UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO

Lea Mitrašinovič

EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

Diplomsko delo

Maribor, september 2010

I

Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa

EKOLOŠKA MOTORNA VOZILAV PODJETJU POŠTA SLOVENIJE D.O.O.

Študent: Lea MITRAŠINOVIČ

Študijski program: univerzitetni, Promet

Smer: Železniški promet

Mentor: izr.prof.dr. Matjaž ŠRAML

Somentor: Robert KOLER univ.dipl.ekon.

Maribor, september 2010

II

III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju Šramlu in somentorju

Robertu Kolerju, uni.dipl.ekon. za strokovno

vodenje in podporo pri izdelavi diplomskega

dela.

IV

EKOLOŠKA MOTORNA VOZILA V PODJETJU POŠTA SLOVENIJA D.O.O.

Ključne besede: ekologija, poštni promet, ekološka vozila, energija, emisije UDK: 504.05: 629.1(043.2)

Povzetek

V diplomskem delu so na kratko predstavljena teoretična izhodišča poštnega prometa,

ekologije, okolja, emisij, energijske omejitve pri delovanju voznega parka in omejitve

pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka. Opisana je analiza obstoječega

stanja voznega parka Pošte Slovenije ter predstavljena potrebna ponudba električnih

vozil na trgu za namene dejavnosti pošt. Prav tako je opisana ponudba električnih vozil

in polnilna infrastruktura, ki je primerna za poštne storitve. Predstavljena je

zakonodaja na področju ekoloških motornih vozil in ocena vplivov na okolje. Opisani so

načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije. V

zadnjem delu diplomske naloge so predlagane dejavnosti pristojnih organov za

izvajanje ekološko sprejemljive dejavnosti.

V

ECOLOGICAL MOTOR VEHICLES AT SLOVENIAN POST

ENTERPRISE

Key words: ecology, postal traffic, electric vehicles, energy, emissions

UDK: 504.05: 629.1(043.2)

Abstract

This work presents an overview of the theoretical foundations of postal traffic, ecology,

environment, emissions and energy constraints on the operation of rolling stock and the

restrictions on the provision of power for the vehicle fleet. Described exists analysis of

existing condition of fleet of Post Slovenia company. In the present work is a necessary

supply of electric vehicles on the market for the purpose of post activities. Described the

supply of electric vehicles and infrastructure charging suitable for postal services.

Legislation is presented in area of ecological motor vehicles. In short, it presented an

environmental impact assessment. It describes the plans for the future on ecological

vehicles and renewable energy sources. In final part of the paper present the proposed

activities by competent authorities for the implementation of ecologically acceptable

activities.

VI

VSEBINA

1 UVOD .................................................................................................................. 1

1.1 PROBLEM IN PREDMET RAZISKAVE .................................................................. 2

1.2 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ............................................................................. 2

1.3 UPORABLJENE METODE RAZISKAVE................................................................. 2

1.4 STRUKTURA NALOGE...................................................................................... 3

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA............................................................................. 4

2.1 POJEM LOGISTIKA IN TRANSPORT .................................................................... 4

2.2 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI POŠTNEGA PROMETA ................................................... 5

2.2.1 Pojem poštnega prometa ........................................................................ 5

2.2.2 Vrste poštnih storitev ............................................................................. 5

2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa............................................................. 7

2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa ........................................................... 7

2.3 LOGISTIKA POŠTNEGA PROMETA ..................................................................... 7

2.4 POMEN EKOLOGIJE, OKOLJA IN EMISIJ.............................................................. 8

2.4.1 Ekologija ............................................................................................... 8

2.4.2 Okolje.................................................................................................... 8

2.4.3 Emisija .................................................................................................. 9

2.5 TEORETIČNE OMEJITVE PRI ZAGOTAVLJANJU ENERGIJE ZA DELOVANJE VOZNEGA

PARKA ...................................................................................................................... 9

2.5.1 Nafta.................................................................................................... 10

2.5.2 Sintetična olja ...................................................................................... 10

2.5.3 Kapljevita goriva ................................................................................. 11

2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin ......... 11

2.6 TEORETIČNE ENERGIJSKE OMEJITVE PRI DELOVANJU VOZNEGA PARKA ........... 12

2.6.1 Petrol d.d. ............................................................................................ 14

VII

2.6.2 OMV d.o.o........................................................................................... 14

3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE........................ 16

3.1 VOZNI PARK POŠTE SLOVENIJE ..................................................................... 16

3.2 OBSTOJEČA ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................. 17

3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter............................................................ 17

3.2.2 Kolo na električni pogon...................................................................... 18

3.3 ZELENE TEHNOLOGIJE V TRANSPORTU POŠTE SLOVENIJE ............................... 20

3.4 UPORABA IN PORABA ENERGIJE ELEKTRIČNIH VOZIL ...................................... 20

3.5 TEHNOLOGIJA POLNJENJA ELEKTRIČNIH VOZIL V PODJETJU POŠTA SLOVENIJE 21

4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE

DEJAVNOSTI POŠT................................................................................................ 22

4.1 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 22

4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect ................................. 22

4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E. .................... 24

4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino .............................................................. 26

4.2 ELEKTRIČNA KOLESA.................................................................................... 28

4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center .................................................. 28

4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03 ............................................ 30

4.3 ELEKTRIČNI SKUTERJI................................................................................... 31

4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01............................................................ 31

4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03.................................................. 32

4.4 HIBRIDNA ELEKTRIČNA VOZILA (HEV) ......................................................... 33

4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter ............................... 34

4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop ........................................................ 35

4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120............................... 36

4.5 POLNILNA INFRASTRUKTURA ELEKTRIČNIH VOZIL V SLOVENIJI ...................... 37

4.6 RAZVOJ ELEKTRIČNIH VOZIL IN POLNILNE INFRASTRUKTURE.......................... 39

4.6.1 Proizvodnja električnih vozil................................................................ 39

VIII

4.6.2 Vključitev Elektro industrije v razvoj-proizvodnjo električnih vozil..... 40

4.6.3 Zveza Renault-Nissan .......................................................................... 40

4.6.4 Električna vozila z gorivom ................................................................. 40

4.6.5 Električna in hibridna vozila ................................................................ 41

4.6.6 Polnjenje električnih vozil med vožnjo................................................. 41

4.6.7 Brezžična polnilna postaja za vozila - Plugless Power .......................... 42

5 ZAKONODAJA S PODROČJA EKOLOŠKIH MOTORNIH VOZIL.......... 43

5.1 KJOTSKI PROTOKOL...................................................................................... 43

5.2 ZAKONODAJA V EU...................................................................................... 44

5.2.1 Zelena knjiga – K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo . 44

5.2.2 Smernice trajnostnega razvoja na področju onesnaževanja okolja......... 44

5.2.3 Povečanje uporabe biogoriv ................................................................. 45

5.2.4 Spodbujanje čistih vozil za cestni promet ............................................. 47

5.2.5 Energija za spreminjajoči svet – Energy for a changing world.............. 48

5.2.6 Standardi EURO za cestni promet (ECE) ............................................. 49

5.3 STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE ................................................................. 51

5.4 SMERNICE ZA POŠTNE UPRAVE ...................................................................... 55

6 OCENA VPLIVOV NA OKOLJE.................................................................... 56

6.1 ANALIZA VOZNEGA PARKA POŠTE SLOVENIJE (2006-2010)............................ 56

6.1.1 Analiza podatkov o porabi goriva......................................................... 57

6.1.2 Analiza in vrednotenje izmerjenih izpustov CO2.................................. 62

6.1.3 Analiza posledice zamenjave vozil na gorivo za EV............................. 64

6.2 EMISIJE TOPLOGREDNIH PLINOV.................................................................... 66

6.3 EMISIJE STRUPENIH SNOVI............................................................................. 69

7 NAČRTI ZA PRIHODNOST NA PODROČJU EKOLOŠKIH VOZIL IN

OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE...................................................................... 71

IX

7.1 ENERGETIKA IN TRAJNOSTNI VIRI ENERGIJE................................................... 72

7.2 EVROPSKI STRATEŠKI NAČRT ZA ENERGETSKO TEHNOLOGIJO ......................... 74

7.3 ELEKTRIČNA VOZILA .................................................................................... 75

7.4 NAČRT POŠTE SLOVENIJE ............................................................................. 75

7.5 PREDLOGI ZA UVAJANJE ELEKTRIČNEGA PROMETA V PODJETJA ...................... 76

8 STIK Z DRUŽBO ............................................................................................. 77

8.1 PREDLOGI ZA IZOBRAŽEVANJE VARČNE VOŽNJE............................................. 77

8.2 PREDLOGI ZA PROMOCIJO.............................................................................. 80

9 SKLEP............................................................................................................... 82

10 VIRI, LITERATURA.................................................................................... 84

11 PRILOGE ...................................................................................................... 90

11.1 SEZNAM SLIK ............................................................................................... 90

11.2 SEZNAM PREGLEDNIC ................................................................................... 91

11.3 NASLOV ŠTUDENTA ...................................................................................... 91

11.4 KRATEK ŽIVLJENJEPIS................................................................................... 92

X

UPORABLJENI SIMBOLI

A - amper

Ah - amper ura

cm - centimeter

cola - velikost kolesa

g - gram

g/km - gram na kilometer

g/kWh - gram na kilovatno uro

kg - kilogram

km/h - kilometer na uro

kW - kilovat

kWh - kilovatna ura

l - liter

l/100km - en liter na sto kilometrov

m3 - kubični meter

m - meter

mm - milimeter

Nm - Newton meter

obr/min - obrat na minuto

ppm - enota za merjenje koncentracije

V - volt

t - ton

W - vat

Wh - vat ura

XI

UPORABLJENE KRATICE

ARSO - Agencija za okolje Republike Slovenije

CARS-21 - Competitive Automotive Regulatory System for the 21st

CFCs, HFCs - Fluorokloroogljikovodiki

CH4 - Metan

CNG - Stisnjen zemeljski plin

CO - Ogljikov monoksid

CO2 - Ogljikov dioksid

ECE - Gospodarska komisija za Evropo

EDF - Francoska energetska družba

EES - Elektroenergetski sistem

E-LDV - Lahko dostavno vozilo na električni pogon

EMAS - Eco. Management and Audit Scheme

EPA - Agencija za varstvo okolja

ERTRAC - Evropski svetovalni svet za raziskave v cestnem prometu

EU - Evropska unija

EV - Električno vozilo

EEV - Okolju prijazno vozilo

HC - Vodikoogljiki

HC + NOx - Mešanica vodikoogljikov in dušikovih oksidov

HEV - Hibridno električno vozilo

IPCC - Medvladni odbor za podnebne spremembe

LDV - Lahko dostavno vozilo

XII

Ni-MH - Nikelj-metal-hidridno

NMVOC - Nemetanske hlapne organske spojine

NO2 - Didušikov oksid

NOx - Dušikov oksid

O3 - Ozon

OECD - Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj

OP - Operativni program

OP-TGP - Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov

OV - Osebno vozilo

OVE - Obnovljivi viri energije

OVE-E - Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije

P-LDV - Lahko dostavno vozilo na utekočinjen naftni plin

PM - Trdi delci

PS - Pošta Slovenije

RO-RO - Roll on – roll off

RS - Republika Slovenije

SDV - Srednje dostavno vozilo

TGP - Toplogredni plin

TV - Tovorno vozilo

UNFCCC - Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja

UNP (LPG) - Utekočinjen naftni plin

UZP - Utekočinjen zemeljski plin

ZDA - Združene države Amerike

ZOV - Zakon o varstvu okolja

ZPSto-2 - Zakon o poštnih storitva

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 1

1 UVOD

Osnovna naloga transporta v poštnem prometu je kakovostni prenos oziroma distribucija

pošiljk. Elementi kakovosti prenosa oz. distribucije pošiljk so predvsem hitrost oz. točnost

(pravočasno prispetje in odprava pošiljk na/s poštnih enot, dostava pošiljk naslovnikom in

prevzem pošiljk pri pošiljateljih), rednost oz. pogostost (vsakodnevna dostava in prevzem

pošiljk), dostopnost (na celotnem geografskem območju) in varnost (brez poškodb, brez

odtujitev pošiljk,…). Izbrati je treba ustrezno prevozno sredstvo oz. vozilo (količina

pošiljk, dostopnost do poštne enote).

