Evropski svet · Evropski svet, od maja 2016 do junija 2018 Uvod V tem poročilu je podrobno opisano delo Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo voditelji Evropske unije,

Evropski svetod maja 2016 do junija 2018

Zvezek 2. Julij 2018

Zvezek 2. Julij 2018

Evropski svetod maja 2016 do junija 2018

To publikacijo je pripravil generalni sekretariat Sveta.www.consilium.europa.eu

Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

© Evropska unija, 2018Reprodukcija je dovoljena ob navedbi vira.

Stavba Europa: © Philippe Samyn and Partners architects and engineers – lead and design partner, Studio Valle Progettazioni architects, Buro Happold engineers; colour compositions: © Georges Meurant, 2016

Avtorstvo fotografij je navedeno na koncu publikacije.

Za uporabo ali reprodukcijo fotografij ali drugega gradiva, ki ni zaščiteno z avtorskimi pravicami EU, je treba pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic.

Print ISBN 978-92-824-6124-2 ISSN 1977-3307 doi:10.2860/684531 QC-AO-17-001-SL-CPDF ISBN 978-92-824-6136-5 ISSN 2363-3018 doi:10.2860/88441 QC-AO-17-001-SL-N

Vsebina

Prizadevanje za enotnost: Evropski svet, od maja 2016 do junija 2018Poročilo predsednika Donalda Tuska

Uvod 5

Nadzor nad migracijami 6

Pogajanja o brexitu 11

Gospodarstvo: od okrevanja do rasti 14

Soočanje z geopolitično stvarnostjo 16

Zaključek 23

Zasedanja Evropskega sveta – od maja 2016 do junija 2018 25

Sklepi Evropskega sveta, izjave voditeljev držav ali vlad in izbrane izjave predsednika Tuska 26

4

5

Prizadevanje za enotnost: Evropski svet, od maja 2016 do junija 2018

Uvod

V tem poročilu je podrobno opisano delo Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo voditelji Evropske unije, od maja 2016 do junija 2018. Iz njega je razvidno, da je Unija kljub številnim grožnjam in izzivom – migracijskim pritiskom brez primere, geopolitičnim premikom, trajni teroristični grožnji, negotovim gospodarskim obetom in odločitvi britanskih volivcev, da izstopijo – ohranila in celo okrepila svojo politično enotnost.

Evropski voditelji so od leta 2016 do danes ohranili složnost glede temeljnih vprašanj, ki segajo od izstopnih pogajanj z Združenim kraljestvom vse do skupne obrambe pred zunanjimi grožnjami – bodisi da gre za še trajajočo rusko agresijo v Ukrajini bodisi za temeljne izzive svetovnemu trgovinskemu sistemu. Zaradi globokega prepričanja, da je prav Unija tista, v okviru katere bodo države članice lahko gradile svojo

skupno prihodnost, Evropa ostaja pozitiven zgled za svet: od tega, da se kot vneta zagovornica Pariškega sporazuma bori proti podnebnim spremembam, do tega, da se zavzema za mednarodno, na pravilih temelječo ureditev, v središču katere je prosta in pravična trgovina.

Na notranji ravni mora EU storiti več, da bi svoje ljudi obvarovala pred varnostnimi grožnjami, nezakonitimi migracijami in nenadzorovano globalizacijo. V pogajanjih odločno zagovarjamo svoja stališča, zato da državljane, podjetja in države članice vztrajno ščitimo pred škodo, ki bo nastala ob odhodu Združenega kraljestva 29. marca 2019. Poleg tega je treba storiti še marsikaj, da bi okrepili ekonomsko in monetarno unijo, spodbudili sodelovanje na področju obrambe in oblikovali smiselno migracijsko politiko, ki bo odporna na krize.

6

Nadzor nad migracijami

Nezakonite migracije, ki zadevajo več milijonov ljudi, so trenutno najbolj pereč globalni problem. EU je v zahodnem svetu vodilna, kar zadeva skrb za begunce. Za svoje početje ne pričakuje nobene hvale. Pričakujemo pa, da bodo države svoje neregularne ekonomske migrante sprejele nazaj. Evropska unija in njene države članice so po migracijskih pritiskih, kot jih doslej še nismo poznali in ki so zajeli Evropo leta 2015 in v začetku leta 2016, ko je približno 2,2 milijona ljudi neregularno prečkalo zunanje meje Unije, začele ponovno vzpostavljati nadzor in iz te krize še vedno črpajo nauke. Tem skupnim dolgoročnim

izzivom ne more biti kos nobena država članica, če je sama; za zaustavitev nezakonitih migracijskih tokov je nujno potrebno odločno ukrepanje vodilnih držav članic ob vsestranski podpori EU in ob pomoči še drugih držav članic.

Oktobra 2015 je v Grčijo prek Turčije dnevno prispelo približno 10 000 ljudi, ki so želeli dalje do drugih schengenskih držav. EU je do oktobra 2016 ta pritok ljudi zmanjšala za 98 %. S skupnimi močmi smo praktično zaprli zahodnobalkansko pot, po kateri

Nezakonite migracije v Evropsko unijo so se od februarja 2016 zmanjšale za več kot 90 %.

7

so potovali neregularni migranti. Poskrbeti moramo, da pot tudi ostane zaprta. EU je v letu 2016 začela sodelovati s Turčijo, da bi preprečila množične odhode z njenih obal, in začela finančno pomagati tamkajšnjim beguncem prek projektov v skupni vrednosti treh milijard evrov. Do junija 2018 je bil ta znesek skoraj v celoti porabljen in voditelji EU so se dogovorili o nadaljnjem obroku v višini treh milijard evrov.

S stabilizacijo vzhodnosredozemskega območja je Unija lahko začela zapirati pot iz Libije proti Italiji, v katero je tako v letu 2015 kot v letu 2016 neregularno prispelo več kot 150 000 ljudi. Evropska unija pomaga pri usposabljanju in opremljanju libijske obalne straže, da bi zaustavila tihotapljenje ljudi, tistim, ki so obtičali v Libiji, pa nudi humanitarno pomoč in varno vrnitev domov. Države članice prispevajo sredstva za skrbniški sklad EU za Afriko in na ta način podpirajo izjemna prizadevanja Italije, ki sodeluje z libijsko vlado narodnega soglasja in lokalnimi skupnostmi.

Ključni ukrepi so vključevali zaprtje zahodnobalkanske poti, podporo tretjim državam pri operacijah iskanja in reševanja ter boj proti tihotapcem ljudi.

Donald Tusk @eucopresident · 3. marec 2016Ne prihajajte v Evropo. Ne verjemite tihotapcem. Ne tvegajte svojih življenj in denarja. Zaman se boste naprezali.

Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, pomaga državam članicam pri nadzorovanju zunanjih meja EU.

8

Neregularni prihodi po osrednjesredozemski poti so se do konca leta 2017 zmanjšali za 67 %.

Voditelji so na zasedanju Evropskega sveta decembra 2017 potrdili cilje EU na tem področju: na prvem mestu sta še vedno varovanje zunanjih meja in zajezitev nezakonitih migracij. Evropa bo za nadaljevanje svojega dela potrebovala ustrezna finančna sredstva, sicer se ne bo mogla spoprijemati z izzivom, za katerega je jasno, da je postal stalnica. Evropski svet je

junija 2018 soglasno podprl moj predlog za uvedbo posebnega finančnega instrumenta v proračunu EU za boj proti nezakonitemu priseljevanju. Dogovoril se je tudi za povečanje pomoči EU libijski obalni straži in za vzpostavitev „platform za izkrcanje“ zunaj Evrope za migrante brez urejenega statusa. Z vidika migracij gredo stvari na bolje. Ljudje so svojim voditeljem spet pripravljeni zaupati, če le pokažejo, da imajo zunanje meje spet pod nadzorom.

Donald Tusk @eucopresident · 30. junij 2018Evropski državljani od nas pričakujejo, da jim bomo povrnili občutek varnosti in reda. To pa ne zato, ker bi naenkrat postali ksenofobni, temveč zato, ker mora vsaka politična oblast zaščititi svoje ozemlje in varovati meje.

Voditelji EU sprejmejo izjavo z Malte, da bi zaprli nezakonito migracijsko pot iz Libije v Italijo. (3. februar 2017)

9

250 000

200 000

150 000

100 000

50 000

0

2015 2016 2017 2018

2015 2016 2017

Migracijski tokovi: vzhodno-, osrednje- in zahodnosredozemska pot

OKTOBER 2015

216 260

VZHODNOSREDOZEMSKA POT MAJ 2018

4 0974 3863 406*

ŠTEVILO NEREGULARNIH PRIHODOV MIGRANTOV PO MESECIH

LETNO ŠTEVILO NEREGULARNIH PRIHODOV MINGRANTOV

Vir: Frontex* Podatki iz skupnih operacij (prečkanje morja)

OSREDNJESREDOZEMSKA POT

ZAHODNOSREDOZEMSKA POT

MAJ 2018JANUAR 2015

–96 %

VZHODNOSREDOZEMSKA POT(večinoma iz Turčije v Grčijo)

OSREDNJESREDOZEMSKA POT(večinoma iz Libije v Italijo)

ZAHODNOSREDOZEMSKA POT(večinoma iz Maroka v Španijo)

885 386

181 459 42 305

9 990

23 143

182 249

118 91213 372

8 206

19 840

7 004

153 895

OKTOBER

2015

MAJ

2018

2018 (JANUAR–MAJ)

10

Na zasedanju Evropskega sveta so voditelji določili usmeritve in strateške smernice za delo EU.

1. predsednica Litve Dalia Grybauskaitė, predsednik Romunije Klaus Werner Iohannis in predsednik danske vlade Lars Løkke Rasmussen; 2. predsednik malteške vlade Joseph Muscat, predsednik irske vlade Leo Varadkar in nemška zvezna kanclerka Angela Merkel; 3. predsednik italijanske vlade Giuseppe Conte in predsednik grške vlade Aleksis Cipras; 4. predsednik nizozemske vlade Mark Rutte in predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković; 5. predsednik estonske vlade Jüri Ratas and predsednik luksemburške vlade Xavier Bettel; 6. predsednik latvijske vlade Māris Kučinskis in predsednik španske vlade Pedro Sánchez; 7. predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki in predsednik češke vlade Andrej Babiš; 8. avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker; 9. predsednik portugalske vlade António Costa, predsednik Cipra Nicos Anastasiades in predsednik grške vlade Aleksis Cipras; 10. predsednik finske vlade Juha Sipilä in predsednik švedske vlade Stefan Löfven; 11. predsednica vlade Združenega kraljestva Theresa May in francoski predsednik Emmanuel Macron; 12. predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov in predsednik slovaške vlade Peter Pellegrini

1

4

7

10

2

5

8

11

3

6

9

12

11

Pogajanja o brexitu

Kruta resnica je, da bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije izguba za vse. V tem procesu ne more nobena stran ničesar pridobiti. Večina Evropejcev, tudi polovica britanskih volivcev, ne želi, da bi se EU in Združeno kraljestvo razšla, temveč hoče, da bi ostala skupaj. Paradoks pa je, da ima to, kar se je zgodilo, tudi pozitivno stran. Skupnost sedemindvajsetih je bolj odločena in bolj povezana kot kdaj koli prej. Vse naše nasprotnike, zunanje in notranje, opozarjam: brexit bo ostal osamljen primer.

Brexit, kot je bil definiran v referendumski kampanji v Združenem kraljestvu, v bistvu pomeni radikalno razrahljanje odnosov z EU: dejansko je to „trdi brexit“.

Edina prava alternativa trdemu brexitu je „nikakršen brexit“, čeprav danes skoraj nihče več ne verjame v to možnost. Pristop sedemindvajseterice k izstopnim pogajanjem pa ni in tudi ne bo kaznovalen, saj je brexit že sam po sebi dovolj velika kazen. Poskrbeti moramo, da bo škoda čim manjša. Naša naloga je čim bolj zmanjšati negotovost in zmedo naših državljanov, podjetij in držav članic zaradi brexita. Na kocki so vsakodnevna življenja in interesi milijonov ljudi na obeh straneh Rokavskega preliva.

Takoj po referendumu v Združenem kraljestvu je bilo treba ljudi, tako na Otoku kot drugje, predvsem pomiriti, da ne grozi nobena pravna praznina. Dokler

Predsednik Donald Tusk zapušča Downing Street 10 po pogovorih s predsednico vlade Thereso May o brexitu. (26. september 2017)

12

Združeno kraljestvo uradno ne zapusti Evropske unije, bo zanj še naprej veljalo pravo EU – z vsemi njegovimi pravicami in obveznostmi –, ki se bo v njem tudi uporabljalo. Veleposlanik Združenega kraljestva je 29. marca 2017 predložil pismo, v katerem je Združeno kraljestvo, sklicujoč se na člen 50 Pogodbe o Evropski uniji, sporočilo, da namerava uradno izstopiti iz EU. Britanija je tedaj sedla na drugo stran pogajalske mize; takrat je začel teči tudi rok dveh let, v katerih naj bi bil sklenjen sporazum o izstopu in dogovorjen okvir prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom. Z neomajno enotnostjo sedemindvajsetih

držav članic Unije in njenih institucij je bilo mogoče dobiti trden mandat, s katerim naj bi zagotovili urejen izstop Združenega kraljestva, predvsem pa pred začetkom pogovorov o naših prihodnjih odnosih rešili ključna zapuščinska vprašanja. V prvi vrsti je bilo treba obravnavati položaj več kot štirih milijonov ljudi, katerih življenja bodo neposredno zaznamovana zaradi brexita.

Prva faza pogajanj je stekla junija 2017. Začetni dogovor o pravicah državljanov in finančni poravnavi za obdobje do leta 2020 je bil dosežen po tem, ko je

„Vsi vemo, da se ni lahko razvezati. Še težje pa je po razvezi na novo skleniti prijateljstvo.“ Predsednik Tusk (15. december 2017)

Donald Tusk @eucopresident · 16. januar 2018Če si naši britanski prijatelji ne bodo premislili, se bodo #brexit in vse z njim povezane negativne posledice marca naslednje leto uresničili. Tukaj, na celini, si nismo premislili. Vrata naših src vam ostajajo odprta.

13

predsednica vlade Theresa May pojasnila namere Britanije. Voditelji EU27 so 15. decembra potrdili ugotovitev Komisije, da je bil dosežen zadosten napredek in da se torej lahko začnemo pogajati o prehodnem obdobju, ki bo sledilo brexitu, v katerem bo Združeno kraljestvo za nekaj časa še vedno del enotnega trga. Potrebnih je bilo še nekaj zagotovil v zvezi s pravicami tistih državljanov, ki bi se v tem prehodnem obdobju utegnili preseliti v Združeno kraljestvo. Britanska vlada se mora tudi resno in verodostojno zavezati, da na otoku Irska ne bo trde meje, da bo podpirala sodelovanje med severom in jugom, spodbujala gospodarstvo celotnega otoka in ščitila sporazum iz Belfasta. Zelo jasen bom: če ponudba Združenega kraljestva ne bo sprejemljiva za Irsko, ne bo sprejemljiva niti za EU.

Po svojih najboljših močeh si bom prizadeval zagotoviti, da bosta Združeno kraljestvo in EU ostala v prijateljskih odnosih tudi po brexitu, in poudarjam: vrata EU bodo vedno odprta. Sedemindvajseterica želi, da bi bila z Združenim kraljestvom tesna prijatelja in partnerja, zato bo k pogovorom o prihodnjih odnosih pristopala odprto in pozitivno. Vendar je spričo načel, od katerih Združeno kraljestvo ne odstopa, edina možnost sporazum o prosti trgovini. To bo prvi prostotrgovinski sporazum v zgodovini, ki bo ekonomske vezi zrahljal, namesto da bi jih okrepil. Konec koncev je bistvo brexita oddaljevanje.

Če si naši britanski prijatelji ne bodo premislili, bodo brexit in vse z njim povezane negativne posledice marca naslednje leto postali resničnost. Tukaj, na celini, si nismo premislili. Vrata naših src so Združenemu kraljestvu še vedno odprta. Kaj več lahko sploh še rečem? Velika Britanija: že zdaj te pogrešamo.

„Črno na belem, na šestih straneh. Ni razloga, da bi se pretvarjali, da je to srečen dan. Niti za Bruselj niti za London.“ Predsednik Tusk se je odzval na uradno potrditev o izstopu Združenega kraljestva. (30. marec 2017)

Srečanje predsednika Tuska s predsednikom irske vlade Leom Varadkarjem v vladnem poslopju v Dublinu (8. marec 2018)

Donald Tusk @eucopresident · 29. marec 2017Kaj več lahko sploh še rečem? Že zdaj vas pogrešamo.

14

Gospodarstvo: od okrevanja do rasti

V začetku leta 2017 je EU v rasti prekašala ZDA in prvič po letu 2008 se je zgodilo, da smo rast zabeležili v vseh 28 državah članicah. Tako je evropsko gospodarstvo, ki je na poti od okrevanja do rasti preseglo vsa pričakovanja, v letu 2017 postalo zgodba o uspehu. Skupno število delovnih mest se je rekordno povzpelo, stopnja brezposelnosti pa je bila najnižja v zadnjih osmih letih. Javnofinančni primanjkljaji so se zmanjšali in povrnilo se je zaupanje v evropsko gospodarstvo. Tega nič ne prikazuje bolj jasno kot uspešen izstop Grčije leta 2018 iz programa finančne pomoči EU, ki jo je leta 2015 po pogajanjih, ki so trajala vso noč, vzpostavil vrh držav evrskega območja.

Vse to je posledica številnih ukrepov, ki so bili sprejeti v zadnjih desetih letih – tako na nacionalni ravni kot na ravni EU – za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva in odpornosti evrskega območja. Ob gospodarski rasti, ki smo ji trenutno priča v Evropi, je zdaj treba zagotoviti, da se koristi te rasti čim bolj porazdelijo, obenem pa ta pozitivni zagon izrabiti za okrepitev naših gospodarstev.

Poglobitev enotnega trga in dosledna trgovinska politika sta dva načina, ki bosta pripomogla k uresničitvi teh ciljev.

Poglobitev enotnega trga bo imela ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe in inovacije. V ospredju pogovorov na zasedanju Evropskega sveta marca 2018 je bila posodobitev enotnega trga; voditelji EU so ob tej priložnosti opredelili ključne tozadevne elemente – enotni digitalni trg, unijo kapitalskih trgov in delujočo energetsko unijo – ter pozvali k dokončanju in učinkovitemu izvajanju že dogovorjenih ukrepov. Evropski svet je konec leta 2017 in v začetku leta 2018 posebno pozornost namenil enotnemu digitalnemu trgu in potrdil pripravljenost „storiti vse potrebno za zagotovitev, da Evropa postane digitalna“, tudi na področju prebojnih inovacij in velepodatkov. Je pa to zaradi obsega in raznolikosti evropskega trga izziv. Vendar Evropski svet na tem področju politično ne bo popuščal: če bo prišlo do zastoja, bo poiskal pot naprej, in ko bo potrebno, bo zagotovil nove smernice.

EU mora ob vseh protekcionističnih znamenjih intenzivirati trgovinske pogovore po svetu. Trgovina je še vedno ključnega pomena za gospodarski uspeh Evrope, zato EU odločno podpira prosto in pravično trgovino ter odprt in na pravilih temelječ trgovinski sistem. EU je tudi v letu 2017 uresničevala svoj ambiciozni program odpiranja trgov, med drugim je začela izvajati nov celoviti gospodarski in trgovinski sporazum (CETA) s Kanado, dosegla je politični dogovor o novem trgovinskem sporazumu z Japonsko ter znatno napredovala pri pogajanjih z Mehiko in državami Mercosurja.

Predsednik Evroskupine Mário Centeno in predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi

15

Borba za CETO je bila zelo čustvena. Današnji populizem je kot virus, postfaktična resničnost in politika pa predstavljata velik izziv na obeh straneh Atlantika. Vendar CETA dokazuje, da zahodni svet še premore dovolj moči in odločnosti, da se upre fatalističnim mislim o lastni pogubi.

EU je skladno z dogovorom, doseženim na vrhu v Bratislavi leta 2016, okrepila svoje protidampinške instrumente, da bi državljane zaščitila pred nepošteno trgovino. Državljani morajo vedeti, da se trgovinski dogovori sklepajo za skupno dobro in da je za boj proti zlorabam na voljo učinkovita obramba. Voditelji EU so bili tudi na zasedanju Evropskega sveta marca 2018, ob prvih znakih zaostrovanja globalnega trgovinskega konflikta, jasni: Unija bo goreče branila odprt in na pravilih temelječ večstranski sistem mednarodne trgovine, v katerem bo osrednjo vlogo imela STO. Predsednik Trump je dejal: „Trgovinske vojne so dobre in v njih ni težko zmagati.“ Resnica pa je, da so trgovinske vojne slabe in so lahko hitro izgubljene. Cilj EU je ohraniti svetovno trgovino živo, po potrebi pa Evropejce zaščititi s sorazmernimi odzivi. EU bi morala

spremembo v strategiji ZDA izrabiti za okrepitev pogajanj z zainteresiranimi partnerji in ne bi smela opustiti vloge trgovinske velesile. Gospod predsednik, raje trgujmo, kot pa da se vojskujemo.

Izboljšanje delovanja ekonomske in monetarne unije (EMU) je za Evropsko unijo ključnega pomena. Pomembno je za 19 držav evrskega območja, vendar tudi za vsako od preostalih držav članic in za Unijo kot celoto. Čas je, da okrepimo obstoječe instrumente, kot je bančna unija, in nadalje razvijamo evropski mehanizem za stabilnost (EMS), prav tako je zdaj treba raziskati spornejše ideje, kakršna je npr. fiskalna zmogljivost za evrsko območje. Voditelji so na vrhu držav evrskega območja junija 2018 sprejeli prve odločitve v zvezi s tem. Predvsem pa smo se dogovorili, da bo evropski mehanizem za stabilnost zagotovil skupni podporni mehanizem za enotni sklad za reševanje. Naša bančna unija bo tako postala precej močnejša. Nekateri bi morda dejali, da je to premalo in prepozno. Vendar pa je dejstvo, da smo po nekaj letih zastoja dejansko ponovno začeli proces poglabljanja EMU.

Donald Tusk @eucopresident · 30. oktober 2016Borba za CETO je bila zelo čustvena. Postfaktična resničnost in politika pomenita velike izzive na obeh straneh Atlantika. Današnje odločitve so dokaz, da zahodni svet še premore dovolj moči in odločnosti, da se upre fatalističnim mislim o lastni pogubi. #EUCanada

16

Soočanje z geopolitično stvarnostjo

Zunanji izzivi, s katerimi se trenutno sooča EU, so nevarnejši kot kdaj koli, zaradi spreminjajočih se geopolitičnih razmer pa je naša prihodnost nepredvidljiva. Vzroki so vse bolj oblastna in pohlepna Kitajska, agresivna politika Rusije v odnosu do Ukrajine in svojih sosed, vojne, teror in anarhija na Bližnjem vzhodu in v Afriki, kjer ima pomembno vlogo radikalni islamizem, in ne nazadnje zaskrbljujoče izjave sedanje ameriške administracije. Države članice EU so

lahko popolnoma neodvisne le, če so združene. Razpad bo prinesel zgolj odvisnost od ZDA, Rusije ali Kitajske. Za razumne in odgovorne domoljube, ki hočejo, da bo njihov narod suveren, je združena Evropa najboljša alternativa.

Evropska unija se je zaradi muhastega samouveljavljanja ZDA na področju trgovine, Irana, podnebnih sprememb in drugih vprašanj znašla v zelo kočljivem položaju in pogosto se zdi, da nova

Predsednik Tusk in predsednik ZDA Trump na njunem prvem srečanju v Bruslju (25. maj 2017)

17

administracija dvomi o pravilnosti ameriške zunanje politike zadnjih 70 let. Skupaj z brexitom je to pokazatelj najhujše krize sodobnega časa: oslabitve – če ne že konca – zaupanja v trajnost in smotrnost Zahoda kot politične skupnosti, ki je ne opredeljuje geografija, temveč vrednote, načela in zaupanje v pluralistične institucije. Kljub vsemu se ne smemo ukloniti tistim, ki želijo oslabiti ali izničiti čezatlantske vezi, brez katerih svetovni red in mir ne bi mogla preživeti. Moje sporočilo predsedniku Trumpu je naslednje: najprej vrednote in načela! Danes je naša glavna naloga združitev svobodnega sveta, izhajajoč iz zahodnih vrednot, ne pa golih interesov.

Kar zadeva Rusijo, je imelo več evropskih držav v zadnjih dveh letih vrsto izkušenj: od kampanj dezinformiranja, kibernetskih napadov ter vmešavanja v politične procese znotraj EU in tudi drugje vse do kršitev zračnega prostora in podpihovanja konfliktov med skupnostmi v Ukrajini, na Balkanu in širše. Poskus umora Sergeja Skripala in njegove hčerke z živčnim strupom marca 2018 na britanskih tleh – ter vztrajna opozorila o ruski vlogi v brexitu – so sprožili resna in nujna vprašanja.

Voditelji EU se strinjajo, da je naša največja prednost, kadar imamo opravka z Rusijo, evropska enotnost. Evropski voditelji so brez izmikanja kar najostreje obsodili napad v Salisburyju, številne države, med njimi ZDA, so celo izgnale ruske diplomate, ki naj bi bili vpleteni v obveščevalne dejavnosti. EU je zadnja štiri leta ruske agresije enotno stala na strani prebivalcev Ukrajine, pri sankcijah pa

bo vztrajala, vse dokler Rusija ne bo začela spoštovati mirovnih sporazumov, ki so bili sklenjeni februarja 2015 v Minsku. Sporazum o pridružitvi med EU in Ukrajino, ki je v celoti začel veljati konec leta 2017, je znatno okrepil trgovino in medosebne stike.

Naš cilj ni zaostrovanje napetosti z Rusijo, vendar moramo pri odnosih s takšno državo, ki se z veliko vnemo in zbranostjo trudi, da bi oslabila EU in vanjo vnesla razdor, trezno oceniti realnost in si ne smemo delati utvar. Še vedno je dolgoročni cilj najti način za sožitje. To pomeni ohraniti vrednote in interese EU, obenem pa puščati odprta vrata za dialog.

Nagovor predsednika Tuska v imenu EU na Generalni skupščini Združenih narodov (20. september 2017)

Donald Tusk @eucopresident · 20. september 2017Mnogi so prepričani, da ZN privabljajo ljudi, ki verjamejo, da mora v politiki etika prevladati nad egoističnimi interesi. Pa jim dokažimo, da je njihovo zaupanje upravičeno.

18

Mednarodna vrhunska zasedanja in srečanja

1. predsednik Slonokoščene obale Alassane Ouattara, predsednik Tusk in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker; 2. predsednik Tusk in mongolski predsednik Cakiagin Elbegdorž; 3. predsednik kanadske vlade Justin Trudeau, predsednica vlade Združenega kraljestva Theresa May in predsednik Tusk; 4. predsednik vlade Grenlandije Kim Kielsen in predsednik Tusk; 5. predsednik malezijske vlade Razak Mohamad, prva državna svetnica Mjanmara/Burme Aung San Su Či, predsednik tajske vlade Prajut Čan Oča, vietnamski minister in predsednik vladnega urada Maj Tjen Zung , predsednik Tusk, predsednik Filipinov Rodrigo Duterte, singapurski zunanji minister Vivian Balakrišnan, brunejski drugi finančni minister Rahman Ibrahim, predsednik vlade Kambodže Hun Sen, predsednik Indonezije Joko Widodo in laoški minister pri uradu predsednika vlade Alounkeo Kittikhoun; 6. predsednik Tusk in predsednik japonske vlade Šinzo Abe; 7. predsednik Tusk in papež Frančišek; 8. predsednik Tusk na generalni skupščini OZN; 9. predsednik Tusk na obisku v Beogradu; 10. predsednik Tusk in predsednik kitajske vlade Li Kečijang ; 11. predsednik ZDA Donald Trump in predsednik Tusk; 12. predsednik Liberije George Weah in predsednik Tusk

1

4

7

10

2

5

8

11

3

6

9

12

19

Zahodni Balkan je neodtujljiv del Evrope in pripada naši skupnosti. Maja 2018 je potekal zelo ploden vrh med EU in Zahodnim Balkanom, ki je bil prvo takšno srečanje v zadnjih petnajstih letih. Udeleženci vrha so znova potrdili evropsko perspektivo celotnega zahodnobalkanskega območja in sprejeli agendo prednostnih nalog za okrepitev človeških, gospodarskih, digitalnih in infrastrukturnih povezav s tem območjem in znotraj njega. Evropska unija je in bo ostala najzanesljivejši partner celotnega Zahodnega Balkana.

EU si je na srečanjih G7 v Ise-Šimi, Taormini in Charlevoixu ter na zasedanju Generalne skupščine OZN v prvi vrsti prizadevala, da bi zaščitila na

pravilih temelječ mednarodni red, ki je v nevarnosti, vključno s svetovnim trgovinskim sistemom. V svetu brez pravil zmagajo najmočnejši in najbolj okrutni. Združeni narodi so najboljši forum, v okviru katerega lahko na svetovni ravni rešujemo današnje konflikte ter obravnavamo vprašanja, kot so lakota, prisilno razseljevanje, terorizem in obujanje jedrskih napetosti. EU in OZN so bili ustanovljeni v odgovor na grozote druge svetovne vojne, zato se bo EU vedno odločno zoperstavila zlu, nasilju in brezvladju. V ta namen EU in njene države članice skupaj prispevajo približno tretjino vseh sredstev za financiranje OZN in tretjino sredstev za njene mirovne operacije, polovico vseh

Voditelji EU in držav Zahodnega Balkana na srečanju v Sofiji 16. maja 2018, kjer so razpravljali o povezovanju z regijo in znotraj nje, vključno s ključnimi področji infrastrukturne in digitalne povezljivosti.

Donald Tusk @eucopresident · 17. maj 2018Prihodnost držav Zahodnega Balkana vidim samo v EU. Druge možnosti ne vidim. Te države so neodtujljiv del Evrope in sodijo v našo skupnost.

20

Predsednik Tusk in general Riho Terras, poveljnik oboroženih sil Estonije, na srečanju z vojaškim osebjem ob začetku stalnega

strukturnega sodelovanja (14. december 2017)

Voditelji skupine G7 v Taormini na Siciliji (maj 2017)

prostovoljnih prispevkov pa namenijo njenim skladom in programom. Mnogi so prepričani, da OZN privablja ljudi, ki verjamejo, da mora v politiki etika prevladati nad egoističnimi interesi. Pa jim dokažimo, da je njihovo zaupanje upravičeno.

Varnostni svet OZN je ravnal pravilno, ko je 11. septembra 2017 sprejel sklep o kaznovanju Severne Koreje zaradi izvajanja dodatnih jedrskih poskusov. Nobenemu režimu ne bi smeli dovoliti, da ogroža svetovno ureditev neširjenja orožja ali ogroža miroljubne države. Evropska unija je isti mesec na zasedanju Generalne skupščine OZN skupaj z Japonsko in Južno Korejo, ki sta naši tesni prijateljici in strateški partnerici, pozvala k mirni denuklearizaciji Korejskega polotoka. Stališče EU glede jedrskega sporazuma z Iranom je prav tako jasno: Evropa se bo dogovora držala, dokler se ga bo v celoti držal tudi Iran.

Evropska unija je največja vlagateljica v Afriki in najpomembnejši trgovinski partner afriške celine, kateri daje tudi največ razvojne in humanitarne pomoči, in je tista, ki največ prispeva k miru in varnosti na tej celini. Na 5. vrhu Afriške unije in Evropske unije novembra 2017 v Abidžanu v Slonokoščeni obali so afriški in evropski voditelji ponovno potrdili, da so odločeni v okviru partnerstva sodelovati na področju izzivov, ki segajo od varnosti in boja proti terorizmu pa vse do gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest, zlasti za mlade. Tako ena kot druga stran sta se strinjali z načelom, da so migracije skupna odgovornost in da je v interesu vseh, da so urejene, bolj človeške in bolj trajnostne in da se bolje nadzorujejo.

Donald Tusk @eucopresident · 14. december 2017Sanje danes postajajo resničnost. #PESCO je konkreten izraz naše volje, da vzpostavimo evropsko obrambo. Dobre novice za EU in njene zaveznike. Slaba novica za naše nasprotnike.

21

Leto 2017 je zaznamoval poraz tako imenovane Islamske države kot geografske entitete. Vendar so številni teroristični napadi v Evropi in drugje dokaz, da je grožnja nasilnega islamizma še vedno prisotna. V boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu morajo biti Zahod in njegovi zavezniki bolj neomajni kot teroristi in ekstremisti. Evropske države so od začetka leta 2017 uvedle sistematično preverjanje v podatkovnih bazah, da bi bolje razkrinkavale tuje bojevnike, ki želijo vstopiti v Unijo, v teku pa je tudi celovita posodobitev mejne infrastrukture Unije. Po razpravah G7 v Taormini so voditelji EU jasno povedali, da pričakujejo, da bodo podjetja, ki upravljajo družbene medije, in spletna industrija konkretno prispevali k preprečevanju radikalizacije, ki vodi v terorizem, prek interneta. Facebook, Twitter in Google si skupaj z evropskimi uradniki pod okriljem internetnega foruma EU resno prizadevajo za dosego tega cilja.

Terorizem, hibridne vojne in konflikti v evropskem sosedstvu – svet je postal nevarnejši.

Evropski voditelji morajo državljanom dokazati, da so vlade lahko kos zunanjim dogodkom, ki se zdijo neobvladljivi in včasih strašljivi. Decembra 2017 so sanje postale resničnost: 25 držav članic je vzpostavilo stalno strukturno sodelovanje, t. i. PESCO, ki je konkreten izraz naše volje po izgradnji evropske obrambe. PESCO je dobra novica za EU in njene zaveznike in slaba za naše sovražnike.

Močna evropska obramba lahko le krepi Nato. Po podpisu skupne izjave EU in Nata julija 2016 sva si z generalnim sekretarjem Jensom Stoltenbergom

prizadevala, da bi okrepila strateško partnerstvo med Evropsko unijo in Severnoatlantskim zavezništvom. Naše sodelovanje je strateška prednostna naloga. Naša največja prednost so enotne vrednote in cilji.

Predsednik Tusk z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom v Bruslju razpravlja o vezeh med EU in Natom. (8. maj 2018)

Donald Tusk @eucopresident · 16. maj 2018Ob zadnjih odločitvah predsednika @realDonaldTrump bi lahko kdo rekel: Hvala lepa za take prijatelje! A če smo odkriti, bi morala biti EU hvaležna. Po njegovi zaslugi si ne delamo več utvar. Naučil nas je, da si mora človek v sili pomagati sam. Evropa mora storiti vse, da bi kljub trenutnemu ozračju obvarovala čezatlantske vezi. Istočasno pa moramo biti pripravljeni tudi na scenarije, da ukrepamo sami.

22

Priprave in zakulisje v poslopjih Sveta

23

Zaključek

Samo enotna Evropa je lahko suverena Evropa. Pravi temelj te enotnosti pa ni neka birokratska tvorba. Temelj so skupne vrednote in demokratični standardi, ki jih moramo spoštovati: človekove pravice in državljanske svoboščine, svoboda govora in zbiranja, sistem nadzora in ravnotežja ter pravna država. Je zavedanje, da je Evropa ozemeljska, kulturna in politična skupnost, ki je drugačna od preostalega sveta, čeprav nič boljša in nič slabša od njega.

Danes se moramo spomniti nekaterih pozabljenih resnic: Evropa se je združila, da bi preprečila novo zgodovinsko katastrofo, in obdobja evropske enotnosti so bila vedno najboljša v zgodovini te celine. Če je močna Evropa, so močne tudi naše države. Evropa bo kot politična entiteta ali združena ali pa je sploh ne bo. Z Rimskima pogodbama se je začel proces, ki je evropskim državam, z vzhoda in zahoda, vrnil mir in blaginjo.

Dosežki iz obdobja, zajetega v tem poročilu, tj. obravnavanje izzivov, povezanih z brexitom, zajezitev migracijskih tokov, odpiranje trgov na svetovni ravni in prizadevanja za močnejšo evropsko obrambo, kažejo, da so voditelji EU v zadnjih dveh letih s svojo ambicioznostjo in hkratno složnostjo uspešno uskladili dinamičnost Evrope in njeno enotnost. Pregovor pravi: „Če bi radi šli hitro, pojdite sami. Če bi radi prišli daleč, pojdite skupaj.“

Verjamem v liberalno demokracijo: lahko da je nepopolna in krhka, podcenjena in zlorabljena, na trenutke nemočna, in vendar je naša edina alternativa.

Zaščita naše liberalne demokracije je naša prva, naša druga in naša tretja dolžnost. Liberalna demokracija ni nikakršen sinonim za šibkost. Vendar ne smemo pozabiti, da je pravica brez moči nesmiselna, moč brez pravice pa tiranska.

