NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 1

Univerza za dejavno starostVpis na Univerzo za tretjo življenjsko obdobje, ki so jo na novo ustanovili v Logatcu, še poteka. Univerza bo starejši generaciji ponudila različne izobraževalne programe, tudi računalništvo in šah.

2

Premalo za preventivo

3

Državne ceste v naši regiji so pod povprečjem evropskih standardov o prometni varnosti, saj imajo veliko ali srednje veliko stopnjo tve-ganja. To pomeni, da bo treba na državnem in lokalnem infrastruk-turnem področju storiti še marsikaj, tudi dosledno signalizirati ceste, so povedali na AMZS-ju. V središčni temi pišemo tudi, da promet-nim policistom zmanjkuje časa za preventivo, kar se pozna tudi pri obnašanju voznikov. Se pa pravilnega obnašanja v prometu učimo že v vrtcu in pri starših. Da se moramo z varnostnim pasom pripeti tudi na avtobusu, so poučili postojnske prvošolčke (na sliki).

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

petek, 21. september 2012, letnik X / št. 17 / Tiskovina / Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana / Regijski časopis, izhaja za občine Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka, Postojna

10let

Razisk

ujemo lokalno

Še dobro, da je

premalo policistov!

So bili Sončki goljufija?

Očistimo kaos v glavah

Cerkev z obnovljenim zvonikom5 9 11

Z novo ambulanto do nižje umrljivostiV Zdravstvenem domu Postojna so zaključili večji projekt prenove pros-torov, ki bodo omogočili delo novi ambulanti družinske medicine. Prenov-ljene prostore bodo odprli prihodnji teden.

Dražijo tudi živilci iz regijePodražitvam svojih izdelkov ne bodo mogli uteči niti Pivka Perutninarstvo, Postojnske mesnine, Pekarna Postojna in Farma Hrvatič, ki sodijo med največja in najprepoznavnejša živilska podjetja na našem območju.

4

5

6

Iz domačije v izobraževalni centerRihtarjevo domačijo na Babnem Polju naj bi, če bo vse po sreči, preuredili v Podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem, kjer bodo ohranjali zgodbo domačije in njenih prebivalcev.

Spodbujajo sadjarjenje in vrtnarjenjeV centru starejših Deos v Cerknici so predstavili projekt Sadje, zelenjava in zelišča – naša prihodnost. Projekta so se lotili z namenom, da bi povezali otroke v šolah in vrtcih, kmetijske pridelovalce in ostarele v domovih za starejše.

Občinski prostorski načrt pod strehoNov prostorski dokument v Loški dolini določa, da bo stanovanjska poselitev omejena na še neizkoriščene predele v naseljih in zaselkih, predvi-deli pa so še večjo površino za pozidavo na območju Ograd v Starem trgu.

7

8

10

Iz vsebine: 4

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 2

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012V središču2

Vožnja zahteva celega človeka

Kako na splošno ocenjujete prometno varnost v naši regiji? Splošno stanje na področju varnosti cestnega prometa v Sloveniji je še vedno v pozitivnem trendu upadanja najhujših posledic. Vaša regija pri tem ne izstopa. Pa vendar je potrebno na regijo pogleda-ti tudi s stališča infrastrukture v določeni regiji. Po Kazalcih evropskega projekta EuroRAP (www.amzs.si/si/563/Euro-rap.aspx), kjer smo v AMZS izdelali tudi tako imenovane Karte tveganja (Risk map) je večina državnih cest na vašem območju ocenjena z veliko ali srednje veliko stopnjo tveganja. To pa je podatek, ki je nedvomno zaskrbljujoč in izraža dejstvo, da bo potrebno na državnem in lokalnem infrastrukturnem področju postoriti še marsikaj, če želimo zasledovati evropske standarde za večjo varnost cest (na spletu lahko najdete tudi brošuro v slovenščini op. p.).

So naše ceste dovolj pregledne oziroma dovolj dosledno opremljene s pro-metnimi znaki?Problematika, ki se izkazuje pri vertikalni in horizontalni

FOTO

: OSE

BNI A

RHIV

Robert Štaba, sekretar Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na AMZS, je povedal, da so problem tudi »neumno postavljeni« prometni znaki.

Posledica slednjih so kaotične razmere in napačna sporočilnost voznikom.

Še daleč pod evropskimi standardi za večjo varnost cest – Prometno varnost ogrožajo tudi nelogično postavljeni prometni znaki z napačno sporočilnostjo

Splošno stanje na področju varnosti cestnega prometa je tudi v naši regiji še vedno v pozitivnem trendu upadanja najhujših posledic, je med drugim v pogovoru izpostavil Robert Štaba, sekretar Komisije za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pri AMZS. Večina naših cest je po podatkih tako imenovanih Kart tveganja, ki so jih izdelali na AMZS, ocenjenih z veliko ali srednje veliko stopnjo tveganja, kar je zaskrbljujoče. Zato smo na Komisijo za preventivo in vzgojo na-slovili tudi vprašanje, ali so naše ceste kljub temu dovolj pregledne in dosledno opremljene z ustrezno signalizacijo in kako lahko vozniki pripomoremo k večji varnosti v prometu.

Prometnih policistov primanjkujePostojnski policijski sindikat: Prometnim policistom zmanjkuje časa za preventivo

Notranjska − Na policijskih upravah (PU) Koper in Ljubljana, kamor po ukinitvi policijske uprave Postojna sodita tudi policijski postaji Postojna (pod PU Koper) in Cerknica (pod PU Ljubljana) ocenjujejo, da je stanje prometne varnosti ugodno, čeprav je »vsaka prometna nesreča odveč«. Ne-koliko drugače pa razmere vidijo v območnem policijskem sindikatu Postojna. Njegov predsed-nik Jure Ocepek pravi, da s prometno varnostjo ne moremo biti povsem zadovoljni in da tudi vodilni z njo niso tako zadovoljni, kot javno pravijo, še posebej ne na območju policijske postaje (PP) Postojna. Policistov na terenu je ob že sicer slabo zasedeni koprski postaji prometne policije, pod katero sodijo tudi postojnski prometni policisti, namreč manj, to pa se pozna tudi pri obnašanju voznikov.

prometni signalizaciji na lokalnih cestah, je v njeni postavitvi. Žal je glede na število lokalnih samouprav približno toliko tudi »poli-tik« postavljanja prometne signalizacije. To lahko predstavlja velik problem za voznike, saj so kriteriji za postavitev prometne sig-nalizacije različni. Posled-ica tega je seveda kaotično stanje, napačna sporočilnost voznikom, nemalokrat tudi ignoriranje »neumno post-avljenih prometnih znakov«, s čimer potem upada tudi njihov pomen. Nemalokrat pa se to seveda slabo konča za voznika, kajti pri izvajanju določb iz prometne signali-zacije s strani policije lahko doleti slednjega voznika tudi sankcija, ki pa seveda vozniku ne poda pravega sporočila. Tako je negativni krog sklen-jen, na prometno varnost pa to nima nikakršnega učinka. Vsi v tem krogu so opehar-jeni za svoje poslanstvo; cesta nima primerne signalizacije, vzdrževalec je zaradi poman-jkanja znanja in usmeritev naredil nekaj po svoje, policist je izvajal svoje delo na podlagi postavljenega prometnega znaka, voznik, ki pa je dobil

kazen, za katero je prepričan, da je neupravičena. Epilog vs-ega je, da je še kako potrebna strokovna, enotna in celostna politika na lokalnem cestnem omrežju glede prometne signalizacije.

Se vam zdi, da večina voznikov dosledno upošteva cestnoprometne predpise? Kaj pa vozniki začetniki?Nedvomno je v zadnjih nekaj letih narejen bistven preskok v pozitivno. Vozniki vedno bolj spoštujemo cestna pravi-la. Škoda le, da pri tem ni konsistentnosti. Kar pomeni, da bi to počeli zaradi lastne varnosti in ob vedenju, da bo verjetnost, da me zalotijo pri hujših kršitvah višja, kot da me ne. In tu ne potrebujemo samo fizične navzočnosti policistov, temveč lahko danes s sodobnimi tehničnimi pripomočki marsikatere stvari posodobimo. Nedvomno pa je velik preskok narejen pri voznikih začetnikih. Slednji že nekaj let niso več največja prob-lematika. Programi šolanja jim dajejo veliko informacij, vedenja, za razliko od starejše generacije, ki tega nismo bili deležni in smo še danes vezani bolj na strah pred

policijo. In danes ta generacija med 30 in 45. letom kaže svoj slab odnos do prometne varnosti.

Ali opažate, da se vozniki vedno bolj zavedajo svoje odgovornosti v prometu? Kaj pa ostali udeleženci v prometu?Menim, da ja. Predvsem na področju alkohola. Če je pred leti še veljalo, da je povzročitelj najhujše prometne nesreče svoj izgovor našel v alkoholu kot olajševalni okoliščini, mu danes celotna družba in seveda sodstvo temu več ne sledi. Ni več toliko splošne tolerance in se nagiba k ničelni, kar je prav. Velik napredek je ned-vomno tudi pri uporabi varnostnih pasov, otroških varnostnih sedežev, varnostnih čelad itd. Tisto, kar pa nedvomno predstav-lja problem, je hitrost. Slednja pa ima veliko spremljajočih dejavnikov. Ali je slabost pri vozniku, ki vozila ne uspe obvladovati ali primerno oceniti same prometne situacije in s tem primerne hitrosti, ali na vozilu, zagotovo pa tudi nemalokrat na sami cesti.

Izpostavite najpogostejše napake voznikov, ki jih ne bi smeli delati.Nemalokrat pozabimo, da je vožnja proces, ki zahteva celotnega človeka. Da se sleherna napaka plača in da je cena neupoštevanja tega na žalost previsoka. Preveč motečih elementov prihaja v proces vožnje, pa naj bo to hiter življenjski slog, nenehno hitenje, telefoni, skrbi, oglaševanje ob cesti … Dostikrat temu rečem, da se stanje duha v družbi odraža na naših cestah. In če ste po-zorni na obnašanje, agresijo in nestrpnost na cestah, boste lahko sami ugotovili, da je žal nemalokrat tako.

So poligoni oziroma centri varne vožnje dovolj za dopolnjevanje in preverjanje svojih vozniških veščin ali ne?Primeri dobrih praks v Avstriji, Švici, Franciji, Nemčiji kažejo, da ja. Vendar sami centri niso dovolj. Potrebno je, da za njimi stojijo kvalitetni programi in vsebine. V AMZS Centru varne vožnje na Vranskem sledimo temu in imamo danes številne in različne programe, ki so na najvišji evropski ravni. Problem, ki ga zasledujemo v naši družbi, pa je, da je poplava programov na trgu in s tem povezana politika nelojalnih

cen pripeljala do generalnega problema, da se določene, jaz temu rečem »instant vsebine«, izvajajo tudi na t. i. »instant površinah«. Vse z namenom prodaje in ne kvalitete. Tu pa je na koncu rezultat vedno v minus za voznika.

Kaj menite o delu policistov? Se vam zdi, da premalo opozarjajo in preveč kaznujejo? Nedvomno so pomemben element pri zagotav-ljanju varnosti na cestah. Predstavljajte si, da jih od jutri naprej več ni. Kak kaos bi nastal? Vprašanje, ki pa se lahko upravičeno zastavlja, pa je, kako se določeni ukrepi izvajajo. Tu je nedvomno še veliko manevrskega prostora. Pritožbe, ki jih dnevno dobimo na AMZS s strani kaznovanih voznikov, so, da so bili kazno-vani na območju, kjer signalizacija ni logična, nima strokovne osnove … Da so ga kaznovali za manjši prekršek, njegovega soseda, ki pa je stalni kršitelj predpisov, pa nikoli ne zasačijo. Sam menim, da policistom pri tem lahko pomagamo. Na eni strani s »pritiskom« na up-ravljavce cest, da postavljajo smiselno in stroko-vno utemeljeno prometno signalizacijo, drugi pa, da v skupnostih, kjer živimo, ne toleriramo več talnih kršiteljev, ki ogrožajo sebe in nas. In tako bomo tudi njim pokazali, kaj pričakujemo od policistov in katere prioritete si naj zadajo v okoljih, kjer mi živimo. •Barbara Čepirlo

»Glede na predhodna leta se kaže trend upadanja prometnih nesreč na našem območju,« so nam uradno odgovorili na PP Postojna in postregli s statis-tiko. Na območju PP Postojna se je do konca avgusta zgodilo 179 (lani v enakem obdobju 203) prometnih nesreč, od teh 3 (3) z najhujšo pos-ledico, v katerih so umrle tri osebe, 57 (64) pa s telesno poškodbo . Na območju PP Logatec je bilo nesreč v prvih osmih mesecih 101 (98), na območju PP Cerknica 84 (81), na obeh pa so zabeležili po eno smrtno žrtev, enako kot lani. Na območju Cerknice se največ prometnih nesreč zgodi na cestah izven naselja, na območju Logatca pa na avtocesti Postojna−Ljubljana, v samem naselju Logatec in na cesti Logatec−Godovič, je odgovoril Vinko Stojnšek, pred-

stavnik za odnose z javnostmi PU Ljubljana in dodal, da na omenjenih območjih ni tako imenovanih »črnih točk«, kjer bi pogosteje prihajalo do prometnih nesreč.

Več hujših nesreč tudi na stranskih cestah

Jure Ocepek pojasnjuje, da so se ne glede na statistiko na območju PP Postojna hujše nesreče začele pogoste-je dogajati tudi na stranskih cestah, saj policisti tu niso več tolikokrat prisotni, ker za to nimajo časa niti jih ni dovolj. »Vozniki nas ne vidijo in zato ne upočasnijo,« pravi. »Poli-cisti bolj kot ne že opravljamo svoje delo tako, da hodimo z dogodka na dogodek, zmanjkuje pa nam časa za preventivno delovanje,« dodaja. Kljub

vsemu pa Ocepek opaža pozitiven premik. Če so v postojnskem polici-jskem sindikatu namreč še nedolgo nazaj opozarjali, da morajo prometni policisti z območja Postojne pogosto opravljati naloge na območju proti Kopru, denimo na avtocesti okrog Kozine, zdaj prometniki iz Postojne bolj kot ne delujejo na tem območju.Poleg odseka avtoceste, postojnski policisti najpogosteje izvajajo nad-zor prometa v naseljih na regionalni cesti Planina–Razdrto in glavni cesti Postojna–Ribnica. »Policisti več po-zornosti pri delu namenimo predvsem psihofizičnemu stanju prometnih udeležencev, kršitvam hitrosti, neupo-rabi varnostnih pasov in kršitvam pov-ezanih z varnostjo pešcev, kolesarjev in varnostjo otrok v prometu,« pa so nam še povedali na PP Postojna. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 3

www.nkr-novice.si V središču10l

et 3

Prometna varnost v vrtcu, šoli in doma

»Otroci začnejo aktivneje zaznavati in razisko-vati okolje, zato pričnemo sistematično, stroko-vno in kontinuirano pristopati k njihovi vzgoji na področju prometa ter jih varno vključevati vanj,« pravi Frida Rupnik, ravnateljica vrtca Kurirček.

Cilj prometne vzgoje v vrtcu je otroke navajati na odgovoren in spoštljiv odnos do udeležencev v prometu ob pridobivanju znanj in razvijanju pojmov, povezanih s prometom in njegovim družbenim pomenom. »Otroke učimo, kakšno je pravilno ravnanje v prometu, seznanjamo jih z varnim načinom življenja, z varnim vedenjem, živeti in ravnati varno v različnih okoljih,« pove Rupnikova. Po njenih besedah otrokom v vrtcu vsakodnevno ponu-jajo različne dejavnosti, kjer postopoma pri-dobivajo in utrjujejo izkušnje ter spoznanja o prometu. Otroci se seznanjajo z veščinami, povezanimi s prometno varnostjo, kot so prečkanje ceste, pravilna hoja po pločniku ali

ob skrajnem levem robu ceste, prepoznavanje nevarnih situacij v prometu, upoštevanje prometnih predpisov, izogibanje prometnim nezgodam in podobno.

Prva srečanja s policisti

V vrtcu organizirajo tudi srečanja otrok s policistom, s katerim se malčki sprehodijo po okolici vrtca, policist pa jim pokaže vse nevarnosti, ki prežijo nanje na cesti. »Skrbimo za primernost in postopnost vsebin glede na starost otrok,« še dodaja sogovornica.

Kot pove ravnateljica, v vrtcu poteka tudi projekt Spodbujanje kolesarjenja v sodelo-vanju z Inštitutom za varovanje zdravja RS – centrom za preprečevanje kroničnih bolezni CINDY, katerega cilj je vpliv na spremembo sedečega življenjskega sloga, poudarjanje zdrave telesne aktivnosti, poudar-janje pomembne vloge kolesarjenja. Prek

Prometna vzgoja se začenja že v vrtcih in se nadaljuje do konca osnovne šole – Najpomembneje je, da smo zgled svojim otrokomPrometna vzgoja naj bi se začela že takoj, ko otrok začne sodelovati v prometu kot potnik, pešec ali kolesar, kjer se otroci že v najmlajših skupinah navajajo na hojo po varnih poteh okrog vrtca, so nam pov-edali v logaškem vrtcu Kurirček. V osnovnih šolah – vprašali smo na OŠ Tabor Logatec – posebno pozornost namenjajo prvošolčkom, starejše učence pa vključujejo v različne projekte s področja prometne varnosti.

projekta vpeljujemo vsebine, ki omogočajo seznanjanje s pomenom kolesarjenja in otrokom med drugim sporočajo o pomenu var-nosti v cestnem prometu pri vključevanju kolesarjev.

»Najpomembnejše pa je zavedanje, da z lastnim ravnanjem dajemo zgled svojim otrokom,« še poudarja Rupnikova.

S policisti, točneje s Policijsko postajo Logatec, na področju preventivne de-javnosti že vrsto let uspešno sodeluje tudi Osnovna šola Tabor Logatec, kjer za pro-metno varnost skrbijo v ok-viru razpoložljivih zmožnosti. »Z lanskim šolskim letom smo že poostrili dežurstvo učiteljev

pred šolo oziroma v šolskem okolišu za naše najmlajše učence ob prihodu in odhodu v šolo,« pravi ravnateljica Miša Stržinar. »Vključeni smo v projekt Policist Leon, ki naše petošolce vsako leto ozavešča o prometni varnosti tudi v sklopu opravljanja kolesar-skega izpita v 5. razredu.« Na šoli učence vsako leto dodatno izobražujejo v akciji bodi PreVIDEN, ravno pred meseci, ko se dan krajša. »V tednu otroka bodo naši učenci razredne stopnje ob Dnevu brez avtomobila obiskali delavnice v Logatcu,« dodaja Stržinarjeva. »Seveda pa brez aktivnosti staršev na področju varnosti v prometu šolske aktivnosti ne zadoščajo,«

poudarja sogovornica.Na Osnovni šoli Tabor

Logatec so za prvošolce lani kupili 85 rumenih pelerin, kiso jih opremili še z dodat-nimi odsevniki, da tudi v slabem vremenu lahko odidejo na sprehod in so vsem udeležencem v prometu vidni.

V lanskem šolskem letu in tudi letos načrtujejo tehniški dan za devetošolce v šoli Varne vožnje Blagomix, kjer se učenci seznanijo s pome-nom in pomembnostjo varne vožnje, saj vemo, da otroci v tej starosti raziskujejo in poskušajo prva motorna vozila, ki pa večkrat niso primerno opremljena.•Blanka Markovič Kocen

Logatec – Logaški teden mobilnosti se je začel s predavanjem Za mobilnost ljudi, ne avtomobilov – spreminjanje potovalnih navad. Sodobni čas od nas resda zahteva veliko mobilnost, ni pa nujno, da le-tej vselej ustrežemo z avtomobilom kot prevoznim sredstvom. Prav to, namreč spremeniti logiko, da je avtomobilom podrejen ves promet, je eden izmed ciljev pravkar zaključenega štiriletnega projekta Civitas Elan, ki ga je izvajala Mestna občina Ljubljana, logaški javnosti pa ga je predstavila Sabina Popit. Izkušnje v Ljubljani kažejo, da se ljudje ob zaprtju posameznih območij za avtomobile sicer najprej zgražajo, potem pa novosti spre-jmejo in spoznajo koristi, ki so jih prinesle. »Gre za nov pristop reševanja problemov v prometu in oživljanja javnih prostorov,« je povedala Popitova, ki ugotavlja, da v Sloveniji primanjkuje mobilnostnega managementa in zavedanja, da mora biti pešec kralj v

urbanem okolju. Kot je pojasnila, je vred-nost štiriletnega raziskovalnega projekta 29 milijonov evrov, k čemur je Evropska unija primaknila skoraj 18 milijonov. Sama pobuda Civitas je namreč v Evropski komisiji nastala že leta 2002. O zaprtju določenih cest razmišljajo tudi v Logatcu, a potreba za to še ni dozorela, je povedal župan Berto Menard, ki se je prav tako udeležil predavanja. Po njegovih besedah je treba v občini najprej urediti parkirišča. V okviru Evropskega tedna mobilnosti so se v Logatcu zvrstile številne prireditve, med njimi test hoje pod Sekirico, predavanji o tra-jnostnih v javnem prostoru in mobilnosti ter organizirano rolanje po Logatcu. Prireditve se zaključujejo danes, in sicer z otroškim dopoldnevom, popoldanskimi kolesarskimi dejavnostmi in brezplačnim javnim prevo-zom. •bmk

Pripravljeni na spremembe potovalnih navad?