Iz vidika načrtovanja logističnih in transportnih poti je potrebno upoštevati obstoječe

zakonske predpise, raven storitev, stanje infrastrukture in prometno tehnične omejitve za

izvedbo prevoza. Vse kriterije je potrebno definirati za vsako območje, glede na različne

lokalne pogoje.

Pošta Slovenije (PS) se zaveda pomena varovanja okolja in družbene odgovornosti do

okolja v katerem deluje, zato je že začela z uvajanjem tehnologij, ki zmanjšujejo

obremenjevanje okolja. V strateškem razvojnem programu zato namenja posebno

pozornost ekološki sprejemljivosti voznega parka, hkrati pa s tem spodbuja nastajanje

novih delovnih mest v tako imenovani zeleni tehnologiji.

Povečanje emisij toplogrednih plinov (TGP), je v zadnjih petdesetih letih posledica

modernega načina življenja, ki zahteva porabo množice fosilnih goriv za različne namene,

npr. za ogrevanj, proizvodnjo električne energije, pogon vozil, itd.

Pomembna usmeritev PS je poleg spoštovanja standardov, preglednosti poslovanja in

etičnosti zagotovo tudi družbena in okoljska skrb, ki jo vključujejo v svoje poslovne

aktivnosti in tudi v odnose med vsemi udeleženci. Še posebej prizadevno podpira

aktivnosti, ki se odvijajo v okoljih, kjer je PS močno prisotna, kar jih tesno povezuje z

lokalnimi skupnostmi. PS je prevzela zaveze Združenja evropskih poštnih operaterjev, ki

do leta 2013 predvideva znižanje emisij TGP za 10%.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 2

1.1 Problem in predmet raziskave

Promet je zelo pomemben porabnik tekočih goriv. Problem diplomske raziskave je

obravnavati temo ekološka motorna vozila v podjetju PS, ki daje v zadnjem času velik

poudarek na vpeljavo ekoloških motornih vozil v svoj vozni park. Ekološka motorna vozila

je potrebno v vozni park uvesti postopoma. Obravnavano območje je uvajanje ekoloških

motornih vozil v PS.

Predmet diplomske raziskave je raziskati in potrditi važne zakonitosti in nivoje upravljanja

v poštnem prometu. Z uvedbo ekoloških motornih vozil se razbremeni okolje in s tem se

izboljša njegova kakovost. Na trgu so v ponudbi različna električna vozila za namene

dejavnosti pošt, ki pa se razlikujejo po doseženi razdalji z enim polnjenjem.

1.2 Namen in cilj raziskave

Namen in cilji raziskovanja je, da bo vozni park PS postal čistejši, okolju prijaznejši in

varčnejši. Cilj diplomskega dela je predvsem predstaviti ekološka motorna vozila, ki jih

uvaja PS, ter ugotoviti ekološko sprejemljivost voznega parka PS v »zeleni tehnologiji«.

PS je prvo državno podjetje, ki se je odločilo, da bo tudi v praksi dokazalo, da je ekološko

osveščeno. To bo podjetju omogočilo zmanjšanje stroškov za gorivo in zmanjšale se bodo

emisije ogljikovega dioksida v okolje.

Namen raziskave je opraviti analizo ali lahko za ekološka vozila, ki so v načrtu uvajanja,

realno napovemo oceno stopnje ravni emisij v okolje, glede na pričakovan vozni park. Na

podlagi definiranega problema lahko napovemo merila, ki razbremenjujejo okolje glede na

»zeleni« vozni park.

1.3 Uporabljene metode raziskave

Glede na temo diplomske naloge, sem pri izdelavi diplomskega dela uporabila naslednje

metode dela:

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 3

Metoda analize – je postopek raziskovanja in razstavljanja pojmov na njihove

enostavne sestavne dele in elemente ter študije vsakega dela zase v odnosu do

celote.

Metoda sinteze – je povezovanje delov ali elementov v eno enoto.

Primerjalna metoda – pomeni postopek primerjave istih ali podobnih dejstev. Ta

metoda omogoča raziskovalcu da pride do novih, boljših zaključkov.

Metoda opazovanja – metoda za zbiranje podatkov in informacij na podlagi dejstev.

Opazovanje predstavlja temeljni predpogoj za raziskavo.

Metoda deskripcije – je postopek enostavnega opisovanja dejstev, procesov in

predmetov v naravi.

1.4 Struktura naloge

V prvem poglavju je opisan problem in predmet raziskave, njen namen in cilj, metode dela

in struktura naloge. Drugo poglavje obsega glavna teoretična izhodišča, ki so splošni

pregled osnovnih pojmov poštnega prometa, ekologije, okolja, emisij in medsebojne

povezave med njimi. V tretjem delu je opis obstoječega stanja PS. V njem je predstavljen

obstoječi vozni park, obstoječa električna vozila, »zelene tehnologije« v transportu PS,

uporaba in poraba energije električnih vozil ter tehnologija polnjenja električnih vozil v

podjetju PS. V četrtem poglavju je podana ponudba električnih vozil na trgu za namene

dejavnosti pošt. Peto poglavje obsega zakonodajo s področja ekoloških motornih vozil.

Šesti del razkriva oceno vplivov prometa motornih vozil na okolje. V naslednjem delu so

opisani načrti za prihodnost na področju ekoloških vozil in obnovljivih virov energije.

Prikazane so tudi strateške usmeritve na področju energetike in električnih vozil. V osmem

delu je opisan »stik z družbo«, kjer je podan predlog za izobraževanje varčne vožnje in

izvajanje promocije o okoljski osveščenosti podjetij. Sledi sklep, v katerega so vključena

moja spoznanja, na koncu je podana literatura in priloge.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 4

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1 Pojem logistika in transport

Transport zajema prevoz surovin, polproizvodov, nedokončanih proizvodov, sestavnih

delov in drugega materiala od mesta njihovega izvora oziroma od dobavitelja do

proizvodnje in prevoz od proizvajalca do skladišča odjemalca oziroma do končnega

uporabnika.

V logistični verigi mora biti transport tekoč, s čim manjšimi motnjami in zastoji.

Omogočati mora čim krajši čas dostave ob upoštevanju stroškov in zadovoljiti naročnika.

Izkoriščati je treba prednosti kombiniranega transporta in špediterskih storitev. V zvezi s

transportom ne smemo misliti le na prevoznino. Zanesljiv transport lahko znižuje

odjemalcu zaloge in s tem stroške. Zelo pomembno je, da blaga med transportom ne

poškodujemo oz. da se ne zmanjša njegova vrednost.

Osnovna naloga transporta je pravočasen dovoz surovin nedokončanih proizvodov,

polproizvodov, sestavnih delov in drugih materialov ter odvoz končnih proizvodov. Za

uspešno in učinkovito izvajanje te naloge mora prevoznik izbrati najpomembnejše

prevozno sredstvo in prevozne poti ter spremljajoče naloge v zvezi s transportom zaupati

(Jakomin et al. 2002).

Poleg izbire prevozne poti in prevoznega sredstva se mora podjetje oziroma špediter

odločiti še med možnostjo lastnega prevoza (imeti lasten vozni park), najemanjem tujih

prevoznikov ali s kombinacijo obeh možnosti.

Lastne prevozne kapacitete pomenijo za podjetje večjo zanesljivost pri opravljanju

transportnih storitev kakor tudi večjo prilagodljivost, ko mora podjetje opraviti hitre in

nepredvidene transporte.

V praksi uporabljajo podjetja oz. špediterji različne kombinacije. Določen del transporta

opravijo z lastnimi transportnimi sredstvi, za drugo pa najamejo tuje, zunanje prevoznike.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 5

S takšnimi kombinacijami želijo zagotoviti čim ustreznejšo raven transportnih storitev in

seveda ob tem tudi nižje stroške.

2.2 Splošne značilnosti poštnega prometa

2.2.1 Pojem poštnega prometa

Pojem poštnega prometa oz. poštnega prevoza je specifična vrsta gospodarske dejavnosti,

ki s pomočjo prometne infrastrukture in poštne suprastrukture prevaža, transportira,

prenaša in prelaga poštne pošiljke z enega mesta na drugo. Pri tem obvladuje prostorske in

časovne razdalje.

Poštni promet kot specifična podvrsta prometa aktivno sodeluje v skoraj vseh

tradicionalnih vrstah transporta, v cestnem, železniškem, pomorskem, rečnem, jezerskem,

zračnem in kanalskem prometu. Uporablja tudi sodobne tehnologije transporta, kot je

paletizacija, kontejnerizacija, RO-RO (roll on – roll off), huckepack in bimodalni transport.

Najpomembnejše podvrste poštnega prometa so: notranji promet znotraj poštnega objekta,

zunanji transport med poslovnimi enotami v poštni mreži, prevoz pošiljk zaradi njihove

koncentracije, transport pošiljk zaradi njihove difuzije, prevoz poštnega osebja, transport

potnikov, mestni transport, medmestni transport, medmestni magistralni transport,

nacionalni poštni transport in mednarodni poštni transport. Poštni prevoz je prevoz z

lastnimi prevoznimi sredstvi, pogodbeni prevoz poštnih pošiljk in prevoz poštnih pošiljk z

rednimi linijami javnih prevoznikov. Glede na predmet prevoza, je poštni promet prevoz

posameznih (kosovnih) pošiljk, prevoz pošiljk v poštnih vrečah ali kontejnerjih in prevoz

potnikov s poštnimi prevoznimi sredstvi.