Preprosto povedano: brez meja in brez kazenskega pregona ne bo Evrope, kakršno poznamo – in če jo od znotraj prevzamejo naši politični barbari, ne bo Evrope, kakršno si želimo. Spoznanje, da imamo skupne meje in ozemlje, nas mora ponovno združiti, namesto da bi nas dokončno razdelilo. Skušati moramo uskladiti potrebo po varnosti in obenem ohraniti svobodo ter poskrbeti za nadzor in po drugi strani spodbujati odprtost. Samo razumna povezava bo pomenila našo zmago.

Donald TuskPredsednik Evropskega sveta

25

Zasedanja Evropskega sveta – od maja 2016 do junija 2018

Evropski svet – 28. junij 2016

Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 29. junij 2016

Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad, Bratislava – 16. september 2016

Evropski svet – 20. in 21. oktober 2016

Evropski svet – 15. december 2016

Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 15. december 2016

Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, Malta – 3. februar 2017

Evropski svet – 9. marec 2017

Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 10. marec 2017

60. obletnica Pogodb, Rim – 25. marec 2017

Izredni Evropski svet (člen 50) – 29. april 2017

Evropski svet (člen 50) – 22. junij 2017

Evropski svet – 22. in 23. junij 2017

Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, Talin – 28. september 2017

Evropski svet – 19. oktober 2017

Evropski svet (člen 50) – 20. oktober 2017

Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, Göteborg – 17. november 2017

Evropski svet – 14. december 2017

Vrh držav evrskega območja – 15. december 2017

Evropski svet (člen 50) – 15. december 2017

Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 23. februar 2018

Evropski svet – 22. marec 2018

Evropski svet (člen 50) – 23. marec 2018

Vrh držav evrskega območja – 23. marec 2018

Neformalno srečanje 28 voditeljev držav ali vlad, Sofija – 16. maj 2018

Evropski svet – 28. junij 2018

Evropski svet (člen 50) – 29. junij 2018

Vrh držav evrskega območja – 29. junij 2018

26

Sklepi Evropskega sveta, izjave voditeljev držav ali vlad in izbrane izjave predsednika Tuska

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G7 v Ise-Šimi na Japonskem – 26. maj 2016 28

Izjava voditeljev EU in nizozemskega predsedstva o izidu referenduma v Združenem kraljestvu – 24. junij 2016 29

Sklepi Evropskega sveta – 28. junij 2016 30

Izjava – Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 29. junij 2016 33

Skupna izjava predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropske komisije in generalnega sekretarja Organizacije Severnoatlantske pogodbe – 8. julij 2016 34

Izjava predsednika Evropskega sveta, predsednika Evropske komisije in visoke predstavnice EU v imenu držav članic EU, navzočih na vrhu ASEM, o razmerah v Turčiji – 16. julij 2016 35

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G20 v Hangdžuju na Kitajskem – 4. september 2016 36

Pismo predsednika Donalda Tuska pred neformalnim srečanjem 27 voditeljev držav ali vlad v Bratislavi – 13. september 2016 37

Izjava iz Bratislave – Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 16. september 2016 39

Sklepi Evropskega sveta – 20. in 21. oktober 2016 41

Sklepi Evropskega sveta – 15. december 2016 44

Izjava – Neformalno srečanje 27 voditeljev držav ali vlad – 15. december 2016 48

Pismo predsednika Donalda Tuska 27 voditeljem držav ali vlad EU pred neformalnim srečanjem voditeljev držav ali vlad na Malti – 31. januar 2017 49

Izjava z Malte – Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad – 3. februar 2017 51

Sklepi predsednika Evropskega sveta – 9. marec 2017 53

Rimska izjava voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije – 25. marec 2017 55

Izjava Evropskega sveta (člen 50) o uradnem obvestilu Združenega kraljestva – 29. marec 2017 57

27

Izjava predsednika Donalda Tuska o nadaljnjih korakih po uradnem obvestilu Združenega kraljestva – 31. marec 2017 58

Smernice – Izredno zasedanje Evropskega sveta (člen 50) – 29. april 2017 59

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G7 v Taormini (Italija) – 26. maj 2017 62

Sklepi Evropskega sveta – 22. in 23. junij 2017 63

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom skupine G20 v Hamburgu (Nemčija) – 7. julij 2017 67

Sklepi Evropskega sveta – 19. oktober 2017 68

Sklepi Evropskega sveta (člen 50) – 20. oktober 2017 71

Sklepi Evropskega sveta – 14. december 2017 72

Smernice – Evropski svet (člen 50) – 15. december 2017 74

Sklepi Evropskega sveta – 22. marec 2018 76

Smernice – Evropski svet (člen 50) – 23. marec 2018 78

Izjava predsednika Donalda Tuska pred vrhom EU-Zahodni Balkan, Sofija – 16. maj 2018 81

Sklepi Evropskega sveta – 28. junij 2018 82

Sklepi Evropskega sveta (člen 50) – 29. junij 2018 86

Izjava z vrha držav evrskega območja – 29. junij 2018 87

28

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G7 V ISE-ŠIMI

NA JAPONSKEM – 26. MAJ 2016

Dobro jutro.Dovolite mi, da začnem s kratko zgodovinsko opombo. Ob naši navzočnosti na Japonskem na vrhu držav skupine G7, ki imajo skupne vrednote demokracije, svobode in pravne države, nikoli ne bi smeli pozabiti, da je to sodelovanje rezultat izkušenj, pridobljenih iz precej črne zgodovine. Pred 71 leti smo se še vojskovali drug proti drugemu, bili smo v vojni, ki je terjala na desetine milijonov življenj po vsem svetu. Danes pa se zavezujemo, da bomo zgradili varnejši svet za vse.Skupina G7 je najmočnejša zagovornica na pravilih temelječega mednarodnega reda, a ne zato, ker bi želela zaščititi premožne. S pravili se v prvi vrsti ščitijo šibki, medtem ko v svetu brez pravil zmagujejo najmočnejši in najokrutnejši. To preprosto resnico je treba upoštevati, še zlasti danes, ko se pojavljajo dvomi glede spoštovanja svetovnega, na pravilih temelječega reda. Zgled držav skupine G7 – naša sposobnost tekmovati med sabo, a tudi medsebojno sodelovati in upoštevati ne samo lastne interese – bi moral biti navdih za druge države.Dovolite mi, da začnem z migracijsko in begunsko krizo. Zavedamo se, da je iz geografskih razlogov največja odgovornost pri Evropi in da bo ta tudi še naprej pri njej. Vendar bi si od mednarodne skupnosti želeli, da pokaže svojo solidarnost in prizna, da je to svetovna kriza. Zato si bomo prizadevali za podporo naših partneric iz skupine G7 na treh različnih ravneh.Prvič, da se države skupine G7 zavežejo k okrepitvi mednarodne pomoči, da bi se lahko odzvali na takojšnje in dolgoročne potrebe beguncev in gostiteljskih skupnosti. Mednarodna skupnost bi morala priznati, da če Turčija, Libanon in Jordanija pomagajo beguncem, te države delujejo v korist javnega dobrega na svetovni ravni. To javno dobro mora financirati mednarodna skupnost.Drugič, da skupina G7 spodbuja mednarodne finančne institucije in druge donatorje, da okrepijo svojo pomoč. V zvezi s tem so skladi EU za Sirijo, za Afriko in za Turčijo, pa tudi dejavnosti Evropske investicijske banke, vzor nam vsem.Tretjič, da skupina G7 spodbuja vzpostavitev programov za preselitve in druge pravne oblike migracij po vsem svetu. Kot veste, je Evropa zelo dejavna in z veseljem delimo svoje izkušnje. Vendar se svet sooča z največjim številom beguncev, prosilcev za azil in notranje razseljenih oseb po drugi svetovni vojni. Zato si je treba še bolj prizadevati, da se omogočijo zakonite migracijske poti. Tisti, ki nas obrekujejo, naj bi raje pomislili, kako bi lahko okrepili svojo pomoč, kajti prizadevanja Evrope so že danes zelo velika.Na vseh treh omenjenih ravneh potrebujemo tudi skupino G7. In odkrito rečeno, če ne bomo prevzeli vodilne vloge pri

obvladovanju te krize, tega ne bo storil nihče drug. Voditelje skupine G7 bom pozval, naj sprejmejo ta izziv.Pred dvema letoma je bila skupina G7 solidarna z Evropo, ko je izbruhnil konf likt v Ukrajini. In ostali smo združeni v tem konf liktu. Evropska unija je, tako kot celotna skupina G7, še vedno prepričana, da je to krizo mogoče rešiti le ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava, zlasti pravne obveznosti spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in neodvisnosti Ukrajine. Želim jasno povedati, da bo naše stališče do Rusije, vključno z gospodarskimi sankcijami, ostalo nespremenjeno, dokler sporazumi iz Minska ne bodo v celoti izvedeni. Žal je napredek, dosežen pri izvajanju sporazumov iz Minska, veliko manjši, kot smo upali pred letom dni v Elmauu.V zvezi z mednarodnim redom, temelječim na pravilih, bi rad poudaril, da ga je treba spoštovati ne le v Ukrajini, temveč po vsem svetu, in to ne samo na kopnem, ampak tudi na morju. Skupina G7 izvaja jasno politiko: vsaka morska ali ozemeljska zahteva bi morala temeljiti na mednarodnem pravu, vsak morebitni spor pa bi bilo treba rešiti na miren način. Enostranski ukrepi in uporaba sile ali prisile ne bodo sprejeti.Nazadnje bi rad spregovoril o razmerah v Evropi. Vesel sem, da lahko povem, da je dogovor Evroskupine močno sporočilo glede stabilnosti za Grčijo, za evrsko območje, pa tudi za svetovno gospodarstvo. Na tem mestu bi se želel zahvaliti grškemu prebivalstvu, predvsem predsedniku vlade Aleksisu Ciprasu, za njegovo odločenost, da to krizo konča z reformiranjem države. Grška tragedija se ne bo ponovila.Na vrhu G7 bomo razpravljali o referendumu o članstvu Združenega kraljestva v Evropski uniji in njegovih posledicah. Veste, da upam na pozitiven izid referenduma, in lahko vam zagotovim, da vsi voditelji držav G7 na tem srečanju zavzemajo enako stališče.Preden končam, naj podam še zadnjo točko. Preizkus naše verodostojnosti kot skupine G7 je naša zmožnost, da varujemo skupne vrednote. Ta preizkus bomo uspešno opravili le, če zavzamemo jasno in odločno stališče do vsakega vprašanja naših razprav v Ise-Šimi. Sklicujem se zlasti na vprašanje pomorske varnosti na Južno- in Vzhodnokitajskem morju, na vprašanje Rusije in Ukrajine ter na vprašanje proste in pravične trgovine. Če želimo varovati naše skupne vrednote, dandanes ne zadostuje, da samo verjamemo vanje. Pripravljeni moramo biti tudi, da jih zavarujemo. Dejanski izziv je toliko večji, ker v te vrednote ne dvomijo le države, ki rušijo mednarodni red, temelječ na pravilih, temveč tudi nasprotniki znotraj naših držav. Tudi naši notranji nasprotniki bodo ocenjevali našo zmožnost, da zavarujemo te vrednote. Zato moramo biti zares odločni.Hvala.

29

IZJAVA VODITELJEV EU IN NIZOZEMSKEGA PREDSEDSTVA O IZIDU

REFERENDUMA V ZDRUŽENEM KRALJESTVU – 24. JUNIJ 2016

Predsednik Tusk, predsednik Schulz in predsednik vlade Mark Rutte so se danes zjutraj na vabilo predsednika Evropske komisije Junckerja sestali v Bruslju. Razpravljali so o izidu referenduma v Združenem kraljestvu in podali naslednjo skupno izjavo:Državljani Združenega k raljest va so v svobodnem in demokratičnem procesu izrazili voljo, da izstopijo iz Evropske unije. To odločitev sicer obžalujemo, vendar jo spoštujemo.S takim položajem se srečujemo prvič, a v odzivu smo enotni. Trdno bomo podpirali temeljne vrednote EU o spodbujanju miru in blaginje njenih narodov. Unija 27 držav članic ostaja na zastavljeni poti. Unija je okvir naše skupne politične prihodnosti. Povezujejo nas zgodovina, geografija in skupni interesi. Na osnovi tega bomo še naprej gradili sodelovanje. Skupaj se bomo soočali s skupnimi izzivi ustvarjanja rasti, večanja blaginje ter zagotavljanja varnega in stabilnega okolja za državljane EU. V teh prizadevanjih bodo institucije naredile vse, kar je v njihovi moči.Pričakujemo, da bo Združeno kraljestvo odločitev Britancev uveljavilo čim prej, ne glede na to, kako boleč bo ta proces. Kakršno koli odlašanje bi po nepotrebnem podaljšalo

negotovost. Imamo pravila, ki nam omogočajo, da za to poskrbimo na urejen način. Člen 50 Pogodbe o Evropski uniji določa postopek za izstop države članice iz Evropske unije. Pripravljeni smo na hiter začetek pogajanj z Združenim kraljestvom glede pogojev njegovega izstopa iz Evropske unije. Dokler pogajanja ne bodo zaključena, Združeno kraljestvo ostaja članica Evropske unije z vsemi pravicami in obveznostmi, ki iz članstva izhajajo. V skladu s Pogodbama, ki ju je Združeno kraljestvo ratificiralo, se pravo EU še naprej v celoti uporablja za Združeno kraljestvo in v njem, dokler njegovo članstvo v EU ne preneha.Kot je bilo dogovorjeno, „nova ureditev za Združeno kraljestvo v okviru Evropske unije“, potrjena na zasedanju Evropskega sveta dne 18. in 19. februarja 2016, zdaj ne bo stopila v veljavo in bo brezpredmetna. Ponovnih pogajanj o tej ureditvi ne bo.Upamo, da bo Združeno kraljestvo v prihodnosti ostalo tesen partner Evropske unije, in pričakujemo, da bo oblikovalo ustrezne predloge v zvezi s tem. Vsak dogovor, ki bo dosežen z Združenim kraljestvom kot tretjo državo, bo moral odražati interese obeh strani in biti uravnotežen v smislu pravic in obveznosti.

30

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 28. JUNIJ 2016

I. MIGR ACIJE1. Po sprejetju odločitve o dosledni uporabi Zakonika

o schengenskih mejah in začetku izvajanja ukrepov iz izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016 se je prehajanje iz Turčije na grške otoke močno zmanjšalo in zdaj že skoraj ustavilo. Treba si je še naprej aktivno prizadevati za nadaljnjo stabilizacijo razmer in zagotovitev trajne rešitve. Turčija je pred kratkim sprejela zakonodajo o obravnavi državljanov Sirije in drugih držav, ki omogoča vračanje migrantov v Turčijo, ob doslednem upoštevanju določb o nedopustnosti prošenj za azil na podlagi direktive o azilnih postopkih. Obe strani sta dosegli pomemben napredek pri izvajanju številnih ukrepov iz izjave EU in Turčije; Evropski svet z zadovoljstvom pričakuje nadaljnje odločno ukrepanje. Evropski svet opozarja, da je treba zagotavljati neprekinjeno podporo državam Zahodnega Balkana, tudi v boju proti tihotapcem, in še naprej pozorno spremljati morebiten razvoj drugih poti, da bi lahko hitro in usklajeno ukrepali. Potrebno je nadaljnje ukrepanje, da bi pospešili izvajanje obstoječih programov za premestitev in preselitev.

2. V osrednjem Sredozemlju ostajajo tokovi večinoma ekonomskih migrantov na enaki ravni kot lani. Treba jih je zmanjšati ter tako reševati življenja in uničevati poslovni model tihotapcev. Dosledno je treba uporabljati ustrezne varnostne postopke, da bi zagotovili popoln nadzor na zunanjih mejah. Za doseganje hitrih rezultatov pri preprečevanju nezakonitih migracij in vračanju migrantov brez urejenega statusa je potreben učinkovit partnerski okvir za sodelovanje s posameznimi državami izvora ali tranzita. To bo prispevalo k izvajanju akcijskega načrta iz Vallette, ki bi ga bilo treba pospešiti. EU bo na podlagi sporočila Komisije vzpostavila in začela hitro izvajati ta okvir, ki temelji na učinkovitih spodbudah in ustreznem pogojevanju, najprej z omejenim številom držav izvora in tranzita s prednostnega seznama, da bi uresničevali naslednje cilje:• doseganje konkretnih in merljivih rezultatov s hitrim

in učinkovitim vračanjem migrantov brez urejenega statusa, med drugim tudi z uporabo začasnih ureditev, dokler ne bodo sklenjeni celoviti sporazumi o ponovnem sprejemu;

• ustvarjanje in uporaba potrebnih vzvodov, z uporabo vseh ustreznih politik, instrumentov in orodij EU, vključno z razvojem in trgovino;

• mobilizacija elementov, ki so v pristojnosti držav članic, in iskanje sinergij z državami članicami v odnosih s posameznimi državami.

Sodelovanje pri vračanju in ponovnem sprejemu bo ključni preizkus za partnerstvo med EU in temi partnerskimi državami.

3. Visoka predstavnica bo, med drugim tudi v vlogi podpredsednice Komisije, vodila izvajanje tega novega pristopa ter zagotavljala tesno in učinkovito usklajevanje med institucijami in službami EU in državami članicami, da bi prve dogovore sklenili še pred koncem leta. Svet in Komisija bosta ta proces redno spremljala, ocenjevala njegove rezultate in poročala Evropskemu svetu.

4. Da bi podprli navedeni pristop, bi bilo treba usklajeno uporabljati vse ustrezne instrumente in vire financiranja. Svet naj hitro preuči predloge, ki jih je v tej zvezi pripravila Komisija. Poleg tega:• bo pobuda Evropske investicijske banke za države

v južnem sosedstvu in na Zahodnem Balkanu, ki je prvi korak v novem okviru sodelovanja, pripomogla k spodbujanju naložb v partnerskih državah, zato jo v celoti podpiramo. Da bi zagotovili njeno čim prejšnje izvajanje, naj Svet hitro preuči možnosti za zagotovitev potrebnih virov;

• naj Komisija do septembra 2016 pripravi predlog ambicioznega načrta za zunanje naložbe, ki bi ga morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.

Treba je zagotoviti dopolnjevanje navedenih pobud.5. Opisani pristop bo dinamičen in bo po potrebi razširjen

na druge države ali regije, pri čemer bodo upoštevani migracijski tokovi.

6. EU in njene države članice si bodo še naprej prizadevale reševati temeljne vzroke nezakonitih migracij, v tesnem sodelovanju z državami izvora in v duhu vzajemne odgovornosti.

7. Pred prihodnjim vrhom skupine G20 in srečanjem Generalne skupščine ZN na visoki ravni, na kateri bodo obravnavane obsežne selitve beguncev in migrantov, Evropski svet opozarja na dejstvo, da so migracije globalni izziv, pri katerem je potrebno odločno odzivanje mednarodne skupnosti.

8. Evropski svet bo še naprej obravnaval in spremljal vse vidike celovitega pristopa EU za reševanje izziva migracij, kot je navedeno v njegovih sklepih iz oktobra 2015, in bo določil splošne politične usmeritve in prednostne naloge. Opozarja, da je treba okrepiti nadzor na zunanjih mejah EU, da bi lahko uresničevali cilje na področju migracij in varnosti, izraža zadovoljstvo nad političnim dogovorom med Evropskim parlamentom in Svetom glede predloga

31

o evropski mejni in obalni straži ter poziva k takojšnjemu sprejetju in hitremu izvajanju uredbe.

II. DELOVNA MESTA, R AST IN NALOŽBE

Evropski semester9. Evropski svet je v splošnem potrdil priporočila za

posamezne države, o katerih so razpravljali v Svetu, in tako omogočil zaključek evropskega semestra 2016.

Enotni trg10. Oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega

trga ima ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe in inovacije. V Evropi moramo temu ponovno nameniti pozornost. Evropski svet poziva k dokončanju in izvajanju različnih strategij, tudi o energiji, in akcijskih načrtov za enotni trg, ki jih je predlagala Komisija, do leta 2018.

11. Evropski svet je danes sprejel agendo, v kateri poziva k hitremu in odločnemu napredku, da bi:• vsem deležnikom omogočili, da v celoti izkoristijo

enotni digitalni trg, in sicer s: – čezmejno prenosljivostjo spletnih storitev, ki bo

prebivalcem EU omogočila, da imajo na potovanjih dostop do digitalnih vsebin, na katere so se naročili ali jih kupili doma;

– odstranjevanjem ovir za e-trgovino, vključno z neupravičenim geografskim blokiranjem, ki potrošnikom na spletu preprečuje dostop do določenih proizvodov ali storitev in njihov nakup na spletni strani, katere strežnik je v drugi državi članici; zmanjšanjem stroškov dostave paketov in modernizacijo sistemov za obračunavanje DDV, kar bo še dodatno olajšalo čezmejno prodajo blaga in storitev;

– pregledom veleprodajnega trga gostovanja v mobilnih telefonskih omrežjih (roaming), da bi odpravili stroške gostovanja do junija 2017;

– povabilom vladam in institucijam EU k uresničevanju ciljev akcijskega načrta za e-upravo;

– reformami okvirov na področju avtorskih pravic in avdiovizualnih storitev;

• ustvarili ustrezne pogoje za spodbujanje novih poslovnih priložnosti z:

– zagotavljanjem zelo zmogljive fiksne in brezžične širokopasovne povezljivosti v Evropi, kar je predpogoj za konkurenčnost v prihodnosti. Pri pregledu regulativnega okvira za telekomunikacije bi bilo treba spodbujati pomembne naložbe v omrežje, pa tudi učinkovito konkurenco in spoštovanje pravic potrošnikov;

– boljšim usklajevanjem načinov dodeljevanja frekvenc, s pravočasno sprostitvijo frekvenčnega pasu 700 MHz, da bi pomagali Evropi zagotoviti vodilno vlogo pri uvedbi omrežij 5G;

– usklajevanjem prizadevanj EU v zvezi z visokozmogljivim računalništvom. V tej zvezi Evropski svet z zanimanjem pričakuje začetek izvajanja pomembnega projekta skupnega evropskega interesa na tem področju;

• podpirali ponudnike storitev, ki želijo svoje dejavnosti razširiti prek nacionalnih mej. Potni list za storitve bo v skladu s sklepi Sveta z dne 29. februarja 2016 podjetnikom v ključnih sektorjih omogočil izvajanje storitev v drugih državah članicah brez nepotrebnih postopkov, kar bo prispevalo k spodbujanju inovacij;

• podjetjem zagotovili lažji dostop do financiranja in podpirali naložbe v realno gospodarstvo z uresničevanjem agende unije kapitalskih trgov. Predvsem bi bilo treba doseči takojšen napredek v zvezi s predlogom za poenostavitev zahtev glede prospekta ter predlogi o enostavnem, standardiziranem in preglednem listinjenju, o katerih bi se bilo treba dogovoriti do konca leta 2016;

• odločno nadaljevali prizadevanja za boljše pravno urejanje.

12. Svet bo vsako leto na junijskem zasedanju poročal Evropskemu svetu o napredku pri poglabljanju enotnega trga z vseh vidikov. Boljše izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje bo dodatno pripomoglo k izkoriščanju prednosti ambicioznega evropskega enotnega trga.

Trgovina13. Predsednik Evropske komisije je Evropski svet seznanil

s trenutnimi trgovinskimi pogajanji. Evropski svet opozarja na svoje predhodne sklepe o trgovini in jeklarskem sektorju; to vprašanje bo ponovno obravnaval v izčrpni razpravi na naslednjem zasedanju oktobra letos. Evropski svet v zvezi s tem poziva k hitremu dokončanju dela glede instrumentov trgovinske zaščite.

Naložbeni načrt (vključno z EFSI)14. Naložbeni načrt za Evropo in zlasti Evropski sklad za

strateške naložbe (EFSI) že dajeta konkretne rezultate in sta pomembno sredstvo za pomoč pri spodbujanju zasebnih naložb, ob racionalni uporabi omejenih proračunskih virov.

15. Komisija namerava kmalu predstaviti predloge v zvezi s prihodnostjo EFSI, ki bi jih morala Evropski parlament in Svet obravnavati prednostno.

Ekonomska in monetarna unija16. Evropski svet se je seznanil z napredkom pri prizadevanjih

za dokončanje ekonomske in monetarne unije, vključno s časovnim načrtom za dokončanje bančne unije, ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem s tem v zvezi. Potrjuje priporočila o vzpostavitvi nacionalnih odborov za produktivnost.

Obdavčenje17. Preprečevanje davčnih goljufij in utaj ter izogibanja plačilu

davka in preprečevanje pranja denarja ostajata prednostni vprašanji v EU in na mednarodni ravni. To dokazuje tudi

32

nedavno sprejetje ustrezne zakonodaje EU za reševanje teh izzivov, zlasti na področju izmenjave informacij o davčnih stališčih in poročanja po državah, ter doseženi dogovor o direktivi proti izogibanju davkom. Pomemben element v tem splošnem pristopu je tudi akcijski načrt, ki ga je objavila Komisija, njegov cilj pa je vzpostavitev modernizirane ureditve na enotnem območju DDV, ki ne bo dopuščala goljufij.

Kmetijstvo18. Evropski svet opozarja na svoje sklepe iz marca 2016

in je seznanjen z dogajanji v kmetijskem sektorju, zlasti v sektorju mleka in sektorju prašičjega mesa. Poziva Komisijo, naj takoj izvede vse potrebne ukrepe podpore, po potrebi vključno s finančno podporo za pomoč kmetom, vse udeležence v dobavni verigi pa poziva, naj pomagajo izboljšati pogoje na trgu.

III. ZUNANJI ODNOSI19. Evropski svet ponovno poudarja, da je pripravljen podpirati

vlado narodnega soglasja in poziva vse skupine v Libiji, naj sodelujejo z njo kot edino zakonito vlado v Libiji, da bi ponovno vzpostavili stabilnost, preprečevali terorizem in obvladovali migracije v osrednjem Sredozemlju. V tej zvezi izraža zadovoljstvo nad sprejetjem resolucije VS ZN 2292 in pomembnejšo vlogo operacije Sophia pri nadzoru nad spoštovanjem embarga na orožje za Libijo in usposabljanju libijske obalne straže.

20. Evropski svet je zadovoljen, da je visoka predstavnica predstavila globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ter poziva visoko predstavnico, Komisijo in Svet, naj nadaljujejo delo na tem področju.

21. V razpravi o sodelovanju med EU in Natom je sodeloval generalni sekretar Nata. Evropski svet je pozval k nadaljnjemu intenzivnemu povezovanju, ob upoštevanju skupnih ciljev in vrednot ter edinstvenih izzivov, s katerimi se soočamo na jugu in vzhodu. Za te nove cilje bi si morali prizadevati s pospešenim dejanskim sodelovanjem na izbranih področjih. Novi zagon sodelovanja med EU in Natom bo potekal v duhu popolne odprtosti in doslednega spoštovanja avtonomije odločanja in postopkov obeh organizacij ter temeljil na načelu vključenosti, pri tem pa ne bo pa vplival na posebnosti varnostne in obrambne politike posameznih držav članic. Predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije ter generalni sekretar Nata bodo julija v Varšavi dali skupno izjavo.

22. Predsednik nizozemske vlade je predstavil izid referenduma na Nizozemskem o pridružitvenem sporazumu z Ukrajino in pomisleke, izražene v razpravi pred referendumom. Evropski svet poziva Svet, naj čim prej poišče rešitev za te pomisleke.

IV. IZID REFERENDUMA V ZDRUŽENEM KR ALJESTVU

23. Predsednik vlade Združenega kraljestva je Evropskemu svetu poročal o izidu referenduma v Združenem kraljestvu.

33

IZJAVA – NEFORMALNO SREČANJE 27 VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD –

29. JUNIJ 2016

1. Voditelji držav ali vlad 27 držav članic ter predsednika Evropskega sveta in Evropske komisije močno obžalujemo izid referenduma v Združenem kraljestvu, vendar spoštujemo odločitev večine Britancev. Dokler Združeno kraljestvo ne zapusti EU, se za to državo in v njej še naprej uporablja zakonodaja EU, tako glede pravic kot obveznosti.

2. Treba je zagotoviti, da bo odhod Združenega kraljestva iz EU izveden v skladu s pravili. Podlaga za ta proces je člen 50 PEU. Britanska vlada mora Evropski svet uradno obvestiti, da namerava Združeno kraljestvo izstopiti iz EU. To mora storiti takoj, ko bo mogoče. Pred tem uradnim obvestilom ne more biti nobenih pogajanj.

3. Evropski svet bo po prejemu uradnega obvestila sprejel smernice za pogajanja o dogovoru z Združenim kraljestvom. Evropska komisija in Evropski parlament bosta nato dosledno ravnala v skladu s svojimi pristojnostmi, določenimi v Pogodbah.

4. Upamo, da bo Združeno kraljestvo v prihodnosti pomemben partner EU, in pričakujemo, da bo sporočilo, kakšne so njegove namere v zvezi s tem. V vseh dogovorih, ki bodo sklenjeni z Združenim kraljestvom kot tretjo državo, bo treba najti ravnotežje med pravicami in

obveznostmi. Pogoj za dostop do enotnega trga je spoštovanje vseh štirih svobod.

5. Zaradi izida referenduma v Združenem kraljestvu so se spremenile razmere v Evropski uniji. Odločeni smo, da bomo pri reševanju izzivov 21. stoletja in iskanju rešitev v interesu naših narodov in prebivalcev ostali združeni in delali v okviru EU. Pripravljeni smo reševati vse težave, ki bi se lahko pojavile zaradi teh novih razmer.

6. Evropska unija je zgodovinski dosežek, ki zagotavlja mir, blaginjo in varnost na evropski celini in ostaja naš skupni okvir. Obenem pa številni ljudje izražajo zaskrbljenost zaradi trenutnega stanja na evropski in nacionalni ravni. Evropski državljani pričakujejo, da bomo učinkoviteje zagotavljali varnost, delovna mesta in rast, ter upajo na boljšo prihodnost. Naše nadaljnje delovanje na tem področju nas mora združevati, ne nazadnje tudi v interesu mladih.

7. Zato danes začenjamo politični razmislek o prihodnosti, da bi dali nov zagon nadaljnjim reformam, v skladu z našo strateško agendo, in razvoju EU s 27 državami članicami. To mora potekati pod vodstvom voditeljev držav ali vlad. Zadevo bomo ponovno obravnavali na neformalnem sestanku septembra v Bratislavi.

34

SKUPNA IZJAVA PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA, PREDSEDNIKA EVROPSKE

KOMISIJE IN GENERALNEGA SEKRETARJA ORGANIZACIJE SEVERNOATLANTSKE

POGODBE – 8. JULIJ 20161

1 Ta skupna izjava je bila prvotno objavljena le v angleščini in francoščini.

Menimo, da je prišel čas, da strateškemu partnerstvu med Natom in EU damo nov zagon.To partnerstvo bo v posvetovanju z državami članicami EU in zaveznicami v okviru Nata ter prek sodelovanja z vsemi in v korist vseh potekalo v duhu celovite medsebojne odprtosti in v skladu z avtonomijo odločanja in postopki naših organizacij ter brez poseganja v posebni značaj varnostne in obrambne politike katere koli od naših članic.Evro-atlantska skupnost se danes sooča z izzivi brez primere z juga in vzhoda. Naši državljani zahtevajo, da uporabimo vse razpoložljive načine in ukrepe, da bi se odzvali na te izzive in tako izboljšali njihovo varnost.Vse zaveznice in države članice, pa tudi EU in Nato sama po sebi, že znatno prispevajo k evroatlantski varnosti. K temu prispeva tudi vsebinsko sodelovanje, vzpostavljeno pred več kot 15 leti, med Natom in EU, ki sta edinstvena in bistvena partnerja.Glede na skupne izzive, s katerimi se zdaj srečujemo, moramo ok repiti naša prizadevanja: potrebujemo nove načine sodelovanja in novo raven ambicij; naša varnost je namreč medsebojno povezana; skupaj lahko uporabimo širok razpon instrumentov, da bi se odzvali na izzive, s katerimi se soočamo; in zagotoviti moramo čim bolj učinkovito rabo virov. Močnejši Nato in močnejša EU se medsebojno krepita. Skupaj lahko bolje zagotavljata varnost v Evropi in zunaj nje.Prepričani smo, da krepitev stabilnosti naših sosedov in partnerjev v skladu z našimi vrednotami, kot je zapisano v Ustanovni listini Združenih narodov, prispeva k naši varnosti ter k trajnostnemu miru in blaginji. Da bi se naši sosedje in partnerji lahko bolje odzivali na številne izzive, s katerimi se trenutno soočajo, bomo še naprej podpirali njihovo suverenost, ozemeljsko celovitost in neodvisnost, pa tudi njihova reformna prizadevanja.Pri izpolnjevanju navedenih ciljev verjamemo, da obstaja nujna potreba po:• okrepitvi naše zmogljivosti za boj proti hibridnim grožnjam,

tudi s povečanjem odpornosti, sodelovanjem na področju analize, preprečevanja in zgodnjega odkrivanja, pravočasno delitvijo informacij in, kolikor je mogoče, delitvijo obveščevalnih podatkov med osebjem ter sodelovanjem na področju strateškega komuniciranja in odzivanja. Razvoj usklajenih postopkov prek naših zadevnih strategij bo znatno prispeval k uveljavitvi naših prizadevanj;

• razširitvi in prilagoditvi našega operativnega sodelovanja, tudi pomorskega, in sodelovanja v zvezi z migracijami, in sicer z okrepljeno delitvijo znanja o pomorskem področju ter boljšim usklajevanjem in medsebojno krepitvijo naših dejavnosti v Sredozemlju in drugod;

• širitvi našega usklajevanja na področju kibernetske varnosti in obrambe, tudi v okviru naših misij in operacij, vaj ter izobraževanja in usposabljanja;

• razvoju skladnih, komplementarnih in interoperabilnih obrambnih zmogljivosti držav članic EU in zaveznic v okviru Nata, pa tudi večstranskih projektov;

• spodbujanju močnejše obrambne industrije in obsežnejših raziskav na področju obrambe ter industrijskega sodelovanja v Evropi in prek Atlantika;

• okrepitvi našega usklajevanja glede vaj, tudi na hibridnem področju, pri čemer je prvi korak oblikovanje vzporednih in usklajenih vaj za leti 2017 in 2018;

• vzpostavitvi obrambne in varnostne zmogljivosti ter spodbujanju odpornosti naših partnerjev na vzhodu in jugu na komplementaren način s posebnimi projekti na različnih področjih za posamezne države prejemnice, tudi s krepitvijo pomorskih zmogljivosti.

Sodelovanje na teh področjih je strateška prednostna naloga. Hitro izvajanje je ključnega pomena. Evropska služba za zunanje delovanje in mednarodno osebje Nata bosta, po potrebi skupaj s službami Komisije, oblikovala konkretne možnosti za izvajanje, vključno z ustreznimi mehanizmi za usklajevanje osebja, ki naj bi bile nam in našima Svetoma predstavljene do decembra 2016. Na strani EU bo ta prizadevanja usmerjala in usklajevala visoka predstavnica/podpredsednica Komisije.Napredek bomo redno pregledovali.Obe organizaciji pozivamo, naj vložita ustrezni politični kapital in vire, da bi bilo to okrepljeno partnerstvo uspešno.

Podpisano 8. julija 2016 v Varšavi v treh izvodih.

Donald TuskPredsednik Evropskega sveta

Jean-Claude JunckerPredsednik Evropske komisije

Jens StoltenbergGeneralni sekretar Organizacije Severnoatlantske pogodbe

35

IZJAVA PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA, PREDSEDNIKA EVROPSKE KOMISIJE

IN VISOKE PREDSTAVNICE EU V IMENU DRŽAV ČLANIC EU, NAVZOČIH NA VRHU

ASEM, O RAZMERAH V TURČIJI –

16. JULIJ 2016

Turčija je za Evropsko unijo ključni partner. EU v celoti podpira demokratično izvoljeno vlado, državne institucije in pravno državo. Pozivamo, da se v Turčiji čim prej ponovno vzpostavi ustavni red. Še naprej bomo podrobno spremljali razvoj dogodkov in se usklajevali z 28 državami članicami EU.

