Kranj, 13. julija 1976 št. 4. — I. X

Ivan Jan

Dražgoška republika Odlomek iz knjige Dražgoška bitka

Čeprav j e b i l n o v o l e t n i d a n j a s e n i n m r z e l , t o m l a d e g a s l i k a r j a I v a Šubica n i z a ­držalo p r i s l i k a n j u n o v e t a b l e n a šolskem p o s l o p j u , k j e r j e b i l a t u d i n a s t a n j e n a s k u p i n a b o r c e v .

T e d a j j e b i l n a d n j e n i m i v r a t i nemški n a p i s » Vo lksschule« .

» L e čakajte, « j e ob p o g l e d u n a n j r e k e l Šubic, » t o l e b o m o p o p r a v i l i k o t se š ika ! «

Vpr ičo b o r c e v j e p o p l e s k a l t a b l o i n s »krasno p isavo« , k a k o r j e t o p o v e d a l b o l n i ­čar G r e g o r R u p n i k , n a p i s a l n a n o v o :

N A R O D N O - O S V O B O D I L N A V O J S K A

I m e n i t e n se j i m j e z d e l t a n a p i s , k a j t i l j u d j e so v a j e n i n a r e d i n nekakšne nap i s e . T u d i p r i domačinih j e t a m a l e n k o s t i m e l a določen v p l i v .

T o d a t i s t o n o v o l e t n o j u t r o se j e z g o d i l o še n e k a j . P r e d B i r t o m , k j e r j e b i l o p a r t i ­z a n s k o p o v e l j s t v o , so se u s t a v i l i t r i j e r e s n i mož j e , o d p o s l a n c i domačinov. Stražarju p r e d v r a t i so p o v e d a l i , d a b i r a d i g o v o r i l i s p a r t i z a n s k i m p o v e l j s t v o m , k a r j i m j e b i l o t a k o j ustreženo. K o so j i h S t a n e Žagar, Jože Gregorčič i n o s t a l i s p r e j e m a l i , so se j i m ob močnem s t i s k u r o k t u d i p r e d s t a v ­l j a l i i n j i m želeli srečno n o v o l e t o . P o s e d l i so o k r o g m i z e i n p a r t i z a n s k i v o d i t e l j i so p a z l j i v o poslušali želje Dražgošanov. S l o j e namreč z a to , d a b i m o r d a p a r t i z a n i šli ra j e k a m d r u g a m , d a b i se t a k o vaščani i z o g n i l i nesrečam. Če p a t o že n i mogoče, n a j j i m d o v o l i j o vsa j p r i j a v i t i j i h N e m c e m , k a r »bi b i l o z a vas na j bo l j e . S t e m b i grožnje o k u ­p a t o r j e v i z g u b i l e o s n o v o z a izvrševanje so­vražnikovega n a s i l j a n a d vas j o , k o j i h b o d o o n i , gošarji, iz kakršnegakoli v z r o k a z a p u ­s t i l i . P r o s i m o p a tudi,« so n a d a l j e v a l i , »da t i s t e ga , k i b i t o s t o r i l , n e b i i m e l i z a i z d a ­ja lca . «

O t e m so se n e k a t e r i dražgoški k m e t j e d o g o v o r i l i že prejšnji večer, n a S i l v e s t r o v o , i n t a d e l e g a c i j a n i prišla k a r t a k o . P r a v z a r a d i p r i h o d a p a r t i z a n o v so se z b r a l i v n e k i hiši, d a b i se d o m e n i l i , k a j j i m j e s t o r i ­t i ob t e j , t a k o v e l i k i s p r e m e m b i .

K o so u g o t o v i l i , d a so gošarji čisto p a ­m e t n i i n d o s t o j n i l j u d j e , d o b r o vojaško o r ­g a n i z i r a n i i n z d o b r i m p o v e l j s t v o m , d a j e m e d n j i m i t u d i n e k a j domač inov i z te d o ­l i n e , j e eden i z m e d n j i h p o v z e l :

»Gošar j i p r a v i j o , d a se od t u ne b o d o u m a k n i l i . C e p r i d e j o N e m c i , se b o d o t o l k l i . T o d a , t ega n e m o r e m o v z e t i r e sno . N i s o še z a d o s t i močni, d a b i zadržal i nemški n a p a d . D o s l e j so i m e l i t a k t i k o : u d a r i i n i z g i n i . O d p r t e g a b o j a n e s p r e j e m a j o r a d i . D v o ­m i m , d a bo t u drugače. Gošarji b o d o odšli, p o t e m p a gor je n a m . P o g l e j t e s a m o , ka j

piše n a z a d n j e m nemškem p l a k a t u : V s a k , k d o r sode lu j e z b a n d i t i , j i m n u d i z ave t j e , z n j i m i s i m p a t i z i r a , b o b r e z p o g o j n o i n ne ­u s m i l j e n o uničen!

K a k o r veste , so N e m c i p r i izvrševanju groženj p e k l e n s k o d o s l e d n i . G r o z a m e j e , k a d a r p o m i s l i m n a vse t o ! «

N a navzoče j e l e g l a težka m o r a . »O , d a so m o r a l i p r i t i p r a v v našo vas !

A l i n i s o m o g l i drugam,« j e k r i k n i l e d e n . A nihče m u n i u g o v a r j a l n i t i p r i t r j e v a l . . .

» T a k o h u d o p a spe t ni,« j e mučno tišino p r e t r g a l n a s l e d n j i . »B i l i so n a M o h o r j u , v R o v t u , v P o l j a n s k i d o l i n i , p a se j e p o v s o d d o s t i srečno i z t e k l o . P o g o v o r i l i b i se z M l i ­n a r j e m . P a m e t e n mož j e i n on bo že u r e d i l , d a b o m o z naše s t r a n i p r i N e m c i h krit i . «

» N e b i b i l o l e po n a v r a t n a nos gošarje o v a j a t i N e m c e m , « se j e o g l a s i l eden i z m e d zavednejših. » T o b i z a m e r i l i . I n gor je t i s t e ­m u , k i b i zaslužil i m e izdaja lca ! «

»N i s em m i s l i l t a b o hudo,« se j e b r a n i l t i s t i , k i j e g o v o r i l p r e j . »Sa j b i se z gošarji p o p r e j d o m e n i l i , z a k a j s m o k t e m u p r i s i l j e ­

n i , če že ne b o d o šli d r u g a m . Prepričan p a s e m , d a b o d o t a k o u v i d e v n i , d a n a m b o d o t o d o v o l i l i . Z a t o p a b i b i l o d o b r o , d a i z b e ­r e m o zda j t r i može , k i b o d o j u t r i t o o p r a v i l i p r i gošarjih i n p r i Ml inar ju . «

V t a k i h s t i s k a h so se m e n i l i t o l i k o časa, d a so p o t e m res i z b r a l i t r i gospodar j e , k i na j b i se n a j p r e j s p a r t i z a n s k i m p o v e l j ­s t v o m p o g o v o r i l i o v s e m : o m o r e b i t n e m u m i k u iz v a s i , o d o v o l j e n j u , d a p r i j a v i j o n j i h o v o p r i s o t n o s t , o m e d s e b o j n i h o d n o s i h i n o v s e m , k a r bo še t r e b a .

S t a r i n s k a u r a j e p o t e m začela b i t i p o l ­noč, k o n e c s t a r e m u l e t u . Mož j e so s i seg l i v r o k e i n s i želeli v e l i k o sreče v f942. l e t u . I n t o t a k o i s k r e n o , k o t m o r e j o le t i s t i , k i se z a v eda j o , d a n a d n j i m i k r i l i s t r a h o t n a z v e r v o j n e . . .

Še so s i s ega l i v r o k e i n želeli, d a b i b i l a t a m o r a čimprej m i m o . S v o j i m o d p o s l a n ­c e m so naročali , na j svo j e de l o o p r a v i j o v d o b r o v s eh . P o s e b n o p a so s i želeli, na j

( N a d a l j e v a n j e n a n a s l e d n j i s t r a n i )

Ive Subic: detajl z mozaika za spomenik dražgoški bitki. — Foto: F. Perdan

Dražgoško bitko je vodil in iz­bojeval Cankarjev bataljon, ki je bil ustanovljen v začetku poletne vstaje 5. avgusta 1941. Sam njegov nastanek je bil že izraz oborožene vstaje, ki pa so jo vse od poletja do pozne jeseni hoteli zatreti močni nemški policijski oddelki. Okupa­torjevi vojaški napori so bili sprem­ljani z nepopisnim nasiljem po dolini, s ponemčevanjem, izseljeva­njem, zapiranjem in streljanjem talcev. Kljub nepopisni premoči, kljub povzročenemu ljudskemu trpljenju in preliti krvi, nasilniški okupator začete vstaje ni mogel zatreti.

Gorenjski organizatorji upora so potem novo, množično vstajo pripravili in začeli izvajati v de­cembru istega leta. Tudi v tej zimski vstaji je Cankarjev bataljon, ki je v tem času postal prekaljena, največja in najudarnejša partizan­ska enota v Sloveniji, odigral po­glavitno vlogo.

Toda to množično ljudsko vstajo na Gorenjskem je nemški okupator z močnimi silami zatrl že na začetku. Najprej v zgornjem gorenj­skem kotu, potem pa v škofjeloškem hribovju.

S tem je propadel tudi še en poskus nastajanja osvobojenega ozemlja. Vendar pa so se gorenjske partizanske enote konec decembra številčno znatno okrepile. To še posebej velja za Cankarjev bata­ljon, ki se je ob novem letu 1942 na­stanil v Dražgošah.

V tem času sta se obe strani — partizanska in okupatorjeva — pri­pravljali na spopad, ki se je potem razrasel v veliko tridnevno bitko, kar se je zgodilo prvič v zgodovini slovenskega partizanstva. Nemci kljub velikanski premoči — saj je najmanj 25 napadalcev prišlo na enega dražgoškega branilca — in občutnim žrtvam, niso dosegli svo­jega namena. Cankarjev bataljon je ob majhnih izgubah po organizi­ranem, uspešnem umiku ostal celo­vit.

Čeprav so nemški napadalci po umiku partizanov pobili 41 Draž-gošanov, vas pa požgali in porušili, čeprav so potem presenetili del Cankarjevega bataljona na Mošenj-ski planini, kjer je v hudem boju in mrazu padlo dvanajst partizanov, to ni spremenilo izhoda dražgoške bitke. Zlasti še, če upoštevamo tudi udarec v Rovtu in boje v Poljanski dolini konec decembra. Do 12. janu­arja 1942 so Nemci v bojih s Can­karjevim bataljonom izgubili nekaj sto policistov, orožnikov in vojakov, kar je več kot desetkrat več kakor partizani. Tak izhod boja je za oku­patorja na ozemlju, ki ga je štel za svojega, pomenil neuspeh brez pri­mere.

Čeprav se je Cankarjev bataljon v Dražgošah branil frontalno, je bila odločitev na tak boj realna. Dražgoško zemljišče, ki je nudilo ustrezne položaje, številčnost in oborožitev bataljona, z visokim

( N a d a l j e v a n j e s prejšnje s t r a n i )

j i m 1942. l e t o p r i n e s e m i r u i n s v o b o d o . P o t e m so i z g i n i l i p r o t i s v o j i m domači jam. N a m e s t o godbe i n f a n t o v s k i h v r i s k o v j i m je v u h o u d a r j a l o n e n a v a d n o l a j a n j e vaških psov , i z t e m e p a se j e o g l a s i l o s t r i i n u k a z o ­v a l n i » S t o j ! « p a r t i z a n s k e g a stražarja . . .

Z v s e m t e m so možje t o r e j prišli v p a r t i ­z a n s k i štab. T a vprašanja so b i l a n a d v s e r e s n a .

V e n d a r p a so b i l i p a r t i z a n s k i v o d i t e l j i t u d i p o t e m , k o so z r e s n j e n i vojaški odpo ­s l a n c i i z r e k l i t o prošnjo, še v e d n o d o b r o razpoloženi .

K o so možje svo j e končali , j e S t a n e Ža­gar p o v z e l :

» D a ste t a k o malodušni, s i res n i s e m m i s l i l . I n r a v n o z d a j , k o se j e začelo vse s u k a t i , k o j e n a j m a n j p o v o d a z a to . H i t l e r ­j a j e d o l e t e l a e n a k a u s o d a k a k o r N a p o ­l e o n a p r e d 129. l e t i . Nemška v o j s k a j e v r a z s u l u , Rdeča a r m a d a n a p r e d u j e n e z a ­držno. R a d i o poroča, d a 60 k m v e n e m d n e v u . C e l e nemške a r m a d e so o b k o l j e ­n e . . . N j i h uničenje j e še s a m o vprašanje časa. G l a v n i nemški p o v e l j n i k ( B r a u -c h i t s c h ) j e o d s t o p i l , p o v s o d se u p i r a j o z a ­sužnjeni n a r o d i . V i p a se t a k o b o j i t e !

K a r p o j d i t e v d o l i n o i n pove j t e , d a se j i h n e b o j i m o . S p r e j e l i j i h b o m o k o t p r a v i v o j a k i ! Dražgoš p a ne b o m o zapust i l i ! «

Žagarjev n a s t o p j e n a vaške o d p o s l a n c e n a p r a v i l močan v t i s .

I n p o t e m j e d o d a l še Jože Gregorčič : » Ć e j e že t a k o , v a m d o v o l j u j e m o , d a nas

p r i j a v i t e , če m i s l i t e , d a j e t a k o n a j b o l j p r a v . A ne p o z a b i t e j i m p o v e d a t i , d a n a s j e t u n a d 500 ( z a v e s t n o j e r e k e l več op . I. J . ) i n d a n a s bo v s a k d a n več. D a p a s m o d o b r o oboroženi, v i d i t e sami.« P o g o v o r i l i so se še o v s e m d r u g e m , i n k o so se možje p o s l a v ­l j a l i , j i m j e b i l o n e r o d n o . K o so b i l i o d p o ­s l a n c i spe t s a m i , s t a d v a o p u s t i l a n j i h o v o n a m e r o , d a b i šli d o M l i n a r j a , i n t a k o j e o s t a l le e n s a m (kdo , t u z a r a d i r a z u m l j i v i h okoliščin ne b o m o o m e n j a l i ) . A še n j e m u , k i se j e spuščal p r o t i S e l c a m , se j e zde l o , d a so ga škripajoče s t o p i n j e v s n e g u o p o m i ­n j a l e »stra-ho-pe-tec, s t r a - h o - p e - t e c . . . « .

K e r j e b i l p r a z n i k , j e z a s k r b l j e n i Draž-gošan d o b i l B e n e d i k a v S e l c a h v g o s t i l n i p r i J a k e l n u .

T a m m u j e p o v e d a l , d a so ponoči prišli v v a s gošarji. V p i v n i c i j e n a s t a l a g r o b n a tišina, B e n e d i k p a j e z dražgoškim o d p o ­s l a n c e m odšel v občinsko p i s a r n o . B e n e d i k j e z a p i s a l vse, k a r m u j e Dražgošan pove ­d a l , i n še posebe j t i s t o , k a r m u je naročil Gregorčič : o številu i n oborož i tv i . Z a u s l u ­go j e Dražgošan h o t e l v e d e t i , k a j na j n je ­g o v i sovaščani n a p r a v i j o v z v e z i z z a d n j i m i nemškimi p r o g l a s i .

» O t e m b o d i t e b r e z s k r b i . T o b o m že j a z u r e d i l , v i p a de l a j t e n a p r e j t a k o , k a k o r do ­s le j . V e n e m , kvečjemu d v e h d n e h b o d o N e m c i gošarje n a p a d l i . N e jamč im, d a bo m e d b o j e m vse o s t a l o ce l o . N e k a j b o go­t o v o r a z b i t e g a i n požganega, p a t u d i k a j m r t v i h . A k a j m o r e m o . . . K a r p a se tiče l e p a k o v p a p r a v i m , d a v e l j a l e z a t i s t e , k i p r i h o d a gošarjev n e b i j a v i l i . Z a t o b o d i t e p o t e m , k o b o d o N e m c i vas z a s e d l i , b r e z skrbi.«

Dražgoški o d p o s l a n e c se j e olajšan v r n i l d o m o v . T a k o j j e o r a z g o v o r u s k o m i s a r j e m B e n e d i k o m poročal sovaščanom i n p a r t i ­z a n s k e m u p o v e l j s t v u .

P a r t i z a n i se zda j n i s o n e s m e l i n e m o g l i to laž i t i s t e m , d a N e m c i m o r d a ne vedo , k j e se zadržujejo. P r a v g o t o v o so p o l e g s p o r o ­čila n e k a k o l e g a l n e g a dražgoškega odpo ­s l a n c a z v e d e l i z a n j i h o v o bivališče o d n e k a ­t e r i h b e g u n c e v , k i so se udeležili d e c e m b r ­skega u p o r a i n so i z g i n i l i že i z Dražgoš, d a p r i v s e m t e m n e računamo še n a vohl jače, k i so d e l a l i s k r i v o m a . J a k o b Potočn ik i z Dražgoš v s v o j e m d n e v n i k u piše:

»Posameznik i so p o l i c i j i t a k o j n a z n a ­n j a l i p r i h o d par t i zanov . «

P r a v z a r a d i t e g a j e štab računal , d a b o d o N e m c i prišli p re j a l i s l e j . Z d a j , k o so b i l e k a r t e o d k r i t e , so se p a r t i z a n s k e m u po ­v e l j s t v u v s i l j e v a l e n a g l e odloč i tve t e r po ­spešene vojaške i n pol i t ične p r i p r a v e . T a ­k o j so p r i p r a v i l i načrt o b r a m b e , o g l e d a l i t e r en i n u g o t o v i l i , d a j e k r a j z a o b r a m b o še ustreznejši, k a k o r so računali p r e j .

P o v s e m pobočju so b i l e najrazl ičnejše po l i c e , n j i v e i n r a v n i c e , k i j i h i z d o l i n e n i b i l o moč v i d e t i . Z a h r b t o m se j e d v i g a l a G o r a , k i j e b r a n i l a , d a b i v bo j m o g l o poseči l e t a l o , g o z d o v i p a so p o n j i h o v i o c e n i n u d i l i v e l i k e možnost i m a n e v r i r a n j a .

P o l e g t ega j e p o d n j i m i u s t r e z a l o t u d i t a k o r a z g i b a n o gričevje k o t svetokrižki h r i ­b i i n p a L a j še t e r g l o b e l p r o t i z a h o d u i n N o v a k u . P o d e b e l e m s n e g u se v t a k i s t r m i ­n i N e m c e m n e b o l a h k o pribl ižati v a s i . T o so b i l e i z r e d n e o d l i k e z a o b r a m b o t e ga k r a ­j a , t a k o j e c e n i l p a r t i z a n s k i štab. Z a r a d i v a r n o s t i so v v a s i u v e d l i n e k a k vojaški r e ­žim. O m e j i l i so g i ban j e i n v sak , k i j e prišel v vas , j e m o r a l b i t i p r i v e d e n t u d i v štab, v s a k , k i j e h o t e l i z v a s i , j e m o r a l i m e t i p a r ­t i z a n s k o d o v o l j e n j e .

T o n o v o l e t n o d o p o l d n e j e h i t r o m i n i l o i n p o t e h u k r e p i h so se začeli p r i p r a v l j a t i t u d i n a m i t i n g , d a b i t a k o v z g a j a l i , p r i p r a v ­l j a l i i n h r a b r i l i domačine i n bo r c e .

Prošnje i n želje Dražgošanov t e r n j i ­h o v o razpoloženje, vse j e p a r t i z a n s k o po ­v e l j s t v o p r i g a n j a l o k pospešenemu v o j a -ško-po l i t i čnemu d e l o v a n j u . P a r t i z a n i so r a z u m e l i z a s k r b l j e n e i n o d k r i t e domačine, k a r j e s a m o še bo l j p o t r j e v a l o , d a j e t r e b a še b o l j d e l a t i z l j u d m i , k a j t i u m a k n i l i se n e b o d o .

Z d a j so se p o hišah razšle p a t r u l j e i n p o z i v a l e l j u d i , na j p o p o l d n e p r i d e j o v S o ­k o l s k i d o m . Na miting, so r e k l i .

L j u d j e so p r i h a j a l i počasi, n e k a k o n e ­r o d n o , zadržani i n s s t r a h o m , v e n d a r p a j i h j e p r i g n a l a t u d i p r i r o j e n a r a d o v e d n o s t . L e k a j na j b i z v e d e l i n a t e m m i t i n g u .

V s i n i s o prišli, a k a k o j e b i l o , v z n e s e n o p r i p o v e d u j e p a r t i z a n J a n k o B e r n i k , k i j e šele n e k a j t e d n o v pre j prišel v b a t a l j o n :

» . . . V r s t i l e so s e ' r e c i t a c i j e , g o v o r i , p e l j e p e v s k i zbo r , k i ga j e v o d i l k a r k o m a n ­d a n t Gregorčič. T a j e t u d i s a m l e p o p r epe ­v a l . V a s j e b i l a navdušena, saj k a j t a k e g a do t eda j še n i doživela.

Naj lepš i g o v o r j e i m e l Ž a g a r . . . N a k o n c u j e p o u d a r i l še t o , d a i m a m o zda j dražgoško republiko, i n d a se b o m o z a n j o , če b o t r e b a , t u d i b o r i l i .

T a k r a t j e navdušenje p r i k i p e l o d o v r h u n c a . Žagar j e g o v o r i l , d a j e k a r vž igalo. V i d e l s e m s t a r e l j u d i , k i so j i m prišle so l z e v o č i . . . «

S t e m m i t i n g o m so prišle v v a s p r v e p a r ­t i z a n s k e p e s m i , k i so j i h z l a s t i l e po p repe ­v a l i P r i m o r c i , k i j i h j e b i l o p rece j v b a t a ­l j o n u . Najv idnejša p a s t a b i l a k o m a n d a n t Jože Gregorčič, k i j e v e l i k o p e s m i p r i n e s e l i z Španije, i n B e n e d i k t P a d o v a n . T u d i R a ­f a e l B u h j e b i l d o b e r pevec . P r v i so j i h po ­v z e l i domači o t r o c i i n m l a d i n a , k a t e r i m so p a r t i z a n i p r i n e s l a n o v o ž iv l jenje i n vese l je .

Nekakšen l e d , s k a t e r i m so b i l i o b d a n i vaščani, j e b i l s t e m m i t i n g o m p r e b i t , v e n ­d a r še n e r a z t o p l j e n . B i v a n j e p a r t i z a n o v v n j i h o v i o d m a k n j e n i v a s i j e doživ l ja l v s a k p o svo je .