Poštni promet je celota poštnih storitev, poštnih poslovnih enot, sredstev za delo, pravnih

pravil, poštne tehnologije in človeških virov (Zelenika 2001).

2.2.2 Vrste poštnih storitev

Poštna storitev se v notranjem poštnem prometu izvaja v skladu z določili Zakona o

poštnih storitvah (Zakon o poštnih storitvah 2009), s splošnimi pogoji izvajanja

univerzalne poštne storitve, s splošnimi pogoji izvajanja drugih poštnih storitev, v

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 6

mednarodnem poštnem prometu pa tudi v skladu z določili Konvencije Svetovne poštne

zveze in drugimi mednarodnimi predpisi ter dogovori.

2.2.2.1 Univerzalna storitev

Univerzalna storitev je trajno, redno in nemoteno izvajanje ene ali več s tem zakonom

določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo na celotnem ozemlju Republike

Slovenije ali na njenem delu po cenah, dostopnih za vse uporabnike poštnih storitev. Kot

univerzalna storitev se izvajajo te poštne storitve:

sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih pošiljk do mase 2 kg,

sprejem, usmerjanje, prevoz in dostava poštnih paketov do mase 10 kg,

storitev priporočene in vrednostne poštne pošiljke in

prenos poštnih pošiljk za slepe in slabovidne.

Agencija lahko s splošnim aktom glede na stanje trga poštnih storitev in ugotovljenih

potreb uporabnikov poveča omejitev mase poštnih paketov pri univerzalni storitvi do mase,

ki ne presega 20 kg in lahko predpiše posebne ureditve za dostavo takšnih paketov. Ne

glede na navedeno pa mora biti kot del univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka

zagotovljena dostava poštnih paketov prejetih iz drugih držav članic Evropske unije do

mase, ki ne presega 20 kg na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Univerzalna storitev

se izvaja v notranjem in čezmejnem poštnem prometu.

2.2.2.2 Zamenljive storitve

Zamenljive storitve so poštne storitve, ki jih je mogoče z vidika uporabnika šteti za

storitve, ki spadajo v nabor univerzalne storitve, saj so v zadostni meri medsebojno

zamenljive z univerzalno storitvijo (v nadaljnjem besedilu: zamenljive storitve). Med

zamenljive storitve spadajo predvsem vse storitve, ki so univerzalne storitve. Agencija v

posamičnih primerih ob uporabi pravil konkurenčnega prava presodi, ali so to zamenljive

storitve ter pri tem upošteva značilnosti storitev, vključno z značilnostmi dodane vrednosti

ter njihove predvidene uporabe in določanja cen (Zakon o poštnih storitvah 2009).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 7

2.2.3 Infrastruktura poštnega prometa

Infrastrukturo poštnega prometa sestavljajo obstoječi objekti, naprave in oprema, ki s

pomočjo poštne suprastrukture omogočajo izvedbo poštnih storitev. Sestavljajo jo poštne

zgradbe, poštne naprave, avtomati za prodajo znamk, vrednostnih papirjev in druga

fiksirana poštna oprema.

2.2.4 Suprastruktura poštnega prometa

Suprastrukturo poštnega prometa sestavljajo mobilna delovna sredstva oziroma mobilna

prevozna in pretovorna sredstva, naprave, avtomati, računalniki ipd. To so sredstva, ki s

pomočjo poštne infrastrukture izvajajo poštne storitve. Za racionalno izvajanje široke

palete zelo zahtevnih poštnih storitev je odločilnega pomena, razen poštne infrastrukture in

suprastrukture, človeški potencial. To so uslužbenci, specializirani poštni eksperti in poštni

operativni in kreativni managerji (Zelenika 2001).

2.3 Logistika poštnega prometa

Logistika poštnega prometa je dejavnost, ki se ukvarja z upravljanjem toka materialov od

virov do porabnikov tako znotraj kot med podjetji. Logistika poštnega prometa zajema

fizični tok materiala in tok informacij od dobavitelja, preko proizvajalca in trgovca do

končnega potrošnika in pomeni prostorske spremembe, poleg tega pa tudi skladiščenje

(premagovanje časa). Cilj poštne logistike je zagotoviti prave dobrine in storitve, na

pravem mestu ob pravem času, količini in kakovosti, z najnižjimi stroški in vplivi na

okolje, skladno s sklenjeno pogodbo.

S prostorskimi spremembami, to je s transportom, je potrebno tudi oblikovanje tovornih

enot in pakiranje, nakladanje, prekladanje in razkladanje, določevanje zalog za

skladiščenje in s tem v zvezi vse potrebne komunikacije za izmenjavo in predelavo

informacij. Vsa ta dejavnost spada pod dejavnost poštne logistike (Zelenika 2005).

Vodenje poštne logistike vsebuje vse materialne tokove, in sicer: tok nabavljenega

materiala v podjetje, tok v proizvodnem procesu in tok izdelkov do kupcev. Izhodiščno

točko predstavlja kratkoročni prodajni plan in z njim povezan plan izdelkov. Funkcija

poštna logistika vsebuje torej kratkoročno planiranje materiala, oskrbo s surovinami in

drugim materialom, notranji transport, skladiščenje in fizično distribucijo.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 8

Logistika poštnega prometa mora biti:

orodje za obvladovanje oskrbovalnih verig,

zanesljiva, točna in hitra,

varna in stroškovno sprejemljiva,

izjemno odzivna,

omogočati mora oskrbo »just-in-time«,

vsebovati sisteme za informacijsko spremljanje in sledenje pošiljk,

temeljiti na elektronskem poslovanju v celovitih informacijskih sistemih.

Logistični poštni center je sestavljen, dinamičen in stohastičen (verjeten ali nepredvidljiv)

sistem z naslednjimi podsistemi: terminal, carinska skladišča, proste cone, blagovno-

transportni center, skladišča, blagovno-trgovinski center, blagovno-distribucijski center. Je

relativno fleksibilen, prilagaja se tržišču, potrošnikom in kupcu. Lociran je v

gravitacijskem področju večjih industrijskih centrov in mest (Zelenika 2005).

2.4 Pomen ekologije, okolja in emisij

2.4.1 Ekologija

Ekologija je veja biologije, ki preučuje odnose med organizmi ter odnose med njimi in

neživim okoljem (Novak 2000). Ekološka ozaveščenost je razumevanje in upoštevanje

naravnih zakonitosti in osnov življenja ter zavzetost za upoštevanje okoljskih družbenih

norm in reda.

2.4.2 Okolje

Okolje je prostor z različnimi sestavinami, ki omogoča življenje na Zemlji in je del narave,

ki jo je človek delno prilagodil svojemu bivanju ter delovanju. Je prilagojeno za

pridelovanje hrane, živinorejo, gozdarjenje, pridobivanje energije in vode, delno zaščito

pred naravnimi ujmami, za nekmetijske proizvodne in storitvene dejavnosti in promet. V

njem se urejajo naselja, mesta in središča. Za normalno življenje in delo je treba v sedanjih

razmerah skrbeti za ohranjanje naravne kakovosti zraka, vode, tal, žive narave, naravnih

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 9

virov ter narodovo in svetovno naravno dediščino, varovati je treba zdravje ljudi in skrbeti

tudi za urejene odnose med ljudmi ter odnose posameznikov in družbe do narave in okolja.

Okoljski pregled je občasni, periodični pregled stanja okolja, da se ugotovijo spremembe in

zlasti, ko kaj in kako škodi okolju, ljudem in sonaravnim dejavnostim, da se lahko določijo

ukrepi za izboljšanje tehnologij in razmer. Evropska Unija (EU) je ponudila članicam

shemo Eco. Management and Audit Scheme (EMAS), metodo oblikovanja okoljske

politike in sistema ravnanja z okoljem, ki zahteva ocenjevanje uspešnosti tega sistema,

zavedanja njegovega pomena za obstoj in razvoj podjetja ter obvezno obveščanje javnosti

o vplivih na okolje (Pirnat 2001).

2.4.3 Emisija

Emisija je odvajanje odpadnih plinastih, tekočih snovi ali energije iz vira (emitenta) v

ozračje, vode in tla, zlasti iz dimnikov, ventilacijskih naprav in izpušnih cevi vozil, za

katerega so s predpisi določene omejitve (pogojno dopustne količine za posamezna

onesnaževala in vire ali žarišča) ter nadzorovanje izpustov (Lah 2002). Emisija je pojav, da

kako telo (izvir) oddaja delce ali valovanje (sevanje valovanja).

2.5 Teoretične omejitve pri zagotavljanju energije za delovanje voznega parka

Danes imamo na voljo veliko različnih vrst goriv. Tako ločimo trdna in tekoča goriva.

Zgodovinsko gledano so se najprej uporabljala trdna goriva. Pri tem je najprej šlo za

obnovljive vire energije, kot so les, slama in ostala biomasa, kasneje pa so se pridružili še

najrazličnejši premogi, ki so fosilna goriva. Obnovljivi viri v zadnjih letih ponovno

pridobivajo na veljavi zaradi svoje okoljske sprejemljivosti in konkurenčne cene v

primerjavi s fosilnimi gorivi. Kljub velikim možnostim uporabe »čistejših« alternativnih

energijskih virov (sončna in geotermalna energija, razni obnovljivi viri energije – biomasa)

se danes v večini primerov uporablja za ogrevanje, zgorevanje fosilnih goriv, kar je

posledica njihovih prednosti pred ostalimi gorivi, kot so: visoke kurilne vrednosti,

relativno nizke cene, močno razvejane distribucijske mreže in sorazmerno preproste

regulacije zgorevalnih naprav (Samec 2005). Fosilna goriva so torej gorljive snovi, ki

morajo imeti določene lastnosti (gostota, kurilnost, sestava, agregatno stanje,…) od katerih

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 10

je v največji meri odvisna odločitev o vrsti zgorevalne naprave, ki je za izbrano gorivo

najbolj primerno.

2.5.1 Nafta

Nastala je pred mnogimi milijoni let na osnovi rastlinskih in živalskih ostankov v morskem

mulju. Pridobivamo jo s črpanjem iz zemlje s pomočjo globokih vrtin na različnih predelih

planeta. Nafto transportiramo po naftovodih ali pa s tankerji do rafinerij, kjer jo

predelujemo v razne vrste tekočih goriv. Nafta je kemijska zmes različnih ogljikovodikov,

to je spojina ogljika in vodika, in še nekaterih drugih elementov kot je žveplo, dušik, kisik,

težke kovine, itd. Nafto predelujemo s frakcijsko destilacijo, pri čemer se pri različnih

temperaturah izločajo različne sestavine in z rafinacijo na razna olja, med katerimi je

veliko takih, ki jih uporabljamo kot goriva. Tako pridobivamo:

Lahko olje – pretežno predstavljajo razni bencini, ki za zgorevanje v stacionarnih

kuriščih niso primerni. V največji meri ga sestavljajo parafinski ogljikovodiki in je

najpogosteje uporabljeno kot pogonsko gorivo bencinskih motorjev z notranjim

zgorevanjem.

