Na divje vode z otroki (in mamo) Z Bračkoti okrog svetaBerlin Švedska Šola za starše Nagradni kviz

KOLEDAR SPOMLADANSKIH DRUŽINSKIH DOGODKOV

DRUŽINSKA D ŽIVETJArevija za aktivne družine

ŽIVETJA

4,90

€

žur v mestu:BARCELONA

Številka 1 POMLAD 2012

izlet:ČEZ JEZERO K

PETRU KLEPCU

ATLANTIS

test:HEIDE PARK

ISSN 2232-5514

za začetek

Pozor, akcija!Ljudje smo igriva bitja, je v svojem članku zapisala Natalija. Res je, igra nas bogati, napaja našo potrebo po ustvarjanju, po učenju, raziskovanju, pripadanju in nenazadnje po druženju. Če bi morala z eno besedo opi-sati bistvo revije, ki je pred vami, revije Družinska doživetja, bi se nedvo-mno odločila za pojem igra. Igra ni lastna le otrokom, igrajo se tudi družine. Vsak izlet, krajše ali dalj-še potovanje, vsak postanek v zabaviščnem, vodnem ali adrenalinskem parku, skupno prosto popoldne, športna dejavnost ali kratka urica pred spanjem lahko hitro privzame značilnosti igre, v kateri uživamo vsi. Po-membno je le, da se ne pozabimo igrati, ali še pomembneje, da ne po-zabimo v igri uživati. To je morda slišati veliko enostavneje, kot je v resnici. (Pre)hiter življenj-ski ritem od nas neusmiljeno zahteva svoj davek, ki ga največkrat po-ravnamo s časom, ki bi ga sicer posvetili družini. Ali res veste, kaj si vaši otroci resnično želijo početi v vaši družbi, pa za to niti ne poprosijo, ker vnaprej vedo, da za to ne bo dovolj časa?Nikar ne zapadite v samopomilovanje, to nikakor ni naš namen. Naspro-tno! Pokazati želimo, da imajo lahko tudi (pre)zaposleni starši aktivne družine, ki se znajo igrati in zabavati. Ovire so in obstajajo samo v naših glavah. Zadostuje popoldan ali včasih podaljšan vikend za sproščeno druženje ob dejavnostih, v katerih uživamo vsi. To je podlaga, na kateri je leta 2009 nastal naš prvi Vodnik družinskih doživetij po Evropi. Danes mu ob bok postavljamo istoimensko revijo, ker v uredništvu vsi verjame-mo, da je aktivna družina dosegljiv standard.Sama sem postala mama šele pred letom dni in zaenkrat bolj srkam dru-žinske izkušnje kolegic in kolegov, ki so s svojimi otroci prepotovali tako rekoč že ves svet. A ko srečam katerega od njihovih otrok in v njihovih očeh vidim iskrico in prepoznam širino, ki jo lahko podari le soočenje z različnimi kulturami, vem, da tudi mi ne bomo nikoli zapečkarji.Veste, kaj mi je odgovorila pediatrinja, ko sem jo spraševala o primer-nosti daljše poti za našo še ne enoletnico? »Če boste ravnali po pa-meti, se nimate česa bati«, je rekla, »otroci so kot čigumiji, še bolj so prilagodljivi kot njihovi starši. Če boste uživali vi, bodo uži-vali tudi vaši otroci.«

Uživajmo torej skupaj!

Družin

ska doživ

etja, re

vija za

aktivne družin

e. Revija izh

aja 4-krat letno. Cena izv

oda je 4,90 evra. Le

tna naročnina znaša 15 evro

v, za tujino pa 30 evro

v.

Zgornje cene vk

ljučujejo 8,5% DDV (ZDDV-URL RS 106/01).

urednica

/chief e

ditor K

atja Lesja

k, katja@aa-press.

si

urednica

spletn

ih strani/w

ebsites e

ditor w

ww.dj-slove

nija.si

, www.dru

zinsk

a-dozivetja

.si, Petra

Močnik, petra@aa-press.

si

Brihte

(otro

ški u

rednišk

i sve

t) Jan Balent, M

aja Boh, Lara Boštjančič, M

aša Fatur, Žan Legat,

Caterina Leonardi, J

aka, Luka in Nejc Longyka ter Klara Šmuc

mentoric

a Briht P

olona Pibernik, brihte@aa-press.

si

sodelavc

i in gostu

joča pere

sa/c

ontributo

rs Barbara Boh, D

avor Bračko, Ti

na Huremovič, S

ašo Jug, A

na Koderman,

Darja Legat, A

nja Longyka, Prim

ož Longyka, Petra

Močnik, Natalija

Pek, Jože Petro

včič, Polona Pibernik in Maja Vidergar

lektura

/pro

of reading M

ojca Pipan

oblikova

nje in pre

lom/desig

n & pro

duction AA-Press

design

tisk in

naklada/prin

t & ci

rculatio

n Eurograf d.o.o., 1

0 000 izvodov

distribucij

a/distri

bution AA-Press

d.o.o. in Delo prodaja d.d.

izdajate

lj/publis

her AA-Press

d.o.o., Jurčkova cesta 231, 1000 Ljubljana, S

lovenija

GSM: 041 388 189, T:

00 386 (0)1 620 25 50, F: 0

0 386 (0)1 620 25 51

info@aa-press.si,

www.aa-press.si

ID DDV: SI 63450909, UniCredit, IBAN SI56 2900 0005 0403 482

naročn

iška sl

užba/s

ubscrip

tions

Maja Zalar, maja@aa-press.

si

trženje in

mark

eting/s

ales & m

arketin

g

Barbara Boh, barbara@aa-press.si

Darja Legat, d

arja@aa-press.

si

direkto

r/managing dire

ctor

Primož L

ongyka

primoz@

aa-press.si

Katja Lesjakurednica

Odozivetja

@aa-press

.si •

www.dru

zinsk

a-dozivetja

.si

Pantone

CMYKBrihte se predstavijoTo smo mi. Brihte. Pametne buče. Tu smo zato, da ne bi »taveliki« te super revije na-redili preveč odraslo resne. Ali zatežene. Konec koncev tudi mi radi potujemo, od-krivamo nove kraje, se zabavamo in raziskujemo. Ampak stari smo od 9 do 15 let in včasih se to, kar je za nas zanimivo, razlikuje od tega, kar pritegne vas. Pa ne skrbite, nobene revolucije ne pripravljamo, saj ste v bistvu kar kul. Starši namreč. Največkrat kar dobro štekate, da se moramo na poti zabavati vsi, odrasli in otroci. Naloga našega uredniškega sveta je, da to pravilo še bolj utrdimo. Pred vami je torej prva številka revije Družinska doživetja. Čeprav smo mladi, smo imeli to srečo, da smo s svojimi družinami že marsikaj videli, doživeli in prepotovali, zato želimo svoje izkušnje deliti. Želimo, da je revija poučna, pa vendarle tudi zabav-na. Radi bi, da v njej vsakdo najde nekaj zase, še posebej pa smo ponosni, da smo nekatere rubrike zanjo prispevali povsem sami. Verjamemo, da vam bo všeč revija v celoti, saj je barvita in privlačna. Ne spreglejte na primer 3D reportaže! Tega čisto zares nismo našli še v nobeni domači reviji in je super mega kul! Revija družine preprosto popelje v svet zabave, saj prinaša številne zani-mivosti iz domačih in tujih krajev. To pomeni, da se starši ne morejo več izgovoriti, da ne vedo, kje se kaj dogaja. Družinska doživetja to zelo dobro vedo, vi, ki jih berete, pa tudi. Kaj ko bi enkrat storili nekaj, kar bi ustrezalo vsem članom v družini? Ali se vsaj poskušali uskladiti? Z Družinskimi doživetji bo to sedaj lažje, saj boste v reviji našli res veliko predlogov za potovanja in preživljanje prostega časa – vsi skupaj!

Kaj še čakate?Potopite se v novo izkušnjo enkratne-super-mega-ultra-kul revije DRUŽINSKA DOŽIVETJA!!!Ali še bolje, kar naročite se nanjo!

Brihte

pa še brihte

prijatelji in podporniki Briht

5 Pomlad 2012

izjemni otroci9intervju: Boštjan Jenko – S prijatelji in podporniki smo se preprosto našli

koledarnica: marec, april in maj 2012

hudo po Evropi: izbor hudih koncertov

3D reportaža Atlantis

čist noro: Colossus

novičke: iz zabaviščnih, adrenalinskih in vodnih parkov,živalskih vrtov in akvarijev, za najmlajše in kar tako

za konec tedna: Čez jezero k Petru Klepcu

obliž: Na pot v družbi alergije in drobni nasveti

tretje oko: Kateri je pravi (fotoaparat), Makro fotografiranje in 1. fotonatečaj

šola za starše: Lulanje, muzeji in jutranje spanje (staršev)

žur v mestu: Barcelona – Hola Familia!

igrajmo se: igre v avtu, na prostem in kar tako

žur v mestu: Berlin, mesto številnih obrazov

ko si fotr čas vzame

aktivno spomladi: Na divje vode z otroci (in mamo)

po Evropi: Po južni polovici Švedske

za prebrisane: kako jo bolje odnesti na poti in med doživetji

po Evropi: Cinque Terre z okusom po Toscani in zapeljivim podvodnim svetom akvarija v Genovi

test: Wellness park Laško

test: Solaris beach resort, Šibenik

test: Heide Park, Soltau

test: Musée Océanographique de Monaco

z Bračkoti okoli sveta: 1. del – Malezija, Indonezija in Nepal

10

12

24

26

34

36

50

56

60

63

64

68

72

76

78

80

88

94

100

102

104

106

108

hočem to!: predlogi za drobne in praktične nakupe

pazi!: opozorila o vpoklicih ali o izdelkih, umaknjenih iz tržišča

124

126

test družinskega avta: Peugeot 5008

test družinskega avta: Seat Altea

128

130

34

10

kazalo26

KOMMVORBEI

© cr

edit

© G

etty

Imag

es

Hrepenite po morju? To morate videti!Le urno do obale Severnega in Baltiškega morja, najbolje kar s celo družino. Nemška obala in še posebno Waddenovo morje kot del UNESCOVE svetovne dediščine vzbudi željo po poletju, soncu, plaži in morju. Zavijte pri naslednjem izvozu in se udobno namestite – zvečer v apartmaju ali v kampu, podnevi na ležalniku.

Počitnice v Nemčiji: www.germany.travel

DZT_Ad_210x297_Neighborhood_Potepanja_RZ_SL.indd 3 16.03.11 15:56

test družinske prikolice: Hobby 490 kmf Excellent132

test družinskega avtodoma: Matrix Supreme M 687 SL

napovednik

Brihte nagrajujejo

134

137

138

108

106

130

80

72

7 Pomlad 2012

Iščemo izjemne otroke

Ste že slišali za 13-letnega Dana? Ko ravno ne žuli šolskih klopi, počne marsikaj. Je strasten in uspešen jadralec, med drugim vrsto let član slovenske jadralne državne reprezentance v svoji kategoriji. Izredno rad slika in ima za seboj že čisto pravo likovno razstavo. V še posebno veselje pa mu je načrtovanje in izdelovanje modelov starinskih jadrnic. Nadarjen in uspešen otrok, boste rekli. Res je, pa vendar bi Dana lahko opisali še bolj natančno. Izjemen otrok. Dve leti nazaj se je namreč Dan lotil inovativnega in drznega podviga izdelave lastne jadr-nice. Ob podpori staršev in drugih somišljenikov piratska jadrnica Škrga zdaj že pluje in gosti posadke z različnimi otroki, ki si tako vsako poletje nabirajo svojevrstne življenjske izkušnje in dogodivščine.Kaj pa za Majo? Je živahno in bistro dekle, rada hodi na dolge sprehode v naravo in pleše. Res je, tudi Maja je nadarjena in uspešna, a tudi zanjo velja, da ni samo to. Maja je izjemen otrok. Ko se je bližal njen sedmi rojstni dan, je starše, prijatelje in sorodnike prosila, naj ji ne kupujejo daril, ampak ji znesek, ki bi ga namenili za darilo, raje izročijo v obliki gotovine. Kar lep kupček se je nabral, Maja pa je z njim pomagala s pohištvom opremiti otroško sobo prijatelju iz socialno šibkejšega okolja.

Nekateri otroci v svoji okolici puščajo sledV uredništvu AA-Press smo že vrsto let pozorni na zgodbe otrok, ki niso zgolj obdarjeni s talentom ali pridnostjo, ampak v sebi skrivajo nekaj več. Več energije, zagona, drznosti, etike. Take, ki uspejo v današnjem svetu uniformiranosti, hitre prehrane in še hitrejše zabave najti in živeti svoje zamisli na način, ki je samo njihov. Na otroke, ki v svoji ožji okolici puščajo sled, njihove številne drobne sledi pa skupaj prispevajo k boljšemu in drugačnemu svetu. Takih otrok je veliko okoli nas, vendar jih noben sistem v resnici ne zazna. Širša javnost praviloma nikoli ne izve za njih, zato nam njihova pogu-mna, v srce segajoča in iskrena dejanja ne morejo dajati navdiha in ne nazadnje upanja, ki bi ga lahko. To želimo spremeniti. Z vašo pomočjo. Prepričani smo, da tudi sami poznate ali ste slišali za izjemne otroke. Ti so namreč vsepovsod okrog nas. Le ozreti se morate okoli sebe in natančno boste vedeli, o čem govorimo. O Andreju, ki vsak dan po šoli skoči še do ostarelega soseda in mu prinese kaj iz trgovine, o Mojci, ki je prijateljici iz plesne skupine pomagala prebroditi težave s prehranskimi motnjami, pa o Oskarju, ki je na vrtu za hišo postavil čisto pravi indijanski tabor, v katerem se s prijatelji prelevijo v indijansko pleme Huita-makai, čigar glavna naloga je skrb za ptice v sosednjem gozdu.

Naj se zgodbe izjemnih otrok slišijoNe iščemo odličnih učencev, nadarjenih umetnikov ali uspešnih športnikov. Seveda so otroci lahko tudi vse to, vendar je za umestitev med izjemne otroke pomembno nekaj drugega. Iskrica v očeh, pogum v glavi in iskrenost v srcu. Dobrota in navdušenje. Energija za uresničitev svojih zamisli. Preseganje pričakovanega, nekaj, kar nas preseneti, osupne in nam da misliti. Pišite nam o teh otrocih in mi bomo pisali o njihovih zgodbah. Dvakrat na leto bomo med prejetimi primeri izbrali nagrajence in (v mejah razumnega) vsakemu pomagali izpolniti njegovo željo. Izdati prvo knjigo, postaviti hišo na drevesu, pripraviti razstavo, mu omogočili srečanje z enim od njegovih idolov, ga peljali v doživljajski park ali s starši na nore počitnice. Omejitev ne bomo postavljali mi, pač pa domišljija izbranih otrok.

Zdaj ste na vrsti vi!Naloga ni lahka, je pa pomembna, zato da otrokova izjemna dejanja ali dosežki ne utonejo v pozabo. Otresite se ustaljenih vzorcev in skušajte v vaši okolici izluščiti izjemnega otroka in nam posredujte njegovo zgodbo.

Predloge, prejete do 30. aprila 2012, bomo uvrstili v prvi izbirni krog in izbranim izjemnim otrokom skušali uresničiti željo še pred ali med poletnimi počitnicami. Njihove izjemne zgodbe pa bomo objavili v naslednji številki revije, ki izide 1. junija.

Vaš predlog pošljite po pošti na AA-Press d. o. o., Jurčkova 231, 1000 Ljubljanaali na elektronski naslov: dozivetja@aa-press.si

Dodatne informacije: 040 313 286 (Polona Pibernik).

