IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA ZA VLIJANIE NA @IVOTNATA SREDINA

ZA

URBANISTI^KI PLAN VON NASELENO MESTO SRTC PONIKVA NA DEL OD KP 332/1, KO JAMI[TE, DELOVI OD KP 17, KP 82 I KP 83/1, KO ZELENGRAD I VO CELOST

KP 83/2, KP 83/3 I KP 83/5, KO ZELENGRAD, OP[TINA PROBI[TIP

N A C R T V E R Z I J A

Septemvri 2016 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip i soglasno

~len 65, stav 2 od Zakonot za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 42/16), se nalo`i potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na `ivotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz `ivotnata sredina u~estvuvaa:

Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na `ivotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na `ivotna sredina, Dejan Rafailoski, Keti Andonova, administrator. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata

sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za `ivotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za `ivotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina za UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip kako i odredbite od Zakonot za `ivotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na `ivotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na `ivotna sredina za UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip.

Obrazlo`enie: Emil Stojanovski, diplomiran in`ener, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za `ivotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima polo`en ispit za Ekspert za strategiska ocena na `ivotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz `ivotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

4

5

6

7

8

9

10

Sodr`ina:

Voved ..................................................................................................... 12

1. Celi na Planskiot dokument .......................................................... 14

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina ........................................ 15

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena .................................. 17

1.3 Upotrebena metodologija ................................................................ 19

1.4 Zakonodavna ramka ............................................................................ 20

1.5 Institucionalna ramka ................................................................... 22

1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena na

`ivotnata sredina ............................................................................. 24

1.7 Rezime ................................................................................................... 25

2. Pregled na planskiot dokument ..................................................... 26

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ...................................................... 26

2.2 Planski opfat .................................................................................... 26

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ......................................... 26

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .................. 27

3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura.............. 29

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe .................................................................. 29

3.2 Vodosnabditelna mre`a ................................................................... 29

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija............................................ 29

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacii........... 30

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina ............................................................................. Karakteristiki na prostorot .........................................................

31

31

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ................................................................... 32

4.1.2 Hidrotehni~ka struktura ................................................................ 32

4.1.3 Ekonomski osnovi .............................................................................. 32

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot .................... 34

4.1.5 Energetski izvori i energetska struktura .................................. 35

4.1.6 Geolo{ki i reqefni karakteristiki .......................................... 35

4.1.7 Seizmi~ki karakteristiki ............................................................. 36

4.1.8 Naselenie ............................................................................................. 36

4.1.9 Prirodno nasledstvo ......................................................................... 38

4.1.10 Kulturno - istorisko nasledstvo ................................................... 39

4.1.11 Turizam .... ............................................................................................ 39

4.2 Opis na sega{nata sostojba so `ivotna sredina vo planskiot opfat .....................................................................................................

40

4.2.1 Vozduh..................................................................................................... 40

4.2.2 Voda ....................................................................................................... 41

4.2.3 Otpad ..................................................................................................... 41

4.2.4 Bu~ava ................................................................................................... 42

4.3 Sega{na sostojba so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat .................................................................................

42

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ............... 44

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ..................... 45

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata

11

sredina .................................................................................................. 48

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ....................................... 55

9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ................ 67

10. Netehni~ko rezime ............................................................................ 69

11. Prilozi ................................................................................................ 75

Dodatok ................................................................................................. 78

Koristena literatura ....................................................................... 79

12

Voved

Celta na ovoj Urbanisti~ki plan von naseleno mesto e ovozmo`uvawe na uslovi za ponatamo{en razvoj na sportstko rekreativniot turisti~ki centar Ponikva, kako eden od najzna~ajnite turisti~ki i rekreativni centri vo regionot.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na `ivotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predlo`enite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite.

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

13

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za `ivotna sredina i lokalnite akcioni planovi za `ivotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za `ivotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na `ivotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na `ivotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

- proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na `ivotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za `ivotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata, planot ili programata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za `ivotna sredina, op{tina Probi{tip e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od

oblasta na `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmo`i da dade komentar.

Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe jasno gi definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na `ivotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na `ivotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na `ivotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na `ivotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

O~ekuvanite rezultati vrz `ivotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prika`ani i objasneti vo posebni delovi od ovoj Izve{taj.

14

1. Celi na Planskiot dokument

Soglasno ^len 26, stav (3) od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16), Komisijata za urbanizam na Op{tina Probi{tip pristapi kon izrabotka na Planska programa za izrabotka na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, vo se vo sklad so odredbite na ~lenovite 23, 25 i 26 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16). Celta na ovoj Urbanisti~ki plan von naseleno mesto e

ovozmo`uvawe na uslovi za ponatamo{en razvoj na sportstko rekreativniot turisti~ki centar Ponikva, kako eden od najzna~ajnite turisti~ki i rekreativni centri vo regionot.

Za predmetniot plan izraboteni se Uslovi za planirawe na

prostorot za izrabotka na UPVNM za izgradba na SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te i KP83/2, KP83/3, KP83/5 i delovi od KP17, KP82, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, izraboteni od Agencijata za

planirawe na prostorot so teh. br. Y23115 od januari 2016 godina i za koi e doneseno i Re{enie od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe so br. 15-994/2 od 12.02.2016 godina.

Realizacijata na kompleksot }e predizvika pozitivni imuplsi i efekti vrz celoto neposredno opkru`uvawe od aspekt na razvoj na

15

turizmot, povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot, kako i ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe.

Kompleksot }e bide lociran na teritorija na Op{tina Probi{tip. Lokalitetot se nao|a na okolu 20 km severno od grad Ko~ani.

Granicata na planskiot opfat opfa}a del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip.

Vkupnata povr{ina vo ramkite na planskiot opfat iznesuva 40,83 ha.

Soobra}ajniot pristap do lokalitetot e obezbeden preku postojniot pat do Ponikva, kategoriziran kako regionalen paten pravec R1309 Ko~ani (vrska so A3) - Ponikva, na koj se nadovrzuva lokalen pristapen pat do manastirot Sv. Vasilij, za koj ima prethodno izrabotena Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija. Soobra}ajno, kompleksot se nadovrzuva na ovoj lokalen pristapen pat na 2 to~ki.

1.1 Celi na za{tita na `ivotnata sredina

Za{titata na `ivotnata sredina podrazbira mno`estvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na `ivotnata sredina. Pod za{tita na `ivotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i `ivotinskiot svet. Celite na za{titata na `ivotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i `ivotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnote`ata i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za `ivotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dr`avi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odr`ana 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dr`avi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odr`ana istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na `ivot, podobruvawe na kvalitetot na `iveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na `ivotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava `ivotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na `ivotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na `ivotnata sredina seu{te ne

16

dostignala na nivo koj bi ovozmo`il miren `ivot na site `ivi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo `ivotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na `ivotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na (EU zakonodavstvo) od oblasta na `ivotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 42/16);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik

na RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

Zakon za za{tita od bu~avata vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik

na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14 i 164/15) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj.

Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na `ivotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite

resursi-podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite

17

mediumi vo `ivotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdravstveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo `ivotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium

vo `ivotnata sredina po principot DPSIR (dvi`e~ka sila-pritisok-sostojba na `ivotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na eventualnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodr`ini soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodr`inata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo `ivotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prika`ani preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na `ivotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na `ivotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odr`uvawe na postojanoto nivo na biodiverzitet;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za

za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i `ivotnata sredina.

Vrska so drugi planski dokumenti: Prostoren plan na RM

Uva`uvawe na realnite faktori na razvoj;

18

Prevzemawe stimulativni merki od strana na dr`avnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e mo`at da funkcioniraat pazarnite institucii;

Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:

Da se ovozmo`i integrirawe na politikata za za{tita na `ivotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na `ivotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na `ivotnata sredina;

Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;

Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na `ivotnata sredina.

LEAP za op{tina Probi{tip

Da se prodol`i so procesot na pribli`uvawe kon politikite na EU vo oblasta na `ivotnata sredina na lokalno nivo;

Da se integrira politikata za za{tita na `ivotnata sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se identifikuvaat i zajaknat potrebnite administrativni strukturi za efikasno upravuvawe so `ivotnata sredina na lokalno nivo;

Da se obezbedi implementacija i sproveduvawe na barawata za za{tita na `ivotnata sredina na lokalno nivo;

19

Da se potiknat site subjekti vo oblasta na `ivotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na `ivotnata sredina, osobeno javnosta;

Da se postavat osnovi za ekolo{ki odr`liv pristap. Planskiot opfat e usoglasen u{te so:

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008;

Strategija za upravuvawe so podatoci za `ivotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

1.3 Upotrebena Metodologija

Grafi~ki prikaz na metodologijata za izrabotka na Izve{tajot

za ocena na `ivotnata sredina

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo `ivotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

20

– Se ostvari sredba so izrabotuva~ot na planskiot dokument i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodr`ini koi }e bidat opfateni vo prostorot;

– Podetalno se prou~ija sodr`inite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na `ivotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po `ivotnata sredina od realizacija na sodr`inite predvideni so planot;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po `ivotnata sredina od realizacija na sodr`inite predvideni so planot;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ubla`uvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite;

– Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo `ivotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na `ivotnata sredina za UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija: Zakon za @ivotna sredina Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 42/16).

Strategiska ocena na `ivotnata sredina

1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto

(„Sl. Vesnik na RM” br. 114/07); 2. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na

`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

21

3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata

sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11);

4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodr`inata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno

nesproveduvawe na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14 i 146/15).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Indikatori za bu~ava

1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo

`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08). Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08);

2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

22

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14 i 146/15).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14 i 146/15).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04). Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16). Pravilnikot za pobliska sodr`ina, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

Vospostavuvawe i a`urirawe na listata na eksperti za SOV@S.

23

Organi na dr`avnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi podgotvuvaat - usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:

Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za

sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dr`ava koja mo`e da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija mo`e da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dr`ava.

24

Drugi ministerstva i dr`avni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na `ivotnata sredina se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

Ministerstvo za zdravstvo;

Uprava za hidrometerolo{ki raboti;

Edinicite na lokalna samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvawe na zakonite vo oblasta

na `ivotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport, vrski i ekologija.

1.6 Sodr`ina na Izve{tajot za Strategiska ocena

na `ivotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na `ivotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz `ivotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Va`en instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na `ivotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo `ivotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz `ivotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodr`inata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodr`ini:

– Karakteristiki na `ivotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za `ivotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na `ivotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na `ivotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz `ivotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsa`ot

25

i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako {to se tehni~kite nedostatoci ili

nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocenka na `ivotnata

sredina za UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, istiot mo`e da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

26

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Urbanisti~kiot plan von naseleno mesto e izraboten vo se spored

Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16), Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16) i Pravilnikot za pobliska sodr`ina, forma i na~in na obrabotka na generalen urbanisti~ki plan, detalen urbanisti~ki plan, urbanisti~ki plan za selo, urbanisti~ki plan von naseleno mesto i regulaciski plan na generalen urbanisti~ki plan, formata, sodr`inata i na~inot na obrabotka na urbanisti~ko - planski dokumentacii i arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt i sodr`inata, formata i na~inot

na obrabotka na proektot za infrastruktura („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15), kako i drugata relevantna zakonska i podzakonska regulativa.

Geografskata polo`ba i atraktivnosta na lokacijata i dobrata soobra}ajna povrzanost davaat mo`nost da na ovoj prostor se izgradi kompleks koj }e pridonese za razvojot na turizmot.

Idnite planirani gradbi treba da sodr`at najsovremeno arhitektonsko oblikuvawe, posebni estetski vrednosti, koristewe na najsovremeni grade`ni materijali i konstruktivni re{enija koi }e se vklopat vo ambientalniot pejza`. Planiranite objekti treba da gi zapazat vizurite kon planinata koi gi ovozmo`uva dadenata lokacija.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Kompleksot }e bide lociran na teritorija na Op{tina Probi{tip. Lokalitetot se nao|a na okolu 20 km severno od grad Ko~ani. Se raboti za ridsko - planinski teren, pri {to mikrolokacijata e na nadmorska viso~ina me|u 1487 i 1645 mnv. Granicata na planskiot opfat opfa}a del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip. Istata e soodvetno prika`ana vo grafi~kite prilozi na planskata dokumentacija.

Na sever granicata se dvi`i dol` granicata me|u KP332/1 i KP87/1, na delovi se~ej}i ja KP332/1, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip.

Na istok granicata ja se~e KP332/1, na delovi dvi`ej}i se po zapadnite granici na KP332/466, KP332/462, KP332/461, KP332/460, KP332/459, KP332/458, KP332/457, KP332/459, KP332/449, KP332/15, KP332/14, KP332/13, KP332/12, KP332/11, KP332/10, KP332/9, KP332/8, KP332/7, KP332/5 i KP332/3, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip.

Na jug granicata ja se~e KP83/1, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip.

Na zapad granicata gi se~e KP83/1, KP17 i KP82, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, kako i KP332/1, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip, se do po~etnata to~ka.

27

A`urirana podloga

Najseverna e to~kata 86, so koordinati Y=7611854,1435 i X=4656401,5636.

Najzapadna e to~kata 188, so koordinati Y=7611700,0479 i X=4655781,5171. Najju`na e to~kata 364, so koordinati Y=7612194,1320 i X=4655202,6930. Najisto~na e to~kata 373, so koordinati Y=7612640,2817 X=4655412,2634. Povr{inata na planskiot opfat vo ramkite na opi{anite granici iznesuva 40,83 ha.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto Vo ramkite na planskiot opfat na predmetniot lokalitet se planira razvoj so predviduvawe na namenski zoni so osnovni klasi na namena koi pripa|aat na slednive grupi na klasi na namena: A - Domuvawe

28

A4 - Vremeno smestuvawe B - Komercijalni i delovni nameni B1 - Mali komercijalni i delovni nameni B5 - Hotelski kompleksi D - Zelenilo i rekreacija D1 - Parkovsko zelenilo D2 - Za{titno zelenilo D3 - Sport i rekreacija D4 - Memorijalni prostori E - Infrastruktura E1 - Komunalna infrastruktura E2 - Komunalna suprastruktura. Vozmo`no e i planirawe na kompatibilni klasi na namena na povr{inite za gradewe vo odnos na osnovnite klasi na namena, a se vo sklad so odredbite na ^len 31, ^len 32 i tabelarniot Prilog 1 od

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16).