36

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G20

V HANGDŽUJU NA KITAJSKEM – 4. SEPTEMBER 2016

Dobro jutro.V celoti podpiram pripombe in ocene predsednika Junckerja, hkrati pa želim na kratko omeniti tri dodatne teme, ki jih bo Evropska unija izpostavila na tokratnem vrhu skupine G20.Prva je migracijska in begunska kriza, kar je globalni izziv, za katerega so potrebne globalne rešitve, temelječe na redu, odgovornosti in solidarnosti. Ker je število razseljenih oseb po vsem svetu s 65 milijoni višje kot kdaj koli prej, mora skupina G20 prevzeti večji del odgovornosti. Rezultate bodo lahko prinesla le globalna prizadevanja za pomoč beguncem in skupnostim, ki so jih sprejele. Zato želimo svoje partnerje spodbuditi k povečanju humanitarne in razvojne pomoči, pa tudi števila preseljenih beguncev. Odpraviti moramo temeljne vzroke problemov, zaradi katerih milijoni ljudi zapuščajo domove in iščejo zatočišče drugje. Skupina G20 ima strokovno znanje, ki omogoča praktične prispevke v okviru trgovine, razvojnega sodelovanja ter zagotavljanja dostopa do izobraževanja in zaposlovanja za begunce, in to znanje mora izkoristiti. Pozvali jo bomo, naj na naslednjih srečanjih, posvečenih beguncem in migrantom, ki jih organizirajo ZN in predsednik Obama, izkoristi priložnost za povečanje pomoči in preselitev v države zunaj Evrope. To je še pomembneje, ker smo že skoraj dosegli mejo praktičnih zmogljivosti Evrope za sprejem novih valov beguncev, kaj šele neregularnih ekonomskih migrantov.Druga tema je terorizem. Teroristični napadi ogrožajo vse naše države. Celovit pristop k boju proti terorizmu mora vključevati ukrepe za boj proti ekstremizmu in radikalizaciji, kamor spada

tudi finančna razsežnost. Skupina G20 je že sprejela pomembne ukrepe za razbitje mrež, ki financirajo terorizem, ter izboljšanje sodelovanja na področju izmenjave informacij, zamrznitev premoženja in kazenske prepovedi financiranja terorizma. Na ravni skupine G20 moramo še pospešiti delo, da bi se spopadli z izzivom, na katerega ne more sama odgovoriti nobena država.Tretja tema so podnebne spremembe. Skupina G20 ima pomembno vlogo v tem globalnem boju. S predstavniki držav, odgovornih za največ emisij, se moramo dogovoriti, da bo hiter začetek doslednega izvajanja Pariškega sporazuma naša skupna prednostna naloga. EU je trdno odločena uresničiti ta cilj in k enakemu ravnanju želimo spodbuditi vse članice skupine G20. Zadovoljni smo tudi, ker sta dva največja onesnaževalca, Združene države Amerike in Kitajska, ratificirala ta sporazum. Pred Parizom je bila Evropa s svojo podnebno politiko precej osamljena, ameriška in kitajska ratifikacija pa nam dajeta upanje, da ne bomo več sami. Evropa ima že vrsto let celovito podnebno politiko. Trenutno pripravljamo zakone, ki nam bodo omogočili, da do leta 2030 uresničimo svoje ambiciozne cilje. Od partnerjev v skupini G20 pričakujemo, da se bodo čim bolj resno lotili izziva v zvezi s podnebnimi spremembami. V EU medtem poteka proces ratifikacije, ki bo končan, takoj ko bo mogoče.Naj na koncu še omenim, da v vsej Kitajski ni bolj dinamičnega mesta, ki bi nam lahko dalo navdih za razpravo o tem, kako utrditi globalno sodelovanje, kot je Hangzhou. Evropska unija pozdravlja letošnje kitajsko predsedovanje skupini G20 in se veseli uspešnega vrha v Hangzhouju. Hvala.

37

PISMO PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED NEFORMALNIM SREČANJEM

27 VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD V BRATISLAVI – 13. SEPTEMBER 2016

Spoštovani kolegi!Potem ko sem se posvetoval z večino izmed vas, bi rad z vami delil nekaj osebnih misli, s čimer želim prispevati k boljši pripravi na naše zasedanje v Bratislavi. Mislim, da bomo lahko kar najboljše temelje za našo skupno prihodnost zagotovili le, če bomo odkrito ocenili sedanje razmere.IV Bratislavi se bomo srečali v zgodovinsko pomembnem trenutku. Sedemindvajset voditeljev iz Evrope bo razpravljalo o prihodnosti naše Unije, potem ko je bila prvič v zgodovini sprejeta odločitev države, da zapusti EU. Vsi čutimo, da v teh viharnih časih, ki jih zaznamujejo krize in konf likti, bolj kot kdaj koli prej potrebujemo potrditev, da pripadamo skupnosti, ki bo čez nekaj mesecev praznovala 60. obletnico.Brexit nas ne postavlja zgolj pred nalogo, da se z Združenim kraljestvom pogajamo o novih odnosih. Naše stališče glede tega bi moralo ostati jasno in nedvoumno („brez uradnega obvestila ne bo pogajanj“). Določbe iz Pogodbe za primer izstopa varujejo interese Unije. Naš cilj v prihodnjih pogajanjih bi moral po eni strani biti vzpostavitev čim boljših odnosov z Združenim kraljestvom, po drugi strani pa se moramo držati Pogodbe, ohraniti hladno glavo ter ostati dosledni in popolnoma enotni, pa tudi odločni v svojih zahtevah po ravnotežju med pravicami in obveznostmi. Če bomo ravnali tako, ne bo prostora za dvom o tem, ali je članstvo v Uniji dobra stvar.IIMedtem ko čakamo, da bo vlada Združenega kraljestva začela pogajanja, bi morali oceniti položaj in možnosti, ki jih bo imela EU po brexitu. Usodna napaka bi bila, če bi domnevali, da je negativni rezultat referenduma v Združenem kraljestvu specifičen za to državo; da je britanski evroskepticizem simptom političnega odklona ali zgolj cinična igra populistov, ki izkoriščajo družbene frustracije. Res je, da je bila kampanja za odhod polna lažnih trditev in nesprejemljivega posploševanja. Vendar je res tudi, da je glasovanje za brexit obupan poskus, da bi našli odgovore na vprašanja, ki si jih vsak dan zastavljajo milijoni Evropejcev, vprašanja o samem bistvu politike. Vprašanja o jamstvih za varnost državljanov in njihovega ozemlja, vprašanja o varstvu njihovih interesov, kulturne dediščine in življenjskega sloga. S temi vprašanji bi se srečali, tudi če bi Združeno kraljestvo glasovalo za to, da ostane.Ljudje v Evropi hočejo vedeti, ali so politične elite sposobne ponovno prevzeti nadzor nad dogodki in procesi, ob katerih se čutijo nemočne in zbegane in katerih jih je včasih strah. Danes precej ljudi – ne samo v Združenem kraljestvu – verjame, da je članstvo v Evropski uniji prepreka pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti.

Ljudje popolnoma upravičeno pričakujejo, da bodo njihovi voditelji zaščitili prostor, v katerem živijo, in jim zagotovili varnost. Če se bo prepričanje, da smo odstopil i od te odgovornosti, še okrepilo, bodo začeli iskati druge možnosti. In našli jih bodo. Zgodovina nas uči, da lahko to privede do množičnega odvračanja od svobode in drugih temeljnih vrednot, na katerih temelji Evropska unija. Zato je bistveno, da ponovno uskladimo dejstvo, da moramo ohraniti svobodo in zagotoviti varnost, ter po drugi strani ohraniti odprtost in zagotoviti zaščito. Pri tem je najpomembnejše učinkovito varovanje naših zunanjih meja, ki ima tako praktičen kot simboličen pomen.IIIMigracijska kriza je bila prelomna točka. Lani so se številni Evropejci počutili ogrožene zaradi zmede na naših mejah, zaradi vsak dan novih slik več sto tisoč ljudi, ki so se brez vsakršnega nadzora gibali po naši celini. Predolgo so morali čakati na ukrepe za obvladanje razmer, kot sta bila zaprtje zahodnobalkanske poti ali dogovor med EU in Turčijo. Namesto tega so vse prepogosto poslušali politično korektne izjave, da Evropa ne sme postati trdnjava, da mora ostati odprta. Ker nismo hitro ukrepali in ker nismo imeli enotne evropske strategije, se je omajalo zaupanje državljanov v njihove vlade, institucije in širšo ureditev, ki ga je oslabila že finančna kriza. Izredno nujno je, da ponovno vzpostavimo to zaupanje, kar je zelo jasno pokazal brexit.Na voljo nimamo veliko časa. V Bratislavi bo moralo priti do preobrata pri varovanju zunanjih meja Unije. Našim državljanom moramo pokazati, da smo jih pripravljeni in sposobni zavarovati pred ponovitvijo kaosa iz leta 2015. Za to pa bo potrebno popolno sodelovanje vseh vlad in evropskih institucij.IVPrav tako pomembno je, da se učinkovito zoperstavimo terorizmu. Načeloma se vsi strinjamo, pa vendar je še vse preveč praktičnih in zakonodajnih ovir. Nekdo mora Evropejcem vrniti občutek varnosti. Vprašanje je, kdo in kako. Glavni instrumenti na tem področju so še naprej na nacionalni ravni, vendar lahko naredimo in moramo narediti več skupaj. Naše policijske sile in druge službe bi morale tesneje sodelovati pri izmenjavi informacij in operacijah. Prav tako lahko naredimo več pri spodbujanju sodelovanja ponudnikov internetnih storitev pri odstranjevanju vsebin, ki spodbujajo sovraštvo in promovirajo terorizem. Zagotoviti moramo, da bodo na zunanjih mejah vsakogar preverili v naših podatkovnih zbirkah, tako da morebitni teroristi ne bodo mogli nemoteno vstopiti v EU. Poleg tega se moramo v vsaki od naših držav bolj boriti proti radikalizaciji. Če ne bomo resnično odločeni, da se spopademo s teroristično grožnjo, ne bomo mogli zajeziti radikalnih in vedno bolj agresivnih vedenj in stališč. Do pred kratkim so ta

38

predstavljala zgolj obrobje politike in javne razprave v Evropi, danes pa prehajajo vedno bolj v ospredje in veča se tudi njihova drznost.Obljuba, da bodo neusmiljeno zlomili terorizem, je postala eden glavnih sloganov desničarskih ekstremistov. Poleg tega postaja njihova protievropska in protidemokratična retorika še privlačnejša zaradi dejstva, da kljub vsem naporom nismo mogli preprečiti več napadov.VNaši državljani pričakujejo tudi, da bo Evropska unija bolje zaščitila njihove gospodarske in socialne interese. Zlasti danes, v dobi globalizacije, je bolj kot kdaj očitno, da moramo imeti dostop do ustreznih informacij, uveljavljati pravična pravila, določati jasne standarde in zagotoviti, da jih bodo njihovi voditelji (tj. njihove vlade in evropske institucije) podpirali pri soočanju z zunanjimi konkurenti. Očitno je, da sta prosta trgovina in svetovna konkurenca v interesu Evropejcev, prav tako očitno pa je, da predstavljata velike izzive, s kakršnimi se pogosto še niso srečali.Zato moramo ob tem, ko si še naprej prizadevamo za prihodnje trgovinske sporazume, našim državljanom in evropskim podjetjem zagotoviti in jih prepričati, da pri tem predvsem zastopamo in ščitimo njihove interese. Evropa ima dovolj argumentov, da prevzame vodilno vlogo na področju svetovne konkurence, nujen pogoj za to pa je, da ponovno vzpostavi zaupanje glavnih akterjev, tj. delavcev, potrošnikov in podjetnikov, v tiste, ki jih zastopajo. V tem primeru ima ključno vlogo tudi čas. Če ne bomo sklenili trgovinskih sporazumov (pri tem govorimo o mesecih, ne o letih), se bo neizogibno ustvaril vtis, da je izstop Združenega kraljestva sprožil postopek našega izključevanja s svetovnega prizorišča. Danes njegovi najpomembnejši akterji, kar je bilo potrjeno tudi na vrhu skupine G20, spoštujejo in priznavajo vlogo Evrope kot trgovinske in gospodarske velesile ter privlačnega partnerja.VIZavedam se, da prihodnost Evrope ne bo odvisna le od tega, kako ukrepamo ob migracijski krizi, terorizmu in strahovih, povezanih z globalizacijo. Bistveno in nujno je, da povrnemo občutek varnosti in miru ter zaupanje državljanov EU v njihovo politično vodstvo, pa tudi obnovimo ugled Unije kot sinonima za varnost in stabilnost, vendar to ni dovolj. V Bratislavi moramo zato tudi predložiti časovni načrt za druga enako pomembna prizadevanja (kot so gospodarski in socialni razvoj, delovna mesta in priložnosti za mlade, enotni trg, digitalna agenda in naložbe). Formalne odločitve o navedenih in drugih področjih naj bi sprejeli na naših rednih zasedanjih Evropskega sveta oktobra in decembra. Naše neformalno delo v sestavi sedemindvajseterice bomo nadaljevali tudi pozimi leta 2017. Kot sem že napovedal, bomo naše odnose z Rusijo pregledali na ločeni seji na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta. Decembra bomo znova obravnavali možnosti za okrepitev praktičnega sodelovanja na področju obrambe, da bi vanj vnesli več vsebine, obenem pa ne bi podvajali dela z Natom. Pozneje se bomo morali tudi ponovno posvetiti drugim pomembnim vprašanjem, kot sta bančna unija ter nadaljnji razvoj ekonomske in monetarne unije.

VIIPo izstopu Združenega kraljestva nadaljevanje po starem ne pride v poštev. Iz te krize lahko pridemo bodisi šibkejši in sprti bodisi močnejši in enotnejši. Glede naše prihodnosti se nam ni treba vdati v usodo; vse je še v naših rokah, srcih in mislih. Gospodarski in kulturni potencial naših sedemindvajsetih držav, nadarjenost in izobraženost naših državljanov več kot zadostujejo za to, da verjamemo v Evropo in njeno zmožnost, da na učinkovit in varen način tekmuje s preostalim svetom.Naše pomanjkljivosti v primerjavi z drugimi svetovnimi velesilami so vidne na področju „trde politike“ (kot sta obramba in izvršilna pooblastila). A vendar Evropske unije ne bomo spremenili v enotno državo. Zato bo bistveno, da države članice bolje sodelujejo med seboj, da bi naše moči združili v Uniji. V mojih pogovorih z vami se je jasno pokazalo, da podelitev novih pooblastil evropskim institucijam ni zaželeni recept. Nacionalni volivci želijo več vpliva na odločitve Unije. Vendar bi sprejetje takšne usmeritve zahtevalo spremembo odnosa nacionalnih vlad do Evropske unije kot take.EU je danes pogosto obravnavana kot nujno zlo, ne pa skupno dobro. Geslo „manj moči Bruslju“, ki v političnih kampanjah zveni privlačno, bi se moralo preslikati v večjo odgovornost za Unijo v nacionalnih prestolnicah. Ta odgovornost za Unijo ni nič drugega kot pripravljenost za žrtvovanje dela lastnih interesov za dobrobit skupnosti. Pomeni tudi opustitev stalnih obtožb, uperjenih v Unijo, ki so včasih upravičene, vendar najpogosteje služijo kot preprost izgovor za lastne neuspehe. To je bil tudi eden od razlogov za glasovanje za brexit.Ključ do zdravega ravnovesja med prednostnimi nalogami držav članic in Unije je v nacionalnih prestolnicah. Institucije bi morale podpirati prednostne naloge, o katerih so se dogovorile države članice, ne pa nalagati svojih. To je še en sklep, do katerega sem prišel po posvetovanjih z vami.VIIIMed skepticizmom pesimistov na eni strani in evronavdušenjem na drugi strani je veliko prostora za „resničen optimizem“. Podlaga za to mora biti kritična diagnoza. Storiti moramo vse, da se ne bi sprevrgla v iskanje krivcev, ki je izjemno nesmiselno in tako značilno za zadnja leta, ali v natečaj za čim bolje zveneča gesla, kot so „boljša Evropa“, „manj Evrope“ ali „več Evrope“. Konec koncev bi kdo to lahko sčasoma prekinil z „nič več Evrope“.IXDanes nismo v vlogi junakov Leoparda, romana Giuseppeja Tomasija di Lampeduse. Če želimo, da stvari ostanejo, kakršne so, nam ni treba vsega spremeniti. Da bi ohranili tisto, kar je najboljše, moramo popraviti več stvari. Da bi pri tem uspeli, moramo biti pripravljeni sprejeti več težkih, a dejansko preprostih odločitev. Pri tem ne gre za nove pogodbe ali postopkovne spremembe. Kar potrebujemo, sta močna politična volja in domišljija. Prišel je čas, da odgovorimo na ta izziv. Dejansko ni nobene druge poti.

S spoštovanjem,

Donald Tusk

39

IZJAVA IZ BRATISLAVE – NEFORMALNO SREČANJE 27 VODITELJEV DRŽAV ALI

VLAD – 16. SEPTEMBER 2016

Danes smo se srečali v Bratislavi v trenutku, ki je ključnega pomena za naš evropski projekt. Bratislavski vrh 27 držav članic je bil posvečen vzajemni oceni trenutnega stanja Evropske unije in razpravi o naši skupni prihodnosti. Soglašali smo o naslednjih splošnih načelih.Čeprav se je ena od članic odločila oditi, je EU za preostale še naprej nepogrešljiva. Po vojnah in globokih delitvah na naši celini je EU zagotovila mir in demokracijo ter našim državam omogočila blaginjo. Veliko držav in regij zunaj naše skupnosti si še kako želi takih dosežkov. Odločeni smo, da bomo na podlagi te skupne zgodovine zagotovili, da bo EU s 27 državami članicami uspešna.EU ni popolna, je pa najboljše orodje, k i ga imamo za spoprijemanje z novimi izzivi, s katerimi se srečujemo. EU mora zagotavljati ne le mir in demokracijo, temveč tudi varnost naših ljudi. Bolje mora služiti njihovim potrebam in željam po svobodnem življenju, študiju, delu, gibanju in blaginji po vsej naši celini, prav tako pa jim mora omogočiti, da bodo imeli koristi od evropske kulturne dediščine.Izboljšati moramo medsebojno komunikacijo – med državami članicami, z institucijami EU, najpomembneje pa z našimi državljani. V svoje odločitve bi morali vnesti več jasnosti. Govoriti moramo jasno in odkrito. Osredotočiti se moramo na pričakovanja državljanov, hrabro in z odločenostjo zavračati pretirano enostavne rešitve skrajnih ali populističnih političnih sil.V Bratislavi smo se zavezali, da našim državljanom v naslednjih mesecih ponudimo vizijo privlačne EU, ki ji lahko zaupajo in jo lahko podpirajo. Verjamemo, da imamo voljo in zmožnost to doseči.Pozdravili smo govor predsednika Komisije o stanju v Uniji.Imeli smo obširno razpravo o ključnih prednostnih nalogah v prihodnjih mesecih. Na tej podlagi so predsednik Evropskega sveta, predsedstvo Sveta in Komisija predlagali naslednji delovni program („načrt iz Bratislave“):

NAČRT IZ BR ATISLAVE

I. SPLOŠNA DIAGNOZA IN CILJI• Odločeni smo, da bo EU sedemindvajseterice uspešna.• Pred nami je veliko skupnih izzivov: ljudje so zaskrbljeni

zaradi domnevnega pomanjkanja nadzora in strahu pred migracijami, terorizmom ter gospodarsko in socialno negotovostjo. Ta vprašanja je treba v naslednjih mesecih prednostno obravnavati.

• Če bo EU27 sodelovala, bo imela dovolj sredstev za rešitev teh izzivov. Odločeni smo najti skupne rešitve tudi za vprašanja, pri katerih smo deljenih mnenj;

prednostna naloga tukaj in zdaj je pokazati enotnost in zagotoviti politični nadzor nad razvojem dogodkov, da bi zgradili našo skupno prihodnost.

• Jasno mora biti, kaj lahko stori EU in kaj morajo storiti države članice, da bi zagotovili, da lahko izpolnimo svoje obljube.

II. MIGR ACIJE IN ZUNANJE MEJE

Cilji• Nikakor ne dopustiti vrnitve k nenadzorovanim

tokovom iz lanskega leta in dodatno zmanjšati število migrantov brez urejenega statusa.

• Zagotoviti popoln nadzor nad našimi zunanjimi mejami in se vrniti k schengenski ureditvi.

• Okrepiti konsenz EU o dolgoročni migracijski politiki ter uporabljati načeli odgovornosti in solidarnosti.

Konkretni ukrepi(a) Popolna zavezanost izvajanju izjave EU in Turčije ter

nadaljnji podpori državam Zahodnega Balkana;(b) današnja zaveza več držav članic, da bodo s takojšnjo

pomočjo izboljšale varovanje meje Bolgarije s Turčijo in nadaljevale podporo drugim najbolj obremenjenim državam;

(c) pred koncem leta polna zmogljivost za hitro ukrepanje evropske mejne in obalne straže, ki je zdaj uzakonjena;

(d) migracijski sporazumi za sodelovanje in dialog s tretjimi državami, ki bi privedli do zmanjšanih tokov nedovoljenih migracij in večjega deleža vrnitev, kar naj bi ocenili na decembrskem zasedanju Evropskega sveta;

(e) nadaljnje delo za dosego širšega soglasja EU o dolgoročni migracijski politiki, tudi o tem, kako v prihodnje uporabljati načeli odgovornosti in solidarnosti.

III. NOTR ANJA IN ZUNANJA VARNOST

Notranja varnost

Cilj• Storiti vse potrebno za podporo državam članicam pri

zagotavljanju notranje varnosti in boju proti terorizmu.

Konkretni ukrepi(a) Okrepljeno sodelovanje in izmenjava informacij med

varnostnimi službami držav članic;(b) sprejetje potrebnih ukrepov za zagotovitev, da bodo

vse osebe, tudi državljani držav članic EU, ki prečkajo

40

zunanje meje Unije, preverjene v zadevnih podatkovnih zbirkah, ki morajo biti medsebojno povezane;

(c) začetek vzpostavitve sistema za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), s katerim bi omogočili predhodna preverjanja in po potrebi zavrnili vstop potnikom, ki so vizumske obveznosti oproščeni;

(d) sistematična prizadevanja proti radikalizaciji, tudi z izgoni in prepovedmi vstopa, kadar je to upravičeno, ter podporo EU preventivnim ukrepom držav članic.

Zunanja varnost in obramba

Cilj• V težavnem geopolitičnem okolju okrepiti sodelovanje

EU na področju zunanje varnosti in obrambe.

Konkretna ukrepa(a) Na decembrskem zasedanju Evropskega sveta bo

sprejeta odločitev o konkretnem načrtu izvajanja v zvezi z varnostjo in obrambo ter o tem, kako bolje izkoristiti možnosti iz Pogodb, zlasti glede zmogljivosti;

(b) takojšen začetek izvajanja skupne izjave z Natom.

IV. GOSPODARSKI IN SOCIALNI R AZVOJ TER MLADI

Cilj• Ustvariti obetavno gospodarsko prihodnost za vse,

zaščititi naš življenjski slog in zagotoviti boljše možnosti za mlade.

Konkretni ukrepi(a) Decembra: odločitev o razširitvi Evropskega sklada za

strateške naložbe v skladu z oceno;(b) zasedanje Evropskega sveta spomladi 2017: pregled

napredka pri uveljavljanju različnih strategij enotnega trga (vključno z enotnim digitalnim trgom, unijo kapitalskih trgov, energetsko unijo);

(c) na oktobrskem zasedanju Evropskega sveta bo obravnavano, kako zagotoviti dosledno trgovinsko politiko, ki bo izkoriščala prednosti odprtih trgov, obenem pa upoštevala pomisleke državljanov;

(d) decembra: odločitvi o podpori EU državam članicam v boju proti brezposelnosti mladih in o okrepljenih programih EU, namenjenih mladim.

V. NADALJNJE UKREPANJE• Izpolniti obljube: okrepiti mehanizem za pregled

izvajanja sprejetih odločitev. Lojalno sodelovanje in komuniciranje držav članic in institucij.

• Bratislava je začetek procesa. Prihodnja formalna zasedanja Evropskega sveta bodo omogočila konkretno nadaljnje ukrepanje glede navedenih tem. Voditelji sedemindvajseterice se bodo neformalno sestali v začetku leta 2017 na Malti. Ob proslavah 60. obletnice Rimskih pogodb marca 2017 se bodo zbrali v Rimu, kar bomo izkoristili za dokončanje procesa, začetega v Bratislavi, in vzajemno določitev usmeritev za našo skupno prihodnost.

41

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 20. IN 21. OKTOBER 2016

I. MIGR ACIJE1. Evropski svet se je seznanil z najnovejšimi dogodki, ki

zadevajo celovito migracijsko politiko EU, pri čemer je poudaril pomen izvajanja. Razprava se je osredotočila predvsem na zunanjo razsežnost.

Varovanje zunanjih meja2. Začetek veljavnosti uredbe o evropski mejni in obalni

straži 6. oktobra ter nacionalna prizadevanja so pomemben korak za krepitev nadzora naših zunanjih meja in vrnitev k Schengenu s prilagoditvijo začasnih kontrol na notranjih mejah glede na sedanje potrebe. Države članice so trenutno v postopku napotitve osebja in opreme za potrebe evropske mejne in obalne straže, da bi ta do konca tega leta dosegla polno zmogljivost za hitri odziv in vračanje.

3. Evropski svet poziva k hitremu sprejetju revidiranega Zakonika o schengenskih mejah, ki uvaja sistematične kontrole vseh potnikov, ki prečkajo zunanje meje EU, in poziva Svet, naj stališče o sistemu vstopa/izstopa oblikuje še pred koncem leta 2016. Z zanimanjem pričakuje prihodnji predlog Komisije za vzpostavitev Evropskega sistema za obveščanje o potovanjih in njihovo odobritev (ETIAS), s katerim bi omogočili predhodna varnostna preverjanja potnikov, ki so oproščeni vizumske obveznosti, in jim po potrebi zavrnili vstop.

Obravnava migracijskih tokov

(a) Preprečevanje nezakonitih migracij na osrednjesredozemski poti4. Potrebna so večja prizadevanja za zajezitev toka migrantov

brez urejenega statusa, zlasti iz Afrike, in povečanje deleža vračanja. Evropski svet ob upoštevanju bistvenega, tudi finančnega prispevka držav članic ob zunanjih mejah v zadnjih letih:• opozarja na pomen nadaljnjih prizadevanj za izvajanje

partnerskega okvira za sodelovanje s posameznimi državami izvora ali tranzita, pri čemer se je treba najprej posvetiti Afriki. Namen okvira je dosegati konkretne in merljive rezultate na področju preprečevanja nezakonitih migracij in vračanja migrantov brez urejenega statusa ter ustvariti in izkoristiti potrebne vzvode z uporabo vseh ustreznih politik, instrumentov in orodij EU, tudi na področju razvoja in trgovine;

• opozarja, da je treba obravnavati temeljne vzroke migracij v regiji, med drugim s podporo tamkajšnjim razseljenim osebam, in tako pripomoči k preprečevanju nezakonitih migracij, poudarja pa tudi prispevek akcijskega načrta iz Vallette in predlaganega načrta za

zunanje naložbe v zvezi s tem. Pozdravlja newyorško izjavo o beguncih in migrantih ter poziva vse svetovne akterje, naj si pri tem pravično razdelijo odgovornost;

• se seznanja s prvim poročilom Komisije o napredku pri partnerskem okviru s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah;

• poziva visoko predstavnico, tudi v njeni vlogi podpredsednice Komisije, naj na decembrskem zasedanju Evropskega sveta poroča o napredku s petimi izbranimi afriškimi državami ter prvih doseženih rezultatih glede prihodov in vračanja. Oblikoval bo smernice za nadaljnje delo glede dogovorov in preučil možnost razširitve tega pristopa na druge države;

• poziva vse akterje, naj še naprej tesno sodelujejo pri dogovorih, da bi dosegli boljše operativne rezultate, in države članice, naj okrepijo nacionalne upravne postopke za vračanje.

(b) Ohranitev in zaostritev nadzora na vzhodnosredozemski poti5. Za trajno stabilizacijo razmer na vzhodnosredozemski

poti je potrebno nadaljnje izvajanje izjave EU in Turčije ter zagotavljanje nadaljnje podpore državam ob zahodnobalkanski poti. Evropski svet poziva:• k nadaljnjim prizadevanjem za pospešitev vračanja

z grških otokov v Turčijo v skladu z izjavo EU in Turčije, zlasti z učinkovitejšimi in hitrejšimi azilnimi postopki;

• k hitremu imenovanju stalnih koordinatorjev na grških žariščnih območjih;

• države članice k doslednemu odzivanju na pozive po zagotavljanju sredstev, ki jih po ocenah zadevnih agencij EU potrebuje Grčija;

• k nadaljnjemu napredku v zvezi z obveznostmi vis-à-vis vsem državam članicam na najrazličnejših področjih, vključenimi v izjavi EU in Turčije, tudi glede liberalizacije vizumskega režima. Sozakonodajalca naj v naslednjih nekaj tednih dosežeta dogovor glede revizije mehanizma za začasno zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti.

6. Evropski svet pozdravlja dosežen napredek pri razvoju dogovorov z Libanonom in Jordanijo za povečanje podpore beguncem in gostujočim skupnostim v obeh državah ter podpis „skupnih nadaljnjih ukrepov EU in Afganistana glede migracijskih vprašanj“ 2. oktobra, da bi se odzvali na izzive, povezane z nezakonito migracijo, in izboljšali praktično sodelovanje pri vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji.

42

(c) Spremljanje dogajanja na drugih poteh7. EU bo še naprej sodelovala z drugimi državami in pozorno

spremljala tokove na drugih migracijskih poteh, tudi na zahodnosredozemski poti, da bi se lahko hitro odzvala na razvoj dogodkov.

Obravnava drugih elementov celovite strategije8. Evropski svet poziva:

• Evropski azilni podporni urad (v nadaljnjem besedilu: EASO), naj zagotovi, da intervencijska skupina za azil čim prej postane operativna in bi lahko kadar koli in v zadostnem številu podprla države članice na prvi črti. V ta namen bodo države članice čim prej sporočile imena strokovnjakov, ki jih potrebuje EASO, EASO pa bo podprl prizadevanja držav članic z zagotavljanjem potrebnega usposabljanja in po potrebi z najemanjem dodatnih strokovnjakov ali služb, ob podpori Komisije;

• države članice, naj nadalje okrepijo prizadevanja za pospešitev premestitev, zlasti mladoletnikov brez spremstva, in izvajanja obstoječih programov za preselitev2;

• Svet, naj še pred koncem leta doseže dogovor o stališču glede načrta za zunanje naložbe, ki je namenjen povečanju naložb in ustvarjanju delovnih mest v partnerskih državah, da bi dogovor z Evropskim parlamentom dosegli v prvi polovici leta 2017.

9. Prav tako poziva k nadaljnjim prizadevanjem glede reforme skupnega evropskega azilnega sistema, med drugim tudi glede načina izvajanja načel odgovornosti in solidarnosti v prihodnje. To vprašanje bo znova obravnaval na decembrskem zasedanju.

II. TRGOVINA10. EU je zavezana vodenju dosledne trgovinske politike, ki

izkorišča prednosti odprtih trgov za rast in ustvarjanje delovnih mest, obenem pa upošteva pomisleke državljanov. Več milijonov delovnih mest v EU je odvisnih od trgovine, ki je in bo ostala močno gonilo rasti. Poleg tega trgovina potrošnikom nudi večjo izbiro, evropskim podjetjem, tudi MSP, pa zagotavlja več priložnosti. Evropski svet ponovno poudarja, da je EU zavezana odprtemu trgovinskemu večstranskemu sistemu, ki temelji na pravilih.

11. Dosledno varovanje in promocija socialnih, okoljskih in potrošniških standardov, ki so osrednji element evropskega načina življenja, pa tudi pravice vlad, da ta področja zakonsko urejajo, je v trgovinskem interesu EU. EU bo kot največji svetovni trgovinski sistem in vodilna sila pri promoviranju svetovnih standardov še naprej obravnavala skrbi državljanov ter državam članicam pomagala pri prilagajanju na spremembe v hitro spreminjajočem se globaliziranem svetu.

2 To ne vpliva na stališče Madžarske in Slovaške iz sodnega postopka v zvezi s Sklepom Sveta 2015/1601 in stališče Poljske, ki je podprla tožnici.

12. V zvezi s tem je Evropski svet prepričan, da je treba nepoštene trgovinske prakse učinkovito in odločno odpravljati. Da bi ohranili evropska delovna mesta, zagotovili pošteno konkurenco na odprtih trgih in ohranili prosto trgovino, je ključno, da so instrumenti trgovinske zaščite EU učinkoviti v odzivanju na globalne izzive. Za to je treba hitro, do konca leta 2016, doseči nujno potreben in uravnotežen dogovor o stališču Sveta o celoviti modernizaciji vseh instrumentov trgovinske zaščite. Z ustreznimi določbami bi obravnavali razmere, v katerih ne prevladujejo tržni pogoji. Evropski svet s tem v zvezi opozarja na sporočilo Komisije o močni trgovinski politiki za EU v interesu delovnih mest in rasti z dne 18. oktobra 2016.

13. Evropski svet je ocenil trenutno stanje tekočih pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih s ključnimi partnericami. Poudaril je pomen hitrega sprejetja sklepa o podpisu in začasni uporabi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado ter pozval k čim prejšnjim nadaljnjim pogajanjem za iskanje rešitve nerešenih vprašanj.

14. Evropski svet poziva Komisijo, naj se z Japonsko aktivno pogaja o prostotrgovinskem sporazumu, da bi do konca leta dosegli politični dogovor. Komisijo prav tako poziva, naj nadaljuje pogajanja z ZDA, da bo lahko oblikovala ambiciozen, uravnotežen in celovit prostotrgovinski sporazum.

15. Evropski svet poudarja pomen intenziviranja tekočih pogajanj z drugimi trgovinskimi partnericami, vključno z državami Mercosurja, ki se zavzemajo za vzajemno koristno odprtje trgov.

III. DRUGA SVETOVNA IN EKONOMSKA VPR AŠANJA

16. Evropski svet pozdravlja ratifikacijo Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah s strani Unije, s katero je sporazum začel tudi veljati. Nadziral bo energetsko unijo, skupaj z vsemi elementi okvira podnebne in energetske politike do leta 2030. V skladu s svojimi prejšnjimi sklepi in dogovorom, ki ga je 30. septembra 2016 dosegel Svet, bo Evropski svet še naprej dajal strateške smernice za zakonodajne predloge na tem področju.

17. Evropski svet potrjuje svoje prejšnje sklepe, v katerih je pozval k dokončanju in izvedbi različnih strategij enotnega trga (enotni digitalni trg, unija kapitalskih trgov, energetska unija in agenda o enotnem trgu) do leta 2018. Pri tem bi bilo treba hitro začeti delo v zvezi z nedavnimi predlogi, ki jih je pripravila Komisija, tudi glede reforme pravil EU o telekomunikacijah in avtorskih pravicah ter uporabi pasu 700 MHz za mobilne storitve, in v zvezi z dokončnim oblikovanjem unije kapitalskih trgov, za kar je potreben predvsem hiter dogovor z Evropskim parlamentom o pravilih o prospektih za izboljšanje dostopa podjetij do finančnih sredstev ter listinjenju.

43

18. Evropski svet poziva Svet, naj na seji 6. decembra doseže dogovor o pogajalskem stališču glede novega predloga Komisije o EFSI in pri tem upošteva neodvisno zunanjo oceno, ki bo objavljena novembra.

19. Ponovno opozarja, kako pomembno je do decembra doseči konkretne rezultate pri podpori EU državam članicam v boju proti brezposelnosti mladih in pri krepitvi programov EU, namenjenih mladim.

IV. ZUNANJI ODNOSI20. Evropski svet odločna obsoja napade sirskega režima in

njegovih zaveznikov, zlasti Rusije, na civilno prebivalstvo v Alepu. Poziva jih, naj ustavijo grozodejstva in sprejmejo nujne ukrepe za zagotovitev neoviranega humanitarnega dostopa do Alepa in drugih delov države. Evropski svet poziva k takojšnji prekinitvi sovražnosti in ponovni

vzpostavitvi verodostojnega političnega procesa pod okriljem ZN. Kršitelji mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah morajo odgovarjati za svoja dejanja. EU preučuje vse možnosti, ki so na voljo, če se bodo sedanja grozodejstva nadaljevala. Storiti je treba vse, da bi podaljšali premirje, civilnemu prebivalstvu dostavili humanitarno pomoč ter ustvarili pogoje za začetek pogajanj o politični tranziciji v Siriji.

21. Evropski svet poziva visoko predstavnico, naj skupaj s Komisijo še naprej vztraja pri humanitarni pobudi EU in medicinskih evakuacijah v sodelovanju z ZN in se poveže s ključnimi akterji v regiji, da bi omogočili politično tranzicijo in ustvarili možnosti za spravo in obnovo države po konf liktu.

22. Evropski svet je imel strateško orientacijsko razpravo o odnosih z Rusijo.

44

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 15. DECEMBER 2016

I. MIGR ACIJE

Zunanja razsežnost1. Evropski svet opozarja na svoje oktobrske sklepe

o vzhodnosredozemski poti. Ponovno poudarja zavezanost izjavi EU in Turčije ter izpostavlja pomen celovitega in nediskriminatornega izvajanja vseh njenih vidikov. Obenem se znova zavezuje, da bo tudi v prihodnje zagotavljal podporo državam na zahodnobalkanski poti. Potrjuje skupni akcijski načrt za izvajanje izjave EU in Turčije, ki sta ga oblikovali Grčija in Komisija, ter pozdravlja dejstvo, da je Grčija že storila prve korake za njegovo izvajanje. Vse države članice poziva, naj zagotovijo hitro izvajanje skupnega akcijskega načrta.