9 Pomlad 2012

S prijatelji in podporniki smo se preprosto našliV Živalski vrt Ljubljana so pripeljali visoke goste, 13 000 otrokom omogočili ogled več kot 200 lutkovnih predstav, 2700 družin je Postojnsko jamo obiskalo brezplačno, 1500 jih je pospremilo prihod novih živalskih vrst v ZOO Ljubljana. Vse to pod okriljem zavarovalnice KD Življenje. Idejni oče vsega naštetega mag. Boštjan Jenko, izvršni direktor Službe korporativnega marketinga v za-varovalnici KD življenje pravi, da je skupni imenovalec vseh projektov družina. Ta osnovna celica družbe mora biti po njegovem vir zadovoljstva in pozitivne energije. pogovarjala se je Tina Huremovič

KD Življenje je v slovenskem prostoru prepoznavna blagovna znam-ka na področju zavarovalništva in je praktično od samega začetka povezana s širšim družbenim okoljem. Zakaj ste ubrali takšno stra-tegijo?Korporativna družbena odgovornost predstavlja enega ključnih dejav-nikov uspešnosti sodobnega podjetja. Z uspešno integracijo družbeno odgovornega koncepta v poslovanje gradimo konkurenčno prednost, ugled in zaupanje javnosti, kar vpliva na celotno uspešnost poslovanja. V KD Življenju delujemo v skladu s svojim poslanstvom in želimo kot družbeno odgovorno podjetje po najboljših močeh prispevati k širše-

mu razvoju skupnosti, kjer zavarovalnica deluje. Tako lahko družine z majhnimi otroki izobražujemo in osveščamo o pomenu socialne var-nosti in finančne zaščite. Prišli smo tudi do ideje, da kot prva finančna inštitucija v Sloveniji družinam nudimo aktivna doživetja in kakovostno preživljanje prostega časa na prečudovitih destinacijah, na katere smo lahko iskreno ponosni.

Ste prijatelji in podporniki številnih institucij za obogatitev vsakda-njega življenja. Na seznamu so Arboretum Volčji Potok, Naravni gaj Tunjice, Postojnska jama, Pustolovska parka Bled in Postojna, ZOO

INTE

RVJ

U

foto KD Življenje

10 Družinska doživetja

Ljubljana … Kako ste izbirali in izbrali vse te ponudnike doživetij in kako z njimi gradite sodelovanje?Z vsemi prijatelji in partnerji smo se preprosto našli. Druži, povezuje, usmerja nas družina in njeno zadovoljstvo. Mi smo to zadovoljstvo – na obrazih staršev in otrok – najprej prepoznali v kulturi. S tem se ume-ščamo med kulturi in družbi prijazno podjetje. Kot enega izmed naših najpomembnejših partnerskih projektov velja izpostaviti še pokrovitelj-stvo Lutkovnega gledališča Ljubljana. Drugi pomembnejši družbeno odgovorni projekt je v letu 2008 sklenjeno dolgoročno strateško par-tnerstvo z ZOO Ljubljana, ki ima za cilj podpreti delo in razvoj te usta-nove ter s tem živalski svet približati tako otrokom kot odraslim. Med družbeno odgovorne projekte prištevamo tudi Dan kulture in atrakcij v Postojnski jami, saj želimo na slovenski kulturni praznik prirediti dogo-dek, ki bo ljudi povezoval z druženjem, zabavo in izobraževanjem. Že nekaj let odlično sodelujemo tudi z Arboretumom Volčji Potok, Pustolo-vskima parkoma Bled in Postojna ter drugimi. Vesel sem, da jih je vedno več, saj v nas prepoznajo korektnega partnerja.

Sodelovanje poteka preko različnih projektov, ki pa tako po svoji atraktivnosti kot po načinu komuniciranja, odstopajo od običajne-ga ravnanja podjetij. Kako so nastali Dan kulture in atrakcij, Festival družin, projekti z ZOO Ljubljana …Projekti so različni, a imajo en močan skupni imenovalec – vsi po vrsti so namenjeni družinam. In izpeljali smo jih skupaj s partnerji, ki so v nas prepoznali kredibilnega sogovornika na področju družbeno usmerjenih akcij. Prepričan sem namreč, da se šele takrat, ko sponzorstvo preide v partnerstvo, vzpostavijo pravi temelji sodelovanja, ki prinašajo (več kot) pričakovane rezultate že na idejni ravni. Poleg tega smo partnerstva vzpostavili strateško in dolgoročno, z institucijami iz različnih področij in dejavnosti. Gre za svojevrstna sodelovanja, katerih cilj je, v skladu s poslanstvom podjetja, graditev korporativne blagovne znamke, druž-beno odgovornih aktivnosti in obojestranskih prodajnih rezultatov. Vzpostavili smo blagovno znamko »Prijatelji in podporniki«, s katero se podpisujemo pri vseh glavnih partnerstvih.

Imate med naštetimi in ostalimi vašimi projekti svojega najljubšega?Težko vprašanje. Seveda so mi vsi enako ljubi, vsak na svoj edinstven način. Vesel sem, da mi delo, ki ga opravljam, omogoča organizacijo in izpelja-vo tovrstnih projektov, še posebej zato, ker so učinki izjemno pozitivni. Ni lepšega od srečnih in zadovoljnih obrazov naših obiskovalcev… Mogoče mi je najbolj v zadovoljstvo projekt, v katerem sem uspel združiti vse naše glavne partnerje – »Popotni list«. Gre za edinstven projekt, ki omogoča la-stniku, to je otroku do izpolnjenega 15. leta starosti, do konca letošnjega septembra po en brezplačen obisk sedmih slovenskih turističnih zname-nitosti: Arboretuma Volčji Potok, Kobilarne Lipica, Postojnske jame, Sim-foničnega orkestra RTV Slovenija, Živalskega vrta Ljubljana, Predjamske-ga gradu in Rogle – sankališča Zlodejevo. Ob obisku vsake znamenitosti prejme otrok v Popotni list žig, ki služi kot prosta vstopnica za en ogled znamenitosti.

Svojega »najljubšega« so izbrali strokovnjaki doma in v tujini. Med drugim ste za projekt »V Ljubljano prihajajo visoki gostje« leta 2009 prejeli Prizmo – nagrado za odličnost izvedenih komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi ter leta 2008 nagrado »European Sponsorship Awards« za projekt »Smisel življenja so otro-ški nasmehi«. So torej tudi strokovnjaki ugotovili, da vam je mar za vrednote, življenjski slog in medosebne odnose? Projektu “V Ljubljano prihajajo visoki gostje” je bila podeljena posebna na-grada za prepoznavnost, učinkovitost in kreativnost. Strokovna žirija je v svo-ji oceni izpostavila predvsem odlično strategijo s pestrim naborom orodij, ki omogočajo dolgoročno vizijo projekta, ki kontinuirano sledi cilju izgradnje pozitivnega odnosa med človekom in živaljo. Posebej ponosni smo na pre-stižno nagrado ESA za posebne dosežke na področju družbeno odgovornih aktivnosti, ki smo jo kot prvo slovensko podjetje prejeli v Bruslju.

Vsak dan govorimo o krizi ter varčevanju. Vi družinam omogočate dostop do doživetij po ugodnejših cenah?Pomen družine je v teh kriznih razmerah še toliko pomembnejši in pri-de še bolj do izraza. Družina dobi svojo dodatno vrednost prav v težkih časih, tudi v času finančne krize, v katerem smo se sedaj znašli. Ta čas nas opomni, naj se še bolj zavemo, da je družina glavna vrednota, okrog katere se izoblikujejo še ostale.

Tako ali drugače delate z in za družine. Kaj pa vam pomeni ta osnov-na celica družbe?Družina mi pomeni toplino, varnost, moč, oporo, kreativno okolje, kjer skupaj ustvarjamo, se smejimo … Po mojem mnenju bi morala biti vsa-ka družina vir energije, zadovoljstva, spodbuda za premagovanje ovir hitrega tempa življenja in osmišljenje življenja. Hvaležen sem, da sem član ene take družine.

Kje in kako z družino najpogosteje preživljate prosti čas in počitnice?Doživetja z družino so mi nedvomno glavna sprostitev, veselje in vir energije. Zato vsako leto odkrivamo nove bisere tako v Sloveniji kot v tujini. Slovenija je res zakladnica lepot v malem, zato si srca in dušo na-polnimo z vsakoletnimi obiski Živalskega vrta, Postojnske jame in Pred-jamskega gradu, Arboretuma Volčji potok, Rogle. Zaljubljeni smo tudi v Posočje – Bovec, kamor zadnjih nekaj let redno zahajamo in vsakič znova nas z neokrnjeno lepoto preseneti. Radi pohajkujemo tudi po tujini, kjer si širimo obzorja. Ogledali smo si glavna evropska mesta, Tur-čijo, Egipt, Grčijo, Toskano, tudi po poteh bivše Jugoslavije smo se že potepali. Radi pa si izbiramo različne načine potovanja – od potovanj z avtodomom, prek turističnih agencij, kot samostojnih angažmajev, z avtom, letalom.

foto

KD

Živ

ljenj

efo

to K

D Ž

ivlje

nje

11 Pomlad 2012

MAREC

3

4

6

5

13

12

20

19

1 8

7

15

14

22

21

2 9 16 23

10

11 18

24

25

17

PONEDELJEK

TOREK

SREDA

ČETRTEK

PETEK

SOBO

TANEDELJA

Izdelaj smeškota iz sadja in ga pojej!

Vzemi si čas za

rekreacijo!

• Arheozabava,Ljubljana• Škucovepackarije,Ljubljana• PredstavavKUD-u,Ljubljana• PohodpoJurčičeviPoti,IvančnaG.• Retrofest,Krvavec• Delavnicapolstenja,BistrapriVrhniki• DopoldnevSiTiTeatru,Ljubljana• FreerideBattle,Kanin• RedBullPležuh4Cross,Maribor

• Planica2012

• Planica2012• KitajskicirkusCelovec,AT• Otroškitrialcamp,Vransko

• Arheozabava,Ljubljana• Planica2012• Triglavskatržnica,Bled• Igrivaarhitektura,LjubljanaPredstavavKUD-u,Ljubljana

• DopoldnevSiTiTeatru,Ljubljana• Otroškitrialcamp,Vransko

• Planica2012• Družinskanedelja,BistrapriVrhniki• Otroškitrialcamp,Vransko• Kulinaričnadelavnica,Bled

•Čarobnidan,KranjskaGora•Prikazpekekruha,BistrapriVrhniki• FreerideBattle,Kanin• Kulinaričnadelavnica,Bled

O

O

• SejemzbirateljstvaCollecta,Lj• CrazyBob,Zoncolan,IT• Pravljicedanes2012,Ljubljana

• SejemzbirateljstvaCollecta,Lj• Pravljicedanes2012,Ljubljana• GrajskeMiniustvarjalnice,Lj• CrazyBob,Zoncolan,IT• Velikonočnisejem,Snovik

DAN VSEH ŽENAŽe veš, s čim boš

presenetil/a mamo, babico, prijateljico..?

MATERINSKI DANPreseneti mamo

s šopkom rož z domačega vrta

GREGORJEVODan, ko se

ženijo ptički.

• Gregorjevo,Vrhnika• PekarnaDobiš-daš,Maribor

OO

Dihaj lažje - spi dobro!

SVETOVNI DANSPANJA

• LisicaMica,Bovec• EkokaravanainEkokomiki,Lj• Festivalnaravoslovja,Ljubljana

• OdprtjeTMS,BistrapriVrhniki• FreerideBattle,Kanin

• FreerideBattle,Kanin

• JohnCarter3DinKupilismoživalskivrtLjubljana

• IronSleddogMan,Innerkrems,AT• 18.Gregorjevsejem,Novomesto

• SejemzbirateljstvaCollecta,Lj• Pravljicedanes2012,Ljubljana• OčistimoSlovenijo,celaSlovenija• PredstavavKUD-u,Ljubljana• Srečanjestarodobnikov,Lukovica• DopoldnevSiTiTeatru,Ljubljana• CrazyBob,Zoncolan,IT• Arheozabava,Ljubljana

OO

SVETOVNI DAN LUTKARJEV,

POEZIJE IN STRPNOSTI

SVETOVNI DANMETEOROLOGIJE

SVETOVNI DANVODA

SVETOVNI DANPRIPOVEDNIŠTVA

POMLADANSKO ENAKONOČJE

• PekarnaDobiš-daš,Maribor• PekarnaDobiš-daš,Maribor

• LisicaMica,Bovec

• DopoldnevSiTiTeatru,Lj• Arheozabava,Ljubljana• PokalVitrancinXLParty,Kr.Gora• PredstavavKUD-u,Ljubljana• Gregorjevsejem,Šentrupert• MojcaPokraculja,Portorož• Pravljičnoustvarjalnosrečanje,Lj• Gregorjevsemenj,Logatec• Gregorjevoinpozdravpomladi,Bled• 18.Gregorjevsejem,Novomesto• IronSleddogMan,Innerkrems,AT

OO

• Gregorčki,Ljubljana• Spuščanjelučk,Mengeš• Vučuvodo,Tržič• PoizkusiN.Tesle,BistrapriVrhniki• 18.Gregorjevsejem,Novomesto• Otroškefolklorneskupine,R.Slatina• GregorjevovKropiinKamniGorici• IronSleddogMan,Innerkrems,AT• PokalVitranc,KranjskaGora• Lučvvodo-Gregorjevo,Železniki

OO

O

OO

O

Reši kviz na strani 138.Čaka te ogromno nagrad!

Posnemi hudo fotko in sodeluj v fotonatečaju

(stran 61)

Nujno si oglej 3D reportažo ATLANTIS

(stran 26)

OO

O

O

O

O

Dogodki navedeni v koledarnici so izbrani po presoji uredni-štva. Navedeni podatki so nam bili posredovani s strani organi-zatorjev dogodkov oziroma smo jih našli v javno dostopnih virih. Uredništvo ne jamči za točnost podatkov in spremembe, na-stale po zaključku redakcije.

Dogodki označeni z

so obširneje opisani

na straneh 14 in 15.

O

1. 3. BISTRA PRI VRHNIKIOdprtje Tehniškega muzeja SlovenijeTehniški muzej Slovenije, www.tms.si

1. - 4. 3. KANINFreeride BattleFreeride Battle, www.freeridebattle.com

3. 3. LJUBLJANAŠkucove packarijeŠKUC, www.skuc.orgOtroška gledališka predstava: Metuljček in Metuljčica

3. 3. IVANČNA GORICA19. Pohod po Jurčičevi potiObčina Ivančna Gorica, PD Polž, 01 7812 100

3. 3. BISTRA PRI VRHNIKIDelavnica polstenjeTehniški muzej Slovenije, www.tms.si

3. 3. MARIBORSKO POHORJERed Bull Pležuh 4 CrossRoiss DVA, www.redbull.si

4. 3. BISTRA PRI VRHNIKIPrikaz peke kruha in kovanja podkevTehniški muzej Slovenije, www.tms.si

4. 3. in 18. 3. BLEDKulinarična delavnica za otroke Hotel Triglav Bled, www.hoteltriglavbled.si

5., 12., 19. in 26. 3. MARIBORPekarna Dobiš-daš MISC Infopeka, www.infopeka.orgBrezplačna druženja za otroke od 16:00 do 18:00.

7. 3. in 21. 3. BOVECLisica MicaKulturni doma Bovec, www.kdbovec.si

8. 3. LJUBLJANAFilma John Carter 3D in Kupili smo živalski vrtKolosej, www.kolosej.si

9. - 11. 3. INNERKREMS, AT17. Iron Sleddog ManGasthof Raufner Innerkrems, www.raufner.at

9. - 11. 3. NOVO MESTO18. Gregorjev sejemKZ Krka, www.kz-krka.si

10. 3. LJUBLJANAPravljično ustvarjalno srečanjeLjubljanski grad, www.ljubljanskigrad.si

10. 3. LOGATECGregorjev semenjKP Logatec in Občina Logatec, www.logatec.si

10. 3. PORTOROŽMojca Pokraculja - otroško rajanjeAvditorij Portorož, Društvo Muzikalček, www.avditorij.si

10. 3. ŠENTRUPERT Gregorjev sejem in srednjeveška tržnicaTD Šentrupert, KUD Klati vitez, 07 3434 560

10. 3. BLEDGregorjevo in Pozdrav pomladiTurizem Bled, www.bled.si

10. - 11. 3. KRANJSKA GORA51. Pokal Vitranc, XL PartyOK Pokal Vitranc, www.pokal-vitranc.com, www.xlparty.si

11. 3. BISTRA PRI VRHNIKIPrikaz poizkusov Nikole TesleTehniški muzej Slovenije, www.tms.si

Podrobno ...