Domač in , P i k c o v oče, a ne l e o n , j e t a ­k o l e s p r e j e m a l vse t o :

» V d v o r a n i s m o n a p e t o poslušali Zagar-j e v o p r e d a v a n j e . T a k o j e g o v o r i l , d a n a m j e k a r k r i z a s t a j a l a p o ži lah. A o d k r i t o pove ­d a n o : Zagarjevim z a g o t o v i l o m , d a j e n e m ­ška z v e r v z a d n j i h krčih i n d a so j i u r e šte­te , n i s m o v e r j e l i . Čeprav s m o b i l i m i k m e t j e n a i v n i , s m o v e n d a r l e m i s l i l i t r e z n o : Če so števi lne nemške a r m a d e p r e d M o s k v o ,

»dražgoška republika« ne bo mogla dolgo o b s t a j a t i . T e naše o s vobo j ene Dražgoše so le n e b o g l j e n čo ln ič s r e d i r a z b u r k a n e g a nemškega m o r j a , k i m u N e m c i strežejo po živl jenju . . . «

K l j u b p e s m i m , k i so j i h r a d i poslušali, k l j u b prepričl j iv im b e s e d a m i n d e j a n j e m , k i so h r a b r i l a i n p r i v a j a l a l j u d i n a n j i h o v o p r i s o t n o s t , n e k a t e r i h domač inov n i s o p o t o ­lažile. B i l i so v s t r a h u p r e d nemškimi po ­vrači lnimi u k r e p i , prepričani, d a bo d o t e ga prišlo. Močnemu p a r t i z a n s k e m u b a t a l j o n u so v e r j e l i , d a b o v a s b r a n i l , d a se b o d o N e m c e m u p r l i , v e n d a r so se p r a v t ega b a l i . Z a t o b i d o s t i ra j e v i d e l i , če b i b a t a l j o n odšel k a m d r u g a m .

V e n d a r j e b a t a l j o n m o r a l b i t i n ek j e , k j e r b o prišel d o sape , nek j e , k j e r b o z a s i l o o b v a r o v a n p r e d h u d o z i m o . K a m b i s i c e r? N a d n j i m i j e b i l a s i v a J e l o v i c a z v i s o k o , p r e v i s o k o snežno ode jo , spoda j p o d o l i n i števi lna nemška v o j s k a i n p o l i c i j a , m r a z p a t a k , d a se j e r o k a l e p i l a n a železo.

Z a t o p r v i m i t i n g n i zadoščal. T o j e b i l šele začetek s o d e l o v a n j a z domačini . Draž­goška r e p u b l i k a j e m o r a l a zaž ivet i še moč­neje . C v e t o N o v a k p r i p o v e d u j e o t e m t a ­k o l e :

» . . . D l j e , k o s m o b i v a l i v Dražgošah, bo l j s m o se s p o z n a v a l i z l j u d m i . . . T i so p o s t a j a l i vse zaupljivejši. Prinašal i so n a m ce l o h r a n o i n t o p l e n a p i t k e , k e r s m o se j i m z a r a d i z i m e t u d i s m i l i l i . T u i n t a m so n a m p o n u d i l i t u d i kakšno m u n i c i j o i n orožje.

Z a t a k o navdušenje j e s k r b e l štab i n t u d i m i s a m i . P r e d v s e m j e vse navduševal Žagar. K d o r ga j e poslušal, m u j e m o r a l v e r j e t i , p a če j e h o t e l a l i ne .

N a N e m c e b o r c i p r v e d n i n i s m o n i t i d o ­s t i m i s l i l i . Z a k a j t a k o , n e v e m . V e m le to , d a i z P o l j a n s k e d o l i n e n i s o t a k o j s i l i l i z a n a m i . S o b i l i p r e s l a b o t n i a l i k a j ? V e r j e t n o so b i l e t o pos l ed i c e s P a s j e r a v n i ! N e k a j d n i se j e v s i l j e v a l občutek, d a j e v o j n a končana i n n a m i t i n g i h t e r po v a s i so se r a z l e g a l e p e s m i : B r a t j e l e k s o n c u s v o b o d i , K o v a č i s m o , N a b r u s i m o kose , k i so j i h z n a l i p r epe ­v a t i cankarjevci . «

4. j a n u a r j a j e spe t pričelo snežiti i n spe t j e p a d l o snega d o k o l e n . T o j e p o t i še bo l j z a s u l o i n o teževa lo g i ban j e .

T e g a d n e j e b i l a n e d e l j a i n v S o k o l s k e m d o m u j e b i l spe t n a p o v e d a n m i t i n g ! Pr iš lo j e že več l j u d i . Prišl i so t u d i od d r u g o d , k a j ­t i o »Dražgošk i republ iki « se j e r a z v e d e l o že po vse j o k o l i c i . L j u d j e so k l j u b n e v a r ­n o s t i r a d o v e d n o p r i h a j a l i o g l e d o v a t o s vo ­b o j e n o vas . Prišli so z J a m n i k a , i z o k o l i c e K r o p e i n i z Selške d o l i n e : i z Lajš , Češnjice, S e l c i n R u d n e g a . P a t u d i i z K r a n j a i n še de l j .

S p e t j e z a Gregorč ičem g o v o r i l Žagar. O g n j e v i t o j e o p i s o v a l p o m e n O s v o b o d i l n e f r o n t e i n p a r t i z a n s k i b o j , g o v o r i l j e o u p o r u n a G o r e n j s k e m i n v P o l j a n s k i d o l i n i , o faši­st ičnem n a s i l j u p r i nas i n d rugod , , d a so se l j u d e m jež i l i las je . Z a t r j e v a l j e , d a se N e m ­c i p a r t i z a n o v bo j e i h ne u p a j o p r t i z a n j i m i v Dražgoše, d a so R u s i p o t i s n i l i N e m c e z a s t o k i l o m e t r o v n a z a j , p r i k a z o v a l j e ž iv l je­n j e p o o s v o b o d i t v i i n p o z i v a l domačine, n a j zda j o p u s t e m e d s e b o j n o sovraštvo i n s t r a n -k a r s t v o , k e r j e s k u p n i sovražnik le o k u ­p a t o r !

L j u d j e , željni j a s n i h i n b o d r i l n i h besed , so b i l i t a k o navdušeni, d a še d o l g o po k o n ­čanem g o v o r u n i s o odšli i z d v o r a n e i n so o b l j u b l j a l i pomoč.

N e m c i s i c e r n i s o t a k o j p l a n i l i p r o t i Dražgošam, k a k o r j e z a p r e t i l B e n e d i k v S e l c a h , v e n d a r t u d i v o k o l i c i n i s o m i r o v a l i .

Oč i tno so b i l i t a k o j obveščeni o p a r t i z a ­n i h v Dražgošah, k a j t i v S e l c a h i n Želez­n i k i h , k j e r n i b i l o v e l i k o vojaštva, so t a k o j d o b i l i o k r e p i t e v . Pomnož i l i s o p a t r u l j e , ogrožena o k n a orožniških p o s t a j p a so u t r d i l i z o p e k a m i , v n j i h p a n a p r a v i l i s t r e l ­ske l i n e . T e g a l j ud j e p r i v e d n o n a p a d a l n i h h i t l e r j e v c i h nia*j b i l i v a j e n i . T a k o j e šlo o d u s t do u s t :

»Nemci se bo je i n se utrjujejo. '« T a d e j s t v a j e v s v o j i h navdušujočih go­

v o r i h z n a l u p o r a b i t i t u d i S t a n e Žagar, k o j e p r a v i l : » . . . V e d o , k j e s m o , p a j i h j e s t r a h p r i t i . Če p a b o d o prišli, j i m b o m o že po ­k a z a l i . . . «

V s v o j i h r a z p r e d a n j i h j e Žagar ze l o z a ­n i m i v o p r e d s t a v l j a l p a r t i z a n s k o v o j s k o . R a z l a g a l j e :

» N e m c i n a m p r a v i j o b a n d i t i . L j u d j e , k i n a s n e v i d i j o preveč r a d i , n a s i m e n u j e j o k o m u n i s t e ; p r e p r o s t i , n a m n a k l o n j e n i l j u d ­j e p a n a m p r a v i j o gošarji, h o s t a r j i , g m a j n a -r j i i n še drugače. T o d a m i s m o . n a r o d n o ­o s v o b o d i l n a v o j s k a ! M i s m o p a r t i z a n i , k i se b o r i m o z a i z g o n o k u p a t o r j a i n z a n o v , p r a ­vičnejši r ed . V i , k i se k r v a v o i n v p o t u svo ­j e g a o b r a z a t r u d i t e z a svo j e živl jenje, b o s t e p o t e m . . . še n a p r e j o b d e l o v a l i z e m l j o i n ne b o s t e plačeval i d a v k o v , s a m o če bos t e h o ­t e l i o s t a t i tu.«

Nav zoč i k m e t j e so b i l i navdušeni n a d b e s e d a m i , k i j i h kmečka ušesa t a k o r a d a slišijo . . . «

N a d a n T r e h k r a l j e v — 6. j a n u a r j a — je b i l spe t m i t i n g . T o k r a t P r i c e r k v i v P r o ­s v e t n e m d o m u . T i m i t i n g i so d a j a l i l j u d e m moč i n v l i v a l i v e r o v t i s t o , z a k a r so se p a r ­t i z a n i t o l k l i . Z a u p a n j e j e r a s l o . T u d i b a t a ­l j o n u ! T e p r ve , u b r a n e i n n o v e p e s m i , k i so pe l e o u p o r u , o n a s i l j u , izkoriščanju i n svo ­b o d i , so v l j u d s k i h dušah puščale g l o b o k e s l e d i .

S r c a so se vžigala i n v s a bo l j g o r e l a z a o s v o b o d i l n i b o j , z a l j u d i , k i se u p a j o u p i r a t i močnim N e m c e m . . .

T a k r a t šestnajstletni J a n e z Lušina i z Dražgoš , zda j p o l k o v n i k J L A , se t e h d n i s p o m i n j a t a k o l e :

» . . . T u s m o slišali p r v e p a r t i z a n s k e p e s m i . . . Če b i h o t e l p o p i s a t i te občutke, b i m o r a l b i t i v e l i k p i s a t e l j , d a b i t o z m o g e l . L a h k o p o v e m le to , d a s m o se j i h naučili t a k o j , k o s m o j i h slišali prvič . . .

T i s t e l j u d i , k i n a t a m i t i n g n i s o prišli, s m o označil i k o t nemškutarje. Z očetom s v a b i l a že n a o b e h m i t i n g i h i n k o s v a se v r n i l a d o m o v , j e m a t i s s t r a h o m vpraše­v a l a , k a j j e b i l o t a m . P r i t e m n a j u j e s v a ­r i l a i n o p o z a r j a l a , d a n a j u bo k d o zatoži l , če se b o v a družila s p a r t i z a n i . N e k a t e r i k m e t j e so vse t o res s a m o o p a z o v a l i o d daleč i n z m a j e v a l i z g l a v a m i :

— L e k a j bo , k o so prišli v našo vas?«

N i č čudnega. N a e n k r a t p r e s e d l a t i i z m i r n e g a živl jenja n a p a r t i z a n s k e n e m i r n e t i r e , v r e s n i c i n i s o m a j h n e s t v a r i . I n t o te ­d a j , k o še n i p r a v nič k a z a l o , d a b o d o p a r t i ­z a n i res z m a g a l i !

Čeprav so b i l i d n e v i m i r n i z o b i l i c o sne ­ga i n b a t a l j o n še v e d n o p o t r e b e n počitka, c a n k a r j e v c i n i s o počival i . N e g lede n a vse, j e b i l o t r e b a r a z v i j a t i i n u t r j e v a t i vojaško živl jenje. C e l o o b r a t n o : p r a v z a r a d i vsega n i s o s m e l i čakati prekrižanih r o k .

V s a k d a n so b i l e n a v r s t i razl ične v o j a ­ške va je , učili so se r o k o v a n j a z orož jem, o d h a j a l i so n a straže i n v p a t r u l j e , u r e j a l i so o p r e m o , s k r b e l i z a h r a n o , p r e d v s e m p a t u d i pol i t ično p r i p r a v l j a l i tovariše.

S r e d i t e ga — 6. j a n u a r j a — je štab po ­k l i c a l v Dražgoše t u d i več polit ičnih d e l a v ­cev i z r a z n i h k r a j e v G o r e n j s k e . S e s t a n e k j e v o d i l S t a n e Žagar. A k t i v i s t i so t u d i d o b i l i n a p o t k e z a n a d a l j n j e d e l o n a t e r e n u i n b i l i s e z n a n j e n i z r a z m e r a m i d o m a i n v s v e t u .

P r e h r a n a j e b i l a t i s t e d n i t a k o r e d n a , k o t b i b i l a t o že s t a l n a v o j s k a , k i i m a nek j e b o g a t o založena skladišča. P r i t e m so b i l i d o domačinov , k i j i h j e s p r v a s k r b e l o , k a k o se b o p r e h r a n i l a tolikšna v o j s k a , ze lo p a z ­l j i v i .

( N a d a l j e v a n j e na n a s l e d n j i s t r a n i )

bojnim duhom prepojeno moštvo, ki so ga podpirali vaščani, visok sneg v dražgoških strminah ter povelj­stvo, ki je vedelo kaj hoče, vse to je pripomoglo, da je bila obrambna bitka cankarjevcev v Dražgošah za Nemce neuspešna in da so branilci kljub zimi zdržali na položajih cele tri dni.

V teh dneh je Cankarjev bata­ljon, prežet s fanatično vero v pra­vičen boj za lepšo prihodnost, poka­zal množičnojunaštvo in požrtvoval­nost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposob­nost stvarne presoje položaja in bojnih možnosti ter spretnost v po­veljevanju. Lahko ugotovimo, da je bil tridnevni spopad Cankarjevega bataljona v Dražgošah dotlej naj­večja partizanska bitka na Sloven­skem, hkrati pa tudi najpomemb­nejši boj partizanskih enot na Go­renjskem sploh. Ko je gorenjsko par­tizansko poveljstvo ugotovilo, da za množično vstajo po decembrskih spopadih ni več stvarnih možnosti, se je odločilo po tej poti doseči po­doben ali še večji učinek. V tem je popolnoma uspelo. Saj je bila z dražgoško bitko razbita propagan­da o nemški nepremagljivosti ter izničeni njihovi načrti o mirnem priključevanju Gorenjske k rajhu.

Tega ne zmanjša niti dejstvo, da je bila dražgoška bitka v tem času na Slovenskem osamljen utrinek. Umik iz Dražgoš in poznejša raz­delitev bataljona na manjše skupine je bila samo logična nujnost v teh razmerah in pravilno uporabljena partizanska taktika.

Dražgoška bitka je bila za Nemce tudi moralni, ne le vojaški neuspeh. Elitne okupatorjeve enote so se kljub velikanski premoči tudi tu zatekle k običajnemu nasilju nad neoboroženim prebivalstvom, ki pa tudi po uničenju vasi ni stalo ob strani.

Zimska vstaja, katere veličastni zaključek je bila obrambna bitka v Dražgošah, je tako rodila velike vojaške in politične rezultate. Deže­la tudi poslej ni bila pomirjena in partizani ne uničeni. Zaradi tega je okupator še vso zimo zadržal na Gorenjskem več policijskih bataljo­nov in drugih enot, skupaj najmanj 4000 mož. Te enote so neprestano zasledovale partizane po vsej Go­renjski, vendar jih tudi poslej niso mogle zatreti, kajti osvobodilne vojske, zakoreninjene v upornem, k svobodi stremečemu ljudstvu, ni mogoče uničiti.

Vojaškemu in policijskemu pre­ganjanju partizanskih skupin so se potem pridružili še gestapovski vdori v organizacije OF in KP. Zato je postalo delo na terenu izredno težavno, vendar ni zamrlo. Skupine in odbori Osvobodilne fronte ter posamezni aktivisti, ki jih gestapo ni dosegel ter jih spravil v zapore, pred puške ali v taborišča, so delovali naprej, na mesta padlih, ustreljenih in zaprtih pa so stopali novi.

( N a d a l j e v a n j e s prejšnje s t r a n i )

Valentin Polanšek

Demonstrativni koraki in težke misli 9. aprila 1976 skozi Celovec

K m e t J a k o b Potočn ik j e o t e m v svo j d n e v n i k p o h v a l n o z a p i s a l :

»G lede p r e s k r b e z živil i s m o b i l i l a h k o m i r n i . L j u d i n i s o p r a v nič n a d l e g o v a l i . N i t i p r o s i l i n i s o z a k a r s i b o d i . K j e so d o b i v a l i , ne v e m . . . «

P i k c e v oče p a r a z l a g a t a k o l e : » V s k r o m n i v a s i c i , k j e r so b i l e le t r i

m a j h n e t r g o v i n i c e , v k a t e r i h j e b i l o mogoče d o b i t i l e najpotrebnejše d r o b n a r i j e , n i b i l o mogoče preživ l jat i t a k o v e l i k e vo j ske .

. . . Gošarji so s i z n a l i n a b a v i t i h r a n o s a m i . I m e l i so p r i t e m pač svo j s i s t e m . K a j so h o t e l i d rugega , če so h o t e l i ž ivet i ! M e d p o h o d o m k n a m so m e n d a s p r a z n i l i n e k o t r g o v i n o . T a k o so i m e l i v e l i k d e l ž iveža že s a m i , n e k a j so d o b i l i po s o s e d n i h v a s e h , v e l i k o p a po dražgoških hišah, k i t eda j n i s o i m e l e s l abo založenih kašč. K r u h p a so j i m p e k l e n e k a t e r e vaščanke i z m o k e , k i s t a j o prinašala d v a m l a d a p a r t i z a n a . ( T o j e b i l a m o k a i z Zapuž, k i . so j o 11. n o v e m b r a p r i ­p e l j a l i do B e s n i c e i n j o t a m uskladiščili. Z d a j so h o d i l i p o n j o — op . I. J . ) . P o d v e p e k i n a d a n s t a m o r a l i b i t i , i n t u d i h l e b i so b i l i v e l i k i . . .«

T o p o m e n i , d a v s i l j u d j e n i s o v ede l i , k d o i n k o l i k o da je p a r t i z a n o m , k a r je t u d i , ne g lede n a s v o b o d n o » republ iko « , r a z u m l j i v o . T o t u d i d o k a z u j e , d a so i m e l i c a n k a r j e v c i d o b r o o r g a n i z i r a n o i n t e n d a n c o . Z v s e m t e m so n a vaščane v p l i v a l i z e lo p o z i t i v n o , k a j t i l j u d j e c e n i j o poštenost i n u r e j e n o s t . N i b i l o p r i m e r a t u d i m e d b o j e m ne , d a b i s i p a r t i z a n i s a m o v o l j n o p r i s v o j i l i kakšno do ­b r o t o , k i j i h j e b i l o po dražgoških hišah t i s t o z i m o še v e d n o p rece j .

L a s t n i n a p r e b i v a l s t v a j e b i l a n e d o t a k ­l j i v a , k a r j e z a g o t o v i l a v i s o k a zaves t p a r t i ­z a n o v .

K a k o so i m e l i o r g a n i z i r a n o p r e h r a n o , na j pove še A n t o n Ambrož i č i z G o r i j , k i j e b i l t eda j četni i n t e n d a n t :

» Ž e p r v i d a n po p r i h o d u v vas s m o p r i ­p r a v i l i k u h i n j o , k i j e b i l a v hiši p o l e g B i r t a . T a m j e k u h a l t u d i nemški graničar M a r t i n , k i s m o ga za j e l i n a Črnem v r h u . P o s l o v a l i s m o k a k o r r e d n a v o j s k a . Ko l i č ine h r a n e s m o d o b a v l j a l i v s o g l a s j u s p o v e l j s t v o m , k i n a m j e d a j a l o sp i sek l j u d i i n o s t a l e po t r ebe . Z a l o g e z D o b r a v e so n a m prišle s i l n o p r a v . N e s a m o , d a j e b i l o t ega p rece j , temveč s m o vsa j v p r v i h d n e h domač inom l a h k o p o k a ­z a l i , d a se h r a n i m o d o b r o , o r g a n i z i r a n o , n e d a b i b i l i n j i m k a j preveč n a h r b t i h . . . K r u h p a so n a m p e k l i v p e t i h hišah, t a k o n a m ga t i s t e d n i n i p r i m a n j k o v a l o . K o l i k o r se s p o m i n j a m , ga v s a štiri l e t a n i s m o i m e l i t a k o redno ! «

P o l e g vojaških v a j , pol it ičnih u r , p re ­h r a n e i n o s t a l e g a t u d i n a o s n o v e s a n i t e t e n i s o p o z a b i l i . Uči l i so se o p r a v i l p r i p r v i pomoči , o b v e z o v a n j a , reševanja, k a k o se p a z i t i p r e d z a s t r u p l j e n j i i n p o d o b n o . T o j e p o d v o d s t v o m m e d i c i n c a J a n e z a Konška z a v z e t o o p r a v l j a l bolničar G r e g o r R u p n i k . T a j e t o de l o o p r a v l j a l že v k r a l j e v i v o j s k i , p o l e g t e ga p a j e deve t mesecev služil v n e k i a p o t e k i . B o l j z a m o t a n e reči j e podučeval m e d i c i n e c J a n e z , k i so ga f a n t j e z a r a d i v e l i ­k e g a tovarištva i m e l i z e l o r a d i . T a k o so v t i s t i h d n e h i m e l i n e k a k p r v i s a n i t e t n i p a r t i z a n s k i tečaj, k a r j i m j e o m o g o č a l o ' p r e b i v a n j e v v a s i .