Postojna – Postojnski policisti so v sk-lopu učenja varne udeležbe v prometu za prvošolčke Osnovne šole Antona Globočnika letos prvič pripravili tudi praktični pri-kaz pravilnega vstopanja in obnašanja na avtobusu, saj se je pokazalo, da otroci o tem niso dovolj poučeni. Pomočnik komandirja Policijske postaje Postojna Boštjan Žnidaršič je opozoril, da se morajo ob prihodu avtobusa lepo razvrstiti brez prerivanja, vstopati na avtobus eden po eden, se privezati z varnost-nim pasom in na svojem sedežu mirno ostati do cilja. Voznik Tomislav Mulec, ki ima več kot 20-letne izkušnje s prevozi otrok, pa je iz-postavil, da morajo za disciplino na avtobusu na izletih in ekskurzijah poskrbeti tudi učitelji

oziroma spremljevalci, ki naj zato raje kot na prvih sedežih sedijo na različnih mestih po avtobusu. Mulec pa je izpostavil tudi pomen upoštevanja oranžne table za prevoz šolskih otrok pri ostalih voznikih. »Vozniki, ki vozijo mimo šolskega avtobusa, označenega s tablami za prevoz šolskih otrok in utripajočimi vsemi štirimi smerokazi, naj zmanjšajo hitrost do te mere, da lahko vozilo zaustavijo v prim-eru, da otrok izza avtobusa steče na vozišče. Otroci so namreč nepredvidljivi,« je opozoril. Še posebna previdnost je potrebna, ko ni posebnega postajališča in avtobus ustavlja kar na cestišču. V tem primeru morata vozilo ustaviti tako voznik, ki je za avtobusom, kot nasproti vozeči voznik. •vrž

Z varnostnim pasom tudi na avtobusu

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Postojna − Zaradi uvedbe brezplačnega mestnega avtobusa Furman pred dvema letoma se občina Postojna uvršča med uspešnejše slovenske občine na področju trajnostne mobilnosti, je pokazalo poročilo Identifikacije stanja javnega potniškega prometa in ukrepov trajnostne mobilnosti v slovenskih občinah, ki ga je objavilo podjetje Cipra. Občina Postojna je ena od le 14 občin, ki zagotavljajo lastni mestni potniški promet. Strošek izvajanja mestnega prometa v občini je eden izmed najnižjih v državi, saj znaša le približno štiri evre na prebivalca. Občina Pos-tojna pa je tudi le ena od treh občin, v katerih je mestni avtobus brezplačen. Dodajmo, da je občina na podlagi rezultatov

štetja in anketiranja uporabnikov Furmana, ki se je sicer dobro prijel, zlasti med šolarji in upokojenci, s septembrom prenovila vozni red. Tako se je 2. linija (Kazarje−Poljane−Ka-zarje) ukinila, saj jo je uporabljala manj kot četrtina potnikov, linija 1 (Kazarje−Kremen-ca−Kazarje) pa se je spremenila tako, da sedaj pokriva tudi del Ljubljanske ceste do Zgorn-jega Burgerja in muzeja. Novost je skrajšanje z enournega na 40-minutni interval avtobusa, ki bo sedaj omogočil lažjo uporabo vsem rednim uporabnikom. Delavska in šolska jutranja proga se nista spreminjali, popoldan-ska šolska pa se je prilagodila novim šolskim urnikom. Več informacij je na voljo na spletni strani občine www.postojna.si. •vrž

Furman korak v pravo smer

Logatec − Gradnja križišča pri gostilni Kramar v Logatcu, ki velja za, tako imeno-vano »črno točko« in je terjala več smrtnih žrtev, bi se po pogodbi z izvajalcem morala začeti že julija, stoji, saj je šlo Cestno podjetje Ljubljana, izbrani izvajalec del, kot v zadnjem času številna gradbena podjetja v Sloveniji, v stečaj. Občina Logatec je po besedah župana Berta Menarda pogodbo prekinila, Direkcija

RS za ceste pa bo po zagotovilih vodje pro-jekta kmalu objavila nov razpis, a izvajalec letos najverjetneje še ne bo izbran.»Naši občani in tudi sam si na tem območju želim krožišča, vendar je razpoložljiv pros-tor primeren le za semaforizirano križišče,« je povedal Menard, ki na tem območju pričakuje urejeno, sodobno in predvsem varno križišče. •bmk

Križišče pri Kramarju ostaja črna točka

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 4

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012V središču4

Brez pločnika in prehoda za pešceRovte – »V Rovtah imamo več kot očitno velik problem s parkiranjem pri vrtcu oziroma Osnovni šoli Rovte,« nas je obvestila ena od naših bralk. Prepričana je, da je parkirišče pred vrtcem premajhno za vse starše, ki pripeljejo otroke v vrtec in jih pridejo iskat. »Razumem, da premalo prostora predstavlja problem za starše in sploh za varnost otrok in drugih udeležencev v prometu.« Nasproti »parkirišča« (prostora je namreč le za dva avtomobila, op. p.) je namreč križišče, ta cesta pa vodi naprej še do petih hiš. »Morda kdo na to sploh ne pomisli, ampak vseh teh pet hiš je naseljenih in tudi mi hodimo v službe, v šole in po drugih opravkih in nam včasih ni lahko čakati in stati srede ceste,« razlaga sedanje prometne razmere pri vrtcu bralka, ki obenem pove, da je pozimi še slabše. »12. julija se mi je zgodilo, da ob 14. uri in 15 minut nisem mogla priti do doma, ker sem deset minut morala sredi ceste čakati, da so iz vrtca prišli starši, lastniki avtomobilov, ki so

jih parkirali praktično sredi ceste oz. križišča. Naj še dodam, da je čez glavno cesto zapuščena hiša, pred katero je urejeno parkirišče za približno pet avtomobilov, zato ne razumem, zakaj se ga starši ne poslužujejo! Tudi parkirišče pred Merca-torjem ni tako oddaljeno, da se ga ne bi dalo uporabljati. Slej ko prej bodo starši morali otroke navaditi hoje čez cesto,« se nad razvadami staršev upravičeno jezi bralka. Težava je tudi v tem, da pri vrtcu in šoli nimajo pločnikov niti prehoda za pešce. »Varnost otrok, tako šolskih kot predšolskih, je trenutno minimalna, saj okrog šole ni prostora niti za parkiranje staršev niti za dostavo, ki šolski kuhinji dostavlja hrano, poleg tega je vse skupaj izjemno nepregledno. Kot vem, smo krajani že zahtevali odsevno ogledalo na križišču, kjer se cesta, ki vodi od vrtca, priključi na glavno cesto. Ampak, seveda, lažje je postaviti prometni znak z omejitvijo 30km/h,« dodaja. Zato se sprašuje, kdaj bodo pristojni za to zgradili pločnik in postavili ustrezno

prometno signalizacijo, da bodo otrokom omogočili varen korak. Vprašanja smo naslovili na Občino Logatec, vendar odgovorov do zaključka redakcije nismo dobili. •bč

FOTO

: ŠPE

LA M

OD

RIJA

N

Dražijo tudi živilci iz regije

V Pivki perutninarstvo načrtujejo spremembe cene piščančjega mesa s 1. oktobrom, in sicer se bo podražilo od 10 do 15 odstotkov, izdelki iz piščančjega mesa pa od šest do devet odsto-tkov. »Stroški krme pri živem piščancu namreč pomenijo kar 60 odstotkov vseh stroškov. Za-vedamo se, da je potrošnikom z upadanjem nji-hove kupne moči vse teže, a spričo dražje krme tudi na naši strani ni drugega izhoda,« nam je odgovoril Damjan Oblak, direktor trženja. V Pivki pravijo, da se je cena soje v zadnjem letu skoraj podvojila, dražji pa sta tudi pšenica in koruza. Slednjo nabavljajo v Sloveniji ter na bližjih trgih Madžarske in Srbije, sojo pa kot vsi preostali v Južni Ameriki.

Piščanci še naprej cenejši od drugega mesa

V Pivki večjih padcev prodaje vseeno ne načrtujejo. »Piščančje meso je bilo glede na preh-ransko vrednost v primerjavi z drugimi živili in drugim mesom že doslej relativno cenejše. Glede na napovedane podražitve drugih vrst mesa, pa bo ta razlika še bolj očitna,« utemeljujejo. Bodo pa nove cene surovin vendarle nega-

tivno vplivale na poslovanje Pivke, ki je bilo v prvi polovici letošnjega leta, kot odgovarjajo, sicer solidno, tako količinsko kot vrednostno. Vrednostna realizacija je bila celo boljša kot leto poprej. »Glede na finančne in gospodarske razmere bomo v Pivki vse do konca leta nadalje-vali z varčevalnimi ukrepi na vseh področjih in skušali s prihranki zmanjšati tudi druge dejavnike, ki bi lahko vplivali na ceno storitev. Kljub temu bomo še naprej skrbno ohranjali kakovost,« še izpostavljajo in dodajajo, da so na nedavnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni prejeli posebno nagrado »Nosilec kakovosti«, 13 zlatih in pet srebrnih priznanj ter tri posebna priznanja.V Delamarisu, ki je v posredni lasti Pivke perutninarstvo, pa dviga cen ne načrtujejo vsaj do konca leta, čeprav je denimo cena skuše, ki je med najpomembnejšimi surovinami za Delamarisove izdelke, od začetka krize zrasla za okrog 60 odstotkov.

Dražje bo tudi meso Postojnskih mesnin. Direktor Marko Prunk je povedal, da bodo morali meso, sprva svinjino, in mesne izdelke, podražiti za okrog deset odstotkov. Podražitve svinjine so povezane z rastjo cen prašičev,

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Postojna, Pivka − Pivka Perutninarstvo, Postojnske mesnine, Pekarna Postojna in Farma Hrvatič, ki sodijo med največja in najprepoznavnejša živilska podjetja na našem območju, so potrdili, da se zaradi skoka cen osnovnih surovin in energentov podražitvam svojih izdelkov ne bodo mogli izogniti. V kolikšni meri bomo podražitve občutili potrošniki, bo seveda odvisno tudi od trgovcev in njihovih visokih marž, zaradi katerih naj bi ob podražitvah hrane v verigi kmet, proizvajalec, trgovec prav slednji tudi največ pridobili.

Gospodarstvo

Postojna − Eden od treh nominirancev za letošnjo primorsko-notranjsko gazelo, najhitreje rastoče podjetje v regiji, je bilo tudi podjetje ORO 3 CNC iz Studenega, ki se ukvarja s CNC podporo orodjarstvu. Pod-jetje v lasti Urbana Birse in Petra Klemna, ki je leta 2003 začelo delovati v najetih pros-torih z enim CNC strojem, po desetih letih še vedno stabilno raste in vsako leto investira v nove stroje in zaposlene. V podjetju, ki ima proizvodno halo v Industrijsko-obrtni coni v Neverkah, je trenutno 20 zaposlenih, v glavnem s področja Notranjske in Primor-ske, po besedah direktorja Urbana Birse pa imajo v podjetju stalne težave zaradi poman-jkanja tehničnega kadra, predvsem strojnih tehnikov in strojnih inženirjev. ORO 3 CNC, ki je lani zabeležilo okrog 1,7 milijona evrov prihodkov, na domačem trgu ustvari le še okrog 40 odstotkov prihodkov, ostalo pa s

prodajo storitev v Avstrijo, Nemčijo in druge srednjeevropske države. Njihovi kupci so podjetja, ki se ukvarjajo z orodjarstvom, izhajajo pa največ iz avtomobilske industrije ali so posredno vezani nanjo. Glavni cilji podjetja so stalno vlaganje v rast in razvoj, širjenje na najzahtevnejše trge in odpiranje novih trgov. »Njihova prednost je predvsem v visoki kakovosti, hitri odzivnosti in zago-tavljanju najbolj zahtevnih CNC storitev za avstrijski in nemški trg. Pri tem se vsi zaposleni zavedajo, da so visoka profesion-alnost, inovativnost, pravi odnos do dela, odgovornost, natančnost in tudi pripadnost prava pot do uspeha. Ker je podjetje majhno, delujejo kot velika družina,« so še zapisali v družbi Dnevnik, ki je organizator prireditve Slovenska gazela. Primorsko-notranjska gazela 2012 je sicer postalo podjetje BIA Separations iz Ajdovščine. •vrž

Nominiranec za gazelo tudi podjetje ORO 3 CNC iz Studenega

katerih stalež se zmanjšuje. Zaradi neneh-nega draženja surovin, zlasti koruze, ki je osnovna hrana prašičev, se reja namreč vse manj splača.

Pekarna Postojna bo širila maloprodajo

Predvidoma že v septembru bodo za deset do 12 odstotkov svoje izdelke podražili tudi v Pekarni Postojna. »Glavni razlogi za podražitve so predvsem v dvigu cen ener-gentov, dvigu cen moke in ostalih surovin, ki izvirajo iz kmetijske dejavnosti. Naši glavni dobavitelji moke so slovenska podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo pšenice, koruze in ostalih žit. Večina jih je podražila svoje izdelke,« nam je povedal Pavel Lah, direktor Pekarne Postojna, ki ima poleg postojnske še tri svoje enote tudi na Štajerskem, v svoji mreži pa ima 11 trgovin, v glavnem po Primorskem. S prodajo v trenutnih razmerah so po Lahovih besedah deloma zadovoljni, opažajo namreč trend nižanja kvalitete in cen osnovnega svežega kruha in pekovskega peciva v večjih trgovskih sistemih. »Mi kot proizvajalci vr-hunskih izdelkov želimo kupcem približati naše izdelke, zato nameravamo v bodoče širiti lastno maloprodajo in stalno vlagati v razvoj novih izdelkov,« še izpostavlja Lah.

Italijani cenijo slovenska jajca

Franc Hrvatič, lastnik Farme Hrvatič iz Male

Pristave, ki se ukvarja s proizvodnjo kokošjih jajc, napoveduje, da bodo jajca sprva prisiljeni podražiti za okrog šest do deset odstotkov, če se bodo surovine za krmila še dodatno podražile, pa bodo šle cene spet navzgor. Kupcem so višje cene že napovedali, sicer pa so bila jajca s Hrvatičeve farme že sedaj nekoliko dražja. »Na naši farmi imamo zelo dobro kakovost krmil, ker je v njih zelo velik odstotek koruze, soje, pšenice in lucerne, zato so naša jajca zelo kakovostna, temu primerna je tudi cena,« pravi Hrvatič in dodaja, da njihove stranke »zelo dobro vedo, kaj pomeni kakovost«, prav zato pa imajo tudi »več ali manj stalne stranke«. S prodajo so kljub težkim časom tako kar zadovoljni, poleg Slovenije pa prodajajo tudi v Italiji, na obmejnem območju, odziv italijanskih kupcev pa je, kot pravi Hrvatič, »neverjeten, saj znajo dobro ceniti slovensko kakovost«. •vrž

Pivka perutninarstvo bo predvidoma z oktobrom piščančje meso podražila za 10 do 15 odstotkov.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 5

www.nkr-novice.si

10let

Aktualno v regiji 5

So bili Sončki poskus goljufije?

Postojnski starši, povezani v civilno ini-ciativo, so glede na dejstvo, da Rekićeva ni redno plačevala ne vzgojiteljic ne dobaviteljev hrane ne najemodajalcev, podvomili, da jo vodijo povsem pošteni nameni. Ko pa je varstvo dobesedno čez noč tudi predčasno zaprla, so po besedah Janeza Mandeljca, enega od staršev, posumili, da se želi okoris-titi z varščino, ki so jo starši vplačali vnaprej, in da je torej ni vodila želja po zagotovitvi varstva za otroke, pač pa lastne koristi. Zato so se odločili tudi za vložitev ovadbe. Sum-ljiva jim je postala tudi zaradi razmeroma nizke cene varstva, kar je sama utemeljevala s pridobljenimi evropskimi sredstvi, ki da jih je dobila prav zato, ker je odprla varstvo na območju, kjer ni dovolj prostora v javnem vrtcu. Pri tem pa je zanimivo, da o teh sredstvih nič ne vedo na ministrstvu za delo, prek katerega se sredstva dodeljujejo. Svojo zgodbo so starši javno predstavili, da ne bi izigrala še drugih staršev, saj je nove enote nameravala odpreti tudi drugod po Sloveniji. Na podoben način kot postojnsko pa je pred časom že zaprla varstvo Liin gaj v Ljubljani, izšlo pa se ji ni niti v občinah Brezovica in Kočevje.

S.p.-ji brez pravega nadzora

Neira Rekić je sicer izkoristila zakonsko možnost in se za opravljanje dejavnosti var-stva otrok registrirala v poslovnem registru, ne pa tudi pri ministrstvu, pristojnem za izobraževanje (kot zasebni vrtec, zasebni vzgojitelj ali vzgojitelj otrok na domu). Po pojasnilih ministrstva se je sicer s tem namenom oglasila pri njih in tudi dobila vsa navodila glede potrebnih pogojev, a nato ni

vložila nobene vloge.Na ministrstvu so pojasnili, da bo prav zaradi primerov takšnih »varuhov«, med katerimi je »primer izvajalke Rekić trenutno najbolj odmevno ‘varovanje otrok’«, inšpektorat RS za šolstvo in šport pozval tržni inšpektorat in socialno inšpekcijo, da pripravijo skupno strategijo za izvedbo nadzora nad vsemi sub-jekti, ki so vpisani v poslovni register in ne v register pri ministrstvu, zaradi česar njihova dejavnost varstva otrok formalno sodi na področje zdravstvenega in socialnega varstva in ne na področje predšolske vzgoje. Za nad-zor nad Rekićevo in podobnimi varuhi, ki se pojavljajo zlasti v občinah, kjer ne zagotovijo dovolj mest v vrtcu za vse otroke, čeprav je to njihova naloga, zdaj namreč formalno šolska inšpekcija ni pristojna.

Zahtevali dopolnitev zakonodaje

Na tržnem inšpektoratu pa si, kot so nam po-jasnili, že dve leti prizadevajo, da bi nadzor nad vsemi pravnimi osebami in posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom otrok, opravljala prav šolska inšpekcija. Ta je po njihovem prepričanju tudi edina pristojna za nadzor nad pogoji za varstvo otrok. Andrejka Grlić, glavna tržna inšpektorica, je povedala, da so na seji v okviru Inšpekcijskega sveta že pred dvema letoma sprejeli sklep, da se zakonodaja dopolni tako, da se zahteva vpis v razvid in izpolnjevanje pogojev za vse gospodarske subjekte, ki opravljajo dejavnost varstva predšolskih otrok in da v okviru preventivne funkcije ministrstvo, pristojno za šolstvo, obvesti javnost, kateri varuhi oziroma vrtci so vpisani v register oziroma razvid in kateri niso, pri čemer naj se javnost opozori, da le

FOTO

: VER

ON

IKA

RU

PNIK

ŽEN

KO

Primer zdaj že razvpite samostojne podjetnice Neire Rekić razkril luknje v sistemu varstva otrok

Postojna − Ko smo spomladi v našem časopisu poročali o odprtju zasebnega varstva otrok Sončki v Postojni, je kazalo, da so starši, ki so ostali v čakalni vrsti javnega vrtca, dobili primerno varstvo za svoje otroke. Le nekaj mesecev kasneje pa je primer dobil povsem drugačne razsežnosti. Ustanoviteljico Neiro Rekić, ki je varstvo predčasno zaprla, so zaradi suma goljufije »izigrani« starši ovadili, zaradi kršitev plačila za delo so ovadbo podale tudi vzgojiteljice, pod drobnogled so Rekićevo vzele inšpekcijske službe, zganili pa so se tudi na minis-trstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport.

Z novo ambulanto do nižje umrljivosti

Za oblikovanje nove ambulante so se odločili namesto da bi dodatno napolnili obstoječe ambulante, saj je za kakovostno delo že zdaj preveč opredeljenih pacientov na zdravnika, je izpostavila Vatovec Progarjeva.

V prenovljenih prostorih, ki jih bodo uradno odprli prihodnji teden, bo primernejše pogoje za delo dobila še ena ambu-lanta družinske medicine, ki se bo preselila, v bodoče naj bi tu delovala še ena referenčna ambulanta, kjer diplomirana medicinska sestra spremlja kronične bolnike in izvaja preven-tivne aktivnosti, že ta mesec pa začenja z delom tudi na novo urejena učna kuhinja.