27

26

29

28

30

31

• Pravljicedanes2012,Ljubljana• Filmskifestival,Ljubljana

• Pravljicedanes2012,Ljubljana• Potskoziskulpture,Ljubljana• DopoldnevSiTiTeatru,Ljubljana• Lužacontest,Krvavec• Arheozabava,Ljubljana

• Pravljicedanes2012,Ljubljana

• Pravljicedanes2012,Ljubljana• Filmskifestival,Ljubljana

• Pravljicedanes2012,Ljubljana

• Pravljicedanes2012,Ljubljana• PekarnaDobiš-daš,Maribor

SVETOVNI DANGLEDALIŠČA

PRESTAVITEV URE Ob 2h ponoči se ura prestavi za

eno uro naprej

11. 3. ROGAŠKA SLATINAMednarodno srečanje otroških folklornih skupinTD Rogaška Slatina, www.tdrs.si

11. 3. MENGEŠSpuščanje lučk v MengšuKD Antona Lobode, TD Dobeno

11. 3. PREVOJE PRI ŠENTVIDUGregorjevoVrtec Medo, www2.arnes.si/~osljjk5

11. 3. ŽELEZNIKILuč v vodo - GregorjevoTD Železniki, www.td-zelezniki.com

11. 3. KROPA, KAMNA GORICAGregorjevo v Kropi in Kamni GoriciTD Kropa, KD Kamna Gorica, www.radolca.si

12. 3. VRHNIKAGregorjevoZavod Ivana Cankarja, www.zavod-cankar.si

15. - 18. 3. PLANICAPlanica 2012Smučarska zveza Slovenije, www.planica.si

16. 3. CELOVEC, ATKitajski nacionalni cirkus (Chinesischer Nationalzirkus)Klagenfurter Messe, www.kaerntenmesse.at

16. - 18. 3. VRANSKOOtroški trial campAMZS, cvv.amzs..si, 080 26 36

17. 3. BLEDTriglavska tržnica, SOS in BrihtaTNP, www.tnp.si

18. 3. BISTRA PRI VRHNIKIDružinska nedeljaTehniški muzej Slovenije, www.tms.si

21. 3. LJUBLJANAFestival naravoslovja Hokus PokusPionirski dom, www.pionirski-dom.si

23. - 25. 3. LJUBLJANA6. Mednarodni sejem zbirateljstva CollectaProevent, www.collecta.si

23. - 31. 3. LJUBLJANAPravljice danes 2012 - 15. pripovedovalski festivalCankarjev dom, www.pravljicedanes.si

24. 3. STARI TRG V LUKOVICISrečanje starodobnih vozil Fičo klub Slovenije, 041 801 902

24. 3. VSA SLOVENIJAOčistimo Slovenijo 2012Društvo Ekologi brez meja, www.ocistimo.si

25. 3. LJUBLJANAGrajske mini ustvarjalniceLjubljanski grad, www.ljubljanskigrad.si

25. 3. SNOVIKVelikonočni sejemTD Tuhinjska dolina, 041 633 779

28. - 29. 3. LJUBLJANAFilmski festival ZOOM.6Pionirski dom, www.pionirski-dom.si

31. 3. LJUBLJANARazstava Pot skozi skulptureMestni muzej Ljubljana, www.mgml.si

31. 3. KRVAVEC Luža contestDruštvo DOBR, www.dobr.siSmučarji in deskarji na vodi sredi smučišča, oblečeni v kostume, izvajajo akrobatske trike in spektakularne skoke.

OO

ČAROBNI DAN Netvizija in Občina Kranjska Gora, www.carobnidan.si

Dobrodelni družabni dogodek Čarobni dan je svojo pot začel leta 2009 v Arboretumu Volčji Potok, kamor se vrača vsako zadnjo nedeljo v avgus-tu. V treh letih in pol je devet Čarobnih dni obiskalo skupaj kar 113. 000 otrok in njihovih staršev ter ostalih družinskih članov. 10. Čarobni dan bo 4. marca gostila Kranjska Gora, po belih strminah pa se bosta v ta namen spustila tudi Urška Hrovat in Boštjan Romih.Namen Čarobnega dneva je, poleg dobrodelne note, družinam omogočiti aktivno preživljanje prostega časa v naravi. Družine, ki se pri-javijo preko spletne strani www.carobnidan.si, se bodo na ta dan lahko naužile smučarskih podvigov, saj za ceno ene odrasle smučarske vo-zovnice (29 evrov) smuča cela družina. Vabljene tudi vse »nesmučarske« družine, saj je vstop na prizorišče brezplačen. Najmlajši se bodo zaba-vali v čarobnih delavnicah ter se preizkušali v zimskih športnih igrah, si ogledali eskimsko vas, najpogumnejši pa poleteli čez otroško skakalnico.

KRANJSKA GORA

MAR

04

POZDRAV POMLADI – GREGORČKI 2012Zavod za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra

Prireditev bo potekala med 17.30 in 20.00 uro ob Gradaščici na Eipprovi ulici v Ljubljani. Gre za dogodek, ki ga vsako leto obišče več kot 1000 otrok s spremljevalci. Pozdrav pomladi je prireditev, s katero se v Ljubljani spominjamo starega običaja, ko so obrtniki po vodi spuščali lesene cokle z gorečimi svečkami in se tako veselili, da pri delu ne bodo več potrebovali luči. Pri izdelavi Gregorčkov sodelujejo številne ljubljanske osnovne šole in vrtci ter Slovenski etnološki muzej, kjer bodo 3. marca pripravili otroške delavnice za izdelovanje Gregorčkov. V zad-njih letih namenja posebno pozor-nost spodbujanju izdelave Gregočkov iz ekoloških mate-rialov, s čimer opo-zarjajo otroke na odgovorno ravnan-je do okolja.

LJUBLJANA

MAR

11

foto

Nad

a Žg

ank

VUČ U VODO – GREGORJEVOTD Tržič, www.trzic.si

Tržiška šega »Vuč v vodo« nedvomno sodi med najlepše in najtežje pričakovane v koledarskem letu. Praznuje se na predvečer Sv. Gregorja in je večstoletni tržiški običaj, ki je živel med čevljarji, ki so na ta dan prenehali z delom pri luči. Čevljarski vajenci so prosili mojstra za dovoljenje za izdelavo hišic med »šihtom«. Vsak je zgrabil kar najbližji »camboh« (pehar ali košaro), ga napolnil z oblanci in vse skupaj pomešal z močnim lepilom in spustil po vodi. Ker čevljarskih va-jencev v Tržiču skoraj ni več, to tradicijo obujajo otroci tržiških vrtcev in šol. Na predvečer Gregorjeve-ga se zberejo in spusti-jo hišice po Tržiški Bis-trici. Program popestri večdnevna razstava gregorčkov tržiških otrok in številni drugi spremljevalni dogodki.

TRŽIČ

MAR

11

RETRO FESTRTC Krvavec, www.rtc-krvavec.si

Retro šola smučanja, veleslalomski spektakel legend, izbor najbolj retro obiskovalca, akcija Podarim Dobim in žrebanje nagrad z neponov-ljivim Rifletom. Če boste z njimi, se oblecite retro! Obenem z legendarno skupino tekmovalcev, trenerjev in celotne ekipe praznujejo tudi 30 let od medalje Borisa Strela na SP v Schladmingu.

KRVAVEC

MAR

03

SOBOTNO DOPOLDNE ZA NAJMLAJŠESiTi Teater BTC, www.sititeater.si

3. 3. Princesa na zrnu graha, LG Kranj10. 3. Rdeča Kapica, KŠD Štumf17. 3. Jaka in sraka, Gledališče Unikat24. 3. Prava princeska31. 3. Halo, Rdeča Kapica? Gledališče Unikat

LJUBLJANA

MAR

03MAR

10MAR

17MAR

24MAR

31

foto

Net

vizi

ja

foto

arh

iv O

Š Kr

iže

14 Družinska doživetja

IGRIVA ARHITEKTURA: O stolpnicah, prostoru in prostostiMestni muzej Ljubljana, www.mgml.si

V marcu, ko že malo zadiši po pomladi, bo Igriva arhi-tektura spet postregla z zanimivo ustvarjalno delavni-co in predavanjem. Na delavnici boste poskušali po-staviti čim višjo stolpnico, na predavanju pa izvedeli marsikaj zanimivega o prostoru. Delavnica je namenjena otrokom od 5. do 12. leta starosti, dobrodošli so tudi starši, predavanje pa je namenjeno otrokom in mladostnikom, starim od 11 do 18 let.

LJUBLJANA

PREDSTAVE ZA OTROKEKUD France Prešeren, www.kud.si

3. 3. Ko je Šlemil šel v Varšavo (za otroke od 3. leta naprej)10. 3. Obisk v afriški vasi (za otroke od 3. leta naprej)17. 3. Peter in volk (za otroke od 4. leta naprej)24. 3. Zlatolaska in trije medvedi (za otroke od 2. leta naprej)

Pričetek predstav ob 17:00, predstavam sledi tudi ustvarjal-na delavnica za otroke.

LJUBLJANA

17MAR

9. Ekokaravana in Finalni izbor EkokomikiDruštvo Ekologi brez meja, www.ocistimo.si

Ekološka karavana Očistimo Slovenijo 2012 bo v febru-arju in marcu obiskala 9 slovenskih regij in se ustavila v 9 slovenskih mestih (21. 3. v Ljubljani na Gospodar-skem razstavišču). Ekokaravana je še posebej primer-na za otroke in mladino, saj ponuja vrsto ustvarjalnih delavnic različnih izdelkov iz odpadne embalaže in te-

kstila, pravljične urice za najmlajše, nagradne igre, pokušine vode, na vsakem postanku pa bo gostoval tudi Zmenek z drugo obleko, kjer si bo možno izmenjati oblačila, obutev in modne dodatke. Sku-paj z Ekokaravano potujejo tudi Ekokomiki, tako da bo tudi za-bavno. Vstop prost, vendar je zaradi omejenega števila udele-žencev obvezna prijava na anita.novak@ocistimo.si.

LJUBLJANA21MAR

MAR

03MAR

10MAR

17MAR

24

ARHEOZABAVA Narodni muzej Ljubljana, www.nms.si. info@nms.si

Doživljajsko-ustvarjalne delavnice so prilagojeni progra-mi za podajanje razstavnih vsebin najmlajšim. Odlikujejo jih aktivna udeležba, učenje skozi igro, praktično delo ter usklajenost s šolskim učnim načrtom. Delavnice potekajo redno vsako soboto ob 10:30. Namenjene so otrokom od 6. do 15. leta starosti.

LJUBLJANAVSE

SOBOTE

MAR

3. 3., Prva olimpijska medalja, NMS Metelkova, za družine in posameznike od 7. leta dalje.10. 3., Skrivnosti steklenega gozda, NMS Prešernova, za družine in posameznike od 6. leta dalje.17.3., Vitezi na pohodu!, NMS Prešernova, za druži-ne in posameznike od 6. leta dalje.24.3., Jamski človek in piščal, NMS Prešernova, za družine in posameznike od 8. leta dalje.31.3., Pisane slike magične oblike: nakit, NMS Pre-šernova, za družine in posameznike od 6. leta dalje.

CRAZY BOBAssociazione Crazy Bob, www.crazybob.it

Nore snežne bob dirke z doma narejenimi vozili, sanmi in bobi. Prijavi se lahko kdorkoli - prijavnica je na spletni strani.

ZONCOLAN, ITALIJA

MAR

23MAR

24MAR

25

foto

ww

w.c

razy

bob.

it

foto

Nar

odni

muz

ej

15 Pomlad 2012

HUDO PO EVROPI

priporočaLuka

Počekiraj, kje igra tvoj najljubši band in nahecaj tastare, da te peljejo ...

MAJ

12MAJ

13MAJ

26MAJ

30

Hanns Martin Schleyer Halle, Stuttgart, Nemčija

Festhalle, Frankfurt, Nemčija

Palais Nikaia, Nica, Francija

Zenith, Clermont Ferrand, Francija

več o benduwww.the-scorpions.com

nakup vstopnicNemčija:www.eventim.deNica:www.gdp.frClermontFerrand:www.fnacspectacles.com

MAJ

18MAJ

22MAJ

26JUN

01

Estadio do Drago, Porto, Portugalska

Parc des Sports C. Ehrmann,Nica, Francija

Letzigrund, Zürich, Švica

Emirates Stadium, London, Velika Britanija Londonski koncert 2. 6. je že razprodan.

München, Nemčija

več o benduwww.coldplay.com

nakup vstopnicPorto:www.ticketline.ptNica:www.avosbillets.comZürich:www.ticketcorner.chLondon:www.gigsandtours.comMünchen:www.eventim.si

JUN

04SEP

12

JUN

04JUN

05JUN

08JUN

29

Ahoy,Rotterdam, Nizozemska

POP Bercy, Pariz, Francija

Warsteiner HockeyPark, Monchengladbach, Nemčija

Schwarzl Freizeitzentrum, Graz, Avstrija

več o benduwww.gunsnroses.com

nakup vstopnicRotterdam:www.ticketmaster.nlPariz:www.euroteamtickets.comMonchengladbach:www.songkick.comGraz:www.eventim.si

JUN

19JUN

20JUN

24

La Riviera, Madrid, Španija

Razzmatazz 2, Barcelona, Španija

Arena Fiero Milano (festival Gods of Metal 2012), Milano, ItalijaZagrebški in ljubljanski koncert sta odpovedana!

več o benduwww.lamb-of-god.com

nakup vstopnicŠpanija:www.ltinews.netMilano:www.ticketone.it

Lamb of God

ScorpionsColdplay

Guns and Roses

vse fotografije - bendi

Nisi našel svojega benda? Počekiraj še tule ...

www.concertboom.com/europe

JUN

01JUN

02 Alexandra Palace, London, Velika Britanija

nakup vstopnicwww.getmein.com

več o Daviduwww.davidguetta.com

JUN

05JUN

06JUN

07JUN

10

Zenith, München, Nemčija

Parkbuehne, Leipzig, Nemčija

Zitadelle, Berlin, Nemčija

Stadtpark, Hamburg, Nemčija

več o benduwww.lynyrdskynyrd.comnakup vstopnicwww.ticketmaster.de

JUN

11JUN

14JUN

16JUN

28

Maksimir, Zagreb, Hrvaška

Stadio San Siro, Milano, Italija

Stadio Franchi, Firence, Italija

Arena, Berlin, Nemčija

Ziggo Dome, Amsterdam, Nizozemska

Stade De France, Pariz, Francija

Hyde Park, London, Velika Britanija

nakup vstopnicZagreb:www.eventim.siItalija:www.ticketone.itBerlin:www.eventim.de

JUL

07JUL

08JUL

14JUL

17

več o Madonniwww. madonna.com

JUN

28JUN

30JUL

01JUL

03

Goffertpark, Nijmegen, Nizozemska

Stade de France, Pariz, Francija

Rock Werchter, Werchter, Belgija

Stade de Suisse, Bern, Švica

Rock In Rio Madrid, Madrid, Španija

Synot Tip Arena, Praga, Češka

Hipodrom, Zagreb, Hrvaška

več o benduhttp://redhotchilipeppers.com

nakup vstopnicPariz:www.avosbillets.comNijmegen:www.ticketmaster.nlWerchter:www.rockwerchter.beBern:www.ticketcorner.chMadrid:http://rockinriomadrid.esPraga:www.livenation.czZagreb:www.eventim.si

JUL

07AVG

27AVG

29

NOV

24NOV

26NOV

27

2 World, Hamburg, Nemčija

Arena Leipzig, Leipzig, Nemčija

O2 Arena, Berlin, Nemčija

Olympiahalle, München, Nemčija več o benduwww.deep-purple.comnakup vstopnicwww.ticketmaster.de

NOV

27

Amsterdam:www.ticketmaster.nlPariz:www.viagogo.frLondon:www.ticketmaster.co.uk

Red Hot Chilli Peppers

Madonna

David Guetta

Lynyrd Skynyrd

Deep Purple

25 Pomlad 2012

čist noro!!

