Gams & al

Gams & al., 1973, SLOVENSKA KRAKA TERMINOLOGIJA

Zbirka: TERMIN03.DOC

TERMINI IN RAZLAGE

TERMS AND EXPL ANATIONS

OKRAJAVE IN ZNAMENJA NEPOSREDNO ZA TERMINOM ALI PRED NJIM

1 - termin ni v sploni rabi v krasoslovju

2 - termin je sporen

3 - termin se sicer javlja v literaturi, vendar ga zaradi neustreznosti ne priporocamo

4 -termin doslej e ni bil uveden v slovensko literaturo, a je nujen s prio razvoja teoretskega krasoslovja

5 -za to besedo je najti v literaturi neenotna pojmovanja ali je bolj opisna oblika

( ( -termin v oglatem oklepaju ima iri ali oji ali na sploh drugaen pomen, kot se glasi definicija ali drugi navedeni termini

lj. - ljudski izraz

gl. - glej definicijo ali termin na drugem mestu v tej knjigi

prim. - primerjaj sorodni termin na drugem mestu

m - maskulinum - moki spol

f - femininum - enski spol

n - neutrum - srednji spol

pl. - pluralia tantum. Beseda se rabi samo ali najee v mnoinski obliki jug. - jugoslovansko. Termin se enako glasi v jugoslovanskih jezikih

S1 - slovensko. Vsi prvo pisani termini so slovenski. Termini brez oznake so slovenski. int. - internacionalno v osnovi a morebiti z razlinimi konnicami ali

naglasi

A - angleko

Am - ameriko, e se razlikuje od angleke rabe

N - nemko

F - francosko

Opomba: Tuji termini niso kompletni. Izbor je narejen predvsem po literaturi, navedeni na koncu.

abri, int., A: rock shelter, N: Abri, Felsdach, Halbhhle, F: abrisous roche.

Arheoloki izraz. Skalni previs, ki ga je lahko izkorial lovek za zavetje. Pol-jama - spodmol - s irokim portalom.

agresivna voda, jug., A: aggressive water, N: aggressives Wasser.

Voda, ki vsebuje nevezano ogljikovo, humozno, duikovo ali druge kisline ter je e sposobna raztapljati karbonatno kamnino. V krasoslovju voda, ki je sposobna korodirati.

alogena voda, alogena reka, (tuja voda(, A: allogenic water, F: allogene cour d'eau. N: Fremdlingsfluss.

Voda, ki priteka na krako povrje ali v podzemlje z nekrakega sveta.

apnenec, A: limestone, N: Kalkstein, F: calcaire.

Sedimentna kamnina, sestavljena preteno iz kalcijevega karbonata. Kraka literatura deli apnenec zlasti po zrnavosti (drobnozrnati - mikriti, debelozrnati - spariti), po zlogu, po deleu magnezijevega karbonata (dolomitizirani apnenec, apneniki dolomit), po skladovitosti itd.

antropospeleologija,int., jug. N: Anthropospleologie, F: anthropospeleologie.

Veda, ki preuuje zveze med lovekom in jamo. V ojem smislu veda o jamskem praloveku.

aragonit, jug., int., A: aragonite, N: Aragonit, F: aragonite.

Kalcijev karbonat iste sestave kot kalcit, le da kristalizira rombino. Navadno vsebuje manjo primes stroncija SrCO3. V naih jamah obiajno nastopa v obliki igliastih kristalov. Prim. aragonitna jama.artefakt, jug., N: Artefakt.

Kos predhistorinega orodja iz kamna ali kosti.

barvanje krake vode, sledenje (tehnicni izraz); A: tracing, int., barvilo: tracer, N: Triftung, Frbung.

Doloevanje sklenjenosti krake vode. V ojem smislu obarvanje ponirajoe vode z namenom, da bi ugotovili njen ponovni iztok. V irem smislu vsako doloevanje podzemeljskih vodnih zvez s keminimi, biolokimi in fizikalnimi sredstvi.

biospeleologija, jug., A: biospeleology, N: Biospelogie, F: biospeleologie, biospeologie.

Znanost o ivih bitjih v jamah, v irem smislu v podzemlju sploh.

boksit, jug., int., F: bauxit, po mestu Baux v Franciji.

Usedlina, sestavljena v preteni meri iz aluminijevih hidroksidov. Ta aluminijeva ruda je rezultat preperevanja apnenca v vlani tropski ali subtropski klimi.

brezno, A: pitch, shaft, pothole, Am: shaft, pit, domepit, N: Schacht, (Schlot( F: gouffre, aven, abime.

Navpina ali strma votlina, bolj globoka kot iroka, ki se ji ne vidi dna, brez dna. V nekaterih krakih predelih Slovenije lj. jama. (gl. skico 1!)

Glede na vodno funkcijo loimo:

ponorno brezno, poiralno brezno, Am: swallow hole. Brezno, v katerega ponika voda.

izvirno brezno1, A: rise pit, gushing spring, N: Siphonschachthhle. Iz njega voda izvira.

vodokazno brezno1,3, N: Steigquelle. Brezno, v katerem vodna gladina koleba skladno s iro gladino (nivojem) krake vode in je zato njen kazalec.

Po obliki delimo:

lijakasto brezno, Je podobno lijaku in se navzdol oi.

stopnjasto brezno, A: stair-step shaft5, N: Stufenschacht. Brezno, sestavljeno iz zaporednih vertikalnih stopenj, ki jih povezujejo police ali zvezni rovi. Globlja brezna so navadno stopnjasta.

pranjasto brezno, A: (fissure(.V prenem profilu je rov pranjast.

vodnjakasto brezno, A: cylindrical shaft5, Am: vertical shaft. Podobno je vodnjaku. Ima gladke stene in enakomerno irino.

zvonasto brezno, Navzdol se razirja v obliki zvona.

Glede na jamske sedimente loimo:

ledeno brezno, V njem se veji del leta ali trajno zadrujejo veje ledene gmote. Lj. tudi ledenik, ker so iz dostopnih ledenih brezen nekdaj izvaali led. Raba vasih ne loi pojma ledenega brezna od snenega brezna.

sneno brezno, F: puits a neige. Veji del leta se v njem zadruje sneg ali pa ga sneg celo zapolnjuje.

zapolnjeno brezno1. Oblika podtalnega krasa (gl. podtalni kras). Brezno, zapolnjeno z ilovico.

zatrpano brezno 1. Je brezno, preteno zapolnjeno s klastinimi sedimenti (Radinja, 1967, b), to je gruem, prodom, ilovico in pod.

Glede na nastanek delimo:

udorno brezno, podorno brezno5. Nastane z udorom nad votlino.

tektonsko brezno. Nastalo je s tektonskim odmikom skladov in ga drugi procesi niso bistveno preoblikovali.

korozijsko brezno. Nastalo je preteno s korozijskim delovanjem vode in ima stene vidno korozijsko razlenjene.

erozijsko brezno. Nastalo je preteno z mehaninim delovanjem tekoe vode in ima jasne erozijske oblike.

poligenetsko brezno1. Oblikovali so ga razlini procesi.

(fosilno brezno(. Brezno, nastalo v preteklih geolokih dobah. Po nekaterih razlagah je zatrpano in mrtvo, po drugih pa se sprio druganih speleogenetskih procesov v sedanjosti ne spreminja.

Po legi loimo:

stropno brezno1.Odpira se v stropu in sega na povrje ali v vijo votlino.

jamsko brezno.Odpira se v jami.zvezno brezno.Povezuje dva dela jame.

cisterna, F: cisterne, iz latinine, lj. tudi tirna.Veji rezervoar pitne vode, na krasu navadno pokrit vodnjak, s cementnimi stenami in dnom, v katerega se steka voda s strehe (kapnica).

rviaste tvorbe1, hieroglifi5, pl., F: vermiculees.

Preteno ilovnate proge, lise, pege in druge razkrojene oblike, podobne rviastim ekskrementom na jamskih stenah ali stropu. Delijo jih tudi na tokaste, pasaste, leopardaste, tigraste itd. (Novak, 1962/63).

egutacija, jug., int., N: Egutation.

Delovanje kapljajoe vode. V jamah dolbenje kapnice v sigo ali skalo, zlasti, e je strop visok.dekalcifikacija, F: decalcification, N: Entkalkung.

Odstranjevanje (izluevanje), izpiranje kalcija, pri emer se zunanja oblika gmote ne izpremeni. Po obiajnem pojmovanju odstranjevanje kalcija iz predmeta ali prsti.

delana kavna1 .

Lj. na Krasu, pomeni meter ali bolj iroko odprto kavno (kavnico), ki so jo zaprli, da bi drala vodo za napajanje drobnice (ovac) (prim. kavnica).

Diaklaza1, jug., dijaklaza, int., N: Bruchfuge.

Razpoka, ki seka ve skladov kamnine, ki obakraj nje niso premaknjeni.

dihalnik, A: blowing well, blowing cave, N: Windloch.

Ozka odprtina, ustje brezna ali drugo mesto, iz katerega piha pozimi topel zrak iz krakega podzemlja. Opazen je zlasti kot luknja ali kopno mesto v sneni odeji.

Dimnica1; N: Nebelloch, F: buhade.

Jama z meglo ob vhodu, ki nastaja ob doloenem vremenu zaradi meanja hladnejega zunanjega in toplejega jamskega zraka.

dimnik, A: chimney.

Oji rov v jamskem stropu, ki ima zvezo s povrjem.

dinamina jama1, klimodinamina jama, A: breathing cave, N: Hhle mit dynamischer Wetterfhrung.

Jama, ki je vse leto dobro prezraena, ker vse leto ivahno komunicira z zunanjim zrakom. Navadno ima dva vhoda v neenaki viini, kar omogoa prepih vse leto.

Dolek1, N: (Delle(.

Plitva, do nekaj metrov globoka odprta suha dolinica, navadno v smeri najveje strmine na poboju, pogosta zlasti na dolomitih in dolomitiziranih apnencih.

dolomit, jug., int., A: dolomite, N: Dolomit, F: dolomie.

Usedlina, ki jo sestavlja magnezijev karbonat (MgCO3), navadno s primesjo kalcita. Zaradi kruljivosti ga ponekod imenujejo tudi grintovec. Po deleu magnezijevega in kalcijevega karbonata loimo dolomit, apneniki dolomit, dolomitski apnenec itd.

dol.

Lj. na Dinarskem krasu za razline povrinske vdolbine (suho dolino, krako polje). Prim. suha dolina, krako polje.

dolina.

Lj. za vrtao. Je internacionalni termin za vrtao. V polpretekli dobi, vasih v sestavi kraka dolina, slovenski strokovni izraz za vrtao (glej referat na koncu knjige!).

dvorana, A: hall, N: Halle, Saal, F: salle en cloche, salle.

Veji razirjeni del jame.

eforacijski rov, A: phreatic tube.

Jamski rov, ki ga je izoblikoval vodni tok pod tlakom (eforacijski tok) in ima v prenem prerezu zaokroen (eforacijski) profil.

estave1a, A: estavelle, N: Estavelle, F: estavelle.