Srednje težko olje – po večini tvorijo petrolej, plinsko olje (dizelsko gorivo), ki se

je prej uporabljalo za pridobivanje oljnega plina, danes pa je izključno namenjeno

pogonu dizelskih motorjev (Samec 2005).

Težko olje – je pretežno namenjeno mazanju, uporabljamo ga kot kurilno olje v

kuriščih večjih zgorevalnih naprav (vroče vodni in parni kotli), služi pa tudi kot

pogonsko gorivo večjih dvotaktnih dizelskih motorjev.

2.5.2 Sintetična olja

Proizvajajo jih na osnovi premoga in iz ostankov nafte in katrana. Danes še nimajo večjega

pomena v energetiki, v prihodnosti pa, če upoštevamo zmanjševanje zalog nafte in s tem

zviševanje njene cene, lahko zavzamejo pomemben položaj na področju goriv. Danes jih

uporabljamo predvsem kot dodatke pogonskim gorivom (bencinom) in za izdelavo visoko

kvalitetnih motornih olj.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 11

2.5.3 Kapljevita goriva

Kakovost tega goriva se stalno izboljšuje in danes je v prednosti pred ostalimi

konkurenčnimi gorivi. V zadnjem času narašča proizvodnja rastlinskih olj, ki so osnova za

izdelavo biodizla, ki se že na veliko uporablja kot dodatek klasičnemu dizelskemu gorivu

(od 01.01.2005 ga je v gorivu 5%) ali kot čisto gorivo za pogon dizelskih motorjev z

notranjim zgorevanjem (Samec 2005).

2.5.4 Utekočinjen naftni plin, stisnjen zemeljski plin (CNG) in bioplin

Utekočinjen naftni plin (LPG) imenujejo zaradi njegove velike razširjenosti v nekaterih

državah tudi avtoplin. LPG je zmes propana in butana pridobljen kot stranski produkt

rafinacije nafte in kot stranski produkt pri ločevanju zemeljskega plina. Je težji od zraka za

razliko od naravnega plina, ki je lažji. Za pogon motornih vozil se LPG uporablja že od

leta 1913. Veliki proizvajalci vozil proizvajajo vozila z možnostjo uporabe obeh vrst goriv

(LPG ali bencin – Citroen, Opel, Volvo Fiat, Peugeot, Renault, Ford…), možna pa je tudi

predelava vozila – Plineks.

Tako kot nafta je tudi zemeljski plin fosilno, neobnovljivo gorivo, ki pa ga zaradi

najčistejšega izgorevanja in s tem bistveno zmanjšanega onesnaževanja okolja lahko

uvrščamo med alternativna goriva. Zemeljski plin je mešanica ogljikovodikov, predvsem

metana.

Bioplin je plinski produkt procesa anaerobnega vrenja (razgradnja brez prisotnosti kisika)

organskih snovi. Sestava bioplina je odvisna od sestave organskih snovi in razmer v katerih

poteka proces njihove anaerobne razgradnje. Možnosti energijske izrabe bioplina so

številne: za kuhanje in razsvetljavo v gospodinjstvih, za proizvodnjo toplote in tehnološke

pare, za proizvodnjo različnih kemikalij in tudi kot gorivo (izboljšan in očiščen na

kakovost CNG) v vozilih, ki so prirejena za rabo zemeljskega plina (CNG). Tudi v

Sloveniji že obstajajo dobre možnosti za koriščenje bioplina, vendar le v druge energijske

namene in ne za uporabo v motornih vozilih. Kljub temu bi bila lahko bioplin in zemeljski

plin zaradi cenovne ugodnosti zanimiva možnost za večje vozne parke z lastnimi mesti za

oskrbo z gorivom. Stroški pridobivanja (oz. zajemanja) bioplina na odlagališčih odpadkov

so na splošno sicer nižji kot v primeru proizvodnje v bioplinskih napravah, vendar so višji

stroški naknadnega izboljšanja bioplina do kakovosti, ki je potrebna za rabo v vozilih

(Uporaba zemeljskega plina ali bioplina v vozilih 2009).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 12

2.6 Teoretične energijske omejitve pri delovanju voznega parka

Uporaba čistejših in alternativnih goriv narašča, vendar Slovenija ne dosega dogovorjenih

deležev. Večina evropskih držav je uspešno nadomestila osvinčeni bencin, vendar področje

uporabe goriv zaradi omejene zaloge fosilnih goriv in hitre rasti prometa, ki izničuje

prednosti čistejših tehnologij, še naprej zahteva tehnološke izboljšave ter uvajanje

alternativnih oblik goriv. Njihov delež narašča, vendar Slovenija zaradi omejene

proizvodnje zaostaja za izhodiščnimi vrednostmi evropske direktive.

Uporaba osvinčenega bencina, ki je še pred nekaj leti pomenila resno grožnjo okolju in

zdravju, se v večini evropskih držav uspešno opušča. S tem so se močno zmanjšali izpusti

žvepla, ki so eden od krivcev za zakisljevanje, prispevajo pa tudi k nastanku delcev. Večini

držav, tudi Sloveniji, je uspelo doseči ciljno vrednost za leto 2005. V letu 2005 se je

vsebnost žvepla v gorivih v Sloveniji za pogon motornih vozil znižala na 50 ppm. Zaradi

zmanjšanja energetske odvisnosti in zmanjšanja okoljskih obremenitev, ki jih povzroča

izgorevanje fosilnih goriv, se kot alternativna možnost pojavljajo različne oblike biogoriv,

ki naj bi zmanjšale izpuste toplogrednih plinov iz prometa. Biogorivo je proizvedeno iz

biomase in je tekoče ali plinasto. Delež biogoriva se izračuna na podlagi njegove

energetske vrednosti glede na energetsko vrednost vsega bencina in dizelskega goriva,

uporabljenega v prometu.

Evropska direktiva o spodbujanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv v prometu

uvaja ukrepe za spodbujanje nadomeščanja uporabe dizelskih goriv in bencina v prometu.

Za članice EU so izhodiščne vrednosti določene za državne ciljne vrednosti deležev

biogoriv v prometu. Kljub vsemu je v EU povprečni delež uvedenih biogoriv manjši od 0,4

odstotka, vendar se z izvajanjem omenjene direktive na državni ravni stanje hitro

spreminja (Plevnik 2008).

Nacionalni program varstva okolja uvršča uvajanje biogoriv med ukrepe za zmanjševanje

izpustov toplogrednih plinov in prevzema ciljne vrednosti direktive EU. Vendar pa cilji

uvajanja biogoriv tudi v Sloveniji zaostajajo za izhodiščnimi vrednostmi, kar Slovenija

utemeljuje z omejenimi možnostmi proizvodnje biogoriv. Cilje pri uvajanju biogoriv

podrobneje opredeljuje Pravilnik o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil

(Uradni list RS, št. 83/05 in 108/05 – popr.,) v skladu s katerim morajo distributerji

dizelskih goriv za pogon motornih vozil v prometu zagotoviti, da bo letna povprečna

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 13

vsebnost na trg danih biogoriv v vseh gorivih za pogon motornih vozil enaka najmanj 5% v

letu 2010. V letu 2006 je bila enaka najmanj 1,2%, v letu 2007 najmanj 2%, leta 2008

najmanj 3% in leta 2009 najmanj 4%.

Večina evropskih držav je uspešno dosegla ciljno vrednost vsebnosti žvepla v bencinu in

dizelskem gorivu, določeno za leto 2005. Nekaterim pa je uspelo doseči za leto 2009

predvideno popolno odstotnost žvepla v gorivih (manj kot 10 ppm). Tudi Slovenija je tako

za bencin kot za dizelsko gorivo v letu 2005 dosegla ciljno vrednost po 50 ppm. V

Sloveniji so se biogoriva prvič poskusno vmešala v dizelsko gorivo leta 2004. Osnovna

surovina za biodizel, ki je tudi edino biogorivo, s katerim so se leta 2005 v Sloveniji

nadomeščala pogonska goriva mineralnega izvora, je olje, ki se pridobiva s hladnim

stiskanjem oljne ogrščice ali sončnic. Površine, zasajene z omenjenima kulturama, naj bi se

letno povečevale (Plevnik 2008).

V EU prispeva sektor prometa okoli 21% skupnih emisij TGP, ki povzročajo globalno

segrevanje ozračja. Med leti 1990 in 2003, ko so se skupne emisije TGP v EU zmanjšale,

se je delež emisij iz prometa povečal za 24%. Tako lahko zmanjšanje emisij TGP iz

prometa pomembno prispeva k uresničitvi kjotskih ciljev EU. Fosilna goriva so z 98%

deležem glavni energijski vir v sektorju prometa v EU. Delež ostalih, alternativnih goriv je

v letu 2002 znašal 2%, delež biogoriv pa samo 0,3% (od tega je okoli 80% biodizla in 20%

etanola). V zadnjih nekaj letih se je delež rabe biogoriv nekoliko povečal, predvsem zaradi

izvajanja Direktive o biogorivih v nekaterih državah članicah. Cilji spodbujanja biogoriv v

EU so zmanjšanje emisij TGP, pospeševanje »dekarbonizacije« goriv za transport,

povečevanje raznolikosti oskrbe, ustvarjanje novih poslovnih priložnosti za podeželje in

dolgoročna nadomestitev fosilnih goriv. Evropski Parlament in Svet Evrope sta leta 2003

sprejela Direktivo 2003/30/EC, ki je namenjena pospeševanju rabe biogoriv za transport. V

skladu z Direktivo morajo države članice nadomestiti 2% porabljenega dizelskega goriva

in bencinov z biogorivi, dopustni so le posamezni upravičeni izjemni primeri. Zgolj s

preprostimi ukrepi, kot je izbor čistejših vozil in bolj varčna vožnja, lahko vozniki bistveno

prispevajo k zmanjšanju škodljivih vplivov prometa. V večini primerov so z izvajanjem

ukrepov doseženi tako finančni prihranki kot tudi koristni vplivi na okolje (Izobraževalna

gradiva za lastnike voznih parkov 2009).

V prometu bo vstop novih tehnologij: hibridnih vozil, akumulatorskih električnih vozil in

vozil na vodik zahteval ustrezno prilagoditev oskrbe z energijo in infrastrukturo. Električna

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 14

energija, ki bi jo potrebovali za napajanje predvidenega voznega parka v letu 2030, bi

predstavljala 2% od trenutne celotne porabljene električne energije v Sloveniji oz. 6% od

energije nizkonapetostnega omrežja. Nujen je tudi zagon aktivnosti za spodbujanje

energetske učinkovitosti v prometu (Zelena Knjiga za nacionalni energetski program

Slovenije 2010).