I V d o l i n o p o d vas j o j e b i l a v sak d a n po ­s l a n a t u d i zaseda . K a k o se j e t o o d v i j a l o , bo n a j b o l j r a z u m l j i v o , če s i s p o s o d i m o be­sede J a n k a B e r n i k a :

» . . . I t i j e b i l o t r e b a že ob t r e h z j u t r a j , k a r praktično v t e m času p o m e n i s r e d i noči. K d o r j e b i l n a v r s t i , j e t o z v e d e l že prejšnji večer. T a k o j e v r s t a prišla t u d i n a ­m e . . . Šli s m o v d o l i n o b l i z u S e l c . V o d i l j e v e d n o t i s t i tovariš, k i j e v n a s l e d n j i z a s e d i o s t a l o d prejšnjega dne , k a j t i t a j e p o z n a l r a z m e r e i n po t . Z a t a k e g a v o d n i k a s e m b i l nekoč t u d i j a z . . . «

V e d n o več nas je , k i r a s t e m o n a t i s t o p o z n o a p r i l s k o p o p o l d n e p r e d celovškim k o l o d v o r o m , n a zbirališču, od k o d e r se bo s p u s t i l p r o t e s t n i s p r e v o d s k o z i celovške u l i c e k a k o r r a d i k a l n o z d r a v i l o s k o z i r a k a s t i g o l t a n e c z a n e m a r j e n e g a p a c i e n t a , k i se n e u p a k z d r a v n i k u , k i gn i je sov jo gav l a j t e r -s k o , h a j m a t d i n s t o v s k o , anahronistično-velenemško ep i l eps i j o . V e d n o več je nas . I n v e d n o večje so oči p o s a m e z n i k o v , k i švigajo m i m o t ebe , k o t d a iščejo p r v e pošasti t i s t e ga n a p o v e d a n e g a , k i g r o z i današnjemu p r o t e s t n e m u p o h o d u . Časopisi so se včeraj n a široko r a z p i s o v a l i , k a k o so v a r n o s t n e s i l e p r i p r a v l j e n e n a p o j a v ekstremističnih m a s od v r a g v e d i k o d .

T u k a j se m i z agozd i p r v a m i s e l : P r i t e m u s t r a h o v a l n e m , t e r c i j a l s k o -

smešnem poročanju se j e i z k a z a l z l a s t i časopis, k i na j b i b i l g l a s i l o t a k o n a deželni k o t n a z v e z n i r a v n i v ladajoče pol i t ične g rupac i j e . K a j čuda, d a s i j e že p r e d deset l e t i m o r a l p r i v e z a t i ime , k i pove . s v e t ovno ­n a z o r s k o ' o r i e n t a c i j o — a ne s t r a n k a r s k o l i n i j o — k a k o r d a j e v e l i k a l o g i k a , če i m e ­nuješ časopis po deželi, v k a t e r i i z h a j a . S k r a t k a , z a k a j so p r e i m e n o v a l i p r v o t n i časopis » N e u e Ze i t « v »Ka rn tne r T a g e s -ze i tung« , k a j i m a t o o p r a v i t i s s t r a n k a r s k o l i n i j o S P O ? I n če, a l i j e socialističen? K a j i m a t o z ideo log i j o , s s t r a n k o a l i c e l o z n a ­p r e d n o ide jo o p r a v k a ? H o p , n a p r e d n a i d e j a — t o j e m o r d a t i s t a v e l i k a s p o t i k a ! Časopis se j e vsa j dve d e s e t l e t j i p o v o j n i p r i z a d e v a l k o t » N o v i čas« z a dosego n o v e g a časa. S a j v i d e t i j e b i l o n e k a j časa t a k o , d a j e n a Koroškem n o v i čas. N o v i čas vsa j v t o l i k o , d a n i b i l o več vo jne , d a j e b i l m i r , d a n i b i l o več b o m b , ne g e s t apa i n k a c e t o v i n h a j k n a d p a r t i z a n e i n h i t l e r j a n s k e g a p o z d r a v a , ne p r o p a g a n d e o dokončni z m a g i . . . D a , t a k o j e i m e » N o v i čas« z b o d e l m a r s i k a t e r a n e o z d r a v l j i v a velenemška j e t r a . Z l a s t i p a t i s t e o s t a n k e , n e u m r l j i v i h b o r c e v - b r a m -b o v c e v ' z a deželo Koroško , četudi so s a m o t i h o t a p i l i čez c o n s k o m e j o v bližini V e l i k o v c a . T a k i p o s a m e z n i k i so se po zne j e razpršili k o t j u n a k i z a d o m o v i n o i n ve lenemštvo. V tej deželi ob D r a v i j e p a v l i -h o v s t v o resen m i t . . .

P r a v tuka j se m i z a v o z l a d r u g a m i s e l :

( M e d t e m se j e n a s že n a b r a l o n a n a s p r o t n i k o l o d v o r s k i s t r a n i , d a j e b i l o vse t r d o te les i n g l a v i n s k u p n o s t i . . . ) Deže la K a r a n t a n s k a n i b i l a n i k d a r enojezična — če so se z g o d o v i n a r j i že do k r a j a i z p e s n i l i i n i z f a n t a z i r a l i i n k a j še vse. — V z e m i m o s a m o obdob j e po našem štetju: K a k o j e b i l o s t i s t o z a d e v o K e l t i - V e n e t i - R i m l j a n i ? J e b i l k d o l a s t n i k česa? O b l a s t n i k n a d k o m ? N e k a k a z a s e d b e n a o b l a s t ? R i m l j a n i g o t o v o n i s o b i l i n a l e t o v a n j u t u k a j ? A l i p a n a s e z o n s k e m d e l u ? V o b l i k i vojaških for­m a c i j ? I n i l i r s k i K e l t i ? A l i še k e l t s k i I l i r i ? A l i j e res t a k o s a m o p o s e b i u m e v n a e n a k o ­p r a v n o s t n a r a v n a d a n o s t m e d p r v o s e l c i i n

p r i s e l j e n c i ? I n g lede j e z i k a ? V d v a j s e t e m s t o l e t j u koroški z g o d o v i n a r j i t a k o s t r a s t n o r a d i n a v a j a j o i l i r s k i a l i k e l t s k i i z v o r i m e n a gore a l i r eke a l i t ega a l i onega , s k o r a j vsega , k je v e n d a r i m a j o s k r i t i t i s t i i l i r s k o -k e l t s k i b e s edn j ak? K a k o b l i z u j i m j e t i s t i d a v n o s l a v n i j e z i k ! K e r j i m pač n i t a k o v e k o v e o d d a l j e n k o t t i s t o b e s edovan j e p r i ustoličevanju n a G o s p o s v e t s k e m p o l j u s a m o p r e d neka j s t o l e t j i .

D a , d a s S l o v e n c i se j e začela t i s t a z a d e v a . . . N e k a k o čudo, d a so k o t p o l j e d e l c i i n p a s t i r j i t a k o t e m e l j i t o p o d i r a l i t r d n a m e s t a k o t n e k i V i r u n u m a l i T e u r n i o , p a še k a t e r o ? A l i j i m j e b i l o t a k o z i dov j e z a r a d i pašnikov V n a p o t o ? S e v e d a s a m i S loveni -najbrž n i t i n e b i z n a l i p r i t i v te .Deželo p r i j a t e l j s k i h mož ' ( p r os t o p o k e l t s k e m s p o m i n u ) , O b r i so j i h s p r e m l j a l i , z a t o m e n d a še d a n e s i m e n a k o t O b i r , V o v b r e i t d . D a , d a s S l o v e n c i se j e začelo t i s t o s k r v j o i n z o b l a s t j o , s s i l o i n p r a v i c o , z r e s n i c o p o g a n s k i h bogov , p l a h i h i n l e s e n i h t e r z odrešenjem n o v e g a B o g a , o b d a n o d g e r m a n s k i h s v e t n i k o v i n vojšča-k o v , t i s t a d o b a m e d N e m - c e m i n N e - n e m -c e m . K o l i k o d o b r e g a , s a m o d o b r e g a , k u l t u r n e g a + krščanskega + k o l o n i z a t o -ričnega + v e r skega + oblastniškega + vojaškega + neumrlj ivo-nemškega so s t o ­r i l i s e v e r n j a k i ! V d o b r o b i t naših p r e d n i k o v p o g a n o v . R e s v d o b r o b i t ? S a j t a k o pišejo i n z a t r j u j e j o — s e v e r n j a k i i n severnjaški s i m -p a t i z e r j i s e v eda — no , k a r p a t i rečejo, j e v e n d a r p r a v . M a r n i m a j o v e d n o p r a v ? T a k o j e vzdušje s l o v e n s k e , b r i d k e m a r t r e ' : s i m b o l k a k o j e S l o v e n e c po n e p o t r e b n e m z a t e l e b a n v vse-nemško. D o k l e r j e b i l odvisnež! D o k l e r j e t r e p e t a l p r e d nemškim b o g o m i n o b l a s t n i k o m . . .

Z d a j n a s po zvočnikih o p o z a r j a j o — glas j e m l a d o s t e n i n odločen — n a j se k o l o n e p o štiri osebe z b i r a j o z a k o m b i j e m , v k a t e r e m j e a k c i j s k i k o m i t e k o t o r g a n i z a ­t o r današnjega p r o t e s t n e g a p o h o d a s k o z i l i n t v e r n o v o mesuo.

P a se z a m o t a m že v tretjo m i s e l : V e d n o bo l j s e m s t i s n j e n s r e d i s l o v e n ­

s k i h te l es t u k a j n a celovškem pločniku, s r e d i s t u d e n t a r i j e , m l a d i n e , d e k l e t , d e l a v ­cev i n k m e t o v , n e k d a n j i h p a r t i z a n o v , s r e d i odločnih i n t e l e k t u a l c e v , s t a r c e v , domači­n o v , Pod junčanov, Rožanov , Z i l a n o v , G o r j a n c e v . . . s r e d i s i m p a t i z e r j e v i z n e m ­ških k r a j e v , z l a s t i z D u n a j a , k a j t i čujem nemško govo r i c o , k i p a se oglaša v našo današnjo s l o v e n s k o k o r i s t . K a r n e k a m čudno z v e n i . D a slišiš odločnost i n d o b r o v o l j o z a n a s v nemščini. K a j j e n a s eden že vse preslišal v t e m j e z i k u ! O d p s o v k i n b l a t e n j a , o d k o m a n d i r a n j a i n groženj ! I n z a d n j e pove l j e t i s t i h k r v n i k o v v k a c e t u v D a c h a u u j e b i l o p r a v t a k o v t e m j e z i k u , k o so s p r a v i l i m o j e g a 42 - l e tnega očeta v n a s i l n o s m r t . K o n i t i n i s o i m e l i več p e p e l a z a n j i m , k o j e t a k o p r e c i z n o d e l a l a s m r t n a i n d u s t r i j a n a c i s t o v ! ? V s e t o v j e z i k u , k i j e

p o v e l j e v a l v m i n u l i v o j n i m i l i j o n o m i n m i l i j o n o m S l o v a n o m k r u t o s m r t . Čudno j e človeku p r i s r c u ! K o mobil iz iraš v seb i vso značajnost i n k u l t u r n o vzvišenost i n h u ­manis t i čno i z bo l j š e van j e . . . p a o s t a n e n e k a j g r enkega n a d n u duše. K o p o dvojez ičnih šolah ( r e d k i h n a t e p t a n i naši koroški z em l j i ) učijo s l o v e n s k o z a v e d n i i n č lovečansko u s m e r j e n i učitelj i : S v o j o materinščino l j u b i m o . T a l j u b e z e n do m a ­terinščine n a m da je moč, d a vse d r u g e j e z i ­k e spoštujemo! G r i z e m se: K a j p a t i s t i , k i svo je materinščine n i t i n e l j u b i , ne spoštu­je , j o z an i ču j e . . . ? S p e t n a d r u g e m m e s t u s r c a g r e n k o b a , g r e n k o b a ! R a j e g l e d a m n a ­o k o l i p o o b r a z i h . N a n j i h se v i d i d o s t i u p o r s i n odločnosti . K a j b i se g n j a v i l . N i ­s e m d a n e s z a t o t u k a j n a p r o t e s t n e m s h o d u s r e d i C e l o v c a , d a b i trpinčil s a m e g a sebe z zaves t j o , d a je vse s k u p a j z a v r a g a . . . Z a v r a g a , d a , j e v t e m g n e z d u , k i se i m e n u j e mes t o . T o so čutil i p r e d l e t i že d o b r i l i t e -r a t j e : R o b e r t M u s i l , I n g e b o r g B a c h m a n n , J o n k e , H a n d k e , T u r r i n i p a še k d o , k e r se n i s o znašli v tej deželi , p a so šli v t u j i n o i n t a m p a u s p e l i . Č e s i p a s a m o n a s t a r a l e t a privoščiš n e k a k e ,srčne i z p o v e d i t u d i S l o ­v e n c e m n a l j u b o ' , te zamolč i jo — k o t J . F . P e r k o n i g a . A m e n . H e i l , K a r a t e n !

Z d a j se že d a l j časa p r e m i k a o g r o m n a m a s a l j u d i . D v i g a m o g lave . V e m o , d a se sp r eda j že f o r m i r a j o k o l o n e . V s e p o l n o t r a n s p a r e n t o v se v z a m e o d n e k o d . K a r t a k o v s t a j a j o o d n e k o d . K o t u p o r n o s t koroških S l o v e n c e v v t i s t e m pošastnem času, k o so n a m p r e p o v e d a l i h i t l e r j a n c i i n koroški majar-kajbičevci i n , k e r t n a r - m i t o -l o g i ' u p o r a b o slovenščine ce l o v j a v n o s t i i n c e r k v i , k o so i z s e l j e v a l i naše r o j a k e . . . K o s o . . . J o j , t e žalostne s t o r i j e n i k o n c a , do l go , do l go n i k o n c a . D a s i j e b i l o v l e t u 1945 k o n e c v s eh k o n c e v , k o n e c v o jne . A n a s p r o t o v a n j a p r o t i koroškim S l o v e n c e m p a n i k o n c a . I z zvočnika se v a l i jurišna pesem. D a , t a k o j e p r a v ! P e s e m je b i l a v e l i k a u d a r n a s i l a z a časa p a r t i z a n s t v a v naših koroških p o s t a j a h t r p l j e n j a . S p o m ­n i m se svo j e bab i c e , k i j e k a r n a g l a s t a k o p o l e t i 1944 p r e p e v a l a p a r t i z a n s k e p e s m i , k o j i j e b e s e d i l a z m a n j k a l o , p a se j e posluže­v a l a nabožnih t e k s t o v . B l a g a ženska j e p e l a i n p e l a i n se n i b a l a sovražnikov p a r t i ­z a n s k e p e s m i i n z a t i r a l c e v s l o v e n s k e besede. D a , t a k o j e d e l a l a m o j a b a b i c a p o l e t i 1944 v sončni vobenški g r a p i t a m p o d šilasto O j s t r o , j a z p a s e m s a n j a l t a k o srčno vroče o s v o j i h p r v i h v e r z i h , srčnih v e r z i h

o p r e l e p e m d e k l e t u i n s e m počitniško p o l e -žava l v češnjevih s e n c a h i n štel n a d s a b o angloameriške b o m b n i k e , k i so b r n e l i i n b r n e l i , d a se j e Ma t j a ž e va P e c a t r e s l a , t r e s l a , k a j t i v s i vobenški g o z d o v i so b i l i p o l n i t ega b r n e n j a i n t e h t r es l j a j ev , z a k a j p o v s o d j e b i l o pričujoče u p a n j e : V o j n e b o k o n e c ! V o j n e bo k o n e c !

Četr ta m i s e l me je v sega p r e v z e l a : A l i v e s t e , s e m d r e g n i l p r v o sosedo ,

n e z n a n k o , d a j e d a n e s 9. a p r i l ! Žalostna o b l e t n i c a , k o so p r e d t r i i n t r i d e s e t i m i l e t i p r a v t u k a j v t e m m e s t u končali večdnevni s o d n i j s k i p roces p r o t i koroškim S l o v e n c e m -rodo l jubom-ant i faš i s tom i n ^ o b s o d i l i n a s m r t 13 l j u d i i z o k o l i c e S e l , O b i r s k e , Že lezne K a p l e , R e b r c e , B o r o v e l j ? T r i i n t r i ­deset l e t p o t e m — i n Korošk i S l o v e n c i m o r a j o še v e d n o n a p r o t e s t n i s h o d v C e l o ­vec v b o r b o z a svo je p r a v i c e , z a svo j ob­s t a n e k ! 33 le t po g r o z n i s m r t n i o b s o d b i k r v n i k a F r e i s s l e r j a ! 33 le t p o t e m ! K o je že d a v n o k o n e c n a c i s t o v k o t je b i l F r e i s s l e r ! K o j e v s v e t u t o l i k o s p r e m e m b od t a k r a t ! A l i t u k a j n a Koroškem še v e d n o z g o d o v i n ­ske u r e s t o j i j o , k i so 1945 obs ta l e ? A l i 1945 n a Koroškem H i t l e r n i z g i n i l s s a m o m o r o m s prizorišča z g odov in e? . . . Z d a j p r i d e m j a z v s p r e v o d u n a v r s t o .

K o l o d v o r s k a u l i c a j e p o l n a d e m o n ­s t r a n t o v i n t r a n s p a r e n t o v i n k l i c e v i n k o r a k o v s s k u p n o vo l j o , d a se ne p u s t i m o preštevat i . V m e n i z v e n i j o v e r z i m o j e p e s m i , k i s e m j o že p r e d d v a j s e t i m i l e t i n a p i s a l : V s t a n i i n se b r a n i / če s i res s i n s v o b o d o l j u b n e g a očeta! G l a s n o zakliči v sve t : / K d o se j e t a k o p r e v z e l / d a n a s b i r a d prešte l?/ S a j n i s m o v gos t eh/ n a t e h koroških t l e h . . . ! G l e j t a m k o r a k a pevec M i r k o , s i n 29. a p r i l a n a D u n a j u obg l a v l j e ­nega očeta Me ležn ikovega U r h a iz S e l p o d Košu to . M i r k o j e b i l k o m a j n e k a j n a d eno l e t o , k o so m u o d g n a l i j e s e n i 1942. l e t a očeta. Z d a j p o l s i r o t a M i r k o k o r a k a s k o z i C e l o v e c z a i s t o p r a v i c o , z a k a t e r o j e d a l n j egov oče p r e d t r i i n t r i d e s e t i m i l e t i svo j e ž iv l jenje. P r e j s e m v i d e l t u d i Jurčija, t u d i n j e m u so o b g l a v i l i očeta J u r i j a P a s t e r k a i z V o b e n c e p r i Železni K a p l i i n s t r i c a j e z g u b i l , s l a v n e g a s t r i c a F r a n c a P a s t e r k -L e n a r t a , p r v e g a k o m a n d a n t a p r v e g a k o r o ­škega b a t a l j o n a ob n a p a d u n a Mež i co začetek a p r i l a 1943. T u d i Jurči k o r a k a i n kliče v sve t s vo j o z a h t e v o po p r a v i c i nas koroških S l o v e n c e v . . . K a k o r daleč g l e d a m n a p r e j p o K o l o d v o r s k i u l i c i , vse p o l n o g l a v

Pogled na Sele pri Fari; v ozadju Košuta

in t r a n s p a r e n t o v ; m e d k o s t a n j e v i m i d r e v o ­r e d i i n d e m o n s t r a n t i s t o p a j o p o l i c i s t i v našo zaščito. N e m i i n s t o p o n a p r e j o b r n j e n i m i p o g l e d i s t o p a j o p o l e g n a s . K a k o j i m je p r i s r c u ? J e k a k t a k vmes , k i i m a s l o v e n s k e p r e d n i k e ? K a k o m u j e p r i duši? V s e kr ižem se g l a s i : » N i s m o s a m i — d e m o k r a t i so z nam i ! « , »Č len s e d e m — naša prav i ca ! « , »Mi tmarschieren — s o l i d a -r is ieren!« , » N o č e m o se preštevat i ! « v o b e h j e z i k i h , s k r e p k i m i moškimi b a s i , z odločni­m i ženskimi a l t i , z b o j e v i t i m i f a n t o v s k i m i t e n o r j i i n s t o p l i m i dekliškimi s o p r a n i , k o t mogočen v a l z a v a l o m gre naš k l i c s k o z i m e s t o C e l o v e c , k i i m a vse p o l n o s l o v a n s k e p o d z a v e s t i , n e s a m o n a z u n a j štrlečih n a p i s i h n a t r g o v i n a h , marveč po l j u d e h , k i j i h s a m o j a z že p o z n a m , k i so p r e s e l i l i t u gor, p a so i z g i n i l i i z p r e d našega n a r o d n e g a prizorišča. O b e n e m p a o b s t a j a v t e m m e s t u s l o v e n s k o p r o s v e t n o društvo z i m e n o m »B isern ica « . K a j romant ično i m e ! M o r d a p a t u d i simbolično. S a j j e k a r l epo števi lo l j u d i i n družin, k i ž ive i n de l a j o v m e s t u — p a so vseeno o s t a l i S l o v e n c i ! D a t u d i k a j t a k e g a j e mogoče . . . Z d a j s m o n a v o g a l u , p a z a v i j e m o v Pav l i čevo u l i c o , s e v eda j e n a p i s a n o »Paul i tschgasse« . T a m d o l i p r i n a s v kapelški o k o l i c i j e l e p a Pav l i čeva k m e t i j a , k i sega do solčavske meje . I n vse p o l n o p r i i m k o v j e v s e n a o k o l i , s e v eda so p i s a n i n a vse mogoče načine. G l e d e p i s a n j a s l o v e n s k i h i m e n so Korošc i d o smešnosti i z n a d l j i v i . K o s m o p r e d d v e m a l e t o m a navečer a v s t r i j s k e g a državnega p r a z n i k a d e m o n s t r i r a l i s k o z i i s t e u l i c e k o t danes , j e b i l o ob s t r a n i več razgrajačev i n kričačev. T o k r a t j e večina le molče g l e d a l a . T u p a t a m se j e r a z k u h a v a l k a k starejši dedec v SA 'oji . d o m o v i n s k i z v e s t o b i ' a l i p a j e žugal k&k a l k o h o l i z i r a n m l a d i n e c : H o r u k , i i b e r d i e K a r a w a n k e n z r u c k !

