IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA

ZA

LUPD ZA SERVIS ZA VOZILA SO PRATE^KI SODR@INI NA KP BR. 2762, 2765 I 2766, VO KO STOJAKOVO, OP[TINA BOGDANCI

N A C R T V E R Z I J A

Skopje, Декември 2013 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, soglasno ~len 65,

stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa: Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina,

Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist, Igor Kukulovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Keti Andonova, administrator.

Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci. Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Enviro Resursi, DOO Skopje Upravitel _________________ Emil Stojanovski

4

5

6

7

8

9

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 11

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 14

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 15

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 17

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 18

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 19

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 21

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 23

1.7 Rezime ............................................................................................ 24

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 25

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 25

2.2 Planski opfat ............................................................................. 26

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 26

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 27

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 28

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 28

3.2 Vodosnabditelna mreà ............................................................ 28

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija ..................................... 28

3.4 Elektroenergetska infrastruktura ....................................... 28

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

30

30

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost ............................................................ 30

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot ............ 31

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki ........................................................ 32

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot............................. 32

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura .......................................................... 33

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakteristiki ................... 34

4.1.7 Naselenie ...................................................................................... 34

4.1.8 Stopanstvo .................................................................................... 35

4.1.9 Kulturno nasledstvo ................................................................... 36

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

36

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

41

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 44

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 45

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

46

10

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 52

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina ......... 61

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 63

11. Prilozi ......................................................................................... 68

Lista na Nacionalna zakonska regulativa ................................................. 68

Lista na relevantni EU Direktivi .............................................................. 69

Dodatok ........................................................................................... 71

Koristena literatura ................................................................. 72

11

Voved

Cel na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e urbanizacija na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela, kako i definirawe na klasa na namena i povr{inata za gradewe, kako i definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri potrebni za izrabotka na Arhitektonsko- urbanisti~ki proekt.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Ocenata na vlijanieto na opredeleni strategii, planovi i programi vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto e postapka so koja se procenuvaat efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto od sproveduvaweto na predloènite dokumenti. Celta e mo`nite efekti da bidat zemeni vo predvid vo ranata faza na podgotovkata na dokumentite vklu~uvaj}i gi i promenite na istite.

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

- proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina Bogdanci

12

e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i

programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi

definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i

13

procedurite za Strategiskata ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz ìvotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prikaàni i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

14

1. Celi na Planskiot dokument

LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se izrabotuva vrz osnova na prostornite mo`nosti na lokacijata, postojnata sostojba, Aùriranata geodetska podloga, Planskata programa, Odredbite koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Podatocite i informaciite od organite na dràvnata uprava i drugite subjekti, kako i potrebite na nara~atelot.

Izgotvuvaweto na planot se vr{i soglasno so Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/11) i Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06). Cel na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e urbanizacija

na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela, kako i definirawe na klasa na namena i povr{inata za gradewe, kako i definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri potrebni za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

Uslovite za gradewe da se definiraat vo sklad so vaè~kite Zakoni i Pravilnici, kako i Prostorniot plan na RM i detalno da se definiraat site komunalni parametri za idni grade`ni aktivnosti vo granicite na planskiot opfat.

Planskiot opfat ne bil predmet na urbanizacija vo minatoto. Spored planskata programa na Investitorot, povedena e inicijativa i aktivnosti za urbanizirawe na konkretniot prostor so definirawe na granicite na posebna grade`nata parcela so grupa na klasa na namena G - Proizvodstvo, Distribucija i Servisi, so osnovna klasa na nameni G3 - Servisi. Grade`niot opfat e definiran na 7703 m2. Predmetnata lokacija se nao|a na nadmorska viso~ina koja se dviì od okolu 54.1 do 52.6 m, pokraj lokalniot pat Gevgelija - Stojakovo. Na predmetnata lokacija ne postojat bilo kakvi gradbi.

LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci }e predizvika pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno opkruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infastrukturna opremenost i ureduvawe na prostorot kako i na ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe. So toa se pridonesuva za razvoj na podra~jeto, kako i privlekuvawe na novi investicii i se pottiknuva ekonomskiot razvoj na Op{tinata.

Ova se podrazbira dokolku se bazira na principite na odr`liv razvoj i so maksimalno po~ituvawe i vgraduvawe na normativite i standardite za za{tita na ìvotnata sredina.

15

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii, bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na

ìvotnata sredina. Vo procesot na aprkosimacijata na EU asquis

communautaire (EU zakonodavstvo) od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12);

16

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na

RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12 i 163/13);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i

akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11, 148/11 i 163/13);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11, 6/12 i 163/13);

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07 i 163/13);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 13/13). Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na solarnata energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo

ìvotnata sredina po principot DPSIR (dviè~ka sila-pritisok-sostojba na ìvotnata sredina-vlijanie-odgovor) na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite

17

vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija,

transport i reciklirawe za za~uvuvawe na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot;

- Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na kulturnoto nasledstvo; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Planskiot opfat e usoglasen so:

Lokalen ekolo{ki akcionen plan na op{tina Bogdanci, 2004;

Strategija za ruralen razvoj na op{tina Bogdanci;

GUP za grad Bogdanci, 2013;

Prostoren plan na RM, 2004;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;

Vtor nacionalen Ekolo{ki Akcionen Plan na RM, 2006;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM, 2008-2020;

Nacionalen Plan za upravuvawe so otpad, 2009-2015;

Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

18

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– Se ostvari sredba so izgotuva~ot na planskata dokumentacija i se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot i nivnata postavenost;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Se napravi uvid na postojnata realizirana urbanisti~ka sostojba na podra~jeto definirano so planskiot opfat (bespravna gradba, soobra}aen pristap i sl.);

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so planot;

– Nadminuvawe na negativnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

19

Pri izgotvuvawe na Izve{tajot koristena e stru~na literatura od

ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori, prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, e izrabotena soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina 1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07,

159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13).

20

Strategiska ocena na ìvotnata sredina 1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 13/13).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 100/12-pre~isten tekst i 163/13).

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 9/11-pre~isten tekst i 123/12).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07 i 163/13).

Indikatori za bu~ava

1. Pravilnik za primena na indikatorite za bu~ava, dopolnitelni indikatori za bu~ava, na~inot na merewe na bu~ava i metodite za

ocenuvawe so indikatorite za bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 107/08);

2. Pravilnik za grani~ni vrednosti na nivoto na bu~ava vo ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08). Monitoring za bu~ava

1. Pravilnik za lokaciite na mernite stanici i mernite mesta („Sl.

Vesnik na RM” br. 120/08);

21

2. Pravilnik za pobliskite uslovi vo pogled na potrebnata oprema koja treba da ja poseduvaat ovlasteni nau~ni stru~ni organizacii i institucii kako i drugi pravni i fizi~ki lica za vr{ewe na

opredeleni stru~ni raboti za monitoring na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 152/08).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11, 44/12 i 163/13).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 93/12-pre~isten tekst).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04). Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13).

Pravilnik za ureduvawe na prostorot („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava

(„Sl. Vesnik na RM” br. 58/00, 44/02, 82/08, 167/10 i 51/11) gi definira slednite nadle`nosti na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe:

sledeweto na sostojbata na ìvotnata sredina;

za{titata na vodite, po~vata, florata, faunata, vozduhot i ozonskata obvivka od zagaduvawe;

za{titata od bu~ava, radijacija, za{titata na biodiverzitetot, geodiverzitetot, nacionalnite parkovi i za{titenite oblasti;

restavracijata na zagadenite delovi od ìvotnata sredina;

predlagaweto merki za tretman na cvrst otpad;

prostornoto planirawe;

prostorniot informativen sistem;

nadzorot od negova nadle`nost i

vr{i i drugi raboti utvrdeni so zakon. Zakonot za organizacija i rabota na organite na dràvnata uprava vo

ova nasoka na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe

22

mu dava klu~na uloga, vo procesot na kreirawe na politikata za za{tita na ìvotnata sredina.

Odredeni nadle`nosti vo upravuvaweto so ìvotnata sredina imaat i drugi organi na dràvnata uprava i lokalnata samouprava kako {to se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Institutot za javno zdravje;

Ministerstvo za zdravstvo;

Hidrometerolo{ki Zavod, i

Edinicite na lokalnata samouprava. Zna~ajna uloga vo procesot na donesuvaweto na zakonite od oblasta na

ìvotnata sredina ima i Sobraniskata komisija za transport vrski i ekologija.

Vo procesot na Strategiska ocena na ìvotnata sredina, Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe ima odredeni nadle`nosti propi{ani so Zakonot za ìvotnata sredina, kako {to se:

podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokuement, i;

vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S. Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi

podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti soglasno Zakonot za ìvotnata sredina imaat obvrska za:

podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Vo ovoj proces Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za

sproveduvawe na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva, koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

23

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena

na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

– Poddr{ka na odr`liviot razvoj; – Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite

odluki;

– Da se konsultiraat site zainteresirani strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

– Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti.

Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

24

– Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

– Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

– Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

– Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

– Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii

(kako {to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

– Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

– Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, istiot moè da se izraboti i kako takov e prifatliv za implementacija.

25

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Osnova za izrabotka na LUPD }e bidat odredbite od Prostorniot

plan na RM i ovaa Planska programa, a planot }e se izraboti vrz osnova na metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego, odnosno Pravilnikot za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka

obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06), Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/12) i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto i namenata na prostorot.

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se izrabotuva vrz osnova na prostornite mo`nosti na lokacijata, postojnata sostojba, Aùriranata geodetska podloga, Planskata programa, Odredbite koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Podatocite i informaciite od organite na dràvnata uprava i drugite subjekti, kako i potrebite na nara~atelot.

Cel na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e urbanizacija na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela, kako i definirawe na klasa na namena i povr{inata za gradewe, kako i definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri potrebni za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

Analizata e izvr{ena za potrebite na Planskata programa i e od informativen karakter, dodeka podetalna analiza e predmet na rabota na urbanisti~kiot plan.

Od uvidot vo postoe~kata sostojba na terenot moè da se zaklu~i:

Predmetniot planski opfat se nao|a vo neposredna blizina na s. Stojakovo, nadvor od gradeèn opfat i do momentot ne bil predmet na urbanizacija;

Postoe~kite Katastarski parceli do momentot se koristele kako obrabotliva zemjodelska pobvr{ina;

Planskiot opfat zafa}a tri katastarski parceli vo sopstvenost na Investitorot;

Pristap do planskiot opfat e obezbeden od postoe~kiot lokalen pat Gevgelija Stojakovo. Postoi interes od strana na Investitorot za realizacija na servis za

vozila na predmetniot planski opfat za {to e neophodna negova urbanizacija.

Urbanizacijata e potrebno da se izvr{i na nivo na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija vrz osnova na ~l. 50-a od Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).

26

Postoe~kiot soobra}aen pristap do planskiot opfat sozdava uslovi za realizacija na gradbi.

Mo`nostite za prostoren razvoj se implementirani vo celite na predmetnata planska programa.