2. Novi partnerski okvir za sodelovanje je pomemben instrument za obravnavanje nezakonitih migracij in njihovih temeljnih vzrokov, zlasti kar zadeva osrednjesredozemsko pot. Evropski svet je zadovoljen z napredkom pri izvajanju dogovorov o migracijah s petimi afriškimi državami izvora ali tranzita ter dejstvom, da partnerske države prevzemajo vse več odgovornosti. Na podlagi tega bi lahko predvideli dodatne dogovore ali druge oblike sodelovanja, pri čemer bi se upoštevali razpoložljivi viri. Cilje partnerskega okvira, ki jih je Evropski svet opredelil junija letos, bi bilo treba vključiti v druge zunanje instrumente in politike EU in njenih držav članic. Evropski svet poziva države članice, naj ohranijo in še okrepijo svoja prizadevanja v zvezi s partnerskim okvirom, in bo budno spremljal napredek glede zajezitve migracijskih tokov in povečanja stopnje vračanja.

3. Da bi okrepili izvajanje akcijskega načrta iz Vallette in partnerskega okvira, bi moralo dogovoru, ki ga je Svet dosegel v zvezi z Evropskim skladom za trajnostni razvoj in mandatom Evropske investicijske banke (EIB) za zunanja posojila, slediti hitro sprejetje ustrezne zakonodaje. V tej zvezi je Evropski svet zadovoljen, da je EIB začela izvajati svojo pobudo za odpornost v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana.

4. Evropski svet poudarja, da je treba – tudi prek operacije EUNAVFOR MED SOPHIA – okrepiti podporo libijski obalni straži, da bi povečali njene zmogljivosti za preprečevanje izgub življenj na morju in za uničenje poslovnega modela tihotapcev. Vzporedno s tem je treba uvesti pobude, s katerimi bi migrantom, ki so obtičali v Libiji, ponudili pomoč pri prostovoljni vrnitvi in preprečili nevarna potovanja.

5. Evropski svet opozarja, da je treba Evropskemu azilnemu podpornemu uradu (EASO) ter evropski mejni in obalni straži zagotoviti ustrezne vire. Pozdravlja dejstvo, da bo EASO začel zaposlovati posebno osebje, da bi zagotovil stabilne in trajnostne zmogljivosti. Ponovno tudi poudarja, da je treba biti še naprej pozoren na druge poti, vključno v zahodnem Sredozemlju, da bi se lahko hitro odzvali na razvoj dogodkov.

Notranja razsežnost6. Učinkovita uporaba načel odgovornosti in solidarnosti

ostaja naš skupni cilj. Med vztrajnimi prizadevanji za pregled skupnega evropskega azilnega sistema v zadnjih mesecih so se pokazale nekatere skupne točke, medtem ko druga področja zahtevajo dodatna prizadevanja. Svet naj na podlagi tega dela nadaljuje ta proces, da bi lahko v času prihodnjega predsedstva dosegli soglasje o azilni politiki EU.

7. Države članice bi morale nadalje okrepiti prizadevanja za pospešitev premestitev, zlasti mladoletnikov brez spremstva, in izvajanja obstoječih programov za preselitev3.

II. VARNOST

Notranja varnost8. Evropski svet znova potrjuje svojo zavezanost izvajanju

strategije notranje varnosti za Evropsko unijo za obdobje 2015–2020. Politični dogovor med sozakonodajalcema o direktivi o boju proti terorizmu je pomemben korak, ki bi mu morala slediti hitro sprejetje predlogov o strelnem orožju in ukrepih za preprečevanje pranja denarja ter izvajanje nove zakonodaje o evidenci podatkov o potnikih (PNR). Evropski svet poziva k učinkovitemu sodelovanju s ponudniki elektronskih storitev s sedežem v EU in zunaj nje.

9. Evropski svet pozdravlja dogovor o revidiranem Zakoniku o schengenskih mejah, ki uvaja sistematične kontrole vseh potnikov, ki prečkajo zunanje meje EU, in poziva države članice, naj ga začnejo nemudoma izvajati, ob upoštevanju specifičnih razmer v nekaterih državah članicah. Sozakonodajalca bi se morala do junija 2017 dogovoriti o sistemu vstopa/izstopa, do konca leta 2017 pa o evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve, da bi zagotovili sistematično preverjanje potnikov, oproščenih vizumske obveznosti. Evropski svet poziva tudi k nadaljnjemu napredku glede interoperabilnosti informacijskih sistemov in podatkovnih zbirk.

3 To ne vpliva na stališče Madžarske in Slovaške iz sodnega postopka v zvezi s Sklepom Sveta 2015/1601 in stališče Poljske, ki je podprla tožnici.

45

Zunanja varnost in obramba10. Evropejci moramo prevzeti večjo odgovornost za svojo

varnost. Evropski svet znova potrjuje že dane zaveze v zvezi s tem in poudarja, da je treba v tem zahtevnem geopolitičnem okolju narediti več za okrepitev varnosti in obrambe v Evropi ter za boljšo zaščito njenih državljanov, v ta namen pa med drugim nameniti zadostna dodatna sredstva, pri čemer je treba upoštevati nacionalne razmere in pravne zaveze. Za države članice, ki so hkrati članice Nata, je to v skladu s smernicami Nata o izdatkih za obrambo. Evropski svet tudi poziva k okrepitvi sodelovanja pri razvoju potrebnih zmogljivosti, pri čemer se je treba tudi zavezati, da bodo te zmogljivosti na voljo, ko bo to potrebno. Evropska unija in njene države članice morajo biti sposobne odločilno prispevati k skupnim prizadevanjem, pa tudi delovati samostojno, ko in kjer je to potrebno, in s partnerji, kadar je to mogoče. Evropski svet pričakuje, da bo mehanizem Athena celovito pregledan do konca leta 2017.

11. Evropski svet potrjuje sklepe Sveta z dne 14. novembra in 17. oktobra 2016 o izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe, ki določa raven ambicij EU. Visoko predstavnico in države članice poziva k celostnemu nadaljnjemu ukrepanju na podlagi teh sklepov. Visoka predstavnica bo glede na sklepe Sveta v prihodnjih mesecih zlasti predstavila predloge v zvezi z razvojem civilnih zmogljivosti; parametri usklajenega letnega pregleda obrambe, ki poteka pod okriljem držav članic; procesom razvoja vojaških zmogljivosti ob upoštevanju raziskav in tehnologij ter industrijskih vidikov; vzpostavitvijo stalne zmogljivosti na strateški ravni za operativno načrtovanje in izvajanje; izboljšanjem ustreznosti, uporabnosti in sposobnosti napotitve v okviru možnosti hitrega odzivanja EU; elementi in možnostmi vključujočega stalnega strukturiranega sodelovanja, temelječega na modularnem pristopu, v katerih bodo začrtani možni projekti; ter vključitvijo vseh zahtev iz pobude za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju. Evropski svet zato sozakonodajalca poziva, naj intenzivno delata na predlogu Komisije o krepitvi zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju, da bi dosegla dogovor v prvi polovici leta 2017.

12. Evropski svet pozdravlja predloge Komisije o evropskem obrambnem akcijskem načrtu, ki so njen prispevek k oblikovanju evropske varnostne in obrambne politike, pri čemer poudarja pomen vsestranske vključenosti držav članic, in vse ustrezne akterje poziva, naj nadaljujejo z delom. Svet naj čim prej preuči s tem povezane predloge Komisije. EIB naj preuči ukrepe za podporo naložbam v raziskave na področju obrambe in razvojnim dejavnostim. Komisija naj v prvi polovici leta 2017 tudi predstavi predloge za vzpostavitev evropskega obrambnega sklada, skupaj z elementom za skupni razvoj zmogljivosti, o katerih so se dogovorile države članice.

13. Evropski svet poziva k hitremu ukrepanju na podlagi sklepov Sveta z dne 6. decembra 2016 o izvajanju skupne izjave, ki so jo v Varšavi podpisali voditelji EU in Nata, da bi se izognili podvajanju dela in zagotovili dopolnjevanje med EU in Natom, kar zadeva hibridne grožnje, pomorske zadeve, kibernetsko varnost, strateško komuniciranje, obrambne zmogljivosti, obrambno industrijo in raziskave, vaje ter izgradnjo obrambnih in varnostnih zmogljivosti.

14. Evropski svet poziva k hitrem napredku pri delu na področju zunanje varnosti in obrambe ter Svet poziva, naj mu o tem poroča marca, da bo lahko ocenil napredek. Junija bo nato predstavil nadaljnje strateške usmeritve.

15. Evropski svet bo na dnevnem redu ohranil vprašanja, povezana z varnostjo in obrambo, da bi lahko redno ocenjeval napredek in na tej podlagi določil ustrezne strateške in politične prednostne naloge.

III. GOSPODARSKI IN SOCIALNI R AZVOJ TER MLADI

16. Evropski svet pozdravlja dogovor, dosežen v Svetu o podaljšanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), ki naj bi ga sozakonodajalca sprejela v prvi polovici leta 2017. Prav tako ugotavlja, da je Svet zdaj pripravljen začeti pogajanja z Evropskim parlamentom o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite.

17. Ponovno poudarja pomen različnih strategij za enotni trg ter energetske unije, ki bi morala biti dokončno oblikovana in delujoča do leta 2018. Do takrat je treba rešiti določena ključna vprašanja4. Pozdravlja dosedanji napredek in poziva vse institucije, naj pred zasedanjem Evropskega sveta marca 2017 izkoristijo ta zagon in povečajo ambicioznost, zlasti na ključnih področjih storitev in digitalnega enotnega trga. Poziva k odpravi preostalih ovir na enotnem trgu, vključno z ovirami za prost pretok podatkov.

18. Evropski svet poziva k nadaljnjemu izvajanju jamstva za mlade in je zadovoljen, da se pobudi za zaposlovanje mladih namenja večja podpora. Poziva tudi k nadaljevanju dela v zvezi z nedavnimi pobudami Komisije za mlade, tudi o mobilnosti, izobraževanju, razvoju znanj in spretnosti ter evropskih solidarnostnih enotah.

19. Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj ocenita učinek vključevanja industrijske politike v strateške pobude EU ter razmislita o konkretnih ukrepih za okrepitev in posodobitev industrijske baze enotnega trga.

20. Evropski svet poudarja, da je treba dokončati bančno unijo v smislu zmanjšanja in porazdelitve tveganj v finančnem sektorju, v pravilnem vrstnem redu, kot je navedeno v sklepih Sveta z dne 17. junija 2016 o načrtu, povezanem s tem. V zvezi s tem Evropski svet poziva Svet, naj hitro obravnava nedavne predloge Komisije za povečanje odpornosti v finančnem sektorju.

4 Za Poljsko to med drugim pomeni svobodo pri določanju njene mešanice energijskih virov in zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo.

46

IV. CIPER21. Evropski svet je po govoru predsednika Republike Ciper,

ki je predstavil pogajanja o reševanju ciprskega vprašanja, znova podprl tekoči proces za ponovno združitev Cipra. EU je ob upoštevanju, da je Ciper država članica Unije in bo po rešitvi tega vprašanja to tudi ostal, pripravljena sodelovati na ženevski konferenci o Cipru 12. januarja 2017.

V. ZUNANJI ODNOSI

Ukrajina22. Evropski svet znova potrjuje svojo zavezanost

mednarodnemu pravu in ozemeljski celovitosti Ukrajine ter sklenitvi Sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino, vključno z vzpostavitvijo poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja. Sporazumi o pridružitvi so namenjeni zagotavljanju podpore partnerskim državam pri njihovem prehodu v stabilne in uspešne demokracije, v njih pa se odraža tudi strateški in geopolitični pomen, ki ga Evropska unija pripisuje regionalnim razmeram. Dokončanje procesa ratifikacije zato ostaja ključni cilj EU.

23. Evropski svet, ki se je podrobno seznanil z izidom nizozemskega referenduma z dne 6. aprila 2016 glede zakona o odobritvi sporazuma o pridružitvi ter s pomisleki, izraženimi pred izvedbo referenduma, ki jih je predstavil nizozemski predsednik vlade, se seznanja s sklepom voditeljev držav ali vlad 28 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta (Priloga), v katerem so ti pomisleki obravnavani ob doslednem upoštevanju sporazuma o pridružitvi ter Pogodb EU.

24. Evropski svet ugotavlja, da je sklep iz Priloge pravno zavezujoč za 28 držav članic Evropske unije in ga je mogoče spremeniti ali razveljaviti le s skupnim soglasjem voditeljev držav ali vlad. Veljati bo začel, ko bo Kraljevina Nizozemska ratificirala sporazum in ga bo Unija sklenila. V nasprotnem primeru bo sklep prenehal obstajati.

25. Evropski svet pozdravlja rezultate vrha EU-Ukrajina z dne 24. novembra 2016 in poudarja, da si bo Unija še naprej prizadevala za poglobitev in okrepitev odnosov z Ukrajino pri soočanju s trenutnimi izzivi. Zadovoljen je z dosežki Ukrajine pri izvajanju reform v skladu z evropskimi standardi ter dejstvom, da je ta država izpolnila pogoje za vzpostavitev brezvizumskega režima z Unijo. Sozakonodajalca naj po sprejetju zanesljivega mehanizma zadržanja dokončata postopek za odpravo vizumske obveznosti za Ukrajino in Gruzijo.

Sirija26. Evropski svet ostro obsoja nenehne napade na Alep, ki jih

izvajajo sirski režim in njegovi zavezniki, zlasti Rusija in Iran, vključno z namernimi napadi na civilno prebivalstvo in bolnišnice. Odločno poziva režim in Rusijo ter vse strani, vpletene v sirski konf likt, naj takoj začnejo izvajati naslednje štiri nujne ukrepe:(a) varna in dostojna evakuacija prebivalcev vzhodnega

Alepa pod nadzorom in koordinacijo Združenih

narodov na lokacijo po njihovi izbiri. Tudi pripadnike civilne zaščite in civilne uprave bi morali nemoteno evakuirati pod nadzorom Združenih narodov. Kot prve bi bilo treba evakuirati najtežje ranjene osebe;

(b) zagotovitev takojšnje, brezpogojne in nediskriminatorne pomoči in zaščite vsem prebivalcem vzhodnega Alepa v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom ob zagotavljanju neomejenega in nemotenega dostopa Združenim narodom in njihovim partnerjem na terenu za dostavo osnovnih potrebščin in nudenje nujne zdravstvene oskrbe v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2258 za celotno Sirijo;

(c) dejanska zaščita vsega zdravstvenega osebja in zdravstvenih objektov po vsej državi v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2286, zlasti obmejnih bolnišnic v Atmehu, Darkušu, Bab al Havi in Bab al Salamahu;

(d) tako v vzhodnem Alepu kot tudi drugod po državi je treba delovati v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom, zlasti na vseh območjih, na katerih so oblegani civilisti.

EU, ki zagotavlja največ humanitarne pomoči sirskemu prebivalstvu, si bo še naprej prizadevala za uresničitev teh ciljev.

27. Sovražnosti v Siriji morajo nemudoma prenehati. EU si bo pod okriljem Združenih narodov z vsemi partnerji konstruktivno prizadevala za tranzicijo, kot je bilo dogovorjeno z Resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov 2254. Evropski svet zato poziva visoko predstavnico, naj še naprej neposredno sodeluje z vsemi zadevnimi partnerji. Krivci za kršitve mednarodnega prava, ki ponekod mejijo na vojne zločine, bodo morali zanje odgovarjati. EU preučuje vse obstoječe možnosti. Podporo za obnovo Sirije bo zagotovila le, ko bo stekla verodostojna politična tranzicija.

PRILOGASklep voditeljev držav ali vlad 28 držav članic Evropske unije, ki so se sestali v okviru Evropskega sveta, o Sporazumu o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi straniVoditelji držav ali vlad 28 držav članic Evropske unije, katerih vlade so podpisnice Sporazuma o pridružitvi med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Ukrajino na drugi strani (v nadaljnjem besedilu: Sporazum), so –ob upoštevanju izida nizozemskega referenduma z dne 6. aprila 2016 glede zakona o odobritvi Sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino ter pomislekov, ki jih je predsednik vlade Kraljevine Nizozemske izrazil pred referendumom,v želji, da se ti pomisleki obravnavajo ob doslednem upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med EU in Ukrajino ter Pogodb EU in v skladu s ciljem EU, da se poglobijo odnosi z Ukrajino,

47

ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016 –v skupnem razumevanju sklenili sprejeti naslednje besedilo, ki bo začelo učinkovati po tem, ko bo Kraljevina Nizozemska ratificirala Sporazum in ga bo EU sklenila:ASporazum, katerega namen je vzpostavitev tesnih in trajnih odnosov med stranema Sporazuma na podlagi skupnih vrednot, Ukrajini ne podeljuje statusa države kandidatke za pristop k Uniji niti ne pomeni zaveze, da bo tak status Ukrajini podeljen v prihodnje.BSporazum ponovno utrjuje sodelovanje z Ukrajino na področju varnosti, zlasti kar zadeva preprečevanje konf liktov, krizno upravljanje in neširjenje orožja za množično uničevanje. Ne vsebuje obveznosti, v skladu s katero bi morale Unija ali njene države članice Ukrajini nuditi skupna varnostna zagotovila ali drugačno vojaško podporo ali pomoč.CKljub cilju, da se poveča mobilnost državljanov, Sporazum ukrajinskim državljanom oziroma državljanom Unije ne zagotavlja pravice do prostega bivanja in dela na ozemlju držav članic ali Ukrajine. Sporazum ne vpliva na pravico držav članic, da določijo število državljanov Ukrajine, ki lahko pridejo na njihovo ozemlje, da bi si poiskali delo, bodisi kot zaposleni ali samozaposleni.

DSporazum ponovno poudarja, da je Unija zavezana podpirati reformni proces v Ukrajini. Sporazum ne zahteva dodatne finančne podpore držav članic Ukrajini in ne spreminja izključne pravice posamezne države članice, da določi naravo in obseg svoje dvostranske finančne pomoči.EBoj proti korupciji je k ljučen za krepitev odnosov med stranema Sporazuma. V skladu s Sporazumom bosta strani sodelovali pri boju proti korupciji in njenem preprečevanju tako v zasebnem kot javnem sektorju. Namen sodelovanja med stranema na področju pravne države je zlasti okrepiti sodstvo, izboljšati njegovo učinkovitost, zaščititi njegovo neodvisnost in nepristranskost ter se boriti proti korupciji.FSpoštovanje demokratičnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter spoštovanje načela pravne države, tudi v skladu s točko E, sta ključna elementa Sporazuma. Strani morata izpolnjevati svoje obveznosti iz Sporazuma, katerih izvajanje in izvrševanje se bosta spremljala. V skladu s členom 478 Sporazuma lahko vsaka od strani v primeru neizpolnjevanja obveznosti sprejme ustrezne ukrepe. Pri določitvi ustreznih ukrepov bodo imeli prednost tisti, ki najmanj ovirajo delovanje Sporazuma. Ti ukrepi lahko kot zadnjo možnost vključujejo začasno prenehanje katerih koli pravic ali obveznosti, določenih z določbami Sporazuma.

48

IZJAVA – NEFORMALNO SREČANJE 27 VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD –

15. DECEMBER 2016

Voditelji držav ali vlad 27 držav članic ter predsednik Evropskega sveta in predsednik Evropske komisije smo odločeni zagotoviti, da bo Unija uspešna, in smo pripravljeni začeti pogajanja z Združenim kraljestvom, kakor hitro bo to predložilo uradno obvestilo iz člena 50. Pozdravljamo namero Združenega kraljestva, da bo to storilo še pred koncem marca 2017, da bomo lahko začeli odpravljati nejasnosti, ki so se pojavile zaradi dejstva, da bo Združeno kraljestvo morda izstopilo iz EU.Odločno stojimo za našo izjavo z dne 29. junija 2016 v njeni celoti in bomo še naprej spoštovali v njej določena načela. Ponavljamo, da bo treba v vseh dogovorih najti ravnotežje med pravicami in obveznostmi in da je pogoj za dostop do enotnega trga spoštovanje vseh štirih svobod.Naš namen je, da bi izstopna pogajanja potekala v duhu zaupanja in enotnosti med nami. Zato podpiramo priloženo postopkovno ureditev teh pogajanj.

PRILOGA1. Po tem, ko bo Združeno kraljestvo predložilo uradno

obvestilo, bo Evropski svet kot prvi korak sprejel smernice, v katerih bo določil okvir pogajanj na podlagi člena 50 PEU ter opredelil splošna stališča in načela, za katera se bo EU zavzemala med celotnimi pogajanji. Evropski svet se bo redno posvečal temu vprašanju in bo te smernice v procesu pogajanj po potrebi posodobil.

2. Po sprejetju smernic bo Evropski svet pozval Svet za splošne zadeve, naj na podlagi priporočila Evropske komisije čim prej sprejme sklep o pooblastilu za začetek pogajanj in se posveti nadaljnjim korakom v tem procesu. Svet bo sprejel tudi pogajalske smernice glede vsebine in podrobne ureditve, ki bo določala odnos med Svetom in njegovimi pripravljalnimi telesi na eni strani ter pogajalcem Unije na drugi strani. Te pogajalske smernice se lahko med celotnimi pogajanji po potrebi spremenijo

ali dopolnijo, da bi se upoštevale spremembe smernic Evropskega sveta.

3. Svet bo pozvan, naj za pogajalca Unije imenuje Evropsko komisijo. Imenovanje Michela Barnierja za glavnega pogajalca s strani Komisije je bilo sprejeto z odobravanjem. Da bi zagotovili preglednost in vzpostavili zaupanje, bo pogajalska skupina Unije pripravljena vključiti predstavnika predsedstva, ki je v zadevnem obdobju na čelu Sveta. Poleg predstavnikov Evropske komisije bodo na vseh pogajalskih sestankih navzoči predstavniki predsednika Evropskega sveta, ki bodo imeli podporno vlogo. Pogajalec Unije bo redno poročal Evropskemu svetu, Svetu in njegovim pripravljalnim telesom.

4. Svet in Coreper, ki jima bo pomagala posebna delovna skupina s stalnim predsednikom, bosta v obdobjih med zasedanji Evropskega sveta poskrbela, da pogajanja potekajo v skladu s smernicami Evropskega sveta in pogajalskimi smernicami Sveta, ter zagotavljala usmeritve pogajalcu Unije.

5. Člani Evropskega sveta, Sveta in njegovih pripravljalnih teles, ki zastopajo Združeno kraljestvo, ne bodo sodelovali v razpravah in odločitvah, ki zadevajo Združeno kraljestvo.

6. Predstavniki 27 voditeljev držav ali vlad (šerpe/stalni predstavniki) bodo po potrebi vključeni v pripravo zasedanj Evropskega sveta. Predstavniki Evropskega parlamenta bodo povabljeni na takšne pripravljalne sestanke.

7. Pogajalec Unije bo pozvan, naj med celotnimi pogajanji podrobno in redno obvešča Evropski parlament. Predsedstvo Sveta bo pripravljeno, da bo pred vsako sejo Sveta za splošne zadeve in po njej poročalo Evropskemu parlamentu in izmenjalo mnenja z njim. Predsednik Evropskega parlamenta bo povabljen, da na začetku zasedanj Evropskega sveta predstavi svoja stališča.

49

PISMO PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA 27 VODITELJEM DRŽAV ALI VLAD EU

PRED NEFORMALNIM SREČANJEM VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD NA MALTI –

31. JANUAR 2017

Spoštovani kolegi!Da bi se lahko čim bolje pripravili na razpravo o prihodnosti Evropske unije 27 držav članic, ki bo potekala na Malti, in na podlagi pogovorov z nekaterimi izmed vas, bi želel predstaviti svoja razmišljanja, s katerimi se po mojem prepričanju večina od nas strinja.Izzivi, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija, so nevarnejši kot kdaj koli, odkar je bila podpisana Rimska pogodba. Soočeni smo s tremi nevarnostmi, ki jih v preteklosti nismo poznali, vsaj ne v takem obsegu.Prva nevarnost – ta prihaja od zunaj – je povezana z novim geopolitičnim položajem v svetu in po Evropi. Zaradi vse bolj, če lahko tako rečemo, oblastne Kitajske, zlasti na morju, agresivne politike Rusije v odnosu do Ukrajine in svojih sosed, vojn, terorja in anarhije na Bližnjem vzhodu in v Afriki, kjer ima glavno besedo radikalni islamizem, pa tudi zaskrbljujočih izjav nove ameriške administracije, je naša prihodnost zelo nepredvidljiva. Prvič v naši zgodovini se v vse bolj polariziranem zunanjem svetu mnogi odkrito razglašajo za protievropske ali v najboljšem primeru evroskeptične. Evropsko unijo v težaven položaj postavlja zlasti zamenjava oblasti v Washingtonu; zdi se namreč, da nova administracija dvomi o pravilnosti ameriške zunanje politike zadnjih 70 let.Druga nevarnost, ki prihaja od znotraj, je povezana z vzponom protievropskih, nacionalističnih, vse bolj ksenofobnih nazorov znotraj EU. Privlačna alternativa integraciji postaja tudi nacionalni egoizem. Poleg tega se sredobežne težnje napajajo z napakami tistih, ki se jim zdijo ideologija in institucije pomembnejše od interesov in čustev ljudi.Tretja nevarnost je miselnost proevropskih elit. Vse bolj izrazito se kažejo izguba zaupanja v politično povezovanje, uklanjanje populističnim argumentom, pa tudi dvomi o temeljnih vrednotah liberalne demokracije.V svetu, polnem napetosti in konfrontacij, so potrebni pogum, odločnost in politična solidarnost Evropejcev. Brez tega ne bomo preživeli. Če sami ne verjamemo vase in v globlji pomen povezovanja, zakaj bi verjeli drugi? V Rimu moramo ponovno poudariti svojo zavezanost našim vrednotam. V današnjem svetu držav in celin, v katerih prebiva na stotine milijonov prebivalcev, imajo posamezne evropske države majhno težo. Vendar ima EU demografski in ekonomski potencial, zaradi katerega je enakovredna partnerica največjim silam. Zato je najpomembnejše sporočilo, ki ga moramo poslati iz Rima, da se je 27 držav članic pripravljenih zediniti. Sporočilo, da se ne le moramo, ampak tudi želimo zediniti.Pokažimo svoj evropski ponos. Če se bomo pretvarjali, da ne slišimo besed in ne opazimo odločitev, usmerjenih zoper EU, zoper našo prihodnost, potem naši državljani Evrope ne bodo

več imeli za svojo širšo domovino. Nič manj nevarno ni, da zaradi tega tudi izgubimo zaupanje naših globalnih partnerjev. Objektivno gledano ni razloga, da bi se morala Evropa in njeni voditelji klanjati zunanjim silam in njihovim vladarjem. Vem, da se v politiki ne smemo prepogosto sklicevati na dostojanstvo, saj to vse prepogosto privede do sporov in negativnih čustev. Toda danes se moramo odločno postaviti za svoje dostojanstvo, dostojanstvo združene Evrope – tako pred Rusijo kot Kitajsko, ZDA ali Turčijo. Zato si upajmo biti ponosni na svoje dosežke, zaradi katerih je naša celina postala najboljša na svetu. Upajmo si nasprotovati retoriki demagogov, ki trdijo, da evropsko povezovanje koristi zgolj elitam, da navaden človek zaradi njega zgolj trpi in da bodo države uspešnejše na samostojni, ne na skupni poti.Ozreti se moramo v prihodnost – to je bil v naših posvetovanjih v preteklih mesecih poziv, ki ste ga najpogosteje navedli. In o tem ni dvoma. Vendar ne smemo nikoli, pod nobenim pogojem, pozabiti, kateri so bili najpomembnejši razlogi, da smo se pred 60 leti odločili, da združimo Evropo. Pogosto slišimo, da se ne moremo več sklicevati na spomin na pretekle tragedije razdeljene Evrope, da se nove generacije ne spominjajo, od kod smo dobili navdih. Vendar pozaba tega navdiha ne potlači, niti nas ne osvobodi dolžnosti, da moramo nenehno opozarjati na tragična spoznanja, ki nam jih je pustila razdeljena Evropa. V Rimu moramo odločno poudariti dve temeljni, a pozabljeni resnici: prvič, združili smo se, da preprečimo novo zgodovinsko katastrofo, in drugič, obdobje evropske enotnosti je bilo najboljše v večstoletni zgodovini te celine. Postati mora popolnoma jasno, da razpad Evropske unije ne bo privedel do ponovne vzpostavitve nekakšne mitske popolne suverenosti držav članic, temveč do resnične in dejanske odvisnosti od velikih supersil: Združenih držav, Rusije in Kitajske. Popolna neodvisnost je možna le, če ostanemo združeni.Zato moramo sprejeti odločne in spektakularne ukrepe, ki bodo spremenili kolektivne občutke in oživili prizadevanja za dvig evropskega povezovanja na naslednjo raven. Da bi to dosegli, moramo evropskim državljanom povrniti občutek zunanje in notranje varnosti ter družbenoekonomske blaginje. Za to so potrebni dejanska okrepitev zunanjih meja EU, izboljšano sodelovanje med službami, odgovornimi za boj proti terorizmu ter varovanje reda in miru v okviru območja brez meja, povečanje izdatkov za obrambo, krepitev zunanje politike EU kot celote in boljše usklajevanje zunanjih politik posameznih držav članic ter ne nazadnje spodbujanje naložb, socialno vključevanje, rast, zaposlovanje, koristi od tehnoloških sprememb in konvergenca tako znotraj evrskega območja kot celotne Evrope.Spremembe trgovinske strategije ZDA bi morali obrniti v prid EU, in sicer s krepitvijo pogajanj z zainteresiranimi partnerji,

50

obenem pa ščititi svoje interese. Evropska unija ne bi smela opustiti vloge trgovinske velesile, ki je odprta za druge, hkrati pa bi morala zaščititi svoje državljane in podjetja in se držati načela, da prosta trgovina pomeni pravično trgovino. Prav tako moramo odločno zagovarjati mednarodni red, ki temelji na

vladavini prava. Ne smemo se ukloniti tistim, ki želijo oslabiti ali razveljaviti čezatlantske vezi, brez katerih svetovni red in mir ne bi mogla preživeti. Naše ameriške prijatelje je treba spomniti na njihov lastni moto: United we stand, divided we fall – združeni smo močni, ločeni propademo.

51

IZJAVA Z MALTE – NEFORMALNO SREČANJE VODITELJEV DRŽAV ALI VLAD –

3. FEBRUAR 2017

1. Pozdravljamo in podpiramo prizadevanja malteškega predsedstva za nadgradnjo vseh elementov celovite migracijske politike EU. Ponovno odločno poudarjamo, da bo naše ravnanje temeljilo na doslednem spoštovanju človekovih pravic, mednarodnega prava in evropskih vrednot ter na sodelovanju z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM).

2. Ključni element trajnostne migracijske politike je zagotoviti učinkovit nadzor naše zunanje meje in zajeziti pritok migrantov brez urejenega statusa v EU. Število prihodov v letu 2016 se je znižalo na tretjino ravni iz leta 2015. Na vzhodnosredozemski poti se je število prihodov v zadnjih štirih mesecih leta 2016 zmanjšalo za 98 % glede na predhodno leto, vendar pritisk še vedno obstaja. Ostajamo zavezani izjavi EU-Turčija ter popolnemu in nediskriminatornemu izvajanju vseh njenih vidikov, obenem pa smo odločeni še naprej podpirati države vzdolž zahodnobalkanske poti.

3. V nasprotju s tem je bilo na osrednjesredozemski poti v letu 2016 odkritih več kot 181 000 migrantov, obenem pa je bilo število mrtvih ali pogrešanih oseb na morju vse od leta 2013 vsako leto rekordno visoko. Glede na to, da je v letu 2017 življenje izgubilo že na stotine ljudi in da se približuje pomlad, smo odločeni sprejeti dodatne ukrepe za občutno zmanjšanje toka migrantov brez urejenega statusa na osrednjesredozemski poti in za uničenje poslovnega modela tihotapcev, hkrati pa pozorno spremljati tudi dogajanje na vzhodnosredozemski poti in drugih poteh. Okrepili bomo sodelovanje z Libijo, ki je glavna država odhoda, pa tudi z njenimi severnoafriškimi in podsaharskimi sosedami.

4. Na podlagi partnerskega okvira in akcijskega načrta iz Vallette smo lahko s trdnim partnerstvom, temelječim na zaupanju, poglobili dolgoročno sodelovanje z več partnerskimi državami, med drugim tudi v zvezi s temeljnimi vzroki migracij. To delo, ki je že obrodilo sadove, bomo še poglobili. Obenem zaradi nujnosti razmer potrebujemo takojšnje dodatne operativne ukrepe na regionalni ravni, pri čemer moramo na vsaki posamezni točki vzdolž migracijske poti delovati pragmatično, razmeram primerno in potrebam prilagojeno ter pri tem vključiti vse akterje. V tej zvezi pozdravljamo skupno sporočilo Komisije in visoke predstavnice z naslovom „Migracije na osrednji sredozemski poti – Upravljanje tokov, reševanje življenj“.

5. Zdaj si je bolj kot kdaj koli prej treba prizadevati za stabilizacijo Libije in EU bo po svojih najboljših močeh

prispevala k uresničitvi tega cilja. Za oblasti v Libiji je krepitev zmogljivosti bistvenega pomena, če želijo zagotoviti nadzor na kopenski in morski meji ter se boriti proti dejavnostim tranzita in tihotapljenja. EU ostaja zavezana vključujočemu procesu za dosego politične rešitve v okviru libijskega političnega dogovora ter podpori predsedniškemu svetu in vladi narodnega soglasja, vzpostavljenima pod okriljem Združenih narodov. Kjer je le mogoče, bodo EU in države članice okrepile tudi sodelovanje z libijskimi regionalnimi in lokalnimi skupnostmi ter povečale pomoč zanje, tesneje pa bodo sodelovale tudi z mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v državi.

6. Prednost bodo imeli naslednji elementi:(a) usposabljanje, oprema in podpora za libijsko

nacionalno obalno stražo ter druge ustrezne agencije. Nemudoma je treba okrepiti in pomnožiti dopolnilne programe usposabljanja EU, začenši s tistimi, ki že potekajo v okviru operacije Sophia, in opirajoč se na izkušnje, pridobljene v okviru te operacije. Financiranje in načrtovanje teh dejavnosti mora biti trajnostno in predvidljivo, tudi s pomočjo mreže Seahorse Mediterranean;

(b) nadaljnja prizadevanja za uničenje poslovnega modela tihotapcev z okrepljenim operativnim ukrepanjem, in sicer v okviru celostnega pristopa, ki bo vključeval Libijo in druge države na zadevni poti, zadevne mednarodne partnerje, sodelujoče države članice, misije in operacije v okviru SVOP, Europol ter evropsko mejno in obalno stražo;

(c) podpiranje razvoja lokalnih skupnosti v Libiji, zlasti na obalnih območjih in na libijskih kopenskih mejah ob migracijskih poteh, kadar je to mogoče, da bi tako izboljšali njihove socialno-gospodarske razmere in povečali njihovo odpornost v vlogi skupnosti gostiteljic;

(d) prizadevanje za zagotovitev ustreznih sprejemnih zmogljivosti in pogojev za migrante v Libiji, in sicer skupaj z UNHCR in IOM;

(e) zagotavljanje podpore IOM, da bi se znatno okrepile dejavnosti v okviru pomoči pri prostovoljnem vračanju;

(f) krepitev informacijskih kampanj in dejavnosti ozaveščanja, namenjenih migrantom v Libiji ter državah izvora in tranzita, in sicer v sodelovanju z lokalnimi akterji in mednarodnimi organizacijami, zlasti z namenom uničevanja poslovnega modela tihotapcev;

52

(g) zagotavljanje podpore za zmanjšanje pritiska na libijske kopenske meje, in sicer v sodelovanju z libijskimi oblastmi ter vsemi državami, ki mejijo na Libijo, med drugim s podporo projektom, ki krepijo njihove zmogljivosti za upravljanje mej;

(h) spremljanje nadomestnih poti in morebitne preusmeritve dejavnosti tihotapcev, in sicer v sodelovanju z državami, ki mejijo na Libijo, in državami, ki so del partnerskega okvira, ter ob podpori držav članic in vseh ustreznih agencij EU, pa tudi z dajanjem na razpolago vseh potrebnih instrumentov za nadzor;

(i) nadaljnja podpora prizadevanjem in pobudam posameznih držav članic, ki neposredno sodelujejo z Libijo; v zvezi s tem EU pozdravlja memorandum o soglasju, ki so ga 2. februarja 2017 podpisali italijanski organi in predsedujoči Predsedniškemu svetu al-Saradž, in je pripravljena podpreti Italijo pri njegovem izvajanju;

(j) poglobitev dialoga in sodelovanja na področju migracij z vsemi državami, ki mejijo na Libijo, pa tudi izboljšanje operativnega sodelovanja z državami članicami ter evropsko mejno in obalno stražo pri preprečevanju odhodov in upravljanju vračanja.

