'RANJSKE

'iboru Predsednik nica Tone 1dinci zelo . tekmova­e priprav-' da je Par­'bo, vendar tico, <ki je

tednu po

n atletiko. MaD

~la

ins<ka sek­for.mirana

v za clane Kovinopla­leli s tern ' razvedri­~2 . ure, ra­.i 'bodo tu-Tako bo

:e<rbovan in !:Ill.!.

parija« in fiilm »Ne-

URI.

mesec ~

E ZOPET rvni c-ine­LJUBLJE­do 11. 111. ter. barvni

PRIHA­.eskii film. ZEMLJA,

.m. 21. 11. ameriSki

11. PARI­ski barvni :DSEDNIK omedija. iah ob 19. ljah ob 19. lri.

J:« izhaja >be. odoor ~eja ured. odgovomi

· - Ciani ;lez, Franc Milan Str­lko Novak lerbec tisk« Ko­n.a 240 dill ~ vraeamo

Glasilo Socialisticne zveze delovnega liudslva obcine Cerknica

LETO I

........................................ __ _

Leto dni je za nami. Dvanajsta in zadnja Ietosnja stevilka je ze v va~ib rokah. Po svojih moceh in sposobno­stib smo se trudili, da bi vam list cim bolj priblizali. Kako smo uspeli, sami veste. Poslu:levali smo se predvsem gradiva, ki ga je ze obravnaval druz­beni, gospodarski, ali politicni organ. Obvescali smo vas o najvaznejsih do­godkib v obcini, malo pa smo se spu­scali v dogajanje nasega druzbeno-po­liticnega stanja in problemov pri grad­nji socialisticne druzbe. Nas cilj, ki smo si ga postavili v zacetku izhaja­nja glasila, da bomo v glavnem ne­kaksen porocevalec dogodkov v okvi­ru nase obcine, smo upam dosegli, Sam napredek smo zaznamovali ze v zacetku, ko smo se odlocili za tiskano in ne ciklostirano glasilo. Pobuda za izdajanje casopisa, ki jo je dal obcin­sk! odbor SZDL, je pri marsikaterem obcanu naletela na odobravanje. Se­veda se je takoj pojavilo vprasanje: kje dobiti vsa potrebna sredstva'? Ob­cinski proracun je ze tako stisnjen, da je v njem tezko najti kaksno vrzel. S sode!ovanjem kolektivov »BREST« Cerknica in »KOVINOPLASTIKA« Loz je to vprasanje sedaj nekako zadovo­ljivo reseno in se tal;.:o prebijamo iz meseca v mesec. . UredniSki odbor, ki se je pri zad­

njib litevilkah reduciral na pet cla­riov, je svoje de1o prav gotovo dobro oprav-il. Racunati moramo, da smo celotno gradivo za vsako stevillco na­pisali skoraj izlcljucno clani uredni- · stva. Vsi smo vezani na svoja delovna mesta v gospodarstvu in nam cas ne dopusca, da bi se udelez!'vali vseh sestankov obcinskih politicnih organi­zacij, se manj pa razprav po vaskih organizacijah in kolektivih. Razumlji­vo je torej, da vas zato nismo mogli kaj vee obvescati tudi o zivljenju ob­canov po manjsih vas~b in delovnih organizacijah. Resitev je v tern, da nam prebivalci sarni porocajo o do­godkih v njihovem kraju.

Vcasih marsikdo tozi, da so nasa po­rocila ze zastarela. Prav gotovo je vee takih primerov, ki jih nismo mogli pravocasno posredovati bralccm. Vzro­ki so objektivni. Ker smo mesecn~ glasilo in posiljamo gradivo vee dm prej v tisk, potem pa nam natisnj~n casopis posiljajo nazaj .iz KocevJa po posti, je razumljivo, da pri te~ izgubirno precej· casa. Mislim, da J?l bilo zato prav, ce bi politicne orgam­zacije in obcinska skupscina prilago­dili datume svojih sestanlwv nasim moznostirn in tako omogocile hitrejse obvescanje bralcev.

Zadnje case smo se ukvarjali z mi­slijo, da bi razsirili list tudi za obcane Vrhnike in Logatca. s tern bi seveda povecali obseg glasila, ali pa bi ga iz­dajali dvakrat mesecno. Zaenkrat se nismo nasli .skupn\)ga jezika in ta!<o bo v sedanji podobi izhajalo glasJIO tudi v prihodnje.

Kakorkoli ze ocenjujemo nase glasi­lo, lahko z veseljem ugotovimo, da je led prebit in da so se vse perspelttive za nadaljnji razvoj nasega Iokalnega tiska na nasi strani. Tako se na kon­cu v irnenu obcinskega odbora SZ Cerknica zahvaljujem vsem delovnim organiiacijam za sodelovanje in po­moc pri akciji za obvescanje najsir­sega kroga delovnih !judi obcine. Ob­enem se zahvaljujem za sodelovanje celotnemu uredniskemu odboru, ki je z minimalnimi nagradami, skupaj z obcasnimi dopisniki pomagal pri vse­binsk! !zpopolnitvi »Glasa Notranjske ...

UREDNIK

....................................... -.......... DECEMBER 1962

OB DNEVU REPUBLII{E Letos poieka 19 let, od kar je

bila ustanovljena Federativna ljud­ska republika Jugoslavija, Ta dan bo ostal v spominu vsem bodocim rodovom jugoslovanskih narodov zaradi tega, ker so bili 29. 11. 1943 sprej.eti sklepi, na podlagi katerih danes gradimo socialisticno druz­beno skupnost. V celotnem pre­teklem obdobju so nas spremljale teZave, vendar smo te napore pre­brodili v slogi in bratstvu vseh jugoslovanskih narodov. Se se po­rajajo tezave, vendar teh je iz

dneva v dan manj, k~r se vsi za­vedamo in trudimo, da bi cim­preje zgradili taksno druzbeno skupnost, ki sta jo zacrtala Marks in Engels. Uspebi, ki so bili dose­zeni na podroeju gospodarstva, so nedvomno plod uspesnega dela vseh subjektivnih sil. Delavsko in druibeno upravljanje se je razvi­lo ze tako dalec, da slehemi ob­Ca.n odloca o vseh stvareh, ki se tieejo njega samega in celotne druzbe, Ravno zaradi tega v novi ustavi postavljajo cloveka kot

]]J It \V A\ ~~R /liiii!IP IIIIIIR It \V li o ustavi in statutu :::::1

• NA SESTANKIH KRAJEVNIH ORGA!NIZACIJ SZDL, V KO-

• LEKTIVIH PO TOVARNAH PA TUDI V RAZNIH DRUSTVIH

• :ZE VES-MESEC TECEJO RAZGIBANE JAVNE RAZPRAVE 0

• PREDOSNU'DKU NA.SE ZVEZNE USTAVE, 0 OSNUTKU NASE

• REPUBLISiKE USTAVE TER 0 OSNUTWU OBC. STATUTA.

Vse te razprave morajo biti od­sev dejanskih druzbeno-ekonom­skih in politicnih odnosov v nasi druzbi. Uzakoniti morajo na.jpo­zitivnejse odnose -in .izku5nje, na-

. sega dosedanjega druzbenega Ziv­ljenja, obenem morajo odpirati tudi pot nadaljnjemu druzbenemu razvoju, Cilj javnih razprav pa ni samo v tern, da dobijo obcani od­govore na posamezna vprasanja. Glavni namen je ta, da sedanji predosnutek oplemenitijo in do­polnijo s sugestijami in pripomba­mi posameznikov in organizacij,

tako da bi postalo zakonito tisto, kar je na na sedanji stopnji raz­voja najbolj napredno in najbolj socialisticno.

Dosedanje razprave so ze dale nekatere zakljucke. Kot vsi de­lovni Ijudje Jugoslavije se tudi prebivalci na5e komune precejl zi­vo zanimajo za vsebino ustave. Odmev sirokih razprav je prisel v sleherno naso vas. Mnogi obea­ni zelijo odgovore na vpra5anja, ki niso jasna. Zelo zanimivo je, kaj na5e obcane najbolj zanima?

(Nadalj . na 2. str.)

ST.12

Spomenik padlim na Ulaki pri Starem trgu

enega osnovnih tcmeljev za bodo­ci druzbeni razvoj, ker clovek proizvaja, razdeljuje in trosi druz­bene proizvode, sodeluje v komu­ni kot clan druzbenih organov ter se uveljavlja kot clan socialistic­De zveze delovnega ljudstva. Vse to so si na5i ljudje priborili z re­volucijo in z ustvarjalnim delom v preteklem obdobju, Prav zaradi tega postaja dan republike iz le­ta v leto pomembnejsi praznik de­lovnega ljudstva socialisticne Ju­goslavije.

Ob tej priliki zeli obcinski od­bor socialisticne zveze delovnega Ijudstva Cerknica vsem obeanom se veliko uspehov in delovnih zmag.

Tako je romala v tisk prva §tevilka l>Glasa Notranjske«

·--------------------------------------~ GLAS NOTRANJSK£

t~rnt~;@{~2P.~H~.~~r:~~ffi~lm~Je~~~!"~~i~W.~lThi~IDfii1ffil~~H~~

lt.~~&:~~!r.~~~~~!~~ij~:~J~J:!:~~:J PresthajoCe Cerkntsko jezero 1e

bilo pred kratkim v srediscu po­zornosti slovenslcin strolcovnja­kov za vodno gospodarstvo -energetiko, turizem ter zastopni­kov krajevnilt in obcinskilt orga-

je namrec potrebno temeljito analizirati, katera od variant je najbolj sprejemljiva glede na vlo­zena sredstva. Gospodarstveniki nocejo ukrotiti vode na Cerkni­skem jezeru. V Planini namera-

pa tudi oni zele stalno vodo, ki bi omogocal'l. lcopanje, veslanje in podobno. Kako vskladiti vse te razlicne zelje, ki vsaka po svoje zahteva precejsnja investicijska sredstva, je pa drugo vpra§anje.

Panorama Obrha, ki pri Golobini nedalec od Dan izginja pod zemljo in se prikaZe na Gorenjem Jezeru, kjer se spremeni v Cerknisko jezero

nov oblasti. Na pobudo turistic­nega drustva je bilo sklicano po­svetovanje z namenom, da stro­ICOVnJa!Gt spregovore o usoaz ~.;er!G-niskega jezera in njegovi bodoci ureditvi. Na posvetovanju sicer ni prislo do koncnih odlocitev. Zaradi vecjih variant bi bila vsa­ka odlocitev se preuranjena. Prej ·

vajo zgraditi hidrocentra.lo, ki bi dajala letno 80 milijonov kilo­vatnih ur. Kmetijci zelijo na tem sirnem podrocju pridobiti plod­no zemljo. Lovci in ribici si ze­lijo, da bi bilo jezero vedno pol- . no. Turisti si zelijo zopet svoje. Ohraniti hocejo vsaj delno edin­stveno naravno lepoto. Istocasno

JAVNA RAZPRAVA .o ustavi in siaiuiu

(Nadail.j. s 1. Slllr.)

Odgovor ni tllZak. N ajvec vpra.Sanj se suce okoli lastninske pravice, okoli referenduma, kako je ureje­no vpra.Sanje imenovanja direk­torjev, kakSna je vsebina pravice do dela in izbire poklica, zakaj uvajamo rotacijo itd.

Naloge, vlogo in pomen krajev­nih skupnosti bo potrebno pojas­njevati obCa.nom v nadaljnjih raz­pravab in konkretnib primerib,

Iz vsega tega lahko zakljucimo, da duh ustave in njegorva !iirina sedaj sc nista prodrla med naiie obCa.ne v dovolj veliki meri. Zato bo brez dvoma potrebno o posa­meznib vpraiianjib se veliko raz­pravljati,

V nekaterib krajih so sle raz­prave v smer obravnavanja kon­kretnib vprasanj iz podrocja. ko­munalnib dejavnosti, solstva itd. Zato labko sklepamo, da se v teb krajib zbori volivcev prema.lo se­stajajo, da je premalo sestankov socialisticne zveze, kjer bi obCani te probleme reilevaU.