2.6.1 Petrol d.d.

Petrol je največja slovenska skupina po prihodkih, največje slovensko energetsko podjetje,

največji slovenski uvoznik, sočasno pa tudi ena največjih slovenskih trgovskih družb.

Osrednjo poslovno dejavnost družbe predstavlja trgovanje z naftnimi derivati, plinom in

ostalimi energenti.

Trgovanje z naftnimi proizvodi predstavlja Petrolovo osrednjo poslovno dejavnost, s

katero v Sloveniji dosega vodilni tržni delež. Gre za področje, ki družbi zagotavlja stabilne

prihodke in zanesljiv denarni tok, s tem pa ji omogoča tudi nadaljnjo rast in razvoj. S

prodajo naftnih proizvodov Petrol v povprečju ustvari približno 80% celotnih čistih

prihodkov brez trošarin. Petrol je v letu 2009 prodal 2,22 milijonov ton proizvodov iz

nafte.

Na področje plinske energije, ki je dolgoročno zanimiva alternativa tradicionalnim virom

ogrevanja, je Petrol pričel resneje posegati leta 1998. Gradnja omrežij, distribucija in

trženje plina tako predstavljajo sestavni del Petrolove celovite oskrbe z energenti.

Področje električne energije je mesto v portfelju Petrolovih dejavnosti dobilo v letu 2001.

Gre za logično nadgrajevanje obstoječe ponudbe energentov oziroma za zagotavljanje

celovite energetske oskrbe (Petrol.si - Ekologija 2009).

2.6.2 OMV d.o.o.

Skupina OMV je vodilno srednjeevropsko naftno podjetje na področju predelave in

trgovanja z nafto. OMV raziskuje, odkriva in črpa nafto in zemeljski plin na petih celinah.

Na področju plina prihaja že več kot ena tretjina prodanega plina iz njihove lastne

proizvodnje. Zaradi nakupa večinskega deleža romunske naftne in plinske družbe Petrom,

sta Romunija in Avstrija njihova dva glavna vira proizvodnje nafte in

plina. Skupaj predstavljata približno tri četrtine dnevne proizvodnje, 316.000 sodčkov.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 15

Zemeljski plin je ena ključnih dejavnosti OMV in ima znatne možnosti rasti, saj

je pomemben naravni vir energije za prihodnost. Delujejo v vseh členih vrednostne verige.

V Avstriji, kjer razpolagajo z lastnimi nahajališči, dobavljajo pomembne količine

zemeljskega plina tudi iz Rusije, Norveške in Nemčije. Igrajo ključno vlogo pri transportu,

približno tretjina ruskega izvoza zemeljskega plina v Zahodno Evropo, ki poteka prek

plinovoda Baumgarten.

Petrom je vodilna naftna in plinska družba v Jugovzhodni Evropi. Njene ključne dejavnosti

so črpanje in proizvodnja, rafinerija, trženje in zemeljski plin. Dnevna količina črpanja je

204.000 sodčkov, dejanskih rezerv je za 940 milijonov sodčkov. Petrom ima

rafinerijske zmogljivosti za 8 milijonov ton in ima 804 bencinske servise (OMV – Močna

pozicija pri rafinerijah 2010).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 16

3 ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA POŠTE SLOVENIJE

3.1 Vozni park Pošte Slovenije

PS se s svojo logistično mrežo uvršča med podjetja, katera imajo velik vpliv na

obremenjevanje okolja. Vozni park PS vključuje 1.057 avtomobilov in približno 1.500

dvokoles, ki jih poganjajo motorji z notranjim izgorevanjem.

V redni dostavi se je uporabljalo 731 lahkih dostavnih vozil (LDV), za paketno dostavo in

prevoz poštnih sklepov na I. ravni se je uporabljalo 210 srednjih dostavnih vozil (SDV),

prevoz poštnih sklepov na I., II. in III. ravni je opravljalo 69 tovornih vozil (TV). Medtem,

ko se je za potrebe strokovnih služb uporabljalo 47 osebnih vozil (OV). Preglednica 3.1

prikazuje vozni park PS za leto 2009.

Preglednica 3.1: Pregled voznega parka (Analiza voznega parka 2009)

Transportno sredstvo Število Povprečno prevoženi km

/dnevno/transportno sredstvo Povprečna poraba goriva v l/100 km

LDV 731 64 9,8 SDV 210 91 10,7 TV 69 291 22,1 OV 47 56 6,5

Avtomobili so v letu 2009 porabili 3.395.995 litrov naftnih derivatov. Od tega so porabila

LDV 40,8%, TV 39,4%, SDV 18,2% in OV 1,5% naftnih derivatov.

Vozni park Pošte uporablja za pogon motorje z notranjim izgorevanjem, ki jih poganjajo

fosilna goriva. Razvoj motorjev je v zadnjem času zelo napredoval, saj so motorji z

notranjim izgorevanjem postali bistveno varčnejši in posledično prijaznejši do okolja

(Analiza voznega parka 2009).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 17

3.2 Obstoječa električna vozila

Posebno pozornost je PS namenila ekološkim vidikom in v vozni park vključila vozila, ki

izpolnjujejo visoke ekološke standarde. V letu 2008 so v dostavi testirali vozilo na

električni pogon. Poštna kolesa pa morajo ustrezati standardom in A-testom, ki veljajo v

Republiki Sloveniji.

3.2.1 Dostavno vozilo Piaggio Porter

Piaggio Porter (sl. 3.1) je malo dostavno vozilo, ki lahko prevaža 560 kg tovora v 3 m 3

tovornega prostora in ga poganja elektromotor z močjo 11 kW. Z enim polnjenjem

akumulatorja, ki traja 8 ur, lahko vozilo v urbanih naseljih prevozi tudi do 90 km dolgo

pot. Vozilo doseže maksimalno hitrost 60 km/h. Avtomobil je namenjen dostavi hitre pošte

in paketnih pošiljk za mestna središča, saj ga odlikuje dobra okretnost in ekološka

neoporečnost. Medosna razdalja tega avtomobila znaša od 1.750 do 1.850 mm (Interno

gradivo PS 2010). Njegova notranjost ima:

sponke za pritrditev tovora,

varnostne obloge notranjih blatnikov, posebna varnostna obloga za stranice, in sicer

lesna obloga po celotnih notranjih stenah vozila,

vodo odporna obloga tal tovornega prostora, ki preprečuje zdrse in

za sedeži je fiksna pregradna stena, zgornji del je delno mrežast.

Slika 3.1: Dostavno vozilo Piaggio Porter (Interno gradivo PS 2010)

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 18

Dostavno vozilo Piaggio Porter ima akumulator zaprtega sistema brez vzdrževanja.

Življenjska doba baterije znaša najmanj 600 polnjenj in čas polnjenja baterije je največ 10

ur. Z enkratnim polnjenjem akumulatorja se zagotovi najmanj 65 km v urbanih naseljih.

Upoštevati moramo, da se pri dostavi od vrat do vrat vozilo pogosto ustavi in speljuje.

Piaggio Porter lahko premaguje strmine z najmanj 18% (z največjo dovoljeno

obremenitvijo). Dovoljena obremenitev (masa) tega vozila je 400 kg.

Vrsta motorja, ki ga ima vozilo na električni pogon je pogonski električni asinhronski

motor. Moč motorja je najmanj 8 kW. Zavore pri dostavnem vozilu Piaggio Porter so

naslednje:

spredaj – disk,

zadaj – boben.

Prostornina tovornega prostora – brez prostora sovoznika znaša najmanj 2.900 litrov (l).

Krog obračanja med robniki je največ 10 m.

3.2.2 Kolo na električni pogon

Kolo ima električni pogon (sl. 3.2), ki je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, motor

moči 250 W pa je integriran v pestu prednjega kolesa. Kolo je jeklene konstrukcije, ima

pet prestav, lastna teža kolesa je 30 kg, skupna nosilnost pa 210 kg. Baterija je 10 Ah litij-

ionska in omogoča doseg od 15 do 20 km.

Slika 3.2: Kolo na električni pogon – Pedelec (Interno gradivo PS 2010)

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 19

Tehnične karakteristike določajo nekatere specifične tehnične in tehnološke pogoje za

električna kolesa, ki se uporabljajo v poštnem prometu. Zaradi specifičnih pogojev uporabe

morajo biti sestavni deli kolesa močnejši in vzdržljivi.

Specifični sestavni deli kolesa:

Velikost kolesa – zadnje kolo velikosti 26 col in prednje 24 col.

Sedež – ergonomsko oblikovan za delovno vožnjo, nepremočljiv, horizontalno in

vertikalno nastavljiv, nuditi mora dobro in prijetno oporo pri vožnji.

Krmilo – ergonomično, komfortno-prilagojeno za pošto.

Zavore – morajo imeti trojni zavorni sistem (prednja zavora-hidravlični disk,

zadnja zavora in ročna zavora, ki preprečuje gibanje kolesa).

Teža – dovoljena celotna masa kolesa (skupna obremenitev minimalno 200 kg)

Električni motor – na električni pogon po EU EPAC regulativah: 36V , 250W

Navor – več kot 50 Nm

Največja hitrost – do 25 km/h

Asistenca pri hoji – od 0 do 6 km/h

Doseg – najmanj do 15 km

Baterija – 10Ah, Litij-ionska polimerska baterija, delovanje baterije mora vzdržati

temperaturno razliko med –10 in +45 stopinj. Stanje polnosti baterije mora biti

moč odčitati na LED prikazovalniku, ki je na ohišju baterije. Čas polnjenja baterij

je maksimalno 4 ure. Baterija mora imeti zunanjo sončno zaščito.

Zahtevana kvaliteta, uporabnost in zanesljivost koles na električni pogon:

kolo mora vzdržati vsakodnevno uporabo v vseh pogojih in ob polni obremenitvi,

pri opravljenih od 300 do 400 startih in stopih,

izrecno mora biti prilagojeno za vožnjo po mestu,

okvir kolesa mora biti uniseks – univerzalen z nizkim prestopom 450 mm z

dolžino stopalk do 200 mm in ergonomično sedišče vožnje (Interno gradivo PS

2010).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 20

kolo mora biti izdelano iz standardiziranega okvirja, ki omogoča uporabo osebam

višine od 165 cm do 195 cm in mora zagotavljati stabilnost pri parkiranju,

življenjska doba kolesa mora biti najmanj 4 leta.

3.3 Zelene tehnologije v transportu Pošte Slovenije

PS se uvršča v skupino podjetij, ki je v vozni park tovornih vozil začelo uvajati tovorna

vozila z motorji EURO 5, ki izpolnjujejo najvišje ekološke standarde. Zaradi potreb EURO

5 motorjev je Pošta Slovenije vzpostavila svoje lastno točilno mesto za aditiv (AdBlue), ki

je potreben pri teh motorjih in omogoča bistveno nižje emisije v okolje.

