi uspešno predstaviti ter ponuditi. Pri tem se še vedno 10 kupcev strinja da so seznanjene, štirje kupci pa o tem nimajo mnenja. Sklepamo lahko, da kupci z veseljem obiskujejo to poslovalnico in zaupajo prodajalkam, ki jih strežejo.

Kupci iger na srečo spadajo v različne socialne razrede in so pripravljeni za igre na srečo odštet več oziroma manj denarja. Igre na srečo niso nujne dobrine, zato je potrebno tudi ceno le teh primerno nastaviti. In sicer tako, da bo Loterija Slovenije še vedno imela dobiček, hkrati pa bo igra še vedno interesantna oziroma dovolj dostopna kupcev vseh socialnih statusov. Ko smo kupce povprašali, kaj oni menijo o cenah iger in srečk, smo

dobili zelo različne odgovore. Da igre niso predrage je mnenja pet kupcev, 10 % kupcev pa se ne strinja z trditvijo, da so igre na srečo predrage. Popolno strinjanje na to vprašanje oziroma trditev je izrazlo 16 ljudi, 20 pa se jih še vedno strinja, da so predrage. Ob tem pa se jih je kar 22 vzdržalo komentarja in je obkrožilo odgovor, da nimajo mnenja, to je 31,4 % kupcev.

Tabela 8: Mnenje kupcev o informiranosti prodajalcev v poslovalnicah Loterije Slovenije Število kupcev Odstotek

Nimam mnenja 4 5,7

Se strinjam 10 14,3


Total 70 100,0

Tabela 9: Cene iger


Se popolnoma ne strinjam 5 7,1



Se strinjam 20 28,6


Total 70 100,0

37

Loterija Slovenije ob igrah z listki ponuja tudi srečke. Kadar se kupci odločijo za

nakup srečk, se pogosto pojavi vprašanje kako dobitne so in če so sploh kaki veliki dobitki že bili prodani. Te vrste vprašanj, kažejo nezaupanje v dobitnost srečk, čeprav še naprej vztrajajo ob nakupih. Zanimalo me je, če kupci menijo, da so srečke premalo dobitne. Pri tem se je kar 28 kupcev, to je 40 % popolnoma strinjalo, da so srečke premalo dobitne in bi si želeli več dobitkov; 21 kupcev pa se je strinjalo z to trditvijo, vendar ne

popolnoma. 10 kupcev se je odločilo, da o tem nimajo mnenja, 11 kupcev pa se strinja, da bi srečke lahko bile bolj dobitne.

Veliko polemik in komentarjev se tudi nanaša na to, da Loterija Slovenije ob igrah na srečo goljufa in je vse nastavljeno. Kot vodilna prirediteljica iger na srečo se upira številnim govoricam in uspešno kljubuje natolcevanju neresnic. Ljudje pogosto sprašujejo koliko je v tem resnice oziroma neresnice. Zaposleni in študentje to zanikajo, vendar dvom ostaja. Ko pa sem vprašala naše kupce, kaj menijo o

tem pa se jih je 24 ali 34,3 % odločilo da ne bodo izrazili svojega mnenja. Nestrinjanje s to trditvijo pa je izrazilo 20 kupcev, popolnoma pa se s tem ne strinja 9 obiskovalcev poslovalnice. Da Loterija Slovenije goljufa se popolnoma strija 5 ljudi, 12 pa se načeloma strinja, vendar še puščajo odprte možnosti.

Glede na količino vplačil, se pri mnogih pojavlja vprašanje, ali Loterija Slovenije dovolj denarja nameni v sklade in posledično tudi v dobitke. Kar 28,6 % kupcev je mnenja oziroma se popolnoma strinjajo, da so dobitki premajhni in si želijo večje dobitke, takrat ko zadenejo. Popolno nestrinjanje sta izrazla dva, kar 22 pa jih je ob tej trditvi ostalo brez komentarja.