Cel na izrabotkata na LUPD za servis za vozila na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo e:

Urbanizacija na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela;

Definirawe na klasa na namena i povr{ina za gradewe;

Definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri spored Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/12). So izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za

Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se definira osnovnata klasa na nameni od G3 - Servisi. Dopolnitelno, klasata na nameni G3- Servisi se nadopolnuva so soodvetni kompatibilni klasi na nameni B1- Mali komercijalni i delovni nameni, G2- Lesna i nezagaduva~ka industrija, G4- Stovari{ta, D2- Za{titno zelenilo, do maksimum 49%.

Se definiraat granici na grade`nata parcela, kako i site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri za izgradba na objekti spored definiranata namena. Definirana e edna grade`na parcela ~ii granici se detalno prikaàni vo grafi~kite prilozi vo planskata dokumentacija.

Dozvolenata maksimalna visina na gradbite se definira na 15 metri. Maksimalnata visina na poedinite gradbi od kompleksot }e bide definirana so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt vo postapkata za dobivawe odobrenie za gradba.

Postoe~kiot soobra}aen pristap se zadrùva so izgradenata regulaciona {irina. Se predviduvaat priklu~oci na infrastrukturna mreà vo sklad so dobienite podatoci od nadle`nite institucii.

Postoe~kiot otvoren kanal za odvodnuvawe na zemjodelskite povr{ini koj minuva niz lokacijata se zadrùva so planirawe na dvostran za{titen pojas za obezbeduvawe uslovi za negovo nesmetano odrùvawe.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Prostorot definiran za izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka

planska dokumentacija gi opfa}a Katastarskite parceli so br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci.

Povr{inata na planskiot opfat iznesuva 7703 m2. Terenot na koj se izrabotuva Lokalnata urbanisti~ka planska

dokumentacija e vo blag pad kon dlabo~inata na parcelata, koj se dviì od okolu 54.1 do 52.6 m.

27

Planskiot opfat e definiran so lokalniot pat Gevgelija - Stojakovo od jugozapadnata strana, dodeka od ostanatite strani se grani~i so obrabotlivi zemjodelski povr{ini.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

So Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija namenata na zemji{teto se definira vo ramkite na grupa na klasa na namena G- Proizvodstvo, Distribucija i Servisi, so osnovna klasa na nameni G3- Servisi. Dopolnitelno, klasata na nameni G3- Servisi se nadopolnuva so soodvetni kompatibilni klasi na nameni B1- Mali komercijalni i delovni nameni, G2- Lesna i nezagaduva~ka industrija, G4- Stovari{ta, D2- Za{titno zelenilo, do maksimum 49%.

28

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna

i soobra}ajna infrastruktura

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Soobra}ajnoto re{enie e usoglaseno so realnite uslovi za obezbeduvawe pristap vo parcelata. Imaj}i go toa vo predvid, vlezot vo lokacijata e definiran od postojniot lokalen pat Gevgelija - Stojakovo od jugozapadnata strana na parcelata. So planskoto re{enie postojniot pat se zadrùva so izgradenata regulaciona {irina od 10,7m (2h3,0 m kolovoz i 2h2,35 m bankina i odvoden kanal).

Potrebata od parking prostor se re{ava vo ramkite na grade`nata parcela. Potreben broj na parking mesta se utvrduva spored klasata na namena i vo soglasnost so ~l. 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12). Vo konkretniot slu~aj potrebniot broj na parking mesta se utvrduva so proektnata dokumentacija vo zavisnost od potrebite na gradbata.

3.2 Vodosnabditelna mreà

Ne postoi vodovodna mreà do granicata na planskiot opfat. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat obezbedeni od bunar vo ramkite na grade`nata parcela. Izgradbata na bunarot }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{ki istra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetot na podzemnite vodi.

3.3 Fekalna i atmosferska kanalizacija

Vo momentot ne postoi fekalna kanalizaciona mreà, iako fekalnata mreà za seloto vo golem stepen e izgradena i postojat uslovi vo idnina planiranite gradbi da se priklu~at na nea. Do toj moment, fekalnite otpadni vodi }e bidat podloèni na tretman vo pre~istitelna stanica pred da se ispu{tat vo popivatelnite bunari, ~ija mestopolo`ba vo lokacijata i kapacitet }e se definira so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt.

Atmosferskite vodi }e se odveduvaat kon zelenite povr{ini vo ramkite na parcelata. Do kolku presmetkite za koli~ini na atmosferski vodi pokaàt potreba od predviduvawe na popivatelni bunari, vodite pred ispu{tawe vo bunarite }e bidat tretirani so sobira~i na masnotii.

3.4 Elektroenergetska infrastruktura

Snabduvaweto so elektri~na energija }e se re{ava od postojnata elektri~na mreà. Nadle`noto elektrostopansko pretprijatie EVN -KEC

29

Gevgelija ne dostavi podatoci za postoe~ka elektri~na mreà vo konkretniot planski opfat, i zatoa, vo otsustvo na podatoci, taa ne e prikaàna vo dokumentacionata osnova. Za konkretnite uslovi za obezbeduvawe priklu~ok na elektri~nata mreà }e bide neophodno da se dobie posebna elektro-energetska soglasnost od nadle`noto pretprijatie.

Pokraj planskiot opfat, od sprotivnata strana na patot minuva telekomunikaciski opti~ki kabel, prikaàn vo grafi~kite prilozi na planskata dokumentacija. Za konkretnite uslovi za obezbeduvawe priklu~ok }e bide neophodno da se dobie posebna soglasnost od nadle`noto pretprijatie.

30

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Teritorijata na op{tina Bogdanci zafa}a prostor na ju`niot del na Republikata, i toa od levata strana na rekata Vardar. Morfolo{ki op{tinata vo osnova e ramni~arska, so mo{ne dobar bonitet na zemji{teto, taka {to se vbrojuva vo najdobrite agrarni prostori, osobeno za proizvodstvo na rano gradinarstvo. Taa se grani~i so op{tinite Star Dojran, Valandovo i Gevgelija, a na po{irok prostor i so dràvnata grani~na linija so Grcija.

Mestopolo`ba na gradot Bogdanci vo

Republika Makedonija

Teritorijata na op{tinata zafa}a prostor od 114 km2 i spored povr{inata se vbrojuva vo pomalite op{tini vo Republika Makedonija, no so ogled na toa deka e dobro naselena-prose~nata gustina iznesuva 78 ìteli na 1 km2 - taa ima najgolema prose~na gustina na naselenost od site op{tini vo ju`niot del na republikata. Vo sostavot na op{tinata se vbrojuvaat samo 4 naseleni mesta, od koi Bogdanci e centralno mesto i sedi{te na op{tinata. Drugi naselbi se: Stojkovo, Selemli i \avato.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Relevanten paten pravec za predmetnata lokacija i opfat e

regionalniot paten pravec R-111 (Bogdanci-Dojran): Gevgelija-vrska so R-103 i M-1 i Bogdanci-Furka-vrska so R-604.

31

4.1.2 Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Prirodnata celina na Gevgeliskata kotlina se protega od severnata i ju`nata strana na makedonsko-gr~kata granica. Reqefot e izdroben na brojni ridovi, ~uki i tumbi me|u koi se {irokite i plitki dolini koi gravitiraat kon jug.

Najniskata kota na rekata Vardar, kaj dràvnata granica e 45 mnv, a najvisokata 88 mnv. Relativnata viso~ina pome|u ovie to~ki iznesuva 43 m na ispravena dolìna od 26 km.

Vo prostorot na op{tinata kako posebni celini se izdvojuvaat slednite namenski sodrìni: - [umi so povr{ina od 28.350 ha; - Pasi{ta so povr{ina od 2.652 ha; - Obrabotliva povr{ina od 7.800 ha.

Op{tina Bogdanci leì vo ramniot del na kotlinata ~ii prirodni granici se: od istok rekata Vardar, od jug Suva Reka, prema zapad nema prirodna granica, ramninata prodolùva kon Moin, prema sever Karaorman i Mrzenski rid me|u koi, niz kusa dolina pominuva regionalniot pat za Negorci.

32

Reqefni uslovi, naklon i ekspozicija na terenot

Mo{ne interesna e pojavata na tri osameni ridovi (Din}ut, Mrzenski

i Vardarski rid) ~ie poteklo e najverojatno erozivno, no ne se isklu~eni i mo`nite tektonski vlijanija. Ovie ridovi na gradot mu davaat osobeni pejsa`ni vrednosti i go ozna~uvaat negoviot identitet.

Prose~na nadmorska viso~ina na koja leì gradot iznesuva pome|u 53 i 60 mnv, {to zna~i se vozdignuvaat po 50 do 100 metri od ramnicata.

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Raznovidnosta na geolo{kite, reqefnite i vegetaciskite priliki, a posebno vlijanie na ~ovekot i na klimatskite uslovi dozvoluvaat da se sretnat pove}e vidovi na po~vi.

Teritorijata na op{tinata se odlikuva so bogatstvo na razli~ni karpesti masi, {to zna~i deka inìnersko-geolo{kite karakteristiki se dosta razli~ni i vo zavisnost od litolo{kiot sostav na karpite, tektonskata o{tetenost i sveìna.

Geolo{kiot sostav e raznovrsen i bogat taka {to ovozmoùva eksploatacija na mineralnoto blago. Vo prv red tuka se nemetalnite pojavi, naro~no na ukrasen kamen vo koj spa|aat: ortofirite, varolatite, mermerite, granitot, gabrovite i anfiolite.

4.1.4 Seizmolo{ki karakteristiki na terenot

Vo tektonski smisol, teritorijata na Makedonija pripa|a na Mediterianskiot region na Himalajsko-Alpskiot pojas. Poradi ova tektonsko poteklo, seizmi~kata aktivnost na ovoj region e edna od najsilnite vo kopneniot del na Balkanskiot poluostrov.

33

Silni zemjotresi so intenzitet od X spored MCS-64 skala i magnituda pove}e od 6 se mnogu ~esta pojava na makedonskata teritorija. Najvisokata zabeleàna magnituda od 7,8 na Balkanot e registrirana vo Makedonija.

Seizmolo{ka karta na Republika Makedonija

Zemjotresite vo regionot se relativno plitki, so dlabo~ina pomala

od 60 kilometri. Naj~estite dlabo~ini se pomali od 20 kilometri.