Glavna naloga pribodnjib raz­prav in pojasnjevanj bo priblize­rvanje vsebine statuta obCine sle­bernemu obcanu. Proizvajalci v delovnib organizacijab pa bodo morali zaceti z intenzivnimi pri­pr.avami svojib statutov. V okvir enotne ustavnosti Jugoslavije se vkljucujejo namrec tudi statuti delovnib organizacij. V teb sta­tutib se sicer ne doloeajo temeljna nacela druZbenega in politicnega sistema, ker to doloeajo ustave fe­deracije in republike, pai pa se v njib ustavna nacela zvezne in republiske ustave USTV ARJAL­NO KONKRETIZIRAJO.

Prav gotovo bo neposredno po­tem, ko bomo sprejeli ustavo, na­stopilo obdobje intenzivnega zako­nodajnega dela vseb skupscin, ki bodo sprejele vrsto zakonov. Ti bodo re8ili posamezna vpraSa.nja podrobneje in konkretneje. V teb aktih bodo tudi odgovori na vpra­sanja, 0 katerib sedaj veekrat raz­pravljamo, pa v predosnutku niso dovQlJ podrobno obra.zloZeni,

I. L.

Sprejet je bil .sklep, da bo vsak od prizadetih naredil do 1. maja 1963 svoj elaborat. Sprejeli pa bodo tistega, ki bo najcenejsi. Vodno gospodarstvo Slovenije je sicer ze pred leti izdelalo studijo o perspektivah Cerkniskega jeze­ra. Iz te je razvidno, da bi bilo v gornjem in dolnjem delu zbi­ralni jezeri, ki bi bili med seboj povezan1 s strugo, speljano ob robu jezera v smeri Gornje Je­zero, Zerovnica, Dolenje Jezero, Dolenja vas. Da ne bi voda pre­stopala brega, bi naredili visok nasip. Ce glavni poziralnik Kar­lovica ne bi pogoltnil vse vade, so v nacrtu predvideli tunel pri Zelsah, ki bi bil speljan v smeri proti Planini. Vso vodo, ki bi pri­ha1ala izpod Javornika, bi pre­crpavali v doljnje zbiralno jeze­ro. Taka bi bila notranjost jezer· ske povrsine stalno suha. Ob susi pa bi rabili vodo za· namakanje

Zmanjsanje dotacij Zaradi premajbnega dotoka

sredstev v obcinski proracun je obcinski ljudski odbor sprejel sklep, da se znizajo dot.aci ·e vsem tistim, ki jib prejemajo, r en so­cialnemu varstvu. Prvotno pred­videvanje, da se bo bolj d ·gnila proizvodnja in z njo tudi osebni dobodki, se ni izpolnilo. redstva ·ne dotekajo tako kot 1 morala predvsem iz podrocij ki jib je prizadela toea. Ljudski odbor je zmanj8al dajatve v~em, ki iO bili prizad.etl.

FrT

tako da bi dvignili zapornice. Ali bo ta varianta najboljsa, bodo pokazale ekonomske analize. Upajmo, da bodo 'ze v prihod­njem letu nekaj ukrenili.

FrT

Pravna pomoc Na n.aSem podrocju smo ze dalj

casa potreborvali pravno pomoc. Zaradi tega bo s 1. 12. 1962 zace­la na sedefu ljudskega odbora de­lati dvakrat meseeno sluZba pravne pomoci, katero bosta vo­dila dva pravnika. Pri plaCilu dr­zavljanov za posameme nasvete bodo upostevali socialno stanje driavljanov, tako d.a bodo le-ti cim ceneje prisli do potrebnib na­svetov. Namen sluzbe je, da bi prisie pravice in z zakonom za­sciteni interesi drzavljanov kar najbolje do veljave.

FrT

lllllllllllmiiiiiiiiiiiiiiiiiii\IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII

Boljsi stik med drialllanl

In dria\'no npra\'o

Sprico vse vecjih nalog, ki jib sprejemajo obcinski ljudski od­bori, saj se ddavljani vedno v vecjem stevilu obr.a.Cajo nanje, bo uvedena s 1. 12. 1962 sprejemna pisarna, v kateri bodo drzavljani dobili vse potrebne nasvete. Ugo­tovljeno je, da ljudski odbor dnev­no obiSee povprecno 80 Ijudi. Za­nje bi bila potrebna posebna r e­cepcijska sluZba, ki bi omogoeila, da bi driavljoani pO cim krajsi po­ti prislo k referentu, kjer bi uve­ljavili pravice in uredili druge zadeve, ne da bi po nepotrebnem izgubljali Cas in dobro voljo s potmi od ura.da do urada, od r e­ferenta do referenta. Pisarna bo takoj pri vbodu v ljudski odbor.

Drbvljani bodo Ze tu marsikaj labko uredili in bodo tako raz­bremenjeni posamezni referenti. Na sprejemno pisarno se bodo labko obraeale vse stranke, ki iiDcajo opravke na ljudskem odbo­ru, razen tistib, ki imajo posla z odsekom za narodno obrambo in s sodnikom za prekrske, le-ti se bodo obraeali direktno na lti dve podrocji, Sprejemna pi.sarrul bo sprejema.la vloge vseb vrst : proiinje, zahteve, predloge, prija­ve, pritoZbe, sprocila in podobno. Izdajala bo vse vrste obrazcev in jib tudi izpolnjeval.a ddavljanom, v kolikor to ne bodo sami zmogll. Posr.edovala bo informa.cije stran­kam o ilen'A kdaj . bodo vloge reiie­ne. Obve8Cala bo interesente o ea­su in kraju sestankov in konfe­renc, ki jib sklicujejo organi ljud­skega odbora in drugib javnib sluZb. lzdajala bo napotnice za obisk k referentom, ce bo to po­trebno, ali ee obiskovalci saml zabtevajo. Poleg navedenib nalog bo sprejemna pisarna opravljala overjanje prepisov, pisave in pod­pisov in vodila overitvene upnike. Izdajala bo razna potrdila, ki jib drbvljani mnozicno potrebujejo. Izdajala in podaljsevala bo zivin­ske potne liste. Za vse te naloge labko sklepamo, da bo uvedba sprejemne pisarne bistveno vpli­vala na boljsi stik med driavljani In ddavno upravo,

FrT

I I

I I

z v v 21. n p n z, !l!

t< p sr k v 0

2 v s n n s· s t

0 s e k d k i: t l: s r. r c c r l: r s (

s t

rSk£

~.Ali bodo alize. ihOd·

'rT

' dalj 1moc. zace­a de­luiba ~ vo­u dr­svete tanje le-ti

11 na­la bi 1 za-

kar

~rT

11111111111111111

j jib I 00• nov e, bo ~mna

•ljani Ugo­lnev­• Za­a. re­oeila, :i po­uve­

lruge >nem ljo s !I re­abo 1()[.

-sikaj raz­

renti. bodo ~. ki tdbo­posla ~bo le-ti

la t i ~

vrst : trija­)bno. ~v in nom , togU. tran­re5e­> ea­mfe­ljud­. vnih e za ' po­sami ~log

ljala pod­llike. l jib jejo. ivin­kloge edba vpli­ljani

rT

-----------------------------------------------· Pospesiti je treba · podruzabljanje

kmetijskih povrsin (z obc. konference ZKS v Cerknici) Konferenco, ki je bila dne 28. oktobra 1962 v restavraciji tovarne BREST • sta vme~ d~ugim kot gosta pozdravila tudi VERA ACEVA

clan1ca CK ZKJ in LEV MODIC clan CK ZKS. :iii zadovoljivo. ZdruZena so vsa podjetja razen Gabra, vendar so tudi tu moinosti za poslovno teh­Iliicno sodelovanje. Zdu:'ul<itve so Ze

pokazale prve uspehe, saj je bil proizvodni plan preseZen za 30 od­stotkov.

v Kovinoplastiki Loz bo treba pospeSiti relronstrukcijo, tako da bi zdruZili razdrobljene obrate. Potrebno bi biJo tudli bolj specia­lliziraJti prodzvodnjo.

V novi obcinski komite so b ill izvoljeni veCinoma mlaj!li Ciani, kar bo go1x>vo vplivalo na aktiv­nost tega organa. Za novega se­kretarja je biJ ponovno izvoljen Tone Kra!levec, za organizacijske­ga sekretarja pa Janez Logar.

Po koncani konferenci so si de­legatn ogledali tovarno Brest in Qbrat I~rko. MaD

Letna obcinska konferenca ZK pomeni tribuno, kjer lzvoljeni de­legati pregledajo in kriticno ocenijo opravljeno delo ter iScejo smer­

, nice za bodocnost. Zato j.e obcinska konferenca mejnik, kjer se sre­cujeta dva osnutka dela, starl ze preizku!leni in novi popravljeni in ra.zSirjeni.

LatoSnja <OibC.in.ska 'korliferenca ZlK je prinesla precej skl~epov. Iz­vr!litev Je-teh bo globoko posegla v nase gospoda;rstvo :im. druzbeno Ziivljenje. Refera.t sekiretarja ko­mite'ja ZK Toneta Krasevca je prikazal srurolro podlroCje dela .Cia­nov ZK. KritizliraJ je n elkaroere :ne­zdlrave pojave, ki jdh dos.lej se nismo odprav:ili . Veema dliskutan-

Od!loCi.lneje mora:jo pomagartl pri podh!Za!blj.anju 'krrnetijsik!ih povr­~. V kmetijsk!ih zadrugah pa bo treba Cimprej zacel!i z noV'im siste­mom placevanja po delu. Izbolj­sati je treba sodelovanje med za­drugami in kmeti. Davena politli­ka •bo doZlivela ne.katere koristne spremembe. N€1lroliko 'bodo raz­bremenjeni Viisji in nerazviti pre-

.Obsirni program dramske sekcije Dramska sekcija pri DPD >>Svo­

boda« Loska dolina lima za sezono 1962/ 63 zel.o obsiren program dela. Tako i:majo v naortu drramo, dve komedij!i in vesehl veeer. Poleg tega pa. predvlidevajo tudi vee go­stovanj po okolli.Sk:ih krajih, vee razgovorov in enodnevni seminar z igraldi., kjer se bodo strokovno i2ll)opolnjev aloi.

OgledaLi si .bodo tudi nekatera· dlramska dela v gledaliscu v Ljub­ljani .

Sedaj se (llani cLramske sekoije

uC.ijo dramo Ostrovskega ,..Nevih­io«, s katero se bodo predstavili obti:nstvu v decembru. NuSiceva komedija »Pokojnik« pa bo na sporedu februarja. Veseli veeer je planJiran za mesec apvil. Za za.­k!ljucek sezone pa bodo uprizorili komed:i.jo »Vzoren soprog«.

Poleg tega pa bo dramska sek­cija sodelovala z mladi:nsko dram~ sko sekctjo Kovdnopla.stike LoZ, k1 ima v svojem nacrtu updzoritev n ekaterih mlad:i.nsk.ih dramsk:ih del. S. B.

~lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllm lllllllllllllllllllllllllllllllllmllllllll~

~:-Clani ZK na letni konjerenci v Cerknici

tov se je dotaknJi,la dveh perecih problemov: ide jne vzgoje komuni­Sitov dn pospes'itve podruzabljanja kmetijskih povrsin. Za iz;obm~e­vanje komu:ruistov je bllo v naiSi obmnd dloolej premalo stovjenega. Zarto bodo ponovno organdzilrane veeeme politione sole, kii so Ze d o­slej pok.azale lepe uspehe. Progra­mi pouka bodo pr::irb1izani aktual­mm problernom v komlmd. Taika sola bo orgarrtizilrana tud!i na E re­stu. Vee sk.rbi rbo treba posvetiti tudi vzgojd novospre jetih clanov.

