of 105 /105
UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O. Diplomsko delo Maribor, september 2010

EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE … · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Lea Mitrašinovič EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE

  • Author
    others

  • View
    1

  • Download
    0

Embed Size (px)

Text of EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE … · UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA...

  • UNIVERZA V MARIBORU

    FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

    Lea Mitrašinovič

    EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

    Diplomsko delo

    Maribor, september 2010

  • I

    Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

    EKOLOŠKA MOTORNA VOZILAV PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

    Študent: Lea MITRAŠINOVIČ

    Študijski program: univerzitetni, Promet

    Smer: Železniški promet

    Mentor: izr.prof.dr. Matjaž ŠRAML

    Somentor: Robert KOLER univ.dipl.ekon.

    Maribor, september 2010

  • II

  • III

    ZAHVALA

    Zahvaljujem se mentorju Šramlu in somentorju

    Robertu Kolerju, uni.dipl.ekon. za strokovno

    vodenje in podporo pri izdelavi diplomskega

    dela.

  • IV

    EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJA D.O.O.

    Ključne besede: ekologija, poštni promet, ekološka vozila, energija, emisije UDK: 504.05: 629.1(043.2)

    Povzetek

    V diplomskem delu so na kratko predstavljena teoretična izhodišča poštnega prometa,

    ekologije, okolja, emisij, energijske omejitve pri delovanju voznega parka in omejitve

    pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka. Opisana je analiza obstoječega

    stanja voznega parka Pošte Slovenije ter predstavljena potrebna ponudba električnih

    vozil na trgu za namene dejavnosti pošt. Prav tako je opisana ponudba električnih vozil

    in polnilna infrastruktura, ki je primerna za poštne storitve. Predstavljena je

    zakonodaja na področju ekoloških motornih vozil in ocena vplivov na okolje. Opisani so

    načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije. V

    zadnjem delu diplomske naloge so predlagane dejavnosti pristojnih organov za

    izvajanje ekološko sprejemljive dejavnosti.

  • V

    ECOLOGICAL MOTOR VEHICLES AT SLOVENIAN POST

    ENTERPRISE

    Key words: ecology, postal traffic, electric vehicles, energy, emissions

    UDK: 504.05: 629.1(043.2)

    Abstract

    This work presents an overview of the theoretical foundations of postal traffic, ecology,

    environment, emissions and energy constraints on the operation of rolling stock and the

    restrictions on the provision of power for the vehicle fleet. Described exists analysis of

    existing condition of fleet of Post Slovenia company. In the present work is a necessary

    supply of electric vehicles on the market for the purpose of post activities. Described the

    supply of electric vehicles and infrastructure charging suitable for postal services.

    Legislation is presented in area of ecological motor vehicles. In short, it presented an

    environmental impact assessment. It describes the plans for the future on ecological

    vehicles and renewable energy sources. In final part of the paper present the proposed

    activities by competent authorities for the implementation of ecologically acceptable

    activities.

  • VI

    VSEBINA

    1 UVOD .................................................................................................................. 1

    1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE .................................................................. 2

    1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ............................................................................. 2

    1.3 UPORABLJENE METODE RAZISKAVE................................................................. 2

    1.4 STRUKTURA NALOGE...................................................................................... 3

    2 TEORETIČNA IZHODIŠČA............................................................................. 4

    2.1 POJEM LOGISTIKA IN TRANSPORT .................................................................... 4

    2.2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI POŠTNEGA PROMETA ................................................... 5

    2.2.1 Pojem poštnega prometa ........................................................................ 5

    2.2.2 Vrste poštnih storitev ............................................................................. 5

    2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa............................................................. 7

    2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa ........................................................... 7

    2.3 LOGISTIKA POŠTNEGA PROMETA ..................................................................... 7

    2.4 POMEN EKOLOGIJE, OKOLJA IN EMISIJ.............................................................. 8

    2.4.1 Ekologija ............................................................................................... 8

    2.4.2 Okolje.................................................................................................... 8

    2.4.3 Emisija .................................................................................................. 9

    2.5 TEORETIČNE OMEJITVE PRI ZAGOTAVLJANJU ENERGIJE ZA DELOVANJE VOZNEGA

    PARKA ...................................................................................................................... 9

    2.5.1 Nafta.................................................................................................... 10

    2.5.2 Sintetična olja ...................................................................................... 10

    2.5.3 Kapljevita goriva ................................................................................. 11

    2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin ......... 11

    2.6 TEORETIČNE ENERGIJSKE OMEJITVE PRI DELOVANJU VOZNEGA PARKA ........... 12

    2.6.1 Petrol d.d. ............................................................................................ 14

  • VII

    2.6.2 OMV d.o.o........................................................................................... 14

    3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE........................ 16

    3.1 VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE ..................................................................... 16

    3.2 OBSTOJEČA ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................. 17

    3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter............................................................ 17

    3.2.2 Kolo na električni pogon...................................................................... 18

    3.3 ZELENE TEHNOLOGIJE V TRANSPORTU POŠTE SLOVENIJE ............................... 20

    3.4 UPORABA IN PORABA ENERGIJE ELEKTRIČNIH VOZIL ...................................... 20

    3.5 TEHNOLOGIJA POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE 21

    4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE

    DEJAVNOSTI POŠT................................................................................................ 22

    4.1 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 22

    4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect ................................. 22

    4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E. .................... 24

    4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino .............................................................. 26

    4.2 ELEKTRIČNA KOLESA.................................................................................... 28

    4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center .................................................. 28

    4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03 ............................................ 30

    4.3 ELEKTRIČNI SKUTERJI................................................................................... 31

    4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01............................................................ 31

    4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03.................................................. 32

    4.4 HIBRIDNA ELEKTRIČNA VOZILA (HEV) ......................................................... 33

    4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter ............................... 34

    4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop ........................................................ 35

    4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120............................... 36

    4.5 POLNILNA INFRASTRUKTURA ELEKTRIČNIH VOZIL V SLOVENIJI ...................... 37

    4.6 RAZVOJ ELEKTRIČNIH VOZIL IN POLNILNE INFRASTRUKTURE.......................... 39

    4.6.1 Proizvodnja električnih vozil................................................................ 39

  • VIII

    4.6.2 Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil..... 40

    4.6.3 Zveza Renault-Nissan .......................................................................... 40

    4.6.4 Električna vozila z gorivom ................................................................. 40

    4.6.5 Električna in hibridna vozila ................................................................ 41

    4.6.6 Polnjenje električnih vozil med vožnjo................................................. 41

    4.6.7 Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power .......................... 42

    5 ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL.......... 43

    5.1 KJOTSKI PROTOKOL...................................................................................... 43

    5.2 ZAKONODAJA V EU...................................................................................... 44

    5.2.1 Zelena knjiga – K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo . 44

    5.2.2 Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja......... 44

    5.2.3 Povečanje uporabe biogoriv ................................................................. 45

    5.2.4 Spodbujanje čistih vozil za cestni promet ............................................. 47

    5.2.5 Energija za spreminjajoči svet – Energy for a changing world.............. 48

    5.2.6 Standardi EURO za cestni promet (ECE) ............................................. 49

    5.3 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE ................................................................. 51

    5.4 SMERNICE ZA POŠTNE UPRAVE ...................................................................... 55

    6 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE.................................................................... 56

    6.1 ANALIZA VOZNEGA PARKA POŠTE SLOVENIJE (2006-2010)............................ 56

    6.1.1 Analiza podatkov o porabi goriva......................................................... 57

    6.1.2 Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO2.................................. 62

    6.1.3 Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV............................. 64

    6.2 EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV.................................................................... 66

    6.3 EMISIJE STRUPENIH SNOVI............................................................................. 69

    7 NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU EKOLOŠKIH VOZIL IN

    OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE...................................................................... 71

  • IX

    7.1 ENERGETIKA IN TRAJNOSTNI VIRI ENERGIJE................................................... 72

    7.2 EVROPSKI STRATEŠKI NAČRT ZA ENERGETSKO TEHNOLOGIJO ......................... 74

    7.3 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 75

    7.4 NAČRT POŠTE SLOVENIJE ............................................................................. 75

    7.5 PREDLOGI ZA UVAJANJE ELEKTRIČNEGA PROMETA V PODJETJA ...................... 76

    8 STIK Z DRUŽBO ............................................................................................. 77

    8.1 PREDLOGI ZA IZOBRAŽEVANJE VARČNE VOŽNJE............................................. 77

    8.2 PREDLOGI ZA PROMOCIJO.............................................................................. 80

    9 SKLEP............................................................................................................... 82

    10 VIRI, LITERATURA.................................................................................... 84

    11 PRILOGE ...................................................................................................... 90

    11.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................... 90

    11.2 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................... 91

    11.3 NASLOV ŠTUDENTA ...................................................................................... 91

    11.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS................................................................................... 92

  • X

    UPORABLJENI SIMBOLI

    A - amper

    Ah - amper ura

    cm - centimeter

    cola - velikost kolesa

    g - gram

    g/km - gram na kilometer

    g/kWh - gram na kilovatno uro

    kg - kilogram

    km/h - kilometer na uro

    kW - kilovat

    kWh - kilovatna ura

    l - liter

    l/100km - en liter na sto kilometrov

    m3 - kubični meter

    m - meter

    mm - milimeter

    Nm - Newton meter

    obr/min - obrat na minuto

    ppm - enota za merjenje koncentracije

    V - volt

    t - ton

    W - vat

    Wh - vat ura

  • XI

    UPORABLJENE KRATICE

    ARSO - Agencija za okolje Republike Slovenije

    CARS-21 - Competitive Automotive Regulatory System for the 21st

    CFCs, HFCs - Fluorokloroogljikovodiki

    CH4 - Metan

    CNG - Stisnjen zemeljski plin

    CO - Ogljikov monoksid

    CO2 - Ogljikov dioksid

    ECE - Gospodarska komisija za Evropo

    EDF - Francoska energetska družba

    EES - Elektroenergetski sistem

    E-LDV - Lahko dostavno vozilo na električni pogon

    EMAS - Eco. Management and Audit Scheme

    EPA - Agencija za varstvo okolja

    ERTRAC - Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu

    EU - Evropska unija

    EV - Električno vozilo

    EEV - Okolju prijazno vozilo

    HC - Vodikoogljiki

    HC + NOx - Mešanica vodikoogljikov in dušikovih oksidov

    HEV - Hibridno električno vozilo

    IPCC - Medvladni odbor za podnebne spremembe

    LDV - Lahko dostavno vozilo

  • XII

    Ni-MH - Nikelj-metal-hidridno

    NMVOC - Nemetanske hlapne organske spojine

    NO2 - Didušikov oksid

    NOx - Dušikov oksid

    O3 - Ozon

    OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

    OP - Operativni program

    OP-TGP - Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

    OV - Osebno vozilo

    OVE - Obnovljivi viri energije

    OVE-E - Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

    P-LDV - Lahko dostavno vozilo na utekočinjen naftni plin

    PM - Trdi delci

    PS - Pošta Slovenije

    RO-RO - Roll on – roll off

    RS - Republika Slovenije

    SDV - Srednje dostavno vozilo

    TGP - Toplogredni plin

    TV - Tovorno vozilo

    UNFCCC - Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja

    UNP (LPG) - Utekočinjen naftni plin

    UZP - Utekočinjen zemeljski plin

    ZDA - Združene države Amerike

    ZOV - Zakon o varstvu okolja

    ZPSto-2 - Zakon o poštnih storitva

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 1

    1 UVOD

    Osnovna naloga transporta v poštnem prometu je kakovostni prenos oziroma distribucija

    pošiljk. Elementi kakovosti prenosa oz. distribucije pošiljk so predvsem hitrost oz. točnost

