IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · 2020. 9. 15. · izve[taj za strategiska ocena na @ivotnata sredina za lupd za izgradba na objekti so namena g2-lesna i nezagaduva^ka

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA

@IVOTNATA SREDINA

ZA

LUPD ZA IZGRADBA NA OBJEKTI SO NAMENA G2-LESNA I NEZAGADUVA^KA INDUSTRIJA, NA KP

1879, KP 1880 I KP 1881/1, KO ORIZARI-VGR, OP[TINA VELES

N A C R T I Z V E [ T A J

Septemvri, 2020 godina

2

So cel navremeno da se sogledaat mo`nite negativni vlijanija vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, kako i socio - ekonomskite aspekti od realizacija na LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr,

op{tina Veles, soglasno ~len 65, stav 2 od Zakonot za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18), se naloì potrebata za sproveduvawe na Strategiska ocena na ìvotnata sredina. Izve{tajot za Strategiska ocena e potpi{an od Ekspert za Strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina (videno od Kopija na potvrda, dadeno vo prilog). Vo podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina u~estvuvaa:

Emil Stojanovski, dipl. in`. po za{tita na ìvotna sredina, Qup~o Avramovski, dipl. ekonomist. Gorenavedeniot izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

soglasno ~len 66 stav (5) od Zakonot za ìvotna sredina e potpi{an od lice koe e vklu~eno vo listata na eksperti za strategiska ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina koja ja vodi Ministerstvototo za ìvotna sredina i prostorno planirawe. Kako dokaz za istoto vo prilog na izve{tajot e dadena kopija na Potvrdata so broj 07-10997/2 od 26.12.2012 godina dadena od strana na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

Emil Stojanovski

3

Imaj}i predvid potrebata od izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles kako i odredbite od Zakonot za ìvotna sredina donesuvam:

R E [ E N I E

Za opredeluvawe na ekspert za izrabotka na Izve{taj za strategiska ocena na ìvotnata sredina

Emil Stojanovski, diplomiran inèner, se opredeluva za ovlasten Ekspert za izrabotka na strategiska ocena na ìvotna sredina za LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles. Obrazloènie: Emil Stojanovski, diplomiran inèner, gi ispolnuva uslovite propi{ani so ~len 68 stav (3) od Zakonot za ìvotna sredina na Republika Makedonija so toa {to ima poloèn ispit za Ekspert za strategiska ocena na ìvotnata sredina kako i e vklu~en vo Listata na eksperti za strategiska ocena vrz ìvotnata sredina {to ja vodi Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

Enviro Resursi, DOO Skopje

Upravitel

_________________ Emil Stojanovski

10

Sodrìna:

Voved .............................................................................................. 12

1. Celi na Planskiot dokument ................................................... 15

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina ................................ 18

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena ........................... 20

1.3 Upotrebena metodologija ......................................................... 21

1.4 Zakonodavna ramka ..................................................................... 23

1.5 Institucionalna ramka ............................................................ 24

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na

ìvotnata sredina ...................................................................... 26

1.7 Rezime ............................................................................................ 27

2. Pregled na planskiot dokument .............................................. 28

2.1 Osnovi na Planskiot dokument ............................................... 28

2.2 Planski opfat ............................................................................. 29

2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba ................................. 29

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto ............................. .......... 29

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za

izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura...... 31

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe ........................................................... 31

3.2 Komunalna infrastruktura ..................................................... 31

4. 4.1

Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina ...................................................................... Karakteristiki na prostorot .................................................

33

33

4.1.1 Geolo{ki karakteristiki ....................................................... 33

4.1.2 Hidrolo{ki karakteristiki .................................................. 34

4.1.3 Klimatski i mikroklimatski uslovi na regionot ............ 35

4.1.4 Demografski karakteristiki ................................................. 35

4.1.5 Soobra}ajna povrzanost ........................................................... 36

4.1.6 Elektroenergetska i PTT infrastruktura ........................ 36

4.1.7 Hidrotehni~ka infrastruktura ............................................. 37

4.1.8 Prirodno i kulturno nasledstvo ........................................... 37

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotna sredina vo planskiot opfat ..........................................................................

38

4.3 Sega{na sostojba so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat ..........................................................................

41

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument ....... 44

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa ............. 45

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina ...........................................................................................

46

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe

na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument ................................ 52

11

9. Plan na merki za monitoring na `ivotnata sredina ......... 63

10. Netehni~ko rezime ..................................................................... 65

11. Prilozi ......................................................................................... 73

Dodatok ........................................................................................... 75

Koristena literatura ................................................................. 77

12

Voved

Predmetniot planski opfat za koj se izrabotuva LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, se nao|a vo KO Orizari-vgr, op{tina Veles. Vkupnata povr{ina na planskiot opfat iznesuva 16497m2.

So samoto realizirawe na ovaa planska zada~a se dobivaat podatoci za po~vata, vozduhot, vodata, klimatskite faktori, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra i dr. i se sozdavaat uslovi za iznao|awe na pri~inite vrz osnova na koja se odbiraat alternativite i se predviduvaat merki za za{tita i namaluvawe na vlijanijata. So identifikacijata na mo`nite problemi treba da se racionaliziraat tro{ocite i da se napravi najsoodveten izbor na merkite za za{tita na ìvotnata sredina. Rezultatot od u~estvoto na javnosta treba da se zeme {to e mo`no pove}e.

Cel na Strategiskata ocena e da se integrira za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto vo procesot na podgotvuvawe i donesuvawe na planskite dokumenti preku ekspertska procenka i procenka na javnosta pred donesuvawe na istite.

Podgotovkata na planskiot dokument gi definira i jasno gi utvrduva osnovnite, a so tek na vreme i realnite celi i pravci vo domenot na zemjodelstvoto, {umarstvoto, energetikata, industrijata, turizmot, upravuvawe so otpadot, upravuvawe so vodite, prostornoto i urbanisti~ko planirawe i koristewe na zemji{teto, kako i Nacionalniot akcionen plan za ìvotna sredina i lokalnite akcioni planovi za ìvotna sredina koi ja nalaga potrebata soglasno ~len 65 od Zakonot za ìvotna sredina od sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto na ovie planski i programski re{enija i celi.

Strategiskata ocena na vlijanieto na ìvotnata sredina se sostoi od nekolku fazi na planirawe:

- proverka; - opredeluvawe na opfat; - osnovni podatoci na ìvotnata sredina; - ocena; - podgotovka na izve{tajot za ìvotna sredina; - konsultacija so zasegnatata javnost; - prifa}awe na strategijata i - monitoring.

Pri opredeluvawe na obemot i detalnosta na informaciite vo Izve{tajot za ìvotna sredina, lokalnata samouprava na op{tina Veles e dol`na da pobara mislewe od organite koi se zasegnati od planskiot dokument. Isto taka, spored Arhuskata Konvencija i Uredbata za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i drugi akti, kako i planovi i

programi od oblasta na ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11) ~len 8, op{tinata e dol`na da go vklu~i u~estvototo na javnosta preku:

13

- }e treba da se utvrdi dinamikata i rokovite {to }e bidat realni za efikasno u~estvo na zasegnatata javnost;

- nacrt-pravilata }e treba da bidat javno raspolo`livi, i - na javnosta }e treba da i se ovozmoì da dade komentar.

Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe jasno gi

definira osnovnite, a so vreme i ostvarlivite celi i pravci na razvojot, osobeno vo pogled na neophodnite kvalitativni strukturni promeni i za niv relevantni i adaptibilni re{enija i opcii. Neposrednata povrzanost i me|usebnata uslovenost pome|u planskiot opfat i vlijanieto na ìvotnata sredina nametnuva ednovremen, integralen tretman na prostorot i definirawe na dolgoro~na strategija za ureduvawe, opremuvawe i koristewe na prostorot i efikasna za{tita na ìvotnata sredina, prirodata i kulturno-istoriskoto nasledstvo vo regionot.

Posebno vnimanie e posveteno na karakteristikite na koristewe na zemji{teto. Pravnata i administrativna ramka, koja gi opfa}a osnovnite zakoni, strate{ki planovi i standardi na ìvotnata sredina, kako i procedurite za Strategiska ocena na ìvotna sredina obraboteni se vo posebno poglavje od ovoj Izve{taj.

Analizata na alternativite koi se opfateni so ovoj Izve{taj ukaùva na potrebata od neminovno sproveduvawe na Strategiskata ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina vo procesot na planirawe zaradi pravilna i poefikasna izbrana alternativa. O~ekuvanite rezultati vrz

14

`ivotnata sredina, preporakite i merkite za namaluvawe na vlijanijata, kako i planot za monitoring se prika`ani i objasneti vo posebni segmenti od ovoj Izve{taj.

15

1. Celi na Planskiot dokument

Razvojot i prostornata razmestenost na industrijata, infrastrukturata i komunalnata suprastruktura pretstavuva zna~aen faktor i dviè~ka sila za pottiknuvawe na razvojot na vkupnata ekonomija i modernizacija na drugite oblasti od ekonomskiot i op{testveniot ìvot. Efikasnoto i uspe{no sproveduvawe na nasokite i opredelbite za pottiknuvawe na razvojot na ovie dejnosti i nivno racionalno razmestuvawe vo prostorot gi determiniraat pozitivnite promeni i vo drugite segmenti na ekonomijata: porast na vrabotenosta, zgolemuvawe na bruto doma{niot proizvod, podobruvawe na ìvotniot standard i dr.

Razvojot na industrijata i komunalnata suprastruktura po oddelnite op{tini, osobeno pomalite, se o~ekuva da se ostvaruva so gradba na mali, fleksibilni kapaciteti.

Realizacijata na LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles, }e ostvari udel vo razvojot na ekonomskite aktivnosti vo lokalnata i nacionalna ekonomija. Me|utoa, pojdovna postavka za prostorniot i regionalniot razvoj e deka za prostornoto i urbanisti~koto planirawe ne se dovolni soznanijata za razvitokot na stopanstvoto vo zemjata, tuku treba da se sogledaat i da se predvidat i posledicite od toj razvitok vrz negovoto razmestuvawe vo prostorot.

Spored opredelbite na Prostorniot plan, idniot razvoj i razmestenost na proizvodnite i uslu`ni dejnosti treba da bazira na odr`livost na ekonomijata primenuvaj}i gi zakonitostite na pazarnata ekonomija i relevantnata zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ìvotnata sredina, osobeno prevencija i spre~uvawe na negativnite vlijanija na proizvodnite procesi i tehnologii vrz ìvotnata i rabotna sredina.

Industrijata i infrastrukturnite aktivnosti se vode~ki stopanski dejnosti i dvigatel na razvojot na vkupnata ekonomija i imaat zna~ajno vlijanie vrz kvalitetot na ìvotnata sredina. Vo uslovi na usvoenata razvojna paradigma na odr`liv razvoj, naporite treba da se naso~at kon su{testveni promeni vo strategijata i politikata za razvoj i prostorna alokacija na proizvodnite kapaciteti zasnovani na principite na ekolo{ka za{tita.