COLOSSUSnajveč obratov na svetu: 10

Angleški Colossus, odprt marca 2002, je bil prvi vlakec na svetu z desetimi obrati. Adrenalina željnim je nudil vse mogoče, od klasičnega lupinga do štirikratnega spiralnega obrata Quad Heartline Roll, ki so ga takrat predstavili prvič. Colossusa je postavilo nemško podjetje Intamin, po štirih letih pa še njegovega dvojčka – kje drugje, kot na Kitajskem, v parku Chimelong Paradise Guangzhou.Angleški pionir se bo letos poslovil od rekorda, saj ga bo maja dohitel njegov drugi dvojček (sicer nekoliko daljši in hitrejši) v brazilskem parku Hopi Hari, do konca letošnjega leta pa bo absolutni sve-tovni rekord prevzel vlak z enajstimi obrati v parku Jinling Happy World, spet na Kitajskem. Od Colos-susa bo višji za 10 in daljši za 150 metrov ter hitrejši za 12 kilometrov na uro, imel pa bo en luping več.Poleg Colossusa v Evropi premoremo še nekaj zelo vrtečih se vlakcev. Osem obratov nudi Dragon Khan v španskem parku PortAventura, po sedem pa Goudurix v pariškem Asterixu in Superman v Parque Warner Madrid. Še na dveh evropskih vlakcih pa se vam bo trebuh obrnil »le« šestkrat: na marsikomu dobro znanemu Katunu vMirabilandiji in na Monsterju v parku Walygator pri francoskem Metzu.

Colossus:Dolžina 850 mVišina 30 mŠtevilo obratov 10Hitrost 72 km/hTrajanje vožnje ena minuta in 32 sekundKapaciteta 1300 potnikov/uroOdprt 22. marca 2002Thorpe Park, Chertsey, Velika Britanija (30 km od Londona)www.thorpepark.co.uk

foto Thorpe Park

novičke 356 metov nad tlemi

ENA NAJBOLJ EKSTREMNIH TURISTIČNIH ATRAKCIJ KANADEBi si upal na vrtoglavi sprehod po robu ploščadi 356 metrov nad tle-mi, in to brez ograje?Sloviti stolp CN Tower v Torontu poleg osupljivih razgledov na mesto najbolj pogumnim obiskovalcem zdaj ponuja tudi noro adrenalinsko doživetje, ki so ga minulega novembra vpisali tudi v Guinessovo knji-go svetovnih rekordov kot najvišjo hojo na zunanjosti stavbe.Če ti na počitnicah v Torontu slučajno postane dolgčas, si lahko pri-voščiš nepozabno doživetje na stolpu, ki je dolga leta veljal za najvišji prosto stoječi stolp na svetu, zdaj pa je zaslovel še kot ena najbolj ek-stremnih turističnih atrakcij Kanade. Domačini in turisti, ki jim uspe zbrati dovolj poguma, se lahko podajo na tako imenovani »Edge Walk«, vrtoglavi sprehod po robu ozke neograjene police 356 metrov visokega stolpa. Z roba police lahko najbolj drzni obiskovalci, pripeti z varnostno vrvjo, lebdijo nad Torontom in uživajo v čudovitih razgle-dih na največje kanadsko mesto in na jezero Ontario. Celoten obisk traja približno 90 minut, sama hoja po robu police pa od 20 do 30 minut. Zadeva pa ni ravno poceni – za sprehod je treba odšteti 175 kanadskih dolarjev na osebo. www.cntower.ca

foto

CN

Tow

er

5 OBRATOV V ASTERIXUVečina družinskih obiskovalcev Pariza sicer izbere Eurodisney (sploh dekleta), vse več pa se jih odloči za Parc Asterix na severozahodu francoske prestol-nice. Park je ogromen – v enem dnevu ga komaj »obdelate«, cena vstopnice precej prijaznejša, gne-ča, po kateri slovi Eurodisney, pa je v galskem parku znosnejša. Mnogim vrhunskim atrakcijam se bo 7. aprila letos pridružil Oziris, viseči vlakec z dvema lu-pingoma in še tremi drugačnimi obrati, najvišje pa se bo povzpel na 35 metrov. www.parcasterix.fr

DIVERTICAL MIRABILANDIAV italijanskem zabaviščnem parku Mirabilandija bodo junija letos odprli najvišji vodni vlak s pljuskom na svetu Divertical. Z višine 60 metrov se bo spustil s hitrostjo 100 kilometrov na uro, pljusknil v vodo in zalil vse naokrog. Celotna vožnja bo sicer trajala poltretjo minuto, pred velikim pljuskom pa bodo potnik deležni še enega manjšega za ogrevanje. Družinska doživetja ga bodo za vas vsaj 10-krat testirala takoj po otvo-ritvi! www.mirabilandia.com

otvoritev 7. aprila 2012

Pljusk v vodo pri 110 km/h

foto

Par

c A

ster

ix

38

KONČNO LESENI VLAKEC TUDI V EUROPA PARKU

V največjem nemškem in enem največjih evropskih zabaviščnih parkov Europa Park, kjer smo tudi Slovenci zelo pogosti gosti, bodo letos končno odprli še tistega izmed »klasičnih« vlakcev, ki smo ga doslej močno po-grešali v njihovi ponudbi. Wodan - Timburcoaster so gradili 9 mesecev na poldrugem hektarju površine. Proga je dolga 1050 metrov, povzpne pa se do 40 metrov višine. Med vožnjo, ki bo presegala hitrost 100 km/h bodo možgani in ušesa deležni do 3,5 G pritiska. In iz česa je lesena proga sesta-vljena? 21 000 tramov, skupaj preko 1000 kubičnih metrov lesa, 1 600 000 vijakov. In seveda vlakci! Wodanova proga se križa s kar dvema drugima atrakcijama, kar bo še dodatno popestrilo vožnjo na katerikoli od njih. Me-tanje čigumijev v glavo mimo vozečim pa ostaja prepovedano!Mlajši obiskovalci pa bodo veseli druge letošnje novosti tega parka, 15-minutnega 4D filma Skrivnosti gradu Baltazar, v katerem nastopajo maskote Europa parka, glas pa je posodil tudi švicarski DJ Bobo.Od letošnjega 11. julija dalje pa bodo prvi gosti lahko prespali tudi v ho-telu Bell Rock, novem – že petem - tematskem hotelu v Europa Parku, tokrat na temo kulture in zgodovine ameriške države new England, z 189 družinskimi sobami, otroškim bazenom, wellnessom in vsem drugim, kar sodi v ponudbo s štirimi zvezdicami. www.europapark.com

100 km/h in 3,5 G pritiska

foto

Eur

opa

Park

PRVI ZABAVIŠČNI PARK V ROMUNIJI!

Ob bulvarju Timisoara v Bukarešti so lani postavili prvi pravi za-baviščni park v tem delu Evrope. Terra Park poleg mini voženj in igral na prostem in pod streho ter druge zabave premore dober ducat atrakcij, med njimi hud prosti pad, nekaj »bruhalnikov«, ki se vrtijo v vse smeri in manjše vlakce, letošnja novost pa bo Trans-Siberian Express v stilu »divje miške«, ki se vrti med vožnjo. Dokončujejo pa tudi Hišo groze. Vstopnine v park ni, saj je vsa-ka vožnja plačljiva posebej, z žetoni, ki jih kupite na blagajni. Če bodo Romuni spoznali, da je za turiste praktično prebirati sple-tne strani v kakem drugem jeziku kot romunščini, pa bo sploh krasno. Dotlej lahko po njej predvsem gledamo slike in ugibamo, v kateri rubriki najti nujne informacije ... med njimi obratovalni čas. Zagotovo pa so odprti od pomladi do jeseni. Čez dan.

www.terra-park.ro

foto

Eur

opa

Park

foto

Terr

a Pa

rk

39 Pomlad 2012

novičkeRISINJA MAJA IZ KOČEVSKIH GOZDOV

OPREMLJENA S TELEMETRIČNO OVRATNICOSlovenskim raziskovalcem je konec janu-arja uspelo ujeti in s telemetrično ovra-tnico opremiti samico risa, ki je danes zagotovo najbolj ogrožena vrsta sesalca v Sloveniji. Risinja, ki so jo poimenova-li Maja, je stara približno dve leti, tehta okrog 18 kg in je v dobri telesni kondiciji. Nova ovratnica bo v obliki SMS sporočil pošiljala raziskovalcem natančne podatke o njenem gibanju, kar je zelo pomembno, saj opažanja iz zadnjih let kažejo, da je risi-nja Maja verjetno eda izmed redkih svoje vrste, ki še živijo na Kočevskem. Število ri-sov pri nas je namreč v zadnjih 15-ih letih drastično upadlo in iz mnogih predelov Sloveniji so te živali do danes že popolno-ma izginile. Miha Krofe

44-letni prebivalec živalskega vrta v Amsterdamu, azijskega slon po imenu Win Thida, si je med igro po nesreči opraskal levo roženico, zato se mu je oko neprestano solzilo. Oskrbniki živalskega vrta so mu pri-skrbeli ogromno lečo in potrebova-li debelo uro, da so mu jo vstavili v oko. Win Thida se je s tem zapisal v zgodovino kot prvi svoje vrste v Evropi, ki nosi kontaktno lečo.

SLON V NIZOZEMSKEM ŽIVALSKEM VRTU DOBIL LEČE

www.artis.nl

Ta veliki živalski vrt, kjer pre-biva preko 850 živalskih vrst, bo odslej obsegal šest temat-skih območij. Dosedanjim Afriki, Aziji, Južni Ameriki, Pongolandu in pokritemu zelenemu vrtu se je lani pri-družil še šesti, z eksotičnim imenom Gondwanaland. V ogromni stekleni dvorani velikosti dveh nogometnih igrišč se bodo obiskovalci lahko popeljali z ladjico in si iz vodne perspektive ogledovali džunglo in njene prebivalce.

GONDWANALAND,ŠESTA DEŽELA ZOO LEIPZIG

www.zoo-leipzig.de foto

ZO

O L

eipz

ig

foto Miha Krofe

42 Družinska doživetja

100 afriških živali v naravni velikosti

DOPOLNJEN AQUASAFARI V TERMAH OLIMIA Termalni park Aqualuna v Termah Olimia je svoje adrenalinske tobogane lani nad-gradil s privlačno safari podobo; krasi ga kar 100 afriških živali v naravni velikosti. Po celotnem kompleksu se lahko na la-stne oči lahko prepričate, kako veliki so v resnici slon, žirafa, tiger, kača, opica, krokodil, zebra, povodni konj, ... Ob vsaki živali stoji tudi tabla z osnovnimi infor-macijami: kje živi, s čim se prehranjuje, kako velika je …Idejo nameravajo v letu 2012 še razširiti. Nadgradili bodo stolp, iz katerega so iz-peljani vsi tobogani, na temo »izgublje-nega mesta«. Dopolnjen bo tudi otroški del, ki bo po novem vseboval: otroške tobogane, plezalne vrvi, vodne topove, prekucne posode in viseče mostove.Nepozabna poletna doživetja vas priča-kujejo vsako leto od maja pa vse do kon-ca septembra. www.terme-olimia.com

http://zgzoo.com

V Zagrebškem živalskem vrtu so v lani do-bili skoraj sto novih prebivalcev, med njimi tudi Zlato grozno listovko (Phyllobates ter-ribillis), ki velja za najbolj strupeno žabo na svetu. Prihaja iz Kolumbije in je velika okrog 5 cm. V ujetništvu se sicer količina strupa sčasoma zmanjšuje, saj ga zlate listovke ne proizvajajo same, temveč ga pridobivajo iz hrane, natančneje iz hroščev. Zaenkrat si žabice sicer še ni možno ogledati, saj še urejajo njen terarij, bo pa zagotovo glavna zvezda »Žabjega dneva«, ki bo v hrvaški prestolnici 14. aprila letos.

V ZAGREBŠKEM ŽIVALSKEM VRTU BO KMALU NA OGLED NAJBOLJ STRUPENA ŽABA NA SVETU

10 NOVIH BAZENOV V PULJSKEM AKVARIJU

www.aquarium.hr

Aquarium Pula, ki so gap red leti uredili v trdnjavi Ve-rudela, se bo tudi letos izdatno povečal. Uredili bodo deset novih akvarijskih bazenov, v katerih bodo pred-stavili sladkovodne ribe tako iz tropov, kot iz hladnej-ših območij sveta, dopolnili bodo živelj tropskih mor-skih rib, končno pa bodo uredili tudi najbolj zanimivo reč vsakega akvarija – osrednji kavarij za morske pse. Akvarij v Pulju je odprt vse leto.

foto arhiv AA-Press

foto

Aqu

ariu

m P

ula

foto Terme Olimia

novičke

WILDEBEESTPo najdaljšem in najbolj norem toboganu na svetu se spuščajo v glavnem Američani, saj so ga postavili v vodnem parku Holiday World's Splashin' Safari v zvezni državi Indiana. Wilde-beest v dolžino meri pol kilometra, vožnja z rafti za štiri osebe pa v povprečju traja kar dve minuti in pol, preko skakalnic, prostih padov, twisterjev in hudih zavojev ter skozi dva tunela. Povprečna hitrost znaša okrog 20 , najvišja pa skoraj 40 kilometrov na uro! Rafte nazaj na izho-dišče vozi tekoči trak, kopalci pa se tja povzpne-jo po potkah. Tobogan je namreč postavljen na naravni vzpetini in vse do vkrcanja na raft nima niti ene stopnice, zato ga lahko uporabljajo celo invalidi! Na spletni strani si lahko ogledate filme vožnje. www.holidayworld.com

foto

Wat

er C

ube

foto

Hol

iday

Wor

ld

foto

S. M

edin

a

foto

Chi

naTo

urG

uide

.com

WATERCUBE WATERPARK PEKING ALI KAJ STORITI Z

VIŠKOM OLIMPIJSKIH OBJEKTOVDve leti po olimpijskih igrah v Pekingu so v »nacionalnem vodnem cen-tru«, zgrajenem za olimpijske igre, odprli Watercube Waterpark. S tem so dali dodatni namen objektu, ki bi sicer ostal le spomenik igram, hkrati pa ponudili zdravo zabavo prebivalcem mesta, saj je kmalu postal drugo najbolj popularno srečevališče družin in mladih v kitajski prestolnici.Vodni park obsega 12 000 kvadratnih metrov. Izstopa tako po zunanjo-sti, kjer fasada iz prozorne mehurčaste membrane pride do izraza šele v temi, kot po notranjosti, v kateri so se potrudili ustvariti občutek podvo-dnega sveta: s strukturo sten, igro svetlobe in luči ter dekoracijo, kot so na primer ogromne meduze, ki visijo izpod stropa. Izpod stropa visita tudi prireditveni oder in velikanski LCD zaslon, ki ani-mirata plavalce v bazenu z valovi. Toboganov, igral in drugih atrakcij pa kar mrgoli. Škoda le, da so v tako kričeče neokusnih plastičnih barvah, značilnih za Kitajce.

http://waterpark.water-cube.com

Polkilometrski tobogan

44 Družinska doživetja

NOVI TOBOGANV TERMAH OLIMIA

Konec minulega leta je ponudbo Wellness centra Termalija v Termah Olimia dopolnil novi zaprti tobogan, ki se lahko uporablja v poletnem in zimskem času ter tako popestri ponudbo za družine. Gre za zaprti tobogan »black hole« s svetlobnimi učinki, kot so strela, svetlobni val in podobni.

PRENOVLJEN AQUALIBI PRI BRUSLJU

Vse pogosteje se Slovenci odločajo za obisk Bruslja. Lani so ob dvaj-setletnici pokritega vodnega parka Aqualibi v Wavru nedaleč od Bruslja namenili 11 milijonov evrov za celovito prenovo. Vodni park po novem premore 8 novih toboganov, med katerimi sta najbolj zanimiva 140-metrski Bi Bi-Bob Bob in Xtreme, pri katerem na dvoj-ni zračni blazini kopalci dosegajo hitrost do 50 km/h. V območju Mini Beach, namenjenem najmlajšim, pa so poleg visečega mostu in vodnih igral še štirje tobogani, kjer adrenalin pač brizga le tama-lim. Aqualibi je odprt vse leto.