4.1.5 Hidrotehni~ka struktura

Najizobilno snabduvawe so podzemnite vodi so prinos od 10 l/s, se

nao|a na rekata Vardar i e povrzano so nivoto na vodata na rekata. Povr{inata so podzemnata voda dostignuva najgolemo nivo pome|u Gevgelija, \avato i Bogdanci. Vo ramkite na ovoj sliv, zastapeni se slednive vidovi na vodoteci: inter-granularen i nekonsolidiran vodotek, raspukan vodotek i karsten vodotek. Vodotecite se razvieni vo karpite so inter-granularna poroznost, odnosno aluvijalni i koluvijalni depoziti, kako i na ispustite, limnolo{kite i sedimentite od kal. Aluvijalnite sedimenti se sostaveni glavno od ~akal i pesok, voglavno so gabro-diabazen sostav so debelina od okolu 10 m. Ovie sedimenti se karakteriziraat so intergranularna poroznost, propu{taat voda i funkcioniraat kako hidrogeolo{ki kolektor vo koj se formira zatvoren tip na vodotek. Nivoto na podzemnite vodi na ovie sedimenti e plitko, pod povr{inata na terenot i e vo hidrauli~na vrska so nivoto na vodata vo rekata. Ovie sedimenti se sostaveni od me{avina na peso~no glinesti materijali, kako i ostatoci od peso~na ~akal so vkupna debelina od 30 metri i pretstavuvaat zna~ajni vodoteci na podzemni vodi. Nivoata na ovoj vodotek se razli~ni, vo zavisnost od stepenot na infiltracija i nivoto na povr{inskite vodi.

34

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot

[irokata otvorenost na Vardarskata dolina, a so nea i op{tinite Bogdanci i Gevgelija kon Solunskata kotlina preku dolinata na Vardar i Xolaja uslovija silno vlijanie na mediteranska (Egejska) klima vo ovoj region. Ova vlijanie posebno e izrazeno vo kotlinskiot del od 300 mnv. Planinskata klima preovladuva samo vo najvisokite delovi na planinata Koùf.

Vkupen broj na ~asovi so insolacija vo godinata iznesuva 2.448 ~asa {to moè da se sporedi so nekoi mesta na Jadran i Mediteranot voop{to.

Prose~nata godi{na temperatura iznesuva 14ºS. Najstudeniot mesec e januari so prose~na temperatura pd 3,3ºS. Najtopol mesec e juli so prose~na temperatura od 24,9ºS. Srednata godi{na minimalna temperatura iznesuva

8,2ºS, a srednata godi{na maksimalna temperatura iznesuva 20,2ºS. Godi{nata amplituda na temperaturata e 14,0ºS. Prose~no godi{no ima 108 vedri denovi, 181 obla~en den i 76 tmurni denovi.

Podatocite za temperaturata, vrneìte i veterot se od meterolo{kata stanica vo Gevgelija. Prose~nata godi{na koli~ina na vrneì vo Gevgelija iznesuva 675,5 mm. Rasporedot na vrneìte ne e ramnomeren. Najgolemi koli~ini na vrneì ima vo esen, a potoa vo zima, pa vo prolet i najmalku vo leto.

Fakti~kiot broj na denovi so sne`na pokrivka iznesuva 5 dena, dodeka traeweto na mrazniot period iznesuva 127 dena. Na planinata brojot na sne`ni denovi e mnogu pogolem.

Prose~nata vrednost na relativnata vla`nost iznesuva 71%, a vo zima e 81%, a vo letniot period se spu{ta do 56%.

Maglite vo prostorot na op{tina Bogdanci se retka pojava. Prose~niot broj na denovi so magla vo Bogdanci iznesuva 12. Maglite se javuvaat vo esenskite i zimskite meseci, a najizrazeni se vo noemvri so 3 dena.

Najzna~ajni se vetrovite Vardarec i Jug. Vardarecot se javuva od severen, juèn i jugoisto~en pravec. Vardarecot duva preku celata godina, a

naj~esto vo zimskite meseci (224‰). Toj preku zimata ja sniùva temperaturata, a preku letoto go zgolemuva isparuvaweto. Jugot e topol vetar, a naj~esto duva vo prolet i vo esen. Po dolinata na Sermeninska i Samovilska reka od Koùf vo letnite i zimskite meseci duva severozapaden

veter so maksimum za~estenost 73‰. Brzinata na vetrovite od 1,3 m/sek od isto~en pravec do 3,4 m/sek od severozapaden pravec.

4.1.7 Naselenie

Op{tinata Bogdanci gi opfa}a ~etirite naseleni mesta: Bogdanci

kako centar na op{tinata i selata \avato, Selemli i Stojakovo. Vkupniot broj na ìteli vo op{tinata iznesuva 8899 od koi 68% ìveat vo gradot Bogdanci.

35

naseleno mesto

br. na ìteli

br. na doma}instva

br. na stanovi

zemjodelski stopanstva

Bogdanci 6031 1784 1730 756

\avato 485 137 121 79

Selemli 342 92 79 62

Stojakovo 2041 618 543 508

op{tina Bogdanci

8899 2631 2473 1405

Vkupno naselenie vo op{tina Bogdanci (Popis 1994 god.)

So prose~na gustina na naselenieto od 78 ìt/km2 op{tinata vleguva vo republi~kiot prosek.

Spored starosnata struktura naselenie so starost od 0 do 14 god. zastapeno e so 22,53%, so starost od 15 do 59 god. so 63,29% i naselenie so starost od 60 i pove}e godini zastapeno e so 14,18%, {to zna~i deka pogolem procent od naselenieto spa|a vo grupata na rabotosposobno naselenie.

Spored obrazovanieto vo op{tina Bogdanci mal e procentot na lica bez {kolska podgotovka 2,6%, so nepotpolno osnovno obrazovanie 27,2%, so osnovno obrazovanie 33,2%, so sredno 31,6% i so vi{e i visoko obrazovanie 4,9%.

Site ovie demografski pokazateli ukaùvaat deka op{tinata ima golemi razvojni potencijali koi treba da bidat maksimalno iskoristeni.

4.1.8 Stopanstvo

Razvojot na stopanstvoto vo Op{tinata vo poslednite godini e pod silno vlijanie na se op{tite uslovi za stopanisuvawe vo R. Makedonija. Tranzicijata i reformskite promeni vo site sferi na op{testvenoto ìveewe so cel da se postigne pogolema produktivnost i da se realizira opredelbata za poproduktivno rabotewe i voveduvawe novi tehnolo{ki re{enija, predizvikaa vo prv moment opa|awe na stopanskata i investicionata aktivnost i osetno namaluvawe na vrabotenosta vo Op{tinata.

Od stopanskite kapaciteti vo Op{tinata funkcioniraat: Metalo-

prerabotuva~ka industrija „Mlaz"-Bogdanci”; tekstilna industrija

„Bregotekst”; mle~na industrija „Sto~arstvo” i zemjodelski kombinat „Agrolozar”.

Vkupno aktivno naselenie vo Op{tinata spored popisot vo 1994 god. iznesuva 3.802 ìteli od koi najgolem broj ili 43% se vraboteni vo zemjodelstvoto, 26% vo soobra}aj i vrski, potoa 10% vo industrijata, 7% vo trgovijata, a ostanatoto naselenie od 14% e vraboteno vo ostanatite granki ({umarstvo, grade`ni{tvo, ugostitelstvo i trgovija, zanaet~istvo i uslugi, zdravstvo i socijala, obrazovanie i dr.)

36

4.1.9 Kulturno nasledstvo

Op{tina Bogdanci se nao|a na eden od klu~nite pravci na dvièweto na narodite niz site istoriski epohi koi gi ostavile zna~ajnite tragi i golem broj arheolo{ki nao|ali{ta.

Osobeno se istraùvani arheolo{kite nao|ali{ta od IV vek p.n.e. i celiot kontinuitet do XIV vek do doa|aweto na Turcite. Istraùvawata pokaàle deka na ova podra~je ima podatoci za prisustvo na anti~kata, helenisti~kata, rimskata i slavjanskata kultura.

Lokalitetot Vardarski Rid e poznato izletni~ko mesto na severnata periferija na gradot, na samiot desen breg od rekata Vardar. Zazema centralna pozicija vo Gevgelisko, so dominantna i strategiska polo`ba nad Gevgelisko pole i dolinata na r. Vardar. Rekata Vardar so blag sviok go zagraduva od severnata i isto~nata strana da se naso~i kon granicata so Grcija, koja se nao|a na 2 km ju`no. Na zapad i na jug od Vardarskiot Rid se protegaat niskite tereni na Gevgelisko pole, koi vo minatoto bile vo dobra mera mo~urlivi, izloèni na ~estite izlevawa na vodite od rekata Vardar. Lokalitetot go so~inuvaat dva karpesti rida, povisokiot i postrmen zapaden rid i poniskiot i poblag isto~en rid, spoeni so zaedni~ko blago sedlo, otvoreno od ednata strana kon koritoto na rekata Vardar, a od druga strana kon niskite delovi sprema dene{na Gevgelija.

So vakva pozicija i morfolo{ki osobenosti, Vardarski Rid bil edinstvena pogodna lokacija za ìveewe vo naselba niz vekovite na ranata antika. Taka, na celata negova povr{ina bile taloèni ostatoci od ìveewe ili pogrebuvawe od razli~ni periodi, so {to e sozdaden eden od najkompleksnite arheolo{ki lokaliteti-nao|ali{te so sloèna stratigrafija, raznovidni i raznovremeni kulturni ostatoci.

Gradot Bogdanci kako relativno mal grad blagodarenie na povolnite uslovi niz koi minuval vo oddelnite razvojni periodi uspeal da se razvie vo pogolema naselba.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

37

Vozduh

Glaven izvor na zagaduvawe e industrijata koja vo ekosistemot emitira, gasovi, parei, ~ad magla, pra{ina i areosoli. Zagaduvaweto na vozduhot najpove}e e rezultat na prerabotka na sulfidni koncentracii na oboeni metali, kako i na sogoruvawe na koks i drugi karbofilni goriva vo industrijata i doma}instvata.

Na zagaduvawata na vozduhot mnogu vlijae topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no zagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e istoto prosledeno so temperaturni inverzii.

Vo op{tinata ne se vr{at merewa na zagadenosta na vozduhot, bidej}i vo op{tinata nema te{ka zagaduva~ka industrija. Mo`nost na zagaduvawe na vozduhot moè da se pojavi od zgolemeniot soobra}aj koj se javuva samo vo letniot period, poradi zgolemeno dvièwe na turisti koj Dojranskoto Ezero.

Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

Gradot Bogdanci ima izgraden kanalizacionen sistem so {to 80% od gradot e pokrien so fekalna kanalizacija i 20% so atmosferska. Otpadnite vodi od doma}instvata i stopanskite kapaciteti se ispu{taat vo recipientite bez prethoden tretman.

Otpad

Otpadnite materii koj nastanuvaat od doma}instvata, naselbite,

industrijata i drugi objekti se odveduvaat od epidemiolo{ki i estetski pri~ini. Otpadnite materii nastanuvaat od ~ovekot i se proizvod na negovite fiziolo{ki funkcii na ìvotnite i rastenijata. Ima nekolku podelbi na otpadnite materiii toa se:

- @ivotni aktivnosti na lu|eto - komunalen otpad;

38

- Otpad od rudarsko-metalur{kite i energetski kapaciteti-tehnogen otpad;

- Otpad od industrijata (prerabotuva~ki kapaciteti) i kapaciteti na organska i neorganska tehnologija - industriski otpad;

- Otpadot {to se sozdava so izveduvawe na grade`ni, industriski, prerabotuva~ki i zanaet~iski raboti koi nemaat svojstvo na komunalen cvrst i tehnolo{ki otpad i toa: gradeèn otpaden materijal, zemja, zgura, kal (inertna ili ne{tetna), kamewa, kerami~ki kr{, sanitarni uredi i sl. - gradeèn otpad;

- Otpad od zdrastvenite ustanovi - medicinski otpad (poseben otpad); - Radioaktiven otpad.