Dvotaktna dvokolesa zamenjujejo z dvokolesi, ki jih poganjajo štiritaktnimi motorji. To so

EURO 2 in EURO 3 motorji. V vozni park so v letu 2008 uvedli 16 LDV na utekočinjeni

naftni plin, s to prakso so nadaljevali v letu 2009, ko je v vozni park bilo uvrščenih še

dodatnih 11 tovrstnih avtomobilov.

Testirajo tudi vozila, ki jih poganjajo elektromotorji. V vozni park so leta 2009 bila

uvrščena 4 takšna kolesa.

Ekološki vozni park Pošte Slovenije v letu 2010 sestoji iz:

27 avtomobilov na utekočinjen naftni plin,

3 avtomobilov na električni pogon in

11 koles na električni pogon.

3.4 Uporaba in poraba energije električnih vozil

Različne vrste električnih vozil so primerne za različno uporabo. Najlažji električni

dvokolesniki so primerni za mestno vožnjo ali za krajše razdalje, električni avtomobili pa

za nujne daljše razdalje ali za slabo vreme (Interno gradivo PS 2010). Cena elektrike ne bo

spremljala cen nafte in bo današnje razmerje 3:1 v korist elektrike tudi v prihodnje ostalo

enako ali celo ugodnejše. Tudi narodnogospodarsko so električna vozila zelo zanimiva, saj

se z uvajanjem zmanjša uvoz nafte, denar pa se uporabi za investicije v okolju prijazne

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 21

tehnologije. Energetski izkoristki sodobnih brezkrtačnih elektromotorjev znašajo v širokem

razponu delovanja med 80 in 90%. Bencinski motorji dosegajo do 25% izkoristek energije

le pri večjih obremenitvah, npr. pri vožnji na avtocesti, kjer pa je poraba energije zaradi

velikega zračnega upora že tako velika. Glavna težava bencinskih motorjev pa je izredno

slab izkoristek v mestni vožnji, kjer v povprečju dosega le od 5 do 10%. Prav to je

področje, kjer lahko električni pogoni dobijo svojo priložnost.

Zaradi večje energijske učinkovitosti tudi obremenitev omrežja ne bo prevelika, saj bo ob

zamenjavi večjega dela voznega parka obsegala le nekaj odstotkov proizvedene energije.

Električna vozila se bodo polnila večinoma ponoči, podnevi pa bodo lahko preko

informacijske in energijske povezave celo pomagala vzdrževati zanesljivo delovanje

električnega omrežja. Prednosti klasičnih vozil so po drugi strani povezane predvsem z

visoko avtonomijo, ki jo zagotavlja v fosilnih gorivih shranjena energija ter postavljena

mreža polnilnih mest (Intervju: Ceste bodo zasedla električna in hibridna vozila 2009).

3.5 Tehnologija polnjenja električnih vozil v podjetju Pošta Slovenije

Obstajata dva načina napajanja: konduktivno napajanje (električni priključki) in induktivno

napajanje. Najbolj varčen postopek napajanja, za katerega se je PS tudi odločila, je

napajanje iz električnega omrežja. Oskrba z elektriko poteka preko običajnega električnega

omrežja.

Poleg napajanja preko električnega omrežja bi se lahko posluževali tudi alternativnih virov,

kot sta veter ali sončna energija. Kljub temu pa v mestnih predelih z ozkimi ulicami

običajno ni dovolj prostora za zadostno solarno napajanje. Zaradi dobrega navora

elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih okoljih.

Vzdržljivost vozil na električni pogon je lahko manjša. Električna vozila odlikujejo zelo

dobre vozne lastnosti, imajo dobre pospeške in dovolj veliko moč. Vsa električna vozila so

glede polnjenja prilagojena zahtevam uporabnikov. Klasično napajanje preko električnega

omrežja oz. preko vtičnice z napetostjo 220 V in jakostjo 16 A, omogoča napolnitev

baterije v električnih vozilih v 6 do 8 urah. Ker PS še nima svojih polnilnih mest, bi bilo

potrebno postopoma uvesti posebna polnilna mesta. Če je na voljo posebno polnilno mesto,

ki ima večjo moč kot hišna električna napeljava, bi se vozila napolnila v slabi uri.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 22

4 PONUDBA ELEKTRIČNIH VOZIL NA TRGU ZA NAMENE

DEJAVNOSTI POŠT

Zaradi njihovega pozitivnega učinkovanja na okolje, so električna vozila in hibridna

električna vozila pomemben dejavnik za izboljšanje prometa in zlasti za zdravo okolje.

Cene olja enakomerno naraščajo in posledica tega je, da narašča potreba po alternativnih

virih energije. S tem je tudi konkurenčnost oljem vse bolj in bolj realna. Električna vozila

ter hibridna električna vozila ponujajo najboljšo možnost za uporabo novih energetskih

virov. Posledica preoblikovanja je visok izkoristek teh virov. V sistemih z električnimi

pogoni ali njihovimi komponentami se viri uporabljajo z najvišjo možno učinkovitostjo.

Električna vozila najmanj onesnažujejo okolje glede na načine prevoza, ki so danes na

voljo. Lahko delujejo zelo gospodarno pri uporabi malo, ali brez naftnih goriv.

4.1 Električna vozila

Električno vozilo (EV), je vozilo z enim ali več elektromotorjev za pogon. Gibanje se

lahko zagotovi s kolesi ali propelerji, ki jih poganjajo rotacijski motorji, ali v primeru

goseničnih vozil, ki jih poganjajo linearni motorji. Strošek goriva za električni avtomobil je

ena četrtina stroška za bencin. Litij-ionske baterije razširijo obseg in najvišjo hitrost vozila.

4.1.1 Električno dostavno vozilo Ford Transit Connect

Ford Transit Connect (sl. 4.1) ima naziv »all-electric« ali popolnoma električno vozilo.

Namen tega vozila je za komercialno uporabo z redno in predvidljivo vožnjo.

Z električnim avtomobilom Ford Transit Connect se bo dalo prevoziti z enim polnjenjem

približno 130 km z 28kWh litij-ionsko baterijo. Polnilni čas dostavnega vozila naj bi bil od

6 do 8 ur. Možno pa je napajanje iz 240 ali 120 voltne postaje (Gospodarska vozila 2010).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 23

Slika 4.1: Električno vozilo Ford Transit Connect (Auto.info 2010)

Na sliki 4.2 je elektromotor Transit akumulator električnega vozila. Ford Transit Connect

je izdelan na zelo primerni platformi za lahko gospodarsko vozilo in nudi edinstveno

kombinacijo vozne dinamike, veliko kapaciteto tovornega prostora, dostopnost in ima

nizke stroške vzdrževanja. Uspešen model je hkrati odlično izhodišče za elektrifikacijo.

Slika 4.2: Elektromotor Transit akumulator EV (Auto.info 2010)

Uporabniki lahkih gospodarskih vozil pogosto potujejo na enaki krajši relaciji, relacijah s

pogostimi ustavljanji, se dobro znajdejo v mestnem in primestnem prometu. S Transit

Connectom Electric bo PS pridobila na ekonomičnosti v prometnih urbanih centrih. Vsa

vozila se po zaključku delovnega dne vrnejo v bazo, kjer se čez noč napolnijo

(Gospodarska vozila 2010).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 24

Dolg in širok tovorni prostor z ravnimi stranicami omogoča izjemen izkoristek. Velik in

prilagodljiv tovorni prostor je primeren za prevoz najrazličnejših tovorov, na primer

poštnih paketov, delovnega materiala ali orodja. Zadnja dvokrilna vrata se odpirajo široko,

kar zagotavlja preprost dostop, širina med zadnjima blatnikoma pa zagotavlja dovolj

prostora za dve euro paleti.

Transit Connect ima drsna bočna vrata na levi ali na obeh straneh vozila, kar zagotavlja

preprost dostop do vsakega kotička tovornega prostora in preprečuje poškodbe vozila ali

okolice pri raztovarjanju v ožjih prostorih. Električno vozilo ponuja bistveno manjše

stroške vzdrževanja in obratovanja na daljše razdalje (Gospodarska vozila 2010).

4.1.2 Električno dostavno vozilo Renault Kangoo Express Z.E.

Kangoo Express je rešitev za podjetja, ki so okoljsko osveščena. Je tiho tovorno vozilo

brez emisij (sl. 4.3), ki ga je preprosto voziti. Se čudovito vključi v vozni park vozil, ki so

prijazna do okolja.

Slika 4.3: Električno vozilo Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)

Kangoo je idealen pri delu poklicnih uporabnikov. Izdelan je na osnovi modela Renault

Kangoo, njegove posebne predelave pa omogočajo lažje nakladanje in prevoz blaga ali

opreme.

Z enim polnjenjem (sl. 4.4) vozilo doseže razdaljo 160 km. Največja hitrost vozila je 130

km/h. Navadno polnjenje traja od 6 do 8 ur za popolno napolnjenost akumulatorja. Polni se

ponoči, ko je vozilo parkirano na zasebnem parkirišču, ali med delavniki na skupnih

parkiriščih. Polni se preko električnega omrežja. Obstaja tudi hitro polnjenje, ki traja od 20

do 30 minut za polnjenje akumulatorja 20 kWh. Za hitro polnjenje tega vozila bodo

narejene polnilne postaje, ki bodo nameščene v bližini naselij, pisarn in nakupovalnih

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 25

središč. Pri tem vozilu obstaja še tretje polnjenje, ki se imenuje Quickdrop. To je vrsta

polnjenja z zamenjavo akumulatorja. Za zamenjavo akumulatorja je potrebno samo 3

minute. Polni se lahko na cesti ali avtocesti za polnjenje do popolnega dosega med daljšim

potovanjem. Polni se na postaji Quickdrop, ki bo omogočala samodejno prepoznavanje

vozila, kar bo uporabnikom tega vozila poenostavilo celoten postopek.

Slika 4.4: Polnjenje Renault Kangoo Express Z.E. (Vozila z nič izpusti 2010)

Renault Kangoo Express Z.E. ima 44-kilovatni elektromotor, ki ponuja 226 Nm (Nm -

newton meter) navora v povezavi z litij-ionskimi baterijami. Poraba energije je minimalna,

predvsem zaradi pozornosti, ki so jo snovalci namenili celotnemu projektu in

optimiziranim energetskim rešitvam. Dolžina tega vozila je 3,95 m in višina vozila znaša

1,85 m. Renault je popolnoma okreten in ima manevrske sposobnosti tako v mestu kot

izven mesta (Vozila z nič izpusti 2010).