    (pravočasno prispetje in odprava pošiljk na/s poštnih enot, dostava pošiljk naslovnikom in

    prevzem pošiljk pri pošiljateljih), rednost oz. pogostost (vsakodnevna dostava in prevzem

    pošiljk), dostopnost (na celotnem geografskem območju) in varnost (brez poškodb, brez

    odtujitev pošiljk,…). Izbrati je treba ustrezno prevozno sredstvo oz. vozilo (količina

    pošiljk, dostopnost do poštne enote).

    Iz vidika načrtovanja logističnih in transportnih poti je potrebno upoštevati obstoječe

    zakonske predpise, raven storitev, stanje infrastrukture in prometno tehnične omejitve za

    izvedbo prevoza. Vse kriterije je potrebno definirati za vsako območje, glede na različne

    lokalne pogoje.

    Pošta Slovenije (PS) se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do

    okolja v katerem deluje, zato je že začela z uvajanjem tehnologij, ki zmanjšujejo

    obremenjevanje okolja. V strateškem razvojnem programu zato namenja posebno

    pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja nastajanje

    novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji.

    Povečanje emisij toplogrednih plinov (TGP), je v zadnjih petdesetih letih posledica

    modernega načina življenja, ki zahteva porabo množice fosilnih goriv za različne namene,

    npr. za ogrevanj, proizvodnjo električne energije, pogon vozil, itd.

    Pomembna usmeritev PS je poleg spoštovanja standardov, preglednosti poslovanja in

    etičnosti zagotovo tudi družbena in okoljska skrb, ki jo vključujejo v svoje poslovne

    aktivnosti in tudi v odnose med vsemi udeleženci. Še posebej prizadevno podpira

    aktivnosti, ki se odvijajo v okoljih, kjer je PS močno prisotna, kar jih tesno povezuje z

    lokalnimi skupnostmi. PS je prevzela zaveze Združenja evropskih poštnih operaterjev, ki

    do leta 2013 predvideva znižanje emisij TGP za 10%.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 2

    1.1 Problem in predmet raziskave

    Promet je zelo pomemben porabnik tekočih goriv. Problem diplomske raziskave je

    obravnavati temo ekološka motorna vozila v podjetju PS, ki daje v zadnjem času velik

    poudarek na vpeljavo ekoloških motornih vozil v svoj vozni park. Ekološka motorna vozila

    je potrebno v vozni park uvesti postopoma. Obravnavano območje je uvajanje ekoloških

    motornih vozil v PS.

    Predmet diplomske raziskave je raziskati in potrditi važne zakonitosti in nivoje upravljanja

    v poštnem prometu. Z uvedbo ekoloških motornih vozil se razbremeni okolje in s tem se

    izboljša njegova kakovost. Na trgu so v ponudbi različna električna vozila za namene

    dejavnosti pošt, ki pa se razlikujejo po doseženi razdalji z enim polnjenjem.

    1.2 Namen in cilj raziskave

    Namen in cilji raziskovanja je, da bo vozni park PS postal čistejši, okolju prijaznejši in

    varčnejši. Cilj diplomskega dela je predvsem predstaviti ekološka motorna vozila, ki jih

    uvaja PS, ter ugotoviti ekološko sprejemljivost voznega parka PS v »zeleni tehnologiji«.

    PS je prvo državno podjetje, ki se je odločilo, da bo tudi v praksi dokazalo, da je ekološko

    osveščeno. To bo podjetju omogočilo zmanjšanje stroškov za gorivo in zmanjšale se bodo

    emisije ogljikovega dioksida v okolje.

    Namen raziskave je opraviti analizo ali lahko za ekološka vozila, ki so v načrtu uvajanja,

    realno napovemo oceno stopnje ravni emisij v okolje, glede na pričakovan vozni park. Na

    podlagi definiranega problema lahko napovemo merila, ki razbremenjujejo okolje glede na

    »zeleni« vozni park.

    1.3 Uporabljene metode raziskave

    Glede na temo diplomske naloge, sem pri izdelavi diplomskega dela uporabila naslednje

    metode dela:

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 3

    Metoda analize – je postopek raziskovanja in razstavljanja pojmov na njihove

    enostavne sestavne dele in elemente ter študije vsakega dela zase v odnosu do

    celote.

    Metoda sinteze – je povezovanje delov ali elementov v eno enoto.

    Primerjalna metoda – pomeni postopek primerjave istih ali podobnih dejstev. Ta

    metoda omogoča raziskovalcu da pride do novih, boljših zaključkov.

    Metoda opazovanja – metoda za zbiranje podatkov in informacij na podlagi dejstev.

    Opazovanje predstavlja temeljni predpogoj za raziskavo.

    Metoda deskripcije – je postopek enostavnega opisovanja dejstev, procesov in

    predmetov v naravi.

    1.4 Struktura naloge

    V prvem poglavju je opisan problem in predmet raziskave, njen namen in cilj, metode dela

    in struktura naloge. Drugo poglavje obsega glavna teoretična izhodišča, ki so splošni

    pregled osnovnih pojmov poštnega prometa, ekologije, okolja, emisij in medsebojne

    povezave med njimi. V tretjem delu je opis obstoječega stanja PS. V njem je predstavljen

    obstoječi vozni park, obstoječa električna vozila, »zelene tehnologije« v transportu PS,

    uporaba in poraba energije električnih vozil ter tehnologija polnjenja električnih vozil v

    podjetju PS. V četrtem poglavju je podana ponudba električnih vozil na trgu za namene

    dejavnosti pošt. Peto poglavje obsega zakonodajo s področja ekoloških motornih vozil.

    Šesti del razkriva oceno vplivov prometa motornih vozil na okolje. V naslednjem delu so

    opisani načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije.

    Prikazane so tudi strateške usmeritve na področju energetike in električnih vozil. V osmem

    delu je opisan »stik z družbo«, kjer je podan predlog za izobraževanje varčne vožnje in

    izvajanje promocije o okoljski osveščenosti podjetij. Sledi sklep, v katerega so vključena

    moja spoznanja, na koncu je podana literatura in priloge.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 4

    2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

    2.1 Pojem logistika in transport

    Transport zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih

    delov in drugega materiala od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do

    proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega

    uporabnika.

    V logistični verigi mora biti transport tekoč, s čim manjšimi motnjami in zastoji.

    Omogočati mora čim krajši čas dostave ob upoštevanju stroškov in zadovoljiti naročnika.

    Izkoriščati je treba prednosti kombiniranega transporta in špediterskih storitev. V zvezi s

    transportom ne smemo misliti le na prevoznino. Zanesljiv transport lahko znižuje

    odjemalcu zaloge in s tem stroške. Zelo pomembno je, da blaga med transportom ne

    poškodujemo oz. da se ne zmanjša njegova vrednost.

    Osnovna naloga transporta je pravočasen dovoz surovin nedokončanih proizvodov,

    polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz končnih proizvodov. Za

    uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora prevoznik izbrati najpomembnejše

    prevozno sredstvo in prevozne poti ter spremljajoče naloge v zvezi s transportom zaupati

    (Jakomin et al. 2002).

    Poleg izbire prevozne poti in prevoznega sredstva se mora podjetje oziroma špediter

    odločiti še med možnostjo lastnega prevoza (imeti lasten vozni park), najemanjem tujih

    prevoznikov ali s kombinacijo obeh možnosti.

    Lastne prevozne kapacitete pomenijo za podjetje večjo zanesljivost pri opravljanju

    transportnih storitev kakor tudi večjo prilagodljivost, ko mora podjetje opraviti hitre in

    nepredvidene transporte.

    V praksi uporabljajo podjetja oz. špediterji različne kombinacije. Določen del transporta

    opravijo z lastnimi transportnimi sredstvi, za drugo pa najamejo tuje, zunanje prevoznike.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 5

    S takšnimi kombinacijami želijo zagotoviti čim ustreznejšo raven transportnih storitev in

    seveda ob tem tudi nižje stroške.

    2.2 Splošne značilnosti poštnega prometa

    2.2.1 Pojem poštnega prometa

    Pojem poštnega prometa oz. poštnega prevoza je specifična vrsta gospodarske dejavnosti,

    ki s pomočjo prometne infrastrukture in poštne suprastrukture prevaža, transportira,

    prenaša in prelaga poštne pošiljke z enega mesta na drugo. Pri tem obvladuje prostorske in

    časovne razdalje.

    Poštni promet kot specifična podvrsta prometa aktivno sodeluje v skoraj vseh

    tradicionalnih vrstah transporta, v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem, jezerskem,

    zračnem in kanalskem prometu. Uporablja tudi sodobne tehnologije transporta, kot je

    paletizacija, kontejnerizacija, RO-RO (roll on – roll off), huckepack in bimodalni transport.