7. Za dosego teh ciljev se zagotovijo potrebna sredstva. Evropska unija v skladu z akcijskim načrtom iz Vallette vse bolj vključuje področje migracij v svojo uradno razvojno pomoč za Afriko, ki v tem finančnem obdobju znaša 31 milijard EUR. Nekateri od navedenih ukrepov

se lahko financirajo v okviru projektov, ki se že izvajajo, predvsem projektov, ki se financirajo iz skrbniškega sklada EU za Afriko, kot je ustrezno, za katerega je iz proračuna EU namenjenega 1,8 milijarde EUR, iz prispevkov držav članic pa 152 milijonov EUR. Kar zadeva kritje najpomembnejših potreb po financiranju zdaj in v letu 2017, pozdravljamo odločitev Komisije, da bo kot prvi korak zagotovila dodatnih 200 milijonov EUR za oddelek za Severno Afriko iz sklada in dala prednost projektom v zvezi z migracijami, ki zadevajo Libijo.

8. Nadalje bomo razvijali svojo zunanjo migracijsko politiko, da bo bolj odporna na prihodnje krize. Ugotavljali bomo morebitne ovire, na primer glede pogojev za vrnitev, ki jih je treba izpolniti, in okrepili zmogljivosti EU za vračanje, pri čemer bomo spoštovali mednarodno pravo. Pozdravljamo namero Komisije, da kmalu kot prvi korak predloži posodobljen akcijski načrt o vračanju ter oblikuje smernice za uspešnejše vračanje s strani EU in držav članic ter učinkovitejši ponovni sprejem na podlagi veljavnega pravnega reda.

9. Strinjamo se, da so za dosego ciljev iz te izjave potrebni odločni in hitri ukrepi, in pozivamo vse akterje, naj delujejo v tej smeri. Pozdravljamo namero malteškega predsedstva, da v tesnem sodelovanju s Komisijo in visoko predstavnico Svetu čim prej predstavi konkreten načrt za izvajanje v ta namen, da bi lahko nadaljevali delo, in poskrbi za natančno spremljanje rezultatov. Evropski svet bo na zasedanjih marca in junija na podlagi poročila malteškega predsedstva pregledal napredek v zvezi s splošnim pristopom.

53

SKLEPI PREDSEDNIKA EVROPSKEGA SVETA – 9. MAREC 2017

Evropski svet je razpravljal o priloženem dokumentu. Podprlo ga je 27 članov Evropskega sveta, vendar iz razlogov, ki niso povezani z njegovo vsebino, ni bilo soglasja.Sklicevanje na Evropski svet v priloženem dokumentu ne pomeni, da je Evropski svet kot institucija ta dokument formalno odobril.

I. DELOVNA MESTA, R AST IN KONKURENČNOST

1. Program reform, ki so ga zaradi krize leta 2008 oblikovale EU in njene države članice, prinaša rezultate. Vseh 28 držav članic je znova zabeležilo gospodarsko rast in obeti so spodbudni tako za evrsko območje kot za celotno EU. Brezposelnost je, čeprav še vedno na previsoki ravni, najnižja po letu 2009, stanje javnih financ se izboljšuje in naložbe, ki so sicer še vedno šibke, naraščajo.

2. Vendar še vedno obstajajo negotovosti, zato je pomembno zagotoviti trajnost okrevanja. V ta namen je treba nadaljevati strukturne reforme, namenjene posodobitvi naših gospodarstev, okrepiti javne finance in spodbujati naložbe, med drugim s hitrim podaljšanjem veljavnosti in razširitvijo uporabe Evropskega sklada za strateške naložbe, pri čemer naj bi si tudi posebej prizadevali za zmanjšanje brezposelnosti v državah članicah, v katerih je ta še posebej visoka.

3. Evropski svet ob opozarjanju na svoje prejšnje sklepe ponovno poudarja, da je za delovna mesta, rast in konkurenčnost pomemben dobro delujoč enotni trg s svojimi štirimi svoboščinami. Odločni ukrepi na področju digitalne agende bodo omogočili, da izkoristimo prednosti, ki jih prinaša digitalna doba, koristili pa bodo tudi inovacijam. Že sprejete odločitve je treba izvajati učinkovito, obstoječe vrzeli pa odpraviti tako, da se čim prej doseže napredek pri delu v zvezi z zakonodajnimi predlogi, v skladu s sklepi Evropskega sveta iz junija 2016 in skupno izjavo z dne 13. decembra 2016 o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017. Evropski svet pozdravlja odločitev Komisije, da bo v okviru foruma na visoki ravni za izboljšanje delovanja verige preskrbe s hrano obravnavala vprašanje dveh ravni kakovosti živil na notranjem trgu. EU mora konkretno ukrepati, da bi zagotovila močno in konkurenčno industrijsko bazo, kot je določeno v sklepih iz decembra 2016, v celoti delujoči in notranje povezan energetski trg ter uspešen sektor storitev. Vsem trem bo koristil močnejši enotni trg. Dokončanje in izvajanje različnih strategij enotnega trga do leta 2018 zato ostaja naš skupni cilj. Evropski svet bo junija pregledal napredek.

4. Trgovina ostaja eno najmočnejših gonil rasti, saj je od nje odvisnih na milijone delovnih mest, obenem pa prispeva k blaginji. Evropski svet pozdravlja dejstvo, da je Evropski parlament izglasoval celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado (CETA), za katerega pričakuje, da se bo začel kmalu začasno uporabljati. To je jasno sporočilo v času, ko se ponovno pojavljajo protekcionistične težnje. EU je še naprej trdno zavezana dosledni trgovinski politiki ter odprtemu in mnogostranskemu trgovinskemu sistemu, ki temelji na pravilih in v katerem ima osrednjo vlogo STO. Hkrati mora vzpostaviti posodobljena, z STO združljiva orodja za boj proti nepoštenim trgovinskim praksam in izkrivljanju trga. Evropski svet poziva k hitremu sprejetju s tem povezanih predlogov. EU bo še naprej aktivno sodelovala z mednarodnimi trgovinskimi partnerji. To pomeni, da si bo obenem odločno prizadevala za napredek v vseh trenutnih pogajanjih za ambiciozne in uravnotežene sporazume o prosti trgovini, tudi z Mercosurjem in Mehiko; najbližje sklenitvi so pogajanja z Japonsko. Trgovinske odnose s Kitajsko bi bilo treba okrepiti na podlagi skupnega razumevanja vzajemnih in obojestranskih koristi. EU bo posebej pozorna na spoštovanje in uveljavljanje ključnih standardov ter načela nediskriminacije.

5. Evropski svet ponovno poudarja, da je treba dokončati bančno unijo v smislu zmanjšanja in porazdelitve tveganj v finančnem sektorju, in to v ustreznem vrstnem redu, kot je navedeno v sklepih Sveta z dne 17. junija 2016. Opozarja, da je potrebno mednarodno sodelovanje pri oblikovanju skupnih bonitetnih in nadzornih standardov za finančne storitve.

6. Ključnega pomena je, da bodo od gospodarske rasti imeli koristi vsi državljani. Evropski svet z zanimanjem pričakuje organizacijo socialnega vrha za pravična delovna mesta in rast v Göteborgu 17. novembra 2017.

7. Evropski svet potrjuje prednostna področja politik iz letnega pregleda rasti ter države članice poziva, naj jih upoštevajo v svojih prihodnjih nacionalnih reformnih programih in programih za stabilnost ali konvergenčnih programih. Evropski svet potrjuje tudi osnutek priporočila Sveta o ekonomski politiki evrskega območja.

II. VARNOST IN OBR AMBA8. Evropski svet želi, da bi se dinamika, sprožena z njegovimi

sklepi o zunanji varnosti in obrambi iz decembra 2016, ohranila in okrepila v skladu s parametri, določenimi v navedenih sklepih. Evropa mora v trenutnem

54

mednarodnem okolju storiti več, da bi zaščitila svoje državljane ter prispevala k miru in stabilnosti v sosedstvu in širše, v ta namen pa mora med drugim nameniti zadostna dodatna sredstva in pri tem upoštevati nacionalne razmere in pravne zaveze. Evropski svet v zvezi s tem pozdravlja delo, ki ga je Svet opravil na seji 6. marca in ki pregledno povzema trenutno stanje glede vseh zadev (strukture za krizno upravljanje v okviru SVOP, stalno strukturno sodelovanje, usklajen letni pregled na področju obrambe, razvoj civilnih zmogljivosti) in kaže, da je bil na nekaterih ključnih področjih dosežen dejanski napredek. Hkrati opozarja, da je treba izvesti „skupni sklop predlogov“ za okrepljeno sodelovanje z Natom. Ta zagon je treba izkoristiti ter še odločneje in hitreje nadaljevati delo. Evropski svet pozdravlja organizacijo konference na visoki ravni o varnosti in obrambi 9. junija 2017 v Pragi. To vprašanje bo znova obravnaval junija 2017 in zagotovil nadaljnje strateške usmeritve.

9. EU bo tudi v prihodnje v celoti podpirala države članice pri zagotavljanju notranje varnosti in boju proti terorizmu. V zvezi s tem smo v preteklih letih dosegli velik napredek, vendar se še naprej soočamo z izzivi brez primere. Evropski svet poziva sozakonodajalca, naj se do junija 2017 dogovorita o predlogu za sistem vstopa in izstopa ter pospešita delo v zvezi s predlogom za evropski sistem za potovalne informacije in odobritve. Nadaljnje izvajanje prenovljene strategije notranje varnosti za Evropsko unijo 2015–2020 je zato ključnega pomena; Evropski svet bo zadevo spremljal tudi v prihodnje. Evropski dan spomina na žrtve terorizma 11. marca je resen opomin, zakaj je to tako pomembno.

III. MIGR ACIJE10. Kot je navedeno v poročilu predsednika malteške vlade, se

izvajajo številni operativni ukrepi, sprejeti na neuradnem srečanju na Malti 3. februarja 2017. Evropski svet ponovno poudarja, da je odločen udejanjiti vse elemente izjave z Malte, in v celoti podpira delo predsedstva Sveta v tesnem sodelovanju s Komisijo in visoko predstavnico. Podpira tudi ukrepe, ki so jih sprejele posamezne države članice v podporo libijskim oblastem ter severnoafriškim in južnim sosedam Libije pri njihovih prizadevanjih za reševanje izzivov nezakonitih migracij. Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce in Mednarodna organizacija za migracije sta pri tem pomembna partnerja. EU bo še naprej pozorno spremljala vse pomembnejše migracijske poti, da se bo lahko hitro odzvala na razvoj dogodkov. Evropski svet pozdravlja sporočilo Komisije o prenovljenem akcijskem načrtu o vračanju, h kateremu je bilo pozvano v izjavi z Malte, pa tudi spremljajoče priporočilo državam članicam, in Svet poziva, naj

ju nemudoma preuči. Ponovno opozarja, da je treba nadaljevati delo v zvezi z vrsto dobro delujočih dogovorov EU o ponovnem sprejemu, sklenjenih s tretjimi državami.

11. Kar zadeva notranjo razsežnost, naš skupni cilj ostaja učinkovita uporaba načel odgovornosti in solidarnosti. Evropski svet poziva k nadaljnjim prizadevanjem, da bi hitro dosegli rezultate v zvezi z vsemi vidiki celovite migracijske politike, ki bo ustrezna tudi za reševanje prihodnjih kriz, med drugim da bi med trenutnim predsedovanjem Svetu dosegli soglasje o azilni politiki EU.

12. Evropski svet bo ta vprašanja ponovno obravnaval junija 2017.

IV. ZAHODNI BALKAN13. Glede na notranje in zunanje izzive, s katerimi se sooča

Zahodni Balkan, je Evropski svet razpravljal o nestabilnih razmerah na tem območju, ki jih bo še naprej preučeval. Poudarja, kako pomembne so nadaljnje reforme, dobri sosedski odnosi ter vključujoče pobude regionalnega sodelovanja. Ponovno je potrdil, da odločno podpira evropsko perspektivo Zahodnega Balkana. Pozdravlja napredek, ki so ga dosegle države na tem območju, in poudarja, da EU ostaja zavezana in dejavna na vseh ravneh ter bo te države podpirala pri izvajanju reform in projektov, usmerjenih k EU.

V. DRUGE TOČKE

Evropsko javno tožilstvo14. Evropski svet je, potem ko mu je 17 držav članic v skladu

z drugim pododstavkom člena 86(1) PDEU predložilo osnutek uredbe o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva, razpravljal o osnutku in ugotovil, da je pogoj iz začetka tretjega pododstavka člena 86(1) izpolnjen, s čimer je odprta pot za morebitno vzpostavitev okrepljenega sodelovanja v skladu z določbami Pogodb.

Izvolitev predsednika Evropskega sveta15. Evropski svet je za predsednika Evropskega sveta za

obdobje od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019 ponovno izvolil Donalda Tuska.

16. Evropski svet je seznanjen s sklepom voditeljev držav ali vlad pogodbenic Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji, katerih valuta je evro, s katerim je za predsednika vrha držav evrskega območja za obdobje od 1. junija 2017 do 30. novembra 2019 ponovno imenovan Donald Tusk.

17. Evropski svet je sklenil, da bo še letos ponovno obravnaval postopek, merila in potrebna ravnotežja v zvezi z imenovanji na visoki ravni za naslednji institucionalni cikel.

55

RIMSKA IZJAVA VODITELJEV 27 DRŽAV ČLANIC, EVROPSKEGA SVETA,

EVROPSKEGA PARLAMENTA IN EVROPSKE KOMISIJE –

25. MAREC 2017

Voditelji 27 držav članic in institucij EU smo ponosni na dosežke Evropske unije: vzpostavljanje evropske enotnosti je pogumen in daljnosežen podvig. Pred šestdesetimi leti, ko smo okrevali po tragediji dveh svetovnih vojn, smo sklenili, da se povežemo in iz ruševin zgradimo novo celino. Zgradili smo edinstveno Unijo s skupnimi institucijami in trdnimi vrednotami, skupnost miru, svobode, demokracije, človekovih pravic in pravne države, veliko gospodarsko silo z neprimerljivo ravnjo socialne zaščite in blaginje.Evropska enotnost se je začela kot sanje peščice in postala upanje množic. Nato je Evropa znova postala enotna. Danes smo združeni in močnejši: več sto milijonov ljudi po vsej Evropi ima koristi od življenja v razširjeni Uniji, ki je odpravila stare razlike.Evropska unija se sooča s povsem novimi izzivi tako na svetovni ravni kot doma: regionalni konf likti, terorizem, vedno večji migracijski pritiski, protekcionizem ter socialne in ekonomske neenakosti. Odločeni smo, da se skupaj odzovemo na izzive hitro spreminjajočega se sveta ter svojim državljanom zagotovimo tako varnost kot nove priložnosti.Ustvarili bomo še močnejšo in odpornejšo Evropsko unijo, če bomo še bolj enotni in solidarni med sabo ter bomo spoštovali naša skupna pravila. Unija je obenem nujnost in naša prosta izbira. Če bi stali vsak zase, bi nas dogajanja na svetovni ravni odrinila na stranski tir. Če stojimo skupaj, imamo najboljše možnosti, da nanje vplivamo ter branimo naše skupne interese in vrednote. Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti, in v skladu s Pogodbama, hkrati pa puščali odprta vrata za tiste, ki bi se nam želeli pridružiti pozneje. Naša Unija je združena in neločljiva.V prihodnjih desetih letih želimo živeti v Uniji, ki bo varna, uspešna, konkurenčna, trajna in družbeno odgovorna ter ki bo pripravljena in zmožna imeti ključno vlogo v svetu in pri oblikovanju globalizacije. Želimo Unijo, v kateri bodo imeli državljani nove priložnosti za kulturni in socialni razvoj ter ekonomsko rast. Želimo Unijo, ki bo ostala odprta za tiste evropske države, ki spoštujejo naše vrednote in si prizadevajo za njihovo spodbujanje.V teh spreminjajočih se časih in zavedajoč se pomislekov naših državljanov, se zavezujemo, da bomo uresničevali rimsko agendo in si prizadevali za:1. Varno Evropo: Unijo, v kateri se bodo vsi državljani

počutili varne in v kateri se bodo lahko prosto gibali, z varnimi zunanjimi mejami, z učinkovito, odgovorno in trajnostno migracijsko politiko, ki bo spoštovala mednarodne standarde; Evropo, ki je odločena boriti se proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.

2. Uspešno in trajnostno Evropo: Unijo, ki bo ustvarjala rast in delovna mesta; Unijo, v kateri bosta trden, povezan in razvijajoč se enotni trg, ki bo odprt za tehnološke spremembe, ter stabilna in še okrepljena enotna valuta odpirala možnosti za rast, kohezijo, konkurenčnost, inovacije in izmenjavo, predvsem kar zadeva mala in srednja podjetja; Unijo, ki bo z naložbami, strukturnimi reformami ter prizadevanji za dokončanje ekonomske in monetarne unije spodbujala trajno in trajnostno rast; Unijo z zbližujočimi se gospodarstvi; Unijo z varno in cenovno dostopno oskrbo z energijo ter čistim in varnim okoljem.

3. Socialno Evropo: Unijo, ki bo na podlagi trajnostne rasti spodbujala ekonomski in socialni napredek, pa tudi kohezijo in zbliževanje, obenem pa ohranjala celovitost notranjega trga; Unijo, ki bo upoštevala različnost nacionalnih sistemov in ključno vlogo socialnih partnerjev; Unijo, ki bo spodbujala enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse; Unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini; Unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej celini; Unijo, ki bo ohranjala našo kulturno dediščino in spodbujala kulturno raznolikost.

4. Močnejšo Evropo na svetovnem prizorišču: Unijo, ki bo nadgrajevala obstoječa partnerstva in vzpostavljala nova ter spodbujala stabilnost in blaginjo v svojem neposrednem vzhodnem in južnem sosedstvu, pa tudi na Bližnjem vzhodu, širom Afrike in po vsem svetu; Unijo, ki bo pripravljena prevzeti več odgovornosti in pomagati pri vzpostavljanju konkurenčnejše in bolj povezane obrambne industrije; Unijo, ki bo zavezana krepitvi skupne varnosti in obrambe, tudi v sodelovanju in dopolnjevanju z Organizacijo Severnoatlantske pogodbe, ob upoštevanju nacionalnih razmer in pravnih zavez; Unijo, ki bo dejavna v Združenih narodih in ki se bo zavzemala za na pravilih temelječ večstranski sistem, ki bo ponosna na svoje vrednote in bo varovala svoje ljudi, spodbujala prosto in pravično trgovino ter pozitivno svetovno podnebno politiko.

Zavezujemo se, da bomo uresničevali te cilje, ob trdnem prepričanju, da je prihodnost Evrope v naših rokah in da je Evropska unija najboljši instrument za dosego naših ciljev. Zavezujemo se, da bomo prisluhnili pomislekom naših državljanov in se nanje odzivali ter da bomo sodelovali z nacionalnimi parlamenti. Skupaj bomo delali na ravni, kjer bomo lahko dosegli resnične spremembe – torej na ravni

56

Evropske unije, nacionalni, regionalni ali lokalni ravni –, v duhu zaupanja in lojalnega sodelovanja tako med državami članicami kot med njimi in institucijami EU, v skladu z načelom subsidiarnosti. Omogočili bomo potreben manevrski prostor na različnih ravneh, da bi okrepili evropski potencial za inovacije in rast. Želimo si, da bi imela Unija veliko vlogo pri velikih vprašanjih in majhno vlogo pri manjših. Spodbujali bomo

demokratičen, učinkovit in pregleden postopek sprejemanja odločitev in boljše rezultate.Kot voditelji, ki sodelujemo v okviru Evropskega sveta in naših institucij, bomo zagotovili, da bo današnja agenda uresničena, s čimer bo postala jutrišnja realnost. Srečo imamo, da smo združeni. Evropa je naša skupna prihodnost.

57

IZJAVA EVROPSKEGA SVETA5 (ČLEN 50) O URADNEM OBVESTILU ZDRUŽENEGA

KRALJESTVA – 29. MAREC 2017

5 Po predložitvi uradnega obvestila v skladu s členom 50 PEU član Evropskega sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri sprejemanju sklepov v tej zadevi.

Evropski svet je danes prejel pismo britanske predsednice vlade Therese May, v katerem ga je uradno obvestila o nameri Združenega kraljestva za izstop iz Evropske unije. Uradno obvestilo temelji na izidu referenduma z dne 23. junija 2016 in pomeni začetek procesa izstopa v skladu s členom 50 Pogodbe. Obžalujemo, da bo Združeno kraljestvo zapustilo Evropsko unijo, a smo obenem pripravljeni na proces, ki mu bomo zdaj morali slediti.Prvi korak za Evropsko unijo bo storil Evropski svet, ki bo sprejel smernice za pogajanja. S temi smernicami bodo določena

splošna stališča in načela, na podlagi katerih se bo Unija, ki jo bo zastopala Evropska komisija, pogajala z Združenim kraljestvom.V teh pogajanjih bo Unija delovala enotno in zaščitila svoje interese. Naša prva prednostna naloga bo čim bolj zmanjšati negotovost naših državljanov, podjetij in držav članic zaradi odločitve Združenega kraljestva. Zato se bomo takoj na začetku usmerili na bistvene ureditve za urejen izstop.K pogovorom bomo pristopali konstruktivno in si prizadevali za sklenitev dogovora. Upamo, da bomo z Združenim kraljestvom v prihodnje tesni partnerji.Predsednik Tusk je sklical Evropski svet dne 29. aprila 2017.

58

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA O NADALJNJIH KORAKIH PO URADNEM

OBVESTILU ZDRUŽENEGA KRALJESTVA – 31. MAREC 2017

Dobro jutro. Najprej bi se rad zahvalil premierju Muscatu za gostoljubje in izjemno delo, ki ga je do zdaj opravilo malteško predsedstvo. V trenutku, kot je zdajšnji, je stabilno, zanesljivo in vrhunsko predsedovanje Svetu toliko bolj pomembno. Še enkrat hvala za opravljeno delo, Joseph.Seveda je bil brexit glavna točka najinega dnevnega reda.Moja današnja naloga je 27 voditeljem EU predstaviti osnutek pogajalskih smernic za brexit. Sedemindvajsetim zato, ker je Združeno kraljestvo v sredo sprožilo postopek iz člena 50 in je zdaj na drugi strani pogajalske mize. Odzvali smo se zelo hitro, saj imamo, kot veste, v skladu s Pogodbo na voljo le dve leti, da sklenemo dogovor.Dovolite, da orišem glavne elemente in načela svojega predloga, ki so za nas temeljni in pri katerih nameravamo odločno vztrajati.Naša naloga je čim bolj zmanjšati negotovost in zmedo naših državljanov, podjetij in držav članic zaradi odločitve Združenega kraljestva o izstopu iz EU. Povedal sem že, da gre v bistvu za to, da poskrbimo, da bi bila škoda čim manjša.Najprej moramo poskrbeti za ljudi. V Združenem kraljestvu živijo, delajo in študirajo državljani z vseh koncev EU. Njihove pravice so v celoti zaščitene, vse dokler je Združeno kraljestvo še država članica; ko pa bo izstopilo, morata biti njihov status in položaj urejena na podlagi vzajemnih, izvršljivih in nediskriminatornih jamstev.Drugič, preprečiti moramo pravno praznino, ki bi lahko nastala za naša podjetja in bi bila posledica dejstva, da se po brexitu zakoni EU ne bodo več uporabljali za Združeno kraljestvo.Tretjič, poskrbeti bomo morali tudi za to, da bo Združeno kraljestvo spoštovalo vse finančne obveznosti in odgovornosti,

h katerim se je zavezalo kot država članica, sicer bomo nepošteni do vseh tistih ljudi, skupnosti, znanstvenikov, kmetov in tako naprej, ki smo jim kot osemindvajseterica obljubili ta denar in jim ga dolgujemo. EU bo, to lahko zagotovim, spoštovala vse svoje obveznosti.Četrtič, prizadevali si bomo za prilagodljive in domiselne rešitve, na podlagi katerih bi se izognili neprepustni meji med Severno Irsko in Irsko. Podpora mirovnemu procesu v Severni Irski je bistvenega pomena.Ti štirje elementi so del prve faze naših pogajanj. Nič prej kot takrat, ko bomo dosegli zadosten napredek pri pogajanjih o izstopu, se bomo lahko začeli pogovarjati, kako bomo začrtali naš odnos v prihodnje. Istočasnih vzporednih pogovorov o vseh vprašanjih, za kar so se zavzemali nekateri v Združenem kraljestvu, ne bo.Ko govorimo o našem prihodnjem odnosu, si seveda nič manj kot Združeno kraljestvo ne želimo, da bi oblikovali tesno partnerstvo. Na obeh straneh si želimo močnih vezi, ki presegajo gospodarske okvire in vključujejo varnostno sodelovanje.Na koncu bi rad opozoril, da bodo pogajanja, ki se bodo kmalu začela, težavna, zapletena in občasno celo konf liktna. Temu se ne moremo izogniti. Pristop sedemindvajseterice k pogovorom ni in ne bo kaznovalen, saj je brexit že sam po sebi dovolj velika kazen. Združeni smo bili več kot štirideset let, zato drug drugemu dolgujemo, da po svojih najboljših močeh poskrbimo za čim bolj gladko ločitev.S premierko Thereso May sva se zato odločila, da bova do konca procesa ostala v tesnih in rednih stikih. V Londonu jo bom obiskal še pred aprilskim zasedanjem Evropskega sveta.Hvala.

59

SMERNICE – IZREDNO ZASEDANJE EVROPSKEGA SVETA6 (ČLEN 50) –

29. APRIL 2017


Evropski svet je 29. marca 2017 prejel uradno obvestilo Združenega kraljestva o njegovi nameri, da izstopi iz Evropske unije in Euratoma. Tako se bodo lahko začela pogajanja, kot so predvidena v Pogodbi.Evropska integracija je v hitro spreminjajočem se svetu Evropi prinesla mir in blaginjo ter ji omogočila doslej največjo raven in obseg sodelovanja v zadevah skupnega interesa. Zato bo v teh pogajanjih splošni cilj Unije zaščita njenih interesov ter interesov njenih državljanov, podjetij in držav članic.Odločitev Združenega kraljestva, da zapusti Unijo, je vzrok precejšnjih negotovosti, k i bi lahko povzročile pretrese, predvsem v Združenem kraljestvu, v manjši meri pa tudi v drugih državah članicah. Državljanom, ki so si ustvarili življenje na podlagi pravic, ki izhajajo iz britanskega članstva v EU, grozi možnost, da bodo te pravice izgubili. Podjetja in drugi deležniki bodo ob predvidljivost in varnost, ki jim ju zagotavlja pravo EU. Izstop pa bo vplival tudi na javne organe. Ob upoštevanju navedenega moramo ukrepati na podlagi postopnega pristopa in najprej zagotoviti nemoten izstop. Nacionalni organi, podjetja in drugi deležniki bi morali sprejeti vse potrebne ukrepe za pripravo na posledice izstopa Združenega kraljestva.V teh pogajanjih bo Unija ves čas ostala enotna in tako tudi delovala, da bi dosegla rezultat, ki bo pošten in pravičen za vse države članice ter bo v interesu njenih državljanov. Konstruktivna bo in si bo prizadevala za dosego sporazuma, kar je v velikem interesu obeh strani. Unija si bo odločno prizadevala za takšen izid, a bo pripravljena tudi na ustrezen odziv v primeru, da pogajanja propadejo.V teh smernicah je opredeljen okvir za pogajanja na podlagi člena 50 PEU in predstavljena so splošna stališča in načela, za katera si bo Unija prizadevala med pogajanji. V zvezi s tem Evropski svet pozdravlja resolucijo Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017. Evropski svet se bo redno posvečal temu vprašanju in bo te smernice v procesu pogajanj po potrebi posodobil. Ustrezno bodo prilagojene tudi pogajalske smernice.

I. TEMELJNA NAČELA1. Evropski svet se bo še naprej opiral na načela, predstavljena

v izjavi voditeljev držav ali vlad ter predsednikov Evropskega sveta in Evropske komisije 29. junija 2016. Vnovič poudarja željo, da bi v prihodnje ohranili tesno partnerstvo z Združenim kraljestvom. Prav tako opozarja, da bo moral kakršen koli sporazum z Združenim

kraljestvom temeljiti na ravnotežju med pravicami in obveznostmi ter zagotavljati enake konkurenčne pogoje. Ohranitev celovitosti enotnega trga izključuje možnost sodelovanja na podlagi sektorskega pristopa. Država, ki ni članica Unije in ne izpolnjuje enakih obveznosti kot članice, ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti kot članice. Evropski svet v zvezi s tem pozdravlja priznanje britanske vlade, da so štiri svoboščine enotnega trga neločljive in da ni mogoče izbirati med njimi. Unija bo ohranila avtonomijo, kar zadeva proces odločanja in vlogo Sodišča Evropske unije.

2. Pogajanja na podlagi člena 50 PEU bodo potekala pregledno in v enotnem svežnju. V skladu z načelom, da ni nič dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno, ni mogoče posebej reševati posameznih vprašanj. Unija bo k pogajanjem pristopila z enotnimi stališči ter se z Združenim kraljestvom pogovarjala izključno prek kanalov, določenih v tem dokumentu in naknadnih pogajalskih smernicah. Da ne bi oslabili položaja Unije, ne bo ločenih pogajanj med posameznimi državami članicami in Združenim kraljestvom o zadevah, ki so povezane z izstopom Združenega kraljestva iz Unije.

3. Navedena temeljna načela bi se morala v enaki meri uporabljati za pogajanja o urejenem izstopu, vse predhodne in pripravljalne pogovore o okviru prihodnjih odnosov ter vsako obliko prehodnih ureditev.

II. POSTOPNI PRISTOP K POGAJANJEM4. Z dnem izstopa se bosta Pogodbi prenehali uporabljati

za Združeno kraljestvo ter za njene čezmorske države in ozemlja, pridružena Uniji, in ozemlja, ki jih v zunanjih odnosih zastopa Združeno kraljestvo. Glavni namen pogajanj bo zagotoviti urejen izstop Združenega kraljestva, da bi zmanjšali negotovost in čim bolj omejili pretrese zaradi te nenadne spremembe.V ta namen si bomo v prvi fazi pogajanj prizadevali:

– državljanom, podjetjem, deležnikom in mednarodnim partnerjem zagotoviti čim večjo jasnost in pravno varnost v zvezi s takojšnjimi učinki izstopa Združenega kraljestva iz Unije ter

– izpeljati razvezo Združenega kraljestva od Unije ter odstop od vseh pravic in obveznosti, ki jih ima Združeno kraljestvo zaradi zavez, sprejetih kot država članica.

60

Evropski svet bo pozorno spremljal napredek in odločil, kdaj je ta dovolj velik, da bi se lahko pogajanja premaknila v naslednjo fazo.

5. Sam sporazum o prihodnjem odnosu med Unijo in Združenim kraljestvom bo sicer mogoče dokončno oblikovati in skleniti šele, ko bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, vendar pa je v členu 50 PEU določeno, da je treba v ureditvah za izstop upoštevati okvir njenih prihodnjih odnosov z Unijo. V ta namen bi bilo treba splošno razumevanje okvira prihodnjih odnosov v skladu s členom 50 PEU opredeliti v drugi fazi pogajanj. V okviru pogajanj na podlagi člena 50 PEU smo pripravljeni na predhodne in pripravljalne pogovore v ta namen, takoj ko bo Evropski svet sklenil, da je bil v prvi fazi dosežen zadosten napredek v prizadevanjih za dosego zadovoljivega dogovora o ureditvah za urejen izstop.

6. Kolikor je potrebno in pravno izvedljivo, si lahko med pogajanji prizadevamo tudi za določitev prehodnih ureditev, ki so v interesu Unije, in po potrebi za vzpostavitev mostov, ki bi vodili do predvidljivega okvira prihodnjih odnosov glede na doseženi napredek. Morebitne tovrstne prehodne ureditve morajo biti jasno opredeljene in časovno omejene, zanje pa je treba določiti učinkovite mehanizme izvajanja. Če bi bilo treba preučiti možnost časovno omejenega podaljšanja uporabe pravnega reda Unije, bi bilo treba uporabljati veljavne regulativne, proračunske, nadzorne, pravosodne in izvršilne instrumente in strukture Unije.

7. Dvoletno časovno obdobje iz člena 50 PEU se izteče 29. marca 2019.

III. DOGOVOR O UREDITVAH ZA UREJEN IZSTOP

8. Pravica vsakega državljana EU in njegovih družinskih članov, da delajo, živijo ali študirajo v kateri koli državi članici EU, je temeljni vidik Evropske unije. Skupaj z drugimi pravicami v okviru prava EU je zaznamovala življenja in odločitve milijonov ljudi. Prednostno vprašanje v pogajanjih bo dogovor o vzajemnih jamstvih za zavarovanje statusa in pravic, ki izhajajo iz prava EU, na dan izstopa za državljane EU in Združenega kraljestva ter njihove družine, ki jih bo prizadel izstop Združenega kraljestva iz Unije. Takšna jamstva morajo biti učinkovita, izvršljiva, nediskriminatorna in celovita, pri čemer morajo vključevati pravico do pridobitve stalnega prebivališča po petih letih neprekinjenega zakonitega prebivanja. Državljani bi morali imeti možnost, da svoje pravice uveljavljajo v nemotenih in preprostih upravnih postopkih.

9. Izstop Združenega kraljestva iz Unije bo prav tako vplival na podjetja EU, ki trgujejo z Združenim kraljestvom in v njem delujejo, ter na podjetja Združenega kraljestva, ki trgujejo z Unijo in v njej delujejo. Podobno lahko vpliva na tiste, ki so sklenili pogodbe in poslovne dogovore ali sodelujejo v programih, ki jih financira EU, ob predpostavki nadaljnjega britanskega članstva v EU. V pogajanjih bi si morali prizadevati za preprečitev pravne praznine, ko se bosta Pogodbi prenehali uporabljati za

Združeno kraljestvo, in, kolikor je to mogoče, odpravo negotovosti.

10. Z enotnim finančnim dogovorom, ki bi zajemal vprašanja, ki izhajajo iz večletnega finančnega okvira, pa tudi vprašanja, povezana z Evropsko investicijsko banko (EIB), Evropskim razvojnim skladom (ERS) in Evropsko centralno banko (ECB), bi morali zagotoviti, da bosta tako Unija kot Združeno kraljestvo spoštovala obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v Uniji. V njem bi morale biti zajete vse zaveze in obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi.

11. Unija dosledno podpira cilj miru in sprave, zapisan v Velikonočnem sporazumu v vseh njegovih delih, še naprej pa bosta ključnega pomena nadaljnja podpora in zaščita dosežkov, prednosti in zavez mirovnega procesa. Ob upoštevanju edinstvenih okoliščin na Irskem bodo potrebne prožne in domiselne rešitve, tudi zato, da bi se izognili neprepustni meji, obenem pa bo treba spoštovati celovitost pravnega reda Unije. Unija bi morala v zvezi s tem prav tako priznati veljavne dvostranske sporazume in ureditve med Združenim kraljestvom in Irsko, ki so skladni s pravom EU.

12. Unija bi se morala z Združenim kraljestvom dogovoriti o ureditvah v zvezi s suverenimi conami Združenega kraljestva na Cipru ter v zvezi s tem priznati dvostranske sporazume in ureditve med Republiko Ciper in Združenim kraljestvom, ki so skladni s pravom EU, predvsem kar zadeva varovanje pravic in interesov tistih državljanov EU, ki živijo ali delajo v suverenih conah.

13. Po izstopu za Združeno kraljestvo ne bodo več veljali sporazumi, ki jih je sklenila bodisi Unija ali države članice v njenem imenu bodisi Unija in njene države članice skupaj. Unija bo še naprej uživala pravice in obveznosti v povezavi z mednarodnimi sporazumi. V zvezi s tem Evropski svet od Združenega kraljestva pričakuje, da bo izpolnilo svoj del vseh mednarodnih obveznosti, ki jih je sprejelo v okviru članstva v EU. V takih primerih bi bilo treba vzpostaviti konstruktiven dialog z Združenim kraljestvom o morebitnem skupnem pristopu do zadevnih tretjih držav partneric, mednarodnih organizacij in konvencij.

14. V sporazumu o izstopu bi morala biti obravnavana tudi morebitna vprašanja, ki izhajajo iz izstopa na drugih področjih sodelovanja, vključno s pravosodjem, kazenskim pregonom in varnostjo.

15. Vprašanje prihodnjih lokacij sedežev agencij EU in objektov na ozemlju Združenega kraljestva bo moralo hitro razrešiti 27 držav članic, treba pa bi bilo najti tudi ureditve za olajšanje njihovega prenosa.

16. Za vse sodne postopke, ki bodo na datum izstopa tekli pred Sodiščem Evropske unije in ki vključujejo Združeno kraljestvo ali fizične ali pravne osebe v Združenem kraljestvu, bi bilo treba najti ureditve, ki bi zagotavljale pravno varnost in enako obravnavanje. Sodišče Evropske unije bi moralo ostati pristojno za odločanje v teh postopkih. Podobno bi bilo treba najti

61

ureditve za upravne postopke, ki bodo na datum izstopa tekli v okviru Evropske komisije in agencij Unije in ki vključujejo Združeno kraljestvo ali fizične ali pravne osebe v Združenem kraljestvu. Poleg tega bi bilo treba predvideti ureditve za možnost, da bi bili lahko po izstopu uvedeni upravni ali sodni postopki v zvezi z dejstvi, do katerih je prišlo pred datumom izstopa.