P<iliti·ka kaZJI'lovanda v osnovnih organazacijah ZK ni billa najbolj­Sa. Obsoj.anja vredna je zl:asti ne­ekspeditivnoslt in neela;s.tienost, ta­ko da kazni veekrat niso v celoti dosegle svojega namena. Prevee­lm'at so Nani vodstva odlla.Sali z iZVII'Sevanjem milejse ka=i, kii ,bi bil:a. 'tleda.j se plrimerna, dok1er ni bd.l poloZa.j tark, dla je l:xilo treba str<Yle kaznovalli. Kadrrovsika ko­mi.sli:ja pl'i ObLO doslej n~ izpOl.­niJa vseh nal.og. Posledica tega j.e, da se take kornisi:je tudi v gospo­darskih organtizadi.jlah niso d ovolj razv.hle. Komundsti morajo tudi bolje lin.formirartri koletkrtive o sta­nju v podjetj'u. To je treba izbolj­sati zlasti v Kovinoplasbi'kli in Gabru.

Svoje delo 1bodo morailii izibolj-5ati komuruistli, zaposleni v kme­tijstrvu. Vsak se ·bo moral odlOOiti za eno vrsto gospodars!kega de lo­vanja. Tudi na tern podroeju mo­r.aJjo bitn kQmunistlj. vz~e<l ostailiim.

deli, prav tolliko vee pa bodo mo­rala pnispevati 'l'lli.zja poc!Jrocja, kar bo vplivalo na enotne j·si razvo j kmetijstva v lromurui.

Delegati so ugotoV'il!i, da poteka prooos integraai'je v lesni ti!ndustri-

~~~

-

Letni plan ze =

dosezen Industrijsko podjetje »GABER<•

v Starem trgu pri Lozu je ze okto­bra meseca doseglo svoj letni pro­izvodni plan. Plan je znasal 240 milijonov dinarjev. Ce bo podjet­je delalo z enakim mesecnim pro­metom se dva meseca, bo plan pr.esezen za 20% do konca leta .

Podjebje izdeluje v glavnem ku­hinjske gaq·niture ter sodeluje tudli z neka'tlerimi sorodJ1imi podjetji. Za prihodnje lebo je kolektiv skle­nil povecati letrui. prodmodni plan na 367 milijonov din.arjev. To bo­do lahko dosegli v norvih pros.to­rilh , tu bo izboljsaJOO. orga!I11iza.oija de'la ter tehndlo~ pos1x>pek.

S. B.

~~~··ij11 mmmllllllllllllll~llll

S seje obeh zborov

Na seji obcinske skup§cine

!NJSEE

v lllllllllllllllllllll[

:voznik, · v zve-1 v iz-

podjet­':alo, iz­a izvoz ·alee ni •i :imeli r,aiJ:agaJj

u cene 5a pod­dQmaci ·ejemke

a tujih konku­v med :ih, kar 1 celot­i nase ~zdravo

ietja za v pri-

onkllli­tdiScu, · nott-a­noloske tpraviti

.ako se mestu

io se z . nasta­s skup-

)

iStedindk )Ora in .jlen za 1 orga-

iko cla­>r pod·

ret cla­odbora ;mot.

•ntralni nji go-

tp•ravni V pro­~tja pa osu do men:ila, ~jo po­l odbor v zvezi . h enot :dink a, ·ziroma rskernu

r tudi 1ce na h eno-

rani)

GLMI NOTRANJSKB ----------------------------------------0 (Nadaljevanje s 4. strani)

Predsednik sindikalnega odbora VINKO ZNIDARSIC

Tovaris . Vinko Zn:i.darsic je predsedndk sind.ikallnega od'bora v pod(ietju »Brest«.

Tovaris predsednik, kaksna je naloga sedanjega sindikal­nega odbora podjetja?

NBJloga s:indika1nega odbora v podjetju je predvsem, da povezuje smdikalne podoruZn:ice v podjetju ter da s svoj:i.rnl clani vpliva na C:i,mvecjo stor~ilnost in rentabil­no•st.

Ali ima.te sindikalni odbor ze dlje casa?

Sindikalnl odbor :imamo ze dve letli. Lansko leto srno imenovali lroordiill.acij9ki odbor, a se od zad­njih volitev im"enuje .sindikalni odbor, ker koo["dlinaaijski odbor ni ravno porimeren izraz. Odbor ne koordinira samo dela sindLkal­n:ih podruZillic, marvec aktivno so­deluje pri resevanju problemov, ki se nan.asajlo na sind:ikalno delo.

Kdo so clani sindi}ialnega od­bora?

Clanl sindikal.illega odbora so predsedniki ali taj'llilki s:indi•kalnih podruZn:ic.

Ali ima sindikalni odbor tudi komisije?

SindikaJ.n:i odbor ima v:ee 'kornisij in to: kulturno-prosvetno korni­S'ijo, kornistijo za rekreacijo itd.

K.akSna je nada,ljnja na.loga sindikalneg.a odbora?

Sindikaln:i odlbor dn Cllani s:indi­kata se morajo illoenehno boritti za dvig storilnosti, produktivnosti in bo.ljsega gospodarjenja podj,etja, lrer vse to dV!iguje standard vsa­kega nasega delavca. Sindikat mora utrjevati in razvijati vse oblike delavskega upmvljanja v podjetj u, skrbet:i za krepltev eko­nornsJti.h enot v gospodarskem, organizacijskem iil1 politienem smislu. Prav ek:onomskim eno­tann bo potrebno posvebi.ti vso s!@'b. Predvsern pa rnorarno sfkil.·­bet:i za prav.icno materiallno st:i­mulacijo v vsaki ekonomski enoti.

Ali sindikat skrbi za boljsi materialni polozaj delovnega cloveka?

Da! To prav gotovo, vendar se vedillo ne dovolj. P remailo pa se se zanima za kulturno in sportno Zi.Vl.jenje na5ih delavcev. Tud:i za de1ovno varnost mora bolj sk.rbeti. 0 vsern tern je Z€ sinditkalrui od­bor razpravljaJ. na svojih sejah.

Ali veliko clanov sindikata bere Delavsko enotnost?

Da, na Dclavsko enotnost je v podjetju naroCen:ih 260 clanov, kli jrill'n sindikat placuje polovico na­roenine. POileg tega dobijo vs:i c'La­n.d samoupravn:ih organov brez­plaeno Delavsko enotnos.t. Tern plaCuje na.roCn:ino podjetje.

Ali sindikat tudi kaj razprav­lja o prehrani delavcev?

Silildika.ln.i odlbor je skJJicatl sesta­nek abon.en.tov <LruZibene prehrane in vodsrtva delavSike restavracije . Na sestanku ·so se pogovarjali o prehran:i v rnenm. .

Ali mislite, da je · druzbena prehrana v podjetju urejena?

Men.im, da je v glavnoem u.rejena, zla:sti pa topli obroki v dopoldan­skem Ca.su. Prejernajo ga Slkoraj vsi delavci v podjet j).l.

Kako pa so urejene stano­vanjske razmere delavcev?

~o~ po~sod so tud:l pri nas pre­C€JSnJe teiave. ReSujemo jih, ka­kor pac moremo. Stanovanjsko stisko reSujerno predvsern se pre­cej dobro urejeni stanovanjski do­movi, kjer stanuje veliko delav­cev in delavk iz blimje in daljne okolice.

Kako sodeluje sindikat z or­gani delavskega upravljanja?

Mislim, da je sodelovanje uspe5no, saj je velikokrat sindikalni od.bor pobudn:ik za razne naloge, o kate­rih potem razpravljajo in predloge sprejernajo samoupravni organi.

Ali so clani sindikata aktivni? Precej Clanov sindikata je aktiv­nih, nekater.i so celo preobrerne­njen:i z raznirni funkcija,mi, mno­go pa je clanov, •k; se prernaJ.o hrigajo za druzbeno Zivljenje. Ne­kateri ne morejo sodelOIVati, ker se vozijo na delo z avtobusii. in se zaradl tega ne morejo vkljuciti v ak1Jivno slnd:ikalno Zivljenje. 'I'l delavci izpolnijo osemurno obvez­nos.t, ves ostal!i eas pa prebijejo dO!ffia.

Ali sindikat tudi kaj razprav­lja o varnostni zasciti de­lavca?

Da, .tudi o tern razpravlja in daje predUoge. Obraea se celo na od­g!Ovorne strokovne Siluzbe, da bi vse p01lllil11j kljivosti odprav.iiJ.e iln izboljsale delovne pogoje.

Predsednik MK FRANC ZEVNIK

Tov. Franc Zevnik je predsed­nik mladinSokega korn:iteja v pod­jetju BREST.

Tov. predsednik, koliko casa ste ze predsednik mladinskega komiteja?

Predlsedn:iok korndteja ' sem loetos od zadnjih volitev.

Koliko clanov pa steje VaS ItO­mite?

v komiteju je 9 clanov. Clani so predvsem predsednik!i mladinskih ak1tivoov iz poslovnih enot t. j. iz Iverke rtova.rne pohistva Cerkn.ica, Mar1;:ir{jaka iln Marofa.

Kaksne uspehe ste ze dosegli in Itak.Sne naloge ste si posta­vili?

KakSnih v:idnejsih uspehov res nisrno dosegli. Del m:lad:ine je so­deloval pvi .izgradnji sole v Gra­hovern. To je bila mladlna iz Mar­t:injaika. Pornagali smo tudii. pri prireditvi >>Aero rn:itinga«, organi­zirali ze vee plesnih prireditev za mlad!ino v Cerknici ;in Martinjaiku. S s:indikatom srno tekmovalti v odbojki v Martinjaku. Sklen:ili smo t;u<li, da bomo v pod­jetju poZi.vili sportno in kulturno prosvetno delo. V podjetju srno ustanoviill svooj sportni in nogo­metni ·klub, od tk;aterega priCalru­jemo veliko uspehov. V l'li.skern easu smo opredvideli tudi teknnovanja med posloVillimi eno­ta:rni v sahu. Za ta n.aJ!Ilen smo si wredili tudi prlmeren proStor, ki bo · lah!ko uspe5no sluziil za akitiv­J11ejse delo rnlad:ine. Zelo tezko je zaM:iviz:irati vee rn1ad:i.ne. Vzrok je delno v samern vodstvu, v ve-­lik:i meri pa so kirive objekt:ivne tezave, da i!le dosezemo tega, kar bi moral:i. Mnogo mladincev jle namrec iz okoliSkih kzrajev, zato jlih zelo tezko pridobimo za mla­dlinsko delo.

Kak.Sna je povezava s samo­upravnimi organi in ostalimi poli ticnimi organizacijarni?

Rezerva je !bolj slaba, vendar ka­d¥ zaprosirno za kako pomoe

vedno ustrerejo na!i zelji, Ce je le mogoee.

Na. katerem delovnem mestu pa ste zaposleni?

Delam v vzorCn:i delavnli.ci tovarne pohiStva Cerknica.

Sekretar tovarniskega komiteja ZK

IVAN SKRABEC Tovaris sekretar, koliko easa imate ze tovarniski komite?

Tovarniski korn:ite irnan1o dve le­ti. Pred mesecem dni smo fjzvolili komi:tJe tretjlc.

Kaj je narekovalo izvolitev tovarniskega komiteja?

V podjetju irnarno veliko !judi, ki so Olani ZK, saj j'ih je nad sto. Komite pa mora vsklajati delo med posamezn:imi osnovn:imi orga­nizacijarni, k1 so po vseh poslov­n:ih enotah bile izvoljene prav v ta namen.

Po kaksnem principu je se­stavljen komite?

v komdteju so voljenli clani iz vseh osnovnih orgnnizaoij. Njliho­vo steviJo je odvisno od clanov posarnezne organizacije. Kom:ite stJeje sedaj 13 clanov.

Ali mislite, da je komite od­igral pomembno vlogo v casu svojega obstoja?

Da, to prav gotovo, •kajt:i na sejah karniteja srno obraJVi!lavali zelo vaZI1e probleme, kli se nanasajo predvsern na nadaljnjo demolkra­ltizaaijo in uilrjevanje del.avskega sannoupravljanja.

