GFM Novice št.3

2 │ Februar 2012 Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer

Dobrodelna prireditev

Gimnazijci gimnazijcem

Za gimnazijo je še en uspešno izpeljan projekt. V sklo-pu akcije zbiranja sredstev za izgradnjo dvigala za gibalno ovirane osebe je ljutomerska gimnazija v to-

rek, 31. 1. 2012, ob 18.00 v ŠIC-u organizirala dobrodelno prireditev z naslovom Gimnazijci gimnazijcem. Z bogatim kulturnim programom so se številni publiki predstavili se-danji in nekdanji ljutomerski dijaki. Recitacije dijaške in av-torske poezije so se izmenjevale z glasbenimi in s plesnimi točkami. Izkazali so se številni talenti, ki so drug ob drugem kot kamenčki izpolnili mozaik GFML. Za grafično podobo plakatov in vstopnic je z ilustracijo poskrbela Klementina Jaklovič. Trud in dodelani nastopi so bili nagrajeni z bučnim aplavzom in nasmehom na obrazih odhajajočih obiskoval-cev. Slednji so z nakupom vstopnic izkazali solidarnost in zanimanje za dogajanje na naši gimnaziji.

Pevski zbor GFML

Recitacije dijaške poezije z glasbeno spremljavo

Tamburice od Murice

Sandra Škrinjar s frajtonarico

Folklorna skupina GFML s spletom ljudskih plesov

Dekleta Plesne šole Urška

Opravičilo

V 2. številki GFM NOVIC smo na strani 14 objavili članek o predavanju dr. Maje Remškar, pri tem pa je po-nagajal škrat in je žal prišlo do napake pri zapisu imena avtorice predavanja. Predavanje je izvedla dr. MAJA REMŠKAR in ne dr. Marija Remškar. Za napako se avtorici iskreno opravičujemo.

Glasilo Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer Februar 2012 │ 3

Recitacija Monike Čuš Ingrid Müller

Blaž Šumak in Nastja Sagadin

Alen Pivar s klavirsko harmoniko

Kiki Aleš Ivanuša in David Cimerman

Maja Seršen in Marko Rožman

Monika Lončar, Marko Kočar, ritmična gimnastika hudomušna prleška poezija

Pevski zbor profesorjev GFML

Fotografije: Tjaša Novak in sobotainfo.com

Prvi odzivi :)


Zahvala

V mesecu decembru smo zbirali 1 evro za botrovanje 4 otrokom, ki so nam bili dodeljeni preko ZPM Mo-ste Polje v projektu Srednješolsko botrstvo.

Zbrali smo nekaj centov več kot 665 evrov. Ne smemo dvomiti, da smo s tem »našim osnovnošolčkom« in njiho-vim staršem vsaj prižgali iskrico upanja, da se stvari obra-čajo na bolje, da bo neplačanih računov in neporavnanih ob-veznosti vedno manj in bo otroštvo teh otrok brezskrbnejše in vedrejše. Najlepša hvala vsem dijakom, ki so s to drob-no gesto plemenitosti pokazali svojo velikodušnost. Hvala vsem učiteljem, ki so se pridružili dijaški akciji. Velik hvala predvsem predstavnikom razredov in razrednikom, ki ste si prizadevali, da zberemo čim več.

Akcija seveda še ni zaključena, trajala bo celo koledarsko leto, zato je skrb, da bi kdo kaj zamudil, odveč. Posebno pohvalo zasluži 3. E razred, ki je zbiranje opravil v 1 samem dnevu, kar naj bo izziv vsem ostalim razredom – skušajte jih naslednjič dohiteti, prehiteti jih bo res težko.

Lilijana Fijavž, prof.

Požrešni pujsi in pikapolonice

Tekmovanje iz razvedrilne matematike in

tekmovanje iz logike

Matematično obarvani soboti

V soboto, 8. 10. 2011, je v Ljubljani potekalo 22. državno tekmovanje iz razvedrilne matematike. Nanj smo se uvrstili najboljši dijaki s šolskega tekmovanja.

Sobotno jutro se je za nas pričelo že zelo zgodaj, saj je bila pred nami dolga vožnja proti slovenski prestolnici. Na avtobusu smo zadremali in kaj kmalu prispeli v Ljubljano. Najprej nas je nagovoril vodja tekmovanja Izidor Hafner in nam podal nekaj osnovnih informacij o poteku reševanja nalog. Nato smo se odpravili proti predavalnicam, v katere smo bili razdeljeni po letnikih. Naloge so bile letos nekoliko spremenjene in zanimivejše, saj so bile posvečene Arhime-du. Po uri in pol zavzetega premišljevanja smo z mešanimi občutki končali z reševanjem. V preddverju nas je čakala malica. Sledilo je še skupinsko fotografiranje, nato pa vo-žnja proti domu. Za spremembo letos ni sledila podelitev nagrad najboljšim dijakom, neuradne rezultate smo lahko našli na spletnem strežniku DMFA.

V soboto, 12. 11. 2011, je v Ljubljani na Fakulteti za elek-trotehniko prav tako potekalo 26. državno tekmovanje iz lo-gike. Udeležilo se ga je kar nekaj dijakov z naše gimnazije.

Na začetku je bila krajša prireditev, na kateri nas je na-govorilo nekaj govorcev, med njimi je bil tudi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Ob desetih je sledilo pisanje nalog, nato pa malica.

Domov smo se vrnili v popoldanskih urah z nekaj novimi izkušnjami, ki nam bodo prišle prav tudi naslednje leto.

Oktobrska in novembrska sobota sta tako minili v mate-matičnem slogu. Dijaki naše gimnazije smo tudi letos dose-

gli dobre rezultate, katerih največja zasluga gre naši mento-rici Ireni Rauter Repija.

Špela Gubič, 2. e

22. tekmovanje iz razvedrilne

matematike

Šolsko izbirno tekmovanje je potekalo 20. 9. 2011 na gim-naziji F. Miklošiča Ljutomer. Na tekmovanju je sodelovalo 172 dijakov. Iz prvega letnika 27, iz drugega 49, iz tretjega 70 in iz četrtega letnika 26. Na tem tekmovanju lahko dijaki prejmejo bronasta priznanja. Letošnji dobitniki so:

Barbara Halas (1. d), Teo Makoter (1. d), Domen Kajdič, (1. d), Jaka Žunič (1. d), Blaž Vratarič (1. c), Monika Ivan-čič (1. c), Mitja Kolarič (1. d), Živa Vigali (2. e), David Grilec (2. e), Špela Gubič (2. e), Nikola Geršanov (2. e), Sara Kreft (2. e), Andrej Anderlič (2. c), Jure Škedelj (2. e), Gal Meznarič (2. c), Klara Draković (2. e), Ines Hidič (2. c), Eva Zadravec (2. b), Patricija Zver (2. c), Simon Bezenšek (2. a), Martina Škrlec (2. e), Žan Klaneček (3. b), Mitja Šadl (3. c), Matej Šadl (3. c), Živa Antolin (3. c), Katja Pucko (3. c), Tadeja Subašič (3. b), Diana Špilak (3. e), Marko Sraka (3. c), Staša Vintar (3. c), May Žitnik (3. e), Sara Lebar (3. e), Ines Zavec (3. a), Živa Moravec (3. c), Tjaša Kovačič (3. c), Lara Lebar (3. e), Simona Kocjan (3. b), Jure Koudila (3. e), Rok Janža (4. a), Uroš Buzeti (4. e), Gregor Prša (4. b), Žiga Puklavec (4. a), Marcel Obal (4. e), Mihael Kosi (4. a), Jure Janežič (4. e).


Državno tekmovanje iz razvedrilne matematike je poteka-lo 8. 10. 2011 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Našo gimnazijo je zastopalo 20 dijakov. Izbor dijakov je bil narejen glede na njihove dosežke na šolskem tekmovanju in glede na pogoje, ki so bili razpisani v razpisu tekmovanja. Vsi dijaki, ki se udeležijo državnega tekmovanja, prejmejo srebrna priznanja, najboljši med njimi pa tudi zlata.

Srebrna priznanja so prejeli:Andrej Anderlič (2.c), Nikola Geršanov (2.e), David Gri-

lec (2.e), Sara Kreft (2.e), Živa Vigali (2.e), Žan Klaneček (3.b), Tadeja Subašič (3.b), Katja Pucko (3.c), Živa Antolin (3.c), Matej Šadl (3.c), Diana Špilak (3.e), Rok Janža (4.a), Žiga Puklavec (4.a), Gregor Prša (4.b), Uroš Buzeti (4.e), Marcel Obal (4.e).

Zlata priznanj so prejeli:Barbara Halas (1. d), Špela Gubič (2.e), Mitja Šadl (3.c),

Mihael Kosi (4.a).

Udeleženci 22. državnega tekmovanja iz razvedrilne matematike

Šolsko izbirno tekmovanje je potekalo 23. 9. 2011 na Gi-mnaziji F. Miklošiča Ljutomer. Na tekmovanju je sodelova-lo 193 dijakov. Iz prvega letnika 33, iz drugega 41, iz tre-tjega 68 in iz četrtega letnika 51. Na tem tekmovanju lahko dijaki prejmejo bronasta priznanja. Letošnji dobitniki so:

Sara Trstenjak (1. a), Dejan Perčič (1. b), Damjan Pjevič (1. b), Sara Kovačič (1. c), Adam Wolf (1. c), Nina Mlade-novič (1. c), Jernej Copot (1. c), Domen Kajdič (1. d), Sara Medvar (1. d), Teo Makoter (1. d), Melanija Štaman (1. d), Jan Kurbos (2. a), Maja Zadravec (2. a), David Vratar (2. a), Simon Bezenšek (2. a), Grega Cigut (2. a), Eva Zadravec (2. b), Andrej Anderlič (2. c), Gal Meznarič (2. c), Laura Šadl (2. c), Špela Gubič (2. e), David Grilec (2. e), Sara Kreft (2. e), Marko Cigan (2. e), Nikola Geršanov (2. e), Jure Škedelj (2. e), Ines Matjašec (3. a), Tjaša Novak (3. a), Samo Kuz-mič (3. a), Ines Zavec (3. a), Nejc Černela (3. a), Aleš Jakoša (3. a), Tadej Lukman (3. a), Vanesa Srša (3. a), Sonja Neger (3. a), Timotej Ratek (3. a), Žan Klaneček (3. b), Simona Kocjan (3. b), Valens Frangež (3. b), Amadeja Bratuša (3. b), Mitja Šadl (3. c), Zoran Fijavž (3. c), Matej Šadl (3. c), Marko Sraka (3. c), Gregor Marič (3. c), Diana Špilak (3. e), Nejc Havaši (3. e), Lara Lebar (3. e), Kaja Raščan (3.

e), Žiga Horvat (3. e), Rok Pangeršič (4. a), Mihael Kosi (4. a), Lara Časar (4. a), Andrej Šterman (4. b), Jani Steržaj (4. b), Nina Jerebic (4. b), Alen Pivar (4. b), Gregor Prša (4. b), Anja Horvat (4. b), David Smodiš (4. b), Andreja Ošlaj (4. b), Anja Žižek (4. c), Adriana Djačkaj (4. c), Laura Perčič (4. e), Jan Keuschler (4. e), Marcel Obal (4. e), Uroš Buzeti (4. e).