17. Sporazum o izstopu bi moral vključevati ustrezne mehanizme za reševanje sporov in izvrševanje v zvezi z njegovo uporabo in razlago, pa tudi ustrezno opredeljene institucionalne ureditve, ki bi omogočale sprejetje ukrepov, potrebnih za ravnanje v okoliščinah, ki niso predvidene v sporazumu o izstopu. To bi bilo treba izvesti ob upoštevanju interesa Unije, da dejansko zaščiti svojo neodvisnost in svoj pravni red, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije.

IV. PREDHODNI IN PRIPR AVLJALNI POGOVORI O OKVIRU PRIHODNJIH ODNOSOV UNIJA-ZDRUŽENO KR ALJESTVO

18. Evropski svet pozdravlja in soglaša z željo Združenega kraljestva po vzpostavitvi tesnega partnerstva med Unijo in Združenim kraljestvom po njegovem odhodu. Odnos med Unijo in državo nečlanico sicer ne more ponujati enakih ugodnosti kot članstvo v Uniji, trdne in konstruktivne povezave pa bodo ostale v interesu obeh strani in bi morale vključevati več kot zgolj trgovino.

19. Britanska vlada je navedla, da ne namerava ostati del enotnega trga, vendar si želi prizadevati za ambiciozen sporazum o prosti trgovini z Evropsko unijo. Evropski svet je na podlagi interesov Unije pripravljen začeti priprave na sporazum o trgovini, ki naj bi bil dokončno oblikovan in sklenjen, ko Združeno kraljestvo ne bo več država članica.

20. Morebiten sporazum o prosti trgovini bi moral biti uravnotežen, ambiciozen in daljnosežen. Ne more pa pomeniti sodelovanja na enotnem trgu ali njegovih delih, saj bi to ogrozilo njegovo celovitost in pravilno delovanje. S sporazumom morajo biti zagotovljeni enaki pogoji, posebej na področju konkurence in državnih pomoči, ter v zvezi s tem zajeta jamstva pred nepoštenimi konkurenčnimi prednostmi, med drugim z davčnimi,

socialnimi, okoljskimi ter regulativnimi ukrepi in praksami.

21. Morebiten prihodnji okvir bi moral varovati finančno stabilnost v Uniji, hkrati pa spoštovati njeno regulativno in nadzorno ureditev in standarde ter njihovo uporabo.

22. EU je pripravljena vzpostaviti partnerstva na področjih, ki niso povezana s trgovino, posebej na področju boja proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, pa tudi na področjih varnosti, obrambe in zunanje politike.

23. Prihodnje partnerstvo mora vključevati ustrezne mehanizme za izvrševanje in reševanje sporov, ki ne bodo vplivali na neodvisnost Unije, predvsem njene postopke odločanja.

24. Po izstopu Združenega kraljestva iz Unije se brez dogovora med Kraljevino Španijo in Združenim kraljestvom noben sporazum med EU in Združenim kraljestvom ne sme uporabljati za ozemlje Gibraltarja.

V. NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA25. Dokler ne bo zapustilo Unije, Združeno kraljestvo ostaja

polnopravna članica Evropske unije, tako da zanj veljajo vse pravice in obveznosti iz Pogodb in na podlagi prava EU, vključno z načelom lojalnega sodelovanja.

26. Evropski svet priznava, da je treba v mednarodnem okviru upoštevati posebnosti Združenega kraljestva kot države članice v izstopu, če bo, dokler je še članica, spoštovalo svoje obveznosti in ostalo lojalno interesom Unije. Podobno Unija pričakuje, da se bo Združeno kraljestvo strinjalo z dejstvom, da je za 27 držav članic bistvenega pomena, da se srečujejo in razpravljajo o zadevah, povezanih s stanjem po izstopu Združenega kraljestva.

27. Dokler je Združeno kraljestvo še članica, se morajo vse trenutne dejavnosti EU nadaljevati čim bolj gladko v sestavi 28 držav. Evropski svet ostaja zavezan ambicioznemu uveljavljanju prednostnih nalog, ki si jih je določila Unija. Pogajanja z Združenim kraljestvom bodo ločena od tekočih dejavnosti Unije in ne bodo posegala v njihov napredek.

VI. POSTOPKOVNE UREDITVE ZA POGAJANJA NA PODLAGI ČLENA 50

28. Evropski svet podpira ureditve, določene v izjavi 27 voditeljev držav ali vlad z dne 15. decembra 2016.

62

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G7 V TAORMINI

(ITALIJA) – 26. MAJ 2017

Namen našega srečanja v okviru skupine G7 tu v Taormini je razprava o najbolj perečih svetovnih vprašanjih. To bo nedvomno eno najtežavnejših vrhunskih srečanj te skupine v zadnjih letih. Nobena skrivnost ni, da imajo voditelji, ki se udeležujejo današnjega srečanja, včasih zelo različna stališča o temah, kot so podnebne spremembe in trgovina. A vloga EU je, da storimo vse za ohranitev enotnosti skupine G7 na vseh področjih.Enotnost je treba ohraniti predvsem, da bi zaščitili na pravilih utemeljen mednarodni red. Vsak dan se soočamo s strateškimi globalnimi problemi, ki ogrožajo mir in varnost v Evropi, Aziji in na Bližnjem vzhodu. Od vojne v Siriji in ruske agresije v Ukrajini do preizkušanj jedrskih in balističnih izstrelkov v Severni Koreji ter prilaščanja ozemlja in militarizacije v Južnokitajskem morju. Če naša skupina ne bo dovolj odločna in enotna, se lahko razmere v svetu dejansko hudo poslabšajo.Pričakujem, da bo imela skupina G7 enotno stališče do konf likta v Ukrajini. V celoti podpiramo ukrajinsko neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost. Ta konf likt je mogoče

rešiti le z doslednim izvajanjem sporazumov iz Minska. Od zadnjega vrha skupine G7 na Japonskem nismo opazili ničesar, kar bi opravičevalo spremembo naše politike sankcij do Rusije, zato bom druge voditelje skupine pozval, naj jo vnovič potrdijo.Enotnost moramo ohraniti tudi v prizadevanjih za ustavitev brutalnosti v Siriji. Pripravljeni bi morali biti na okrepitev prizadevanj, da bi premagali terorizem v Siriji in našli politično rešitev. Posebna odgovornost je na ramenih tistih, ki so se vpletli v krizo in sodelujejo z Asadovim režimom, kot na primer Iran in Rusija. Namesto da zapravljata čas, bi morala s svojim vplivom zagotoviti dejansko premirje, preprečiti uporabo kemičnega orožja ter humanitarnim organizacijam omogočiti varen in takojšen dostop do vseh ljudi, ki so potrebni pomoči.Naj na koncu dodam še, da mora biti skupina G7 enotna tudi pri upravljanju migracijske krize. To je globalni izziv, tu na Siciliji pa tudi dejanski lokalni problem. Cilj EU je, da bi pri reševanju te krize ohranili vsaj sedanjo raven mednarodnega sodelovanja. Ali nam bo to uspelo, je vprašanje, na katerega še ni odgovora. Hvala.

63

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 22. IN 23. JUNIJ 2017

Evropski svet je danes največ pozornosti namenil krepitvi Evrope in varovanju njenih državljanov s pomočjo učinkovitih ukrepov za boj proti terorizmu ter za razvoj skupne varnosti in obrambe Evrope, za njen gospodarski razvoj v globaliziranem svetu, za obvladovanje migracij in za zaščito njenih zunanjih meja. Z močno in odločno Unijo bomo najbolje uveljavljali naše vrednote in interese, podpirali na pravilih temelječ večstranski sistem in mobilizirali partnerje za pozitivno podnebno politiko. Obenem bomo s takšno Unijo pomagali oblikovati globalizacijo, da bi lahko črpali koristi odprtih trgov in bili hkrati varni pred nepoštenimi praksami ter širili socialne, okoljske, zdravstvene in potrošniške standarde, ki so ključni za evropski način življenja. Evropski svet se je poklonil Helmutu Kohlu, častnemu državljanu Evrope, ki je preminil 16. junija 2017.

I. VARNOST IN OBR AMBA

Notranja varnost in boj proti terorizmu1. Evropski svet odločno obsoja nedavne teroristične

napade ter se enotno in neomajno zoperstavlja terorizmu, sovraštvu in nasilnemu ekstremizmu. Ta dejanja so okrepila našo odločenost, da s sodelovanjem na ravni EU izpopolnimo našo notranjo varnost: borili se bomo proti širjenju radikalizacije na spletu, usklajevali naše delo pri preprečevanju in zatiranju nasilnega ekstremizma ter spoprijemanju z ekstremistično ideologijo, onesposobili bomo financiranje terorizma, ustvarili pogoje za hitro in ciljno usmerjeno izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona, vključno s partnerji, ki jim zaupamo, in izboljšali interoperabilnost med zbirkami podatkov.

2. Tudi zadevni sektor ima dolžnosti, ko gre za pomoč pri boju proti terorizmu in kriminaliteti na spletu. Evropski svet, izhajajoč iz dela internetnega foruma EU, pričakuje, da bo ta sektor vzpostavil svoj forum ter razvil novo tehnologijo in orodja za izboljšanje samodejnega odkrivanja in odstranjevanja vsebine, ki ščuva k terorističnim dejanjem. To bi bilo treba po potrebi dopolniti z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi na ravni EU. Poziva k spoprijemanju z izzivi, ki jih prinašajo sistemi, ki teroristom omogočajo komunikacijo, ki je pristojnim organom nedostopna, vključno s šifriranjem od konca do konca, ob hkratnem ohranjanju prednosti teh sistemov z vidika varstva zasebnosti, podatkov in komunikacij. Evropski svet meni, da je dejanski dostop do elektronskih dokazov ključen za boj proti hudim kaznivim dejanjem in terorizmu ter da je treba ob ustreznih varovalih zagotoviti razpoložljivost podatkov.

3. S sporazumom o sistemu vstopa/izstopa, ki ga je pričakovati že v kratkem, in finalizacijo evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) še pred

koncem leta bomo omogočili, da se bosta sistema začela hitro uporabljati, s čimer bomo izboljšali nadzor nad zunanjo mejo in notranjo varnost, upoštevaje specifične razmere v državah članicah, ki še vedno ne izvajajo schengenskega pravnega reda v celoti. V tej zvezi Evropski svet Komisijo poziva, naj čim prej pripravi zakonodajni osnutek za uresničitev predlogov strokovne skupine na visoki ravni za interoperabilnost.

4. Pospešiti moramo naša skupna prizadevanja za izmenjavo védenja o tujih terorističnih borcih in na domačih tleh radikaliziranih posameznikih ter napredovati pri politiki in pravnih ukrepih za obvladovanje nevarnosti.

5. Evropski svet poudarja, kako pomembno je, da se žrtvam terorističnih dejanj zagotovi podpora.

Zunanja varnost in obramba6. Evropski svet ponovno poudarja, da je zavezan krepitvi

sodelovanja EU na področju zunanje varnosti in obrambe, da bi zaščitili Unijo in njene državljane ter prispevali k miru in stabilnosti v njeni soseščini in širše. EU z vsemi svojimi diplomatskimi in civilnimi zmogljivostmi v ta prizadevanja prinaša enkratno paleto možnosti. Kot izhaja iz sklepov Sveta z dne 18. maja in 19. junija 2017, je bil pri izvajanju globalne strategije EU na področju varnosti in obrambe ter skupne izjave, ki so jo v Varšavi podpisali voditelji EU in Nata, dosežen precejšen napredek. Čezatlantski odnosi in sodelovanje EU-Nato ostajajo ključnega pomena za našo splošno varnost, saj nam omogočajo odzivanje na spreminjajoče se varnostne grožnje, vključno s kibernetskimi, hibridnimi in terorističnimi grožnjami. Evropski svet pozdravlja ustanovitev helsinškega Evropskega centra odličnosti za preprečevanje hibridnih groženj. Na konferenci na visoki ravni o varnosti in obrambi, ki je bila 9. junija 2017 v Pragi, sta bili poudarjeni komplementarnost med EU in Natom ter dejstvo, da si moramo bolj prizadevati za krepitev naših raziskav, zmogljivosti in operacij, povezanih z obrambo.

7. Skupen razvoj projektov na področju zmogljivosti, o katerih so se države članice dogovorile, da bi zapolnile obstoječe velike vrzeli in razvile tehnologije prihodnosti, je odločilen, če naj dosežemo raven ambicij EU, kakršno je Evropski svet odobril decembra 2016. Evropski svet pozdravlja sporočilo Komisije o evropskem obrambnem skladu, ki ga sestavljata raziskovalni in zmogljivostni del, in pričakuje, da bo kmalu operativen. Poziva k hitremu dogovoru glede predloga o evropskem programu za razvoj obrambne industrije, da bi se ta začel izvajati čim prej, tj. še preden bo srednjeročno mogoče predvideti celovitejše programe. Evropski svet poziva države članice,

64

naj za evropski obrambni sklad in evropski program za razvoj obrambne industrije določijo primerne projekte na področju zmogljivosti. Evropski svet poziva države članice, naj še naprej preučujejo možnosti za skupno javno naročanje zmogljivosti v okviru evropskega obrambnega sklada, ki bo temeljilo na zdravih finančnih mehanizmih. Cilj je zagotoviti zmogljivosti ter konkurenčno, inovativno in uravnoteženo podlago za evropsko obrambno industrijo po vsej EU, tudi s čezmejnim sodelovanjem in udeležbo MSP, ter z izkoriščanjem sinergij in mobilizacijo podpore EU ob financiranju s strani držav članic prispevati k okrepljenemu evropskemu sodelovanju na področju obrambe. Za razvoj evropske obrambne industrije bo potrebna tudi podpora EU za naložbe MSP in naložbe podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na področju varnosti in obrambe. Evropski svet v zvezi s tem opozarja, da je Evropsko investicijsko banko že pozval, naj preuči, kako bi bilo mogoče podpreti naložbe v raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju obrambe.

8. Da bi okrepili evropsko varnost in obrambo v današnjem, z izzivi zaznamovanem geopolitičnem okolju ter pomagali doseči raven ambicij EU, izraženo v globalni strategiji EU, se Evropski svet strinja, da je treba začeti vključujoče in ambiciozno stalno strukturno sodelovanje (PESCO). Države članice bodo ob vsestranskem spoštovanju člena 42(6) in člena 46 PEU ter Protokola 10 k Pogodbi, vključno glede najbolj zahtevnih misij, v treh mesecih pripravile skupni seznam meril in zavezujočih obveznosti, ki bo vseboval natančen časovni načrt in specifične mehanizme ocenjevanja, da bi državam članicam, ki to lahko storijo, omogočili, da nemudoma podajo uradno obvestilo o nameri, da želijo sodelovati. Pri tem je potrebna skladnost z nacionalnim obrambnim načrtovanjem in zavezami držav članic, o katerih so se zadevne države članice dogovorile v okviru Nata in ZN. Določiti bi bilo treba tudi konkretne projekte in pobude sodelovanja v podporo skupnim ciljem, zavezam in merilom PESCO.

9. Da bi okrepili instrumente hitrega odzivanja EU, Evropski svet soglaša, da bi bilo treba razmeščanje bojnih skupin kot skupni strošek na trajni podlagi kriti v okviru mehanizma Athena, ki ga upravlja EU. Prav tako poziva Svet, naj pospeši delo, namenjeno vprašanju večje odzivnosti civilnega kriznega upravljanja.

10. Evropski svet se bo tem vprašanjem ponovno posvetil na enem od naslednjih zasedanj.

II. PARIŠKI SPOR AZUM O PODNEBNIH SPREMEMBAH

11. Evropski svet znova odločno potrjuje, da so EU in njene države članice zavezane, da bodo hitro in dosledno uveljavljale Pariški sporazum, prispevale k izpolnjevanju ciljev podnebnega financiranja in ostale na čelu boja proti podnebnim spremembam. Sporazum ostaja temeljni kamen svetovnih prizadevanj za učinkovito obvladovanje podnebnih sprememb in se o njem ni mogoče ponovno pogajati. Je ključni element za modernizacijo evropske industrije in gospodarstva. Je tudi bistven za izvajanje

agende za trajnostni razvoj do leta 2030; k uresničitvi tega cilja bo prispevalo tudi nedavno sprejetje novega Evropskega soglasja o razvoju, ki ima sicer širši smoter. EU in njene države članice bodo okrepile sodelovanje z mednarodnimi partnerji v okviru Pariškega sporazuma, posebej z najbolj ranljivimi državami, ter tako izkazale solidarnost prihodnjim generacijam in odgovornost do celotnega planeta. Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj preučita vse poti, po katerih bi lahko dosegli te cilje. EU bo še naprej tesno sodelovala z vsemi nedržavnimi akterji, pri čemer se bo opirala na uspešen primer svetovnega programa za ukrepanje proti podnebnim spremembam.

III. DELOVNA MESTA, R AST IN KONKURENČNOST

12. Evropa potrebuje delovna mesta, rast in konkurenčnost. Povrnitev gospodarske rasti v vseh 28 državah članicah je pozitiven premik, ki ga je treba utrditi. Evropski svet je razpravljal o tem, kako v ta namen najbolje izkoristiti potencial enotnega trga ter trgovine in industrije, pri tem pa zagotoviti, da bodo od tega imeli koristi vsi segmenti družbe.

Enotni trg13. Evropski svet ponovno poudarja, kako je dobro delujoč

enotni trg s svojimi štirimi svoboščinami pomemben za krepitev rasti, ustvarjanje delovnih mest ter spodbujanje naložb in inovacij. Sozakonodajalca sta omogočila dosego precejšnjega napredka pri uresničevanju skupnega cilja dokončanja in izvajanja različnih strategij do leta 2018. Kljub temu ostajajo vrzeli, ki se jim bo treba posvečati še naprej. Evropski svet zato poudarja, da si morajo EU in njene države članice še naprej prizadevati, da bi dosegle raven ambicij, ki je v zvezi z enotnim trgom, vključno s storitvami, enotnim digitalnim trgom, unijo kapitalskih trgov in energetsko unijo, vključno z medsebojnimi povezavami, izražena v sklepih, sprejetih junija 2016. V povezavi s tem pozdravlja vmesna pregleda strategije za enotni digitalni trg in akcijskega načrta za unijo kapitalskih trgov, ki ju je opravila Komisija. Za izkoriščanje ugodnosti evropskega enotnega trga pa sta bistvena tudi pravočasno izvajanje in boljše izvrševanje veljavne zakonodaje. Svet bo Evropskemu svetu junija 2018 poročal o napredku pri poglabljanju, uresničevanju in uveljavljanju vseh razsežnosti enotnega trga. Da bi šli še dlje od finalizacije različnih strategij za enotni trg in napredovali v smeri takšnega enotnega trga, ki bo kos času in pošten, Evropski svet poziva Komisijo, naj še naprej preudarja o inovativnih načinih pristopanja k novim priložnostim, izzivom in še neodpravljenim oviram.

14. Evropski svet se seznanja z napredkom v zvezi z Evropskim skladom za strateške naložbe in zakonodajalca poziva, naj se hitro dogovorita o okrepitvi sklada in podaljšanju njegovega trajanja.

15. Na podlagi sklepov Sveta iz maja 2017, v katerih je zapisan poziv k oblikovanju strategije na področju industrijske politike, Evropski svet poudarja bistveno vlogo industrije

65

kot enega glavnih gonil rasti, zaposlovanja in inovacij v Evropi. V skladu s svojimi prejšnjimi sklepi poziva h konkretnim ukrepom za zagotavljanje močne in konkurenčne industrijske baze enotnega trga.

Trgovina16. EU si bo prizadevala za trdno trgovinsko politiko ter

zagovarjala odprt in na pravilih temelječ mnogostranski trgovinski sistem, v katerem bo imela osrednjo vlogo STO. V trdnem prepričanju, da trgovina prispeva k ustvarjanju bogastva in delovnih mest, bo trge ohranjala odprte in se borila proti protekcionizmu. Na svetovni ravni se bo dejavno zavzemala za ambiciozno agendo proste trgovine. S tem namenom bo poskušala spodbujati resnično enake konkurenčne pogoje, hkrati pa bo pozorno spremljala spoštovanje in uveljavljanje ključnih standardov, tudi socialnih, okoljskih, zdravstvenih in potrošniških, ki so bistveni za evropski način življenja.

17. Evropski svet je prepričan, da so lahko trgovina in naložbe resnično proste samo, če so tudi pravične in medsebojno koristne. Evropski svet zato poziva sozakonodajalca, naj se čim prej dogovorita o sodobnih instrumentih trgovinske zaščite, skladnih z STO, s katerimi bo EU bolj sposobna učinkovito odpravljati nepoštene in diskriminatorne trgovinske prakse in izkrivljanje trga. Komisijo poziva, naj z nezakonodajnimi izvedbenimi ukrepi zagotovi njihovo hitro in učinkovito uporabo, da bi tako okrepili odzivnost in učinkovitost trgovinskih praks EU in njenih instrumentov trgovinske zaščite, ter naj po potrebi predlaga dodatne ukrepe. Prav tako poziva Komisijo in Svet, naj poglobita in nadaljujeta razprave o tem, kako bi lahko okrepili vzajemnost na področjih javnih naročil in naložb. V tej zvezi pozdravlja pobudo Komisije glede izkoriščanja globalizacije in med drugim tudi glede preučevanja naložb iz tretjih držav v strateške sektorje, ob vsestranskem spoštovanju pristojnosti držav članic. Evropski svet se bo temu vprašanju ponovno posvetil na enem od prihodnjih zasedanj.

18. Evropski svet spodbuja napredek pri vseh trenutnih pogajanjih, med drugim z Mehiko, Mercosurjem in azijsko-pacifiško regijo, za ambiciozne in uravnotežene prostotrgovinske sporazume, ki naj sledijo načeloma vzajemnosti in medsebojnih koristi. Evropski svet pozdravlja napredek, nedavno dosežen v pogajanjih z Japonsko, ki bi lahko utrl pot političnemu dogovoru.

Evropski semester19. Evropski svet v splošnem potrjuje integrirana priporočila

za posamezne države, ki so bila obravnavana v Svetu, in tako omogoča zaključek evropskega semestra 2017.

IV. MIGR ACIJE20. Evropski svet ostaja zavezan celovitemu pristopu Unije

k migracijam, učinkovitemu nadzoru zunanjih meja zaradi zajezitve in preprečevanja nezakonitih migracijskih tokov, reformi skupnega evropskega azilnega sistema ter popolnemu in nediskriminatornemu izvajanju vseh vidikov izjave EU-Turčija v razmerju do vseh držav članic.

Nadaljevalo se bo pozorno spremljanje vseh migracijskih poti, vključno z zahodnobalkansko. Še naprej bomo krepili operativne zmogljivosti evropske mejne in obalne straže in drugih agencij ter jih v celoti izkoriščali. Učinkovit nadzor zunanjih meja naj bi omogočil odpravo začasnih kontrol na notranjih mejah.

21. Človeške žrtve in nepretrgani migracijski tokovi pretežno ekonomskih migrantov na osrednjesredozemski poti so strukturni izziv, ki je še vedno zelo pereč in zbuja močno zaskrbljenost. EU in njene države članice bodo morale ponovno vzpostaviti nadzor, da se prepreči zaostrovanje humanitarne krize. V ta namen pa morajo ukrepati odločno in takoj, in sicer morajo izboljšati usklajevanje in uresničevanje vseh elementov, vključenih v izjavo z Malte, partnerski okvir in skupni akcijski načrt iz Vallette, to pa podpreti z zadostnimi finančnimi sredstvi. To tudi pomeni, da je treba nadaljevati in okrepiti sodelovanje z državami izvora in tranzita, pri čemer je mišljena tudi krepitev regionalnega sodelovanja pri dejavnostih iskanja in reševanja, kar ostaja ena najpomembnejših prednostnih nalog. Usposabljanje in opremljanje libijske obalne straže sta ključna elementa pristopa EU in ju je treba pospešiti. IOM in UNHCR bosta še naprej pomembna partnerja, med drugim tudi za lažje prostovoljno vračanje in za izboljšanje pogojev za sprejem. Okrepljeno bo sodelovanje z državami izvora in tranzita, da bi tako ublažili migracijski pritisk na kopenske meje Libije in drugih sosednjih držav. Evropski svet v zvezi s tem izpostavlja, kako pomembna je podpora skupnim silam držav Sahela G5. Tako tam kot tudi drugje ostaja ključni cilj uničenje poslovnih modelov tihotapcev ljudi in trgovcev z ljudmi, tudi z boljšim nadzorom nad trgovino z opremo, ki jo ti uporabljajo.

22. Nadaljnja prizadevanja bodo usmerjena tudi v doseganje dejanskega napredka na področju politike vračanja in ponovnega sprejema. Na podlagi prenovljenega akcijskega načrta o vračanju bodo na ravni EU nemudoma in z uporabo vseh razpoložljivih vzvodov, po potrebi tudi s ponovnim ovrednotenjem vizumske politike do tretjih držav, s tretjimi državami sklenjeni dobro delujoči sporazumi o ponovnem sprejemu in pragmatični dogovori. Dvostranski sporazumi držav članic s tretjimi državami prav tako prispevajo k temu cilju.

23. Evropski svet ponovno potrjuje svoje prejšnje sklepe o reformi skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS). Napredek, dosežen med malteškim predsedovanjem, je privedel do splošnega prepričanja, da mora reformirani CEAS zagotoviti pravo ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo ter odpornost na prihodnje krize. Sistem mora biti učinkovit, prenesti mora migracijski pritisk, odpravljati dejavnike privlačevanja in sekundarna gibanja – v skladu z mednarodnim pravom – ter preprečevati zlorabe in zagotavljati ustrezno podporo najbolj prizadetim državam članicam. Komisija naj preuči možnosti za zmanjšanje bremena držav članic na prvi črti. Da bi okrepili sodelovanje s tretjimi državami in preprečili nove krize, bi moral biti koncept „varne tretje države“ usklajen s stvarnimi zahtevami iz Ženevske konvencije in primarne zakonodaje EU, pri tem pa bi bilo

66

treba spoštovati pristojnosti EU in držav članic na podlagi Pogodb. V tej zvezi Evropski svet poziva k napredku pri oblikovanju seznama varnih tretjih držav na ravni EU. To bo del prihodnjega splošnega dogovora glede skupnega evropskega azilnega sistema. Evropski svet poziva Svet, naj nadaljuje pogajanja na tej podlagi in po potrebi spremeni zakonodajne predloge, pri tem pa naj mu dejavno pomaga Komisija. Evropski svet se bo tem vprašanjem še posvetil.

V. DIGITALNA EVROPA24. Glede na delovni program drugega polletja in predvsem

vrhunsko srečanje o digitalni prihodnosti, ki bo 29. septembra 2017 v Talinu, Evropski svet poudarja vsesplošni pomen ambiciozne digitalne vizije za Evropo,

njeno družbo in gospodarstvo. Za uspešen spopad z izzivi in izkoriščanje priložnosti, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, je potreben celostni digitalni pristop. Da bi to dosegli, pa je treba izvajati vse elemente strategije za enotni digitalni trg. Hkrati bi morali na trge, infrastrukturo, povezljivost, družbene in kulturne vidike, vključno z digitalnim razkorakom, norme in standarde, vsebino in podatke, naložbe, kibernetsko varnost, e-vlado ter raziskave in razvoj gledati širše. Evropski svet v okviru prizadevanj za obvladovanje sedanjih in prihodnjih izzivov na področju kibernetske varnosti pozdravlja namero Komisije, da septembra pregleda strategijo za kibernetsko varnost in pred koncem leta predlaga nadaljnje ciljno usmerjene ukrepe.

67

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM SKUPINE G20

V HAMBURGU (NEMČIJA) – 7. JULIJ 2017

Kot veste, so migracije ena od tem skupine G20. Evropa se že dve leti sooča z doslej največjim valom nezakonitih migracij. Krizo na vzhodnosredozemski poti nam je uspelo v glavnem obvladati. Sprejeli smo dogovor s Turčijo in okrepili sodelovanje z balkanskimi državami. Rezultat je zmanjšanje števila neregularnih migrantov, ki je v prvi polovici leta 2016 znašalo 158 000, v prvi polovici leta 2017 pa 9 000. Razmere na osrednjesredozemski poti, torej iz Libije v Italijo, pa so še vedno kritične. Za iskanje rešitev sta potrebna solidarnost in sodelovanje mednarodne skupnosti. To solidarnost danes še posebej potrebuje Italija. Naš cilj bi moral biti, da ta val učinkovito zajezimo pri njegovem izviru, torej v Severni Afriki. To je glavna naloga EU. Pri tem lahko Italija računa na evropsko pomoč v vseh oblikah, kar pa ne pomeni, da bo Evropa na široko odprla vrata nezakonitim migracijam. Zato bom na tem srečanju skupine G20 vse voditelje pozval, naj bodo neizprosni v boju proti tihotapcem.

S tem se ne ukvarjamo le zaradi migracijskega pritiska na Evropo, ampak ker je to resen humanitarni problem. Tihotapljenje migrantov je organiziran posel, ki je samo v Libiji lani ustvaril 1,6 milijarde dolarjev prihodka. To tihotapcem omogoča nadzor nad nekaterimi deli države, poleg tega sodelujejo s teroristi in tako še dodatno onemogočajo stabilizacijo Libije. Predvsem pa so izgubljena nedolžna življenja. Letos je na morju umrlo več kot 2 000 ljudi, v puščavi pa še več.Na mednarodni ravni si moramo še bolj prizadevati, da bi uničili poslovni model tihotapcev, zato bom voditeljem skupine G20 predlagal, naj si prizadevajo za sprejetje usmerjenih sankcij ZN proti tihotapcem. Pri tem imam v mislih zamrznitve premoženja in prepovedi potovanj. To je najmanj, kar lahko naredimo na svetovni ravni, a žal moram priznati, da trenutno niti za to nimamo vsestranske podpore. Če je ne bomo zagotovili, bo to žalosten dokaz hipokrizije nekaterih članic skupine G20, a še vedno upam, da nam bo uspelo. Hvala.

68

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 19. OKTOBER 2017

Ob začetku zasedanja je član Evropskega sveta, ki zastopa državo članico, ki v zadevnem polletnem obdobju predseduje Svetu, predstavil pregled napredka pri izvajanju prejšnjih sklepov Evropskega sveta.

I. MIGR ACIJE1. Pristop, ki so ga ubrale države članice in institucije EU, da

bi zagotovile popoln nadzor na zunanjih mejah, že prinaša rezultate in je zato treba zagotoviti, da se bo uporabljal tudi v prihodnje. V splošnem so se migracijski tokovi občutno upočasnili, število smrtnih žrtev na morju pa zmanjšalo.

2. Vodilo Evropskega sveta bo še naprej širok, pragmatičen in odločen pristop, in to na vseh področjih, na katerih bo to potrebno. To pomeni:• pozorno nadzorovanje v zvezi z vsemi migracijskimi

potmi in pripravljenost na odzivanje na morebitne nove trende;

• pragmatično, prožno in usklajeno uporabo vseh razpoložljivih instrumentov EU in držav članic;

• podporo neposredno prizadetim ali sodelujočim državam članicam, tudi z nadaljnjo podporo agencij EU;

• tesno sodelovanje z mednarodnimi partnerji ter z državami izvora, tranzita in odhoda;

• zmanjšanje spodbud za nezakonite migracije po zaslugi učinkovitega vračanja;

• ustrezne finančne in druge vire.3. Za utrditev in poglobitev tega pristopa na vseh migracijskih

poteh Evropski svet poziva:• k izkazovanju vsestranske zavezanosti našemu

sodelovanju s Turčijo na področju migracij in podpori državam zahodnega Balkana;

• k doslednemu in nediskriminatornemu izvajanju sporazuma med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu z vsemi državami članicami;

• k zagotavljanju znatno doslednejšega vračanja prek ukrepov tako na ravni EU kot na ravni držav članic, kot so učinkoviti sporazumi in ureditve za ponovni sprejem; Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo bi bilo treba dodatno okrepiti, da bi imela večjo vlogo pri organizaciji vračanja;

• h kadrovski zapolnitvi misij in operacij v okviru skupne varnostne in obrambne politike ter ustrezni prilagoditvi njihovih nalog, da bodo lahko pomagale v boju proti trgovcem z ljudmi in tihotapskim mrežam ter pripomogle k onemogočanju njihovega poslovnega modela; k podpiranju ukrepanja naših partneric iz peterice za Sahel;

• k uporabi prostovoljnih programov za preselitev, ki jih je treba razviti ob sodelovanju z mednarodnimi partnerji, predvsem z Uradom visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR);

• k izboljšanju izmenjave informacij in podatkov v EU, med državami članicami, agencijami PNZ, misijami in operacijami v okviru SVOP in z mednarodnimi partnerji; pri tem Evropski svet poziva, da se operativne skupne preiskovalne skupine vzpostavijo tudi z drugimi ustreznimi državami;

• k oblikovanju in uporabi potrebnih vzvodov z uporabo vseh ustreznih politik, instrumentov in orodij EU, vključno z razvojnimi, trgovinskimi in vizumskimi, za doseganje merljivih rezultatov na področju preprečevanja nezakonitih migracij in vračanja migrantov brez urejenega statusa.

4. Kar zadeva osrednjesredozemsko pot, Evropski svet:• priznava pomemben prispevek Italije v zvezi

z osrednjesredozemsko potjo;• poziva k nadaljnjim prizadevanjem EU in podpori

državam članicam za zajezitev migracijskih tokov in povečanje števila vrnitev ter vzpostavitev tesnega sodelovanja z državami izvora, tranzita in odhoda;

• ponovno poudarja pomen sodelovanja z libijskimi oblastmi in vsemi sosedami te države, z namenom krepitve zmogljivosti za upravljanje meja, ter poudarja, da je nujno treba podpreti razvoj lokalnih skupnosti v Libiji vzdolž celotne migracijske poti;

• spodbuja in poziva k podpori, tudi finančni, prizadevanj UNHCR in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v Libiji, Sahelu in tamkajšnji regiji, tudi z namenom dodatnega olajšanja prostovoljnega vračanja in preselitev ter izboljšanja pogojev za sprejem v sodelovanju z libijskimi organi, da se zagotovi humano ravnanje z migranti;

• se zavezuje, da bo zagotovil zadostno in ciljno usmerjeno financiranje, tudi prek oddelka za Severno Afriko skrbniškega sklada EU za Afriko, da se podprejo nujni ukrepi, povezani z vprašanjem migracij v Severni Afriki, in s pravočasnimi izplačili financirajo vsi pomembni projekti v letu 2017 in po njem. Svetu nalaga, naj ob pomoči Komisije takoj začne operativno spremljanje in s tem zagotovi, da bodo te zaveze izpolnjene še pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta;

• poziva k večjemu prizadevanju za čim prejšnjo zagotovitev stalne prisotnosti EU v Libiji ob upoštevanju razmer na terenu.

69

5. Evropski svet ob upoštevanju nedavnega povečanja migracijskih tokov poziva k pozornemu spremljanju razmer na vzhodno- in zahodnosredozemski poti.

6. Evropski svet opozarja, da je odpravljanje temeljnih vzrokov za migracije ter zagotavljanje gospodarskih in socialnih priložnosti v državah tranzita in izvora del njegovega dolgoročnega pristopa k vprašanju migracij. V zvezi s tem Evropski svet pozdravlja nedaven začetek delovanja Evropskega sklada za trajnostni razvoj, ki podpira naložbe v afriških državah in državah sosedstva. Prav tako pozdravlja izvajanje pobude Evropske investicijske banke (EIB) za ekonomsko odpornost, ki spodbuja naložbe v državah sosedstva. Z zanimanjem pričakuje razpravo o sodelovanju z afriškimi partnerji na prihodnjem vrhunskem srečanju med Afriško unijo in Evropsko unijo.

7. Evropski svet ponovno poudarja, da je zavezan schengenskemu sistemu, in izraža namero za njegovo čim prejšnjo ponovno vzpostavitev, pri čemer je treba v celoti upoštevati sorazmerne varnostne interese držav članic.

8. Evropski svet pozdravlja napredek, dosežen pri reformi skupnega evropskega azilnega sistema in poziva k nadaljnji konvergenci v smeri dogovora, ki bi vzpostavil ustrezno ravnovesje med odgovornostjo in solidarnostjo ter zagotovil večjo odpornost na prihodnje krize, skladno z načeli, določenimi v sklepih Sveta iz junija 2017. Evropski svet bo to zadevo ponovno obravnaval na decembrskem zasedanju in poskušal doseči soglasje v prvi polovici leta 2018.

II. DIGITALNA EVROPA9. Udeleženci vrhunskega srečanja o digitalni prihodnosti

29. septembra 2017 v Talinu so poslali pomembno sporočilo, da je treba vzpostaviti močnejšo in bolj usklajeno digitalno Evropo. Sklepi predsednika vlade Ratasa po vrhunskem srečanju so odlična podlaga za nadaljnje delo na vseh ravneh.