Tovorni prostor Kangoo-ja vsebuje:

osvetlitev tovornega prostora,

mrežasto pregrado,

tovorni prostor s pločevinastim podom,

pod z gumirano preprogo (enostavno za vzdrževanje in zaščito karoserije),

stransko obloženi tovorni prostor,

šest pritrdilnih sponk na podu, kar omogoča trdno pritrditev tovora,

pritrdilne sponke na stranice in

kljukice za obleke.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 26

Glede natovarjanja in raztovarjanja je vse zasnovano tako, da se prihrani čas in energija.

Vozilo vsebuje mrežasto pregrado (sl. 4.5), ki omogoča popolnoma varen prevoz vseh vrst

tovora. V vozilo se lahko naloži ena euro paleta (štirje vhodi, dimenzija palete: 800 x 1.200

mm, nosilnost 1.500 kg), saj je tovorni prostor dolžine 173 cm.

Slika 4.5: Mrežasta pregrada vozila Renault Kangoo Express (Vozila z nič izpusti 2010)

Merilnik, ki kaže raven napolnjenosti baterije, je nameščen ob merilniku hitrosti. Poseben

merilnik »ekonometer« vozniku kaže raven porabe energije, ki jo podkrepijo barvne

oznake vrednosti: svetlo modra označuje »normalno« porabo energije, temno modra

optimalno delovanje, rdeča pa veliko porabo energije, ki bo tudi vplivala na doseg vozila.

Potovalni računalnik je prilagojen električnemu pogonu vozila in kaže preostali doseg in

preostanek kWh (kilovatna ura) ter povprečno in trenutno porabo energije (Vozila z nič

izpusti 2010).

4.1.3 Električno vozilo Fiat Fiorino

Fiorino (sl. 4.6) združuje zmogljivost, vodljivost in udobje avtomobila z zmogljivostjo

tovornega prostora in enostavnim nakladanjem, čemur se pridružujeta še zanesljivost in

vrednost glede na ceno.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 27

Slika 4.6: Električni dostavnik Fiat Fiorino (Comercial Vehicles 2010)

Dolžina tega vozila je 3,86 m, višina 1,72 m in širina 1,71 m, kar mu omogoča brezskrbno

vožnjo po mestnih središčih, saj tudi obračalni krog znaša le 9,95 metra. Prostornina

tovornega prostora je 2,5 m³ (z zloženim sovoznikovim sedežem 2,8 m³), notranja dolžina

je več kot 1,5 m (ob zloženem sovoznikovem sedežu skoraj 2,5 m). Nosilnost je do 610 kg

(vključno z voznikom), zato je Fiorino revolucionarno vozilo v prodajnem razredu

majhnih dostavnih vozil. Nakladanje in razkladanje lajšajo zelo nizek nakladalni prag (527

mm) in velika drsna stranska ter dvokrilna zadnja vrata. Za popolnoma varno prevažanje

blaga ima šest močnih in uporabnih prstanov za pričvrstitev. Fiorino ima v serijski

(deželni) opremi dvokrilno mrežasto pregrado, ki voznika varuje pred morebitnimi vdori

tovora v potniški del, hkrati pa omogoča še dodatno povečanje tovornega prostora. Je

unikatno vozilo v svojem segmentu, ustvarjeno za uporabnike, ki potrebujejo majhen

dostavnik z nizkimi stroški vzdrževanja, okreten v prometu ter priročen pri parkiranju.

Novi električni Fiorino je popoln za dostave in transport v mestih. Razvili so ga pri Micro-

Vett, poganja ga trifazni asinhronski agregat z močjo 15/30 kW, ki omogoča pospešek od 0

do 50 km/h v sedmih sekundah in dosega hitrosti 80 km/h in več.

Vozna učinkovitost je več kot sprejemljiva (polno obremenjen lahko premaguje strmine z

20 % naklonom), kar potrjuje dejstvo, da je električni pogon za vožnjo po mestih ustrezna

alternativa, še posebej, če je le-ta kombiniran z avtomatskim menjalnikom, ki omogoča

manj stresno vožnjo tudi v prometnih konicah (Comercial Vehicles 2010). Litijeve baterije

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 28

zagotavljajo avtonomijo 100 km in več po standardu ECE 101 za mestno vožnjo. Baterije

je mogoče na omrežju s 3 kW priključkom napolniti v 6 do 8 urah (v primeru priključka z

9 kW, polnjenje traja le 3 ure). Z enim polnjenjem vozilo doseže razdaljo 100 km. Fiorino

je gospodaren in ne onesnažuje okolja, je namenjen vožnji po velikih in majhnih mestih.

Navzven kompakten, znotraj prostoren, saj je tovorna površina presenetljivo velika

(Comercial Vehicles 2010).

4.2 Električna kolesa

Kolo je v svetovnem merilu najširše uporabljeno prevozno sredstvo, saj za nizko ceno na

enostaven, prijeten in zdravju koristen način omogoča prevoz na krajše razdalje. Še širšo

uporabo v urbanih okoljih zavira nepraktičnost prevoza večje količine prtljage, fizični

napor, relativno nizka potovalna hitrost, pogostost kraj, odvisnost uporabe od vremenskih

razmer ter ponekod tudi neurejena infrastruktura kolesarskih stez. Električni pogon za kolo

je enostaven, saj zahteva le okoli 200 W moči, nekaj več kot 100 Wh energije in do 50 Nm

navora, kar lahko dosežemo že s preizkušenimi in uveljavljenimi komponentami.

Električno kolo je sicer nekoliko težje od klasičnega, vendar omogoča manj naporno in

nekoliko hitrejšo vožnjo. Z uporabo sodobnih akumulatorjev in brez krtačnih motorjev

bodo električna kolesa postala še bolj zanimiva za širšo uporabo, ne bodo pa nadomestila

večjih vozil.

4.2.1 Kalkhoff Pedelec Agattu XXL Center

Proizvajalec Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (sl. 4.7) je Kalkhoff Nemčija. Pogon

električnega motorja je povezan in soodvisen od pedaliranja kolesa, brez pedaliranja tudi

električnega pogona ni. S Pedelecom se vozite kot bi imeli stalno veter v hrbet, zlahka

obvladuje tudi strmine (Welcome to Kalkhoff Electric bicycle reviews 2010).

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 29

Slika 4.7: Električno kolo Kalkhoff Pedelec Agattu XXL (Welcome to Kalkhoff Electric

bicycle reviews 2010)

V Pedelecu poganja Panasonicov motor s pripadajočo baterijo in elektroniko.

Panasonicova tehnologija slovi kot najboljša na tržišču: motor brez krtačk deluje neslišno,

litij-ionska baterija omogoča doseg 50 km, v idealnih razmerah celo do 80 km. Centralna

namestitev pomeni nizko težišče in s tem dobre vozne lastnosti, podaljšana medosna

razdalja zagotavlja udobje in stabilnost pri večjih hitrostih. Košare za pošto se pritrdijo

tako spredaj kot zadaj z dimenzijami, ki ji pošta potrebuje (Welcome to Kalkhoff Electric

bicycle reviews 2010).

Motor zmore 250 W in električno podporo 25 km/h, s krmilno enoto lahko izberemo 50,

100 ali 130% podporo, seveda pa se s Pedelecom lahko vozimo tudi brez električnega

pogona, saj je skupna teža še vedno zmernih 25 kg. Ostale tehnične karakteristike kolesa:

baterija – 26 V,

zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,

teža baterije: 2,5 kg in

čas polnjenja – do 5 ur.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 30

4.2.2 Električno mestno trikolo 250W EMK-03

Električno trikolo s pogonom v samem kolesu. Tako so zmanjšane izgube zaradi

mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo

(Električno mestno trikolo 2010).. Tehnični podatki električnega kolesa 250W EMK-03

(sl. 4.8):

motor – 250 W v prednjem kolesu,

baterija – 36 V,

zmogljivost litijske baterije – 10 Ah,

pomoč s pedali,

največja obremenitev 100 kg,

največja hitrost do 20 km/h,

domet 30 km,

obseg kolesa – 20 col kolesa spredaj, 16 col kolesa zadaj,

košarica spredaj in zadaj,

polni se približno 4 ure

Slika 4.8: Električno mestno trikolo 250W EMK-03 (Električno mestno trikolo 2010)

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 31

4.3 Električni skuterji

Motorna kolesa z majhnimi kolesi oz. skuterji, so predvsem v Aziji zelo uveljavljena

prevozna sredstva, ki uporabnikom omogočajo hiter prevoz v urbanih okoljih in enostavno

parkiranje. Pri mnogih lastnostih presegajo avtomobile, njihova glavna pomanjkljivost pa

je v strožjih zahtevah za obvladovanje (vožnjo) vozila, slabši varnosti in odvisnosti

uporabe od vremenskih pogojev.

4.3.1 Električni skuter 1500W ES-01

Električni skuter (sl. 4.9) s pogonom v samem kolesu. Zmanjšane so izgube zaradi

mehanskih prenosov, kar omogoča daljši domet, večji izkoristek, daljšo življenjsko dobo

(Električni skuter 2010). Tehnični podatki skuterja:

motor – 48 V,

moč motorja – 1500 W,

baterija – 48 V,

zmogljivost baterije – 33 Ah,

največja obremenitev – 150 kg,

največja hitrost – 45 km/h,

domet – 60 km,

zavore – diski spredaj, boben zadaj,

dodan kovček s ključavnico ter

teža 90 kg brez baterij.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 32

Slika 4.9: Električni skuter 1500W ES-01 (Električni skuter 2010)

4.3.2 Električni mini skuter Yamaha EC-03

Električni skuter Yamaha je okolju prijazen in zmore pri optimalni temperaturi zraka 25

°C. Potovalna hitrost skuterja Yamahe (sl. 4.10) je 30 km/h. Avtonomija skuterja je 43 km

ter je tako namenjen rabi v mestnem okolju. Za napajanje 1,4-kilovatnega elektromotorja

skrbi 50-voltna litij-ionska baterija iz Sanya, ki se polni na klasičnem hišnem električnem

omrežju približno 6 ur. Polnilni adapter ni potreben, saj je celoten sistem integriran v zadek

skuterja, kar pomeni, da se lahko polnjenje opravi kjerkoli, kjer je omogočen dostop do

električne vtičnice. Zgolj s tem, da se priklopi priložen električni kabel. Poraba energije je,

poleg števila prevoženih kilometrov, odvisna tudi od ostalih razmer na cesti. Poleg okolju

prijaznega delovanja, naj bi bili ena glavnih prednosti električnega skuterja, predvsem

izredno nizki stroški uporabe (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).

Slika 4.10: Električni skuter Yamaha EC-03 (Yamaha Releases Electric Scooter 2010)

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 33

Tehta namreč le 56 kg. Nizka masa, 1,7 m obračalnega radija in skromne dimenzije (1.565

mm × 600 mm × 990 mm), omogočajo zgledne vozne lastnosti, dobro stabilnost in

predvsem nujno potrebno okretnost (Yamaha Releases Electric Scooter 2010).