29

3. Kratok opis i obrazlo`enie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna

infrastruktura

Planskite re{enija ja definiraat:

Soobra}aj;

Vodovod i kanalizacija;

Elektrika;

PTT mre`a.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku regionalniot paten pravec R1309 Ko~ani (vrska so A3) - Ponikva.

Na ovoj regionalen pat se nadovrzuva lokalniot pristapen pat do manastirot Sv. Vasilij, za koj ima prethodno izrabotena Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija. Soobra}ajno, kompleksot se nadovrzuva na ovoj lokalen pristapen pat na 2 to~ki.

Vo vnatre{nosta na kompleksot potrebno e da se planira sekundarna soobra}ajna mre`a so koja }e se obezbedi soobra}aen pristap do site planirani grade`ni parceli, a vo se vo soglasnost so

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16). Vo odnos na re{avaweto na problemot na stacionarniot soobra}aj

potrebite za parkirawe }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela so po~ituvawe na potreben broj parking mesta, kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16).

3.2 Vodosnabditelna mre`a Vodosnabduvaweto }e se vr{i preku vodozafat i rezervoar. Razvodnata vodovodna mre`a niz lokalitetot, kako i sekundarnata mre`a treba da se izvedat od PVC cevki za pritisok od 6 do 10 bari. Za idnite pro{iruvawa na kompleksot neophodni }e bidat istra`uvawa na novi izvori i kaptirawe.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Fekalnata kanalizacija }e se oformi sprema stvarnite potrebi na planiraniot broj na `iteli i posetiteli. Za prifa}awe na otpadnite vodi zemaj}i ja vo predvid konfiguracijata na terenot treba da se predvidi pre~istuvawe na fekaliite i taka pre~isteni da se ispu{tat vo recipient.

So re{avawe na soobra}ajot, zemjaj}i gi vo predvid planinskiot teren i postojnite atmosferski padavini od do`d i sneg, t.e. padot na

30

kolovozot da bide oformen so rigoli so za{titni bankini koi }e ovozmo`uva odvodnuvawe na terenot vo postojnite recipienti.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura i PTT instalacija

Presmetkata za potrebnata ednovremena elektroenergetska snaga i dimenzioniraweto na potreben broj na trafostanici se izvr{i pri izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekti.

Kablovskoto napojuvawe so srednonaponska i niskonaponska el. mre`a }e se opredeli i }e se razviva vo ponatamo{niot tek na razrabotka na tehni~kata dokumentacija, odnosno so izrabotka na urbanisti~ki proekti i idejni i osnovni proekti za elektri~na mre`a od strana na stru~nite slu`bi na EVN.

Makedonski telekom AD Skopje za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi (vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost), uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni telekomunikaciski uslugi, javni govornici.

Komunikaciskite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mre`a so primena na najsovremeni tehnologii.

Celiot ovoj region e pokrien so signal na dvete kompanii za mobilna telefonija vo RM.

31

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so `ivotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Op{tinata Probi{tip, se nao|a vo severoisto~niot del od Republika Makedonija, vo vo sredi{teto na poznatata Kratovsko-Zletovska oblast, poto~no vo podno`jeto na Osogovskite planini i okolu te~enieto na Zletovska reka. Op{tinata se prostira na povr{ina od 325.57 km2.

Na sever, op{tinta Probi{tip se grani~i so Kratovskata op{tina, na zapad so op{tinata Sveti Nikole, na jug so op{tinite [tip i Karbinci, a na istok so op{tinite Ko~ani i ^e{inovo-Oble{evo.

Mestopolo`ba na op{tina Probi{tip

vo Republika Makedonija

Administrativniot centar Probi{tip od gradot Kratovo e

odale~en okolu 18 km, a od gradovite [tip i Ko~ani 37 km, odnosno 42 km.

Od `elezni~kata stanica „Van~o Pra}e” gradot Probi{tip e odale~en pribli`no okolu 20 km. Vo minatoto niz teritorijata na op{tinata Probi{tip vodele pove}e karavanski pati{ta koi ja povrzuvale dolinata na Bregalnica (preku prevalite @guru, Dolni i Gorni Pe~enici) so Kratovo i ]ustendil (Republika Bugarija). Niz selo Gorno Barbarevo vodel takanare~eniot Vele{ki pat, a niz teritorijata na op{tinata vodel i t.n. Skopski pat (od Skopje niz Ov~e Pole i seloto Kukovo vodel pat za Ko~ani).

Op{tinata Probi{tip ima mo{ne povolna geografska polo`ba vo odnos na soobra}ajnata povrzanost so ostanatite naseleni mesta od regionot, bidej}i le`i pome|u dve mnogu va`ni soobra}ajni arterii, Bregalni~kata preku koja se povrzuvaat so gradovite Ko~ani, [tip, Veles, Skopje i Krivore~kata od koja eden krak pominuva preku gradovite Kratovo, Kumanovo i Skopje, a vtoriot krak preku gradovite Kratovo, Kriva Palanka i Republika Bugarija.

32

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost Soobra}ajnoto povrzuvawe na op{tina Probi{tip so pogolemite

op{tinski centri i regioni se ostvaruva preku regionalniot R - 206 koj gi povrzuva dvata magistralni pati{ta M5 i M2.

Lokalniot i gradskiot prevoz vo op{tinata se odviva preku organiziran avtobuski prevoz.

Avtobuskata stanica locirana vo gradot Probi{tip opfa}a povr{ina od 0,37 ha, a izgradeniot objekt od 870 m2, kapacitetot na objektot e 7 peroni.

Parkiraweto vo gradot Probi{tip re{eno e vo ramkite na samite soobra}ajnici, postojat 20 parkinzi vklu~itelno i 4.140 m2 povr{ini za parkirawe vo centralno gradsko podra~je, Leninov plo{tad i soobra}ajnicite. No, sepak vo gradot se ~ustvuva nedostatok od mesta za parkirawe.

Soobra}ajnata komunikacija so Zletovo, obezbedena e so asfaltiran pat R - 211 (vlez i izlez). Postoi i avtobuska stanica so povr{ina od 150 m2. Vo odnos na kvalitetot na patot, asfaltiranite ulici zafa}aat povr{ina od 4.680 m, a zemjeniot pat 2.250 m.

4.1.2 Hidrotehni~ka struktura

Postorot na koj se predviduva izgradba na sportsko rekreativno

turisti~ki centar Ponikva, vo KO Jami{te i KO Zelengrad, op{tina

Probi{tip pripa|a na vodostopanskoto podra~je (VP) „Sredna i Dolna Bregalnica” koe go opfa}a slivot na rekata Bregalnica, od branata

„Kalimanci” do vlivot od rekata Vardar. Na ovaa VP pripa|aat rekite: Orizarska, Zletovska, Sveti Nikolska, Osojnica, Zrnovka, Kozja~ka i Lakavica.

Specifi~no istekuvawe za reka Bregalnica mereno kaj vodomerniot profil Berovo iznesuva od 11,8 l/sek/km2, a kaj vodomerniot

profil [tip 4,1 l/sek/km2.. (Za sporedba - za slivot na reka Radika q = 26,2 l/sek/km2, za reka Treska q = 12,9 l/sek/km2).

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i mo`e da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda, no podzemnite vodi da se koristat potpolno otkako }e se prou~at nivnite akviferi. Dinamikata na koristeweto mora da bide usoglasena so baraweto na dolgoro~na eksploatacija, bez vlo{uvawe na kvalitetot. Ne se dozvoluva prekumerna eksploatacija na podzemnite vodi poradi koe bi do{lo do poremetuvawe na nivniot re`im.

4.1.3 Ekonomski osnovi

Konceptot na planiran stopanski razvoj utvrden so Prostorniot

plan na Republika Makedonija }e se realizira so izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi od regionalno i lokalno nivo koi }e se temelat na osnovnite uslovi i pretpostavki za ostvaruvawe na celite i

33

opredelbite postaveni vo oblasta na razvojot i razmestenosta na stopanskite dejnosti.

Stopanstvoto na Republikata, a sledovatelno i stopanstvoto na poodelnite op{tini, so ogled na ograni~enata sopstvena akumulacija i potrebata za pointenziven stopanski razvoj i menuvawe na nepovolnata stopanska struktura i natamu }e bide upateno na koristewe na dopolnitelna akumulacija od stranstvo.

Vo investicionite odluki za materijalnoto proizvodstvo, striktno treba da se po~ituvaat lokacionite, tehno-ekonomskite i kriteriumite za za{tita na `ivotnata sredina, koi se usvoeni na nacionalno nivo.

Osnovnata strategija vo organizacijata i koristeweto na prostorot, vo smisla na poddr{ka na razvojot na stopanstvoto, ja so~inuvaat takvi re{enija vo prostorot koi ovozmo`uvaat: pogolema atraktivnost na prostorot; za{tita na prirodnite i sozdadenite resursi i bogatstva; soobra}ajno, informati~ko i upravuva~ko povrzuvawe; razvoj na informacionen sistem za prostorot i `ivotnata sredina; lokaciona fleksibilnost vo donesuvawe na investicionite odluki.

Osnova na idniot razvoj i razmestenost na stopanskite aktivnosti vo prostorot na Republika Makedonija se definiranite celi na ekonomskiot razvoj Nacionalnata strategija na ekonomskiot razvoj, opredelbite za racionalno koristewe na potencijalite i pogodnostite na razvojot i postavenosta na sistemot na naselbi, kako i politikata za poramnomerna i proporcionalna prostorna organizacija na stopanstvoto. Objektivno, idniot razvoj treba da se naso~i kon: proizvodstvo nameneto za izvoz; tehnolo{ko osovremenuvawe na kapacitetite; investicioni proekti prete`no so trudointenzivni karakteristiki poradi obemnata ponuda na relativno evtinata rabotna sila; investirawe vo mre`ata na lokalnata i regionalnata infrastruktura.

Razmestuvaweto na stopanskite dejnosti, spored objektivnite faktori se vr{i na dva na~ina: spontano, so izbor na lokacijana oddelni firmi, pretprijatija, kapaciteti, pogoni, spored odlukite oddelnite sopstvenici ili menaxeri i programirano, so izgradba spored predviduvawata i odlukite na op{todr`avnite organi ili na organite vo lokalnata samouprava.

Dvete metodi zaedno ja izrazuvaat prostornata organizacija na stopanstvoto. So ovie dve metodi na odlu~uvawe, prostornata organizacija se ostvaruva, so tekot na vremeto, kako disperzija vo prostorot i kako koncentracija na stopanstvoto na oddelni mesta.

So Prostorniot plan na R. Makedonija definirani se pet oski na razvoj od koi relevantni za analiziraniot prostor za stopanskata zona e t.n. razvojna oska Sever-Jug koja minuva po sredinata na teritorijata na zemjata. Taa go sledi Skopje na jug te~enieto na rekata Vardar. Formirana e istoriski vo tekot na celiot HH vek, pa i porano, a na jug, preku granicata stignuva do Solun. Po Prvata Svetska vojna taa prodol`i i na sever, pa se spoi so oskata po te~enieto na rekata Morava. Denes, na teritorijata na zemjata gi povrzuva gradovite: Kumanovo - Skopje - Veles - Negotino (i Kavadarci) - Demir Kapija - Valandovo -

34

Gevgelija. Na sever od Skopje ima i eden krak do Pri{tina. Kakvi promeni i da se slu~at, vo narednite decenii ovaa oska }e ostane glavna.

Site oski koi se zacrtani so Prostorniot plan na Dr`avata }e se imaat predvid za prostornata organizacija, a vo prv red za modernizacijata na pati{tata, za izgradba na dalekuvodi, gasovodi i.t.n.

Zna~aen impuls vo razvojot i napredokot na nacionalnata ekonomija obezbeduvaat mo`nite formi na specifi~nite stopanski prostorni inovacii bazirani vrz strate{kite celi koi {to treba da se postignat so nivnata promocija.

4.1.4 Klimatski i mikroklimatski karakterisitki

Vo pogled na klimata, oblasta se nao|a vo ju`niot del na severniot

umeren pojas, me|u podra~ja vo koi se ~ustvuvaat vlijanijata na mediteranska klima (Ko~anska kotlina i Ov~e Pole) i Osogovskiot masiv kade vladee izrazito planinska klima. Vakvata geografska polo`ba uslovila klimata vo ova podra~je da se karakterizira so elementi na umereno kontinentalna, izmeneto-sredozemna i planinska klima.

So ogled na reljefot vo ovaa oblast mo`at da se izdvojat dva klimatski reoni:

1. Reon na umerena klima, so elementi na izmeneto sredozemna klima i

2. Reon na planinska klima. Prviot reon go opfa}a podra~jeto na Zletovskata oblast ju`no od Zletovo, odnosno Zletovskoto Pole. So dolinata na Zletovska reka ova pole e otvoreno na mediteranskite vlijanija. Vtoriot klimatski region go opfa}a podra~jeto {to se {iri na sever od Zletovo se do najvisokite vrvovi na oblasta. Kako planinsko podra~je se odlikuva so sve`o leto, ladna prolet i esen, a studena i sne`na zima. Spored geografskata polo`ba, ovoj predel e izlo`en na vlijanijata na kontinentalno-submediteranskata klima. Toa e tipi~no translaciono podra~je i vo nego se kombiniraat vlijanijata na submediteranskata i isto~no kontinentalnata klima. Pri toa, za klimata vo ovaa op{tina od golemo zna~ewe e nejzinata dispozitivna polo`ba pome|u dvete gramadni masi - Osogovskite Planini i Pla~kovica, kako i konfiguracijata na samata Ko~ansko-Vini~ka Kotlina, koja {to e {iroko otvorena kon zapad, a od site strani e ogradena so visoki planini. Na toj na~in, Kotlinata, kade {to pripa|a i predmetnata lokacija, e za{titena od direktnoto vlijanie na severnite vozdu{ni masi so planinskiot masiv Osogovo i od direktnite ju`ni vlijanija so planinskiot masiv Pla~kovica. Pokraj geografskata {irina, nadmorskata visina i probivot na topol vozduh po dolinata na r.Bregalnica otkaj Povardarieto, vrz klimata vo okolinata vlijaat i drugi faktori koi nezna~itelno ja modificiraat. Pogolemata nadmorska visina i blizinata na Osogovskite Planini pridonesuvaat letnite gore{tini da bidat poretki vo ovoj kraj. Klimata e karakteristi~na po toa {to tuka se sudiraat dve razli~ni struewa. Imeno, po tekot na r.Bregalnica, prodira vo reonot izmeneto

35

mediteranska klima, a otkaj Pla~kovica i Golak probiva kontinentalna klima. Vlijanijata na ovie dve klimatski struewa se gledaat i preku odgleduvaweto na nekoi zemjodelski kulturi, na primer: afion, oriz, tutun i dr., karakteristi~no za mediteranskata klima: r`, oves, ovo{ni nasadi, karakteristi~no za kontinentalnata klima.