Se strinjam 21 30,0


Total 70 100,0

Tabela 10: Dobitnost srečk

Tabela 11: Goljufanje Loterije Slovenije





Se strinjam 12 17,1


Total 70 100,0

Tabela 12: Mnenje o premajhnih dobitkih iger na srečo





Se strinjam 14 20,0


Total 70 100,0

38

Količina vplačil je tudi povezana z dvigom

skladov. Ker ob manjših dobitkih ljudje vplačujejo manj, se tudi skladi počasneje dvigujejo. Vendar kljub počasnemu ali hitremu dvigovanju skladov, kar 28 kupcev pritrjuje dejstvu, da skladi naraščajo prepočasi in si želijo hitrejše dvigovanje dobitkov. Ob tem pa je 19 kupcev zadovoljnih z dvigom skladov skozi obdobje vplačevanja.

5.1 Zadovoljstvo Zadovoljni kupci so dobri, stalni kupci. To je eden izmed pregovorov, ki se jih drži loterija in njeni prodajalci. Prepričani so, da če bodo kupci zadovoljni s storitvijo se bodo vračali in ponovno sodelovali pri igrah. Zanimalo me je, če so res zadovoljni z igrami na srečo, srečkami, informacijami, rokom vplačil in dobitki. Na vprašanje je odgovorilo 69 kupcev od sedemdesetih. Ob tem je povprečna ocena zadovoljstva kupcev, za vse iskane informacije, višja od štiri, le pri zadovoljstvu z dobitkih povprečna ocena pade pod štiri in znaša 3,61. Tabela 14: Zadovoljstvo z srečkami, igrami, informacijami, roki vplačil in dobitki

Zadovoljstvo s

srečkami

Zadovoljstvo z

igrami

Zadovoljstvo z

informacijami

Zadovoljstvo z

roki vplačil

Zadovoljstvo z

dobitki

Število kupcev

Mankajoči podatki

69 69 69 69 69

1 1 1 1 1

Povprečno

zadovoljstvo

4,42 4,36 4,43 4,46 3,61

Število

kupcev

Odstotek

Se popolnoma ne

strinjam

1 1,4



Se strinjam 10 14,3


Total 70 100,0

Tabela 13: Prepočasno dvigovanje skladov

39

6 SKLEP Logistika v današnjem svetu predstavlja velik strošek. Podjetja se tega zelo dobro zavedajo, zato se trudijo ta strošek zmanjšati ob tem pa uporabljajo različna sredstva. Logistiko kot samo delimo na več področji, eno izmed teh je distribucija, preko katere se oskrbuje prodajalce, ti pa vzpostavljajo stik z kupci.

Distribucija v samem podjetju in sedaj tudi v gospodarstvu kaže zelo pomembno vlogo. Vpliva na zmožnost prodaje oziroma ponudbe, prav tako pa na zadovoljstvo kupcev. Saj če storitev ali izdelek ni ob določenem času na mestu in ga kupcu ne moremo ponuditi, se pokaže nezadovoljstvo in tvegamo izgubo stranke. Odjemalci storitev imajo vedno večjo izbiro ponudnikov določenega izdelka in tako se odločajo glede na svoje predhodnje izkušnje oziroma na priporočila prijateljev. Če ne bodo zadovoljni z poslovalnico ali načinom prodaje, bodo odšli drugam. Konkurenca na področju prodaje srečk še vedno ostaja, saj zraven Loterije Slovenije srečke ponujajo še bencinski servisi Petrol in Pošta Slovenije, hkrati pa je možno kupiti tudi srečke Športne Loterije.

Distribucija v Loteriji Slovenije poteka po določenem postopku. Srečke in listke, ki se predhodno naročijo preko programa LOLA, se prejme vsak drugi teden oziroma z štirinajst dnevnim zamikom. V tem času, ko se dostava v poslovalnici ne izvaja, je potrebno imeti srečke skladiščene in pripravljene, da jih je ob vsakem trenutku dovolj in jih lahko ponudimo kupcem.

Poslovalnica Nataša Kamenečki s.p., se kot del primarne mreže Loterije Slovenije tudi ugajati kupcem in jim ponuditi storitev na najboljši in kupcu prijazen način. Zadovoljstvo in uspeh se tudi kaže v tem, da se kupci vračajo in so zadovoljni z prodajalkami.

40

POVZETEK

V poglavjih diplomske naloge sem začela s pojmom logistike in distribucije, ter opredelitvijo le teh. V nalogi sem nadaljevala s predstavitvijo Loterije Slovenije, kot vodilne predstavnice iger na srečo v naši državi. V sklopu poslovanja Loterije Slovenije pa sem predstavila poslovalnico Loterije Slovenije iz primarne mreže Nataša Kamenečki s.p.. Diplomski seminar pa sem zaključila s analizo ankete, ki sem jo izvedla med izdelavo naloge.