    Najpomembnejše podvrste poštnega prometa so: notranji promet znotraj poštnega objekta,

    zunanji transport med poslovnimi enotami v poštni mreži, prevoz pošiljk zaradi njihove

    koncentracije, transport pošiljk zaradi njihove difuzije, prevoz poštnega osebja, transport

    potnikov, mestni transport, medmestni transport, medmestni magistralni transport,

    nacionalni poštni transport in mednarodni poštni transport. Poštni prevoz je prevoz z

    lastnimi prevoznimi sredstvi, pogodbeni prevoz poštnih pošiljk in prevoz poštnih pošiljk z

    rednimi linijami javnih prevoznikov. Glede na predmet prevoza, je poštni promet prevoz

    posameznih (kosovnih) pošiljk, prevoz pošiljk v poštnih vrečah ali kontejnerjih in prevoz

    potnikov s poštnimi prevoznimi sredstvi.

    Poštni promet je celota poštnih storitev, poštnih poslovnih enot, sredstev za delo, pravnih

    pravil, poštne tehnologije in človeških virov (Zelenika 2001).

    2.2.2 Vrste poštnih storitev

    Poštna storitev se v notranjem poštnem prometu izvaja v skladu z določili Zakona o

    poštnih storitvah (Zakon o poštnih storitvah 2009), s splošnimi pogoji izvajanja

    univerzalne poštne storitve, s splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev, v

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 6

    mednarodnem poštnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne

    zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.

    2.2.2.1 Univerzalna storitev

    Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom

    določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike

    Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot

    univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve:

    sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,

    sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,

    storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in

    prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

    Agencija lahko s splošnim aktom glede na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih

    potreb uporabnikov poveča omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase,

    ki ne presega 20 kg in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne

    glede na navedeno pa mora biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka

    zagotovljena dostava poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do

    mase, ki ne presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Univerzalna storitev

    se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu.

    2.2.2.2 Zamenljive storitve

    Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za

    storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno

    zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve). Med

    zamenljive storitve spadajo predvsem vse storitve, ki so univerzalne storitve. Agencija v

    posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive

    storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti

    ter njihove predvidene uporabe in določanja cen (Zakon o poštnih storitvah 2009).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 7

    2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa

    Infrastrukturo poštnega prometa sestavljajo obstoječi objekti, naprave in oprema, ki s

    pomočjo poštne suprastrukture omogočajo izvedbo poštnih storitev. Sestavljajo jo poštne

    zgradbe, poštne naprave, avtomati za prodajo znamk, vrednostnih papirjev in druga

    fiksirana poštna oprema.

    2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa

    Suprastrukturo poštnega prometa sestavljajo mobilna delovna sredstva oziroma mobilna

    prevozna in pretovorna sredstva, naprave, avtomati, računalniki ipd. To so sredstva, ki s

    pomočjo poštne infrastrukture izvajajo poštne storitve. Za racionalno izvajanje široke

    palete zelo zahtevnih poštnih storitev je odločilnega pomena, razen poštne infrastrukture in

    suprastrukture, človeški potencial. To so uslužbenci, specializirani poštni eksperti in poštni

    operativni in kreativni managerji (Zelenika 2001).

    2.3 Logistika poštnega prometa

    Logistika poštnega prometa je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od

    virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika poštnega prometa zajema

    fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do

    končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje

    (premagovanje časa). Cilj poštne logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na

    pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na

    okolje, skladno s sklenjeno pogodbo.

    S prostorskimi spremembami, to je s transportom, je potrebno tudi oblikovanje tovornih

    enot in pakiranje, nakladanje, prekladanje in razkladanje, določevanje zalog za

    skladiščenje in s tem v zvezi vse potrebne komunikacije za izmenjavo in predelavo

    informacij. Vsa ta dejavnost spada pod dejavnost poštne logistike (Zelenika 2005).

    Vodenje poštne logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer: tok nabavljenega

    materiala v podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodiščno

    točko predstavlja kratkoročni prodajni plan in z njim povezan plan izdelkov. Funkcija

    poštna logistika vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in

    drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 8

    Logistika poštnega prometa mora biti:

    orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig,

    zanesljiva, točna in hitra,

    varna in stroškovno sprejemljiva,

    izjemno odzivna,

    omogočati mora oskrbo »just-in-time«,

    vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk,

    temeljiti na elektronskem poslovanju v celovitih informacijskih sistemih.

    Logistični poštni center je sestavljen, dinamičen in stohastičen (verjeten ali nepredvidljiv)

    sistem z naslednjimi podsistemi: terminal, carinska skladišča, proste cone, blagovno-

    transportni center, skladišča, blagovno-trgovinski center, blagovno-distribucijski center. Je

    relativno fleksibilen, prilagaja se tržišču, potrošnikom in kupcu. Lociran je v

    gravitacijskem področju večjih industrijskih centrov in mest (Zelenika 2005).

    2.4 Pomen ekologije, okolja in emisij

    2.4.1 Ekologija

    Ekologija je veja biologije, ki preučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in

    neživim okoljem (Novak 2000). Ekološka ozaveščenost je razumevanje in upoštevanje

    naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzetost za upoštevanje okoljskih družbenih

    norm in reda.

    2.4.2 Okolje

    Okolje je prostor z različnimi sestavinami, ki omogoča življenje na Zemlji in je del narave,

    ki jo je človek delno prilagodil svojemu bivanju ter delovanju. Je prilagojeno za

    pridelovanje hrane, živinorejo, gozdarjenje, pridobivanje energije in vode, delno zaščito

    pred naravnimi ujmami, za nekmetijske proizvodne in storitvene dejavnosti in promet. V

    njem se urejajo naselja, mesta in središča. Za normalno življenje in delo je treba v sedanjih

    razmerah skrbeti za ohranjanje naravne kakovosti zraka, vode, tal, žive narave, naravnih

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 9

    virov ter narodovo in svetovno naravno dediščino, varovati je treba zdravje ljudi in skrbeti

    tudi za urejene odnose med ljudmi ter odnose posameznikov in družbe do narave in okolja.

    Okoljski pregled je občasni, periodični pregled stanja okolja, da se ugotovijo spremembe in

    zlasti, ko kaj in kako škodi okolju, ljudem in sonaravnim dejavnostim, da se lahko določijo

    ukrepi za izboljšanje tehnologij in razmer. Evropska Unija (EU) je ponudila članicam

    shemo Eco. Management and Audit Scheme (EMAS), metodo oblikovanja okoljske

    politike in sistema ravnanja z okoljem, ki zahteva ocenjevanje uspešnosti tega sistema,

    zavedanja njegovega pomena za obstoj in razvoj podjetja ter obvezno obveščanje javnosti

    o vplivih na okolje (Pirnat 2001).

    2.4.3 Emisija

    Emisija je odvajanje odpadnih plinastih, tekočih snovi ali energije iz vira (emitenta) v

    ozračje, vode in tla, zlasti iz dimnikov, ventilacijskih naprav in izpušnih cevi vozil, za

    katerega so s predpisi določene omejitve (pogojno dopustne količine za posamezna

    onesnaževala in vire ali žarišča) ter nadzorovanje izpustov (Lah 2002). Emisija je pojav, da

    kako telo (izvir) oddaja delce ali valovanje (sevanje valovanja).

    2.5 Teoretične omejitve pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka

    Danes imamo na voljo veliko različnih vrst goriv. Tako ločimo trdna in tekoča goriva.

    Zgodovinsko gledano so se najprej uporabljala trdna goriva. Pri tem je najprej šlo za

    obnovljive vire energije, kot so les, slama in ostala biomasa, kasneje pa so se pridružili še

    najrazličnejši premogi, ki so fosilna goriva. Obnovljivi viri v zadnjih letih ponovno

    pridobivajo na veljavi zaradi svoje okoljske sprejemljivosti in konkurenčne cene v

    primerjavi s fosilnimi gorivi. Kljub velikim možnostim uporabe »čistejših« alternativnih

    energijskih virov (sončna in geotermalna energija, razni obnovljivi viri energije – biomasa)

    se danes v večini primerov uporablja za ogrevanje, zgorevanje fosilnih goriv, kar je

    posledica njihovih prednosti pred ostalimi gorivi, kot so: visoke kurilne vrednosti,

    relativno nizke cene, močno razvejane distribucijske mreže in sorazmerno preproste

    regulacije zgorevalnih naprav (Samec 2005). Fosilna goriva so torej gorljive snovi, ki

    morajo imeti določene lastnosti (gostota, kurilnost, sestava, agregatno stanje,…) od katerih

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 10

    je v največji meri odvisna odločitev o vrsti zgorevalne naprave, ki je za izbrano gorivo

    najbolj primerno.

    2.5.1 Nafta

    Nastala je pred mnogimi milijoni let na osnovi rastlinskih in živalskih ostankov v morskem

    mulju. Pridobivamo jo s črpanjem iz zemlje s pomočjo globokih vrtin na različnih predelih

    planeta. Nafto transportiramo po naftovodih ali pa s tankerji do rafinerij, kjer jo

    predelujemo v razne vrste tekočih goriv. Nafta je kemijska zmes različnih ogljikovodikov,

    to je spojina ogljika in vodika, in še nekaterih drugih elementov kot je žveplo, dušik, kisik,

    težke kovine, itd. Nafto predelujemo s frakcijsko destilacijo, pri čemer se pri različnih

    temperaturah izločajo različne sestavine in z rafinacijo na razna olja, med katerimi je

    veliko takih, ki jih uporabljamo kot goriva. Tako pridobivamo:

    Lahko olje – pretežno predstavljajo razni bencini, ki za zgorevanje v stacionarnih

    kuriščih niso primerni. V največji meri ga sestavljajo parafinski ogljikovodiki in je

    najpogosteje uporabljeno kot pogonsko gorivo bencinskih motorjev z notranjim

    zgorevanjem.

    Srednje težko olje – po večini tvorijo petrolej, plinsko olje (dizelsko gorivo), ki se

    je prej uporabljalo za pridobivanje oljnega plina, danes pa je izključno namenjeno

    pogonu dizelskih motorjev (Samec 2005).

    Težko olje – je pretežno namenjeno mazanju, uporabljamo ga kot kurilno olje v

    kuriščih večjih zgorevalnih naprav (vroče vodni in parni kotli), služi pa tudi kot

    pogonsko gorivo večjih dvotaktnih dizelskih motorjev.