Zda j sem se u s t a v i l p r i pe t i m i s l i : Grožnja, d a n a s b o d o p o m e t a l i čez K a ­

r a v a n k e n a z a j , u s t r a h u j e m n o g o koroških S l o v e n c e v , t i s t i h m a l i h , o s a m e l i h a l i o d d e l o v n e g a m e s t a o d v i s n i h i n t a k i h , k i j i m pač m a n j k a z a d o s t n e g a p o g u m a . K a j se p r a v i čez K a r a v a n k e n a z a j ? S a j n i s m o o d t o d prišli! S m o t u k a j d o m a , t u k a j v deželi ob D r a v i , k i je s k o z i tragična s t o l e t j a p o l n a n e v i d n i h s l o v e n s k i h s o l z a , k i so t e k l e z a časa n a s i l n e g a p o k r i s t j a n j e v a n j a , p r o t i r e -f o r m a c i j e , turških v o j n — i n z l a s t i v t e m n i d o b i kmečkih u p o r o v . P a v nacističnih l e t i h 1939 do 1945! P r a v n e k i nemški p e s n i k j e d e j a l : N i s o najslabši s a d o v i , n a k a t e r i h ose p i k a j o ! O b t a k i rečenici moraš s p o z n a t i , d a s m o koroški S l o v e n c i res sočen i n d o b e r i n neuničlj iv s a d , k o p o t o l i k o n e p r i l i k a h s k o z i tisoč t r i s t o le t n i s o n a s požrle nemške ose. I n še nas ne bodo . Z a t o k o r a k a m o še bo l j odločno, z a t o krič imo v sve t še bo l j p o g u m n o . N a j se čuje do G o s p e svete , d a bo t i s t e ga r e n e g a t s k e g a f a r j a t a m go r i r a z g n a l velenemški bes, k i ga z a v a j a t a k o daleč, d a ce lo s l o v a n s k i m a ap os t o ­l o m a C i r i l u i n M e t o d u o p o r e k a svečeniški l i k . . . N e k d o o d m l a d i n c e v t i k p r e d m a n o j e prišel n a n o v o i n z a m e n j a l tovariša, k i že vse s k o z i n o s i n a e n i s t r a n i širok t r a n s p a ­r en t . P r i n e s e l j e n o v i c o , d a celovški r a d i o poroča, češ s a m o n e k a j o k o l i pe t s t o oseb se j e z b r a l o p r e d k o l o d v o r o m . P a j e že r ed i t e l j G u s t l p r i r o k i . Štel j e n a n e k e m p r eg l ed ­n e m m e s t u i n prišel čez t r i tisoč. T a k o j e t o re j z n a m i manjšinci p r i nas . Če štejejo, n a s v e d n o m a l o naštejejo. P o t e m p a se r a z h u d u j e j o , če n e k d o t r d i , d a s m o koroški S l o v e n c i »Tu jc i v domov in i « . . . K o zav i j e ­m o iz »10-Oktober-StraBe« n a N o v i t r g , se o z r e m , p a ne z m a n j k a l j u d i v našem s p r e v o d u . S p r e d a j p a so že d a v n o m i m o P e r k o n i k o v e hiše v P a r a d e i s e r j e v i u l i c i . » N o č e m o se preštevati , ne d a m o se prešte­v a t i ! kr ič imo seda j , d a s k o r a j H e r k u l e s u p a d e k i j iz r oke .

N a S t a r e m t r g u končamo m a n i f e s t a c i j o s p u n t a r s k o p e s m i j o . P e s e m je vžgala. K a k o t u d i ne? L e v k u p , u b o g a g m a j n a ! L e v k u p koroški S l o v e n c i !

JESENICE

i±Anina nad

% s t a r o t l o v a n t k i s p o m e n i k i

" 4 " » rheo l z b i r k e v m u z e j i h

I J U B I J A N A

Arheološki spomeniki Gorenjske: 1, Babna jama pri Domžalah, paleolitska jamska postaja; 2, Polšiška cerkev pri Zg. Gorjah, mezolitska jamska postaja; 3, Špik na Drulovki pri Kranju, eneolitska neselbina, okoli 2000 let pred n. št; 4, Jama Kevdrc in Lubniška jama na Lubniku nad Škofjo Loko, eneolitsko jamsko zatočišče, okoli 1800 let pred n. št.; 5, Trnje nad Puštalom pri Škofji Loki, ilirsko gradišče; 6, Njivice pri gradu kamen nad Begunjami, ilirska naselbina; 7, Godeške Dobrave pri Godešiču na Sorskem polju, ilirske gomile, 5.-4. stol. pred n. št.; 8, Komenda pri Kamniku, antični nagrobnik z epigrafičnim napisom, 2. stol. n. št.; 9, Rodine ob cesti Begunje — Žirovnica, antična podeželska villa rustica, 2. stol. n. št.; 10, Kranj, Titov trg 4 (lopa Mestne hiše), antični sarkofag z napisom iz Šenčurja pri Kranju, 4. stol. n. št; 11, Moste pri Žirovnici, antični arhitekturni kamni; 12, Gradišče nad Pivko pri Naklem, tloris kasnoantičnega obram­bnega stolpa z jarkom in obrambnim nasipom, 5. ali 6. stol. n. št; 13, Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici, ilirsko- keltska in kasnoantična naselbina z obrambnim zidom in stolpom; 14, Ajdna nad Potoki, naravno utrjeno pribežališče- naselbina iz kasnoantič­nega obdobja; 15, Lovrenc na Gori nad Bašljem, ilirska in kasnoantična naselbina z varovalnim zidom; 16, Kranj, Titov trg, staroslovansko grobišče z oktogonalno me­morijo iz 9. —12. stol.; 17, Blejski otok, staroslovansko skeletno grobišče in predromansko ter romansko sakralno arhitekturo izpred 12. stol; 18, Gradišče nad Bašljem, kasno­antična in star oslov anska naselbina.

Andrej Valič

Arheološki spomeniki Gorenjske

G o r e n j s k a obsega s e v e r o z a h o d n i r a v ­n i n s k i i n a l p s k i p r e d e l S l o v e n i j e , k i j o n a s e v e r u o m e j u j e j o K a r a v a n k e , n a z a h o d u J u l i j s k e A l p e z j u g o z a h o d n i m p r e d g o r j e m Škofjeloškega h r i b o v j a , n a s e v e r o z a h o d u Kamniške a l i S a v i n j s k e A l p e s k r a n j s k o -štajerskim h r i b o v j e m i n n a j u g u s e v e r n i o b r o n k i d o l e n j s k e g a gričevja. O s r e d n j i , r a v n i n s k i p r o s t o r o b l i k u j e L j u b l j a n s k a k o t l i n a , k i se n a s e v e r o z a h o d u podaljšuje v S o r s k o po l j e i n K r a n j s k o r a v a n z b l e j s k i m i n b o h i n j s k i m k o t o m . V osrčju J u l i j s k i h A l p i z v i r a t a S a v a D o l i n k a i n S a v a B o h i n j ­k a , k i se združita p o d L a n c o v i m p r i R a d o v ­l j i c i . V S a v o p r i t e k a več g o r s k i h rek : Trž iška B i s t r i c a , K o k r a i n Kamniška B i s t r i c a , R a d o v n a i n S o r a . G o r s k i p r e h o d i k o t J e z e r s k i v r h , L j u b e l j , M e d j i d o l , K o r e n s k o sed lo , Baško sed lo , P e t r o v o b r d o , C e r k l j a n s k i v r h , K l a d j e , T r o j a n e i n T u h i n j t e r d o l i n e r ek i n p r i t o k o v so b i l i p o t o v a l n j kažipot l j u d e m i z s o s e d n j i h p o k r a j i n Koroške , F u r l a n i j e , P r i m o r s k e , D o l e n j s k e i n Štajerske v arheoloških o b d o b j i h . N e k a ­

t e r i prišleki so s i v t e h časih iz nedoločenih okoliščin i z b i r a l i m e s t a z a s v o j a bivališča n a p r i s o j n i h , višjih z a v e t j i h v podnožju gora , n a varnejših k r a j i h p o o b r o b j u d o l i n i n b r e g o v i h r ek . I z b o r n a s e l i t v e n e g a m e s t a j e b i l o d v i s e n o d najožje o b l i k e k r a j a i n o k o l j a , k i j e p r e d v s e m u s t r e z a l v a r n o s t i t e d a n j e g a človeka. Z a t a k r a t n o nase l j e ­v a n j e a l p s k e g a p r o s t o r a k o t j e g o r e n j s k i so še posebe j p o m e m b n e l e t n e k l i m a t s k e r a z m e r e , p l o d n o s t z e m l j e i n p r e k r i t o s t z g o z d o v i . V s e t o se kaže v števi lu i n o b l i k i s t a r i n s k i h o s t a n k o v , r e d k o s t i i n v e l i k o s t i n a s e l b i n t e r grobišč, n j i h o v začetek, čas t r a j a n j a i n p o n o v n i n a s e l i t v i oz . u p o r a b i arheoloških k r a j e v . Najdišča se m e d sebo j k u l t u r n o r a z l i k u j e j o a l i p o v e z u j e j o v k u l t u r n o časovno starejše a l i mlajše s t opn j e , p o s r e d n o p a so še n a v e z a n a s starejšimi k u l t u r n i m i v z o r i , v z p o r e d n i m i v p l i v i i n istočasnimi s t i k i n a dalnejša i n širša p a n o n s k a , južnoalpska i n s e v e rno -j a d r a n s k a k u l t u r n o g e o g r a f s k a področja oz . n j i h o v a najdišča. . ^ A C L

N a G o r e n j s k e m so b i l a o d k r i t a bivališča l e d e n o d o b n e g a č loveka v n e k a t e r i h kraških j a m a h . O s t a n k i so leža l i v z e m e l j s k i h s l o j i h , k i so n a s t a l i v t e k u z a d n j e ( m i r m s k e ) p o l e d e n i t v e . P r i s o t n o s t j a m s k e ­ga l o v c a j e d o k a z a n a z o d k r i t i m i p r e d m e t i n j egove m a t e r i a l n e k u l t u r e : k a m e n o o ro ­dje r a z n i h v r s t i n o b l i k , da l j e s s l e d o v i kurišč i n p a s k o s t m i l e d e n o d o b n i h l o v n i h ž ival i : j a m s k e g a m e d v e d a , a l p s k e g a s v i z c a , j e l e n a , l i s i c e , p r a g o v e d a , k u n e , k o z o r o g a , j a m s k e g a l e v a i n d r u g i h . P o r a z v o j n o značil­n i h o b l i k a h k a m e n e g a o r o d j a i z d e l a n e g a i z r a z n i h v r s t k r e m e n a , k v a r c i t a , g r o h a i n k e r a t o f i r j a j i h razvrščajo v časovno r a z ­lične k u l t u r n e s t o p n j e s r edn j e ga i n m l a j ­šega p a l e o l i t i k a ( s t a r e k a m e n e dobe ) . Naše n a j d b e se l e po vkl jučujejo v širši o k v i r l e d e n o d o b n i h k u l t u r S r e d n j e E v r o p e .

V Mat j a žev ih k a m r a h , n a l e v e m b r e g u P o l j a n s k e S o r e , ob c e s t i i z R o v t p r o t i Ž n e m , s i j e p r e d pe tdese t tisoč l e t i n e a n d e r t a l e c i z b r a l j a m s k o bivališče z a svo j o l o v s k o pos t a j o . V n a j g l o b l j e m z e m e l j s k e m s l o j u j e b i l o o d k r i t e g a n e k a j n j egovega k a m e n e g a o r o d j a : s t r g a l a , k l i n e i n manjši o d b i t k i , k i so n a s t a l i p r i o b l i k o ­v a n j u k a m n a . M e d l o v n i m i ž i va lmi so o s t a n k i k o s t i j a m s k e g a m e d v e d a , v o l k a , n a ­v a d n e g a j e l e n a , l o s a , p r a g o v e d a a l i b i z o n a . Časovno s p a d a v p r v i w i i r m s k i p o l e d e n i t v i s u n e k ( W i i r m I) i n k u l t u r n o g r a d i v o v m o u s t e r i e n s k o k u l t u r o s r e d n j e g a p o l e o l i t i -k a . V končnem o d s e k u m i r m s k e l edene dobe ( W i i r m I I I ) , pribl ižno p r e d s edem­n a j s t tisoči l e t i p o n o v n o obišče l o v e c n a s v o j e m p o h o d u t o j a m o . N j e g o v k u l t u r n i i n v e n t a r i z r a z n i h rožencev s o d i v p o z n o a l i e p i g r a v e t t i e n s k o k u l t u r n o s t o p n j o . I z d e l a n j e v o b l i k i k l i n a s t i h i n n o h t a s t i h p r a s k a l , v b a d a l , o r o d j a s t o p i m h r b t o m , s t r g a l , m i k r o l i t s k i h k l i n i c i n znači lne g r a v e t t i e n -ske k o n i c e z o d b i t k i . N a j d b e p o p e s t r u j e j o še živalski k o s t n i o s t a n k i a l p s k e g a s v i z c a , b o b r a , n a v a d n e g a j e l e n a i n d v o j e kurišč. V z h o d n o o d Košu tne n a M o k r i c i v K a m ­niških p l a n i n a h j e v i s o k o a l p s k o j a m s k o najdišče v Mokr išk i j a m i . Kur išče i n k a m n i t o o rod j e , k i ga s e s t a v l j a j o v s e s t r a n ­s k o o b d e l a n o r e z i l o , po lkrožno p r a s k a l o , l u s k e a l i o d b i t k i i z roženca i n k e r a t o f i r j a t e r p r e d v s e m koščene k o n i c e v o b l i k i šil, o d k a t e r i h j e z l a s t i p o m e m b n a t i s t a z r e z c e p l j e n o b a z o . Vkl jučuje jo se v m a t e r i ­a l n o k u l t u r o s r e d n j e e v r o p s k e g a a u r i g n a c i e -n a . P o d r o b n e j e se op r ede l j u j e j o v t a k o i m e n o v a n o olševsko k u l t u r n o s t o p n j o , k i j e prvič o d k r i t a v s v e t o v n o z n a n i j a m i Po točk i z i j a l k i n a Olševi v K a r a v a n k a h . N a o s n o v i a n a l i z e odloženih p l a s t i v Mokr išk i j a m i i n t a k r a t ž ivečih ž iva l i j e u g o t o v l j e n o , d a se j e v n j e j zadrževal aurignaški č lovek v tople jšem k l i m a t s k e m p r e s l e d k u W u r m a , v t a k o i m e n o v a n e m got twe iškem i n t e r s t a d i a l u ( W u r m I / I I ) . A b s o l u t n a s t a r o s t j e d o b r i h 30.000 l e t i n pribl ižno ob i s t e m času j e o b s t a j a l a t u d i l o v s k a p o s t a j a v Po točk i z i j a l k i . V d r u g o p o l o v i c o w ( i r m s k e l ed ene dobe , v e r j e t n o v g r a v e t t i e n s k o k u l t u r n o s t o p n j o p r i p a d a m i k r o l i t s k o r e z i l c e , k i j e b i l o o d k r i t o p r i i z ­k o p u s k o r a j vsega m a m u t o v e g a o k o s t j a v rečni s t r u g i N e v l j i c e v N e v l j a h p r i K a m ­n i k u . P o l e g so b i l i k o s t n i o s t a n k i s e v e rnega j e l e n a , k i se p o j a v i p r i n a s p r o t i k o n c u z a d n j e l e d ene dobe . V B a b j i j a m i , n a s p r o t i g r a d u K r u m p e r k , južno o d D o b a p r i D o m ­žalah, so b i l a v j a m s k i h s e d i m e n t i h o d k r i t a kurišče i n p a l e o l i t s k a o r o d j a : retuširane k l i n e , p r a s k a l a , s t r g a l a , m i k r o l i t i , netipična k a m e n a v b o d a l a i n o d b i t k i . P o znači lnih o b l i k a h se uvrščajo v mlajši p a l e o l i t i k , i n s i c e r v z e l o k a s n o g r a v e t t i e n s k o k u l t u r n o s t o p n j o . L o v c i so j a m o o b i s k o v a l i v t o p ­lejšem p r e s l e d k u p o z n e g a W u r m a I I I . Z a t a k časovni r a z p o r e d govo r e k o s t i b o b r a , l i s i c e , n a v a d n e g a j e l e n a , l o s a i n p r a ­goveda . P o d s e v e r n i m i o b r o n k i P o k l j u k e n a d v a s j o Pol jš ica p r i Z g o r n j i h G o r j a h j e večja i n daleč v i d n a v o t l i n a , k i so j o do ­mačin i p o i m e n o v a l i v Pol jš iško a l i P u -g l e j sko c e r k e v . V te j j a m i so p o k a z a l e a r -

heološke reziskave I. 1967 v površinskem s l o j u kurišče s števi lnejšo k a m n i t o i n d u -s t i r j o . P o manjših o b l i k a h o r o d i j i n o d b i t k i h s o d i m o , d a se j e pračlovek n a s e l i l i n zadrževa l v t e m o k o l j u p o p r e t e k u z a d n j e l e d ene dobe , p o d e s e t e m tisočletju i n d a o rod j e p r i p a d a k u l t u r n i s t o p n j i v m e s n e g a časa t. i . m e z o l i t i k u , m e d s t a ­rejšo i n mlajšo k a m e n o d o b o .

V p a n o n s k i r a v n i n i i n n j e n e m s e v e r n e m o b r o b j u j e p o z n a n o večje štev i lo selišč, k i se razvrščajo p o o d k r i t i h k u l t u r a h v mlajšo k a m e n o d o b o a l i n e o l i t i k , m e d t e m k o j e v t e m času naš z a h o d n i s l o v e n s k i a l p s k i p r e d e l o s t a l d o m n e v n o n e o b l j u d e n le z a r a d i n e z a d o s t n i h o d k r i t i j t ega časa, k a j t i p r a v P r i m o r s k i k r a s (T r žaško o z e m l j e z J u l i j s k o k r a j i n o ) n a m že o d k r i v a t e h t n e m a t e r i a l n e d o k a z e o n a s e l i t v i t ega o z e m ­l j a v mlajš i k a m e n i d o b i . P o p r e h o d u t ega o b d o b j a v b a k r e n o d o b o a l i e n e o l i t i k i n d e l o m a v b r o n a s t i d o b i o s t a j a g o r e n j s k i k o t z i z j e m o e n e o l i t s k e n a s e l b i n e n a D r u -

Šilo

Drulovka pri Kranju, kamniti nožiči in strgala iz mlajše kamene dobe (2000 let pred n. št.).

l o v k i p r i K r a n j u i n j a m s k e g a prebivališča n a L u b n i k u v o b r o b j u ž iv l jenja b a r j a n s k i h mostiščarjev. L e t a 1956 j e z a p o l n i l o t o v r z e l nak l jučno o d k r i t j e n a s e l b i n e »na Šp iku « , n a d e s n e m b r e g u S a v e , v bližini D r u l o v k e p r i K r a n j u . V m e t r s k e m s l o j u h u m u s a i n i l o v i c e j e t ičalo k u l t u r n o g r a d i v o , k i ga s e s t a v l j a j o prostoročno i z d e l a n e g l i n a s t e posode , k i so okrašene t u d i z e n o s t a v n i m i v r e z a n i m i č r tami i n v b o d i a l i rdečkastim b a r v a n j e m z u n a n j i h s t en , da l j e iz k a m n a i z d e l a n i nožiči, p ras ­k a l a , v b o d a l a , k l a d i v a i n puščične o s t i . N a j d e n i k o s i j e l e n o v i h k o s t i n a m izpriču­j e j o l o v n a d i v j a d . P o n e k a t e r i h značilnih o b l i k a h posod i n načinu n j i h okraševanja se vkl jučuje k e r a m i k a i z D r u l o v k e v k r o g j u g o v z h o d n o a l p s k i h lončarskih i z d e l k o v , k i i m a j o v t e m p r a z g o d o v i n s k e m o b d o b j u p o d o b n o s t i z i z d e l k i starejše L e n g v e l k u l t u r e i z P o d o n a v j a , d a s i j e takšna e n e o l i t s k a k e r a m i k a t u d i domač p r o i z v o d t e d a n j i h p r e b i v a l c e v v p r e d a l p s k e m s v e t u . P r i m e r l j i v a p a j e še z n e k a t e r i m i istočasnimi i z d e l k i p o d o n a v s k e b a d e n s k e k u l t u r e oz . n j e n e začetne s t o p n j e k u l t u r e k a n e l i r a n e k e r a m i k e . Z n a n o je , d a se n e k a ­te re drulovške k u l t u r n e p r v i n e p o v e z u j e j o z najstarejšimi k u l t u r n i m i i z d e l k i b a r j a n ­s k i h mostiščarjev nedaleč o d I g a p r i L j u b l j a n i ( R e s n i k o v p r e k o p i n M a h a r s k i g raben ) . Ž iv l jenje n a drulovški n a s e l b i n i se j e o d v i j a l o o k o l i 2000 l e t p r e d n . št. Man jšo zapuščino e n e o l i t s k e g a g r a d i v a so z a t e m o d k r i l i še n a Gradišču n a d p o s e s t n i k o m M a l i j e m p r i G o l n i k u , k j e r so r a z e n črepinj drulovške k e r a m i k e trčil i še n a d e l o m a o h r a n j e n e t eme l j e e n o p r o s t o r n e g a s t a n o ­v a n j s k e g a o b j e k t a s k o s i i l o v n a t e g a o m e t a ,

Lubnik nad Škof j o Loko, jama Kevdrc, koščeno in roženo orodje

Dleto

Rog z luknjico (eneolitsko obdobje)

k i j e b i l n a m e t a n n a s t ene i z p r e p l e t e n i h ve j . D r o b n e n a j d b e i z t ega o b d o b j a p o z n a m o še i z Gradišča n a d P i v k o p r i N a k l e m i n N a s e d l u p o d B l e j s k i m g r a d o m . V j a m i K e v d r c i n v Lubniški j a m i p o d v r h o m L u b n i k a n a d Škof jo L o k o so ar­h e o l o g i i z k o p a l i v d v e h kraških j a m s k i h zatočiščih b a k r e n o d o b n e k u l t u r n e o s t a l i -n e : vrče i n d r u g e keramične posode , k o ­ščena, rožena i n k a m n i t a o r o d j a . Značil-nejši i z d e l k i so b o d a l a , šila, d l e t o , kopača, d v e ploščati k a m n i t i s e k i r i i n nožiči. P o k u l t u r n e m i n m a t e r i a l n e m v z o r c u n a j d b e i z h a j a j o i z k r a j e v v razl ičnih z e m l j e p i s n i h področj ih. P r i m e r j a j o se s p o d o b n i m g ra ­d i v o m iz arheološko o p r e d e l j e n i h najdišč, k i j i h p r e k r i v a j o v S l o v e n i j i i n s e v e ro za ­h o d n i H r v a t s k i s t o p n j e e n e o l i t s k e l a s i n j s k e k u l t u r e oz . p r i p a d a j o n a j d b e sedaj p r i n a s o p r e d e l j e n i p r e d a l p s k i e n e o l i t s k i k u l t u r i , k i p o k r i v a ves p r o s t o r j u g o z a h o d n e g a a l p s k e ­g a p r o s t o r a . P r e d m e t a k o t s t a g l i n a s t i pečatnik i n ledvičasta utež i m a t a e n a k e v z o r n i k e v i z k o p a n e m g r a d i v u s področja Tržaškega k r a s a i n seve rne I t a l i j e . P r a v b e l a i n k r u s t i r a n a k e r a m i k a i z K e v d r c a j e v n e s l a n o v e e l e m e n t e načina okraševanja p o s o d , k i se v t e j k u l t u r i kaže jo k o t p o s e b e n lubniški t i p . Več o s a m l j e n i h a l i naključnih n a j d b k a m n i t i h k l a d i v z J e s e n i c , Reč i ce p r i B l e d u , Z a s i p a , B l e j s k e g a

Zalog pri Goricah, naključna najdba kam­nitega kladiva iz mlajše kamene dobe.

g r a d u , Z a l o g a p r i G o r i c a h i n Šuma p r i D o b u pričajo o p o t e h č loveka i z mlajše k a m e n e dobe a l i i z n j enega p r e h o d n e g a časa v b r o n a s t o d o b o . Posamični p o z n o b r o -n a s t i p r e d m e t i : krajše b r o n a s t o t r i k o t n o b o d a l o i z p l a n i n e Belščice p o d S t o l o m , b r o ­n a s t a sulična ost i z R a d o v l j i c e , b r o n a s t i s e k i r i z B l e d a i n n e k a t e r i k o s i keramičnih p o s o d i z s o n d i r a n j a » N a sedlu« p o d B l e j s k i m g r a d o m n a m z a e n k r a t pričajo o p r e h o d n i i n občasni p o s e l i t v i G o r e n j s k e v b r o n a s t i d o b i . T u d i o d k r i t j e polskrčenega o k o s t n j a k a s keramičnimi p r i d a t k i v j a m i Šibernici p o d B l e j s k i m g r a d o m o p r e d e l j u ­j e j o p o k o j n i k a v čas p o z n e b r o n a s t e dobe ; t o j e v čas o k o l i 1400 l e t p r e d n . št.