Postojna − V Zdravstvenem domu Postojna so zaključili večji projekt prenove prostorov, ki bodo omogočili delo novi ambulanti družinske medicine. »Ta pridobitev je bistveno pomembnejša zaradi vsebine kot samih zidov. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije namreč vsak dodaten tim na primarni ravni pomeni padec splošne umrljivost za tri do deset odstotkov na 10 tisoč prebivalcev. To pa je največ, kar lahko omogočimo našim prebivalcem, saj nobena metoda, specialist ali zdravilo ne doprinaša toliko k padcu splošne umrljivosti kot ravno nov tim na primarni ravni,« je komentirala Irena Vatovec Progar, direktorica postojnskega zdravstvenega doma.

prvi izpolnjujejo pogoje in se nad njimi izvaja nadzor. Do realizacije teh sklepov po besedah Grlićeve do danes še ni prišlo. Tržni inšpektorat je tako v skladu s svojimi pristojnostmi od Rekićeve lahko zahteval le izdane račune za leto 2012, ki pa jih ta (še) ni dostavila, kar pomeni tudi oviranje inšpekcijskega postopka. Po prejeti prijavi v zvezi s kršitvami plačila za delo jo preverja tudi inšpekcija za delo, v vseh treh enotah Sončka pa je, ko so te še delovale, nadzor

opravila tudi zdravstvena inšpekcija in ugo-tovila pomanjkljivosti pri notranjem nadzoru in ravnanju z živili, neustrezni pa so bili tudi prostori, kjer se ravna z živili. Za pojasnila smo želeli zaprositi tudi Rekićevo, ki pa se nam na telefon ni oglašala, je pa za nekatere medije povedala, da je varstvo zaprla zaradi pritiska in zahtev inšpektorjev, ki da jih finančno in v prostorih najemnikov ne zmore izpolniti.•kv

Staršem bo pomagala občina»Ko se je gospa Neira Rekić pojavila v Postojni, smo njeno pobudo pozdravili, seveda ob upoštevanju, da bo izpolnila vse zakonske pogoje. Nad tem, kar se je zgodilo, smo zato zgroženi,« je komentirala Margareta Srebotnjak Borsellino, podžupanja občine Postojna in zagotovila, da bo občina staršem skušala pomagati tako, da bo poiskala ustrezne prostore za zakonito varstvo, starši pa bodo poskrbeli za vzgojiteljice, pri čemer naj bi angažirali vzgojiteljice iz varstva Sončki, s katerimi so bili sicer zelo zadovoljni. Občina pa se bo morala čim prej soočiti tudi s čakalno vrsto okrog 70 otrok, ki so ostali brez varstva v javnem vrtcu. Srebotnjak Borsellinova pravi, da bodo z okto-brom odprli en oddelek prvega starostnega obdobja v Studenem, z novim letom še dva oddelka v Osnovni šoli Miroslava Vilharja, ponovno pa bodo razpisali tudi koncesijo.

Takole zadovoljno se je maja začelo varstvo v prvi od treh enot varstva Sončki v Postojni, končalo pa se je z ovadbama, ki sta ju proti Neiri Rekić vložili starši in

vzgojiteljice.

Kako pravilno pripravljati hrano?

»Ker velik poudarek dajemo preventivi, smo želeli zlasti sladkornim bolnikom in tudi drugim, ki potrebujejo ali bodo potrebovali dietno prehrano, omogočiti praktične delavnice priprave hrane, saj pri svojem delu ugotavljamo, da ljudje dobro vedo, katero hrano morajo uživati, znajo jo tudi izbrati, veliko težav pa je pri njeni pripravi,« je Vatovec Progarjeva utemeljila odločitev za ureditev kuhinje, kjer bosta izkušen kuhar in dietetik učila udeležence pravilne priprave hrane, kasneje pa bodo znanje prenašali naprej tudi zainteresirani udeleženci sami.

V prihodnje prenova urgence in energetska sanacija

V zdravstvenem domu so za prenovo 200 kvadratnih metrov prostorov na območju nekdanjega laboratorija namenili skoraj 150 tisoč evrov. »Celotno investicijo smo izvedli z lastnimi sredstvi. Gre za prihranke zadnjih desetih let, saj smo v našem zdravstvenem domu pozitivno poslovali in smo lahko zagotovili potrebna sredstva na račun prodaje na trgu in upravljanja z objektom,« je pojasnila direktorica.Za finančno pomoč obeh lastnikov, občin Postojna in Pivka, pa bodo zaprosili pri dveh večjih investicijah, ki ju želijo izves-ti v prihodnjih letih, to je prenovi prostorov nujne medicinske pomoči in energetski sanaciji celotnega objekta, za kar bodo kandidirali tudi za evropska sredstva. Obe občini bosta zago-tovili tudi sredstva za novo reševalno vozilo, s katerim bodo zamenjali dotrajano. V zdravstvenem domu bi ga že nabavili, če se ne bi eden od prijavljenih na razpis pritožil in zahteval revizije. •vrž

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 6

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012Aktualno v regiji6

V. Mihaelov sejem v Novi vasi na Blokah

Logaška občina je praznovala

Prijateljstva ne moremo nikomur vsiliti, ampak ga lahko sprejmemo. To je bilo geslo kulturne prireditve, na kateri so med drugim podelili najvišja občinska priznanja. Uverturo so zaupali domačemu simfoničnemu orkestru Cantabile, ki je pod vodstvom maestra Marjana Grdadolnika tudi tokrat navdušil občinstvo, v kulturnem programu pa so se predstavili tudi društvo Dlan na dlan, otroški pevski zbor iz vrtca Kurirček in folklorna skupina iz Hotedršice ter s tukajšnje Osnovne šole 8 tal-cev. Svojo kulturno ustvarjal-

FOTO

: BLA

NKA

MA

RKO

VIČ

KOCE

N

S slavnostno sejo logaškega občinskega sveta so poleg praznika občine zaznamovali tudi 30-letnico pobratenja s tržaško občino Repentabor in podelili najvišja občinska priznanjaLogatec – Praznovanje, ki v logaški občini poteka že ves september, je vrhunec doživelo preteklo nedeljo, ko sta se slavnostne seje poleg re-pentabrskega župana Marka Pisanija s sodelavci udeležila tudi minis-trica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak in evropski poslanec ter predsedniški kandidat dr. Milan Zver. Slavnostni seji so poleg občinskih svetnikov in številnih obiskovalcev prisostvovali tudi nekateri nekdanji župani občine Logatec ter sosednjih občin.

Univerza za dejavno starost

Do zadnjega kotička polna Prešernova dvorana logaškega Narodnega doma je samo dokaz več, da so starejši željni znanja in učenja, kar je v pozdravnem nagovoru poudaril tudi župan Berto Menard, ki je, kot smo slišali, ves čas simpatiziral z ustanavljanjem univerze. Njena ustanovitev bo starejšim prebivalcem Logatca in okolice olajšala dostop do izobraževanja, saj obiskovanje podobnih ustanov v Ljubljani postaja vse dražje, pa tudi članarina in šolnina bosta v novo-ustanovljeni univerzi nižji

FOTO

: BLA

NKA

MA

RKO

VIČ

KOCE

N

V Logatcu ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje – Po ustanovnem občnem zboru že 40 članov, vpis še potekaNa občnem zboru Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje je bila sredi septembra v Logatcu tudi formalno ustanovljena univerza za starejše. Pod geslom Investicija v znanje izboljšuje in podaljša kvaliteto življenja bo starejšim prebivalcem Logatca in širše okolice ponudilo, različne izobraževalne programe, na začetku angleščino, italijanščino, umetnostno vzgojo, računalništvo, svet šaha in še nekat-ere. S tem se bo omenjena notranjska občina pridružila največji mreži izobraževanja odraslih v Sloveniji, ki šteje že 45 univerz.

nost so predstavili tudi gostje iz Repentabra.»Nismo v zavidljivem položaju, a v Logatcu raste optimizem – tako na kul-turnem kot na gospodarskem in športnem področju,« je v svojem nagovoru dejal logaški župan Berto Menard in poudaril, da so ljudje polni idej za napredek in razvoj ter pripravljeni pomagati. Marko Pisani, župan občine Re-pentabor, je poudaril, da ima pobratenje za ljudi, ki živijo onstran meje, še poseben pomen, in izrazil prepričanje, da bi prav ti Slovenci morali imeti svojega predstavnika

v državnem zboru. »Ver-jamem, da si pred 30 leti nihče ni mislil, v kakšnih okvirih bomo praznovali današnji jubilej. Okviri so se spremenili, prijateljstvo je ostalo,« je med drugim dejal Pisani, ki je prepričan, da to prijateljstvo predstavlja delček mozaika nove, združene Evrope. Ministrica Novakova je med drugim spomnila, da urad za Slovence v zamejstvu in po svetu spodbuja sodelovanje in povezovanje med občinami, zlasti zamejskimi, da bi tudi Slovenci v matični domovini spoznali, koliko truda terja ohranjanje identitete med

našimi rojaki, obenem pa pripomore k ustvarjanju skupnega kulturnega prostora. Po njenih besedah sta občini Logatec in Repentabor lahko zgled takšnega povezovanja in sodelovanja. Trenutni časi niso dobri, je dejala ministrica, a bili so že mnogo slabši, z aktivnostjo in pripravljenostjo pa jih lahko napravimo boljše. Tu po njenem mnenju ni prostora za pesimizem in jadikovanje. Da Slovenci zmoremo in smo dovolj močni, da potegnemo voz naprej, je menil tudi dr. Milan Zver, ki je spomnil na politično krizo in nezaupanje,

glede reform, ki so pred nami, pa je prepričan, da bodo prinesle napredek. V drugem delu slavnostne seje je župan Menard podelil najvišja občinska priznanja, in sicer Spominsko plaketo z znakom občine Logatec Prostovoljnemu gasil-skemu društvu Laze Jako-vica za 90-letno uspešno in požrtvovalno delo in Twirling klubu logaških mažoret ob

40-letnici delovanja. Za enako obletnico je Listino občine Logatec prejela Zveza kul-turnih organizacij Logatec.Večer se je končal slikovito, v pravem pomenu besede, saj je logaški župan svojemu kolegu iz Repentabra v spomin podaril sliko, ki jo je logaški akademski slikar Matej Pečenik ustvaril med samo slovesnostjo. •Blanka Markovič Kocen

kot v prestolnici. Članarina za vse študijsko leto bo namreč znašala 20, šolnina za semester pa 40 evrov in jo bo mogoče plačati v dveh obrokih. Društvo Univerza za tretje življenjsko obdobje se bo namreč financiralo iz članarin, pridobiti pa bodo skušali tudi javna sredstva prek razpisov in, seveda, donacije.»Po podatkih Eurostata smo Slovenci na drugem mestu v Evropi po izobraževanju starejših,« je med drugim na občnem zboru povedala dr. Dušana Findeisen, avtoriteta in ena izmed začetnic uni-

verze za tretje življenjsko obdobje, ki sta jo na dogodek povabili glavni pobudnici ustanovitve, Bibijana Mihevc, direktorica logaške knjižnice, in Metka Rupnik, dolgo-letna ravnateljica tukajšnje osnovne šole in novopečena upokojenka. Dr. Findeisnova je orisala njeno zgodovino od skromnih in plašnih začetkov pred 30 leti do danes, ko je to največja mreža izobraževanja odraslih v Sloveniji. Na logaški univerzi bodo poleg izobraževanja v študijskih programih in predavanj pripravljali tudi izobraževalne tabore in

turizem, strokovna srečanja, posvetovanja in sestanke, seminarje, delavnice in poletne šole ter druge oblike izobraževanja na področjih, ki starejše zanimajo. Kot je povedala Mihevčeva, pa se bodo študijsko povezovali tudi s sorodnimi organizaci-jami doma in v tujini. Za prvo predsednico društva je bila izvoljena Metka Rupnik.

Udeleženci občnega zbora so v razpravi izrazili zado-voljstvo nad ustanovitvijo univerze ter med drugim predlagali vzpostavitev študijskega programa o zdravem načinu življenja v tretjem življenjskem obdobju, za kar imajo po besedah Bibi-jane Mihevc že ponudbo dr. Alenke Kafol in bodo razpis-ali program, če jim bodo to

dopuščala finančna sredstva in prostorske zmogljivosti. Po ustanovnem občnem zboru se je v društvo vpisalo 40 članov, kakih 20 pa jih po besedah ustanoviteljic še pričakujejo.Vpis v študijsko leto 2012/2013 poteka še v sredo, 26. septembra, med 17. in 19. uro v Narodnem domu. •Blanka Markovič Kocen

Na ustanovnem srečanju Univerze za tretjo življenjsko obdobje so za predsednico slednje

izbrali Metko Rupnik.

Slavnostno sejo je spremljal tudi logaški simfonični orkester

Cantabile.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 7

www.nkr-novice.si

10let 7Aktualno v regiji

Znana sta občinska nagrajencaŽeljko Grginčič je s smučanjem povezan že od malih nog; danes pa s svojo ekipo skrbi za smučišče Ulaka v Starem trgu, ki je – čeprav majhno – opremljeno po profesionalnih standardih. Od pomladi do jeseni pregledujejo, popravljajo in dopol-njujejo tehnično opremo, pobirajo kamenje na smučišču, se izobražujejo. Predvsem Željkova naloga pa je zbiranje sofinancer-skih sredstev, tako sponzorskih in dona-torskih kot tistih, za katere se prijavlja na različne razpise. Delovanje smučišča pa omogoča tudi občina. Občinski svetnik Boris Hribar, ki je Grginčiča predlagal za

prejemnika srebrnega grba, meni, da si priznanje zasluži, ker mu je uspelo združiti tehniko, denar in ljudi.

Antona Šepa je za prejemnika priznanja predlagala svetniška skupina SD v občinskem svetu. Že od otroštva se uk-varja s kulturnim ustvarjanjem. Gledališko dejavnost v Loški dolini je dolgo časa vzdrževal na visokem nivoju. Režiral je 22 gledaliških del in igral v 30 igrah. Napisal je tudi več pesmi, ki jih recitira na proslavah in prireditvah. Nekaj umetniškega izražanja pa je izživel tudi v poklicu, s katerim se je ukvarjal, kamnoseštvu. Na lastne stroške

je postavil 24 spominskih obeležij časa in dogodkov med NOB. S svojim kulturnim ustvarjanjem in drugim delom je Anton Šepec po mnenju predlagateljev prispeval tudi k promociji Loške doline.Željku Grginčiču in Antonu Šepcu bo župan Janez Komidar srebrni grb izročil ob občinskem prazniku, 19. oktobra. Na občini so sicer prejeli štiri predloge za podelitev srebrnega grba, a so svetniki potrdili pred-log komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da letos podelijo le dve občinski priznanji. •Petra Trček

Letos priznanje v roke Željku Grginčiču in Antonu ŠepcuStari trg pri Ložu – V Loški dolini so svetniki že potrdili dva prejemnika občinskega priznanja srebrni grb Občine Loška dolina. Ob občinskem prazniku, 19. oktobru, bo župan Janez Komidar srebrni grb izročil Željku Grginčiču, vodji tehnične sekcije Smučarskega kluba Kovinoplastika Lož, in Antonu Šepcu, ki je zaznamoval kulturno življenja v Loški dolini, aktiven pa je bil tudi na drugih področjih življenja.

Občinski prostorski načrt spravili pod streho

Občina je prejela okoli 70 pobud za spremembe prejšnjega prostorskega načrta, ki so jih poslali posa-mezniki in institucije, ki so želeli graditi ali kako drugače posegati v prostor. Večinoma so želeli graditi stanovanjske hiše ali pa s spremembo na-

menske rabe prostora dvigniti vrednost zemljišča.

Predloge so pregledale pristojne institucije, od raznih ministrstev do Zavoda za ribištvo Slovenije in agencije za okolje, s katerimi je občina po besedah župana Janeza Ko-midarja kar nekaj časa uskla-

jevala in poskušala utemeljiti posamezne posege v prostor. V začetku julija letos so na občini le prejeli sklep, da je nov občinski prostorski načrt usklajen z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora.Z novim opn-jem bo stano-vanjska poselitev sprva

Nov občinski prostorski načrt predvideva tudi območja, namenjena gradnjiStari trg pri Ložu, 6. september – Z 12 glasovi za in dvema proti so svetniki v Loški dolini sprejeli nov občinski prostorski načrt (opn). Čeprav so sprva imeli kar nekaj pripomb in kritik na predlagani pros-torski dokument, pa je na koncu prevladalo mnenje, da je bolje, da ta krovni prostorski akt občine sprejmejo, kot pa da se vrnejo v začetno fazo. Tako bi namreč zaradi dolgotrajnih usklajevanj z državnimi in-stitucijami izgubili več let, preden bi lahko odločali o novem opn-ju.

Državnih in evropskih sredstev (še) ni

Tako kot na proračun drugih občin je tudi na loškega vplival novi zakon o uravnoteženju javnih financ, je pojasnil Komi-dar. A rebalansa niso sprejemali le zaradi tega, pač pa tudi zaradi tega, ker imajo težave pri zagotavljanju sredstev za nekatere projekte, ki so jih nameravali izvesti v letošnjem letu. »Občina namreč do zdaj še ni prejela nobenega sklepa o tem, ali smo bili uspešni pri kandidiranju za državna oziroma evropska sredstva na raznih razpisih,« pravi Komidar. Vsega skupaj gre za dobrih 300 tisočakov, za kolikor je nižji tudi letošnji

proračun. Načrtovanih evropskih in državnih sredstev torej v Loški

dolini še ni, zaradi česar stojita dva večja projekta. Eden je obnova osnovne šole v Babnem Polju, za katero naj bi do-bili 100 tisoč evrov državnega denarja. »Glede na to, da smo v proračunu rezervirali lastna sredstva, nimamo pa sklepa o uspešnosti na kandidaturi, smo morali ta denar črtati iz načrtovanih postavk proračuna in ga prerazporediti.«

Rebalans proračuna delno posega v financiranje še enega

V Loški dolini sprejeli rebalans proračunaStari trg pri Ložu, 6. september – V začetku septembra so svetniki v Loški dolini med drugim potrdili rebalans letošnjega proračuna. Kot je pojasnil župan Janez Komidar, so morali letošnji proračun prilagoditi spremembam predvsem zaradi dveh razlogov.

omejena na še neizkoriščene predele v naseljih in zasel-kih, predvideli pa so še večjo površino za pozidavo na območju Ograd v Starem trgu. »Predloge za razpršeno gradnjo smo upoštevali le, če smo jih lahko utemeljili z načrtovanim razvojem naselij,« je pojasnil župan Janez Komidar. Večina naselij ima namreč že zdaj dovolj stavbnih zemljišč za prihodnji prostorski raz-voj. »Mladi se zdaj ne bodo več mogli izgovarjati, da se odseljujejo, ker v Loški dolini

ne morejo graditi, saj je na voljo dovolj zazidalne površine, da si ustvarijo dom,« meni Komidar.

Industrijske dejavnosti so z opn-jem omejili na območja, ki jih zavzemajo že zdaj: za malo gospodarstvo cona v Markovcu, poleg tega pa še območja večjih podjetij v okolici Starega trga in v Babnem Polju. Predvideli so tudi prostor za obvozno cesto okoli Starega trga, ki jo nam-eravajo zgraditi v prihodnjih letih.

»Opn ni zacementiran dokument,« je še poudaril župan Komidar. Če občani ali institucije v prihodnje ugotovijo pomanjkljivosti opredelitve rabe določenega območja rabe, je to mogoče popraviti. Na občino morajo nasloviti pobudo za dopol-nitev ali spremembo. »Post-opki pridobivanja mnenj in soglasij pristojnih institucij za posamezna območja so precej krajši kot za celoten občinski prostorski načrt,« je še dodal Komidar. •Petra Trček

Pivka − V Parku vojaške zgodovine Pivka je ta teden potekal šesti Festival vojaške zgodovine, ki je bil v znamenju odprtja posebne razstave »Oklep svobode« o ameriški vojaški pomoči Jugoslaviji v 50. letih 20. stoletja, ki sta se ga udeležila tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli in obrambni minister Aleš Hojs.Jugoslavija se je po drugi svetovni vojni kot komunistična država gospodarsko in politično pop-olnoma naslonila na Sovjetsko zvezo, od katere je bila odvisna tudi v vojaškem smislu. Ko je bila leta 1948 z resolucijo Informbiroja izločena iz kroga na Sovjetsko zvezo vezanih komunističnih držav, je bila v veliki zagati Jugoslavija prisiljena navezati stike z zahodnimi državami, saj se je njena slabo oborožena in opremljena armada znašla pred resno nevar-nostjo invazije Rdeče armade in vojska satelitskih držav. »Jugoslovansko vodstvo je takrat z raznimi diplomatskimi manevri navzven kazalo namero, da

se namerava tesno povezati z zahodnimi demokracijami in celo priključiti zvezi NATO. Zlasti ZDA so zato Jugoslaviji namenile izjemno veliko vojaško pomoč, s katero so želeli zavarovati Jugo-slavijo pred vojaškim posegom z vzhoda ter posredno zavarovati Italijo in sredozemski prostor,« so pojasnili v Parku vojaške zgodovine, kjer so pripravili razstavo o tej nepoznani in de-setletja zamolčani temi. Pri jugoslovanskem političnem vod-stvu je vojaška donacija namreč zbujala nekakšno nelagodje in nikoli ni bila obešena na velik zvon. Po drugi strani pa se je Jugoslavija že po nekaj letih spet naslonila na Sovjetsko zvezo in vedenje o tej pomoči v orožju je kmalu utonilo v pozabo. Oklepna vozila iz ameriške vojaške pomoči sicer sodijo tudi med najdragocenejše eksponate Parka vojaške zgodovine. Festival vojaške zgodovine, s katerim se organizatorji trudijo ohranjati in predstavljati bogato zgodovinsko in vojaško dediščino okolja, je osrednji dogodek leta v Parku, glavni turistični dogodek v občini Pivka, obenem pa največji vojaško-zgodovinski in ponazoritveni dogodek v državi. •vržFO

TO: V

ALT

ER L

EBA

N

Ameriška vojaška pomoč Jugoslaviji − desetletja zamolčana tema

večjega projekta, in sicer v nadaljevanje gradnje kanali-zacijskega sistema Dane, ki bo pokril naselji Podcerkev in Nadlesk.