    2.5.2 Sintetična olja

    Proizvajajo jih na osnovi premoga in iz ostankov nafte in katrana. Danes še nimajo večjega

    pomena v energetiki, v prihodnosti pa, če upoštevamo zmanjševanje zalog nafte in s tem

    zviševanje njene cene, lahko zavzamejo pomemben položaj na področju goriv. Danes jih

    uporabljamo predvsem kot dodatke pogonskim gorivom (bencinom) in za izdelavo visoko

    kvalitetnih motornih olj.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 11

    2.5.3 Kapljevita goriva

    Kakovost tega goriva se stalno izboljšuje in danes je v prednosti pred ostalimi

    konkurenčnimi gorivi. V zadnjem času narašča proizvodnja rastlinskih olj, ki so osnova za

    izdelavo biodizla, ki se že na veliko uporablja kot dodatek klasičnemu dizelskemu gorivu

    (od 01.01.2005 ga je v gorivu 5%) ali kot čisto gorivo za pogon dizelskih motorjev z

    notranjim zgorevanjem (Samec 2005).

    2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin

    Utekočinjen naftni plin (LPG) imenujejo zaradi njegove velike razširjenosti v nekaterih

    državah tudi avtoplin. LPG je zmes propana in butana pridobljen kot stranski produkt

    rafinacije nafte in kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina. Je težji od zraka za

    razliko od naravnega plina, ki je lažji. Za pogon motornih vozil se LPG uporablja že od

    leta 1913. Veliki proizvajalci vozil proizvajajo vozila z možnostjo uporabe obeh vrst goriv

    (LPG ali bencin – Citroen, Opel, Volvo Fiat, Peugeot, Renault, Ford…), možna pa je tudi

    predelava vozila – Plineks.

    Tako kot nafta je tudi zemeljski plin fosilno, neobnovljivo gorivo, ki pa ga zaradi

    najčistejšega izgorevanja in s tem bistveno zmanjšanega onesnaževanja okolja lahko

    uvrščamo med alternativna goriva. Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, predvsem

    metana.

    Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja (razgradnja brez prisotnosti kisika)

    organskih snovi. Sestava bioplina je odvisna od sestave organskih snovi in razmer v katerih

    poteka proces njihove anaerobne razgradnje. Možnosti energijske izrabe bioplina so

    številne: za kuhanje in razsvetljavo v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote in tehnološke

    pare, za proizvodnjo različnih kemikalij in tudi kot gorivo (izboljšan in očiščen na

    kakovost CNG) v vozilih, ki so prirejena za rabo zemeljskega plina (CNG). Tudi v

    Sloveniji že obstajajo dobre možnosti za koriščenje bioplina, vendar le v druge energijske

    namene in ne za uporabo v motornih vozilih. Kljub temu bi bila lahko bioplin in zemeljski

    plin zaradi cenovne ugodnosti zanimiva možnost za večje vozne parke z lastnimi mesti za

    oskrbo z gorivom. Stroški pridobivanja (oz. zajemanja) bioplina na odlagališčih odpadkov

    so na splošno sicer nižji kot v primeru proizvodnje v bioplinskih napravah, vendar so višji

    stroški naknadnega izboljšanja bioplina do kakovosti, ki je potrebna za rabo v vozilih

    (Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih 2009).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 12

    2.6 Teoretične energijske omejitve pri delovanju voznega parka

    Uporaba čistejših in alternativnih goriv narašča, vendar Slovenija ne dosega dogovorjenih

    deležev. Večina evropskih držav je uspešno nadomestila osvinčeni bencin, vendar področje

    uporabe goriv zaradi omejene zaloge fosilnih goriv in hitre rasti prometa, ki izničuje

    prednosti čistejših tehnologij, še naprej zahteva tehnološke izboljšave ter uvajanje

    alternativnih oblik goriv. Njihov delež narašča, vendar Slovenija zaradi omejene

    proizvodnje zaostaja za izhodiščnimi vrednostmi evropske direktive.

    Uporaba osvinčenega bencina, ki je še pred nekaj leti pomenila resno grožnjo okolju in

    zdravju, se v večini evropskih držav uspešno opušča. S tem so se močno zmanjšali izpusti

    žvepla, ki so eden od krivcev za zakisljevanje, prispevajo pa tudi k nastanku delcev. Večini

    držav, tudi Sloveniji, je uspelo doseči ciljno vrednost za leto 2005. V letu 2005 se je

    vsebnost žvepla v gorivih v Sloveniji za pogon motornih vozil znižala na 50 ppm. Zaradi

    zmanjšanja energetske odvisnosti in zmanjšanja okoljskih obremenitev, ki jih povzroča

    izgorevanje fosilnih goriv, se kot alternativna možnost pojavljajo različne oblike biogoriv,

    ki naj bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov iz prometa. Biogorivo je proizvedeno iz

    biomase in je tekoče ali plinasto. Delež biogoriva se izračuna na podlagi njegove

    energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega bencina in dizelskega goriva,

    uporabljenega v prometu.

    Evropska direktiva o spodbujanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu

    uvaja ukrepe za spodbujanje nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu.

    Za članice EU so izhodiščne vrednosti določene za državne ciljne vrednosti deležev

    biogoriv v prometu. Kljub vsemu je v EU povprečni delež uvedenih biogoriv manjši od 0,4

    odstotka, vendar se z izvajanjem omenjene direktive na državni ravni stanje hitro

    spreminja (Plevnik 2008).

    Nacionalni program varstva okolja uvršča uvajanje biogoriv med ukrepe za zmanjševanje

    izpustov toplogrednih plinov in prevzema ciljne vrednosti direktive EU. Vendar pa cilji

    uvajanja biogoriv tudi v Sloveniji zaostajajo za izhodiščnimi vrednostmi, kar Slovenija

    utemeljuje z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv. Cilje pri uvajanju biogoriv

    podrobneje opredeljuje Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil

    (Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.,) v skladu s katerim morajo distributerji

    dizelskih goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da bo letna povprečna

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 13

    vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 5% v

    letu 2010. V letu 2006 je bila enaka najmanj 1,2%, v letu 2007 najmanj 2%, leta 2008

    najmanj 3% in leta 2009 najmanj 4%.

    Večina evropskih držav je uspešno dosegla ciljno vrednost vsebnosti žvepla v bencinu in

    dizelskem gorivu, določeno za leto 2005. Nekaterim pa je uspelo doseči za leto 2009

    predvideno popolno odstotnost žvepla v gorivih (manj kot 10 ppm). Tudi Slovenija je tako

    za bencin kot za dizelsko gorivo v letu 2005 dosegla ciljno vrednost po 50 ppm. V

    Sloveniji so se biogoriva prvič poskusno vmešala v dizelsko gorivo leta 2004. Osnovna

    surovina za biodizel, ki je tudi edino biogorivo, s katerim so se leta 2005 v Sloveniji

    nadomeščala pogonska goriva mineralnega izvora, je olje, ki se pridobiva s hladnim

    stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Površine, zasajene z omenjenima kulturama, naj bi se

    letno povečevale (Plevnik 2008).

    V EU prispeva sektor prometa okoli 21% skupnih emisij TGP, ki povzročajo globalno

    segrevanje ozračja. Med leti 1990 in 2003, ko so se skupne emisije TGP v EU zmanjšale,

    se je delež emisij iz prometa povečal za 24%. Tako lahko zmanjšanje emisij TGP iz

    prometa pomembno prispeva k uresničitvi kjotskih ciljev EU. Fosilna goriva so z 98%

    deležem glavni energijski vir v sektorju prometa v EU. Delež ostalih, alternativnih goriv je

    v letu 2002 znašal 2%, delež biogoriv pa samo 0,3% (od tega je okoli 80% biodizla in 20%

    etanola). V zadnjih nekaj letih se je delež rabe biogoriv nekoliko povečal, predvsem zaradi

    izvajanja Direktive o biogorivih v nekaterih državah članicah. Cilji spodbujanja biogoriv v

    EU so zmanjšanje emisij TGP, pospeševanje »dekarbonizacije« goriv za transport,

    povečevanje raznolikosti oskrbe, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za podeželje in

    dolgoročna nadomestitev fosilnih goriv. Evropski Parlament in Svet Evrope sta leta 2003

    sprejela Direktivo 2003/30/EC, ki je namenjena pospeševanju rabe biogoriv za transport. V

    skladu z Direktivo morajo države članice nadomestiti 2% porabljenega dizelskega goriva

    in bencinov z biogorivi, dopustni so le posamezni upravičeni izjemni primeri. Zgolj s

    preprostimi ukrepi, kot je izbor čistejših vozil in bolj varčna vožnja, lahko vozniki bistveno

    prispevajo k zmanjšanju škodljivih vplivov prometa. V večini primerov so z izvajanjem

    ukrepov doseženi tako finančni prihranki kot tudi koristni vplivi na okolje (Izobraževalna

    gradiva za lastnike voznih parkov 2009).

    V prometu bo vstop novih tehnologij: hibridnih vozil, akumulatorskih električnih vozil in

    vozil na vodik zahteval ustrezno prilagoditev oskrbe z energijo in infrastrukturo. Električna

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 14

    energija, ki bi jo potrebovali za napajanje predvidenega voznega parka v letu 2030, bi

    predstavljala 2% od trenutne celotne porabljene električne energije v Sloveniji oz. 6% od

    energije nizkonapetostnega omrežja. Nujen je tudi zagon aktivnosti za spodbujanje

    energetske učinkovitosti v prometu (Zelena Knjiga za nacionalni energetski program

    Slovenije 2010).

    2.6.1 Petrol d.d.

    Petrol je največja slovenska skupina po prihodkih, največje slovensko energetsko podjetje,

    največji slovenski uvoznik, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb.

    Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in

    ostalimi energenti.

    Trgovanje z naftnimi proizvodi predstavlja Petrolovo osrednjo poslovno dejavnost, s

    katero v Sloveniji dosega vodilni tržni delež. Gre za področje, ki družbi zagotavlja stabilne

    prihodke in zanesljiv denarni tok, s tem pa ji omogoča tudi nadaljnjo rast in razvoj. S

    prodajo naftnih proizvodov Petrol v povprečju ustvari približno 80% celotnih čistih

    prihodkov brez trošarin. Petrol je v letu 2009 prodal 2,22 milijonov ton proizvodov iz

    nafte.