Katere pa so nadaljnje naloge komiteja?

Clani kom!i.teja so dolfu'i boriti se za nadaJ.jnje utrjevanje delav­skiega samoupravljanja po eko­nornskih enotah ter nenehno skr­beti za idejni dvig clanOIV ZK, ker bodo le tako lahko prernagovali teZave.

Kako pa bo komite skrbel za idejno. politicno vzgojo svojih clanov?

Ze po statutu ZKJ je doloeeno, da se m orajo komun.dstli idejno iz­obrazevati. Naloga vsaJkega clana ZK je, da se indiVIidJUalno izobra-

zuje, saj brez tega ne more biti druzbeno-politlieno aktiven. Za razumevanje druzbenih poja­vov in sedanjega razvojnega pro­cesa mora vsak clan ZK poznati politicno ekonornijo svojega pod­roeja. Ker pa je politicno ekonorn­Ska ternatlika precej tezka, se je tova.rn:iSki kornite ZK odlocil, da za Clane , ZK v okviru podjetja organizira veeerno politieno solo. Pouk v tej soli naj bi obiskovalo Clrnveeje steVIillo aanOIV ZK. Sola naj bi bila prilagojena potrebam podjetja. Tudi tematika srue naj bi izhajala predvsem iz prakse v na5ern podjetju.

Ali so clani ZK ze prej obis­kovali podobne sole?

Dvajset clanov ZK iz nasega pod­jetja je koncalo veeerno politicno solo v Cer'knici.

Ali mislite, da je ta oblika izobrazevanja koristna?

0 tern sern preprican. Clani ZK, ki so konCal!i. vecerno poli ticno sailo so aktivni na podroeju delav­skega sarnoupt·avljanja in v osta­l'i.h druzbeno-politicnih organiza­oi.jah. Vkljub uspehom, lti j:ih je dosegla soJa, pa rneruim, da je bila podai!la snOIV prevec obsirna in prernalo konkretna za obvladOIVa­nje sedanje sltuacije. Za razliko pa bo letoSnja veeerna politicna sola pri podjetju akcijskega zna­caja, tako da bodo absolventi sole pridobljeno znanje lahko takoj ille­posredno uporabili pri premago­vanju svojih teiav na podroeju delavskega upravljanja ter p1i delu v polirtlicnih organ:izacijah.

Kaj menite glede nove ustave, ki govori o pravicah in dolz­nostih cloveka-obeana?

Men:Lm, da je nova ustava Vte1ik korak naprej v procesu demokra­tizacije in potrd.iltev Ze doseZienih rezultatov na podrocju druzbe­nega sarnoupravljanja. V zvezi z novo ustavo caka clane ZK se te:i:­ka >in odgovorna naloga, ker bodo morali zastaviti vse S'iJ.e, da bodo dosegli postavljene cilje. Pose.bno ~aZnl so cleni, ki govore 0 pravi­cah in dolinosltih ClOIVeka in kre­pitvi nadaljnje demokratizacije. :Na.jvaZn.ejSa pa je zahteva ustave, ki mora pri nas dosledno za'7livelli; •>Vsakemu po njegovih sposobno­sltih in vsak:emu po njegovern delu«.

mm•mm~m~mttllllllmttllllllllllllllllllllllllllllllmttllllllllllllllmttlmttllllllmmttllmtttlllmttlllllllllllllllllllmttlllllltlltlllllllllllllllllmttlllll~lllllllllllllllllllllllll~m•

Podaljianje avtobusne proge Zadnje case Ljudje v Loskli do­

lini precej ral'lpravljajo o podalj­sanju avtobusne proge Ljubljana -Cerk:nica. Sap-Turist Ljubljana ima avtobusno progo Ljubljana­Cerk!nica. A vtobus odhaja iz Ljub­ljane ob 19.30 url in pride v Cer>k­nico ok!rog 20.30, Rjer tudi oSitane.

ZeJ.ja preblvail.cev v Lo5ki dolini pa joe, da bi podjetje Sap-Turist podaljsalo to progo do Starega tr-

ga. N a ta nacin bi lj udje iz Lo5ke doline lahko v popoldanstkem casu hodili na razne seje v Cerknlco in li.meli vee Casa za povratek kot sedaj. Podaljsanje avtobusne pro­ge pa bi prav priSlo tudi ljudern, k:i so zaposileni, saj bi na ta nacin ob 15. uri popoldne sli v Ljublja­no po opravkdh in se se isti dan vmiill.

Cesta dobiva nov videz Predmet IDi!lOgj.h sal je oola ce­

sta II. reda Rakek-PreZJid. Sedaj pa je zaeela dlolbrivaJti nQIV videz. Cestno podjetje Ljubljana je ze poloZilo 5 centimetrski asfal1m·i te-­pih v dolziTI!i 3 km od Rakeka protli Cekniai 11. rnilijonov, ki so bili namenjeni za to v letosnjern l€!tu, je ze d.zCrparuih. Za prihodnje

leto pa je predvidenih 40 milijo­nov in se bodo dela nadaljevala proti Pre:cidu. Asfaltn:i llepih bodo poloilili najprej do Grahovega, na­prej proti Prezidu pa zaenkrat le probipra5no plast iz asfail.tne mase. Lahko torej upamo, da se v pri­hodnjem letu ille borno vee vozill po prahu dn luknjah. FrT

0------------~----~--~----------------.GLAS NOTRANJSKE

11 I~ () l~lii~IIE I llllr I \V * K ~ \V ~~~ t\J t) ~IP II. A\ i 1111111 I 4 * l CD i llflllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllll

• NaAe podjetje je se zelo mlado. Kolektiv, ki steje nekaj eez 500

I delavcev, nenehno bdi nad razvojem lastnega podjetja, ki ga je ustvaril z naporom, pOOrtvovalnim delom in neumorno voljo.

Delovni polet naAega mladega podjetja se odraia v proizvodnib planib, ki iz leta v leto rastejo in ustvarjajo lep dobodek podjetju, kakor tudi kolektivu.

je edino s tern naCinom zagotov­ljen 5e boljsi uspeh. Napredek pod'jetja bo d'vignil na5e podroeje !iz zaostalosti in siromastva.

i Pred koncem leta, ko ponovno pregledujemo doseiene uspebe v preteklem obdobju, zremo s ponosom na sadove ulozenega dela, ki

• se odrazajo na vsakem koraku.

Letosnji. pla!11, 1kti. je b'il postav­ljen precej vi.soko, bo doseren, akumulativnost izclel"~ov se je zelo d<Vignila z uved'bo ekonoms>kih enot, kti. so s svojlim dobrim gospo­darjenjem zman•jSale dle1ovni eas izdclka, izbalj.sale kvaliteto in pri­hranli.le pri materia.lu.

Kovinoplastike Plan 1963 loz za leto mllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmllll

Cer11traJni DS je ze sprejel plan za leto 1963 in predstavlja vred­n<Jst eno mil<ijardo tristo mHijo­nov . RazdeLjen je na glavne de­javnosti nasega podjetja : okovje, p.lasltiko in elakiro obrat.

Obrat okO<Vja ze iz vsega zacet­ka pl'ednjaci s svojo proizvodnjo, jo iz leta v leto povecuje iiJ1 kvali­tetno izboljsuje. Kolektiv pa z doseZeruimi uspe­

hi 11li zadovoljen, produk:tivnost hoee 5e d'VIigniti, :Lzboljsalii delovne

pogoje, doseei vecjo akumula.cijo, hoee se uvrs1lilti. v m€dnarodn<J deliiev dela, ker se zaveda, da mu

Obrart; pil.asti.,ka, kti. se je zacel razvlijati pred nekaj lelli, dosega zavidlj1ve uspehe in je prica.k0-val!i, da bo v n eka1j letih dosegeJ obrart; okovja (brutoprodukt).

Bleklbro obrat se sel.e raz•vi j a . V letu 1963 pa pricakuje mo velik uspeh tega obrata s proizvodnjo napetostnih va~·nostnih stikal, z njimd bo kri1 jugoslovans'k•e pJ­trebe. .

K olEJktiv je prep.rican, da. bo postavlijen prran dosezen, cep•rav ima. podjetje teiave s P•rostor:.i, ki so raztreseni na veejih krajih. To

i ! !111-lllltlll-11111111-llllllll-llllllll-tlltlltl_,l_llll-llllllll-11111111-tiiiUII-IIIIIItl-llllllll-flltiiH-11111111-IIIIIIII-IIIIIIII-IIIIIIII-II''

I I I I I I •

DE SET 1. Te dni je sedem clanov kolektiva oprav­

ljalo v Ljubljani popravne izpite za kvalifika­cijo in sicer 6 za orodjarje in 1 za kljucavni­earja. 5 clanov je izpit uspe5no napravilo, 2 pa imata popravni izpit in ga bosta delala v ja­nuarju 1963. leta.

2. Ta mesec so po vseb obratib podjetja razpravljalj o predosnutku nove ustave. Raz­prave so bile za obrat okovja Loz in uprayo skupaj, za obrat Babno polje, orodjarno in plastiko pa posebej. Ciani kolektiva so najvec razpravljali o privatni in dru!ibeni lastnini, o tako imenovanib polproletarcib, rotaci.ii itd.

3. Na azdnji seji delav~ega obratnega sveta okovja Loz so izvolili za novega predsednika tov. Ludvika Srpana, dosedanji predsednik Tone Plos pa je sprejel novo dolznost:

4. V na5em podjetju je 42 raznib svetov, odborov, komisij in aktivov, v katerib je vklju­cenib 305 clanov ltolektiva. Od teh je 101 clan direktni proizvajalec in 204 clani so reZijski delavci.

5. V podjetju Kovinoplastika je 33 clanov kolektiva, ki se vozijo iz Prezida in Babnega polja. Vozaci imajo mesecne karte, podjetje pa jim povrne prevozne stroske nad 600 di­narjev.

6. Sindikalna podruznica je te dni razdelila vsem clanom kolektiva, ki so delali v organib upravljanja in sindikatu v letu 1961. knjige Matevza Haceta »Nasi obrazi«. Knjige je pre­jelo 50 clanov za vestno in pozrtvovalno delo v organib samoupravljanja in sindikatu.

7. v za.Cetku decembra bo popis vseb clanov kolektiva. Vsak cpm bo pr~jel vpraAalno polo,

NOVIC ... na kateri bo okoli 40 razlicnih vpra5anj, nanje bo moral natancno in temeljito odgovoriti. Resnicnost odgovorov bo potrdil s svojim pod­pisom. Ko bokadrovski-socialni oddelek spre­jel vprasalne pole, bo izdelal evidenco vseb kadrov, kakor tudi . razne analiz;e, ki bodo po­sredovane organom upravljanja v podjetju. Vprasalne pole bodo clani kole~tiva vzeli do­mov, v dolocenem roku pa jib bodo morali vrniti. Po obratib bodo za popis kadrov zadol­Zeni delavci, ki bodo dajali potrebna pojasnila in navodila. •

Te dni bo v podjetju stekla avtomatska na­prava za sekanje zice. Napravo je skons.truiral konstrukcijski oddelek. Do sedaj so delavke sekale zico za scipal~e rocno in je povprecna delavka naseltala v 8 urab od 18-23.000 kosov. Avtomatska naprava pa bo nasekala v eni se­kundi 2 kosa, v eni uri 7200 kosov.

9. Toplo malico prejema v obratu druzbene prehrane 310 clanov kolektiva. Vsak clan ko­lektiva placa za malico 50 din, podjetje pa pri­speva za vsakog.ar 40 din na dan. Malica je zadnji cas precej boljsa in so clani kolektiva zelo zadovoljni. V kratkem pa bodo prejemali ma.lico tudi popoldne v obratu plastiki, orod­jarni in livarni. Tu je do sedaj niso preje i, ker je niso mogli prevazati. Z njimi se bo s -vilo koristnikov malice dvignilo na 370.