NOVE NOVOSTI V TERMAH ČATEŽ

V Čatežu za letošnjo sezono pripra-vljajo dve novosti za družine. Na zunanji Termalni rivieri bodo obi-skovalci deležni nove atrakcije, ki je zaenkrat še skrivnost. V kampu, ki v zadnjih letih pobira vsa najvišja pri-znanja vodilnih evropskih ocenjeval-cev kampov in so ga tudi slovenski gostje izglasovali za Naj kamp 2011, pa bodo popestrili ponudbo bivanja. Dosedanjim tipijem v Indijanski vasi ter plavajočim hišicam v Gusarskem zalivu se bodo pridružili ... no, tudi to je skrivnost! Več o tem boste zelo ob-širno lahko prebrali v prihodji številki revije.Pod pogojem zadostnega mraza pa lahko pred slaščičarno Urška v Termah Čatež še do sredine marca nabrusite drsalke in se podate na 600 m2 veliko nadkrito drsališče na prostem, ki obratuje vsak dan od 10:00/12:00 do 22:00.

foto

Term

e O

limia

foto

Aqu

alib

i

foto

Aqu

alib

i

foto

Term

e Ča

tež

www.terme-olimia.com

www.aqualibi.be

www.terme-catez.si

45 Pomlad 2012

Čez jezero k Petru KlepcuMalokdo še ni slišal za presihajoče Cerkniško jezero, kraško dolino Rakov Škocjan in coprnice na Slivnici. Po zaslugi mnogih piscev in raziskovalcev sta obe naravni znamenitosti postali svetovno znani, coprnice pa imajo bolj slovenski obraz. Kraji so nadvse primerni za izlet za konec tedna, ponujajo obilico zanimivosti in možnosti za ak-tivna doživetja, sploh če nadaljujemo pot še čez Babno polje do Osil-nice na sotočju Čabranke in Kolpe, kjer nas lahko za ves konec tedna zaposlijo zabavne športne dejavnosti.

ci, nanjo pa se povzpnejo z avtomobili tudi razgleda lačni izletniki. Če vam hoja ni preveč zoprna, vsekakor opu-stite misel na avto. Ne preveč naporno vzpenjanje na Slivnico, ki ga tudi manj izurjeni hodci zmorejo v poldrugi uri, se vam bo poplačalo z bogatimi razgledi. S Slivnice so najbolj čudoviti pogledi na Cerkniško jezero. Z vrha se spustimo mimo »vzletne ploščadi«, ki jo upora-bljajo zmajarji. Od tam se po edini uho-jeni razgledni stezi nekoliko spustimo po strmih travnikih do Coprniške jame, kjer se zabavajo coprnice. Iz jame se zla-sti pozimi dviguje topel in vlažen zrak v obliki megle in prav zaradi tega pojava

Prim

ož L

ongy

ka z

druž

ino

(po

napo

tkih

Jože

ta P

etro

včiča

, fo

to D

ragi

ca P

etro

včič

)

so menili, da se na Slivnici zbirajo co-prnice. Zbirale so se zato, da bi delale točo in nevihte ter povzročale bolezni ljudem in živalim. Letale so na metlah, povezane so bile s hudičem. Nekdaj so bili ljudje prepričani, da so na Slivnici videli coprnice. Zlasti pred nevihto so videli lučke, ki tavajo sem in tja. Lučke so res videli, a to niso bile ča-rovnice, kot je razložila kmetica iz vasi Brezje; to so bili kmetje, ki so pred ne-vihto z lučmi iskali razkropljene krave, ki so se prosto pasle po Slivnici. Coprni-ško »delovanje« so v zadnjih desetletjih znali domačini izkoristiti v turistične namene. Močno tradicijo pustovanja so

foto STO A. Fevžer

Do Cerkniškega jezera se običajno pri-peljemo po primorski avtocesti, ki jo zapustimo na odcepu Unec, od koder je dobrih deset kilometrov do Cerknice in še dva do jezera. Cerknica je primer-no izhodišče za kolesarje in vse tiste, ki radi brusijo pete po gorskih ali ravnin-skih poteh. Za pohodnike je primeren vzpon na Slivnico, za sprehajalce Rakov Škocjan, za kolesarje pa pot ob Cerkni-škem jezeru.

Na coprniško goroCerknica je najbolj pogosto izhodišče za vzpon na Slivnico (1114 m). Ta gora je čedalje bolj priljubljena med planin-

50 Družinska doživetja

povezali s čarovništvom in vse skupaj združili v karneval, ki je vsako leto v Cerknici na pustno nedeljo.

Sprehod po Rakovem ŠkocjanuČe nas pot na Slivnico ne mika, si lahko izberemo sprehajalno pot po Rakovemu Škocjanu. Zapeljemo se v Rakov Škocjan do gostišča. Tam nas velike informativ-ne table poučijo, kje in kako teče nara-voslovna učna pot po tej kraški dolini sredi gozdov. Za celotno slikovito pot,

ki nikakor ni naporna, ima pa čudovite kotičke za počitek, potrebujemo oko-li tri ure, a si pot lahko tudi poljubno skrajšamo.

S kolesom okoli jezeraKolo je najboljše prevozno sredstvo, če hočemo spoznati nekatere skrite kotičke presihajočega jezera. Turistični delav-ci so v ta namen kolesarske poti dobro označili, mi pa si lahko sami izberemo daljše ali krajše možnosti. Začnemo v

Rak, v resnici Ljubljanica, se po Rakovem Škocjanu vrne na plano.

Vera v čarovnice

O coprništvu so se spletle številne zgodbe. Jožef Žirovnik piše leta 1898 v knjigi o Cerkniškem jezeru

tudi tole:»O Slivnici vedo ondotni prebivalci marsikaj čudo-vitega povedati. Dasi je po zunanji podobi prijazna, vendar je baje polna zlobe in hudobije. Ob času bližnje nevihte se zavije vsa v gosto meglo. Kmalu začno iz globoke jame, ki je na najvišjem vrhu, pri-hajati - po starem ljudskem mnenju - toča, nevihta in strele. Še pred 220 leti so hodili duhovniki iz Cerkni-ce blagoslavljat omenjeno jamo, da bi zarotili hudo uro. Velika procesija se je pomikala tja vsako leto na binkoštni ponedeljek. Ko je duhovnik odmolil, poka-dil in pokropil jamo z blagoslovljeno vodo, postavili so ljudje poleg nje mlaj s križem na vrhu. Nekateri so celo metali darove notri, da bi menda utolažili zle moči. Nekdaj so hoteli to jamo zadelati z veliko skalo in zapreti pot toči in nevihti, da bi ne mogla ven. V ta namen so premaknili skalnato ploščo in jo valili proti jami, kar jim uide in drvi skokoma v dolino, kjer pode-re skoraj cerkvenikovo hišo v Martinjaku.Vzrok vsem tem nesrečam so bile baje čarovnice, ki so prebivale v tej jami. Vera v čarovnice je bila v prej-šnjih stoletjih zelo razširjena, posebno okoli jezera so jih slutili vse polno, bivajočih po luknjah in jamah. Ko se je pripravljalo k nevihti, je zazvonil v cerkniškem zvoniku mali zvon, s katerim so odganjali čarovnice in točo.«

51 Pomlad 2012

nato pa jo uberemo po nasipu čez most pri vasi. Na levi ponika voda v požiral-niku Rešeto, na desni pa v Vodonosu. Ko pridemo v Dolenje Jezero, poiščemo vaško cerkev, blizu nje pa je tudi muzej Jezerski hram, v katerem domačin Ve-koslav Kebe vsako soboto ob treh po-poldne na živi maketi prikaže delovanje Cerkniškega jezera. Če nismo kolesarji, se je sem vsekakor vredno pripeljati vsaj z avtomobilom.

Jezerski hram in Križna jamaOd Jezerskega hrama pelje pot proti vznožju Slivnice v Martinjak in še na-prej do Grahovega. Tam poiščemo pot za Žirovnico, vrh katere je znamenita fužina, ki so jo začeli pred leti obnavlja-ti. Stara kašča je že obnovljena, za mlin in kovačijo pa je zmanjkalo denarja. Ob kratkem potoku navzgor je bilo nekdaj vse polno mlinov. Na vrhu vasi zavije-mo levo proti Podšteberku, kjer je mo-čan izvir Obrh, ki pa se takoj preimenu-je v Šteberščico. Dolina, kjer je izvir, je skrivnostno zamaknjena pod gozdovi

Križne gore. Nedaleč proč je znameni-ta Križna jama, ki jo lahko obiščemo od aprila do septembra. Tudi sem se lahko pripeljemo z avtomobilom. Obisk jame je prijetno doživetje tudi za najmlajše. Po nezahtevnem spustu v globino jame nas bodo popeljali z rafti po podzemni reki, na poti nazaj pa nam razkrili marsikatero zanimivost iz tega podzemlja. Videli bomo tudi lobanjo jamskega medveda, ki je menda tehtal kar poldrugo tono! Ti veliki predniki današnjega rjavega medveda so imeli namreč tod zatočišče že pred več kot tri-deset tisoč leti.

Naokoli do OtokaS kolesom nadaljujemo proti Lipsenju, od tam pa do Gorenjega jezera. Tu se nam pokaže Cerkniško jezero v povsem drugačni podobi kot z južne ali severne strani. Kmalu se nam odpre pogled na vas Otok, do katere pridemo po nasi-pu (ko ga še ni bilo, je bil Otok pogosto otok in so morali vaščani s čolni na drugi breg). Z Otoka se po cesti spet spustimo

Cerknici pri Martinu Krpanu, kjer je križišče in pot v Dolenjo vas. Tam nada-ljujemo ob potoku po dobrem kilometru zavijemo levo. Pot je speljana po gozdu nad jezerom. Prav tu se glavna jezerska struga najbolj približa Javornikom. Na križišču, kjer kolesarski smerokaz kaže navzdol (in proti Dolenjem Jezeru), se začne pot spuščati proti jezeru. Pripelje nas do Goričice, ki je ob veliki vodi otok,

Rešeto je eden izmed največjih požiralnikov cerkniškega jezera.

www.cerknica.siwww.osilnica.si

Polharski muzejKozarišče 70, T: 01 705 75 16, GSM: 031 288 470N 45° 40' 57''/E 14° 28' 14''Odprto od srede do nedelje od 15. maja do 30. oktobra.

Voda izgine vanj, včasih pa tudi privre iz požiralnika.

52 Družinska doživetja

k jezeru, preskočimo ožino in nadalju-jemo po suhem jezerskem bregu do na-slednjega križišča, kjer se odcepi pot v Zadnji kraj, morda najlepši del jezera. Cesta se nekoliko dvigne v gozd, pod nami pa je prekrasen zaliv. In čaka nas še povratek v Cerknico.

Zakaj jezero presihaPo novejših razlagah nastane jezero ta-krat, kadar se dvigne gladina kraške vode v zaledju polja (voda se sem steka iz zaledja, ki obsega 475 kvadratnih ki-lometrov) in pod samim poljem. Ko se gladina dvigne, začne voda vreti iz tal skozi odprtine, ko pa gladina talne vode upade, se skozi iste odprtine voda vrača v podzemlje. Te kraške luknje imenujejo estavele, katerih značilno podobo lahko najlepše občudujemo v tistem predelu

jezera, ki se imenuje Zadnji kraj. Gla-dina jezera niha med 546 in 552 metri nadmorske višine. Ko doseže najvišjo gladino, je dolgo 10,5 km in široko 4,7 km, zalije pa lahko največ 30 kvadra-tnih kilometrov Cerkniškega polja. Pri najvišjem vodostaju nastaneta dva večja Otoka (Goričica in Otok, na katerem je tudi vas Otok) in polotok Drvošec, za njim in med Javorniki pa je Zadnji kraj, kjer se voda zadrži najdlje. Ko jezero presahne, teče po njegovem dnu v plitvi strugi glavni vodni tok Stržen, ki dobiva vodo iz največjega kraškega dotoka Obrha. Do različnih požiralnikov pa tečejo tudi struge dru-gih kraških rečic, ki dobivajo vodo iz zaledja. Največji dotok vode je lahko kar 240, odtok pa niha med 40 in 90 kubičnih metrov na sekundo. Jezero polnijo vo-dotoki: Cerkniščica, Stržen, Lipsenj-ščica, Žerovniščica, Martinjski obrh, Grahovščica, Gorički potok, Laški stu-denec, Tresenec, Otoški obrh, Mrzlek in večje število manjših studencev, ki se v sušnem obdobju nekateri tudi posuše. Omeniti velja še dva občasna izvira, ki ob nalivih bruhata vodo: Suhadolica in

foto

arh

iv A

A-P

ress

Foto

STO

Bob

o

Vranja jama. Največji požiralniki so na zahodnem predelu jezera ob skalnem pobočju v Jamskem zalivu: Velika in Mala Karlovica, Rakovski mostek, Svinj-ska jama, Kamnje in Narte. Po osrednjem predelu jezera so talni požiralniki: Reše-to in Vodonos, ki ju vidimo najprej, ko se iz Cerknice pripeljemo na jezero, Bečki, Sitarica, Retje, Ponikve, Ajnce jame. V bližini Otoka so požiralniki Češljenca in Levišča, ki zadnji presahnejo.

Proti OsilniciIz Cerknice se z avtomobilom odpe-ljemo proti Staremu Trgu pri Ložu in Pudobu, kjer zavijemo desno v smeri Kozarišča. Nad vasjo leži grad Snežnik, ki si ga je vredno ogledati, saj premore bogato opremo iz 19. stoletja, v lepem vremenu pa je tudi sprehod okoli gradu pravi užitek. V pomožnem poslopju si lahko od maja do oktobra ogledate še Polharski muzej.

Foto

Zel

eni K

ras

53 Pomlad 2012

Pot nadaljujemo čez »slovensko Sibi-rijo« Babno polje, najhladnejši konec Slovenije in kmalu prečkamo mejo s Hr-vaško. Nadaljujemo skozi Prezid in se povzpnemo na prelaz, kjer v kraju Parg zapustimo glavno cesto, zavijemo levo in se po serpentinah spustimo v Čabar, kjer na bogato zgodovino kraja spomi-nja le še Dvorec Zrinski. Do Osilnice nas loči ducat kilometrov vožnje ob re-čici Čabranki, kjer v Zamostu zavijemo čez most, na maloobmejni prehod. In prispeli smo v Deželo Petra Klepca, ki nas z drevesom v roki pozdravi ob cesti.

Bogata ponudba sredi gozdovŠe pred dobrim desetletjem smo se zna-li norčevati iz gospoda Kovača, češ da je osilniški župan, oštir, policaj in še kaj obenem, ko je v tem kraju bogu za hrb-tom začel razvijati turistično ponudbo. Vztrajnost in vizija sta obrodila sadove, zato lahko Osilnico danes štejemo že za pravo malo turistično destinacijo. Tudi pozimi, saj so minulega decembra v Hotelu Kovač odprli še Center dobrega počutja s savnami, masažami in plaval-

nim bazenom. Tudi ob muhastem spo-mladanskem vremenu, ki bi izletnikom preprečevalo uživanje v aktivnostih na prostem, je torej v Osilnici kaj početi.Glavni razlog za družinski obisk Osil-nice pa ostajajo športna doživetja. Pri Kovačevih imajo adrenalinski park (zahteven park na višini, ob obveznem spremstvu inštruktorjev!), teniški igri-šči, lokostrelski in paintball poligon, igrišče za odbojko, v bližini pa je tudi igrišče za košarko in mali nogomet. Po-peljejo nas lahko tudi na Kolpo, z rafti, kanuji ali s trnkom, idilična okolica pa kar vabi na kolesarski potep. Ste že poskusili Zorbing? Tej vragoliji v Osilnici pravijo Cosmoball. V veliki na-pihljivi krogli premera tri metre se boste lahko, pripeti z varnostnim pasom, spu-stili z devetmetrskega stolpa po klančini in se kotalili, dokler se krogla ne ustavi!Na krajši izlet pa vas bodo napotili do izvira Kolpe, do Loške stene ali pa v pragozd Krokar. O slovesu njihove do-bre kuhinje pa ni treba izgubljati besed.Je že nedelja popoldne?!? Hitro domov, jutri je šola!

foto

Špo

rtni

cen

ter K

ovač

Kdo je bil Peter Klepec?Po legendi naj bi bil Peter Klepec doma iz Osilnice. Ob rojstvu je bil obdarjen s šibko naravo in čutečim srcem. Nekoč je z vejami zastrl speče vile, da jih ne bi ožgalo sonce. Te so mu v zahvalo podarile izjemno moč. Ko so v dolino vdrli Turki, je izruval drevo, Turke z njim pregnal in postal krajevni junak.

foto

arh

iv A

A-P

ress

foto

arh

iv A

A-P

ress

foto

arh

iv A

A-P

ress

54 Družinska doživetja

Organizatorja:

LJUBLJANA6.–9. september 2012Gospodarsko razstavišče

MARIBOR20.–22. april 2012Ledna dvorana

*novo

www.otroskibazar.si

VSTOP PROST!

