28.9.2010

1

Psihologija športa 1 za inštruktorje namiznega tenisa

Razvojna psihologija

Tina Jeromen, univ. dipl. psih., Ljubljana, 25.9. 2010

Psiholog, športni psiholog

• Športna psihologija je uporabna, aplikativna veja psihologije, ki poskuša splošna psihološka spoznanja prenesti v športno situacijo.

• Ukvarja se predvsem s tem, kako izboljšati nastop.

Danes bomo govorili o

• Razvojni psihologiji s poudarkom na razvoju šolskega in predšolskega otroka

• Medosebnih odnosih v športu

• Komunikaciji in učinkovitejšem treniranju

28.9.2010

2

Razvojna psihologija• opisuje vedenje v posameznih starostnih

obdobjih

• skuša dokazati procese in spremembe med razvojem.

• Besed razvoj nam pomeni da, – obstaja med zaporednimi stadiji proces

– obstajajo med njimi zakoniti odnosi

– poprejšnje faze vplivajo na kasnejši razvoj• Povzeto po Horvat, 1987

Piagert in kognitivisti

Samodejavnost

(vedenje)

Okolje

(učenje)

Predispozicije(dedno)

Ugodni in neugodni dejavniki okolja• pred rojstvom otroka

– daljši stres bodoče matere vpliva na novorojenčkovo aktivnost in prve čustvene reakcije.

• Govorni vzorci v družini, možnosti reševanja problemov, izzivov (primernih starosti)

• Možnosti pridobivanja izkušenj v širšem družbenem okolju (tudi športna vadba)

28.9.2010

3

Zakonitosti razvoja

• Smeri:

od glave proti

Spodnjim

okončinam ter od

hrbtenice navzven

Lastnosti razvoja• Od splošnih k posebnim oblikam

• Vsak prehaja skozi faze, ni pa nujno da doseže zadnjo

• Hitrost doseganja faz se lahko razlikuje

• Lahko ga predvidimo

• Vsaka faza ima posebne značilnosti (v vsaki fazi je ena dominantna)

• Razvoj posameznih delov telesa in duševnih (psihičnih) funkcij se odvija z različnim tempom

Pregled razvoja

• Telesni

• socialno emocionalni (čustveni)

• psihomotorični in intelektualni razvoj

28.9.2010

4

Faze razvoja1. 0 do 1 leta: dojenček

2. 1 - 6 let: zgodnje otroštvo

3. 6 - 10 let: otroštvo

4. 10 - 12 let: pozno otroštvo oz. preadolescenca

5. 12 - 21: adolescenca

6. 21 - 65: odraslost

7. Od 65 dalje: starost

Prvi dve leti– Nagla telesna rast in zelo hiter duševni razvoj.

– Prvi gibi so naključni z razvojem možganskih centrov, pa postajajo vse bolj nadzorovani.

– V prvih dveh letih se razvija predvsem groba ali velika motorika

– Po 3. letu se pričnejo razvijati male ali fine spretnosti (metanje, pisanje, risanje, ravnanje z orodjem )

Možgani

• Motorični rz je odvisen od zorenja živčnega sistema, mišičnih struktur, spremembe telesnih proporcev in tudi priložnosti za učenje

28.9.2010

5

Zgodnji gibalni razvoj

• Zgodnji gibalni razvoj je dober pokazatelj tempa celotnega duševnega razvoja

• večje možnosti za manipuliranje in komuniciranje z okoljem, hitro samostojen in neodvisen

Zgodnji gibalni razvoj

• odločilno vlogo ima za razvoj prvih oblik intelektualnih sposobnosti.

• Radovednost: prej pridejo do večjega števila informacij in so bolj zadovoljni sami s seboj- s svojo ustvarjalno dejavnostjo ugodno vplivajo na lastni duševni razvoj

Razvoj predšolskega otroka (2.-7. let)

• V predšolskem obdobju ima normalen telesni rz velik vpliv na otrokov duševni razvoj.