Navzočnos t etnično še neop r ede l j enega l j u d s t v a , označenega z a n o s i l c a k u l t u r e žarnih grobišč ( K Ž G ) , se n a j p r e j p o j a v i z z a k l a d n o (depo jsko ) n a j d b o b r o n a s t i h s r p o v n a B l e d u , z b r o n a s t i m jez ičast im mečem v K r a n j u i n manjšim števi lom žar­n i h g r o b o v n a Žalah n a B l e d u . T ipo loško k u l t u r n i p r e d m e t i časovno p r i p a d a j o s t a ­rejši k u l t u r i žarnih grobišč a l i Ha lš ta t A h o r i z o n t u , k i se o m e j u j e v čas o d 1200 d o

( N a d a l j e v a n j e n a n a s l e d n j i s t r a n i ) Jr

Lovrenc na Gori nad Bašljem, ilirskodobna in kasnoantična naselbina.

( N a d a l j e v a n j e s prejšnje s t r a n i )

1000 l e t p r e d n . št. V poznejšo k u l t u r o žar­n i h grobišč a l i Halštat B h o r i z o n t , k i t r a j a od l e t a 1000 - 800 l e t p r e d n . št., s o d i b r o ­n a s t a sulična ost , k i j e b i l a nakl jučno n a j ­d e n a v n e p o s r e d n i o k o l i c i b l e j sk e c e r k v e , b r o n a s t a t u l a s t a s e k i r a i z D r u l o v k e p r i K r a n j u i n d v a d e l n o o h r a n j e n a žarna gro­b o v a s fibulama očalarkama i z Šmartnega p r i C e r k l j a h n a G o r e n j s k e m . Z n a n o je , d a znači lni žarni p o k o p i p r e v l a d u j e j o s k o z i vse p r v o t isočletje p r e d n . št. Znači jo j i h t u d i številnejši p r i m e r i g r o b o v i z starejšega halštatskega o b d o b j a a l i Ha lš ta t C h o r i ­z o n t a o d 8 0 0 - 6 0 0 l e t p r e d n . št. Več ja takšna žarna grobišča t e ga časa so n a T i t o ­v e m t r g u v K r a n j u , n a d e s n e m b r e g u S a v e v Stražišču i n n a P r i s t a v i p o d B l e j s k i m g r a d o m . I z t e h grobišč se o d k r i t o k u l t u r n o g r a d i v o p r v e n s t v e n o n a v e z u j e n a e n a k o i z d e l a n e znači lne o b l i k e keramičnih žar i n b r o n a s t e g a o k r a s j a s števi lnejšimi z a k l j u ­čenimi g r o b n i m i c e l o t a m i i z največje n e k r o p o l e n a dvorišču S A Z U v L j u b l j a n i . P o m a n j k a n j e klasičnega i l i r s k e g a halštat­s k e g a g r a d i v a n a G o r e n j s k e m kaže n a z a ­t o n ž iv l jenja v času, k o se D o l e n j s k a s k r a ­j e v n i m i središči I l i r o v n a Vačah n a d L i t i j o , v St ični , v N o v e m m e s t u i n v Posočju n a M o s t u p r i Soči, v K o b a r i d u p o v z p n o p o k u l t u r n e m b o g a s t v u i n g o s t o t i n a s e l j e n o s t i d o s v o j e ga viška. I z d o l e n j s k e g a , posoškega i n koroškega k u l t u r n e g a k r o g a ( B r e g p r i B e l j a k u ) i zžarevajo i n se srečujejo močni k u l t u r n i v p l i v i v ž iv l jenju i l i r s k i h K a r n o v n a G o r e n j s k e m . P r i n a s so najizrazitejši p r i m e r i manjša i l i r s k a žarna grobišča v K r a n j u ob Stošičevi u l i c i i n s e v e r n o o d S t r i t a r j e v e u l i c e ob Prešernovem ga ju t e r v b o h i n j s k e m k o t u v B i t n j a h , v L e p e n c a h , n a J e r e k i i n n a Žlanu. M e d s e b o j n a r e l a ­t i v n a sočasnost a l i z a p o r e d n o s t i n d o l o ­čena k u l t u r n o časovna p o v e z a n o s t o s t a l i n i l i r s k e m a t e r i a l n e k u l t u r e se u g o t a v l j a n a d e l n o r a z i s k a n i h točasnih višinskih g r a d i ­ščih, k i so j i h s n o v a l i n a v z p e t i n a h i n p o n e ­k o d z a v a r o v a l i s s u h i m z i d o m ( L o v r e n c n a G o r i n a d Bašl jem i n N j i v i c e n a d B e g u ­n j a m i ) a l i o b r a m b n i m j a r k o m i n n a s i p o m (Pušta l n a d T r n j e m p r i Škofji L o k i ) . N a ­r a v n o u t r j e n a n a s e l b i n s k a gradišča so z n a ­n a n a j u g o v z h o d n e m , nižjem pobočju Šmar je tne gore , v K r a n j u , n a B l e j s k e m

g r a d u , n a D u n a j u p r i J e r e k i v Z g o r n j i bo ­h i n j s k i d o l i n i i n n a Gradišču n a d Bašl jem. Mla jše halštatsko o b d o b j e ( H a D ) o d 500 do 400 l e t p r e d n . št. se z izpričanim g r a d i ­v o m n a d a l j u j e še v z g o d n j e l a t e n s k o ^ d o b o ( L t A i n B ) o d 4 0 0 - 3 0 0 l e t p r e d n . št. N a te j o s n o v i se u g o t a v l j a , d a pretežno ž iv i jo o s t a n k i i l i r s k e g a živl ja. V t e m času so v n a ­v a d i še žarni p o k o p i v s a m e m s t a r e m s r ed i ­šču m e s t a K r a n j a i n n a L a j h u p o d P u n g e r -

Kranj, ilirska keramična žara okrašena z bronastimi žebljički (600 let pred n. št.).

v K r a n j u , železna v e r i g a z a s p e n j a n j e meča i z i l i r s k e g a žarnega g r o b a v K r a n j u o b S t o ­šičevi u l i c i , železna sulična os t z G o r e n j e S a v e v K r a n j u i n železni meči i z L u k o v i c e p r i Domža lah . T e m e l j i s t a v b , kovačnice, t o p i l n i c e i n d r u g e d r o b n e n a s e l b i n s k e n a j d ­be v pripadajočih l a t e n s k o d o b n i h n a s e l j i h , k i so b i l e v manjšem obsegu d o k a z a n e n a A j d o v s k e m g r a d c u v B o h i n j u , n a D u n a j u " p r i J e r e k i i n v s t a r e m d e l u m e s t a K r a n j a , i z k a z u j e j o zapuščino i l i r s k e g a ž iv l jenja p o v e z a n e g a z v z p o r e d n i m i k e l t s k i m i e le­m e n t i i z i d r i j s k e g a k u l t u r n e g a k r o g a . V 1. s t o l . p r e d n . št., k o se i z t e k a p o z n o -l a t e n s k a d o b a ( L t D ) , j e b i l ž ive l j g o r e n j ­s k e g a p r o s t o r a osredotočen v p l e m e n s k o z v e z o noriškega k r a l j e s t v a s središčem n a S t a l e n s k e m v r h u n a d G o s p o s v e t s k i m po ­l j e m n a Koroškem. D r u g a p l e m e n a , k i so b i v a l a t o d , so se t a k r a t priključila pol i t ični n a d o b l a s t i k e l t s k i h T a v r i s k o v . Posamični s r e b r n i k e l t s k i n o v c i , k i so j i h našli v K r a -

Ajdovski gradeč pri Bohinjski Bistrici, ilirsko- keltska naselbina, topilnice železa in kasnoantična utrjena postojanka. — Vse fotografije iz fototeke Gorenjskega muzeja v Kranju.

t o m , ob današnji S a v s k i c e s t i . V i s t i časov­n i r a z p o n , le d a so p o d k u l t u r n i m v p l i v o m d o l e n j s k i h i l i r s k i h središč, s od i j o g o m i l e z žganimi p o k o p i v Godeških i n Ratešk ih d o b r a v a h n a S o r s k e m p o l j u , d o m n e v n o p a t u d i n e r a z i s k a n e g o m i l e p r i Z g o r n j e m B i t -n j u i n n a d Šempetrskim g r a d o m v Straži­šču p o d Šmar je tno goro .

V p l i v i n delež k e l t s k e k u l t u r e v s r edn j e -l a t e n s k i d o b i ( L t C ) n a G o r e n j s k e m n a m izpričajo maloštev i lne l a t e n s k o d o b n e p o s a ­mične n a j d b e : železen meč n a P e c o v c i n a B l e d u , več o s a m l j e n i h fibul s r e d n j e l a t e n -ske o b l i k e i z uničenih grobišč n a B l e d u i n

n j u , R a d o v l j i c i , K r o p i , Šentvidu n a d L j u b ­l j a n o , Domža l ah i n v Moravčah , t r o j e žar­n i h g r o b o v s k e l t s k i m b o j n i m nožem i n že­l e z n o sulično os t j o i z Mengša n a m le s k r o m n o i l u s t r i r a j o t edan j e k u l t u r n o m a ­t e r i a l n e odnose I l i r o v s k e l t s k i m i prišleki. V i l i r s k o k e l t s k i k u l t u r n i zapuščini se p o j a v ­l j a i n kaže p o s t o p o m a v e d n o več r i m s k i h p r e d m e t o v , k i j i h s p r v a pos r edu j e t r g o v i n a (np r . v K r a n j u ) i z d e l a v n i c s e v e r o i t a l s k i h dežel ( p r o v i n c ) .

( N a d a l j e v a n j e v n a s l e d n j i števi lki S n o v a n j )

Valentin Cundrič

In vsem se zdi, kot da ječi kresnik strasti iz oglja dni.

V trnat i kol ib i rok

Avgust podžge kamin prsti. Se vname jata in zagori v pokrajine.

Skoz kres cvetov, skoz prvi kres zasika luč. Skoz hroščev ples, skoz kamna snov.

Ime boga pojočega pove, izda nalet dežja.

Nalet dežja odsune se, drhteč v jasnino. In kljune te v okop mesa.

Nasip strasti se zubljastih v prestolni pesmi sesede ti v srhljiv navdih.

Praznuje god človeški rod. Vse se predrami, drsi pred nami.

Drsi pred nami odmev, odsev. Utr ip prostorja. Zato boš šel ob tuji rami.

Drobni dotik, kar groza sope med resami. Povaljaš v kope okronan lik.

Narava zre med praznike. Objemata razkošje, sla.

Razkošje. S la ; prižemata na svoji prsi vsak lik mesa v občestvu dna,

ki vzplameni v vabljivi vrh, do sončne krone, ko žgoči srh oči svetli.

Natis dreves opeva les, ki prst ga žre edinščine.

5. Edinščine, občestva sebe si stomostovje, ki se izgrebe izza rje.

In si beseda, spregovoriš še več besed in se plodiš brez zlega reda.

Pomočiš dlan v pojoči dan, zatopota jahač srebra.

Jahač srebra se zavihti čez tvoje bistvo in v njem smo vsi, ves blišč sveta.

Vsa dobra volja, vsa ljudska gneča v centavru drema, se drami speča, prilije olja.

K o t stenj svetal se bo pognal jahač. Z ostmi kroti smeri.

Krot i smeri in spet j ih črta v ljudska srca, ki so zazrta v votlino dni.

V votlini dni je luč prižgana v spomin na pesem. S i luči hrana, tvoj lik gori.

Skozi tihi glas postajaš čas. In ta obeta izzive leta.

8 . Izzive leta izbrusiš v nož, ki brez glaviča bo v prsni koš zarit. Iz leta preskočnega, ni dražjih dni, pa ne pozabiš, vbod strasti in rožna tla.

V prestolni dan si prikovan z verigami. Moževa kri.

Moževa kri. Nastavi past. Zakrinkana v užitek, strast s teboj gori.

In zoglenelo meso bo z njo.-Koren device bo božalo lupin je belo.

In tvoj obraz bo sopel mraz. Se odlušči sla ohlipneža.

10. Ohlipneža, čigar korist si bil, izmiješ. In si čist list duha, mesa.

Oblezeš svet kot trn, osat. V izbruh razuma celo si, svat izrekov, odet.

V votlini hlipa pa luč utripa. Gorimo mi, nazaj nas ni.

11. Nazaj nas ni, a kam izklic bi vabil še? Pod krono ptic, v skodelo dni?

Odhoda sok jezika slo razveže, poješ skoz trnato kolibo rok.

12. Iz oglja dni boš stopil gol, zavit v besedo. In pel bo spol in panj krvi.

L e za trenutek se to zgodi. V votlini pesmi si sveča ti. Zgori občutek.

V oblake ptic vročica lic puhti. Bo smrt krik, v nas zadrt.

13. Krik , v nas zadrt, je čer želja. Plevel in smer Dbrušena. Krtina. Kr t .

Ne moreš piti spominov bilja. N i praznikov. Srh izobilja scefran je v niti.

V čeljustih joka ti duša poka. Poslednji srd izusti smrt.

14. Izusti smrt natis solza z obrezo krika Iz hlipanja v poletni vrt

rešitve ni, ni potov, vrat. V iztočnico odhoda sad mesa medi.

Zvok dragih dni očistiš rje. A le osti avgust podžge.

M A G I S T R A L E

Avgust podžge Nalet dežja. Drsi pred nami Razkošje, sla Edinščine.

Jahač srebra Kro t i smeri, Izzive leta. Moževa kri Ohlipneža.

Nazaj nas ni Iz oglja dni. Krik, v nas zadrt, . ^ Izusti smrt.

Štefan Remic

Pesmi iz domačega srca vseskozi

vseskozi, od jutra že kopitljavi marčevski dan strun prebira v zmrzali. klopotače izvablja z mejnikov in tudi tebe bo, bedni samotnež, izdregal na piano. premagan boš držal povodec in sopel kot veter v žerjavnik, izluščen iz kamenine.

vidiš, vseskozi že kopitljavi marčevski dan strune prebira v zmrzali.

lep žalosten pastel

zorenje brezbrežen je vonj rek tedaj. veselo plivkajo z zobovjem žage.

obredel sem jih — hribovito sončna vimena gorenjske. pil sem domači sok na drčastih posekah.

mlad kozorog sem bil, ko sem se spuščal do sipin v dolino, kjer so perice hudomušno rdeče svežnje prale.

trgajo se neizbežne sence v prizorišču, blodijo kovani srpi v žitu.

klikniti ne more riba, ko jo kljun čaplje kot srebro zabliska neki noči trpkega močvirja.

dvorišče s klopco

avgusta

voli

prespal sem noč in pol dneva na ozarah in zdaj mežikam v lesk avgusta.

žanjice goloroke grejo mimo, rjavih stegen, z resami v laseh.

poldne zvoni za polji. p'osedle bodo v makovo ognjišče in jedle kislo mleko slastno.

voli se gredo oplajat v preslico, tako svež dan je. rog vstajanja rne kliče pritajeno iz brlogov zemlje, kar bo raslo, moj bog!

pa ko bi majski hrošči vedeli. v križkražih bi iztćčili studence, ki bi jih čez prvo noč začarali v metulje. slepe kljunaste kokoši bi jih tako imele za krvavopisan regratov poganjek.

vsakdo ima svetišče blagega spomina, zlomiti ga ne more kamen, ki z bregač zvali se v šumno strugo.

morda se plahutavo speljejo na drugo stran rečne živali, a vrnejo se kmalu v mozaik svetišča.

x a kaj, ko vlaki klokotajo v širnem jezeru otroštva.. .

s pograda in z vročim srpom segam med lišaje brunov, da bi posuli z utripavim tkivom šfrjavih potćnik moj skelet. brkljam okoli, skozi dver grem v dosegljivo . . .

. . . in zateglo lajam v luno ves trudni čas, dokler te ni.

naš pašnik je dober srce moje matere spi v njem srce naše matere — zemlje slovenske.

jarmi v peščenih krivinah, obokan žgoči avgust, potihem te drobijo mlinski kamni, zemlja.

ko se polagaš siromaku pred noge, si vzburkana žejo zbujajoč, z lopatic gromkega kolesa padeš in zeli rodiš, ko se v tolmunih znojna umiriš.

kolovozi

stekale so se prisojne vode čeznje, pasli so se mrhovinarji v kotanjah,

in tako smo se izrabljali v spoznanje: nič nam ni ostalo.

tam doli

zamisliš v vrtincu trpke melodije, ki ti pozvanja z belim prtom pred očmi. osiplješ z veje svinec mraza in stopiš vegasto naprej, da so stopinje v gazi plašne, kakor bitev črnega jelena v planem.

v kleščih mrtvil si lačen, le priznaj, kako ti burno kri utripa, ko se z naseljenim zavetjem drobcenih slemen tam doli ves napolniš!

starci in gaber

nimamo nog, da bi odšli med ponikla zavetja. s slastjo padajočih kraguljev smo vse bolj obdani in sploh smo si čudno podobni.

viharnik je pri­vezal žile v ka­men

nokturno, kosovel

v dremotno orglanje je noč razlita, odhajam

po gorah pastirji kličejo goveda v staje, srce zavriska sovam na podstrehah, mir je, beraški mir po bajtah. po brvi nad potokom mati leze z lesnikami v trudnih grudih. ni je uklenil srh ledeni, niso jo lovke gmajn — kmečkih. Se mesec je pokleknil prednjo. na dnu potoka trepeta!

Nejč Slapar

Obsedenost i . S n o v v z e l e n i h k o z a r c i h se b l a g o h o t n o s p r e h a j a p o n a d v o z i h i n p o d v o z i h i n sčasoma po ­s t a n e čisto b e l a i n b r e z b a r v n a i n s i domišlja, d a j e c i g a r e t n i d i m v b i s t v u p o d o b e n s m r t ­n e m u i z i d u p r o m e t n e nesreče. R a z l i k a j e s a m o v b a r v i . R i šem p o s a m e z n e kroge , k i b i l a h k o b i l i t u d i šesterokotniki, v e n d a r v e m , d a nek j e m o r a b i t i p r o s t o r , k j e r b i l a h k o n a p i s a l n a s l o v v tisočerih s t r u p e n i h j e z i k i h . P r a v z a r a d i šesterokotnikov s e m začel r i s a t i k r o g e i n središča so o s t a l a n a i s t e m m e s t u k o t prejšnje l e t o , k o s m o pšenico z a s e j a l i g l o b o k o v z m r z n j e n o i n p o t e p t a n o z e m l j o . K e r j e gorov j e nazobčano i n sosedov pes n i i m e l nagobč­n i k a , j e b i l a r a n a t a k o g l o b o k a i n g l o b l j a k a k o r z l a g a n a nedolžnost. T a k o j n a t o s e m začuti l , k a k o v t e l o p r o n i c a m r z l a j e s e n i n žel ja po n a s k r i v a j o b l j u d e n i h k o s i h prepečenega m e s a se j e še bo l j z a z r l a v m l a d o t e l o . P o t e m j e n a s t o p i l m l a j s a m o s t o j n e g a v n e b o h o d a i n k a k o r s m o prejšnji d a n skušali u k r i v i t i ž l ebove p e t n a j s t i h mož, t a k o s m o d a n e s čili i n z d r a v i z a p u s t i l i o m i z j e i n b o j e v a l i se b o m o z a n e s m r t n o s t . P r i k l e n j e n s e m s p o z n a l , d a ne m o r e m z n j i m i i n t a k o j n a t o s e m u m r l i n spe t oživel b r e z v e r i g i n b r e z čutenja. S a n j s k a m i m i k a v e l i k i h oči j e t u d i i z g i n i l a i n t a k o j n a t o s e m m o r a l p o p i t i k o z a r e c osveži lne pijače, čeprav m i j e m i s e l še v e d n o u h a j a l a k vznožju tenkočutnih r i t m o v i n s a m b e . H o t e l i smo kričati , v e n d a r so izsušena g r l a s a m o g r g r a l a n e k o n e z n a n o h i m n o . Drža l s e m u s t a o d p r t a i n p o t e m se j e ošiljena sreča s p o t a k n i l a n a d d v e m a v o t l i m a g o r a m a i n p a d l a v Vedro u m a ­zan i j e . V r n e m se n a z a j k s v o j i m k r o g o m . K r o g i so odrešitev. T o j e največ, k a r l a h k o dose­ž em z e m a n c i p a c i j o l e p i h nog . J e s e n s k o l i s t j e se m i j e z d e l o v e d n o p o p o l n o m a odveč i n še bo l j m i j e b i l a odveč m i s e l t r o j n e zveze . Pristanišče o s e m n a j s t i h o s i i n v r a t se s tegu je daleč n a v z g o r . Še b o l j skušam n a j t i s i d r o . E n o s a m o s i d r o . S i d r o , v k a t e r e m j e s k r i t m o j p o n o s i n s a m o z a d o v o l j e v a n j e . Večni ogenj bo go re l t a m n a s t e b r u , t o d a k a j j e večni ogen j , v e m s a m o j a z v rdečem plašču. M a j h n i hudički m i z r e j o t e l o . N a v z n o t e r j e vse v o t l o . S a m o vo t ­l i n a b r e z luči. Luč i se prižigajo. V i d i m m n o g o t e m n i h senc , k i se p l a z i j o p o s t r m i h s t o p n i ­c a h n a v z d o l i n n j i h o v e žareče oči g l eda jo t a k o o s t r o , d a m e b o l i vse t e lo . Hoče j o m e u m o r i t i . N e d a m se. S k a l j e n a sreča j e najhujše v živl jenju. Pr ičakovanje t ega j e o d m i r a n j e t e l e sa . T e l o o d m i r a v p r e s l e d k i h ene ure . P o t e m se spe t n a p o l n i i n o d m i r a v r a h l i h v a l o ­v i t i h s k o k i h .