Site aktivnosti vo prostorot treba da se usoglasat so nasokite na Prostorniot plan na dràvata, osobeno zna~itelnite i onie koi se odnesuvaat na planiraweto i izgradbata na:

dràvnite infrastrukturni sistemi (pati{ta, èleznici, vozdu{en soobra}aj, telekomunikacii);

energetskite sistemi, energovodi i pogolemi vodostopanski sistemi;

grade`nite objekti va`ni za Dràvata;

kapacitetite na turisti~kata ponuda;

16

stopanskite kompleksi i onie koi se odnesuvaat na pogolemi koncentracii (slobodni ekonomski zoni);

kapacitetite za koristewe na prirodnite resursi. Prostornite planovi na regionite i podra~jata od poseben interes i

urbanisti~kite planovi se usoglasuvaat so Prostorniot plan na Republikata, osobeno vo odnos na slednite elementi:

namenata i koristeweto na povr{inite;

mreàta na infrastruktura;

mreàta na naselbi;

za{titata na ìvotnata sredina. Povolnata postavenost na opfatot, vo odnos na op{tina Veles so

postojnite infrastukturni sistemi, ovozmoùva odr`liv razvoj na stopanstvoto za vakvi i sli~ni nameni {to }e bidat vo integritet so ekolo{ki ~istiot predel. Vo pogled na za{tita treba da se po~ituva se ona {to zna~i standard koj e zacrtan generalno za naselbite vo najbliska okolina. So valorizacijata na ovoj prostor }e se zgolemi negovata socijalna i ekonomska opravdanost.

Prostorot za koj se raboti ovoj LUPD e vo slednite granici:

Predmetnata lokacija za izrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska

dokumentacija za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles e opfatena vo ramkite na Prostorniot Plan na Republika Makedonija, spored koj se izraboteni uslovite za planirawe na prostorot od Agencijata za planirawe na prostorot - Skopje, Republika Makedonija, so teh.br. 07120.

Soglasno podatocite dobieni od strana na Upravata za za{tita na kulturnoto nasledstvo so br. 17-1529/2 od 27.04.2020 god. vo granicite na opfatot ne postoi kulturno nasledstvo ili dobra za koi osnovano se pretpostavuva deka pretstavuvaat kulturno nasledstvo.

Soglasno podatocite izdadeni od Javno pretprijatie za dràvni pati{ta so pismo br. 10-4520/2 od 28.04.2020 god. pokraj priloèniot planski opfat postoi dràven pat koj e vo nadle`nost na Javnoto pretprijatie za dràvni pati{ta, odnosno pokraj opfatot pominuva regionalniot pat R1312 (prethodno ozna~uvawe R-526) za koj ne e predvideno pro{iruvawe nitu menuvawe na sega{nata trasa.

17

Na predmetniot opfat, od komunalnata infrastruktura ima postojna instalacija na EVN, soglasno pismo so br. 10-1671/1-120 od 27.04.2020 god. koja e implementirana vo planskata dokumentacija.

Soglasno dobienoto pismo od Telekom AD, na teritorijata na ima postojni instalacii i istite se vgradeni vo planskata dokumentacija. Celiot ovoj region e pokrien so signal na mobilna telefonija na dvete korisni~ki kompanii.

Od strana na komunalnoto pretprijatie JKP Derven nemame dobieno odogovor za nivni postoe~ki i planirani instalacii.

Vo granicite na planskiot opfat za koj se raboti predmetnata planska dokumentacija nema objekti koi se so praven status steknati po osnov na Zakonot za postapuvawe so bespravno izgradeni objekti, odnosno zemji{teto e grade`no neizgradeno.

Analizata na mo`nostite za prostoren razvoj go uslovuva planiraweto koe treba da bide segmentirano i bazirano vrz:

prioriteti i potrebi;

korelativni multidisciplinski me|usebni uslovenosti;

komplementarnost;

ekonomska isplatlivost. Vo definirawe na planskiot koncept va`ni se slednite kriteriumi

iscrpeni od analizata na prostorot:

Definirawe na soobra}ajnata mreà vo specifi~ni reqefni i geolo{ki uslovi za potrebite na visokokvaliteten fleksibilen prostor;

Racionalno planirawe na zemji{teto;

Zadovoluvawe na sovremenite normi za ìveewe i rabota vo ramkite na vaè~kite normi za urbanisti~koto planirawe;

Uslovuvawe na soobra}ajnata infrastruktura za bezbeden pristap do objekti;

Zadovoluvawe na potrebite od energija preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;

Povrzuvawe na parcelite na infrastrukturnata mreà za telekomunikaciski uslugi;

Zadovoluvawe na potrebite od vodosnabduvawe (sanitarna voda, tehni~ka voda i protiv poàr) preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà;

Adekvatno i racionalno prifa}awe na otpadnite vodi (fekalni i atmosferski oddelno) preku adekvatna i racionalna infrastrukturna mreà. Kako rezultat na analiti~ko istraùva~kiot proces na postojnata

sostojba, konstatirano e slednoto:

vkupna povr{ina na predmetniot planski opfat iznesuva 16497m2, odnosno 1,65ha,

Prostorot vo predmetniot planski opfat e zemji{te grade`no neizgradeno.

18

Od analizata na postojnata sostojba proizleguva:

potrebno e usoglasuvawe na povr{inata za gradewe i maksimalnata visina na gradbata so standardite i normativite za urbanisti~ko planirawe. Realizacijata na ovoj plan bi trebalo da predizvika pozitivni

impulsi i efekti vrz celoto neposredno okruùvawe od aspekt na povisoka organizacija, infrastrukturna opremenost i uredenost na prostorot i se razbira ekonomski efekti manifestirani preku privlekuvawe na nova rabotna sila i vrabotuvawe.

1.1 Celi na za{tita na ìvotnata sredina

Za{titata na ìvotnata sredina podrazbira mnoèstvo na razli~ni postapki i merki koi go spre~uvaat zagrozuvaweto na ìvotnata sredina. Pod za{tita na ìvotnata sredina se podrazbira ne samo za{tita na ~ovekot tuku i za{tita na bilnata vegetacija i ìvotinskiot svet. Celite na za{titata na ìvotnata sredina se za{tita na zdravjeto na lu|eto, kvalitetot na ekosistemite, za{tita na rastitelniot i ìvotinskiot svet i kulturni dobra ~ij tvorec e ~ovekot, za~uvuvawe na ramnoteàta i ekolo{kata stabilnost na prirodata, racionalno i adekvatno koristewe na prirodnite resursi.

Deklaracijata za ìvotnata sredina e donesena na Svetskata konferencija na Obedinetite dràvi vo 1972 godina. Stokholmskata konferencija za ~ovekovata sredina, odràna 1972 godina ja razbudila svesta i go ozna~ila po~etokot na ekolo{kata era i istovremeno ja inicirala Pariskata konvencija na Pretsedateli na Dràvi i Vladi na zemjite od Evropskata ekonomska zaednica, odràna istata godina. Vo usvoenata deklaracija kako osnovna cel na ekolo{kiot razvoj se naveduva smaluvawe na rizikot vo pogled na uslovite na ìvot, podobruvawe na kvalitetot na ìveewe i da se vo ostvaruvawe na ovie celi posebno vnimanie obrati na za{titata na ìvotnata sredina. Spored toa, Evropskoto zakonodavstvo koe go ima usvoeno Sovetot na Evropskite ekonomski zaednici se naglasi garancijata na pravoto na sekoj gra|anin na ~ista i zdrava ìvotna sredina.

Vo tekot na 1992 godina vo sila stapi Bazelskata Konvencija, ~ija {to cel e smaluvawe na supstanciite odredeni kako opasen otpad. Vo Maj 2004 godina stapi vo sila i Stokholmskata konvencija za perzistentni organski zagaduva~i, so koi gi definira 12 ekstremno otrovni organski zagaduva~i, baraj}i nivna redukcija ili nivno celosno eliminirawe.

Me|unarodnata pravna za{tita na ìvotnata sredina se sveduva vo najgolem del na me|unarodno - pravna akcija protiv zagaduvaweto. Sepak, me|unarodnata regulativa vo oblasta na ìvotnata sredina seu{te ne dostignala na nivo koj bi ovozmoìl miren ìvot na site ìvi su{testva na na{ata planeta. Se donesuvaat razni protokoli, konvencii, deklaracii i dr.

Republika Makedonija, vo ramkite na evrointegraciskite procesi vo ìvotnata sredina ima potpi{ano golem broj na me|unarodni konvencii,

19

bilateralni dogovori i protokoli i koi zaedno so nacionalnite propisi ja so~inuvaat pravnata ramka koja go ureduvaat upravuvaweto so mediumite na ìvotnata sredina. Vo procesot na aproksimacijata na EU zakonodavstvo od oblasta na ìvotnata sredina preku transponirawe na EU zakonodavstvoto Republika Makedonija gi ima doneseno slednite zakoni:

Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18);

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 92/07, 35/10, 47/11, 100/12, 163/13, 10/15 i 146/15);

Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 163/13, 51/15, 146/15, 156/15, 192/15, 39/16, 63/16 i 31/20);

Zakon za upravuvawe i pakuvawe i otpad od pakuvawe („Sl. Vesnik na

RM” br. 161/09, 17/11, 47/11, 136/11, 6/12, 39/12, 163/13, 146/15 i 39/16);

Zakon za upravuvawe so baterii i akumulatori i otpadni baterii i akumulatori („Sl. Vesnik na RM” br. 140/10, 47/11 i 148/11);

Zakon za elektri~na i elektronska oprema i otpadna elektri~na i elektronska oprema („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/11 i 6/12);

Zakon za za{tita od bu~avata vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na

RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15);

Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 164/15, 63/16 i 113/18) i dr. Procesot na usoglasuvawe so zakonodavstvoto na EU i vo sega{no

vreme e vo tek, posebno vo tehni~kite barawa dadeni vo aneksite na EU Direktivite. Listata na relevantni zakoni i relevantni EU Direktivi i me|unarodni dogovori se dadeni vo to~kata 11 od ovoj Izve{taj. Site obvrski {to proizleguvaat od ovie zakonski i nacionalni strate{ki dokumenti, bea analizirani i zemeni vo predvid pri definirawe na osnovnite celi za za{tita na ìvotnata sredina vo planskiot opfat pri izgotvuvawe na ovoj Izve{taj.

Kako generalni celi utvrdeni po ovie zna~ajni osnovi se slednite: - Obezbeduvawe na preventivni merki na za{tita na vodnite resursi-

podzemnite vodi od mo`nite zagaduva~ki emisii na materii od realizirawe na planskiot opfat;

- Iskoristuvawe na obnovlivite izvori na energija - kako ~ista energija, preku implementirawe na konceptot po~ista sredina;

- Vospostavuvawe na permanenten monitoring na kvalitetot na vodata, po~vata i vozduhot;

- Zbogatuvawe na {umskiot fond preku zasaduvawe na pojas od soodvetni drvni rastenija;

- So~uvuvawe na postojniot biodiverzitet i eliminirawe na mo`nite kontaminacii na istiot i negovo is~eznuvawe;

20

- Vospostavuvawe na permanentna sorabotka vo sledeweto na sostojbite vo oblasta na kvalitetot na vodata, po~vata i drugite mediumi vo ìvotnata sredina od strana na lokalnite i Republi~kite zdrastveni institucii od aspekt na so~uvuvawe na zdravjeto na naselenieto;

- Vklu~uvawe na javnosta vo procesot na monitorirawe na sostojbite i donesuvawe na odluki za mediumite vo ìvotnata sredina;

- Vospostavuvawe na baza na podatoci za sostojbata vo sekoj medium vo ìvotnata sredina na lokalno i regionalno nivo. Vo ovoj proces se predlaga pocelosno implementirawe na gore

navedenite celi preku realizirawe sistem na predlog merki za za{tita, odbegnuvawe, namaluvawe, neutralizirawe ili kompenzacija na negativnite vlijanija od realizacija na predvidenite sodrìni soglasno urbanisti~kiot plan. Za taa cel vo ponatamo{niot tekst na sodrìnata na ovoj dokument se predlagaat:

Tehni~ki merki koi treba da se prevzemat za vreme na sproveduvawe na planot;

Preporaki za podgotvuvawe, donesuvawe i dopolnuvawe na planovite i programite vo ramkite na sproveduvaweto na zakonskite obvrski vo ìvotnata sredina.