Denar, ki ga je občina namenila za odložene investicije, so preusmerili v druge projekte. Predvsem so se posvetili inves-ticijam na področju cestnega prometa, uspelo jim je izvesti tudi načrtovani obnovi hudourniškega vodonosnika. »Sredstva smo dobro porabili,« meni Komidar, v prihodnje pa si želi, da bi hitreje prišli do sofinancerskih sredstev, tako državnih kot tudi evropskih. •Petra Trček

Po skrajšanem postopku so svetniki na septembrski seji sprejeli tudi odlok o spremembah odloka o varstvu pred

naravnimi in drugimi nesrečami.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 8

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 20128 Aktualno v regiji

Spodbujajo sadjarjenje in vrtnarjenje

»Želimo se povezati s ciljnimi skupinami in predstaviti naše delovanje, poleg tega pa želimo starejšim popestriti njihov vsakdan, ljudi obvestiti o vrtnarjenju in sadjarjenju, mlade pa vzpodbuditi k zavedanju, da si lahko sami pridelajo hrano,« pravi Turk Matejeva.

Pripravili so predavanja o zdravilnih zeliščih, razstave starih sort sadja – ena je bila tudi v logaški večnamenski dvorani –, in druge razstave, ocenjevali so sadne sokovi s kmetij na območju Lasa Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe. Po drugi strani so zani-

manje za vrtnarjenje, sadjarjenje in gojenje zelišč vzpodbujali z rednimi oddajami in strokovnimi prispevki. V nekaterih domovih za starejše so zasadili zeliščne vrtičke, za kat-ere zdaj skrbijo stanovalci domov.

Na treh osnovnih šolah so imeli vrtnarski krožek, na katerem so učenci sejali, sadili in pridelovali vrtnine in zelišča, nato pa jih predelovali. Vladka Turk Mate upa, da bo vrtičkarski krožek zaživel na še kateri šoli. »Želimo še razširiti naše dejavnosti, zato bomo zelo veseli, če bodo še na kateri šoli pripravljeni

vključiti vrtnarski krožek med svoje interesne dejavnosti.«

V okviru projekta so vzpostavili sadjarsko Med-vedovo pot, ki se ji je zaenkrat priključilo 17 kmetov, ki prodajajo sadje in izdelke iz njega: žganja, suho sadje, marmelade. S svojimi izdelki in pridelki so se predstavili tudi v centru starejših. »Medvedovo pot smo zasno-vali z namenom, da povežemo mogoče nekoliko nenaravno povezavo med Notranjci in Dolenjci in mislim, da nam je kar uspelo,« meni Turk

Matejeva. Vladka Turk Mate si želi, da bi s podobnimi

projekti lahko nadaljevali tudi v prihodnje, saj je prepričana, da bodo tako pridelovanje zelenjave, sadja in zelišč približali odraslim, mlade naučili na to, ostarelim pa z zasaditvijo zeliščnega vrtička ob domovih za starejše popestrili vsakdan. •Petra Trček

V okviru projekta Sadje, zelenjava in zelišča – naša prihodnost so sadjarjenje, vrtnarjenje in zelišča približali odraslim, predvsem pa otrokom in starejšim – Vzpostavili so notranjsko-dolenjsko sadjarsko Medvedovo pot

Cerknica, 6. september – V centru starejših Deos v Cerknici so predstavili projekt Sadje, zelenjava in zelišča – naša prihodnost. Kot je povedala vodja projekta Vladka Turk Mate, so se projekta lotili z namenom, da bi povezali otroke v šolah in vrtcih, kmetijske pridelovalce in ostarele v domovih za starejše.

V soboto, 25. avgusta, so se na Vrhu Svetih Treh Kraljev srečali naši farani, ki so starejši od 70 let. Dogajanje se je začelo ob 11. uri s sveto mašo, ki jo je v domači cerkvi daroval naš novi župnik g. Andrej Sever. Med sveto mašo, ki so jo popestrili pevci mešanega cerkvenega zbora, je župnik vsem prisotnim podelil zakrament bolniškega maziljenja. Po sveti maši in skupnem fotografiranju pa so se starostniki skupaj s svojimi partnerji preselili v župnišče, kjer jih je že čakalo kosilo, ki ga je pripravilo podjetje Sklednik iz Žirov. Zraven seveda spada tudi rujna kapljica, za katero smo poskrbeli predstavniki KS Vrh. Srečanja se je udeležilo 23 faranov, ki so bili zelo zadovoljni, da so se srečali in se med sabo kaj pogovorili. Obžalujejo pa, da se nekateri srečanja niso mogli ali hoteli udeležiti, saj je bilo povabljenih 51. Po kosilu smo poklepetali in prisluhnili glasbenim melodijam, ki jih je iz harmonike izvabila krajanka Marjanca Hribernik. Vsi udeleženci pravijo, da jim taka srečanja veliko pomenijo, in upajo, da se jih bodo lahko še velikokrat udeležili. •Štefka Hribernik

Srečanje starejših faranovPrejeli smo

Začarani grad Snežnik

Avtor Borut Kraševec skozi objektiv že več let beleži podobe domače in njemu ljube Loške doline. Za svoje delo je doslej prejel že več nagrad, lani tudi priznanje – Srebrni grb občine Loška dolina za dragocen prispevek h kulturnemu ustvarjanju in tradiciji na tem delu Notranjske. Tokrat se avtor predstavlja s ciklusom 38 izbranih fotografij, ki so s krajšimi premori nastajale v obdobju dvanajstih let, pravi avtor Borut Kraševec, doma iz Starega trga. »Prvič sem te snežniške odseve začutil, ko se je grad s svojimi stolpiči ogledoval tudi v zrcalu naraslih voda, ki so ob poplavi na prelomu tisočletja, novembra leta 2000, segale prav do njegovega obzidja,« zato obiskovalce razstave ne čudi, da je svoj ciklus naslovil Začarani grad. Pa ne samo zaradi odsevov in magičnih podob, ki jih grad zrcali v vsakem letnem času, temveč tudi zaradi skrivnostnih utrinkov, ki jih je avtor doživljal na svoj način. »V njih prebi-

ram nedokončan zgodovinski roman, ki svojo skrivnost hrani že tisočletja. Sprašujem se, kdo in kdaj je prvi začel pisati in kdo prebirati to zgodbo, ki jo z gradom prepojena voda nosi s seboj vse tja do Črnega morja,« na drugi strani pa odgovarja, da mu grad s svojo večstoletno zgodovino vzbuja spoštovanje, »saj v sebi skriva mnogo zgodb in skrivnosti«, tudi zaradi menjave lastnikov, ki je posledično vplivala na menjavo podobe gradu. »Ta njegova podoba pa se nenehno spreminja tudi v odsevih, ki ga obdajajo. Privlačnost gradu in njegove dediščine ter zgodbe, ki jih zrcalijo odsevi, so me nagovorile k tovrstnemu ustvarjanju,« dodaja. V fotografski objektiv je beležil odseve gradu zjutraj in zgodaj dopoldan ter v vseh letnih časih in ob posebnih vremenskih pogojih. »Vesel bom, če bodo tudi te fotografije našle pot do ljudi in bom lahko z njimi delil ujete trenutke,« sklene avtor. •Barbara Čepirlo

FOTO

: SIN

IŠA

RA

NČO

V

Avtor Borut Kraševec bo v galeriji Gradu Snežnik svoje fotografije Začaranega gradu razstavljal do 7. oktobra.

Ciklus 38 fotografij avtorja Boruta Kraševca v galeriji gradu Snežnik Kozarišče, 7. september – V galeriji snežniškega gradu bo do 7. oktobra na ogled razstava 38 fotografij domačega avtorja Boruta Kraševca. Naslovil jih je Začarani grad. »Odsevi gradu Snežnik in narave, ki ga obdaja, me vedno znova očarajo in hkrati začarajo s svojimi na trenutke magičnimi podobami, ki spominjajo na pravljico o začaranem gradu. Navdušujejo me s svojo poezijo,« je svoje občutke na odprtju posnetih fotografij izrazil avtor.

Projekt Sadje, zelenjava in zelišča – naša prihod-nost je projekt Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana in poteka že drugo leto, izvajajo pa ga v okviru Lokalne akcijske skupine Po poteh

dediščine od Idrijce do Kolpe, in sicer od Logatca prek Notranjske in Dolenjske do Kostela. V okviru programa Leader ga sofinancira Evropska unija.

Logatec, 15. septem-ber – Minuli konec tedna se je pod okriljem Društva likovnikov Logatec v Stekleni galeriji odprla razstava, na kateri se predstavlja 21 avtorjev, udeležencev osmega Extempore Lo-gatec. Likovniki so ustvarjali na temo Značilnosti Logatca in okolice, na ogled pa so slikarska in kiparska dela v različnih tehnikah. Krog udeležencev se je letos precej razširil, logaškim likovnikom so se pridružili tudi ustvarjalci iz drugih slovenskih krajev, Ljubljane, Kamnika, Idrije, Vrhnike in Loškega potoka. Dela je pregledala komisija v sestavi likovne kritičarke in umetnostne zgodovinarke Anamarije Stibilj Šajn in Vida Sarka, akademskega oblikovalca. Stibilj Šajnova je spregovorila o nagrajenih delih in predstavila razstavo kot celoto, prijetno pa jo je presenetila večja udeležba, saj extempore prerašča lokalne okvirje. Prvo nagrado je za delo Poplave na Logaškem v tehniki akvarela dobil Logatčan Jože Matjašec, drugo Ivanka Krasnik iz Vrhnike, tretjo nagrado v Ljubljani živeči akademski slikar Jurij Kravcov, priznanji pa sta dobi-la še kipar Franc Godina in slikar Mitja Milavec. Na letošnjo temo so likovniki lahko ustvarjali že teden prej na enodnevni slikarski koloniji, ki se je v čudovitem vremenu odvijala na prostem v Logatcu. Razstava je na ogled do 26. septembra, vsak dan med 19. in 21. uro. •smč

Logaški ex−tempore

FOTO

: SA

ŠA M

USE

C ČU

K

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 9

www.nkr-novice.si

10let 9Pogovor

Kaos v glavah je treba očistiti

Kako in kdaj ste v sebi prepoznali sposobnost zdravljenja oziroma lajšanja težav s pomočjo kozmične energije?S tem sem živel približno od 12. leta naprej, ko se je moja sestra težje poškodovala v prometni nesreči in so jo zdravili s pomočjo bioenergije. Pred desetimi leti sem se začel ukvarjati z masažo, z leti pa sem spoznal, da se z masažo ne da odpraviti vseh težav. Pravzaprav so me ljudje pripeljali do tega, saj so pri meni iskali več informacij glede zdravja in počutja. Enostavno nisem imel več orodja, s katerim bi pomagal ljudem, ki so pri-hajali k meni z različnimi bolezenskimi stanji, ki se jih s samo masažo ne da odpraviti. Med drugim so mi skozi pogovor zau-pali svoje težave, kar me je pripeljalo do tega, da sem se začel zavedati globljega pomena naših misli in čustev. Danes lahko rečem, da so ta vzrok za vsa bolezenska stanja. Takrat so me za-nimale izključno tehnike zdravljenja, ki so povsem naravne in brez stranskih učinkov ter predvsem potrjene kot učinkovite. Spoznal sem zdravljenje s pomočjo kozmične energije oziroma bioenergije, ki se je izkazalo za izjemno učinkovito.

Da ste postali bioterapevt, ni bila dovolj samo kozmična en-ergija. Kako pomembne so znanje in izkušnje, ki jih dobite med zdravljenjem?Osnova je znanje – teorija, tako kot pri vsaki stvari, da lahko stvari razumeš. Zelo pomembna je lastna iniciativa oziroma potreba po razumevanju, znanju, raziskovanju. Nihče od tistih, od katerih sem se učil, ni prišel sam. Do ljudi in strokovnja-kov s tega področja je zelo težko priti, saj so kljub poznavanju zelo zaprti glede dajanja informacij. Moje vztrajnost in trma, predvsem pa želja po znanju mi tu zelo koristijo. Dobil sem informacije, ki so me predvsem usmerjale pri lastnem razisko-vanju. Najbolj pomembno se mi je zdelo poslušati sebe v tej meri, da sem si na podlagi vseh informacij, predvsem pa na delu s pacienti, na podlagi spremljanja stanj in rezultatov ter ob upoštevanju zakonov delovanja energije oblikoval svoje stališče in način dela, za katerim lahko danes stojim.

Pravzaprav ste prevodnik, skozi katerega gre energija v telo človeka oziroma pacienta. To občutim tudi na svojih dlaneh. Odkar sedim tu, so moje dlani zelo tople. Energija torej posega v naše bistvo, v najnižjo točko.Jaz ne zdravim, zdravi energija. Moja naloga je, da vzpostavim kontakt za pretok energije, ki potuje preko mene na telo pacienta. Moja odgovornost je, da delam na sebi, sem umir-jen, imam urejeno situacijo doma, sem v dobri psihofizični kondiciji in imam dober odnos z okolico. Vse to vpliva na

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Dejan Fabijančić se je z bioenergijo prvič

srečal pri zgodnjih 12. letih, ko so z enako

metodo zdravili njegovo sestro.

Bioterapevt Dejan Fabijančić pravi, da vzroki za bolezni izhajajo iz naših misli – Urejene, pozitivne misli prinašajo dobro energijo in pozitivne dogodke v življenju

Nemalo je takih, ki ne verjamejo v čudeže, vse več pa nas je naklonjenih naravnemu zdravljenju s pomočjo bioenergije. Tudi zaradi svoje radovednosti sem v postojnskem hotelu Šport obiskala Dejana Fabijančića, bioterapevta iz Ilirske Bistrice, ki me je skozi pogovor in delo še bolj prepričal v moč neomejene kozmične energije, s katero zdravi ljudi od vsepovsod. K njemu prihajajo oboleli za različnimi boleznimi. Med njimi so tudi taki, od katerih je medicina že dvignila roke. Dejan pri delu z rokami ne čara, marveč prek njih odda-ja kozmično oziroma vseprisotno energijo. Da ima to danost, je občutil že zgodaj, zato se je odločil, da bo do duševnega in telesnega zdravja pomagal vsem, ki bodo pripravljeni sprejeti njegovo pomoč.

kvaliteto mojega dela. Ta je vzpostaviti ravnovesje, da je pretok energije v telo pacienta nemoten in čist. V delo energije se ne smem vpletati s svojimi mislimi. To mi ni dovoljeno. V kolikor bi se vpletal s svojimi mislimi, energija ne bi bila več čista, moj um bi vzel energijo, ki je namenjena za zdravljenje.

V kolikšnem času lahko pričakujemo rezultate ali izboljšanje počutja oziroma celo odpravo težav?Težko je posploševati, odvisno od bolezenskega stanja. Konk-retni učinek pri slabokrvnosti bi lahko merili zgolj vzporedno z delom na pacientu, na primer odvzem krvi pred terapijo in takoj po terapiji, pri čemer so učinki pri bolečinskih stanjih vidni takoj. Praviloma se lahko oceni učinkovitost terapije na posamezniku po približno treh tednih po terapiji. Energija pa je tudi v vmesnem času, ko počivamo oziroma nismo na terapi-ji, vseskozi deluje v telesu in uravnava stanje, zato so v tem času možna tudi navidezna poslabšanja stanja. Za oris naj navedem primer migrenskih stanj, pri katerih se lahko v času treh ted-nov po terapiji pojavijo še močnejši in pogostejši glavoboli, kar je za pacienta neprijetno, vendar se stanje po treh tednih umiri in izboljša. So tudi primeri, ko glavobolov po terapiji ni več.

Energija se nas očitno dotakne različno.Tako je. Energija na vsakega posameznika deluje različno glede na njegovo stanje. K meni prihajajo predvsem bolniki s težkimi bolezenskimi stanji, kronični bolniki, zato je največkrat potrebno sistematično zdravljenje. Narobe je, da ljudje po desetih, dvajsetih ali celo več letnih vztrajajočih bolezenskih stanjih pričakujejo ozdravitev čez noč. Telo enostavno potre-buje čas, da se rehabilitira. Čudežnih ozdravitev ne obljubljam, saj bi to bila čista potegavščina z moje strani.

Pa ni potegavščina. Dokaz so ljudje, ki prihajajo k vam. Vas obiščejo tudi zdravi ozi-roma taki, ki nimajo poseb-nih zdravstvenih težav?Res je. Ljudje pridejo tudi na preventivno obravnavo. Govorimo o majhni skupini ljudi, saj je malo takih, ki se zavedajo pomena zdravja in so pripravljeni zase nar-editi veliko, da ne bi prišlo do bolezenskih stanj. To so ponavadi ljudje, ki so športno aktivni in živijo z naravo. Veliko je primerov izčrpanosti od vsakodnevnih obveznosti, bodisi službenih ali ostalih, nekateri enostavno pridejo na terapijo po svoj mir, drugi pridejo na regeneracijo oziroma polnjenje baterij. Z njimi delam na krepitvi imunskega sistema. Taki pa-cienti me obiskujejo približno

na pol leta. To se mi zdi prava pot v skrbi za svoje zdravje. Preveč je takih, ki prihajajo k meni, ko je stanje že zelo resno in pričakujejo čudež. Profesionalni šport je eno od področij, kjer se tovrstnih oblik preventive in zdravljenja poslužujejo v vse večji meri. Prav tako je opaziti, da se takega načina preventive in zdravljenja poslužujejo tudi podjetja, ki se zavedajo pomena zdravja svojih zaposlenih. Bioterapija deluje na podzavest, kar pomeni, da lahko z njo vplivamo na vsa bolezenska stanja brez izjem, tudi pri bolnikih, ki so, na primer v nezavestnem stanju in ne morejo aktivno sodelovati pri terapiji.

Zdi se, da je vse več takih, ki se namesto uradne medicine poslužujejo naravnih metod zdravljenja in samozdravljenja, s katerimi se najprej dotaknemo zavesti. Že starodavna medicina je slonila na tem, da je tako rekoč vse v glavi. Kaj pravite? Se popolnoma strinjam. V današnjem času je v glavah ljudi kaos, za kar bi mi dejali, da ga je potrebno ozavestiti in očistiti. Zato posledično prihajajo ljudje po pomoč k meni na tak način, kot ga izvajam jaz, k nekom drugem pa z drugimi prijemi. V kolikor bi ozaveščali vzroke za različne probleme, bi prišlo zelo redko do bolezenskih stanj. Urejene, pozitivne misli prinašajo dobro energijo in pozitivne dogodke v življenju. Nasprotno pa delujejo negativne misli in čustva, kot so na primer jeza, strah, ljubosumje … Te prinašajo negativne do-godke v življenje.

Se pravi, da na dobro telesno počutje in zdravje vpliva tudi kakovost življenja, denimo, dobri človeški odnosi oziroma zadovoljstvo, sreča in mir v partnerskem odnosu?Seveda in to zelo veliko. Podpora v družini in okolici je zelo pomembna. V kolikor je način razmišljanja drugačen, bodisi med dvema v partnerskem odnosu ali odnosu do družbe, je prav, da posameznik oceni, ali se je sposoben spopasti s stresom, ki spremlja življenjske situacije, sicer se je od takih odnosov oziroma situacij najbolje umakniti.

Na kakšen način se pa vi sproščate?Sproščam se s svojimi hobiji, športom in z meditacijo. Ve-liko delam na tem, da ohranjam zdravje in dobro psihično in fizično kondicijo • Barbara Čepirlo

Bioterapevt Dejan telesno in psihično ravnovesje vzpostavlja s pomočjo kozmične energije, ki jo na telo pacienta prenaša skozi roke.

Zdravljenje je uspešno pri vseh boleznih, trajanje terapije pa je odvisno od vrste in stopnje bolezni.

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 10

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 201210 Regijske kulturne diagonale

Načrtujejo podeželski center

Predstavitvenega srečanja se je udeležilo več kot 60 obiskovalcev. Med njimi župan Občine Loška dolina, Janez Komidar, župan Občine Cerknica, Marko Rupar, direktor Javnega zavoda za kulturo in turizem Grad Snežnik, Matjaž Žnidaršič, ravnateljica Osnovne šole heroja Janeza Hribarja, Sonja Jozelj, direk-tor Zavoda ARS VIVA, Zavoda za kulturno integracijo in socializacijo družbenih skupin, Benjamin Žnidaršič, predstavnika Društva ljubiteljev Križne jame, Gašper Modic in Alojz Troha, predstavniki Čebelarskega društva Loška dolina, predstavnici nevladne-ga stičišča Boreo iz Postojne, Tatjana Hvala in Ana Širca, predstavnici Regionalne razvojne agencije Notranjsko-kraške regije Mateja Simčič in Dragica Bratanič, predstavnica Turističnega društva Postojna in Turistične zveze Brkini, Kras, Notranjska Marica Gombač, Agencija Vinetou ter Metka Starič iz Zavoda Parnas iz Velikih Lašč. Prišli so tudi predstavniki iz sosednje Republike Hrvaške – Primorsko-goranske županije. Turistični ponudniki: Apartman Wolf, Palčava šiša iz Plešc, Obiteljsko poljoprivredno gospodarst-

vo (OPG) Pintar iz Čabra ter Kuća za odmor »Kozji Vrh«.Udeleženci konference so si najprej ogledali Rihtarjevo domačijo, ki je bila vpisana v Franciscejski kataster že leta 1823. Domačijo sestavlja hiša, kašča in gospodarsko poslopje s hlevom. Umeščena je v osrednji del Babnega Polja nasproti župnijske cerkve sv. Nikolaja.Predstavitev se je nadaljevala na Turistični kmetiji Pri kovačiji. Ogledu kratkega vide-ofilma o notranjsko-kraški regiji je sledila predstavitev projekta prenove gospodarskega poslopja v Podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem. Projekt prenove je predstavila arhitektka, Damjana Zaviršek Hudnik iz arhitekturnega biroja HIŠERIŠE. Med drugim je poudarila: »S prenovo gosp-odarskega objekta Rihtarjeve domačije želimo predstaviti zgodbo domačije in njenih prebival-cev skozi različna pretekla obdobja, hkrati pa v del objekta umestiti nov program, ki bo pomenil ohranjanje življenja na domačiji tudi v prihodnje.Kljub temu da objekt ni formalno spomeniško zaščiten, predstavlja kvaliteten primer notran-

FOTO

: ARH

IV Z

AVO

D R

IHTA

RJEV

A D

OM

AČIJ

A

Na sliki je del udeležencev pred skednjem, ki naj bi ga obnovili v podeželski center.