4.4 Hibridna električna vozila (HEV)

Hibridne avtomobile poganja kombinacija elektromotorja in motorja z notranjim

izgorevanjem. Za voznike, ki prevozijo veliko kilometrov, so tako s finančnega vidika

vseeno primerni. Hibridno vozilo s štirikolesnim pogonom, eno os poganja motor z

notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Pri menjalniku ni potrebno dodati

navora, kontrolni sistem tega tipa hibrida pa je preprost. Zaradi dobrega navora

elektromotorjev so vozila primerna za vožnjo v mestnih in ruralnih okoljih. Vzdržljivost

vozil na izključno električni pogon je lahko manjša. Poleg tega je pri nizkih temperaturah

kapaciteta neogretih akumulatorjev bistveno nižja (odvisno od tipa akumulatorja).

Obstajajo trije pogonski sistemi hibridnih električnih vozil:

klasični sistem, pri katerem ni mehanske povezave med motorjem z notranjim

izgorevanjem in kolesi,

vzporedni sistem, pri katerem vozilo poganjata elektromotor in motor z

notranjim izgorevanjem in

zaporedni sistem, pri katerem delujoči motor z notranjim izgorevanjem polni

baterije preko generatorja.

Klasični sistem je primeren izključno za t.i. stop&go pogoje, torej npr. v počasi se

premikajoči koloni, neprimeren pa je za premagovanje daljših razdalj. Vzporedni hibridni

sistem deluje s pomočjo zapletenih kontrolnih mehanizmov, poraba energije ob polni

obremenitvi vozila pa je bolj učinkovita. Slabšo vlečno moč klasičnega sistema in majhno

zalogo energije bolj težko skrijemo za svetlečo oznako hibridnega vozila, lahko prav tako

opazimo, da so vzporedni hibridni sistemi samo izboljšani sistemi "stop&go" tehnologije,

ne ponujajo pa možnosti vožnje na izključno električni pogon. Korak naprej v razvoju

predstavljajo hibridna vozila "plug-in" tehnologij, ki omogočajo daljšo uporabo izključno

električnega pogona.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 34

Zelo preprost, a neučinkovit sistem je štirikolesni pogon, pri katerem eno os poganja motor

z notranjim izgorevanjem, drugo pa električni pogon. Moč vozila začutimo z zamikom, kar

je pripisati »flegmatičnosti« motorja z notranjim izgorevanjem (razlog: učinkovitost) in

kontrolnemu sistemu (Sustainable Green Fleets 2010).

4.4.1 Hibridno električno dizel Mercedes-Benz Sprinter

Mercedes-Benz Sprinter (sl. 4.11) je lahko dostavno vozilo in je namenjeno predvsem

podjetjem, ki niso zasebni uporabniki.

V hibridnem pogonu Sprinterja (z ali brez ponovnega polnjenja) je električni motor

integriran v pogonski sklop med menjalnikom in sklopko. Svojo energijo pridobi iz nikelj-

kovinsko hidridne baterije, ki se nenehno napaja, ko na potezo, ki deluje kot generator in

uporabo energije, proizvedene pri zaviranju ali na naklonih spusta (okrevanja).

Slika 4.11: Električno hibridno-dizel vozilo Mercedes-Benz Sprinter (Hanlon 2010)

Medosna razdalja vozila je 355 cm. Nakladalna zmogljivost vozila je 1.500 kg. Dimenzije

tovornega prostora so:

dolžina 335 cm,

širina 172 cm in

višina 186 cm.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 35

Plug-in pomeni, da je vozilo opremljeno z vtičnico, ki omogoča ponovno polnjenje

akumulatorja tudi, ko motor ne teče, na primer ponoči. Kombi na hibridni pogon ne

proizvaja emisij in vožnja z njim je mirna. Sprinter ima plug-in hibridni pogon s 70 kW

električnim motorjem. Sprinter ima motor, ki je razdeljen na dva pogona. Z notranjim

izgorevanjem motorja in električnim motorjem ter sta postavljena vzporedno.

Sprinter ima električni motor z močjo 70 kW v kombinaciji z konvencionalnim dizelskim

motorjem. Potrebno energijo pridobi iz nikelj-kovinske hidridne baterije (NiMH) s

kapaciteto 14 kWh. Z izključno električnim pogonom se omogoči razdalja do 30 km.

Baterija se napaja iz električnega omrežja oskrbljenega z električno energijo. Čas polnjenja

baterije je približno 6 ur. Energija pri zaviranju se uporablja za polnjenje akumulatorja

(Hanlon 2010).

4.4.2 Hibridno električno kolo Eneloop

Pionir v razvoju o hibridnih električnih sestavnih delov koles je proizvajalec Sanyo.

Eneloop je hibridno električno kolo (Eneloop bike 2010).

Prednosti e-kolesa:

ima minimalne obratovalne stroške,

visoki izkoristek je pomenljiv za udobje ter

hibridno električno kolo je bolj uporabno kot navadno kolo.

Kolo Eneloop (sl. 4.12) vsebuje nikelj-metal-hidridno (Ni-MH) in litij-ionsko baterijo, ki je

lažja v teži in daje več kilometrine na eno polnjenje kolesa.

Slika 4.12: Električno hibridno kolo Eneloop (Eneloop bike 2010)

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 36

Eneloop kolo se lahko napolni na tri načine. Zavorno polnilni sistem je tak, da se s

pritiskom na zadnjo zavoro preko vzvoda transformira motor v generator in to je

sposobnost polnjenja baterije. Kadarkoli so zavore uporabljene, se ustvarja energija. Pri

Auto Mode načinu polnjenja se kolo med vožnjo samodejno prilagodi na okoljske razmere,

pa naj gre za ravno površino, navkreber ali navzdol po hribu. Auto Mode sistem omogoča

pospešeno vožnjo. Power-up način polnjenja nudi udobno vožnjo z močno asistenco.

Zaradi vgrajenega načina Power-up polnilnika se pri kolesu zviša izhodna moč motorja. S

tem se omogoči udobna vožnja navkreber z zelo malo porabljene energije pri pedaliranju.

Polnjenje Loop je način polnjenja med vožnjo. Loop polnjenje je močna funkcija

generatorja, kjer energija kroži bolj učinkovito. Baterija se polni med vožnjo s kolesom

(Eneloop bike 2010).

Tehnične karakteristike kolesa so:

baterija – Litij-ionska,

moč baterije – 25 V,

zmogljivost baterije – 5,7 Ah,

motor – brezkrtačni z močjo 250 W,

prenos moči – notranja s 3-hitrostmi,

čas polnjenja – 3 ure in 30 minut,

poraba električne energije polnilnika – 67 W,

polnilnik baterije – preko vtičnice. 120 V, 60 Hz, enofazna ter

velikost pnevmatik – 26 x 1-3/8''.

4.4.3 Hibridno električno-bencinski skuter Eko ET-120

Eko ET-120 je revolucionarni električno-bencinski hibridni skuter, opremljen z bencinskim

motorjem (70 konjev). Hibridno območje dosega za 120 km/ltr kot v primerjavi

normalnega dosega, ki znaša 40 km/ltr. Motor ima navor in moč enakovredno (120 konjev)

bencinskemu motorju.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 37

Največja hitrost Eko ET-120 električno-bencinskega hibridnega skuterja je 65 km/h. Ko je

skuter (sl. 4.13) vključen na hibridni pogon se akumulator avtomatsko polni med vožnjo in

ga ni potrebno posebej polniti (Newtechnology 2010).

Slika 4.13: Električno-bencinski hibridni skuter Eko ET-120 (Newtechnology 2010)

4.5 Polnilna infrastruktura električnih vozil v Sloveniji

Polnilna infrastruktura se lahko razvije neodvisno, v okviru trgovanja z električno energijo

ali kot del distribucijskega omrežja. Ni pa vezana na tranzitne poti, kot je na primer vezan

razvoj polnilnic z avtoplinom.

Ena od strategij je postavljanje polnilnic na mesta (sl. 4.14), kjer so vozila parkirana, saj

polnjenje traja več ur. V Sloveniji imamo šest polnilnih mest za električna vozila. Javna

polnilna mesta so v:

Ljubljana- Grad Kodeljevo,

Maribor- Kavarna Italcrem,

Kranj- Labore,

Bohinj- Park Hotel,

Celje- Hotel Štorman ter

Logarska Dolina.

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 38

Postavitev polnilnih mest je priporočljiva ob večjih trgovskih središčih, garažnih hišah in

javnih parkirnih mestih.

Prvo polnilno mesto je podjetje Etrel aprila letos postavilo pred ploščad restavracije na

Gradu Kodeljevo. V juliju pa je prvo polnilno mesto dobil tudi Maribor, tam je postavljena

pred kavarno Italcrem, ki se nahaja na naslovu Belokranjska ulica 12b (Budal 2009).

Slika 4.14: Polnilno mesto za električna vozila (Budal 2009)

Načini polnjenja električnih vozil so:

normalno polnjenje s standardno 230 V vtičnico pri toku 10 oziroma 16 A traja do

8 ur,

hitrejše je polnjenje s tipsko vtičnico pri 400 V in 36 A, ki traja do pol ure ter

zamenjava praznega akumulatorja s polnim, kar traja 3 minute.

Da bi poenotili sisteme za polnjenje električnih avtomobilov v Evropi poteka proces

standardizacije opreme (Budal 2009). Glavne zahteve so:

da je vtičnica enotna po vsem svetu in skladna z eno in tri faznim sistemom,

omogoča polnjenje z napetostjo do 500 V in 63 A pri treh fazah ali 70 A pri eni,

da je robustna in omogoča uporabo na prostem in je poceni,

Ekološka motorna vozila v podjetju Pošta Slovenije d.o.o. Stran 39

omogoča več stopenj zaščite, zaklepanje, preprečevanje kraje in varnost

uporabnika,

ne nazadnje pa naj omogoča podatkovno povezavo med vozilom in električnim

omrežjem.

Sistem plug-in za električno hibridna vozila začne delovati, ko zmanjka električne energije

v vozilu, tako pogon prevzame bencinski ali dizelski motor, litij-ionske baterije pa je prek

hišne električne vtičnice ali javne polnilne postaje moč napolniti v 90 minutah (Budal

2009).

4.6 Razvoj električnih vozil in polnilne infrastrukture

Prva električna vozila so se na cestah pojavila ob koncu 19. stoletja, in kljub temu da je

takrat kazalo, da bodo postala standardno cestno prevozno sredstvo, so jih spodrinila vozila

z motorji z notranjim zgorevanjem. »Kolizija gospodarske recesije, labilnih cen nafte,

prekomernih emisij TGP ter relativno visoke stopnje informacijskih ter drugih tehnologij,

pa jih je ponovno postavila v ospredje«, pravi Miha Levstek direktor Etrela.

Razvoj električnih vozil je v preteklih dveh letih doživel pravi