26. državno tekmovanje iz logikeDržavno tekmovanje iz logike je potekalo 12. 11. 2011 na

Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Našo gimnazijo je zastopalo 10 dijakov. Izbor je naredila komisija za logiko v Ljubljani glede na dosežke dijakov na šolskem tekmovanju. Na tem tekmovanju lahko dijaki prejmejo srebrna in zlata priznanja.

Srebrna priznanja so prejeli Sara Trstenjak (1. a), Dejan Perčič (1. b), Špela Gubič (2. e), Žan Klaneček (3. b), Adri-ana Djačkaj (4. c), Rok Pangeršič (4. a), Andrej Šterman (4. b) pa je prejel zlato priznanje.

Udeleženci 26. državnega tekmovanja iz logike

Lingvistična delavnica

Zveza za tehnično kulturo Slovenije v sklopu Regionalne-ga centra v Murski Soboti že tradicionalno konec leta pri-pravlja festival z naslovom IZUM – Inovativnost, znanost in ustvarjalnost mladih. Letošnja prireditev je potekala od 22. do 25. novembra v Hotelu Diana v Murski Soboti.

V sklopu festivala IZUM so v ta namen pripravili zabavno delavnico za mlade – logična lingvistika, ki je potekali v sredo 23. novembra 2011, v Hotelu Diana v Murski Soboti.

Na njej so se učenci in dijaki med drugim preizkusili tudi v hitrostnem reševanju nalog. Med dekleti je bila najboljša naša dijakinja Simona Kocjan, med fanti pa naš dijak Dejan Pjevič.

Ravno tako je bila v četrtek, 24. novembra 2011, v sklopu tega festivala v hotelu Diana slavnostna akademija, kjer so dijakom podelili srebrna priznanja, dobitniki zlatih so pre-jeli praktično nagrado. Zlata priznanja jim bodo podelili na zaključni prireditvi ZOTKS v mesecu maju v Ljubljani.

Mentorica: Irena Rauter Repija, prof.

mag. Nina Žuman


2.e na Finskem

Nedelja, 15. 1. 2012

Zjutraj ob 5.30 uri smo se dijaki drugega letnika Gimna-zije Franca Miklošiča Ljutomer iz Murske Sobote in Ljuto-mera odpravili proti Dunaju. Dan se ni začel ravno po naših načrtih, saj smo imeli nekaj neprijetnosti s prevozom, ven-dar nas to ni spravilo iz tira, saj smo mislili le na to, kako bomo čim prej prišli na Dunaj in nekateri tudi, kako bomo prvič stopili na letalo. Tako smo okoli 9.10 ure prispeli na dunajsko letališče in vznemirjeni odkorakali naproti našemu prvemu letu, iz Dunaja v Helsinke. Do boardinga smo imeli še ravno dovolj časa za malico in razvedritev, potem pa smo se okoli pol enajste ure odpravili na letalo. Moj prvi boar-ding mi bo ostal zelo v spominu, saj so mi iz osebne prtljage odvzeli med, ki sem ga nameravala odnesti s seboj kot dari-lo za mojo gostiteljsko družino. Tako sem se morala sprija-zniti, da za darilo odnesem le bučno olje in pleteno košaro. Po prihodu na letalo smo osebno prtljago spravili v predal-nik, se udobno namestili in počakali na vzlet. In letalo se je začelo premikati! Odpeljali smo se do naše steze, letalo se je za trenutek ustavilo, naenkrat pa »ful gas« in že smo bili v zraku. Občutek je bil fenomenalen, pripravil nas je celo do tega, da smo zapeli. Ko smo prišli do določene višine, sem dobila občutek, kot da sedim nekje v prostoru in se sploh ne premikam, tako, da sem se počutila kot na Zemlji. Kmalu po vzletu so nam stevardese postregle s prigrizkom in pijačo, tako da nam res nič ni manjkalo in smo zares lahko uživa-li. Okoli 14.45 ure smo pristali na letališču v Helsinkih ter odhiteli naslednjemu letu naproti. Naše drugo letalo name-njeno potovanju iz Helsinkov v Oulu je bilo večje in presti-žnejše ter po mojem mnenju nasploh udobnejše. Let je trajal le slabo uro. Po pristanku smo hitro odhiteli po prtljago in vznemirjeni odšli poiskat svoje gostitelje. Spregovorjene so bile prve besede, začel se je pogovor v angleščini, ki je trajal vse do prihoda domov. Tako sem se počasi začela spozna-vati z Julijo in ostalimi člani njene družine in postajalo je čedalje bolj zanimivo. Odločili sva se, da se odpraviva na kratek sprehod okoli njene vasi. Ker še nisem bila navajena na tamkajšnje razmere in nisem bila dovolj toplo oblečena, mi je bilo zelo hladno in kar hitro sem jo prosila, da se od-praviva nazaj domov. Po prihodu domov sem se stuširala in po napornem dnevu hitro zaspala.

Sara Kreft

Ponedeljek, 16.1.2012

Z mojim gostiteljem Jannejem sva vstala komaj ob 8. uri, saj se je njegov pouk začel šele ob 9. uri. S kolesi sva se v mrazu in mraku odpravila na avtobusno postajo, kjer sva parkirala kolesi in vstopila na avtobus, ki je peljal do šole, ki je bila v sosednjem mestu Liminka. Ko sva prispela v šolo, sem šel z njim k pouku. Pri pouku nisem ničesar razumel, saj je ves pouk potekal v finskem jeziku, razen ene ure, ki je bila v švedščini, ki je pa na žalost tudi nisem razumel. Po končanem pouku sva se odpravila domov. Ko sva pri-šla domov, sva pojedla kosilo in nato šla igrat playstation. Ob 16.00 naju je Jannejova mama odpeljala v nakupovalni center Zeppeliini, kjer smo se dobili z Juretom, Henrikom, Ivo in Jenni. Po dolgem čakanju deklet, ki sta si vzeli čas za nakupovanje, smo se končno odpravili v kopališče. Pred vstopom v bazen smo se še stuširali in šli v savno. Ko smo prišli v bazen, smo najprej igrali vodno odbojko, kasneje smo se vozili še po toboganu in plavali. Preden smo odšli, smo še enkrat šli v savno, kjer smo srečali profesorja šved-ščine. Ko smo fantje končno dočakali, da sta se punci ure-dili, smo skupaj odšli jest v McDonald's. S polnimi želodci smo tam počakali Henrikovega očeta, ki nas je odpeljal do-mov. Z Jannejem sva zvečer igrala še playstation in se nato odpravila spat.

Limingan lukion ensimmäisen ja toisen vuoden opiskeli-jat ovat muodostaneet ryhmän, johon kuuluu 20 opiskelijaa, ja suorittavat tänä keväänä opiskelijavaihdon Sloveniaan. Vastavuoroisesti Slovenialaiset opiskelijat olivat Suomessa vierailemassa ja tutustumassa suomalaiseen kulttuuriin 15. 1. –21. 1. 2012. Opiskelijat majoittivat vieraat omiin kote-ihinsa, tutustuttaen heidät normaalin suomalaisen perheen arkeen.

Slovenialaiset saapuivat Suomen kylmään talveen sun-nuntaina illalla ja saivat ensimmäisen kokemuksensa to-dellisesta talvesta. Heti maanantaina suomalaisopiskelijat esittelivät suomalaisen koulujärjestelmän vieraille, joka po-ikkeaa Slovenian omasta järjestelmästä monin tavoin. Illan opiskelijat viettivät omien aktiviteettiensä kanssa ja esittele-mällä lähiseutua slovenialaisille.


Tiistai olikin tekemistä täynnä. Ensin päivä koulua, jonka jälkeen koko ryhmä kokoontui Ala-Temmekselle, Pitojen Helmeen, jossa Anne Kiljo-Pietilä ja Raimo Pietilä ottivat opiskelijat vastaan lämpimästi. Iltaa vietettiin karaokea laulamalla, makkaraa paistaen ja tietenkin perinteisten suo-malaisten aktiviteettien kera, sillä mukana oli mm. potku-kelkka sekä hiihtosukset. Illan kruunasi yhteinen illallinen Katariinan salissa emännän laulaessa.

Puolessa välissä viikkoa, keskiviikkona, oli vuorossa retki Ouluun, jossa tutustuttiin Tietomaan tarjoamiin viihdykke-isiin, jonka jälkeen suomalaisopiskelijat lähtivät jokainen esittelemään Oulun kaupunkia omille uusille ystävilleen. Monet vierailivat ystäviensä kanssa mm. Oulun Megazo-nessa, Heinäpään keilahallilla sekä kuluttivat aikaansa osto-ksia tehden. Torstaipäivä oli omistettu Limingalle. Lukion opettaja, Riitta Kärki, vei slovenialaiset kävellen Limingan 'turistikierrokselle', johon kuului Vanha Liminka, Taidekou-lulla sekä kirkossa vierailu.

Viikko huipentui koko ryhmän yhteiseen matkaan Napa-piirille, Joulupukin luokse. Matka taittui bussilla ja matkal-la pysähdyttiin Ranuan eläinpuistoon, jossa jääkarhut sekä suuret hirvet hämmäsyttivät vierailijoita. Rovaniemellä Jou-lupukki otti slovenialaiset hymyssä suin vastaan ja jokainen pääsi tervehtimään häntä. Paluumatkalla kohti Liminkaa, pystyi bussissa aistimaan iloisen yhteishengen sekä samal-la haikeutta. Viimeinen ilta yhdessä slovenialaisten kanssa kolmeen kuukauteen, oli edessä. Ryhmä hajaantui viet-tämään iltaansa omilla tavoin ympäri Liminkaa.

Lauantaiaamuna lentokentällä oli väsynyt, mutta onnelli-nen tunnelma. Jokaisella oli ainutlaatuinen ja opettavainen viikko takana sekä paljon uusia ystäviä. Huhtikuussa tapah-tuvaa vastavierailua Sloveniaan jokainen varmasti odottaa malttamattomana.