Prema agregatna sostojba se delat na: - Te~ni (fekalii na lu|e, od bawi, kujni, garaì, industriski otpadni

vodi, atmosferski otpadni vodi); - Cvrsti (otpadoci od naselbite i industrijata vo tvrda sostojba,

hartija, staklo, metal, porcelan, pra{ina, pepel). Po sostav, cvrstite otpadoci se sostojat od: sostojki koi fermentiraat (organski sostojki koi brzo se raspa|aat: otpadoci od prerabotena i neprerabotena hrana, koski, izumreni ìvotni i sl); mineralni sostojki (organski i neorganski) koi se razgraduvaat mnogu sporo: keramika, staklo, plastika i dr.

Sobiraweto na komunalniot smet od op{tina Bogdanci se sobira od

strana na JPKD „Vodovod” Bogdanci.

Rastitelen i ìvotinski svet

Rastitelen vid

Na desnata strana na patot Bogdanci - Dojran, na 2 km od Bogdanci, se nao|a lokalitetot "êstite javori" kade egzistira endemi~en vid na oreovo-

~inarova zaednica "Juglando Platanetum orientalis". Za àl na ovoj lokalitet ima mnogubrojni divi deponii koi ja nagrduvaat prirodata i se izvor na zarazni bolesti, bidejki se legla na insekti, glodari, ma~ki i ku~iwa skitnici.

Isto taka postoi i opasnost od isfrlawe na industriski otpad koj sodrì materii koi moàt da go uni{tat rastitelniot i ìvotinskiot svet.

39

Vo 2001 god. be{e prevzemena akcija za ras~istuvawe na terenot, so cel lokalitetot da se aktivira kako rekreativen centar-park i da se za~uva oreovo-~inarovata zaednica. Za àl akcijata ne uspea, po ras~istuvaweto na terenot divite deponii za kratko vreme povtorno se pojavija.

Karta na listopadni zaednici

Za za{tita na oreovo-~inarova zaednica „Juglando Platanetum orientalis” potrebno e da se prevzeme akcija od strana na Op{tinata preku Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, odnosno preku Slu`bata za ìvotna sredina koja }e ja evidentira ovaa zaednica kako endemi~en vid i istovremeno }e predvidi merki za nivna za{tita i za~uvuvawe.

Istovremeno i op{tinata treba sama da prevzeme merki za za~uvuvawe na zaednicata so ~istewe na lokalitetot od divite deponii so istovremeno prevzemawe na akcii za oplemenuvawe na prostorot, odnosno negovo ureduvawe vo sportsko-rekreativen centar so pateki za {etawe, klupi za sedewe, detsko igrali{te, kandelabri, korpi za otpadoci.

Soglasno Studijata za za{tita na prirodnoto nasledstvo izrabotena za potrebite na PP na RM, vo op{tina Bogdanci ima evidentirano

prirodno nasledstvo i toa na drvja platani (platanius orientalis) koi se na 500 m od Bogdanci, na patot za Dojran, po te~enieto na Bogdanska reka. Platanovite stebla se so najrazli~ni dimenzii (zastapeni se skoro site debelinski klasi), {to zna~i deka ovaa {uma vo bliskoto minato bila eksploatirana.

Spored me|unarodniot sojuz za za{tita na prirodata i prirodnite

bogatstva (International Union for Conservation of Nature and National Resources-

IUCN), ima me|unaroden status III i reìm na za{tita 6.

40

Definirawe na ekolo{kite problemi

@ivotinski vidovi

Lovstvoto vo R. Makedonija, spored zakonskite opredelbi se tretira kako posebna stopanska profitabilna dejnost. Spored Zakonot za lovstvo na RM, 127 vidovi od divata fauna se proglaseni kako dive~. Vo ovie vidovi spa|aat i diviot zajak, divata sviwa i erebicata kamewarka koi se zastapeni na teritorijata na op{tinata. Ovoj dive~ e kategoriziran kako dive~

„za{titen so lovostoj” ili kako dive~ ~ij traen opstanok e zagrozen. Zagrozenosta na ovie vidovi doa|aat najmnogu od zgolemeniot broj na lovci i lovokradci i nezadovolitelnata i bavna kaznena politika protiv krivolovstvoto.

Lovstvoto kako stopanska profitabilna dejnost ovozmoùva devizen priliv, vrabotuvawe, razvoj na ugostitelstvoto, turizmot, transportot {umarstvoto i dr. Mo`nost za razvoj na lovstvoto vo Bogdanci e vo sklop na Dolno-Vardarsko lovnostopansko podra~je vo koe vleguvaat i teritoriite na op{tinite Kavadarci, Negotino, Demir Kapija, Miravci, Valandovo i Gevgelija. Na teritorijata na Op{tina Bogdanci se prostiraat pasi{tata

„Pogana” i „Stojakovo”. Vo blizina na Stojakovo na povr{ina od 100 ha izgradena e ograda za odgleduvawe i zastrel na dive~ „Karabalija” vo koja se odgleduvaat 50 divi sviwi.

41

Za razvojot na lovstvoto i postignuvawe na pozitivni efekti treba

pokraj po~ituvaweto na Zakonot, osnovnata cel vo stopanisuvaweto so dive~ot da bide naso~ena kon celosna revitalizacija na negovite populacii do kapacitet na lovi{ta. Ostvaruvaweto na ovaa strate{ka cel }e se potpira na odgleduvawe na dive~ot na priroden na~in, za{tita na prirodnite nao|ali{ta na dive~ot, odrùvawe na trajnite i formirawe na novi privremeni zasolni{ta, kontrola i sledewe na zdravstvenata sostojba na dive~ot, voveduvawe na relativno to~na evidencija i statistika na lovstvoto i suzbivawe na krivolovstvoto.

4.2.5 Bu~ava

Problemot na bu~ava vo regionot na op{tina Bogdanci dosega ne e

analiziran i istraùvan. Vo Bogdanskiot region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana vrz zdravjeto na lu|eto. Na nivo na Republika Makedonija mereweto na nivoto na bu~ava se vr{i od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe i Republi~kiot Zavod za zdrastvena za{tita.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Bogdanci i

predmetniot opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina za op{tina Bogdanci.

42

Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i indirektno kako vlijanie i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S.

Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh

Naru{en kvalitet na vozduhot upotreba na jaglen i nafta kako agens za zatopluvawe, zgolemen soobra}aj (nemawe meren isntrument za merewe na zagadenosta vo vozduhot) h

Voda

Naru{en kvalitet na rekata Luda Mara kako rezultat na ispu{tawe komunalni otpadni vodi (ne tretirawe na otpadnite vodi) h

Nedovolno planirawe na promenite vo namenata na zemji{teto h

Otpad

Postoewe na divi deponii pokraj rekite h

Po~va

Naru{en kvalitet na po~vata kako rezultat za istaloùvawe na aerosedimenti h

Degradacija na po~vite h

Predel

Degradirani predeli h

Uzurpacija i degradacija na prostorot h

Naselenie Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo op{tinata h

Pojava na migracija poradi golema nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na ogrevno drvo za zatopluvawe h

43

Ne koristewe na obnovlivi izvori na energija (ne postoewe na strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori) h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina

44

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na Planskiot dokument za LUPD za Servis za vozila

so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina

Bogdanci, se razgleduva opcijata bez da se sprovede (bussiness as usual) planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Ograni~en infrastrukturen razvoj na op{tinata;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo ìvotnata sredina;

Intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i postoewe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;

Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;

Porast na migracija;

Namalen ìvoten standard;

Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj.

45

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat i op{tinata.

So izrabotkata na ovoj plan prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno

i standardna postapka e da se izanalizira varijantata (Bussines as usual

scenario), odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni, i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:

Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;

Prodolùvawe na trendot migracija;

Nevrabotenosta nema da se namali;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;

Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni

aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Zajaknuvawe na mo`nostite za odr`liv ekonomski i socijalen

razvoj na regionot; - Zapirawe na ekonomskata migracija; - Razvoj na lokalnata samouprava preku pla}awe na danoci,

komunalii i drugi dava~ki; - Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto; - So predvidenata sodrìna }e ovozmoì ostvaruvawe na

funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. So realizacija na planskiot opfat se ovozmoùva lokacijata da

prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel animiraweto na interesot na stranski investitori za realizacija sli~ni vakvi proekti kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii na dràvata.

46

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Vakvite pojavi koi kako pretpostavka moè da se javat od

implementacijata LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci moè da se analiziraat od negativen aspekt, kako i od aspekt na perspektivni, odnosno pozitivni vlijanija.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata sredina potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koj vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektite predvideni za izgradba nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Vo

47

odnos na vlijanieto vrz ~ovekovoto zdravje ne se o~ekuvaat negativni vlijanija imaj}i ja, pred se vo predvid namenata. Mo`ni vlijanija bi imalo pri izgradba na opfatot, no toa }e bide samo vo period na izgradbata za {to }e se predvidat posebni merki vo Studijata za ocenka na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili elaboratite za ìvotna sredina.

So implementacijata na planot moè da se predizvikaaat eventualno odredeni negativni vlijanija vrz zdravjeto na lu|eto od aspekt na:

Nepravilno upravuvawe so ìvotnata sredina;

Nepravilno postapuvawe so otpadot od ras~istuvaweto na terenot vo podgotvitelnite aktivnosti. Poradi transportot na gradeèn materijal, rabotnata sila, kako i

bu~avata predizvikana od zgolemeniot soobra}aj koja moè da se poka~i, no samo vo periodot na grade`nata faza. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at poradi izveduvawe na grade`ni aktivnosti.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortiklulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina od razli~ni aspekti na mediumite na ìvotnata sredina {to e i zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na LUPD za Servis za vozila so prate~ki

sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskite razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata i sl., zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

So LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762,

2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, ne se o~ekuvaat osobeni vlijanija vrz ambientniot vozduh. Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.

Treba da se napomene deka vo ramkite na planskiot opfat se o~ekuva zgolemena frekvencija na vozila, no ne se o~ekuva deka toa }e bide

48

dopolnitelno naru{uvawe na kvalitetot na ambientalniot vozduh. So novite ekolo{ki goriva i sovremenite tehnologii i tehniki na sogoruvawe na istite namaluvaweto na emisiite }e bidat reducirani ili svedeni na minimum.

Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat:

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;

Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;

Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Eventualnite vlijanija }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina {to e zakonska obvrska koja treba da se realizira vo podocne`nata faza na realizacija na planiraniot proekt.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni.

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koj bi go koristel objektot.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za

infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od zgolemena bu~ava }e bidat predmet na elaboratot za za{tita na ìvotna sredina soglasno Zakonot.

Vlijanie od vibracii

So izvedba na grade`nite aktivnosti na planskiot opfat moè da se predizvika vibracii koi se nezna~itelni i kratkotrajni.