10. Digitalizacija prinaša brezmejne priložnosti za inovacije, rast in delovna mesta, pomagala bo povečati našo konkurenčnost na svetovnem trgu ter spodbudila ustvarjalno in kulturno raznolikost. Da bi vse to izkoristili, se moramo skupaj spopasti z nekaterimi izzivi, ki jih prinaša digitalna preobrazba, in pregledati politike, na katere vpliva digitalizacija. Evropski svet je pripravljen storiti vse potrebno za zagotovitev, da Evropa postane digitalna.

11. Za uspešno izgradnjo digitalne Evrope EU potrebuje predvsem:• upravne organe in javne sektorje, ki so v vseh

smislih prilagojeni digitalni dobi in dajejo zgled: e-uprava z uporabo novih tehnologij, dostopnost, vladne storitve „vse na enem mestu“, načelo „podatek samo enkrat“ ter digitalizirani javni sektor – vse to je ključnega pomena za preoblikovanje naših družb in zagotavljanje štirih svoboščin EU. Evropski svet poziva k pospešenemu izvajanju ministrske izjave iz Talina o e-upravi;

• v prihodnost usmerjen regulativni okvir: dokončanje strategije za enotni digitalni trg v vseh njenih elementih do konca leta 2018 ostaja bistvena naloga. Kljub znatnemu napredku je treba prizadevanja na tem področju pospešiti, da bi končali delo do postavljenega roka. V ta namen bodo udeleženci dodatne seje Sveta za PTE/telekomunikacije 24. oktobra razpravljali o tem, kako pospešiti in dati prednost prizadevanjem za vzpostavitev enotnega digitalnega trga. Sozakonodajalca naj bi do konca leta 2017 dosegla dogovor o geografskem blokiranju, avdiovizualnih medijskih storitvah in dostavi paketov. Sozakonodajalca bi se morala do junija 2018 dogovoriti tudi o predlogu glede prostega pretoka neosebnih podatkov in zakoniku o elektronskih komunikacijah. Evropski svet poudarja, da je – brez poseganja v zakonodajo EU – pomembno opredeliti ustrezna pravila o pretoku podatkov s tretjimi državami na področju trgovinskih sporazumov. Poleg tega je treba prednostno nadaljevati pogajanja o avtorskih pravicah in direktivi o digitalnih vsebinah; Evropski svet prav tako poudarja, da je potrebna večja preglednost pri praksah in uporabah platform;

• vrhunsko infrastrukturo in komunikacijsko omrežje: za to sta potrebna sodelovanje na ravni EU, med drugim s ciljem, da bi povsod po EU vzpostavili vrhunska fiksna in mobilna omrežja zelo visoke hitrosti (5G) ter bolj usklajeno dostopnost spektra do leta 2020 v okviru skladnih regulativnih in gospodarskih pogojev; za uspešen dogovor o zakoniku o elektronskih komunikacijah, vključno s potrebnimi določbami o spektru, je potrebna mobilizacija vseh potrebnih zakonodajnih virov in priprava zadostnega števila trialogov;

• skupen pristop h kibernetski varnosti: v digitalnem svetu je potrebno zaupanje, to pa se lahko doseže le, če bomo v vseh digitalnih politikah zagotovili, da bo varnost že v zasnovi bolj proaktivna, omogočili ustrezno varnostno certificiranje vseh proizvodov in storitev ter povečali zmogljivosti za preprečevanje kibernetskih napadov, njihovo odvračanje in odkrivanje ter odziv nanje. V ta namen bi morali biti predlogi Komisije o kibernetski varnosti celostni, pravočasno predloženi in nemudoma preučeni na podlagi akcijskega načrta, ki ga bo oblikoval Svet;

• boj proti terorizmu in internetni kriminaliteti: okrepiti bi bilo treba prizadevanja v ta namen, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta iz junija 2017. Evropski svet pozdravlja sporočilo Komisije o boju proti nezakonitim spletnim vsebinam in ponovno poudarja, da je pripravljen po potrebi podpreti ustrezne ukrepe na ravni EU;

• trge dela in sisteme izobraževanja/usposabljanja, primerne za digitalno dobo: potrebne so naložbe v digitalno usposabljanje, da bi opolnomočili in usposobili vse Evropejce;

70

• v cilje usmerjene raziskave in razvoj ter naložbe: podpora novim oblikam podjetništva ter spodbujanje in pomoč digitalni preobrazbi industrij in storitev. K uresničitvi tega cilja lahko pripomorejo instrumenti EU, kot npr. okvirni programi EU, vključno z Obzorjem 2020, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in Evropskim skladom za strateške naložbe. EU bi morala tudi preučiti načine za vzpostavitev ustreznih struktur in financiranja, da bi podprli prodorne inovacije;

• zavest o nujnosti obravnavanja novih trendov: sem spadajo vprašanja, kot so umetna inteligenca in tehnologije veriženja podatkovnih blokov, hkrati pa zagotavljanje visoke ravni varstva podatkov, digitalnih pravic in etičnih standardov. Evropski svet vabi Komisijo, naj do začetka leta 2018 predloži evropski pristop k umetni inteligenci, in jo poziva, naj predloži potrebne pobude za krepitev okvirnih pogojev z namenom, da bi omogočili EU, da razišče nove trge s korenitimi inovacijami, ki temeljijo na tveganju, in ponovno potrdi vodilno vlogo svoje industrije;

• učinkovit in pošten davčni sistem, primeren za digitalno dobo: pomembno je, da vsa podjetja plačujejo svoj primeren del davkov in da se zagotovijo enaki globalni konkurenčni pogoji v skladu z delom, ki trenutno poteka v OECD. Evropski svet poziva Svet, naj nadaljuje preučevanje sporočila Komisije v zvezi s tem vprašanjem, z zanimanjem pa pričakuje tudi ustrezne predloge Komisije do začetka leta 2018.

12. Naš cilj morajo biti oblikovanje bolj povezanega enotnega trga ter praktične koristi za evropske državljane in podjetja. Evropski svet bo pozorno spremljal trende na tem področju in zagotovil potrebne smernice. Institucije poziva, naj pospešijo zakonodajno delo, države članice pa, naj izvajajo zakonodajne akte EU s tega področja ter sprejmejo vse potrebne ukrepe v okviru svojih pristojnosti, da bi oblikovale novo digitalno dobo. Evropski svet bo na svoji ravni obravnaval vprašanja, ki jih ni mogoče rešiti na ravni Sveta.

III. VARNOST IN OBR AMBA13. Evropski svet opozarja na svoje sklepe iz junija 2017.

Pozdravlja pomemben napredek, ki so ga dosegle države članice pri pripravi uradnega obvestila o stalnem strukturnem sodelovanju (PESCO) in skupnega seznama zavez ter glede vodenja PESCO. Spodbuja tiste države članice, ki to lahko storijo, naj Svet in visoko predstavnico čim prej uradno obvestijo o svoji nameri za sodelovanje v okviru PESCO. To bi omogočilo, da bi do konca leta uvedli PESCO in čim prej začeli izpolnjevati zaveze, vključno z lansiranjem prvih projektov. Evropski svet pozdravlja dosedanje dejavnosti sozakonodajalcev glede predloga Komisije za evropski program za razvoj obrambne industrije. Zato poziva, da se v okviru Sveta

do konca leta doseže dogovor, da bi čim prej zaključili pogajanja z Evropskim parlamentom in prve projekte za zmogljivosti, ki so jih opredelile države članice, financirali že v letu 2019.

14. Evropski svet spodbuja države članice, naj za izboljšanje dostopa do vrhunskih zmogljivosti razvijejo prožne in trdne finančne mehanizme v okviru evropskega obrambnega sklada, da se omogoči izvajanje skupnih naročil za zmogljivosti. Cilj je zagotoviti zmogljivosti ter konkurenčno, inovativno in uravnoteženo podlago za evropsko obrambno industrijo po vsej EU, tudi s čezmejnim sodelovanjem in udeležbo MSP, ter z izkoriščanjem sinergij in mobilizacijo podpore EU ob financiranju s strani držav članic prispevati k okrepljenemu evropskemu sodelovanju na področju obrambe. Za razvoj evropske obrambne industrije bo potrebna tudi podpora EU za naložbe MSP in naložbe podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo na področju varnosti in obrambe. Spodbuja EIB, naj preuči nadaljnje ukrepe za podporo naložbam v raziskave in razvojne dejavnosti na področju obrambe. Pozdravlja začetek preskusa usklajenega letnega pregleda na področju obrambe (CARD), ki naj bi pomagal spodbuditi okrepljeno sodelovanje med državami članicami na področju obrambe.

15. Evropski svet opozarja, da se morajo PESCO, CARD in evropski obrambni sklad medsebojno dopolnjevati, da bi se lahko okrepilo sodelovanje med državami članicami na področju obrambe.

16. Evropski svet bo to vprašanje ponovno obravnaval decembra 2017 ter ocenil napredek, dosežen v zvezi z vsemi vidiki načrta zunanje varnosti in obrambe iz decembra 2016.

IV. ZUNANJI ODNOSI17. Evropski svet je razpravljal o odnosih s Turčijo.18. Evropski svet poziva DLR Korejo, naj v celoti, brezpogojno

in nemudoma izpolni svoje obveznosti iz resolucij Varnostnega sveta ZN ter opusti jedrske programe in izdelavo balističnih izstrelkov, ta proces pa mora biti dosleden, preverljiv in nepovraten. Nedavne poteze DLR Koreje so nesprejemljive ter so velika grožnja Korejskemu polotoku in širše. Evropski svet poudarja, da je treba doseči trajni mir in denuklearizacijo Korejskega polotoka, in to na miren način, z verodostojnim in konstruktivnim dialogom. Sankcije EU proti DLR Koreji so bile še dodatno okrepljene z avtonomnimi sankcijami EU, ki jih je Svet za zunanje zadeve sprejel 16. oktobra 2017. Evropski svet bo preučil nadaljnje odgovore v tesnem posvetovanju s partnerji, EU pa bo še naprej odprta za tretje države in bo pozivala k doslednemu izvajanju sankcij ZN.

19. Evropski svet ponovno potrjuje, da je v celoti zavezan jedrskemu dogovoru z Iranom in podpira izjavo ministrov s seje Sveta za zunanje zadeve 16. oktobra 2017.

71

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA7 (ČLEN 50) – 20. OKTOBER 2017


1. Evropski svet na podlagi prvih petih krogov pogajanj in ocene, ki jo je predstavil pogajalec Unije, ter ponovno potrjujoč smernice z dne 29. aprila 2017:• pozdravlja napredek, dosežen v zvezi s pravicami

državljanov, in poziva pogajalca, naj si na podlagi doseženih zbliževanj še naprej prizadeva za zagotovitev potrebne pravne varnosti in jamstev vsem zadevnim državljanom in njihovim družinskim članom, da bodo ti imeli možnost neposredno uveljavljati pravice, ki izvirajo iz zakonodaje EU in so zaščitene s sporazumom o izstopu, med drugim tudi prek nemotenih in preprostih upravnih postopkov, in za zagotovitev vloge Sodišča Evropske unije;

• priznava, da je bilo glede Irske doseženega nekaj napredka pri zbliževanju načel in ciljev glede zaščite Velikonočnega sporazuma in ohranitve skupnega potovalnega območja, ter poziva pogajalca Unije, naj si še naprej prizadeva za dodelavo teh načel, pri čemer je treba upoštevati velikanske izzive, ki jih prinaša izstop Združenega kraljestva, npr. glede izogibanja neprepustni meji; zato od Združenega kraljestva

pričakuje, da predstavi prožne in domiselne rešitve, ki jih terja posebni položaj Irske, in se jim tudi zaveže;

• ugotavlja, da je Združeno kraljestvo sicer navedlo, da bo spoštovalo svoje finančne obveznosti, sprejete med članstvom, vendar še vedno ni sprejelo nobene trdne in stvarne zaveze za poravnavo vseh teh obveznosti.

2. Evropski svet ob upoštevanju navedenega napredka poziva k nadaljevanju dela, da bi utrdili doseženo zbližanje in nadaljevali pogajanja ter v najkrajšem možnem času začeli drugo fazo pogajanj.

3. Evropski svet bo na naslednjem zasedanju decembra ponovno ocenil napredek pri pogajanjih, da bi ugotovil, ali je bil dosežen zadosten napredek v zvezi z vsakim od treh navedenih vprašanj. Če se bo izkazalo, da je ta napredek zadosten, bo sprejel dodatne smernice v zvezi z okvirom prihodnjega odnosa in morebitnimi prehodnimi ureditvami, ki so v interesu Unije ter izpolnjujejo pogoje in temeljna načela smernic z dne 29. aprila 2017. V zvezi s tem Evropski svet (člen 50) skupaj s pogajalcem Unije poziva k začetku notranjih pripravljalnih pogovorov.

72

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 14. DECEMBER 2017

I. VARNOST IN OBR AMBAEvropski svet je v skladu s sklepi iz decembra 2016 in junija 2017 pregledal napredek, dosežen na področju varnosti in obrambe, ter:• pozdravlja vzpostavitev ambicioznega in vključujočega

stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) in poudarja, kako pomembna je hitra izvedba prvih projektov; sodelujoče države članice poziva, naj izpolnijo nacionalne izvedbene načrte;

• poziva k nadaljevanju dela v zvezi z evropskim obrambnim skladom in predvsem k hitremu sprejetju evropskega programa za razvoj obrambne industrije v letu 2018, da bi prve projekte na področju zmogljivosti lahko financirali že v letu 2019;

• od Sveta pričakuje, da bo dokončal celoviti pregled mehanizma Athena za financiranje skupnih stroškov vojaških misij in operacij EU;

• poziva Svet, naj spomladi 2018 sprejme priporočilo o novem namenskem instrumentu, ki bo zajemal vse zahteve za krepitev zmogljivosti v podporo varnosti in razvoju po letu 2020;

• poziva k nadaljnjemu izvajanju celotnega niza predlogov o sodelovanju med EU in Natom, tudi dodatnih predlogov, ki so bili dogovorjeni decembra;

• poziva visoko predstavnico, Komisijo in države članice, da nadaljujejo delo v zvezi z vojaško mobilnostjo, tako na ravni PESCO kot v okviru sodelovanja med EU in Natom;

• poziva visoko predstavnico, naj junija 2018 poroča o opravljenem delu za krepitev civilnih vidikov SVOP ter v letu 2018 ob posvetovanju z državami članicami in Komisijo pripravi pakt o civilnih vidikih SVOP.

Evropski svet bo te zadeve ponovno obravnaval junija 2018.

II. SOCIALNA R AZSEŽNOST, IZOBR AŽEVANJE IN KULTUR A

Voditelji so opozorili na pomen socialne, izobraževalne in kulturne razsežnosti naših politik pri zbliževanju Evropejcev in gradnji naše skupne prihodnosti. V skladu s Pogodbama so za ta področja v prvi vrsti pristojne države članice, vendar je s skupnimi prizadevanji, ob vsestranskem spoštovanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti, mogoče doseči veliko.

Socialna razsežnostSodelujoči na socialnem vrhu v Göteborgu so opozorili, da je treba na prvo mesto postaviti ljudi, na podlagi skupne zaveze in uveljavljenih pristojnosti nadaljevati razvoj socialne razsežnosti Unije ter s prizadevanji na vseh ravneh, tudi na ravni socialnih partnerjev, spodbujati konvergenco. V prvi fazi bi bilo treba:

• na ravni Unije in držav članic ob ustreznem upoštevanju njihovih pristojnosti izvajati evropski steber socialnih pravic; Komisija naj predlaga ustrezno spremljanje;

• na vseh ravneh omogočati dobro delujoč socialni dialog, vključno z „novim začetkom za socialni dialog“ na ravni EU;

• zagotoviti hiter napredek pri obravnavanju nerešenih socialnih zadev na ravni EU in pripravljenost za obravnavo prihodnjih pobud, ki jih je napovedala Komisija v delovnem programu za leto 2018;

• nadalje ukrepati v zvezi s prednostnimi nalogami iz akcijskega načrta EU za odpravo razlik v plačah med spoloma;

• nadaljevati uresničevanje novega evropskega programa za znanja in spretnosti, pri čemer bi bilo treba v letu 2018 poseben poudarek nameniti izvajanju priporočila Sveta o poteh izpopolnjevanja za osebe z največjimi potrebami po znanjih in spretnostih.

Evropski svet se bo vsem tem zadevam ponovno posvetil marca 2018 in zagotovil ustrezno nadaljnje ukrepanje.

Izobraževanje in kulturaIzobraževanje in kultura imata ključno vlogo pri oblikovanju vključujoče in kohezivne družbe ter pri ohranjanju naše konkurenčnosti. V Göteborgu smo izrazili pripravljenost narediti več na teh področjih, na katerih ima EU pomembno dopolnjujočo in podporno vlogo. Zato Evropski svet poziva države članice, Svet in Komisijo, naj se v skladu s svojimi pristojnostmi še naprej trudijo, da bi:• izboljšali mobilnost in izmenjave, med drugim z znatno

okrepljenim, vključujočim in razširjenim programom Erasmus+;

• po vsej EU krepili strateška partnerstva med visokošolskimi ustanovami in da bi do leta 2024 pripomogli k nastanku približno dvajsetih t. i. „evropskih univerz“, tj. mrež, v katere se bodo po pristopu od spodaj navzgor povezovale univerze po vsej EU, ki bodo študentom omogočale pridobitev diplome s kombiniranjem študija v več državah EU in ki bodo prispevale k mednarodni konkurenčnosti evropskih univerz;

• spodbujali učenje jezikov, da bi več mladih poleg maternega jezika govorilo še vsaj dva evropska jezika;

• spodbujali mobilnost študentov in njihovo udeležbo v izobraževalnih in kulturnih dejavnostih, tudi s pomočjo „evropske študentske izkaznice“;

• spodbujali sodelovanje med državami članicami na področju medsebojnega priznavanja visokošolskih diplom in spričeval o zaključku srednješolskega izobraževanja v ustreznem okviru;

73

• izkoristili priložnosti v okviru evropskega leta kulturne dediščine za boljšo ozaveščenost o družbenem in gospodarskem pomenu kulture in kulturne dediščine.

Komisija naj po potrebi spomladi 2018 predstavi predloge za priporočila Sveta, da bi jih lahko Svet čim prej sprejel.Evropski svet poleg tega Komisijo, Svet in države članice poziva, naj preučijo morebitne ukrepe v zvezi:• z izzivi na področju znanj in spretnosti, povezanimi

z digitalizacijo, kibernetsko varnostjo, medijsko pismenostjo in umetno inteligenco;

• z dejstvom, da je potreben vključujoč, na vseživljenjskem učenju in inovacijah temelječ pristop k izobraževanju in usposabljanju, ter

• s pravnimi in finančnimi okvirnimi pogoji za razvoj kulturnega in ustvarjalnega sektorja ter mobilnosti delavcev s področja kulture.

Vprašanje proračunskih sredstev za navedene dejavnosti bo obravnavano v povezavi z naslednjim večletnim finančnim okvirom.

III. PODNEBNE SPREMEMBEEvropski svet pozdravlja izid podnebnega vrha „One Planet Summit“, ki je potekal 12. decembra 2017 v Parizu – v navezavi na konferenco pogodbenic COP 23 med 6. in 17. novembrom 2017 v Bonnu ter v pričakovanju COP 24 v Katovicah, v okviru katere bo sprejet sveženj za izvajanje Pariškega sporazuma –, namenjen pa je bil povečanju javnega in zasebnega financiranja v podporo podnebnim ukrepom. Znova odločno potrjuje, da so EU in njene države članice zavezane, da bodo hitro in dosledno uveljavljale Pariški sporazum ter ostale na čelu boja proti podnebnim spremembam, tudi s sprejetjem zakonodajnih predlogov, ki so še v obravnavi, na ravni EU.

IV. JERUZALEMEU ponovno poudarja, da je trdno zavezana rešitvi z dvema državama, v zvezi s tem pa ostaja njeno stališče do Jeruzalema nespremenjeno.

74

SMERNICE – EVROPSKI SVET8 (ČLEN 50) – 15. DECEMBER 2017


9 Sporočilo Komisije Evropskemu svetu (člen 50) o napredku pri pogajanjih z Združenim kraljestvom na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji, COM (2017) 784 final.

10 Skupno poročilo pogajalcev Evropske unije in vlade Združenega kraljestva o napredku v prvi fazi pogajanj v skladu s členom 50 PEU o urejenem izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije.

1. Evropski svet pozdravlja napredek, dosežen v prvi fazi pogajanj, ki ga omenjata tudi sporočilo Komisije9 in skupno poročilo10, ter ugotavlja, da zadostuje za prehod na drugo fazo pogajanj, v kateri bosta obravnavana prehodna ureditev in okvir za prihodnje odnose. Pogajalca Unije in Združeno kraljestvo poziva, naj v skladu s smernicami Evropskega sveta z dne 29. aprila 2017 dokončata delo v zvezi z vsemi vprašanji, ki zadevajo izstop, tudi tistimi, ki v prvi fazi še niso bila obravnavana, ter obenem utrdita dosežene rezultate in začneta sestavljati relevantne dele sporazuma o izstopu. Poudarja, da je napredek v pogajanjih v drugi fazi odvisen od tega, ali bodo zaveze, sprejete v prvi fazi, dosledno upoštevane in čim prej zvesto prenesene v pravne določbe.

2. V drugi fazi pogajanj, v kateri bosta obravnavana prehodna ureditev in splošno soglasje o okviru prihodnjih odnosov, se bodo še naprej dosledno uporabljale smernice Evropskega sveta z dne 29. aprila 2017, ki jih je treba upoštevati.

3. V zvezi z vprašanjem prehodne ureditve je Evropski svet seznanjen s predlogom Združenega kraljestva o prehodnem obdobju približno dveh let in se strinja s tem, da se pogaja o prehodnem obdobju za celotni pravni red Unije, čeprav Združeno kraljestvo kot tretja država ne bo več sodelovalo v institucijah EU oziroma ne bo več predlagalo ali volilo njihovih članov niti ne bo več sodelovalo pri odločanju organov, uradov in agencij Unije.

4. Takšna prehodna ureditev, ki bo del sporazuma o izstopu, mora biti v interesu Unije ter jasno opredeljena in natančno časovno omejena. Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji, kjer za celoten enotni trg veljajo enaka pravila, bosta morala spremembe pravnega reda Unije, ki jih bodo sprejele institucije, organi, uradi in agencije EU, uveljaviti tako Združeno kraljestvo kot EU. Še naprej se bodo tudi uporabljali vsi obstoječi regulativni, proračunski, nadzorni, pravosodni in izvršilni instrumenti in strukture Unije, vključno s pristojnostjo Sodišča Evropske unije. Ker bo

Združeno kraljestvo v prehodnem obdobju še naprej vključeno v carinsko unijo in enotni trg (z vsemi štirimi svoboščinami), bo moralo še naprej delovati skladno s trgovinsko politiko EU, uporabljati carinske tarife EU in pobirati carine EU, pa tudi zagotoviti, da se bodo na mejah z drugimi tretjimi državami izvajale vse kontrole EU.

5. Evropski svet poziva Komisijo, naj v ta namen predlaga ustrezna priporočila, Svet pa, naj januarja 2018 sprejme dodatne pogajalske smernice o prehodni ureditvi.

6. Evropski svet ponovno potrjuje, da si želi tesnega partnerstva med Unijo in Združenim kraljestvom. Čeprav se sporazum o prihodnjem odnosu lahko dokončno oblikuje in sklene šele po tem, ko bo Združeno kraljestvo postalo tretja država, bo Unija pripravljena za prve pripravljalne pogovore, v katerih bi našli splošno soglasje o okviru prihodnjih odnosov, ko bodo v ta namen sprejete dodatne smernice. Takšno soglasje bi bilo treba natančneje pojasniti v politični izjavi, ki bo priložena sporazumu o izstopu in tam omenjena.

7. Unija je seznanjena z namero Združenega kraljestva, da po koncu prehodnega obdobja ne bo več vključeno v carinsko unijo in enotni trg, Evropski svet pa bo na podlagi tega uskladil svoj pristop glede trgovinskega in gospodarskega sodelovanja, da se zagotovi uravnoteženost pravic in obveznosti, ohranijo enaki konkurenčni pogoji, prepreči, da bi se načeli obstoječi odnosi z drugimi tretjimi državami, ter zagotovi spoštovanje vseh drugih načel iz smernic, ki jih je potrdil 29. aprila 2017, predvsem načelo, da je treba ohraniti celovitost in pravilno delovanje enotnega trga.

8. Evropski svet ponovno potrjuje, da je pripravljen vzpostaviti partnerstva na področjih, ki niso povezana s trgovino in gospodarskim sodelovanjem, predvsem na področju boja proti terorizmu in mednarodnemu kriminalu, pa tudi na področjih varnosti, obrambe in zunanje politike.

75

Evropski svet bo še naprej pozorno spremljal pogajanja in marca 2018 sprejel dodatne smernice, predvsem v zvezi z okvirom prihodnjih odnosov. Združeno kraljestvo poziva, naj natančneje opredeli svoje stališče glede okvira prihodnjih odnosov. Evropski svet poziva Svet (člen 50), naj skupaj s pogajalcem Unije nadaljuje notranje pripravljalne pogovore, vključno o obsegu okvira prihodnjih odnosov.

76

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 22. MAREC 2018

I. DELOVNA MESTA, R AST IN KONKURENČNOST

Enotni trg1. Evropski svet poziva k intenzivnejšemu delu, da bi še

pred koncem sedanjega zakonodajnega obdobja dosegli rezultate v okviru strategije za enotni trg, strategije za enotni digitalni trg, Akcijskega načrta za oblikovanje unije kapitalskih trgov in energetske unije, k čemur bi lahko med drugim prispevali s hitro obravnavo nedavnih predlogov Komisije. Že sprejete odločitve je treba izvajati učinkovito. Poleg dokončanja in izvajanja teh strategij si mora EU še naprej prizadevati za pošten enotni trg, ki bo kos izzivom prihodnosti in primeren za digitalno dobo ter bo omogočal konkurenčnost, inovacije in trajnostnost. Evropski svet torej poziva Komisijo, naj Svetu pred razpravo v okviru Agende voditeljev, ki bo decembra 2018, predstavi stanje pri izvajanju, uporabi in uveljavljanju sedanje zakonodaje, ki je ključna za delovanje enotnega trga, ter oceno še vedno prisotnih ovir in priložnosti za popolnoma delujoč enotni trg. EU potrebuje trdno industrijsko politiko, da bi lahko maksimalno izkoristila prednosti enotnega trga.

Trgovina2. Evropski svet ponovno potrjuje svojo zavezanost odprtemu

in urejenemu večstranskemu trgovinskemu sistemu, katerega jedro je STO, saj je trdno prepričan, da prosta in poštena trgovina kot eno od najmočnejših gonil rasti zagotavlja milijone delovnih mest in prispeva k blaginji. Spodbuja k napredku pri vseh sedanjih pogajanjih o ambicioznih in uravnoteženih prostotrgovinskih sporazumih, predvsem z Mehiko in Mercosurjem. Z zadovoljstvom pričakuje podpis in sklenitev sporazumov z Japonsko in Singapurjem. Komisija bo preučila možnosti za doslednejše uresničevanje zavez, ki so jih prevzele tretje države. EU bo tudi v prihodnje izvajala čvrsto trgovinsko politiko, na globalni ravni zagovarjala svoje vrednote in standarde ter si prizadevala za enake konkurenčne pogoje za vse. Evropski svet v zvezi s tem poziva sozakonodajalca, naj dosežeta napredek v zvezi z zakonodajnimi predlogi, trenutno v obravnavi, na področju naložb in javnih naročil.

3. Evropski svet obžaluje odločitev Združenih držav o uvedbi carin na uvoz jekla in aluminija. Teh ukrepov ni mogoče utemeljiti z državno varnostjo; zaščita celotnega sektorja v ZDA ni ustrezen ukrep za odpravo dejanskih problemov presežne zmogljivosti, glede katerih je EU Združenim državam že ponudila vsestransko sodelovanje v okviru številnih forumov, med drugim tudi v okviru globalnega foruma. Evropski svet se seznanja, da bodo pošiljke jekla

in aluminija iz Evropske unije začasno izvzete iz takih ukrepov, in poziva, naj to izvzetje postane trajno. Evropski svet odločno podpira ukrepe, ki jih je Komisija sprejela, da zagotovi popolno zaščito interesov EU in si v skladu s pravili Svetovne trgovinske organizacije pridrži pravice za ustrezen in sorazmeren odziv na ukrepe ZDA. Evropski svet opozarja, da je zavezan trdnim čezatlantskim odnosom, ki so temelj varnosti in blaginje tako za Združene države kot za Evropsko unijo, in poudarja, da podpira dialog o trgovinskih vprašanjih skupnega interesa.

Evropski semester4. Evropski svet potrjuje prednostna področja politik iz

letnega pregleda rasti ter države članice poziva, naj jih upoštevajo v svojih prihodnjih nacionalnih reformnih programih in programih za stabilnost ali konvergenčnih programih. Evropski svet potrjuje tudi osnutek priporočila Sveta o ekonomski politiki evrskega območja.

Socialna vprašanja5. Doseganje rezultatov v okviru evropskega stebra socialnih

pravic je skupna politična zaveza in odgovornost EU in njenih držav članic. Pri spremljanju izvajanja stebra bodo ustrezno upoštevane pristojnosti Unije oziroma držav članic. Evropski svet poziva Svet, naj preuči pobude, ki jih je v svežnju za socialno pravičnost predstavila Komisija, tudi predlog o Evropskem organu za delo.

II. DRUGE TOČKE

Pariški sporazum6. Evropski svet poziva Komisijo, naj pred prvim četrtletjem

2019 predstavi predlog strategije za dolgoročno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v EU skladno s Pariškim sporazumom ter pri tem upošteva nacionalne načrte.

Digitalna Evropa7. Družbena omrežja in digitalne platforme morajo

zagotavljati preglednost praks ter popolno varstvo zasebnosti in osebnih podatkov državljanov. Upoštevati in izvajati je treba zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo. Voditelji držav in vlad bodo razpravljali o tem pomembnem vprašanju in drugih vprašanjih, povezanih z digitalno Evropo, vključno s sprejetjem vseh zakonodajnih instrumentov, ki vzpostavljajo enotni digitalni trg, v letu 2018, pa tudi o spodbujanju raziskav in inovacij, kot so umetna inteligenca in sredstva za podpiranje prebojnih inovacij ter razvoj digitalnih znanj in spretnosti, na majskem neformalnem srečanju v Sofiji.

77

Zahodni Balkan8. Evropski svet na podlagi sporočila Komisije z dne

6. februarja 2018:• z zanimanjem pričakuje vrh EU-Zahodni Balkan, ki

bo 17. maja 2018 v Sofiji in na katerem naj bi predvsem ponovno potrdili evropsko perspektivo tega območja, predstavili konkretne in prepoznavne pobude za izboljšanje fizične in medčloveške povezljivosti na tem območju, pa tudi z EU, ter obravnavali možnosti za boljše sodelovanje pri soočanju s skupnimi izzivi, kot so varnost in migracije;

• potrjuje, da bo Svet širitev obravnaval junija.

Napad v Salisburyju9. Evropski svet kar najostreje obsoja nedavni napad

v Salisburyju in izraža najgloblje sočutje z vsemi, katerih življenja so bila ogrožena, obenem pa podpira potekajočo preiskavo. Strinja se z oceno vlade Združenega kraljestva, da je za napad zelo verjetno odgovorna Ruska federacija in da ne obstaja nobena prepričljiva alternativna razlaga. Spričo tega resnega izziva za našo skupno varnost smo brezpogojno solidarni z Združenim kraljestvom.

10. Uporaba kemičnega orožja, vključno z vsakršnimi strupenimi snovmi, ki se uporabljajo kot orožje, je povsem nesprejemljiva v kakršnih koli okoliščinah, treba jo je sistematično in strogo obsojati ter pomeni varnostno grožnjo za nas vse. Države članice se bodo usklajeno na podlagi odgovorov, ki jih bodo predložile ruske oblasti, dogovorile o posledicah. Evropska unija bo ta primer in njegove posledice še naprej pozorno spremljala.

11. Evropska unija mora na podlagi navedenega okrepiti odpornost na kemična, biološka, radiološka in jedrska tveganja, tudi na podlagi tesnejšega sodelovanja z državami članicami in z Natom. Evropska unija in njene države članice bi morale še naprej krepiti zmogljivosti za spopadanje s hibridnimi grožnjami, tudi na kibernetskem področju ter v zvezi s strateškim komuniciranjem in protiobveščevalnimi dejavnostmi. Evropski svet poziva Evropsko komisijo in visoko predstavnico, naj nadaljujeta delo v zvezi s tem in do junijskega zasedanja Evropskega sveta poročata o napredku.

Dejanja Turčije na območju vzhodnega Sredozemlja in v Egejskem morju12. Evropski svet odločno obsoja nezakonita dejanja, ki

jih Turčija še naprej izvaja na območju vzhodnega Sredozemlja in v Egejskem morju, ter poudarja, da je v celoti solidaren s Ciprom in Grčijo.

13. Evropski svet, opozarjajoč na svoje sklepe iz oktobra 2014 in izjavo z dne 21. septembra 2005, odločno poziva Turčijo, naj preneha ta dejanja in spoštuje suverene pravice Cipra do iskanja in izkoriščanja svojih naravnih virov v skladu s pravom EU in mednarodnim pravom.

14. Turčijo v zvezi s tem opominja, da mora spoštovati mednarodno pravo in dobre sosedske odnose ter normalizirati odnose z vsemi državami članicami EU, tudi z Republiko Ciper.

15. Evropski svet je močno zaskrbljen zaradi dejstva, da so v Turčiji še vedno pridržani državljani EU, tudi grška vojaka, ter poziva k hitremu in ugodnemu reševanju teh vprašanj v dialogu z državami članicami.

16. Evropski svet bo še naprej spremljal ta vprašanja.

78

SMERNICE – EVROPSKI SVET11 (ČLEN 50) – 23. MAREC 2018


1. Evropski svet pozdravlja dogovor, ki so ga dosegli pogajalci, o delih pravnega besedila sporazuma o izstopu, ki zajemajo pravice državljanov, finančno poravnavo, več drugih vprašanj v zvezi z izstopom in prehodno obdobje. Evropski svet opozarja, da je glede drugih vprašanj še potreben dogovor in da lahko pogajanja napredujejo samo, če se vse zaveze, prevzete do zdaj, v celoti spoštujejo, ter v zvezi s tem pozdravlja pisna zagotovila predsednice vlade Therese May, predvsem glede Irske/Severne Irske. Evropski svet poziva k okrepljenim prizadevanjem glede preostalih vprašanj v zvezi z izstopom in vprašanj v zvezi z ozemeljsko uporabo sporazuma o izstopu, predvsem glede Gibraltarja, ter ponovno poudarja, da nič ni dogovorjeno, dokler ni vse dogovorjeno.

2. Evropski svet opozarja in ponovno potrjuje svoje smernice z dne 29. aprila in 15. decembra 2017, ki še naprej v celoti veljajo in katerih načela bo treba spoštovati v prihodnjem odnosu z Združenim kraljestvom. Evropski svet je seznanjen z resolucijo Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2018 o okviru prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom.

3. Evropski svet znova poudarja, da je Unija odločena z Združenim kraljestvom v prihodnosti imeti čim tesnejše partnerstvo. Tako partnerstvo bi moralo zajemati trgovino in ekonomsko sodelovanje ter druga področja, predvsem boj proti terorizmu in mednarodni kriminaliteti ter varnost, obrambo in zunanjo politiko.

4. Hkrati pa mora Evropski svet upoštevati vedno znova izražena stališča Združenega kraljestva, ki omejujejo globino takega prihodnjega partnerstva. To, da ne bo v carinski uniji in enotnem trgu, bo neizogibno povzročalo trenja v trgovini. Zaradi razlik v zunanjih tarifah in notranjih pravilih ter odsotnosti skupnih institucij in skupnega pravnega sistema bodo potrebne kontrole in nadzor, da se ohrani celovitost enotnega trga EU in trga Združenega kraljestva. To bo žal imelo negativne gospodarske posledice, predvsem za Združeno kraljestvo.

5. Glede na navedeno Evropski svet določa naslednje smernice, da bi se začela pogajanja o splošnem dogovoru o okviru prihodnjih odnosov, ki bo natančneje pojasnjen v politični izjavi, ki bo priložena sporazumu o izstopu in tam omenjena.

6. V nadaljevanju opisani pristop odraža raven pravic in obveznosti, skladnih s stališči Združenega kraljestva. Če

bi se stališča spremenila, je Unija pripravljena ponovno preučiti svojo ponudbo v skladu z načeli iz smernic z dne 29. aprila in 15. decembra 2017 ter teh smernic.