Nikola Geršanov

Torek, 17. 1. 2012

S Henrikom sva vstala ob sedmi uri. Po opravljenem zaj-trku sva se umila in oblekla ter nato odšla na avtobusno po-stajo. Na cesti ni bilo gneče, zato je avtobus pripel do šole pravočasno, za razliko od prejšnjega dne, saj smo takrat zaradi gneče in snega zamudili trideset minut. Henrik je

odšel v učilnico, kjer so imeli pouk, jaz pa sem se odpravil k svojim sošolcem, s katerimi smo nato odšli do bližnjega vrtca. Ko smo prispeli, nas je že pričakovala ravnateljica, saj smo za ogled bili že vnaprej najavljeni. Vrtec, ki smo ga obiskali, se od slovenskih vrtcev zelo razlikuje. Zgrajen je v dveh nadstropjih, pohištvo je bilo novo, modernejše in tudi igrače so bile take. Vrtec obiskuje več kot 250 otrok iz kraja Liminka. Malčki v vrtcu pa so imeli vsi »zelo blontne« lase. Po končanem obisku smo se napotili do »Primary school«, kjer smo najprej opravili malico, nato smo se razdelili v majhne skupine in zasedli mesta v različnih učilnicah. S sošolcem Nikolo in našo razredničarko Sonjo smo dijakom pomagali pri izdelovanju modelov iz kartona. Po končanih dveh šolskih urah smo zapustili »Primary school« in nada-ljevali naš ogled na »Secondary school«.Tam so nas učitelji sprejeli v zbornici in nas najprej lepo pogostili. Zbornica je opremljena z udobnimi fotelji, veliko mizo – kot kaka večja dnevna soba. Po pogostitvi smo se tudi tam razdelili v majhne skupine in se odpravili v učilnice. Na »Secondary school« smo ostali do 14:45, ko smo se skupaj s svojimi go-stitelji odpravili domov. Doma mi je Henrik najprej postre-gel s kosilom (pire krompir, svinjski zrezek v omaki, solata z melonami in lubenico in seveda nepogrešljivi voda, mleko in rženi kruh z maslom), nato pa sva odšla igrat igrice, a sva morala kar hitro končati, saj smo bili vsi povabljeni k Elini in njeni družini. Elina s svojo družino živi v kraju Ale-Tem-mes. Tam smo se najprej zbrali vsi dijaki mojega razreda in naši finski gostitelji in se posedli v dvorani (doma imajo gostilno in kmečki turizem),nato nam je Elina razložila, kaj bomo počeli. Razdelila nas je v tri skupine. Prva skupina se je odpravila v gozd, kjer so ob tabornem ognju pekli kloba-se, druga skupina je ostala v dvorani in imela karaoke, tretja skupina pa je odšla ven tekmovat s »crosscountry« smučmi in »kicksledi«. Aktivnosti se trajale tri ure, nato pa so nas pogostili z večerjo. Postregli so nam s slanim lososom in krompirjem. Na mizi niso manjkali značilni mleko, voda in rženi kruh z maslom. Hrana je bila zelo dobra. Polni novih izkušenj in novih doživetij smo se okrog 22. ure vrnili na domove svojih finskih gostiteljev.

Jure Škedelj


Sreda, 18. 1. 2012

Vstala sem kot vsak dan in se napotila v šolo. Vedela sem, da nas danes čaka zanimiva dogodivščina, saj smo bili na-menjeni v Oulu. V šoli smo najprej imeli prve dve uri pouk, nato smo se polni pričakovanj zbrali pred šolo ter se z avto-busom odpeljali v Oulu. V Ouluju smo obiskali znanstveni center z različnimi oddelki, ki so bili razdeljeni na tri zelo zanimive sklope. Najbolj mi je bil všeč glasbeni sklop, saj sem izvedela nekaj novega o glasbi ter vsem, kar je pove-zano z njo. Všeč mi je bil tudi športni oddelek, saj sem se po dolgem sedenju v kinu lahko malo razgibala. Po napor-nem, ampak zanimivem odkrivanju znanstvenega centra, se je vsak dijak napotil s svojimi gostitelji naokrog. Ker smo bili lačni, smo se seveda tudi odpravili na kosilo v najbližjo restavracijo. Po kosilu in kratkem oddihu smo odšli z go-stitelji v center mesta. Po nekaj urah zabave in smeha smo se utrujeni, vendar zadovoljni odpravili domov, kjer sta nas čakali pozna večerja in topla postelja.

Anamarija Vršič Grže

Četrtek, 19. 1. 2012

Zbudila sem se še v eno hladno, zasneženo jutro. Najhuje je bilo to, da je bila zunaj še tema. Saj res, da sem se že rahlo navadila na to v teh štirih dneh, ampak vseeno je bilo hudo. Z mojo gostiteljico sva se utrujeni in nenaspani odpravili v šolo. Vso slabo voljo in neprespanost je v veselje spreobrnil pogled na sneg. Sneg na vseh koncih. To je pogled, ki si ga želi vsak. Že v temi je bilo vse belo, ko pa se je zdanilo in smo šli na ogled mesta Liminka, je bilo vse še bolj belo. Ogledali smo si Staro Liminko, kjer so muzej, umetniška

šola in cerkev. Vsaka stvar je bila zame nekaj posebnega, nekaj novega. Najbolj zanimiva mi je bila umetniška šola. V njej se izobražujejo ljudje vseh starosti, iz vseh držav Evro-pe, in je ena izmed boljših šol umetnosti. Prav tako je bila nekaj posebnega cerkev. Ni bila običajne oblike kot cerkve pri nas. Oblika križa in na sredini manjša kupola sta ji dajali dodati čar, ki je privabila ljudi. Vendar je najboljši del dneva sledil po kosilu. Sledila sta drsanje in hokej na ledu. Čeprav nismo jaz in ostale moje sošolke prav blestele pri drsanju, smo sprejele izziv ter se podale na lov za ̋ pakom˝. Na srečo ni bilo veliko padcev, a smo vseeno imele potolčene kole-na. Kljub manjšim modricam je bilo to zame nekaj novega, nekaj česar ne bom nikoli pozabila. Vedno vsi rečejo, da ko greš v kakšno novo državo moraš poskusiti vse, kar je za tebe novega in značilno za to državo. Tako sem poleg hokeja ta dan spoznala tudi njihovo tradicionalno hrano – za kosilo smo jedli jelena. Kljub predhodnemu strahu, da bo imel jelen čuden okus, je bilo kasneje vse obratno. Jelen se nič kaj preveč ne razlikuje od našega mesa. Po malo drugač-nem kosilu sva se z mojo gostiteljico in še z nekaj sošolci in gostiteljih odpravili po nakupih. Kljub številnim trgovinam smo na koncu iz trgovin nesli eno ali pa nobene vrečke, saj cene niso tako nizke kot pri nas. Preostanek večera smo pre-živeli doma pri eni izmed gostiteljic. Poleg karaok in igranja odbojke na mivki (na televiziji) smo se toliko presmejali, da zvečer z gostiteljico nisva mogli dolgo zaspati, ker naju je vse bolelo od smeha. Vendar nama je na koncu le uspelo zaspati z mislijo na naslednji dan, ko bomo videli Božička in polarne medvede.

Kaja Čeh

Petek, 20. 1. 2012

Že zgodaj zjutraj smo se odpravili na sever Finske. Naj-prej smo obiskali čudovit živalski vrt v Ranui. Tam smo si ogledali polarne medvede, divje prašiče, severne jelene in veliko drugih živali, ki bi jih drugače videli samo v bolj mrzlih predelih sveta. Sprehajali smo se po potkah in ob-čudovali več vrst ptičev, ki so bili v snegu včasih zelo sla-bo vidni. Tam je stal tudi iglu, kjer smo lahko videli nekaj skulptur v obliki živali, ki so jih izklesali iz ledu. Sledila je


pot do Rovaniemija, kjer leži Božičkova dežela. Takoj ko smo prispeli, smo lahko slišali božično glasbo ter kraguljč-ke. Vse je bilo popolnoma belo in resnično smo se počutili kot v pravljici. Končno smo obiskali Božička in z njim malo poklepetali ter se z njim slikali. Tam smo imeli veliko pro-stega časa, zato smo se še odpravili po trgovinah in na pozno kosilo. Po nekaj urah, ki smo jih preživeli v Rovaniemiju, smo se z avtobusom odpeljali domov k svojim gostiteljem in z njimi ter njihovimi družinami preživeli še zadnji skupni večer na Finskem.

Lea Kutnjak

Sobota, 21. januar 2012

Zadnje jutro na Finskem. To jutro nas je vse spremljala živčnost, nestrpnost, po drugi strani pa veselje, saj smo se dan odpravljali nazaj v Slovenijo. V kovčke smo zložili še zadnje stvari, ga skrbno zaprli in se skupaj z našimi gosti-telji odpravili do letališča v Ouluju. Tam smo se vsi skupaj naprej zbrali, še malo poklepetali z našimi novimi in starimi prijatelji, se skupaj nasmejali in se nekateri tudi s solzami v očeh poslovili ter odpravili na letalo, ki nas je že čakalo. Na letalu smo bili še jutranje razpoloženi, zato so nekateri kar zaspali, drugi pa smo si pripovedovali, kaj vse smo doživeli na Finskem. Ta let je hitro minil, saj je trajal samo eno uro. Nato smo prispeli v zasnežene Helsinke. Ko smo stopili iz letala, smo se skupaj s profesoricama dogovorili kje in kdaj se dobimo za naslednji let, saj smo ga imeli šele čez tri ure. V teh treh urah smo se sprehajali po letališču, ki ni tako malo, šli na kosilo, saj smo bili že sestradani, kupili še za-dnje spominke in darila za naše sorodnike in prijatelje, se malo poigrali v kotičku za najmlajše, posneli še zadnje foto-grafije in se počasi odpravili na dogovorjeno mesto. Ko smo bili vsi spet zbrani skupaj, smo se odpravili na letalo. Ta let je za razliko od prvega trajal malo dlje, zato smo se udobno namestili na sedeže in poleteli Dunaju naproti. Spet smo čas na letalu preživljali vsak po svoje. Po manjših zapletih smo varno pristali na našem skoraj končnem cilju: Dunaju. Na Dunaju je tisti dan deževalo. A to nas ni niti malo oviralo. Na dunajskem letališču nas je že pričakal šofer avtobusa, s katerim smo se odpravili domov. Pot z avtobusom nam v nasprotju z letalom ni minila tako hitro. Vozili smo se malo več kot pet ur. Vmes smo se vstavili na postajališču, ker smo postali lačni in rahlo utrujeni, zato smo se morali malo osvežiti in najesti. Zatem smo nadaljevali našo vožnjo. Med tem časom smo nekateri zaspali, drugi so poslušali glasbo, nekateri pa so se zabavali, saj so bili ta dan polni moči in veselja. Po štirih urah vožnje, smo se ustavili v Mariboru,

kjer smo na postaji odložili našo razredničarko. Mi pa smo nadaljevali pot do Murske Sobote in Ljutomera. Ko smo se približevali avtobusni postaji Murska Sobota, smo skozi okno že videli znane obraze naših staršev, ki so nestrpno čakali, da spet vidijo svoje otroke in jih objamejo. Na avto-busu nas je tako ostalo še samo 6 punc in profesorica Nina. Vse smo komaj čakale, da prispemo do Ljutomera in da tudi mi vidimo naše starše in sorodnike. To kratko pot smo si krajšale s petjem in smehom, ki ga pri nas ni nikoli odveč. Na koncu smo le dočakale svoj čas in ko je avtobus ustavil, smo kar oddrvele do staršev ter jih s solzami v očeh objele. Vsi smo mirno in varno prispeli domov.