Predstavljal bo zgodbo Rihtarjeve domačije in njenih prebivalcev skozi različna pretekla obdobja – Program bo pomenil ohranjanje življenja na domačiji

Babno Polje, 14. september – Zavod Rihtarjeva domačija, zavod za izobraževanje, kulturo, razvedrilno in rekreacijsko dejavnost ter turizem, je pripravil tiskovno konferenco Za razvoj podeželja v notranjsko-kraški regiji. Osrednji poudarek je bila predstavitev pro-jekta prenove gospodarskega poslopja s konca oz. začetka 19. stoletja na Rihtarjevi domačiji v Babnem Polju v Podeželski center za kulturo, izobraževanje in turizem. Predstavili so dosedanje delo zavoda ter program mednarodne prakse turističnih delavcev in letošnjo izmen-javo Slovenije in Škotske v programu Leonardo. Dogodek sta z glasbo popestrila citrarka Damjana Praprotnik in harmonikar Domen Šraj.

Učbeniki iz let 1956–1964Loška dolina, oktober, november – V avli knjižnice Maričke Žnidaršič so razstavljeni osnovnošolski učbeniki, ki so jih uporabljali osnovnošolci med leti 1956 in 1964. Razstavo, ki bo na ogled do konca novembra, je pripravila Milena Ožbolt, članica Bralnega krožka Fran Milčinski. Slovensko berilo, Aritmetika in algebra, Srbohrvatsko berilo, Angleška vadnica,

Čitanka, Računica je le nekaj naslovov, ki jih nosijo razstavljeni učbeniki, ki so jih med leti 1956 in 1964 uporabljali učenci takratne starotrške osnovne šole. Avtorica razstave je zapisala, da takrat učbenikov ni bilo pri vseh predmetih, delovnih zvezkov pa niso imeli, temveč so si učenci zapisovali snov večinoma po nareku učitelja. Učbeniki so bili v uporabi po več let in so se vsako leto

selili med otroki v družini, med sorod-niki ali v vasi. Platnice so bile ovite v »pak« papir. Oslovska ušesa so bila znak zanikrnosti, zato so bile zelo cenjene in obvezne šolske mape, v katerih so bile knjige in zvezki trdno povezani in na varnem pred mečkanjem, je ob razstavi še zapisala avtorica, ki je opisala tudi takratno šolo, navade ter nekaj šolskih utrinkov tedanjega časa. •bok

FOTO

: BO

RUT

KRA

ŠEVE

C

jskega senika iz 19. stoletja. Cilj prenove je objekt, ki bo pričeval o obdobju, v katerem je nastal, in o funkciji, ki jo je izvorno opravljal, hkrati pa bo funkcionalen, prilagojen sodob-nim potrebam in standardom novega pro-grama.«Ustanoviteljica Zavoda Rihtarjeva domačija, Alenka Veber, je predstavila projekte in dogodke, ki so jih v zavodu organizirali od njihove ustanovitve v sredini oktobra 2011. Med njimi je bil Dan odprtih vrat na Rihtar-jevi domačiji, založili in izdali so dve zimski razglednici Babnega Polja, izdali promoci-jsko zgibanko Babne Police, organizirali so velikonočni pohod Iz Babnega Polja na Babno

Polico, sodelovali s ŠD Planjava Babno Polje pri IV. pohodu Iz Babnega Polja do Goričic in po notranjsko-kraški regiji popeljali več kot deset skupin.V zadnjem delu tiskovne konference je Dami-jana Škrlj predstavila letošnjo mednarodno prakso turističnih delavcev, ki je namenjena praktičnemu usposabljanju v programu Leon-ardo. Že deset let jo izvaja Vitra Cerknica. V času med 22. septembrom in 5. oktobrom se je bo udeležilo 10 udeležencev iz notranjsko-kraške regije – med njimi tudi dve članici Za-voda Rihtarjeva domačija, ki sta tudi lokalni-turistični vodnici za notranjsko-kraško regijo.•Borut Kraševec

Žensko telo je njegov navdihCerknica, 6. september – V prvem tednu septembra smo bili priča otvoritvi prve slikarske razstave po počitnicah, slikarja Franca Modica iz Velikih Blok, člana Društva notranjskih kulturnikov Krpan iz Cerknice, ki je bila na ogled do sinoči. Umetnik namenja veliko pozornosti upodabljanju notranjske pokrajine, predvsem Bloške planote in Snežnika, ter figuri in portretu. V tokratni razstavi se je predstavil z vsemi štirimi motivi, s poudarkom na upodobitvah ženskega akta, pri čemer mu je uspelo skozi igrivo prepletanje svetlobe in senc ter pre-pletanje močnih kontrastov doseči »pogled v prostor«, v katerem se je v ozadju pogosto prikazoval Snežnik. Razstavljena dela so bila javnosti tokrat večinoma prikazana prvič. Kot je uvodoma povedal Danimir Mazi, je »žensko telo slikarju neizčrpen vir navdiha ter mu predstavlja neizčrpen izziv«. Franc Modic javnosti ni neznan, saj so bila njegova

slikarska dela že večkrat razstavljena tako v skupinskih kot samostojnih razstavah, med drugim tudi v Knjižnici Prežihovega Voranca v Ljubljani ter na gradu Snežnik. Priložnostno je spregovoril tudi Tone Urbas, ki je med drugim izrazil veliko zadovoljstvo ob dejstvu, da Galerija Krpan nadaljuje svoje poslanstvo, ter prisotne seznanil z načrti za preureditev in posodobitev galerijskega prostora. »Vse ljudi, ki imajo veselje do likovne umetnosti, vabim, da se včlanijo v Društvo notranjskih kulturnikov Krpan ter s svojo članarino in drugimi sredstvi prispevajo k boljšemu kulturnemu življenju ter nadalje-vanju tradicije notranjskih slikarjev.«Odprtje, ki se ga je udeležilo veliko število obiskovalcev, so z virtuozno izpeljanimi zimzelenimi romantičnimi melodijami po-spremili pianistka Eva Favento Ule, violinist Dejan Ule ter sopranistka, sicer slikarjeva hčerka, Eva. •dšFO

TO: D

AM

IJA

NA

ŠKR

LJ

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 11

www.nkr-novice.si

10let 11Regijske kulturne diagonale

Obiskan Zapikov festival

Zapik sta v bližnjih Kozarščah pred več kot desetletjem ustanovila Jelena Sitar Cvetko in Igor Cvetko, ki sta ravno med lutkovnim festivalom iz-vedela, da je predstava Lutko-vnega gledališča Maribor Ko je Šlemil šel v Varšavo, v režiji Sitar Cvetkove, v Zagrebu prejela nagrado »Grand Prix« za najboljšo predstavo.Letošnji festival je v izjemnem lutkovnem vzdušju, ki ga nudi snežniški grad, s predstavo E BE z glavnim junakom Pulcinello odprl izjemen lutkar, glasbenik in igralec, ki biva v bližnjih Kozarščah, Matija Solce, ki je v drugem delu večera skupaj s sestro Niko predstavil čudovito

FOTO

: ARH

IV JS

KD

Loška dolina, 6.–9. september – Letošnji Zapikov festival ustvarjal-nosti, ki ga v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije, OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu in Javnim skladom RS za kul-turne dejavnosti že 14 let organizira Društvo Zapik, je nosil naslov Gledališče kot šola in šala.

zbirko ljudskih napevov, zbranih iz različnih koncev sveta. V petek je v OŠ Stari trg sledil seminar »Gledališče v razredu«, namenjen učiteljem in vodjem dramskih krožkov, pod vodstvom Ines Škuflić Horvat, ki živi in dela na Hrvaškem in se povabilom v Slovenijo rada odzove. Seminarja se je poleg skoraj celotnega kolektiva OŠ in vrtca Stari trg udeležilo tudi nekaj zunanjih slušateljev. V soboto, ki jo je OŠ Stari trg namenila kulturnemu dnevu, so v prvih 5. razredih potekale lutkovne, gledališke, pravljične delavnice, pod mentorstvom Nataše Herlec, Ksenije Ponikvar, Gregorja

Cvetka, Tadeje Zajec, Simone Kavčič, Dore Gobec in Škuflić Horvatove. Delavnice je zaokrožila lutkovna pred-stava Pravljica o Mezinčku, v izvedbi Sitar Cvetkove, ce-lotno dogajanje pa strokovni posvet, ki ga je o gledališču, lutkah in umetnostni vzgoji v vrtcu in šoli vodila priznana strokovnjakinja Dora Gobec.Nedeljska lutkovna matineja s tremi lutkovnimi predstavami v izvedbi Mojce Mozetič, Kaje Zadnikar in Anje Ličen je nastala v sodelovanju s koprsko Pedagoško fakulteto Univerze na Primor-skem. Festival je z Grajsko pravljično čajanko, s katero je predstavila nam še neznani pravljični repertoar, zaključila prva slovenska pravljičarka Anja Štefan, sicer redna gostja Zapikovega festivala. Festi-vala se marsikdo udeležuje že tradicionalno, na gledališko tradicijo Loške doline pa lepo kaže tudi otroška publika, ki je v odrskih in ob odrskih dogajanjih lepo sodelovala, s čimer je bil dosežen namen festivala, ki temelji na spod-bujanju kreativnosti, ustvar-jalnosti, druženju in igrah. Kot je za zaključek povedala sogovornica Jožica Mlinar, vodja cerkniške izpostave JSKD, je odlična praksa iz sosednje Hrvaške, kjer je predmet Dramska vzgoja vpeljan že v vrtce in šole, vredna posnemanja. •Damijana Škrlj

Likovno ustvarjanje

Cilj likovne kolonije je bil spodbujanje čezmejnega povezovanja odraslih in otrok na področju likovnega ustvarjanja in kulturne dediščine. Tako so dopoldan-ski čas namenili spoznavanju kulturnega, etnološkega in naravnega bogastva krajev in hkratni izbiri možnih motivov, ki so jih v popoldanskem času slikali. Program prvega dne je potekal na hrvaški strani, kjer so se seznanili z zgodovinskim razvojem mesta Čabra, si ogledali dvorec Zrinskih, se sez-nanili z življenjem in delom slikarja Vilima Svečnjaka ter pot nadaljevali do Mandlov, Zamosta in Plešc. Na slovenskih tleh so drugi dan obiskali Ribjek, Bosljivo loko in Osilnico, kjer so si ogledali galerijo akademskega kiparja Stan-eta Jarma – osilniškega domačina in zbirko del likovne kolonije, ki so jo nekoč gostili v Osilnici, otroci pa so se udeležili dveh krajših delavnic. Vzporedno z likovno kolonijo je v Plešcih potekal raziskovalni teden v organizaciji Etnološke zbirke Palčava šiša, kjer so se v večernih urah odvijala različna predavanja

in delavnice, ki so se jih lahko udeležili tudi člani kolonije. Oba dogodka sta se zaključila v soboto. Odprtje razstave likovnih del je v spremljevalnem kulturnem programu s svo-jo monokomedijo popestrila Snežna Obreza iz Cerknice, sodelovali pa so tudi domači harmonikarji iz Podvrha, člani planinskega odseka Slovenskega kulturnega društva iz Bazovice, kjer so člani Pa-lete že razstavljali, in ostali. Sklepno besedo sta podala »PA-letnica« Silvana Lautar in Marko Smole iz Etnološke zbirke Palčava šiša. Druženje se je nadaljevalo na Pleškem trgu, kjer so se prebivalci iz bližnje in daljne okolice pred-stavili s svojimi izdelki, domačimi pecivi, dišalo je po svežih palačinkah, pogreli pa so se lahko tudi ob zabeljeni krompirjevi juhi.Razstava, ki je pred dnevi zapustila Palčavo šišo, bo na ogled še v Osilnici, Starem trgu in Logatcu.Slikarska kolonija, ki je za nami, je primer dobre prakse, kako združiti likovno ust-varjanje z opismenjevanjem na področju kulturne dediščine, zato gre zahvala vsem, ki so projekt podprli. •dš

FOTO

: ARH

IV P

A-L

ETA

Spodbujanje čezmejnega povezovanja odraslih in otrok na področju likovnega ustvarjanja in kulturne dediščine je bil cilj letošnje likovne kolonije v dolini Čabranke in Zgornje Kolpe.

Plešce, 16.–18. avgust – Letošnje likovne kolonije, ki jo je v sodelo-vanju z Etnološko zbirko Palčava šiša iz Plešc organiziralo Slovensko kulturno društvo Gorski kotar, se je v dolini Čabranke in Zgornje Kolpe udeležilo šestnajst udeležencev iz Ljubljane, Vrhnike, Logatca, Cerknice, Starega trga, Prezida, Tršč in Fužin, med njimi tudi nekat-eri člani in članice cerkniškega likovnega društva Pa-leta.

Obnovili zvonik cerkve sv. Volbenka

Obnova zvonika je stala okoli 14.500 evrov, nekaj je prispevala občina, veliko so zbrali vaščani, finančno pa so pomagala tudi nekatera podjetja iz Podsk-rajnika in Cerknice, za kar so jim tako vaščani kot tudi župnik Jože Vidic zelo hvaležni, saj so prepričani, da jim brez njih ne bi uspelo. Z obnov-ljenim zvonikom so cerkev ohranili pred nadaljnjim propadanjem. FO

TO: P

ETRA

TRČ

EK

Zelše – Z denarno pomočjo vaščanov, cerkniških podjetnikov in občine so v Zelšah letos obnovili zvonik podružnične cerkve sv. Volbenka. Izredno akustična cerkev je pred leti gostila znane Zelške koncerte malih komornih ansamblov, zadnje čase pa v njej spet odmeva petje.

Festival ustvarjalnosti je popestril tudi Matija Solce, domači lutkar, glasbenik in igralec.

Cerkev sv. Volbenka v Zelšah je zaradi tlorisa v obliki triperesne deteljice edinstvena v Sloveniji in je neprecenljiv primer roman-ske arhitekturne zasnove. Okrog leta 1680 jo je dal zgraditi takratni cerkniški župnik Gregor Červič, medtem ko je bil baročni zvonik prizidan leta 1731. Med drugo svetovno vojno so cerkev precej oškodovali, a so jo okrog leta 1970 obnovili. Poleg nekaj maš na leto so danes v njej koncerti in poroke, predvsem poleti pa privabi tudi številne tu-riste. •Petra Trček Po dolgih letih so obnovili zvonik sv. Volbenka v Zelšah.

Za pomoč pri obnovi zvonika cerkve sv. Volbenka se vaščani Zelš in župnik Jože Vidic zahvaljujemo donatorjem Ydrii Motors in podjetju TTN iz Podskrajnika, Mineralki in Tur servisu iz Cerknice ter Žagi Trade iz Zelš in izvajalcem Ples-

karstvu Metulj, Krovstvu-kleparstvu Boštjan Kraševec in PGD Cerknica.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 12

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 201212 Šport

Uspešen zaključek pokalnega tekmovanja

V razredu 65 junior je imela Saša Braniselj (MSK Notranjska) devet točk prednosti, a tek-meci so bili tokrat premočni. Predvsem Luka Milec, ki je zmagal v obeh vožnjah, je kot edini prehitel Stašo v končnem vrstnem redu. Za kakšnega voznika gre, pa pove podatek, da je konec avgusta osvojil šesto mesto na mladinskem svetovnem prvenstvu. Staša je zadnjo pokalno dirko končala na četrtem mestu, v prvi vožnji je bila tretja, v drugi pa četrta. Za Milecem je po osmih dirkah zaostala le za tri točke. V razredu 125 R2 se je za mesto med prvo trojico potegoval njen brat Anej. Znova je nastopil suvereno, bil v prvi vožnji drugi, svoj drugi nastop pa končal na tretjem mestu. To je zados-tovalo za ubranitev končnega skupnega tretjega mesta letos. Theo Urbas (AMD Slovenske Kon-jice) je predzadnjo dirko razreda open R1 izpustil in s tem tudi možnost končne zmage. Zato pa se je na zadnji dirki moral potruditi, da je ubranil drugo mesto. To mu je uspelo navkljub težavam v drugem nastopu, v katerem je sicer vodil, štiri kroge pred koncem pa moral odsto-piti. Vseeno je osvojil dovolj točk, da je tretjeuvrščenega v skupnem seštevku ugnal za dve točki. Zelo tesen je bil razplet v kategoriji open R2, predvsem za drugo in tretje mesto. Grega Švelc (MSK Notranjska) je imel v prvi vožnji nekaj težav, potem ko je po prvem krogu vozil na drugem mestu, je nazadoval na šesto in na tem mestu tudi končal prvi nastop. V drugo mu je

FOTO

: MSK

NO

TRA

NJS

KA

Najuspešnejši člani MSK Notranjska s svojimi pokali. Od leve Staša Braniselj, Anej Braniselj, Boštjan Braniselj in Grega Švelc.

9. september, Prilipe – Na Prilipah pri Brežicah je bila zadnja, osma, letošnja dirka pokalnega tekmovanja Slovenije v motokrosu. Kar v nekaj tekmovalnih razredih končni zmagovalci še niso bili znani, zato so gledalci v Posavju lahko spremljali napete dirke, med akterji, ki so se potegovali za visoke uvrstitve, pa so znova bili tudi notranjski motokrosisti.

M: +386 (0)51 313 821 | E: info@oblak.sioblak commerce d.o.o. | proizvodnja gradbenega materiala:

tržaška cesta 1a | SI-1370 logatec | slovenija

Najhitrejši trije v posameznih kategorijah za pokal Geoplin so bili: pri starejših dečkih na 2,7 km je s časom 06:32 zmagal Žiga Igličar iz TSK Logatec, drugi je bil Blaž Perša TSK JUB Dol pri Ljubljani, tretji je v cilj pritekel Žiga Špelič TSK Triglav Kranj. Zmagovalka pri starejših deklicah je bila s časom 06:53 Nina Klemenčič TSK Triglav Kranj, drugo mesto je zasedla njena klubska kolegica Tjaša Trampuš, tretja pa je bila Liza Praznik TSK JUB Dol pri Ljubljani. Pri mlajših dečkih je bil s časom 07:12 najhitrejši Luka Hladnik TSK Logatec, drugi je prišel v cilj Žan Pevec TSK Triglav Kranj iz istega kluba pa je bil tudi tretje uvrščeni Jure Zidar. Pri mlajših deklicah je s časom 07:57 zmagala Ana Lucija Jezeršek iz Nordijskega ŠD Medvode, za njo je v cilj prišla Sara Zidar TSD Novolit Ol-impija, tretja pa je bila njena klubska sotek-movalka Maja Zbačnik.Najhitrejši trije v posameznih kategorijah , ki so tekmovali dvakrat po 3,4 kilometre:med moškimi je bil najhitrejši Rok Tršan TSK Logatec. Njegov skupni čas je bil 14:27. Drugi v cilju je bil njegov klubski kolega Boštjan Klavžar, tretji pa Luka Prosen iz TSK OGP GRAD Bled. Pri ženskah je bila s časom 16:17 najhitrejša Vesna Fabjan TSK Triglav Kranj, iz istega kluba je bila tudi drugo uvrščena Lea Einfalt, tretja pa Alenka Čebašek iz TSK OGP GRAD Bled. Med mlajšimi mladinci je bil najhitrejši Klemen Razinger TSK OGP GRAD Bled s časom 15:57. Drugo mesto je zasedel Mitja Drinovec NSK Tržic Trifix, tretji je bil Matija Bajželj TSK Triglav Kranj. Med starejšimi mladinci so bili vsi trije najhitrejši iz TSK Logatec. S časom 15:20 je slavil Miha Šimenc, drugi je bil Matic Slabe, tretji pa Lovro

Malnar. Med Juniorji je bil najhitrejši Rok Tršan TSK Logatec s časom 14:27, drugo mesto je osvojil Matjaž Gorjanc TSK Lo-gatec, tretji je bil Aljaž Praznik TSK JUB Dol pri Ljubljani. Med mlajšimi mladinkami se je s časom 18:22 najbolje odrezala Anita Klemenčič TSK Triglav Kranj, druga je bila Tina Mlakar SK Kovinoplastika Lož, tretja pa Polona Klemenčič TSK Triglav Kranj. Pri starejših mladinkah je zmago s časom 16:46 dosegla Lea Einfalt TSK Triglav Kranj, druga je bila Anamarija Lampič TSK Triglav Kranj, tretja pa Anja Žavbi Kunaver Nordijsko ŠD Medvode. Vse tri najhitrejše Juniorke so bile iz TSK OGP GRAD Bled. Prva Anja Eržen s časom 17:50, druga Nika Razinger, tretja Tjaša Zupan.Med rekreativci za pokal geoplin je bil najhitrejši Turšič Rolando SK Kovinoplastika Lož s časom 17:30, drugo mesto je osvojil Jože Mehle SK Brdo, tretji je bil Mirko Hor-vat iz Zagradca.Člani Sekcije za biatlon in smučarski tek SK Kovinoplastika Lož so bili s tekmo zadovolj-ni. Tudi v sezoni 2012/13 želijo ostati med najboljšimi biatlonskimi klubi. To so dokazali tudi na Državnem prvenstvu v letnem biat-lonu, ki je potekalo 15. in 16. septembra na Pokljuki . Tam so kar štirje njihovi mladinci postali državni prvaki. Tina Mlakar in Žan Petrinčič v disciplini šprint, Urška Poje in Nace Žnidaršič v disciplini skupinski start. Na stopničke sta se uvrstila tudi Jure Ožbolt in Primož Vampelj. Simon Kočevar pa je v članski konkurenci obakrat osvojil 7. mesto.V SK Kovinoplastika Lož tudi že vabijo na DP v letnem biatlonu za mlajše kategorije, ki ga bodo oktobra organizirali v Starem trgu pri Ložu. •Borut Kraševec

Rekordna udeležba, 157 tekmovalcev, na tekmi »Ski rolke Lož 2012« za Pokal Geoplin

Loška dolina, 8. september – V organizaciji biatlonske sekcije Smučarskega kluba Kovinoplastika Lož je potekalo 13. tekmovanje SKI rolke Lož za pokal Geoplin in Poletno državno prvenstvo na tekaških rolkah. V trinajstih različnih kategorijah se je pomerilo kar 157 tekmovalcev iz 14. slovenskih klubov. Start je bil v Pod-cerkvi. Najmlajši dečki in deklice so se pomerili na 2,7 km dolgi progi do Varha. Starejše kategorije mladinci, mladinke ter člani in članice so tekli na dvakrat 3,4 km dolgi progi do Klanc. Prvi tek je bil posamičen start, drugi tek zasledovalno. Za starejše kategorije je tekma štela tudi za državno prvenstvo.