II. Z a l o s t i n k a večera j e o d m e v a l a z e l o daleč. M o r d a c e l o t j a do m o r j a , k j e r j e n a obrežju ležalo t r u p l o . A k o r d i , k i so se n i z a l i d r u g z a d r u g i m , so b i l i v a b l j i v i i n p r e p o j e n i s čudno m e l a n h o l i j o . M n o g o k r a t s e m t a k o i g r a l . V e d e l s e m , d a j e t o noč p r e v l a d e p o s a m e z n i h i n s e m se ra je u m a k n i l v s v o j o s k r i v n o s t . K a s n e j e , m n o g o k a s n e j e s e m se s p o m i n j a l t i s t e ga večera i n zd e l o se m i j e , d a s e m s p o z n a l e n o s t a v n o s t b i s t v a . S p o z n a l p a s e m t u d i čudne r a v n i n s k e p l a s t i , k i so d r v e l e g l o b o k o p o d m e n o j i n so b i l e s e s t a v l j e n e i z t o l i k o b a r v n i h o d t e n k o v , d a j i h n i s e m m o g e l prešteti. M i s l i m , d a s e m t a k r a t p o t o v a l s k o z i čas z n o r o n a g l i c o i n prežet z m i s l i j o , d a m o r a m u j e t i j u t r a n j o j e s e n s k o s v e t l o b o i n j o vsa j n e k a j časa s h r a n i t i v k r i s t a l n i čaši. D o l g e noči s e m t a k o razmišljal, k a k o na j se pribl ižam s v e t l o b i i n j o o s v o b o d i m s p o n e n k r a t n i h s p o m e n i k o v , v e n d a r se j e čas srečanja r a z b o h o t i l d o n e s l u -t e n i h m e j a i n p o t e m s e m m o r a l t a v a t i s k o z i p u s t i n j o v s a k d a n j e g a laježa i n s m r d l j i v i h mačk. C i l j p a se j e o d m i k a l v neskončnost. I n t i s t i večer b a l a d n e g a z v o k a se j e s v e t l o b a s a m a o d sebe pričela pribl iževati . Občutrl s e m n j e n n a s m e h . V i d e l s e m n j e n e r o k e i n členki so kričali p o s p o z n a v a n j u p r i r o d n e g a šelestenja j e s e n i . S a m o z a t o s e m t a k r a t u b i r a l s t r u n e i n kričal o r l u besed i l o v n e d o g l e d t r o p s k i h v o d n j a k o v . R a v n i n e so p o s t a l e s a m o še v zpo ­r e d n a b i t j a , b r e z b a r v n a i n o s a m e l a , čeprav o b d a n a z v i s o k i m p l o t o m ž ivega o r g a n i z m a .

M o r a l a j e o b s t a j a t i nekakšna z v e z a m e d r a v n i n a m i i n s t e k l e n i m i k r o g l a m i , k i p a j e n i s e m m o g e l s p o z n a t i . T u d i j e z i k a r a v n i n i n k r o g e l n i s e m p o z n a l , p a s e m j i h večkrat/videl, k a k o so k r a m l j a l e m e d sebo j . Čut i l s e m le n j i h o v k r o h o t , k i j e s a n j a v o o d m e v a l n a d črne j a t e .

Š i rom p o k r a l j e s t v u so o z n a n j a l i , d a j e k r a l j vsemogočen i n d a l a h k o t u d i u b i j a . K r a l j p a j e b i l res v e l i k l j u b i t e l j u b i j a n j a i n s l a d k e p o d z a v e s t n e k r v i . O b s o d i l i so m e p o v s e m p o ne­p o t r e b n e m n a s m r t . O d p r l s e m p i p o s t r a h u i n i z l i l p r e d k r a l j e m temačno v s e b i n o z adn j e ­ga r e z e r v o a r j a p o g u m a i n p o t e m se j e k r a l j začel k r o h o t a t i i n v p i t i , j a z p a s e m zbežal m i m o z a k l e n j e n i h o k l e p o v i n s u l i c . N e z n o s n a bolečina m i j e u d a r i l a v g l a v o i n z g r u d i l s e m se n a k o l e n a p r e d m a t e r j o , stoječo n a p r a g u , k i j e v r o k i držala s vo j o o d s e k a n o g l a vo . N a t l e h s e m v i d e l m l a k o k r v i i n r o j m u h se j e s p r e h a j a l t a m o k o l i . Zakričal s e m i n m u h e so o s t a l e t a m i n k o s e m natančno p o g l e d a l , s e m v i d e l , d a so t u d i m u h e b r e z g lav . M o r a l s e m bežat i i n t a m n a k o n c u m e j e čakala z a s e d a .

S e d a j n i b i l o več i z h o d a . M o r a l s e m n a s t a v i t i s vo j z d r i z a s t i v r a t r a b l j u , k i se j e krvo ločno z v i j a l o d s m e h a . O d t i s t e g a b l a z n e g a t r e n u t k a , k o so m e o b g l a v i l i i n do t a m , k o m e j e p r o ­fesor p r i v l e k e l , j e t r a j a l a c e l a večnost. Hud ičevo nedolžne so m o r a l e b i t i kokoši, k e r so j i m m a n j k a l e s a m o noge , j a z p a b r e z g lave . N a t o se j e o d p r l a s k a l a , v n o t r a n j o s t i p a j e b i l a čudna b e l a s v e t l o b a , k i se j e t u i n t a m s p r e m i n j a l a . S t o p i l s e m n o t e r i n nihče o d p r i s o t n i h , k i so s ede l i z a d o l g o b e l o m i z o , se n i o z r l . M o r d a so v e d e l i , d a skušam u g o t o v i t i n j i h o v o l eg l o nečimrnost i . V e n d a r , s e m t u d i t o že p re j u g o t o v i l , p r e d e n so c v e t e l e češplje z a c es t o .

P l a t n o , k i s e m ga t u d i n o s i l s s ebo j , j e b i l o p r a z n o , s a m o n e k a j vzporednih črt j e l ebde l o n a n j e m . H o t e l s e m n a r i s a t i t e ga p r e k l e t e g a k r a l j a , p a m i n i u s pe l o . V e d n o z n o v a s e m n a p r a v i l p r e v e l i k nos , z a t o s e m m i s e l o p o r t r e t u o p u s t i l . B i l je l ep s p o m i n n a jutrišnji d a n , v e n d a r b i u m o r i l prejšnje d n i , ne d a b i p o d p i s a l p o g o d b o o duševnosti. V z e l s e m p l a t n o i n začel r i s a t i m o d r e b a r v e . B i l a j e m e h k a i n d o j e m l j i v a z a n e k a t e r e b i s t v e n e s p r e m e m b e v d o l g i h d n e v i h n e n a p a d a l n o s t i . Čeprav b i b i l a t u d i d r u g a , t r e t j a i n o s m a v e r a l a h k o t a k o močna, d a prepreči z b i r a n j e r u m e n i h pasov . V i n o j e b r u h a l o m i s l i v i s o k o v z r a k . Z go ra j so b i l i p i j a n i o d čustev, k i so j i h napačno r a z l a g a l i . N j i h o v a čustva so b i l a k a k o r s k l a d o v n i c a d r v površno naloženih v gos j em a b s t r a k t n e m r e d u . D o v r h a j e v o d i l a d o l g a l es tev i n v m e s j e m a n j k a l o n e k a j k l i n o v bodočnosti . K l i n e s e m v e d n o t a k o l j u b o s u m n o čuval . Hudič na j v z a m e t i s t o l a d j o n a v r t i n c u , čeprav se k a d i i z n j enega d i m n i k a i n j e poševno n a g n j e n a n a d e s n i b o k . T r n v p e t i j e t u d i m o j a m i s e l i n t ega t r n a ne m o r e m r a n i t i n i t i z n a j b o l j g l o b o k o r a z l a g o s v o j i h d v o r n i h p e s t i , k a j t i t u d i j a z s e m k r a l j k r a l j e v , p o s e b n o n o c o j , k o j e g l a s b a t a k o m e d l a i n l e p a . S e d a j v e m , k a j p o m e n i t i s t o t r u p l o n a o b a l i i n k a j p o m e n i v s a m o j a d o l g a p r e h o j e n a p o t i n k a j p o m e n i t r e n u t e k ene r g i j ske s p r e m e m b e še nežiVeče, i n t o bo zaž ive lo v najlepši s v e t l o b i p o l e t n e g a j u t r a i n zakričalo v i s o k o pe s em v b e d n o močvir je.

B o j a z e n z g u b i t i d r u g o dušo j e več k o t m a m l j i v a , t o j e k a k o r o g r o m n a t e h t n i c a , k e r o d t e h t a takšne duše. Kr i žas t i naraščaj b o j a z n i ne bo n i k d a r u s p e l p o b e g n i t i . V e m , k a j p r a v z a p r a v j e o k o i n k a j z n j i m l a h k o vse p o v e m o , čeprav j e t o p o p o l n o m a odveč, k a j t i še i s t o noč, k o s e m o d p r l p o k r o v v a b l j i v e g a g r a m o f o n s k e g a i z c e d k a , s e m b i l p o p o l n o m a pre ­pričan, d a ne b o m n i k d a r obdržal s l a m o r e z n i c e v k o p i c i č loveških k o s t i i n j o b o m odnese l daleč proč, d a bo s a m o m o j a . S l a m o r e z n i c a ne reže le človeških k o s t i , a m p a k t u d i do lge z l a t e t r a k o v e .

T r a k o v e o b e s i m i z središča n a v z v e n i n d o b i m h o r i z o n t , k i je k a k o r človeška p a m e t u s m e r j e n v n e k a j , k a r n i z a n e s l j i v o p r e p l a v l j e n o z r a s t j o z e l e n i h površin. S m i s e l črne mag i j e ne s m e p o s t a t i k e p a nedolžnosti . S t r a h j e butajoče čustvo v p r s i h . B o j a z e n p a j e l a h k o t u d i s m r t a l i p a j e b o j a z e n r a z p o z n a v n i z n a k d v e h o g r o m n i h odrešujočih s i l d o t i s t e g a t r e n u t k a , k o treščita s k u p a j . T a k r a t p a j e s a m o še št ir ie lementna k o n s t r u k c i j a vsega, k a r i m e n u j e m o sve t , ž iv l jenje i n s m r t . E l e m e n t i l a h k o u b i j a j o t a k o , k a k o r j e u b i j a l k r a l j i n t a k o k a k o r u b i j a m j a z . V e n d a r j i h l a h k o u k r o t i m o , u k r o t i m o i n u b i j e m o k a k o r s t e k l e pse, vse po v r s t i . .Ob m a j a v i h d r o g o v i h s e s a m o n j i h o v o k r i i n j i m r a z b i j a m o g l ave s težkimi k l a d i v i , k i n e n e h o m a p a d a j o i n sesajo izsušeno z a d o v o l j s t v o . S a m o to so e l e m e n ­t i . C u n j a s t i r e a l i z e m s i sega v l a se i n t r g a b i l k o p a m e t i . O d t r g a m t i s t o b i l k o i n j o v ržem v o k r o g l i ogenj i n p o t e m b i l k e n i več. K a j p a p o t e m , se vprašam. D a j t e m i kop j e , d a j i h preženem. N e m o r e j o m i do živega, k e r s e m Že z d a v n a j p r e l u k n j a n , k e r g redo n j i h o v e b i l k e s k o z i o s a m e l o s t b e d n e g a želodca. N e sme j o m e u j e t i . Spuščam v r v i . S a m o n a p a d a j o i n bolečine v h r b t u . N e n a d o m a začutim, k a k o m i kačja p a m e t p o l z i p o t e m e n u i n p o t e m sfrčim v nebo , t a m spoda j p a o s t a n e j o p l a s t i , r a z n o b a r v n e i n svetleče. T o d a ne m o r e m p a s t i , zda j nič več. P a d a n j e j e s a m o u m i t a b r e z v e s t n o s t .

P r e t v a r j a m o se l a h k o s a m o s pomočjo mušjih k r i l . V i d i m h o d n i k i n c e l i c e , črne n a l e v i i n n a d e s n i , s a m o ce l i c e i n o d m e v včerajšnjega želodca, šumenje k r v a v e g a rožmarina, k i preživl ja svo j o b s t o j . N e smeš se o d d a l j i t i . O s t a n i t u k a j z m a n o , k e r b o v a p o t e m p l e z a l a p o u s a h l i h b r e g o v i h i n se s m e j a l a peklenščkom s p o d a j , k i i m a j o t a k o do l ge j e z i k e . Z a k a j m e tepeš? H i t r o zbeživa, saj so p u s t i l i kr ižem o d p r t o o k n o i n n a m a s a m o z e l e n a z a v e sa z a s t i r a p o s l e d n j i i z h o d . N e d o t i k a j se m l a d e k r v i !

I I I . T e m n e s i l h u e t e igličastega z e l e n j a n i s o m o g l e v e d e t i z a o d d a l j e n e b l i s k e i n t a k o j e l i v a d a n e n a d o m a p o s t a l a prizorišče umirajočih i n p o z a b l j e n i h g l a d i a t o r s k i h iger. M n o g o pre j s e m o p a z o v a l d i m , k i se j e s u k a l p r o t i n e b e s n e m u o b o k u t j a do z v e z d i n r u m e n i h rož. T a k r a t s e m s i zaželel, d a b i b i l o r k a n , d a b i b i l b r e z v e s t n i uničevalec lačnih po l j i n žejnih rek , d a b i b i l uničujoč e l e m e n t i n b r a t r a n e c a p o k a l i p s e . T o d a b o g o v i m e n e l j u b i j o . S a m o n e k a j k r e t e n j j e d o v o l j , d a s p r e m i n j a m s m e r d r h t e n j a t e l e sa i n sčasoma začutim o h o l e o b l a k e v o d n i h p a r , k i se o v i j a j o o k r o g m e n e i n m i da j e j o n e z n a n s k o moč.

V s v e t u d v e h s v e t o v s p o z n a v a m resničnost točkastega oprijemališča i n z d l a n j o p o k r i j e m p r a g o z d s an j v s e s a n i h v d n e v e i n noči prečute ob s a r k o f a g i h . S a m o noč l a h k o loči a l i združi. N i k d a r n i s e m i s k a l d o l g i h b r e z v e s t n i h d n i , d a b i b i l e noči p o t e m še silnejše i n bo l j n e d o s t o p n e . N o č m o r a b i t i m o j a . Z a noč se j e t r e b a b o j e v a t i . M e l o d i j a deževnih k a p e l j m i p o l z i p o l i c u , v e n d a r ne j o k a m , k a j t i p o n o s j e živalska r e s n i c a , m e n i p a so ob r o j s t v u d a l i i m e R E S N I C A . I n p o t e m j e b i l o ž iv l jenje k o t s k r b n o p r i p r a v l j e n a j e d i n k d o r j o j e o k u s i l , n a j m i r n o p r i z n a s vo j o z m o t o . D a n e s , k o se s p o m i n j a m paglavčev ih b r k i n puškinega k o p i ­t a , s e m v s v o j i duši p o p o l n o m a čist b r e z kakršnih k o l i p r e d s o d k o v , k a j t i p o s t o p n i c a h s e m h o d i l v e d n o s a m . K v a d r i l e p o t n e g a izražanja so se v a l i l i p o r u m e n e m pobočju i n z žarečimi očmi o p a z o v a l i t o b l a g o h o t n o i d i l o i n k e r so malomeščanski p s i l a j a l i n a o b z o r j u , s e m m o r a l seči g l o b o k o v z e l e n o igličevje i n s i p o i s k a t i m i r e n k o t . S a m o sedaj b o m resnično v z p o r e d e n , t o j e t a k o k o t b i h o t e l p r e p l a v a t i mo r j e n a p o l n j e n o z v s e m i r e s n i c a m i s v e t a .

T e l o j e b i l o p o h o t n o , s k o r a j d a b i r e k e l v a b l j i v o , m a m l j i v o i n o p o j n o , čeprav s e m v s o s e d o v i t r u g i v i d e l žeblje, k i so b i l i z a b i t i z g l a v o n a v z n o t e r i n ne v e m , k a k o m u j e uspe l o ležat i t a m . P o p e l j a l s e m j o n a p r a g razkošja i n g i b a n j a i n se n a s l a j a l n a d n j e n o b r o n a s t o kožo, iz k a t e r e je l e b d e l o n e k o n t r o l i r a n o l ebden j e . T o d a ne m o r e m p r a v z a g o t o v o t r d i t i , d a j e t o resnično doživet je . T u d i a n g e l i so s s vo j o p e s m i j o d r o b i l i i d i l o p o d t a k n j e n o s t i zamaščenih k l o b u k o v , k i v i s i j o n a s i d r n i h obešalnikih t a m nek j e šest k i l o m e t r o v s t r a n od g l a v n e p r o ­m e t n e ži le, p o k a t e r i tečejo p o z i t i v n o i n n e g a t i v n o n a b i t i e l e k t r o n i z a d o v o l j s t v a . P r i s p o ­d o b e sežigamo i n t a k o p r i d e do p o p o l n e g a uničenja. B i l a s v a t a m n a l i v a d i i n v p r s i h s e m čuti l t i k t a k a n j e p e k l e n s k e g a s t r o j a , k i j e n e u s m i l j e n o odšteval svo j p o g u b n i r i t e m .

O b l i n e nedokončanega p l e t e n j a i n s n o v n e g a razmeščanja p r i t i k l i n i n pajčevin s m o uničili z e n i m s a m i m p r i t i s k o m n a g u m b . Z a t o m o r a m p o v e d a t i t i s t o , k a r s i l h u e t e n i s o mog l e . O d ­d a l j e n i b l i s k i so r a z b l i n j a l i t i s t o m a l o noči, k i s e m j o čutil v seb i i n r a z b i j a n j e d e snega p r e k a t a j e p o s t a j a l o t a k o b r e z v e s t n o i n močno, d a j e d i h a n j e še d o l g o o d m e v a l o n a o d r s k i h d e s k a h i n d a j a l o s l a v o s p e v z v e z d n e m u o b o k u i n k o p r i v a m . T a k o j n a t o s e m p o m i s l i l , d a j e l i v a d a d e l n a j i n e o s e b n o s t i . Šelestenja s m r e k o v i h vej n i b i l o več. P o s t a l s e m o r k a n , k o t £tt\ t a k r a t , k o s e m s i t ega želel i n j e b i l a v s a k a t a k a m i s e l k a k o r neuresničlj iva m o l i t e v božan- O U

s t v u . S i v i n a p a s j e g a l a j e i a m i je včasih p o m e n i l a p r a v t o l i k o k a k o r z d r a v i l o , k\ utiša p o d i v j a n o čredo d e m o n o v . V a l j a n j e v m o k r i k a p e l i j e v n e k i h o b d o b j i h p o v e z a n o s p l a - . st ično o b l o g o s t a r i h i z r e k o v . G r a b i m p o sveže p r e p l e s k a n e m m e s u , p o h o t n e m i n v z n e m i r ­l j i v e m . P o s t a l s e m r a z p o k a n a z e m l j a . O d d a l j e n o p o k a n j e širnega apokaliptičnega v r t a , m e j e še b o l j p r i t e g n i l o v p r o p a d a n j e t e m r l i h s l u t e n j . Z a t o s e m se t e m b o l j p r e d a l m a d r i g a l u i n h o t e l s p l e z a t i v n o t r a n j o s t v i s o k e g a z v o n i k a . T a k o s e m s p o z n a l , k a j je p r v o t n i s m i s e l u k r i v l j e n i h žebl jev i n k r i k o v . G r a b l j e , k i j i m n e k a t e r i p r a v i j o t u d i srčkana rdeča b a r v a , so se p o s t a v i l e navpično. G r a b i m , obračam i n g l a d i m v e l i k a i m e n a . N j e n e g a t e l e sa p a n i s e m čakal, k e r j e t v o j e r a z m e s a r j e n o t r u p l o ležalo v j a r k u n a p o l i z k o p a n e m e s t n e k a n a l i z a c i j e .

S a m o k r a t k a k r e t n j a do l g ega v z v o d a j e d o v o l j , d a r a z b u r i m v o d n o g l a d i n o jokajočega r i b n i k a . T a k e g a počutja s e m v a j e n . P o s e b n o ob večerih nezaslišanih r o j e v s a m o s t a n s k i h m u h , k i so b i l e n e p o n o v l j i v e i n g l a s n o vpi joče v večerno z von j en j e . P r o d i r a n j e v n o t r a n o s t t u j e g a t e l e sa , k i s o d i v p o l o v i c o izsušene i n skrivenčene duše, j e k a k o r r a v n i n a , k a k o r b r e z ­p l o d n o i s k a n j e i n t r g a n j e t e l e sa n a m i l i j o n koščkov. V m i n l j i v o s t i t r e n u t k a m o r a m v e d n o v e d e t i , d a j e v r o k a h n e k a s n o v , k i m i da j e ž ivl jenje, k i m i da je v n e b o h o d jutrišnjega m r a k j ^ k i m i da j e o k u s po m o r s k i g l a d i n i , i z r a z i t i n v a b l j i v . V e d n o bo l j s p o z n a v a m o z e m l j i i n k e r s i i z p e p e l a , p r a v t a k o k o t j a z , te p o l j u b l j a m p o v s o d t a m , k j e r s e m s i želel p o l j u b l j a t i s a m o t n e d n i i n s i b i l a t i o n o s t r a n s t v o .