Kraki vodni objekt. Ob visoki vodi ima funkcijo izvira, ob upadanju pa funkcijo ponora (poiralnika). V tuji literaturi tudi obasni izvir ali obasni ponor.

morska estavela1, N: Meeresestavelle. Estavela, ki obdobno poira morsko vodo, obdobno pa bruha brakino vodo.

faseta, A: flutes (e so v preni smeri odprte), scallops, N: Fliel(facette, F: vague d'erosion.

Nekaj cm ali dm dolga ovalna vdolbinica v jamski steni ali dnu rova. Globlja in strmeja je na strani, iz katere je pritekla voda, ki je faseto izdelala. Po tem znaku so fasete indikatorji smeri vodnega toka. Moen je tudi drugaen nastanek.

fosilni kotli.

Kotli, ki je zastal v razvoju zaradi zatrpanosti s pleistocenskimi sedimenti, navadno z morenskim gradivom. G1. kotli.

Galerija5, A; passage, gallery N: Gang, F: galerie.

Neenotno pojmovano ime, cesto isto kot hodnik.

geografija krasa.

Panoga geografije, ki se ukvarja z naravnimi osnovami in socialnim valoriziranjem krasa.

geoloke orgle1,3,5, pl., zapolnjeni jaki; A: geologic organ, N: geologische Orgeln, F: orgues geologiques.

Oblika podtalnega krasa z globokimi epi ilovice ali alohtonega gradiva v razjedeni kraki kamnini. G1. podtalni kras!

golobinka, golobina, golobnjaa.

Lj. za vejo udornico ali brezno s irokim skalnatim vhodom, kjer se zadrujejo golobi.

gora, Am: mountain room.

Visok kup nakopienega gradiva v vejem jamskem prostoru. Prim. Velika gora v Postojnski jami.

gria, f, N: Karrensteine, Scherbenkarst, F: lapies en chicots.

Veje kamnito, grunato povrje iz razpadlega kamenja, znailno za polgoli in goli kras. Nerazpadla kamnita podlaga je bolj ali manj prekrita.

Grota3,5.

Tujka za jamo, moderni speleoloki izraz za umetno jamo. Gl. kaverna.

guano, m, jug., int., N: Fledermausdnger.

Akumulacija ekskrementov ivali v jami, navadno netopirjev.

hidrografska cona, kraka hidrografska cona, A: karst hydrologic zone, N: hydrographische Zone, F: zone hidrographyque.

Znailen hidroloki sloj v vertikalni razlenitvi krake gmote. Hidroloke cone se loijo po smeri pretakanja vode in po zapolnjenosti votlin (gl. aeracijska oz. vadozna cona, freatina cona).

V profilu od povrja do nepropustne osnove loimo naslednje hidrografske cone:

areacijska cona, vadozna cona5, (vadozna voda(, A: vadose zone, vadose water, N: vadoses Wasser. Stalno suha cona, vrhnja hidrografska cona, kjer padavinska voda preteno navzdol premika in se obdobno in lokalno zbira v vodne curke (izraz po Jenku, 1959). Pretaka se po kanalih, ki so veinoma zapolnjeni z zrakom (odtod ime areacijska cona). Po vijiu tudi suha cona. Po nekaterih pojmovanjih pomenita vadozna cona in vadozna voda najnijo aeracijsko cono, ki jo ob visokem vodostaju preplavlja voda iz freatine cone.

prenikajoa voda, pronicajoa voda; A: infiltration water, percolation water, N: Sickerwasser. Padavinska voda, ki v aeracijski coni poasi premika skozi vodoprepustne skalne gmote. Voda, ki kaplja z jamskega stropa; od tod jamarski izraz kapnica. Zdrueno v potoek jo imenujemo tudi vodni curek, v nasprotju od globinskih il5 - (Jenko. 1959).

visea voda, A: perched water. Je voda v aeracijski (vadozni) coni, ki jo je od navzdolnega prenikanja odklonil vododrni vloek. Tudi stojea voda, ki je ujeta v kotanjah po upadu vodne gladine.

Aeracijsko (vadozno) in freatino cono louje:

piezometrini nivo, tudi piezometer,

m, A: piezometric level, piezometric surface, N: piezometrisches Niveau, F: niveau pieaometrique. Je vsakokratna predpostavljena ploskev, do katere sega vodna gladina v krakem podzemlju v sistemu veznih posod.

Bolj pogosto se rabi:

gladina krake vode, nivo krake vode2. A: karst water table, N: Grundwasserniveau, F: nappe karstique. Pomeni nivo, od katerega se preteno vodoravno in prosto pretaka kraka voda proti izvirom ali stoji (stojea voda) v slepih kanalih. Piezometrini nivo oziroma gladina krake vode oscilirata v odvisnosti od vodostaja.

Obmoje osciliranja je prehodna cona1, periodino vlana cona3, A: intermediate zone.

gravitacijska voda, gravitacijski vodni tok5, A: vadose stream water, N: vadoses Wasser, F: I'eau vadose. Voda (vodni tok) v krakem podzemlju, ki se pretaka gravitacijsko (tenostno) v kanalih ter v njih ne sega do stropa in ima prosto gladino (v nasprotju s tlano gladino, ki je znailna za tlani ali eforacijski tok).

freatina cona, A: phreatric zone. Najnija hidrografska cona, v kateri voda trajno zapolnjuje votline, prevladuje pa tlano pretakanje.

freatina voda, freatini vodni tok5, A: phreatic water, pheatric flow, N: Karstgrundwasser. Kraka voda (vodni tok) v freatini coni. Zapolnjuje votline pod piezometrinim nivojem (nivojem krake vode) (gl. piezometrini nivo).

Voda, ki v freatini coni stagnira v slepih ali nepovezanih kanalih, je:

ujeta voda, A: perched water. e obdajajo kras vodoneprepustni sedimenti, ki pogojujejo visok nivo krakih izvirov in globoko freatino cono, imenujemo vodo freatine cone tudi:

zajezena kraka voda2, A: perched karst water, N: Staugrundwasser.Je podzemeljska kraka voda v globoki freatini coni, ki zapolnjuje vodoprehodne votline pod piezometrinim nivojem, katerega viino doloajo vodoneprepustne kamnine. Glej zajezeni kras!

hidrogeoloki izolator.

Neprepustna kamnina v krakem ozemlju, navadno v obliki vloka, ki razdvaja poreji ali zajezuje podzemeljski vodni tok.

Hladnica1, hladna jama, N: Eiskeller.

Jama, ki je poleti nadpovpreno hladna, ker je epaste oblike, z enim vhodom iznad votline, tako da se v njej zadruje zimski hlad. Prim. ledena jama.

hodnik, A: passage, gallery, N: Gang, F: galerie.

Precejen, dokaj enakomerno irok in visok jamski rov, po katerem je hoja razmeroma lahka.

hum (m) jug. int., A: hum, Am: knob, N: Hum, Restberg, Inselberg.

V kraki literaturi pomeni osamljen korozijsko-erozijsko-denudacijski ostanek vijega reliefa, zlasti na dnu krakega polja.

Slovensko ljudsko tudi goriica za nizke osamelce (npr. na Cerknikem polju). Ljudsko ime v vseh jugoslovanskih jezikih, v razlinih inaicah (hom, holm, holmec, hum). Pomeni osamljeno vzpetinico, golico ali gri na ravnini, tudi izven krasa.

ilovnate piramide, pl.; A: mud stalagmites, N: Lehmpiramide.

Nekaj centimetrov ali decimetrov visoke piramide v ilovnatem jamskem dnu, ki jih je izdelala kapljajoa voda.

injekcijska zavesa.

Navpini sloj, v katerem z uvajanjem posebne gmote zapolnijo votline v krakem podzemlju in ga napravijo neprepustnega, da prepreuje vodni odtok iz vodnega bazena. Znane injekcijske zavese so na spodnji strani vodnih akumulacij za hidroelektrarne na krakih poljih dinarskega krasa (sistem HE na Cetini, Trebinjici).

Inkazija1,5, int.: incasion, A: cavern breakdown.

Preoblikovanje jamskega prostora zaradi jamskih podorov in drugih oblik ruenja skalovja. e se odlepi ob leziki del sklada, govorimo o skladovnem odlomu. e se odlomi skalni blok, je to blokovni odlom.

jama, A: cave, N: Hohle, Grotte, F: grote, cavite

V irem pomenu prehodna podzemeljska votlina, ne glede na to, ali je vodoravna ali navpina (brezno). V ojem smislu prehodna, preteno horizontalna podzemeljska votlina; nasprotje brezna, ki je navpino. V sploni literaturi se rabi kraka jama, da ne bi prilo do zamenjave z vdolbino na povrju. V nekaterih slovenskih dialektih pomeni beseda jama brezno.

Glede na vodne razmere se loijo:

vodna jama, A: active cave, N: Wasserhhle. Jama, ki ima stalni ali obdobni vodni tok ali jo v velji meri zapolnjuje stojela voda. Nasprotje je suha jama.

suha jama, A: inactive cave, N: trockene Hhle. Jama brez stalnega ali obdobnega vodnega toka, ne glede na prenikajoo vodo.

izvirna jama, A: outlet cave. Jama, iz katere tee potok ali reka.

ponorna jama, A: inflow cave, influent cave, inlet cave. Jama, v katero ponira vodni tok.

morska jama, abrazijska jama, A: sea cave, N: Meereshhle, F: grotte marine.

Lei na obali v nivoju morske gladine, tako da jo delno ali v celoti zaliva morska voda. Prim. Modra pilja na Bievu, Grotta azzurra pri Capriju. V irem smislu vsaka jama, ki je nastala na obali zaradi abrazije (delovanja morskih valov).

Po jamskih sedimentih loimo:

snena jama, A: freezing cave, F: glaciere. Jama, kjer se dolgo v poletje zadruje v jamo zapadli sneg. Cesto se odpira pod strmim pobojem, od koder se plazilci vsipajo v jamo.

ledena jama, ledenica5; A: ice cave5, N: Eishhle, F: glaciere. Jama epaste oblike z vhodom iznad glavne votline. Zato lahko priteka pozimi vanjo hladneji zunanji zrak. V njej se velji del leta ali trajno zadrujejo ledene gmote. Navadno je epaste oblike tipa hladnice (prim. hladnica).

kristalna jama, A: crystal cave. Jama, kjer se javljajo na oko vidni kristali kot pomembna sigova tvorba.

kapnika jama, N: Tropfsteinhhle, F: grotte concretionnee. Jama, za katero so kapniki znailen mnoini pojav.

aragonitna jama, N: Aragonithhle. Jama s tvorbami (kapniki, jeki ipd.) iz aragonita.

