Embed Size (px)
Citation preview
2
KDAJ? KAJ? KDO?
2
julij-avgust 200525. junij -3. julij Te~aj orientacije in topografije znanje.rutka.net8. -13. julij Te~aj bivanja v naravi in pionirstva znanje.rutka.net29. julij - 10. avgust Eurojam (Anglija) www.eurojamlive.org30. julij - 6. avgust Lokostrelski te~aji znanje.rutka.net14. - 21. avgust Te~aj za vodje - na~elnike dru`in, klubov, ~et in rodov znanje.rutka.net10. september TOTeM (Ilirska Bistrica) totem.rutka.netPregled poletnih vodni{kih te~ajevTermin KrajOrganizator Kontaktna oseba30. 6. - 9. 7. Ribno pri BleduRJZ Janez Ro{er ([email protected])9. 7. - 18. 7. Ribno pri BleduRJZ Janez Ro{er18. 7. - 27. 7. Ribno pri BleduRPG Toma` Sinigajda ([email protected])14. 8. - 25. 8. {e ni znanoMZT Ljubljana Mi{a Hoker ([email protected])14. 8. - 22. 8. Kal-KoritnicaMZT Ljubljana Ur{ka Bergant ([email protected])17. 8. - 27. 8. MarindolZTO Kranj Matja` [vegelj ([email protected])Prijave po{ljite ~imprej na znanje.rutka.net oz. kontaktnim osebam s seznama. Podrobne informacije pri Nini Arnu{ -
STROKOVNO
31 Kosobrinovi pripravki31 Nate~aj32 Koktajli32 Kemija v taborni{tvu33 Astronomija34 @VN35 Orientacija36 Nasveti vodjem
POTEPANJA
18 Potepanja - Sodni{ki seminar18 Potepanja - Predstavitveni tabor19 Piratski izziv20-23 Mnogoboj24-25 Poster26-27 Intervju28-30 Tabor na obisku
AKTUALNO
4-5 Tema meseca6-7 Klepet8 Karikatura9 Kolumni10-11 Taborni{ke novice12-13 Starostne veje14-15 Statut16 Kam s smetmi?17 Rde~i petelin
Foto: SiN
julij-avgust 3
V.D. glavnega in odgovornega urednika: Ale{ Cipot.Pomo~nik urednika: Miha Bejek.Urednik fotografije: Bla` Verbi~.Predsednik izdajateljskega sveta: Igor Bizjak.Novinarji in sodelavci: Barbara Ba~nik, Maru{a Ba{a,Jaka Bevk, Aljo{a Bizjak, Sergeja Bogovi~, Jure Brankovi~,Tina Br`an, Meti Buh, Jo{t Bukovec, Borut Cerkveni~, TanjaCirkven~i~, Ajda Drozg, Miha Eder, Jure Habjani~, Toma`Hudomalj, Irena Jeretina, Klemen Kenda, Primo` Kolman, Bla`Kova~i~, Jernej Kova~i~, Da{a Lamut, Nina Medved, FraneMerela, Boris Mrak, Du{an Petrovi~, Tadej Pugelj, Lea Repi~,Tone Simon~i~, Ale{ Skali~, Iris Skrt, Matic Stergar, Toma`Sinigajda, Katju{a [avc, Goran Tom{i~ in Jasna VuradinPopovi~.Lektoriranje: [pela Gorup, [email protected], izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije,Ljubljana, Parmova 33. TABOR sofinancira Ministrstvo za{olstvo, znanost in {port Republike Slovenije.NASLOV UREDNI[TVA:Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01/30008-20, fax 01/4361-477, e-po{ta: [email protected], [email protected]: http://www.zts.org.Cena posameznega izvoda je 560 SIT, letna naro~nina je 4900SIT, za tujino pa letna naro~nina s pripadajo~o po{tnino.Transakcijski ra~un: 02010-0014142372.Rokopisov in fotografij ne vra~amo.Upo{tevamo samo pisne odpovedi do 31. januarja za teko~eleto.Revija izhaja vsak drugi petek v mesecu.DDV je vra~unan v ceno.Grafi~na priprava in tisk: Tridesign d.o.o., Ljubljana.[tevilka je bila tiskana v nakladi 1800 izvodov.Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana.
Revija Tabor je vpisana v razvid medijev, ki ga vodiMinistrstvo za kulturo RS, pod zaporedno {tevilko 792.ISSN 0492-1127
Naslovnica: SiNi.
UVODNIK
Absolutnizmagovalec vizboru zanamlaj{ega,najmanj{ega innajlep{eurejenegatabornika nadr`avnemmnogoboju!
RAZVEDRILO
37 Iz taborni{ke pesmarice38 Adrenalin39 V spomin40 SOS41 Faca42 Dotik43 Je`kov koti~ek44-45 Fotostrip46 Igra46 Rebus46 Stric volk47 Nagradna kri`anka
Nikomur ni lep{ekot je nam ☺
@e ve~ let spremljam izmenjavo mnenj na Rutkinemspletnem forumu in obi~ajno po kak{ni ve~ji akciji naletim na kritike taborni-kov, ki so se akcije udele`ili, in najve~krat so uperjene na organizatorje. Gretako za ~isto nepomembne malenkosti, kakor tudi za bolj resne opazke ali celozamere. Prav je, da na ta na~in sporo~amo svoja opa`anja, ki so konstruktivnozapisana lahko v veliko pomo~ organizatorjem akcij.
V~asih, sicer redko, se vseeno ne morem znebiti ob~utka, da nekateri i{~ejodlako v jajcu. Takrat te~nobam ustreza le malo stvari. Res jim ne bi {kodilo, ~ebi jih od ~asa do ~asa postavil v polo`aj tabornikov svojega rodu. ^e bi se biliprisiljeni na prav vse akcije voziti ve~ ur samo v eno smer, za stro{ke (ene sameakcije) goriva, cestnin, prehrane oziroma prijavnino potro{iti recimo pol {ti-pendije na osebo, bi verjetno posku{ali izkoristiti vsako minuto dneva, pred-vsem pa bi na vse skupaj gledali bolj optimisti~no in manj kriti~no. ^epravmenim, da je (ne)dlakocepstvo v bistvu samo odraz stanja duha.
Kdo pa smo taborniki? Smo samo amaterji, ki po~nemo to, kar po~nemo,iz veselja. Koristimo svoj prosti ~as. Bodimo ponosni na to, kar imamo, na to,kdo smo in ~lani katere organizacije smo!
julij-avgust 3
i.
4
UVODNIK
4
Vzgojni dogovor v praksiRade Pribakovi~ (37), [email protected], RSV Ljubljana, stare{ina rodu
V rodu Sivega volka smo `e pred leti oblikovali dogovor, da nataborjenjih in drugih aktivnostih kajenje in pitje alkoholnih pija~ni dovoljeno. Dogovor velja za vse ~lane, ne glede na starost oz.vejo. Pozitivna okoli{~ina pri upo{tevanju dogovora je tudi ta, daso med vodniki in starej{imi ~lani redni kadilci precej redki. Vrodu si seveda ne zatiskamo o~i pred tem, da tudi na{i ~lani kadijoin pijejo alkoholne pija~e. Zato z dogovorom dolo~amo meje spre-jemljivega obna{anja. Zaenkrat je lo~nica med sprejemljivim innesprejemljivim precej ostra, vendar smo v ospredje postavili vzgojne dejavnike kot tiste, kine dopu{~ajo kompromisov. K zdravemu `ivljenjskemu slogu, k prijaznemu odnosu do na-rave in k celostni vzgoji otrok in mladostnikov ne sodijo razvade in odvisnosti. Kr{itve dogo-vora vsakokrat obravnavamo na rodovi upravi, v dosedanji zgodovini rodu pa smo najo-strej{o kazen, izklju~itev iz rodu, uporabili le trikrat.
O dogovoru na~enjamo razpravo vsakih nekaj let, praviloma takrat, ko dozori nasled-nja generacija. In ti nasledniki ponavadi izpostavijo dva problema. Prvi je neskladnost('nena~elnost') med deklarativnim nasprotovanjem kajenju in pitju alkoholnih pija~ pritabornikih in 'resni~nim' `ivljenjem mladostnikov, ki vklju~uje tudi eksperimentiranje zdovoljenimi in nedovoljenimi drogami. Drugi pa je polnoletnost in posledi~na samostoj-nost odlo~anja in zrelost presoje; polnoletnost naj bi namre~ mladostniku sama po sebi `eomogo~ala lo~evati med dovolj in preve~ piva. Moj odgovor na to je, da gre za la`ne dileme.Taborniki ne `ivimo v nekem izoliranem svetu, imamo pa vso pravico povedati, da tabor-ni{tvo pomeni tudi zdrav `ivljenjski slog, da v tem duhu vzgajamo otroke in mladostnike, inda morajo ~lani tega kluba sprejeti in upo{tevati nekajenje in nepitje alkoholnih pija~ kotvrednoti ter delovati z zgledom pri tabornikih in v dru`bi. Pri tem ne gre za vpra{anje pravicposameznika, ampak za zdravo pamet. Kajenje (ne samo tobaka) in pitje alkoholnih pija~je {kodljivo za zdravje, o ~emer ni nobenega dvoma, oboje pa ima tudi negativne socialneu~inke. Glede polnoletnosti pa je moj argument ta, da starost sama po sebi nikomur ne za-gotavlja razsodnega odlo~anja in da polnoletnost ne prina{a preskoka med privilegirane,ampak kve~jemu med bolj izpostavljene in bolj odgovorne.
Kompromis?!Luka Okorn (31), [email protected], RDR Medvode,stare{ina Obljubljanske OOZTS, stare{ina 1. Pow-wow (zletaza GG) ZTS
Tema meseca, kajenje in u`ivanje alkohola na tabo-rih, zletih in drugih taborni{kih akcijah, je pri{la ob pra-vem ~asu, ker se sezona le-teh pravkar za~enja … Lahko bi trdil, da sta ti dve na(raz)vadiob takem ~asu vedno ve~krat na sporedu in zavzameta kar nekaj prostora na dnevnem redumarsikaterega organizacijskega odbora, zapisnikih in debatah v taborni{kih vrstah. S po-dobno situacijo smo se soo~ili lani, pred organizacijo zleta Pow-wow. Organizacijski odborje temo "kaj storiti z alkoholom in kajenjem" obravnaval kot prioriteto `e vsaj pol leta prej.Med obravnavo so se kresala razna mnenja, zmagalo pa je tisto, ki je predstavljalo podlago
Kako zdravo hranou`ivamo na tabor-ni{kih akcijah?
Tokratni kolumnisti in gostja Klepeta bodo veli-ko povedali o alkoholu in cigaretah, zato se sam rajeposve~am {e enemu zelo pomembnemu podro~juzdravega `ivljenja.
Kadar je govora o 12. taborni{kem zakonu, ved-no za~nemo in kon~amo pri alkoholu in cigaretih.Vendar se {kodljive navade po obsegu in pogostnostine pri~nejo in ne kon~ajo pri obeh omenjenih sub-stancah. Dr`i pa, da so te`ave in odzivi najve~ji, ka-dar pride do prekomernega u`ivanja obeh, kakortudi drugih ne`elenih ali celo prepovedanih sub-stanc.
Verjetno ste `e pri{li do spoznanja tudi sami, daje vse ve~ otrok in mladostnikov predebelih. Na tovpliva ogromno dejavnikov, izpostavil bi dva: preko-merno u`ivanje nezdrave prehrane in premajhna te-lesna aktivnost. @al tudi v taborni{ki organizaciji da-jemo veliko potuho mladostnikom (v bistvu samoprilivamo olje na ogenj) z nezdravo prehrano na ak-cijah. Do tega prihaja predvsem zaradi nepoznava-nja podro~ja `ivil oz. prehrane in zaradi omejenihdenarnih sredstev. Izbira `ivil in njihova priprava je vve~ini primerov zelo slaba, da ne re~em celo strupenaza ~love{ko telo. Sam vidim najve~je te`ave v nepri-mernem razporedu obrokov ~ez dan, njihovem »do-ziranju« in manj primerni biolo{ki sestavi `ivil(vsebnosti beljakovin, ogljikovih hidratov, ma{~ob,vitaminov, mineralov in ostalega) po posameznihobrokih.
Poudariti `elim, da ne gledam na zdravo prehra-no v smislu `iveti ~im dlje, ampak predvsem `ivetibolj kakovostno; in to sporo~ilo bi morali prenestimladostnikom. Kar se ti~e uvajanja zgoraj omenje-nih osnov zdravega `ivljenja v taborni{ki program,sem pesimist (~eprav je v taborni{tvu resda velikostvari, ki bi jih morali spremeniti pred spreminja-njem prehrane – a tokrat te~e beseda o 12. tabor-ni{kem zakonu). Prepri~an sem, da bo tako stanjekot je danes ostalo nedotaknjeno {e vsaj desetletje inbo prepu{~eno ve~ ali manj redkim prebliskom oza-ve{~enih posameznikov v vodstvu taborjenja oz. zi-movanja.
U`ivanje alkoholnih pija~ in kajenje K razmi{ljanju smo povabili tri goste, ki vsak s svojega zornega kotaprena{ajo lastna stali{~a in izku{nje v Tabor. Luka – kot stare{ina ve~ zletov z
vidika odgovornosti, Ga{per – kot ve~kratni vodja varnostne slu`be in Rade –kot predstavnik (za na{e razmere) vzorno urejenega rodu v smislu dana{njetematike. Upam, da bomo pomagali {e tistim redkim posameznikom v
taborni{kih vrstah izoblikovati stali{~e do tokratne tematike, ~e jo morebiti{e nimajo.
julij-avgust 5
TEMA MESECAza pravilnik oziroma kodeks obna{anja na zletu, ki je bil sestavljenprav za Pow-wow. Alkohola na zletnem prostoru ni bilo mo~ kupiti,tudi odraslim osebam ne, kajenje pa je bilo dovoljeno osebam nadzakonsko dolo~eno starostjo na zato posebej ozna~enih in priprav-ljenih prostorih ter v ~asu, ko se ni izvajal program ali ko so to po-samezniku dovoljevale obveznosti. Najve~ kritik je po`ela odlo~itev,da se alkohol, na primer vsaj pivo, ne bo to~ilo niti v kantini name-njeni osebju po kon~anem dnevnem programu, ter da mora bitivodnik vedno s svojimi ~lani voda, kar pomeni, da je bilo dru`enjemed starimi prijatelji (~lani osebja in vodniki) onemogo~eno. Se-veda pa je bil polnoletnemu osebju zve~er omogo~en izhod z zlet-nega prostora. Je bil to dober ali slab kompromis? Zakonsko in var-nostno je bil to edini mogo~ na~in, z vidika dru`enja in sprostitvepo opravljenem delu pa je bilo to seveda za vodnike in osebje velikorazo~aranje, za organizatorje bodo~ih tovrstnih akcij pa slaba po-potnica. Brez vodnikov in osebja pa~ ne gre in mladi se radidru`imo ter, po{teno povedano, po vseh dnevnih naporih spijemotudi kak{no pivo. Prepovedali bi lahko tudi kajenje vsem udele`en-cem, pa je obveljal zgoraj napisani kompromis in mislim, da jeprav tako, ker se v nasprotnem primeru marsikdo ne bi mogelzadr`ati in bi kadil na skrivaj ter tako posledi~no ogro`al po`arnovarnost na samem zletu. Neprimerno se mi zdi moraliziranje, kajtaka oseba sploh po~ne v taborni{kih vrstah in na tak{ni akciji, ~ese ni zmo`en vzdr`ati svojih razvad, saj v trenutni situaciji ne ka`ebiti bolj pape{ki kot pape`.
Sodeloval sem na marsikateri akciji, bil ~lan {taba zadnjih trehzletov in odprave na Techuano, taborovodja in stare{ina taborov intako do`ivel marsikateri dogodek, sisteme nadzora in obvladovanjater njihove padce prav pri tej tematiki. In kaj lahko zaklju~im?Odlo~itve za popolno prepoved obeh "pojavov" terjajo nadzorneaparate zavidljivih razse`nosti, veliko energije, brezpogojnoizvr{evanje pravilnika, izvr{ene sankcije nad kr{itelji s solzami vo~eh in nepredvidljivimi posledicami, saj jih izvajamo nad svojiminasledniki. Odlo~itev za nasprotno pot, ki stremi k popolnemu zau-panju v udele`ence, da se bodo dr`ali vsaj vzgojnega dogovora ali seravnali vsaj po nekih civilizacijskih normah, ~e ne `e po tabor-ni{kih zakonih, pa lahko (`al!) vodi v katastrofo. Vse je odvisno odciljne skupine udele`encev, njihove starosti, predvsem pa {tevila, kibotruje marsikateremu sociolo{kemu pojavu. Pri tej tematiki jere{itev ustrezen kompromis in `elim vam, da prav va{a skupina or-ganizatorjev taborni{ke akcije odkrije pravega.
Ga{per Rupnik (28), [email protected], RKVPostojna, stare{ina Ju`noprimorsko-notranjske OO ZTS, vodja varnostne slu`bena zletih v Tolminu in Ilirski Bistrici
Dokler bodo alkohol, tobak in ostaledroge na voljo, do takrat bomo ljudje neglede na ceno, posegali po njih. Taborniki,`al, nismo izjeme.
To lahko na podlagi izku{enj, ki semjih pridobil kot vodja varnostne slu`be na zletih v Tolminu in IlirskiBistrici in v moji taborni{ki praksi, z gotovostjo trdim. Vsak razu-
men se bo strinjal, da s pla{nicami na o~eh ne moremo mimo tren-dov v ~asu in dru`bi.
Menim, da bi morali in zmogli v na{i organizaciji posve~ative~ energije in sredstev za celovito, stalno, preventivno vzgojo na{ih~lanov. ^lani bi se morali zavedati kaj po~no. Koliko in kako si {ko-dujejo? Zakaj zlorabljajo alkohol, tobak in druge droge? Ampak kerse tega ne zavedajo, mi pa temu ne posve~amo dovolj pozornosti senam vse preve~krat zgodi, da v zavetju no~i ali {e bolj drzno - sredibelega dneva, naletimo na opite, zakajene ali zadete tabornike intabornice. Fino!? Kaj naj s temi ~lani? Kot organizacija, ki dajemo`nost popravljanja napak na orientacijah in topo testih smo jimseveda dol`ni dati mo`nost, da popravijo tudi tovrstne napake. Alipa tudi ne? Kdo je tisti, ki o tem odlo~a? Statut, rodova, disciplin-ska? Posameznik?
Ponudimo svojim ~lanom dovolj privla~nih vsebin, drznih iz-zivov in mo`nosti za dokazovanje. Tako se jim ne bo potrebno do-kazovati v hazardu z lastnim zdravjem.
Praksa na ve~jih akcijah? Po hitrem pregledu velikih akcij nana{ih tleh se jasno poka`e, da je tabor obdan z `ico in stra`nimistolpi, kjer se vsak vstop in izstop nadzira, pregleda vsa vnesenaoprema in osebe, nestvarna iluzija. Tak tabor tudi ne bi bil v skladuz na{imi na~eli. Ker represija ne pride v po{tev, menim, da se v na{iorganizaciji lahko zanesemo le na samokontrolo in zgled.
Kje se za~ne zgled v prostovoljni taborni{ki organizaciji? V G[Bohinj? Na vodni{kih te~ajih? Na sestankih? Na taborjenjih? Vdoma~ih lokalih? Na doma~ih ulicah? V resnici ni pomembno, kjese za~ne, pomembno je, da je stalen, povsod enak in nedvoumen.Zgled naj bo tak, da ga lahko vsak ~lan na{e organizacije vzame zasvojega in da ga hkrati skoraj vsak star{ odobrava. Stoji naj na ja-sno izra`enih vrednotah, poudarjenih skozi celostni vzgojni proces.In nenazadnje je le v na{ih mo~eh, da poskrbimo za tolik{no merosamokontrole in samospo{tovanja, da se nam ne bo zgodil tisti "tupa tam".
Prohibicija in prepoved? Pokukajmo v novej{o zgodovino: zletv Velenju, Tolminu, Ilirski Bistrici, Techuana, MOOT …? Razli~nestarosti, razli~ne kulture, razli~ne navade, konec koncev razli~nizakoni. Povsod so se videle "kresni~ke", povsod se je na{el kdo, ki nibil "brezhiben" in kak{en, ki mu je muha padla v obe o~esi hkrati.Ne glede na ukrepe. Posledice so bile razli~ne. Od opominov, pogo-vorov, do klica star{em. Javnih organov (uradno), hvala bogu, pritem {e nismo potrebovali. Ali bo vedno tako? Kadarkoli se lahko"okajena" skupina mladih tabornikov in tabornic naba{e v pre-majhen avto in s tabora odbrzi na drug "`ur". "Bad press" je silnoneprijetna zadeva.
[kodljive razvade lahko do neke meje posku{amo omejevati aliusmerjati. Naj se sli{i {e tako noro, ampak, na Pow-wowu so se ka-dilski koti~ki obnesli. Seveda v takih koti~kih posedajo le polnoletni~lani in nikakor ne otroci. Solidno so se obnesli izhodi v mesto zaodraslo osebje in vodstvo. V obeh primerih je veliko vlogo odigralasamodisciplina. Menim pa, da bi samodisciplina bila hud boj (innajbr` izgubila) v primeru lokalne kantine. Zato mislim, da kanti-na, kjer so na razpolago alkoholne pija~e, na take akcije ne sodi.
Naj povzamem v nekaj besedah: izobra`evanje, ozave{~anje,ponujanje alternativ in privla~nih izzivov, drznosti. Na samemkoncu pa {e omejevanje {kode s pomo~jo usmerjanja ob hkratnemupo{tevanju zakonskih dolo~il in predpisov. Pa naj se vam "tu patam" ne zgodi preve~krat.
na taborni{kih akcijah
Tu, pa tam …
6
KLEPET
Dr. Zdenka ^eba{ek - Travnik (50), doktorica znanosti, zdravnica, specialistka psihiatrije, vPsihiatri~ni kliniki Ljubljana odgovorna za izobra`evalno dejavnost, pou~uje tudi na Medicinskifakulteti v Ljubljani, ve~ kot petnajst let dela tudi v preventivi, je avtorica {tevilnih strokovnih inpoljudnih besedil o problematiki odvisnosti. V 70. letih kot osnovno{olka in gimnazijka ~lanicamurskosobo{kega rodu Vitki topoli, ki je pozneje postal sestavna ~eta Veselega vetra, letosobnovila ~lanstvo v taborni{ki organizaciji - Bistri{ki gamsi v Kamniku.
O drogah med tabornikiAle{[email protected]
Kako gleda stroka na u`ivanje alkohola inKako gleda stroka na u`ivanje alkohola inKako gleda stroka na u`ivanje alkohola inKako gleda stroka na u`ivanje alkohola inKako gleda stroka na u`ivanje alkohola inkajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s kate-kajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s kate-kajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s kate-kajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s kate-kajenja, se pravi psihoaktivnih snovi, s kate-rima se v taborni{kem `ivljenju najpogostejerima se v taborni{kem `ivljenju najpogostejerima se v taborni{kem `ivljenju najpogostejerima se v taborni{kem `ivljenju najpogostejerima se v taborni{kem `ivljenju najpogostejesre~ujemo?sre~ujemo?sre~ujemo?sre~ujemo?sre~ujemo?
Stroka ima na podlagi dokazov pridobljenihiz {tevilnih raziskav veliko informacij o tem,kako posamezne psihoaktivne snovi (to so vsedroge) spreminjajo mo`gane. Nekatere od tehsprememb so za~asne, druge povzro~ajo trajneali vsaj zelo dolgotrajne spremembe, nekaterespremembe pa ostanejo trajno. Vsaka droga imasicer svoj na~in delovanja, njihova skupna last-nost pa je, da spreminjajo zaznavanje, razpo-lo`enje, razmi{ljanje in posledi~no tudi vedenjeposameznika. U`ivalci segajo po dolo~eni drogizaradi `elje po do`ivetju spremembe, ki naj bijim jo ta snov omogo~ila. ^e snov deluje na zaz-nave, jim na primer svet deluje lep{i, bolj vzne-mirljiv, kadar vpliva na razmi{ljanje, se na pri-
mer ob te`avah ne vznemirjajo, ~e droga spremi-nja razpolo`enje - postanejo na primer bolj{e vo-lje. Gre za spremembe, ki jih u`ivalci ne znajo(ne zmorejo, ne `elijo) dose~i po naravni poti, zakatero je potrebno pa~ vlo`iti veliko ve~ napora.Droge torej predstavljajo nekak{ne bli`njice izobi~ajnega, vsakodnevnega `ivljenja v neko dru-ga~no stvarnost. Zanimivo je, da se pri u`ivalcihspremenijo tudi norme oziroma pravila o tem,kaj je prav in kaj ni. Tipi~en primer je oseba, kiu`iva alkoholne pija~e in gre pod vplivom alko-hola za volan. Pri tem ne premi{ljuje o tem, daza druge udele`ence v prometu predstavlja re-sni~no nevarnost, temve~ jo zanima le to, da pri-de ~imprej do cilja. Se ~udite, ker sem med dro-gami omenila alkohol? Da, tudi alkohol je dro-ga, ki v na{i kulturi ni prepovedana, je pa obe-nem tudi najbolj raz{irjena.Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ival-Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ival-Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ival-Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ival-Kak{ne so va{e izku{nje z izpovedmi u`ival-cev?cev?cev?cev?cev?