E n a k o m e r n o b u t a n j e v a l o v se s t o p n j u j e i n v z a l i v u l e v e ga očesa o p a z i m d r o b n o s o l z o , k i se veča i n i z g u b l j a s vo j e ime . M e h k o m e s o se v d a j a prazničnim s i l a m v e l i k e g a r a z b u r j e n j a .

T o p o m e n i s r k a t i i z t v o j i h p r s i meg l ene d i n a r s k e k o v a n c e i n j i h m e t a t i n a k u p . V b i s t v u j e t o p o p o l n o m a e n o s t a v n o . N I H Ć E o d m e s t n i h duševnih v e l i k a n o v še n i r a z v o z l j a l p r o b l e ­m a , k i j e n a s t o p i l n a s e v e r n i l i v a d i . Začuti l s e m v a l o v e n a s v o j e m t e l e su , e n a k o m e r n e i n pričakujoče nečesa odrešilnega. S p o m i n j a m se p e s m i . V i s o k a p e s e m v o s e m i n d v a j s e t i h z e l e n i h j e z i k i h . P i s a l s e m j o do l g o v m e d l o noč i n n i s e m čutil bolečine v p r s i h . Z u n a j j e t u l i l nebeški v i h a r i n v e d n o z n o v a s e m p o m i s l i l n a b e l i n o n j e n e kože, k i j e p o s t a j a l a b r o n a ­s t o rdeča. O n j e n i h očeh p a s e m slišal p r a v i t i , d a so l epe i n o k r u t n e .

V s e t o se j e z g o d i l o v n e k e m določenem t r e n u t k u , k i j e b i l m o r d a odloči len z a našo k a s n e j ­šo u s o d o . N e k a j p r v o t n i h d o g o d k o v se j e p o n o v i l o d o b e s e d n o i n s p o n t a n o , k o t b i v i d e l p o n o v i t e v m i s e l n o s t i . T o j e r e z u l t a t d v e h d o l g i h r a z g o v o r o v , v k a t e r i h p o u d a r j a m b i s t v o -m i r a i n n e s a m o s t o j n e g a n a v z v e n u k r i v l j e n e g a p o m e n a . Odvečno ene rg i j o l a h k o sprožimo t u d i s t e m , d a zažgemo hišo.

B i l a s i rdeča s k o z i d a n . S a m o v e s o l j n i p o t o p b i r a z b i l i d i l o p o i m e n s k i h k l i c e v , k i so v r e d n i h časovnih p r e s l e d k i h p a r a l i nebo . B i l j e s a m o črn o b l a k i n v n j e m n e k a j m a j h n i h črnih rovčkov, v k a t e r i h so b r l e l e žepne s v e t i l k e i n p o g o n s k o g o r i v o se j e z a s i d r a l o v n a j b o l j m i k a v n o g u b i c o n a t e l e su . V t e m i s e m t i p a l gub i ce , v e n d a r j e b i l o b u t a n j e premočno i n n i h a n j a n i s e m m o g e l več u s t a v i t i . O d g r n i l s e m zaveso i n n i b i l o nič. S e l s e m n a p r e j . B i l o m e j e s t r a h p a s e m šel v s eeno n a p r e j . N e k a j j e prežalo n a m e . P r i p l a z i l s e m se d o d r u g e zavese i n j o o d g r n i l . Začuti l s e m t e l o , m e h k o i n p r o s o j n o . G R I Z E M P O M E H K O B I . T o povzroča t r d o t o . N e z n o s n o težko se j e s p o m n i t i s a n j , v e m s a m o z a p r e b l i s k z a v e z a n i h oči, k i v s e eno v i d i j o nož i n p a r a n j e . U d r i h a n j e v m e h k o k r i , v s m r t i n z v e d a v o s t l e vega z a v o j a se p o z a b i v s i v i n i , v s p o m i n u i n črnini. V e m , d a so spraševali o p o e n o s t a v l j a n j u živl jenja i n o u b i j a n j u , g r o za p a se i m e n u j e luč.

I V .

Bledol ičniška srečanja so b i l a v e d n o o d v i s n a o d nekakšnih s t r a n s k i h učinkov, k i so po n a v a d i n o s i l i s m i s e l v s e s t r a n s k e g a z a d o v o l j s t v a . O b t a k i h p r i l i k a h je b i l o n e b o t e m n o a l i s v e t l o . T i s t e d n i s e m s i želel t e m n e g a n e b a v a k v a r i j u m o d r o z e l e n i h a l g , k i so se s k r i v e n ­čene v z p e n j a l e p r o t i v r h u p r v e r a v n i n e . V določenih o b d o b j i h so se t u d i a lge n a g i b a l e t a k o k o t v i s o k e p i n i j e . . . p r o t i s v e t l o b i pokončnega n a p e v a i n v e n d a r j e v e r i g a o s t a l a c e l a k l j u b v e l i k e m u p r i t i s k u . N o ž se j e večkrat z a l e s k e t a l v p o l e t n o j u t r o i n s a m o naključje j e b o t r o ­v a l o skrivenčenemu z i d u s a m o s t o j n e g a n a k o v a l a . V s e j e b i l o p r e d m e t p a s j i h r a z g o v o r o v .

N a p o l j a n i p o s u t i z b e l i m i rožami j e c v e t e l a t u d i odpadniška s m r e k a i n svo j e s eme b l j u v a l a daleč n a o k r o g k o t b i h o t e l a z a p l o d i t i vso r o d o v i t n o z e m l j o i n j o t a k o uničiti. M l a ­h a v o s t v s e h t e h ide j je r o d i l o s p o l n o z a d o v o l j s t v o p r i p s i h i n mačkah i n p r a v o k o t n i o t o k s t a r e g a g r a d u j e pogrešal dva j s e t m e t r o v do l g o g u m i j a s t o cev . O g r a d a , v k a t e r i so b i l e s p r a v l j e n e i n s k r i t e m o d r e i n be l e črte, n i p o p u s t i l a p r i t i s k u . N a p a d a l n o s t j e b i l a t r d n a v s v o j i odločitv i i n v n a j g l o b l j e m s k e l e t n e m t r e n u t k u s e m m o r a l p r i v i t i šesterokotni v i j a k t a k o močno, d a so z m r z o v a l e m i s l i i n j e b i l p o l e t n i z r a k t a k o vroč, d a se n i s e m več b a l z a l j u d i . Mrav l j inčna k i s l i n a j e s t o p i l a p r a v o k o t n o p r e m i c o i n k a p l j i c e s t a l j e n e g a so p a d a l e n a o k r o g l o površino. Nedo ločen o k u s v u s t i h m o r a v b i s t v u d o k a z a t i o k u s n o s t i n vzviše­n o s t z a d o v o l j i t v e . R a z s t a v l j e n e s l i k e m i n e p o v e d o ničesar n o v e g a i n s p o n k a , s k a t e r o s t a b i l i s p e t i d v e k r i l i , s e m p o b r a l n a u m a z a n i h t l e h p o l n i h b l a t a i n d r u g i h o d p a d k o v . T u d i g rb j e o d i g r a l p o m e m b n o v l o g o p r i t r a n s p o r t u d o m o v . Š iva lni s t r o j m o r a p o k a z a t i , d a se iz n e k e gn i l e op i ce n e m o r e r a z v i t i d v a j s e t piščancev, e n a i n d v a j s e t i p a j e n a l a s p o d o b e n k r o k o d i l u .

S n o v n i več p o l z e l a po h r i b u , pač p a j e kričala i n v p i l a v n e b o , k e r p a j e b i l o n e b o v i s o k o , s e m se n a p o t i l p r o t i d o m u , k i s e m ga i m e n o v a l » l akomno ozvezd j e « . T o na j bo p o j a s n i l o z a obs to j nazobčanih n o g m a j a v e g a k r o k o d i l a . N i k j e r ž ive duše. S a m o peščena o b a l a i n s r e d i m e g l e n e g a p e s k a s t o j i d r e v o . P e s e k j e v a b i l k počitku. P o p o l n o m a ravnodušno s e m s t o p i l • j a i n i z v l e k e l t i s t o p r e k l e t o reč. G l e d a m o k r o g i n v i d i m z e l e n i s t v o r . V s e e n o m i je , če j e t u d i o e i . N e b o j i m se. N e b o j i m se mačj ih ušes a l i k r e m p l j e v . T o j e i s t o k o t b i j e d e l m a r m e ­l a d o . Z z a d n j o z a l o go moči se u s t a v i m i n p a d e m n a p o k r o v , p o d k a t e r i m j e s k r i t a ves t .

N i s m o k o s t e m s t v a r e m i n črnina se spušča v e d n o h i t r e j e . M a r o g a s t i k o n j m o r a i z d r e t i žebelj , k a t e r e g a k o n i c a g l eda n a v z g o r . Mrav l j inčna k i s l i n a o s t a n e še v e d n o v r o k a h p o d ­najemniških z b o r o v a n j . V b i s t v u so rožnata p r e g r i n j a l a odveč saj z a r a d i n j i h r e k a ne m o r e d e l a t i s t r u p e n i h ov inkoV . Samo z a l a s j e včasih pohujšanje večje k o t rdeči plašč, k i s i ga v noči n e v i h t n e g a p r e d a j a n j a oblečem i n p o t e m m e n e z n a n a s i l a vleče v n o t r a n j o s t n j e n e zgodbe . V o d a j e z i m z e l e n o o b j e m a n j e i n m o d r a b a r v a n e m o r e b i t i e n a k a s t o t i m d r u g i m , k i i m a j o p o v s e m drugačne v r e d n o s t i . S e d a j v e m , z a k a j m o r a m u b i j a t i i n ne b o d o m e p r e t e n ­t a l i v n o t r a n j o s t i m o j e nazobčane gore. V s a k o d n e v n a m o l i t e v m e l a h k o reši p r e d g r o z l j i ­v o s t j o jutrišnje r e sn i c e .

Črtomir Zoreč

Literarnozgodovinski sprehodi okrog Kran ja

P r e v z e t ob b r a n j u očarl j iv ih z a p i s o v m o d r e g a C i c e r o n a , p o k o j n e g a p r o f e so r j a I v a n a K o l a r j a , L i t e r a r n i s p r e h o d po L j u b l j a n i ( J e z i k i n s l o v s t v o , l e t n i k I V . , 1958 — 59), k i m i j i h j e a v t o r s šegavo besedo c e l o p o s v e t i l (če s m e m to t u d i s k r o m n o p o v e d a t i ) : » D o b r e m u p r i j a t e l j u Č r t o - N e -m i r u Z o r c u ob n j e g o v e m n e u g n a n e m i ? k a -n j u k u l t u r n i h z a n i m i v o s t i i z z g o d o v i n e . I v a n K o l a r . 6. 12. 1971«. S p o d b u j e n p a t u d i ob o b j a v i z a p i s o v pro f . N i k a R u p l a v t a i s t i r e v i j i ( l e t n i k X I X , 1 9 7 3 - 7 4 , št. 4 i n 8) p o d z a g l a v j e m L i t e r a r n o z g o d o v i n s k e eks ­kurz i j e po G o r e n j s k e m ( I . R a d o v l j i c a z o k o l i c o , I I . I z B e g u n j v L e s c e , I I I . B l e d z o k o l i c o , I V . K a m n a g o r i c a , K r o p a , P o d -n a r t , V . B o h i n j i n V I . Z g o r n j e s a v s k a d o l i n a * i n še z a p i s a p ro f . Jože ta Šifrerja ( J e z i k i n s l o v s t v o , l e t n i k X X I . , 1975 — 76, št. 2) O d Škofje L o k e p r o t i K r a n j u , r a d s p r e j m e m n a l o g o , d a i z p o l n i m še v r z e l s s p r e h o d o m v l i t e r a r n o z g o d o v i n o k r a j e v , k i s od i j o seda j v območje občine K r a n j .

• Z a s p r e m e m b o — d a ne b o m d e l a l eks -k u r z o v i z središča, t o r e j i z K r a n j a n a v e n — s e m se odločil i z p o v s e m praktičnih r a z l o go v , d a b o m ra je šele n a k o n c u z a p i s a p r i p o t o v a l z dežele v m e s t o , v K r a n j , k j e r se b o m a r s i k a j s t r n i l o , p a na j b o d o t o t u d i s a m o o m e m b e s p o m e n i k o v , p o i m e n o v a n j a u l i c i n t r g o v a l i p a le g r o b o v i . . .

1.

P r v i naš s p r e h o d b o u s m e r j e n čez S t r u -ž evo n a O k r o g l o , o d t o d v N a k l o , P o d b r e z j e i n v S p o d n j e D u p l j e .

R e s d a j e b i l o S t ruževo ( l j u d s k o t u d i : Stržev, i z S t r ževga ) 1. 1957 priključeno K r a n j u , v e n d a r j e t a zase l ek m a l i h k m e t o v i n d e l a v c e v še v e d n o k a r prece j s a m o s v o j — b o l j teži k O k r o g l e m u i n N a k l e m u — s K r a n j e m te n e k a j k i l o m e t r o v o d d a l j e n e vas i c e ne veže n i t i d o b r a p o t n i t i k a k o j a v n o p r o m e t n o s r e d s t v o . Včasih — še p r e d 35 l e t i — j e b i l o S t ruževo p o v e z a n o s K r a ­n j e m k a r s t r e m i p o t m i n a d l e v i m s a v s k i m b r e g o m — z z g o r n j i m , s s r e d n j i m i n s s p o d ­n j i m d r e v o r e d o m . B i l o j e l e po i t i n a spre ­h o d d o Struževega . . .

V t e m m a j h n e m k r a j u ob (še deroči ! ) S a v i j e B a r b a r a , žena s t r u g a r j a J a k o b a P o ­točnika, d n e 31. j a n u a r j a 1799 r o d i l a s i n a B laža — poznejšega pesnika-Čbeličarja, poučnega p i s a t e l j a , h o m e o p a t a i n i z u m i ­t e l j a .

S p o m i n s k e plošče B l a ž Po točn ik v s v o j e m r o j s t n e m k r a j u n i m a , pač p a j o i m a v k r a j u svo j e s m r t i ( dne 20. j u n i j a 1872)

v Šentv idu n a d L j u b l j a n o . T a m j e t u d i po­k o p a n . P lošča j e v z i d a n a p r i c e r k v e n e m v h o d u i n s love :

»V tej fari je kot župnik 39 let pastiro-val g. Blaž Potočnik,ustanovitelj Narodne čitalnice, slovenski pesnik in skladatelj. — Kdor hoče živeti in srečo imeti, naj dela veselo in moli naj vmes. — Narodna čital­nica ob svoji petindvajsetletnici 4. oktobra 1891.*

I m e Blaža Potočn ika , vsa j k o t p e s n i k a i n s k l a d a t e l j a , j e d a n e s že prece j p o z a b ­l j e n o . M a l o j e najbrž k t e m u p r i p o m o g e l t u d i s a m v e l i k i Prešeren, k i j e s p u s t i l n a Po točn ika k a r d v a »sršena« . P r v e g a g lede n a Po točn ikovo h o m e o p a t i j o ( s red i p r e t ek ­l e ga s t o l e t j a p r i l j u b l j e n i m laičnim načinom z d r a v l j e n j a ; t a s m e r se j e razširila z

Nemškega posebno med kranjsko duhov­ščino tako močno, d a so n a s t a l i m e d p r a v i ­m i z d r a v n i k i i n h o m e o p a t i r e s n i spo r i ) , d r u g e g a p a g lede n a o b j a v o Po točn ikov ih S v e t i h p e s m i , k j e r Prešeren pač m e n i , d a v k n j i g i n i z n a k o v pesniškega — t. j . bož­j e g a — d u h a , le d u h a a v t o r j e v e n o t r a n j e p r a z n o t e i m a z a d o s t i :

Popred si pevec bil, zdaj si homeopat — popred si časa bil, zdaj si življenja tat.

In p a : Res je duhovna in res pesem ni vaša duhovna — duh praznote ima, božjega prazna duha.

P a v e n d a r j e Blaž Po točn ik a v t o r ( p e s n i k i n s k l a d a t e l j ) k a r več še d a n e s ž iv ih, že po -n a r o d e l i h p e s m i , d a i m e n u j e m le D o l e n j s k o ( » P r id i , G o r e n j e , z m r z l e p l a n i n e . . . ) i n Z v o n i k a r j e v o ( Z v o n o v i z v o n i t e , k d e l u b u d i t e , k e r naše ž iv l jenje je d e l o v n i d a n . ..). M a t i j a C o p , t a s t r o g i k r i t i k i n es te t , j e Po točn ikove p e s m i posebe j po ­h v a l i l , k e r so t a k o spevne .

V S t ruževem j e b i l d o m a t u d i I vo S l a -v e c - J o k l ( 1 9 1 6 - 1 9 4 4 ) , k i j e b i l z a r a d i h r a b r o s t i i n d r u g i h v e l i k i h z a s l u g v N O B razglašen z a n a r o d n e g a h e r o j a . N a hiši S t ruževo št. 27 j e sedaj v z i d a n a črna m a r ­m o r n a plošča s poz lačenim n a p i s o m : »V tej hiši je živel in pričel z organiziranim odporom proti okupatorju narodni heroj Ivan Slavec-Jokl.«

P r a v b l i z u Struževega j e v a s i c a O k r o g ­l o . O d pre j j e z n a n a z a t o , k e r j e b i l a t o e d i n a posest loškega g o s p o s t v a n a l e v e m b r e g u S a v e . Z a t o j e p o d vas j o b i l o u r e j e n o brodišče z a p r e v o z t lačanov i n p o p o t n i k o v n a freisinško posest . ,

V času ob p r e l o m u d e v e t n a j s t e g a i n d v a j s e t e g a s t o l e t j a s i j e n a m a l e m p o m o l u n a d S a v o , m a l o i z v e n O k r o g l e g a , z g r a d i l svo j d o m — p r a v c a t i gradič! — zaslužni n a r o d n o - o b r a m b n i d e l a v e c i n Prešernov r o d o s l o v e c ( b i l j e p e s n i k o v d a l j n i s o r o d n i k ) m o n s i n j o r T o m o Z u p a n . V t e m s v o j e m gradiču s i j e Z u p a n t u d i u r e d i l k a p e l i c o z a maševanje, posvečeno sv . C i r i l u i n M e t o d u . P o s e b n o sobo p a j e n a m e n i l z b i r k i » preše r-nin« — p e s n i k o v i h r o k o p i s o v , l i s t i n , d r o b ­n i h o s e b n i h p r e d m e t o v i n še o h r a n j e n e

Spominska plošča, vzidana na Voglarjevi hiši v Naklem št. 46. Matevž Voglar je bil nečak doktorja Carbonariusa; l. 1725je s stričevo dediščino obnovil družinski dom.

s t a n o v a n j s k e o p r e m e ( zda j je \e- ta v P r e ­šernovem s p o m i n s k e m m u z e j u v K r a n j u ) . T o m o Z u p a n j e b i l r o j e n 21. 12. 1839 v Smokuču p o d S t o l o m , u m r l p a j e 8. 3. 1937, p o k o p a n j e v L j u b l j a n i ( n a g r o b n i k n a Ža lah ) . N a O k r o g l e m j e Z u p a n ž ive l o d 1. 1904 d o 1. 1937, t o r e j c e l i h t r i i n t r i d e s e t l e t ! — V e s čas se j e častit l j iv i »gospod v l a s t e l i n z Okrog lega« z a v e d a l H o r a c i j e -v e ga r e k a : » D e b e m u r m o r t i n o s nostraque« ( S m r t i s m o dolžni sebe i n vse svo je ) .

M o n s i n j o r T o m o Z u p a n se j e vse živ­l j en j e posvečal s v o j e m u p o s l a n s t v u — s l u ­žit i s l a v i - p e s n i k a , v e l i k e g a Prešerna, s k r b e t i z a m l a d i n o ( b i l j e d o l g a l e t a g i m ­n a z i j s k i p ro f e so r v K r a n j u i n r a v n a t e l j Alojžrjfcvišča v L j u b l j a n i ) i n pož r t vova lno služiti s v o j e m u n a r o d u ( b i l j e več de s e t l e t i j »p rvomestn ik « (t. j . p r e d s e d n i k ) n a r o d n o -o b r a m b n e šolske Družbe sv. C i r i l a i n M e ­t oda ) . T i k p r e d s vo j o s m r t j o se j e T o m o Z u p a n odloČil z a p l e m e n i t o d e j an j e : s vo j gradič i n v so poses t n a o k r o g j e z a p u s t i l najnesrečnejšim s o l j u d e m — s l e p i m . Z d a j gradič u p r a v l j a Z v e z a s l e p i h , k i s k r b i z a v a r e n počitniški o d d i h števi lnim s k u p i n a m s v o j i h č lanov i z vse J u g o s l a v i j e .

D o b r o t n i k u v hvaležnost j e u p r a v a D o m a u r e d i l a v n e k d a n j i k a p e l i p o s e b n o » Zupanovo s p o m i n s k o sobo « , k i j o p o l e g d r u g e g a k r a s i t u d i m o n s i n j o r j e v o pop r s j e , d e l o k i p a r j a J a n e z a S a j e v i c a .

N a pročelju gradiča j e v z i d a n a s p o m i n ­s k a plošča z v k l e s a n i m b e s e d i l o m :

T u je živel i n u m r l m o n s i n j o r T o m o Z u p a n , p rešernos lovec , pr i jatel j m l a ­d ine , d o b r o t n i k s l ep ih .

N a r o j s t n i hiši T o m a Z u p a n a v Smokuču j e v z i d a n a d r u g a plošča:

T u se je r o d i l 21. d e c e m b r a 1839 M s g r . T o m o Z u p a n , n e u t r u d n i r a z i s k o ­va l e c P r e š e r n o v e g a r o d u i n živ l jenja .

Z a v z i d a v o o b e h s p o m i n s k i h plošč j e p o s k r b e l k r a n j s k i K l u b k u l t u r n i h d e l a v c e v 1.1968.

O d O k r o g l e g a d o N a k l e g a n i več daleč, n i t i t o l i k o ne , d a b i se b i l o t r e b a odduškati.

U s t a v i l i p a se b o m o v N a k l e m z a r a d i t r e h s l o v e n s k i h ve lmož, k a t e r i h i m e j e t a k o a l i drugače v e z a n o s t e m v e l i k i m k r a j e m ob g l a v n i g o r e n j s k i c e s t i .