4.1.5 Energetski izvori i energetska struktura

Od aspekt na energetikata i energetskata infrastruktura so

Prostorniot plan na Republika Makedonija se definiraat sostojbite, potrebite i na~inite na zadovoluvawe na potro{uva~kata na raznite vidovi na energija, odnosno zadovoluvawe na potro{uva~kata so doma{no proizvodstvo.

Razmenata na elektri~na energija pome|u balkanskite elektroenergetski sistemi (~ii zemji naj~esto se uvoznici) e mnogu zna~aen faktor za natamo{niot razvoj. Elektro-energetskite sistemi na balkanskite zemji treba da bidat povrzani so konektivni vodovi koi {to nema da pretstavuvaat tesno grlo vo transmisija na potrebnite koli~ini

na elektri~na mo}nost. Makedonija dosega ima 400 kV konektivni vodovi so Grcija (kon Solun i Amindeo), Kosovo (Kosovo-B) i Bugarija (Crvena Mogila), a vo plan e gradbata na vodovi kon Srbija i Albanija. Vo ovoj

region minuva 400 kV vodot [tip-Crvena Mogila.

4.1.6 Geolo{ki i reljefni karakteristiki

Spored geografskite karakteristiki, op{tinata Probi{tip se nao|a vo podno`jeto na Osogovskite planini. Terenot na op{tinata e prete`no planinski. Sostaven e od kristalesti {krilci i izobiluva so pogolem broj na izvori. Vo sporedba so planinskoto podra~je, ostanatite delovi na terenot poradi eruptivniot sostav na po~vata i pomaloto koli~estvo na vrne`i, se dosta bezvodni.

Vo dvata osnovni reoni, zna~itelni se razlikite po koli~inata na rastresitiot materijal i spored vidovite na po~vata. Najniskite delovi od polskoto podra~je vo najgolem del se pokrieni so debeli plastovi na glina crvenica, smolnica i drugi vidovi po~va formirani od taka nare~enite neogeni ezera. Ovie vidovi po~va se bogati so organski mineralni sostojki i spa|aat vo redot na zna~itelno plodni po~vi. Vo podra~jeto zna~itelno se rasprostraneti i aluvijalnite i deluvijalnite po~vi, kako i zasolenite zemji{ta.

Vo planinskiot del, po~venite sostojbi se karakteriziraat so tenki plastovi na rastresit materijal na povr{inite na planinskite verigi i nivnite oranici. Vo delovite na podra~jeto so po~vena podloga od vulkanski materijal se nao|aat beli i sivi pesoklivi po~vi, ~ija op{ta plodnost e nezna~itelna, no na koi mo{ne uspe{no se odgleduva vinovata loza.

Vo neposredna blizina se nao|a i sportsko rekreativniot centar Ponikva so nadmorska viso~ina od 1670 metri.

36

4.1.7 Seizmi~ki karakteristiki

Spored seizmolo{kite karakteristiki teritorijata na op{tina Probi{tip se karakterizira so visok seizmi~ki intenzitet i pripa|a vo seizmi~ki opasni zoni. Spored dosega{nite nabquduvani intenziteti,

registrirana e maksimalna ja~ina na zemjotresite od 8° po MCS.

4.1.8 Naselenie

Spored podatocite od Popisot na naselenie vo 1971 godina, vo op{tinata Probi{tip `iveele 15.128 `iteli, so slednata polova struktura: ma{ko naselenie 7.831 i `ensko naselenie 7.297.

Vakviot soodnos na pogolem broj na ma{ko naselenie e re~isi postojan vo poslednite godini, odelno od 1953 do 1971 godina i vo period od 1971 do 2002 godina.

Vo istiot period se javuva zgolemuvawe na brojot na doma}instvata, koj vo 1971 godina iznesuva 3.778, so prose~en broj na ~lenovi 4 do 5 lu|e po doma}instvo. So Popisot od 1971 godina, spored dejnosta na ~lenovite na semejstvoto, najbrojni bile doma}instvata od grupata na nezemjodelski (57,2%), zemjodelski semejstva (24,4%) i vo grupata me{ovite doma}instva, procentot iznesuval 18,4%.

Spored Popisot na naselenieto od 1994 godina, vo op{tinata Probi{tip `iveele 16.650 `iteli, od koi spored nacionalniot sostav 16.424 (98,8%) se Makedonci.

Spored povr{inata koja ja zafa}ala op{tinata Probi{tip (329 km2) i brojot na naselenieto, gustinata na naselenieto vo op{tinata Probi{tip iznesuvala 52,4 `iteli/km2.

Vkupniot broj na posebni (nekolektivni) doma}instva iznesuval 5.162, a brojot na stanovite 6.165.

Spored Popisot od 2002 godina, vo op{tinata Probi{tip `iveeat vkupno 16.193 `iteli, od koi 8.248 se ma`i i 7.945 se `eni.

Spored nacionalniot sostav 98,67% od vkupnoto naselenie se Makedonci. Vo odnos na podatocite od Popisot na naselenieto od 1994 godina, ovoj soodnos ne e zna~itelno promenet, za razlika od vkupnoto naselenie koe `ivee na teritorijata na op{tinata. Imeno vo 2002 godina bele`ime mal trend na namaluvawe na brojnosta na naselenieto vo odnos na 1994 godina.

Spored Popisot od 2002 godina, vo op{tina Probi{tip

registrirani se 5.104 doma}instva i 7.377 `iveali{ta (stanovi). Spored povr{inata koja ja zafa}a op{tinata Probi{tip (325,56

km2) i brojot na naselenieto, gustinata na naselenieto vo op{tina

37

Probi{tip vo periodot na posledniot sproveden Popis na naselenieto (2002 godina) iznesuva 50,9 `iteli/km2.

Vrz osnova na podatocite od sprovedeniot Popis na zemjodelstvoto od 2007 godina, vkupnata obrabotliva zemjodelska povr{ina na teritorijata na op{tina Probi{tip iznesuva 3.462,12 hektari i vo odnos na Popisot na zemjodelstvoto od 1994 godina e zgolemena za 373,12 hektari. Trend na zgolemuvawe na obrabotlivite povr{ini vo 2007 godina bele`ime i vo delot na obrabotlivata povr{ina koja otpa|a na nivi i bav~i (2.451,10 ha) i ovo{tarnici (64,61 ha), dodeka pak povr{inite koi se zasadeni so lozovi nasadi i livadite bele`at trend na namaluvawe vo odnos na podatocite od 1994 godina.

Mo{ne zna~ajni kategorii vo demografskata i ekonomskata struktura na naselenieto se rabotnata sila i ekonomski aktivnoto naselenie (prezentirani vo tabelata).

Od prezentiranite podatoci mo`eme da konstantirame deka

stapkata na nevrabotenost vo op{tinata iznesuva 34% {to e za 0,2%

povisoka od stapkata na nevrabotenost na teritorija na Republika Makedonija.

Vrz osnova na podatocite od Agencijata za vrabotuvawe, vo 2008

godina na teritorijata na op{tinata Probi{tip bile registrirani vkupno 3.085 nevraboteni lica {to e za 913 lica pove}e vo odnos na podatocite od 2002 godina.

Vo odnos na starosnata struktura na nevrabotenite lica, najgolem

procent na nevraboteni lica (28%) se na vozdrast nad 50 godini, a potoa sledat licata na vozdrast od 40 do 50 godini.

38

4.1.9 Prirodno nasledstvo

Op{tinata Probi{tip raspolaga so zna~itelen broj na prirodni resursi koi prestavuvaat baza za ponatamo{en razvoj na op{tinata.

Tercijalnite vulkanski aktivnosti vo op{tina Probi{tip sozdale golemi rudni bogatstva. Na ovoj prostor se nao|aat nao|ali{tata na olovo - cinkovi rudi, ~ii rezervi se nad 10.000.000 toni (ispitan del), no se procenuva deka rezervite se daleku pogolemi, bidej}i golem broj od teritorijata kade se nao|aat ovie rudi se u{te ne e dovolno istra`ena.

Vo delot na nemetali, vo reonot na s. Ple{enci, s. Kundino i Crn Vrv ima golemi koli~ini na kvarciti.

Vo reonot na gradot Probi{tip, s. Ple{eni i s. Strmo{ se nao|a golema koli~ina na opaliziran tuf, koj se eksploatira. Se procenuva deka rezervite na tuf i kvarcit se nad 7.000.000 toni.

Op{tinata raspolaga i so ogromna koli~ina na dacite i andeziti, koi seu{te ne se istra`eni i se mnogu interesni za grade`ni{tvoto.

Karakteristi~no za gradot Probi{tip, s. Ple{enci i s. Gorni Stubol e toa {to postojat golemi koli~ini na bitumenozni {krolci.

Nao|ali{ta so jaglen ima vo neposredna blizina na Probi{tip. Jaglenot se nao|a vo miocenski sedimenti i vo nekolku sloevi odvoeni so jalovi proslojci. Sloevite se so mala mo}nost i ograni~ena koli~ina, no sepak predizvikuvaat golem interes.

Le`i{teto na bitumunozni {krilci se nao|a vo neposredna blizina na s. Ple{enci, na odale~enost od 5 km od gradot Probi{tip, povrzano so alsfalten pat.

Maliot obem na izvedenite istra`ni raboti ne davaat mo`nost za presmetka na povisoki kategorii na rudni rezervi.

Ako zememe deka bitumenzonite {krilci se otkrieni na povr{ina

od 4.000.000 m2, so prose~na mo}nost od 50 m, rezervite se cenat na 200.000.000 m3, za da se potvrdat ovie rezervi potrebni se detalni rudarsko - geolo{ki ispituvawa.

Pokraj rudni bogatstva, podra~jeto na op{tinata Probi{tip raspolaga so vkupna lovna povr{ina od 31.122 ha od koja 28.202 ha e lovno produktivna, a 2.920 ha lovno neproduktivna povr{ina. Istata e podelena na ~etiri lovi{ta.

Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo, izrabotena za potrebite na Prostorniot plan na Republika Makedonija

(„Sl. Vesnik na RM” br. 39/04) na prostorot koj e predmet na razrabotka

39

na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za SRTC Ponikva, KO Jami{te, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, nema registrirano nitu evidentirano prirodno nasledstvo.

4.1.10 Kulturno - istorisko nasledstvo

Vo ramkite na op{tinata Probi{tip postojat ~etiri za{titeni

spomenici na kulturata:

Manastirot Sv. Gavril Lesnovski (Crkvata, konacite i crkovniot inventar - c.r. 438) vo Lesnovo;

Crkvata Uspetie Bogorodi~ino (c.r. 439) vo Zletovo;

Crkvata Sv. Trifun - Pirog (c.r. 475) vo Zletovo (denes e vo urnatini);

Stara tro{na ku}a vo Zletovo - Sopstvenost na Kire Aleksov. Poteknuva od vremeto na Turskoto vladewe so teritorijata na Makedonija. Na podra~jeto koe e predmet na analiza nema registrirani

nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat). Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva

predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je, nema evidentirani lokaliteti.

4.1.11 Turizam

Turizmot i ugostitelstvoto so svojata osnovna funkcija-prifa}awe, smestuvawe i istovremeno zadovoluvawe na golem broj raznovidni barawa i `elbi na turistite, vlijae kako vrz vkupnata ekonomija i razvojot na odredena sredina, a isto taka ima izrazeno vlijanie i vrz prostorot vo koj ja obavuva dejnosta. Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova, pred sé, se odnesuva na ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i nematerijalni vrednosti, kako {to se: razni informacii, obi~ai, folklor, zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no.

Vrz osnova na kompleksno sogledanite prirodni i sozdadeni uslovi i resursi po obem, kvalitet, rasprostranetost ili unikatnost, funkcionalnost, atraktivnost i stepen na aktiviranosta, na teritorijata na R. Makedonija kako posebni celini mo`e da se izdvojat slednite vidovi na turisti~ki potencijali: vodenite povr{ini, planinite, bawite, celinite i dobrata so prirodno i kulturno nasledstvo, tranzitnite turisti~ki pravci, gradskite naselbi, lovnite podra~ja i selata.

Soglasno so osnovnite dolgoro~ni celi, konceptot i kriteriumite za razvoj i organizacija na turisti~kata ponuda, vo Republikata se definirani vkupno 10 turisti~ki regioni so 54 turisti~ki zoni.

40

Predmetnata lokacija pripa|a na Bregalni~ki turisti~ki region so 9 turisti~ki zoni i 29 turisti~ki lokaliteti. Lokalitetot pripa|a na turisti~kite prostori so regionalno zna~ewe.

4.2. Opis na sega{nata sostojba so `ivotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so `ivotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na `ivotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

4.2.1 Vozduh Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vo po~vata, koi {to mo`at da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili po kvalitetot na `ivotnata sredina, od koi {to mo`e da proizleze {teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na `ivotnata sredina.

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.

Pogolema grupa na polutanti vo ambientalniot vozduh se emitiraat preku sistemot za odveduvawe na otpadni gasovi od

soobra}ajnite sredstva kako: CO, VOC (volatilni organski soedinenija),

NO2, TSP (vkupni suspendirani ~esti~ki), SO2, CO2, olovni soedinenija. Toa nastanuva preku sogoruvawe na fosilnite goriva vo motorite i VOC emisiite zaedno so isparuvawe na gorivata vo soobra}ajnite sredstva.

Emisijata na CO, VOC i TPS se posledica od nekompletno sogoruvawe na gorivata, a isto taka i kako posledica na promenlivata optovarenost i uslovite na vozewe. Tie zavisat od na~inot na vozewe, tipot na motorot, goleminata i sostojbata na motorot.

Visokata vnatre{na temperatura vo motorite pri sogoruvawe na

gorivoto e pri~ina za formirawe na NO2 emisijata i CO2 i olovoto se posledica na prisustvoto na sulfurni i/ili olovni soedinenija vo motornite goriva.