Glede na nastanek loimo:

erozijska jama, N: Erosionshhle. Jama, nastala preteno z mehaninim delovanjem tekoe vode (erozijo).

korozijska jama, A: solution cave. Nastala preteno s korozijskim procesom.

mrtva jama, N: fossile Hhle. Jama, kjer ne delujejo niti evakuacijski niti akumulacijski procesi. Prim.: fosilna jama.

fosilna jama5, A: fossil cave, N: fossile Hhle, F: fossile grotte. V preteklih geolokih razdobjih nastala jama, ki se, danes ne oblikuje ve. Objekt fosilnega krasa (gl. fosilni kras). Prim. mrtva jama.

podorna jama. Nastala s podiranjem. Jama ali del jame s podornim skalovjem, oziroma so jo podori bistveno preoblikovali.

tektonska jama, A: tectonic cave. Nastala neposredno s tektonskimi procesi in je drugi procesi kasneje niso bistveno preoblikovali.

rena jama1, A: active cave, N: Flu(hhle. Jama, po kateri tee reka ali potok. V irem smislu vsaka jama, ki jo je izoblikoval vodni tok.

Glede na lego do skladov se loijo:

lezina jama1,5, A: bedding-plane cave, N: Schichthhle, schichtgebundene Hhle, F: grotte de stratification. Jama, ki kae jasne znake nastanka ob leziki.

kontaktna jama1, A: contact cave, N: Schichtgrenzhhle. Jama na stiku razlinih kamnin, esto krakih in nekrakih.

Glede na razvitost rovov poznamo:

etana jama, jama v nadstropjih5, A: galeried cavern5, multi-level cave, N: Etagenhhle. Jama, ki ima rove vidno razvrene v dveh ali ve nadstropjih (etaah), ki jih lahko povezujejo brezna ali skoki.

Po druganih funkcijah loimo:

hudourna jama, N: Wetterhhle. Izraz je postal zgodovinski in etnoloki. Pomeni jamo, iz katere so po starinskem verovanju prihajale nevihte s too. Nae hudourne jame je opisal J. V. Valvasor.

turistina jama, A: commercial cave, show cave, N: Schauhhle, F: grotte amenagee, grotte touristique. Jama, ki je opremljena za sploni obisk turistov in ima organizirano vodniko slubo.

tunelska jama, A: through cave, N: Durchgangshhle, Tunnelhhle. Jama, ki predira vzpetino od enega poboja do drugega.

zaduna jama, F: grotte asphyxiante. Jama, v kateri so zaduni plini.

jamar, A: caver, spelunker, N: Hhlenf- orscher, F: speleist, speleologue.

lovek, ki odkriva, obiskuje in opisuje jame iz neturistinih namenov. V vsakdanji rabi lovek, ki organizirano raziskuje jame bolj iz portnih nagibov. Podobno jamoslovec (speleolog), ki je strokovnjak na podroju speleologije. V javni rabi se pojma jamar in jamoslovec cesto ne loita. A: speleologist, N: Hhlenforscher, F: speleolog.

jamska ilovica, A: clay fill, N: Hhlenlehm.

Ilovica v jami. Po nastanku avtohtona (nastala na licu mesta), paravtohtona (premeena znotraj jame) ali alohtona (prinesena od zunaj).

jamska klimatologija, jamska meteorologija, A: cave climatology, cave meteorology, N: Hhlen- klimatologie.

Mlada znanstvena disciplina, ki raziskuje klimatske (meteoroloke) razmere v podzemeljskih votlinah.

jamska postaja, jamsko nahajalice5.

Jama, v kateri so najdeni sledovi zadrevanja predzgodovinskega loveka. Jame s sledovi bivanja v paleolitu so jamske paleolitske postaje. Drug pomen za jamsko postajo: meteoroloka postaja v jami.

jamski lovek, N: Hhlenmensch.

Predzgodovinski (paleolitski, neolitski) lovek, ki je izkorial jame kot pribealice ali bivalice.

jamski biser, pizolit, A: cave pearl, pisolith, N: Hhlenperl, Pisolith, F: perle des cavernes.

Droben obruen kamen ali delek sige, ki ga v mirujoi vodi obraa in brusi nanj kapljajoa voda in (ali) debeli s koncentricnimi skorjami sige.

jamski kataster.

Urejen seznam krakih jam, tudi urejena dokumentacija o raziskanih jamah. Kataster navadno vodijo jamarske ali jamoslovne organizacije.

jamski nacrt, A: cave map, cave plan, N: Hhlenplan.

Nart ali profil jame, izdelan na osnovi meritev.

Jamski podor (podor(, A: cave break down, N: (Verturz(.

Podor skalovja v jamski steni ali stropu.

konni podor1, A: terminal break down. Podor, ki na koncu jame onemogoa prehod.

jamski udor.

Udor, s katerim se jamski prostor odpre na povrje.

jamski rov, A: cave passage, N: Hhlengang.

Del jame, ki je mnogo bolj razvita veni smeri. Prim. precni profil

jamski sediment, A: cave deposit, N: Hhlensediment.

Sediment v jami, avtohtonega ali alohtonega porekla ( kot npr. jamska ilovica gl. jamska ilovica, siga, pesek itd.)

jamski sistem, A: cave system, N: Hhlensystem, F: reseau speleologique.

Razvejan in povezan splet jamskih prostorov vejih dimenzij.

jamsko okno,1,5; A: daylight, N: Karstfenster, F: regard, fenetre karstique.

Odprtina v jamskem stropu, skozi katero seva nebo.

jerina, rdeca zemlja, terra rossa, int.

Rdekasta zemlja, ki je po prevladujoem naziranju v glavnem netopni ostanek karbonatov. Znailna za submediteranski in mediteranski kras.

kal, m, lokev5 f, lokva, A: sinkhole pond, N: Wassergrube, Seedoline, F: lavogne.

Veja vodna kotanja, navadno trajno ali vsaj veji del leta z vodo napolnjena vrtaa z nepropustnim dnom. To je redko prirodno nepropustno; navadno je pa tako ele po posegu loveka.

kalcit, jug., int., A: calcite, N: Kalzit.

Mineral, kalcijev karbonat CaCO3, ki kristalizira heksagonalno; osnovno gradivo apnenca.

kalcifikacija, jug., A: calcification.

Zamenjava primarnih trdnih snovi v ivalskih ali rastlinskih ostankih s kalcijevim karbonatom. V slovenski kraki literaturi esto prepojitev snovi s kalcijevim karbonatom.

kalcitna ila, A: calcite vein.

Tanka, nekaj milimetrov ali cm debela plast rekristaliziranega apnenca svetle barve, ki navadno moli iz jamske stene ali stropa za nekaj milimetrov, pa tudi centimetrov. Tudi kalcitno rebro ali kalcitna pola.

kamin, jug., A: chimney, aven, N: Schlot.

Odprtina v jamskem stropu, ki ji obiajno ne vidimo konca.

(kanal(2, A: streamtube, sewer passage1, N: Wasserkanal.

Nedostopen jamski rov v freatini coni; tudi dostopen enovit jamski rov brez bregov.

kapelica, jug.

Veja nia ali zaokroena, bogato zakapana votlinica.

karbonatna kamnina, A: carbonate rock, N: Karbonatgestein, F: roche carbonatee.

Usedlina, ki jo v glavnem sestavljajo soli ogljikove kisline. Na Dinarskem krasu sta apnenec in dolomit najbolj razirjeni karbonatni kamnini, na katerih se razvija karbonatni kras.

kaverna, F: refuge souterrain.

Umetna jama, napravljena cesto v vojne namene.

kevderc, F: grotto.

Ljudsko ime za manjo jamo, ki jo sestavlja ena sama manja votlina.

Klastokras.

Kras v klastinih kamninah (produ, konglomeratu, gruu brei, pesku, peenjaku in pod.). Prim. kras.

kolievka, koleevka.

Ve deset metrov globoka in iroka kotanja, obiajno s skalnim, prepadnim pobojem, z vidnim dnom. Po prevladujoem naziranju je udornega postanka. Ljudski izraz na Notranjskem, kjer se javlja tudi ime koleevc.

kolks, m, kovk.

Oblika fosilnega krasa (Habic, 1968). Kopasta holmasta vzpetina, nastala v osnovi domnevno v terciarni dobi.

kondenzacijska voda; N: Kondenswasser.

Voda, ki se zaradi kondenzacije nabira v kapljicah na jamskih stenah ali stropu, navadno na mestu meanja toplejega in hladnejega zraka.

konta, N: Grube, Gipfel-Grossdoline.

Uvala. Visokogorska uvala.Glaciokraka globel, ve deset ali sto metrov dolga in iroka, obiajno skledaste oblike. Mnogokrat ira kot globlja. Ljudsko ime v Julijskih Alpah, kjer je zelo pogosta.

Konvakuacija1, N: Konvakuation.

irjenje votline (rova) zaradi izpraznjenja jamskih sedimentov. Nastala votlina je konvakuacijska votlina1, N: Konvakuationsraum.

korozija, jug., A: solution, corrosion, karst denudation, N: Korrosion, F: erosion karstique, corrosion.

V krasoslovju kemino ali v manji meri fizikalno raztapljanje krake kamnine, veji del s posredovanjem vode, ki vsebuje ogljikovo kislino. Tudi odnaanje raztopljenih snovi.

biogena korozija, A: biological corrosion, N: biogene Korrosion. Korozija pod vplivom organizmov.

korozija meanice, A: mixture corrosion, N: Mischungkorrosion, (int). Korozija meanice temperaturno ali kemino neenakih vod, ki je postala po meanju ponovno agresivna.

aluvialna korozija, A: alluvial corrosion. Pospeena korozija karbonatne podlage, ki nastane zaradi premikanja vode skozi aluvialno odejo, bogato z ogljikovim dioksidom. Je znailna za prepustna dna krakih polj in slepih dolin, ki jih poglablja.

podtalna korozija1; A: subsoil corrosion5, N: subkutane Korrosion. Korozija karbonatne kamnine neposredno pod prstjo.

robna korozija, obrobna korozija1,5, krajna korozija1,5; A: border corrosion, rim corrosion, N: Randkorrosion. Korozija karbonatne kamnine ob robu neprepustne naplavine, zaradi katere so stene kotanj ali krakih polj na kraju ponikanja korozijsko izpodrte (Roglic, 1964). Robna korozija razirja kraka polja, slepe doline, vrtae in druge kotanje z naplavljenim dnom.

ploskovna korozija1, A: sheet corrosion. Korozija, ki enakomerno uinkuje na povrje, ustvarja gladke skalne ploskve; tudi korozija, ki enakomerno zniuje povrje.

pospeena korozija1,5 , A: accelerated corrosion, N: beschleunigte Korrosion.

Korozijski proces, ki lokalno hitreje poglablja povrje in lahko ustvarja kotanje.

linearna korozija, jug., A: linear corrosion, N: lineare Korrosion. Korozija, ki deluje linearno in ustvarja linearne (to je v doloeni smeri razporejene) depresijske povrinske oblike.

korozijska vdolbinica4, A: solution pocket.

Do nekaj centimetrov ali decimetrov iroka in globoka skalna vdolbinica, nastala zaradi razlinih vrst korozije. Pod preperino je ira in plitveja. korozijski vdolbek1. Nekaj dm iroka in globoka ovalna vdolbinica v apneniki skali pod prstjo (zemljo, preperino). Ena od oblik podtalnega krasa (Gams, 1971).

korozijska polica1, S: koroziona teraseta, A: solution level, N: Ausgleichsflche, Bankkarren.