Finska, finski prijatelji in njihove družine, finske šole, sneg, nizke temperature ter dobra finska hrana nam bodo za vedno ostali v lepem spominu. Preživeli smo enega najbolj-ših in najlepših tednov v našem življenju in upamo, da se še kdaj odpravimo tja. Komaj pa tudi čakamo, da bo tu mesec april, ko nam naši finski prijatelji vrnejo obisk v Sloveniji!

Urška Veber


Musical »Ich war noch niemals in New

York« na Dunaju

V soboto, 14. januarja smo se dijaki Gimnazije Franca Mi-klošiča odpravili na Dunaj. Potovali smo v spremstvu dveh profesoric; profesorice Mojce Rižnar Nedeljko in profesori-ce Marije Meznarič ter vodnice Anice Jeneš. Nekateri dijaki so se tovrstnega izleta, ki je skoraj tradicionalen, udeležili že četrtič. Glavni dogodek izleta je vsako leto drugačen mu-sical. Pred musicalom pa se dogaja še marsikaj zanimive-ga. Tudi letos ni bilo nič drugače. Po nekajurni vožnji do avstrijskega prestolnice je bila naša prva večja postojanka nakupovalno središče, ki je na obrobju južnega dela Dunaja. V nakupovalnem centru smo potešili lakoto in se predajali užitkom nakupovanja. Sledila je krožna vožnja po Duna-ju. Peljali smo se mimo palače Schönbrunn ter spoznali še druge pomembne zgradbe in značilnosti Dunaja. Čeprav je božični in novoletni čas že za nami, so dunajske ulice še vedno lepo okrašene z lučkami. Ulično vzdušje so polepšale še snežinke, ki smo se jih vsi zelo razveselili. Po ogledu mestnega jedra smo se odpravili v zabaviščni park Prater. Tisti najbolj pogumni so preizkusili različne adrenalinske naprave, spet drugi smo dobre pol ure prijetno kramljali na avtobusu. Ob pol sedmih smo se odpravili proti Raimund Theatru, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Poiskali smo sedeže, se udobno namestili in se prepustili užitkom. Musical »Ich war noch niemals in New York« s pesmimi Uda Jürgensa nas je vse prijetno presenetil. Pisane scene, zanimivi kostu-mi in odlične koreografije so v nas pustile poseben pečat. Navdušeni smo se v poznih večernih urah vrnili na avtobus in se odpravili nazaj proti Sloveniji. Med potjo domov smo se veliko smejali in si priznali, da so takšni izleti res nekaj izjemnega.

Besedilo: Jana Černela, 4. aFoto: Tjaša Krese, 1. b

Skupinska fotografija

Oglasni plakat

Mogočne dunajske zgradbe Nakupovališča

Okrašene dunajske ulice


Strokovna ekskurzija v Ljubljano

V okviru projektnega tedna smo se tretji letniki v ponedeljek, 16. januarja, odpravili na strokovno ekskurzijo v Ljubljano z namenom, da spoznamo

delovanje slovenskega parlamenta in ostalih evropskih in-stitucij ter organov EU.

Ob sedmih zjutraj smo se zbrali na parkirišču pred Tušem, kjer so nas čakali trije avtobusi in se takoj odpravili proti Ljubljani. Na poti smo naredili tudi manjši postanek za ma-lico in toalete.

Takoj ko smo prispeli v mestni center, smo se razdelili v tri skupine in se odpravili vsaka v svojo smer. Naša skupina si je najprej ogledala hišo Evropske unije, ki je nedaleč stran od Prešernovega trga. Po lepi dobrodošlici smo se posedli v vrste in poslušali predavanje o Evropski uniji, njenih orga-nih in institucijah ter zaposlenih v evropskem parlamentu. Predstavili so nam tudi funkcijo hiše Evropske unije in nam dali tudi nekaj nasvetov, kako lahko pridemo do različnih informacij o Evropski uniji.

Ko se je predavanje končalo, smo se peš odpravili proti slovenskemu parlamentu. Tam nas je že čakal vodeni ogled prostorov. Povedali so nam nekaj osnovnih stvari o parla-mentu, nato smo se odpravili v preddverje velike dvorane. Vse štiri stene tega prostora krasi freska v obliki časovne-ga traku, ki jo je naslikal Slavko Pengov. Na tej freski so kronološko predstavljene naša narodna zgodovina, kultura in umetnost. Po ogledu freske smo se odpravili v dvorano državnega zbora, kjer so nam podrobneje predstavili veje oblasti v Sloveniji in delovanje slovenskega parlamenta. Imeli smo tudi možnost postaviti vprašanja o parlamentu in fotografirati prostore ter umetnine.

Po končanem ogledu smo imeli uro časa za kosilo in

nakupovanje. Večina se nas je odpravila kar v najbližji McDonald's, kjer smo se hitro najedli in nato šli še malo po nakupih. Seveda je bilo tega prostega časa premalo. Po eni uri smo morali biti zbrani pri avtobusih, tako da smo se lahko takoj odpravili dalje.

Naš naslednji cilj je bilo Brdo pri Kranju. Tam smo poča-kali pred hotelom Kokra, nato pa šli na ogled parka Brdo. Ogledali smo si park in vsa poslopja na tem območju, uži-vali smo v soncu in pozabili na hitro bežeči čas. Na koncu tega prijetnega »sprehoda« so nam predstavili še Kongresni center Brdo. Izvedeli smo, da ima park z vsemi svojimi po-slopji različne funkcije, od političnih funkcij do preživljanja prostega časa in praznovanja porok.

Dneva je bilo hitro konec in prišel je čas za odhod do-mov. Na poti domov smo se ustavili še v Tepanjah in se malo okrepčali po napornem dnevu. Ekskurzija v Ljubljano

je bila odličen uvod v snov projektnega tedna, pridobili smo mnogo znanja o Evropski uniji in slovenskem parlamentu, poleg tega pa preživeli lep dan s svojimi sošolci in profesor-ji. Bilo je enkratno.

Luka Bohar, 3. E

Dne 16. januarja 2012, smo se tretji letniki Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer odpravili na strokovno ekskur-zijo v Ljubljano. Ogledali smo si povezave naše države z Evropsko unijo, med drugim tudi protokolarni objekt Brdo pri Kranju.

V prestolnico smo prispeli okrog desete ure zjutraj, tam nas je najprej čakal kratek odmor za kavo, saj smo bili razde-ljeni v skupine nato pa smo si ogledali slovenski parlament. V preddverju so nas varnostni uslužbenci najprej pregledali s posebnim detektorjem kovine, kar je tudi protokol pred vstopom v parlament. Za tem so nam razkazali tako ime-novano malo dvorano, kjer se vodijo manjše seje različnih odborov. Pomaknili smo se tudi nadstropje višje, kjer smo si pred veliko dvorano državnega zbora ogledali zanimivo fresko zgodovine našega naroda do osamosvojitve. Velike dvorane v parlamentu si nismo ogledali s prve roke, ampak na balkonu nadstropje višje, kjer lahko tudi širša javnost (če se prej seveda prijavi) spremlja obravnave. Zgoraj so nam razložili delovanje in vlogo našega državnega zbora, nato smo slovenski parlament zapustili.

V centru Ljubljane smo obiskali tudi hišo Evropske unije, kjer so nas seznanili z možnostmi mladih v Evropi in ide-jami, ki jih predstavlja EU. Po obisku smo nadaljevali pot do Brda pri Kranju, kjer smo si ogledali zelo veliko proto-kolarno ozemlje, ki obsega kar 500 hektarjev. Obsega tudi grad in predsedniško brunarico. Razkazali so nam dvorane v objektu, ki so poimenovane po kačjih pastirjih, sicer sim-bolih Brda, sprehajali smo se tudi po širšem parku, ki ga nekateri najamejo tudi za večje prireditve, kot npr. poroke.

Ekskurzija je bila uspešno opravljena, dijaki smo ujeli bi-stvo, ki nam ga sporoča Evropa in tudi številne možnosti izmenjav, zaposlitev itd. v drugih državah EU. Spoznali pa smo delovanje domače politike in verjamem, da so katerega izmed nas navdušili tudi za ta poklic.

Matjaž Vöröš, 3.e


Medpredmetna ekskurzija v Ljubljano

Od 16. do 20 januarja je na naši šoli potekal projektni teden. V okviru tega smo šli dijaki prvih letnikov programa gimnazija v petek, 20. januarja, na med-

predmetno ekskurzijo v Ljubljano (KIZ, LUM, FIZ). S tremi avtobusi smo se ob sedmih veseli odpeljali naše-

mu cilju naproti. Okrog desete ure smo bili v centru mesta. Dijaki smo se ločeno po treh skupinah odpravili na tri raz-lična mesta. Naša skupina, ki jo je vodila knjižničarka Vero-nika Prijol, si je najprej ogledala znamenito stavbo NUK ( Narodna in univerzitetna knjižnica), priznanega slovenske-ga arhitekta Jožeta Plečnika. Vstopili smo v temen hodnik NUK-a. Tam nas je sprejela uslužbenka knjižnice in nas po-peljala po črnih marmornih stopnicah navzgor, kjer nam je pred vhodom v Veliko čitalnico povedala mnogo zanimivih zgodovinskih dejstev. Po tem nam je odprla še vrata v veli-ko svetlo čitalnico. Ta prehod iz temnega hodnika v svetlo čitalnico naj bi simbolično predstavljal prehod iz neznanja v znanje. Čitalnica je bila čudovita in polna študentov. Opazili smo zanimive detajle, kot so npr. ograja iz vodovodnih cevi, velik lestenec. Nato smo si ogledali še časopisno in računal-niško čitalnico. Nato smo se odpravili na kratek sprehod po stari Ljubljani.

Naša druga točka je bila Narodna galerija. Ena skupina dijakov si je ogledala razstavo Evropskih slikarjev, druga pa Umetnost na slovenskem. Kustosinja v galeriji nas je popeljala k najzanimivejšim slikam slovenskih umetnikov, pri katerih smo se usedli na tla in začeli razglabljati o obdo-bju nastanka slike, avtorju, vsebini, motivu in kompoziciji. Videli smo dela Ivane Kobilce, Ivana Groharja, Riharda Ja-kopiča, Matija Jame in drugih impresionistov. Ogledali smo si slike iz različnih umetnostnih obdobij. Vse od srednjega veka, baroka, devetnajstega stoletja pa do začetka tega sto-letja.