49

Pocelosna analiza od site aspekti na vlijanijata od vibracii }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Identifikuvani izvori na emisii na otpadni vodi vo opfatot se

sanitarnite i otpadnite vodi. Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te.

Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od opfatot nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat bez prethoden tretman, odnosno istite }e se tretiraat.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina {to e zakonska obvrska.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodrìna koja }e rezultira so ve}e spomenatite benefiti.

Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so otpadnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba se predvideni merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo opfatot. Indirektno negativno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite od planiraniot kapacitet vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvideniot objekt.

Za da ne dojde do naru{uvawe na kvalitetot na po~vata potrebno e da se sprovede plan za upravuvawe so otpad vo koj }e se predvidat merki za upravuvawe so otpadot.

Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz po~vata }e bidat predmet na elaboratot za za{tita na ìvotna sredina soglasno Zakonot.

50

Vlijanie vrz predelot

Implementacijata na LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz predelot.

Izgradbata na ovoj opfat }e ima pozitivno vlijanie. Pri izgradba na objektite i negovata infrastruktura moè da predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes.

Na samiot planski opfat ne se evidentirani arheolo{ki ili kulturni spomenici i spored toa ne se o~ekuvaat negativni vlijanija vrz kulturnoto nasledstvo.

Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na

kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13).

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

So LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762,

2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci ne moè da se predizvikaat odredeni vlijanija vrz florata i faunata, bidej}i na po{irokoto podra~je ne stanuva zbor za endemi~ni i retki vidovi biodiverzitet, ne pretstavuva naru{uvawe od golemi razmeri.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina {to e zakonska obvrska.

Vlijanie vrz materijalnite dobra


sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto.

51

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacijata na planiranata investicija vo planskiot opfat za o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad i toa pri izveduvaweto na dovod na elektri~na energija, kanalizaciona mreà i vodosnabduvawe. So planskiot dokument e predvideno otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od strana na komunalno pretprijatie.

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost.

Ova }e bide predmet vo ponatamo{nite fazi i prevzemawe na soodvetni merki preku izrabotka na elaboratot za za{tita na ìvotnata sredina.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi havarii. Vo planskiot opfat }e se razrabotat merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii da se predvidat merki za za{tita od poàri.

Detalna analiza na ovie vlijanija }e bidat opfateni so studiite ili elaboratitet soglasno zakonot koi se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na investicijata.

52

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

So Zakonot na ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13) kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti vo oblasta na za{tita na ìvotnata sredina se uredeni pravata i dol`nostite na Republika Makedonija i na op{tina Bogdanci, kako i pravata i dol`nostite na pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita i za unapreduvawe na ìvotnata sredina, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava i ìvotna sredina.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantni podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuva da proizlezat od implementacijata na re{enijata utvrdeni so planskata dokumentacija.

Osnovni zagaduva~i na prostorot }e pretstavuvaat postoeweto na motoren soobra}aj i vo podocne`nata faza zagaduvawe predizvikano od na~inot na zagrevawe na objektite. Za realizacija na sistemot za za{tita na ìvotnata sredina potrebno e da se po~ituva:

- Selektirano i organizirano deponirawe na komunalniot otpad vo deponija;

- Pre~istuvawe na otpadnite vodi pred nivno ispu{tawe vo recipientot, so toa {to treba da se vnimava pre~istenata voda da bide so kvalitet ednakov na kvalitetot na vodata vo recipientot soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite i Uredbata za kategorizacija na vodite za konkretniot lokalitet;

- Zadolìtelno ispituvawe na pre~istenite vodi pred ispu{tawe vo najbliskiot recipient, so cel da se usoglasat vrednostite na koncentracijata na materiite prisutni vo pre~istenata otpadna voda so grani~nite vrednosti na maksimalno dozvolenite koncentracii na materii prisutni vo recipientot, soglasno Uredbata za klasifikacija na vodite i Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi;

- Neophodno e pri planirawe na prostorot da se vodi smetka za izvorite na zagaduvawe, vospostavuvawe na zoni na sanitarna za{tita i kontinuiran monitoring na kvalitetot na ambientniot vozduh, so cel da se odrì kvalitetot na vozduhot vo granici na dozvolenite nivoa na emisii;

- Da se obezbedat za{titni pojasi so visoko zelenilo vo pogled na kompleksnata za{tita na prostorot, osobeno pokraj soobra}ajnicite;

- Bogato hortikulturno ureduvawe na slobodnite povr{ini na kompleksot so za{titno i ukrasno zelenilo;

- Za~uvuvawe na ambientalnite i estetskite potencijali na prostorot;

53

- Izgradba na sovremena infrastruktura; - Potrebno e da se potencira deka sozdava~ot ili poseduva~ot na

otpadni materii i emisii gi snosi site tro{oci za sanacija na eventualno predizvikanite nara{uvawa vo ìvotnata sredina;

- Dosledno sproveduvawe na planot. So pre~istitelnata stanica }e se vr{i pre~istuvawe na otpadnite

vodi pred nivno ispu{tawe vo recipientot so {to }e se za{titi ìvotnata sredina od ekolo{ki aspekt. Za pravilno rabotewe na pre~istitelnata stanica potrebno e da se izvede oddelna kanalizaciona mreà i toa:

Kanalizaciona mreà od sanitarna tehnolo{ka voda;

Kanalizaciona mreà od tehnolo{ka otpadna voda;

Atmosferska mreà od krovovi na objekti;

Atmosferska mreà od ulici, parkinzi i manipulativen prostor so zavr{no pre~istuvawe vo maslofa}a~. Vo pogled na ozelenuvaweto, da se planiraat soodvetni profili na

drvoredi pokraj lokalniot pat, kako i pokraj drugite infrastrukturni objekti koi moàt negativno da vlijaat na kvalitetot na ìvotnata sredina. Izborot na zelenilo treba da se usoglasi so uslovite za za{tita i negova namena. Dispozicijata na visokite drvja da bide usoglasena so trasite na podzemnite instalacii, dodeka izborot na vidot na ozelenuvaweto da bide vo soglasnost so uslovite vo rabotnata sredina, odnosno sposobnosta na pove}e apsorpcija na {tetni gasovi i koi nemaat poseben tretman za odrùvawe.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz demografskiot faktor

So realizacija na ovaa planska sodrìna se o~ekuva zgolemuvawe na stepenot na ekonomskata aktivnost.

Implementacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na demografskiot razvoj i zatoa ne se predviduvaat merki za za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ~ovekovoto zdravje

Realizacijata na planskiot opfat nema da predizvika vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje. Vo delot na op{ti merki se prepora~uva vospostavuvawe na sistem na sobirawe i regularno otstranuvawe na otpadot, pojasi so za{titno zelenilo i hortikulturno ureduvawe, izvedba na vodovodni i kanalizacioni mreì, tretman na otpadnite vodi i dr. i vo tekot na grade`nite postapki, istite da se planiraat soodvetno za da se reducira vremeto na koristewe na opremata koja sozdava zgolemena bu~ava. Integralnata realizacija na predloènite merki vo site fazi na investicioniot ciklus e vo nasoka na namaluvawe na mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina koi moè na direkten ili indirekten na~in da se reflektiraat vrz zdravjeto na lu|eto. Dosledno sproveduvawe na planskite re{enija za soobra}ajnata i komunalnata infrastruktura }e bidat dovolna garancija za direktna za{tita na ~ovekovoto zdravje.

54

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz socio-ekonomskata sostojba

Realizacijata na planskiot dokument pozitivno }e vlijae na socio-

ekonomskata sostojba na naselenieto, }e go podobri kvalitetot na ìveeweto i }e go zgolemi standardot na naselenieto. So planskiot prostor }e se zgolemi ekonomskiot rast.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh Vozduhot e eden od osnovnite elementi za ~ista i zdrava ìvotna

sredina, pa za negov kvalitet neophodno e site zagaduva~i, odnosno site objekti koi ispu{taat {tetni materii da koristat uredi za pre~istuvawe.

Pri proektirawe i realizacija na objektot potrebno e da se primenat sovremeni tehnologii koi go za{tituvaat vozduhot od zagaduvawe. Objektot od aspekt na ekolo{ka za{tita ne smee da ja naru{i postojnata ekolo{ka ramnoteà i istiot e potrebno da bide izveden soglasno site standardi i normativi od vakov vid.

Najracionalen i najefikasen na~in za za{tita na ìvotnata sredina e spre~uvawe na obrazuvawe na {tetni materii u{te vo nivnite izvori. Potrebno e zgolemuvawe na povr{inite so zeleni nasadi.

Na za{titata i unapreduvaweto na kvalitetot na vozduhot, pokraj odredbite od ovoj zakon treba da se primenuvaat i odredbite na Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz ambientniot vozduh od implementacijata na urbanisti~kiot plan se predlagaat slednite merki:

Koristewe na sovremeni transportni sredstva i mehanizacija pri vr{ewe na grade`nite raboti, soglasno standardite na EU;

Motorite koi ispu{taat emisii vo vremeto na stoewe da bidat ugaseni;

Site vozila da bidat tehni~ki odrùvani;

Koristewe na obnovlivite izvori na energija kako energetski resursi koi {to se vo direktna nasoka na podobruvaweto na kvalitetot na ambientniot vozduh;

Obezbeduvawe uslovi za efikasno prirodno provetruvawe i koristewe na dominantni vozdu{ni struewa;

Primena na sovremeni tehnolo{ki re{enija i najdobri dostapni tehniki pri planiraweto i izgradbata na kompleksot;

Izbegnuvawe na koristeweto na fosilnite goriva kako energetski resurs;

Koristewe na elektri~na energija kako energens za zatopluvawe na kapacitetot pri {to nema da ima nikakvi zagaduva~ki emisii;

Monitoring na emisii na zagaduva~ki materii vo vozduhot;

Zasaduvawe na nisko i visoko zelenilo soglasno planskata dokumentacija.

55

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz klimatskite promeni

So ogled deka se predviduva realizacija na servisen objekt ne se o~ekuva deka }e ima naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot vo po{irokiot region ili klimatski promeni. Edinstveno, na site slobodni povr{ini da se predvidvidat zeleni povr{ini.

- Merki za namaluvawe od zgolemena bu~ava

Vo blizina na opfatot ne postojat kapaciteti koi moàt da bidat potencijalni izvori na buka. Pri planiraweto na objektot potrebno e da se predviduvaat tehnologii i tehniki koi }e doprinesuvaat za redukcija na zagaduvaweto so bu~ava i doveduvawe na istoto vo zakonski dozvolenite parametri.

Pra{aweto za namaluvawe na problemite so bu~ava treba da se re{ava so obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortiklulturni nasadi vo lokalitetot. Na planskiot opfat site sodrìni koi se planiraat moraat da bidat vo soglasnost so propi{anite merki

soglasno Zakonot za spre~uvawe na bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10 i 47/11).