    Na področje plinske energije, ki je dolgoročno zanimiva alternativa tradicionalnim virom

    ogrevanja, je Petrol pričel resneje posegati leta 1998. Gradnja omrežij, distribucija in

    trženje plina tako predstavljajo sestavni del Petrolove celovite oskrbe z energenti.

    Področje električne energije je mesto v portfelju Petrolovih dejavnosti dobilo v letu 2001.

    Gre za logično nadgrajevanje obstoječe ponudbe energentov oziroma za zagotavljanje

    celovite energetske oskrbe (Petrol.si - Ekologija 2009).

    2.6.2 OMV d.o.o.

    Skupina OMV je vodilno srednjeevropsko naftno podjetje na področju predelave in

    trgovanja z nafto. OMV raziskuje, odkriva in črpa nafto in zemeljski plin na petih celinah.

    Na področju plina prihaja že več kot ena tretjina prodanega plina iz njihove lastne

    proizvodnje. Zaradi nakupa večinskega deleža romunske naftne in plinske družbe Petrom,

    sta Romunija in Avstrija njihova dva glavna vira proizvodnje nafte in

    plina. Skupaj predstavljata približno tri četrtine dnevne proizvodnje, 316.000 sodčkov.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 15

    Zemeljski plin je ena ključnih dejavnosti OMV in ima znatne možnosti rasti, saj

    je pomemben naravni vir energije za prihodnost. Delujejo v vseh členih vrednostne verige.

    V Avstriji, kjer razpolagajo z lastnimi nahajališči, dobavljajo pomembne količine

    zemeljskega plina tudi iz Rusije, Norveške in Nemčije. Igrajo ključno vlogo pri transportu,

    približno tretjina ruskega izvoza zemeljskega plina v Zahodno Evropo, ki poteka prek

    plinovoda Baumgarten.

    Petrom je vodilna naftna in plinska družba v Jugovzhodni Evropi. Njene ključne dejavnosti

    so črpanje in proizvodnja, rafinerija, trženje in zemeljski plin. Dnevna količina črpanja je

    204.000 sodčkov, dejanskih rezerv je za 940 milijonov sodčkov. Petrom ima

    rafinerijske zmogljivosti za 8 milijonov ton in ima 804 bencinske servise (OMV – Močna

    pozicija pri rafinerijah 2010).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 16

    3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE

    3.1 Vozni park Pošte Slovenije

    PS se s svojo logistično mrežo uvršča med podjetja, katera imajo velik vpliv na

    obremenjevanje okolja. Vozni park PS vključuje 1.057 avtomobilov in približno 1.500

    dvokoles, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem.

    V redni dostavi se je uporabljalo 731 lahkih dostavnih vozil (LDV), za paketno dostavo in

    prevoz poštnih sklepov na I. ravni se je uporabljalo 210 srednjih dostavnih vozil (SDV),

    prevoz poštnih sklepov na I., II. in III. ravni je opravljalo 69 tovornih vozil (TV). Medtem,

    ko se je za potrebe strokovnih služb uporabljalo 47 osebnih vozil (OV). Preglednica 3.1

    prikazuje vozni park PS za leto 2009.

    Preglednica 3.1: Pregled voznega parka (Analiza voznega parka 2009)

    Transportno sredstvo Število Povprečno prevoženi km

    /dnevno/transportno sredstvo Povprečna poraba goriva v l/100 km

    LDV 731 64 9,8 SDV 210 91 10,7 TV 69 291 22,1 OV 47 56 6,5

    Avtomobili so v letu 2009 porabili 3.395.995 litrov naftnih derivatov. Od tega so porabila

    LDV 40,8%, TV 39,4%, SDV 18,2% in OV 1,5% naftnih derivatov.

    Vozni park Pošte uporablja za pogon motorje z notranjim izgorevanjem, ki jih poganjajo

    fosilna goriva. Razvoj motorjev je v zadnjem času zelo napredoval, saj so motorji z

    notranjim izgorevanjem postali bistveno varčnejši in posledično prijaznejši do okolja

    (Analiza voznega parka 2009).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 17

    3.2 Obstoječa električna vozila

    Posebno pozornost je PS namenila ekološkim vidikom in v vozni park vključila vozila, ki

    izpolnjujejo visoke ekološke standarde. V letu 2008 so v dostavi testirali vozilo na

    električni pogon. Poštna kolesa pa morajo ustrezati standardom in A-testom, ki veljajo v

    Republiki Sloveniji.

    3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter

    Piaggio Porter (sl. 3.1) je malo dostavno vozilo, ki lahko prevaža 560 kg tovora v 3 m 3

    tovornega prostora in ga poganja elektromotor z močjo 11 kW. Z enim polnjenjem

    akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi tudi do 90 km dolgo

    pot. Vozilo doseže maksimalno hitrost 60 km/h. Avtomobil je namenjen dostavi hitre pošte

    in paketnih pošiljk za mestna središča, saj ga odlikuje dobra okretnost in ekološka

    neoporečnost. Medosna razdalja tega avtomobila znaša od 1.750 do 1.850 mm (Interno

    gradivo PS 2010). Njegova notranjost ima:

    sponke za pritrditev tovora,

    varnostne obloge notranjih blatnikov, posebna varnostna obloga za stranice, in sicer

    lesna obloga po celotnih notranjih stenah vozila,

    vodo odporna obloga tal tovornega prostora, ki preprečuje zdrse in

    za sedeži je fiksna pregradna stena, zgornji del je delno mrežast.

    Slika 3.1: Dostavno vozilo Piaggio Porter (Interno gradivo PS 2010)

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 18

    Dostavno vozilo Piaggio Porter ima akumulator zaprtega sistema brez vzdrževanja.

    Življenjska doba baterije znaša najmanj 600 polnjenj in čas polnjenja baterije je največ 10

    ur. Z enkratnim polnjenjem akumulatorja se zagotovi najmanj 65 km v urbanih naseljih.

    Upoštevati moramo, da se pri dostavi od vrat do vrat vozilo pogosto ustavi in speljuje.

    Piaggio Porter lahko premaguje strmine z najmanj 18% (z največjo dovoljeno

    obremenitvijo). Dovoljena obremenitev (masa) tega vozila je 400 kg.

    Vrsta motorja, ki ga ima vozilo na električni pogon je pogonski električni asinhronski

    motor. Moč motorja je najmanj 8 kW. Zavore pri dostavnem vozilu Piaggio Porter so

    naslednje:

    spredaj – disk,

    zadaj – boben.

    Prostornina tovornega prostora – brez prostora sovoznika znaša najmanj 2.900 litrov (l).

    Krog obračanja med robniki je največ 10 m.

    3.2.2 Kolo na električni pogon

    Kolo ima električni pogon (sl. 3.2), ki je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, motor

    moči 250 W pa je integriran v pestu prednjega kolesa. Kolo je jeklene konstrukcije, ima

    pet prestav, lastna teža kolesa je 30 kg, skupna nosilnost pa 210 kg. Baterija je 10 Ah litij-

    ionska in omogoča doseg od 15 do 20 km.

    Slika 3.2: Kolo na električni pogon – Pedelec (Interno gradivo PS 2010)

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 19

    Tehnične karakteristike določajo nekatere specifične tehnične in tehnološke pogoje za

    električna kolesa, ki se uporabljajo v poštnem prometu. Zaradi specifičnih pogojev uporabe

    morajo biti sestavni deli kolesa močnejši in vzdržljivi.

    Specifični sestavni deli kolesa:

    Velikost kolesa – zadnje kolo velikosti 26 col in prednje 24 col.

    Sedež – ergonomsko oblikovan za delovno vožnjo, nepremočljiv, horizontalno in

    vertikalno nastavljiv, nuditi mora dobro in prijetno oporo pri vožnji.

    Krmilo – ergonomično, komfortno-prilagojeno za pošto.

    Zavore – morajo imeti trojni zavorni sistem (prednja zavora-hidravlični disk,

    zadnja zavora in ročna zavora, ki preprečuje gibanje kolesa).

    Teža – dovoljena celotna masa kolesa (skupna obremenitev minimalno 200 kg)

    Električni motor – na električni pogon po EU EPAC regulativah: 36V , 250W

    Navor – več kot 50 Nm

    Največja hitrost – do 25 km/h

    Asistenca pri hoji – od 0 do 6 km/h

    Doseg – najmanj do 15 km

    Baterija – 10Ah, Litij-ionska polimerska baterija, delovanje baterije mora vzdržati

    temperaturno razliko med –10 in +45 stopinj. Stanje polnosti baterije mora biti

    moč odčitati na LED prikazovalniku, ki je na ohišju baterije. Čas polnjenja baterij

    je maksimalno 4 ure. Baterija mora imeti zunanjo sončno zaščito.

    Zahtevana kvaliteta, uporabnost in zanesljivost koles na električni pogon:

    kolo mora vzdržati vsakodnevno uporabo v vseh pogojih in ob polni obremenitvi,

    pri opravljenih od 300 do 400 startih in stopih,

    izrecno mora biti prilagojeno za vožnjo po mestu,

    okvir kolesa mora biti uniseks – univerzalen z nizkim prestopom 450 mm z

    dolžino stopalk do 200 mm in ergonomično sedišče vožnje (Interno gradivo PS

    2010).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 20

    kolo mora biti izdelano iz standardiziranega okvirja, ki omogoča uporabo osebam

    višine od 165 cm do 195 cm in mora zagotavljati stabilnost pri parkiranju,

    življenjska doba kolesa mora biti najmanj 4 leta.

    3.3 Zelene tehnologije v transportu Pošte Slovenije

    PS se uvršča v skupino podjetij, ki je v vozni park tovornih vozil začelo uvajati tovorna

    vozila z motorji EURO 5, ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. Zaradi potreb EURO

    5 motorjev je Pošta Slovenije vzpostavila svoje lastno točilno mesto za aditiv (AdBlue), ki

    je potreben pri teh motorjih in omogoča bistveno nižje emisije v okolje.

    Dvotaktna dvokolesa zamenjujejo z dvokolesi, ki jih poganjajo štiritaktnimi motorji. To so

    EURO 2 in EURO 3 motorji. V vozni park so v letu 2008 uvedli 16 LDV na utekočinjeni

    naftni plin, s to prakso so nadaljevali v letu 2009, ko je v vozni park bilo uvrščenih še

    dodatnih 11 tovrstnih avtomobilov.