Potem se je naša skupina odpravila proti najzanimivejše-mu delu izleta. Čakal nas je obisk Hiše eksperimentov. Po nekaj uvodnih besedah so nas asistenti usmerili v dve sobi, kjer je bilo na razpolago nešteto poskusov. Po parih ali v skupinicah smo kot majhni otroci tekali od eksperimenta do eksperimenta, se čudili, navduševali in vneto razmišljali. Eden najzanimivejših poskusov je bil zame eksperiment z velikimi krožniki, pri katerem sta dva velikanska ''krožnika'' stala vsak na svoji strani sobe. Na krožnik je bil s palicami pritrjen železni obroč. Če je prijatelj govoril skozi obroč, ti pa si stal pri drugem krožniku, si lahko slišal tudi njegovo šepetanje skozi železen obroček. To je bilo presunljivo!

Po vznemirljivih 45 minutah nas je asistent povabil v zgornjo sobo, kjer nam je najprej pokazal film o komarju, nato pa še nekaj poskusov v zvezi s površinsko napetostjo. Iz hiše eksperimentov smo se odpravili veseli in lačni.

Na vrsto je prišel tisti težko pričakovani prosti del, ko smo se razkropili na različne kraje. Nekateri so šli jest v Mc'Donalds, dekleta nazaj v trgovine, spet drugi smo se do-bili z bivšimi sošolci. Prosti čas smo preživeli čudovito in ob šestnajstih smo se izčrpani odpravili na avtobuse. A šele

takrat nas je čakalo pravo delo. Ekskurzija je bila namenjena ne samo zabavi pač pa tudi nabiranju novega znanja. Izpol-niti smo morali tri učne liste. Enega za likovno umetnost, drugega za KIZ o NUK-u in še tretjega za fiziko. Ker je bil rok oddaje še isti dan ob koncu izleta, se je prve pol ure na avtobusu slišalo le šelestenje papirja. Na koncu smo si lahko vendarle oddahnili od naporne a hkrati zabavne ek-skurzije. Na avtobusu, kjer nam je šofer ves čas vrtel dobro glasbo˙(dejansko res), smo se zabavali, pogovarjali o dogo-divščinah z izleta, nekateri pa so celo zadremali. V Ljutomer smo z veselimi obrazi prispeli okoli sedme ure zvečer. Tako se je zaključila naša prva ekskurzija v Ljubljano.

Maja Špilak, 1. a

Hiša eksperimentov

V petek, 20. januarja, smo imeli prvi letniki v sklopu pro-jektnega tedna na urniku ekskurzijo v Ljubljano. Tam smo si med drugim ogledali tudi Hišo eksperimentov, ki se nam je vsem zdela zelo zanimiva, še posebej tistim, ki so si jo tokrat ogledali prvič.

Ob vstopu v Hišo eksperimentov so nas že čakali zapo-sleni, ki so nam podali nekaj osnovnih navodil o tem, kako izvajati eksperimente, in o varnosti. Nato smo se kar sami odpravili raziskovat eksperimente, ki so nas najbolj zani-mali. Čeprav Hiša eksperimentov ni zelo velika, se v njej najde ogromno fizikalnih poskusov, ki jih lahko izvajamo sami. Ob vsakem je kratko navodilo za izvajanje in za tiste bolj radovedne tudi obrazložitev, kako in zakaj eksperiment deluje. Najbolj smo se zabavali ob poskusih z milnico, svoje telo smo namreč poskušali obdati z velikim milnim mehurč-kom, zanimiv je bil tudi trikoten prostor z ogledali, kjer smo


videli 'neskončno' svojih odsevov. Ležali smo na tako ime-novani fakirski postelji, kjer je mehko blazino nadomestilo stotine žebljev. Prav tako smo preverjali svoje ravnotežje in reflekse, šepetali na daljavo, si izmerili frekvenco, opazova-li lebdeče žogice, ugotavljali, kako visoko lahko skočimo in še mnogo drugih zanimivosti. Po petinštiridesetih minutah samostojnega eksperimentiranja smo imeli vodeno dogodi-vščino z imenom 'Težiščelogija'. Tam smo se naučili nekaj o

težiščih teles, izmerili težišče Slovenije in ugotovili, da ima Hrvaška težišče izven svojih meja. Demonstrirali so nam, kako se naše težišče spreminja in zakaj pademo, če se pre-več nagnemo naprej.

V Hiši eksperimentov smo spoznali bolj zabavno plat fizi-ke, ob tem pa smo se tudi nekaj naučili. Želimo si, da bi ime-li večkrat priložnost izvajati poskuse na tako zanimiv način.

Vanja Zamuda, 1. b

Medpredmetna ekskurzija v Maribor

V četrtek, 19. januarja 2012 smo imeli dijaki 2. letni-kov, razen 2. e, ki so bili na izmenjavi na Finskem, medpredmetno ekskurzijo (ZGO, KIZ) v Maribor,

kjer smo si pod vodstvom naše knjižničarke Veronike Pri-jol in spremljevalnih profesorjev Simone Pihlar, Francija Čuša, Suzane Rauter, Lilijane Fijavž najprej ogledali Uni-verzitetno knjižnico Maribor.

V uvodu smo si ogledali film, ki nas je popeljal skozi zgo-dovino in razvoj knjižnice. Izvedeli smo, da je bila predho-dnica UKM knjižnica zgodovinskega društva in da je bila njena naloga zbrati literaturo, ki je nastala na štajerskem ob-močju, in da kot študijska knjižnica podpira znanstveno in raziskovalno delo.

Spoznali smo glavne naloge knjižnice, da je osrednja knji-žnica Univerze v Mariboru, je znanstvena knjižnica, arhi-vska knjižnica za vse knjižnično gradivo, ki nastaja v Slo-veniji (poleg NUK-a in pokrajinskih knjižnic) in regionalna domoznanska knjižnica za Maribor in vso severovzhodno Slovenijo. Torej je tudi zelo povezana z območjem Prleki-je in Pomurja. Za nas je predvsem pomemben oddelek do-moznanstva, kjer lahko najdemo zelo stare listine iz našega območja.

Tamkajšnje knjižničarke so nas seznanile o možnostih uporabe in izposoje njihovega bogatega raznovrstnega gra-


diva in strokovne literature, ter o ostalih učnih pripomočkih, ki si jih zelo radi izposojajo študentje mariborske univerze.

V avli UKM so leta 1997 postavili doprsni kip našega Franca Miklošiča.

Naš drugi postanek je bil v pokrajinskem arhivu Ma-ribor. Ogledali smo si restavratorsko delavnico, kjer po-pravljajo stare, uničene knjige ter ostale zapiske, ki so pa vsak po svoje zelo pomembni in jih je vredno popraviti. Ogledali smo si prostore skladišča, kjer so knjige shranje-ne. Prisluhnili smo kratki predstavitvi in izvedeli veliko o nalogah arhiva, o tem, kaj sploh so arhivski dokumenti.Nato nas je čakalo le še predavanje o Pravični trgovini - 3 Muhe. Pravična trgovina je »trgovinsko partnerstvo”, ki te-melji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju in si priza-deva za večjo enakopravnost v mednarodni trgovini. Prispeva k trajnostnemu razvoju s tem, da ponuja boljše pogoje proda-je in zagotavlja pravice proizvajalcev in delavcev, predvsem iz ekonomsko manj razvitih dežel. Izvedeli smo veliko no-vega, saj se marsikdo najbrž ni zavedal, kaj vse kupujemo.Dopoldne v Mariboru smo preživeli kar se da dobro, pred-vsem poučno, kar je bil namen naše medpredmetne ekskur-zije.

Tina Petek, 2. a

Ogled UKM, Kible in Pokrajinskega

arhiva Maribor

V četrtek, 19. 1., smo se ob 7.00 z avtobusi napotili proti

središču Štajerske – Mariboru. Čakal nas je ogled Univerzi-tetne knjižnice Maribor, Kible in Pokrajinskega arhiva Ma-ribor. Ekskurzijo smo začeli v prvem nadstropju UKM, kjer so nam razložili, kakšne so naloge UKM, kakšno gradivo sprejemajo in kako uporabna je knjižnica predvsem za nas, bodoče študente. Poudarjala je dejstvo, da smo Slovenci majhen narod, pa imamo vendar veliko izbiro knjig in dru-gih gradiv. Poleg tega imajo tudi tujo strokovno literaturo, kot sta recimo angleška in nemška. Ogled smo nadaljevali z razstavo o Začetkih prekmurskega knjižnega jezika ob 240. letnici izdaje Novega zakona Štefana Kuzmiča. V bližnjem prostoru je bila na ogled tudi razstava likovnih del, ki je do-polnjevala razstavo. Vodstvo UKM je ponosno na dejstvo, da veliko gradiva dobivajo tudi s področja Prekmurja in Pr-lekije, ki jih občasno razstavijo. Njihova nedavna pridobitev je tudi zbirka del Franca Miklošiča, ki je bila do nedavnega v zasebni lasti, bo pa najverjetneje razstavljena v bližnji pri-hodnosti . Ogled smo zaključili z obiskom računalniške učilnice Brede Filo, kjer smo si ogledali kratek film o zgo-dovini in delovanju UKM-ja. Kasneje smo v Kibli posluša-li predavanje o pravični trgovini, kako je nastala in kakšne so njene naloge. Pravične trgovine na žalost v Mariboru ni, imajo jo le še v Ljubljani. Gospod nam je pojasnil razlike med navadno in pravično trgovino, ki se v glavnem razli-kuje v tem, da pravična trgovina dela v večjo korist nepo-srednih proizvajalcev dobrin. Njena naloga je tudi, da pro-izvajalcem zagotavljajo pošteno plačilo in jih zaščiti pred izkoriščanja. Po polurnem predavanju nas je najbolj skrbela malica, saj smo bili pošteno lačni. Zadnji obisk v Mariboru smo opravili v Pokrajinskem arhivu, kjer nam je arhivistka Mojca Horvat pojasnila poglavitne naloge arhivarja in same ustanove. Zanimiva so dejstva, da v arhivu hranijo vse naše podatke od šolskih spričeval, gradbenih dovoljenj in podob-no. Gradiva hranijo v posebno nadzorovanih prostorih, kjer je poglavitna naloga, da jih zaščitijo pred vlago in more-bitnim uničenjem. Ogledali smo si še arhivsko delavnico, kjer restavrirajo starejše dokumente. Ko smo se sprehodili od ene lokacije do druge, smo lahko sledili znamenjem, ki opozarjajo, da je Maribor letos Evropska prestolnica kultu-re, videli nov trg Leona Štuklja in naleteli tudi na pisatelja Ferija Lainščka. Avtobus nas je pobral na dogovorjeni avto-busni postaji, kjer smo se čakajoči zabavali s prebiranjem uličnega stripa.