Redke, nekaj dm ali metrov iroke, skoraj vodoravne ploskve na skalnem povrju visokogorskega (subnivalnega) krasa. Nastanejo z retrogradno ploskovno korozija; zato so obicajno navzgor omejene s strmo stopnjo. Genetsko sorodne korozijskim stopnickam.

korozijski stalaktit, N: Felszapfen, F: pendant.

S selektivno korozijo nastali, veinoma skalni izrastki na jamskem stropu, pogosti v tropski klimi.

korozijska stopnika1, A: solution tunnel step, N: Trittkarren.

Polkrona izjedenina, podobna odtisu pete, ki je specifien pojav razlenjenih golih, najvekrat visokogorskih skalnatih povrin. Nastaja z omejeno retrogradno ploskovno korozijo.

korozijski relief1, A: karst landforms, N: Korrosionslandschaft, F: paysage karstique.

Relief, nastal s prevladujoim korozijskim procesom in so zanj znailne korozijske reliefne oblike.

kotlica, A: dome pit (za stropne tvorbe), Am: solution pocket, abrasion5 pocket, N: Kolk, F: marmite inversee (za stropne tvorbe).

Okroglasta vdolbina gladkih sten s premerom nekaj centimetrov ali decimetrov, v stropu, na steni ali dnu jame. Poznamo korozijsko (N: Auslaugungskolk) in erozijsko kotlico (N: Erosionskolk).

korozijski ravnik, m, A: solution plain, N: Korrosionsebene, F: plaine karstique.

Kraki ravnik, ki je nastal preteno s korozijskimi procesi. Prim. kraki ravnik.

kotli, N: Schachtdoline.

Skalnata globel okroglaste, podolgovate ali oglate oblike s premerom nekaj metrov, s strmimi stenami in snegom, ki se zadruje v dnu veino leta. Znailen za visokogorski kras (Kunaver, 1962).

k r a s, m, sing. tantum, A: karst, N: Karst, F: karst, I: carso.

Pri drugih neslovenskih narodih karst (tudi rusko), pri ehih, Slovakih, Poljakih kras. Ozemlje, kjer vlada zaradi razpoklinske prepustnosti kamnine podzemeljsko (krako) pretakanje vode, uinkovito kemino raztapljanje kamnin in kjer so lahko razvite tudi znailne povrinske in podzemeljske oblike. Beseda je predindoevropskega izvora (carra = kamen) in je bila do srede 19. stol. samo pokrajinsko ime za regijo Kras med Trakim zalivom in Vipavsko dolino. Najve s posredovanjem avstrijske strokovne literature je postala v obliki karst mednarodni termin (glej lanek Razvoj slovenskih besed kras in dolina v mednarodna termina na koncu te knjiice in skico t. 2!).

matini kras, A: classical karst. Kras krake pokrajine med Trakim zalivom in Vipavsko dolino v regiji, ki jo imenujemo Kras in katere ime je prelo v krasoslovno terminologijo kot geomorfoloki termin.

klasicni kras.Krako ozemlje med Trstom, Kvarnerskim zalivom in Postojno, katerega krake znailnosti so bile prvi strokovno opisane. V irem pomenu ozemlje z izrazitimi krakimi pojavi.

Glede na kamnine, v katerih je razvit kras, loimo:

apneniki kras, A: limestone karst, N: Kalkkarst, F: karst calcaire. Kras v apnencu.

dolomitni kras, A: dolomite karst, N: Dolomitkarst. Kras v dolomitu.

klastokras, N: Klastokarst, int. Kras v klasticnih kamninah (prodih, peskih, breci, puhlici).

kredni kras1, A: chalk karst, N: Kreidekarst. Kras v kamnini kredi (ne iz geoloke dobe krede!).

puhlini kras, A: loess karst, N: Losskarst. Kras v puhlici.

solnati kras, A: salt karst, N: Salzkarst. Kras v soli (kot kraki kamnini).

sadreni kras, A: gypsum karst, N: Gipskarst. Kras v sadri.

Glede na klimo, v kateri je kras nastal, loimo:

Glaciokras5, A: glaciokarst, int. Povrinski kras, ki je nastal ob delovanju krakih in glacialnih procesov.

aridni kras, A: arid karst. Nastal je v aridni (suni) klimi.

nivalni kras; A: nival karst. Nastal v nivalni (sneni) klimi ob vidnem uinkovanju snenice. V Jugoslaviji danes omejen na visokogorski kras.

Sk. 2. Geopolitini poloaj matinega Krasa sredi

preteklega stoletja

- Geopolitical situation of the classical Karst in the middle of

the XIX. c.

1. Matini Kras- Classical Karst.

2. Dinarski kras- Dinaric Karst.

3. Meja med avstrijskim in ogrskim delom avstro-ogrske monarhije-Boundary between the Austrian and Hungarian part of the AustrianHungarian Monarchy.! Glavna prometna pot Dunaj-Ljubljana-Trst- Main traffic route Vienna- Ljubljana- Trieste.

srednejevropski kras, N: mitteleuropischer Karst. Tudi: kras Jure, moravski tip. Kras s suhimi dolinami na planotastem nizkem reliefu in z redkimi drugimi krakimi pojavi na povrju.

mediteranski kras, sredozemski kras, A: mediterraneous karst, N: Mittelmeerkarst. Kot geografska oznaka pomeni kras v Sredozemlju in v njegovem obodu. Kot klimatogenetska oznaka pomeni kras, ki nastaja v pogojih sredozemske klime.

subnivalni kras, Kras v viinskem ali subarktinem pasu, kjer sneg kot oitni morfogenetski dejavnik skopni le ez poletje, tudi pas pod nivalnim krasom ali gozdnati pas, kjer je v glacialnih dobah nastal nivalni kras.

subpolarni kras, subarktini kras5, A: subartic karst. Kras, nastal v subpolarni (subarktini) klimi.

tropski kras5, A: tropical karst, N: tropischer Karst. Kras, nastal v trajno ali sezonsko vlani tropski klimi. V stareji literaturi sinonim za Kegelkarst. Znailne zanj so strme vzpetine (stogi, stolpi).

Glede na kamnitost in oblikovanost krakega povrja loimo (skica t. 3):

goli kras5, A: bare karst, naked karst, N: Nacktkarst, Kahlkarst. Kras, katerega povrje je po veliki veini kamnito. V rabi je tudi pojmovanje, da je goli kras ozemlje brez zelenja ali kamnito ozemlje brez zelenja.

pokriti kras5, A: covered karst, N: bedeckter Karst, Grnkarst, F: karst couvert. Kras, katerega povrje po veliki veini pokriva zemlja oz. preperelina.

polgoli kras, polpokriti kras5. Kras, kjer se prepletajo gole in pokrite krake povrine. Prehodna oblika med golim in pokritim krasom.

latasti kras.Posebna oblika golega, obiajno visokogorskega krasa, kjer so lati (gl. lat) znailne povrinske oblike.

okati kras5. Polpokriti kras, kjer molijo na povrje okati kamni, visoki do enega metra in ve.

kozavi kras1, A: (pitted plain(. Kras s tako gostimi vrtaami, da spominja na koo loveka, ki je prebolel koze.

poligonalni kras1, jug., A: polygonal karst, int. Kras, kjer so krake kotanje, nastale z zraanjem vrta, iz zraka vidne kot poligonalna mrea. Pogojen je s parketnim razporedom tektonskih prepok. Pogost v tropskem krasu (prim. linearni kras).

Fluviokras. N: Fluviokarst, int. Kras, katerega povrje je izoblikoval fluvialni proces (erozija, denudacija), eprav je bila korozija znatna, vendar ne odloilna za relief.

kras krakih polj in podolijl. Kras, kjer so kraka polja in povezane suhe doline - podolja - poglavitne krake znailnosti povrja (npr. kras Notranjskega podolja).

rebrasti kras. Polgoli kras, kjer molijo na povrje podolgovati kamni rebraste oblike do enega metra in ve. esto so to cela odpornejih skladov.

stolpasti kras5, A: tower karst, N: Turmkarst, F: karst a tourelles. Oblika tropskega krasa z znailnimi, do 100 in ve metrov visokimi vzpetinami, podobnimi stolpom oziroma vitkim piramidam.

stoasti kras, stogasti kras5, A: cone karst, Kegelkarst, N: Kegelkarst, int. Posebna oblika tropskega krasa z znailnimi vzpetinicami v obliki stocev (stogov) (Gams, 1968).

vrtaasti kras, A: doline karst (cockpit karst( (v tropih). Tam imenujejo s cockpit vrtaaste depresije, med katerimi so kopaste vzpetine. N: Dolinenkarst.

Kras, ki mu dajejo vrtace znacilen izgled. Tudi dinarski kras, N: dinarischer Karst.

Glede na stopnjo razvitosti loimo:

Holokarst2,5 , A: holokarst, int., N: Holokarst. Po Cvijiu (1960, s. 142) popolni, globoki kras z vsemi krakimi pojavi, vkljuno polji. Nasprotje od merokrasa. Tudi dinarski tip krasa.

merokras 2,5, N: Merokarst, A: merokarst, F: merokarst. Po Cvijiu (1960, str. 155) delni, nepopolni kras. Sinonim za srednjeevropski kras.

Parakras1, N: Parakarst. Kras z neizrazitimi krakimi oblikami, v kamninah, kot je dolomit, ki le delno podlegajo zakrasevanju. Pogosto ime v italijanskem krasoslovju.

podzemeljski kras, endokras, F: karst souterrain, int.: endokarst. Kraki pojavi pod zemeljskim povrjem, oziroma pod zemljo (prstjo). Nasprotje: povrinski kras, eksokras, jug., int: eksokarst. Kras na zemeljskem povrju.

visokogorski kras, A: alpine karst, N: hochalpiner Karst. Kras v gorah nad gozdno mejo.

kontaktni kras1, sticni kras1,5. Kras na sticicu prepustnih in vodno neprepustnih kamnin.

obalni kras1, N: Kstenkarst. Povrinski kras na morski ali jezerski obali.

Glede na globino zakrasele suhe cone loimo:

globoki kras, N: tiefer Karst, F: karst profond. Kras z ve sto metrov debelo cono vertikalnega krakega pretakanja. Kras, kjer najgloblje reliefne depresije ne dosegajo freatine cone. Po drugem pojmovanju kras z ve sto metrov debelimi krakimi kamninami ne glede na globino piezometra.

plitvi kras, N: seichter Karst. Kras, v katerem je cona vertikalnega pretakanja plitva. Globlje reliefne depresije segajo do freatine cone. Po drugem pojmovanju kras s plitvimi krakimi (vodoprepustnimi) kamninami.