- Merki za namluvawe na vlijanijata od vibracii

Implementacijata na planot nema da predizvika zna~itelni vibracii poradi {to nema da se vovedat nekoi posebni merki.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. - Vo operativnata faza na planiraniot objekt, grade`niot otpad da se

sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie;

- Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija;

- Trajnoto deponirawe ili odlagawe na otpadot vo planiraniot opfat ili nadvor od predvidenite sadovi za odlagawe da bide najstrogo zabraneto.

Za namaluvawe na vlijanijata vrz po~vata se predlagaat slednite elementi:

pred zapo~nuvawe na investicijata, da se organizira sobirawe na grade`niot otpad, negovo deponirawe ili iskoristuvawe vo investicionite aktivnosti;

integralno upravuvawe so komunalniot otpad i negova selekcija;

postavuvawe kontejneri sprema vidot na otpadot;

56

prifa}awe i tretman na sanitarnite vodi. - Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata Osnoven uslov za namaluvawe na vlijanijata vrz florata i faunata se

primenata na predvidenite merki za pravilno upravuvawe so prostorot, otpadnite vodi, otpadot, bu~avata, po~vata, vozduhot i sl. Na prostorot za izrabotka na planot nema evidentirano prirodno nasledstvo. Dokolku pri izgradba na lokalitetot ili pri ureduvawe na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodnoto nasledstvo koi moàt da bidat zagrozeni so urbanizacijata na ovoj prostor, potrebno e da se prevzemat slednite merki na za{tita na prirodnoto nasledstvo:

Utvrduvawe na granicite i ozna~uvawe na delovite proglaseni i predloèni kako prirodno nasledstvo;

Vo podra~jata i zonite so stroga za{tita da se dozvolat samo nau~no-istraùva~ki aktivnosti;

Na mestata so karakter na prirodno nasledstvo dozvoleno e koristewe na rastitelni i ìvotinski vidovi samo vo sanitarno-zdravstveni celi so specijalna dozvola od nadleèn organ;

Na podra~jata koi se predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo, izgradbata i ureduvaweto do proglasuvaweto na istite mora da se vr{i samo so specijalna dozvola od nadleèn organ;

Magistralnata i ostanatata infrastruktura (nadzemna i podzemna) da se vodi nadvor od objektite so prirodni vrednosti, a pri pomali zafati potrebno e nejzino estetsko vklopuvawe vo prirodniot pejsa`;

Vospostavuvawe na monitoring, permanentna kontrola i nadzor na objektite so prirodni vrednosti i prevzemawe na stru~ni i upravni postapki za sanirawe na negativnite pojavi;

Vospostavuvawe na stru~na sorabotka so soodvetnite institucii vo okruùvaweto.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz predelot

Predvidenata planska sodrìna vo planskata dokumentacija da bide implementirana i da e vo funkcija i nasoka na za~uvuvawe i podobruvawe na estetskite potencijali na predelot, kako bi se nadminale sostojbite na degradirawe na prostorot. So izrabotka na ovoj LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci prostorot dobiva nova mo`nost za urbanisti~ka razrabotka i realizacija na novi planski sodrìni kompatibilni na prostorot.

Vnimatelno planirawe i dizajnirawe na rabotite;

Za{tituvawe, ograduvawe na delovi podlo`ni na nedozvolen pristap;

Ograduvawe i za{tita na lokacijata;

Vnimatelno ras~istuvawe na terenot (lokaciite kade se deponira otpadot, ras~istuvawe i zasaduvawe na vegetacija);

57

Dokolku postoi iskopan materijal istiot da se iskoristi vo grade`ni celi;

Odlagawe na grade`niot {ut vo soodvetna deponija;

Grade`nite aktivnosti zavr{uvaat otkako }e se otstranat site otpadni materii.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra


sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, ima pozitivno vlijanie vrz materijalnite dobra i zatoa ne se prepora~uvaat merki za namaluvawe na vlijanijata vrz materijalnite dobra.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz kulturnoto nasledstvo

Soglasno Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13) se ureduvaat vidovite, kategoriite, identifikacijata, na~inot na stavawe pod za{tita i drugite instrumenti za za{tita i koristeweto na kulturnoto nasledstvo, pravata i dol`nostite na imatelite i ograni~uvawata na pravata na sopstvenost na kulturnoto nasledstvo vo javen interes.

Vo prostorot za koj se raboti ovoj plan ne e evidentirano kulturno nasledstvo. Vo tekot na realizacija na predvidenata povr{ina za gradba od ovoj plan, pri nejzino temelewe dokolku se naide na arheolo{ki ostatoci zaradi prevzemawe na za{titni merki, potrebno e da se informiraat slu`bite nadle`ni za za{tita na kulturno-istoriskoto nasledstvo koi }e propi{at posebni uslovi i reìm za nivna za{tita.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od otpad

Soglasno ~len 7 od Zakonot za upravuvawe so otpad, sozdava~ite na otpad se dol`ni vo najgolema mo`na mera, da go izbegnat sozdavaweto na otpad i da gi namalat {tetnite vlijanija na otpadot vrz ìvotnata sredina, ìvotot i zdravjeto na lu|eto. - Ne se dozvoluva deponirawe na otpad vo ramkite na planot; - Grade`niot {ut treba da se transportira direktno na deponijata za koj

}e se predvidi prostor za negovo skladirawe. [utot moè da se koristi kako agregat pri izgradba na pati{ta, za pokrivawe na divite deponii pri nivna rekultivacija, izdroben ili vo sostojba kakov {to e;

- Vo operativnata faza na planiraniot objekt otpadot da se sobira, selektira i istiot koj }e nema upotrebna vrednost da se prevzema od strana na komunalnoto pretprijatie;

- Vo opfatot da se predvidat poplo~eni mesta za deponirawe na otpadocite vo kontejneri;

- Tvrdiot otpad }e se sobira vo kontejneri, a potoa komunalnoto pretprijatie }e vr{i evakuacija.

58

- Merki za namaluvawe na vlijanijata vrz povr{inskite i podzemnite vodi

Za{titata na vodata se tretira kako preventivna za{tita. Preventivnata za{tita na vodata pri podzemno vodewe na infrastrukturnite vodovi za vodosnabduvawe i prifa}awe na otpadnite vodi, kako podzemni instalacii se odnesuva na nivna montaà, eksploatacija, odrùvawe i intervencija. Vodovite da se postavat vo se prema tehni~kite normativi i standardi koi }e ja obezbedat nivnata sigurnost, bezbednost i dolgotrajnost vo eksploatacijata, rakuvaweto i odrùvaweto.

Pred po~etokot na bilo kakvi grade`ni raboti neophodno e proektirawe i izgradba na vodovodna i kanalizaciona mreà;

Planirano e snabduvawe so voda od bunar vo ramkite na grade`nata parcela. Otpadnite vodi planirano e da se pre~istuvaat vo pre~istitelna stanica;

Kanalizacioniot sistem da bide re{en po separaciski sistem (da bide odvoeno odveduvaweto na fekalni i atmosferski vodi);

Vo fekalnata kanalizaciona mreà da se predvidi ispu{tawe na site sanitarni otpadni vodi (posle napraveniot predtretman);

Atmosferskata kanalizacija da se predvidi so soodvetni profili na kanali koi }e zavisat od namenata, goleminata i vidot na pripadnite slivni povr{ini koi se odvodnuvaat, pred se od intenzitetot na do`dovnata voda, a }e gi prifatat i koli~inite na atmosferkite vodi od objektite;

Potencijalnite zamasteni atmosferski vodi, vo krugot od manipulativnite povr{ini, soobra}ajnici i parkinzi preku slivnite re{etki, preku posebni drena`ni sistemi da se sprovedat do talo`nikot (separatorot) na masla i posle niven predtretman da se ispu{tat so kvalitet koj nema da ja naru{i kategorijata na voda na recipientot;

Vo zonata na bunarot se zabranuva servisirawe na vozila, pasewe na stoka, zakopuvawe na umreni ìvotni, skladirawe na otpad, izgradba na septi~ki jami, kopawe na kanali, izveduvawe na zemjeni raboti;

Redovna kontrola na pre~istenite vodi;

Soodvetno upravuvawe so otpadot;

Pravilno skladirawe i ~uvawe na surovini za rabota;

Zapazuvawe na celite na ìvotnata sredina i po~ituvawe na postavenite standardi.

- Merki za namaluvawe na vlijanijata od nesre}i i havarii

Za namaluvawe na mo`nite vlijanija predizvikani od nesre}i i havarii se prepora~uva implementacija na merkite dadeni vo planskata

59

dokumentacija, vo fazata na izgradba, {to }e ovozmoàt minimizirawe na eventualnite pojavi za nesre}i i havarii vo operativnata faza.

- Merki za za{tita i spasuvawe

Predloèniot opfat se nao|a vo prostori so indirekten stepen na zagrozenost od voeni dejstvija, {to nametnuva zadolìtelna primena na merkite za za{tita i spasuvawe pri planirawe i ureduvawe na prostorot

soglasno Zakonot za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 93/12-pre~isten tekst) i drugite vaè~ki propisi so koi e regulirana ovaa oblast.

So ogled deka teritorijata e izloèna na sezmi~ko dejstvo so intenzitet od 9 stepeni po MCS skalata, potrebno e primenuvawe na principite na aseizmi~ko gradewe na objektite.

Vo procenka na zagrozenost i Planot za za{tita i spasuvawe soglasno so Zakonot za za{tita i spasuvawe, treba da bidat sodràni i obraboteni i urbanisti~ko-tehni~kite merki i humanitarnite merki za za{tita i spasuvawe.

1. Urbanisti~ko-tehni~ki merki - za{tita i spasuvawe od poplavi; - za{tita i spasuvawe od poàri, eksplozii i opasni materii; - za{tita od neeksplodirani ubojni sredstva; - za{tita od spasuvawe od urnatini; - zasolnuvawe; - svlekuvawe na zemji{teto (eventulano).

2. Humanitarni merki - evakuacija; - zgriùvawe na zagrozeno i nastradno naselenie; - prva medicinska pomo{; - asanacija na teren.

- Merki za za{tita od poàr Pri izvedba na vodovodna mreà e neophodno da se predvidat soodveten broj protivpoàrni nadvore{ni hidranti so koe }e bidat zadovoleni merkite na preventiva i za{tita vo slu~aj na poàr. Ostanatite merki za za{tita od poàr se predviduvaat so izrabotkata na tehni~kata dokumentacija na objektot i treba da bidat vo soglasnost so Zakonot i Pravilnicite za merki za za{tita od poàr.

Pri planiraweto treba da se po~ituva Zakonot za za{tita i spasuvawe, kako i Zakonot za poàrnikarstvo.

- Merki za za{tita od prirodni katastrofi

Prostorot na predmetniot planski opfat se nao|a vo zona na 9 stepeni po Merkalievata skala na o~ekuvani zemjotresi, {to nametnuva

60

zadolìtelna primena na normativno-pravna regulativa, so koja se uredeni postapkite, uslovite i barawata za postignuvawe na tehni~ki konzistenten i ekonomski odr`liv stepen na seizmi~ka za{tita, pri izgradbata na novite objekti.