KLJUČNE BESEDE: logistika, distribucija, srečke, igre na srečo, naročanje, dostava, skladiščenje, prodaja,

ABSTRACT

In the chapters I started with the concept of logistics and distribution, and with the definition of them. The task I continue with presentation of Lottery of Slovenia, as leading company of gambling in our country. I also presented part of Lottery of Slovenia, small company Nataša Kamenečki. I conclude my task with an analysis of survey that i conducted during the task.

KEYWORDS: Logistics, Distribution, lottery tickets, gambling, ordering, delivery, storage, sale,

41

LITERATURA

1. Kamenečki, Nataša. 2005. Poslovni načrt. Maribor. Nataša Kamenečki s.p.

2. Karneža Cerjak, Biserka. 2011. Škandalozna plača direktorja Loterije. Reporter.

Dostopno na:

http://www.reporter.si/index.php?option=com_content&task=view&id=5214&Item

id=59 [31.7.2011]

3. Logožar, Klavdij. 2004. Poslovna logistika, elementi in podsistemi. Ljubljana. GV

izobraževanje.

4. LS. 2011a. Družbeno odgovorno prirejanje iger na srečo. Dostopno na:

http://www.loterija.si/LOTERIJA,,druzbena_odgovornost.htm [31.7.2011]

5. LS. 2011b. O podjetju. Dostopno na:

http://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju.htm [31.7.2011]

6. LS. 2011c. Poslanstvo, vizija in vrednote. Dostopno na:

http://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,poslanstvo_in_vizija.htm [31.7.2011]

7. LS. 2011d. Loterija Slovenije v času. Dostopno na:

http://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,loterija_slovenije_v_casu.htm

[31.7.2011]

8. LS. 2011e. Letno poročilo 2010. Dostopno na:

http://www.loterija.si/files/www.loterija.si/o_podjetju/02_letno_porocilo/letno-

porocilo-2010_.pdf [31.7.2011]

9. LS. 2011f. Zgodovinski mejniki. Dostopno na:

http://www.loterija.si/LOTERIJA,,o_podjetju,zgodovinski_mejniki.ht [31.7.2011]

10. Oblak, Henrik. 1997. Mednarodna poslovna logistika. Maribor. Ekonomsko

poslovna fakulteta.

11. Pečarič, Elena. 2011. Državna loterija v zasebne posle. Vest. Dostopno na:

http://www.vest.si/2011/04/04/drzavna-loterija-v-za-zasebne-posle/ [31.7.2011]

12. Šuštaršič, Igor. 2009. Navodilo za delo prodajalca in uporabo programske opreme.

Ljubljana. Loterija Slovenije.

13. Šuštaršič, Igor. 2011. Standardi prodaje v primarni mreži. Ljubljana. Loterija

Slovenije.

42

Kazalo slik

Slika 2:Lastniška struktura Loterije Slovenije ................................................................. 13

Slika 1: Logotip Loterije Slovenije ................................................................................... 13

Slika 3: Promet Loterije Slovenije v letu 2010 ................................................................. 15

Slika 4: Število prodajnih mest v prodajni mreži Loterije Slovenije ................................. 19

Slika 5: Promet prodajne mreže Loterije Slovenije v obdobju od 2006 do 2010................ 20

Slika 6: Srečke, ki so trenutno v prodaji ........................................................................... 22

Slika 7: Listek za sodelovanje v igri 3x3 plus 6 ................................................................ 23

Slika 8: Listek za sodelovanje v igri Deteljica .................................................................. 24

Slika 9: Listek za sodelovanje v igri Loto, Lotko in Loto plus .......................................... 25

Slika 10: Listek za sodelovanje v igri Astro ..................................................................... 26

Slika 11: Promet po mesecih brez igre Super loto v poslovalnici Nataša Kamenečki s.p. .. 31

Slika 12: Promet po mesecih od januarja do junija z dodatno igro Super loto ................... 32

Kazalo tabel:

Tabela 1: Swot analiza poslovalnice Nataša Kamenečki s.p.............................................. 30

Tabela 2: Mesečni promet v poslovalnici Loterije Slovenije Nataša Kamenečki s.p.......... 31