10 . . Za opremo novega zdravstv~nega do v Starem trgu je podjetje prispevaJo 1 m · · on dinarjev. Centralni delavski svet podjet·a se je zavedal, da bodo ravno nasi clani ko/e.ktiva ali njibovi svojci nad 50% uporabljali zdrav­niske usluge v novem zdravstvenem domu.

IIM-IIIIftll-llllllll-llllllll-llllllll-lllltlll-lllllfii-IIINIII-IIIIIII-11111111-IUIIUI-1111-IIII-IIIIIIII-II II IIII-IIIIIIII - 11111111-III I I III-IIII

prav gotovo skodi usmerjanju proizvodnje.

Poleg operativnega in financ­nega plana imamo v planu tudi graditev nove tovarne, da bi tako sk<mcentrn.railli obrate. Nato pa na­merava kolektiv podvojilti proiz­vodnjo z isto delovno silo.

V II

:1: •••••

·:::;;:: rezeJo

V Kovino plastik<i Loz so v me­s•e-cu septembru 1962 s·belk1le k rozne skarje. T o je stroj za rezanj e plo­cevine, k.i je zdo p obrelben vsaki tovarrl'i, katera. izde1uje izcLel"ke iz plocevJn"e in pri tern ra.bri plo·i':evi­n.asbe . trakcwe razliene sirine <i n debeJl.iine. K.rozne skairje rezejo p~ocevino s kiro.Znimi nozi in ni­majo ravnih rezM kat ostal€ stroj · ne skarje, zart:o lahko rezejo ne­skoncno dolge trrukov.e od debeline 0,1 do 1,75 mm in sir.ine 700 mm. Od tad tuclii ime krorz;n.e skarj e.

Krozne skai'je v Kovinoplasbi•ki so n aprav'ljene doma in so doma­ce konsbrukC'ijle. Najvec zas~ug zan j€ imajo ljudje iz ~onstrukcij­skega oddelika, ki so napravili ris­be :in pa de1avci iz remorutnega oddelka .i.n orodjru:;ne, 'ki so izde­lailii ta stroj, razen 'I<JroZruih nozev, ka,tsre je nap~ravila 2Jelezarna Rav­r>. e iz visok·cikvalli.tetnega jekila .. Ljudi , .k,i so sodelov811.i pl'i izdelo­vanju kroemih S.k.ari1j, je pod'jet.je primerno na@radilo.

KolikSnega. pomena so te skar­j'e za n-a5o .tova.r.no, lahko vidimo iz Slledecega: ·tralrove si.roke 300 do 700 mm kupujemo od zelezarne J•eseruice, Z€lezCI!ITie Nli:k'Sic alii. ka­'ke druge zelemrne. Te ltrakove moramo pr;i nas TaZJrezati na razne s'iri.ne, od 5 do 120 mm, kakor pac iah<tevajo nasi izc!el'lci. Do sedaj smo ·k!upljene tra'ko¥e morali Sp€­lja,ti domov nera!Zrezane, ker zele­=e ne rezejo talko si<rokih tra.­lrov, kat jib ra'bimo mi. Ta:klth tra­kov je bilo samo v letu 1961 273 ron predlelandh v izde1'ke, v let u 1962 pa do takrat, ko so zaJcele i:ezati nase s•karje, 390 ton. Nase skiarje pa so v 50 dneh razrezale 48 rtxm matedala.

Preje so narrn tra'kove razrezo­vaLi v ltovarni Tacen pri Ljuh1,jami. Tore j smo moral'i nerazrezane tra­kove pO'Ilovno nalo2Jiti v Lofu in jih peljati v Ljubljano, ca.IDa.ti na razrez, •kaJl· je dos1Ii'.lcrat povzroc'ilo zastoj v proizvod:n.ji poedinih iz­delkov. :Prevoz za tono ITI.aJteriala je stal 6000 diin. Za razrez pa je l:Yilo tre!ba plaeati <Jd 22-34 din za ·kli.logram z orzli<rom na <Silrino trakov.

Iz tega lahko V'idimo, 'koliksnega pomena so za n:a5o tovCIII'no kToeme skarje, koai'ko manj truda 'in k·o­J.<ilko deviznih d:i.narj.ev smo z .nj'i­mi pnihranuli, lrer so bile naprav­lj.ene doma. Na5a ddava namrec se ne izdeluje taQtih strojev serij­sko. In se i n se bi se da!lo govo­.ri<ti. o pomenu <in potrebii klroznih skarrj v nasi tovarn.i. Sedad nam Ze p·ridno in kvailiitetno reZejo plo­cevino raznih dimenzij.

z ros: s'i 1 sne par bi . eel: be, ste1 nej bi

je bed pot utr

F teg hi. ras je • mill nat slin rna ost< l'Ok jim Ro~ seti del nje mo Na: tar ga Dru slu: val ohr sub strE in : vee pre Iz nia larr obr poe 20 PO sin

\ z r hor dru hlo CaS kru val mo sen zav me sed

111111111111111

rjanju

..nanc­t tudi i taka >ana­proiz-

•

1 me­.rozne ::- plo­vsaki Ike iz J·i':evi-1·e dn ~ezejo .n nj­straj· o ne­Jeline )mm. karj e.

asbiki loma­;as1ug Jkcij­Li ris­trJ.ega izde­

tozev, .Rav­ekila .. :delo­j•jetje

Skar­iclimo :oo do zarne 1i. ka­l.kove razne r pac S:edaj spe­

zele­. tra-1 tra-1 273

letu acele Nase ezale

.rezo­!JjaJni. ~ tra­~ in ti na ·oc'ilo h iz­lf'illla Ja je

run i!rino

nega ·or.ffie 1 ko-nj•i­

Jrav­mrec ;er:ij­~ovo­

lrn.ih nam plo-

GLA8 NOTRANJSKE --------------------------------~--8

Popotni~ doma 1n na tujem Se posnetek pred hiSo. Smel se

odkrije. Cudno, znotraj je bil po­kri t s kapo, pred kamero pa e bolje poeuti razoglav. Poslovim se in si mislim. Je res potrebno, da caika le na slovo od sveta? Ga ni dovolj prebrodil, da bi dobil za­sluzeno pokojnino?

....... , ............... -.......... --..... -..... ___ ..,.. .......... ___ ..,. ___ ..,. __ ,..,._ ..... ____ _ Zunaj se vlaci megla. Mrrzlo je, vendar ne za dolgo. Leta 1913 J·e bo ,.

,, · .J: hi · k ... , • st. .<.ivi s heerjo v hjSi, ki se rosne kap~Je "" 'JO · w.om 'iin ze di- zopet zaeel s"teti drua,;h "--'em let ,___, .,. =u SN.LuVa za s:inovo. Na mizi ima si po prvem snegu. V novembru v Amenik:i. Izognil se J·e p~V'.l· sve- kod ka

redk t ·• s• eico ve, cisto je pzyz;abil na sneg ni os , zato nas zimska to~ v~jni in zaeel s sredstvi, pri- zajtrk. LT panorama Begunj v tern casu ne dobl~eilllmi <na tujem, novo Zjvlje­bi presenetrl.a. V hiSi, katere pro- nje. Mizarsk!i poklic je potisnilo celje pomva V senoi Vli.sdke stav- VS1Jralll kmetijstvo dn gostinSitvo. be, enakome.rno tiktaka velika Semel je b.i!l. pdondrr rokodelske za­stenska ura. V Caslih se oglasi moe- diruge, ustanovljene v Cerknici za neje, vendar ne prreglasno, da ne podrocje Cerlmiske in Loske doli­bi motila hiSnega miru. 60 let jo ne. Zadruga, ki je skupaj z gla-

JAKOB SEMEL

je gospodar obesatl po stenah, od t1€da1j ko jo je prrimesel ·s p•rvega potovanj.a na tnoV'i kontinent. Ne­utrudna je kot njen varruh.

Patrkam na ciuri. Roka · suhl-ja­tega stal'cka jih p Dcas.i vlece k se­bi. Pred meilloj s.toj:i poSJtava nrizke ra5ti ;jn Zii.vahnih om. Pravi je. To je on - Jakob Srnel. 7. jul!ija je mitnilo Srnelu 86 let, ki sti j1h je nabral doma in po svetu. C.etvero Slimv in troje hcera se je obesalo matlel"i za korilo . Danes je nli vet, ostala pa ·je se ve<dtno ti'Sta. topla roka., ki je otrokQIITI boZala lase in jim pripravljala pot v :lli.vldenje. Rojstna vas so Mahneti. 2e z de­setim!i leti je zaCel izdelovati iz­delke dorna·Ce ob~ti. Z rezbClll'jre­njem, v katel'em je postaol pravi mojster, je zasluZil prrv:i lcrajcar. Najbolj zn.aJTio njegovo delo je Oil­tar treh svetop;is'ems•kih oseb, ki ga je izdelal za cerkev v Siveah. Danes ze unieena znamen:itoot je sluZila za model poznejs'im izdelo­valcem kamnitega oltarja, ki je 81_ ohranjen. Z d<vanajstimi leti je s suho robo, izd·elano pod doma.co streho, premeril Slovenijo poeez i.n po dolgern.. No~e so mu bile se­veda e dini pripomocelk:, kajt.i s P•revoz;i ni bilo tako kort danes. Iz te kupcije je razvil pravo mi­nia turnc trgovino s semen~, mel­lami, bariglami in izdelki d omaJce obrbi. Barigle j.e n . pr. kupoval na podrocju LuZ8rjev po enotni ceni 20 krajcarjev, prodajal pa jJh je po cenah, pri•lagojendh vel'ikosti Sirom Kranjske.

V Franca Jozefa em je skupaj z mnogimi obCani hodil za kru­hom po Madzarski, Romun.ljj in drugih dezelah. TaJk,rat so rezali hlode v deske z rokami. Slo joe po­Casi, vendar je mo•ral pii'iti do kruha. Leta 1900 je prrvie odpoto­val v Amerik·o. »Danes se za avto­mobil nihce 'ne zmeni, t.alkrat pa sem se v milijon&kem mestu s te­zavo prebil med z.ijala, ki so str­mela v neki Ford«, to:lli. Srnel. Po sedmih letih se je vrndl domov,

var5tvom izdajala tuili sprlieevala nov•im obrtnikom, je pod predsed­stvom se danes Viveeega Franca Ronka dosegla prrav lepe re·zul­tate in vzg>ojila vr~to novi h mo·~:i.

V casu sejmov je bil njrihov or­ganizator v Begunjah. Dvaik.rat na lt;; to , 19. marca in 8. oktobra so hilt: Begunje polne Zivine in kra­m <: . Tudi po 400 glav gcwed'i in 40 SJ!ojnoic je vabilo staro in mla~ do. »Taksnir. ,stantov', lei sem j:i h iZ'delal sam, ni imE:l noben sejem,« s je odrezal Jakob, kakor bi mu b.l ) zal ti~tih dni , ko je bil v sre­d·i sC:u pozomosti. »Zivahno je bilo r 1 gostilnah, menjava j.e zadov~ J.jila vse. Tuili obcina in jaz sva z.asluzila.«

Vs.£: •. ~wzi se je ukv:arjaJ s poiliiti­ko. Hil je vodja Radieeve kmeeke stra :-~ke na si\lojem p.odrocju. Oku­pa~<:·r je leta 1942 njemu p•rvemu v Begunjah pozgal prigarano im2tj .=. Ko so sovraZ1n:ilkii od'Peljali okro~ 17 Begunjcev na Rab, je b'Ll m :.:d n~limi tudli Jakob Srn.el. Na Rabu je preb;il 4 mesece lin shuj ­sal za 16 kg. Iz taboo-liSca so ga za-radi let izpustili skupaj 5 15 Slo­venci. S sinoVli je odsel kljub srta­rosti v gozdove. Delal je v No-tranjs!kem odrredu. .