Primož Bencak, 2. c


Organske molekule

Projektni teden - 1.letniki

Dijakinje in dijaki prvih letnikov so zaključili svoj prvi, naravoslovni, projektni teden s krovno temo Organske molekule.

Delo v projektnem tednu je potekalo na neobičajen način, kar je bilo dijakom zelo všeč. Po prvem, športnem dnevu, se je dogajalo marsikaj zanimivega.Pri kemiji so dijaki s pomočjo računalniškega programa ChemSketch risali molekule in jih istočasno sestavljali z modelčki.Delo v laboratoriju je vedno prav posebej zanimivo. Tako je bilo tudi tokrat pri urah biologije, pri ugotavljanju prisotnosti organskih spojin s pomočjo barvnih reakcij.Pri fi ziki so nadaljevali s poskusi na temo stisljivost snovi in površinska napetost. Govorili so tudi o zgradbi snovi.Preko prav posebnih nalog (matematičnih!?) so dijaki zbirali različne podatke in jih nato obdelovali s pomočjo Excela.Molekula in zgodovina? Zelo zanimiva povezava. In kaj imata skupnega likovna umetnost in molekula? Veliko, so ugotavljali dijaki.In kako lepo je po »napornem« delu malo posedeti in si ogledati zanimiv fi lm o Stevu Jobsu in o vzponu računalnikov v svetu, z mislijo, da sledi še zanimiva ekskurzija v Ljubljano.

Kemija

V času od 16. do 19. januarja smo imeli naravoslovni projektni teden z naslovom ORGANSKE MOLEKULE. Spoznavali smo molekule z različnih vidikov. Pri zgodovini smo spoznali zgodovino razvoja molekul, pri likovni umetnosti smo molekule risali in izdelali model velike molekule. Najbolj zabavno je bilo pri kemiji, saj so učne ure potekale drugače kot ponavadi. S pomočjo računalniškega programa ChemSketch smo molekule risali in istočasno sestavljali molekule z modelčki. Ko smo molekulo narisali, smo s pomočjo programa poiskali še molekulsko maso, gostoto, ter masne deležev elementov, iz katerih posamezna molekula sestoji. Program omogoča tudi pogled molekule v 3D projekciji z različnimi modeli. Za lažjo predstavo poglejte, kakšna je lahko molekula vode, ki je ena izmed najbolj pogostih molekul:

Ukvarjali smo se tudi s primeri večjih molekul, kot so mnoge organske molekule. Sestavljali smo jih z modelčki,

kjer je vsak atom predstavljen z drugo barvo: Kisik=rdeča Vodik=belaOgljik=črnaDušik=modraKlor=zelenaŽveplo=rumena

Slika modela molekule glukoze

V projektnem tednu smo se naučili veliko novega o molekulah in se obenem tudi zabavali. Delo je bilo veliko prijetnejše kot vsak dan, saj smo snov spoznavali preko različnih poskusov in računalniških programov. Vasja Šeruga, 1.c

1. c pri kemiji

Biologija – Ugotavljanje

prisotnosti organskih spojin s

pomočjo barvnih reakcij

Pri analizi hrane smo si pomagali z različnimi reagenti-indikatorji , ki so nam z značilno barvno spremembo nakazali prisotnost določenih organskih spojin. To so t. i. kvalitativni testi. Pri tej vaji smo naredili test prisotnosti škroba, sladkorjev, beljakovin in maščob. Testirali smo naslednja živila: smoki, banana, kruh, sir, jogurt, keks, čips, jabolko. Kruh je edino živilo, pri katerem smo dokazali vse organske molekule.Z jodovico smo dokazali škrob, ki se je obarval močno črne barve (če je bila pozitivna reakcija).


Najbolj se je obarval čips. Pri škrobu nas je presenetilo, da ga nismo našli v jabolku, ker se je spremenil v sladkor.Sladkor smo dokazovali z Benediktovo raztopino, ki se je obarvala zeleno-svetlo rjavo. Največ sladkorja smo našli v sadju.Beljakovine smo dokazovali na dva načina: a) s ksantoproteinsko reakcijo (dušikova kislina) –

reakcija rumena barva b) z biuretsko reacijo (NaOH,CuSO4) – reakcija

vijolična barva

Maščobe smo dokazovali z etanolom in vodo. Pozitivna reakcija je bila mlečna barva. Med testiranimi živili največ maščobe vsebuje smoki.Za vsako primerjavo z epruvetami smo potrebovali ustrezno ozadje, da smo lahko jasno opazili razlike med reakcijami. Ta laboratorijska vaja nam je bila zelo všeč, kajti dobro je vedeti, katere organske spojine vsebuje posamezno živilo.

Pripravili: Denis Gönc, Nuša Rajtar, Sara Lampe, 1. bMentorica: Marija Meznarič, prof.

Fizika

Prvo uro fi zike smo izvajali poskuse na temo stisljivost snovi in površinska napetost. Poskusi so se nam zdeli zelo zanimivi, saj smo se iz njih veliko naučili. Naš prvi poskus smo izvajali z injekcijsko brizgo, ki smo jo napolnili z vodo, kasneje pa še z zrakom. Luknjico na brizgi smo zatisnili s prstom. Ugotovili smo, da je zrak veliko bolj stisljiv kot kapljevina, v tem primeru voda. Ugotovili smo tudi, da se volumen snovi veča, če vzamemo večjo stvar, v kateri volumen merimo. Nato smo poskušali potopiti papir, ki je ležal na gladini vode in na papirju je bila igla. Kot pripomoček smo uporabljali zobotrebec. Najprej smo poskusili potopiti robove. Papir smo s težavo potopili, saj je prisotna velika površinska napetost. Potem je prišel za nas dijake verjetno najbolj zanimiv poskus, in sicer ustvarjanje milnih mehurčkov. Najprej smo v čašo nalili vodo, nato pa smo dodali milnico. Vzeli smo slamico in pihali v milnico. Nastajali so vodni mehurčki, s katerimi smo se zelo zabavali. Na koncu ure nam je laborant Darko Zamuda pokazal še dva poskusa, ki sta se nam zdela zelo zanimiva.

Drugo uro pa smo poslušali predavanje profesorice Darinke Uršič, ki je govorila o zgradbi snovi. Pri fi ziki smo se v projektnem tednu zelo zabavali ter spoznali veliko novega in se hkrati veliko naučili.

Zapisala: Barbara Budja, 1. A

Matematika

Med projektnim tednom smo se pri urah matematike ukvarjali s statistiko. Vsi prvi letniki smo izvedli štiri enake naloge, na podlagi katerih smo potem izvedli tekmovanje za naj švinglaj razred, naj čupavi razred, naj nakladalni razred in razred maminih cartekov.Namen prve ure matematike je bil izvesti te naloge, v naslednjih urah pa smo podatke obdelali, računali povprečja, variacijske razmike, povprečja absolutnih odklonov, standardne odklone, medčetrtinske razmike, mediane …Pri prvi nalogi smo izbirali naj švinglaj razred. Dijaki smo se postavili v kolono in se igrali telefon. Profesor je prvemu v koloni povedal neko besedo in začeli smo z merjenjem časa. Uro smo ustavili takrat, ko je zadnji dijak pravilno izrekel to besedo. Če ni bila pravilna, smo izmerjenemu času prišteli pribitek 20 sekund.

Naj švinglaj razred je postal 1. c.

Pri naslednji nalogi si je vsak dijak izmeril dolžino las in se uvrstil v enega izmed razredov. Po izračunu povprečnih dolžin las posameznega oddelka smo ugotovili, da je naj čupavi razred 1. c.

Pri tretji nalogi smo se dijaki razvrstili v pare. Vsi dijaki smo dobili neko poved, ki smo jo morali čim večkrat ponoviti v eni sapi. Nato se je upoštevalo število izrečenih povedi tistega dijaka v paru, ki je bil uspešnejši. Na koncu smo spet izračunali povprečje.

Naziv naj nakladalni razred si zasluži 1. a.


Pri zadnji nalogi nam je profesorica prebrala pet vprašanj, na katere smo dijaki odgovarjali z drži ali ne drži. Če se odgovor drži na listku ni pojavil, je dijak dobil oceno 0, če se je pojavil enkrat, oceno 1, če dvakrat, oceno 2 in tako naprej.

Po obdelavi podatkov smo ugotovili, da si naziv razred maminih cartekov prisluži 1. b.

1. d žal ni pridobil nobenega naziva, vseeno pa smo se vsi odlično odrezali. Čestitam!

Sara Trstenjak, 1. A

Zgodovina

V projektnem tednu smo imeli dve šolski uri zgodovine. Prvo uro smo povedali nekaj besed o samih začetkih in razvoju posameznih naravoslovnih in družboslovnih ved, natančneje pa smo se osredotočili na matematiko, astrologijo, fi lozofi jo, kemijo in geografi jo. Veliko smo govorili o fi lozofi h in idealističnih fi lozofi h v času antične Grčije. Zgodovino smo povezali tudi s predmetom kemije, zaradi teme projektnega tedna (molekule). Drugo uro smo dobili delovne liste. Na osnovi virov, ki so bili podani na njem, smo jih poskušali čim bolj samostojno rešiti. Na koncu smo delovne liste pregledali in kakšno stvar tudi dodatno pokomentirali in dopolnili.

Tjaša Krese in Nuša Rajtar, 1. b

Likovna umetnost

V času projektnega tedna smo imeli dve uri likovne umetnosti. V tem času smo skupaj z našo profesorico likovne umetnosti Tanjo Trajbarič - Lopert naredili marsikaj zanimivega ter se hkrati naučili tudi veliko novega in predvsem zanimivega. Pri pouku likovne umetnosti smo našli navdih v znamenitosti iz Bruslja, in sicer v Atomiumu. V njej najdemo restavracijo in muzej, do katerih nas popeljejo dvigala, ki potekajo po vezeh molekule. Ta nenavadna struktura predstavlja molekulo železa.

Profesorica nas je že na začetku pouka navdušila s sliko Atomiuma, zato smo se dela lotili z veseljem. Začeli smo sestavljati naš »Atomium«, ki smo ga poimenovali molekula dobrote, saj jo bomo uporabili kot okras na dobrodelni prireditvi. Nastala je iz zlepljenih rolic in stiropornih kroglic, ki smo jih tudi pobarvali.

Molekule je vsak od nas sproti tudi narisal oziroma naslikal. Vsi smo vneto ustvarjali, zato sta dve uri minili kot bi mignil. Hkrati smo se vsi že zelo veselili naslednjega dne, ko smo se skupaj z našimi profesorji odpravili na ekskurzijo v Ljubljano. Tam smo si ogledali NUK, narodno galerijo in hišo eksperimentov.