Tabela 3: Igre v katerih sodelujejo kupci .......................................................................... 34

Tabela 4: Poznavanje pravil kupcev ................................................................................. 34

Tabela 5: Razlogi za igranje iger na srečo ........................................................................ 34

Tabela 7: Mnenje kupcev o pestrosti ponudbe .................................................................. 35

Tabela 8: Mnenje kupcev ali loterija dobro obvešča svoje kupce ...................................... 35

Tabela 9: Mnenje kupcev o informiranosti prodajalcev v poslovalnicah Loterije Slovenije ........................................................................................................................................ 36

Tabela 10: Cene iger ........................................................................................................ 36

Tabela 11: Dobitnost srečk ............................................................................................... 37

Tabela 12: Goljufanje Loterije Slovenije .......................................................................... 37

Tabela 13: Mnenje o premajhnih dobitkih iger na srečo ................................................... 37

Tabela 14: Prepočasno dvigovanje skladov ...................................................................... 38

Tabela 15: Zadovoljstvo z srečkami, igrami, informacijami, roki vplačil in dobitki .......... 38

43

Priloga

• Vprašalnik

VPRAŠALNIK

Sem študentka Ekonomsko poslovne fakultete Maribor. V sklopu svojega študija pripravljam diplomsko delo z naslovom Distribucija iger na srečo in srečk. Delo se bo nanašalo predvsem na vidik kupca in njegovo zadovoljstvo s ponudbo Loterije Slovenije. Anketa, ki jo boste rešili je popolnoma anonimna in uporabljena bo izključno za to diplomsko delo. Vaši odgovori mi bodo v veliko pomoč. Že vnaprej se Vam iskreno zahvaljujem.

Spol: Moški Ženska

Starost: _____ let

Povprečen znesek nakupa: ________________

Najvišji dobljen dobitek: __________________

Kako pogosto obiščete loterijo? ____________

Kako dolgo že igrate igre na srečo? ____________

Kje najpogosteje vplačujete?

• Poslovalnice Loterije Slovenije

• Pošta

• Petrol

Katere igre igrate(možnih je več odgovorov)?

• Loto

• Astro

• Deteljica

• 3x3 plus 6

• Srečke

Kako dobro poznate pravila iger?

• Zelo dobro sem seznanjen

• Vem osnovno

• Imam malo podatkov

• Ne poznam pravil

Zakaj igrate igre na srečo?

44

• Zaradi dobitka

• Zaradi veselja

• Zaradi občutka obveznosti

• Iz navade

Ali ste ob višjem dobitku pripravljeni vložiti več denarja?

• Da

• Ne

Ali v primeru večjega zadetka, porabite ves denar za nadaljnje igranje ali porabite enako, za preostanek dobitka pa zahtevate izplačilo gotovine?

• Porabim ves denar

• Porabim enako in zahtevam denar

Ali se strinjate?

Se

popolnoma strinjam

Se strinjam Nimam mnenja

Se ne strinjam

Se popolnoma ne strinjam

Ponudba Loterije Slovenije je zelo pestra in raznolika

5 4 3 2 1

Loterija Slovenije dobro obvešča svoje kupce o igrah in novostih

5 4 3 2 1

Prodajalci v poslovalnicah so dobro seznanjeni in znajo razložiti

5 4 3 2 1

Igre na srečo so predrage 5 4 3 2 1

Srečke, ki jih loterija ponuja so premalo dobitne

5 4 3 2 1

Loterija pri žrebanjih iger na srečo goljufa

5 4 3 2 1

Loterija Slovenije izplačuje premajhne dobitke

5 4 3 2 1

Loterija Slovenije prepočasi dviguje sklade za dobitke

5 4 3 2 1

45

Ocenite svoje zadovoljstvo s/z (5 je najvišja ocena, 1 je najnižja):

• Ponudbo srečk 5 4 3 2 1

• Ponudbo iger 5 4 3 2 1

• Pravočasno informiranostjo 5 4 3 2 1

• Rokom vplačil 5 4 3 2 1

• dobitki 5 4 3 2 1

Hvala za sodelovanje. Lep pozdrav!

Documents

Diplomski seminar - Danijela Pernek · 2017-10-26 · Diplomski seminar je poslovna in dinami čna raziskava, saj bomo raziskovali, kako poteka distribucija sre čk nasplošno in