To je n.e'kaj odlomkov iz CJ.ove­s'kega Zivljemja. Srne l, ga je spo­z:nal do dna. Jakob ni eden tis.lil1, ki potujejo in gled:ajo za zabavo. Potoval in delall je trdb in spozna.J svet z rokami. Rad prebli ra poseb­no zgodov'in5ka dela. Na miz;i ima kn.jigo »V•raZjti vrtec«. OCala so premalo, pomaga s·i 5 poveeeval­nim teklom. Tako gr~ bolje. Go­vovi hi·tro, ko zacne, te~o neha. Z besed.aJmi govori•jo tudi oili. Spomin ima odl!ieen. Letnice ima za:pisane na jez.iku. Srnel je ziv leksirkon n:a8;i:h k!rajev. PolJi.tike se sedaj ne pusea vnemar. Pipa s to­ba!kom mu j,e portrebna. Tud:i silce zgaJlllja ri.zprraznti, ko g;a objame sla-

IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUIIUIIIIIItiiiiiiiiiJIIIIIIIUIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII/liJUIIIIIIIIIIIIIIIIILiiltlllllll

D olgo so ze zeleli cerkniski ob­cani, da bi zgradili novo po5tno poslopje v Cerknici. Njihove zelje so se zacele uresnicevati. Grad­beno podjetje »GRADBISCE« je zacelo podirati vinsko klet. N a njenih temeljih bo zraslo novo po­slopje. Trideset milijonov bo daJ za gradnjo stanovanjski sklad. Petinstirideset milijonov pa bo prispevalo podjetje PTT Ljubljana za sodobno opremo poste. V stav­bi bodo zgrajena tudi stanovanja. Z dograditvijo poste bodo moder­nizirane' telefonske zveze, ki so bile do sedaj obupne. V stavbi bo imelo tudi g()ILdno gospodarstvo svoje prostore. Z dograditvijo postnega poslopja bo preurej.en tudi avtobusni promet. Postajali­sce in parkirni prostor za avto­bu5e bosta zadaj, kjer je sedaj vrt. Vsi ze t.eZko pricak.ujemo, da bo poslcpje zgrajeno in ne bo vee treba eakati na avtobusne zveze na prostem v snegu, deZju in mra.­zu, kak.or je to do sedaj.

FrT

Kaj bo z mostom? Ze nekaj mesecev je minilo, od­

ka.r se je po·rusil del mostu pri Belem mlinu v Loski dolini. Cesta je za ves promet zaprta in morajo zlasti voq;niki in vasi Visevka vo­ziti preko Iga vasi ali Vrhnike.

Cesta in most sta obcinska.

Most bi bilo treba hitro popraviti. Vendar vse kaze, da. zaradi zime most do spomladi se vedno ne bo popravljen.

Na sliki poruseni most pri Bc­lem mlinu v Loski dolini.

S. B.

Nova ugodnost za Stari trg Prebivalce Loske doline obvesCa.mo, da bo ekspozitura

komunalne banke Rakek poslovala v bodoce vsak cetrtek od 8.30 do 14.30 v pisarni kra.jevnega urada v Starem trgu.

Interesenti bodo lahko vsalc cetrtek v navedenem uradu v Starem trgu opravili vse, kar se tice hranilne sltiZbe in po­trosnisltih lcreditov. Lahko si bodo odprli hranilno knjizico ter vlagali in dvigali svoje prihranke v hranilne knjizice. Mladina, dijaki in predsolski otroci pa bodo lahko dobili hranilnike, si odprli hranilno knjizico ter se s tern aktivno vkljucili v krog ostalih clanov denarnega varcevanja. Za po­trosniske luedite si bodo obcani lahko nabavili predpisane obrazce (prosnje) za potrosniski kredit, te prosnje vlagali, dvigali ze odobrena posojila in obenem tudi odplaeevali me­secne obroke. Poleg tega bodo lahko opravili tudi v5e, kar je v zvezi s. hranilno sluzbo in potrosniskimi krediti.

KB Ljubljana. Ekspozitura. Rakek

NOVA PRIDOBITEV

Center Cerknice izgublja svoj stari izgled

0----------------------------------------------- GLAS NOTRANJSKE

ObCinski ljudski odbor Obcinski odbor SZDL Obcinski komite ZKS

Obcinski komite LMS Obcinski odbor RK

Obcinski odbor ZB Obcinska zveza TVD Partizan Obcinski sindikalni svet Obcinski odbor Ljudske tehnike Obcinski odbor ZVVI Obcinska gasilska zveza

Obcinski odbor ZROP

cestitajo k prazniku republike in ielijo vsem delo_vnim ljudem obcine

ie veliko uspehov pri nadaljni graditvi socializma

Se ne veste ... !lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll llllllllll llllllll lm

- da so izlo:ibe prodajalne pod­jetja ,.SKOCJAN« v Novi vasi se vedno prazne, ceprav sonce tako mocno ne pripeka. No prav prazne niso! Spored kina je v njih!

- da se imenuje poslovalnica ,.SKOCJANA« na Velikih Blokah »VELKE BLOKE••. Menda jim je zmanjkalo barve ravno za crko ))i-+<.

- da so pri izkopavanju teme­ljev za gradnjo podaljska tovarne ,.TISA« na Rakeku na.Sli delavci 14 steklenic ciste masti zapecatene in zakopane v zemlji Slabi easi so minili in nekdo je povsem po­zabil izkopati zaklad.

- da. tudi pred stavbo ObLO ne morejo stati kolesa kar v zraku. Recept! Odstraniti napis, naj ne naslanjajo koles ali pa kupiti stoj-nice..

- da pri ObLO se vedno vodijo v zapisnikih odbomike, ki so za­pustili obcino ze pred letom ali vee, kot »upraviceno odsotne«. Verjetno eakajo, da se bodo pre­mislili in vrnili. Oez .sedem let vse prav pride!

- da. je v novi zdravstveni dom v Starem trgu ze dvakrat vdrla v spodnje prostore voda. Pa se tar­najo, da. v Starem trgu ni vode! Trgovina >>Skocjana« v Novi vasi

Gl

sar prE prE to\ neJ

I dOl n el je »G

I sta

ve1 pr< sm Val

1 je tel. bit njc

1 cer sti1

me

I Vs. su. dQ)

jo

poi Ka

vp: bi

'llllllllllllllllllmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiOOlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll:fl llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiWIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIImm 111111111

dnica •

r------~ _flli~ta

N astopili so majski dnevi 1942. Borci . bataljona Milosa Zidanska so osvobo­dili Losko dolino. M ed prebivalstvom

je zavladalo veliko navdusenje in vsi so se veselili partizanskih zmag, vsi razen nasih nasprotnikov, ki so se potuhnili in cakali, kdaj bodo zasadili noz v hrbet bojujocemu se narodu. Mnogi so pricakovali skorajsen zlom jasizma.

Rajdkov Lojze iz Nadleska se je poslav­ljal od svoje zene Anice in od svojih dveh nedoletnih otrok - sina in hcerke. >>Kam gres ocka, kdaj se spet vrnes?<< sta ga vpra­sevala oba otroka. Mati Anica pa je bila mocno zaskrbljena. >>Lojze, ti gres v partiza­ne in prav je tako, toda kaj bo z nami, sam ves da so v nasi vasi se stevilni ljudje, ki so pod mocnim vplivom bivsega zupana Ludvi­ka Krzica in niso naklonjeni osvobodilni jronti. Domaci izdajalci so na delu. Sedaj kaiejo prijazen obraz, a skusali se bodo ma-

• ott ole scevati nad partizanskimi druzinami,« je me­nila zena.

>>Ancka, le nic se ne boj. Fasiste bo kmalu vzel hudic. Osvobodili bomo naso domovino in si uredili zivljenje tako, kot nam bo naj­bolje ustrezalo,« je povedal Lojze in se naglo odpravil na pot. Anica je ostala sama z dve­ma malima otr.okoma na domaci ji. Vecer za vecerom je na.peto prisluskovala, kdaj bo potrkalo na okno, da bo ~ veseljem sprejela partizane in aktiviste, sprejela pod streho svojega moza - partizana Lojzeta.

M inevali so meseci, m inevala so leta, ven­dar vojne se ni hotelo biti konec. Anica je morala prestati mnogo gorja. Bila je

vedno v veliki nevarnosti in koncno je skle­nila, da zapusti Lasko dolino in si poisce zatocisce pri svoji teti H eleni v Babnem polju, v vasi, kjer so se skoraj stalno za-

drzevali partizani. Tu je bil tudi njen moz, ki jo je, ce je le utegnil, obiskal. Nekega dne mu je spet vsa zaskrbljena povedala: ))Lojze, pod mojim srcem spet klije novo zivljenje. Dobila bova tretjega otroka in jaz se tako bojim. Kaj ce se bo vojna se zavlekla? K je bom rodila?« .

>>Rodila bos v svobodi,« jo je tolaiil moz, >me bo dolgo, ko bo sovraznik dokoncno iz· gnan iz nase zemlje. Beograd je v partizan­skih rokah, zavezniske armade prodirajo v osrcje N emcije, da zadajo smrtni udarec na­cisticni zveri v njenem lastnem brlogu.«

Pot em jo je pospremil k teti H eleni. ))Teta, Ancka je noseca, prosim vas, da ji pomagate, kolikor pac morete, da bo otrok rojen ziv in zdrav. Saj bo kmalu prisla svoboda in takrat bo vse prav,<c je poprosil moz.

))Qh, za bozjo voljo, da bi le kmalu bilo konec tega gorja,<c je zavzdihnila teta H ele­n in pristavila, >me boj se, Ancka. Tu p•ri na bos ostala in ce bo nevarno, nas bo ze Lo ze obvestil in potrudili se bomo, da te SP, avimo na varno.cc Necakinja se je nato P mirjena poslovila od svojega soproga, par· zzanskega borca Lojzeta.

T rinajsti marec 1945. V vasi pod Vraz­jim vrtcem so bili razmesceni borci Notranjskega odreda, kurirji TV sta-

nic ja­bil se kr, dv

lo. pr; iz be

po sk; Po sti Dv pr, ra<

da pn >>S kli ka. Or. da >>S, je da, brt

111111/IWim

moz, . dne ojze, enje. taka Kje

moz, o iz· izan· jo v ~ na·

reta, 7ate, : ziv a in

bilo Iele· pri

0 ze a te nato par·

·raz· orci sta·

GLAS NOTRANJSKE

Pisma bralte\'

Urednistvu!

---------------------------------------------9 Divji praSiC podlegel cerkniSkim lovcem

••••••••••••••••••••••••••••••••••••ooeooeeooooooooooooooooooooooeoooeoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooar •••••••••••••••••••••••••• ••

Zapis clana urednistva (ki ni lovec) ob v.elikem dogodku ••••••••••••••••••••••••••••• •••••••••••••••••••••••••••••••••••••o•••••••••••••••o••••••o••o••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••

»Kdor drugemu jaano koplje, sam vanjo pade,« pravi ljudski pregovor. Se str:injate? Ko boste prebralli do 'konca, boste rprav go­tovo oporekali temu tabu-ju -nenapisanemu zakonu.

0 naS:ih lovc:ih ni veliko sliSati. ~a ~dar so to delavn.i ljudje, ki lJUbiJO svojega konjicka. Elnikrat na leto pairedijo vesel!ico, na lovu pa VTCasli.h prcien.ejo kak zaljub­ljen parcek iz go5eave. Za.torej jih ne g;re soditi kat nekoristno zvrst ljud:i.

Pri pogonu za jezerom je sode­lovalo 5 lovcev in sti~je gonjaci. J<>Ze Mele je stal na Usivi Loki komaj cetrt ure, ko j:ih gonjaCi opozore, da se jim bo predstavil divji pra5ic. Ko praSic priteee 30 m pred Meletom,. . . Mele dvdgne

vasi . Lovc:i v maratonsk.i tek (za prasicem). N~so bili lovci poeasni , le zverina je bila izredno hibra (so rekli lovc:i), tako da je Joze vzel pra5icu zivljenje Sele pri ReSetu.