Se smeta deka vo izduvnite gasovi na vozilata ima duri 180 organski komponenti kako {tetni materii ~ija koncentracija e najgolema na mesta so zgolemen broj na vozila i rabota na motorite vo mesto ili zapirawe, koga emisijata na toksi~ni materii vo odnos na brzinata na dvi`ewe od 70 km/~ e pogolema za 2,5 pati. Spored istra`uvawata vo ovoj domen, se smeta deka na 1000 litri sogoren benzin vo motornite vozila, vo atmosferata emitira 98 kg jaglen monoksid, 6-8 azotni oksidi, 4-5 kg sulfurni soedinenija i 0,5 kg olovo.

41

Vlijanieto na toksi~nite gasovi mo`e da ostavi posledici na lu|eto koi se direktno i dolgovremeno izlo`eni na istite i toa preku nivnoto direktno dejstvo (vdi{uvawe) i indirektno. ^adot, na primer, dejstvuva prete`no na di{nite organi, na ko`ata i sli~no, a jaglerodnite oksidi deluvaat kako silni otrovi i antioksidanti.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vozduhot vo op{tinata glavno se dol`i na vlijanieto na: naselenito, soobra}ajot i industrijata. Op{to, sostojbata so kvalitetot na vozduhot, osobeno vo gradot Probi{tip, ne e na zadovolitelno nivo. Najgolema zakana e neza{titena jalovi{na deponija, odnosno zagaduvaweto {to go vr{i pri silni vetrovi so siliciumova pra{ina. Op{tinata ne e del od dr`avnata mre`a za sledewe na sostojbite so kvalitetot na vozduhot.

4.2.2 Voda

Kolku vodite vo odreden prostor mo`e da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na `iviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat `ivot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i mo`e da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

4.2.3 Otpad Komunalen otpad pretstavuva sekakov vid na otpad {to se producira od doma}instvata, javnite i ekonomskite ustanovi i pretprijatija i instituciite na edna urbana sredina. Otpadot {to se producira od industrijata, zemjodelieto i rudarstvoto, kako i patogenite ostatoci od izumreni `ivotni ne spa|aat vo ovoj vid na otpad.

Vo minatoto, otpadot {to go sozdaval ~ovekot od zadovoluvaweto na svoite `ivotni potrebi bil vo koli~ini i oblik {to prirodata bila sposobna sama da go razgradi do oblik na izvorna materija, so {to se vospostavila ramnote`a pome|u ~ovekot i negovata okolina. Me|utoa, vo ponovo vreme na intenziven industrisko tehnolo{ki razvoj od edna strana i demografskata eksplozija i pregolema gustina vo naselenost od druga, svedoci sme na superprodukcija na cvrst otpad vo koli~ini i oblik koj prirodata nemo`e samostojno da go razgradi so {to se naru{uva ramnote`ata pome|u ~ovekot i negovata `ivotna okolina. Cvrstiot otpad se pove}e gi osvojuva zemjenite povr{ini, ja zagaduva po~vata, vozduhot i povr{inskite i podzemnite vodi.

Sobiraweto i transportiraweto na komunalniot otpad se vr{i so specijalni vozila za taa cel. Javnoto komunalno pretprijatie vr{i

42

usluga na sobirawe, transportirawe i deponirawe na komunalniot otpad na teritorija na op{tina Probi{tip. Deponiraweto na komunalniot otpad i drugi vidovi na neopasen otpad se vr{i vo lokalnata deponija Ozren, koja e oddale~ena na 3,3 km od gradot Probi{tip.

4.2.4 Bu~ava

Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se meri od strana na Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdravstvena za{tita so svojata mre`a na regionalni zavodi.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so `ivotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako

vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Najosetlivi elementi na `ivotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na

`ivotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na `ivotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na `ivotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz `ivotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predlo`i soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prika`ani sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina:

43

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na `ivotna sredina problem

Vozduh

Naru{en kvalitet na vozduhot od upotreba na drva i nafta kako agens za zatopluvawe h

Zgolemen soobra}aj h

Voda

Naru{en kvalitet na rekite kako rezultat na ispu{tawe industriski i komunalni otpadni vodi h

Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Ne postoewe na sovremena regionalna deponija h

Postojnata deponija ne gi zadovoluva minimalnite standardi za sanitarna deponija h

Po~va Degradacija na po~vite h

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat na na istalo`uvawe na aerosedimenti h

Predel Degradirani predeli h

Uzurpacija so divogradbi

Naselenie Pojava na migracija h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

44

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Zna~eweto na realizacija na planskiot dokument UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip e o~igleden vo pogled na operacionalizirawe na prostorot vo podra~jeto na op{tina Probi{tip. Treba da se zeme vo predvid i sega{nata sostojba so najosetlivite elementi na `ivotnata sredina na planskiot opfat.

Isto taka, se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj, dokolku UPVNM za SRTC Ponikva, op{tina Probi{tip ne se sprovede se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Nema uslovi za sozdavawe na povolen ekonomski ambient za odr`iv ekonomski i ekolo{ki razvoj na podra~jeto - regionot;

Namaleni prihodi vo buxetot;

Otsustvo na investicioni vlo`uvawa;

Naru{eno zdravje na naselenieto;

Zgolemeni socijalni tro{oci;

Namalena mo`nost za vrabotuvawe;

Porast na ekonomskata migracija;

Ne se sozdavaat uslovi za iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energijata (solarnata energija);

Ne se sozdavat uslovi za odr`liv razvoj na turizmot;

Namalen `ivoten standard i

Ne se sozdavaat uslovi za ekonomski i odr`liv razvoj. Dokolku ne se realiziraat predvidenite re{enija vo ramki na

planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj i promocija na lokacijata kako atraktivna turisti~ka destinacija.

45

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa Realizacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1,

KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodr`ini i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

Realizacijata na ovoj Planski dokument e od fundamentalno zna~ewe i pretstavuva osnova za negovo ekonomsko o`ivuvawe i podobruvawe na kvalitetot na `iveewe.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskite re{enija na analiziranoto podra~je se o~ekuva:

Postojniot socijalno-ekonomski status na naselenieto vo po{irokoto podra~je i ponatamu da stagnira;

Trendot na migracija na naselenieto kon porazvienite urbani centri i ponatamu da prodol`i;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodr`ini, a so toa i degradacija na predelskata raznovidnost na podra~jeto;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo `ivotnata sredina.

Realiziraweto na planskite re{enija so izbranata namena vo prostorot }e ovozmo`i iskoristuvawe na povolnata geografska polo`ba na lokacijata, iskoristuvawe na povolnite mikroklimatski uslovi i dobrata postavenost vo odnos na soobra}ajnata povrzanost so okolnite naseleni mesta, zgolemuvawe na atraktivnosta na prostorot preku izgradba na sodr`ini koi se vklopuvaat vo predelot i podobruvawe na turisti~kata ponuda i kvalitetot na `ivot na lokalnoto naselenie.

So realizacija na planot se ovozmo`uva lokacijata da prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija na predlo`enata programa kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dr`avata.

Aktiviraweto na ovoj prostor }e ovozmo`i odr`liv razvoj na pove}e dejnosti, koi }e produciraat ekonomski efekti ne samo vo oblasta na turizmot i ugostitelstvoto, tuku i vo ostanatite dejnosti neposredno povrzani so izrabotkata i efektuiraweto na urbanisti~ki re{enija i toa: proektiraweto, grade`ni{tvoto, komunalnite dejnosti, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, javnite funkcii i dr.

Neposredniot efekt koj }e proizleze so realizacijata na predlo`enata UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip }e se reflektira vrz zgolemeno anga`irawe na raspolo`livata rabotna sila preku novi vrabotuvawa vo dejnostite predvideni so planskite sodr`ini, odnosno pozitiven kumulativen efekt vrz socio - ekonomskata

46

komponenta i odr`liva i integrirana za{tita na `ivotnata sredina, {to se odslikuva preku:

Socijalna, ekonomska i prostorna kohezija pome|u urbanite i ruralnite op{tini vo ramki na regionot, so optimalno koristewe na negovite specifi~ni osobenosti;

Realizacija na celite za za{tita na `ivotna sredina relevantni za planskiot dokument, preku primena na merkite za izbegnuvawe, ubla`uvawe i/ili kompenzacija na potencijalnite vlijanija predlo`eni vo ovoj izve{taj;

Za~uvuvawe, za{tita, obnovuvawe i unapreduvawe na kvalitetot na `ivotnata sredina;

Za{tita na kvalitetot na ambientniot vozduh, izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni emisii vo vozduhot;

Za{tita, za~uvuvawe i postojano podobruvawe na raspolo`livite vodni resursi preku nivno odr`livo koristewe, spre~uvawe ili namaluvawe na {tetni ispu{tawa, odveduvaweto i tretman na komunalnite otpadni vodi, tretman na otpadni vodi od strana na samite subjekti;

Izbegnuvawe i namaluvawe na sozdadeniot otpad, negovo selektirawe i povtorno iskoristuvawe i otstranuvawe na prifatliv na~in soglasno zakonskite re{enija;

Ramnomeren i odr`liv prostoren razvoj, racionalno ureduvawe i koristewe na prostorot;

Racionalno i odr`livo koristewe na prirodnite resursi;

Koristewe na obnovlivi izvori na energija;

Za~uvuvawe i za{tita na komponentite na biolo{kata i predelskata raznovidnost i

Izbegnuvawe, spre~uvawe ili namaluvawe na bu~avata.

Treba da se ima vo predvid, deka celite na planskiot dokument za odr`liv ekonomski razvoj, so svoite propratni sodr`ini i neophodnata infrastruktura, vo eden del mo`e da bide vo konflikt so `ivotnata sredina i toa bi bilo izrazeno preku kratkoro~ni negativni vlijanija vo fazata na izgradba (aerozagaduvawe, bu~ava, sozdavawe na otpad) i dolgoro~no trajna promena na del od predelskite karakteristiki. Poradi ova, vo ovoj dokument se predlo`eni merki za za{tita na mediumite od emisija na otpadni materii, od emisija na bu~ava, generirawe na otpad, razli~ni nepogodi i havarii. Isto taka, kako sostaven del na Izve{tajot za Strategiska ocena se prezentirani dopolnitelni merki za spre~uvawe, namaluvawe ili ubla`uvawe na negativnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od realizacijata na celite na planskiot dokument.

Imaj}i gi predvid konstatiranite sostojbi na terenot, navedeniot planski opfat sozdava povolen ambient za odr`liv ekonomsko - socijalen razvoj i od aspekt na za{tita na postojnata flora i fauna vo delot kade istata ne e degradirana - uni{tena.

Kako rezultat na realizirawe na planskite sodr`ini, koi podetalno }e bidat utvrdeni so Arhitektonsko - urbanisti~kot proekt, pri {to sekako }e se ima predvid kompatibilnosta na planiranite

47

gradbi soglasno potrebite i senzibilnosta na planskiot opfat, }e za`ivee odr`liviot ekonomski razvoj na op{tinata i regionot, }e se namali ekonomskata migracija na naselenieto i }e se efektuira prostorot vo nasoka na negovo racionalno iskoristuvawe vo funkcija na odr`liv ekonomski i ekolo{ki razvoj.

Sekako, toa }e ja namali natamo{nata uzurpacija na prostorot i nenamensko koristewe na zemji{teto, kako i }e ja podobri turisti~kata ponuda.

So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat i pozitivni aspekti vo delot na mo`nosta za koristewe na obnovlivi izvori na energija, povolna dispozicija vo odnos na razvojot na soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura, {to e vo funkcija na razvojot na turisti~kata ponuda.

Vsu{nost, so realizacija na planot se ovozmo`uva podobruvawe na turisti~kata ponuda kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina zaradi otvarawe mo`nost za intenziven razvoj na turizmot, kako edna od va`nite stopanski granki vo regionot i dr`avata, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot za investirawe.

Realizacija na planskata dokumentacija }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj, kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vlo`uvawa za realizacija na ovaa planska sodr`ina }e zna~at zgolemuvawe na `ivotniot standard i kvalitetot na `iveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot.

48

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na `ivotnata sredina

Vakvite pojavi koi kako pretpostavka mo`e da se javat od

implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, mo`e da se analiziraat od negativen aspekt kako i od aspekt na perspektivni,

odnosno pozitivni vlijanija. Izve{tajot za Сtrate{ka ocena ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina od globalen aspekt.

Izve{tajot za strategiska ocena na `ivotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina od generalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite vlijanija vrz `ivotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz `ivotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na uka`anite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Inicijativata na sozdavawe na nestopanski kapaciteti }e ima pozitivno vlijanie na ruralnite naselbi vo neposrednata okolina i }e pretstavuva dvi`e~ka sila za pobrz i poramnomeren odr`liv razvoj na istite. Toa }e vlijae posredno i na vkupniot odr`liv op{testveno-ekonomski i urban razvoj vo regionot, odnosno po{irokata okolina. Uslovite za planirawe na prostorot za izrabotka na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, }e imaat pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno opkru`uvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i negovo odr`livo koristewe i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku otvarawe na novi rabotni mesta, educirawe na novi kvalitetni stru~ni kadri, neophodni vo procesot na sozdavawe na nova rabotna sila i nejzino vklu~uvawe vo ekonomskiot i op{testven `ivot, kako na lokalno, taka i na regionalno i na nacionalno nivo. Toa e va`no so zemawe vo predvid deka vo op{tinata Probi{tip na ~ij prostor se nao|a predmetnata lokacija, pretstavuva raspolo`iva rabotna sila, {to e zna~aen potencijal za idniot razvoj na ovoj kraj.

Realizacijata na predvidenite sodr`ini od planskiot opfat, ne samo {to }e vlijae vrz namaluvawe na ekonomskata migracijata na lokalnoto naselenie, tuku }e pretstavuva i pozitiven stimul za demografskiot razvoj, kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vlo`uvawa za realizacija na ovaa planska sodr`ina }e zna~at zgolemuvawe na `ivotniot standard i kvalitetot na `iveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot, odnosno na sozdavawe na povolen i odr`liv ekonomski ambient.

49

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

So implementacijata na planot, mo`e da se predizvikaaat eventualno odredeni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na nepravilno upravuvawe so `ivotnata sredina (ne implementirawe na merkite za za{tita na `ivotnata sredina).

Obezbeduvaweto na za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo nasoka na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto, {to e opfateno i so planskata sodr`ina, pri {to treba da se po~ituvaat zakonski propi{anite standardi. Pri izgradbata i vo zavisnost od tipot na objektite da se primenuvaat propi{anite standardi soglasno Evropskite Direktivi i me|unarodnata zakonska regulativa.

Zaradi namenata na prostorot i predvidenite gradbi vo opfatot na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje so realizacijata na ovoj planski dokument.

Vo tekot na podgotovka i izvedba, odnosno vo fazata na grade`ni aktivnosti na objekti - gradbi i infrastrukturna mre`a, mo`e da se pojavi kratkotrajno vlijanie vrz zdravjeto na neposrednite izvr{iteli na grade`nite zafati. Vlijanijata bi se odnesuvale na vlijanie od zgolemena bu~ava, izduvni gasovi i cvrsti ~esti~ki emitirani od motorni vozila i te{kata mehanizacija, vibracii i generiran otpad.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

Pri implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od

KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip ne se o~ekuvaat zna~itelni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot, zaradi vidot, prirodata i soodvetnosta na planiranite aktivnosti. Ovie aktivnosti ne se vo grupata na direktni i golemi zagaduva~i na `ivotnata sredina i ~ovekovoto zdravje.

Pogolemo vlijanie se o~ekuva da se javi vo vid na pra{ina i emisii od zagaduva~ki materii vo vozduhot, kako rezultat na grade`ni aktivnosti pri izvedbata na planiranite sodr`ini predvideni vo

50

planskiot opfat, a koj podetalno }e bidat razraboteni so Arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt, pri izvedbata na planiranite pristapni pati{ta i drugata infrastrukturna mre`a vo funkcija na potrebite na planiranite gradbi.

So izgradba na predvidenite sodr`ini, odnosno vo funkcionalnata faza se o~ekuva da se zgolemi brojot na posetiteli i turisti~ki grupi vo letniot period, {to }e predizvika zgolemeno nivo na emisii na izduvni gasovi od mobilnite izvori vo vozduhot.

Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na Studijata za ocenka za vlijanieto vrz `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina od site aspekti na `ivotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba za sekoj objekt poodelno.

Vlijanija vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.

Imaj}i ja vo predvid namenata na klasi za ovoj planski opfat ne se o~ekuvaat golemi sogoruva~ki procesi (osven upotrebata na kotli so mali kapaciteti koi bi se koristele sezonski za greewe).

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Intenzitetot na bu~avata so realizacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip }e bide zgolemen vo fazata na podgotvitelni i izvedbeni aktivnosti na sodr`ini planirani i predvideni so ovoj plan. Kako rezultat na toa vo ovaa faza mo`e da ima vlijanie na migracijata na `ivotinskiot svet vo {umskiot pojas na planskiot opfat.

Vo operativnata faza se o~ekuva zna~itelno nivo na bu~ava, a istata }e bide emituvana od zgolemeniot broj na posetiteli i turisti~ki grupi i zgolemenata frekfencija na vozila. Ne se o~ekuva nekoe pogolemo nivo na bu~ava od poedine~nite objekti.

Spored pravilnicite vo zakonskata regulativa, odnosno Zakonot

za za{tita od bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07), Pravilnik za

grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08) i Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08) ovoj opfat e podra~je na tivok reon, nadvor od urbanizirana sredina, kade {to predvideni se dejnosti za rekreacija i odmor i dozvolena grani~na vrednost na bu~ava preku den e 40 dB.

51

Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na Studijata za ocenka za vlijanieto vrz `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina od site aspekti na `ivotnata sredina, kako bi se ostvarile povolni uslovi za doveduvawe na bu~avata vo zakonski dozvolenite granici.

Vlijanie od vibracii

Vo planskata zada~a za realizacijata na planskiot opfat ne se predvideni dejnosti koj }e produciraat postojani izvori na vibracii, osven vo periodot na izgradba na novite objekti.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Vo granicite na planskiot opfat evidentirani se pogolem broj izvori i vodoteci. Za vodosnabduvawe na objektite vo granicite na planskiot opfat se predviduva kaptirawe na lokalnite izvori.

Za vodnite resursi (izvorite) potrebno e da se izvr{at hidrolo{ki analizi so koi }e se definira {tedrosta na izvorite. Analizite }e bidat osnova za definirawe na kapacitetite na soodvetnite infrastrukturni objekti.

Za kontinuirano i kvalitetno vodosnabduvawe na turistite i za obezbeduvawe na protivpo`arna za{tita }e bide potrebno izgradba na rezervoari.

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi mo`e negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mre`a i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od opfatot nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat bez prethoden tretman, odnosno istite treba da se tretiraat vo ovoj planski opfat.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite mo`e da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodr`ina koja }e rezultira so ve}e spomenatite benefiti. Negativnite vlijanija vrz po~vata mo`e da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

52

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba se predvideni merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mre`a, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo kompleksot. Indirektno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvidenite objekti.

Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz po~vata }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot

So realizacija na predvidenite planski sodr`ini se o~ekuvaat vlijanija so degradacioni procesi na postojanite predelni karakteristiki, odnosno da dojde do zamena na postojnite predelski elementi so novi soglasno predvidenite planski sodr`ini, koi podetalno }e bidat utvrdeni so Arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt.

Predelot se o~ekuva da se naru{i vo vreme na aktivnostite pri izgradba, no so ograni~en vremenski period bidej}i site planirani objekti nema da se gradat vo isto vreme.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Na samiot planskiot opfat ne se o~ekuvaat negativni vlijanija na kulturnoto nasledstvo. Na predmetniot opfat ne e evidentirano kulturno nasledstvo. Spored zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno so odredbite od ~len 71 od Zakonot za za{tita na

kulturno nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 38/14 i 44/14).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od

KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, ne mo`e da predizvika odredeni negativni vlijanija vrz florata i faunata, bidej}i dosega ne e identifikuvano postoewe na karakteristi~ni vidovi ili endemi~ni primeroci.

Vlijanija vrz materijalnite dobra

Implementacijata UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto. So ova se o~ekuva pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra na planiranite sodr`ini, odnosno planskiot opfat vo celost.

53

Vlijanija po odnos na generirawe na otpad

Edno od najva`nite pra{awa koi se odnesuvaat na uspe{nata za{tita na `ivotnata sredina e integriranoto upravuvaweto so otpad. Problemot od aspekt na za{titata na `ivotnata sredina e toa {to, dokolku otpadot koj se sozdava, ne se upravuva soodvetno, toj ja zagaduva i degradira oblasta na planskiot opfat i po{iroko.

Se prepora~uva da se anga`ira licenciran ekspert za upravuvawe so otpad, koj }e go prou~i planskiot opfat i od aspekt na integrirano upravuvawe so otpadot }e podgotvi izve{taj, {to }e bide sostaven del na Operativniot plan za realizirawe na proektot. Ovoj dokument }e bide del od Monitoring planot, koj licenciraniot ekspert }e go monitorira vo site fazi na proektot.

Pri realizacija na aktivnostite za UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip se o~ekuva da se generira slednite vidovi na otpad: zemjan materijal (od zemjanite iskopi za objektite i infrastrukturata), biorazgradliv otpad od ras~istuvawe na terenot, komunalen otpad od anga`iranite izvr{iteli i drug vid na otpad karakteristi~en za vakov tip na aktivnosti. Poradi obemnite zemjani raboti vo ovaa faza se o~ekuva da se javi potreba od privremeno otstranuvawe/skladirawe na vi{okot na zemjan materijal na t.n. odlagali{ta, koi {to treba da bidat soodvetno uredeni za da se spre~i, pred se naru{uvaweto na pejza`noto opkru`uvawe na biolo{kata raznovidnost, po~vata i podzemnite vodi.

Nesoodvetnoto upravuvawe so otpadot vo fazata na izgradba na objektite mo`e da predizvika negativno vlijanie po osnovnite mediumi vo `ivotnata sredina: po~vata, vodata, vozduhot i naru{uvawe na predelskata raznovidnost.

Vo operativnata faza se o~ekuva da se generira: komunalen otpad od posetitelite/turistite, vegetativen otpad od odr`uvawe na zeleniloto na lokacijata i drug vid na otpad.

To~nite koli~ini i vidovi na otpad, koi {to }e se generiraat na lokacijata kade {to se predvideni proektnite aktivnosti vo ovaa faza ne mo`e da se odredat i istite }e bidat definirani vo proektnata dokumentacija za sekoj objekt poodelno so Arhiktetonsko - urbanisti~kiot proekt (AUP).

So planskata dokumentacija se predviduva selektirawe na cvrstiot otpad i razgleduvawe na alternativnite mo`nosti za reciklirawe na istiot i negova pove}ekratna upotreba za istata ili druga namena. Po soodvetniot tretman predvideno e otpadot da se odlo`i - spored zakonski opredelen i kontroliran sistem za transport na postojna deponija, opredelena za odlagawe na otpad od strana na nadle`nite organi i spored planskata dokumentacija.

Za site ovie aktivnosti se predlaga anga`irawe na licenciran ekspert za upravuvawe so otpad, kako {to e prethodno spomenato.

Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri izrabotkata na Studijata za ocenka za vlijanieto vrz `ivotnata sredina ili elaboratite za za{tita na `ivotnata sredina vo site fazi na

54

implementacija na proektnite aktivnosti i realizacija na planskite sodr`ini.

Vlijanija od nesre}i i havarii

Generalno, rizikot od nastanuvawe na havarii, nesre}i koi {to nosat opasnost, mo`e da se definira preku obemot, goleminata na o{tetuvaweto, koe mo`e da nastane poradi toa slu~uvawe, pomno`eno so verojatnosta od negovata pojava.

Pri izveduvawe na grade`nite aktivnosti vo granicite na planskiot opfat, mo`na e pojava na:

Rizik od eksplozija;

Rizik od po`ar;

Rizik od prirodni nepogodi (zemjotresi, poplavi, lizgawe na zemji{te, nanosi i sl.);

Rizici od voeni razurnuvawa;

Drugi nesre}i kako rezultat na odredeni gre{ki pri izvr{uvaweto na aktivnostite (defekt na mehanizacijata, tehnolo{ki nepogodi i sl.) povrzani so prirodata i organizacijata na izvr{uvawe na rabotnite aktivnosti i

Povredi pri rabota. Obemot i intenzitetot na vlijanijata od nesre}i i havarii, kako

vo fazata na izgradba taka i vo operativnata faza treba da bidat detalno elaborirani vo proektnata dokumentacija na izveduva~ot na aktivnostite, soglasno aktivnostite koi {to }e se izveduvaat vo ramkite na planskiot opfat.

Havarii i nesre}i mo`e da se javat i za vreme na rabotata na objektite vo planskiot opfat. Poradi toa potrebno e da se podgotvi Plan za upravuvawe so havarii i nesre}i, soglasno odredbite od Zakonot

za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10 i 18/11) i drugi podzakonski akti koi {to ja reguliraat ovaa problematika.

Se prepora~uva vklu~uvawe na licenciran ekspert od ovaa oblast, koj }e gi sprovede site aktivnosti vo ovaa nasoka soglasno zakonskata regulativa i }e gi vgradi vo Operativniot plan.

55

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz `ivotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina e temelna

vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za `ivotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na `ivotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so

implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.

Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za `ivotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot opfat, predviduva i merki za za{tita na `ivotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na istata.

Za realizacija na sistemot za za{tita na `ivotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Integrirano upravuvawe so otpadot; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Iskoristuvawe na solarna energija, preku implementirawe na

konceptot neograni~en izvor na energija; - Zagaduva~ot e dol`en da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe

na opasnosta od zagaduvawe na `ivotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija `ivotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj objektite. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odr`uvawe.

Za za{tita na prostorot i kvalitetot na vodite vo slivovite na vodotecite donesena e Odluka za opredeluvawe na za{titni zoni za za{tita na vodite na podra~jeto na zafatite na Zletovska Reka, reka

Ku~e{ka i akumulacijata Kne`evo („Sl. Vesnik na RM” br. 32/14).

56

So ovaa Odluka opredeleni se tri za{titni zoni, granicite na zonite, merkite za odr`uvawe i podobruvawe na kvalitetot na surovata voda od Zletovska Reka.

Okolu zafatite i akumulaciite se opredeleni tri za{titni zoni:

potesna za{titna zona (zona na strog sanitaren nadzor) I i I - a zona;

{iroka za{tina zona (zona na sanitarno ograni~uvawe) II zona i

po{iroka za{titna zona (zona na higiensko epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe) III zona.

Granicata na potesnata za{titna zona I (zona na strog sanitaren nadzor) e neposredniot prostor okolu mestoto na zafa}awe na voda nameneta za piewe.

Potesnata I-a zona e dopolnitelna za{titna zona na akumulacijata Kne`evo.

Granicata na {irokata za{titna zona II odnosno zonata na sanitarno ograni~uvawe i granicata na po{irokata za{titna zona III odnosno zonata na higiensko epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe so

poklopuvaat osven za akumulacijata Kne`evo. [irokata za{titna zona II (zona na sanitarno ograni~uvawe) za akumulacijata Kne`evo e vo pravec sprotiven na te~eweto na vodata od vodozafatot.

Planskiot opfat na sportsko rekreativniot turisti~ki centar

Ponikva se nao|a vo granicata na III za{titna zona odnosno vo zonata na higiensko epidemiolo{ko sledewe kade {to ne treba da se vr{i:

eksploatacijana pesok, ~akal i kamen od koritata i bregovite na prirodnite vodoteci;

izgradba na industriski, turisti~ki, ugostitelski, sportsko rekreativni i zemjodelsko stopanski i drugi objekti kako i vr{ewe na dejnosti ~ii otpadni vodi i drugi otpadni materii mo`at da go zagrozat kvalitetot, zdravstvenata ispravnosti i izda{nosta na izvorot;

transport na derivati i hemikalii, skladirawe i koristewe na nafta, nafteni derivati, hemiski i drugi opasni i {tetni materii;

transport na te{ki motorni vozila, dvi`ewe na neispravni vozila i odr`uvawe na avto i moto trki;

eksploatacija na mineralni surovini i eksploatacija na podzemni vodi;

izgradba na soobra}ajnici bez kanali za atmosferski vodi;

koristewe na zemji{teto na na~in na koj se zagrozuvaat negovite prirodni vrednosti, vklu~uvajki gi i podzemnite i povr{inskite vodi koi mo`at da go zagrozat kvalitetot, zdravstvenata ispravnost na vodata i izda{nosta na izvorot;

ispu{tawe na nepre~isteni urbani otpadni vodi i industriski otpadni vodi;

eksploatacija i ispu{tawe na masla, hemiski, opasni i radioaktivni materii;

deponirawe i isfrlawe na otpadni cvrsti materii;

obes{umuvawe;

57

intenzivno zemjodelstvo so golema primena na |ubriva i pesticidi. Vo po{irokata za{titna zona mo`e da se vr{i odgleduvawe na

dobitok na postojniot tradicionalen na~in, no ne treba da se formira farmersko proizvodstvo kako za sitna taka i za krupna stoka.

Obezbeduvaweto na potrebnite koli~ini na voda za SRTC treba da se odviva vo nasoka na sinhronizirana izgradba na vodostopanski objekti so koi }e se ovozmo`i pove}e korisnici da se snabduvaat so kvalitetna voda i primena na moderni tehnologii vo upravuvaweto so vodosnabditelniot sistem koi }e ovozmo`at racionalno i pove}ekratno iskoristuvawe na vodata. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

Realizacijata na predvidenata sodr`ina od planskiot opfat }e ima pozitivno vlijanie, pred se, na ruralnite naselbi vo neposrednata okolina i }e pretstavuva dvi`e~ka sila za pobrz i poramnomeren odr`liv razvoj na istite i }e ovozmo`i razvoj na lokalnata ekonomija. Realizacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip, }e imaat pozitiven stimul i efekti vrz celoto okru`uvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i odr`liv ekonomski razvoj, ekonomski efekti manifestirani preku otvarawe na novi rabotni mesta, educirawe na novi kvalitetni stru~ni kadri neophodni vo procesot na sozdavawe na nova rabotna sila i nejzino vklu~uvawe vo ekonomskiot i op{testven `ivot, kako na lokalno, taka i na regionalno i nacionalno nivo.

Realizacija na planskata dokumentacija }e vlijae vo nasoka na namaluvawe na ekonomskata migracija na lokalnoto naselenie i }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj kako i zgolemuvawe na natalitetot na dolgoro~na osnova. Investicionite vlo`uvawa za realizacija na ovaa planska sodr`ina }e zna~at zgolemuvawe na `ivotniot standard i kvalitetot na `iveeweto, kako i privlekuvawe na novi investicii od strana na biznis sektorot.

Spored toa, mo`e da se ka`e, deka implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip }e ima pozitivni dolgoro~ni vlijanija vrz razvojot na demografskite karakteristiki na op{tina Probi{tip i po{iroko. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na prostorot i gradbite vo opfatot predvideni vo UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip ne se o~ekuvaat vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje.

Za da se namali voznemirenosta od bu~ava treba da se primenuva sovremena tehnologija i tehni~ki ispravni ma{ini. Vo tek na zemjenite

58

raboti se predlaga prskawe na zemji{teto/mobilnoto gradili{te so voda, za da se namali emisijata na suspendirani cvrsti ~esti~ki i negativnoto vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot.

Cvrstiot otpad {to bi se javil vo ramkite na planiraniot opfat e potencijalna opasnost i se predlaga negovo integrirano upravuvawe i tretirawe, odnosno sobirawe i selektirawe na za taa cel opredelena lokacija, a otpadot {to }e ostane da se organizira za negovo transportirawe do mestoto nameneto za odlagawe na otpad.

Otpadot od grade`nite aktivnosti, odnosno grade`niot otpad dokolku ne mo`e da se iskoristi za tamponirawe i sli~no da se sobira, transportira i deponira na za taa cel utvrdenata lokacija na deponija.

Po realizacijata na planot i stavawe na objektite vo funkcija ne se o~ekuva negativno vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje.

Integralnata realizacija na predlo`enite merki e vo nasoka na namaluvawe na eventualnite vlijanija vrz `ivotnata sredina, koi mo`e na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija za soobra}ajnata, komunalnata infrastruktura i ostanato }e bidat dovolna garancija za direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje. Imeno, so ovie re{enija mo`nosta za zagaduvawe na mediumite na `ivotnata sredina (po~va, povr{inskite i podzemnite vodi i vozduhot) }e se svede na minimum, a so samoto toa i mo`nosta za zagrozuvawe na ~ovekovoto zdravje. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh

Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava `ivotna sredina, i neophodno e pri proektirawe i realizacija na site objekti da se primenat i implementiraat sovremeni tehnologii i najdobri dostapni tehniki koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip se prepora~uva koristewe na obnovlivi izvori na energija, kako energetski resursi i predviduvawe na zeleni povr{ini na soodvetni slobodni povr{ini, hortikulturno ureduvawe na prostorot, {to indirektno }e vlijae na realizacija na celite i prioritetite odredeni spored Nacionalniot plan za za{tita na ambienten vozduh vo Republika Makedonija, spored koj treba da se obezbedi prezemawe na merki za namaluvawe na emisiite od opredeleni stacionarni izvori na zagaduvawe i usvojuvawe na neophodni merki i aktivnosti za minimizirawe i celosno otstranuvawe na negativnite efekti vrz kvalitetot na ambientniot vozduh.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na ambientniot vozduh od implementacijata na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip se predlagaat slednite merki:

Zadol`itelna za{titna oprema na rabotnicite koi }e bidat izlo`eni na pra{ina pri izvedba na planskiot opfat;

59

Mehanizacijata da bide vo faza na miruvawe (isklu~eni motori) vo periodot koga ne se izveduvaat nikakvi aktivnosti na terenot;

Vo kompleksot da se predvidi formirawe na pojasi so za{titno zelenilo, nisko i sredno, so dolg vegetaciski period se so cel nivno funkcionalno razvivawe;

Pri planiraweto i izgradbata na objektite prioritet da se dava na najdobro dostapnite tehniki i instalacii;

Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs;

Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii ili pak koristewe na obnovlivi izvori na energija;

Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;

Za podobruvawe na kvalitetot na vozduhot na samiot opfat, na site slobodni povr{ini da se predvidat zeleni povr{ini.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodr`ina ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot na mikro plan i po{irokiot region ili klimatski promeni. Merkite za namaluvawe na vlijanijata se primena na dejnosti so primena na sovremeni tehniki i instalacii, upotreba na obnovlivi izvori na energija, upotreba na ekolo{ki goriva za prevoznite sredstva, podigawe na za{titni zeleni pojasi vo i okolu krugot na opfatot. - Merki za namaluvawe na bu~ava

Spored Pravilnikot za grani~ni vrednosti na bu~ava vo oddelni regioni, utvrdenata vrednost za prostorni edinici i tivki reoni nadvor od aglomeraciite, dozvolenoto nivo na bu~ava vo podra~jata od prv stepen na za{tita vo tekot na denot i ve~erta iznesuva 50dB, a vo tekot na no}ta iznesuva 40dB. Dozvolenoto nivo na bu~ava vo stanbenite objekti i hotelskite sobi, zaradi za{tita od nesakani efekti po zdravjeto na lu|eto soglasno zakonskata regulativa od oblasta na

za{titata od bu~ava, odnosno Zakonot za za{tita od bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15), Pravilnik za grani~ni

vrednosti na nivoto na bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08) i Pravilnikot za lokaciite na mernite stanici i mernite

mesta („Sl. Vesnik na RM” br. 120/08), ovoj opfat e podra~je na tivok reon nadvor od urbanizirana sredina kade se predvideni dejnosti za rekreacija i odmor i dozvolena grani~na vrednost na bu~ava preku den e 40dB.

Merki koi se predviduvaat za spre~uvawe i namaluvawe na bu~avata se:

Objavuvawe na plan na otpo~nuvawe i zavr{uvawe na rabotite;

Izvedba na rabotite vo tek na dnevni ~asovi i namaluvawe na mo`nosta za voznemirenost od bu~ava (od 07.00-17.00 ~asot);

Koristewe na novi i tehni~ki ispravni ma{ini koi predizikuvaat pomalo nivo na bu~ava;

60

Izvedba na zeleni pojasi i hortikulturni sadnici vo granicite na planskiot opfat. Site ovie merki i aktivnosti za doveduvawe na bu~avata vo

zakonski dozvolenite granici, kako i dodatnite merki }e bidat predvideni so Operativniot plan podgotven od ekspertski tim vo taa oblast so vospostavuvawe na celosen i permanenten monitoring na realizacija na planot od strana na ekspertskiot tim.

- Merki za za{tita od vibracii

Implementacijata na planskata dokumentacija nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki za za{tita od vibracii.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kvalitetot na vodite

Za{titata na vodata se tretira kako preventivna za{tita. Preventivnata za{tita na vodata pri podzemno vodewe na infrastrukturnite vodovi za vodosnabduvawe i prifa}awe na otpadnite vodi, kako podzemni instalacii se odnesuva na nivna monta`a, eksploatacija, odr`uvawe i intervencija. Vodovite da se postavat vo se prema tehni~kite normativi i standardi koi }e ja obezbedat nivnata sigurnost, bezbednost i dolgotrajnost vo eksploatacijata, rakuvaweto i odr`uvaweto. Izborot na materijalite da bide vo soglasnost so va`e~kite standardi i normativi i kvalitetno da go opslu`uvaat sekoj poedine~en korisnik. Za opfatot treba bide izvr{en tretman-pre~istuvawe na otpadnite vodi.

Vo smisol na za{tita na podzemnite vodi potrebno e izvedba na nepropusna kanalizacija za odvodnuvawe na otpadnite vodi.

1. Za{tita na proto~nite i podzemnite vodi ima prioritet i so soodvetno tehni~ko-tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacioni sistemi, soodveten tretman na otpadni vodi, redovna kontrola na sostojbite na vodata i nejziniot kvalitet i dr.);

2. Neutralizirawe na {tetnite otpadni materii pred ispu{tawe vo recipient.

Otpadnite vodi (sanitarni i od odr`uvaweto na higienata vo i nadvor od objektite), zadol`itelno treba da se pro~istat. Ova se nalaga zaradi so~uvuvawe na kvalitetot na podzemnite vodi na lokacijata i po{irokoto opkru`uvawe i za~uvuvaweto na kvalitetot na po~vata.

Pred po~etokot na bilo kakvi grade`ni raboti neophodno e priklu~uvawe na vodovodna i kanalizaciona mre`a;

Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);

Kvalitetot na otpadnite vodi koi se ispu{taat mora da odgovaraat spored Uredbata za klasifikacija na vodite;

Potencijalnite zamasteni atmosferski vodi, vo krugot na manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi preku slivnite re{etki, preku posebni drena`ni sistemi da se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle niven predtretman

61

da se ispu{tat kanalizacijata. Separatorot da e izveden kako armirano-betonski so dve komori, od koi oddeluvaweto na mastite i maslata se vr{i vo prvata komora, a pre~istenite vodi se prelevaat vo vtorata komora kade se ispu{taat vo kanalizacionata mre`a;

Redovna kontrola na pre~istenite vodi;

Soodvetno upravuvawe so komunalniot otpad;

Prevzemawe i implementirawe na site neophodni merki od eventualni rizici, nesre}i i havarii. Imaj}i vo predvid deka deka so planot e planirana izvedba na

kanalizaciona komunalna infrastruktura i soodveten tretman na otpadnite vodi, ima garancii deka podzemnite vodi }e bidat za{titeni od zagaduvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Svojstvata na po~vata indirektno vlijaat, kako na kvalitetot na po~vata, taka i na kvalitetot na podzemnite vodi, zatoa e potrebno da se predvidat soodvetni merki za spre~uvawe i namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata.

Vo vreme na grade`nite aktivnosti potrebno e kontrolirano i vnimatelno otstranuvawe na povr{inskiot sloj od po~vata, da ne se vr{at pogolemi iskopi od planiranite, kako i vi{okot na zemja da se iskoristi povtorno.

Grade`niot {ut ako mo`e da se upotrebi za tamponirawe, a vo slu~aj da treba da se otstrani, istiot da se sobere, transportira i odlo`i na za taa cel posebno mesto na deponija.

Vo operativnata faza treba da se zabrani frlawe i nekontrolirano odlagawe na otpad.

Se predlaga merkite za za{tita na po~vata da se vgradat vo Operativen plan, koj }e bide podgotven od ekspert od taa oblast i voveduvawe na strog i permanenten monitoring na sproveduvawe na planot. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata

Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na prostorot za izrabotka na UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip nema evidentirano prirodno nasledstvo. Dokolku pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi mo`at da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

- Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na objektite proglaseni i predlo`eni kako prirodno nasledstvo;

62

- Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no-istra`uva~ki aktivnosti;

- Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i `ivotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadle`en organ;

- Na podra~jata koi se predlo`eni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadle`en organ;

- Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;

- Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

- Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okru`uvaweto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Vo prethodnoto poglavje be{e oceneto deka se o~ekuva vlijanie vrz predelnite karakteristiki na lokacijata.

Za ubla`uvawe na mo`nite vlijanija na predelot se predlaga so Arhitektonsko - urbanisti~kiot proekt da se predvidat planski sodr`ini kompatibilni na senzitivnosta na predelot vo planskiot opfat. Isto taka, potrebno e vo re{enieto da se predvidat parkovsko uredeni sodr`ini soglasno prostornite uslovi na objektite, kako i povr{ini za hortikulturno ureduvawe. Se predlaga podgotvuvawe na Operativen plan koj }e go podgotvi ekspert od ovaa oblast, koj bi bil vklu~en i vo fazata na podgotovka na Arhitektonskoto - urbanisti~ko re{enie.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra

Implementacijata na planskiot dokument ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za vlijanijata. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo Nedvi`noto kulturno nasledstvo, bez ogled dali e vo pra{awe graditelska celina ili poedine~en objekt, kako zaedni~ko kulturno bogatstvo na svetot, vo prostornite i urbanisti~kite planovi treba da se tretira na na~in koj }e obezbedi negovo uspe{no vklopuvawe vo prostornoto i organizacionoto tkivo na gradovite i naselenite mesta ili po{irokite podra~ja i potencirawe na negovite grade`ni, oblikovni i estetski vrednosti.

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl.

Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 38/14, 44/14 i 199/14) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na

63

kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes. Vo tekot na realizacija na predvidenite povr{ini za gradba od ovoj plan, pri nivnoto temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i re`im za nivna za{tita. - Merki za namaluvawe na vlijanijata od upravuvawe so otpad

Vo periodot na gradba na novite sodr`ini }e se otstrani pogolema koli~ina na po~va. Po zavr{uvaweto na grade`nite aktivnosti potrebno e da se proceni mo`nosta za povtorno iskoristuvawe na otstranetata po~va od terenot, so cel da se izbegnat dopolnitelnite ekonomski tro{oci, zaradi potrebata od nejzina dislokacija i/ili privremeno skladirawe i otstranuvawe vo privremeni odlagali{ta.

Po zavr{uvawe na aktivnostite na teren grade`niot {ut ako mo`e }e se upotrebi za tamponirawe, a vo slu~aj da treba da se otstrani, istiot da se sobere, transportira i odlo`i na posebno mesto na deponija.

Soglasno Zakonot za upravuvawe so otpad, sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz `ivotnata sredina, `ivotot i zdravjeto na lu|eto.

Sozdava~ot i/ili poseduva~ot na otpadni materii i emisii }e gi snosi site tro{oci za sanacija na eventualno predizvikanite naru{uvawa vo `ivotnata sredina.

Po zavr{uvaweto na grade`nite aktivnosti potrebno e da se obezbedi vegetaciski pokriva~ na po~vata okolu novoizgradenite sodr`ini. So planovite za hortikultura neophodno e da se utvrdat isklu~ivo dekorativni nasadi.

Za vospostavuvawe na sistem na integrano i odr`livo upravuvawe so otpadot vo site negovi fazi i zaradi eliminirawe na potencijalnite negativni vlijanija od negovoto producirawe se predlaga prisustvo na lice mesto na licenciran ekspert za upravuvawe so otpad, koj }e podgotvi Operativen plan za aktivnostite i vospostavi celosen i permanenten monitoring.

Za izbegnuvawe na eventualnite vlijanija vrz `ivotnata sredina poradi nesoodvetnoto upravuvawe so otpadot, koj {to }e se sozdava na lokacijata se prepora~uva realizacija na zakonskite obvrski za upravuvawe so otpadot, po~ituvaj}i gi pred se osnovnite principi za upravuvawe so otpadot (odr`liv razvoj, principot na blizina, hierarhija na otpadot, zagaduva~ot pla}a i dr.). Pri upravuvaweto so otpadot da se zeme vo predvid hierarhijata vo upravuvaweto so otpadot i razli~ni dostapni tehni~ki opcii za izbegnuvawe na otpadot, namaluvawe na potencijalot na opasnost na otpadot i namaluvawe na samite izvori, iskoristuvawe za materijali/energija, kako i namaluvawe na ostatocite za deponirawe vo soglasnost so ocenkata na najdobra mo`na ekolo{ka opcija so cel da se primenuva ekolo{ki bezbedno finalno deponirawe, za~uvuvawe na neobnovlivite prirodni resursi i postignuvawe na

64

minimalni emisii od procesite na tretman/deponirawe na otpad vo `ivotnata sredina.

Neophodno e da se vospostavi efektivna organizaciska postavenost vo site fazi na realizacija na planskiot opfat od planirawe do finalno otstranuvawe na generiraniot otpad na lokacijata. Aktivnostite na upravuvawe so otpad mora da gi spre~uvaat emisiite vo `ivotnata sredina, kako i {tetnite i drugite negativni efekti vrz zdravjeto i dobro sostojbata na naselenieto, za `ivotnite i za vegetacijata i za `iveali{tata i za prirodata, preku tehni~kite merki so posebna cel da se za{titat zelenite povr{ini i vodnite resursi koi pretstavuvaat dobra od poseben nacionalen interes. - Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii Merki za za{tita od urnatini

Za{titata od urnatini kako preventivna merka se utvrduva vo urbanisti~kite planovi vo tekot na planirawe na prostorot.

Vo Urbanisti~kata planska dokumentacija e utvrden pretpostaveniot stepen na urnatini, nivniot odnos prema slobodnite povr{ini i stepenot na proodnost na sobra}ajnicite, vrz osnova na {to e izraboteno planiranoto re{enie.

Pri planiraweto da se vodi smetka da ne se sozdavaat tesni grla na soobra}ajnicite, zoni na totalni urnatini.

Spored o~ekuvanite seizmi~ki intenziteti ovaa lokacija se nao|a

vo zona na potresi od 8° po MCS skalata. Se predviduva aseizmi~na gradba, kako mo`na prevencija, so

pomala koli~ina na grade`en materijal i relativno pomali te`ini. Vo slu~aj na mo`ni razurnuvawa, planiranite re{enija na

uli~nata mre`a obezbeduvaat:

brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto (nema tesni grla na soobra}ajnicite);

brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila;

nepre~ena intervencija vo krugot na katastrofata;

{tetite da se svedat na minimum i

brza sanacija na posledicite. Za infrastrukturnata mre`a ne se predviduvaat posebni

urbanisti~ki merki od prirodni katastrofi. Drugite elementi za za{tita od zemjotresi, kako prirodna

katastrofa, treba da se utvrdat so posebniot elaborat za aseizmi~na gradba vo delot na statikata i dinami~ka analiza na gradbite, kako sostaven del na proektnata dokumentacija. Merki za za{tita od svlekuvawe na zemji{teto

Na prostorot dosega ne se zabele`ani svlekuvawa na zemji{teto. No, sepak potrebno e da se izgotvi elaborat za izvr{eni geomehani~ki, geolo{ki i hidrotehni~ki ispituvawa.

65

Merki za za{tita od atmosferski nepogodi So cel za poefikasna za{tita zadol`itelno e predviduvawe na

sovremena gromobranska instalacija na site pogolemi gradbi i nejzino kontinuirano odr`uvawe.

Kako posebna merka za za{tita od silnite vetrovi, pokraj komunikaciite, pretstavuva izborot na vegetacijata. Merki za za{tita od po`ar, eksplozii i opasni materii

Pri izrabotkata na Urbanisti~ka planska dokumentacija se predvideni propi{ani merki za za{tita od po`ari, soglasno Zakonot za

za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14 i 146/15) i Zakonot za po`arnikarstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 81/07, 55/13 i 158/14), kako i Pravilnikot za su{tinskite

barawa za za{tita od po`ar na grade`nite objekti („Sl. Vesnik na RM” br. 94/09), Pravilnikot za tehni~kite notmativi za hidrantska mre`a za

gasewe na po`ari („Sl. Vesnik na RM” br. 31/06), Pravilnik za su{tinskite barawa za grade`nite objekti („Sl. Vesnik na RM” br. 74/06) i drugi pozitivni propisi so koi e regulirana ovaa problematika.

Od urbanisti~ki aspekt protivpo`arnata (PP) za{tita se predviduva od aspekt na:

brz i nepre~en pristap do gradbite;

gradbite da se predviduvaat od tvrda gradba, so primena na ognootporni materijali;

pri izrabotka na AUP da se vodi smetka za obezbeduvawe na dovolni rastojanija me|u gradbite;

so soobra}ajnoto re{enie i na~inot na koj se predviduva izvedbata na gradbite da bide ovozmo`en pristap na protivpo`arno vozilo od pove}e strani;

vo gradot Probi{tip koj go opslu`uva ovoj planski opfat so PP za{tita, ima protivpo`arna ednica, koja e opremena so protivpo`arni vozila i so obu~eni lica za dejstvuvawe vo slu~aj na po`ar;

da bide obezbedena dovolna koli~ina na voda za gasewe na po`ar;

vo prostorot predmet na Urbanisti~ka planska dokumentacija da se isplaniraat so AUP nadvore{ni po`arni hidranti za gasewe na po`arot {to bi gi zafatile gradbite i

vo ponatamo{nata razrabotka na planot, obvrzno da se re{i gromobranska instalacija so cel da nema pojava na zgolemeno po`arno optovaruvawe. Se prepora~uva na izveduva~ot na grade`nite raboti da vo celost

da gi po~ituva odredbite predvideni so Zakonot za bezbednost i zdravje. Grade`nite rabotnici da bidat opremeni so li~ni i kolektivni

sredstva za za{tita pri rabota. Drugite elementi za protivpo`arna za{tita }e se utvrdat so

posebniot elaborat za protivpo`arna za{tita kako sostaven del na Osnovniot proekt za sekoja poedine~na gradba.

66

Merki za za{tita od voeni razurnuvawa Vo slu~aj na voeni razurnuvawa planskiot koncept i predvidenata

uli~na mre`a so svoite patni planirani elementi, nejzinata postavka, naklonite i {iro~inite na profilite, ovozmo`uvaat:

brza i nepre~ena evakuacija na lu|eto,

brz pristap na ekipite za spasuvawe i nivnite specijalni vozila, nepre~ena intervencija,

{tetite da se svedat na minimum,

brza sanacija na posledicite. Pri izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~kite proekti

potrebno e da se vodi smetka za me|usebnoto rastojanie na gradbite, soglasno visinite, da nema tesni grla na soobra}ajnicite i da nema zoni na totalni urnatini.

Mo`ni se direktni voeni vozdu{ni udari na infrastrukturnata mre`a i gradbite i nivno o{tetuvawe.

Drugite elementi za za{tita od voeni razurnuvawa, da se utvrdat so osnovniot proekt, posebno za sekoja gradba.

67

9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina

Strategiskata ocena na `ivotna sredina vklu~uva plan na

monitoring na site zna~itelni identifikuvani pozitivni i negativni efekti. Monitoringot sozdava uslovi za ispituvawe i analizirawe na fazata na implementacija posle zavr{uvawe na fazata na planirawe na proektot. Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede kontinuirano sledewe na indikatorite, koj se sostaven del na Strategiskata ocena na `ivotnata sredina, koja dava mo`nost za sistematsko nabquduvawe, ispituvawe i ocenuvawe na efikasnosta od predvidenite i vovedeni - implementirani merki za za{tita na `ivotnata sredina. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celite i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring soglasno utvrdeniot monitoring plan. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na planot za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvawe so osnovnite mediumi i oblasti na `ivotnata sredina.

Drug mnogu va`en aspekt na monitoringot e deka mo`e da obezbedi osnova za dobivawe informacii, koi vo idnina bi se implementirale vo procesite na planirawe.

Zaradi vospostavuvawe na pocelosen sistem na detektirawe i analizirawe na potencijalnite vlijanija na mediumite vo `ivotnata sredina i nivnoto prisustvo vo planskiot opfat, a so cel za navremeno i detalno preventivno predviduvawe i deluvawe imaj}i ja predvid senzibilnosta na planskiot opfat, tim na renomirani eksperti sekoj vo svojot domen da podgotvat Operativen plan so merki i aktivnosti za eliminirawe na mo`nite vlijanija na `ivotnata sredina od realizacijata na planskite aktivnosti. Operativniot plan }e bide osnovata na koja }e se sledat site planski aktivnosti od strana na timot na eksperti vo site fazi na realizacija na planskite sodr`ini vo planskiot opfat. Na taa osnova }e se vospostavi i monitoringot na Operativniot plan so u~estvo na navedeniot tim na ekspert za sekoj od navedenite mediumi vo `ivotnata sredina.

Osnovni celi na monitoringot vo sledeweto na potencijalnite efektite vrz `ivotnata sredina }e bidat:

Potvrda deka odobruvaweto na Urbanisti~ko Planskata Dokumentacija e soodvetno sprovedeno;

Da se obezbedat povolni uslovi za ponatamo{no sledewe na sostojbata na site mediumi vo `ivotnata sredina;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na `ivotnata sredina se vo ramkite na predvidenite ili dozvolenite grani~ni vrednosti;

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i pojavi;

Potvrda deka so primena na predvidenite merki se vr{i za{tita na `ivotna sredina, a so toa i namaluvawe na negativnite vlijanija.

68

So cel da se izvr{i monitoring na efektivnosta i funkcionalnosta na Planot, potrebno e da se zemat vo predvid i podatocite za tekovnata sostojba na `ivotnata sredina:

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite;

Na lokaciite na gradba, vo tekot na gradbata treba da se koristi soodvetna merna oprema za bu~avata i vibraciite, soglasno zakonskata regulativa;

Na lokaciite na gradba, vo tekot na gradbata treba da se vospostavi sistem na upravuvawe so osnovnite mediumi vo `ivotnata sredina, otpadot, otpadnite vodi, otpadnite masla i sli~no preku vospostavuvawe na Operativen plan, koi }e go podgotvat licencirani eksperti za taa cel za sekoja od navedenite mediumi, kako bi se eliminirale pojavite na havarii ili negativni vlijanija na `ivotnata sredina vo ovaa faza. Da se obezbedi i permanentno prisustvo na ekspertite soglasno nivnite nadle`nosti vo nadgleduvawe na aktivnostite vo fazata na gradbata;

Na lokaciite na gradba, vo tekot na izvedbata treba da se vospostavi manipulativen prostor za dvi`ewe i funkcionirawe na soobra}ajnite vozila i mehanizacijata za {to }e bide odgovoren ekspert za taa cel, koj }e go podgotvi Operativniot plan i }e ja sledi negovata implementacija vo ovaa faza;

Da se vospostavi i re`im na soobra}aj i dvi`ewa na motornite vozila i mehanizacijata, koja }e bide vklu~ena vo fazata na gradewe imaj}i gi ograni~enite uslovi na soobra}ajnata infrastruktura;

Na lokaciite na gradba, vo tekot na gradbata }e se vospostavi potrebnata infrastruktura za uspe{no i celosno realizirawe na fazata na gradewe imaj}i gi predvid potrebite na vrabotenite;

Na lokaciite na gradba treba da se vospostavi mobilna labaratorija, {to }e koristi merna oprema za vr{ewe na laboratoriski analizi na kvalitetot na ambientniot vozduh, otpadnite vodi, bu~avata, vibraciite i drugite mediumi vo `ivotnata sredina, so cel da se dvi`at vo ramkite na maksimalno dozvolenite granici, soglasno zakonskata regulativa.

69

10. Netehni~ko rezime

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na negativnite vlijanija. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na `ivotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e. Preku realizacija na planskiot opfat doa|a do podobruvawe na ekonomskite uslovi preku otvarawe na novi rabotni mesta, odnosno }e se sozdadat uslovi za ekonomsko anga`irawe na naselenieto, a so samoto toa vospostavuvawe na preduslovi za odr`liv ekonomski razvoj.

Soglasno ^len 26, stav (3) od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16), Komisijata za urbanizam na Op{tina Probi{tip pristapi kon izrabotka na Planska programa za izrabotka na Urbanisti~ki plan von naseleno mesto za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, vo se vo sklad so odredbite na ~lenovite 23, 25 i 26 od Zakonot za prostorno i urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15 i 31/16). Celta na ovoj Urbanisti~ki plan von naseleno mesto e

ovozmo`uvawe na uslovi za ponatamo{en razvoj na sportstko rekreativniot turisti~ki centar Ponikva, kako eden od najzna~ajnite turisti~ki i rekreativni centri vo regionot.