Na zunanjo ploščad po zabavo za vso družino. Vsako leto več ponudbe tudi za nosečnice in mlade starše. VVsaVsaV ko leko lek to to t več več v ponudbudbud e tudi za noseza nosez čničnič cnicni e ce c in mlade staršein mlade staršein mlade starš .

Starši se udeležujejo različnih izobraževalnih dogodkov.Starši se udeležuStarši se udeležuStarši se udelež jejo ujejo u razlirazlir čazličazli nih čnih č iz iz i obzobz rarar žaža ežež valnih dvalnih dv oalnih doalnih d ggodkdkd okok v.v.vDružine Otroški bazar obiščejo zaradi številnih izdelkov, ki so predstavljeni na razstavnih prostorih.

Otroci s svojimi starši na Bazar tudi po sproščene vsebine na odru,v kreativnih in drugih kotičkih.

DDrružine užine ružine rružine r OOttrrtrttrt ošošrošrrošr kkoškošoškoš i bai baki bakki bak zzi bazi bai bazi ba ar obišar obišzar obišzzar obišz ččar obiščar obišar obiščar obiš ejo ejo čejo ččejo č zzaazazzaz rradi adi radi rradi r ššttevilnih ievilnih itevilnih ittevilnih it zevilnih izevilnih i delzdelzna razstrazstr aazstaazst vnih prosrosr totot rih.rih.r

Otrtrt oror ci s sci s sc vojimi starši na vojimi starši na v Bazaza ar tudi zar tudi z po sprošrošr čoščoš ene čene č vsebine na vsebine na v odrdrd urur ,u,utivnih in drtivnih in drtivnih in d ugih rugih r kotičkotičk kotičkotič ih.kih.k

6. Otroškega bazarja Ljubljana se je udeležilo rekordno število razstavljavcev in obiskovalcev.

UTRINKI S PRETEKLEGA OTROŠKEGA BAZARJA LJUBLJANA

LJUBLJANA6.–9. september 2012Gospodarsko razstavišče

MARIBOR20.–22. april 2012Ledna dvorana

*novoMARIBOR*novoMARIBOR

UTRINKI S PRETEKLEGA UTRINKI S PRETEKLEGA OTROŠKEGA BTROŠKEGA BAZARJA

Največja prireditev za družine v Sloveniji, ki je šest let zapored rasla in se uveljavljala tako med organizacijami kot tudi obiskovalci, bo v letu 2012 pričarala izjemno novost. Poleg tradicionalnega jesenskega Otroškega bazarja v Ljubljani, bo spomladi prvič luč sveta uzrl tudi Otroški bazar v Mariboru. Vodilo Otroškega bazarja, tako mariborskega kot tudi ljubljanskega, ostaja enako – pripraviti želimo največjo prireditev, namenjeno vsem družinam iz vseh koncev Slovenije.

Otroški bazar bo letos predstavil:- bogato sejemsko ponudbo (prehrambeni izdelki, kozmetika, pohištvo, otroška oprema, izobraževalne institucije, mediji idr.),- vse za nosečnice in mlade starše,- ustvarjalne delavnice in tematske kotičke za otroke,- športne aktivnosti,- glasbene, plesne in gledališke nastope na odru,- male živali,- rabljeno otroško opremo idr.

Pričarajte si pravo družinsko pustolovščino!

šola za staršeDragi starši!A vi sploh veste, kako je nam otrokom, ko nam težite tudi, ko smo na počitnicah, recimo na poti na morje, v kempu, v zabaviščnem parku …? Brihte smo prišle do zaključka, da se vam najverjetneje niti sanja ne, zato vam bomo sedaj našteli nekaj stvari, ki nam gredo res zelooo na živce, pa najbrž ne bi bilo konec sveta, če bi pri tem malo manj utrujali.In ne mislite, da smo s to številko revije končali z rubriko! Tole je le za ogrevanje! ☺ Jaka & Brihte

Pojdi lulat, ker se zdaj vsaj eno uro ne bomo ustavljaliNi hujšega! Na lestvici najbolj zateženega obnašanja od 1 do 10 dobi ta stavek med otroci takoj vsaj 15 točk od dese-tih možnih. Kako naj grem na stranišče, če me pa ne tišči? In dvojni problem za vse tiste nesrečnike, ki imajo mlajše brate in sestre. Čisto res, tamali naj kar gredo lulat, sicer jih bo prijelo najkasneje v roku pol ure in se bomo spet mo-rali ustavljati. Ampak, zakaj moram potem iti na stranišče tudi jaz??? Saj nimam več 5 let, a ne? Vi pa še kar naprej navijate svojo: »Pojdi na WC, pojdi na WC ...«, čeprav sem bil nazadnje na stranišču komaj kakšno uro nazaj. In potem pač greš in upaš, da je WC na postajališču vsaj za silo člo-veški, ali si pa ogledaš zidno dekoracijo, si še enkrat umiješ roke in prešteješ do 50. Če me pa res ne tišči, no!

In veste, kaj si mislimo mi, ko nas razveselite s temi svojimi muzeji? »Že spet bo šel en dan po gobe!« ali pa »Že spet ta kultura!«, da ne na-števamo dalje. Poznamo sicer izjeme, ampak večina otrok nad muzeji preprosto ni navdušena. Zato vas v imenu vseh otrok, ki neradi hodimo po muzejih, prosimo, da bi v prihodnje na počitnicah hodili bolj na plaže

primerDružina na potovanju. Kaže, da bo dan prekrasen, sonce sije že navsezgodaj zjutraj, kot nalašč za obisk kakšnega zabaviščnega parka, starši pa začnejo že pri zajtrku navijati.

Otrok: »Pa ne že spet ti neumni muzeji. A lahko vsaj ostanem tukaj in vaju počakam?«

primerDružina na poti. Postanek ob cesti. Fotr se pre-teguje, včasih popusti kakšni nezdravi razvadi, mami brska po torbah in nam pripravlja malico.

TRETJIČ

Hej, tastari, spite lahko doma!Družina se je namestila v kampu čisto blizu zabavišč-nega parka. Vsi pogoji so izpolnjeni, da smo jutri na najhujših atrakcijah med prvimi, če ne že prvi. A kaj se zgodi? Otroci se navsezgodaj zjutraj zbudimo in vas začnemo metati pokonci, da bi bili ja čim več časa lahko v parku, vi se pa obnašate kot severni medvedje na zimskem spanju.Si sploh predstavljate, kako neznosno je to? In koliko energije in napora potre-bujemo, da vas končno le spravimo pokonci? Ali je res tako težko razumeti, da je zabaviščni park za nas pač THE dogodek tega potovanja? In da ga vedno pre-kmalu zaprejo? Vsem sotrpinom en mali nasvet. Nabavite si najglasnejše budilke, kar jih najdete, in ne pozabite jih vzeti na počitnice s seboj. V podobnih situacijah vam bodo prav prišle. Pa še to. Budilko nastavite približno dva metra od postelje staršev. Če jo bodo hoteli ugasniti, bodo prisiljeni vstati, in pol dela bo že za vami.

in počeli druge zabavne stvari, kot pa hodili v dolgočasne muzeje. OK, saj bomo preživeli tudi s kakšnim muze-jem tu in tam, samo res ne pretiravaj-te z njimi.

Starši: »No, hitro se oblecite, da ne bomo zamudili vodstva po muzeju.«

Starši: »Ne, kar pridi z nami, malo kulture ti ne bo škodilo ...«

Otrok: »Ampak poglej, kako lepo sije sonce, a ni škoda ...«

Starši (nestrpno): »... smo že kupili karte, zdaj je, kar je. Pridi!«

In potem pač težko pogoltneš in odtacaš v ta presneti muzej.

primerParkirani pred zabaviščnim parkom. Zjutraj se otroci navse-zgodaj zbudijo in bi radi čimprej začeli s težko pričakovano zaba-vo v parku. Starši? Mami je sicer budilka že zvonila, ampak še ni vstala, fotr je pa še v čisti komi. No ja, je bil včeraj pet ur za vo-lanom, ampak ... naj pa drugič bolje planira pot!

Otroci: »Halo, zbudita se, čez eno uro se odpre zabaviščni park!«

Starši: »Ja, ja, saj smo že budni.«

Čez petnajst minut (starši še vedno v postelji).

Otroci: »Dajta no že vstat. Preden se bomo spakirali, bo že spet gužva na vhodu!«

Ta zgodba se nato ponovi še vsaj dvakrat, nato starši končno vstanejo, pojejo zajtrk in ko si misliš, da si že zmagal, morajo nujno popiti še kavo, pa it na stranišče, pa neskončno dolgo pakirat stvari za s seboj (kaj res rabiš v zabaviščnem parku še kaj drugega kot le sebe!?!) in spet smo zamudili priložnost, da bi se izognili gužvi na tahudem roller coasterju.Torej, starši ...

Za konec bi vam radi povedali še tole. Brihte res rade potujemo. Tudi z vami nam večinoma ni hudega, saj se še kar trudite, da bi bilo potovanje vsem v zabavo. Če se boste iz naše šole za starše naučili še kakšno reč več o tem, kako otrokom čim manj težiti med počitnicami, bodo pa naša potovanja sploh popolna zmaga.

PS:Imaš tudi ti težave z nevzgojenimi starši? Bi bile tvoje počitnice lahko zabavnejše, če bi se starši znali lepše obnašati in če ti ne bi neprestano z nečim težili? Podeli svojo izkušnjo z nami na brihte@aa-press.si, svojim staršem pa daj v branje tole rubriko ...

PRVIČ

Otrok: »Ne grem, me ne tišči.«

Pet minut pozneje (še vedno na postajališču).

Starš: »A si šel na stranišče?«

Otrok: »Pa saj sem ti rekel, da me ne tišči.«

In tako nam težite toliko časa, da pač gremo na stranišče, čeprav nas sploh ne tišči. Šele potem se lahko odpeljemo.

Starši: »Ok, ok, saj bomo.«

Starš (vseeno kateri): »Pojdi na WC, ker se ne bomo več ustavljali do cilja.«

DRUGIČ

63 Pomlad 2012

tretje okoNa straneh Tretjega očesa bodo uporabni nasveti za vse fotografske navdušence, poleg njih pa vedno najdeš tudi polno SD kartico kreativnih idej za fotkanje v aktualnem letnem času. Upam, da boš sodeloval tudi v foto natečaju! Ker cenejši fotoaparat včasih ne zadostuje za dih jemajoče posnetke, pa boš našel tudi namige za uporabo programa Picasa,ki je popolnoma brezplačen. Škljoc!

Anja Longyka • http://longeeka.blogspot.com

V dobi digitalne tehnologije nas fotografija spremlja na vsa-kem koraku, postala pa je tudi veliko dostopnejša za navadne smrtnike. Vse pogostejša uporaba vedno cenejših fotoaparatov pa mnogokrat vodi v dolge noči prebijanja skozi nepregledno množico neuporabnih fotografij z izletov in potovanj. Z obse-denim fotografiranjem na izletih zamudimo marsikatero do-živetje, dolgo urejanje fotografij staršem povzroča sive lase, za otroke pa je enostavno preveč dolgotrajno opravilo. Kaj torej storiti, da se izognemo takšnim situacijam?

Mobilnik, kompakt ali zrcalno-refleksna utež (SLR)?Primerna oprema je osnovni pogoj za dobre fotografije. Če si član družine z otroki, se pravilni odgovor na zgornje vprašanje glasi: kompakt. Morda malo dražji, seveda. Naj te ne zavede masten napis 12 MP na tvojem najnovejšem pametnem telefo-nu. Namreč, količina megapikslov predstavlja le zanemarljiv delček pri kakovosti samega posnetka. Telefoni prav tako ni-majo dovolj velikega tipala, zato primanjkljaj svetlobe nado-mestijo z več šuma, poleg vsega pa so neudobni za obdelavo in navsezadnje, v prvi vrsti namenjeni – telefoniranju. Zamisli si, da ti na dotik občutljivi pametnjakovič na plaži pade iz rok na kakšno ostro skalo …Zrcalno-refleksni fotoaparati za družine prav tako niso pri-merni. Prvič zato, ker bodo otroci prikrajšani. Ne predstavljam si, da bi starš otroku v roke zaupal dva kilograma težko ma-šino s 30 cm dolgim objektivom. Drugič, zrcalnorefleksneži so jama brez dna. Izjemne fotografije omogočajo le z uporabo pregrešno dragih objektivov ter druge dodatne opreme. Taki fotoaparati so tudi težki in zahtevni za uporabo (kar lahko pripelje do pretiranega ukvarjanja s tehniko in posledično za-nemarjanja družine). Za družine prav tako niso primerni tako imenovani brezzrcalni fotoaparati, ki so kljub svoji priročnosti dragi, zapletenejši za uporabo in jama z zelo globokim dnom.

Pravilna odločitev je dražji kompaktZakaj? Ker seštevek napredne tehnologije in pravilne obdelave fotografij dandanes omogoča posnetke, ki se v večini primerov lahko kosajo s tistimi, ki jih posname amaterski zrcalno-refle-ksni fotoaparat. In ker v primeru, da ga raztreščiš na kakšni ostri skali, izgubiš namesto 1000 le kakih 400 evrov. V trgovini se splača kar takoj zaviti na oddelek s fotoaparati superzoom, ki so nekakšni križanci med manjšimi kompakti in dražjimi SLR. Ti modeli uporabniku ponudijo tako avtomatski način fotografiranja kot tudi naprednejše ročne in scenske načine (podobno kot vstopni SLR modeli). Prav tako je njihov di-namični razpon (količina barv, ki jih lahko vidimo na končni fotografiji) dovolj širok, da so fotografije videti privlačno kon-trastne. Prednost superzoomov je tudi, kot že ime pove, velik razpon goriščnic (velik zoom – od širokokotnika do makro objektiva). Po domače: superzoom bo zadovoljil tako tehno-loško podkovane fotre kot tehnično nepismene mame in ra-doveden podmladek. Če v družini niste preveč zahtevni, pa lahko s preprostimi triki dobre fotografije posnamete z vsakim fotoaparatom, dražjim od 200 evrov.

Na kaj biti pozoren ob nakupu?ROBUSTNOSTMašina naj bo čim bolj odporna na mraz, vodo in padce.

ZOOMZa potovanja se splača kupiti fotoaparat s čim večjim raz-ponom goriščnic, saj boste le tako lahko fotografirali zelo oddaljene prizore ali makro kot tudi zanimive širokokotne portrete otrok.

KREATIVNE NASTAVITVEOtroci se najbolj zabavajo, če lahko vklopijo kakšno od teh funkcij (ČB, panorama, neon, strip …), zato naj jih ima fo-toaparat čim več.