    Testirajo tudi vozila, ki jih poganjajo elektromotorji. V vozni park so leta 2009 bila

    uvrščena 4 takšna kolesa.

    Ekološki vozni park Pošte Slovenije v letu 2010 sestoji iz:

    27 avtomobilov na utekočinjen naftni plin,

    3 avtomobilov na električni pogon in

    11 koles na električni pogon.

    3.4 Uporaba in poraba energije električnih vozil

    Različne vrste električnih vozil so primerne za različno uporabo. Najlažji električni

    dvokolesniki so primerni za mestno vožnjo ali za krajše razdalje, električni avtomobili pa

    za nujne daljše razdalje ali za slabo vreme (Interno gradivo PS 2010). Cena elektrike ne bo

    spremljala cen nafte in bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v prihodnje ostalo

    enako ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so električna vozila zelo zanimiva, saj

    se z uvajanjem zmanjša uvoz nafte, denar pa se uporabi za investicije v okolju prijazne

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 21

    tehnologije. Energetski izkoristki sodobnih brezkrtačnih elektromotorjev znašajo v širokem

    razponu delovanja med 80 in 90%. Bencinski motorji dosegajo do 25% izkoristek energije

    le pri večjih obremenitvah, npr. pri vožnji na avtocesti, kjer pa je poraba energije zaradi

    velikega zračnega upora že tako velika. Glavna težava bencinskih motorjev pa je izredno

    slab izkoristek v mestni vožnji, kjer v povprečju dosega le od 5 do 10%. Prav to je

    področje, kjer lahko električni pogoni dobijo svojo priložnost.

    Zaradi večje energijske učinkovitosti tudi obremenitev omrežja ne bo prevelika, saj bo ob

    zamenjavi večjega dela voznega parka obsegala le nekaj odstotkov proizvedene energije.

    Električna vozila se bodo polnila večinoma ponoči, podnevi pa bodo lahko preko

    informacijske in energijske povezave celo pomagala vzdrževati zanesljivo delovanje

    električnega omrežja. Prednosti klasičnih vozil so po drugi strani povezane predvsem z

    visoko avtonomijo, ki jo zagotavlja v fosilnih gorivih shranjena energija ter postavljena

    mreža polnilnih mest (Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2009).

    3.5 Tehnologija polnjenja električnih vozil v podjetju Pošta Slovenije

    Obstajata dva načina napajanja: konduktivno napajanje (električni priključki) in induktivno

    napajanje. Najbolj varčen postopek napajanja, za katerega se je PS tudi odločila, je

    napajanje iz električnega omrežja. Oskrba z elektriko poteka preko običajnega električnega

    omrežja.

    Poleg napajanja preko električnega omrežja bi se lahko posluževali tudi alternativnih virov,

    kot sta veter ali sončna energija. Kljub temu pa v mestnih predelih z ozkimi ulicami

    običajno ni dovolj prostora za zadostno solarno napajanje. Zaradi dobrega navora

    elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih okoljih.

    Vzdržljivost vozil na električni pogon je lahko manjša. Električna vozila odlikujejo zelo

    dobre vozne lastnosti, imajo dobre pospeške in dovolj veliko moč. Vsa električna vozila so

    glede polnjenja prilagojena zahtevam uporabnikov. Klasično napajanje preko električnega

    omrežja oz. preko vtičnice z napetostjo 220 V in jakostjo 16 A, omogoča napolnitev

    baterije v električnih vozilih v 6 do 8 urah. Ker PS še nima svojih polnilnih mest, bi bilo

    potrebno postopoma uvesti posebna polnilna mesta. Če je na voljo posebno polnilno mesto,

    ki ima večjo moč kot hišna električna napeljava, bi se vozila napolnila v slabi uri.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 22

    4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE

    DEJAVNOSTI POŠT

    Zaradi njihovega pozitivnega učinkovanja na okolje, so električna vozila in hibridna

    električna vozila pomemben dejavnik za izboljšanje prometa in zlasti za zdravo okolje.

    Cene olja enakomerno naraščajo in posledica tega je, da narašča potreba po alternativnih

    virih energije. S tem je tudi konkurenčnost oljem vse bolj in bolj realna. Električna vozila

    ter hibridna električna vozila ponujajo najboljšo možnost za uporabo novih energetskih

    virov. Posledica preoblikovanja je visok izkoristek teh virov. V sistemih z električnimi

    pogoni ali njihovimi komponentami se viri uporabljajo z najvišjo možno učinkovitostjo.

    Električna vozila najmanj onesnažujejo okolje glede na načine prevoza, ki so danes na

    voljo. Lahko delujejo zelo gospodarno pri uporabi malo, ali brez naftnih goriv.

    4.1 Električna vozila

    Električno vozilo (EV), je vozilo z enim ali več elektromotorjev za pogon. Gibanje se

    lahko zagotovi s kolesi ali propelerji, ki jih poganjajo rotacijski motorji, ali v primeru

    goseničnih vozil, ki jih poganjajo linearni motorji. Strošek goriva za električni avtomobil je

    ena četrtina stroška za bencin. Litij-ionske baterije razširijo obseg in najvišjo hitrost vozila.

    4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect

    Ford Transit Connect (sl. 4.1) ima naziv »all-electric« ali popolnoma električno vozilo.

    Namen tega vozila je za komercialno uporabo z redno in predvidljivo vožnjo.

    Z električnim avtomobilom Ford Transit Connect se bo dalo prevoziti z enim polnjenjem

    približno 130 km z 28kWh litij-ionsko baterijo. Polnilni čas dostavnega vozila naj bi bil od

    6 do 8 ur. Možno pa je napajanje iz 240 ali 120 voltne postaje (Gospodarska vozila 2010).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 23

    Slika 4.1: Električno vozilo Ford Transit Connect (Auto.info 2010)

    Na sliki 4.2 je elektromotor Transit akumulator električnega vozila. Ford Transit Connect

    je izdelan na zelo primerni platformi za lahko gospodarsko vozilo in nudi edinstveno

    kombinacijo vozne dinamike, veliko kapaciteto tovornega prostora, dostopnost in ima

    nizke stroške vzdrževanja. Uspešen model je hkrati odlično izhodišče za elektrifikacijo.

    Slika 4.2: Elektromotor Transit akumulator EV (Auto.info 2010)

    Uporabniki lahkih gospodarskih vozil pogosto potujejo na enaki krajši relaciji, relacijah s

    pogostimi ustavljanji, se dobro znajdejo v mestnem in primestnem prometu. S Transit

    Connectom Electric bo PS pridobila na ekonomičnosti v prometnih urbanih centrih. Vsa

    vozila se po zaključku delovnega dne vrnejo v bazo, kjer se čez noč napolnijo

    (Gospodarska vozila 2010).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 24

    Dolg in širok tovorni prostor z ravnimi stranicami omogoča izjemen izkoristek. Velik in

    prilagodljiv tovorni prostor je primeren za prevoz najrazličnejših tovorov, na primer

    poštnih paketov, delovnega materiala ali orodja. Zadnja dvokrilna vrata se odpirajo široko,

    kar zagotavlja preprost dostop, širina med zadnjima blatnikoma pa zagotavlja dovolj

    prostora za dve euro paleti.

    Transit Connect ima drsna bočna vrata na levi ali na obeh straneh vozila, kar zagotavlja

    preprost dostop do vsakega kotička tovornega prostora in preprečuje poškodbe vozila ali

    okolice pri raztovarjanju v ožjih prostorih. Električno vozilo ponuja bistveno manjše

    stroške vzdrževanja in obratovanja na daljše razdalje (Gospodarska vozila 2010).

    4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E.

    Kangoo Express je rešitev za podjetja, ki so okoljsko osveščena. Je tiho tovorno vozilo

    brez emisij (sl. 4.3), ki ga je preprosto voziti. Se čudovito vključi v vozni park vozil, ki so

    prijazna do okolja.

    Slika 4.3: Električno vozilo Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)

    Kangoo je idealen pri delu poklicnih uporabnikov. Izdelan je na osnovi modela Renault

    Kangoo, njegove posebne predelave pa omogočajo lažje nakladanje in prevoz blaga ali

    opreme.

    Z enim polnjenjem (sl. 4.4) vozilo doseže razdaljo 160 km. Največja hitrost vozila je 130

    km/h. Navadno polnjenje traja od 6 do 8 ur za popolno napolnjenost akumulatorja. Polni se

    ponoči, ko je vozilo parkirano na zasebnem parkirišču, ali med delavniki na skupnih

    parkiriščih. Polni se preko električnega omrežja. Obstaja tudi hitro polnjenje, ki traja od 20

    do 30 minut za polnjenje akumulatorja 20 kWh. Za hitro polnjenje tega vozila bodo

    narejene polnilne postaje, ki bodo nameščene v bližini naselij, pisarn in nakupovalnih

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 25

    središč. Pri tem vozilu obstaja še tretje polnjenje, ki se imenuje Quickdrop. To je vrsta

    polnjenja z zamenjavo akumulatorja. Za zamenjavo akumulatorja je potrebno samo 3

    minute. Polni se lahko na cesti ali avtocesti za polnjenje do popolnega dosega med daljšim

    potovanjem. Polni se na postaji Quickdrop, ki bo omogočala samodejno prepoznavanje

    vozila, kar bo uporabnikom tega vozila poenostavilo celoten postopek.

    Slika 4.4: Polnjenje Renault Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)

    Renault Kangoo Express Z.E. ima 44-kilovatni elektromotor, ki ponuja 226 Nm (Nm -

    newton meter) navora v povezavi z litij-ionskimi baterijami. Poraba energije je minimalna,

    predvsem zaradi pozornosti, ki so jo snovalci namenili celotnemu projektu in

    optimiziranim energetskim rešitvam. Dolžina tega vozila je 3,95 m in višina vozila znaša

    1,85 m. Renault je popolnoma okreten in ima manevrske sposobnosti tako v mestu kot

    izven mesta (Vozila z nič izpusti 2010).

    Tovorni prostor Kangoo-ja vsebuje:

    osvetlitev tovornega prostora,

    mrežasto pregrado,

    tovorni prostor s pločevinastim podom,

    pod z gumirano preprogo (enostavno za vzdrževanje in zaščito karoserije),

    stransko obloženi tovorni prostor,

    šest pritrdilnih sponk na podu, kar omogoča trdno pritrditev tovora,

    pritrdilne sponke na stranice in

    kljukice za obleke.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 26

    Glede natovarjanja in raztovarjanja je vse zasnovano tako, da se prihrani čas in energija.

