mag. Špela Remec Rekar

mag. Špela Remec Rekar

- 68 - EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

SPREMEMBE KAKOVOSTI BLEJSKEGA JEZERA

UVOD

Jezera so odprti vodni ekosistemi, zato je njihovo stanje odvisno predvsem od izmenjave snovi in energije med jezerom in pojezerjem. Antropogeni faktor ima v procesih izmenjave glavno vlogo. Cilj dobrega gospodarjenja z jezeri je, da najdemo ravnotežje med vnosom iz pojezerja in željenim stanjem jezera. V Sloveniji vode iz jezer v glavnem ne uporabljamo kot vir pitne vode. Večji pomen jezer je v popestritvi turizma, za rekreativne namene, športni ribolov in v nekaterih predelih tudi za namakanje. Dobro stanje jezera je predpogoj za izrabo v rekreativne namene. Republiški monitoring kakovosti Blejskega jezera poteka že od leta 1975. Program, ki od leta 1993 poteka v skladu z mednarodnimi standardi, je naravnan na spremljanje procesa evtrofikacije. Monitoring omogoča zgodnje opozarjanje na slabšanje razmer in pravilno upravljanje s sanacijskimi napravami. Podatkovna baza, ki pri tem nastaja, nudi pomembne podatke za gospodarjenje z drugimi jezeri in akumulacijami.

SANACIJSKI POSEGI

Prvi poligon, kjer so se slovenski vodarji in raziskovalci v praksi učili upravljanja z jezeri je bilo Blejsko jezero. Znaki onesnaženja in spremljajoči pojavi evtrofizacije so se v Blejskem jezeru začeli kazati že v zgodnjih petdesetih letih. Stalno masovno "cvetenje" cianobakterije vrste Oscillatoria rubescens je opozarjalo na izredno slabo stanje jezera in porušeno naravno ravnotežje. Z namenom, da se poveča naravna pretočnost jezera in jezero prezrači, je bila že leta 1964, v Blejsko jezero speljana Radovna. Zaradi prevelikih količin , nerednega uvajanja (Slika 1) in velike obremenjenosti jezera z organskimi snovmi, dovod Radovne v prvih letih svojega delovanja ni imel željenih učinkov na stanje Blejskega jezera. Na osnovi Imbodenovega modela je bila zato leta 1981 zgrajena natega - globinski iztok jezera. Tudi glavni vzrok za onesnaženje jezera - blejska kanalizacija, je bila v letih od 1982 do 1985 popravljena in dograjena. Vnos fekalij v jezero se je tako zmanjšal za 80 %.

4,5E+06 --------------------------------------------------- -4,OE+06

"'! 3.5E+06

" 3.0E+06

c > 2,5E+06 o ."

~ 2,OE+06 -" o I ,5E+06 (; ."

I.OE+06

5,OE+05

O,OE+OO .... '" -c .... oo o- o - N ,..... v v"\ \o .... .... .... .... .... .... oo oo oo oo oo oo oo

leto

Slika 1: Dotok Radovne v Blejsko jezero od leta 1973

Radovna in natega samo skupaj predstavljata učinkovit sistem za spiranje jezera, vendar je do tega spoznanja prišlo šele kasneje, po vseh burnih polemikah, ko se je problem sanacije Blejskega jezera umaknil iz naslovnic dnevnega tiska. Teoretični zadrževaini čas vode v Blejskem jezeru se pri pretoku Radovne 400/sek in pretoku natege 380 I/sek zmanjša iz treh do štirih let na približno leto in pol. S sledilnim poskusom, ki ga je Hidrometeorološki zavod RS skupaj z Inštitutom za geografijo Univerze v Bernu opravil poleti leta 1982 je bilo ugotovljeno, da tok Radovne v času poletne stagnacije pri pretoku do 600 I/sek ne prebija termokline in v 56 urah obkroži vzhodno obalo. Radovna se razliva po globinah od 10 do 18 m, kjer je temperatura vode enaka temperaturi Radovne.

'mag. Špela REMEC REKAR, dipl. biol. Hidrometeorološki zavod RS, Limnološka postajaBled, Kidrčeva 10, Bled

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

..

•

- 69-mag. Špela Remec Rekar

UČiNEK SANACIJSKIH POSEGOV NA STANJE JEZERA

EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROCJU VARSTVA VODA

V prvih letih po začetku delovanja natege in omejitvi vnosa fekalij iz pojezerja se je v jezeru zmanjšala skupna količina hranil. Skokovito zmanjšanje vsebnosti dušikovih in fosforjevih spoj in (Slika 2) srno zabeležili v letu 81/82, ko je začela delovati natega.

-- --

90 700 j ::::' 80 600

;;;;

""' ::1

bil 70 "o =. ..

60 500 ~ .. .>fi '2 ';:"

50 400 '" .E c z .. '" 40 bil bil .E 300 .. =. Q

t:i 30 c Q 200 .. c t:i .J:> 20 - Q ... '" 100 c > 10 .J:> ...

'" O o > ..... ;;o N '" .... v') a- o o:: N '" .... v') 'o ..... oo ..... oo oo oo oo oo a- a- a- o.. o.. o.. a- a-

I ~g p • ~g N I

Slika 2: Povprečna letna vsebnost fosforja in anorganskega dušika v Blejskem jezeru

Kljub zmanjšanju vsebnosti hranil pa opažamo prve pozitivne spremembe v življenjski združbi šele od leta 1991 . V zadnjih treh letih smo večkrat poročali o splošnem izboljšanju stanja Blejskega jezera obenem pa opozarjali na njegovo izredno občutljivost na vplive iz pojezerja in nestabilnost zaradi porušenega naravnega ravnotežja. Izrazito izboljšanje smo opazili predvsem po letu 1993, ko smo dotok Radovne v jezero povečali iz povprečno 200 na 400 l/sek, v prvi polovici leta 1998 pa so rezultati fizikalnih, kemijskih in bioloških analiz pokazali, da se stanje jezera spet slabša (Tabela 1). V primerjavi s preteklimi leti se je zaradi "cvetenja" planktonskih alg skokovito povečala vsebnost klorofila a. V marcu in aprilu so "cvetele" kremenase alge (8acil/aryophyceae) z vrstama Synedra acus in Fragilaria crotonensis, v maju in juniju so jim sledile zlatorjave alge (Chrysophyta) z vrsto Oynobryon divergens.

Tabela 1.: Stanje Blejskega jezera na podlagi OECD kriterijev - povprečne vsebnosti skupnega fosforja , anorganskega dušika in klorofila a, ter povprečne in minimalne prosojnosti v letih 1988, 1995, 1996, 1997 in 1998

stopnja vsebnost vsebnost povprečna minimalna klorofil a klorofil a onesnaženosti fosforja dušika prosojnost prosojnost povprečje maksimum

(~g PII) (~g NIl) (m) (m) (~gll) (~g/l)

u-oligotrofno <4 < 200 > 12 >6 < 1 < 2,5 oligotrofno < 10 200 - 400 >6 >3 < 2,5 <8 mezotrofno 10 - 35 300 - 650 6-3 3 - 1,5 2,5 - 8 8 - 25 evtrofno 35 - 100 500 - 1500 3 -1,5 1,5 - 0,7 8 - 25 25 -75 hiperevtrofno > 100 > 1500 < 1,5 < 0,7 > 25 > 75

1979 80,0 986 4,5 1,1 - -

1988 17,2 477 4,9 1,1 9,9 28,7

1995 15,2 507 5,9 2,5 3,4 17,2

1996 14,5 455 6,5 3,8 2,8 11,2

1997 11,2 508 8,3 4,1 2,9 14,4

1998 16,2 403 5,8 2,4 8,4 29,1

PO letih stalnega upadanja se je v juniju ponovno povečal delež cianobakterij (Cyanophyta) v fitoplanktonski združbi, predvsem na račun naraščajoče biomase cianobakterije vrste Oscil/atoria rubescens v metalimniju (Slika 3). Oscillatoria je bila najštevilnejša julija, v plasti med 12 in 16 m globine, kjer smo izmerili vsebnost 29,111g/1 klorofila a.

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

mag. Špela Remec Rekar

6,00

5,00

~E ~ 4,00 ~ ~ Q

~ ~ 3',00 .. C. Q

.E ::1 2,00 .. e Q

:č 1,00

0,00 oo oo

D CYA NOPHYTA

• BACYLLARYOP H YCEAE

- 70 -

. CR YPTOPH YTA

D CHLOROPHYTA

EKOLOŠKI PROJEKTI NA PODROČJU VARSTVA VODA

D CH R YSOPYCEA E

. OYNOPHYTA

Slika 3.: Vrstna sestava fitoplanktona v Blejskem jezeru v času od leta 1988 do julija 1998

Hranilne snovi, ki še vedno pritekajo v jezero spodbujajo razvoj rastlinskega planktona, kar sproži vrsto zapletenih biokemijskih procesov, ki jih s skupnim imenom označujemo kot proces evtrofikacije. Junija, po dveh "cvetenjih" je v hipolimniju prišlo do pomanjkanja kisika (Slika 4). Vse od marca dalje se je večala tudi vsebnost ortofosfatnega in amonijevega iona v pridnenih slojih (Slika 5 in 6) .

20,0 'p e:-C 15.0 .. .§.

~ 10,0 :>i Q

= 5,0 .c ~ >

0,0

6 8 lO 12 14 16 18 2'0--,,;;;;,;;::~()'

globin a (m) 22 24 26 28

Slika 4: Vsebnost kisika (mg 0 2/1) v Blejskem jezeru v letu 1998

0,16

iI . l"

O, I Z

Il) 0 , 11

O,OS

.ku ~II';Rfo9ru.

CI,O '--" __

Jtlobinl (m) Z6 28

Slika 5: Vsebnost skupnega fosforja (mg POJI) v Blejskem jezeru v prvi polovici leta 1998

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98

•

•

- 71 - EKOLOŠKI PROJEKTI mag. Špela Remec Rekar NA PODROČJU VARSTVA VODA

Vsi ti dejavniki slabšajo razmere v jezeru in stopnjujejo njegovo produktivnost. Ugoden učinek sanacijskih ukrepov, Radovne in natege, je premajhen, da bi omilil vse negativne vplive, ki jih povzroča intenzivna in stalna izraba prostora v neposredni okolici jezera.

c"'" "o' - .. -~

- - r -,--_ ~- --r .-,.-, .....

0.90 ,,'

0.80

0.70

~ '" 0.60

~ ! 0.50

:f 0.40 o

~ 0.10

I~ :<:: 0.20 ~ 0.10 ----.,..: Jul

1"::::

0.00 1"::: P -4 ,-(4 Jun

~ May O 2 4 6

Apr 8 10 12 14 16

Mar 18 20 22 -

glob;". (m) 24 26 28

Slika 6: Vsebnost amonijevega iona (mg NHJI) v Blejskem jezeru v prvi polovici leta 1998

V zadnjem letu smo opazili predvsem izrazito poslabšanje kakovosti pritoka Mišce (Tabela 3) , ki v Blejsko jezero prinese največ hranilnih snovi.

Tabela 3.: Osnovni parametri kakovosti Mišce v letih 1996 in 1997 - povprečna letna vsebnost skupnega fosforja, nitrata, amonija, silicija; povprečna letna kemijska potreba po kisiku in saprobni indeks

Ptot. N03- NH4 Si02 KPK(KMn04) saprobni mgPOJI mgll mgll mg/l mg O2/1 indeks

leto 96 97 96 97 96 97 96 97 96 97 96 97

Mišca 0,12 0,20 7,8 7,9 0,18 0,55 3,9 4,3 1,3 2,2 1,77 1,95

Mišca priteka v jezero na severozahodni strani, iz smeri zaselkov Rečice , Poljšice in Zgornjih Gorij , kjer se prispevno območje Blejskega jezera najbolj razširi. Poleg intenzivne živinoreje , k slabši kakovosti Mišce prispeva tudi neurejena kanalizacija in ribogojnica za prireja konzumne ribe. V letu 1998 so si lastniki zemljišč ob izviru Mišce uredili motokros stezo, Občina Radovljica in kasneje Občina Bled pa je na tem območju načrtovala razvoj industrijsko obrtne cone. Tudi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskim planiranjem, se premalo zavedajo vplivov pojezerja na stanje jezera in njune neločljive povezanosti v celoto. Interesi posameznikov so večkrat pred interesi za ohranitev čistega jezera in premalo se upošteva naravovarstvene ukrepe za zaščito jezera.

Zaključek

Jezera so izredno občutljivi vodni ekosistemi. Njihovo stanje je v veliki meri odvisno od Človekovih dejavnosti in izrabe prostora ob jezeru. Čeprav tudi druge morfološke in hidrološke značilnosti jezera vplivajo na stanje jezera in stopnjo onesnaženja, je človeški faktor pri tem zagotovo najpomembnejši. Prostoru ob jezeru - pojezerju se mora nameniti več pozornosti in večjo previdnost pri načrtovanju razvoja.

Literatura

l . S. E. Jorgensen, RA Vollenveider: Guidelines of Lake Management, Vo1.1; ILEC, UNEP 1989 2. C. Leibundgut, M. Zupan: Determination of Residence Time in Lake Bled; ln: H.Hotzl , A. Werner :

Tracer Hydrology 61h International Symposium on Water Tracing (SWT) of the ATH, Karlsruhe, Balkema, Rotterdam, Sept. 1992

3. Š. Remec- Rekar: Življenje jezer 1996

MiŠiČEV VODARSKI DAN '98