ZASLON IN GUMBIZasloni na dotik so za potovanja neprimerni, ker niso prak-tični. Med pritiskanjem po malem ekrančku fotoaparata ne moremo varno držati v rokah, veliko staršev pa ob toli-kšni tehnologiji preprosto zmrzne. Zato priporočam, da ku-pite fotoaparat z gumbi, ki naj bodo dovolj veliki in udobno nameščeni. Če kupujete dražjega kompakta, se splača ku-piti takega z vrtljivim zaslonom. Tak zaslon omogoča ma-ksimalen pregled nad vsebino posnetka, ki ga nameravate zajeti, kjer koli že ste.

priporočam:

Canon PowerShot SX40 HSSony DSC-HX100VNikon Coolpix l120Olympus SZ-30MR

Kateri je pravi?

Preden začnemo fotografirat …Ko iz trgovine pritovorimo naš novi družinski fotoaparat, je najprej pametno prebrati navodila za uporabo. Ker to opravilo marsikomu ni v tolikšno veselje, da bi prišel do najpomemb-nejšega dela, je le-ta povzet na spodnji fotografiji.

Funkcije M (ročno), A (prilagajanje zaslonke), S (prilagajanje hitrosti) in P (prilagajanje svetlosti) so glavna prednostdražjih kompaktov.

Ker ima vaš fotoaparat možnost preklopa na te štiri funk-cije, na uporabo načina AUTO ali SCENE kar pozabite. Na-predni načini M, A, S in P pripeljejo do mnogo bolj kakovo-stnih fotografij. Medtem ko pri običajnih fotoaparat sam izmeri vse parametre za izvedbo posnetka, pri naprednih načinih tudi vi igrate pomembno vlogo. Pri načinu P se sam odločiš, kako svetla bo fotografija, ostalo pa naredi meha-nizem. Pri načinu S lahko določiš, v kolikšnem času se bo zaprl zaklop, način A pa ti omogoča nadzor nad odprtostjo zaslonke (bolj ko je odprta, manj ostra bo fotografija). Naj-naprednejši način je M (manual), pri katerem ročno nasta-viš tako hitrost zaklopa kot odprtost zaslonke, fotoaparat pa ti ob tem posreduje informacijo o svetlosti fotografije.

60 Družinska doživetja

Obvezno poskusi: MAKROKako je nastal ta posnetek?Fotografija je nastala na spomladanskem izletu na bližnji hrib. Najprej sem počepnila nad cvetlico, ki sem si jo izbrala za motiv. Fotoaparat sem nastavila na način A in zaslonko dala na najmanjšo možno vrednost (2.8). Potem sem »pozumala« in s tem dobila učinek teleobjektiva – ozadje okoli motiva je po-stalo zamegljeno. Počakala sem, da se je veter umiril, nato pa škljocnila. Ker je fotografija nastala v sončnem dnevu, se mi ni bilo treba bati, da motiv ne bi bil oster, zato sem imela ISO na najmanjši vrednosti.

Doma sem posnetek odprla v brezplačnem programu za obdelavo fotografij Picasa in popravila barvno temperaturo in poudarke ter uporabila efekt »nav-zkrižna obdelava«.

1. nagradaSUPERZOOM KOMPAKTNI FOTOAPARAT

2. nagradaDIGITALNI OKVIR za tvoje fotografije

3. nagrada SPOMINSKA KARTICA SD 16 GB,

primerna za TVOJ MODEL fotoaparata

4. in 5. nagradaCELODNEVNA VSTOPNICAza Svet doživetij v Atlantisu

Najboljših 5 fotografij bomo objavili v prihodnji številki revije Družinska doživetja, ki izide 1. junija 2012.

PREJ

POTEM

Poteguj se za

HUDE NAGRADE v skupni vrednosti

400evrov!Do 30. aprila 2012 pošlji svoje najboljše MAKRO POSNETKE (v visoki resoluciji!) na dozivetja@aa-press.si. E-pošta naj ne presega 15 Mb. Ne pozabi pripisati imena in priimka, naslova, svoje starosti in tele-fonske številke ter modela fotoaparata, ki ga uporabljaš. K posnetku lahko pripišeš tudi kakšen komentar.

IDEJE ZA POMLADNE FOTOGRAFIJE

portreti v prebujajoči se naravifotografiranje herbarijaodsevi v aprilskih lužah

razstava tulipanov v Volčjem Potokulov na travniške žuželke

cvetje na 1001 način

1. FOTO NATEČAJDRUŽINSKA DOŽIVETJA:

MAKRO

61 Pomlad 2012

Katalonska prestolnica Barcelona sodi med otrokom najbolj prijazna evrop-ska mesta. Raziskovanje akvarija je doživetje posebne vrste, ustvarjanje peščenih mojstrovin na plaži odlična zabava, vožnja s kabrio avtobusom enkratna dogodivščina, obljubljeno srečanje z Gaudijevim kuščarjem pa tekmovanje v igri, kdo bo prvi na hribu parka Güell. Barcelone se tudi po več obiskih ni mogoče naveličati. Za prvi obisk potrebujete vsaj pet dni, da jo začutite in vsaj malo doživite. Je mesto, ki v vseh letnih časih živi polno življenje in glasno kliče: » Hola familia!«

Barcelona je kot nalašč za prvo družinsko potovanje z letalom, za popotniški test ma-lega nadebudneža in za uživanje celotne druščine, od najmanjših do tistih ta velikih. Naj gre za zimske, prvomajske ali krom-pirjeve počitnice, za velikonočni skok od doma ali septembrsko odkrivanje novih destinacij, pri izboru Barcelone ne morete nikoli zgrešiti. Blaga mediteranska klima dnevne temperature skozi vse leto zadrži nad 10 stopinjami Celzija. Za odkrivanje čarov katalonske prestolnice je tako lahko ovira le julijska in avgustovska vročina. Barcelono od Ljubljane loči 1560 kilome-trov. Zelo ugodno, včasih tudi za 100 evrov za dva odrasla in enega otroka, je mogoče proti Španiji poleteti z nizkocenovnimi le-

• Barcelona, prestolnica Katalonije, je za Madridom drugo največje mesto v Španiji. Ima 1,7 milijona prebivalcev.

• Camp Nou je največji zasebni stadion na svetu, saj sprejme 100 000 gledalcev.

• Barcelona ima 2600 sončnih ur na leto.• Mesto ima 7 plaž, najlepša je Barceloneta.• Kuščar, pokrit s sijočimi koščki mozaika, je simbol parka

Güell.• V akvariju je 11 000 živali 450 različnih vrst, 80-metrski

podvodni tunel in 6 milijonov litrov vode.• ZOO Barcelona letos praznuje 120. obletnico, letno pa

ga obišče preko milijon obiskovalcev.• Leta 1992 je Barcelona gostila poletne Olimpijske igre.

BARCELONA

Hola familia!

Tina

Hur

emov

ič z

dru

žino

talskimi prevozniki. Let traja približno dve uri, kar je ne preveč in ne premalo, ampak ravno prav, da najmlajši potniki strnejo svoje vtise, pobarvajo pobarvanko, razi-ščejo letalo ter se pripravijo na pristanek. Ne obremenujte se glede njihove starosti. Tudi če gre za dvo- ali triletnike, z veseljem bodo vlekli svoj kos prtljage, v katerem seveda ne sme manjkati njihova najljubša igrača. Letališče Girona je sicer od Barcelone od-daljeno dobro uro vožnje, vendar za hiter prevoz do mesta poskrbijo že pripravlje-ni avtobusi, ki imajo postajališče skoraj v samem centru mesta. Kjer te odložijo, te na dan odhoda tudi poberejo. Možno-sti za prenočitev je v mestu z 1,7 milijona

foto pizultipics, Fotolia.com!

!

Živjo, družina!

64 Družinska doživetja

Hola familia!

prebivalcev ogromno. Na svetovnem spletu izbereš hotel, apartma ali hostel po svojem okusu in debelini denarnice. Pri-poročljivo je, da je lokacija v bližini plaže ali pa promenade svetovnega slovesa – La Ramble.

Slavna La RamblalKjer je bila nekoč reka, se danes nahaja najbolj slavna, 1200 metrov dolga ulica, ki jo od Plaça de Catalunya do pristanišča Port Vell (kjer je tudi akvarij) sestavlja pet povezanih cest. Medtem ko bodo otroci ob gledanju uličnih gledališč, lutk in glasbeni-kov pozabili, da hodijo in hodijo, se lahko odrasli spogledujete s številnimi detajli na pročeljih hiš. Ne spreglejte kovinskega zmaja na prodajalni dežnikov in na trgu, kjer se mesto sreča z morjem, Kolumbove-ga spomenika.Ko sredi pohajkovanja po Rambli zakrulijo majhni in veliki želodčki, je nujna postaja tržnica Boqueria. »Joj, poglej koliko barv in kakšno čudno sadje,« je ob obisku tržnice, ki je na tem mestu zaživela leta 1836, slišati

iz otroških ust. Stojnice namreč ponujajo eksplozijo vitaminov, shranjenih v pri-delkih Sredozemlja, katalonskega zaledja in eksotičnih dežel. Na obrazu otrok in odraslih pa se prikaže val začudenja, ko zagledajo izpod stropa viseče fazane, zaj-ce in druge živali. Ko vsak s svojo zdravo malico zapustite tržnico, vas vase znova posrka živahen življenjski utrip Ramble. »Obvezno smo šli vsak dan do tržnice po svoj lonček sadja,« se obiska Barcelone spominja mamica takrat še ne štiriletne Kaje.

Po mestu s kabrio avtobusomČeprav Barcelona ponuja takšne in dru-gačne vodene oglede, pa ti nikoli in nik-dar ne morejo nadomestiti svobodnega pohajkovanja in odkrivanja mesta glede na trenutno razpoloženje, želje in potrebe. Včasih pač želiš dopoldan lenobno preži-veti na plaži, kjer si otroci privoščijo urico brezskrbnega igranja, ter se šele popoldan podati novim dogodivščinam naproti. In ta plaža ni kar tako, saj je National Geo-graphic Barcelono razglasil za najlepše

Barceloneta, »naj« urbana plaža na svetu.

foto pizultipics, Fotolia.com

foto

Nat

asha

You

ng

mesto s plažo na svetu, Discovery Channel pa plažo Barceloneta za »naj« urbano pla-žo na svetu. V Barceloni, kjer imajo 8 linij podzemne železnice, ki mimogrede omo-goča hitro premikanje brez prometnih za-stojev, je skoraj pravi greh dragocene tre-nutke preživeti pod zemeljsko površino.

Arhitektura Barcelone je pravi muzej na prostem in oči imajo kaj videti ter

Na dvonadstropnem avtobusu sem na strehi sedela čisto spredaj!

Sagrada FamiliaPolno ime simbola Barcelone je Temple Expiato-ri de la Sagrada Família –Spokorniško svetišče svete družine. Zasnoval jo je arhitekt Gaudí in jo začel graditi leta 1882. Po njegovi smrti je gradnjo prevzel Domènech Sugranyes, deset let kasneje pa jo je prekinila španska državljanska vojna, ko so je del porušili ter uničili načrte. Po vojni so z gradnjo nadalje-vali na podlagi rekonstrukcije Gaudíjevih načr-tov, končali pa naj bi leta 2026, ob stoletnici smrti njenega avtorja.Za obisk je odprta vsak dan, vstopnina za odra-sle znaša 11 evrov.

65 Pomlad 2012

občudovati. Najbolj všečni in praktični, predvsem tudi za družine, so kabrio turi-stični avtobusi, ki vozijo po sistemu Hop on – Hop off. Avtobus na treh različnih linijah ustavi na 45-ih turističnih točkah: Plaça de Catalunya, Casa Batlló, La Pedre-ra, La Sagrada Familia, Port Olimpic, Fo-rum … Največja prednost teh avtobusov je, da na postajo pripeljejo pogosto (na 5 do 25 minut) in da si z njimi brez težav v dveh dneh ogledaš vse glavne barcelonske znamenitosti. Na Bus Turistíc po želji vsto-

paš in izstopaš, kar pride še kako prav, če morajo otroci na hitro lu-lat ali če jih zagrabi huda lakota in žeja. To je tudi odličen način, da si tako male kot velike noge malo odpočijejo in se pripravijo na nove poti. »Na dvonadstro-pnem avtobusu sem na strehi

sedela čisto spredaj. Tu sem tudi zaspala,« spomine na Barcelono obuja Kaja.

Sagrada Familia – simbol BarceloneOtroci ob omembi ogle-

da muzeja ali cerkve radi dobijo žalosten obraz, zato je treba na-poved obiska »starih kamnov in drugih re-snih znamenitosti« iz-

vesti sebi v prid. Za Sagrado Fami-

lio (Sveto družino) pride denimo prav raz-laga, da nas čaka nekaj enkratnega – obisk večnega gradbišča, kjer raste posebna cer-kev. Za vstop vanjo se običajno vijejo vrste, nadležno čakanje in neučakanost otrok pa je mogoče omiliti z nakupovalnim »pote-pom« po bližnjih stojnicah. Gaudí je Barce-loni vtisnil neizbrisen pečat. Med drugim s cerkvijo Sagrada Familia, ki so jo začeli graditi leta 1882 in jo gradijo še danes. V svojih arhitekturnih načrtih je predvidel kar 18 zvonikov, najvišji, posvečen Jezusu Kristusu, naj bi se vzpenjal kar 170 metrov visoko. Sagrada Familia, ki je simbol Bar-celone že 130 let, naj bi bila v celoti končana leta 2026.

Gaudíjevo mestoOtrokom pa bodo mnogo bolj od cerkve všeč bolj pisane in igrive umetnine tega ar-hitekta. S strehe avtobusa bodo lahko opa-zili nekaj njegovih najbolj znanih stavb, predvsem na aveniji Diagonal, duška pa si bodo dali v pravljičnem parku Güell. Mimo hišic kot iz Janka in Metke in zna-menitega kuščarja se po stopnišču pov-zpnemo na razgledno ploščad, obdano z romantičnimi klopmi, oblečenimi v moza-ik ... in polnimi turistov, od katerih lahko po zavitih potkah pobegnemo višje v park, med kamnite arkade in v prijetno senco.

Živalski svetBarcelonski akvarij v starem pristanišču Port Vell je eden največjih na svetu, v njem domuje kar 11 000 živali 450 različnih vrst. Najbolj spektakularen del je zagotovo oce-anium, edini te vrste v Evropi. V preme-ru meri 36, v globino pa pet metrov. Na-polnjen je s kar 4500-imi kubičnimi metri vode, kjer kraljujejo morski psi. Ne psički, ampak psi! Sprehod v tunelu vzbuja obču-tek, kot da si del morskega sveta, kot da si del velike družine morskih psov in več

tisoč živih bitij različnih barv, oblik in velikosti. Ko se takole sprehajaš v ob-

Turisme de BarcelonaPlaça de Catalunya, Plaça Sant Jaume, Estació de Sants, Cabina Rambla, Mirador de Colom …www.barcelonaturisme.com

Bus TuristícObratuje vse dni v letu od 9:00 do 20:00.Vstop/izstop po mili volji, na 45-ih postajah.Cena vozovnice: odrasli/otroci 4–12 let:enodnevna 24/14 evrov, dvodnevna 31/18 evrov.10 % popust ob spletnem nakupu.www.barcelonaturisme.com

Gondola Telefèric de MontjuïcObratuje vse dni v letu od 10:00 do 18:00, poleti do 21:00.Cena vozovnice: odrasli/otroci 4–12 let:enosmerna 6,8/5,2 evra, dvosmerna 9,6/7 evrov.www.barcelonaturisme.com

Barcelona CardMožnost nakupa za 2 do 5 dni, cene od 26,1 do 42,3 evra za odrasle in 22,5 do 33,3 evra za otro-ke. 10 % popust ob spletnem nakupu.Vključuje uporabo javnega prevoza: metroja, mestnih avtobusov, vlaka, tramvaja in vlaka do letališča (ne pa Bus Turistíc!) ter omogoča popuste v trgovinah, muzejih in restavracijah.

Krasnih detajlov polna La Rambla – zmaj na trgo-vini z dežniki.