Glede na nastanek v geoloki preteklosti delimo:

fosilni kras5, (paleokras(, A: fossil karst, paleokarst, N: Palaokarst, F: karst fossile. Ohranjeni ostanki krasa, ki je nastal z zanj tipinimi oblikami v druganih klimatskih in drugih pogojih v geoloki preteklosti in je zastal v razvoju. Krake oblike, ki niso v skladu z recentnim zakrasevanjem. V slovenski kraki literaturi tudi tiste krake oblike, katerih razvoj je v recentni dobi povsem zastal (prim. fosilna jama, fosilno brezno, mrtva jama).

kopasti kras5, N: Kupenkarst, Kegelkarst. Kras, kjer se osamljeno dvigajo ve deset ali sto metrov visoke vzpetine kopaste oblike. Na Dinarskem krasu ga nekateri tolmaijo za fosilni tropski kras (Habic, 1968). Znailen za tropski kras.

(paleokras(, A: paleokarst, fossil karst, burried karst, N: Palaokarst, F: paleokarst. Glej fosilni kras.

ekshumirani kras, razkriti kras; A: exhumed karst. Kot paleokras (fosilni kras) nastali kras, s katerega je bila odstranjena vododrna odeja. Makrooblike so fosilnega postanka, mikrooblike pa so lahko e recentne.

Po pokrovu, ki kras prekriva, govorimo :

podtalni kras, podpreperelinski kras1,5, A: subcutaneous karst, subsoil karst, F: karst soucutanee. Krake oblike v apnencu, nastale neposredno pod prstjo (zemljo). tevilne so podobne povrinskim (pokrite kraplje, pokrite vrtace) ali tem v podzemlju (zapolnjeno brezno), nekatere pa najdemo samo pod prstjo (gl. korozijski vdolbek, zapolnjen jaek, skalne luknje) (Gams, 1971).

prikriti kras1,4, A: subjacent karst, N: unterirdischer Karst, F: karst sou-jacent. Kras pod tankim, neprepustnim sedimentnim pokrovom, katerega oblike se le delno odraajo na povrju. Je lahko fosilni ali recentni kras ali oboje hkrati.

prekriti kras1. Pod vodoprepustnimi (kvartarnimi) naplavinami razviti kras, ki se odraa tudi v povrinskih oblikah.

skriti kras4. Kras, ki je prekrit z neprepustnimi sedimenti do tolike mere, da je brez povrinskih krakih pojavov.

Ostali tipi:

obreni kras, N: Kstenkarst. Kras ob morski ali jezerski obali.

linearni kras1,5, N: gerichteter Karst. Kras, v katerem je opazna linearna razvrstitev depresijskih oblik, reber ali vejih vzpetinic.

osameli kras, osamljeni kras3,5, (gl. skico t. 3!). Oazni kras sredi nekrake okolice.

zajezeni kras, F: karst barre, int. Izolirani ali vsaj od treh strani obdani in zajezeni kraki masiv, v katerem vzdrujejo sosednje neprepustne kamnine ali lokalna erozijska baza (Vorfluter) globoko freatino cono.

krasoslovje, N: Karstkunde, F: karstologie.

Znanstvena panoga, ki preuuje kras. Je kompleksna veda, ki zdruuje fizino speleologijo (gl. f. s.), biospeleologijo (gl. b.), geografijo krasa (gl. g. k.) itd. Znanstvenik, ki se bavi s krasoslovjem, je krasoslovec.

kraka bifurkacija, (bifurkacija(, N: Bifurkation.

Na krasu se pri podzemeljski bifurkaciji voda istega toka javlja v dveh krakih izvirih (primer:. Loki potok, ki izvira v Rini in Rakitnici). Pri vertikalni bifurkaciji4 se vije vode iz iste kotanje izlivajo v drugo smer kot nije (na primer Cerkniko jezero, katerega vode odtekajo v viji legi proti Raku in Uncu, istoasno pa se skozi aluvialne poiralnike odtekajo proti Bistri).

kraka dolina2,3, A: karst valley.

Z vseh strani zaprta rena dolina z izviri na eni in ponori na drugi strani. Prim. Rakov kocjan.

kraka ilovica2, N: Karstlehm.

V ojem smislu ilovnati netopni ostanek karbonatnih kamnin na krasu. V irem smislu prst (zemlja) na krasu ne glede na njeno teksturo.

kraka erozija prsti1.

Erozija prsti, pri kateri se zaradi spiranja v krako notranjost znia raven prsti. Zunanji znak intenzivne krake erozije prsti so kamni, ki na obdelovalnih zemljicih pogledajo na povrje. Prim. trebljenje krasa.

kraka faza.

G1. predkraka faza.

kraka miza4, A: perched block, N: Karsttisch, Karrentisch.

Ledeniki balvan, podorna ali druga alohtona skala, ki je zalitila apneniko podlago pred znievanjem in zato lei na podstavku.

kraka hidrografija, A: karst hydrography, N: Karsthydrographie, F: hydrographie carstique.

Opis krakih vodnih razmer. G1. freatina, vadozna cona, gladina krake vode.

kraka hidrologija, A: karst hydrology, N: Karsthydrologie, F: hydrologie carstique.

Veda o krakem vodovju. Praksa esto ne loi med krako hidrologijo in krako hidrografijo.

kraka kamnina, obiajno: krake kamnine, A: solution liable rock, N: verkarstungsfahiges Gestein.

Kamnina, v kateri nastopajo kraki pojavi.

kraka klima, kraka mikroklima.

Klima krakega ozemlja, v kateri se odraajo klimatske oz. mikroklimatske lastnosti krakih kotanj (npr. klima krakih polj), krakih tal (posebnosti v geotermini stopnji) in jam (jamska klima).

kraka morfologija.

Panoga geomorfologije, ki se ukvarja s povrinskimi krakimi oblikami. V irem smislu veda o povrinskih in podzemeljskih oblikah krasa.

kraka prevotljenost; kraka votlikavost5.

Znailna prevotljenost krake kamnine, ki zaradi vodne prepustnosti omogoa razvoj krasa.

kraki dol1,5, kraki suhi dol.

Dolga suha dolina kanjonske oblike. Po Meliku (1962) veja izrazita suha dolina kot bivi reni kanjon. Po Radinji (1969) niz dolastih vrta.

kraka piraterija, jug., kraka pretoitev, A: subterranean cut-off.

Raziritev poreja s pretoitvijo sosednjega povrinskega vodnega toka skozi krako podzemlje.

kraka voda, A: karst water, N: Karstwasser, F: nappe karstique, 1'eau de fond.

V irem pomenu vsa voda krakega ozemlja, v ojem pomenu samo voda krakega podzemlja, ki se je nabrala s krakega ozemlja. Po Grundu (1903) del vode v krasu, ki se pretaka iznad nivoja krakih izvirov v kanalih v coni kolebanja gladine krake vode.

k r a k i i z v i r, A: karst spring, resurgenee, exsurgence, N: Karstquelle, F: source karstique, exurgence (e voda ni e prej ponikala), resurgence (e gre za ponovni izvir ponornice).

Vsak naravni iztok krake vode na povrju.

Glede na trajnost izviranja govorimo:

bruhalnik, A: boiling spring, N: Hungerbrunnen, F: emissif.

Obasni kraki izvir, ki ob visoki vodi bruha vecje koliine vode.

zaganjalka, minutnik, presihajoi izvir, intermitentni izvir, periodini izvir, A: intermittent spring, N: intermittierende Quelle, F: source intermitent, alternative (adj.).

Kraki izvir, ki v doloenem asovnem razmaku naraa in upada ter Iahko obdobno tudi presiha.

Glede na lego izvira loimo:

brojnica, vrulja, podmorski izvor, A: submarine spring, N: submarine Quelle, Grundquelle, F: source sousmarine. Izvir sladke ali brakine vode pod morsko gladino ali gladino plime.

kontaktni izvir1, kontaktni kraki izvir1, N: Kontaktquelle. Izvir na stiku vodno prepustnih kamnin, ki so navadno v krovnini, in neprepustnih kamnin.

jamski izvir, A: cave spring, N: Hhlenquelle. Izvir v jami.

vaukluki izvir3,5 A: vauclusian spring, N: Siphonquelle, F: source vauclusienne. Od francoskega izvira Fontaine de Vaucluse, kjer izvira reka Sorgue s pretokom, ki koleba med 4 in 150 m3 na sek. in ki ga je lovek izrabil za vodni pogon. Veji izvir iz brezna. G1. kraki izvir, tudi sifonski izvir.

Glede na vodnatost in nain izviranja loimo:

obrh; A: exurgence N: Riesenquelle, F: source vauclusienne. Moan kraki izvir v vznoju stene.

kropa, A: big spring, N: (Riesenquelle(. Moan kraki izvir, katerega vode pritekajo na dan razpreno med skalovjem na nagnjenem povrju.

vretje. Skupinski kraki izvir, v katerem voda ob visoki vodi vre.

prelivni izvir. Kraki izvir, ki deluje ob viji vodi, ko niji stalneji izvir ne zmore vse iz podzemlja pritekajoe vode. Je lahko neposredno nad stalnejim izvirom (primer: Krka jama), ali vstran od njega (npr. kratovka, Lijak).

kraki jarek4, bogaz3, N: Karstgasse, Kluftdoline, F: couloir karstique.

Do nekaj metrov irok in globok premorten jarek vzdol razpok, navadno s strmimi ali navpinimi poboji. V slovenski kraki literaturi (Kunaver,1963) tudi prelomniki leb3, prelomniki jarek3,5 za veje krake jarke v visokogorskem krasu. Za manje krake jarke internacionalni bogaz3, sprejet preko srbohrvatske literature. N: tudi Kluftdoline. Podobne oblike v krasu na Portoriku imenujejo zanjon

kraki pojav, A: karst phenomenon, N: Karstphnomen, Karsterscheinung, F: phenomene karstique.

Ena od morfolokih, hidrolokih ali drugih znailnosti, ki predstavljajo kras. Tudi celokupnost krakih znailnosti ali sinonim za kras.

kraki ravnik, ravnik, A: karst-plain (plateau(5, N: Karstebene, F: plateau karstique.

V velikem uravnano krako povrje, ki ga lahko razlenjujejo drobne in srednjevelike krake kotanje.

robni ravnik, A: karst margin plain, N: Randebene. Ravnik v robnih apnencih ob vododrnih kamninah, s katerih priteka agresivna voda.

kraki relief, A: Karst landforms, N: Karstrelief.

V irem pomenu povrje krakega ozemlja. V ojem pomenu povrje, kjer nastopajo znailne povrinske krake oblike.

kraki vodni odtok, N: Karstentwasserung.

Za kras znailno odtekanje padavinske vode s prenikanjem skozi krako podzemlje brez povrinske vodne mree. Tudi sklenjeno prenikanje vodnega toka iz kotanje.

krako podolje.

Podolni sistem krakih polj, uval, suhih dolin, tudi niz nijega krakega sveta. Npr. Notranjsko podolje.

krako podzemlje.Prevotljena in vodnoprepustna kamninska gmota krakega ozemlja. V ojem smislu celokupnost votlin, zlasti jam in brezen.

krako polje, polje, A: polje, int., N: Polje, F: polje.

Najveja kraka vdolbina z ravnim dnom in krakim odtokom. V tipini obliki ima ponikalnico in strm obod. Ime iz jugoslovanskih jezikov, ki je sprejeto kot mednarodni termin (polje). Glej lanek Terminologija tipov krakih polj na koncu knjiice!

Glede na vodne razmere:

jezersko krako polje, A: polje-lake, N: Seepolje, F: polje lacustre. Krako polje s trajnim ali skoraj trajnim jezerom v dnu ali delu dna.

periodino poplavljeno krako polje, A: periodically flooded polje, N: periodisch berflutetes Polje. Polje, v katerem letno nastopajo poplave (primer: Planinsko polje).

prelivno krako polje1, A: overflow polje. Iz vodonepropustnih ali slabo prepustnih kamnin sestavljeno dno polja predstavlja jez za podzemeljske krake pretoke, ki prekajo polje povrinsko in na drugi strani spet poniknejo (primer: Planinsko polje).

suho krako polje, A: dry polje. Krako polje, v katerem ni povrinskega trajnega ali periodinega vodnega toka ali poplav (primer: Dobro polje).

Glede na lego do vodoneprepustnih kamnin:

kontaktno krako polje1, A: contact polje. Krako polje na stiku med vododrnimi in vodoprepustnimi kamninami. Tudi robno ali semi-polje.

robno krako polje, A: marginal polje, border polje, N: Randpolje. Polje na robnih karbonatnih kamninah na stiku z vejim kompleksom neprepustnih kamnin. Prim. kontaktno polje!

Ostali tipi:

odprto krako polje3,5. Polje s prekinjenim obodom na eni strani.

fosilno krako polje1,4. V literaturi se javlja v ve pomenih: krako polje, zapolnjeno z neprepustnimi sedimenti, ali: nekdanje krako polje, ki mu je reka predrla obod. Tudi polje, ki je v osnovi nastalo v subtropski klimi in je danes oblika mediteranskega krasa.

uvalasto krako polje1,5, N: Muldenpolje. Neizrazito polje manjih dimenzij, prehodna oblika med uvalo in krakim poljem, navadno brez vecjega ravnega dna.

krako jezero, A: karst lake, N: Karstsee, F: lac karstique.

Jezero s krakim odtokom in (ali) krakim pritokom. More biti periodino, kriptodepresijsko itd.

krako podzemeljsko jezero.

Veja kotanja s stojeo vodo v krakem podzemlju. Podobno: jamsko jezero, (glej podzemeljsko jezero!).

kreda, jug., A: chalk, N: Kreide, F: crai.

Porozna, drobnozrnata, preteno iz skeletov mikroorganizmov v kredni dobi nastala karbonatna kamnina. Prim. kredni kras.

kukava, lj. za vrtao.

lat, m., pl. lati1,5, A: (limestone pavement(, (bedding plain(, N: Schichttreppenkarst, F: banquette structurale.

Skladovna polica, veja ravna strukturna povrina z enakim strmem, kot ga imajo skladi. Ljudsko iz Julijskih Alp.

ledeni kapnik.Sigovim kapnikom podobna ledena tvorba, ki visi ali stoji v jami.

lehnjak, lj. tudi lehkovec, maek, A: calcareous tufa, travertine, N: Travertin, Kalktuf, F: travertin, tuf calcaire.

Lahek, porozen, stanien kalcijev karbonat, ki se useda (inkrustira) v dnu ali v gladini krakih voda, esto na rastline.

lezika, A: (joint(, N: Schichtgrenze, Schichtfuge, F: joint de stratification.

Stik dveh skladov, medskladovna (medslojna) ploskev ali pranja.

lisiina, A: crawlway, crawl, Am: crauchway, N: Schluf; F: etroiture, chatiere.

Oji, navadno zavit rov, ki povezuje veje podzemeljske prostore, prehoden s plazenjem po vseh tirih.

mikrokrake oblike,3 krake mikrooblike, mikrokorozijske oblike5 = korozijske mikrooblike, mikroreliefne krake oblike; A: minor karst features, microkarst.

Drobne oblike skalnega povrja. G1. korozijske vdolbinice, kraplje, lebii (gl. clanek: O razvoju slovenske terminologije za mikroreliefne krake oblike na koncu knjige!).

morski mlin, N: See Mhle, F: moulin de la mer.

Mlin, ki ga poganja tok morske vode v strugi proti morskemu poiralniku.

morski poiralnik, N: Meeresschlinger, F: pert sous-marine.

V nivoju morske gladine leei poiralnik, kamor tee morska voda.

naravni most, A: natural bridge, natural arch, N: Naturbrcke, Felsenfenster, F: pont naturel.

Skalni svod kot ostanek skladov, obiajno ostanek jamskega stropovja.

nasiena voda, A: saturated water, N: gestigtes Wasser.

V kraki geomorfologiji voda, ki ni ve sposobna korodirati. Nasprotje agresivni vodi (gl. agresivna voda).

nia, A: meander niche, N: Ofen, Nische.

Manja oglata votlinica z ravnim ali polonim dnom, vglobljena v jamsko steno.

odcedna voda1.Kraka voda, ki tvori glavnino recnega pretoka po dalji sui. Voda, ki se poasi preceja skozi krako gmoto do vecjih il.Pasaa3,5.V jamarskem izrazoslovju esto isto kot ravna lisiina.

Penica1, topla jama, N: Backofenhhle.

Topla, v notranjosti se dvigajoa jama, v kateri je pozimi ujet topleji zrak.

periodino jezero, obdobno jezero, A: intermitent ike, N: periodischer See.

Jezero, ki obdobno presiha.

Podi1, pl., N: Tenne.

Visokogorski kraki ravnik s skalnim povrjem.

podorna dvorana, A: collapse dome.

Dvorana z znaki podiranja na stropu in dnu.

podorni stoec.

Stoast kup skalovja v jami, najece na dnu vhodnih brezen.

podzemeljsko jezero; jamsko jezero5, A: cave lake, N: Hhlensee, unterirdischer See,

Veja jamska kotanja stojee vode.

podzemeljska bifurkacija, A: bifurcation, N: unterirdische Bifurkakation, F: difluence.

Hidroloki pojav, da se enotni podzemski tok v podzemlju vilici, razteka in izvira v dveh oddaljenih krajih, v dveh porejih ali morjih (npr. raztekanje Lokega potoka v izvire Rine - Kolpe in Krke).

podzemeljska hidrografska mrea, A: karst water network, N: unterirdisches Karstwassernetz, F: reseau karstique, reseau souterrain.

Sistem stalno, periodino ali obdobno z vodo zalitih votlin v krakem podzemlju.

podzemeljski reni sistem, A: underground river pattern, N: unterirdischer Wassernetz, F: reseau karstique.

Sistem sklenjenih vodnih tokov v krakem podzemlju.

podzemeljska reka, A: subterranian river, underground stream, N: Hhlenflu(, F: riviere souterraine.

Reka v krakem podzemlju.

polna.Na Slovenskem ljudsko ime za jamo ali brezno z majhnim vhodom.

ponikalnica, ponornica5; A: sinking creek, lost river5, N: Schwindebach.

Vodni tok, ki ponikne v krako podzemlje.

ponikev, f, ponikva, f, A: swallet, Am: sinking stream, sinking creek5, ponor, N: Versickerung, F: perte filtrante, sucoir, int.: ponor.

Odprtina, kamor se izgublja voda. Priporoljiv pomen za ponikev: ponikanje vodnega toka v odprtino, veidel prekrito z naplavino, v nasprotju s ponikanjem v jamo (ponor), ali pranjo v skali (poiralnik). (Kraka terminologija, 1962)

(Primer: ponikev Temenice pri vasi Ponikve).

p o n o r, m., jug., int., N: Schwinde, Ponor, A: ponor, sink, swallow hole5, F: perte, ponor.

Veja odprtina, v kateri ponika voda. Priporoljiv pomen: veja vodoravna luknja (jama), v katero tee potok ali reka (na primer vtok Pivke v Postojnsko jamo).

jezerski ponor. Ponor na obali ali jezerski kotanji, v katerega tee voda iz jezera.

poiralnik, int., A: swalow hole, N: Saugloch Schlinger, F: (engouffrement(.

Mesto izgubljanja vode v krako podzemlje. Priporoljiv pomen: pranja ali brezno v skalnem koritu, ki poira vodo. G1. Kraka terminologija, GV, 1962.

p r e n i p r o f i 1, profil jamskega rova, N: Querschnitt.

Oblika jamskega rova v prenem preseku. Po podobnosti z geometrijskimi liki loimo okroglasti, sodasti, pravokotniki, kvadratasti, trapezasti, kupolasti (svodasti), leasti, pranjasti (itd.) preni profil.

Gravitacijski vodni tok (gl. gravitacijski vodni tok) oblikuje:

gravitacijski preni profil (presek5). Zanj so znailne stene, ravno dno in svodast strop. G1. gravitacijski rov.

Eforacijski tok (gl. eforacijski vodni tok) oblikuje:

eforacijski preni profil (presek5). Zanj so znailne okroglaste oblike in je znailen za rove, ki so nastali s pretokom vode pod tlakom.

predkraka faza.

Doba v razvoju povrja pred zaetkom zakrasevanja, ko je vladal na povrju reni (normalni) relief. Besedo uporabljajo takrat, kadar je tej fazi sledila kraka faza oziroma nastajanje krasa.

propustnost, vodna prepustnost; vodoprepustnost,1 A: water permeability.

Stopnja prepustnosti krake kamnine. Doloujejo jo z izgubljanjem vode v doloenem asovnem razmaku in pod doloenim pritiskom na meter doline vrtine v kraki kamnini.

presihajoe jezero.Jezero, ki se obasno presui.

Psevdovrtaa3,5, nekraka vrtaa.

Vrtaasta oblika v nekarbonatni kamnini.

Psevdokras2, A: pseudokarst, N: Pseudokarst.

Lani, nepravi kras. Kraki pojavi v nekarbonatnih kamninah (lavi, soli). Tudi netipien kras.

psevdokraplja, nekraka kraplja.

kraplja v nekarbonatni kamnini.

r o v, (jamski rov), A: channel, N: Hhlenstrekke, Hhlengang.

Del jame ali brezna, neglede na dimenzije in oblike. V ojem smislu enakomerno irok cevast rov.

Glede na razmerje do drugih rovov jame in oblikovanost loimo:

glavni rov; A: master cave, Am: main passage, trunk channel, main trunk passage, N: Hauptkanal. Rov, ki predstavlja hrbtenico jamskega sistema.

slepi rov, F: adit (kratek), cul-de sac (dalji). Rov, ki se slepo konca.

stranski rov; A: tributary (side(3 passage. Rov, ki se cepi od glavnega rova ali od dvorane.

zvezni rov, A: connecting passage. Rov, ki povezuje dve ali ve votlin.

eforacijski rov, A: phreatic channel. Jamski rov z znailno obliko, ki je nastala s pretokom vode pod pritiskom (tlakom). Prim. eforacijski precni profil.

gravitacijski rov, A: vadose channel. Jamski rov znailne oblike, ki je nastal s pretokom vode s prosto (nepritisnjeno) gladino - z gravitacijskim tokom. Prim. gravitacijski preni profil.

rupa.

Lj. za razline krake pojave (poiralnike, brezna, odprtine vobce). V stareji literaturi tudi termin za poiralnik.

sadra, gips; A: gypsum; N: Gips.

V slovenini ni ustaljeno razlikovanje med dvema pojmoma: brezvodni kalcijev sulfat - anhidrit, CaSO4, ki z vodo prehaja v sadro - kalcijev hidrosulfat (CaSO4. 2H2O). Obe odkladnini sta lae topljivi od apnenca. V slednji se razvija sadreni - gipsni kras.

samotar.

Osamljena, izrazita skala na krakem povrju. (Gl. Horvat; 1954/55.) V jami tudi osamljeni kapnik.

sifon, jug., A: siphon, N: Siphon, F: siphon.

Odsek rova, kjer sega skalni strop v vodo. Do stropa z vodo zalit del rova, ki loi skupaj spadajoe jamske dele. Cep v rovu. Glede na trajnost loimo trajni in obdobni sifon. Po obliki je kolenast sifon, po smeri pretoka odtoni in pritoni sifon (glede na opazovalca). V tuji literaturi tudi ledeni, ilovnati sifon, in pod.

sifonsko jezero, A: siphon pool, N: Siphonsee.

Vecja kotanja stojee vode v sifonskem koritu.

sifonski zapirac, A: water trap, (sump trap(, F: voute mouillante.

Del stropa, ki moli v sifon.

siga, A: (flowstone(, (dripstone(, N: Sinter, F: concretion calcaire.

Odkladnina kalcijevega karbonata iz zasiene jamske vode, ki se zrai. Am. pomeni sinter odkladnino mineralne vode!

sigova tvorba, A: speleothem, (flowstone za odkladnino iz tekoe, dripstone za odkladnino iz kapljajoe vode), Am: speleothem, N: Sinterbildung.

Jamski sediment iz sige (gl. siga), nastal iz tekoe ali mirujoe vode. Glede na podobnost z rastlinami loimo koralaste, vetacne ali karfiolaste, gomoljaste itd. tvorbe. kalcitni mehur, A: calcite bubble. Mehur s kalcitno skorjo, nastal v stojei jamski vodi. paleta, it; A: palette, shield, N: Schield.

Sigova tvorba v obliki diska ali palete, ki je pritrjena na jamsko steno ali na strop. Raz njene poevne, gladke stene pogosto vise majhni stalaktiti.

sigovi slap, N: Sinterfall.

Vodnemu slapu podobna sigova tvorba veje irine na strmi ali navpini steni.

sigova polika, N: Sinterleiste, F: trottoir.

Do nekaj centimetrov iroka stopnika na rahlo polonih ali strmih pobojih.

Na kapnikih podobne:

kapnike polike, pl.

jamsko mleko, gorsko mleko1,3,5, A: moonmilk, N: Bergmilch, F: Montmilch, lait de lune. Lahka usedlina iz kalcita, huntita ali magnezija, pri katere nastanku so sodelovali mikroorganizmi. Mokro je pastozno, suho pa krhko.

sigova ponvica, A: rimestone pool, N: Sinterbeeken, Sinterschalle, Sinterwanne, F: gour. Kotanjica iz sige, z znailno, navpino do gladine vode segajoo steno na odtoni strani, stalno ali obdobno zapolnjena s stojeo vodo.

sigova zavesa, A: drapery, curtain, bacon5, bacon rind, N: Sintervorhang.Podolgovata, tanka, cesto zvijugana sigova skorja na previsu.

ebulaste tvorbe, sferine1 tvorbe , pl., A: cave coral, N: sphrischer Tropfstein. Sigove tvorbe okroglaste, ebuli podobne oblike, zrasle na jamski steni ali jamskem stropu.

k a p n i k, kapnika tvorba5, A: dripstone, N: Tropfstein, F: concretions stalagmitiques. Stojea ali visea tvorba, nastala z izloanjem sige iz kapljajoe vode. V irem smislu vsaka stojea ali visea sigova tvorba.

( Glede na obliko loimo: gobasti kapnik, grozdasti stalaktit; korenasti kapnik, cevasti kapnik, N: keulenfrmiger Stalagmit.

( Glede na smer rasti in obliko loimo:

cevica, makaroni5 A: straw, macaroni, Am: straw stalactite, soda straw, N: Sinterrrchen, F: stalactite tubulaire. Stalaktit oblike cevie oziroma slame.

stalagmit, jug., int., A: stalagmite, N: Stalagmit, Bodenzapfen.

Stojei kapnik, po obliki lahko stocast, valjast, kijast itd.

stalaktit, jug., int., A: stalaktite, N: Stalaktit. Visei kapnik. Po obliki cevast, korenast, kijast, svedrast, itd.

kapniki steber; stalagmat1, A: column, pillar, N: Tropfsteinsule, F: colonne. Zraena stalagmit in stalaktit, tudi do stropa zrasli stalagmit ali do dna zrasli stalaktit.

(kapniki izrastek(, A: cave popcorn, botryoids, capillary stalagmite.Drobna kapnika tvorba, ki zraste v raznih smereh zaradi kapilarne vode (tudi poliekscentrine tvorbe).baldahin, N: Baldachin. Sigova tvorba, ki visi cez podlago in ki jo navadno sestavlja niz stalaktitov, zraslih deloma v sigov klobuk.

ekscentrina tvorba, heliktit5, A: helictite, heligmite, excentric, excentrique, N: Excentrique, F: Excentriques, pl. Nenavadno zavit kapnik, katerega oblika ni pogojena z gravitacijo, temve z drugimi (kristalnimi itd.) silami. Angleka in francoska literatura oznaujeta stojee kapnike (stalagmite) takih oblik kot helegmite. Zaradi enosmernega zranega toka poevno zrasli stalaktit je anemolit, jug., int.skalni nos1, korozijski no1, N: Karrendore.

Iz skalne stene ali poevnega poboja molea izboklina v obliki nosu (lit. Kunaver, 1963). Domnevno ostanki lebiastih reber.

skalni no, A: resistant rock ledge.

Noevemu rezilu podobna ostra skala, ki kot ostanek izvotljevanja trli v jamski prostor.

slepa dolina, A: blind valley, N: Blindtal, F: vallee aveugle.

Dolina, ki se slepo konuje na apnencu. Pod strmimi poboji na koncu so navadno ponori.

speleogeneza, jug., int., A: cave development.

Nastanek jame. Tudi tisti del speleologije, ki se bavi s preuevanjem jam.

speleologija, jamoslovje, jug.: speleologija, A: speleology, N: Hhlenkunde, F: speleologie.

V ojem smislu veda o krakih jamah. V irem smislu veda o krakem podzemlju ali krasu.

Fizina speleologija, N: physische Speleologie. Ugotavlja fizikalne in kemijske zakonitosti v podzemlju.

Spodmol1, A: rock shelter, abri, N: Halbhhle. Kraja horizontalna jama s irokim vhodom. Na Pivki lj. za jamo.

Statina jama1, klimostatina jama, N: statische Wetterfhrung.

Izraz je iz jamske klimatologije. Pomeni jamo, ki pozimi in poleti zrano slabo komunicira z zunanjim zrakom in so v njej zrane razmere statine.

statodinamina jama1.

Jama, ki ivahno komunicira z zunanjim zrakom v eni sezoni, medtem ko je v ostalem letu statina.

sufozija, jug., A: suffosion, N: Suffosion, F: soutirage karstique.

Spiranje gmote izpod rue ali krovnih sedimentov po tekoi vodi.

s u h a d o l i n a, (zakrasela dolina(, A: dry valley, N: Trockental, F: vallee seche.

Dolinasta oblika na krasu, brez stalnega povrinskega vodnega toka. Glede na trajanje toka so trajno in obdobno suhe doline.

Glede na povrinski vodni tok loimo:

delno suha dolina, A: half-dry valley. Dolinasta oblika s povrinskim vodnim tokom v delu doline.

polsuha dolina1. Suha dolina, v kateri se obasno pojavlja povrinski vodni tok.

suhi zid, kraki zid1. Zid iz kamnov, ki niso vezani z malto ali s cementom. Za krako pokrajino znailen zid ob mejah parcel, ob poteh ali kot karpa na spodnji strani njiv in vinogradov, ki so ga sezidali iz otrebljenega kamenja. So eno-, dvo- ali veredni.

suica, okrajano lj. tudi ica, A: intermittent river, N: episodischer Flu(, F: cours d'eau intermittent.

Vodni tok, ki ob nizki vodi presiha.

kavnica, kalba5, A: kamenitza, int., solution pan, N: Kamenitza.

Skalna vdolbina, globoka in iroka ve centimetrov ali decimetrov, izjemoma nekaj metrov. Obiajno ravnega dna in strmih, celo previsnih sten (Radinja, 1967). Na krasu lj. kavna za veje kavnice.

obalna kavnica, A: (vasque(, marine solution basin, N: Kstenkamenitza. Skalna jamica v obmoju plimovanja a1i valovanja, ki jo obdobno zapolnjuje morska voda.

podtalna kavnica1. kavnici podobna skalna kotlica, ki jo prekriva zemlja (prst).

odprta kavnica. kavnica, ki ji je obod prerezal odvodni leb.

predrta kavnica. kavnica brez stojee vode, s predrtim dnom.

k r a p l j a, najece mnoinsko kraplje, krapa3, A: karren, int., grike, N: Karren, F: lapies, lapiaz. Karren in lapies imajo tudi iri pomen, obsegajo e lebice, grbine, grio itd.

Nekaj centimetrov do vec decimetrov in metrov razsena izjedenina v skalnem povrju, brez vzdolnega pretakanja, ki ji smer dolouje bioloka linija najmanjega odpora. V rabi tudi kraplje za skalni kompleks s krapljami. kraplje loijo vmesni noi, grebeni, hrbti, polike (z ravnim vrhom). G1. krapljice!

Po legi loimo:

jamska kraplja. kraplja v jami, ki nastane z agresivno prenikajoo vodo.

obalna kraplja, N: Brandungskarren, Seekarren. kraplja na morski ali jezerski obali, ki nastaja na golih skalnih tleh zaradi pravice (abrazije valov).

kavernozna kraplja. V raznih smereh zluknjana in izjedena izpostavljena kraplja.

lezina kraplja, Nastala ob leziki.

luknjasta kraplja, N: Lochkarren, int., F: lapies a puits. Izjedenina v obliki navpicnih lukenj in raz.

krapljasti vodnjak, N: Brunnenkarren. Nekaj decimetrov, do nekaj metrov globoka skalna luknja z vidnim dnom.

noasta kraplja, N: Spitzkarren. kraplje, ki jih razdvaja priostren vmesni skalni grebenek.

poklinasta kraplja, strukturna kraplja; N: Kluftkarren, int.

kraplja, ki kae v obliki e tesno navezanost na poklino, ob kateri se je razvila.

poruena kraplja; N: Trimmerkarren, int. Nastane s poruitvijo hrbtov med krapljami. Podobno gria.

zaobljena kraplja, N: Rundkarren, int. kraplja z zaobljenimi lebovi in vmesnimi hrbti zaradi vplivov talne odeje v sedanjosti ali preteklosti.

fosilna kraplja.Z neprepustnimi sedimenti prekrita kraplja ali vsaka kraplja, ki ni v skladu s procesi v novem okolju.

krapljice, A: (limestone pavement(, N: Karrenfeld, int., F: champ de lapies. Na gosto s krapljami posejano skalno povrje.

termokras, N: Thermokarst, int.

Zvegano, krakemu povrju podobno ozemlje na stalno zmrznjenih tleh (permafrostu). Ima samo oblikovno podobost s krasom, ne pa tudi genetine, ker nastaja zaradi neenakomernega sezonskega odtajanja in zmrzovanja vode v vrhnjem sloju nad trajno zmrlo podlago (permafrostom, merzloto).

t r d o t a v o d e; A: water hard, N: Wasserhrte, F: durete d'eau.

Mineralizacija vode oz. koliina raztopljenih soli v enem litru vode. Kraki vodi daje trdoto predvsem raztopljeni karbonat kalcija in magnezija.

celokupna trdota, A: total hardness, N: Gesamthrte, F: durete total. Je vsota kalcijevih in magnezijevih ionov v enem litru vode.

karbonatna trdota; A: carbonate hardness, N: Karbonathrte.

Je dele magnezijevih in kalcijevih ionov, ki so vezani na ogljikovo kislino.

trebljenje krasa, lj. tudi ienje.

Odbijanje in odstranjevanje kamnov na polgolem krasu, na travnih povrinah v gladini prsti za konjo, na ornih zemljiih v globini lemea za varno oranje. V zgodovinski preteklosti pomembno delo, ki je v sedanjosti zamrlo.

troglobiont, jug. int., A: troglobite.

Jamska ival, ki ivi le v podzemlju.

troglofil, jug., int., A: troglophile.

Jamoljubna ival, ki ivi obdobno na zemeljskem povrju (npr. netopir).

trogloksen, jug., int., A: trogloxene, N: Trogloxene.

ival, ki se v jamo samo zatee, biva v njej le obdobno.

udorna dolina3, A: karst window, natural well (Jamaica), N: Einsturzdoline.

Udorna vrtaa, tudi brezno s tekoo vodo na dnu.

udornica, A: collapse sinkhole.

Depresijska oblika z oitno udornim nastankom nad votlino. Pogosto ime za udorno vrtaco.

uigrez, grez, N: (Erdfall(.

Vrtaa ali manja depresija v sipkih sedimentih, ki se ji pozna, da je nastala ali se poglobila z ugrezanjem, A: subsidence.

u v a l a, A: ouvala, uvala, N: Uvala, int.

Skledasta vdolbina, navadno manja od krakega polja in veja od vrtae, z neravnim, obiajno z vrtacami razlenjenim dnom. Ljudski izraz z dinarskega krasa.

dolasta uvala. Je izrazito podolgovata, dolu podobna vdolbina.vrtaasta uvala. Sestavljajo jo zraene razsene vrtae.

(visea suha dolina(, N: Hangtal. Na krasu suha dolina, ki se kot odsekana konuje na poboju.

vetrnica,A: blowhole, wind cave, N: Windloch, F: trou fument.

Jama, iz katere stalno ali obdobno piha.

Vorfluter1,3, Vorfluterniveau, int.

Nivo povrinske krake vode, ki ga dolouje morska ali jezerska gladina v zaledju. Izraz se uporablja zlasti pri opisu tropskega krasa, kjer so tevilna dna krakih polj v viini Vorflutra. G1. zajezeni kras!

votlikavost, kavernoznost, N: (Kluftung.)

Dele, ki odpade na votline v krakem podzemlju.

votlina, Am: room, cavern, A: chamber, F: cavite.

1. Vsak podzemeljski prostor.

2. Veji podzemeljski prostor v nasprotju z ojimi in nijimi rovi.

v r t a a, A: doline, sinkhole, (sink( (Am), N: Doline, Karsttrichter, F: doline.

V Sloveniji ljudsko dolina, le v Beli Krajini draga. V slovenskem strokovnem slovstvu se je vrtaa uveljavila v prvi polovici XX. stol., ker je dolina preirok pojem. G1. referat Razvoj slovenskih besed kras in dolina v mednarodna termina do konca 19. stoletja v tej knjiici! Vrtaa je depresijska oblika, navadno globoka ve metrov in je bolj iroka kot globoka.

skledasta vrtaa, A: bowl, N: Schsseldoline, F: doline en acuelle (glej skico t. 1!). V prenem profilu je podobna skledi.

lijakasta vrtaa, A: (sinkhole(, N: Trichterdoline, F: doline en entonnoire. Je brez ravnega dna, poboja pa se navzgor odpirajo.

kotlasta vrtaa, N: Kesseldoline. Ima strme stene in ravneje dno.

vodnjakasta vrtaa, N: Brunnendoline, F: dolines en puits, A: cenotes (Yucatan), z vodo na dnu. Globoka vrtaa s strmimi stenami.

aluvialna vrtaa, A: alluvial doline, N: Schwemmlanddoline. Vrtaa, nastala v naplavinah.

skalna vrtaa, N: Felsendoline. Vrtaa, katere dno in poboje je skalnato.

korozijska vrtaa, A: solution doline, N: Lsungsdoline, F: doline de dissolution. Vrtaa, nastala s korozijo.

dvojna vrtaa, sestavljena vrtaa, A: compound sinkhole (doline). Sestavljena iz iz dveh sosednjih vrta, ki prehajata ena v drugo. primarna vrtaa.Vrtaa, v kateri so nastale sekundarne vrtae.

sekundarna vrtaa. Nastala v primarni vrtai.

Udorna vrtaa (udornica); A: collapse doline, N: Einsturzdoline. Nastala je z udorom.

fosilna vrtaa2; Z vodoneprepustnimi sedimenti zapolnjena vrtaa, ki je zastala v razvoju.

sufozijska vrtaa1, N: suffosione Doline. Vrtaa v sipskem gradivu, ki je nastala s sufozijo (to je spiranjem pod ruo).

vrtaasti jarek1, A: aligned doline (sinkholes), N: (Dolinenreihe), Karsttalung. Vrsta vrta, ki tvorijo dolinasto depresijo.

zakrasevanje, skrasevanje3, vkraevanje3, karstifikacija3, A: karstification, N: Verkarstung, F: karstification.

Proces nastajanja krasa. Obiajni pomen: Prietek krakega razvoja po odstranitvi neprepustnega pokrova. Prim. predkraka faza. Kras nastaja s krakimi procesi, med katerimi je v ospredju korozija (gl. korozija).

zatrepna dolina, Am: spring allove, steephead, A: pocket valley, N: Karstsacktall, Sacktall, F: bout du monde, recuile.

Dolina na krasu, ki se na zgornjem koncu, esto ob izviru potoka, slepo kona s strmim zakljukom.

l e b i , obiajno mnoinsko: lebii, A: grooves, solution runnels (pl), N: Rinnenkarren, int., F: lapis regoles.

lebaste izjedenine s polkronim prenim prerezom, potekajoe po smeri najvejega strmca po kompaktni kamnini.

jamski lebi, obiajno mnoinsko: lebii, N: Hhlenkarren. lebi(i) na jamskem dnu ali steni.

koritasti lebi, N: Hohlenkarren, int. lebi v obliki korita z okroglastimi previsnimi stenami, ki je posledica nekdanje zapolnjenosti s humusom.

meandrasti lebii, N: Manderkarren, int., F: lapis mandres.

zaviti lebii, podobni zvijugani tokavi, navadno na zlonejem poboju.

mikrolebii, N: Rillenkarren, int., F: lapis cannelures. Na vrhu golih skalnih reber zaenjajoi se drobni lebii, ki se navzdol zgubljajo v gladkem povrju.

stropni leb, A: ceiling channel, ceiling tube, N: Deckenkarren, F: lapis de vote.

veji leb, esto meandrast, na jamskem stropu.

zaobljeni lebii. lebii, ki imajo zaobljene vmesne hrbte.

lebije.

Skalno povrje z gostimi lebii.

LITERATURA

1. Fnelon, P.,1968, Vocabulaire franais des phnomenes karstiques. Centre de recherches et documentations, am.1967. N. S., vol. 2 - Phnomenes karstiques. Paris.

2. Gams, I., 1962, Terminologija vejih krakih povrinskih oblik. Geografski vestnik XXXIV, Ljubljana.

3. 1968, Slovenska terminologija tipov tropskega krasa. Geografski obzornik, XV, t.3-4, Ljubljana.

4. 1971, Podtalne krake oblike. Geografski vestnik XLIII, Ljubljana.

5. Habi, P.,1968, Kraki svet med Idrijco in Vipavo. Dela Int. geogr. SAZU, Ljubljana.

6. Jenko, F., 1959, Hidrologija in vodno gospodarstvo krasa, Ljubljana.

7. Jennings, J., N., 1971, Karst. Cambridge.

8. Hrovat, A., 1954/56,Samotarji. Proteus, XVII, t. 10.

9. Kunaver, J.,1961, Visokogorski kras Vzhodnih Julijskih in Kamnikih Alp. Geografski vestnik XXXIII, I.jubljana.

10. Kraka terminologija. 1962. Geografski vestnik XXXIV, Ljubljana.

11. Kunaver, J., 1963, Terminologija visokogorskih krakih oblik. Geografski vestnik XXXIV, Ljubljana.

12. Melik, A. 1962-63, O dolih na Krasu. Arheolola vestnik, XII-XIV, Ljubljana.

13. Monroe--Watson, 1970, A Glosary of Karst Terminology. Geological Survey-Water Supply paper 1899-K. Washington.

14. Novak, D., 1963, Vodnjak, znailna oblika visokogorskega krasa. Tretji jugoslovenski speleoloki kongres, Sarajevo.

15. 1962/63, Crvolike foarme - hieroglifi u krakim jamama.Zavod za geloka i geofizika istraivanja. Sedimentologija, k. 2/3, Beograd.

16. 1966, Zaganjalka. Varstvo narave, V, Ljubljana.

17. 1971, Kraki izviri v hidrogeologiji. Geografski obzornik, XVIII, 1-2, Ljubljana.

18. Radinja, D., 1967, a. kavnica, kraka mikroreliefna oblika. Geografski obzornik XVI, t 2, Ljubljana.

19. 1967 b. Vremska dolina in Divaki Kras. Geografski zbornik, X, Ljubljana.

20. 1969, Dobrdobski kras. Morfogenetska problematika robne krake pokrajine. Geogr. obzornik, XI, Ljubljana.

21. Rogli, J. 1964, Les polj du karst dinariquene et le modification, climatiques du quaternaire. Revue Belge de Gographie, 88, 1/2, No Sp.

22. Sweeting, M., M.,1972, Karst Landforms. London.

23. Trimmel, H.,1965, Spelologisches Fachwrterbuch. Act. III. Intern. Kongres. Spelologie. Wien.PAGE 2