Kajpada je veli<ki dogodek vzbu­dil pri n ekaberih zavist. Tisti so potem natolcevali , da Mele ni za­del prasica, temv rc smrekovo ve­jo, k'i je osJepila Zii vaJco tako da jo je ucvrla n ::~ ravnost v Cerknico, se zaJetela v hotel w zacudena pogi:nii·la ...

Ne bam predolga. S tern uvo­dom sem namrec miisll!Ha vas C<la­nek z naslovom »Drag;i bralct<<, k.i je bil objavlj.en v zadn1joi stevi[ki »Glasp. N~a:njske<<.

Stlirinajstega okltobra pa je na.So obOin.o pretresla velika novica Pod strelom JOOet;a Maleta iz Zel~ je storila pra6il6jo smrt 100 kg tez­ka zveriln.a. (V zacetku se je s.Ii­sail.o, da je !irrnela zivalca 170 kg . . . )

pusko ... ustreli . . . pra5ic ... zbem .. .

Naj citiraan samo n~kaj va&ih stavkov:

Gonjaci pa po 'krvavi sledi za nj'irn. Zagledal~ so ga, ko je sel po potoku. Joze je bil dolocen, da ga umiri. PraSic nazaj v gosco, od koder so ga pregnali psi proti Dol. Zveeer so v gostilnri nared:iH se

••Zej-o hd.bro se obr.ne mesec, ;to vemo predlvsem v uredniStvu, ker proti koncu vse zelo hiti in spet smo razocarapj nad vaSiim sodelo­va.njem .. .

K.er se bliza konec leta in, ker je le dober pla•cnii<k dober 'P•I,ija­belj, vas prosilrno-, da nas ne poza­bite in k:a:j kma.Lu ·poravnate letoo­njo n.arocn'ino n.a <te<lmci ra.cu.n . . . ''

Ka j pa . ho<noorarj<i? D opisni<kli s:i­cer nimajo tekocih racunov, (op•ro­stite, ga nJmamo), vseeno pa ...

Se enJcrat, oprosrti<te, ni to samo moja pr:ipoonba.

Na<j se koncam z J.j udskim pre­govocorn: »MHo za dra.gO<<.

Fa brez zamere :in 1lep pozdrav! Alenk.a S., Rakek

Pripis urednistva: Na Va5onag,rado nismo pozab Lli.

• : • : • • ~ • • •

• • • • • • • • • .. • • Se vam zdi cud no ? Nikar I Saj veste, dQ je vee lavcev kat prasicev

t :

i I : . . : • • t • Vsaka s<tvarr prld<e ob svojem ca­su. Uporavicerrra kri.lli'k:a je vedno dQbrodo~l?- tudi od l!jtudli, kli n.ima­jo tekocih raeunov.

NE KAJ ZA SALO

lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll/llllllllllllllllllll/111111 1111111111111111111111

Ustanovili so druzbeni obrat prehrane zadn\i'i pogon. Jeseneska noc je vsrka.va!la ubrano pellje zbora lov­cev : »Pa vendar je moral en puj­S€1k: dol past« ...

Oc1vidci zatrjujejo, da so se zju­traj Cul1i :iz n e!kaiterih his, kamor so se ponoci vrnili zmagoviti lov­cii - zvii5ani zenski ~ovi ...

»Alii sli se kdaj vp.ra5a!l, .kaj bi pocel, ce bl imel dohodke Age Kana?<<

Clani podjetja >>Gabem Stari trg pri Lozu so ze veckrat zeleli, da bi v podjetju ustanovili obrat druzbene prehrane, kjer bi clani sprejemali topli obrok med de· lovnim odmorom. Podjetje je do sedaj svoja financna sredstva vlagalo v glavnem v izgradnjo, zato tej zelji ni moglo ustreci.

Sedaj pa je delavski svet podjet·

»Ne, pac pa sem se veckra.t vpra5al, 'kaj bi pocel Aga Kan ce bi im·e'l moje!<<

(Aga Kan je rnilijaJl:der!)

nice so imeli zatocisce v hisici Jozeta Malnar· ja·Pajstebarja, tam ob robu gozda. Vse je bilo v najlepsem redu in ·nihce ni slutil, da se po skrivnih poteh bliza Babnemu polju krdelo domobranskih morilcev, ki ga vodita dva izdajalska domacina. .

V dopoldanskih urah je iznenada zagrme· lo. Domobranska talpa je presenetila kurirje P'ri Pajstebarju. Zaculo se je divje streljanje iz pusk in strojnic, vmes pa so treskale bom· be in mine.

Anica je bila vsa zbegana. >>Nikamor ne pojdes,(( jo je mirila teta, >>tu v klet te bom skrila in .nalozila nate slame in krompirja. Pocakala bos, dokler ne bo sovraZnik zapu· stil vasi. (( >>Teta, pri vas ne morem ostati! Dva sina imate pri partizanih, kaj ce bodo preiskali in vam ze vdrugic za2gali dom,(( je razburjeno govorila.

Kat srna je stekla proti juzni strani vasi, da bi prisla v objem re§ilnega gozda. se ni pritekla do pokopalisca, ko je zaslisala rezki: >>Stojf<<. Bezala je dalje in se ni menila za klice domobranskih krvnikov. Krogle so si· kale okrog nje. Potem jo je zapeklo v nogo. Omahnila je in se sesedla. Ni mogla vee dalje b~zati. Bila je hudo ranjena v nogo. >>Sarno naprej, naprej, proc od morilcev,(( jo je presinjalo. z vsemi mocmi se je plazila dalje. Za njo se je vlekla krvava sled. Domo· branci pa so bili ze pri njej. Uzrla je obraze

· ja imenoval komisijo z nalogo, da pripravi vse potrebno za usta­novitev obrata druzbene prehra· ne.

Ampak vse te govorice v nice­mer ne zmanjsujejo uspeha lov­cev - ustrelili so 170, oprostite, 100 kg tezkiega d!ivjega pra5ica.

Racunajo, da bodo s 1. januar· jem 1963. leta clani kolektiva ze lahko dobili prvi topli obrok.

moriZcev. »Prizanesite meni in otroku!« jih je rotiZa. »Partizanska svinja,« je zasZisaZa odu­ren glas morilcev. Nato se je zabliskalo je­klo. Neki krvolok je potegnil noz in ji ga z vso silo zabodel v trebuh pod srce, kjer je v skrivnostni zibeli lezal nerojeni otrok. Krik· nila je v silni bolecini, da se je zaslisalo dalec po vasi. M orilcev noz ji je preparal trebuh. Sledilo je se nekaj udarcev s puski· nimi kopiti in rjovenje morilcev: >>Crkni k. partizanska!<< Potem je okrog Anice in njenega nerojenega otroka nastala tema, vecni mrak. Pred pokopaliskim zidom je lezala krvava gmota, okrvavljeno truplo, s prerezanim tre· buliom, iz katerega so lezla creva.

D omobranski morilci so po opravljenih grozodejstvih jadrno zapustili Babno

polje. S seboj so odnesli svoje mrtve in ra· njene. zene, dekleta in nekaj starcev iz vasi je zacelo voziti mrtve na pokopalisce.

Trinajst mladih partizanov je padlo pod domobranskimi krogZami. PoZeg njih so na po­kopaliscu lezala razmesarjena trupla na§ih sodelavk Kropinove Ivanke iz Knezje njive, Pocinove iz Visevka in Rajdkove Anice iz Nadleska. Zraven mrtvih je lezalo tudi truplo z zavitim vratom. Bil je to tov. Semon iz Kozarisc. Pri napadu je bil ranjen. Prosil je krvoloke za Zivljenje, toda rablji so ranje·

S. B. MaD

nemu zavili vrat. Resila se je le partizanka ' Anica Mele-Zalka. Smrti jo je resila kmetica Ivana Janez-Franetova, ki jo je ranjeno v nogo tako spretno skrila, da je domobranci niso mogli najti.

>>Prekleti, tisockrat prekleti morilci! Hujsi so od tasistov. To so zveri v cloveski podobi. Pravijo, da se borijo za vera in boga. Kaj so jim storile zenske, da so j ih zverinsko pobili~ Kaj jim je naredila nesrecna Rajdkova Ani· ca? Umorili so njo in otroka v njenem te· lesu,(( se je slisalo na polcopaliscu. >>Partizani, mascujte nedolzno prelito kri, pobijte krvni· ke, ki morijo matere in nerojene otrokef((

Nad mrtvim in razmesarjenim telesom Anice Rajdkove se je sklanjala njena teta Helena. Zraven trupla je stal skaf napolnjen z vodo. Roka z brisaco je nalahno drsela po okrvavljenem telesu. Umila je vse telo in izprala strnjeno kri. Kot bi bozala malega otroka je potisnila creva nazaj v trebuh. >>Oh, uboga Anica, kaj so storili s teboj prekleti zlocinci, zakaj nisi ostala pri meni, zakaj me nisi poslusala, ostala bi pri zivljenju! Ubogo, nedolino detece, ni ti bilo dano zagledati luc sveta,(( je presunljivo ihtela.

Anica in njen otrok nista uzrla svobode, ki je bila ze pred vrati. Ob zarji svobode so ugasnila zivljenja tudi ostalih zrtev tistega usodnega 13. marca 1945.

Logarckov Joze

ehi • 1n

Po kon-8

10 9

10 10 9

10 10 10

9 9

I z l'ttzpr· d •lnrlc vrld'lmo, da mo­l'H nt ·ldub odigrali ~e bekmo s I oil vj m nn ReJk ku. V kdlikor bl v t •j Lckmi zmagali, bi se po­mn•lml!tl v t.nbcll za dv~ m slii pro­ll vr·hu, oo bi ignuli net·~eno, bi .- povzpcli za no mcst.o, ce tek­mo lz~ublm , tllln~;.mo n.a !estern m u . Lahtk r cemo, da je ze

·t.o m to uspeh, k r je t'B.Zilioka v t~lmh I'Tllinima.lna in bomo l.ah-1 o v spomlad.ans.kiem prvenstvu d gli bolj~e m sto, ·ker i[!Jramo z na 'PJ'OtnH<U z v t·ha t.abele doma. V j sezoni smo namree •ig.ra!h

tkrat zunSJj, !bk.iikrat pa d om.a . poml·adi bo oobrartno in la hko pri­

cakuj m z malo §pontne Slroce uvr-sW bcv vsaj n d l'ugo mesto, kar bi ze zadostovalo za P•rehod v okrajno lligo, •loor bosta dva l{l}u­ba iz na§e Skupine Sla v visjo kupino. Uspeh je odvlsen pred­

vsem od stalnosti mostva, ld igra. Ta Jahko sprerneni z izkljucit­vai'Tlli aJi po5kod'bami.

Ce hoeemo 'l."edno del.aiti, rabimo denar. :KJlub potrelbuje vsarj 400.000 d.inarjev letno za n.ajnujnejse iz­dat..kie. Sarno prvenstNenih tekem odligramo 'letno 22 din rtJo v ·krajdh kot so: Tt•bovlje, Radoce, Jevn!ica itd., rkar je iraZ'Vidno !iz razpredel-

problemi can em jesenSkem prvenstvu je lestvica skupine, v katei'Ii tekmuie tudi na§ klub, rt.akale:

8 0 0 42 : 14 16 6 1 3 32 : 17 13 6 0 3 23 : 16 12 5 2 3 44 : 27 12 5 2 3 20 : 22 12 5 1 3 28 : 17 11 4 2 4 36 : 29 10 3 0 7 35 : 39 6 3 0 7 23 : 51 6 1 2 6 15 : 52 4 1 0 8 12 : 51 2

nice. Seveda pa mora imeti kllub pred serono za seboj nekaj tekem. To bo posebno vwno v prihodnji seronJ, ce oolimo, da Sli priborimo mesto pi'i vrhu t.abele. V planu imamo spomlad:i ne kaj gootovanj pni primorskih klubih kot so: Se­zana, Bivka, Ill. Bistrica, ker so v t.eh 1klraj,ih spoml.adi vremenske razmere ugodnej~ od na§ih. Vse­kakor se s tega mesta obraeamo nar obcinsko zvezo za ltJelesno vzgo­jo, da nam zagotovi v prihodnjem letu potrebnra sredstva, ker bomo le ta!ko dosegli postaJvlljene cHje.