• Razvoj poteka v smeri izpopolnjevanja osnovnih gibalnih zmožnosti

• In v rz novih gibalnih zmožnosti in posameznih motoričnih spretnosti in navad.

28.9.2010

6

Razvoj predšolskega otroka• 3. - 4. skače po eni nogi, vozi tricikel ali kolo s pomožnimi

kolesci, kotalka, smuča = velika oz. groba motorika.

• dobra telesna moč, nadzor mišic in koordiniranega gibanja.

• Otroke enolične aktivnosti zelo utrujajo! (take, ki so tipične za vedenje odraslega- sedenje, hoja v enakem ritmu …)

• 3. letniki imajo še nekaj težav pri finih gibih, kot so zapenjanje gumbov ipd, pri 6. letih

Kognitivni razvoj (Piaget)

• Glavne stopnje rz si sledijo v stalnem zaporedju in za vse otroke je enako

• vsak naslednji stadij gradi na temeljih predhodnega- vrstni red zato ostaja enak za vse,

• med otroki obstajajo velike razlike.

Stadiji razvoja intelig. po Piagetu

• senzomotorni ali zaznavnogibalni (0-2 leti)

• Predoperativna stopnja, 2-7 let: domišljija, logično operativno mišljenje še ni razvito, razvoj komunikacije (jezika). Nauči se posploševati pravila, preko uporabe v praksi.

28.9.2010

7

Stadiji razvoja intelig. po Piagetu

• Stopnja konkretno logičnega mišljenja (od 7 let do 11 let): razvoj logičnih operacij s konkretnim gradivom (otrokovo mišljenje se zelo približa odraslemu)

• formalne operacije (od 12. leta naprej) Ta stadij je po njegovi teoriji končen in značilen za logično mišljenje zdrave odrasle osebe.

Razvoj šolskega otroka 7-12 let

• Telesna rast se umiri

• Oblikuje se postava

• Veča se moč- spremembe v sestavi mišic

• Spremembe v delovanju žlez z notranjim izločanjem (še posebej 9.-11.)

Razvoj šolskega otroka 7-12 let

• pridobivajo na hitrosti, moči, prefinjenosti.

• Zmore zapletene aktivnosti – razvitost gibalnih centrov v velikih možganih.

• Fina motorika in izdelane motorične aktivnosti, potrebna je predvsem ustrezna vaja.

28.9.2010

8

Razvoj šolskega otroka 7-12 let

• 7 + let se novih gibalnih spretnosti uči hitro in z lahkoto.

• povečan psihomotorični tempo in vse delajo hitro.

• V tej stalni naglici postaja lahko tudi nestrpen in po nepotrebnem agresiven.

• To je zelo primeren čas, za začetek rednega treninga.

socialnoemocionalni in osebnostni rz

• Kaj je to?

• Človek v svojem življenju večkrat temeljito spremeni odnos do sebe in do sveta.

socialnoemocionalni in osebnostni rz

• Zgodnje otroštvo: dinamičen, hiter. Povezan z gibanjem in obvladovanjem prostora

• V predšolskem obdobju: pospeši se govorni in miselni razvoj, razvijejo stiki z vrstniki, oblikuje hotenje in voljo, oblikuje smisel za lastno delovanje in za lastne pobude;

28.9.2010

9

socialnoemocionalni in osebnostni rz

• V šolskem obdobju

• bolj razvite oblike mišljenja,

• intenzivnejše oblike učenja,

• razširijo se socialni stiki in odnosi,

• moralne presoje postajajo zahtevnejše

• vse bolj usmerjeni k dosežkom, storilnosti in produktivnosti.

socialnoemocionalni in osebnostni rz

• MLADOSTNIŠTVO:

• Vloga odrasle osebe, telesno in spolno dozorevanje, nekatere telesne in intelektualne sposobnosti dosežejo vrhunec;

socialnoemocionalni in osebnostni rz

• Oblikovanje identitete; z vzpostavljanjem partnerskih odnosov s pripadniki drugega spola;

• postopno osamosvajanje, iskanje »lastnega mesta pod soncem«, iskanje vzornikov; to obdobje se povezuje z uporniškim obnašanjem, ob katerem se pojavi negotovost.

28.9.2010

10

Vaje• Jana, vsako jutro vztraja na tem, da se obleče

sama. V glavnem izbere obleke, ki ne sodijo skupaj, izpusti kakšen gumb, čevlje obuje napačno, če ji mama poskuša to popraviti ali pri tem pomagati je na mamo zelo jezna.

• Koliko ja Jana stara?

• (moč volje- samostojnost nasproti sramu in dvomu)

Vaje

• Vprašanje: Simon ima 8 let. V šoli nima veliko prijateljev, težko zaključuje šolsko delo, ne odda ga pravočasno in zato ne dobi veliko vzpodbude v šoli, niti doma. Na vadbo pride poklapan, ne ljubi se mu vaditi.

• Kako bi se trener pogovoril s Simonom?

Adolescenca • Razvojne naloge v adolescenci

• ustvarjanje novih, zrelejših odnosov z vrstniki, sprejemanje in potrditev

• oblikovanje spolne vloge

• sprejemanje in učinkovito uporabljanje lastnega telesa

• doseganje čustvene neodvisnosti od staršev ali drugih odraslih (zrelejši in enakopravnejši odnosi zahtevajo novo prilagajanje z obeh strani)

28.9.2010

11

Adolescenca • pripravljanje na družinsko življenje

• priprava na poklicno in družbeno udejstvovanje, iskanje poklicne dejavnosti, odnos do dela in ustvarjalnosti

• oblikovanje lastnega sistema vrednot in etičnih načel, oblikovanje lastne identitete

• želja po opravljanju družbeno odgovornih dejavnosti, obnašanja- pokazati da so zrele osebnosti

Razvoj mišljenja mladostnika• nivo formalno logičnih operacij = miselno je že

povsem enak z odraslimi, tega mu v naši kulturi ne priznamo na socialnem in čustvenem področju.

• Na prehodu iz nivoja konkretno logičnih operacij na nivo formalno logičnih mora ugotoviti, kako ta sistem uporabljati v abstraktnih situacijah.

Vaja in KL mišljenja

• imamo 3 lutke, ena ima temne lase, druga malo bolj svetle in tretja svetle.

• »Metka ima svetlejše lase kot Darja. Metka ima temnejše kot Nada. Katera ima najtemnejše lase?«

28.9.2010

12

Oblikovanje identitete• iskanje samega sebe- kdo sem, kakšen sem, kako

zgledam drugim, kakšne bodo moje bodoče vloge

• Iz tega obdobja lahko pride z novim, trdnejšim občutkom samega sebe, svoje vloge utrdi in poveže v smiselno celoto.

• V tem obdobju išče ljudi in vzroke, ki naj bi jim sledil. Če tega ni, namesto trdnega občutka identitete razvije občutek zmedenosti in zbeganosti, ne more se odločiti med različnimi vlogami in možnostmi, ki se mu ponujajo.

MEDOSEBNI ODNOSI –TRIKOTNIK vlog v športu

VLOGE

• jedrne vloge: poklicna, družinska, generacijska, partnerska, spolna, starostna, vloga dobrega prijatelja ...

• poznavanje vlog je zanesljiv napovedovalec našega vedenja

28.9.2010

13

Vloga staršev• spodbujanje interesa za neko dejavnost• čustvena podpora, dajanje občutka zaupanja• po nastopu pokaže, da ga ima na glede na rezultat še

vedno najraje• učenje samostojnosti – pridobi samozavest za soočanje z

zahtevnejšimi nalogami. • dajanje pozitivne spodbude, ne glede na (ne)uspeh• vztrajanje pri vzgojno pomembnih stvareh (otrok ne sme