1.2 Specifi~ni celi na Strategiskata ocena

Specifi~nite celi na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina se definirani soglasno nacionalnata i me|unarodna legislativa i se prikaàni preku statusot na biolo{ka raznovidnost, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, materijalnite dobra, kulturnoto nasledstvo i predelot:

- Za{tita na ìvotnata sredina so implementacija na planskiot dokument;

- Podobruvawe na ekonomskite uslovi i zgolemuvawe na ìvotniot standard;

- Pravilno upravuvawe so prostorot zaradi odrùvawe na postojanoto nivo na flora i fauna;

- Obezbeduvawe na za{titni zeleni pojasi i formirawe na hortikulturni nasadi od aspekt na pojava na zgolemena bu~ava i vibracii;

- Podobruvawe na kvalitetot na vozduhot; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodata; - Integralno upravuvawe so otpadot i negova selekcija za za~uvuvawe

na po~vata, a so toa i minimizirawe na otpadot; - Minimizirawe na pojavite od nesre}i i havarii; - Za~uvuvawe na karakteristikite na predelot i ìvotnata sredina.

Planskiot opfat e usoglasen u{te so:

LEAP za op{tina Veles;

Strategija za Lokalen ekonomski razvoj za op{tina Veles;

Programa za razvoj na Vardarski region;

21

Nacionalna strategija za odr`liv razvoj, 2010-2030;

Vtor Nacionalen izve{taj za klimatski promeni, 2008;

Strategija za upravuvawe so podatoci za ìvotnata sredina, 2005;

Strategija i akcionen plan za implementacija na Arhuskata konvencija, 2005.

Vrska so drugi planski dokumenti:

Prostoren plan na RM

Uvaùvawe na realnite faktori na razvoj;

Prevzemawe stimulativni merki od strana na dràvnite i drugi vidovi poddr{ka za programi na lokalnite zaednici i stopanskite akteri;

Vospostavuvawe na pazarni principi i formirawe soodvetna institucionalna ramka vo koja }e moàt da funkcioniraat pazarnite institucii;

Sozdavawe na regionalen diferenciran ambient za stopanisuvawe so pomo{ na soodvetna politika.

Nacionalen ekolo{ki akcionen plan:

Da se ovozmoì integrirawe na politikata za za{tita na ìvotna sredina vo ostanatite sektorski politiki;

Da se pottiknat industrijata, davatelite na uslugi i drugite subjekti vo oblasta na ìvotnata sredina kon pogolema odgovornost za za{titata na ìvotnata sredina;

Da se dadat nasoki za ekolo{ki odr`liv pristap;

Da se zgolemi stepenot na ispolnuvawe na obvrskite od regionalnite i globalnite dogovori vo oblasta na ìvotnata sredina.

1.3 Upotrebena Metodologija

Pri podgotovkata na Izve{tajot za Strategiska ocena se kreira{e metodologija kompatibilna na karakteristikite na prostorot opfaten so planskiot dokument, planskata zada~a, dostapnite strategii i dokumenti.

Postapno se prevzedoa slednite ~ekori:

– Se napravi prvi~en uvid na sega{nite sostojbi vo ìvotnata sredina vo analiziraniot planski opfat, negovata okolina i po{iroko;

– Podetalno se prou~ija sodrìnite {to se predvideni da se lociraat vo planskiot opfat, urbanisti~kiot proekt, namenata i kategorijata na zemji{teto;

– So izrabotuva~ot na planskiot dokument se realizira razgovor za celite na investicionite aktivnosti i sodrìni koi }e bidat opfateni vo prostorot;

– Detalno se razgledaa tehni~kite re{enija predvideni za realizacija na proektnata zada~a;

22

– Definirani se celite za za{tita na ìvotnata sredina utvrdeni vo strate{kite dokumenti na lokalno, nacionalno i me|unarodno nivo;

– Sogleduvawe na mo`nite negativni vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija po ìvotnata sredina od realizacija na sodrìnite predvideni so urbanisti~kiot proekt;

– Nadminuvawe na eventualnite vlijanija ili nivno ublaùvawe i za taa cel predlagawe na preventivni i korektivni merki;

– Predlagawe na sistem na permanenten monitoring na sostojbite; – Vklu~uvawe i zapoznavawe na site zainteresirani strani vo

procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot.

Pri izgotvuvawe na planskiot dokument koristena e stru~na

literatura od ovaa oblast, EU Direktivite, nacionalni strate{ki dokumenti, relevantnata zakonska regulativa, me|unarodni dogovori,

23

prostorni i urbanisti~ki planski dokumenti, katastarski skici i drugi dokumenti relevantni za izrabotka na dokumentot.

1.4 Zakonodavna ramka

Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles e izraboten soglasno postojnata zakonska regulativa vo ìvotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija:

Zakon za @ivotna sredina Zakon za ìvotna sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 53/05, 81/05, 24/07, 159/08, 83/09, 48/10, 124/10, 51/11, 123/12, 93/13, 187/13, 42/14, 44/15, 129/15, 192/15, 39/16 i 99/18).

Strategiska ocena na ìvotnata sredina

1. Uredba za kriteriumite vrz osnova na koi se donesuvaat odlukite dali opredeleni planski dokumenti bi moèle da imaat zna~itelno

vlijanie vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 114/07);

2. Uredba za sodrìnata na izve{tajot za strategiska ocena na

ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07); 3. Uredba za strategiite i programite, vklu~uvaj}i gi i promenite na

tie strategii, planovi i programi, za koi zadolìtelno se sproveduva postapka za ocena na nivnoto vlijanie vrz ìvotnata sredina i vrz

ìvotot i zdravjeto na lu|eto („Sl. Vesnik na RM” br. 153/07 i 45/11); 4. Uredba za u~estvo na javnosta vo tekot na izrabotkata na propisi i

drugi akti, kako i planovi i programi od oblasta na ìvotnata

sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 147/08 i 45/11); 5. Pravilnik za formata, sodrìnata i obrazecot na Odlukata za

sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na strategiska ocena i na formularite za potrebata od sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe

na strategiska ocena („Sl. Vesnik na RM” br. 122/11).

Za{tita na prirodata Zakon za za{tita na prirodata („Sl. Vesnik na RM” br. 67/04, 14/06, 84/07, 35/10, 47/11, 148/11, 59/12, 13/13, 163/13, 41/14, 146/15, 63/16 i 113/18).

Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh Zakon za kvalitet na ambientniot vozduh („Sl. Vesnik na RM” br. 100/12-pre~isten tekst, 10/15 i 146/15).

Zakon za urbano zelenilo („Sl. Vesnik na RM” br. 11/18).

24

Upravuvawe so otpadot Zakon za upravuvawe so otpadot („Sl. Vesnik na RM” br. 68/04, 71/04, 107/07, 102/08, 143/08, 124/10, 51/11, 123/12, 147/13, 163/13, 51/15, 146/15, 192/15, 39/16, 63/16 i 31/20).

Za{tita od bu~ava Zakon za za{tita od bu~ava vo ìvotnata sredina („Sl. Vesnik na RM” br. 79/07, 124/10, 47/11, 163/13 i 146/15).

Zakon za voda Zakon za vodi („Sl. Vesnik na RM” br. 87/08, 6/09, 161/09, 83/10, 51/2011, 44/12, 23/13, 163/13, 180/14, 146/15 i 52/16).

Nacionalna strategija za upravuvawe so otpad (2008-2020) Nacionalen plan za upravuvawe so otpad (2009-2015) Zakon za za{tita i spasuvawe Zakon za za{tita i spasuvawe („Sl. Vesnik na RM” br. 36/04, 49/04, 86/08, 124/10, 18/11, 41/14, 129/15, 71/16, 106/16 i 83/18).

Prostorno planirawe Prostoren plan na Republika Makedonija („Sl. Vesnik na RM” br. 39/04). Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe Zakon za prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18).

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17 i 86/18).

Pravilnik za pobliska sodrìna, razmer i na~in na grafi~ka obrabotka na urbanisti~ki planovi („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15).

1.5 Institucionalna ramka

Zakonot za organi na upravata gi definira odgovornostite na Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe, kako {to sledi:

Podgotovka na re{enie vo onie slu~ai vo koi ne se soglasuva so odlukata za sproveduvawe, odnosno nesproveduvawe na SOV@S ili so opredeleniot obem na SOV@S vo odlukata;

Podgotovka na re{enie za soodvetnosta na izve{tajot na SOV@S za planskiot dokument, i;

Vospostavuvawe i aùrirawe na listata na eksperti za SOV@S.

25

Organi na dràvnata uprava/edinicite na lokalna samouprava koi gi

podgotvuvaat-usvojuvaat planskite dokumenti imaat obvrska za:

Podgotovka na izve{tajot za SOV@S;

Objavuvawe na informacii za otpo~nuvaweto na podgotvuvaweto na planskite dokumenti i za u~estvo na javnosta vo procesot na konsultacii;

Objavuvawe na informacii za nacrt planskiot dokument koj se podgotvuva i za predlog izve{tajot za SOV@S;

Podgotovka na izve{tajot od konsultacijata so javnosta vrz osnova na dobienite komentari i mislewa od javnite konsultacii;

Kompletirawe na izve{tajot za SOV@S i na planskite dokumenti so dobieni mislewa i komentari, i

Monitoring na vlijanijata od implementacijata na planskiot dokument i vo slu~aj na negativni efekti i informirawe na M@SPP. Ministerstvoto za nadvore{ni raboti e odgovorno za sproveduvawe

na prekugrani~ni konsultacii za SOV@S vo odnos na dostavuvawe na izvestuvawe do sosednata dràva koja moè da bide zasegnata od podgotovkata na planskiot dokument ili koga Republika Makedonija moè da bide zasegnata od podgotovka na planski dokument vo sosedna dràva.

26

Drugi ministerstva i dràvni institucii so odredeni nadle`nosti na poleto na za{tita na ìvotnata sredina se:

Ministerstvo za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo;

Ministerstvo za transport i vrski;

Republi~ki Zavod za zdravstvena za{tita;

Ministerstvo za zdravstvo;

Uprava za hidrometerolo{ki raboti i

Edinicite na lokalnata samouprava. Postoi i Parlamentarna komisija za ìvotna sredina, koja

sorabotuva so Ministerstvoto za ìvotna sredina i prostorno planirawe.