- Merki za za{tita od tehnolo{kite katastrofi

Pod tehni~ki katastrofi se podrazbiraat poàri, eksplozii, kontaminacija na vozduhot i vodata, hemiski zagaduvawa i drugi nesre}i i drugi pri~ini koi moàt da dovedat do masovni nesre}i, gubitoci na ~ove~ki ìvoti i materijalni bogatstva.

So zakonot za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 59/12 i 13/13) se ureduva za{titata na prirodata preku za{tita na biolo{kata i predelskata raznovidnost i za{titata na prirodnoto nasledstvo vo za{titeni podra~ja i nadvor od za{titeni podra~ja.

61

9. Plan na merki za monitoring na ìvotnata sredina

Za izrabotka na efektiven plan za upravuvawe, neophodno e najnapred da se sprovede ocena na statusot na site prirodni vrednosti vklu~uvaj}i go i zdravjeto na ~ovekot. Vo sledniot ~ekor se opredeluvaat celi i prioriteti za upravuvawe. Dali prevzemenite merki i aktivnosti gi davaat posakuvanite rezultati se utvrduva preku kontinuiran monitoring. Podatocite od monitoringot }e bidat osnova za izrabotka na sledniot plan za upravuvawe. Spored toa, monitoringot e sostaven del od kru`niot proces na planirawe na upravuvaweto.

Osnovni celi na planot za monitoring se:

Podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na Planot;

Odrùvawe na postojano nivo na flora i fauna;

Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot;

Za~uvuvawe na kavalitetot na po~vata;

Minimizirawe na otpadot, reciklirawe i negova povtorna upotreba;

Minimizirawe na pojavi od nesre}i i havarii. Sepak, toa naj~esto se postignuva niz osmisleni nau~ni istraùvawa

~ija glavna cel e da gi opi{at procesite na ekosistemite vklu~uvaj}i gi i zakonite koi vlijaat vrz niv.

Ekolo{kiot monitoring se odnesuva na posledovatelni merewa vo ekosistemite so glavna cel opredeluvawe na trendovi vo komponentite, procesite ili funkciite.

So sekoj predlog merki za za{titata na ìvotnata sredina potrebno e da se izgotvi plan za monitoring na predloènite merki i monitoring na ìvotnata sredina. Vo sovremenoto planirawe na prostorot, zada~ite na za{tita na prirodata se usmereni osobeno na aktivno ureduvawe i za{tita na prirodata i ìvotnata sredina, sanirawe na mo`nite {teti i povtorno vospostavuvawe na prirodnata sredina.

[to se odnesuva do izrabotkata na овој план osobeno treba da se ima vo predvid blizinata na obrabotuvaniot prostor. Dokolku pri izrabotka na planot i ureduvaweto na prostorot se dojde do odredeni novi soznanija za prirodni retkosti koi moè da bidat zagrozeni potrebno e da se prezemat merki za za{tita soglasno Zakonot.

Planot na monitoring predviduva sledewe na slednite parametri vo ìvotnata sredina: - Sledewe na kvalitetot i kvantitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na vodite; - Sledewe na kvalitetot na po~vata; - Sledewe na bu~avata.

So ovoj plan }e se ovozmoì:

Potvrda deka dogovorenite uslovi pri odobruvawe na proektot se soodvetno sprovedeni;

62

Upravuvawe so nepredvideni vlijanija i promeni;

Potvrda deka vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina se vo ramkite na predvideni ili dozvoleni grani~ni vrednosti;

Potvrda deka so primena na merkite se vr{i za{tita na ìvotnata sredina, odnosno namaluvawe na negativnite vlijanija.

63

10. Netehni~ko rezime

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se izrabotuva vrz osnova na prostornite mo`nosti na lokacijata, postojnata sostojba, Aùriranata geodetska podloga, Planskata programa, Odredbite koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Podatocite i informaciite od organite na dràvnata uprava i drugite subjekti, kako i potrebite na nara~atelot.

Izgotvuvaweto na planot se vr{i soglasno so Zakonot za prostorno i

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11), Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko

planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/11) i Pravilnikot za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka

na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06). Cel na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e urbanizacija

na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela, kako i definirawe na klasa na namena i povr{inata za gradewe, kako i definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri potrebni za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

Uslovite za gradewe da se definiraat vo sklad so vaè~kite Zakoni i Pravilnici, kako i Prostorniot plan na RM i detalno da se definiraat site komunalni parametri za idni grade`ni aktivnosti vo granicite na planskiot opfat.

Planskiot opfat ne bil predmet na urbanizacija vo minatoto. Spored planskata programa na Investitorot, povedena e inicijativa i aktivnosti za urbanizirawe na konkretniot prostor so definirawe na granicite na posebna grade`nata parcela so grupa na klasa na namena G - Proizvodstvo, Distribucija i Servisi, so osnovna klasa na nameni G3 - Servisi. Grade`niot opfat e definiran na 7703 m2. Predmetnata lokacija se nao|a na nadmorska viso~ina koja se dviì od okolu 54.1 do 52.6 m, pokraj lokalniot pat Gevgelija - Stojakovo. Na predmetnata lokacija ne postojat bilo kakvi gradbi.

64

LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci }e predizvika pozitivni impulsi i efekti vrz celoto neposredno opkruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infastrukturna opremenost i ureduvawe na prostorot kako i na ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe. So toa se pridonesuva za razvoj na podra~jeto, kako i privlekuvawe na novi investicii i se pottiknuva ekonomskiot razvoj na Op{tinata.

Ova se podrazbira dokolku se bazira na principite na odr`liv razvoj i so maksimalno po~ituvawe i vgraduvawe na normativite i standardite za za{tita na ìvotnata sredina.

Osnova za izrabotka na LUPD }e bidat odredbite od Prostorniot plan na RM i ovaa Planska programa, a planot }e se izraboti vrz osnova na metodologijata, koja proizleguva od odredbite utvrdeni so Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11) i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego, odnosno Pravilnikot za pobliskata sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka

obrabotka na urbanisti~kite planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 78/06), Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/12) i drugata zakonska regulativa {to go dopira planiraweto i namenata na prostorot.

Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se izrabotuva vrz osnova na prostornite mo`nosti na lokacijata, postojnata sostojba, Aùriranata geodetska podloga, Planskata programa, Odredbite koi proizleguvaat od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Podatocite i informaciite od organite na dràvnata uprava i drugite subjekti, kako i potrebite na nara~atelot.

Cel na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e urbanizacija na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela, kako i definirawe na klasa na namena i povr{inata za gradewe, kako i definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri potrebni za izrabotka na Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt.

Analizata e izvr{ena za potrebite na Planskata programa i e od informativen karakter, dodeka podetalna analiza e predmet na rabota na urbanisti~kiot plan.

Od uvidot vo postoe~kata sostojba na terenot moè da se zaklu~i:

Predmetniot planski opfat se nao|a vo neposredna blizina na s. Stojakovo, nadvor od gradeèn opfat i do momentot ne bil predmet na urbanizacija;

Postoe~kite Katastarski parceli do momentot se koristele kako obrabotliva zemjodelska pobvr{ina;

Planskiot opfat zafa}a tri katastarski parceli vo sopstvenost na Investitorot;

Pristap do planskiot opfat e obezbeden od postoe~kiot lokalen pat Gevgelija Stojakovo.

65

Postoi interes od strana na Investitorot za realizacija na servis za vozila na predmetniot planski opfat za {to e neophodna negova urbanizacija.

Urbanizacijata e potrebno da se izvr{i na nivo na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija vrz osnova na ~l. 50-a od Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11 i 53/11).

Postoe~kiot soobra}aen pristap do planskiot opfat sozdava uslovi za realizacija na gradbi.

Mo`nostite za prostoren razvoj se implementirani vo celite na predmetnata planska programa.

Cel na izrabotkata na LUPD za servis za vozila na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo e:

Urbanizacija na konkretniot planski opfat so definirawe na granici na grade`nata parcela;

Definirawe na klasa na namena i povr{ina za gradewe;

Definirawe na site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri spored Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/10, 64/11, 98/11, 169/11 i 45/12). So izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija za

Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci, se definira osnovnata klasa na nameni od G3 - Servisi. Dopolnitelno, klasata na nameni G3- Servisi se nadopolnuva so soodvetni kompatibilni klasi na nameni B1- Mali komercijalni i delovni nameni, G2- Lesna i nezagaduva~ka industrija, G4- Stovari{ta, D2- Za{titno zelenilo, do maksimum 49%.

Se definiraat granici na grade`nata parcela, kako i site urbanisti~ki, arhitektonski i komunalni parametri za izgradba na objekti spored definiranata namena. Definirana e edna grade`na parcela ~ii granici se detalno prikaàni vo grafi~kite prilozi vo planskata dokumentacija.

Dozvolenata maksimalna visina na gradbite se definira na 15 metri. Maksimalnata visina na poedinite gradbi od kompleksot }e bide definirana so Arhitektonsko-urbanisti~ki proekt vo postapkata za dobivawe odobrenie za gradba.

Postoe~kiot soobra}aen pristap se zadrùva so izgradenata regulaciona {irina. Se predviduvaat priklu~oci na infrastrukturna mreà vo sklad so dobienite podatoci od nadle`nite institucii.

Postoe~kiot otvoren kanal za odvodnuvawe na zemjodelskite povr{ini koj minuva niz lokacijata se zadrùva so planirawe na dvostran za{titen pojas za obezbeduvawe uslovi za negovo nesmetano odrùvawe.

Prostorot definiran za izrabotka na Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija gi opfa}a Katastarskite parceli so br. 2762, 2765 i 2766 vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci.

Povr{inata na planskiot opfat iznesuva 7703 m2.

66

Terenot na koj se izrabotuva Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija e vo blag pad kon dlabo~inata na parcelata, koj se dviì od okolu 54.1 do 52.6 m.

Planskiot opfat e definiran so lokalniot pat Gevgelija - Stojakovo od jugozapadnata strana, dodeka od ostanatite strani se grani~i so obrabotlivi zemjodelski povr{ini.

So Lokalnata urbanisti~ka planska dokumentacija namenata na zemji{teto se definira vo ramkite na grupa na klasa na namena G- Proizvodstvo, Distribucija i Servisi, so osnovna klasa na nameni G3- Servisi. Dopolnitelno, klasata na nameni G3- Servisi se nadopolnuva so soodvetni kompatibilni klasi na nameni B1- Mali komercijalni i delovni nameni, G2- Lesna i nezagaduva~ka industrija, G4- Stovari{ta, D2- Za{titno zelenilo, do maksimum 49%.

Soobra}ajnoto re{enie e usoglaseno so realnite uslovi za obezbeduvawe pristap vo parcelata. Imaj}i go toa vo predvid, vlezot vo lokacijata e definiran od postojniot lokalen pat Gevgelija - Stojakovo od jugozapadnata strana na parcelata. So planskoto re{enie postojniot pat se zadrùva so izgradenata regulaciona {irina od 10,7m (2h3,0 m kolovoz i 2h2,35 m bankina i odvoden kanal).