7. V tem smislu Evropski svet predvsem opozarja, da bo moral kakršen koli sporazum z Združenim kraljestvom temeljiti na ravnotežju med pravicami in obveznostmi ter zagotavljati enake konkurenčne pogoje. Država, ki ni članica Unije in ne izpolnjuje enakih obveznosti kot članice, ne more imeti enakih pravic in uživati enakih ugodnosti kot članice.Evropski svet opozarja, da so štiri svoboščine neločljive in selektivno izbiranje med njimi v smislu možnosti sodelovanja na enotnem trgu na podlagi sektorskega pristopa ni mogoče, ker bi to ogrozilo celovitost in pravilno delovanje enotnega trga.Evropski svet nadalje opozarja, da bo Unija ohranila av tonomijo v procesu odločanja, kar izk ljučuje sodelovanje Združenega kraljestva kot tretje države v institucijah Unije, pa tudi sodelovanje pri odločanju v organih, uradih in agencijah Unije. V celoti se bo tudi spoštovala vloga Sodišča Evropske unije.

8. Glede temeljnih ekonomskih odnosov Evropski svet potrjuje svojo pripravljenost, da se začne pripravljati uravnotežen, ambiciozen in širok sporazum o prosti trgovini, kolikor obstajajo zadostna zagotovila za enake konkurenčne pogoje. Ta sporazum bo dokončno oblikovan in sklenjen, ko Združeno kraljestvo ne bo več država članica. Takšen sporazum pa ne more ponujati istih ugodnosti kot članstvo in ne more pomeniti sodelovanja na enotnem trgu ali njegovih delih. Ta sporazum bi obravnaval:(i) trgovino z blagom, pri čemer bi zajeli vse sektorje in si

prizadevali, da še naprej ne bi bilo carin in količinskih omejitev ob ustreznih pravilih o poreklu.V splošnem okviru sporazuma o prosti trgovini bi bilo treba ohraniti sedanji vzajemni dostop do ribolovnih voda in virov;

(ii) primerno carinsko sodelovanje z ohranitvijo regulativne in sodne neodvisnosti obeh strani in celovitosti carinske unije EU;

(iii) pravila o tehničnih ovirah v trgovini in sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih;

(iv) okvir za prostovoljno regulativno sodelovanje;

79

(v) trgovino s storitvami, da bi bil dovoljen dostop do trga za zagotavljanje storitev po pravilih države gostiteljice, tudi glede pravice ustanavljanja za ponudnike, v obsegu, skladnem z dejstvom, da bo Združeno kraljestvo postalo tretja država in da Unija in Združeno kraljestvo ne bosta več imela skupnega regulativnega, nadzornega, izvršilnega in pravosodnega okvira;

(vi) dostop do trga javnih naročil, naložbe in varstvo pravic intelektualne lastnine, vključno z geografskimi označbami, in druga področja v interesu Unije.

9. V prihodnjem partnerstvu bi bilo treba obravnavati globalne izzive, predvsem na področju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, pa tudi čezmejnega onesnaževanja, kjer bi morala Unija in Združeno kraljestvo še naprej tesno sodelovati.

10. V prihodnje partnerstvo bi bilo treba vključiti ambiciozne določbe o gibanju fizičnih oseb, ki bi morale biti utemeljene na popolni vzajemnosti in nediskriminaciji med državami članicami, ter določbe s povezanih področij, na primer v zvezi z usklajevanjem socialne varnosti in priznavanjem poklicnih kvalifikacij. V tem okviru bi lahko preučili možnosti za pravosodno sodelovanje v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter v drugih povezanih zadevah, ob upoštevanju, da bo Združeno kraljestvo tretja država zunaj schengenskega območja in da bodo za takšno sodelovanje potrebni močni zaščitni ukrepi, da bi zagotovili vsestransko spoštovanje temeljnih pravic.

11. Socio-ekonomsko sodelovanje bi lahko zajemalo naslednje:(i) v zvezi s prevoznimi storitvami bi moral biti

cilj zagotavljanje povezljivosti med Združenim kraljestvom in EU tudi po izstopu Združenega kraljestva. To bi lahko med drugim dosegli s sporazumom o zračnem prometu v kombinaciji s sporazumi o varnosti in zaščiti v letalstvu, pa tudi s sporazumi o drugih vrstah prevoza, ob hkratnem doslednem zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev v zelo konkurenčnih sektorjih;

(ii) v zvezi z nekaterimi programi Unije, npr. na področju raziskav in inovacij ter izobraževanja in kulture, bi morali za vsako sodelovanje Združenega kraljestva veljati zadevni pogoji za sodelovanje tretjih držav, ki se določijo v ustreznih programih.

12. Glede na geografsko bližino Združenega kraljestva in ekonomsko medsebojno odvisnost z EU27 bodo prihodnji odnosi vzajemno zadovoljivi le, če bodo vsebovali trdna jamstva, ki zagotavljajo enake konkurenčne pogoje. Cilj bi moral biti preprečiti nepošteno konkurenčno prednost, ki bi jo lahko imelo Združeno kraljestvo, če bi oslabilo raven varstva, med drugim na področju konkurenčnosti in državne pomoči ter davčnih, socialnih, okoljskih in regulativnih ukrepov ter prakse. Za to bodo potrebni kombinacija vsebinskih pravil, skladnih s standardi EU

in mednarodnimi standardi, ustrezni mehanizmi za zagotovitev učinkovitega izvajanja doma, mehanizmi za izvrševanje in reševanje sporov v sporazumu ter avtonomna pravna sredstva Unije, ki bodo vsi skladni z globino in širino ekonomske povezanosti med EU in Združenim kraljestvom.Vsak prihodnji okvir bi moral zaščititi finančno stabilnost v Uniji ter spoštovati njen regulativni in nadzorni sistem in standarde ter njihovo uporabo.

13. Na drugih področjih razen trgovinskega in ekonomskega sodelovanja, na katerih je Unija že nakazala pripravljenost za vzpostavitev specifičnih partnerstev, Evropski svet meni, da:(i) bi sodelovanje pri kazenskem pregonu in pravosodno

sodelovanje v kazenskih zadevah morala predstavljati pomemben element prihodnjih odnosov med EU in Združenim kraljestvom, glede na geografsko bližino in skupne grožnje, s katerimi se soočata Unija in Združeno kraljestvo, pri čemer bo treba upoštevati, da bo Združeno kraljestvo tretja država zunaj schengenskega območja. Prihodnje partnerstvo bi moralo zajemati učinkovite izmenjave informacij, podporo za operativno sodelovanje med organi kazenskega pregona in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. Vzpostaviti bo treba močne zaščitne ukrepe, ki bodo zagotavljali vsestransko spoštovanje temeljnih pravic in učinkovite mehanizme za izvrševanje in reševanje sporov;

(ii) bi morala EU in Združeno kraljestvo glede na naše skupne vrednote in izzive tesno sodelovati na področju zunanje, varnostne in obrambne politike. Prihodnje partnerstvo bi moralo spoštovati avtonomijo procesa odločanja Unije, ob upoštevanju, da bo Združeno kraljestvo tretja država, in predvideti ustrezen dialog, posvetovanje, usklajevanje, izmenjavo informacij ter mehanizme sodelovanja. Predpogoj za izmenjavo informacij v okviru takšnega sodelovanja je sporazum o varnosti podatkov.

14. Glede na pomen tokov podatkov na več področjih prihodnjih odnosov bi moral takšen sporazum vključevati pravila o podatkih. Kar zadeva osebne podatke, bi morala njihovo varstvo urejati pravila Unije o ustreznosti, da se zagotovi enaka stopnja varstva kot v Uniji.

15. Pri urejanju naših prihodnjih odnosov z Združenim kraljestvom bomo morali obravnavati upravljanje in nadzor, reševanje sporov in izvrševanje, vključno s sankcijami in mehanizmi navzkrižnih povračilnih ukrepov. Pri oblikovanju splošne ureditve prihodnjih odnosov bo treba upoštevati:(i) vsebino in globino prihodnjih odnosov;(ii) dejstvo, da je treba zagotoviti učinkovitost in pravno

varnost;

80

(iii) zahteve avtonomije pravnega reda EU, vključno z vlogo Sodišča Evropske unije, predvsem kot se je oblikovala v sodni praksi.

16. Evropski svet bo ob podpori Sveta še naprej pozorno spremljal vse vidike pogajanj ter na junijskem zasedanju ponovno obravnaval predvsem preostala vprašanja v zvezi

z izstopom in okvir prihodnjih odnosov. Evropski svet poziva Komisijo, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter države članice, naj se medtem na vseh ravneh še naprej pripravljajo na posledice izstopa Združenega kraljestva, ob upoštevanju vseh možnih izidov.

81

IZJAVA PREDSEDNIKA DONALDA TUSKA PRED VRHOM EU-ZAHODNI BALKAN,

SOFIJA – 16. MAJ 2018

Pred nami je vrh, na katerem bodo voditelji in voditeljice EU razpravljali o inovacijah, evropski perspektivi Zahodnega Balkana ter odzivu na politiko predsednika Trumpa v zvezi s trgovino in Iranom.Najprej bomo na današnji večerji govorili o inovacijah in digitalnem gospodarstvu. Evropa namreč zaostaja za drugimi večjimi gospodarstvi na področju inovacij. V prihodnjih letih bo učinek inovacij na naša življenja vedno večji, to pa vzbuja ne samo upanje, temveč tudi etična vprašanja. Evropa mora imeti dejavno vlogo pri tem procesu, ki bo postal resničnost za vse Evropejce in Evropejke. Zato bom nocoj voditeljem in voditeljicam EU zastavil naslednji vprašanji: Kaj moramo storiti na ravni EU, da bi spodbudili prelomne inovacije? In pa: Kako naj po vašem mnenju EU postane eden ključnih akterjev na področju velepodatkov?Evropa mora po tem, ko so Združene države Amerike prejšnji teden napovedale, da bodo odstopile od skupnega celovitega načrta ukrepanja, dogovorjenega z Iranom, nastopati složno. Želim, da voditelji in voditeljice vnovič potrdijo, da bo EU dogovor spoštovala, dokler ga bo spoštoval tudi Iran. Dogovor je dober za evropsko in za svetovno varnost, zato ga moramo ohraniti. In to kljub pomišljanju Združenih držav Amerike. V okviru vrha bomo preučili tudi možnosti, s katerimi naj bi EU evropska podjetja zaščitila pred negativnimi posledicami ameriške odločitve. Obenem želim, da se Evropski komisiji da zelena luč, zato da bo pripravljena ukrepati vsakič, ko bodo ogroženi evropski interesi. Prav tako moramo skupaj s partnerji poiskati načine za obravnavo zelo realnih skrbi, ki jih vzbuja Iran s svojim programom balističnih izstrelkov in s svojimi dejavnostmi na regionalni ravni.Druga tema nocojšnje razprave bo trgovina. Dogovorili se bomo, kako najbolje ukrepati na področju trgovinskih odnosov med EU in ZDA. Tudi tukaj je složnost naš najmočnejši adut. Moj cilj je jasen: ne smemo popuščati. To pomeni, da moramo vztrajati pri trajnem izvzetju iz plačila ameriških carin na jeklo in aluminij, če se sploh hočemo pogovarjati o morebitni liberalizaciji trgovine z ZDA. EU je partner in prijatelj ZDA, zato ameriških carin ni mogoče upravičiti z razlogi, ki zadevajo

nacionalno varnost. Že samo misel o tem, da bi EU lahko ogrožala ZDA, je absurdna. Danes diskurz ne sloni več na realnosti in to se mora spremeniti.Jutri se bomo prvič v 15 letih vsi skupaj srečali z našimi partnerji z območja Zahodnega Balkana. To bo priložnost, da obe strani znova potrdita, da je evropska perspektiva za Zahodni Balkan še vedno geostrateško pomembna. Še bolj dolgoročno želimo dokazati, da nam že tukaj in sedaj ni vseeno, kako se bo v socialno-ekonomskem smislu razvijalo to območje. Vlaganje v infrastrukturne in človeške povezave z Zahodnim Balkanom in znotraj tega območja je v najboljšem interesu EU. To je tudi cilj našega vrha. Upam, da bomo naše prijatelje na Zahodnem Balkanu približali EU.Vse, o čemer se bomo pogovarjali danes in jutri, ima globalno razsežnost. Evropa bo v tej novi globalni igri odigrala bodisi katero od glavnih vlog bodisi bo zgolj lutka; o tem nimam nikakršnega dvoma. Druge realne alternative ni. Če Evropa hoče krojiti svetovno politiko, mora biti bolj kot kdaj koli prej gospodarsko, politično in tudi vojaško enotna. Preprosto rečeno: ali držimo skupaj ali pa enostavno prenehamo obstajati.Ob običajnih političnih izzivih, kot sta vzpon K itajske in agresivna drža Rusije, smo danes priča tudi novemu pojavu: muhastemu samouveljavljanju ameriške administracije. Če pomislimo na zadnje odločitve predsednika Trumpa, si lahko celo rečemo: Hvala lepa za take prijatelje! Ampak če smo iskreni, bi morala biti Evropa hvaležna predsedniku Trumpu. Prav njemu se moramo zahvaliti, da si ne delamo več nobenih utvar. Zaradi njega smo spoznali, da si mora človek v sili pomagati sam. Evropa mora storiti vse, da bi kljub trenutnemu ozračju obvarovala čezatlantske vezi. Istočasno pa moramo biti pripravljeni tudi na scenarije, pri katerih bomo morali ukrepati sami. Imamo dovolj potenciala, da bomo kos temu izzivu. Potrebujemo pa več politične enotnosti in odločnosti. Nobenega objektivnega razloga ni, da bi Evropa imela kakršen koli manjvrednostni kompleks. Ponosni moramo biti na to, da smo Evropejci. Ne smemo se sramovati ne pred sovražniki ne pred prijatelji – to je naša pravica in tudi naša dolžnost. In ravno to bo v nekem smislu bistvo našega vrha.

82

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA – 28. JUNIJ 2018

I. MIGR ACIJE1. Evropski svet ponovno potrjuje, da predpogoj za delujočo

politiko EU temelji na celovitem pristopu k migracijam, ki združuje učinkovitejši nadzor zunanjih meja EU, okrepljeno zunanje delovanje in notranje vidike, in sicer v skladu z našimi načeli in vrednotami. To je izziv ne le za posamezne države članice, temveč za celotno Evropo. Od leta 2015 je bilo za vzpostavitev učinkovitega nadzora nad zunanjimi mejami EU uvedenih več ukrepov. Zaradi tega se je število odkritih nezakonitih prehodov meje zaradi vstopa v EU od vrhunca v oktobru 2015 zmanjšalo za 95 %, čeprav so se nedavno začeli povečevati tokovi na vzhodno- in zahodnosredozemski poti.

2. Evropski svet je odločen, da bo to politiko nadaljeval in krepil, da bi preprečili ponovitev nenadzorovanih tokov iz leta 2015 in nadalje zajezili nezakonite migracije na vseh obstoječih in nastajajočih poteh.

3. Kar zadeva osrednjesredozemsko pot, bi bilo treba okrepiti prizadevanja za zaustavitev tihotapcev, ki delujejo iz Libije ali drugod. EU bo pri tem še naprej stala ob strani Italiji in drugim najbolj obremenjenim državam članicam. Okrepila bo svojo podporo za območje Sahela, libijsko obalno stražo, obalne in južne skupnosti, humane sprejemne pogoje, prostovoljne vrnitve s humanitarno pomočjo, pa tudi za sodelovanje z drugimi državami izvora in tranzita ter prostovoljne preselitve. Vsa plovila, ki izvajajo dejavnosti v Sredozemlju, morajo spoštovati veljavne zakone in ne smejo ovirati operacij libijske obalne straže.

4. Kar zadeva vzhodnosredozemsko pot, so potrebna dodatna prizadevanja za celovito izvajanje izjave EU in Turčije, preprečevanje novih prehodov meje iz Turčije in ustavitev tokov. Sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu in dvostranski sporazumi o ponovnem sprejemu bi se morali izvajati celovito in nediskriminatorno do vseh držav članic. Nujno so potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev hitrega vračanja ter preprečitev vzpostavitve novih morskih ali kopenskih poti. Podpora partnerjem v zahodnobalkanski regiji in sodelovanje z njimi ostajata ključnega pomena za izmenjavo informacij o migracijskih tokovih, preprečevanje nezakonitih migracij, okrepitev zmogljivosti na področju varovanja meja ter izboljšanje postopkov vračanja in ponovnega sprejema. Glede na nedavno povečanje tokov v zahodnem Sredozemlju bo EU finančno in tudi sicer podpirala vsa prizadevanja držav članic, posebej Španije, ter držav izvora in tranzita, posebej Maroka, za preprečevanje nezakonitih migracij.

5. Da bi dokončno uničili poslovni model tihotapcev in s tem preprečili tragično izgubo življenj, je nujno odpraviti spodbude za podajanje na nevarno pot. Za to je potreben nov pristop k vprašanju izkrcavanja ljudi, rešenih v akcijah iskanja in reševanja, na podlagi skupnih ali dopolnjujočih se ukrepov med državami članicami. V zvezi s tem Evropski svet poziva Svet in Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z zadevnimi tretjimi državami ter UNHCR in IOM čim prej preučita koncept regionalnih platform za izkrcavanje. Takšne platforme bi morale delovati ob razlikovanju med posameznimi situacijami, ob doslednem spoštovanju mednarodnega prava in brez ustvarjanja dejavnika privlačevanja.

6. Na ozemlju EU bi bilo treba za rešene osebe v skladu z mednarodnim pravom poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v nadzorovane centre, vzpostavljene v državah članicah, in sicer zgolj na prostovoljni osnovi, pri čemer bi hitra in varna obravnava ob celoviti podpori EU omogočila razlikovanje med migranti brez urejenega statusa, ki bodo vrnjeni, in osebami, ki potrebujejo mednarodno zaščito in za katere bi se uporabilo načelo solidarnosti. Vsi ukrepi v okviru teh nadzorovanih centrov, vključno s premestitvijo in preselitvijo, bodo izvedeni na prostovoljni osnovi, brez poseganja v reformo dublinske uredbe.

7. Evropski svet se je dogovoril o izplačilu druge tranše instrumenta za begunce v Turčiji in tudi o prenosu 500 milijonov EUR iz rezerve 11. Evropskega razvojnega sklada v skrbniški sklad EU za Afriko. Države članice obenem poziva, naj dodatno prispevajo v navedeni sklad, da bi ga popolnili.

8. Da bi lahko problem migracij reševali pri izvoru, je potrebno partnerstvo z Afriko, katerega namen je korenita družbeno-gospodarska preobrazba afriške celine na podlagi načel in ciljev, ki so jih afriške države opredelile v agendi za leto 2063. Evropska unija in njene države članice morajo izpolniti to zahtevno nalogo. Poskrbeti moramo, da bosta obseg in kakovost našega sodelovanja z Afriko dosegla novo raven. To ne bo zahtevalo le povečanja razvojnega financiranja, temveč tudi ukrepe v smeri novega okvira, ki bo omogočil bistveno okrepitev zasebnih naložb tako iz Afrike kot iz Evrope. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti izobraževanju, zdravju, infrastrukturi, inovacijam, dobremu upravljanju in opolnomočenju žensk. Afrika je naša soseda in to moramo podkrepiti z izboljšanjem izmenjav in stikov med ljudmi z obeh celin na vseh ravneh civilne družbe. Sodelovanje med Evropsko unijo in Afriško unijo je

83

pomemben element našega odnosa. Evropski svet poziva k nadaljnjemu razvoju in spodbujanju tega sodelovanja.

9. V okviru naslednjega večletnega finančnega okvira Evropski svet poudarja, da so za boj proti nezakonitim migracijam potrebni prožni instrumenti, ki bodo omogočali hitro izplačilo. Skladi za notranjo varnost, integrirano upravljanje meja, azil in migracije bi morali zato vključevati namenske, bistvene elemente za upravljanje zunanjih migracij.

10. Evropski svet opozarja, da morajo države članice zagotoviti učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU s finančno in materialno podporo EU. Prav tako poudarja, da je treba znatno izboljšati učinkovitost vračanja migrantov brez urejenega statusa. Z vidika obojega bi bilo treba agenciji Frontex dodeliti več sredstev in večje pristojnosti ter tako dodatno okrepiti njeno podporno vlogo, tudi glede sodelovanja s tretjimi državami. Evropski svet pozdravlja namero Komisije, da pripravi zakonodajne predloge za bolj učinkovito in usklajeno evropsko politiko vračanja.

11. Kar zadeva notranje razmere v EU, sekundarna gibanja prosilcev za azil med državami članicami ogrožajo celovitost skupnega evropskega azilnega sistema in schengenski pravni red. Države članice bi morale sprejeti vse potrebne notranje zakonodajne in upravne ukrepe proti takšnim gibanjem ter za tesno medsebojno sodelovanje v ta namen.

12. V zvezi z reformo za nov skupni evropski azilni sistem je bil po zaslugi neumornih prizadevanj bolgarskega in prejšnjih predsedstev dosežen velik napredek. Več zadev bo kmalu zaključenih. Doseči je treba soglasje o dublinski uredbi, tako da bo pri njeni reformi zagotovljeno ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo, ob upoštevanju oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja. Dodatno je treba preučiti tudi predlog o azilnih postopkih. Evropski svet poudarja, da je treba hitro najti rešitev za celoten sveženj, in poziva Svet, naj nadaljuje delo, da bi lahko sveženj čim prej zaključili. Med oktobrskim zasedanjem Evropskega sveta bo predloženo poročilo o napredku.

II. VARNOST IN OBR AMBA13. Evropa mora prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost

ter utrditi svojo vlogo verodostojne in zanesljive akterke in partnerice na področju varnosti in obrambe. Unija zato sprejema ukrepe za okrepitev evropske obrambe s povečanjem naložb za obrambo ter izboljšanjem razvoja zmogljivosti in pripravljenosti za delovanje. Te pobude izboljšujejo njeno strateško avtonomnost, obenem pa dopolnjujejo in krepijo dejavnosti Nata, skladno z dosedanjimi sklepi. Evropski svet:• poziva k izpolnitvi zavez PESCO ter nadaljnjemu

razvoju začetnih projektov in institucionalnega okvira, in sicer na način, ki je povsem skladen z usklajenim letnim pregledom na področju obrambe in revidiranim načrtom za razvoj zmogljivosti, sprejetim v okviru Evropske obrambne agencije. Nov sklop projektov bo dogovorjen novembra 2018. Hkrati poziva Svet, naj

sprejme odločitev o pogojih za sodelovanje tretjih držav pri projektih PESCO;

• pozdravlja napredek na področju vojaške mobilnosti v okviru PESCO in sodelovanja EU-Nato, pričakuje, da bodo vojaške zahteve iz akcijskega načrta EU za vojaško mobilnost zdaj dokončno dogovorjene, ter poziva države članice, naj zadevna pravila in postopke poenostavijo in standardizirajo do leta 2024. Ta prizadevanja, ki bi morala v celoti spoštovati suverenost držav članic, se vzajemno krepiti in slediti vsevladnemu pristopu, bodo pregledana letno na podlagi poročila Komisije in visoke predstavnice, prvič spomladi 2019;

• poziva k hitremu izvajanju evropskega programa za razvoj obrambne industrije in nadaljnjemu napredku evropskega obrambnega sklada, kar zadeva njegova sklopa o raziskavah in zmogljivosti;

• pozdravlja opravljeno delo za krepitev civilnih vidikov SVOP in poziva k dogovoru o paktu o civilnih vidikih SVOP do konca tega leta, s čimer bi zagotovili nov okvir EU za civilno krizno upravljanje in misije v okviru SVOP z ambicioznimi zavezami na ravni EU in nacionalni ravni. Ponovno poudarja, da je treba vojaške in civilne vidike obravnavati celovito s poudarkom na konkretnih rezultatih;

• pozdravlja skupno sporočilo o odpornosti Evrope na hibridne ter kemične, biološke, radiološke in jedrske grožnje ter poziva k čim prejšnjemu sprejetju nove ureditve omejevalnih ukrepov EU za preprečevanje uporabe in širjenja kemičnega orožja. EU se zavezuje, da bo podpirala uresničevanje rezultatov, doseženih na izredni konferenci držav pogodbenic Konvencije o kemičnem orožju;

• poziva visoko predstavnico in Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami in v skladu s sklepi Evropskega sveta iz marca 2015 najpozneje decembra 2018 predložita akcijski načrt s specifičnimi predlogi za usklajen odziv EU na izziv dezinformacij, vključno z ustreznimi mandati in zadostnimi sredstvi za zadevne ekipe za strateško komunikacijo v okviru ESZD;

• poudarja, da je treba okrepiti zmogljivosti za zaščito pred kibernetskimi grožnjami iz držav zunaj EU, ter poziva institucije in države članice, naj izvedejo ukrepe iz tozadevnega skupnega sporočila, vključno s prizadevanji za ugotavljanje odgovornosti za kibernetske napade in praktično uporabo zbirke orodij za kibernetsko diplomacijo;

• poziva k nadaljnjemu usklajevanju med državami članicami ter po potrebi na ravni EU in ob posvetovanju z Natom, da bi zmanjšali grožnjo sovražnih obveščevalnih dejavnosti;

• poziva k nadaljnji okrepitvi sodelovanja med EU in Natom, ob vsestranskem spoštovanju načel vključenosti, vzajemnosti in avtonomije odločanja EU, tudi z novo skupno izjavo, in sicer na podlagi napredka pri izvajanju skupne izjave iz leta 2016 in s tem povezanih predlogov za ukrepanje;

84

• pozdravlja dejstvo, da namerava Komisija predložiti zakonodajni predlog za izboljšanje odkrivanja in odstranjevanja vsebin, ki spodbujajo sovraštvo in teroristična dejanja.

III. DELOVNA MESTA, R AST IN KONKURENČNOST

14. Evropski svet potrjuje integrirana priporočila za posamezne države, ki so bila obravnavana v Svetu, in tako omogoča zaključek evropskega semestra 2018. Trenutne ugodne gospodarske razmere bi bilo treba izkoristiti za krepitev zagona reform.

15. Zagotovitev pravičnega in učinkovitega obdavčenja ostaja bistvena prednostna naloga. V tem okviru je treba odločno nadaljevati boj proti izogibanju davkom ter davčnim utajam in goljufijam na globalni ravni (predvsem v OECD) in v EU. Obenem je nujno, da naše davčne sisteme prilagodimo digitalni dobi. Svet bi moral torej nadaljevati delo v zvezi s predlogi Komisije o obdavčitvi digitalnega gospodarstva. Delo bi bilo treba nadaljevati tudi glede tega, kako zagotoviti učinkovito pobiranje DDV, vključno s hitrim napredkom glede predlogov Komisije o kratkoročnih ukrepih.

16. Evropski svet v okoliščinah vse večjih trgovinskih pritiskov poudarja, da je treba ohraniti in poglobiti večstranski sistem, temelječ na pravilih. EU je zavezana prizadevanjem za posodobitev tega sistema in poziva vse partnerje, naj pomembno prispevajo k uresničitvi tega cilja. Evropski svet poziva Komisijo, naj predlaga celovit pristop, na podlagi katerega bi skupaj z enako mislečimi partnerji izboljšali delovanje STO na ključnih področjih, kot so (i) prožnejša pogajanja, (ii) nova pravila za obravnavo sedanjih izzivov, tudi na področju industrijskih subvencij, intelektualne lastnine in prisilnega prenosa tehnologij, (iii) znižanje trgovinskih stroškov, (iv) nov pristop k razvoju, (v) učinkovitejše in preglednejše reševanje sporov, vključno s pritožbenim organom, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji za vse, ter (vi) okrepitev STO kot institucije, tudi kar zadeva njeno funkcijo zagotavljanja preglednosti in nadzorno funkcijo.

17. EU se bo v okviru svoje pozitivne trgovinske politike s ključnimi partnerji po vsem svetu še naprej pogajala za ambiciozne, uravnotežene in vzajemno koristne trgovinske sporazume ter pri tem spodbujala svoje vrednote in standarde. Nedavno sprejetje uredbe o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite bo prispevalo k zagotavljanju enakih konkurenčnih pogojev za vse. Evropski svet poziva k čim prejšnjemu sprejetju zakonodajnega predloga o pregledu neposrednih tujih naložb.

18. Evropski svet v odziv na odločitev Združenih držav, da naložijo carine na uvoz proizvodov iz jekla in aluminija iz EU, ki ne more biti utemeljena z razlogi nacionalne varnosti, v celoti podpira izravnalne ukrepe, potencialne zaščitne ukrepe za zaščito naših trgov in pravne postopke v okviru STO, o katerih je bila odločitev sprejeta na pobudo Komisije. EU se mora odzvati na vsakršne ukrepe,

ki so po naravi nedvoumno protekcionistični, tudi na tiste, ki postavljajo pod vprašaj skupno kmetijsko politiko.

IV. INOVACIJE IN DIGITALNOST19. Evropa mora nadalje razvijati svoje visokokakovostne

raziskave po celotni EU in jih uporabiti za oblikovanje novih proizvodov, storitev in poslovnih modelov. Potrebujemo močnejši, bolj vključujoč inovacijski ekosistem, da bi spodbudili prelomne inovacije, ki ustvarjajo nove trge, in zagotovili celovito podporo podjetjem, tudi MSP, ki imajo disruptiven potencial, za uspešen prodor na globalne trge.

20. Bistveno je, da se preostali zakonodajni predlogi v zvezi z enotnim digitalnim trgom sprejmejo pred koncem sedanjega zakonodajnega cikla. Da bi vzpostavili evropsko podatkovno gospodarstvo, so potrebni dodatni ukrepi za izboljšanje učinkovite rabe podatkov v celotni EU in okrepitev zaupanja z visokimi standardi varstva podatkov ter doslednim izvajanjem in sorazmernim izvrševanjem splošne uredbe o varstvu podatkov za vse gospodarske subjekte, ki poslujejo na našem enotnem trgu. Visokokakovostni podatki so bistveni za razvoj umetne inteligence. Evropski svet poziva sozakonodajalca, naj hitro preučita najnovejši sveženj s področja podatkov. Komisijo poziva, naj sodeluje z državami članicami pri oblikovanju usklajenega načrta za umetno inteligenco in se pri tem opira na svoje nedavno objavljeno sporočilo na to temo.

21. Evropski svet v skladu z neformalno razpravo voditeljev in voditeljic v Sofiji vztraja pri izboljšanju dostopa podjetij do financiranja, tudi z boljšim usklajevanjem shem in instrumentov za raziskave in inovacije na ravni EU in na nacionalni ravni, pri ustvarjanju ugodnega regulativnega okolja, ki podpira večje tveganje, ter pri spodbujanju digitalnih kompetenc in povezav med akademsko sfero, gospodarstvom in vladami. Spodbujati bi bilo treba sodelovanje med sektorji raziskav, inovacij in izobraževanja, tudi prek pobude „Evropske univerze“.

22. Evropski svet poziva Komisijo, naj v preostalem obdobju programa Obzorje 2020 začne novo pilotno pobudo za prelomne inovacije. V okviru naslednjega večletnega finančnega okvira bo ustanovljen Evropski svet za inovacije, ki bo opredelil in povečal obseg prelomnih in disruptivnih inovacij.

V. DRUGE ZADEVE23. Evropski svet odločno pozdravlja in podpira sporazum,

ki sta ga v zvezi z vprašanjem imena dosegli nekdanja jugoslovanska republika Makedonija in Grčija. Ta sporazum skupaj s tistim, ki sta ga Bolgarija in nekdanja jugoslovanska republika Makedonija dosegli glede Pogodbe o prijateljstvu, dobrih sosedskih odnosih in sodelovanju, je pozitiven zgled ostalim na tem območju, ki želijo okrepiti dobre sosedske odnose.

24. Evropski svet potrjuje sklepe o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je Svet sprejel 26. junija 2018.

85

25. Evropski svet ponovno izraža svojo vsestransko podporo Resoluciji VSZN 2166 o sestrelitvi letala na letu MH-17. Rusko federacijo poziva, naj prevzame odgovornost in brezpogojno sodeluje pri vseh prizadevanjih, da bi odkrili resnico, zadostili pravici in ugotovili, kdo je dejansko odgovoren.

26. Evropski svet se seznanja s svežnjem predlogov o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027, ki ga je Komisija predstavila 2. maja 2018, in sektorskimi zakonodajnimi predlogi za programe, ki podpirajo od tedaj vzpostavljene evropske politike. Evropski parlament in Svet poziva, naj čim prej celovito preučita te predloge.

86

SKLEPI EVROPSKEGA SVETA12 (ČLEN 50) – 29. JUNIJ 2018


1. Glede na trenutno stanje, ki ga je predstavil pogajalec Unije, Evropski svet pozdravlja nadaljnji napredek, dosežen v zvezi z deli pravnega besedila sporazuma o izstopu. Evropski svet se sicer zaveda, da se bo treba dogovoriti še o drugih pomembnih vidikih, vključno z ozemeljsko uporabo sporazuma o izstopu, predvsem glede Gibraltarja.

2. Evropski svet izraža zaskrbljenost, ker še ni bil dosežen bistveni napredek glede dogovora o „varovalni“ rešitvi za Irsko/Severno Irsko. Ponovno poudarja zaveze, ki jih je Združeno kraljestvo prevzelo decembra 2017 in marca 2018, ter vztraja, da si je treba intenzivneje prizadevati za čim prejšnjo sklenitev sporazuma o izstopu, tudi njegovih določb o prehodni ureditvi, da bi navedeni sporazum lahko začel veljati na datum izstopa. Poudarja, da je

napredek mogoče doseči le, če se dosledno spoštujejo do sedaj prevzete zaveze.

3. Prav tako je treba pospešiti delo v zvezi z oblikovanjem politične izjave o okviru prihodnjih odnosov. To zahteva jasnejše stališče ter realistične in uporabne predloge Združenega kraljestva glede prihodnjih odnosov. Evropski svet ponovno potrjuje načela iz svojih smernic in stališča iz marca 2018. Opozarja, da je Unija v primeru, da bi se stališča Združenega kraljestva spremenila, pripravljena ponovno razmisliti o svoji ponudbi, v skladu z načeli iz smernic z dne 29. aprila in 15. decembra 2017 ter 23. marca 2018.

4. Evropski svet ponovno poziva države članice, institucije Unije in vse deležnike, naj izboljšajo svojo pripravljenost na vseh ravneh in za vse vrste izida.

87

IZJAVA Z VRHA DRŽAV EVRSKEGA OBMOČJA – 29. JUNIJ 2018

Vrh držav evrskega območja se je v skladu z agendo voditeljev in izidom vrha decembra 2017 ter ob upoštevanju nacionalnih prispevkov, vključno s tistim, ki sta ga predložili Francija in Nemčija, danes dogovoril o naslednjem:1. Dogovor Sveta o bančnem svežnju bi moral

sozakonodajalcema omogočiti, da ga sprejmeta še pred koncem leta, pri čemer bi ohranili njegovo celotno ravnotežje. Začeti bi se moralo delo v zvezi s časovnim načrtom za začetek političnih pogajanj o evropskem sistemu jamstva za vloge, in sicer ob spoštovanju vseh elementov časovnega načrta iz leta 2016 v ustreznem vrstnem redu.

2. Evropski mehanizem za stabilnost bo zagotovil skupni podporni mehanizem za enotni sklad za reševanje in

bo okrepljen na podlagi vseh elementov reforme tega mehanizma, ki so bili navedeni v pismu predsednika Evroskupine. Evroskupina bo do decembra 2018 pripravila mandat navedenega mehanizma in se dogovorila o pogojih za nadaljnji razvoj evropskega mehanizma za stabilnost.

3. Evroskupina bo nadalje razpravljala o vseh zadevah, navedenih v pismu njenega predsednika.

4. Vrh držav evrskega območja bo ta vprašanja znova obravnaval decembra 2018.

Vrh držav evrskega območja pozdravlja izjavo Evroskupine z dne 21. junija 2018 o zadnjem izplačilu v okviru financiranja Grčije iz evropskega mehanizma za stabilnost in o srednjeročnih ukrepih za odpis dolga, s čimer je finančna pomoč Grčiji uspešno zaključena.

Fotografije na naslovnici:Zgoraj, od leve proti desni: svetovni voditelji na srečanju skupine G7 v Charlevoixu v Kanadi, junij 2018; zasedanje Evropskega sveta v stavbi Europa v Bruslju; predsednik Donald Tusk.Spodaj: seja PESCO (stalno strukturno sodelovanje) v stavbi Europa v Bruslju, december 2017.

Avtorstvo fotografij© Evropska unija, 2018Strani 6, 7: © FrontexStran 18, prva vrsta desno: © Saul Loeb/AFPStran 20, spodaj: © T. BarchielliStran 23: © Dominik Werner/AeroLab

Rue de la Loi/Wetstraat 1751048 Bruxelles/BrusselBELGIQUE/BELGIËTel. +32 (0)2 281 61 11www.consilium.europa.eu

Print PDFISBN 978-92-824-6124-2 ISBN 978-92-824-6136-5ISSN 1977-3307 ISSN 2363-3018doi:10.2860/684531 doi:10.2860/88441QC-AO-17-001-SL-C QC-AO-17-001-SL-N

http://www.consilium.europa.eu

Documents

Evropski svet · Evropski svet, od maja 2016 do junija 2018 Uvod V tem poročilu je podrobno opisano delo Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo voditelji Evropske unije,