    Vozilo vsebuje mrežasto pregrado (sl. 4.5), ki omogoča popolnoma varen prevoz vseh vrst

    tovora. V vozilo se lahko naloži ena euro paleta (štirje vhodi, dimenzija palete: 800 x 1.200

    mm, nosilnost 1.500 kg), saj je tovorni prostor dolžine 173 cm.

    Slika 4.5: Mrežasta pregrada vozila Renault Kangoo Express (Vozila z nič izpusti 2010)

    Merilnik, ki kaže raven napolnjenosti baterije, je nameščen ob merilniku hitrosti. Poseben

    merilnik »ekonometer« vozniku kaže raven porabe energije, ki jo podkrepijo barvne

    oznake vrednosti: svetlo modra označuje »normalno« porabo energije, temno modra

    optimalno delovanje, rdeča pa veliko porabo energije, ki bo tudi vplivala na doseg vozila.

    Potovalni računalnik je prilagojen električnemu pogonu vozila in kaže preostali doseg in

    preostanek kWh (kilovatna ura) ter povprečno in trenutno porabo energije (Vozila z nič

    izpusti 2010).

    4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino

    Fiorino (sl. 4.6) združuje zmogljivost, vodljivost in udobje avtomobila z zmogljivostjo

    tovornega prostora in enostavnim nakladanjem, čemur se pridružujeta še zanesljivost in

    vrednost glede na ceno.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 27

    Slika 4.6: Električni dostavnik Fiat Fiorino (Comercial Vehicles 2010)

    Dolžina tega vozila je 3,86 m, višina 1,72 m in širina 1,71 m, kar mu omogoča brezskrbno

    vožnjo po mestnih središčih, saj tudi obračalni krog znaša le 9,95 metra. Prostornina

    tovornega prostora je 2,5 m³ (z zloženim sovoznikovim sedežem 2,8 m³), notranja dolžina

    je več kot 1,5 m (ob zloženem sovoznikovem sedežu skoraj 2,5 m). Nosilnost je do 610 kg

    (vključno z voznikom), zato je Fiorino revolucionarno vozilo v prodajnem razredu

    majhnih dostavnih vozil. Nakladanje in razkladanje lajšajo zelo nizek nakladalni prag (527

    mm) in velika drsna stranska ter dvokrilna zadnja vrata. Za popolnoma varno prevažanje

    blaga ima šest močnih in uporabnih prstanov za pričvrstitev. Fiorino ima v serijski

    (deželni) opremi dvokrilno mrežasto pregrado, ki voznika varuje pred morebitnimi vdori

    tovora v potniški del, hkrati pa omogoča še dodatno povečanje tovornega prostora. Je

    unikatno vozilo v svojem segmentu, ustvarjeno za uporabnike, ki potrebujejo majhen

    dostavnik z nizkimi stroški vzdrževanja, okreten v prometu ter priročen pri parkiranju.

    Novi električni Fiorino je popoln za dostave in transport v mestih. Razvili so ga pri Micro-

    Vett, poganja ga trifazni asinhronski agregat z močjo 15/30 kW, ki omogoča pospešek od 0

    do 50 km/h v sedmih sekundah in dosega hitrosti 80 km/h in več.

    Vozna učinkovitost je več kot sprejemljiva (polno obremenjen lahko premaguje strmine z

    20 % naklonom), kar potrjuje dejstvo, da je električni pogon za vožnjo po mestih ustrezna

    alternativa, še posebej, če je le-ta kombiniran z avtomatskim menjalnikom, ki omogoča

    manj stresno vožnjo tudi v prometnih konicah (Comercial Vehicles 2010). Litijeve baterije

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 28

    zagotavljajo avtonomijo 100 km in več po standardu ECE 101 za mestno vožnjo. Baterije

    je mogoče na omrežju s 3 kW priključkom napolniti v 6 do 8 urah (v primeru priključka z

    9 kW, polnjenje traja le 3 ure). Z enim polnjenjem vozilo doseže razdaljo 100 km. Fiorino

    je gospodaren in ne onesnažuje okolja, je namenjen vožnji po velikih in majhnih mestih.

    Navzven kompakten, znotraj prostoren, saj je tovorna površina presenetljivo velika

    (Comercial Vehicles 2010).

    4.2 Električna kolesa

    Kolo je v svetovnem merilu najširše uporabljeno prevozno sredstvo, saj za nizko ceno na

    enostaven, prijeten in zdravju koristen način omogoča prevoz na krajše razdalje. Še širšo

    uporabo v urbanih okoljih zavira nepraktičnost prevoza večje količine prtljage, fizični

    napor, relativno nizka potovalna hitrost, pogostost kraj, odvisnost uporabe od vremenskih

    razmer ter ponekod tudi neurejena infrastruktura kolesarskih stez. Električni pogon za kolo

    je enostaven, saj zahteva le okoli 200 W moči, nekaj več kot 100 Wh energije in do 50 Nm

    navora, kar lahko dosežemo že s preizkušenimi in uveljavljenimi komponentami.

    Električno kolo je sicer nekoliko težje od klasičnega, vendar omogoča manj naporno in

    nekoliko hitrejšo vožnjo. Z uporabo sodobnih akumulatorjev in brez krtačnih motorjev

    bodo električna kolesa postala še bolj zanimiva za širšo uporabo, ne bodo pa nadomestila

    večjih vozil.

    4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center

    Proizvajalec Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (sl. 4.7) je Kalkhoff Nemčija. Pogon

    električnega motorja je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, brez pedaliranja tudi

    električnega pogona ni. S Pedelecom se vozite kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka

    obvladuje tudi strmine (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010).

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 29

    Slika 4.7: Električno kolo Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (Welcome to Kalkhoff Electric

    bicycle reviews 2010)

    V Pedelecu poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko.

    Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno,

    litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna

    namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna

    razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih. Košare za pošto se pritrdijo

    tako spredaj kot zadaj z dimenzijami, ki ji pošta potrebuje (Welcome to Kalkhoff Electric

    bicycle reviews 2010).

    Motor zmore 250 W in električno podporo 25 km/h, s krmilno enoto lahko izberemo 50,

    100 ali 130% podporo, seveda pa se s Pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega

    pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg. Ostale tehnične karakteristike kolesa:

    baterija – 26 V,

    zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,

    teža baterije: 2,5 kg in

    čas polnjenja – do 5 ur.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 30

    4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03

    Električno trikolo s pogonom v samem kolesu. Tako so zmanjšane izgube zaradi

    mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo

    (Električno mestno trikolo 2010).. Tehnični podatki električnega kolesa 250W EMK-03

    (sl. 4.8):

    motor – 250 W v prednjem kolesu,

    baterija – 36 V,

    zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,

    pomoč s pedali,

    največja obremenitev 100 kg,

    največja hitrost do 20 km/h,

    domet 30 km,

    obseg kolesa – 20 col kolesa spredaj, 16 col kolesa zadaj,

    košarica spredaj in zadaj,

    polni se približno 4 ure

    Slika 4.8: Električno mestno trikolo 250W EMK-03 (Električno mestno trikolo 2010)

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 31

    4.3 Električni skuterji

    Motorna kolesa z majhnimi kolesi oz. skuterji, so predvsem v Aziji zelo uveljavljena

    prevozna sredstva, ki uporabnikom omogočajo hiter prevoz v urbanih okoljih in enostavno

    parkiranje. Pri mnogih lastnostih presegajo avtomobile, njihova glavna pomanjkljivost pa

    je v strožjih zahtevah za obvladovanje (vožnjo) vozila, slabši varnosti in odvisnosti

    uporabe od vremenskih pogojev.

    4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01

    Električni skuter (sl. 4.9) s pogonom v samem kolesu. Zmanjšane so izgube zaradi

    mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo

    (Električni skuter 2010). Tehnični podatki skuterja:

    motor – 48 V,

    moč motorja – 1500 W,

    baterija – 48 V,

    zmogljivost baterije – 33 Ah,

    največja obremenitev – 150 kg,

    največja hitrost – 45 km/h,

    domet – 60 km,

    zavore – diski spredaj, boben zadaj,

    dodan kovček s ključavnico ter

    teža 90 kg brez baterij.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 32

    Slika 4.9: Električni skuter 1500W ES-01 (Električni skuter 2010)

    4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03

    Električni skuter Yamaha je okolju prijazen in zmore pri optimalni temperaturi zraka 25

    °C. Potovalna hitrost skuterja Yamahe (sl. 4.10) je 30 km/h. Avtonomija skuterja je 43 km

    ter je tako namenjen rabi v mestnem okolju. Za napajanje 1,4-kilovatnega elektromotorja

    skrbi 50-voltna litij-ionska baterija iz Sanya, ki se polni na klasičnem hišnem električnem

    omrežju približno 6 ur. Polnilni adapter ni potreben, saj je celoten sistem integriran v zadek

    skuterja, kar pomeni, da se lahko polnjenje opravi kjerkoli, kjer je omogočen dostop do

    električne vtičnice. Zgolj s tem, da se priklopi priložen električni kabel. Poraba energije je,

    poleg števila prevoženih kilometrov, odvisna tudi od ostalih razmer na cesti. Poleg okolju

    prijaznega delovanja, naj bi bili ena glavnih prednosti električnega skuterja, predvsem

    izredno nizki stroški uporabe (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).

    Slika 4.10: Električni skuter Yamaha EC-03 (Yamaha Releases Electric Scooter 2010)

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 33

    Tehta namreč le 56 kg. Nizka masa, 1,7 m obračalnega radija in skromne dimenzije (1.565

    mm × 600 mm × 990 mm), omogočajo zgledne vozne lastnosti, dobro stabilnost in

    predvsem nujno potrebno okretnost (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).

    4.4 Hibridna električna vozila (HEV)

    Hibridne avtomobile poganja kombinacija elektromotorja in motorja z notranjim

    izgorevanjem. Za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov, so tako s finančnega vidika

    vseeno primerni. Hibridno vozilo s štirikolesnim pogonom, eno os poganja motor z

    notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Pri menjalniku ni potrebno dodati

    navora, kontrolni sistem tega tipa hibrida pa je preprost. Zaradi dobrega navora

    elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih in ruralnih okoljih. Vzdržljivost

    vozil na izključno električni pogon je lahko manjša. Poleg tega je pri nizkih temperaturah

    kapaciteta neogretih akumulatorjev bistveno nižja (odvisno od tipa akumulatorja).

    Obstajajo trije pogonski sistemi hibridnih električnih vozil:

    klasični sistem, pri katerem ni mehanske povezave med motorjem z notranjim

    izgorevanjem in kolesi,

    vzporedni sistem, pri katerem vozilo poganjata elektromotor in motor z

    notranjim izgorevanjem in

    zaporedni sistem, pri katerem delujoči motor z notranjim izgorevanjem polni

    baterije preko generatorja.

    Klasični sistem je primeren izključno za t.i. stop&go pogoje, torej npr. v počasi se

    premikajoči koloni, neprimeren pa je za premagovanje daljših razdalj. Vzporedni hibridni

    sistem deluje s pomočjo zapletenih kontrolnih mehanizmov, poraba energije ob polni

    obremenitvi vozila pa je bolj učinkovita. Slabšo vlečno moč klasičnega sistema in majhno

    zalogo energije bolj težko skrijemo za svetlečo oznako hibridnega vozila, lahko prav tako

    opazimo, da so vzporedni hibridni sistemi samo izboljšani sistemi "stop&go" tehnologije,

    ne ponujajo pa možnosti vožnje na izključno električni pogon. Korak naprej v razvoju

    predstavljajo hibridna vozila "plug-in" tehnologij, ki omogočajo daljšo uporabo izključno

    električnega pogona.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 34

    Zelo preprost, a neučinkovit sistem je štirikolesni pogon, pri katerem eno os poganja motor

    z notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Moč vozila začutimo z zamikom, kar

    je pripisati »flegmatičnosti« motorja z notranjim izgorevanjem (razlog: učinkovitost) in

    kontrolnemu sistemu (Sustainable Green Fleets 2010).

    4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter

    Mercedes-Benz Sprinter (sl. 4.11) je lahko dostavno vozilo in je namenjeno predvsem

    podjetjem, ki niso zasebni uporabniki.

    V hibridnem pogonu Sprinterja (z ali brez ponovnega polnjenja) je električni motor

    integriran v pogonski sklop med menjalnikom in sklopko. Svojo energijo pridobi iz nikelj-

    kovinsko hidridne baterije, ki se nenehno napaja, ko na potezo, ki deluje kot generator in

    uporabo energije, proizvedene pri zaviranju ali na naklonih spusta (okrevanja).

    Slika 4.11: Električno hibridno-dizel vozilo Mercedes-Benz Sprinter (Hanlon 2010)

    Medosna razdalja vozila je 355 cm. Nakladalna zmogljivost vozila je 1.500 kg. Dimenzije

    tovornega prostora so:

    dolžina 335 cm,

    širina 172 cm in

    višina 186 cm.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 35

    Plug-in pomeni, da je vozilo opremljeno z vtičnico, ki omogoča ponovno polnjenje

    akumulatorja tudi, ko motor ne teče, na primer ponoči. Kombi na hibridni pogon ne

    proizvaja emisij in vožnja z njim je mirna. Sprinter ima plug-in hibridni pogon s 70 kW

    električnim motorjem. Sprinter ima motor, ki je razdeljen na dva pogona. Z notranjim

    izgorevanjem motorja in električnim motorjem ter sta postavljena vzporedno.

    Sprinter ima električni motor z močjo 70 kW v kombinaciji z konvencionalnim dizelskim

    motorjem. Potrebno energijo pridobi iz nikelj-kovinske hidridne baterije (NiMH) s

    kapaciteto 14 kWh. Z izključno električnim pogonom se omogoči razdalja do 30 km.

    Baterija se napaja iz električnega omrežja oskrbljenega z električno energijo. Čas polnjenja

    baterije je približno 6 ur. Energija pri zaviranju se uporablja za polnjenje akumulatorja

    (Hanlon 2010).

    4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop

    Pionir v razvoju o hibridnih električnih sestavnih delov koles je proizvajalec Sanyo.

    Eneloop je hibridno električno kolo (Eneloop bike 2010).

    Prednosti e-kolesa:

    ima minimalne obratovalne stroške,

    visoki izkoristek je pomenljiv za udobje ter

    hibridno električno kolo je bolj uporabno kot navadno kolo.

    Kolo Eneloop (sl. 4.12) vsebuje nikelj-metal-hidridno (Ni-MH) in litij-ionsko baterijo, ki je

    lažja v teži in daje več kilometrine na eno polnjenje kolesa.

    Slika 4.12: Električno hibridno kolo Eneloop (Eneloop bike 2010)

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 36

    Eneloop kolo se lahko napolni na tri načine. Zavorno polnilni sistem je tak, da se s

    pritiskom na zadnjo zavoro preko vzvoda transformira motor v generator in to je

    sposobnost polnjenja baterije. Kadarkoli so zavore uporabljene, se ustvarja energija. Pri

    Auto Mode načinu polnjenja se kolo med vožnjo samodejno prilagodi na okoljske razmere,

    pa naj gre za ravno površino, navkreber ali navzdol po hribu. Auto Mode sistem omogoča

    pospešeno vožnjo. Power-up način polnjenja nudi udobno vožnjo z močno asistenco.

    Zaradi vgrajenega načina Power-up polnilnika se pri kolesu zviša izhodna moč motorja. S

    tem se omogoči udobna vožnja navkreber z zelo malo porabljene energije pri pedaliranju.

    Polnjenje Loop je način polnjenja med vožnjo. Loop polnjenje je močna funkcija

    generatorja, kjer energija kroži bolj učinkovito. Baterija se polni med vožnjo s kolesom

    (Eneloop bike 2010).

    Tehnične karakteristike kolesa so:

    baterija – Litij-ionska,

    moč baterije – 25 V,

    zmogljivost baterije – 5,7 Ah,

    motor – brezkrtačni z močjo 250 W,

    prenos moči – notranja s 3-hitrostmi,

    čas polnjenja – 3 ure in 30 minut,

    poraba električne energije polnilnika – 67 W,

    polnilnik baterije – preko vtičnice. 120 V, 60 Hz, enofazna ter

    velikost pnevmatik – 26 x 1-3/8''.

    4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120

    Eko ET-120 je revolucionarni električno-bencinski hibridni skuter, opremljen z bencinskim

    motorjem (70 konjev). Hibridno območje dosega za 120 km/ltr kot v primerjavi

    normalnega dosega, ki znaša 40 km/ltr. Motor ima navor in moč enakovredno (120 konjev)

    bencinskemu motorju.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 37

    Največja hitrost Eko ET-120 električno-bencinskega hibridnega skuterja je 65 km/h. Ko je

    skuter (sl. 4.13) vključen na hibridni pogon se akumulator avtomatsko polni med vožnjo in

    ga ni potrebno posebej polniti (Newtechnology 2010).

    Slika 4.13: Električno-bencinski hibridni skuter Eko ET-120 (Newtechnology 2010)

    4.5 Polnilna infrastruktura električnih vozil v Sloveniji

    Polnilna infrastruktura se lahko razvije neodvisno, v okviru trgovanja z električno energijo

    ali kot del distribucijskega omrežja. Ni pa vezana na tranzitne poti, kot je na primer vezan

    razvoj polnilnic z avtoplinom.

    Ena od strategij je postavljanje polnilnic na mesta (sl. 4.14), kjer so vozila parkirana, saj

    polnjenje traja več ur. V Sloveniji imamo šest polnilnih mest za električna vozila. Javna

    polnilna mesta so v:

    Ljubljana- Grad Kodeljevo,

    Maribor- Kavarna Italcrem,

    Kranj- Labore,

    Bohinj- Park Hotel,

    Celje- Hotel Štorman ter

    Logarska Dolina.

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 38

    Postavitev polnilnih mest je priporočljiva ob večjih trgovskih središčih, garažnih hišah in

    javnih parkirnih mestih.

    Prvo polnilno mesto je podjetje Etrel aprila letos postavilo pred ploščad restavracije na

    Gradu Kodeljevo. V juliju pa je prvo polnilno mesto dobil tudi Maribor, tam je postavljena

    pred kavarno Italcrem, ki se nahaja na naslovu Belokranjska ulica 12b (Budal 2009).

    Slika 4.14: Polnilno mesto za električna vozila (Budal 2009)

    Načini polnjenja električnih vozil so:

    normalno polnjenje s standardno 230 V vtičnico pri toku 10 oziroma 16 A traja do

    8 ur,

    hitrejše je polnjenje s tipsko vtičnico pri 400 V in 36 A, ki traja do pol ure ter

    zamenjava praznega akumulatorja s polnim, kar traja 3 minute.

    Da bi poenotili sisteme za polnjenje električnih avtomobilov v Evropi poteka proces

    standardizacije opreme (Budal 2009). Glavne zahteve so:

    da je vtičnica enotna po vsem svetu in skladna z eno in tri faznim sistemom,

    omogoča polnjenje z napetostjo do 500 V in 63 A pri treh fazah ali 70 A pri eni,

    da je robustna in omogoča uporabo na prostem in je poceni,

  • Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 39

    omogoča več stopenj zaščite, zaklepanje, preprečevanje kraje in varnost

    uporabnika,

    ne nazadnje pa naj omogoča podatkovno povezavo med vozilom in električnim

    omrežjem.

    Sistem plug-in za električno hibridna vozila začne delovati, ko zmanjka električne energije

    v vozilu, tako pogon prevzame bencinski ali dizelski motor, litij-ionske baterije pa je prek

    hišne električne vtičnice ali javne polnilne postaje moč napolniti v 90 minutah (Budal

    2009).

    4.6 Razvoj električnih vozil in polnilne infrastrukture

    Prva električna vozila so se na cestah pojavila ob koncu 19. stoletja, in kljub temu da je

    takrat kazalo, da bodo postala standardno cestno prevozno sredstvo, so jih spodrinila vozila

    z motorji z notranjim zgorevanjem. »Kolizija gospodarske recesije, labilnih cen nafte,

    prekomernih emisij TGP ter relativno visoke stopnje informacijskih ter drugih tehnologij,

    pa jih je ponovno postavila v ospredje«, pravi Miha Levstek direktor Etrela.

    Razvoj električnih vozil je v preteklih dveh letih doživel pravi