1.6 Sodrìna na Izve{tajot za Strategiska ocena na ìvotnata sredina

Sproveduvaweto na Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e

interaktiven proces koj treba da se sprovede paralelno so razvojot na planot ili programata. Strategiskata ocena na ìvotnata sredina e proces za da se osigura deka zna~itelen efekt vrz ìvotnata sredina {to proizleguvaat od politiki, planovi i programi se identifikuvaat, ocenuvaat i namaluvaat. Vaèn instrument za da im se pomogne vo postignuvawe na odr`liv razvoj i kreirawe na politikata e Strategiskata ocena na ìvotnata sredina. Posebni beneficii vo Strategiskata ocena vklu~uvaat:

Poddr{ka na odr`liviot razvoj;

Da se podobrat dokazite kako dobra osnova za strate{kite odluki;

Da se konsultiraat site zasegnati strani vo procesot na izgotvuvawe na dokumentot i utvrduvawe na sostojbite vo ìvotnata sredina so realizacija na planot;

Da se naso~at na drugi procesi, kako {to se vlijanieto vrz ìvotnata sredina na ocenkite vrz oddelni razvojni proekti. Strategiskata ocena sledej}i gi odredbite za sodrìnata na ovoj

Izve{taj, gi obrabotuva slednite sodrìni:

Karakteristiki na ìvotnata sredina vo oblastite koi bi bile zna~itelno zasegnati;

Problemi od oblastite koi se od posebno zna~ewe za ìvotnata sredina, a osobeno od aspekt na za{tita na divite ptici i habitatite;

Celite na za{tita na ìvotnata sredina, odredeni na nacionalno ili me|unarodno nivo, koi se relevantni za planskiot dokument i na~inot na koj ovie celi i site aspekti na ìvotnata sredina se zemeni vo predvid za vreme na nivnite podgotovki;

Verojatnite zna~ajni vlijanija vrz ìvotnata sredina vo celina, vklu~itelno i vrz biodiverzitetot, naselenieto, zdravjeto na lu|eto, florata, faunata, vodata, vozduhot, po~vata, klimatskite faktori, kulturnoto nasledstvo, pejsaòt i materijalnite pridobivki. Ovie

27

vlijanija vklu~uvaat sekundarni, kratkoro~ni, dolgoro~ni, trajni i privremeno pozitivni i negativni efekti;

Rezime/kratok pregled na pri~inite na alternativite, opis za toa kako e napravena procenkata, vklu~uvaj}i gi site pote{kotii (kako

{to se tehni~kite nedostatoci ili nedostigot na know-how) do koi se do{lo pri sobiraweto na potrebnite informacii;

Opis na predvidenite merki koi se odnesuvaat na monitoringot vo soglasnost so zakonskite obvrski;

Ne-tehni~ko rezime na informaciite dadeni vo soglasnost so barawata navedeni vo prethodnite to~ki.

1.7 Rezime

Vrz osnova na sprovedenata Strategiska ocena na ìvotnata sredina za LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles, organot e dolèn da gi sledi efektite vrz ìvotnata sredina i zdravjeto na lu|eto so cel vo ranata faza da se sogledaat eventualnite negativni vlijanija naporedno so izrabotkata na planskata dokumentacija pred da bide prifatliva za implementacija.

28

2. Pregled na Planskiot dokument 2.1 Osnovi na Planskiot dokument

Osnovna strate{ka opredelba na Republika Makedonija e

obezbeduvawe uslovi i izgraduvawe na otvoreno stopanstvo, pogolema infrastruktura i ekonomska integracija so sosednite i evropskite zemji i vklu~uvawe vo sovremenite tekovi i formi, kako i kvalitativni promeni vo prostornata, ekonomskata i socijalnata struktura, so {to se podobruva prostornata ramnote`a vo razvojot, so po~ituvawe na lokaciskite, tehnoekonomskite kako i kriteriumite za za{tita na `ivotnata sredina.

Stopanstvoto pretstavuva edna od potencijalno najdinami~nite formi na ekonomskiot razvoj i promenite vo prostorno-urbanata struktura. Mini stopanskite kompleksi treba da zna~at i zapo~nuvawe na procesot na restruktuirawe na prostorot vo Makedonija. Pri toa, }e se obezbedat i golem broj na novi vrabotuvawa.

Gugl mapa za LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles

Pri planiraweto na prostorot, maksimalno se po~ituvani barawata i

programskite zada~i dogovoreni so nara~atelot vo korelacija so relevantnata urbanisti~ka zakonska regulativa.

Vo planskata dokumentacija }e bidat vgradeni site potrebni elementi proizlezeni od analizite na dokumentacioanata osnova kako osnova za planskiot koncept na dadeniot opfat.

29

Od vkupnata zadadena povr{ina vo grafi~kiot prilog, soglasno

Pravilnik za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15, 35/16, 99/16, 134/16, 33/17, 142/17 i 86/18), 63% od zadadenata povr{ina e dozvoleno da bide zafatena so gradba. Od proiznesenoto, dozvolenata povr{ina za gradba iznesuva 10420m, a vkupnata bruto razviena povr{ina za gradba iznesuva 20840m. Istata moè da se raspredeli vo pove}e povr{ini za gradba, me|utoa soglasno Zakonot za

prostorno i urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 199/14, 44/15, 193/15, 31/16, 163/16, 64/18 i 168/18) i zaradi razrabotka na poodelnite sodrìni, kako {to e postavenosta na objektite, vnatre{niot soobra}aj kako i parkiraweto, dokolku se planira izgradba na pove}e od eden objekt, potrebna e izrabotka na AUP.

Realizacijata na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles na povr{ina od 1,65ha, }e bide vo funkcija na pottiknuvawe na razvojot na stopanskite aktivnosti i soglasno opredelbite na Prostorniot plan na R.Makedonija, treba da bide postavena vrz principite za za{tita na ìvotnata sredina i odr`liv ekonomski razvoj.

2.2 Planski opfat 2.2.1 Geografska i geodetska mestopolo`ba

Prostorot za koj se raboti ovoj LUPD e vo slednite granici:

Vkupnata povr{ina na planskiot opfat iznesuva 16497m2.

2.2.2 Namena na upotreba na zemji{teto

Pojdovna to~ka vo iznao|awe na koncepcijata na re{enieto, pokraj smernicite od Uslovi za planirawe na prostorot, sozdadenite uslovi na prostorot koj e predmet na izrabotka na ovaa urbanisti~ka dokumentacija, se i planskata programa, postojnata sostojba i uvidot na lice mesto.

Vo ramkite na planskiot opfat, prostorot e angaìran za osnovnata klasa na namena: G - Proizvodstvo, distribucija i servisi, G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija.

30

Pokraj osnovnata klasa na namena G2 - Lesna i nezagaduva~ka industrija, se predviduva u~estvoto na kompatibilni klasi na namena na osnovnata klasa na namena i toa:

B1 - mali komercijalni i delovni dejnosti - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%

B2 - golemi trgovski edinici - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%

B4 - delovni prostori - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 10%

V2 - zdravstvo i socijalna za{tita - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 5%

D2 - za{titno zelenilo - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%.

D3 - sport i rekreacija - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%.

D4 - memorijalni prostori - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%.

G3 - servisi - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%.

G4 - stovari{ta - so maksimalen dozvolen procent na u~estvo vo osnovnata klasa na namena od 30%. Maksimalniot dozvolen procent na u~estvo na zbirot na

kompatabilni klasi na namena vo odnos na osnovnata klasa na namena iznesuva 49% od bruto razvienata povr{ina.

Pri ureduvaweto na prostorot vodeno e smetka za negova racionalna iskoristenost da ne se naru{at osnovnite principi na na~in na `iveewe i humanizacija na prostorot {to e postignato so dispozicija, povr{ina, katnost i visina na objektite.

Pristapot za ovaa parcela e re{en preku lokalniot pristapen pat, koj e nadvor od planskiot opfat, od jugo-zapadnata strana.

Povr{ina na grade`na parcela 16497m2

Vkupna povr{ina za gradba 10420m2

Bruto razviena povr{ina za site objekti 20840m2

Procent na izgradenost 63.0%

Koeficient na iskoristenost 1,26. Parcelacija: oformuvawe na nova G.P. 1.1 Visina na venec: kota na venec 12.00m. Maksimalnata visina na objektite se opredeluva od visinskata kota na trotoarot. Broj na katovi: P+1.

31

3. Kratok opis i obrazloènie na planskite re{enija za izgradba na komunalna i soobra}ajna infrastruktura.

3.1 Soobra}ajno povrzuvawe

Do lokalitetot ima obezbedeno pristap preku postojnite lokalni

pati{ta koi grani~at so planskiot opfat. Istite ne se tretiraat vo planskiot opfat na LUPD-to, i poradi toa e potrebno za idniot razvoj na lokalniot pat da se izraboti Proekt za infrastruktura.

Pri planirawe da se po~ituva za{titna zona na patot, soglasno Zakon

za javni pati{ta („Sl. Vesnik na RM” br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16 i 71/16).

Do lokalitetot koj e predmet na izrabotka na Lokalna urbanisti~ka planska dokumentacija se pristapuva od postoen nekategoriziran lokalen pat so promenliv soobra}aen profil od 6,0 do 14,0m.

Site elementi vo horizontala se dimenzionirani spored Zakonot za

javni pati{ta („Sl. Vesnik na RM br. 84/08, 52/09, 114/09, 124/10, 23/11, 53/11, 44/12, 168/12, 163/13, 39/14, 42/14, 166/14, 44/15, 116/15, 150/15, 31/16 i 71/16).

Pri proektiraweto na vnatre{niot soobra}aen sistem, potrebno e da se obezbedi pristap do site delovi na objektot za protivpoàrni vozila, soglasno propisite za PPZ koi se na sila, a dokolku za pristapite se koristat pe{a~kite povr{ini tie treba da se soodvetno dimenzionirani. Sekundarnata mreà na ulici }e bide predmet na razrabotka na Arhitektonsko urbanisti~ki proekt odnosno so osnovniot proekt.

Parkiraweto na motornite vozila e predvideno spored ~len 58 i 59 od

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl. Vesnik na RM” br. 142/15) {to zna~i da e vo ramkite na urbanisti~kata (grade`na) parcela i e neohodno obezbeduvawe na potreben prostor za parkirawe (garaìrawe) na soodveten broj vozila.

Potrebniot broj na praking mesta da se presmeta soglasno ~len 59 od

Pravilnikot za standardi i normativi za urbanisti~ko planirawe („Sl.

Vesnik na RM” br. 142/15, 217/15, 222/15, 228/15 35/16, 99/16, 134/16, 33/17, 142/17 i 86/18). Obezbeduvaweto na potreben broj na parking mesta e osnoven uslov za izgradba do maksimalno dozvolena visina i povr{ina za gradba.

3.2 Komunalna infrastruktura

Snabduvaweto so sanitarna voda i voda za protiv poàrna za{tita }e se vr{i preku novoplaniranata mreà za koja Op{tina Veles e dol`na da izraboti proekt za infrastruktura za priklu~ok na istata do najbliskite instalacii za vodosnabduvawe i fekalni kanalizacii.

Vodosnabduvaweto na novopredvidenite objekti se predviduva so priklu~uvawe na najbliskata vodovodna mreà so F100mm i doizgradba na sekundarna vodovodna mreà.

32

Mereweto na potro{enata voda }e se vr{i preku vodomer smesten vo vodomerna {ahta locirana vo granicite na lokacijata (na vlezot vo objektot).

Na prostorot e predvidena aproksimativna povr{ina za gradba, koja dopolnitelno treba da se razraboti so Arhitektonsko urbanisti~ki proekt, so site poodelni infrastrukturni vodovi koi }e gi snabduvaat objektite, odnosno so osnovni proekti za istite.

Odveduvaweto na fekalnite i otpadnite vodi od lokalitetot }e se prifa}aat i evakuiraat vo najbliskiot recepient odreden so proektot za infrastruktura.

Do izveduvaweto na fekalna kanalizacija, odveduvaweto na fekalnite i otpadnite vodi od objektite locirani vo granicite na planskiot opfat }e se vr{i preku fekalna kanalizacija od separaten sistem.

Kvalitetot na otpadnata voda mora da bide doveden do nivo soglasno Uredbata za kategorizacija na vodotecite, ezerata, akumulaciite i podzemnite vodi, odnosno kvalitetot na otpadnata voda ne smee da bide ponizok od kvaltitetot na recipientot.

Proekcijata na atmosferskata kanalizacija, predviduva separaten kanalizacionen sistem za odvod na atmosferski otpadni vodi, koj }e se sostoi od posebni kanali.

Atmosferskata kanalizacija }e gi evakuira otpadnite atmosferski vodi od krovnite povr{ini na objektite, od povr{inite na ulicite, zelenite povr{ini.

Vo blizina na lokacijata ima postojni elektroenergetski instalacii. Sekoja dislokacija na el.vodovi i trafostanici da bide vo koordinacija so EVN Makedonija soglasno mre`nite pravila za dislokacija i na tro{ok na baratelot.

33

4. Karakteristiki na prostorot i sega{na sostojba so ìvotnata sredina

4.1 Karakteristiki na prostorot

Veles e smesten vo centralniot del na R. Makedonija, so pozicija na 41. 43' g.{. i 21. 46' g.d., na nadmorska viso~ina od 150 do 260 metri i so povr{ina na celata vele{ka okolija od 1552 km2. Samata op{tina Veles zafa}a povr{ina od 464,5 km2. Geografskata postavenost na gradot e mnogu povolna i nudi cela niza pozitivni okolnosti. Se nao|a vo centralniot del na R. Makedonija, vo srednoto te~enie na rekata Vardar. Od site strani e zagradena so niski ridovi, koi ja odvojuvaat od Ov~e Pole na istok i od Ha{kata Kotlina na zapad. Taka, na zapad se ridovite Groot (675 m) i Bair (461 m), dodeka na istok se Sv. Ilija (565 m), Kr{la (420 m) i Barja~e (448 m). Na sever preku Taorskata klisura na rekata Vardar e povrzana so Skopskata kotlina, dodeka na jug so Vele{kata klisura e povrzana so Tikve{. Kotlinata se protega na nadmorska viso~ina od 165 m. Zafa}a povr{ina od 47 km2. Vo ju`niot del na Vele{kata Kotlina e lociran gradskiot centar Veles. Stariot del ima amfiteatralen oblik, so ku}i rasporedeni po dolinskite strani na dvata brega na Vardar, dodeka noviot del se {iri nadvor od klisurata, od desnata strana na rekata. Leì na glavnata soobra}ajnica na Balkanskiot Poluostrov po Moravsko - vardarskata dolina, a niz gradot minuva i glavnata èleznica vo R. Makedonija od koja se oddeluvaat dva kraka: edniot za isto~niot del od Makedonija ([tip i Ko~ani) i drugiot za jugozapadniot del od Makedonija (Prilep i Bitola). So toa, po Skopje, Veles e najva`niot jazol vo R. Makedonija.

4.1.1 Soobra}ajna povrzanost

Veles Pripa|a na vardarskiot region i se nao|a na glavniot koridor

sever-jug na Balkanot. Pokraj op{tinata Veles minuva glavniot avtopat E-75, koj istata ja povrzuva so site pogolemi gradovi vo Makedonija, Skopje, Kumanovo, Prilep, Bitola, [tip i drugi, kako i so gradovite vo sosednite dràvi. Vsu{nost, Veles pretstavuva edna od glavnite krstosnici vo Makedonija, kako vo patniot soobra}aj taka i vo èlezni~kiot soobra}aj. Taa pretstavuva zna~aen soobra}aen jazol kade {to se vkrstuvaat najva`nite patni i èlezni~ki soobra}ajni pravci na me|unarodniot soobra}aen koridor koj ja povrzuva Evropa so Bliskiot Istok i Severna Afrika. Poradi toa soobra}ajnata infrastruktura ima bitno zna~ewe za dolgoro~niot stopanski razvoj na op{tina Veles. Niz podra~jeto na op{tinata pominuvaat magistralni, regionalni i lokalni patni pravci. Gradot Veles i op{tinata kako celina, se povrzani so dràvnata i me|unarodnata patna mreà preku patnite pravci od me|unarodno i nacionalno zna~ewe Tabanovce - Skopje - Veles- Gevgelija i Del~evo - [tip - Veles - Gradsko - Prilep - Bitola - Mexitlija (alternativno Bitola - Struga - ]afasan).

34

Karta na pova`nite me|unarodni vrski niz Republika Makedonija

@elezni~kiot soobra}aj se odviva preku `elezni~kiot sistem na

Republika Makedonija. Niz op{tinata pominuvaat `elezni~kite pravci:

magistralnata pruga Tabanovce-Skopje-Veles-Gevgelija,

prugata Veles-Prilep-Bitola i

prugata Veles-[tip-Ko~ani. Povrzanosta na op{tina Veles so aerodromot vo Tav Skopje e preku

avtopatot E - 75.

4.1.2 Reqefni karakteristiki

Po~vite na teritorijata na op{tina Veles imaat heterogen sostav. Prostornata razmestenost na po~vite se karakterizira so ~etiri pedografski reoni:

Ramni~arskite tereni se sre}avaat vo slivot na rekata Topolka i vo Povardarieto;

Padinskite tereni se zastapeni vo Povardarieto i vo slivot na rekata Babuna;

Branovidno ridskite tereni se karakteristi~ni za slivot na Otovi~ka Reka, a delumno se prisutni vo sredniot tek na rekite Babuna i Topolka.

Planinskite tereni voglavno se nao|aat vo slivnite podra~ja na rekite Babuna i Topolka. Prvite tri reoni pripa|aat na kotlinite, a ~etvrtiot na planinskite predeli. Produktivnosta na po~vite e razli~na i zavisi od pove}e faktori, od koi pozna~ajni se: fizi~kiot i hemiskiot sostav, reqefot, stepenot na erozija, hidrografskite uslovi, klimata i dr. Najkvalitetnata bonitetna klasa na zemja e najmalku zastapena.

35

4.1.3 Geolo{ki karakteristiki

Podra~jeto na op{tinata go so~inuvaat geolo{ki formacii na aluvium koi poteknuvaat od periodot na kvarter i geolo{ki formacii na pesoci, ~akali i krilesti {krilci. Karakteristikite na terenot se prete`no stabilni so postojani fizi~ko-mehani~ki svojstva.

4.1.4 Hidrolo{ki karakteristiki

Op{tina Veles gi opfa}a podra~jata na pogolemite vodoteci Babuna, Topolka i Otovica, koi zaedni~ki pripa|aat na slivot na rekata Vardar. Godi{niot prose~en protok na Babuna iznesuva 4,65 m3/s, na Topolka 2,41 m3/s i na Otovica od 1,31 m3/s. Ostanatiot neposreden sliv vo rekata Vardar od levata strana iznesuva 1,31 m3/s, a od desnata strana 0,3 m3/s. Prose~niot godi{en protok na rekata Vardar kaj vodomernata stanica kaj gradot Veles iznesuva 83,1 m3/s. Geolo{kiot sostav, slabiot vegetaciski pokriven sloj i nepravilnoto koristewe na zemji{teto predizvikale golem del od op{tinata da bide zafaten so erozivni procesi. Vkupnata godi{na produkcija na eroziven nanos iznesuva 688.000 m3. Erozivnite procesi predizvikuvaat golema zaguba na plodno zemji{te, osiroma{uvawe na podlogata i pojava na ogoleni, suvi i nenaseleni predeli.

Reka Babuna Rekata Babuna e proglasena za karakteristi~en pejsa` od Sovetot na

op{tina Veles. Lokalitetot Pe{ti koj se nao|a na rekata Babuna e ìveali{te na beloglaviot orel koj e endemi~en vid i go nema na niedno drugo mesto na planetata, no se soo~uva so zakana od celosno istrebuvawe. Drug endemi~en vid vo regionot na op{tina Veles e i crniot {trk. Ezero Mladost

Ve{ta~kata akumulacija Ezero Mladost se nao|a severno od gradot Veles, na zemji{te koe e vo sopstvenost na Republika Makedonija. Soobra}ajniot pristap e preku asfaltiran lokalen pat od pravec na Veles koj odi po bregot na ezeroto, minuva niz branata i prodolùva do avtopatot Skopje-Veles. Vo ramkite na lokalitetot postoi asfaltiran pat koj go povrzuva lokalniot pat so kompleksot na moteli.

Urbanoto planirawe na ezeroto opfa}a: satelitska naselba za domuvawe, komercijalni sodrìni, ugostitelstvo i zona za sport i rekreacija. Sistemite za vodosnabduvawe koristat vodi od glavnite vodoteci, odnosno od rekite Vardar, Babuna i Topolka, od Ezeroto Mladost, kako i vodi od podzemni izvori{ta i ~e{mi. So zavr{uvaweto na branata Lisi~e se nadmina problemot za vodosnabduvawe na op{tinata.

36

4.1.5 Stopanstvo

Spored raspolo`livite podatoci, vo industrijata na op{tina Veles se zastapeni devet industriski granki, odnosno:

oboena metalurgija,

hemiska industrija,

industrija na keramika i porcelan,

tekstilna industrija,

koàrska industrija,

metaloprerabotuva~ka i elektro industrija (industrija na trajni potro{uva~ki dobra),

tutunska industrija,

industrija na grade`ni materijali i prehranbena industrija.

4.1.6 Klimatski i mikroklimatski karakterisitki

Otvorenosta na op{tinata kon sever i ~estite prodori na studeni kontinentalni vozdu{ni masi vo zimskiot del od godinata uslovuvaat pojava na niski temperaturi na vozduhot i vladeewe na kontinentalna klima so prose~na godi{na temperatura od 12 do 15°C.

Prose~noto godi{no koli~estvo na vrneì iznesuva 477 mm. Vo tekot na godinata vrneìte najmnogu se zastapeni vo mesec noemvri, a najmalku vo mesec avgust i toa so 61,4 odnosno 24,7 mm prose~en atmosferski talog.

Godi{nata prose~na relativna vla`nost iznesuva 70%, pri {to najvisoka e vo zimskite meseci so prosek od 86%, a najniska vo letnite meseci so prosek od 55%.

Klimatski tipovi

37

4.1.7 Koristewe i za{tita na zemjodelskoto zemji{te

Za~uvuvaweto, za{titata i racionalnoto koristewe na zemjodelskoto zemji{te e osnovna planska opredelba i glaven preduslov za efikasno ostvaruvawe na proizvodnite i drugite funkcii na zemjodelstvoto, a konfliktnite situacii, koi }e proizleguvaat od razvojot na drugite stopanski i op{testveni aktivnosti, }e se re{avaat vrz osnova na kriteriumi za globalna op{testveno ekonomska racionalnost i opravdanost.

Za optimalno iskoristuvawe na ekolo{kite i drugi uslovi so Prostorniot plan na R. Makedonija do 2020 godina, se predlaga da se koristi reonizacija, spored koja Republika Makedonija e podelena vo 6 zemjodelsko-stopanski reoni i 54 mikroreoni.

4.1.8 Naselenie

Spored statisti~kite podatoci od Popisot vo 2002 godina, po novata

teritorijalna podelba, op{tina Veles broi 55108 ìteli. Spored Popisot od 2002 godina, vo op{tina Veles ima vkupno 16959

doma}instva, vkupniot broj na stanovi e 20717, a prose~nata golemina na semejstvo iznesuva 3,25 ~lena i beleì trend na opa|awe. Statisti~kite podatoci kaùvaat deka vo Veles vo 2002 godina ìveele vkupno 44820 ìteli na vozrast od 15 i pove}e godini, od koi ekonomski aktivni se 24248, a neaktivni 20572 gra|ani. Vo op{tinata ima vkupno 16688 nevraboteni lica, od koi 12053 se od grad, a 4635 od selo (podatocite se od Agencija za vrabotuvawe na RM, sostojba na 31.05.2005 godina).