Za predmetniot plan izraboteni se Uslovi za planirawe na prostorot za izrabotka na UPVNM za izgradba na SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te i KP83/2, KP83/3, KP83/5 i delovi od KP17, KP82, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, izraboteni od Agencijata za

planirawe na prostorot so teh. br. Y23115 od januari 2016 godina i za koi e doneseno i Re{enie od Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe so br. 15-994/2 od 12.02.2016 godina.

Realizacijata na kompleksot }e predizvika pozitivni imuplsi i efekti vrz celoto neposredno opkru`uvawe od aspekt na razvoj na turizmot, povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot, kako i ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe.

Kompleksot }e bide lociran na teritorija na Op{tina Probi{tip. Lokalitetot se nao|a na okolu 20 km severno od grad Ko~ani.

Granicata na planskiot opfat opfa}a del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip.

Vkupnata povr{ina vo ramkite na planskiot opfat iznesuva 40,83 ha.

70

Soobra}ajniot pristap do lokalitetot e obezbeden preku postojniot pat do Ponikva, kategoriziran kako regionalen paten pravec R1309 Ko~ani (vrska so A3) - Ponikva, na koj se nadovrzuva lokalen pristapen pat do manastirot Sv. Vasilij, za koj ima prethodno izrabotena Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija. Soobra}ajno, kompleksot se nadovrzuva na ovoj lokalen pristapen pat na 2 to~ki. Kompleksot }e bide lociran na teritorija na Op{tina Probi{tip. Lokalitetot se nao|a na okolu 20 km severno od grad Ko~ani. Se raboti za ridsko - planinski teren, pri {to mikrolokacijata e na nadmorska viso~ina me|u 1487 i 1645 mnv. Granicata na planskiot opfat opfa}a del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip. Istata e soodvetno prika`ana vo grafi~kite prilozi na planskata dokumentacija.

Na sever granicata se dvi`i dol` granicata me|u KP332/1 i KP87/1, na delovi se~ej}i ja KP332/1, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip.

Na istok granicata ja se~e KP332/1, na delovi dvi`ej}i se po zapadnite granici na KP332/466, KP332/462, KP332/461, KP332/460, KP332/459, KP332/458, KP332/457, KP332/459, KP332/449, KP332/15, KP332/14, KP332/13, KP332/12, KP332/11, KP332/10, KP332/9, KP332/8, KP332/7, KP332/5 i KP332/3, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip.

Na jug granicata ja se~e KP83/1, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip.

Na zapad granicata gi se~e KP83/1, KP17 i KP82, KO Zelengrad, Op{tina Probi{tip, kako i KP332/1, KO Jami{te, Op{tina Probi{tip, se do po~etnata to~ka.

Najseverna e to~kata 86, so koordinati Y=7611854,1435 i X=4656401,5636. Najzapadna e to~kata 188, so koordinati Y=7611700,0479 i X=4655781,5171. Najju`na e to~kata 364, so koordinati Y=7612194,1320 i X=4655202,6930. Najisto~na e to~kata 373, so koordinati Y=7612640,2817 X=4655412,2634. Povr{inata na planskiot opfat vo ramkite na opi{anite granici iznesuva 40,83 ha. Vo ramkite na planskiot opfat na predmetniot lokalitet se planira razvoj so predviduvawe na namenski zoni so osnovni klasi na namena koi pripa|aat na slednive grupi na klasi na namena: A - Domuvawe A4 - Vremeno smestuvawe B - Komercijalni i delovni nameni B1 - Mali komercijalni i delovni nameni B5 - Hotelski kompleksi D - Zelenilo i rekreacija D1 - Parkovsko zelenilo D2 - Za{titno zelenilo D3 - Sport i rekreacija D4 - Memorijalni prostori E - Infrastruktura E1 - Komunalna infrastruktura

71

E2 - Komunalna suprastruktura. Vozmo`no e i planirawe na kompatibilni klasi na namena na povr{inite za gradewe vo odnos na osnovnite klasi na namena, a se vo sklad so odredbite na ^len 31, ^len 32 i tabelarniot Prilog 1 od

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16).

Planskite re{enija ja definiraat:

Soobra}aj;

Vodovod i kanalizacija;

Elektrika;

PTT mre`a. Soobra}ajniot pristap do lokalitet e preku regionalniot paten

pravec R1309 Ko~ani (vrska so A3) - Ponikva. Na ovoj regionalen pat se nadovrzuva lokalniot pristapen pat do

manastirot Sv. Vasilij, za koj ima prethodno izrabotena Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija. Soobra}ajno, kompleksot se nadovrzuva na ovoj lokalen pristapen pat na 2 to~ki.

Vo vnatre{nosta na kompleksot potrebno e da se planira sekundarna soobra}ajna mre`a so koja }e se obezbedi soobra}aen pristap do site planirani grade`ni parceli, a vo se vo soglasnost so

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16).

Vo odnos na re{avaweto na problemot na stacionarniot soobra}aj potrebite za parkirawe }e se re{avaat vo ramkite na sopstvenata parcela so po~ituvawe na potreben broj parking mesta, kako osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolenata visina i povr{ina za gradba soglasno ~len 59 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 i 35/16). Vodosnabduvaweto }e se vr{i preku vodozafat i rezervoar. Razvodnata vodovodna mre`a niz lokalitetot, kako i sekundarnata mre`a treba da se izvedat od PVC cevki za pritisok od 6 do 10 bari. Za idnite pro{iruvawa na kompleksot neophodni }e bidat istra`uvawa na novi izvori i kaptirawe.

Fekalnata kanalizacija }e se oformi sprema stvarnite potrebi na planiraniot broj na `iteli i posetiteli. Za prifa}awe na otpadnite vodi zemaj}i ja vo predvid konfiguracijata na terenot treba da se predvidi pre~istuvawe na fekaliite i taka pre~isteni da se ispu{tat vo recipient.

So re{avawe na soobra}ajot, zemjaj}i gi vo predvid planinskiot teren i postojnite atmosferski padavini od do`d i sneg, t.e. padot na kolovozot da bide oformen so rigoli so za{titni bankini koi }e ovozmo`uva odvodnuvawe na terenot vo postojnite recipienti.

Presmetkata za potrebnata ednovremena elektroenergetska snaga i dimenzioniraweto na potreben broj na trafostanici se izvr{i pri izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekti.

Kablovskoto napojuvawe so srednonaponska i niskonaponska el. mre`a }e se opredeli i }e se razviva vo ponatamo{niot tek na razrabotka na tehni~kata dokumentacija, odnosno so izrabotka na

72

urbanisti~ki proekti i idejni i osnovni proekti za elektri~na mre`a od strana na stru~nite slu`bi na EVN.

Makedonski telekom AD Skopje za svoite korisnici obezbeduva {irok opseg na uslugi kako {to se: govorni uslugi (vklu~uvaj}i uslugi so dodadena vrednost), uslugi za prenos na podatoci, pristap do Internet, mobilni telekomunikaciski uslugi, javni govornici.

Komunikaciskite uslugi se obezbeduvaat vrz osnova na dobro vospostavenata komunikaciska mre`a so primena na najsovremeni tehnologii.

Celiot ovoj region e pokrien so signal na dvete kompanii za mobilna telefonija vo RM.

Za realizacija na sistemot za za{tita na `ivotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Integrirano upravuvawe so otpadot; - Za~uvuvawe na ambientalnite, estetskite i rekreativnite

potencijali na prostorot; - Izgradba na sovremena infrastruktura; - Iskoristuvawe na solarna energija, preku implementirawe na

konceptot neograni~en izvor na energija; - Zagaduva~ot e dol`en da gi nadomesti tro{ocite za otstranuvawe

na opasnosta od zagaduvawe na `ivotnata sredina, da gi podnese tro{ocite za sanacija, kako i da ja stavi vo funkcija `ivotnata sredina vo sostojba kako pred o{tetuvaweto;

- Dosledno sproveduvawe na planot. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj objektite. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odr`uvawe.

Za za{tita na prostorot i kvalitetot na vodite vo slivovite na vodotecite donesena e Odluka za opredeluvawe na za{titni zoni za za{tita na vodite na podra~jeto na zafatite na Zletovska Reka, reka

Ku~e{ka i akumulacijata Kne`evo („Sl. Vesnik na RM” br. 32/14). So ovaa Odluka opredeleni se tri za{titni zoni, granicite na

zonite, merkite za odr`uvawe i podobruvawe na kvalitetot na surovata voda od Zletovska Reka.

Okolu zafatite i akumulaciite se opredeleni tri za{titni zoni:

potesna za{titna zona (zona na strog sanitaren nadzor) I i I - a zona;

{iroka za{tina zona (zona na sanitarno ograni~uvawe) II zona i

po{iroka za{titna zona (zona na higiensko epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe) III zona. Granicata na potesnata za{titna zona I (zona na strog sanitaren

nadzor) e neposredniot prostor okolu mestoto na zafa}awe na voda nameneta za piewe.

Potesnata I-a zona e dopolnitelna za{titna zona na akumulacijata Kne`evo.

73

Granicata na {irokata za{titna zona II odnosno zonata na sanitarno ograni~uvawe i granicata na po{irokata za{titna zona III odnosno zonata na higiensko epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe so

poklopuvaat osven za akumulacijata Kne`evo. [irokata za{titna zona II (zona na sanitarno ograni~uvawe) za akumulacijata Kne`evo e vo pravec sprotiven na te~eweto na vodata od vodozafatot.

Planskiot opfat na sportsko rekreativniot turisti~ki centar

Ponikva se nao|a vo granicata na III za{titna zona odnosno vo zonata na higiensko epidemiolo{ko sledewe kade {to ne treba da se vr{i:

eksploatacijana pesok, ~akal i kamen od koritata i bregovite na prirodnite vodoteci;

izgradba na industriski, turisti~ki, ugostitelski, sportsko rekreativni i zemjodelsko stopanski i drugi objekti kako i vr{ewe na dejnosti ~ii otpadni vodi i drugi otpadni materii mo`at da go zagrozat kvalitetot, zdravstvenata ispravnosti i izda{nosta na izvorot;

transport na derivati i hemikalii, skladirawe i koristewe na nafta, nafteni derivati, hemiski i drugi opasni i {tetni materii;

transport na te{ki motorni vozila, dvi`ewe na neispravni vozila i odr`uvawe na avto i moto trki;

eksploatacija na mineralni surovini i eksploatacija na podzemni vodi;

izgradba na soobra}ajnici bez kanali za atmosferski vodi;

koristewe na zemji{teto na na~in na koj se zagrozuvaat negovite prirodni vrednosti, vklu~uvajki gi i podzemnite i povr{inskite vodi koi mo`at da go zagrozat kvalitetot, zdravstvenata ispravnost na vodata i izda{nosta na izvorot;

ispu{tawe na nepre~isteni urbani otpadni vodi i industriski otpadni vodi;

eksploatacija i ispu{tawe na masla, hemiski, opasni i radioaktivni materii;

deponirawe i isfrlawe na otpadni cvrsti materii;

obes{umuvawe;

intenzivno zemjodelstvo so golema primena na |ubriva i pesticidi. Vo po{irokata za{titna zona mo`e da se vr{i odgleduvawe na

dobitok na postojniot tradicionalen na~in, no ne treba da se formira farmersko proizvodstvo kako za sitna taka i za krupna stoka.

Obezbeduvaweto na potrebnite koli~ini na voda za SRTC treba da se odviva vo nasoka na sinhronizirana izgradba na vodostopanski objekti so koi }e se ovozmo`i pove}e korisnici da se snabduvaat so kvalitetna voda i primena na moderni tehnologii vo upravuvaweto so vodosnabditelniot sistem koi }e ovozmo`at racionalno i pove}ekratno iskoristuvawe na vodata.

Koga stanuva zbor za monitoring na `ivotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo `ivotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i

74

pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na `ivotnata sredina se gleda vo:

vklu~uvawe na socijalnite, ekonomskite i aspektite na `ivotnata sredina;

me|usektorska sorabotka;

fleksibilnost;

razvoj na regionalnite celi;

konzistentnost so strete{kite opredelbi za odr`liv razvoj. Isto taka, }e se obezbedi za{tita i odr`liv razvoj na resursite,

za{tita na `ivotnata sredina i lu|eto.

75

11. Prilozi Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za `ivotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 42/16);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za

ocena na vlijanijata vrz `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodr`inata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz `ivotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadol`itelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz `ivotot i zdravjeto na lu|eto

(„Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 5. Uredba za sodr`inata na izve{tajot za strategiska ocena na

`ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi mo`ele da imaat zna~itelno vlijanie vrz `ivotnata sredina i vrz zdravjeto na

lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07); 8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na `ivotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08);

9. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15 i 193/15);

10. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15);

11. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe

na kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04);

12. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14 i 146/15);

13. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 14. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99); 15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

16. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15 i 39/16);

17. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

76

18. Zakon za za{tita od bu~ava vo `ivotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);

19. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka

e naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

20. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 115/07, 18/11, 148/11, 23/13, 137/13, 164/13, 38/14, 44/14, 199/14, 104/15, 154/15 i 192/15);

21. Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14 i 146/15);

22. Zakon za blagosostojba na `ivotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07);

23. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; 06/00);

24. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00);

25. Zakon za bezbednost i zdravje pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 92/07, 136/11, 23/13 i 25/13);

26. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, 36/07); 27. Zakon za eksproprijacija („Sl. Vesnik na RM” br. 33/95, 20/98, 40/99,

31/03, 46/05 i 10/08).

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo `ivotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES)

5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, `iva, nikel i

policikli~ni jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta

so Direktivata 2003/73/ES 11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES 12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003

77

13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite

(76/464/EES) dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003

20. Direktiva za Strate{ka ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za `ivotnata sredina

(2003/4/ES)

78

Dodatok

Izvestuvawa

79

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004;

UPVNM za SRTC Ponikva, na del od KP332/1, KO Jami{te, delovi od KP17, KP82 i KP83/1, KO Zelengrad i vo celost KP83/2, KP83/3 i KP83/5, KO Zelengrad, op{tina Probi{tip;

Veb strana na op{tina Probi{tip;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na `ivotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so `ivotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo `ivotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za strategiska ocena na `ivotna sredina (2001/42/ES);

Dostapni iskustva i praktiki.