Rolke so preplavile dolino

šlo bolje in v cilj je zapeljal kot tretji, kar je zadostovalo za četrto mesto na zadnji dirki, hkrati pa je v skupni razvrstitvi obdržal šest točk prednosti pred tretje in četrtouvrščenim tekmecem. Tik pod stopničkami je zadnjo dirko končal Boštjan Braniselj (MSK Notranjska) med veterani od 40 do 50 let. Obe vožnji je končal na četrtem mestu, sezono pa končal kot skupno tretji, tudi njegova prednost pred zasledovalci pa ni bila visoka, peto uvrščeni je zaostal le štiri točke. Do-bre letošnje uvrstitve voznikov MSK Notranjska so pomenile tudi dober dosežek v konkurenci društev, med 42 društvi so namreč osvojili drugo mesto!

Končne uvrstitve voznikov:65 junior: 2. Staša Braniselj (MSK Notranjska)125 R2: 3. Anej Braniselj, 10. Rok Krajc, 14. Robert Klančar, 29. Jure Gerl Intihar (vsi MSK Notranjska)Open R1: 2. Theo Urbas, 9. Miha Urbas (oba AMD Slovenske Konjice) Open R2: 2. Grega Švelc (MSK Notranjska), 16. Marjan Erjavšek (MK Notranjska)R3: 25. Rok Vovk, 30. Uroš Stanojevič, 32. Martin Debevec (vsi MSK Notranjska)Veterani 40-50 let: 3. Boštjan Braniselj (MSK Notranjska), 10. Zlato Vaupotič (MK Notran-jska), 25. Peter Ražman, 28. Stane Intihar (oba MSK Notranjska)Društva: 2. Motosport klub (MSK) Notranjska, 32. Motocross klub (MK) Notranjska

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 13

www.nkr-novice.si 13Iz občinske hiše

I. PREDMET RAZPISA1.1. Občina Cerknica, Cesta 4.maja 53, 1380 Cerknica (v nadaljevanju: razpisnik) razpisuje oddajo neprofitnih stanovanj v najem, ki bodo v času veljavnosti prednostne liste izpraznjena oz. na novo pridobljena.

Oblikovani bosta dve ločeni prednostni listi:• lista A za stanovanja, predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere po 9. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj - v nadaljevanju: pravilnik (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/2011), oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine;• lista B za stanovanja predvidena za oddajo v najem prosilcem, ki so glede na določila 9. člena Pravilnika iz predhodne alineje zavezanci za plačilo lastne udeležbe in varščine.

Najemniki bodo najemne pogodbe sklepali z lastnikom neprofitnega stanovanja, oddanega v najem.

1.2.Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja bo določena na podlagi Uredbe o me-todologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08) oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času sklepanja najemne pogodbe ter v skladu s sklepi občinskega sveta v višini veljavne neprofitne najemnine v občini.Najemniki, ki izpolnjujejo pogoje, lahko uveljavljajo pravico do znižane neprofitne najemnine v skladu z uredbo, citirano v prejšnjem odstavku oziroma predpisom, veljavnim v času trajanja najemnega razmerja.

Najemodajalec neprofitnega stanovanja ima pravico vsakih pet let preveriti ali najem-nik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo dohodkovne pogoje za upo-rabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja. Podatke o denarnih prejemkih za preteklo koledarsko leto pred preverjanjem izpolnjevanja pogo-jev za uporabo neprofitnega stanovanja pridobivajo najemodajalci iz uradnih evidenc in drugih zbirk osebnih podatkov v skladu z zakonom. Najemniki morajo na zahtevo najemodajalca predložiti vse zahtevane izjave in dokazila zase in za uporabnike v roku 30 dni od prejema zahteve. Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje.

Če se socialne razmere najemnika, ki plačuje za stanovanje prosto oblikovano na-jemnino, spremenijo tako, da dohodek pade pod mejo, določeno v 5. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, lahko najemnik od najemodajalca zahteva preveritev svojega socialnega stanja in ponovno spremembo prosto obliko-vane najemnine v neprofitno najemnino.

1.3.Pri dodelitvi neprofitnih stanovanj bodo upoštevani naslednji površinski normativi:

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.

II. RAZPISNI POGOJI2.1.Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Cerknica v času pred razpi-som in do dodelitve stanovanja.

Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem so tudi:- žrtve nasilja v družini, ki imajo začasno bivališče v materinskih domovih in zatočiščih, varnih hišah, zavetiščih, centrih za pomoč žrtvam kaznivih dejanj in imajo v občini začasno bivališče. - oseba, ki je brezdomec ali prebiva v zasilnem bivališču (baraka in podobna bivališča) ali ima uradni naslov pri raznih organizacijah, društvih in podobno, kot so na primer Center za socialno delo, Karitas, Rdeči križ ipd. in je imela v občini pred namestitvijo stalno bivališče.- invalidi, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe, ne glede na kraj stalnega prebivališča, če imajo v občini Cerknica, možnosti za zaposlitev ali imajo zagotovljeno pomoč druge osebe in zdravstvene storitve;- najemniki v stanovanjih, odvzetih po predpisih o podržavljenju – prejšnji imetniki stanovanjske pravice, če izpolnjujejo splošne pogoje za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja po pravilniku.

2.2.Prosilci so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, če dohodki njihovih gospodinjstev v obdobju leto dni pred razpisom ne presegajo v točki 2.3. za listo B določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v obdobju leto dni pred razpisom (julij 2011-junij 2012) znašala 992,81 EUR .Glede na višino dohodka gospodinjstva, kot je razvidno v točki 2.3., prosilci kandidirajo ali za stanovanja po listi A – (oproščeni plačila lastne udeležbe in varščine) ali za stanovanja po listi B – (zavezani za plačilo lastne udeležbe in varščine).

2.3.Prosilci za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem se ločijo na prosilce, ki so glede na višino dohodka gospodinjstva oproščeni plačila varščine – lista A in na prosilce, ki so zavezani k plačilu varščine – lista B

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se gornja lestvica nadaljuje na listi A s prištevanjem po 20 odstotnih točk, na listi B pa s prištevanjem 25 odstotnih točk.

2.4.Upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino;- da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 % vrednosti primernega stanovanja.

Glede na število članov gospodinjstva vrednost drugega premoženja ne sme presegati naslednjih zneskov:

Opomba: Kot osnova za določitev vrednosti primernega stanovanja se upošteva stanovanje, točkovano s 320 točkami, vrednost točke 2,63 EUR in površina stanovanja v povezavi s številom uporabnikov stanovanja, slednje v višini gornjih razponov, predvidenih za stanovanja s plačilom lastne udeležbe in varščine. 2.5.Na razpisu ne morejo sodelovati:-prosilci ali njihovi zakonci, ki imajo na dan zaključka razpisa do razpisnika nepo-ravnane obveznosti iz naslova najemnine.

III. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV

3.1.Prednostni listi (A in B) upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem bodo sestavljeni na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

3.2. Pri dodelitvi neprofinega stanovanja imajo prednost mlade družine, mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družine z manjšim številom zaposlenih, prosilci z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini, osebe s statusom žrtve vojnega nasilja kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.2..

Prednostne kategorije prosilcev in dodatni pogoji se za posamezno listo A oziroma B točkujejo z naslednjo višino točk:

3.3.V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk glede na oceno stanovanjskih in socialnih razmer in po točkovanju prednostnih kategorij ter dodatnega kriterija in pogoja, imajo prednost prosilci, ki imajo daljšo dobo bivanja v občini Cerknica.

IV. LASTNA UDELEŽBA IN VARŠČINA

Lastna udeležba so vračljiva denarna sredstva najemnika, namenjena za pridobivanje neprofitnih stanovanj v lasti najemodajalcev. Višina lastne udeležbe lahko znaša največ 10% vrednosti neprofitnega stanovanja , pri čemer se vrednost določa na podlagi in skladno z določili Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovan-jskih stavb, brez vpliva lokacije.

Varščina so denarna sredstva, ki so ob morebitni izselitvi najemnika iz stanovanja potrebna za vzpostavitev stanovanja v stanje ob vselitvi, ob upoštevanju običajne rabe stanovanja. Višina varščine znaša tri mesečne najemnine za stanovanje, ki se dodeljuje v najem. Varščina se vrne ali poračuna ob prenehanju najemnega razmerja.

Lastno udeležbo in varščino so zavezani plačati upravičenci, katerih dohodek presega mejo določeno v 9. členu pravilnika (upravičenci po listi B), pred oddajo stanovanja v najem. Podrobnejši pogoji v zvezi s plačilom in vračilom varščine se opredelijo v odločbi in najemni pogodbi.

V. RAZPISNI POSTOPEK

Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, morajo v času razpisa izpolniti vlogo, ki jo lahko dvignejo v sprejemni pisarni Občine Cerknica ali pridobijo na spletni strani občine Cerknica.

Ob vložitvi vloge so prosilci skladno z Zakonom o upravnih taksah (Ur. list RS, št. 106/2010, ZUT - UPB5) dolžni plačati upravno takso po tarifni št. 1 in 3 v višini 22,66 EUR. Upravna taksa se lahko plača:

• s plačilnim nalogom na račun številka: 01213-4130309107, sklic na št.: 11 75124-7111002 – Občinske upravne takse, katerega fotokopijo se priloži k vlogi.

Taksni zavezanci v slabih premoženjskih razmerah lahko zahtevajo oprostitev plačila takse, če izpolnjujejo zahtevane kriterije po 25. členu Zakona o upravnih taksah, s tem da status dokažejo s pravnomočno odločbo Centra za socialno delo ali drugimi dokazili.

Vloge z dokazilom o plačani upravni taksi bo razpisnik sprejemal od 21.09.2012 do vključno 22.10.2012, vsak delovnik od 8.00 do 14.00 ure.

Prosilci oddajo vloge praviloma osebno na vložišču Občine Cerknica, ali jih pošljejo pisno po pošti na naslov: Občina Cerknica, Cesta 4.maja 53, 1380 Cerknica.

Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, od-dane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.

K vlogi za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem morajo prosilci obvezno priložiti listine navedene pod tč. 1., 2., in 3., druge listine pa, če se nanašajo na njihov primer in/ali na njihovi podlagi uveljavljajo dodatne točke:

1. izjavo o morebitnih neobdavčljivih dohodkih in prejemkih ter nazivih njihovih izplačevalcev, za koledarsko leto pred razpisom;2. dokazila o vseh izplačanih neto plačah v letu razpisa, če v preteklem koledarskem letu pred razpisom ni imel dohodkov iz delovnega razmerja;3. izjavo o premoženjskem stanju, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem;4. najemno oziroma podnajemno pogodbo, če prosilec ne živi pri starših ali sorodnikih;5. dokumentacijo o trajni vezanosti na uporabo invalidskega vozička ali o vezanosti na trajno pomoč druge osebe, v kolikor gre za invalida po tretjem odstavku 3. člena pravilnika;6. izjavo o vseh plačanih obveznostih, če je prosilec že imel v najemu neprofitno stanovanje;7. potrdilo o nezaposlenosti prosilca, njegovega zakonskega ali izvenzakonskega partnerja oziroma drugega družinskega člana (izda Zavod RS za zaposlovanje);8. dokazilo o zadnji plačani najemnini oziroma podnajemnini; 9. dokazilo o kakovosti bivanja – stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (točkovalni zapisnik);10. utesnjenost v stanovanje – če gre za prosilca, ki stanuje pri starših ali sorodnikih, se upošteva izjava prosilca o površini dela stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki jo ima prosilec v uporabi oziroma v souporabi;11. kopijo poročnega lista oziroma notarsko overjen izjave o obstoju zunajzakonske skupnosti;12. kopijo izpiska iz rojstne matične knjige za vsakega otroka;13. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;14. zdravniško potrdilo o nosečnosti;15. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tudi družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere); 16. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;17. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;18. dokazilo o invalidnosti I. kategorije (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma Zavoda za zaposlovanje);19. izvid osebnega zdravnika, s katerim se dokazujejo trajna obolenja prosilca ali družinskih članov, pogojena s slabimi stanovanjskimi razmerami;20. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe;21. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo ženskam in ženskam z otroki psihosocialno pomoč ob nasilju.

Prosilec in polnoletni člani gospodinjstva lahko razpisniku s pooblastilom dovolijo pridobivanje, vpogled, prepis, izpis ali kopiranje njihovih osebnih podatkov iz uradnih evidenc in zbirk osebnih podatkov pri vseh upravljavcih zbirk osebnih podatkov, ki štejejo za davčno tajnost ter občutljivih osebnih podatkov. V tem primeru morajo vlogi priložiti ustrezne pisne izjave.

Najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo v skladu s prejšnjim odstavkom potrdila o državljanstvu, potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodinjstva od pristojnih državnih organov, podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih ter prejemkih pa iz obstoječih zbirk podatkov.

Podatke, ki se štejejo za davčno tajnost, pridobijo najemodajalci neprofitnih stanovanj za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva iz dokončnih odločb o odmeri dohodnine, iz drugih dokončnih odločb davčnega organa in iz davčnih obračunov. Iz navedenih dokumentov lahko najemodajalci neprofitnih stanovanj pridobijo podatke o davčni številki, o vzdrževalnih družinskih članih, o dohodkih davčnih zavezancev, o stroških, upoštevanih pri uveljavljanju davčne osnove, o obveznih prispevkih za socialno varnost, podatke o znižanjih in olajšavah, ki se upoštevajo pri obračunu akontacije do-hodnine ter od dohodkov iz kmetijstva in od dohodkov iz dejavnosti , če davčni organ s tem podatki razpolaga. Najemodajalci neprofitnih stanovanj v tem odstavku navedene podatke pridobivajo od davčnega organa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

Na zahtevo najemodajalca upravljavci zbirk podatkov brezplačno posredujejo vse podatke o obdavčljivih in neobdavčljivih dohodkih in prejemkih za preteklo koledarsko leto pred letom razpisa za prosilca in polnoletne člane gospodinjstva, navedene v vlogi za pridobitev neprofitnega stanovanja.

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

Potrdila o državljanstvu in potrdila o stalnem prebivališču in številu članov gospodin-jstva bo pridobil razpisnik neposredno od pristojnega državnega organa.

Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.

objavljaJAVNI RAZPIS ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM

Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 69/03, 18/04, 57/08 in 87/11), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 24/06-UPB2, 126/07, 65/08 in 8/10), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS, št. 3/07-UPB2, 23/07, 41/07 in 122/07), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/2011), Pravilnika o merilih za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih stavb (Ur. list RS, št. 127/04 in 69/05), Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih

stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Ur. list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08), Občina Cerknica

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 14

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012Iz občinske hiše14

www. cerknica.si Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

BREZPLAČEN VPIS ZA PRVOŠOLKE IN PRVOŠOLČKE

september in oktober 2012Prvošolke in prvošolčke vabimo, da nas s starši obiščejo

v Cerknici, na Rakeku, v Starem trgu ali v Novi vasi. Sep-tembra in oktobra 2012 bomo vsakemu novemu članu

ob vpisu v knjižnico podarili slikanico.

www.kjuc.si

RAZSTAVA O ŽIVLJENJU IN DELU JOŽETA UDOVIČAMarija Hribar, Anita Leskovec, Vesna Telič Kovač,

razstava bo na ogled do 19. oktobra 2012

v Knjižnici Jožeta Udoviča Cerknica

Vabilona 12. pohod in srečanje na stičišču

štirih občin

v Vrbici v Iški tesni, v soboto, 22. septembra 2012.

Pohod bomo začeli ob 8:30 z vidovske planote OSREDKA (občina Cerknica), iz Iškega vintgarja (občina Ig), z rakitniške planote iz Rakitne (občina Brezovica) in Krvave peči (občina

Velike lašče).

V Vrbici, ob sotočju potokov Iške in Zale, se bomo srečali nekako ob 10. uri, potem pa bomo skupaj odšli v Osredek, kjer

bosta gostitelja Občina Cerknica in društvo Claustra Alpium Iuliarum pripravila srečanje pohodnikov.

Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje Cerknica bo ob 7:45 uri. Vračamo se po dogovoru.

Prijave 040 562 648, TD Notranjska in 01 7093 636 TIC Cerknicado četrtka 20. 9. 2012

Ne pozabite: primerna obutev in obleka vas bosta obvarovali pred vodnatostjo Iške tesni. V prim-eru slabega vremena bo pohod naslednjo soboto. Udeležba na lastno odgovornost.

Z veseljem vas pričakujemo!Občina Cerknica in Društvo Claustra Alpium Iuliarum

Ob praznovanju 10-letnice delovanja likovne sekcije Kulturnega društva RAK Rakek

VABLJENIna otvoritev razstave likovnih del domačinke, slikarke in

prve mentorice likovne sekcije društva

LJUDMILE RAJAČIĆ STERŽAJv četrtek, 4. oktobra 2012, ob 1900

v knjižnici na Rakeku.

Razstavljena dela bodo na ogled do 7. novembra 2012 v času obratovanja knjižnice.

Enota Rakek - Partizanska cesta 8a - tel.: 01 7051 481 pon.: 800 - 1500 sre.: 1500 - 1900 pet.: 1300 - 1900

www.kjuc.si1912 - 2012 stoletnica rojstva Jožeta Udoviča

VI. SPLOŠNE DOLOČBE

Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.

Komisija, ki jo imenuje župan, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.

Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogledajo. Komisija se odloči ali bo oglede opravila napovedano ali nenapovedano in le pri tistih udeležencih, katerih vloge so popolne. Po proučitvi in točkovanju vlog bodo udeleženci razpisa uvrščeni na prednostno listo, in sicer po številu zbranih točk.

Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku 6 mesecev po zaključku javnega razpisa. Če se posamezni udeleženec razpisa ne strinja z odločitvijo, se lahko v roku 15 dni po prejemu odločitve

pritoži. Pritožbo naslovi na razpisnika. O pritožbi odloči župan v 2 mesecih po prejemu popolne pritožbe. Odločitev župana o pritožbi je dokončna.

Po rešitvi morebitnih pritožb bo razpisnik javno objavil seznam upravičencev, ki so upravičeni do dodelitve neprofitnih stanovanj v najem. Najemno razmerje bo razpisnik sklepal glede na razpoložljivost stanovanj za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Upravičenec, ki neupravičeno zavrne dodeljeno primerno stanovanje, ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev. Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če upravičenec iz liste še izpolnjuje pogoje in merila za dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistveno spremenjenih okoliščin, zaradi katerih upravičenec ne izpolnjuje pogojev in meril tega razpisa, lahko razpisnik postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.

Vse informacije lahko v času uradnih ur dobite osebno na sedežu Občine Cerknica, Cesta 4.maja 53, 1380 Cerknica, po tel. št. 01/70-90-631 ali na elektronskem naslovu: joze.tursic@cerknica.si. Občina Cerknica

župan, Marko RUPAR

V sklopu Javnega razpisa za programe splošnega nefor-malnega izobraževanja za odrasle bomo v mesecu okto-

bru pričeli z izvajanjem brezplačnega programa za odrasle z naslovom Podjetništvo na podeželju.

Izobraževanje je namenjeno vsem, ki razmišljate o samo-zaposlitvi oziroma dodatni zaposlitvi pa bi radi izvedeli več o možnih oblikah in pogojih registracije dejavnosti, načrtovanju poslovanja in promocije, davčnem vidiku

podjetništva. Spoznali boste tudi kako zastaviti podjetniško idejo, da bo uresničljiva, kje je mogoče dobiti vire za njeno

financiranje in katere pogoje je potrebno za to izpolnje-vati. V okviru izobraževanja bodo organizirani tudi ogledi

dobrih praks s področja podjetništva na podeželju.