Soglasno procenite na naselenieto na 31.12.2013 godina, spored polot i vozrasta, po op{tini i po statisti~ki regioni, se procenuva deka 27561 se maì i 27241 èni. roizlegoa tri op{tini: op{

4.1.9 Prirodno i kulturno nasledstvo

Od oblasta na za{tita na prirodata (prirodno nasledstvo i biolo{kata i predelskata raznovidnost), urbanisti~kite planovi i proekti treba da se usoglasat so Prostorniot plan na Republikata na toj na~in {to, vrz osnova na reìmot za za{tita, }e se organizira raspored na aktivnosti i izgradba na objekti koi }e se usoglasat so barawata koi gi postavuva odr`livoto koristewe na prirodata i sovremeniot tretman na za{tita.

Posebno vnimanie pri za{titata na prirodata, treba da se obrne na na~inot, vidot i obemot na izgradbata {to se predviduva vo za{titenite prostori za da se odbegnat ili da se nadminat sudirite i koliziite so inkompatibilnite funkcii. Za taa cel e neophodno po~ituvawe na slednite principi:

optimalna za{tita na prostorite so isklu~itelna vrednost;

38

optimalna za{tita na proizvodnite prirodni potencijali i unapreduvawe na priodnite bogatstva;

za~uvuvawe na dominantnite karakteristiki na postojanata sostojba;

racionalna izgradba na infrastrukturata;

koncentracija i ograni~uvawe na izgradbata;

optimalna izgradba na rekreativnata infrastruktura;

pravilen izbor na soodvetna lokacija. Na podra~jeto na katastarskata op{tina Orizari, koe e predmet na

analiza ima evidentirani nedvi`ni spomenici na kulturata (Eksperten elaborat):

1. Arheolo{ki lokalitet Porcelanova, Dolno Orizari, èlezno vreme

2. Arheolo{ki lokalitet Svilara, Dolno Orizari, èlezno vreme 3. Crkva Sv. Ilija , Gorno Orizari, 19 vek. Vo Arheolo{kata karta na Republika Makedonija, koja gi prou~uva

predistoriskite i istoriskite sloevi na ~ovekovata egzistencija, od najstarite vremiwa do docniot sreden vek, na analiziranoto podra~je na katastarskata op{tina, evidentirani se slednite lokaliteti:

KO Orizari: Porcelanova, naselba i nekropola od rimsko vreme. Svilara, nekropola od èlezno vreme.

4.2 Opis na sega{nata sostojba so ìvotnata sredina vo planskiot opfat

Osnoven preduslov za identifikacija na problemite so ìvotnata

sredina i postavuvawe na strate{ki celi za nadminuvawe i unapreduvawe na istite e identifikacijata i ocenata na sega{nata sostojba so mediumi na ìvotnata sredina (vozduh, voda, otpad, po~va, biodiverzitet, bu~ava), kako i so koristeweto na zemji{teto i prirodnite resursi vo op{tinata.

So ogled na toa {to vo planiraniot prostor do sega ne se vr{eni merewa, sledewa i istraùvawa na osnovnite vitalni komponenti vozduhot, vodata, tloto, bu~avata i tvrdiot otpadok, poremetuvawata vo ekosistemot vo celost ne moàt da se otkrijat, a ocenkata za sostojbite proizleguva isklu~ivo od dejstuvaweto na ~ovekot i negovite aktivnosti vo ovoj prostor.

Kvalitet na vozduhot Soglasno Direktivite na Evropskata Unija, zagaduvaweto e

neposredno ili posredno vnesuvawe, kako rezultat na ~ovekovite dejstvija, na materii, vibracii, toplina ili bu~ava vo vozduhot, vodata ili vo po~vata, koi {to moàt da bidat {tetni po ~ovekovoto zdravje ili po kvalitetot na ìvotnata sredina, od koi {to moè da proizleze {teta po materijalniot imot ili koi {to gi naru{uvaat ili vlijaat vrz prirodnite ubavini i drugite legitimni na~ini na koristewe na ìvotnata sredina.

39

Kvalitetot na vozduhot e eden od pova`nite ~initeli na koi treba da se vnimava pri planirawe na prostorot zaradi spre~uvawe na degradacija na istiot so implementacija na planskiot dokument.

Kvalitetot na vozduhot vo Veles kontinuirano go sledi Republi~kiot hidrometeorolo{ki zavod na RM, a povremeno i Zavodot za zdravstvena za{tita pri lokalniot Medicinski Centar. Kvalitetot na vozduhot najmnogu go naru{uva aerozagaduvaweto so gasovi, pra{ina i drugi materii vo koli~estva i koncentracii koi {tetno vlijaat vrz zdravjeto na lu|eto, ekosistemot i prirodnite i sozdadenite vrednosti. Zagaduvaweto na vozduhot e rezultat na golema koncentracija na industrija i naselenie vo relativno mal prostor koja postojano generira visoka emisija na pove}e polutanti vo tekot na godinata. Vo poslednite 20-tina godini emisijata na sulfur dioksid, na olovo i na cvrsti ~esti~ki vo vozduhot e zna~itelno zgolemena, {to e rezultat na aktivirawe na soodvetni industriski kapaciteti i na zgolemen avtomobilski soobra}aj, a osobeno na teretni vozila. Na zagaduvaweto na vozduhot mnogu vlijae i topografijata na terenot, visinata na industriskite oxaci i atmosferskite uslovi. Najkriti~no aerozagaduvawe e vo uslovi na otsustvo na horizontalno i vvertikalno struewe na vozduhot, osobeno koga e prosledeno so temperaturni inverzii.

Za namaluvawe na zagaduvaweto se prepora~uva:

koristewe na primarni i sekundarni surovini so minimalna sodrìna na toksi~ni elementi;

izgradba na zaobikolni soobra}ajnici i terminal za tovarni vozila;

maksimalno koristewe na èlezni~kiot soobra}aj za transport na surovini i proizvodi za lokalnite industriski kapaciteti;

voveduvawe na gas za zagrevawe na industriski postrojki i domovi.

Voda

Kolku vodite vo odreden prostor moè da se smetaat za voden resurs zavisi od mo`nosta za nivno iskoristuvawe, odnosno od mo`nosta za realizirawe na vodostopanski re{enija so koi vodite }e se iskoristat za pokrivawe na potrebite od voda za naselenieto, zemjodelstvoto, industrijata i za{titata na ìviot svet. Vodata kako resurs ja ima mnogu pomalku od prisutnite vodi {to treba da se ima sekoga{ vo predvid pri planiraweto za nejzino iskoristuvawe.

Za podmiruvawe na potrebite na voda najzna~ajni se povr{inskite vodi, bidej}i tie se najrasprostraneti, najbliski se do mestata na ~ovekovata aktivnost, obezbeduvaat ìvot i razvoj na ekosistemot.

Izda{nosta na podzemnite vodi zavisi od klimatskite, morfolo{kite i hidrogeolo{kite karakteristiki na prostorot. Ovie vodi poradi posebniot kvalitet se zna~ajni i moè da bidat korisni za pokrivawe na potrebite od voda.

Op{tina Veles ima seriozni problemi pri obezbeduvawe voda za naselenieto i zemjodelskite stopanstva i sto~nite farmi. Sistemite za

40

vodosnabduvawe koristat vodi od glavnite vodoteci-rekite Vardar, Babuna i Topolka, od ezeroto Mladost, kako i vodi od podzemni izvori{ta i ~e{mi.

Za re{avawe na problemot so vodosnabduvaweto potrebno e:

sanirawe na postoe~kata razvodna mreà, obezbeduvawe na rezervoarski prostor za visokite zoni na gradot;

obezbeduvawe po{iroka za{titna zona na reni-bunarite i asanacija na prirodnite ~e{mi vo gradot i okolinata;

asanacija i vospostavuvawe redovna kontinuirana dezinfekcija so hlorirawe na selskite vodovodi. Za re{avawe na problemite na zagaduvawe na rekata Vardar,

navodnuvanite zemjodelski povr{ini i podzmenite vodi se prepora~uva:

maksimalno da se ograni~i ili potpolno da se stopira ispu{taweto na otpadnite vodi od industriskite kapaciteti;

da se realizira izgradba na pre~istitelni stanici za otpadni vodi od stopanskite objekti;

da se rekonstruira kanalizacioniot istem i da se izgradi pre~istitelna stanica za komunalnite otpadni vodi.

Otpad Komunalen otpad pretstavuva sekakov vid na otpad {to se producira od doma}instvata, javnite i ekonomskite ustanovi, pretprijatija i instituciite na edna urbana sredina. Otpadot {to se producira od industrijata, zemjodelieto i rudarstvoto, kako i patogenite ostatoci od izumreni ìvotni ne spa|aat vo ovoj vid na otpad.

Vo minatoto, otpadot {to go sozdaval ~ovekot od zadovoluvaweto na svoite ìvotni potrebi bil vo koli~ini i oblik {to prirodata bila sposobna sama da go razgradi do oblik na izvorna materija, so {to se vospostavila ramnoteà pome|u ~ovekot i negovata okolina. Me|utoa, vo ponovo vreme na intenziven industrisko tehnolo{ki razvoj od edna strana i demografskata eksplozija i pregolema gustina vo naselenost od druga, svedoci sme na superprodukcija na cvrst otpad vo koli~ini i oblik koj prirodata nemoè samostojno da go razgradi so {to se naru{uva ramnoteàta pome|u ~ovekot i negovata ìvotna okolina. Cvrstiot otpad se pove}e gi osvojuva zemjenite povr{ini, ja zagaduva po~vata, vozduhot i povr{inskite i podzemnite vodi.

Sobiraweto, transportiraweto i otstranuvaweto na otpadot vo gradot Veles, vo prigradskite naselbi Durutovec i Prevalec i vo del od ruralnite naselbi na op{tina Veles (Gorno Orizari, Ba{ino Selo i ôlo{evo) se sproveduva od strana na JKP Derven, dodeka vo ostanatiot del od ruralnite sredini seu{te ne se sproveduva ovaa usluga.

Komunalnite otpadoci koi se sobiraat od doma}instvata i od javnite gradski prostori se nosat na gradskata deponija. Deponijata e locirana na leviot breg na rekata Vardar, okolu 6 km severoisto~no od gradot, vo blizina na magistralniot pat za [tip. Geolo{kiot sostav na terenot na

41

deponijata e slabovodopropusliv i ne dozvoluva formirawe na pozna~ajni podzemni izdani.

Za re{avawe na problemite so komunalniot otpad treba da se zasnovuvana voveduvawe sovremen na~in na upravuvawe {to opfa}a selektivno sobirawe, transportirawe, reciklirawe na otpadniot materijal.