T u j e b i l d o m a sloveči z d r a v n i k r u s k e g a c a r j a P e t r a V e l i k e g a — G r e g o r i u s C a r -b o n a r i u s ( a l i p o naše — h r a t i t u d i p r v o t n o — G r e g o r V o g l a r . R o j e n j e b i l v N a k l e m 12. m a r c a 1651 v hiši, k i se j i še d a n e s p r a v i »pr i Vog l a r ju « . N a hišo j e p r i t r j e n a t a b l i c a s štev i lko 46 (p re j 36 i n 39).

B i s t r i N a k l a h se j e že v m l a d o s t i odloči l z a študij f i l o zo f i j e i n z d r a v i l s t v a . Z a t o s i j e t u d i s vo j p r i i m e k že zgoda j p o l a t i n i l ( car -b o n a r i u s — og l a r ) . K o t z d r a v n i k — poseb­n o z a kužne b o l e z n i — se j e t a k o d o b r o i z k a z a l , d a ga j e 1. 1688 a v s t i j s k i c e sa r L e o ­p o l d I. p o s l a l r u s k e m u c a r j u P e t r u 1 V e l i k e ­m u , » svo jemu najdražjemu bratu« v po ­moč. K a ž e , d a j e naš V o g l a r v R u s i j i z a s l o ­v e l , sa j j e b i l z a stalno d o d e l j e n c a r s k e m u o s e b n e m u s p r e m s t v u . B i l p a j e V o g l a r t u d i d i p l o m a t . P o s r e d o v a l j e m e d M o s k v o i n R i m o m . N a e n i o d t a k i h m i s i j p a j e t a k o h u d o z b o l e l , d a j e ob p o v r a t k u i z R i m a v K r a n j u o n e m o g e l i n u m r l (2. f e b r u a r j a 1717). S e z a ž iv l jenja m u j e a v s t i j s k i c e s a r p o d e l i l d e d n o p l e m s t v o — W i e s e n e c k — V p r i z n a n j e z a n j egove d i p l o m a t s k e i n z d r a v ­s t v e n e z a s lug e .

U g l e d e n N a k l a n j e b i l t u d i d r . J e r n e j L ega t , tržaško-koprski škof. R o j e n j e b i l d n e 16. a v g u s t a 1807. C e l i h 31 l e t - d o s m r t i d n e 12. f e b r u a r j a 1875 — j e s lužboval v T r s t u ; d o 1. 1844 k o t k a n c e l a r škofa M a t e j a R a v n i k a r j a , pos l e j p a k o t e d e n n a j b o l j n a r o d n o z a v e d n i h škofov v T r s t u . N j e g o v a z a s l u g a j e , d a j e u v e d e l v vse c e r k v e svo j e škofije s l o v e n s k o o b r e d n o besedo . D e l o v a l p a j e t u d i k o t c e r k v e n i p i s a t e l j .

V n a k l a n s k i c e r k v i , n a l e v i s t r a n i , j e v nišo p o s t a v l j e n o l e p o m a r m o r n a t o po ­p r s j e škofa d r . J e r n e j a L >gata, d e l o k i p a r j a

" F r a n c a Z a j c a ( oče ta s t v a r i t e l j a l j u b l j a n ­skega Prešernovega s p o m e n i k a I v a n a -Z a j c a ) .

N a v n a n j i s t e n i n a k l a n s k e župne c e r k v e p a j e v z i d a n a t u d i p rece j v e l i k a n a g r o b n a plošča, k i pove , d a t u s p i B l a s i u s B l a s n i k , k i j e v N a k l e m ž u p n i k o v a l c e l i h štirideset l e t - o d 1.1822 d o 1.1862.

Blaž B l a z n i k r e s d a n i b i l domačin — v e n d a r n a m j e p o s e b n o l j u b k o t Prešernov gos t i t e l j v o n i h žalostnih p e s n i k o v i h k r a n j ­s k i h l e t i h . ,

R o j e n j e b i l B l a z n i k 27. j a n u a r j a 1786 v S e l c a h ob S o r i . S v o j o dušnopastirsko službo j e mož s l e j k o p r e j z v e s t o i n p r i z a ­d e v n o o p r a v l j a l .

T o d a n e k a k širši p o m e n z a s l o v e n s t v o , p o s e b n o z a našo v e d n o s t o Prešernovem živl jenju, s i j e s t a r i n a k l a n s k i fa jmošter p r i d o b i l z a r a d i p i s a n j a d n e v n i k a o d l e t a 1809-1861. V m a l e z v e z k e - v s e h j e 38 -j e . B l a z n i k z a p i s o v a l i l o v i c e z najrazlič­nejših področi j . Z g o d o v i n a r j a b o d o seve z a n i m a l i n j e govo z a p i s i o F r a n c o z i h , n a m p a b o d o b o l j d r a g e v r s t i c e , v k a t e r i h o m e n j a Prešernove o b i s k e v N a k l e m .

» D n e 25. v e l i k e g a t r a v n a ( t . j . m a j ! ) 1847 j e binkoštni t o r ek , l e po i n ze l o g o r k o . O p o l d n e s e m i m e l t e l e goste : k a n o n i k a Pavška , p r e f e k t a Rebiča , a p e l a c . s v e t n i k a Lušana, Gašperja Sokliča i n A n t o n a V o j s k o . T o r e j n a s j e b i l o z m e n o j v r e d šest sošolcev v k u p . V družbi so še b i l i g o s p a Lušanova , A v g u s t Lušan, s o d n i k H e i n r i -che r , n j e g o v a žena E m i l i j a r o j . Lušanova , d e k a n k r a n j s k i D a g a r i n , o k r a j n i s o d n i k R a a b , župnik K u r a l t , f i z i k A n d r e j V o j s k a , l o k a l i s t Z e m l j a , k a p l a n Po l i čar i n m o j k a p l a n . Z manjšo z a k a s n i t v i j o so prišli še o k r a j n i k o m i s a r P a j k , d r . Prešeren i n k r a n j s k i meščan I v a n O k o r n . — D r u g i so v s i odšli n a d o m o v e še p r e d z v o n j e n j e m A v e M a r i j e , le m o j k a p l a n , d r . Prešeren i n O k o r n so šli še v g o s t i l n o p r i Tež i ču . «

K o m e n t a r j a k odločitv i t e h t r e h m e n d a n i t r e b a — bržčas se n i s o d o b r o počuti l i v p r e g o s p o s k i i n z a p e t i družbi. P a še n e k a j j e v e r j e t n o b i l o : k l j u b vsej B l a z n i k o v i g o s t o l j u b n o s t i j e može m o t i l o , k e r j e b i l župnik fanatičen a b s t i n e n t . S a m p r a v i : » M o j a sreča je , d a n i k o l i n i s e m b i l ne v i n o -p i v e c ne ž gan j ep i v e c «

D r u g o be ležko o Prešernu n a j d e m o v B l a z n i k o v e m d n e v n i k u že čez pe t d n i :

» D n e 30. v e l i k e g a t r a v n a 1847 j e b o l j m i žavo k a k o r l e p o v r e m e , t u d i m a l o dežja j e p a d l o . D a n e s j e n e d e l j a S v e t e T r o j i c e . O p o l d n e so t u o b e d o v a l i : a p e l a c . s v e t n i k Lušan, o k r . k o m i s a r P a j k , d r . Prešeren i n Pogačn ik i z T r ž i ča . P o p o l d n e so še prišli: gospa P a j k o v a s s i n o m , d e k a n D a g a r i n i n n j e g o v k a p l a n K a j e t a n Hueber . «

S e tretj ič o m e n j a B l a z n i k o v d n e v n i k Prešerna:

»Popo ldne , 9. rožnika (t. j . j u n i j ! ) 1847, s e m se p e l j a l z ape l a c . s v e t n i k o m Lušanom v K r a n j k d o k t o r j u Prešernu z a r a d i m o j e t e r j a t v e ob F r a n a p l . F r a u e n d o r f a zapuš­čini, a ga n i s v a d o b i l a doma. «

T u d i p e s n i k o v o s m r t n a j d e m o zabe l e ­ž eno v B l a z n i k o v e m d n e v n i k u :

» D n e 8. svečana (t . j . f e b r u a r j a ! ) 1849 m r z l o i n l epo . D a n e s j e u m r l v K r a n j u d o k t o r Prešeren.«

» D n e 10. svečana 1849 l epo , n e k o l i k o v e t r o v n o . G o s p o d k a p l a n M a t e j P u h a r se j e p e l j a l n a p o g r e b g o s p o d a d o k t o r j a P r e ­šerna v K r a n j i n se o p o l d n e že vrni l . «

K a r z a štiri l e t a (1795-1799) se j e v N a k l e m u s t a v i l sloveči j e z i k o s l o v e c i n p o D a l m a t i n u n a j b o l j zaslužni p r e v a j a l e c S v e t e g a p i s m a i z hebrejščine v slovenščino J u r i j J a p e l j , p o r o d u Kamn i čan (1744 d o 1807). H k r a t i z župni jo N a k l o j e v o n i h štirih l e t i h u p r a v l j a l t u d i c e l o t n o k r a n j s k o d e k a n i j o .

Z a s l o v e n s t v o j e J a p e l j s t o r i l d o v o l j ž e s t e m , d a j e p r e g n a l i z c e r k v e n e slovenščine vse t u j k e i n j i h z a m e n j a l z domač imi bese­d a m i , o b l i k a m i i n i z r a z i i z ž i ve govo r i c e . J a p e l j p a j e t u d i p i s a l p e s m i , s e s t a v l j a l

Marmornato poprsje tržaškega škofa dr. Jerneja Legata v nakelski župni cerkvi.

Nagrobna plošča Blaža Blaznika v Nak­lem. "

( N a d a l j e v a n j e n a n a s l e d n j i s t r a n i )

I _ (Nadaljevanje s prejšnje strani)

m o l i t v e n i k e i n k a t e k i z m e . O b v l a d a l j e c e l o v r s t o t u j i h j e z i k o v , p o l e g latinščine, grščine, hebrejščine i n nemščine t u d i laško, f r a n c o s k o , angleško t e r s k o r o vse s l o v a n s k e j e z i k e .

P o m i k a v n i t r a d i c i j i j e J a p e l j nekoč p r i ­d i g a l množici , v k a t e r i j e b i l o t u d i več s k u p i n p o l j s k i h i n slovaških h u zar j e v , k i so se t eda j z a r a d i v o j n i h groženj m u d i l i v n a ­ših k r a j i h . ( B i l i so s i c e r mož je s t a c i o n i r a n i v K r a n j u , a b r u m n i meščani so b r e m e vo­jaških n a s e l i t e v i n o s k r b ra je p r e l a g a l i n a r a m e n a okoliških občin — t a k o j e t u d i N a k l o prišlo d o svo je h u z a r s k e p o s a d k e ! ) .

K o j e d e k a n J a p e l j p o maši g o v o r i l s t e m i možmi , so m u vs i p o v r s t i z a t r d i l i , d a so p r i d i g o p o v s e m r a z u m e l i . T a d o g o d e k j e b i l učenemu j e z i k o s l o v c u i n u g l e d n e m u s l a v i s t u t r d e n d o k a z z a n j e govo s t a r o t r d i ­tev , d a »s lovenščino l a h k o r a z u m e j o v s i d r u g i S l o v a n i , k e r je slovenščina pač p r v o t ­n i i n najstarejši s l o v a n s k i jez ik. «

M o r d a ne bo n i t i t a k o n a r o b e , če s t o p i m z l i t e r a r n o z g o d o v i n s k e s teze — k i j i s i c e r že l im vsa j v g l a v n e m le č imbol j z v e s t o s l e d i t i — i n o m e n i m še d r u g e p o m e m b n e domačine, k i z l i t e r a t u r o n i s o v z v e z i . T a k o m i j e v m i s l i h N a k l a n Jože P a v l i n (1875 d o 1914), t a l e n t i r a n k i p a r ( s p o m e n i k J o -s i p i n i Hočevar j ev i n a t r g u v R a d o v l j i c i i n n a g r o b n i k p e s n i k u A n t o n u M e d v e d u v K a m n i k u — o b a s t a n j egovo delo ) i n po-d o b a r ( k i p i s v e t n i k o v i n a n g e l o v v brez -j a n s k i c e r k v i so d e l o P a v l i n o v e g a d l e t a ) .

Bl ižnj i S t r a h i n j j e r o d i l M i h o S t a r e t a , enega p r v i h naših i n d u s t r i j a l c e v , začetnika po zne j e t a k o slovečega r o d u s l o v e n s k i h izobražencev, p o l i t i k o v i n go spoda r s t v e ­n i k o v .

S t r a h i n j p a j e t u d i domača vas p r v e s l o ­v e n s k e h e r o i n e P a v l e S a j e v i c - M e d e t o v e , s l a v n e p a r t i z a n s k e b o r k e K a t a r i n e , p a d l e v b o j u P o h o r s k e g a b a t a l j o n a z nadmočnim sovražnikom 8. j a n u a r j a 1943.

K a t a r i n a , št ir i indvajsetletna žena k o ­m a n d a n t a P o h o r s k e g a b a t a l j o n a G roge ( R u d o l f a M e d e t a ) s i c e r p a p o v e l j n i c a ženskega v o d a , j e v e l j a l a z a v s e s k o z i v z t r a j n o , neustrašno b o r k o . Uči la j e m l a d e p a r t i z a n k e , k a k o j e r a v n a t i s- s o d o b n i m orožjem, h k r a t i p a j e b i l a t u d i požrtvo­v a l n a n e g o v a l k a r a n j e n c e v . S i c e r z a s k r b ­l j e n a , j e b i l a K a t a r i n a še v času b o r b e v e d r a i n n a s m e j a n a , ce lo z a p e l a je m e d najhujšim o g n j e m , d a b i h r a b r i l a o s t a l e . . .

T a k a j e b i l a t u d i 8 . , f e b r u a r j a 1943 n a P o h o r j u , k o j e b i l b a t a l j o n z a r a d i i z da j e o b k o l j e n i n do z a d n j e g a č loveka p o b i t . N e m c i so n a s l e d n j e d n i o d p e l j a l i 65 t r u p e l , iznakaženih i n z m r z l i h

B o j o b k o l j e n e g a P o h o r s k e g a b a t a l j o n a s t o l i k o k r a t n o sovražno premočjo j e p o s t a l že l e g enda . Junaški b o r c i i n b o r k e so se b i l i d o z a d n j e g a . E n a najhrabrejših m e d n j i m i j e b i l a P a v l a M e d e - K a t a r i n a . N j e n človeški l i k j e g o t o v o m e d najsvetlejšimi v z g o d o v i n i naše N O B . Z a t o j i je b i l a t u d i i z k a z a n a najvišja čast — i m e n o v a n a j e b i l a z a p r v o s l o v e n s k o n a r o d n o j u n a k i n j o — h e r o i n o!

I z N a k l e g a s t a b i l a d o m a t u d i s t e n o g r a f s k i veščak i n p isec s t r o k o v n i h d e l J e r n e j P a v l i n ( 1 8 8 1 - 1 9 6 3 ) i n z d r a v n i k -p i s a t e l j d r . L e p o l d Ješe ( 1 8 8 6 - 1958).

S N O V A N J A — p o s e b n o k u l t u r n o r u b r i k o G l a s a ure j a j o : Jože B o h i n c , B e n j a m i n G r a c e r , J a n k o K r e k , A n ­d r e j P a v l o v e c ( l i k o v n a u m e t n o s t , u m e t n o s t n a z g o d o v i n a , a r h i t e k t u r a , u r b a n i z e m ) , F r a n c e P i b e r n i k ( lepo­s l o v j e , l i t e r a r n a z g o d o v i n a ) , N i k o R u p e l , J a n e z Šter , A l b i n Učakar ( odg . u r e d n i k ) , Č r tomi r Zoreč ( k u l ­t u r n a z g o d o v i n a ) , O l g a Z u p a n (zgo­d o v i n a , a r h e o l o g i j a , e t n o l o g i j a , spo­

meniško v a r s t v o ) .

Pot nas bo poslej vodila po stari g o r e n j s k i c e s t i d o P o d b r e z i j , r o j s t n e g a k r a j a šolnika, p e s n i k a , s k l a d a t e l j a i n p i s a ­t e l j a A n d r e j a P r a p r o t n i k a ( r o j enega 9. n o v e m b r a 1827 v P o d b r e z j a h , u m r l e g a 25. j u n i j a 1895 v L j u b l j a n i ) .

N a P r a p r o t n i k o v o šolskovzgojno d e l o s t a v p l i v a l a v času, k o j e učitel jeval v K a m n i g o r i c i , domačin p e s n i k L o v r o T o m a n i n s l o v a n o f i l L o v r o P i n t a r , k i j e tačas ž ive l k o t u p o k o j e n e c v bližnji R a ­d o v l j i c i . T u se j e začelo, k o t so p o t e m u g o t o v i l i P r a p r o t n i k o v i živl jenjepisci, z a učite l jstvo i n z a slovenščino n o v o obdob j e . P r a p r o t n i k j e začel p i s a t i o šolstvu v B l e i -vveisove N o v i c e i n v d r u g o t a k r a t n o s l o ­v e n s k o časopisje.

L e t a 1849 (v l e t u Prešernove s m r t i ! ) j e P r a p r o t n i k v časopisu S l o v e n i j a o b j a v i l p r e t r e s l j i v članek o t e d a n j e m našem šol­s t v u :

» M i l i m p r i j a t l a m šol i n slovenšine! Več ina naših podeželskih šol j e zapušeno, zarašeno i n n e o b d e l a n o zemljiše. Z a t o j e t u d i t a k o m a l o p r i d e l k a . Učenik ( t . j . uč i te l j ! ) , če n i o d p r a v i h , d o b r i h p r i j a t l o v

' p o d p i r a n , j e le revček i n o d s a m o svo j e s t r a n i d o s t i s t o r i t i ne m o r e . K o b i naši m i l i r o d o l j u b i s t a n učenikov i n n j i h o v i h p r i ­p r a v n i k o v d o ž ivega v i d e l i , b i se j i m g o t o v o s o l z n o v m i l i l o . P r a v p o t r e b a našim r e v n i m šolam je , d a b i se štev i lo m i l i h p r i j a t l o v šole i n slovenšine z l o z l o pomnoži lo , d a b i o k o l i i n o k o l i l j u b i z a g o v o r n i k i i n n a vse s t r a n i p o m a g a v c i to p o t r e b n o reč v r e s n i c i obdali.«

P i s a t e l j s k o i m e P r a p r o t n i k o v o j e b i l o » P o d b r e ž a n « . P o d t e m i m e n o m je p r i o b -čeval črt ice i n p e s m i v D r o b t i n i c a h . Še po zne j e se j e k o t »M i l o l j ub « oglašal v Janežičevi S l o v e n s k i Bčel i . — I n t a k o j e p i s a l šolniške sp ise , p e s n i l i n o r g a n i z i r a l učiteljska z b o r o v a n j a s k o r o vse d o s m r t i .

P o šegi o n i h časov p a j e m n o g i m s v o j i m pesniškim b e s e d i l o m zložil še m e l o d i j o . N e k a t e r e t e h p e s m i z n a p e v i v r e d so že z d a v n a j p o n a r o d e l e . L e k d o b i še v e d e l , d a j e n j i h o v a v t o r v r l i Podbrežan A n d r e j P r a p r o t n i k ( np r . B e s e d a s l a d k a , d o m o v i n a i n V d o l i n c i p r i j e t n i j e l j u b i m o j d o m ) . T u d i r ek » M l a d i n o učiti — je d e l o l epo ! « j e n j egov .

O b P r a p r o t n i k o v i s m r t i se j e splošno p r i z n a v a l o n j e govo nesebično i n uspešno de l o z a s l o v e n s k o šolstvo, n j e govo k r i s t a l -nočisto značajnost i n n e u t r u d l j i v o p r i ­d n o s t .

L . 1897 j e b i l a n a pročelju P r a p r o t -n i k o v e r o j s t n e hiše ( s t a r a šola, seda j p o d -breški K u l t u r n i d o m ) o d k r i t a s p o m i n s k a plošča s p o p r s j e m . P lošče n i več, šolnik o v o pop r s j e p a j e o h r a n j e n o i n je v d v o r a n i . Z a l , j a v n o s t i s k r i t o . A l i ne b i m o g l a n o v a podbreška šola s p o m i n s k o ploščo o b n o v i t i i n t u d i pop r s j e z n o v a p o s t a v i t i n a p r v o t n o m e s t o ? S a j j e t u d i 1. 1897 ploščo o d k r i l o S l o v e n s k o učiteljsko društvo!

O n s t r a n tržiške B i s t r i c e , m o r d a le k a k a d o b r a d v a k i l o m e t r a zračne črte daleč, leže S p o d n j e D u p l j e . T u b o naš k o r a k z a s t a l ob n a g r o b n i k u p i s a t e l j a P e t r a B o h i n j c a , r o j e n e g a 21 . f e b r u a r j a 1864 n a V i s o k e m n a d K r a n j e m , k i p a je l ege l k počitku p r a v t u , v S p o d n j i h D u p l j a h 14. d e c e m b r a 1919. B o h i n j c e v n a g r o b n i k j e v z i d a n v c e r k v e n o pročelje, l e v o o d g l a v n i h v r a t . V podnožju s p o m e n i k a so m u hvaležni župl jani . d a l i v k l e s a t i besede: »Seda j s l a d k o p r i p o v e ­duješ p r a v l j i c e i z lepših n a m svetov. «

P e t e r B o h i n j e c je b i l včasih z e l o z n a n p i s a t e l j , n e k a j l e t j e b i l c e l o v o d i l n i p r i ­p o v e d n i k r ev i j e D o m i n svet . B o h i n j e c se j e u d e j s t v o v a l t u d i k o t z g o d o v i n a r , ž iv l jenje-p isec , g o v o r n i k , p u b l i c i s t , p r e v a j a l e c i n p i ­sec gledaliških iger . — V e l j a l j e z a l j u d ­s k e g a p i s a t e l j a , k i n i sega l p o z v e z d a h , a m p a k j e ra je o s t a j a l n a t r d n i h t l e h , s le j -k o p r e j n a kmečkih t l e h .

( S e bo n a d a l j e v a l o )

Doprsni kip Toma Zupana (delo kiparja Janeza Sajevica) v vlastelinovi spominski sobi na Okroglem.

Andrej Praprotnik

•s

Peter Boh njec