Z izobraževanjem bomo pričeli v ponedeljek, 1. oktobra 2012, ob 16. uri v klubskih prostorih Doma upokojencev Cerknica, Videm 1. Naslednji termini srečanj so 8., 11.,

15., 18., 22., 25. in 29. oktober.Prijave sprejemamo na Ljudski univerzi Postojna, Lju-bljanska cesta 2, tel. (05) 721 12 80 ali na lu-postojna@zavod-znanje.si in sicer do petka, 28. septembra 2012.

Prijazno vabljeni!

POSLOVNI SEKRETAR 1

STROJNIŠTVO 2

GOZDARSTVO IN LOVSTVO 3

(Možnost študija na daljavo!)

V š tud i j skem le tu 2012/13 vab imo tud i k vp i suv programe i z rednega š tud i ja oz i roma š tud i ja ob de lu :

(VI. st. izobrazbe)

(VI. st. izobrazbe)

(VI. st. izobrazbe)

Povezovanje s Podjetji – Projektne Diplomske nalogeBogate Strokovne izkušnje iz Prakse – Odprt Dialog Študent-Predavatelj

Dokumentacija predmetov v Moodlu – uporaba E-učilnice

Na še prosta mesta za izredni študij se lahko vpisujete do 1. 10. 2012 na Višji strokovni šoli Postojna.

Informacije:Tel.: 05 721 23 30 [referat]

E-mail: vs.postojna@guest.arnes.si Splet: www.vspo.si (tudi na Facebook-u)

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 15

Prispevkov na straneh Iz občinske hiše ne pripravljajo sodelavci Notranjsko-kraških novic.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 16

Stroški energije za kuhanje

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012 Gradimo, Obnavljamo,Rubrika nastaja v sodelovanju s podjetjema GRADBENIŠTVO in BETONI Treven iz Logatca ter centrom VITRA iz Cerknice. Pripravljali jo bomo vsako drugo številko v mesecu.

Svetujemo: Ensvet

16

Na spletni strani www.ensvet.si se nahajajo kontakti s pisarnami ENS-VET, vstopna točka za elektronska vprašanja občanov in članki.

Odločitev glede kuhanja s plinom ali elek-triko – če odmislimo polena – ni enostavna. Ločiti moramo merljive parametre, kot je strošek nakupa štedilnika (pri indukcijskih električnih tudi posodo) ter ostale odvisne in neodvisne stroške, kot so priklop stavbe na omrežje, notranja instalacija, vzdrževanje in strošek energije. Pri elektriki so to različne tarife, pri plinu pa različne oblike dobave in količine zakupa. Za odločitev so pomembni tudi težje merljivi parametri, kot je strah pred plinom, hitrost kuhanja, kakšno je odvajanje ostankov izgorelega plina, dizajn štedilnika… Kot je razvidno iz nadaljevanja je na voljo več različnih plinov in več tipov električnih štedilnikov z različnimi izkoristki. Zaradi raznolikosti je nemogoče podati ceno energije za pripravo enega obroka. Vsi ostali podatki pa bodo pomagali pri lažji odločitvi za ener-getsko najbolj učinkovito kuhanje. Kvaliteta pripravljenih jedi pa je bila in vedno bo le v rokah spretne kuharice.

Splošno o plinu za kuhanje

Za kuhanje imamo na voljo tri energente. To je zemeljski plin (ZP) iz plinskega omrežja, utekočinjen naftni plin (UNP) iz kontejnerja ter UNP iz jeklenke. Zemeljski plin vsebuje predvsem metan in majhen delež drugih gorljivih in negorljivih plinov. V primerjavah jemljemo, da ima kubični meter ZP kurilnost 9,5 kWh (kot približno 1 liter kurilnega olja). Utekočinjen naftni plin je stranski proizvod naftnih rafinerij in ga Slovenija uvaža. Do-bavlja se pod tlakom v utekočinjenem stanju, zato je potrebno hranjenje v jeklenkah, ali večjih tlačnih posodah. UNP je zmes butana in propana, pri čemer je možno medsebo-jno razmerje v precej širokem razponu. V Sloveniji se predpostavlja povprečno razmerje butan/propan 65/35. Tak UNP ima kurilnost 7,2 kWh na liter, oziroma 12,8 kWh na kg polnitve pri gospodinjskih jeklenkah.

Izkoristek in hitrost segrevanja različnih grelnikov in gorilnikov

Pri kuhanju je izkoristek razlika med dovede-no (koristno) energijo v posodo in izgubljeno. Najmanjši izkoristek ima plinski gorilnik (40 odstotkov), pri električnih je na vrhu in-dukcijski z 80 odstotki, steklokeramični ima 60 odstotkov, litoželezne kuhalne plošče pa 50 odstotkov. Za uporabnika je pomembna tudi hitrost segrevanja. Ker traja segrevanje z električno litoželezno ploščo najdlje, je ta čas vzet za osnovo. Vse druge izvedbe so hitrejše, izmerjen delež lahko za lažje razumevanje pretvorimo tudi v čas. Razvidna je obojestran-ska prednost električnih indukcijskih kuhal-nih mest. Plinski gorilniki so glede izkoristka zadnji, pri hitrosti delovanja pa na solidnem drugem mestu. Električne litoželezne kuhalne plošče so obojestransko neugodne.• električne litoželezne kuhalne plošče 100 • električna steklokeramična kuhalna mesta 95 • plinski gorilniki 85 • električna indukcijska kuhalna mesta 45

Cena 1 kWh koristne toplote za kuhanje

Pri vsaki rabi energenta plačamo neodvisne in odvisne stroške. Neodvisne zaračunava do-bavitelj mesečno odjemalcu za ohranjanje ele-

ktro ali plinskega priključka na omrežje, zato jih jemljemo kot neizogibno dejstvo. Tako pri stroških energije za kuhanje v izračunu upoštevamo samo odvisne stroške.

Za potrošnika je najbolj pomembna cena koristne toplote, ki z grelnikov ali gorilnikov preide na posodo. Dobimo jo tako, da delimo odvisne stroške za kWh energenta z izkorist-kom. Za različne energente ter grelnike in gorilnike so cene koristne toplote v c/kWh naslednje: 1. Indukcijska kuhalna mesta: odvisni strošek elektrike 11,62 c, izkoristek 0,8; cena koristne toplote 14,53 centa2. Steklokeramična kuhalna mesta: odvisni strošek elektrike 11,62 c, izkoristek 0,6; cena koristne toplote 19,37 centa3. Plinski gorilniki na ZP: odvisni strošek 8,18 c, izkoristek 0,4; cena koristne toplote 20,45 centa4. Litoželezne plošče: odvisni strošek ele-ktrike 11,62 c, izkoristek 0,5; cena koristne toplote 23,24 centa5. Plinski gorilniki na ZP, pri porabi 200 kub m na leto oz. 16,66 kub m mesečno: celotni strošek 12,21, izkoristek 0,4; cena koristne toplote 30,53 centa6. Plinski gorilniki na običajni UNP butan/propan: odvisni strošek 12,36 c, izkoristek 0,4; cena koristne toplote 30,90 centa7. Plinski gorilnik na UNP-propan: odvisni strošek 13,38 c, izkoristek 0,4; cena koristne toplote 33,45 centa8. Plinski gorilnik na UNP iz gospodinjske jeklenke: odvisni strošek 15,63 c; cena ko-ristne toplote 39,08 centa

Primerjave cen koristne toplote za kuhanje ob upoštevanju ostalih dejavnikov

Prednost indukcijskih kuhalnih mest je pri ceni koristne toplote očitna. Za ta način kuhanja potrebujemo posodo iz železa oz. njegovih legur, ostale kovine, kot npr aluminij niso primerne. Električne litoželezne plošče so primerjalno neugodne, težje so tudi za čiščenje zato se manj vgrajujejo. Pri kuhanju s plinom izhajajo nevidni dimni plini v kuhinjo, torej bivalni prostor. Glavna produkta zgorevanja sta vodna para, ogljikov dioksid (CO2) in dušikovi oksidi (NOX). Kuhanje s plinom prostor segreva in povečuje notranjo zračno vlago, kar je zlasti v poletni vročini obremenilno in moteče. Iz zdravst-veno higienskih razlogov naj bi med kuhan-jem s plinom ves čas delovala kuhinjska napa z odvodom na prosto.

Koristna toplota iz utekočinjenega naftnega plina (UNP) v plinski tlačni posodi (zunan-jem kontejnerju) je približno 50 odstotkov dražja, kot pri zemeljskem plinu (ZP) iz omrežja. Najdražja – bolj kot s poljubnim električnim grelnikom − je koristna toplota iz UNP v prenosnih jeklenkah. V primer-javi z indukcijskim je cena celo trikratna, v primerjavi z najmanj ugodnimi litoželeznimi ploščami pa je še vedno kar 68-odstotna razlika.

Zaključek

Kot je razvidno iz povzetka analize – naredil jo je energetski svetovalec Robert Sever – je najcenejše in najhitrejše kuhanje na indukci-

Na info@vitra.si smo prejeli vprašanje: O stroških energije za kuhanje ne pišete nič, pa so verjetno tudi pomembni. Mi sedaj na novo postavljamo kuhinjo in smo v dilemi, kakšen štedilnik vzeti. Ena prijateljica je navdušena nad plinskim, druga nad električnim, mama vztraja pri kuhanju na drva. Kateri – električni ali plinski štedilnik – je energetsko najbolj učinkovit.

jskih kuhalnih mestih. Utekočinjen naftni plin iz kontejnerja je bistveno dražji od zemeljske-ga, najdražji energent za kuhanje pa je plin iz prenosnih jeklenk. Stroški energije za kuhanje so majhni, a ne zanemarljivi. Veliko večji stroški nas čakajo pri gradnji ali adaptaciji, saj je verjetnost napak bolj realna, predvsem pa so zelo realne posledice slabih odločitev in napačnih rešitev.

Brezplačno energetsko svetovanje

Iz navedenega sledi, da je obisk portala NEP Slovenija (http://nep.vitra.si) – še bolj pa ESP Cerknica – več kot potreben pred vsakim posegom. Veliko vprašanj se pojavlja vs-akemu (samo)graditelju in vsi izvajalci tudi ne uspejo slediti novostim. Novi materiali, načini vgradenj, avtomatike, detalji ... so za

marsikoga pretrd oreh. Zato je smiselno, da se investitorji pravočasno informirate in si zagotovito gradnjo, ki vam bo prinašala zadovoljstvo med bivanjem, ne pa nepotreb-nih skrbi, jeze in predvsem velikih računov za porabljeno energijo. Med svetovanjem na-jdemo argumente o smiselnosti posameznega ukrepa v novogradnjo ali prenovo (izolacije, okna, prenove podstrehe, izbiro optimalnega energenta, prezračevanje, odpravo plesni, sanacijo dimnika, regulacijo sistema CK, subvencije, kredite …). Pokličite 041 830 867 in si privoščite razkošje dobrih in praktičnih informacij za novogradnjo ali adaptacijo. Še vedno dobi vsak tudi brezplačno sijalko.

Bojan Žnidaršič, energetski svetovalecTel.: 041 830 867

Vgradni steklokeramični štedilnik ima dve indukcijski in dve

»navadni« kuhalni mesti. FOTO

: ARH

IV V

ITRE

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 17

Gradimo

Obnavljamo

Prenavljamo

Prenavljamo ... 17

Priložnosti in možnosti (za zaposlitev) si ustvarimo in povečamo sami

PODJETNI VRTILJAK

Nasmeh dela čudežeLjubljana, 11. september – GZS Zbornica osrednjeslovenske regije nadaljuje s svojo serijo brezplačnih zajtrkov s strokovnjakom, na katerih gostijo priznane predavatelje z različnih poslovnih področij. Tokratna gostja je bila Saša Einsiedler, medijsko prepoznavna kot voditeljica, sicer pa podjetnica, komuni-kacijska trenerka in mediatorka, ki je v slabih dveh urah trajajočem predavanju predstavila del čarobne formule, ki se imenuje navdušiti, prepričati in izboljšati komunikacijo. Vse našteto pa odpira osebne in poslovne poti, saj sta osebni in poslovni uspeh vendarle odvisna od tega, kako znamo komunici-rati. Einsiedlerjeva, ki ima za sabo bogato kilometrino v javnem nastopanju, je prisotne med drugim opozorila na pomen prvega vtisa, ki ga sooblikujejo nevidni in nezavedni procesi, od katerega je pogosto odvisna tudi kvaliteta nadaljnjih odnosov na osebnem in

poslovnem področju, se dotaknila dogajanj v nas, ki vplivajo na našo zunanjo podobo, tudi na govorico telesa, poudarila pomen poslušanja ter odstrla pomen pogleda na svet, odstranjevanja slabih misli ter spre-jemanja pozitivnih vibracij. Prisotne je pozitivno presenetila s predvajanjem glasbe iz ploščka, ki je priložen njeni knjižni izdaji treninga komunikacije in javnega nasto-panja in vsebuje zvočne elemente umirjanja, sproščanja, prebujanja, koncentracije in po-dobno. S tem je zaokrožila zanimivo preda-vanje, ki kar kliče po nadaljevanju. Poučnega srečanja so se udeležili podjetniki in podjet-nice, pa tudi zastopniki javnega sektorja iz drugih regij, ne zgolj osrednjeslovenske, saj so vrata Zbornice osrednjeslovenske regije odprta vsem, ki so pripravljeni sprejemati nove informacije in znanja ter svoja znanja deliti tudi drugim. •dš

FOTO

: DA

MIJ

AN

A Š

KRLJ

Najprej moramo vedeti, česa si želimo, kakšno službo bi radi našli (vsebina, delovni čas itd.), česa bi se radi še naučili, kaj nas zanima, kaj vse znamo in kakšne izkušnje že imamo. Pri tem se izkušnje ne nanašajo zgolj na pretekle zaposlitve. Pomembni so tudi naši hobiji oziroma prostočasne dejavnosti, s katerimi urimo določene veščine in ohranjamo našo aktivnost. Pomembno je vse, kar obsega znan-ja, ki bi posamezniku kakorkoli prišla prav pri delu na katerem koli področju. Več kot znamo, širše so naše možnosti za zaposlitev na različnih področjih, ne le na tistem, kjer trenutno delamo ali smo delali.Potrebno je namreč pogledati izven okvira, ki ga je postavila naša pretekla služba. Če vidimo, da v panogi, v kateri smo v pretek-losti delali ali za katero smo se izšolali, ni

več možnosti zaposlitve, se je dobro čim prej odločiti za iskanje v drugih smereh in ne le to, dobro je premisliti o dokvalifikacijah, prekvalifikacijah ter drugih izobraževanjih in poteh, ki bi posameznika usposobile za delo na drugih, drugačnih področjih.Težava, na katero vsak posameznik trči, je nedvomno strah pred spremembami. Posa-meznik se sreča z dilemo, kako se sploh lotiti zadanega cilja oziroma spremembe, da si dodatno ne poslabša situacije. Dejstvo je, da vsaka sprememba pomeni prehod iz znanega okolja v neznano. Kljub temu da je to neznano lahko za posameznika veliko boljše od tre-nutne situacije, je vseeno NEznano in zato prinaša nelagodje in tudi strah. Če govorimo o iskanju zaposlitve, je vsekakor dobrodošel pristop gledanje na spremembo kot na

Številni iskalci zaposlitve, s katerimi sem imela priložnost govoriti, so izrazili prepričanje, da bi jim moral zavod za zaposlovanje, na kat-erem so prijavljeni, poiskati službo. Mnogi na ta način spregledajo, kako pomembno je, da so sami aktivni in prilagodljivi pri iskanju službe in kako taka drža negativno vpliva na to, kako hitro bodo ponovno zaposleni. Prepustiti iskanje zaposlitve, ki je za obstoj posa-meznika in družine tako zelo pomembna, nekomu drugemu, pomeni, da bo potrebnega veliko več časa, da cilj dosežemo, kot če se polno angažiramo predvsem sami. Sami namreč najbolje vemo, kaj vse zna-mo in kaj bi bili pripravljeni delati. Nihče nas ne pozna tako dobro. Poleg tega tudi sami najbolje vemo, česa novega bi se bili pripravljeni lotiti, kaj novega bi se želeli naučiti.

priložnost. Zakaj? Ker to spodbudi aktivnost posameznika in posledično poveča možnost, da posameznik zaposlitev dejansko tudi najde. Priložnosti se največkrat ne pojavijo same po sebi, temveč jih moramo vsak dan sproti ustvarjati, iskati sami. Opraviti tečaj računalništva, računovodstva ali pridobitev dodatne izobrazbe, lahko nekateri dojemajo kot izgubo časa in denarja, dejansko pa je lahko to nujna investicija in dobra popotnica pri zamenjavi službe, iskanju nove zaposlitve, zamenjavi delovnega področja itd. Mnogokrat denarni vložek za dodatna usposabljanja niti ni potreben, saj so na voljo številne oblike neformalnega brezplačnega izobraževanja.Kaj torej spodbuja aktivnost posameznika in povečuje njegove možnosti na zaposlitvenem trgu. To so vsekakor dodatna usposabljanja in izobraževanja (seminarji, tečaji, formalna izobraževanja itd.), čim večja aktivnost

(spremljanje zaposlitvenih oglasov na čim več lokacijah – zavod za zaposlovanje, inter-net, znanci, pisanje prošenj, vzpostavljanje kontaktov s potencialnimi delodajalci itd.) ter mogoče tudi premislek o samozaposlitvi (do-bra poslovna ideja, spodbude za samozaposlo-vanje brezposelnih). Za bolj zagnane je zelo privlačna ali celo nujna tudi četrta možnost, in sicer kombiniranje več možnosti, na primer dodatno izobraževanje in aktivno iskanje nove zaposlitve.Pomembno je torej vedeti, česa si želimo. Tako bo veliko lažje najti ustrezne in potrebne informacije, možnosti in oblike za doseganje zadanih ciljev. Tudi v času, ko o ekonomski in gospodarski krizi nismo niti govorili, kaj šele, da bi jo občutili, je bilo možno zaposlitev ve-liko lažje in hitreje najti, če se je posameznik samostojno in aktivno lotil naloge in se sam primerno angažiral. •mag. Marija Paladin

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 18

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 2012Obvestila in horoskop 18

Blagor ženskam, ki ne umrejo,samo izginejo kot kruh na mizi.Nenadoma ga zmanjkain nihče od živihni ostal lačen. (A.Rebula)

Mnogo prezgodaj je odšla draga mami, žena, hčerka in sestra

Melita Doles Obreza (1959–2012)

V teh hudih časih ste nam roko tolažbe ponudili dragi sorodniki, sosedje, prijatelji in znanci, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsakemu posebej za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje in prispevke. Zahvaljujemo se g. kaplanu Milanu Kavčniku, g. župniku Božidarju Ogrincu, pogrebcem in pevcem okteta Kres ter pevskega zbora Tabor, ki

so nam omogočili, da smo mami s spoštovanjem pospremili v novo življenje. Za vedno bo ostala z nami.

Žalujoči Matjaž, Mija, Tjaša, Mitja in Kristina

Zahvala

Pogoji objave: Male oglase lahko pošljete po pošti na naslov: Notranjsko-kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko. Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa. Cenik malih oglasov: mali oglas (osnovni: do 110 znakov s presledki) je 6,96 eur, vsakih nadaljnjih 28 znakov je 1,92 eur. Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur, okvirčka 6 eur (DDV je vključen v ceno). Za fizične osebe je objava enega osnovnega malega oglasa na številko brezplačna, dodatni oglas se zaračuna po ceniku. Oglasi pravnih oseb morajo biti v skladu z zakonodajo podpisani s polnim nazivom podjetja in naslo-vom. Naročnik malega oglasa odgovarja za vsebino oglasa. Uredništvo si pridržuje pravico do urejanja in lektoriranja besedila v skladu z jezikovno politiko časopisa. Zagotavljamo tudi objavo zahval in voščil, ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa. Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: tajnistvo@nkr-novice.si. Uredništvo besedilo objavi v velikosti 83 x 98,5 mm ali 126 x 47,5 mm na željo naročnika. Cenik zahval, voščil in čestitk je 50,40 eur (DDV je vključen v ceno). Cena barvne slike (40 x 30 mm) je 18 eur.

Uredništvo zagotavlja tudi objavo zahval, voščil in čestitk,

ki prispejo v pisni obliki do štiri dni pred izidom časopisa.

Tekst lahko oddate po faksu: 01 750 92 12, pošti: Notranjsko-kraške novice, Obrtna

cona Logatec 22, 1370 Logatec ali e-pošti: urednistvo@nkr-novice.si.

Anine zvezde

Prodam

Nepremičnine

Oddam

Prodam

OVENPri njem nikoli ne veste, kako je z njim. Njegov odnos do denarja je pogosto otroški. Lahko si izpolnju-jejo ekstravagantne želje, radi paradirajo z dragimi avtomobili, z glamuroznim imidžem in v glavnem

radi zapravljajo za svoje osebno zadovoljstvo. Ko jih prime napad radodarnosti, poklanjajo vse, kar jim pade na pamet, prijateljem kupujejo darila in gredo v igralnice. Pravzaprav bi jim morali vzeti kreditno kartico. Denar jih ima preprosto rad in tudi na loteriji jim pogosto uspe. Tudi ko so brez denarja, dajejo občutek, da ga imajo dovolj.

BIKTo je preplašen varčevalec, ki rad razmišlja o tem, kako bi prihranil, mu pa to redkokdaj uspe. Rad ima luksuz, dobro hrano, kvalitetne pijače, ženske imajo rade lep dom, lepo garderobo, nakit ... Radodarni so

takrat, ko jim denar po zapravljanju zase še ostane. Denar dobijo s pridnim delom in radi si načrtujejo posle, zasukajo rokave in potem si lahko kupijo karkoli si zaželijo.