Zapisali: Maruša Poštrak in Neža Fras , 1. a

Informatika

Pri informatiki smo si spočili roke od pisanja in si ogledali fi lm,ki je trajal dve šolski uri. One last thing je dokumentarec, ki govori o Stevu Jobsu in o vzponu računalnikov v svetu. Film prikazuje življenje slavnega genija, vzpon v svetu računalništva od začetka njegovega ustvarjanja do bridkega konca in gori denarja, ki jo je pustil v svojem podjetju. Čeprav je zapustil podjetje Apple, se je potem vrnil in bil srce ter duša novodobne tehnologije. Imeli smo možnost vpogleda v začetke dobe informacijske tehnologije. Dobili smo tudi priložnost, da preizkusimo nekaj Applovih naprav ter se seznanimo s prednostmi in pomanjkljivostmi le-teh. Imeli smo se fajn in upamo,da si bomo še kdaj lahko ogledali kakšen fi lm.

Zapisala: Ana Kosi, 1. a


Agresivnost skozi prostor in čas

Projektni teden - 2. letniki

Krovna tema 1. projektnega tedna, ki je potekal za dijake 2. letnika gimnazije od 16. do 20. 1. 2012, je bila agresivnost skozi prostor in čas. Nosilni pred-

meti so bili zgodovina, psihologija in geografija. Seveda so dijaki ta problem obravnavali tudi pri pouku slovenščine, s pomočjo različnih književnih del, in pri obeh tujih jezikih. O tem, kako in zakaj človek uporabi nasilje, pa so spregovo-rili pri pouku biologije.

Nasilje je dejanje agresije in zlorabe, ki predstavlja enega izmed največjih in najpogostejših problemov sodobne druž-be. Glavni namen je osramotiti in ponižati žrtev ali celo, v najhujšem primeru, povzročiti poškodbo ali smrt žrtve. Po-javlja se med pripadniki različnih socialnih skupin, različnih kultur in tudi verstev. Zasledimo ga v družini, v šolah med vrstniki, v partnerskih odnosih, na delovnem mestu, tudi v različnih sredstvih javnega obveščanja.

Za iztočnico spoznavanja agresivnosti nam je služila vse-bina gledanega filma Krvavi diamant. Zgodba se odvija v revni, a z diamanti bogati afriški državi Sierra Leone. Ker kopanje diamantov poteka pod grožnjo nasilja, v vojnih razmerah, te diamante pa nato prodajajo na črnem trgu in z izkupičkom kupujejo orožje in izvajajo nasilje, so le-ti v tej državi krvavi. Bogastvo torej rojeva sovraštvo. Seveda ta država ni edini primer državljanske vojne. Dijaki so pri po-uku zgodovine na primeru različnih zgodovinskih obdobij in držav spoznali najpogostejše vzroke za politično in voja-ško nestabilnost držav, zlasti afriških, pri čemer so izhajali predvsem iz obdobja kolonializma. Na podlagi kritičnega razmišljanja so dijaki podali svoje rešitve, ki naj bi pripo-mogle k reševanju konfliktov nerazvitega sveta. Pri tem so izpostavili tudi kršitve temeljnih človekovih pravic in žal tudi kršitve otrokovih pravic, kar je še marsikje vidno v iz-koriščanju otroške delovne sile.

Tudi pri pouku psihologije so dijaki izhajali iz filma, v katerem so razbrali različne oblike agresivnosti. Vseskozi se prepletajo različne oblike agresije, tako fizične kot tudi psihične.

Še več pa so dijaki izvedeli o nasilju v družini, o vzrokih in posledicah le-tega ob predavanju gospe Vukan s Centra za socialno delo. Tudi naša šolska svetovalna služba je izve-dla delavnice na to temo.

Nekoliko drugačen pouk - timski - je potekal predvsem v ponedeljek in torek.

V sredo je bil organiziran športni dan, kjer so se dijaki pomerili v športnih igrah.

V četrtek pa smo izvedli medpredmetno strokovno ekskur-zijo v Maribor, kjer so si dijaki v okviru pouku KIZ ogleda-li mariborsko univerzitetno knjižnico, obiskali Pokrajinski arhiv Maribor in ter se udeležili zanimivega predavanja o pravični trgovini.

V petek so sledile zanimive predstavitve po posameznih

predmetnih področjih. Dijaki so spoznali obravnavano pro-blematiko iz različnih zornih kotov. Svoje delo so skozi različna predmetna področja pripravili oz. predstavili na različne načine, kot so power point predstavitve, nekatere popestrene s posnetki, s pomočjo plakatov in tudi v obliki iger vlog.

Prepričana sem, da smo z izvedbo tega projektnega tedna, kjer je bilo pri pouku veliko medpredmetnega povezovanja, prepletanja številnih kompetenc, pri dijakih dosegli tudi vzgojno komponento – potešiti jezo in s tem preprečiti ka-kršnokoli obliko nasilja, tako verbalno kot neverbalno.

Koordinatorka projektnega tedna: Simona Pihlar, prof.

Projektni teden – Nasilje

Nasilje, tako in drugače!

Pri slovenščini je bila glavna tema Nasilje v literaturi, ki smo ga na različne načine spoznavali in prepoznavali v knjigah in besedilih. Ugotovili smo, da je le-tega čedalje več; tudi mladi zelo radi posegamo po takšni literaturi, pisci besedil nas s temi temami prevečkrat izzivajo.

Samo delo je potekalo sproščeno in pod mentorstvom profesorice Irene Štuhec, ki nam je na kratko predstavila oblike in lastnosti nasilja v literaturi. Delali smo v skupinah, po štiri. Vsaka skupina je morala prebrati svojo knjigo in v njen najti oblike nasilja. Na izbiro smo dobili dela: Fran-ceta Prešerna (Krst pri Savici), Marjana Moškrič (Ledene Magnolije), Dušan Dim (Distorzija) in roman Fjodorja Mi-hajloviča Dostojevskega (Zločin in Kazen). Na to temo smo izdelali referate in računalniške projekcije, pri katerih smo skušali biti čim bolj ustvarjalni.

Naše delo v skupini je bilo zelo zanimivo, poučno in spro-ščeno.

Primož Seršen, 2. b


Plakat: Zločin in Kazen

Krst pri Savici je zelo zanimiv.¸

Angleščina malo drugače

Od 16. do 20. januarja je na naši šoli potekal projektni teden. Projektnih tednov smo zelo veseli, ker so le-ti lah-kotnejši od klasičnih šolskih tednov. Nasilje je bila glavna tema projektnega tedna za dijake drugih letnikov. V sklopu ur angleščine nam je profesorica Mojca Rižnar Nedeljko že vnaprej pripravila teme, na katere smo se pripravili in jih nato predstavili sošolcem. S predstavitvami smo pričeli v ponedeljek, ko smo imeli na urniku prvo uro angleščine. Sošolki Laura in Ines sta nam predstavili splošno definicijo nasilja in opisali vrste nasilja, Luka in Maja pa sta preučila

nasilje v glasbi. V torek smo nadaljevali s predstavitvami, v katerih smo se seznanili z nasiljem v medijih in različnih literaturah. Tokrat so predstavitve predstavili Sara K., Pa-tricija, Karla, Klara, Sara P. in Gal. Ker so bile predstavitve v angleščini, smo s pripravami in predstavitvami pridobili novo besedišče, hkrati pa izvedeli veliko pomembnih stvari o nasilju. Želimo si, da bi bilo takih ur angleščine čim več.

Tina Benko, 2. c

Pridno poslušamo

Skupinska slika

Prevajanje Projektni teden - 3. letniki

Tone Pavček je o jeziku razmišljal takole: jezik nas opredeljuje, zamejuje in povzdiguje iz nemosti v go-vorljivost. Z njim sem spregovoril svojo prvo bese-

do, zapel prvo pesem, prvo molitev in prvo kletev, z njim sem povedal prvi ljubici nemogoči stavek, da jo imam rad, z njim sem bil, sem in bom. Jezik me potrjuje. S svojim jezikom stojimo v Evropi, slovenščina je enakopravna v zboru evropske elite narodov, učijo se je po mnogih univer-zah. Evropa potrjuje in priznava jezikovno raznolikost in ne talilnega lonca.

Dijaki 3. letnikov smo imeli v času od 16. do 20. januarja projektni teden na temo prevajanje, kjer smo lahko preizku-sili znanje tujih jezikov. Tako smo pri uri zgodovine dobili zelo zanimivo, a hkrati tudi zelo zahtevno nalogo. S pisni-mi viri v nemškem, angleškem in francoskem jeziku smo

s pomočjo zgodovinskega učbenika morali napisati članek na temo, ki nam jo je dal profesor Franci Čuš. Priznam, da pisni viri človeku zelo olajšajo pisanje članka, vendar se pri prevajanju pogosto pojavijo težave. Prevajanje vsakdanjih


besed iz nemščine v slovenščino še gre. Negotovost se po-javi pri besedah, ki se uporabljajo v različnih strokah, ali pa pri besedah, ki imajo več pomenov.

Prevajanje smo nato nadaljevali pri urah angleščine in nemščine. Še prej pa smo o samem prevajanju izvedeli na predavanju, ki ga je vodila gospa Maja Cimprič. Izvedeli smo, da recept za uspešno prevajanje sloni na znanju, dr-znosti in domišljiji prevajalca. Vse te nasvete smo nato upo-rabili pri uri nemščine, kjer smo se lotili prevajanja vsem poznane televizijske serije The Simpsons. Prevajanje je zame predstavljalo velik izziv, saj sem moral hkrati početi več stvari. Moral sem poslušati in povedano razumeti ter v glavi prevesti in napisati. Skoraj nemogoče je bilo prevesti vse besede, saj se nekatere besedne zveze smiselno niso uje-male s slovenskimi.

Zanimiv in hkrati poučen teden smo zaključili s predstavi-tvami, kjer smo predstavili vse, kar smo počeli v projektnem

tednu. Na koncu smo bili vsi enotnega mnenja, kako po-membno je znanje tujih jezikov, vendar pa moramo vseeno ohranjati naš materni jezik, ki nas potrjuje v svetu.

Timotej Jagodič, 3. B

Ustvarjajmo zdravo okolje

Slovenija se je letos že drugič pridružila Evropskemu tednu zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki je potekal v času od 19. do 27. novembra. Evropski teden zmanj-

ševanja odpadkov je mednarodni projekt, katerega namen je krepiti ozaveščanje politike zmanjševanja ter nastajanja odpadkov v EU ter spodbujanje ukrepov proti povečani rasti količine odpadkov.