Rastitelen i ìvotinski svet (flora i fauna)

Op{tina Veles poseduva bogata fauna i flora. Prisutna e zna~ajna bioraznovidnost, koja osobeno se karakterizira so nekolku specifi~ni rastitelni zaednici. Posebna bioraznovidnost ima vo podra~jeto na Taorskata Klisura i klisurata na rekata P~iwa, kade se sre}avaat karakteristi~ni refugijalni {umski zaednici. Na teritorijata na op{tinata ima nekolku ornitolo{ki lokaliteti od me|unarodno zna~ewe. Toa se klisurite na rekite Babuna i Topolka, kako i mesnosta Crn Kamen, so vkupna povr{ina od 2500 do 3000 ha. Za{titata na bioraznovidnosta i na biolo{kite resursi, kako i na spomenicite na prirodata e oceneto deka e neophodna vo site sferi na ~ovekovoto zdravje. Istata ovozmoùva podobruvawe na kvalitetot na ìveewe, a voedno sozdava uslovi za opstojuvawe na mnogu ìvotinski grupi, koi se od neprocenliva va`nost za normalna i tekovna biolo{ka za{tita na zemjodelskite kulturi i {umski drvja od prenamnoèni grupi na insekti. Adekvatnata bioraznovidnost ovozmoùva pobrzo i poefikasno razgraduvawe na {umskata prostirka, a so toa i obnovuvawe i normalno egzistirawe na {umite.

Bu~ava

Problemot na bu~ava na podra~jeto na gradot Veles dosega ne e analiziran i istraùvan. Vo ovoj region izvorite na sozdavawe na bu~ava ne se od takov vid da ovoj problem vo ìvotnata sredina pretstavuva zna~itelna zakana za zdravjeto na lu|eto.

Bu~avata proizleguva od urbanite aktivnosti i toa: - Soobra}aj; - Proizvodni i delovni procesi; - Bu~ava od enterierno poteklo (stambeni zgradi, trgovsko delovni

centri i sl).

4.3. Sega{ni problemi so ìvotnata sredina vo i okolu planskiot opfat

Problemite so ìvotnata sredina vo op{tina Veles i predmetniot

opfat, bea identifikuvani preku analiza na postoe~kata sostojba so ìvotnata sredina kade se evidentirani klu~nite problemi i predloèni se merki vo oblik na Akcionen plan za nivno nadminuvawe.

42

Najosetlivi elementi na ìvotnata sredina vo predmetniot opfat (Elementi na SO@S)

Vodi Vozduh Otpad Klimatski Naselenie Materijalni

faktori dobra

Elementi na SO@S

Problemite so generirawe na otpadot se razgleduvaat kako vlijanie vrz povr{inskite i podzemnite vodi, vlijanie na zagaduvaweto na po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i po~vite i indirektno kako vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot i sozdavaweto na stakleni~ki gasovi (klimatski promeni).

Vrz osnova na evidentirawe na najosetlivite elementi na ìvotnata sredina vo planskiot opfat koi se narekuvaat i elementi na Strategiska ocena na ìvotnata sredina (Elementi na SO@S) se vospostavuvaat celi na strategiska ocena na ìvotna sredina (Celi na SO@S) i se definirani mo`ni indikatori za sekoja cel.

Vo procesot na Strategiska ocena na vlijanie na planskiot dokument vrz ìvotnata sredina va`no e da se vidi kako, na koj na~in, so koja ja~ina i intenzitet celite na planskiot dokument vlijaat vrz celite na SO@S so cel da se predvidat merki za spre~uvawe na vlijanijata i da se predloì soodveten plan za monitoring na indikatorite za sekoja cel na SO@S. Na slednata tabela se prikaàni sega{nite problemi so elementite na ìvotnata sredina:

Elementi na Strategiskata Problem Relevantno opften

ocena na ìvotna sredina problem

Vozduh Naru{en kvalitet na vozduhot od zgolemen soobra}aj h

Nemawe kvalitetna medicinska baza na podatoci vo odnos na zaboluvawata predizvikani od zagaduvaweto na vozduhot h

Voda Nekontrolirano tro{ewe na pitka voda h

Necelosen monitoring za kvalitetot i kvantitetot na povr{inskite, podzemnite i otpadnite vodi h

Otpad Postoewe na divi deponii h

Nepostoewe deponija za otpad {teten po zdravjeto na lu|eto h

Po~va Zagaduvawe na po~vata (osobeno vo industriskata zona na op{tinata) h

Divi deponii na teritorijata h

Predel Uzurpacija i degradacija na prostorot h

Nedovolna zastapenost na parkovi i zeleni povr{ini h

Naselenie Niska ekolo{ka svest kaj gra|anite vo op{tinata h

Nevrabotenost h

Klimatski faktori Koristewe na jaglen i nafta za zatopluvawe h

43

Nepostoewe strategija za iskoristuvawe na alternativni izvori na energija h

Materijalni dobra Postoewe na bespravni gradbi h

Sega{nite problemi so elementite na `ivotnata sredina

44

5. Sostojba bez implementacija na planskiot dokument

Pri realizacija na planskiot dokument za LUPD za izgradba na

objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles se razgleduva opcijata bez da se sprovede planska aktivnost, odnosno rabotite da ostanat vo prvobitnata polo`ba.

Vo konkretniov slu~aj dokolku ovoj plan ne se sprovede, se o~ekuvaat slednive posledici:

Pojava na nekompatibilni dejnosti;

Zemji{teto i ponatamu }e ostane zemji{te so pomala ekonomska vrednost;

Ograni~en razvoj na op{tinata;

Nekontrolirana izgradba na bespravni objekti;

Naru{uvawe na kvalitetot na mediumite vo `ivotnata sredina preku intenzivno zagaduvawe so otpadni materii (cvrst, komunalen i drugi vidovi otpad) i sozadvawe na divi deponii;

Intenzivno zagaduvawe na podzemnite vodi i po~vata;

Namaleni prihodi vo op{tinskiot buxet;

Otsustvo na finansiski investirawa {to bi se dovelo do slab ekonomski razvoj na stopanstvoto;

Porast na migracija kon porazvienite centri;

Namalen `ivoten standard;

Nerealizacijata na planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta od idni potencijalni investicii za ekonomski-odr`liv razvoj. Dokolku ne se realiziraat predvidenite re{enija vo ramki na

planskiot opfat }e se ispu{ti mo`nosta za ekonomski-odr`liv razvoj.

45

6. Alternativi i ~initeli za izbor na alternativa

Realizacijata na LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles e od osobeno zna~ewe za realizirawe namenski sodrìni i funkcionalna operacionalizacija za razvoj na planskiot opfat, op{tinata i dràvata.

Od osobeno zna~ewe za izgotvuvawe na Strategiskata ocena, a voedno i standardna postapka e da se izanalizira varijantata, odnosno opcijata od nesproveduvawe na planskoto re{enie so {to sostojbata bi ostanala vo prvobitnata sostojba. Vo toj slu~aj se o~ekuva deka fakti~kata sostojba na terenot voop{to nema da se promeni i ekonomskata pasivnost }e prodolì.

Ovie aspekti se zemaat so cel da se iznajde najpovolnoto re{enie koe }e pridonese za za{titata na ìvotnata sredina i zdravjeto na ~ovekot.

Vo slu~aj na nerealizirawe na planskiot opfat se o~ekuva da:

Socijalno-ekonomskiot status na naselenieto }e inicira pogolema stagnacija;

Prodolùvawe na trendot migracija;

Nevrabotenosta nema da se namali;

Namaluvawe na vrednosta na zemji{teto;

Uzurpacija na prostorot so divogradbi i drugi neplanski i nekompatibilni sodrìni;

Neplansko i neorganizirano ureduvawe na prostorot so {to negativno }e se odrazi vrz mediumite vo ìvotnata sredina;

Iskoristuvawe na slobodni povr{ini so nelegalni gradbi. So realizirawe na planskiot opfat se o~ekuvaat nekolku pozitivni

aspekti: - Povolna geografska polo`ba; - Dobri mikroklimatski uslovi; - Odli~na dispozicija vo odnos na soobra}ajnata povrzanost; - Zajaknuvawe na mo`nostite za odr`liv ekonomski i socijalen

razvoj na regionot; - Zapirawe na ekonomskata migracija; - Razvoj na lokalnata samouprava preku pla}awe na danoci,

komunalii i drugi dava~ki; - Zgolemuvawe na vrednosta na zemji{teto; - So predvidenata sodrìna }e ovozmoì ostvaruvawe na

funkcii so direktni ili indirektni ekonomski efekti. So primena na prethodnite kriteriumi se ovozmoùva lokacijata da

prerasne kako edinstvena prostorna i funkcionalna celina koja }e dade golem doprinos za razvojot na lokalnata i nacionalna ekonomija, istovremeno imaj}i go za cel i animiraweto na interesot kaj stranskite investitori za realizacija na predloènite programi za investirawe vo dravata kako orientacija vo aktuelnite ekonomski tendencii.

46

7. Pretpostaveni vlijanija vrz mediumite na ìvotnata sredina

Pojavite koi kako pretpostavka moè da se javat od implementacijata

na LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles moè da se analiziraat od negativen i pozitiven aspekt. Izve{tajot za Strategiska ocena gi zema vo predvid vlijanijata vrz site mediumi na ìvotnata sredina, biolo{kata raznovidnost, prirodata, predelot, kulturnoto nasledstvo, lu|eto kako i vlijanijata vrz socio-ekonomskite mo`nosti vo op{tina Veles.

Izve{tajot za strategiska ocena na ìvotnata sredina ne gi analizira poedine~nite razvojni proekti, tuku vlijanijata vrz mediumite na ìvotnata sredina od globalen aspekt. Zna~i, so izve{tajot se pravi samo procenka na mo`nite vlijanija vrz ìvotnata sredina, dodeka vo podocne`nite fazi, preku Studiite za ocena na vlijanie vrz ìvotnata sredina ili Elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska na osnova na ukaànite rizici se pravat detalni analizi i preporaki.

Soglasno Zakonot za ìvotna sredina i Uredbata za opredeluvawe na kriteriumite vrz osnova na koi se utvrduva potrebata za sproveduvawe na postapkata za ocenka na vlijanijata vrz ìvotnata potrebno e da se utvrdi potreba za sproveduvawe na postapka za ocenka na vlijanieto na proektot vrz ìvotnata sredina. Potrebata od ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina ja donesuva Organot na dràvnata uprava nadleèn za rabotite od oblasta na ìvotnata sredina. Soglasno Zakonot za ìvotna sredina, kako i Zakonot za za{tita na prirodata, pravnite ili fizi~kite lica koi vr{at dejnosti ili aktivnosti koi ne spa|aat vo proektite za koi se sproveduva postapka za ocena na vlijanieto vrz ìvotnata sredina se dol`ni da izgotvat Elaborat za za{tita na ìvotnata sredina, so cel da se oceni vlijanieto na dejnostite ili aktivnostite vrz ìvotnata sredina, pred da zapo~nat so sproveduvawe na proektot i istiot da go dostavat do organot nadleèn za odobruvawe na sproveduvaweto na proektot.

Vlijanie vrz demografskiot faktor

Realizacijata na planot }e pretstavuva pozitiven stimul za demografskiot razvoj. Isto taka, }e ima pozitivni vlijanija na dolgoro~na osnova i na zgolemuvawe na natalitetot, kako u{te eden pozitiven element na demografskiot razvoj. Ova od pri~ina {to investicionite vloùvawa za realizacija na ovaa planska sodrìna }e zna~i otvorawe na novi rabotni mesta i zgolemuvawe na ìvotniot standard i kvalitetot na ìveewe.

47

Vlijanie vrz ~ovekovoto zdravje

Zaradi namenata na objektot predviden nadvor od zonata na domuvawe i individualnite stambeni objekti ne se o~ekuva istiot da predizvika negativni vlijanija vrz zdravjeto na lokalnoto naselenie. Emisijata na pra{ina i izduvni gasovi od motornite vozila i te{kata mehanizacija }e se poka~at vo vreme na izveduvawe na grade`ni aktivnosti.