DVOJČKARadi zapravljajo in radi imajo denar. Vedno se nekako znajdejo in vedno jim kdo pomaga. Neka močna figura obstaja v njihovem življenju, lahko je to zakonec, nekdo od staršev in podobno. Vedno se

znajdejo. Pogosto si sposojajo denar od prijateljev ali od družine in vedno so v dolgovih, razen če je njihov podznak drugačen. Lahko so zelo zaletavi in zapravljajo denar za nepotrebne stvari. Radi kupujejo drobne nepotrebne stvari kot tudi vse stvari za njihov dom in za njihovo udobnost. Za takšne stvari jim nikoli ni žal denarja.

RAKRaki imajo ekstravaganten odnos do denarja, čeprav veljajo za varčne. Pravzaprav modro delajo z dena-rjem. Varčujejo, a pazijo na vsak denar. Potem si kupijo tisto, kar so si že zdavnaj želeli ali pa zapravijo

pri potovanjih. Ljubi denar in vedno ima pri sebi kalkulator, čeprav deluje, kot da denarja ni. Izbere si dobro plačano delo, čeprav v njem ne uživa. Veliko denarja zasluži preko dela, s tujci, z nepremičninami ali preko dedovanja. Ženske pogosto pridejo do denarja preko ljubezenskega ali zakonskega partnerja.

LEVLevi so pompozno znamenje, ki radi sijejo in se bleščijo. Ženske si redko kupijo pravi nakit, prej si kupijo čevlje, ali pa dajo veliko denarja za kak modni hit, za brezvezno krpico garderobe. Moški zapravljajo za

dobro športno opremo, za drage avtomobile, za čoln – vsak dinar bi dali za svoje udobje. Ko dobijo plačo, gredo najprej v slaščičarno ali na roštilj, potem si kupijo dobro knjigo ali športni rekvizit, kupijo darila za najbližje in tožijo, kako nimajo denarja. Oboji, ženske in moški, so otročji pri odnosu do denarja. Pogosto zadenejo na loteriji.

DEVICALjubi vse, kar je plemenito in glamurozno. Na prvi pogled tega nikoli ne bi ugotovili, saj delujejo skromno. Device imajo svoje sanje, za katere varčujejo. To je lahko eksotično potovanje ali kak umetniški

predmet. Pogosto imajo srečo pri denarju. Lahko dobijo sijajno poslovno ponudbo, dobro plačo ali dobitek na loteriji. Radi zapravljajo za svojo družbo, sedijo v kavarnah, kafičih ali v luksuznih restavracijah, vseeno jim ni žal denarja. Drugi morda mislijo, da mečejo denar stran, a to se Devicam ne more zgoditi. One vedo, v kaj vlagajo, saj to delajo intuitivno.

TEHTNICALjubi denar. Spada med tiste, za katere je denar simbol udobnosti, pa zapravlja za potovanja, kozmetiko, kvalitetno obleko in obutev, prijetno družbo ... Vedno vlaga nekaj tudi v stanovanje, za njegovo funk-

cionalnost. Tudi glamur ji ni tuj. Tehtnice so pomalem snobi izven doma, doma pa ne. Mora pa imeti dobro tehniko in vse kar ji olajša vsakodnevnico.

ŠKORPIJONTo je pravi poslovnež. Škorpijon ljubi finančne transakcije, ljubi rizik, denar je za njih kot ruska roleta, nikoli se ne ve, ali bodo na dobičku ali na izgubi. Denar je za njih pravi afrodizijak in jim dviga adrenalin,

tako da boste prave poslovneže našli med njimi. Pri tem lahko pustijo odklenjen avtomobil ali hišo, ni pomembno. Če ga okradejo, gre naprej, nikoli se ne preda. Zelo je velikodušen do tistih, ki mu kaj pomenijo. Rad poklanja in v glavnem ima kaj pokloniti.

STRELECČe kdo izgubi kreditne kartice ali denarnico na poti, potem je to Strelec. Ampak ne obstaja drugo znamenje, ki bi se bolje znašlo kot on. On nikoli nima in vedno ima. Motovili z denarjem sem ter tja,

da se lažje znajde. Vedno ima okoli sebe zaščitno avro, ki mu dobro služi. Ko žalostno pogleda in zavije z očmi, so vsi okoli njega, da mu rešujejo probleme. Lahko ima veliko bogatstvo, a v duši je klošar, filozof ali popotnik. Važen mu je psihični mir, denar ga prav dosti ne zanima. Če zadene na loteriji, časti vse.

KOZOROGKozorogi so, ali popolnoma sproščeni ali povsem brez glave zaradi denarja. Ker lahko s tako ekstremnimi čustvi preživijo, vseeno najdejo neko zlato sredino in se naučijo razumno delati z denarjem. Vedno

si poiščejo neko dobro plačano delovno mesto, da si zagotovijo sigurno eksistenco. Denar trošijo za otroke, osebna zadovoljstva, hišo, vikend, nakit, slike ...

VODNAR Znamenje, za katerega nikoli ne veste, kaj ima in kaj nima. Verjetno niti on sam ne ve, ne more kontroli-rati svojih izdatkov in dohodkov, ker vedno nekaj kalkulira, načrtuje, vlaga, posoja. Ljubi biznis, priprav-

ljen je riskirati za stvari, ki so vsem na meji razuma, a on vseeno profitira. Vedno ima nekoga, od katerega si lahko izposoja, da se nanj osloni tudi, ko ostane brez prebite pare. Radodaren je do otrok in rad ima udobno stanovanje.

RIBIPrilično kaotično znamenje, ko gre za denar. V rojstnem kraju imajo dosti sreče, če ostanejo doma, preko staršev dobijo dediščino. Z denarjem ima dosti sreče, v glavnem je radodaren in tudi razsipen. Ribe bi

morale biti pri vseh stvareh zmernejše. Gredo v skrajnost tudi, če živijo skromno, samo, da jim ni treba preveč delati. Lahko delajo delo, ki jim ne odgovarja in ne razmišljajo o zaslužku. Pogosto igrajo igre na srečo in pogosto tudi dobijo.

Hišo v Cerknici (Peščenk), 190 km2, parcela 1065 km2, čudovita lokacija z razgledom na Cerkniško jezero in Javornike. Cena: po dogovoru. Tel.: 041 663 733.

3-sobno stanovanje na Rakeku, 74,98 m2, blizu trgovine, pošte, banke, vrtca, šole, avtobusne postaje, 37 km do Ljubljane, obnov-ljeno l. 2004, CK in vpis v ZK. Cena: 74.500 eur oz. po dogovoru. Tel.: 041 464 662.

MALI OGLASISprejemamo jih po pošti na naslov: Notranjsko-

kraške novice, Mali oglasi, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec ali po e-pošti:

urednistvo@nkr-novice.si. Pripisati morate ime in priimek (naziv), naslov in telefonsko številko.

Zagotavljamo objavo malih oglasov, ki prispejo do štiri dni pred izidom časopisa.

Notranjsko-kraške noviceISSN 1854-572005

Izdajatelj: Notranjske novice, d.o.o.,Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec

Direktor: Robert Treven.Odgovorna urednica: Barbara Čepirlo.Tehnična urednica: Brigita Kavčič.Časopis izhaja vsak drugi petek. Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s pisnim dovoljenjem uredništva. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Nenaročenih prispevkov ne honoriramo. Notranjsko-kraške novice so vpisane v razvid medijev na Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno št. 33.Oblikovanje in prelom: Brigita Kavčič. Tisk: Tiskarna SET, Vevče. Naklada: 17.910 izvodov.Kontakt: Uredništvo 01 750 96 17 (ured-nistvo@nkr-novice.si),Komerciala 040 922 949 (komerciala@nkr-novice.si),Tajništvo 01 750 92 11 (tajnistvo@nkr-novice.si), Faks 01 750 92 12.Spletna stran: www.nkr-novice.si.Časopis je brezplačen. Prejemajo ga vsa gospod-injstva v občinah Bloke, Cerknica, Logatec, Loška dolina, Pivka in Postojna.

Kdo je razsipnik, kdo skopuh

Bukova drva, suha, okrogla do premera 12 cm, narezana na želeno dolžino. Cena: 45 eur/m3. Klana, suha, narezana. Cena: 60 eur/m3. Tel.: 031 333 407. Dostava po celotni Notranjski.

Ciprese smaragd, v loncih, 50–60 cm. Cena: 2,50 eur/kos. Ciprese smaragd, v loncih, 70–80 cm. Cena: 4 eur/kos. Tel.: 040 578 587.

Pomivalni stroj Zanker basic, vgradni, nov, še zapakiran, možna dostava v okolici Logatca. Cena: 200 eur. Tel.: 041 765 877.

Mlin za sadje, z motorjem ali brez, možna dostava. Tel.: 041 818 899 (popoldne).

Stanovanja v Logatcu, nova, opremljena, še ne vseljena. Cena: od 300 eur naprej + stroški. Tel.: 041 765 877. Anita Kogovšek s.p., Potoška c. 12a, Logatec.

2-sobno stanovanje na Uncu, manjše. Cena: 250 eur + stroški, trimesečna varščina. Tel.: 031 363 738.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 19

www.nkr-novice.si

10let

Napovednik in razvedrilo 19

17 Nagradna križanka / kupon

Pravilno rešeno geslo prejšnje križanke: Novval. 1.–5.nagrada: antibakterijski set za potovanje Flupak: Majda Senčur, Novi Svet 7, Hotedršica, Helena Markup – Scagneiti, Cesta 4. maja 20, Cerknica, Miran Karbič, Orehek 22, Prestranek, Marija Črnetič, Nova Sušica 4, Košana, Tina Rigler, Bloška Polica 3, Grahovo. Obvestila o nagradah, ki jih podarja Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana, bodo nagrajenci prejeli po pošti.

Tokratne nagrade podarja: Novval d.o.o., Dolenjska cesta 242b, 1000 Ljubljana. 1.–5. nagrada: antibakterijski set za poto-vanje Flupak. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone, ki bodo na naslov Notranjsko-kraške novice, Rešitev križanke, Obrtna cona Logatec 22, 1370 Logatec prispeli do petka, 28. septembra 2012.

V prihodnji številki Notranjsko-kraških novic bomo objavili brezplačen

napovednik dogodkov in prireditev, ki bodo od 5. do 18. oktobra. Če

želite spomniti in povabiti prebivalce na dogodke, nam informacije pošljite

do ponedeljka, 1. oktobra, na e-naslov urednistvo@nkr-novice.si. Za

spremembe programa uredništvo ne odgovarja.

Napovednik dogodkov in prireditev

RazstaveFotografska razstava Začarani grad avtorja Boruta Kraševca. Razstava bo v galeriji gradu Snežnik na ogled do 7. 10. Razstava o življenju in delu Jožeta Udoviča. Razstava bo v knjižnici v Cerknici na ogled do 19. 10.4. 10. Odprtje razstave domačinke, slikarke in prve mentorice likovne sekcije društva Rak z Rakeka, Ljudmile Rajačić Steržaj, ob 19. uri v knjižnici na Rakeku. Dela bodo na ogled do 7. 11.

Kultura

Prireditve, predavanja

Rekreacija

Ime:Priimek:Naslov:Geslo:

Na voljo v lekarnah, speciliziranih prodajalnah, Sanolaborju,v spletni lekarni www.lekarnar.si in na

www.novval.si

Menopace je učinkovito prehransko dopolnilo , ki vsebuje 22 hranil za lajšanje težav v času pred, med in po menopavzi.Sojini izoflavoni, krom, selen, bor in vitamin D, pomagajo ohranjati zadostno količino kalcija v organizmu, vitamin B6,cink in magnezij pa pomagajo uravnavati hormonsko ravnovesje

Pregnacare je prehransko dopolnilo namenjen nosečnicam in doječim materam, ki pozitivno vpliva na razvoj novorojenčkov, vse od njihovega spočetja, do konca dojenja.

tel: 01 320 77 56 info@novval.siNovval d.o.o.

Pri nakupu preko spleta in si prislužite praktično nagrado.

www.novval.siKlikni me!

21. 9. V mestu brez avtomobila, dopoldne in popoldne v Logatcu.21. 9. Cesta ni igrišče, interaktivna predstava o varnosti v prometu za otroke – Dan brez avtomobila, ob 10. in 16. uri v Logatcu.22. 9. Praznik logaških dobrot, ob 12. uri v Grajskem parku v Logatcu.22. 9. Zaključna prireditev Poletavci – poletni bralci, ob 10. uri na ploščadi pred knjižnico v Logatcu.23. 9. Mihaelov sejem, od 10. ure dalje v Novi vasi na Blokah.

25. 9. Zvočno potovanje z gongi, ob 18. uri v OŠ Antona Globočnika v Postojni (Cesta na Kremenco 2). Prijave na tel.: 031 719 992.

28. 9. Zaključna prireditev Moja dežela lepa in gostoljubna, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu.29. 9. Delavnica plesa 5 ritmov, od 10. do 13. ure v dvorani welness in fitnes centra v Epicentru v Postojni. Info in prijave: 031 642 056 (Tadeja).

21. 9. Knjižnica za vse generacije, predstavitev dejavnosti knjižnice in ustvarjalne delavnice za otroke – Dan brez avtomobila, od 9. do 18. ure v Logatcu.21. 9. Izganjalci smisla, večer literarnega društva Zeleni oblaki s pesnikom, pisateljem, urednikom in glasbenikom Milanom Deklevo, ob 19. uri v Kulturnem domu KS Tabor v Logatcu.27. 9. 51. Linhartovo srečanje, Mularija v izvedbi GŠ Gimnazije Maribor, ob 10. uri v kulturnem domu v Postojni.27. 9. 51. Linhartovo srečanje, Burka o jezičnem dohtarju v izvedbi SKD Tabor iz Opčin, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.27. 9. Slavnostno odprtje festivala 51. Linhartovo srečanje, Kripl iz Inshmaana v izvedbi Šentjakobskega gledališča Ljubljana, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.28. 9. 51. Linhartovo srečanje, Hlapci v izvedbi Gledališča 2B iz Bohinjske Bistrice, ob 10. uri v kulturnem domu v Postojni.28. 9. 51. Linhartovo srečanje, Vražji fant z zahodne strani v izvedbi Loškega odra Škofja Loka, ob 17. uri v kulturnem domu v Postojni.28. 9. 51. Linhartovo srečanje, Bog v izvedbi KUD Štefan Kovač Murska Sobota, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.29. 9. 51. Linhartovo srečanje, Vaje za tesnobo v izvedbi KUD Fofite Medvode, ob 10. uri v kulturnem domu v Postojni.29. 9. 51. Linhartovo srečanje, Ti nori tenorji v izvedbi Smoteater Majšperk, ob 15. uri v kulturnem domu v Postojni.29. 9. 51. Linhartovo srečanje, Ljepirice v izvedbi Lero Dubrovnik, ob 18. uri v kulturnem domu v Postojni.29. 9. 51. Linhartovo srečanje, Čakajoč Marcela v izvedbi Tater Fedra Trebinje, podelitev matičkov, ob 20. uri v kulturnem domu v Postojni.

22. 9. Pohod in srečanje občin Cerknica, Brezovica, Ig, Velike Lašče, Iška tesen.23. 9. Gorsko kolesarjenje po okolici Logatca (Kališe, Planinsko polje, Blekovske gmajne, Žibrše), dolžina ture je 35 km, ob 9.30 pred trgovskim centrom Tuš v Logatcu. Več info.: 041 892 808 ali mtb.logatec@gmail.com.23. 9. Jesensko kolesarjenje po Krpanovih poteh, ob 10. uri izpred gostilne Sušelj v Pivki.29. 9. Preizkus hoje na 2 km, od 14. do 17. ure na stadionu Martina Krpana v Pivki.

29. 9. in 6. 10. Gobarska razstava v organizaciji Mikološkega društva Notranjska iz Cerknice, med 9. in 20. uro v prostorih cerkniškega Kluba upokojencev, Videm 1 in 6. 10. med 9. in 19. uro v dvorani novega Gasilskega doma v Begunjah.

NKN datum 00.00.0000 Barva CMYK stran 20

Notranjsko-kraške novice petek, 21. september 201220 Zadnja

S plesom proti stresom

Več kot 20-letna tradicija Plesne šole Urška, ki jo je iz Ljubljane v Postojno pripeljal Marjan Nagode, je dokaz, da se ples razvija in ohranja tudi pri mladih na Notran-jskem. Na začetku so plesali in tekmovali pod okriljem Urške Ljubljana, kasneje pa so ustanovili plesni klub Pos-tojna. »Prevladala je želja po klubu, ki bi nosil ime Posto-jne,« jedrnato začne Nagode.

Najštevilčnejši pionirji in mladinci

»Izhajamo iz manjše sredine, kjer nobenega plesalca ne zavrnemo in nimamo možnosti, da bi delali ekipo iz večjega nabora plesalcev. Ker velika večina postojnskih otrok po osnovni in srednji šoli odide iz našega kraja na šolanje drugam, so pionirji in mladinci najštevilčnejše zastopani,« je ponosen vodja plesnega kluba, zato prav s

FOTO

: VA

LTER

LEB

AN

Tudi znanstveniki so dokazali, da ples pozitivno učinkuje na fizično in psihično kondicijo in pri učencih izboljša miselne procese.

Postojna – Mlajše generacije so se prvih plesnih korakov naučile v Plesni šoli Urška, ki je svoja vrata pred 23 leti odprla tudi v Postojni. »Ideja je bila plod naših želja, da bi tudi naši otroci imeli enake ali vsaj podobne možnosti kot otroci v večjih slovenskih mestih,« na vprašanje, zakaj je ljubljansko Urško pripeljal v Postojno, odgovarja Marjan Nagode, vodja plesne šole in Papir-nice Kocka – Scripta, kjer še vedno poteka vpis k različnim zvrstem plesa.

pionirji – ekipa šteje do 24 plesalcev – dosegajo najboljše rezultate tako na državnih kot evropskih in svetovnih prvenstvih.

Števila otrok, ki so v vseh teh letih vzljubili umetnost plesa, Nagode ne more oceniti, trdi pa, da je številka zelo velika. »Res veliko! 23 let je dolga doba, vendar smo ponosni, da smo veliko mladim dali veselje in radost, ki ju prinaša ples. To je tudi naše poslanstvo.« Se zanimanje za ples kljub recesiji pri mladih z leti povečuje? »Televizijski in glasbeni spoti dvigujejo željo po plesu, predvsem Street dance in Hip-Hopu,« odgo-varja sogovornik in doda, da največji poudarek dajejo slednjima tudi v postojnski šoli. »Osnovnošolcem ponudi-mo obilico zabave ob hip hop, disko, jazz & show ali stand-ardnem plesnem programu.

Mlade plesalke in plesalce vodimo od prvih korakov do tekmovalne zahtevnosti in zmagovalnih stopničk.« Veliko mladih pa naučijo prvih korakov na tečajih za valeto in maturantski ples.

O pozitivnih učinkih plesa na telesno in duševno zdravje so dokazovali že znanstveniki. Otroci se namreč skozi gibanje, denimo ples, bistveno bolje učijo. »Znanstveniki so ugotovili, da je ples poleg šaha najboljše zdravilo proti Alzhei-merjevi bolezni in ohranja naš um v kondiciji. Zato želimo mladino, ki presedi pred računalniki, utruditi na pri-jeten način.« Ples je pomagal tudi otrokom z različnimi fizičnimi in motoričnimi motnjami.Posledico krize občutijo tudi na tem področju, izpostavi Nagode, vendar recesiji v klubu bolj ali manj uspešno kljubujejo s plesnimi novost-

mi. »Letošnja dodana vrednost je tečaj Happy nogice, kjer se najmlajši, od treh do petih let, ob plesu učijo angleščino oziro-ma angleške besede skozi igro, kar ne nadomesti klasičnih tečajev angleščine, vendar otroci si hitreje zapomnijo tuje besede ob animaciji, plesu in smehu,« poudarja. Novost po nekajletnem premoru je tudi tečaj plesne aerobike v tako imenovanem tečaju Hip-Hop MAME, ki je namenjen tudi moški populaciji. Sogovornik opaža porast

zanimanja za družabne plese pri odraslih. Kot enega izmed razlogov navaja stresni način življenja. »Ples je najboljše zdravilo za stres. Zato je tudi naš slogan: »S plesom proti stresom!« Ker si odrasli želijo sprostitve, zabave in druženja, jim v naši plesni šoli to tudi ponujamo. Organiziramo brezplačne plesne večere, kjer lahko svoje znanje utrdijo in nadgradijo.« Okolje, kjer živimo, je dovolj vzpodbudno za razvoj plesne dejavnosti, pravi sogovornik.

»To dokazujemo z vrhunskimi plesnimi pedagogi z bogatimi izkušnjami in mednarodnimi uspehi.« Težava pa je, tako sogovornik, obdržati trenerja. »Če hočemo odlične učitelje in trenerje, jih moramo prim-erno plačati. Večina trenerjev prihaja iz Ljubljane, zato imamo še dodatne stroške prevoza. Na srečo imamo razumevajoče starše, ki se trudijo, da omogočijo otrokom užitek v plesu, na potovanjih in tekmovanjih.«•Barbara Čepirlo

Vpis poteka v papirnici Kocka-Scripta na Cankar-jevi 6 ali po telefonu 05 720 25 00, kjer dobite tudi

dodatne informacije. Splača se poskusiti, saj je prva vaja, v kolikor se ne odločite za vpis, brezplačna.