Pravljični park Güell, s hišicami iz Janka in Metke ter v mozaik oblečenimi klopmi za zaljubljence.

jemu morja, postane ponudba o plavanju z morskimi psi mamljiva. Mali popotniki pa se običajno precej ogrejejo za »spanje z morskimi psi«. Program nočitve v akvariju za otroke od 8. do 12. leta je zanimiv, cena pa zasoljena, saj znaša 75 evrov. Deset let po začetku gradnje Sagrada Fami-lie je v Barceloni za obiskovalce prvič odprl

foto MasterLu, Fotolia.com

vrata tudi živalski vrt. Letos tako praznuje 120. obletnico delovanja in ob tej priložno-sti pripravljajo številne dogodke. Vse do leta 2003 je bila kar 37 let simbol živalske-ga vrta Snežinka (Copito de Nieve) – prva albino gorila na svetu. Če zares pohitite, lahko v krajši, dveurni turi na dobrih 13-

ih hektarih srečate mnoge od 2200 živali. Bolj kot sprint skozi vrt pa priporočam ce-lodnevni obisk, saj je dobro opremljen s to-aletnimi prostori, igrišči za otroke, piknik

prostorom ter restavracijami. Utrujeni od celodnevnega druženja z živalmi iz celega sveta pa boste proti večeru lahko spet sedli na Bus Turistíc, se popeljali z njim in po-čakali, da se mesto pokaže še v svoji nočni različici.

Za punce in fanteČe so vaši otroci fantje, bo na račun (spet) prišel tudi oči. Vztrajali bodo pri obisku stadiona Camp Nou, ki ob vstopu na tribu-no vzame sapo tudi za nogomet ne preveč zainteresirani ženski družbi. To je največji zasebni stadion na svetu, saj sprejme kar 100 000 gledalcev. Pa tudi izven tekem je verjetno najbolj obiskan, saj se vrsta na blagajni vije v dolgo kačo, v Barça Shopu pa smo v dveh nadstropjih našteli vsaj 12 blagajn. Oh, kam fantje mečejo denar ... Namesto da bi se sprehodili po butikih španske Zare, Desiguala in drugih!

Punce bodo izbrale tudi muzej na pro-stem Špansko vas, Poble Espanyol, in si med drugim zaželele, da bi odslej plesale flamenko v rdeče-črnih oblekah, s pahlja-čo in kastanjetami v rokah. Španska vas je namreč Španija v malem – na ogled je postavljena arhitekturna pestrost od Ga-licije do Andaluzije, izpostavljene pa so tudi tipične rokodelske delavnice.V otroški spomin se vtisne tudi žičnica nad mestom, ki potnike popelje na Montjuïc ter do plaže in pristanišča. Seznam »must see« zanimivosti Barcelone, tudi če upo-števamo, da potujemo z otroki, je še zelo dolg. Katalonske prestolnice se preprosto ne moreš naveličati. Vsakokrat je dožive-tje tega mesta nekaj novega, drugačnega. Tudi otrokom, ki jim je to morda prva po-potniška izkušnja.

Paella na 1001 način!

foto

A. I

ngle

ssi,

Foto

lia.c

om

Vitaminska bomba na tržnici Boqueria.

Obvezno smo šli vsak dan do tržnice po svoj lonček sadja.

poceni in praktičen javni promet

številne aktivnosti in zanimivosti za otroke in odrasle

okusna kulinarika: paella na 1001 način, morske dobrote nevarnost uličnih

roparjev (vendar nič bolj kot v drugih velikih mestih)

malo brezplačnih ogledov znamenitosti – cene so sicer povprečne, podobne kot v drugih državah

težave s parkiranjem in prometom

poletna vročina

šoping za punce: Zara, Desigual …

šoping za fante: FC Barça Shop

večinoma lepo in toplo vreme

živahen utrip mesta, ne glede na dan in uro

MINUSIPLUSI in

foto

Wik

imed

ia

67 Pomlad 2012

test

Ko prebiješ z družino deset idilično mirnih dni na Hvaru med jutranjo rutino z bogatim zajtrkom na terasi s pogledom na morje, kosilom v lokalni taverni ter večerjo v drugi restavraciji, je namen dosežen. Moči se vrnejo, nemir pa po določenem obdobju naraste. Čas je, da odrine-mo drugam. To leto smo se odločili za Šibenik, natančneje Solaris, ki je na spletu in po preverjenih informacijah ponujal to, kar smo si želeli. Varne in udobne aktivne počitnice, polne dogodivščin za otroke.

li pogum, češ da so popolnoma zasedeni. Kot pravi amaterji v visoki sezoni nismo vnaprej rezervirali, za povrh pa smo prišli okoli šeste zvečer. Po prigovarjanju so nas vseeno spustili v kamp z navodilom, da lahko postavimo šotor edino v primeru, če najdemo prostor. In smo ga! V dobri uri smo postavili tabor v drugi vrsti od morja, v udobno senco borovcev, ki nasploh pora-ščajo ta kamp.Odpravili smo se na raziskovalni potep.

Kar si kot rajske počitnice predstavljamo odrasli, ni vedno tudi po meri otrok. Zato je bil čas, da se samostojno zabava tudi mlajši del družine, šestletna Živa in devetletni Bor, starša pa prenehava z izmišljanjem prigod in igric, ki bi popestrile naš počitniški vsak-dan in v miru prebereva tistih nekaj knjig, ki jih vztrajno jemljeva na dopust.

Priborili smo si prostorŠibenik je z novo avtocesto odlično dosto-pen, pot do letovišča označena. Ker smo preveč aktivno sledili oznakam, smo seve-da tudi zašli in si na ta račun na hitro ogle-dali še center mesta. Solaris, od Šibenika oddaljen šest kilometrov, obsega pet hote-lov, vile, kamp in marino. Hoteli ponujajo zanesljivo udobje in moderno infrastruktu-ro, saj so bili nedavno obnovljeni – sobe, je-dilnice, urejena okolica, bazeni in animacij-ski programi za otroke in starejše: vse je na mestu. Vendar si nismo želeli tega, temveč kampiranje in svobodo pod milim nebom.Ob prihodu na recepcijo so nam skoraj vze-

Maja Vidergar z družino

Z ladjico na ogled slapov Krke, pa tudi Kornati so blizu.

Kamp nas je navdušil in nismo bili edini: slovenski kampisti so mu izglasovali tretje mesto med velikimi dalmatinskimi kampi v akciji Naj kamp 2011. V njem je prostora za 2700 gostov, razdeljen je na več con, ki za različno ceno ponujajo različne priključke – od elektrike, vode, odtokov do satelitske televizije. Premore šest vrhunsko opre-mljenih in dizajnersko urejenih sanitarnih objektov, ki bi bili lahko navdih za marsika-tero domačo kopalnico. Brezžični internet je na voljo vsem rezidentom, poleg tega pa še samopostrežna trgovina, menjalnica, ob morju nekaj manjših prodajaln s priročni-mi potrebščinami, zunanji bazen z morsko vodo, bari, restavracije. Vsa ostala ponudba pa je na voljo drugod po letovišču.

Pravi družinski resortPosebej nas je pritegnilo, da si kamp, vile in hoteli povezano delijo izjemno obalo, ki ponuja vse od skal do prodnikov, peska in mivke. Tako si lahko na kratkem sprehodu ali jutranjem teku po urejeni obalni stezi pogled spočijete na čudovitem resortskem tipu plaže, ki daje s slamnatimi senčniki ter urejenimi ležalniki pridih eksotike (ki jo je žal potrebno vsakodnevno doplačati). Na sredini zaliva kraljuje ogromna gusarska ladja, ki se je ne bi branili v nobenem od renomiranih zabaviščnih parkov. Podnevi služi kot poligon za raziskovanje, plezanje in igro otrok ter bar s prigrizki, ponoči pa je v njem diskoteka, ki je še posebej prilju-bljena med najstniki (starši pa so mirni, saj

Solaris Beach Resort, Šibenik

foto

Sol

aris

102 Družinska doživetja

še veliko več, blizu je tudi Naravni park Kornati. Za tiste, ki brez mestnega utripa ne zmorete, izjemne zaklade ponuja tudi Šibenik – katedrala sv. Jakova je vpisana na Unescov seznam, skupaj z bližnjimi stav-bami pa tvori najlepši trg v hrvaški urbani dediščini.

PS: Ali sem omenila, da smo prišli le za štiri, ostali pa krepkih deset dni? Zaba-ve nam očitno ni manjkalo, pa še dobro smo se imeli.

Zvečer – nujen obisk mini disca ali ene izmed gle-daliških predstav.

Dalmatinska vas z mlinom, oljarno, krušno pečjo, konobo, tkalnico, ribarnico, slaščičarna in jedi iz-pod peke ter domač kruh iz krušne peči ...

Gusarska ladja, podnevi poligon za otroke in bar s prigrizki, ponoči diskoteka. Ena od petih plaž na štirih kilometrih obale Solarisa.

Vrhunsko opremljeno in urejeno, izjemno bogata

družinska ponudba. Ni, da ni!

Čudovite plaže za vse okuse, množica zunanjih in notranjih bazenov ter vodnih animacij.

Dalmatinski ritem postrežbe v Dalma-tinski vasi ... pa saj smo na počitnicah, mar ne?☺

Razmeroma drago v visoki sezoni, a upo-števajoč kakovost in »zgodbo« so cene upravičene.

Starši lahko dajo »animacijske možgane« na pašo – za to ves

čas skrbijo animatorji Solarisa.

Spletna stran tudi v sloven-ščini, čeprav bi lahko bili

pri prevodu bolj dosledni ...

MINUSIPLUSI in

je dostopna peš). Ladja je tako veličastna, da je pri priči pritegnila Živino in Borovo pozornost in sta se jo odločila raziskati.Sicer pa so pirati v Solarisu priljubljena tema, a prav nič ne težijo s historičnim ozadjem tega pojava v bližnjih zalivih, ko so mala in hitra plovila prežale na slabo oborožene trgovske ladje. S pirati se po-novno srečate na mini golfu, ko med šviga-njem topovskih krogel in zvočnimi efekti poskušate zadeti luknjo in ohraniti pred-nost pred možem. Še ena aktivnost, ki nas je zabavala kar nekaj popoldnevov.In ko sva uživala v koktajlu pod senčniki v baru v bazenu, sta otroka preizkušala svo-je spretnosti v dričanju po toboganih – po spominu lahko rečem, da je bilo drč vsaj šest, tako da vrste sploh niso bile hude. Na območju Solarisa smo si privoščili še pleza-nje po otroškem igrišču (tematika: gradovi, vsa igrala so lesena), gokart, ki je prirejen posebej za otroke, jahanje ponijev, skakanje po trampolinih, plavanje v bazenih, naga-janje pri vadbah. In zvečer – nujna vožnja z vlakcem do mini disca ali ene izmed gle-daliških predstav, ki so na voljo gostom: te-denski spored je objavljen v resortskem ča-sopisu, ki ga prejme vsak gost. Sicer pa bi se lahko priključili animacijam turističnih agencij, med katerimi so tudi slovenske.

V Dalmatinsko vas, pa še na izletČe med počitnicami niste navdušeni nad kuhanjem, brez zadrege premostite to ovi-ro – s pizzo, špageti, zrezki, hamburgerji in pečenimi krompirčki. Za malo bolj razvaje-ne je na voljo tudi restavracija Dalmatinska vas, kjer na odprtih ognjih v tipično dalma-tinski arhitekturi spoznamo del kulturne in materialne dediščine tega edinstvenega dela hrvaške obale. Hrana je dobra, cene primerne višjemu standardu, postrežba pa tipično dalmatinska – no, pa saj nam na dopustu ni potrebno hiteti. Slaščice, pala-činke, sladoledi in napitki pa so na voljo v tipskih paviljonih, ki se v primernih razda-ljah razprostirajo vzdolž obale.Tudi bližina Naravnega parka Krke nas je zvabila v svoje naročje. S turistično ladjo smo se kar s pomola v kampu odpravili na celodnevni izlet na znamenite slapove in prečudoviti Skradin. Izletov je seveda

www.solaris.hr

foto

Sol

aris

foto

Sol

aris

foto

Sol

aris

foto

Sol

aris

103 Pomlad 2012

test

Altea XL je živahen in okreten kompaktni enoprostorec, ki ga pri pro-izvajalcu definirajo kot enoprostorec-karavan. Oblikovno je bliže prve-mu, po glavnem družinskem kriteriju – zadnjih sedežih – pa karavan oziroma »običajen« avto, saj je zadaj klop. Čeprav je notranja širina zelo spodobnih 133 centimetrov, podobno kot pri drugih manjših enopro-storcih, bosta zadaj udobno sedela le dva potnika. Kljub temu, da je klop pohvaljeno mekha in udobna, njen osrednji del ne dopušča dolgo-trajnega udobnega sedenja. Štiričlanska družina pa bo v tem avtu vse-kakor prišla na svoj račun, vključno z voznikom z rahlo športno žilico.

komolce in vgrajene nosilce za pijačo. Za še več udobja pa je priporočljivo v tem vozilu imeti kako blazino, s katero si bosta otroka lahko prekrila srednisko oporo. Vrhnji del je namreč oblečen v

Seat Altea XL

trdo plastiko (sicer odlična zaščita na-slona pred prtljago, ko je v vzravnanem položaju), zato gola roka ne bo udobno počivala na njem.Odlagalnega prostora je zadaj v izobilju. Tekstilna žepa na hrbtnem delu spre-dnjih sedežev sprejmeta vase tudi celo

Dobro se sedi, ker so sedeži fino mehki. Če sedita dva. Tatretji se pa dolgo ne bo udobno peljal, ker je srednji prostor – ki ni sedež – pre-ozek in neudoben. Če imaš malo večjo rit, te bodo vtikači za pasove celo pot motili. Pa tudi privezat in odvezat se je na sredini malo težko, ker jih težko dosežeš.

Seat Altea XLCena od 15 517 evrov dalje.

www.seat.si

testirajo Brihte, foto Anja Longyka

Dva otroka na zadnji klopi potujeta preverjeno udobno. Sedišče je mehko in prijetno, prostora za noge je dovolj, prijetno pa preseneti višina, k čemur največ prispeva zaobljena streha. Maja je zlahka vzvravnano stala v avtu. Spuščeni sredinski naslon nudi voluminozno oporo za

Za dva je super, ker lahko spustiš naslon za roko. V njem so predalčki in dva nosilca za pijačo. To je ful pomembno! Lahko vozimo tudi kaj daljšega v prtljažniku, tudi smučke. Ampak to je menda nevarno, ker postanejo rakete, če fotr na hitro zavre! Jih je treba dajat na streho v vseh avtomobilih. Tako tebi ni nič, saj jih med zaviranjem odnese v avto pred vami ... ups!

130 Družinska doživetja

Fux, d.o.o., Ljubljana Dunajska 67

PE Zaloška 167 T: 01 520 29 00fux.lj@siol.net

www.fux.si

Novi Motion 600

se odpira z obeh strani!

Najdite vam najbližjega Thule partnerja na www.thule.com

No, če smo zadaj trije in ne moremo spustiti sredin-ske police, lahko spraviš plastenko v svoj predalček ob strani. No, vsaj tista dva, ki sedita ob vratih.

Vrata so od znotraj lepa in moderna, pa velik zvočnik je vgra-jen in glasbo super slišiš tudi zadaj.

Še v nobenem avtu nisem stala pokonci, odkar sem velika!

Tudi tukaj bi Maša lahko igrala, če ji Jaka ne bi težil. Prostora je dovolj, pa še ful visoko je.

nekaj centimetrov debele kose prtljage, na vsaki strani klopi pa je še dodaten nosilec za pijačo. Velik prtljažni prostor več kot zadostuje normalnim potrebam štiričlanske družine – tudi XL otroški voziček z nekaj dodatne prtljage v njem najde svoj prostor. Ni pa ogromen, zato bo potrebno počitniško prtljago še vedno zlagati racionalno.Vrata, ki se lahkotno zapirajo, premorejo ergonomsko držalo, na spodnjem delu vrat nameščeni zvočniki pa poskrbijo za do-bro zvočno kuliso tudi v zadnjem delu avtomobila.

Prtljažnik je kar velik, ampak vse krame, ki bi jo radi vlekli na dopust, fotr ne bo spravil noter. Tudi dva iz-med nas sta morala ostati zunaj.

131 Pomlad 2012