Ko se pogovarjam z mladimi u`ivalci, ki soza{li v te`ave, mi vsi po vrsti povedo, da je "tistidober ob~utek" trajal malo ~asa. Dostikrat jim jebilo na primer po alkoholu slabo, bruhali so inpo~enjali neumnosti, ki so se jih trezni sramova-li. Iz svojih izku{enj so mi tudi povedali, da jezelo kmalu pri{lo do tega, da so potrebovali ved-no ve~ droge za isti u~inek (omame). To veljatako za alkohol kot za travo ali ekstazi. Ko pridedo potrebe po pove~evanju doze, je do odvisnostiod drog le kratek korak. U`ivalci so bili pre-pri~ani o tem, da ne bodo postali nikoli odvisniin tudi ko so sami pri sebi spoznali resnico, dolgo~asa niso ni~esar ukrenili. Odvisnost pa je pri-na{ala vedno nove te`ave in stiske, slednje pa sosi laj{ali z novimi dozami … Sledile so te`ave spridobivanjem droge, neuspehi v {oli, te`enje sstrani star{ev in sre~anja s policijo.Ste imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanjaSte imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanjaSte imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanjaSte imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanjaSte imeli kak{ne izku{nje s pojavom jemanjadrog v taborni{ki organizaciji v 70. letih?drog v taborni{ki organizaciji v 70. letih?drog v taborni{ki organizaciji v 70. letih?drog v taborni{ki organizaciji v 70. letih?drog v taborni{ki organizaciji v 70. letih?
@ivljenje je bilo na nek na~in bolj preprosto,urejeno in za mlade manj tvegano. Droge,vklju~no z alkoholom, niso bile dostopne na vsa-
kem koraku. Biti tabornik je pomenilo upo{tevatidolo~ene norme obna{anja, med katerimi je bilotudi nekajenje in vzdr`nost od alkohola. Normao zdravem, delovnem in tovari{kem na~inu `iv-ljenja bila mo~na in stalno poudarjena, odkloniod nje pa so se obravnavali pred celotnim tabor-nim zborom. Ne re~em, da se pravil ni nikolikr{ilo, vendar se nih~e ni zavzemal za to, da bina taborih morali komurkoli dovoliti pitje alko-hola ali kajenje trave. Tudi cigarete so bile "pre-povedane". Spomnim se, da so nekateri ~akalipozno v no~, da so vodniki {li spat, potem pa so seizmuznili mimo stra`e in {li kadit. To so po~elipotihoma in skrivaj. A ve~inoma smo bili po ce-lodnevnih aktivnostih tako utrujeni, da smo pove~ernem zboru in prepevanju taborni{kih pesmi{li raje spat kot iskat vznemirjenje na prej opisa-ni na~in.Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. tabor-Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. tabor-Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. tabor-Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. tabor-Kako v psiholo{kem smislu deluje 12. tabor-ni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega za-ni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega za-ni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega za-ni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega za-ni{ki zakon na potencialne kr{ilce istega za-kona?kona?kona?kona?kona?
Taborniki imamo svoja pravila vedenja, kipa jih (kot ve~ino drugih pravil) vsakdo sku{aprilagoditi tako, da bodo njemu/njej najbolje us-trezala. Kot primer tega prilagajanja bom opisa-la vsem znano situacijo. Dr`ava predpi{e omeji-tev hitrosti v naselju na 50 km na uro (to je pra-vilo v obliki zakona), vsak od nas pa vozi tako,kot misli, da je prav, nekateri tudi dosti hitreje.Zadeva se v hipu spremeni, ~e se v naselju pojaviradar. Vozniki postanejo nenavadno slo`ni, takoglede medsebojnega opozarjanja (na radar), kotglede upo{tevanja omejitev. Kmalu po odhodupolicistov pa je vse po starem. V dr`avah, kjer sokazni stro`je in je verjetnost, da te bo dobil radar,ve~ja, vozi po predpisih ve~ina voznikov, kar lah-ko potrdim iz svoje enoletne izku{nje `ivljenja vZDA.
Poskusimo tak na~in razmi{ljanja prenestina kr{itve taborni{kega zakona. Torej: prepovedu`ivanja drog za tabornike je sicer sprejeta, a jekr{itev te prepovedi svojevrsten izziv, ki se gabodo poslu`evali vsi, ki jih droge `e vle~ejo k stal-
julij-avgust 7
ni uporabi … Od odziva okolja je odvisno, ali bou`ivalec nadaljeval z rabo drog ali pa se bo temu(vsaj za~asno) odpovedal. Kadar ve~ina ~lanovneke skupine ne u`iva drog, je do tistih, ki topo~nejo, netolerantna, oziroma kr{iteljem jasnopovedo, da se v "tej dru`bi" ne kadi oz. ne pije. Inpri tem tudi vztrajajo. Kadar pa je v skupini ve~u`ivalcev, sprejeta pravila izgubijo svojo mo~ inskupina postane do rabe drog bolj tolerantna. [eve~, u`ivanje drog postane pravilo in iz skupineizpadejo tisti, ki tak{no po~etje obsojajo. Kakozadeve delujejo v praksi oziroma v `ivljenju ta-bornikov, pa lahko presodite sami.In kaj to pomeni za tabornike v praksi?In kaj to pomeni za tabornike v praksi?In kaj to pomeni za tabornike v praksi?In kaj to pomeni za tabornike v praksi?In kaj to pomeni za tabornike v praksi?
V praksi to pomeni, da je najprej treba od-krito pogledati na sedanje stanje. ^e smo z njimzadovoljni, je prav, da ga vzdr`ujemo. ^e pa smozaskrbljeni ali imamo celo podatke o tem, dau`ivalci drog postavljajo nova pravila, bi moraliukrepati. Kako? Normativno vedenje bi bilo trebana novo opredeliti in dolo~iti tudi na~ine izvaja-nja pravil. ^e si vodstvo resni~no prizadevazmanj{ati porabo alkohola in trave, bi moralospro`iti {iroko akcijo na to temo. Seveda ne z mo-ralisti~nim pridiganjem o {kodljivosti drog, tem-ve~ z razpravo o tem, kaj je za tabornika primer-no in kako to dose~i. Mladim tabornikom bi mo-rali dati prilo`nost, da povedo, zakaj jih drogetako privla~ijo in v ~em bi bila prepoved zanje{kodljiva oz. neprimerna. Kaj bi izgubili, ~e bi seodpovedali u`ivanju drog v ~asu taborjenja? Inkaj pridobili?Zagovarjate {iroko zastavljeno akcijoZagovarjate {iroko zastavljeno akcijoZagovarjate {iroko zastavljeno akcijoZagovarjate {iroko zastavljeno akcijoZagovarjate {iroko zastavljeno akcijoosve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinjaosve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinjaosve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinjaosve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinjaosve{~anja. Kako bi se kot strokovnjakinjaodlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in seodlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in seodlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in seodlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in seodlo~ili v primeru, kadar ~asa ni dovolj in seje potrebno hitro odlo~iti med dvema izbira-je potrebno hitro odlo~iti med dvema izbira-je potrebno hitro odlo~iti med dvema izbira-je potrebno hitro odlo~iti med dvema izbira-je potrebno hitro odlo~iti med dvema izbira-ma: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzo-ma: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzo-ma: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzo-ma: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzo-ma: prepoved drog ali dovoljenje pod nadzo-rom za polnoletne?rom za polnoletne?rom za polnoletne?rom za polnoletne?rom za polnoletne?
Kadar ~asa ni dovolj? V resnici ga nikoli nidovolj, tudi ~e imamo 10 let ~asa, zato je odgovorenak ne glede na ~as, ki ga imamo na razpolago.Vodstvo mora prevzeti odgovornost za svojoodlo~itev, ne glede na to, kak{na bo vsebina teodlo~itve. Stroka pravi, da je dovoljenje za u`iva-nje drog "pod nadzorom za polnoletne" silno tve-gano po~etje. Da bi la`je razumeli, v ~em je totveganje, posku{ajte najti odgovore na naslednjavpra{anja: Kdo bo izvajal nadzor in na kak{enna~in? Z alkotestom ali drugimi na~ini zadolo~anje alkohola in kanabinoidov v telesu? S{tetjem pija~? S preverjanjem dejanskega stanjapijanosti? Ali bo preverjal nekdo, ki bo sam ostaltrezen ali nekdo "iz skupine", ki si bo privo{~ilapija~o? Kaj se bo zgodilo s tistimi, ki se bodo obdovoljenju opili? Kdo bo prevzel odgovornost, ~ese jim v pijanosti kaj zgodi? Ali obstaja mo`nost,da bi kdo od polnoletnih ponudil (odnesel)pija~o mlaj{im? Kako bo "delitev" na tiste, kismejo in one, ki ne smejo, vplivala na vzdu{je v
taboru? Kako ravnati, ko nekdo v ~asu taborjenjapostane polnoleten? Ali so star{i, ki bodo poslaliotroke na tabor, seznanjeni s tem, da bo tam do-voljeno u`ivanje alkohola? In nenazadnje - kajse pri~akuje od tak{nega dovoljenja?^e povzameva, ste ZA absolutno prepoved^e povzameva, ste ZA absolutno prepoved^e povzameva, ste ZA absolutno prepoved^e povzameva, ste ZA absolutno prepoved^e povzameva, ste ZA absolutno prepovedu`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijahu`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijahu`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijahu`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijahu`ivanja vseh drog na taborni{kih akcijah……………
Ne bi rada govorila o prepovedi u`ivanjadrog na taborih. Ne gre za prepoved, ki sama posebi spro`i odpore in `eljo po tem, da bi jo kr{ili.Zdi se mi samoumevno, da se taborniki drogamodpovemo vsaj v ~asu taborov in skupnih akcij.To bi moralo veljati za vse udele`ence (tudi zapolnoletne in {e posebej za vodstvo), razen mor-da, kadar gre za prireditve brez mladoletnih ta-bornikov. Izvajanje takega pravila pa je novazgodba, ki zahteva veliko priprav, doslednosti inodlo~nosti. ^e bi se uspeli dogovoriti in pravilotudi izvajati, bi se to kmalu razvedelo, ne vem pa,kako bi to vplivalo na {tevil~nost udele`be na ta-borih …
Druga~na zgodba so zleti, kjer je zaradi {te-vil~nosti udele`encev mo`nost nadzora mo~nozmanj{ana. Ker je v zadnjem ~asu med mladimivse ve~ u`ivalcev trave, mnogi mladi na~rtujejo,da jim bo na takih prireditvah uspelo kaditi travoin jim je to dostikrat glavni motiv za odhod natak{na sre~anja. Kratkoro~nega odgovora ni,vendar bi v nekaj letih lahko s sistemati~nim de-lom dosegli, da bi na zlete hodili predvsem (alisamo) tisti, ki res nimajo interesa po u`ivanjudrog.Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletni-Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletni-Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletni-Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletni-Kako bi ravnali s tabornikom - mladoletni-kom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki za-kom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki za-kom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki za-kom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki za-kom, ki v veliki meri kr{i 12. taborni{ki za-kon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {ko-kon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {ko-kon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {ko-kon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {ko-kon (tabornik `ivi zdravo - izogiba se {ko-dljivim navadam, op. a.) na taborjenju in jedljivim navadam, op. a.) na taborjenju in jedljivim navadam, op. a.) na taborjenju in jedljivim navadam, op. a.) na taborjenju in jedljivim navadam, op. a.) na taborjenju in jeodra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al zodra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al zodra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al zodra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al zodra{~al v dru`ini, kjer se je dnevno soo~al zalkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi?alkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi?alkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi?alkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi?alkoholom in iz tega izhajajo~imi problemi?
Primer mladostnika, ki ga opisujete, je delna{e stvarnosti. Taborni{tvo naj bi delovalo kotnekak{en varovalni dejavnik pri oblikovanjunjegove osebnosti. Z `ivljenjem v taboru se takmladostnik lahko umakne iz neprijetnegadru`inskega okolja, ki pa ga po drugi strani po-gre{a. Zato se pogosto vede tako, kot se vedejonjegovi ~lani dru`ine (neodgovorno). Idealno bibilo, ~e bi imel svojega "mentorja", malo sta-rej{ega tabornika, s katerim se dobro razumetain ki sam ne kr{i 12. zakona. A `al si problema-ti~ni mladostniki i{~ejo sebi podobne vrstnike inse jim "normalni" zdijo dolgo~asni, zate`eni inpodobno. Problemati~ni mladostnik potrebujepozitivne potrditve, vsakodnevne prilo`nosti, dase izka`e na podro~jih, kjer je resni~no dober.Kjer mu gre malo slab{e, potrebuje spodbude,vseskozi pa naklonjenost stare{in, ki mu morajopostavljati omejitve (kaj sme in ~esa ne). Naj-manj od vsega "pomagajo" pridige in kazni.
Kako bi naj delovala u~inkovita preventivnaKako bi naj delovala u~inkovita preventivnaKako bi naj delovala u~inkovita preventivnaKako bi naj delovala u~inkovita preventivnaKako bi naj delovala u~inkovita preventivnaaktivnost na tem podro~ju?aktivnost na tem podro~ju?aktivnost na tem podro~ju?aktivnost na tem podro~ju?aktivnost na tem podro~ju?
Dana{nja mladina ima veliko ve~ prostosti,a na `alost je ta prostost mladim velikokrat v{kodo. Svobodo, ki si jo pogosto predstavljajo kotukinitev omejitev s strani star{ev, vzgojiteljev indr`ave, jim v resnici najbolj jemljejo prav droge.Te za~nejo dolo~ati potek njihovega `ivljenja vsmislu, kje in kako bodo nabavili droge, da sebodo lahko zabavali. Brez drog tega ne znajo ve~.Preventivno pa najbolje delujejo prav omejitvedostopa do drog. Tako vsaj ugotavljajo resneznanstvene raziskave, ki potrjujejo tudi velikopreventivno vrednost normativnega vedenja, kinaj se izkazuje v doma~em, {olskem in {ir{emkrajevnem okolju, svoje pa mora narediti tudidr`ava z u~inkovito zakonodajo. V idealnem pri-meru bi bilo tako, da doma otrokom ne bi dajalialkoholnih pija~, da bi se v {oli ekscesi obravna-vali sproti, da se ne bi dovolilo pitja alkohola naizletih, da mladi ne bi mogli sami kupiti alkoho-la pod nobenim pogojem … Torej raziskaveka`ejo, da preventiva najbolje deluje, ko se isto-smerno zdru`ijo dru`ina, {ola in ob{olske dejav-nosti ter dr`ava. @al pri nas ti interesi zanesljivone gredo v isto smer. O tem se lahko prepri~atetudi z ogledom spletne strani fundacije Z glavona zabavo http://www.fundacija-zgnz.si, vleto{nji 4. oddaji. Ogled te spletne strani pripo-ro~am {e iz drugi razlogov, saj ZGNZ s svojim de-lovanjem `e ve~ let dokazuje, da je mogo~edose~i, da se mladi zabavajo tudi brez alkohola,kar je plod domi{ljenega programa, ki ponujazabavo za vse, nagrade pa le za trezne. A alkoholje le ena izmed drog, zato mora preventiva delo-vati tako, da mlade ljudi spodbuja k dejavnemuin vznemirljivemu dru`enju. In ravno v tem vi-dim pomen in poslanstvo taborni{tva.
Z na{o sogovornico lahko stopite v stik prekoelektronske po{te: [email protected]. Foto: arhiv dr. Zdenke ^eba{ek -Travnik.
8
KARIKATURA
julij-avgust 9
Saj verjetno ni tabornika, ki se po nekaj letih dela in zabave v organizaciji ne bivpra{al: Kam pa sedaj? V katero smer naj krenemo? Ali je to, kar po~nemo, dobro? Je v skla-du z okoljem in ~asom in razmerami, v katerem `ivimo? Bi lahko delali bolje? Seveda bilahko, ampak ... - vedno najdemo toliko izgovorov, da smo kar prehitro zadovoljni z vsem!
Ja, je `e tako, da se s pravim kompasom in zemljevidom sre~amo `e kmalu po vstopuv organizacijo in ob~utek, da se po neznanem terenu lahko gibljemo brez velikih te`avzgolj s tema dvema pripomo~koma, nam daje la`ni ob~utek, da je prihodnost na{e organi-zacije povsem znana in da se tudi v ~asu, ki je pred nami, ne moremo izgubiti. Pa je restako? [e zdale~ ne! Resnica je seveda povsem druga~na. Ve~ini na{ih ~lanov prihodnost se-veda sploh ni jasna, niti se z njo no~ejo ukvarjati. Pomembno je to, da se imamo v temtrenutku odli~no in da se zabavamo, kaj bo pa jutri, pa `e ni ve~ na{ problem. Zato bodo `eposkrbeli drugi! Pa bodo res? Kdo pa so ti drugi? Drugi ~lani na{ega rodu, drugih rodov,stari taborni{ki ma~ki? Mislim, da je zadnji ~as, da se organizacija predrami in se za~neprilagajati okolju, ki mu z vsemi spremembami te`ko osebno sledimo, kaj {ele kot organi-zacija. Pre{li smo fazo tranzicije (kot se temu u~eno ali moderno re~e), svet se globalizira,kaj pa mi? Mislim, da je zadnji ~as, da si za~rtamo cilj in proti njemu obrnemo krmilona{e barke (organizacije). Da ne bo pomote, temeljito se moramo spremeniti mi in {elenato se bo spremenila tudi organizacija.
Da se bomo pravilno razumeli. Kako potekajo zadeve v na{i organizaciji? Pribli`notakole.
Vsak nov ~lan, posebno ~e ni rosno mlad, se kmalu znajde na eni od funkcij tabor-ni{kega rodu in kar naenkrat je postavljen pred dejstvo, da mora za~eti sprejematiodlo~itve o prihodnosti in seveda s tem prevzemati tudi dolo~eno odgovornost za prihodnjedelo tako rodu, kot posredno, tudi o prihodnosti taborni{ke organizacije v Sloveniji. Tukajse pa za~nejo te`ave. Ali naj poslu{am kot delegat glas svojega ljudstva (~lanov svojegarodu, ki ga navadno sploh ne zanimajo zadeve na vi{jih nivojih, ampak zgolj prijetna za-bava v okviru rodu) ali naj poslu{am prevladujo~i glas v obmo~ju (tudi tam se navadnoizoblikuje mnenje starih ma~kov, ki jim tudi slu~ajno ne pride na misel, da bi iskali mne-nje svoje baze, ampak zaradi svoje "inventarne" {tevilke zastopajo svoje lastne interese) alipa bi poslu{al mnenje "Zveze", tiste vsem nam "odtujene" pisarne, ki po mnenju ve~inetako ali druga~e ne prina{a ni~ dobrega za rodove (a ni ~udno, na vseh stare{instvih inkonferencah se stari ma~ki potegujejo za mesta v organih - posebno tistih, ki prina{ajodolo~ene privilegije in koristi - Zveze in seveda pri tem pridno lobirajo, da bi le bili izbraniod ljudstva v to presti`no telo oz. organe, pa ~eprav so do v~eraj imeli toliko za povedati ~ezto "pisarno"). Na koncu koncev, pa bi si lahko ustvaril svoje lastno mnenje in svoje sta-li{~e zastopal na skupnih sre~anjih. Ampak, to je pa `e te`je! Morda bom pa jutri jaz potre-boval podporo, ker bom kandidiral za kako zame zanimivo mesto, potem me pa zaradilastnega mnenja danes in morda nasprotovanju "ve~inskemu" mnenju jutri ne bodo pod-prli. In tako se jih ve~ina odlo~i, seveda, da podprejo "ve~insko" mnenje - tudi tistih nekajnasprotnih mnenj in inovativnih idej se utopi v povpre~ju in vsi so zadovoljni. Stari ma~kiostajajo, inovativni ~lani, ki ne dobijo podpore, se izgubijo in zapustijo za spremembe ne-naklonjeno okolje, organizacija pa tone in izgublja smer plovbe!
Ali morda ne? Se motim? Sem morda prezrl statistiko o na{ih ~lanih in razvoju orga-nizacije? Kje je torej na{ zemljevid in kompas za prihodnost? Morda moja odsotnost odteko~ih dogajanj zamegljuje pogled na bistvo dogajanja v organizaciji? Tudi to bi bilomogo~e, ampak mislim, da se ne motim!
Sarajevo, 5. junij 2005
Za tistega, ki ne ve, kam naj gre,
veter ni nikoli ugoden.V zadnjem ~asu se pogosto zalotim v razmi{ljanju, da
mi pravzaprav ni ~isto jasno, kak{na je vizija na{e organi-zacije. Ali pred kratkim predstavljeni viziji (saj sploh prav-zaprav ne vem, kdo sploh ve, da obstaja) sploh lahkore~emo vizija? Opisuje organizacijo, kakr{na naj bi bila, pase vedno znova znajdem v za~aranem krogu, da opis orga-nizacije, kakr{na naj bi bila, velja za danes, velja za jutri,velja tudi za pojutri{njem. Pa to ni glavna te`ava.
Ve~ja te`ava je izvedbeni del. Pa tisti vmesni. Tisti vme-sni, ki mu pravimo tudi strategija. Bolj kot vizija nammanjka prav ta strate{ki del, ki bi nam predstavil korake, kiso potrebni za to, da bo organizacija res tak{na, kot je zapi-sano v viziji.
Pravzaprav za vodstvo organizacije zelo velja pregovoriz podnaslova. ^e ne vemo, kaj moramo narediti, kak{nikoraki so potrebni, da do tja pridemo, potem razmere za potniso nikoli dobre.
In medtem se bomo {e vedno v vodstvu organizacijepogovarjali o ~lanarini, pa o finan~nem na~rtu, pa o tem,kdo bi moral, kdo je in komu ni treba kaj narediti. ^as pabo mineval, po~asi bomo za~eli razmi{ljati o novi viziji, pabomo ugotovili, da je stara {e kar v redu, le malce druga~ebi jo bilo treba zapisati.
Brez neke jasne strategije, brez tega, da se v organizaci-ji poenotimo o viziji, ne glede na to, kak{na bo, bo ogrom-no dela posameznikov v vodstvu organizacije (vodstvo or-ganizacije so vsi ~lani stare{instva ZTS - ~lani IO in pred-stavniki regionalne ravni organizacije - obmo~ij) ostajaloSizifovo delo. Delo brez pravega rezultata. Delo, ki ga ne bonih~e cenil.
Priprava vizije in strategije organizacije je nalogavodstva organizacije. Naloga tega vodstva je tudi, da poskr-bi, da so v ta proces vklju~eni tudi ~lani organizacije. Vods-tvo organizacije se najve~krat sre~a v polni sestavi na sta-re{instvih. ^as je, da vodstvo razmisli tudi o tem, da je po-trebno vizijo in strategijo tudi pripraviti in za~eti izvajati.Do prve redne skup{~ine je po mojem skromnem mnenjuskrajni ~as, da se to pripravi. Da bo lahko oboje potrdilaskup{~ina kot najvi{ji predstavni{ki organ na{e organizaci-je. In da bo naslednjemu IO la`je slediti ciljem, ki si jih jeorganizacija zadala in da bomo la`je merili rezultate nji-hovega dela.
Vemo, kaj nas ~akain kam gremo?
Boris [email protected]
Kaj taborniki `elimo sto svojo organizacijo?
10
TABORNI[KE NOVICE
Pomladi naproti ...Lep pomladni vikend smo taborniki iz rodu Pusti grad [o{tanj pre`iveli
v Belih Vodah nad [o{tanjem. Nekak{nega poznega zimovanja oz. pomla-dovanja se je udele`ilo 40 izjemno `ivahnih M^-jev, njihovi vodniki in ~laniosebja. @e prvi dan smo lepo vreme izkoristili za trening postavljanja {otork(bli`a se namre~ ~as mnogobojev) … Tudi no~ni pohod na Sveti Kri` nimanjkal in utrujenost po prvem dnevu je bila zares velika. Zbudili smo se vres lepo sobotno jutro in dogajanje se je nadaljevalo po vnaprej dobro pri-pravljenem programu (bravo Tinka pobalinka). Popoldan smo zopet izko-ristili za pripravo na mnogoboje. Bli`ino gozda smo izkoristili za postavlja-nje ognjev in kraj{o orientacijo. Da nadobudni otroci niso samo 'trenirali',smo za njih imeli pripravljenih tudi veliko dru`abnih iger in delavnic. Ve~ersmo pre`iveli v dru`bi zelo nadarjenih mladih pevcev in plesalcev ter pravposebne gostje mini 'Sa{ke Lendero', ki je s svojim nastopom vse prisotnespravila na noge. Po ve~ernem programu je vsak vodnik svojemu vodu po-vedal pravljico za lahko no~ in skok v sanje je bil presenetljivo hiter. Zadnjidan smo imeli mini M^ olimpijado. Me{ane ekipe so tekmovale v razli~nih{aljivih igrah in kot bi mignil je bil ~as odhoda tu! Nasmejani obrazi na{ihM^-jev so za vodnike in ~lane osebja najve~ja nagrada in komaj ~akamo na
nove dogodiv{~ine.
Weimar 2005Od 19. do 27. maja 2005 je v Weimarju v Nem~iji potekal seminar na
temo aktivne participacije mladih. Po lanskem te~aju o Open Space-u v na-ravi v Bohinju so Nemci organizirali nadaljevanje v obliki akcije 5 v okviruprograma Mladina in se osredoto~ili na metode za vzpodbujanje sodelova-nja v okviru mednarodnega mladinskega dela (Participative group met-hods for International youth work). Udele`enci Meti, Ba~a in Silos lahkore~emo, da je bilo zabavno, pohvalimo pa se lahko tudi z uspe{no fasilitaci-jo (beri organizacijo) Open space-a za 50 ljudi na temo Move you/us! Whatare active and creative ways to empower people and be empowered? Ta raz-nolika dru{~ina mladih iz 15 evropskih dr`av je bila tako tudi povabljena
na nadaljevalno akcijo v Bohinj naslednje leto; dobra promocija, ni kaj.
Ba~a - [email protected]
Bohinjski odmeviV Naklem pri Bohinjskem jezeru je pomlad prebudila `ivljenje. Sneg je
{e le`al pod vrhovi, ko so prvi {olarji odprli poletno sezono taborov v Gozdni{oli. Zvrstili so se `e u~enci iz ljubljanskega Polja in dijaki iz Nove Gorice.Gostje pa niso samo {olarji. Kljub propadli delovni akciji konec aprila so sepostavljanja {otorov udele`ili ~lani nekaj ljubljanskih rodov: Zmajevci inRa{i~ani, pomagali pa so tudi osmo{olci iz Polja, proti ve~eru pa so prispeli{e taborniki iz enot za postavljanje zasilnih prebivali{~, tako da smo taborpred hi{o postavili rekordno hitro.
Postavitvi tabora je ~ez teden dni sledilo {e popravilo bohinjske flote -kanujev, zato smo pod vodstvom kapitana Jessa in nasveti kajaka{a olim-pijca Uro{aUro{aUro{aUro{aUro{a Kodelja spremili enega od {tabcev v ladjedelnico, kjer trenutno{e vedno potekajo popravila kar "utrujenih" kanujev. Jezero namre~ `evabi. Poletno vreme ga je pred dnevi `e ogrelo na plavanju primerno tempe-
raturo, `al pa se je ob tem na gladini pojavilo tudi veliko alg.
Aljo{a Bizjak - [email protected]
Knjiga S kolesom po ljubljanski okoliciAvtor Peter Krajnc je v vodniku zbral in opisal 43 kolesarskih tur, ki po-
tekajo ve~inoma po hribovitem svetu ob robu Ljubljanske kotline. Vsakatura v vodniku je predstavljena s poljudnim uvodom, v katerem avtor opozo-ri na vse pomembnej{e zanimivosti, mimo katerih vodi pot, v tehni~nemopisu pa je podan to~en potek ture s ~asi inzahtevnostjo. Vsaka tura je vrisana v barvnizemljevid, dodan pa ji je tudi vi{inski dia-gram. Vodniku so prilo`eni potovalni listi~i,ki jih kolesar vzame na turo. Vsak izlet jepredstavljen na svojem listi~u v zgo{~eni ob-liki ter z barvnim zemljevidom in vi{inskimdiagramom.
Razen v knjigarnah, hipermarketih ternekaterih {portnih trgovinah je vodnikmo`no kupiti tudi na www.sidarta.si. Cenavodnika je 4.980,00 SIT.
Tehni~ni podatki o knjigi: format 12,5 x21 cm, mehke plastificirane platnice, 176strani, barvne in ~b fotografije, zemljevidi in
vi{inski diagrami, prilo`eni potovalni listi~i.
Frane Merela
ROT 2005Zveza tabornikov Slovenije in rod Aragonitnih je`kov iz Cerknega vas
vabita, da se tudi letos udele`ite Republi{kega orientacijskega tekmovanja.Kdaj?Kdaj?Kdaj?Kdaj?Kdaj? Od 23. do 25. septembra 2005.Kje?Kje?Kje?Kje?Kje? V okolici Cerknega.Za koga?Za koga?Za koga?Za koga?Za koga? Tekmuje se v kategorijah popotnic, popotnikov, gr~, gr~ic ter
kategoriji zunanjih tekmovalcev, in sicer v ekipah s 5 ~lani.Vi{ina {tartnine je odvisna od datuma prijave. Za ekipe, ki se bodo na
ROT prijavile do vklju~no 5. septembra, startnina zna{a 16.000 SIT. Za pri-jave do vklju~no 19. septembra pa startnina zna{a 20.000 SIT.
Pla~ilo {tartnine:Pla~ilo {tartnine:Pla~ilo {tartnine:Pla~ilo {tartnine:Pla~ilo {tartnine: Na TRR ra~un Zveze tabornikov Slovenije: 02010-0014142372, sklic 0301 + {ifra rodu ali dav~na {tevilka rodu do5. septembra: 16.000 SIT, do 19. septembra: 20.000 SIT.
Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Prijave: Prijave sprejemamo do vklju~no 19. septembra 2005. Pri-javnico (najdete jo na http://rot.rutka.net) po{ljite skupaj s fotokopijo na-kazila startnine na naslov: Teja Podgorelec, Sedejev trg 4, 5282 Cerkno([email protected]).
^e se boste prijavili preko elektronske po{te (to stori lahko le na~elnikali stare{ina rodu), po{ljite prijavnico in zgornje potrdilo skupaj s poskeni-ranim nakazilom ali pa fotokopijo nakazila lo~eno po navadni po{ti. Prija-va velja samo z nakazano startnino! V primeru odjave do vklju~no 12. sep-tembra vra~a organizator celotno startnino. V primeru odjave do vklju~no19. septembra je ekipa upravi~ena do vra~ila polovice vpla~anega zneska.Po tem datumu startnine ne vra~amo. Odjavite se na istem naslovu kot seprijavite (glej zgoraj).
Zbor ekip:Zbor ekip:Zbor ekip:Zbor ekip:Zbor ekip: Petek, 24. septembra ob 17.00 na igri{~u pri Osnovni {oliCerkno, prijave ekip pa `e eno uro prej, od 16.00 do 16.45.
Dodatne informacijeDodatne informacijeDodatne informacijeDodatne informacijeDodatne informacije:- http://rot.rutka.net- Teja Podgorelec - prijave; e-mail: [email protected]; telefon:
031/343-879- Klemen Kenda - vodja tekmovanja; e-mail: [email protected] na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (sVabljeni na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (sVabljeni na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (sVabljeni na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (sVabljeni na ROT 2005 po cerkljanskih hribih in dolinah (slednje v
manj{ini! ¢).! ¢).! ¢).! ¢).! ¢).
SiNi - [email protected]
Datoteka: 07_05_taborniske_novi-
julij-avgust 11 maj-junij 11
MZT-ju plaketa mesta LjubljanaOb dnevu Evrope in prazniku mesta Ljubljane, 9. maja 2005, so na
slavnostni seji mestnega sveta Ljubljane na Ljubljanskem gradu podeliliplakete in spominska priznanja mesta Ljubljana ter naziva ~astneme{~anke in ~astnega me{~ana. Na slavnosti je "za razvijanje socialne, te-lesne in intelektualne sposobnosti mladih, ki v stiku z naravo odkrivajo te-meljne `ivljenjske vrednote ter spoznavajo domovino in svet v znamenju iz-branega gesla 'Z naravo k bolj{emu ~loveku!'" plaketo mesta Ljubljana pre-jela tudi Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Plaketo je `upanja Danice
Sim{i~ predala predstavnikoma MZT.
Bla` Verbi~ - [email protected]
^istilna akcija PostojneTaborniki iz rodu Kra{kih viharnikov so `e peti~ organizirali ^istilno
akcijo Postojne in njene bli`nje okolice. V sodelovanju z ob~ino Postojna in{tevilnimi postojnskimi dru{tvi pa je akcija zopet veliko pripomogla k oza-ve{~anju ob~anov in promociji taborni{ke dejavnosti. Po dopoldanskem~i{~enju so potekale delavnice za otroke, ~lani vseh dru{tev pa so se zamamljivo nagrado pomerili v lo~enem zbiranju odpadkov. Prav v tem ~asuso se v Postojni pojavili {tevilni ekolo{ki otoki, zato so g. Karel Lipi~, pred-sednik Zveze ekolo{kih gibanj, ga. Mojca Po`ar [tunf, vodja operativnegacentra Publikus, in g. Florjan Polj{ak, komunalni in{pektor vsem Po-stojn~anom predstavili lo~evanje odpadkov in ekolo{ke otoke. V sklopu ak-cije, ki so jo zaradi slabega vremena prestavili, pa so teden prej pripravilidelavnico Izjemna drevesa in mestno drevje. Predavala sta [pela Habi~ z
Zavoda za gozdove in dr. Primo` Oven z Biotehni~ne fakultete.
Maru{a - [email protected]
Gozdna akcijaTaborniki rodu Odporne `elve Anhovo smo v letni program vklju~ili
tudi gozdno akcijo. Povezali smo se s planinskim dru{tvom Valentin Stani~iz Kanala in skupaj o~istili in obnovili markacijsko planinsko pot v dol`inipribli`no 1,5 km, ki pelje od Slemena preko Bukove je`e, ~ez Plateno (1038m), do vrha na Grabnu (1114 m) v ob~ini Kanal ob So~i. V sobotnem jutruje bil enkraten pogled na Krnsko pogorje, Rodico, Kobiljo glavo, Porezen,proti jugu smo opazovali migajo~e morje in italijanske Dolomite. Ob prijet-ni malici smo dopoldne zaklju~ili z ogledom rekonstruiranih polo`ajev ita-
lijanske vojske pod vrhom hriba Grad tik ob slovensko-italijanski meji.
Bo`o Lovi{~ek
Dom v [kofji Loki lepo napredujeDa se da z lastnimi silami in dobro zavihanimi rokavi marsikaj dose~i,
dokazujejo {kofjelo{ki taborniki, ki uspe{no obnavljajo svoj taborni{kidom. Bolje bi bilo re~i na novo gradijo, saj so starega podrli do temeljev in{e ~ez. Na vse to pa so star monta`ni objekt zamenjali s povsem na novo po-zidano hi{o, ki po sliki sode~ dobiva `e kon~no obliko prijetnega zaveti{~a
{kofjelo{kih tabornikov ob reki Sori.
Frane Merela - [email protected]
Tine Miheli~: Klic goraTine Miheli~ (1941-2004) med pozna-
valci velja za enega prvih peres slovenskevodni{ke in gorni{ke literature. Po poklicuviolinist, filharmonik, po du{i pa strastengornik in alpinist, nam je s svojo avtobio-grafijo Klic gora, katere izida `al nido~akal, zapustil izredno dragoceno delo.
Knjigo je pisal in pilil ve~ let, v njej paje opisal svojo pot od zelenega bohinjskegamulca do vrhunskega plezalca in andini-sta, celotna pripoved pa je prepletena z zeloosebnimi razmi{ljanji o alpinizmu in go-rah nasploh. Alpinizmov je toliko kot alpi-nistov in Tinetov je bil eden `lahtnej{ih,poln dobrih, napetih zgodb in plezalcev, kiso krojili slovensko polpreteklo alpinisti~nozgodovino.
Kot izredno plodovit pisec je zapustilobse`no zbirko planinskih, gorni{kih in al-pinisti~nih vodnikov, med katerimi izstopaizredni vodnik Julijske Alpe, ki je do`ivel `esedem ponatisov, knjigo o Andih, {tevilne ~lanke v Planinskem vestniku, zve~ kot 40 bibliografskimi enotami pa se uvr{~a v sam vrh slovenskega gor-
ni{kega slovstva.Tine Miheli~: Klic gora (288 strani, 4.200,00 SIT).
Frane Merela - [email protected]
Foto: Frane Merela
Foto:Bla` Verbi~
Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu [email protected] oddaje ~lankov za septembrsko {tevilko je 15. avgust.
Uredni{tvo
12
STAROSTNE VEJE V ZTS
veje v taborni{ki organizaciji. veje v taborni{ki organizaciji. veje v taborni{ki organizaciji. veje v taborni{ki organizaciji. veje v taborni{ki organizaciji. Glede nadejstvo, da je taborni{tvo vzgojno gibanje,je vzgoja otroka in mladostnika vsekakor vpovezavi z njegovo stopnjo razvoja (njego-vimi fizi~nimi in umskimi zmo`nostmi).Psihologi razvojne psihologije so namre~identificirali nekaj stopenj v razvoju otrokain mladega ~loveka; stopenj, ki se med se-boj razlikujejo, znotraj posamezne stopnjepa veljajo skupne zna~ilnosti (npr. razvojsenzornih in zaznavnih lastnosti, razvojsimbolnih funkcij in domi{ljije, razvoj gi-balnih spretnosti, spolno dozorevanje, raz-voj logi~nega mi{ljenja, ...). Na te lastnostiin zmo`nosti oz. razumevanje se navezujevsebina in pa na~in dela (npr. igra, dogo-div{~ina ali avantura), vse skupaj pa jepre`eto s skavtsko metodo, ki vklju~uje vsepomembne dejavnike, ki prispevajo kvzgojnemu procesu. Tudi v osnovni {olitriade na nek na~in predstavljajo zao-kro`ene starostne skupine (veje). Kljub pr-votnemu predlogu, da se tudi pri tabornikihravnamo po tej delitvi, smo po analizi pri{lido spoznanja, da ta ne odgovarja na potre-be delitve v vzgojnem procesu v taborni{kiorganizaciji.
In {e nekaj besed o predlogu. Temeljina strokovnih podlagah razvojnih zna~il-nosti ~loveka. Vsebuje argumente {ir{e ta-borni{ke javnosti. Omogo~a enostaven pre-hod, saj gre ve~inoma bolj za korekcije ka-kor spremembe in zaradi tega ne predstav-lja ve~jih stro{kov. Je natan~no dolo~en inpredstavlja dobro osnovo za nadalnje delo
na podro~ju prenove programa.
Predlog starostnih vejKomisije za taborni{kiprogram
Na podlagi analize, strokovnih podlag,argumentov in mnenj je Komisija za tabor-ni{ki program pripravila predlog starostnihvej, ki naj bi izgledal takole:· murni (M) - do vklju~no 5. leta· medvedki in ~ebelice (M^) - od 6. do
vklju~no 10. leta,· gozdovniki in gozdovnice (GG) - od
11. do vklju~no 15. leta,· popotniki in popotnice (PP) - od 16.
do vklju~no 20. leta,· mlaj{e gr~e (op. a.: delovni naziv
imena veje) - od 21. do vklju~no 27.leta
· gr~e - starej{i od 27 let.
V ~em so razlike medstarim sistemom innovim predlogomstarostnih vej in zakajso predlagane spre-membe?
M^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedajM^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedajM^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedajM^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedajM^ eno leto prej (prej od 7. leta, sedajod 6. leta)od 6. leta)od 6. leta)od 6. leta)od 6. leta)
Sprememba je posledica devetletnega{olskega sistema; otroci za~nejo obiskovati{olo s {estimi leti. Tako obstaja mo`nost, dase vzporedno oblikuje tudi redno udejstvo-vanje v okviru taborni{ke dejavnosti.
Pred ~asom je predlog o novem sistemu starostnih vej vzpodbudil `ivahno razpravo o name-nu in smiselnosti sprememb na tem podro~ju. O tem je bilo mo`no razpravljati na rutkinemforumu, nekaj mnenj pa je bilo objavljenih v februarskem Taboru. Komisija za taborni{kiprogram, ki je glede na namen organiziranja izvajanja programa po starostnih vejah nekakopristojna za urejanje tega podro~ja, je pripravila strokovne podlage, zbrala argumente inmnenja in pripravila predlog, ki je pred teboj.
Korak k celoviti prenovitaborni{kega programa
@e kmalu po prvih odzivih na predlog,ki je bil “v glodanje” ponujen jeseni lanskoleto, je bilo jasno, da je potrebno nekaj do-datnih pojasnil, ki v taborni{ki javnostiniso bila predstavljena na pravi na~in.
Prva od njih je bilo vsekakorPrva od njih je bilo vsekakorPrva od njih je bilo vsekakorPrva od njih je bilo vsekakorPrva od njih je bilo vsekakorvpra{anje, zakaj sploh spremembe. vpra{anje, zakaj sploh spremembe. vpra{anje, zakaj sploh spremembe. vpra{anje, zakaj sploh spremembe. vpra{anje, zakaj sploh spremembe. Od-govor, ki se je ponujal sam po sebi, je bil ve-zan na spremembe statuta, ki bo ugledallu~ sveta na jesenski skup{~ini ZTS. ^e se `esklicuje skup{~ina in spreminja statut, paspremenimo {e starostne veje - modnamuha torej. Resnica je dale~ od tega, ~epravje napovedana statutarna skup{~ina dobermoment za kakr{nekoli spremembe.Te`nja po prevetritvi in uskladitvi starost-nih skupin le`i v prenovi programa, ki pokorakih RAP-a (Renewed approach to Pro-gramme) poteka `e nekako od leta 1999 spripravo in sprejetjem izjave o vzgoji v ZTS.Sledilo je oblikovanje podro~ij osebnegarazvoja in splo{nih vzgojnih ciljev. Ta ko-rak je Komisija za program uspe{no za-klju~ila v marcu letos. Naslednji, torej tre-nutno aktualen korak, predstavlja identifi-kacijo razvojnih stopenj mladega ~lovekain pa oblikovanje starostnih vej, temu pa bosledilo oblikovanje vzgojnih ciljev po vejahin pa priprava nabora programskih aktiv-nosti. Gre torej za aktualno prenovo pro-grama, ki pa predstavlja dolgotrajen processpoznavanja, izgradnje temeljnega razu-mevanja in kvalitetnega izvajanja vzgojne-ga programa.
Ob tem se pojavlja temeljnoOb tem se pojavlja temeljnoOb tem se pojavlja temeljnoOb tem se pojavlja temeljnoOb tem se pojavlja temeljnovpra{anje, zakaj sploh imamo starostnevpra{anje, zakaj sploh imamo starostnevpra{anje, zakaj sploh imamo starostnevpra{anje, zakaj sploh imamo starostnevpra{anje, zakaj sploh imamo starostne
julij-avgust 13
GG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj doGG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj doGG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj doGG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj doGG eno leto ve~ (prej do 14. leta sedaj do15. leta)15. leta)15. leta)15. leta)15. leta)
Razlog za podalj{anje starostne veje zaeno leto je predvsem v slede~ih faktorjih:o V skladu s teorijo razvojne psihologije
(Marjanovi~ - Umek (2003), Razvojnapsihologija, Rokus, Ljubljana) gre zavzpostavitev meje, ki zaznamujeobdobje prehoda med zgodnjo inpozno adolescenco. Zgodnja se prive~ini ne kon~a pred 15. letom (prinekaterih pa se lahko zavle~e tudi zaleto ali dve).
o z zamikom prehoda v vi{jo starostnovejo za eno leto se izognemoprekrivanju zaklju~ka O[ innadaljevanja {olanja na S[. Sprijateljskimi odnosi znotraj vrstni{keskupine (voda), `elimo omilitiprehode, ki se dogajajo pri zamenjaviformalnega okolja (so{olci).
o ~lani se `e v okviru voda GG udele`ijo"velikih" mednarodnih aktivnosti(npr. skavtski jamboree), kar {edodatno doprinese k mo`nostinapredovanja in pridobivanja za tostarost pomembnih izku{enj.
Bi-Pi je trdil, da je pravotaborni{tvo (v katerem seskozi skavtsko metodo) vpolnosti udejani taborni{kavzgoja obdobje od 12. do 16.leta. Trendi zgodnej{egaodra{~anja to starostno mejopremikajo nekoliko navzdol,torej od 11. do 15. leta.
PP dve leti manj (prej od 15. do 21. letaPP dve leti manj (prej od 15. do 21. letaPP dve leti manj (prej od 15. do 21. letaPP dve leti manj (prej od 15. do 21. letaPP dve leti manj (prej od 15. do 21. letasedaj od 16. do 20. leta)sedaj od 16. do 20. leta)sedaj od 16. do 20. leta)sedaj od 16. do 20. leta)sedaj od 16. do 20. leta)
Razlog za skraj{anje starostne veje jepredvsem v podalj{anju veje GG in uvedbinove veje mlaj{e gr~e. S tem je ta starostnaveja toliko bolj opredeljena z razvojnimizna~ilnostmi tega obdobja (srednje mla-dostni{tvo), ki se ka`ejo predvsem v dosega-nju in sprejemanju lastne zrelosti.Uvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (odUvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (odUvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (odUvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (odUvedba starostne veje mlaj{ih gr~ (od21. do 27. leta)21. do 27. leta)21. do 27. leta)21. do 27. leta)21. do 27. leta)
Predlog izhaja iz dejstva, da je obdobjeod 21. do 27. leta obdobje prehoda iz pozne-ga mladostni{tva v zgodnjo odraslost. Toobdobje je zna~ilno po ustvarjanju, po ure-sni~evanju lastnih osebnostnih potencialovin je kot tako zelo pomembno predvsem izvidika delovanja usmerjenega v dru`bo -"slu`enja" (ki predstavlja del poslanstva ta-borni{kega gibanja).
Za to starostno vejo ni predviden vzgoj-ni program, gre prete`no za iskanje in ure-sni~evanje prilo`nosti za samopotrditev insamouresni~itev v zunanjem okolju, {e ved-no pa podporno okolje zagotavlja mati~naorganizacija (klub).Obdobje gr~ po 27. letuObdobje gr~ po 27. letuObdobje gr~ po 27. letuObdobje gr~ po 27. letuObdobje gr~ po 27. letu
Po tem obdobju (nekako po 27. letu oz.z zaklju~kom {tudija) se pojavi te`nja pointegraciji osebnosti. ^lovek postane zrelaosebnost in sprejema druge dru`bene odgo-vornosti kot so zaposlitev (eksistenca),partnerstvo, dru`ina, ... To je obdobje, v ka-terem je ~lanstvo bolj pasivne narave, je po-membno predvsem iz vidika zagotavljanjapodpore delovanju organizacije. Pride domedgeneracijskega sodelovanja in siner-gi~nih u~inkov, ki zagotavljajo trajnost de-lovanja.
Splo{no mnenje Svetovneorganizacije skavtskegagibanja je, da je organizira-nost delovanja (razdelitevpo vejah) opredeljena zrazvojnimi zna~ilnostmiciljne skupine in okoljem(dru`bo), v kateri deluje, inje kot taka stvar vsakenacionalne organizacije(WOSM je v `elji po ~imbolj{em delovanju nacional-nih organizacij pripravilanekaj usmeritev, ki paslu`ijo zgolj kot oporneto~ke v procesu oblikovanjapredloga).
Kako do skup{~ine?
V duhu sprejemanja sistema starostnihvej je pomembno, da je predlog dele`en ~im{ir{e obravnave zainteresirane taborni{kejavnosti. Zato bo Komisija za taborni{kiprogram v `elji {ir{ega razumevanja in do-seganja visoke stopnje soglasja nadaljevalaz aktivnostmi predstavitve in diskusije opredlaganjem sistemu (prva naslednja pri-lo`nost bo dr`avni mnogoboj v SlovenskiBistrici).
@elja Komisije za taborni{ki programje, da na Skup{~ini ZTS na~elnikom in sta-re{inam rodov predstavi predlog, ki bo stro-kovno utemeljen in hkrati usklajen s skup-no predstavo o kvalitetnem izvajanju tabor-ni{kega programa v taborni{kih rodovih po
Sloveniji.
Matja` Jesen{ekNa~elnik Komisije za
taborni{ki program
14
AKTUALNO
14
Apel razmi{ljujo~im
Proces, ki je bil spro`en pred ve~ kotdvema letoma, se po~asi zaklju~uje.Komisija, ki je bila imenovana lani, jepripravila predlog novega statuta Zvezetabornikov Slovenije ter spremna poja-snila k predlogu (http://g r a d i v o . r u t k a . n e t / d o k u m e n t i /dokument.php?ID=249 in http://g r a d i v o . r u t k a . n e t / d o k u m e n t i /dokument.php?ID=248). Statut je bilposredovan v predhodno javno obrav-navo. Namen te obravnave je predvsemugotoviti odziv in preveriti sprejemlji-vost re{itev iz predloga statuta. Glede nato, da je bilo predlogov za spremembezelo malo, upam, da bodo tokrat kritikibolj gostobesedni.
Tisti, ki so od novega statutapri~akovali revolucijo, bodo pravzapravrazo~arani. Predlog je prej evolucijakot revolucija. Prina{a nekaj novosti, kise {e bodo morale izkazati kot uspe{ne,ter popravlja nekaj napak in nedosled-nosti starega statuta. V nadaljevanjubom sku{al na kratko opisati glavnespremembe oziroma novosti v predlogustatuta.
Prva, hitro opazna novost je `e prinazivu organizacije, ki je dobila doda-tek Nacionalna skavtska organizacija.Ta re{itev je pravzaprav kompromis
Na drevesu je sedela opica in zagnala kokosov oreh v glavo nekemu sufiju.Mo` ga je pobral, izpil mleko, pojedel meso in iz lupine naredil skledo.
Hvala ti za tvojo kritiko.Anthony de Mello
med tistimi, ki so vztrajali pri tradicio-nalnem poimenovanju, in onimi, ki so`eleli povsem novo poimenovanje (npr.Skavtska zveza Slovenije). Na splo{noje v predlogu dan ve~ji poudarek temu,da smo ~lani skavtskega gibanja inimamo vlogo nacionalne skavtske or-ganizacije. V preambuli, ki bo najver-jetneje pripravljena do javne obravnavepred skup{~ino, bo zgodovinski okvirZTS kot skavtske - taborni{ke organiza-cije dodatno pojasnjen.
Naslednja novost so nove veje.Predlog {e ni dokon~en, ker je odlo~itevo tem komisija prepustila program-skim komisijam ZTS. Predlog pro-gramskih komisij je predstavljen vprej{njem Taboru in v celoti tudi naRutki (http://info.rutka.net/cgi-bin/o b v e s t i l a / o b v e s t i l a . p l ? a k c i j a=prikazi&st=1591).
Spremembe, ki pa so v ve~ini lebolj{a pojasnitev stanja, so doletele tudidolo~bo o ~lanih ZTS (rodovih) in nji-hovih pravicah in obveznostih,vklju~no s postopkom registracije ro-dov, ki je postal del statuta.
Pomembna novost je tudi v organi-zaciji procesa odlo~anja v ZTS. Ukinje-no je stare{instvo, ki je v zadnjem ~asuizgubilo kompas. Odlo~anje je pre-
ne{eno na vsakoletne skup{~ine. Vsakatri leta pa je volilna skup{~ina. Volijolahko samo rodovi, kar prena{a te`oodlo~itve o vodstvu organizacije nepo-sredno na ~lane ZTS - rodove. Ker jeukinjeno stare{instvo, ki je zagotavljaloreprezentativnost obmo~ij v odlo~anjuv organizaciji, je vne{eno dolo~ilo, damora za veljavno glasovanje naskup{~ini biti preko rodov prisotna dvo-tretjinska zastopanost obmo~ij.
V Izvr{nem odboru je pri{lo dozmanj{anja voljenih funkcij. Je pana~elnik dobil dve pomembni pomo~i.Prva so njegovi svetovalci, ki jih za po-dro~ja, ki jim daje ve~jo pozornost,predlaga na~elnik, imenuje pa IO. Dru-ga pa je kolegij na~elnika, ki ga sestav-ljajo na~elniki obmo~nih organizacij.Nova funkcija v IO je zakladnik, ki na-dome{~a sedanjega na~elnika za fi-nan~no materialne zadeve z nekaj{ir{imi pooblastili. Nova je tudi funkci-ja gospodarja ZTS, ki pa ni voljen naskup{~ini, ampak ga imenuje IO in jemi{ljen kot pomo~ zakladniku priupravljanju z materialnimi sredstviZTS.
Novost, ki bo pomembno vplivalana kakovost dela v organizaciji se ti~eobmo~nih organizacij. Sama organizi-
julij-avgust 15
ranost OO ZTS je v predlogu pre-pu{~ena rodovom na posameznemobmo~ju, vendar s pomembnimzadr`kom: obvezna sta stare{ina inna~elnik obmo~ja. Slednji mora predizvolitvijo na funkcijo pridobiti pisnosoglasje na~elnika ZTS. Na~elnik ZTSima tudi pravico zahtevati razre{itevna~elnika OO ZTS. Ta novost bo prispe-vala k ve~ji zavezanosti na~elnikov kpoenotenju organizacije in enot-nej{emu izvajanju programskih politikZTS. Obmo~ja pa so po predlogu tudibolj zavezana k na~rtnej{emu ravna-nju, tudi s finan~nimi sredstvi, ki jihpridobijo iz odvoda ~lanarine (obvez-nost priprave letnega plana s fi-nan~nim delom).
Naslednja klju~na novost se dotika~lanarine. ^lanarina je po predlogu se-stavljena iz dveh delov: prispevka rodu(t.i. licen~nine) in prispevka posamez-nika. Sam model bo dolo~ila skup{~inaza obdobje treh let. Prispevek posamez-nika bo predvidoma znatno manj{i kotdosedaj. Komisija je sicer pripravila os-nutek predloga modela, ki ga bo pred-stavila za skup{~ino, ni pa ga vklju~ilav predlog statuta, ker se zaveda ob~ut-ljivosti te teme za precej{en del rodov(in bi bilo potencialno ogro`eno celosprejemanje novega statuta).
[e zadnja pomembnej{a novost:omejitev opravljanja funkcije na naj-ve~ 6 let zaporedoma. Dosedanjena~elo pa je postalo zahteva: posamez-nik je lahko izvoljen na zgolj eno funk-cijo v organizaciji. Pri~akujemo, da bota re{itev dolgoro~no pomembno vpli-vala na stalnost dotoka novih kadrov ins tem tudi novih idej in re{itev.
Tokratni zapis zaklju~ujem s (po-novljeno) `eljo, da bi ~imve~ posamez-nikov z vseh ravni organizacije pregle-dalo predlog statuta in podalo svojemnenje. Komisija je pripravljena pred-
NARO^AM REVIJO TABORIME IN PRIIMEK: _______________________________________________ROD: ________________________________________________________ULICA: _______________________________________________________
PO[TNA [TEVILKA IN KRAJ: _____________________________________NARO^NIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA!
Po{ljite na ZTS - Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana
staviti predlog in pojasniti odlo~itve ko-misije na posvetih po obmo~jih. Na fo-rumu Rutke poteka tudi posebna tema( h t t p : / / f o r u m . r u t k a . n e t /viewtopic.php?t=238) o predlogu sta-tuta ZTS, kjer je mo`na {ir{a razpravain kjer tudi sodelujejo posamezniki izkomisije za statut.
@elel bi, da pri tako pomembnemdokumentu, kot je statut na{e organi-zacije, dose`emo maksimalno mo`nosoglasje na vseh ravneh organizacije.Razprava je odprta. Oder je va{ ...
julij-avgust 15
16
AKTUALNO [email protected]
V `elji, da bi doprinesli k splo{nemu iz-bolj{anju stanja okolja in kakovosti `ivlje-nja ter varstvu naravnih virov, je Komisijaza program pripravila predlog programskihaktivnosti na podro~ju zmanj{evanjakoli~in odpadkov in lo~enega zbiranja od-padkov na izvoru. Razlog izhaja iz dejstva,da je razli~nih vrst odpadkov vedno ve~ inda ti v kon~ni fazi predstavljajo tako prob-lem urejanja prostora, kakor tudi vpliv napove~ane emisije toplogrednih plinov. Zaurejanja tega problema se zavzema tudivlada RS v Nacionalnem programu varstvaokolja.
Mladi iz urbanih in ruralnih okolij(~lani dru{tev tabornikov po Sloveniji in lo-kalno prebivalstvo) bodo skozi programskeaktivnosti:· spoznali vrste odpadkov, njihovo
razgradljivost in stopnjo nevarnosti zaonesna`enje okolja;
· spoznali pot odpadkov od doma~egasmetnjaka do odlagali{~a;
· spoznali, kako njihovo ravnanjevpliva na okolje;
· z neposredno anga`iranostjo vplivali
na takoj{nje izbolj{anje stanja v
okolju.
Konkretni predlogiaktivnosti
Vodstva rodov oz. taborjenj bodo v oko-ljih, kjer delujejo oz. bodo organizirali ta-borjenja pripravili razli~ne aktivnosti; ne-kaj predlogov:· dan varstva okolja - kro`ne delavnice
na temo ravnanja z odpadki (v taboruin okolici, kjer obstajajo primeri - npr.va{ko ali divje odlagali{~e):
· vrste odpadkov (organski, papir,steklo, plastika ...);
· kako zmanj{ati koli~ino odpadkov(embala`a);
· kam gredo odpadki (od vira dodeponije);
· kurjenje odpadkov (za in proti);povezava z onesna`evanjem zraka intoplogrednimi plini (Kjotskiprotokol);
· zakaj nastajajo divja odlagali{~a(problem starih avtomobilov);
· 3R (Recycle, Reuse, Reduce) -ponovna uporaba, predelava,zmanj{evanje koli~ine odpadkov;
· recikla`a; kako predelati odpadke(delavnice ustvarjanja iz odpadkov).
· kako va{~ani "upravljajo" s smetmi(anketa, opazovanje);
· kako ob~ina skrbi za odpadke(pogovor z `upanom).
In kak{ne rezultatepri~akujemo?
· 10.000 sodelujo~ih (udele`encevtaborjenj in drugih);
· izvedene konkretne aktivnosti:· poizkus lo~evanja organskih
kuhinjskih odpadkov in drugihbiorazgradljivih odpadkov,
· zmanj{evanje koli~ine embala`e inrecikla`a po posameznih vrstahmaterialov,
· ravnanje z odpadnimi olji izgospodinjstva,
· ravnanje z baterijami in akumulator-ji,
· evidentirana divja odlagali{~a(predvsem gradbeni material,odpadne gume in motorna vozila);
· izbolj{ano stanje v okolju na podro~juprometa v naravnem okolju (vo`njain mirujo~i promet v naravi);
· informiranje, dvig zavesti o odnosu dookolja in ravnanju v okolju;
· nagrajeni dose`ki in prizadevnostsodelujo~ih (nagrada Skavt Peter).
Kam gredo smetiOzave{~en odnos do narave in ravnanje s smetmi^e na cesti ustavi{ mimoido~ega in ga vpra{a{, kdo so taborniki, bo eden izmed pogostihodgovorov tudi: “To so tisti, ki skrbijo za naravo.” Na nek na~in imajo prav, saj `elimonaravo, na{ drugi dom in na{o u~ilnico, ohraniti neokrnjeno. Pa je to dovolj? Bomo lahkoohranili gozd ali izvir pitne vode, ~e se bo v neposredni bli`ini {irila deponija smeti?
Programske aktivnostiseveda nakazujejo samookvir (smer) delovanja, pritem pa je veliko prostoraza ustvarjalne zamislisodelujo~ih. KOPR bo v tanamen razvila {e nekajpodpornih orodij, ki bodona voljo vsem, ki boste vpisarno ZTS prijavili svojetaborne izmene.
julij-avgust 17
AKTUALNO
Uprava republike Slovenije za za{~ito inre{evanje v sodelovanju s Hidrometeorolo{kimzavodom Slovenije, Ministrstvom za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdoveSlovenije ali na predlog ob~ine ugotavlja in raz-gla{a veliko ali zelo veliko po`arno ogro`enostnaravnega okolja na posameznem obmo~ju.Ob~ina lahko glede na geografske, vremenske indruge razmere predpi{e ali uveljavi posebneukrepe za varstvo pred po`arom ter razglasi stop-njo po`arne ogro`enosti v naravnem okolju nasvojem obmo~ju, pri tem pa ne sme razglasitini`je stopnje po`arne ogro`enosti od tiste, ki jorazglasi uprava.
Pri kurjenju odprtega ognja v naravnemPri kurjenju odprtega ognja v naravnemPri kurjenju odprtega ognja v naravnemPri kurjenju odprtega ognja v naravnemPri kurjenju odprtega ognja v naravnemokolju se mora:okolju se mora:okolju se mora:okolju se mora:okolju se mora:
1.1.1.1.1. urediti kuri{~e, ki mora biti obda-urediti kuri{~e, ki mora biti obda-urediti kuri{~e, ki mora biti obda-urediti kuri{~e, ki mora biti obda-urediti kuri{~e, ki mora biti obda-no z negorljivim materialom; prostor okolino z negorljivim materialom; prostor okolino z negorljivim materialom; prostor okolino z negorljivim materialom; prostor okolino z negorljivim materialom; prostor okolikuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih sno-kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih sno-kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih sno-kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih sno-kuri{~a mora biti o~i{~en vseh gorljivih sno-vi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti odvi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti odvi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti odvi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti odvi vsaj v razdalji 10 m; kuri{~e mora biti oddreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50dreves oddaljeno vsaj 10 m, od gozda vsaj 50m, od pomembnih prometnih poti, ve~jihm, od pomembnih prometnih poti, ve~jihm, od pomembnih prometnih poti, ve~jihm, od pomembnih prometnih poti, ve~jihm, od pomembnih prometnih poti, ve~jihnaselij in objektov, kjer se izdelujejo, prede-naselij in objektov, kjer se izdelujejo, prede-naselij in objektov, kjer se izdelujejo, prede-naselij in objektov, kjer se izdelujejo, prede-naselij in objektov, kjer se izdelujejo, prede-lujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi,lujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi,lujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi,lujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi,lujejo ali skladi{~ijo po`arno nevarne snovi,pa vsaj 100 m;pa vsaj 100 m;pa vsaj 100 m;pa vsaj 100 m;pa vsaj 100 m;
2.2.2.2.2. zavarovati in nadzorovati kuri{~ezavarovati in nadzorovati kuri{~ezavarovati in nadzorovati kuri{~ezavarovati in nadzorovati kuri{~ezavarovati in nadzorovati kuri{~eves ~as kurjenja;ves ~as kurjenja;ves ~as kurjenja;ves ~as kurjenja;ves ~as kurjenja;
3.3.3.3.3. po kon~anem kurjenju pogasitipo kon~anem kurjenju pogasitipo kon~anem kurjenju pogasitipo kon~anem kurjenju pogasitipo kon~anem kurjenju pogasitiogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e zogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e zogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e zogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e zogenj in `erjavico ter pokriti kuri{~e znegorljivim materialom;negorljivim materialom;negorljivim materialom;negorljivim materialom;negorljivim materialom;
4.4.4.4.4. ob zmernem vetru (6 m/s) prene-ob zmernem vetru (6 m/s) prene-ob zmernem vetru (6 m/s) prene-ob zmernem vetru (6 m/s) prene-ob zmernem vetru (6 m/s) prene-hati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj.hati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj.hati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj.hati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj.hati kuriti oziroma uporabljati odprti ogenj.
V obdobjih, ko je za posamezno obmo~je vnaravnem okolju razgla{ena velika ali zelo veli-ka po`arna ogro`enost in v drugih su{nih obdob-jih, je tam prepovedano kuriti ali uporabljati od-prti ogenj, pu{~ati ali odmetavati gore~e ali dru-ge predmete ali snovi, ki lahko povzro~ijo po`ar.
Seveda pa lahko vse zgoraj na{teto izkoristi-mo kot del programa. Otroci in mladostniki se z
PO@AR V TABORU! Zaradi plinske svetilke ali iskre iz ve~ernega ognja se je vnel {otor. Po`arse silovito {iri s {otora na {otor. Kaj storiti? Predvsem brez panike; poskrbite najprej za~love{ka `ivljenja, potem pa sku{ajte ogenj po svojih mo~eh omejiti (da se ne {iri); pa brezpretirane hrabrosti, opekline so namre~ zelo nevarna po{kodba, vdihavanje ogljikovegamonoksida pa ravno tako. Seveda pa je nujen ~imprej{nji klic na 112.
Varstvo pred po`ari v naravnem okolju
Da nas “rde~i petelin” ne preseneti
Izvle~ek iz Uredbe o varstvu predpo`arom v naravnem okoljuStopnje po`arne ogro`enostinaravnega okolja:1. Zelo velika po`arna ogro`enost. Za
nastanek po`ara zadostuje `enajmanj{i izvor ognja ali iskrenje.Po`ar se {iri zelo hitro. Nadzor nadpo`arom je zelo te`ak, ga{enjepo`ara je te`avno in dolgotrajno.
2. Velika po`arna ogro`enost. Po`arpovzro~i `e manj{i izvor nezavaro-vanega ognja. Po`ar se hitro {iri.Nadzor nad po`arom je te`ak inpo`ar je te`ko obvladljiv.
3. Srednja po`arna ogro`enost. Po`arlahko povzro~i `e majhen izvorodprtega ognja. Po`ar se v odprtemprostoru {iri hitreje kot v gozdu,zato je `e te`je obvladljiv in ga jete`ko nadzorovati.
Namenoma sem za~el tale ~lanek s kriznosituacijo, ki jo na taboru ne `elim nikomur. Bo-ste pa toliko bolj mirno spali, ~e boste situacijopredvideli in poskrbeli za pravilno ravnanje v ta-kem primeru. Seveda se ve~ino po`arov lahkoprepre~i `e s preventivnim ravnanjem, in v temduhu je Uprava RS za za{~ito in re{evanje obliko-vala Uredbo o varstvu pred po`ari v naravnemokolju (uredbo najdete na spletni strani uprave).V izvle~ku, ki sem ga pripravil, sem `elel pouda-riti predvsem dvoje: stopnjo ogro`enosti, ki vplivana to, ali bomo v taboru sploh lahko kurili inkako moramo v naravi poskrbeti za varno kurje-nje. To so minimalni pogoji, po katerih bo va{epreventivno ravnanje ocenjeval in{pektor ali po-licist in vam v primeru kr{enja predpisal tudiprecej visoko kazen.
odprtim ognjem sre~ujejo tudi sicer (na pikni-kih, kampiranje na morju ...). Tabore~im lahkoponudimo simulacijo kriznega odlo~anja. Lah-ko se z lokalnim gasilskim dru{tvom dogovori-mo za gasilsko vajo, ki se lahko na koncu spre-vr`e v tu{iranje. Enkratna izku{nja pa bo tudi `eto, da na simuliranem ognju tabore~i preizkusijodelovanje gasilnega aparata (ki ga je tudi sicerpriporo~ljivo imeti na seznamu obvezne taborneopreme).
Torej z ognjem po pameti in v skladuz navodili za kurjenje v naravnemokolju, predvsem pa v dogovoru zlastnikom in pa z morebitnim pisnimsoglasjem ustreznega organa(pristojna izpostava Uprave zaobrambo, v okviru katerega delujetudi Uprava RS za za{~ito inre{evanje).
18
POTEPANJA
Medtem ko je ekipa starej{ih, pred-vsem mo{kih ~lanov dru{tva, v soboto,14. maja, nadaljevala z naslednjo fazogradbenih del na Kovku, smo ostalipred ajdovskim gradom organizirali se-daj `e tradicionalni predstavitveni ta-bor. [tevilni obiskovalci, ki so se rado-vedni in presene~eni ustavljali pod{tabnimi {otori, postavljenimi ~ez glav-no sprehajalno pot, so si lahko ogledalidalj{o video projekcijo iz lanskega ta-borjenja in kraj{i televizijski prispevekiz leto{njega zimovanja, v prilo`nostnizgibanki pa smo predstavili tudi drugeaktualne projekte (etnolo{ko-razisko-valni tabor ''Etnostep'', odpravo v Litvo...).
So~asno s predstavitvenim taboromje celo sobotno dopoldne potekal tudi
Predstavitveni tabor RMBTudi v obdobju temeljite prenove taborni{kega doma naKovku, ki terja od ~lanov rodu Mladi bori veliko dobre volje,prostega ~asa in fizi~nega napora, ajdovski taborniki eno zadrugo prizadevno izvajamo vse na~rtovane akcije. Pouspe{no izpeljanem zimovanju, ki smo ga februarja organi-zirali v domu idrijskih tabornikov na P{enku nad Idrijo, in ledober mesec in pol pred taborjenjem, ki bo tudi letos (od 1.do 9. julija) potekalo v Svetem Pelegrinu pri Umagu, smorealizirali {e enega od pomembnej{ih projektov leto{njegaleta.
rodov mnogoboj. ^lani rodu so se zno-traj grajskega obzidja pomerili v loko-strelstvu, postavljanju {otora, prema-govanju ovir, signalizaciji in drugihve{~inah, po gozdni u~ni poti ob Hub-lju pa je bilo organizirano orientacij-sko tekmovanje.
Kljub nekoliko slab{i udele`bi ~la-nov nam je uspelo pripraviti za javnostzelo zanimivo in odmevno predstavitev,ki smo jo v zgodnjih popoldanskihurah zaklju~ili s skupnim kosilom zavse, ki so se zbrali pred gradom, pa tudiza na{e najbolj predane kolege, ki so,kot `e mnogo drugih sobot, tudi napredstavitveni dan marljivo delali naKovku.
Anja [email protected]
julij-avgust 19
KOLUMNA
Piratski izziv je ena izmed redkih akcij mariborskegaobmo~ja, ki je namenjena tabornikom iz celotne Sloveni-je. Kljub temu pa se akcije vsako leto udele`i ve~ gozdovni-kov in gozdovnic, ki skupaj pre`ivijo tri zelo zanimive dni.Akcija je rod ^rno jezero spet ponesla med ostale rodove, kiso dejavni na podro~ju sodelovanja in zdru`evanja z osta-limi rodovi. Prav to je bil eden izmed razlogov za organi-zacijo tega projekta.
@e tretji~ je izziv potekal na jezeru Medvedce v bli`iniPragerskega in ker gre v tretje rado, nam tokrat le ni za-godlo slabo vreme.
Kot se za {tajerski konec Slovenije spodobi, je celotnodogajanje potekalo bolj spro{~eno in posledi~no so tudiaktivnosti potekale bolj spontano. Ekipo, ki je akcijo orga-nizirala, je tokrat sestavljala nekoliko mlaj{a generacija.Vodil jo je Jure Pipnbaher - Pipi, ob strani pa mu je stal sta-re{ina rodu Iztok Utenkar - ^ips. Celotna ekipa je tako pro-gram osve`ila z novimi in zanimivimi idejami. Udele`enciso se lahko preizkusili na progi pre`ivetja, ponovili so zna-nje iz orientacije, strelstva in lokostrelstva, vozlanja … Vsiso lahko pokazali tudi svojo ustvarjalnost z barvami in~opi~i. Ve~ina pa jih je najbolj u`ivali ob tabornih ve~erih,ki so jih pre`iveli ob tabornem ognju, s programom, ki soga pripravili udele`enci sami in seveda ob zvokih kitare.
Ker pa nobena stvar ne ste~e ~isto po na~rtih, je tudi to-krat pri{lo do manj{ih zapletov. Saj vsi poznamo situacije,ko se ljudje, ki so se ponujali, da bodo opravili to in onostvar, tik pred zdajci neznano kam izgubijo ali pa se neka-tere stvari za program pripravljajo nekoliko prepozno. Pada ne bi pretiravala, ni bilo tako hudo, kot se sli{i. Akcija jebila kljub temu teko~e izpeljana in zagotovim vam lahko,da so udele`enci kot tudi njihovi spremljevalci in organi-zatorji u`ivali v vseh trenutkih, ki so za marsikaterega iz-med nas {e prehitro minili. Vidimo se spet maja 2006, daobudimo stare in ustvarimo nove spomine. Upamo, da ta-krat {e v ve~jem {tevilu!
Nina Fin`[email protected]
Poro~ilo s sodni{kegaseminarja
Na sodni{kem seminarju, ki je potekal 11. 6. 2005 v ta-borni{ki hi{ici Mestne zveze tabornikov ob~ine Maribor, je so-delovalo 9 udele`encev iz {tirih mariborskih rodov: roduUkro~ene reke, rodu Franc Le{nik, Maistrovega rodu in roduXI. SNOUB. Seminar sta vodila Matja` Jesen{ek in Tadej Pu-gelj, pri organizaciji pa je sodeloval {e Boris Volari~.
V prvem delu so se udele`enci ukvarjali z vpra{anjem,kak{en naj bo sodnik taborni{kega mnogoboja. Ugotovili so,da mora predvsem poznati pravila igre, znati pravilno razso-diti, imeti dobro razvite zaznavne sposobnosti in biti pri svo-jem delu natan~en in dosleden. Biti mora potrpe`ljiv, umir-jen, razsoden in anga`iran v svoji vlogi. Pomembna je tudipo{tenost, pravi~nost, odlo~nost in vztrajnost, svojo funkcijopa mora videti tudi skozi vzgojni vzor; kot prilo`nost za moti-vacijo, pomo~ in svetovanje tekmovalcem, da bodo razvijali`eljo po osebnem napredovanju.
V drugem delu smo preigrali nekaj, z vidika sojenja, naj-bolj zahtevnih panog ({otor z dnom in iz {otork ter postavlja-nje signalnega stolpa) ter se pogovorili o zagotavljanju var-nosti pri rizi~nih panogah (lokostrelstvo, ajanje, kurjenje og-njev).
V sklepnem delu pa smo se pogovarjali tudi o prenovitega tekmovanja. Udele`enci so izrazili pripravljenost, da je-seni sodelujejo na posvetu, na katerem bi podrobno pregleda-li in ustrezno dopolnili obstoje~e propozicije, hkrati pa bi sepogovorili o mo`nostih prilagajanja tekmovanja vodovemusistemu (vodi z ve~ kot 5 ~lani), torej tekmovanje za cel vod.
Piratski izziv
20
MNOGOBOJ
Se vidimo v naslednjibitki!
Pa je za nami! Dr`avni mnogoboj, namre~. In na koncuse spomnim besed Emila, ko sva se poslavljala: ''Nasvidenje vnaslednji bitki!'' Tako nekako smo se po~utili vsi, ki smo setrudili izpeljati dr`avni mnogoboj. Moje vpra{anje je, ali semora vedno tako kon~ati? Sem prepri~an, da ne! ^as je, daza~nemo malo s sistemati~nim pristopom in z raz~i{~enimipojmovanji kaj, kako, zakaj.
Kaj ho~emo z mnogobojem dose~i? Kako bomo to dose-gli? Zakaj vse to po~nemo?
Ko bodo ta vpra{anja vsem nam jasna, potem bomo si-gurno vsi skupaj naredili ve~ za to, da bo mnogoboj uspe{enin celo odli~en.
Dr`avni mnogoboj je zelo kompleksna aktivnost, vendarjo lahko razdelimo na dva ve~ja sklopa. Tekmovalni sklop intehni~ni sklop. V tekmovalnem sklopu se skrivajo vse malen-kosti, povezane s pripravami panog, sojenjem in obdelova-njem podatkov. Tehni~ni sklop pa v sebi skriva vse dodatneaktivnosti, ki spremljajo mnogoboj. Od osnovne nastanitveekip in sodnikov, prehrane, zagotavljanje najosnovnej{ihstandardov za ve~dnevno bivanje. Sklopa sta med seboj pove-zana in dejansko je potrebno oboje med seboj uskladiti. Vsi,vklju~eni v ta letni projekt, bi se morali zavedati, da mnogo-boj kot celota predstavlja nas tabornike, tako znotraj organi-zacije, kot tudi na izven. Tu pa sem mnenja, da temu ni takoin da smo dejansko ''vrti~karji''. Ampak to ni samo problemdr`avnega mnogoboja, ampak celotne organizacije.
Letos se je pokazal dejanski problem z zadostnim {tevi-lom sodnikov in kontrolorjev. Tako so nekatere ekipe ~akalena panoge, ker so sodniki {e sodili druge discipline. Z orienta-cijo smo zamujali, ker nismo uspeli pravo~asno zagotoviti
KOLUMNA
kontrolorjev na orientacijskih to~kah. ^e `elimo v prihodnjeizpeljati vse panoge v enem dnevu, bomo morali na tem po-dro~ju drasti~no spremeniti delovanje. En predlog re{itve jelahko tak, da vsaka prijavljena ekipa tudi pripelje s sebojenega sodnika. Kljub pomanjkanju sodnikov smo izpeljalimnogoboj do konca in to v enem dnevu. Rad bi se vsem sod-nikom in kontrolorjem {e enkrat zahvalil za njihov prispevekin odli~no opravljeno delo. Brez take ekipe ne bi {lo skozi.
Propozicije so tudi ena to~ka, na katero se bomo septem-bra osredoto~ili. Osebno vidim spremembe v smeri splo{nihdolo~il (vodov sistem) in s tem prilagoditev disciplin. Polegtega pa vidim, da je v propozicijah mnogo ''sivine''. To sivi-no bomo prav tako odpravili. Tako, da nas na tem podro~ju~aka kar veliko dela.
Prevzeti soorganizacijo dr`avnega mnogoboja ni ma~jika{elj. Predvsem mora soorganizator preskrbeti dovolj~love{ke sile, ki deluje usklajeno kot {vicarska ura in se ne iz-govarja na tretjo osebo. Zavedam se dejstva, da je soorganizi-ranje dr`avnega mnogoboja prilo`nost za polnjenje rodoveblagajne. Vendar pa mislim, da ne za vsako ceno. V svojiosemletni profesionalni pedago{ki karieri {e nisem videlotroka ali pa mladostnika, ki bi na taboru za zajtrk z u`it-kom jedel sardine v olju. Ve~ pozornosti v prihodnje bomotudi posvetili prehrani. Obljubim, da naslednje leto ne bosardin za zajtrk.
Rad bi pa pohvalil soorganizatorje, posebno za organi-zacijo lutkovne igrice za najmlaj{e. Vsi prisotni ~lani soorga-nizatorja so se trudili po svojih najbolj{ih mo~eh in za njihovtrud se jim zahvaljujem.
Na taki akciji pogre{am ''klasi~ni'' taborni ogenj. Zdi semi, da ob se znamo tabornem ognju bolj zabavati in smobolj povezani kot pa na koncertu.
Naslednje leto bomo sigurno popravili napake, ki smojih naredili letos in se bomo lahko zopet nau~ili kaj novegain bomo zaradi tega bogatej{i za nove izku{nje. Zase semstoodstotno prepri~an in septembra `e nadaljujemo s pripra-vami na dr`avni mnogoboj 2006.
Hvala vsem, ki ste pripomogli k izvedbi mnogoboja invsem ekipam za sodelovanje, se vidimo naslednje leto. Do ta-krat pa: ''Mnogoboj je zakon in samo gas!''
julij-avgust 21
Po napornem tekmovalnem dnevu je ve~erna gledali{ka predstavagledalce prikovala na mesto. Avtor: SiNi.
Letos so se tisti najmlaj{i in tudi tisti malo starej{i po na-porni orientaciji ohladili s {kropljenjem in polivanjem zvodo. S tem sicer niso upo{tevali 11. taborni{kega zakona,vendar so se ob tem vsaj zabavali.
N. F.
Sobotni ve~er je pred mikrofonom popestrila IrenaVr~kovnik, na kitaro pa jo je spremljal Mike Ore{ar. Neka-teri so ob tem tudi zaplesali, drugi pa raje pomagali s pet-jem. Zabava se je zavlekla pozno v no~.
N. F.
Po informacijah iz ust tekmovalcev je bil vsem zelov{e~ orientacijski del tekmovanja, z zanimivim in razgi-banim terenom ter nadvse prijaznimi kontrolorji. Vsi soprogo uspe{no prehodili in s tem spoznali marsikatero le-poto {tajerskega dela na{e de`ele.
N. F.
Same ~edne, mlade in zdrave so. Stilno urejene in polne taborni{kegaznanja. Vas zanima, o kom govorim? To so vendar Hobotnice (RJS),zmagovalke v kategoriji PP! Avtor: SiNi.
Tudi najmlaj{i taborniki so se neizmerno zabavali. Preko igre dopravega taborni{kega znanja. Avtor: Mojca ^ebul.
Stari Ma~ki (RSR) so prave maskote vsakega dr`avnega mnogoboja.Tokrat so svojo mladost in izku{enost ponovno dokazali z izvirnogarderobo in zmago v kategoriji gr~. Avtor: SiNi.
Najbolj zabavna panoga za M^-je je bilo kot vedno postavljanjeognjev. Zavzetost in zagnanost je bila res velika! Avtor: Mojca ^ebul.
julij-avgust 21
Pripravila Nina Fin`gar ([email protected]) in Toma`Sinigajda ([email protected]).
22
Na pobudo za zbiranje mnenj ozbiranje mnenj ozbiranje mnenj ozbiranje mnenj ozbiranje mnenj ospremembah mnogobojaspremembah mnogobojaspremembah mnogobojaspremembah mnogobojaspremembah mnogoboja so se prese-netljivo odzvali ravno najmlaj{i, torejM^-ji in GG-ji. Mnenja so sicer v ve~iniprimerov vezana na organizacijski inne vsebinski vidik sprememb mnogo-boja. Zanimivo je tudi, da mnenjaodra`ajo sposobnost konstruktivne pre-soje in aktivnega sodelovanja pri tejstarostni skupini, kar bi veljalo izkori-stiti tudi v prihodnje. Poleg tega so siudele`enci `eleli ve~ razli~nih sprem-ljevalnih dejavnosti, kjer bodo tudi ak-tivno vklju~eni, seveda pa {e ve~ zaba-ve, glasbe, bazen ...
Predstavitev nagrade Skavt PeterPredstavitev nagrade Skavt PeterPredstavitev nagrade Skavt PeterPredstavitev nagrade Skavt PeterPredstavitev nagrade Skavt Peterje potekala na panoju s predstavitve-nim letakom, kriteriji in pa seveda pra-vim kipcem. Spet so pri zanimanju za
nagrado prednja~ili mlaj{i; zanimalojih je predvsem, na kak{en na~in lahkodobijo to nagrado (zanimivo je, da toni zanimalo njihovih vodnikov, saj pre-te`no niso izkazali interesa za informa-cije in pripravljeno gradivo).
Po zaklju~ku tekmovalnega dela vsoboto zve~er je potekala delavnica nadelavnica nadelavnica nadelavnica nadelavnica natemo prenova starostnih vej. temo prenova starostnih vej. temo prenova starostnih vej. temo prenova starostnih vej. temo prenova starostnih vej. Na de-lavnici je sodelovalo 11 udele`encev vstarosti od 14 do 27 let. Udele`enci sodebatirali o razlogih za spremembe, za-nimalo jih je, na kak{en na~in bo delo-vala starostna skupina mlaj{ih gr~,ve~inoma pa je debata tekla o progra-mu, vodnikih, vsebinskih prioritetah,ki so le posredno vezane s starostnimivejami. Ve~ina udele`encev je pred temprebrala informacijo o prenovi starost-
nih vej in so se s predlaganimi spre-membami strinjali.
Nekaj vodnikov je v ~asu mnogobo-ja izpolnilo anketo na temo starostneanketo na temo starostneanketo na temo starostneanketo na temo starostneanketo na temo starostnevejevejevejevejeveje (sicer v primerjavi z zastopanostjomanj kot 10%), tako da smo skupaj spreteklimi anketnimi akcijami dosegli{tevilko 90 izpolnjenih anket, kar pred-stavlja ve~ kot 10% aktivnih vodnikov vSloveniji.
MNOGOBOJ [email protected]
Najbolj aktivni so bili M^-ji in GG-jiVzpodbude Komisije za taborni{ki program
Zbiranje mnenj na temo prenove mnogobojev, predstavitev nagrade Skavt Peter in predstavi-tev in pogovor na temo prenove starostnih vej so bile vsebine, ki so na taborni{kem mnogobo-ju v Slovenski Bistrici udele`ence vzpodbudile k oblikovanju in posredovanju lastnega mne-nja, poleg tega pa tudi informirale in motivirale za sodelovanje pri oblikovanju programa.
Rezultati ankete bodo pripravljeni in objavljeni nate~aju za vodje v Bohinju in v deveti {tevilki revijiTabor. Morda le to, da je vpra{alnik vseboval tudivpra{anja o novi razmejitvi starostnih vej (vpra{anje zavsako posebej). Odgovori anketirancev: v povpre~ju zavsako starostno vejo 79 % za (71) in 21 % proti (19, odtega 5 proti vsem predlogom sprememb). Zanimivo jetudi to, da nih~e izmed 20 anketirancev v starosti od20-22 let ni nasprotoval novi veji mlaj{ih gr~.
Predlogi vsebinskih sprememb mnogoboja: Boljzahtevna orientacija, ve~ razli~nih panog, sre~anjes "pravo" lisico na lovu na lisico, premalo poudar-ka na delu z murni (tako na mnogoboju in sod-ni{kem seminarju, kakor tudi na vodni{kih te~ajih),M^4 {otorka - te`je kot pri GG mlaj{i (~asovnica jeprekratka), na tekmovanju naj sodeluje cel vod, neglede na {tevilo ~lanov (vodov duh), dobrauvrstitev na obmo~nem mnogoboju naj bo pogoj zaudele`bo na dr`avnem, propozicije pripravljene inpredstavljene na za~etku leta (celoten razpis - tudistarostne skupine) ...
julij-avgust 2323
Spremeniti pravila mnogoboja ali ne?Helena Urh (35), RPG [o{tanj
Glede na trenutno aktivnost na{ih~lanov, bi prej kot spremeniti pravilabilo potrebno spremeniti kaj drugega.Te`ko bo pa spremeniti odnos na{ih~lanov do na{ega programa, ki ni slab,~e ga izvaja{ dobro. Vodstvo ZTS bi mo-ralo narediti nekaj, da bi bilo prosto-voljno delo, ki ga izvajamo, bolj cenje-no.
ANKETA
Matija [pacapan (18), RPG [o{tanj
Definitivno ne. Tisti, ki tekmuje inima `eljo, je zanj tekmovanje zelo za-nimivo. Starej{i taborniki, ki ne tekmu-jejo ve~, pa lahko najdejo motiv v soje-nju panog.
Tina Bobek (28), RLG Pesje
Morda bi bile potrebne spremembele pri kategoriji M^ 4. Lahko pa bi tudimalce poostrili oz. spremenili na~in iz-bire organizatorja mnogoboja. Tistirod, ki se prijavi na razpis, bi moralmnogoboj izpeljal na precej vi{jem ni-voju, kot je bil leto{nji.
Lara [tajdohar (15), RDV Ljubljana
Meni se zdi, da je tako, kot je, prav vredu. Spremembe niso potrebne.
Mojca Vr~kovnik (31), RJZ Velenje
Da! Po mojem mnenju je kriterijpri kategoriji GG prezahteven, saj natem mnogoboju ni prav nobena ekipapri{la ~ez 75 % uspe{nost. Tudi katego-rija M^ 4 je zelo zahtevna. ^e bodo 6letniki pri{li v M^ kategorijo, bo potreb-no paziti, da zahteve ne bodo previsoke.
Bla` Pirnat - Uo~a (28), RHV Ljubljana
Meni je v{e~ tako, kot je. Moti me le,da so starej{e gr~e starostno diskrimini-rane in imajo samo 4 panoge. Moralobi se ve~ dogajati, saj imajo velikoizku{enj in znanja.
Robi Hre{~ak (13), RSR Ilirska Bistrica
Ne! Ker je tako kot je, 'full cool'. Le-tos sem se imel najbolje.
Ur{a Lamut (14), RZR Zre~e
V redu je. Po mojem mnenju spre-membe niso potrebne.
Miha Grgi~ - ^upavi (13), RKJ Se`ana
Meni so panoge mnogoboja zelov{e~. ^e nam ne bi bile zanimive, nasne bi bilo tukaj. Mogo~e bi lahko samospremenili ~asovnico pri orientaciji, kije precej kratka. Lecko (36), RSR Ilirska Bistrica
Mnogoboji so zelo OK. Potrebno bibilo le dodelati finese v propozicijah.Precej je nedore~enega. Pri starej{ihgr~ah bi morala biti tudi 5 panoga(spretnostno tekmovanje), saj nismostari kriplji ☺!
Elen Zudi~ (16), RJS Izola
V bistvu je vse zelo v redu. Panogeso zanimive. Morda bi bilo potrebnouvesti le nekaj spremljevalnega progra-ma.
Iztok Utenkar - ^ips (35), R^J SlovenskaBistrica
Da! Mora se spremeniti, saj ude-le`ba vidno pada. Preve~ se vzpodbujatekmovalnost in premalo dru`enje.Mogo~e bi bilo potrebno za novi modelvzeti model @aboboja, ~e se pa bi le-toizkazalo kot neuspe{no, se {e vednolahko vrnemo na ta model tekmovanja.Problem pa so tudi sodniki, predvsemzato, ker programske komisije ZTS de-lujejo zelo slabo.
24
julij-avgust 25
26
INTERVJU
Predstavi se na{im bralcem.Predstavi se na{im bralcem.Predstavi se na{im bralcem.Predstavi se na{im bralcem.Predstavi se na{im bralcem.Sem Sandi Glin{ek, rojen 19. 05. 19??! Kar
najve~ ~asa namenjam taborni{tvu - skavtstvu.Poleg tega pa sem `e od malih nog prostovoljnigasilec. V `ivljenju mi zelo veliko pomeni vred-nota humanosti in velikokrat se mi zgodi, da stem zapostavim svojo osebnost.Koliko let si `e tabornik?Koliko let si `e tabornik?Koliko let si `e tabornik?Koliko let si `e tabornik?Koliko let si `e tabornik?
Tabornik sem `e 14 let!In kako si pristal med taborniki?In kako si pristal med taborniki?In kako si pristal med taborniki?In kako si pristal med taborniki?In kako si pristal med taborniki?
V [kalah v moji mladosti ni bilo tabornikovoz. so se {ele ustanavljali. V tistem ~asu mene ta-borniki niso niti najmanj zanimali. Na povabilomojega soseda pa sem se enkrat udele`il vodove-ga sestanka in takoj so me prevzeli.Sedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je poSedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je poSedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je poSedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je poSedaj opravlja{ delo na~elnika rodu, ki je po{tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo?{tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo?{tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo?{tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo?{tevilu najmo~nej{i v dr`avi. Je to te`ko delo?
JA! Takole je ... ko mi je bila ponujena tafunkcija, se nisem niti najmanj zavedal, kaj seod mene pri~akuje. Ko pa sem sprejel to funkcijoin se zavedel odgovornosti, sem si zastavil cilje inza~el z delom. Ponosen sem na svoje delo, ki gaopravljam. Taborni{tvo je v osnovi namenjenootrokom in to je tudi moj cilj in najve~je veselje.Moram pa poudariti, da sem jaz samo en majhendel v mozaiku. Vse je rezultat timskega dela.V va{em rodu organizirate nekaj zelo zani-V va{em rodu organizirate nekaj zelo zani-V va{em rodu organizirate nekaj zelo zani-V va{em rodu organizirate nekaj zelo zani-V va{em rodu organizirate nekaj zelo zani-mivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradici-mivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradici-mivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradici-mivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradici-mivih akcij. Tekmovanje z najdalj{o tradici-jo je [TPM, kajne?jo je [TPM, kajne?jo je [TPM, kajne?jo je [TPM, kajne?jo je [TPM, kajne?
Seveda! To je tekmovanje, ki poteka `e pre-ko 25 let.@al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letos@al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letos@al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letos@al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letos@al pa je to tekmovanje v zatonu, saj je letossodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsakosodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsakosodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsakosodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsakosodelovalo le 6 ekip. Zakaj je udele`ba vsakoleto slab{a?leto slab{a?leto slab{a?leto slab{a?leto slab{a?
Po mojem mnenju je udele`ba odvisna tudiod znanja. Gre za izjemno zahtevno tekmovanje,ki pa po mojem mnenju nima ustrezne podporeZTS. Tekmovanje poteka v mesecu, v kateremimajo potencialni tekmovalci najve~ obveznostiv {oli in morda je tudi to razlog za slab{o ude-le`bo.Ob branju razpisa [TPM sem dobil vtis, daOb branju razpisa [TPM sem dobil vtis, daOb branju razpisa [TPM sem dobil vtis, daOb branju razpisa [TPM sem dobil vtis, daOb branju razpisa [TPM sem dobil vtis, dagre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bigre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bigre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bigre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bigre res za izjemno te`ko tekmovanje, ki bimorda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pamorda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pamorda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pamorda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pamorda lahko konkuriralo tudi ROT-u! Pavendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre-vendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre-vendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre-vendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre-vendarle, razmi{ljate morda o kak{nih spre-
Sandi Glin{ekNa taborni{ki akciji ga skoraj ne more{ zgre{iti. Visoka postava, vedno v kroju in s svojimskavtskim klobukom na glavi ter nasmehom na obrazu. Je ~lovek dejanj in ne le besed. Je~lovek, ki rad govori in ~e se z njim spusti{ v diskusijo, si raje pripravi dobre argumente invzemi veliko ~asa. Tabornik po srcu in du{i. Na poti od vodnika do na~elnika rodu je prema-gal veliko ovir, pa vendarle je ostal to, kar je. En ~isto navaden tabornik!
julij-avgust 27
membah in novitetah, ki bi povrnilo sijajmembah in novitetah, ki bi povrnilo sijajmembah in novitetah, ki bi povrnilo sijajmembah in novitetah, ki bi povrnilo sijajmembah in novitetah, ki bi povrnilo sijajtemu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmo-temu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmo-temu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmo-temu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmo-temu nekdaj zelo dobro obiskanemu tekmo-vanju?vanju?vanju?vanju?vanju?
Prav zaradi slabe udele`be resno razmi{lja-mo o {ir{i razpravi na rodovi strate{ki konferencio obstanku tekmovanja. Vsekakor pa se obetajovelike spremembe, ve~ se bo delalo na poudarkudogodiv{~in in ciljna generacija naj bi bila pred-vsem GG-ji, saj so oni naj{ibkej{i ~len v na{i veri-gi. In ta problem velja za celotno ZTS!Drugo leto torej [TPM bo ali ne?Drugo leto torej [TPM bo ali ne?Drugo leto torej [TPM bo ali ne?Drugo leto torej [TPM bo ali ne?Drugo leto torej [TPM bo ali ne?
Po mojem mnenju 'bi naj' bilo!Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje,Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje,Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje,Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje,Drugo zelo zanimivo taborni{ko tekmovanje,ki ga organizirate, je [kalska liga, ki se jeki ga organizirate, je [kalska liga, ki se jeki ga organizirate, je [kalska liga, ki se jeki ga organizirate, je [kalska liga, ki se jeki ga organizirate, je [kalska liga, ki se jeodli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk!odli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk!odli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk!odli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk!odli~no prijela in ima vsako leto ve~ji obisk!Je res, da si to tekmovanje prvi~ organiziralJe res, da si to tekmovanje prvi~ organiziralJe res, da si to tekmovanje prvi~ organiziralJe res, da si to tekmovanje prvi~ organiziralJe res, da si to tekmovanje prvi~ organiziralza svoj in{truktorski projekt? Kako si splohza svoj in{truktorski projekt? Kako si splohza svoj in{truktorski projekt? Kako si splohza svoj in{truktorski projekt? Kako si splohza svoj in{truktorski projekt? Kako si splohpri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za pro-pri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za pro-pri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za pro-pri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za pro-pri{el do te ideje? Zelo redki so, ki si za pro-jekt izberejo organizacijo tekmovanja.jekt izberejo organizacijo tekmovanja.jekt izberejo organizacijo tekmovanja.jekt izberejo organizacijo tekmovanja.jekt izberejo organizacijo tekmovanja.
Tako je! Sem ~lovek, ki zelo rad naredi ne-kaj druga~nega in konkretnega. Vzel sem si ~asin naredil projekt, ki ima svoj namen, cilj in re-zultat. In zelo ponosen sem na dejstvo, da mi jetako dobro uspelo. Najve~ja dilema je bila izbiraimena tekmovanja. Izbirali smo med vsaj stotimiimeni kot npr. DDV (Dogodiv{~ine Divjega Vol-ka). Na koncu pa smo izbrali ime [kalska LigaKa Te Briga. Posebej pa sem si `elel, da bi tekmo-vanje povezovalo vse skavtske organizacije.Tretja in tudi medijsko najbolj znano tek-Tretja in tudi medijsko najbolj znano tek-Tretja in tudi medijsko najbolj znano tek-Tretja in tudi medijsko najbolj znano tek-Tretja in tudi medijsko najbolj znano tek-movanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do temovanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do temovanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do temovanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do temovanje je ARS. Kako ste pri{li sploh do teideje?ideje?ideje?ideje?ideje?
To je mednarodno pustolovsko tekmovanje.Pobudnik je bil Peter Vr~kovnik, ki se je z ekipoSvizci udele`il tovrstnega tekmovanja naHrva{kem. To je v drugih dr`avah {port {tevilkaena in zakaj ne bi nekaj podobnega naredili tudipri nas!ARS organizirate sami taborniki, pa vendarleARS organizirate sami taborniki, pa vendarleARS organizirate sami taborniki, pa vendarleARS organizirate sami taborniki, pa vendarleARS organizirate sami taborniki, pa vendarlesama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i?sama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i?sama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i?sama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i?sama akcija ni 'taborni{ka'. To dr`i?
V nekem smislu dr`i. Vendar si pri sami or-ganizaciji veliko pomagamo z na{im znanjemin izku{njami, ki smo jih pridobili na tabor-ni{kih tekmovanjih. In navsezadnje vse deloopravimo mi, taborniki. Osebno me `enejo respristni prijateljski stiki med udele`enci in orga-nizatorji (posebej s pripadniki SV).Kako vam uspe organizacija tako zahtevnegaKako vam uspe organizacija tako zahtevnegaKako vam uspe organizacija tako zahtevnegaKako vam uspe organizacija tako zahtevnegaKako vam uspe organizacija tako zahtevnegatekmovanja?tekmovanja?tekmovanja?tekmovanja?tekmovanja?
Vse skupaj je rezultat timskega dela. Inten-zivne priprave potekajo `e eno leto pred samimtekmovanjem. Poudariti je potrebno tudi, danam pri organizaciji tekme veliko pomagajotudi druga dru{tva in organizacije (npr. Sloven-ska vojska).Ti osebno si {ef za transport in logistiko terTi osebno si {ef za transport in logistiko terTi osebno si {ef za transport in logistiko terTi osebno si {ef za transport in logistiko terTi osebno si {ef za transport in logistiko terurgentne ekipe. Kaj to pomeni?urgentne ekipe. Kaj to pomeni?urgentne ekipe. Kaj to pomeni?urgentne ekipe. Kaj to pomeni?urgentne ekipe. Kaj to pomeni?
Moja naloga je, da sem posrednik pri sode-lovanju s SV , skrbim za prevoz delovne ekipe inopreme na vnaprej dolo~ene to~ke. Razporedim
in organiziram tudi ekipe za prvo pomo~.ARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je poARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je poARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je poARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je poARS je medijsko izjemno dobro pokrit. Je potvojem mnenju to za nas tabornike dobra re-tvojem mnenju to za nas tabornike dobra re-tvojem mnenju to za nas tabornike dobra re-tvojem mnenju to za nas tabornike dobra re-tvojem mnenju to za nas tabornike dobra re-klama?klama?klama?klama?klama?
Po mojem mnenju bi lahko bilo to tekmo-vanje tudi bolje medijsko pokrito. Vsekakor pa sevedno poudari, da to tekmo organiziramo tabor-niki in da smo vsi prostovoljci.Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tek-Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tek-Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tek-Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tek-Se bo{ mogo~e naslednje leto udele`il tek-movanja kot tekmovalec?movanja kot tekmovalec?movanja kot tekmovalec?movanja kot tekmovalec?movanja kot tekmovalec?☺ Neeee! Mogo~e bi za za~etek preizkusil
samo kak{no posamezno etapo kot je npr.spu{~anje po vrvi!Vrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te neVrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te neVrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te neVrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te neVrniva se raje k tebi osebno. Skoraj si te nemorem predstavljati brez skavtskega klobukamorem predstavljati brez skavtskega klobukamorem predstavljati brez skavtskega klobukamorem predstavljati brez skavtskega klobukamorem predstavljati brez skavtskega klobukana taborni{ki akciji. Povej! Ali je Sandina taborni{ki akciji. Povej! Ali je Sandina taborni{ki akciji. Povej! Ali je Sandina taborni{ki akciji. Povej! Ali je Sandina taborni{ki akciji. Povej! Ali je SandiGlin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskegaGlin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskegaGlin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskegaGlin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskegaGlin{ek tabornik tudi, ko ne nosi skavtskegaklobuka?klobuka?klobuka?klobuka?klobuka?
Trudim se po najbolj{ih mo~eh, da sem ta-bornik - skavt tudi izven okvirov na{e organiza-cije.Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime.Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime.Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime.Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime.Ima{ tudi zelo zanimivo taborni{ko ime.Chin-Chin! Od kod to ime?Chin-Chin! Od kod to ime?Chin-Chin! Od kod to ime?Chin-Chin! Od kod to ime?Chin-Chin! Od kod to ime?
Pri nas imamo doma avtokleparsko obrt inneko~ sem prijatelju kazal z rokami, koliko lah-ko zapelje vzratno. Pa je nekdo pripomnil naj mine zaupa, kajti pri njemu blagajna hitro narediCHIN - CHIN!Si poznan tudi kot tabornik, ki je vedno zaSi poznan tudi kot tabornik, ki je vedno zaSi poznan tudi kot tabornik, ki je vedno zaSi poznan tudi kot tabornik, ki je vedno zaSi poznan tudi kot tabornik, ki je vedno zahece, vedno si pripravljen pomagati, sihece, vedno si pripravljen pomagati, sihece, vedno si pripravljen pomagati, sihece, vedno si pripravljen pomagati, sihece, vedno si pripravljen pomagati, sipo{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitevpo{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitevpo{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitevpo{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitevpo{ten ... ^lovek bi rekel, da si kar poosebitevtaborni{kih zakonov. Se strinja{?taborni{kih zakonov. Se strinja{?taborni{kih zakonov. Se strinja{?taborni{kih zakonov. Se strinja{?taborni{kih zakonov. Se strinja{?
Trudim se `iveti po teh merilih, vendar pa taniso vodila mojega `ivljena. Sem enostavno tak~lovek. Sku{am biti dober vzor mlaj{im!Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te prav-Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te prav-Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te prav-Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te prav-Ima{ pa tudi slabo lastnost po kateri te prav-zaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govo-zaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govo-zaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govo-zaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govo-zaprav vsi najbolj poznajo! Ve{ o ~em govo-rim?rim?rim?rim?rim?
Seveda! ☺Baje vedno zamuja{!Baje vedno zamuja{!Baje vedno zamuja{!Baje vedno zamuja{!Baje vedno zamuja{! ☺
To je res moja slaba lastnost. Zamudil semtudi na sprejem k predsedniku Drnov{ku J , pa res
ni to bila povsem moja krivda. @upan ob~ine Ve-lenje se ob mojih zamudah samo {e nasmehne.@al je ~as moj edini sovra`nik! Drugih sovra`ni-kov nimam.Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov.Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov.Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov.Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov.Ima{ kak{ne posebne cilje glede tabornikov.Bo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijoBo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijoBo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijoBo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijoBo{ kandidiral za kak{no bolj vidno funkcijona ZTS?na ZTS?na ZTS?na ZTS?na ZTS?
Teh ambicij nisem nikoli imel. Nikoli pa nereci nikoli.^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenil^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenil^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenil^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenil^e bi bil stare{ina ZTS bi najprej spremenilkaj?kaj?kaj?kaj?kaj?
Spustil bi se v medsebojno razmerje medvodstvom in rodovi. Sku{al bi jih bolj zbli`ati.Tudi sama povezava med rodovi bi morala bitibolj{a. Izku{nje in znanje mo~nih rodov bi lahkopripomogle {ibkej{im rodovom pri njihovemspodbujanju in delovanju. Potrebno bi bilo tudipreu~iti na{e delo, obdr`ati najbolj{e, ostalo pavzeti iz temeljnih na~el skavtstva. Osnova naj bivedno bila dejstvo, da smo odprta organizacija zaprav vse ljudi (ne glede na njihovo veroizpoved,navade ...), vendar bi morali znati za njih tudipravilno poskrbeti (sodelovanje pri udele`bi napohodih v spomin pretekle zgodovine, sve~anihma{ ...). Bi pa posebej bilo potrebno utrditi sode-lovanje med skavtskimi organizacijami v Slove-niji!Ima{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcevIma{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcevIma{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcevIma{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcevIma{ poleg slu`be, tabornikov in gasilcevsploh ~as {e za kak{en hobi?sploh ~as {e za kak{en hobi?sploh ~as {e za kak{en hobi?sploh ~as {e za kak{en hobi?sploh ~as {e za kak{en hobi?
Enostavno nimam prostega ~asa, ~eprav bisi kdaj res `elel malce ve~ ~asa zase! Zelo rad pafotografiram, zato je fotoaparat moj stalnispremljevalec.Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem?Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem?Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem?Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem?Bi za konec rad kaj sporo~il na{im bralcem?
Vesel sem, da sem na nek na~in po na-klju~ju pristal pri tabornikih. Pred tem so mi bilina prvem mestu gasilci. Ponosen sem na dejstvo,da sem bil in {e vedno sem na~elnik naj{te-vil~nej{ega rodu v Sloveniji! Bralcem pa bi radsporo~il predvsem: imejmo se radi, dr`imo sku-paj, ustvarjajmo smer vetra s skupnimi mo~mi.
28
TABOR NA OBISKU Jo{t [email protected]
Rod Gorjanskih tabornikovNovo mesto
Skupinska fotografija s prvega taborjenja dru`ine Gorjanskih tabornikov. Foto: arhiv RGT.
Ime novome{kega rodu izhaja iz Gorjancev,gri~evja ob meji s Hrva{ko. Delovanje rodu jebilo vedno povezano s temi prelepimi gri~i,saj je rod v zavetju njihovih gozdov izpeljal`e veliko sre~anj, od izletov do piknikov. Veselje na taboru.
Zgodovino novome{kega taborni{kega rodu lahko preprosto razdelimo na dveobdobji. Od ustanovitve leta 1952 do manj{e krize konec sedemdesetih let. Takoimenovana druga pomlad gorjanskih tabornikov se je pri~ela leta 1986, ko se je rodponovno postavil na noge. Pomembno mesto v zgodovini Novome{~anov zasedaStrela, njihovo glasilo. Strelaizhaja `e od za~etka delovanjarodu, ob petdesetletnici, ki sojo praznovali pred tremi leti,pa so izdali posebno izdajo. Tavklju~uje vso zgodovino rodu,spomine nekdanjih in seda-njih tabornikov in seveda kupneprecenljivih fotografij s ta-borjenj in akcij.
julij-avgust 29
Novome{~ane poleti `e ve~ let sre~ujemo v @elebeju obKolpi, kjer taborijo `e dve desetletji. Kot pravi na~elnik roduBorut Pelko so svoj taborni prostor kar posvojili in ga imajoza svojega. Taborni prostor koristijo `e okrog dvajset let, z iz-jemo nekaj sezon, ki so jih pre`iveli drugje po Sloveniji. Mar-sikateri tabornik bi pomislil, da je Novome{~anom na tradi-cionalnem tabornem prostoru po toliko letih dolgo~asno."Nikakor," zanika na~elnik. Na taboru imamo vedno mnogoaktivnosti, poseben u`itek nam ponuja hladna Kolpa, v katerise osve`imo, kadar pripeka sonce.
Postavljanje tabora traja tri dni, odkaterih je en dan rezerviran samo za PP-je. Takrat se lahko resni~no zabavajo,vozijo s kanuji, ukvarjajo s {portom. Popostavljanju ~aka mnogo PP-jev funkcijavodnika na taborjenju, tako da jim je tadan dobra spodbuda za delo. Stvar seponovi ob koncu taborjenja. Podiranjetabora traja kar pet dni, trije dnevi paponovno pripadajo le PP-jem. Takrat seti posvetijo bolj taborni{kem programu;orientaciji, lokostrelstvu in `ivljenju vnaravi.
Dr`avni mnogoboj Oto~ec 2000.
Gorjanski taborniki se lahko pohvalijo z izvirno akcijo, kijo izvedejo enkrat na leto. Ilegalec, kot so poimenovali to ak-tivnost, poteka v starem novome{kem jedru in je dobra pro-paganda za rod. Akcija izvira iz NOB in s tem novome{ki ta-borniki potrjujejo, da spo{tujejo stare tradicije in korenine.
Borut Pelko, ve~letni na~elnik rodu, sicer prepri~an motorist.
Posebej pohvalno je njihovo sodelovanje zvarovanci Varstveno delavnega centra Novomesto. Vsako leto povabijo nekaj varovan-cev na ogled njihovega tabora in jimpredstavijo taborni{ki na~in dela, aktivnostiin tabor. Rod Mali princ, kot se imenujeomenjena skupina, ki sicer nima stikov zZTS, se tudi sicer zgleduje po taborni{kih inskavtskih na~inih dela. Novome{~ani so pokon~anem taboru pustili vso svojo opremona razpolago varovancem in njihovimvzgojiteljem, da so ti tam nadaljevali staborjenjem.
julij-avgust 29
Omenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi zOmenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi zOmenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi zOmenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi zOmenil si sodelovanje va{ega rodu z drugimi rodovi zdolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je sdolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je sdolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je sdolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je sdolenjskega obmo~ja pa tudi iz cele Slovenije, kako je stem?tem?tem?tem?tem?
RGT sodeluje z ve~ rodovi, a na razli~ne na~ine. Z drugi-mi rodovi iz dolenjskega obmo~ja ve~krat organiziramoskupne akcije, ki so dobra popestritev klasi~nega tabor-ni{kega dru`enja. Na takih sre~anjih se spletejo mnoga pri-jateljstva, vsakdo pa se nekaj nau~i; mi od drugih in drugi odnas.
@e tradicionalno sodelujemo z rodom Modri val Trst-Go-rica, saj se je na{e pobratenje sklenilo `e pred desetletji. Na{e
30
dru`enje je za nekaj ~asa zamrlo, po-tem pa smo se na njihovo pobudo ko-nec devetdesetih let ponovno zbrali, se-daj pa se dobimo vsaj dvakrat letno; en-krat pri njih in enkrat na Dolenjskem,pri nas.Kot najvplivnej{i rod na dolenjskemKot najvplivnej{i rod na dolenjskemKot najvplivnej{i rod na dolenjskemKot najvplivnej{i rod na dolenjskemKot najvplivnej{i rod na dolenjskemobmo~ju imate gotovo veliko nalogobmo~ju imate gotovo veliko nalogobmo~ju imate gotovo veliko nalogobmo~ju imate gotovo veliko nalogobmo~ju imate gotovo veliko nalogin zadol`itev. Kak{no je trenutnoin zadol`itev. Kak{no je trenutnoin zadol`itev. Kak{no je trenutnoin zadol`itev. Kak{no je trenutnoin zadol`itev. Kak{no je trenutnostanje na obmo~ju?stanje na obmo~ju?stanje na obmo~ju?stanje na obmo~ju?stanje na obmo~ju?
Lahko trdim, da je dolenjskoobmo~je kar v krizi in vsi rodovi se mo-rajo potruditi, da bo obmo~je ponovnoza~elo delati bolj kvalitetno. Kaj jevzrok krize, ne bi govoril. Na na{leto{nji letni tabor bomo povabilifunkcionarje vseh dolenjskih rodov,kjer se bomo dobili na neformalnemsre~anju. Upam, da bo to sre~anjespodbudilo kak{ne spremembe v delo-vanju obmo~ja.Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim,Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim,Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim,Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim,Kak{na je va{a, ~e se tako izrazim,"politika" dela z popotniki in popot-"politika" dela z popotniki in popot-"politika" dela z popotniki in popot-"politika" dela z popotniki in popot-"politika" dela z popotniki in popot-nicami oziroma vodniki in vodnica-nicami oziroma vodniki in vodnica-nicami oziroma vodniki in vodnica-nicami oziroma vodniki in vodnica-nicami oziroma vodniki in vodnica-mi?mi?mi?mi?mi?
PP-ji morajo biti aktivno vklju~eniv delo v rodu. Organizaciji morajo"slu`iti", ob tem pa morajo najti lastnozadovoljstvo, kar je najte`je. V delu, kiga opravijo, morajo videti svoj uspeh.Pustimo jim kar nekaj svobode, saj lah-ko na manj{e akcije odidejo sami, seve-da v spremstvu polnoletne osebe. Vod-nikom smo ponudili zanimivost; ~e setaborjenja udele`ijo ve~ kot dve tretjininjihovega voda, vod in vodnik pa so ak-tivni skozi vse leto, vodniku nezara~unamo tabornine. Naj {e povem,da je sedanji podmladek resni~noodli~en in da sem prepri~an, da bomovodenje rodu neko~ predali v odli~neroke.
Struktura rodu:Murni 9M^ 109GG 23PP 18Gr~e 14Skupaj 186
Rodova upravaStare{ina rodu Primo` BadovinecNa~elnik rodu Borut PelkoNa~elnik dru`ine M^ Vesna KelblNa~elnik dru`ine GG Bla` SlakKoordinator klubov PP Simon Siko{ekKoordinator klubov gr~ Petra Martin~i~Propagandist David DobravcGospodar Bojan BobnarBlagajnik Marko Go{nikTajnica Petra Martin~i~Na~elnica ~ete Katje Rupena @iva Pe~evarNa~elnik ~ete zelenih otokov Maja BadovinacNa~elnik ~ete Br{ljin Jacques GrosNa~elnik ~ete Grm-[mihel Alenka Ko~evar
"^e bo volja, nameravamo organizirati kak{no ve~jo vseslo-vensko akcijo, verjetno kar ROT, saj imamo v rodu izvrstneorientaciste in pionirje, na{a ekipa popotnic pa dosegaodli~ne rezultate," je povedal na~elnik. Novome{~ani imajoodli~ne izku{nje z organizacijo velikih tekmovanj, saj selahko pohvalijo z organizacijo dr`avnega mnogoboja naOto~cu, kjer so taborniki iz vse Slovenije dokazovali svojeznanje leta 2000, poleg tega pa so organizirali ROT leta 1997ter ve~ priprav, med drugim tudi eno za jamboree.
julij-avgust 31
KOSOBRINOVI [email protected]
Rmanov namaz
Sirnemu namazu Tamar s smetano prime{amo sese-kljane rmanove liste, dodamo {~epec soli in 2 `li~ki olivne-ga olja za bolj{e mazanje.
Regratova juha
Potrebujemo: {tiri o~i{~ene in ostrgane regratove kore-nine, dva rde~a koren~ka, majhno cveta~o, pest koprivovihlistov, drobno ~ebulo, drobnjak, peter{ilj, poper, sol, dve`lici olja, jajce, vodo.
Regratove korenine dobro prekuhamo in odcedimo. Se-sekljano ~ebulo drobno narezane regratove korenine, ko-ren~ek in koprivove liste prepra`imo na olju, prilijemo 1 li-ter vode, dodamo poper, sol in sesekljan ~esen. Na koncupridamo {e drobno narezan peter{ilj in ume{amo jajce.
Omleta iz ple{ca
Potrebujemo: 2 jajci, 1 dkg olja, {~epec soli, `lico mle-ka, skodelico ple{~evih narezanih listov.
Jajci ubijemo, dodamo `lico mleka, {~epec soli, stepemoin zme{amo s ple{~evimi listi. V ogreto ma{~obo dodamome{anico in oblikujemo v omleto. Ope~emo na obeh stra-neh.
Solata
Potrebujemo mlade potro{nikove liste. Te dobro o~isti-
mo, dodamo na ko{~ke kuhane regratove korenine, lahko sotudi potro{nikove korenine, sol, ~esen, kis po okusu ali limo-nin sok, zabelimo z belim ali olivnim oljem.
Borovni~eve pala~inke
Potrebujemo: 300 g borovnic, 150 g moke, 1/8 l mleka,eno jajce, {~epec soli, sladkor, olje. Borovnice preberemo,opremo in pustimo, da se odcedijo. Iz mleka, soli, jajca inmoke naredimo testo. Spe~emo ~isto tanke pala~inke. Potre-semo jih z borovnicami, zvijemo in posipamo s sladkorjem.
Borovni~eva marmelada
Potrebujemo 1 kg borovnic, 500g sladkorja. Borovnice sonajbolj di{e~ gozdni sade` in jih najve~krat uporabljamo zaizdelovanje marmelad.
^e naberemo borovnice na ~istem podro~ju, je najbolje,da jih ne peremo. ^e jih moramo oprati, tedaj jih operemohitro in zelo previdno. Hkrati odstranimo listi~e in raznesmeti. Borovnice damo v kotli~ek. Nanje damo sladkor.
Vse skupaj preme{amo in pustimo pokrito pol dneva.Nato damo zmes v posodo, ki naj ne bo iz aluminija. Na og-nju naj vre zelo po~asi. Pogosto me{amo, ker se zelo rado za-smodi. Ko se marmelada dovolj zgosti, jo prelijemo v kozarceali {e toplo nama`emo na kruh.
Veliko u`itkov pri pripravi in dober tek Vam `eli Va{ Ko-sobrin.
Leto{nje poletje ti med drugim ponuja tudi fotografski izziv.
Vzemi fotoaparat v roke in na delo. Revija Tabor namre~ razpisuje nate~aj za najbolj{o tabor-ni{ko portretno fotografijo, posneto na taborjenjih in ostalih poletnih aktivnostih. Posnemi nekajzanimivih taborni{kih portretov in jih po{lji na Taborov naslov. Najbolj{e fotografije bodonagrajene!Fotografije po{lji na naslov: Zveza tabornikov Slovenije, Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljublja-na ali na mail [email protected] do 22. 8. 2005. Vsak avtor lahko sodeluje z najve~ tremi fotografi-jami.P. s.: Taborniki nosimo rutke!
FOTONATE^AJ
32
KOKTAJLI KEMIJA V TABORNI[TVULea
32
Brezalkoholni koktajli
VILI
Sestavine:o 0,5 dcl soka ~rnega ribezao 0,5 dcl vi{njevega sokao 0,5 dcl pomaran~nega sokao 0,5 dcl ananasovega sokaPriprava: Sestavine zme{amo v vr~u ali me{alniku za koktajle.
Serviramo s kockami ledu in dekoriramo z rezino ananasa.
PENINA
Sestavine:o 1 dcl pomaran~nega sokao 0,2 dcl malinovega sirupao 1 jaj~ni rumenjako 1 dcl gazirane pija~e (Sprite)Priprava:Ohlajen pomaran~ni sok in malinov sirup zme{amo v
vr~u ali me{alniku za koktalje. V posebni posodi lo~imo ru-menjak od beljaka in potem rumenjak vlijemo v pripravlje-no me{anico. Vse skupaj zme{amo in na koncu dodamo {eohlajeno gazirano pija~o. Dekoriramo z rezino pomaran~ein ~e{njo ter dodamo slamico.
HAVAJI
Sestavine:o 1 dcl soka tropskih sade`evo 0,5 dcl bananinega sokao 0,5 dcl ananasovega sokao 0,2 dcl o`ete limonePriprava: Sestavine zme{amo v vr~u ali me{alniku za koktajle.
Serviramo s kockami ledu in dekoriramo z rezino karambo-le (ali drugega eksoti~nega sadja) in ~e{njo ter slamico.
Aktivno oglje je najpomembnej{a snov v industriji zapre~i{~evanje vode. Ima najbolj raz{irjeno uporabo v primer-javi z ostalimi materiali, ki jih ponuja dana{nje tr`i{~e. Tooglje obstaja v razli~nih oblikah: od prahu do velikih enotpre{anih kock. Tip oglja, ki najbolj pride v po{tev na po-dro~ju industrije za ~i{~enje vode, je aktivno oglje v zrnih,bolje znano kot GAC (granular activated carbon). Ustreznooblikovan GAC filter odstranjuje klor, slab okus in vonj, bar-vo, kemi~ne substance ter ostale organske snovi, ki jih najde-mo bodisi v zalogah pre~i{~ene ali sve`e vode. Postopek, pokaterem GAC odstranjuje zgoraj omenjene strupe, je tako ab-sorpcija kot tudi kataliti~no zmanj{evanje (klor).
Glede na to, da je vpojna mo~ oglja ve~ja od vpojne mo~ivode in glede na to, da ve~ina organskih strupov ne prena{avode, se te snovi prilepijo na povr{ino GAC. Absorpcija iz vodeodstrani snovi, ki povzro~ajo onesna`evanje in oku`be s tem,ko gre voda skozi ogljeni stolpec. Snovi kot je sol se ve`ejo zvodo in se ne vpijejo v oglje. Ostanejo v teko~ini in gredo sko-zi stolpi~e oglja ter ostanejo nespremenjene.
Najbolj raz{irjena uporaba aktivnega oglja za ~i{~enjevode je za namene zmanj{anja koli~ine klora. Ta postopekdose`emo z granulami aktivnega oglja, ki delujejo kot kata-lizator za sprevra~anje molekularnega klora Cl
2 v ionski klo-
rid Cl- . Aktivno oglje lahko tudi oksidira vodikove sulfide vsulfate, ki ne oddajajo tipi~nega vonja po "pokvarjenem jaj-cu".
Aktivno oglje je kemijsko ogljik, sicer pa je to snov, kiima zelo veliko aktivno povr{ino (do 800 m2/gram snovi), nakatero se lahko ve`ejo snovi iz plinov, par, raztopin. Zato seaktivno oglje uporablja v filtrih za zrak in vodo, pomaga patudi pri zdravljenju `elod~nih in trebu{nih obolenjih, sajve`e {kodljive snovi. Aktivno oglje pridobivajo s suho destila-cijo organskih snovi, npr.iz sladkorja, orehove lupine, ki jihprej namo~ijo v raztopini cinkovega (II) klorida (ZnCl
2) ali
kalijevega karbonata (K2CO
3). Pri segrevanju se brez pristopa
zraka razvijajo plini, zato nastane porozna snov z veliko ak-tivno povr{ino.
Aktivno oglje
julij-avgust 33
ASTRONOMIJAPrimo` [email protected]
Poletno neboPoletni ve~eri so kot nala{~ primerni za opazovanje zvezdnatega neba. Ne glede na to ali ste napo~itnicah na morju ali v planinah, se boste tudi nehote zve~er zazrli v nebo polno zvezd. Izkrajev, dale~ stran od mestnih lu~i boste onemeli ob pogledu na mno{tvo zvezd, ki so posutepo nebu. In da ne boste po nebu iskali le Velikega voza in Severnice, si na tem mestu poglejmo,kaj vse {e lahko najdemo zve~er, ~e se ozremo v nebo.
Andromedina galaksija Pogled proti zvezdam Poletnega trikotnika - zve~er nekako v smeriproti jugovzhodu.
Prva "zvezda", ki jo bomo zve~eruzrli potem, ko bo Sonce `e za{lo za za-hodnim obzorjem, bo Ve~ernica. Na{lijo bomo na zahodni strani neba - vve~erni zarji. To pravzaprav ni zvezda,ampak planet - Venera. Ker je Veneranotranji planet, jo vedno najdemo nek-je blizu Sonca. Enkrat sveti kot Ve~erni-ca, drugi~ kot Danica, nikoli pa je neboste na{li na nebu na primer ob pol-no~i. Venera je takoj za Soncem inLuno najsvetlej{i objekt na nebu. Pravzato ji pravimo Ve~ernica takrat, ko seprva pojavi v ve~erni zarji in Danica, kozadnja zapusti no~no nebo. ^e pogle-damo Venero skozi daljnogled ali tele-skop, bomo opazili, da se nam ka`e kotkrajec - podobno kot Luna, le da jemnogo dlje. V prvih dneh julija lahko vneposredni bli`ini Venere (levo-navz-dol) opazimo tudi planet Merkur.
^e se ozremo pribli`no proti ju-govzhodu, bomo uzrli zna~ilna poletnaozvezdja. Najsvetlej{e zvezde v ozvezd-jih Lire, Orla in Laboda tvorijo "Poletnitrikotnik", saj ga lahko opazujemo celopoletje. Skozi Laboda, Orla in Strelcapoteka Rimska cesta - tudi Mle~na ce-sta, saj spominja na razlito mleko. Toje Galaksija, kateri pripadamo skupaj sSoncem, Luno in ostalimi planeti.Toda vse skupaj je le majhen del~ek Ve-solja. Rimska cesta je le ena izmed ga-laksij, ki sestavljajo Lokalno jato. To sogalaksije, ki jih med seboj ve`e gravita-cija in to kljub temu, da so med sebojoddaljene tudi do ve~ milijonov svet-lobnih let. Vendar tudi to {e vedno nini~ v primerjavi s celotnim Vesoljem…
Zanimivo je omeniti, da ko gleda-
mo zvezde in planete, pravzaprav gle-damo v preteklost … Bolj ko je nekpredmet oddaljen, dlje ~asa rabi svetlo-ba, da pride do nas. @e z Lune, ki jeZemlji najbli`je, rabi svetloba dobro se-kundo. S Sonca potrebuje 8 minut, odnajbli`jih zvezd pa `e leta in desetletja.Najbolj oddaljene posamezne zvezde,ki jih {e lahko vidimo s prostimi o~miso nekaj deset tiso~ svetlobnih let stran.Pomislite na kak{ni stopnji razvojasmo bili ljudje takrat, ko je svetloba za-pustila te zvezde… In to je {ele del~ekna{e galaksije… Pa vzemimo na pri-mer sosedo - Andromedino galaksijo, kije tudi ~lanica na{e Lokalne jate. Ko jodanes opazujemo, jo vidimo tak{no,kot je bila takrat, ko so po Zemlji {e ho-dili dinozavri…
34
@VN Aljo{a Bizjak [email protected]
Kdaj vemo, da je blizunas nevihtni oblak?
Nevarnosti ob nevihti in kako se jih ubraniti
Strele in blode~i elek-tri~ni tokovi
Nevarna sopotnice neviht so strele.Strela lahko tre{~i kamorkoli, vendarnajraje v izpostavljena mesta; v vrhovein grebene gora, ve~ja izstopajo~a inosamljena drevesa, vi{je in osamljenestavbe. Ko tre{~i, lahko elektrika potujepo tleh {e precej dale~.
Pozor! Strela lahko tre{~i tudi dale~izven sence oblaka, torej tudi preden alipotem, ko ob~utimo de`! Tak{ne so'strele z jasnega' .
Od izpostavljenih mest se takojumaknimo; v kak{no ve~jo votlino,gozd ali pa k vzno`ju hriba, vendar tunismo povsem varni - ne dotikajmo alinaslanjajmo se na drevesa, skale - bo-dimo odmaknjeni vsaj 2 metra. Zelovarno je menda meli{~e.
Nato odstranimo kovinske predme-te in jih odlo`imo ~im dlje od nas.
Od vseh vremenskih pojavov nas najbolj opozorijo na mo~ narave ravno nevihte, ki nam ssvojim hitrim rojstvom lahko zagrenijo izlet ali bivakiranje. Na~eloma poznamo dva tipa neviht;tiste ki nastajajo ob frontalnih motnjah (sre~evanjih hladnega in toplega zraka) ter vro~inskenevihte, ki nastanejo kadar je ozra~je toplo, a sicer jasno in mirno.
Nevihtni oblak - oblika nakovala.Da bi prepoznali nevihtni oblak, mora-
mo ~ez dan ve~krat pogledati po nebu inoceniti, kateri oblak hitro rase in kam ganese. Nevihtni oblak je na pogled visok, privrhu ga v obliko nakovala oblikujejo visokikoprenasti del, telo je kopasto, dno pa jetemno sivo (glej skico). Po grmenju lahkoocenimo, kako dale~ je tre{~ila strela. Meri-mo ~as med bliskom in trenutkom, kosli{imo grom. Za eno sekundo vzamemookoli 360 m razdalje. Ko je oblak `e blizu...no ponavadi zakrije sonce. Takrat nasmora `e malo zaskrbeti, da bomo mokri.Vidimo lahko `e temno dno oblaka in sno-pe de`ja, ko pa za~utimo {e hladen vetrc,bomo verjetno mokri v nekaj trenutkih, ~ene najdemo zavetja.
^e zaidemo v naelek-treno ozra~je in var-nostni polo`aj
V gorah se lahko zgodi, da zaidemo alipa da nad nas pride naelektreno ozra~je;lasje se nam postavijo po konci, {~emi naspo ko`i, iskri se. Takrat je na{a smrt najb-li`e in hitro se sklju~imo in po~epnimo vvarnostni polo`aj. To je ~epe~i polo`aj.Tako predstavljamo majhno tar~o ter v pri-meru udara poskrbimo, da elektrika ne bipotovala ~ez vso telo:- stopali sta skupaj, gle`nja ali goleni
se dotikata (~imkraj{a pot elektrike potelesu), stojmo na vrvi, najvarneje je vgumijastih podplatih,
- ne bodimo v skupini, med osebaminaj bo vsaj 2 metra razdalje; ~e `eenega oplazi, vseh ne bo in bodolahko pomagali,
- sedemo lahko na nahrbtnik in sepokrijemo s {otorko ali polivinilom,
- presodimo, kako bi tekel elektri~ni tok
in se le-temu ognimo.
Zaklju~ek: Nevihte so lahko resZaklju~ek: Nevihte so lahko resZaklju~ek: Nevihte so lahko resZaklju~ek: Nevihte so lahko resZaklju~ek: Nevihte so lahko reszelo razburljive, vendar lahko v njihzelo razburljive, vendar lahko v njihzelo razburljive, vendar lahko v njihzelo razburljive, vendar lahko v njihzelo razburljive, vendar lahko v njihu`ivamo le ob opazovanju skoziu`ivamo le ob opazovanju skoziu`ivamo le ob opazovanju skoziu`ivamo le ob opazovanju skoziu`ivamo le ob opazovanju skoziokno doma.okno doma.okno doma.okno doma.okno doma.
NASVETI:1. Izogibajmo se odprtim prostorom,jasam in osamljenim drevesom naprostem.2. Izogibajmo se potokom, mahovnatimtlom, dnom jarkov, rovom; voda postanedober elektri~ni prevodnik3. Avtomobil deluje kot varna kletka, vkatero strela ne more vstopiti. Sicer
glejmo, da ne bi na avtomobil padlo kakodrevo.4. Izogibajmo se kovinskim konstrukci-jam in streham.5. NAJNEVARNEJ[E je LE@ATI ali STATI,saj omogo~amo, da lahko elektrikapotuje ~ez ve~ino telesa, kar prinesesmrt.Foto: Marko Koro{ec,
http://www.weather-photos.net/.
julij-avgust 35
ORIENTACIJA1. Kdo smo?
Polaris je ime orientacijskega kluba, sede` ima sicer vLjubljani, vendar smo ga pred desetletjem ustanovili pri{lekiv Ljubljano, ki se nismo ~utili dovolj '@abarje', da bi pristopiliv `e obstoje~ ljubljanski orientacijski klub. Na{a osnovna de-javnost je torej orientacijski tek, vendar nas kot (ve~inomanekdanje) tabornike, gornike, jamarje in sploh ljubitelje na-rave, rekreacije in {porta pogosto zamika tudi kaj drugega,kot npr. kak maraton, turno smu~anje, planinsko ali tabor-ni{ko orientacijsko tekmovanje in {e kaj.
2. Zakaj in kako na Yogsi AR?
Tako se nam je lani spomladi utrnila ideja, da bi se mor-da dalo spopasti tudi s pustolovsko dirko. Kar takoj na vrat nanos si na ARS 2004 nismo upali, zato pa smo ga temeljitopreu~ili s ciljem, da se na ARS 2005 pojavimo tudi mi. In kosmo odkrili Yogsi smo takoj vedeli, da je to idealen preskus intrening z ARS 2005. Ker nas je za ARS ekipo 5 (4 + rezerva)smo na hitro med prazniki poiskali {e 6. ~lana, se v skladu spri~akovano pripravljenostjo in z upo{tevanjem dru`inskihvezi uparili v dvojke in, da ne bi bilo preve~ sporov glede za-porednih {tevilk, ekipe poimenovali po za~etnicah ~lanov.
3. Predpriprave:
Za~ele so se `e lani poleti, predvsem na navdu{enje pro-dajalcev opreme, saj smo jim v zadnjih mesecih po{teno na-polnili blagajne. Druga~e pa smo malo skupaj in malo vsakzase preizku{ali nekatere panoge, nekateri z 12 urnimi poho-di, drugi z no~no no{njo polomljenih koles, s plavalnimi kle-peti in dvakrat s spusti na steni pod [umberkom pod budnimnadzorom dom`alskih jamarjev. Da pa bi na Yogsiju ~im boljokusili razmere ARS, smo nekateri dan pred tekmo odtekli {etek trojk na 28 km.
4. Pri~akovanja:
Zelo previdna, nekako smo upali, da bomo pri{li skoziprogo, po mo`nosti v ~asu, kraj{im od 9 ur.
5. Pred startom:
Ubadanje s pripravo opreme nam je prepre~ilo na~rtovanodopoldansko malico v gostilni. [e ve~ ~asa pa smo porabili s pri-pravo kart - kot orientacijski in celo poklicni kartografi smo seve-da namesto tistih, ki jih je pripravil organizator, kmalu pripravilitak{ne, ki zaslu`ijo to ime. ̂ eprav je Luka na cilju dejal, da so sla-be karte del pustolov{~ine, je res, da slabe karte tudi onemogo~ajopo{teno primerjavo med ekipami, saj namesto znanja pogostoodlo~a sre~a in predvsem poznavanje terena.
6. Na progi:
Po za~etnem ogrevanju pri vzponu na [marjetno gorosmo imeli prvo te`avo s "staro" skakalnico - pri~akovali smonekaj podobnega kot je Bloudkova v Planici, tako pa smomislili, da smo `e pri novi, ker sta se kontrolorja skrivala vsenci. De`ne kaplje so nas pospe{ile proti (pokritemu) baze-nu in nato se je zlilo ravno med na{im plavanjem. S ~olnomsmo po nekaj vijugah ujeli smer in s pomo~jo harmonikarjatudi na{li mesto izkrcanja. Po to~nem azimutu skozi orien-tacijsko zahteven gozd smo namesto h kontrolni to~ki zavilik prehitro opa`enim kolesom na mostu. Kolesarjenje smove~inoma izvedli v vlakcu, eden najlep{ih delov trase je bilovsekakor sleme s Kri`ne Gore na Planico. Dva spusta - prvi skolesom in drugi z mosta - in kar nepri~akovano hitro smobili na cilju.
7. Nate`ja panoga:
No{nja kajaka.
8. Najla`ja panoga:
Vse razen no{nje kajaka.
9. Zanimivosti:
Prednost bolj{e karte pred ostalimi ekipami je bila {e po-sebej o~itna na odseku od Krive {~uke do vzno`ja vzpona naKri`no Goro, ko smo sestavili vlak in kdor je prehitel "loko-motivo" se je praviloma ~ez nekaj ~asa ponovno zna{el narepu.
10. Odzivi na rezultat:
Neverjetno, super!
11. Naslednji dan:
Nekaj bole~in v mi{icah, ne toliko, da bi pokvarilo dobervtis tekmovanja, {e najbolj se upira spiranje blata s kolesa.
12. ^ez tri dni:
Vse te`ave so pozabljene, ostaja le {e navdu{enje nad tek-mo.
OK Polaris
36
Mag. Jasna Vuradin Popovi~, prof. [email protected]
NASVETI VODJEM
^e se spomnite iz prej{nje {tevilkeTabora, bi teoreti~no lahko rekli, da sebodo nekateri zaljubili namerno. Trdi-tev izhaja iz raziskav, da na svoja ~us-tva lahko vplivamo in da imajo ~ustvazmeraj nekak{no nalogo. ^eprav semnogim zdi, da zaljubljenost "pride"kar sama od sebe, pa vendarle lahkovplivamo na njeno intenziteto in na~inizra`anja. Tudi tega se moramo nau~itiin vnaprej o tem razmi{ljati. Naj botudi ta ~lanek v pomo~ za "ljubezenskebole~ine".
Kaj sploh je zaljubljenost?Psihologi so dokaj demistificirali
pojem zaljubljenosti (ne vidijo v za-ljubljenosti posebnih skrivnosti),~eprav to {e ne pomeni, da o tem vedovse. Zaljubljenost se definira kot zelomo~no ~ustvo, toda plitvo in kratkotraj-no. Mo~ zaljubljenosti se ka`e v tem,da vstopi v ospredje na{ih interesov, po-staja glavni predmet na{ega razmi{lja-nja in ob tem lahko zanemarjamo os-tala podro~ja kot so u~enje, {port, prija-teljstvo. Imamo mo~no potrebo pofizi~ni bli`ini druge osebe, ob~utekimamo, da je takrat pomembno samoto in da bo trajalo ve~no. Plitvost seka`e v tem, da se najpogosteje zaljubi-mo v osebo, ki jo slabo poznamo, boljnam je pomembna njena zunanja po-doba kot resni~ne lastnosti te osebe,bolj so nam v ospredju na{i lastni inte-resi kot dobrobit druge osebe. Te`koprena{amo, ~e druga oseba namenjapozornost nekomu drugemu namesto
nam, torej se ob zaljubljenosti pojavljamo~no ljubosumje. Zaljubljenostspremljajo tudi intenzivne fiziolo{kespremembe kot so potenje, drhtenje,suha usta, prebavne motnje, izgubaapetita. Fiziolo{ke spremembe so po-dobne kot pri ostalih intenzivnih ~us-tvih kot sta strah ali jeza. Zaradi tega,ker je zaljubljenost zelo intenzivno ~us-tvo, bi se utegnilo zgoditi, da "pregori-mo", zato je naravni obrambni meha-nizem deluje tako, da zaljubljenosttraja kratek ~as (nekateri `e vedo izizku{enj!).
Intenzivnost do`ivljanja in razli~nefiziolo{ke spremembe, ki so tudi opaznena zunaj, lahko ustra{ijo mladostnika.^e bo poznal naravo delovanja ~ustva,bo le-to la`je nadzoroval in uravnavalter obrnil ~ustvo v svojo korist, oziromaob njem u`ival.
Psihoanaliti~ni psihologi s Sig-mundom Freudom kot glavnim pred-stavnikom pravijo, da je zaljubljenost~ustvo, ko v drugemu i{~e{ samegasebe. Z izku{njami, zrelostjo in s spre-jemanjem odgovornosti se zaljublje-nost pretvarja v ljubezen - postaja manjintenzivno, toda globoko in dolgotraj-no ~ustvo, ki se ka`e predvsem v spreje-manju drugega z vsemi njegovimi po-manjkljivostmi in dobrimi lastnosti.Pri ljubezni nimamo potrebe, da dru-gega spreminjamo po svoji meri kot jeto pri zaljubljenosti (glede tega, da gane moremo spremeniti po svoji meri,ga zapustimo!), ampak mu pomaga-
mo, da raste v svojo smer. Ljubezen po-meni skrb in odgovornost za drugega,vendar ne tolik{na skrb, da drugemuonemogo~a lastni razvoj.
Torej, dragi taborniki, ~e bostelo~ili zaljubljenost od ljubezni, bo mar-sikatera te`ava la`je premagljiva in va{odnos z drugimi kvalitetnej{i.
Pribli`ujejo se poletne po~itnice, z njimi pa tudi prijetnej{e po~utje, izleti in taborjenja. Mnogise bodo zaljubili prvi~, drugi~, peti~ ...
Kaj se zgodi, ~e se tabornik zaljubi?
julij-avgust 37
IZ TABORNI[KE PESMARICETokratna pesmica je prav posebna. Melita Osojnik, ki jo prepeva, o njej pravi tole: »Mene je
pesmica pritegnila, ker so med pravlji~ne niti besedila vpletene tudi male/velike modrosti in
predvsem povabilo k odprtosti in ljubezni. Zanimivo je, da je pritegnila tudi varovance Doma
Dolfke Bo{tjan~i~ na Igu (to so otroci in mladostniki s te`jo stopnjo prizadetosti), ki so se
pesmico nau~ili in z njo tudi nastopili.« Dodaja {e, da ji je v{e~, ~e gre glasba, ki jo skupaj ssvojimi sodelavci ustvarja, med otroke in mlade in {e zlasti, ~e ti pesmice vzamejo za svoje.Med pesmimi za otroke ta vsekakor izstopa, zato ste lepo vabljeni, da jo uvrstite v ve~ernitaborni{ki repertoar.
Uvod:g a
zm D
7 g a
zm D
7
g c D7 g
V ma~ji de`eli na koncu sveta g c D
7 B
maj7
vsak dan napredejo malo zlatac F B
maj7 Eb
in ga pripeljejo v mavri~ni grad, a
zm D g
kjer tkejo ljubezen in ve~no pomlad. (2x)
V ma~jo de`elo na koncu svetavabljen je vsak, ki pobo`ati zna,vsak, ki se smeje s svetlobo v o~ehin rad zadr`i tujo dlan v dlaneh. (2x)
Prehod:g a
zm D g a
zm F
b eb F b
V ma~ji de`eli na koncu sveta b e
b A
b D
b
vsi se poznajo v globino srca, e
b A
b D
b G
b
nih~e se ne stara, nih~e ne zboli, c
zm F
7 b
nih~e ni ve~ vreden od drugih ljudi. (2x)
Tokratni akordi so zahtevnej{i, kot smo jih vajeni, zatopa skladbica zveni nekoliko druga~e, mogo~e bolj `lahtno.Akord ozna~en z (maj7) je durov kvintakord z veliko septimo,tisti, ozna~en z (zm), pa je zmanj{an kvintakord. Pri prijemua
zm s sheme lahko na ~etrti struni primete ~etrto polje, ali pa
prvi prst enostavno samo rahlo polo`ite na struno, da tonzadu{ite. ^e se vam akordi po prehodu zdijo prete`ki, lahkoigrate kar tiste z za~etka.
Posnetek pesmice v MP3 formatu najdete na SiOL-ovemVeselem spletu (http://www.siol.net/Veseli-Splet), spletnastran Melite Osojnik pa »sli{i na naslov« http://www2.ar-nes.si/~mavsen1/.
V ma~ji de`eli
Zvezdana Majhen/Artur Azarkevich
38
ADRENALIN
Kajak je eden izmed bolj priljubljenihadrenalinskih poletnih {portov v Sloveniji.Ker je Slovenija relativno bogata z divjimi(Sava, Savinja, So~a, Kolpa …) in mirni-mi rekami (Drava, Mura …) nudi takozahtevnej{im kot tudi nezahtevnej{im ka-jaka{om mnogo zabave in u`itkov. V zad-njih destih letih se je ta {port tako razvil, dana tr`i{~u najdemo `e toliko razli~nih kaj-kov, da se je `e te`ko odlo~iti za nakup. Kose odlo~amo za nakup, se seveda moramovpra{ati, ali potrebujemo kajak za mirneali divje vode. ^e se odlo~imo za prvomo`nost, potrebujemo dolg poliesterski ka-jak, ki je lahek, stabilen in lahko vodljiv. Stakim ~olnom na mirni vodi dose`emo veli-ko ve~jo hitrost kot s kajakom za divje vode.Vendar ima ta kajak tudi pomanljivosti. Kerje narejen iz tankega poliestra, ni primerenza divje vode, ker ob trku s skalo hitro po~iin ga je potem potrebno zakrpati. Seveda selahko odlo~ite za nakup ~olna, ki ga zamajhne denarje kupite v kak{nem trgov-skem centru in ga kasnejenapolnite z zra~notla~ilko. Taki ~olni sozelo nerodni, po~asni inse hitro predrejo. Sevedaobstajajo tudi kvalitetnikajaki, ki so narejeni izistega materiala kot rafti,vendar so cene teh ~olnbistveno vi{je kot cene~olnov iz trgovskih cen-trov.
^e pa ste `eljni divjihavantur, si morate omi-sliti kajak za divje vode.Pri teh kajakih je izbira {eve~ja kot pri kajakih zamirne vode. S preprostimpravilom bi lahko rekli:
bolj kot obvladate vodo, kraj{i ~oln potre-bujete. Za za~etnike pa je vsekakor pomem-bno, da za~nejo z dalj{im ~olnom (prib-li`no 3 metre). Spopadanje z brzicami, ro-lami in hitrimi tokovi zahteva veliko ve~tehni~nega znanja, fizi~ne mo~i in ob~utkaza ravnote`je kot veslanje na stoje~ih vo-dah. Za veslanje po divjih vodah je osnovavsekakor eskimski obrat (eskimotiranje). Zdrugimi besedami: to je poseben sunek s te-lesom in veslom, ki ga uporabimo, ~e se s~olnom prevrnemo. V takem primeru upo-rabimo ta gib in ~oln se z na{im telesomobrne v prvotno stanje. Ker je veslanje nadivji vodi polno prevra~anj (predvsem naza~etku), je u~enje eskimskega obrata ob-vezno za vse za~etnike. Pri veslanju na div-jih vodah je zelo pomembno, da ne nikoline veslamo sami. Divja voda ni tako ne-dol`na, kot se v~asih zdi. Posebno navarneso skale, ob katere lahko tr~imo z glavo,podvodni tokovi in grmi~evje, ki se skljanjanad vodo, v katerega se lahko zapletemo.
Luka [email protected]
KajakJe mo`no imeti popolno kontrolo nad vodo? Je mo`no zatreti strah pred velikimi re~nimivalovi in jih izkoristiti za neizmeren u`itek in igro z njimi? Voda bo vedno predstavljala izziv~loveku in `eljo po tem, da bi jo premagal. Konec koncev smo pri{li iz vode!
Veliko nevarnost predstavljajo tudi stebrimostov, na katerih se re~ni tok razpolovi.
Posebne u`itke izku{enim kajak{emnudijo izredno kratki ~olni (njihovadol`ina je pribli`no meter in pol), s kateri-mi je na divji vodi mogo~e po~eti salte indruge vragolije. Seveda je za obvladanje teh~olnov potrebno veliko predhodnega zna-nja in izku{enj.
Za izvajanje tega {porta poleg ~olnapotrebujejmo {e veslo (vesla za mirne vodese razlikujejo od vesel za divje vode po obli-ki lista), ~elado (varuje na{o glavo predmorebitnimi trki v skale), re{ilni jopi~,krovnico (onemogo~a vodi, da pride v ~oln)in neoprensko obleko. Cene te opreme soseveda zelo razli~ne in odvisne od kakovostimaterialov.
Priljubljene kajaka{ke to~ke: So~a, Sa-vinja, Sava (umetna kajak proga Tacen),Kolpa (od Osilnice do Broda na Kolpi),Sava Bohinjka.
Foto: Bla` Verbi~.
julij-avgust 39
V SPOMIN
Zgodbo bi vam rad povedal, zgodbo o neki deklici, zgodbo o deklici, ki so jo vsi imeli radi. Jana je bilo njenoime, dvanajst let bi leto{nje jeseni praznovala. Lep praznik bi to bil, povabila bi so{olce iz {estega razreda, pa {ekak{no prijateljico, prijatelja. Toda tam v tistem {estem razredu bo en stol prazen … Njen sto l… So{olci sebodo morda le {e spomnili, da so jo neko~ poznali, Jano in tudi skupaj z njo v {olo hodili. Da je bila dobraodli~na {olarka, da je veliko vedela in hotela vedeti ve~ …
In prijazna, kot malokatera. Potem se bodo spomnili, da je bila koraj`na, gib~na, vesela. Polna otro{kih,nikomur {kodljivih vragolij. Doma so jo radi imeli, kaj je ne bi. Saj je bila zlat otrok, otrok ljubezni, sad pravein pristne sre~e … Pri tabornikih so jo cenili, {la je mednje, ker se je hotela veliko nau~iti, ker se je hotelaprivaditi tovari{tvu, ker …, ker je hotela biti enaka med enakimi, ker se ji je v srce usedla narava. In prav tanarava …
Ko so letos na ~rnovr{ki {oli razdelili spri~evala, je u~enko Jano ~akal prijeten teden …, na P{enku poHlevi{ami , na poletnem taboru ~rnovr{ke ~ete.
Sreda se je nagibala v ve~er, vsi, ki so tam taborili, so delali tisto, kar se pa~ v taboru del a…, kar tabornikipo~nejo … In zgodilo se je nenadoma, narava je pokazala svojo stra{no mo~ …
In nato je bila ti{ina … In bili so zaprepadeni obrazi, nemi o~itki …, nema vpra{anja ... Zakaj? Zakaj pravona? Zakaj je ta narava, ki jo imamo radi in jo spo{tujemo, zahtevala tako stra{en davek. Ugrabila je cvet, ki jekomaj za~el brsteti … Odgovora ni bilo in ga ne bo …
In danes je pred nami bela krsta, nemo nam pripoveduje, da je angel od{el med angele …To je torej zgodba o deklici Jani, o deklici ki je oropana vsega … In ni pravljica, je pripoved o kruti resnici.
Pripoved, povedana v opomin in spomin.Kdor je danes posodil zadnjo pot iz srca in resni~nega so~utja, naj bo zahvaljen.Draga mlada prijateljica! [e kratka pot do cerkve in nato te ~aka objem matere zemlje. Dana je tej zemlji
velika ~ast, sprejela bo nedol`no bitje …"Memento mori …"
^rni Vrh, 1. julija 2005
Iz poslovilnih besed ob slovesu odJane Leskovec
Spominska knjiga
40
SOS
S estri O dgovarjata S otrpinomNajprej en poletni pozdrav~ek vsem. Po~itnice so tu in bodo {e trajale, tako da brez skrbi,{ola je obe{ena na klin, son~ek je tu, pa po morju di{i in ~as je, da po~nete vse tisto, ~esar~ez leto ne morete. Izkoristite to poletje, je najin nasvet, naj bo nepozabno!!! Kljub vsemu sotu va{a vpra{anja, in seveda najini odgovori.
VPRA[NJE:
Dragi Kuhla in Kahla!!!To pismo pi{em iz velike jeze, ki je ni-
kakor ne znam ukrotiti. Zadnje ~ase mevsaka malenkost spravi ob `ivce in izgu-bim nadzor nad sabo. Potem mi je seve-da `al, saj v trenutku jeze govorim stva-ri, na katere {e pomisliti ne sme{! Zaraditega sem se skregala s svojo najbolj{o pri-jateljico in ne vem, kako naj se ji opra-vi~im.
Mogo~e vidve vesta, kako naj umi-rim svojo jezo, saj se bojim, da bom za-radi nje izgubila vse, ki mi resni~no veli-
ko pomenijo.
Ta jezna L
ODGOVOR:
^ao, Ta jezna, zdi se nama, da bo{ mo-rala najprej malo globlje pogledati vase inugotoviti, kje je vzrok za tvojo jezo in izbru-he. Le tako se je bo{ lahko otresla, zato tipredlagava, da se iskreno vpra{a{, zakajtako reagira{ in si {e bolj iskreno odgovori{,pa bo{ na pravi poti. To bi bil prvi korak,sledijo mu pa drugi, najti mora{ svoj sistemnadzorovanja jeze, odlo~i se za kak{en gibali besede, ki te bodo odvrnile od napa~nereakcije, in jih seveda uporabljaj vedno, koza~uti{ potencialno situacijo. Vztrajaj, ved-no pa so ti na razpolago tudi druge oblikepomo~i, pogovori{ se lahko s kom doma alipa {olsko psihologinjo. Sre~no.
sem se vpisala k tabornikom in spoznalaveliko novih ljudi in saj vesta, da kjer sotaborniki, je zabava, a ne!!! Problemipa se za~nejo pri mojih star{ih, ki mi gre-nijo `ivljenje. Vedno kadar imamo vodo-ve ali pa dru`inske sestanke, moram jaztakoj domov, ponavadi `e ~ez pol ure.Potem je pa tukaj {e taborjenje, o kate-rem lahko samo sanjam, saj me star{i nebodo niti slu~ajno pustili. Pomagajta!Kaj naj naredim?
P. S.: Oprostita zaradi grde pisave inpravopisnih napak.
ODGOVOR:
@iv, ja zoprna stvar, glede vseh vodovihin dru`inskih sestankov si bo{ lahko prido-bila zaupanje star{ev le sama skozi ~as, karse pa taborjenja ti~e, predlagava, da se obastar{a udele`ita sestanka, ki ga bo tvoj rodverjetno organiziral pred taborjenjem intam bosta lahko ugotovila, kako dobro inkoristno bo taborjenje zate kot osebo innajstnico. ^e dvomi{ v to, potem svojete`ave zaupaj vodniku oz. vodnici, da boposvetil/a ve~ pozornosti tvojim star{em inju omeh~al, saj vsi vemo, da so tabornikizakon, a ne! Poro~aj septembra, nujno!
Ena globoka se je Kuhli utrnilazejle, in sicer gre takole: Morda jeljubezen smisel `ivljenja. Mor-da. Zagotovo pa je `ivljenje breznje najve~ji nesmisel. Lepo ha, noupava, da se vas je vsaj malo do-taknilo, in vas vabiva v svojodru`bo tudi v novem {olskem letu,dosegljivi bova na naslovu SOS ru-brika, Parmova 33, Ljubljana alina [email protected].
U`ivajte poletje in naj se vasproblemi izogibajo, ~e pa ne, paveste, kam se obrniti.
Kuhla&Kahla
ODGOVOR:
Love is in the air ... prepevava trenutnoin sva ti kr malo fou{. Tkole bova rekli, dejs-tvo je, da se punce hitreje razvijajo na vsehpodro~jih od vas fanti~ev, zato si mogo~ezanjo malo prezelen, vendar je to {e vednonjena odlo~itev. ^e se ti zdi, da bi zadevalahko funkcionirala in si za~util kak{ne po-zitivne vibracije in signale tudi z njene stra-ni, potem go for it, boy. Mogo~e se bo zdajpreko poletja pokazala kak{na primernaprilo`nost med dru`enjem, pa poizkusi svo-jo sre~o, nima{ kaj izgubiti, ~e te bo zavrni-la, sta verjetno {e vedno lahko dobra prijate-lja. Kar pogumno.
ku{al pozabiti, vendar ni {lo!Vpra{anje je, ali naj ji povem kaj
~utim do nje ali ne???
M.
VPRA[ANJE:
Ojla!Redno berem vajino rubriko in je
FUL KUL. Upam, da mi bosta znali po-magati, saj sta sigurno ful dobri tabor-nici in poznata tak{ne probleme. Letos
VPRA[ANJE:
@ivjo, sestri!Tudi jaz sem eden izmed tistih, ki
nam ljubezen povzro~a ogromne te`ave.No, pa k stvari. Zaljubljen sem v punco,ki je tri leta starej{a od mene, torej je `e18. Zelo rada se dru`i z mano in se sme-je mojim foram ..., samo tega ne vem alisem ji tudi jaz v{e~. Strah me je povedatiresnico, saj me mogo~e potem ne bo ve~marala. Z njo bi res rad bil dober prija-telj ali pa {e kaj ve~, samo kako naj ji vseskupaj povem. Velikokrat sam jo `e poiz-
julij-avgust 41
FOTONATE^AJ
Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki ka-Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki ka-Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki ka-Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki ka-Najprej nam povej nekaj nasplo{no o tvoji taborni{ki ka-rieri.rieri.rieri.rieri.rieri.
"K tabornikom sem za~el hoditi `e v drugem razredu in 6let kasneje sem {el na svoje prvo taborjenje. Mama tudi pravi,da so me taborniki ~isto spremenili. Zdaj po`rem vsako svi-njarijo (razen graha), prej pa … Ampak ko enkrat pade{ not,ne more{ ve~ ven."Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol?Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol?Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol?Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol?Kako pa si dobil svoje taborni{ko ime - Vol?
"Dobil sem ga v isti ra~unalni{ki sobi na osnovni {oli,kjer sedaj delam. Moj zadnji in najljub{i vodnik - Ari nam jedejal, naj si izmislimo svoja taborni{ka imena. Rekel je, najbom Vol in istega leta (1992) so me na taborjenju tako krstili.Vedno so se mi zdeli tisti, ki so `e imeli svoja imena, glavneface."Kaj vse si `e po~el pri tabornikih?Kaj vse si `e po~el pri tabornikih?Kaj vse si `e po~el pri tabornikih?Kaj vse si `e po~el pri tabornikih?Kaj vse si `e po~el pri tabornikih?
"Pri 14 letih sem bil pomo~nik vodnika, pri 16 na~elnik~ete Gamsov, pri 18 stare{ina ~ete, potem {e malo vmes gos-podar in na~elnik dru`ine GG, ves ta ~as pa tudi vodnik. Ni-koli nisem bil na vodni{kem te~aju, sedaj pa sem skorajin{truktor II. stopnje."Pa sedaj?Pa sedaj?Pa sedaj?Pa sedaj?Pa sedaj?
"Funkcije niso pomembne. Trudim se nuditi podporo
Boris Volari~: FACAFaca je vedno nekdo, ki te s svojimi dejanji navdihne. In kdo drug kot ~lovek, ki nas vodi nana{ih taborni{kih poteh, bi lahko bil najve~ja faca? Boris Volari~. Na{ Vol. Kdo ga {e NEpozna?!
vodnikom v rodu pri njihovem delu. Skrbim tudi, da je Mari-borski taborni{ki center vedno lepo urejen in ima odprta vra-ta. Skrbim, da so na~elniki vseh mariborskih rodov obve{~enio dogajanju in se trudim, da kar najbolje sodelujemo. Delamtudi na spletnem servisu RutkaNET."Povej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala vPovej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala vPovej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala vPovej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala vPovej mi o tisti taborni{ki akciji, ki ti je najbolj ostala vspominu.spominu.spominu.spominu.spominu.
"Ful akcije? Samo take, na katere sem enostavno {el injih nisem organiziral. Bivakiranja. S ~eto Gamsov na Prvo-majski frati, s PP-ji na [umiku, z vodniki na Lepenatki, zgr~ami na Cerkni{kem jezeru, z vodom rkov na Prvomajskifrati ..."Poleg tabornikov ti ~as polni …?Poleg tabornikov ti ~as polni …?Poleg tabornikov ti ~as polni …?Poleg tabornikov ti ~as polni …?Poleg tabornikov ti ~as polni …?
"Hodim v slu`bo, kjer vzgajam ra~unalnike, da razume-jo otroke. In obratno. Obdelujem vinograd in negujem vino vkleti. Seveda ga tudi degustiram. V mejah normale. Najpo-membnej{a je kultura pitja, katere pa slovenska mladina `alnima. Poslu{am glasbo. Skoraj izklju~no rock. Najraje v`ivo."Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji?Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji?Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji?Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji?Kak{ni so kaj tvoji taborni{ki cilji?
"Trenutni cilj je samo eden: Diplomirati. Potem pa ...Hm ... Slu`ba ... [talca ... Kravca ... ^e bo kravca ta prava inbo za, pa {e kak{no tele ... ali dve ... ali tri ..."Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti?Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti?Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti?Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti?Kje pa vidi{ mesto taborni{tvu v Mariboru v prihodnosti?
"MTC bo osrednji skavtski center za SV Slovenijo, v Mari-boru bo 8 rodov, vsak s po 100 ~lani ... Tesno bodo sodelovaliz lokalno skupnostjo, {olami … Vse rodove in Zvezo bodovodili dijaki in {tudentje. Jaz pa bom pri{el v Gornji Grad,kjer se bo ravno zaklju~evala druga izmena taborjenja XI.SNOUB, ki jo bo vodilo mlado in izku{eno taborno vodstvo.Prisedel bom k prijateljem ob tabornem ognju, opazovalzvezde nad Lepenatko in se predal vonju sve`e poko{ene tra-ve. Sanjam? Mogo~e ne. Trudil se bom, da se bodo sanje ure-sni~ile! Zato mi pravijo Vol. Ker sem trmast kot vol."
42
DOTIK
O ljubezni je napisanega `e veliko, pa {e vedno pi{emo onjej in {e vedno bodo pisali o njej, saj jo vsak izmed nasizra`a in ob~uti na druga~en na~in. O tem, kako izgleda lju-bezen, je pisal tudi sveti Avgu{tin:
"Ima roke, s katerimi pomaga drugim. Ima noge, s kate-rimi pohiti k slabotnim in potrebnim pomo~i. Ima o~i, s ka-terimi uvidi stisko in pomanjkanje. Ima u{esa, s katerimi pri-sluhne vzdihom in bole~inam ljudi. Tako izgleda ljubezen."
Kako izgleda ljubezen?
Veliko ljudi `ivi iz dneva v dan, ne da bi ljubezen spozna-li, jo izkusili in se v njej veselili, pa vendar po besedah JohnaPowell, S. J., {e vedno na{a `ivljenja oblikujejo tisti, ki nasljubijo - in tisti, ki nam ljubezen odrekajo.
Ljubezen vedno o`ivi, ko spoznamo, da na{a korist v raz-merju ni odvisna od tega, kar bomo od nekoga dobili, temve~od tega, koliko bomo dali.
Zato je ljubezen kot prelepa ro`a - ne smem se je dotak-niti, a njene vonjave vrt me vseeno spremenijo v kraj radosti.
Fotografija: Bla` Verbi~.
julij-avgust 43
JE@KOV KOTI^EKJureJE@ [email protected]
U`ij dan?
Kljub iskrenemu dvomu, da bodo knjige va{ leto{nji hitpoletja, se ~utim dol`nega namigniti na kak{en literarni pri-bolj{ek. @elel sem predstaviti deli manj znanega slovenskegaustvarjalca Lenarta ZajcaLenarta ZajcaLenarta ZajcaLenarta ZajcaLenarta Zajca. Njegova pestra romana z naslo-voma 5 do 125 do 125 do 125 do 125 do 12 in ZgubaZgubaZgubaZgubaZguba tvorita zaklju~eno celoto in sta resodli~no in spro{~ujo~e poletno branje. @al se je s predstavitvi-jo zataknilo, zato ju tokrat samo omenjam in vabim, da siprvi vtis ustvarite kar sami. Danes pa vam raje predstavim ne-kaj popolnoma druga~nega.
Se spominjate mo`a, ki sli{i na ime Morrie SchwartzMorrie SchwartzMorrie SchwartzMorrie SchwartzMorrie Schwartz? Onjem smo `e pisali. Poleg neko~ `e predstavljene filozofije`ivljenja in smrti (Modrost starega u~itelja) je svoje misli za-pisal {e v knjigi s pomenljivim naslovom @iveti do konca@iveti do konca@iveti do konca@iveti do konca@iveti do konca.Njegovi zapisi so me pritegnili zaradi odlomka na hrbtni stra-ni male knji`ice. Dokon~no pa so me njegova razmi{ljanjaprevzela – seveda z obi~ajno in nujno kriti~no distanco – stako navidez naravnim in samoumevnim poglabljanjemrazse`nosti na~ela carpe diem v razmerah, ki bi jih v vsakda-njem povr{nem `ivljenju ozna~ili vsaj za absurdno tragi~ne,~e ne kar brezizhodne. Le ~lovek, ki se je nau~il `iveti, zmoretako govoriti tudi o lastni smrt. Kar je govoril in zapisal, jetudi `ivel. @ivel prav do konca.
@ivel je majhen val, ki se je pozibaval na morski gladinipred obalo in se pri tem zelo zabaval. Nenadoma pa je spoz-nal, da se bo raztre{~il ob obali. Velik, prostran ocean ga jeneizbe`no gnal proti obali. »Moj bog, kaj se dogaja zmano?« se je spra{eval s kislim in obupanim izrazom naobrazu. Mimo je prineslo drug val, ki se je prav tako poziba-val na morski gladini in se je ob tem zelo zabaval. In drugival je dejal prvemu: »Ni~esar ne razume{. @ene te proti obali,kjer se bo{ raztre{~il.« Drugi val pa mu je odgovoril: »Ne jaz,ampak ti ni~esar ne razume{. Saj sploh nisi val; si le del veli-kega oceana.«
Morrie Schwartz ni le val; je del ~love{tva. Umrl je, ven-dar bo `ivel tudi dalje. V drugi obliki? Kdo ve? Verjamem, daje le del mogo~nej{e celote …
Je` svetuje, vi preberete:Morrie Schwartz, @iveti do konca
[olske torbe smo vsaj za dobra dva meseca obesili na klin. Bolj alimanj zaslu`ene po~itnice so tu. @ivljenje, morje, sonce, zrak, svobodain za name~ek {e kak{no nepozabno taborjenje. Bomo na{li ~as involjo {e za kak{no dobro knjigo?
44
julij-avgust 45
46
IGRA STRIC [email protected]
46
Na primerni oddaljenosti postavimo na ve~ji kamen plo~evinko. Taponazarja kozo. Eden od igralcev je pastir, ki ~uva kozo. Ostali imajo vroki teni{ke `ogice, postavijo se za ~rto in posku{ajo kozo zbiti. Isto~asnolahko me~e le eden.
Podrto kozo mora pastir takoj postaviti. [ele potem lahko lovi otro-ke, ki sku{ajo pobrati svoje `ogice. S tistim, ki ga pastir ujame, zamenja-ta vlogi.
Najla`je je priti do `ogice takrat, ko je kdo zbil kozo in jo mora pastirspet postaviti. Pastir lahko lovi do mesta, od koder ostali me~ejo. Ne smepa premikati `og, ki so jih vrgli zbijalci koze.
Zbijanje kozeUf, kako so aktivni tile moji taborni{ki
bratje in sestre. Le s te`avo namre~ sledim do-gajanju; {e posebej, ~e se v enem vikendu do-gaja ve~ stvari. Tako sem bil zadnji~ v Sloven-ski Bistrici in sku{al najti kak{no sve`o kost.Prave, ki jo imam najraje, nisem na{el, sempa na stare{instvu ZTS in na dr`avnem mno-goboju imel kaj glodati.
Tokrat za spremembo ne zgodbe o jarika~i in ~lanarini oziroma odvodu ~lanarinena ZTS. Tudi Tabor je do`ivel svojo reinkar-nacijo v obliki revije za vse (da ne bo pomote,ne vsebinsko, pa~ pa za tiste, ki bodo v letu2006 pla~ali ~lanarino). Upam le, da se jih bonabralo toliko, da se bo ta ra~unica iz{la, sajje {ef vseh slovenskih tabornikov zaznal upa-danje ~lanstva v vseh segmentih organizacije.Razlog za upadanje je pripisal zunanjim “so-vra`nikom”, kar je precej slaba tola`ba. Resse spra{ujem, do kam se mora tabornikugrezniti, da bo zaznal, da je, oprostite izra-zu, “v dreku”. Precej o~itno je namre~, da musmrad ne zado{~a za streznitev ali {e boljeprevetritev.
Ta bi prav pri{la tudi na dr`avnem mno-goboju, kjer so smrad zaznali vsi; po gnojnici,slabi organizaciji in ribjem zajtrku. Ja, ribasmrdi pri glavi. To vedo vsi, ampak la`je se jeobrniti, odmakniti in poiskati delo na svojemvrti~ku. Veliko la`je kot pa obdelovati na{oskupno njivo, saj 20 tiso~ kvadratnih kilome-trov res vzame preve~ ~asa. [e posebej, ~e jomora{ obdelati sam (o vodovem duhu in pri-padnosti pa ne duha ne sluha).
Kljub vsemu je bila udele`ba na mnogo-boju odli~na. To si v prihodnjih mesecih ve~kot `eli tudi statutarna komisija, ki je pripra-vila predlog novega statuta. Kaj se pa to ti~enas, bodo porekli vrti~karji, se osve`ili s ko-zarcem vode in nadaljevali pri svojem naj-ljub{em opravilu.
Stric [email protected]
Avtorici: Nasta Roblek ([email protected]) in Meti Buh ([email protected]).
Avtorica: Barbara Ba~nik - Ba~a ([email protected]).
julij-avgust 47
LIEBERLIEBERLIEBERLIEBERLIEBERPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracijaPenzion-restavracija
Srednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32eSrednje Gameljne 32e
NA
GR
AD
NI K
UP
ON
- 7
-8
Re{itve so: ___________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
_____________________________________
Re{evalec: ____________________________
_____________________________________
_____________________________________
Nagrajenci in nagradni razpis {tevilka 7-8
NAGRADNA KRI@ANKA
Med poslanimi kuponi za nagradno kri`anko iz {tevilke 5-6smo iz`rebali naslednje nagrajence, ki prejmejo knji`ne nagra-de:
Vita Petan, Ga~nik 77b, 2212 Pesnica, Helena Harej, Loka-vec 25, 5270 Ajdov{~ina, Robert [ubic, Ob potoku 7, 4226 @iri,Drogino nagrado prejme ^rt Belingar, B. Kalina 16, 5250 Sol-kan. ^estitamo!
Nagradni kupon po{ljite najpozneje do 10. avgusta na na-slov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno naObvezno naObvezno naObvezno naObvezno nadopisnici.dopisnici.dopisnici.dopisnici.dopisnici.