ukazovati staršem)• vlivanje samozavesti, krepitev pozitivnih shem

Za športnike

• da se potrudi – popoln pristop za doseganje cilja, tako fizično kot mentalno

• pozitiven odnos

• da se pogovarja s starši in trenerjem o svojih občutkih in skrbeh

• da se vadi v športnem vedenju in etičnosti

• da si postavi cilje in jih doseže

Za trenerje• uči primernega odnosa, discipline, športnosti

• zgradi samozaupanje, samozavest

• uči spretnosti, potrebnih za uspeh

• izobražuje starše, kaj poskušajo doseči in kako lahko pomagajo

• pomaga otroku doseči cilje v športu

• pomaga otroku razumeti, kaj je potrebno za dosego teh ciljev

28.9.2010

14

Najpomembnejše naloge• Starši: sprejemanje in kontrola čustev. Starši so med

nastopom in treningi stabilni, kontrolirajo svoja čustva in kažejo zadovoljstvo.

• Otrok se bo tako lažje vključeval v trikotnik in sprejemal in posredoval želeno vlogo.

• Trener: jasno postavi meje in cilje, ki jih posreduje članom ekipe ter jih ti sporazumno sprejmejo ali zavrnejo. (primer: ali starši lahko prinesejo otroku pijačo, kdaj naj to naredijo. Kje naj se otrok javi pred štartom.)

V primeru težav

• Ne postavljajmo se v obrambno pozicijo; ni treba vedno odgovoriti na sporočila.

• Geslo: “Nihče ne more zadovoljiti želja vseh ljudi.”

• Lahko naredimo samo to, kar zahtevamo od svojih igralcev: dati vse od sebe. To pomeni, da izvede vadbo, trening, kakor najbolje zna.

Kompleksnost komunikacije (Martens 1990)

28.9.2010

15

Kanali komunikacije• pošiljanje – sprejemanje (jasna, razumljiva

sporočila; sposobnost poslušanja)

• verbalno – neverbalno– Izrazi, obrazna mimika, gibanje ,...70%

komunikacije je nebesedne

• vsebina – čustvo. Vsebina je substanca v sporočilu, čustvo pomeni to, kako se počutiš glede nečesa, kar poskušaš povedati.

Kako prepoznamo vloge glede na komunikacijo?

• Trener: določa proces, kaže aktivnost, razlaga, vodi trening, sledi načrtu, ocenjuje, nagrajuje in kaznuje, predstavlja avtoriteto, sproža čustva, je pedagog.

• Starši so zastopniki svojih otrok v zelo širokem smislu – čustveno, organizacijsko in tudi finančno.

športnik je podrejen trenerju glede trenažnega procesa in v odnosu predvsem reagira na trenerja.

osebnost v razvoju-upoštevaj razvoj

Izpolnjuje svoje potenciale in želje

Tehnika aktivnega poslušanja (Gordon, 2003)

1. Pritrjevanje: poslušamo, pokimamo, občasno rečemo, »a ha«, »tako torej«…Pokažemo zanimanje, da poslušamo, damo čas, da pojasni.

2. Parafraziranje: povzamemo besede, da natančno pojasni svoje mnenje, mi pridobimo čas za dodatno razumevanje, si ustvarimo boljšo sliko

3. Spraševanje: pogovor popelje na nove teme, lahko že iščemo rešitve.

28.9.2010

16

Vaja: ocenite s “prav” ali “narobe” naslednje stavke

1. S povratnimi informacijami počakam do konca vadbe, da ne motim poteka ure.

2. Pogostejše povratne informacije so boljše kot nobena.

3. Kadar plavalen dela več napak je bolje, če popravljamo eno po eno.

4. Trener in pomočnik sta edini osebi, ki lahko dajeta povratne informacije.

Vaja

5. Kadar popravljam, ne povem vedno, kaj je bilo narobe. Povem samo, kako izvesti vajo pravilno.

6. Poskrbim za pogoste pohvale, kot npr. Lep udarec, dobro si reagiral, znaš …

7. Uporabljam vizualne in slušne informacije.