V ta namen je na Ekonomski šoli v Murski Soboti poteka-la osrednja prireditev v organizaciji Pomurskega ekološke-ga centra ter podjetja Saubermacher&Komunala. Poleg Gi-mnazije Murska Sobota, srednje Zdravstvene šole Murska Sobota ter Ekonomske šole Murska Sobota, smo se priredi-tve udeležile tudi nekatere dijakinje, ki obiskujemo izbirni predmet ŠOK – Patricija Zver (2. c), Sara Pucko (2. c) in Saša Škafar (2. b) pod vodstvom prof. Mateje Godec.

Vsaka šola je predstavila problematiko in ekološke vidike pri preprečevanju nastajanja prekomernih količin odpadkov ter spregovorila o nadaljnjih ukrepih na ekološkem podro-čju.

Patricija Zver, 2. C


Informativa Pomurje 2012 – predinformativ-

ni dan za dijake pomurskih srednjih šol

V sredo, 11. 1. 2012, je na Ekonomski šoli v Murski Soboti potekal predinformativni dan, imenovan In-formativa Pomurje 2012, ki je bil namenjen dija-

kom pomurskih srednjih šol. Predinformativnega dne smo se udeležili tudi dijaki 4. letnikov naše gimnazije.

Z namenom, da nam pomagajo pri tako pomembni odlo-čitvi, kot je izbira nadaljnjega šolanja, ter da nam približajo študijske programe, se nam je predstavilo več kot 30 fakul-tet. Pri predstavitvah, ki so se v prostorih Ekonomske šole Murska Sobota pričele ob 12. uri, so sodelovali tudi študen-tje, ki so z nami delili svoje izkušnje s študijem ter nam veliko povedali tudi o obštudijskih dejavnostih.

Letos je prireditev za vse pomurske dijake prvič potekala na isti lokaciji. Pozitivna stran predinformativnega dneva je

tudi v tem, da so se vse fakultete predstavile na enem mestu in so dijaki lahko spoznali več fakultet v enem dnevu. S tem so marsikomu pomagali pri odločitvi za nadaljnje šolanje.

David Smodiš in Nina Jerebic, 4. b

Računalniška pismenost za odrasle

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer poleg izobra-ževanja mladine v programih Splošna gimnazija in Predšolska vzgoja izvaja tudi številne programe za

izobraževanje odraslih. Nekateri od teh programov se izva-jajo v okviru operacije Dvig ravni pismenosti in so za ude-ležence popolnoma brezplačni, saj njihovo izobraževanje sofinancirata Evropski socialni sklad v 85-odstotnem deležu in Ministrstvo za šolstvo in šport v 15-odstotnem deležu..

Julija 2010 je Ministrstvo za šolstvo in šport objavilo Javni razpis za sofinanciranje izobraževalnih programov za dvig ravni pismenosti in Projektno učenje za mlajše odrasle od 2010 do 2013. Na ta razpis smo se prijavili in bili izbrani za izvajanje programov Računalniška pismenost za odrasle in podprogramov v okviru programa Usposabljanja za ži-vljenjsko uspešnost – to so Beremo in pišemo skupaj, Izzivi podeželja in Most do izobrazbe.

Računalniška pismenost za odrasle je javno veljavni pro-gram vzgoje in izobraževanja, sprejet s strani Ministrstva za šolstvo in šport (Uradni list RS št. 54/2005). Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer je vpisana v razvid izvajalcev tega programa.

Cilj programa Računalniška pismenost za odrasle je popu-larizirati in spodbuditi splošno računalniško pismenost med odraslimi, omogočiti vsem, ne glede na starost (doslej naj-starejši udeleženec v naših programih je imel častitljivih 83 let) ali doseženo izobrazbo, da znajo kar najbolje uporablja-ti osebni računalnik in spoznajo prednosti njegove uporabe tako za potrebe poklicnega dela kot v vsakdanjem življenju. Tečaji so v obsegu 50 ur organiziranega izobraževanje in 10 ur organiziranega samostojnega učenja. Ob zaključku tečaja vsi, ki uspešno opravijo zaključno preverjanje znanja, pri-dobijo javno veljavno potrdilo.

V šolskem letu 2010/2011 smo realizirali 6 skupin, v

vsaki skupini je bilo 15 udeležencev, tečaje smo izvajali v Veržeju, na Razkrižju, Pristavi in v Ljutomeru. V šolskem letu 2011/2012 bomo izvedli 8 skupin programa, v letu 2012/2013 pa spet 6 skupin programa.

Računalniška oz. informacijska pismenost je postala ključ-na za življenje in delo v sodobni družbi. Ker znanje računal-ništva zahteva že večina delovnih mest, se brez osnovnih računalniških znanj težje zaposlimo, nepoznavanje interneta in elektronske pošte pa nam otežuje povezavo z globalnim svetom. V družbi znanja bi brez poznavanja osnov računal-ništva pravzaprav težko govorili o funkcionalni pismenosti posameznika. Le-ta je nujna ne le za njegov osebni razvoj in uspešno opravljanje različnih vlog, temveč tudi za razvoj celotne družbe.

Lilijana Grof, organizatorka izobraževanja odraslih


Športne novice

V mesecu januarju se je odvijalo kar nekaj športnih tek-movanj, na katerih so sodelovali tudi naši dijaki in dosegli odlične rezultate. Velik uspeh so dosegli strelci z zračno pu-ško, ki so se posamično in ekipno uvrstili v državno fi nale. Kaja Raščan je dosegla 2. mesto pri posameznicah, ženska ekipa v sestavi Kaja Raščan, Megi Fujs in Nuša Krančič pa je zmagala med srednjimi pomurskimi šolami. Med dijaki pa je 2. mesto zasedel Primož Seršen.

Prav tako sta se odlično odrezala lokostrelca na regijskem državnem prvenstvu na Muti. S prepričljivo doseženo

normo sta se na zaključno tekmo uvrstila Teo Makoter in Dejan Perčič.Kot organizatorji tekmovanja v odbojki za dijakinje smo gostili srednje šole iz Pomurja, med katerimi smo zasedli 2. mesto. Ekipo so sestavljale dijakinje: Sara Vozlič, Lara Makoter, Tjaša Kovačič, Maja Vrbnjak, Tjaša Krese, Izabela Perša Baša, Zita Bednar, Nuša Lašič, Kaja Čeh, Anja Brenčič in Nuša Pušenjak.

Tudi fantje so sodelovali v tekmovanju v odbojki v Murski Soboti. Z oslabljeno ekipo so zasedli 3. mesto izmed osmih ekip. Gimnazijo so zastopali: Ratek Timotej, Nejc Novak, Mitja Šadl, Matej Šadl, Samo Kuzmič, Primož Kotnik, Tomi Špindler in Matjaž Breznik.Čestitamo vsem nastopajočim!

Aktiv športne vzgoje

Še ena o Božičku

Še ena o Božičku je lutkovna predstava dijakov 3. va, ki so jo izdelali pri urah predmeta Ustvarjamo za otroke. Dijaki Mario Potočnik, Manuel Horvat, Jakob Fras,

Urban Rudolf in Patrik Vojsk so si za svojo predstavo izbra-li senčne lutke.

V predstavi nastopajo zajček, medo in veverica, ki za-skrbljeni preštevajo dni do prihoda Božička. Iščejo razlo-ge, zakaj ga še ni. Potem se pojavi zaskrbljeni Božiček, ki jim pove, da ima veliko dela s prebiranjem želja otrok in premajhno denarnico za vse otroške želje. Kljub predlogom živali, da naj obdari samo ene ali naj vsakemu izpolni samo eno željo, prispeva vsaka živalca, kar zmore, da bo Božičk-

ov koš poln. Premiera lutkovne igrice

je bila 20. 12. 2011 na Gi-mnaziji Franca Miklošiča v sklopu obdarovanja otrok zaposlenih in prihoda Bo-žička, 22. 12. 2011 pa je bila ista predstava izvedena še v Murski Soboti v sklopu božičnega sejma. Igrico so izvedli dvakrat: prvič so si

jo ogledali učenci 4. razredov, drugič pa učenci 1. razredov. Po predstavi so dekleta Saša Berden, Petra Škalič, Simona Kočar, Melisa Agič in Vanja Lea Kocen pripravile delavni-ce, kjer so izdelovali božičkove kapice in jelenčke iz karto-na.

Saša Berden in Petra Škalič, 3. Va


Podarimo srečo

19. januarja 2012 smo si v Murski Soboti ogledali predstavo z naslovom Podarimo srečo.

Zgodba govori o škratu in zrcalu, ki je imelo to la-stnost, da se je vse, kar je bilo lepo in dobro, skrčilo v nič. Nekega dne se je zrcalo raztreščilo na tisoče drob-nih koščkov in če je komu padlo v oko, je tam ostalo za vedno ali pa so videli vse v slabi, negativni luči.

Kaj in Gerda sta živela na sončni strani dežele. Živela sta srečno in zaljubljeno življenje, nakar je njemu dro-bec zlobnega zrcala priletel v oko in dečka popolnoma spremenil. Za vso to hudobijo je stala snežna kraljica, ki se mu je kar naenkrat zazdela čudežno lepa in po-polna. Sledil ji je v njen svet. Poletela sta čez morja in jezera, Gerda pa je ostala sama.

Ta del zgodbe so na koncu popestrili otroci s poseb-nimi potrebami. Predstavili so nam pesem.

Drugi del zgodbe se nadaljuje tako, da se Gerda od-loči, da bo odšla na pot in poiskala Kaja. Prepotovala je cel svet v upanju, da ga bo našla. Kaj se je vsak dan igral v ledenem gradu igro ledenih kock. Za Gerdo je bila že dolga pot, začelo se ji je dozdevati, da je osa-mljena in da ne ve več, zakaj je sploh na poti. Nato je srečala dobro čarovnico, ki jo je popeljala v nov, dober

svet. Kaj je začutil ostro bolečino ... Bil je drobec zača-ranega zrcala, drobec sreče, ki ni hotela biti pozabljena v mislih svoje hudobije. Snežna kraljica se je odločila, da se bo odpravila v sončne kraje in jih pobelila. Prete-klo je mnogo let, da sta se Kaj in Gerda končno našla. S sanmi so ju vile pripeljale domov na božični večer. Tako se je zgodba končala. Kaj in Gerda pa sta srečna, da sta se našla, nadaljevala življenje skupaj.

Med vsakim dejanjem so na oder prišli otroci s po-sebnimi potrebami in se predstavili z različnimi točka-mi. Vsaka je bila predstavljena na zelo čustven način. Nekateri so peli, drugi plesali, nekateri pa se predsta-vili s svojimi inštrumenti. V vsako odigrano točko so vložili veliko truda. Predstava se nam je zdela zelo za-nimiva, saj so dokazali, da tudi ti otroci vedo narediti predstavo zabavno.

Na koncu smo jih za njihov trud nagradili z velikim aplavzom. Na otroških obrazih so se pojavili nasmeški.

Larisa Gomboc in Tea Recek, 1. vb





Documents

GFM Novice št.3