Tud.i ostale sportne sekcije na Raikeku bi poiiDebovale vee sred­stev, da bi lahklo tekmovale, tarko za kleg,ljam.je, smueanje, namizni tenris 'itd. Ker pa denarja nri, mis­

·~im, da naj' bi za sedaj podpr'li le tli.ste spot:'tne veje, 1J<.a;t)ere tek.mu­jejo v dkt:'ajll1effi mer:ilu, oota.le pa naj siluzijo v glav:n.em rekreaciji irn naj tekmujejo samo v okviru obcme. Nemogoee je namree, da bJ vzpored!no z nogometom ameli OOkmovanja v s'LrSem Slffiislu ·se v kegljan.ju, na:miz.nem ternisu, srnu­canju dtd., ker denarja za vse ni. Menim .pa, dla oo pogojil za nogo­met ' 5e najlbolj~i, imamo dobro ig.risce, sJ.al:ilnice pa b'odo v telo-

vadnici. Ta panoga ima tudi pre­cej prista.Sev, posebno med pio­nirji, kar je pogoj, da bomo lahko sedanje igralce poS!topoma zame­njavali z mlajsimi, lci !Girejo pre­ce'j talenta za to igro. Potrebno pa bo v okviru kluba organizirati za pionlrje vee tekem v sarnem J<!raju in obCinli, kalror tudi s Po­stojno, Logatcem in Vrhni'ko. Fi­nancni problem pa USitvarjajo tudli nekateri gledaloi, 'ki radi gledajo nogometne tekme, nimajo pa po­sluha za klub in se izogibajo pla­eevanju vstopn;ine. Misl!im, da vstopnina ni prevelika in zelim, da se ta. odnos gledaJ.oev do kJ.uba popravti. z veejimi finanenimJ sredSitvri pa se bo posredno popra­vti·l.a tudi lwaliteta igranja, ker bomo J.ahko :nabav:illi prepotrebne fuge. Pri nekaterih rl{l}ubih smo videli, da so imeli 1rudli po 20 zog, kar pa lbi veljalto na§ lk!lub 100.000 dinalrjev.

V tern krat~em sestavu sem hotel pt'likazati nekarj uspehov .in problemov drustva ozJJ.roma l{l}uba z namenom, da bi se izboljsalo Sltainje in s tern tudri. uspehi.

A. D.

KINO CERKNICA: 1. decembt-a ob 19.30 uri 'in 2. decembra ob 10. uni a.mer:i§rki barvni film »BELA DIVJINA« ; 2. decembra ob 15., 18. lin 20. urn nem5ki barvni film » LJUBA VN A ZME­SNJAVA«; 6. decanlbra ob 10.30 ur'i ceskii :fiiil.m »V'ISJI PRIN­CIIP«; 8. decembra olb 19.30 uT'i jugoslov. film »CESTA DOLGA LETO DNI« ; 9. decembra ob 10., 15., 18. in 20. llll'i poljski CS f:ilrrn »'KlRIZARJI« ; 13. d ecembra ob 19.30 urn ameriSk!i film »POL­KOVNI.K IN JAZ«; 15. decem­bra ob 19.30 in 16. d ecerrn:bra db 10. llll'i jugoo.lov. :f.tlm >>SKUPNO STANOVANJE«; in 16. deoerrn­bra ob 15., 18. lim 20. uri :iltal'i­ja:n:Biki f:iJ.m >>DAVID IN GO­LJAT«; 20. dlecemlbra ob 19.30 uri rJ.taJlijransk!i f:iJm >>OCETJE IN OTROCI«; 22. decembra ob 19.30

lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll~lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll ll lllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllmmlllllllllll llllllllllllllllll llllllllmllllllllllmllllllllllllrnl lllll lllllllllll!ll llllllllllllllll lll~lllillllllllllllllllllllll lllllllllllllllllll lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

Na Velikih Blakah prebi­valcem vada ne dela nabenih skrbi. Tece nac in dan. Rabija pa ja taka kat pavsad, v raz-

'"~7

GLAS NOTRANJSKE

Novo sportno igriice

Krajevna SkupnOS!t v Cerknict je odkupila zernljiSee bivse dre­vesnice za novim sols:kim poslop.­jem. Na sestanku predstavnikov '!"aznrih organizaoij so sklenHJi, da d'obi ta prostor v upravljanje §o­la, ker ga bo najvee uporabljalla. Po razpravah zvere za telesno vzgojo in mnenju QSIUaJ.ih pred­stavnikov je bilto sklenjeno, da se zgradl betonska plooea 45 X25, kli. bo slluZila za rokomet, kosarko in od:bojko. Z izgradin!jo :novega li.gt:'i­sea bo mnogo laZja izvedrba skle­pov obCinske zvez;e za telesno vzgojo o formira;n,j u SP.orbnlih cen­lbrov v obCinl. Izpolnitev le-teh je relo pobrel:llt1la zarradi dV'iga kvali­telle 'in trosenja denarrndh sredstev. Talklo bi v komuni v vsakem kra­ju gojilii po eno ali dve . sportni

· panogi in sicer v Cevkniai · roko­met in kosarko, na Rakelku nogo­met, v Starem trgu in NoVli. vasi pa morda atlletiko dn orodno telo­vadbo. Nata naC:in se bo nedvom­no d'vi~J.'i:la tel.esna vzgoja na V'is-jo raven. MaD

uri i.taJ.Ii.janski barvn·i CS film »POLETNE ZGODBE<•; 23. de­cembna Olb 10., 15., 18. lim 20. uri nemSki. barvni film >>ElSNAPUR­SKI TIGER•• ; 27. decembra ob 19.30 uri nemS.kri. barvni film >>INDIJS'KI NAGROBNI SIPO­MElNIK••; 29. decembra ob 19.30 U'l'li svedski :liilm >~POUK 0 L JU­BEZNI<<; 30. decem!bra o b 10., 15., 18. in 20. uri ameriski ba.rv­ni CS f:ilm »PRIJATELJ JOY••.

STARI TRG: 1. in 2. decembra aJJTI.eriS·!ci -barvni c.inem.aSikopsk i film >>OKLAHOMA•• ; 5. decem­bra ·jugoslovaillJSiki vojni film >>PARTIZANSKE ZGODBE<•; 8. in 9. decembrn amenils'ki barvni cinemarslropski film >>IZREDNI NASMElH••; 12. deeembra ruSiki film >>DAMA S PSICKOM<<; 15. in 16. decembra jugOSilov. vojni film (zetlo dlober) >>KAPET AN LESI••; 19. drecem'bra vzhodno­nem.Srk!i fiim >>DANES SE PO­ROC! MOJ MO~•• ; 22. in 23. de­cembra amer'i~k:i barrvni cinema­Sikop&'k!i film - vojni >>DREVO ZIVWENJA••; 26. dec. zahod:no :nem.Ski barvni dok. fulm >>OD AWASKE DO MEHIKE•• ; 29. in 30. decembra ruski oinem. lb'arv­nti fhl:rn (·revija na ledu) >>ZIM­SKA F ANT AZIJA.

Predstave: vsako sredo ob 19·. ur i, vsako soboto in nedeljo ob 19. uri in v nedeljo ob 15. ~ri.

mlll\11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 1111 11111 1 11~111111111111111111111111111111 1 1111 » GLAS N OTRANJSKE<< izhaja mesel\no - Izdaja ga Obi:\. odbor SZDL Cerknlca - Ureja uerdniski odbor - Glavnl in odgovorni urednik: D anilo Mlinar -Ciani uredni§tva: Slavko Berglez, Franc Tavzelj, Dane Mazl in Milan Strle -Tehn. urednik: Janko Novak - Korek­tor: Sonja Verbec - Tisk CZP »Kocev­ski tisk« Kocevje - Letna narocnlna 240 dinarjev - Rokopisov in risb ne

vral\amo

mlllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll

--

J j , ,;, '

~~,,,---:,. ___ ,,,,,,,,~,,:..;.,,,,,,.._,;,--.;,,,,,,~~~~-""'''.._.·--.;''""""~""""""""""""

l

Ciani kolektin

iz Starega trga •

zeJijo vsem svojim sodelavcem ob prazniku republike

veliko delovnih uspehov

GOSTINSTVO LOSKA DOLINA

•• Kolektiv

»ELEKTROZAGE« IZ NOVJJ; VASI

cenjenim

gostom

se toplo priporo­

ca za obisk

zeli vsem delovnim ljudem ob dnevu republike se veliko uspe­hov

~ w )

~ z -I :J

> w (!) - w E-< ~ ~ m ~ ~ ....:! 0 1\J ~ --

Trgovsko podj etj e

STARITRG

cestita svojim odje-malcem in poslovnim prijateljem k prazni-ku republike

* .

ULAKA ,

se priporoca in cestita ce­

njenim strankam k prazni­ku republike

-

T rgovsko podjetje

RAKEK

cestita k prazniku republike

vsem svojim poslovnim pri­

jateljem in odjemalcem

-

KOLEKTIV

' nGradisca" se priporoca in ~eli

v praznikih veliko IZ CERKNICE razvedrila

C:estitamo I( dnevu republike svojim poslovnim prijateljem in odjemalcem

~ !ani kolektiva Koltk!Y

V ALJC:Nl MLIN CERKNICA

IZ CERKNICE IZ CERKNICE

Yellko delovolh zmog .. v Veselo praznova-fell vsem svojlm sode· z .. nje dneva repu- Cestita ob dnevu

republike vsem deloTnim ljudem

lave em ~ v

tEYUARSYO 0 z blike feli vsem delovnim ljuedm

se priporo~ajo tudi v bodo~e

CERKNICA ..

fASOPISNO ZALOZNISKO PODJETJE v

KOCEVSKI TISK Kocevje, Ljubljonsko c. 14/ o

lzdeluje vse vrste tisk vin v eno- in vecbarvnem tisku, re­

vije, knjige, brosure, casopise + Cene konkurencne, iz­

delava solidna + lz elujemo tudi osnutke za prospekte

-L.E

~ .. ,

ki :-e­op­ov da io­n a. no !-d­se k!i in ri­le­no ~n­

je li-~v.

~a­

tni ~o­

~0-

asi lo­rn­'is­)

lm :le­Jri R­ob lm '0 -.30 U­lO., ':V­Y.-<-<,

lra ski m­lm

8. m i •NI Slki 15. jn:i 1\.N 1Q­

•o­ie-1a­vo l:rw JD in

rv­M-

ui, uri

111111111

~no

dca in

anc

ek­ev­ina ne

111111 111

0 ~ •VI

...c 0 a. c ... 0 > 0

1-

s

I cestita za praznik republike vsem

delovnim ljudem obcine

I""""""'"""""'"'"""""""'""""""""""""""'"""""""""'"""""""

•

I =

(llllllciiiiiiR ll~lii(A\\

Ciani

I

JUnetijsAe

CERKNICA

Cestitajo A t:Uuou t.epul.tilu. o.sem detoooilft tjadem

I

Cestitamo k dnevu republike

I 1"-...HIII-UIIIIll-lllltlll-11111111-11111111-1111

Kmetijska zadruga ;··--*-·····--"'-"""''_,, __ _ :

STARI TRG

I Cestitamo k dnevu republike _,

Gostinsko podjetje

I Cerknica

(/') -> ~ w (/')

0 z

KOLEKTIV

~estita vsem poslov-

nim prijateljem

in delovnim ljudem

> za dan republike

9 RAKEK Priporo~amo ae tudi v bodoce

I ~ ~ ~

I I i ~

I i i ¥ ~ ~

I I i ~

I i

Kolektiv

podjetja

~llanom p4ijetHo. p4amo.•

, anje in se pefiAo. delouniA

*

Loz i llilllllttllltiiiiUIIIItllollllllllltllllllllllllllllllllllllllllllll lilll