Obezbeduvaweto na parkovsko i za{titno zelenilo i ostanato hortikulturno ureduvawe na prostorot }e bide vo funkcija na podobruvawe na zdravjeto na lu|eto {to e opfateno i so planskata sodrìna vo planskiot opfat kade }e se implementira planot.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz ~ovekovoto zdravje }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz socio-ekonomskata sostojba

Implementacijata na planskite re{enija definirani so ovoj plan }e ima pozitivno vlijanie vrz socio-ekonomskiot razvoj na op{tinata, otvarawe na novi rabotni mesta, zgolemuvawe na stapkata na ekonomski rast, stimulirawe na razvojot na ostanatite dejnosti, proektiraweto, komunalnite dejnosti, grade`ni{tvoto, trgovijata, podobruvawe na na~inot na ìvot, zgolemuvawe na prihodite na lokalnata samouprava, podobruvawe na komunalnata infrastruktura i uredenost na prostorot i sl.

Vlijanie vrz kvalitetot na ambientniot vozduh

Odredeni kratkoro~ni vlijanija vrz kvalitetot na vozduhot se o~ekuvaat vo vreme na gradba-izvedbata na zemjeni i grade`ni raboti pri {to se o~ekuva pojava na pra{ina, kako fugitivna emisija na najsitni ~esti~ki na pra{ina i pesok.

Vo vreme na grade`nata faza treba da se o~ekuvaat, pred se:

Povremeno zagaduvawe na vozduhot od mestata na izvedba na grade`nite aktivnosti, od grade`nite materijali koi }e se koristat i od vidot na transportot na grade`nite materijali;

Celata grade`na mehanizacija za vreme na podgotovkata na terenot }e ima negativno vlijanie vrz kvalitetot na vozduhot;

Glaven zagaduva~ na vozduhot za vreme na grade`nite aktivnosti }e bide pra{inata predizvikana od kopawe, nabivawe na tloto, odnosno zemjenite raboti. Eventualnite vlijanija od ovoj vid }e bidat detalno analizirani pri

izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina od site aspekti na ìvotnata

48

sredina, {to e i zakonska obvrska, koja treba da se realizira vo fazata na dobivawe na odobrenieto za gradba.

Vlijanie vrz klimatski promeni

So ogled na lokacijata na koja se predviduva realizacijata na ovaa planska sodrìna ne se o~ekuva deka }e ima klimatski promeni.

Postoi opcija od iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija, solarnata energija kako energetski resurs koi bi gi koristel objektot.

Vlijanie predizvikano od zgolemena bu~ava

Vo faza na implementacija na planiranite aktivnosti za infrastrukturno opremuvawe na planskiot opfat i izgradba na infrastrukturnata mreà treba da se o~ekuva zgolemena bu~ava. So ogled na mestopolo`bata na planskiot opfat, nadvor od naseleno mesto se smeta deka bu~avata }e bide zanemarliva.

Dokolku pri implementacija na planskiot opfat se primenat merkite definirani soglasno Strategiskata ocena na vlijanijata vrz ìvotnata sredina od sekoja posebna aktivnost }e se namalat o~ekuvanite efekti od zgolemena bu~ava i }e se svedat na dozvolenite nivoa, vo soglasnost so Zakonot za bu~ava.

Vlijanie od vibracii

Pri izvedba na grade`nite aktivnosti moè da se o~ekuvaat

vibracii, no toa }e bidat so so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kvalitetot na vodite

Ako nepravilno se upravuva so otpadnite vodi moè negativno da vlijaat vrz povr{inskite i podzemnite vodi i da go zagrozat kvalitetot na okolnoto zemji{te. Planskite re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà i odveduvaweto na fekalnite i atmosferskite vodi od objektot nema da dozvolat istite nekontrolirano da se ispu{taat. Snabduvaweto so sanitarna voda i voda za protiv poàrna za{tita }e se vr{i preku novoplaniranata mreà za koja Op{tina Veles e dol`na da izraboti proekt za infrastruktura za priklu~ok na istata do najbliskite instalacii za vodosnabduvawe i fekalni kanalizacii.

Vodosnabduvaweto na novopredvidenite objekti se predviduva so priklu~uvawe na najbliskata vodovodna mreà so F100mm i doizgradba na sekundarna vodovodna mre`

Odveduvaweto na fekalnite i otpadnite vodi od lokalitetot }e se prifa}aat i evakuiraat vo najbliskiot recepient odreden so proektot za infrastruktura.

49

Do izveduvaweto na fekalna kanalizacija, odveduvaweto na fekalnite i otpadnite vodi od objektite locirani vo granicite na planskiot opfat }e se vr{i preku fekalna kanalizacija od separaten sistem.

Naru{uvaweto na kvalitetot na vodite moè da bide rezultat od nepravilno upravuvawe so otpadot. Vlijanijata vrz vodite vo operativnata faza se ocenuvaat kako mo`ni negativni vlijanija.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz kvalitetot na vodite }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska i vo taa nasoka }e se predvidat posebni merki soglasno zakonskata regulativa.

Vlijanie vrz po~vata

So implementacija na ovoj plan }e se ostvari racionalno koristewe na zemji{teto, odnosno celokupnata povr{ina }e se osmisli so namenska sodrìna koja }e rezultira so ve}e spomenatite pridobivki. Eventualnite vlijanija vrz po~vata moè da proizlezat od nesoodvetno upravuvawe so sanitarnite vodi, generiraniot otpad, izduvnite gasovi od prevoznite sredstva i sl.

Zna~ajni vlijanija vrz po~vata ne se o~ekuvaat, bidej}i vo Planot za izgradba }e se predvidat merki i re{enija za komunalnata infrastrukturna mreà, upravuvawe so otpadnite vodi i otpadot koj }e se generira vo objektot. Indirektno, negativno vlijanie na po~vata kako rezultat na izduvnite gasovi od vozilata i emisiite od planiraniot opfat vo planskiot opfat se procenuvaat kako ne mnogu zna~ajni so ogled na predvidenite za{titni zeleni zoni i prirodata na predvideniot objekt.

Pocelosna analiza od site aspekti na eventualnite vlijanija vrz po~vata }e bidat predmet na posebni studii ili elaborati soglasno Zakonot.

Vlijanie vrz predelot

Pri izgradba na objektot i infrastrukturata moè da se predizvikaat negativni vlijanija vrz predelot kako rezultat na iskopuvaweto na zemji{teto i deponiraweto na vi{okot zemja na nesoodvetni lokacii. Vakvite vlijanija se o~ekuva da se tretiraat kako negativni vlijanija so ograni~en intenzitet i vremetraewe.

Vlijanie vrz kulturnoto nasledstvo

Kulturnoto nasledstvo na regionot e simbioza na neprocenlivi materijalni i duhovni vrednosti vo edna urbanisti~ko-arhitektonska celina so~inuvaj}i neraskinlivo edinstvo na tradicionalni i umetni~ki

50

vrednosti i knièvni, dokumentacioni fondovi, po~nuvaj}i od praistorijata do denes.

Spored Zakonot, dokolku se pojavi nekoe arheolo{ko nao|ali{te }e se postapi soglasno odredbite od ~len 65 od Zakonot za za{tita na kulturnoto nasledstvo.

Vlijanie vrz biodiverzitetot (flora i fauna)

Golem broj na aktivnosti koi bi se odvivale so realizacijata na planskiot opfat moè da predizvikaat naru{uvawe na biolo{kata ramnoteà vo oblastite kade {to tie se odvivaat i da imaat direktno ili indirektno vlijanija vrz objektite i podra~jata za{titeni ili predloèni za za{tita kako prirodno nasledstvo. Potencijalni vlijanija moàt da se javat kako rezultat na prekumernata urbanizacija, lo{ata komunalna infrastruktura, nesoodvetnoto deponirawe na otpadni materii i sl.

Podetalna analiza od eventualnite vlijanija vrz florata i faunata }e se razgledaat vo ponatamo{nite fazi preku izrabotkata na studiite za Ocenka za vlijanieto na ìvotnata sredina ili elaboratite za za{tita na ìvotnata sredina {to se zakonska obvrska.

Vlijanie vrz materijalnite dobra

Implementacijata na LUPD za izgradba na objekti so namena G2-Lesna i nezagaduva~ka industrija, na KP 1879, KP 1880 i KP 1881/1, KO Orizari-vgr, op{tina Veles }e ja zgolemi ekonomskata vrednost na zemji{teto vo regionot.

Vlijanie po odnos na generirawe na otpad

Pri realizacijata na planiranata investicija vo planskiot opfat za

o~ekuvawe e generirawe na gradeèn i zemjen otpad i toa pri izveduvaweto na dovod na elektri~na energija, kanalizaciona mreà i vodosnabduvawe. So planskiot dokument treba da bide predvideno otpadot pri gradbata da se sobira i prevzema od strana na javnoto komunalno pretprijatie ili drug praven subjekt.

Primarnata selekcija na otpadot treba da se predvidi kako kontinuirana aktivnost.

Ova }e bide predmet vo ponatamo{nite fazi i prevzemawe na soodvetni merki preku izrabotka na studii ili elaborati za za{tita na ìvotnata sredina.

Vlijanie od nesre}i i havarii

Mo`ni nesre}i i havarii koi bi nastanale od implementacijata na ovoj planski opfat e pojava na poàr, elementarni nepogodi i drugi

51

havarii. Vo planskiot opfat se razraboteni merki za za{tita na ~ovekot, materijalnite dobra i ìvotnata sredina od prirodnite katastrofi.

Za uspe{no funkcionirawe na za{titata od nesre}i i havarii predvideni se merki za za{tita od poàri, odnosno site objekti se locirani taka da se pristapni za poàrnite vozila, a {irinata na pristapot da ovozmoùva lesna podgotovka i stavawe vo dejstvo na potrebnata oprema za borba protiv poàrot i spasuvawe na lu|eto. Ivi~nicite na pristapniot pat mora da bidat zakoseni poradi lesen pristap na poàrnite vozila do objektot.

Planiraweto i izrabotkata na tehni~kata dokumentacija treba da e vo soglasnost so zakonot za za{tita na poàr.

Detalnata analiza na ovie vlijanija }e bide so studiite ili elaboratite soglasno Zakonot i se obvrska da se izgotvat vo podocne`nite fazi na realizacija na objektot.

52

8. Merki za za{tita, namaluvawe i neutralizirawe na zna~ajnite vlijanija vrz ìvotnata sredina od

implementacija na planskiot dokument

Za{titata i unapreduvaweto na ìvotnata sredina e temelna vrednost na Ustavot na Republika Makedonija (~len 8) i e regulirana so Zakonot za ìvotna sredina, kako i ostanatite zakoni i podzakonski akti koi se navedeni vo ovoj Izve{taj. Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan na Republika Makedonija, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorski studii za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so

implementacijata na planskata dokumentacija, a koi e potrebno da se ispo~ituvaat vo tekot na podgotovkata na planskata dokumentacija.

Ovoj Izve{taj, koj se bazira na relevantnite podatoci od Prostorniot plan, Nacionalniot Ekolo{ki Akcionen Plan, sektorskite studii, za odredeni oblasti, kako i podatoci utvrdeni na samiot lokalitet, predviduva i merki za za{tita na ìvotnata sredina od vlijanijata koi se o~ekuvaat so implementacijata na pl

Documents

IZVE[TAJ ZA STRATEGISKA OCENA NA @IVOTNATA SREDINA · 2020. 9. 15. · izve[taj za strategiska ocena na @ivotnata sredina za lupd za izgradba na objekti so namena g2-lesna i nezagaduva^ka