Potrebata od parking prostor se re{ava vo ramkite na grade`nata parcela. Potreben broj na parking mesta se utvrduva spored klasata na namena i vo soglasnost so ~l. 61 od Pravilnikot za standardi i normativi za

urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 63/12). Vo konkretniot slu~aj potrebniot broj na parking mesta se utvrduva so proektnata dokumentacija vo zavisnost od potrebite na gradbata.

Ne postoi vodovodna mreà do granicata na planskiot opfat. Potrebnite koli~ini na voda }e bidat obezbedeni od bunar vo ramkite na grade`nata parcela. Izgradbata na bunarot }e se izvr{i vrz osnova na hidrogeolo{ki istra`ni raboti so koi }e se utvrdi kapacitetot i kvalitetot na podzemnite vodi.

Vo momentot ne postoi fekalna kanalizaciona mreà, iako fekalnata mreà za seloto vo golem stepen e izgradena i postojat uslovi vo idnina planiranite gradbi da se priklu~at na nea. Do toj moment, fekalnite otpadni vodi }e bidat podloèni na tretman vo pre~istitelna stanica pred da se ispu{tat vo popivatelnite bunari, ~ija mestopolo`ba vo lokacijata i kapacitet }e se definira so Arhitektonsko - urbanisti~ki proekt.

Atmosferskite vodi }e se odveduvaat kon zelenite povr{ini vo ramkite na parcelata. Do kolku presmetkite za koli~ini na atmosferski vodi pokaàt potreba od predviduvawe na popivatelni bunari, vodite pred ispu{tawe vo bunarite }e bidat tretirani so sobira~i na masnotii.

Snabduvaweto so elektri~na energija }e se re{ava od postojnata elektri~na mreà. Nadle`noto elektrostopansko pretprijatie EVN -KEC Gevgelija ne dostavi podatoci za postoe~ka elektri~na mreà vo konkretniot planski opfat, i zatoa, vo otsustvo na podatoci, taa ne e prikaàna vo dokumentacionata osnova. Za konkretnite uslovi za

67

obezbeduvawe priklu~ok na elektri~nata mreà }e bide neophodno da se dobie posebna elektro-energetska soglasnost od nadle`noto pretprijatie.

Pokraj planskiot opfat, od sprotivnata strana na patot minuva telekomunikaciski opti~ki kabel, prikaàn vo grafi~kite prilozi na planskata dokumentacija. Za konkretnite uslovi za obezbeduvawe priklu~ok }e bide neophodno da se dobie posebna soglasnost od nadle`noto pretprijatie.

Koga stanuva zbor za monitoring za ìvotnata sredina se dava mo`nost za ispituvawe, ocenuvawe i sistemsko nabquduvawe na zagaduvaweto i sostojbata na mediumite vo ìvotnata sredina kako i identifikacija i registracija na izvorite na zagaduvawe. Planot na monitoringot pretstavuva alka pome|u site vklu~eni strani i pretstavuva osnova za nadle`nite institucii vo koj }e go kontroliraat procesot na sproveduvawe na zakonskata regulativa i da donesuvaat odluki.

Najgolem benefit vo sproveduvaweto na strategiskata ocena na ìvotnata sredina e vo vklu~uvawe na aspektite od poleto na socijalata, ekonomijata i ìvotnata sredina, me|usebnata sorabotka, razvoj na regionalnite celi i celite za odr`liv razvoj i za{tita na ìvotnata sredina i lu|eto.

68

11. Prilozi

Lista na nacionalna zakonska regulativa

1. Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12 i 93/13);

2. Uredba za opredeluvawe na proektite i za kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 74/05);

3. Pravilnik za sodrìnata na barawata {to treba da gi ispolnuva studijata za ocena na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina

(„Sl. Vesnik na RM” br. 33/06); 4. Uredba za strategiite, planovite i programite, vklu~uvaj}i gi i

promenite na tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapkata za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata

sredina i vrz ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07);

5. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 6. Pravilnik za vospostavuvawe na listata na eksperti za SO@S,

procedurata za sproveduvawe na ispitot za eksperti za SO@S, vospostavuvawe komisijata za ocenka na znaeweto na ekspertite za

SO@S („Sl. Vesnik na RM” br. 129/07); 7. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite

dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 144/07);

8. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08); 9. Pravilnik za standardi i normativi za planirawe na prostorot („Sl.

Vesnik na RM” br. 69/99); 10. Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM”

br. 51/05, 137/07, 91/09, 124/10, 18/11, 53/11, 144/12 i 55/13);

11. Zakon za gradewe („Sl. Vesnik na RM” br. 51/05); 12. Zakonot za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br.

67/04, 92/07, 35/10, 47/11 i 100/12); 13. Pravilnik za kriteriumite, metodite i postapkite za ocenuvawe na

kvalitetot na ambientalniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04); 14. Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i

44/12);

15. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99); 16. Uredba za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i

podzemnite vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99 i 71/99);

17. Uredba za klasifikacija na vodite („Sl. Vesnik na RM” br. 18/99);

69

18. Zakon za otpad („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 9/11 i 123/12);

19. Lista na otpadi („Sl. Vesnik na RM” br. 100/05);

20. Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07);

21. Odluka za utvrduvawe vo koi slu~ai i pod koi uslovi se smeta deka e

naru{en mirot na gra|anite od {tetna bu~ava („Sl. Vesnik na RM” br. 64/93);

22. Zakon za za{tita na kulturnoto nasledstvo („Sl. Vesnik na RM” br. 20/04, 71/04, 115/07, 18/11, 148/11 i 23/13);

23. Zakon za blagosostojba na ìvotnite („Sl. Vesnik na RM” br. 113/07);

24. Zakon za blagosostojba na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98 i 06/00);

25. Zakon za za{tita na rastenijata („Sl. Vesnik na RM” br. 25/98; izmeni 06/00);

26. Zakon za za{tita pri rabota („Sl. Vesnik na RM” br. 13/98 i 33/00; 29/02);

27. Zakon za energetika („Sl. Vesnik na RM” br. 63/06, ...79/13);

Lista na relevantni EU direktivi

Direktivi na EU ipfateni vo Nacionalna strategija za aproksimacija vo ìvotnata sredina (2008). Relevantni se i nivnite izmeni i dopolnuvawa:

1. Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES) 2. Direktiva za deponii (99/31/ES) dopolneta so Regulativa (ES)

1882/2003 3. Regulativa za prenos na otpad (EES) 259/93 dopolneta so Odlukite

94/721/ES, 96/660/ES, 98/368/ES i 99/816/ES, i Regulativite (ES) 2408/98, (ES) 120/97 i (ES) 2557/2001

4. Direktiva za upravuvawe so otpadot od industrija za ekstrakcija na mineralni surovini (2006/21/ES)

5. Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES), dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

6. Direktiva za nacionalni plafoni na emisii (2001/81/ES) 7. Direktiva za benzen i jaglerod monoksid (2000/69/ES) 8. Direktiva za ozon vo ambientniot vozduh 2002/3/ES 9. Direktiva 2004/107/ES za arsen, kadmium, ìva, nikel i policikli~ni

jaglevodorodi vo ambientniot vozduh 10. Direktiva za informirawe na korisnici (1999/94/ES) dopolneta so

Direktivata 2003/73/ES 11. Ramkovna Direktiva za voda (2006/60/ES) dopolneta so Odlukata

2455/2001/ES 12. Direktiva za urbani otpadni vodi (91/271/EES) dopolneta so

Direktivata 98/15/ES i Regulativata (ES) 1882/2003

70

13. Direktiva za voda za piewe (98/83/ES) dopolneta so Regulativata (ES) 1882/2003

14. Direktiva za povr{inska voda za apstrakcija (75/440/ES) dopolneta so Direktivite 79/869/EES i 91/692 EES (}e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2006/60/ES) od 22.12.2007

15. Direktiva za voda za kapewe (2006/7/ES) 16. Direktiva za ispu{tawe na opasni supstancii vo vodite (76/464/EES)

dopolneta so Direktivata (91/692/EES i 2000/60/ES) e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007, osven ~len 6, koj be{e otpovikan na 22.12.2000.

17. Direktiva za merewe na kvalitetot na vodata za piewe (79/869/EES) dopolneta so Direktivite 81/855/EES, 91/692/EES, i Regulativata (ES) 807/2003 }e bide otpovikana so Ramkovnata direktiva za vodi (2000/60/ES) od 22.12.2007)

18. Direktiva za podzemni vodi (80/68/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES

19. Direktiva za voda za ribi (78/659/EES) dopolneta so Direktivata 91/692/EES i Regulativata (ES) 807/2003

20. Direktiva za Strate{ka ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES) 21. Direktiva za pristap na informacii za ìvotnata sredina

(2003/4/ES) 22. Direktiva za Ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina

(85/337/EES) dopolneta so Direktivite 97/11/ES i 2003/35/ES

71

Dodatok

72

Koristena literatura

Prostorniot plan na RM, 2004;

LUPD za Servis za vozila so prate~ki sodrìni na KP br. 2762, 2765 i 2766, vo KO Stojakovo, op{tina Bogdanci;

Pregled na za{titni podra~ja vo RM (2008) i Izve{taj na me|unaroden konsultant za za{titeni podra~ja vo ramki na UNDP/GEF/M@SSP proektot: Zajaknuvawe na ekolo{kata, institucionalnata i finansiskata odr`livost na sistemot na za{titeni podra~ja vo Makedonija;

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2009;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008

Nacionalna strategija za mehanizmot za ~ist razvoj za prviot period na obvrski spored protokolot od Kjoto 2008-2012, 2007;

Vtor Nacionalen Ekolo{ki akcionen plan na RM, 2006

Nacionalna strategija za biolo{ka raznovidnost, 2004;

Strategija za upravuvawe so otpad vo RM 2008-2020;

Nacionalna transportna strategija za patniot prevoz, 2008;

Strategija za demografski razvoj na RM 2008-2015;

Nacionalna programa za usvojuvawe na pravoto na EU (NPPA II, 2007);

Nacionalna strategija za monitoring na ìvotnata sredina, 2004;

Strategija za upravuvawe so ìvotnata sredina, 2005;

Strategija za podigawe na javnata svest vo ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005;

Nacionalen zdrastveno-ekolo{ki akcionen plan (NZEAP), 1999;

Direktiva za stani{ta (92/43/EES);

Direktiva za divi ptici (79/409/EES);

Ramkovna direktiva za voda (2000/60/ES);

Ramkovna direktiva za kvalitet na ambienten vozduh (96/62/ES);

Ramkovna direktiva za otpad (2006/12/ES);

Ramkovna direktiva za bu~ava (2002/49/ES);

Direktiva za ocenka na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (85/537/EES);

Direktiva za strategiska ocena na ìvotna sredina (2001/42/ES);

EU [estiot Akcionen Plan za ìvotna sredina (2001/42/ES);

Direktivata na sovetot 96/61/ES od 24.09.1996 god. za integrirana kontrola i prevencija od zagaduvaweto;

Dostapni iskustva i praktiki.

Documents

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA