Pravo v starem veku

Z razvojem pisave je bilo mogoče, da so ljudje začeli svoja pravna pravila zapisovati. Zato bi lahko dejali, da se je v bistvu s pisavo razvilo tudi pravo. Da bi bil pravni sistem bolj pregleden in jasen so izoblikovali sistematične zbirke pravnih pravil - zakonike.

Eden najstarejših zakonikov je Hammurabijev zakonik (ok. 1800-1750 pr.n.št.), to je zakonik babilonskega kralja. Vsebuje 300 pravnih pravil, ki urejajo odnose kot so: nakup in prodajo, dedovanje, zakonsko zvezo, tatvino in umor. V bistvu odnose, ki jih poznamo v sedanji družbi.

Pomenben je zakonik, ki naj bi ga prinesel Mojzes z gore Sinaj. To je skupek moralnih načel Deset božjih zapovedi. Nastal naj bi ok. leta 1200 pr.n.št.. Ta zakonik je drugačne vrste, vplival pa je marsikje pozneje na ustvarjanje prava, zlasti v krščanski Evropi v srednjem veku.

Stari Grki so poskušali pravo humanizirati. Ampak kljub temu so še zakone dojemali kot od bogov dane, trajne in nespremenljive. Stari Grki so pa prvi, ki so to miselnost prvi načeli.

Rimljani so pa bili izrazito praktični. Ustvarialci so hoteli doseči izključno red in unčikovitost v upravljnju svojih ozmelj ter ljudskih množic. Zelo znan je Lex duodecim tabularum - Zakonik dvanajstih tablic. Nastal je zaradi pritiska plebejcev, da bi imeli jasno napisana pravna pravila, da jih patriciji nebi mogli izkoriščat. S tem zakonikom je tudi nastalo nekakšno ravnovesje v sami rimski družbi. Rimljanom je to uspelo z razliko od Solona (atenski zakonodajalec) in njegovimi reformami. Zakonik dvanajstih tablic je postal temelj rimskega prava in prava nasploh do dandanes.

Primeri iz dvanajstih tablic:

I. tablica

1. Če je nekdo poklican na sodišče, naj pride. Če ne pride, naj se pokličejo priče in nato ga naj privedejo.2. Če se izmika in hoče pobegniti, naj ga primejo.3. Če je bolan ali star, naj mu omogočijo prevoz. Če noče mu ni potrebno dati pokritih voz.4. Bogatemu naj bo porok bogati, a revnemu pa kdo hoče.5. Če se sporazumejo v sporu, naj se to rezglasi.6. Če se ne sporazumejo, naj dopoldne skupaj grejo na komicij ali forum, zaradi razpravljanja o sporu. V

času razpravljanja naj bodo prisotne obe stranke.7. (Če ena od strank ni prišla) popoldan naj se presodi v korist prisotnega.8. Če sta oba prisotna, naj se presodi do sončnega zahoda.

IV. tablica

9. Po predpisu Zakona XII tablic, se mora tekoj ubiti iznakažen otrok.10. Če oče tri krat proda sina, naj sin ne bo več last očeta.11. Nagnal je ženo, ukazal ji je po Zakonu XII tablic, da vzame svoje stvari, vzel ji je ključe.12. Če se izve, da je žena rodila v enajstem mesecu po moževi smrti, menimo da je zanosila po smrti moža,

ker so decemviri zapisali, da se človek lahko rodi v desetem in ne v enajstem mesecu.

Rimsko pravo v celoti je zbrano v Corpus iuris civilis - Zbornik javnih pravil, ki so ga izdelali po ukazu bizantinskega cesarja Justiniana. Kodifikacija rimskega prava je dala bizantinski državi trdno podlago. Rimsko pravo, urejeno v napori bizantinskih pravnikov, jasno in natančno ureja celotno javno in zasebno življenje, življenje družbe kakor tudi posameznika in njegove družine, medsebojne odnose državljanov, njihove poslovne in imovinske zadeve. Corpus iuris civilis sicer ni mehanična in tudi ne povsem natančna reprodukcija starega rimskega prava. Pravniki so rimske klasične spise nekoliko skrajšali, delno pa tudi spremenili, da bi kodificirano pravo prilagodili razmeram svojega časa in ga vskladili z zahtevami krščanske morale in običajnim pravom heleniziranega Vzhoda. Krščanska morala se opazi zlasti v družinakem pravu. Justinianova zakonodaja razglaša svobodo in enakost vseh ljudi, pravega pomena teh visokih načel ne smemo precenjevati. Položaj sužnjev se ublaži. Kolonu pa izrecno predpisuje vezanost na rodno grudo in s tem uzakoni odvisnost velike večine kmečkega prebivalstva.

S pravno obrazložitvijo vladarske oblasti je Justinianov Corpus iuris civilis vplival na razvoj političnih idej ne samo v Bizancu, temveč tudi na Zahodu. Rimsko pravo je bilo v vseh časih temelj pravnega življenja Bizanca. Nasprotno pa se je Zahod seznanil z rimskim pravom šele v 12. stoletju. Sprejem rimskega prava s posredovanjem Justinianovega Corpusa je bil za

razvoj pravnih in političnih nazorov na Zahodu največjega pomena in odtlej je bilo rimsko pravo v tisti obliki, ki so mu jo dali Justinianovi pravniki, do najnovejšega časa važen element v pravnem razvoju vse Evrope. Rimsko pravo se ne konča v antiki, ampak velik del njegovega bistva lahko še vedno najdemo v vseh modernih pravnih sistemih.

LITERATURA:

ČLOVEK, Velika ilistrirana enciklopedija; Mladinska Knjiga, Ljubljana, 1983 LATINSKI JEZIK ZA PRAVNIKE, Obrad Stanojević; SSPF, Beograd, 1970 ZGODOVINA BIZANCA, Georgij Ostrogorski, Državna Založba Slovenije, Ljubljana, 1961